0405 0809 10 · PDF fileZasnova in integralno komuniciranje: DI@LOG CO. ... 04 INTERVJU Prevladala je ... Posebej še poslovno

10Prevladala je modrost odločanja delničarjev

04-05 08-09Tako smo poslovali v letu 2014

Zakaj je letos zmanjkalo haložana?

Č a s o p i s S k u p i n e P e r u t n i n a P t u j • L e t n i k : X X X I X • Š t e v i l k a : 2 • S e p t e m b e r 2 0 1 5

ČASOPIS SKUPINE PERUTNINA PTUJ.

Glavni in odgovorni urednik: JOCO TARBUK.

Uredniški odbor. MARTIN BERDEN, BRIGITA SELINŠEK, ALENKA BRGLEZ, BRANKA OSTIČ, ALEKSANDER FARAZIN, VLASTA JEZA, RAHELA JURŠIČ CIZERL, Mag. VERA ŠMIGOC, MILENA VALANT MAJCEN, BOJAN VILČNIK, SONJA ŽIBRAT.

Uredništvo: PERUTNINA PTUJ d.d. www.perutnina.com,PERUTNINAR, Potrčeva cesta 10. 2250 PTUJ. e-mail: [email protected].

Oblikovanje MEDIACLINIC

Tehnično urejanje:BOJAN VILČNIK

Zasnova in integralno komuniciranje: DI@LOG CO. Slovenska cesta 541000 Ljubljana, www.dialog-si.nete-mail: [email protected]

Fotoliti in prelom: REPRO STUDIO LESJAK, PTUJ

Tisk: PTUJSKA TISKARNA D.O.O.Zagrebška 46/a, 2250 Ptuj

Tiskano na okolju prijaznem papirju. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vredost, UL RS št. 89/98, je časopis PERUTNINAR uvrščen med proizvode od katerih se obračunava in plačuje ustrezni davek.

PERUTNINAR je vpisan v evidenco javnih glasil pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 1392.

02 SKUPINA PERUTNINA PTUJ [email protected]

10Prevladala je modrost odločanja delničarjev

04-05 08-09Tako smo poslovali v letu 2014


Č a s o p i s S k u p i n e P e r u t n i n a P t u j • L e t n i k : X X X I X • Š t e v i l k a : 2 • S e p t e m b e r 2 0 1 5

Novi zalogovnik v bioplinarni

Po izrednem dogodku v Dražencih, ko je natanko pred enim le-tom, na nedeljsko jutro 14. septembra 2014, popustila beton-ska stena zalogovnika, se v teh dneh zaključuje njegova sanaci-ja. Pravzaprav smo na istem mestu zgradili popolnoma novega. Gradbena dela so praktično že končana; v tem trenutku po-teka izvedba notranje poliestrske obloge, ki bo zalogovnik kemijsko zaščitila in hermetično zaprla z notranje strani. V prihodnjih dneh bo dokončana in dostavljena še folija za plin, ki bo po vgradnji zalogovniku ponovno dala značilno kupolasto obliko. Do konca septembra bomo izvedli tudi vse povezovalne plinske instalacije, tako da bo zalogovnik v za-četku oktobra pripravljen na tehnični pregled. Po zaključku sanacije zalogovnika bomo v prvotno stanje vzpostavili tudi ponikovalna polja za meteorne vode in s tem zaključili sanacijo na način, ki bo celotno območje bioplin-ske naprave izenačil s stanjem pred izrednim dogodkom. Z velikimi napori in izvirnimi tehnološkimi rešitvami smo v celotnem času sanacije vzdrževali neprekinjeno delovanje biološkega procesa ter proizvodnjo električne energije pov-prečno okoli 60 % njene zmogljivosti.

Dr. Bojan Pahor, Direktor PP Energija d.o.o.

[email protected]

Poljedelski dosežki Skupine Perutnina Ptuj v letu 2015

Skupina Perutnina Ptuj obdeluje 4.100 ha poljedelskih površin. Pridelovalne pogoje ocenjujemo kot povprečne. Razen rekordno dolgih obdobij visokih temperatur v letu 2015 nismo zabeležili neugodnih vplivov, ki bi negativno vplivali na doseganje zado-voljivih hektarskih donosov. Kjer so bili spoštovani in pravočasno ter strokovno izvedeni potrebni agrotehnični ukrepi so pridelki v območju večletnega povprečja. V letošnjem letu smo že pospravili pridelke 1.620t ječmena na 296 hektarjih, kar pomeni, da smo dosegli 5.500kg/ha index 96 na po-slovni načrt. Pospravljeno je tudi 8.726t pšenice iz 1.356 ha in ob tem dosegli 6.400 kg/ha pridelka index 104 na poslovni načrt. V tem trenutku se pripravljamo na žetev 1.645 ha koruze, kjer navkljub rekordno visokim temperaturam v poprečju pričakujemo pridelek več kot 9.000kg/ha. Z nestrpnostjo pa pričakujemo tudi žetev 210 ha soje, kjer je pa pridelek do prvih požetih hektarjev še vedno neznanka.Smo pa v letu 2015 poskusno pristopili k bio pridelavi poljščin: soja, koruza in pšenica, kjer bomo na 90 ha površin ustvarjali viš-jo dodano vrednost perutninskih proizvodov.

Direktor PP-Agro d.o.o. in vodja PC KmetijstvaFranc VERŠIČ

[email protected]

Še nekaj dni in sanacija Bioplinarne v Dražencih bo zaključena; sistem pa bo dobil povsem enako podobo in funkcionalnost, kot ga je imel pred nesrečo.

[email protected]

Nedavna raziskava Ameriškega sveta je pokazala, da piščančje meso tudi na ameriškem trgu ohranja veliko priljubljenost. Kar 92 % ameriških potrošnikov redno nakupuje in doma pripravlja obroke iz piščančjega mesa, ki je na njihovem jedilniku vsaj enkrat ali dvakrat tedensko oz. vsaj trikrat v dveh tednih.

Ob tem si več kot dve tretjini potrošnikov v povprečju enkrat tedensko piščančji obrok ali prigrizek dodatno naroči še v restavracije oz. pri drugih ponudnikih pripravljene hrane. Da se bo delež piščančjega mesa v njihovi prehrani še povečal, pa ob tem napoveduje še skoraj četrtina ameriških potrošnikov.

Podobno kot v Evropi so pri nakupu tudi v ZDA najbolj pozorni na svežino, ceno in okus.

Da tudi potrošnikom v ZDA, kjer sicer ne ve-ljajo tako strogi standardi glede prehranskih izdelkov, kot smo jih vajeni v Evropi, ni pov-sem vseeno, kakšno hrano jedo, kaže poda-tek, da več kot polovica bolj zaupa in najraje kupi lokalno pridelano piščančje meso.

Pri tem pa na pomembnosti pridobiva tudi pridelava, ki je prijaznejša do okolja.

Velik del polj obdelamo z močnim in atraktivnim Caterpilarjem.

Piščančje meso tudi v ZDA v vrhu priljubljenosti

UVODNIK [email protected]

Uvodnik: dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj

Novi časiDr. Roman Glaser

[email protected]

Obdobje, ko smo se veliko

ukvarjali z dokapitalizacijo

Perutnine Ptuj, je končano.

Štiri mesece pred rokom, ki

ga je konzorcij bank kredito-

dajalk Perutnini Ptuj zapisal

v dolgoročni sporazum o no-

vih razmerjih.

Toda bolj od tega časa je pomemb-

no, da je Perutnina Ptuj dobila do-

kapitalizatorja, ki je pričakovani

znesek 20 milijonov evrov podvo-

jil na 40 milijonov evrov. In kaj vse

to pomeni za Perutnino Ptuj?

Najprej najbolj zgovoren in nepo-

sreden dokaz, da je Perutnina Ptuj

vse tisto, kar smo sami že ves čas

vedeli in udejanjali v praksi, pa nas

okolje ni vedno (in prav) razumelo:

• Najboljša, perspektivna, učinko-

vita in k sodobnim potrošniškim

navadam usmerjena mesnopre-

delovalna industrija v regiji.

• Koncern z izjemno potenco na-

daljnje rasti, saj smo specialisti

na področju tistega dela priprave

hrane, ki zaradi svojih lastnosti

že beleži najvišjo naklonjenost

potrošnikov na globalni ravni.

• Skupina z neposrednimi trženjski-

mi aktivnostmi na več kot 20 trgih

in z vertikalno organizirano pri-

pravo hrane na perutninski osnovi

od njive do vilice v 4 državah.

• Delodajalec več kot 3.500 sode-

lavcem z rednim servisiranjem

vseh obveznosti, izhajajoč iz

delovnih razmerij, in doslednim

spoštovanjem delovnopravne

zakonodaje.

