Од еден Хектар, 125 тОна дОмаТи и КрасТавициzemjodelcite vo Makedonija, finansiran od SIDA – {vedskata agencija za razvoj. Proektot }e im ovozmo`i

Фрези во земјоделството

број 66април 201150 денwww.ffrm.org.mk

Типови на пластеници

Објекти за сместување

Нов штетниккај доматите

Календарза април

Од еден Хектар, 125 тОнадОмаТи и КрасТавици

1 € месечно = информирани и едуцираниИндивидуално членство во

oqtwzo

Spisanieto „Moja zemja” iz le guva mese~ no i e vo sop st venost na Federacija ta na farmeri vo Repub lika Ma kedonija. Prviot broj iz leze kako orga ni zaciski bil ten na FFRM vo april 2003 godina, a od dekemvri 2006 se dis t ri bu ira kako me se~ no spe cijalizirano spi sa nie za zem jodelstvo i ru ra len raz voj.

Po~ ituvani ~ itateli, site sugestii, zabele{ ki, pra{ awa i kritiki, Ve molime, da gi ispra} ate na mail adresite navedeni vo impresumot. So toa } e vlijaete na kvalitetot na sodr ̀ inata i } e dobiete informacii za Va{ e podobro i pokvalitetno zemjodelsko proizvodstvo ili razvoj na sredinata. Zatoa, redakcijata Ve ohrabruva da ni pi{ uvate.

UREDNI^KI ZBOR

Dodeka kaj nas najpopularna tema e dali }e imame par lamentarni izbori i dali Gruevski e podobar od Cr venkovski i obratno, vo svetot glavna tema se elemen tarnite nepogodi, poskapuvaweto na hranata i eko nomijata.

Kaj nas ovie temi se nekako zaboraveni, odnosno akcen tot e staven na politi~kite previrawa kako sè da za visi od na{ite politi~ari i nie, gra|anite, treba da veruvame deka ìveeme vo vremeto na Alisa vo zemja ta na ~udata.

ûda se slu~uvaat i vo svetot, no katastrofalni, koi ukaùvaat deka ne izleguvame od ekonomska kriza, deka hranata i ponatamu }e poskapuva, a nie kako del od toa globalno selo nema da bideme imuni na vakvite po sledici.

Problemite, pokraj toa {to gi ~uvstvuvaat gra|anite, gi ma~at i zemjodelcite zatoa {to nivnoto proizvodstvo e direktno zavisno, pred sè, od prirodata, a od druga strana, dodeka cenata na nekoi proizvodi raste i e stabilna, na nekoi proizvodi i ponatamu }e opa|a i }e bide neprofitabilna. Ova povtorno }e go po~uvstvuvaat lozarite, a na toa ukaùvaat zemjodelskite analiti~ari.

Od druga strana, i ponatamu uvozot e pogolem od izvozot na zemjodelski proizvodi, a toa ukaùva deka i ponatamu }e nemame stabilni ceni vo zemjodelstvoto i profitabilna dejnost. Tuka golemo vlijanie imaat i otkupuva~ite, proizvodstvenite kapaciteti i samite zemjodelci.

Toa nekolku pati be{e potencirano od Federacijata na farmerite vo RM, a voedno na toa pole se raboti so cel sektorski, so involvirawe na site zasegnati strani (zemjodelci, prerabotuva~i, involvirani institucii) da se najde soodvetno re{enie.

No, tuka e potrebna i golema angaìranost i involviranost i od Ministerstvoto za zemjodelstvo, koe ovie nastani ne treba da gi koristi samo za politi~ki marketing, tuku i vistinski da dejstvuva na ova pole.

Ako toa vo najskoro vreme ne se napravi, toga{ i ponatamu }e se serviraat samo po liti~ki informacii i }e se veruva deka ìveeme vo vremeto na Alisa vo zemja

ta na ~udata.

So po~it,

mr Biljana Petrovska Mitrevska

SODR@INA

Alisa vo zemjata na ~udata

11

13

17

23

24

Gradinarstvo

TemperATurATA i vlAGATA - klu^ni zA kvAliTeTeni domATi

Sovet

lukoT - dohodovnA kulTurA

poledelstvoSuzbivAwe nA crnioT

@iTArec

Analiza

So primenA nA \ubrivA - pouSpe[no proizvodSTvo

lozarstvo

So GiberelinSkA kiSelinA do poGolemi zrnA Grozje

1 € mese~no =informirani i educuraniIndividualno ~lenstvo vo

moja zemjaApril 2011

izdava~ :FFRM MedijaUl. Gigo MihajlovskiBr. 3, 1000 SkopjeTel/Faks: 02 3099042email: [email protected]

broj na ̀ iro smetka:3801645333 00146 Prokredit banka

upravitel i marketingBlagoj~e Najdovski 070/[email protected]

Glaven i odgovoren urednikBiljana Petrovska [email protected]

urednikMarjan [email protected]

Foto vest - naslovnaBlagoj~ e Najdovski

lektorVerica Nedelkoska

novinariAntoanela Dimitrievska

SorabotniciMarija \o{eva Kova~evi}Qubinka Jovanova Divjakoska

Stru~ ni sorabotniciprof. dr Krum Bo{kov, dipl. in`. agr. Stojan Gligorov, dipl. tehn. in`. Jordan Maxarov, dipl. agr. Zoran Golubovski, dipl. agr. in`. Valentin Zahariev, dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski, dr Slobodan Banxo, dipl. zemjod. in`. Igor Nastov, dipl. in`. agr. Zoran Naletoski, mr Nata{a Mateva, prof. dr Ordan ûkaliev, doc. dr Vjekoslav Tanaskovi}, Rade Karanfilovski, dipl. agr. Nikola Trampevski

dizajn: Brigada dizajn [brigada.mk]

pe~ ati: Propoint, Skopje

4 | MOJA ZEMJA

FFRM

Pi{uva: Marjan Kirovski

Poradi slabata informiranost na makedonskite proizvoditeli za postberbenite aktivnosti za podobruvawe na proizvodstvoto i prihodite, vo Strumica be{e promoviran prira~nik koj }e im po-

mogne na farmerite vo podobruvaweto na berbata i skladi-raweto na grozje, jabolka, domati, piperki, kompiri, cre{i, krastavici, kromid, slivi i praski. Avtor na prira~nikot e prof. d-r Krum Bo{kov od Fakultetot za zemjodelski nauki i hrana – Skopje, a prezentacijata be{e organizirana od Fede-racijata na farmerite na RM vo sorabotka so programata Ag-Biz na USAID.

„Za nas, gradinarite, ovoj prira~nik e posebno vaèn bidej}i od nego moè da se uvidi na koj na~in }e moème da go skladirame na{eto proizvodstvo za da bide poproduktivno i da ne go izgubi kvalitetot, a sepak da imame zarabotuva~ka”,

veli Vasil Mitev, ~len na Upravniot odbor na FFRM.Spored Mitev, postberbenite aktivnosti }e ovozmoàt

proda`ba na zemjodelskite proizvodi koga najmnogu odgovara cenata na pazarot za izvoz, odnosno koga taa e najprofita-bilna.

Vasko Haxievski, direktor na programata AgBiz na USAID, podvle~e deka prira~nikot e rezultat na pove}egodi{na ra-bo ta vo koja bile involvirani nadvore{ni eksperti od Sad i Ju`na Afrika, kako i vraboteni vo proektot.

„Moja zemja” vo sorabotka so AgBiz publikuvaat deset prira~nici za berba i skladirawe na jabolka, domati, piper-ki, kompiri, cre{i, krastavici, kromid, slivi, praski, a najgolem akcent e staven na grozjeto.

Najgolem del od proizvodite zastapeni vo prira~nikot se odnesuvaat na strumi~kiot zemjodelski region, no i po{iroko.

Promoviran prira~nikot za postberbeni aktivnosti za sve` zelen~uk i ovo{je

Zapo~na noviot proekt na FFRM

Federacijata na farmerite na RM zapo~na so sproveduvawe na dvegodi{niot proekt za za{tita na interesite na zemjodelcite vo Makedonija, finansiran od SIDA – {vedskata agencija za razvoj.

Proektot }e im ovozmoì na farmerite da razvijat organizacija koja }e odgovori na mnogubrojnite predizvici vo sektorot, odnosno podobra organiziranost, demokratsko upravuvawe, informirawe i edukacija, kako i sledewe na

site trendovi vo zemjodelskiot sektor. Fokusot na proektot }e bide naso~en kon razvojot na strategija za odr`livost na Federacijata, so cel da se podobrat

standardite na funkcionirawe na organizacijata, nejzin podobar status vo nacionalni i me|unarodni ramki, kako i zajaknu-vawe na kapacitetite za podobro iskoristuvawe na raspolo`livite fondovi.

So proektot }e se prodolì partnerskata sorabotka preku razmena na iskustva so [vedskata federacija na farmeri. Real-izacijata na proektot }e bide pomognata od Me|unarodnata konsultantska ku}a GRM internacional.

Aktuelnosti

Prezentacija vo Strumica

So planirawe na sredstvata do

pogolem profitZ

emjodelstvoto, kako i sekoj drug biznis, treba da se menaxira. Farmerite koi gi menaxiraat farmite vo nasoka na efikasno i

profitabilno zemjodelsko proizvodstvo i odgovoraat na pazarnite promeni se vo podobra pozicija da gi iskoristat pred-nostite na postojnite mo`nosti za da go zgolemat profitot. Klu~nata rabota za rabotewe na edna farma e pravilno-to donesuvawe na odluki kako vo orga-nizacijata, taka i vo planiraweto na ak-tivnostite.

Farmerot raspolaga so ograni~eni resursi na zemjodelsko zemji{te, rabotna sila i kapital. Od nego se bara da napra-vi najdobra mo`na kombinacija od ovie resursi koi } e dadat dobri rezultati na farmata. Glavnite te{kotii na farme-rite naj~esto se vremeto i rabotata {to treba da ja posvetat za menaxirawe na farmata. Me|utoa, sekoe dobro planirawe vodi kon podobruvawe na profitot, {to zna~i deka „potro{enoto vreme” na krajot ne e zaludno.

Treba da se izbegnuva planirawe od tipot na „nasadiv nasad so cre{i zatoa {to sosedot si kupi nov avtomobil od cre{ite, {to zna~i deka dobro se zarabo-tuva”.

Mal broj farmeri si gi postavuvaat pra{awata: koga i komu da mu se prodade proizvodot, kako najdobro da se aloci-raat raspolo`livite resursi, kakvo e opkruùvaweto...

Vrz baza na subvenciite, farmerite donesuvaat odluki za odgleduvawe na edna zemjodelska granka, pa pri nivno namaluvawe razo~aruvaweto e neminov-no. Na subvenciite treba se gleda kako na dopolnitelna finansiska poddr{ka za farmata, a ne kako glaven motiv za za-nimavawe so edna granka. Toa ni se slu~i so tutunot, so organskoto proizvod-stvo vo p~elarstvoto, a ovaa godina se slu~uva i so organskoto proizvodstvo vo ov~arstvoto, kade {to poddr{kata be{e relativno visoka i farmerite se orientiraa kon ovie na~ini na odgle-duvawe, bez da se sogledaat mo`nite scenarija kako i potencijalnite rizici od namaluvawe ili zgolemuvawe na po-nudata.

Za objektivno razgleduvawe i re{avawe na problemot, najdobro e ko-renot na pri~inite za neuspeh na edna farma da se locira vo samata farma, ot-kolku vo vladinite merki.

Farmerot moè da go kontrolira ko-risteweto na svoite resursi, no ne i

faktorite i uslovite okolu nego.Pazarnite ceni na inputite i proiz-

vodstvoto se menuvaat. Ako imame povi-soki tro{oci na pesticidite, |ubrivo-to i semeto, bez povisoka pazarna cena na proizvodstvoto, toa zna~i i pomal profit za farmerot. Dokolku, pak, tro{ocite za proizvodstvo se isti, a cenata na krajniot proizvod e poniska, toa povtorno zna~i pomal profit na farmerot.

Ako novata tehnologija na proizvod-stvo ovozmoì pogolema produktivnost na edinica povr{ina ili grlo zna~i deka so pomalku tro{oci za inputi } e ima pogolemo proizvodstvo.

Farmerot kako menaxer mora da bide podgotven soodvetno da reagira na ovie promeni, a osnoven preduslov za toa e da vodi evidencija za svoeto rabotewe. Toa e i osnovnata pri~ina poradi koja Federacijata na farmerite na RM ra-boti intenzivno na teren, so cel da ja vovede praktikata za smetkovodstvena evidencija na farma. Bez ovaa tetratka, farmerot ne } e moè da gi uvidi slabo-stite na farmata, nitu pak da gi poten-cira prednostite.

Pi{uva: Marija \o{eva-Kova~evi}, analiti~ar na FFRM

Federacijata na farmerite na RM organizira{e tri rabotilnici za vodewe na smetkovodstvena evi-dencija na farma koi se odràa vo Resen so jabolkoproizvoditelite, so farmerite od bitolskoto selo Bistrica i so mladite farmeri od strumi~kiot region. Na rabotil-nicite 45 farmeri ve} e zapo~naa so vnesuvaweto na podatocite vo tetratkite za 2011 godina. Spored planiranoto, na krajot na godinata smetkovodstvenite tetratki } e bi-dat vneseni vo sistemot na FFRM. Kako rezultat na obrabotkata na podatocite farmerot dobiva go di-{en izve{taj za svoeto finansisko rabotewe. So izve{tajot farmerot } e moè pravilno da go oceni svoe-to rabotewe i da donesuva odluki za podobruvawe na profitabilno-sta na farmata.

Анализа на фармата

Евалуација на постигнатите

резултати

Планирање (донесување

на одлуки)

Спроведување на одлуките

Мониторинг на целиот процес

FFRMMenaxirawe na farma

APRIL 2011 | 5

6 | MOJA ZEMJA

Stav na FFRMFFRM

Pi{uva: Marija \o{eva-Kova~evi}, analiti~ar na FFRM

Federacijata bara izmeni

na subvenciite

Farmerite od Federacijata se nezadovolni od kriteriumite propi{ani vo uredbata za direktnite pla}awa vo zemjodelstvoto, bidej}i, kako {to velat tie, merkite vaka kreirani ne stimuliraat podobruvawe na sektorot, a svoite stavovi i razmisluvawa gi dostavile do Minister-

stvoto preku Federacijata – ~ador-organizacija na site farmeri.

OVO[TARSTVOSpored sovremenite razmisluvawa, celite na sekoja zemjodelska politika e da se motiviraat onie zemjodelci koi{to imaat

intenzivni nasadi so pogolem broj sadnici na edinica povr{ina, a koi iskusuvaat pogolemi tro{oci i davaat pogolemi prinosi. Od ovoj aspekt, Federacijata ne ja gleda logikata na Ministerstvoto vo kreirawe na merka za finansiska poddr{ka na jabolkovi nasadi samo na onie koi imaat pomalku od 1.000 sadnici na 1 ha, a vo jabolkoproizvodstvoto imame nasadi i so pove}e od 2.500 sad-nici/ha. Zarem ne treba da gi nagradime ovie farmeri koi se trudat da sprovedat novi tehnologii i se obiduvaat da go promenat dosega{niot star na~in na proizvodstvo?

