1

TEKSTILAvtorica: Eva Ilec

3.6

SkupnostmuzejevSlovenije

Vsebina

1. Uvod

2. Propadanje in vzroki po{kodb

3. Preiskave in dokumentacija

4. Dezinsekcija

5. ^i{~enje

6. Vla‘enje

7. Su{enje

8. Izbira in priprava konservatorskih materialov

9. Stabiliziranje po{kodb

10. Veziva in utrjevalci

11. Za{~ita

12. Rokovanje in nega

13. Shranjevanje

14. Primer

15. Literatura

1. UvodTekstil je termin, ki ozna~ujetekstilne izdelke, med katerespadajo tkanine – tkane strukture,narejene s prepletanjem dvehsistemov niti (osnove in votka),pletenine – izdelki, oblikovanineposredno med pletenjem(puloverji, rokavice …), invlaknovine – netkane ploskovnetvorbe, izdelane iz med sebojneposredno povezanih vlaken(polst ali klobu~evina). Izrazozna~uje v naj{ir{em smislu trirazli~ne kategorije predmetov, spoudarkom na muzejskih predmetih:

1. Ploske tekstilije, ki visijo, prostole‘ijo ali so navite, kot npr.tapiserije, preproge, zastave,cerkvena in hi{na oprema,vezenine, ~ipke, {ali oz. rute, kositkanin in podobno.

2. Oblikovane tekstilije, kot soobla~ila in njihovi dodatki, kizahtevajo tridimenzionalnopodporo.

3. Drugi predmeti, kot so zasloni,pahlja~e, {katlice, pohi{tvenaoprema, pun~ke in mehkeigra~ke.

Na tekstilnih predmetih se pogostonahajajo tudi drugi materiali, naprimer nanos barve, papir, usnje,kovina, les, vosek, slonovina,plastika, lepilo itd. Pri teh snoveh jezelo pomembno poznavanjelastnosti in njihovo obna{anje, saj

lahko bistveno vplivajo na tekstilnavlakna. Vsi dodani materiali so natekstilu zato, da bi ga polep{ali.Najve~krat so pri{iti na povr{inokot povr{inska dekoracija, lahko sodel sestavljenega predmeta alipodlaga (vmesni sloj) tekstilnegapredmeta.

V tekstilno strukturo jih vna{amo,na primer, kot kovinske niti ali pajih dodamo ‘e v samem procesuizdelave tkanine (apretiranje), dadobimo ~vrstost in lep videz (sijaj).Pri za~etni preiskavi predmeta(opis) ne moremo vedno dolo~itiprisotnosti drugih materialov in vdolo~enih primerih so zato potrebnedodatne preiskave. Vsekakor imajododani materiali velik vpliv na‘ivljenjsko dobo tekstilnegapredmeta, na na~ine rokovanja medpreiskavami, konserviranjem-restavriranjem, hranjenjem inrazstavljanjem.

2. Propadanje in vzroki po{kodbVse tekstilije so podvr‘ene procesustaranja ‘e v trenutku, ko sonarejene. Osnovne vzrokepropadanja delimo v dve skupini:zunanji dejavniki, na katerekonservatorji-restavratorji lahkovplivamo (u~inkovanje svetlobe,temperature, relativne vla‘nostizraka, ne~isto~e v zraku ter insektiin mikroorganizmi), ter notranji

2

dejavniki, ki so nastali medproizvodnjo tekstilnega materiala(surovinska sestava, strukturatkanin, barvalni in belilni procesi,apreture, obte‘evanje svile).

Vpliv zunanjih dejavnikovpropadanja tekstilij ima polegaktivnih konservatorsko-restavratorskih posegov najve~jovlogo pri ohranjanju tekstilnihpredmetov, saj z zagotavljanjemoptimalnih razmer hranjenjapredmetov prepre~ujemo njihovopospe{eno staranje.

SvetlobaSvetloba z vidnim in nevidnim (UV,IR) delom spektra povzro~astrukturne po{kodbe vlaken, karpovzro~i zni‘ano trdnost inelasti~nost vlaken ter bledenje barv.Stopnja po{kodb je odvisna odenergije svetlobnega spektra,specifi~ne ob~utljivosti, osvetljenostiin ~asovne izpostavljenostitekstilnega predmeta svetlobi.

Med naravnimi vlakni ima svilanajve~jo, volna pa najmanj{ospecifi~no ob~utljivost. Vendar vsavlakna podle‘ejo procesufotooksidacije, zato je zelopomembna omejitev njihoveosvetlitve. Tekstilne predmete jenajprimerneje hraniti v popolnitemi, kar pa je nemogo~e prirazstavljanju. Zato je priporo~ljivona okna in svetlobna telesanamestiti UV-filtre in zagotovitiosvetljenost najve~ 50 luksov (slika 1).

Vlaga in temperaturaNaravna tekstilna vlakna sohigroskopi~ni materiali, ki se prispremembi relativne vla‘nosti zrakakr~ijo in raztezajo, kar {kodljivovpliva na njihove lastnosti.Elasti~nost naravnih vlaken jeodvisna od dolo~ene vsebnostivlage v vlaknih. Visoka vla‘nostpospe{uje fotokemi~ne reakcije(razkroj vlaken pod vplivomsvetlobe) in pove~ana je biolo{karazgradnja (napad

mikroorganizmov in insektov).Prenizka relativna vla‘nost zrakadehidrira (presu{i) vlakna, karpovzro~i njihovo krhkost in zni‘ujenjihovo mehansko odpornost. Zatose vla‘nost zraka ne sme nikolizni‘ati pod 40 %. Najprimernej{arelativna vla‘nost zraka vrazstavnih prostorih in depojih zatekstilije je 55 % (±5).

Visoka temperatura pospe{ujeprocese staranja. Najprimernej{a jekonstantna temperatura 18°C (±2).

Neprestano nihanje temperature inrelativne vla‘nosti zraka povzro~autrujenost materiala.

Umazanija in onesna‘eno ozra~jeTekstilna vlakna v veliki meriabsorbirajo umazanijo in plinastene~isto~e iz zraka. Umazanijodelimo v grobem na trdno in teko~oumazanijo, ki je lahko vezana napovr{ino tekstilije ali pa prodre tudiv notranjost tkanine. Zelo drobnidelci umazanije se vrinejo tudi medvlakna in povzro~ajo njihovolomljenje.

Med plinaste ne~isto~e sodi ‘veplovdioksid (SO2), ki se pod vplivomvlage spremeni v ‘vepleno kislino

in razkraja vlakna ter barvila.Du{ikov dioksid (NO2) se v reakcijiz vodo (vlaga v zraku) spremeni vdu{ikovo kislino ter napada vlakna,volno in nekatera barvila. Razkrojvolnenih vlaken spremlja spro{~anjevodikovega sulfida (H2S), karpovzro~a korozijo kovinskih nitk invseh drugih dodatkov iz kovine(gumbi, ogrlice …).

Za prepre~evanje dostopaonesna‘enega zraka jenajprimernej{i vodni sistem za~i{~enje zraka, ki izlo~a vse trdne inplinaste ne~isto~e.

Insekti in mikroorganizmiNajve~jo {kodo na tekstilupovzro~ajo molji, ki v glavnemnapadajo keratinska vlakna (volno,lase, krzno, perje), pa tudi svilena incelulozna vlakna. Molj ima ve~stadijev razvoja: jaj~ece, li~inka,buba in odrasla ‘u‘elka. [kodopovzro~ajo li~inke, ki grizejoproteinske materiale, medtem koodrasli molj ne grize vlaken. Li~inkaje velika pribli‘no 6 mm in je krembarve s temno glavo. Njenodelovanje na tkaninah opazimo kotnepravilno oblikovane luknje vtkanini ali kot sledi na povr{ju

Slika 1: Po{kodbe na svilenem predpasniku (del obla~ila pun~ke igra~ke), ki jih jepovzro~ila neposredna son~na svetloba.

3

vlaken z ostanki »svilene niti«, ki jopusti za sabo, in drobnih iztrebkov,ki spominjajo na pesek (slika 2).

Naslednji najpogostej{i uni~evalectekstilnih vlaken je hro{~ preprogar(iz dru‘ine Dermestidae).Najpogostej{i sta dve vrsti,Anthrenus scrophuriae inAttagenus piceus, ki v fazahpreobrazbe pu{~ata za seboj {~etineli~ink. Nekatere ‘u‘elke, ki sicerniso tekstilni {kodljivci, kot naprimer srebrna ribica, lahkonapadejo celulozna vlakna, pra{nau{ pa svilena vlakna.

Poleg navedenih {kodljivcev je {evrsta drugih, na primer medeninastihro{~ in strga~, ki zelo redkopo{kodujeta tekstilni material, polegtega pa je {koda v primerjavi s tisto,ki jo povzro~ijo molji in preprogarji,neznatna.

Za prepre~evanje napada insektovna tekstilije so naju~inkovitej{inaslednji ukrepi:

– nenehen nadzor prostorov inskrb, da v depojih ne hranimoumazanih predmetov, ki so {eve~ja vaba za insekte,

– rahel nadpritisk v prostorih,

– zatesnjena okna in vrata,

– razni lepilni trakovi za vabo oz.detekcijo.

Pri sprejemu materiala vkonservatorsko-restavratorskodelavnico moramo za po{kodovanein umazane predmete zagotovitilo~en prostor od tekstilnihpredmetov v delavnici, ki so ‘eo~i{~eni. Za uni~evanje insektov seu~inkovito uporablja metodazamrzovanja pri temp. pod –20°C.^as zamrzovanja je odvisen odtemperature (pri –30 °C 2 do 3 dni).V zadnjem ~asu uni~ujemo insektena tekstilu z bolj pogosto in varnoanoksi metodo (zaplinjevanje zargonom ali du{ikom).

Najbolj {kodljivi mikroorganizmi soplesni, ki razgrajujejo celulozo,bomba‘, lan in druga rastlinskavlakna, saj jih razgrajenauporabljajo kot hrano. Razvijejo sepri zelo visoki relativni vla‘nostizraka, ve~ kot 65 %, in slabemkro‘enju zraka. Povzro~ajo made‘ena tkaninah, kjer pride dorazgradnje tekstilnih vlaken inobledelosti barv, pri ~emer se {irizatohel in plesniv vonj.

[e vi{ja relativna vla‘nost zraka jepotrebna za razvoj bakterij, ki vtako vla‘nih razmerah razgrajujejovlakna.

RokovanjeMnogo mehanskih po{kodb nastaneprav zaradi nepravilnega rokovanjas tekstilijami. Mednje sodijo:

– po{kodbe zaradi neprimernihkonservatorsko-restavratorskihposegov v preteklosti(podlepljanje z neustreznimilepili, lepilnimi trakovi …),

– po{kodbe zaradi neustreznemonta‘e (pribijanje z ‘eblji,natikanje na neprimerne lutke),

– neustrezno shranjevanje(prenatla~enost v depojih …)

Stari in po{kodovani tekstilnipredmeti izgubijo prvotno trdnostin pro‘nost, zato so {e posebnoob~utljivi za vsako napetost alipritisk. Pri prena{anju jim je trebazagotoviti trdno oporo ter prav takoprimerno opremljenost prirazstavljanju in hranjenju. Nesmemo jih prelagati, saj s tempovzro~imo lomljenje vlaken napregibih. Dosledno moramoupo{tevati pravilo, da muzejskihpredmetov ne smemo ve~uporabljati v njihovi prvotnifunkciji.

3. Preiskave indokumentacijaKonserviranje-restavriranje tekstilase za~ne z natan~nimi preiskavamiin zapisovanjem osnovnihpodatkov o stanju predmeta predposegom. Preiskavo predmetarazdelimo na naslednje faze.

Najprej je treba predmetfotografirati, da posnamemonjegovo stanje ob prevzemu, predkonserviranjem. Fotografijezajemajo sprednjo stran predmeta,zadnjo stran in posameznepo{kodovane detajle. V primeruobla~il (na primer pla{~) je treba

Slika 2: Iztrebki moljev, prepoznavni kakor pesek pod pri{itim okrasnim delom vezeninena svilenem praporu

4

poleg omenjenih fotografij posneti{e notranjo stran predmeta, kjer sovidni tudi {ivi in podloga. Prive~plastnih predmetih (podlo‘eneploske tekstilije, na primer liturgi~nipredmeti) moramo v primerulo~evanja plasti posneti lice inhrbtno stran vsake tekstilije posebej.

Sledi pregled vlaken ter drugihdodanih materialov in dolo~itevtehnike izdelave tekstilije. Vzorcenitk jemljemo na po{kodovanih inrazcefranih delih, kjer ob jemanjuvzorcev najmanj po{kodujemopredmet. Pri tem si pomagamo spinceto in majhnimi {karjami terpripravimo vzorec zamikroskopiranje (poglavje 4).Prepoznavanje vlaken opravimo zopti~nim mikroskopom (pove~avave~ kot 40x), identifikacijo prejeoziroma strukture tkanin alipletenin pa z lupo (pove~ava 10x).Ve~ino kemi~nih vlaken dolo~amopo postopku topnosti v razli~nihreagentih. V primeru prisotnostikovinskih nitk ugotovimo sestavovlaken v jedru nitke, nato pa zustreznimi fizikalno-kemi~nimimetodami {e sestavo kovinskegatraku ali ‘i~ke, ovite okrog tekstilnihvlaken.

PreiskaveV okviru preliminarnih preiskavmoramo v~asih opraviti tudidodatne analize, vendar le, ~e sopotrebne. Zahtevne kemi~ne analizeprepustimo pristojnimstrokovnjakom. Mnoge med njimiso destruktivne in jih opravimo le,~e podatke potrebujemo zapomembno informacijo ali zanadaljnje raziskave.

Lo~imo laboratorijske metode zaprepoznavanje vlaken (test zv‘igom, merjenje pH hlapov pripirolizi vlaken, identifikacijaelementov, mikroskopska preiskava,identifikacija vlaken na osnovitopnosti, identifikacija vlaken naosnovi obarvanja), laboratorijskemetode za preiskavo barvil,

laboratorijske metode za preiskavoapretur in vezivnih sredstev terlaboratorijske metode za preiskavokovin in drugih materialov.

Instrumentalne analizne metodeuporabljamo za analizo materialov

Vrsti~na elektronska mikroskopija(SEM)Zaradi zelo dobre resolucije jouporabljamo za preu~evanjemajhnih detajlov na povr{initekstilnih vlaken, {e posebno pa zapreiskovanje kovinskih niti (slika 3).

Toplotne analize (toplotnagravimetrija, diferencialna toplotnaanaliza – DTA in diferencialnavrsti~na kalorimetrija – DSC)

Z njimi dolo~amo fizikalne inkemi~ne lastnosti materiala obtoplotnih spremembah.

Radiokarbonska analiza

Z dolo~evanjem radioaktivnegaogljika (C14) dolo~imo starost vlaken.Metoda ni uporabna za vzorce, ki sostarej{i ve~ kot 50 000 let.

Kromatografske metode (tankoplastnakromatografija – TLC, plinska

kromatografija – GC,kromatografija na osnovi gela –GLC in teko~inska kromatografija –HPLC)

Z njimi izvajamo isto~asnoidentifikacijo in lo~evanje spojin.

Spektroskopske metode (infrarde~aspektroskopija – IR, FTIR, ramanskaspektroskopija, ultravijoli~na/vidnaspektroskopija, resonan~nespektroskopske tehnike – jedrskamagnetna resonanca – NMR inelektron spinska resonanca – ESR,masna spektrometrija, rentgenskaspektrometrija (XRF), SEMkombinirana z energijskodisperzivno spektroskopijo – EDS;rentgenska difrakcija in nevtronskeaktivacijske analize – NAA)

Spektroskopski analizni instrumentimerijo interakcijoelektromagnetnega sevanja s snovjo.Rezultat je karakteristi~en spekter,ki je glede na absorpcijo sevanjazna~ilen za molekule in atomevsakega materiala. S primerjavospektra znanega vzorca z neznanimlahko identificiramo nepoznanesestavine.

Slika 3: Me{ana tkanina iz bomba‘nih in volnenih vlaken (SEM-posnetek)

5

DokumentacijaPred posegom moramo predmetzelo natan~no opisati. Pri temmoramo omeniti vse predhodneposege, na primer krpanje, po{itamesta, itd. ter njihove mere. Samonatan~no opazovanje predmetanam da celostno podobo in njegovopreteklost. Zbrane podatkedopolnjujemo in preverjamo vsodelovanju z zgodovinarji,umetnostnimi zgodovinarji inkonservatorji-restavratorji.