• Skupina z najvišjo koncentracijo

znanja s področja vseh vej peru-

tninske vzreje in predelave, kar

sploh obstaja na svetu.

• Napredni upravljalec blagovnih

znamk, ki predstavljajo zaupanje

potrošnikov in nočne more kon-

kurence, ki nas kar naprej kopira,

vendar nas skopirati še ni mogla.

• Koncern, ki ne glede na eko-

nomske in gospodarske okoli-

ščine, tudi v sedanjih razmerah,

permanentno zvišuje obsege

proizvodnje in prihodkov ...

Dejstvo, da ustvarjamo v tistem

segmentu prehrane, ki je najbolj

univerzalen, koristen in zdrav za

vse generacije in versko, kulturno

ter geografsko sprejemljiv za vse

vere, rase, celine, nam skušajo pri-

pisati kot srečo. Ne da bi se je ogi-

bali, ker je potrebna tudi v poslu,

pa je vendarle treba reči, da je tudi

za srečo potrebno marsikaj storiti

sam. In mi smo storili to, da smo

Perutnino Ptuj pripeljali do ravni,

ko je uporabila razpoložljive po-

tenciale in je izšla iz gospodarske

krize močnejša kot je bila v času,

ko se je kriza sploh začela.

Pa brez odpuščanj delavcev, brez

zmanjševanja proizvodnje, brez

zapiranja obratov. To pa v gospo-

darstvu in v okolju, kjer pretežno

delujemo, ni dejstvo, ki bi bilo

umevno samo po sebi. Za to smo

se borili, izkoriščali znanje in izku-

šnje pa tudi tradicijo.

V to smo vlagali energijo, čas in

neprecenljivo željo ali bolje rečeno

cilj, da Perutnino Ptuj pripeljemo

do ravni, ko ne bo samo regionalni,

ampak vseevropski igralec v vzreji

in predelavi perutninskega mesa.

In to so spoznali tudi v SIJ-u d.d.

Zato so dokapitalizacijsko vre-

dnost, postavljeno s strani bank na

20 milijonov evrov, podvojili na 40

milijonov. S tem so nam dali zave-

zo in novo priložnost, da še enkrat

pokažemo, v kako perspektivni

dejavnosti delamo in kako dobro

jo obvladujemo.

Prepričan sem, da nam bo to

uspelo, saj je Perutnina Ptuj ti-

sto podjetje, ki ga imamo radi in

za katerega smo pripravljeni vsak

dan znova dokazovati, da ga na

vrhu usmerjamo v prave smeri, na

vsakem delovnem mestu pa s pra-

vo energijo in zavestjo, da je naš

jutri odvisen od današnjega zado-

voljstva potrošnikov, ki je navajen

dobrih okusov.

Prepričan sem, da bodo naši sode-

lavci, tako v matični družbi kot tudi

v vseh povezanih družbah, naši

kooperanti in vsi poslovni partnerji

aktivno podpirali naše aktivnosti.

Kakšne bodo in na kak način jih

bomo usmerjali, strateško in iz-

vedbeno, pa bomo definirali na

skorajšnji strateški konferenci

managementa Skupine Perutnina

Ptuj, ki jo časovno umeščamo na

začetek leta 2016.

04 INTERVJU

Prevladala je modrost odločanja delničarjev Branko Vodušek

[email protected]

Zelena luč za največjo dokapitalizacijo.

Že sklic 21. skupščine delničar-jev Perutnine Ptuj, objavljen 30. julija letos v dnevniku Večer, je razburkal vso slovensko jav-nost. Posebej še poslovno.

Dan pred tem smo namreč v duhu proak-tivne komunikacijske strategije Skupine Perutnina Ptuj, zaradi transparentno-sti, profesionalizma in dobrih poslov-nih navad, obvestili javnost, da se je za dokapitalizacijo Perutnine Ptuj odločila Slovenska industrija jekla. In to namesto s pričakovanimi 20 milijoni evrov, kar z dvakratnikom te številke. Neposredno potem, ko je Slovenska industrija jekla v skladu s pravili enakopravnega obvešča-nja delničarjev to odločitev objavila tudi na straneh Ljubljanske borze, je novica postala št. 1 med gospodarskimi novica-mi tistega dne.

Toda to je šele sprožilo celomesečno pozornost do dokapitalizacije Perutnine Ptuj. Oba nadzorna sveta – tako Sloven-ske industrije jekla, kakor tudi Perutnine Ptuj, sta soglasno potrdila predlog do-kapitalizacije v predstavljeni višini. To je pomenilo, da se s predlagano dokapita-lizacijo strinja tudi Republika Slovenija, saj njene interese v nadzornem svetu Slovenske industrije jekla zastopata kar dva člana.

Ne glede na to, pa so začela frčati polena s strani nekaterih špekulativnih krogov in tistih, ki so si že dalj časa iz osebnih in

destruktivnih razlogov, neuspešno priza-devali tudi za nekatere kadrovske spre-membe v Perutnini Ptuj. S številnimi po-skusi so ovirali pot do zadnjega koraka za potrditev predvidene dokapitalizacije, ki pa so se z glasovanjem na skupščini raz-blinili v milni mehurček.

Za povečanje osnovnega kapitala je na-mreč glasovalo kar 98,86 odstotkov pri-sotnih delničarjev z glasovalno pravico. Ker je za tovrstno kapitalsko spremembo potrebnih vsaj 75 odstotkov glasov, je dokapitalizacija bila potrjena s prepri-čljivim odstotkom. Obsežni skupščinski sklep definira sicer serijo podrobnosti. Med drugim izloča prednostno pravico obstoječih delničarjev, mandat za vpis novega kapitala pa daje Slovenski indu-striji jekla. Tako so sedaj vzpostavljeni vsi pogoji, da bo v naslednjih dveh mesecih ta koncern z vplačilom 40 milijonov evrov

obsegajoče dokapitalizacije postal najve-čji posamični delničar Perutnine Ptuj, ki bo na tej osnovi tudi pripravil prevzemno ponudbo ostalim delničarjem od katerih bo delnice Perutnine Ptuj lahko odkupil pod enakimi pogoji, kot jih bo pridobila z dokapitalizacijo.

Zanimivo je, da je tudi konzorcij bank kreditodajalk že pred skupščino tako dokapitalizatorju – SIJu, kot ciljni družbi – Perutnini Ptuj, poslal posebno izjavo, v kateri je opredeljeno, da se vse banke kreditodajalke strinjajo s predvideno do-kapitalizacijo, jo podpirajo in z njo sogla-šajo tudi glede predvidene višine 40 mi-lijonov evrov.

Na ta sklep je MDS z manj kot odstotkom pooblastil delničarjev napovedal možnost spodbojne tožbe in ničnosti te aklimator-ne odločitve delničarjev.

Ta odločitev je vredna toliko več, ker so delničarji neposredno pred tem odloča-njem, glasovali še o nasprotnem predlogu Kapitalske družbe, ki je želela v dokapi-talizacijski proces vključiti tudi druge že obstoječe delničarje. Nasprotovala je namreč njihovi izločitvi. Vendar pa so na skupščini prisotni delničarji tak predlog zavrnili s 53,32 odstotki. Logično je torej bilo, da je skupščina Perutnine Ptuj prak-tično z aklamacijo izglasovala predlagano dokapitalizacijo uglednega koncerna.

Sicer pa se je današnje skupščine del-ničarjev Perutnine Ptuj udeležilo za 5.712.012 nosilcev delnic z glasovalno pravico, kar predstavlja 94,47 odstotkov kapitala z glasovalno pravico.

V uvodnem delu poteka 21. skupščine delničarjev Perutnine Ptuj so se delničar-ji podrobno seznanili z letnim poročilom

04 SKUPŠČINA DELNIČARJEV

1 1 0 L E T

1 1 0 L E T

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S1 1 0 L E T

21. Skupščina delničarjev Perutnine Ptuj – 31. avgusta 2015 ob 14. uri.

SIJ poslovna izkaznica

Tako velika in razprostranjena je družba, ki se je odločila za dokapitalizacijo Perutnine Ptuj:

Največja lastnika družbe SIJ d.d., in skupine SIJ sta družba Dilon, d.o.o., Ljubljana in Republika Slo-venija. Ostali delničarji so manjšinski lastniki družbe SIJ, d.d.. Skupina SIJ združuje 20 družb, od tega jih ima 16 sedež znotraj Evropske skupnosti, tri v državah bivše Jugoslavije ter ena v ZDA.

