D-r Zoran Sulejmanov

D-r Naum Matilov

ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA

NA LICATA SO PRE^KI VO

FIZI^KIOT I PSIHI^KIOT RAZVOJ

VO MAKEDONIJA

Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa

Makedonski centar za me|unarodna sorabotka Humanitarna asocijacija

Skopje, 1996

Makedonski centar za me|unarodna sorabotka Humanitarna asocijacija

Institut za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa - Skopje

Rakovoditel na proektot

Nau~en sovetnik d-r Zoran Sulejmanov

^lenovi na istra`uva~kiot tim

Nau~en sovetnik d-r Zoran Sulejmanov

Nau~en sovetnik d-r Naum Matilov

ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA

NA LICATA SO PRE^KI VO FIZI^KIOT I

PSIHI^KIOT RAZVOJ VO MAKEDONIJA

Avtori na tekstot

D-r Zoran Sulejmanov (str 5-135, 144-155, 159-187, 191-198, 220-262)

D-r Naum Matilov (str 135144, 157-158, 187-190, 198-219)

I

PREDMET I CELI NA ISTRA@UVAWETO

4

5

Poradi fizi~ki o{tetuvawa, povredi, hroni~ni zaboluvawa, mentalna zaostanatost i drugi pri~ini, vo svetot ima okolu 450 miloni hendikepirani, a ottamu i marginalizirani lica koi bez pomo{ na op{testvenata zaednica ne se vo mo`nost uspe{no da gi re{avaat svoite `ivotni problemi. Spored brojni nau~ni istra`uvawa, sprovedeni vo razni zemji vo svetot, a delumno i vo na{ata zemja i vrz osnova na niv, utvrdenoto aproksimativno u~estvo na ovie lica vo naselenieto, proizleguva deka po zastapenosta na raznovidnite rastrojstva vo govorot i glasot se javuvaat okolu 3%, potoa, nagluvite, okolu 1, 5 %, slabovidnite 4 promili, gluvite 1 promil. slepite 0, 5 promili, telesno invalidnite 3 promili i so kombinirani pre~ki 1 promil. Me|utoa, licata od ovie vidovi i stepeni na popre~enost (so isklu~ok na invalidite na trudot i voenite i mirnodopskite voeni invalidi) zazemaat zna~ajna stapka na u~estvo vo

naselenieto od okolu 8%1. To~niot broj na licata so psihofizi~ki nedostatoci po oddelni kategorii vo na{ava zemja ne e poznat, bidej}i se u{te ne postoi izgraden sistem na vodewe takva evidencija i statistika. Me|utoa, vrz osnova na opredeleni proseci, statisti~ko presmetuvawe na ovie lica vo vkupnoto naselenie, proizleguva deka vo Makedonija ima okolu 122.280 lica od site kategorii i stepeni na popre~enost, od koi okolu 39.840 se deca i mladinci na vozrast do 14 godini i okolu 12.800 so vozrast od 14 - 19 godini. Po oddelni kategorii mo`e da se o~ekuva, od vkupnoto naselenie vo Republika Makedonija deka }e ima 820 slepi, 6.560 slabovidni, 1.640 gluvi, 24.700 nagluvi, 49.400 so govorni nedostatoci, 32.940 mentalno

retardirani, 4.930 telesno invalidni i 1.640 so kombinirani nedostatoci2.

Soglasno vakvite sostojbi, potvrduvaj}i ja na{ata dlaboka verba vo ~ovekovite prava, slobodata, dostoinstvoto, vrednosta na ~ovekovoto bitie i potrebata od za{tita, rehabilitacija, edukacija, profesionalnoto i kulturno vozdignuvawe i vrabotuvaweto na ovie lica, go prifativme predizvikot da go dademe i na{iot skromen pridones za nivna celosna integracija vo tekovite na op{testveniot `ivot. Za taa cel ja prifativme realizacijata na proektot {to celosno go finansira{e HA MCMS, na tema:"Za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija".

Entuzijazmot i verbata, deka so ova istra`uvawe }e pomogneme za obezbeduvawe polno u~estvo vo ednakvosta na ovaa kategorija na lica, pridonesoa da se zafatime so eden zna~aen aspekt na ~ovekovoto `iveewe i da poso~ime na sostojbite i problemite vo ovaa oblast i pokraj toa {to, odnapred bevme svesni deka rabotime so mal iznos na sredstva i kus vremenski period. Ottamu se nadevame deka nema da ni bide zabele`ano, ako celosno ne uspeavme da odgovorime na na{ata zamisla i dokraj ne gi zafativme potrebnite aspekti i problemi od zadadenata oblast.

Na{ata zamisla trgna od socioekonomskata polo`ba na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, delumno i na drugi marginalizirani lica vi Makedonija, nivnata za{tita, edukacija, rehabilitacija i potrebata za nivno vrabotuvawe i lekuvawe, kako i nivniot sevkupen tretman vo po{irokata op{testvena zaednica. So ogled na toa, deka vakviot odnos kon licata so telesni, mentalni, senzorialni komunikativni i bihejvioralni o{tetuvawa, nesposobnosti, rastrojstva i hendikepi, bi trebalo da pretstavuva op{testvena gri`a i obvrska za koja direktno garantira zemjata vo ~l. 35, st.3, na Ustavot na Republika Makedonija, decidno e navedeno deka:" Republikata im obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica i uslovi za nivno vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot".

Ovaa gri`a na ustavot ne treba da se sfati samo za fizi~ki hendikepiranite, tuku za site lica so opredeleni psihofizi~ki nedostatoci. Taa gri`a vo na~elo treba da gi opfa}a, bez ogled na vidot i svojstvoto na o{tetuvaweto, nesposobnosta, rastrojstvoto i hendikepot, site onie lica na koi im e potrebna blagonaklonost od strana na op{testvoto.

Me|utoa, i pokraj toa {to dosega se prezemale niza konkretni merki od strana na op{testveno-politi~kite organizacii i zaednici za podobruvawe na op{testvenata i materijalnata polo`ba na hendikepiranite lica i zgolemuvawe na fondot na pravata, {to go

1 Pipan, A. Op{testvena za{tita i socijalna integracija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot

razvoj, Socijalna politoika, Skopje 1985/2-3, str. 67 2 Ajdinski, Q. Op{testvena za{tita i rehabilitacija na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot

razvitok vo SRMakedonija 1945 - 1985, IPZRO "Fonografika", Skopje, 1986, str. 25

6

olesnuvaat nivniot status vo socijalnata sredina, postignatite rezultati vo pogled na nivnata za{tita, edukacija i rehabilitacija, kako i rezultatite vo pogled na prevencijata, otkrivaweto, evidencijata, kategorizacijata i rasporeduvaweto na ovie lica, ne mo`at da se ocenat kako zadovoluva~ki. Ottuka se nametnuva potrebata od edno vakvo istra`uvawe koe vo aktuelnite uslovi na nadle`nite faktori }e im ovozmo`i celosno da gi sogledaat sostojbite po odnos na ovaa problematika, kako i da prezemat soodvetni merki, metodi i tehniki za nejzino podolgoro~no i poefikasno re{avawe.

Potrebata od vakvi istra`uvawa ja nametnuvaat i brojni drugi problemi i aktuelni pra{awa koi se povrzani so samata organizacija na instituciite za op{tesatvena za{tita na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj i drugite marginalizirani lica, nivnata kadrovska ekipiranost i stru~nata podgotvenost na vrabotenite. Nedostigot na empiriski pokazateli se ~uvstvuva i vo oblasta na distribucijata na instituciite {to se zanimavaat so davawe za{tita, zgri`uvawe, vospituvawe, obrazovanie, osposobuvawe i rehabilitacija na hendikepiranite kaj nas. Nivnata disperzija, nesoodvetnata komunikaciska povrzanost i kordiniranost vo ostvaruvaweto na op{testvenite i tesnostru~nite zada~i i izvle~enosta od zaedni~ki usoglaseno deluvawe na povisokite instanci vo reguliraweto na nivniot status, dopolnitelno ja uslo`nuva postavenosta i funkcioniraweto na ovaa op{testvena za{tita. Obemot, strukturata i dinamikata na {titenicite {to minuvaat niz ovie institucii isto taka ne e pokrien so validni pokazateli koi ovozmo`uvaat uspe{no sledewe na nivnite potrebi od soodvetna gri`a i za{tita i sozdavawe na podolgoro~ni planovi za kompletno struktuirawe na op{testvenite akcii i perspektivno sogleduvawe na natamo{nite oblici, metodi i sredstva za deluvawe.

Vo soglasnost so navedenite problemi i te{kotii e opredelen i predmetot na ova istra`uvawe. Globalen predmet na istre`uvaweto pretstavuvaat instituciite za op{testvena za{tita na hendikepiranite lica, nivnata kadrovska ekipiranost i stru~na osposobenost, kako i strukturata na populacijata na {titenicite. Vaka postaveniot globalen predmet na istra`u-vaweto vo sebe nu`no go vklu~uva i prou~uvaweto na pravnite aspekti na ovaa problematika. Vo taa smisla }e biede staven akcent vrz sogleduvaweto na celokupnata zakonska regulativa i podzakonskite akti so koi e pokrieno funkcioniraweto na ovie institucii. Poseben aspekt od interes za istra`uvaweto e i sogleduvaweto na materijalnata osnova na raboteweto na insti-tuciite na op{testvena za{tita, kako od aspekt na zakonskite osnovi za nivnoto finansirawe, taka i od aspekt na realnite mo`nosti za nivno vr{ewe na dejnosta vo praktikata.

Celta na istra`uvaweto vo prv red ima aplikativen karakter. Imeno, negovata osnovna su{tina se sostoi vo predo~uvawe na eden analiti~ko - nau~en prikaz za op{testvenata polo`ba na instituciite za za{tita na hendikepiranite lica, zaradi prezemawe na soodvetni inicijativi i merki od strana na nadle`nite op{testveni strukturi vo funkcija na unapreduvaweto na nivnata dejnost.

Od istra`uva~kiot izve{taj, treba da proizlezat slednive istra`uva~ki rezultati:

- pokazateli za sostojbite i predlozi za kadrovskata ekipiranost na vrabotenite vo instituciite za op{testvena za{tita na hendikepiranite lica;

- struktura na vrabotenite, spored pol, vozrast, obrazovanie i stru~na podgotovka so procenka na stru~nosta;

- kapacitet na instituciite za op{testvena za{tita na hendikepiranite lica; - podatoci za brojot na {titenicite vo ovie institucii; - struktura na {titenicite spored pol, vozrast, obrazovanie i vid na hendikep; - analiza na zakonskata regulativa vo vrska so organizacijata i finansiraweto

(socijalni dava~ki, zdravstveni dava~ki, dava~ki za obrazovanie) na instituciite za op{testvena za{tita na hendikepiranite;

- predlog-mislewa za rasprostranetosta na instituciite za op{testvena za{tita na hendikepiranite i marginaliziranite lica.

Za ostvaruvawe na celite na istra`uvaweto bea primeneti slednite istra`uva~ki metodi i tehniki:

- analiza na sodr`inata na postojnata literatura i dokumentacija, {to neposredno e povrzana so problemite i pojavite na hendikepiranosta;

- analiza na sodr`ina na pozitivnite propisi i podzakonski akti od ovaa oblast; - pribirawe statisti~ki pokazateli od poznati izvori i

7

- neposredno sogleduvawe na sostojbite vo instituciite za op{testvena za{tita, edukacija i rehabilitacija na hendikepiranite lica vo Makedonija, preku nabquduvawe i intervju.

8

9

II.

POIM I OSNOVNI KOMPONENTI NA SISTEMOT NA

ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA NA LICATA

SO PRE^KI VO FIZI^KIOT I PSIHI^KIOT RAZVOJ VO

MAKEDONIJA

10

11

1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

Da se zboruva za sistemot na za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo prv red zna~i da se sfati institucionalnata mre`a od koja e so~inet i glavnite poimi koi upatuvaat na osnovnata dejnost i celite na tie ustanovi na prostorot na na{ata dr`ava. Na prv pogled se ~ini deka toa i ne e taka te{ka zada~a, ottamu {to spektarot na ustanovite, od koi se sostaven toj sistem vo osnova e re{en so Zakonot za socijalnata za{tita, a poimot i osnovnite komponenti povrzani so deluvaweto i ostvaruvaweto na celite vo ovaa oblast se ve}e dadeni vo teorijata vo edna zaokru`ena forma. Sledej}i gi tie elementi se obidovme i nie, vo ovoj trud, da go izvle~eme ona {to e karakteristi~no za ovoj sistem, bez pretenzii da sozdavme novi teorii i poinakvi oblici, metodi i tehniki vo ve}e ustaleniot na~in na deluvawe, koj kako kaj nas, taka i vo svetot, poka`uva opredeleni rezultati. Vakviot pristap be{e potreben i ottamu {to celta na na{eto istra`uvawe i na ovoj trud be{e vo maksimalno mo`na mera motivirana od `elbata, na {to poednostaven i pojasen na~in da se prika`at konturite i postojnite problemi vo edna oblast, koja iako e od poseben op{testven interes, malku e poznata vo na{ata po{iroka javnost, a poradi brojnosta na elementite od koja e sostavena, ~estopati duri i tamu, kade {to toa ne smee da bide slu~aj.

Soglasno gorenavedenoto, pod poimot lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, za koi vo ovoj trud so sinonimno zna~ewe ~esto }e go upotrebuvame i terminot hendikepirani lica, gi podrazbirame site onie lica, kaj koi nastanale telesni, mentalni, senzorijalni komunikativni i bihejvioralni o{tetuvawa, nesposobnosti, rastrojstva i hendikepi.

Pod poimite o{tetuvawa, nesposobnosti, rastrojstva i hendikepi podrazbirame takvi sostojbi vrz fizi~ki i psihi~ki plan {to kaj opredeleni lica go onevozmo`uvaat nivniot normalen psihofizi~ki razvoj i ottamu nivnoto vklu~uvawe vo `ivotot i rabotata vo op{testvenata zaednica pod isti uslovi kako i drugite ~lenovi na taa zaednica. Toa zna~i deka poradi raznovidni o{tetuvawa, nesposobnosti, rastrojstva i hendikepi od fizi~ki i psihi~ki karakter na takvite lica im e potrebna za{tita i sozdavawe na posebni uslovi za nivna edukacija i rehabilitacija kako i za nivno lekuvawe i vrabotuvawe zaradi pravilen razvoj i celosna integracija vo op{testvenata sredina. Pri~inite za javuvaweto na gorenavedenite o{tetuvawa, nesposobnosti, rastrojstva i hendikepi koi site zaedno mo`eme da gi podvedeme pod terminot nedostatoci, mo`at da bidat herediteni (nasledni), kongenitalni (vrodeni) i akvirirani (podocna steknati). Hereditni se endogeni pri~ini, {to se javuvaat kaj site kategorii na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, no najmnogu kaj mentalnata retardacija. Kongenitalnite se isto taka endogeni pri~ini, {to, naj~esto se javuvaat za vreme na gravidnata sostojba kaj `enata, odnosno, od za~etokot do ra|aweto na deteto. Akvirirani se egzogeni (nadvore{ni) pri~ni, koi nastanuvaat po ra|aweto, kako posledica na razni zaboluvawa ili mehani~ki povredi.

So ogled na toa {to psihofizi~kite nedostatoci na ovie lica im go onevozmo`uvaat normalniot psihofizi~ki razvoj i so ogled na toa, normalnoto vospituvawe i obrazovanie i vklu~uvawe vo `ivotot vo socijalnata sredina, za niv e potrebno da se obezbedi posebna za{tita. Pod takva za{tita se podrazbira organizirawe na nau~no zasnovana op{testvena gri`a i pomo{ za razvoj i osposobuvawe na ovie lica so cel da ne pretstavuvaat tovar na nivnite semejstva i da se obezbedi maksimalno koristewe na nivnite prava i interesi pri vklu~uvaweto vo redovniot op{testven `ivot.

So poimot na op{testvenata za{tita mnogu tesno pa duri i neraskinlivo e povrzan i poimot na rehabilitacijata. Pod rehabilitacija na ovie lica se podrazbira proces so koj se ostvaruvaat celite, principite i metodite i sredstvata vo osposobuvaweto na licata koi imaat pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj i ottamu opredeleni socijalni problemi i te{kotii pri socijalnata integracija. So ovoj proces se nastojuva da se postigne ona {to e maksimalno mo`no vo stimuliraweto na telesnite, psihi~kite, socijalnite i profesionalnite sposobnosti, zaradi najdobro koristewe na preostanatite sposobnosti kaj ovie lica. Ovoj

12

proces pretstavuva organizirana dejnost na nadle`nite organi, slu`bi, ustanovi i drugi organizacii, koi vo prv red nastojuvaat da go namalat hendikepot na ovie lica preku obli-kuvawe na preostanatite sposobnosti, zaradi obezbeduvawe na negovata aktivna uloga vo op{testvenite nastani i podgotvuvawe za {to posamostoen `ivot i rabota. Takvata reha-bilitacija ima svoi klini~ki (kurativen), edukativen (vospitno-obrazoven) i socijalno-ekonomski del koj se ostvaruva postapno i so koristewe na sovremenite metodi i tehniki od soodvetnite nauki.

Od prethodnoto prizleguva deka i poimot na edukacijata pretstavuva samo eden segment od sevkupnata gri`a za licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj i ottamu ne mo`e da se posmatra izolirano tuku kako sostaven del na integralniot sistem na merki i postapki sprema ovie lica. Vo toj sklop na vzaemno isprepleteni i usoglaseni elementi {to imaat zaedni~ka cel edukacijata pretstavuva proces na permanentno nau~no i stru~no prio|awe kon hendikepiranoto lice zaradi posefikasno sovladuvawe na vospitnite i obrazovnite sodr`ini.

Spored na{e mislewe po vakvoto opredeluvawe na poimite i osnovnite komnponenti na sistemot na za{tita edukacija i rehabilitacija na hendikepiranite lica, ve}e gi imame site preduslovi {to ni ovozmo`uvaat da pristapime i kon prezentirawe na toj sistem. Vo narednite redovi toa }e bide storeno vo negovite glavni crti zaradi polesno sogleduvawe na negovata teoretska i prakti~na zamisla i institucionalna postavenost vo Republika Makedonija.

13

2. ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA NA PREDU^ILI[NI DECA I MLADINCI BEZ RODITELI I RODITELSKA GRI@A

Za zgri`uvawe i vospituvawe na predu~ili{ni deca od nivnata najrana vozrast i mladinci bez roditelska gri`a, kako i na deca i mladinci ~ii razvoj e zagrozen zaradi semejni nepriliki, vo na{ata dr`ava se osnovani vkupno tri ustanovi. Toa se: Maj~in Dom - Skopje, Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola i Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje. Prvite dve se ustanovi za zgri`uvawe, edukacija i rehabilitacija na deca od nivnoto ra|awe do trigodi{na vozrast, a tretata za zgri`uvawe i edukacija na deca na vozrast od tri godini do obezbeduvaweto uslovi za nivno vra}awe vo semejstvoto ili do osposobuvaweto za samostoen `ivot, odnosno do polnoletstvoto.

2.1. Maj~in dom - Skopje Maj~iniot dom - Skopje, e ustanova od lokalen karakter vo koja se smestuvaat kako zdravi

taka i hendikepirani novoroden~iwa, doen~iwa i deca di trigodi{na vozrast, do nivnoto posvojuvawe ili prezemawe od strana na roditelite, po sprovedeniot ran medicinski tretman. Pokraj ovaa snovna dejnost i namena vo ovoj Dom se smestuvaat i majki i idni majki na novoroden~iwata, doen~iwata i decata koi se na{le vo polo`ba na socijalna potreba.

Kapacitetot na Domot e 30 legla za novoroden~iwa, doen~iwa i mali deca i 5 legla za gravidni i idni majki. Zgri`uvaweto, edukacijata i medicinskata rehabilitacija vo izvonredno dobri uslovi ja ostvaruva stru~en kadar potpomognat i od medicinskiot personal na Klinikata za ortopedski bolesti, koja se nao|a vo istiot objekt. Spored predvidenata sistematizacija na rabotni mesta, vo Domot se u{te ne se popolneti samo rabotnite mesta za u{te edna medicinska sestra i voza~, koj treba da bide zadol`en i za odr`uvawe na krugot na Domot. Pedijatrisko-preventivnite i kurativnite aktivnosti vrz {titenicite se vr{at na visoko profesionalno i stru~no nivo. Nakratko stanuva zbor za ustanova, koja, kako so ogled na prostornite uslovi, opremata, sredstvata i stru~niot kadar, napolno uspe{no ja ispolnuva dejnosta za koja e osnovana.

Interesno me|utoa, za ovaa ustanova e da se navede nejziniot "ilegalen" status. Najprvo osnovana kako samostojna ustanova i smestena vo celiot prostor na sega{nata zgrada, zaradi racionalizacijata vo sferata na socijalnata za{tita, dojde do nejzino pomestuvawe vo samo eden del od istata, a pogolemiot del od objektot mu pripadna na Klinikata za ortopedski bolesti. Nejziniot natamo{en opstanok e reguliran so dogovor me|u Me|uop{tinskiot centar za socijalna rabota i Maj~iniot Dom zaradi zadovoluvaweto na potrebite od vakva dejnost na gradot Skopje, so op{tinite. Ottoga{ me|utoa, ovaa ustanova e bri{ana od evidencijata na Ministerstvoto za trud i socijalna politika iako spomenatiot Centar e vo nadle`nost na istoto Ministerstvo. Ottamu proizleguva deka ovoj Dom ne e vo nadle`nost nitu na edno ministrestvo, a sepak egzistira i mo{ne uspe{no rabnoti, zasega na tovar na Ministerstvoto za zdravstvo koe pre}utno gi pokriva tro{ociote za negovata dejnost. Na krajot sepak ni se postavuva edno pra{awe, {to }e stane so ovaa ustanova, ako Ministerstvoto za zdravstvo vo eden moment odlu~i da go prekine finansiraweto so obrazlo`enie, deka kako i Domot za doen~iwa i mali deca - Bitola, Maj~iniot Dom ne e vo negova nadle`nost. Stanuva zbor samo za pretpostavka koja sepak, ne daj Bo`e, mo`e da se slu~i i na koja nie vo ovoj moment ne mo`eme da odgovorime.

2.2. Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola Domot za doen~iwa i mali deca - Bitola, e ustanova od republi~ki karakter vo koja isto

kako i vo Maj~iniot Dom vo Skopje se smestuvaat zdravi i hendikepirani novoroden~iwa, doen~iwa i mali deca do tri godi{na vozrast. Osnovnata dejnost na Domot e zgri`uvawe, odgle-duvawe, vospituvawe i zdravstvena za{tita na {titenici ostaveni bez roditeli i roditelska

14

gri`a, kako i na onie {titenici do trigodi{na vozrast koi se na{le vo polo`ba i potreba od socijalen tretman.

Domot e osnovan 1950 godina, a vo sega{niot objekt koj gi ispolnuva site uslovi za ovaa namena e smesten vedna{ po negovata izgradba 1972 godina. Vo ovoj objekt so vkupna korisna povr{ina od 2.600 m2, mo`at da se smestat 100 deca i 25 majki. celiot objekt e dobro opremen i so higiena na mo{ne visoko nivo.

Vo momentot na na{ata poseta, vo Domot bea smesteni 100 deca i edna gravidna majka. Strukturata na {titenicite spored vozrasta ne mo`evme da ja utvrdime so ogled na toa {to na uvid ne dobivme nitu eden od baranite dokumenti od Domot. Imeno, iako ova be{e edna od retkite ustanovi vo koja dojdovme najaveni, so prethodno barawe da ni se podgotvi nivniot statut, izve{tajot za 1994 godina i programata za rabota za 1995 godina, nitu eden od ovie dokumenti ne ni be{e daden, taka {to, sostojbite {to ovde se prika`ani se zasnovani vrz navistina iscrpniot razgovor so direktorot i psihologot na ustanovata i na{ite li~ni impresii od razgleduvaweto na Domot. Od ona {to samite go zabele`avme vo Domot evidentno e deka tamu pretstojuvaat dosta golem broj deca, na vozrast od nad tri godini, {to ne bi trenbalo da bide slu~aj. [to se odnesuva do majkite, ni be{e uka`ano deka vo poslednive godini nivnoto otsustvo se dol`i isklu~ivo na toa {to tie ne sakaat da pretstojuvaat vo Domot.

Svojata dejnost Domot ja vr{i so dovolno ekipiran i stru~en kadar preku 4 posebni slu`bi: socijalna, zdravstvena, vospitno-obrazovna i pravna. Inaku vo Domot naj~esto se smestuvaat deca so umreni ili bolni roditeli, deca ~ii roditeli se na izdr`uvawe na kazna - li{uvawe od sloboda, napu{teni deca, najden~iwa i vonbra~ni deca, koi ovde se pojavuvaat kako najvozrasna kategorija. Pri~inite pak za nivno otpu{tawe naj~esto se: posvojuvawe, povlekuvawe od strana na vonbra~nata majka ili od strana na roditelite i smestuvawe vo drugo semejstvo. Poretki se slu~aite koga {titenikot se upatuva vo Detskiot dom "11 Oktomvri" - Skopje, i vo Specijalniot zavod - Demir Kapija ili se predava na negovite rodnini. Se slu~uva deteto da bide otpi{ano od Domot i poradi negova smrt.

2.3. Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje Detskiot dom "11. Oktomvri" - Skopje e osnovan vo 1972. i e smesten vo nenamenski graden

objekt od istata godina. Negova dejnost e da gi zgri`uva, odgleduva i vospituva decata na 3 godi{na vozrast ostanati bez roditeli i roditelska gri`a, da gi osposobuva za samostoen `ivot i da gi vklu~uva vo zaednicata kako samostojni gra|ani. Za taa cel domot raspolaga so site prostorni uslovi osven so zatvorena fiskulturna sala. Kancelariite na vrabotenite se izvonredno opremeni. Vo zadovolitelna sostojba po odnos na sevkupniot interier se i prostoriite za razonoda i u~ewe na {titenicite koi se nao|aat na sekoj kat na objektot. Istoto toa mo`e da se ka`e i za nekolku spalni sobi koi se nao|aat na prizemjeto. Site ostanati sobi ne gi zadovoluvat potrebnite standardi bilo zatoa {to vo niv primetno e o{teten inventarot ili ednostavno zatoa {to go nema. So dodavaweto na po eden krevet na sprat vo sekoja spalna soba naru{en e realniot koncept na ustanovata, a so toa u{te pove}e se vlo{eni `ivotnite uslovi na {titenicite. Sanitarniot jazol i kupatilta se vo o~ajna sostojba.

Vo domot vo dosta lo{a sostojba e i parnoto zatopluvawe kako i name{tajot vo salata za priemi.

Brojot na {titenicite vo domot iznesuva kolku i negoviot vistinski kapacitet - 144 {titenici. Vo momentot na na{ata poseta na domot me|u ovie {titenici bea evidentirani 10 deca begalci od Bosna i Hercegovina, 11 deca na pogolema vozrast od 18 godini i 32 maloletni lica so lesna mentalna retardiranost na koi soglasno Zakonot za socijalna za{tita, aktot za osnovawe i Statutot na domot vo nikoj slu~aj ne im e ovde mestoto. Ovoj fakt ne e bez zna~ewe ako se ima predvid deka domot ne samo {to ne raspolaga so potrebniot kadar za vr{ewe na zacrtanata dejnost tuku se soo~uva so nova na koja {to voop{to ne mo`e da odgovori. Dopolnitelen argument vo ovaa nasoka e toa {to vo minatata godina vo domot ne bile prifateni 15 deca za koi centrite za socijalna rabota ocenile deka treba da bidat upateni vo nego. Ottamu del od ovie deca ostanale bez potrebnata za{tita a del od niv verojatno bile prefrleni vo OU "Goce Del~ev" vo s. Qubanci.

Navedenata brojka od vkupno 53 {titenici na koi ne im bilo mestoto vo ovaa tuku vo drugi ustanovi, na {teta na onie koi imale pravo da bidat zgri`eni vo ovoj dom, o~igledno zboruva za propusti vo sistemot na socijalnata za{tita zaradi nekoordinirano i nepromisleno deluvawe na nadle`nite faktori.

15

Nedovolniot i izrazeno nestru~en kadar vo ovoj dom (od 30 vraboteni samo 7 lica se so visoko obrazovanie) ja ostvaruvat dejnosta spored programi {to samiot gi izrabotuva, se razbira vo soglasnost so svoite znaewa. Vo toj kontekst mo`ebi zaslu`uva da se odbele`i deka spored nao|awa na vrabotenite {titenicite so lesna mentalna retardiranost se smestuvaat vo sobi so licata koi imaat normalna inteligencija. Pritoa sekoga{ se opredeluva maloletnik {to treba da bide odgovoren za edno mentalno retardirano lice. Vakvata postapka se opravduva so uveruvaweto deka na toj na~in mentalno retardiranite lica polesno se socijaliziraat. Ne navleguvaj}i vo toa deka tuka ima i delumna vistina na{ stav e deka stanuva zbor za edno dosta pro{ireno lai~ko uveruvawe prisutno vo site t. n. totalni institucii (vo zatvorite, armijata i sl.) deka na toj na~in se postignuva opredelena korist za nekoja kategorija lica ili poedinci. Vakvoto uveruvawe me|utoa lesno se razobli~uva so naveduvaweto na samo dva argumenti. Vo odreduvaweto na odgovorna li~nost za povedenieto i razvojot na drug redovno se krie druga vistina - osloboduvawe od sopstvenite zada~i odgovornost so posredstvo na maksimata "pomini gri`o vrz drug". I vtoro, kaj du{egri`nicite {to go primenuvaat ovoj "genijalen metod" o~igledno izostanuva svesta deka utilitarnata cel sekoga{ e ednonaso~na, odnosno vo onaa mera vo koja se dobiva na edna strana, isto tolku se gubi na drugata strana za{to i tn. "odgovoren" ima ednakvo pravo na razvoj i socijalizacija koja sigurnoi nema da mo`e da go ostvari ako i dewe i no}e e vrzan za mentalno retardiraniot drugar komu mora da mu pomaga.

2.4. Klu~ni to~ki - Maj~iniot dom vo Skopje iako so dokraj nereguliran praven status gi zadovoluva site

pretpostavki od zna~ewe za negovata dejnost. - Gri`ata za {titenicite, za nivniot medicinski tretman, ishrana i pravilen razvoj se

ostvaruva soglasno nau~nite dostigawa i predvidenite normativi vo ovaa oblast. - [titenicite vo ovoj dom naj~esto ostanuvaat do 4 mese~na oblast koga se posvojuvaat

ili vra}aat kaj nivnite roditeli. Prodol`en prestoj imaat samo doen~iwata so naru{en status na roditelite ili so te{ko naru{ena zdravstvena sostojba ili nekoj vid hendikep na samiot {titenik.

- Domot za doen~iwa i mali deca vo Bitola e ustanova koja gi pokriva potrebite na svojata dejnost na cela Republika i za taa cel raspolaga so site prostorni i kadrovski preduslovi. Karakteristi~no me|utoa e {to vo nego prakti~no ne prestojuvaat majki i toa {to mo`e da se sretne prili~en broj na deca nad 3 godi{na vozrast {to ne e vo soglasnost so negovata dejnost.

- Maj~iniot dom vo Skopje ne se vodi od nitu edno ministerstvo, a Domot za doen~iwa i mali deca vo Bitola se vodi od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika. I dvete ustanovi me|utoa celosno se finansiraat od Ministerstvoto za zdravstvo.

- Detskiot dom "11 Oktomvri" e ustanova so preforsiran kapacitet vo koj dokraj ne e obezbedena potrebnata oprema i potrebnite sredstva za normalno izvr{uvawe na dejnosta.

- Detskiot dom ne e ekipiran so potrebniot stru~en profil, a samata dejnost re~isi vo celost e naru{ena ako se zeme vo predvid deka vo nego pretstojuvaat lica so lesna mentalna retardiranost i drugi kategorii na deca i mladinci.

- Metodite na rabota ne gi zadovoluvaat potrebnite standardi vo postapuvaweto so {titenicite.

- Higienata vo domot e na nezadovolitelno nivo.

2.5. Predlozi - Vo sistemot na ustanovite za za{tita, edukacija i rehabilitacija, na deca i mladinci

bez roditeli i roditelska gri`a najprvin treba dokraj da se re{i nivniot praven status, a ottamu da se izvle~at i cvrsti osnovi vo pogled na nadle`nosta okolu finansiraweto.

- Dejnosta na Maj~iniot dom vo Skopje, kako neophodna za gradot Skopje so okolinata treba da se poddr`i osobeno so ogled na uslovite vo koi se ostvaruva taa dejnost i rezultatite {to ottamu se postignuvaat.

16

- Vo Domot za doen~iwa i mali deca, {titenicite ne treba da ostanuvaat po navr{enite 3 godini od svojata vozrast, tuku treba da se vlo`at pogolemi usilbi za iznao|awe drug vid na nivna socijalna za{tita.

Vo ovaa smisla vo bliska idnina mo`ebi treba pove}e da se razmisluva i za predlogot Maj~iniot dom - Skopje i Domot za doen~iwa i mali deca - Bitola da se transformiraat vo prifatni centri za {titenici od nivnoto ra|awe do navr{uvaweto na edna godina, a za {titenicite bez roditelska gri`a od 1 do 7 godini da se formira posebna ustanova na republi~ko nivo. Predlogot e umesen ottamu {to vo pogled na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na lica od ovaa vozrast kaj nas nema specijalizirana ustanova, a sega{nata praktika na pokrivawe na ovaa dejnost od strana na Domot vo Bitola i Detskiot dom vo Skopje ne e soodvetna za{to vo niv gi nema nitu potrebnite uslovi ni potrebniot kadar.

- Detskiot dom "11 Oktomvri" treba itno da se popolni so potrebniot stru~en kadar i da se prestruktuira kon ona {to pretstavuva negova osnovna dejnost so toa {to popolnuvaweto na kapacitetot }e go bara isklu~ivo me|u decata i mladincite so normalna inteligencija, no i toga{ ne po sekoja cena. Vrabotenite vo ovoj Dom isto taka treba da mu obrnat pogolemo vnimanie na `ivotniot standard na ovie {titenici, odo{to na svojot sopstven standard.

17

3. OSNOVNO I SREDNO - NASO^ENO OBRAZOVANIE NA DECA SO LESNA MENTALNA RETARDIRANOST

3.1. Op{ti karakteristiki na mentalno retardiranite i lesno mentalno retardiranite lica

Mentalno retardiranite lica se odlikuvaat so pogolem broj op{ti karakteristiki. Ovie lica primaat vpe~atoci me|utoa nedovolno gi sfa}aat bidej}i mo`nosta za psihi~ko obrabotuvawe na tie vpe~atoci im e ograni~eno. Sozdavaweto na poimi i zaklu~oci vrz osnova na zapomnetite zabele`uvawa e skromno, taka {to `ivotot i svetot se do`ivuaat prete`no vrz osnova na mol~e{ko zabele`uvawe. Zaradi nesfa}aweto na nastanite i situaciite mentalno retardiranite lica se egocentri~ni, povr{ni, lesnoverni i lesno se naveduvaat kon bilo {to za{to ne mo`at da gi voo~at posledicite od svoeto povedenie. Ottamu ovie lica lesno se podlo`ni na sopstvenite i tu|i seksualni `elbi, kako i na alkoholizam. Pokraj niskata intligencija i nesposobnosta za rasuduvawe ne e ~udno {to i nivnoto sfa}awe za moralot e slabo. Afektite im se povr{ni i promenlivi. Za nekoi posuptilni ~uvstvitelni modulacii ne mo`e da stane ni zbor. Izrazuvaweto na afektite obi~no e preterano i nezgrapno.

Bez~ustvitelni se za problemite i situaciite na drugite34.

Lesno retardiranite pretstavuvaat grupa na mentalno retardirani lica so koeficient na inteligencija me|u 50 i 70.

Ovie lica ~esto se otkrivaat duri otkako }e trgnat na u~ili{te vo koe odat so najgolema maka i redovno povtoruvaat. Vo `ivotnata sredina vo koja osven primitivno iskustvo ne se bara ni{to drugo uspe{no se odr`uvaat i so svoeto povr{no sfa}awe na moralot mo`at da postignat afirmacija koja e prikriena samo so dobro mehani~ko znaewe, bez vistinsko razbirawe na rabo-tite. Kaj nekoi najlesni oblici na ovaa mentalna retardiranost celiot du{even `ivot ostava vpe~atok na nezrelost. Toa osobeno va`i za slu~aite na psihi~ki infantilizam koi se ogleda vo du{evna nedozreanost i povr{no odnesuvawe, kako i detsko sfa}awe na `ivotot. Ovie lica vo sredinata mo`at socijalno da se odr`at a da ne bidat otkrieni. Zgora na toa mo`at da dos-tignat i opredeleni op{testveni i politi~ki pozicii stanuvaj}i silni intranzigentni privr-zanici na nekoja idea bez da ja sfatat najzinata vistinska podloga. Vo toa nekriti~no primawe pove}e na formata odo{to na sodr`inata vo svoite postapki mo`at da bidat mnogu nezgodni.

Golem broj na skitnici, prostitutki i kriminalci se regrutiraat tokmu me|u ovie lica5.

Za ovaa kategorija na lica se veli deka `iveat vo sega{nosta, deka te{ko izvlekuvaat pouki od prethodnoto iskustvo i deka ne se vo sostojba da gi kombiniraat i predviduvaat svoite postapki. Toa zna~i deka ne se vo sostojba da pravat planovi za idninata koi se nadvor od konkretnata situacija, za{to glavno se anga`irani na neuspe{no re{avawe na konkretnite

problemi6.

Lesno mentalno retardiranite pretstavuvaat specifi~en problem za{to sposobnostite za u~ewe sepak im se dosta ograni~eni. Koga nadle`nite organi }e re{at takvite lica da se premestat vo soodvetni obrazovni institucii najgolem problem pravat nivnite roditeli koi ne se spremni da se soo~at so realnite fakti. Ottamu od osobeno zna~ewe e da se uverat deka vo specijalnite u~ili{ta postojat pomali mo`nosti kaj nivnite deca da se razvie ~uvstvo na pomala vrednost i pasiven odnos kon okolinata ili pak da odat vo druga krajnost da se bunat, protestiraat i zapo~nat so delikventno odnesuvawe.

3 Lopa{i~, Betelheim, Dogan, Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961. str.322-323 4 Za razli~nite definicii i klasifikacii na mentalnata retardiranost i nejzinata etiologija vidi:

Ajdinski, Q. Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica, jugoslovenska konferencija za socijalni dejnosti, Beograd, 1982, str.26-54

5 Lopa{i~, Betelheim, Dogan, str 324 6 Hajdukovi~, C. Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija Beograd 1975. str102

18

Denes se znae i toa deka lesno retardiranite lica se pomalku kriti~ni koga treba da se re{avaat, deka se dosta sugestibilni i so pogolem stepen na nestabilno vnimanie, no istovre-meno deka emotivno ne se nitu pomalku zreli od licata so prose~ni intelektualni sposobnosti.

Vo specijalni domovi mentalno-retardiranite od ovaa grupa se upatuvaat samo koga }e se javat so socijalno neprilagodeno povedenie ako projavat emotivna nezrelost i ako po~nat da vr{at krivi~ni dela.

3.2. Ran tretman i predu~ili{no vospituvawe Raniot tretman na site mentalno retardirani lica treba da se sproveduva od ra|aweto do

sedmata godina na deteto. Negova cel e maksimalno koristewe na biolo{kite mo`nosti za kompenzacija na izgubenoto i postignuvawe normalen i harmoni~en razvoj na deteto.

Postojat tri segmenti {to go so~inuvaat sovremeniot sistem na integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica: klini~ki, edukativen i socijalno - ekonomski.

Klini~kiot ili medicinskiot segment ili del na rehabilitacijata pretstavuva primena na nau~ni metodi za dijagnosticirawe i spre~uvawe na mentalnat retardacija. Ako se ima predvid deka mentalnata retardacija naj~esto e posledica na razni zaboluvawa, lekuvaweto e tesno povrzano so otstranuvaweto na patolo{kata sostojba {to dovela do pre~ki vo razvojot i ottamu kon podobruvawe na sostojbata i namaluvawe na posledicite. Vakviot ran tretman ne mo`e vo celost da ja otstrani mentalnata zaostanatost, no vo zna~itelna mera mo`e da gi podobri psiholo{kata struktura i funkcionalnoto nivo kaj decata. Od metodite {to se primenuvaat vo medicinskata rehabilitacija najva`no mesto zavzemaat kineziterapijata (lekuvawe so aktivni dvi`ewa na teloto), fizio-terapijata i aktivnata terapija.

Kaj nas otsustvuva organizirana institucionalna klini~ka rehabilitacija koja vo sebe bi gi sodr`ala preventivata, dijagnostikata i medicinskiot tretman na mentalnata retarda-cija.

Edukativniot segment na rehabilitacijata go opfa}a vospitno obrazovniot proces na ovie lica. Raniot tretman vo svojot edukativen segment e vo nu`na korelacija so predu~i-li{noto vospituvawe na mentalno retardiranite deca.

Predu~ili{noto vospituvawe sodr`i takvi elementi na vlijanie preku koi mo`e da se zabrza razvojot na deteto na fizi~ki, psihi~ki i na socijalen plan i da se podgotvi za organiziraniot proces na obrazovanie. Ova vospituvawe vo svetot se sproveduva vo semejstvoto, vo redovnite predu~ili{ni ustanovi vo grupi zaedno so drugite deca, vo posebni grupi na redovnite predu~ili{ni ustanovi i vo posebni edinici na edukativnite i na klini~kite oligofrenolo{ki ustanovi.

Institucionalnoto predu~ili{no vospituvawe mo`e da bide celodnevno, poludnevno i patrona`no.

Vo na{ata Republika po odnos na predu~ili{noto struktuirawe se postignati skromni rezultati. Kaj nas ne postoi organizirano prifa}awe na bilo koja kategorija mentalno retardirani lica vo redovnite detski gradinki. Edinstven oblik na ovaa dejnost i toa vo nezna~itelen obem se ostvaruva vo podgotvitelnite grupi na specijalnite u~ili{ta za lesno mentalno retardirani lica i toa vo nivnata sedma godina ili podocne`na vozrast kako i opredeleno organizirano predu~ili{no vospituvawe na umereno mentalno retardiranite deca vo Zavodot za rehabilitacija na deca i maldinci - Skopje.

Socijalno - ekonomskiot segment na rehabilitacijata e sostaven od slednive komponenti: socijalizacija, integracija, identifikacija, emancipacija, kultivizacija, vrabotuvawe, semejniot `ivot i domuvaweto, op{testveniot `ivot i sportot i rekreacijata. Usoglasenoto ostvaruvawe na ovie komponenti vo soodnos so prethodnite segmenti treba da gi nadopolnat

postignatite rezultati vo rehabilitacijata na ovie lica7.

7 Mo{ne iscrpen i sodr`aen prikaz za site delovi na rehabilitacijata mo`e da se najde kaj Ajdinski Q.

Itegralna rehabilitacija...str.143-308

19

3.3 Osnovno obrazovanie Poznato e deka poradi brojnite pre~ki {to go sledat razvojot na mentalno

retardiranite deca kaj niv se javuvaat niza te{kotii pri normalnoto sovladuvawe na znaewata i umeewata. Ottamu ovie deca zadol`itelno se upateni na pomo{ od specijalno podgotveni kadri ili so posebni metodi i vlijanija mo`at da im pomognat vo sovladuvaweto na obrazovnata programa i da im ovozmo`at korekcija i razvoj vo senzomotorikata i intelektualnite funkcii, da im gi zajaknat emocionalno-volevite procesi, da im pomognat vo sozdavaweto na op{testveno polezni naviki i vo struktuiraweto na prifatlivo povedeni. Vo ovaa smisla kaj nas postojat specijalni obrazovni institucii koi na lesno mentalno retardiranite lica im gi ovozmo`uvaat potrebnite uslovi za uspe{no zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie. Vo ovie ustanovi pokraj edukacijata preku specijalna nastava i drug stru~en tretman im se ovozmo`uva {to pocelosno razvivawe na sposobnostite i sklonostite i sestrana socijalizacija.

Osnovnot obrazovanie za lesno mentalno retardirani lica vo Makedonija se izveduva vo specijalnite osnovni u~ili{ta i nivnite podra~ni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta kako i vo specijalni paralelki isto taka pri redovnite osnovni u~ili{ta. Mre`ata na ovie ustanovi mo`e da se vidi od sledniov pregled.

20

PREGLED na mre`ata na specijalni osnovni u~ili{ta, nivni podra~ni paralelki i specijalni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta,

broj i vid na paralelki i broj na opfateni u~enici so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj vo R. Makedonija vo 1994/95 godina.

R. Naziv na u~ili{teto Mesto Br. na Vid na paralelki Vk.br. Br. na Telefon

br. Paralelki Nekomb. Kombin. na u~. nastavnici

Specijalni osnovni u~ili{ta

1 SOU” Idnina” Skopje 23 da da 231 32 262-925

2 SOU” D-r. Zlatan Sremec” Skopje 14 da 142 29 233-964

3 SOU” Sv. Naum Ohridski” N. Selo, Strumi 8 da 71 10 0902 55-247

4 SOU” Maca Ov~arova” T. Veles 8 da da 67 12 093 22-045

VKUPNO 53 511 83 //

Podra~ni paralelki na SOU "Idnina"

1 OU” Vera Joci}” Skopje (Maxari) 1 da 9 1 251-266

2 OU” P.P.Wego{“ Skopje (Idrizovo)

1 da 10 1 711-436

3 OU” Risto Krle” Skopje (s. Kadino)

1 da 8 1 711-585

5 OU” Goce Del~ev” Skopje (n.Ilinden)

1 da 9 1 751-265

6

Podra~ni par. na SOU "D-r Zlatan Sremec"

8 OU” Kuzman [apkarev” Skopje(Dra~evo) 2 da 16 2 593-002

9 OU” Bratstvo” Skopje (Taftalixe)

1 da 6 1 259-721

10 OU” \or~e Petrov” Skopje (\. Petrov)

1 da 8 1 316-796

11 OU” Boris Kidri~” Skopje ( Saraj) 2 da 16 2 311-796

12 OU” Stra{o Pinxur” Skopje ( \. Petrov)

2 da 23 2 317-540

13 OU”Dimitar Miladinov” Skopje

(n.Lisi~e)

1 8 1 417-141

21

Specijalni paralelki

R. Naziv na u~ili{teto Mesto Br. na Vid na Vk.br. Br. na Telefon

br. Paralelki Nekomb. Kombin. na u~. nastavnici

17 OU”\or|i Sugarev” Bitola 8 da 68 9 097 22-661

18 OU”Ko~o Racin” s.Blatec (Vinica)

4 da 33 2 0903 68-319

68-201

19 OU ”Petro Jovanovski” Gostivar 1 da 8 1 61-976,62-439

20 OU ”Mo{a Pijade” Gostivar 1 da 9 2 61-992

21 OU ”Van~o Prke” Del~evo 4 da da 28 1 84-119

22 OU ”Kiril I Metodij” M. Kamenica 1 da 10 1 86-416

23 OU ”Stra{o Pinxur” Kavadarci 4 da 28 2 093 75-958

24 OU ”Sande [terjoski” Ki~evo 1 da 7 1 095 32-534

25 OU ”Marika Popivanova” Ko~ani 3 da 16 1 0903 22-643

26 OU ”Joakim Kr~ovski” Kr. Palanka 1 da 12 1 0901 75-132

27 OU ”Bra}a Miladinovci” Kumanovo 8 da 73 16 24-281

28 COU ”Stra{o Pinxur” Negotino 2 da 7 1 093 61-900

29 COU ”Kliment Ohridski” Ohrid 4 da 32 4 22-853

31 COU ”Kliment Ohridski” Prilep 8 da da 69 8 23-292

32 COU ”Bra}a Miladinovci” Probi{tip 1 7 1 83-085

33 COU ”Bra}a Miladinovci” Struga 2 17 2 71-887

34 COU ”Andro Savovski-]i}i{“ Tetovo 1 da da 9 1 24-297

35 OU ”Lirija” Tetovo 2 da 19 2 24-283

36 OU ”Sim~e Nestorovski” s. Vratnica (Tetovo)

4 da 24 2 55-006

37 OU ”Kiril i Metodij” Sveti Nikole 1 // da 11 1 092 63-110

38 OU ”Krste Misirkov” Gevgelija 2 // da 18 1 80-167

39 OU ”Van~o Prke” [tip 6 // da 50 6 31-428

Za socijalni i podra~ni paralelki Vkupno 82 668 79

Samo za podra~ni paralelki Vkupno 13 113 13

Samo za socijalni paralelki Vkupno 69 555 66

22

Od navedeniov pregled lesno se zabele`uva deka kaj nas postojat 4 specijalni u~ili{ta za ovaa kategorija i toa: SOU "Idnina" - Skopje, SOU "d-r Zlatan Sremac" - Skopje, SOU "Kliment Ohridski" - s.Novo Selo (Strumica) i SOU "Maca Ov~arova" - Titov Veles.

3.3.1. SOU "Idnina" - Skopje. Vo ova u~ili{te so osnovno obrazovanie se opfateni

lesno mentalno retardirani lica od Skopje so okolinata od levata strana na rekata Vardar. Ova u~ili{te formirano vo 1971 svojata dejnost ja ostvaruva vo dosta prostrani baraki so vkupna povr{ina od 3.202 m2. Iako objektot e prili~no ruiniran, nastavata se izveduva vo dobro opremeni u~ilnici. Vo pogled na opremenosta me|utoa zaostanuvaat rabotilnicite za {iewe, drvoprerabotuva~kata i ma{inskata rabotilnica kako i prostoriite za fizioterapija i fiskulturnata sala.

U~ili{teto raspolaga so potrebniot broj i profil na kadri za rabota so ovie lica i toa kako so nastavnici - oligofrenolozi taka i so logoped, socijalen rabotnik i pedagog.

Vo u~ebnata 1994/95 god. nastavata ja posetuvale 214 mentalno retardirani u~enici vo 21 nekombinirani paralelki. Vo samoto u~ili{te me|utoa rabotele i dve kombinirani paralelki za u~enici od albanska nacionalnost ottamu {to nivniot vkupen broj iznesuva 17 deca.

Od razgovorot so vrabotenite vo ovaa ustanova doznavme deka nastavata uspe{no se ostvaruva i deka se zadovolni od postignatite rezultati. Spored nivno nao|awe me|utoa poseben problem kaj nas pretstavuva toa {to mnogu roditeli uspe{no gi sokrivaat svoite deca i gi ~uvaat doma namesto da im pomognat vo nivniot razvoj so nivno vklu~uvawe vo ova ili drugi specijalni u~ili{ta.

Ova u~ili{te ima svoi podra~ni parelelki vo 4 redovni osnovni u~ili{ta vo okolinata na Skopje kade {to nastavata vo u~ebnata 1994/95 god. ja izveduvale 4 nivni nastavnici, vo kombinirani paralelki za vkupno 36 deca so lesna popre~enost vo psiho-fizi~kiot razvoj.

3.3.2. Vo SOU " d-r Zlatan Sremac" - Skopje se ostvaruva osnovno obrazovanie za lesno

mentalni retardirani lica od podra~jeto na Skopje od desnata strana na rekata Vardar.

U~ili{teto koe e osnovano 1972. e smesteno vo nenamenski izgraden objekt od 1932. god. koj pokraj toa e i dosta ruiniran. Ottamu u~ili{titeto raboti vo mo{ne lo{i uslovi koi te{ko se zatopluvaat. Osobeno nepovolna e sostojbata so fiskulturnata sala koja e pomestena vo edna od u~ilnicite kako i so kujnata, trpezarijata i rabotilnicite koi se nao|aat vo podrumot. Opremenosta na u~ili{teto so neophodniot enterier isto taka e na nezadovolnitelno nivo. Mnogu podobra e sostojbata so nadglednite sredstva koi prete`no gi izrabotuvaat samite nastavnici.

Vraboteniot kadar e so visoka ili vi{a defektolo{ka sprema i gi zadovoluva potrebite za uspe{no ostvaruvawe na nastavno - vospitniot proces.

U~ebnata 1994/95 god. nastavata ja posetuvale vkupno 142 lesno mentalno retardirani deca vo 14 nekombinirani paralelki. Vo nastavata so ovie u~enici bile redovno postignuvani dobri rezultati.

Ova u~ili{te isto taka ima svoi podra~ni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta vo gradot Skopje i okolinata. Stanuva zboro za 9 podra~ni kombinirani paralelki vo 6 redovni u~ili{ta vo koi nastavata ja izveduvale 9 nastavnici od SOU "d-r Zlatan Sremac" za vkupno 77 mentalno retardirani u~enici.

3.3.3. SOU " Sv. Kliment Ohridski" s. Novo Selo (Strumica) e u~ili{te za osnovno

obrazovawe na mentalno retardiranite deca so internatski prostor za nivno smestuvawe, zgri`uvawe i rehabilitacija. Ova u~ili{te e osnovano vo 1986 god. za potrebite na mentalno retardiranite deca od 14 op{tini vo Makedonija.

U~ili{teto e locirano re~isi na krajniot jugoisto~en predel na Makedonija na samo 7 km. od Makedonsko - Bugarska granica vo selo so okolu 3.500 `iteli. Takvata lociranost i smesuva~kite kapaciteti na objektot koj e nenamenski i prili~no star (graden vo 1937, a dograduvan vo 1954. i 1986. god.) se mo{ne nepovolni okolnosti za uspe{no ostvaruvawe na vospitno - obrazovna dejnost na ovie deca. U~enicite od ova u~ili{te frleni "na krajot od svetot" osven so prirodnite ubavini na okolinata i doma{nite `ivotni na ovoj kraj nemaat skoro nikakva {ansa da se zapoznaat so uslovite i dostigawata na sovremniot `ivot. Pokraj toa tie `iveat i rabotat vo dosta lo{i uslovi i pokraj site usilbi {to vo toj pogled nesporno se

23

napraveni. Imeno, vo u~ili{niot del na objektot e intervenirano vo odnos na podot i tavanot, vovedeno e interno parno zatopluvawe vo celiot objekt i sl. Poseben problem pretstavuva internatskiot del kade vo tesni sobi se smesteni po 8 kreveti na sprat.

Nastavata vo u~ili{teto ja izveduva malubroen, no prete`no i poln so entuzijazam visoko obrazoven kadar (oligofrenolozi) so planovi, programi i vistinski zafati za podigawe na povisoko nivo kako na vospitno - obrazovniot proces taka i za podobruvawe na op{tite materijalni uslovi za rabota.

Vo u~ebnata 1994/95 god. nastavata vo ova u~ili{te ja posetuvale vkupno 71 - no lice so lesna mentalna retardiranost vo 9 nekombinirani paralelki. Pokraj niv u{te 9 u~enici so umerena mentalna retardiranost bile opfateni so poseben vospitno - obrazoven proces vo edna kombinirana paralelka.

Vo internatskiot del bile smesteni vkupno 74 deca, a 6 deca od okolnite sela doa|ale samo na nastava.

3.3.4. SOU "Maca Ov~arova" - Titov Veles kako i prethodnoto e u~ili{te za lesno

mentalno retardirani deca so u~eni~ki dom. U~ili{teto e osnovano vo 1973 god. i od toga{ bez potrebnata verifikacija raboti i denes. Smesteno e zaedno so u{te dve u~ili{ta vo dotraena zgrada vo oblik na bukvata G, vo centralnoto podra~je na gradot.

U~ili{teto ne raspolaga so neophodnite prostorni uslovi za normalno izveduvawe na nastavata, nitu za pristojno smestuvawe na ovaa kategorija na lica. Prostoriite vo koi se izveduva nastavata, dnevniot prestoj, ishranata i fizi~koto vospituvawe se rasfrleni niz objektot, a so ogled na toa deka ovde se izveduva nastava u{te za edno redovno osnovno u~ili{te i edno sredno redovno u~ili{te se sozdava haos i se javuvaat niza neregulirani odnosi koi go kompliciraat ne samo prestojot vo u~ili{teto tuku i potrebniot minimum na standardite nu`ni za ostvaruvawe na navedenite dejnosti.

Edinstvena svetla strana vo odnos na celokupnite sostojbi e izvonrednata qubov na vrabotenite od specijalnoto osnovno u~ili{te kon vr{eweto na svojata dejnost. Kako nikade na drugo mesto ona {to objektivno nedostasuva ne e so tolku qubov i samopregor nadomesteno od samite nastavnici koi ovde se dobiva silen vpe~atok deka `iveat za svoite u~enici kako da se raboti za nivni deca. Brojot na izrabotenite nadgledni sredstva i odnosot kon u~enicite ne mo`e da se sporedi nitu so edno drugo vakvo u~ili{te.

[to se odnesuva do brojot i kvalifikacionata struktura na vrabotenite vo u~ili{teto lesno se zabele`uva deka ne soodvestvuvaat na potrebnite normativi. Vo u~ili{teto rabotat samo 7 lica so visoko obrazovanie od koi samo eden e oligofrenolog.

Vo u~ebnata 1994/95 god. nastavata ja posetuvale vkupno 67 lesno mentalno retardirani deca od podra~jeto na op{tinite Titov Veles i Sveti Nikole. Ovie u~enici bile vklu~eni vo rabotata na tie nekombinirani paralelki. Vo internatskiot del sostaven samo od 2 sobi za spiewe so vkupno 20 kreveti na sprat bile smesteni 22 deca! Ne, ne se raboti za pe~atarska gre{ka za{to qubovta kon {titenicite ponekoga{ pravi ~uda. Imeno, vo dva kreveti spored nao|aweto na upravata bilo prikladno da se smestat po dve "positni" deca. Ostanuvame vo dilema dali vo slu~ajov se raboti samo za qubov ili mo`ebi za potrebata od obezbeduvawe pove}e {titenici za koi, vsu{nost, od Ministerstvoto za trud i socijalna politika se obezbeduvaat i pove}e sredstva. Trkata po {titenici, sozdavaweto ili samo ve{ta~koto prika`uvawe na pogolemi kapaciteti od vistinskite, vpro~em e op{ta karakteristika na re~isi site ustanovi na socijalnata za{tita tokmu od ovie motivi.

Od edna povr{na analiza na sostojbite vo ovie 4 specijalni osnovni u~ili{ta ispa|a deka vo u~ebnata 1994/95 god. vo niv se {koluvale 511 mentalno retardirani lica glavno vo nekombinirani paralelki. Od vkupno 53 paralelki samo 3 bile kombinirani i toa dve vo SOU "Idnina" (1. i 2. i za 3. i 4. oddelenie) i edna vo SOU "Maca Ov~arova" (za 1. i 2. oddelenie). So ogled na ne dokraj preciznite podatoci za stepenot na mentalnata retardiranost na ovie deca ne mo`eme da tvrdime deka site bile lesno popre~eni vo psihi~kiot razvoj, no sepak postoi golema doza na sigurnost deka barem 95% od niv bile so takov hendikep. Otsustvoto na precizna kategorizacija i statisti~ka evidencija kako i razgovori vo taa nasoka {to bile prifateni vo samite u~ili{ta ni davat za pravo da veruvame deka vo ramkite na ostanatite 5% imalo slu~ai na lica so umerena mentalna retardiranost, deca so grani~na inteligencija, a ponekade duri i napolno normalni deca.

24

Vo internatskiot del na SOU "Sv.Kliment Ohridski" bile smesteni 65 deca so lesna i 9 so umerena mentalna retardacija; vo SOU "Maca Ov~arova" - 22 deca so lesna mentalna retardacija, a vo "Idnina" i "Zlatan Sremac" so ogled deka ne raspolagat so u~eni~ki dom del od u~enicite bile smesteni vo Detskiot dom "11 Oktomvri", Zavodot "Ranka Milanovi}", RO "25. Maj" i OU "Goce Del~ev" od s. Qubanci.

3.3.5. Specijalni i podra~ni paralelki za lesno mentalno retardirani deca se

organiziraat vo redovnite osnovni u~ili{ta vo celata na{a zemja soglasno potrebata na toj na~in da im se dobli`i vakviot vid na {koluvawe na site onie {to nemaat vo blizina nekoe od specijalnite osnovni u~ili{ta i soglasno sovremeniot teoretski stav i postewe praktika vo svetot deka preku ova forma doa|a do pouspe{na socijalizacija na lesno retardiranite.

Vo soglasnost so gorenavedenoto vo poslednava decenija kaj nas e oformena mre`a od specijalni i podra~ni parelelki vo 32 redovni u~ili{ta. Razlikata me|u podra~nite i specijalnite paralelki e samo od administrativna priroda. Taa se sostoi edinstveno vo toa {to podra~nite paralelki se vodat kako istureni paralelki na dvete specijalni osnovni u~ili{ta od Skopje so ogled deka tie obezbeduvaat nastavnici vo niv.

Vo site ovie u~ili{ta ~ii {to raspored mo`e da se sogleda od tabelata br.1 vo u~ebnata 1994/95 god. se {koluvale 668 lesno mentalno retardirani u~enici glavno vo kombinirani paralelki pod rakovodstvo na 79 nastavnici. Kako {to mo`e da se zabele`i o~igledno se raboti za impozanten broj na koj koga bi mu se dodale i onie mentalno retardirani deca koi od razni pri~ini ne se {koluvaat sigurno }e iznesuva okolu 1000.

Od prethodno navedenite brojki me|utoa vedna{ treba da se izzemat u~enicite od podra~nite paralelki od Skopje. Ova ottamu {to vo Skopje postojat 2 specijalni osnovni u~ili{ta kade iako so opredeleni problemi sepak bi mo`ele da se vklu~at 113 -te u~enici od ovie paralelki. Vo toj slu~aj potrebata od nastavata vo redovnite u~ili{ta vo Makedonija bi se dvi`ila okolu sega{nata brojka na u~enici vo specijalnite paralelki koja iznesuva 555 lesno mentalno retardirani deca koi sega vo 69 paralelki so 66 nastavnici se {koluvaat vo 22 redovni u~ili{ta.

Prethodnata analiza ne ja pravime slu~ajno tuku so jasna namera da poka`eme deka vo R.Makedonija so otvorawe i soodvetno locirawe na samo u{te 2 specijalni osnovni u~ili{ta mo`e lesno da se zameni funkcioniraweto na site paralelki vo redovnite osnovni u~ili{ta. Svesni deka so vakviot stav u{te vo startot }e pobudime revolt kaj mnogumina teoreti~ari i prakti~ari kako kaj nas taka i vo svetot, dol`ni sme istiot i da go argumentirame. Toa na ova mesto vedna{ i }e go storime potpiraj}i se vrz podatocite od istra`uvaweto dobieni od specijanite i podra~nite paralelki vo vrska so dejnosta, sostojbite i odnosite kako i od drugite podatoci {to ottamu gi ponesovme. Zaradi izbegnuvawe na preop{irni obrazlo`enija i povtoruvawa na{ata argumenacija ja pomestivme vo slednive to~ki:

- Navedenite paralelki vo site redovni u~ili{ta rabotat vo prostorii so nesoodvetni uslovi.

- U~ilnicite vo koi se odr`uva specijalnata nastava ne raspolagaat so individualni klupi so polukru`en raspored, a klupite i stol~iwata {to sega se koristat redovno se o{teteni ili vo kraen slu~aj dotraeni.

- Nitu edna od paralelkite ne raspolaga barem so minimumot neophodni nadgladni sred-stva i druga oprema za izveduvawe na specijalna nastava so ovaa kategorija na lica.

- U~ilnicite nameneti za nastava za mentalno retardiranite lica redovno se pomesteni vo nekoj izoliran del na u~ili{nata zgrada, a nekoi od niv duri i vo nivnite suterenski i podrumski delovi.

- Nastavata za ovie u~enici se vr{i dvosmenski kako i za redovnite u~enici {to ne odgovara na potrebite za uspe{no zaokru`uvawe na vospitno - obrazovni proces.

- Zaradi nesoodvetnata kategorizacija vo ovie paralelki ~esto se slu~uva pokraj lesno mentalno retardiranite da bidat pomesteni lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lica so kombinirani pre~ki, pa duri i lica so telesna invalidnost ili zdravi lica so normalna inteligencija.

- Finansiraweto na ovie parelelki vo site osnovni u~ili{ta se vr{i kako i za redovnite parelelki, odnosno za niv ne sleduvaat nikakvi dodatni sredstva so ogled na potrebite na specijalnata nastava.

25

- So nezna~itelni isklu~oci specijalnoto osnovno obrazovanie se izveduva vo kombinirani paralelki od najrazli~en vid. Samite nastavnici spored svoe nao|awe opredeluvaat koja kombinacija nosi najgolema dobivka za u~enicite, pred se vo soglasnost so nivnata vozrast. Vakvite kombinacii ne retko potsetuvaat na igrata na sre}a - loto za{to redovno se zapostavuvaat individualnite mo`nosti na samite u~enici za smetka na kakva - takva nastava. Ottamu imame slu~ai vo edna paralelka da se izveduva nastava za slednive oddelenija: - za 1.i 2. ili za 1.i 3. oddelenie - za 2.i 3. ili za 2. i 4. oddelenie - za 1.do 4. ili za 1. do 8. oddelenie - za 5.- 6. ili za 7.-8. oddelenie - za 2, 5, i 7. i za 3., 6., i 8. oddelenie

I da ne redime natamu za{to kombinaciite na ovie 8 broja se mo{ne golemi, a nivnoto koristewe zavisno od momentalnite potrebi i imaginacijata na onoj koj gi sozdava. No, da ne dol`ime, za{to na sekoj {to nekoga{ moral da posetuva osnovno u~ili{te, sigurno mu e jasno {to i kolku mo`e da se nau~i vo vakvi uslovi. Vpro~em i edna na{a stara pogovorka mudro veli: "Nikoga{ dve lubenici pod edna mi{ka", a nie bi dodale, a kamo li osum. Treba li posebno da potsetuvame i na toa deka ovde ne se raboti za specijalno obrazovanie za lica so nadprose~na tuku za onie so podprose~na inteligencija.

- Vo nastavata vo specijalnite i podra~nite paralelki mnogu ~esto se vklu~eni nastavnici od redovnata nastava so visoka, vi{a i sredna stru~na sprema, namesto diplomirani oligofrenolozi.

- Pokraj gorenavedenoto vo ovie paralelki se vklu~eni isklu~itelno mal broj na nastavnici.

- So ogled na nedostigot na vistinska usovr{ena programa za specijalna nastava so lesno mentalno retardiranite lica nastavnicite sami re{avaat koi predmeti }e gi predavaat i vo koj obem toa }e go pravat.

- Od navodnata socijalizacija ottamu {to mentalno retardiranite nema da se me{aat so redovnite u~enici isto taka nema ni{to. Imeno, nastavnicite od ni`ite oddeleni-ja za vreme na pauzite redovno se so svoite u~enici ne dozvoluvaj}i im ni da se pomrd-nat bez niv. Od toa {to ~asovite za ovie u~enici traat 35 minuti isto taka nema real-na {ansa za bilo kakvi kontakti me|u mentalno retardiranite i normalnite u~enici, za{to pauzite me|u ~asovite ne im se poklopuvaat. Od takvi kontakti ovie deca se li-{eni ottamu {to nivnoto doa|awe i odewe od u~ili{teto sekoga{ e vo pridru`ba na nivnite roditeli i bliski rodnini. Mo`nost za nekakov kontakt ima edna{ do dva pati godi{no koga se organizirat u~eni~ki ekskurzii.

- Od istite pri~ini ne se ostvaruvaat nitu kontaktite me|u u~enicite od specijalnite i redovnite paralelki na vi{ite oddelenija (od 5. - 8. oddelenie). Ovde me|utoa situacijata e ne{to poslo`ena so ogled na toa deka normalnite deca ve}e po~nuvaat da gi zadevaat, navreduvaat pa duri i da doa|aat vo otvoren sudir so decata od specijalnite paralelki samo zatoa {to ovie se poinakvi od niv.

Vakvite povedenija u{te pove}e gi zasiluvaat usilbite na {kolskata administracija za nivno postrogo me|usebno izolirawe so cel da se odbegnat nesakanite posledici.

- Najposle, sakale toa da go priznaeme ili ne, fakt e deka kaj nas normalnata populacija ~esto se distancira od licata so lesna popre~enost vo psihi~kiot razvoj i ~esto znae pogrdno da gi narekuva i da gi ismejuva. Vo taa smisla dovolno e samo ako go navedeme primerot na eden nastavnik - defektolog koj vo edno od ovie na{i u~ili{ta zapra{an od kade doa|a, bez nikakva pretpazlivost nitu gri`a na sovest pred mnogumina go dal sledniov odgovor: "Eve, bev malku dolu kaj budalite".

Da zaklu~ime. Lesno e da se ka`e deka so formiraweto na specijalni paralelki go sledime ona {to e moderno, prakti~no i kako dobro ve}e potrvdeno vo svetot. So nivnoto formirawe go doka`avme i toa deka lesno e da se otpo~ne so kakva - takva praktika vo ovaa nasoka. Edinstveno zaboravivme deka nie ja nemame potrebnata finansiska sila, kadrovskiot potencijal i neophodnoto kulturno nivo vo odnesuvaweto od takvata praktika da go izvle~eme barem minimumot od potrebnite rezultati. Ottuka mo`eme slobodno da ka`eme deka nie nemame specijalizirani tuku improvizirani paralelki vo koi doa|a do izraz na{iot kvazihumanizam koj vo ovoj slu~aj e na {teta na site.

26

3.4. Sredno - stru~no obrazovanie Ovoj vid na edukacija kaj nas se sveduva na sredno - stru~no obrazovanie na lesno

mentalni retardirani mladinci koi zavr{ile specijalno osnovno u~ili{te i koi se vklu~eni vo procesot na profesionalno okvalifikuvawe. Profesionalnoto okvalifikuvawe i rabotno osposobuvawe trae vo zavisnost od slo`enosta na zanimaweto za koe liceto se osposobuva i stepenot na individualnite psihi~ki sposobnosti na poedinecot.

Za ovoj vid na edukacija kaj nas postojat dve sredni u~ili{ta: Centarot za rehabilitacija i obrazovanie "Sv.Naum Ohridski" - Skopje i Centarot za specijlno sredno - naso~eno obrazovanie "Iskra" - [tip. I dvete ustanovi se so internatski prostor za smestuvawe na u~enicite.

3.4.1. Centarot za rehabilitacija i obrazovanie "Sv. Naum Ohridski" - Skopje e

u~ili{te vo koe stru~no se osposobuvaat u~enici so lesna mentalna retardacija od site op{tini vo Makedonija. Osnovan vo 1966 god. denes e smesten vo nenamenska ednospratna zgrada od tvrd materijal vo naselbata Kozle vo Skopje. Objektot e, vsu{nost, graden za trudovi invalidi i ottamu vo nego se prisutni prili~no {iroki hodnici i golemi prostorii koi za potrebite na sega{nata dejnost pove}epati se pregraduvani. Seto toa me|utoa dosta neuspe{no e storeno. U~ilnicite ne se vo soglasnost so didakti~kite normi, rabotilnicite se predimenzionirani, nedostasuva ~italna, sala za priredbi, fiskulturnata sala e mala a internatskiot del ne gi zadovoluva potrebite za vospitna rabota. Zaradi zgolemuvawe na kapacitetot na Centarot vo sekoja od spalnite sobi vrz eden od postojnite tri kreveti e dodaden nov na sprat, so {to i ovie sobi ne gi zadovoluvaat potrebnite standardi.

Opremata vo u~ilnicite e zastarena kako vpro~em i vo rabotilnicite i vo fiskulturnata sala. Vo posebno lo{a sostojba e sanitarniot jazol {to koristat u~enicite odnosno {titenicite, a i op{tata higiena nasekade vo Centarot e na mnogu nisko nivo.

Karakteristi~no e toa {to vo ovoj Centar se vraboteni re~isi ist broj na lica kolku {to vo nego ima i {titenici. Imeno vo 1994/95 god. vo Centarot bile smesteni 76 {titenici, a vkupniot broj na vraboteni e 51 lice. Ottamu me|utoa ne treba da se izvle~e nekakov kvalitet za{to se raboti za brojka {to ne soodvedstvuva na vistinskite potrebi i za vraboteni so mnogu niska kvalifikaciona struktura.

Kapacitetot na Centarot za smestuvawe na {titenicite e isto taka preforsiran.

Obu~uvaweto se vr{i za prikladen broj na zanimawa, no vo momentov na zastareni ma{ini i spored zastarena tehnologija.

3.4.2. Centarot za specijalno sredno - naso~eno obrazovanie "Iskra" - [tip kako i

prethodnata e vospitno obrazovna i zgri`uva~ka ustanova za lesno mentalno retardirani lica. Dejnosta ja ostvaruva od 1981 god. vo nenamenski objekt {to se nao|a na 3 km. nadvor od gradot lociran do samite gradski grobi{ta.(!)

Vo objektot od cvrsta gradba od 1952 god. se pomesteni slednive 34 prostorii: spalni sobi (16), trpezarija, peralna, magacini (3), fiskulturna sala, zanimalna, 4 rabotilnici za tekstilna, grafi~ka, metalska i zemjodelska struka.

Osnoven problem na ovoj objekt e negovoto snabduvawe so voda taka {to decata za kapewe gi nosat vo bliskata javna bawa.

Nastavata vo ovoj Centar trae 3 godini i u~enicite mo`at da se steknat so II. stepen na stru~na naobrazba. Vo Centarot se ostvaruva i vospitna dejnost na lesno mentalno retardiranite.

Za ostvaruvawe na dejnosta vo Centarot se vraboteni vkupno 37 lica od koi 15 se nastavnici a 8 vospituva~i.

Vo u~ebnata 1994/95 god. od Centarot bile zapi{ani 106 u~enici koi posetuvale nastava

vo po 4 paralelki od I, II i III godina. Najgolemiot broj u~enici (92) se od 22 op{tini od isto~na Makedonija i samo 8 od op{tinata [tip.

Karaktertisti~no e toa {to vo internatskiot del na ova u~ili{te se smestuvaat i zaedno so mentalno retardiranite u~at mladinci bez roditelska gri`a i so vospitno socijalni problemi koi se so normalna inteligencija.

27

3.5. Klu~ni to~ki Zaradi brojni otpori od razli~ni strani i od razli~na priroda kaj nas se u{te ne se

formirani vospitni grupi za mentalno retardirani deca od predu~ili{na vozrast pri detskite gradinki so {to bi otpo~nal procesot na nivnata vistinska socijalizacija. So ogled deka za takvite grupi bi trebalo da ima prikladni prostorni uslovi i kadrovska ekipiranost so defektolozi i neguvatelki vo na{ite sega{ni uslovi toa e te{ko ostvarlivo, a so ogled na nivoto na op{testvenata svest na gra|anite e daleku od prifatlivoto. Ottamu smetame deka ovoj problem zasega mo`e da se re{i so otvorawe na po edna specijalizirana gradinka vo nekoi od pogolemite gradovi vo Republikata.

- Nitu edna od zgradite vo koi se smesteni osnovnite i sredno naso~enite specijalni u~ili{ta ne pretstavuvaat namenski gradeni objekti za obrazovanie na lesno mentalno retardiranite lica.

- Specijalnite u~ili{ta i paralelki se u{te ne se steknale so neophodniot minimuim na preduslovi i ne se stabilizirale kako forma koja mo`e da odgovori na specijalnata programa za osnovno obrazovanie na ovaa kategorija na lica.

- Vo specijalnite osnovni u~ili{ta i osobeno vo ustanovite za sredno naso~eno obra-zovanie se ~uvstvuva nedostig na prostorii za kabinetska nastava a rabotilnicite za izveduvawe na prakti~na rabota se premnogu lo{o opremeni.

- Poseben problem pretstavuva nedostigot ili slabata opremenost na fiskulturnite sali.

- Inventarot vo najgolem broj u~ili{ta e zastaren i nefunkcionalen. Naj~esto se ko-ristat re~isi ispokr{eni klupi i stol~iwa a ostanatiot mebel e vo dotrajana sostoj-ba. U~ilnicite isto taka se dosta ruinirani a vo golem broj ustanovi i nevarosani.

- Kadrovskiot sostav na specijalni u~ili{ta se u{te ne odgovara na potrebniot broj na onie {to neposredno treba da bidat uklu~eni vo rabotata so ovie lica. Vo ovoj pogled ne zadovoluva i stru~nata naobrazba na administrativno-tehni~kiot personal. Samo za primer, sekretarite na ovie u~ili{ta skoro redovno se so sredno obrazovanie, iako za popolnuvawe na toa mesto e potrebno da bidat diplomirani pravnici.

- Nastavata celosno ili prete`no e orientirana kon davawe teoretski znaewa na u~enicite, a ne kon ustru~uvawe za prakti~no sogleduvawe na stvarnosta, pojavite i odnosite vo nea.

- Vo nastavata se koristat u~ebnici od redovnata nastava so ogled na hroni~niot nedostig na specijalni u~ebnici za ova namena. Zasega se koristat samo nekolku i toa nesoodvetni u~ebnici koi vo specijalnite osnovni u~ili{ta se prevzemeni ili prevedeni od porane{nite republiki na SFRJ.

- Vo golem broj na paralelki prisutna e pojava na smestuvawe na u~enici od razli~na kategorija na mentalna retardiranost. Imeno, pokraj decata so lesna, vo niv e ~esta pojavata da bidat smesteni i izvesen broj u~enici so umerena mentalna retardiranost ili pak grani~ni slu~ai. Ne e redok slu~ajot vo ovie paralelki da bidat pomesteni i deca i mladinci so normalna inteligencija.

- Internatskite prostorii vo site ovde navedeni ustanovi ne se vo soglasnost so potrebnite standardi za ostvaruvawe na vospitna rabota so u~enicite, a spalnite sobi se prenatrupani so kreveti.

3.6. Predlozi - Vo odnos na specijlnite {kolstva na lesno mentalno retardiranite lica vo prv red

treba da se raboti vrz podobruvawe na materijalnite uslovi za vr{ewe na nivnata dejnost. Ili poinaku, investiraweto za izgradba na novi kapaciteti i podobruvawe na sostojbite vo prostoriite i celosno opremenuvawe so potrebnite sredstva za edukacija i tretman na u~enicite, treba da bide imperativ vo ovaa oblast.

- So ogled na toa {to specijalnite i podra~nite paralelki vo osnovnoto obrazovanie rabotat vo osobeno lo{i uslovi, so re~isi nikakva oprema i sredstva kako i malubroen i nedovolno kvalifikuvan kadar kaj nas mora da se napu{tat kao forma na vospitno obrazoven proces. Nivna zamena treba da bide osnovaweto na u{te dve specijalni osnovni u~ili{ta vo Republikata. Dokolku uporno se zami`uva pred na{ata realnost i sepak se ostane na postojniot koncept, pokraj ogromnite

28

materijalni sredstva i drugi intervencii za korenito podobruvawe na sega{nite sostojbi, treba da se smeta i vrz posebno preliminarno deluvawe kon menuvawe na kolektivnata svest. No pritoa ne smee da se previdi deka menuvaweto na javnoto mislewe i vospituvaweto na vospituva~ite ne e lesen tuku mo{ne makotrpen proces {to bara pove}egodi{ni uslovi.

- Vo specijalnoto vospituawe i obrazovanie na lesno mentalno retardiranite lica mo`e da se postignat opredeleni rezultati samo toga{ ako od nego se isklu~at licata so site drugi vidovi i stepeni na hendikepiranost. Od tie pri~ini treba vedna{ da se prekine so praktikata na vklu~uvawe vo ovoj proces na umereno mentalno retardirani, slabovidni, gluvi i nagluvi, telesno invalidizirani i se razbira deca so normalna inteligencija.

- Izgotvuvaweto na prikladnite u~ebnici za specijalnata nastava e natamo{en imperativ kako vo osnovnoto taka i vo sredno naso~enoto {koluvawe na lesno mentalno retardiranite deca i mladinci.

- Potrebno e edna{ da se prekine so dosega{nata praktika vo edna prostorija da se

raboti so dve ili pove}e oddelenija. Za normalna rabota so ovie deca condition sine

qua non e: edno oddelenie - edna prostorija. - Pri {koluvaweto na ovie deca ne treba da postoi la`en humanizam koj se ogleda vo

toa {to vo praktikata za niv nema slabi ocenki i povtoruvawa na oddelenieto. Vo soodvetna ustanova za niv treba da prodol`i {koluvaweto se do onoj moment dodeka go sovladaat neophodniot materijal i vistinski stanat osposobeni za `ivot. Vo sprotivno se sozdavaat samo lica, koi i natamu }e pretstavuvaat socijalen problem, odnosno lica na koi zaednicata }e treba da im dava do`ivotna pomo{.

Specijalnite osnovni u~ili{ta treba da se tretiraat kako i site drugi redovni u~ili{-ta i celosno da preminat vo nadle`nost na Ministerstvoto za obrzovanie i fizi~ka kultura a ne kako dosega edno ministerstvo da e nadle`no za zgri`uvaweto a drugo za u~ili{nite pra{a-wa. Vo soglasnost so ova potrebno e da se otstranat site administrativni i drugi nadvore{ni znaci koi ovie u~ili{ta i nivnite u~enici na bilo koj na~in gi stigmatizirat i ja navreduvat nivnata gordost i ~uvstvata na nivnite roditeli.

- Profesionalnoto okvalifikuvawe i rabotno osposobuvawe na lesno mentalno retardiranite lica vo idnina morat nu`no da go sledat razvojot na tehnikata i tehnologijata i postojano da se usoglasuvaat so toj razvoj.

29

4. RESOCIJALIZACIJA I SOCIJALNA ADAPTACIJA NA VOSPITNO ZAPU[TENI DECA I MLADINCI SO VOSPITNO - SOCIJALNI PROBLEMI

4.1. Nekolku zabele{ki za poimite Vo Zakonot za socijalnata za{tita se upotrebuvaat dva poimi vrz koi se nadovrzuvaat dva

vida na ustanovi. Vo samiot Zakon me|utoa izostanuva precizna definicija za toa {to pretstavuvaat poimite: maloletni lica so vospitno- socijalni problemi i vospitno zapu{teni maloletnici trgnuvaj}i od pretpostavkata deka nivnoto zna~ewe e re{eno vo teorijata. Vo teorijata pak, za niv postojat tolku tolkuvawa kolku {to ima i avtori. Taka na primer za poimot vospitna zapu{tenost postojat sfa}awa koi glavno mo`at da se svedat vo 3 osnovni grupi. Prvata grupa ja so~inuvaat definicii koi na vospitnata zapu{tenost i davaat naj{iroko zna~ewe i so toj poim gi opredeluvaat site oblici na pretstapni~ko povedenie na mladite. Zna~ajno e natamu {to vo taka utvrdeniot poim se pravat gradacii na vospitna zapu{tenost,

vospitna zapostavenost i maloletni~ko pretstapni{tvo8. Ova naj{iroko sfa}awe na vospitnata zapu{tenost se ~ini deka pretstavuva osnovata od koja se poa|a i vo Zakonot za socijalnata za{tita.

Vo vtorata grupa vleguvaat sfa}awa koi so poimot vospitna zapu{tenost gi ozna~uvaat samo onie formi na povedenie koi ne pretstavuvaat delikvencija vo smisla na vr{ewe krivi~ni dela tuku samo nejzin prethoden stadium t.e. preddelikventno povedenie. Vo ovaa smisla poimot

vospitna zapu{tenost kaj nas najpove}e se koristi9 vo teorijata.

Spored tretoto stojali{te vospitnata zapu{tenost se opredeluva kako sostojba vo koja se nao|aat poedini maloletnici. Taa sostojba me|utoa razli~no se odreduva. Edni pod toa gi podrazbirat onie deca koi zaostanuvat vo svojot razvoj na nekoj porane{en stadium i vo izvesna smisla se op{testveno nezreli i neuroti~ni lica. Drugi so sostojbata na li{enost na normalni uslovi za razvoj. Treti, so sostojbata vo koja maloletnicite zaradi telesni nedostatoci, negri`a ili nebri`nost na nivnite roditeli ili od drugi pri~ini bile prepu{teni na sebesi

i nemaat pravilno vospituvawe10. Takvata opredelba na vospitnata zapu{tenost vo Zakonot za socijalnata za{tita e iskoristena za konstruirawe na poimot maloletnici so vospitno - socijalni problemi.

Od prethodnoto proizleguva deka teoreti~arite koi nau~no se zanimnavaat so ovaa problematika i prakti~arite koi vo soodvetni ustanovi gi prifa}aat ovie lica kako i onie koi tamu gi upatuvaat vo ovaa smisla treba da go svatat zna~eweto na upotrebenite poimi bez ogled na toa {to za niv vo teorijata i natamu ima brojni nesoglasuvawa ili pak samiot stru~wak intimno ne se soglasuva so toa. Nakratko intencijata na Zakonot za socijalnata za{tita o~igledno e naso~ena kon toa kako maloletni deca so socijalni problemi da se smeta vkupnosta na tolkuvawata na sostojbite vo koi tie se nao|aat, a pod vospitna zapu{tenost nivnoto preddelikventno i delikventno odnesuvawe.

Ne navleguvaj}i vo natamo{no podrobno razgleduvawe na ova inaku mo{ne bitno pra{awe ovde go prifa}ame soodvetnoto zna~ewe na poimite od Zakonot so cel da go sogledame sistemot {to ottamu proizleguva i negovite implikacii vo praktikata.

Pred da odime ponatamu na ova mesto me|utoa mora da objasnime deka ovde ne se raboti za lica so bilo kakvi pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj iako kaj nekoj od niv e mo`no i toa, tuku za normalni deca i mladinci so opredeleni socijalni problemi i negativno

8 Vidi: Ja{ovi~, Z. Kriminologija maloletni~ke delikvencije, Nau~na knjiga, Beograd, 1979, str.30

9 Vidi: Ibid, str.31 10 Ibid str.31

30

odnesuvawe. Ottamu za niv ne va`i i ne treba da va`i poimot rehabilitacija, tuku poimite resocijalizacija i socijalna adaptacija vrz ~ie objasnuvawe kratko se zadr`uvame.

Resocijalizacijata e sovremena teoretska misla i prakti~na akcija od koja se o~ekuva da go izmeni kvalitetot na li~nosta na maloletnite so socijalni problemi i vospitno zapu{teniot maloletnik odnosno da se otelotvori vo opredelena psihosocijalna sostojba {to ima svojstvo da go vrati vo negovata sredina so zajaknati socijalno - eti~ki sfa}awa sprema raznovidnite vlijanija {to vodat kon raznovidni socijalnopatolo{ki odnesuvawa i delikventni povedenija.

So vakvoto zna~ewe na poimot na resocijalizacijata ne treba da se me{a poimot na socijalnata adaptacija. Socijalnata adaptacija se ostvaruva so istite merki na vospitno - prevospitno vlijanie (oblici, metodi i sredstva na tretman) vrz koi se potpira i resocijalizacijata so taa razlika {to ne vodi kon postignuvawe na isti celi, odnosno ne kon korenite promeni na li~nosta na maloletnikot. Nejzinata krajna zada~a e naviknuvawe na maloletnikot na povedenie {to e op{testveno prifatlivo bez ogled na toa dali kako takvo vo su{tina toa e prifateno i od strana na samiot maloletnik.

4.2. Ustanovi

4.2.1. RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25. Maj" - Skopje spored

Zakonot za socijalnata za{tita e ustanova za prifa}awe, zgri`uvawe i vospituvawe na vospitno zapu{teni maloletni lica. Taka e spored zakonot, no ne i vo praktikata, zo{to ovde se upatuvaat, pred se, maloletni lica so vospitno socijalni problemi i lica so lesna popre~enost vo psihi~kiot razvoj, a samo isklu~itelno i vospitno zapu{teni maloletnici.

Ova ustanova koja e osnovana od 1958 god. se nao|a bukvalno na periferijata na gradot. Smestena e vo dosta odr`an objekt od cvrsta gradba izgraden vo 1970 god. So ogled deka e namenski graden objektot raspolaga so site potrebni prostorni uslovi za smestuvawe i ostvaruvawe na dejnosta. Toa me|utoa ne mo`e vo celost da se ka`e i za negovata opremenost.

Vo ustanovata koja e so kapacitet od 90 mesta prestojuvat 65 {titenici od koi 13 lesno mentalno retardirani deca i mladinci. Normalnite deca se vklu~eni vo osnovnoto obrazovanie koe so pomo{ na nastavnici od najbliskoto redovno osnovno u~ili{te se ostvaruva vo tri kombinirani paralelki vo samata ustanova. Srednoto obvrazovanie na normalnite deca i osnovnoto i sredno obrazovanie na mentalno retardiranite deca i mladinci se ostvaruva vo soodvetni ustanovi nadvor od RO "25.Maj".

Vraboteniot kadar spored strukturata na {titenicite ni oddaleku ne odgovara na potrebite. Vo ustanovata ne e vraboten defektolog nitu neuropsihijatar a i kvalifikacionata struktura na postojnite vraboteni e na nisko nivo za{to samo 6 lica se so visoko obrazovanie.

Od predvidenite dejnosti so Statutot na ustanovata ovde ne se ostvaruva opservacija, dijagnostika i klasifikacija na {titenicite, nitu na nivniot podgotvitelen tretman. Vo ustanovata ne se izvr{uva nitu vospitnata merka upatuvawe vo disciplinski centar, naprosto ottamu {to sudovite vo Makedonija istata odamna ne ja izrekuvaat.

4.2.2. Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka

Milanovi}" - Skopje spored Zakonot za socijalnata za{tita e ustanova za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na vospitno napu{teni maloletnici. Ottamu vo ~l. 11 od Statutot na ovaa ustanova se veli deka "zavodot prima maloletnici na vozrast od 10 - 18 godini ~ie vospituvawe vo pogolema mera e zapostaveno i se projavile kako storiteli na op{testveno negativni dela a so cel da se obezbedi celosno zgri`uvawe, prevospituvawe i obrzovanie i uslovi za formirawe li~nosti za vklu~uvawe vo normalnata sredina vo op{testveniot `ivot". Nakratko spored ovie odredbi vo ovaa ustanova treba da se upatuvaat deca i mladinci koi spored sodr`inata na zakonski upotrebeniot poim - vospitna zapu{tenost se lica koi projavile preddelikventno i, pred se, delikventno odnesuvawe. No, vo praktikata, toa ni ovde ne e taka, za{to vo ovaa ustanova se upatuvaat i maloletni lica so socijalni problemi t.e. lica li{eni od normalni uslovi za pravilen razvoj koi ottamu projavile opredeleni socijalno patolo{ki odnesuvawa koi ne mo`at da se okvalifikuvaat kako krivi~no delo. Vo ustanovata se smestuvaat deca bez roditeli ili bez postojano mesto na `iveewe zaradi

31

zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie vo celata dr`ava. Ustanovata, vsu{nost, vo po~etokot be{e osnovana kako "Dom za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci" se do 1963 god. koga i e dodelena sega{nata dejnost.

Zavodot e smesten vo tri pomali objekti na Ministerstvoto za trud i socijalna politika od cvrsta gradba, od koi edniot objekt pretstavuva upravna zgrada, drugiot e u~ili{en, a tretiot internatski del.

Iako se gradeni namenski site objekti se dosta nefunkcionalni i prili~no o{teteni. Opremata vo site objekti e vo u{te polo{a sostojba i pokraj toa {to se vr{eni opredeleni intervencii vo taa nasoka. Toa osobeno e slu~aj vo u~ili{niot del i vo internatot kade {to isto taka se ~uvstvuva nedostig na potrebniot inventar.

Vo Zavodot postoi u~ili{te za osnovno obrazovanie na u~enicite vo koe nastavata ja odr`uvaat 4 nastavnici od samiot Zavod i 3 nastavnici koi ovde doa|aat od redovnite u~ili{ta. Vo nastavata bea vklu~eni 39 {titenici vo 3 kombinirani paralelki: od 1-4, 4-6 i 7-8 oddelenie. Inaku vo momentot na istra`uvaweto vo ovaa ustanova bea smesteni 40 maloletnici od koi 13 maloletnici storiteli na krivi~ni dela upateni od strana na sudot i 27 tn. "vospitno zapu{teni" deca upateni od centrite za socijalna rabota.

Vraboteniot kadar vo ovaa ustanova glavno soodvetstvuva kako so ogled na brojnosta taka i so ogled i na negovata kvalifikaciona struktura. Osnoven problem vo izvr{uvaweto na nivnata dejnost e toa {to vo ovaa ustanova ~esto premnogu docna se upatuvaat licata so protivop{testveno povedenie, odnosno storiteli na krivi~ni dela i obi~no na takva vozrast koga, so ogled na toa {to ovde se pretstojuva do 18 godi{na vozrast, vrz planot na nivnata resocijalizacija i socijalna adaptacija mnogu malku ili re~isi ve}e ni{to ne mo`e da se stori. Vo ovaa smisla dosta nepovolna okolnost e i otvoreniot vid na ovaa ustanova i otsustvoto na bilo kakvi merki {to bi gi spre~uvale ~estite bekstva na site, a osobeno na delikventnite deca i mladinci.

4.2.3. Osnovnoto u~ili{te "Goce Del~ev" - s. Qubanci so negoviot internatski del vo

oficijalnata evidencija se vodi kako ustanova vo koja se smestuvaat deca so naru{eno povedenie ili kako {to bi rekol Zakonot za socijalnata za{tita - deca so socijalni problemi i vospitno zapu{teni deca. Me|utoa praktikata i ova go demantira za{to ovde vo prv red se smestuvaat deca bez roditelska gri`a.

OU "Goce Del~ev" se nao|a vo s. Qubanci na 14 km. oddale~eno od centarot na Skopje. Vo ovaa u~ili{te se odr`uva redovna nastava od osnovnoto obrazovanie so potrebniot broj na nastavnici i programa koja va`i i za site ostanati u~ili{ta. Karakteristika na ova u~ili{te e me|utoa toa {to pokraj u~ili{niot del nekoga{ e izgraden internat koj sega treba da bide koristen. Vo taa smisla so podr{ka na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura e najdeno re{enie ovde da se smestuvaat deca so vospitno socijalni problemi i vospitno - zapu{teni deca. No so tekot na vremeto ovde prestojuvaat samo lica bez roditelska gri`a kako i del od decata od okolnite sela na s. Qubanci {to nemaat osnovno u~ili{te.

Internatskiot del na u~ili{teto go pretstavuva edna zgrada od cvrsta gradba od 1924 god. koja arhitektonski e mo{ne lo{o re{ena. Iako od nadvor izgleda deka e golema, vnatre{niot prostor e prili~no mal i nefunkcionalen. Vo nasoka na podobruvawe na nejzinata funkcionalnost ne pomognaa ni podocne`nite dogradbi na objektot.

Vo ovoj objekt se pomesteni dve spalni sobi, edna za deca od ma{ki i edna za deca od `enski pol so vkupno 20 kreveti. Ovde {titenicite prestojuvat za vreme na u~ebnata godina pod nadzor na 2 vospituva~i zadol`eni da se gri`at za ku}niot red i ponekoga{ da im davaat pomo{ vo sovladuvaweto na nastavniot materijal. So dozvola na vospituva~ot decata mo`at da izleguvaat vo grad, a za vreme na vikendite da odat kaj svoite roditeli ili kaj staratelot. I toa e se za ova u~ili{te i negoviot internatski del koj vo osnovni crti ka`ano e u~eni~ki dom vo koj ne se obezbedeni potrebnite uslovi za podolgotraen normalen prestoj i `iveewe.

32

4.3. Klu~ni to~ki - Za resocijalizacijata i socijalnata adaptacija na deca i mladinci so

preddelikventno i delikventno odnesuvawe, odnosno za izvr{uvawe na vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova kaj nas e predvidena samo edna institucija - Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}" - Skopje, a za lica so vospitno - socijalni problemi - RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj" - Skopje. Me|utoa i vo dvete ustanovi vo praktikata se sre}avaat {titenici ~ie upatuvawe vo niv zakonski ne e predvideno. Ottamu proizleguva deka ovie ustanovi vo niza elementi se poklopuvaat spored dejnosta, a vo vtorata od niv taa dejnost se pro{iruva i na za{tita na lesno mentalno retardirani lica.

- RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25.Maj" raspolaga so namenski objekt koj gi ispolnuva site potrebni standardi za smestuvawe, no ne i so potrebnata oprema i sredstva. Ova ustanova pretstavuva blokirawe na del od dejnosta {to ja ima i Zavodot "Ranka Milanovi}" a pokraj toa zgri`uva i lesno mentalno retardirani lica, iako za toa ne raspolagat so potrebniot profil na vraboteni.

- Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}", svoevremeno zamislen kako ustanova za izvr{uvawe na vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova, prifa}a i maloletnici so vospitno - socijalni problemi, pa duri i deca bez roditelska gri`a. Ovoj zavod raspolaga so potrebnite objekti za izvr{uvawe na dejnosta so zabele{ka deka tie morat da se saniraat vo zna~itelen obem.

Negativna strana na ovoj Zavod e i opremenosta so inventar kako vo internatskiot taka i vo u~ili{niot del. Opredeleni finansiski sredstva treba da se izdvojat i za ureduvawe i oplemenuvawe na dvornata povr{ina.

- Internatskiot del na OU "Goce Del~ev" ne soodvetstvuva na potrebnite standardi za smestuvawe na bilo koja i da e kategorija na deca, odnosno u~enici. Zgradata vo koja e smesten internatot e stara, lo{o locirana i celosno nefunkcionalna. Osven toa ne se raspolaga so potrebniot inventar za ostvaruvawe na vakvata dejnost nitu so dovolen broj na vraboteni i kvalifikuvani stru~waci.

- Vo RO "25 Maj" i Zavodot "Ranka Milanovi}" vospitno - obrazovniot proces vo osnovnoto obrazovanie se ostvaruva samo vo 3 kombinirani paralelki koi na {titenicite ne im garantiraat uspe{no sovladuvawe na nastavnata programa.

Na krajot, ona {to ovde sakame posebno da go podvle~eme e soznanieto na eden fakt {to od nas mo`ebi i nenamerno se obidoa da go sokrijat vo Zavodot "Ranka Milanovi}" i vo OU "Goce Del~ev" vo s. Qubanci. Toj fakt go doznavme vo SOU "Idnina" - Skopje a se sostoi vo toa deka vo prethodno navedenite dve ustanovi se smestuvaat i lesno mentalno retardirani lica koi go posetuvaat ova specijalno osnovno u~ili{te.

4.4. Predlozi - RO "25 Maj" so svojata sega{na dejnost ne se vklopuva uspe{no vo sistemot na

ustanovite za socijalna za{tita vo Makedonija. Ottamu {to ovde se duplira dejnosta {to ja ima i Zavodot "Ranka Milanovi}", kako i so ogled na potrebite za edna kategorija na lica za koja zasega nema takva ustanova vo Skopje, smetame deka ovaa ustanova treba da se transformira vo Dom za smestuvawe na deca so lesna mentalna retardiranost koi se vklu~eni vo osnovnoto obrazovanie vo nekoe od specijalnite u~ili{ta vo Skopje. Ottamu ovaa ustanova }e mora i da se ekipira so potrebniot kadar od defektolozi so visoko obrazovanie. Pritoa od Detskiot dom "11 Oktomvri" - Skopje mentalno retardiranite deca }e mora da se prefrlat ovde.

Zavodot "Ranka Milanovi}" treba da prodol`i so ostvaruvawe na resocijalizacija i socijalna adaptacija samo na edna kategorija na deca i mladinci onie so vospitno - socijalni problemi. Vo takov slu~aj maloletnite storiteli na krivi~ni dela treba da se prefrlat i natamu da se upatuvaat vo VPD Tetovo, ustanova koja {to ne samo so ogled na svojot kapacitet tuku i so ogled na toa {to e specijalizirana ustanova vo nadle`nost so Ministerstvoto za pravda mnogu podobro mo`e da ja ostvari funkcijata na nivna resocijalizacija i socijalna adaptacija. Na toj na~in i samiot Zavod "Ranka Milanovi}" }e stane specijalizirana ustanova za potrebite na celata Republika.

33

- Vo OU "Goce Del~ev" vo s. Qubanci ne treba da se upatuvaat deca i mladinci so vospitno - socijalni problemi, nitu vospitno zapu{teni maloletnici zatoa {to soglasno ka`anoto za toa treba da bidat nadle`ni: Zavodot "Ranka Milanovi}" i VPD Tetovo. Ovde ne treba da bidat upatuvani ni maloletni lica bez roditelska gri`a kako {to toa sega e slu~aj zatoa {to za toa vo nadle`nata ustanova Detski dom "11 Oktomvri" }e ima dovolno mesta otkako ottamu lesno mentalno retardiranite lica }e bidat prefrleni vo RO "25 Maj" - Skopje. Ako i po vaka sozdadeniot koncept nadle`nite faktori i natamu smetat deka internatot vo s.Qubanci mora da se koristi toga{ ovaa ruinirana zgrada mo`e edinstveno da poslu`i kako u~eni~ki dom za decata koi sakaat da go posetuvaat OU "Goce Del~ev" a nema kade da bidat smesteni.

34

35

5. ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA NA DECA I MLADINCI SO O[TETEN VID, SLUH, GOVOR I GLAS

5.1. Ran tretman i specijalno predu~ili{no vospituvawe

5.1.1. Ran tretman Celite i zada~ite na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata ne se orientirani samo

kon prifa}awe na ovaa kategorija lica vo smisla na socijalno zgri`uvawe, tuku niz specijalno organizirana, sistematska i permanentna stru~na rabota na ovie lica da im se povratat sposob-nostite i funkciite, da se ubla`at sostojbite i da se osposobat vo maksimalna mo`na mera tie

da stanat op{testveno produktivni, a so toa i aktivni ~lenovi na zaednicata11. Ovaa ubavo kon-cipirana zamisla se odnesuva na site fazi od tretmanot na ovie lica a posebno na raniot raha-bilitaciono - korektiven tretman, koj vrz ovie lica treba da se sproveduva od ra|aweto do navr-{uvaweto na 7 godini. Vo ovoj period treba da se prezemat site merki neophodni za elimi-nirawe ili barem za sveduvawe na najmala mo`na mera na posledicite od zaboluvawata i da se razvie fizi~kata i psihi~kata sostojbata kaj deteto do stepen {to vo zadovolitelna mera }e mu gi vrati izgubenite ili ograni~eni mo`nosti na setilata za vid, sluh, govor i glas i }e mu ovoz-mo`i natamo{en normalen psihofizi~ki razvoj. Prezemenite merki vo ovaa vozrast na deteto imaat najva`no zna~ewe za da se vrati, nadomesti ili sozdade fizi~kata, mentalnata i socijal-nata ramnote`a {to e neophodna za negoviot razvoj i formirawe vo zrela i tvore~ka li~nost.

Ovoj period od `ivotot na hendikepiranoto dete e dolg i makotrpen, i e zasnovan vrz nau~no osnovan tretman vo specijalizirani ustanovi. Za taa namena se neophodni prostorni, tehni~ki, kadrovski i drugi uslovi. Vo ovie ustanovi treba osobeno da se vnimava na razvojot vo jazi~nata misla, razvojot na psihi~kite procesi kaj deteto, podobruvaweto na vidot, sluhot i govorot, negovata socijalizacija i podgotvuvaweto za redovna ili specijalna edukacija. Site ovie zada~i vo sovremeni uslovi glavno se ostvaruvaat niz ~etiri vidovi na rabota: stacionaren tretman, polustacionaren tretman, so smestuvawe na deteto vo drugo semejstvo i so

prestoj kaj roditeli, starateli kako i so ambulantski i patrona`en tretman12. Site ovie oblici na rabota vo ostvaruvaweto na raniot tretman se podednakvo zna~ajni, kako za slepite i slabovidnite deca, za decata so o{teten sluh i so rastrojstvo vo govorot i glasot, taka i za telesno invalidiziranite i mentalno retardiranite deca.

Rehabilitacijata i raniot tretman na slabovidni deca od predu~ili{na vozrast se ostvaruva preku slednive formi na rabota: rabota vo i preku semejstva i rabota vo grupa locirana vo redovnite predu~ili{ni ustanovi pri specijalni ustanovi ili kako samostojna grupa. Grupata za slabovidni deca na vozrast od 5 do 7 godini se organizira spored prethodno izgotven plan i programa za rabota so deca od taa vozrast. Vo takvata grupa se nastojuva decata sestrano da se vospituvaat i podgotvuvat za redovno {koluvawe. Pritoa osobeno vnimanie mu se posvetuva na nivniot psihofizi~ki razvoj, razvojot na govornite sposobnosti i misleweto, sozdavaweto na prirodata i socijalizacijata na deteto.

Site formi na rabota vo vrska so rehabilitacijata, raniot tretman i predu~ili{noto vospituvawe, kaj nas se organiziraat i sproveduvaat samo vo Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" - Skopje. Vo ovaa ustanova se organiziraat i rehabi-litacijata i raniot tretman na slepi predu~ili{ni deca, {to mo`e da se vr{i niz slednive formi na rabota: preku semejstvoto ambulantski - sovetodavno, patrona`no, kombinirano preku individualna ili grupna rabota vo redovni predu~ili{ni formi i stacionarno preku specijalni grupi.

11 Ajdinski, Q. i dr. Za{tita i rehabilitacija na licata so psihofizi~ki nedostatoci vo SR

Makedonija, republi~ki Zavod za socijalni pra{awa, Skopje, 1975 god. str.15 12 Za vidot i organizacionata postavenost na ovie vidovi tretmani vidi po{iroko kaj: Ajdinski Q. i dr.

Za{tita i rehabilitacija..., str 93 - 119 i 221 - 223, i Ajdinski, Q. Op{testvena za{tita i rehabilitacija... str 60 - 62 i 91 - 93

36

- Postojat dva vida na rehabilitacija i ran tretman na lica so o{tetuvawa i redukcija na sluhot: audiolo{ka i surdolo{ka. Audiolo{kata rehabilitacija prakti~no gi opfa}a nagluvite deca. Ovaa rehabilitacija ja so~inuvaat slednive vidovi: kompenza-torska, fonoauditivna, auditivna rehabilitacija i korekcija, govorna i jazi~na, pro-tetska i podgotvitelna rehabilitacija. Vo soglasnost so individualnite mo`nosti i postignatiot rehabilitacioniot efekt so vakva rehabilitacija se opfa}at deca od 6-7 godi{na vozrast so podgotvitelen edukativen tretman vo redovnite predu~ili{ni ustanovi ili vo podgotvitelna paralelka vo ustanovi za nagluvi deca.