Enakovreden pomen moramopripisovati tudi odlo~itvi oprihodnosti predmeta.Nameravamo predmet pokonserviranju-restavriranju vrniti vdepo, bo postal del stalne oziromaza~asne razstave ali pa bo ponovnov uporabi (na primer pri zunanjihnaro~nikih)?

Vsak korak dokumentiramo. ^e jetreba zabele‘imo tudi vsako fazo sfotografijami. V dokumentacijosodijo fotografije sprednje (lice) inhrbtne strani, natan~ne mere,material in tehnika ter opis stanjapredmeta. Priporo~ljive so tudi risbevzorca tkanine in kroja predmeta.Natan~en opis stanja predmeta jeosnovno vodilo pri odlo~itvah onaslednjih konservatorsko-restavratorskih postopkih. Poodstranitvi raznih krp ali podlogmed preiskavami, jih moramofotografirati, izmeriti in opisati vsakodstranjeni kos posebej. Vsimateriali predstavljajo integralni delstanja predmeta in so dragocenopri~anje o njegovi preteklosti.

Ko kon~amo preu~evanjeobstoje~ega stanja, se lotimooblikovanja na~rta za konservatorsko-restavratorski poseg. Pri tem selahko zgodi, da moramo medpostopkom na~rt spremeniti, gaprilagoditi nastalemu stanju inuporabiti katero drugo metodo.

Na koncu konservatorsko-restavratorskega posega naredimokon~no poro~ilo, ki ga spremljajo

fotografije pred in medkonserviranjem ter po njem.

Primer: Konservatorsko poro~iloPredmet: otro{ko pregrinjaloInv. {t.: UO 497 b TLastnik in lokacija: Pokrajinski muzej PtujDatacija: iz zapu{~ine rodbine HerbersteinDimenzije: dol‘ina: 92–94 cm

{irina: 81–82 cm

Opis:Odejica je za{ita v obliki skorajpravilnega kvadrata. Sestavljena jeiz treh plasti. Vrhnja in spodnjaplast sta iz svilene tkanine, srednjaplast je volnena netkana medvloga.Odejica je po celotni povr{ini pre{itatako, da tvorijo vbodi okrog inokrog dekorativen {irok pas,razdeljen na kvadrate. Vsak izmednjih je pre{it na tri razli~ne na~ine(mre‘asto, v obliki ~rke V in motiv zosemkrako zvezdo). Osrednji motivtvori osem kraka zvezda, ki joobdaja stilizirano rastlinje in osemcvetov, manj{ih kakor je zvezda.Vrhnja tkanina je v be‘ barvi z rahlorumenim odtenkom, spodnja stranv modro zeleni barvi, svilena nit, kitvori motiv, pa v svetlej{em zelenomodrem odtenku.

Material in tehnika tkanja:

Vrhnja tkanina: svileni taft v be‘ barvi (platno vezava)Medvloga: surova volnaSpodnja tkanina: svileni taft v modro zeleni barvi (platno vezava)Nit za {ivanje: svila

Gostota tkanja in vitje:

Svileni taft (be‘):osnova 40–42 niti/cm, brez vitjavotek 54–56 niti/cm, brez vitja

Svileni sukanec (vitje S), sukan iz dveh niti (vitje Z)

Stanje pred konserviranjem:Svileni taft na zgornji strani je precejpo{kodovan, na nekaterih mestih papovsem odrgnjen, tako da so vidna

volnena vlakna medvloge. Napo{kodovanem delu roba, kjer sestikata svilena tafta, je zapognjenmajhen ko{~ek tkanine, ki je bilzavarovan pred dnevno svetlobo,zato se je ohranil ne‘no mareli~nibarvni ton vrhnje tkanine. Po celotnipovr{ini odejice je precej zbledel dorahlo umazano be‘ barve zrumenim odtenkom. Na spodnjistrani je modro zeleni taft povsemuni~en. Nitke se dr‘ijo odejice samona {ivih, kjer je skozi medvlogopre{it motiv z zgornje strani.Odejica je zelo umazana, zato jetudi barva videti temnej{a.

Konservatorski postopek:

Povr{insko odstranjevanje prahu ssesalnikom z zra~nim vlekom, naobeh straneh. Pranje zdemineralizirano vodo inanionaktivnim pralnim sredstvomArkopon. Po pranju se je odejicasu{ila prosto le‘e~e z mrzlimzrakom. Barvni test, ki smo gaopravili pred pranjem je pokazalnegativen rezultat, zato ni bilonevarnosti razbarvanja. Po su{enjuso bile potrebne {e dodatnekorekture z dovajalnikom mrzlepare, da je odejica ponovnopridobila voluminoznost.

Za zgornjo in spodnjo plast je bilotreba pobarvati svileni krepelin, vodtenku originalne barve, zobstojnimi kovinsko kompleksnimibarvili za beljakovinska vlaknaIrgalan. Celotna povr{ina odejice jenato pre{ita po originalnih {ivih ssvileno nitjo, prav tako pobarvano vustreznem modro zelenem odtenkuz barvili Irgalan.

Opombe za razstavljanje alihranjenje:

Odejica naj prosto le‘i na vodoravnipovr{ini pri temp. 18 °C (±2) inrelativni vla‘nosti zraka 55 % (±5),osvetljenost do 50 luksov, iz tegasledi 0,05 Mluks h/leto, nasvetlobnih telesih in oknihname{~eni UV-filtri. Prisotnost

6

{kodljivih plinov je omejena, SO2

(manj kot 10 mg/m3), NOx (pod 10mg/m3), ozon (0–2 mg/m3), ~istostzraka (prah 99,9 %).

Strokovni sodelavci:Pranje in priprava materiala sta bilaopravljena v konservatorskidelavnici Abegg-Stiftung v [vicipod vodstvom dr. Mechthild Flury-Lemberg (marec 1993).

Kronologija dela:januar 1993 – prevoz odejice v

Abegg-Stiftung

marec 1993 – pranje odejice inbarvanje svilenega krepelina insvilenih niti

oktober 1993 – {ivanje svilenegakrepelina na zgornjo in spodnjostran odejice

Uporabljeni materiali:– demineralizirana voda

– anionaktivno pralno sredstvoArkopon, Hoechst

– svileni krepelin

– svilene niti

– barvilo (kovinsko kompleksno)Irgalan, Ciba- Geigy

Ptuj, 9. 10. 1994

Vodenje dokumentacije lahkoizvajamo tudi z dokumentacijskimkartonom, ki je poenoten in se lahkouporablja tudi za druge predmete inmateriale, vendar na njem nemoremo opisovati vseh postopkovzelo natan~no in ne moremo vna{atiobse‘nih risb. Vsebuje osnovnepodatke o predmetu, opravljenemdelu, podatke o stanju predmetapred predajo kustosu in predlograzmer hranjenja.

4. DezinsekcijaPred za~etkom ~i{~enja je velikokrattreba uni~iti insekte (najve~kratmolje), ki so pogosto prisotni vnajbolj skritih predelih tkanine (vzavihanih robovih, pod podlogami

v vezeninah, itd.). Zato moramo vsetekstilije temeljito pregledati, saj bi zopravljenim konservatorsko-restavratorskim posegom ne bidosegli ‘elenega u~inka in s~asomabi se na tkanini ponovno pojavilimolji.

V preteklosti so najve~ uporabljalimetode zaplinjevanja s strupenimiplini, ki pa jih je predvsem zaradizdravstvenih razlogov nadomestilametoda zamrzovanja. Ugotovljenoje, da jaj~eca molja poginejo po 15urah pri –20 °C. Obstajata dvemetodi zamrzovanja. Prva je pri–30 °C in druga v dveh stopnjah,najprej pri –20 °C, nato sledi premorza tri tedne, potem pa ponovnozamrzovanje pri –20 °C, da uni~imotiste insekte, ki so {e ostali natekstilu po prvem zamrzovanju.

V zadnjem ~asu je najpogostej{ametoda uni~evanja insektov natekstilu anoksi metoda, s kateroprepre~imo dostop kisika, ki jepotreben za njihovo pre‘ivetje. Zaizpodrivanje kisika v narejenihkomorah oziroma zaprtih vre~ahuporabljamo inertne pline (argon,du{ik). Ve~je tekstilije navijemo navalj s {irokim premerom in jihpolo‘imo v zaplinjevalno komoro.Prostor, kjer izvajamo zaplinjevanjez inertnim plinom, mora imetinajmanj 18 °C (kjer je mogo~e jeza‘eleno tudi ve~). Zaplinjevanjeizvajamo 3 do 4 tedne (v primeruzaplinjevanja z argonom) inneprestano nadzorujemo prisotenkisik.

5. ^i{~enjeNe~isto~e na predmetih tekstilnededi{~ine lahko razvr{~amo narazli~ne na~ine. Za zgodovinarje,umetnostne zgodovinarje inetnologe je lahko umazanijazgodovinska ali funkcionalnainformacija. Dokumentarnovrednost ne~isto~e na tekstiludolo~imo, preden jo odstranimo, sajje ~i{~enje ireverzibilen proces.

Ve~ina umazanije, ki se nahaja natekstilu, {kodljivo vpliva nanj.Mnoge mo~no pospe{ujejo razpadvlaken, razkroj barvil in drugihprisotnih materialov. To {e posebnovelja za obla~ila, kjer ostanejosledovi znoja in ma{~ob, kiomogo~ajo primerne razmere zarazvoj {kodljivih mikroorganizmovin insketov.

Tudi prah, ki se nalaga na povr{inoin po~asi prodira v notranjosttkanine, {kodljivo vpliva na vlakna,ker jih ostri robovi pra{nih delcevlomijo. Stara vlakna so precejizgubila prvotne elasti~ne lastnosti,{e vedno pa so sposobna navzematiin oddajati vlago. Zelo te‘ko jenadzirati in zagotavljatienakomerno relativno vla‘nost intemperaturo zraka. Tekstilna vlaknaob neprestanem nihanju vlage {evedno reagirajo, se kr~ijo inraztezajo, pri tem prihaja do»premikov« v preji, pri ~emer ostrirobovi prahu drgnejo vlakna in jihpretrgajo. ^i{~enje je dragocenkonservatorski postopek, pri ~emerv mnogih primerih precejspremenimo videz predmeta,izbolj{ajo pa se fizikalne lastnosti.

V dolo~enih primerih se lahkozgodi, da je pomembneje ohranitipredmet v obstoje~em stanju, zvsemi dokazi onesna‘enosti, ~epravlahko umazanija dolgoro~no ogrozimaterial. Za tak{ne odlo~itve je zelopomembno konzultiranjekonservatorja-restavratorja spristojnim kustosom. V vsehprimerih ~i{~enja, {e posebno takrat,ko bomo odstranili umazanijo»dokumentarne vrednosti«, jomoramo pred obdelavo natan~nofotografirati, opisati in dolo~itinjeno sestavo. Pri ~i{~enju tekstilij jetreba vedno upo{tevati kompromismed ohranjenimi dokazi umazanijein dolgoro~nim ohranjanjem tekstilater na drugi strani med u~inkovitimodstranjevanjem ne~isto~ inpo{kodbami, ki jih lahko povzro~i

7

proces ~i{~enja. Zato zahteva~i{~enje izredno skrbno spremljanjeprocesa. Predmet obravnavamoglede na njegovo obstoje~e stanje.Pozorni smo na trenutni u~inekpostopka, misliti pa moramo tudina mo‘ne posledice v prihodnosti.

Suho ~i{~enjePred mokrim ~i{~enjem s povr{inetkanine najprej odstranimoumazanijo, ki {e ni sprijeta z vlakni.Priporo~ljiva je uporaba sesalnika znastavljivim zra~nim vlekom, zazelo tanke tkanine pa je v uporabimajhen sesalnik za ~i{~enjera~unalni{kih tipkovnic (slika 4).Na dolo~enih povr{inah je v~asihtreba pred sesanjem umazanijorahlo sprostiti od povr{ine spomo~jo majhnih krta~k in ~opi~evrazli~nih velikosti. Priodstranjevanju ne~isto~ ssesalnikom moramo biti pozorni narazdaljo med nastavkom inpovr{ino tkanine ter mo~jozra~nega vleka, ki mora bitiprimerna, da dose‘emo u~inek in nepo{kodujemo vlaken (slika 5).V~asih je treba na povr{ino tekstilapolo‘iti redko tkano tkanino alisinteti~no mre‘o, ki za{~iti vlaknapred neposrednim stikom nastavkasesalnika s tkanino. Posebnomoramo biti previdni pri tekstilijahz dekorativnimi dodatki (gumbiitd.). Preveriti moramo, ali so {e vsipritrjeni na povr{ino tkanine. Vsedodatke, ki bi jih lahko posesali,skrbno spravimo v ozna~ene{katlice in jih po kon~anem ~i{~enjupritrdimo na originalna mesta.

Mokro ~i{~enjePosledice ~i{~enja se lahko v~asihpojavijo {ele ~ez nekaj let. Ostanki~istil lahko pu{~ajo made‘e in s tempovzro~ajo nepopravljivo {kodo.Prav zato se pri ~i{~enju najve~uporablja voda, s katero imakonservatorsko-restavratorskastroka do zdaj najve~ pozitivnihizku{enj. Vsaka tkanina je pri{la vstik z vodo ‘e med procesomizdelave, zato je velika verjetnost,da je bila ‘e vsaj enkrat oprana.

Preden se odlo~imo za pranjetekstilnega predmeta v vodi,moramo ugotoviti, ali so barve vnjej mokro obstojne. Za ta preizkuspotrebujemo majhne vzorce nitk(0,5–1 cm), ki jih ponavadivzamemo na hrbtni stranipredmeta. Nitke najprej namakamov pralni kopeli z enakim pralnimsredstvom, kot ga bomo uporabilipri pranju, nato pa {e v ~isti vodi. [emokre polo‘imo med dve beliomo~eni bomba‘ni tkanini in dvestekli (slika 6). Za pranje se lahkoodlo~imo, z nekaj redkimi izjemamisamo takrat, ko nitke ne spustijobarv, kar pomeni, da na belibomba‘ni tkanini ni videti barvnihsledov.

Poleg mokre neobstojnosti barv pav~asih obstajajo tudi drugi razlogi,zaradi katerih ni priporo~ljivauporaba vode. (Glej pomanjkljivostiuporabe vode.) Poslikane zastave,potiskane tekstilije ali svila z moaréefektom, tekstilije z usnjenimidodatki, tekstilije s kovinskimi

Slika 4: Majhen sesalnik za ~i{~enjera~unalni{kih tipkovnic

Slika 5: Suho ~i{~enje s sesalnikom z nastavljivim zra~nim vlekom

Slika 6: Priprava barvnega testa. Nitkepolo‘imo v »sendvi~« dvehomo~enih bomba‘nih tkanin(molton in muslin) in dvehstekel, ki jih obte‘imo ssvin~enimi ute‘mi. Preizkus jekon~an, ko se bomba‘ne tkanineposu{ijo.

8

nitkami (v primeru, ko je osnovakovinskega traku papir, usnje ali~revo) na primer zahtevajo temeljitepredhodne preiskave. Pri nekaterihtekstilnih predmetih odstranimododatke, ki se po{kodujejo v vodi(npr. ko{~ene gumbe, usnjenedodatke), in jih po pranju ponovnopri{ijemo na originalna mesta.

Prednosti uporabe vode pri ~i{~enjuzgodovinskih tekstilij:

– Voda raztaplja mnoge polarnene~isto~e organskega inanorganskega izvora.

– Voda raztaplja ve~ino rumenih inkislih razkrojnih produktovnaravnih vlaken. Tako izbolj{amoestetski videz tekstilnegapredmeta in pripomoremo knjegovemu bolj{emu ohranjanju.

– Voda deluje na tekstilna vlakna innjihovo strukturo kot »meh~alec«.Tako tekstilije pridobijo ve~jofleksibilnost in mehkobo.

– Z vodo odpravimo ne‘elene gubein pregibe, pri ~emer spro{~amonapetosti v vlaknih, preji in tkanini.

– La‘je dose‘emo uravnavanjeoziroma preusmeritev vlaken inpreje v »zmeh~anem« stanju.Tekstilnemu predmetu takopovrnemo originalno strukturo indimenzije.

– Voda je enostavno dostopna inrazmeroma poceni.

– Voda ni {kodljiva zdravju in jedovolj varna za uporabo.