Takole je SIJ objavil svojo odločitev o razširitvi dejavnosti na živilskopredelovalno industrijo z dokapitalizacijo Perutnine Ptuj na straneh Ljubljanske borze:

Ljubljana, sreda, 29. julija 2015 – Objava informacije o nameri strateške diverzifikacije poslovanja skupine SIJ in vstopa v prehrambno industrijoSIJ – Slovenska industrija jekla, d.d., obvešča javnost, da je uprava družbe pripravila strate-

gijo postopne diverzifikacije poslovanja skupine, s katero so se nadzorniki družbe na zadnji

seji nadzornega sveta tudi seznanili in jo soglasno potrdili. Strategija predvideva dolgoroč-

ni lastniški vstop v prehrambno industrijo.

Med konkretnimi projekti je nadzorni svet obravnaval in potrdil predlog uprave za sode-

lovanje pri lastniškem prestrukturiranju in dokapitalizaciji družbe Perutnina Ptuj, d.d. Po-

nudbo za 40-milijonsko dokapitalizacijo Perutnine Ptuj je 28. julija 2015 obravnaval tudi

nadzorni svet družbe Perutnina Ptuj in jo soglasno potrdil. Odločitev bo morala potrditi še

skupščina delničarjev Perutnine Ptuj. Če bo tudi skupščina potrdila omenjeno dokapitaliza-

cijsko ponudbo skupine SIJ, bo to prvi korak v smeri realizacije strateške poslovne diverzi-

SKUPŠČINA DELNIČARJEV 05

o poslovanju Perutnine Ptuj in Skupi-ne Perutnina Ptuj v letu 2014. Koncern predstavlja osrednji mesnopredelovalni poslovni sistem v širši regiji, ki je na ravni delniške družbe v preteklem letu prigo-spodarili 144 milijonov evrov prihod-kov od prodaje na konsolidirani ravni pa 257 milijonov evrov. To ji je omogočilo 13,78 milijona evrov doseženega EBIT-DA in skoraj 10-odstotno EBITDA maržo. Na ravni Skupine Perutnina Ptuj je bilo ustvarjenega za 26,3 milijona EBITDA, medtem ko je EBITDA marža znašala 9,56 odstotkov. Perutnina Ptuj je na tej osnovi ustvarila nekaj nad 8,3 milijona evrov do-bička iz poslovanja in 4,7 milijona čistega dobička, medtem ko je na konsolidira-ni ravni Skupina Perutnina Ptuj ustvarila 14,3 milijona evrov dobička iz poslovanja. Ker takšni rezultati poslovanja, ki pred-stavljajo temelj letnega poročila Perutni-ne Ptuj in Skupine Perutnina Ptuj za leto 2014, uvrščajo to družbo med najuspe-šnejše perutninarje v Evropi, so se delni-čarji seznanili z revidiranim poročilom o poslovanju v preteklem poslovnem letu. Seznanili so se tudi z uskladitvami raču-novodskih izkazov za leto 2013 in podelili razrešnico za delo uprave in nadzornega sveta v poslovnem letu 2014 s kar 71,46 odstotno večino prisotnih glasovalnih

upravičencev. Tudi na osnovi revizijskega poročila neodvisne mednarodne revizij-ske družbe Deloitte revizija. Ta je namreč bila na današnji skupščini potrjena tudi za revidiranje poslovanja Perutnine Ptuj v poslovnem letu 2015 in to z 99,9 od-stotki glasov delničarjev.

O dopolnjeni točki KADa in MDS o neza-upnici upravi, so delničarji glasovali tako, da so jo zavrnili z 60,96 odstotki.

Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, ni skrival zadovoljstva nad skupščin-sko potrditvijo dokapitalizacijskega postopka: »S tem je namreč izpolnjen eden od strateških pogojev konzor-cija bank kreditodajalk Perutnini Ptuj, da do konca letošnjega leta izpeljemo dokapitalizacijo. Pričakovanja bankir-jev smo namreč podvojili in namesto pričakovanih 20, se bo Perutnina Ptuj dokapitalizirala s 40 milijoni evrov. Tako je pokazala svoj izjemen gospodarski, prehranski in razvojni potencijal, nato pa tudi še končne odločitve obeh nad-zornih svetov in lastnikov. Potrjeno gre torej za družbo, ki se ukvarja z najbolj strateško dejavnostjo za prihodnost, saj ima perutninarstvo že permanetne sto-

pnje rasti potrošnje na globalni ravni. Z danes potrjeno dokapitalizacijo tako v letu, ko bomo obeležili 110 letnico našega delovanja, začenjamo novo ra-zvojno obdobje Perutnine Ptuj.«

Z izglasovanim sklepom o 40 milijonski dokapitalizaciji, je Perutnina Ptuj izpolni-la pričakovanja konzorcija bank kredito-dajalk in pogodbeno obveznost iz dolgo-

ročnega sporazuma o prolongaciji posojil do leta 2020. Celo več; pričakovano do-kapitalizacijo je iz 20 povečala na 40 mi-lijonov evrov. Slovenska industrija jekla bo novo izdane dokapitalizacijske delnice kupila po 8 evrov vsako. Sklep skupščine delničarjev Perutnine Ptuj pa ji za zaklju-ček sklenjene dokapitalizacije omogoča 61 dni od zasedanja skupščine.

Za ustrezno prilagoditev statutarnih določil po izvedeni dokapitalizaciji, pa je skupščina Perutnine Ptuj pooblastila nadzorni svet.

Ker sta KAD in MDS po sklicu 21. Skup-ščine Perutnine Ptuj zahtevala tudi razši-ritev dnevnega reda, ki je v predpisanem roku tudi bil objavljen v dnevniku Večer, so delničarji glasovali tudi o njunih pre-dlogih. Gladko so zavrnili idejo omenjenih dveh, da bi upravi bila izrečena nazaupni-ca in sicer tako, da so proti takemu sklepu glasovali s skoraj 61 odstotno večino.

Glede na izjemno pozornost do letošnje skupščine delničarjev Perutnine Ptuj, so se vse dileme, ki so se pojavljale, izkazale zgolj kot poskus destabilizacije in modre-ga odločanja pri potrjevanju predlaganih sklepov. Delničarji so namreč med skup-ščino potrdili vse bistvene predlagane skpele, upravi družbe pa poleg razrešnice za poslovanje v letu 2014, dali še doda-tno potrditev za vodenje Perutnine Ptuj s tem, ko so odločno zavrnili vsebine iz razširjenega dnevnega reda.

fikacije skupine SIJ in njena pomembna dolgoročna naložba. Srednjeročni cilj skupine SIJ je

pridobiti večinski delež v Perutnini Ptuj in družbo aktivno upravljati v skladu z usmeritvami

korporativnega upravljanja skupine.

Skupina SIJ vse od vstopa večinskega strateškega lastnika leta 2007 dokazuje odločno

privrženost strategiji trajnostnega razvoja skupine, vključno z ohranitvijo delovnih mest

v Sloveniji in vsestranskim razvojem zaposlenih. Skupina je v obdobju 2007–2014 izvedla

obsežen, več kot 400 milijonski naložbeni cikel, občutno izboljšala svojo konkurenčnost na

mednarodnih trgih ter povečala dodano vrednost na zaposlenega za 30 odstotkov (na okoli

55.000 evrov v letu 2014). Upoštevajoč razvojni potencial slovenske prehrambne industri-

je in, konkretno, Perutnine Ptuj, bo skupina SIJ v primeru uspešne dokapitalizacije največje

mesnopredelovalne družbe v Sloveniji tudi vnaprej zagotavljala njen nadaljnji razvoj in ši-

ritev poslovanja. …

Zanimanje za potek skupčine je po njenem zaključku bilo izjemno veliko.

8.8.2015 Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: NASLOVNICA Žanr:

Površina/Trajanje: 305,39 Naklada: 31.150,00

Gesla: PERUTNINA PTUJ

5

Želja rejcev: delo in zaslužek

( dlž)

NAPOVEDNIK ČLANKA

Večer

06 DRUGI O NAS [email protected]

Drugi o nas

[email protected]

Zadnji meseci so prinesli izjemno javno pozornost do Perutnine Ptuj.

Najprej po razkritju novosti na področju vzreje piščancev, nato in hkrati po razkritju poslovnih rezultatov za leto 2014 in seve-da v času priprav na skupščino delničarjev.

V zraku pa je bilo pričakovanje imena dokapitalizatorja v skladu s sporazumom o prolongaciji posojilnih razmerij s kon-zorcijem bank.

Pri tem so se vrstile tudi številne špeku-lacije, ki so pod reflektorji ustvarjalcev javnega mnenja izgledale še veliko ve-čje. Pojenjale niso niti na dan skupščine.