Surdolo{kata rehabilitacija prakti~no gi opfa}a gluvite deca. Ovaa rehabilitacija ja so~inuvaat slednite vidovi: kompenzatorskata, govorna rehabilitacija, govornata rehabilita-cija, osposobuvaweto za ~itawe i sovladuvawe na ra~nata azbuka i mimi~ko-gestikulativniot govor. Vo i soobraznost so individualnite mo`nosti i rehabilitacioniot efekt od {estata, odnosno sedmata godina, gluvite deca se vklu~uvaat vo podgotvitelna parelelka pri ustanova za gluvi i nagluvi deca.

Stacionarniot i polustacionarniot tretman go organizira kompletna specijalizirana ustanova koja raspolaga so stacionar {to gi zadovoluva site kriteriumi. Ambulanten tretman se oraganizira i od ustanova za patologija na sluhot preku audiolo{ki i surdolo{ki ambulanti kako istureni organizaciski edinici na specijaliziranata ustanova koja vo niv obezbeduva kompletna terapevtska praktika. Patrona`en tretman se organizira za doen~iwa, mali deca, nepodvi`ni, te{ko komunikativni ili hiperkineti~ki deca i sl.

Site vidovi na audiolo{ki i surdolo{ki ran tretman spa|aat vo nadle`nost na specijalizirana ustanova za problemite na sluhot, koi kaj nas se: Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Skopje i Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Bitola.

- I na podra~jeto na rastrojstvata na govorot i glasot se sproveduva rehabilitacija i ran tretman preku slednite vidovi: stacionaren, polustacionaren, ambulantski i pa-trona`en. Na stacionaren ili polustacionaren tretman od strana na specijalizirana ustanova za patologija na govorot i glasot, koja{to raspolaga so stacionar, se podlo-`uvaat: deca so rastrojstvo {to bara kompenzatorska govorna rehabilitacija; deca so popre~en razvoj na govorot vo lingvalniot ili vo raniot lingvalen period ili koi imaat potreba od kontinuiran, intenziven i kompleten tretman, deca so rastrojstvo vo govorot {to go popre~uva psihofizi~kiot razvoj; deca so kombinirani rastrojstva i sl. Ambulanten ili patrona`en tretman se organizira za mali deca koi te{ko mo-`at da se adaptirat na stacionaren vid na tretman, nepodvi`ni, te{ko komunikativni ili hiperkineti~ki deca i sl.

Ovie vidovi na ran tretman, kaj nas se sproveduvaat vo istite ustanovi kako i za raniot tretman na lica so o{teten sluh.

5.1.2. Predu~ili{no vospituvawe Predu~ili{noto vospituvawe pretstavuva sostaven vid na ran tretman ili poto~no ne-

gov kontinuitet vo podgotvuvaweto na decata so rastrojstvo vo vidot, sluhot, govorot i glasot. Predu~ili{noto vospituvawe na ovie deca su{tinski se razlikuva od ona na zdravite deca, so ogled na specifi~niot individualen pristap vo vid na medikamentozna terapija, fiziotera-pija, funkcionalna govorna i muzi~ka terapija, terapija na igrata, naso~ena kon korekcija i razvoj na senzomotornite sposobnosti, intelektualnite funkcii, emocionalno-volevite proce-si, kako i spored vidot, sodr`inata i te`inata na vospitno - obrazovnite programi. Ostvaru-vaweto na ovie formi na deluvawe kaj nas e obezbedeno edinstveno vo postoe~kata gradinka za vakvi deca pri Zavodot za sluh, govor i glas vo Skopje. Zasega ne postoi interes za otvorawe na posebni gradinki ili posebni grupi vo ramkite na redovnite gradinki nitu pak na podgotvi-telni grupi pri specijalnite osnovni i redovni u~ili{ta za vakvo predu~ili{no vospituvawe.

5.1.3.Ustanovi

a) Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Skopje Ovoj zavod e osnovan vo 1960 god. pod imeto "Fonijatrisko - audiolo{ki centar". Denes

kako Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas toj e smesten vo zgrada so eden sprat od tvrd materijal vo krugot na Klini~kiot centar vo Skopje.

37

Rehabilitacioniot proces na decata so rastrojstvo vo sluhot, govorot i glasot vo Zavodot se ostvaruva vo 30 dobro opremeni prostorii pod vodstvo na kompleten stru~en tim {to go so~inuvaat: audiolog, logoped, defektolozi, pedagog, lingvist, foneti~ar, otorinola-ringolog, pedijatar, neuropsihijatar, surdopedagog, socijalen rabotnik i drug medicinski i pedago{ko stru~en kadar. Od vkupno vrabotenite, 26 lica se so zavr{ena visoka defektoilo{ka stru~na podgotovka.

Vo stacionarot na ovoj Zavod so kapacitet od 33 mesta vo 1995 god. zaradi sproveduvawe na rehabilitacionen tretman prestojuvale vkupno 20 lica.

Celokupnata dejnost na Zavodot se ostvaruva preku slednive organizacioni edinici:

- nau~no - istra`uva~ko oddelenie, - oddelenie za dijagnostika i preventiva, - oddelenie za rehabilitacija na sluhot, govorot i glasot i - stacionar. Pa|a v o~i deka vo nau~noistra`uva~koto oddelenie nitu edno od vrabotenite lica nema

doktorat ili barem magistratura {to e osobeno potrebno i va`no za uspe{no ostvaruvawe na ovaa dejnost.

b) Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Bitola Ovoj zavod osnovan vo 1955 god. se zanimava so re{avawe na problemi povrzani so

rehabilitacija na deca so pote{ki rastrojstva vo sluhot, govorot i glasot za koi ne e potreben stacionaren tretman kako i so - vospitno obrazoven proces na ovie deca.

Objektot vo koj ja ostvaruva svojata dejnost ovoj Zavod ve}e edna godina e neupotrebliv kako posledica na o{tetuvawata nastanati od zemjotresot od 01.09.1994 god. Stanuva zbor, vsu{nost, za dva prostrani objekti od cvrsta gradba izgradeni od pred 150 godini koi i onaka bea vo raspa|awe.

Vo momentot na istra`uvaweto del na vrabotenite i nivnite {titenici gi zateknavme vo Domot za doen~iwa i mali deca a del vo Zdravstveniot dom vo Bitola.

Kapacitetot na stacionarniot del od zgradata koja sega se renovira e 30 mesta za deca na vozrast od 4-7 godini. Inaku, pokraj so nesoodvetni prostorni uslovi koi i po renoviraweto ne-ma da bidat zna~itelno podobreni, Zavodot ne raspolaga nitu so osnovniot inventar i tehni~ki sredstva i pomagala za izvr{uvawe na rehabilitacioniot tretman i vospitniot proces.

Sostojbata so vraboteniot kadar isto taka ne e na potrebnoto nivo kako spored brojot na logopedite, taka i poradi otsustvoto na medicinski kadar (pedijatar, oligofrenolog i sl.), pedagog, socijalen rabotnik i dr.

Vo zavodot se obezbeduva rehabilitacija i korekcija na govorot kaj deca so nerazvien i nepravilen govor; pelte~ewe kaj deca i mladinci; pote{kotii vo pi{uvaweto i ~itaweto; problemi vo glasot; auditiven tretman kaj deca od predu~ili{na vozrast so problemi vo sluhot (gluvi i nagluvi). Pokraj drugoto Zavodot obezbeduva preodna i podgotvitelna vospitna rabota za deca od predu~ili{na i rana u~ili{na vozrast so pote{ki rastrojstva vo govorot. Prestojot na ovie deca vo Zavodot trae od 10 dena do 4 godini vo zavisnost od vidot, stepenot i te`inata na rastrojstvoto.

Niz site ovie oblici na rabota godi{no minuvaat 400 - 800 slu~ai so raznovidni slu{ni i govorni rastrojstva.

Ovoj Zavod porano se tretira{e kako depandans na Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas od Skopje. Sega funkcionira kako samostojna ustanova koja celosno ja finansira Ministerstvoto za zdravstvo. Me|utoa sumiraj}i gi sevkupnite materijalno - tehni~ki sostojbi vo ovoj Zavod nedvosmisleno go izdvojuvame kako ustanova vo koja {to treba prioritetno da se vlo`at pogolemi sredstva {to }e go ovozmo`at nejzino normalno i efikasno funkcionirawe. ^uvstvitelniot entuzijazam i samopregorot na vrabotenite vo ovoj Zavod o~igledno ne se dovolni za toa.

38

5.2. Edukacija i rehabilitacija Edna od karakteristikite na sovremenite nastojuvawa e paralelnosta i edinstvoto na

za{titniot i rehabilitacioniot proces so specijalnoto edukativno deluvawe vo ovaa oblast. Vo taa nasoka se i streme`ite na na{ata teorija. Me|utoa mora da se priznae deka vo toj pogled dokraj ne se uspealo zo{to mre`ata na ustanovite za specijalno osnovno obrazovanie se u{te e slabo razviena.

5.2.1. Specijalno osnovno obrazovanie Specijalnoto osnovno obrazovanie na decata so o{teten vid (slepi i slabovidni deca) vo

na{ata Republika se ostvaruva vo Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci "Dimitar Vlahov" - Skopje kako edinstvena ustanova od ovoj vid. Predmetite {to se izu~uvaat vo ovaa ustanova so mali isklu~oci se isti kako i vo redovnite osnovni u~ili{ta. Razlikata so niv e me|utoa golema so ogled na na~inot na izveduvaweto na nastavata koja ovde e maksimalno orientirana kon koristeweto na ~uvstvata na sluh i dopir soglasno brojnite metodi i tehniki za niviot razvoj.

Osnovna slabost na osnovnoto obrazovanie vo ovaa ustanova e vo toa {to toj proces se u{te se izveduva vo me{ani oddelenija od slepi i slabovidni deca {to negativno se odrazuva vrz slabovidnite. Delumno so~uvaniot vid na ovie deca im nudi prednost vo koristeweto na pogolem broj sredstva, metodi i tehniki na nastava {to im se bliski i na decata so so~uvan vid pa ottamu ovie deca ne samo {to ne treba da se grupiraat so slepite deca, tuku, pred se, da se vklu~uvaat vo specijalni oddelenija za slabovidni deca pri redovnite osnovni u~ili{ta. So ogled na toa {to kaj nas ne postojat specijalni paralelki za slabovidni deca vo redovnoto {kolstvo ovie deca zasega se prisileni da sledat redovna nastava za normalni deca ili pak specijalna nastava nameneta za slepi deca vo Zavodot "Dimitar Vlahov".

- Specijalna nastava za gluvi ima za zada~a da im dava osnovno obrazovanie i vospitno da gi izgraduva prakti~no gluvite deca. Nastavata za ovie deca se izveduva spored posebno izgotveni planovi i programi od strana na Pedago{kiot zavod na Makedonija. Nastavniot plan i programa imaat op{t i poseben del. Op{tiot del gi opfa}a predmetite {to se odnesuvaat na op{toto obrazovanie a posebniot gi sodr`i razvojot na govorot i auditivniot trening. Nastavata ja izveduvaat nastavnici i profesori surdopedagozi do 4. oddelenie kako oddelenska, a od 5-8 kako predmetna nastava. Nastavata vo grupi od 8-10 u~enici za gluvi i nagluvi i grupi od 6-8 u~enici so kombinirani defekti (gluvi i mentalno retardirani) kaj nas edinstveno se izveduva vo Zavodot za rehabilitacija na lica so o{teten sluh - Bitola.

- Specijalno osnovno obrazovanie na deca so rastrojstvo vo govorot i glasot (logopati) kaj nas re~isi i ne postoi. Ovie deca popravilo se vklu~eni vo osnovno obrazovanie vo redovnite u~ili{ta {to, vsu{nost, e dobro toga{ koga se raboti za lesni formi na govorni te{kotii. Licata so pote{ko izrazena govorna funkcija me|utoa mora da se izdvojuvaat vo specijalni u~ili{ta. Takvi posebni u~ili{ta vo Makedonija zasega ne postojat. Za ovie lica sepak se organizira posebna nastava vo specijalni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta. Takvi paralelki zasega postojat samo vo OU "Gligor Prli~ev " vo Ohrid i OU "Kuzman Josifovski Pitu" vo Skopje.

a) Specijalni paralelki pri OU "Kuzman Josifovski Pitu", ul. Ogwan Prica, br.2,

Skopje, tel. 235-365. Direktor Spasev. Ova u~ili{te koe se nao|a re~isi vo samiot centar na gradot e osnovano vo 1962. godina.

U~ili{teto e smesteno vo ubavo namenski gradena zgrada od cvrsta gradba koja gi ispolnuva site preduslovi za osnovno obrazovanie na redovnite u~enici. Toa me|utoa ni odaleku ne mo`e da se ka`e i za negovite dve paralelki za deca so o{teten sluh, govor i glas koi ovde se pomesteni od u~ebnata 1962/63. godina.

Vo tekot na 1994/95 godina vo ova u~ili{te se {koluvale 11 u~enici so rastrojstvo vo

sluhot, govorot i glasot vo slednive 2 kombinirani paralelki: od I-IV oddelenie - tri deca i od

V-VIII oddelenie - sedum deca. Ili pokonkretno: vo I, IV, VI, VII i VIII po eden u~enik i vo V oddelenie - {est u~enici. Nastavata ja izveduvale samo dva nastavnika od koi eden logoped i eden nastavnik po predmetna nastava koj vo me|uvreme po~inal.

39

Za potrebite na obrazovanieto na ovie lica vo u~ili{teto e prilagodena samo edna prostorija na toj na~in {to istata e pregradena. Vo dobienite 2 prostorii osven namenski klupi i aparatura od najstar vid koja patem re~eno e i rasipana nema ni{to drugo.

b) Specijalna parelelka pri OU "Gliror Prli~ev", ul Dimitar Vlahov br.65, Ohrid,

tel. 096/22-062. Direktor: Nikola Naumovski. Ova u~ili{te e smesteno vo centarot na gradot vo dvospratna zgrada od cvst materijal.

Funkcioniraweto na edna specijalna paralelka za lica so rastrojstvo vo sluhot, govorot i glasot vo u~ili{teto datira od 1986 god. Vo u~ebnata 1994/95 godina vo samo edna kombinirana paralelka i samo eden nastavnik - logoped, vo osnovno obrazovniot proces bea vklu~eni samo

tri deca od koi: po edno za sovladuvawe na materijalot od VI, VI i VIII oddelenie i edno dete vo podgotvitelna nastava. Site u~enici istovremeno bile i so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj so stepen na lesna mentalna retardiranost.

Specijalnite aparati so koi raspolaga ova paralaelka se zastareni i retko se vo ispravna sostojba.

Od prilo`enite podatoci za sostojbite vo specijalni paralelki vo navedenite dve u~ili{ta ne e te{ko da se zabele`i deka za nivnata realna egzistencija nema nikakvo opravduvawe. Premnogu maliot broj deca koi vo niv se {koluvaat, otsustvoto na osnovnite materijalno tehni~ki preduslovi za ostvaruvawe na obrazovniot proces i otsustvoto na potrebniot broj nastavnici, kako i me{aweto na deca so razli~ni psihofizi~ki nedostatoci vo

kombinirani paralelki vo koi treba da se sledat sodr`ini od I - VIII oddelenie ne samo {to gi ~inat neracionalni tuku i apsurdni usilbite na ovoj problem. Opstanokot na ovie paralelki zasega go ovozmo`uvaat raznovidnite pritisoci na o~igledno mo}nite roditeli na nekoi od ovie deca koi ne sakaat da go priznaat hendikepot na svoeto dete. Za niv e mnogu pova`no nivnite deca da posetuvaat "redovno u~ili{te" i postojano da im se vo blizina, odo{to vistinskiot razvoj na deteto.

Edinstvenoto re{enie vo ovoj moment se ~ini deka e potrebata od ukinuvawe na ovie paralelki i prefrluvawe na decata vo Centarot za obrazovanie i rehabilitacija "Partenija Zografski" vo Skopje ili Zavodot za rehabilitacija na deca so o{teten sluh vo Bitola.

5.2.2. Sredno - naso~eno obrazovanie Vo pogled na sredno - naso~enoto obrazovanie kako proces od izvonredno zna~ewe za

steknuvawe so neophodnite teoretski znaewa i rabotno osposobuvawe za vklu~uvawe na ovie lica vo op{testvoto zasega kaj nas postoi mo`nost samo vo Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" Skopje i Centarot za obrazovanie i rehabilitacija "Partenije Zografski" - Skopje (za licata so o{teten sluh).

5.2.3. Ustanovi a) Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" -

Skopje. Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid e ustanova od poseben

op{testven interes ~ija osnovna dejnost e obrazovanie i vospituvawe na deca i mladinci so o{teten vid. Vo Zavodot koj e osnovan vo 1962 godina postoi nastava za osnovno i sredno obrazovanie, ni`o muzi~ko u~ili{te i internat.

Vospitno - obrazovnata rabota se izveduva vo namenski objekt koj gi zadovoluva sovre-menite materijalni i tehni~ki uslovi za vr{ewe na vakva dejnost. Internatskiot del na Zavo-dot go so~inuva posebna prizemna zgrada od paviqonski tip {to se nao|a vedna{ do u~ili{teto. I ovoj objekt glavno gi ispolnuva uslovite za domsko smestuvawe na slepi i slabovidni deca i mladinci kako so ogled na prostornite uslovi, taka i so ogled na potrebniot inventar. Rasporedot na prostoriite celosno odgovara na nivnata namena zo{to na slepite deca im ovoz-mo`uva dobra orientacija, maksimalno slobodno dvi`ewe i ~uvstvo na doma{na atmosfera.

Objektot vo koj se smesteni rabotilnicite e edna prizemna dosta ruinirana stara zgrada. Vo nea se vr{i prakti~na nastava za mladincite vklu~eni vo sredno - naso~enoto obrazovanie.

Adminisrativnata zgrada isto taka od tvrd materijal e so prizemje i eden sprat. Ovoj objekt koj e odvoen, no vo neposredna blizina na drugite zgradi e zna~aen za{to tuka pokraj kancelariite na vrabotenite se smesteni kujnata so trpezarijata, ambulanta so stacionar,

40

biblioteka, sala za priredbi, prostorii za muzi~ko obrazovanie, kako i kabineti po op{to tehni~ko obrazovanie i doma}instvo.

Site prostorii i sanitarni jazli vo ovie 4 objekti se varosani, dobro opremeni i se odr`uvaat izvonredno ~isto.

Edinstven nedostatok {to vidno go naru{uva vpe~atokot za ovaa ustanova od nadvor se sostoi vo toa {to dosta neuredno deluva dvornata povr{ina. Ispokr{enata ograda i nenavodnuvaweto na trevata poradi golemite tro{oci {to treba da se izdvojat za koristeweto na vodata treba itno da se nadminat za da se podobri izgledot na prili~no prostraniot dvor, a ottamu i na celata ustanova.

Vo ustanovata se anga`irani 15 nastavnici, 8 tiflopedagozi, 3 negovatelki i 1 medicinska sestra. Opredelen del od nastavniot kadar nadvor od ovie 15 lica e anga`iran so honoraren raboten odnos od bliskite u~ili{ta. Dokolku se obezbedat sredstva vo ovaa ustanova bi trebalo da bidat anga`irani pove}e tiflopedagozi i negovatelki a sekako i barem eden oftalmolog vo redoven raboten odnos. Na Zavodot mu nedostasuvaat pedagog i psiholog, iako ovie rabotni mesta se predvideni so sistematizacijata.

Vo osnovnoto obrazovanie vo Zavodot postojat 6 paralelki i toa: edna kombinirana za I,

II, i III oddelenie, edna specijalna parelelka i po edna za V, VI, VII, i VIII oddelenie. Vo sekoja od niv se vklu~eni od 4 - 8 u~enici.

Vo sostav na osnovnoto u~ili{te pri Zavodot raboti i muzi~ko u~ili{te spored nastaven plan i programa na ni`ite muzi~ki u~ili{ta vo Makedonija.

Vo Zavodot postoi i sredno u~ili{te so prakti~na obuka za steknuvawe na dva stepeni na stru~na podgotovka. Nastavata se izveduva spored nastavni planovi i programi za u~ili{ta od

op{to priznat II. stepen na rabotno osposobuvawe i ostru~uvawe na kvalifikuvan rabotnik. Pogolemiot broj nastavnici, osobeno onie po op{to obrazovnite predmeti istovremeno ja izveduvaat nastavata i vo osnovnoto i vo srednoto u~ili{te.

Mladincite vo sredno - naso~enoto u~ili{te vo rabotilnicite za taa namena se obu~uvaaat za slednive zanimawa: knigovezec - kartona`er i manipulant na telefonska centrala. Skromniot izbor na zanimawata koj se sveduva na navedenite dve sekako e golem nedostatok na srednoto odnosno naso~enoto obrazovanie vo ovoj Zavod.

Karakteristi~no za ovoj Zavod e i toa {to od godina vo godina se pove}e opa|a brojot na decata koi se {koluvaat vo nego. Neretko i samite roditeli odbivaat da si go priznat hendikepot na svoeto dete pa ottamu slabovidnite deca ~esto se prisileni da sledat nastava vo redovnite u~ili{ta i tamu da postignuvaat slab uspeh.

b) Zavod za rehabilitacija na deca so o{teten sluh "Ko~o Racin" - Bitola. Zavodot za rehabilitacija na deca so o{teten sluh e ustanova od internatski vid ~ija

osnovna dejnost e da vr{i zgri`uvawe, rehabilitacija na deca so o{teten sluh i da im dava osnovno obrazovanie. Zavodot e ustanova od poseben op{testven interes za potrebite na celata dr`ava. Osnovan e vo 1975 godina.

Zavodot e smesten vo nenamenski graden objekt od tvrd materijal vo 1949 godina lociran na periferijata na gradot Bitola, neposredno do samite grobi{ta. Objektot raspolaga so 21-na dobro opremeni u~ilnici, 3 zanimalni, biblioteka so ~italna, rabotilnica po OTP, ambulanta, fiskulturna sala, izolaciona soba, kujna so trpezarija i sl. Vo istata zgrada e i internatskiot del podelen vo 2 trakta (ma{ki i `enski) i sobi za pomladi i povozrasni {titenici. Tuka se smesteni i kabinetite, rabotilnicata ({ivalna), sanitarnite jazli i sl.

Glaven nedostatok na internatskite prostorii se sostoi vo toa {to se prenatrupani so kreveti (po 8 vo soba) i toa {to vo niv osven po nekolku `elezni (vojni~ki) orman~iwa nema ni par~e drug mebel.

Higienata vo site prostorii e na visoko nivo.

Zavodot raspolaga so kompleten kadar za ostavaruvawe na svojata dejnost. Za odbele-`uvawe e toa {to 23 od vrabotenite se lica so visoka stru~na sprema - zavr{en defektolo{ki fakultet.

Vo u~ebnata 1994/95 godina vo osnovnoto obrazovanie so internatsko smestuvawe vo Zavodot bea vklu~eni 85 deca vo 10 nekombinirani i 1 kombinirana paralelka. Vospitnata rabota so ovie {titenici se izveduva{e vo osum grupi od 7 - 16 deca vo popladnevnite ~asovi.

41

Vo kombiniranata paralelka bea opfateni u~enici koi pokraj o{tetuvaweto na sluhot imale i drugi psihofizi~ki pre~ki vo razvojot, zaradi izveduvawe nastava spored poseben nastaven plan i programa.

Spored stepenot na o{tetenosta na sluhot {titenicite se delat vo 4 grupi: napolno gluvi (18), prakti~no gluvi (45), te{ko nagluvi (21) i umereno gluvi (14).

Za ostvaruvawe na site celi i zada~i za koi e osnovan Zavodot postojat slednive organizacioni edenici:

- U~ili{te za nagluvi; - U~ili{te za gluvi; - Internat; - Oddelenie za op{ti slu`bi. Vo u~ebnata 1994/95 godina so akt na Ministerstvo za obrazovanie i fizi~ka kultura vo

ovoj Zavod e predvideno da se izveduva i sredno - naso~eno obrazovanie. Osnovniot motiv za ova re{enie e da im se pribli`i vakviot vid na obrazovanie na onie mladinci so o{teten sluh koi so ogled na `iveali{teto se nao|aat mnogu poblisku do gradot Bitola. Raspolagaweto so viso-kostru~en kadar na ovoj Zavod be{e isto taka razumna pri~ina za vakov poteg. Na{e mislewe e sepak deka se raboti za re{enie {to navedenite dve pri~ini ne mo`at vo celost da go opravda-at. Najprivin ottamu {to na ovoj na~in }e se sozdade golem odliv na sredno{kolskata mladina so o{teten sluh od Centarot za obrazovanie i rehabilitacija "Partenije Zografski" - Skopje, koj vpro~em i onaka raspolaga so mal broj u~enici. Na toj na~in se doveduva vo pra{awe popol-nuvaweto na kapacitetite na edna sovremena ustanova, od edna strana, i prepolnuvawe na kapa-citetite na druga ve}e re~isi prenatrupana ustanova. Dopolnitelni argumenti na na{iot stav se i toa deka Zavodot vo Bitola treba da gi apsorbira u~enicite od specijalnite paralelki na osnovnite u~ili{ta "Kuzman Josifovski Pitu"-Skopje i "Gligor Prli~ev" od Ohrid {to pora-di vaka izbrzanata koncepcija nema da bide vo sostojba da go stori. Dokolku se sakalo da se iskoristi visoko - sturu~niot profil na Zavodot od Bitola i za ovaa dejnost, moralo da se sme-ta na toa deka so ovoj dopolnitelen napor na navedeniot profil samo }e mu se ote`ne efikas-nata rabota vo osnovnoto obrazovanie. Nedostigot od stru~en kadar na Centarot vo Skopje, vpro~em, mnogu polesno mo`e da se popolni so nevraboteni lica od ovaa oblast {to e mnogu poracionalno i ottamu {to ovaa ustanova raboti vo namenski objekt i vo uslovi i so oprema koja {to slobodno mo`e da se ka`e se na najvisoko nivo vo Makedonija.

v) Centar za obrazovanie i rehabilitacija "Partenije Zografski" - Skopje Centarot za obrazovanie i rahabilitacija "Partenije Zografski " - Skopje (do

01.07.1995 - "25 Maj") e ustanova formirana vo 1955 godina od internatski vid. Negovata osnovna dejnost e zgri`uvawe, rehabilitacija na mladinci so o{teten sluh i gri`a za vospituvaweto, obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe na ovie lica od podra~jeto na celata Republika do 3. stepen na stru~na podgotovka.

Za izveduvawe na vospitno - obrazovnata dejnost Centarot raspolaga so 2 namenski objekti kako i prostran u~ili{en dvor.

U~ili{nata zgrada e so vkupna korisna povr{ina od 3.000m2. Vo nejziniot sostav se nao|aat dobro opremeni u~ilnici i kabineti za izveduvawe n a teoretskiot del na nastavata, 3 isto taka dobro opremeni rabotilnici za vr{ewe na zanimawata i del od prakti~nata nastava, moderna fiskulturna sala i drugi pridru`ni prostorii.

U~eni~kiot dom ima vkupna korisna povr{ina od 2.000m2. Vo negov sostav se nao|aat 33 sobi za spiewe, 2 u~ilnici za izveduvawe na popladnevni zanimawa, ping - pong, TV sala so bina za priredbi, kujna, trpezarija i drugi pridru`ni prostorii.

Centarot raspolaga i so prostran u~ili{en dvor od 8.000m2 od koj 7.000m2 se razzeleneti. Na del od ovie povr{ini e zapo~nata izgradba na sportsko igrali{te so povr{ina od 1.000m2.

Centarot e izvonredno dobro opremen so nastavni sredstva i nastavni pomagala za organizirawe na vospitno - obrazovniot proces.

Higienata e na zavidno dobro nivo kako vo objektot taka i vo pristojno uredeniot dvor i toa ne slu~ajno, za{to kako i vo site drugi ustanovi istra`uva~ot i ovde namina nenajaveno.

Stru~nata rabota vo Centarot ja vr{at 12 nastavnici i 2 instruktori po predmetna nastava. Vo Centarot se vraboteni i 3 vospituva~i, a od neodamna i 1 pedagog. Vo Centarot se ~uvstvuva nedostig na nastavnici, diplomirani defektolozi, instruktori za prakti~na nastava

42

i ve`bi, psiholog, surdoaudiolog, lekar i socijalen rabotnik. Ottamu proizleguva deka struk-turata na vraboteniot kadar ne e vo soglasnost so zakonskata regulativa osven vo eden del - stru~niot po site predmeti. Osobeno ne e zadovoleno baraweto da se postigne defektolo{kata naobrazba.

Vo u~ebnata 1994/95 godina vo srednoto obrazovanie vo Centarot bea vklu~eni vkupno 44 lica so o{teten sluh me|u koi del i so kombinirani pre~ki. Od niv 36 u~enici bile opfateni so internatsko smestuvawe a ostanatite po nastavata si zaminuvale doma za{to bile od gradot Skopje. Nastavata se izveduva{e vo 6 paralelki.

Prakti~niot del za u~enicite od edinicata za sredno - naso~eno obrazovanie, kako i od edinicata za osnovno obrazovanie na gluvi i logopati koja postoi vo ovoj Centar, glavno se sproveduva vo otvorenoto stopanstvo. Del od u~enicite od edinicata za sredno - naso~eno obrazovanie so poograni~eni sposobnosti za u~enici so opredelba na zanimawa za koi nema izbor vo otvorenoto stopanstvo, prakti~niot del od nastavata go sproveduvaat vo za{titnata rabotilnica "Svetlost" vo metalskata i {iva~ko - pleta~kata rabotilnica.

Kapacitetot na internatskiot del e 132 mesta za u~enici rehabilitanti. Ovoj kapacitet celosno e popolnet, no ne so gluvi i nagluvi deca kategorija od koja kako {to vidovme bea smesteni samo 36 {titenici. Ostanatite mesta vo soglasnost na Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura i Ministerstvoto za trud i socijalna politika se popolneti so studenti od Univerziteto "Sv.Kiril i Metodij".

Soglasno napred navedenoto sevkupnata dejnost na Centarot se ostvaruva preku slednive 6 organizacioni edinici:

- Edinica za sredno - naso~eno obrazovanie; - Edinica za osnovno obrazovanie na prerasnati gluvi, nagluvi i logopati (lica so nad

14 godini vozrast); - Edinica za rabotno osposobuvawe na mladinci so kombinirano rastrojstvo; - Edinica za prakti~na nastava i proizvodstvo; - Edinica za smestuvawe i zgri`uvawe - internat; - Edinica za op{ti slu`bi.

5.3. Klu~ni to~ki - Sostojbata vo pogled na raniot tretman na lica so o{teten vid, sluh, govor i glas e na

mo{ne nezadovolitelno nivo. - Sistemot na vospitno - korekciona rabota so deca od predu~ili{na vozrast od ovaa

kategorija na o{tetenost organski i funkcionalno e necelosen i vo golem stepen neefikasen.

- Za prifa}awe na slabovidite, nagluvite licata so rastrojstvo vo govorot i glasot vo specijalnoto i redovnoto osnovno obrazovanie kaj nas postoi isklu~itelno slabo razgraneta mre`a. Isto taka ne zadovoluva sostojbata so nastavnite planovi i programi vo postojnite ustanovi.

- Sostojbata so u~ebnici na site kategorii na ovie lica e na mo{ne lo{o nivo so ogled na toa {to, osven delumno vo rabotata so slepite lica, kaj nas glavno izostanuvaat posebni u~ebnici. Osven toa kaj nas ne postoi nitu organizirana sistematska izdava~ka dejnost za potrebite na osnovnoto obrazovanie na ovaa kategorija deca.

- Specijalnoto osnovno {kolstvo za ovie deca so ogled na materijalnite preduslovi i sredstva e se u{te daleku od mo`nosta za vistinsko zadovoluvawe na negovite potrebi i karekterot na vakvoto obrazovanie.

- Sostojbata so kadrite vo ustanovite kade se vr{i osnovno obrazovniot proces glavno zadovoluva {to ne zna~i deka vrz toj plan ne treba i natamu da se vlo`uvaat usilbi za nivno natamo{no stru~no usovr{uvawe.

- Golema slabost vo specijalnoto osnovno {kolstvo e toa {to se u{te se sre}avaat pojavi vo ista parelelka da se sretnat slepi i slabovidni, gluvi i nagluvi ili lica so vakvi o{tetuvawa, kombinirani so lesna ili umerena mentalna retardiranost, kako i deca so golemi razliki vo nivnata vozrast. Seto toa go usporuva i naru{uva kvalitetot na nastavno - obrazovniot proces i uspe{noto sledewe i sovladuvawe na neophodniot materijal.

- Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas vo Skopje glavno gi zadovoluva site materijalni i kadrovski pretpostavki za vr{ewe na svojata dejnost.

43

- Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Bitola e vo izvonredno lo{a sostojba vo pogled na smestuva~kite uslovi i opremenosta za vr{ewe za{tita, edukacija i rehabilitacija na ovaa kategorija lica. Brojot na vraboteniot kadar isto taka ne zadovoluva, osobeno so ogled na fluktuacijata na lica so o{teten sluh, govor i glas.

- Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid gi ispolnuva site preduslovi, osven popolnetosta so neophoden kadar za uspe{no vr{ewe na svojata dejnost. Ovoj Zavod pretstavuva primer za gri`liv odnos kon sredstvata i opremata, kon higienata i sposobnosta so mal broj vraboteni da se postignat dobri rezultati. Poseben problem na ova ustanova e me|utoa permanentnoto opa|awe na brojot na u~enicite odnosno {titenicite. Vakvata konstatacija podednakvo va`i i za Centarot za obrazovanie i rehabilitacija "Partenije Zografski" - Skopje.

- Specijlno osnovno obrazovanie za logopati kaj nas postoi samo vo dve redovni osnovni u~ili{ta ("Kuzman Josifovski Pitu "- Skopje i "Gligor Prli~ev" - Ohrid). Vo ovie u~ili{ta vo posebni, redovno kombinirani paralelki, se vklu~eni isklu~itelno mal broj u~enici pod rakovodstvo na samo po eden odnosno dva nastavnici. Ovie okolnosti i toa {to nedostasuva osnovna oprema i neophodni tehni~ki sredstva za izveduvawe sovremen nastaven proces ne go opravduvaat postoeweto na ovie specijalni paralelki, pa ottamu treba da se ukinat.

- Zavod za rehabilitacija na deca so o{teten sluh vo Bitola gi zadovoluva potrebite za ostvaruvawe na obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie na ovie deca osobeno od aspekt na stru~nosta na vraboteniot kadar. Kapacitetot na ovaa ustanova me|utoa e preforsiran. Ottamu i od drugi pri~ini spored na{e mislewe e prebrzan potegot na nadle`noto ministerstvo za prerasnuvawe na ovoj Zavod i vo ustanova za sredno - naso~eno obrazovanie na lica so o{teten sluh. Problemati~na e i lokacijata na ovaa ustanova.

5.4. Predlozi - Imaj}i ja predvid sostojbata vo pogled na raniot tretman vo na{ata praktika i

negovoto zna~ewe potrebno e negovo urgentno razvivawe. Vo prv red treba da se sozdadat uslovi za negovo organizirawe vo pove}e novi kako i vo del od postojnite rehabilitacioni ustanovi. Vo ovaa smisla treba na povisoko nivo da se razvie i sorabotkata me|u slu`bite, ustanovite i roditelite za rano otkrivawe na slu~aite i nivno vklu~uvawe vo rehabilitaciono - korekcioniot proces.

- Osnovnata potreba vo pogled na predu~ili{nata rabota so ovie lica kaj nas treba da bide naso~ena kon sozdavaweto na po{iroka nau~no - stru~na postavena mre`a na ustanovi od predu~ili{na vozrast. Vo toj pogled vo prv red se nalo`uva potrebata od organizirawe barem na nekolku specijalizirani gradinki za kategorijata na deca so o{teten vid od edna, i onie so o{teten sluh, govor i glas, od druga strana. So podednakva serioznost treba da mu se pristapi i na organiziraweto podgotvitelni paralelki pri redovnite u~ili{ta za slabovidni deca i deca so rastrojstvo vo govorot i glasot.

- Nastavnite planovi i programi vo osnovnoto obrazovanie natamu treba da se usovr{uvaat i podosledno da se ostvaruvaat od strana na nastavniot i stru~niot personal vo postojnite ustanovi.

- Vo osnovnoto obrazovanie na ovie lica treba da se obezbedi pointenzivna i poorganizirana aktivnost vo nasoka na izdavawe na u~ebnici i drugi pomagala za potrebite na specijalnoto {kolstvo, izdiferencirani spored kategorijata i stepenot na o{tetuvawata na vidot, sluhot, govorot i glasot.

- Materijalnite sredstva vo specijalnoto osnovno obrazovanie treba da se zgolemat do nivoto na vistinskite potrebi {to ovozmo`uvaat sledewe na sovremenite dostigawa vo ovaa oblast.

44

45

6. ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA NA DECA I MLADINCI SO UMERENA, TE[KA I NAJTE[KA MENTALNA RETARDIRANOST

6.1. Osnovni karakteristiki na licata so umerena, te{ka i najte{ka mentalna retardiranost

Licata so umerena mentalna retardiranost ja so~inuvaat grupata na onie lica ~ii koeficient na inteligencija se dvi`i od 35 - 50. Ovie lica vo specijalni paralelki mo`at donekade da ja sledat nastavata i da postignat skromni rezultati. Za `al tie ne mo`at da se osposobat za samostojna rabota, nitu mo`at da se nau~at pravilno da ~itaat i pi{uvaat. Glavno

ostanuvaat ekonomski i socijalno zavisni od licata od svojata okolina13.

Vo grupata na licata so te{ka mentalna retardiranost se pomesteni onie so koeficient na inteligencija od 20 - 35.

Ovie lica ni vo najdobar slu~aj ne mo`at da pominat nitu edno oddelenie na osnovnoto u~ili{te. Uspevaat da nau~at da zboruvaat so skromen re~nik. Na najvisokiot stepen od svojot razvoj mo`at socijalno da se odr`at vo sklopot na semejstvoto, da rabotat najednostavni fizi~ki raboti kako ~uvari na stoka, zemjodelci i sli~ni raboti kade ne treba samite da odlu~uvaat i da gi odbirat svoite `ivotni pati{ta. Niskata inteligencija, te{kotiite okolu rasuduvaweto, skromnosta na kombinatorno mislewe i nesfa}aweto na opredeleni situacii kaj niv tolku se izrazeni {to obi~niot ~ovek vedna{ gi zabele`uva i prepoznava. Ovie lica se podlo`ni na alkohol i skloni kon seksualni delikti. Edna{ naviknati na zavodska disciplina

i kontrola mo`at da vr{at nekoja korisna rabota14.

Licata so te{ka mentalna retardacija nemaat nikakvi izgledi za {koluvawe i najdobro za niv e da bidat smesteni vo specijalni ustanovi za vakvi lica. Celokupnata gri`a okolu nivnata egzistenicija treba da prevzemat soodvetni slu`bi.

Koga }e porasnat ovie lica obi~no dostignuvaat intelektualen razvoj koj soodvetstvuva na nivo na dete na vozrast od 3 - 7 godini. Pokraj umno zaostanati ~esto ostanuvaat i fizi~ki nerazvieni, a mo`at da imaat i pre~ki vo govorot vo vid na nerazbirliv izgovor. Ako so niv sistematski se raboti postojat mo`nosti vo tekot na rehabilitacijata da se osposobat za

odr`uvawe na izvesni higienski i rabotni naviki15.

Spored intenzitetot na zaostanatosta na du{evniot razvoj i slabosta na inteligencijata najte{ka mentalana retardiranost se javuva kaj ona grupa na lica kaj koja koeficientot na inteligencijata e pod 20. Decata od ovaa grupa mnogu docna prooduvaat edvaj nau~uvaat da ja prepoznaat najbliskata okolina najpove}e {to uspevat e da nau~at po nekoj zbor i toga{ koga }e go nau~at go izgovarat vo agramati~ka forma. Ovie lica ve}e po svojot izgled, dr`ewe i dvi`ewe pa|aat vo o~i. Tie se ne~isti i neuredni od ustata im te~at ligi, vr{at nu`da kade }e stignat. Izgledot im e tap so bezizrazna i bez pri~ina napnata mimika koja pri promena na raspolo`enieto preo|a vo grimasi. Jadat al~no trpaj}i vo ustata bilo kakva hrana ili bilo {to i da e dokolku samo malku ima vkus na hrana. Dvi`eweto im e grubo i nezgrapno.

So ogled na toa dali se mirni, tihi i dobronamerni ili pak nemirni, vozbudlivi i divi, licata so najte{ka mentalna retardiranost se delat na apati~ni i torpidni od edna, i ereti~ni od druga strana. Ovie lica ne se sposobni da se gri`at sami za sebe i obi~no mo`at da se najdat

samo vo zavodi16.

Zavisno od stepenot na mentalnata retardiranost nekoi poedinci od ovaa grupa mo`at da bidat sposobni da izvr{at samo po nekoj gest koj se odnesuva na predmetite i licata od poblis-

13Hajdukovic, C.op.cit.str.104 14Lopasic Betlhein, Dogan, op.cit.str.323-324 15Hajdukovic, C.op.cit. str.104 16Lopasic, Betlheim, Dogan, op. cit., str.323

46

kata okolina. Vo ovaa grupa mo`at da postojat i takvi lica koi se vo sostojba do izvesen stepen da reagiraat na usmeni naredbi i da odgovaraat samo na nekolku zbora ili gestovi. Osven toa postojat i tolku te{ko retardirani lica koi samo vegetiraat, dodeka intelektualno skoro voop{to ne komuniciraat so sredinata. Takvite retardirani lica ~esto se napolno nepodvi`ni ili so mnogu usporeni pokreti. Nivna rehabilitacija ne e mo`na, iako nekoi od niv, i toa samo onie so do nekade za~uvana inteligencija mo`at da se nau~at na po nekoja higienska navika.

6.2. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na umereno mentalno retardirani lica Decata so stepen na umerena mentalna retardiranost zazemaat posebno mesto vo pogled na

nivnata za{tita, korekciono - vospitniot i elementarno obrazovniot tretman. Nivnite specifi~ni karakteristiki i ostatokot na sposobnostite nametnuvaat poseben pristap i posebni oblici, metodi i sredstva za rabota koi mo`at da se ostvarat isklu~ivo vo specijalizirani zavodi. Vo ovie ustanovi postojat site mo`nosti za smestuvawe, vospituvawe, obrazovanie i rabotono osposobuvawe kako i drugi povolni uslovi {to na ovie deca mo`at da im gi razvijat preostanatite sposobnosti za elementarno komunicirawe so sredinata, za razvivawe na nivniot govor, pravilno dr`ewe i razvoj na teloto, za koregirawe i ubla`uvawe na telesnite nedostatoci, za sozdavawe interes kon igrata i drugite aktivnosti i steknuvawe istrajnost pri manifestiraweto na poslo`enite dvi`ewa.

Vo na{ata Republika postoi samo eden specijaliziran zavod za ovaa kategorija na lica smesten vo namenski graden objekt {to vo celost gi zadovoluva nivnite potrebi. Toa e Zavodot za rahabilitacija na deca i mladinci - Skopje.

Ovoj Zavod koj e osnovan vo 1965 godina e republi~ka ustanova od javen interes vo koja se zgri`uvaat, educiraat, rabotno osposobuvat umereno - mentalno popre~eni deca i mladinci.

Svojata dejnost Zavodot ja ostvaruva vo nekolku zgradi od tvrd materijal koi pretstavuvaat zasebni grade`ni celini.

Vo prvata tn. upravno-u~ili{na zgrada za izvr{uvawe vospitno-obrazovniot proces pos-tojat 12 u~ilnici, i rabotni prostorii na logoped, surdopedagog, psiholog i socijalen rabot-nik. Objektot e opremen i so kino sala, sala za ritmi~ki ve`bi, kancelarii za vrabotenite, fotolaboratorija, kako i so 5 prostorii za vospitna rabota i za slobodni aktivnosti.

Zavodot raspolaga so zatvorena fiskulturna sala i rabotilnici koi se smesteni vo posebni zgradi.

Internatskiot del na Zavodot e renoviran od nadvore{nata strana, no ne i od vnatre. Ottamu sobite za spiewe deluvaat zapu{teno. Vo niv nedostasuva osnovniot mebel: masi~iwa i prikladni orman~iwa. Sobite se prenatrupani so kreveti. Sanitarniot jazol e isto taka vo mo{ne lo{a sostojba kako, vsu{nost, i se drugo osven kujnata i trpezarijata koi iako se so stara oprema deluvaat uredno i ~isto.

Ogromniot dvor na Zavodot e poseben problem poradi nedostigot na sredstva za negovo redovno odr`uvawe. Ottamu direktorot e prisilen za minimalen nadomest od 100 DEM da mu go otstapuva koseweto na trevata na nadvore{ni lica. Za vistinsko ureduvawe na zeleniloto i negovo pretvorawe vo park kako i za oplemenuvawe na ostanatiot prostor nedostasuvaat potreb-nite finansiski sredstva. Nedostigot na pari e pre~ka i za propustot da se izvr{at nizata ne-ophodni popravki i saniraweto na zgradite kako i da se nabavat neophodnite pomo{ni sredstva za ostvaruvawe na tekovnata dejnost (nadgledni sredstva, kreveti, du{eci, vozilo i sl.).

Vo Zavodot se vraboteni vkupno 73 lica od koi 19 se defektolozi {to e sosema dovolno za uspe{no ostvaruvawe na postavenite zada~i. Vo stru~nata rabota se vklu~eni i 11 instruktori kako i drug neophoden personal.

Vospitno - obrazovnata dejnost se ostvaruva na specifi~en na~in so vklu~uvawe na mentalno retardiranite lica vo 4 nivoa na toj proces. So vakva edukacija vo 1994/95 godina bile opfateni site {titenici.

Rabotnoto osposobuvawe na {titenicite se ostvaruva vo metalska i drvodelska struka, vo rabotilnicata za plasti~ni materijali, vo pletewe, perewe na vozila, perewe i peglawe ve{, doma}instvo i zemjodelija.

Brojnata sostojba na {titenicite na krajot na 1994 godina iznesuva{e 79 lica od koi 68 bea internatski smesteni. Vo tekot na 1995 godina ovoj broj se poka~i na 140 taka {to do juli ovaa godina so internatskoto smestuvawe bea opfateni 115 {titenici. Kapacitetot na Zavodot e 140 mesta za lica vo internatot i 115 {titenici za rabotno osposobuvawe.

47

6.3. Za{tita, edukacija i reahabilitacija na lica so te{ka i najte{ka mentalna retardiranost

So ogled na pri~inite i simptomatologijata na povedenieto na licata so te{ka i najte{ka mentalna retardiranost kako lica koi ne se vo sostojba da se gri`at za sebe, taa dol`nost najdobro e da im se prepu{ti na specijaliziranite Zavodi. Vo ovie Zavodi mora da bide organizirana pred se medicinskata za{tita na najvisoko nivo so primena na "plau" terapija. Vakviot proces vo niv treba da bide koncentriran vrz ve`baweto na osnovnite fiziolo{ki potrebi, no i vrz drugi korekciono - vospitni procesi vodeni od strana na defektolozi. Vo ovie Zavodi treba da bide zastapena i rabotata kako i drugi vidovi terapija {to na {titenicite }e im ovozmo`i barem minimalno osloboduvawe od mentalnata, ekonomskata i socijalnata zavisnost.

Te{ko i najte{ko mentalno retardiranite lica kaj nas se smestuvaat vo Specijalniot Zavod - Demir Kapija.

Specijalniot Zavod vo Demir Kapija e ustanova od oblasta na socijalnata za{tita nameneta za zgri`uvawe i za{tita na te{ko i najte{ko mentalno retardirani lica. Negova zada~a e na ovie lica da im obezbedi smestuvawe, nega, zdravstvena za{tita, rabotna okupacija i aktivnosti koi se odnesuvaat na nivnata socijalizacija.

Zavodot koj e osnovan vo 1958 godina e smesten vo nenamenska dvospratna zgrada od tvrd materijal izgradena vo 1931 godina. Sostaven del na Zavodot e i negoviot drug objekt od paviqonski vid koj se nao|a na 5 km od prvata zgrada nadvor od Demir Kapija. Ovoj objekt ili poto~no 3 pomali zgradi (tn. "Depandans" na Zavodot) iako izgradeni vo 1970 godina ve}e se zna~itelno ruinirani. Vo prvata zgrada se smesteni najte{kite mentalno retardirani lica a vo "Depandansot" licata so te{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj.

Vo ovie objekti se smesteni vkupno 466 {titenici {to so ogled na smestuva~kite kapaciteti i uslovi za vr{ewe na osnovnata dejnost na Zavodot e premnogu.

Vo Zavodot se vraboteni vkupno 162 lica od koi samo 10 se so visoko obrazovanie a od niv samo eden lekar i toa od op{ta praktika. Vo Zavodot nema nitu eden neuropsihijatar, psiholog nitu sociolog.

Stacionarot lociran vo prvata zgrada e podelen na 3 oddeli nare~eni A, B i C koi natamu se podeleni na blokovi kade posebno se smesteni decata, vozrasnite i licata so agrasivno odnesuvawe. Vo ovoj stacionar vo momentot na istra`uvaweto bea smesteni 343 lica, iako negoviot zvani~en i onaka nabien kapacitet e samo 305 lica. Sli~na e sostojbata i so Depandansot vo koj kapacitetot e za 105 {titenici, a nie zateknavme 123 {titenici. Vo stacionarot se smestuvaat lica od 2 - godi{na vozrast do odminata starost, a vo Depandansot lica nad 15 - godi{na vozrast.

Spored vozrasta vo dvata objekti bea smesteni 24 lica na vozrast od 2 - 6 godini; 122 lica na vozrast od 7 - 18 godini i 320 polnoletni lica od 18 godini do odminata starost.

Svojata dejnost Zavodot ja vr{i preku slednive organizacioni edinici:

- Oddel za smestuvawe, nega i zdravstvena za{tita na najte{ko mentalno retardirani lica (stacionarot);

- Oddel za rehabilitaciono - korekcionen tretman i vospitno raboten proces (Depandansot);

- Oddel za administrativno - finansiski i op{to - tehni~ki raboti so ekonomija. Vo prviot oddel smestuvaweto se vr{i soglasno psihofizi~kite karakteristiki na

{titenicite. Negata i higienata se vr{at preku redovno bawawe (edna{ nedelno), oblekuvawe i ishrana.

Zdravstvenata za{tita vo ovoj oddel se vr{i preku preventivna i kurativna rabota. Vo ramkite na preventivnata rabota so Programata za rabota vo 1995 godina e predvideno da se vr{at sekojdnevni poseti (viziti); labaratoriski ispituvawa i kontroli; sistematski pregledi; kontrolni pregledi; sproveduvawe na merki protiv zarazni bolesti; prijavuvawe i izolirawe na zarazeni lica; higiensko sanitaren nadzor na {titenicite; prostoriite i sanitarnite jazli i spored poka`anite potrebi dezinfekcija, dezinsekcija i deretizacija. Spored istata programa kurativnata rabota opfa}a sproveduvawe na merki i aktivnosti za lekuvawe na nastanatite zaboluvawa, opredeluvawe adekvatna terapija, kontrolirawe na sostojbata, sproveduvawe na dijetalna ishrana i upatuvawe na korisnicite na drugi ustanovi.

48

Komentar na vaka ubavo zamislenata programa ne e potreben ako se znae deka site ovie zada~i vrz populacija od 466 {titenici samo eden lekar od op{ta praktika so vol{ebnata pomo{ na medicinskite sestri.

Vo oddelot za rehabilitaciono - korekcionen tretman i vospitno - raboten tretman so Programata na Zavodot za 1995 godina e predvideno izvr{uvawe na dva vida zada~i: 1. obezbeduvawe na smestuvawe, nega, zdravstvena za{tita, rabotna okupacija i vospitno - zabaven `ivot i 2. izvr{uvawe na drugi zada~i vo osnovnata dejnost na Zavodot.

Vo ramkite na prviot vid zada~i se pomesteni rasporeduvawe na {titenicite vo rabotni grupi soglasno nivnite psihofizi~ki sposobnosti, odr`uvaweto na higienata, negata i ishranata, zdravstvenata za{tita koja i ovde se vr{i preku preventivna rabota isto kako i vo prethodniot oddel i izvr{uvaweto na zada~ite vo vrska so rabotnata okupacija.

Rabotnata okupacija predvideno e da se vr{i vo 5 rabotni grupi na aktivnosti:

- vo {iva~kata rabotilnica za koja minatata godina ma{inite za {iewe se obezbedeni od Makedonskiot Centar za Me|unarodna Sorabotka;

- vo rabotilnicata za izrabotka na tapiserii; - vo grupi za odr`uvawe na higienata vo trite paviqoni i trpezarijata; - vo grupi za rabota na ekonomijata i vo parkot; - vo grupa za otstranuvawe na tehni~kite nedostatoci. Vo ramkite na drugite zada~i se pomesteni dejnosti na vrabotenite vo vrska so odr`u-

vawe na objektite i opremata na Zavodot kako npr.: planiranata rekonstrukcija na kujnata i izgradba na magacini; rekonstrukcija i pokrivawe na upravnata zgrada; nabavuvawe oprema za proizvodstvo na leb; potrebna oprema za dneven prestoj, za spalnite sobi i za salata za fizioterapija; rekonstrukcija na paviqonite i sl. Ovie zada~i voedno govorat za sostojbata i materijalnite uslovi na Zavodot. Kon seto ova treba da se dodade deka vo Zavodot vo mo{ne lo{a i dotraena sostojba se postrojkite i opremata vo kujnata i peralnata, parnoto greewe, el. instalacija, vodovodnata i kanalizacionata mre`a, dvornoto mesto i site objekti.

Nakratko vo pogled na stabeno prostornite standardi, smestuva~kite objekti, sredstvata i opremata na ustanovata mo`e slobodno da se ka`e deka ni oddaleku ne odgovaraat na vistinskite potrebi i ne se vo funkcija na dejnostite {to se vr{at. Ovde, vsu{nost, e potrebna golema finansiska inekcija dokolku se saka rabotite da trgnat kon sakanata nasoka. Bilo kakvi parcijalni vlo`uvawa mo`at samo navidum i na kratko da saniraat del od sostojbite, no ni oddaleku da gi re{at. Mo`ebi e krajno vreme da se razmisluva i za izgradba na sosema nov objekt {to nema da bide lociran zad grbot na "Gospod" tuku barem vo blizina na nekoja pourbanizirana sredina kade {to kako na vrabotenite taka i na {titenicite }e im bidat na dofat modernite sredstva i uslugi za sovremena rehabilitacija i podostoinstven `ivot.

6.4. Klu~ni to~ki - Vo na{ava zemja postoi samo edna specijalizirana ustanova za zgri`uvawe, edukacija

i rehabilitacija na lica so umerena mentalna retardiranost (Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci - Skopje) i edna specijalizirana ustanova za za{tita, elementarna edukacija i rehabilitacija na lica so te{ka i najte{ka mentalna retardacija (Specijalniot Zavod "Demir Kapija").

- Zavodot za rahabilitacija na deca i mladinci e dobro ekipiran so potrebnite stru~ni kadri, no ne i so materijalno - tehni~kata oprema i sredstva za izvr{uvawe na svojata dejnost.

- Vo ovoj Zavod smestuva~kite kapaciteti se prenaglaseni odnosno preforsirani. - Poradi nedostig na sredstva, no delumno i negri`a na vrabotenite najprvin e ostaven

da propadne, a potoa i da bide zatrupan bazenot koj e zna~ajno sredstvo za rabota (hidroterapija) so ovie lica.

- Vo Zavodot se primaat lica so te{ka mentalna retardacija {to ni oddaleku ne e vo soglasnost so dejnosta na ustanovata.

- Specijalniot Zavod-Demir Kapija e smesten vo nenamenski grade`en prostor od 1991g. i 3 pomali objekti od 1970 g. Site ovie objekti se nao|at vo prili~no lo{a sostojba.

- Opremata na Zavodot e na mo{ne nisko nivo. - Vo Zavodot nedostasuva visoko obrazoven personal po pove}e profili, a osobeno

lekari, defektolozi, neuropsihijatri, psiholozi, soaciolozi i sl.

49

- Ovoj Zavod ne e privle~en za visoko - stru~ni profili poradi specifi~nite i mo{ne te{ki uslovi za rabota kako i poradi niskite plati na vrabotenite.

- Vo stacionarot i depandansot redovno se primaat i smestuvaat mnogu pove}e {tite-nici odo{to dozvoluva nivniot i onaka nerealen odnosno preforsiran kapacitet.

- Higienata na {titenicite e posebno bolna to~ka. Od edna strana otsustvuva redovna rabota za nivno educirawe samite da ja odr`uvaat higienata, a od druga strana od strana na personalot na Zavodot ne im se posvetuva soodveatno vnimanie i pomo{ vo pogled na kapeweto, presvlekuvaweto i sl.

- Vo Zavodot otsustvuva sistematska rabota za ubla`uvawe i otstranuvawe na poizrazenite fizi~ki deformiteti na {titenicite po pat na kolektivni ve`bi.

- Osposobuvaweto za `ivot i rabota na decata so umerena, te{ka i najte{ka mentalna retardiranost ne e dovolno prilagodena kon vistinskite mo`nosti i potrebi na ovie lica. Toa zasega od niza, pred se finansiski pri~ini ne e slu~aj kako vo pogled na vos-pitno-obrazovnite i korekcioni sodr`ini, taka i vo pogled na situiranosta, organi-zacijata na rabotata i drugi zada~i {to se ostvaruvaat vo ustanovite za ovaa namena.

- Oddale~enosta na ovie ustanovi od semejstvata {titenicite gi izolira od potrebnata emocionalna toplina, bliskost i sigurnost neophodni za nivniot pravilen razvoj. Ottamu treba da se podr`i prisutnata intencija vo teorijata i na na{iot zakonoda-vec vo praktikata da se obezbedi funkcionirawe na pogolem broj dnevni centri za dneven prestoj i rabotno anga`irawe na ovie lica vo nivnata neposredna sredina. Pod golem znak na pra{alnik e me|utoa dali vo na{i uslovi toa mo`e da se realizira i dali e poekonomi~no od sega{nite pogolemi institucionalni kapaciteti.

6.5. Predlozi - Vo na{i uslovi treba da se vlo`at pogolemi sredstva za korenita intervencija vo

pogled na pro{iruvaweto, adaptiraweto i drugi popravki na ustanovite so cel da stanat prikladni za pristoen `ivot i rabota.

- Zaradi zadovoluvawe na fizi~kite i emocionalni potrebi na licata smesteni vo internatski uslovi treba vo mnogu pogolem obem da se stimuliraat vrabotenite pred se, preku soodvetna nagrada na nivniot makotrpen trud.

- Neophodni se usilbi za celosno opremuvawe na ovie ustanovi, ako ne so site, barem so minimumot na potrebnite sredstva i oprema za stimulirawe na mentalno retardi-ranite za u~ewe i razvoj.

- Vo uslovi na se u{te ograni~eni mo`nosti i alternativi na internatskoto smestuvawe vo postojnite ustanovi treba da se iskoristat site mo`nosti za pogolem broj kontakti na {titenicite so nivnite semejstva i bliski srodnici kako i da se podigne nivoto na emocionalnite kontakti me|u personalot i {titenicite.

- Nu`no e i postojano usovr{uvawe na vraboteniot stru~en kadar vo soglasnost so dostigawata vo ovaa oblast kako bi bile vo sostojba da odgovorat na svojata uloga.

- Brojot na vrabotenite treba postepeno da se zgolemuva za da mo`e da se odgovori na obemnite i slo`eni zada~i vo aktuelnite uslovi na prepolneti zavodski kapaciteti.

- Pri kategorizacijata na licata so umerena, te{ka i najte{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj treba da se bide osobeno vnimatelen i od bilo kakvi motivi ne treba da se bide kvazihuman i popustliv vo pogled na nivniot priem onamu kade {to nema ni uslovi, nitu kadrovski sposobnosti za nivno pravilno razvivawe.

- Kapacitetite na navedenite Zavodi mora da se svedat na realnoto nivo so itno otstranuvawe na prekubrojnite kreveati od spalnite sobi.

- Vo specijalniot Zavod - Demir Kapija nu`no e da se izvr{i poinakov raspored i prikladna diferencijacija na decata i vozrasnite i vo toj kontekst da se planira organizaciskata postavenost i rabotata na slu`bite.

- Neophodno e po{iroko informirawe na javnosta za dejnosta na ovie ustanovi so postojana intencija da se podigne ugledot na vrabotenite vo niv.

- Ministerstvoto za zdravstvo treba neposredno da e zainteresirano kako za dejnosta na ovie ustanovi, taka i za vlo`uvawe neophodni finansiski sredstva vo niv {to sega, za `al, ne e slu~aj.

50

51

7. ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA NA DECA I MLADINCI SO TELESNA INVALIDNOST

7.1. Rehabilitacija Licata so fizi~ki hendikep i telesna invalidnost se op{testveni su{testva so site

potrebi, nade`i i o~ekuvawa kako i ostanatat zdrava populacija. So ogled na pri~inite za nastanuvaweto i vidot i stepenot na izrazeniot hendikep ovaa kategorija na lica e najheterogena od site kategorii na lica so pre~ki vo razvojot. No bez ogled na etiologijata i stepen na invalidnosta procenuvaweto na ostanatitie sposobnosti na ovie lica i opredeluvaweto na oblicite, sredstvata i metodite na nivnata za{tita, edukacija i rehabilitacja e glavna gri`a na medicinskite i stru~nite slu`bi koi se gri`at za vra}awe na nivnoto fizi~ko zdravje, obrazovanie, psiholo{ka ramnote`a i socijalna rehabilitacija.

Spored ~l. 38 od Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe invalidnost postoi kaj liceto (osigurenikot) poradi trajni promeni vo zdravstveanata sostojba pri~ineti od povredi pri rabota, profesionalna bolest, so povreda nadvor od rabotata ili bolest, {to ne mo`at da se otstranat so lekuvawe, ili so merki na medicinska rehabilitacija, }e nastane namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost za vr{ewe na rabotnoto mesto na koe bil rasporeden pred nastanuvaweto na invalidnosta. Ovaa definicija vostanovena zaradi koristewe na pravata od invalidsko osiguruvawe e potesna od definicijata utvrdena vo ~l. 6 od Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj. So ovaa definicija koja celosno }e ja izlo`ime podocna se opredeleni invalidnite deca i mladinci na koi im e potrebno postojano ili privremeno vospituvawe, obrazovanie i osposobuvawe za `ivot i rabota pod specijalni uslovi. Vo smisla na ovaa definicija se smetaat i telesno invalidnite deca i mladinci koi ne mo`at da se osposobat za samostoen `ivot.

Vo na{ata teorija vo pogled na licata so telesen invaliditet postoi op{t stav usoglasen so sovremenata misla vo svetot za nivna rehabilitacija. Taka spored Ajdinski, invalidnoto dete ne treba da se tretira kako bolno, tuku kako lice so ograni~eni telesni sposobnosti bez ogled na pri~inite i etiopatogenezata na sostojbite, na koe op{testvoto treba da mu ovozmo`i uslovi i mo`nosti za navremeno i maksimalno mo`no sanirawe ili ubla`uvawe na telesniot invaliditet. Na ova lice pred se, treba da mu se obezbedi kompenzacija na izgubenoto, poadekvatna edukacija i podgotvuvawe za profesionalno okvalifikuvawe ili

rabotvo ospsobuvawe ili socijalizacija i integracija vo op{testvenata sredina17.

Vo Makedonija me|utoa ne postoi specijalizirana ustanova za rehabilitacija na invalidni deca na vozrast od 7 godini. Zasega tie kaj nas se smestuvaat vo razni medicinski ustanovi kade prete`no im se pru`a medicinski tretman, a ne i kompleten tn. integralen rehabilitacionen ran tretman.

Zaradi o{tetuvaweto na ekstremitetite i drugite telesni nedostatoci {to go ograni~uvaat dvi`eweto i normalnoto vr{ewe na sekojdnevnite `ivotni funkcii ovie lica ne mo`at redovno da gi posetuvaat u~ili{tata kade {to }e go steknat neophodnoto obrazovanie. Ottamu se nalaga potrebata za niv da se obezbedat specijalizirani rehabilitacioni ustanovi vo ~ii sostav }e postoi u~ili{te za steknuvawe na takvo vospitanie i obrazovanie. Isto taka golem broj na licata so pote{ki oblici na telesna invalidnost mnogu ~esto bukvalno se vrzani duri i so godini za postelata na nekoja medicinska ustanova. Ottamu niv im e potreben vospiten i obrazoven tretman za vreme na medicinskoto lekuvawe {to bi se ostvarilo vo opredeleni formi na specijalna nastava. Potrebite vo ovoj pogled se me|utoa edno, a realnite mo`nosti na na{eto op{testvo sosema drugo pra{awe. Od tie pri~ini za mnogu invalidizirani deca ve}e zapo~natiot obrazoven proces ~estopati e objektivno prekinat, iako se raboti za lica koi so

17Vidi Ajdinski, J. Op{testvana za{tita i rehabilitacija... str.86

52

ogled na svoite potencijali i minimalni op{testveni usilbi imale {ansi da go odr`at kontinuitetot vo svoeto obrazovanie.

Prethodnata konstatacija me|utoa vo nikoj slu~aj ne zna~i deka kaj nas vo toj pogled ni{to ne se pravi. Onamu kade {to so ogled na izrazeniot stepen na invalidnost i zdravstvenata sostojba na deteto postoi i minimalna mo`nost da ne se prekine navedeniot kontinuitet vo vospituvaweto i obrazovanieto se organiziraat paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta i potrebnite uslovi (prevoz, ishrana i sl.) za posetuvawe na takva nastava. Primerot so kostozglobnata bolnica i osnovnoto u~ili{te "Kliment Ohridski" vo Ohrid, iako vo momentov edinstveni primeri kon ostvaruvaweto na ovaa zamisla e eklatanten dokaz za toa.

I najposle so `alewe mo`eme da konstatirame deka vo pogled na profesionalnoto osposobuvawe na licata so telesna invalidnost kaj nas dosega ne e ni{to storeno. Vo toj pogled se u{te ne raspolagame so nitu edna specijalizirana stru~na ustanova za profesionalna rehabilitacija na ovie lica poradi nivno rabotno osposobuvawe i vklu~uvawe vo aktivniot `ivot. Osnovaweto na zavodska ustanova mo`e da obezbedi kompletno i uspe{no stru~no - teoretsko obrazovanie i da vr{i orientacija, kvalifikuvawe, prekvalifikacija, osposobuvawe i podgotovki na invalidite za aktiven `ivot i rabota. Opravdanosta na zavodski sistem na{ite vrvni stru~waci od ovaa oblast ja gledat i od aspekt na kadrite so koi treba da raspolaga takvata rehabilitaciona ustanova. Spored niv vo procesot na osposobuvaweto vo ramkite na rehabilitacionite ustanovi pokraj defektolozi (specijalizirani za rabota so telesno invalidni lica) treba da u~estvuva i kompletna ekipa od razni profili na stru~waci: predmetni nastavnici, rabotni instruktori, in`iweri po struka, lekari specijalisti (fizijatar, ortoped, pedijatar), stru~waci za fizioterapija, hidroterapija i rabotna terapija,

medicinski sestri, neguvatelki, psiholog, socijalen rabotnik i drugo18. So ovie umesni predlozi i nie napolno se soglasuvame. Vo toj pogled e i intencijata na zakonodavecot od ~l.83 na Nacrtot na Zakonot za socijalnata za{tita kade se predviduvaat ustanovi za deca i mladinci so telesna invalidnost.

7.2. Ustanovi Zavodot za za{tita i rehabilitacija na telesno invalidni deca i mladinci vo Bawa

Bansko kako edinstvena ustanova od ovoj vid vo Makedonija e specijalna zdravstvena vospitno - obrazovna za kompletno zgri`uvawe, smestuvawe, ishrana, nega i rehabilitacija kako i za vospituvawe i obrazovanie na te{ko telesno invalidizirani lica na vozrast do 26 godini. Zavodot koj e osnovan vo 1974 godina e smesten vo zgrada od eden kat na 17 km od Strumica.

Vo ramkite na dejnosta na ovoj Zavod se ostvaruva:

- zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie i zdravstvena za{tita na deca i mladinci so poizrazen telesen invaliditet;

- medicinsko - rehabilitacioni aktivnosti kako {to e hidroterapija, kineziterapija, elektroterapija, termoterapija i sl;

- rabotna terapija so rabotno - proizvodno anga`irawe na {titenicite; - slobodni, rekreativni i sportski aktivnosti koi se odnesuvaat na kompletna

socijalizacija na {titenicite. Navedenite zada~i vo Zavodot se ostvaruvaat preku slednite organizacioni edenici:

- Stacionar so 80 legla; - medicinski del so fizikalna terapija i zdravstvena za{tita; - oddel za edukacija so paralelki za osnovno obrazovanie i vospituvawe i paralelki za

vonredno sredno obrazovanie. Vo momentot na istra`uvaweto bea zgri`eni 87 lica od koi 45 ma{ki i 42 `enski pol,

ili spored vozrasta.

- od 6-15 godini 27 lica - od 15-25 godini 33 lica - od 26-35 godini 15 lica - od 36-45 godini 12 lica

18Vidi Ajdinski i dr. Za{tita i rehabilitacija... str. 169-170

53

Vakvata struktura poka`uva deka vo Zavodot bile smesteni 27 lica postari od 26 godini, odnosno 26-45 godini so ogled na toa deka nemalo koj da gi prifati.

Od prilo`eniot pregled mo`e da se zabele`i i toa deka pogolemata zastapoenost na vozrasni lica bitno go menuva karakterot na samata ustanova taka {to od ustanova za rehabilitacija na deca i mlacinci taa se menuva vo socijalna ustanova za zgri`uvawe na vozrasni fizi~ki hendikepirani lica.

Treba da se znae i toa deka vo Zavodot najmnogu se zastapeni lica so cerebralna paraliza. Me|u licata so telesna invalidnost ima i 12 lica so lesna retardiranost kako i 2 lica so umerena mentalna retardiranost.

Vo Zavodot se realizira osnovno i sredno obrazovanie. Vo u~ebnata 1994/95 godina vo osnovnoto obrazovanie bile vklu~eni 33 a vo srednoto 28 lica. Osnovnoto obrazovanie e opfateno so 6 paralelki kade se izveduva redovniot obrazoven proces, a srednoto obrazovanie e organizirano preku istureni paralelki za ekonomska nasoka, tekstilna nasoka i op{to - obrazovna nasoka (gimnazija).

Nastavata vo osnovnoto u~ili{te ja izveduvaat 7 nastavnici od koi 1 po oddelenska i 6 po predmetna nastava. Nastavata se izveduva spored nastaven plan i programa za redovnoto osnovno obrazovanie i poseben nastavaen plan i programa za licata so mentalna retardiranost.

7.3. Klu~ni to~ki - Vo na{ata dr`ava ne postoi specijalzirana ustanova za pru`awe na integralna

rehabilitacija na deca i mladinci kade {to osven medicinski tretman }e bidat prisutni i razvivani i drugi oblici na tretman za usovr{uvawe na formite na nivnata edukacija i psiholo{ka i socijalna stimulacija.

- Op{testveno - ekonomskite odnosi na na{ata dr`ava zasega ne gi obezbeduvaat potrebnite uslovi za voveduvawe specijalni oblici na minimum nastava za invalidni lica koi zaradi vidot na invalidnosta se prisileni na pove}egodi{en prestoj vo zdravstvena ustanova.

- Poseben problem vo odnosot kon licata so fizi~ki hendikep pretstavuva otsustvoto na specijalizirani ustanovi za profesionalna rehabilitacija i rabotno osposobuvawe na ovie lica.

- Kaj nas postoi samo edna specijalizirana ustanova (Dom) za smestuvawe i prestoj na pote{ko fizi~ki invalidizirani lica vo Bawa Bansko.

- Vo Zavodot Bawa Bansko evidentna e nedovolna i nesoodvetno stru~na ekipiranost so vraboteni.

- Bazenot na ovoj Zavod se nao|a vo lo{a sostojba i odamna ne raboti. - [titenicite vo Zavodot ne se dovolno rabotno anga`irani. - So ogled na vozrasta na {titenicite ovoj Zavod postepeno se pretvara vo "Starski

dom" za te{ko invalidizirani lica.

7.4. Predlozi - Po primerot na pogolemite gradovi (Zagreb, Qubqana i sl.) treba da se izgradat

domovi za smestuvawe i prestoj na pote{ki invalidi koi ne se zgri`eni. Vo sega{niov moment poradi nemawe vakvi domovi mnogu mladi lica nepotrebno prestojuvaat vo zdravstveni ustanovi i vo starski domovi kade vo nikoj slu~aj ne im e mestoto.

- Vo Zavodot za za{tita i rehabilitacija Bawa Bansko neophodno e vrabotuvawe na ortoped, lekar, neuropsihijatar, psiholog, sociolog i defektolog.

- Treba kone~no da zapo~ne da funkcioniura bazenot na ovoj Zavod. - Potrebno e obezbeduvawe sredstva za pogolemo rabotno anga`irawe na {titenicite.

54

55

IV

PRAVNI ASPEKTI NA ZA[TITATA, EDUKACIJATA I REHABILITACIJATA NA LICATA SO PRE^KI VO

PSIHOFIZI^KIOT RAZVOJ.

56

57

1 VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

Da se rasprava za pravnite aspekti za za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj zna~i da se izvr{i analiza na zakonskite i podzakonskite normativni akti koi se odnesuvaat na ovaa dejnost so cel da se utvrdi postavenosta na integralniot sistem na socijalnata politika {to go so~inuvaat: socijalnata i zdravstvenata za{tita, vospitanieto i obrazovanieto, penzisko - invalidskoto osiguruvawe, finansiraweto na za{titata, edukacijata i rehabilitaciskata dejnost kako i pravata i obrskite na korisnicite {to ottamu proizleguvaat. Takvata analiza treba da ni ovozmo`i uvid vo sostojbite i odnosite koi vladeat vo edna organizirana oblast vo koja se vodi posebna gri`a za ~ovekot koj od razni pri~ini se u{te e potisnat na marginite na op{testvenoto `iveewe. Od vidot i na~inot na organizacionata struktura i stepenot na demokrati~no i humano regulirawe na op{testvenata gri`a za hendikepiranite lica, vsu{nost, zavisi od opredeluvaweto na karekterot na dr`avata a soglasno so toa i realnite mo`nosti za re{avawe na nivnite problemi koi vo zavisnost od brzite op{testveno - ekonomski, politi~ki i kulturni promeni postojano dobivaat na svojata te`ina.

Svesni za site implikacii od brzata dinamika na op{testvenite promeni i mo`nostite da bidat adekvatno sledeni i opfateni vo uslovi koga se u{te se nao|ame vo period na tranzicija, na ova mesto }e se obideme da poso~ime samo na pozitivno pravnite propisi od ovaa oblast tuku i na onie normativni akti koi se nao|aat vo faza na usoglasuvawe ili se ve}e vo sobraniska procedura. Ottamu, kako {to toa }e se zabele`i od narednite redovi, iako se u{te ne se raboti za eden celosno zaokru`en normativen sistem, kaj nas ve}e mo`e da se zboruva za negovo na eden nov na~in jasno koncepirawe vo soglasnost so osnovnite na~ela na solidarnost, vzaemnost i humanizam. Stanuva zbor za takov normativen sistem vo koj soglasno demokratskite opredelbi na na{ata dr`ava pokraj materijalnoto obezbeduvawe, na ovie lica se nastojuva da im se ovozmo`i medicinska za{tita, detska za{tita, obrazovanie i vospituvawe, socijalno i invalidsko osiguruvawe, kulturno vozdignuvawe i, pred se, vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot i vo proizvoden proces po pat na stru~no osposobuvawe so sistemska rehabilitacija i prekvalifikacija. Stavaweto na akcentot vrz osposobuvaweto za vodewe samostoen `ivot i socijalna adaptacija, odnosno vrz sozdavaweto uslovi za vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot na licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj e i glavnata odredica na site normativni akti od ovaa oblast. Vo taa odrednica e involviran vistinski humanizam za{to so takva op{testvena gri`a na licata {to ne se vo mo`nost samite da vodat smetka za sebe im se nudi perspektiva: da gi razvijat svoite potencijalni sposobnosti, da gi nadminat psiho - socijalnite barieri i da ja steknat neophodnata op{testvena sigurnost.

Vo soglasnost so gorenevedenoto na ova mesto }e se apstrahirame od istoriski prikaz na ovoj izvonredno dinami~en aspekt na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo psiho - fizi~kiot razvoj. So ogled na predmetot i celta na ovoj trud smetame me|utoa deka e posebno zna~ajno da ne gi propu{time i barem nakratko da se zadr`ime na slednive podra~ja: ustavna zasnovanost na normativniot sistem na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata; rasporeduvaweto i evidencijata na licata so pre~ki vo psiho - fizi~kiot razvoj, dijagnosticirawe, ran tretman i medicinska rehabilitacija; specijalno vospituvawe i obrazovanie; prava vo vrska so i od ostvaruvawe na rabotniot odnos; za{tita, nega i smestuvawe na licata nesposobni za edukacija i rehabilitacija i finansirawe na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata.

58

59

2. USTAVNA ZASNOVANOST NA NORMATINIOT SISTEM NA ZA[TITATA, EDUKACIJATA I REHABILITACIJATA

Analizata na normativnoto regulirawe na op{testvenata za{tita i rehabilitacija neophodno e da ja zapo~neme so najvisokiot, konstitucionalen akt na dr`avata vo koj se dadeni osnovnite na~ela so koi se obezbeduvaat ekonomskite, socijalnite i politi~kite prava na gra|anite i hendikepiranite lica.

Ustavot na RM (SV RM, 1991/52) pravi radikalen presvrt vo ovoj pogled za{to u{te vo

~l.1 st 1 utvrduva deka: "Republika Makedonija e suverena, samostojna, demokratska i socijalna dr`ava" so {to u{te vo startot e dadena mo`nost za po{iroko i poadekvatno regulirawe na odnosite vo oblastta na za{titata, edukacijata i rehabilitacijat na licata so psiho - fizi~ki nedostatoci.

Vakvata opredelba Ustavot natamu ja razrabotuva niz slednive odredbi:

- "Temelnite vrednosti na Ustavniot poredok na Republika Makedonija se: osnovnite slobodi i prava na ~ovekot i |ra|aninot priznati vo me|unarodnoto pravo i utvrdeni so ustavot", kako i "humanizmot, socijalnata pravda i solidarnosta" (~l. 8 st 1 alinea 1 i 8);

- "Se garantira sigurnosta i tajnosta na li~nite podatoci. Na gra|anite im se garantira za{tita od povreda na li~niot integritet {to proizleguva od registriraweto na informacii za niv preku obrabotka na podatocite" (~l. 18 st 1 i 2);

- "Makedonskata Pravoslavna Crkva, drugite verski i religiozni grupi se slobodni vo osnovaweto na verski u~ili{ta i na drugi socijalni i dobrotvorni ustanovi vo pos-tapka predvidena vo Zakon" (~l. 19 st 4);

- "Na gra|anite im se garantira slobodata na zbli`uvawe zaradi ostvaruvawe na za{tita na nivnite politi~ki, ekonosmki, socijalni, kulturni i drugi prava i uveruvawa" (~l. 20 st 1);

- "Na sekoj gra|anin mu se garantira po~ituvawe i za{titata na privatnosta na negoviot li~en i semeen `ivot, na dostoinstvoto i ugledot" (~l. 25);

- "Sekoj ima pravo na rabota, sloboden izbor n vrabotuvawe, za{tita pri raboteweto i materijalna obezbedenost za vreme na privremena nevrabotenost;

Sekomu, pod ednakvi uslovi mu e dostapno sekoe rabotno mesto. Sekoj vraboten ima pravo na platen, dneven, nedelen i godi{en odmor. Od ovie prava

vrabotenite ne mo`at da se otka`at. Ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se utvrduvat so Zakon i

so kolektivni dogovori" (~l. 31); - "Gra|anite imaat pravo na socijalna sigurnost i socijalno osiguruvawe utvrdeni so

Zakon i so kolektiven dogovor" (~l. 34); - "Republikata se gri`i za socijalnata za{tita i socijalnata sigurnost na gra|anite

soglasno so na~eloto na socijalna pravednost. Republikata garantira pravo na pomo{ na nemo}ni i nesposobni za rabota gra|ani. Republikata obezbeduva posebna za{tita na invalidnite lica pri uslovi za nivno

vklu~uvawe vo op{testveniot `ivot" (~l. 35); - "Republikata im garantira posebni socijalni prava"..."na voenite invalidi..." (~l. 36

st 1); - "Zaradi ostvruvawe na svoite ekonomski i socijalni prava, gra|anite imaat pravo da

osnovaat sindikati. Sindikatite mo`at da osnovat svoi sojuzi i da ~lenuvaat vo me|unarodni sindikalni organizacii" (~l. 37 st 1);

- "Na sekoj gra|anin mu se garantira pravoto na zdravstvena za{tita" (~l. 39 st 1); - "Republikata obezbeduva posebna gri`a i za{tita na semejstvoto.

60

Roditelite imaat pravo i dol`nost da se gri`at za izdr`uvawe i vospituvawe na deca-ta. Deceta se dol`ni da se gri`at za starite i iznemo{teni roditeli (~l.40 st.1 i 3);

- "Republikata posebno gi za{tituva maj~instvoto, decata i maloletnite lica" ~l. 42 st 1);

- "Sekoj ima pravo na obrazovanie. Obrazovanieto e dostapno sekomu pod ednakvi uslovi.

Osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno i besplatno" (~l.44);

Gorenavedenite gra|anski, ekonomski, socijalni i politi~ki prava i slobodi se vo soglasnost so op{to prifatenite normi na me|unarodnoto pravo i nivnoto zna~ewe vo oblasta na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica. Vo ovaa smisla treba da se istakne deka Organizacijata na Obedinetite Naciii zapo~na so organizirana gri`a na ovie lica u{te od 1948 godina preku oddelni zaklu~oci i preporaki na Ekonomsko - socijalniot sovet, Socijalnata komisija i Oddelot za rehabilitacija.

U{te vo Univerzalnata deklaracija za pravata na ~ovekot (usvoena i proklamirana so rezolucija na Generalnoto sobranie na OON 217 A (3) od 10.dekemvri 1948 godina) postojat odredbi koi se odnesuvaat na socijalnata za{tita a ottamu i na hendikepiranite lica. Taka na pr.vo ~l.22 na ovaa Deklaracija stoi: "Sekoj, kako ~len na op{testvoto, ima pravo na socijalno osiguruvawe i pravo da ostvruva stopanski, op{testveni i kulturni prava neophodni za svoeto dostoinstvo i za sloboden razvoj na svojata li~nost, so pomo{ na dr`avata i me|unarodnata sorabotka a vo soglasnost so organizacijata i sredstvata na sekoja dr`ava".

Vo odnos na problematikata na hendikepiranite lica mnogu pozna~aen e sledniot me|unaroden dokument: Deklaracijata za pravata na deteto (usvoena od Generalnoto sobranie na OON na 20 noemvri 1950).

Vo na~eloto 2 na ovaa Deklaracija stoi: "Deteto treba da u`iva osobena za{tita i treba da mu se pru`i prilika i olesnuvawa, so Zakon ili drugi sredstva, fizi~ki da se razviva, mentalno, moralno i op{testveno na zdrav i normalen na~in i vo uslovi na sloboda i dostoinstvo. Vo donesuvaweto na zakoni {to se naso~eni kon taa cel, najgolemata korist za decata treba da bide glavna pobuda".

Od interes za hendikepiranite se od zna~ewe i slednive na~ela sodr`ani vo Deklaracijata:

- "Deteto treba da gi u`iva koristite n socijlnata sigurnost. Toa treba da ima pravo da raste i da se razvija vo zdravi uslovi; za taa cel nemu i na negovata majka treba da im se uka`e specijalna gri`a i za{tita, vklu~uvaj}i ja i potrebnata gri`a pred i po ra|aweto. Deteto treba da ima pravo na soodvetna ishrana, stan, razonoda i lekarski uslugi" (na~elo 4).

- "Deteto koe e fizi~ki, mentalno ili socijalno treba da u`iva specijalno posta-puvawe, vospituvawe i gri`a koi gi baraat negovite posebni uslovi" (na~elo 5).

- "Deteto treba vo sekoja prilika da bide me|u prvite na koi im se pru`a za{tita i pomo{" (na~elo 8).

Zna~aen me|unaroden dokument vo koj se sodr`ani odredbi od interes za hendikepiranite lica (3.del, ~l.6-15) e i Me|unaroden pat za ekonomski, socijalni i kulturni prava usvoen i otvoren za potpi{uvawe i ratikuvawe ili pristapuvawe so rezolucija ne Generalnoto sobranie na OON 2200A (21 od 16. dekemvri 1966.godina).

Vo materijalot "Dekada na OON za razvoj 1971/1980" se dadeni minimalnite merki {to dr`avite ~lenki treba da gi prevzemat za za{tita na hendikepiranite lica.

OON prevzema i merki za izdavawe publikacii od ovaa oblast a nejzinite specijalizirani agencii razvivaat posebna dejnost od golem zna~ewe za osovremenuvawe na nacionalnite zakonodavstva vo oblasta na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na lica so pre~ki vo psiho - fizi~kiot razvoj. Svetskata zdravstvena organizacija, na primer, izdava pove}e izve{tai na svoite komiteti na eksperti za organizirana gri`a za licata so o{teten

sluh (1954), za mentalno retardiranite lica (1954-1961) i za fizi~ki invalidnite lica (1958)19.

Vo 1968 godina e izdadena preporaka za medicinska rehabilitacija na site grupi na invalidi. Vo pove}e studii na ovaa organizacija se tretira ranoto otkrivawe, tretmanot i prevencijata na pri~inite {to doveduvaat do o{tetuvawa a UNESKO izdade dve pogolemi

19Ajdinski, Q. i dr. Za{tita i rehabilitacija... str.124

61

studii za sistemot na edukacijata (specijalnoto vospituvawe i obrazovanie na hendikepiranite deca vo nekoi zemji). Vo brojnite preporaki i rezolucii na UNESKO za osnovnoto i srednoto obrazovanie se vklu~eni i problemite na invalidnite deca i mladinci. Vo 1960 god. UNESKO i Me|unarodnoto biro za prosveta vo Pariz svikaa internacionalna konferancija za problemite vo nastavata so mentalno retardiranite deca. Toga{ e usvoena i preporaka br.51 koja sodr`i

pove}e elementi od va`nost za nacionalnite zakonodavstva20.

Me|unarodnata organizacija na trudot (MOT) so problematikata na hendikepiranite lica se zanimava od 1922 god. Taa ja izdade preporakata br 99 od 1955 god. za profesionalna rehabilitacija na invalidite vo koja se sodr`ani osnovnite termini, definicii, celi, metodi i vidovi na finansirawe i organizacija na rehabilitacijata na invalidite. Od posebna va`nost za problematikata na rehabilitacijata se i preporakite 87 za profesionalna

edukacija i 117 za profesionalna orientacija koja se odnesuva na invalidnata mladina21.

Najgolema svetska organizacija za gri`a na inavalidni lica od site kategorii e Me|unarodnoto zdru`enie za rehabilitacija na invalidite od Wujork. Ova zdru`enie ima nekolku me|unarodni komisii (za edukacija, profesionalna rehabilitacija, praktika i dr.) {to

gi pripremaat negovite kongresi22.

Svetskata federacija na gluvite e vode~ka organizacija za problemite na licata so o{teten sluh. Taa dejstvuva od 1951 god.

Me|unarodnata liga za pomo{ na mentalno retardirani lica koja ima sedi{te vo Brisel e osnovana i deluva od 1951 god.

Ovie i drugi me|unarodni organizacii redovno odr`uvaat kongresi na koi se usvoeni zna~ajni rezolucii od oblasta na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica.

Vo ramkite na ovie usilbi posebno treba da se izdvoi donesuvaweto Deklaracijata za pravata na mentalno retardiranite lica usvoena od Generalnoto sobranie na OON na 20.dekemvri 1971 god. Generalnoto sobranie na OON vo 1993 god. donese i nov dokument "Standardni Pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za hendikepiranite lica" koj poradi negovoto zna~ewe vo celost go prilo`uvame na krajot od ovaa studija.

20Ibid, str.194 21Ibid, str.194 22Ibid, str 194

62

63

3. RASPOREDUVAWE I EVIDENCIJA NA LICATA SO PRE^KI VO PSIHO -FIZI^KIOT RAZVOJ

So Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na lica popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj (SV SRM 1981/8) kaj nas se regulira:

- na~inot na raporeduvaweto na licata popre~eni vo fizi~kot i psihi~kiot razvoj, - uslovite {to treba da gi ispolnuva ustanovata {to dava naod i mislewe za vidot i

stepenot na popre~enosta, - na~inot na vodewe na evidencijata na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot

razvoj, i - nivnoto upatuvawe na specijalno vospituvawe, obrazovanie, za{tita i rehabilitacija. So ovoj Pravilnik donesen od Republi~kiot Sekretarijat za zdravstvo i socijalna

politika vo soglasnost so Republi~kiot sekretarijat za nauka i obrazovanie na toga{nata SRM istovremeno se opredeluvaat definicii za oddelni kategorii na lica.

So Pravilnikot se opredelen slednite kategorii na psiho fizi~kiot razvoj i dadeni slednite definicii:

3.1. Lica so pre~ki vo vidot So pre~ki vo vidot se smetaat slabovidni i slepi lica.

a) Slabovidno se smeta lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostrina na vidot pomala od 40% (0.4) i lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostrina na vidot pogolema od 40% (0.4) no kaj koe se predviduva izvesno vlo{uvawe na vidot.

b) Slepo se smeta lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostrina na vidot do 10% (0.10) i lice so centralen vid na podobroto oko so korekciono staklo od 25% (0.25) na koe vidnoto pole mu e stesneto do 20. Spored steptnot na popre~enosta slepite lica se rasporeduvaat vo slednite 3 grupi: - liceto koe celosno go izgubilo osetot za svetlo (Amauroza); - lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na vidot do 5% (0.05);

ili lice koe na podobroto oko so korekciono staklo ima ostatok na vidot pomal od 10% (0.10) ili ima vidno pole do 20.

Slabovidno-prakti~no slepo lice se smeta lice so tolku namalena funkcionalna spo-sobnost na organot za vid koja ne mu ovozmo`uva vospitanie i obrazovanie prete`no po vizuelen pat.

Licata so pre~ki na vidot od ovoj ~len se upatuvaat na specijalno vospituvawe i obrazovanie.

3.2. Lica so pre~ki vo sluhot So pre~ki vo sluhot se smetaat nagluvite i gluvite lica.

a) Nagluvo se smeta lice kaj koe gubitokot na sluhot e od 30 - 70 db i koe ima celosno ili delumno razvien govor. Spored gubitokot na sluhot i razvienosta na govorot na gluvite lica se rasporeduvaat vo slednite 3 grupi:

- Lica so umeren gubitok na sluhot (linearni i selektivni redukcii) od 30 - 60 db na podobroto uvo i koe glasovniot govor ne go razviva vo celina spontano i pod normalni uslovi;

- Lice so te`ok gubitok na sluhot (linearni i selektivni redukcii) od 60 - 80 db na podobroto uvo, so so~uvani konverzacioni frekvencii i kaj koe razvojot na glasovniot govor e zna~itelno popre~en;

64

- Lice so pote`ok gubitok na sluhot od 60 -80 db na podobroto uvo koe, pred o{te-tuvaweto na sluhot, glavno, go razvilo svojot glasoven govor i so slu{en aparat mo`e da prima govor i vrz koe mo`e da se sprovede soodvetna rehabilitacija.

b) Gluvo se smeta lice koe ima gubitok na sluhot preku 85 db i koe i so pomo{ na slu{en aparat ne mo`e da slu{a govor. Spored razvojot na gluvosta, gluvite lica se rasporeduvaat vo 4 grupi i toa: - Lice koe pred gubitokot na sluhot go razvilo svojot govor i vo momentot na

rasporeduvaweto se u{te dobro zboruva; - Lice koe pred gubitokot na sluhot go razvilo svojot govor me|utoa, poradi

neprevzemawe merki za osposobuvawe, toa delumno go zaboravilo govorot; - Lice koe ogluvelo pred da go razvie svojot govor, a delumen razvoj na govorot

postignalo so posebni ve`bi; - Lice koe ogluvelo pred da go razvie svojot govor i podocna ne go razvilo, tuku

stanalo nemo - gluvonemo. Licata so pre~ki vo sluhot od ovoj ~len, osven licata od st 2, se upatuvaat na specijalno

vospitanie i obrazovanie.

3.3. Lica so pre~ki vo govorot i glasot So pre~ki vo govorot i glasot se smetaat lica ~ii govor ne odgovara na nivnata vozrast

ili ne e razbirliv, gramati~ki i sintakti~ki neizgraden so konvulzivni pre~ki vo mehanizmot i avtomatizmot vo govorot, zaradi {to im e potrebno obezbeduvawe na logopatski korektiven tretman, a po potreba za{tita i lekuvawe.

Spored vidot i stepenot na popre~enosta na govorot i glasot, ovie lica se rasporeduvaat vo 7 grupi:

a) Lica so celosno otsustvo na govorot (Alalija); b) Lica so patolo{ki i nerazvien govor (razvojna disfazija); v) Lica so te{ka nazalacija i otsustvo na izgovoreni glasovi (rinolarija); g) Lica so pre~ki vo govorniot mehanizam (disartija kaj cerebralnata paraliza); d) Lica so te{ki oblici na pelte~ewe (disartija spastiko); i) Lica so gubitok na porano steknata govor (afazija); j) Lica so kombinacija na navedenite pre~ki. Licata so poblagi oblici na pre~ki navedeni vo stav 2 na ovoj ~len kako i lica so

dislalii (nepravilen izgovor na glasovi) disleksii i dizgrafii (pre~ki vo ~itaweto i pi{uvaweto), ne se rasporeduvaat.

Licata od st 2 alinea 4 od ovoj ~len se upatauvaat na specijalno vospitanie.

3.4. Lica so pre~ki vo telesniot razvoj Telesno invalidno lice se smeta:

a) Lice so te{ki ili trajni pre~ki ili o{tetuvawa na lokomotorniot sistem i so te{ki telesni deformiteti.

b) Lice so te{ki muskulni zaboluvawa i o{tetuvawa (cerebralna paraliza, muskulna distrofija, muskulna skleroza)

v) Lica so najte{ki oblici na hroni`ni zaboluvawa i so seriozno naru{ena zdravstvena sostojba.

Na specijalno vospitanie i obrazovanie, kako i osposobuvawe za rabota, se upatuvaat samo onie telesni invalidni lica, koi poradi svoite trajni o{tetuvawa i pre~ki ne se vo sostojba da posetuvaat redovni u~ili{ta.

3.5. Lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj So pre~ki vo psihi~kiot razvoj se smetaat lica koi, poradi zaostanuvawe vo psihi~kiot

razvoj od primarno i sekundarno poteklo, vo zna~itelna mera se zaostanati vo svoeto op{to sozrevawe i se popre~eni vo sposobnostite za u~ewe i prilagoduvawe na barawata na op{testveniot `ivot i rabota. Spored stepenot na popre~enosta vo psihi~kot razvoj, ovie lica se rasporeduvaat vo slednite 4 grupi:

65

a) Lica so lesna popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignalo koeficient na inteligencija od 51-70 i na koe mu se potrebni posebni uslovi za vospituvawe, obrazovanie, profesionalno odnosno rabotno osposobuvawe.

b) Lice so umerene popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignuva koeficient na inteligencija od 36-50 i koe e vo sostojba da se steknuva so elemntarni naviki i da se gri`i za svoite osnovni potrebi, da se osposobuva za poednostavna rabota i koe mo`e da se prilagoduva na osnovnite barawa na op{testveniot `ivot.

v) Lice so te{ka popre~enost vo psihi~kiot razvoj koe postignuva koeficient na inteligencija od 21-35 i e so mnogu ograni~eni umstveni sposobnosti a e vo sostojba da gi usvojuva elementarnite higienski naviki i navikite za samoposlu`uvawe, kako i da se vklu~uva vo nekoi najednostavni rabotni aktivnosti.

g) Lica so najte{ka popre~enost vo psihi`kiot razvoj koe postignuva koeficient na inteligencija pomalku od 20 i e so krajno ograni~eni sposobnosti za aktivnosti i vo celost ili trajno e upateno na pomo{ i gri`a od strana na drugi lica.

Licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj od st 1 alinea 1 i 2 (licata pod a) i b) ) se upatuvaat na soodvetno specijalno vospituvawe i obrazovanie i profesionalno odnosno rabotno osposobuvawe.

Misleweto za psihi~kata popre~enost se dava vrz osnova na ocenka na op{tiot psihi~ki razvoj, zemaj}i gi vo vid emocionalniot i socijalniot razvoj na licata. Pritoa se vodi gri`a vo prv red za li~nosta vo celina kako i za uslovite pod koi liceto se razviva i obrazuva.

3.6. Lica so pove}e vidovi na popre~enost So pove}e vidovi na pre~ki, se smetaat lica koi imaat dve ili pove}e pre~ki, vo

psihi~kiot odnosno fizi~kiot razvoj a ne mo`at da se rasporeduvaat spored fizi~kite i psihi`kite pre~ki od to~ka 1-5 na ~l.2 od Pravilnikot.

Naod i mislewe za vidot i stepenot na psihofizi~kata popre~enost na prvostepeniot, odnosno vtorostepeniot organ dava zdravstvena, socijalna ili obrazovna ustanova koja vo ramkite na svojata dejnost tretira problemi od oblasta na psihofizi~kiot razvoj na licata so opredelen vid na popre~enost.

Ustanovata koja dava naod i mislewe treba da gi ima slednite stru~ni lica:

- za lica so pre~ki vo vidot: tiflopedagog, psiholog, oftamolog, pedijatar i socijalen rabotnik;

- za lica so pre~ki vo sluhot: surdopedagog, psiholog, otorinolaringolog, pedijatar i socijalen rabotnik;

- za lica so pre~ki vo govorot i glasot: logoped, psiholog, otorinolaringolog, pedijatar i socijalen rabotnik;

- za telesno invalidni lica: pedagog, psiholog, ortoped ili fizijatar, pedijatar, psihijatar i socijalen rabotnik;

- za lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj: oligofrenopedagog, psiholog, neuropsihijatar, pedijatar i socijalen rabotnik;

- za lica so pove}e vidovi na popre~enost: naod i misleweto go davat stru~ni lica od prethodnite alinei vo zavisnost od primarnata psihofizi~ka popre~enost a se pribavuvaat mislewa i od drugi stru~ni organizacii.

Naodot i misleweto za rasporeduvawe se dava vrz osnova na neposreden pregled na liceto kako i vrz osnova na stru~no ispituvawe i opservacija. Ovoj naod i mislewe kako i misleweto na stru~noto lice se davaat na posebno izgotveni obrasci.

Spored ~l. 12 od Pravilnikot rasporedenite lica nadle`niot organ so re{enie gi upatuva vo ustanovite za vospituvawe i obrazovanie, odnosno za{tita i rehabilitacija ili na drug potreben tretman vo rok od 60 dena od denot na rasporeduvaweto.

Kategorizacijata na hendikepiranite lica vo praktikat od niza objektivni pri~ini se vr{i samo vo Centarot za rehabilitacija - Skopje, Zavodot za mentalno zdravi - Skopje i Sovetuvali{teto za mentalno zdravje pri Medicinskiot centar vo Bitola. Vo ovie ustanovi postojat tolku komisii, kolku i kategorii na lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj a vo zavisnost od dominantnata pre~ka pretsedatel na soodvetnata komosija e lice so specijalnost {to odgovara na problemot na liceto {to se re{ava.

Upatuvaweto na komisija za kategorizacija go vr{i op{tinskiot centar za socijalna raabota. Po dobivaweto na baraweto vedna{ se vr{i priem i registrirawe na liceto i se

66

otvara dosie koe go vodi i a`urira socijalniot rabotnik koj e ~len na komisijata. Po oformenite naodi i mislewa se donesuva re{enie za kategorizacija.

So ~l.13 od Pravilnikot se regulira i organot {to ja vodi evidencijata na hendikepiranite lica spored poseben obrazec koj e sostaven del na Pravilnikot. Knigata za evidencija ja vodi centarot za socijalna rabota i vo opredelen slu~aj mo`e da dava izve{taj za brojot na rasporedenite lica spored poseben obrazec {to isto taka e sostaven del na Pravilnikot.

67

4. DIJAGNOSTICIRAWE, RAN TRETMAN I MEDICINSKA REHABILITACIJA

Zdravstvaenata za{tita na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj pretstavuva integralen del na zdravstvenata za{tita na site gra|ani uredena so Zakonot za zdravstvena za{tita (SV RM 1991/38, so izmeni i dopolnuvawa SV RM 1993/46). So drugi zborovi vo na{eto zdravstvo e zazemen stav deka zdravstaenata za{tita se zasniva vrz edinstvoto na preventivnite, dijagnosti~ko - teravpetskite i rehabilitacionie merki odnosno deka vo toj sklop rehabilitacijata pretstavuva tretiot del od zdravstvenata za{tita i deka treba da se spreveduva kaj site onie na koi po lekuvaweto im ostanal o{teten nekoj organ ili nekoja funkcija.

So na{eto pozitivno zakonodavstvo od ovaa oblast glavno e opfateno:

- prevzemawe na stru~no medicinski merki, merki i postapki za unapreduvawe na zdravstvenata sostojba odnosno spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na bolnite i drugi naru{uvawa na zdravjeto;

- sproveduvawe na preventivnite, terapevtskite i rehabilitacioni merki; - obaezbeduvawe na pravoto na protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i

sanitetski spravi; - ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe, rehabilitacija, nega,

smestuvawe i ishrana vo bolni~ki ustanovi. Osnovnite prava na gra|anite kako i na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj od

zdravstvena za{tita se regulirani so ~l.11 od Zakonot vo koj se veli deka so zadol`itelno zdravsteno osiguruvawe vrz na~elata na zaemnost i solidarnost, na osigurenicite im se obezbeduva pravo na osnovna zdravstvaena za{tita koja me|u drugoto opfa}a:

- prezemawe na stru~no medicinski merki, merki i postapki za unapreduvawe na zdravstvenata sostojba, odnosno spre~uvawe, suzbivawe i rano otkrivawe na bolestite i drugi naru{uvawa na zdravjeto;

- sproveduvawe na preventivnite, terapevtskite i rehabilitacionite merki i specijalizirani, dijagnosti~ki, terapevtsko - rehabilitacioni postapki;

- protezi, ortopedski i drugi pomagala, pomo{ni i ortopedski spravi; - ispituvawe i utvrduvawe na zdravstvenata sostojba, lekuvawe, rehabilitacija, nega,

smestuvawe i ishrana vo bolni~ki ustanovi. Pravata od osnovnata zdravstvena za{tita se obezbeduvaat pome|u drugoto i za:

- korisnicite na penzii i korisnicite na pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na vrabotuvawe spored propisite na penziskoto i invalidsko osiguruvawe koi ne se vo raboten odnos, dodeka primaat nadomestok spored tie propisi, kako i dr`avjani na RM koi primaat penzija ili invalidnina od stranski nositel na osiguruvawe dodeka prestojuvaat na teritorijata na Republikata;

- U~esnicite vo NVO i u~enicite vo narodno - osloboditelnoto dvi`ewe vo Egejskiot del na Makedonija na koj svojstvoto na u~esnik im e priznato spored propisite za penziskoto i invalidsko osiguruvawe;

- Voenite invalidi i ~lenovite na semejstva na padnatitei borci vo NOV i na umrenite u~esnici vo NOV i voeni invalidi spored propisite za voeni invalidi;

- Licata na koi im e priznato svojstvoto na civilen invalid od vojnata vrz osnova na Zakonot;

- Licata korisnici na osnovnite prava od socijalnata za{tita (~l.12 st 1 t.9, 12, 13 i 14).

Pri utvrduvaweto na ovaa odredba zakonodavecot vodel smetka so zdravstvenoto osiguruvawe da gi opfati site gra|ani na RM. Ottamu me|utoa kako da proizleguva deka ne se osiguvani samo gra|anite koi ne se vo raboten odnos i po nivna `elba ne se prijavuvaat vo Zavodot za vrabotuvawe, deca {to ostanale bez dvata roditeli ako ne primaat semejna penzija

68

kako i decata na bra~ni drugari koga dvajcata se u~enici ili studenti, za{to tie se osigurani preku svoite roditeli dodeka se na redovno {koluvawe. No Zakonot nitu ovie lica ne gi ostavil bez mo`nost da koristat zdravstvena za{tita za{to spored ~l.17 st1 t.1 od Zakonot na decata i maldincite do 18 godi{na vozrast, u~enicite i studentite dodeka se na redovno {koluvawe, no najmnogu do 26, odnosno 27 godini, im se obezbeduva zdravstvena za{tita na tovar na Buxetot na Republikata.

Spored ~l.17 od Zakonot na gra|anite na RM koi ne podle`at na osiguruvawe spored ~l.12 do 16 na Zakonot vrz osnova na vzaemnost i solidarnost im se obezbeduva pravo i vo slu~aj na zaboluvawe od: zarazni bolesti, du{evni bolesti, reumatska groznica i nejzinite komplikacii, maligni zaboluvawa, {ekerna bolest, bubre`ni zaboluvawa {to se tretiraat so hroni~na analiza, progresivni nervni i muskularni zaboluvawa, cerebralna paraliza, multipleks skleroza, cisti~ni fibrozi, hemofilija, talasemija i na nea sli~ni bolesti, epilepsija, alkoholizam i narkomanija. Obemot i sodr`inata na zdravstvaenata za{tita na gra|anite od ovoj ~len kako i na~inot na sproveduvaweto gi utvrduva Sobranieto na RM.

So ~l.17 na Zakonot za prv pat se napu{tija tn. zadol`itelni vidovi na zdravstveana za{tita so predviduvaweto zdravstvena za{tita na site gra|ani koi ne podle`at na zadol`itelno zdravstveno osiguruvawe. Vakvata opredelba proizleguva od karekterot na zadol`itelnoto zdravstveno osiguruvawe spored koe na ositurenikot i na ~lenovite na negovoto semejstvo, po osnov na svoeto osiguruvawe im se obezbeduvaat site prava predvideni vo Zakonot bez ogled na vidot na zaboluvaweto, bez ogled na vozrasta i polot na osigurenikot. Spored ovoj Zakon pravata na site ovie kategorii gra|ani im se obezbeduvaat kako na ~lenovi na semejstvoto na osiguranicite vrz osnova na osiguruvaweto, a samo na onie deca, stari, `eni i bolni od oddelni zaboluvawa, koi nemaat osnov za ostvaruvawe, zdravstvenata za{tita im se obezbeduva vrz osnova na ~l.17 na tovar na sredstvata na Buxetot.