Pomanjkljivosti mokrega ~i{~enja:

– Barvila se lahko razlivajo in barvese spremenijo.

– V krhkem stanju lahko pri mokriobdelavi dodatno po{kodujemovlakna. Odstranjevanje ~ezmernekoli~ine razkrojnih produktovlahko vodi do ~ezmerne izgubevlaken in s tem do razpadatekstilnega predmeta.

– Mokro ~i{~enje lahko precejspremeni videz tekstilne

povr{ine, npr. razpad kemi~nihali mehanskih apretur. Privolnenih tekstilijah se lahkopojavi polstenje. Pri ‘ametih,pogosteje pri pli{ih, se lahkospremeni njihova zna~ilnapovr{ina.

– Voda lahko precej vpliva navatirane (podlo‘ene) predele, nakrzno in perje; pri ble{~icah se naprimer pojavijo kr~enje,nabrekanje in deformacije.

– Voda lahko raztopi zelorazkrojena vlakna in za vodoob~utljiva vlakna, kot so npr. fine‘ivalske membrane v kovinskihnitih.

– Pri mokrem ~i{~enju lahkouni~imo zelo tanek sloj pozlate nakovinskih nitih, na primer zmehanskim delovanjem alinabrekanjem vlaknenega jedra vnotranjosti kovinske niti.

– Z nabrekanjem in kr~enjemvlaken v vodi lahko pride dosprememb v dimenzijah.

– Zaradi »zmeh~anega« stanjavlaken lahko pride do gubanja indrugih deformacij na tekstilu.

– Zna~ilni pregibi in gube natekstilu lahko izginejo zaradielasti~nosti polimerov v vlaknih vmokrem stanju.

– Pri rokovanju med procesompranja se lahko pojavijo dodatnemehanske po{kodbe zaradipove~ane te‘e tekstila, ki jeabsorbiral vodo.

Proces pranja je sestavljen iz trehosnovnih faz:

– omakanje tekstilij v pralni kopeli,

– odstranjevanje umazanije iztekstilij,

– prepre~evanje nalaganjaumazanije ponovno na povr{inotekstilij.

Vse tri faze imajo pomembno vlogopri odstranjevanju ne~isto~ iztkanine, {e posebno pa moramo

paziti na zadnjo fazo, kjer se lahkozgodi, da se odstranjene ne~isto~e iztkanine ponovno usedejo na tekstil(slika 7). Zato je vsaka faza pranja~asovno omejena in izvajana vrazli~nih pralnih kopelih (menjavavode do 5x ali ve~), namesto samoene ali dveh pralnih raztopin zadalj{i ~as (sliki 8 in 9).

VodaUporaba vode iz vodovodnenapeljave ni priporo~ljiva za pranjedragocenih tekstilij zaradiprisotnosti kalcijevih inmagnezijevih ionov, ki povzro~ajotrdoto vode. Pranje ni priporo~ljivopredvsem iz treh razlogov. Prvi~,kalcijevi in magnezijevi ioni so vvodi kot vezni ~len med negativnonabito umazanijo in negativnonabitimi funkcionalnimi skupinamina povr{ini tekstilij, torej vle~ejoumazane delce na tekstilije. Drugi~,zni‘uje se u~inkovitost pralnegasredstva, in tretji~, v trdi vodi se netvori pena.

Za pranje tekstilnega materiala jezelo pomemben tudi pH vode.Prisotnost ionov v vodi dolo~a kisli

Slika 7: a) Umazano vlakno z delcine~isto~, b) Ne~isto~e, razpr{enev raztopini za pranje, c) Delciumazanije se lahko ponovnousedejo na vlakno.

9

ali alkalni zna~aj vode. Pre~i{~enavoda ima nevtralni pH in je zatoprimerna za pranje tekstilij.Destilirana voda je zelo u~inkovitav raztapljanju plinov izonesna‘enega zraka. Zato moramopred uporabo vedno preveriti njenpH, ker se lahko zgodi, da je voda‘e raztopila kisle ne~isto~e iz zrakain postala zelo kisla.

Trda voda tvori z milom netopnosol, ki se v obliki netopne sivo beleplasti pojavi na povr{ini tekstila.Netopna sol nima ~istilnega u~inka,usede se globoko v pore vlakna inpovzro~a ne‘eleno sivo povr{inotkanine. Odstranimo jo lahko zuporabo kompleksonov.

Pri pranju starih tekstilijuporabljamo samo pre~i{~ene vode.Glede na postopke ~i{~enja lo~imodestilirano, deionizirano,demineralizirano in mehko vodo.Destilirana voda nima prisotnihanionov in kationov ter ima mo~anu~inek raztapljanja. Pri destilaciji seodstranijo tudi vsi mikroorganizmi.Zelo hitro raztopi ogljikov dioksidin ‘veplov dioksid iz zraka. Zato jetreba vse pre~i{~ene vode hraniti vzaprtih posodah.

Deionizirana voda ima odstranjenevse ione. Ko odstranimo vsekovinske ione, imenujemo vododemineralizirana voda. Obe pre~i{~enivodi dobimo z ionskoizmenjevalnimi smolami,deionizirano pa lahko pridobimotudi s postopkom reverzne ozmoze.

Mehka voda je voda brez kalcijevihin magnezijevih ionov, ki smo jihnadomestili z natrijevimi ioni.Pridobimo jo z ionsko izmenjavo, skemikalijami ali s kompleksoni.

Pri uporabi destilirane indeionizirane vode moramo biti zeloprevidni, ker sta obe zelo»agresivni« (lahko raztopita velikekoli~ine dolo~enih spojin). Pri

pranju zelo razkrojenih tekstilnihfragmentov lahko obe vodipovzro~ita z odstranjevanjemne~isto~, ki dr‘ijo fragment v kosu,obe povzro~ita popolni razpadtekstilij.

Uporaba tenzidovU~inek pranja pove~amo zdodatkom pralnih sredstev(tenzidov, ki so povr{insko aktivnesnovi). Uporabljamo anionaktivne inneionogene tenzide, ki v vodirazli~no ionizirajo.

Anionaktivni tenzidi delujejo zelou~inkovito, ~e popolnoma ionizirajona pozitivno nabiti kation (kovinskiion), ostanek tenzida pa postanenegativno nabit (anion). Vlogoodstranjevalca umazanije opravljaprav anion – od tod tudi imeanionaktivni tenzidi. Neionogenitenzidi v vodi ne ionizirajo in imajove~jo stabilnost v trdi vodi kotanionaktivni tenzidi.

Kemi~na industrija na tr‘i{~uponuja vrsto tenzidov z razli~nimitrgovskimi imeni, ki imajo razli~nelastnosti. Nekateri imajo dobreomakalne sposobnosti, drugiemulgirne lastnosti, tretji spet dobrelastnosti penjenja. Za pralno kopeluporabimo anionski tenzid oziromaneionski tenzid ali me{anico obeh.Glede me{anja obeh tenzidov semoramo posvetovati sproizvajalcem, da nam pove, kateriso med seboj kompatibilni.

Pogosto tenzidi niso dovolj za doberu~inek pranja, zato dodajamo tudikompleksante (EDTA – etilen diamintetra ocetna kislina, NTA – nitrilotriocetna kislina), ki omre‘ijokovinske ione iz umazanije in s temprepre~ijo njihovo vezanje na tekstil(konc. 0,5 g/l). Polegkompleksantov lahko dodajamotudi nosilce ne~isto~ (CMC –karboksimetil celuloza), kiprepre~ujejo ponovno usedanjeumazanije na tkanino (konc. 0,05 g/l).

Glede na u~inkovitost pranja in

Slika 8: Pranje prapora v improvizirani kadi iz PVC-folije

Slika 9: Pranje krila na mizi za pranje iznerjave~ega jekla

10

koncentracijo tenzida so neionogenitenzidi bolj u~inkoviti pri nizkihkoncentracijah v primerjavi z istokoncentracijo anionaktivnegatenzida. Glede temperature pa soneionogeni v hladni vodiu~inkovitej{i kot anionaktivnitenzidi.

Vpliv pHGlede na surovinsko sestavotekstilnega materiala je pomembnotudi, kak{en pH ima pralna kopelmed pranjem. Beljakovinska vlakna(volna, svila) bolje prenesejo kisloobmo~je pH, medtem ko celuloznavlakna (lan, bomba‘, itd) boljeprenesejo alkalno obmo~je pH.Beljakovinska vlakna so sestavljenaiz razli~nih aminokislin in vsakaima svojo zna~ilno izoelektri~no to~ko(obmo~je pH v katerem sta alkalenin kisel karakter aminokisline vravnote‘ju, pomeni, da je molekulanevtralna). V tem podro~ju statrdnost in odpornost protikemikalijam najbolj{a. Prikonserviranju tekstilij upo{tevamoizoelektri~no to~ko svile pri pH 3–7,za volno pa pH 5–7. Celuloznavlakna so, nasprotno, zeloob~utljiva za kisline, ki povzro~ijocepljenje glukozidne vezi(depolimerizacija), medtem koalkalije ne po{kodujejo naravneceluloze. Razkrojena (oksidirana)celulozna vlakna pa so zeloob~utljiva za alkalne raztopine. Zatovolnene in svilene tekstilije peremov rahlo kislem in nevtralnemobmo~ju, tekstilije iz celuloznihvlaken pa v nevtralnem do rahloalkalnem obmo~ju do pH 8,5. ^eimamo opraviti z zelo razkrojenimiceluloznimi vlakni, moramo bitiprevidni, ker so ob~utljiva zaalkalen medij. Pri tekstilijah, kjerimamo opraviti z me{animi vlakni(beljakovinskimi in celuloznimi), jepriporo~ljivo pranje v nevtralnipralni raztopini.

Tudi u~inek tenzidov se lahkospremeni ob spremenjenem pH.

Popolna ionizacija anionaktivnihtenzidov, pri kateri je mo‘enoptimalni u~inek pranja, se zgodi valkalnem obmo~ju, v kislem pa jeionizacija prepre~ena (izjema sometilni estri ma{~obnih kislin á –sulfonata).

Kompleksanti lahko delujejo kotpufer v pralni kopeli, ker dajejorahlo alkalne razmere, v katerih jeionizacija anionaktivnih tenzidovpospe{ena, kar pomeni, da jeu~inkovitost pranja ve~ja. Takopovzro~i uporaba kombinacijekompleksantov in anionaktivnihtenzidov alkalne razmere pranja.Prednosti uporabe pralne kopeli zalkalnim pH so naslednje:

– izbolj{a se ~istilni u~inekanionskega tenzida,

– razgrajuje se ma{~obnaumazanija,

– stabiliziranje anionskega tenzida,ki obdaja umazanijo, s ~imer seprepre~i ponovno usedanjeumazanije na tkanino,

– nevtraliziranje kisle umazanije vkopeli, ki izhaja iz tkanine.

Neionogeni tenzidi ne spreminjajopH pralne kopeli, ker v vodi neionizirajo. Ponavadi so u~inkovitej{iv kislih razmerah.

Za vzdr‘evanje pH pralne kopeli ‘ena za~etku dodajamo pufre(raztopine {ibkih kislin in njihovih soliz mo~nimi alkalijami ter raztopine{ibkih alkalij in njihovih soli z mo~nimikislinami), da nevtraliziramozunanjo in notranjo kislost tekstilije.Zunanja kislost izvira izonesna‘enega zraka, kjer so kisliplini, kot je SO2, ki se z oksidacijo vzraku spremeni v SO3, ta pa sespremeni v ‘vepleno kislino, ki seve‘e na vlakna. Du{ikov dioksid(NO2) tvori du{ikovo kislino(HNO3), ki reagira z vlakni inbarvili. Notranja kislost izvira izproizvodnega procesa tekstilij, kolahko nevtralizacija po

merceriziranju, beljenju ali barvanjupusti na tkanini ostanke kislin. ^etako tkanino polo‘imo v vodo brezpufra, povzro~i zelo kisla pralnakopel razkroj vlaken in pridolo~enih barvilih razlivanje barvter spremembo barv na tkanini.Kisla barvila potrebujejo rahlo kiselpH, da ostanejo na tkanini, bazi~nabarvila pa rahlo alkalne pogoje.

Vrednost pH pralne kopeli lahkotorej temeljito spremeni procespranja. Zato moramo skozi vse fazeprocesa pranja neprestanospremljati pH kopeli.

Vpliv temperatureTemperatura igra prav takopomembno vlogo pri pranju tekstilijin je povezana z dvemadejavnikoma. Starih krhkih tekstilijne smemo prati pri temperaturahve~ kot 40 °C, ker imamo opraviti spo{kodovanimi vlakni, ki ne biprenesla dodatnega nabrekanja,kr~enja, polstenja pri vi{jitemperaturi, barve pa se pri vi{jihtemperaturah razlivajo. Naslednjidejavnik je topnost tenzidov, ki jezelo razli~na glede na njihovo vrsto.Neionogeni tenzidi so dobro topni vhladni vodi, medtem koanionaktivni tenzidi zahtevajotemperaturo ve~ kot 40 °C.

Vloga penjenjaPena, ki jo tvori tenzid, je disperzijazra~nih mehur~kov v vodi, kjer seteko~ina spremeni v tanek film medzra~nimi mehur~ki. Delci umazanijese iz pralne kopeli preselijo vmehur~ke. Pena torej pove~astopnjo razpr{ene umazanije vkopeli in s tem prepre~uje ponovnousedanje umazanije na povr{inotekstilij. Velika sposobnost penjenjanekega tenzida pa ni v sorazmerju s~istilnim u~inkom tenzida.

Dobra stran nana{anja pene napovr{ino tekstilij je v tem, da delceumazanije povle~e v peno, ne da bibilo treba tekstilije dlje ~asanamakati v kopeli, ter da prepre~uje

11

ponovno nalaganje umazanihdelcev na tekstil. Slaba stranuporabe pene pa je, da jo je obprevelikih koli~inah zelo te‘kopopolnoma izprati.

Neionogeni tenzidi imajo manj{esposobnosti penjenja kotanionakitivni tenzidi.

IzpiranjeIzpiranje je prav tako pomembnafaza pranja, saj je treba odstranitivse tenzidne molekule in drugedodatke. Kakr{ni koli ostankipralnih sredstev in drugihdodatkov, ki ostanejo na tekstilu,privla~ijo umazanijo in pospe{ujejorazgradnjo tekstilnih vlaken. Zato jezelo pomembno, da ne uporabljamove~jih koli~in pralnega sredstva aliCMC, kot je potrebno.

Izpiranje moramo izvajati pritemperaturi topnosti tenzida in drugihdodatnih sredstev, da bi doseglioptimalni u~inek. To pomeni, damora biti temperatura izpiranjaenaka temperaturi pranja. ^egovorimo o optimalnem izpiranju,je treba anionaktivne tenzide spiratipri temperaturi ve~ kot 40 °C (obdodatku kompleksantov je lahkotemperatura ni‘ja), pri neionogenihje u~inkovitej{a ni‘ja temperatura(25–30 °C).

Sestava pralne kopeli za ob~utljivetekstilijeOsnovna sestava mo~nihdetergentov za komercialnouporabo, ki jih dobimo na tr‘i{~u, niprimerna za konservatorskenamene. Mnoge sestavine so pripranju starih tekstilij povsemnepotrebne ali celo {kodljive.Meh~alci vode (natrijev in trinatrijevfosfat) povzro~ajo visoko alkalenpH, prav tako tudi kompleksanti.Encimi in oksidacijska belilna sredstvalahko povzro~ijo nadaljnjorazgradnjo vlaken in spremembobarve. Prisotnost zeolitov innatrijevega silikata lahko povzro~ijomehanske po{kodbe, opti~na belila

ali barvila (tudi fiksirna inantistati~na sredstva) se ve‘ejo navlakna, zato njihova uporaba nieti~na. Uporaba parfumov je za~i{~enje zgodovinskih tekstilijpovsem nepotrebna in neza‘elena.Tudi dodajanje meh~alcev v zadnjovodo izpiranja ni potrebno, prav ins stali{~a konservatorsko-restavratorske stroke ni eti~no, sajsredstvo ostane na tekstilijah.

Pralna kopel za po{kodovane inkrhke tekstilije ponavadi vsebujenaslednje sestavine:

– tenzid: anionaktiven (koncentracija0,5–1,0 g/l) ali neionogen(koncentracija 0,1–0,5 g/l).

– voda: destilirana, deionizirana,demineralizirana ali mehka.