Ne glede na to, pa je pozornost, ki smo je bili deležni tudi odraz velike prepoznav-nosti in ugleda ter potez managementa, ki v pravih trenutkih sprejema prave od-ločitve.

Takole pa je nastajala slika Perutnine Ptuj v javnostih:

31.7.2015 Stran/Termin: 2

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr:

Površina/Trajanje: 254,58 Naklada: 12.000,00

Gesla: DR. ROMAN GLASER, PERUTNINA PTUJ

30

Rusi, pozdravljeni na Ptuju

Mojca Zemljarič

POROČILO

Štajerski tednik

31.7.2015

Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: NASLOVNICAŽanr:

Površina/Trajanje: 383,41Naklada: 12.000,00


29

Na Ptuj prihajajo Rusi

NAPOVEDNIK ČLANKA

Štajerski tednik

15.7.2015

Stran/Termin: 36

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: MESO IN MESNI IZDELKIŽanr:


Gesla: DR. ROMAN GLASER, JATA, PERUTNINA PTUJ

8

Našo perutnino vzrejamo v naravnem okolju

INTERVJU

Nedeljski dnevnik

30.7.2015

Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: NASLOVNICAŽanr:



37

Rusko solastništvo Perutnine Ptuj

Marjeta ŠoštaričNAPOVEDNIK ČLANKA

Delo

30.7.2015

Stran/Termin: 9

SLOVENIJANaslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO

Žanr:Površina/Trajanje: 523,92Naklada: 39.340,00Gesla: TOPIKO, POLI, DR. ROMAN GLASER, PERUTNINA PTUJ

39

Jeklarji širijo posel tudi v živilsko industrijoMarjeta Šoštarič

POROČILO

Delo

30.7.2015 Delo Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

38

8.8.2015

Stran/Termin: 23SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: PODRAVJE

Žanr:

Površina/Trajanje: 632,66

Naklada: 31.150,00


6

Podpora dokapitalizaciji, če bo poselDARJA LUKMAN ŽUNEC

POROČILO

Večer

8.8.2015 Večer


7

2.9.2015

Stranica/Termi10

Hrvatska

Naslov:

Autor:Rubrika/Emisija: regija

Žanr:


Naklada: 11.000,00

Ključne riječi: PERUTNINA PTUJ

5

Perutninu Ptuj preuzet će Slovenska industrija čelikapd

izvješće

Poslovni dnevnik

28.8.2015

Stran/Termin: 10

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: BORZE & DENARŽanr:



23

Vstop SIJ v lastništvo bo omogočil hitrejši razvoj

STAVEST

Finance

26.8.2015

Stran/Termin: 12

SLOVENIJANaslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: POROČAMO

Žanr:Površina/Trajanje: 224,40Naklada: 29.500,00Gesla: PERUTNINA PTUJ

13

Kooperanti si želijo delo in zaslužekG. G.

POROČILO

Kmečki glas

DRUGI O NAS [email protected]

29.7.2015Stran/Termin:

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja:Žanr:

Površina/Trajanje: 1,00Naklada:


Ljubljana, 29. julija (STA) - Nadzorniki družbe Sij - Slovenska industrija jekla so potrdilistrategijo postopne diverzifikacije poslovanja skupine, ki predvideva dolgoročni lastniškivstop v prehrambeno industrijo. Pri tem so nadzorniki že potrdili predlog, da bi Sij s 40milijoni evrov dokapitaliziral Perutnino Ptuj. Kot je Sij danes objavil na spletni straniLjubljanske borze, je nadzorni svet med konkretnimi projekti iz strategije potrdil predloguprave za sodelovanje pri lastniškem prestrukturiranju in dokapitalizaciji družbe Perutnina Ptuj.Ponudbo za 40-milijonsko dokapitalizacijo Perutnine Ptuj je v torek obravnaval tudinadzorni svet družbe Perutnina Ptuj in jo soglasno potrdil. Odločitev bo morala potrditi šeskupščina delničarjev Perutnine Ptuj.'Če bo tudi skupščina potrdila omenjenodokapitalizacijsko ponudbo skupine Sij, bo to prvi korak v smeri realizacije strateškeposlovne diverzifikacije skupine Sij in njena pomembna dolgoročna naložba,' so zapisali vsporočilu.Srednjeročni cilj je pridobiti večinski delež v Perutnini Ptuj in družbo aktivnoupravljati v skladu z usmeritvami korporativnega upravljanja skupine.Kot so še sporočili,skupina Sij vse od vstopa večinskega strateškega lastnika leta 2007 dokazuje odločnoprivrženost strategiji trajnostnega razvoja skupine, vključno z ohranitvijo delovnih mest vSloveniji in vsestranskim razvojem zaposlenih.Skupina je v obdobju 2007-2014 izvedla večkot 400-milijonski naložbeni cikel, občutno izboljšala svojo konkurenčnost na mednarodnihtrgih in povečala dodano vrednost na zaposlenega za 30 odstotkov, na okoli 55.000 evrov vletu 2014, navajajo.'Upoštevajoč razvojni potencial slovenske prehrambene industrije in,konkretno, Perutnine Ptuj, bo skupina Sij v primeru uspešne dokapitalizacije največjemesnopredelovalne družbe v Sloveniji tudi naprej zagotavljala njen nadaljnji razvoj in širitevposlovanja,' napovedujejo v Siju.Zaradi pogodbenih omejitev varovanja poslovnih skrivnostido nadaljnjega ne bodo dajali podrobnejših pojasnil. Načrte, povezane s strateškodiverzifikacijo poslovanja, bo uprava družbe podrobneje predstavila na posebej za tosklicani tiskovni konferenci, predvidoma po zaključku postopkov, povezanih zdokapitalizacijo, so napovedali.

14

Sij vstopa v prehrambeno industrijojb/fz

SPLETNI ČLANEK

https://krog.sta.si/2161111/sij-vstopa-v-prehrambeno-industrijo

www.sta.si

6.8.2015


Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: DOMAČE NOVICE

Žanr:


Naklada: 6.000,00


3

Perutnina Ptuj nadaljuje dobičkonosno poslovanje

Igor Đurović

POROČILO

InStore

12.8.2015

Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVOŽanr:



23

Manjšina zahteva Glaserjevo zamenjavo

Marjeta ŠoštaričPOROČILO

Delo

12.8.2015 Delo

Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

24

12.8.2015 Delo Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

25

24.8.2015

Stran/Termin: 6

SLOVENIJANaslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVO

Žanr:Površina/Trajanje: 547,79Naklada: 31.150,00Gesla: DR. ROMAN GLASER, PERUTNINA PTUJ, PTUJSKA KLET

28

Z novim lastnikom do podvojitve prihodkovDAMIJAN TOPLAK

POROČILO

Večer

24.8.2015 Večer

Stran/Termin: 6

SLOVENIJA

29

26.8.2015

Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: GOSPODARSTVOŽanr:



9

"S čisto vestjo bom stal pred skupščino"

Marjeta Šoštarič INTERVJU

Delo

26.8.2015 Delo

Stran/Termin: 9

SLOVENIJA

11

27.8.2015 www.sta.siStran/Termin:

SLOVENIJA

12

tudi zato, da pokažemo čiste bilance, in tukaj nimam posebno slabega občutka, še posebej, ker

verjamem, da se bodo v naslednjih letih tudi iz teh slabitev zgodili neki pozitivni dogodki,' je

prepričan Glaser.Ptujsko skupino sestavlja 19 podjetij v Sloveniji, Hrvaški, BiH in Srbiji, ter

prodajna podjetja v Makedoniji, Romuniji in Avstriji. To so po njegovih besedah tudi njihovi glavni

ciljni trgi, od katerih pričakujejo največ. Je pa res, da so pomemben dobavitelj še v nekaterih

državah, predvsem Švici, Veliki Britaniji, Švedski, Italiji in še ponekod.'Močno smo se usmerili

predvsem v dodano vrednost proizvodov, zato širimo svojo paleto izdelkov in blagovnih znamk.

To želimo tudi nadaljevati in tudi letos smo svoje prihodke povečali za pet odstotkov. Še posebej

pa je pomembno, da bo po dokapitalizaciji tej filozofiji še lažje slediti, saj so potrebne tehnološke

posodobitve,' je dejal predsednik uprave ptujske družbe.Z bankami so letos podpisali dolgoročni

reprogram kreditov do leta 2020, zato v tem smislu težav v prihodnjih letih ne pričakuje. Prav

banke so tudi zahtevale dokapitalizacijo za najmanj 20 milijonov evrov do konca letošnjega leta.

'Če se to ne bi zgodilo, pa bi skupina lahko imela težave, zato je ob vstopu Sija v kapital ta

nevarnost izključena,' je zaključil Glaser.