Obemot i sodr`inata na pravata od zdravstvenata za{tita vrz osnova na ovoj ~len se potesni od obemot i sodr`inata na pravata predvideni vo Zakonot za osigurenicite i za ~lenovite na nivnite semejstva. Vsu{nost so ovaa odredba se obezbeduva:

- na decata, u~enicite i studentite preventivna zdravstvena za{tita, vakcinacija i revakcinacii, lekarski pregledi, lekuvawe i rehabilitacija, so cel da im se obezbedi nivnoto zdravje i pravilen razvoj;

- na licata bolni od navedenite zaboluvawa zdravstvaena za{tita koja so ogled na te`inata bara otkrivawe i lekuvawe za koe e zainteresirano celoto op{testvo.

Vrz osnova na ovoj ~len na gra|anite ne im pripa|a pravo na protezi, ortopoedski i drugi pomagala, sinteti~ki spravi i sl. koi se predvideni samo za osigurenicite vo zdravstvenoto osiguruvawe. Od druga strana pri koristeweto na zdravstvenata za{tita vrz osnova na ovoj ~len gra|anite ne se zadol`eni da pla}aat participacija koja inaku e predvidena za zdravstvenite uslugi koi pa|aat na tovar na Fondot za zdravstvenoto osiguruvawe. Imeno spored ~l.86-a od Zakonot se nabroeni osiguranicite odnosno slu~aite koi se oslobodeni od pla}awe na participacija i toa:

- deca do 14 godini, `eni vo vrska so bremenosta i poroduvaweto, licata postari od 65 godini i osigurenicite koi pretrpele povreda na rabota i profesionalna bolest kako kategorii za koi op{testvoto vodi posebna gri`a;

- bolnite od malidni zaboluvawa, progresivni nervni i muskularni zaboluvawa, cerebralna paraliza, multipleks skleroza, cisti~ni fibrozi, hemofilija, epilepsija, zarazni bolesti, reumatska groznica i nejzinite komplikacii, {e}erna bolest, bubre`ni zaboluvawa {to se tretiraat so hroni~na dijaliza, du{evni bolesti, alkoholizam i narkomanija, telasemija i na nea sli~ni bolesti, infarkt na miokardot, sostojbi po operacija na koronarni arterii, dekompenzacija na srce, srcev blok, vgraden pesmejker, sostojbi po presaduvawe na bubrezi, pamfigus ili lupus eritematodes, poradi karakterot na zaboluvaweto i negovoto dolgotrajno lekuvawe;

- korisnicite na osnovnite prava od socijalnata za{tita kako socijalno zagraozena kategorija;

- dobrovolnite dariteli na krv zaradi stimulirawe na krvodaritelstvoto. Osigurenikot i ~lenovite na negovoto semejstvo u~estvuvaat so li~ni sredstva vo cenata

na protezite, ortopedskite i drugite pomagala izraboteni od standarden materijal i toa:

- 20% od cenata na slu{nite pomagala i na zabno - tehni~ki i zabno proteti~ki sredstva;

69

- 50% od cenata na site drugi protezi, ortopedski i drugi pomagala i sredstva (~l.76-b). Od u~estvo utvrdeno vo ~l.76-b na Zakonot se osloboduvaat: - decata do 18 godi{na vozrast; - osigurenicite koi koristat protezi, ortopedski i drugi pomagala i sredstva kako

posledica na povredi na rabota i profesionalno zaboluvawe; - dariteli na krv koi dobrovolno daruvale krv pove}e od deset pati; - licata koi se oslobodeni od u~estvo spored posebni propisi (voeni invalidi i

korisnici na semejna invalidnina po osnov na padnat borec). Protezite, ortopedskite spravi i pomagala koi se izraboteni od standardena materijal

{to pa|aat na tovar na Fondot za zdravstveno osiguruvawe se utvrdeni so poseben akt na Ministerstvoto za zdravstvo. Toj akt e "Pravilnikot za utvrduvawe na lista na protezi, ortopedski i drugi pomagala i sanitetski sredstva, zabnotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva, standardi za materijalot od koi tie se izrabotuvaat, rokovite i traeweto na tie sredstva i uslovite za izrabotka na novi sredstva pred istekot na utvrdenite rokovi" (SV RM 1992/37, so novela od 1993/67).

Pomagalata navedeni vo ovoj Pravilnik im se davaat na osigurenicite po predlog na lekar specijalist od soodvetnata specijalnost ili po predlog na lekar od op{ta medicina.

Spored ovoj Pravilnik na osigurenicite im se obezbeduvaat: protezi, ortopedski sredstva, ortopedski ~evli, invalidska koli~ka, ko`ni rakavici, gumeni ~orapi, pomo{ni pomagala i ostanati pomagala i sanitetski spravi, o~ni pomagala, slu{ni pomagala, pomagala za ovozmo`uvawe glasen govor i zabnotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva.

Protezi dobiva osigurenik na kogo mu nedostasuva del ili cel goren ili dolen ekstremitet.

Ortopedski spravi (aparati za gorni i dolni ekstremiteti, korseti i mideri) dobiva osigurenikot na kogo tie mu se potrebni poradi ovozmo`uvawe na potpirawe, rasteretuvawe, spre~uvawe na nastanuvawe na deformacii i koregirawe na postojnata deformacija i kontrolirawe na nasokata na dvi`ewe.

Ortopedski ~evli dobiva osigurenikot na koj tie mu se potrebni zaradi toa {to ima: pokratka noga za pove}e od 2.5sm; poizrazeno deformirawe na sko~en zglob ili stapalo poradi is~a{uvawe, skr{enici ili koski izrastoci od pogolemi razmeri izzemaj}i ja deformacijata

kako posledica na hallux valgus koga ~evlite morat da bidat izraboteni spored gipsen otisok;

izrazito trofi~ni promeni so uceratio na stopalata i drugi deformiteti navedeni vo ~l.10 i 11 od Pravilnikot.

Invalidska koli~ka na ra~en pogon dobiva osigurenikot na kogo mu se amputirani dvete noze pod kolenata koga protezata e medicinski kontraindicirana, amputirana e ednata noga kade {to poradi progresivno zaboluvawe i predviduvaweto deka mo`e da dojde do vlo{uvawe na drugata noga i ne mo`e da se ovozmo`i upotreba na protezata i dr. slu~ai predvideni vo ~l.15 od Pravilnikot.

Pravoto na ko`ni narakvici ima osigurenikot na kogo napolno mu se odzemeni najmalku

dve od trite glavni nervi na istata raka (ulnaris, radijalis, medianus), ako mu e odzemen

brahialniot pleksus (plexus brachialis) na ednata raka poradi {to mu e onevozmo`eno

upotrebuvawe na prstite na taa raka i dr. slu~ai predvideni vo ~l.17 od Pravilnikot.

Pravoto na gumeni ~orapi (nadkolenici ili dokolenici) ima osigurenik koj ima silno izrazeno pro{iruvawe na venite na nozete i silno izrazen otok na nozete a upotrebata na gumeni ~orapi ne e kontraindicirano.

Pravoto na pomo{ni pomagala ima osigurenikot ako od medicinski pri~ini mu se potrebni bastum, ko`na kapa, perika i ve{ta~ka dojka.

Me|u ostanati pomagala na koi osigurenikot ima pravo se vbroeni urin receptor, ednotrahijalna kanila, gumeno crevo za ve{ta~ko hranewe i drugi pomagala predvideni so ~l.25 od Pravilnikot.

Me|u o~nite pomagala na koi osigurenikot ima pravo se nabroeni: o~ila za korekcija na kratkovidost, dalekuvidost i za{tita na predniot segment na okoto nad eden diopter, drugi pomagala i pomagala za golemi o{tetuvawa na vid na ostrina (prakti~no slepilo).

Slu{en aparat (amplifikator) mu se dodeluva na osigurenik kaj kogo postoi obostrana zaguba na sluhot nad 40db i so lekuvawe ne mo`e da mu se podobri pod taa granica a so tonalno i

70

vokalno audiometrisko ispituvawe kako i so testirawe na karekteristikite na pomagaloto se utvrdi deka mo`e da se postigne zadovolitelen rehabilitacionen efekt.

Slu{en aparat im se dodeluva na: deca od predu~ili{na vozrast nad 2 godini ako so ogled na mentalnata sostojba i stepenot na o{tetuvawto na sluhot, mo`e da se o~ekuva razvoj na govorot pri sproveduvawe na stru~na rehabilitaciona postapka so slu{no pomagalo; deca na {koluvawe ako so dodeluvaweto na slu{niot aparat im se ovozmo`uva sledewe na nastava i gluvonemi deca koga mo`e da se olesni sledeweto na nastavata vo specijalni oddelenija za nagluvi deca ili vo zavodi - domovi za takvi deca.

Aparat za ovozmo`uvawe glasen govor (ve{ta~ki grklan) vrz osnova na elektri~en vibrator (mikrofon) mu se dodeluva na osigurenikot koj trajno ja zagubil sposobnosta za govor poradi bolest, povreda ili operativen zafat na grklanot, ako so testirawe se utvrdi deka so pomo{ na takov aparat mo`e da se postigne zadovolitelen rehabilitacionen efekt a u~eweto na ezafarangijalen govor na delo e so zadovolitelen rezultat.

Koristeweto na pravoto na zabnotehni~ki i zabnoproteti~ki sredstva e uredeno so ~l.52-60 od Pravilnikot.

So ~l.60 od Pravilnikot e regulirano deka na tovar na Fondot za zdravstvaeno osiguruvawe na osigurenicite im se obezbeduvaat:

- protezi od ~l.4 od Pravilnikot; - ortopedski sredstva od ~l.7 st 1 od Pravilnikot; - invalidska koli~ka od ~l.15 od Pravilnikot; - pomagala i sanitetski spravi od ~l.25 t.1, 2, 3, 6 i 9; - o~na proteza od ~l.30 st 1 t.2 potto~ka 1 od Pravilnikot. Site ostanati pomagala osigurenicite imaat pravo da gi dobijat so li~na participacija.

So Pravilnikot za utvrduvawe na obemot na zdravstvenite uslugi {to pa|aat na tovar na sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe (SV RM 1992/3, so noveli 1992/12, 1992/32, 1992/41, 1993/35, 1995/6 i 1995/19) se ureduva obemot na zdravstvaenite uslugi koi osigurenicite od ~l.12 od Zakonot za zdravstvaena za{tita mo`at da gi koristat na tovar na sredstvata na Fondot na zdravstveno osigureuvawe i visinata na nadomestokot na platite za vreme na privremena spre~enost na rabota.

Spored ovoj Pravilnik na gra|anite od ~l.17 od Zakonot za zdravstvenata za{tita koj ne podle`i na osiguruvawe spored ~lenovite 12 i 16 od toj zakon, Fondot za zdravstveno osiguruvawe im izdava potvrdi za koristewe na zdravstvena za{tita vo koi se naveduva edna od osnovite za korristeweto na zdravstvena za{tita od to~kite 1 do 3 na toj ~len.

Vo ~l.12 od ovoj Pravilnik se naveduva i toa deka Fondot za zdravstveno osiguruvawe u~estvuva so 100% od tro{ocite za zdravstveni uslugi na osigurenicite smesteni vo gerontolo{ka zdravstvena organizacija.

I najposle, spored ~l.16 od Pravilnikot za uslovite i na~inot na upatuvawe na osigurenicite na lekuvawe vo stranstvo (SV RM 1992/3, so noveli 1992/11, 1992/32 i 1992/48) na osigurenikot na kogo pri patuvawe zaradi lekuvawe vo stranstvo mu e neophodno potrebna medicinska i druga pomo{, koj e gluvonem, slep, nepodvi`en, na dete do 18 godini i lice koe poradi opredeleni fizi~ki i psihi~ki pri~ini ne mo`e samo da patuva, mo`e da mu se odobri pridru`nik, odnosno stru~en pridru`nik pri odewe, pri vra}awe, do 2 dena pred odewe i do 2 dena pri vra}awe, kako i za seto vreme na ambulantsko lekuvawe i za dete do 10 godini za seto vreme na bolni~ko lekuvawe.

Tro{ocite za lekuvawe na osigurenicite vo stranstvo gi podnesuva Fondot za zdravstveno osiguruvawe. Osigurenikot u~estvuva so 20% vo vkupnite tro{oci za prevoz, ishrana i smestuvawe na osigurenicite, odnosno nivnite pridru`nici.

71

5. SPECIJALNO VOSPITUVAWE I OBRAZOVANIE

5.1. Predu~ili{no vospituvawe Pra{awata od oblasta na specijalnoto predu~ili{no vospituvawe kako i na

specijalnoto osnovno i stru~no obrazovanie porano bea regulirani so posebni zakoni. Vo SRM be{e donesen Zakon za specijalnite u~ili{ta vo 1961 godina (SV SRM 1961/11) koj pove}e pati be{e noveliran (SV SRM 1962/3 i 1965/14). Podocna regulativata po odnos na ovie pra{awa vo Zakonot za osnovnoto vospitanie i obrazovanie (SV SRM 1976/11) se do donesuvaweto na novite zakoni od ovaa oblast.

Predu~ili{noto a vo tie ramki i specijalnoto vospituvawe kaj nas denes glavno e regulirano so Zakonot za predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie od 1983 god. (SV SRM 1983/19) so noveli: SV SRM 1989/29, SV SRM 1990/15, 1991/11, SV RM 1991/40 i SV RM 1995/14. Del od pra{awata od ovaa oblast se regulirani i so Zakonot za op{testvena za{tita na decata (SV SRM 1981/6).

Zada~ite na predu~ili{noto vospituvawe koe na decata im se obezbeduva vo godinata pred vklu~uvaweto vo osnovnoto vospituvawe i obrazovanie spored ~l.8 i 9 od Zakonot glavno se:

- zdobivawe so osnovni znaewa, ve{tini i naviki; - usovr{uvawe na nivnite predispozicii i sposobnosti; - pravilen psiho - fizi~ki razvoj na decata i formirawe na osnovni higienski naviki; - socijalizacija na decata preku drugi organizirani vospitno - obrazovni aktivnosti; - podigawe na intelektualniot, emocionalniot i socijalniot razvoj na decata; - podgotvuvawe na decata za natamo{no obrazovanie; - ubla`uvawe na negativnite posledici i spre~uvawe na pojavuvaweto na novi

te{kotii kaj decata so pre~ki vo psiho - fizi~kiot razvoj. Predu~ili{noto vospituvawe i obrazovanie vo smisla na ovoj Zakon e me|utoa po{iroka

dejnost. Toa opfa}a zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na decata od prvat godina na `ivotot do nivnoto vklu~uvawe vo osnovnoto vospituvawe i obrazovanie. Spored ~l. 25 od Zakonot zgri`uvaweto, vospituvaweto i obrazovanieto na decata od predu~ili{na vozrast se odnesuva na deca do 2 godini i zgri`uva~ka i vospitno - obrazovna dejnost na decata od 2 do 7 godini.

Zgri`uvaweto i vospituvaweto na decata do 2 godini opfa}a: nega, ishrana i odr`uvawe na li~nata higiena, razvivawe na dvi`ewata, stimulirawe i razvivawe na govorot, kako i razvivawe na socijalno - emocionalnite osobini na deteto.

Vospitno - obrazovnata dejnost na decata od 2 do 7 godini opfa}a aktivnosti povrzani so sekojdnevniot `ivot, slobodni i naso~eni aktivnosti, zdravstvena za{tita, javna i kulturna dejnost, sledewe na psiho - fizi~kiot razvoj na deteto i razvivawe i unapeduvawe na vospitno - obrazovnata dejnost.

Spored Zakonot licata so pre~ki vo psiho - fizi~kiot razvoj imaat pravo da bidat vklu~eni vo site formi na predu~ili{na dejnost, odnosno:

- na prestoj vo jasli i gradinki dokolku se so lesni o{tetuvawa; - na primena na metodi i pomagala {to odgovaraat za rabota so niv; - na formirawe posebni grupi za te{ki slu~ai; - na smestuvawe i tretman vo zavodite za onie deca sprema koi takov tretman ne mo`e

da se obezbedi vo redovni uslovi. Spored ~l.74 od Zakonot, zgri`uvaweto, vospituvaweto i obrazovanieto na decata vo

organizaciite za zgri`uvawe i vospituvawe se organizira vo vospitni grupi so deca od ista ili pribli`no ista vozrast i toa:

- od 6 - 12 meseci od 6 - 8 deca - od 13 - 18 meseci 8 - 10 deca - od 19 - 24 meseci 10-12 deca

72

- od 2 - 3 godini 12 - 15 deca - od 3 - 4 godini 15 - 18 deca - od 4 - 5 godini 18 - 20 deca - od 5 - 7 godini 25 deca i - od 3 godini do vklu~uvaweto vo osnovnoto obrazovanie 20 deca vo kombinirana grupa.

Za `al poradi niza okolnosti zgri`uvaweto i vospituvaweto, odnosno vospitno - obrazovnata dejnost, vo predu~ili{nite ustanovi kaj nas ne za`ivea i pokraj soznanijata za takvata polezna praktika vo svetot koja so godini uspe{no funkcionira i poka`uva dobri rezultati.

So Zakonot za op{testvena za{tita na decata (SV SRM 1981/6, so noveli 1987/40, 1991/11, 1991/38 i 1992/12) se utvrduvaat op{tite uslovi za ostvarauvawe na op{testvenata za{tita na decata i zaemnosta, solidarnosta i ramnopravnosta vo nejziniot razvoj vo site sredini. Op{testvenata za{tita na decata e dejnost za sozdavawe uslovi za site deca preku organizirani merki i aktivnosti vo oblasta na vospituvaweto i obrazovanieto, zdravstvoto, kulturata, fizi~kata kultura i socijalnata za{tita, da im se obezbedat izedna~eni uslovi za sestran i normalen razvoj.

Za zadovoluvawe na zaedni~kite potrebi i interesi od op{testvena za{tita na decata, rabotnite lu|e i gra|anite sozdavaat op{testveno - ekonomski i drugi uslovi a osobeno obezbeduvaat:

- zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na decata od predu~ili{na vozrast; - organizirana op{testvena ishrana na u~enicite, prodol`en prestoj, prevoz,

besplatni u~ebnici, smestuvawe vo u~eni~ki domovi i drugi potrebi od oblasta na vospituvaweto i obrazovanieto;

- celosna zdravstvena za{tita na decata, pravilen psihi~ki i fizi~ki razvoj, sledewe na zdravstvenata za{tita i prevzemawe drugi merki za zdravstvena za{tita na decata;

- uslovi za pomasovno koristewe na razni oblici na aktivnosti vo oblasta na kulturata, koristeweto i organiziraweto na specijalizirani organizacii za deca i razvivawe na razni oblici na kulturno - umetni~ki amaterizam za deca i drugo;

- razvivawe na mre`a na objekti za sportsko - rekreativni aktivnosti na decata, sproveduvawe soodvetni programi za aktivnosti za fizi~ko vospituvawe na decata vo slobodnoto vreme i drugi aktivnosti za razvoj na fizi~kata kultura na decata;

- za{tita na decata bez roditeli i roditelska gri`a, za{tita na decata so psihi~ki i fizi~ki nedostatoci, za{tita na decata so pre~ki vo povedenieto i dr. vo oblasta na socijalnata za{tita.

Op{testvenata za{tita na decata vo smisla na ovoj Zakon se obezbeduva so ostvaruvawe na organizirani oblici na nivna za{tita, a osobeno preku:

- zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na decata od predu~ili{na vozrast; - odmor i rekreacija na decata do 15 godi{na vozrast; - pari~ni primawa na decata; - drugi oblici na op{testvena za{tita utvrdeni so zakonot, op{testven dogovor ili

spogodba. Takvata za{tita na decata se ostvaruva preku organizirani formi na za{tita vo

ustanovi za zgri`uvawe i vospituvawe i ustanovi za odmor i rekreacija.

Zgri`uvaweto na decata se ostvaruva preku organizirano smestuvawe, nega, ishrana i drugi oblici na organizirano prifa}awe, prisposobeni na vozrasta i psihi~kiiot i fizi~kiot razvoj na decata, kako i na potrebite na gra|anite.

Odmor i rekreacija na decata se ostvaruvat vo organizaciite za odmor i rekreacija, kako i preku drugi organizirani oblici so koi se ostvaruvaat celite i zada~ite na ovaa dejnost.

Dodatocite na deca kako oblik na op{testvena za{tita na decata se ostvaruvaat vo vid na dodatok za deca, poseben dodatok i u~estvo vo opremuvawe na novorodeno dete.

Spored ~l. 19 od Zakonot dodatokot na deca se ostvaruva vo zavisnost od vozrasta na deteto i od materijalnata sostojba na semejstvoto.

Korisnici na dodatok za deca vo smisla na st 1 od ovoj ~l., se decata do navr{eni 15 godini, kako i deca nad taa vozrast dokolku se na redovno {koluvawe a najdocna do navr{eni 26 godini od `ivotot.

73

Dete koe napolno ili trajno ili za podolgo od edna godina }e ostane nesposobno za rabota, ima pravo na dodatok na deca za seto vreme na traeweto na nesposobnosta.

Kako napolno i trajno nesposobno za rabota se smeta i dete na koe mu e priznato pravo na profesionalna rehabilitacija se do nejzinoto uspe{no zavr{uvawe.

Dodatok na deca se obezbeduva me|u drugoto i na:

- decata na u`ivatelite na starosna i invalidska penzija spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, invalidite na trudot - korisnici na materijalno obezbeduvawe i privremen nadomestok spored propisite za invalidskoto osiguruvawe;

- decata bez roditelska gri`a i deca na smaohrani roditeli; - decata na korisnicite na materijalno obezbeduvawe spored Zakonot za materijalno

obezbeduvawe na u~esnicite od NOV; - decata na korisnicite na postojana pari~na pomo{ spored Zakonot za socijalnata

za{tita (~l.20 st 1 t. 4, 6, 7 i 8). Poseben dodatok ostvaruva dete so pote{ki psiho - fizi~ki nedostatoci, vo zavisnost od

vozrasta na deteto i od materijalnata sostojbata na semejstvoto.

5.2. Specijalno osnovno obrazovanie i vospituvawe Odredbite {to se odnesuvaat na sistemot na specijalnoto osnovno obrazovanie vo RM

re~isi vo celost se dadeni vo Zakonot za predu~ili{no i osnovno vospitanie i obrazovanie (SV SRM 1983/19, so noveli 1989/29, 1990/15, 1991/11. 1991/40 i 1995/14).

Vo negovite odredbi najnapred se istaknuva deka za decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, organizaciite za zgri`uvawe i vospituvawe i osnovnite u~ili{ta, sobrazno so vidot i stepenot na popre~enosta organiziraat zgri`uva~ka i vospitno - obrazovna rabota.

Vakvata obrazovna rabota se organizira i vo posebni grupi odnosno paralelki ako vo tekot na redovnata vospitna - obrazovna dejnost se utvrdi deka i pokraj primenata na individualizirani postapki ovie deca ne mo`at normalno da napreduvaat. Izdvojuvaweto na decata od redovnata vospitno - obrazovna rabota i na u~enicite od redovnata nastava i nivnioto vklu~uvawe vo posebni grupi, odnosno paralelki go vr{i stru~en kolegium na organizacijata za zgri`uvawe i vospituvawe, odnosno nastavni~kiot sovet na u~ili{teto, otkako }e bidat kategorizirani i evidentirani spored vidot i stepenot na pre~kite i nedostatocite.

Dokolku vo mestoto na `iveewe na u~enicite so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj ne postojata uslovi za osnovno vospituvawe i obrazovanie, op{tinskata zaednica za osnovno obrazovanie e dol`na da obezbedi osnovno vospituvawe i obrazovanie za ovie u~enici vo mesta kade {to postojat takvi uslovi.

Vrz osnova na sledewe na napredokot vo vospitno - obrazovniot proces, organizaciite za zgri`uvawe i vospituvawe, odnosno osnovnite u~ili{ta se dol`ni da utvrdat deka za opredeleni deca i u~enici e potrebno natamo{no vospituvawe i obrazovanie vo posebna grupa, odnosno paralelka.

Dokolku se utvrdi deka opredeleni deca, odnosno u~enici u~enici vo posebnata grupa, odnosno paralelka napreduvale i mo`at da u~estvuvat vo redovnata vospitno - obazovna rabota vo grupata, odnosno paralelka, se rasporeduvaat vo grupa ili paralelka za redovna vospitno - obrazovna rabota.

Za u~enicite so pogolemi pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, osnovnoto vospituvawe i obrazovanie se organizira i ostvaruva vo organizacii za zgri`uvawe i vospituvawe na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj i vo osnovni u~ili{ta za u~enici so takvi pre~ki. Uslovite za nivno vklu~uvawe vo osnovnoto vospituvawe i obrazovanie i brojot na u~enicite vo grupite gi propi{uva Republi~kiot pedago{ki sovet.

Organizaciite za zgri`uvawe i vospituvawe, osnovnite u~ili{ta i drugite organizacii {to go organiziraat i sproveduvaat vospituvaweto i obrazovanieto na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj se dol`ni da sorabotuvaat so semejstvata na ovie deca, so ustanovite {to se zanimavaat so rehabilitacija i so drugite zainteresirani organi i organizacii.

U~enicite so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj kako redovni u~enici se zdobivaat so osnovno obrazovanie do navr{eni 19 godini od `ivotot. U~enicite so pogolemi pre~ki vo

74

psihofizi~kiot razvoj se zdobivaat so osnovno obrazovanie do navr{eni 22 godini od `ivotot a paralelno se osposobuvaat i za vr{ewe na opredeleni raboti i rabotni zada~i.

Za u~enicite koi poradi zdravstveni i drugi pri~ini podolgo vreme se smesteni vo bolnica ili organizacija za specijalna za{tita isto taka se organizira osnovno vospituvawe i obrazovanie. Vospitno - obrazovnata dejnost za ovie lica po pravilo ja organizira najbliskoto osnovno u~ili{te vo podra~ni parelelki ili grupi.

Za u~enicite koi poradi zdravstveni pri~ini podolgo vreme ne se vklu~eni vo redovna nastava a za koi ne mo`e da se organizira redovno osnovno vospituvawe i obrazovanie, vospitno - obrazovnata rabota preku stru~na pomo{ ja izveduvaat nastavnicite i stru~nite sorabotnici na najbliskoto osnovno u~ili{te.

Za u~enicite so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj se obezbeduva prevoz bez ogled na oddale~enosta i prevoz za pridru`nicite na u~enicite koga poradi vidot i stepenot na psihofizi~kiot rezultat takva pridru`ba e neophodna.

Za razlika od Zakonot za predu~ili{noto i osnovno vospitanie i obrazovanie vo Predlogot za donesuvawe Zakon za osnovno obrazovanie od juni 1995 god. zna~itelno se reducirani odredbite koi se odnesuvaat na specijalnite osnovni u~ili{ta za lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj za{to nivnoto podrobno regulirawe mu se prepu{ta na podzakonskite akti.

Spored ovoj Predlog - Zakon osnovnoto obrazovanie se organizira i ostvaruva vo osnovni u~ili{ta a mo`e i vo zdravstveni ustanovi, vospitno - popravni domovi i kazneno - popravni ustanovi. Osnovnoto obrazovanie na u~enicite so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj pak, mo`e da se organizira vo osnovno u~ili{te i drugi ustanovi soglasno Zakonot (~l. 8). Vo ovie u~ili{ta se organizira i ostvaruva vospitno - obrazovnata dejnost spored posebni nastavni planovi i programi {to gi podgotvuva Pedago{kiot zavod na Makedonija a po predlog na Republi~kiot pedago{ki sovet gi donesuva i objavuva Ministerstvoto za obrazovanie. Pobliski propisi za kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na osnovnoto obrazovanie na u~enicite so pre~ki vo razvojot donesuva ministerstvoto (~l. 23-25).

So ovoj Predlog - Zakon se predviduva vospitno - obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie da ja ostvaruvaat nastavnici, stru~ni rabotnici (pedagog, psiholog, defektolog, socijalen rabotnik, bibliotekar) i vospituva~i. U~itel na u~enici so pre~ki vo fizi~kiot razvoj i deca so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj mo`e da bide lice samo so zavr{en defektolo{ki fakultet od soodvetna nasoka. Nastavnik za u~enici so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj mo`e da bide lice so zavr{en defektolo{ki fakultet od soodvetna nasoka osven za predmetite: doma}instvo, fizi~ko, likovno, muzi~ko vospituvawe i op{tetehni~ko obrazovanie ako gi ispolnuva uslovite za predmetna nastava vo osnovno u~ili{te. Vospita~ vo u~eni~ki dom za u~enici so pre~ki vo razvojot mo`e da bide lice koe zavr{ilo visoko ili vi{e obrazovanie za deca zo pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj od soodvetna nasoka. Isto taka i lice koe gi ispolnuva uslovite za u~itel ili nastavnik mo`e da bide vospituva~ vo u~eni~ki domovi, detski domovi i sl. Stru~en rabotnik vo osnovno, {to zna~i i vo specijalno osnovno u~ili{te mo`e da bide lice so soodvetno vi{e odnosno visoko obrazovanie (~l. 63).

Nadzorot nad zakonitosta na rabotata vo site osnovni u~ili{ta go vr{i Ministerstvoto za obrazovanie, stru~niot nadzor - Pedago{kiot zavod na Makedonija a inspekciskiot nadzor Republi~kiot prosveten inspekorat preku prosvetni inspektori na na~in utvrden so poseben zakon (~l. 103-105).

5.3. Sredno - naso~eno obrazovanie So Zakonot za naso~enoto obrazovanie (SV SRM 1985/16, so noveli 1986/2, 1986/29, 1988/7,

1989/29 1990/12, 1991/11, 1991/40 i 1995/14) se ureduva sistemot i organizacijata na naso~enoto obrazovanie i vospituvawe. Vo ovoj Zakon na mladincite so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj im se priznavaat istite prava za naso~eno obrazovanie kako i na drugite mladinci, so nekoi dopolnitelni prava vo pogled na zdobivaweto so stepen na stru~na podgotovka, dokvalifikacija i prekvalifikacija za nekoi raboti i rabotni zada~i i specijalizacija za oddelni raboti i rabotni zada~i od ist vid i stepen na stru~na podgotovka.

Vo u~ili{tata za sredno obrazovanie za zdobivawe na stepen na stru~na podgotovka se vklu~uvaat lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj koi zavr{ile osnovno vospitanie i obrazovanie. Vo ovie u~ili{ta pokraj ostvaruvaweto na celite i zada~ite vo vrska so

75

vospituvaweto i obrazovanieto se vodi gri`a i za sozdavawe dopolnitelni uslovi za sovladuvawe na planovite i programite za vospitno - obrazovnata dejnost. Za u~enicite so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj koi poradi prirodata na pre~kite ne mo`at da se vklu~at vo programite za zdobivawe na stepen na stru~na podgotovka, u~ili{tata za sredno obrazovanie mo`at da organiziraat posebni paralelki ili grupi za rabotno osposobuvawe vo koi nastavata se izveduva spored posebni planovi i programi za vospitno - obrazovna dejnost {to, isto kako i planovite i programite za vospitno - obrazovnata dejnost koi porano gi izrabotuva{e Republi~kiot zavod za unapreduvawe na obrazovanieto (sega Pedago{kiot zavod na Makedonija), a po predlog na Republi~kiot pedago{ki sovet gi donesuvaa soodvetnite zaednici za naso~eno

obrazovanie (sega Ministerot nadle`en za obrazovanie)23.

Planovite i programite za vospitno - obrazovnata dejnost se ostvaruvaat preku nastava, obrazovna rabotna praktika, slobodni aktivnosti, razni formi na samoobrazovanie, ekskurzii, razvivawe na zdravstvenata i fizi~kata kultura, op{testveno-kulturni dejnosti i drugi orga-nizirani oblici na rabota. Nastavata se izveduva preku sistem na raznovidni formi i metodi, ve`bi, seminari i drugi oblici na rabota so u~enicite. Obrazovno-rabotnata praktika pak, se ostvaruva so u~estvo vo rabotniot proces. Obrazovno-rabotnata praktika opfa}a prakti~na nastava, profesionalna praktika, proizvodna rabota, ferijalna praktika, sta`irawe i drugo.

Vo u~ili{tata za sredno obrazovanie se vklu~uvaat u~enici koi se kategorizirani i evidentirani spored vidot i stepenot na pre~kite vo psihofizi~kiot razvoj. Brojot na ovie u~enici vo paralelkite go propi{uva Pedago{kiot zavod na Makedonija.

Vospitno-obrazovnata rabota vo srednoto obrazovanie ja ostvaruvaat nastavnici i drugi stru~ni rabotnici. Nastavnicite vo srednoto obrazovanie za u~enicite so pre~ki vo psihofi-zi~kiot razvoj mo`at da bidat lica koi zavr{ile soodvetna grupa za obrazovanie na nastavnici i imaat specijalna podgotovka za rabota vo taa dejnost. Stru~ni rabotnici vo srednoto obrazovanie (pedagozi, psiholozi, sociolozi, lekari i drugi) mo`at da bidat lica koi imaat zavr{eno soodvetno visoko obrazovanie. Stru~ni rabotnici za vr{ewe na raboti i rabotni zada~i od socijalna, bibliotekarska idruga dejnost, mo`at da bidat lica koi imaat zavr{eno najmalku soodvetno vi{e obrazovanie. Stru~ni rabotnici (laboranti, instruktori, zdravstveni rabotnici i dr.) mo`at da bidat lica koi imaat zavr{eno soodvetno sredno obrazovanie.

Dodeka go pi{uvavme ovoj tekst vo sobraniska procedura se nao|a{e Predlogot za donesuvawe na Zakon za sredno obrazovanie od juli 1995 god. Od brojnite novini {to gi nudi ovoj Predlog-Zakon na ova mesto od interes e da se spomne deka me|u vidovite na sredno obrazo-vanie se predvideni: op{to (gimnazisko) obrazovanie, stru~no obrazovanie, sredno-umetni~ko obrazovanie i sredno obrazovanie za u~enici so pre~ki vo razvojot. Vo vrska so srednoto obra-zovanie za u~enici so pre~ki vo razvojot se dadeni samo dve na~elni odredbi {to ovde celosno gi naveduvame. Spored ~l. 36 od Predlog - Zakonot "Vo srednoto obrazovanie za u~enici so pre~ki vo razvojot se obrazuvaat u~enici so pre~ki vo razvojot spored soodvetni programi za soodvetni zanimawa ili se zdobivaat so rabotno osposobuvawe". Vo ~l. 37 pak, se veli "Vo srednoto obrazovanie za u~enici so pre~ki vo razvojot se vklu~uvaat u~enici koi se kategori-zirani i evidentirani spored vidot i stepenot na pre~kite vo razvojot. Ministerot nadle`en za obrazovanie donesuva propis za brojot na u~enicite so pre~ki vo razvoj, vo grupite".

[to se odnesuva do nastavnicite vo srednite obrazovanija za u~enici so pre~ki vo raz-vojot novina vo ovoj Predlog - Zakon e toa {to za niv se predviduva da bidat lica so zavr{eno visoko obrazovanie i toa samo onie koi se zdobile so defektolo{ko obrazovanie (~l. 55 st 4).

Vo ovie kako i vo drugite u~ili{ta spored Predlog - Zakonot se predviduva stru~niot nadzor da go vr{i Pedago{kiot zavod, inspekciskiot nadzor - Republi~kiot prosveten inspektor, a nadzorot na zakonitosta vo rabotata Ministerstvoto za obrazovanie.

23Vidi: Op{ta programska struktura so nastaven plan i programi na vospitno - obrazovnata rabota so decata so umereno namaleni mentalni sposobnosti izgotvena od Republi~kiot Zavod za unapreduvawe na obrazovanieto i vospituvaweto odobrena od Republi~kiot pedago{ki sovet na sednica od 19. oktomvri 1979 godina. Vidi i: Pravilnik za uslovite za vklu~uvawe vo srednoto specijalno obrazovanie i vospituvawe i za brojot na u~enicite vo paralelkite odnosno na grupite na organizaciite za sredno specijalno obrazovanie i vospitanie (SV SRM, 1980/34)

76

77

6. PRAVA VO VRSKA SO I OD OSTVARUVAWETO NA RABOTNIOT ODNOS

Za sproveduvawe na odredbata od ~l. 31 na Ustavot na RM op{testvenata zaednica sozdava uslovi za osposobuvawe na gra|anite {to ne se celosno sposobni za rabota kako i uslovi za nivno vrabotuvawe. Vo taa smisla se usoglaseni ili doneseni pove}e novi zakonski i podzakonski propisi {to na ova mesto gi analizirame.

6.1. Vo Zakonot za rabotni odnosi (SV RM 1993/80, so ispravki SV RM 1994/3 i novela SV RM 1995/14) koj e vo sila od 8. januari 1994 god. vo ~l. 10 stoi "Invalidno lice zasnova raboten odnos na na~in i pod uslovi utvrdeni so ovoj zakon, ako so drug zakon ne e poinaku opredeleno". So ~l. 62 od istiot Zakon e opredeleno "Eden od roditelite na pote{ko hendikepirano dete ima pravo da raboti so polovina od polnoto rabotno vreme, ako dvajcata roditeli se vo raboten odnos ili ako rodetelot e samohran, vrz osnova na naod od nadle`nata lekraska komisija, ako deteto ne e smesteno vo ustanova za socijalno - zdravstveno zgri`uvawe" (st 1). Skratenoto ra-botno vreme od st 1 na ovoj ~len se smeta kako polno rabotno vreme, a pravoto na nadomest na plata se isplatuva spored propisite za socijalna za{tita (st 2). Od poslednoto proizleguva deka nadomestokot pa|a na tovar na socijalnata za{tita so {to se sozdadeni uslovi za realizacija na ova pravo.

Pra{aweto za za{titata na invalidnite lica vo slu~aj na prestanok na rabotniot odnos poradi ekonomski, tehnolo{ki, strukturni i sli~ni promeni Zakonot ostava da se re{i so kolektiven dogovor.

6.2. Vo Zakonot za vrabotuvaweto (SV SRM 1987/32, so izmeni i dopolnuvawa SV SRM 1989/18, 1989/36, 1991/17 i SV RM 1991/36, 1993/12 i 1993/78) glavata 6 mu e celosno posvetena na vrabotuvaweto na invalidnite lica. Vo ~l. 65 od ovaa glava se veli "Organizacijata (pretprijatie, organizacii od op{testveni dejnosti, banki i drugi finansiski i osiguritelni organizacii, zadrugi i drugi formi na sorabotka so stransko lice, rabotni zaednici i drugi organizacii i zaednici) e dol`na da sozdava uslovi za vrabotuvawe na invalisni lica i da im dava prioritet pri vrabotuvawe na opredeleni raboti, odnosno rabotni zada~i za koi invalidnoto lice e osposobeno".

Vo naredniot ~l. 66 stoi "Ministerot za trud i socijalna politika po prethodno pribaveno mislewe od Ministerot za zdravstvo gi utvrduva rabotite, odnosno rabotnite zada~i na koi mo`e da raboti invalidno lice koe e osposobeno za vr{ewe na opredeleni raboti, odnosno rabotni zada~i".

6.3. I vo sledniot zakon od oblasta na rabotnite odnosi Zakonot za za{tita pri rabota (SV SRM 1987/17, so noveli od 1988/51 i 1990/23) se zadr`ani odredbi od interes za hendikepiranite lica. Vo ~l. 36 od ovoj Zakon se opredeluva deka so propisite za za{tita pri rabota se opredeluva na koi raboti i vo koi slu~ai se primenuvaat posebni merki za za{tita na `eni, mladinci, invalidi i postari rabotnici i se opredeluvaat rabotite na koi tie ne mo`at da se rasporedat. Vo ~l. 46 od istiot Zakon se veli deka ne mo`e da se rasporedi rabotnik da raboti na raboti i rabotni zada~i na koi postoi mo`nost od profesionalni zaboluvawa i drugi bolesti, ako spored fizi~kata sostojba na rabotnikot e utvrdeno od stru~niot organ za utvrduvawe na preostanatata rabotna sposobnost, soglasno so Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe deka postoi rizik od natamo{no vlo{uvawe na negovoto zdravje.

6.4. Vo ~l. 2 st 1 od Zakonot za evidencija od oblasta na trudot (SL SFRJ 1990/17 i SV RM 1993/12) se navedeni pravnite lica koi se dol`ni da ja vodat evidencijata za korisnicite na pravata od invalidskoto osiguruvawe a vo ~l. 47 na~inot na vodewe i podatocite opfateni so evidencijata.

Vo evidencijata za korisnicite na prava od invalidskoto osiguruvawe se vnesuvaat podatoci za rabotnicite invalidi na trudot {to vo organizacijata ili kaj rabotodava~ot ostvaruvaat prava po osnov na preostanatata rabotna sposobnost (rasporeduvawe, prekvalifikacija ili dokvalifikacija i soodveten pari~en nadomest) i za rabotnicite kaj koi postoi izmeneta rabotna sposobnost ili neposredna opasnost od nastanuvawe na invalidnost.

78

6.5. Zna~ajni odredbi od interes za hendikepiranite lica od oblasta na rabotnite odnosi se sodr`ani i vo Zakonot za danokot na promet na proizvodi i uslugi (SV RM 1992/34, so novela SV RM 1993/80). Spored ovoj zakon danok na promet na proizvodi ne se pla}a:

- Na proizvodi proizvedeni vo pretprijatie za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi pod uslov proizvodite da im se prodadeni na krajnite potro{uva~i neposredno preku sopstveni proda`ni mesta (prodavnici, skladovi, magacini) ili pod uslov opredeleni proizvodi da se odbele`ani so edinstven za{titen znak {to so poseben propis go ureduva Vladata na RM (~l. 14 st 1 t.10);

- Na proizvodite koi vo procesot na lekuvawe i rehabilitacija organizirani vo ramkite na organizaciite na invalidite gi izrabotuvaat invalidni lica, proizvodite izraboteni vo ramkite na verskite ili socijalno - humanitarnite organizacii za za{tita na stari i nemo}ni lica i proizvodite izraboteni vo u~eni~ki rabotilnici, pod uslov tie proizvodi da im se prodavat na krajnite potro{uva~i neposredno ili isklu~itelno od sopstveni proda`ni mesta (prodavnici, skladovi, magacini i sl.) registrirani kaj nadle`niot organ (~l. 14 st 1 t. 11);

- Na promet na ortopedski spravi i pomagala i aparati za podobruvawe na sluhot i vidot (~l. 14 st1 t. 13);

- Na promet na novi patni~ki avtomobili ~ija rabotna zafatnina ne nadminuva 1.8 litri, koi vrz osnova na pismeniot naod i misleweto od nadle`nata invalidska komisija, gi nabavuvaat najmnogu edna{ vo tekot na 5 god, licata koi imaat pove}e od 18 godi{na vozrast, isklu~itelno za svoj li~en prevoz a koi imaat voza~ka dozvola ili spored posebni propisi go ostvarile pravoto na nega i pomo{ od drugi lica koi imaat voza~ka dozvola i toa: * licata koi poradi zaguba, o{tetuvawe ili odzemenost na dolnite ekstremiteti ili

na karlicata nastapilo telesno o{tetuvawe od najmnogu 80% spored listata na telesni o{tetuvawa,

* licata {to celosno go izgubile vidot na obete o~i. Patni~kite avtomobili od st 1 na ovaa to~ka mora da bidat posebno ozna~eni a vo

soobra}ajnata dozvola na tie avtomobili se vnesuva podatokot deka voziloto slu`i isklu~itelno za prevoz na invalidno lice. Na~inot na odbele`uvaweto na avtomobilot i vnesuvaweto na podatocite se opredeluva so propis donesen vrz osnova na ~l. 67 od Zakonot.

Naodot i misleweto od st 1 na ovaa to~ka gi izdava nadle`nata invalidska komisija na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Makedonija.

Voeniot invalid od prva grupa koj vrz osnova na Zakonot za osnovnite prava na voenite invalidi i na semejstvata na padnatitei borci }e go ostvari pravoto na motorno vozilo, nema pravo na dano~noto olesnenie od ovaa to~ka (~l. 14 st 1 t. 14).

So Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za danok na promet na proizvodi i uslugi (SV RM 1993/80) se vneseni zna~itelni restrikcii po odnos na dano~nite osloboduvawa na invalidskite asocijacii. So ovaa novela e predvideno dano~no osloboduvawe na proizvodi isklu~itelno proizvedeni vo pretprijatija za profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi pod uslov vkupniot broj na vraboteni da iznesuva 20 vraboteni od koi 40% se so psihofizi~ki nedostatoci, na krajnite potro{uva~i da im se prodadeni neposredno preku sopstveni proda`ni mesta i da se odbele`ani so edinstven za{titen znak.

Ova dano~no osloboduvawe ne se odnesuva na prometot na proizvodite na koi soglasno ~l. 2 od Zakonot za akcizite (SV RM 1993/78) se pla}a akciza a toa se: derivati na nafta, prerabotka na tutun, alkoholni pijaloci (rakii, viwak i drugi `estoki pijaloci), pivo, kafe, patni~ki avtomobili i luksuzni proizvodi.

Ova dano~no osloboduvawe ne se odnesuva nitu na delovi na pretprijatija.

Soglasno gorenavedenite odredbi invalidite ne se oslobodeni od danok pri kupuvawe na stari patni~ki vozila so avtomatski menuva~. Isto taka invalidskite organizacii ne se oslobodni od danok na promet pri nabavka na vozila i drug inventar i osnovni sredstva kako i pomagala za invalidite. Ottamu se sosema prifatlivi postojnite intervencii na Sojuzot na zdru`enijata na telesno invalidiziranite lica na Makedonija za izmena na Zakonot vo navedenata smisla, kako i za izmena i dopolnuvawe na Zakonot za nadvore{no - trgovsko rabotewe, taka {to }e se ovozmo`i invalidite koi imaat pravo na nabavka na novi vozila bez pla}awe danok, da imaat takvo pravo na uvoz i na vozila postari od 3 godini. Sega{nata sostojba e takva {to na site gra|ani im e dozvolen uvoz na avtomobili koi ne se postari od 3 godini so

79

toa {to na takvite avtomobili se pla}a carina i danok {to zna~i vo toj pogled za invalidiziranite lica ne se predvideni nikakvi povlastici.

6.6. Spored ~l. 36 od Zakonot za danok od dobivka (SV RM 1993/80) od pla}awe danok od dobivka se osloboduvaat pretprijatijata za profesionalna rehabilitacija i za vrabotuvawe na invalidi od proizvodnata i uslu`nata dejnost, ~ii proizvodi i uslugi vo celost se proizveduvaat ili vr{at vo za{titnite rabotilnici, {to se ostvaruva so podnesuvawe pismeno barawe do organot za javni prihodi vrz osnova na soodvetna dokumentacija.

6.7. Spored ~l. 6 t. 11 od Zakonot za danocite na imot (SV RM 1993/80) danok na imot ne se pla}a na objektite na pretprijatijata za rabotno osposobuvawe, profesionalna rehabilitacija i vrabotuvawe na invalidi. Spored ~l. 17 od istiot Zakon od danok na nasledstvo i podarok se oslobodeni humanitarnite i socijalnite ustanovi.

6.8. Spored Zakonot za personalniot danok od dohod (SV RM 1993/80), danok od dohod ne se pla}a na primawata po osnova na plata na invalidni lica koi se vraboteni vo pretprijatija ili rabotilnici za profesionalna rehabilitacija na invalidi, pomo{ za socijalna za{tita i nadomestok za tu|a pomo{ i nega od drugo lice i za telesno o{tetuvawe (~l. 6 st 1 t.6, 13 i 14).

6.9. Spored ~l. 28 st 1 t.10 i 11 od Zakonot za carini (SV RM 1993/20) od pla}awe carina se oslobodeni:

- invalidite - na oropedski i drugi pomagala {to neposredno slu`at kako zamena na telesni organi {to im nedostasuvaat, odnosno na o{teteni telesni organi i na rezervni delovi i potro{en materijal za koristewe na tie pomagala, osven na patni~ki avtomobili {to }e gi vnesat ili primat od stranstvo za li~na upotreba.

Vladata na RM propi{uva koi predmeti mo`at da bidat oslobodeni od pla}awe carina spored ovaa to~ka.

Ortopedskite i drugi pomagala gi potvrduva lekar ili lekarska komisija zavisno od vidot na pomagaloto a faktot deka takvoto pomagalo ne se proizveduva vo na{ata zemja go potvrduva Stopanskata komora.

- invalidite na trudot so preostanata rabotna sposobnost {to po sprovedena profesionalna rehabilitacija se osposobeni za opredelena dejnost, ako taa oprema ne se proizveduva vo RM, kako i licata ~ii stepen na invalidnost mu odgovara na invaliditetot na invalidite na trudot so preostanata rabotna sposobnost.

Spored ~l. 29 st 1 t.4 i 10 od Zakonot za carini od pla}awe carin; a oslobodeni se i:

- Organizacijata na Crveniot krst na RM - na stoki {to gi uvezuva od stranstvo, {to slu`at za izvr{uvawe na nivnite humanitarni zada~i.

- Pretprijatijata za vrabotuvawe invalidi - na specifi~na oprema, rezervni delovi i potro{en materijal {to ne se proizveduva vo RM, a se koristi za rehabilitacija, vrabotuvawe i prekvalifikacija na invalidi.

- Sojuzot na slepi na Makedonija odnosno ~lenovite na Sojuzot na slepite na Makedonija - na specifi~na oprema, uredi i instrumenti i na rezervni delovi i potro{en materijal za koristewe na taa oprema za potrebite na slepi lica {to ne se proizveduvaat vo RM.

- Sojuzot na zdru`enijata na distrofi~arite na Makedonija i ~lenovite na Sojuzot na zdru`enijata na distrofi~arite na Makedonija - na specifi~na oprema, uredi i instrumenti i na rezervni delovi i potro{en materijal za potrebite na licata zaboleni od muskulni i neuromuskulni bolesti {to ne se proizveduvaat vo RM, i

- Gra|anite - na specifi~na oprema, uredi i instrumenti za zdravstvoto i na rezervni delovi i potro{en materijal za koristewe na taa oprema, za li~na upotreba {to ne se proizveduvaat vo RM.

6.10. So Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV RM 1993/80, so ispravki SV RM 1994/3) se ureduva zadol`itelnoto penzisko i invalidsko osiguruvawe na rabotnici vo raboten odnos i na fizi~kite lica koi vr{at dejnost, kako i posebnite uslovi pod koi oddelni kategorii na osigurenici gi ostvaruvaat pravata od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe.

So zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe po osnova na rabota a vrz na~eloto na socijalna pravednost se ostvaruvaat prava vo slu~aj na starost, namaluvawe ili zagubuvawe na rabotnata sposobnost, smrt, telesno o{tetuvawe i potreba od pomo{ i nega.

Prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se:

1) Pravo na starosna penzija;

80

2) Pravo na invalidska penzija; 3) Pravo na rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto, pravo na skrateno rabotno

vreme, pravo na soodvetno vrabotuvawe, pravo na prekvalifikacija ili dokvalifika-cija i pravo na soodvetni pari~ni nadomestoci

4) Pravo na semejna penzija; 5) Pravo na pari~en nadomestok za telesno o{tetuvawe; 6) Pravo na najnizok iznos na penzija; 7) Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega.

Ad. 1. Pravoto na starosna penzija spored ovoj Zakon se steknuva so 63 god. `ivot za ma`i, odno-sno so 60 god. `ivot za `eni i najmalku 20 god. penziski sta`, so toa {to od 1. januari 1994 god. starosnata granica sekoja godina se zgolemuva za 6 meseci dodeka ne se dostignat navedenite granici. So drugi zborovi toa zna~i deka vo 1994 god. starosnata granica za ma` e 60.5 godini, vo 1995 god. - 61 godina i taka se do 1999 god. koga }e se dostigne granicata od 63 godini za ma`, odnosno se do sredinata na 2003 god. koga }e se dostigne granicata za `eni. Pri toa za razlika od dosega koga penzijata se presmetuva{e od platitie {to osigurenikot gi ostvaril vo poslednite 10 godini pred penzioniraweto, sega penzijata se presmetuva od platata na osigurenikot vo celiot raboten vek, no ne porano od 1.januari 1970 god. Visinata na polnata starosna penzija mo`e da iznesuva do 80% od prose~nata mese~na plata {to osigurenikot ja ostvaril so polno rabotno vreme.

Za utvrduvawe na penziskata osnova na nevrabotenite lica koi primaat pari~en nadomestok, na invalidite na trudot koi ~ekaat na upatuvawe ili na prekvalifiacija ili dokvalifikacija, odnosno ~ekaat rasporeduvawe na druga soodvetna rabota ili soodvetno vrabotuvawe, se zema osnovata od koja se utvrduva pari~niot nadomestok. Osnovata od koja se utvrduva pari~niot nadomestok se revalorizira so koeficientot so koj se revaloriziraat platite od koi e opredelena osnovata.

Za utvrduvawe na penziskata osnova na vrabotenite invalidi na trudot koi primaat pari~en nadomestok za rabota so skrateno rabotno vreme ili pari~en nadomestok poradi pomala plata, pokraj ostvarenata plata se zema i pari~niot nadomestok presmetan so

koeficientot na valorizacija od godinata vo koja e ostvaren toj nadomestok24. Ad. 2. Uslovite za steknuvawe na invalidska penzija se slednive:

- Ako invalidnosta bila pri~inata so povreda na rabota ili profesionalna bolest bez ogled na dol`inata na penziskiot sta` i

- ako invalidnosta bila pri~ineta so povreda nadvor od rabota ili so bolest pod uslov pred nastanuvaweto na invalidnost liceto da imalo napolen penziski sta` koj mu pokriva najmalku 1/3 na periodot od napolneti najmnogu 20 godini `ivot do denot na nastanuvawe na invalidnosta (raboten vek), smetaj}i go rabotniot vek na polni godini.

Osigurenikot kaj kogo invalidnosta nastanala pred navr{uvaweto 30 godini `ivot kako posledica nadvor od rabotata ili bolest se zdobiva so pravo na invalidska penzija ako na denot na nastanuvaweto na invalidnosta imal svojstvo na osigurenik i ako: - invalidnosta nastanala do navr{uvawe 20 godini `ivot, ako imal najmalku 6 meseci

sta` na osiguruvawe, - invalidnosta nastanala do navr{uvawe 25 godini `ivot, ako imal najmalku 9 meseci

sta` na osiguruvawe i - invalidnosta nastanala do navr{uvawe 30 godini `ivot, ako imal najmalku 12 meseci

sta` na osiguruvawe. Invalidskata penzija se opredeluva od penziskata osnoava {to se utvrduva na na~ina

predviden vo ~l. 19 i 32 na Zakonot, a za osigurenicite od ~l. 14 i 15 od Zakonot. Penziskata osnova ja utvrduva Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe so op{t akt. Inaku so ~l. 14 i 15 so zadol`itelno penzisko i invalidsko osiguruvawe vrz osnova na invalidnost i telesno o{tetuvawe pri~ineto so povreda na rabota ili bolest se opfateni:

24Vidi gi ~lenovite 17-33 od Zakonot

81

- u~enici i studenti vo organizaciite od naso~enoto obrazovanie koga vr{at prakti~na rabota, kako i onie u~enici i studenti dr`avjani na RM koi soglasno va`e~kite propisi se upateni vo stranstvo na {koluvawe;

- lica na izdr`uvawe na kazna li{uvawe od sloboda, maloletni~ki zatvor ili vospitna merka vo vospitno - popraven dom za vreme na redovna rabota {to ja vr{at vo tekot na izdr`uvaweto na kaznata, odnosno merkata;

- ~lenovite na mladinskitee zadrugi za vreme na rabotnoto anga`irawe; - zdravstvenite rabotnici so visoko obrazovanie koi stekuvaat rabotno iskustvo za

polagawe an stru~en ispit i prekvalifikacija ili dokvalifikacija; - nevraboteni lica za vreme na stru~no osposobuvawe; - lica kaj koi povredata nastanala: vo akcii za spasuvawe ili odbrana od elementarni

nepogodi ili nesre}i; na organizirani mladinski i drugi rabotni akcii; na obuka ili vo vr{ewe na obukata vo odbranata; vo davawe pomo{ na organite za vnatre{ni raboti vo vr{ewe na nivnata slu`bena dol`nost; na kulturno - umetni~ki manifestacii i natprevari organizirani od kulturni i drugi organizacii i natprevari vo fizi~kata i tehni~kata kultura, organizirani od sportski i drugi organizacii.

Invalidskata penzija vo slu~aj na invalidnost pri~ina so povreda na rabota ili so profesionalna bolest se opredeluva od penziskata osnova vo istata visina vo koja se opredeluva starosnata penzija za penziski sta` od 40 godini (ma`) odnosno 35 godini (`ena).

Invalidskata penzija vo slu~aj na invalidnost pri`ineta so bolest ili so povreda nadvor od rabota se opredeluva od penziskata osnova vo zavisnost od dol`inata na penziskiot sta` i napolnetite godini `ivot, taka {to so isti godini `ivot, da bide pogolema penzijata opredelena so podolg penziski sta`. Visinata na ovaa penzija ne mo`e da bide pomala od 44% od penziskata osnova za ma`, odnosno 53% od penziskata osnova za `ena kaj koi invalidnosta nastanala pred napolnetite godini od ~l. 17 st 2 na ovoj Zakon. Ako invalidnosta nastanala po godini na `ivot od ~l. 17 st 2 na ovoj Zakon visinata na invalidskaa penzija ne mo`e da bide pomala od 35% (ma`), odnosno 40% (`ena) od penziskata osnova.

So ~l. 128 od Zakonot e opredeleno deka na osigurenicite {to vo raboten odnos, odnosno na rabota vrz osnova na koja bile zadol`itelno osigurani, pominale rabotej}i so polno ili skreteno rabotno vreme, a imaat telesno o{tetuvawe od najmalku 70% ili se voeni invalidi od 1-6 grupa, civilni invalidi od 1-6 grupa, slepi lica, lica zaboleni od distrofija i srodni muskulni i neuromuskulni zaboluvawa i od paraplegija, cerebralna i detska paraliza i od multipleks skleroza sekoj 12 meseci efektivno pominati vo raboten odnos da im se smetaat kako 15 meseci sta` na osiguruvanite. Isto taka starosnata granica potpi{ana za zdobivawe na starosna penzija od ~l. 17 im se namaluva

za po edna godina za sekoi 5 godini efektivno pominati na takvi raboti25. Ad. 3. Pravata {to vrz osnova na invalidnost mo`at da se ostvarat spored ovoj zakon se: pravo

na rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto, pravo na skrateno rabotno vreme, pravo na soodvetno vravotuvawe, pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na soodvetni pari~ni nadomestoci. - Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost kaj kogo e utvrdeno deka ne e

sposoben da ja vr{i svojata rabota so polno nitu so pomalku od polnoto rabotno vreme, a e sposoben da vr{i druga soodvetna rabota so polno rabotno vreme ima pravo na rasporeduvawe na drugo soodvetno rabotno mesto.

Vakvoto rasporeduvawe vo soglasnost so osigurenikot, mo`e da se vr{i i na rabotno mesto za koe se bara stru~na podgotovka poniska od onaa {to ja ima osigurenikot. - Osigurenikot do preostanata rabotna spodobnost za kogo e utvrdeno deka ne e

sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota, so ili bez prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ima pravo da raboti na svojata rabota ili na druga soodvetna rabota so rabotno vreme koe odgovara na

25 Na~inot na ostvaruvawe na pravata vo vrska so invalidskata penzija podrobno se regulirani so ~l. 18 i

19 od Statutot na Fondot na penziskoto i invalidskotot osiguruvawe na Makedonija (SV RM 1994/50 so novela 1995/34)

82

negovata pretpostavena rabotna sposobnost, no ne pomalku od polovinata od polnoto rabotno vreme. Isklu~ok od ova pretstavuva fizi~ko lice koe vr{i dejnost za{to ima pravo samo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija i pravo na soodvetno vrabotuvawe.

- Osigurenikot so preostanata rabotna sposobnost, za kogo e utvrdeno deka ne e sposoben za rabota so polno rabotno vreme na svojata ili na druga soodvetna rabota ima pravo na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, ako bez toa ne mo`e da se rasporedi na drugi rabotni mesta so polno rabotno vreme i ako spored sostojbata na invalidnosta mo`e da se osposobi za druga soodvetna rabota.

Pravoto na prekvalifikacija ili dokvalifikacija osigurenikot go ostvaruva do navr{eni 50 godini od `ivotot (ma`), odnosno 45 godini od `ivotot (`ena).

Po zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija osigurenikot ima pravo na rasporeduvawe odnosno vrabotuvawe na rabotno mesto za koe e ostru~en.

Prekvalifikacijata ili dokvalifikacijta na invalidite na trudot se vr{i so prakti~na rabota pod op{ti uslovi na na~in od koj se osposobuvat i drugite rabotnici kaj rabotodava~ot.

Prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata mo`e da se vr{i i vo soodvetni organizacii na naso~enoto obrazovanie. - Osigurenikot kaj kogo postoi preostanata rabotna sposobnost ima pravo na

nadomestok: a) na platata od denot na nastanuvaweto na invalidnosta do denot na rasporeduvaweto

ili vrabotuvaweto na druga soodvetna rabota, odnosno do upatuvawe na prekvalifikacija ili dokvalifikacija;

b) na plata za vreme na prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata; v) na platata od denot na zavr{enata prekvalifikacija ili dokvalifikacija do denot

na resporeduvaweto odnosno vrabotuvaweto na drugo soodvetno rabotno mesto; g) na platata poradi rabota so skrateno rabotno vreme;

d) poradi pomala plata na drugo rabotno mesto26.

Ad. 4. Institutot semejna penzija e reguliran so ~l. 70-81 od Zakonot. ^lenovite na semejstvoto (bra~niot drugar, decata, roditelite i posvoitelot {to go

izdr`uva osigurenikot) se steknuva so pravoto na penzija ako umreniot osigurenik: - napolnil najmalku 5 godini sta` na osiguruvawe ili najmalku 10 godini penziski

sta`, ili - gi ispolnil uslovite za starosna ili invalidska penzija, ili - bil korisnik na starosna ili invalidska penzija.

Ako smrtta na osigurenikot nastanala kako posledica od povreda na rabota ili od profesionalna bolest, ~lenovite na semejstvoto steknuvaat pravo na semejna penzija, bez ogled na dol`inata na penziskiot sta` na osigurenikot. Dete stanuva odnosno koristi pravo na semejna penzija pome|u drugoto:

- Do napolneti 15 godini `ivot, a ako e na {koluvawe do napolneti 26 godini `ivot27. - Ako pred smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija koj go izdr`uval

bilo nesposobno za rabota ili takvata nesposobnost nastanala vo rok od 1 godina od denot na smrtta na osigurenikot, odnosno korisnikot na penzija.

- Ako vo tekot na koristeweto na pravoto na semejna penzija deteto stane nesposobno za rabota trajno go zadr`uva pravoto na semejna penzija.

Deteto - invalid ima pravo na semejna penzija po prestanok na rabotniot odnos.

Visinata na semejnata penzija se opredeluva vo procent od osnovata {to ja so~inuvaat starosnata ili invalidskata penzija i toa 70% za eden ~len na semejstvoto, a za sekoj

nareden ~len u{te po 10%, no ne pove}e od 100% od osnovata28.

26 Podrobni odredbi za na~inot na ostvaruvawe na pravata i pari~nite nadomestoci vrz osnova na

preostanata rabotna sposobnost se sodr`ani vo Statutot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija (~l. 26-34)

27 Na~inot na ostvaruvawe na pravata vo vrska so invalidskata penzija podrobno se regulirani so ~l. 20-25 od Statutot na Fondot na penziskoto i invalidsoto osiguruvawe na Makedonija

83

Ad. 5. Telesno o{tetuvawe postoi koga kaj osigurenikot }e nastapi zagubuvawe po su{testveno

o{tetuvawe ili po zna~itelna onesposobenost na oddelni organi ili delovi od teloto {to ja ote`nuva normalnata aktivnost na organizmot i bara pogolemi usilbi vo ostvaruvaweto na `ivotnite potrebi, bez ogled na toa dali pri~inuva ili ne pri~inuva invalidnost.

Visinata na pari~niot nadomestok za telesno o{tetuvawe se opredeluva spored utvrdeniot procent na telesnoto o{tetuvawe od slednive osnovici: - 12% od prose~nata plata ostvarena vo Republikata ostvarena vo prethodnata godina

koga telesnoto o{tetuvawe e predizvikano so povreda na rabota ili so profesionalna bolest i

- 9% od prose~nata plata ostvarena vo Republikata vo prethodnata godina koga

telesnoto o{tetuvawe predizvikano so bolest ili povreda nadvor od rabotata29.

Ad. 6. So ~l. 34 od Zakonot e reguliran najniskiot iznos na starosnata a so ~l. 68 najniskiot iznos na invalidskata penzija. Najniskiot iznos na invalidskata penzija iznesuva: - za korisnicite koi penzijata ja ostvarile vrz osnova na invalidnost nastanata so

povreda na rabota ili profesionalna bolest, kako i za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` nad 30 godini (ma`), odnosno nad 25 godini (`ena), vo visina najmalku od 60%;

- za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` nad 25 godini (ma`), odnosno nad 20 godini (`ena), vo visina najmalku od 55%;

- za korisnicite koi penzijata ja ostvarile so penziski sta` do 25 godini (ma`), odnosno do 20 godini (`ena), vo visina najmalku od 50%.

Odredbite od ovoj zakon za najvisokiot iznos na starosna penzija (~l. 36) i za usoglasuvawe na starosnata penzija (~l. 37) se primenuvaat i na invalidskata penzija.

Ad. 7. Korisnikot na starosna, invalidska ili semejna penzija na koj poradi zdravstvenata sostojba mu e pootrebna postojana pomo{ i nego od drugo lice zatoa {to samiot ne mo`e da gi vr{i svoite osnovni `ivotni potrebi ima pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice.,

Pravo na pari~en nadomestok ima i osigurenikot koj zasnoval raboten odnos kako slep, zabolen od distrofija ili srodni muskularni ili neuro - muskularni zaboluvawa, cerebralna ili detska paraliza, paraplegija, kako i drugi zaboluvawa ili povredi poradi koi ne mo`e samostojno da se dvi`i dodeka e vo raboten odnos ili takvata nesposobnost nastanala vo tekot na treeweto na rabotniot odnos.

Visinata na pari~niot nadomestok za pomo{ i nega se opredeluva vo procenti od prose~nata plata ostarena vo Republikata vo prethjodnata godina i toa: - 30% za osigurenici vo raboten odnos i za korisnici na najnizok iznos na starosna ili

invalidska penzija i - 23% za korisnici na starosna ili invalidska penzija nad najniskiot iznos na penzija.

Visinata na pari~niot nadomestok za pomo{ i nega za korisnicite na semejna penzija

iznesuva 70% od iznosot na soodvetnata grupa od st 1 na ovoj ~len30. So poslednite izmeni na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (SV RM

1995/14) i Zakonot za socijalnata za{tita (SV RM 1995/14) pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice celosno e preneseno vo sistemot na socijalnata za{tita. Imeno vo Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se izbri{ani site odredbi koi se odnesuvaat na pravoto na nadomestok za pomo{ i nega od

28 "Kako dete na {koluvawe vo smisla na ~l. 75 od Zakonot, se smeta u~enikot vo osnovno u~ili{te,

u~ili{te za sredno obrazovanie, studentot na visoko - obrazovna organizacija i liceto na postdiplomskite studii dodeka imaat status na u~enik, odnosno student spored statutot na soodvetnata visoko - obrazovna institucija do navr{uvaweto na 26 godini od `ivotot. Kako {koluvawe na dete vo smisla na st 1 na ovoj ~l. se smeta vremetraeweto na stru~noto odnosno rabotnoto osposobuvawe na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj i {koluvawe na drug fakultet" (~l. 21 od Statutot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija)

29 Vidi: ~l. 82-88 od Zakonot 30 Vidi: ~l. 89-93 od Zakonot

84

drugo lice, a vo Zakonot za socijalna za{tita vo ~l. 27-a se dodadeni dva novi stava {to glasat:

"Pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice imaat korisnicite na penzija, kako i osigurenikot koj zasnoval raboten odnos kako slep, zabolen od distrofija ili srodni muskularni ili nevromuskularni zaboluvawa, celebralna ili detska paraliza, paraplegija, kako i drugi zaboluvawa ili povredi poradi koi ne mo`e samostojno da se dvi`i dodeka e vo raboten odnos ili takvata nesposobnost nastanala vo tekot na traeweto na rabotniot odnos.

Pokraj korisnicite od st 1 i 2 od ovoj ~len pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice imaat i korisnicite na minimalna starosna i semejna zemjodelska penzija i drugi lica koi imaat potreba od pomo{ i nega".

Vo ovoj Zakon po ~l. 27-a isto taka se dodava i ~l. 27-b koj celosno glasi: "Kako korisnik na pari~en nadomestok od ~l. 1 st 2 i 3 na ovoj Zakon e liceto koe ne mo`e da gi vr{i osnovnite `ivotni potrebi, odnosno istoto e nepodvi`no, napolno slepo lice, kako i lice poradi trajni zaboluvawa i bolni sostojbi koe ne e vo mo`nost da se dvi`i vo stanot nitu so koristewe na soodvetni pomagala, da odr`uva osnovna li~na higiena, da se oblekuva, da zema hrana ni da vr{i drugi dejstva za zadovoluvawe na osnovnite `ivotni potrebi".

Natamu, ~l. 27-b stanuva ~l. 27-v i glasi: "Naod, ocenka i mislewe za potrebata od pomo{ i nega od drugo lice za korisnicite od ~l. 27-a donesuva komisijata za ocenka na rabot-nata sposobnost na Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija".

Po isklu~ok na st 1 od ovoj ~len, za licata so te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj nad 26 godi{na vozrast naod, ocenka i mislewe dava organizacijata {to }e ja opredeli Ministerot za trud i socijalna politika.

So ovoj zakonodaven poteg zna~itelno se pro{iruva krugot na korisnicite koi imaat pravo na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i samo ottamu mo`e da se oce-ni kako ispraven i prifatliv, iako nekomu mo`e da mu pre~i toa {to ova pravo od insti-tut na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se pretvara vo institut na socijalnata za{tita.

85

7. PRAVA OD OBLASTA NA SOCIJALNATA ZA[TITA

Za{titata na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj nesposobni za rehabilitacija e predvidena vo remkite na Zakonot za socijalna za{tita (SV RM 1978/9 so noveli od 1978/43, 1985/35, 1991/17, 1991/38 i 1995/14). So ovoj Zakon se ureduva sistemot i organizacijata na socijalnata za{tita, pravata od socijalnata za{tita, na~inot na nivnoto ostvaruvawe i na~inot na finansiraweto na socijalnata za{tita. Pokraj socijalnata pomo{ koja vrz osnova na ovoj zakon ja koristat golem broj na lica so psihofizi~ki nedostatoci so ovoj zakon se regulira i namiruvaweto na tro{ocite za smestuvawe i ishrana na ovie lica vo ustanovite za socijalna za{tita kako i finansiraweto na tro{ocite okolu smestuvaweto i ishranata na lica so psihofizi~ki nedostatoci {to se osposobuvaat za rabota ako ne koristat takvi prava po druga osnova. Vrz osnova na ovie prava Ministerstvoto za trud i socijalna politika gi pokriva site tro{ovi po ovoj osnov. Zna~ajno e i toa {to spored ovoj zakon se reguliraat tro{ocite za umereno, te{ko i najte{ko retardiranite lica smesteni vo ustanovi za socijalna za{tita. Bidej}i Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe gi priznava tro{ocite vrzani samo za rehabilitacijata, preku socijalnata za{tita se obezbeduvaat sredstva za smestuvaweto na ovie lica vo ustanovite za socijalna za{tita.

Osnovni prava od socijalnata za{tita se:

1) Postojana pari~na pomo{ 2) Osposobuvawe za rabota 3) Smestuvawe vo organizacija na socijalna za{tita ili vo drugo semejstvo i 4) Pari~en nadomestok za pomo{ i nega na drugo lice. Korisnici na ovie prava se: maloletni lica bez roditelska gri`a; vospitno zapu{teni

maloletnici; lica so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj; stari lica bez semejna gri`a; lica so op{testveno negativni naviki i povedenie; samohrani roditeli; lica nesposobni za rabota materijalno neobezbedeni; lica koi poradi posebni okolnosti se na{le vo polo`ba na socijalna potreba i lica na koi im se potrebni uslugi vo vid na socijalna rabota.

Ad. 1. Pravo na postojana pari~na pomo{ imaat materijalno neobezbedenite lica nesposobni za rabota.

Kako nesposobni lica vo smisla na ovoj zakon se smetaat: lica so zagubena rabotna spo-sobnost utvrdena spored propisite za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe; lica po-stari od 65 godini (ma`), odnosno 60 godini (`ena); deca do navr{eni 15 godini `ivot, a ako se vo redovno {koluvawe do napolneti 26 godini; lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj do osposobuvaweto za rabota; samohrana majka i za vreme na bremenost i posle poroduvaweto ili samohran tatko do navr{uvaweto na 3 godi{na vozrast na deteto.

Za materijalno neobezbedeno vo smisla na ovoj zakon se smeta lice koe nema neophodno potrebni sredstva za izdr`uvawe.

Ad. 2. Pravo na osposobuvawe za rabota spored ovoj Zakon imaat licata so pre~ki vo

psihi~kiot i fizi~kiot razvoj po pravilo do navr{eni 22 godini, koi spored stepenot na o{tetenosta i preostanatata sposobnost mo`at da se osposobat za rabota, ako toa pravo ne mo`at da go ostvarat po drug osnov.

Liceto upateno na osposobuvawe na rabota ima pravo na nadomestok na tro{ocite za vremeto na osposobuvawe za rabota koe mo`e da trae najmnogu do 4 godini.

Ad. 3. Pravo na smestuvawe vo ustanova na socijalna za{tita ili vo drugo semejstvo imaat

korisnicite na socijalna za{tita koi nemaat soodvetni uslovi za `iveewe vo svoeto semejstvo ili od drugi pri~ini ima e potrebno smestuvawe vo organizacija na socijalna za{tita ili vo drugo semejstvo, a ne mo`e da se primeni drug oblik na socijalna za{tita.

86

Ova pravo go imaat: maloletni lica bez roditelska gri`a, vospitno zapu{teni maloletnici, stari lica bez semejna gri`a, samohrana majka eden mesec pred poroduvawe i po poroduvaweto do 3 meseci vozrast na deteto, lica so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj upateni na osposobuvawe za rabota nadvor od mestoto na `iveewe i lica so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj nesposobni za rehabilitacija.

Lica koi se smestuvaat vo ustanova za socijalnata za{tita ili vo drugo semejstvo gi snosat tro{ocite, odnosno del od tro{ocite potrebni za smestuvaweto spored nivnite materijalni mo`nosti. Dokolku lica od prethodniot stav ne se vo sostojba da gi snosat tro{ocite, odnosno del od tro{ocite, tie pa|aat na tovar na nivnite rodnini koi spored zakon se dol`ni za nivnoto izdr`uvawe.

Ad. 4. Za pravoto na pari~en nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice i negovoto ostvaruvawe

va`i seto ona {to ve}e napred go ka`avme. Pokraj ovie osnovni prava so Zakonot za socijalna za{tita se predvideni i drugi prava i

toa: - Zdravstvena za{tita na korisnicite na osnovnite prava od socijalnata za{tita koi

nemaat pravo na za{tita po drug osnov. - Edukatna pari~na pomo{ i pomo{ vo natura koja se dodeluva na lica ili semejstva koi

se na{le vo polo`ba od socijalna potreba zaradi pretrpena elementarna nepogoda, epidemija, podolgo lekuvawe vo zdravstvena organizacija i sl.

- Doma{na nega i pomo{ koja se obezbeduva na stari, iznemo{teni, hroni~no bolni i drugi lica koi ne se vo sostojba sami da se gri`at za sebe, a im e potrebna nega i izvr{uvawe na doma{ni raboti (odr`uvawe higiena, ishrana, nabavka i sl.).

- Pomo{ vo dnevno zgri`uvawe koja se obezbeduva na stari i iznemo{teni vozrasni lica preku davawe uslugi vo vrska so ishrana, dneven prestoj, kulturno - zabaven `ivot, odr`uvawe na higiena i sl. i

- Uslugi vo vid na socijaln rabota koja se obezbeduva na gra|anite zavisno od matrijalnite mo`nosti i koristeweto na pravata od socijalnata za{tita so davawe pomo{ vo vrska so vrabotuvawe, {koluvawe, organizirawe op{testvena ishrana, sreduvawe na semejsni odnosi, davawe soveti, pomo{ za ostvaruvawe prava so koi licata gi zadovoluvaat svoite potrebi, kako i drugi oblici na socijalna rabota.

Na ova mesto e zna~ajno da se zadr`ime i na nekoi novini {to gi predviduva Nacrt- Zakonot za socijalna za{tita od dekemvri 1993 god. koj e vo faza na donesuvawe.

Kaj pravoto na postojana pari~na pomo{ se istaknuva deka ova pravo go imaat lica nesposobni za rabota i materijalno neobezbedeni dokolku ne mo`at da obezbedat sredstva za svojata egzistencija vrz osnova na drugi propisi. Zna~ajno e i toa deka nesposobno za rabota se smeta lice "so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lice so drugi pre~ki vo razvojot koe zaradi stepenot na popre~enosta ne; mo`e da se steknuva so vospitanie i obrazovanie, kako i lice koe po razvojniot period steknalo invalidnost, poradi koja e nesposobno za rabota".

Novina e i toa {to postojnata pari~na pomo{ kako osnovno pari~no pravo na korisnikot se utvrduva vo visina od 40%, kako osnovna pari~na pomo{ so eden so`ivatel 50%, kako osnovna pari~na pomo{ za korisnikot i dvajca so`ivateli 60%, kako osnovna pari~na pomo{ i tri so`ivateli 65%, kako osnovna pari~na pomo{ na korisnikot i ~etvorica so`ivateli 70% od prose~nata neto plata po rabotnik vo stopanstvoto vo Republikata ostvarena vo poslednite 3 meseci (~l.14 od Nacrtot).

Pravo na osposobuvawe za rabota, spored Nacrtot i pravo na pomo{ za rabotno - proizvodno anga`irawe go imaat licata so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Ova pravo opfa}a upatuvawe vo ustanova za socijalna za{tita, nadomestok na tro{oci za smestuvawe i ishrana, nadomestok na tro{oci za vospituvawe i osposobuvawe za rabotno proizvodno anga`irawe i nadomestok na tro{oci za prevoz (~l.17 st 1 i 2 od Nacrtot).

Kaj pravoto na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita so Nacrtot se precizira deka se obezbedduva "za lice so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj upateno na osposobuvawe za rabotno proizvodno anga`irawe, lice so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i telesen invalid na koj mu e potrebno trajno zgri`uvawe i nega" (~l. 18 st 2 t.5 od Nacrtot).

I pravoto za pari~en nadomestok za pomo{ i nega se precizira vo pravo na lice so umereni, te{ki ili najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i lice so drugi pre~ki vo

87

razvojot koe zaradi stepenot na popre~enost ne mo`e da se steknuva so vopituvawe i obraovanie, kako i lice nesposobno za rabota koe ne mo`e samostojno da gi zadovoluva osnovite `ivotni potrebi, pod uslov ova pravo da ne go ostvaruva po drug osnov i ne koristi pravo na smestuvawe vo ustanova za socijalna za{tita ili drugo semejstvo (~l. 21 st 1 od Nacrtot). Novina e i toa deka ova pravo se ostvaruva so napolnuvawe 3 godini `ivot (~l. 22 od Nacrtot).

Kaj pravoto na pomo{ vo dnevno zgri`uvawe osobeno zna~ajna novina e toa {to se voveduvaat tn. dnevni centri. Pravo na pomo{ vo dnevno zgri`uvawe vo dnevni centri imaat lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i invalidni lica koi ne mo`at sami da se gri`at za sebe (~l. 24 st 2 od Nacrtot).

Vo Nacrtot na Zakonot za socijalna za{tita se vovedeni i drugi re{enija vrz koi vo ovaa prilika ne mo`eme da se zadr`uvame.

Opredeleni simboli~ni olesnuvawa za hendikepiranite se prevideni i so Odlukata za kriteriumite, merilata, na~inot i postapkata za ostvaruvawe na pravoto na nadomestok do visina na socijalno - za{titno nivo (SV RM 1995/6 so izmeni SV RM 1995/35). Visinata na socijalno - za{titnoto nivo soglasno ovaa Odluka iznesuva: - 30% od prose~na mese~na neto plata po rabotnik vo stopanstvoto na Republikata vo

prethodnoto trimese~je, za edno~lenite doma}instva; - 45% za dvo~lenite doma}instva; - 55% za tro~lenite doma}instva; - 65% za ~etri~lenite doma}instva; - 70% za pet~lenite i pove}e ~lenite doma}instva.

^lenovi na doma}instvata soglasno so ovaa odluka se: bra~niot, odnosno vonbra~niot drugar, deca (rodeni vo brak, vonbra~ni i deca bez roditeli i roditelska gri`a zemeni na izdr`uvawe), tatko, majka, o~uv, ma}ea, brat, sestra, snaa, zet i vnuci, koi `iveat vo zaednica i zaedni~ki stopanisuvaat i tro{at. Kako ~len na doma}instvoto se smeta i ~lenot koj se nao|a na rabota vo drugo mesto ili na privremena rabota vo stranstvo i lice koe se nao|a na otslu`uvawe na voeniot rok.

Kako ~lenovi na doma}instvoto ne se smetaat licata koi se na izdr`uvawe na kazna, li{uvawe od sloboda podolgo od 30 dena, lica koja se smesteni vo drugi semejstva ili vo ustanovi za socijalna za{tita, vo internati za vospituvawe i obrazovanie n a decata i mladinata so pre~ki vo fizi~kiot ili psihi~kiot razvoj.

Pravo na nadomestok do visina na socijalno za{tittno nivo ostvaruva doma}instvo ~ii vkupni mese~ni prihodi za site ~lenovi na doma}instvoto se pomali od visinata na socijalno za{titno nivo utvrdeni vo ~l. 2 na ovaa Odluka.

Kako prihodi vrz osnova na koi se utvrduva materijalnata sostojba na doma}instvoto za ostvaruvawe na nadomestotkot do visina na socijalno za{titnoto nivo se smetaat prihodite koi gi ostvaruvaat site ~lenovi na doma}instvoto po site osnovi utvrdeni vo ~l. 6 na Odlukata. Po isklu~ok kako prihodi na doma}instvoto ne se smetaat pari~nite nadomestoci za telesno o{tetuvawe nastanati vo procesot na rabota vo zemjata, pari~en nadomestok za tu|a nega i pomo{, pari~en nadomestok za zgri`uvawe na lica, pari~en nadomestok za doma}instvo koe zgri`uva lica vo polo`ba od socijalna potreba, nagradi i pomo{ vo slu~aj na elementarni nepogodi.

Pravo na nadomestok do visina na socijalno za{titnoto nivo ne mo`e da go ostvari doma}instvo ~ii ~lenovi osven ku}ata ili stanot vo koj `iveat, poseduvaat druga semejna ku}a ili stan, vikendi~ka, deloven prostor, registrirano motorno vozilo osven registrirana leka kola so starost do 10 god., odnosno postara od 10 god. so zafatnina nad 1150sm3, kombajn vo vozna sostojba, traktor vo vozna sostojba, obrabotlivo zemji{te so povr{ina pogolema od 7000m2, vo koe zemji{teto kategorizirano vo 6, 7 i 8 klasa se zasmetuva so 50% od fakti~kata povr{ina, kako i doma}instvata ~ii ~lenovi vr{at samostojana ili profesionalna dejnost.

Barawe za ostvaruvawe na nadomestok se podnesuva do nadle`niot centar za socijalna rabota, a nevrabotenite lica koi se prijavuvaat vo Republi~kiot zavod za vrabotuvawe na gradot Skopje, vo periodot januari - juni 1995 godina, do nadle`noto biro za vrabotuvawe.

Na krajot od ovie izlagawa treba da se znae deka vo odreden broj propisi pokraj navedenite prava se normirani i niza ograni~uvawa {to se odnesuvaat za nekoi kategorii lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Taka na primer vo Zakonot za

88

semejstvoto (SV RM 1992/80) vo ~l. 18 se veli deka licata koi zaostanuvaat vo mentalniot (psihi~kiot) razvoj, a pripa|aat vo grupata na lica so te{ka i najte{ka mentalna

zaostanatost, IQ pod 36, ne mo`at da sklu~at brak. Licata pak, koi se rasporedeni kako lica so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj, ili so lesni pre~ki vo psihi~kiot razvoj kako i lica koi imaat te{ki nasledni zaboluvawa vo familijata, mo`at da sklu~at brak so prethodno pribaveno mislewe za genetskata konstrukcija izdadeno od Zavodot za mentalno zdravje na deca i mladinci - Skopje ili druga soodvetna institucija koja se zanimava so vr{ewe na genetski istra`uvawa.

Vo vrska so roditelskoto pravo vo ovoj Zakon se veli deka sudot, po predlog na roditelite ili na centrite za socijalna rabota, vo von procesna postapka, mo`e da odlu~i roditelite da prodol`at da go vr{at roditelskoto pravo, ako deteto i po polnoletstvoto poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj ne e sposobno samo da se gri`i za svojata li~nost, prava i interesi (~l.94 st 1).

Vo ovoj zakon natamu se opredeluva deka posvoitel ne mo`e da bide me|u drugoto i lice koe e du{evno bolno ili lice so pre~ki vo psihi~kiot razvoj, kako i lice koe boleduva od bolest {to mo`e da go dovede vo opasnost zdravjeto i `ivotot na posvoenikot (~l. 101 st 1 t.4).

Vo glavata koja se odnesuva na staratelstvoto postoi odredba kade se veli: "Ako i po polnoletstvoto, poradi pre~ki vo psihi~kiot razvoj liceto ne e sposobno samo da se gri`i za sebe i za svoite prava i interesi, staratelot ili centarot za socijalna rabota }e povedat postapka toa lice po drug osnov da bide staveno pod staretelstvo" (~l. 164).

Najposle i edno pravo koe proizleguva od ovoj zakon: "Ako polnoletnoto lice e nesposobno za rabota poradi bolest, fizi~ki ili psihi~ki nedostatok, a nema dovolno sredstva za `ivot i ne mo`e da gi dobie od svojot imot, roditelite se dol`ni da go izdr`uvaat dodeka trae taa nesposobnost" (~l. 179 st 3).

Osven dosega navedenite oddelni prava {to mo`at da se koristat vo sferata na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na licata popre~eni vo psihofizi~kiot razvoj se sre}avaat i vo drugi zakonski i podzakonski akti kako, na primer, vo Zakonot za osnovnite prava na voenite invalidi i na semejstvata na padnatite borci, vo Zakonot za civilnite invalidi od vojnata (SV SRM 19976/33 so noveli od 1979/95, 1981/11, 1985/4, 1989/12, 1991/17, 1991/38), vo Zakonot za materijalno obezbeduvawe na u~esnicite vo NOV (SV RM 1991/38), vo propisite za soobra}ajot na pati{tata, za zdru`enijata na gra|anite i sl. Vrz osnova na sogleduvaweto na sostojbite, op{testvenoekonomskite dvi`ewa i promeni ovie propisi treba postojano da se usoglasuvaat so potrebite na hendikepiranite lica i sozdavaweto uslovi za nivno dostoinstveno vklu~uvawe vo op{tesveniot `ivot. Pritoa osobeno e zna~ajno normativnata regulativa vo oblasta na za{titata, edukacijata i rehabilitacija na hendikepiranite lica, permanentno da se usoglasuva so napredokot na sovremenite nauki i da gi akceptira dostigawata na medicinata, psihijatrijata, socijalnata psihologija, pedagogijata, socijalnata patologija, industriskata psihologija i drugi sl. nauki.

89

8. FINANSIRAWE NA ZA[TITATA, EDUKACIJATA I REHABILITACIJATA

Vo vremeto na sozdavaweto na prvite ustanovi za za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj sredstvata za vr{ewe na nivnata dejnost kaj nas glavno se obezbeduvaa od buxetite od op{testveno - politi~kite zaednici. Podocna so konstituiraweto na oddelni prava od invalidskotot osiguruvawe, oddelnite fazi i procesot na rehabilitacijata se finansiraa od Fondovite na invalidskoto osiguruvawe. Takvite prava vo prvo vreme gi koristea socijalno osiguranite invalidni lica, a podocna se pro{irija i na decata so psihofizi~ki nedostatoci ~ii roditeli se socijalno osigurani. Naporedno so toa specijalnoto {kolstvo od buxetsko finansirawe premina na finansirawe od strana na Zaednicata za obrazovanie. Specijalnite u~ili{ta osnovani od op{tinite bea finansirani od osnovnite zaednici za obrazovanie, a vospitno - obrazovnata dejnost na rehabilitacionite ustanovi osnovani od Republikata od strana na Republi~kata zaednica za obrazovanie. Nekoi dejnosti od oblasta na za{titata i rehabilitacijata na licata so o{teten sluh i govor, toga{ kako i sega, se finansiraa od Fondot za zdravstveno osiguruvawe. So donesuvaweto na Zakonot za finansirawe na opredeleni formi na neposrednata detska za{tita del od tro{ocite za dneven prestoj na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj se pokrivaa i od Fondot za neposredna detska za{tita. So donesuvaweto na Zakonot za socijalna za{tita od 1970 god. be{e regulirano i finansireweto na oddelni dejnosti od za{titata i rehabilitacijata na licata so

psihofizi~ki nedostatoci {to ne bea socijalno osigurani31.

Osnovniot vpe~atok od ovoj kratok istoriski osvrt na finansiraweto na za{titata, edukacijta i rehabilitacijata na licata popre~eni vo psihofizi~kiot razvoj e deka toa be{e regulirano so brojni propisi i staveno vo nadle`nost na pove}e organi. Toa sozdava{e golemi te{kotii pri vodeweto na edinstvenata politika so koja najadekvatno }e bidat re{eni potrebite na neposrednite korisnici vo soglasnost so odnapred izgotvenite planovi i programi.

Denes kako i nekoga{, sostojbata vo ovoj pogled ostana nepromeneta. Inflacijata na propisi so koi parcijalno se re{avaat oddelni aspekti na finansiraweto i konglomeratot na organi koi se zadol`eni da izdvojuvaat sredstva za ovie nameni i natamu sozdava problemi {to najsilno gi ~uvstvuvaat ustanovite koi ja vr{at za{titnata, edukativnata i rehabilitaciskata funkcija kako i samite lica so psihofizi~ki nedostatoci. No, da se obideme sega{nite sostojbi okolu finansiraweto na ovie dejnosti da gi sogledame spored nekakov utvrden red.

8.1. Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe e nadle`en za pokrivawe na del od tro{ocite na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Vo vrska so toa vo ~l. 207 od Zakonot za penziskoto i invalikskoto osiguruvawe e dadena osnovna odredba koja {to vo celost glasi: "Do utvrduvawe na pravoto na nadomestok na tro{ocite za smestuvawe i ishrana na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj so zakon, deteto na osigurenikot, odnosno na korisnikot na semejna penzija so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj ima pravo na nadomestok na tro{ocite na smestuvawe i ishrana za vreme na stru~no, odnosno rabotno osposobuvawe".

Kako dete so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, vo smisla na ~l. 207 st 1 se smeta dete koe spored posebnite propisi za kategorizacija i evidentirawe na takvi deca e utvrdeno deka e so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj.

Vo predvideniot rok od st 1 na ~l. 207, Fondot so op{t akt poblisku }e gi uredi uslovite i na~inot pod koj na decata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj im se obezbeduva nadomestok za smestuvawe i ishrana za vreme na stru~no odnosno rabotno osposobuvawe.

So Statutot na fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se precizira na~inot na ostvaruvaweto na pravata na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe. Vo ovoj Statut od posebno zna~ewe e odredbata od ~l. 31 vo koj se veli: "Vo slu~aite koga prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata se vr{i vo soodvetni organizacii od naso~enoto obrazovanie, na~inot na

31Ajdinski, Q. i dr. Za{tita i rehabilitacija... str.212

90

vr{eweto, po~etokot, traeweto i drugite pra{awa vo vrska so prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata se ureduvaat so dogovorot me|u Fondot i organizaciite od ~l. 52 st 2 na Zakonot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe (~l. 31 st 1).

So poslednata novela na Statutot na Fondot (SV RM 1995/34) po ~l. 31 e dodaden nov ~l. 31 - a koj glasi: "Za vrabotuvawe na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj - deca na osigurenici, Fondot spogodbeno so drugi subjekti u~estvuva so sredstva vo visina, na na~in i pod uslovi, opredeleni so op{t akt na Fondot".

So ovaa novela na Statutot e izmenet i ~l. 70 t.6 ( "Slu`bata na Fondot... vr{i rabota vo vrska so unapreduvaweto na invalidskata za{tita") koj sega glasi: "Slu`bata na Fondot... obezbeduva sredstva za vrabotuvawe na deca so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj - deca na osigurenici". Na toj na~in od funkiite na Fondot e izostaveno negovoto u~estvo so sredstva vo unapreduvaweto na invalidskata za{tita so isklu~ok na u~estvo so sredstva vo vrabotuvaweto na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj i toa samo za deca na osigurenici.

Vrz osnova na ~l. 5 od Statutarnata odluka za izmenuvawe i dopolnuvawe na Statutot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija (SV RM 1995/34), Upravniot odbor na Fondot donese Odluka za visinata, na~inot i uslovite za dodeluvawe na nadomestokot za vrabotuvawe na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj - deca na osigurenici (SV RM 1995/34). So ovaa Odluka se opredeluva visinata na pari~niot nadomestok kako i na~inot i uslovite za negovoto dodeluvawe pri vrabotuvawe na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj - deca na osigurenici.

Visinata na nadomestotkot spored ovaa Odluka po edno vraboteno dete so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj od 1. maj 1995 god. iznesuva 80.000,00 denari i se dodeluva ednokratno a sredstvata se nepovratni. Sredstvata za ovaa namena se obezbeduvaat so Buxetot na Fondot na penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija.

Pari~niot nadomestok se dodleuva po barawe na pretprijatieto {to go vrabotiloo deteto so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj.

Spored poslednoto Re{enie za opredeluvawe na nadomestotkot za tro{oci za smestuvawe i ishrana na deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj i na invalidite na trudot za maj 1995 god. (SV RM 1995/34) doneseno od strana na direktorot na Fondot za penziskoto i invalidskotto osiguruvawe na Makedonija nadomestocite iznesuvaat:

- nadomestokot za smestuvawe i ishrana na deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj zaradi specijalno obrazovanie i vospituvawe i stru~no, odnosno rabotno osposobuvawe iznesuva 2.499,00 denari mese~no po eden korisnik;

- koga deteto so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj zaradi specijalno obrazovanie e smesteno kaj drugo semejstvo nadvor od negovoto mesto na `iveewe, nadomestokot za tro{ocite za smestuvawe i ishrana iznesuva 1.999,50 denari mese~no po eden korisnik;

- nadomestokot za vr{ewe na prekvalifikacija ili dokvalifikacija na invalidite na trudot vo pretprijataijata iznesuva 622,00 denari mese~no po eden korisnik;

- koga prekvalifikacijata ili dokvalifikacijata na invalidite na trudot se vr{i vo pretprijatie nadvor od mestoto na `iveewe, a smestuvaweto e obezbedeno vo internat, nadomestokot po eden korisnik iznesuva 1.381,50 denari;

- za deca i mladinci {to se nao|aat na stru~no odnosno rabotno osposobuvawe i za invalidite na trudot za vreme na prekvalifikacija ili dokvalifikacija, a ne se smesteni vo internat, nadomestokot za ishrana (topol obrok) mese~no iznesuva 457,00 denari po eden korisnik.

Spored Naredbata za opredeluvawe na mese~niot iznos na visinata na civilnata invalidnina na civilnite invalidi od vojnata (SV RM 1995/36) mese~nite iznosi na civilnata invalidnina od vojnata za mesecite juli, avgust i septemvri 1995 god. se opredeluvaat od osnovata koja se utrvdruva vo visina na tromese~nata mese~na neto plata ostvarena vo Republikata vo prethodnoto tromese~je od 8.570,00 denari i iznesuva:

Za 1. grupa 4.285,00 den

Za 2. grupa 3.428,00 den

Za 3. grupa 2.742,00 den

Za 4 grupa 2.142,00 den i

Za 5. grupa 1.174,00 den.

91

Mese~nite iznosi na visinata na civilnata invalidnina na civilnite invalidi od vojnata za mesecite april, maj i juni 1995 god. kone~no se opredeluvaat od osnovata koja se utvrduva na prose~nata mese~na plata ostvarena vo Republikata vo periodot fevruari, mart, april 1995 od 8417, 00 den i iznesuva:

Za 1. grupa 4.208,50 den

Za 2. grupa 3.366,00 den

Za 3. grupa 2.693,00 den

Za 4. grupa 2.104,00 den i

Za 5. grupa 1.684,00 den.

8.2. Ministerstvoto za trud i sovijalna politika e zadol`eno za finansirawe na 13 ustanovi vo Makedonija. Toa se: Domot za doen~iwa i mali deca - Bitola; RO Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje; RO za zgri`uvawe i vospituvawe n adeca i mladinci "25.Maj" - Skopje; Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}" - Skopje; Specijalniot zavod - Demir Kapija; Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci - Skopje; Zavod za za{tita i rehabilitacija na telesno invalidni deca - Bawa Bansko; Centar za obrazovanie i rehabilitacija "Partenija Zografski" - Skopje; Zavod za rehabilitacija za deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" - Skopje; Zavod za rehabilitacija na deca so o{tetn sluh "Ko~o Racin" - Bitola i 4 starski domovi vo Republikata.

Do 1993 god. finansiraweto na ovie ustanovi Ministerstvoto go vr{e{e vrz osnova na posebni naredbi so koi se utvrduva{e cenata na uslugite za zgri`uvawe vo sekoja od niv poedine~no. Ovie naredbi se donesuvaa vrz osnova na ~l. 74 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za socijalnata za{tita (SV RM 1991/38) i ~l. 3 od Pravilnikot za ureduvawe na cenite na uslugite za zgri`uvawe vo ustavnovite za socijalna za{tita odnosno vo drugo semejstvo, kako i iznosot na nadomestokot na tro{ocite {to pa|aat na tovar na korisnikot zgri`en vo ustanovata za socijalna za{tita (SV RM 1992/29).

Od krajot na 1993 god. do 30. april 1995 god. navedenite ustanovi glavno se finansiraa od

strana na ESNO (European Community Humanitarien Office) na Programata. So ovaa programa se finansira{e ishranata, oblekata na {titenicite, zanaet~iskite uslugi vo ustanovata, zdravstvenite tro{oci, ekskurziite na u~enicite, platite i prevozot na vrabotenite, tro{ocite za struja, parno zatopluvawe, voda i sl. Nakratko se {to be{e potrebno za ostvaruvaweto na dejnosta na ovie ustanovi pa|a{e na tovar na E.S.N.O. programata. Ministerstvo za trud i socijalna politika nema{e nikakov uvid vo rasporedot i respredelbata vo ovie sredstva vo ustanovite.

Finansiskoto rabotewe za mesecite maj i juni 1995 god. na ovie ustanovi celosno padna na tovar na Ministerstvoto, a od juli vo nivnoto finansirawe, sega samo za ishrana (28

artikli) so posredstvo na ESNO se vklu~i humanitarnata asocijacija Ekilibar (Equilibre) od Francija. Ottoga{ tro{ocite za ostanatite artikli neophodni za ishranata i site ostanati tro{oci (plati, odr`uvawe na objektite i sl.) se na tovar na Ministerstvoto. Vakvoto u~estvo na Ekilibar e dogovoreno do krajot na noemvri 1995 god. so sigurni indikatori deka }e prodol`i i potoa. Vo me|uvreme Ministerstvoto gi vr{i neophodnite pripremi i kalkulacii za pokrivawe na ostanatite tro{oci po pat na naredbi. Vo tekot na ova istra`uvawe takva naredba ne be{e donesena.

Pravata od socijalnata za{tita utvrdeni so Zakonot za socijalna za{tita, dejnosta za ustanovite za socijalna za{tita soglasno so Programata za rabota i izgradbata i opremuvaweto na objektite od socijalnata za{tita se finansiraat so sredstva od Republi~kiot buxet.

Sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat i od podaroci, legati, zave{tanija i drugi izvori. Ovie sredstva koi se uplatuvaat na posebna Republi~ka smetka po barawe na davatelot mo`at namenski da se koristat.

Sredstvata od Republi~kiot buxet za finansirawe na socijalnata za{tita se obezbeduvaat soglasno so Programata za ostvaruvawe i razvoj na socijalnata za{tita koja do 30. noemvri vo tekovnata za narednata godina ja donesuva Vladata na Republika Makedonija. Za ostvaruvaweto na ovaa Programa, Ministerstvoto za trud i socijalna politika najmalku edna{ godi{no e dol`no da posnese izve{taj do Vladata i do Sobranieto na Republika Makedonija.

So sredstvata za finansirawe na socijalnata za{tita upravuva i raspolaga Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

92

Raspredelbata na sredstvata za pravata od socijalna za{tita, ostvaruvawe na dejnosta na organizaciite n asocijalna za{tita i za izgradba i opremuvawe na objektite od socijalnata za{tita ja vr{i Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Ministerstvoto za trud i socijalna politika so svoi akti vo ramkite na Programata popi{uva kriteriumi i na~in na koristewe na sredstvata.

Organizacijata za socijalna za{tita steknuva sredstva za rabota so izvr{uvaweto na programata za rabota vo koja se utvrdeni vidot, obemot, sodr`inata i kvalitetot na uslugite, kako i vrz osnova na utvrdenite poedine~ni celi.

Vo cenata na uslugite i vo programata, e sodr`ana vrednosta na rezultatite na trudot, so koja se obezbeduva nadomestok na materijalnite tro{oci vo soglasnost so standardeite i normativite utvrdeni od Ministerot za trud i socijalna politika, amortizacija vo soglasno so zakonot, li~nite dohodi i zaedni~kata potro{uva~ka spored kolektivniot dogovor, soodveten iznos za tekovnoto i investicionoto odr`uvawe i sredstva za isplata na so Zakon utvrdenite obvrski.

Organizacijata, odnosno ustanovata za socijalna za{tita steknuva sredstva za plati vo soglasnost so Zakonot, kolektiven dogovor i propisite doneseni vrz osnova na Zakonot.

Cenite na uslugite {to gi dava organizacijata na socijalnata za{tita so op{t akt gi utvrduva Ministerot za trud i socijalna politika.

Organizacijata za socijalna za{tita mo`e da obezbeduva sredstva za ostvaruvawe na svojata dejnost i od drugi izvori, odnosno od podaroci, legati, zave{tanija i sl. {to direktno i se prefrluvaat na nejzina smetka. Taa mo`e da ostvaruva sredstva i po osnov na vr{ewe na

voninstitucionalna dejnost32.

Vo nacrtot na Zakonot za socijalna za{tita finansiraweto vo oblasta na socijalnata za{tita e postaveno re~isi na novi osnovi. Sredstvata za finansirawe na pravata od socijalnata za{tita se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet, a opredeleni sredstva i so u~estvo na korisnicite, od podaroci, legati i dr. izvori (~l. 106 i 107). Ovie sredstva se obezbeduvaat vrz osnova na programa za ostvaruvawe i razvoj na socijalnata za{tita {to ja donesuva Vladata (~l. 108).

So ~l. 109 od Nacrtot e opredeleno deka pravata od socijalnata za{tita, dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita soglasno programata za rabota i tekovnoto odr`uvawe, izgradba i opremuvawe na objektite za socijalna za{tita se finansiraat od sredstva {to se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet i drugite izvori.

Ostvaruvaweto na sredstata za finansirawe na ustanovite se vr{i vrz osnova na kriteriumite za koristewe na sredstvata koi se utvrduvaat so podzakonski akti {to gi donesuva Ministerstvoto za trud i socijalna politika vrz osnova na Programata za ostvaruvawe i razvoj na socijalnata za{tita koja ja donesuva Vladata i programite za rabota na ustanovite za socijalna za{tita.

Vo Programata za rabota na ustanovata za socijalna za{tita se utvrduva vidot, obemot, sodr`inata i kvalitetot na uslugite koi im se davaat na korisnicite, odnosno dejnosta koja se vr{i vo ustanovata pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita. Za izvr{uvawe na taa Programa ustanovata za socijalna za{tita vo ramkite na Programata go utvrduva obemot na potrebnite sredstva: za prava od socijalnata za{tita koi se ostvaruvaat vo ustanovata za socijalna za{tita, vo vid i obem utvrden so Zakonot; za plati, zaedni~ka potro{uva~ka i op{testvena ishrana na rabotniicite vo ustanovata, za socijalna za{tita vrz osnova na zakon, kolektiven dogovor i op{t akt na ustanovata; za amortizacija soglasno zakon; za materijalni tro{oci; za tekovno i investiciono odr`uvawe i za so zakon utvrdeni obvrski na ustanovata.

Za finansirawe na rabotata po ~l. 109 na Nacrt - Zakonot ovozmo`eno e da se formira Fondacija na socijalna za{tita. Formiraweto na Fondacijata pretstavuva novina vo ovoj Nacrt - Zakon. Na~inot na upravuvawe, funkcionirewe i finansirawe na fondacijata se ureduva so aktot za osnovawe.

So novelata na Zakonot za op{testvena za{tita na decata (SV RM 1991/38) vo podrobnosti e re{eno finansiraweto vo ovaa oblast.

32Vidi gi ~l. 74-a do 74-z od novelata na Zakonot za socijalna za{tita (SV RM 1991/38)

93

Sredstvata za finansirewe na op{testvenata za{tita na decata se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet a opredeleni sredstva od podaroci, legati, zave{tanija i drugi izvori na posebna Republi~ka smetka (~l. 39-a i 39-b).