Prisotni so lahko tudi naslednjidodatki:

– nosilec umazanije: karboksimetilceluloza – CMC (koncentracija0,05 g/l),

–kompleksanti: za meh~anje vode aliza odstranjevanje umazanije, vkaterih so prisotne kovine(koncentracija 0,5–2,0 g/l),

–pufer: za vzdr‘evanje pH vprimerih, ko so tekstilije mo~nokisle ali alkalne.

^i{~enje s kemi~nimi reakcijami

Kisle in alkalne raztopine

Pri ~i{~enju tekstila uporabljamokisline in alkalije predvsem zaodstranjevanje made‘ev.

V kislih raztopinah lahkoodstranimo naslednje ne~isto~e:

– kovinsko korozijo, kot je ‘elezovarja, bakrove in druge kovinskespojine, ki so lahko topne vkislinah;

– alkalna barvila lahko odstranimo,ker povzro~ijo prekinitev vezimed barvilom in vlaknom;

– organske spojine, kot so ma{~obe,

olja, smole, voski, polisaharidi zestrno vezjo, ki lahko hidrolizirajoob prisotnosti kisline;

– spojine kalcija in magnezija,vklju~no s soljo mila, ki ni topnav vodi.

V alkalnih raztopinah lahkoodstranimo naslednje ne~isto~e:

– nekatere ma{~obe in olja z esternovezjo v molekulah, kihidrolizirajo (saponifikacija),nastalo milo je lahko topno vvodi;

– voske in smole, ki vsebujejoestrno vez (odstrani se ssaponifikacijo);

– kisla barvila in druge obarvanemade‘e.

^eprav lahko s kislinami inalkalijami odstranimo dolo~enovrsto umazanije, moramo biti zeloprevidni pri uporabi zelorazred~enih raztopin, saj lahkopo{kodujejo zelo razgrajena inkrhka vlakna ter vplivajo nadolo~ena barvila. Zato je njihovauporaba zelo omejena.

Poleg {kodljivih vplivov na materialmoramo upo{tevati tudi {kodljivevplive na ~loveka in varnost priravnanju s kemikalijami. Oboje,kisline in alkalije, po{kodujejo ko‘oin povzro~ijo resne po{kodbe obstiku z o~mi, zato jih uporabljamo vdegistoriju.

Beljenje

Med postopke ~i{~enja sodi tudibeljenje tekstilnega materiala, kiomogo~a odstranjevanje {kodljivihrazkrojnih produktov in made‘ev iztekstila. Beljenje ima vkonserviranju-restavriranju tekstilanaslednje funkcije:

– razbarvanje obarvanih made‘evin umazanije in/ali njihovoodstranitev s spremembo vvodotopno stanje,

– beljenje rumenih made‘ev,nastalih od razkrojnih produktov,

12

– spremembo nevodotopnihrazkrojnih produktov vlaken vbrezbarvne in vodotopnespojine.

Belimo samo nebarvane tekstilije izceluloznih vlaken, saj bi belilarazbarvala pobarvane tekstilije.Beljenje je destruktiven proces, zatomoramo temeljito presoditi, kateretekstilije lahko belimo ter s tempovzro~imo le minimalnorazgradnjo vlaken. Vsekakor semajhnim po{kodbam vlaken nemoremo izogniti.

V procesu beljenja se spremenikromoforni sistem made‘a kar seodra‘a v svetlej{i barvi.

Poznamo dva osnova postopkabeljenja:

1. beljenje z oksidacijo

2. beljenje z redukcijo

1. Beljenje z UV-‘arkiBeljenje na soncu se je v Evropiprecej uporabljajo od sredine 16.stoletja do poznega 18. stoletja.Energija ultravijoli~nega sevanjapovzro~i, da se molekule kisika izzraka razcepijo na zelo reaktivenatomarni kisik, ki omogo~aoksidativno beljenje. ^eprav seizpostavljene tekstilije son~nisvetlobi mo~no pobelijo, tegana~ina beljenja v konserviranju-restavriranju tekstila nepriporo~amo zaradi mo~nihpo{kodb vlaken.

Beljenje s hipokloritom (NaOCL aliHOCl)Zaradi mo~nih sprememb pHobmo~ij (pH 10–11) se neuporablja za razgrajena vlakna.Poleg tega se ob prisotnosti te‘kihkovinskih ionov tvorijo reaktivniradikali, ki povzro~ajonekontrolirano oksidacijo vlaken.V konservatorstvu tekstila tegabeljenja zaradi alkalnih razmer, ki{kodijo razgrajenim vlaknom, ‘edolgo ne uporabljamo.

Beljenje z vodikovim peroksidom(H2O2)Vodikov peroksid je zelo mo~nooksidacijsko sredstvo in ga je zelote‘ko stabilizirati in uravnavatipH. Ob prisotnosti kovinskihionov, ki jih lahko vsebuje tudivoda v kateri peremo tekstil, sevodikov peroksid razgrajuje, zatolahko trdni delci (umazanija)delujejo kot katalizatorji prirazgradnji vodikovega peroksida.Iz tega razloga ga uporabljamosamo za beljenje ~istih tekstilij.Beljenje s peroksidom je zelozahtevno saj je treba neprestanonadzirati pH. Industrijskobeljenje izvajajo pri vrednosti pH10 in 11, medtem ko je prihistori~ih tekstilijah pH 9 najvi{jadopustna meja za lanene inbomba‘ne tkanine v odli~nemstanju.

Beljenje z natrijevim perboratom(NaBO4 4H2O)Natrijev perborat je lahko belilnosredstvo ali stabilizator zabeljenje z vodikovim peroksidom.Za beljenje lahko uporabimoraztopino z 10 g/l natrijevegaperborata, kateri je dodan pufer(borova kislina/boraks), zvrednostjo pH 7.

2. Beljenje z ‘veplomV preteklosti so izpostavljalitekstilije ob kurjenju premoga. Vprocesu se spro{~a ‘veplo, kioksidira v ‘veplov dioksid (SO2).Ta tvori z vlago (H2SO3), ki se prinavzemanju kisika iz vlaknaspremeni v ‘vepleno kislino(H2SO4). Beljenja z ‘veplom vprocesu konserviranja tekstilij neuporabljamo zaradi tvorbekislega stanja.

Beljenje z oksalno kislino(COOH)2

Oksalna kislina je zelo kisla,~eprav je lahko zelo razred~ena inpovzro~a razgradnjo tekstilnihvlaken. Ne uporabljamo je za

beljenje zgodovinskih tekstilij,~eprav jo v~asih uporabljamo zalokalno nana{anje na rjastemade‘e. Uporaba oksalne kislineni priporo~ljiva iz varnostnih inzdravstvenih razlogov ter zaradi{kodljivih u~inkov na vlakna indruge prisotne materiale.

Beljenje z vodikovim fluoridom(H2F2)Vodikov fluorid jenaju~inkovitej{e sredstvo zaodstranjevanje rjastih made‘ev.Na ‘alost pa zaradi mo~nekislosti (tudi ~e je razred~en)povzro~a razgradnjo vlaken.Poleg destruktivnih lastnosti gaza beljenje zgodovinskih tekstilijzaradi varnostnih inzdravstvenih razlogov neuporabljamo ve~.

Beljenje z natrijevim ditionitom(Na2S2O4)Natrijev ditionit je znan tudi podnepravilnim imenom »natrijevhidrosulfit«, ker se ob razgradnjinatrijevega ditionita tvori natrijevvodikov sulfit (NaHSO3), in jezelo mo~no redukcijsko sredstvo.Razgradnja natrijevega ditionitapoteka v rahlo kislih razmerah.Blankit N (belilo na osnovinatrijevega ditionita) je primerredukcijskega sredstva, ki se je vpreteklosti uporabljal za beljenjezgodovinskih tekstilij.

Beljenje z borohidridiNatrijev borohidrid (NaBH4),kalijev borohidrid (KBH4),tetrametil amonijev borohidrid[(CH3)4NBH4] in tetraetilborohidrid [(C2H5)4NBH4] soredukcijska sredstva, medkaterimi je naju~inkovitej{inatrijev borohidrid. Za optimalenu~inek je potrebna vrednost pH10, kar pa je previsoko obmo~jepH za beljenje razgrajenih vlaken.

Iz omenjenih metod beljenja sledi,da vsako beljenje razgrajuje stara

13

vlakna. Zato pride beljenje v po{tevsamo pri novej{ih in dobroohranjenih tkaninah, kjer izestetskih razlogov potrebujemovisoko belino. Za beljenje celuloznihvlaken uporabljamo torej Blankit N,vendar le izjemoma pri zelo dobroohranjenem tekstilu. ^as beljenjamora biti ~im kraj{i, kopel pa rajemenjujemo, kot da bi tkaninopredolgo namakali (sliki 10 in 11).

EncimiNaloga encimov pri ~i{~enju jerazgraditi umazanijo, ki josestavljajo dalj{e molekule, v manj{etopne delce. Encimi se vkonserviranju tekstila najve~uporabljajo za odstranjevanje starihlepil, ~eprav jih uporabljajo zamnoge druge namene.

Encimi so proteini s posebnokroglasto obliko. Delujejo kotorganski katalizatorji, ki pospe{ujejokemi~ne reakcije.

Pri konserviranju tekstila je zadober u~inek encimov potrebnazelo majhna koncentracija (0,01–0,1%). Zelo so ob~utljivi zatemperaturo. Pri spremembi

temperature nad optimalnotemperaturo za delovanjeposameznega encima izgubijo svojoobliko ter postanejo neaktivni. Zaencime na rastlinski osnovi jeoptimalna temperatura delovanjaokrog 20 °C, za encime na ‘ivalskiosnovi pa pribli‘no 37 °C. Nekateriencimi delujejo pri nevtralnem pH,nekateri pri rahlo kislih pogojih,drugi v rahlo alkalnih razmerah.Glede na izbrano obmo~je pHraztopine z encimi lahko obdelavapovzro~i po{kodbe vlaken(hidrolizo), spremembo barv,razlivanje barv in korozijo kovinskihnitk.

Na koncu obdelave je treba encimedeaktivirati. To dose‘emo sspremembo pH (do obmo~ja, ki ni{kodljivo za vlakna, barvila itd.), zuporabo inhibitorjev alikompleksantov.

^istost encimskih pripravkov igrazelo pomembno vlogo pri njihoviizbiri za konservatorski poseg. Izvorencimov je lahko rastlinski, ‘ivalski,bakterijski, mikroorganizmi inplesni. Encimi iz omenjenih virovniso povsem ~isti, kar lahko

povzro~i dodatne te‘ave medkonserviranjem tekstila. Amilaze,katerih izvor so plesni, lahko naprimer vsebujejo nekaj celulaz.Celulaze lahko po{kodujejocelulozna vlakna (tudi celulozo vpapirju), pa tudi odstranijo ne‘eleni{krob. Posebne lastnosti imajo samopopolnoma ~isti encimi. Vplivipopolnoma ~istih encimov narazgrajena vlakna naj bi bilipredmet prihodnjih raziskav zaprihodnje rodove strokovnjakov.

Zelo pomembno je hranjenjeencimov v suhih razmerah pritemperaturi 0 °C. Pri uporabimoramo nositi za{~itne rokavice,obleko in masko s primernimfiltrom, da zavarujemo zdravje inmed drugim prepre~imo pojavalergi~nih reakcij.

Odstranjevanje made‘ev

Odstranjevanje made‘ev je dejanskolokalno ~i{~enje umazanih tekstilij.Odstranjujemo jih z nanosomorganskega topila, kisle ali alkalneraztopine, belilnih sredstev inencimov na omejeno povr{ino ter zmehanskim delovanjem. Doberrezultat dose‘emo, ~e se umazanijana made‘u raztaplja v topiluoziroma drugih kemi~nih sredstvih.Da bi dosegli dober u~inek, moramopoleg raztapljanja zagotoviti {edovolj mo~no mehansko delovanje.Pri mnogih ob~utljivih tekstilijahtak{no mehansko delovanje nimogo~e, ker bi povzro~ili precej{nepo{kodbe.

Odstranjevanje made‘ev obi~ajnoizvajamo na podlo‘eni povr{ini, kiabsorbira raztopljeno umazanijo, nadeta{irni mizi ali na mizi z zra~nimvlekom. Deta{irne mize uporabljajov kemi~nih ~istilnicah in delujejo naprincipu mo~nega zra~nega vleka,ki skozi perforirano povr{ino mizepotegne deta{irno sredstvo (razli~neme{anice kemikalij), polegdeta{irnega sredstva pa lahkododajo tudi vodno paro. Procesodstranjevanja made‘ev opravimo

Slika 10: Rokav bomba‘ne bluze zrjastimi made‘i

Slika 11: Rokav bomba‘ne bluze pobeljenju z Blankitom IN inkompleksantom Trilonom TA

14

vedno pred pranjem (mokro ~i{~enjeali kemi~no ~i{~enje) tekstilij.

Preden se odlo~imo za lokalnoodstranjevanje made‘ev zorganskimi topili, bodisi s kislimi alipa alkalnimi raztopinami, moramodolo~iti vrsto made‘a in ob~utljivostvlaken, barvil, apretur za razli~neraztopine. Pri tem moramo upo{tevatitudi ob~utljivost vlaken okolimade‘a, sestavo made‘a in dejstvo,da je made‘ ‘e star. Pri odstranjevanjumade‘ev moramo najti kompromismed dose‘eno stopnjo »~istosti« inkrhkim stanjem tekstilij, ki se podmehanskim vplivom ter vplivomkemi~nih sredstev vsekakordodatno po{kodujejo.

Odstranjevalci made‘ev, ki jih jemogo~e dobiti na tr‘i{~u, so preve~agresivni za razgrajena vlakna.

Strokovna literatura navaja mnogatopila in raztopine, ki se uporabljajoza odstranjevanje made‘ev, vendarso za u~inkovito delovanje potrebnitudi dodatki (pufri, povr{inskoaktivne snovi, nosilci umazanije),absorpcijski material, primernatemperatura, trajanje in uporabljenametoda (npr. deta{irna miza alimiza z zra~nim vlekom).

Topila oziroma me{anica topil, kiraztapljajo sinteti~na lepila, nivedno priporo~ljiva zaodstranjevanje made‘ev, kjer jeprisotno sinteti~no lepilo. Zelou~inkovita topila lahko povzro~ijoprodiranje raztopljenega lepila {egloblje v tekstilije in tako postanematerial na neki na~in impregnirans sinteti~no smolo. Zato je v~asihbolje izbrati tisto topilo, ki povzro~asamo nabrekanje druge snovi. Ko je

lepilo dovolj omeh~ano, ga lahkomehansko odstranimo.

Konservatorji-restavratorji priodstranjevanju made‘evuporabljajo tudi ultrasoni~nivla‘ilnik, ki proizvaja vodne hlapepri sobni temperaturi. U~inek jemanj{i kot pri vodni pari, ki jouporabljajo kemi~ne ~istilnice,vendar sobna temperatura hlapov, vprimerjavi z visoko temperaturopare, ne po{koduje tekstilnihvlaken. Vsekakor je pred uporabomrzle pare treba testirati njen vplivna vlakna, barvila, apreture itd.

Pri uporabi topil in drugih sredstevmoramo biti zelo previdni inupo{tevati vsa navodila za varnostpri delu (delo v digestoriju), ~epravjih uporabljamo v zelo majhnihkoli~inah le za kratek ~as.