27.8.2015

Stran/Termin:SLOVENIJA

Naslov:Avtor:Rubrika/Oddaja:

Žanr:


Naklada:

Gesla: DR. ROMAN GLASER, PERUTNINA PTUJ, PTUJSKA KLET

Ptuj, 27. avgusta (STA) - Štiridesetmilijonska dokapitalizacija je pomemben vložek, ki ga

slovenska prehranska industrija doslej na tak način ni doživela, nam pa bo omogočila

bistveno hitrejšo širitev v regiji in širše, je pred ponedeljkovo skupščino Perutnine Ptuj, na

kateri bodo odločali tudi o povečanju osnovnega kapitala, za STA povedal njen prvi mož Ro

man Glaser. 'Za podjetje, zaposlene in za zadružnike je vstop skupine Sij kot strateškega

vlagatelja izjemnega pomena, saj bo pozitivno vplival na razvoj družbe in bo omogočil njeno

nadaljnjo rast,' je dejal Glaser, ki se mu odločitev ruskih vlagateljev ne zdi nenavadna,

čeprav ti doslej s prehransko branžo niso imeli nobenih izkušenj.Kot je dejal, se je Sij očitno

odločil, da bo svoje dejavnosti nekoliko diverzificiral, hrana pa je po njegovem vendarle ena

od najpomembnejših strateških in razvojnih stalnic. Ker je ob tem Perutnina zagotovo eno

od najbolj razpoznavnih slovenskih prehranskih podjetij, je Sij očitno ocenil, da je to

racionalna in smiselna razvojna naložba.'Nisem prepričan, da je vedno nujno, da nekdo, ko

vstopa v lastništvo, prihaja iz branže. Pomembno je, da ima vizijo, kaj bi s tako družbo

počel. Naš posel delamo 110 let, zato so znanje in izkušnje v podjetju takšne, da lahko Peru

tnina sama poskrbi za svoj razvoj. Seveda pa je pri tem pomembno, da v lastništvo vstopi

nekdo s pomembnim kapitalskim vložkom,' je dejal Glaser.Stalne napetosti med malimi

delničarji in državnimi lastniki na eni ter Glaserjevo upravo in njihovimi podporniki na drugi

strani se nadaljujejo tudi pred letošnjo skupščino. Potem ko je postalo ob objavi lanskega

letnega poročila jasno, da je družba za leto 2013 zaradi neposrečenih preteklih poslov z

Merkurjem, Infond Holdingom in Centrom Naložbami za nazaj opravila za okoli 43 milijonov

evrov dodatnih slabitev, so ti predlagali nepodelitev razrešnice ter glasovanje o zaupnici

upravi Perutnine.Glaser o tem pravi, da je sicer legitimna pravica vseh lastnikov, da ocenijo

njihovo delo z glasovanjem o razrešnici na podlagi doseženih poslovnih rezultatov. A da je

pri tem zelo miren, saj so dosežki za leto 2014 zelo dobri, zato bi ga zelo čudilo, če bi

večina lastnikov reagirala drugače, kot da bi podala razrešnico upravi in nadzornikom.'Kar

se tiče zahteve po nezaupnici upravi, je to sicer pravica lastnikov, a bi bil tudi silno

presenečen nad morebitno nezaupnico zaradi nečesa, kar ima čisto drugačno vsebino. Tudi

na skupščini bomo pojasnili, zakaj so nastale slabitve in da je dejstvo, da so te nastale v

nekem drugem času in nekih drugih okoliščinah ter da so imele interes in željo krepiti Perutn

ino, ne pa ji škodovati,' je zatrdil prvi mož ptujske skupine.Kot je dodal, je svetovna kriza pač

prinesla neke spremembe na trgu, ne le za njih, pač pa tudi za marsikatero drugo slovensko

podjetje. Poslovni rezultati pa po njegovem kažejo rast skupine, saj je ta od leta 1993 zrasla

iz 30 na dobrih 270 milijonov evrov prometa ter postala mednarodno prepoznavna in vodilna

regijska perutninska hiša.V zvezi z razlogi za opravljene slabitve je Glaser zatrdil, da so kar

nekaj let seznanjali lastnike in revizorje, da so realizacije 'poslov' Merkurja, Infond Holdinga

in Centra naložb nerešene. Ker so bile nerešljive z dogovorom, pa jih zdaj rešujejo na

sodišču. Uprava je zato tudi vložila sodne postopke proti vsem omenjenim nekdanjim

partnerjem in pričakujejo za Perutnino pozitivno razrešitev.'Sami leta 2013 tega nismo želeli

slabiti, smo pa imeli tako imenovan pridržek v revizijskem mnenju. Ob tem smo slabili tudi

nekatere druge svoje naložbe, kot je naše srbsko podjetje, podjetje v Zalogu in Ptujska klet,

saj so bili naši vložki, ko smo ustanovili ali kupili ta podjetja, višji od njihovih današnjih tržnih

vrednosti,' je pojasnil Glaser.Kot je dejal, je to posledica recesije, ki je spremenila tržne

razmere in nepremičninske vrednosti, a to niso izgubljene naložbe, saj te družbe poslujejo

pozitivno, rastejo in bodo v naslednjih letih tudi krepile svoj položaj, posredno pa tudi

položaj skupine. Zato zanj te slabitve, ki kažejo na slabšanje kapitala, a ga ne ogrožajo,

niso izgubljene in se bodo v naslednjih letih tudi popravile in spremenile.Da je temu tako, po

Glaserjevih besedah pritrjuje tudi dejstvo, da že danes kapital Perutnine znaša 56 milijonov

evrov in je tako prerasel številko 51 milijonov evrov s konca preteklega leta. 'Slabitev je bila

v soglasju z nadzornim svetom napravljena

11

Glaser za STA: Vstop Sija v lastništvo bo omogočil hitrejši razvoj Perutnine (intervju)

gm/mg

SPLETNI ČLANEK

https://www.sta.si/2169212/glaser-za-sta-vstop-sija-v-lastnistvo-bo-omogocil-hitrejsi-razvoj-perutnine

www.sta.si

29.8.2015


Naslov:

Avtor:Rubrika/Oddaja: POGLEDI

Žanr:


Naklada: 31.150,00


10

Jekleni Roman razume piščanceDAMIJAN TOPLAK

KOMENTAR

Večer

29.8.2015 Večer Stran/Termin: 11

SLOVENIJA

11

Le igra za »velike« fante:

Kako krčevito uporniško in pestro so nekateri mešali štrene

tik pred skupščinskim odločanjem, pa pokažeta samo ti dve objavi.

Prevzemna namera za vse delnice PMP Holdinga je bila objavljena prav

na skupščinski dan, 31. avgusta 2015. Verjetno samo zato, da so nekateri

to dopoldne mahali z njo.

Kako "resna" pa je bila, pa pokaže preklic te prevzemne namere,

objavljen še v istem tednu; 4. eptembra 2015,

obakrat v dnevniku DELO.

1.9.2015Stran/Termin: 3

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: AKTUALNOŽanr:



67

Uprava Perutnine ostala v sedlu

Franc MilošičPOROČILO

Delo

1.9.2015Stran/Termin: 1

SLOVENIJA

Naslov:

Avtor:

Rubrika/Oddaja: NASLOVNICA Žanr:Površina/Trajanje: 232,48

Naklada: 39.340,00Gesla: DR. ROMAN GLASER, PERUTNINA PTUJ

66

Sij dokončno vstopil v perutninarski poselLuka Jakše

NAPOVEDNIK ČLANKA

Delo26.8.2015 Delo


10

Tako smo poslovali v letu 2014

[email protected]

Skupino Perutnina Ptuj poleg matične družbe s sedežem na Ptuju, sestavlja še 16 družb, katerih rezultati poslovanja so vključeni tudi v prikaz konsolidiranih računovodskih izkazov v letnem poročilu, s katerim se je seznanila skupščina delničarjev na zadnji avgustovski dan letošnjega leta.

PERUTNINA PTUJ – PIPO d.o.o. ČAKOVEC

Direktor: Predrag Šegovič

Šesto leto zapored je Hrvaška zaklju-

čila s padcem gospodarske aktivnosti,

saj je v tem obdobju BDP izgubil 12 %

realne vrednosti in pristal na ravni iz

leta 2005.

Kljub slabim makroekonomskim po-

kazateljem in turbulentnem tržišču je

Perutnina Ptuj – Pipo d.o.o. Čakovec

uspela poslovno leto 2014 zaključiti

pozitivno.