So ovie sredstva se finansiraat: 1. pravata od op{testvena za{tita na decata, 2. dejnosta na ustanovite za zgri`uvawe i vospituvawe na decata i ustanovite za odmor i rekreacija soglasno so Programata za rabota i 3. izgradba i opremuvawe na objektite od op{testvenata za{tita na decata (~l. 39-v).

So sredstvata za finansirawe na op{testvenata za{tita na decata upravuva i raspolaga Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Raspredelbata na sredstvata za pravata od op{testvena za{tita na decata, za ostvaruvawe na dejnosta na ustanovite za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i ustanovite za odmor i rekreacija i izgradba i opremuvawe na objektite od op{testvenata za{tita na decata gi vr{i Ministerstvoto za trud i socijalna politika vrz osnova na kriteriumi i na~in za nivno dodeluvawe utvrdeni vo svoi akti.

Ustanovata od oblasta na op{testvenata za{tita na decata steknuva sredstva za rabota so izvr{uvawe na programata za rabota vo koja se utvrdeni vidot, obemot, sodr`inata i kvalitetot na uslugite, kako i vrz osnova na utvrdenite poedine~ni ceni. Cenite na uslugite {to gi dava ustanovata od ovaa oblast so op{t akt gi utvrduva Ministerot za trud i socijalna politika.

So Pravilnikot za utvrduvawe na visinata, uslovite i na~inot na ostvaruvawe na dodatocite na deca (SV RM 1992/38, so noveli od 1992/46, 1992/78, 1993/11, 1993/65, i od 1994/20, 1994/68, i 1995/, ) donesen vrz osnova na Zakonot za op{testvena za{tita na decata se utvrduvaat visinata, uslovite i na~inot na ostvaruvaweto na dodatocite na deca koi se ostvaruvaat vo vid na dodatok na deca, poseben dodatok i opremuvawe na novorodeno dete a se vo funkcija na podobruvawe na socijalnata sigurnost i sozdavawe na uslovi za razvoj na decata.

Korisnici na dodatok na deca se prvite 3 deca po redot na ra|awe {to roditelot, odnosno staratelot gi izdr`uva i toa: deca rodeni vo brak ili von brak, posvoeni, vnu~iwa, bra}a, sestri, kako i drugi deca zemeni za izdr`uvawe.

Dodatok na deca ostvaruva dete od ra|aweto do navr{eni 26 god. od `ivotot dokolku se nao|a na redovno {koluvawe i toa:

- u~enik vo osnovno u~ili{te do zavr{uvaweto na {koluvaweto odnosno do napolnuvaweto na 17 godini, zaklu~no do 31. avgust vo godinata;

- u~enik vo sredno obrazovanie, do krajot na {koluvaweto utvrdeno so planovite i programite na vospitno - obrazovnata dejnost;

- student vo visoko{kolska organizacija koj redovno gi zapi{uva semestrite, za onolku semestri kolku {to trae redovnoto {koluvawe utvrdeno so Statutot na visoko{kolskata organizacija, smetano od zapi{uvaweto kako i za vreme na apsolventskiot sta`.

Ona {to me|utoa e posebno zna~ajno za nas e deka dodatok za deca ostvaruva i dete koe poradi bolest e spre~eno da go posetuva u~ili{teto, odnosno redovno da polaga ispiti i da zapi{uva semestri. Dete koe po prestanok na boleduvaweto }e prodol`i so redovno {koluvawe, a poradi dolgoto boleduvawe ne e vo mo`nost da go zavr{i vo redoven rok, dodatokot na deca mo`e da go ostvaruva i po istekot na godinata do koja ima pravo i toa za onolku vreme kolku {to deteto izgubilo od redovonoto {koluvawe.

Dete koe se nao|a na redovno {koluvawe vo specijalno u~ili{te ili vo specijalno oddelenie na osnovno u~ili{te i vo drugi obrazovni organizacii koi vr{at i osposobuvawe za rabota, ostvaruva dodatok na deca se dodeka e redoven u~enik.

Dete koe e napolno i trajno nesposobno ili za podolgo od edna godina }e stane nesposobno za rabota pred navr{enite 15 god. od `ivotot ili za vreme na redovnoto {koluvawe, }e ima pravo na dodatok na deca za seto vreme na spre~enosta i traeweto na ovaa nesposobnost, koja se utvrduva so naod i mislewe na invalidskata komisija. Kako napolno i trajno nesposobni za rabota se smeta i dete na koe mu e priznato pravoto na rabotno osposobuvawe se do negovoto uspe{no zavr{uvawe. Ovie deca dodatokot mo`at da go koristat do navr{eni 26 godini od `ivotot.

Dodatokot na deca se ostvaruva vo zavisnost od vkupnite prose~ni prihodi po ~len na semejstvoto ostvareni vo izminatite 3 meseci pred podnesuvaweto na baraweto, osven pari~niot nadomestok za pomo{ i nega od drugo lice, pari~niot nadomestok za telesno

94

o{tetuvawe i prihodite na semejstvoto vo koe se zgri`eni decata bez roditelska gri`a. Grani~niot iznos na mese~niot dohod za ostvaruvawe na dodatok na deca vo 1995 god. iznesuva 1700,00 denari po ~len na semejstvoto, a za samohran roditel 3400,00 denari. A visinata na dodatokot na deca vo 1995 god. iznesuva 500,00 den za dete od predu~ili{na vozrast i u~enik vo osnovno u~ili{te i 800,00 den za dete redoven u~enik vo sredno u~ili{te i vi{a i visoka {kola.

So ovoj Pravilnik e reguliran i poseben dodatok {to mo`e da go ostvari dete so umereni, te{ki i najte{ki pre~ki vo razvojot do 26 godi{na vozrast, dokolku ne e institucionalno zgri`eno na tovar na op{testvenata zaednica. Visinata na posebniot dodatok iznesuva 2200, 00 denari.

8.3. Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura e nadle`no za finansirawe na edukacijata na lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj so koeficient na inteligencija od 50 - 70 (lesna mentalna retardiranost) i deca so fizi~ki nedostatoci vklu~uvaj}i gi i onie so pote{kotii vo vidot, sluhot, govorot, govorot i glasot.

Osnovite za finansireweto na specijalnite osnovni u~kili{ta i u~ili{tata od sredno - naso~enoto obrazovanie za licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj se dadeni vo ~l. 195 - 201 od Zakonot za predu~ili{noto i osnovno vopitanie i obrazovanie (SV SRM 1985/19) i ~l. 188 - 201 od Zakonot za naso~enoto obrazovanie (SV SRM 1985/16).

a) Vo ~l. 196 od Zakonot za predu~ili{noto i osnovnoto vospitanie i obrazovanie (SV SRM 1983/19) se veli deka sredstvata za zadovoluvawe na potrebite i interesite vo oblasta na osnovnoto vospitanie i obrazovanie se obezbeduvaat preku pridonesi od: li~niot dohod na rabotnicite, li~niot dohod od vr{ewe na zemjodelska dejnost i li~niot dohod od samostojno vr{ewe na stopanska i profesionalna dejnost. Vakvi sredstva mo`at da obezbeduvaat i op{testveno - politi~kite zaednici. Namenski sredstva zdovoluvawe na opredeleni zaedni~ki potrebi na osnovnoto vospitanie i obrazovanie mo`at da se obezbedat i od podaroci i donacii, kako i do drugi so zakon utvrdeni izvori za steknuvawe na dohod.

Osnovnite u~ili{ta a vo tie ramki i specijalnite osnovni u~ili{ta i paralelki ostvaruvaat vkupen dohod vrz osnova na samoupravno dogovoren nadomestok (cena na uslugata) ili pod drugi osnovi utvrdeni so samoupravna spogodna i op{testven dogovor. Vkupniot prihod sodr`i materijalni tro{oci spored samoupravno utvrdenite merila i kriteriumi, sredstva za amortizacija utvrdeni so zakon i dohod na osnovnoto u~ili{te so site osnovni strukturalni elementi utvrdeni so zakon (~l. 199).

Neposrednata raspredelba na sredstvata po korisnici se vr{i spored "Kriteriumi za steknuvawe i rasporeduvawe na sredstvata za platite {to se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet za dejnosta na osnovnoto obrazovanie" br. 05 - 1703/1 doneseni na 23. 03. 1993 god. od Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. So ovoj akt se utvrduvaaat kriteriumite spored koi se steknuvaat sredstvata za plati, {to se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet i se rasporeduvaat na osnovnite u~ili{ta, specijalni osnovni u~ili{ta i drugite korisnici.

Sredstvata za plati na rabotnicite vo dejnosta na osnovnoto obrazovanie se obezbeduvat mese~no od Republi~kiot buxet vrz osnova na brojot na vrabotenite i strukturata po stepen na stru~na podgotovka i specifi~nite uslovi na rabota. Masata na sredstvata za plati sodr`i sredstva za tekoven i minat trud.

Vo Predlogot za donesuvawe Zakon za osnovno obrazovanie od juni 1995 god. vo ~l. 99 se veli deka sredstvata za finansirawe na dejnosta na osnovnoto obrazovanie se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet a se izdvojuvaat na pdsmetka na Ministerstvoto.

Sredstvata na finansirawe na dejnosta na osnovnoto obrazovanie mo`at da se obezbeduvat i od drugi izvori.

Ministerstvoto za sredstvata od podsmetkata za osnovno obrazovanie donesuva finansiski plan i programi, zavr{na smetka i kriteriumi za rasporeduvawe na sredstvata. Ministerstvoto isto taka go vr{i rasporeduvaweto na sredstvata do krajnite korisnici i go kontrolira nivnoto namensko koristewe. Finansirawetoi pome|u osnovnite u~ili{ta i ministerstvoto se vr{i so dogovor.

b) Spored Zakonot za naso~enoto obrazovanie izdvojuvaweto i zdru`uvaweto na sredstvata za zadovoluvawe na obrazovnite i kadrovskite potrebi se utvrduva so samoupravna spogodba vo koja se utvrduvaat: obemot, vidovite, strukturata i kvalitetot na obrazovnite i kadrovskite potrebi {to se zadovoluvaat vo zaednicata

95

na naso~enoto obrazovanie, obemot, na~inot i dinamikata na izdvojuvaweto i zdru`uvaweto na sredstvata za zadovoluvawe na utvrdenite obrazovni i kadrovski pootrebi i drugi me|usebni prava i obvrski (~l. 198 i 199).

Finansiraweto na javnoto sredno obrazovanie so noviot Predlog - Zakon e utvrdeno so op{ti odredbi. Taka vo ~l. 95 se veli deka: "Sredstvata za ostvaruvawe na javnoto sredno obrazovanie se obezbeduvaat od Republi~kiot buxet", a so niv raspolaga Ministerstvoto za obrazivanie.

Zaradi zadovoluvawe na li~nite potrebi vo javnoto sredno obrazovanie za koi sredstva ne se obezbeduvaat vo Republi~kiot buxet, gra|anite mo`at sami da obezbeduvaat sredstva.

Za javno - pravni u~ili{ta za sredno - stru~no obrazovanie zredstvata gi obezbeduva osniva~ot. Ovie tn. javno - pravni sredni u~ili{ta za sredno - stru~no obrazovanie e predvideno da gi osnovaat edenicite na lokalnata samouprava. Inaku mre`ata na ovie kako i na drugite (javni i privatni) u~ili{ta ja utvrduva Vladata na Republika Makedonija po predlog na Ministerstvoto za obrazovanie a planovite i programite na javno - pravnite i javnite sredni u~ili{ta gi donesuva Minsterot nadle`en za obrazovanie (~l. 12 i 17 od Predlog - Zakonot).

Ministerstvoto za obrazovanie donesuva finansov plan, kriteriumi za raspredelba na sredstvata i nivna raspredlba po korisnici. Za na~inot za raspolagaweto so sredstvata Minsterstvo e dol`no da podnese izve{taj pred Vladata.

Obrazovnata dejnost vo naso~enoto obrazovanie na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj zasega neposredno se u{te se finansira vrz osnova na "Samoupravnata spogodba za zaedni~kite osnovi i merila za utvrduvawe cena na obrazovnite uslugi i steknuvawe na del od dohodot na organizaciite od naso~enoto obrazovanie vo ramkite i preku samoupravnite interesni zaednici na naso~enoto obrazovanie", br. 10 - 241/2 od 14. 12. 1988 god.

Spored ovaa Spogodba rabotnicite od organizaciite od naso~enoto obrazovanie steknuvaat del od dohodot od vkupniot prihod {to go ostvaruva organizacija od naso~enoto obrazovanie so slobodna razmena na trudot vo ramkite i preku samoupravnite interesni zaednici na naso~enoto obrazovanie, od li~niot dohod na rabotnicite, ili od dohodot, odnosno prihodot na drugite rabotnici spored pridonesot {to go dade vo svojot trud vo sozdavaweto na novata vrednost vo materijalnoto proizvodstvo, vo zgolemuvaweto na proizvodnosta na vkupniot op{testven trud i vo razvojot na op{testvoto vo celost (~l. 2 od Spogodbata).

Rabotnicite od organizaciite na naso~enoto obrazovanie steknuvaat del od dohodot od vkupniot prihod vrz osnova na dogovoreniot nadomestok za vr{ewe na dejnosta, odnosno od izvr{enite obrazovni uslugi (cena na obrazovni uslugi), ili po drugi osnovi. Cenata na uslugite za vr{ewe na dejnosta vo naso~enoto obrazovanie gi sodr`i slednive elementi: 1. utvrdenite standardi i normativi za materijalnite tro{oci, 2. amortizacija na osnovnite sredstva, po stapki propi{ani so zakon, 3. dohod na organizaciite od naso~enoto obrazovanie (plati, sredstva za rezerva, sredstva za zaedni~ka potro{uva~ka) i 4. sredstvata za pro{iruvawe i unapreduvawe na materijalnata osnova na trudot.

Spored ovaa spogodba e opredeleno brojot na u~enicite za teoretska nastava vo paralel-ka vo specijalnite vospitno - obrazovni organizacii da iznesuva prose~no od 6 - 10 u~enici (~l. 18 st 1 t.1). Brojot na u~enicite vo vospitnite grupi vo u~eni~kite domovi iznesuva prose~no 32 u~enici a na u~enicite vo domovite vo koi se smesteni u~enici so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj - 10 vo grupa (~l. 21).

Osnovica za presmetuvawe na platite i drugite li~ni primawa na vrabotenite vo specijalnite vospitno - obrazovni organizacii od naso~enoto obrazovanie se utvrduva na ist na~in kako i vo drugite organizacii. Kako element za utvrduvawe na cenata na obrazovno - vospitnite uslugi e utvrdeniot broj na izvr{iteli so ovaa Spogodba za realizacija na nastavniot plan i programa za obrazovno - vospitna rabota i ostvareniot prose~en li~en dohod po uslovno nekvalifikuvan rabotnik vo stopanstvoto vo Republikata vo prethodnata godina valoriziran so porastot vo tekovnata godina. Ovaa osnovica se koregira so ponderacionite koeficienti utvrdeni so ~l. 55 od Spogodbata. I kaj materijalnite tro{oci {to se finansi-raat vo obrazovnite usganovi za lica so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj nema razliki vo odnos na drugite ustanovi. Toa se tro{oci za: nastava, zatopluvawe, komunalni pridonesi, odr`uvawe na hihienata, osvetluvawe, tro{oci za tekovno odr`uvawe na objektite, PTT uslugi, kancelariski materijali, patni i dnevni tro{oci, tro{oci za prevoz do rabotnoto mesto, nabavka na spisanija i literatura i dr. Materijalnite tro{oci za izveduvawe na nastavata za

96

stepen na stru~na podgotovka na u~ili{tata koi prakti~nata nastava ja izveduvaat vo sopstveni rabotilnici se formirat vrz osnova na tri kategorizirani grupi predvideni so ~l. 62 od Spogodbata. Ovie materijalni tro{oci za specijalnite u~ili{ta se zgolemuvaat za 20%.

8.4. Ministerstvoto za zdravstvo u~estvuva vo finansiraweto na zdravstvenite uslugi na site poedine~ni korisnici smesteni vo ustanovite za lica so pre`ki vo psihofizi~kiot razvoj spored izvr{enite uslugi. Ova Ministerstvo u~estvuva i vo finansiraweto vo platite na vrabotenite i vr{eweto na sevkupnata dejnost na zavodite za rehabilitacijata na sluh, govor i glas vo Skopje i Bitola. Ovie dva zavodi imaat status na javna zdravstvena organizacija {to mo`e da ja osnova Sobranieto na Republika Makedonija. Zdravstvenite uslugi vo ovie zavodi se finansiraat kako i vo site drugi zdravsteni organizacii. Najprivin im se prefrluvaat opredeleni pau{alni mese~ni iznosi koi potoa se poravnuvaat spored realnite tro{oci po izvr{ena usluga.

8.5. Na krajot nekolku zbora i za finansiraweto na socijalno - humanitarnite organizacii za ~ija organizaciona poostavenost i dejnost }e stane zbor ne{to podocna.

Do krajot na 1994 god. site Sojuzi pri Republi~kata konferencija na socijalno - humanitarnite organizacii, kako asocijalcija na 12 zdru`eni ~lenki, bea finansirani isklu~ivo od sredstvata {to gi ostvaruva{e Lotarija na Makedonija koi soglasno Zakonot za igrite na sre}a i zabavnite igri na avtomati (SV SRM 1987/17), bea direktno izdvojuvani za ovaa asocijacija na nejzina posebna smetka.

Navedenata praktika se nadovrzuva{e na slednive ~lenovi od Zakonot: "Prireduva~ite {to organiziraat igri na sre}a i zabavni igri na avtomati, osven Lotarija na Makedonija, se dol`ni, po izdvojuvaweto na iznosot na dobivkite da uplatat 15% od ostvareniot prihod od sekoja igra oddelno na posebna republi~ka smetka vo rok od 15 dena od denot na prireduvaweto na igrata na sre}a, odnosno na zabavnata igra na avtomat" (~l. 60 st 1).

Sredstvata od st 1 na ovoj ~len se rasporeduvaat za namenite od ~l. 61 st 1 t.3 na ovoj Zakon so odluka na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM" (~l. 60 st 4).

Spored ~l. 61 na ovoj Zakon prihodite od igrite na sre}a i od zabavnite igri na avtomati {to gi ostvaruva Lotarija na Makedonija gi rasporeduva{e nejziniot Sovet me|u drugoto i za finansirawe na socijalnta za{tita i na programite na socijalno - humanitarnite organizacii" (~l. 61 st 1 t.3).

So sredstvata od igrite na sre}a i zabavnite igri na avtomati se finansiraat godi{nite programi na socijalno - humanitarnite organizacii od st 1 t.3 na ovoj ~len, na koi soglasnost dava Republi~kata samoupravna zaednica za socijalna za{tita (~l. 61 st 2).

I najposle spored ~l. 63 "Sredstvata rasporedeni po osnovni nameni spored ~l. 61 st 1 t.3 se prenesuvaat me|u drugoto na Republi~kata konferencija na socijalno - humanitarnite organizacii.

So Odluka na Ustavniot sud na Makedonija U. br. 32/92 od 6. oktomvri 1993 god. (SV RM 1993/68) me|u drugoto se ukina delot od ~l. 60 od Zakonot za igri na sre}a i zabavni igri na avtomatai so koi Lotarija na Makedonija be{e izzemena od obrvskata za izdvojuvawe na 15% od ostvareniot prihod, namalen za iznosot na dobivkite na posebna republi~ka smetka. Soglasno toa Sovetot na Lotarija na Makedonija na sednicata odr`ana na den 28. 12. 1993 god. zaklu~i deka na toj na~in Ustavniot sud na Makedonija ja izedna~uva Lotarija na Makedonija so ostanatite prireduva~i na igrite na sre}a vo obvrsktite kon zaednicata i od 01. 01. 1994 god. soodvetnite sredstva gi uplatuva na Vladata na RM na posebna smetka kako republi~ki prihod. Ottoga{ se prekina direktnata vrska me|u Lotarija na Makedonija i Republi~kata konferencija na humaniternite organizacii, pa iako Lotarija na Makedonija prodol`i da izdvojuva 15% od prihodot na posebna republi~ka smetka, tie sredstva dolgo vreme ne pristignuvaa do humanitarnite organizacii.

Podocna finansireweto na ovie organizacii prodol`i so sredstva {to za nivnata dejnost gi izdvojuva Vladata od buxetot na RM i na toj na~in i denes se ostvaruva.

Od seto ona {to dosega be{e ka`ano mo`e da se izvle~e sledniov sumaren zaklu~ok. Sredstvata za invalidsko i penzisko osiguruvawe, za socijalna za{tita, za osnovno i sredno - naso~eno obrazovanie i za zdravstvena za{tita na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj se formiraat vrz osnova na na~elata na vzaemnost, solidarnost i humanost glavno od platite na gra|anite {to se vo raboten odnos i se grupiraat vo 4 oddelni fondovi od kade vrz osnova na so planovi i programi prika`ani potrebi se prelevaat do neposrednite korisnici.

97

Sredstvata za ostvaruvawe na pravata na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe se izddvojuvaat od vkupno akumuliranite sredstva vo fondot za ovaa namena, za pravata od socijalna za{tita od vkupnite sredstva za socijalna za{tita, za specijalnoto {kolstvo od vkupnite sredstva za obrazovanie i za spre~uvawe na pri~inite za namaluvawe na psihofizi~kite nedostatoci (preventivna za{tita) i ranoto otkrivawe na slu~aite zaradi nivno rano lekuvawe i tretman, od vkupno akumuliranite sredstva na fondot za zdravstvo. I najposle, za ostvaruvawe na dejnosta na socijalno - humanitarnite organizacii od vkupnite sredstva na Lotarija na Makedonija preku Buxetot na Republikata.

98

99

9. KLU^NI TO^KI

- Nesporno e deka op{testvenata gri`a za licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj na zakonodaven plan e na izrazeno visoko nivo i deka vrz ostvaruvaweto na profesionalnata, socijalnata, vospitno - obrazovnata i zdravstvenata komponenta na habilitacijata i rehabilitacijata se postignati zna~ajni rezultati vo na{ata zemja.

- Osnovnata slabost na zakonodavstvoto vo ovaa oblast e vo toa {to pra{awata od domenot na op{testvenata za{tita, edukacijata i rehabilitacijata se pomesteni vo brojni zakoni kade {to parcijalno se re{avaat nivnite oddelni aspekti.

- Inflacijata na propisi vo koi delumno se re{eni pravata na licata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vodi dotamu te{ko da se zapoznava i sledi pozitivnata regulativa i toa ne samo od strana na samite korisnici tuku mnogu ~esto duri i od onie koi vo nadle`nite organi se dol`ni za nivnoto ostvaruvawe. Istra`uva~ite na ovoj proekt imaat prilika i samite da se uverat vo toa za{to premnogu ~esto bea prepra}ani od edna vo druga ustanova ili od edno na drugo lice vo ista ustanova za dobivawe na elementarni informacii i podatoci vo odnos na opredelen pravni pra{awa. Pritoa e najtragi~no toa {to nitu rakovodnite kadri vo oddelni ustanovi ne gi poznavaa dovolno aktite spored koi se re{eni oddelni pravni pra{awa, a nekoi od niv duri ni mre`ata na ustanovite od koi e sostaven sistemot na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica.

- Ostvaruvaweto na pravata na hendikepiranite lica nu`no e staveno vo nadle`nost na pogolem broj organi i organizacii {to vo kontekst na prethodno navedenite slabosti i otsustvoto na vistinska koordinacija vo ovaa oblast samo po sebe doveduva do novi problemi. Ottamu proizleguvaat pojavi na sporost, nedovolna efikasnost i ostvaru-vawe samo na delumni rezultati na sistemot na op{testvena za{tita, edukacija i rehabilitacija.

Nevodeweto smetka za postojano povrzuvawe, usoglasuvawe na postojnite planovi i programi i koordinirano deluvawe vo dostignuvaweto na krajnite rezultati vo ramkite na ona {to treba da pretstavuva edinstven proces vo praktikata, doveduva do niza procesi koi neodminlivo se odrazuvaat i vrz samite korisnici.

- Kako i vo drugite oblasti vo op{testveniot `ivot i ovde se sre}avaat i opredeleni slabosti od subjektivna priroda. Nedovolnta svest za zna~eweto na humaniot poziv {to se vr{i, nedovolnata odgovornost, nezaintereseiranost, rezignacija od niskite plati i drugi ~ove~ki slabosti ponekade vodat kon inventnost i nedoslednost vo ostvaruvaweto na rabotnite zada~i.

- Brojnite propisi i organi kako i otsastvoto na koordinirano deluvawe osobeno se ~uvstvitelni vo oblasta na finansiraweto. Vo uslovi na izrazeni ekonomski te{kotii na na{eto op{testvo koe na periodot na tranzicija so niza problemi, a osobeno so problemot na golemata nevrabotenost, ekonomskite te{kotii neizbe`no se reperkuitiraat i vo ovaa oblast. Vo taa smisla treba najnapred da se tolkuva ~uvstvitelnata intencija na oddelni ministerstva kon redukcija na sredstvata za ovie nameni i eklatantnite usilbi za osloboduvawe i prefrluvawe na drug makar na del od svoite dosega{ni obvrski.

- So problemot na finansiskite sredstva e povrzan i neuspehot za menuvawe na starite naviki i prilagoduvawe na novonastanataa situacija od strana na onie {to ja vr{at neposrednata dejnost. Snao|aweto vo haosot na propisite i uslovite na pazarnoto stopanstvo na nekoi od ustanovite im nosi sredstva za pokomotno odnesuvawe i neracionalno tro{ewe. Na drugata strana se slu~uva da ne se dobijat i osnovnite sredstva {to treba redovno da sleduvaat za ustanovata so {to u{te pove}e se uslo`nuva nivnata i onaka lo{a sostojba.

100

- Kategorizacijata na lica so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj naiduva na raznovidni problemi koi delumno proizleguvaaat od pravnata regulativa vo koja otsastvuvaat del od re{enijata {to ovaa dejnost bi ja ~inile poefikasna. Imeno vo Pravilnikot za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj od 1981 god. e navedeno samo toa deka takvata kategorizacija im e prepu{tena na zdravstvena, socijalna i obrazovna organizacija. Toa zna~i deka so ovoj nitu so drug zakonski ili podzakonski akt za taa dejnost konkretno ne e opredelena i zadol`ena nekoja posebna ustanova. Ottamu, spored na{e mislewe, proizleguvaat osnovnite slabosti okolu organizacijata i vr{eweto na funkcijata na komisiite koi vo ovoj moment mo`at da se izbrojat na prsti. Konkretnite sostojbi vo ovaa oblast ne gi istra`uvavme, iako dojdovme do soznanija {to uka`uvaat na brojni slabosti kako od

objektivna taka i od subjektivna priroda33. Na{iot obid podlaboko da navlezeme i vo ovaa problematika vo koja be{e sose~ena u{te na startot za{to vo Zavodot za mentalno zdravje vo Skopje apriorno be{e odbiena bilo kakva sorabotka pa duri i bilo kakov razgovor vo vrska so nivnata dejnost.

Na krajot op{t zaklu~ok e deka kaj nas ne se obezbedeni site pravni pretpostavki za efikasno rano otkrivawe, prijavuvawe i registrirawe na deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj i toa osobeno na onie so mentalna retardacija.

33 Vo ovoj pogled se ~ini deka denes podrasti~no se prisutni site zabele{ki {to vo ovoj pogled bea

upateni u{te vo 1975 god. od strana na eminentnite stru~waci od ova oblast. Vidi: Ajdinski, Q. i drugi... Za{tita i rehabilitacija... str. 88 - 89 i 217 - 221

101

10. PREDLOZI

- So ogled na toa {to oddelnite prava i fazi vo za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj se regulirani so niza najrazli~ni propisi i se nao|aat vo nadle`nost na brojni organi ovoj sistem e dezintegriran i nedovolno efikasen. Ottamu ne ka`uvame ni{to novo koga ja prifa}ame zalo`bata za obedinuvawe na celiot sistem vo site fazi - od otkrivaweto, preku medicinskata, pedago{kata, profesionalnata i socijalnata rehabilitacija vo edinstven Republi~ki zakon za za{tita, edukacija i rehabilitacija vo koj celosno }e se regulira ovaa materija.

Ovaa konstatacija nadovrzana na prethodnite soznanija nedvosmisleno upatuva na potrebata od natamo{no dograduvawe na sistemot na op{testvenata za{tita, edukacija i rehabilitacija na licat so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj, pred se, vo negovata pravna osnova, no i vo koncepciskata razrabotka i primena na oddelnite komponenti od toj sistem. Na toj na~in mo`e da se dojde vo situacija institucionalniot sistem da se usoglasi na edno povisoko nivo so potrebite na ovaa kategorija lica i nivnite psihofizi~ki mo`nosti.

- Vo soglasnost so pravnite aspekti na ovaa problematika zna~ajno mesto dobiva kategorizacijata na lica so pre~ki vo psihifizi~kiot razvoj. Vo ovoj pogled komisiite za kategorizacija treba da imaat postojan karakter i da se organiziraat vo specijalizirani institucii, zdravstveni ustanovi i vo centrite za socijalna rabota samo toga{ ako kadrovski i finansiski se dovolno dobro potkrepeni za izvr{uvawe na ovaa dejnost na visoko stru~no nivo. Toga{ koga toa ne e slu~aj treba da se insistira vrz pomal broj na takvi komisii vo koi se obezbedeni site preduslovi za nivna uspe{na rabota.

102

103

IV

USTANOVI ZA ZA[TITA, EDUKACIJA I REHABILITACIJA

NA LICA SO PRE^KI VO PSIHOFIZI^KIOT RAZVOJ

104

105

1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

Vo ovoj del }e se obideme da gi izneseme na{ite po{iroki impresii od terenskiot del od istra`uvaweto vo site ustanovi za socijalna za{tita na Makedonija. Soznanijata {to }e bidat izneseni vo celost se dobieni od neposreden uvid vo sostojbite i odnosite vo samite ustanovi koi li~no bea poseteni od istra`uva~ite na proektot. Ona {to pritoa go sogledavme vo neposrednite kontakti vo prv red so direktorite na ustanovite i materijalite dobieni od niv, vo najgolem obem gi odrazuva vistinskite aktuelni sostojbi. Ottamu im izrazuvame posebna blagodarnost za qubezniot odnos i spremnosta da ni odgovorat na site pra{awa {to bea od na{ interes kako i za otvaraweto na site vrati od ustanovata za da mo`eme da pogledneme vo seto ona {to pretstavuva materijalen uslov za ostvaruvawe na nivnata slo`ena dejnost. So golema po~it i voshit kon nivniot entuzijazam, neprekoren odnos kon zada~ite {to gi vr{at i odnosot kon {titenicite, vo ovaa prilika iskreno im se zablagodaruvame {to go pomognaa da gi pro{irime soznanijata za ovaa humana dejnost.

Re~isi site ustanovi {to ovde }e bidat analizirani se predvideni vo Zakonot za socijalnata za{tita i kako ustanovi od poseben op{testven interes, na organiziran na~in obezbeduvaat za{tita na opredeleni kategorii lica koi se nao|aat vo polo`ba od socijalna potreba utvrdena so toj zakon i so drugi propisi. So ovoj Zakon se utvrduva osnova~ot na ovie ustanovi, uslovite pod koi mo`at da bidat osnovani i da ja pro{irat svojata dejnost, na~inot na otpo~nuvaweto so rabota, na~inot na ostvaruvaweto na nivnata dejnost i odlu~uvaweto za rabotite od poseben op{testven interes, nivnoto ukinuvawe i sl.

Golem del od ovie re{enija so silata na op{testveno - politi~kite promeni vo na{ata zemja se ve}e zastareni pa i pokraj toa {to se u{te se vo sila na niv nema podrobno da se zadr`uvame. Za sistemot na organizacija na ustanovite za socijalna za{tita spored na{e mislewe ovde e mnogu pozna~ajno novinite {to vo toj pogled se ponudeni vo Nacrtot na Zakonot za socijalna za{tita od dekemvri 1993 god. koi vo dobar del pretstavuvaat napredok vo ovaa oblast. Vo ovoj Nacrt - Zakon koj ne e izglasan vo sobranieto na RM od pri~ini {to se u{te ne e donesen Zakonot za ustanovite, e predvideno osnova~ na ustanova za socijalna za{tita kako nestopanska javna slu`ba od javen interes da bide Vladata pod uslov i na na~in utvrdeni so zakonot. So Nacrt - Zakonot me|utoa e predvidena mo`nost vakvi ustanovi (osven Centar za socijalna rabota, ustanova za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci so vospitno - socijalni problemi i vospitno zapu{teni, kako i ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduivawe na socijlnata dejnost) da mo`e da osnova i doma{no pravno i fizi~ko lice za vr{ewe koncesiska javna slu`ba vo socijalnata za{tita.

Stransko pravno i fizi~ko lice mo`e da bide samo soosniva~ na nekoi ustanovi za socijalna za{tita pod uslovi i na na~in utvrdeni so Zakonot.

Ustanovite se osnovaat vo soglasno so planot i mre`ata od vakvi ustanovi koj go donesoa Vladata a tro{ocite za osnovawe gi obezbeduva osnova~ot. Standardite i normativite vo pogled na uslovite za osnovawe, otpo~nuvawe so rabota i pro{iruvawe ili promena ne dejnosta na ustanovata za socijalna za{tita gi donesuva Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Ustanovata za socijalna za{tita prestanuva vo dva slu~ai i spored postapka utvrdena so zakonot so koj se ureduvaat javnite slu`bi i so ovoj Zakon.

I najposle novina vo ovoj Nacrt - Zakon e i kategorizacijata na ustanovite spored nov vid na dejnost. Ustanovite ne se delat na porene{nite 8 vidovi tuku na slednive 5 osnovni i vo niv poedine~ni vidovi:

1) Centri za socijalna rabota

2) Ustanovi za deca i mladinci

a) ustanovi za deca i mlacinci bez roditeli i roditelska gri`a

b) ustanova za deca i mladinci so vospitno-socijalni problemi i vospitno zapu{teni

v) ustanovi za deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot razvoj i

106

g) ustanovi za deca i mladinci so telesna invalidnost

3) Ustanovi za stari i vozrasni invalidni lica

a) ustanivi za stari lica

b) ustanovi za vozrasni invalidni lica i

v) ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj

4) Ustanovi za obezbeduvawe na voninstitucionalni oblici na socijalna za{tita

a) dneven centar i klub za stari i vozrasni lica

b) dneven centar za rabotno proizvodno anga`irawe i

v) centar za davawe pomo{ vo doma{ni uslovi

5) Ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti

Vo koncipiraweto na na{iot pregled na ustanovite {to }e sledi vedna{ po ovie izlagawa glavno se rakovodevme po ovaa {ema so nu`ni izmeni onamu kade {to moravme da ja dopolnime so specijalnite osnovni u~ili{ta i ustanovite vo koi se vr{i sredno - naso~eno obrazovanie so internatsko smestuvawe na licata so lesna mentalna raetardiranost koi, vpro~em, se regulirani so drugi zakoni: Zakonot za predu~ili{no i osnovno vopsitanie i obrazovanie i Zakonot za naso~enoto obrazovanie. Va`no e da se spomne i toa deka so na{iot pregled ne se opfateni ustanovite za vozrasni invalidni lica kako i ustanovite za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj naprosto zatoa {to se u{te ne se formirani. Ustanovite za obezbeduvawe na voninstitucionalnite oblici na socijalna za{tita izostanaa ottamu {to ne bea predmet na na{iot interes vo ovaa studija.

Pred da premineme na konkonkretnoto razgleduvawe smetavme deka e va`no da se istakne toa deka Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita sodr`i odredba spored koja ustanovata za socijalna za{tita ne mo`e da go otpu{ti, vrz osnova na re{enie od centarot za socijalna za{tita, primeniot korisnik pred da gi prevzeme potrebnite merki za podobruvawe na sostojbata na korisnikot, odnosno pred da postigne soglasnost so ustanovata koja go upatuva korisnikot za primena na drug oblik na socijalna za{tita.

I najposle od posebno zna~ewe e intencijata so Nacrt - Zakonot da bide opredelen profilot i stru~nata podgotovka na vrabotenite vo ovie ustanovi. Vo ovaa smisla so ~l. 60 od Nacrt - Zakonot e opredeleno deka stru~nite raboti vo ustanovata za socijalna za{tita vo

zavisnost od vidot na rabotata gi vr{at stru~nite rabotnici od VII/1 stepen na stru~na podgotovka od obrazoven profil: socijalen rabotnik, psiholog, andragog, pedagog, pravnik,

ekonomist, lekar, defektolog i sociolog. Od VI stepen na stru~na podgotovka stru~nite raboti

gi vr{at socijalen i medicinski rabotnik i od IV stepen na stru~na podgotovka - medicinski rabotnik kako i drugi rabotnici za izvr{uvawe na drugi raboti vo zavisnost od vidot i obemot na uslugite.

107

2. CENTRI ZA SOCIJALNA RABOTA

Spored pozitivniot Zakon za socijalna za{tita Centarot za socijalna rabota e ustanova koja vr{i osobeno: sproveduvawe na socijalnata za{tita preku re{avawe na pravata od socijalnata za{tita opredeleni so Zakonot; otkrivawe, sledewe i prou~uvawe na sostojbite i problemite vo oblasta na socijalnata za{tita; izgotvuvawe planovi i programi za razvoj na socijlnata za{tita; vr{ewe raboti kako organ na staratelstvo; pottiknuva i prevzema preventivni dejstvija vo spre~uvawe i odstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na polo`bi od socijalna potreba; vodewe evidencija na korisnicite na socijalnata za{tita; vr{ewe stru~ni raboti od oblasta na socijalnata za{tita i sl.

Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita od dekemvri 1993 god. sodr`i pove}e odredbi koi se odnesuvaat na dejnosta i nadle`nostite na ovie ustanovi. Vo ~l. 65 od ovoj Nacrt - Zakon se veli deka Centar za socijalna rabota se osnova kako ustanova za socijalna za{tita so javni ovlastuvawa zaradi vr{ewe na raboti od socijalna za{tita i socijalna rabota.

Vakov centar mo`e da se osnova ako se ispolneti op{tite uslovi za osnovawe na javna ustanova za socijalna za{tita i zadol`itelno gi ima najmlaku slednive osnovni obrazovni profili: socijalen rabotnik, psiholog, pedagog ili specijalen pedagog, socijalizacija i

diplomiran pravnik koi imaat najmalku VII - 1 stepen na stru~na podgotovka.

Centarot mo`e da se osnova na poodra~jeto na edna ili pove}e op{tini.

Vo delokrugot na javnite ovlastuvawa Centarot vr{i slednite raboti: re{ava za pravata od socijalnata za{tita utvrdeni so Zakonot; re{ava za rabotite utvrdeni so semejno - pravnite propisi; postapuva po rabotite utvrdeni so krivi~nopravnite propisi i vr{i drugi raboti utvrdeni so zakonot.

Pri sproveduvaweto na socijalnata za{tita i stru~nata rabota Centarot: otkriva, sledi i prou~uva semejni pojavi i problemi; primenuva i sproveduva opredeleni oblici na socijalna za{tita i neposredno dava uslugi vo vid na socijalna rabota; pottiknuva i prevzema preventivni dejstvija vo spre~uvawe i otstranuvawe na pri~inite za nastanuvawe na polo`ba od socijalna potreba; razviva i sproveduva voninstitucionalni oblici na socijalna za{tita; organizira oblici na samopomo{, dobrovolna pomo{; pottiknuva, organizira i koordinira dobrotvorni aktivnosti na gra|ani, nivni zdru`enija, humanitarni organizacii, organizacii i zaednici vo sproveduvawe na programi za socijalna za{tita na podra~jeto na op{tinata; osnova fondacii na na~ini i pod uslovi utvrdeni so zakon; izgotvuva planovi i programi za rabota na socijalnata za{tita; vodi evidencija i pribira dokumentacija za korisnicite na socijalna za{tita, za primenetite oblici na socijalna za{tita i za toa podnesuva izve{taj do Ministerstvoto za trud i socijalnat politika.

Vo ostvaruvaweto na funkciite utvrdeni so zakonot i so drugite propisi Centarot raboti so poedinec (dete, adolescent, vozrasno lice) i so semejstvo.

Rabotej}i so poedinec i semejstvo Centarot pomaga vo razre{uvaweto na nivnite te{-kotii i problemi vo individualnoto `iveewe, partnerskite odnosi, predbra~nite i bra~nite odnosi, odnosite roditeli i deca; uka`uva pomo{ na semejstvoto vo ostvaruvaweto na negovata za{titna, vospitna i reproduktivna funkcija, pottiknuva sakano i odgovorno roditelstvo i planirawe na semejstvoto, dava drugi sovetodavni uslugi za pra{awa od razvojot i socijaliza-cijata na li~nosta i ostvaruvaweto i utvrduvaweto na odnosite vo semejstvoto.

Samo ovie izvorno navedeni odredbi ve}e dovolno jasno uka`uvaat na golemoto zna~ewe na dejnosta na centrite za socijalna rabota vo povrzanost so za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite i drugite marginalizirani lica vo na{eto op{testvo. So ogled na toa {to dinamikata i raspolo`ivite sredstva ne ni dozvolija da go sogledame i na ova mesto da go preto~ime nivnoto iskustvo od deluvaweto vo ovaa oblast ovde sakavme samo da gi navedeme site centri za socijalna rabota vo Makedonija, nivniot rakovoden kadar i telefonskite broevi. Ako ni{to drugo ovoj pregled se nadevame deka mo`e da im bide od korist na site onie koi se na{le vo polo`ba od socijalna potreba.

108

Tabela br. 1: Pregled na centrite za socijalna rabota vo Republika Makedonija

R. br. Centar za socijalna rabota Direktor Poziven br. Br. na telefon

1 Berovo Pa~emski Petar 0903 77-072

2 Bitola Tasevski Slobodan 097 36-751, 36-268, 36-783

3 Makedonski Brod Srbinoska Ru`a 098 74-137

4 Valandovo Kalinska Vaska 0902 82-008, 82-717

5 Vinica Kostadinov Jovan 0903 61-305

6 Gevgelija Ristova Todorka 093 89-797

7 Gostivar Josifovska Vesna 094 62-431

8 Debar 096 81-400

9 Del~evo Stoimenoski Vlade 0903 84-736

10 Demir Hisar Stojkovski Stoj~e 097 76-751

11 Kavadarci Pan~e Haxi-Vasilev 093 76-456

12 Ki~evo Trajkovski Mihail 095 32-661

13 Ko~ani Qubica Manasieva 0903 22-139, 22-141

14 Kratovo Trajkovska Kalinka 0901 81-228

15 Kriva Palanka Kolevski Mihajlo 0901 75-200

16 Kru{evo Atanasovski Spiro 098 77-739

17 Kumanovo Arsovski Branko 0901 25-995

18 Negotino Ivanova Ratka 093 61-488

19 Ohrid 096 22-162

20 Prilep Aleksandar Stojanoski 098 22-595, 21-702

21 Probi{tip Aleksandar Panovski 092 83-127, 84-285

22 Radovi{ 0902 61-601

23 Resen Kotevski Dobrivoj 096 41-419, 42-552

24 Sveti Nikole 092 63-305

25 Skopje Cibreva Dobrinka

091

Reon K.Voda

Reon Centar

227-648, 211-091

229-344, 229-109

211-074

26 Struga (vd) Milutin Nikolovski 097 71-046

27 Strumica Vasil \o{ev 0902 25-401

28 Tetovo Petru{evski Petko 094 25-041, 24-661

29 Titov Veles Jan~eva Rodna 093 21-426

30 [tip Kostovski Zdravko 092 31-779

109

3. USTANOVI ZA DECA I MLADINCI BEZ RODITELI I RODITELSKA GRI@A

Ustanovi za zgri`uvawe i vospituvawe na maloletni lica spored Zakonot za socijalnata za{tita od 1978 god., koj se u{te e vo sila, obezbeduva zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci bez roditelska gri`a i na deca i mladinci ~ii razvoj e zagrozen zaradi semejni nepriliki. Takvata ustanova e dol`na na decata i mladincite da im obezbedi predu~ili{no, osnovno i sredno - naso~eno vospitanie i obrazovanie vo soodvetna ustanova za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie, da im obezbedi organizirana stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno - obrazovnite programi i da organizira razli~ni oblici na rabota i `ivot na decata i maldincite, kako i da se gri`i za nivnoto zdravje.

Vo ovie ustanovi mo`e da se organizira privremeno smestuvawe i prestoj na samohrani majki 1 mesec pred poroduvaweto i po poroduvaweto do 3 mese~na vozrast na deteto.

So Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita zna`itelno se precizira dejnosta na ovie ustanovi so toa {to se nazna~uva deka ustanovata za deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a obezbeduva zgri`uvawe (domuvawe, ishrana, oblekuvawe, nega i gri`a) na decata i mladincite do obezbeduvaweto na uslovi za nivno vra}awe vo semejstvoto, odnosno do osposobuvawe za samostoen `ivot i rabota a najdolgo do 6 meseci po zavr{uvaweto na srednoto obrazovanie ako ne postojat mo`nosti zgri`uvaweto da se obezbedi na drug na~in.

Zgri`uvaweto na navedenite deca i mladinci soglasno odredbite na ovoj Nacrt - Zakon se vr{i vo ustanovi za doen~iwa i mali deca do 3 godi{na vozrast i deca i mladinci na 3 godi{na vozrast.

Vo ustanovite za deca bez roditeli i roditelska gri`a do 3 godi{na vozrast mo`e da se organizira privremeno smestuvawe i prestoj na samohrana nevrabotena bremena `ena do 1 mesec pred poroduvaweto i samohran roditel do 3 mese~na vozrast na deteto. Novina e pri toa {to ovde se predviduva pod ovie uslovi samohraniot nevraboten roditel da mo`e da se smesti i vo drugo semejstvo.

Ustanovi za deca i mladinci bez roditeli i roditelska gri`a soglasno zakonskite odredbi se: Maj~in dom - Skopje, Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola i RO detski dom "11 Oktomvri" - Skopje.

3. 1. Maj~in dom - Skopje

3. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Maj~in dom, ul. "Vasko Karangeleski" br. 21, Skopje. Tel: 427 - 068. Direktor: Mane

Manev b) Maj~inito dom e vsu{nost, popularen naziv za Oddelenieto za ran medicinski

tretman na doen~iwa i majki i idni majki koi se na{le vo polo`ba na socijalna potreba za gradot Skopje so op{tinite.

3. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Klinikata za ortopedski bolesti pri Medicinskiot fakultet vo Skopje prifa}aj}i gi

zaklu~ocite na Sobranieto na Republika Makedonija i Sobranieto na grad Skopje od 1987 god. za racionalizacija vo sferata na socijalnata za{tita go prifati objektot so opremata na RO za za{tita na deca i majki "Maj~in dom" - Skopje so site 55 vraboteni. Voedno Klinikata se obvrza vo postojniot objekt i vo nejziniot sostav da funkcionira Oddelenie za prifa}awe na deca i majki koi se na{le vo polo`ba na socijalna potreba za potrebite na Skopje so op{tinite. Na toj na~in vo celost e realizirana opredelbata za celosno koristewe na objektot vo naselbata "Jane Sandanski".

110

3. 1. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Oddelenieto za ran medicinski tretman na doen~iwa i majki i idni majki koi se na{le

vo polo`ba na socijalna potreba e smesteno vo namenski izgraden objekt od cvrsta gradba od 1984 god. Vo po~etokot celiot objekt funkcionira{e kako "Maj~in dom", me|utoa kako {to imavme prilika da vidime, zaradi opa|awe na brojot na doen~iwata i zaradi racionalizacija vo sferata na socijalnata za{tita, vo 1988 god. Maj~iniot dom ostana da ja vr{i svojata dejnost samo vo del od objektot ~ii prostorii zasega ne se premeruvani. Obvrskite i mo`nostite na Klinikata za ortopedski bolesti preku postojniot objekt ovozmo`uvaat zgri`uvawe na 30 doen~iwa i 5 gravidni majki i idni majki. Mo`no e celosno anga`irawe na Oddelenieto so okolu 400m2, so 3 spalni za deca, edna spalna za majki, ~ajna kujna, dneven prestoj na decata, balkoni, mle~na kujna, peralna, magacinski prostorii, sopstveno parno greewe i agregat. Poradi ekonomsko rentabilno rabotewe racionalno koristewe na stru~nite kadri na Orto-pedskata klinika i po{iroko na drugite kliniki na Medicinskiot fakultet, mo`no e funkci-onirawe na: 3 vospitni grupi so po 8 - 10 deca vo grupa i edna vospitna grupa do 5 majki. Zatoa e potrebno anga`irawe na 15 izvr{iteli i toa: medicinska sestra za dietetika (1), medicinski sestri za nega, vospituvawe i terapija (10), higieni~ar (1), pera~ka (1), zdravstvena za{tita i organizacija (1), lekar pedijatar (1), tehni~ko odr`uvawe, nabavki, voza~, odr`uvawe na krug (1). Odnosot bi bil na dve deca eden izvr{itel {to e visoko racionalno. So toa se obezbedva potrebna gri`a, stru~en priod vo obrabotkata na doen~eto i interdisciplinarno anga`irawe na timot koja i sega e na visoko nivo i se odnesuva na slednoto: pedijatrisko preventivno kurativni aktivnosti za zdravoto i hendikepiranoto doen~e. Sistematsko antropolo{ko, longitudinalno sledewe na fizi~kiot i psihi~kiot razvoj. Rano otkrivawe na vrodenite zaboluvawa na novoroden~eto. Otkrivawe na traumatski povredi na ko`ata, potko`noto tkivo, povreda na muskulaturata, povreda na skeletot, periferniot nerven sistem i o{tetuvawa na centralniot nerven sistem. Malformacii na skeletot, usnata {upqina, digestivnite organi, polovite organi, oboluvawe na papokot, dijafragmalni hernii, malformacii na di{niot sistem, vrodeni srcevi zaboluvawa, malformacii na centralniot nerven sistem, malformvacii na setilnite organi. Infekcii na novoroden~eto i doen~eto, bolesti na krvta, endokliniot sistem, metaboli~ki zaboluvawa i hromozomski zaboluvawa.

Anga`iranosta na stru~niot tim e osobeno prisutna vo prevencijata na anemijata, hipotrofijata, nedonosenosta, planirano sledewe na psihi~kiot i fizi~kiot razvoj so konti-nuirani ve`bi od fizioterapeuti za stimulirawe na motorniot razvoj na glavata, racete, nozete i trupot. Se stimulira i emocionalniot razvoj so obezbeduvawe na radost, zadovolstvo, sigurnost i razvoj na govorot. Socijalniot razvoj na doen~eto mora da se odviva vo neprekinat kontakt so svojata negovatelka. Vo taa nasoka se koristat iskustvata, literaturata i upatstvata na pedijatrite, psiholozite i neuropsihijatrite. Igrata, ve`bite so doen~eto se vr{at kon-trolirano i kontinuirano. Istoto se evidentira. So toa se obezbeduva pravilan rast i razvoj i osposobuvawe na posvojuvawe vo 4-ot mesec. Ishranata i oblekata se obezbeduvaat spored normite za ishrana i standardite za oblekuvawe na doen~eto. Dokolku doen~eto ima potreba od prodol`en prestoj poradi svojata dijagnoza a koj ima mo`nost da se razre{i na Klinikata za ortopoedski bolesti ili na drugite Kliniki na Medicinskiot fakultet blagovremeno se informira centarot za socijalna rabota a po potreba i ministerstvoto. Redovno se dostavuva i programata za rabota na Oddelenieto. Dokolku se oformi edinica za hendikepiranoto doen~e i malo dete, istite prestojuvaat do 3-godi{na vozrast a ponatamu se smestuvaat spored krite-riumite na Ministerstvoto za zdravstvo i Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Iska`anite aktivnosti za gri`ata na doen~eto i majkata ovozmo`uvaat istoto da se posvoi po 4-ot mesec od prestojot. So vodeweto na potrebnata dokumentacija, li~niot list, dnevno - mese~niot list i menito za individualna ishrana se ima pismen uvid vo socijalno zdravstvenata gri`a na doen~eto. Stru~niot tim sostaven od pedijatar, ortoped, neuro-psihijatar i drugi subspecijalisti izdava pismeno mislewe za momentalnata zdravstvena sostojba na doen~eto neposredno pred posvojuvaweto vrz osnova na koi socijalnite rabotnici i timot vo centarot za socijalna rabota pristapuvaat kon zapoznavawe na novite rodeteli, kon izborot na roditelite i adaptacijata na deteto so noviot roditel so {to posvojuvaweto uspe{no e zavr{eno. U~estvoto vo posvojuvaweto na Maj~iniot dom e vo davawe mislewe okolu zdravstvenata sostojba, ~uvstvitelnite osobini, razvojot, adaptacijata i prilagoduvaweto na doen~eto so novite roditeli.

111

Zgri`uvaweto na hedikepiranite deca vo momentov ne e razre{eno poradi {to se pot-rebni dopolnitelni dogovarawa. Postojata mo`nosti da se otvori edinica za hendikepirani doen~iwa so kapacitet od 6 detski kreveti so {to bi se re{ila i obezbedila gri`ata za hendikepiranite deca. Za toa e me|utoa potrebno da se izgotvi i posebna kalkulacija zaradi finansiraweto.

3. 1. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vo Domot se vraboteni vkupno 13 lica ~ija struktura mo`e da se vidi od sledniot

pregled

Tabela br. 2: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor - lekar psihijatar 1 1 - - - - - -

2 Medicinski sestri 3 - - 3 - - - -

3 Med. sestri - neguvatelki 5 - - 5 - - - -

4 Adm. tehni~ki rabotnici 1 - - 1 - - - -

5 Med. sestra za dietetika 1 - - 1 - - - -

6 Pera~ka 1 - - - - - 1 -

7 Higieni~ar 1 - - - - - - 1

Vkupno 13 1 / 10 / / 1 1

Lekarot pedijatar ja vodi prvata smena a vo vtorata i tretata smena doen~iwata se sledeni od strana na lekarite vo Klinikata za ortopoedski bolesti. Medicinskite sestri se gri`at za nivnata nega i ishrana, vospituvaweto i terapijata. Pera~kata raboti vo posebno izdvoena prostorija {to se nao|a isto taka vo sostav na klinikata za ortopoedski bolesti.

Vo prva i vtora smena rabotat po dve, a vo tretata (no}na smena) samo edna sestra neguvatelka.

Vo sostav na Oddelenieto pokraj prostorot za smestuvawe organizirana e i posebna kujna za ishrana na doen~iwata {to ja vodi i neposredno raboti vo nea posebna medicinska sestra za dietetika.

3. 1. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Vo tekot na 1995 god. zaklu~no do 06. 07. 1995 god. vo Domot prestojuvale 42 doen~iwa a vo

momentov na snimaweto na sostojbite (juli 1995), 14 doen~iwa od koi tri se nao|aa na ispituvawe i klini~ko lekuvawe vo Detskata klinika.

Vo Domot godi{no prestojuvaat prose~no okolu 80 novoroden~iwa i doen~iwa i 8 - 10 majki a obi~no se prisutni od 15 - 20 novoroden~iwa i doen~iwa. Vakvata sostojba ovozmo`uva normalno funkcionirawe na ustanovata zo{to e pod kapacitetot od 30 mesta.

Domot ili poto~no Oddelenieto koe raboti vo sostav na Klinikata za ortopedski bolesti kako organizaciona edinica na oddelot za detsko - medicinska patologija deluva niz tri vospitni grupi: prva - priemno - trija`na (ovde se ostanuva 30 dena), vtora - majki so deca i treta grupa - grupa za prestoj.

Doen~iwata vo Domot naj~esto ostanuvaat do 4 meseci koga se posvojuvaat ili se vra}aat kaj roditelite. Prodol`en prestoj imaat samo doen~iwata so naru{en status na roditelite ili so naru{ena zdravstvena sostojba - nekoj vid na hendikepiranost.

3. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Oddelot za detsko - mladinska patologija pri Klinikata za ortopedski bolesti so orga-

niziranoto oddelenie za prifa}awe na novorodeni i doen~iwa raboti od 01. 01. 1988 god. Vo prosek zgri`uva od 20 - 25 doen~iwa i po 3 majki. So spogodba so Centarot za socijalna rabota na grad Skopje dogovoreno e finansiraweto da bide vo visina na predvidenata kalkulacija kako onaa vo Domot za doen~iwa vo Bitola. Po godini vo Oddelenieto prestojuvale: vo 1989 - 52 doen~iwa, vo 1990 - 66 doen~iwa, vo 1991 - 64 doen~iwa, vo 1992 - 60 doen~iwa, vo 1993 - 79

112

doen~iwa i 5 majki i vo 1994 godina 68 doen~iwa i 6 majki, ili vo prosek spored koristen kapacitet 21 dete i 2 majki. Decata vo ovoj dom prose~no prestojuvale 4 - 5 meseci.

Naj~esto se zgri`uvale doen~iwa poradi nivnata nedorasnanost, hipertrofija, niska telesna te`ina, interkranijalni krvarewa, vrodeni anomalii na kolkot, stapalata, {akite, srceto, hidrocefalusi, hromozomski zaboluvawa i dr. Stru~nite anga`irawa na pedijatarot, ortopedite, Eho - kabinetot so RTG kabinetot, labaratorijata, fizikalnata terapija od Klinikata za ortopedski bolesti, kako i po{iroko Detskata klinika, Ginekolo{ko - aku{er-skata klinika, bolnicata za detska pneumatofiziologija i Hirur{kata klinika dosega se us-pe{ni. Decata se osposobuvani za posvojuvawe, isto taka se socijalizirani i e razre{uvan niv-niot socijalen status preku Centarot za socijalna rabota - Skopje, ili se upatuvani na pro-dol`en prestoj vo Domot za doen~iwa - Bitola. Za sekoe doen~e Centarot za socijalna rabota uredno dostavuva pismena upatnica za priem i pismena upatnica za ispi{uvawe na deteto.

3. 1. 7. Finansirawe na ustanovata Se do krajot na 1993 god. finaniraweto se vr{e{e spored sklu~eniot dogovor so Centa-

rot za socijalna rabota na grad Skopje a vo soglasnost so Ministerstvoto za trud i socijalna politika. Od noemvri 1993 god., cela 1994 i prvite tri meseci od 1995 ne se podmireni tro{o-cite spored navedenito dogovor vo visina od 3000,00 den. po dete. Spored navedeniot dogovor mese~nata kalkulacija ne mo`e da gi podmiri materijalnite tro{oci, odnosno potrebite za li~nite primawa na vrabotenite. So donesuvawe na zakonot za semejstvata kade e regulirano da ne se vr{i posvojuvawe na doen~iwata vo prvite 3 meseci od `ivotot, doen~iwata pretstoju-vaat naj~esto do krajot na 4-ot ili 5-ot mesec pa ottamu denes vo Domot pretstojuvaat okolu 20 doen~iwa.

Zna~ajno e toa {to vo 1994 god. vo Domot se zgri`eni pove}e od 10 hendikepirani deca koi se na{le vo polo`ba od socijalna potreba. Zgri`uvaweto na hendikepiranoto doen~e vo Republikata vo sega{niot moment e celosno organizirano. Hendikepiranite doen~iwa so naru-{ena zdravstvena sostojba poradi zaboluvawe na lokomotorniot aparat, hromozomski zabolu-vawa, hidrocefalusi, zaboluvawa na di{nite organi i srceto, deca od bolni roditeli i sl. momentalno se smestuvaat zaedno so zdravite deca. Poradi toa vo Domot smetaat za potrebno deka postojat mo`nosti site hendikepirani deca do 3 god. vozrast da se prifa}aat vo Oddele-nieto za ran medicinski tretman so oformuvawe na edinica od 6 - 8 detski kreveti za hendike-pirani doen~iwa i mali deca. No za toa e potrebno da se izgotvi posebna kalkulacija za finansirawe.

3. 2. Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola

3. 2. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Dom za doen~iwa i mali deca, ul. "Vasko Karen|eleski" bb. , Bitola, tel: 097/ 30-339.

Direktor: Qubica Petanovska. b) Osnovnata dejnost na Domot se sostoi vo zgri`uvawe, odgleduvawe, vospituvawe i

zdravstvena za{tita na deca od ra|aweto do 3 god. vozrast ostaveni bez roditeli i roditeska gri`a kako i na deca od semejni sredini koi se na{le vo polo`ba i potreba od socijalen tretman.

3. 2. 2. Osnovawe na ustanovata Domot za doen~iwa i mali deca e osnovan so Re{enie br. 5301 na Ministerstvoto za

zdravje i socijalna za{tita na Makedonija vo 1950 god.

3. 2. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Vo sega{niot objekt Domot e smesten od 1972 god., odnosno vedna{ po negovata izgradba.

Objektot e namenska zgrada vo pravoagolna forma so kapacitet od 100 deca i 25 majki.

Zgradata e vo mo{ne dobra sostojba so vkupna povr{ina od 700m2 od koi 2600m2 korisna povr{ina. Pred zgradata postoi mal ograden razzelenet dvor koj se odr`uva vo dobra sostojba. Pome|u zgradite se nao|a u{te eden dosta dobro ureden dvor vo koj decata minuvaat del od

113

svoeto vreme. Vo ovoj del me|utoa ne postoi bilo kakva oprema {to bi im ja ovozmo`ila zabavata na decata.

Celiot objekt e dobro opremen i se odr`uva uredno i ~isto. Takov e slu~ajot so kujnata, trpezarijata, spalnite sobi, zanimalnite i drugite prostorii za decata kako i so kancelariskite prostorii.

Decata do 1 godina se smesteni vo "boksovi" od po 8 kreveti. Za sekoi 2 boksa se gri`i po edna medicinska sestra vo nekolku smeni.

3. 2. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vo ustanovata se vraboteni vkupno 48 lica.

Tabela br. 3: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Psiholog 1 1 - - - - - -

3 Sekretar 1 1 - - - - - -

4 Socijalen rabotnik 1 1 - - - - - -

5 Vospituva~ 1 - 1 - - - - -

6 Medicinska sestra za tera-pija i administracija

2 - 2 - - - - -

7 Med. Sestri 28 - - 28 - - - -

8 Smetkovoditel 1 - - - - - - -

9 Blagajnik - Arhivar 1 - - 1 - - - -

10 Dieteti~ar 1 - - 1- - - - -

11 Gotva~ 1 - - - - - 1 -

12 Doma}in 1 - - 1 - - - -

13 Hausmajstor 2 - - - - 2 - -

14 Higieni~ari 3 - - - - - - 3

15 Pera~i 2 - - - - - - 2

16 [ivalna 1 - - - - - 1 -

Vkupno 48 4 4 31 / 2 2 5

Pokraj gorenevedenite lica vraboteni vo Domot rabotat u{te dva lekari od op{ta praktika so polno rabotno vreme i vo smeni i eden lekar vo detskoto oddelenie od 11 - 14 ~asot. Ovie lica se nao|aat na platen spisok pri Zdravstveniot Dom - Bitola.

3. 2. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Vo sredinata na avgust 1995 god. vo Domot pretstojuvaa 102 deca (i edna gravidna majka)

zgri`eni po site osnovi. Decata na vozrast od nivnoto ra|awe do 3 godini vo ovoj Dom se upatuvaat so re{enie na centar za socijalna rabota od site op{tini vo Makedonija. So takvo re{enie i se otpu{taat od Domot. Pri~inite za otpu{taweto naj~esto se: posvojuvawe, povlekuvawe od strana na vonbra~nata majka, povlekuvawe od roditelite, smestuvawe vo drugo semejstvo, upatuvawe vo RO Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje, upatuvawe vo Specijalniot zavod vo Demir Kapija, predavawe na rodnini ili ispi{uvawe poradi smrtta na deteto vo bolnica.

Od osnovaweto na Domot be{e praktika pri priemot na decata da se primaat i nivnite majki. Me|utoa vo poslednive godini decata se po~esto se primaat od pri~ini {to majkite ne sakaat da pretstojuvaat vo Domot.

3. 2. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Svojata osnovna dejnost - prifa}awe i smestuvawe na deca bez roditelska gri`a, a toa

zna~i deca so umreni ili bolni roditeli, deca ~ii roditeli se na izdr`uvawe na kazna li{uvawe od sloboda, napu{teni deca, najden~iwa i vonbra~ni deca - kako naj~esta kategorija,

114

Domot ja vr{i preku slednive su`bi: socijalna, zdravstvena, vospitno - obrazovna, psiholo{ka i pravna.

Zdravstvenata za{tita vo Domot ja obezbeduvaat tri lekari od op{ta praktika koi rabotata vo dve smeni, od koi 2 so polno rabotno vreme, 2 medicinski sestri za terapija i 2 sestri za nega. Za ishranata na decata se gri`at dieteti~ar i kuvar, a za higienata i ve{ot, ~ista~ki i pera~ki.

Zdravstvenata slu`ba vo Domot ja obezbeduva zdravstvenata za{tita na decata so vr{ewe preventivna dejnost, so lekuvawe i so pravilna ishrana.

So priemot na deteto vo Domot se vr{i negova sanitarna obrabotka i lekarski pregled. Potoa se popolnuva zdravstvenata lista, karton za psihomotorniot razvoj, temperaturna lista, karton za imunizacija i se odreduva ishranata spored vozrasta na deteto.

Deteto se smestuva vo izolaciona soba dodeka trae inkubacijata i se zema bris od grloto i koprokultura za proverka na bakterionositelstvoto. Ako so deteto pretstojuva i majkata, taa se zapoznava so ku}niot red, i se davaat soveti za pravilno doewe i neguvawe na deteto, odr`uvawe na laktacijata i li~nata higiena.

Za ishranata na decata i majkite vo Domot se podgotvuva hrana spored vozrasta i godi{nite vremiwa so gri`a da bidat zastapeni vitamini i minerali kako i za kalori~nata vrednost na istata. Stru~en nadzor i soveti za ishranata se dobivaat od Zavodot za unapreduvawe na doma}instvoto - Skopje.

Preventivata se vr{i so posredstvo na redovni vakcinacii spored kalendarot za vakcinacii so zastapenost na slednite vakcini: VSG, mantuproba, polio, diteper, pertusis.

Pokraj vakcinacijata zastapena e i antirahiti~nata i antianemi~kata terapija vo vid na kapki, sirupi i inekcii.

Redovno se vr{at sistematski pregledi so sledewe na psihomotorniot razvoj i ranoto otkrivawe na vrodenoto is~a{uvawe na kolkovi kako i na srcevi mani.

Onie deca na koi im e potrebna stru~na pomo{ se nosat na specijalisti~ki pregled i zavisno od slu~ajot se lekuvaat vo bolnica ili vo samiot dom.

Site vraboteni koi se vo neposreden kontakt so decata poseduvaat sanitarni kni{ki i vrz niv se vr{at pregledi edna{ godi{no, a vrz nekoi i dva pati godi{no.

Uvid vo celokupnata zdravstvena rabota vo domot vr{at: Epidemiolo{kata slu`ba pri Medicinskiot Centar - Bitola, Zavodot za ekonomika na doma}instvoto - Skopje i Op{tin-skata sanitarna inspekcija - Bitola.

Psiholo{koto evidentirawe vo Domot podrazbira otvorawe na individualni psiho-lo{ki dosiea a osnova za nivno otvorawe e procenkata na nivoto na psihomotornata i psihi~ka zrelost {to se utvrduva so psiholo{ki ispituvawa (psiholo{ki razvojni testovi) pri priemot i smestuvaweto na deteto vo ustanovata.

Dokolku vo Domot e smesteno novoroden~e takvite ispituvawa se vr{at sekoj mesec do vozrast na deteto od 3 meseci. Vrz osnova na site tie podatoci se dobiva soznanie za tekot na psihomotorniot razvoj i stepenot na dostignatata zrelost za {to se informiraat mati~nite centri za socijalna rabota.

Intenzivnoto sledewe i ispituvawe prodol`uva i po ovoj period vo slu~aj koga se raboti za deca rodeni so rizik kako i vo slu~ai koga vo izminatiot trimese~en period razvojot na deteto se odvival pobavno zaradi poznati ili nepoznati pri~ini. Kaj ostanatite deca psihomotorniot razvoj se sledi so ispituvawa na sekoi 2 ili 3 meseci.

Vrz osnova na ispituvawata kako i vrz osnova na ona {to e otkrieno na drug na~in, dvapati godi{no se izgotvuvaat izve{tai za site deca zateknati vo toj period vo ustanovata. Tie izve{tai im se dostavuvaat na mati~nite centri zaradi sledewe na kontinuitetot na razvojot na decata.

Pokraj toa, pri sekoe povlekuvawe na dete od ustanovata se izgotvuva izve{taj za karakteristikite na psihomotorniot razvoj i se dava mislewe, soveti i preporaki vo interes na natamo{niot razvoj.

Bidej}i vo trimese~niot period, a podocna u{te pove}e, zapo~nuvaat da se aktueliziraat efektite od institucionalnite zgri`uvawa, {to osobeno se odrazuva so zabavuvawe na razvojot vo oblasta na motorikata ili socijalizacijata, se odi kon ubla`uvawe na takvoto negativno vlijanie - globalno za site deca, a so del od niv se raboti i individualno. Vo rabotata na stimulacijata vo oblasta na motorikata vo soglasnost so potrebata od specifi~ni korektivni

115

aktivnosti za oddelni slu~ai, se konsultiraat pedijatri i stomatopedagozi koi odreduvaat soodvetni ve`bi i go konroliraat nivniot efekt.

Od domenot na psiholo{kata aktivnost kaj ovie deca, pokraj sledeweto i ispituvawata, naj~esto preku slobodni ili naso~eni crtawa a vrz principite na plej terapijata, ge{talt terapijata, igrite na ulogi i proektivni tehniki se odi kon osloboduvawe i izrazuvawe na zadr`ani i potisnati emocii, abreagirawe i ventilacija zaradi psiholo{ko rastovaruvawe. Pokraj toa se raboti na razre{uvawe i nadminuvawe na traumatski iskustva kako posledica na uskratenost i nestimulativnost. Ambicijata za postignuvawe na pogolemi celi (odstranuvawe na razli~na simptomatika ili trajno razre{uvawe na problemi od emocionalna priroda) vo ovoj Dom se poka`a neostvarlivo zaradi otsastvoto na sprega so okolinata. Ottamu se nametnuva potrebata za iznao|awe i gradewe na programa za globalni promeni od strana na psiholo{kata slu`ba vo ustanovata.

Vospitnata rabota ja realiziraat vospituva~i spored programa za takva rabota vo pred-u~ili{nite ustanovi. So ovaa programa se odreduvaat op{tite celi i zada~i za sekoja vospitna grupa i za sekoe podra~je. Va`no e da se spomne deka ova programa e prilagodena na psihofizi~kite sposobnosti na decata koi `iveat i se razvivaat vo domskite uslovi. Nejzinata realizacija se ostvaruva preku 3 osnovni formi na rabota: slobodni aktivnosti, naso~eni aktivnosti i sekojdnevni `ivotni aktivnosti.

Slobodnite aktivnosti kako forma na vospitno - obrazovno naso~uvawe i vlijanie na deteto mu davat mo`nost samoto da se opredeli za igra, za aktivnost {to vo oporedelen moment nego go interesira i privlekuva, samoto da gi formira i preformira grupite i pritoa da do`ivuva prijatnost i zadovolstvo. Ovie aktivnosti se realiziraat vo posebni prostorii specijalno opremeni za tie celi.

Naso~enite aktivnosti pretstavuvaat ostvaruvawe na programskite sodr`ini od site vospitno - obrazovni podra~ja {to se rakovodeni od vospituva~ot. Tie se vr{at sekojdnevno spored odnapred opredelena tema i vremenski se opredeleni. Za taa cel se primenuvaat audiovizuelni i didakti~ki sredstva. Niz ovie aktivnosti se ostvaruvaat vospitnite zada~i od slednite podra~ja: zapoznavawe na prirodata, kultura na govorot, likovno vospituvawe, muzi~ko i fizi~ko vospituvawe.

Aktivnostite povrzani so sekojdnevniot `ivot glavno se vr{at zaradi zadovoluvawe na potrebite i steknuvawe naviki za samostojna ishrana, oblekuvawe, prestoj na vozduh, odmor kako i zaradi formirawe na kulturni i higienski naviki.

Za ostvaruvawe na pravilen govor, korekcija i usovr{uvawe na istiot, edna{ nedelno vo Domot so 15 deca raboti logoped. Metodot na rabota se izbira spored potrebite na decata. Najzastapen e metodot na razgovor, demostrativniot metod na usno izlagawe, metodot na prak-ti~na rabota kako i kombiniraniot metod a od formite na rabota: grupnata, individualnata i frontalnata rabota.

3. 2. 7. Finansirawe na ustanovata Finansiraweto na ustanovata pa|a na tovara isklu~ivo na Ministerstvoto za zdravstvo

iako Domot se vodi pri Ministrestvoto za trud i socijalna politika. Vredno e da se odbele`i i toa deka vo posledno vreme hranata za {titenicite ja obezbeduva humanitarnata asocijacija Ekilibr od Francija preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

3. 3. RO Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje

3. 3. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Rabotna organizacija Detski dom "11 Oktomvri" ul. "Vasil \orgov", br. 25, Skopje.

Tel: 117 - 698. Direktor: Gligor Gligorov. Detskiot dom e osnovan so zada~a da gi zgri`uva, odgleduva i vospituva decata nad 3 god.

vozrast ostanati bez roditeli i roditelka gri`a, da gi osposobuva za samostoen `ivot i da gi vklu~uva vo zaednicata kako samostojni gra|ani.

116

3. 3. 2. Osnovawe na ustanovata Postoeweto na Domot za zgri`uvawe na deca bez roditeli i roditelska gri`a datira od

1944 god. i vo periodot od 50 godini pretrpe promeni vo imeto i sedi{teto, no negovata osnovna dejnost ostana re~isi nepromeneta.

Pod imeto Detski dom "11 Oktomvri", osnovan e so akt br. 07-31362 od 28. 12 1972 god. so spojuvawe na ustanovite Detski dom - Skopje i Maj~in dom - Skopje. Osnova~ na domot e Sobranieto na grad Skopje a pravata i dol`nostite na osnova~ot gi vr{i Sobranieto na op{tina centar na ~ija teritorija se nao|a domot.

Nadzor na zakonitosta na raboteweto na domot vr{i op{tinskiot organ na upravata nadle`en za rabotite na socijalnata za{tita. Nadzorot nad stru~nata rabota mu e prepu{ten na Centarot za socijalna rabota na grad Skopje.

3. 3. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Kako specijalna - vospitna ustanova Domot za zgri`uvawe na deca i mladinci smestu-

vaweto na {titenicite go vr{i preku nivno organizirano zgri`uvawe vo eden objekt namenski izgraden vo 1972 god.

So svojata funkcionalnost i tehni~kite re{enija i delumno spored svojata opremenost Domot sozdava uslovi za normalna rabota. Prezemenite adaptacii i popravki, osobeno vo poslednive godini, pridonesoa i za izesno podobruvawe na uslovite za prestoj na {titenicite.

Vkupnata korisna povr{ina na zgradata iznesuva 3567m2, a nejziniot vnatre{en raspored mo`e da se vidi od sledniov pregled.

Tabela br. 4: Raspored i povr{ina na objektot

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 Soba za spiewe 36 (576m2) 3.567

2 Sanitaren jazol 10

3 Glavna kujna so trepezarija 2

4 Peralna 1

5 [ivalna 1

6 Kotlara 1

7 Magacin 1

8 Rabotilnici -

9 Skali i hodnici -

10 Magacin -

11 Sobi za dneven pretstoj 9 360

12 Sobi za u~ewe 9 162

13 Klub 1 98

14 Prostorii za dnevni aktivnosti 6 212

Detskiot dom raspolaga i so prostran dobro ograden dvor kade se prostiraat asfaltirani igrali{ta za mali sportovi (ko{arka, rakomet, mal fudbal) od 1.260m2 i razzeleneta povr{ina (park od 5.000m2). Domot ne raspolaga so zatvorena sportska sala.

Sobite za spiewe odgovaraat na potrebnite standardi samo na prizemniot del od ob-jektot. Vo niv podot e oblo`en so parket a plakarite {to gi ima vo sekoja soba se napolno novi. Vo site ostanati sobi plakarite se bojadisani no sepak mo{ne o{teteni a posebno e o{teten linoleumot so koj e prekrien podot. Vo sobite za spiewe osven krevetite, nema drug inventer nitu zavesi. Vo sekoja soba se smesteni po 4 kreveti me|utoa, so ogled na prostornite uslovi sobite odgovaraat za smestuvawe samo na po 2 - eventualno 3 kreveti. Sanitarniot jazol koj se nao|a pokraj sekoe semstuva~ko oddelenie bukvalno re~eno e vo katastrofalna sostojba. Se ~uvstvuva golema nehigiena, iskr{eni se lavaboata, ~e{mite, plo~kite i sli~no, a site bojleri vo kupatilata se dotraeni.

Zatopluvaweto na prostoriite e re{eno so radijatori priklu~eni na centralnoto parno greewe, no cevkite se vo mnogu lo{a sostojba i nalo`uvaat nivna itna zamena.

117

Prostoriite za u~ewe i dneven prestoj (zanimalni) se vo dobra sostojba. Vo sekoja od niv ima pove}e klupi i stol~iwa koi ovozmo`uvaat individualno u~ewe, nekolku foteqi, masi~ka i prikladni ormar~iwa taka {to mo`e slobodno da se re~e gi ispolnuvaat potrebnite standardi i uslovi za koi se nameneti.

Higienata vo celiot dom ne e na zadovolitelno nivo.

Interesno za odbele`uvawe vo ovaa ustanova e toa {to rabotnite prostorii (kancelariite), osven onaa na direktorot, se osobeno dobro opremeni i toa dotolku {to drasti~no otstapuvaat od op{tiot vpe~atok za vnatre{nosta na ustanovata. Toa e posebno slu~aj so kancelarijata vo koja se smesteni domarot i smetkovoditelot na domot. Nivnata prostorija e opremena so prostrani biroa, so nekolku kompjuteri, televizor vo boja, muzi~ki sistem, staklena masa za posetiteli i poniklovani stolovi, izvonredno dobar tepison i mnogu drugi luksuzni predmeti. So eden zbor se raboti za posebno opremena i uredena prostorija na koja mo`at da i pozavidat duri i nekoi ministri od na{ata Vlada.

Domot raspolaga i so tri lesni vozila, sopstveno odmarali{te i sopstvena ekonomija {to se nao|a vo Momin Potok, no ne se obrabotuva. Vo tekot na ovaa godina se kupeni nekolku teliwa koi se odgleduvaat na ovoj prostor za potrebite na domot.

3. 3. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vo domot se vraboteni vkupno 30 lica.

Tabela br. 5: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotnite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Sekretar 1 - 1 - - - - -

3 Socijalen rabotnik 1 1 - - - - - -

4 Vospituva~i 11 5 2 4 - - - -

5 [ef na smetkovodstvo 1 - - 1 - - - -

6 Doma}in 1 - - 1 - - - -

7 Blagajnik-arhiver 1 - - 1 - - - -

8 Voza~ 1 - - - - 1 - -

9 Gotva~ 2 - - - - 2 - -

10 Haus majstor 1 - - - - 1 - -

11 [najder 1 - - - - 1 - -

12 Pomo{nik gotva~ 2 - - - - - - 2

13 Pera~ka 1 - - - - - 1 -

14 Rabotnici vo bav~a 2 - - - - - - 2

15 Higieni~ari 3 - - - - - - 3

Vkupno 30 7 3 7 / 4 1 8

Prilo`enata kadrovska ekipiranost na domot ne zadovoluva. Toa zna~i deka se javuva potrebata od dopolnitelni vrabotuvawa. Spored nao|awe na samite vraboteni domot ima potreba od medicinska sestra (1), glaven vospituva~ (1), sadomija~ka (1), "doma}inki" (9) i no}ni vospituva~i (2).

Me|utoa so ogled na toa {to vo domot e smesten poprili~en broj na {titenici so lesna mentalna retardacija, na{e mislewe e dokolku i natamu se prodol`i so ovaa vonstatutarna praktika, deka mora da se primat i nekolku defektolozi (oligofrenolozi) i barem eden psiholog. Za uspe{no izvr{uvawe na dejnosta potrebno e isto taka odreden del od vrabotenite (vospituva~ite, sekretarot na domot i dr. ) da go podignat nivoto na svojata {kolska i stru~na podgotovka ili da se zamenat so soodveten kadar.

3. 3. 5. Podatoci za {titenicite na ustanovata Spored ~l. 139 od Statutot na Domot od 06. 12. 1983 god. vo nego se primaat deca pod

slednive uslovi:

- deca bez roditelska gri`a,

118

- deca koi se dovedeni vo sostojba na socijalna potreba,

- deca koi ne se postari od 14 godini,

- deca koi ne se vospitno zapu{teni do taa mera {to nivnoto pristustvo vo domot go popre~uva normalniot proces na vospituvaweto,

- fizi~ki i psihi~ki zdravi deca so koli~nik na inteligencija nad 80.

Vo 1994 god. vo domot sekoj mesec vo prosek prestojuvale 134 deca i 10 deca begalci od Bosna i Hercegovina. Brojot na zgri`enite deca vo tekot na celata godina bil promenliv. Zna~ajno e i toa deka upravata na domot ne prifatila 15 deca i pokraj toa {to centrite za socijalna rabota za niv ocenila deka treba da bidat smesteni vo domot.

Tabela br. 6: [titenici spored polot i vozrasta so sostojba na 31. 12. 1994 god.

Rabotno mesto Vozrast na {titenicite

od 3-6 g. od 7-10 g. od 11-14 g. od 15-18 g. preku 18 g.

Vkupno 3 27 53 40 11

Od toa `enski 1 14 22 15 4

Tabela br. 7:Socijalen sostav na {titenicite

Vk. {titenici od 2-5 i 7+10

bez 2 roditeli

samo so tatko

samo so majka

so 2 roditeli

so razv. rodit.

so 7+8

pla}aat vo celost

pla}aat delumno

ne pla}aat

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

134 20 13 57 44 26 134 - - 134

Priemot na decata i mladincite vo domot se vr{i preku centrite za socijalna rabota od podra~jeto na celata dr`ava, iako domot be{e zamislen za pokrivawe na potrebite samo na grad Skopje. Glavni selektivni kriteriumi za priem se vozrasta, vospitnata nezgri`enost i koeficientot na inteligencija. Me|utoa poradi maliot broj na decata i mladincite bez roditeli i roditelskata gri`a navedenite kriteriumi dosledno ne se po~ituvaat. Od tie, no i od drugi pri~ini, vo tekot na 1994 god. vo domot pretstojuvale 11 mladinci nad 18 godi{na vozrast od koi samo 5 go zavr{ile srednoto obrazovanie ili se steknale so opredelena kvalifikacija. Ovie lica ostanale vo domot po osnov na drugi vidovi na socijalna za{tita {to ja ostvarile preku centrite za socijalna rabota iako so polnoletnosta trebalo da bidat otpu{teni kako osposobeni lica za vodewe samostoen `ivot. Neuspehot da im se najde vrabotuvawe sepak e glavnata pri~ina za nivnoto ostanuvawe.

Potrebata za popolnuvawe na kapacitetot od 144 mesta na ovoj dom dovede do sostojbata vo 1994 god. vo nego da bidat smesteni i 32 deca i mladinci so psihofizi~ki nedostatoci. Sta-nuva zbor za lica so lesna mentalna retardiranost koi ne mo`ele da bidat smesteni vo druga us-tanova. Ovie lica pretstojuvaat vo domot, a sekojdnevno posetuvaat nastava vo SOU "d-r Zlatan Sremac"-Skopje i vo Centarot za rehabilitacija na deca i mladinci "Sv. Naum Ohridski"-Skopje. Ostanatitei deca gi posetuvaat redovnite u~ili{ta za osnovno i sredno obrazovanie.

Vo u~ebnata 1994/95 god. rasporedot na decata i mladincite koi bile vklu~eni vo nastavno - obrazovniot proces bil sledniot:

- 70 {titenici vklu~eni vo osnovnoto obrazovanie vo redovnite u~ili{ta, - 29 {titenici vklu~eni vo srednoto obrazovanie vo redovnite u~ili{ta, - 28 {titenici vklu~eni vo osnovnoto obrazovanie vo specijalnoto u~ili{te "d-r

Zlatan Sremac" - Skopje i - 4 {titenici vklu~eni vo srednoto obrazovanie vo Centarot za rehabilitacija na deca

i mladinci "Sv. Naum Ohridski" - Skopje.

3. 3. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Organizacijata na rabotata vo domot e postavena vrz principot na "`ivot vo semejstvo",

{to se obezbeduva preku 9 vospitni grupi, tn. semejstva, kujna, peralna, {ivalna, vozen park i slu`ba za izvr{uvawe na administrativno - tehni~ki raboti.

Sega{nata postavenost na vospitnite grupi vo uslovi na nepostoewe na priemno oddelenie, nedovolen broj kadri i neobezbedeni uslovi za pravilen psihofizi~ki razvoj na

119

decata go ~ini domot ne{to me|u klasi~en i dom vo koj rabotata se organizira vrz nekoi elementi zasnovani vrz principot na tn. semejstvo.

Vo vospitnite grupi {titenicite spored polot i vozrasta se heterogena populacija. Vo edna vospitna grupa spored normativite bi trebalo da ima 12 {titenici. Toj broj me|utoa sekoga{ e pogolem {to nepovolno se odrazuva vrz celokupnata organizacija na rabotata, razvojot i socijalizacijata na decata i mladincite.

Biten preduslov za organizacija na celokupniot `ivot vo domot e planiraweto i pro-gramiraweto na raboteweto. Me|utoa vo nedostig na odnapred izgotveni programski nasoki od strana na stru~ni institucii, stru~nata rabota vo domot zasega se vr{i vrz osnova na progra-mite za rabota {to gi izgotvuvaat mati~nite vospituva~i oddelno za sekoja vospitna grupa.

Rabotata na vospitnite grupi ne zadovoluva. Programite se op{ti, {ablonizirani a sodr`inite za rabota ne se razraboteni spored konkretni aktivnosti (dnevni, nedelni, mese~-ni) i vo zavisnost od mo`nostite i razvojnite karakteristiki na decata i mladincite vo sekoja vospitna grupa.

Na individualnata rabota i se posvetuva posebno vnimanie koe me|utoa se u{te ne e dovolno za da se konstatira deka taa forma na rabota e najadekvatna so ovaa kategorija na lica.

Vospitnata rabota se obedinuva preku drugi aktivnosti i stru~en kolegium na vospitu-va~i koj raboti na tematski i dogovorni sostanoci na koi se razgleduvaat problemite na sekojdnevnoto rabotewe i od kade proizleguvaat opredeleni re{enija za organizirawe na vospitnata rabota i na rabotata na domot vo celina.

Povedenieto na decata i mladincite iako vo 1994 god. be{e ne{to podobreno se u{te ne e na potrebnoto nivo za{to se prisutni takvi odnesuvawa {to se nadvor od o~ekuvawata kako na primer vagabunda`a, ekscesi i sli~ni odnesuvawa koi ne se vo soglasnost so ku}niot red na domot. Zabele`itelna e i golema agresivnost me|u decata i nedovolno ~uvawe na inventarot vo domot. Kaj golem del od decata e prisutna emocionalna napnatost i steknati asocijalni naviki {to pretstavuvaat golem te{kotija vo ostvaruvaweto na vospitnata rabota.

Za podobruvawe na celokupnata sostojba vo domot za odbele`uvawe e toa {to duri i samite vraboteni razmisluvaat za prezemawe na potrebni ~ekori vo smisla na promeni vo odnosot kon raboteweto.

Slobodnoto vreme {titenicite go minuvaat vo spontani sportski i kulturni aktiv-nosti. Vo letniot period im se ovozmo`uva da pominat eden mesec na letuvawe vo odmarali{-teto vo star Dojran {to e vo sopstvenost na samiot dom. Vo zimskiot period, za vreme na u~ili{niot raspust {titenicite ja imaat i taa mo`nost da pretstojuvaat 7 dena vo zimsko rekreativnite centri vo Makedonija.

3. 3. 7. Finansirawe na ustanovata Sredstvata so koi se ostvaruva dejnosta na detskiot dom se obezbeduvaat preku Minis-

terstvoto za trud i socijalna politika, a so nego vo posredstvo i od strana na razni humanitarni asocijacii.

120

121

4. SPECIJALNI OSNOVNI U^ILI[TA I SPECIJALNI PARALELKI PRI REDOVNITE OSNOVNI U^ILI[TA

4. 1. Specijalno osnovno u~ili{te "Idnina" - Skopje

4. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) SOU "Idnina", ul. "2 makedonska brigada" br. 3, Skopje. Tel: 262-925. Direktor:

Milorad Janeski. b) Vo u~ili{teto se opfateni so osnovno obrazovanie u~enici od levata strana na

rekata Vardar. Vo nego se obrazuvaat i vospituvaat u~enici so lesni pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj, odnosno u~enici so lesna mentalna retardiranost.

4. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Prviot organiziran vospitno - obrazoven tretman na lesno mentalno - retardirani deca

vo Makedonija datira od 1950/51 god. Toga{ ovie deca bile prifateni od Zavodot za defektni deca koj bil lociran vo s. Petrovec - Skopje. Decata bile od razli~en stepen na mentalna retardacija (od lesno do umereno retardirani).

Poradi nemawe oligofrenolozi ovaa grupa ja vodel surdopedagog. So preminuvaweto na Zavodot za defektni deca od Skopje vo Bitola prestanala da se vr{i organizirana vospitno - obrazovna rabota so novi deca, zo{to tamu ne bile sozdadeni uslovi za nivno internatsko smestuvawe. Ottamu vo u~ebnata 1951/52 god. nastanal prekin vo razvojniot pat na specijalnata nastava za mentalno retardirani deca.

Prv posiguren ~ekor za izdvojuvawe na mentalno retardiranite od drugite kategorii deca zapo~na so formiraweto na specijalnite paralelki pri redovnite u~ili{ta. Vo u~ebnata 1953/54 god. be{e formirano prvoto specijalno oddelenie vo OUR "Kole Nedelkovksi" vo Bitola. Vo tekot na slednata u~ebna godina kon ova u~ili{te bilo prisoedineto oddelenieto za mentalno retardirani deca od Zavodot za defektni deca. Podocna vo u~ebnata 1955/56 god. bea formirani prvite oddelenija za lesno mentalno retardirani deca vo Skopje a vo 1960/61 god. vo Titov Veles i vo Prilep.

Organizirano specijalno osnovno obrazovanie na lesno mentalno retardirani deca zapo~nuva vo u~ebnata 1966/67 god. vo Prilep, vo 1967/68 god. vo Bitola a vo Skopje vo 1971/72 god. Vsu{nost, na 20. 07. 1971 god. so re{enie na Sobranieto na grad Skopje e formirano SOU "Idnina" koe zapo~na so rabota na 01. 09. 1971 god.

4. 1. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smetuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata SOU "Idnina" e smesteno vo tri pogolemi zaedno povrzani baraki vo Topansko pole -

Skopje. Vkupnata povr{ina na objektot iznesuva 3202m2. Iako objektot e dosta ruiniran u~ilnicite vo nego se prostorni i pristojno opremeni so potrebniot inventar i nadgledni sredstva. U~ilnicite se prilagoeni za odr`uvawe nastava za 9 - 13 u~enici so individualni klupi polukru`no rasporedeni.

Vo u~ili{teto postojat tri rabotilnici: rabotilnica za {iewe, drvo-prerabotuva~ka i ma{inska rabotilnica koi se vo prili~no nezavidna sostojba. Edna prostorija - u~ilnica e prenameneta vo "sala" za fizioterapija me|utoa so ogled na prostorot i malubrojnite spravi (eden trena`er i sl. ) ni oddaleku ne gi zadovoluva potrebite za koja e nameneta.

U~ili{teto raspolaga i so zatvorena fiskulturna sala koja edinstveno e gradena od cvrst materijal. Iako e dosta prostrana i so visoki tavanici salata ne gi ispolnuva potreb-nite standardi zatoa {to vo nea ne e re{eno pra{aweto na ventilacijata. Problemot so

122

zatopluvaweto na salata e re{en a zaradi postoeweto na prikladen podium (bina) vo istata se odr`uvaat i {kolskite priredbi.

Sanitarniot jazol e poseben problem na u~ili{teto zaradi nebre`nosta na decata koi brzo go ruiniraat. Vo ovoj pogled golem del od vinata i na vrabotenite koi neuspe{no ja odr`uvaat higienata. Kancelariskiot prostor na vrabotenite e mo{ne slabo opremen i ureden a sli~na e sostojbata i so kujnata vo koja nedostasuva fri`ider, {poret i drugi delovi od neophodnata oprema.

Dvorot na u~ili{teto e so vkupna povr{ina od 16.798m2. Tamu osven asvaltirano igrali{te za mali sportovi nema ni{to drugo {to vredi da se spomne. Ogradata okolu dvorot e stara i re~isi celosno ispokr{ena a samiot dvor osven od vleznata strana e nedozvoleno zapu{ten i neureden.

4. 1. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata

Tabela br. 8: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 - 1 - - - - -

2 Socijalen rabotnik 1 1 - - - - - -

3 Logoped 1 1 - - - - - -

4 Psiholog 1 1 - - - - - -

5 Nastavnici 32 14 18 - - - - -

6 Smetkovoditel 1 - 1 - - - - -

7 Sekretar 1 - - 1 - - - -

8 Doma}in 1 - - 1 - - - -

9 Voza~ 1 - - - - 1 - -

10 Haus majstor 1 - - - - - 1 -

11 Gotva~ 1 - - - - - 1 -

12 ^ista~ka 6 - - - 6 - - -

13 ^uvar 1 - - - 1 - - -

Vkupno 49 17 20 2 7 1 2 /

Vo strukturata na vrabotenite zabele`itelno e prisustvoto na socijalen rabotnik, logoped i psiholog. Kako stru~no lice socijalen rabotnik ima va`na uloga vo otkrivaweto, evidentiraweto i rasporeduvaweto na u~enici so lesna mentalna retardacija. Prvite kontakti so semejstvoto na ovie deca gi ostavaruva socijalniot rabotnik. Toj gi upatuva roditelite kon ostvaruvawe na pravata na deteto, vr{i analiza na semejnata situacija na deteto i izrabotuva socijalna anamneza. Preku anamnezata gi utvraduva podatocite za stambeniot, ekonomskiot i kulturniot status na semejstvoto i vrz osnova na tie sogleduvawa prevzema soodveten tretman za u~enikot.

Najgolemiot del od rabotnoto vreme socijalniot rabotnik go minuva so u~enicite i nivnite roditeli osobeno ako tie se razvedeni, ako se raboti za samohran roditel, bolni roditeli, u~enici {to se smesteni vo dom ili se pod staratestvo ili se materijalno nezgri`eni. Socijalniot rabotnik posebno vnimanie im posvetuva i na onie u~enici koi imaat problemi vo odnesuvaweto.

Zdravstvenata gri`a za site u~enici vo ova u~ili{te pa|a na tovar isto taka vrz socijalniot rabotnik. Ottamu toj e vo postojan kontakt so zdravstvenite ustanovi i posebno so Zavodot za mentalno zdravje. Negova gri`a e i organizacijata na isharnata za u~enicita od celodnevnata nastava, organizacijata na letuvawata i prevozot na u~enicite od nivniot dom do u~ili{teto i obratno.

Logopedot vo u~ili{teto ima zada~a da gi otstranuva govornite nedostatoci na u~enicite {to ja onevozmo`uvaat nivnata verbalna komunikacija ili doveduvaat do psihi~ki ili socijalni pre~ki kaj decata i na toj na~in im ovozmo`uva polesno sovladuvawe na nastavniot materijal.

123

Zada~ite na psihologot se sostojat vo analiti~ko - istra`uva~ka rabota so koja se podiga kvalitetot na vospituvaweto i obrazovanieto. Psihologot sorabotuva so roditelite na u~enicite za podobruvawe na nivniot uspeh a po potreba preku individualna rabota na u~enicite im pomaga vo sovladuvaweto na pre~kite {to go ote`nuvaat postignuvaweto na podobar uspeh.

Vo vrska so kvalifikacionata struktura na nastavniot kadar zabele`itelno e deka mo{ne golem e brojot na onie koi ne go oformile visokoto obrazovanie kako neophoden uslov za uspe{no ostvaruvawe na vospitno - obrazovniot proces. So nesoodvetna {kolska sprema e i sekretarot na u~ili{teto.

4. 1. 5. Podatoci za u~enicite vo ustanovata Vkupniot broj na u~enici {to vo u~ebnata 1994/95 god. ja posetuvale nastavata vo ova

u~ili{te i nivniot raspored po oddelenija i paralelki mo`e da se vidi od sledniot pregled.

Tabela br. 9: Broj na u~enici po oddelenija i broj na paralelki

R. br. Oddelenie Vkupno u~enici Broj na personal

1 I odd. 18 2

2 II odd. 19 2

3 III odd. 11 1

4 IV odd. 11 1

5 V odd. 36 3

6 VI odd. 33 3

7 VII odd. 38 4

8 VIII odd. 48 5

Vkupno 214 21

Vo u~ili{teto rabotele i dve paralelki so 17 u~enici od albanska nacionalnost. Stanuva zbor za kombinirani paralelki i toa: od 1-2 oddelenie, so 11 u~enici i do 3-4 odde-lenie so 6 u~enici.

SOU "Idnina" go posetuvaat pogolem broj u~enici koi internatski se smesteni vo Zavodot za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovi}"- Skopje (2 deca), vo RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj" - Skopje (13 deca) i vo Internmatot za deca vo s. Qubanci. Ovie kako i ostanatite deca do u~ili{teto i nazad so sopstven avtobus gi prevezuva samoto u~ili{te.

4. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Vo u~ili{teto se obrazuvaat i vospituvaat u~enici so lesna mentalna retardacija

soglasno sovremenite soznanija za obezbeduvawe specijalen i adkvaten vospitno - obrazoven tretman. U~ili{teto so svojata skromna materijalna, prostorna i funkcionalna opremenost nadopolneta so dobra organizacija na rabotata, specijalni nastavni programi i planovi i osobeno so golemiot entuzijazam {to gi krasi kadrite {to rabotata so ovaa kategorija na u~enici uspeva da im obezbedi stru~en tretman i sovremena forma na nastavna rabota na lesno mentalno retardiranite deca.

Vo sostav na ova u~ili{te rabotata i 5 podra~ni paralelki pri redovnite u~ili{ta od 1 - 8 oddelenie i toa vo: OU "Vera Joci}" - Maxari (edna parelelka so 9 u~enici), OU "Petar Petrovi} Wego{" - Idrizovo (edna paralelka so 10 u~enici), OU "Ko~o Racin" s. Petrovec (edna paralelka so 8 u~enici), OU "Risto Krle" - s. Kadino (edna paralelka so 11 u~enici) i OU "Goce Del~ev" - naselba Ilinden (edna paralelka so 9 u~enici).

Ovde treba da se spomne deka u~enicite vo ova idrugite specijalni osnovni u~ili{ta so naod i mislewe se upatuvaat od strana na Zavodot za mentalno zdravje ili pak od strana na redovnite u~ili{ta po prethodno sproveden test za upis vo prvo oddelenie. Golem problem me|utoa e vo toa {to ~esto se slu~uva mentalnata retardacija kaj nekoi u~enici da se ustanovi mnogu podocna taka {to vo specijalnoto u~ili{te se slu~uva za prv pat da doa|aat u~enici so ve}e prili~no odminata vozrast.

124

4. 1. 7. Finansirawe na ustanovata Finansiraweto na ustanovata celosno se pokriva od strana na Ministerstvoto za

obrazovanie i fizi~ka kultura.

4. 2. Specijalno osnovno u~ili{te "d-r Zlatan Sremac" - Skopje

4. 2. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) SOU "d-r Zlatan Sremac", ul. Emil Zola br. 5, Skopje. Tel: 233-964. Direktor: Vasko

Stankovi}. b) Vo u~ili{teto se opfateni so osnovno obrazovanie u~enici od desnata strana od

rekata Vardar i podra~jeto od reonot "\or~e Petrov". Vo nego se obrazuvaat i vospituvaat u~enici so lesni pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj odnosno u~enici so lesna mentalna retardiranost.

4. 2. 2. Osnovawe na ustanovata U~ii{teto e osnovano so re{enie br. 07 - 12900 od 02. 06. 1972 god. od strana na Sobra-

nieto na grad Skopje. Negovata dejnost e verificirana so re{enie br. 15 - 2420/1 od 13. 12. 1972 god. od strana na Op{tinskiot komitet za obrazovanie, kultura i fizi~ka kultura na Sobranieto na op{tina Kisela voda.

4. 2. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nost, sredstva i

oprema na ustanovata U~ili{teto smesteno vo star objekt izgraden u{te vo 1932 god. so vkupna povr{ina od

1.536m2. Vnatre{niot prostor se sostoi od:

- kabineti, fiskulturna sala i podrumski prostorii koi zafa}aat povr{ina od 609m2, - u~ilnici, kujna i trpezarija, skali i hodnici i sanitarni jazli so povr{ina od 850m2 i - kancelarii so vkupna povr{ina od 77m2. Kujnata i trpezarijata se nao|aat vo suterenot ili podobro re~eno vo podrumot na

u~ili{teto i kako vo pogled na izgledot, goleminata taka i vo pogled na opremenosta se nao|aat vo isklu~itelno lo{a sostojba.

Vo podrumot se nao|a i rabotilnicata po OTP koja e prili~no vla`na i skromno opremena.

Za odbele`uvawe e sostojbata na fiskulturnata sala. Stanuva zbor za edna u~ilnica koja e prilagodena za ovaa namena i koja {to zaradi prostorot, mo`nosta za provetruvawe i opremenosta prakti~no e iluzorno da pretstavuva fiskulturna sala.

Dvornata povr{ina na u~ili{teto iznesuva 2.974m2. Ovoj prostor voop{to ne e razzelenet i ureden a ogradata na mnogu mesta e o{tetena. Nakratko, dvorot totalno e zapu{ten i izgleda `alno.

4. 2. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vraboteniot personal vo u~ili{teto iznesuva vkupno 42 lica a nivniot konkreten

raspored spored rabotni mesta i kvalifikaciona struktura e izlo`en vo slednata tabela

Direktorot ima zavr{eno filozofski fakultet, grupa pedagogija. Od dvanaesette nastavnici so visoka {kolska sprema, eden ima zavr{eno filozofski fakultet a 11 nastavnici se so defektolo{ki fakultet - oligofrenolozi. Nastavnicite koi zavr{ile vi{e obrazovanie glavno se so vi{a defektolo{ka {kola (15) a ostanatite so pedago{ka akademija.

Tabela br. 10: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotnite

125

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Pedagog 1 1 - - - - - -

3 Nastavnici 29 12 17 - - - - -

4 Socijalen rabotnik - 1 - - - - -

5 Logoped 1 - 1 - - - - -

6 Smetkovoditel 1 - - 1 - - - -

7 Sekretar 1 - - 1 - - - -

8 Doma}in 1 - - 1 - - - -

9 Haus majstor 1 - - - - 1 - -

10 Higieni~ar 4 - - - 4 - - -

11 Higieni~ar i gotva~ 1 - - - 1 - - -

Vkupno 42 14 19 3 5 1 / /

4. 2. 5. Podatoci za u~enicite vo ustanovata Vo u~ili{teto se odr`uva nastava od 11, 30 do 14, 20 ~asot za u~enici so lesna mentalna

retardiranost. Brojot na ~enicite {to ja sledile nastavata vo u~ebnata 1993/94 god. mo`e da se vidi od sledniot pregled

Tabela br. 11: Broj na u~enici spored oddelenija, nivniot pol i broj na paralelki

R. br. Oddelenie Vkupno u~enici Pol na u~enicite Broj na personal

ma{ki `enski

1 I odd. 10 7 3 1

2 II odd. 10 7 3 1

3 III odd. 10 7 3 1

4 IV odd. 14 9 5 1

5 V odd. 26 18 8 3

6 VI odd. 21 11 10 2

7 VII odd. 28 19 9 3

8 VIII odd. 23 16 7 2

Vkupno 142 94 48 14

Od vkupniot broj, 90 u~enici se vklu~eni vo celodnevnata nastava koja trae od 6,30-16,00 ~asot. Za ovie u~enici se izveduva nastava od 12,00 ~. a od 12,00 - 16,00 ~. tie gi izgotvuvaat do-ma{nite zada~i pod nadzor ili se vklu~eni vo slobodnite aktivnosti i muzi~kata sekcija.

4. 2. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Vo u~ili{teto se obrazuvaat i vospituvaat u~enici so lesni pre~ki vo psihofizi~kiot

razvoj, odnosno u~enici so lesna mentalna retardacija. Nivnata selekcija po~nuva u{te so prviot start vo predu~ili{nite ustanovi ili vo prvoto oddelenie na osnovnoto u~ili{te. Selekcijata na u~enicite se vr{i po pat na evidencija i kategorizacija od strana na stru~en tim pri Zavodot za mentalno zdravje. Stru~niot tim go so~inuvaat: lekar specijalist za detski bolesti, psiholog, pedagog, socijalen rabotnik, defektolog - oligofrenolog a vo zavisnost od kategorija na popre~enosta, u~estvuvaat i lekari od drugi specijalnosti (psihijatar, pedijatar, otorinolaringolog, oftamolog i ortoped). Postavenata dijagnoza ne e trajna za{to i natamu se sledi razvojot na sekoj u~enik i se vr{at opredeleni korekcii vo odnos na prethodnata dijagnoza vo sorabotka so stru~en tim i roditelite na u~enicite.

Celokupnata rabota na u~ili{teto se planira i organizira so godi{na programa vo koja se sodr`ani site barawa od op{tata programska struktura.

Poa|aj}i od zna~eweto i specifi~nostite na ustanovata kako primarna dejnost, taa se izveduva preku raznovidni formi i metodi na rabota. Posebno vnimanie se posvetuva na individualiziranata nastava imaj}i gi predvid individualnite razliki i mo`nosti na u~e-

126

nicite. Vo nastavata redovno se upotrebuvaat nadgledni sredstva koi delumno se izrabotuvaat od samite nastavnici.

Vo sostav na u~ili{teto rabotat 6 podra~ni paralelki od 1 - 8 oddelenie.

Pokraj nasatvata vo vospitno-obrazovnata rabota zna~ajno mesto zavzemaat i slobodnite aktivnosti. Tie se organiziraat za da gi zadovolata `elbite i interesite, {to ja podobruvaat op{tata sostojba na u~enicite za sozdavawe i neguvawe duh na optimizam, radost i zadovolstvo.