Farmerite imaat zabele{ka i vo vrska so podignuvaweto novi ovo{ni nasadi kade {to Ministerstvoto go ograni~uva maksi-malniot broj na sadnici na edinica povr{ina za sekoja kultura. Vaka kreirana, merkata e destimulativna i ograni~uva~ka za onie farmeri koi planiraat da ja podobrat produktivnosta i da finansiraat vo intenzivni nasadi so pogolema gustina na drva na 1 ha. Od ovie pri~ini, baraweto na FFRM e da nema ograni~uvawe na gornata granica na broj na stebla na edinica povr{ina, kako za postojnite nasadi, taka i za podignuvawe na novi ovo{ni nasadi.

OVÂRSTVOTO Ministerstvoto za zemjodelstvo sekoja godina voveduva nekoi novo-stari merki i otkako }e uvidi deka napravile previd, gi

povlekuvaat ili namaluvaat, kako {to e slu~ajot i so ov~arstvoto. Vo 2008 godina imavme merka za ov~oto i kozjoto mleko koja se ukina poradi malata efikasnost. Ovaa godina povtorno se vovede, a za pri~inata moème samo da pogoduvame: da se uverime dali navistina e efikasna ili ne; zo{to da ne eksperimentirame; a da go iznenadime farmerot – vo slu~aj da planiral da pravi sirewe sega }e se zainteresira da go predava...?

Spored farmerite od Federacijata, vaka kreirana, merkata ne gi pokriva site farmeri i e neadekvatna so realnite sostojbi zatoa {to najgolem broj od zemjodelcite proizveduvaat sirewe i ne go predavaat mlekoto vo prerabotuva~ki kapaciteti. Na{ata strategija e da go podobrime izvozot na jagne{ko vo ov~arstvoto. Druga pri~ina e deka raspredelbata na subvenciite na litar mleko ne go zema predvid kvalitetot na mlekoto, tuku tie se davaat i na farmerite koi proizveduvaat ekstra klasa i na onie {to imaat poniska klasa, a pritoa istovremeno se stimuliraat farmerite da predavaat mleko i so ponizok kvalitet. Zatoa, Federaci-jata predlaga, osven osnovnata poddr{ka od 950 den/grlo, da se ukine merkata po litar mleko vo korist na dopolnitelna poddr{ka za zaklano jagne vo klanica vo visina od 350 den/jagne.

Isto taka, na Farmerite ne im e razjasneta politikata so organskoto proizvodstvo vo ov~arstvoto, koe vo izminatata godina be{e stimulirano so poddr{ka od 1.700 den/grlo bez skalest na~in, a ovaa godina so 1.425 den/ovca so skalest na~in na ispla}awe: 1 – 500 ovci = 100%, 501 – 1.000 = 60%, 1.001 – 2.000 = 30% i pove}e od 2.000 = 10%. Golem broj farmeri rakovodeni od poddr{kata se orientiraa kon ova proizvodstvo i so ogled na pogolemite tro{oci vo finansiskite planirawa, minimum predvid ja zemaat sumata za organsko proizvodstvo od minatata godina, a najmalku o~ekuvaa deka taa }e bide duri i namalena.

GOVEDARSTVOFFRM na pove}e navrati go pojasnuva stavot deka ne go poddrùva pla}aweto po litar ili kilogram koe kako merka vlijae na

kreirawe na cenata na otkupuva~ite, sozdava administrativni pote{kotii za nekolkukratnoto ispla}awe, kako i toa deka so ista suma se nagraduva mlekoto koe ima ekstra klasa i ona {to ima pomal kvalitet. Fakti~kata sostojba vo govedarstvoto e alarmantna poradi namaluvaweto na grlata goveda. FFRM vo svojot predlog sugerira na pogolema finansiska poddr{ka za site merki vo delot za direktnite pla}awa za obeleàni grla goveda kade {to MZ[V predviduva 2.700 den/grlo kako i pla}awe 3,5 den/litar mleko.

Predlog na FFRM: Finansiska poddr{ka za obeleàni grla goveda: bu{a, montafonsko, oberintalsko, hereford, bivoli i drugi gojni rasi i me{avina od razli~ni rasi vo iznos od 6.000 denari po grlo so toa {to se predlaga izmena na skalestiot na~in na isplata na poddr{kata odnosno so reducirawe na poddr{kata spored brojot na grlata.

Kriterium:a) od 5 do 50 – 100% isplata, b) od 51 do 100 – 70%, v) od 101 do 150 – 40% i g) nad 150 – 30% isplata od predloènata visina na finansiska poddr{ka.

Pretstojniot otkup na jagneto, finansiska poddr{ka vo ov~arstvoto i kozarstvoto, veterinarni uslugi, kako i sostojbata so pasi{tata bea glavnite temi na tribinata {to se odrà vo [tip vo organizacija na

Federacijata na farmerite na RM.„Celta ni e preku razgovori i dogovori da se postigne op-

timalnoto za site {to se vklu~eni vo ovoj biznis i na{ata celna grupa da bide zadovolna, a vo isto vreme da bide in-formirana i educirana”, izjavi Andrija Sekulovski, pretse-datel na Federacijata na farmeri na RM.

Vidoja Zafirovski, ~len na Upravniot odbor na FFRM i dolgogodi{en odgleduva~ na ovci, veli deka so re{avawe na aktuelnite problemi vo ov~arstvoto }e se zasili razvojot na ovaa dejnost koja voedno pretstavuva i strate{ka granka vo dràvata.

Na tribinata prisustvuva{e i zamenik-ministerot za zem-jodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo, g. Perica Ivanovski, koj gi slu{na barawata na ~lenovite na FFRM, kako i na dru-gite prisutni u~esnici od sektorot ov~arstvo.

Farmerite poso~ija deka cenite na hranata se duri i dvoj-no poka~eni {to mnogu go poskapuva proizvodstvoto, a subven-ciite po grlo ovca se malku zgolemeni {to ne go sledi tren-dot na zgolemuvawe na vkupniot buxet za subvencii i cenite na inputite. Docni i isplatata na subvenciite, na {to pret-stavnicite od Ministerstvoto vetija deka }e gi proverat site problemi kaj individualnite slu~ai.

Drug golem problem koj go potenciraa farmerite be{e i neinvestirawe vo pasi{tata, iako ovaa obvrska e zadolìtelna za farmerite da ja reguliraat sprema JPSP, kako i neaùrirawe na podatocite od strana na Katastarot vo delot na vpi{uvawe na katastarska kultura vo imotnite

listovi, odnosno potrebno e da se napravi nivna prenamena. Kako problem poso~en od strana na veterinarnite stani-

ci be{e i toa {to regionite [tip, Karbinci i Radovi{ ne vleguvaat na listata za ispituvawe na bolesti koi gi fi-nansira dràvata i so toa ovcite ne moàt da imaat ispitan zdravstven status, a se isklu~uva i mo`nosta za nivno pro-davawe (otu|uvawe).

Na tribinata, isto taka, be{e istaknat problemot na mnogu farmeri koi{to ne se steknuvaat so subvencii poradi razli~ni podatoci za brojot na stokata i toa na relacija pome|u Veterinarnite stanici i oddelenieto za identifi-kacija.

Tribina za podobruvawena sostojbite vo ov~arstvoto i kozarstvoto

APRIL 2011 | 7

Ovaa suma na sredstva se predlaga poradi poniskite tro{oci za odgleduvawe na ovie rasi goveda.Predlog na FFRM:Finansiska poddr{ka za obeleàni visokomle~ni grla goveda od slednive rasi: hol{tajnfrizisko, simentalsko, montafonsko,

xerzej i crno-beli vo iznos od 25.000 denari po grlo so toa {to se predlaga izmena na skalestiot na~in na isplata na poddr{kata odnosno so reducirawe na poddr{kata spored brojot na grlata i toa:

Kriterium:a) od 3 do 30 – 100% isplata, b) od 31 do 50 – 70%, v) od 51 do 100 – 50% i g) nad 101 – 30% isplata od predloènata visina na finansiska poddr{ka.

PÊLARSTVO

Pokraj zgolemuvaweto na vkupnite subvencii vo zemjodelstvoto, vo p~elarstvoto poslednite tri godini se ispla}a istata suma od 500 den/p~elno semejstvo. Spored podatokot za realizacija na programata, za 2009 godina bila isplatena poddr{ka za 152.800 p~elni semejstva. Ovie podatoci se kontradiktorni na statistikata koja pokaùva negativen trend na brojot na p~elnite semejst-va i toa za 2008 godina e 61.705, a za 2009 godina brojot e 53.439 p~elni semejstva. Brojnata sostojba e pojdovna to~ka za kreirawe na merkata, a kvalitetnata statistika e vozmo`na samo so obeleùvawe na sandacite so p~elni semejstva. Federacijata smeta deka so realni brojki za brojnata sostojba na p~elnite semejstva, od vkupnata suma odredena za ovaa merka, poddr{kata od 500 denari moè da se zgolemi na 700 den/p~elno semejstvo.

POLEDELSTVOFederacijata bara zgolemuvawe i na poddr{kata za poledelskite kulturi poradi toa {to imame namalena ponuda na pazarot

na ìto, golemite prirodni katastrofi u{te pove}e }e vlijaat na nedostigot na ìtoto i na porastot na cenite, a Makedonija e zavisna od uvozot na ìto. Spored analizite na FFRM, predlogot e poddr{kata da iznesuva 14.000 den/ha so skalesto namaluvawe kako {to e prethodno dostaven do MZ[V i so pogolema poddr{ka na orizot.


8 | MOJA ZEMJA

Za pogolemi povr{ini se koristat pove} e-krovni plastenici i na toj na~in se namaluvaat zagubite, se za{teduva prostorot, kako na konstrukcijata taka i na pokrivkata – polietilenskoto platno. Isto taka, poekonomi~en e i sistemot za kontrola i upravuvawe.

APRZGRADINARSTVO

Plasteni~koto proizvodstvo e eden od klu~nite fakto ri za ra-no gradinarskoto pro iz vod stvo vo Makedonija. Odrùvaweto na

temperaturata vo plastenicite, kako vo letniot taka i vo zimskiot period, e eden od najva`nite faktori za uspe{no proiz-vodstvo. Zgolemenata potro{uva~ka na energija e zna~aen faktor vo zgolemenite tro{oci vo tekot na proizvodstvoto.

Najgolem rezultat vo pravilnoto o d-gleduvawe e postignat vo plasteni~koto proizvodstvo. Pri odgleduvawe na zem-jodelski kulturi pod plastenici moè da se izdvojat pove}e prednosti:

- podobar i podlabok razvoj na koreno-viot sistem,

- podobar vodno-vozdu{en reìm,- pobrzo zagrevawe na povr{inite,- namaluvawe na problemite so boles-

ti i {tetnici poradi podobreniot vod-no-vozdu{en reìm,

- pogolema tolerancija na gre{ki vo tekot na celoto proizvodstvo.

Redovite vo plastenicite ili tu-nelite moè da bidat razli~ni, po edi-ne~ ni i dvojni, zavisno od kulturata, {i rinata i visinata na plastenikot. Brojot na rastenijata, isto taka, zavisi od navedenite uslovi, me|utoa kaj nas od prakti~na gledna to~ka se odgleduva at naj~esto so sistem na ednoredno odgle-du vawe. Od ova moè da se zaklu~i deka rasporedot so pomal broj redovi vo pro-storot e popogoden za odgleduvawe na domati i krastavici, a rasporedot so pove}e redovi vo plastenikot odgovara za odgleduvawe na piperka.

Postojat pove}e tipovi na plastenici: Niski tuneli – obi~no ne se zagrevaat,

a se koristat pove}e za rasadoproizvod-stvo. Konstrukcijata im e ednostavna, bez dodatni elementi. Ovoj tip na plastenik postepeno }e bide zamenet so posovreme-ni tipovi na plastenici.

Visoki tuneli – ovoj tip na plasteni-ci se pravi bidej}i se mnogu poevtini i poednostavni, a se proizveduva na pomala povr{ina, pretsezonski bez zagrevawe. Ventilacijata obi~no se izveduva so ot-vorawe na bo~nite strani.

Vo plastenikot so eden kruèn krov kako pokriva~ naj~esto se koristi polie-tilenska folija, {to zna~i deka imaat krov vo vid na lak i koga ima mnogu sne-govi ili do`dovi tie se spu{taat po stranite i ne moè da se napravi nekoja pogolema {teta. Ventilacijata moè da se napravi preku otvori na vertikalnite strani, a moè da se primeni i ventila-tor. Predviden e za vgraduvawe na sistem za zagrevawe i proizvodstvo vo tekot na celata godina.

Pogolemite tipovi na plastenici sluàt za proizvodstvo vo tekot na ce-lata godina ili vegetacija i vo niv moè da se vgradat site tipovi na uredi i in-stalacii, ventilacii, sistemot kapka po kapka, orosuvawe, zamagluvawe i tuka imame iskoristuvawe na cela povr{ina koja e celosno pokriena so polietilensko platno kako osnovno, duplirano, krovno, mikroklimatski, poblisku do povr{inata. Za pogolemi povr{ini se koristat po-ve } e krovni plastenici i na toj na~in se namaluvaat zagubite, se za{teduva na prostorot, kako na konstrukcijata, taka i na pokrivkata – polietilenskoto platno. Isto taka, poekonomi~en e sistemot za kontrola i upravuvawe.

Pri izborot na plastenik, treba da se ima predvid:

- predviduvawe na goleminata na povr{inata za odgleduvawe na rasteni-jata,

- koi rastitelni vidovi }e se odgledu-vaat (vlijatelnosta na visinata na plas-tenikot),

- investicionata sposobnost,- tipot na podlogi i

Pi{uva: dipl. in`. agr. Stojan Gligorov

Pouspe{no proizvodstvo so

soodveten tip na plastenici

Ventilacija kaj visoki tuneli

APRIL 2011 | 9

- traeweto na proizvodstvenata sezona so ili bez greewe.Visinata na plastenikot se izbira sprema na~inot na odgleduvawe na kultura-

ta ili proizvodstvoto. Pri izborot na mestoto kade {to }e bide postaven plas-tenikot treba da se vnimava da bidat ispolneti site optimalni preduslovi poradi nepre~en razvoj na rastenijata. Pri izbor na mesto za za{titen prostor treba da se vnimava toj da bide oddale~en od izvori na zagaduvawe. Treba da se vnimava na konfiguracijata na terenot, nagibot, polo`bata, podzemnite vodi, za{titata od ve-trovi, kako i dostapnosta na ~ista voda. Najdobra polo`ba na terenot za plastenik e sever – jug. Plastenikot ovozmoùva odgleduvawe i berba na kvaliteten zelen~uk vo tekot na celata sezona, osiguruva pove}ekratna berba i prinos vo odnos na proiz-vodstvoto na otvoreno.