Skupni prihodki v letu 2014 so za 7 %

manjši kot leta 2013 in znašajo 44,5

mio EUR. Ta padec se je izražal v bruto

dobičku, za 34 % je manjši glede na

preteklo leto in znaša 690 tisoč EUR.

Prihodki od prodaje izdelkov so padli

za ca. za 10 %, medtem ko so prihod-

ki trgovskega blaga preko lastne ma-

loprodaje zrasli za 9 %.

PERUTNINA PTUJ – TOPIKO d.o.o.Direktor: Tomi Rumpf

V letu 2014 je v celoti dokonča-

na lastniška konsolidacija in krovno

podjetje je postalo edini lastnik vseh

110.246 delnic oziroma 100-% la-

stnik družbe Perutnina Ptuj – Topiko.

Prevladujoči gospodarski značilnosti

leta 2014 v Srbiji sta padec gospo-

darske aktivnosti in nizka inflacija

(1,7 %). Neugodne vremenske prilike

so povzročile velike poplave, kar je

občutno poslabšalo pogoje gospo-

darske aktivnosti in povzročilo realni

padec BDP za 2 %. Tečaj evra je v letu

2014 dosegel 5,5-% rast. Še nadalje

so primarni problemi srbskega go-

spodarstva visoka stopnja nezapo-

slenosti (ca. 22 %), visok proračunski

deficit in rast javnega dolga.

Promet v maloprodaji, ki je bil spod-

bujan z zaviranjem rasti cen hrane, je

dosegal realno rast za 2 %.

Dosegli smo dobiček iz poslovanja v

višini 2.073.728,00 EUR, kar je v pri-

merjavi s preteklim letom za trikrat

več. Poleg tega je dosežen negativni

skupni rezultat v višini 1.708.013,00

EUR, ki so ga povzročili finančni in

Trgatev 2015Grozdje je zrelo

Sredi trgatve je vsa pozornost naših vinogradnikov in kletarjev zazrta v novi vinski letnik.

Pričakovanja so izjemno visoka, enaka pa je tudi kakovost že doslej prevzetega grozdja.

Sončni septembrski dnevi pa še spodbujajo plemenito dozorevanje, tako da lahko že sedaj

napovemo zelo dobro vinsko letino. Ta bo glede naletošnje naravne pogoje v času vegeta-

cije, tudi količinsko bogatejša.

V Ptujski kleti ocenjujemo, da bomo prevzeli do 1,8 milijona kilogramov grozdja od naših

vinogradnikov kooperantov ter zadružnikov KZ Ptuj. Predvidena količina predstavlja kar 75

odstotkov več belega grozdja kot lani, ko je letina bila količinsko katastrofalna. Posebej ve-

lika pričakovanja pa letos stavimo tudi na rdeče sorte, saj njihovo grozdje v danih razmerah

še posebej lepo dozoreva.Sprejem grozdja, fermentacijo moštov in njihovo dozorevanje v

vino letos vodita Craig Anderson, leteči enolog, svetovalec iz Marlborougha, Nova Zelandi-

ja in Maksimilijan Kadivec, absolvent Biotehnične fakulte, Univerze v Ljubljani.


kov, in sicer za 3 %. Dobiček je bil 60

% večji od planiranega.

PERUTNINA PTUJ-BH d.o.o. Direktor Mladen Andrić

V preteklem letu je bila količinska re-

alizacija piščančjega mesa 6.264 ton,

planirana pa 7.000 ton, kar pomeni

10,52 % manj. Vrednostna realizacija

je 13.615.279,00 EUR, kar je 16,90 %

manj od planirane in 10,06 % več od

konsolidiranega plana.

Leta 2014 je bila količinska realizacija

perutninskih izdelkov 5.834 ton, pla-

nirana pa 6.000 ton, kar pomeni 2,77

% manj od planirane in 5,90 % manj

od konsolidiranega plana. Vrednostna

drugi odhodki, predvsem obresti blizu

1 mio EUR, tekoče tečajne razlike 1,1

mio EUR, razmejene tečajne razlike

1,1 mio EUR in goodwill 0,8 mio EUR.

PP MI ZALOG d.o.o.Direktor Jurij Urbanec

V letu 2014 smo povečali fizični ob-

seg proizvodnje puranjega mesa,

izdelkov in narezkov. V letu 2014

smo skupaj imeli za 21.914.154

EUR prihodkov, odhodkov je bilo za

21.696.641 EUR, finančnih odhodkov

za 80.560 EUR, finančnih prihodkov

pa za 16.364 EUR. Tako smo ustvarili

199.985 EUR dobička. Prihodki so se

glede na preteklo leto povečali za 7

%, presežen pa je bil tudi plan prihod-

Tako so v letu 2014 poslovale nekatere najpomembnejše odvisne družbe.

Grozdje je letos dozorelo lepo, kot že dolgo ne.

SKUPINA PERUTNINA PTUJ [email protected]

realizacija je 15.445.421,00 EUR, kar

je 1,75 % manj od planirane in 5,99 %

manj od konsolidiranega plana.

Dosegli smo 28 milijonov evrov pri-

hodkov in 1,8 milijona evrov dobička.

PERUTNINA PTUJ S d.o.o. SRBACDirektor: Slavko Visenjak

Boljši rezultati vzreje brojlerjev so

posledica izboljšanja tehnologije

vzreje, kvalitete dan starih piščancev,

vakcinalne zaščite brojlerjev, tehno-

loške izboljšave v valilnici in stalnega

nadzora nad kvaliteto krme.

V lastni vzreji smo vzredili 4.263.001

brojlerjev in dosegli povprečno težo

2,22 kg pri konverziji 1,89 kg v staro-

sti 40, 42 dni in 5-% skupnem manku.

V letu 2014 je bila zaključena investi-

cija v farmo Kladari, ki ima izgrajene 4

objekte s kapaciteto 31.000 dan sta-

rih piščancev. Farma daje zadovoljive

rezultate.

V klavnici smo obdelali 5.277.334

brojlerjev in 39.608 nesnic. Izplen je

bil 78,71-%. Skupaj smo proizvedli

7.079.226 kg komercialnega blaga in

2.171.872 kg surovine za SIM. Ustvari-

li smo 21,3 milijonov evrov prihodkov

od prodaje in 254 tisoč evrov dobička.

PERUTNINA AUSTRIA GmbHDirektor: Mitja Kores

V letu 2014 smo bili uspešni pri is-

kanju novih kupcev, saj smo število

le-teh povečali za 10, s čimer bomo

aktivno nadaljevali tudi v prihodnje.

Tako kot v preteklih letih smo v 2014

nadaljevali z uspešnim zasledova-

njem osnovnega cilja – prodaje sve-

žega perutninskega mesa, saj smo na

tem segmentu presegli zastavljene

cilje. Medtem ko smo na klobasah in

pripravljenih izdelkih presegli lanske

količine.

Perutnina Austria GmbH od ustano-

vitve do danes beleži konstantno rast

prihodkov od prodaje in prodajnih ko-

ličin.

Ta trend rasti bomo zasledovali tudi v

prihodnje, saj ocenjujemo, da obstaja

še dovolj potenciala za širitev poslo-

vanja, predvsem na segmente, na ka-

terih še nismo prisotni.

Med omenjenimi velja izpostaviti

predvsem segment maloprodaje, kjer

želimo v bodoče napraviti odločnejše

korake in se prebiti na police avstrij-

skih trgovcev.

Ustvarili smo 11,2 milijona evrov pri-

hodkov in 164 tisoč evrov dobička.

PERUTNINA PTUJ dooel SKOPJEDirektor: Stefan Šišovski

Poslovno leto 2014 je za družbo Pe-

rutnine Ptuj DOOEL Skopje eno izmed

najuspešnejših v okviru njenega petle-

tnega delovanja na makedonskem trgu.

Dodatno vzpodbudo za vsakdanje

delo predstavlja tudi odprava carin-

skih ovir za uvoz barjenih klobas iz

Evropske unije (julij 2014), kar nam je

omogočalo lažji nadzor cenovne poli-

tike in učinkovitejši prodor v uvozno

konkurenco teh izdelkov.

Skupna vrednostna prodaje je bila

9,016 mio EUR kar predstavlja 12-%

povečanje glede na leto prej, skupna

količinska prodaja pa 3.903 tone oz.

10-% povečanje glede na leto prej.

Največji prodajni izziv tudi v tem letu

je bila kategorija ohlajenega piščan-

čjega mesa, kjer beležimo 60-% ko-

ličinsko rast oz. povečanje prodaje z

270 t v letu 2013 na 431 t v letu 2014.

Naš dobiček je znašal 135.711 EUR.