Zastapeni se slednite sekcii: ekolo{ka, zabavno-kulturna, tehni~ka i rabotno-proiz-vodna.

Postojano se vodi gri`a i za zdravstvenata za{tita na u~enicite preku redovni vakcinacii, kontrola na zabite, gri`a za ishranata i odr`uvawe na higienata.

Vo tekot na godinata se ostavaruva plodna sorabotka so roditelite na u~enicite. Vo taa smisla vo u~ili{teto e formiran roditelski odbor so~inet od 3 roditeli i 4 nastavnici.

U~enicite od sedmite i osmite oddelenija se vklu~eni vo proizvodna rabota vo za{tit-nite rabotilnici i toa vo kartona`nata i fonografskata dejnost.

4. 2. 7. Finansirawe na ustanovata Celokupnoto finansirawe na ustanovata e pokrieno od strana na Ministerstvoto za

obrazovanie i fizi~ka kultura.

4. 3. Specijalno osnovno u~ili{te "Sv. Klilment Ohridski" - Novo Selo (Strumica)

4. 3. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) RO za obrazovanie na deca so lesna i umerena popre~enost vo psihofizi~kiot razvoj

so u~eni~ki dom "Sv. Kliment Ohridski" ul. Mar{al Tito, br. 103, Novo Selo - Strumica. Tel: 0902/55-247. Direktor: Zoran Me{ev.

b) Vo u~ili{teto se opfateni so osnovno obrazovanie u~enici so lesna i umerena mentalna retardiranost od 14 op{tini vo Republika Makedonija. U~ili{teto raspolaga i so internatski del vo koj se smestuvaat gorenavedenite u~enici.

4. 3. 2. Osnovawe na u~ili{teto U~ili{teto e osnovano so re{enie na Samoupravnata Interesna Zaednica za obrazova-

nie na op{tina Strumica i na Samoupravna interesna zaednica za obrazovanie na Republika Makedonija na 01.01.1986 god, pod ime RO za obrazovanie na deca so lesna i umerena popre~enost vo psihofizi`kiot razvoj so u~eni~ki dom "25 Maj". Do promena na imeto vo "Sv. Kliment Ohridski" e dojdeno vo maj 1994 god.

4. 3. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata SOU "Sv. Kliment Ohridski" e smesteno vo eden objekt {to pretstavuva celina.

Objektot e graden vo dale~nata 1937 god. Podocna vo 1954 god. e izvr{ena prvata dogradba na objektot so koja e zaokru`en u~ili{niot del a vo 1986 god., so u{te edna dogradba, obezbedeni se sanitaren jazol, trpezarija i internat.

Vo vrska so prostorno - stanbenite standardi na ova u~ili{te treba da se izdvojat nekolku zabele{ki. Vo momentot na na{ata poseta na ustanovata (sredinata na avgust 1995) be{e vo tek renovirawe na tavanite i se vr{ea nekoi drugi zafati (strugawe i lakirawe na parketot i sl. ). Samo edna godina pred toa vo u~ili{teto e vovedeno i interno parno greewe so kotli na drva. Ovie podobruvawa vo mnogu ja zgolemija funkcionalnosta na ovaa vo osnova stara i dosta ruinirana zgrada vrz koja e potrebno da se izvr{at u{te mnogu grade`ni zafati, kako na pr.: fasadirawe na zgradata, ureduvawe na hodnikot i posebno na sanitarniot jazol kako i na kupatilata koi se nao|aat vo dosta lo{a sostojba.

Tabela br. 12: Prostor na ustanovata

127

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 U~ili{en prostor

- u~ilnici

- fiskulturna sala

- rabotilnici

- kancelarii za vrabotenite i sobi za dneven prestoj na u~enicite

- kujna, trepezarija, hodnici i sanitarii

12

1

2

-

-

348

285

80

80

215

274

2 U~ili{en dom (internat)

- spalni sobi

- izolaciona soba

- kancelarii za negovatelki i vospituva~i

11

-

-

300

-

-

3 Dvor

- sportski tereni (neasfaltirani)

- zabaven park

- razeleneta povr{ina

1

1

1

426

975

948

U~ilnicite, kujnata i trpezarijata se dobro opremeni. Vo spalnite sobi postojat za~uvani plakari, ormar~iwa) za ~uvawe na li~nite raboti na {titenicite.

Od opremata vo posebno lo{a sostojba se ma{inite za perewe i su{ewe ali{ta. Itno treba da se nabavat novi zo{to postojnite se ve}e neupotreblivi.

Iako dobro ograden i so dosta zelenilo, prili~no zapu{teno deluva dvorot na ustano-vata vo koj nedostasuvaat lula{ki, lizgalki i drugi sredstva za zabava na decata. Zaradi nedos-tig na finasiski sredstva ne e asfaltirano nadvore{noto igrali{te i ne se nabaveni dr`a~i za ko{evi.

Spored na{e viduvawe sepak pretstavuva poseben problem prenatrupanosta na spalnite sobi so kreveti - po 8 vo edna soba.

4. 3. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata

Tabela br. 13: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Sekretar-blagajnik 1 - 1 - - - - -

3 Socijalen rabotnik 1 - 1 - - - - -

4 Nastavnici - oligofrenolozi

5 5 - - - - - -

5 Profesor po istorija 1 1 - - - - - -

6 Pedagozi vo nastava ili vospituva~i

3 3 - - - - - -

7 Nastavnik po fizi~ko vospituvawe

1 - 1 - - - - -

8 U~iteli 2 - - 2 - - - -

9 Neguvatelki 2 - - 2 - - - -

10 Gotva~i 2 - - 2 - - - -

11 Doma}in 1 - - 1 - - - -

12 Higieni~ar 3 - - - 3 - - -

Vkupno 23 10 3 7 3 / / /

Od prilo`enite podatoci mo`e da se sogleda deka brojot i kvalifikacionata struktura na vrabotenite vo u~ili{teto ne soodvetstvuva na dejnosta {to se vr{i. Za odbele`uvawe e {to vo u~ili{teto se u{te rabotat 2 u~iteli so sredna {kolska podgotovka. Vo u~ili{teto me|utoa ni objasnija deka i toj problem naskoro }e go re{at so prerasporeduvawe na edniot i ispra}aweto vo penzija na drugiot u~itel. Potrebno dooformuvawe na obrazovanieto na sekretarot na u~ili{teto kako i primawe na u{te nekolku oligofrenolozi i nastavnici.

128

4. 3. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Kapacitetot na internatskiot del na u~ili{teto e 90 mesta. Toa me|utoa ne e vistinski

odraz na sostojbite za{to spalnite sobi se prenatrupani so kreveti i toa so onie na sprat {to najmalku im odgovara na potrebite na ovie lica.

Kon krajot na u~ebnata 1884/95 god. vo internatskiot del bea smesteni 74 lica - site vklu~eni vo nastavata. Pokraj niv u{te 6 deca so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj od okolnite mesta bea vklu~eni vo nastavata. Toa zna~i deka vkupno 80 deca bea zafateni so vospitno - obrazovniot proces.

Tabela br. 14: Broj na u~enici po oddelenija i broj na paralelki

R. br. Oddelenie Vkupno Broj na paralelki

1 I odd. 2 1

2 II odd. 3 1

3 III odd. 6 1

4 IV odd. 8 1

5 V odd. 17 1

6 VI odd. 12 1

7 VII odd. 5 1

8 VIII odd. 18 2

Vkupno 71 9

Site ovie 71 maloletnici bile kategorizirani i vklu~eni vo nastavata kako lica so lesna mentalna retardiranost.

Pokraj gorenavedenot u{te 9 u~enici so umereni pre~ki vo psihofizi`kiot razvoj bile opfate so vospitno - obrazoven proces i toa vo edna kombinirana paralelka.

4. 3. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta vo ustanovata Vo SOU "Sv. Kliment Ohridski" se ostvaruva vospitno - obrazovna dejnost so internat-

sko smestuvawe na deca na vozrast od 8 - 19 god. so lesna i umerena mentalna retardiranost. So ogled na brojot na stru~niot kadar kako i brojot na {titenicite i prostornite uslovi, na{e mislewe e deka vo ovaa ustanova, i toa so golemi usilbi, mo`e uspe{no da se vr{i vospitno - obrazovna dejnost i da se zgri`uvaat u~enicite, samo so lesna mentalna retardiranost. Maloletnicite so umerena popre~enost vo psihi~kiot razvoj moraat da se upatuvaat vo Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci - Skopje.

4. 3. 7. Finansirawe na ustanovata Finansiraweto na ustanovat se ostvaruva od pove}e izvori i toa:

- Tro{ocite za smestuvawe i ishrana na decata ~ii roditeli se vraboteni (osigurenici) se pokrivaat od Fondot za penziskoto i invalidkoto osiguruvawe.

- Za onie deca ~ii roditeli se na socijalno - za{titno nivo, tro{ocite za smestuvawe i ishrana se pokrivaat od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

- Za deca ~ii roditeli se zemjodelci, tro{ocite gi pokriva Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura.

- Platite za site vraboteni vo u~ili{teto gi obezbeduva Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura.

- Vo tekot na 1994/95 god. sevkupnite potrebi od hrana i obleka na decata bea pokrivani

od strana na humanitarnata asocijacija CRIC (Centro Regionale d' Intervento per la

Cooperazione) od Italija. Za 1995/96 god. ve}e e dogovoreno potrebite od ishrana da se

obezbeduvaat od humanitarnata asocijacija GVC (Civil Volunteree Group) od Bolowa - Italija.

129

4. 4. Specijalno osnovno u~ili{te "Maca Ov~arova" - Titov Veles

4. 4. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) SOU "Maca Ov~arova", ul. Ivo Ribar Lola, br. 2, Titov Veles. Tel: 093/22-045.

Direktor: Miroslava Veli~kova. b) Vo u~ili{teto se izveduva specijalna nastava od osnovnoto obrazovanie za u~enici so

lesna mentalna retardiranost i zgri`uvawe na del od u~enicite vo internat.

4. 4. 2. Osnovawe na ustanovata U~ili{teto e formirano vo 1973 god. po predlog na Sobranieto na o{tina Titov Veles

i e registrirano vo sudskiot registar na Okru`niot stopanski sud vo Skopje pod br. 1167/83. Verifikacijata na u~ili{teto se u{te ne e izvr{ena.

4. 4. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata SOU "Maca Ov~arova" e u~ili{te koe e smesteno vo zgradata na COU "Blagoj Kirkov"

koe se nao|a vo centralnoto podra~je na Titov Veles vo neposredna blizina na gradskoto pazari{te i me|ugradskata avtobutska stanica. SOU "Maca Ov~arova" e vsu{nost, samo edno od trite u~ili{ta {to se smesteni vo edna dvospratna zgrada. Pokraj nego, ovde se smesteni i ve}e spomenatoto redovno COU "Blagoj \orev" i Srednoto ekonomsko u~ili{te "Jov~e Tesli~kov".

Specijalnoto osnovno u~ili{te raspolaga so nastaven prostor na vtoriot kat na zgradata, adaptiran za rabota so u~enici so lesna mentalna retardiranost. Prostorot e dograduvan namenski no samo delumno gi zadovoluva potrebite na u~ili{teto. Spored programata za rabota i op{tata programska struktura nedostasuva sledniov prostor: kabinet po korektivna gimnastika, prostorija za ostvaruvawe sorabotka so roditelite na u~enicite i prostorii za prodol`en prestoj vo koj bi bile tretirani site deca od u~ili{teto.

Na vtoriot kat od zgradata povrzani so eden hodnik se nao|aat vkupno 12 prostorii od koi: 5 u~ilnici, kancelarijata na direktorot, improvizirana, zaedni~ka kancelarija za sekretarot, psihologot i socijalniot rabotnik, kancelarija za nastavnici, logopedski kabinet, prostorija za prodol`en prestoj na u~enicite (zanimalni) i dve spalni sobi. Na krajot od hodnikot se nao|a sanitarniot jazol od kade vo oblik na bukvata "G" prodol`uva drug hodnik kade se obrazuvaat u~enicite na SEU "Jon~e Teskli~kov". Ottamu sanitarniot jazol se koristi i od sredno{kolcite i od strana na decata so pre~ki vo psihofizi'~kiot razvoj od specijalnoto u~ili{te.

Vo prizemjeto na zgradata specijalnoto u~ili{te ima na raspolagawe u{te 2 prostorii: edna vo koja e smestena u~ilnicata po OTP i druga, koja istovremeno slu`i i kako kujna i kako trpezarija.

U~ilnicite se od kabinetski tip i glavno dobro se opremeni, osobeno so nadgledni sredstva. Vo site u~ilnici se koristat klasi~ni klupi od redovnata nastava za{to upravata na u~ili{teto, poto~no direktorot, smeta deka ovie klupi pru`at pogolema toplina i na decata im ostavat vpe~atok deka ne se razlikuvaat od drugite u~enici. Specijalnite individualni klupi se pomesteni samo vo rabotilnicata po OTP.

Kancelariite na vrabotenite se pristojno opremeni no, vo ni{to ne odskoknuvaat od op{tata materijalna sostojba vo u~ili{teto. Vo ista sostojba e i logopedskiot kabinet. Nakratko, name{tajot vo u~ili{teto sekade e star no odr`an vo soglasnost so gri`liviot odnos na vrabotenite i nivnata deviza: "Ni{to {to e makar i malku upotreblivo da ne mu se prepu{ti na zabot na vremeto, tuku da se poprava, prilagoduva i funkcionalno da se upotrebuva".

Vo dosta lo{a sostojba sepak e sanitarniot jazol najverojatno od pri~ini {to istiot go upotrebuva i sredno{kolskata mladina.

Osoben problem na u~ili{teteo pretstavuva sekojdnevnoto ~esto sretnuvawe vo hodnicite i na skalite na mentalno retardiranite so u~enicite od redovnoto osnovno i sredo u~ili{te. Ova se slu~uva me|u ~asovite koga retardiranite deca mora da odat na prviot kat vo fiskulturnata sala ili na prizemjeto vo OTP rabotilnicata, ili koga u~enicite od COU "Blagoj Kirkov" odat vo kabinetot po fizika koj se nao|a na vtoriot kat. Predlogot na direktorot na specijalnoto u~ili{te da im ja otstapi u~ilnicata po OTP od prizemjeto na

130

redovnoto osnovno u~ili{te "Blagoj Kirkov" vo zamena za kabinetoto po fizika {to se nao|a na vtoriot kat, drugiot direktor, od motivi koi za nas ostanaa nepoznati, ne go prifa}a. Poradi ovoj neracionalen odnos za vreme na pauzite se sozdava stra{na gu`va {to mo`e da ima nesakani posledici za{to u~enicite od site tri u~ili{ta brzaat na sledniot ~as vo drug kabinet, u~ilnica ili vo fiskulturnata sala. Op{tata sostojba na specijalnoto u~ili{te ja naru{uva i faktot {to vo edna prostorija e smestena kujnata i trpezarijata {to e vo sprotivno so potrebnite standardi.

Tabela br. 15: Prostor na u~ili{teto

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 U~ilnici 5 138

2 Rabotilnici za OTP 1 56

3 Prostorija za prodol`en prestoj 1 56

4 Kancelarii za direktorot, nastavnicite, sekretarot, psihologot i socijalniot rabotnik

3 85

5 Internatski prostorii (spalni sobi) 2 57

6 Logopedski kabinet 1 18

7 Kujna, trepezarija 1 56

8 Hodnici 2 88

9 Skali - 25

10 Sanitarni jazli 2 28

11 Magacinski prostor 1 18

Vkupno 19 625

Od prviot sprat se pristapuva kon fiskulturnata sala ili poto~no kon moderna sportska sala {to zaedni~ki ja koristat site tri u~ili{ta. Koga vikame zaedni~ka mislime bukvalno zaedni~ka, zo{to po edna paralelka od trite u~ili{ta istovremeno e prisutna vo salata pri {to e onevozmo`ena vistinska rabota so bilo koja paralelka. Inaku ovaa sala koja vo poladnevnite ~asovi za trening ja koristat i sportskite dru{tva vo gradot, re~isi e celosno uni{tena. Edna sala im e ostavena na gri`ata na 3 sopstvenici i tokmu ottamu za nejzinoto tekovno odr`uvawe ne se gri`i nikoj.

Dvorot na u~ili{teto koj e mal i asfaltiran od trite strani e okru`en so zgradi a od ~etvrtata so soobra}ajnica. Na toj prostor nema nitu edno drvce ili bilo kakva zelena povr{ina, klupa ili sprava za detska zabava. Specijalnoto osnovno u~ili{te e opremeno so slednive audiovizuelni i tehni~ki sredstva: episkop - dijaskop (2), asperkomat - dijaproektor (3), rotoproektor (1), grafoskop (2), kaseten proektor (1), respondenski sistem (1), radio (1), kasetofon (3), magnetofon (1), gramofon (1), televizori (4), video - rekorder (1), ma{ina za pi{uvawe (3), soobra}aen semafor (1) i mikroskop (1).

Posebno za odbele`uvawe e toa {to stru~not personal vo ova u~ili{te posebno zna~ewe mu pridava na izrabotkata i odr`uvaweto vo upotrebliva sostojba na golem broj nadgledni sredstva. Vrabotenite vo ovaa ustanova so posebna qubov i entuzijazam mu prio|aat na obrazovanieto na u~enicite i vo taa nasoka so svoj samopregoren trud a ~esto i so li~ni sredstva sozdade bagat fond na panoa, maketi, izvonredni sliki, karti i drugi sredstva {to uspe{no gi koristat vo nastavata i so koi uspe{no go nadomestuvaat nedostigot na prikladni u~ebnici za ovaa kategorija na deca. Dosega navedenoto mo`e da se sumira vo edna re~enica golem entuzijazam od strna na vrabotenite so podprose~ni objektivno prostorni uslovi i materijalni mo`nosti vo koi se realizira nastavata i internatskata dejnost na u~ili{teto.

4. 4. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Rasporedot na vkupniot broj vraboteni lica vo ovaa ustanova mo`e da se sogleda od

slednata tabela

Nastavata po muzi~ko, fizi~ko vospituvawe, doma}instvo i prva pomo{ na izveduvaat nastavnici od redovnite osnovi u~ili{ta.

Od prilo`enoto pa|a v o~i deka u~ili{teto ne raspolaga so kvalifikuvan i dovolno broen kadar neophoden za ostvauvawe na vospitno - obrazovniot proces so ovaa kategorija na u~enici. Vo ovaa smisla vo prv red treba da se istakne deka vo nastavata se vklu~eni samo dva

131

defektolozi od koi samo eden so defektolo{ki fakultet. Vospituva~ite isto taka ne se so defektolo{ka naobrazba.

Tabela br. 16: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 - 1 - - - - -

2 Psiholog 1 1 - - - - - -

3 Nastavnici vo oddelenska nastava

3 - 3 - - - - -

4 Nastavnici vo predmetna nastava

9 3 6 - - - - -

5 Vospituva~i 4 2 2 - - - - -

6 Socijalen rabotnik 1 - 1 - - - - -

7 Logoped 2 1 1 - - - - -

8 Sekretar - blagajnik 1 - - 1 - - - -

9 Doma}in 1 - - 1 - - - -

10 Gotva~ 1 - - - - - 1 -

11 Higieni~ar 2 - - - 2 - - -

Vkupno 26 7 14 2 2 / 1 /

4. 4. 5. Podatoci za u~enicite vo ustanovata Vo ova specijalno u~ili{te glavno se {koluvaat lesno mentalno retardirani lica od

op{tinite Titov Veles i Sv. Nikole. Na toa ovde da se {koluva samo ova kategorija deca a ne i umereno mentalno retardirani ili deca so kombinirani psihofizi~ki pre~ki uspe{no se vnimava, {to e osobeno zna~ajno so ogled na mo`nostite na ustanovata.

Tabela br. 17: Broj na u~enici spored oddelenija, nivniot pol i broj na paralelki

R. br. Oddelenie Vkupno u~enici Pol na u~enicite Broj na personal

ma{ki `enski

1 I odd. 6 2 4

2 II odd. 6 5 1 1

3 III odd. 7 4 3 1

4 IV odd. 6 4 2 1

5 V odd. 16 8 2

6 VI odd. 8 6 2 1

7 VII odd. 9 8 1 1

8 VIII odd. 9 3 6 1

Vkupno 67 40 27 8

Vo u~ili{niot dom se smesteni 22 deca i toa spored oddelenija: 3 od prvo oddelenie, edno od treto oddelenie, 8 od petto oddelenie, 5 od {estto oddelenie, 2 od sedmo oddelenie i 3 od osmo oddelenie. Ovie deca se opfateni so tn. prodol`en prestoj vo prostorijata za taa namena i vo dvete sobi za spiewe. Spalnite sobi se, vsu{nost, dve u~ilnici prilagodeni za taa namena. Vo sekoja od niv ima po 10 kreveti taka {to vo dva slu~ai vo po eden krevet spijat dve pomali de~iwa. Krevetite se na sprat. Vo sobite postojat isklu~itelno mali ormar~iwa za li~nite predmeti za u~enicite i po eden televizor vo crno - bela tehnika. Sobite se dobro uredeni i se odr`uvaat ~isto. Na{ vpe~atok e deka na mnogu mal prostor se natrupani premnogu kreveti na sprat {to voop{to ne odgovara na potrebnite normativi za vakvo smestuvawe na ovie deca nitu pak za smestuvawe na bilo koja druga kategorija na lica.

Ideata na vrabotenite da se dogradat u{te dve spalni sobi neposredno do postojnite i na toj na~in da se zadovolat golemite potrebi za vakvo smestuvawe, smetame deka ne e dobra. Na toj na~in samo provremeno }e se re{at samo del od barawata (se tvrdi deka u{te na najmalku 30 deca od ovaa podra~je im e potreben domski tretman), no drasti~no }e se zgolemat problemite

132

povrzani so ve}e postojnite uslovi na ovaa u~ili{te. Na mislewe sme deka samo so izgradba na nov samostoen objekt mo`e da se odgovori na potrebata za internatska za{tita, edukacija i rehabilitacija na lesno mentalno retardiranite deca od ovoj prostor.

4. 4. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Vo ova kako i vo drugite specijalni osnovi u~ili{ta vo Makedonija nastavata se

izveduva spored Usovr{eni nastavni programi za specijalno osnovno obrazovanie za u~enicite so lesna popre~enost vo psihi~kiot razvoj, izraboteni od strana na Pedago{kiot zavod na Makedonija. Vo soglasnost so ovoj akt na Pedago{kiot zavod donesen vo oktomvri 1991 god. vo SOU "Maca Ov~arova" se izveduva nastava po slednite predmeti: makedonski jazik, likovna kultura, muzi~ka kultura, zapoznavawe na prirodata i op{testvoto, zapoznavawe na prirodata, zapoznavawe na op{testvoto, matematika, geografija, istorija, op{tetehni~ko obrazovanie, fizi~ka kultura, prva pomo{ i za{tita i doma}instvo. Pokraj toa se odr`uva i oddelenski ~as kako i dopolnitelna nastava.

Nastavata se izveduva vo dve smeni - nautro od 7, 00 ~ za predmetna i od 7, 45 za oddelenska nastava a popladne nastavata za dvete smeni e od 13, 00~. Dopolnitelna korektivna nastava se izveduva za 1 - 7 oddelenie po predmetite: makedonski jazik i matematika od strana na oddelenski nastavnici, predmetniot nastavnik po matematika i logopedot. Dopolnitelna nastava se organizira po predmetite: doma}instvo i likovna kultura so u~enici koi imaat posebni sposobnosti, sklonosti i interes za ovie predmeti. Rekreativna nastava se organizira edna{ mese~no vo priroda.

Vo oddelenskata nastava rabotata i slednive sekcii: "mladi recitatori", "vredni race" i "da igrame i da peeme", a vo predmetnata nastava muzi~ka, recitatorsko - dramska, likovno - modelarska, sportska, ritmi~ko - folklorna, "napravi sam" i "mladi prirodwaci".

Vo ramkite na u~ili{teto raboti i otvorena logopedska ambulanta koja, pokraj so mentalno retardiranite u~enici od specijalnoto u~ili{te, raboti i so deca logopati od osnovite u~ili{ta: "Blagoj Kirkov", "Kiril i Metodij", "J. H. K. Xinot" i "Trajko Andreev". Programata i procesot na korekcija i rehabilitacija na lica so patologija vo verbalnata komunikacija se ostvaruva preku preventiva i detekcija, dijagnosticirawe, rehabilitaciono - korektiven tretman i protetika.

4. 4. 7. Finansirawe na ustanovata Obrazovnata dejnost na ova u~ili{te ja finansira Ministerstvoto za obrazovanie i

fizi~ka kultura a internatskoto smestuvawe Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Vo u~ebnata 1994/95 god. se vlo`ija usilbi i se uspea da se obezbedi besplatni vintjakni za 25 u~enici preku detskata ambasada - Skopje kako i pogolema koli~ina na u~ili{en pribor (ta{ni, tetratki, molivi i dr.) preku donacii vo sorabotka so Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura.

4. 5. Specijalni i podra~ni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta

4. 5. 1. Specijalni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta34 Vo Makedonija postojat 22 osnovni u~ili{ta vo koi se izveduva nastava za osnovno

obrazovanie za deca so lesna mentalna retardiranost vo specijalni paralelki ~ija sostojba ja prika`uvame vo narednite redovi.

a) Specijalni paralelki vo OU "\or|i Sugarev", ul. Dimitar Vlahov, br. 52. , Bitola. Tel: 097/22-661. Direktor: Nikola Spirkovski.

Vo ova u~ili{te ~ii izgled u{te odnadvor podse}a na prizorite od horor filmovi so ogled na sostojbata na fasadata i drugite posledici od zemjotresot vo Bitola se {koluvaat 68 u~enici vo 8 paralelki od 1 - 8 odelenie i toa: vo prvo oddelenie - 7, vo vtoro oddelenie - 10, vo

34 Osnovnite u~ili{ta navedeni vo ovoj pregled pod a) gi poseti d-r Zoran Sulejmanov a onie

pod b, v, g, d i | - d-r Naum Matilov.

133

tretto oddelenie - 9, vo ~etvrto oddelenie - 7, vo petto oddelenie - 10, vo {esto - 9, vo sedmo - 8 i vo osmo - 8 u~enici.

Me|u ovie u~enici ima i deca so umerena mentalna retardiranost (5) i so te{ki fizi~ki nedostatoci (3).

Nastavata ja izveduvaat 9 nastavnici od koi: oligofrenolozi so visoka {kolska sprema (3), defektolozi so vi{a {kolska sprema (4), so pedago{ka akademija (1) i logoped so vi{a defektolo{ka sprema (1).

Vo specijalnite paralelki se {koluvaat deca od podra~jeto na op{tinite Bitola, Resen i Demir Hisar.

@alno, no vistinito e toa {to u~ilnicite za ovie deca se nao|aat vo suterenot ili podobro re~eno vo porane{niot podrum na u~ili{teto. So izvesna adaptacija odnosno pregraduvawe na podrumskiot prostor dobieni se nekolku mali u~ilnici vo koi osven po 3 - 4 ispokr{eni klupi i stol~iwa i edna tabla nema ni{to drugo. Od nadglednite sredstva bukvalno re~eno postojat samo bela i crvena kreda.

Ne navleguvaj}i vo natamo{en opis na ona {to go nema, ovie specijalni paralelki gi izdvojuvame kako poseben primer kade {to urgentno treba da se intervenira so finansiski sredstva vo sekoj pogled, no i so promena na li~niot odnos na vrabotenite kon izrabotuvaweto na nadgledni sredstva.

b) Specijalni paralelki vo OU "Kliment Ohridski", ul. Kuzman Josifovski, bb. , Prilep. Tel: 098/23-292. Direktor: Mirjana Slaveska.

Osnovna funkcija na specijalnite paralelki e osnovno - obrazovnata. Vo internatot "Ordan ^opela", kade {to se smestuvaat u~enici od site u~ili{ta vo Prilep, smesteni se i 8 u~enici od okolinata koi gi posetuvaat specijalnite paralelki.

Ovie paralelki, kako posebni, se formirani vo 1978 god. vo ramkite na OU "Kliment Ohridski" so eden zaedni~ki direktor. Pred toa ovie paralelki, bez nekoi posebni programi, rabotea vo sostavot na OU "Ko~o Racin".

Sega{nata zgrada na osnovnoto u~ili{te "Kliment Ohridski" e izgradeno vo 1962 god, me|utoa specijalnite paralelki se smesteni vo starata zgrada koja se nao|a vo dvornoto mesto na u~ili{teto. Taa e izgradena pred pove}e od 100 godini i svoevremeno se vikala "Krali Marko". Objektot e na 2 sprata i raspolaga so 4 u~ilnici, dodeka kabinetite po OTO (vkupno 2) se zaedni~ki so redovnite u~enici. Naglednite sredstva se isti kako i za ostanatite u~enici: drebung - pili, {vajc aparat, punkt aparat, aparat za obrabotka na drvo, motorcangli i ma{ina za pletewe (se upotrebuvalo koga se predaval predmetot "doma}instvo").

Inaku, u~ilnicite imaat povr{ina po 42m2 a tavanite se visoki po 3m. Podot e od parket a sanitariite se dobri.

Dvornoto mesto e so povr{ina od 500m2, raspolaga so asvaltiran sportski teren, dodeka zelenata povr{ina (parkovite) slabo se odr`uvaat.

Vo ovie paralelki kako predava~i se anga`irani vkupno 8 nastavnici. Od niv 3 se so visoko obrazovanie (2 so filozofski fakultet - grupa makedonski jazik i pedagogija i 1 so defektolo{ki fakultet - oligofren pedagog), a 5 nastavnici imaat zavr{eno vi{a defektolo{ka {kola - oligogrupa.

Specijalnite paralelki gi posetuvaat vkupno 69 u~enici. Toa se lesno mentalno ratar-dirani deca, no neoficijalno ima i 10 - 15 u~enici umereno mentalno retardirani. Golem broj od niv se i so fizi~ki nedostatoci kako i so razni drugi psihofiziolo{ki problemi (mokrewe i sl. ). U~enicite se raspodeleni po paralelki od 1 - 8 oddelenie: vo 1 oddelenie nastava posetuvaat vkupno 5 u~enici, vo 2. - ~etiri, vo 3. - sedum, vo 4. - deset, vo 5. - sedum, vo 6. - {esnaeset, vo 7. - ~etrnaeset, vo 8. - {est ili vkupno nastava posetuvaat 69 u~enici.

Po nacionalna pripadnost 80 % se Makedonci a 20% od vkupniot broj na u~enici se Romi. Okolu 30% u~enici koi {to zavr{uvaat 8-mo odd. prodol`uvaat vo specijalni sredni u~ili{ta. Inaku, site zapi{ani u~enici go zavr{uvaat u~ili{teteo, povtoruvawe nema.

Dejnosta na ovie paralelki e vospitno-obrazovna, a se vr{at i odredeni korekcii na psiho-fizi~ki nedostatoci, so {to u~enicite se osoposobuvaat za odredena specijalni dejnost.

Vo internatot isto taka ima posebni vospituva~i za ovie deca. Treba da se napomene deka re~isi 80% od u~enicite istovremeno imaat i govorni nedostatoci, taka {to se ~uvstvuva

134

potrbata od vrabotuvawe na logopoed. Zaradi toa u~enicite se nosat vo zdravstveniot dom, kade {to go obavuvaat neophodniot logopedski tretman.

So ovie u~enici nastavnicite rabotat po skrateni godi{ni programi. Nastavata po fizika, hemija, biologija i stranski jazici za niv e preta{ka i nesoodvetna poradi {to taa i ne se izveduva. Ovaa kategorija na u~enici te{ko se opismenuva, a i neredovnosta vo tekot na nastavniot proces kaj niv e poizrazena. Se slu~uva i samite roditeli da ne vodat dovolno gri`a za svoite deca. ^esto roditelite, osobeno kaj romskite semejstva koi ne retko i samite se retardirani, namesto na u~ili{te decata gi pra}aat na pazar da prodavaat razna {vercuvana stoka. So takvite u~enici mnogu te{ko se raboti.

So u~enicite ~esto se organiziraat ekskurzii. Isto taka ~esti se i sportskite natprevari kako i natprevarite od zabaven karakter.

U~enicite vo specijalnite paralelki poteknuvaat od siroma{nmi semejstva. U{te za vreme na {koluvaweto smetame deka bi trebalo da se obu~at da proizveduvaat odredeni predmeti so {to bi se do{lo do odredeni sredstva za podobruvawe na uslovite na rabotewe so niv. Takvi aktivnosti bi bile pletewe, vezewe i sl. Vo u~ili{teto postoi punkt ma{ina (za petlici) koja momentalno e rasipana i koja e neophodno da e osposobi za svojata namena.

Vo pogled na zatopluvaweto smetame deka e neophodno izedna~uvawe so ostanatite u~e-nici i toa ne samo od ~isto humanitarni tuku i od prakti~ni pri~ini. Imeno, ovie deca so ogled na svojta psihofizi~ka sostojba, vo sporedba so ostanatite u~enici, se so poagresivno odnosno specifi~no odnesuvawe, taka {to upotrebata na klasi~ni {poreti na drva kako sredstvo za zatopluvawe mo`e da dovede do nepredvidlivi i vo sekoj slu~aj nesakani posledici.

[to se odnesuva do prostoriite vo koi se smesteni ovie paralelki, ne postojat pedago{ki i drugi pri~ini tie da bidat izdvoeni vo posebni prosotorii so daleku ponizok stanben standard. Vo toj pogled potrebno e izedna~uvawe na uslovite za rabota koi po pravilo bi trebalo da bidat duri i popovolni od onie vo koi rabotat redovnite u~enici.

Osven toa, nedozvoleno e i nesoodvetno, u~enicite vo specijaalnite paralelki da se koristat so istite nastavno - nagledni sredstva kako i u~enicite so normalni psohofizi~ki sposobnosti. So ogled na nivnata psihofizi~ka sostojba, neophodno e obezbeduvawe na soodvetni finansiski sredstva za obezbeduvawe na potrebnata specijalna oprema za {to pouspe{no obavuvawe na nastavata vo specijalnite paralelki.

I kaj ovie paralelki kako finansier se javuva Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. Li~niot dohod za profesorite zaedno so dodatokot za minat trud iznesuva okolu 10.000 den. Nastavnicite anga`irani vo specijalnite paralelki dobivaat poseben dodatok od 10% zaradi specifi~nosta vo rabotata.

v) Specijalni paralelki vo OU "Bra}a Miladinovci" - Kumanovo, ul. "Narodna revolu-cija", br. 43. Tel; 24-281.

Direktor: Mite Mitevski.

Specijalnite paralelki vo sostav na OU "Bra}a Miladinovci" rabotat od 1961 god. Vo po~etokot so rabota se zapo~na so dve kombinirani paralelki, dodeka denes funkcioniraat 8 posebni paralelki, koi se podeleni kako {to e voobi~aeno - generaciski, od 1 - 8 oddelenie. U~enicite po nacionalnost se od makedonska, srpska i albanska nacionalna pripadnost, na nastavata se izveduva isklu~ivo na makedonski nastaven jazik.

Paralelkite se smesteni vo posebna zgrada, izgradena vo dale~nata 1902 god., od tvrd materijal. Objektot se sostoi od prizemje i 2 kata i e renoviran. Vkupnata korisna povr{ina e 300m2, ima 8 u~ilinici i 2 kancelarii, kako i podrumski prostorii koi se vla`ni, dodeka fiskulturna sala vo ovoj objekt nema (se koristi salata za korektivni ve`bi vo dvorot).

Dvornoto mesto e so povr{ina od 500m2, dodeka terenot e od makadam. Parkovi i zele-nilo nema, dvorot e vo krajno lo{a i neuraedna sostojba. Vsu{nost nego go koristat odreden broj na avto{koli za svoite potrebi (!).

Opremenosta na specijalnite paralelki so nagledni sredstva e lo{a, odnosno paralelkite voop{to ne se opremeni so ovie sredstva (video, TV, kasetofoni, filmovi i sl. ) koi se neophodni za kakvo - takvo uspe{no realizirawe na nastavnata programa.

Podot vo objektot e od betonska plo~a, oblo`ena so plasti~ni plo~ki (folii). U~ilnicite se so povr{ina od okolu 50m2, prostoriite se svetli, tavanite se visoki okolu 4m, a osvetluvaweto e neonsko. Zatopluvaweto e na tvrdo gorivo (drva).

135

Vo specijalnite paralelki pri OU"Bra}a Miladinovci" od Kumanovo se vraboteni vkupno 17 lica. Nivnite obrazovno - stru~ni kvalifikacii se slednite:

Tabela br. 10: Brojot na vrabotenite vo specijalnite paralelki, sppred stepenot

na obrazovanie i rabotnite mesta

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Osn. Sr. Vi{. Vis.

1 Defektolog 2 - - - 2

2 Oddelenski nastavnik 2 - - 2 -

3 Profesor po makedonski jazik 1 - -- - 1

4 Profesor po zapoznavawe na prirodata

1 - - - 1

5 Profesor po istorija 1 - - - 1

6 Profesor po fizi~ko 1 - - - 1

7 Nastavnik po geografija 1 - - 1 -

8 Nastavnik po OTP 1 - - 1 -

9 Nastavnik po matematika 1 - - 1 -

10 Nastavnik po muzi~ko vosp. 1 - - 1 -

11 Nastavnik po likovna umetnost 1 - - 1 -

12 Logoped 2 - - - 2

13 Higieni~ar 2 1 1 - -

Vkupno 17 1 1 7 8

Vrabotenite koi nemaat defektolo{ko obrazovanie (site osven dvajcata defektolozi i logopoedi) se na dogovoren raboten odnos, taka {to sekoja godina se raspi{uva konkurs. Imeno, spored Zakonot, za rabota vo ovie paralelki e potrebno specijalno (defektolo{ko) obrazovanie dodeka ovie vraboteni toa ne go poseduvaat.

Vo specijalanite paraleki se {koluvaat vkupno 73 u~enici. Site tie se kategorizirani kako lesno mentalno retardirani. Raspodeleni se po oddelenija spored vozrasta:

Oddelenie Vozrast

1 9

2 12

3 8

4 3

5 7

6 12

7 9

8 13

Vkupno 73

Del od ovie u~enici se so psihofizi~ki nedostatoci (telesno invalidni, slepi, so pre~ki vo govorot i sluhot i sl. ). Povtoruvawa nema, osven kaj eden u~enik - vo soglasnost i na barawe na roditelite. Redovnosta e dobra, vo ni`ite oddelenija izostanoci nema, a vo vi{ite prosekot na izostanocite iznesuva 10,45 ~. ili prose~no po 2 dena na u~enik. Site izostanoci se opravdani.

Od zavr{enite 8-mo oddelenci site 13 se zapi{ani vo specijalnite sredni u~ili{ta vo [tip i Skopje.

Vo ramkite na osnovnata obrazovno-nastavna dejnost za pocelosno i pokvalitetno obavu-vawe na svojata funkcija, specijalnite paralelki obavuvaat i drugi dejnosti. Taka za ovie u~e-nici e obezbeden besplaten obrok, u~ebnici kako i prevoz. Ima u~enici koi patuvaat od 2-32km. Niv, kako i na eden nivni roditel, kako pridru`nik im se pla}a bilet, u~ili{teto za niv ima posebna prostorija, ~ekalna kade {to roditelite sekojdnevo doa|aat posle ~asovite za da gi zemat svoite deca.

136

U~ili{teto za ovie u~enici organizira i ekskurzii-naj~esto vo Ohrid i Struga, pona-tamu razni natpravari - obi~no vo mal fudbal i ping-pong, a osven toa zaedno so ostanatite u~enici se vodat na zimuvawe.

Samiot fakt {to specijalnite paralelki ne se smesteni vo istite prostorii na osnovnoto u~ili{te "Bra}a Miladinovci" vo koe se {koluvaat ostanatite redovni u~enici, tuku se izdvoeni vo posebna zgrada koja e gradena pred blizu stotina godini, i vo koja uslovite za rabota vo sekoj slu~aj se lo{i, dovolno zboruva ne samo za odnosot na u~ili{teto kako rabotna organizacija, kon ovie u~enici, na koi sekako im e potreben poseben i dopolnitelen tretman, tuku i za odnosot, odnosno neadekvatnata gri`a na po{irokata op{testvena zaednica. Ako na ovie u~enici ne mo`e da im se obezbedat specijalni uslovi za rabota tie, vo najlo{ slu~aj, barem treba da bidat izedna~eni vo toj pogled, so ostanatite u~enici.

Dvoronto mesto na objektot vo koj se smesteni paralelkite e celosno zapu{teno i neupotreblivo za svojata prvobitna namena. Toa vsu{nost sega se koristi kako poligon za obu~uvawe na voza~i (!).

Paralelkite voop{to ne se opremeni so soodvetni nagledni sredstva (!), bez koi re~isi e nevozmo`no da se dr`i bilo kakva nastava za ova kategorija na u~enici.

Osven toa, so ogled na toa {to odreden broj na nastavnici se so dogovoren raboten odnos, prisutna e i potrebata od vrabotuvawe na soodvetni nastavni kadri.

Kako prioritetna preporaka {to smetame deka bez bilo kakvi neopravdani odlagawa treba da se prifati, e celosnoto izedna~uvawe na uslovite za rabota vo specijalnite paralelki so onie na ostanatite u~enici, a vo pobliska idnina sozdavawe i na posebni uslovi za nivna rabota. Vo toj kontekst, neophodno e, vo po~etokot, ureduvawe na dvornoto mesto koe treba da se prenameni vo privle~no i korisno mesto pred se za samite u~enici.

Ponatamu, so ogled na zna~eweto na nadglednite sredstva za u~enicite od specijalnite paralelki, nivnoto {to poskoro nabavuvawe se nametnuva kako imperativ, pri {to ne treba da se zapostavi ni pra{aweto vo vrska so vrabotuvaweto na soodveten nastaven stru~en kadar.

g) Specijalni paraleki vo OU "Van~o Prke" - [tip, ul. Vasil Glavinov, bb. , tel. 31-428

Direktor: Blagoj [indev

OU "Van~o Prke" e vospitno - obrazovna ustanova, vo koja pokraj redovnite, formirani se i nekolku speciljalni paralelki koi gi posetuvaat deca so lesna mentalna retardiranost.

Ovie paralelki rabotat od u~ebnata 1975/76 god. Na po~etokot rabotele 2 paralelki vo OU "Mar{al Tito", za potoa da se prefrlat vo OU "Van~o Prke" kade {to prerasnuvaat, odnosno se konstituirat kako specijalni paralelki.

Paralekite do pred 2 godini rabotea vo stara, dotraena zgrada koja{to e sru{ena, taka {to sega tie se prefrleni vo prostoriite na Rabotni~kiot univerzitet (!) kade {to bukvalno nemaat nikakvi uslovi za rabota. Inaku ovie prostoii se stari, gradeni se posle osloboduvaweto, no sega se ruinirani. Podot e od parket, sanitariite se vo lo{a sostojba, greeweto e parno. Vo pogled na opremenosta so nagledni sredstva izedna~eni se so redovnite u~enici, taka {to se {to se nabavuva soodvetno se raspredeluva na site u~enici.

Vo specijalnite paralelki pri OU"Van~o Prke", pri izveduvaweto na nastavno-vospit-na rabota so u~enicite vklu~eni se vkupno 6 stru~ni nastavnici so soodvetno defektolo{ko obrazovanie.

Tabela br.19: Anga`irani stru~ni kadri vo specijalnite paralelki spored pol

i stepenot na obrazovanie

R. Stepen na stru~na Pol na nastavnicite Vkupno

br. Podgotovka ma{ki `enski

1 Vi{o defektolo{ko obrazovanie 1 3 4

2 Visoko defektolo{ko obrazoanie - 2 2

Vkupno 1 5 6

Ostanatiot nastaven i pomo{en personal e od redovnite paralelki.

137

Specijalnite paralelki gi posetuvaat vkupno 50 u~enici, kategorizirani kako lesno i umereno mentalno retardirani. Od 1 - 4 oddelenie postojat dve kombinirani paralelki: ednata e sostavena od u~enici od 1 i 3 oddelenie, dodeka vtorata ja so~inuvaat u~enici od 2 i 4 oddelenie. Za vi{ite oddelenija od 5 - 8 funkcionira po edna paralelka za sekoe oddelenie.

Osven ovie paralelki koi se nameneti za deca so lesna mentalna retardiranost, formirana e i edna paralelka za umereno mentalno retardirani deca, koja broi vkupno 6 u~enici.

Iako osnovnata dejnost na paralelkite e vospitno - obrazovna tie imaat i socijalen tretman. Pri toa, eden od defektolozite, osven grupno, so u~enicite raboti i individualno.

Posebna kujna za u~enicite nema taka {to im se dava suva hrana za koja participira Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Specijalnite paralelki pri OU "Van~o Prke" od [tip se smesteni vo prostoriite na Rabotni~kiot univerzitet kade {to ednostanvo se "me{aat" so vozrasni posetiteli na razni kursevi i sl. , taka {to za niv ne se obezbedeni ni najelementarni (prostorni) uslovi za rabota. Ovie paraleli vo vakvi uslovi ne mo`at uspe{no da rabotat, taka {to dokolku vo najskoro vreme ne se re{i na zadovolitetel na~in nivnoto prostorno pra{awe, predstoi realna opasnost od nivno definitivno prestanuvawe so rabota.

Nemaweto na soodvetni prostorii za rabota e najseriozen problem so koj se soo~uvaat ovie paralalki, pri {to od negovoto blagovremeno re{avawe direkto zavisi nivnata natamo{-na egzistencija. Pritoa, spored ve}e izgotveniot proekt, za uspe{no re{avawe na ova navis-tina bolno pra{awe, potrebni se okolu 3-4 milioni denari. Imeno, nad plo~ata od postojnata zgrada na OU "Van~o Prke", predvidena e dogradba na u{te eden kat, so poseben vlez, kade {to bi se smestile prostoriite na specijalnite paralelki. Edinstven problem e obezbeduvaweto na spomenatite finansiski sredstva, koi so ogled na nivniot strogo namenski karakter (dokolku bidat odobreni) - re{avawe na prostornoto pra{awe na ustanova od poseben op{testven inte-res-smetame deka ne se ni previsoki. Vo toj kontekst, kompetentnite op{testveni faktori }e treba {to poskoro da iznajdat soodvetni finansiski re{enija za kone~noto otpo~nuvawe so rabota na spomenatiot proekt.

Ovie paraleki se finansiraat na ist na~in kako i redovnite - preku Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. Pritoa, nastavnicite anga`irani vo specijalnite paralelki dobivaat dodatok od 8%.

d) Specijalna paralelka vo COU "Sv. Kliment Ohridski" - Ohrid, ul. Klimentska, bb. Tel: 22-853

Direktor: Teofil Damjanovski

COU "Sv. Kliment Ohridski" e obrazovno - vospitna ustanova, vo koja pokraj redovnite, formirani se i 4 specijalni paralelki za lesno mentalno retardirani deca.

Specijalnite paralelki vo ova u~ili{te se formirani na po~etokot na 70 - tite godini vo starata zgrada na u~ili{teto. So izgradbata na noviot objekt, tie se prefrleni vo nego kade {to i uslovite za rabota se zna~itelno podobri.

COU "Sv. Kliment Ohridski" e izgradeno pred 15 godini. Smesteno e vo stariot dela na gradot na Kaleto, opkru`eno so bademovi nasadi i prekrasna borova {uma. Samiot objekt e so specifi~na arhitektonska konstrukcija. Se sostoi od prizemen del i 4 nadgradbi karakteristi~ni za stariot Ohridski stil na gradbi. Vo ogradeniot i dobro ureden dvor, se nao|a po{umen del, zeleni povr{ini, fiskulturna sala i asvaltiran sportski teren.

Osven anga`manot na nastaven kadar bez soodvetno defektolo{ko obrazovanie, vo specijalnite paraleki pri COU "Sv. Kliment Ohridski" vo izveduvaweto na posebnite nastavni progarami vklu~eni se i odreden broj na stru~ni kadri koi se glavni nositeli na nastavno - vospitnata rabota.

Tabela br. 20: Anga`irani stru~ni kadri vo specijalnite paralelki pri COU "Sv. Kliment Ohridski" - Ohrid

R. Stepen na stru~na Pol na u~enicite Vkupno

br. podgotovka ma{ki `enski

1 Vi{o defektolo{ko obrazovanie 2 - 2

2 Visoko defektolo{ko obrazoanie - 2 2

Vkupno 2 2 4

138

Treba da se napomene deka anga`iranite defektolozi - nastavnici so visoko obra-zovanie, edniot e so potesna specijalnost - vospitno - nastavna rabota so deca so o{teten sluh.

Vo ova u~ili{te funkcioniraat 4 specijalni paralelki sostaveni od po 2 kombinirani oddelenija, so vkupno 32 u~enika.

Broj na paralelki Broj na u~enici

1. 1 i 2 oddelenie 8

2. 3 i 4 oddelenie 8

3. 5 i 6 oddelenie 8

4. 7 i 8 oddelenie 8

vkupno 32

Od vkupniot broj u~enici 22 se ma{ki i 10 `enski.

Po nacionalna pripadnost od vkupniot broj na ovie u~enici 17 se Makednoci, 8 Romi, 1 Tur~in, 3 Albanci i 3 od druga nacionalnost.

Site ovite u~enici, od specijalna komisija se klasificirani kako lesno mentalno retardirani. Sepak vo praksa, ima i grani~ni slu~ai koi pove}e ili pomalku se pribli`uvaat kon umereno retardirani no i kon "normalni".

Vo ovie paralelki, kako {to spomenavme, se opfateni lesno mentalno retardirani u~e-nici isklu~ivo od op{tina Ohrid. So niv se izveduva obrazovna nastavno-vospitna dejnost spo-red posebni programi za rabota. Nastavata e specifi~na, napreduvaweto vo sovladuvaweto na obrazovnite sodr`ini e individualno, pri {to vo oddelni slu~ai samo opismenuvaweto trae do 4. oddelenie. Ovie u~enici osven besplaten prevoz, nemaat drugi posebni benificii.

I pokraj toa {to na prv pogled specijalnite paralelki vo ni{to ne se izdvojuvaat od ostanatite sepak nivnite u~ilnici se smesteni vo podrumskite prostorii.

Vo ove paralelki ~esto se provlekuvaat nesoodvetni deca (i toa preku komisiite) koi inaku se so sosema normalni psihofizi~ki sposobnosti. Toa naj~esto se lica od romskata nacionalna pripadnost, koi na vakov na~in nastojuvaat "polesno" da go zavr{at osnovnoto obrazovanie.

Ovie u~enici nemaat posebni u~ebnici zatoa {to poradi maliot tira`, na izdava~ite pe~ateweto im e neisplatlivo. Zaradi toa nastavnicite se prinudeni da gi pratat sodr`inite od redovnite u~ebnici.

Za specijalnite paralelki se ~uvstvuva golem nedostig od specijalni sovremeni nagledni sredstva, koi se neophodni za uspe{no sovladuvawe na nastavnite programi.

Ako se ima vo predvid deka na u~enicite so odreden stepen na mentalna retardacija potrebno e da im se posvetuva pogolema gri`a i vnimanie od ostanatite u~enici, vo konretniov slu~aj smetame deka e neophodno barem nastavata za niv da se izveduva vo podobri prostorii.

Ponatamu, vo specijalnite paralelki navistina treba da se izveduva specijalna nastava i toa spored posebni nastavni programi nameneti isklu~ivo za u~enici so odredeni pre~ki vo psihi~kiot razvitok. Pritoa, potrebna e podolema inicijativa za spre~uvawe na malverzaci-ite okolu kategorizacijata odnosno nesoodvetno regrutirawe ne u~enicite vo ovie paralelki.

Na krajot, smetame deka ne bi trebalo da pretstavuva poseben problem obezbeduvaweto na odredeni materijalni sredstva za pe~atewe na posebni u~ebnici kako i obezbeduvawe na u~ebni pomagala koi se od su{tinsko zna~ewe pri {koluvaweto na ovaa kategorija na u~enici.

|) Specijalni paraleki vo OU "Bra}a Miladinovci" - Struga, ul. Jovo Stefanovski - Rile, br. 4. Tel: 71-887

Direktor: Nikola \uroski

Osnovnoto u~ili{te "Bra}a Miladinovci" od Struga pretstavuva vositno - obrazovna ustanova za osnovno obrazovanie vo koe funkcioniuraat i 2 specijalni paralelki sostaveni od po 4 kombinirani oddelenija za lesno mentalno retardirani u~enici.

Paralelkite se formirani vo 1980 god. Ottoga{ se do denes permanentno funkci-oniraat, so promenliv sostav na brojot na vrabotenite i brojot na u~enicite. U~enicite glavno se od op{tinata Struga.

139

U~ili{teto e smesteno na samiot vlez od Ohrid kon Struga, vo neposredna blizina na gradskiot stadion i novata avtobuska stanica. Objektot e izgraden od cvrst materijal, prizemje i 2 sprata. Raspolaga so prose~no uredeno ogradeno dvorno mesto. Specijalnite paralelki se smesteni vo klasi~ni u~ilnici koi se opremeni isto kako i redovnite, taka {to ne poseduvaat nikakva posebna oprema.

Osven nastavnici bez soodvetno defektolo{ko obrazovanie, vo nastavniot proces se vklu~eni i 2 nastavni~ki defektolozi: ednata so zavr{ena vi{a defektolo{ka {kola vo Bel-grad, a drugata so zavr{eno visoko defektolo{ka {kola isto taka vo Belgrad (oligofrenolog).

Vo specijalnite paralelki pri OU "Bra}a Miladinovci" od Struga so nastava se opfateni vkupno 17 u~enici kategorizirani kako lesno mentalno retardirani.

Oddelenie Broj na u~enici

1 - 4 10

5 - 8 7

vkupno 17

Se raboti vo kombinirani paralelki, taka {to u~eniciteod 1 - 4, i od 5 - 8 oddeleni nastavata ja sledat zaedno.

Vo specijalnite paralelki se raboti spored programite {to se dobivaat od Pedago{kiot zavod na Makedonija. Me|utoa ovie programi kaj odredeni u~enici mo`at da se primenuvaat me|utoa za odreden broj na u~enici tie se prete{ki i neprifatlivi taka {to stru~nite nastavnici niv gi prilagoduvaat za sekoe dete posebno.

Specijalnite paralelki vo ova u~ili{te se slabo opremeni so najneophodnite nastavni sredstva i pomagala za normalno odvivawe na nastavata. Imeno, im nedostasuvaat ili voop{to nema specijalni magnetofonski lenti, posebni slajdovi, didakti~ki sliki, sliki za govorni ve`bi, figuri za razvivawe na fantazijata kaj u~enicite, magnetni tabli i drugi specifi~ni nadgledni sredstva bez koi ne e vozmo`no uspe{no obavuvawe na vospitno - obrazovnata rabota so ovaa kategorija na u~enici.

Na mislewe sme deka vo OU "Bra}a Miladinovci" od Struga, problemite se pove}e od materijalna priroda, pri {to direktno se odrazuvaat vo normalnoto funkcionirawe na nego-vata osnovna dejnost - vospitno - obrazovnata. Za nadminuvawe na vakvata sostojba (ekipirawe na specijalnite paralelki so soodvetni nastavni i nagledni sredstva) neophodna e potrebnata materijalna poddr{ka od kompetentnite faktori.

e) OU "Ko~o Racin" - s. Blace, Vinica, Tel: 0903/68-319 - Vid na popre~enost: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 4 - Vid na paralelki: kombinirani, zaedno u~at 1 i 2 oddelenie, 3 i 4, 5 i 6, 7 i 8

oddelenie. - Broj na u~enici: 33 - Broj na nastavnici: 2 nastavnici i 1 vospituva~ vo domot, bez defektolo{ko

obrazovanie. Drugite nastavnici se od redovnite paralelki. - Broj na u~ilnici: 4 Zabele{ka: u~enicite se smesteni vo u~eni~ki dom, vkupno 28 u~enika.

`) OU "Van~o Prke" - Del~evo, Tel: 0903/84-119 - Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 4 - Vid na paralelki: edna paralelka - oddelenska nastava so 3 u~enici - nekombinirana,

edna paralelka - predmetna nastava - kombinirana (5 i 6 oddeleni - zaedno), edna para-lelka (7 oddelenie, nekombinirana i edna paralelka (8 oddelenie) nekombinirana. Vkupno: edna paralelka kombinirana i tri paralelki nekombinirani.

- Broj na u~enici: 28 - Broj na nastavnici: 1 nastavnik - biolog, za eden nastavnik - defektolog e raspi{an

konkurs, a 9 nastavnici se anga`irani od redovnite paralelki. - Broj na u~ilnici: 4

140

z) OU "Malina Pop Ivanova" - Ko~ani, tel: 0903/22-643

- Vid na popre~enost: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 3 - Vid na paralelki: kombinirani ( od 1 - 4 oddelenie u~at zaedno), od 5 i 6 oddelenie

u~at zaedno i od 7 i 8 u~at zaedno. Zna~i, site tri paralelki se kombinirani. - Broj na u~enici: 16 - Broj na nastavnici: eden nastavnik defektolog, drugite se od redovnite paralelki. - Broj na u~ilnici: 1

y) OU "Stra{o Pinxur" - Kavadarci, tel: 093/75-958

- Vid na popre~enost: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 4 - Vid na paralelki: kombinirani, zaedno u~at - 1 i 2 oddelenie, a3 i 4, 5 i 6, 7 i 8

oddelenie. - Broj na u~enici: 28 - Broj na nastavnici: 2 nastavnika - defektolozi, rabotat so oddelenskata nastava, a vo

predmetnata nastava se anga`irat redovntie nastavnici. - Broj na u~ilnici: 2. Se raboti do dve smeni. Specijalnite paralelki od oddelenskata

nastava rabotat vo ista smena so redovnite paralelki od oddelenska nastava, dodeka specijalnite paralelki od predmetna nastava rabotat vo ista smena so onie od redovnata nastava.

i) OU "Krste Misirkov" - Gevgelija, tel: 093/80-167

- Vid na popre~enost: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 2 - Vid na paralelki: 2 kombinirani, od 1 - 4 oddelenie, a od ovaa u~ebna godina }e se

vovede predmetna nastava. - Broj na u~enici: 18 - Broj na nastavnici: eden nastavnik so zavr{ena VP[, a za predmetna nastava }e bidat

anga`irani nastavnici od redovnat nastava. - Broj na u~ilnici: 2

j) OU "Mo{a Pijade" - Gostivar, tel: 094/61-992

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: 1 kombinirana, od 1 - 4 oddelenie. - Broj na u~enici: 9 - Broj na nastavnici: 1 nastavnik (sociolog) ja dr`i celata nastava, plus eden

nastavnik po makednoski jazik. - Broj na u~ilnici: 1

k) OU "Kiril i Metodij" - Makedonska Kamenica, tel: 0903/86-416

- Vid na popre~enost: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: edna kombinirana od 1 - 4 oddelenie - Broj na u~enici: 10 - Broj na nastavnici: eden nastavnik so zavr{ena Pedago{ka akademija - oddelenska

nastava - Broj na u~ilnici: 1

l) OU "Sande [terioski" - Ki~evo, tel: 095/32-534

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: edna kombinirana (1 i 3 oddelenie). Vo 1 oddelenie ima eden

u~enik, a vo 3 ima {est u~enika.

141

- Broj na u~enici: 7 - Broj na nastavnici: edna nastavni~ka so vi{a defektolo{ka {kola - Broj na u~ilnici: 1 u~ilnica, klasi~na

q) OU "Joakim Kr~ovski" - Kriva Palanka, tel: 0901/75-132

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: edna kombinirana od 1 - 4 oddelenie - Broj na u~enici: 12 - Broj na nastavnici: eden nastavnik - defektolog ( so defektolo{ki fakultet) - Broj na u~ilnici: 1

m) OU "Andrea Saveski - Kiki{" - Tetovo, tel: 094/24-297

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: edna obi~na samo za 8 oddelenie - Broj na u~enici: 9 - Broj na nastavnici: eden nastavnik so vi{a defektolo{ka {kola - Broj na u~ilnici: 1

n) OU "Sime Nastoski" - Vratnica, Tetovo, Tel: 094/55-006

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 4 - Vid na paralelki: 4 kombinirani, zaedno u~at - 1 i 3 oddelenie, 2 i 4, 5 i 6, 7 i 8

oddelenie - Broj na u~enici: 24 - Broj na nastavnici: oddelenskata nastava ja izveduvaat 2 nastavnici, defektolozi so

defektolo{ki fakultet, a predmetnata nastava ja obavuvaat redovnite predmetni nastavnici.

- Broj na u~ilnici: 4

Zabele{ka: postoi internatsko smestuvawe vo zgradata koja e povrzana so zgradata od {koloto. Za ovie u~enici ima i dopolnitelna nastava i zato a i uspehot e podobar.

w) OU "Kiril i Metodij" - Sv. Nikole, tel: 092/63-110

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: edna kombinirana od 1 - 4 oddelenie - Broj na u~enici: 11 - Broj na nastavnici: 1 nastavnik - defektolog so defktolo{ki fakultet - Broj na u~ilnici: 1

o) OU "Lirija" - Tetovo, tel. 094/24-283

- Vid na popre~enost: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 2 - Vid na paralelki: 2 kombinirani, zaedno u~at 2, 5 i 7 oddelenie i 3, 6 i 8 oddelenie. Vo

1 i 4 oddelenie nema u~enici. - Broj na u~enici: 19 - Broj na nastavnici: dva, od koi eden so VP[ (vospita~), i eden so sredna {kola

(nastavnik). - Broj na u~ilnici: 1. Se raboti vo dve smeni.

p) OU "Stra{o Pinxur" - Negotino, ul. Partizanska, br. 146, tel: 093/61-900

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 2 - Vid na paralelki: dve kombinirani, zaedno u~at od 1-4 oddelenie i od 5-8 oddelenie.

142

- Broj na u~enici: 26 - Broj na nastavnici: 2 nastavnici so defektolo{ki fakultet. - Broj na u~ilnici: 2

r) OU "Bra}a Miladinovci" - Probi{tip, tel: 092/83-085

- Vid na popre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: edna kombinirana, od 1 - 4 oddelenie - Broj na u~enici: 7 - Broj na nastavnici: eden nastavnik so zavr{en defektolo{ki fakultet - Broj na u~ilnici: 1 u~ilnica, toa e vsu{nost obi~na prostorija od 12m2!

s) OU "Pero Jovanovski" - Gostivar, tel: 094/62-439 i 61-976

- Vid na poopre~enosta: lesno mentalno retardirani - Broj na paralelki: 1 - Vid na paralelki: kombnirano od 1 - 4 oddelenie - Broj na u~enici: 8 - Broj na nastavnici: eden so vi{a Pedago{ka akademija - grupa geografija - Broj na u~ilnici: 1 klasi~na u~ilnica

t) OU "Goce Del~ev" - Demir Hisar, tel: 097/76-331

Zabele{ka: Specijalnata paralelka so 4 - 5 u~enika se ukina, taka {to ovie u~enici sega se isprateni vo Zavodot za mentalno zdravje vo Bitola.

4. 5. 2. Podra~ni paralelki na SOU "Idnina" - Skopje35 SOU "Idnina" - Skopje gi ima slednive 4 podra~ni paralelki za osnovno obrazovanie na

lica so lesna mentalna retardiranost.

a) Podra~na paralelka pri OU "Vera Joci}", ul. Barska, bb. , Skopje. Tel: 251-266. Direktor: Dragica Mucevska.

U~ili{teto "Vera Joci}" se nao|a me|u naselbata Maxari i Hipodrom smesteno vo nekolku prizemni paviqoni od tvrda gradba izgradeni vo 1974 god. U~ilnicata vo koja se izveduva specijalnata nastava e izdvoena vo poseben paviqon, so poseben vlez i e so povr{ina od 46m2. Podot e od beton, greeweto - parno a klupite i stol~iwata dotraeni.

Nastavata ja posetuvaat 9 lesno - mentalno retardirani deca vo edna kombinirana paralelka od 1 - 4 oddelenie. Vo nastavata u~estvuva eden nastavnik - pedagog.

b) Podra~ni paralelki pri SOU "Risto Krlev" s. Kadino - Skopje. Tel: 711-585. Direktor: Rusomir Jovanov.

U~ili{teto e smesteno vo objekt od tvrd materijal graden od 1979 god. Podra~nata paralelka za lesno mentalno retardirani deca vo ovaa u~ili{te e formirana vo u~ebnata 1992/93 god. Pred toa ovie u~enici bea opfateni so redovna nastava. Do 4-to oddelenie nivniot uspeh i povedenie se tolerira{e. Me|utoa potrebata od specijalna nastava be{e se poprisutna taka {to vo po~etokot taa otpo~na so samo 4 - 5 u~enici {to komisiski bea kategorizirani kako lesno mentalno retardirani.

Nastavata za licata so lesna mentalna reatardiranost vklu~eni samo vo edna kombini-rana paralelka se izveduva vo ona u~ilnica na u~ili{teto {to vo momentov }e bide slobodna. Vo ovaa paralelka od 1 - 8 oddelenie vo u~ebnata 1994/95 god. bea opfateni vkupno 8 u~enici a nastavata ja izveduva{e eden nastavnik - pedagog, bez soodvetno defektolo{ko obrazovanie.

v) Podra~ni paralelki pri OU "Goce Del~ev", naselba Ilinden (porane{no s. Belimbegovo), Skopje. Tel: 751-625. Direktor: Qube Jovanovski.

Zgradata na u~ili{teto "Goce Del~ev" e izgradena vo 1964 god. od tvrd materijal a potoa nekolku pati e dograduvana. Podra~na paralelka vo nego e formirana vo u~ebnata 1991/92 god.

35 site 5 osnovni u~ili{ta od ovoj pregled gi poseti d-r Naum Matilov

143

Iako za lesno mentalno retardiranite u~enici od ovaa paralelka e opredelena posebna u~il-nica nastavata za niv naj~esto se izveduva vo razli~ni u~ilnici. Vo zavisnost od klimatskite uslovi ovie deca se prefrluvaat vo potopli, odnosno poladni u~ilnici. Paralelkata e so kom-binirana nastava od 1 - 4 oddelenie a vo u~ebnata 1994/95 broe{e vkupno 11 u~enici. Nastavata ja izveduva eden nastavnik so zavr{ena vi{a pedago{ka {kola, nasoka - oddelenska nastava.

Karakteristi~no e i toa {to vo ovaa paralelka me|u licata so lesna mentalna retardiranost vo nastavata se vklu~eni deca so fizi~ki nedostatoci i deca so o{teten vid.

Specijalnata nastava so ovie u~enici se izveduva so pomalite redovni vozrasni grupi (od 1 - 4 oddelenie) za{to povozrasnite u~enici od redovnata nastava ~esto gi zadiraat, gi navreduvaat i narekuvaat "specijalci" ili "budali".

Bitno e da se spomene i toa deka pri kategorizacijata na u~enicite vo podra~nata paralelka ~esto se pravat slu~ajni ili mo`ebi namerni propusti, taka {to zaradi pobrzo zavr{uvawe na osnovnoto obrazovanie, vo niv se sre}avaat i sosema normalni deca.

g) Podra~ni paralelki pri OU "Petar Petrovi} Wego{", kolonija Idrizovo bb, Skopje. Tel: 711-436. Direktor: Blagoja Ilievski.

U~ili{nata zgrada na ova u~ili{te e od tvrda gradba od 1956 god. koja {to e dograduvana vo 1960 g. Podra~nata paralelka za lesno mentalno retardirani deca vo nego funkcionira od

u~ebnata 1971/72 god. Nastavata se izveduva vo edna u~ilnica od 16 m2 od strana na eden nastav-

nik so zavr{en defektolo{ki fakultet koj e zapi{an na postdiplomski studii od ovaa oblast.

Specijalnata nastava ja posetuvaat 10 u~enici vo kombinirana paralelka od 1 - 4 oddelenie. Osven 2 u~enika site ostanati poteknuvaat od socijalno zagrozeno semejstvo.

d) Podra~nata paralelka vo OU "Ko~o Racin" vo s. Petrovec, kade {to posledniot pat vo edna paralelka so eden nastavnik bea vklu~eni vo osnovnoto obrazovanie 8 u~enici, od minatata godina e ukinata. Od koi pri~ini toa e storeno i koja e natamo{nata sudbina na u~enicite i nastavnikot vo u~ili{teto ne mo`evme da dobieme bilo kakva informacija. Fakt e me|utoa deka ovaa paralelka i natamu se vodi kako postoe~ka vo SOU "Idnina".

4. 5. 3. Podra~ni paralelki na SOU "d-r Zlatan Sremac" - Skopje36 SOU "d-r Zlatan Sremac" gi ima slednive 6 podra~ni paralelki za osnovno obrazovanie

na lesno mentalno retardirani lica.

a) Podra~na paralelka pri OU "Bratstvo", ul. Moskovska, br. 18. Tel: 251-721. Direktor: Stamenko Pop Arsov.

Objektot na ova u~ili{te smesteno vo naselba Taftalixe e dosta prostrana baraka {to ja zateknavme vo renovirawe. U~ilnicite za redovnata nastava se glavno vo dobra sostojba {to ne mo`e da se ka`e i za saniterniot jazol. Nastavata za retardiranite lica se izveduva vo samo edna u~ilnica koja vo ni{to ne se razlikuva od ostanatite. Interesno e me|utoa toa {to od ovaa u~ilnica se izvadeni individualnite klupi za specijalna nastava i pomesteni vo u~ilnicite za redovna nastava a ottamu ovde se doneseni dotrajani obi~ni klupi.

Nastavata ja izveduva eden nastavnik za vkupno 6 lesno mentalno retardirani deca vo kombinirana paralelka od 1 - 4 oddelenie.

b) Podra~na paralelka pri OU "\or~e Petrov", (naselba \or~e Petrov), ul. 4. juli, br. 131, Skopje. Tel: 316-933.

OU "\or~e Petrov" e smesteno vo solidna zgrada od tvrda gradba osnovana na 10. 02. 1964 god. i gi ima site preduslovi za ostvaruvawe na redovnata nastava.

Podra~nata paralelka vo u~ili{teto funkcionira vo u~ilnica od u~ebnata 1966/67 g. Ova u~ilnica e kako i site drugi so obi~ni klupi, stol~iwa i nekolku ruinirani orman~iwa.

Nastavata ja izveduva eden nastavnik za vkupno 8 u~enici vo kombinirana paralelka od 1-4 oddelenie.

36 osnovnite u~ili{ta navaedeni pod a, b, v, i g gi poseti d-r Zoran Sulejmanov a onie pod d i | d-r Naum

Matilov

144

v) Podra~na paralelka pri COU "Boris Kidri~", ul. Mar{al Tito, bb. s. Saraj - Skopje. Tel: 311-796. Direktor: [efki Mislimi.

Centralnoto osnovno u~ili{te svojata dejnost ja ostvaruva od 1940 god. vo star i nenamenski objekt od tvrda gradba {to vidno e ruinirana. Fiskulturna sala vo objektot ne postoi taka {to fizi~koto vospituvawe za site deca, pa i za onie so lesna mentalna retardiranost se izveduva vo vlezniot hodnik so pod od beton i prili~no ograni~en prostor.

U~ilnicite vo koi se izveduva nastavata za lesno mentalno retardiranite deca se so go-dini nevarosani i re~isi celosno o{teteni. Klupite i stol~iwata se obi~ni i ispokr{eni. Nakratko se e vo lo{a sostojba i ottamu ovde mora da se intervenira so pogolemi finansiski sredstva.

Nastavata za mentalno reatardiranite se izveduva vo dve u~ilnici i toa, kako i vo site drugi u~ili{ta, vo dve smeni (dve nedeli predpladne i dve nedeli popladne).

Nastavata ja izveduvaat 2 nastavnici vo kombinirani paralelki od 1 - 3 oddelenie so vkupno 6 u~enici i od 2 - 4 oddelenie so vkupno 4 u~enici.

g) Podra~na paralelka pri OU "Dimitar Makedonski", ul. \uro Male{evac, br. 2, naselba Lisi~e - Skopje. Tel: 417-141. Direktor: Trpo Miovski.

U~ili{teto e osnovano na 26. 03. 1964 god. i se nao|a vo ogromna baraka vo koja u~at okolu 1000 redovni u~enici vo pristojni uslovi.

Podra~nata paralelka vo ova u~ili{te e vovedena vo u~ebnata 1991/92 god. Vo 1994/95 g. vo edna u~ilnica (kabinetot po biologija), so eden nastavnik, nastavata vo osnovnoto obra-zovanie ja posetuvaa 8 hendikepirani u~enici vo kombinirana paralelka od 1-4 oddelenie.

d) Podra~na paralelka pri OU "Stra{o Pinxur", ul. Luka Gerov, Skopje. Tel: 317-540. Direktor: Jordan Milo{evski.

U~ili{teto "Stra{o Pinxur" e osnovano vo 1980 god. a ve}e vo nareednata godina vo nego zapo~naa so rabota i 2 kombinirani paralelki: edna za 1 i 3 oddelenie so 12 u~enici i druga od 2 i 4 oddelenie so 11 u~enici. Stanuva zbor za mentalno retardirani deca od romska nacionalnost od socijalno zagrozeni semejstva. Samo 4 deca se od makedonska nacionalnost.

Nastavata vo ovie paralelki ja izveduvaat 2 nastavnici - defektolozi od koi edniot so vi{a a drugiot so visoka stru~na sprema.

U~ili{teto "Stra{o Pinxur" e locirano vo naselbata Novoselski pat na samata glavna soobra}ajnica.

U~ilnicata vo koja se odr`uva nastavata za mentalno retardiranite deca e smestena na prizemjeto i e so vkupna povr{ina od 30 m2. Podot e od beton, klupite i stol~iwata obi~ni i dotraeni. Posebna oprema vo u~ilnicata nema. Neophodnite nadgledni sredstva se nosat od SOU "Zlatan Sremac" i povtorno se vra}aat tamu.

|) Podra~na paralelka pri OU "Kuzman [apkarev", ul. @arko Zrewanin br. 35, Skopje. Tel: 593-002. Direktor: Stojko Pavlovski.

Zgradata na OU "Kuzman [apkarev" se nao|a vo naselba Dra~evo. Vo ovaa zgrada vo dve u~ilnici se odr`uva nastava za lesno mentalno retardirani lica vo u~ebnata 1980/81 god. , koga ovie deca od OU "Bratstvo Edinstvo" preminaa vo OU "Kuzman [apkarev". Edna od u~ilnicite e nameneta za OTP za redovnite u~enici a drugata u~ilnica {to ja koristat ovie deca e kabinetot po hemija {to isto taka e namenet za redovnite u~enici. U~ilnicite se so dosta visoki tavani od 3,5m a podot e oblo`en so vinas plo~ki. Nastavata ja posetuvaat vkupno 16 u~enici vo dve kombinirani paralelki od 1 - 4 oddelenie. Vo sekoja od paralelkite ima po 8 u~enici od makedonska, albanska i romska nacionalnost. Nastavata ja izveduvaat dve nastavni~ki so soodvetno defektolo{ko obrazovanie.

145

5. USTANOVI ZA VOSPITNO - ZAPU[TENI DECA I MLADINCI SO VOSPITNO - SOCIJALNI PROBLEMI

Spored va`e~kiot Zakon za socijalna za{tita vo na{ata zemja mo`at da se osnovat dva vida na ustanovi za vospitno zapu{teni maloletni lica i toa: 1 ustanova za prifa}awe, zgri-`uvawe, opservacija i vospituvawe i 2 ustanova za zgri`uvawe, vospituvawe i osposobuvawe na ovie lica.

Spored bukvata na Zakonot ustanovata za prifa}awe, zgri`uvawe, opservacija i vospituvawe na vospitno zapu{teni maloletni lica obezbeduva prifa}awe, kratkotrajno smestuvawe, zgri`uvawe, opservacija, dijagnosticirawe i vospituvawe na maloletni lica koi gi upatuvaat nadle`nite organi so cel da e sprovedat soodvetni merki na za{tita. Vakvata ustanova e dol`na da obezbedi osnovno i sredno - naso~eno vopsituvawe i obrazovanie na maloletnite lica vo soodvaetana organ nizacija za vospitanie i obrazovanie.

Ustanovata za zgri`uvawe, vospituvawe i osposobuvawe na vospitno - zapu{teni malo-letni lica obezbeduva zgri`uvawe, opservacija, osnovno i stru~no - naso~eno vospituvawe i obrazovanie vo soodvetna ustanova za vospituvawe i obrazovanie. Vo ovaa ustanova vo soglas-nost so krivi~niot zakon i zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi se izvr{uva vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova.

I dvata vida na ustanovi se dol`ni na maloletnoto lice da mu obezbvedat stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno - obrazovnite programi, organizirawe slobodni aktivnosti, razvivawe na pozitivni li~ni i kolegijalni odnosi, ~uvstvo na kolektiven `ivot, odr`uvawe na vrski so semejstvoto kako i da se gri`at za zdravjeto na maloletnicite.

Vo Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita se pravi obid za grupirawe na ovie ustanovi i se menuva nivniot naziv vo: 1. ustanovi za deca i mladinci so vospitno - socijalni problemi i 2. usanovi za vospino - zapu{eni deca i mladinci.

Pritoa spored Nacrt - Zakonot ustanovata za deca i mladinci so vospitno - socijalni problemi na vozrast od 7 - 18 godini ili do zavr{uvawe u~ili{te za sredno obrazovanie, vr{i prifa}awe i kratkotrajno zgri`uvawe na maloletni lica, opservacija i dijagnostika na maloletni lica, prodol`eno smestuvawe, vospituvawe, obrazovanie i korektiven tretman na maloletno lice vo zavisnost od nivnite potrebi vo ttraewe do tri godini. Ova ustanova obezbeduva osnovno i sredno obrazovanie na decata i mladincite so soodvetnite ustanovi za obrazovanie i vospituvawe.

Ustanovata za vospitino zapu{teni deca i mladinci na vozrast od 10-18 godini, od ma{-ki pol, vr{i zgri`uvawe, vospituvawe i osnovno obrazovanie na maloletni lica a srednoto obrazovanie na maloletnicite go obezbeduva vo soodvetni ustanovi za obrazovanie i vospituva-we. Vo ovaa ustanova se izvr{uva vospitnata merka upatuvawe vo vospitna ustanova soglasno zakonot za izvr{uvawe na sankciite za krivi~ni dela i stopanski prestapi i upatuvaweto vo soodvetna ustanova poradi poremetuvawa vo povedenieto soglasno Zakonot za semejstvoto.

I dvete ustanovi se dol`ni za maloletnite lica da obezbedat uslovi za smestuvawe, ishrana, planirano i organizirano sproveduvawe na sodr`ini, merki i aktivnosti vo procesot na nivnoto vospituvawe i obrazovanie, slobodni aktivnosti i kulturno zabaven `ivot kako i da se gri`at za `ivotot i zdravjeto na decata i mladincite smesteni vo ustanovata.

146

5. 1. RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj" - Skopje

5. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Rabotna organizacija za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj", ul.

Petar Manxukov, Butel 1, Skopje. Tel: 611-016. Direktor: Krste Maqanovski, b) Vo ustanovata se prifa}aat vospitno zapu{teni i zapostaveni deca i mladinci na

vozrast od 7 - 18 godini od dvata pola od grad Skopje so op{tinite zaradi zgri`uvawe i vospituvawe.

5. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Rabotnata organizacija e osnovana so re{enie na Narodniot odbor na grad Skopje, br.

23243 od 19. 04. 1958 god. Od 30.06.1966. god ustanovata funkcionira{e kako prifatili{te za deca i mladinci - Skopje.

5. 1. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata RO "25" Maj" e smestena vo eden objekt od cvrsta gradba {to pretstavuva celina od

prizemje i dva sprata graden vo 1970 god. Objektot e vselen vo 1971 god. i se nao|a na samiot kraj

na naselbata Butel I taka {to zad nego nema nitu eden drug objekt, tuku samo pole.

Na samiot vlez od prednata strana vo prizemjeto se nao|aat kancelariite na upravata koi se dobro uredeni i iako mali, pretstavuvaat pristojni prostorii za rabota. Edinstveno pogolema e kancelarijata na direktorot koja{to, isto taka e dobro opremena.

Na prizemjeto se nao|a i fiskulturnata sala koja gi zadovoluva site potrebni standardi. Tuka se nao|a i rabotilnicata {to ne e zadovolitelno opremena. Kupatiloto (edno - edinstveno za celiot objekt) vo momentot na na{ata poseta na ustanovata be{e zaklu~eno. Na prizemjeto se nao|a i trpezarijata.

Na prviot i vtoriot kat od zgradata se nao|aat sobite za spiewe na {titenicite kako i opredelen broj dobro uredeni zanimalni. Spalnite sobi vo koi se smesteni po tri (isklu~i-telno po ~etiri) kreveti gi zadovoluvaat potrebnite standardi, no kako i vo site drugi ustanovi za internatsko smestuvawe ne se opremeni so masi~ka, stolici, natkazna ili drug inventar. Na ovoj kat se nao|a i edna rekreativna prostorija opremena so potrebniot mebel, televizor vo boja i sredstva za nekoi op{testveni igri ("ne luti se ~oveku" i sl. ).

Higienta vo celiot objekt e na pristojno nivo, osven na sanitarnite jazli koi, patem re~eno, kako i sekade se mo{ne ruinirani.

Prviot kat e podelen na dva trakta vo koi izdvoeno se smesteni ma{kite od `enskite {titenici. Vtoriot kat koj napolno e so istata struktura na prostorii vo momentot na na{eto istra`uvawe voop{to ne se koriste{e.

Celiot objekt e so korisna povr{ina od 2500m2 od koi na spalnite sobi otpa|aat 450m2, na protorot za razonoda 380m2, na u~ilnici (5) 150m2 i na prostoriite za pove}e nameni 520m2.

Dvorot na ustanovata koj samo od predniot del e ureden (razzelent park) zafa}a prostor od 12.000m2. Ustanovata raspolaga i so sopstvena ekonomija {to se nao|a vo neposredna blizina, no ne se obrabotuva.

147

5. 1. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Tabela br. 21: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Nastavnik po fizi~ko 1 - 1 - - - - -

3 Nastavnik po muzi~ko 1 - 1 - - - - -

4 Nastavnik po OTP 1 - 1 - - - - -

5 Psiholog 1 1 - - - - - -

6 Socijalen rabotnik 2 1 1 - - - - -

7 Medicinska sestra 1 - - 1 - - - -

8 Smetkovoditel 1 - - 1 - - - -

9 Blagajnik 1 - - 1 - - - -

10 Doma}in 1 - - - 1 - - -

11 Haus majstor 1 - - - - - 1 -

12 Higieni~ar 2 - - - 2 - - -

13 Gotva~ 2 - - - - 2 - -

14 ^uvar 1 - - - 1 - - -

15 Pera~ka 1 - - - 1 - - -

16 Pedagozi 3 3 - - - - - -

17 Sekretar 1 - 1 - - - - -

Vkupno 22 6 5 3 5 2 1 /

Od prilo`enata tabela lesno se zabele`uva deka ustanovata raspolaga so stru~en personal samo od 9 lica od koi 3 se pedagozi, 3 - nastavnici, 2 - socijalni rabotnici i 1 psiho-log. Iako so Pravilnikot za sistematizacija na rabotnite mesta od noemvri 1978 god. vo usta-novata e predvideno vrabotuvawe na defektolog i neuropsihijatar {to se u{te ne e storeno.

5. 1. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Ustanovata e so kapacitet od 90 legla a vo momentot na istra`uvaweto vo nea

predstojuvale 65 {titenci, poto~no vospitanici od koi 4 deca begalci od Bosna. Vo ovoj period ovde bea zgri`eni i 13 deca so lesna mentalna retardiranost koi go posetuvale SOU "Idnina". Spored ka`uvawata na vrabotenite vo ustanovata ovaa kategorija na lica vo posledno vreme redovno e prisutna so okolu 30% i pokraj toa {to ustanovata ne raspolaga so soodvetni stru~ni kadri za nivno zgri`uvawe, vopsituvawe i tretman, nitu pak e nejzina dejnost.

Osnovnoto obrazovanie za {titenicite od 7 - 14 god. e organizirano vo samata ustanova. Me|utoa nastavata ja izveduvaat nastavnici od OU "@ivko Brajkovski" vo tri kombinirani paralelki. Vo u~ebnata 1994/95 god. sostojbata vo ovoj pogled bila slednata:

- 1 - 4 oddelenie edna paralelka, 7 u~enici; - 5 - 6 oddelenie, edna paralelka, 9 u~enici; - 7 - 8 oddelenie, edna paralelka, 10 u~enici. Povozrasnite u~enici e vklu~eni so obrazovanie vo GUC "Zdravko Cvetkovski" a

licata so lesna mentalna retardiranost (4 {titenici) vo Centarot za rehabilitacija i obrazovanie "Sv. Naum Ohridski" - Skopje.

5. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Dejnosta na ustanovata e regulirana so ~l. 11 od Statutot kade stoi:

- Prifa}awe na vospitno zapu{teni i zapostaveni deca i mladinci od 7 - 18 godini od dvata pola.

- Celosno stru~no ispituvawe (opservacija, dijagnostika i klasifikacija) so cel da se utvrduva stepenot na negativnoto odnesuvawe i da se prodol`i so opredelen tretman.

- Da se vr{i funkcijata na podgotvitelen tretman na slu~aite od prethodniot stav za-radi prodol`uvawe na nivnata resocijalizacija za koi stru~niot tim ima doneseno zaklu~ok.

148

- Prifa}awe na deca i mladinci od drugi gradovi {to se na{le vo gradot Skopje vo skitawe i vo polo`ba na socijalna potreba, utvrduvawe na nivniot identitet i predavawe na nadle`niot staratelski organ ili na roditelot.

- Izvr{uvawe na merkata upatuvawe vo disciplinski centar i - Organizirawe na obrazoven proces vo Rabotnata organizacija. Za pravilno sogleduvawe na dejnosta na ustanovata, barem onaka kako {to normativno e

postavena, zna~aen e i ~l. 4 od Pravilnikot za organizacija i sistematizacija na rabotite odnosno rabotnite zada~i i rabotnicite vo RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj" - Skopje. So ovaa odredba se ureduva organizacijata na rabotata vo :

1. Oddel za opservacija i dijagnostika. Kapacitetot na ovoj oddel treba da iznesuva 15 mesta za vospitanici koi tuka treba da pretstojuvaat od 15 dena do 3 meseci. Velime treba, za{to vakov oddel se u{te ne e formiran vo ustanovata.

2. Oddel za rehabilitacija. Ovoj oddel e so kapacitet od 60 vospitanici koi vo nego pretstojuvaat do 3 godini.

3. Oddel za minuva~i. Oddelot e so kapacitet od 10 mesta za vospitanici od 7 - 18 god. koi gi napu{tile svoite domovi i se zateknati vo skitawe i bezdomni~ewe. Vo ovoj oddel za niv e predviden prestoj do 7 dena.

4. Disciplinski centar. Za disciplinskiot centar vo koj bi trebalo da pretstojuvaat do 20 dena maloletni lica na koi im bila izre~ena vospitna merka upatuvawe vo disciplinski cenar predvideni se 5 mesta. I ovoj oddel voop{to ne funkcionira od pri~ina {to od osnovaweto na ustanovata vakvata merka im bila izre~ena samo na 3 maloletnici vo celata dr`ava.

5. 1. 7. Finansirawe na ustanovata RO "25 Maj" za svoeto rabotewe dobiva sredstva od Ministerstvoto za trud i socijalna

politika (90% od potrebite) i Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura (10%).

5. 2. Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci

'Ranka Milanovi}" - Skopje.

5. 2. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka

Milanovi}", ul Pero Nakov, bb. , Skopje. Tel: 115-631. Direktor: Dim~e Petkovski. b) Vo Zavodot internatski se smesteni i vklu~eni vo osnovno obrazovanie maloletni

delikventi, deca bez roditeli - semejstvo ili bez postojano mesto na `iveewe na vozrast od 10 - 18 godini zaradi zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie od celiot prostor na Makedonija.

5. 2. 2. Osnovawe na ustanovata Ustanovata najprivin e osnovana kako "Dom za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i

mladinci" so re{enie na Izvr{niot sovet na NRM br. 09 - 1618/1 od 14. 07. 1961 god. Podocna so uredba na Izvr{niot sovet na NRM e osnovan "Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazova-nie na deca i mladinci". Uredbata e zavedena pod br. 09 - 543/1 od 25. 03. 1963 god. Ottoga{ vo ovaa ustanova koja funkcionira pod istoto ime e formirano u~ili{teto.

5. 2. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredsta i

opremna na ustanovata Zavodot e smesten vo tri izdvoeni objekti od cvrsta gradba izgradeni vo 1961 god.

Vo prvata zgrada e smestena upravata vo nekolku kancelarii koi se nao|aat na prviot kat i kujnata i trpezarijata koi se nao|aat na prizemjeto.

Vtoriot objekt e isto taka so prizemje i eden kat. Vo nego se smesteni del od kancela-riite na vrabotenite, site u~enici na osnovnoto u~ili{te i zanimalnite. Nakratko, u~ili{-teto raspolaga so tri u~ilnici, kabineti po matemetika, fizika, hemija, biologija, likovno i osnovi na tehni~koto proizvodstvo. Postoi i fiskulturna sala koja spored dimenziite e mala i samo delumno odgovara na svojata namena. U~ili{teto raspolaga i so sopstvena biblioteka.

149

Tretiot objekt e domskiot ili internatskiot del kade se nao|aat prostoriite za spiewe na decata. Od ovaa zgrada {to isto taka se sostoi od prizemje i sprat, vo momentot na istra`uvaweto se koriste{e samo prizemjeto kade vo nekolku spalni bea smesteni site {titenici. Spalnite sobi se vo dosta lo{a sostojba iako vo niv neodamna se napraveni opredeleni intervencii. Imeno vo periodot juli-dekemvri so pomo{ na Humanitarnata asoci-jacija Makedonski centar za me|unarodna sorabotka (HA MCMS) bea obezbedeni sredstva za nabavka-izrabotka na 70 kreveti, natkasni i plakari i potrebniot mebel za rekreativnata soba vo Zavodot. Za nebri`niot odnos kon inventarot }e bide dovolno ilustrativen samo podatokot deka pri na{ata poseta vo rekreativnata soba na ovoj zavod, istra`uva~ot zatekna 5, 6 {titenici kako sledat televiziska programa site so cigari vo racete. Nasekade okolu niv bea rasfrleni dogor~iwa, a nekoi od niv, o~igledno bea gaseni od tepihot. Raskomotenosta i odnosot na {titenicite kon istra`uva~ot i negoviot pridru`nik (lice vraboteno vo Zavodot) dopolnitelno zboruva za golemite propusti vo resocijalizacijata na ovie lica.

Vo spalnite sobi iako nivnata golemina toa ni oddaleku ne go dopu{ta se pomesteni od 6-8 kreveti a od druga strana, gorniot sprat koj vidno mo`e da ja olesni prenatrupanosta, voop-{to ne se koristi.

Higienata vo celiot objekt a osobeno vo sanitarnite prostorii e daleku pod neophodnoto nivo.

Sostojbata na inventarot vo u~ilnicite bukvalno e katastrofalna za{to se raboti prakti~no so ispokr{eni klupi i stol~iwa i so mnogu skromni nagledni sredstva.

Vo prili~no prostraniot dvor postoi asfaltirano igrali{te za mali sportovi, mal prostor za golf i nekolku napravi za zabava. Seto toa me|utoa deluva premogu zapu{teno. Ogradata na dvorot e dotraena i ispokr{ena. Nakratko celosniot vpe~atok za zavodot e deka so nedostigot na sredstva ne mo`e ni oddaleku da se opravduva ona {to subjektivnot faktor vo ova ustanova propu{til da go stori. Dali e vo pra{awe nedostig na informacija ili razignacija od li~niot status na vrabotenite, istra`uva~ot ne mo`e{e da utvrdi. Kolkava e vinata za vakvite sostojbi na dveipol godi{noto prestojuvawe vo ovoj zavod na begalci od Bosna i Hercegovina isto taka ne mo`e so sigurnost da se utvrdi no, o~igledno e deka i toj fakt ostavil lo{i posledici.

5. 2. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Tabela br. 22: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Psiholog 1 1 - - - - - -

3 Pedagog 1 1 - - - - - -

4 Socijalen rabotnik 1 1 - - - - - -

5 Vospituva~i 5 3 2 - - - - -

6 Nastavnici 4 2 2 - - - - -

7 Medicinski sestri 1 - - 1 - - - -

8 Sekretar 1 1 - - - - - -

10 Arhiver-daktilograf 1 - - 1 - - - -

11 Nabavuva~-voza~ 1 - - 1 - - - -

12 Magacioner-doma}in 1 - - 1 - - - -

13 Haus majstor - parno 1 - - - - - 1 -

14 ^uvar 1 - - - - - - 1

15 Gotva~i 2 - - - - - 1 1

16 Sadomija~ka 1 - - - - - 1 -

17 Pera~i 2 - 1 - - - - 1

18 ^ista~ki 2 - - - 2 - - -

9 [ef na smetkovodstvo 1 - 1 - - - - -

Vkupno 28 10 6 4 2 / 3 3

150

Vo Zavodot dvajca vraboteni se so zavr{en defektolo{ki fakultet, 2 pegagozi so filozofski fakultet, 1 so fakultet za fizi~ka kultura, 1 so vi{a defekolo{ka {kola i 1 so vi{a pedago{ka {kola - muzi~ka nasoka.

5. 2. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Vo momentot na istra`uvaweto (juli 1995 god. ) vo Zavodot bea evidentirani vkupno 40

{titenici od koi 13 maloletni storiteli na krivi~ni dela koi ovde se upateni so re{enie na sudot i 27 "vospitno - zapu{teni" deca upateni od strana na centrite za socijalna rabota od prostorot na celata Republika.

Za ostvaruvawe na nastavata vo osnovno obrazovanie formiranise samo 3 kombinirani paralelki i toa: edna od 1 - 4 oddelenie, so 11 u~enici, druga od 5 - 6 oddelenie so 15 u~enici i treta od 7 - 8 oddelenie so 13 u~enici, ili vkupno 39 u~enici.

Nastavata ja ostvaruvale 4 nastavnici vraboteni vo zavodot zasileni so tri nastavnici {to Ministerstvoto za obrazovnaie im gi pra}a od redovnite u~ili{te vo gradot. Za u~ebnata 1995/96 god. od Pedago{kiot zavod na Makedonija e odobreno nastavata da se izveduva vo samo edna kombinirana paralelka od 1 - 4 oddelenie a paralelkite za 5, 6, 7, i 8 oddelenie da ne bidat kombinirani, odnosno so redovna nastava. Za realizirawe na novata programska {ema vo u~ebnata 1995/96 god. pokraj dosega{nite nastavnici }e mora da se obezbedat u{te 4 po predmetite: stranski jazik, muzi~ka kultura, istorija i fizi~ka kultura.

5. 2. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta n a ustanovata Upatuvawe vo zavodska ustanova pretstavuva zavodska vospitna merka predvidena so

krivi~noto zakonodavstvo koja im se izrekuva na maloletni prestapnici trgnuva}i od pret-postavkata deka nivniot natamo{en normalen razvoj ne mo`e da se obezbedi so nivno ostavawe na sloboda. Imeno sudot ja izrekuva ovaa merka toga{ koga smeta deka sprema maloletnicite treba da se obezbedi poseben nadzor od strana na stru~ni lica (so {kolska i stru~na sprema na vospituva~i zaradi vospituvawe, prevospituvawe i nivno celosno izdvojuvawe od dotoga{nata sredina). Se raboti, vsu{nost, za maloletnici koi ne se sosema vospitno zapu{teni taka {to mo`at da se upatat vo vospitna ustanova kade {to se smestuvaat i deca {to ne se delikventi. Takva vospitna ustanova vo Makedonija e zavodot "Ranka Milanovi}" - Skopje. Kako ustanova za socijalna za{tita ovoj zavod e od otvoren tip i soglasno aktot na negovot formirawe i Zakonot za socijalna za{tita e edinstven vo na{ata dr`ava. Vo nego maloletnite delikventi ostanuvaat najmalku 6 meseci a najmnogu 3 godini. Sudot ne go opredeluva traeweto na merkata upatuvawe vo vospitna ustanova pri nejzinoto izrekuvawe tuku za toa dopolnitelno odlu~uva vo zavisnost od rezultatite {to se postignati vo ostvaruvaweto na vospitniot, odnosno prevospitniot proces (resocijalizacijata i socijalnata adaptacija).

Vo Zavodot pokraj kategorijata maloletni storiteli na krivi~ni dela za koi sudot ima doneseno pravosilno re{enie so izre~ena merka upatuvawe vo vospitna ustanova, se zgri`uvaat i vospituvaat u{te dve kategorii na maloletnici. Toa se maloletnici upateni od centrite za socijalna rabota koi imaat potreba od socijalna gri`a i vospitno zapu{tenite storiteli na krivi~ni dela koi ne se krivi~no odgovorni. Spored krivi~niot zakon krivi~no neodgovorni kaj nas se deca na vozrast do 14 godini.

5. 2. 7. Finansirawe na ustanovata Ustanovata se finansira od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika i

Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura.

5. 3. OU "Goce Del~ev" s. Qubanci, Skopje

5. 3. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Osnovno u~ili{te "Goce Del~ev", s. Qubanci - Skopje, Tel: 731-266. Direktor:

Radmila Ilievska. b) Osnovnoto u~ili{te e ustanova za izveduvawe nastava na u~enici od 1 - 8 oddelenie so

internatsko smestuvawe na u~enici so socijalni problemi.

151

5. 3. 2. Osnovawe na ustanovata U~ili{teto e osnovano so Odluka na Sobranieto na op{tina Kisela Voda - Skopje na 11.

12. 1973 god.

5. 3. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata U~ili{teto se nao|a vo s. Qubanci oddale~eno 14 km od centarot na Skopje. Smesteno e

vo dve zgradi do koi ednata go pretstavuva samoto u~ili{te a drugata e internatski del.

U~ili{nata zgrada e stara gradena vo 1926 god. so namena za izveduvawe nastava za u~enici od 1 - 4 oddelenie. Istata mnogu odamna e sanirana i dopolneta so posoliden postor za rabota so u~enici od 1 - 8 oddelenie.

Vo suterenot na ovoj objekt e pomestena u~ilnicata za u~enicite {to go posetuvaat zabavi{teto a pokraj nea se podrumskite prostorii za smestuvawe drva za ogrev. Pristapot kon ovoj del ima samo eden vlez.

Vo prizemjeto se vleguva od poseben vlez. Ovde se smesteni 5 u~ilnici no vo edna od niv mo`e da se vleze samo od zadnata strana na {koloto. Dve od ovie u~ilnici se opremeni so novi

klupi i stol~iwa dobieni od Humanitarnata organizacija CRIC. Vo tretata u~ilnica se pomesteni del od novite, i del od poza~uvanite klupi i stol~iwa. Ostanatite u~ilnici se so stara oprema. Vo site u~ilnici osven klupi, stol~iwa, tabla i pe~ka za zatopluvawe na drva ne postoi drug inventar.

Na zadniot dela na u~ili{teto postoi tret izdvoen vlez. Ovde na prizemjeto i na prviot kat pomesteni se nekolku tesni i mo{ne lo{o opremeni kancelarii za direktorot i nastavnicite.

U~ili{teto e opremeno so vkupno: 90 klupi, 160 stol~iwa, 7 rabotni biroa, 12 vitrini, 18 stolici, 1 `elezna kasa i 1 ormar. Nadglednite sredstva so koi raspolaga se brojni i raznovidni no poradi zastarenosta i ~estoto koristewe doa|a do nivno ~esto o{tetuvawe. Nadglednite sredstva se izrabotuvaat i popravaat isklu~ivo od samite nastavnici i u~enici i sekoga{ vnimatelno se evidentiraat vo inventarskata kniga.

U~ili{teto raspolaga so vkupna korisna povr{ina od 540,30m2 od koi 330,50m2 se zatopluvaat. Vo gorenavedenata povr{ina vleguvaat: u~ilnicite os 288m2, kancelarii so 60m2, ostava za nadglednite sredstva so 24,50m2, hodnici so 61m2 i podrumi so 106,80m2.

Internatskiot del koj se nao|a vedna{ do u~ili{teto go so~inuva edna zgrada od tvrd materijal izgradena vo 1924 god koja {to podocna e dograduvana.

Na prizemjeto na ovoj arhitektonski mo{ne lo{o re{en objekt se nao|aat: kujnata i trpezarijata, fiskulturnata sala, magacin i 2 kupatila so sanitarni jazli. Vo sekoja od ovie prostorii, od koi nitu edna ne dogovara na potrebnite standardi se prio|a od poseben vlez.

Na prviot kat na objektot se pomesteni u{te dve u~ilnici za nastava na u~enicite od ni`ite oddelenija koi se vo mo{ne lo{a sostojba. Tuka se i dve sosema mali prostorii od koi ednta slu`i kako kancelarija na vospituva~ite a drugata e nivnata spalna soba opremena samo so dva kreveti i telvizor vo crno - bela tehnika. Na ovoj kat se nao|a u{te edna prostorija {to slu`i kako spalna soba za {titenicite od `enski pol so 5 kreveti.

Na vtoriot kat se nao|a pristojno opremen kabinet za OTP, edna spalan soba so 16 kreveti za ma{kite {titenici i u{te 4 drugi prostorii koi porano slu`ele kako spalni sobi a sega se prazni ili se koristat kako magazinski prostor. Vo spalnata soba na ma{kite {titenici se pomesteni kreveti na sprat i pove}e ormar~iwa od koi polovinata se novi a drugata polovina - stari `elezni vojni~ki ormar~iwa. Du{ecite i postelninata sekade se dotraeni.

Internatskiot del e so vkupna povr{ina od 456m2 od koja 439m2 se zatopluvaat. Spored namenata ovaa povr{ina e rasporedena na: fiskulrturna sala - 100m2, u~ilnici (2) - 34,80m2, kabinet po OTP - 43,60m2, `enska spalna soba - 34, 80m2, kancelarija na vospituva~i - 8,00m2, zanimalna - 34,40m2, ma{ka spalna soba 46,90m2, magacini (4) - 61m2, spalna soba za vospituva~ite - 8m2, kupatila - 8m2, kujna - 26,20m2, trpezarija - 50,60m2.

U~ili{teto raspolaga i so dvorna povr{ina od 4.150m2, od koi 1.600m2 se razzeleneti.

152

5. 3. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Nastavata vo ova u~ili{te ja realiziraat 14 nastavnici od koi 4 vo oddelenskata i 10 vo

predmetnata nastava. Site predmeti se stru~no zastapeni a nastavnicite poseduvaat soodvetna kvalifikacija za predmetite {to gi predavaat.

Vo u~ili{teto nema vraboten pedagog, psiholog, nitu socijalen rabotnik, so ogled na toa deka vo nego nema biblioteka nitu bibliotekar.

Vospituva~ite vo internatskiot del se rasporeduvaat od nastavnicite vklu~eni vo redovnata nastava.

U~ili{teto ima direktor, sekretar, a vo internatskiot del u{te samo gotva~.

5. 3. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Vo internatot se smesteni 20 {titenici od koi 14 ma{ki i 6 `enski lica. [titenicite

bea vklu~eni vo osnovnoto obrazovnaie na u~ili{teto vo u~ebnata 1994/95 god i toa: vo prvo oddelenie - 3, vo vtoro - 3, vo tretto - 3, vo ~etvrto - 2, vo petto - 2, vo {esto - 3, vo sedmo -2 i vo osmo - 2.

Vo rasporedot na ustanovite {to se vo nadle`nost na Ministerstvptp za obrazovanie i fizi~ka kultura {to i nie go dobivme stoi: "Vo OU "Goce Del~ev" - s. Qubanci ima u~enici so naru{eno povedenie, koi tamu internatski se smesteni". Od vakvata formulacija proizleguva deka vo ovaa ustanova zaradi obrazovanie i vospituvawe se smestuvaat vospitno zapu{teni deca. Takov zaklu~ok mo`e da es izvle~e i od re{enijata na Me|uop{tinskiot centar za socijalnata rabota na op{tinite vo grad Skopje so koi se upatuvaat decata vo ovaa ustanova. Imeno vo terkot na ovie re{enija stoi deka decata se upatuvaat vo ovoj internat otkako po rabotata so deteto stru~niot tim na Centarot ocenil deka za toa dete e potreben organiziran tretman vo specijalna ustanova za taa cel. Ovie re{enija Centarot gi donesuva vrz osnova na ~l. 88 od Zakonot za semejstvoto (Sl. v RM 1992/80) koj glasi: "Centarot za socijalna rabota mo`e sam ili po predlog na roditelite, odnosno na staratelot, na liceto na koe deteto mu e dovereno na ~uvawe i vospituvawe ili na predlog na javniot obvinitel da smesti dete vo soodvetna ustanova ako do{lo do naru{uvawe na negovoto povedenie".

Vo praktikata me|utoa ne e taka. Najprvin u~ili{teto "Goce Del~ev" ni oddaleku ne e soodvetna ustanova vo smisla na ~l. 88 od Zakonot za semejstvoto, tuku toa e Zavodot za zgri`u-vawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mladinci "Ranka Milanovii}" - Skopje. Me|utoa i toa e slu~aj ako {titenicite {to se upatuvaat vo u~ili{teto "Goce Del~ev" navistina se vospitno zapu{teni deca. No i toa ne e to~no, zo{to tamu se upatuva sosema druga kategorija na deca. Imeno od dobienite podatoci proizleguva deka vo internatskiiot del na ova u~ili{te, godini po red, pa i vo u~ebnata 1994/95 god., se smestuvaat deca na razvedeni roditeli, koi ne poka`ale interes da gi zemat pri sebe, deca bez roditeli i deca od okolnite sela vo koi ne postoi u~ili{te za osnovno obrazovanie. Toa {to po nekoe dete poteknuva od semejstva so po 10 i pove}e deca, odnosno od semejstvo so socijalna potreba i ottamu projavilo opredeleno socijalno - patolo{ko povedenie (obi~no vagabunda`a), ili nekakov ekcesen odnos, se sosema isklu~iletni pojavi. Soglasno vakvite karakteristiki na decata u~ili{teto "Goce Del~ev" povtorno ne e soodvetnata ustanova za nivno internatsko smestuvawe, tuku Detskiot dom "11 Oktomvri" - Skopje. Ottamu prizleguva deka internatot na ova u~ili{te mo`e edinstveno da bide u~eni~ki dom za u~enicite od selata kade {to nema uslovi za organizirawe na osnovno obrazovanie i ni{to pove}e od toa. Karakteristikite na decata i odsustvoto na bilo kakov tretman {to bi vodel kon nivna resocijalizacija ja demantira potrebata od egzistencija na ovoj internat, barem onaka kako {to toj oficijalno se vodi.