Made‘ Topilo ali reagenti

Alkalni made‘i razred~ena ocetna kislina; pralna kopel z neionogenim detergentom z rahlo kislim pH(ne manj kot pH 6)

Barve organska topila za kemi~no ~i{~enje; terpentin; metiletil keton; dimetilformamid;organska topila za kemi~no ~i{~enje z detergenti

Bazi~na barvila metanol; etanol; razred~ena ocetna kislina; pralna kopel z rahlo kislim pH (ne manj kotpH 6)

Cement razred~ena raztopina ocetne kisline

^aj pralna kopel z detergentom; glicerin; beljenje z razred~eno raztopino kalijevegaperborata

^okolada pralna kopel z neionogenim detergentom; razred~en amonijev hidroksid; organskatopila; encimi lipaze

Direktna barvila pralna kopel z rahlo alkalnim pH; rahlo alkalna raztopina natrijevega ditionitaza bomba‘

Glina pralna kopel z anionaktivnim detergentom (pH rahlo alkalen za celulozna vlakna innevtralen za proteinska vlakna)

Grafit pralna kopel z detergentom

Jajce pralna kopel z detergentom: encimi proteinaze (tripsin)

Kava pralna kopel z detergentom; glicerin; beljenje z razred~eno raztopino kalijevegaperborata

Topila in raztopine, ki so primerni za odstranjevanje nekaterih made‘ev na tekstilnih predmetih glede na rezultatetestiranj njihovega vpliva na vlakna, barvila, apreture itd.:

15

Made‘ Topilo ali reagenti

Kemi~no pisalo metanol; etanol; glicerin; pralna kopel z neionogenim tenzidom, organska topila zakemi~no ~i{~enje; aceton (ne na vlaknih iz celuloznega acetata ali triacetata); dimetilformamid; morfolin

Kisla barvila razred~en amonijev hidroksid; metanol; pralna kopel z anionaktivnim detergentom;rahlo alkalna raztopina natrijevega ditionita

Kisli made‘i razred~en amonijev hidroksid; pralna kopel z anionaktivnim detergentom z rahloalkalnim pH za celulozna vlakna in z nevtralnim pH za proteinska vlakna

Korozijski produkti kompleksanti; ionsko izmenjevalne smole; pralna kopel z detergentom; belilnasredstva

Krisve‘a mrzla voda + natrijev kloridstara pralna kopel z anionskim detergentom; razred~en amonijev hidroksid; encimi

proteinaze (tripsin); kompleksanti

Lak za nohte aceton; etil, butil ali amil acetat (razen na acetatnih in triacetatnih tkaninah)

Lepilo, ‘elatina pralna kopel z detergentom; encimi proteinaze (‘elatinaze)‘ivalski izvor

Mastni/oljni made‘i pralna kopel z detergentom (po mo‘nosti me{anica anionaktivnega in neionogenega);razred~en amonijev hidroksid; organska topila za kemi~no ~i{~enje; encimi lipaze/oleaze

Nikotin pralna kopel z detergentom; razred~ena ocetna kislina; metanol + detergent; etanol +razred~ena citronska kislina + glicerin + voda

Prah pralna kopel z anionskim detergentom (rahlo alkalen pH za celulozna vlakna innevtralen za proteinska vlakna)

Puder razred~en amonijev hidroksid

Razgrajeni ostanki pralna kopel z detergentom; etanol + vodako‘e

Razgrajeni produkti pralna kopel z detergentom; belilna sredstvaceluloze (rjavi made‘i)

Rja‘elezo (II) razred~ena citronska kislina; razred~ena tartarna ali askorbinska kislina;

kompleksanti;‘elezo (III) pralna kopel z detergentom; kompleksanti; ionsko izmenjevalne smole, redukcijska

belilna sredstva (Na ditionit)

Saje pralna kopel z anionskim detergentom; organska topila

Sladkor voda; pralna kopel z detergentom; alkohol; organsko topilo za kemi~no ~i{~enje stenzidom in vodo

[elak metanol; etanol; piridin; morfolin

[krob N-methyl 2 pirolidon; encimi amilaze

[minka pralna kopel z detergentom; alkohol; PEG 400; organska topila za kemi~no ~i{~enje;amil acetat; razred~ena tartarska kislina; metanol + razred~en amonijev hidroksid

Trava glicerin; metanol

Zemlja/blato pralna kopel z detergentom

16

Kemi~no ~i{~enje

Z izrazom kemi~no ~i{~enjerazumemo ~i{~enje tekstila zorganskimi topili. Uporaba termina»suho ~i{~enje« lahko napa~nozveni, saj v konserviranju-restavriranju tekstila uporabljamopovr{inske tehnike ~i{~enja, kisodijo med suhe postopke. ^istilniu~inek je povsem druga~en kot primokrem ~i{~enju, glede na vrstoumazanije. Vrsto umazanijemoramo dolo~iti zelo dobro, sajlahko z organskimi topili, ki neraztapljajo dolo~ene umazanije,povzro~imo {e ve~je pogrezanjene~isto~ v tekstil in s tem tudinesprejemljiv umazan videztkanine.

Kemi~no ~i{~enje lahkouporabljamo v naslednjih primerih:

– za odstranjevanje samo tisteumazanije, ki je topna vorganskih topilih (odstranjevanjesmole, voskov),

– za odstranjevanje umazanije, kotje ma{~obna ali oljna umazanija,ki jo lahko z uporabo organskihtopil odstranimo z manj{immehanskim delovanjem in nani‘ji temperaturi, kot bi jo pri~i{~enju z vodo,

– v primeru razlivanja barv,

– kadar bi lahko zelo razgrajenmaterial zaradi nabrekanjavlaken v vodi razpadel,

– kadar se vlakna zaradi mokreobdelave po{kodujejo (hidroliza/oksidacija),

– za tekstilije, na katerih je prisotnaapretura, ob~utljiva za vodo, za‘amete in pli{e itd.,

– za tekstilije, kjer je treba ohranitigubanje,

– za tekstilije, ki ne prenesejopretiranega kr~enja in nabrekanja(npr. volna),

– za podlo‘ene tekstilije (npr.kostumi ali pohi{tveno blago),kjer je prisotnih ve~ razli~nihmaterialov, ki bi se lahko zelorazli~no odzvali na delovanjevode (razli~na kr~enja),

– za predmete, ki so narejeni izperja, krzna ali drugih zeloob~utljivih materialov, kot je naprimer ‘ivalsko lepilo ali‘elatinasti gumbi.

Kemi~nega ~i{~enja ne smemoizvajati v naslednjih primerih:

– pri ~i{~enju tekstila, kjer soprisotni rumeni in rjavo obarvanirazkrojni produkti vlaken (topijose v vodi), ki jih ne moremo

odstraniti z organskimi topili(npr. beli damasti),

– s ladkorji, {krob, proteini z visokopolarnim zna~ajem, zemeljskiostanki, saje in soli se neraztapljajo v organskih topilih,

– pregibi in zme~kanine se neodstranijo z organskimi topili,

- organska topila lahko raztopijonekatera vlakna (aceton topivlakna in acetatne celuloze),

– organska topila lahko povzro~ijorazlivanje nekaterih barv, ~rnil inpigmentov,

– proces ~i{~enja z organskimitopili lahko vsebuje tudi zelomajhno koli~ino vode (iz vlage, kijo vsebuje tekstil oziroma voda, kijo zahteva proces kemi~nega~i{~enja), ki lahko povzro~ikr~enje in nabrekanje vlaken,razlivanje barv in spremembobarvnega tona,

– veziva poslikanega oziromapotiskanega tekstila lahkonabrekajo ali se raztapljajo vorganskih topilih,

– dekorativni dodatki, gumbi alipodlo‘en material je lahkoob~utljiv za organska topila,

– s inteti~na lepila se lahko

Made‘ Topilo ali reagenti

@ve~ilni gumi trikloretilen; toluen

Urin pralna kopel z detergentomkisel razred~en amonijev hidroksidalkalen razred~ena ocetna kislina

Vino pralna kopel z detergentom; razred~en amonijev hidroksid; topla boraks raztopina;beljenje

Vodni made‘i voda; voda + metanol + razred~ena ocetna kislina za volno in svilo; voda + metanol +natrijev klorid za bomba‘ in lan

Voski organska topila za kemi~no ~i{~enje; toluen; piridin; dimetil formamid

Opomba: Razred~ena raztopina je 0,5–2% raztopina.

Obi~ajna organska topila za kemi~no ~i{~enje so petrolejevi destilati, trikloretilen in triklorotrifloretilen.

17

raztopijo v organskih topilih,

– zelo ob~utljive tekstilije neprenesejo mehanske obdelave invisoke temperature, ki ju zahtevajonekatera organska topila,

– pri apretiranih tekstilijah, ki soob~utljive za organska topila.

Kemi~no ~i{~enje lahko izvedemo znamakanjem tekstila ali z lokalnimnana{anjem organskega topila(vedno v digestoriju), s pomo~joabsorpcijskih materialov, deta{irnemize ali z zaprtim sistemom strojaza ~i{~enje. Najbolj uporabljanaorganska topila so petrolejevidestilati ali halogeniraniogljikovodiki, kot je perkloroetilen.(Glej Odstranjevanje made‘ev)

Organska topila delimo nanaslednje skupine:

1. Alifatski ogljikovodiki (petroleter, bencin, white spirit)

2. Cikli~ni ogljikovodiki(cikloheksan, terpentin)

3. Alkoholi (metanol, etanol,etilen glikol, glicerin)

4. Estri (etil acetat, n-butil acetat,n-amil acetat)

5. Ketoni (aceton, metil etil keton,diaceton alkohol)

6. Etri (dietil eter, dioksan)

7. Halogenirani ogljikovodiki(metilen klorid, kloroform,ogljikov tetraklorid, trikloroetan,znan pod trgovskim imenomGenklene, trikloroetilen, znanpod trgovskim imenom Triklone,perkloroetilen, znan podtrgovskim imenom Perklone,trifloroetilen, perfloroetilen,trikloro trifloretan, znan podimenom Valclene ali Arklon)

8. Du{ikove spojine(dimetilformamid)

9. Organske baze (piridin, morfolin,etanol amin, trietanol amin)

10. @veplove spojine (ogljikov disulfid)

Vsa organska topila so toksi~na,zato moramo {e posebno sleditinavodilom proizvajalca pri njihoviuporabi. V ve~ini primerov je trebanositi za{~itna sredstva, ki morajobiti odporna proti kemikalijam. Nesmemo uporabljati za{~itnih oblekiz sinteti~nih materialov, ker sonekatera topna v organskih topilih,zato uporabljamo za{~itne obleke izbomba‘nih tkanin.

Prepovedana organska topilaZaradi izjemne toksi~nosti jenekatera organska topilaprepovedano uporabljati. V Anglijiso prepovedali uporabo kloroforma,ogljikovega tetraklorida inogljikovega disulfida, ki proizvajanajbolj strupen plin.

Uporaba dolo~enih organskih topilje prav tako prepovedana tudi vkemi~nih ~istilnicah pri nas. Zaradizdravju {kodljivih topil v ~istilnicah‘e vrsto let ne uporabljajotrikloretilena, triklorotrifloretilenain toluena. Njihova uporaba, patudi vseh drugih organskih topil,samo kaplji~no na majhnihpovr{inah, se v konservatorsko-restavratorski stroki izvaja izklju~nov digestoriju.

^i{~enje kovinskih niti

^i{~enje zgodovinskih tekstilij skovinskimi nitmi je tehnolo{ki ineti~ni problem. Tiste mehanske inkemi~ne metode ~i{~enja, ki so zelou~inkovite v odstranjevanjukorozijskih produktov kovin,ponavadi po{kodujejo ve~plastnekovinske trakove ali ‘ico, spodnjoplast podloge (usnje, membrana,papir) ter vlakna v jedru kovinskihniti in okrog njih.

Prav iz tega razloga je zelopomembno opraviti analize, dolo~itimorfologijo kovinskih niti, sestavomaterialov, njihovo stanje ter stanjetekstilnih vlaken v jedru kovinskihniti in v tekstilu. (slika 12)

^i{~enje kovinskih niti moramoobravnavati v povezavi s ~i{~enjem

celotnega tekstila, nikakor pa nelo~eno. Zato upo{tevamo vsemetode ~i{~enja tekstilnihpredmetov, ki smo jih ‘e omenili.Namen ~i{~enja je izbolj{ati njihovvidez in prepre~iti, da bi kovinapovsem korodirala.

Metode ~i{~enja kovinskih niti nazgodovinskih tekstilnih predmetihdelimo v tri glavne skupine:

1. mehanske metode ~i{~enja

2. mehanske in kemi~ne metode~i{~enja (kombinirano)

3. kemi~ne metode ~i{~enja

1. Mehanske metode ~i{~enja(uporaba lo{~il in uporaba stekleno-{~etinastih krta~k)Pri teh metodah dose‘emo ~istopovr{ino kovine, vendar samo nadostopnih mestih. Povzro~amoveliko drugih stranskih u~inkov, kislabo vplivajo na tekstilije, tako dajih v praksi ne uporabljamo. Medmehanske metode ~i{~enja sodi tudiuporaba ultrazvoka, za katerega pani podatkov, da bi po{kodovalpovr{ino kovine.

2. Mehanske in kemi~ne metode~i{~enjaUporaba natrijevega bikarbonata(pasta) z vodoPri tej metodi odstranimo tudima{~obno umazanijo.Pomanjkljivost te metode je, da nemoremo odstraniti korozijskihproduktov srebra in bakra, mo~noalkalne razmere obdelave zelopo{kodujejo degradirana vlakna (v

Slika 12: Pozla~ena srebrna kovinska nit.V jedru so bomba‘na vlakna.Analiza XRF je pokazalaprisotnost bakra (6,9 %), zlata(2,8 %) in srebra (90,2 %).

18

jedru kovinske niti in na ostalemtekstilu) ter {kodijo tudi nekaterimbarvilom. Po ~i{~enju nitk moramotekstil zelo mo~no izpirati, saj vsakostanek natrijevega karbonatanadalje po{koduje organskemateriale zaradi alkalnega pH.

Elektrokemi~na obdelava z natrijevimkloridomPomanjkljivost te metode je, dadalj{i potek mokre obdelave lahkopo{koduje zelo oslabljena tekstilnavlakna in druge organske materiale,ki ne prenesejo dalj{ega namakanja.Raztopina natrijeva klorida je lahkotudi {kodljiva, ~e kloridovi ioniostanejo na tekstilu in povzro~ajonadaljnjo korozijo srebra in bakra.^e je del kovinskega trakupopolnoma korodiran, lahko zodstranitvijo korozije povzro~imoprelom kovinskega traku oziroma‘ice. Zelo pazljivi moramo biti tuditakrat, ko je kovinski trakve~plasten, ker je korozija lahkoprisotna med plastmi in bi z njenoodstranitvijo odstranili tudi celotnovrhnjo plast kovine.

Elektrolitska obdelavaMetodo so za~eli uporabljati za~i{~enje srebrnih predmetov,poskuse pa so naredili tudi natekstilu. Elektrolitska obdelavatekstilij ima enake pomanjkljivosti,kot so navedene pri uporabielektrokemi~ne obdelave.

3. Kemi~ne metode ~i{~enjaUporaba topilZ uporabo organski topil, kot je naprimer metanol ali topila zakemi~no ~i{~enje, o~istimo tudi oljain ma{~obe. Nekateri avtorjinavajajo me{anico perkloretilena,destilirane vode in neionogenegatenzida, s katero odstranimo zelorahlo vezano korozijo, ki je ujeta vma{~obno umazanijo. Drugihkorozijskih produktov, ki pa nisotopni v topilih, ne moremoodstraniti.

Uporaba kompleksantovUporaba amonijevega hidroksida

Razred~en amonijev hidroksid sopogosto uporabljali zaodstranjevanje korozijskihproduktov s povr{ine kovinskih nitiiz srebra in bakra. Vedeti moramo,da ne raztaplja dovolj u~inkovitosrebrovega sulfida in raztapljakorozijske produkte bakra, tudi vprimerih, ko to ni za‘eleno.Povzro~a ponovno korozijosrebrnih niti, ki vsebujejo baker(Cu2+). Ustvarijo se zelo alkalnerazmere, ki zelo po{kodujejodegradirana vlakna (na tekstilu, vjedru kovinske niti) in nekaterabarvila.

Uporaba se~nine v kisli raztopini(Silver Dip)Srebrov sulfid (po~rnelo srebro)odstranjuje zelo u~inkovito, vendarlahko po{koduje tekstilni material.Pomanjkljivost uporabe te raztopineje, da kislina po{koduje degradiranatekstilna vlakna v jedru kovinskeniti in na celotnem tekstilu, nekaterabarvila pa so ob~utljiva za kislerazmere.

Uporaba se~nine in natrijevegatiosulfataV primeru arheolo{kega tekstila,kjer so kovinske niti na debelooblo‘ene s srebrovim kloridom,srebro ponavadi popolnomakorodira. Takrat ne smemoodstraniti korozijskih produktov,ker bi izgubili kakr{ne koli dokaze oobstoju kovinskih niti.

^e je prisotna tanka plastsrebrovega klorida, lahkouporabljamo se~nino, natrijevtiosulfat in druge kompleksante vvodni raztopini. Pomanjkljivostiuporabe kompleksantov zaodstranitev srebrovega klorida soodstranitev preostale pozlate, ki jeujeta v korozijske produkte, ostankikompleksantov lahko povzro~ajonadaljnjo korozijo, ker pogostovsebuje ‘veplo, raztopina zneprimernim pH lahko po{kodujetekstilna vlakna (v tkanini, v jedruniti) in barvila.