PERUTNINA ROMANIA srlDirektor: Florin Lupu

V letu 2014 smo dosegli količinsko

rast prodaje v višini 31 % v primerjavi

z letom 2013. V enakem obdobju je

bila dosežena vrednostna rast v višini

26 %. V segmentu klobas je bila, nav-

kljub negativni rasti celotne katego-

rije, dosežena 24-% količinska rast

(z 930 ton v letu 2013 na 1.155 ton

v letu 2014). Zaradi izjemno močne-

ga pritiska na cene v Modern Tradu

smo aktivnosti za povečanje prodaje

usmerili v Traditional Trade, kjer smo

dosegli 51-% delež prodaje.

Drugače je na trgu delež prodaje v

Modern tradu 53,5-%, v Traditio-

nal tradu pa ta delež znaša 46,5 %.

Trg klobas se še naprej krči, in sicer

s 1.000 mio EUR v letu 2008 na 700

mio EUR v letu 2014. Samo v letu

2014 je bil ta padec 3-%. Največjo

rast prodaje klobas beležijo trgovske

blagovne znamke. Ustvarili smo sko-

raj 4 milijone evrov prihodkov in 28

tisoč evrov dobička.

PP – AGRO d.o.o. Direktor: Franc Veršič

V letu 2014 smo zaključili investici-

jo v novo skladišče za pakirane pro-

izvode. Uredili smo prostore naroč-

niško-prodajne službe, prostore za

kontrolo kakovosti in s tem izbolj-

šali procese kontrole, skladiščenja

in izdaje blaga kupcu. Zaključili smo

10-letni investicijski ciklus, s katerim

smo pripravljeni na izzive poslovnega

leta 2015, ko pričakujemo povečanje

proizvodnje in prodaje za 10–15 %.

Povečanje bo ključnega pomena za

poslovno uspešnost družbe po letu

2016.

V letu 2014 smo ustvarili za 9,5 mi-

lijonov evrov prihodkov in 134 tisoč

evrov dobička.

PTUJSKA KLET d.o.o.Direktor Vinko Mandl

Prihodke smo povečali za 4 %. V

strukturi prihodkov opazimo rast pri-

hodkov znotraj EU, kar je posledica

vstopa Hrvaške v EU, ki je naš pomem-

ben trg žganih pijač. Poslovni odhod-

ki so nižji za 2 % glede na leto 2013.

Nekaj več kot 8 % smo znižali druge

stroške storitev, predvsem na račun

varčevanja pri trženjskih aktivnostih.

Rast stroškov transporta je povezana

z rastjo prihodkov in zahtev kupcev

po direktni dostavi na posamezna

prodajna mesta in ne več v centralna

skladišča. Povečali so se drugi stroški

materiala (indeks 164), predvsem za-

radi dotrajanosti opreme in osnovnih

sredstev. Ustvarili smo 3,4 milijonov

evrov prihodkov, brez dobička.

VETERINARSKA AMBULANTA PP d.o.o.Direktorica: Rahela Juršič Cizerl

V letu 2014 smo končno smo dobili

dostop do podatkov v SIR-u, kamor

se vnašajo veterinarski pregledi v go-

spodarstvu. Od vseh območnih ura-

dov Uprave Republike Slovenije za

varno hrano, veterinarstvo in varstvo

rastlin smo dobili odločbe za letne

preglede, cepljenje proti atipični ko-

košji kugi in kontrolo imunosti na ati-

pično kokošjo kugo. Ustvarili smo za

dobra 2 milijona evrov prihodkov in 5

tisoč evrov dobička.

GRADBENI REMONT d.o.o.Direktor Igor Simonič

Pretežno ukvarjali z novogradnjami,

nekaj pa tudi z adaptacijami, rekon-

strukcijami, investicijskim in rednim

vzdrževanjem poslovnih in stano-

vanjskih objektov. Vremenske raz-

mere so bile v letu 2014 za gradbeni-

štvo razmeroma neugodne. Ustvarili

smo skoraj 1,2 milijona evrov prihod-

kov in 36.000 evrov dobička.

Tudi drugim se zgodi: Nesrečni oglas slovaške HYZE

Hyza je slovaško perutninsko podjetje s približno tisoč zaposlenimi. Sodi v okrilje velike češko-slovaške korporacije Agrofert.Pred kakšnimi tremi meseci je v sodelovanju z bratislavsko agencijo BeOnMind pripravila televizijski oglas, v katerem je izpostavljala slovaško poreklo svojih piščancev z besednim in pisnim povdarkom: Pravi slovaški piščanec ("Prave slovenske kurča"). V oglasnem spo-ročilu so slovaško poreklo in doslednost pri oskrbi potrošnikov s piščanci resnično slova-škega porekla prikazali tako, da so že z dosledno kontrolo na vstopni meji v državo, vse uvožene piščance (imigrante jih imenujejo), zajeli, vklenili in poslali direktno v zapor. Simpatična sporočilnost pa se je sprevrgla v svoje nasprotje, ko so 27. avgusta v Avstriji odkrili 71 mrtvih beguncev v tovornjaku hladilniku. Ta je namreč bil oblepljen s simboli, logotipom in živili podjetja HYZA. Ne glede na to, da se je družba odzvala s sporočilom, da je tovornjak prodala že pred dvemi leti, je gnev nad imigrantsko morijo z vso silo pljusknil v podjetje. Slovaški urad je oglas razglasil za ksenofobnega, podjetje pa ni uspelo skomunicirati svoje nevpletenosti v imi-grantske smrti. Številni partnerji so preklicali sodelovanje z Hyzo, ki se je zaradi tega znašla v resnih težavah. Kriznega primera ni obvladala.

Oglas, ki je postal sporni v eskalaciji begunske krize v Evropi, si lahko ogledate na:

https://www.youtube.com/watch?v=KNdiO9cI37E


www.perutnina.si

Premium piščančja reja – PPR je novost, ki smo jo skupaj z našimi rejci uvedli v leto-šnjem letu. Predstavlja novo generacijo okolju in živalim prijazne vzreje piščancev ter posledično nadgradnjo kakovosti perutninskega mesa.

Izboljšani pogoji reje:• poseben pokrit nadstrešek ob celotni dolžini hleva, ki obsega vsaj 20 % rejne površi-

ne, kjer se živali gibljejo na prostem, ob tem pa so zavarovane pred slabim vremenom, drugimi živalmi in pticami,

• posebna plezala v notranjosti hleva, kjer se piščanci radi zadržujejo,• bistveno večja osvetljenost znotraj hleva, sledenje naravnemu ritmu dneva in noči. Standarde PPR uvajajo naši kooperanti postopoma, hlev za hlevom, naš cilj pa je, da se v naslednjih letih ta koncept čim bolj razširi. Prve izdelke iz reje PPR smo v Sloveniji s promocijsko podporo lansirali na trg v maju, kmalu pa bo stekel tudi izvoz v Švico.

Prodaja te linije se povečuje in se bo tudi v prihodnje. V Sloveniji neprekinjeno teče certificiranje novih rejcev PPR, trenutno izpolnjuje zahteve že 12 rejcev oz. 22 hlevov.

Origin TrailZa linijo PPR poteka tudi implementacija sistema preverjanja izvora Origin Trail, preko katerega bo lahko potrošnik preveril izvor kupljenega mesa s svojo mobilno napravo. Aplikacija bo ob skeniranju kode popeljala uporabnika do domačega dvorišča našega rejca, s sliko in opisom. Razpršena reja pri domačih kooperantih v naravnem okolju Slovenije je idealna za nadaljnji razvoj reje PPR, zato bomo zaenkrat v ta sistem zajeli naše rejce od Ljubnega, Ložnice, Zg. Kungote, Vitomarcev, Zg. Ščavnice, Polenšaka, Lenarta, tja do Podgorja in sproti dodajali nove.

Izdelki Natur Premium nosijo na embalaži pečat ka-kovosti PPR in so naš največji ambasador skrbne, od-govorne in do živali spoštljive reje. To so potrdili tudi strokovnjaki na izboru letošnjega sejma Agra v Gornji Radgoni in nagradili linijo Natur Premium z zlato medaljo za kakovost.

Brigita Selinšek

[email protected]

Zlata medalja za kakovost

Z rejo piščancev se ukvarjamo že 110 let. Zaradi prepoznavne kakovosti smo danes eden največjih proizvajalcev perutninskega mesa v jugovzhodni Evropi in daleč prvi v Sloveniji.

Premium piščančja rejaZ rejo piščancev se ukvarjamo že 110 let. Zaradi prepoznavne kakovosti smo danes eden največjih proizvajalcev perutninskega mesa v jugovzhodni Evropi in daleč prvi v Sloveniji.