5. 3. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata OU "Goce Del~ev" e samostojno u~ili{te vo koe se opfateni u~enici od reonot na s.

Qubanci i sosednoto selo Quboten. So decata smesteni vo internatot rabotat dva vospituva~i od koi edniot e so vi{a stru~na sprema, a drugiot so visoka. Vo momentot na istra`uvaweto toa bile nastavnicite po angliski jazik i istorija. Ovie tn. vospituva~i ostanuvaat i rabotat so u~enicite po zavr{uvaweto na nastavata od 13 ~. popladne do 8 ~. naredniot den, menuvaj}i se vo dve smeni.

153

Nikakva posebna rabota odnosno tretman na ovie deca ne e predviden osven gri`ata okolu po~ituvaweto na ku}niot red vo ustanovata (navremeno stanuvawe, odr`uvawena higienata, izleguvawe od ustanovata i sl. ).

Internatski smestenite deca se vklu~eni vo redovnata nastava vo u~ili{teto napolno isto kako i ostanatite deca taka {to i vo ovoj pogled nema bilo kakvi specifi~nosti, odnosno ostvaruvawe na nekoi posebni vospitno - obrazovni procesi.

5. 3. 7. Finansirawe na ustanovata Obrazovnata dejnost na u~ili{teto celosno se finansira od Ministerstvoto za

obrazovanie i fizi~ka kultura, a internatskoto smestuvawe na {titenicite od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Vo u~ebnata 1994/95 god. u~ili{teto dobilo odreden vid humanitarna pomo{ koja se sostoi od novi klupi, hrana za edna godina, obleka za 20 deca, pribor za li~na higiena na decata

i pra{ok za perewe, se od Humanitarnata organizacija CRIC.

154

155

6. USTANOVI ZA EDUKACIJA I REHABILITACIJA NA DECA I MLADINCI SO O[TETEN VID, SLUH, GOVOR I GLAS

Osnivaweto i ostvaruvaweto na dejnosta na ustanovite za edukacija i rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid, sluh, govor i glas e predvideno so dva zakoni: Zakonot za zdrav-stvena i Zakonot za socijalna za{tita. Zavodite za rehabilitacija na sluh, govor i glas vo Skopje i Bitola se tretiraat kako javni zdravstveni organizacii spored Zakonot za zdravstve-na za{tita. Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid vo Skopje, Zavodot za rehabilitacija na na deca i mladinci so o{teten sluh vo Bitola i Centarot za obrazovanie i rahabilitacija vo Skopje se ustanovi za rehabilitacija na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj soglasno ~l. 49 od Zakonot za socijalna za{tita i za niv va`i seto ona {to }e bide navedeno kaj ustanovite za hendikepirani deca i mladinci od narednoto poglavie.

6. 1. Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Skopje

6. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Zavodot za rehabilitacija za sluh, govor i glas, ul. Belgradska, br. 15, Skopje. Tel:

239-226. Direktor: Nade`da Dukovska. b) Zavodot ima status na socijalno - zdravstvena ustanova i e vklu~en vo tercijalniot

del na zdravstvena za{tita na gra|anstvoto. Toa e institucija vo koja licata so o{teten sluh, govor i glas se tretiraat od site aspekti: socijalen, psiholo{ki, defektolo{ki, medicinski, pravno - ekonomski i sl. Vo Zavodot se obezbedeni site uslovi za sovremena auditivna dejnost, kako i za oralna protetika.

6. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Zavodot za rehabilitacija na sluh, govor i glas e osnovan vo 1960 god. kako "fonijatri-

sko - audiolo{ki centar". Razgranuvaj}i ja svojata organizaciska struktura vo soglasnost so sovremenite nau~ni dostignuvawa od ovaa sfera, Zavodot vo sovremenite uslovi uspe{no rea-liziraj}i gi svoite osnovni dejnosti, prerasnuva vo sovremena socijalno-zdravstvena ustanova.

6. 1. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~kite mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Zavodot e smesten vo krugot na klini~kiot centar, vo neposredna blizina na MVR.

Objektot e izgraden vo 1963 god. i se sostoi od prizemje i eden kat, kako i od dva paviqoni.

Tabela br. 23: Stanbena povr{ina na raspolo`iviot prostor vo Zavodot, vo m2

R. br. Namena na prostorot Povr{ina vo m2

1 za obrazoven prostor 159,00

2 za vospiten prostor 159,00

3 za rabotilnici -

4 za ishrana i dneven prestoj 238,30

5 za smestuvawe 487,70

Vkupno 1044,00

Stacionarot raspolaga so 7 spalni sobi od koi vo 4 ima po 3 kreveti, a vo ostanatite 3 sobi ima po 7 kreveti.

Vo Zavodot terapijata se izveduva vo vkupno 30 sobi za rehabilitacija opremeni so potrebnata aparatura. Postojat i 3 zanimalni (site raspolagaat so TV, video kaseti, klavir), trpezarija i biblioteka. Rabotilnici nema. Zavodot raspolaga so dvorno mesto od 200m2 ogradeno i opremeno so parkovi i {etali{ta.

156

6. 1. 4. Podatoci za vrabotenite Vo Zavodot vkupno se vraboteni 62 lica.

Stru~niot tim go so~inuvaat slednite profili: audilog-nemedicinar, logoped, defek-tolozi, psiholog, lingvist, foneti~ar, otorinolaringolog, pedijatar, neuropsihijatar, stoma-tolog - ortodont, sudopedagog, socijalen rabotnik, fizi~ar, elektroni~ar i drug medicinski i pedago{ko - stru~en kadar.

Obrazovnata struktura na vrabotenite e slednata:

Tabela br. 24: Broj na vrabotenite vo Zavodot spored stepenot na obrazovanie

R. br. Stepen na obrazovanie Broj na vraboteni

1 Osnovno 13

2 Sredno 10

3 Vi{o 5

4 Visoko 34

Vkupno 62

Od vkupniot broj na vraboteni so visoko obrazovanie (34), 26 zavr{ile defektolo{ki fakultet, {to sekako e rezultat na dolgogodi{nata sistematska i stru~na, planska naso~enost na kadrovskata politika.

6. 1. 5. Podatoci za {titenicite Vo tekot na juli 1995 god. vo Zavodot bea smesteni vkupno 20 {titenici. Toa se lica so

pre~ki vo sluhot (nagluvi i gluvi lica), kako i lica so pre~ki vo govorot i glasot (lica so potpolno otsustvo na govorot, lica so patolo{ki i nerazvien govor, lica so te{ka nazalizacija i otsustvo na izgovoreni glasovi, lica so pre~ki vo govorniot mehanizam, lica so te{ki oblici na pelte~ewa, lica so gubitok na porano steknatiot govor i lica so kombinacija na navedenite pre~ki).

6. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Celokupnata dejnost i funkcioniraweto na zavodot se ostvaruva preku negovite

organizaciski edinici.

Organizaciskata struktura na Zavodot e slednata:

- Nau~no - istra`uva~ko oddelenie. - Oddelenie za dijagnostika i preventiva. - Oddelenie za rehabilitacija na sluhot, govorot i glasot. - Stacionar. Vo Zavodot stru~no se obavuvaat slednite dejnosti:

- Rehabilitaciona, i toa: preventiva na pri~initelite na rastrojstvata vo sluhot, govorot i glasot, dijagnostika i prognostika na rastrojstvata na sluhot, govorot i glasot, specijalisi~ka zdravstvena za{tita na licata so rastrojstva na sluhot, govorot i glasot i na ~lenovite na semejstvata na licata so takvi rastrojstva, auditivna protetika, korekcija na rastrojstvata vo sluhot, govorot i glasot, reha-bilitacija na sluhot, govorot i glasot (ambulantska, stacionarna i patrona`na).

- Vospitno - obrazovna dejnost: predu~ili{no vospitanie na decata so rastrojstva vo sluhot, govoro i glasot.

- Nau~no - istra`uva~ka dejnost: prou~uvawe na sluhot, govorot i glasot kako fenomeni, procesi i funkcii, nivnata geneza, etno patogeneza, prou~uvawe i unapreduvawe na vospitno - obrazovniot proces na gluvi i nagluvi i logopati, u~estvo na stru~ni i nau~ni sobiri, publicisti~ka dejnost.

6. 1. 7. Finansirawe na Zavodot Finansiskite sredstva za normalno funkcionirawe na Zavodot se obezbeduvaat od

Ministerstvoto za zdravstvo.

157

6. 2. Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Bitola

6. 2. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas, ul. "Elpida Karamanli" br. 18, Bitola.

Tel: 097/24-479. Direktor: Vasilka Razmovska. b) Zavodot se zanimava so re{avawe na problemite povrzani so rehabilitacija na decata

so pote{ki rastrojstva vo sluhot, govorot i glasot za koi e potreben stacionaren tretman i vospitno - obrazoven proces.

6. 2. 2. Osnovawe na ustanovata Ustanovata e formirana vo 1955 god. kako Zavod za defektni deca vo Bitola vo koi e

otvorena prvata logopedska ambulanta vo zemjata.

6. 2. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Zavodot e smesten vo dve zgradi od tvrd materijal izgradeni pred 150 godini vo centarot

na gradot. Istite bea adaptirani i do nekade soodvetstvuvaa za vr{ewe na sovremena rehabilitacija na lica so rastrojstva vo sluhot, govorot i glasot od site vozrasti se do zemjotresot od 01. 09. 1994 god. Ottoga{ zaradi pogolemite o{tetuvawa zgradata se nao|a vo sanacija, vo koja sostojba i nie ja zateknavme.

Od 01. 09. 1994 god. del od vrabotenite i del od internatsko smestenite {titenici se prefrleni vo Domot za doen~iwa i mali deca vo Bitola kako i vo posebni prostorii pri Zdravstveniot dom vo Bitola.

Inaku dvete zgradi vo koi be{e smesten i se o~ekuva povtorno da funkcionira zavodot raspolagaat so vkupna korisna povr{ina od okolu 400m2. Vo internatskiot del postojat sobi za smestuvawe na 30 {titenici na vozrast od 4-7 godini, no od razni pri~ini nekoi od {titeni-cite ovde ostanuvaat i do navr{eni 9 godini.

Objektite se priklu~eni na interno parno zatopluvawe.

Poradi nedostig na sredstva Zavodot ne raspolaga so potrrebnata oprema i drugi tehni~ki pomagala za uspe{no izvr{uvawe na svojata dejnost. Taka, na primer, na Zavodot mu nedostasuvaat: klini~ki audiometar, eks indikatori, kompjuter, ma{ina za pi{uvawe, igra~ki za decata, televizor, magnetofoni, video i drugi didakti~ki sredstva. Masite i stol~iwata se dotraeni i o{teteni a vo internatskiot del nema ormar~iwa.

Vo sobite se smesteni po 10 kreveti na sprat {to e premnogu a }ebiwata, postelninata i pernicite isto taka se dotraeni. Vo ista sostojba se i tepisonite so koi e pokrien podot. Nakratko, stanuva zbor za ustanova koja poradi uslovite vo koi se nao|a re~isi napolno e zaboravena od op{testvoto.

6. 2. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Tabela br. 25: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Logoped 6 6 - - - - - -

3 Psiholozi 2 2 - - - - - -

4 Medicinska sestra 4 - - 4 - - - -

5 Audiometrist 1 - 1 - - - - -

6 Vospituva~i 2 - 2 - - - - -

7 Gotva~ 2 - - - 2 - - -

8 Pera~ 1 - - - 1 - - -

9 Haus majstor 1 - - 1 - - - -

10 ^ista~ka 1 - - - 1 - - -

Vkupno 21 9 3 5 4 / / /

158

Od prilo`enite podatoci proizleguva deka brojot na vrabotenite vo ovaa ustanova ne soodvetstvuva na obemot i potrebite na dejnosta koja vo nea se ostvaruva. Vo toj pogled osobeno se ~uvstvuva nedostig od medicinski personal (pedijatar, otorinolaringolog), pedagog, socijalen rabotnik i sl.

6. 2. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata So ogled na sostojbata vo koja se nao|a Zavodot uspeavme da doznaeme deka 9 negovi

{titenici momentalno prestojuvaat vo Domot za doen~iwa i mali deca vo Bitola a nekolku deca i vo Medicindkiot centar, isto taka vo Bitola. Stanuva zbor za deca so o{teten sluh, govor i glas od koi pove}eto se i so kombinirani pre~ki.

6. 2. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta vo ustanovata Svoite rabotni zada~i zavodot gi ostvaruva preku preventiva, dijagnostika, tretman i

audioprotetika na licata so rastrojstvo vo sluhot, govorot i glasot, so primena na stacionaren, polustacionaren, ambulanten i patrona`no - sovetodaven oblik na rabota.

Kapacitetot na Zavodot do zemjotresot be{e:

- stacionaren tretman - 30 slu~ai;

- polustacionar (dnevna bolnica) - 10 do 20 slu~ai;

- ambulanten tretman - 40 slu~ai dnevno.

Za decata od u~ili{na vozrast koi podolgotrajno prestojuvaat vo Zavodot im e obezbedeno redovno posetuvawe na nastava vo redovno ili specijalno u~ili{te vo zavisnost od nivnite govorni i mentalni sposobnosti.

Vo Zavodot se obezbeduva rehabilitacija i korekcija na govorot kaj deca so: nerazvien govor, nepravilen govor, pelte~ewe, pote{kotii vo ~iteweto i pi{uvaweto, problemi vo govorot i auditiven tretman kaj deca od predu~ili{na vozrast so problemi vo sluhot (gluvi i nagluvi).

Vo ovoj zavod se uka`uva pomo{ i na vozrasni lica so afazija (izgubena sposobnost za govor od razli~ni pri~ini).

Zavodot obezbeduva audiometrija, audioprotetika i servisno - protetski uslugi na lica so o{teten sluh od site vozrasti. Ovde isto taka e obezbedena podgotvitelna i preodna vospitna rabota na deca od predu~ili{na i rana u~ili{na vozrast so pote{ki rastrojstva vo govorot koi se nao|aat podolgo vreme na rehabilitacija vo ovoj zavod. Prestojot vo Zavodot se dvi`i od 10 dena do 4 godini {to zavisi od vidot, stepenot i te`inata na rastrojstvoto.

Site o{tetuvawa na sluhot, govorot i glasot denes so uspeh se re{avaat ako navreme se otkrijat i ako preventivno se prezemat adekvatni i stru~ni merki i ako se obezbedi navremen i kontinuiran defektolo{ko - rehabilitacionen tretman. Ottamu osnovna zada~a na roditelot i pacientot e navreme da se pobara stru~na pomo{ i navreme da ja dobie potrebnata pomo{ vo ovaa ustanova. Sekoe kolebawe, zadr`uvawe i spre~enost bilo od objektivni ili subjektivni pri~ini te{ko mo`e da go nadomesti propu{tenoto.

Treba da se naglasi i toa deka zavodot po zemjotresot ne prestana da ja vr{i svojata dejnost blagodarej}i na humanosta na vrabotenite vo domot na doen~iwa i mali deca i medicinskiot centar vo Bitola.

6. 2. 7. Finansirawe na ustanovata Sredstvata za ostvaruvawe na dejnosta na zavodot se obezbeduvaat isklu~ivo od strana na

Ministerstvoto za zdravstvo.

159

6. 3. Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" - Skopje

6. 3. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Zavod za rehabilitacija na deca i maldinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" -

Skopje, ul. \or|i Dimitrov, bb. Tel: 115-610, 235-177 i 235-048. Direktor: m-r \or|i Mitreski.

b) Zavodot e organizacija od poseben interes za dr`avata ~ija osnovna dejnost e obrazovanie i vospituvawe na deca i mladinci so o{teten vid. Vo zavodot postoi osnovno i sredno obrazovanie, u~eni~ki dom i ni`o - muzi~ko u~ili{te.

6. 3. 2. Osnovawe na ustanovata Vo na{ata dr`ava kako po~etok na organizirano profesionalno osposobuvawe mo`e da

se zeme 1945 god. koga e izraboten ideen plan za osnovawe Dom za slepi, a od 1946 god. e osnovan Centralen odbor na Sojuzot na slepi na Jugoslavija so zada~a da gi pribere site slepi lica i so pomo{ na Narodnata vlast na Makedonija preku organite na socijalna za{tita da im se ovozmo`i da se {koluvaat, rabotno osposobat kako kvalifikuvani rabotnici i za drugi intelektualni zanimawa. Istata godina zapo~na da raboti Domot za slepi lica vo Bitola koj vo 1948 g. e prefrlen vo adaptirani zgradi na Kombinatot za slepi lica vo Skopje. Negovata vistinska rabota zapo~na vo 1950 g. so 40 slepi lica od razli~na vozrast kade {to tie rabotno se osposobuvaa za ~etkari i metlari a potoa se vrabotuvaa i semejno `iveeja vo Kombinatot.

Vo 1951/52 god. se fuzionira Domot za slepi deca i Domot za gluvonemi vo Zavod za defektni deca vo Bitola. Vo nego se otvori paralelka so 11 slepi u~enici i se vlo`uvaat usilbi za otkrivawe i pribirawe na novi deca. Narednata godina brojot na slepite se zgolemuva na 12 i se {koluvaat vo dve oddelenija: podgotvitelno i vtoro oddelenie. So niv rabotea prvite tiflopedagozi. Slepite zaedno so gluvonemite lica prodol`uvaat so {koluvawe se do 1954 god.

Na inicijativa na Glavniot odbor na Sojuzot na slepite na Makedonija a na predlog na sovetot za narodno zdravje i socijalna za{tita na NRM, so re{enie 309 od 06. 10. 1954 god. se osnova U~ili{te za slepi deca na NRM so zada~a da se priberat site slepi deca, da im se ovozmo`i pokraj {koluvaweto i besplatno smestuvawe, hrana, obleka i zdravstvena za{tita. U~ili{teto zapo~na so rabota vo septemvri 1964 god. so samo edno podgotvitelno i prvo i vtoro oddelenie so vkupno 22 u~enici. Nastavata se izveduva{e vo nesoodvetni prostorii bez potrebnite nastavni pomagala i sredstva za obrazovanie na slepite deca. Posebno vnimanie im se posvetuva{e na fizi~koto i zdravstveno vospituvawe koe se izveduva{e vo dobro opremena fiskulturna sala.

So samoto osnovawe na u~ili{teto za slepi deca be{e obezbedeno i nivno internatsko smestuvawe vo 6 paviqoni sekoj so po tri spalni a vo sekoja spalna bea smesteni po dva u~enika.

Vo u~ebnata 1957/58 god. u~ili{teto prerasna vo osmoletka so vkupno 63 u~enici. Zna~aen nastan e i toa {to vo u~ebnata 1959/60 god. be{e predadena vo upotreba nova zgrada kade {to be{e smesteno osnovnoto u~ili{te a starata zgrada zapo~na da se koristi za potrebite na ni`oto muzi~ko u~ili{te. Ottoga{ zapo~na nova faza od razvojot na u~ili{teto, za{to se sozdadeni povolni uslovi za sovremena nastavna rabota i vidno podobreni uslovite za vospitno - obrazovnata dejnost so slepite lica.

So re{enie na Izvr{niot sovet na NRM br. 09 - 1678/1 od 21. 07. 1962 god. osnovan e Zavodot za slepi deca i mladinci so zada~a da gi osposobuva slepite lica za samostoen `ivot i rabota i da gi podgotvi za zanimawa {to najmnogu }e odgovaraat na nivnite sklonosti i mo`nosti. Toga{ doa|a do integracija na U~ili{teto za slepi so Zavodot za profesionalno osposobuvawe na slepi lica vo Dra~evo. Od taa godina na nivo na Zavod egzistiraat: predu~ili{no, osnovno i stru~no obrazovanie a za vospituvawe i obrazovanie na slepi deca i mladinci postoeja: detska gradinka, osnovno u~ili{te, u~ili{te za prakti~na obuka, rabotilnici za prakti~na obuka, u~eni~ki dom i stopanstvo.

So Re{enie na Izvr{niot sovet na SRM br. 12 - 1081/1 od 25. 11. 1967 god. imeto na ovoj zavod se menuva vo "Zavod za deca i mladinci so o{teten vid. Pritoa se pro{iruva dejnosta na zavodot so edukativna i profesionalna rehabilitacija na slabovidnite deca i mladinci. Na toj na~in se zgolemuva i brojot na u~enicite {to povle~e i radikalni promeni vo Zavodot.

160

Donesena e nova programa i izmeneta e organizacijata na rabotata. Kone~no na sednica na Rabotni~kiot sovet na Zavodot vo 1979 god. prifateno e ustanovata da go nosi imeto na golemiot makedonski revolucioner Dimitar Vlahov.

6. 3. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smesuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Svojata dejnost zavodot ja ostvaruva vo 4 zgradi izgradeni od tvrd materijal. Poradi

o{tetenost nekoi od zgradite se sanirani i popravani. Vo tekot na 1994 god. od obezbedeni sopstveni sredstva izvr{eno e popravawe i obnovuvawe na fasadata na u~ili{nata zgrada, administrativnata zgrada i internatot. Izvr{eni se i popravki i varosuvawe na spalnite sobi i farbawe na drvenarijata i radijatorite.

Zgradata vo koja se vr{i nastavno - vospitnata rabota so u~enicite od osnovno i sredno obrazovanie gi poseduva site potrebni prostori: u~ilnici, kabineti i kabineti za nastavno - vospitniot i rakovodniot kadar. U~ilnicite i kabinetite se opremeni so plakari, klupi i stol~iwa vo mo{ne dobra sostojba i sl. Zgradata raspolaga so 10 u~ilnici i kabineti, fiskulturna sala so soblekuvalna, kancelarija za nastavnicite i kancelarija za direktorot kako i so potrebniot broj na sanitarni jazli. Vkupniot u~ili{en prostor iznesuva 580m2 od koj prostorot {to go zafa}aat u~ilnicite iznesuva 420m2.

U~eni~kiot dom (internatot) isto taka gi ispolnuva potrebnite prostorni uslovi za domsko smestuvawe. Izgradeni od tvrd materijal i e so korisna povr{ina od 859m2. Podelen e na dva trakta (ma{ki i `enski) so 6 paviqoni. Vo sekoj paviqon ima po 4 spalni sobi vo koi se smesteni po 3 u~enici. Vo paviqonot postoi i soba za neguvatelki, televiziska sala i prostorija za dneven prestoj opremena so igra~ki. Vo sobite za spiewe nedostasuvaat ormar~i-wa za ~uvawe na li~nite predmeti, masi~ka i stol~iwa kako i zavesi. Od druga strana hodni-cite se mo{ne dobro uredeni i opremeni so potrebnite masi~ki i stol~iwa. Vo sekoj paviqon postoi zaseben sanitaren jazol so kupatilo. Edinstven nedostatok vo niv e toa {to se koristat ve}e dotraeni bojleri.

Rasporedot na sobite i hodnicite celosno odgovara na nivnata namenata zo{to na sle-pite deca im ovozmo`uva sovr{ena orjentacija, maksimalno slobodno dvi`ewe, a poradi rela-tivno maliot broj na deca vo paviqonite i prijatno ~uvstvo na doma{na atmosfera.

Objektot vo koj se smesteni rabotilnicite e posebno izdvoena, dosta stara i ruinirana zgrada vo koja nekoga{ be{e smesteno srednoto u~ili{te. Vo nea se ostvaruva prakti~nata nastava vo srednoto obrazovanie. Objektot vo celost ne gi zadovoluva potrebite za koi e namenet.

Administrativnata zgrada isto taka e od tvrd materijal i vo dobra sostojba. Vo nea se nao|aat kancelariski prostorii (smetkovodstvo, sekretar i drugo), kako i prostorija za orga-nizirawe nastava po muzi~ko vospituvawe. Vo ovaa zgrada se nao|a i biblioteka so ~italna, sala za sostanoci i sve~enosti, tonsko studio, prostorii za rabota opremeni so nastavni sred-stva i pomagala za nekoi od sekciite kako i kabinetite po OTP i doma}instvo. Na prizemjeto e smestena kujnata koja soodvetno ne e opremena i trpezarija koja ne gi zadovoluva potrebnite standardi. Ovde se nao|a i edna ambulantna soba nameneta za itni intervencii. Vo podrumskiot prostor e smestena peralna koja raspolaga so nekolku dotraeni i 2 novi ma{ini za perewe.

Site prostorii vo zavodot, osven zgradata vo koja {to se nao|aat rabotilnicite se priklu~eni na gradskata toplifikaciona mre`a.

Od 1992 god. zavodot raspolaga so kompjuterska oprema (2 kompjuteri, mati~en printer i skener) kako i so Braev pe~atar i fotokopir aparat. Ovie uredi se nabeveni so sredstva obezbedeni od donatorstvo. Fotokopirot ovozmo`uva zgolemuvawe na bukvite od u~ebnicite i do 200% {to e mo{ne polezno za slabovidnite u~enici. Vo 1992 god. zavodot se snabduva{e so potrebnite Braevi u~ebnici od specijaliziranta pe~atnica "Filip Vi{wi}" od Belgrad. So nabavuvaweto na Braeviot pe~atar sozdadeni se uslovi ovie u~ebnici da se podgotvuvaat i pe~atat vo zavodot. Ovoj pe~atar na zavodot mu e podaren od AD Stopanska banka.

Od audiovizuelnite i tehni~ki sredstva zavodot raspolaga so: episkop, mikroproektor (1), radio, tranzistor, magnetofoni (2), kino - proektor od 8mm, razglasna stanica, televizori (4), video - rekorderi (3), ma{ina za pi{uvawe, ma{ina za umno`uvawe, pra{ki kabli za Braevo pismo (40), Braevi ma{ini (30) i plejer. Vo naredniot period se pravat usilbi da se nabavat i: u{te eden episkop, rotoproektor, grafoskop, radio, kasetofoni (12), magnetofoni

161

(2), kompjuterski {tampa~i (2), Braevi ma{ini (20), video ~ita~, vakum presa, mikroskop, teleprinter, telefonska centrala, orfoinstrumenti, videokamera, muzi~ki sistemi, poligrafi (10), sintisajzer, harmonika, tarabuka i masa za ping - pong. Za za{tita i korekcija na vidot na u~enicite se planira da e oforami i opremi otoopti~ko - pleopti~ki kabinet so slednite aparati: sinoptofer, pleoptofer i sl.

Za odbele`uvawe e i toa deka od 1993/94 god. navamu zavodot kako specijalna ustanova dobiva humanitarna pomo{. Taa se sostoi vo obezbeduvawe na u~enicite so hrana, obleka i pari~na pomo{.

Zavodot raspolaga so golem dvoren prostor. Del od ovoj prostor e iznajmen, odnosno vrz nego e izgradena pomala zgrada vo koj e smestena ZRO "Makedonija". Pred u~ili{nata zgrada se nao|a u{te edna pomala koja e vo dosta lo{a sostojba i se koristi samo kako magacinski prostor. Vo dvorot se nao|a u{te edna pomala stara zgrada {to od strana na zavodot e dadena pod zakup na edna privatna firma.

Vo eden del od dvorot postoi malo asfaltirano igrali{te za ko{arka a vo zavr{na faza e i izgradbata na standardno igrali{te za mali sportovi. Vo momentot na istra`uvaweto igrali{teto be{e podgotveno za posipuvawe so asvalt.

Ostatokot od dvornata povr{ina e ureden so zelenilo i klupi za odmor. Nedostatok e me|utoa {to toa zeleniloto ne se navodnuva poradi nedostig na sredstva za pokrivawe na tro{ocite za voda koja mora da se koristi od gradskiot vodovod. Nedostigot na sredstva e evidenten i vo pogled na odr`uvaweto na ogradata na domot koja {to neodgovornite gra|ani od sosednite zgradi vidno ja o{tetile i na toj na~in si sozdale pe{a~ki pateki niz dvorot na zavodot so koi si go skratuvaat patot do doma.

Ovie nedostatoci me|utoa ne go naru{uvaat op{tiot vpe~atok na ovoj zavod koj e na zavidno pozitivno nivo. Golemiot entuzijazam na vrabotenite a osobeno na direktorot na zavodot e prisuten kako vo pogled na obezbeduvaweto na vr{eweto na funkcijata na zavodot taka i vo pogled na odr`uvaweto na objektite i nabavuvaweto i ~uvaweto na opremata. Posebno izrazen odgovoren odnos se ~uvstvuva i vo pogled na odr`uvaweto na higienata nasekade vo zavodot kako i vo pogled na vodeweto na administarativno-tehni~kata evidencija, gri`ata za podobruvaweto na site normativni akti i planiraweto i programiraweto na idnite zafati {to se vo domenot na uspe{noto ostvaruvawe na pretstojnite zada~i. Visinata na potrebnite sredstva e edinstvenata pre~ka za ona {to vo ovoj zavod momentno nedostasuva. So eden zbor anga`iranosta na vrabotenite vo zavodot pretstavuva svetol primer kako treba da se raboti.

Pokonkretnite pokazateli po odnos na povr{inata na oddelnite prostorii vo zavodot gi prika`uvame vo slednite 4 tabelarni pregledi

Tabela br. 26: Nastaven prostor na Zavodot

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 Univerzalni u~ilnici 9 310

2 Kabineti (specijalizirani u~ilnici) 8 230

3 Fiskulturna sala 1 120

4 Rabotilnica za OTP 1 30

5 Prostorija za nastavni sredstva i pomagala 1 15

6 Biblioteka 1 20

7 ^italna 1 60

8 Drugi nastavni prostorii 1 10

VKUPNO 22 790

Tabela br. 27: Prostorii za op{testvena i pedago{ka dejnost

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 Prostorii za nastavnici i direktorot 2 50

2 Prostorija za u~eni~ki aktivnosti 1 20

3 Prostorija za sredbi so roditeli 1 20

4 Prostorija za kulturno-umetni~ki priredbi 1 106

5 Administrativni prostorii 4 60

VKUPNO 9 256

162

Tabela br.28: Prostorii za zdravstveni i sanitarni potrebi i dr. pomo{ni prostorii

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 Prostorii za lekarski pregledi 3 60

2 U~ili{na kujna 1 30

3 U~ili{na trepezarija 1 60

4 Hodnici 19 229

5 Skali 5 -

6 Sanitaren jazol 6 90

7 Magacin 2 40

8 Podrumi 1 40

9 Skrivnici Vo plan za izgradba

VKUPNO 38 549

Tabela br. 29: Dvorna povr{ina

R.br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 U~ili{en park 1 4.000

2 N euredena dvorna povr{ina 1 20.350

3 Asfaltirani i betonirani povr{ini (bez sportski tereni)

2 250

4 Igrali{ta za mali sportovi Vo izgradba

VKUPNO 4 24.550

6. 3. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vkupniot broj na vraboteni i nivnata kvalifikaciona struktura vo ovoj zavod mo`at da

se sogledat od slednata tabela

Tabela br. 30: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Nastavnici 15 - 10 5 - - - -

3 Piflopedagozi 8 - 6 2 - - - -

4 Nastavnici 3 - 1 - - - - -

5 Sekretar 1 - - - - - - -

6 Blagajna 1 - - - 1 - - -

7 Smetkovoditel 1 - - 1 - - - -

8 Higieni~ari 3 - - - 2 1 - -

9 Haus majstor 1 - - - 1 - -

10 Medicinska sestra 1 - - - 1 - - -

11 Neguvatelki 3 - - - 3 - - -

12 Gotva~i 2 - - - 2 - - -

13 Sadomija~ka 1 - - - 1 - - -

14 Pera~ka 1 - - - 1 - - -

15 ^uvari 2 - - - 2 - - -

16 Doma}in 1 - - - 1 - - -

Vkupno 42 1 17 8 15 1 / /

Vo Zavodot povremeno se anga`iraat i drugi stru~ni profili: oftalmolog (1), specijalist (1) i lekar internist (1). Vo ovoj zavod me|utoa nedostasuvaat pedagog i psiholog iako ovie rabotni mesta se predvideni vo negovata sistematizacija.

163

6. 3. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Vo u~ebnata 1994/95 god. vo osnovnoto u~ili{te pri Zavodot bea zapi{ani 40 u~enici.

Me|u niv ima potpolno slepi i u~enici so namalen vizus. Del od niv se nadareni no pove}eto te{ko i bavno u~at. Mal broj od u~enicite pokraj toa {to se slepi ili slabovidni se i mentalno retardirani (so lesna ili umerena retardiranost) ili so pove}e hendikepi.

Vo zavodot se formirani posebni oddelenija i paralelki so namalen broj na u~enici zaradi izveduvawe na individualnata rabota. Vo nastavata se koristat specijalni adaptirani nadgledni sredstva, pomagala i u~ebnici, posedi i adaptirani prostorni uslovi i inventar kako i posebni uslovi koi se vo soglasnost so specijalizirani metodi i principi na rabota.

Vo paralelkite za osnovno obrazovanie rabotat 8 oddelenija i toa: 1, 2 i 3 (kombinirano oddelenie), specijalna paralelka i 5, 6, 7 i 8 oddelenie. Brojot na u~enicite vo niv se dvi`i od 4 - 8.

Nastavno - vospitnata rabota se izveduva vo soodvetni kabineti i toa: kabinet za oddelenska nastava, kabinet po matematika i fizika, kabinet po istorija i geografija, kabinet po hemija i biologija, kabinet za OTP, kabinet za angliski jazik i kabinet za prostorna orjentacija so fiskulturna sala.

Vo sotav na Osnovnoto u~ili{te pri zavodot raboti i ni`o muzi~ko u~ili{te. Nastava-ta vo nego se izveduva spored nastaven plan i programa na ni`ite muzi~ki u~ili{ta vo Makedo-nija. U~enicite koi se muzi~ki nadareni po zavr{uvaweto na prvoto oddelenie se zapi{uvaat vo ova u~ili{te vo podgotvitelno oddelenie. [koluvaweto trae 6 godini. Vo u~ili{teto se zastapeni nastavnite predmeti: solfe`, teorija i instrument. Spored `elbite i afinitetite na u~enicite porano se izu~uvale: violina, gitara i klarinet, a denes samo klavir i harmonika.

6. 3. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata a) Osnovno obrazovanie

Zavodot razviva edukativna i profesionalna rehabilitacija vo soglasnost so Zakonot za predu~ili{no i osnovno vospitanie i obrazovanie, nastavnite planovi i programi, Statutot na zavodot i vrz na~elata na sovremenite tiflolo{ki, tiflopedago{ki i tiflometodski barawa. Vo procesot na svoeto dejstvuvawe vo osnovnoto obrazovanie Zavodot organizira niza obrazovno - vospitni zada~i. Gi podgotvuva u~enicite za samostojno pismeno i usno izrazuvawe i im ovozmo`uva da se zdobijat so znaewa od prirodnite i op{testvenite nauki. Posebno se nastojuva da im se razvie taktilnoto setilo. U~enicite se osposobuvaat da nabquduvaat i da go razvivaat sopstvenoto kriti~ko mislewe kako i da se zdobijat so rabotni, higienski i kulturni naviki. Gri`ata za zdravjeto na u~enicite se ostvaruva po pat na postojana kontrola na vidot vo oftamopolo{koto oddelenie na zavodot.

b) Sredno obrazovanie

Od 1962 god. vo zavodot e osnovano sredno u~ili{te so prakti~na obuka. Vo zavodot postoi mo`nost za steknuvawe na dva stepeni na stru~na podgotovka i toa: prv stepen, na koj se zapi{uvaat mladinci na 14 god. vozrast i imaat zavr{eno nekakvo obrazovanie i mladinci koi imaat zavr{eno od 1 - 4 oddelenie. Tie se vklu~uvaat vo podgotvitelna nastava i se osposobuva-at za zanimawata {to gi ima vo zavodot. Po zavr{uvaweto na prviot stepen koj trae 2 godini, tie se zdobivaat so zvawe polukvalifikovan rabotnik.

Nastavata se izveduva spored nastavnite planovi i programi za u~ili{ta so op{to priznat vtor stepen za rabotno osposobuvawe i ostru~uvawe na kvalifikuvan rabotnik. Pogolemiot vroj nastavnici, osobeno po op{to - obrazovnite predmeti istovremeno ja izvedu-vaat nastavata i vo osnovnoto u~ili{te. Pritoa poseben akcent se stava vrz stru~nite pred-meti kako i vrz prakti~nata rabota preku koja tie se osposobuvaat po zavr{uvaweto da stanat nezavisni i op{testveno korisni ~lenovi na op{testvoto. Za nivno prakti~no osposobuvawe se koristi sopstvena rabotilnica za grafi~ka struka - kartona`a vo koja u~enicite se ostru~u-vaat za zanimaweto knigovezec - kartona`er i kabinet po PTT soobra}ajna struka za zanimawe manipulant na telefonska centrala. Vo posledno vreme vo zavodot se planira da se aktivira i rabotilnicata koja e opremena so ma{ini za proizvodstvo na plastika.

Edna od pogolemite izmeni vo konceptot na srednoto obrazovanie e voveduvaweto na maturski ispit. Vo u~ebnata 1991/92 god. za prv pat be{e sproveden zavr{en ispit od tret stepen po kartona`a.

164

Vo ovoj zavod posebno vnimanie mu se posvetuva na kategorizacijata na u~enicite.

Vospitnata rabota se izveduva vo istite prostorii vo koi se izveduva i nastavata so taa razlika {to toa se pravi vo popladnevnite ~asovi. Nositeli na ovaa dejnost se vospituva~ite. Tie rabotat so vospitni grupi sostavaeni od 12 - 16 u~enici. Vo momentot na istra`uvaweto vo zavodot postoea tri vospitni grupi.

Vospituva~ite gi ostvaruvaat i op{testvenite i slobodnite aktivnosti na u~enicite kako i drugi zada~i propi{ani so normativnite akti na domot (ekskurzii, poseta na kulturno - istoriski spomenici, pretstavi, koncerti, {ahovksi turniri i sl. ).

6. 3. 7. Finansirawe na ustanovata Zavodot se finansira od slednite izvori:

- Nastavnata dejnost (plati na nastavnicite i del od platite na administrativno - tehni~ki personal) od Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura.

- Smestuvawe i ishrana na u~enicite koi pretstojuvaat vo internatot i toa samo na onie u~enici ~ii roditeli se osigurenici, od strana na Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe i

- Smestuvawe i ishrana na u~enicite ~ii roditeli ne se osigurenici od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

6. 4. Zavod za rehabilitacija na deca so o{teten sluh "Ko~o Racin" - Bitola

6. 4. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Zavod za rehabilitacija na deca so o{teten sluh "Ko~o Racin", ul. Prilepska, bb. ,

Bitola. Tel: 097/33-400. Direktor: Peco Ga{tarov.

b) Zavodot e ustanova od internatski vid ~ija osnovna dejnost e da vr{i zgri`uvawe, rehabilitacija na deca so o{teten sluh i da im dava osnovno obrazovanie. Zavodot e Republi~ka ustanova ~ija dejnost e od poseben op{testven interes.

6. 4. 2. Osnovawe na ustanovata Temelite na ovoj zavod osnovan od nekoga{noto Ministerstvo za zdravje i socijalna

politika se staveni vo s. Petrovec kaj Skopje na 20. 02. 1949 god. Pred izgradbata na ova u~ili{te, slu{no o{tetenite lica bile sobirani vo edno prifatili{te na Bit pazara vo Skopje. Vo po~etokot u~ili{teto vo s. Petrovec bile primeni site otkrieni slu~ai na gluvi i nagluvi lica bez razlika na nivnaata vozrast. Ustanovata bila podelena vo dve celini: u~ili{te i internata so 57 u~enici. Po dupliraweto na brojot na u~enicite vo 1950 god. ustanovata e prefrlena vo Skopje i toa vo u~ili{en del na ul. Sutjeska br. 4 i na internatskiot del na ul. Hristijan Todorovski Karpo{ br. 74.

Vo 1951 god. Zavodot za slepi vo Bitola dobi na raspolagawe 4 zgradi kade {to bea prifateni i gluvite i nagluvite lica vo Skopje.

Zavodot e osnovan so re{enie br. 325 od 30.12.1955 god. na Izvr{niot sovet na Sobranieto na SRM. Zavodot e registriran pri Okru`niot stopanski sud - Bitola pod br. US. 258/73, reg. br. 2167 od 15. 01. 1974 god.

6. 4. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Zavodot e smesten vo zgrada izgradena od tvrd materijal vo 1949 god. koja {to porano

slu`ela kako kasarna. Zgradata se sostoi od prizemje i dva kata i e vo oblik na bukvata "N".

Vkupnata povr{ina na zgradta iznesuva 2.864m2 a okolu nea se prostira dvor so povr{ina od 7.900m2.

Vo zgradata na zavodot postojat 21 u~ilnica (u~ilnicite se dobro opremeni so inventar, specijalni i nadgledni nastavni sredstva), 3 zanimalni, biblioteka so ~italna, rabotilnica po OTP, u~ili{na ambulanta, fiskulturna sala, izolaciona soba, kujna, trpezarija, magacin i soba za roditeli.

Vo zgradata e i internatskiot del podelen na dva trakta (za ma{ki i `enski {titenici) i sobi za pomladi i povozrasni {titenici. Sobite za spiewe se golemi so nevoobi~aeno visoki

165

tavani, no prenatrupani so kreveti. Vo edna soba se smesteni po 8 kreveti {to e premnogu zo{to na toj na~in vo niv se stesnuva prostorot za dvi`ewe. Osven krevetite i po nekoe staro vojni~ko ormar~e vo ovie sobi nema drug inventar.

Vo zgradata se nao|a i peralna, {ivalna, kancelariite na vrabotenite, sanitarniot jazol, kupatilata i drugi prostorii. Higienata vo celiot objekt e na zadovolitelno nivo.

Zgradata raspolaga i so eden del neureden prostor {to e povrzan so poseben vlez. Ovoj prostor personalot na zavodot ima namera da go preuredi i prilagodi vo u~eni~ki dom koj od ovaa esen treba da go posetuvaat u~enici za sredno obrazovanie za gluvi i nagluvi mladinci.

Oddelenskata nastava vo ni`ite oddelenija se izveduva vo posebni specijalizirani u~ilnici opremeni so sovremena grupna slu{na aparatura od tipot KSAFA (4 u~ilnici) so kapacitet po 10 u~enici vo edno oddelenie. Postoi i kabinet za individualni slu{ni i govorni ve`bi a za onie u~enici koi nemaat potreba od aparati za amplifikacija se koristat taktilni kutii i razni indikatori.

Oddelenskata nastava za u~enicite od vi{ite oddelenija (od 5-8 ) se odviva vo kabineti.

Vo u~ebnata 1994/95 god. Zavodot za rehabilitacija na deca so o{teten sluh so obez-bedeni sredstva vo visina od 75.000 DM od Ministerstvoto za trud i socijalna politika-ESNO programa, izvr{i podobruvawe na postoe~kite materijalno - tehni~ki uslovi na objektot koi se sostojat vo celosno preureduvawe na del od krovot na zgradata, kako i krpewe i {pricawe na polovinata fasada i sl. Isto taka so cel da se izbegnat podzemnite vodi izvr{eno e povrzuvawe na bunkerot so kanalizacionata mre`a. Izvr{en e remont na del od opremata na internatot (kreveti, natkasni, ormani, bojleri i sl.). Izvr{eno e i popolnuvawe, nabivawe i nivelirawe na prostorot vo dvornoto mesto predviden za otvoreni sportski tereni.

Vo soglasnost so noviot nastaven plan i programa odobreni od Pedago{kiot sovet na RM formirani se slednite kabineti:

- kabinet za artikulacioni ve`bi - 16m2 - kabinet za predmetot doma}instvo - 35m2 - kabinet za plej terapija - 35m2 Vo vtorata faza za podobruvawe na materijalno - tehni~kite uslovi na zavodot se pred-

viduvat slednive investicioni programi:

- rekonstrukcija, prenamena i adaptacija na kujnata i trpezarijata - adaptirawe na postoe~kite prostorii vo fiskulturnata sala i trim kabinet za

korektivna gimnastika - preureduvawe i adaptirawe na vlezot na zgradata - ograduvawe na u~ili{niot dvor - asvaltirawe na vlezniot del na dvorot - izgradba na objekt za u~ili{nata zadruga - prenamenuvawe na del od dvorot vo zabaven park na u~enicite Pokraj standardnite surdopedago{ki sredstva za rabota vo edukativniot del od rehabi-

litacijata, vo remedijalniot del za nepre~eno, pokvalitetno i sovremeno tretirawe na ovoj vid na hendikep na decata vo zavodot nedostasuvaat i slednive tehni~ki pomagala: klini`ki kompjuteriziran audiometar; grupni `i~ni amplifikatori (4 garnituri); be`i~ni "infrared" grupni amplifikatori (2 garnituri); selektor so tektilni kutii za 10 u~enici; indikator za intenzitetot na zvukot, "S" indikator; garnitura zvu~ni vibratori (stolni, podni), indikator na glasot; razni zvu~ni izvori potrebni vo rehabilitacijata na slu{aweto (harmoniki, tapan~iwa i sl. ); kasetofon so mikrofon so golema osetlivost; TV aparat so video; dijaproektor; grafoskop i episkop.

Za rabota na poleto na rehabilitacijata so ovoj vid hendikepirani deca se potrebni i pogolem broj drugi tehni~ki pomagala: portabl audiometar za terenska detekcija na slu{no o{tetenite deca na teritorijata na RM, u{te 6 grupni implifikatori, 2 selektori, 5 kompju-teri i sl. Vo zavodot e vo tek formiraweto i na 2 kabineti za plej terapija za tretman na decata od predu~ili{na vozrast.

166

6. 4. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata

Tabela br. 31: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Psiholog 1 1 - - - - - -

3 Socijalen rabotnik 1 - 1 - - - - -

4 Pedagog 1 1 - - - - - -

5 Audiorehabilitator 2 2 - - - - - -

6 Nastavnici od I-IV odd 4 4 - - - - - -

7 Nastavnici od V-VIII odd. 9 4 5 - - - - -

8 Rakovoditeli na smena 1 - - - - - 1 -

9 Nastavnici korepetit. 6 6 - - - - - -

10 Sekretar 1 1 - - - - - -

11 Smetkovoditel 1 - - 1 - - - -

12 Blagajnik 1 - - 1 - - - -

13 Doma}in 1 - - 1 - - - -

14 Voza~-nabavuva~ 1 - - 1 - - - -

15 Higieni~ar 5 - - - 5 - - -

16 Odr`uva~ na objekt 1 - - - - - 1 -

17 Gotva~i 2 - - - - - 2 -

18 Sadomija~i 2 - - - - - - 2

19 Medicinski sestri 1 - - 1 - - - -

20 Lekar spec. po ORL 1 1 - - - - - -

21 Neguvatelki 3 - - 3 - - - -

22 No}ni ~uvari 1 - - - 1 - - -

23 Ve{arka 1 - - - - - 1 -

24 Pera~ki 1 - - - - - - 1

Vkupno 49 21 6 8 6 / 5 3

Kvalifikacionata struktura na vrabotenite vo zavodot vo celost gi zadovoluva potre-bite na dejnosta {to se ostvaruva. Poa|aj}i od direktorot, audiorehabilitatorot, nastavnici-te vo oddelenskata, predmetnata i kombiniranata nastava kako i nastavnicite korepetitori vo zavodot se vraboteni 19 diplomirani defektolozi-surdoaudiolozi i 4 surdopedagozi.

Zaradi sogleduvawe na ulogata i zna~eweto na kvalifikacionata struktura na kadarot vo rabotata so ovaa kategorija na lica ovde }e navedeme del od rabotnite zada~i utvrdeni spored "Pravilnikot za sistematizacijata na rabotite i rabotnite zada~ij na Zavodot" od 18. 03. 1987 god so izmeni i dopolnuvawa od 31. 05. 1991 god.

Surdopedagogot vo zavodot:

- ja prou~uva genezata na sluhot i govorot, - vr{i testirawe, ordinirawe, adaptirawe i servisirawe na site vidovi slu{ni i

govorni pomagala, - vr{i prou~uvawe i formirawe na obem i vidovi na slu{ni ve`bi spored statusot i

polo`bata na sluhot, - gi ispituva pedago{kite faktori za uspehot i pri~inite za neuspehot kaj oddelni

u~enici i predlaga merki i metodi za podobruvawe na rezultatite pri u~eweto i rehabilitacioniot proces,

- vr{i prou~uvawe i analiza na perceptivnoto i kondektivnoto o{tetuvawe na psihoakusti~nite, psihofiziolo{kite, psiholingvisti~kite i fonetofonolo{kite komponenti vo procesot na slu{aweto,

- vr{i prou~uvawe na problemite na socijalizacijata i integracijata na decata so o{teten sluh vo op{testvenata sredina i

- vr{i prou~uvawe, analiza i sproveduvawe na decata so o{teten sluh vo predu~ili{-noto vospituvawe.

167

Psihologot vo Zavodot:

- vr{i psiholo{ko - dijagnosticirawe na u~enicite so primena na testovi i tehniki, psiho - mediko i ge{talt terapija,

- dava psiholo{ki naodi i mislewa za intelektualnite sposobnosti, psihomotorikata, promeni vo povedenieto, volevata i emocionalnata sfera,

- podgotvuva i primenuva revizioni testovi na znaewe, sociometriski testovi kako i individualna i grupna psihoterapija, psiholo{ko sovetuvawe i primena na psiholo{-kite metodi na intervju, opservacija i istorija na slu~ajot,

- vr{i kontinuirano sledewe na usoglasenosta na vospitno - obrazovnite zada~i spored psihofizi~kite mo`nosti na u~enicite.

Pedagogot vo Zavodot:

- gi prou~uva me|usebnite odnosi na u~enicite kako i odnosite na relacija nastavnik - u~enik vo sorabotka so nastavnicite {to gi vodat vospitnite grupi,

- zadol`itelno u~estvuva vo organizacijata na slobodnoto vreme vo zavodot, - neposredno u~estvuva vo organizacijta i realizacijata na kulturno - zabavnite i

rekreativni aktivnosti na u~enicite, - prermanentno go sledi i neposredno u~estvuva vo procesot na vospituvaweto i

prosvetuvawe, vo razvivawe higienski i kulturni naviki na u~enicite vo slobodnoto vreme.

Socijalniot rabotnik vo Zavodot:

- korenspondira so roditelite na {titenicite vo pogled na ostvaruvaweto na nivnoto pravo na izdr{ka i drugite li~ni potrebi,

- sorabotuva so centrite za socijalna rabota i so sekretarijatite na op{tinskite organizacii na lica so o{teten sluh na RM vo pogled na izdr{kata, evidencijata i navremenoto otrkivawe na slu{no - govorno o{tetenite deca,

- se gri`i za primena na normativite opredeleni so tablicata na Republi~kiot zavod za upreduvawe na doma}instvoto i gi odobruva pobaruvawata za nabavka na prehranbeni artikli za potrebite za zavodskata kujna,

- neposredno gi organizira, koordinira i u~estvuva vo rabotata na mladinskata i domskata sekcija i zaedno so u~enicite gi re{ava tekovnite problemi.

Surdopedagogot na slu{ni i govorni ve`bi vo habilitaciono - korektivniot tretman:

- vr{i ispituvawe na sluhot na u~enicite od oddelenskata nastava i vodi gri`a za audiometriskata dokumentacija i gi vr{i rabotite povrzani so audiometrirawe na gluvite i nagluvite koi se opfateni so tretman,

- vodi dosie za audiometriskiot status na u~enicite od oddelenskata nastava koi se opfateni so tretman,

- izveduva individualni i grupni akusti~ni ve`bi so u~enicite koi se na rehabilita-ciono - korektiven tretman.

Medicinskata sestra:

- vodi kompletna medicinska dokumentacija, kartoteka za sekoj u~enik, dnevnik za rabota i podnesuva dneven i mese~en izve{taj,

- vr{i preventivna za{tita - vakcinacija zaedno so zavodskiot lekar, - prisustvuva na lekarskite pregledi koi se vr{at za u~enicite, - dava terapija, inekcii i vr{i medicinski intervencii, - po upat na lekarot gi vodi decata na specijalisti~ki, zabolekarski pregled i sl. , - se gri`i za higienata na u~enicite, - gi izvestuva direktorot i sekretarot na zavodot za zdravstvenata sostojba na decata i

li~nata higiena na {titenicite, - vr{i pregled na iskapenite deca, nivno redovno presoblekuvawe i redovna promena na

postelninata, - vr{i poseta na bolnite u~enici vo bolnica za nivnata zdravstvena polo`ba gi

izvestuva direktorot, sekretarot i roditelite na decata i sl.

6. 4. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Osnovnata dejnost na zavodot e edukacija, habilitacija i rehabilitacija na deca od 6 - 16

god. vozrast so o{tetuvawa vo sluhot i govorot. Drugata negova dejnost e smestuvawe na decata - {titenici vo internatot i obezbeduvawe kompletna gri`a za nivnoto zdravje.

168

Vo zavodot se educiraat i rehabilitiraat deca od celata teritorija na Makedonija. Vo u~ebnata 1994/95 god. vo zavodot se {koluvaa, a voedno i internatski bea smesteni 85 {titenici rasporedeni vo 11 paralelki.

Tabela br. 32: Broj na u~enici po oddelenija, nivniot pol i broj na paralelki

R. Oddelenie Vk. Pol na u~enicite Broj na

br. mesta ma{ki `enski paralelki

1 I odd. 8 5 3 1

2 II odd. 8 5 3 1

3 III odd. 8 6 2 1

4 VI odd. 8 7 1 1

5 kombinirano odd. 5 5 - 1

6 V odd. 11 10 1 1

7 VI odd. 15 12 3 2

8 VII odd. 7 2 5 1

9 VIII odd. 15 12 3 2

Vkupno 85 64 21 11

Tabela br. 33: Pregled na vospitnite grupi za popladnevna

vospitno - korepetitorska nastava

R. Vospitna grupa Broj na Broj na

br. vospitni grupi paralelki

1 Prva vospitna grupa 1 10

2 Vtora vospitna grupa 1 10

3 Treta vospitna grupa 1 8

4 ^etvrta vospitna grupa 1 8

5 Petta vospitna grupa 1 11

6 [esta vospitna grupa 1 15

7 Sedma vospitna grupa 1 7

8 Osma vospitna grupa 1 16

Vkupno 8 85

Kombiniranoto oddelenie gi opfa}a u~enicite koi pokraj o{tetuvaweto na sluhot imaat i drugi psihofizi~ki pre~ki vo razvojot. Nastavata vo ovaa paralelka se izveduva spored poseben nastaven plan i programa izgotvena so pomo{ na Pedago{kiot zavod na Makedonija.

Nastavno - vospitnata rabota kako i habilitaciono - korektivnata rabota vo zavodot e organizirana vo dve smeni. Pretpladnevnata rabota se izveduva od 7.30 - 12.30 ~. i ja realiziraat 15 nastavnici defektolozi so zavr{en defektolo{ki fakultet.

Oddelenskata nastava ja izveduvaat 4 nastavnici defektolozi, osposobeni za rabota so ovaa kategorija na deca. Vo oddelenskata nastava se vklu~eni i dva audiorehabilitatori so zavr{en defektolo{ki fakultet od koi eden raboti so gluvite a drugiot so nagluvite u~enici.

Predmetnata nastava ja izveduvaat 9 nastavnici - defektolozi vo posebni kabineti.

Vtorata smena, odnosno vospitno - korepetitorskata rabota ja realiziraat 7 nastavnici defektolozi od 14.00 - 18.10 odnosno do 20.00 ~.

Spored o{tetuvaweto na sluhot, {titenicite se podeleni vo slednite kategorii vrz osnova na klasifikacijata na akademik Prof. d-r \or|e Kosti} i toa:

"O" - grupa - 18 u~enici (napolno gluvi)

"I" - grupa - 45 u~enici (prakti~no gluvi)

"II" - grupa - 21 u~enik (te{ko nagluvi)

"III" - grupa - 14 u~enici (umereno nagluvi).

Vo procesot na edukacija i rehabilitacija na ovie deca se upotrebuva totalnata metoda koja pokraj oralnata vklu~uva i taktilna, gestovna, senzorna i vizuelna metoda.

169

Pokraj nastavniot kadar vo procesot na edukacija i rehabilitacija na ovie deca rabotat i stru~ni sorabotnici i toa: psiholog, socijalen rabotnik, lekar specijalist po otorino-laringologija i pedagog.

Vospitno - obrazovnata dejnost na zavodot ja realiziraat 13 nastavnici, 1 audiorehabi-litator, 1 rehabilitator za artikulacija, 5 nastavnici - korepetitori, 2 stru~ni sorabotnici i direktor. Vo oddelenskata nastava od vkupniot broj nastavnici se vklu~eni 5 od koi 4 so visoka stru~na i eden so vi{a stru~na podgotovka. Predmetnata nastava ja izveduvaat preostanatite 8 nastavnici od koi 6 se so vi{a i 2 so visoka stru~na podgotovka.

Vo podobruvaweto i nepre~enoto vr{ewe na nastavno - vospitniot proces soobrazno so noviot nastaven plan i programa na zavodot mu se potrebni i slednite stru~ni kadri: 2 nastavnici korepetitori vo popladnevnata smena (surdoaudilozi), 1 pedagog za izveduvawe nastava po likovnatta kultura so 14 ~asa nedelno, 1 pedagog ~len na stru~niot tim vklu~en i vo vospitna grupa vo popladnevnata smena i 1 logoped ~len na stru~niot tim.

6. 4. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Zada~ite za ostvaruvawe na celite za vospituvawe i obrazovanie vo zavodot se:

- Na u~enicite da im se dade osnova za obrazovanie i vospituvawe koja go bara sovremeniot razvoj na op{testvoto.

- Organizirano i plansko nastapuvawe na vospitno - obrazovniot proces za ostvaruva-we na vospitno - obrazovnite i drugite op{testveni zada~i na zavodot.

- Prisposobuvawe na vospitno - obrazovniot proces kon individualnite osobini na u~enicite.

- Gri`a za otstranuvawe ili ubla`uvawe na pre~kite i nedostatocite vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj na u~enicite.

- Razvivawe na tehni~kite sposobnosti, osobeno sposobnostite za nabquduvawe i kriti~koto mislewe kaj u~enicite kako i nivniot postoen interes za zdobivawe so novi soznanija.

- Razvivawe rabotni naviki, pottiknuvawe i neguvawe na li~nite sposobnosti i pomagawe vo izborot na pozivot na u~enicite.

- Organizirano i na dostoen i neposreden na~in vklu~uvawe na u~enicite vo proizvodnata rabota i drugi aktivnosti vo op{testveniot `ivot kako i razvivawe na svesta za op{testvenata odgovornost.

- Pomagawe na roditelite i staratelite za pravilno vospituvawe na decata i mladincite popre~eni vo psihofizi~kiot razvoj i vo taa smisla organizirawe razni formi na sorabotka (seminari, sovetuvawa i sl. ).

- Sorabotka so socijalnite ustanovi, ustanovite za medicinska rehabilitacija i drugi zdravstveni ustanovi, stru~ni zdru`enija i organizacii so cel za unapreduvawe na staru~nata slu`ba, soodvetni ustanovi vo zemjata i vo stranstvo i sledewe na nivnata postavenost postigawa i gri`a za dostignuvawe na nivnite rezultati.

- Rehabilitacija i korekcija na govorot na u~enicite - Postojana sistematska gri`a za fizi~kiot razvoj na u~enicite i sl. Za ostvaruvawe na navaedenite celi i zada~i vo svojot sostav zavodot gi ima slednive

organizacioni edenici: U~ili{te za nagluvi, U~ili{te za gluvi, Internat i Oddelenie za op{ti slu`bi.

a) U~ili{te za nagluvi u~enici

Ova u~ili{te gi ima slednive zada~i:

- Vr{i govorno osposobuvawe, opismenuvawe i auditivna rehabilitacija i im dava redovno osnovno obrazovanie na u~enicite so o{teten sluh

- Vo isklu~itelni slu~ai za prestarenite nagluvi u~enici otvora posebni oddelenija kade {to tie se opismenuvaat po skraten pat.

- Otvora pomo{ni oddelenija za nagluvi u~enici {to se mentalno nedovolno razvieni. - Organizira kursevi za stru~no usovr{uvawe na nagluvite lica vo soglasnost so

pretprijatijata kade se vraboteni vakvi rabotnici. - Vr{i rehabilitacija na sluhot i govorot so najsovremenei elektro - akusti~ni apara-

ti i druga elektronska oprema.

170

- Vr{i grupen i individualen trening i auditivna rehabilitacija. - Formira podgotvitelni oddelenija za nagluvi u~enici i sl.

Nastavata se izveduva spored nastaven plan i programa {to se vo soglasnost so edinstvenite osnovi na nastavniot plan i programa {to gi donesuva Pedago{kiot zavod za unapreduvawe na obrazovanieto i vospituvaweto.

Nastavata vo zavodot e oddelenska i predmetna. Od 1-4 oddelenie se izveduva oddelenska nastava, a od 5-8 oddelenie - predmetna nastava.

U~ili{teto za nagluvi u~enici e vo ramki na osnovno u~ili{te. Vo nego se vosputuvaat i obrazovaat u~enici od 7-15 god. vozrast, a vo isklu~itelni slu~ai i do 17 god. vozrast koi prethodno minale predu~ili{na tretman vo specijalnite predu~ili{ni ustanovi.

Vo u~ili{teto za nagluvi se primaat i u~enici koi nemale mo`nost da prestojuvaat vo specijalna predu~ili{na ustanova.

Za "prestareni" nagluvi u~enici u~ili{teto organizira posebni oddelenija so skratena nastava, a ako toa ne e mo`no u~enicite mo`at da go zavr{at u~ili{teto so polagawe na oddelenski ispiti.

Brojot na u~enicite vo oddelenijata vo u~ili{teto za nagluvi iznesuva od 10 - 20 lica vo nekombinirani nastavni paralelki i od 10 - 15 u~enici vo kombinirana paralelka. Vo oddelenijata ne mentalno retardirani u~enici brojot na u~enicite e od 10 - 15 vo nekombinirana, a od 8 - 12 vo kombinirana paralelka.

Dopolnitelnata i kombiniranata nastava, posebnata pedago{ka rabota so u~enicite i pomagaweto na u~enicite vo nivnoto profesionalno orientirawe e sostaven del od redovnata rabota na nastavnicite vo zavodot.

b) U~ili{te za gluvi u~enici

U~ili{teto gi ima slednive zada~i:

- Vr{i govorno osposobuvawe i opismenuvawe i im dava redovno osnovno obrazovanie na gluvite u~enici.

- Vo isklu~itelni slu~ai za "prestareni" gluvi u~enici otvora posebni oddelenija kade {to po skraten pat im se dava osnovno obrazovanie.

- Otvora pomo{ni oddelenija za gluvi u~enici. I za ovaa kategorija na u~enici nastavata e oddelenska i predmetna i se izveduva spored

poseben nastaven plan i programa odobreni od nadle`en organ.

U~ili{teto na gluvi ima ramki na osnovno u~ili{te. Vo nego se obrazovaat i vospituvat u~enici od 7 - 15 god. vozrast, a vo isklu~itelni slu~ai i onie do 18 godini ako pret-hodno pominale niz specijalen pedago{ki predu~ili{en tretman vo specijalna predu~ili{na ustanova.

Brojot na u~enicite vo oddelenijata vo u~ili{teto za gluvi u~enici vo nekombinirana paralelka iznesuva od 8 - 12 u~enici, a vo kombinirana od 6 - 10 u~enici.

v) Internat na zavodot

Internatot na zavodot e sostaven od dva otseka: otsek za gluvi i otseka za nagluvi u~enici. Zada~a na internatot e na {titenicite da im obezbedi smestuvawe, ishrana, nega, zdravstvena za{tita i vospituvawe.

g) Oddelenie za op{ti raboti

Ova oddelenie gi vr{i op{tite administrativni raboti vo zavodot.

Vospitnata rabota vo zavodot se izveduva preku vospitni grupi. Vo u~ili{teto za nagluvi lica vospitnata rabota se ostvaruva vo dve grupi so vkupen broj na u~enici od 20-30. Vo u~ili{teto za gluvi postojat isto taka dve vospitni grupi so vkupen broj na u~enici od 16-25. Po potreba se formiraat pogolemi grupi za kulturno-zabaven i sportski `ivot. Vospitnata rabota ja izveduvaat profesori i nstavnici surdopedagozi.

Vo zavodot vo popladnevniot proces na vospitno-obrazovnata rabota sekojdnevno se iz-veduva korepeticija po 3 ~asa dnevno spored posebno utvrden raspored. Vo toj prodol`en defek-tolo{ki tretman u~enicite se podgotvuvaat za nastava spored rasporedot za sledniot den.

171

Vo zavodot redovno se organiziraat slobodni u~eni~ki aktivnosti zaradi pro{iruvawe i prodlabo~uvawe na znaewata na u~enicite, razvivawe na kreativnite sposobnosti i socijalizacija na li~nosta. Slobodnite aktivnosti se sproveduvaat preku slednite sekcii: folklorno - ritmi~ka, likovna, doma}instvo, recitatorska, {ahovski klub, klub na tehni~ari i {kolski aktivnosti za ping - pong, atletika, skija~ka i planinarsko - izvidni~ka dejnost.

U~enicite vo zavodot se vklu~eni i vo proizvodna i druga op{testveno korisna rabota (odr`uvawe na prostoriite, u~ili{niot dvor, sobirni akcii i sl. ).

Poseben oblik na proizvodna rabota se ostvaruva vo u~ili{nata zadruga vo Zavodot. Vo zadrugata se zastapeni slednite rabotni edinici:

- zemjodelie (gradinarstvo, ovo{tarstvo i sviwarstvo) na povr{ina od 3500m2 i - sitope~at. Anga`iranosta i motiviranosta na u~enicite e maksimalna, a materijalnata korist za

zavodot od ovie dejnosti e evidentna.

6. 4. 7. Finansirawe na ustanovata Zavodot se finansira po dve osnovi od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i

fizi~ka kultura i od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

6. 5. Centar za obrazovanie i rahabilitacija "Partenija Zografski" - Skopje

6. 5. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Centarot za obrazovanie i rehabilitacija "Partenija Zografski" ul. Blagoj

Stefkovski, bb. , naselba Maxari - Skopje. Tel: 115-159 i 233-244. Direktor: Trajko Trajkovski.

b) Centarot e ustanova od internatski vid ~ija osnovna dejnost e da vr{i zgri`uvawe, rehabilitacija na mladinci so o{teten sluh i da se gri`i za vospituvaweto, obrazovanieto i stru~noto osposobuvawe na ovie lica od Republikata do tret stepen na stru~na podgotovka.

6. 5. 2. Osnovawe na ustanovata Centarot e formiran so re{nie na Izvr{niot sovet na NRM br. 137 od 15.05.1955 god. po

inicijativa na Glavniot odbor na Sojuzot na gluvite na Makedonija. Ustanovata zapo~na so rabota pod ime "Stru~no zanatsko u~ili{te so prakti~na obuka za gluvi deca". Osnovite na u~ili{teto kako dejnost fakti~ki se postaveni vo u~ebnata 1953/54 god. Dve u~ebni godini pred toa dve paralelki rabotea pri osnovnite u~ili{ta "Wego{" i "Lirija" a prakti~niot del od nastavata se izveduva{e pri zemjodelskata zadruga "Ko~o Racin" vo Lazaropole i drvniot kombinat "Treska" vo Skopje. Na ovaa specijalizirana institucija za profesionalno obrazovanie i rabotno osposobuvawe na gluvi i nagluvi mladinci vo Republikata i prethodea aktivnosti na Zemskiot odbor na zdru`enieto na slu{no rastroenite na Makedonija, koi go podgotvija i zabrzaa formiraweto.

So pomo{ na Ministerstvoto za socijalni raboti i Ministerstvoto za prosveta na Makedonija e otvoren internat za gluvonemi mladinci koi rabotno se osposobuvaa vo fabri-kata "Treska". Vo 1950 god vo Bitola e formiran internat za gluvonemi devojki koi rabotno se osposobuvaa vo tekstilnata industrija.

Po formiraweto na u~ili{teto vo Skopje i otpo~nuvaweto so redovna i programirana nastava vo teoretskiot i prakti~niot del, dvata doma prestanaa so rabota.

So donesuvaweto na Zakonot za socijalna za{tita na SRM (SV SRM 1970/16) u~ili{teto go promeni imeto vo Centar za profesionalna rehabilitacija na mladinci so o{teten sluh. Spored ~l. 100 st 2 od Zakonot za socijalna za{tita (SV SRM 1978/9) Centarot prodol`uva da raboti kako ustanova od op{t interes za Republikata.

So Statutot od 01. 11. 1979 god. potvrden od strana na Sobranieto na SRM so re{enie br. 08 - 2863, Centarot go menuva nazivot vo "Centar za profesionalna rehabilitacija na mladinci so o{teten sluh "25 Maj"".

172

Centarot zapi{an vo sudskiot registar pri Okru`niot stopanski sud vo Skopje na 05. 02. 1974 god. pod FI br. 1721/73. Preregistriraweto na Centarot e izvr{eno na 31. 01. 1979 god. so FI br. 2190/78.

Od 01. 07. 1995 god. Centarot go promeni imeto koe sega glasi "Centar za obrazovanie i rehabilitacija " Partenija Zografski"" - Skopje.

6. 5. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Za izveduvawe na vospitno - obrazovnata dejnost Centarot raspolata so dva namenski

izgradeni objekti kako i prostran u~ili{en dvor.

U~ili{nata zgrada e so vkupna korisna povri{na od 3000m2. Vo nejziniot sostav se nao|aat u~ilinicite i kabinetite za izveduvawe an teoretskit del na nastavata, 3 rabotilnici za izveduvawe na zanimawata za rabotno osposobuvawe i del od prakti~nata nastava, potoa fiskulturna sala, kancelarii i drugi pridru`ni prostorii.

Vo ramkite na godi{nata programa za rabota na Centarot i postojnite zalo`bi za obezbeduvawe na higiensko-tehni~ki uslovi za nepre~eno realizirawe na vospitno-obrazovnata rabota i odr`uvawe na objektite na centarot, vo tekot na letnite meseci, koga nastavata e vo miruvawe, izvr{ena e popravka na fasadite i fiskulturnata sala so site svoi pridru`ni objekti. Vo tekot na narednite meseci (oktomvri - noemvri), po obezbeduvaweto na potrebnite finansiski sredstva e izvr{ena i rekonstrukcija na podot na fiskulturnata sala.

U~eni~kiot dom ima vkupna korisna povr{ina od 2000m2. Vo negoviot sostav se nao|aat 33 sobi za spiewe, 2 prostorii - u~ilnici za izveduvawe na popladnevno zanimawe, ping - pong sala, TV sala so bina za priredbi i za taa cel drugi pridru`ni prostorii, kujna, trpezarija i nivni pridru`ni prostorii.

Vo tekot na letnite meseci vo domot na centarot se izvr{eni pogolemi renovirawa na del od domskite prostorii so cel da se podignat na povisoko nivo higiensko-tehni~kite, kul-turnite i estetskite uslovi na `iveeweto na u~enicite. Izvr{eni se molero-farbarski rabo-ti vo site prostorii, rekonstrukcija na podot vo TV salata so postavuvawe na mermerna podloga, nabaven e nov TV aparat vo boja, vo trpezarijata se zameneti starite stolici so novi, rekonstruirani se ormarite za li~ni raboti na u~enicite, a vo tek e i rekonstrukcija na sani-tarnite prostorii vo site traktovi.

Centarot raspolaga so prostran u~ili{en dvor. Eden del od dvornata povr{ina e ozelenet so treva, cve}iwa i drvoredi. Vo del od dvornata povr{ina e zapo~nata izgradbata na sportsko igrali{te od 1000m2 koe po obezbeduvaweto na potrebnite finansiski sredstva }e bide dovr{eno do krajot na 1995 god.

So ogled na toa {to centarot raspolaga so pogolemi prostorni mo`nosti vo domot, od onie koi mu se potrebni za smestuvawe na zapi{anite u~enici, se nametna potrebata za racionalno iskoristuvawe na ostanatiot prostor. Za taa cel Centarot so nadle`nite ministerstva slobodniot kapacitet vo u~eni~kiot dom go popolnuva so studenti na Univerzitetot "Sv. Kiril i Metodij" od Skopje.

[to se odnesuva do opremenosta na centarot so nastavni sredstva, nastavni pomagala i sl. vo centarot se vodi permanentna gri`a vo sekoja u~ebna godina da se ostvari nivno zbogatuvawe i osovremenuvawe. Taka, pokraj postoe~kite koi gi zadovoluvaat potrebite re~isi po site nastavni predmeti, za u~ebnata 1994/95 godina se nabaveni: kompjuter so {tampa~, TV vo boja i video rekorder a vo ramkite na materijalnite mo`nosti }e se nastojuva da se nabavat u{te eden kompjuter, TV vo boja vo sekoja u~ilnica i video kamera.

So pomo{ na ovie sovremeni nastavni pomagala vo centarot ve}e se sozdadeni uslovi za osovremenuvawe na nastavata. Toa go poka`aa i prvite rezultati od sozdavaweto sopstveni kaseti vo koi se vneseni nastavnite sodr`ini od nastavnata programa na pooddelni predmeti. Naglednosta vo nastavata e zastapena vo pogolem stepen i so sozdaveweto na u~ebnici-skripti za interna upotreba koi se prilagodeni za ovaa kategorija na u~enici.

173

Tabela br. 34: U~ili{en del na Centarot

R. br. Vid na prostorot vo u~ili{teto Broj Povr{ina vo m2

1 Stambena povr{ina 4.102

2 U~ilnici 14 620

3 Kabineti

- za fizika i hemija 1

- za ma{inska struka 1

- za {iva~ka struka 1

- za informatika (5 komjuteri) 1

4 264

4 Kancelarii 6 154

5 Sala za sve~enosti 1 100

6 Fiskulturna sala so pod od parket 1 300

7 Laboratorii 3 172

8 Rabotilnici

- drvoprerabotuva~ka

- drearska

- bravarska

3 300

9 Podrumski prostorii - 782

10 Skrivnici 1 286

11 Biblioteka (so 2.800 knigi) 1 45

Vkupno dvorska povr{ina

razzeleneta

8.000

7.000

U~ili{teto e objekt od tvrda gradba so prizemje i dva kata izgraden vo 1973 i se nao|a vo mo{ne dobra sostojba.

Higienata e na zavidno nivo kako vo objektot taka i vo dobro uredeniot dvor.

Tabela br. 35: Internatski del na Centarot

R. br. Vid na prostorot vo internatot Broj Povr{ina vo m2

1 Stambena povr{ina 1.170

2 Prostorii za u~enici-{titenici na Centarot - 420

3 Zanimalni 2 120

4 Kancelarii 1 12

5 Trepezarija 1 110

6 Kujna so pomo{ni prostorii (magacin od 108m2) 1 90

7 Prostorii za razonoda (TV, ping-pong) 2 160

8 Spalni sobi

- u~enici-{titenici vo sobi od po 4 kreveti

- studenti vo sobi od po 3 kreveti

33 660

Dvorna povr{ina okolu internatot

- od toa razeleneta

- sportsko igrali{te (neasfaltirano)

6.000

2.000

1.000

Centarot raspolaga i so ekonomija od koja del se obrabotuva za potrebite na centarot (zasadena e so kromid, zelka, patlixani i sl.)

20.000

Internatot e objekt od tvrda gradba so prizemje i dva kata izgraden istata godina kako i u~ili{niot objekt. I toj se nao|a vo mo{ne dobra sostojba a higienata i ovde e na zavidno dobro nivo. Opremata e dobro o~uvana.

6. 5. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Spored sistematizacija na rabotnite mesta vo centarot e predvidena timska rabota koja

treba da ja ostvaruvaat slednite stru~ni profili: nastavnici - defektolozi, predmetni nastavnici, instruktori za prakti~na nastava i ve`bi, psiholog, pedagog, surdoaudiolog, lekar,

174

socijalen rabotnik i vospituva~i. Nastavata vo teoretskiot del na srednoto - naso~eno obrazovanie ja izveduvaat nastavnici so visoko obrazovanie - defektolozi.

Nastavata vo teoretskiott del na edenicata za osnovno obrazovanie za "prerasnati" gluvi, nagluvi i logopati i edninicata za rabotno osposobuvawe na mladinci so kombinirani rastrojstva vo ni`ite oddelnija ja izveduvaat nastavnici-defektolozi so vi{a defektolo{ka sprema, dodeka nastavata vo vi{ite oddelenija ja izveduvaat istite nastavnici od edinicata za sredno - naso~eno obrazovanie.

Instruktorite koi go izveduvaat prakti~niot del na nastavata imaat zavr{eno soodvetna {kola za odredeni zanimawa i dolgogodi{no iskustvo vo rabotata.

Vospituva~ite vo internatot se so visoko obrazovanie.

Denes centarot ja ima slednata struktura na vraboteni

Tabela br. 36: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Nast. po makedonski 1 1 - - - - - -

3 Nast. po matematika 1 1 - - - - - -

4 Nast. po fizi~ko 1 1 - - - - - -

5 Nast. po istorija 1 - 1 - - - - -

6 Nast. po geografija 1 1 - - - - - -

7 Nast. po hemija 1 1 - - - - - -

8 Nast. po biologija 1 1 - - - - - -

9 Nast. po sociologija 1 1 - - - - - -

10 Nast. po zdravstv. vosp. 1 - 1 - - - - -

11 Nast. po umetnost 1 - 1 - - - - -

12 Nast. po ONO 1 1 - - - - - -

13 Vospituva~i 3 3 - - - - - -

14 Instr. po prakt. nastava 2 - - - - 1 1 -

15 Sekretar-blagajnik 1 - - 1 - - - -

16 Smetkovoditel 1 - - 1 - - - -

17 Doma}in-magacioner 1 - - - 1 - - -

18 Nabavuva~-kurir-voza~ 1 - - - 1 - - -

19 Lo`a~-haus majstor 1 - - - - - 1 -

20 ^uvari 2 - - - - - - 2

21 Gotva~i 2 - - - - - 2

22 Sadopera~ki 2 - - - - - - 2

23 Pera~ki 1 - - - - - - 1

24 Higieni~ari 5 - - - 5 - - -

Vkupno 34 12 3 2 7 1 4 5

Spored Pravilnikot za organizacija i sistematizacija na rabotnite mesta i organizacija na rabotnite zada~i vo centarot od 11.01.1989 god., nastavnicite vo centarot:

- izveduvaat nastava spored nastavnite planovi i programi, - pravat operativni i godi{ni rasporedi na nastavnite sodr`ini, - se gri`at za podobruvawe na uspehot na u~enicite, - vr{at klasno rakovodstvo, - predviduvaat i primenuvaat nadgledni sredstva, - odr`uvaat dopolnitelna nastava so slabite u~enici, - organiziraat i vodat slobodni aktivnosti so u~enicite, - u~estuvaat vo rabotata na razni komisii {to se formiraat vo centarot, - redovno pristustvuvaat na sednicite na nastavni~kiot kolegium, - sorabotuvaat so vosputuva~ite i instruktorite i - vr{ati drugi raboti {to se vo vrska so nastavniot proces.

175

Nastavnici vo centarot mo`at da bidat lica koi pokraj navedenie uslovi za soodvetnite rabotni mesta predvideni so Pravilnikot imaat i specijalna surdopedago{ka podgotovka ili }e se zdobijat so istata vo rok od 1 godina pove}e od traeweto na obrazovanieto, smetano od denot na negovoto organizirawe.

Nastavnici mo`at da bidat i lica koi imaat soodvetno visoko obrazovanie i se zdobile so pedago{ko - psiholo{ka i metodska podgotovka, odnosno onie {to }e se zdobijat so istata najdocna vo rok od 2 godini od denot na vrabotuvaweto.

Obvrskite od prethodnite redovi ne se odnesuvaat na nastavnicite koi na 2 avgust 1979 god. imale najmalku 5 godini rabotno iskustvo kako nastavnici.

Vospituva~ite vo centarot:

- ja organiziraat i izveduvaat vospitnata rabota, - se gri`at za redot i disciplinata vo internatot, kujnata i op{testvenite prostorii, - izveduvaat zadol`itelni zanimawa, - pravat operativni godi{ni planovi za svojata rabota, - go organiziraat kulturno - zabavniot `ivot na u~enicite vo slobodnoto vreme, - sorabotuvaat so nastavnicite, instruktorite i roditelite na u~enicite, - vr{at i drugi raboti vo domot vo soglasnost so svoite rabotni zada~i. Vospituva~ite vo centarot mo`at da bidat lica koi zavr{ile defektolo{ki fakultet -

nasoka za u~enici so pre~ki vo sluhot i govorot. Vospituva~i vo centarot mo`at da bidat i lica koi gi ispolnuvaat uslovite za nastavnici vo centarot soglasno ~l. 201 st. 1, i istite se zdobijat so specijalna pedago{ka podgotovka za rabota so deca so pre~ki vo sluhot i govorot vo rok od 1 godina pove}e od traeweto na obrazovanieto smetano od denot na negovoto organizirawe.

Instruktorite po prakti~na nastava:

- ja organiziraat rabotata vo rabotilnicite, - vr{at kvalitetna obuka na u~enicite, - predlagaat proizvodstven plan i plan za prihodi i rashodi na rabotilnicite, - se gri`at za namensko tro{ewe na materijali i sredstva, - se gri`at za plasman na proizvodite od svoite rabotilnici, - sorabotuvaat so nastavnicite, vospituva~ite i drugite stru~ni rabotnici vo centa-

rot, - u~estvuvaat vo rabotata na komisiite za zavr{ni ispiti, - ja planiraat dnevnata, nedelnata i mese~nata obuka, - vr{at i drugi raboti vo ramkite na svojata struka. Za podobruvawe na kvalitetot na nastavata i vospitnata rabota vo 1995 god. se vovedeni

stru~nite slu`bi, pedagog i bibliotekar.

Obrazovnata struktura na kadarot ne gi zadovoluva vo celost zakonskite regulativi od Zakonot za naso~eno obrazovanie (~l. 141), tuku samo eden negov del i toa samo stru~niot po site predmeti, dodeka baraweto od vtoriot del na istiot zakon - da se ima i defektolo{ka naobrazba, dosega ne e zadovoleno. Me|utoa so sozdavaweto na grupata za defektolo{ki studii pri Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje, se ostvareni potrebnite uslovi preku diferencijalni studii, obrazovnata struktura na kadarot vo ovoj centar da se usoglasi so zakonot.

6. 5. 5. Podatoci za {titenicite - u~enicite vo ustanovata U~enicite - rehabilitantite vo centarot se primaat vrz osnova na naod i mislewe od

specijalizirana i ovlastena ustanova za kategorizacija od mati~niot centar za socijalna rabo-ta, ako nivnite roditeli ne se socijalno osigureni. Za u~enicite ~ii roditeli se socijalno osigureni pokraj re{enieto za kategorizacija se donesuva i re{enie za upatuvawe na profesio-nalna rehabilitacija od nadle`nata komisija pri Fondot za penzisko i invalidsko osiguru-vawe.

Vo edinicata za sredno - naso~eno obrazovanie se primaat u~enici so zavr{eno 8 odde-lenie vo specijalno u~ili{te i redovno u~ili{te, a koi poradi stepenot na o{tetuvawe na sluhot ne mo`e da sledat nastava vo redovnite u~ili{ta za sredno - naso~eno obrazovanie.

Vo edinicata za osnovno obrazovanie na "prerasnati" u~enici - rehabilitanti nad 14 god. vozrast so nezavr{eno osnovno obrazovanie u~enicite po pat na, za specijalno osnovno

176

obrazovanie za adolescenti so o{teten sluh - te{ko nagluvi i gluvi u~enici - rehabilitanti za 4 godini se zdobivaat so osnovno osumgodi{no obrazovanie. Po steknuvaweto na toa obrazovanie se vklu~uvaat vo klasovi za sredno - naso~eno obrazovanie.

Vo edinica za rabotno osposobuvawe na mladinci so kombinirani pre~ki vo razvojot se primaat u~enici nad 14 god. vozrast koi i pokraj rastrojstvata na sluhot imaat usporen mentalen razvoj.

Edinicata za prakti~na nastava ima dve celi: izveduvawe ve`bi od predmetite za koi vo nastavniot plan i programa se predvideni zadol`itelni ve`bi i sproveduvawe na prakti~niot del od nastavata za rabotno osposobuvawe na u~enicite so kombinirani pre~ki vo razvojot.

Prakti~niot del od nastavata za u~enicite od edinicata za sredno - naso~eno obrazova-nie kako i od edinicata za osnovno obrazovanie na gluvi, nagluvi i logopati, glavno se sprove-duva vo otvorenoto stopanstvo. Del od u~enicite od edinicata za sredno - naso~eno obrazovanie so poograni~eni sposobnosti za u~enici so opredelba kon zanimawe za koe nema izbor vo otvorenoto stopanstvo, prakti~niot del od nastavata go ostvaruvaat vo za{titnata rabotil-nica "Svetlost". Ovaa edinica ja so~inuvaat: kabineti - rabotilnici za metalska, {iva~ko - pleta~ka koi se vo raboten proces i stolarska, ko`arska i grafi~ka rabotilnica koi se vo faza na opremuvawe.

Vo edinicata za smestuvawe i zgri`uvawe se smestuvaat u~enici - rehabilitanti koi vo gradot Skopje ne mo`at da obezbedat drug vid na smestuvawe. Internatot ima kapacitet za 132 u~enici.

Nastavata vo edinicata za sredno-naso~eno obrazovanie se izveduva spored nastaven plan i programi za podgotvitelniot i zavr{niot period za u~enicite so o{teten sluh, te{ko nagluvi i gluvi, doneseni od strana na Republi~kiot pedago{ki sovet na sednicata odr`ana na 30.03.1979 god. Nastavnite planovi i programi se odnesuvaat za podgotvitelniot i zavr{niot period za zanimawata bravari, avtolakeri, stolari i {iva~i a vo tek e podgotovkata za done-suvawe na nastavni planovi i programi i za zanimawata tehni~ki crta~, drear i avtolimar.

Nastavata vo edinicata za osnovno obrazovanie na "prerasnati" gluvi, nagluvi i logopati se izveduva prema nacrt-nastaven plan i programi za specijalno osnovno obrazovanie na adolescenti so o{teten sluh - te{ko nagluvi i gluvi preku redovna nastava.

Nastavata preku edinicata za rabotno osposobuvawe na mladinci so kombinirani rastrojstva se izveduva spored stariot nastaven plan i programi odobreni od Republi~kiot zavod za unapreduvawe na obrazovanieto i vospitanieto.

Tabela br. 37: PREGLED na brojot na u~enicite koi go zavr{ile {koluvaweto vo centarot po godini od negovoto formirawe zaklu~no so u~ebn. 1994/95 g.

R. Godina Pol na u~enicite Vkupno

br. ma{ki `enski

1 1957 13 6 19

2 1958 6 5 11

3 1959 30 18 48

4 1960 35 12 47

5 1961 17 13 30

6 1962 26 14 40

7 1963 23 13 36

8 1964 14 15 29

9 1965 15 15 30

10 1966 18 13 31

11 1967 13 11 24

12 1968 12 8 20

13 1969 25 11 36

14 1970 12 8 20

15 1971 15 11 26

16 1972 15 10 25

17 1973 14 7 21

18 1974 25 12 37

19 1975 21 7 28

177

20 1976 13 7 20

21 1977 22 9 31

22 1978 15 10 25

23 1979 29 19 48

24 1980 12 5 17

25 1981 14 4 18

26 1982 14 7 21

27 1983 13 3 16

28 1984 13 4 17

29 1985 11 4 15

30 1986 15 12 27

31 1987 11 10 21

32 1988 9 8 17

33 1989 14 8 22

34 1990 9 3 12

35 1991 16 8 24

36 1992 16 2 18

37 1993 11 3 14

38 1994 6 - 6

39 1995 11 7 18

Vkupno 623 342 965

Tabela br. 38: PREGLED na br. na paralelkite i u~enicite kako i br. na novozapi {anite u~enici po u~ebni godini vo izminatite 40 god. na Centarot

R. U~ebna Broj na U~enicite Broj na

br. godina paralelki ma{ki `enski vkupno novozapi{. u~.

1 1955/56 6 29 33 62 62

2 1956/57 7 40 38 78 16

3 1957/58 10 59 29 88 20

4 1958/59 12 80 45 125 46

5 195960 12 77 42 119 42

6 1960/61 11 67 44 111 39

7 1961/62 115 74 41 115 34

8 1962/63 10 66 40 106 18

9 1963/64 10 53 37 90 20

10 1964/65 10 54 8 62 36

11 1965/66 7 38 28 66 4

12 1966/67 8 47 30 77 42

13 1967/68 9 51 21 72 15

14 1968/69 7 53 26 79 22

15 1969/70 7 45 24 69 26

16 1970/71 8 47 23 70 21

17 1971/72 8 51 22 73 29

18 1972/73 9 68 17 85 37

19 1973/74 10 58 29 87 23

20 1974/75 9 60 21 81 31

21 1975/76 9 54 26 80 27

22 1976/77 12 64 37 101 41

23 1977/78 10 57 34 91 21

24 1978/79 10 64 29 93 27

25 1979/80 8 49 13 62 17

26 1980/81 6 51 15 66 21

27 1981/82 6 47 17 64 16

28 1982/83 6 33 21 54 11

29 1983/84 6 39 27 66 28

178

30 1984/85 7 39 25 64 15

31 1985/86 7 46 28 74 25

32 1986/87 6 40 23 63 16

33 1987/88 7 43 24 67 25

34 1988/89 7 42 20 62 12

35 1989/90 6 41 15 56 16

36 1990/91 6 47 14 61 17

37 1991/92 6 43 13 56 19

38 1992/93 6 36 17 53 15

39 1993/94 6 29 17 46 5

40 1994/95 28 16 44 6

Vkupno 2009 1029 3038 963

Tabela br. 39: Broj na stru~no osposobeni u~enici vo Centarot vo

izminatite 40 godini po op{tini od Republika Makedonija

R. Op{tina Pol na u~enicite Vkupno

br. ma{ki `enski

1 Skopje 113 52 165

2 Tetovo 20 13 33

3 Gostivar 21 10 31

4 Ki~evo 10 6 16

5 Debar 8 2 10

6 Kumanovo 4 25 73

7 Kratovo 0 2 2

8 Kriva Palanka 6 6 12

9 T.Veles 30 15 45

10 [tip 30 24 54

11 Ko~ani 22 9 31

12 Del~evo 3 2 5

13 Berovo 7 5 12

14 Strumica 35 15 50

15 Radovi{ 5 3 8

16 Negotino 5 2 7

17 kavadarci 12 11 23

18 Valandovo 6 3 9

19 \evgelija 8 4 11

20 Sv. Nikole 4 3 7

21 Probi{tip 2 5 7

22 Bitola 42 25 67

23 prilep 42 30 72

24 Resen 6 5 11

25 Ohrid 33 15 48

26 Struga 4 6 10

Vkupno 522 298 820

179

Tabela br. 40: Broj na stru~no osposobeni u~enici vo Centarot vo

izminatite 40 godini, po op{tini od biv{ite republiki na SFRJ

R. Op{tina Pol na u~enicite Vkupno

br. ma{ki `enski

1 Belgrad 1 2 3

2 Ni{ 3 0 3

3 Kraqevo 1 1 2

4 Po`arevac 2 1 3

5 Pri{tina 32 12 44

6 Kos. Mitrovica 10 6 16

7 Prizren 5 5 10

8 Bujanovac 2 0 2

9 Vitina 5 1 6

10 Uro{evac 12 6 18

11 Pe} 6 1 7

12 Ka~anik 4 0 4

13 Poduevo 2 3 5

14 Qipqan 2 0 2

15 Pre{evo 0 1 1

16 Kosovo Pole 1 1 2

17 Gnilawe 3 1 4

18 Draga{ 1 0 1

19 Grdelica 1 0 1

20 Leskovac 2 0 2

21 Kur{umlija 1 0 1

22 ^a~ak 1 0 1

23 Priboj na Lim 1 0 1

24 Prijepoqe 1 1 2

25 Bawa Luka 0 1 1

26 Tuzla 1 0 1

27 Bos. Gradi{ka 1 0 1

28 Gra~anica 0 1 1

Vkupno 101 44 145

Tabela br. 41: Pregled na u~enici vklu~eni vo srednoto obrazovanie vo

u~ebnata 1994/95 god.

R. Klas Pol na u~enicite Vkupno

br. ma{ki `enski

1 I 6 3 9

2 II 5 2 7

3 III-a 0 6 6

4 III-b 5 0 5

5 IV-a 0 8 8

6 IV-b 9 0 9

Vkupno 25 19 44

Od vkupniot broj 36 u~enici bile opfateni so internatsko smestuvawe a ostanatite po nastavata si zaminuvale doma bidej}i se od gradot Skopje.

180

Tabela br. 42: PREGLED na zapi{anite u~enici vo u~ebnata 1994/95 god.

po godini, parelelki i struki

God. STRUKA

na MA[INSKA TEKSTILNA Vkupno

obraz. Br. na u~enici Br. na paralelki Br. na u~enici Br. na paralelki

1 6 1 5 1 11

2 5 1 0 0 6

3 5 1 6 1 11

4 8 1 7 1 15

Rabotos-posobni

6 - 0 - 6

6. 5. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Denes Centarot gi vr{i slednite osnovi dejnosti:

- Profesionalna orientacija, profesionalna rehabilitacija na zanimawa koi odgo-varaat na psihofizi~kite sposobnosti na mladincite so o{teten sluh.

- Obrazovanie i vospituvawe (sredno - naso~eno). - Osnovno obrazovanie na deca i vozrasni so o{tetuvawa na sluhot i deca so govorni

rastrojstva. - Smestuvawe i ishrana. - Organizacija na kulturno - zabaven `ivot i sl. Vo ramkite na ostvaruvaweto na osnovnata dejnost Centarot gi ima slednite zada~i:

- da gi ostvaruva celite na profesionalna orietacija na mladincite so o{teten sluh; - profesionalno da osposobuva mladinci so o{teten sluh za nivno uspe{no vklu~uvawe

vo stopanstvoto; - obrazovanie i vospituvawe na deca i nepismeni vozrasni slu{no - o{teteni lica po

pat na osnovno specijano obrazovanie; - ovozmo`uvawe na licata so o{teten sluh da se zdobivaat so potrebnata stru~nost za

vr{ewe na raboti vo oddelni zanimawa; - obezbeduvawe obrazovanie po pat na rabota i u~ewe {to se vo soobraznost so

potrebite od povrzuvawe so proizvodnata rabota vo stopanstvoto; - podgotvuvawe na kadri od metalska, elektro, tekstilna, grafi~ka i drvoprerabotu-

va~ka struka kako po pat na redovno obrazovanie taka i so posredstvo na razli~ni kursevi, seminari i sl.

Centarot go so~inuvaat 6 organizacioni edinici:

- edinica za sredno - naso~eno obrazovanie, - edinica za osnovno obrazovanie na "prerasnati" gluvi, nagluvi i logopati, - edinica za rabotno osposobuvawe na mladinci so kombinirani rastrojstva, - edinica za prakti~na nastava i proizvodstvo, - edinica za smestuvawe i zgri`uvawe - internat i - edinica za op{ti slu`bi. Vo ramkite na vospitno-obrazovnata dejnost rabotat 6 sekcii i toa: {ahovska, folklor-

na, sekcija za mal fudbal, sekcija za ko{arka, sekcija za ping - pong, sekcija za izrabotka na doma{ni rakotvorbi, literaturna sekcija i sekcija za ekologija i planinarewe.

Vklu~uvaweto na u~enicite vo ovie sekcii sekoga{ e vrz dobrovolna osnova.

6. 5. 7. Finansirawe na ustanovata Najgolemiot del od dejnosta na ustanovata se finansira od strana na Ministerstvoto za

obrazovanie i fizi~ka kultura (plati na vrabotenite, nadgledni sredstva i sl. ). Minis-terstvoto za trud i socijalna politika i Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe gi pokriva tro{ocite za izdr{ka na decata. Roditelite na onie {titenici koi se na rabota vo stranstvo gi snosat site tro{oci za smestuvawe i izdr{ka na {titenikot.

181

7. USTANOVI ZA DECA I MLADINCI SO PRE^KI VO PSIHI^KIOT RAZVOJ

Ustanovite za smestuvawe i zagri`uvawe na lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj vo Zakonot za socijalna za{tita se opredeleni so ~l. 49. Vo nego se veli deka vo ovie ustanovi se smestuvaat i zgri`uvaat licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj na koi im e potrebna trajna gri`a, nega i pomo{ i koi zaradi psihofizi~kata sostojba i potrebata od trajna gri`a i nega ne mo`at da ostanata vo svoeto semejstvo ili vo druga ustanova od socijalnata za{tita. Vo ovie ustanovi se obezbeduva smestuvawe, zgri`uvawe, nega tretman, rehabilitacija, rabotno anga`irawe, dneven prestoj i zdravstvena za{tita.

Za licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj vo ovoj Zakon se opredeleni i drug, poseben vid na ustanova. Toa se ustanovi za rehabilitacija na lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Takvata ustanova vo zavisnost od vidot i stepenot na popre~enosta vo psihi~kiot razvoj na licata, obezbeduva opservacija, rehabilitaciono - korekcionen tretman, vospituvawe i obrazovanie, rabotno osposobuvawe i zdravstvena za{tita, organizira kulturno-zabavni, sportski i drugi aktivnosti vo zavisnost od potrebite i psihofizi~kite sposobnosti i mo`nosti na licata so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj. Vakva ustanova mo`e vo ramkite na svojata dejnost preku organizirawe na dneven i poludneven prestoj za koristnicite koi ne se institucionalno zgri`eni da obezbeduva oddelni uslugi. Ustanovata za rehabiitacija na lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj osnovnoto i srednoto - naso~eno obrazovanie i obrazovanieto i rabotnoto osposobuvaweto go organizira soglasno so propisite za osnovno i sredno-naso~eno vospituvawe i obrazovanie.

Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita od dekemvri 1993 god. ne voveduva nov raspored na ovie ustanovi. Vo ovoj Nacrt-Zakon se predviduvaat: 1. ustanovi za deca i mladinci so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj i 2. ustanovi za deca, mladinci i vozrasni lica so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj.

Ustanova za deca i mladinci so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj e takva ustanova koja obezbeduva opservacija, rehabilitaciono-korekcionen tretman, vospituvawe, os-posobuvawe za rabotno-proizvodno anga`irawe, smestuvawe i zdravstvena za{tita. Takva usta-nova organizira kulturno - zabavni, sportski i drugi aktivnosti vo zavisnost od potrebite i psihifizi~kite sposobnosti i mo`nosti na licata so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj. Vo ovie ustanovi (koi, vsu{nost, se samo so drug poprecizen naziv opredeleni ustanovite za rehabilitacija na licata so pre~ki vo psihi~kiot razvoj od postojniot Zakon za socijalna za{tita) i natamu e ostavena mo`nost od organizirawe na dneven i poludneven prestoj, zgri`uvawe i rabotno - proizvodno anga`irawe kako i rabotna terapija na vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj.

Ustanovata za deca, mladinci i vozrasni lica so najte{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj e socijalno - zdravstvena ustanova koja obezbeduva smestuvawe, zgri`uvawe i rehabilitacija kako i zdravstvena za{tita na ovie lica soglasno propisite za zdravstvena za{tita. I ovde se raboti za precizirawe na nazivot i dejnosta na ustanovite za smestuvawe i zgri`uvawe na lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj od postojniot Zakon.

Vo soglasnost so gorenavedenata kategorizacija vo na{tata zemja postojata slednive us-tanovi od ovoj vid: Centar za rehabilitacija i obrazovanie "Sv. Naum Ohridski", Skopje, Specijalno u~ili{te za sredno obrazovanie "Iskra" - [tip, Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci - Skopje i Specijalen zavod - Demir Kapija. Centarot za rehabilitacija i obra-zovanie "Sv. Naum Ohridski" i Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci gi poseti d-r Zoran Sulejmanov a specijalnoto u~ili{te za sredno obrazovanie "Iskra" i specijalniot zavod, d-r Naum Matilov.

182

7. 1. Centar za rehabilitacija i obrazovanie "Sv. Naum Ohridski " - Skopje

7. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Centar za rehabilitacija iobrazovanie "Sv. Naum Ohridski", ul. Vasil \orgov, br.

47-b, Skopje. Tel: 222-008. Direktor: Qube Pu{kovski. b) Centarot e republi~ka ustanova vo koja stru~no se osposobuvaat u~enici so lesna

mentalna retardacija od site op{tini vo Republika Makedonija. Vo sostav na centarot raboti i internata za u~enici od dvata pola.

7. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Po~etocite za ovoj centar datiraat od 10.06.1964 god. koga so re{enie 02 br. 2146/1 od

strana na republi~kiot zavod za socijalno osiguruvawe e osnovan "Centar za profesionalna rehabilitacija na invalidizirani lica". Vo narednite dve godini se pristapi kon organiza-cioni podgotovki za otpo~nuvawe so negovata osnovna dejnost. So ogled deka vo maj 1966 god. vo centarot be{e primena prvata grupa od 53 {titenici, ottoga{ se smeta zapo~nuvaweto na negovata dejnost: "da vr{i profesionalna rehabilitacija i stru~no osposobuvawe na invali-dite na trudot i licata ~ii invaliditet nastanal kako posledica od zemjotresot vo Skopje od 25.07.1963 god." Svojata postavenost i opremenost na rabotilnicite za profesionalna rehabi-litacija centarot gi prilagodi na potrebata na fizi~ki hendikepiranite lica, a profesional-nata rehabilitacija i stru~noto osposubawe go usoglasi so Pravilnikot za stru~no ospo-sobuvawe po pat na profesionalna rehabilitacija na invalidizirani lica (SL FNRJ 1960/47). Centarot be{e smesten vo baraki kade fizi~ki hendikepiranite lica na vozrast od 17-45 godini bea obu~uvani vo industrisko oddelenie i radio-elektro oddelenie za metalo starugari, metalogloda~i, ma{inobravari, zavaruva~i, radio i TV mehani~ari, elektrotermi~ari, ma{inski slaga~i i slovoslaga~i.

Vo 1970 god. Centarot be{e vselen vo nova zgrada kade {to be{e modernizirana struk-turata na vnatre{ntata organizacija vo pove}e oddelenija so razli~ni struki i zanimawa. Vo narednata 1971 god. vo Centarot se zapo~na so prifa}awe na lesno mentalno retardiranite lica koi po zavr{uvaweto na osnovno obrazovanie nemaa kade da se zdobijat so stru~ni znaewa. Istata godina vo centarot zaradi stru~noto osposobuvawe se pojavuvaat 49 u~enici so lesna mentalna retardiranost i samo 8 invalidni lica. Zaklu~no so u~ebnata 1981/82 god. soodnosot na licata so fizi~ka hendikepiranost i licata so lesna mentalna retardiranost celosno se izmeni taka {to vo u~ebnata 1982/83 god. Centarot e verificiran vo u~ili{te za stru~no osposobuvawe na u~enici so lesna mentalna retardacija pod ime: "Centar za rehabilitacija i obrazovanie "Makedonija"-Skopje". Ottoga{ se izgotveni novi nastavni programi i se vovede-ni slednive struki i zanimawa: grafi~ka (slovoslaga~i, ma{inski pe~atari i knigopo-vrzuva~i), metalno - ma{inska (bravari, metalostrugari i avtomehani~ari), elektro (radio i TV mehani~ari i elektromehani~ari) i tekstilna ({iva~i i pleta~i).

So odluka na rabotni~kiot sovet 2-199/1 od 24.09.93 god., od 01.01.94 god Centarot funk-cionira pod novo ime:"Centar za rehabilitacija i obrazovanie "Sv. Naum Ohridski"-Skopje".

7. 1. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Centarot e smesten vo naseleno podra~je na gradot vo nenamenski graden objekt koj se

sostoi od prizemje i eden sprat. Objektot e podelen na dva dela-u~ili{en prostor i internat. Povr{inata na ovie delovi i nivniot vnatra{en raspored mo`e da se sogleda od tabelata

Tabela br. 43: Internatski prostor na Centarot

R. br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2

1 Trpezarija 1 100

2 Kujni so pomo{ni prostorii 1 36

3 Magacin 2 19

4 Spalni sobi 24 283

5 Kancelarii 2 25

Vkupno 0 463

183

Tabela br. 44: U~ili{en prostor na Centarot

R. br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2 Vkupno

1 U~ilnici 6 190

2 Kabineti 1 30

3 Biblioteki 1 67

4 Kancelarii 11 158

5 Fiskulturna sala so pomo{na prostorija

1 66 2.699

6 Rabotilnici 8 1520

7 Hodnici i skali 9 549

8 Sanitarni jazli 5 119

9 Podrumski prostorii 1 164

10 Kotlarnici 1 39 305

11 Skrivnici 1 102

Vkupno 45 3004 3004

Centarot raspolaga so dvorna povr{ina od 2374m2 od koja 1541m2 se razzeleneti.

Od prilo`enite podatoci lesno se zabele`uva deka vo ovoj nenamenski objekt (graden vo 1970 god. za trudovi invalidi) prostorot ne gi zadovoluva osnovite potrebi za izvr{uvawe na dejnosta. Hodnicite se prostrani taka {to odzemat golem del od vnatre{nata povr{ina. Povremenite pregraduvawa i adaptacii na del od hodnicite za drugi nameni ne se uspe{no ostvareni taka {to dopolnitelno go naru{uvaat izgledot i funkcionalnosta na ustanovata. Vo objektot nedostasuva ~italna i sala za sve~enosti. U~ilnicite ne se vo soglasnost so didak-ti~kite normi, rabotilnicite se predimenzionirani, a internatskiot del ne gi zadovoluva potrebite za vospitna rabota.

U~ilnicite se opremeni glavno so dotraen inventar, a rabotilnicite so zastareni ma-{ini i tehnologija. Ova posebno va`i za grafi~koto oddelenie kade se raboti so ma{ini koi glavno se isfrluvaat od upotreba. Samiot fakt deka u~enicite se obu~uvaat spored zastarena tehnologija koja nema da ja sretnat pri vklu~uvaweto vo stopanskiot `ivot dovolno zboruva za besmislata na takvoto obu~uvawe. Nabavkata na samo eden aparat za pe~atewe so pomo{ na plo~i ne go menuva gorniot zaklu~ok za ova oddelenie koe {to go zafa}a najgolemiot prostor vo centarot.