Uporaba EDTA (etilen diamintetraocetna kislina)EDTA pogosto uporabljamo zaodstranjevanje bakrovih korozijskihproduktov. V primeru arheolo{kegatekstila, ko so kovinske niti iz bakrana debelo prekrite z zeleno modrokorozijo, je baker ‘e povsemkorodiran. Takrat ~i{~enja kovinskihniti ne smemo izvajati iz enakihrazlogov, kot so navedeni za srebrovklorid. Samo v primeru tanke plastibakrove korozije in ~e je tekstilmogo~e v celoti namakati v vodi,lahko uporabimo EDTA. Pri pranjutekstilij s kovinskimi nitmi z EDTAje bolje, da zagotovimo nevtralnekot pa alkalne razmere. Obmo~jepH moramo neprestano preverjati,saj lahko raztopina med pranjempostane rahlo kisla. Zanevtraliziranje uporabimoraztopino {ibke alkalije (npr.razred~en amonijev hidroksid).

Pomanjkljivosti uporabe EDTA sopo~asen proces u~inkovanja EDTA,kar pomeni, da mora biti tekstil zadalj{i ~as namo~en v raztopino. Stem se lahko po{kodujejodegradirana vlakna. Dodatnepo{kodbe povzro~imo, ~e nenadziramo obmo~ja pH, koraztopina postane kisla.

Uporaba mravljin~ne kislineKonservatorji-restavratorji zaodstranjevanje bakrovih korozijskihproduktov ob~asno uporabljajo tudimravljin~no kislino. Pomanjkljivostnjene uporabe je, da se lahkokovinski trak ali ‘ica prelomita, ~eimamo opraviti s popolnomakorodiranim materialom.Odstranimo lahko celo pozlatoin/ali srebrno plast, ki sta ujeti vkorodirane produkte, v kislihrazmerah pa lahko po{kodujemotudi razgrajena vlakna in drugemateriale.

Uporaba ionskih izmenjevalcevIonski izmenjevalci so organske alianorganske nevodotopne spojine,ki ve‘ejo ione oziroma ionskeskupine na konec molekul.

19

Strokovnjaki navajajo u~inkovitouporabo ionskih izmenjevalcev zaodstranjevanje korozijskihproduktov bakra, bakrovega kloridaiz zelo zahtevnih organskihpredmetov. Pomanjkljivost uporabete metode je, da dalj{e namakanjetekstila v vodni raztopini lahkopo{koduje organske materiale. ^euporabljamo kationskeizmenjevalce, ki zamenjajovodikove ione z bakrovimi, lahkopade pH do kislega obmo~ja, kipo{koduje razgrajena vlakna indruge prisotne materiale.

Vse opisane metode za ~i{~enjekovinskih niti imajo svojepomanjkljivosti. Pri vseh dose‘emonereverzibilno spremembo. Mnogemed njimi zahtevajo posebne pogojepH, kar pomeni, da so tekstilnavlakna in drugi materiali vnevarnosti. S ~i{~enjem torej nemoremo prepre~iti temnenja kovine,saj je sve‘e o~i{~ena in odprtapovr{ina {e bolj dovzetna zakorozijo. Zaradi zgoraj navedenihrazlogov je ~i{~enje zgodovinskegatekstila s kovinskimi nitmitehnolo{ki in eti~ni problem vkonservatorstvu tekstila.

V praksi ve~inoma brez tveganihposledic ~istimo kovinske nitiso~asno s pranjem celotnegatekstilnega predmeta z deioniziranovodo in tenzidom (samo v primeru,ko je uporaba vode dovoljena). Pritem uporabljamo ne‘ne krta~ke, damehansko odstranimo umazanijo skovinske povr{ine. Pozornimoramo biti, da pri su{enjuzagotovimo hitro su{enje, da ne bipospe{evali korozije kovine. Pri temsi pomagamo najprej s frotirastimibrisa~ami, nato s higienskimvpojnim papirjem in na koncu ssu{ilniki za lase z mrzlim zrakom.

6. Vla‘enjeVla‘enje z mrzlo paro se zelopogosto uporablja, kadar ‘elimoporavnati gube in drugenepravilnosti na tekstilni povr{ini.

Postopek nima ~istilnega u~inka, sajse umazanija z nabrekanjem vlaken{e globlje pogreza v prejo in porevlaken. Zato uporabljamo vla‘enje,brez negativnih posledic, samo na‘e o~i{~enem tekstilu. Zelou~inkovito lahko poravnamopregibe in naravnamo niti v tkaninitudi potem, ko smo po pranju tekstil‘e posu{ili (izvajanje korektur popranju) (slika 13).

Kljub pogosti uporabi metode indobrim rezultatom, pa lahkovla‘enje povzro~i tudi dolo~enepo{kodbe. Voda {kodljivo vpliva navse materiale, ki so ob~utljivi zanjo(veziva, nanesene barve, barvila,razni dekorativni dodatki).Vodotopni made‘i in umazanija, kijih obdelujemo s postopkomvla‘enja samo lokalno, lahkopovzro~ijo nastanek kislin, alkalij alioksidacijskih ter redukcijskihsredstev. Zato moramo kot za vsedruge postopke pred vla‘enjemopraviti temeljite preiskavemateriala.

Uporabljamo lahko zaprt sistemvla‘enja, ki ga izvajamo v komorah,kjer postopoma pove~ujemorelativno vla‘nost zraka dodolo~ene meje. V komori se

vzpostavi ravnote‘je medvsebovano vlago v vlaknih in zraku.Za manj zahtevne primere lahkosami naredimo enostavne majhnekomore iz polietilenske (polieten)folije. Preprosto vla‘enje z odprtimsistemom je, ko tekstil polo‘imo vsobo z visoko relativno vla‘nostjo,kjer kontroliramo vsebnost vlage.V~asih so za poravnavanje gub nazgodovinskih tekstilijah uporabljalitudi vro~o paro. Vendar visokatemperatura pare po{koduje vlakna,druge materiale, povzro~a pretiranonabrekanje vlaken in vezivnihsredstev na poslikanem tekstilu.

V zadnjih letih se za vla‘enjeploskih tekstilij ({e posebno vprimeru, ko ‘elimo lo~evatizlepljene plasti tkanin ali tkanin napapirju) uporablja tudi goretexmembrana, ki v eni smeri prepu{~avodne hlape.

Med tehnike vla‘enja spada tudivla‘no tamponiranje, ki odstranjujepovr{insko umazanijo. Za vsene~isto~e, ki so ‘e globljepogreznjene v vlakna, povzro~imo{e ve~je prodiranje umazanije vnotranjost vlaken. Ta tehnika {eposebno ni priporo~ljiva za uporaboorganskih topil, ki u~inkovito

Slika 13: Vla‘enje z vla‘ilcem, kjer lahko nastavimo mo~ mrzle pare.

20

rahljajo umazanijo, vendar le-taostane na tekstilu, saj je brezizpiranja ne moremo odstraniti iztkanine.

7. Su{enjePo kon~anem pranju in izpiranju jetreba tekstilije ~im hitreje inenakomerneje posu{iti. Hitrosu{enje je treba zagotoviti predvsemzato, da bi prepre~ili razlivanje barvpo tkanini, saj se tak{ni barvnimade‘i pojavijo zelo pogosto vzadnji fazi su{enja, ko je tkanina {ekomaj vla‘na. Dvodimenzionalnepredmete su{imo na gladkihpovr{inah, ponavadi na steklenimizi, kjer lahko {e precej mokre niti(osnova in votek) uravnamopravokotno druge na drugo. Pri temsi pomagamo z majhnimi stekli inute‘mi, da obte‘imo robove, kizadr‘ijo tekstil v ‘eleni poziciji(slika 14). Nabrekla vlakna soprecej voljna, zato jih la‘jepremikamo, ne da bi jihpo{kodovali. Zelo pome~kane innagubane tkanine lahko poravnamov skladu z njihovo strukturo tkanjado te mere, da dobijo prvotnoobliko. Zelo pogosto lahkodose‘emo estetski u~inekkonservriranja samo na tak na~in.Najla‘je dose‘emo uravnavanje nitina stekleni mizi, ki je osvetljena odspodaj navzgor. Na osvetljenipovr{ini zelo enostavnoprepoznamo smer votkovnih inosnovnih niti. Ko smo naravnali nitiin dosegli ‘eleno obliko predmeta,je treba odstraniti odve~no vlago.Pri tem uporabljamo glede na finosttekstilij razli~na vpojna sredstva, kotso bomba‘ne frotiraste brisa~e invpojni higienski papir.

Pri su{enju si pomagamo tudi ssu{ilniki za lase z mrzlim zrakom(slika 15). Pri pospe{enem su{enjuvla‘ne tekstilije pa moramo pazitina hitrost su{enja, ki je zelopovezana s koli~ino vezane vode, kiostane v polimerih vlakna po

su{enju. ^e je su{enje prehitro, selahko pojavi podoben pojav, kot jepresu{itev vlakna. Takrat molekulevode izhlapijo iz vlaken v amorfnihobmo~jih, polimeri se pribli‘ajotesno drug k drugemu, tvorijo sevodikove vezi in pride do tvorbekristalinega obmo~ja. Razmerje medkristalinim (zgo{~eni predelipolimerov) in amorfnim (redkej{ipredeli polimerov) obmo~jem vvlaknih se spremeni. Pro‘nostvlaken je povezana z vsebovanovlago, ki pa je mogo~a samo vamorfnih podro~jih. Ker je stopnjaamorfnih obmo~ij precej ni‘ja,postanejo vlakna bolj krhka, torej sezni‘a njihova pro‘nost.

Uporaba likalnika je za staretekstilije nedopustna, saj te (zrazli~no stopnjo razgrajenostivlaken) ne prenesejo visokihtemperatur (ve~ kot 40 °C) inmehanske obremenitve.

Dolo~ene tekstilije, ki zahtevajomo~nej{e fiksiranje robov (npr.~ipke, vezenine), in tiste, ki smo jihprali s podlogami (npr. kazule),su{imo na mehkih plo{~ah,prevle~enih s polietensko folijo.Robove in notranje {ive fiksiramo znerjave~imi bucikami, daprepre~imo pretirano kr~enje indeformiranje predmeta.

Zelo dobre rezultate je pokazalosu{enje ploskih tekstilij na mizi zzra~nim vlekom, kjer je su{enjezaradi zra~nega vleka pospe{eno,tekstilija pa obdr‘i obliko, ne da bi

jo bilo treba dodatno obte‘itioziroma pritrditi z bucikami.

8. Izbira in priprava konservatorskih materialovZelo ob~utljivim tekstilijam z mo~nopo{kodovanimi povr{inami je trebanajti ustrezno podporo-podlogo(tkanino), ki se v tehniki tkanja inbarvi ujema z originalno tekstilijo.Obstoje~e stanje tekstilnegapredmeta stabiliziramo na dvana~ina. Odprte, po{kodovanepovr{ine utrdimo s {ivanjempodlo‘ene tkanine ali namestimopodlo‘eno tkanino pod original innanjo polo‘imo steklo. [ivanje jepriporo~ljivo samo na tistihtkaninah, ki so po pranju pridobilevoljnost in bi prenesle vbode igle.

Izbira materiala za podlaganjePri izbiri podloge je osnovno vodilo,da izbrana tkanina ne sme bitipreve~ toga in mo~na, saj to ne biustrezalo niti po videzu niti poprileganju originalne povr{ine novi.Izbrana tkanina mora biti dovoljvoljna in mehka, da ustrezalastnostim prvotne tkanine. S{ivanjem fine tkanine na mo~nopodlogo povzro~imo razli~nenapetosti, pri ~emer je stara tkaninafizikalno {ibkej{i del. S~asoma lahkostara tkanina izgubi svojo obliko.

Najne‘nej{o podlogo zagotavljasvileni krepelin. Za podloge soprimerne tudi bomba‘ne, lanene,svilene in volnene tkanine. Zamnoge tekstilije izberemo tanke

Slika 14: Su{enje dvodimenzionalnihtkanin na stekleni mizi zosvetlitvijo od spodaj navzgor,da la‘je uravnavamo niti.

Slika 15: Su{enje manipla in {tole zodvzemanjem vlage s pomo~jobrisa~e in z mrzlim zrakom(su{ilniki za lase)

21

bomba‘ne tkanine, kar velja tudi zanekatere stare svilene tkanine, ki so‘e delno izgubile lesk in se zaradimanj{ega leska bolje ujemajo s finobomba‘no tkanino. Za tiste tkanine,kjer je poudarjena mo~nej{astruktura tkanja (na primertapiserije, koptske tkanine),uporabljamo lanene podlogevklju~no z lanenim muslinom.

Skoraj vse sodobne tekstilije soizdelane tako, da pred uporabo zakonservatorsko-restavratorskenamene potrebujejo predhodnoobdelavo. Treba je odstranitiapreture, ki bi pri procesu barvanjaprepre~evale dostop barvil dovlaken, poleg tega pa {kodljivovplivajo na razgrajena vlakna inpospe{ujejo proces staranja. Vsene‘elene dodatke odstranjujemo zizkuhavanjem v vodi ali s kak{nodrugo obdelavo (raz{krobljenje),glede na to, za kak{no apreturo gre.Tudi svileni krepelin je treba preduporabo obdelati v vro~i vodi, saj soizku{nje pokazale, da je apreturapod vplivom visoke vla‘nostipovzro~ila njegovo razgrajevanje.

Izbira niti za {ivanje je prav takopomembna kot izbira materiala zapodlaganje. Niti morajo biti mo~ne,vendar ne preve~ toge.Najpogostej{a nit za {ivanjeob~utljivih tekstilij na nove tkanineje svilena nit. Tanj{a je kot las in jedovolj ~vrsta ter elasti~na, da dajestari tkanini podporo, ne da bi jodr‘ala na povr{ini preve~ trdno. Priprevelikih mehanskih obremenitvahse svilene niti prej pretrgajo, kot dabi po{kodovale staro tkanino. Vsplo{nem za {ivanje ne uporabljamonajlonskih niti in podlog izsinteti~nih vlaken, saj se material iznaravnih vlaken la‘je prilagajamajhnim premikom med vlakni, kijih povzro~ijo mehanske sile inklimatske spremembe. Nit izsinteti~nih vlaken se zaradi togostiin manj{e pro‘nosti zare‘e v staravlakna in je zaradi ve~je debelinebolj vidna. Svilena nit pa se zaradi

ve~je finosti in voljnosti prilagodipovr{ini tkanine, zleze med vlakna,tako da je na povr{ini tkaninepogosto povsem nevidna.

Poleg ustrezne niti moramo bitipazljivi tudi pri uporabi igel za{ivanje, saj vsak vbod predebele iglepusti sledi v tkanini. Zatouporabljamo najfinej{e igle, ki~etudi zadenejo v prejo, lahkozdrsnejo med vlakna (slika 16).

Barvanje tkanine in niti za {ivanjeEstetske u~inke pri konservatorsko-restavratorskih posegih v najve~jimeri dose‘emo, ~e ustreznopobarvamo podlogo. Pri temmoramo pravilno izbrati vrstobarvila in dolo~iti primernorecepturo, ki bo dala ustrezenbarvni ton. Naravna barvila, skaterimi so pove~ini pobarvanestare tekstilije, dajejo ~udovitebarve, ki pa so ‘e precej zbledele.Zato se barve v zatemnjenihrazmerah hranjenja ne spreminjajove~ mo~no. Pobarvana tkanina zapodlogo prav tako ne bi smela ve~spreminjati barvnega tona, zatomorajo biti vsa barvila zelo dobroobstojna na svetlobi. Najve~kratmoramo razli~na barvila med sebojme{ati, da bi dosegli zelo obledelebarvne odtenke. Pri tem moramobiti pozorni na to, da so vsa barvilaenako obstojna na svetlobi. ^e

me{amo barvila z razli~nimiobstojnostmi, tvegamo polegposvetlitve {e spremembo barvnegatona. Zato pri iskanju ustreznegaodtenka za podlogo in niti za{ivanje me{amo najve~ tri razli~nabarvila.

Veliko te‘av predstavljajo predmeti,ki so bili v preteklosti konservirani-restavrirani, s tekstilnimi materiali,ki so bili pobarvani z neobstojnimibarvili na svetlobo. V teh primerihsprememba barve estetsko popa~ipredmet in povsem spremeni videztkanine, ki prikazuje dolo~enemotive.