Izborot na polietilenskoto platno, isto taka, igra golema uloga vo plasteni~koto proizvodstvo. Na primer, rotoslojnata folija UV-stabilizirana ima svoj na~in na postavuvawe i pri nejzinata nabavka prodava~ite se dol`ni toa da im go objasnat na zemjodelcite. Ima razli~ni tipovi na folija koi{to se raz-likuvaat spored propuslivosta na svetlina, disperziranosta na svetlinata, po-ve } eslojnosta, vremenski garantiranot rok na eksploatacija, termofilnosta (vo tekot na letniot period ne ja propu{ta toplinata tolku vo vnatre{nosta, a vo zim-skiot period toplinata ja zadrùva povisoka za 2-3ºS).

Folijata koja ne orosuva od vnatre{nata strana e, isto taka, prakti~na bidej} i tuka uslovite za razvoj na gabi~ni zaboluvawa se minimalni. Kapkite formirani na takvata folija pod dejstvo na gravitacijata lizgaat po vnatre{nosta na povr{inata i kapkata ne treba da ima pre~ki (na primer, ìca, nosa~) bidej}i koga }e naide na takva pre~ka, taa se izdvojuva od povr{inata i pa|a vrz rastenieto. Neupatenite proizvoditeli na zelen~uk ~esto pati ja stavaat horizontalno i po formiraweto na kapkata taa postepeno se zgolemuva i na krajot pa|a vrz rastenieto taka {to pridonesuva za zgolemuvawe na pojavata na razni bolesti.

Svetlinata kako faktor vo plasteni~koto proizvodstvo ima golema uloga i proizvoditelot treba da ovozmoì vo plastenikot da prodira {to pogolema svetlina. Treba da se koristat folii koi propu{taat dovolno svetlina bidej} i koli~estvoto i goleminata na prinosot zavisat od svetlinata {to prodira vo plas-tenikot.

10 | MOJA ZEMJA

Tuta absoluta e mo{ne seri-ozen {tetnik (peperutka) koj moè da bide fatalen za edna kultura koja{to

pretstavuva neizbeèn dodatok vo na{ata sekojdnevna ishrana – domatot.

Stanuva zbor za molec koj gi napa|a domatite i dokolku ne se prezemat soodvetni merki za ne-govo spre~uvawe, moè da uni{ti i do 100 procenti od godi{nata rekolta. Molecot mo{ne brzo se rasprostranu-va niz celiot Balkan i postojat golemi {ansi Makedonija da ne bide isklu~ok. Poteknuva od Ju`na Amerika, kade {to od 80-tite godini na minatiot vek pret-stavuva mnogu zna~aen {tetnik. Na po-golemi dale~ini moè da se prenese so transport na plodovi za konsumacija, na ambalaàta vo koja se prenesuvaat plo-dovite ili so saden materijal. Bez ogled na toa {to e na listata na karantinski {tetnici i {to se pravat rigorozni kon-troli vo zemjite od Evropskata Unija, za prv pat na evropsko nivo e zabeleàn vo [panija vo 2006 godina. Ottoga{, po samo pet godini, se rasprostranuva vo celiot bazen na Sredozemnoto More i pri~inuva mo{ne zna~ajni {teti. Zabeleàn e i vo zemjite od regionov (Grcija, Albanija, Hrvatska i Bosna i Hercegovina) taka {to e samo pra{awe na vreme koga }e se pojavi i kaj nas.

Tuta absoluta e listen miner od re-dot na peperutkite (red: Lepidoptera). Toa e mala peperutka, so golemina na teloto od 7 do 10 mm i raspon na kriljata 18-20 mm. Po boja insektot e srebrenosiv so temni damki na prednite krilja. Gasenicata, za-visno od razvojniot stadium, e dolga 0,5-9 mm, na po~etokot òltenikava, podocna stanuva zelenkasta za na kraj na grbot da $ se pojavi crvenkasta nijansa. Ima temna glava i izrazena crna linija na prviot graden segment. Kuklata e dolga od 4 do 5 mm, na po~etokot e zelenkasta za podocna da dobie kafeavi tonovi.

Zavisno od uslovite, Tuta absoluta moè da ima od 8 do 12 generacii vo tekot na edna godina. Taa e {tetnik od topli-te klimatski podra~ja i poradi toa, vo na{i uslovi bi bila seriozen {tetnik vo za{titenite prostori (oranèrii i plastenici), iako ne bi smeele da go za-nemarime i nejziniot potencijal da pre-dizvika golemi {teti i na otvoreno pole kade {to vo na{i uslovi bi razvila 4-5 generacii godi{no. Prezimuva vo site ra-zvojni stadiumi, no sè u{te ne e utvrde-no kako i dali bi prezimila na otvoreno vo klimatskite uslovi na R. Makedonija. Peperutkite se aktivni prikve~er ili rano nautro, dodeka preku den se krijat me|u listovite na rastenijata. Vo tekot na ìvotot oplodenata ènka moè da poloì do 260 jajca. Jajcata naj~esto gi poloùva na listovite, steblenceto, cvetnite dr{ki ili na mladite plodo-vi. Po izveduvaweto od jajceto, larvite navleguvaat vo strukturata na listo-vite, stebloto ili plodovite, kade {to so svojata ishrana pravat mini. Larvata pominuva niz ~etiri larvini stadiumi i nejziniot razvoj vo optimalni uslovi trae od 12 do 15 dena, a celokupniot razvoj na edna generacija, zavisno od uslovite, trae od 23 do 76 dena. Se kukli naj~esto vo po~vata, a poretko na rastenijata.

[tetite gi pri~inuva larvata mini-raj}i gi listovite na domatot i vgnezdu-vaj}i se vo vnatre{nosta na plodovite. Larvata, osven na domatot, moè da se ra-zviva i da pri~inuva {teti i na kompirot, modriot patlixan i gravot. Na listovite od domatot Tuta absoluta pravi mini so nepravilen oblik. Na eden list moè da se javat pove}e mini, pri {to moè da dojde do negovo celosno su{ewe. So su{ewe na listovite indirektno se pre-dizvikuva i namaluvawe na prinosot. Eko-nomski najzna~ajni {teti Tuta absoluta

pri~inuva napa|aj}i gi direktno plo-dovite vo rana faza od razvojot, pri {to pravi nepravilni mini vo povr{inskiot sloj. Vo eden plod moàt da se razvivaat pove}e larvi.

Poradi skrieniot na~in na ìvot, golemiot broj generacii vo tekot na ve-getacijata i sposobnosta brzo da razvi-va otpornost kon hemiskite sredstva za za{tita na rastenijata, uni{tuvaweto na ovoj {tetnik e relativno te{ko. Vo ze-mjite kade {to za{titata od ovoj {tetnik se sveduva samo na upotreba na hemiski sredstva potrebni se od 20 do 30 treti-rawa vo tekot na vegetacijata. Poradi toa, za efikasna i ekolo{ki prifatli-va za{tita od ovoj {tetnik neophodno e kombinirawe na pove}e metodi za negovo suzbivawe.

Najdobri rezultati vo za{titata od ovoj {tetnik se postignati tokmu vo [panija kade {to na inicijativa od Mi-nisterstvoto za zemjodelstvo, nau~nite ustanovi i golemite kompanii Koppert, Du pont, Agrob i Russell IPM, napravena e baza za kvalitetna integralna za{tita. Pristapot se sostoi vo navremeno utv-rduvawe na prisustvoto na {tetnikot preku upotreba na feromonski lovni mamci, namaluvawe na populacijata na ma{ki edinki so metodot na lovewe so pomo{ na feromonski i svetlosni mamci kombinirani so vodeni zamki, primena na predatori (Macrolophus caliginosus, M. pig-maeus, Nesidiocoris tenuis) i paraziti (Tri-chogramma brassicae, T. achaeae). Upotre-bata na pesticidi e svedena na minimum vo slu~ai na posilna pojava na {tetni-kot, no i vo tie slu~ai se vodi smetka da ne se upotrebuvaat pesticidi so {irok spektar na dejstvo i da ne se tretira so ist pesticid nekolku pati edno po drugo.

Pi{uva: d-r Slobodan Banxo

„Tuta absoluta”se zakanuva na makedonskiot domat

Opasnost za gradinarskoto proizvodstvo vo Republika MakedonijaGRADINARSTVO

APRIL 2011 | 11

Temperaturatai vlagata – klu~ni za kvaliteten proizvod

GRADINARSTVOOdgleduvawe na domati

Strumica e najgolemiot proizvoden region za gradinarski kulturi vo Makedonija i po{iroko. Domatot e najzastapena kultura vo ovoj region. Dan~o Kondev od strumi~koto selo Dobrejci ima zasadeno 30 dekara proleten domat, a odgleduva i piperka i zelka. Toj se zanimava so zem-jodelstvo u{te od ranoto detstvo koga im pomagal na svoite roditeli. Vo ovoj period od go-

dinata Dan~o o~ekuva prinos od 8 do 10 tona od dekar. Lanskata prose~na cena na raniot proleten domat bila okolu 35 denari, no se nadeva deka ovaa godina }e bide podobra. Kondev za ova prolet gi zasadil sortite „bele” i „minere”, najodgleduvani vo Strumica.

Podgotovkata na leite za sadewe na domati zapo~nuva vo po~etokot na januari (po boì}nite praznici). Spored Dan~o, najva`ni faktori vo podgotovkata na leite se soodvetno obezbedenite uslovi za odgleduvawe i temperaturata. Semeto go sadi vo paleti pri {to vo sekoja posebna pregra-da se stava semka.

Kondev podvle~e deka najva`no vo tekot na niknuvaweto e da ima dovolno vlaga, dodeka tempera-turata ne smee da bide pod 25ºS. Toj veli deka po niknuvaweto na rasadot temperaturata se namaluva na 18ºS. Vo toj period, za tretirawe na rasadot se upotrebuva preparatot „Previcur”, a celta e da go zadrì korenot. Spored ovoj vreden zemjodelec, bez dovolno vlaga i dobra temperatura semeto moè i da ne nikne.

Vo po~etokot na fevruari rasadot se pikira, odnosno se rasaduva od paletite vo saksii. Po pi-kiraweto vedna{ mora da se zapo~ne so za{tita na rastenieto („Antrakol”, „Benomil” i folijarno |ubrivo), a po eden mesec pikiraniot rasad se rasaduva vo oranèriite.

Vo po~etokot na mart zapo~nuva rasaduvaweto na domatite vo oranèriite, a dokolku vo oranèrijata ima parno, rasaduvaweto zapo~nuva mnogu porano. Po~vata vo oranèriite treba da bide dobro obrabotena, odnosno da bide rovka.

Spored Kondev, za da ne se o{teti korenoviot sistem pri vadeweto na rastenieto od saksijata, saksijata treba da bide vla`na. Oddale~enosta od koren do koren treba da bide 35-40 santimetri, dodeka od red do red 50-70 santimetri. Rastojanieto e bitno za provetruvawe, dodeka zemjata se prostira so crno polietilensko platno. Dan~o veli deka pred rasaduvaweto i pokrivaweto so po-lietilensko platno zemjata se zbogatuva so „Multikomtop” i „Frutore”, a se tretira so preparat protiv treva – „Sinakor”.

U{te na samiot po~etok pred rasaduvaweto se postavuva sistem za navodnuvawe kapka po kapka. Po rasaduvaweto, rasadot se tretira so za{titni sredstva od plamenica i damka po listot. Toa naj~esto e „Akrobat” koj se prska vo intervali od 7 do 8 dena, a hrana se dodava preku sistemot kapka po kapka (mineralno |ubrivo vo prav). Navodnuvaweto e vo zavisnost od vla`nosta na vozduhot i moè da se navodnuvaat do tri dena.

Cvetaweto zapo~nuva deset dena po rasaduvaweto na rasadot vo oranèrijata. Denes oplodu-vaweto se vr{i so pomo{ na bumbari za oploduvawe, dodeka vo pomalite folii sè u{te se pravi so pomo{ na hormonot „tomatin” so koj se poprskuva sekoj dobro otvoren cvet.

Dan~o pojasnuva deka po samoto zasaduvawe stebloto na domatot po~nuva da pu{ta filizi koi treba da se otstranat koga imaat pet santimetri. Deset dena po rasaduvaweto stebloto se vrzuva so manila, a moè da se vrze i po samoto zasaduvawe ako rasadot e pokrupen.

„Tuta absoluta”se zakanuva na makedonskiot domat

Pi{uva: Qubinka Jovanova-Divjakoska

Kondev podvle~e deka najva`no vo tekot na niknuvawe-to e da ima dovolno vlaga, dodeka temperaturata ne smee da bide pod 25ºS. Toj veli deka po niknuvaweto na rasadot temperaturata se namaluva na 18ºS. Vo toj pe-riod, za tretirawe na rasadot se upotrebuva prepara-tot „Previcur”, a celta e da go zadrì korenot.

Bumbari za opra{uvawe

Kontrolirana mikroklima

APRIL 2011 | 13

Kira sovetuva deka lukot najdobro us peva na nanosi so glinesto-pesokliva po~va, do-

de ka vlagata ne e prepora~liva bidej} i } e se razvijat sitni i nekvalitetni glavici na luk.

Lukot – dohodovna

kulturaO

voj period od godinata e vistinsko vreme za sadewe na proletniot luk. Kira Stojanovska od vele{koto selo Lozovo e edna od retkite prodava~i na luk i edinstvena so pogolemi koli~estva za prodavawe.

Izminative meseci, poradi nedostig, lukot drì solidna cena – 400 denari po kilogram, no se prodava i po glavi-ca. Kira, 55 godini od ìvotot sadi luk, odnosno u{te od dete, otkako se doselile so nejzinoto semejstvo vo Lozovo. Ovaa vredna zemjodelka veli deka na dva dekara zemji{te dobiva prose~no od dva do tri tona luk. Voobi~aeno Kira sadi proleten luk na krajot na fevruari ili po~etokot na mart, vo zavisnost od vremenskite uslovi. Lukot se sadi na temperaturi nad 0ºS, a prethodno nivata dva - tri pati treba da bide izorana i da se zavle~at brazdi.

Otkako glavicata } e se podeli na ~e{niwa, sekoe ~e{ne se sadi vnimatelno so cel 'rkulecot da bide nagore, po {to se kopa dupka od 2 do 3 santimetri i sekoe ~e{ne se zatrupuva so zemja.

Lukot se sadi na rastojanie od 10-15 i 15-20 santimetri me|u redovite. Proletniot luk bara sredna vlaga, no dokolku proletta e vrne`liva treba da se navadi so voda edna{ do dva pati sè do berbata vo juli, po Petrovden.