Fiskulturnata sala ne gi zadovoluva potrebnite standardi kako vo pogled na goleminata taka i vo pogled na opremenosta. Vo izvonredno lo{a sostojba se nao|a i sanitarniot jazol namenet za koristewe od strana na {titenicite. Za ruiniranosta na ovie prostorii golem del od vinata pa|a vrz samite {titenici koi mo{ne neodgovorno se odnesuvaat kon inventarot i odr`uvaweto na higienata. Vo ovaa smisla e nepodelena odgovornosta i na samite vraboteni vo centarot ottamu {to ne vlo`uvaat dovolno usilbi so navremeni intervencii za sanirawe na sostojbite.

Internatskiot del na domot e so kapacitet od 96 mesta za {titenici od ma{ki i `enski pol na vozrast od 14 - 18 godini. Vakviot kapacitet na ustanovata e me|utoa nerealen so ogled na brojot na spalnite sobi i krevetite smesteni vo niv. Kako {to imavme prilika da vidime brojot na spalnite sobi iznesuva 24. Vo sekoja od niv se smesteni po 3, a od neodamna i po 4 kreveti, na toj na~in {to vrz eden od postojnite e nadograden krevet na sprat. Spored svetskite standardi e predvidena najmala povr{ina od 8m3 po edno lice smesteno vo bilo koja ustanova. Ottamu vo ovie sobi ne bi trebalo da bidat smesteni pove}e od 2 kreveti {to zna~i deka realniot kapacitet na ovoj centar treba da se proceni na 48 {titenici.

Vo momentot na snimaweto na sotojbite vo centarot bea internatski smesteni 76 {titenici so lesna mentalna retardiranost. Svetla strana vo pogled na opremenosta na spal-nite sobi e nabavkata na 80 du{eci za kreveti so plastifizirani za{titni folii. Ovie du{e-ci bea obezbedeni vo tekot na 1994 godina od strana na Humanitarnata asocijacija Makedonski centar za me|unarodna sorabotka od Skopje. Preku istata humanitarna asocijacija se obezbe-deni sredstva za izgradba i funkcionirawe za avtomehani~arski servis za zamena i lepewe gumi, balansirawe na trkala, avtolimarski i avtolakerski raboti, perewe i podma~kuvawe na vozila i sl.

184

7. 1. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vo centarot se vraboteni 51 lice {to so ogled na dejnosta na u~ili{teto i vospitnite

potrebi e premnogu. Toj fakt, vsu{nost, mo`e da se vidi od naredniot pregled

Tabela br. 45: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Nastavnici za teoretska nastava

6 6 - - - - - -

3 Nastavnici za prakti~na nastava

14 2 3 9 - - - -

4 Vospituva~i 5 2 3 - - - - -

5 Psiholog 1 1 - - - - - -

6 Socijalen rabotnik 1 - 1 - - - - -

7 Sekretar 1 1 - - - - - -

8 [ef na smetkovodstvo 1 - - 1 - - - -

9 Smetkovoditel 1 - - 1 - - - -

10 Blagajnik 1 - - 1 - - - -

11 Arhivar 1 - - 1 - - - -

12 Referent 1 - - 1 - - - -

13 Hausmajstor 1 - - - 1 - - -

14 Nabavuva~ - voza~ 1 - - 1 - - - -

15 Magacioner 1 - - 1 - - - -

16 Gotva~ 2 - - 2 - - - -

17 Ma{inski slaga~ 1 - - 1 - - - -

18 Ra~en slaga~ 1 - - 1 - - - -

19 Pe~atar 1 - - 1 - - - -

20 Knigovezec 1 - - 1 - - - -

21 Bravar 1 - - 1 - - - -

22 ^uvar 2 - - 1 1 - -

23 Sadomija~ 1 - - - 1 - - -

24 Higieni~ar 4 - - - 4 - - -

Vkupno 51 13 7 24 7 / / /

Ne ni e poznato od koi pri~ini vo ova u~ili{te nema vraboten nitu eden defektolog a od druga strana tolku mnogu tehni~ki personal od tipot na arhivar, referent, smetkovoditeli (2!), blagajnik i tn. Sepak i bez mnogu poznavawa od oblasta na kadrovskata politika o~igledno sekomu mu e jasno deka ovde ne{to pod itno treba da se menuva i racionalizira ako se saka da ostanat sredstva i za vr{eweto na osnovnata dejnost na ustanovata.

7. 1. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Vo momentot na istra`uvaweto vo centarot prestojuvaa 76 {titenici opfateni so

internatsko smestuvawe od koi 52 od ma{ki i 24 od `enski pol, so koeficient na inteligencija od 50-70. Drugi podatoci za {titenicite ne uspeavme da dobieme so obrazlo`enie na administracijata na centarot deka se u{te ne im e sredena dokumentacijata.

7. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Spored odredbite na Statutot na centarot ova e specijalna vospitno-obrazovna organi-

zacija za sredno specijalno obrazovanie na lesno mentalno retardirani mladinci preku grupi za rabotno osposobuvawe i preku paralelki za sredno obrazovanie.

Vakvata dejnost datira od krajot na 1981 god. koga od Zavodot za {kolstvo na SRM be{e prifatena ponudenata koncepcija za sredno specijalno obrazovanie na lesno mentalno retar-dirani mladinci. Vrz osnova na usvoenata koncepcija se izveduva teoretska i prakti~na nastava {to se vklopuva vo op{tiot obrazoven sistem i toa po godini i stepeni. So nastavniot plan se

185

predvideni nastavnite predmeti, nedelniot fond kako i vkupniot broj na ~asovi {to treba da se realiziraat vo tekot na edna u~ebna godina. Vo nastavniot plan za stru~no osposobuvawe se koncipirani dva stepeni (prv i vtor) na obrazovanie.

So prv stepen na stru~na podgotovka u~enicite se zdobivaat za dve u~ebni godini. Vo prvata u~ebna godina zastapeni se predmeti od zaedni~kite vospitno-obrazovni osnovi. Vo ovaa godina so anga`iran pristap na oddelenieto za rehabilitacija se vr{i opservacija i dijagnostika a na u~enicite im se pomaga da se adaptiraat i da se vklu~at vo novata sredina i vo novite uslovi. Vtoriot stepen na stru~na podgotovka u~enicite go dobivaat za edna u~ebna godina. Ili pokonkretno, vo prv klas se zapi{uvaat u~enici kategorizirani kako lesno men-talno retardirani lica koi imaat zavr{eno osnovno obrazovanie. Prviot klas e podgotvite-len: se izu~uvaat predmeti od zaedni~ki vospitno-obrazovni osnovi i se ispituvaat sklonos-tite i sposobnostite na u~enicite za sledewe na teoretska i prakti~na nastava, se vr{i nivna profesionalna orientacija, se utvrduvaat i nadopolnuvaat steknatite znaewa i sl. U~enicite koi so uspeh }e go zarv{at prviot klas se zapi{uvaat vo prv stepen na stru~na podgotovka odnosno vo vtor klas, a u~enicite {to }e zavr{at prv stepen na stru~na podgotovka odnosno vtor klas se zapi{uvaat vo vtor stepen na stru~na podgotovka odnosno tret klas.

U~enicite koi ne mo`at da go zavr{at prviot klas, odnosno koi vo tekot na u~eweto vo prv klas se konstatira deka ne mo`at da ja sledata teoretskata i prakti~nata nastava za stepen na obrazovanie, se upatuvaat na rabotno osposobuvawe. Teoretskata i prakti~nata nastava se izveduva vo u~ilnicite i rabotilnicite na centarot.

Vo centarot funkcioniraat i sekciii za pro{iruvawe na formite na vospitno obra-zovnata rabota i toa: literaturno-recitatorska, fiskulturna, sekcija za doma}instvo, ferija-len sojuz i sl. Centarot raspolaga so biblioteka, a zaradi zbogatuvawe na soznanijata na u~eni-cite se neguvaat i formite na realizirawe na povremeni ekskurzii kako i poseti na fabriki.

7. 1. 7. Finansirawe na ustanovata Centarot se finansira od pove}e izvori i toa:

- Nastavnata dejnost, od strana na Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura. - Smestuvaweto i ishranata na u~enicite koi pretstojuvaat vo internatot i toa samo

onie ~ii roditeli se osigurenici, od strana na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe.

- Smestuvaweto i ishranata na onie u~enici-{titenici ~ii roditeli ne se osigurenici (vo 1994/95 okolu 15 u~enici), od strana na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

- Del od sredstvata centarot ostvaruva i od proizvodnata dejnost na u~enicite {to se ostvaruva preku realizacija na prakti~nata nastava.

- Od 06.07.1995 god. centarot stvaruva mese~ni prihodi i po osnov na zakup na delovni prostorii od Trgovskoto pretprijatie "ESA" - Skopje.

7. 2. Centar za specijalno sredno - naso~eno obrazovanie "Iskra" - [tip

7. 2. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Centar za specijalno sredno-naso~eno obrazovanie "Iskra"-[tip, ul. Ribnik, br. 14.

Tel: 33-860. Direktor: Qup~o Georgievski. b) Osnovnata dejnost na Centarot e obrazovno - vospitna i zgri`uva~ka, na u~enici

kategorizirani kako lesno mentalno retardirani. Centarot raspolaga i so internatsko smestuvawe so vkupno 11 ma{ki i 5 `enski sobi.

7. 2. 2. Osnovawe na Centarot Objektot e izgraden vo 1952 god. kako internat za u~enicite od u~itelskata {kola. Po-

toa, objektot bil prenamenet za potrebite na Zdru`enieto na voza~ite, a potoa bil adaptiran vo stanbena zgrada vo koja `iveele nekolku familii. Za sega{nava namera objektot e renoviran vo 1979 god., a so rabota zapo~nal vo 1981 god. Vo po~etokot ustanovata rabotela kako centar za rabotno osposobuvawe (eden vid na prv stepen od sredno obrazovanie vo traewe od 2 godini), a od 1989 god. zapo~na so rabota i vtoriot stepen so trigodi{na nastava. Dejnosta na Centarot e verificirana so re{enie br. 11- 1907/1-82 od 18. 01. 1983 god.

186

7. 2. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~kite mo`nosti, sredstvata

i opremenosta na ustanovata Objektot e smesten na 3km nadvor od gradot i toa vo neposredna blizina na samite

gradski grobi{ta !!!

Centarot raspolaga so vkupna povr{ina od 3687m2, od koi za realizirawe na obrazovniot del 1687m2, a za vospitnata rabota i slobodnite aktivnosti 2000m2. Zgradata vkupno ima 34 prostorii, od koi 16 spalni, 1 trpezarija, peralna, 3 magacinski prostorii, fiskulturna sala, zanimalna (za re{avawe na doma{nite zada~i i za slobodnoto vreme), 4 rabotilnici (tekstilna, grafi~ka, metalska, zemjodelska - za prakti~niot del od nastavata).

Vo odnos na sanitariite postoi problem so vodata, poradi {to i kupatilata slabo funkcioniraat. [titenicite za bawawe se nosat vo kolektivnata bawa "Ke`ovica".

Centarot raspolaga so dvorno mesto od okolu 10 dekari, od koi 5 dekari se zemjodelska povr{ina (se sadi piper, patlixan za nastavni i za prehranbenite potrebi na centarot) i 5 de-kari dvor. Dvorot e ograden so `iva ograda, ima parkovi koi se navodnuvaat so prskalki, klupi, asvaltirano igrali{te za sport i rekreacija, kako i {eteli{te se do bawata Ke`ovica.

Inaku objektot e graden od cvrsta gradba, vo hodnikot ima vlaga, no sepak mo`e da se konstatira deka ovoj objekt glavno gi zadovluva potrebite na {titenicite. Treba da se napomene deka Centarot raspolaga so: razglasna stanica, TV, video, gramofon, foto oprema i drugi nagledni sredstva.

7. 2.4. Podatoci za vrabotenite Vo Centarot se vraboteni vkupno 37 lica. Od niv 8 se vospituva~i (4 pedagozi, 1 defek-

tolog, 1 psiholog, 1 so filozofski fakultet grupa makedonski jazik i 1 so zavr{ena muzi~ka akademija), 15 nastavnici (4 instruktori so vi{a {kolska sprema - vi{a ma{inska, vi{a teks-tilna, vi{a grafi~ka i vi{a zemjodelska - za prakti~na rabota, 3 so visoko obrazovanie, a ostanatite se vo dopolnitelen raboten odnos - nastavnik po makedonski, po matematika i dr. ).

Fakt e deka site nastavnici ne posetuvaat dopolnitelno obrazovanie za specifi~nos-tite koi gi bara rabotata so lesno mentalno retardirani u~enici, no nivnoto dolgogodi{no iskustvo vo raboteweto so ovie u~enici gi ubla`uva tie nedostatoci. Sepak, prisutna e potre-bata od permanentno organizirano didakti~ko - metodsko i pedago{ko usovr{uvawe. Ova pot-reba od defektolo{ka doobrazba zasega se zadovoluva preku organizirawe na seminari.

7. 2. 5. Podatoci za u~enicite Vo u~ebnata 1994/95 god. vo Centarot bile zapi{ani vkupno 106 u~enika od kategorijata

na lesno mentalno retardirani.

Vo Centarot funkcioniraat vkupno 12 paralelki, po 4 paralelki vo sekoja godina koi se podeleni po struki.

Tabela br.4 6: Brojot na u~enicite vo Centarot, spored zapi{anata god. i strukata

R. Struka Godina na {koluvawe Vkupno

br. I II III

1 Zemjodelska 9 9 8 26

2 Grafi~ka 10 11 9 30

3 Metalska 10 10 7 27

4 Tekstilna 9 8 6 23

Vkupno 38 38 30 106

Od vkupniot broj na u~enici 72 se ma{ki, a 34 `enski.

Vo ovoj centar u~enicite se glavno od Isto~na Makedonija. Taka, od vkupniot broj u~e-nici (106), samo 8 se od [tip, dodeka ostanatite 98 doa|aat od 22 op{tini od Isto~na Makedonija.

Vo tekot na {koluvaweto od vkupniot broj na ~asovi u~enicite imaat 126 teoretski ~asovi i 172 prakti~ni.

187

Inaku re~isi site u~enici se socijalni slu~ai (98%). Za site u~enici se obezbedeni relativno pristojni uslovi za prestoj i ishrana. Osven toa, sekoja godina zadol`itelno se vr{i sistematski lekarski pregled i se vodi dosie za sekoj u~enik.

7. 2. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na centarot Osnovnata dejnost na centarot e obrazovno - vospitna i zgri`uva~ka

[koluvaweto trae 3 godini i u~enicite se steknuvaat so vtor stepen na obrazovanie.

Vo ovoj centar, pokraj sproveduvaweto na nastavnata programa, vo u~eni~kiot dom se sproveduva i organizirano vospitna rabota. Programata za vospitna rabota se temeli vrz programata za vospitna rabota vo u~eni~kite domovi vo R. Makedonija.

Bidej}i vospituvaweto vo Centarot e specijalno i se odnesuva na u~enici kategorizi-rani kako lesno mentalno retardirani, celite i zada~ite na vospitnata rabota sodr`at speci-fi~ni sodr`ini koi se odnesuvaat na korekcija na odnesuvaweto na u~enicite, socijalizacija na li~nosta, steknuvawe na naviki za rabota i sozdavawe na pozitiven odnos kon rabotata, kako i brzo prilagoduvawe kon sredinata.

Vospitnata rabota e konkretizirana niz mese~ni operativni programi za rabota na vospituva~ite. Istovremeno se raboti i vrz otkrivaweto na devijantnite odnesuvawa na u~enicite kako i nivna korekcija (alkoholizam kleptomanija, prostitucija i sl. ).

Pedago{ko - psiholo{kata slu`ba odnosno stru~niot tim vo centarot go so~inuvaat: socijalniot rabotnik, psihologot i direktorot kako pedagog. Nivna osnovna preokupacija se slednive pora~ja:

- unapreduvawe na vospitno - obrazovnata rabota; - unapreduvawe na zdravstvenata i socijalnata za{tita; - sorabotka so stru~ni institucii; - vodewe na potrebnata pedago{ko - psiholo{ka dokumentacija. Stru~niot tim izrabotuva svoja programa za rabota, koja ponatamu, preku vospitno -

obrazovnata rabota prakti~no se realizira.

Vo funkcija na pro{iruvawe na vospitno - obrazovnata rabota, razvivawe na indivi-dualnite afiniteti, razvivawe na kolektivnata svest, kako i zaradi razvivawe na kulturniot i op{testveniot `ivot na rabotnicite vo centarot se organiziraat i slobodni u~eni~ki aktivnosti i toa: kulturno - umetni~ki aktivnosti, tehni~ki i rabotno - proizvodstveni i sportski aktivnosti.

Vo centarot rabotat i nekolku sekcii i toa: dramska, folklorna, recitetorska, muzi~ka, likovna, sekcija za izrabotka na rakotvorbi, planinarska i foto - sekcija.

Vo tekot na u~ebnata godina centarot organizira po nekolku ednodnevni ekskurzii. Ekskurziite se planiraat so posebna sodr`ina i so posebna programa. Tie se planiraat po struki i so niv se opfa}aat site u~enici. Osven toa, edna ednodnevna ekskurzija se organizira i so site u~enici zaedno (od site struki) i toa so poseta na nekoi pozna~ajni kulturno - istoriski spomenici vo Republikata.

Za za{tita i unapreduvaweto na zdravjeto na u~enicite i kulturata na `iveeweto vo centarot, osven zadol`itelnite redovni sistematski pregledi na u~enicite, vo ramkite na vospitnata rabota preku dnevna evidencija se deli i soodvetna redovna terapija na u~enici koi imaa potreba od takov tretman (na primer, ima 10 u~enici - epilepti~ari). Vo vakvi slu~ai se vospostavuva sorabotka so zdravstvenite organizacii vo op{tinata, a za pote{ki slu~ai pregledite se vr{at so zadol`itelno prisustvo i na socijalniot rabotnik.

Preku svojata kulturna dejnost, centarot nastojuva na potesnata i na po{irokata javnost da gi prezentira vospitno - obrazovnite rezultati i na toj na~in postojano da se afirmira i po-tvrduva kako vospitno - obrazoven i kulturen faktor. Za u~enicite se organiziraat zabavni ve~eri koi prizleguvaat od aktivnostite na sekciite, a za vreme na organiziranite roditelski sredbi, u~enicite nastapuvaat pred roditelite so kulturna programa, preku koja se prezen-tiraat najuspe{nite ostvaruvawa postignati preku slobodnite aktivnosti.

Ureduvaweto na dvorot pretstvauva posebna preokupacija na Centarot. Redovnoto odr`uvawe se obezbeduva preku rasporedot za dnevni aktivnosti vo vospitnata rabota kako i preku prakti~nata nastava na u~enicite od zemjodelskata struka kako i so rabotni akcii.

188

Zaradi sistematsko sledewe, anga`irawe i vrednuvawe na vospitno-obrazovnata rabota {to se ostvaruva vo tekot na u~ebnata godina se vodi slednata pedago{ka dokumentacija i evidencija:

- glavni knigi, - dnevnici za nastavna rabota, - dnevnik za vospitna rabota, - dokumentacija za popravni i klasni ispiti, - u~eni~ki dosiea, - psiholo{ki testovi, - kniga za vospitna evidencija, - evidencija za izdadeni svidetelstva, - izve{tai i analizi. Soglasno ~l. 250 od Zakonot za naso~eno obrazovanie se izgotvuva godi{en izve{taj za

realizacijata na godi{nata programa, koj ponatamu se dostavuva do Ministerstvoto za obrazo-vanie i fizi~ka kultura.

Za ovie u~enici se potrebni specijalni u~ebnici izgotvuvani po skrateni programi. Me|utoa takvi u~ebnici, za `al, se u{te ne se izgotveni.

Vo ovoj u~ili{en centar se sre}avaat i "normalni" u~enici so sosema normalen koli~nik na inteligencija (90), na koi vo ovoj centar vo nikoj slu~aj ne im e mestoto. Me|utoa tie poteknuvaat od nepotpolni semejstva, kako i od semejstva so nesredeni i krajno naru{eni semejni odnosi.

Iako standardot za rabota i prestojot vo centarot e na relativno prose~no nivo sepak kako nedostatoci koi treba da se imaat vo predvid se slednite: del od krevetite se na spratovi, del od du{ecite e o{teten od nekontroliraano no}no mokrewe na del od {titenicite, a spalnite sobi i drugite prostorii slabo se provetruvaat!

Po na{e mislewe, najneophodna inicijativa {to treba vo najskoro vreme da se organiz-ira i sprovede e preseluvaweto na centarot vo novi prostorii na soodvetna lokacija. Navis-tina e krajno neprimerno, duri i nehumano, lesno mentalno retardiranite u~enici, najubavite godini od svojot `ivot da gi minuvaat vo ambient i okolina do samite gradski grobi{ta, {to vo sekoj slu~aj mo`e da ima sosema nepovolno vlijanie vrz nivniot sevkupen i taka naru{en psihi~ki razvoj.

Se ~ini deka osnovno pra{awe {to treba prioritetno da se razre{i, e menuvaweto na odnosot na po{irokata op{testvena zaednica kon ovie u~enici. Tie, vo sega{nite sostojbi vakvi kakvi {to se, imaat tretman na u~enici od ponizok rang. Smetame deka samo so kompleksno menuvawe na celokupniot dosega{en odnos (nedovolno seriozen) na op{testveno-ekonomskite strukturi kon ovaa kategorija na u~enici, uspe{no }e se razre{at i site dosega{ni projaveni negativni iskustva od ovaa op{testvena sfera.

7. 2. 7. Finansirawe na ustanovata (Centarot) Del od finansiskite sredstva za ovoj centar gi obezbeduva Ministerstvoto za obra-

zovanie i fizi~ka kultura (za platite na vrabotenite i za tekovnoto odr`uvawe na centarot a podra~jeto za zgri`uvawe finansiski se pokriva preku Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Imeno do sekoja op{tina se ispra}aat fakturi za mese~noto smestuvawe i ishra-nata na nivnite u~enici - koi gi ispra}a doti~nata op{tina, dodeka semejstvata ne pla}aat ni{to - se raboti za socijalno zagrozeni semejstva.

Specijalen dodatok na li~niot dohod za nastavnicite nema, a takov dodatok nema ni za no}nite smeni na vospituva~ite. Li~nite dohodi na vrabotenite ne se golemi. Za ilustracija platata na direktorot iznesuva 13.000 denari, a na vrabotenite so visoko obrazovanie 11.000 denari (zaedno so nadomestokot za nivniot trud).

189

7. 3. Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci - Skopje

7. 3. 1. Osnovni podatoci za ustanovata

a) Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci, ul. II Makednoska brigada, bb. , Topansko pole, Skopje. Tel: 263-545, 263-544 i 262-320. Direktor: Velimir \ur~inovski.

b) Zavodot e republi~ka ustanova od javen interes vo koja se zgri`uvaat, educiraat, rabotno osposobuvaat umereno mentalno popre~eni deca i mladinci.

7. 3. 2. Osnovawe na ustanovata Zavodot e osnovan so re{enie na Izvr{niot sovet na SRM br. 09 - 2745/1 od 27. 01. 1965

god. (SV SRM 1965/5) so odvojuvawe na Klonot za psihi~ki zaostanati deca vo Dra~evo od Zavodot za te{ko psihi~ki zaostanati deca vo Demir Kapija.

Zavodot e registriran pri sobranieto na op{tina Kisela voda, so re{enie br. 01-5849 od 1965 god., na registarski list br. 46,. str. 41. Negova preregistracija e izvr{ena vo Okru`niot stopanski sud - Skopje, so re{enie US br. 141 od 12. 11. 1977 god. , na registarski list broj 789.

Zavodot izvr{i zapi{uvawe na konstituiraweto vo rabotnite organizacii na zdru`en trud bez OOZT pri Okru`niot stopanski sud pod FI br. 1990/73, na den 31. 12. 1973 god.

7. 3. 3. Stanbeno prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Svojata dejnost zavodot ja ostvaruva vo nekolku odvoeni zgradi od cvrsta gradba. Vo

prvata, upravno - u~ili{na zgrada za izveduvawe na vospitno - obrazovniot proces postojat 12 u~ilinici, prostorii za rabota na logopedot, surdopedagogot, psihologot, socijalniot rabotnik i sl. U~ilnicite za u~enicite so umerena (i te{ka mentalna) retardiranost se nao|aat vo pristojna sostojba. Vo ovoj objekt postoi kino sala, sala za ritmi~ki ve`bi, nastavni~ka kancelarija, prostorija za razglasna stanica, foto laboratorija, kabineti i dr.

Za vospitna rabota i slobodni aktivnosti postojat drugi 5 prostorii.

Fiskulturnata sala se nao|a vedna{ do upravnata zgrada, a do nea e i zgradata vo koja nekoga{ bil pomesten bazenot. Spored ka`uvawata na vrabotenite bazenot ne bil dobro izgraden (ispu{tal voda) i zatoa se re{ile da go zatrupaat taka {to toj prostor sega se ureduva i prenamenuva vo dneven centar za umereno mentalno retardirani vozrasni lica.

Rabotilnicite na zavodot se smesteni vo posebna zgrada.

Internatskiot dela na zavodot se nao|a vo krajnata zgrada {to se nao|a neposredno do rabotilnicite. Ovaa zgrada se sostoi od prizemje i dva kata. Nejzinata nadvore{nost ima pristoen izgled poradi neodamna izvr{eno fasadirawe i renovirawe so pomo{ na sredstva obezbedeni so donatorstvo. Toa me|utoa ne mo`e da se ka`e za vnatre{nosta na zgradata vo koja dolgo vreme ne e ni{ta investirano. Sobite za spiewe se prenatrupani so kreveti (8-9). Vo niv nema nikakov drug mebel. Orman~iwata kade se ~uva ve{ot i li~niot probor na decata se pomesteni vo pretsobjata. Sanitariite i kupatilata se vo o~ajna sostojba.

Vo ovaa zgrada vo nekakov red edinstveno se dovedeni kujnata i trpezarijata koi se nao|aat vo prizemjeto.

Zgradata se zatopluva so pomo{ na interno parno greewe pomesteno vo podrumskite prostorii. Me|utoa zagrevaweto na vodata vo kupatilata e prefrleno na bojleri zaradi dotraenosta na cevkite.

Dvorot okolu ovie zgradi e ogromen prostor koj deluva zapu{teno. Trevata ne se navodnuva zaradi za{teda na voda. Na ovoj prostor se nao|a igrali{te za ko{arka, a vo tek e i izgradbata na edno pogolemo igrali{te za fudbal.

Zavodot raspolaga i so sopstvena ekonomija so povr{ina od 7 ha, od koi 5ha se obrabotlivi a se nao|aat vo Dra~evo.

190

Tabela br. 47: Vkupno korisen prostor vo Zavodot

R. br. Vid na prostorot Povr{ina vo m2

1 U~ilnici (8) 714

2 Rabotilnici (7) 628

3 Kabineti (2) 42

4 Biblioteka (1) 27

5 Pomo{ni prostorii 38

6 Kancelarii 246

7 Sali za doma}instvo 132

8 Fiskulturna sala 200

9 Podrumi so vkupna povr{ina 422

10 Spalni sobi (16) i ambulanta 667

11 Zanimalni (5) so vkupna povr{ina 178

12 De`urni sobi so vkupna povr{ina 63

13 Trpezarija so vkupna povr{ina 117

14 Kujna 119

15 Pomo{ni prostorii (4) 89

16 Magacini (4) so vkupna povr{ina 135

17 Kotlara so vkupna povr{ina (4) 174

18 Hodnici, holovi, sanitarni ~vorovi 1573

Vkupno 5554

19 Depadans Dra~evo (vkupna povr{ina) 717

20 Sportski igrali{ta 7000

21 Ozelenetidvorni povr{ini 10000

22 Ostanati dvorni povr{ini 20000

23 U~ili{na ekonomija so povr{ina 7ha

Tabela br. 48: Korisen prostor vo oddelot edukacija

R. br. Vid na prostorot Povr{ina vo m2

1 U~ilnici (14) so vkupna povr{ina 144

2 Kabineti (2) 28

3 Pomo{ni prostorii (2) 25

4 kancelarii (5) 230

5 Sala za sve~enosti 88

6 Fiskulturna sala 133

7 Holovi - stepeni{ta 564

8 Ostanato (podrumi, bazen i dr.) 422

9 Sportski tereni (fudbal, rakomet, odbojka) 4666

10 Ozeleneta dvorna povr{ina 6666

11 Ostanata dvorna povr{ina 300

12 U~ili{na ekonomija 5ha

Vkupno

191

Tabela br. 49: Korisen prostor od oddelite za rabotno osposobuvawe

vo industriska nasoka i zemjodelie

R. br. Vid na prostorot Povr{ina vo m2

1 Rabotilnici (7) so vkupna povr{ina 628

2 U~ilnici 4 238

3 Kancelarii 5 116

4 Holovi 402

5 Pomo{ni prostorii 14

6 Sanitarni jazli so vkupna povr{ina 48

7 Biblioteka 9

8 Sala za sve~enosti 1 44

9 Fiskulturna sala 67

10 Kabineti 1 14

Vkupno 1.579

11 Sportski igrali{ta 2.333

12 Ozeleneto dvorni povr{ini 3.334

13 Ostanati dvorni povr{ini 6.666

14 Ekonomija 2.5 ha

Tabela br. 50: Ostanat korisen prostor (internat i dr. )

R. br. Vid na prostorot Povr{ina vo m2

1 Spalni 16 i 1 ambulanta 660

2 Dru{tveni prostorii 5 so korisen prostor 178

3 De`urni sobi 3 63

4 Ambulanta 7

5 Trepezarija 1 116

6 Kujna 1 119

7 Pomo{ni prostorii na kujnata 4 89

8 Magacini 4 135

9 Stepenici 95

10 Hodnici, holovi, sanitarni jazli 185

11 Kotlara 174

Vkupno 2.080

[to se odnesuva do prostornite uslovi, Zavodot raspolaga so prostor graden namenski. Me|utoa podolg period nema{e investicioni vlo`uvawa so koi bi se izvr{ile sanacii na objektite. Vo 1994 god. Ministerstvoto za trud i socijalna politika preku Evropskata zaed-nica obezbedi sredstva za investiciono odr`uvawe pa ottamu bea izvr{eni slednite raboti: kompletno molerisuvawe na internatskata zgrada, obnovuvawe na fasadata na internatot, obnovuvawe, kompletna popravka i bojadisuvawe na drvenarijata na internatot, postavuvawe na radijatori vo kupatilata, hodnicite i vo nekoi od spalnite sobi, molerisuvawe na trepe-zarijata i kujnata, popravka i zamena na site iskriveni oluci vo zavodot, povrzuvawe na kanalizacijata od pred vlezot na kujnata so gradskata kanalizacija, kompletna popravka na sanitarniot jazol vo rabotilnicite i sl. Isto taka preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika vo zavodot se obezbedeni: ~ar{afi, }ebiwa i pribor za ishrana.

Poslednite nekolku godini brojot na decata vo zavodot se namaluva, taka {to del od prostorot ostanuva neiskoristen. Od tie pri~ini u{te pred 3 godini e pokrenata inicijativa pred nadle`nite organi za pro{iruvawe na dejnosta na zavodot so otvorawe na u{te edna organizaciona edenica - Dneven centar za rabotno anga`irawe i okupacija na umereno i te{ko retardirani vozrasni lica.

Zavod raspolaga so dovolno prostorii i drugi uslovi za izvr{uvawe na svojata dejnost, no neophodno se potrebni opredeleni zafati i sredstva za istata adekvatno da odgovori dokraj na svojata namena. Imeno vo ovie prostorii se raboti 25 god. taka {to objektite i opremata vo golema mera se o{teteni. Vo prethodnata godina se dobeni namenski sredstva, a oddeluvani se i

192

od redovnata smetka za najneophodno tekovno odr`uvawe me|utoa toa ne be{e dovolno za da se izvr{at site popravki. Spored op{tite sogleduvawa i posebnite predlozi od rakovoditelite na oddelite i slu`bite vo zavodot, vo idnina }e im se dava prioritet na slednive raboti: kompletna rekonstrukcija na sanitarnite jazli, bojadisuvawe na del od stolarijata, varosuvawe na del od prostoriite, postavuvawe vines plo~ki vo internatot, nabavka na oprema vo kujnata, dopolnuvawe na alati vo oddelot za rabotno osposobuvawe, nabavka na nadgledni sredstva za edukacija, nabavka na ma{ini za pi{uvawe i smetawe, rekonstrukcija na zgradata, nabavka na postelnina, na patni~ko vozilo i kombe, nabavka na protivpo`arni creva, dovr{uvawe na stajata za sviwi, nabavka na za{titna obleka na {titenicite i rabotna obleka za vrabotenite, nabavka na pumpa za voda i sredstva za adaptacija na zatvoreniot bazen vo rabotilnici za potrebite na dnevniot centar.

7. 3. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata

Tabela br. 51: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Nastavnici 19 13 6 - - - - -

3 Psiholog 1 1 - - - - - -

4 Socijalen rabotnik 1 - 1 - - - - -

5 Negovtelka 1 - - 1 - - - -

6 Rakovoditel 1 1 - - - - - -

7 Agronom - in`iner 1 1 - - - - - -

8 Drvodelec 1 - - - - 1 - -

9 Metalec 1 - - - - 1 - -

10 Dr. instruktori 8 - - 1 - - 5 2

11 Gotva~i 3 - - - - - 3 -

12 Pomo{nici gotva~i 1 - - - - - - 1

13 Sadomija~i 3 - - - 3 - - -

14 Lekar specijalist 1 1 - - - - - -

15 Medicinska sestra 2 - - 2 - - - -

16 Neguvatelki 4 - - 4 - - - -

17 Sekretar 1 1 - - - - - -

18 Daktilograf 1 - - 1 - - - -

19 Voza~ 1 - - - - 1 - -

20 Voza~, lo`a~ i hausmajstor

3 - - - - 3 - -

21 Higieni~ari, pera~ki, ~uvari

12 - - - - - - 12

22 [ef na smetkovodstvo 1 1 - - - - - -

23 Smetkovoditeli 3 - - 3 - - - -

24 Blagajnik i doma{in 1 - - - - 1 - -

Vkupno 72 20 7 12 3 7 8 15

Od vkupniot broj vraboteni (73) direktorot na Zavodot e so defektolo{ki faklutet. Site nastavnici vo oddelenieto za edukacija (19) isto taka se defektolozi. Oddelenieto za rabotnoosposobuvawe go so~inuvaat 11 vraboteni instruktori (od red. br. 7 - 10). Oddelot kujna go so~inuvaat vrabotenite od red. br. 11 - 13, oddelenieto za zdravstvo od red. br. 14 - 16, slu`bata za pravni i administrativni raboti od red. br. 17 - 21 i slu`bata za materijalno - finansisko rabotewe red. br. 22 - 24.

7. 3. 5. Podatoci za {titenicite vo ustanovata Umereno mentalno retardiranite {titenici vo ovoj zavod se obrazuvaat na specifi~en

na~in. Podeleni se vo ~etri nivoa i toa:

193

- prvo nivo, {titenici od 6 - 8 godini, - vtoro nivo, {titenici od 9 - 11 godini, - treto nivo, {titenici od 12 - 14 i - ~etvrto nivo, {titenici od 15 - 17 godini. Za uspe{no zavr{uvawe na ovoj vid obrazovanie ne se izdava svidetelstvo.

Pokraj ovie ~etiri nivoa postoi i posebno kombinirana grupa za mentalno retardira-nite lica koi imaat dopolnitelni pre~ki - pre~ki vo sluhot i govorot.

Sledniot ~ekor e rabotno osposobuvawe na ovie lica koi se obu~uvaat za slednive stru-ki: metalska, drvodelska, pleta~ka, perewe na vozila, perewe i peglawe na ve{, doma}istvo (servirawe i ~istewe) i zemjodelie. Umereno mentalno retardiranite lica mo`at samo da se priu~at na vr{ewe del od operaciite vo ramkite na ovie struki za {to im se izdava uverenie vo koe se naglasuva deka sami mo`at da ostvaruvaat to~no nazna~eni dejnosti, deka mo`at da os-tvaruvaat opredeleni dejnosti so pomo{ na drug, ili pak, deka ni{to ne se sposobni sami da rabotat.

Brojnata sostojba na {titenicite vo zavodot na krajot od 1994 god. iznesuva{e 79 {titenici od koi 68 bea internatski smesteni, a 11 samo so dneven prestoj. Vo tekot na 1995 god. ovoj broj se poka~i na 140 taka {to do juli ovaa godina so internatskoto smestuvawe bea opfateni 115 {titenici, a samo so dneven prestoj od gradot Skopje 25 {titenici. Inaku kapacitetot na zavodot e 140 mesta za {titenici so internatsko smestuvawe i 115 za {titenici za rabotno osposobuvawe od podra~jeto na grad Skopje.

Za odbele`uvawe e deka vo ovoj Zavod internatski se smesteni i vklu~eni vo nastavata i 20 {titenici so te{ka mentalna retardiranost. Vrabotenite se svesni deka na ovaa kategorija lica ne mo`at da im ja obezbedat potrebnata za{tita i rahabitlitacija, no sepak gi prifa}aat za{to za niv gi dobivaat potrebnite sredstva, a i sakaat da im pomognat.

7. 3. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Celokupnata aktivnost i rabota na zavodot e naso~ena kon naso~uvawe na zada~ite za

koi e osnovan:

- Vosputuvawe, socijalizacija, korekcija i modifikacija na odnesuvaweto na {tite-nicite so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj.

- Rabotno osposobuvawe na {titenicite so umereni pre~ki vo psihi~kiot razvoj za opredeleni operacii i aktivnosti od industriska i zemjodelska nasoka, kako i vo celokupnite dejnosti koi se dostapni na nivnite mo`nosti za rabotno anga`irawe i okupacija.

- Smestuvawe, ishrana, zgri`uvawe i zdravstvena za{tita na decata i mladincite od vnatre{nosta na zemjata a za oni e od Skopje se organizira prevoz i dneven prestoj.

Celokupnata dejnost na zavodot organizaciono e postavena na toj na~in {to se ostvaruva preku 6 oddeli ili slu`bi i toa:

a) Oddel za edukacija b) Oddel za rabotno osposobuvawe v) Oddel za zdravstvo i internat g) Slu`ba za pravni, personalni i op{ti raboti d) Slu`ba za finansisko i materijalno rabotewe i |) Oddel kujna. Konkretnite zadol`enija i dejnosti {to proizleguvaat od vakvata oraganizaciona

postavenost mo`at da se sogledat od sledniov kratok pregled

a) Oddel za edukacija

Osnovnite zada~i na ovoj oddel vo sklopot na organizacionata postavenost na zavodot se vospitanie i obrazovanie na u~enicite so umereni pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Kako sostaven del na edinstveniot sistem na obrazovanieto ovoj oddel gi ima slednive celi i zada~i:

- opservacija na novoprimenite u~enici i nivno rasporeduvawe vo soodvetnite nivoa i grupi spored kriteriumite - kalendarska vozrast, mentalni i fizi~ki mo`nosti i osobini na deteto, usvoenosta na programskite sodr`ini i socijalizacijata,

- gri`a za ostvaruvawe i ubla`uvawe na pri~inite i nedostatocite vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj na decata,

194

- pottiknuvawe na razvojot na sposobnostite kaj u~enicite i korekcija na nivnite nedostatoci,

- osposobuvawe na u~enicite za samopomo{ i samoza{tita, - socijalizacija na u~enicite odnosno nivna integracija vo sredinata, - naso~uvawe na sposobnostite i profesionalno orientirawe na u~enicite i - podigawe na zdravstvenoto i fizi~koto nivo kako i rabotnite sposobnosti za podobar

li~en `ivot na u~enicite. Organizacionata postavenost na rabotata vo oddelot edukacija se zasnova vrz nastavniot

plan i programskata struktura i gi opfa}a slednite oblasti: vospitno - obrazovna rabota, slobodni aktivnosti i javna kulturna dejnost, op{testveno korisna rabota na {titenicite, organizirano slobodno vreme i sledewe na napredokot na u~enicite. Sekoja od ovie dejnosti pretstavuva posebno podra~je vo programskata struktura na vospitno - obrazovnata rabota.

Vospitno - obrazovnata rabota se organizira i se izveduva po vospitno - obrazovni pod-ra~ja i kvalitativno se opredeluva so nastavniot plan, a sodr`inski so nastavnite programi. Rabotata se izveduva vo dve smeni i toa prvata, od 8 - 13 ~. , a vtorata od 13 - 18 ~. Za dnevnite, nedelnite i no}nite smeni se izgotuvaat rasporedi {to sekoga{ se po~ituvaat. So sekoja grupa rabotat po dvajca defektolozi (po eden vo smena). Vremeto od 7 - 8 ~. i od 18 - 20 ~. e pokrieno so de`urstvo na nastavnicite. Po odnapred utvrden raspored nastavnicite de`uraat preku no} od 20 - 07 ~. so toa {to naredniot den se slobodni. Ovde trreba da se istakne deka mnogu ~esto se javuvaat grupi {to ostanuvaat slobodni i za niv treba da se bara drugo re{enie.

Slobodnoto vreme na u~enicite organizirano se ostvaruva vo ve~ernite ~asovi od 18 - 21 ~. kako i vo sabotite, nedelite i dr`avnite praznici. Sekoj defektolog za svojata rabota so grupata izgotvuva godi{en raspored spored nastavniot plan i programite. Isto taka se izgotvuva nedelen plan za rabota. Osnoven princip vo rabotata na defektologot e {to e mo`no pogolema individualizacija i steknuvawe na novi znaewa, ve{tini, naviki, razvivawe i korekcija na govorot, steknuvawe na kulturno - higienski naviki, naviki za samoodr`uvawe i samopomo{, sozdavawe na rabotni naviki, formirawe na pravilen odnos kon postarite, kon semejstvoto i kon po{irokata okolina na {titenicite.

Stru~niot tim na zavodot odnosno komisiite za priem i rasporeduvawe prezemaat ak-tivnosti za pribirawe na novi {titenici so posredstvo na cirkularno pismo od site centri za socijalna rabota. Vo tekot na 1994 god. na ova pismo se dobieno odgovori od 16 centri. Spored utvrden raspored bea povikani okolu 40 - 50 roditeli me|utoa na razgovor dojdoa samo 20. Razgovorot e voden od kompleten stru~en tim (Kumanovo, Tetovo, Negotino) ili samo od strana na poodelni ~lenovi na stru~niot tim. So ovaa aktivnost bea pribrani 12 novi {titenici od koi 2 po nekolku dneven prestoj si zaminaa.

Rabotata na psihologot glavno se sostoi vo individualni ispituvawa na u~enicite pri nivnata kategorizacija, koga se isprateni od nastavnicite i instruktorite na razgovor poradi neprilagodeno odnesuvawe i sl. Psihologot se anga`ira i vo timskata komisiska rabota. Vr{i konsultacii so rakovoditelot, nastavnicite i instruktorite za tretmanot na oddelni u~enici i ostvaruva del od programata za edukacija vo zavodot.

Socijalniot rabotnik formira dosieja, vr{i redovna korenspondencija so roditelite i staratelite na {titenicite, blagovremeno gi re{ava problemite na {titenicite koi se smesteni vo semejstva ili vo drugi ustanovi za vreme na letniot i polugodi{niot raspust.

Brojot na izvr{iteli spored profil i stepen na stru~na podgotovka odgovara na celite utvrdeni so Aktot za organizacija i sistematizacija na rabotata i rabotnite zada~i vo oddelot. Rabotata vo oddelot ja izvr{uvaat slednite rabotnici: rakovoditel (1), so visoka stru~na sprema; psiholog (1) so vi{a stru~na sprema; socijalen rabotnik (1) so vi{a {kolska spema; 11 defektolozi so visoka stru~na sprema; 3 defektolozi so vi{a {kolska spema; nastavnik po fizi~ko vospituvawe (1) so visoka stru~na sprema; nastavnik po muzi~ko vospituvawe (1) so vi{a {kolska sprema; nastavnik po ritmika (1) so sredna stru~na sprema; negovatelka (1), so sredna stru~na sprema ili vkupno 21 izvr{itel.

Vo zavodot postoeja i se u{te postojat mnogu objektivni pote{kotii za organizirawe na zabavniot `ivot za{to zanimalnite ne se snabdeni so neophodnite sredstva. Za taa cel glavno se koristat televizori, radio - kasetofoni, muzi~ki sistemi i rekreativni fizi~ki aktiv-nosti. Zaradi nemawe sredstva vo 1994 god. ne e realizirano planiranoto letuvawe. Postojan i osnoven problem vo rabotata na oddelot od materijalna i finansiska priroda e i nemaweto soodvetni nagledni sredstva i pomagala, otsustvoto na didakti~ki materijali, oskudnosta so

195

video kaseti, pa|aweto i stagniraweto na brojot na {titenicite, neredovnoto zemawe i vra}awe na eksternite u~enici i sl.

b) Oddel za rabotno osposobuvawe, rabotno - proizvodno anga`irawe i okupacija

Osnovna zada~a na ovoj oddel e rabotno osposobuvawe na umereno mentalno retardirani deca i maldinci na vozrast od 16 - 21 god. od Republikata i od gradot Skopje, i rabotno - proizvodno anga`irawe i okupacija na vozrasno umereno mentalno retardirani lica postari od 21 godina od gradot Skopje.

Vo svojata organizaciona postavenost ovoj oddel ima:

- oddelenie za rabotno osposobuvawe na mladincite od dvata pola od 16 - 21 god. od celata zemja so internatsko smestuvawe i od gradot Skopje so eksterno smestuvawe i

- oddelenie za rabotno - proizvodno anga`irawe i okupacija na vozrasni, umereno men-talno retardirani lica od gradot Skopje.

Oddelenieto za rabotno osposobuvawe e organizirano za prakti~na obuka na mladincite od odreden proizvoden proces i vospitno-obrazovna rabota naso~ena kon zgolemuvawe na adaptivnite sposobnosti za komuniciraawe vo socijalnata i rabotnata sredina vo koja `iveat.

Prakti~nata obuka koja ja izveduvaat instruktori se vr{i vo pretpladnevnata smena vo industrisko - zanatskata i vo zemjodelskata nasoka vo rabotilnicite: za obrabotka na drvo, za obrabotka na plastika, metalska rabotilnica, avtoservis, servis za perewe i peglawe na ali{-tata, kabinet za doma}instvo i ekonomija vo koja se zastapeni gradinarstvo, poqodelstvo, ovo{tarstvo i sto~arstvo.

Vospitno - obrazovnata rabota ja izveduvaat defektolozite vo popladnevnata smena vo 4 vospitni grupi.

Prakti~nata obuka i vospitno - obrazovnata rabota od metodsko didakti~ki aspekt se prilagodeni na vidot i na stepenot na psihofizi~kite nedostatoci kaj u~enicite i vo prv red se naso~eni kon zgolemuvawe na nivnata socijalna prilagodlivost.

Sledeweto na stru~nata problematika od rabotata so u~enicite se vr{i od strana na stru~en tim vo koj u~estvuvaat: psihologot, pedagogot, defektologot, socijalniot rabotnik i lekar specijalist.

Oddelenieto za rabotno - proizvodni aktivnosti e samo normativno oblikuvawe na ona {to se u{te ne otpo~nalo so rabota. Vo 1993 god. izvr{enie se opredeleni podgotvitelni raboti, te. izgotven e materijal za funkcionalnata i organizacionata postavenost na takvoto oddelenie i e dostaveno barawe do resornoto ministerstvo za dobivawe na potrebnata soglas-nost za negovot formirawe. Pri toa, e prilo`en i spisok na potencijalnite korisnici. Od Ministerstvoto za trud i socijalna politika e dobiena na~elna usna soglasnost za otvorawe na dneven centar, izgotvena e specifikacija na najneophodnata oprema i dobieni se ponudi za nabavka na istata koi se dostaveni do ministerstvoto zaradi dobivawe na sredstva.

Na ekonomijata vo Dra~evo i pokraj mnogu nepovolnite klimatski uslovi i nedostigot na voda za navodnuvawe postignati se dobri rezultati.

Pojdovna osnova i pretpostavka za rabotnoto osposobuvawe i razvivawe na preostanatite psihofizi~ki sposobnosti kaj u~enicite po pat na organizirano proizvodstvo proizleguvaat od finalnite proizvodi i uslugi {to se barani na pazarot. Me|utoa vo izminatiot period ima{e silen negativen odraz postojnata ekonomska kriza vo zemjata. Nedostigot na materijali i surovini kako i na finansiski sredstva za blagovremeno nabavuvawe na potrebniot materijal rezultira{e so sopirawe na rabotata vo rabotilnicite za prakti~na obuka, osobeno vo drvodelskata i metalskata. Ottamu rabotata vo ovie dve rabotilnici be{e svedena glavno na razni popravki na zavodskiot inventar kako i na poedine~ni uslovi za gra|anite i rabotnite organizacii.

Sostojbata i vo drugite rabotilnici kako i vo ekonomijata se u{te ne e na potrebnoto nivo. Seriozen problem pretstvuva defektot na ma{inata za izrabotka plasti~ni materijal. Ottamu zavodot be{e prisilen da nosi alati za izrabotka na poedini proizvodi kaj drugi proizveduva~i i so pomo{ na nivnite ma{ini da gi zadovoluva potrebite na pazarot. Od tie pri~ini se pobarani i dobieni sredstva od angliskata ambasada vo iznosot 15.000 DEM i 7.000 DEM od Ministerstvoto za trud i socijalna politika. So tie sredstva zavodot nabavi nova avtomatska ma{ina za plastika so zna~itelno zgolemeni performansi i kapacitet.

196

v) Oddelenie za zdravstvo i internat

Vo 1994 god. zdravstvenata za{tita be{e naso~ena kon za~uvuvawe na zdravjeto na {titenicite preku preventivna i kurativna zdravstvena za{tita. Za taa cel vo zavodot bea anga`irani eden lekar specijalist, dve medicinski sestri, 4 neguvatelki i edna studentka koja rabote{e sekoja vtora no}.

g) Slu`ba za pravno - personalni i op{ti raboti

Slu`bata za pravno - personalni i op{ti raboti ja vr{i celokupnta pravna rabota, adminmistrativno - tehni~kite raboti i ja vodi personalnata evidencija vo zavodot.

d) Oddelenie kujna

Celokupnata ishrana na {titenicite vo zavodot e vo soglasnost so normativite postaveni od Zavodot za unapreduvawe na doma}instvoto. Toa zna~i deka listata na jadewa za {titenicite e raznovrsna i sekoga{ pod kontrola na lekar.

7. 3. 7. Finansirawe na ustanovata - Oddelot za edukacija i del od tehni~kiot personal (higieni~ari i sl. ) se pokrieni so

sredstva od Ministerstvoto za obrazovanie. - Oddelot za rabotno osposobuvawe na {titenicite se finansira od Ministerstovo za

obrazovanie. - Oddelot za zdravstvo i Oddelot kujna se finansiraat od strana na Ministerstvoto za

trud i socijalna politka. Ova ministerstvo pokriva 1/3 od tro{ocite i za parnoto zatopluvawe.

- Ishranata, tro{ocite za odr`uvawe na higienta i smestuvaweto na decata se finan-siraat od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe. Toa e slu~aj samo za onie {titenici koi imaat uredna dokumentacija deka nivnite roditeli se vraboteni od-nosno osigurenici. Pritoa od strana na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe roditelite na ovie deca se zadol`eni na opredelena participacija vo tro{ocite za internatskoto smestuvawe vo minimalni iznosi od 100-500 denari. Ovie sredstva me|utoa roditelite naj~esto ne gi uplatuvaat. Za onie {titenici ~ii {to roditeli ne se vraboteni (ne e osigurenici), tro{ocite za internatskoto smestuvawe gi pokriva Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

- Vo odreden mal del zavodot obezbeduva sredstva i od sopstveni izvori. Va`no e da se spomne deka od 01.01.1994 god. so donesuvaweto Zakonot za plati, zavodot e

obvrzan da uplatuva 20% vo Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, obvrska od koja dotoga{ be{e osloboden. Toj fakt nu`no dovede do namaluvawe na platite na vrabotenite.

7. 4. Specijalen zavod - Demir Kapija

7. 4. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Specijalen zavod - Demir Kapija, ul. Naum Naumovski, br. 4. Tel: 093/66-237. Direktor: @ivko Angelovski. b) Osnovna dejnost na Zavodot e slednata:

- za{tita na deca i mladinci so pre~ki vo razvojot i so naru{uvawa vo odnesuvawata; - socijalna za{tita na vozrasni lica so fizi~ki i psihi~ki nedostatoci.

Na smestenite lica zavodot im obezbeduva:

- postojano smestuvawe, nega i zdravstvena za{tita; - osposobuvawe za `ivot po pat na rehabilitaciono korekcionen tretman i vospitno

- raboten proces; - vospitno - zabaven `ivot.

7. 4. 2. Osnovawe na ustanovata Zavodot e ustanova od oblasta na socijalnata za{tita namenet za smestuvawe, nega,

zdravstvena za{tita i rehabilitacija na te{ko i najte{ko mentalno raterdirani lica. Svoite prvi po~etoci vo ovaa smisla, zavodot gi imal u{te vo kralstvo SHS, a inicijator za negovoto

197

otvorawe bil toga{niot minister Mehmed Spaho. Zgradata porano bila hotel, muzej, `elezni~arsko odmarali{te.

Vo sega{nata forma, Zavodot e osnovan so re{enie na Izvr{niot sovet na SRM 204 od 20.10.1958 god. objaveno vo Slu`ben vesnik na SRM br. 34 od 1958 god. Na osnova na Zakonot za socijalna za{tita, objaven vo Slu`ben vesnik na SRM br. 10 od 1970 god. Zavodot e preimenuvan i go dobiva sega{niot naziv: Specijalen zavod - Demir Kapija.

Zavodot e zapi{an vo sudskiot registar vo Okru`niot stopanski sud - Skopje, so re{enie fi br. 2495 od 1973 god.

7. 4. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~kite mo`nosti i opremata

na Zavodot Zavodot e smesten na samiot kraj na naselbata, vo dvostpratna zgrada izgradena vo 1931

god. Objektot e od cvrsta gradba, me|utoa e nefunkiconalen, bidej}i bil graden za sosema drugi nameni. Vo ramkite naZavodot funkionira i depandans, koj se nao|a na okolu 5km oddale~enost od Zavodot na sprotivnata strana nadvor od naselbata. Depandansot go so~unuvaat 3 paviqoni za smestuvawe na te{ko mentalno retardirani lica. Ovie prostorii se gradeni v o1970 god. i sega se zna~itelno o{teteni, taka {to naskoro }e bidat renovirani.

So ogled na stepenot na retardiranost na {titenicite (se raboti za najte{ki slu~ai) vo Zavodot nastava ne se odr`uva, odnosno ne postojat posebni prostorii nameneti za obrazovanie. Za obavuvawe na vospitniot proces postojat zanimalni, opremeni so televiziski aparati, video aparati, so vkupno 300m2 povr{ina. Prostorot vo rabotilnicite iznesuva 310m2, prostorot za ishrana i dneven prestoj 950m2, prostorot za smestuvawe (stacionarot) iznesuva 3307m2, odnosno Zavodot raspolaga so vkupno korisna povr{ina od 33887m2.

Zavodot raspolaga so dvorno mesto, delumno ogradeno, so {etali{ta i zeleni povr{ini koi mo`at da bidat i podobro uredeni.

Tabela br. 52: Brojot, vidot i kapacitetot na prostoriite vo

specijalniot zavod - Demir Kapija

R. Vid na prostorija Oddel Vkupno

br. A B C

A1 A2 A3 A4 B1 B2 B3 B4 B5 C1 C2

1 Spalna 2 2 2 2 3 4 2 2 3 2 2 26

2 Zanimalna 1 1 1 1 1 - - - 1 2 2 10

3 Kancelarija (de`urna) 1 1 1 1 1 1 1 1 1 2 2 13

4 Sanitarii 1 1 1 1 1 - 1 1 1 2 2 12

5 Kupatilo so WC 1 1 1 1 1 - - - - - - 4

Broj na kreveti 29 22 24 24 23 40 28 28 27 30 30 305

Broj na korisnici 37 28 24 24 30 41 28 28 30 40 32 343

Od ovoj pregled vedna{ stanuva voo~liva prebukiranosta na Zavodot so korisnici, taka {to smestuva~kite kapaciteti se nedovolni za zadovoluvawe na narasnatitie potrebi od vakov vid na zgri`uvawe. Vsu{nost i od ~isto humana gledna to~ka nedozvolivo e vo vakva ustanova da bidat smesteni pove}e {titenici odkolku {to ima slobodni kreveti.

Osven toa, op{tite uslovi vo koi se smesteni {titenicite se pove}e od o~ajni. Prostoriite se neprovetreni a bidej}i se raboti za {titenici so najte{ka mentalna retar-drianost koi ne mo`at da gi kontroliraat fiziolo{kite potrebi, od spalnite sobi i zani-malnite se {iri neprijatna mirizba. Vo pogled na odr`uvaweto na higienata na {titenicite, koi site vraboteni vo Zavodot gi narekuvaat "deca" (iako ima i lica vo poodminati godini), itno mora da se prezemat neophodnite merki za nejzino doveduvawe na kakvo - takvo "normalno" ~ove~ko nivo.

198

7. 4. 4. Podatoci za vrabotenite Vo Specijalniot zavod - Demir Kapija vo ~ij sostvav vleguva i depandansot, vraboteni se

vkupno 162 lica na neopredeleno vreme i toa vo slednite oddeli {to ja so~inuvaat organizacionata struktura na Zavodot:

- oddel za administrativno - finansisi i op{to tehni~ki raboti so ekonomijata; - oddel za smesuvawe, nega i zdravstvena za{tita na najte{ko mentalno retardirani

lica; - oddel za rehabilitaciono korekcionen tretman i vospitno raboten proces.

Tabela br. 53: Struktura na vrabotenite vo Specijalen Zavod - Demir Kapija

R. Rabotno mesto Broj na Pol Stru~na

br. Izvr{. Ma{ki `enski sprema

1 Direktor 1 1 VSS

2 Sekretar 1 1 VSS, VS

3 [ef na smetkovodstvo 1 1 VSS, VS

4 Bilansist 1 1 VSS, VS

5 Referent za nabavka 1 1 VS, SS

6 Knigovoditeli 2 2 VS, SS

7 Blagajnik 1 1 SS

8 Magacioneri 2 2 SS

9 Referent po rab. Odnosi 1 1 VS, SS

10 Referent po Ono-arhiver 1 1 SS

11 Odg. na tehn. slu`ba 1 1 SS, KV

12 Hausmajstori 3 3 KV

13 Elektri~ari 2 2 KV

14 Voza~i na kombe 2 2 KV

15 ^uvari 6 6 SS, NKV

16 Odgovoren na peralna 1 1 KV

17 Pera~ki-krpa~ki 4 4 NKV

18 Pera~ki 3 3 NKV

19 Odgovoren gotva~ 1 1 KV

20 Gotva~i 3 1 2 KV

21 Sadomija~ki 4 4 NKV

22 Servirka 1 1 NKV

23 ^ista~ka vo administr. 1 1 NKV

24 Lekar-rakovoditel 1 1 VSS

25 Glavna med. Sestra 1 11 VS, SS

26 Medicinski sestri 9 1 8 SS

27 Fizioterapeut 1 1 SS

28 Laborant 1 1 SS

29 Negovateli 67 8 59 SS

30 Berber 1 1 KV

31 Odg. socijalen rabotnik 1 1 VSS, VS

32 Socijalen rabotnik 1 1 VSS, VS

33 ^ista~ki 9 9 NKV

34 Rakovoditel na depandans 1 1 VSS

35 Defektolozi 4 - 4 VSS, VS

36 Vospituva~i 6 - 6 VS

37 Instruktori 5 4 1 SS, KV

38 Odgovoren na ekonomija 1 1 - VS, SS

39 Traktorist 1 1 - KV

40 Op{ti rabotnici 8 - 8 NKV

Vkupno 162 43 119

199

Od prilo`eniot pregled mo`e da se konstatira mo{ne nepovolna ekipiranostna Zavodot so stru~en kadar. Imeno, od vkupno 162 vraboteni samo 10 lica imaat visoko obrazovanie, a od niv samo eden e lekar i toa so op{ta praksa. Vo Zavodot, vo koj vo momentot na posetata bea zgri`eni 466 {titenici i toa kako {to e poznato najte{ko mentalno retardirani, nema vraboteno nitu eden lekar - neuropsihijatar, psiholog, sociolog, {to sekako od aspekt na sovremeniot medicinsko - edukativen tretman na zgri`enite {titenici pretstavuva primarna potreba.

7. 4. 5. Podatoci za {titenicite Vo Specijalniot zavod - Demir Kapija kako {to napomenavme se semstuvaat najte{ko

mentalno reatrdirani lica, dodeka vo negoviot dependans e zgri`ena kategorijata na te{ko mentalno retardirani lica.

Vo juni 1995 god, vo zavodot bile smesteni vkupno 466 {titenici od koi 251 ma{ki i 215 `enski.

Stacionarot na Zavodot e podelen na tri oddeli (A, B i C) koi ponatamu se podeleni vo pove}e blokovi vo koi posebno se smesteni vozrasnite {titenici, decata, kako i {titenicite koi poka`uvaat odreden stepen na agresivno odnesuvawe (prozorcite od nivnite prostorii se ogradeni so `elezni {ipki, vidi tabela br. 6).

Vkupnot broj na najte{ko mentalno retardirani lica semsteni vo stacionarot na zavodot vo vremeto na na{ata poseta iznesuval 343 lica, dodeka kapacitetite se nameneti za vkupno 305 korisnici.

Sli~no kako i vo zavodot, i vo negoviot depandans so godini nanazad kapacitetite se popolneti nad maksimalno predvideniot broj. Iako kapacitetot na trite paviqoni za smestuvawe iznesuva 105 korisnici, za vreme na na{iot prestoj vo niv bea smesteni 123 {titenici.

Tabela br. 54: Broj na semsteni {titenici vo Specijalniot zavod - Demir Kapija

i negoviot Depandans, spored vozrasta i polot

R. Vozrast Pol Vkupno

br. ma{ki `enski

1 Od 1 - 6 god. 14 10 24

2 Od 7 - 14 god. 37 35 72

3 Od 15 - 18 god. 29 21 50

4 Od 19 - 24 god. 33 24 57

5 Nad 25 god. 138 125 263

Vkupno 251 215 466

Treba da se napomene deka licata so najte{ka mentalna raterdiranost, vo zavodot se do`ivotno zgri`eni, so {to istovremeno na nivnite semejstva im se ovozmo`uva na nekoj na~in normalen op{testven i semeen `ivot.

7. 4. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na Zavodot Najzna~aen oddel vo Zavodot preku koj se odviva negovat osnovna dejnost pretstavuva

oddelot za smestuvawe, nega i zdravstvena za{tita na najte{ko mentalno retardiranite lica, preku koi prakti~no se izveduva smestuvaweto, negata i zdravstvenata za{tita.

Smestuvaweto se vr{i po oddelenija soglasno psihofi~kite karakteristiki na korisnicite.

Negata, higienata i ishranata se izvr{uvaat preku redovno bawawe, oblekuvawe i soodvetna ishrana spored utvrdenite normativi i standardi. Sepak na ovoj plan potrebni se i dopolnitelni sredstva, no i inicijativi za podigawe na kvalitetot na negata, higienata i ishranata na zadovolitelno nivo.

Zdravstvenata za{tita se obavuva preku preventivna i kurativna rabota.

Preventivnata rabota se obavuva preku: sekojdnevni viziti, laboratoriski ispituvawa i kontroli, sistematski pregledi, kontrolni pregledi, sproveduvawe na soodvetni merki protiv zarazni zaboluvawa, izolirawe i prijavuvawe na zarazni bolesti, higiensko-sanitaren nadzor

200

na korisnicite, prostoriite i sanitarnite jazli, spored uka`anite potrebi se primenuva dezinfekcija, dezinsekcija i deratizacija.

Kurativnata rabota se izveduva preku sproveduvawe na merki i aktivnosti za lekuvawe na nastanatite zaboluvawa, se vr{i odreduvawe na soodvetna terapija, kontrolirawe na sos-tojbata, sproveduvawe na dietalna ishrana i upatuvawe na korisnicite vo drugi zdravstveni ustanovi.

Drug zna~aen oddel vo Zavodot pretstavuva oddelot za rehabilitaciono - korekcionen tretman i vospitno - raboten proces. Preku ovoj oddel, pokraj smestuvaweto, negata i zdravstvenata za{tita se sproveduva i rabotna okupacija kako i vospitno - zabavniot `ivot na {titenicite.

Vo taa smisla korisnicite se rasporeduvaat vo rabotni grupi soglasno nivnite psihofizi~ki sposobnosti. Rabotnata okupacija se izvr{uva preku slednite grupi koi se organizirani vo oddelot: {iva~ka rabotilnica, rabotilnica za izrabotka na tapiserii, grupi za odr`uvawe na higienata vo paviqonite i trpezarijata, grupa za rabota vo ekonomijata i parkot, grupa za otstranuvawe na tehni~ki nedostatoci.

Vospitno - zabavniot `ivot se sproveduva preku slednite aktivnosti: sledewe na TV programa, slu{awe na muzika, organizirawe na izleti, organizirawe na priredbi, poseta na sportski natprevari.

Oddelot za administrativno - finansiski i op{to - tehni~kite raboti gi izvr{uva upravno pravnite, ekonomsko - finansiskite i tehni~kite zada~i.

Osven toa vrabotenite vo ovoj oddel so rabota vo ekonomijata obezbeduvaat proizvodstvo na zelen~uk i ovo{je za potrebite na korisnicite i vrabotenite vo Zavodot, so {to se obezbeduva zimnica od sopstvenito proizvodstvo.

Vo ramkite na ovoj oddel raboti i socijalnata slu`ba. Taa gi obavuva slednive dejnosti:

- vr{i priem na korisnici, opservirawe i nivno sledewe; - ostvaruvawe na sorabotka so roditelite i staratelite na smestenite korisnici; - vodi dokumentacija i evidencija; - sorabotuva i kontaktira so centrite za socijalna rabota; - izgotvuva godi{ni i periodi~ni izve{tai za korisnicite; - se gri`i za celokupniot tretman na korisnicite od nivniot priem do krajot na

nivnoto smestuvawe vo zavodot. Treba da se potencira deka vo Specijalnot zavod - Demir Kapija so 162 vraboteni i 466

{titenici e vraboten samo eden lekar i toa od op{ta praksa. Vo vakva ustanova vo koja se zgri`eni najte{ko mentalno retardirani lica ne bi trebalo da se dozvoli da nema vraboteni nitu eden neuropsihijatar, psiholog, sociolog. Ovoj zavod ednostavno e neprivle~en za spomenatite i drugi stru~ni kadri poradi te{kite specifi~ni uslovi za rabota i posebno poradi niskite li~ni dohodi.

Vo toj kontekst, navistina bi bilo {teta na edinstveniot vraboten lekar, koj inaku e podgotven da ostane vo zavodot, zaradi nedostig na materijalni sredstva kako i od drugi subjektivni pri~ini, da ne mu se dozvoli specijalizacija od koja najgolema korist, bez somnenie bi imal tokmu zavodot.

Interesen e i odnosot na vrabotenite kon {titenicite. Re~isi bez isklu~ok, vrabote-niot personal, bez razlika na vozrasta na {titenicite, kako {to prethodno spomenavme, niv gi narekuvaat "deca", {to pretstavuva o~igleden indikator za eden klasi~en odnos na distinkcija pome|u vrabotenite i {titenicite.

Osven toa uslovite za smestuvawe vo zavodot se nesoodvetni. Vo stacionarot kako i vo depandansot redovno se primaat pove}e {titenici otkolku {to dozvoluvaat smestuva~kite mo`nosti, so {to u{te pove}e se naru{uva i taka lo{iot standard na `iveewe na korisnicite.

Odr`uvaweto na higienata na {titenicite e posebno bolno pra{awe vo Zavodot. Korisnicite se lica so koi prirodata ednostavno se poigrala, taka {to nivniot psihifizi~ki `ivot se sveduva na golo vegetirawe. Me|utoa, tokmu kon takvite lica personalot treba da ima posebno human odnos {to, se ~ini vo konkretniot slu~aj, nedostasuva. Ovie lica iako ne se sposobni da se steknat ni so najelementarnite higienski naviki, na mislewe sme deka od strana na vrabotenite ne im se posvetuva potrebnoto vnimanie, nitu im se dava potrebnata pomo{. Na primer, iako so programata za rabota e predvidena nivna sekojdnevna nega, bawawe, perewe, smetame deka dosledno toa ne se sproveduva. Dovolno e samo da se vleze vo spalnite i

201

zanimalnite vo koi se smesteni {titenicite, da se po~uvstvuva neprijatniot miris, za da stane jasno kakva e gri`ata kon ovie lica.

Za pouspe{no funkcionirawe na ovoj zavod neophodno e vrabotuvawe na stru~niot kadar i toa: 2 - 3 lekari, 3 - 4 defektolozi, neuropsihijatar, psiholog, sociolog. Me|utoa za da projavat interes vakvite kadri za vrabotuvawe vo zavodot, vo koj za volja na vistinata, od objektivni pri~ini op{tite uslovi za rabota ne se najblagoprijatni, smetame deka e neophodno li~nite dohodi da bidat postimulativni, kako i da se vovede (za odredeni rabotni mesta) beneficiran raboten sta`. Osven toa, na vrabotenite koi poka`uvaat `elba i interes za specijalizacija vo strukata preku obezbeduvawe na soodvetni sredstva (koi ne bi trebalo da pretstavuvaat poseben problem), bezuslovno toa da im se ovozmo`i.

Odnosot na vrabotenite kon {titenicite treba temelno da se menuva. Osnovno e da se svati deka i tie se ~ove~ki su{testva i deka so niv treba da se postapuva kako so lu|e na koi im e potrebna posebna nega i pomo{ vo sekoj pogled. Osnovno {to mora da se obezbedi i napravi za niv e da se bawaat, perat i presoblekuvaat po nekolku pati na den, kolku i da izgleda toa naporno i nevozmo`no.

Sozdavaweto na neophodnite preduslovi koi bi privlekle soodveten stru~en kadar, smetame deka vo krajna linija }e pridonesat i za relativno podobruvawe na uslovite i standardot na `iveewe na {titenicite vo zavodot.

7. 4. 7. Finansirawe na zavodot Celokupnata dejnost na specijalniot zavod-Demir Kapija e finansirana od Minister-

stvoto za trud i socijalna politika. Preku humanitarnata organizacija Equilibre so sedi{te vo Lion se obezbeduvaat leb, bra{no kako i drugi 25 vidovi na prehranbeni namirnici. Inaku li~nite dohodi se niski, poradi {to, kako {to prethodno napomenavme, zavodot ne e privle~no mesto za stru~ni kadri. Za ilustracija, najvisokata plata (na direktorot) iznesuva 13.500 DEN. dodeka platata na edinstveniot vraboten lekar iznesuva 12.000 den. Platite na ostanatite vraboteni se daleku poniski poradi {to vo toj pogled vo zavodot preovladuva op{to nezadovolstvo.

202

203

8. USTANOVI ZA DECA I MLADINCI SO TELESNA INVALIDNOST

Ustanovite za deca i mladinci so telesna invalidnost so postojniot Zakon za socijalna-ta za{tita se regulirani kako ustanovi za smestuvawe i zgri`uvawe na lica so pre~ki vo fizi~kiot razvoj i ustanovi za rahabilitacija na lica so pre~ki vo fizi~kiot razvoj. Za niv vo celost va`i ona {to be{e re~eno kaj ustanovite od ovoj vid za lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj.

So Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita ovie ustanovi se izdvojuvaat i reguliraat so poseben ~len (~l. 83) i dobivaat zaedni~ki naziv: ustanovi za deca i mladinci so telesna invalidnost. Vo niv se obezbeduva zgri`uvawe (domuvawe, ishrana, nega i gri`a) do osposo-buvawe za samostoen `ivot i rabota. Ovie ustanovi se dol`ni na decata i mladincite da im obezbedat osnovno i sredno vospituvawe i obrazovanie, da organiziraat stru~na pomo{ za uspe{no sovladuvawe na vospitno - obrazovnite programi, da organiziraat razli~ni oblici na rabota i `ivot kako i da se gri`at za nivnoto zdravje. Ustanovata mo`e da organizira i oddelenie za vozrasni telesno invalidni lica dokolku za toa ima mo`nost.

Ustanova od ovoj vid vo na{ata republika e samo edna. Toa e Zavodot za za{tita i reha-bilitacija na telesno invalidni deca i mladinci vo Bawa Bansko {to ja poseti d-r Naum Matilov.

8. 1. Zavod za za{tita i rehabilitacija "Bawa Bansko" - Strumica

8. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Zavod za za{tita i rehabilitacija "Bawa Bansko" - Strumica, tel: 0902/77-180. Faks:

77-169. Direktor: Stojanka Izova. b) Zavodot za za{tita i rehabiitacija "Bawa Bansko" e socijalno - zdravstvena i vospit-

no - obrazovna ustanova ~ija{to osnovna funkcija e kompletno zgri`uvawe, smes-tuvawe, ishrana, nega, rehabilitacija, vospitanie i obrazovanie na te{ko telesno invalidizirani lica, deca i mladinci so so~uvana intelitencija, na vozrast do 26 godini, koi poteknuvaat od socijalno zagrozeni semejstva od Republika Makedonija.

8. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Osnova~ na ustanovata e Sobranieto na op{tina Strumica so re{enie br. 02-3261/1 od

23.06.1971 g. Ovaa ustanova e registrirana vo okru`niot stopanski sud - [tip na 27.01.1972 g. Zavodot e pu{ten vo upotreba na 29. 06. 1974 god. kako edinstvena ustanova vo na{ata dr`ava za telesni invalidi (nepodvi`ni ili te{ko podvi`ni deca i mladinci). Del od finansiite za izgradbata na objektot gi obezbedi fondacijata "Sju Rajder" od Anglija. Vo po~etokot na izgradbata bilo predvideno objektot da bide namenet kako dom za penzioneri, no podocna bil prenamenet kako ustanova za smestuvawe, rehabilitacija i edukacija na deca i mladinci so pre~ki vo fizi~kiot razvoj i toa so najrazli~ni dijagnozi: cerebralna i detska paraliza, distrofija muskulorum, progresivna paraplegija, tetraparezis, kvadroparezis spastika, morbuslitl, reumati~en artritis, skleroza multipleks, skleroza, kako i razni drugi telesni deformiteti zdobieni vo prednatalniot ili postnatalniot period na deteto ili mladinecot.

8. 1. 3. Stanbeno - prostornite standardi i smesuva~kite mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Zavodot prostorno e smesten na okolu 17km oddale~enost od Strumica, vo samoto

podno`je na prekrasnite po{umeni predeli na planinata Belasica. Se sostoi od sprat i prizemje. Izgraden e od cvrst materijal (prizemjeto) dodeka spratot e izgraden vo stilot na

204

baraka od lesno kr{liv materijal. Podot e do gipsani plo~ki, dodeka vnatre{niot i nadvore{niot del na zgradata e od cvrst grade`en materijal.

Na spratot e rasporeen stacionarot so 26 spalni sobi sanitariite, kako i pridru`nite kancelariski, u~ili{ni i trpezariski prostorii. Vo prizemniot del se smesteni prostoriite za fizikalna terapija, kujna, 6 u~ilnici, bazen i kadi so tu{evi vo koi se koristi prirodna topla termalna voda, administrativni kancelarii kako i magacinskite prostorii.

Neto korisnata povr{ina na objektot iznesuva 1800m2, dodeka vkupnata dvorna povr{ina iznesuva 22.000m2, od koi 6.000m2 se parkovi, odnosno zelena povr{ina zasadena so cve}iwa i drva. Vo dvorot postojat betonski pateki, betonski i drveni klupi nameneti za dneven odmor i rekreacija, neasvaltirano sportsko igrali{te, kako i del oplemenet kako ekonomija za zasaduvawe na ranogradinarski kulturi.

Tabela br. 55: Stambenata povr{ina na raspolo`iviot prostor na Zavodot

R. br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2 Vkupno

1 Kancelarii 9

2 Zanimalni 3 130

3 Spalni 26 720

4 U~ilnici 6 180

5 Sali za terapija 1 60

6 Trepezarija 1 50

7 Kujna so pomo{ni prostorii 1 75

8 Sanitarii 11 88

9 Magacini 2 60

10 Peralni 2 36

Vkupno 62 1.399

[to se odnesuva do na~inot na zatopluvaweto na objektot, toa se izveduva preku interno parno greewe za koe se tro{at okolu 50t. nafta godi{no. Elektri~nata instalacija e vo dobra sostojba, dodeka vodovodnata mre`a delumno treba da se obnovi, posebno delot niz koj se sproveduva termalnata voda.

8. 1. 4. Podatoci za vrabotenite Vo zavodot za za{tita i rehabilitacija "Bawa Bansko" - Strumica vo tekovnata 1995

god. vraboteni se vkupno 41 rabotnici na neopredeleno rabotno vreme.

Tabela br. 56: Brojot na vrabotenite vo Zavodot, spored rabotnite mesta i

stepenot na obrazovanie

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Osn. KV VKV Sr. Vi{. Vis.

1 Neguvateli 11 6 5 - - - -

2 Nastavnici 5 - - - - 5 -

3 Defektolozi 1 - - - - - 1

4 Pedagozi 1 - - - - - 1

5 Profesor 1 - - - - - 1

6 Glavna sestra 1 - - - 1 - -

7 Sestra aku{erka 1 - - - 1 - -

8 Sestra maser 1 - - - 1 - -

9 Sestra fizioterapeut 2 - - - 2 - -

10 Sekretar 1 - - - - - 1

11 Socijalen rabotnik 1 1

12 Blagajnik 1 1

13 [ef na smetkovodstvo 1 1

14 Knigovoditel 1 1

15 Kuvar 1 1

16 Pomo{nik kuvar 1 1

205

17 Sadopera~ 1 1

18 Pera~ na ve{ 1 1

19 Instruktor po {iewe 1 1

20 Hausmajstor 1 1

21 Voza~-nabavuva~ 1 1

22 Doma{in0magacioner 1 1

23 Higieni~ar 4 2 2

Vkupno 41 10 8 1 12 6 4

Ovoj pregled ni poka`uva deka vo zavodot e o~igledna deficitarnosta od visoko obrazo-ven stru~en kadar, posebno na lekari, lekari specijalisti, defektolozi i sl. Vsu{nost, vo zavodot nema vraboteno nitu eden lekar! Sepak spored misleweto na rabotovodniot organ (sega ve}e porane{en), zavodot e dovolno stru~no ekipiran! Spored negovoto mislewe edinstvena potreba vrabotenite vo zavodot stru~no da bidat educirani od strana na kompetentni lica, pri {to nema potreba od vrabotuvawe na stru~ni lica!

8. 1. 5. Podatoci za {titenicite Vkupniot kapacitet na ovoj zavod iznesuva 65 korisnici, me|utoa poradi narasnatite

potrebi vo momentot na istra`uvaweto (juni, 1995 god. ) bea registrirani vkupno 87 korisnici.

Tabela br. 57: Vkupen broj na korisnici vo Zavodot, spored polot, vozrasta i

vidot na hendikepiranosta

R. Rabotno mesto 6 - 15 g. 16 - 25 g. 26 - 35 g. 36 - 45 g. Vkupno

br. m ` m ` m ` m ` m `

1 Telesno invalidizirani 9 5 24 8 7 8 3 9 43 30

2 So pre~ki vo psih. razvoj

- lesni

- umereni

1

-

11

1

-

1

-

-

-

-

-

-

-

-

-

-

1

1

11

1

Vkupno 10 17 25 8 7 8 3 9 45 42

Tabela br. 58: Raspored na hendikepiranite deca vo Zavodot vo osnovnoto

obrazovanie, po oddelenija

Oddelenie Broj na u~enici

I 8

II 2

III 3

IV 4

V 4

VI 5

VII 3

VIII 4

Vkupno 33

Sredno{kolci 28

Vo ovoj zavod mo`e da se smestuvaat deca i mladinci popre~eni vo fizi~kiot razvitok so so~uvana inteligencija na vozrast od 7 - 26 godini me|utoa, navedenite podatoci poka`uvaat deka vo zavodot se smestuvaat i lica postari od ovaa vozrast, {to zna~i vo izvesna smisla otstapuvawe od prvobitnata namera kako i od zakonskata regulativa. Imeno, op{testvenata zaednica se u{te ne e podgotvena da gi prifati ovie lica taka {to tie i po navr{enata 26 godina od `ivotot ednostavno se prinudeni da ostanat vo zavodot.

206

8. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Sevkupnata dejnost na zavodot se ostvaruva preku funkioniraweto na nekolkute

organizacioni edinici.

Osnovna organizaciska edinica e stacionarot. Vo nego prose~no se smestuvaat po 70 - 75 korisnici i toa vo vkupno 26 sobi za spiewe. Ima 4 tipa na spalni od ednokrevetna, do 4-krevetni so kompletna oprema za spiewe. Vo kujnata se podgotvuvaat obroci po meni, spored listata utvrdena od stru~ni lica od Republi~kiot zavod za unapreduvawe na doma}instvoto.

Negovatelite imaat za zada~a da gi budat korisnicite, gi vr{at site higienski raboti kaj niv, a po pojadokot gi nosat na nastava i na terapevtskite ve`bi.

Oddelot za fizikalna medicina, rehabilitacija i zdravstvena za{tita vr{i niza stru~ni funkcii: aktivno dvi`ewe na odredeni delovi od teloto, pasivno dvi`ewe, posebni formi na kinezoterapija (dlaboko di{ewe, ve`bi za odewe i sl.), hidroterapija, elektro-terapija, masa`a, termoterapija, svetlosna terapija, sport - kako terapija i rabotna terapija. Site ovie vidovi terapii se koristat sekojdnevno, po opredelen raspored. Vo istiot ovoj oddel funkcionira i zdravstvenata za{tita na korisnicite koja se realizira preku postoe~kiot medicinski personal ili nadvor vo najbliskite ambulanti vo selata Murtino i Bansko, kako i vo ambulantata na RO "Car Samuil". Vo toj kontekst, se praktikuvaat viziti na lekar od op{ta praksa od selo Murtino, sekojdnevna kontrola na korisnicite od glavnata sestra kako i prezemawe na hitni merki kaj bolnite {titenici.

Osnovnata funkcija na oddelot za obrazovanie e da im ovozmo`i na {titenicite op{to obrazovanie i vospitanie i sestran razvoj na nivnata li~nost, pri toa, posebna gri`a se vodi kon licata koi ne go dooformile osnovnoto obrazovanie. Vo ovoj zavod niv im se dava mo`nost nego da go steknat preku redovno sledewe na nastavata za osnovno obrazovanie.

[to se odnesuva do proizvodnata dejnost, so ogled na psihofizi~kata mo`nost na korisnicite, taa se odviva preku specifi~ni formi koi va`at samo za ovaa kategorija na u~enici. Prakti~no taa se realizira preku delumno odr`uvawe na u~ili{niot dvor i prostoriite kako i preku podgotvuvawe zimnica, zasaduvawe na cvekiwa, navodnuvawe i sl.

[to se odnesuva do u~eni~kite ekskurzii tie se izveduvat vo bliskata okolina na Bansko, so ogled na toa {to {titenicite te{ko gi podnesuvaat podolgite patuvawa. Osven toa vo zavodot tradicionalno se praktikuva 10 dnevno letuvawe na {titenicite vo odmorali{teto na Crven Krst vo star Dojran.

Iako vo globalen pogled rabotata vo ovoj zavod se odviva normalno, po eden ustanoven rutinski red, sepak na povr{ina se pojavuvaat nekolku problemati~ni sostojbi za koi e potrebno soodvetnoto re{enie.

Najnapred kako {to spomenavme, evidentna e nedovolnata i nesoodvetna stru~na ekipiranost na vrabotenite vo zavodot. Nezamislivo e za edna ustanova, koja pome|u drugoto obezbeduva i zdravstvena za{tita na {titenicite, da nema vraboteno nitu eden lekar, barem od op{ta praktika, celokupniot vraboten medicinski personal go so~inuvaat "stru~ni" lica so zavr{eno sredno obrazovanie. Zaradi toa, iako {titenicite se te{ki invalidi duri i za naj-obi~en lekarski pregled, tie morat da bidat noseni vo okolnite sela vo koi ima ambulanta. Ponatamu, iako zavodot raspolaga so bazen, koj za odredena kategorija korisnici vo pogled na terapiskiot tretman e mnogu zna~aen, toj, glavno poradi negri`a i nedostig na mateijalni sredstva ne funkcionira i e vo op{ta lo{a sostojba. Vo ovoj zavod iako {titenicite se so ograni~eni fizi~ki mo`nosti, sepak tie ne se dovolno rabotno anga`irani. Vo taa smisla vo zavodot se razmisluva{e za pro{iruvawe na ekonomijata kako i intenzivirawe na rabotnata terapija, poradi {to, so cel da se obezbedat potrebnite sredstva, be{e izgotven i soodveten proekt. Me|utoa, ovoj proekt, za `al od Fondacijata Soros, od nerazbirlivi pri~ini ne be{e prifaten. Na krajot treba da se napomene deka spored postojnata zakonska regulativa ovaa ustanova e obvrzana da gi zgri`uva {titenicite do nivnoto navr{uvawe na 26 god. Me|utoa, poradi negri`a na op{testvenata zaednica, evidentno e deka ovie lica vo zavodot ostanuvaat i po ovaa so zakon utvrdena, starosna granica.

O~igledno e deka vo zavodot za za{tita i rehabilitacija "Bawa Bansko" obrazovno-stru~nata strukura na vrabotenite e nepovolna. Od vkupno 41 vraboten, samo 4 imaat zavr{eno visoko obrazovanie (vklu~uvaj}i go tuka direktorot i sekretarot), dodeka polovinata varboteni nemaat ni sredno obrazovanie. Vo taa smisla smetame deka za pouspe{no funkionirawe na ustanovata neophodno e vrabotuvawe na soodvetni stru~ni kadri i toa: lekar

207

- op{ta praksa, lekar - ortoped, lekar - neuropsihijatar (vo zavodot se zgri`eni i lica so odreden stepen na mentalnata retardacija), sociolog i defektolog.

[to se odnesuva do funkcioniraweto na bazenot, smetame deka navistina e {teta toj da ne ja izvr{uva svojata osnovna namena. Od izvr{eniot neposreden uvid na mislewe sme deka za negova povtorna revitalizacija koja za {titenicite }e zna~i mnogu ne se potrebni golemi sredstva, tuku ,pred se, pogolema inicijativa.

Isto taka smetame deka e neophodno reaktivirawe na izgotveniot proekt za obezbeduvawe na materijalni sredstva vo funkcija na pro{iruvawe na rabotnata terapija na {titenicite. Ubedeni sme deka za vakvi isklu~ivo namenski sredstva, fondacijata Soros }e ima pogolemo razbirawe, odnosno deka }e gi odobri neophodnite finansiski barawa.

So ogled na te{kata ekonomska sostojba vo koja {to se nao|a po{irokata op{testvena zaednica, smetame deka i pokraj doa|aweto vo sudir so zakonskite propisi licata - {titenici postari od 26 godini ednostanvo nemaj}i drugo re{enie se prinudeni i ponatamu da ostanat na zgri`uvawe vo zavodot. So podobruvawe na op{tite ekonomski priliki vo dr`avata, sekako deka i za ovie lica treba da se bara drugo re{enie, odnosno nivno zgri`uvawe vo novata soodvetna sredina.

8. 1. 7. Finansirawe na ustanovata Zavodot se finansira preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika, Minister-

stvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura, kako i od nekoi drugi donatori. Pritoa prvoto ministerstvo gi obezbeduva li~nite dohodi na 33 vraboteni, dodeka ostanatite 8 vraboteni se finansiraat preku Ministerstvoto za obrazovanie i fizi~ka kultura.

208

209

9. GERONTOLO[KI USTANOVI

Pozitivniot Zakon za socijalnata za{tita samo vo edna odredba regulira deka ustano-vite za smestuvawe, ishrana, dneven prestoj i doma{na nega na stari i drugi iznemo{teni lica obezbeduva uslugi vo vid na organizirano smestuvawe, ishrana, pomo{ i nega, kako i drugi ak-tivnosti i stru~en tretman zavisno od potrebite, sposobnostite i barawata na korisnikot.

Nacrt - Zakonot za socijalna za{tita sozdava izvesen red vo ovaa oblast taka {to site ustanovi gi grupira kako ustanovi za stari i vozrasni lica me|u koi gi pomestuva: 1. ustanovi za stari lica, 2. ustanovi za vozrasni invalidni lica i 3. ustanovi za vozrasni lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj.

Spored ~l. 85 od Nacrt-Zakonot ustanova za stari lica obezbeduva smestuvawe, ishrana, pomo{ i nega, zdravstvena za{tita, kulturno-zabavni, rabotni, rekreativni aktivnosti, uslugi na socijalna rabota i drugi uslugi zavisno od potrebite, sposobnostite i barawata na korisnikot. Pokraj toa ustanovata za stari lica mo`e da organizira i voninstitucionalni oblici na za{tita vo vid na davawe poo{ doma, dneven prestoj na penzionirani i stari lica ili da obezbeduva usugi vo domuvawe.

Novina vo ovoj Nacrt - Zakon e toa {to ustanovata za stari lica obezbeduva prifa}awe i privremno smestuvawe na vozrasni i stari lica koi zaradi razni okolnosti se na{le nadvor od mestoto na `iveewe bez sredstva za `ivot ili bez postojano smestuvawe, se do nivnoto vra}awe vo sopstvenoto semejstvo ili semstuvawe vo ustanova za socijalna za{tita.

Gerontolo{ki ustanovi ili ustanovi za stari lica spored postojniot Zakon za socijalnata za{tita vo Makedonija gi ima 4. Toa se: Gerontolo{ki zavod "13 Noemvri" - Skopje, Dom za stari lica "Kiro Krstevski Platnik" - Prilep, Dom za stari "Zafir Sajto" - Kumanovo (koi gi poseti d-r Naum Matilov) i Starski dom "Sju Rajder" - Bitola (koj go poseti d-r Zoran Sulejmanov).

9. 1. Gerontolo{ki zavod "13 Noemvri" - Skopje

9. 1. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Gerontolo{ki zavod "13 Noemvri" - Skopje, ul. 4. juli, br. 129, tel: 315-790 i 331-238.

Direktor: Mirjana Axi}. b) Zavodot ima socijalna i zdravstveno za{titna funkcija. Imeno, vo nego se smestuvaat

relativno zdravi stari lica (socijalna funkcija), kako i nepodvi`ni bolni stari lica (zdravstvena funkcija).

9. 1. 2. Osnovawe na ustanovata Vo 1979 god. Sobranieto na toga{nata SFRJ kako i Sobranieto na SRM donesoa

rezolucija vo koja bea utvrdeni za podolg vremenski period celite i zada~ite na politikata na ovaa oblast, kako i neposrednoto anga`irawe na op{testvenite subjekti vo obezbeduvaweto na organizirana za{tita na starite lica. Vo taa smisla, vo 1980 god. izgraden e sovremeniot objekt na Gerontolo{kiot zavod, dodeka za oddelenieto vo Zloku}ani, {estte baraki se poklon od [vedskata vlada vo 1963 god. Osnova~ na Zavodot e Sobranieto na grad Skopje.

9. 1. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti i opremenosta

na zavodot Zgradata na Gerontolo{kiot zavod pretstavuva sovremen objekt, izgraden od tvrda

gradba, a se sostoi od prizemen del i ~etiri kata. Objektot se nao|a vo skopskata naselba \or~e Petrov i e renoviran vo 1992 god. Vo Zloku}ani zavodot raspolaga so 6 baraki.

210

Vo zavodot postojat 4 prostorii vo koi se izveduva fizikalna terapija i toa: hidroterapija, parafinterapija i elektroterapija. Vo Zloku}ani se izveduva i rabotna terapija bidej}i {titenicite se podvi`ni i rabotno sposobni. Rabotnata terapija se sostoi od pletewe, vezewe, hortikultura i sl.

Vo oddelenieto vo Zloku}ani ima edna trpezarija koja gi zadovoluva potrebite na koris-nicite, dodeka vo objektot na zavodot korisnicite se hranat vo sobite, bidej}i se nepodvi`ni.

Zavodot raspolaga i so skromna biblioteka. Inaku objektot ima kapacitet od 60 spalni sobi (po 12 na sprat) so smestuva~ki mo`nosti od 2, 3, 4 i 5 lica, odnosno spalnite sobi raspolagaat so po tolku kreveti.

Dvornoto mesto e ogradeno, so uredeni parkovi i {etali{ta, a ambientot go razubavuva fontanata.

9. 1. 4. Podatoci za vrabotenite Vo zavodot vkupno se vraboteni 176 lica. Spored stepenot za obrazovanie, strukturata

na vrabotenite e slednata:

- so visoko obrazovanie 22 (15 lekari, od niv 9 specijalisti, ponatamu psiholozi, socijalni rabotnici, pravnici);

- so vi{e obrazovanie 5 (edna vi{a medicinska sestra, 3 socijalni rabotnici, eden so pedago{ka akademija);

- so sredno obrazovanie 74 (od niv 62 vraboteni se medicinski sestri, zabari, laboranti, fizioterapeuti, sanitarni tehnmi~ari i sl. );

- KV rabotnici 15 (kuvari, tehni~ki personal); - so osnovno obrazovanie 60 (od niv 22 higieni~ari, pomo{nici - gotva~i, pera~i,

sadomija~ki i sl. ). Vo zavodot se ~uvstvuva izvesen balast od pregolema vrabotenost na nekvalifikuvani

rabotnici koi glavno poteknuvaat od stariot prethoden op{testven sistem koga preku Crve-niot Krst nekontrolirano se vr{ea novi vrabotuvawa. Sega se vrabotuvaat isklu~ivo stru~ni lica (lekari, medicinski sestri, i sl. ) dodeka pra{aweto so tehnolo{kiot vi{ok (koj godi{no iznesuva 20 - 30 lica - pred se bez kvalifikacii) vo zavodot se razre{uva spored varijantite i mo`nostite {to gi nudi zakonot.

9. 1. 5. Podatoci za korisnicite ({titenicite) Vo Gerontolo{kiot zavod se smesteni vkupno 320 lica, od niv 220 se bolni, nepodvi`ni

stari lica, koi se smesteni vo gerijatrija - vo objektot na zavodot.

Vo barakite vo Zloku}ani se smesteni vkupno 100 lica koi so ogled na nivnata starost se relativno zdravi. Imeno 95% od niv se postari od 65 godini.

9. 1. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na zavodot Za uspe{no ostvaruvawe na celite za koi {to e osnovan, vnatre{nata organizacija na

rabotata na Gerontolo{kiot zavod e organizirana preku organizaciski edinici koi pretstavuvaat organizacisko - tehni~ka celina vo procesot na rabotata.

Dejnosta na Zavodot se izveduva preku slednite organizaciski edinici:

- oddelenie Gerijatrija I - akutno bolni i intenzivna nega;

- oddelenie Gerijatrija II - hroni~no bolni; - ambulantno - poliklini~no oddelenie; - oddelenie Zloku}ani; - oddelenie Katlanovo. Preku ovie organizaciski edinici (oddelenija) se izveduva celokupnata dejnost na

Gerontolo{kiot zavod.

Stanuva zbor za slednite dejnosti:

- ambulantno - poliklini~ka i dispanzerska zdravstvena za{tita; - stacionarna zdravstvena za{tita; - medicinska rehabilitacija; - stomatolo{ka zdravstvena za{tita; - apteki; - socijalna za{tita na normalni vozrasni lica;

211

- poledelstvo; - ovo{tarstvo; - sto~arstvo; - izrabotka na predmeti od nemetali; - restorani za op{testvena ishrana; - drugi li~ni uslugi i uslugi vo doma}instvoto; - berberski, frizerski, kozmeti~ki i sli~ni uslugi; - nau~no - istra`uva~ka dejnost; - medicinski nauki; - op{testveni nauki; - humanitarni nauki. Analiziraj}i gi op{tite sostojbi i funkcioniraweto na Gerontolo{kiot zavod

neodminliv e vpe~atokot deka stanuva zbor za sovremena i dobro organizirana socijalna zdravstvena ustanova vo koja sosema uspe{no se izvr{uvaat osnovnite funkcii za koi {to taa e nameneta.

Sepak, posebno pa|a vo o~i prevrabotenosta vo zavodot i toa so nekvalifikuvana rabotna sila koja opfa}a duri pove}e od 1/3 do vkupniot broj na vrabotenite.

Osven toa smestuva~kite kapaciteti vo zavodot se nedovolni za zadovoluvawe na narasnatite potrebi.

Problemot so tehnolo{kiot vi{ok odnosno problemot so prevrabotenosta i toa pred se na rabotna sila so niski kvalifikacii, vo Zavodot e celosno sogledan, taka {to treba dos-ledno da se prodol`i so zapo~natata postapka, se do negovoto celosno razre{uvawe, vo soglasnost so predvidenite zakonski kriteriumi.

[to se odnesuva do smestuva~kite kapaciteti, o~igledno e deka tie se nedovolni, taka {to obezbeduvaweto na soodvetni finansiski sredstva za nivno adekvatno pro{iruvawe, pred po{irokata op{testvena zaednica se postavuva kako imperativ.

9. 1. 7. Finansirawe na Gerontolo{kiot zavod Zavodot finansiskite sredstva za rabota gi obezbeduva od pove}e izvori:

- od Fondot za zdravstveno osiguruvawe za izvr{eni zdravstveni uslugi ili izvr{eni programi za oddelni vidovi zdravstvena za{tita, odnosno uslugi;

- od Fondot za zdravstveno osiguruvawe ili druga osiguritelna organizacija za zdrav-stveni uslugi kako dobrovolno osiguruvawe;

- od Buxetot na Republika Makedonija za lica korisnici na pravo od socijalna za{tita i drugi lica utvrdeno so zakon;

- neposredno od korisnikot na uslugi kako u~estvo vo tro{ocite za smestuvawe; - od organizacii za zdravstveni uslugi i drugi pretprijatija utvrdeno so dogovor; - od proda`ba na proizvodi i uslugi (ekonomijata vo Zloku}ani; - od zave{tanija, legati, pokloni, donatorstva, sponzorstva, kamati i drugi izvori; - od Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na Republika Makedonija. Prose~nite plati vo Gerontolo{kiot zavod se dvi`at pome|u 7000 - 8000 den. i se

ispla}aat dvokratno vo mesecot po 50%. Zadovolstvoto od platite e direktno determinirano od visinata na pari~niot iznos namenet za nadomestok na li~en dohod. Vo taa smisla, voobi~aeno, najnezadovolni se vrabotenite so najniski li~ni dohodi i obratno.

9. 2. Dom za stari lica "Kiro Krsteski - Platnik", Prilep

9. 2. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Dom za stari lica "Kiro Krsteski - Platnik", ul. Nada Lameska, br. 1, Prilep. Tel:

098/28-807. Direktor: Boris Risteski. b) Ovoj dom e RO od poseben op{testven interes za zgri`uvawe na stari lica bez semej-

stva i semejna gri`a kako i za zgri`uvawe na drugi lica koi imaat pote{ki socijalni problemi i potrebi. Vo taa smisla osnovnata dejnost na domot e socijalno-za{titna.

212

9. 2. 2. Osnivawe na ustanovata Domot e osnovan so re{enie br. 12661 od 04. 05. 1956 god. od strana na Narodniot odbor na

op{tina Prilep, so toga{en kapacitet od 60 legla.

Do 1977 god. domot rabote{e vo mnogu te{ki prostorni uslovi za rabota i za `ivot na korisnnicite na uslugite, a na 04. juli 1977 god. be{e pu{ten vo upotreba sega{niot objekt, so daleku popristojni i popovolni uslovi za rabota i za smestuvawe.

9. 2. 3. Stanbeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti i

opremenosta na domot Iako se nao|a na samiot kraj na gradot, domot ima ubava lokacija. Izgraden e vo

urbanizirana naselba, na ramni~arski teren od tvrd materijal, funkionalen i namenski izgra-den za `iveewe na stari lica. Vkupnata povr{ina {to ja poseduva domot iznesuva 11000m2, a samata zgrada zafa}a povr{ina od 3700m2. Kapacitetot na domot iznesuva 100 legla, dodeka prose~no popolnetiot smestuva~ki kapacitet (zbir na brojot na korisnicite na krajot na sekoj mesec, podelen so 12) iznesuva 105. Pri na{ata poseta na domot (juli, 1995 god. ), evidentirani bea 84 korisnici. Vkupno korisnata povr{ina iznesuva 2203m2, so 37 spalni sobi od koi 4 ednokrevetni, 11 dvokrevetni i 22 trokrevetni sobi. Toa se podatoci od oficijalniot izve{taj za rabotata na domot. Me|utoa pri na{ata poseta be{e evidentirana ne{to poinakva sostojba: 2-krevetni sobi - 9, 3-krevetni - 24, 4-krevetni - 8 ili vkupno 41 spalna soba.

Domot ima edna zanimalna za dneven prestoj so povr{ina od 70m2, opremena so kolor TV, radio aparat so gramofon, zaedni~ka trpezarija za 100 korisnici so povr{ina od 112m2 i dve pomo{ni trpezarii, 5 kupatila so po edna kada - 2 tu{a vo sekoe kupatilo, 12 sanitarni prostorii (vo lo{a sostojba), edna peralna, 3 magacinski prostorii, 2 ambulanti, 1 lekarska soba, 1 stolarska rabotilnica (hausmajstor). Od vkupnata korisna povr{ina po korisnik doa|a prose~no po 20m2.

Spalnite sobi se opremeni so niski kreveti so jogi du{eci, plakar, natkasna za sekoj korisnik, voda i masa so potreben broj stolici.

Celokupnite prostorii za `iveewe, ishrana i razonoda se nao|aat vo prizemniot del koj e specijalno prilagoden (bez skali), {to ovozmo`uva slobodno dvi`ewe i na pote{ko fizi~ki invalidizirani lica kako i dvi`ewe so invalidska koli~ka re~isi vo site prostorii vo domot. Na spratot se smesteni administrativnite slu`bi.

Greeweto vo domot e parno, so temperatura od okolu 20' s.

9. 2. 4. Podatoci za vrabotenite Vo domot se vraboteni vkupno 25 lica. Pregledot na rabotnite mesta spored stepenot na

{kolskata podgotovka e sledniot.

Tabela br. 59: Rabotnite mesta vo domot, spored stepenot na {kolskata podgotovka

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta VIII odd i nepotpolno

sredno vi{o visoko

1 Direktor 1 - - - 1

2 Socijalen rabotnik 2 - - 1 1

3 Sekretar 1 - - 1 -

4 Blagajnik 1 - 1 - -

5 Negovateli 7 2 5 - -

6 Medicinski sestri 3 - 3 - -

7 Hausmajstor 1 - 1 - -

8 Gotva~ 2 - 2 - -

9 Sadopera~ka 1 1 - - -

10 Pera~ka, {iva~ka 1 1 - - -

11 Higieni~ar 5 5 - - -

Vkupno 25 9 12 2 2

213

So ogled na karakterot na rabotata vo domot brojot na vrabotenite e nedovolen i toa kako kvantitativno taka i kavalitativno (so soodvetna {kolska podgotovka) za negovo nor-malno i kvalitetno rabotewe. Vo taa smisla prisutna e potrebata od novi vrabotuvawa na pove}e rabotni mesta.

9. 2. 5. Podatoci za korisnicite Brojot na korisnicite vo domot e promenliv. Naveduvame nekoi pokarakteristi~ni

podatoci za niv:

Tabela br. 60: Korisnici spored pol i starost, sostojba 31. 12. 1994 god.

R. Pol Vk. Starost

br. do 59 60-64 65-71 75 i pov.

1 Ma{ki 52 6 6 19 52

2 @enski 46 8 6 18 46

3 Vkupno 98 14 12 37 98

Tabela br. 61: Broj na korisnici spored pri~inata za priem, sostojba 31. 12. 1994.

R. Pri~ina za priem Pol Vkupno

br. ma{ki `enski

1 Starost 5 4 9

2 Pote{ki hroni~ni zaboluvawa 15 16 31

3 Psihi~ki nedostatoci 13 10 23

4 Fizi~ki nedostatoci 3 2 5

5 Nesredeni stambeni pra{awa 4 2 6

6 Naru{eni odnosi vo semejstvoto 11 11 22

7 Drugo 1 1 2

Vkupno 52 46 98

Dokolku kaj nekoj korisnik postojat pove}e pri~ini za smestuvawe, toj se rasporeduva spored najte{kata pri~ina, spored ocenka na psihologot i socijalniot rabotnik.

Spored istata sostojba od 31.12.1994 god., od vkupniot broj na korisnici (98), samo 9 korisnici ja pla}aat (mese~no) polnata cena na svojot prestoj, dodeka ostanatite 89, prestojot vo domot ne go pla}aat.

Od vkupniot broj na korisnici (84) vo vremeto na na{ata poseta na domot, 24 bile zavisni, nepodvi`ni (so hranewe, presoblekuvawe i sl. ), 21 bile delumno zavisni (toa se podvi`ni no ne mo`at da gi kontroliraat fiziolo{kite potrebi, ne mo`at da se hranat i sl. ), 12 bile zavisni podvi`ni (psihi~ki bolni, nesposobni za li~na higiena i sl. ), 24 bile nezavisni (site osnovni li~ni raboti gi obavuvale samostojno).

9. 2. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta vo domot Vo ovoj dom se obezbeduva institucionalna za{tita na stari lica koi se soglasuvaat da

prifatat vakov vid na za{tita kako i na onie lica za koi stru~no }e se oceni deka pove}e ne mo`at da bidat za{titeni niz formite na otvorena za{tita, a se vo polo`ba od socijalna potreba i koi ne se vo mo`nost da se gri`at samite za sebe.