»Haložana dobiš samo še na recept!«. To je največkrat ponovljena šala razširjena po Slo-

veniji, kadar nanese beseda na znamenite polnitve iz Ptujske kleti. Lanski letnik grozdja

je namreč bil količinsko tako okrnjen, da smo ga lahko napolnili samo za slabo polovico

milijona steklenic. »Že pred sredino leta, smo izpraznili vsa skladišča s prodajnih mest,

kjer se je še 'zataknila' kakšna flaša, romajo k ljubiteljem najboljše slovenske zvrsti še

zadnje polnitve.

Delamo pač v panogi, ki je najbolj odvisna od naravnih pogojev in če je lani bilo manj

grozdja je pač tudi manj haložana. Ostali smo zvesti njegovi stalni kombinaciji sort in pre-

govorno visoki kakovosti. Prepričan sem, da so potrošniki to sprejeli z razumevanjem in

da se bodo zato najbolj razveselili novih polnitev haložana, letnika 2015, ki ga bomo lahko

poslali na trg že v začetku novembra. Izjemna kakovost grozdja in tudi njegove količine

pa bodo ljubitelje preprosto navdušile,« zagotavlja Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti in

dodaja, da bodo vrhunske kakovosti tudi vse polnitve Pullusa z letnico 2015.Prihaja haložan 2015; v količinah, ki jih bo za vse dovolj do trgatve 2016.

Premium piščančja reja

Zlata AgraZlata Agra

MOJE NAJ MESO [email protected]

S projektom promocije perutninskega mesa EU porekla osvajamo pet držav

Triletni projekt promocije kakovostnega perutninskega mesa EU porekla, ki od januarja 2014 poteka na petih trgih ex Jugoslavije, je ob koncu poletja vstopil v svojo drugo polovico.

Mojca Feštanj Tihelj

[email protected]

Lahko rečemo, da so odzivi s terena zelo

pozitivni, naše sporočilo pa je v tem času

doseglo širok krog ciljne populacije in ne-

malokrat celo preseglo zastavljene cilje.

Omamen vonj sveže pečenega piščanca na

prodajnih mestih navdušuje kupce

Ena od osrednjih akcij projekta in najboljši na-

Cilj, potrošnike opozoriti na var-nost, kakovost in sledljivost pe-rutninskega mesa, pridelanega pod strogimi EU standardi, smo v tem času uresničevali s paleto različnih aktivnosti, od raznovr-stnih dogodkov do objav v medi-jih in na spletu, s katerimi želi-mo doseči, da bo perutninsko meso EU porekla za kar najširši krog potrošnikov postalo izbi-ra številka ena, ali kot si zasta-vlja slogan projekta - Moje naj meso.

S strokovnimi delavnicami, kjer s na poglo-bljen način predstavljamo prednosti ka-kovostnega perutninskega mesa, pa poleg novih stikov vzpostavljamo tudi nova par-tnerstva v lokalnem okolju in v promocijo perutninskega mesa vključujemo cenjene regionalne akademske avtoritete ter s tem še krepimo naša sporočila.

Tako je na 15 strokovnih delavnicah v BIH udeležencem prednostih perutninskega mesa utemeljeval prof. dr. Midhat Jasić s

čin, kako potrošnikom predstaviti prednosti perutninskega mesa, so promocijski degusta-cijski dogodki v trgovskih središčih, ki kontinui-rano potekajo skozi vsa tri leta projekta. Več kot navdušeni so obiskovalci nad svežim pristo-pom, lično predstavitvijo in prijaznim vabilom naših promotork k pokušnji okusnih prigrizkov, ki jih na licu mesta pripravljajo kulinarični moj-stri. Nemalokrat presenečeni nad široko paleto možnosti in enostavnostjo priprave perutnin-skega mesa ter opremljeni z novimi idejami in znanjem o kakovosti perutninskega mesa EU porekla, kupci z velikim veseljem tako nemu-doma posežejo po naših izdelkih.

Degustacij, ki so pri kupcih zelo dobro spreje-te, je bilo do sedaj že 260, v vseh petih ciljnih državah pa jih bomo do konca projekta izvedli kar 480, z njimi pa bomo k nakupu naših izdel-kov gotovo prepričali še številne kupce.

Vzpostavljamo nova partnerstva in zavezništva A ne le končne kupce, strateško usmerjeno nagovarjamo tudi tiste, ki se s perutninskim mesom srečujejo v okviru svojih delovnih zadolžitev, od šefov kuhinj v hotelskih in drugih institucionalnih restavracijah, go-stinskih objektih, vrtcih, šolah in drugih ustanovah, do predstavnikov distributerjev, trgovcev, državnih institucij in drugih.

Zmagovalci kuharskega tekmovanja iz Srbije, prihajajo na strokovno ekskurzijo v Slovenijo. Za nagrado.

Promocijske vrečke

220.000

Informativne brošure

512.000

Srbija

210.000

45.000

Novinarska konferenca

5

BIH

138.000

28.000

Črna Gora

43.000

12.500

Makedonija

17.000

Kosovo

Degustacije na prodajnih

mestih480

200 130 40 60 50

Kuharska tekmovanja

17

4 4 3 3 3

Študijski obisk

novinarjev v Sloveniji

5

1

1

1

1

1

1

1

1

1

1

Objave strokovnih

člankov v medijih

200

Strokovne delavnice

55

20 15 5 10 5

65.000 50.000

11.000

40 40 40 40 40

Katedre za prehransko tehnologijo Tehno-loške fakultete v Tuzli, na 10 delavnicah v Makedoniji pa je z vso strokovno avtoriteto na stran evropske perutninske industrije, ki potrošniku zagotavlja najboljšo izbiro, stopil prof. Dr. Dragoslav Kočevski, priznani profesor s Skopske fakultete za kmetijske znanosti in prehrambno tehnologijo.

Prav gotovo gre za pomembno dodano vrednost projekta, ki želi argumentirano predstaviti številne atribute vključevanja perutninskega mesa v vsakdanjo prehrano.

Pestro tudi v drugi polovici projektaPromocijske in informativne aktivnosti, ki potekajo pod okriljem GIZ Mesne industrije Slovenije in ob nadzoru AKRTP, sofinancira-ta pa jih Evropska unija in Republika Slove-nija, pa se seveda v nezmanjšanem tempu nadaljujejo tudi v njegovi drugi polovici.

Potem ko smo spomladi v Srbiji s ciljem promocije in popularizacije perutninske-ga mesa organizirali tudi pravo kuharsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo kar 30 amaterskih in šolskih ekip, s podobnim do-godkom v jesen vstopamo tudi v BIH in Črni gori, v letu 2016 pa bomo kuharsko tekmo-valni še v Makedoniji in na Kosovem.

Prav tako pripravljamo strokovne delavni-ce še v preostalih ciljnih državah, jeseni pa pričenjamo tudi z obiski novinarskih ekip na Ptuju, kjer jim bomo lahko v živo predstavili moderno evropsko tehnolo-gijo, znanje in bogato tradicijo pridelave kakovostnega perutninskega mesa in tako nadgradili stara ter vzpostavili nova zave-zništva s še eno izjemno pomembno ciljno javnostjo – mediji, ki imajo pri oblikovanju javnega mnenja še kako pomembno vlogo.

1 1 0 L E T

1 1 0 L E T

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S

1 1 0 Y E A R S1 1 0 L E T

13.več na www.poli.si

junij

Poli maraton

Trinajstica je srečna številka

Letos je 13. bila srečna številka. Zagotovo za 13. Poli maraton, ki je 13. junija napolnil ves Ptuj in njegovo okolico s kolesarji iz vse Slovenije; veliko pa jih je prišlo tudi iz drugih držav. Hrvaško in angleško govorica pa tudi nekaj nemške, je bilo slišati še bolj pogosto kot prejšnja leta.

4.320 kolesarjev, kolikor se jih je udeležilo 13. Poli maratona, je potrdilo, da smo v teh letih ta dogodek utrdili na slovenskem rekreativnokolesarskem olimpu. Še vedno je

[email protected]

namreč jabolj množičen rekreativni kolesarski dogodek v državi. Ime Ptuja, Perutni-ne Ptuj in najbolj popularne perutninske klobase Poli pa razširja po vsem svetu; tudi nekolesarskem.

Ker pa slika pove več kot tisoč besed, si spomin na 13. Poli maraton, ki je bil 13. junija, osvežimo v s tem Perutninarjem. Objavljamo jih na 12. in ne na 13. strani!Posnel jih je Marjan Kelner iz Kolesarskega kluba PP.

Documents

0405 0809 10 · PDF fileZasnova in integralno komuniciranje: DI@LOG CO. ... 04 INTERVJU Prevladala je ... Posebej še poslovno