Spored Kira, optimalnata temperatura za odgleduvawe na lukot e 18-22ºS, dodeka vo period na sozrevawe mora da bide povisoka, 26ºS.

Vo tekot na vegetacijata negata na lukot se sostoi od ple-vewe, okopuvawe i soodvetno prihranuvawe na zemjata.

Kira koristi doma{no arsko |ubre koe e povolno i pri-donesuva za dobar razvoj. Lani uslovite ne bile povolni za odgleduvawe luk, pa u{te od esenta zemjata ja prihranila so |ubre od koko{ki, so {to nejziniot luk uspeal da sozree bez problem.

Kira sovetuva deka treba da se vnimava pri berba na lu-kot: pritoa steblenceto da bide sveò, bidej} i mo`no e da se isu{i i otkine od plodot koj } e ostane v zemja. Stojanovska pojasnuva deka lukot treba da se nabere pozelen i sve` za da moè da se splete vo ubav venec.

Na nekolku navrati ne go prskala lukot, no poradi pojavata na {tetnik mora povremeno da go za{titi i isprska so prepa-rati. Kira sovetuva deka lukot najdobro uspeva na nanosi so glinesto-pesokliva po~va, dodeka vlagata ne e prepora~liva bidej} i } e se razvijat sitni i nekvalitetni glavici.

Stojanovska za sadewe gi odbira najdobrite glavici, po {to gi deli na ~e{niwa i sekoe posebno go zasaduva. Isto taka, taa sovetuva odgleduvaweto na lukot da ne se planira na zaseneti mesta, tuku na svetlina.

Kira podvlekuva deka najdobri pretkulturi na lukot se kompirot i zelkata, bidej} i ostavaat rashraneta i nezakora-vena po~va. Taa e gorda na rezultatot od svojot luk, koj e so krupni glavici i ra|a od 8 do 12 ~e{niwa od glavica, a toa najmnogu se dolì na dobrata nega.

Pi{uva: Antoanela Dimitrievska

Sovet GRADINARSTVO

APRIL 2011 | 15

Fertirigacija POLEDELSTVO

Fertirigacijata e ve}e odoma -} ineta kaj makedonskite zem-jodelski proizvoditeli. So primena na fertirigacijata

se ovozmoùva |ubreto da se aplicira spored potrebite na rastenieto po vreme i koli~estvo. Pri klasi~noto |ubrewe, |ubreto se aplicira odedna{ ili vo nekolku navrati, na po~etokot na vegetacijata, koga se javuva golema kon-centracija na |ubre, vo koli~estva koi zna~itelno gi nadminuvaat potrebite na rastenieto. So vegetacijata ovie koli~estva se tro{at (gi koristi ras-tenieto ili se gubat vo razni procesi). Koga na rastenieto mu trebaat pogolemi koli~estva hrana ~esto se slu~uva da nema dovolno rezervi vo po~vata. Seto ova, normalno, vlijae vrz prinosite na kulturite.

Tokmu zatoa mo`nosta za aplicirawe na |ubriva preku sistemot za mikronavod-nuvawe e edna od pri~inite za negova ma-sovna upotreba od strana na zemjodelski-te proizvoditeli. Pravilnata upotreba na sistemot za fertirigacija e esenci-jalna za postignuvawe na vrvni rezultati vo rastitelnoto proizvodstvo. Za pra-vilna upotreba na sistemot za fertiri-gacija e potrebno da se zapazat nekolku kriteriumi. \ubrivata koi se upotrebu-vaat vo procesot na fertirigacija se ja-vuvaat vo cvrsta i te~na osnovna forma.

Cvrsto rastvor-livo |ubre

Najgolemata pre-d nost na ovaa forma na |ubre e visokata sodrìna na hranli-vi materii, poradi {to tro{ocite za transport i skla-dirawe se pomali. Od druga strana, neophodno e nego-vo rastvorawe pred primenata preku sis temot za navod-nuvawe. Moàt da se sretnat kako granu-li vo prav ili kako

kristali. Va`no e deka mora da bidat celosno rastvorlivi. Postojat prosti i kompleksni formi. Prostite |ubriva sodràt samo edno hemisko soedinenie, na primer, amoniumsulfat. Komplek-snite |ubriva sodràt dve ili pove}e soedinenija i moàt da bidat celosni (da sodràt azot, fosfor i kalium) i ne-celosni (da sodràt samo eden ili dva elementa od trite prethodnospomenati). Najgolem nivni nedostatok se problemi-te so rastvorawe vo vodata za navodnuva-we, kako i rizikot od me{awe na nekompa-tibilni |ubriva koi me|u sebe reagiraat i sozdavaat nerastvorlivi materii koi eventualno moè da go zatnat sistemot za mikronavodnuvawe.

Te~no |ubreTe~nite |ubriva se naj~esto stabili-

zirani rastvori od edna ili pove}e hemi-ski materii. Se sre}avaat kako edine~ni ili kompleksni, a isto kako i cvrstite rastvorlivi |ubriva, moàt da bidat celosni ili necelosni. Najgolema pred-nost e ednostavnosta na nivnata prime-na, namalniot rizik od gre{ki pri nivno-to rastvorawe i tie se vedna{ spremni za koristewe so site na~ini na aplikacija (razni tipovi na injektori, rezervoari i pumpi za fertirigacija, razni sistemi na mikronavodnuvawe, pa duri moè da se

primenuvaat i za folijarna aplikacija).Edinstven nedostatok e pomalata

koncentracija na hranlivite materii, poradi {to transportot i skladiraweto ~inat pove}e. Ovoj nedostatok moè da se pretvori vo prednost. Poradi pomalata koncentracija na hranlivi materii i go-lemata sodrìna na voda, nivniot trans-port na pogolemi rastojanija e preskap, {to vo golema mera vlijae vrz nivnata cena. Ova, pak, ovozmoùva supstituci-ja na skapite uvozni te~ni |ubriwa so doma{en proizvod.

Rastvorlivost na |ubrivataRastvorlivosta na hemikaliite vo

voda e uslovena od temperaturata – povi-sokata temperatura voobi~aeno uslovuva i pogolema rastvorlivost. \ubrivata koi se koristat vo procesot na fertiriga-cija mora da bidat celosno rastvorlivi, dodeka |ubrivata so nizok stepen na ra-stvorlivost ne bi trebalo da se upotre-buvaat.

Mnogu od te~nite |ubriva se taloàt za vreme na zimskite meseci, {to zna~i deka rastvorite stanuvaat prezasiteni i vi{okot na soli se taloì. So poka~uvawe na temperaturata doa|a do povtorno ce-losno rastvorawe na te~noto |ubre. Iako ovaa pojava ne vlijae na kvalitetot na |ubreto, sepak prepora~uvame nabavka na sveò proizvedeno te~no |ubre i izbegnu-vawe na ~uvawe na |ubreto preku zima.

Interakcija na |ubrivata so vo-data za navodnuvawe

Naj~esti problemi koi nastanuvaat kako rezultat na interakcijata pome|u |ubrivata i vodata za navodnuvawe se slednite:

Najgolem del od azotnite |ubriva koi se upotrebuvaat vo mikronavodnuvaweto pretstavuvaat oksidira~ki agensi i re-zultiraat so zgolemuvawe na pH na voda-ta, {to moè da dovede do taloèwe na kalcium i magnezium karbonat, èlezoo-ksid (´r|osuvawe) i dr.

Visokoto nivo na kalciumovi i mag-neziumovi joni vo vodata za navodnuvawe

Pi{uvaat: prof. d-r Ordan ûkaliev,

doc. d-r Vjekoslav Tanaskovi}

Cvrsti i te~ni|ubriva

16 | MOJA ZEMJA

moè da predizvika taloèwe na fosfor-nite |ubriva vo kalcium ili magnezium fosfat, so {to tie stanuvaat nedostap-ni za rastenijata. Zakiseluvaweto moè da go namali ovoj {teten efekt.

Vo voda bogata so kalcium, sulfatni-te |ubriva se taloàt kako gips. Bidej}i rasvorlivosta na gipsot se namaluva so zgolemuvaweto na temperaturata, prob-lemot e najakuten vo leto.

Alkalnite rastvori, kako urea, istaloùvaat kalcium karbonat vo voda bogata so kalcium i bikarbonatni (HCO

3)

joni. Vo ovoj slu~aj e prepora~livo do-davawe na kiselini za da se izbegne ili minimizira taloèweto koe bi moèlo da gi zatne kapalkite.

Vo nekoi humidni regioni, vodata za navodnuvawe sodrì te{ki metali i organska materija koi reagiraat so |ubrivata vo rastvorot predizvikuvaj} i taloèwa vo sistemot za navodnuvawe.

Primenata na te~no |ube gi eliminira navedenite nesakani pojavi. Sepak, |ubre-to, pa i drugite agrohemikalii {to treba da se apliciraat preku vodata za navod-nuvawe treba dobro da se poznavaat i pred nivnata aplikacija poèlno e da se izvr{i testirawe. Testiraweto obi~no se izveduva vo pomal proyiren sad. \ub-

reto se me{a vo sadot so voda so koja se planira da se vr{i navodnuvaweto. Vo vremetraewe od dva ~asa se sledat site pojavi vo sadot i pritoa se vr{at ~esti protresuvawa na sadot. Sekoja promena nesoodvetna na upatstvata za rabota (za-matuvawe, taloèwe, sozdavawe na silna reakcija so {u{tewe, sozdavawe na mali obla~iwa nad sadot kako rezultat na re-akcijata i dr.) moè da pretstavuva sig-nal za eventualna nepoèlna reakcija vo sistemot za navodnuvawe.

Kompatibilnost na |ubrivata Mnogu te{ko moè da se dade genera-

len zaklu~ok za kompatibilnosta pome|u |ubrivata koristeni so fertirigacijata, bidej}i tie se vo tesna vrska so mnogu faktori kako rastvorlivosta, pH-reak-cijata, temperaturata, koncentracijata na |ubrivata, vodata itn. Poradi toa, ona {to od po~etok izgleda kako poevtino re{enie (me{awe na razni formi na cvr-sto |ubre) moè da rezultira so nesakani efekti (taloèwe, zapu{uvawe na kapal-kite, korozija i sl.).

Poradi seto dosega kaàno moè da se zaklu~i deka optimalno re{enie, oso-beno za onie {to zapo~nuvaat so ferti-rigacijata, se te~nite |ubriva. Nivniot

najgolem nedostatok – malata sodrìna na hranlivi materii i visokata cena na transportot, uslovuva da se razvie lo-kalno proizvodstvo na te~no |ubre, koe e prisposobeno za upotreba vo na{eto zemjodelstvo. Ve}e izvesno vreme Fa-kultetot za zemjodelski nauki i hrana sorabotuva so AD „Alkaloid” od Skopje za razvoj na paleta na te~no |ubre. Ova te~no |ubre e prisposobeno na po~venite i agroekolo{kite uslovi kaj nas, kako i na potrebite na kulturite. Ovie |ubri-va se rezultat na rabotata na tim na eksperti od hemiskata i zemjodelskata struka i vo potpolnost se prisposobe-ni na na{ite uslovi, za primena kaj niza pove} egodi{ni i ednogodi{ni kulturi. Poradi determiranite problemi so ne-dostig/neaktivnost na odredeni mikro-elementi vo celata paleta se vneseni mi-kroelementi, od koi pove}eto vo helatna forma koi ne moè da bidat deaktivira-ni poradi nepovolnite po~veni uslovi. Sostavot na |ubreto, soodnosot na mikro i makroelementi, potpolnata iskoris-tlivost bez nikakvi rezidui vo po~vata, prisposobenosta kon pove}eto izvori na voda za navodnuvawe kaj nas gi pravi lo-kalno proizvedenite te~ni |ubriva prv izbor na |ubre za fertirigacija.

FertirigacijaPOLEDELSTVO

APRIL 2011 | 17

POLEDELSTVOAgrohemiska analiza na po~vata

Primenata na |ubriva – klu~ za pouspe{no proizvodstvo

Vo agrarno razvienite zemji e nezamislivo da se apliciraat |ubrivata bez da se ima osnova, odnosno bez agrohemiska anal-iza na po~vata. Golemiot spektar od kombinacii na komplek-sni |ubriva so najrazli~en odnos na makro i mikroelementi e

rezultat na agrohemiskite analizi na odredeni po~vi, odnosno po~vi so razli~na plodnost. Tuka se postavuva pra{aweto: dali znaeme koja kombinacija na |ubriva da ja primenime ako ne ja znaeme plodnosta na po~vata. Dokolku eden hemiski element e vo nedostig ili vi{ok, toga{ toj go ograni~uva proizvodstvoto vo kvalitet i vo kvantitet. Ovoj fakt mora da go znaat sovremenite zemjodelci dokolku sakaat uspe{no da menaxiraat so sopstvenoto proizvodstvo.

Principot za zemawe na prose~na proba od edna parcela e sleden (razlikata e vo brojot na sondaìte):- za 1 dekar - 3 sondaì; - 2-6 dekari - 4; - 7-10 dekari - 5; - 1-3 hektari - 6; - 3-8 hektari - 7; - 8-10 hektari - 9 sondaì.

Mestata za sondaà se lociraat po metodot „cik – cak”.Vo edna prose~na proba vleguvaat poedine~nite sondaì po sood-

vetna dlabo~ina. Zavisno od kulturata {to } e se zasee slednata godina, dlabo~inata za zemawe na probata e sledna:- ìta 0-30 cm (edno nivo),- trevnici i livadi 0-20 cm (edno nivo),- industriski kulturi 0-20 i 20-40 cm (dve nivoa), - domati, krastavici, piperki, zelka 0-20 i 20-40 cm (dve nivoa),- ovo{ni nasadi i vinova loza 0-30 i 30-60 cm (dve nivoa).Dokolku se potrebni dve nivoa, sondaìte po soodvetna dlabo~ina

se sobiraat vo posebni, obeleàni kofi, edna kofa za prvoto nivo i edna za vtoroto nivo. Na krajot, so racete dobro se me{a po~vata vo sekoja kofa posebno. Od izme{anata po~va od sekoja kofa se zema po 1 kg i se stava vo razli~no } ese, dodeka vi{okot se otfrla. Vo } esi-wata ZADOL@ITELNO se vmetnuva etiketa so podatoci za nivoto, parcelata i kulturata.

Sredstvata plateni za agrohemiska analiza izvr{ena vo labora-torijata na MAKFERT DOO - Kavadarci podleàt na subvencionira-we spored programata za „Finansiska poddr{ka za izvr{eni agrohe-miski analizi na po~va” od Vladata na RM.