Strokovnjaki so ugotovili, da barvena tekstilijah, ki so pobarvane znaravnimi barvili, hitreje bledijotakoj po barvanju kot kasneje ~ezvrsto let. Barve starih tekstilij se zatodanes le malo spremenijo. ^e vrazstavnih prostorih in depojihzagotovimo ustrezno osvetlitev,lahko konserviranim-restavriranimtekstilnim predmetom omogo~imostabilno stanje za zelo dolgo~asovno obdobje.

9. Stabiliziranje po{kodbPo barvanju tkanino za podlaganjeposu{imo na stekleni mizi, kjeruravnamo osnovne in votkovne niti.Za su{enje in poravnavanje neuporabljamo likalnika, ker ‘elimodose~i enakomerno gladkost innapetost tkanine. Tako se obetekstiliji, stara in nova za podlaganjeprilagodita druga drugi, ker imataenake notranje napetosti.

Za {ivanje ploskih tkanin sipripravimo gladko povr{ino mize,na katero polo‘imo staro tkanino nanovo podlogo, ter dolo~enopovr{ino, kjer bomo {ivali,fiksiramo z ute‘mi, da ne biraztegovali tkanine. Na~ini {ivanja(vrsta in gostota {ivov) so lahkorazli~ni, glede na nadaljnji namenuporabe (razstavljanje, deponiranje,v izjemnih primerih celo ponovnauporaba v prvotni funkciji). V

Slika 16: Najosnovnej{i pribor inmateriali, ki jih uporabljamo pri{ivanju. Zgoraj najrazli~nej{etkanine za podlaganje in svileneniti za {ivanje, spodaj svilenikrepelin, razli~no debele inukrivljene {ivanke, nerjave~ebucike, pincete z razli~nimio{iljenimi in plo{~atimi konciter {karje.

22

primerih zelo razcefranih tekstilij zmnogimi fragmenti moramo v celotipodlo‘iti in zapreti hrbtno strantkanine. V ve~ini primerov pa nahrbtni strani podlo‘ene tkaninenapravimo »okno«. Ta odprtinaslu‘i raziskovalcem pripreiskovanju originalov, da imajodostop s hrbtne strani tekstilije, kjerje mogo~e za nadaljnje raziskavepriti do originalnih niti inprepoznati na~in tkanja (slika 17).

Pri {ivanju obla~il se prilagodimokroju predmeta. Spodnje predele(na primer obleke) lahko {ivamo navodoravni povr{ini, medtem ko nate‘ko dostopnih mestih (na primerrokavi) zagotovimo primerno trdnoin gladko podlogo, ki omogo~a la‘je{ivanje. Nekatera obla~ila, ki smo jihpred pranjem razstavili, za{ijemo postabiliziranju po{kodb na originalnamesta. Pri razstavljanju posameznihdelov obla~il pa moramo temeljitopreiskati in oceniti dokumentarnovrednost predmeta, saj imajo tudi{ivi svojo zgodovinsko indokumentarno vrednost. Zatomoramo upo{tevati celotnopreteklost predmeta in njegovoobstoje~e stanje, da ustreznopresodimo, ali bomo predmet predpranjem razstavili ali ne.

Vrste {ivovPri stabiliziranju po{kodbuporabljamo naslednje temeljne{ive (slika 18):

– prednji vbod (angl. running stitch)

– vpeti vbod (angl. laid couchingstitch, nem. Spannstich)

– kri‘ni vbod (angl. heringbone stitch)

Prednji vbod uporabljamo zaizvajanje podpornih linij na celotnipovr{ini tekstilije, ki smo jopodlo‘ili s tkanino (slika 19), zvpetim vbodom pritrdimopo{kodovane povr{ine napodlo‘eno tkanino (slika 20), inkri‘ni vbod pa uporabljamo za{ivanje robov podlo‘ene tkanine nahrbtni strani.

V primeru zelo debelih tkanin alipri fiksiranju kovinskih niti natkanino lahko uporabljamo delovnopovr{ino z oknom, ki nam olaj{aprodiranje igle skozi debeli slojtkanine, vendar le na majhniomejeni povr{ini.

Kovinske niti lahko pritrdimo naprvotna mesta s skritim vbodom alis posameznim pritrjevanjem niti natkanino. Izredno ob~utljive inraztrgane tkanine polo‘imo meddve plasti pobarvanega svilenegakrepelina. Fragmente stare tkaninenamesto fiksiranja posameznihpovr{in stare tekstilije na podlo‘enotkanino s skritim vbodom dr‘i

Slika 17: Narejeno »okno« na podlo‘eni tkanini, kjer je omogo~en dostop na hrbtnostran tekstilije.

Slika 18: Od zgoraj navzdol: prednjivbod, kri‘ni vbod in vpeti vbodpo korakih. Spodnja skicaprikazuje vpeti vbod napo{kodovani povr{ini tkanine.

Slika 19: Sistem podpornih linij pripodlaganju tekstilije (levo).Prekinjeni {ivi so dolgi 18 – 20cm, narejeni s prednjim vbodomdol‘ine 5 mm. Skici desno inspodaj prikazujeta smerpodpornih linij na tuniki inpluvialu, vertikalno glede nana~in padanja obla~ila oziromatkanine.

Slika 20: Konservirana po{kodba nasvilenem praporu (vpeti vbodi)

23

celotna povr{ina krepelina, nakaterem so speljani vbodi skozi vsetri plasti tkanin. Pri tem moramopaziti, da je prednji vbod na vrhudolg najmanj 4 mm, da prekrijenajmanj 4 do 5 niti krepelina. Zuporabo krepelina zagotovimoza{~ito celotne povr{ine in omogo~i-mo manj {ivanja, kot bi bilo treba. Zustrezno izbiro barve dose‘emoskoraj nevidno za{~itno bariero.

10. Veziva in utrjevalciV prej{njih stoletjih so uporabljali{iroko paleto vezivnih sredstev zapritrjevanje tekstila na papir, les alidruge trdne podlage. Podobno sosredi prej{njega stoletja za~eliuporabljati vezivna sredstva inutrjevalce za konservatorskenamene. Vezivna sredstva dr‘ijopo{kodovano tekstilijo na podlo‘enitkanini, utrjevalci pa prodrejo vvlakna in razgrajena vlakna dr‘ijoskupaj. Zaradi mnogih negativnihizku{enj je njihova uporaba zakonservatorske namene {e vednopredmet razprav. Tehniko pritrjevanjapo{kodovanega tekstila na poliestrniali svileni krepelin so uporabljali leza tiste mo~no po{kodovanetekstilije, ki ne bi prenesle {ivanja,ali za tiste, kjer bi s {ivanjempo{kodovali povr{ino (na primertekstil z motivom, kjer so nanesenebarve). Po mnogih letih se je pokazalo,da imajo uporabljena vezivnasredstva naslednje pomanjkljivosti:porumenitev, vezanje umazanije vplasti veziva, togost, netopnost inte‘ave pri ~i{~enju.

Uporabljali so {krob, modificiran{krob, kasneje pa termoplasti~naumetna veziva. V dokumentacijahje zaslediti tudi uporabo me{anicnaravnih in umetnih veziv.

Konservatorsko-restavratorskastroka si danes prizadeva za to, dabi opravili kar najve~ raziskav indobili dobre rezultate, ki bi ustrezalinaslednjim zahtevam.

Vezivna sredstva in utrjevalci

morajo biti odporni proti staranju,kar pomeni, da:

– morajo biti pro‘ni in obdr‘ati tolastnost tudi po dolo~enempreteklem obdobju,

– ne smejo rumeneti,

– pri razgradnji ne smejo spro{~ati{kodljivih snovi,

– morajo obdr‘ati topnost v topilih,tako da je proces reverzibilen inne po{koduje vlaken,

– ne smejo pospe{evati staranjatekstilnega materiala, nitibledenja barv.

Poleg navedenih kriterijev morajoveziva in utrjevalci imeti lastnosti,ki omogo~ajo enostavno nana{anje,temperatura za nanos pa mora bitinizka.

Nedavno so za~eli uporabljati novutrjevalec za obdelavo zelopo{kodovanih tekstilij Parylen N inC, linearni polimer (poli-p-ksililenali polimonokloro-p-ksililen).Parylen naj bi bil odporen protistaranju. Polimer se popolnomaprilagodi povr{ini tkanine, jebrezbarven, z visoko trdnostjo invisokim raztezkom, z nizkoprepustnostjo kisika, je netopen vvodnih raztopinah in organskihtopilih. Parylen je ob~utljiv zaultravijoli~no sevanje, na svetlobihitro porumeni. Raziskave sopokazale, da tkanine, ki so obdelanes parylenom C postanejo bolj ~vrste,vendar je postopek ireverzibilen,zato je treba pretehtati prednosti inslabosti. Nanos parylena C bimorebiti, ob temeljitem razmisleku,lahko uporabili za zelo mo~nopo{kodovano svilo.

Ve~ino sinteti~nih polimerov, ki jihuporabljamo kot vezivna sredstvapri konserviranju tekstilij,pridobimo s polimerizacijomonomerov z nenasi~enimi vezmi(to so na primer polieten,polipropen, polivinilacetat,polimetil akrilat, polietilakrilat,

polimetil metakrilat, polietilmetakrilat, poli(n-butil) metakrilat).Kot veziva uporabljamo tudipolivinilalkohol, povinilbutiral,polietilenglikol.

Polimeri, ki jih pridobimo zmodifikacijo naravnih polimerov(celuloza) so celulozni etri (metilceluloza, etil celuloza, propilceluloza). Najpogosteje pogostouporabljeni celulozni derivati vkonserviranju tekstila so metilceluloza (Methocel), natrijeva metilceluloza (Cellofas), karboksimetilceluloza (CMC), natrijevakarboksimetil celuloza (SCMC),metilhidroksietil celuloza (Tylose),etilhidroksietil celuloza (ModocolE), hidroksietil celuloza (Natrosol)in hidroksipropil celuloza (Klucel).

Med naravna veziva spadata {krobin ‘elatina (za utrjevanje barvnihplasti). V zadnjih desetih letih je vkonservatorsko – restavratorskipraksi vedno ve~ zanimanja zaponovno uporabo {kroba.

Iz zgoraj navedenega je razvidno,da uporaba vezivnih sredstev inutrjevalcev zahteva poglobljenotehnolo{ko znanje o sestavipredmeta, o lastnostih vlaken tervseh drugih dodanih materialov,veziv in utrjevalcev, veliko izku{enjter ne nazadnje tudi ro~nihspretnosti. Z neprimerno izbiroveziva ali utrjevalca ter povr{nopreiskavo materiala lahkopovzro~imo nepopravljivo {kodo.

11. Za{~itaPri tekstilnih predmetih lahkozagotovimo za{~ito samo napreventiven na~in, da skrbimo zaoptimalne razmere hranjenja. Nimogo~a kakr{na koli za{~ita v oblikinaknadne obdelave z razli~nimikemi~nimi sredstvi. Najbolj pogosteso bile dileme o za{~iti tekstilij predmolji. Preventivno lahko uporabimonaknadne obdelave za nove,vstavljene materiale (niti, preje,tkanine za podlaganje), kot je na

24

primer obdelava volne z nekaterimiprebavnimi insekticidi (na primermitin, ki se nana{a na vlakna ‘e vproizvodnem procesu in zahteva ‘eve~ znanja in izku{enj). Nanoskakr{nega koli sredstva na staroriginal pa s stali{~a konservatorsko-restavratorske etike predstavljaproblem.

Strokovnjaki so celo dognali, da sobarve na starih tekstilijah po obdelavis kemi~nimi sredstvi za za{~ito predmolji spremenile odtenke. Uporabanaftalina proti moljem pu{~amade‘e na tkaninah, zato niprimeren za za{~ito pred nadle‘nimiinsekti. Mo‘na je uporaba razniheteri~nih olj (sivka, cedra …), vendarne dosegajo mo~nega u~inka. Vprostore lahko namestimo tudilovilce insektov (lepilni trakovi sferomonskimi sredstvi). V manj{eprostore (predali, omare, {katle)lahko dajemo dihalne insekticide(na primer kafra, baygon …). Edinizanesljivi ukrepi proti moljem so, dazagotovimo lo~en prostor zapredmete, ki prispejo v konservatorsko-restavratorsko delavnico,konstantne klimatske razmere terneprestani pregledi prostorov inomar, kjer hranimo tekstil.

12. Rokovanje in negaDa bi se izognili {e dodatnimmehanskim po{kodbam, ki jih lahkopovzro~i ~lovek pri delu s starimitkaninami, moramo upo{tevatinaslednja osnovna pravila:

1. S starimi tekstilijami, {e posebno stistimi, na katerih so prisotnekovinske niti, rokujemo zza{~itnimi rokavicami. Prirokovanju vedno uporabljamocelotno povr{ino dlani, nikoli neprijemamo tekstilij samo s prsti.

2. Pri izvajanju konservatorsko-restavratorskih posegov moramoodstraniti osebni nakit (ro~ne ure,prstane in zapestnice …).

3. Pri ve~jih razprostrtih tekstilijahprenesemo predmet tako, da mu

zagotovimo primerno podporo(melinex folija, gladka plo{~a ...).

4. Povr{ine, na katerih sorazprostrte tekstilije v ~asupreiskav, morajo biti gladke, znepo{kodovanimi mesti, kjer bi selahko ‘e obstoje~e raztrganine {epove~ale ali celo nastale nove.

5. Pri izvajanju konservatorsko-restavratorskih posegov najrokuje s tekstilijami ve~ ljudi, {eposebno pri zelo velikihpredmetih, da zagotovimomanj{e mehanske obremenitve(primer pranja).

6. Pri prena{anju in zlaganju vpredale tekstilij ne smemoprepogibati, saj s tem na krhkemmaterialu povzro~imo lomljenjevlaken. Iz trajno obstojnegapapirja naredimo majhne zvitke,ki prepre~ijo nastanek gub(slika 21).

7. Zelo previdni moramo biti prinatikanju obla~il na lutke, kimorajo imeti ustrezno obliko inpovr{ino.

8. Za ozna~evanje tekstilij zinventarnimi {tevilkami neuporabljamo samolepilnihnalepk, temve~ pi{emo {tevilkena tekstilne trakove z vodoodpornim pisalom, nato patrakove pri{ijemo na dostopnamesta na hrbtni strani tekstilije.(Glej ~etrto poglavje.)

9. Kajenje, prehranjevanje inu‘ivanje pija~ je dovoljeno samov posebej lo~enih prostorih.

13. ShranjevanjePo opravljenih konservatorsko-restavratorskih posegih moramozagotoviti optimalne razmerehranjenja tekstilnega predmeta. Vdepojih ali razstavnih prostorihmoramo prepre~iti dostopultravijoli~ne svetlobe z UV-filtri,osvetljenost mora biti omejena nanajve~ 50 luksov, relativna vla‘nostne sme biti ni‘ja od 40 in ne vi{ja od

65 %, temperatura zraka pa morabiti 16–18 °C. Zagotoviti moramotudi ~istost zraka (razni filtri) indose~i naslednje razmere: SO2 manjkot 10 mg/m3, NOx manj kot 10mg/m3, ozon 0–2 mg/m3, prah –99,9 % ~istost zraka.

Poleg omenjenih pogojev moramopredmetom zagotoviti tudi primernoopremljenost s tak{nimi materiali, kine vplivajo {kodljivo na tekstil.Materiale za shranjevanje je izrednote‘ko strogo lo~iti na povsem{kodljive in ne{kodljive. Glede nadosedanje raziskave in poznavanjamaterialov pa jih lahko razdelimona tiste, ki so potencialno {kodljivi,in na tiste, ki imajo v muzejskihokoli{~inah sprejemljive lastnosti.

[kodljivi materiali za shranjevanjePoleg konstantnih atmosferskihrazmer moramo biti previdni tudipri izbiri materiala za depo inrazstavljanje. Veliko je materialov, kiv ~asu staranja oddajajo pline, ki{kodljivo vplivajo na tekstilnavlakna. Nekateri med njimi s~asomaoddajajo veliko manj {kodljivihsnovi, med katere sodijo razni lakiin barve. Opremo, narejeno zdolo~enimi laki ali barvami, lahkoza konservatorsko – restavratorskenamene varno uporabljamo {ele pomnogih mesecih. Nekateri materialise lahko spremenijo v {kodljive {elepo dolo~enem ~asu, ker absorbirajo{kodljive snovi iz okolice (brezkislinskipapir, nove lanene tkanine).