Nivoto i vidovite na uslugite na socijalna za{tita koi se obezbeduvaat na korisnicite vo domot se opredeluvaat vrz osnova na psihofizi~kite karakteristiki na korisnicite. Vo za-visnost od materijalnite mo`nosti, domot na korisnicite naj~esto im gi ovozmo`uva slednite uslugi: ishrana, nega i pomo{ vo zadovoluvaweto na sekojdnevnite `ivotni potrebi, ostvaruvawe na pravata od penzisko i invalidsko osiguruvawe, zdravstvena za{tita i nabavka na ortopedski pomagala, pomo{ vo odr`uvaweto na kontakti so pobliskite rodnini, prijateli i drugi lica od interes na korisnicite, a vo zavisnost od nivniot socijano - kulturen status im se organizira soodveten kulturno - zabaven `ivot i okupaciono anga`irawe.

Vo ovoj dom korisnicite se so mnogu razli~en psihofizi~ki, kulturen i socijalen status, odnosno tie se so razli~ni naviki i potrebi. Seto toa doveduva do ~esti konfliktni

214

sotojbi koi vo kraen slu~aj imaat negativno vlijanie vrz nivnoto psihofizi~ko zdravje kako i vra op{tite `ivotni uslovi vo domot.

Vo domot se ~uvstvuva potreba od vrabotuvawe kako na stru~en taka i na tehni~ki personal. Imeno, ako se ima predvid deka domot raboti 365 dena vo godinata po 24 ~asa dnevno, vrabotenite 25 lica nitu fizi~ki ne mo`at da go pokrijat rabotnoto vreme, poradi {to se raboti po 2 - 3 nedeli bez vrabotenite da dobijat sloboden den. Posebno nedostatokot od rabot-nici e izrazen vo kujnata, kako i me|u neguvatelskiot i zdravstveniot kadar. Ako se napravi sporedba me|u brojot na korisnicite i vrabotenite so drugite starski domovi vo na{ite dr`avi, mo`e da se konstatira deka ovoj dom raboti so najmal broj na vraboteni koi ne se vo mo`nost na korisnicite da im ovozmo`at pokvalitetni uslugi.

Domot e slabo snabden so obleka (gorna i dolna) i postelnina, koja so ogled na lo{ata zdravstvena sostojba na korisnicite, neophodno e sekojdnevno da se mie poradi {to za kratko vreme istata se amortizira i stanuva neupotrebliva.

Vo poslednite nekolku godini, kapacitetot na domot e maksimalno iskoristen, poradi {to e se poprisutna potrebata od pro{iruvawe na negovite kapaciteti.

[to se odnesuva do odnosot na vraboteniot personal kon korisnicite, vpe~atok e deka toj e nepovolen, so prisutni elementi na zaemna netrpelivost. Spored li~noto ubeduvawe na vrabotenite (spored nivnite izjavi), korisnicite vo domot se senilni, skleroti~ni lica, poradi {to i nivnoto odnesuvawe e vpe~atlivo pa duri i destruktivno. Imeno tie, navodno, namerno gi rasipuvaat ~e{mite, so `ileti gi se~at trosedite (!?) a "ja kradat" i toaletnata hartija poradi {to vo sanitariite pove}e ne se ostava hartija (!!!).

Za nepre~eno i normalno funkcionirawe na domot smetame deka se neophodni novi vrabotuvawa i toa ne samo poradi zgolemeniot obem na rabotnite zada~i vo kvantitativna smisla, tuku mo`ebi u{te pove}e zaradi podobruvawe na kvalitetot i toa kako na neposrednite uslugi, taka i na op{tite uslovi na `iveewe. Toa sekako podrazbira i podobruvawe na me|u~ove~kite odnosi vo domot, {to sekako pretstavuva glaven preduslov za poprijaten ambient, za prestoj vo ovaa sredina. Me|utoa, vo domot nema vraboten nitu eden psiholog nitu pak sociolog. Smetame deka za podobruvawe na sostojbite ovie vrabotuvawa se neophodni. Pokraj niv, samata tehnologija na rabotata vo ovoj dom ja nalaga i potrebata od vrabotuvawe po 2 medicinski sestri, negovatelki, sadomija~ki i ~ista~ki.

Za normalno funkcionirawe na ovaa ustanova sekako e neophodno zadol`itelno da se podobri snabdenosta so soodvetna obleka za korisnicite koja vo slu~ajov ima karakter na potro{en materijal a vo taa smisla kako neophodnost se javuva i potrebata od pro{iruvawe na smestuva~kite kapaciteti na domot.

Za uspe{no razre{uvawe na ovie klu~ni sostojbi so koi e soo~en domot sekako deka se neophodni i odredeni materijalni (finansiski sredstva), za koi nadle`nite organizacii sekako treba da poka`at pogolemo razbirawe.

9. 2. 7. Finansirawe na domot Minatata godina donator na domot be{e edna belgiska humanitarna organizacija. Se do

01.07.1995 god. od ovaa organizacija preku Ministerstovo za trud i socijalna politika se obezbeduvaat materijalnite tro{oci, hranata i li~nite dohodi na vrabotenite. Sega ovie sredstva se obezbeduvaat preku organizacijata Ekilibar od Francija.

Inaku li~nite dohodi na vrabotenite vo domot se niski. Taka na primer, za ilustracija, li~niot dohod na socijalniot rabotnik koj e so fakultetsko obrazovanie iznesuva okolu 9000 den.

9. 3. Dom za stari "Zafir Sajto" - Kumanovo

9. 3. 1. Osnovni podatoci i funkcija na domot a) Dom za stari "Zafir Sajto", ul. Bratstvo Edinstvo, bb. , Kumanovo. Tel: 27-160, 27-714.

Direktor: Atanasovska Mirjana. b) Domot e rabotna organizacija ~ija osnovna funkcija i dejnost e zgri`uvawe i za{tita

na normalni vozrasni lica poradi {to domot sorabotuva so drugi RO, op{testveno politi~ki zaednici, op{testveno politi~ki i drugi organizacii, zaednici i

215

zdru`enija, so cel - pravilno zgri`uvawe i obezbeduvawe na normalni `ivotni uslovi na stari i iznemo{teni lica.

9. 3. 2. Osnovawe na domot Domot za stari "Zafir Sajto" e formiran so re{enie na Narodniot odbor na op{tina

Kumanovo br. 7807 vo 1956 god. Starata zgrada e sru{ena, a sega{nata e izgradena vo 1978 god. , so pomo{ na toga{nata RSIZ za socijalna za{tita.

9. 3. 3. Stambeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti i

opremenosta na domot Objektot e izgraden vo 1978 god. , od cvrsta gradba i e lociran vedna{ do avtobuskata

stanica - Kumanovo, vo samiot vlez na gradskiot park. Zgradata se sostoi od prizemje i eden sprat, kako i u{te eden dograden sprat. Vkupnata korisna povr{ina na domot e 2146m2 + 359m2 vo noviot del. Domot raspolaga so 52 spalni sobi, kako i 3 prilagodeni sobi, so kapacitet od 125 kreveti. So dogradbata na noviot del kapacitetot e pro{iren so u{te 13 sobi i 30 kreveti. Vo edna spalna soba obi~no se smestuvaat po dvajca {titenici. Vo noviot del site sobi imaat i bawi, dodeka vo stariot del so bawi (kupatila) se opremeni 5 sobi. Osven toa zaedni~ki kupatila opremeni so po 3 tu{evi, vo stariot del ima 4, a vo noviot del 3. Sanitariite se vo dobra sostojba, opremeni so {oqi i ~e{mi.

Na prostoriite na domot e izvr{ena rekonstruikcija, a vo finansiraweto u~estvuva{e katoli~kata slu`ba za pomo{.

Domot raspolaga so dvorno mesto so povr{ina od okolu 2.000m2. Dvorot e ograden, okolu 2/3 se prose~no uredeni, a ostanatiot del - neureden. Ima zeleni povr{ini, parkovi kako i klupi za odmor.

Postojat 2 trpezarii, dodeka sali za terapija kako i aparatura za terapija nema.

9. 3. 4. Podatoci za vrabotenite Vo domot za stari "Zafir Sajto" se vraboteni vkupno 27 lica. Nivnata {kolska

podgotovka spored rasporedot na rabotnite mesta e prika`ana vo tabelata br. 16

Tabela br. 62: Vkupniot broj na vraboteni vo domot spored rabotnite

mesta i {kolskata podgotovka

R. Rabotno mesto Vk. Spisok na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Osn. KV VKV Sr. Vi{. Vis.

1 Direktor 1 - - - - - 1

2 Sekretar 1 - - - - 1 -

3 Lekar 1 - - - - - 1

4 Socijalen rabotnik 1 - - - - 1 -

5 Samostoen knigovoditel 1 - - - 1 - -

6 Knigovoditel-likvidator 1 - - - 1 - -

7 Blagajnik 1 - - - 1 - -

8 Tehni~ki sekretar arhver 1 - - - 1 - -

9 Medicinska sestra 4 - - - 4 - -

10 Negovatelka 4 - 4 - - - -

11 Pomo{nik negovatel 1 - 1 - - - -

12 Glaven gotva~ 1 - 1 - - - -

13 Sadomija~ 1 - 1 - - - -

14 Portir 1 - 1 - - - -

15 ^uvar 1 - 1 - - - -

16 Higieni~ar 5 5 - - - - -

17 Hausmajstor 1 - - 1 - - -

Vkupno 27 5 9 1 8 2 2

216

Od ovoj pregled, evidentno e deka vo domot se ~uvstvuva deficit od visoko stru~en kadar, {to sekako ima nepovolen odraz vrz kvalitetot na vkupnoto rabotewe na domot.

9. 3. 5. Podatoci za {titenicite Vo domot, vo juli 1995 god. bea smesteni vkupno 149 {titenici, od koi 88 `eni i 61 ma`i.

So re{enija od centrite za socijalna rabota, kako socijalni slu~ai preimeni se 105 {titenici, za koi tro{ocite gi snosat ovie centri, dodeka ostanatite tro{oci gi snosat samite {titenici (dobivaat penzija ili pak so privatni dogovori).

Od vkupniot broj {titenici 46 se nepodvi`ni, odnosno celosno zavisni, dodeka ostanatite 103 se podvi`ni i relativno nezavisni.

Nivnata starosna struktura e slednata:

Godina na starost Broj na {titenici

do 59 38

60 - 64 11

65 - 74 38

nad 75 62

vkupno 149

Ako se zemat vo predvid pri~nite zaradi koi ovie lica se primenmi vo Domot, sostojbata e sledna:

Pri~ini za smestuvawe broj na {titenici

- pote{ko hroni~no zaboleni 22

- psihi~ki nedostatoci 15

- fizi~ki nedostatoci 21

- naru{eni odnosi vo semejstvoto 2

- poradi starost i dr. 89

vkupno 149

Iako Domot registriran za davawe na za{tita i zgri`uvawe na normalni vozrasni lica, sepak vo nego se primaat i lica koi spored nivnata psihofizi~ka i socijalna sostojba bi trebalo da bide smesteno vo drugi posoodvetni institucii.

9. 3. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na domot Domot za stari "Zafir Sajto" svojat osnovna dejnost ja vr{i preku obavuvaweto na

odredeni rabotni zada~i koi se rasporedeni vo 7 oddelni oblasti i toa:

1. Op{to rakovodewe vo domot; 2. Pravno adminmistrativni raboti; 3. Finansisko - materijalni i knigovodstveni raboti; 4. Doma}insko - blagajni~ki i investiciono odr`uva~ki raboti; 5. Organizacija na ishranata na korisnicite; 6. Organizacija na odr`uvaweto na higienata i op{ti raboti; 7. Zdravstveno - socijalna za{tita na korisnicite.

Sproveduvaweto na socijalnata za{tita i zgri`uvaweto na normalni vozrasni lica vo tekot na celiot niven aktiven `ivot na site stepeni i vo razni nasoki, go podrazbira vr{eweto na slednite raboti:

- smestuvawe na korisnicite, penzioneri; - smestuvawe i zgri`uvawe na iznemo{teni lica, kako rezultat na lo{ata socijalna

polo`ba; - obezbeduvawe na ishrana, nega, obleka, li~na i op{ta higiena, kako i zadovoluvawe na

drugite `ivotni potrebi; - organizirawe na zdravstvena za{tita; - organizirawe na kulturno - zabaven `ivot; - organizirawe na odmor i rekreacija;

217

- organizirawe na raznovidni slobodni aktivnosti na {titenicite. Prakti~noto sproveduvawe na ovie dejstvija mo`e da se sogleda i od ku}niot red na {ti-

tenicite smesteni vo domot. Taka, po stanuvaweto (budeweto) vo 6. 30~, predvideno e zadol-`itelno miewe, ~e{lawe i sl. Potoa, do 8. 30~ se obavuva pojadokot i toa vo trpezariite na domot, dodeka nepodvi`nite korisnici pojaduvaat vo spalnite sobi. Do 9. 30~. na {titenicite ne im e dostapno da bidat vo spalnite sobi zatoa {to tie vo toj period se ~istat i provetruva-at. Pred sekoj obrok korisnicite zadol`itelno gi mijat racete, a pred legnuvawe zadol`itel-no e miewe na nozete i oblekuvawe na pi`ama. Slobodnoto vreme od 13 - 18~. se pominuva po `elba na korisnikot: pro{etka vo dvorot ili vo gradot, spiewe, slu{awe radio, gledawe TV, igrawe {ah, "ne luti se ~ove~e" i sl. Sekoja sabota zadol`itelno e kapewe i perewe, a sekoj petok za ma`ite zadol`itelno e bri~ewe. Po potreba ovie dejstvija se obavuvaat i pove}e pati vo tekot na nedelata. Vo ku}niot red prifaten od sobirot na rabotnite lu|e vo po{irok sostav, predvideni se i niza drugi odredbi so edinstvena cel - {to poefikasno obavuvawe na osnovnata dejnost na domot.

So ogled na vkupniot broj na {titenici smetame deka brojot na vrabotenite e nedovolen za ovozmo`uvawe na efikasna i kvalitetna gri`a i za{tita na korisnicite. Posebno evidentno e deficitarnosta od visoko stru~en kadar. Od vkupniot broj na vraboteni samo dvajca se so visoko obrazovanie od koi edniot isklu~ivo ja obavuva funkcijata na individualen rabotovoden organ. Se ~ini deka vo ovoj kontekst, posebno zapostavena e oblasta na zdravstvenata za{tita, kade i najmnogu se ~uvstvuva potrebata od novi vrabotuvawa.

Kategorizacijata na {titenicite e neadekvatna. Imeno, centrite za socijalna rabota vo domot ispra}aat ne samo stari lica i lica koi se zdobile so neblagodarniot naziv "socijalen slu~aj", tuku i mentalno retardirani lica od najrazli~ni kategorii, ponatamu invalidni lica kako i lica so najrazli~ni psihofizi~ki nedostatoci. Iako za golem broj od niv poosoodvetno e smestuvaweto vo drugi specijalni ustanovi (Demir Kapija, Bardovci i sl.), sepak na centrite za socijalna rabota ednostavno im e najlesno niv da gi ispra}aat vo ovoj dom. So samoto toa se sozdava eden konglomerat od najrazli~ni kategorii na {titenici, so {to istovremeno se naru{uva i normalnoto rabotewe i funkcionirrawe na domot.

Prioritetna zada~a vo ovoj dom treba da pretstavuva obezbeduvaweto na materijalni (finansiski) sredstva koi }e bidat vo funkcija na novi vrabotuvawa. Vo taa smisla neophodno e vrabotuvawe na lekar - internist, kerijatar, 2 fizio - terapevti, 5 negovatelki (bolni~arki) so sredno medicinsko u~ili{te kako i psiholog i sociolog.

Osven toa, {to pobrgu treba da se razgleda i mo`nosta od celosno napu{tawe na vostanovenata praktika koja{to se sostoi od paralelno smestuvawe vo domot i na "normalni" stari lica, i na lica so najrazli~ni stepeni na mentalna retardacija i sl. Takvite lica treba da bidat smestuvani vo soodvetni specijalizirani ustanovi, so {to domot bi pretstavuval prijatno kat~e za `iveewe na odredena kategorija na {titenici.

9. 3. 7. Finansirawe na domot Glavni finansieri na domot se: Ministerstvoto za trud i socijalna politka, kako i

Ministerstvoto za zdravstvo. [to se odnesuva do pomo{ta od humanitarnata organizacija-Eki-libr, koja prakti~no se sproveduva preku Ministerstvoto za trud i socijalna politika, vo domot preovladuva mislewe deka toa e nedovolno, neadekvatno i vo izvesna smisla nekvalitet-no. Imeno, bra{noto i mesoto kvanitetivno (koli~inski) se nedovolni, a osven toa mesoto i drugite suvomesnati proizvodi se so lo{ kvalitet i se dovolni samo za eden obrok nedelno.

Drug finansiski izvor na domot pretstavuvaat plate`no sposobnite korisnici, koi smestuvaweto go pla}aat li~no, preku rodninite ili preku svoite starateli.

9. 4. Starski dom "Sju Rajder" - Bitola

9. 4. 1. Osnovni podatoci za ustanovata a) Starski dom "Sju Rajder", ul. Ilindenska br. 56, Bitola. Tel: 097/39-595. Direktor:

\or|i Hristovski.

b) Vo starskiot dom se smestuvaat i zgri`uvaat stari podvi`ni i nepodvi`ni lica.

218

9. 4. 2. Osnovawe na ustanovata Domot e osnovan vo 1976 god. so Odluka na sobranieto na op{tina Bitola.

9. 4. 3. Stambeno - prostorni standardi, smestuva~ki mo`nosti, sredstva i

oprema na ustanovata Starskiot dom se sostoi od 4 zasebni baraki i posebno izdvoena upravno - prizemna

zgrada od tvrda gradba.

Barakite vo koi se smesteni starite lica se prili~no stari i dotraeni, no se u{te se funkcionalni. Zatopluvaweto e re{eno so interno parno greewe, a higienata nasekadae vo domot e na zavivno dobro nivo. Pome|u barakite postoi mal, no dobro ureden razzelenet park so klupi za sedewe.

Sobite za smestuvawe se dobro opremeni iako so star inventar {to postojano se poprava. Vo sekoja soba postojat 2 - 3 kreveti osven vo edna so ne{to pove}e legla. Kapacitetot na ustanovata e okolu 140 mesta i sekoga{ celosno e ispolnet. Navedeniot kapacitet me|utoa ne gi zadovoluva potrebite bidej}i postojano ima 50 korisnici koi ne mo`at da bidat smesteni vo ovoj dom i ottamu ~ekaat na red dodeka se isprazni nekoe mesto. Sogleduvaj}i gi ovie potrebi upravata na domot ima izgotveno proekt i obezbedeno lokacija za izgradba na nov moderen dom {to }e gi zadovoli potrebite na op{tinite {to gravitiraat kon ovoj dom. Zasega se obezbedeni samo del od sredstvata za taa namena.

Tabela br. 63: Raspored i povr{ina na objektite

R. br. Vid na prostorot Broj Povr{ina vo m2 Vkupno

1 Ednokrevetni spalni sobi 4 33,76 8,44

2 Dvokrevetni spalni sobi 18 174,40 9,68

3 Trokrevetni spalni sobi 21 236,25 11,25

4 Petokrevetni spalni sobi 1 19,50 19,50

5 [estokrevetni spalnisobi 1 17,85 17,85

6 Sedmokrevetni spalni sobi 2 60,70 30,35

7 Sobi za dneven prestoj 1 53,55 53,55

8 Trepezarii 2 81,69 40,84

9 Ambulanta 2 16,25 8,12

10 Sanitarni ~vorovi 8 90,00 11,25

11 ^ajna kujna 1 11,25 11,25

12 Holovi i hodnici 4 133,00 33,25

13 Kancelarii 5 60,00 12,00

14 Kujna 1 26,25 26,25

15 Peralna 1 60,00 60,00

16 Magacin 4 80,00 80,00

17 Podrumski prostorii 1 60,00 60,00

18 Ostanati prostorii

- kotlara

- magacina za jaglen

- kapela

3 82,50 27,00

Vkupnata povr{ina na objektite iznesuva 1295m2 a povr{inata na dvorot 2311m2, ili se vkupno 3606m2.

219

9. 4. 4. Podatoci za vrabotenite vo ustanovata Vo ustanovata se vraboteni vkupno 31 lice.

Tabela br. 64: Broj i kvalifikaciona struktura na vrabotenite

R. Rabotno mesto Vk. Stepen na obrazovanie (Kvalifikacii)

br. mesta Vis. Vi{. Sr. Osn. KV VKV NKV

1 Direktor 1 1 - - - - - -

2 Glavna med. sestra 1 - 1 - - - - -

3 Smetkovoditel 1 - 1 - - - - -

4 Referent za ONO i arhiver

1 - - 1 - - - -

5 Socijalen rabotnik 1 1 - - - - - -

6 Ekonom-doma}in 1 - - 1 - - - -

7 Blagajna 1 1 - - - - - -

8 Medicinski sestri 11 - - 11 - - - -

9 Gotva~ 1 - - 1 - - - -

10 Pomo{nik gotva~ 2 - - - 2 - - -

11 Pera~ka 2 - - - 2 - - -

12 Higieni~ar 8 - - - 8 - - -

Vkupno 31 3 2 14 12 / / /

Od prilo`enite podatoci proizleguva deka domot glavno raspolaga so neophodniot kadrovski sostav za uspe{no ostvaruvawe na svojata dejnost.

9. 4. 5. Podatoci za {titenicite vo ustnaovata Starite lica vo ustanovata se klasifikuvani vo kategorija na podvi`ni i kategorija na

nepodvi`ni lica. Nepodvi`nite lica vo domot obi~no gi ima redovno pove}e (okolu 90) i se smesteni vo tn. oddel za gerijatrija. Za niv e potrebna posebna nega i posebna zdravstvena za{tita.

Me|u {titenicite se sre}avaat i invalidizirani lica.

9. 4. 6. Osnovni pokazateli za dejnosta na ustanovata Vo domot se vr{i semstuvawe, ishrana, medicinska za{tita i nega na stari lica od

strana na vrabotenite koi denono}no, vo pove}e smeni se gri`at za site nivni potrebi.

Vo pogled na ostanatite aspekti povrzani so dejnosta na domot glavno va`i seto ona {to e re~eno i kaj prethodnite tri ustanovi.

9. 4. 7. Finansirawe na ustanovata Starskiot dom se finansira po dve osnovi:

- Ministerstvoto za trud i socijalna politika gi pokriva tro{ocite za okolu 80 - 90 {titenici so sredstva od 4640 den. za podvi`nite i 4970 den. za nepodvi`nite, mese~no.

- Del od {titenicite (okolu 50 stari lica) samite gi pokrivaat tro{ocite so sopstveno u~estvo.

220

221

10. USTANOVA ZA PROU^UVAWE NA SOCIJALNI POJAVI I PROBLEMI I UNAPREDUVAWE NA SOCIJALNITE DEJNOSTI

Za prou~uvawe na pojavite i problemite vo oblasta na socijalnata za{tita i unapreduvawe na socijalnite dejnosti so Zakonot za socijalnata za{tita konkretno e opredelen Republi~kiot zavod za unapreduvawe na socijalnite dejnosti. Ovaa ustanova gi prou~uva socijalnite pojavi i problemi; ja sledi rabotata i uka`uva stru~na pomo{ na ustanovita za socijalna za{tita; uka`uva stru~no metodolo{ka pomo{ vo izrabotka na planovi i programi za razvoj na socijalnata za{tita; predlaga merki za unapreduvawe na socijalnata rabota; ja razviva istra`uva~kata rabota vo oblasta na socijalanta za{tita; vr{i statisti~ka obrabotka na podatocite od evidencijata {to ja vodat ustanovite za socijalna za{tita za korisnicite, vidot na uslugite, kapacitetite i rabotnicite vo oblasta na socijalanta za{tita na Makedonija i vr{i stru~no analiti~ki raboti za potrebite na drugi organizacii i zaednici.

So nacrt - zakonot ne se opredeluva konkretna ustanova za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite dejnosti tuku samo toa deka takvata ustanova ja osnova Vladata na Republika Makedonija.

Vo ~l. 94 se preciziraat, i vo izvesen obem, se pro{iruvaat zada~ite na takvata ustano-va. Navedeniot ~len glasi: "Ustanovata za prou~uvawe na socijalnite pojavi i problemi i una-preduvawe na socijalnite dejnosti e istra`uva~ko - razvojna ustanova koja gi sledi i prou~uva socijalnite pojavi i problemi vo oblasat na socijalnata za{tita i socijalnata rabota, brakot i semejnite odnosi, semejno - pravnata za{tita kako i pojavite i problemite koi mo`at da dove-dat do rastrojstvo vo op{testvenite grupi, brakot i semejnite odnosi i egzistencijata na indi-viduite, ja prou~uva prevencijata na socijalnite pojavi i problemi i invalidnosta kako soci-jalna patolo{ka pojava; ja pottiknuva i ja razviva istra`uva~kata rabota vo oblasta na soci-jalnata za{tita i socijalnata rabota; predlaga i sprovduva merki za unapreduvaweto na socijalnata za{tita i socijalnata rabota; organizira i sproveduva oblici na edukacija na stru~nite rabotnici vo oblastana socijalnta za{tita; uka`uva stru~na pomo{ na ustanovite za socijalna za{tita i na rabotnicite vo niv; donesuva programi za vospituvawe i osposobuvawe za rabotno - proizvodno anga`irawe na lica so umereni i te{ki pre~ki vo psihi~kiot razvoj; dava stru~no mislewe pri izgotvuvawe programi za razvoj na socijalnata za{tita; gi izgotvuva standardite i normativite za rabota i kadrite na ustanovata za socijalna za{tita; vr{i nadzor na stru~nata rabota na ustanovite za socijalna za{tita i rabotnicite vo niv i vr{i statisti~ka obrabotka na podatocite od evidencijata {to ja vodat ustanovite za socijalna za{tita.

Trgunuvaj}i od vakviot spektar na utvrdenite nadle`nosti i zada~i na sega{niot Repu-bli~ki zavod za unapreduvawe na socijalnite dejnosti sekomu mo`e da mu bide jasno zo{to u{te na startot na ova istra`uvawe se obrativme do ovaa ustanova. Nakratko, sekoj segment od dejnosta na ovaa ustanova be{e od izvonredno zna~ewe kako za sogleduvawe, procenuvawe i verifikacija na sostojbite, odnosite i konkretnoto rabotewe na oddelnite ustanovi za soci-jalna za{tita vo Makedonija, taka i za dobivawe celosna pretstava za site zna~ajni aspekti vo vrska so postavenosta i rabotata na samiot Republi~ki zavod. Od vrabotenite vo Republi~kiot zavod koi, vpro~em, ne samo {to se dolgogodi{ni sorabotnici na Institutot za sociolo{ki i politi~ko-pravni istra`uvawa, tuku vo najgolem broj kolegi i li~ni prijateli na avtorite na ovoj tekst, imavme i opredelen soznanija za postoeweto na konkretni istra`uvawa na Republi~kiot zavod {to ni bea neophodni za na{eno istra`uvawe. Taka na primer bevme informirani deka vo Republi~kiot zavod postojat izgotveni analizi: za Domot za doen~iwa i mali deca - Bitola so normativi i standardi za minimum na kadri, prostor i oprema; za RO Detski dom "11 Oktomvri"-Skopje, za normativi za minimum na kadri za prostor i oprema i standardi za evaluacija; analizi i normativi za Zavodot za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i

222

mladinci "25 Maj"-Skopje; analizi, normativi i nadzor za Specijalnot zavod - Demir Kapija; analizi, noirmativi i nadzor za Zavodot za rehabiltacija na deca i mladinci-Skopje; analizi, normativi i nadzor za Zavodot za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" - Skopje; nadzor za Centarot za obrazovanie i rehabilitacija "Partenija Zografski" - Skopje; nadzor za Zavodot za rehabilitacija na deca so o{teten sluh "Ko~o Racin" - Bitola; nadzor za Zavodot za za{tita i rehabilitacija na telesno invalidni deca i mladinci - Bawa Bansko; analiza, normativi i nadzor za site domovi za stari lica vo Makedonija i drugi analizi i rezimea.

Svesni za zna~eweto na ovie i drugi materijali za zbogatuvawe na soznanijata i podobru-vaweto na kvalitetot na ovoj trud, do direktorot na Republi~kiot zavod se obrativme so ofi-cijalno pismo od Institutot i neposredno, so polnomo{no na istra`uva~ot. Na{eto barawe be{e dobivawe i koristewe na ovite materijali kako i razgovor so direktorot za site aspekti {to se predmet i cel na istra`uvaweto. Objasnuvaj}i gi podrobno na{ite barawa i ideata na proektot napravivme pove}e kontakti so direktorot me|utoa site obidi za vistinski kontakt ostanaa bezuspe{ni. Ne navleguvaj}i vo motivite na direktorot poradi koi odbi da ni gi stavi na raspolagawe baranite materijali i na bilo koj na~in da sorabotuva so nas dlaboko sme iznenadeni ottamu {to za prv pat vo na{ata dvaesetgodi{na nau~na rabota ni se slu~uva da ne ni se izleze vo presret vo realizacijata na eden nau~no - istra`uva~ki proekt, osobeno ne od rakovoditel na ustanova koja i samata se zanimava so istra`uva~ka dejnost. Posebno sme iznenadeni i od argumentacijata so koja be{e odbiena sorabotkata: deka se raboti za "doverlivi materijali" {to ne smeat nikomu, pa duri ni za nau~ni celi, da mu se poka`at. Po na{eto uka`uvawe deka sme svesni za kakvi materijali se raboti i deka dokolku gi dobieme isklu~ivo }e gi koristime za nau~ni celi ni be{e re~eno deka direktorot }e se obrati do Ministerstvoto za trud i socijalna politika i dokolku ottamu dobie dozvola samiot }e ni se javi i }e ni ovozmo`i uvid no samo vo del od tie materijali i nivnoto koristewe isklu~ivo vo bibliotekata na Republi~kiot zavod. Vakviot gest na{ata iznenadenost ja zgolemi i so ~uvstvo na navreda za{to vedna{ sfativme deka toa be{e samo eleganten izgovor da se prekinat na{ite natamo{ni kontakti. Ednostavno, zarem ne! "Ne javuvajte se Vie - jas }e vi se javam, no toa nikoga{ nema da go storam".

Vo ime na vistinata morame da priznaeme deka po precizen nalog na direktorot eden od vrabotenite treba{e da ni dostavi nekoi podatoci za Republi~kiot zavod. Toa lice posta-puvaj}i spored strogite instrukcii na nalogodava~ot na raka ni dade list hartija so "baranite" podatoci. Za da ne ni bide prefrleno deka preteruvame ovde vo celost ja prenesuvame sodr`inata od toa par~e hartija.

"Zavodot e formiran vo 1963 god. a negov osnova~ e Sobranieto na Republika Makedonija pod ime Republi~ki zavod za socijalni pra{awa.

Finansiraweto od po~etokot be{e od Buxetot. So formiraweto na interesnite zednici e SIZOVSKO i od nivnoto ukinuvawe pak e buxetsko vo ramkite na Ministerstvoto za trud i socijalna politika.

Vkupno vraboteni vo zavodot se 17 lica i toa: 3 psiholozi (eden specijalist), 2 pedagozi, 3 socijalni rabotnici (eden direktor, eden doktor na nauki i eden diplomiran socijalen rabotnik), 3 pravnici, eden sociolog, eden statisti~ar so vi{a stru~na sprema, eden ekonomist, eden arhivar, eden daktilograf, eden voza~ so sredno obrazovanie. "

Na krajot ova ekskluzivno iskustvo bi sakale da go zaklu~ime so vo nau~nata metodologija poznatata maksima "I otsustvoto na podatoci, podednakvo se podatoci".

223

V

SOCIJALNO - HUMANTARNI ORGANIZACII

224

225

1. VOVEDNI RAZGLEDUVAWA

Socijalno - humaniternite organizacii se javuvaat kako neophodna forma za deluvawe vo ostvaruvaweto na za{titata i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Pri~inite i po{irokite okolnosti vo koi doa|a do raznovidni psihofizi~ki o{tetuvawa, nivnite posledici po li~nosta, odrazot i vlijanieto na o{tetuvaweto vrz profesionalnata ramnote`a vo semejstvoto i sredinata na `iveeweto na o{tetenite lica, po{irokiot kontekst na socijalnata dimenzija na o{tetuvaweto so podolgotrajniot proces na tretman na o{tetenoto lice i negovoto integrirawe vo op{testveniot `ivot, pretstavuvaat osnovni lokacii na stru~nata organizirana i socijalna rabota na socijalno - humaniternite organizacii, slu`bite, instittuciite i kadrite {to ja ostvaruvaat socijalnata za{tita. Od samiot po~etok (otkrivaweto), preku upatuvaweto i celiot proces na osposobuvaweto, pa se do podgotvuvaweto na sredinata i prifa}aweto na liceto so psihofizi~ki nedostatoci, a ~esto i po toa, socijalno humanitarnite organizacii, stru~nite slu`bi za socijalna za{tita i

socijalna rabota se prisutni i anga`irani, ostvaruvaj}i ja op{testvenata gri`a za ovie lica37 - veli na{iot eminenten stru~wak i doajen vo ovaa oblast prof. Qup~o Ajdinski.

Ottamu i nie im otstapuvame opredelen prostor na onie humanitarni organizacii koi najneposredno se povrzani so ostvaruvawe na zada~ite {to se predmet na na{iot interes. Stanuva zbor za: Sojuzot na organizaciite na licata so o{teten sluh na Makedonija, Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardiranite lica vo Makedonija, Sojuzot na zdru`enijata na telesno invalidiziranite lica na Makedonija i Sojuzot na defektolo{kite dru{tva na Makedonija koi deluvaat kako ~lenki na Republi~kata konferencija na socijalno - humanitar-nite organizacii na Republika Makedonija. Sedi{teto na ovie sojuzi e vo Domot na humanitar-nite organizacii "Dare Xambaz" koj na inicijataiva na socijalno - humanitarnite organizacii na Makedonija a so nesebi~na podr{ka na toga{niot Socijalisti~ki Sojuz na rabotniot narod na SRM, be{e izgraden od sredstva obezbedeni od Lotarija na Makedonija od igrite na sre}a i zabavnite igri na avtomati.

Domot raspolaga so vkupna povr{ina od 2683m2, od koi 1209m2 kancelariski prostor i 1474m2 drug prostor kako i so golem amfiteatar so 170 sedi{ta.

So ovoj pregled e opfaten i Sojuzot na selpite na Makedonija koj kako samostojno zdru`enie raboti vo svoi posebni prostorii. Za na{eto istra`uvawe be{e od interes i dejnosta na Gerontolo{kiot sojuz na Makedonija, no poradi prestanokot na aktivnosta na ova zdru`enije so sedi{te vo Gerontolo{kiot zavod "13 Noemvri", ul. 4. juli, br. 136 - Skopje, ne uspeavme da dobieme pokazateli vrz osnova na koi bi mo`ele da go pretstavime.

37 Ajdinski, Q. Op{testvena za{tita i rehabilitacija. . . str. 123

226

227

2. SOJUZ NA ORGANIZACIITE NA LICATA SO O[TETEN SLUH NA MAKEDONIJA

Sekretar: Georgi Gruevski

Sedi{te: Dom na humaniternite organizacii "DareXambaz"

ul. 11 Oktomvri, br. 42-a, Skopje

Telefon: 228-106

Sojuzot na licata so o{teten sluh, ili poto~no na gluvi i nagluvi na Republika Makedonija e osnovan na 28.03.1948 god. i uspe{no raboti ve}e 47 godini. Sojuzot na gluvi i nagluvi na RM e nevladina samostojna organizacija ~ii ~lenovi se lica so o{teten sluh a vo rabotata na Sojuzot mo`at da bidat vklu~eni i drugi lica kako nadvore{ni ~lenovi.

Sojuzot organizaciono e postaven na toj na~in {to e so~inet od 18 op{tinski i me|uop-{tinski oraganizacii i edna gradska organizacija koi zaedno se zdru`eni vo Republi~ki sojuz na gluvi i nagluvi. Site op{tinski i me|uop{tinski organizacii i gradskata organizacija izbiraat svoi pretstavnici od koi se sostaveni organite i telata na Republi~kiot sojuz.

Osnovni programski opredelbi na Sojuzot se: ranoto otkrivawe na slu{no o{tetenite lica, unapreduvawe na socijalnata za{tita na slu{no o{tetenite lica, nivnoto pred{kolsko opfa}awe, gri`ata za nivnoto {koluvawe, rehabilitacijata, vrabotuvaweto, afirmiraweto na znakovniot jazik kako maj~in jazik na gluvite lica, organizirawe na kulturno - umetni~ki `ivot na gluvite, organizirawe sportski natrprevari i davawe sekakva druga pomo{ na svoeto ~lenstvo vo re{avaweto na `ivotnite problemi.

Sojuzot e inicijator i osniva~ na pove}e za{titni organizacii vo koi se vraboteni gluvi lica ("Svetlost", "Inios-promet", "Elektro-ukras" i dr. ). Isto taka Sojuzot e i inici-jator za formirawe na specijalnite u~ili{ta za gluvi lica kako {to se: U~ili{teto "Ko~o Racin" od Bitola i U~ili{teto za sredno obrazovanie na gluvi "Partenija Zografski" od Skopje.

Sojuzot raspolaga so svoj raboten prostor kade {to postojat dobri uslovi za rabota. So vakov raboten prostor raspolagaat i op{tinskite organizacii na gluvi kade postojat i klubo-vi vo koi gluvite lica organizirano go minuvaat svoeto slobodno vreme. Sojuzot vo svoja sopstvenost na bregot na Ohridskoto ezero ima i odmarali{te koe gluvite lica go koristat za odmor i rekreacija pod mnogu povolni uslovi.

Vo izminatite godini Sojuzot se finansira{e direkto od Lotarija na Makedonija vrz osnova na Zakonot za igrite na sre}a a od 1995 god. sredstvata se obezbeduvaat od Buxetot na Republikata od prihodite {to se ostvaruvaat preku Lotarija na Makedonija.

Vo izminatiot period Sojuzot ima postignato zna~ajni rezultati vo svojata rabota, posebno na poleto na zakonskata regulativa vo vrska so pravata na gluvite lica. Isto taka se sozdadeni i povolni materijalni i prostorni uslovi vo pogolemiot broj na op{tinskite organizacii. Sojuzot postojano ja sledi rabotata na specijaliziranite u~ili{ta za gluvi i so svoi inicijativi se gri`i za osovremenuvawe na nastavata i sozdavawe povolni uslovi za rabota a posebno na planot na vrabotuvaweto.

So rabotata na Sojuzot rakovodat samite gluvi lica od koi se i so~ineti organite i telata na sojuzot. Sosema mal broj lica se profesionalno anga`irani vo rabotata na Sojuzot i gi izbvr{uvaat organizaciono-administrativnite i tehni~kite raboti. Taka na primer vo se-koja op{tina kade {to posotoi op{tinska organizacija ima vraboteno samo po edno profesio-nalno lice. I vo rabotata na Republi~kiot sojuz profesionalno e anga`irano samo edno lice.

228

229

3. SOJUZ NA SLEPITE NA MAKEDONIJA

Sekretar: Kiril Stefanov

Sedi{te: ul. 29 Noemvri, br. 46, Skopje

Telefon: 113-662

Sojuzot na slepite na Makedonija e humanitarna organizacija koja e formirana vo 1964 god. i e organizirana na pretstavni~ki princip a deluva na teritorijata na Makedonija. Najvisok organ na Sojuzot e Sobranieto a izvr{nata funkcija e vo nadle`nost na Izvr{niot odbor koj ima predsedatel i podpredsedatel. Pokraj ovie tela Sojuzot ima komisii i toa: Komisija za socijalno - ekonomski pra{awa, Komisija za kultura i obrazovanie, Komisija za aktivnost na `enite, Komisija za sport i rekreacija i Komisija za me|unarodni odnosi.

Sojuzot e organiziran na teritorijalen princip taka {to vo Makedonina postojat pove}e op{tinski, me|uop{tinski i edna gradska organizacija ili vkupno 19 organizacii. Od 1993 god. Sojuzot e ~len na Evropskata i Svetskata organizacija na slepi.

Spored statutarnite i programskite celi Sojuzot vr{i funkcija na zadovoluvawe na potrebite i interesite na ova kategorija na hendikepirani lica. ^len na Sojuzot na slepite mo`e da bide lice so o{tetenost na vidot od 90%. Sojuzot broi vkupno 2300 ~lenovi. Negovata osnovna funkcija e otrkivawe i evidentirawe na lica so o{teten vid, vodewe na socijalna karta, upatuvawe na {koluvawe i rehabilitacija, vrabotuvawe, re{avawe na stambenoto pra{awe, zadovoluvawe na kulturno - obrazovanite potrebi preku izdava~kata dejnost koja deluva vo ramkite na Sojuzot, zadovoluvawe na sportsko - rekreativnite potrebi preku organizirawe na najrazli~ni dr`avni i me|unarodni natprevari od oblasta na {ahot, atletikata, golbalot i dr. sportski aktivnosti.

Preku izdava~kata dejnost na Braeovo pismo i vo zvu~na tehnika izleguvaat ~asopisi a dosega se snimeni u~ebnici, stru~na literatura i beltristika za u~enicite vo osnovnoto i sredno obrazovanie kako i za studentite vo visokoto obrazovanie. So komjuterizacija na izda-va~kata dejnost se otvorat mo`nosti na ovaa kategorija hendikepirani lica da im bidat pris-tapni pove}eto literaturni dela, u~ebnici pa duri i vesnici koi se pe~atat vo Makedonija.

Obezbeduvaweto na pomagala potrebni poradi hendikepot na liceto e prioritetna zada~a na ovaa organizacija pa vo taa nasoka se pravat usilbi da se koristat svetskite iskustva preku stru~na iteratura, spisanija i bilteni {to gi izdava Evropskata i Svetskata organizacija. Pomagalata koi se nu`ni za ova kategorija na lica za nivnoto dvi`ewe i {koluvawe kako i pomagala koi nao|aat primena i vi doma}instvoto zasega nedovolno se zastapeni poradi finansiskite problemi na ovaa organizacija. Vo svetot se koristat najrazli~ni pomatala kako {to se sonigajt nao~ari, laserski stap i sl. koi slu`at za orjentriawe vo prostorot, vo sferata na obrazovanieto i kulturata se koristat Braevi ma{ini, diktafoni, komputerski ~ita~i i dr a vo sportot specijalni {ahovi, zvu~ni topki i drugi neophodni rekviziti. Vo oblasta na doma}isntvotot postojat specijalni sadovi, metra, toplomeri, detektori za svetlo, zvu~ni aparati za merewe na pritisokot i {e}erot vo krvta.

Vrabotuvaweto na slepite dosega sojuzot go re{ava{e preku otvorawe na posebni za{-titni rabotilnici so svoi za{titni sredstva dobieni za realizacija na svoite aktivnosti. Na teritorijata na Makedonija Sojuzot ima 7 za{titni rabotilnici so 300 vraboteni, Pokraj vra-botuvaweto vo za{titnite rabotilnici, licata so o{tteten vid se vrabotuvaat i so otvorenoto stopanstvo, organite na upravata i vo drugi institucii. Ne e mal brojot na vrabotenite slepi lica koi rabotata kako telefonisti, fizioterapeuti, profesori, direktori i sl.

Kako edinstven izvor na finansirawe Sojuzot gi koristi sredstvata koi preku Lotarija na Makedonija, preku Vladata direktno se distriburiaat na Sojuzot na slepite na Makedonija. Ovie sredstva zasega ni oddaleku ne gi zadovoluvaat potrebite na ~lenstvoto pa ottamu Sojuzot vlo`uva usilbi preku razni institucii i fondacii vo Republikata i vo svetot da dojde do sredstva {to bi gi zadovolile minimalnite potrebi na ovaa kategorija na hendikepirani lica.

230

231

4. SOJUZ NA DRU[TVATA ZA POMO[ NA MENTALNO RETARDIRANI LICA VO MAKEDONIJA

Sekretar: Violeta Dimoska

Sedi{te: Dom na humanitarnite organizacii "Dare Xambaz"

ul. 11 Oktomvri, br. 42-a

Telefon: 235-778

Sjojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardirani lica na Makedonija e osnovan na 31.03.1963 god. vo Skopje.

Vo ramkite na ostvaruvaweto na pomo{ta na mentalno retardiranite lica Sojuzot posebno se anga`ira vrz ostvaruvaweto na slednite zada~i:

- organizaciono zajaknuvawe na Sojuzot, odnosno pro{iruvawe na mre`ata na dru{-tvata za pomo{ na mentalno retardiranite lica pri op{tinite i opfa}awe na pogo-lem broj roditeli, prijateli, stru~waci i op{testveni rabotnici {to mo`at i imaat `elba da dadat pridones vo sogleduvaweto i re{avaweto na mo{ne kompleksnata problematikata neposredno povrzana so za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite lica;

- otkrivawe i prijavuvawe na mentalno retardiranite deca, nivna dijagnostika i kategorizacija kako i vklu~uvawe vo soodveti formi na rehabilitacijata, odnosno osposobuvawe i za{tita;

- zapoznavawe na javnosta so problematikata vrz ~ija organizacija e anga`iran Sojuzot so svoi posebni aktivnosti za obezbeduvawe organizirani programi preku sredstvata za masovna komunikacija, kako i odr`uvawe na predavawa, objavuvawe na posebna literatura nameneta za roditeli, stru~ni i op{testveni rabotnici;

- ostvaruvawe na posebni socijalno-za{titni, kulturno-zabavni, sportsko-rekreativni natprevari, ekskurzii, priredbi, izlo`bi i dr.

- vospostavuvawe sorabotka i inicirawe na opredeleni problemi pred soodvetnite nadle`ni i zainteresirani organi, organizacii i zdru`enija;

- vklu~uvawe na decata odnosno mladincite vo soodvetnite ustanovi za tretman, vospi-tuvawe i obrazovanie, profesionalno, odnosno rabotno osposobuvawe i vrabotuvawe na mentalno retardiranite.

Vo ramkite na izdava~kata dejnost Sojuzot izdava glasilo "poraka" koe {to po oprede-len prekin zaradi nemawe dovolno finansiski sredstva, povtorno e vozobnoveno od juli 1995g.

Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardiranite lica vo Makedonija vo ovoj period poseben akcent stava vrz razre{uvaweto na problemite i potrebite so koi se sre}avaat umereno i te{ko mentalno retardiranite lica na koi im e potrebna op{testvena gri`a i pomo{ od drugi lica. Sojuzot gi tretira i problemite na semejstvoto vo koi ima takvi lica, za{to na takvoto dezorganizirano i disfunkcionalno semejstvo mu e neophodna pomo{ i gri`a kako od medicinski, defetolo{ki, psiholo{ki taka i od socijalen aspekt.

Vo ovaa smisla kako posebno zna~ajni gi izdvojuva slednie punktovi za natamo{no dejtvuvawe so predlozi koi treba da zavzemata zna~ajno mesto vo unapreuvaweto na praktikata.

- Zaradi navremeno otrkivawe, evidentirawe, dijagnostika, ran tretmanm i rehabi-litacija, potrebno e otvorawe na Razvojni sovetuvali{ta za sledewe na deca rodeni so rizik, barem vo pogolemite op{tini vo Republikata. Takvo sovetuvali{te zasega e otvoreno i uspe{no raboti vo Skopje i vo Bitola vo ramkite na zdravstvenite domovi. Ovaa potreba ne e samo od medicinski domen tuku go pokriva i delot na preventinoto deluvawe za uspe{no sanirawe na sostojbite od socijalen aspekt.

232

- Centrite za socijalna rabota vo op{tinite koi treba da obezbedat dosledno i navre-meno otkrivawe, evidentirawe, kategorizacija i rekategorizacija, za upatuvawe vo soodvetni institucii za rehabilitacija, obrazovanie, zgri`uvawe i rabotno osposo-buvawe na ovie hendikepirani lica.

- Zavodot vo Skopje za rehabilitacija na deca i mladinci i Specijalniot zavod vo Demir Kapija treba da gi koregiraat svoite programi za rabota, so pogolema zastapenost na nega, iskreni emocionalni odnosi kon deteto smesteni vo ustanovata i poorganizirani i osmisleni sodr`ini na rabota so umereni, te{ko i najte{ko mentalno retardiranite lica.

- Otvorawe na dnevni centri za dnevno zgri`uvawe i rabotno anga`irawe za umereno te{ko mentalno retardirani lica vo oblasta na `iveewe barem vo pogolemite op{tini vo Republikata. Edinstven takov centar dosega e formirano vo Ko~ani i uspe{no raboti 5 godini. Ova rabotna za{tita e poadekvatna za zgri`uvawe i reha-bilitacija i nivna integracija vo neposrednata sredina i za iskoristuvawe na nivnite preostanati sposobnosti a pokraj toa anga`iraat pomali finansiski sredstva. So nego istovremeno se pomaga na nivnite semejstva zo{to roditelite ne ja prekinuvaat emocionalnata vrska so svoeto dete i rabotno se poproduktivni zo{to vo vremeto o d 07 - 15~. nivnite deca se adekvatno zgri`eni.

- Otvorawe na "Dom semejstvo" za vozrasni mentalno retardirani lica koi ostanuvaat bez roditelska gri`a.

- Centrite za socijalna rabota treba da vodat pogolema gri`a za ovaa kategorija na lica za{to istite imaat potreba od kontinuirana za{tita vo tekot na celiot niven `ivot. Ottamu potrebata najmalku 3 - 4 pati vo godinata da se posetuvaat semejstvata so mentalno retardirani deca od strana na ovie centri zaradi vr{ewe uvid na neposrednite sostojbi i potrebite na samoto lice a ne pomalku i na samoto semejstvo.

- Vrz organizacionen plan vo duhot na racionalizacijata i opravdanosta Sojuzot predlaga i opfa}awe na op{tinskite organizacii od strana na vrabotenite lica vo drugite humanitarni organizacii.

233

5. SOJUZ NA ZDRU@ENIJATA NA TELESNO INVALIDIZIRANITE LICA NA MAKEDONIJA

Sekretar: Sowa Ristevska

Sedi{te: Dom na humaniternite organizacii "Dare Xambaz"

ul. 11 Oktomvri, br. 42-a, Skopje

Telefon: 236-149

Organi na Sojuzot se Sobranie, Pretsedatelstvo i Odbor za kontrola, so ~ie posredstvo gi ostvaruva slednive dejnosti:

- vr{i analiza na obemot i vidot na pomagalata {to gi koristat telesnite invalidi, so istata gi zapoznava nadle`nite organi i institucii pri {to inicira podobruvawe na kvalitetot i funkionalnosta na istite kako i osloboduvawe od participacijata pri nivnata nabavka;

- vodi evidencija i vr{i analiza na sostojbite vo vrska so vospituvaweto i obrazova-nieto na telesnite invalidi i preku nadle`nite organi inicira obezbeduvawe uslovi vo taa oblast;

- prevzema {iroki aktivnosti zaradi sproveduvawe na propisite za otstranuvawe na arhitektonskite barieri;

- organizira besplaten odmor za fizi~ki hendikepiranite lica od 7 - 10 dena vo Bawa Bansko i drugi odmarali{ta vo zemjata;

- organizira sportski igri za telesni invalidi; - sorabotuva so drugi humanitarni organizacii a osobeno so drugi te invalidski

organizacii prevzema zaedni~ki akcii za re{avawe na problemite od zaedni~ki interes;

- preku sredstvata za masovna komunikacija ja informira po{irokta javnost so problemite na telesno invalidnite lica i aktivnostite za nivnoto re{avawe;

- na henkikepiranite lica im pru`a pomo{ pri vrabotuvaweto vo otvorenoto stopan-stvo i vo za{titnite rabotilnici.

Vo ramkite na svojata izdava~ka dejnost Sojuzot redovno go publikova svoeto glasilo "Feniks 86".

Sojuzot go so~inuvaat 14 op{tinski zdru`enija:

1. Zdru`enie na telesno invalidni lica na grad Skopje so sedi{te vo Skopje na ul. 11 Oktomvri, br. 42, tel. 091/115-482.

2. Zdru`enie za telesno invalidni lica na op{tina Bitola so sedi{te vo Bitola, naselba Karpo{ bb, tel. 097/37-851.

3. Zdru`enie za telesno invalidni lica na op{tina Tetovo so sedi{e vo Tetovo, pri Sobranie na op{tina Tetovo, baraka 1, soba 2, tel. 094/22-640.

4. Zdru`enie na telesno invalidni lica na op{tina Titov Veles so sedi{te vo Titov Veles ul. Alekso Demniev, br. 9, tel. 093/21-414.

5. Zdru`enie na telesno invalidni lica na op{tina Prilep, so sedi{te vo Prilep - Dom na humaniternite organizacii, ul. Stevo Apostolovski, bb. tel. 098/24-595.

Sredstvata za svojata rabota i deluvawe i ovoj sojuz gi ostvaruva kako i prethodnite sojuzi.

234

235

6. SOJUZ NA DEFEKTOLO[KITE DRU[TVA NA MAKEDONIJA

Sekretar: prof. d-r Qup~o Ajdinski

Sedi{te: Dom na humaniternite organizacii "DareXambaz"

ul. 11 Oktomvri br. 42-a, . Skopje

Telefon: 236-149

Sojuzot na defektolo{kite dru{tva na Makedonija e stru~no - profesionalno i huma-nitarno zdru`enie na gra|ani vo koja dobrovolno se zdru`uvaat defektolozi i defektolo{ki dru{tva od teritorijata na Republika makedonija registrirani kako stru~no - profesionalni zdru`enija na gra|ani.

Sojuzot e formiran vo 1985 god. kako Sojuz na defektolo{ki dru{tva na SRM a so donesuvaweto na noviot Statut na 03.03.1995 god. deluva kako Sojuz na defektolo{ki dru{tva na Republika Makedonija. Novina vo ovoj statut e {to se formiraat oddelni profili koi vrz osnova na ~l. 11 od Statutot se zdru`uvaat vo Sojuzot na defektolo{kite dru{tva.

Rabotata na sojuzot e javna. Planovite, programite i izve{teite za rabota na sojuzot se podgotvuvaat, podnesuvaat i objavuvaat na na~in {to obezbeduva celosna javnost i izvorno in-formirawe na ~lenstvoto po pat na publikuvani materijali i dostavuvawe na ~lenstvoto.

Celite i zada~ite na Sojuzot se:

- koordinacija i usoglasuvawe na rabotata na defektolo{kite dru{tva na teritorijata na RM;

- pottiknuvawe, organizirawe i aktivirawe na ~lenovite na Sojuzot vo usilbite za afirmacija i razvoj na defektolo{kata teorija i praktika;

- pomagawe na ~lenovite na Sojuzot vo ostvaruvaweto na nivnite celi i zada~i; - za{tita na interesite na defektologot, defektolo{kata ustanova i defektolo{kiot

trud; - direktno i indirektno pomagawe na ~lenovite na Sojuzot vo izvr{uvaweto na nivnite

administrativni, materijalno finansisiki i pravno - normativni obvrski; - pomagawe vo re{avaweto na profesionalnite sporovi vo op{testvenata praktika

{to se povrzani so interesite na defektologijata i na defektolo{kata profesija; - direktno i indirektno anga`irawe niz razni vidovi na profesionalna praktika vrz

planot na humanizacijata na li~nosta i op{testvenata polo`ba na hendikepiranite lica vo na{eto op{testvo;

- pomagawe vo re{avaweto na profesionalnite sporovi vo op{testvenata praktika {to se povrzani so interesite na defektologijata i na defektolo{kata profesija;

- direktno i indirektno anga`irawe niz razni vidovi na profesionalnata praktika vrz planot na humanizacijata na li~nosta i op{testvenata polo`ba na hendikepira-nite lica vo na{eto op{testvo;

- postojano anga`irawe i programirano rabotewe na planot na dopolnuvaweto, inovi-reweto i osovremenuvaweto na celokupnata legislativa na podra~jeto na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica;

- anga`irawe i postojano pomagawe na ~lenovite na Sojuzot vo nivnata izdava~ko - publicisti~ka dejnost, osobeno na planot na pe~ateweto na u~eni~ka literatura, praktikumi, prira~nici i druga stru~no - nau~na literatura od oblasta na defekto-logijata i pridru`nite nauki;

- direktno i indirektno anga`irawe na planot na edukacijata, specijalizacijata, usovr{uvaweto i dokvalifikacijata na defektolo{kite kadri;

- anga`irawe na planot na za{titata, dopolnuvaweto i osovremenuvaweto na institu-cionalnata, op{testvenata i pravnata baza za za{tita, edukacija i rehabilitacija na

236

licata so somatski, senzorijalni, mentalni, komunikativni i biheivoralni o{tetuvawa, rastrojstva, nesposobnost i hendikepi;

- organizirawe na defektolo{ki studii i nau~ni sobiri. Sojuzot izdava svoj list "Defektolog" i dve spisanija: "Rehabilitacija" (stru~no -

nau~no spisanie) i "Hendikepirano dete" (popularno spisanie).

Organi na Sojuzot se: Kongres, Konferencija, Predsedatelstvo i Nadzoren odbor. Kongresot e najvisok organ na Sojuzot sostaven od delegati na dru{tvata na Sojuzot so mandat od 5 godini. Konferencijata e organ {to gi vr{i rabotite pome|u 3 kongresi na Sojuzot. Predsedatelstvoto e Izvr{en odbor na Konferencijata a raboti vo po{irok i potesen sostav. Nadzorniot odbor na Sojuzot broi 5 ~lena so mandat od 2 godini.

Vo 1994 godina Sojuzot se finansira{e od strana na Lotarija na Makedonija a od 01.01.1995 god. ova finansirawe prestana. Ottoga{ Sojuzot na vr{i svojata dejnost so pomo{ na donacii i dodatoci od sponzori a vo me|uvreme se obra}a so barawa i do Ministerstvoto za finansii na Republika Makedonija.

237

VI

DEFEKTOLO[KI STUDII PRI INSTITUTOT ZA

PEDAGOGIJA NA FILOZOFSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

238

239

Spored Keramit~ievski defektologijata e sistem na znaewa, sevkupnost na nau~ni

razgleduvawa za rehabilitacija na licata so psihofizi~ki defektivitet38. Ottamu spored Ajdinski objekt na defektologijata kako nauka e ~ovekot so defektivitet, te. subjekt kaj koj poradi otsustvo na edinstvoto na fizi~kite, mentalnite, socijalnite i ekonomskite komponenti, do{lo do neorganiziranost na negoviot integritet vo total kako op{tesveno bitie. Bidej}i rehabilitacija e predmet na defektologijata kako nauka taa spored Ajdinski e sistem na merki i aktivnosti so koi dezintegriranata li~nost vo total se tretira kako celost

vo site fazi od prevencijata do nejzinata celosna socijalizacija39. Trgnuvaj}i od vakvoto zna~ewe na defektologijata i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj a re~isi po isklu~iva zasluga na najistaknatiot teoreti~ar i prakti~ar od ovaa oblast vo na{ata zemja - Ajdinski vo u~ebnata 1993/94 god. vo Makedonija se vovedeni defektolo{ki studii pri Filozofskiot fakultet vo Skopje. So voveduvawto na ovie studii kaj nas se popolni golema praznina za{to brojnite zainteresirani lica vakvite studii mora da gi posetuvaat vo Belgrad. Sega, koga osamostojuvaweto na na{ata dr`ava ve}e dve godini postojat vakvi studii voSkopje, golem broj lica mo`at da se usovr{uvaat vo edna izvonredno zna~ajna nau~na oblast i da go dadat svojot pridones vo prakti~noto za`ivuvawe i podobruvaweto na efikasnosta na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na hendikepiranite lica.

So ogled na zna~eweto na ovie studii smetavme deka na ova mesto e zna~ajno celosno da se prezentira nivniot nastaven plan i na toj na~in op{testvenata gri`a za podobruvawe na kadrovskata sostojba vo ovaa dejnost.

Na ovoj nastaven plan me|utoa mo`at da mu se stavat pove}e zabele{ki. Vaka koncipiran toj ne dava mo`nost za specijalizacija na studentite kako tiflopedagozi, surdopedagozi, oligofrenolozi i logopedi {to mo`e da se oceni kako osnovna slabost na studiite. Vtorata ne pomalku izrazena slabost e i vo toa {to na ovie studii ne se predvideni tri klu~ni predmeti {to ja ovozmo`uvaat specijalizacijata vo raboteweto so vospitno - zapu{tenite i delikventnite lica voop{to i posebno so decata i mladincite {to imaat problemi vo odnesuvaweto a pokraj toa se i so opredeleni pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj. Stanuva zbor za predmetite: Socijalna patologija, kriminologija i penologija koi neizostavno bi trebalo da bidat pomesteni vo edna vakva nastavna programa. Me|utoa so ogled na toa {to ovie studii se u{te se nao|aat vo svojata po~etna faza smetame deka toa i ne se nere{livi problemi. Kon podobruvawe na nastavnite planovi vo ovaa nasoka sigurno }e pridonesat i zakonodavnite zalo`bi od Predlogot na Zakonot za osnovnoto obrazovanie. Tamu kade {to ve}e imavme prilika da vidime za u~iteli i nastavnici, za u~enici so mentalna retardacija se predlaga da mo`at da bidat samo lica so zavr{en defektolo{ki fakultet i toa od soodvetna nasoka. Iskreno se nadevame deka vakvoto umesno re{enie }e dobie svoe mesto ne samo vo ovoj, tuku i vo Zakonot za sredno obrazovanie zo{to e vo funkcija na kvalitetno ostvaruvawe na vospitno - obrazovniot proces na hendikepiranite lica.

38 Keramit~ievski,. S., Stawa i problemi defektologije, Specijalna {kola, Beograd, 1975/1-2, str. 50 39 Ajdinski, Q. Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica, Jugoslovenska konferencija

za socijalni dejnosti, Beograd, 1982. str. 137

240

NASTAVEN PLAN

za ~etirigodi{ni studii za defektolozi, edukatori,

na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj

- studii za defektologija -

R. Nastavni predmeti semestri

br. I II III IV V VI VII VIII

1 Op{ta defektologija so istorija na defektologijata

2+1 2+1

2 Op{ta pedagogija 3+1 3+1

3 Op{ta psihologija 2+0 2+0

4 Fiziologija 2+1 2+1

5 Humana genetika 2+1 2+1

6 Filozofija 2+0 2+0

7 Sociologija 2+0 2+0

8 Makedonski jazik 0+2 0+2

9 Svetski jazik 0+2 0+2

10 Odbrana i za{tita 2+1 2+1

11 Predu~ili{na pedagogija 2+1 2+1

12 Medicinski osnovi na licata so pre~ki vo PFR

3+1 3+1

13 Razvojna psihologija 2+1 2+1

14 Komparativna pedagogija 2+1 2+1

15 Logika 2+0 2+0

16 Op{ta logopedija 2+2 2+2

17 Pedago{ka psihologija 2+0 2+0

18 Strukturalna defektologija 4+2 4+2

19 Semejna pedagogija 2+1 2+1

20 Ekonomika na obrazovanieto 2+1 2+1

21 Psihologija na lica so pre~ki vo PFR

2+1 2+1

22 Metodologija 2+1 2+1

23 Didaktika so specijalna didaktika

4+2 4+2

24 Pedago{ka statistika 1+2 1+2

25 Pedagogija na lica so pre~ki vo razvojot

3+1 3+1

26 Metodika na ran tretman i predu~ili{no vospitanie na deca so pre~ki vo razvojot

2+1 2+1

27 Metodika na ran tretman i predu~ili{no vospitanie na deca so pre~ki vo razvojot

2+3 2+3

28 Metodika na oddelenska nas-tava na lica so mentalna retardacija

2+3 2+3

29 Metodika na gluvi i nagluvi deca

2+3 2+3

30 Metodika na odelenska nastava na slepi i slabovidi lica

2+3 2+3

31 Metodika na vospitno-obra-zovna rabota na lica so te{ki

2+3 2+3

241

i kombinirani pre~ki vo razvojot

32 Profesionalna orientacija i rabotno osposobuvawe na lica so pre~ki vo razvojot

2+2 2+2

33 Socijalna pedagogija 2+1 2+1

34 Fizi~ko vospituvawe 0+2 0+2 0+2 0+2 0+2 0+2 0+2 0+2

II Zadol`itelni izborni predmeti

1 Socijalna psihologija 2+0 2+0

2 Andragogija 2+0 2+0

3 Domska pedagogija 2+0 2+0

4 Sovetuvawe i orientacija 2+0 2+0

Studentite pokraj predmetite od osnovniot nastaven plan zadol`itelno izbiraat dva nastavni predmeti od izbornata grupa predmeti.

242

243

VII

APPENDIX

244

245

STANDARDNI PRAVILA

ZA OBEZBEDUVAWE PODEDNAKVI PRAVA

ZA HENDIKEPIRANITE LICA

Obedineti Nacii

STANDARDNI PRAVILA ZA IZEDNA^UVAWE NA

MO@NOSTITE ZA HENDIKEPIRANITE LICA

Vo 1993 godina, kako rezultat na Me|unarodnata godina na Hendikepiranite Lica vo 1981 i Dekadata za Hendikepiranite Lica na Obedinetite nacii 1983-1992, Zemjite-^lenki na Obedinetite nacii se soglasija za donesuvawe na nov dokument za da me|unarodnoto vnimanie se naso~i kon potrebata za obezbeduvawe na podednakvi prava i mo`nosti za hendikepiranite lica - Standardnite Pravila za izedna~uvawe na Mo`nostite za Hendikepiranite Lica.

Hendikepiranosta ne zasega site nas i op{testvoto kako celina

Hendikepiranosta ne e problem na mali grupi na lu|e. Taa e del od ~ovekovite uslovi, koj{to direktno ili indirektno vlijae na `ivotite na milioni lu|e niz celiot svet.

Hendikepiranosta kako posledica na bolesti koi mo`at da se spre~at ili od prirodni katastrofi i ponatamu e neprifatlivo visoka. Brojot na hendikepiranite od telesni povredi, psiholo{ki naru{uvawa ili povredi na setilata vo vojni, teroristi~ki akcii, ma~ewa ili kriminal se zgolemuva. Osven toa, tehnolo{kiot i ekonomski razvoj doveduva do novi pri~ini za naru{uvawa, kako {to se drogite, zagaduvaweto na okolinata, stresot, zgolemen broj na srcevi i cirkulacioni zaboluvawa, kako i soobra}ajni i industriski nesre}i.

Nov priod kon hendikepiranosta

Premnogu dolgo hendikepiranite bea izolirani, nivnoto pravo da se razvivaat be{e ignorirano, a nivniot mo`en pridones kon op{testvoto zapostavuvan. Stariot odnos kon hendikepiranite be{e deka tie se zavisni invalidi na koi im e potrebna za{tita. Na hendike-piranosta se gleda{e kako na sramota, so {to na op{testvoto mu be{e dozvoleno da gi isprati ovie lica na odredena adresa, koja naj~esto za `al be{e adresa na specijalni institucii.

No vremiwata se menuvaat. Objavuvaweto na Me|unarodnata Godina na Hendikepiranite Lica vo 1981 i Dekadata na Hendikepiranite na Obedinetite Nacii 1983-1992, zna~e{e eden golem presvrt vo odnosot kon hendikepiranosta. Noviot priod gi potencira sposobnostite, a ne manite, gi promovira pravata na hendikepiranite, slobodata na izbor i podednakvi prava; bara okolinata da se prilagodi kon hendikepiranite lica, a ne obratno. Go pottiknuva op{testvoto da go podobri svojot odnos kon hendikepiranite i da im pomogne da ja prezemat polnata odgo-vornost kako aktivni ~lenovi na op{testvoto.

Ovaa filozofija ja formira osnovata na noviot me|unaroden instrument, Standardnite Pravila za ednakvi mo`nosti za hendikepiranite lica na Obedinetite Nacii, koi }e pomognat koncepciskata revolucija da se pretvori vo edna konkretna i kompaktna akcija vo direktna korist za hendikepiranite lica.

246

Ednakvi prava i. . .

Hendikepiranite lica - kako gra|ani na nivnite op{testva treba da gi imaat istite prava i obvrski kako i site drugi gra|ani.

Vladite se pove}e stanuvaat svesni za nivnata obvrska da im obezbedat ednakvi prava na site svoi gra|ani. Vo krajna linija, do vladata na edna zemja e da osiguri za hendikepiranite:

- da `iveat kolku {to e mo`no podostoinstveno i nezavisno vo ramkite na nivnata zaednica.

- da zemat aktivno u~estvo vo op{tiot, socijalniot i ekonomskiot razvoj na op{tes-tvoto.

- da se obrazuvaat, primaat zdravstvena za{tita i socijalna pomo{ vo ramki na redov-nite strukturi na nivnoto op{testvo.

Vladite, preku nivniot zakonski sistem, mo`at da gi za{titat pravata na hendi-kepiranite lica.

. . . ednakvi mo`nosti

Vladata mo`e da donese zakoni za da se garantira ednakvosta i da se spre~i diskriminacijata. Cenata na odrekuvawe na ednakvi prava za hendikepiranite e visoka, ne samo od finansiska gledna to~ka, no i od aspekt na gubewe na nivniot pridones vo op{testvoto.

Najnovite trendovi ja potenciraat samo-gri`ata i stavaat akcent na pogolema poddr{ka na familiite i zaednicata za da im se pomogne na hendikepiranite. Vo mnogu zemji, vakvite uslugi se koncentrirani vo privatniot sektor, finansirani od donacii. Ovie programi se zna~ajni, no ne garantiraat ednakvo u~estvo na hendikepiranite vo site oblasti od op{testveniot `ivot. Vladite na zemjite moraat da obezbedat postojan pristap na hendikepiranite do osnovnite javni slu`bi i uslugi.

Potencijalot na hendikepiranite lica }e dojde do izraz duri toga{ koga Vladite }e obezbedat isti mo`nosti za niv kako i za ostanatite gra|ani.

Ednakvite mo`nosti ovozmo`uvaat da hendikepiranite rakovodat so svojot `ivot so edna samopo~it i li~en integritet.

Standardni Pravila

Standardnite Pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na hendikepiranite se eden vid vodi~ za Vladite i za Obedinetite Nacii kako da se postignat podednakvi mo`nosti za hendikepiranite kako i za ostanatite gra|ani kon krajot na ovoj milenium.

Kako edno silno oru`je vo obezbeduvaweto na ednakvi prava, Standardnite pravila:

- gi postavuvaat standardite za ednakvi prava. - davaat nacrt na akcijata koja treba da bide prezemena od Vladite. - deluvaat kako vodi~ za site koi se bavat so ovaa problematika. - gi vklu~uvaat hendikepiranite, nivnite familii i organizacii kako aktivni

partneri vo podobruvaweto na kvalitetot na nivniot `ivot. Iako Standardnite pravila zakonski ne gi obvrzuvaat Vladite, nivnata primena pod-

razbira stroga politi~ka i moralna obvrska na Vladite da prezemat aktivnosti. Tie mo`at da stanat voobi~aeni na me|unarodno nivo koga }e bidat primenuvani od mnozinstvoto Vladi od Svetot.

Standardnite pravila ne se lista na ambiciozni celi; tie se prakti~ni sredstva za Vladite so koi mo`e da se podobri kvalitetot na `ivotot vo sekoe op{testvo i da se otstranat barierite koi gi spre~uvaat hendikepiranite da u~estvuvaat vo op{testveniot `ivot.

247

SODR@INA NA STANDARDNITE PRAVILA ZA IZEDNA^UVAWE

NA MO@NOSTITE ZA HENDIKEPIRANITE LICA

Voved

- Istorijat i sega{ni potrebi

- Porane{ni me|unarodni aktivnosti

- Kon Standardnite pravila

- Cel i sodr`ina na Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite za site hendikepirani lica

- Fundamentalni koncepti na politikata na hendikepiranosta

Preambula

I Preduslovi za podednakvo u~estvo

1. Podignuvawe na svesta

2. Zdravstvena za{tita

3. Rehabilitacija

4. Pridru`ni slu`bi

II Oblasti za podednakvo u~estvo

5. Dostapnost

6. Obrazovanie

7. Vrabotuvawe

8. Prihodi i socijalno osiguruvawe

9. Familijaren `ivot i li~en integritet

10. Kultura

11. Sport i Rekreacija

12. Religija

III Merki za Primena

13. Informacii i istra`uvawa

14. Kreirawe na politika i planirawe

15. Zakoni

16. Ekonomska politika

17. Koordinacija na rabotata

18. Organizacii na hendikepirani lica

19. Obuka na personal

20. Nadgleduvawe i procenka na programite za hendikepirani lica i primenata na Pravilata, na nacionalno nivo

21. Tehni~ka i ekonomska sorabotka

22. Me|unarodna sorabotka

IV Mehanizmi za nadgleduvawe

Preduslovi za podednakvo u~estvo Ne mo`e da se zboruva za sozdavawe na podednakvi uslovi za hendikepiranite bez

postoewe na dobra baza. Zaradi toa Standardnite pravila spomnuvaat ~etiri preduslovi: - podignuvawe na svesta, medicinska za{tita, rehabilitacioni i pomo{ni slu`bi, - koi bi trebalo da ja formiraat bazata za izedna~uvawe na mo`nostite za hedikepiranite. Ovie preduslovi:

248

- ja potenciraat va`nosta site lu|e da stanat svesni za potrebite, pravata i obvrskite na hendikepiranite, za nivnite potencijali i za pridonesot koj tie mo`at da go dadat na op{testvoto.

- ja potenciraat va`nosta na za{tita na fizi~kotot zdravje i blagosostojbata na hendikepiranite preku efektna medicinska za{tita, rehabilitacija i drugi pomo{ni slu`bi. Vakvata poddr{ka im ovozmo`uva na hendikepiranite da go postignat svoeto najvisoko nivo na nezavisnost i funkcionirawe.

Oblasti za podednakvo u~estvo Hendikepiranite lica treba da imaat uslovi za podednakvo u~estvo vo osnovnite

oblasti kako {to se obrazovanieto, vrabotuvaweto, prihodite i socijalnata pomo{, semejniot `ivot i li~niot integritet, kulturata, religijata, sportot i rekreacijata. Koga }e se postigne ednakvosta vo ovie oblasti, `ivotot na hendikepiranite }e se podobri so:

- Promena vo nivnata fizi~ka sredina: hendikepiranite treba da imaat soodveten pristap vo site javni zgradi, da go koristat javniot transport i lesno da se dvi`at vo nivnite domovi. Treba da znaat koi slu`bi im se dostapni i treba da imaat pristap kon informacii i dokumentacija preku preveduvawe na jazik na znaci, Brajovata azbuka, pokrupno pe~atewe, daktilografski uslugi i soodvetna tehnologija.

- Promena vo nivnoto obrazovanie i rabotna okolina: hendikepiranite, vo princip, treba da se obrazuvaat vo zaedni~kiot obrazoven sistem i da imaat mo`nost kon konkretna i zadovolitelna rabota. Onie koi imaat posebni potrebi treba da primaat socijalna pomo{ sekoga{ koga e toa potrebno.

- Promena vo nivnata socijalna sredina: treba da se promoviraat li~niot integritet i familijarniot `ivot na hendikepiranite lica - zakonite ne smeat da se odnesuvaat diskriminatorski vo rabotite kako {to se seksualnite odnosi, brakot i roditelstvoto. Hendikepiranite treba da u~estvuvaat vo religiozniot `ivot na nivnite zaednici i da imaat sportski i rekreativni aktivnosti kako i drugite lu|e.

Merki za primena Mora da se vospostavat soodvetni merki za postignuvawe na celta, a toa e izedna~uvawe

na mo`nostite za hendikepiranite. Spored Standardnite pravila, vakvite merki vklu~uvaat informacii i istra`uvawa, planirawe, zakonici, ekonomska politika, koordinacija na rabotata, vklu~uvawe na organizaciite na hendikepirani lica, obuka na personal, nadgleduvawe i procenka na programite na nacionalno nivo, tehni~ka i ekonomska sorabotka i me|unarodna sorabotka.

Ovie merki gi obvrzuvaat vladite, me|u drugoto, da go obezbedat slednoto:

- Da postoi zakonska regulativa za za{tituvawe na pravata i garantirawe na ednak-vosta na hendikepiranite.

- Potrebite na hendikepiranite da se vklu~eni vo nacionalnata politika i buxet. - Organizaciite na hendikepirani lica da se aktivno vklu~eni vo podgotvuvaweto na

nacionalnata politika. - Da se formira nacionalna komisija ili sli~no telo, kako centralno telo vo pra{a-

wata za hendikepiranite. - Pri sledeweto i ocenkata da se spomne postoeweto na ednakvi mo`nosti. Na me|unarodno nivo, Vladite treba prvo da gi zasilat svoite regulativi za hendikepi-

ranosta, a potoa da sorabotuvaat za podobruvawe na sostojbata na hendikepiranite vo nerazvi-enite zemji.

Mehanizam za nadgleduvawe

Kone~no, za da se obezbedi efektna primena, Pravilata sodr`at eden vgraden sistem

na nadgleduvawe i sledewe, koj e taka formiran da im pomaga na Vladite na zemjite vo nivnite napori za podobruvawe na kvalitetot na `ivotot vo nivnite zemji. Vo koordinacija so Speicjalniot izvestuva~ na Obedinetite Nacii, ovoj sistem isto taka sodr`i soveti za hendikepiranite, preku nivnite organizacii.

249

Tekstot na Standardnite pravila e dostapen na {estte oficijalni jazici na Obedi-netite Nacii: Arapski, Kineski, Angliski, Francuski, Ruski i [panski. Dokolku vi se pot-rebni dopolnitelni informacii ili sakate dopolnitelni materijali od politikata na Obedi-netite Nacii za Hendikepiranosta, ve molime obratete se do:

Oddel za hendikepiranite lica

Otsek za socijalna politika i razvoj

Oddel za koordinacija i razvoj

United Nations

DC - 1320

New York, NY 10017, USA

Tel: (212) 963-3897/6765

Fax: (212) 963-3062

Za op{ti informacii obratete se do:

Informacii za hendikepiranosta

Oddel za razvoj na ~ovekovi prava

Otsek za nadvore{ni odnosi

Oddel za javno informirawe

United Nations

Room S - 1040

New York NY 10017, USA

Tel: (212) 963-1313

Fax: (212) 963-4361

250

251

VIII

BIBLIOGRAFIJA

252

253

1. Ajdindnski, Qup~o i dr. ; Za{tita i rehabilitacija na lica so psihofizi~ki nedostatoci vo SR Makedonija, Republi~ki zavod za socijalni pra{awa, Skopje, 1975.

2. Ajdinski, Qup~o, Integralna rehabilitacija na mentalno retardiranite lica, Jugoslovenska konferencija za socijalni dejnosti, Belgrad, 1982.

3. Ajdinski, Qup~o, Op{testvena za{tita i rehabilitacija na licata popre~eni vo fizi~kiot i psihi~kiot razvitok vo SRM, 1945-1985, Fonografika, Skopje, 1986.

4. Deborah Beufield i Susan Rothwell, Pregled i analiza na sostojbata na decata so poteskotii vo

razvojot vo Poranesnata Jugoslovenska Republika Makedonija, UNICEF, Skopje, oktomvri 1994.

5. Hajdukovi~, ^edomir, Prestupni~ko pona{anje mladih, Savremena administracija, Beograd, 1975.

6. Lopa{i~, Betlhein, Dogan, Psihijatrija, Medicinska knjiga, Beograd - Zagreb, 1961.

7. Jakovljevi~, Vladimir, Prilozi za socijalnu patologiju, Sloboda, Beograd, 1984, str. 176-205

8. Savi~, Ljubomir, Teorija i praksa specijalnog {kolstva u Srbiji, Savezni odbor saveza gluvih

Jugoslavije, Beograd, 1966.

9. Dvor`ak, Maja Beck, Etiologija mentalne zaostalosti, Pregled problema mentalno nedovoljno

razvojenih osoba, Zagreb, 1965/2, str. 15-20.

10. Grunewald, Karl, Za{tita mentalno retardiranih u [vedskoj, Pregled problema mentalno nedovoljno

razvijenih osoba, Zagreb, 1969/9, str. 661-668, 1969/10, str. 717-724.

11. Horvat, Dragutin, Zasto se osnivaju zavodi za trajni sme{taj retardiranih osoba, Pregled problema

mentalno nedovoljno razvijenih osoba, Zagreb, 1978/6, str. 325-327.

12. Jovev, Jordan, Savremena za{tita mentalno retardiranih u Engleskoj, Pregled problema mentalno

nedovoljno razvijenih osoba, Zagreb, 1971, str. 27-31.

13. Kova~evi~, Mira, Socijalna za{tita mentalno retardiranih osoba u Danskoj, Pregled problema

mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1976/2 str. 169-171.

14. Miljkovi~, Angelina, Rad sa umereno, te`e i te{ko mentalno zaostalom decom, Pregled problema

mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1981/1, str. 11-14.

15. Preporuke za odgoj psihi~ki te{ko ometanih osoba, Pregled problema mentalno retardiranih osoba,

Zagreb, 1981/1, str. 11-14

16. Preporuke sa seminara UN, Pregled problema mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1976/5 - 6, str.

342-345.

17. Sremac, Zlatan, Na{e dru{tvo i problematika mentalno retardiranih u Jugoslaviji, Pregled problema

mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1967/8, str. 426-429.

18. Zargollernd, Ljiljana, Mentalna oboljenja izazvana anomalijama hromozoma, Pregled problema

mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1970/12, str. 810-814.

19. Dijk, van G. M. , Kako je Holandija re{ila problem umne zaostalosti lica koji se te`e adaptiraju,

Specijalna {kola, Beograd, 1968/3, str. 234-239.

20. Strk, S. Rad sa mentalno nedovoljno razvijenom decom i omladinom u Velikoj Britaniji, Holandiji i

Danskoj, Pregled problema mentalno nedovoljno razvnijenih osoba, Zagreb, 1967, Stru~no nau~ni

broj, str. 175-193.

21. Tarenac, Obrad, Organizacija vaspitnog rada sa psihi~ki zaostalom decom, Pregled problema

mentalno nedovoljno razvijenih osoba, Zagreb, 1969/3 str. 226-231.

22. Teodosi~, Slobodan, Problem vaspitanja i socijalne za{tite te{ko mentalno retardiranih, Pregled

problema mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1972/4, str. 176-178.

23. Tizart, Jack, Mentalno subnormalno dete u instituciji, Defektologija, Zagreb, 1968/3, str. 3-12.

24. Ured Ujedinjenih Nacija u @enevi, Odjel za socijalne potrebe, Socijalni i ekonomski uvjeti mentalno

retardiranih, Pregled problema mentalno retardiranih osoba, 1976/4, str. 290-294.

25. Parkes, Milan, Socijalna za{tita slijepih sad i u skoroj buducnosti, Socijalna misao, Zagreb, 1955/4, str.

115-120.

26. Ristovi~, Desimir, Uloga kineziterapije u surdopedago{koj nastavi, Defektologija, Zagreb, 1966/2, str.

132-139.

254

27. Stojanovic, Du{an, Mogu~e devijacije u vaspitanju dece sa o{tecenim sluhom, Specijalna {kola

Beograd, 1973/1, str. 17-21.

28. Ceh, Margarita, Rehabilitacija u Australiji, Pregled problema mentalno nedovoljno razvijenih osoba,

Zagreb, 1981/10, str. 761-764.

29. Grguri~, Miroslav, Aparatura za rehabilitaciju nagluvih, Defektologija, Zagreb, 1966/1, str. 27-40.

30. Hribar, Zlata, Aktuelne metode i njihovi principi u rehabilitaciji osoba s o{tecenim sluhom,

Defektologija, 1966/1, str. 107-114.

31. Hudolin, Vladimir, Sudjelovanje psihijatra u rehabiitaciji slepih, Socijalna misao, Zagreb, 1957/3, str.

109-114.

32. Juras, Zvonko, Akusticke metode i njihovi principi u rehabilitaciji osoba s o{tecenim sluhom,

Defektologija, Zagreb, 1966/2, str. 107-114.

33. Kessler, Henry, Moderna rehabilitacija u praksi, Povratak u zivot, Beograd, 1954/10-11, str. 2-6.

34. Kova~evi~, Vojislav, Rehabilitacija, Pregled problema mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1971/6,

str. 373-378.

35. Lakti~, N. Uloga elektroetnografije u opredeljivanju rehabilitacionih metoda kod slabovidne dece,

Socijalna misao, Zagreb, 1967/12, str. 675-678.

36. Mandi~, Veljko, Kompleksna rehabilitacija tjelesno invalidne dece i omladine, Savez dru{tva

defektologa Jugoslavije, Zagreb, 1968.

37. Mija~evi~, Vasko i dr. , Grupna psihoterapije dece, Pregled problema mentalno nedovoljno razvijenih

osoba, Zagreb, 1967, Stru~no nau~ni broj, str. 36-45.

38. [ukarev, R. i Petrovski, R. , Znacaj tonzilno adenoidektomanije u rehabilitaciji redukcije sluha,

Defektologija, Zagreb, 1966/1, str. 91-102.

39. Keramet~ievski, Slav~o, Stanje i problemi defektologije, Specijalna {kola, Beograd, 75/1-2. 40. Op{ta programska struktura so nastaven plan i programa za vospitno - obrazovna rabota so

decata so umereno namaleni mentalni sposobnosti (u~ili{na vozrast), Republi~ki zavod za unapreduvawe na obrazovanieto i vospituvaweto, Skopje, fevruari, . 1979.

41. Pipan, Alojz, Op{testvena za{tita i socijalna integracija na lica so pre~ki vo fizi~kiot i psihi`kiot razvoj, Socijalna politika, Skopje, 1985/2-3, str. 61-77.

42. Petrovski, Radomir, Ulogata i zada~ite na centrite za socijalna rabota, Socijalna politika, Skopje, 1985/2-3, str. 39-52.

43. Kurtagi}, Ismet, Ostvaruvawe na za{titnata funkcija na organizaciite za osposobuvawe i vrabotuvawe na invalidnite lica na Makedonija, Socijalna politika, Skopje, 1984/1-2, str. 45-57.

44. Pipan, Alojz, Zada~ite na Sojuzot na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardirenite lica vo SRM za negovata natamo{na samoupravna preobrazba, Socijalna politika, Skopje, 1984/1-2, str/71-75.

45. Pipan, Alojz, Socijalna za{tita i novite ustavni amandmani, Socijalna politika, Skopje, 1973/1, str. 5-13.

46. Trajkova, Stanka. , Za{tita na decata so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo svetlinata na novite nau~ni soznanija, Socijalna politika, Skopje, 1985/5-6, str. 47-53.

47. Ru`in, Nano, Sovremeni sistemi na socijalna za{tita, PNID - STEP, Skopje, 1995. 48. Ajdinski, Qup~o, 30 godini op{testvena gri`a za decata so psihofizi~ki nedostatoci,

Socijalna politika, Skopje, 1979/2, str. 17-30. 49. Ajdinski, Qup~o, Me|unarodnata godina na invalidite i programata na aktivnostite na

OON i na na{ata zemja, Poraka, Skopje, str. 3-4 i 3-12. 50. Andreevski, Veli~ko, Me|unarodnata godina na invalidite, 1981 - kontinuitet na

za{titata i rehabilitacijata na mentalno retardiranite deca i mladinci, Socijalna politika, Skopje, 1981/3-4, str. 28-37.

51. Jovanovi}, Svetislav, Povodom me|unarodne godine invalida, Socijalna politika i socijalni rad, Beograd, 1980/4-5, str. 157-160.

52. Radovanovi~, Sveto, Specijalne ustanove za odrasle na podru~ju SR Srbije, Socijalna politika, Beograd, 1961/3, str. 252-263.

53. Me{trovi~, Vlado, Mexunarodna godina invalida, UN - 81, Socijalna politika, Beograd, 1981/1, str. 7-9.

54. Mrxenovi~, Nada, Socijlani rad u zdravstvenim ustanovama u Srbiji, Socijalna politika, Beograd, 1962/11, str. 1104.

255

55. Xorxevi~, Miodrag, Problemi socijalnih ustanova za defektnu decu, Socijalna politika, Beograd, 1956/3, str. 37-41.

56. Jovanovi~, Svetislav, Socijalna za{tita dece ometane u psihi~kom i fizi~kom razvoju, Socijalna politika i socijalni rad, Beogra, 1976/5-6, str. 49-75.

57. Jovanovi~, Svetislav, Psiholo{ka preventiva u oblasti de~ije hendikepiranosti, Socijalna politika i socijalni rad, Beograd, 1981/1.

58. Lak~evi~, Du{an, Problemi razvoja socijalnih ustanova, Socijalna politika, Beograd, 1968/5-7, str. 17-20.

59. Me{ovi~, Sulejman, Invalid i wegova okolina, Povratak u `ivot, Beograd, 1960/2, str. 9-18. 60. Pavlovi~, Bo`o, Zadaci organa socijalnog starawa u invalidskoj za{titi, Socijalno

starawe, Beograd, 1948/3, str. 407 61. Ajdinski Qup~o, Institucije za mentalno nerazvijenu decu u Engleskoj, [vedskoj i

Holandiji, Specijalna {kola, Beograd, 1964/1, str. 70-78. 62. Ajdinski, Qup~o, Institucije, zavodi i bolnice za mentalno nedovoqno razvijenih lica

nesposobnih za specijalno {kolovawe u Engleskoj, Socijalna {kola, Beograd, 1964/2, str. 153-162.

63. Ajdinski Ljupco, Problem umereno retardirane dece u SR Makedoniji i izgradnja zavoda za njihovu rehabilitaciju, Pregled problema mentalno nedovoljno razvnojenih osoba, Zagreb, 1966/1, str. 22-28.

64. Ajdinski, Ljupco, O definiciji mentalne retardacije, Pregled problema mentalno retardiranih osoba, Zagreb, 1981/2-3, str. 85.

65. Budimovi~, Vlastimir, U poseti FUP - gardenu dnevom centru za mentalno retardirane u [vedskoj, Specijalna {kola, Beograd, 1972/6, str. 470-475.

66. Desti, Julijana, Uloga i zadaci socijalnih radnika u ustanovi za za{titu djece i omladine ometane u fizi~kom razvitku, Specijalna {kola, Beograd, 1969/6, str. 521-529.

67. Jovanovi~, SVetislav, Neke koncepcije u za{titi mentalno zaostale dece, Socijalni radnik, Beograd, 1969/4, str. 358-362.

68. Jovev, Jordan, Nekoi aspekti na za{titata na decata so mentalna retardacija vo SR Makedonija, Poraka, Skopje, 1980/3-4, str. 61-64.

69. Radovanovi~, Vesna, Neka pitawa asocijalnog pona{awa umereno i te{ko mentalno zaostale dece, Defektolo{ka teorija i praksa, Beograd, 1981/2, str. 217-222.

70. Zdravkova, Julka, Delikvencija kod lako mentalno retardirane dece i omladine, Specijalna {kola, Beograd, 1972/4, str. 226-231.

71. Budak, Jozo, Osnovi rehabilitacije, Povratak u `ivot, Beograd, 1960/2, str. 3-9. 72. Budak, Jozo, Problematika rehabilitacije u medicini i defektologiji, Povratak u `ivot,

Beograd, 1969/3-4, str. 45-55. 73. Budak, Jozo, Uloga fizikalne medicine u rehabilitacii i le~ewu, Povratak u `ivot,

Beograd, 1958/6, str, 25-31. 74. ^adinovski, Boge, Za razvojot na licata so fizi~ki i psihi~ki nedostatoci, Socijalna

politika, Skopje, 1981/2, str. 47-53. 75. ^adinovski, Boge, Sistemot na za{tita i rehabilitacija na licata popre~eni vo fizi~kiot

i psihi~kiot razvitok kaj nas, Socijalna politika, Skopje, 1981/3-4, str. 87-89. 76. Du{i~, Marija, Ciqevi, zadaci, principi i metode rehabilitacije lica sa o{te~enim

sluhom, Socijalna politika i socijalni rad, Beograd, 1977/4-5, str. 121-131. 77. Filipovi~, Mugdin, Uloga socijalnog radnika pri rehabilitaciji slepih, Socijalna

politika, Beograd, 1954/7-8, str. 110-113. 78. Ili~, Ivan, Program rehabilitacije umereno mentalno retardirane dece i omladine,

Specijalna {kola, Beograd, 1970/5, str. 737-738. 79. Jovanovi~, Svetislav, Habilitacija dece i omladine u fizi~kom i psihi~kom razvitku,

Socijalna politika, Beograd, 1960/7-8, str. 85-88. 80. Kafexiski, G. i Stojanova, N. Timski priod vo rehabilitacijata na mentalno bolni,

Socijalna politika, Skopje, 1980/3, str. 35-39. 81. Kerami~ievski, Slav~o, Rehabilitacija pred{kolske dece defektne sluhom, Socijalna

politika, Beograd, 1961/2, str. 142-149. 82. Manojlovi~, Petar, Socijalni rad u domovima za imbicilnu decu, Socijalna politika,

Beograd, 1968/1, str. 19-22. 83. Nikolovski, Tome, Profesionalna rehabilitacija danas, Povratak u `ivot, Beograd,

1968/5-6, str. 31-41.

256

84. Tasi~, Sima, Prevencija slepo~e i rehabilitacije slepih, Socijalna politika, Beograd, 1962/4, str. 410-413.

85. Toma{evi~ - Maksimovi~ Dragana, Zna~aj psihomotornih ve`bi u habilitaciji mentalno zaostale dece, Specijalna {kola, Beograd, 1975/3-4, str. 259-272.

86. Xorxevi~, Du{an, Psihologija mentalno zaostalih lica, Beograd, 1959. 87. Jakuli~, Slobodan, Rehabilitacija mentalno retardiranih, Beogra, 1980. 88. Keramit~ievski, Slav~o, 20 godini na Souzot na gluvite i nagluvite vo Makedonija. 89. Lak~evi~, Du{an, Uvod u socijalnu politiku, Savremena kwiga, Beograd, 1978. 90. Pavi~evi~, Obran, Dete ometano u razvitku u na{em dru{tvu, Specijalna {kola, Beograd,

1970/5. 91. Skala, Anton, O vaspitawu dece ometane u razvitku, Beograd, 1959. 92. [efer, Berislav, Socijalna politika i socijalna strategija, Beograd, 1976.

257

VIII

ZAKONSKI I PODZAKONSKI TEKSTOVI

258

259

1. Zakon za socijalnata za{tita (SV SRM 1978/9), so izmeni i dopolnuvawa 1978/43,

1985/35, pre~isten tekst 1986/9, 1991/17, 1991/38 i 1995/14. 2. Nacrt na Zakon za socijalna za{tita, Skopje, dekemvri, 1995. 3. Pravilnik za rasporeduvawe i evidencija na licata popre~eni vo fizi~kiot i

psihi~kiot razvitok (SV SRM 1981/8). 4. Zakon za predu~ili{no i osnovno vospitanie i obrazovanie (SV SRM 1983/19, so

izmeni i dopolnuvawa 1989/29, 1990/15, 1991/11, i SV RM 1991/40, 1995/14. 5. Zakon za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe, SV RM 1993/80, so ispravka 1994/3 i

novela 1995/14. 6. Odluka za opredeluvawe na nadomestokot na tro{ocite za smestuvawe i ishrana na

deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj i invalidite na trudot, (SV RM 1994/58).

7. Statut na Fondot za penziskoto i invalidskoto osiguruvawe na Makedonija, SV RM 1994/50, so novela 1995/34.

8. Zakon za igrite na sre}a i zabanite igri na avtomati, SV SRM 1987/17, so izmeni i dopolnuvawa, SV SRM 1987/26, 1988/51, 1989/36, SV RM 1991/38, 1993/4 i 1995/27 i Ustavni odluki: SV SRM 1992/1, SV RM 1993/668 i 1995/9.

9. Zakon za semejstvoto, SV SRM 1992/80. 10. Zakon za za{tita pri rabotata, SV SRM 1981/17. 11. Zakon za op{testvvena za{tita na decata, SV SRM 1981/6, so izmeni i dopolnuvawa

1987/40, 1991/17, 1991/38 i SV RM 1993/12. 12. Zakon za odmarali{tata na decata i mladinata, SV SRM 1978/22, so noveli 1991/17 i

1991/38. 13. Zakon za rabotnite odnosi, SV RM 1993/80 so ispravka SV RM 1994/3 i novela 1995/14. 14. Ustav na RM, SV RM 1990/52 15. Zakon za carini, SV RM 1993/20. 16. Zakon za danokot na promet na proizvodi i uslugi, SV RM 1992/34, so novela 1993/80. 17. Odluka na Ustavniot sud na Makedonija, U. br. 32/92 od 06. oktomvri 1993 god. , SV RM

1993/68. 18. Zakon za civilnite invalidi od vojnata, SV SRM 1976/33, so noveli 1979/25, 1981/11,

1985/4, 1989/12, 1991/17 i 1991/38. 19. Zakon za materijalnoto obezbeduvawe na u~esnicite vo narodnoosloboditelnata vojna

SRM 1991/38. 20. Zakon za danok od dobivka, SV RM 1993/80. 21. Zakon za danocite na imot, SV RM 1993/80. 22. Zakon za akcizite, SV RM 1993/78. 23. Odluka za kriteriumite, merilata, na~inot i postapkata za ostvaruvawe na pravoto

na nadomestok vo visina na socijalno - za{titno nivo, SV RM 1993/80. 24. Pravilnik za utvrduvawe na visinata, uslovite i na~inot na ostvaruvawe na

dodatocite na deca, SV RM 1992/38, so noveli 1992/46, 1992/78, 1993/11, 1993/65, 1994/20, 1994/68 i 1995/9.

25. Zakon za zdravstvena za{tita, SV RM 1991/38, so novela 1993/67 26. Pravilnik za uslovite i na~inot na upatuvawe na osigurenicite na lekuvawe vo

stranstvo, SV RM 1992/3, so noveli 1992/11, 1992/32 i 1992/48. 27. Pravilnik za utvrduvawe na obemot na zdravstvenite uslugi {to pa|aat na tovar na

sredstvata na Fondot za zdravstveno osiguruvawe, SV RM 1992/3, so noveli 1992/12, 1992/32, 1992/41, 1993/35, 1995/6 i 1995/19.

28. Pravilnik za utvrduvawe lista na protezi, ortopedski i drugi pomagala i sanitetski sredstva, zabotehni~ki i zabotproteti~ki sredstva, standardi za materijali od koi tie se izrabotuvaat. , rokovite i traeweto na tie sredstva, i uslovite za izrabotka na novi sredstva pred istekot na utvrdenite rokovi, SV RM 1992/37, so novela 1993/67.

260

29. Re{enie za opredeluvawe na nadomestokot na tro{oci za smestuvawe i ishrana na deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj i na invalidite na trudot za maj 1995 god. , SV RM 1995/34.

30. Predlog za donesuvawe na Zakon za osnovno obrazovanie, juni 1995. 31. Kriteriumi za steknuvawe i raspredeluvawe na sredstvata za platite {to se

obezbeuvaat od Republi~kiot buxet za dejnosta na osnovnoto obrazovanie, Ministerstvo za obrazovanie i fizi~ka kultura, br. 05-1703/1 od 23. 03. 1993 god.

32. Zakon za naso~enoto obrazovanie, SV SRM 1985/16 so noveli 1986/2, 1986/29, 1988/7, 1989/29, 1990/12, 1991/11, 1991/40 i 1995/14.

33. Predlog za donesuvawe Zakon za sredno obrazovanie, juni 1995 34. Samoupravna spogodba za zaedni~kite osnovi i merila za utvrduvawe cena na

obrazovnite uslugi i steknuvawe na del od dohodot na organizaciite od naso~enoto obrazovanie vo ramkite i preku samoupravnite interesni zaednici za naso~eno obrazovanie, br. 10-241/2 od 14. 12. 1988.

261

SODR@INA

I. Predmet i celi na istra`uvaweto

II. Poim i osnovni komponenti na sistemot na za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata

so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj vo Makedonija

1) Vovedni razgleduvawa

2) Za{tita, edukacija i rehabilitacija na predu~ili{ni deca i mladinci bez roditeli i

roditelska gri`a

2.1. Maj~in dom - Skopje

2.2. Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola

2.3. Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje

2.4. Klu~ni to~ki

2.5. Predlozi

3) Osnovni i sredno - naso~eno obrazovanie na deca so lesno mentalna retardiranost

3.1. Op{ti karekteristiki na mentalno retardiranite i lesno mentalno retardiranite

lica

3.2. Ran tretman i predu~ili{no vospituvawe

3.3. Osnovno obrazovanie

3.4. Sredno - stru~no obrazovanie

3.5. Klu~ni to~ki

3.6. Predlozi

4) Resocijalizacija i socijalna adaptacija na vospitno - zapu{teni i deca i mladinci so

vospitno - socijalni problemi

4.1. Nekolku zabele{ki za poimite

4.2. Ustanovi

4.3. Klu~ni to~ki

4.4. Predlozi

5) Za{tita, edukacija i rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid, sluh, govor i

glas

5.1. Ran tretman i specijalno predu~ili{no vospitanie

5.1.1. Ran tretman

5.1.2. Predu~ili{no vospituvawe

5.1.3. Ustanovi

5.2. Edukacija i rehabilitacija

5.2.1. Specijalno osnovno obrazovanie

5.2.2. Sredno - naso~eno obrazovanie

5.2.3. Ustanovi

5.3. Klu~ni to~ki

5.4. Predlozi

6) Za{tita, edukacija i rehabilitacija na deca i mladinci so umerena, te{ka i najte{ka

mentalna retardiranost

6.1. Osnovni karakteristiki na licata so umerena, te{ka i najte{ka mentalna

retardiranost

6.2. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na umereno - mentalno retardirani deca

6.3. Za{tita, edukacija i rehabilitacija na lica so te{ka i najte{ka mentalna

retardiranost

6.4. Klu~ni to~ki

6.5. Predlozi

262

7) Za{tita, edukacija i rehabilitacija na deca i mladinci so telesna invalidnost

7.1. Rehabilitacija

7.2. Ustanovi

7.3. Klu~ni to~ki

7.4. Predlozi

III. Pravni aspekti na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata na licata so pre~ki vo

psihofizi~kiot razvoj

1) Vovedni razgleduvawa

2) Ustavna zasnovanost na normativniot sistem na za{titata, edukacijata i rehabili-

tacijta

3) Rasporeduvawe i evidencija na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot razvoj

3.1. Lica so pre~ki vo vidot

3.2. Lica so pre~ki vo sluhot

3.3. Lica so pre~ki vo govorot i glasot

3.4. Lica so pre~ki vo telesniot razvoj

3.5. Lica so pre~ki vo psihi~kiot razvoj

3.6. Lica so pove}e vidovi na popre~enost

4) Dijagnosticirawe, ran tretman i medicinska rehabilitacija

5) Specijalno vospituvawe i obrazovanie

5.1. Predu~ili{no vospituvawe

5.2. Specijalno osnovno obrazovanie i vospituvawe

5.3. Sredno - naso~eno obrazovanie

6) Prava vo vrska so i od ostvaruvaweto na rabotnite odnosi

7) Prava od oblasta na socijalnata za{tita

8) Finansirawe na za{titata, edukacijata i rehabilitacijata

9) Klu~ni to~ki

10)Predlozi

IV. Ustanovi za za{tita, edukacija i rehabilitacija na licata so pre~ki vo psihofizi~kiot

razvoj

1) Vovedni razgleduvawa

2) Centri za socijalna rabota

3) Ustanovi za deca i mladinci bez roditeli i roditelsa gri`a

3.1. "Maj~in dom" - Skopje

3.2. Dom za doen~iwa i mali deca - Bitola

3.3. RO Detski dom "11 Oktomvri" - Skopje

4) Specijalni osnovni u~ili{ta i specijalni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta

za lesno mentalno retardinari lica

4.1. Specijalno osnovno u~ili{te "Idnina" - Skopje

4.2. Specijalno osnovno u~ili{te "d-r Zlatan Sremac" - Skopje

4.3. Specijalno osnovno u~ili{te "Maca Ov~arova" - Titov Veles

4.4. Specijalno osnovno u~ili{te "Sv. Kliment Ohridski" - Novo Selo (Strumica)

4.5. Specijalni i podra~ni paralelki pri redovnite osnovni u~ili{ta

5) Ustanovi za vospitno zapu{teni i deca i mladinci so vospitno - socijalni problemi

5.1. RO za zgri`uvawe i vospituvawe na deca i mladinci "25 Maj" - Skopje

5.2. Zavod za zgri`uvawe, vospituvawe i obrazovanie na deca i mlacinci "Ranka

Milanovi}" - Skopje

5.3. OU "Goce Del~ev" s. Qubanci - Skopje

6) Ustanovi za edukacija i rehabilitacija na deca i mlacinci so o{teten vid, sluh, govor i

glas

263

6.1. Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Skopje

6.2. Zavod za rehabilitacija na sluh, govor i glas - Bitola

6.3. Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci so o{teten vid "Dimitar Vlahov" -

Skopje

6.4. Zavod za rehabilitacija na deca so o{teten sluh "Ko~o Racin" - Bitola

6.5. Centar za obrazovanie i rehabilitacija "Partenija Zografski" - Skopje

7) Ustanovi za deca i mladinci so pre~ki vo psihi~kiot razvoj

7.1. Centar za rehabilitacija i obrazovanie "Sv.Naum Ohridski" - Skopje

7.2. Centar za sredno - naso~eno obrazovanie "Iskra" - [tip

7.3. Zavod za rehabilitacija na deca i mladinci - Skopje

7.4. Specijalen zavod - Demir Kapija

8) Ustanovi za deca i mladinci so telesna invalidnost

8.1. Zavod za za{tita i rehabilitacija na telesno invalidni deca i mladinci - Bawa

Bansko

9) Gerontolo{ki ustanovi

9.1. Gerontolo{ki zavod "13 Noemvri" - Skopje

9.2. Dom za stari lica "Kiro Krsteski - Platnik" - Prilep

9.3. Dom za stari "Zafir Sajto" - Kumanovo

9.4. Starski dom "Sju Rajder" - Bitola

10)Ustanova za prou~uvawe na socijalni pojavi i problemi i unapreduvawe na socijalnite

dejnosti

V. Socijalno - humanitarni organizacii

1) Vovedni razgleduvawa

2) Sojuz na organizaciite na licata so o{teten sluh na Makedonija

3) Sojuz na slepite na Makedonija

4) Sojuz na dru{tvata za pomo{ na mentalno retardiranite lica na Makedonija

5) Sojuz na zdru`enijata na telesno invalidiziranite lica na Makedonija

6) Sojuz na defektolo{kite dru{tva na Makedonija

VI. Defektolo{ki studii pri Institutot za pedagogija na Filozofskiot fakultet vo Skopje

VII. Appendix

VIII. Bibliografija

IX. Zakonski i podzakonski propisi