Pravila pri sondaà na probi:- Mestata za sondaà da ne se vo blizina na pat, kanal, {tala,

magacin za |ubriva, kupi{ta {talsko |ubrivo i sl.; - Mestoto da ne e lokva ili tumba; - Pred zemawe proba da se o~isti od treva i lisja; - Da izminalo edna vegetacija po poslednoto |ubrewe; - Se-koja dlabo~ina se stava vo posebna, obeleàna kofa, za da ne se izme{aat dlabo~inite. - - Dokolku se pogre{i, se povtoruva zemaweto (bu{eweto); - Da se izbegne kontakt so ambalaà od mineralni |ubri-va; - Da se ~isti sondata od ostatokot na po~va pred sondirawe na nova proba;

Pi{uva: dipl. tehn. in`. Jordan Maxarov

Locirawe na mestata so metodot „cik-cak"

Dlabo~inaza zemawe na probata

APRIL 2011 | 19

Sekoja sezona za za{tita na jabolkoto treba da zapo~ne so „zimsko tretirawe” pro-tiv prezimuva~kite formi na bolesti i {tetnici. Na{a preporaka e toa da se napra-vi so kombinacijata od bakarniot fungicid NORDOX 75 WG i insekticidot BELO MASLO 98,5 EC. Zna~ajno e da se napomene deka ovaa aplikacija treba da se izvr{i so dovolno koli~estvo voda za rastenijata da bidat bukvalno iskapeni so rastvorot.

Proletniot period („roze pup-ka” do precvetuvawe) od go-dinata e najvaèn za za{titata na jabolkoto. Vo ovoj period

najgolem pritisok vo nasadite ima od primarnite zarazi na ~adlivata damka-vost na listot (Venturia inaequalis), koja vo podocne`nite fazi (precvetuvawe, formirawe i porast na plodovi) sozdava sekundarni zarazi – krastavost na plodot (Fusicladium dendriticum i Spilocaea pomi), koi se seriozna zakana za jabolkata.

Dokolku vo ovoj period nemame opti-malna fungicidna za{tita, opasnosta od sekundarni zarazi se zgolemuva progresi-vno, a {ansite za popravawe na propusti-te se mnogu mali. Samo so sproveduvawe na strate{ki pozicionirana i preventivna programa za za{tita moème da o~ekuvame zdravi nasadi i siguren i kvaliteten rod.

Vo prodolènie sleduvaat naj va`nite informacii i preporaki za izbor na pre-parati i tajming za aplikacija koi vodat kon uspe{no suzbivawe na pri~initelite na ova zaboluvawe.

âdlivata damkavost (Venturia ina-equalis) prezimuva na mrtvoto tkivo od opadnatite listovi vo ovo{tarnikot, a moè da se slu~i konidiite ili askospo-rite da ostanat i na samoto drvo (pod korata, vo mumificirani plodovi ili za-ostanati listovi po grankite).

U{te vo ranata prolet (mart), so pojavata na prvite topli denovi i pov-remeni vrneì od do`d, uslovite za prodolùvawe na razvojot na bolesta se zadovoleni. Gabata formira plodonos-ni tela, askusi, koi koga }e ja dostignat zrelosta, pukaat i osloboduvaat ogromen broj askospori koi noseni od vetrot so brza progresija ja {irat zarazata niz ce-liot ovo{tarnik.

Zatoa, sekoja sezona za za{tita na jabolkoto treba da zapo~ne so „zimsko tretirawe” protiv prezimuva~kite for-mi na bolesti i {tetnici. Na{a prepo-

raka e toa da se napravi so kombinaci-jata od bakarniot fungicid NORDOX 75 WG i insekticidot BELO MASLO 98,5 EC. Zna~ajno e da se napomene deka ovaa aplikacija treba da se izvr{i so dovolno koli~estvo voda za rastenijata da bidat bukvalno iskapeni so rastvorot.

Za razvoj na bolesta neophodna e vi-soka vla`nost (odnosno prisustvo na kapka voda na rastitelnite povr{ini – do`d ili rosa), a vo zavisnost od tem-peraturata, se razlikuva vremetraeweto do po~etokot na infekcijata. Pri tempe-raturi od 0 do 10ºS se potrebni od 14 do 48 ~asa do pojava na infekcijata, no ako temperaturite se od 10 do 24ºS, vremeto se skratuva na samo devet ~asa.

Prvite vidlivi simptomi gi zabeleùvame na krajot od inkubaciskiot period koj moè da trae i samo osum dena ako temperaturite se okolu 18ºS.

Zimskoto tretirawe e odli~na osnova za po~etok na sezonata, a so zavr{uvawe na fenofazata „gluv~evi u{i” i po~etok na „roze pupka” vreme e da se zapo~ne so sproveduvawe na preventivnata programa i „redovnite” aplikacii.

Promenlivite vremenski uslovi ne do-zvoluvaat golem prostor za improvizacii i izmeni vo redosledot i intervalite pome|u tretirawata. Za sekoj proizvod koj se koristi za za{tita na rastenijta postoi mesto vo programata koga toj moè maksimalno da gi dokaè svoite kvalite-ti.

Fungicidot CHORUS 75 WG e sistem-ski proizvod koj idealno se vklopuva vo programata tokmu vo ovoj period (se upo-trebuva vo periodot od roze pupka do precvetuvawe).

Go za{tituva rastenieto „odvnatre” na toj na~in {to po navleguvaweto vo tkivoto go spre~uva prodiraweto na ga-bata vo vnatre{nosta (spre~uva pojava i {irewe na infekcija). Karakteristi~no za fungicidot CHORUS 75 WG e toa {to

odli~no dejstvuva i pri poniski sredni dnevni temperaturi (okolu 10ºS) {to e mnogu ~est slu~aj vo proletniot period.

CHORUS 75 WG go re{ava problemot i na ve}e zapo~nata infekcija vo nasa-dot, so kurativno dejstvo (48 do 72 ~asa od po~etokot na infekcijata). Za da se obezbedi i povr{inska za{tita na ra-stenieto, pri podgotovka na rastvorot za aplikacija mu se dodava kontakten „part-ner” (HROMOZEB 80 VP) koj dava za{tita na povr{inata na listot pri eventualni povolni uslovi za infekcii vo prvite nekolku denovi po aplikacijata (vrneì).

Intervalite me|u aplikaciite vo ovoj period se 7-10 dena, {to zna~i deka vo pe-riodot do krajot na cvetaweto treba da se izvr{at dve do tri aplikacii so kom-binacijata CHORUS 75 WG + HROMOZEB 80 VP. (zavisno od vremetraeweto na pe-riodot od roze pupka do krajot na cveta-weto).

So toa obezbeduvame kontinuirana fungicidna pokrienost na rastitel-noto tkivo vo najkriti~niot period od za{titata na jabolkovite nasadi od ~ad-livata damkavost (krastavosta na plodot na jabolkoto).

Vo tekot na ovoj period e potrebno da se upotrebi i proizvod za suzbivawe na {tetnicite na jabolkoto, koi ve}e ak-tivno se hranat i pri~inuvaat {teti na mladite delovi od rastenijata. Od pale-tata na proizvodi za ovaa namena vo ovoj period go prepora~uvame insekticidot KARATE ZEON 5 SC (kontakten proizvod so izvonredno brzo „knock down” dejstvo i {irok spektar na {tetnici {to gi su-zbiva).

Podocna, vo fenofaza na formirawe na mladite plodovi, se soo~uvame so dru-gi specifi~nosti vo nasadite so jabolka, pa zatoa vo preventivnata programa se vklu~uvaat drugi proizvodi, no za toa poop{irno vo nekoja druga prigoda.

Pi{uva: dipl. agr. Zoran Golubovski

Hromos Pesticidi D.O.O. – Skopje OVO[TARSTVO

Za{tita na jabolkoto od

bolesti i {tetnici

20 | MOJA ZEMJA

Spored Kole, najsoodveten preparat za za{tita na korenoviot sistem e „Armicil”, visokokvalitetno sredstvo koe se stava vo korenoviot sistem obi~no pred procesot kapka po kapka ili zaedno so polevaweto. Vo vrska so za{titata na listot, treba da se obrne posebno vnimanie na negovata za{tita od trips, zaboluvawe koe moè da se detektira so lupa.

Sovremen na~in na odgleduvaweGRADINARSTVO

Krastavicata e vid na kultura koj bara specifi~ni uslovi na odgleduvawe kako rezultat na nejziniot zna~itelno brz po-

rast. Bara mnogu svetlina, 10-12 ~asa na den, a vo april mora da se posveti mnogu vnimanie na za{tita od bolesti me|u koi naj~esti se bakteriskata aglesta damkavost i plamenica.

Kole Vu~kov e zemjodelec od strumi~koto selo Prosenikovo koj akti-vno se zanimava so zemjodelstvo pove} e od 20 godini. Na povr{ina od 10 deka-ri toj odgleduva domati i krastavici koi mu nosat prose~en prinos od 125 tona po rekolta. Otkako gi napravil oranèriite so parno greewe, toga{ i po~nal da se zanimava so zemjodelstvo. Vo parnoto greewe so mo} nost od 1 me-gavat ima vloèno 16.000 evra. Godi{no vo prosek tro{i od 300 do 350 kubika drva. Prete`no odgleduva kalunga, ho-landska sorta na krastavici, no imal obidi i so sortata nevada, koja e malku poskapa. Iako i dvete se so odli~en kva-litet, kalungata e poekonomi~na, a i ja sadi ve} e podolgo vreme i ima iskustvo vo nejzinoto odgleduvawe. Spored Kole, procesot na rasaduvawe zapo~nuva so polnewe na me{avina od zemja i humus vo mali ~a{i vo koi se stava rasadot za-toa {to ne e prepora~livo vedna{ da se

stavaat na golemi sadni povr{ini. Po-toa se presaduvaat tamu kade {to treba da se odgleduvaat.

[to se odnesuva do |ubreweto i na-vodnuvaweto, Kole sovetuva deka prvo treba da se napravi analiza na po~vata i dokolku ima nekoi nedostatoci, treba da se intervenira navreme, po {to se navodnuva. \ubreweto se po~nuva so po-malku |ubrivo vo po~etnata faza i kako {to raste krastavicata, se zgolemuva i koli~estvoto na |ubrivo.

Za odgleduvawe na krastavici vo zimskiot period, parnoto greewe e neophodno za da im ja obezbedi potreb-nata temperatura za pravilen rast. Na~inot na navodnuvawe e so sistemot kapka po kapka. Se obezbeduva vla`nost onolku kolku {to nalagaat vremenski-te uslovi (relativnata vla`nost na vozduhot za odgleduvawe na krastavi-cata treba da iznesuva 60-70%, dode-ka onaa na po~vata 70-80%). Sleduva vrzuvawe na manila {to im ovozmoùva ispraven rast na krastavicite, a potoa se voobi~aenite proceduri, prskawe, navodnuvawe i provetruvawe. Kole nag-lasuva deka e od golema va`nost ~uva-weto na korenoviot sistem i negovata za{tita.

Spored Kole, najsoodveten prepa-rat za za{tita na korenoviot sistem


Od eden hektar,

Stru~ni soveti od APRZ: Stojan Gligorov

APRIL 2011 | 21

e „Armicil”, visokokvalitetno sred-stvo koe se stava vo korenoviot sistem obi~no pred procesot kapka po kapka ili zaedno so polevaweto. Vo vrska so za{titata na listot, treba da se obrne posebno vnimanie na negovata za{tita od trips, {tetnik koj moè da se detektira so lupa.

[to se odnesuva do o~ekuvawata vo odnos na cenata i isplatlivosta, Kole ne o~ekuva golemi promeni vo odnos na standardnata otkupna cena od 50 de-nari po kilogram. Negoviot prinos na krastavici se dviì okolu 15 tona od dekar od prvata rekolta. Za podobru-vawe na prinosot - opra{uvawe kori-sti bumbari. Mnogumina vo strumi~ko koristat bumbari za opra{uvawe, koi ~inat 100 evra za dva i pol meseca, kolku {to trae ìvotot na bumbarot.

125 tona domati i krastavici

Drà~ot se prema~kuva so mast za za{tita od mravki

Kotel za topla voda na drva so mo}nost od 1 MW

Sistem za greewe so rebrasti creva

Sistem za greewe (rebrasta cevka) i sistem kapka po kapka

22 | MOJA ZEMJA

Mnogu va`na merka za namaluvawe na {tetite od ovoj {tet-nik e primenata na plodoredot. Niskite zimski temper-aturi (pod -10ºS) ne mu odgovaraat i se dobra prirodna

za{tita. Od hemiska za{tita se prepora~uva Actara 25 WG 150-200g/ha odnosno 1,5-2 g/100 m2, Basudin 600 EW i nekoi

drugi soodvetni insekticidi

Suzbivawe na crniot ìtarec

Za{tita na ìtnite kulturiPOLEDELSTVO

Eden od najprisutnite {tetnici na ìtnite kulturi e crniot ìtarec (Za-brus tenebrioides). Dokolku ne se tretira navreme, toj moè da napravi golemi {teti. Najmnogu trpat ozimite sorti na p~enica, ja~menot, r´`ta, tritikale-to, a ponekoga{ i p~enkata. Pome|u divite ìtarki ovoj insekt gi preferira

Poa spp., Eremopyrum spp., Phleum pretense, Alopecurus pratensis i Elytrigia repens.Vo ovoj period {tetnikot se nao|a vo vtoriot larvin stadium, a so po~etokot na

proletta }e vleze vo tretiot stadium, so {to zapo~nuva i so intenzivno hranewe. Vo maj preminuva vo fazata na kukla.

Ova e insekt od redot Coleoptera, od familijata Carabidae. Imagoto (vozrasniot insekt) e so izdolèn oblik, dolg okolu 18 mm, so sjajno crna boja na teloto, a nozete i antenite se kafeavi. Larvata e beluzlava so kafena glava i graden del, a dostig-nuva dolìna do 30 mm.

[tetite {to gi pravat larvite se karakteristi~ni i lesno se zabeleùvaat. Se hranat so listovite koi{to gi vovlekuvaat vo kanal~iwata {to gi pravat, kade {to celosno gi jadat (osven nervite) i potoa gi otpu{taat so {to se dobiva vpe~atok deka {tetite se od izmrznuvawe.

Kon krajot na maj se pojavuva imagoto, koga ìtata ja dostignuvaat mle~nata zre-lost. Na po~etokot e fotofoben, a podocna fotofilen, koga se son~a na klasjeto povremeno preletuvaj}i pogolemi rastenija. Ovoj period trae do 15 dena. Insektot e najaktiven na temperatura od 20 do 26ºC, dodeka nad 36ºC uginuva. Koga }e prestane so letaweto, zapo~nuva so ishrana od zrnata. Po kratko vreme prestanuva so ishra-nata i vleguva vo dijapauza sokrien vo po~vata (osobeno pri su{ni uslovi) vo traewe od 20 do 90 dena. Za vreme na letniot period toj se zakopuva vo zemjata na dlabo~ina do 40 cm. Vo tekot na avgust izleguva i povtorno e fotofoben, hranej}i se so rastu-reni zrna i klasje po zavr{enata ètva. Toga{ zapo~nuva poloùvaweto na jajcata, na dlabo~ina od 10 do 20cm. Edna ènka moè da poloì 120-270 jajca so golemina do 2 mm, ovalni, odnosno sjajnobeli. Jajcata se razvivaat od 9 do 25 dena, vo zavisnost od srednata dnevna temperatura. Larvite se izveduvaat so prvite esenski do`dovi i pravat kanal~iwa vertikalno okolu rastenijata.

Zemjodelcite vo ovoj period treba da ja zgolemat kontrolata na svoite posevi pri {to ako zabeleàt pojava na ovoj {tetnik vedna{ treba da reagiraat za negovo suzbivawe. Mnogu va`na merka za namaluvawe na {tetite od ovoj {tetnik e primenata na plodoredot. Niskite zimski temperaturi (pod -10ºC) ne mu odgovaraat i se dobra prirodna za{tita. Od hemiska za{tita se prepora~uva Actara 25 WG 150-200g/ha od-nosno 1,5-2 g/100 m2, Basudin 600 EW i nekoi drugi soodvetni insekticidi. n

Pi{uva: dipl. agr. in`. Valentin Zahariev

Crn ìtarec, Zabrus tenebrioides

Parewe na crn ìtarec

24 | MOJA ZEMJA

Rezultatite pokaàa izvonredno dejstvo na GA3 vrz sortata „~au{“, zna~ajno dejst-

vo vrz sortata „muskat italija” i nezna~itelno dejstvo vrz sortata „smederevka”. Vlijanieto na GA

3 kaj site sorti predizvika izedna~uvawe na zrnata po golemina i

zabrzuvawe na zreeweto za 7-10 dena vo odnos na kontrolnata varijanta.

So giberelinska kiselina do pogolemi zrna grozje

Iskustva od stranstvoLOZARSTVO

Giberelinskata kiselina e rastitelen hormon koj se nao|a vo rastenijata. Se javuva kako regulator na rastot. Upotrebata na giberelinskata kiselina mnogu zna~ajno vlijae na kvalitetot na grozjeto. Vo

zavisnost od momentot na upotreba i od koncentracijata, se predizvikuva porast na krilcata na grozdot, proret~uvawe na zrnata i zgolemuvawe na zrnata. Se dobiva grozd, raz-granet i razreden, lesen za ureduvawe vo nasadot i centarot za pakuvawe, mnogu privle~en za potro{uva~ot. Naj~esto se primenuva kaj bessemenite sorti, no se upotrebuva i kaj se-menite sorti. Koncentracijata i na~inot na aplicirawe za-visat od sortata, fenofazata, odnosno razvojot na grozdot. Se aplicira pred cvetawe, za vreme na cvetawe i vo momen-tot na razli~na dimenzija na zrnoto, 2-3 mm ili 7-8 mm. Ap-likacijata moè da se izvede so atomizeri ili so kofi~ki. Site ovie faktori ja opredeluvaat koncentracijata na gib-erelinskata kiselina.

Upotrebata na giberelinskata kiselina, utvrduvaweto na koncentracijata i momentot na aplicirawe vo zavisnost od sortata i prinosot e sloèn proces koj trae so godini. Potrebni se sloèni i koordinirani ispituvawa, pred sè, za utvrduvawe na pogodnosta na odredena sorta za upotreba na giberelinska kiselina. Pogre{nata upotreba na gibere-linskata kiselina moè da dovede do gubewe na prinosot kaj semenite sorti.

Eksperimenti so giberelinska kiselinaNajo~igleden primer za pravilna upotreba na gibere-

linskata kiselina i nejzinoto izvonredno dejstvo e sortata „sultanina”. Od sorta so golem i dolg grozd so mali zrna, so upotreba na giberelinskata kiselina se dobiva kratok i ra{iren grozd, rastresit, so golemi zrna.

So na{ite ispituvawa gi opfativme sortite „muskat italija” kako perspektivna sorta, „~au{“ kako lokalna sor-ta, no so izvonreden kvalitet, i sortata „smederevka” kako vinska sorta so kombinirani svojstva kako vinska i trpezna sorta. So ispituvawata opfativme samo edna faza vo raz-vojot na ovie sorti, po cvetawe, koga goleminata na zrnoto e 2-3 mm i sedum dena podocna so ista doza na giberelinska kiselina vo dvata slu~aja.

Rezultatite pokaàa izvonredno dejstvo na GA3 vrz sor-

tata „~au{“, zna~ajno dejstvo vrz sortata „muskat italija” i nezna~itelno dejstvo vrz sortata „smederevka”. Vlijanieto na GA

3 kaj site sorti predizvika izedna~uvawe na zrnata po

golemina i zabrzuvawe na zreeweto za 7-10 dena vo odnos na kontrolnata varijanta.

Kaj sortata „muskat italija”, giberelinskata kiseli-na predizvika zgolemuvawe na masata na zrnoto od 8,1 gram kaj kontrolata do 9,1 gram kaj tretmanot. Vo grozdot na

Pi{uva: prof. d-r Krum Bo{kov

„Sultanina” tretirana so GA

3

„Sultanina” netretirana so GA

3

„Muskat italija” netretirana so GA

3

„Muskat italija” tretirana so GA

3

„âu{“: treti-ran so GA

3 na loza

„âu{“: sporedba na zrna tretirani so GA

3 (levo) vo

odnos na netretirani - kon-trola (desno)

„âu{“: sporedba na grozdovi GA3

(desno) so kontrola (levo)

Dejstvo na GA3 vrz sortata

„smederevka”

APRIL 2011 | 25

„muskat italija” tretirana so GA3, vizuelno se zabeleùva

izedna~enost na zrnata po golemina. Najzna~ajna promena se zabeleùva vo vremeto na zreewe, tretiranoto grozje pobrzo zree vo odnos na kontrolnoto, vo isto vreme sodrìnata na {e} er iznesuva 183 g/l so 5,7 g/l vkupni kiselini vo odnos na kontrolata, kade {to sodrìnata na {e} er iznesuva 140 g/l so 7,1 g/l vkupni kiselini.

Dejstvo na GA3 vrz sortata „~au{“

Giberelinskata kiselina pokaà izvonredno dejstvo kaj sortata „~au{“, predizikuvaj} i zgolemuvawe na masata na zr-noto do 7,5 grama kaj tretmanot vo odnos na 4,9 grama kaj kon-trolata, zabrzuvawe na zreeweto od 148 g/l {e} er i 4,4 g/l vkupni kiselini kaj tretmanot vo odnos na 122 g/l {e} er i 5,6 g/l vkupni kiselini kaj kontrolata.

Kaj sortata „smederevka” tretmanot so giberelinska kise-lina predizvika sli~en efekt kako kaj sortata „muskat ita-lija”: zgolemuvawe na teìnata na zrnata za eden gram, {to pove} e se dolì na izedna~uvaweto na teìnata na malite so teìnata na golemite zrna.

Tretmanite so giberelinska kiselina pokaàa deka efek-tite zavisat od mnogu faktori. Vo odnos na primenetite tretmani, dva pati po cvetawe, so visoki dozi, najsilno dej-stvo se izrazi kaj sortata „~au{“ so duplirawe na masata na zrnoto. Kaj sortite „smederevka” i „muskat italija” ovie tretmani predizikaa nezna~itelno zgolemuvawe na masata na zrnoto, no zatoa pokaàa izvonredno zna~ajno dejstvo vo izedna~uvaweto na zrnata po golemina i zabrzuvaweto na zre-eweto.

Hronometrisko ispituvawe na normite za pred-loènite merki

Za hronometrisko ispituvawe na odredeni ampelotehni~ki merki se koristeni sezonski rabotnici. Mereno e vremeto po-trebno za izveduvawe na tretiraweto so giberelinska kiselina i ampelotehni~kite merki.

Za izveduvawe na merkata defolijacija, la~ewe na lasta-rite i proret~uvawe na grozdovite i zrnata eden rabotnik za osum ~asa rabotno vreme moè da gi izvede ovie operacii na tri reda. Za 1 ha se potrebni okolu 13 rabotni denovi. Za dva hekta-ra, kolku {to predlagame da bidat angaìrani, potrebni se 26 dena, po~nuvaj} i nekolku dena po zavr{uvaweto na cvetaweto. Za izvr{uvawe na merkata tretirawe so giberelinska kiselina eden rabotnik pominuva eden red za 15 minuti pri {to tro{i 3,3 litri rastvor dokolku tretira so prekin od loza do loza i pet litri dokolku tretira bez prekin. So edna pumpa moè da treti-ra 2-3 reda. Za 40 reda potrebni se 200 litri rastvor aplici-rani so grbna pumpa i 20 tableti so giberelinska kiselina. Za osum ~asa rabotno vreme, odnosno {est ~asa efektivna rabota, moè da ja izvede ovaa operacija na 24 reda ili 2 ha gi pominuva za ~etiri dena. Za angaìrawe na ovie rabotnici pred i za vre-me na berba se potrebni dopolnitelni deset dena.

Vkupnoto angaìrawe na rabotna raka za izveduvawe na ampelotehni~ki merki iznesuva 40 dena. So dnevnica od 600 denari rabotnicite ~inat 24.000 denari na dva hektara ili 12.000 denari na eden hektar. Istovremeno go zgolemuvaat pro-centot na pakuvano grozje za 20-30%. Ova grozje ima cena od 18 den/kg za razlika od ostatokot na nepakuvanoto grozje koe ima cena od 6 den/kg.

Sorta Muskat italija

PokazatelKontrola

Kontrolna vrednost

GA3

Masa na grozdot – vo gramovi 800,5 909,4

Masa na 100 zrna 815,7 911,1

Procent na grozdinka 1,7 1,5

Procent na lu{pa 5,0 4,9

Procent na semki 2,2 1,4

Procent na meso 91,1 92,2

Skelet 6,6 6,4

Tvrd ostatok 8,9 7,8

Strukturen pokazatel 10,3 11,9

Sodrìna na {e} er: g/dm3 140 183

Sodrìna na vkupni kiselini:g/dm3 7,1 5,7

Indeks na sladost 20 32

Sorta âu{

Pokazatel Kontrola GA3

Masa na grozdot – vo gramovi 294,4 575,0

Masa na edno zrno 4,9 7,5

Procent na grozdinka 3,0 1,3




Skelet 8,8 5,4


Strukturen pokazatel

8,6 15,1


Sodrìna na vkupni kiselini: g/dm3 5,6 4,4


Sorta Smederevka

Pokazatel Kontrola GA3

Masa na grozdot – vo gramovi 491 564

Masa na 100 zrna 345,3 425,0

Procent na grozdinka

3,0 3,5




Skelet 10,2 14,0


Strukturen pokazatel 6,4 5,0


Sodrìna na vkupni kiselini: g/dm3 7,3 6,8


Pakuvawe na GA3

Tableta od GA3

Rastvorawe na GA

3 vo voda

26 | MOJA ZEMJA

Eskoriozata e mnogu opasna bolest na vinovata loza, bidej} i pri~initelot navleguva dlaboko vo drvoto od lastarite, poradi {to pri~inuva pukawe na ko-rata, izumirawe na lastarite i kracite, pa i celi

lozi, od kade {to doa|a i imeto „mrtva raka” („dead arm”).Dolgotrajnata upotreba na bakarnite fungicidi protiv

plamenicata na vinovata loza go spre~uvale razvojot na eskoriozata, me|utoa so voveduvaweto na organskite fungi-cidi vo za{titata na vinovata loza od plamenica povtorno se reaktiviral razvojot na eskoriozata. Gabata {to ja pre-dizvikuva eskoriozata (crna damkavost) na vinovata loza ìvee vo korata i drvoto, a pokraj piknidiite, prezimuva i kako micelium. Fruktificira na lakovi i lastari pred i po rezidba, a bidej} i brzo se prenesuva , gi zafa} a i zdravite la-stari vo osnovata, pri {to te{ko se suzbiva. O{tetuvaweto na lastarite, posebno vo osnovata, pridonesuva da dojde do izumirawe na bazalnite papki i izdolùvawe na lakovite, so {to zna~itelno se naru{uva sistemot na kroewe (rezid-ba). Zna~itelni {teti ima koga se zgolemeni vrneìte vo kriti~nite fenofazi (faza nababruvawe na papkite i faza 2-3 lista). Infekciite se ostvaruvaat ako lastarite bidat navla`neti, a toa se vrneì od 10 mm po odreden su{en pe-riod. Bolesta vo lozjata se javuva vo vid na àri{ta, dodeka parazitot na pogolemi rastojanija se prenesuva so zarazen saden materijal.

Za{tita na vinovata loza od eskorioza (Phomopsis viticola)

Za spre~uvawe na eskoriozata neophodno e da se preze-maat pove} e preventivni higienski i hemiski merki. Pri kroeweto da se izreàt, vnimatelno da se soberat i zapalat site zarazeni delovi od lozata, kako i starata kora. Da se izvr{i zadolìtelno zimsko prskawe po kroeweto, a pred nababruvaweto na papkite so Funguran-OH koj pretstavuva kontakten fungicid so 77% bakaren hidroksid. Se primenu-va doza od 3 do 4 kg/ha.

Vo faza na nababruvawe na papkite i do 4-5 lista, tre-ba da se upotrebuva preventivniot fungicid so kontaktno dejstvo Delan 700 WG od programata na BASF – Germanija, koj sodrì aktivna materija ditianon 70 %, vo koncentraci-ja od 0,05 %, odnosno 0,5 kg/ha, koj pokraj crnata damkavost uspe{no ja spre~uva i plamenicata na vinovata loza.

Pi{uvaat: dipl. zemjod. in`. Ilija Kocevski, dipl. zemjod. in`. Igor Nastov

Prevencija na vinovata

loza od eskorioza

Eskorioza na vinova lozaLOZARSTVO

ПРЕТХОДНА НАЈАВАза објавување на јавен оглас за избор на демонстративни пилот фарми за финансиска поддршка за

искористување на обновливи извори на енергија и подобрување на енергетската ефикасност

Проектот „Промоција на одржливи земјоделски практики, енергетска ефикасност и искористување на обновливи извори на енергија во руралните заедници на Република Македонија” – Агронергија спроведуван од Здружението на граѓани Центар за промоција на одржливи земјоделски практики и рурален развој - ЦеПроСАРД со финансиска поддршка на Шведската агенција за соработка и развој – Sida, ги известува сите заинтересирани правни и физички лица дека во средината на април 2011 година, ќе се објави Јавен оглас за доставување на барања за финансиска поддршка за искористување на обновливи извори на енергија и подобрување на енергетската ефикасност.

Проектот Агронергија ги поврзува земјоделството и руралните средини со обновливите извори на енергија и енергетската ефикасност, на начин кој е достапен и применлив за фармерите.

1. Предмет на огласот ќе биде избор на демонстративни пилот фарми за добивање на финансииска поддршка за искористување на обновливи извори на енергија и подобрување на енергетската ефикасност.

2. Финансиски средства на избраните демонстративни пилот фарми се доделуваат како неповратна финансиска поддршка (грант) во износ од 50% од вредноста на прифатливите трошоци по мерка, од минимум 1000 евра до максумум 10000 евра.

3. На огласот ќе може да аплицираат сите заинтересирани физички и правни лица од Република Македонија за следните мерки/ технологии:

1. Користење на арско ѓубре од сточарски фарми за добивање на биогас;2. Користење на сончева енергија во производство на млеко;3. Користење на зелена биомаса за производство на биогас;4. Користење на сончева енергија за сушење на зеленчук и овошје; 5. Користење на земјоделски отпад за брикетирање;6. Користење на шумски/дрвен отпад за производство на брикети и пелети;7. Користење на ветерна енергија на фарма;8. Користење на фотоволтаични системи на фарма.

4. Право на учество на Огласот имаат:

• Индивидуален земјоделец – вршител на земјоделска дејност регистриран согласно Законот за вршење на земјоделска дејност;

• Индивидуален земјоделец – носител на семејно земјоделско стопанство кој се стекнал со статус на осигуреник согласно Закон за пензиско и инвалидско осигурување;

• Носител на семејно земјоделско стопанство кој се занимава со земјоделството како дополнителна дејност;

• Трговец поединец или трговско друштво – регистрирани согласно Закон за трговски друштва;

• Задруги регистрирани согласно Законот за задруги;

• Сопственици на шуми за подобро користење на економската вредност на природните ресурси во согласност со Законот за шуми, само за мерката 6.

5. Прифатливите трошоци, условите за прифатливост на апликациите, критериумите за вреднување на понудите, придружната потребна документација и постапката за избор ќе бидат детално специфицирани во Тендерската документација која ќе биде составен дел од Јавниот оглас на денот на неговото издавање. Рокот за доставување на документите ќе биде 30 дена од денот на негово објавување.

Сите документи и обрасци кои ќе бидат потребни за аплицирање, вклучувајќи ја Пријавата и Тендерската документација во кои се содржани сите информации за критериумите, условите за прифатливост на апликациите и условите за финансирање и останатите информации кои се неопходни за изготвување на Пријавата за учество на огласот во електронска форма ќе бидат објавени на веб-страната на ЦеПроСАРД - www.ceprosard.org.mk.

Јавниот оглас ќе биде објавен и во неколку дневни весници и ќе биде промовиран на информативна кампања. Кампањата за Јавниот оглас, условите и начинот за аплицирање вклучува организирање на промотивни сесии во пет градови во Македонија во текот на првата половина на месец април 2011 година.

28 | MOJA ZEMJA

Iskustva od stranstvoOVO[TARSTVO

Federacijata na farmerite na RM, vo sorabotka so eden od najdobrite ovo{tarski konsultanti od Slovenija, Franc Kotar, vo Resen organizira{e prezentacija za tehni~kotehnolo{kite dostignuvawa vo ovo{tarstvoto preku animacija, edukacija i prakti~ni soveti spored modelot na integra

tivnointegralen konsalting za ovo{tarstvo kakov {to se praktikuva vo Hrvatska i Federacijata BiH Republika Srpska so kompanijata “Inventivni re{enija D.O.O. Velika Gorica” i “InveR Gradi{ka” i nivniot nadvore{en sorabotnik Franc Kotar.

Spored Kotar, integralniot pristap kon ovo{tarstvoto se temeli na pravilnata upotreba na najsovremenite integralni znaewa od oblasta na ovo{tarstvoto i nivna optimalna organizacija vo vistinsko vreme i so pomali tro{oci, so {to se ovozmoùva maksimalen efekt, a so toa i maksimalno iskoristuvawe na prirodnite resursi na sonce, voda, po~va i CO

2.

Na prezentacijata be{e objasnet na~inot koj na ovo{tarite }e im pomogne vo sanacija i standardizacija na postojnite tehnologii so integralen pristap kon ovo{tarstvoto, voveduvawe na onlajn meteobio monitoring, blagovremeno izvestuvawe za neophodnosta od preventivni merki za za{tita preku SMS poraki, kako i permanentno educirawe preku portalot za ovo{tarstvo.

Isto taka, se naglasija i pozitivnite rezultati od namaluvaweto na tro{ocite pri primena na novi tehni~kotehnolo{ki dostignuvawa i ostvaruvaweto pogolemi prinosi na ista edinica povr{ina.

Seto ova se izvr{uva preku primena na prakti~ni iskustva na ovo{tarite od najnaprednite zemji vo ovaa granka (J. Tirol, Avstrija, Holandija, Belgija i Slovenija).

Na nastanot prisustvuvaa okolu 50 ovo{tari od Resen, Bitola i Ohrid, a be{e prezentirano iskustvoto vo tehnologijata na proizvodstvo, so poseben akcent na: Kvalitetno osnovawe na novi ovo{tarnici so pravilno pedoklimatsko bonitirawe

na prostorot i izbor na optimalna tehnologija na proizvodstvoto; Pravilen izbor na sadniot materijal i pravilen sistem na odgleduvawe i gustina

na sadnicite so koja se postignuva proizvodstvo od 40 do 60 tona jabolka od prva klasa po hektar, sekoja godina od po~etokot na poln prinos vo tretata ili najdocna ~etvrtata godina po podigaweto na nasadot;

Izbor na najsovremena mehanizacija, oprema i mreà so primena na najsovremeni tehnolo{ki dostignuvawa vo pomotehnikata, prihranata, navodnuvaweto, za{titata na rastenijata, a osobeno vo berbata na ovo{jeto i negovoto skladirawe;

druùvawe na ovo{tarite vo kooperativi – zadrugi; Kontinuirana promocija na gotovi proizvodi i {irewe na ovo{tarski kulturi kaj

site celni grupi na naselenieto; Voveduvawe na privatna sovetodavna praktika.

Pokraj prezentacijata, Kotar vo blizina na resenskoto selo Carev Dvor demonstrira{e sovremeni pomotehni~ki merki na ovo{tarite od ovoj kraj, koi imaa mo`nost da vidat kako stranskite eksperti prakti~no rabotat na ova pole.

Na krajot, ~lenovite na inicijativniot tim (Aleksandar Tomoski – „InveR” – Tetovo vo osnovawe, Franc Kotar – nadvore{en sorabotnik na „InveR” – Tetovo vo osnovawe i Blagoj~e Najdovski – „Moja zemja”) za izrabotka na idejna vizija i strategija za razvoj na ovo{tarstvoto vo RM so liderot na proektot, Andrija Sekulovski, se dogovorija:

Vo najskoro vreme (vo rok od 30 dena) da se napravi zaedni~ki proekt za izrabotka na idejna vizija i strategija za razvoj na makedonskoto ovo{tarstvo so pokana do klu~nite lu|e vo postojnite institucii zainteresirani za integralen razvoj na makedonskoto ovo{tarstvo; Da se formiraat potproektni timovi zadolèni za izrabotka na parcijalni

strategii – najdocna za 90 dena; Preku spisanieto „Moja zemja” i ostanatite informativni sistemi da se raboti na

kontinuirana promocija na ovo{tarskata kultura vo Makedonija i po{iroko; Preku spisanieto „Moja zemja” i internetportalot da se zapo~ne so {kola za

ovo{tarstvo na nivo na hobi, na animacisko i na profesionalno nivo. Vo najmalku dva ovo{tarski regiona vo 2011 godina da se izraboti proektno im

plementaciski integraciski integralno ovo{tarski konsalting, vo sorabotka so Franc Kotar, proekten konsultant za ovo{tarstvo od R. Slovenija.

Preku spisanieto „Moja zemja” da se izraboti animaciska ovo{tarska ekskurzija vo Slovenija, Hrvatska i Republika Srpska za podobro zapoznavawe na sovremenite razvojni trendovi vo ovo{tarstvoto vo regionot.

(Franc Kotar, Blagoj~e Najdovski, Andrija Sekuloski, Aleksandar Tomoski)

Demonstrirani sovremenite dostignuvawa vo ovo{tarstvoto

Prakti~na demonstracija na pomotehni~ki merki na teren

Prezentacija vo Resen

Компјутеризација на сточарското стопанство – Софтверски пакет за матична евиденција во

свињарствотоТехниката и технологиите денес се силно развиени и даваат можности за нивно искористување во сите сегменти од работењето, меѓу кои и во свињарството. Нашиот тим со својата работа и искуство дизајнираше беспрекорен софтверски пакет за матично книговодство во свињарството кој ќе ви овозможи следење на развојот на свињарската фарма и голем број анализи и пресметки кои ќе ја зголемат ефикасноста во вашето работење.

Софтверскиот пакет содржи:yy Матични картони за маторициyy Матични картони за нерезиyy Регистар на подмладокотyy Модул за следење на гоењетоyy Модул за вештачко осеменувањеyy Комерцијаyy Статистичка обработкаyy Посебен дел за евиденција по одделенија и сл.

Апликацијата е изработена со користење на најновите технологии што во моментот ги нуди Microsoft SQL Server 2008, развојните алатки Microsoft Visual Studio.NET 2008, Reporting Services. Корисничкиот интерфејс овозможува прегледност во работата, олеснување на работата и зголемена ефикасност. Користејќи ги новите современи технологии и алатки, апликацијата овозможува и веб-ориентиран пристап при што корисникот, каде и да се наоѓа и во кое било време, може да пристапи до податоците и да го дознае она што му е потребно во моментот.

Технички предуслови потребни за функционирање на софтверот:Оперативен систем: yy Windows XP илиyy Windows Vista или yy Windows 7

Презентациско ниво: yy Microsoft .NET Framework 3.5

База на податоци: yy SQL Server 2008

Софтверот ги исполнува следниве барања:yy Мултитаскинг: систем кој е способен да извршува повеќе од една задача истовремено;yy Графички кориснички интерфејс;yy Операции кои се едноставни за користење и транспарентни.

Софтверот е едноставен за користење, вклучува менија, маски на екранот со логички воден дијалог. Повторниот внес на податоци е минимизиран.Сакаме да укажеме дека за подигање на нивото на компјутеризација во свињарските фарми е неминовна помошта од пошироката општествена заедница (Министерството за земјоделство на Р. Македонија, Агенцијата за финансиска поддршка за развој на земјоделството и руралниот развој, програмата ИПАРД, ФФРМ, разни фондови и сл.) и тоа во однос на набавката на одреден број компјутери и апликативни програми и нивно дистрибуирање на сточарските фарми. Нашиот придонес може да биде во делот за техничка поддршка околу аплицирање за добивање средства преку програмата ИПАРД. На овој начин веруваме дека мошне брзо ќе се афирмира компјутеризацијата во аграрното стопанство и компјутерите ќе станат најголеми консултанти на нашите сточарски производители.За какви било информации, тимот на „Еликософт“ им стои на располагање на сите заинтересирани субјекти. Повеќе информации може да најдете на следниов линк: http://elikosoft.com.mk/mes.html.

30 | MOJA ZEMJA

Vakviot sistem na odgleduvawe na kravite moè da bide na dlaboka prostirka i odg-leduvawe vo poedine~ni boksovi. Dvata sistema imaat po dve oddelenija: za molzewe (molzili{te), del za odmor, kako i za ishrana na grlata.

[tali za slobodno drèwe na molzni kravi

Objekti za smestuvaweSTOÂRSTVO

Eksponiraweto na genetskiot potencijal na molznite kravi e mo`no samo vo uslovi na dobra nega, ishrana i, pred sè, so obezbeduvawe na optimalni uslovi vo objektite kade {to prestojuvaat. Pri planiraweto

na izgradbata na ovoj tip {tali treba da se vodi smetka za goleminata na stadoto, odnosno kategoriite na goveda {to } e se odgleduvaat.

Tabela 1. Tipi~ni kategorii na goveda na farmata vo tekot na godinata so 13 meseci me|utelidben period, 50% dobieni ènski teliwa i proda`ba na ma{kite teliwa neposredno po odbivaweto, 5% smrtnost i obezbeduvawe na 25 junici na 100 kravi za remont na stadoto.

Kaj ovoj sistem na odgleduvawe, {talite moè da bidat edno-redni, dvoredni i pove} eredni.

Vakviot sistem na odgleduvawe na kravite moè da bide na dlaboka prostirka i odgleduvawe vo poedine~ni boksovi. Dvata sistema imaat po dve oddelenija: za molzewe (molzili{te), del za odmor, kako i za ishrana na grlata.

Pri odgleduvawe na dlaboka prostirka potrebno e da se obezbedi prostor od 5,8–7,4 m2 po krava. Kaj ovoj sistem prostir-kata (slamata) se nadopolnuva sekojdnevno vo koli~estva od 1 kg/den/grlo, a ~isteweto e po potreba (3–4 pati godi{no). îste-weto se vr{i ra~no ili so traktorska daska.

Vtoriot na~in e re{etkast pod, kade {to iz|ubruvaweto e po gravitacija, vo septi~ki kanali i jami koi se nao|aat pod samata {tala ili na betonski pod kade {to iz|ubruvaweto e so skreper.

Pri odgleduvawe na govedata na dlaboka prostirka, organi-zacijata na {talata e sli~na, so toa {to ne postojat boksovite za leèwe.

Vaèn faktor e voveduvaweto kompjuterska ishrana na gove-data. Kaj slobodniot sistem na drèwe na govedata, potrebno e da se predvidat nekolku prostorii i koridori za ovozmoùvawe lesen pristap od {talata do molzili{teto.

Molzili{teto se sostoi od ~ekali{te, prostorija za skla-dirawe, ladewe na mlekoto i uredi za miewe na sistemot za mol-zewe. Vo ovoj del neophodno e da se instalira oprema.

• ogradi i vrata vo ~ekali{te,• ured za terawe na kravite (goni~),

Pi{uvaat: dipl. in`. agr. Zoran Naletoski, m-r Nata{a Mateva

Teìna na kravite

[irina (m)Dolìna (m)

Visina na pregradi (m)

450 1,10 2,10 1,02

550 1,15 2,15 1,07

630 1,20 2,20 1,14

730 1,20 2,30 1,20

Dimenzii na boksovi za leèwe

Vkupen broj na grla 40 80 150

Kravi vo laktacija 16 33 62

Presu{eni kravi 4 7 13

Vkupno kravi 20 40 75

Teliwa i junici

0 – 2 meseci 1 3 6

3 – 4 meseci 1 3 6

5 - 8 meseci 4 7 13

9 - 12 meseci 4 7 13

13 - 15 meseci 2 5 9

16 - 24 meseci 8 15 28

Vkupno mladi grla 20 40 75

Boksovi za leèwe 2,10 m

Manipulativen hodnik 3,00 m


Prostor za ishrana na grlata so pregradi

3,00 m

Hranidben hodnik 4,00 m

Prostor za ishrana na grlata so pregradi

3,00 m


Manipulativen hodnik 3,00 m


Povr{ina po grla 9,82 m2

Dimenziite vo objektot (po {irina).

april 2011 | 31

• boksovi za molzewe,• mlekovodi i vakuum,• molzni edinici,• ured za identifikacija na kravite,• edinici za kontrola na mle~nosta,• prostorija za vakuum-pumpite,• stacionar za tretman na problemati~nite grla,• magacin za hrana,• ostanati pridru`ni prostorii (laboratorija, kompjuterska

soba, sanitarni jazli).

O~evidni se prednostite na ovoj sistem: • grupirawe na kravite spored mle~nost, faza na laktacija i

starost,• koristewe na celosen obrok,• preku transponderi ili pedometri, ovozmoèno e programi-

rana i individualna ishrana vo zavisnost od mle~nosta,• molzewe na grlata vo posebna prostorija odvoena od mestoto

kade {to grlata se hranat (se izbegnuva digawe na pra{ina), so {to se dobiva pokvalitetno mleko,

• podobro zdravje na grlata,• mehanizirano iz|ubruvawe,• namalen anga`man na rabotna sila, porentabilno rabotewe.

Leì{ta so dlaboka prostirka 7,50 m

Grani~nik sprema stojali{teto za ishrana

0,10 m

Stojali{te za ishrana 3,00 m

Pregrada 0,10 m

Hranidben hodnik 4,00 m

Pregrada 0,10 m

Stojali{te za ishrana 3,00 m

Grani~nik sprema stojali{teto za ishrana

0,10 m

Leì{ta so dlaboka prostirka 7,50 m

Povr{ina po krava 10,26 m2

Kapacitet72 molzni kravi14 presu{eni kravi 8 stelni junici

Molzni kraviIII Presu{eni kravi i stelni junici

Molzili{te

Legenda:1. êkali{te;2.3. Prostorija za

skladirawe na mlekoto4. Kompjuterska soba

5. Magacin6. Vakuum pumpi7. Sanitaren jazol8. Sklad za koncentrat9. Hranilki za koncentrat

HRANIDBEN HODNIK

MANIPULATIVEN HODNIK

MANIPULATIVEN HODNIK

HRANILI[TE MANIPULATIVEN HODNIK

HRANILI[TE MANIPULATIVEN HODNIK

LIGE BOKSOVI

LIGE BOKSOVI

LIGE BOKSOVI

34 | MOJA ZEMJA

April – najintenziven mesecna p~elnite dru{tva

Rabota vo p~elarnikotPÊLARSTVO

Burniot razvoj vo mesec april se odnesuva na p~elnite dru{tva. Potrebno e hrana, toplina i prostor za razvivawe. Sekoj-

dnevno se izveduvaat mladi p~eli i novi cvetovi od medonosni rastenija. Prinosite od med i cveten prav se mnogu obilni. Ovoj mesec moè da se nare~e mesec na GLAVNA POLENOVA PA[A, vo koj rabotata na p~elarot e naj intenzivna.

Podgotovka na p~elarnikot vo aprilTemperaturite se poka~eni i ve} e e

izvr{ena kompletna smena na zimskite p~eli so letni, a dru{tvata imaat 5-7 ramki so leglo. Ovoj mesec ~esto potfr-luva so temperaturite (mo`no e da bidat niski), a razvieno e legloto za koe tre-ba mnogu hrana (4-5 kg) za da ne dojde do ginewe na dru{tvoto i bez problem da se odrì proletniot razvoj. Vo april

cutat skoro site ovo{ki – kru{a, jabolko, vi{na, cre{a, praska, orev, ribi-zla; od {umskite – javor, jasen, buka i div kosten; od trevite – gluvar~e i mrtva kopriva. êsto pati se slu~uva razvojot na prirodata da bide mnogu ponapred od razvo-jot na p~elnite dru{tva. Kako dobri p~elari tre-ba da se pridrùvame kon edno nepi{ano pravilo – DA NAPRAVIME SÈ [TO E MO@NO ZA DA DOBIE-ME [TO POVE]E LEGLO. Pova`ni raboti na koi p~elarot treba da obrne vnimanie vo ovoj period od godinata se:

Da obezbedi dovolno prostor vo ko{nicata za nesewe na matica-ta i p~elite – ~esto se slu~uva doneseniot cveten prav i med da go blokiraat prostorot za nesewe na maticata. Vo vakov slu~aj potrebno e da se odzeme del od pole-not koj e vi{ok, so fa} a~ za polen ili odzemawe na cela ramka so perga, a na nejzino mesto da se doda-de prazna ili se dodava nov prazen prodolètok so ramki. Da ne zaboravi-me deka so intenzivnoto odgleduvawe na leglo pa-

ralelno se la~i i vosok, pa moème da go iskoristime za gradewe na satni osnovi i vi{ok na vosok.

Vo ova vreme se otstranuvaat od upo-treba site temni, stari i deformirani ramki za pretopuvawe, a se zamenuvaat so novi ramki so vgradena satna osnova. Za ova e potrebno dru{tvata da imaat mnogu mladi p~eli i dobar prinos na nektar i polen. Novite dodadeni ramki p~elite gi gradat za 3-4 dena i maticata gi zanesuva od dvete strani. Vo ova vreme maticata pove} e nese na novoizgradenite ramki.

Sobirawe na polen: polenot e neza-menliva proteinska hrana za p~elite i lu|eto, pa negovoto sobirawe vo ovoj pe-riod kako rezervna hrana e potrebno za da ne dojde do blokirawe na p~eliniot raz -voj. Treba da se odzeme samo vi{okot na polen, a toa se pravi so „poleno-fa} a~i” ili celi ramki so perga vedna{ da se kon-zerviraat so nekoj od poznatite na~ini na konzervirawe. Vakvite ramki so perga moàt da se dodavaat vo semejstvata kade {to ima potreba, pri nedostig na polen vo prirodata od avgust do septemvri. Proletniot polen e posebno bogat so ne-zamenlivi i va`ni materii za ìvotot so koi podocne{niot polen e posiroma{en. Najkvaliteten e {areniot polen (od po ve-} e rastenija). Ovoj polen gi sodrì site deset aminokiselini za celosno i kvali-tetno odgleduvawe na legloto.

P~elarot vo mesec april te`nee kon sozdavawe na jaki dru{tva. Slabite dru{tva, namesto da gi poja~uvame, tre-ba da gi soedinime i toa pove} e (od 2 do 4 dru{tva) vo edno dru{tvo. Maticite da se uni{tat, a po 3-6 ~asa da se doda-de nova pokvalitetna matica (vo kafez). Drug na~in e slabite dru{tva da se ra-sturat, a so p~elite i legloto da se poja~aat srednite dru{tva, pritoa treba da se vnimava nekoe dru{tvo da ne e za-boleno. Od jakite dru{tva ne treba da se odzema ni{to, tuku da se trudime tie da stanat u{te po jaki.

Kon krajot na ovoj mesec moàt da se pojavat i znaci na roeva raspoloènost – ROEV NAGON. Otvorenoto leglo e mi-

Pi{uva: Rade Karanfilovski, sovetnik za p~elarstvo pri APICENTAR - BITOLA

APRIL 2011 | 35

Period na odgleduvawe i podgotov ka na p~elite za soodvetnata pa{a

Vremetraewe na pa{ata

stigne so regulirawe na neseweto na maticata, kako i dovolno mladi p~eli za ishrana na otvorenoto leglo. P~elarot treba da se trudi da gi dobliì ili preklopi – BOTANI^KOTO IZOBIL-STVO NA MEDONOSNITE CVETOVI so BIOLO[KIOT MAKSI-MUM NA DRU[TVATA. Za da se postigne toa, treba da se spremi dru{tvoto za 51 den pred po~etokot na glavnata pa{a, a na 13 dena do pa{ata da se prestane so stimulacija, pa maticata naglo } e na-mali so nesewe. Namalenoto nesewe vo ovie 13 dena } e pridonese za namaleno otvoreno leglo, a pogolemo angaìrawe vo medosobi-rot. Treba da se obrne pogolemo vnimanie i da se prezemat site mo`ni merki dru{tvata da vlezat vo roev nagon.

nimalno, a so toa hranitelkite se bezrabotni i se vi{ok, so {to se pojavuva roev nagon. Potrebno e da se prezemat protiv-rojni merki – ra{iruvawe na prostorot vo ko{nicata, zgole-muvawe na ventilacijata pri toplo vreme, dodavawe na novi prodolètoci ili potkrevawe na poklopnata daska od zadnata strana so kibritni stap~iwa.

Gi opredeluvame tatkovskite semejstva (nekolku), koi } e odgleduvaat trutovi, a } e ni posluàt za oploduvawe na mati-cite proizvedeni vo tekot na proletta.

Kaj nas pove} e se obrnuva vnimanie na kvalitetot na ma-ticata, no ne i na kvalitetot na trutovite – maticite se oploduvaat od trutovi so nepoznat kvalitet (od sla-bi dru{tva), a so toa se dobivaat i neproduktivni dru{tva. Va`no e deka 75% od kvalitetot na novoizve-denite p~eli se so osobini po tatkova linija, odnosno po linija na trutovite. Ne postojat gotovi recepti za razvivawe na p~elnite dru{tva, no p~elite imaat in-stinkti koi p~elarot treba dobro da gi poznava. Nekoi od instinktite treba da gi pobuduva (zasiluva), a dru-gi da gi potisnuva (zabavuva). Vremenskite uslovi vo april sekoja godina se razli~ni. Moàt da bidat dobri, sredni, a ponekoga{ ne samo lo{i, tuku ekstremno lo{i. Mo`no e da ima mnogu vetrovi, do`dovi, pa i tempera-turi pod 0°S. Posledicite od vakvite lo{i klimat-ski uslovi treba da bidat amortizirani od strana na p~elarot, vo osnova so obezbeduvawe na hrana, dopolni-telno zatopluvawe, poilo vo zavet i mlaka voda i mir vo p~elarnikot. Seto ova se pravi so cel maticata da ne namali ili prestane so nesewe. Drasti~noto namaluva-we na neseweto od strana na maticata negativno } e se odrazi na bagremovata pa{a (} e se naru{i starosniot sostav i brojnosta na p~elite vo dru{tvoto). Zlatno pravilo vo p~elarstvoto – DRU[TVATA TREBA DA SE RAZVIVAAT I PRI LO[I VREMENSKI USLOVI. Za da se ovozmoì ova, dru{tvoto treba da bide obvitkano so hrana od tri strani (bo~no, gore, bo~no). Za visoki prinosi treba da se trudime da se sozdade zape~ateno leglo edna sedmica pred glavnata pa{a, a toa } e se po-

VID NA PA[A PODGOTOVKA I VREMETRAEWE NA PA[ITE

fevruari mart April maj juni juli

Pa{a na maslena repa

26.II 5.IV 18.IV

5.V

Bagremovapa{a

16.III 24.III 6.V 23.V

Son~ogledovapa{a

15.V 25.VI 4.VII 25.VII

APRIL 2011 | 37

Frezata – sekundaren element vo zemjodelstvoto

Lesni i te{ki frezi MEHANIZACIJA

Frezata e zemjodels-ka ma{ina koja sluì naj~esto za dopolnitelna obrabotka

na zemjata i toa na povr{inskiot sloj na po~vata. Po oraweto, izoranata povr{ina e gruba, nedovolno isitneta, {to kaj odredeni kulturi onevozmoùva dobivawe maksimalni prinosi, dodeka po freziraweto povr{inata e idealno podgotvena, zemjata e isitneta i izdrobena taka {to nema grutki koi bi go spre~ile pokrivaweto i niknuvaweto na semeto.

Frezata, isto taka, sluì vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto za otstranuvawe na nesakanata vegetacija ili za homogenizirawe (po frlawe na |ubrivo ili pesticidi). Po freziraweto se sozdava idealen sloj na zemja, koj za ̀ al, bidej}i e sozdaden po ve{ta~ki pat, ne e stabilen i e podloèn na nalegnuvawe. Me|utoa, vo eden prood e otstraneta nesakanata vegetacija, zatnati se puknatinite, a so toa e namaleno ispravuvaweto i zemjata e idealno ramna i rovka.

Vo zavisnost od namenata, frezite se delat na lesni i te{ki. Lesnite se upotrebuvat vo lozarstvoto i ovo{tarstvoto, a baraat pomala mo}nost od traktorot. Ovie frezi se nagoduvaat bo~no so cel da moè da se dobliàt do steblata na ovo{kite ili lozite. Na primer, „Gramip” – Hrvatska za vakva namena ima frezi so oznaka AT-20 so rabotna {irina od 185 cm koi bez problem rabotat so najzastapeniot IMT 539 so 39 KS ili Tafe 42 KS so dlabo~ina od 7 do 15 cm. Na vakov na~in moè da se izbegne oraweto kako operacija (ili da se ora plitko sekoja treta godina) i da se odi so freza blisku do steblata i so mul~er po sredinata kako idealna kombinacija. Efektot pri vakviot na~in na obrabotka e mnogu pogolem otkolku pri klasi~niot na~in na obrabotka so orawe.

Te{kite frezi se porobusni, poja~ani i nao|aat primena vo Makedonija prete`no vo ko~anskiot region pri podgotovka na po~vata za oriz. Na primer, „Gramip” – Hrvatska za vakva namena ima frezi so oznaka AT-30 so ra-botna {irina od 140 cm i dlabo~ina od 15 do 25 cm koi moè da rabotat so IMT 539 so 39 KS ili Tafe 42 KS.

Cenite na frezite od evropskite proizvodi-teli se dviàt od 1.100 do 1.600 evra, vo zavis-nost od tipot i {irinata.

• Tehni~ki podatoci:• Bo~no pomestuvawe• Strani~ni sanki • Spiralno nagodeni noèvi na roto-

rot za mirna rabota• Balansiran rotor• Lanec za pogon bez da se odrùva po-

topen vo maslo• Avtomatski zategnuva~ na lanecot• êtiri noà po flan{a• Broj na vrteì na rotorot: 238 vrt/

min• Dlabo~ina na rabota {to moè da se

nagoduva• Rabotna brzina na kardanot: 540

vrt/min

Pi{uva: dipl. agr. Nikola Trampevski

38 | MOJA ZEMJA

Cenite se zemeni od svetskite zemjodelski ber-zi, a pazarniot informator „FFRM medija” go izrabotuva vo sorabotka so Sektorot za analiti-ka pri Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarst-vo i vodostopanstvo.

Ministerstvoto za zemjodelstvo, {umarstvo i vodostopanstvo.

PAZAREN INFORMATOR

Dobito~ni pazari | 11 nedela | Od 14-03 do 20-03.2011

Documents

Од еден Хектар, 125 тОна дОмаТи и КрасТавициzemjodelcite vo Makedonija, finansiran od SIDA – {vedskata agencija za razvoj. Proektot }e im ovozmo`i