Slika 21: Prepogibanje ~ipke prepre~imo zmajhnimi zvitki iz trajnoobstojnega papirja.

25

Sinteti~ni materiali, ki vsebujejomeh~alceV omenjeno skupino spadajo guma,PVC, PVA, celulozni nitrat incelulozni acetat. Ti materiali solahko del tekstilnega predmeta, vlepilih, plasti~nih folijah in {katlah.Polimetil metakrilat (pleksi steklo,perspeks), polieten (PE), polipropen(PP) in poliester ponavadi nevsebujejo meh~alcev.

Materiali, ki oddajajo kislineLes oddaja karboksilno kislino,mravljin~no kislino, propionsko,butansko in izobutansko kislino.Poleg kislin oddaja tudi metanol,etanol in metil acetat. Najve~jokoli~ino mravljin~ne in ocetne kislinevsebujejo hrast, ~e{nja, brest, u‘itnikostanj in lipa. Breza in bukevvsebujeta nekoliko manj, najmanj pamravljin~ne in ocetne kislinevsebujejo norve{ki bor, tikovina,mahagoni in drevesna belina jelke.

Vezanih plo{~, lesonita, kartonov,~asopisov in navadnega papirja zvisoko vsebnostjo lignina, kioddajajo fenol, prav tako ne smemouporabljati za shranjevanje tekstilij,saj zni‘ujejo mehansko trdnostvlaken. Prav tako ne smemouporabljati jute z visoko vsebnostjolignina in jo moramo izolirati oddrugih tekstilij.

Tudi oljne slike lahko oddajajomravljin~no in ocetno kislino terma{~obne kisline in formaldehid, insicer tako dolgo, dokler se slika povsemne posu{i v ~asu petnajstih mesecev.

Naslednji morebitni viri ocetnekisline so lahko objekti izceluloznega acetata (filmi, tekstil),PVAC-lepila in filmi. Estrnaorganska topila (metil format, etilacetat) se lahko v dolo~enih razmerahrazgradijo na kislino in alkohol.

Klorovodikova kislina se lahkospro{~a iz PVC, polivinilidenklorida in kloriniranega PVC. Temateriale uporabljajo za izdelovanje{katel, lepil in sinteti~nih vlaken.

S staranjem celuloznega nitrata sespro{~a du{ikov dioksid, ki se podvplivom vlage iz okolja spremeni vdu{ikovo kislino, ta pa povzro~akorozijo kovine. Du{ikov dioksiddeluje tudi kot katalizator priformiranju ‘veplove kisline v okolju,ki je prav tako mo~no razkrojnosredstvo. Zato moramo biti {e posebnoprevidni pri hranjenju predmetov izceluloznega nitrata (modni dodatkih kostumom), za katere je najbolje,da so hranjeni lo~eno.

Pri hranjenju ni priporo~ljivauporaba tistih sodobnih tkanin, kiso apretirane s sredstvi, ki vsebujejofenol-formaldehidne ali melamin-formaldehidne smole, ki lahkooddajajo fenol.

Materiali, ki spro{~ajo alkalijeKovinski oksidi sve‘ega betona(mlaj{ega kot dve leti) lahko z vodoiz okolice tvorijo alkalije, kipovzro~ajo razgradnjo vlaken inrazbarvanje barv. Tudi ~istilnasredstva, ki jih uporabljamo za~i{~enje tal in stekla, so lahkoalkalna. Stenske barve na osnovikazeina so vedno alkalne toliko~asa, dokler niso povsem suhe.

Dolo~en papir, ki ga uporabljamo zamuzejske in arhivske namene(trajno obstojni papir) in mu precejpoenostavljeno, vendar nepravilnore~emo brezkislinski papir, vsebujealkalne pufre, ki slu‘ijo zanevtralizacijo kislin iz okolja. Prikontaktu s tekstilijami lahko tak{nipufri {kodo povzro~ajo na vlaknihin spremembo barve. Zato jenajbolje, da v prostorih, kjer smozagotovili optimalne klimatskerazmere, uporabljamo trajnoobstojni papir brez alkalnih pufrov.V zelo spremenljivih razmerah(visoka relativna vla‘nost)uporabimo trajno obstojni papir zalkalnimi pufri, da nevtraliziramokisline iz okolice.

Materiali, ki spro{~ajo ‘veploVolna, lasje in perje vsebujejo

aminokisline, s precej{njovsebnostjo ‘vepla, ki je izvornastanka vodikovega sulfida indrugih ‘veplenih plinov. Tipovzro~ajo fotooksidativen inhidrolitski razkroj vlaken. Tudinekatera ‘ivalska lepila lahkospro{~ajo ‘veplene pline.

Med omenjene materiale sodi tudivulkanizirana guma, viskoznirayon, barvila, ki vsebujejo ‘veplo(na bomba‘u in volni), {e posebnoumazano rjava barva, rde~erjava,temnomodra in temnozelena.

Tudi materiali, ki vsebujejo kazein,na primer barve in umetni gumbi izzgodnjega obdobja lahko spro{~ajovodikov disulfid.

Vodikov sulfid in drugi ‘vepleniplini povzro~ajo potemnitevkovinskih niti in dekoracij iz srebra.Pospe{ujejo korozijo materialov, kivsebujejo baker (kovinske niti,pigmenti), in delujejo kotredukcijsko sredstvo za organskemateriale (barvila, pigmenti), kar seodrazi v spremembi barve.

Materiali, ki spro{~ajo formaldehidFormaldehid je mo~no redukcijskosredstvo, zato povzro~a razgradnjoorganskih materialov, Najbolj vidnasprememba na materialu jesprememba barve. Formaldehidspro{~ajo naslednji materiali: ivernaplo{~a, vezana plo{~a, lesonit,karton, lepenka, tkanine, ki so bileobdelane s sredstvi proti me~kanju(smole s formaldehidom), nekaterilesi, cigaretni dim, predmeti,narejeni iz fenol formaldehidnih inmelaminformaldehidnih smol (naprimer bakelit, umetni jantar,gumbi, itd.), ter alkid-urea-formaldehidne barve.

Materiali, ki spro{~ajo vodikovperoksidBeljen papir, tekstil in sve‘ les lahkospro{~ajo vodikov peroksid, ki jeoksidacijsko sredstvo in povzro~arazgradnjo vlaken ter razbarvanjebarv in pigmentov.

26

Drugi materialiPoliuretan razpade pod vplivomultravijoli~ne svetlobe in obprisotnosti kislin na diizocianat, kipovzro~a korozijo kovin, razgradnjovlaken, razbarvanje barv in pigmentov.Prav tako vpliva na razgradnjopovi{ana temperatura, ki v procesurazpada deluje kot katalizator.Diizocianat povzro~a zamre‘enjeproteinskih molekul v vlaknih svile,volne, v ko‘i, usnju in proteinskihvezivnih sredstvih, kar se odra‘a nabolj trdem (togem) materialu.

^eprav menimo, da je polietensprejemljiv material za uporabo prihranjenju tekstilij, lahko predmeti izpolietena (na primer plo{~e)povzro~ajo porumenitev belihtekstilij, ki so v tesnem kontaktu splo{~o. Razlog za porumenitev sona{li v antioksidantu dibutilhidro-ksitoluen (BHT), ki je reagiral zdu{ikovim dioksidom iz ozra~ja.

Zavedamo se, da je zelo te‘kozagotoviti najbolj{e materiale zashranjevanje, ki ne {kodujejotekstilnim predmetom, saj so tudizelo dragi. Vendar lahko na primerz naknadnim premazom vezaneplo{~e s poliestrnim lakomzmanj{amo koncentracijospro{~enega formaldehida za 90 %.

Materiali za shranjevanje ssprejemljivimi lastnostmiMaterialov, ki imajo sprejemljivelastnosti za hranjenje tekstilij, jesorazmerno malo. V to skupinospadajo nerjave~e jeklo, steklo,keramika, ~ista, nebeljena inneapretirana bomba‘na ali lanenatkanina, trajno obstojen in vpojnipapir (brez alkalnega pufra),polieten, polipropen, poliester,polistiren, akrilati in polikarbonati.

^isti bomba‘, lan in papir lahkovpijejo precej{njo koli~ino kislin izozra~ja in drugih razkrojnihproduktov. Zato jih moramo rednoprati in menjavati, saj lahko pritesnem stiku s tekstilom pospe{ijorazgradnjo tekstilnih vlaken.

Previdni moramo biti tudi priuporabi raznih pesticidov.Ugotovljeno je, da se pri uporabipesticidov spremeni (zmeh~a)polistiren in polimetil metakrilat(pleksi steklo).

Vsi omenjeni sinteti~ni materiali sotorej stabilni v obi~ajnih muzejskihrazmerah. Vedeti pa moramo, dalahko vsebujejo {e razne dodatke, kibi lahko {kodljivo vplivali natekstilne predmete. Zato se moramopred uporabo materialov za hranjenjetekstilij vedno prepri~ati o njihovisestavi, ki jo dobimo od proizvajalca.

Na~ini hranjenjaHranjenje ploskega tekstila

V to skupino spadajo tapiserije,preproge, zastave, vezenine, ~ipke,doma~a in cerkvena oprema,posamezni kosi tkanin in arheolo{kifragmenti.

Tkanine s poslikanimi motivi inkovinskimi vezeninami moramohraniti plosko, njihovo povr{ino palo~evati s trajno obstojnim papirjem.Ne polagamo jih gosto drugo nadrugo, ker tako zgubimo pregled inprepre~imo enostavno rokovanje vdepoju. Majhne in neenakomernetkanine lahko ne‘no pri{ijemo napodlo‘eno tkanino, kjer na hrbtnistrani zagotovimo okno in jo vprimeru razstavljanja odstranimo.

Velike ploske tekstilije, ki soprevelike, da bi jih hranilirazprostrte, moramo hraniti navite,nikoli prepognjene. V primerutkanin s poslikavami in kovinskiminitmi, za katere nimamo prostora,da bi jih deponirali prosto le‘e~e, pamoramo zagotoviti valje (trajnoobstojen karton) z dovolj velikimpremerom, da ne bi povzro~alidodatnih mehanskih po{kodb. Vsenavite predmete zavijemo v blago,jih zunaj ozna~imo z inventarno{tevilko in morebiti tudi sfotografijo. V primeru zavijanjatekstilnih predmetov v blago jenajbolje, da uporabimo nebarvanosurovo bomba‘no tkanino. V

zadnjem ~asu, predvsem prihranjenju tapiserij in preprog,nadome{~a tkanino za zavijanjefolija Tyvek. Majhne valje, nakaterih so navite tekstilije manj{ihdimenzij, namestimo v utore narobovih predalov, da razbremenimote‘o celotnega predmeta, ki bipritiskala na sti~no povr{ino spredalom. (slika 22)

Hranjenje pod steklomTo je zelo enostavna metodahranjenja ploskega tekstila. Takoopremljene predmete na ta na~inlahko razstavimo ali hranimo vdepoju. Za predmete, kjer ‘elimopokazati tudi hrbtno stran tekstilije,polo‘imo konserviran-restavriranpredmet med dve stekli. Dobrastran tega na~ina je, da tekstilnepovr{ine ni treba dodatno {ivati napodlo‘eno tkanino. Namesto enesteklene povr{ine lahko uporabimotudi leseno plo{~o z najni‘jovsebnostjo formaldehida (panelka).Plo{~o najprej oble~emo v izkuhanibomba‘ni molton (obojestranskokosmatena bomba‘na tkanina),nato pa jo prekrijemo s svileno,bomba‘no ali laneno surovo ali

Slika 22: Shranjevanje dolgih dvodimen-zionalnih tkanin na kartonskihvaljih, ki so najprej zaviti vmelinex folijo, nato v bomba‘nopletenino in potem pripravljeniza navijanje tekstilij.

27

pobarvano tkanino. Nato na mehkopovr{ino polo‘imo original in gaprekrijemo s steklom, ki ga narobovih pritrdimo na leseno plo{~oz oprijemali za steklo. V primerupritrjevanja na steno moramozagotoviti 5 cm odmika od stene zakro‘enje zraka in zaradi prepre~evanjapo{kodb, ki bi lahko nastale prinabiranju kondenza iz stene.

Ni priporo~ljiva uporaba pleksistekla, ki s svojimi elektrostati~nimilastnostmi privla~i umazanijo (prah,ne~isto~e).

Hranjenje tridimenzionalnih tekstilijV to skupino spadajo obla~ila, kizahtevajo ve~ prostora za hranjenjein celo {e ve~jo previdnost priname{~anju v depo. Razlikujemole‘e~o in pokon~no oporo. Le‘e~edeponiranje je najprimernej{e za vsepletenine, mo~no dekorirane predmeteali tiste v zelo slabem stanju. Rokave,naborke in druge oblikovanepredele na kostumih napolnimo zmehkim trajno obstojnim papirjem,da predmet ne izgubi oblike.

Za tiste predmete, ki lahko visijo,uporabimo posebej narejeneobe{alnike iz lesa, s {irokiminastavki za ramena, ki jih oblo‘imos poliestrno ali bomba‘no podlogoin oprano bomba‘no tkanino.Obe{alniki morajo biti narejeni pomeri vsakega predmeta, glede na{irino ramen, saj bi predolgiobe{alniki, ~etudi oblazinjeni,povzro~ili mehanske po{kodbe narokavih (sliki 23 in 24). Omare zvise~imi oblekami ne smejo biti takopolne, da bi bili predmeti stisnjeni.

Pri namerno narejenih gubah natekstilu moramo biti {e posebnoprevidni, da dodatno ne obremenimopregibov. De‘nike hranimo delnoodprte ali vsaj prosto vise~e, da nepovzro~amo prisiljenega gubanja,pahlja~e pa ~isto odprte in popotrebi podlo‘ene, da sprostimonapetosti v vlaknih na pregibih.

Za vodoravno hranjenje so najbolj

idealni {iroki predali, ki omogo~ijoenostaven dostop in oporocelotnemu predmetu, za pokon~nohranjenje pa narejeni modeli (torzo).

14. PrimerPla{~ dvornega glasbenika

OpisPla{~ so na{li leta 1992 v okenski{pranji med steno in okenskimokvirjem v majhni sobi v katedrali vSalzburgu. Skoraj dvesto let je bilizpostavljen razli~nim atmosferskimvplivom. Pla{~ je narejen izrde~kastega volnenega kepra, brezrokavov in spredaj zaprt s svilenimigumbi. Okrog vratnega izreza jepri{it {irok ovratnik. V ramenskemizrezu sta na zadnji strani izrezapri{ita dva trakova, ki padata naprej~ez ramena. Robovi pla{~a, ovratnikin trakovi so obrobljeni z okrasnimdekorativnim trakom iz kovinskihnitk. Pla{~ je na zgornjem predeluhrbta in ramenih ter na predelihgumbnic in gumbov podlo‘en s

surovo laneno podlogo.

Zaradi izredno slabih razmerhranjenja je pla{~ precej po{kodovanin umazan (slika 25). Po celotnipovr{ini so vidni rjavo zelenimade‘i, kjer so volnena vlakna zelorazkrojena. Volno so na~eli tudiinsekti. Po{kodovana sta tudilanena podloga (nekaj lukenj) indekorativen obrobni trak, ki se je nadolo~enih mestih povsem razkrojil.Zelenkasta barva v traku dokazujeprisotnost bakra v kovinskih nitkah.

KonserviranjePla{~ je opran v enem kosu vdemineralizirani vodi in zanionaktivnim pralnim sredstvomArkopon. Pranje je potekalo tri ure,ker je bil pla{~ zelo umazan (petkratnoizpiranje). Zeleni korozijskiprodukti na kovinskem traku so biliodstranjeni z ne‘nim {~etkanjem.

Su{enje pla{~a je potekalo na mehkiplo{~i, prekriti z melinex folijo(slika 26). Tej sta bili dodani dveo‘ji plo{~i za ozka trakova, kipotekata od ramenskih odprtin nasprednjo stran pla{~a. Celoten pla{~je bil po {ivih in robovih pritrjen naplo{~o z nerjave~imi bucikami. Takoje v procesu su{enja ohranil oblikoin gladko povr{ino tkanine. Su{enjeje bilo pospe{eno s su{ilnikom zalase z mrzlim zrakom. Pri dvehgumbih je bilo v ~asu su{enja opazitimajhne ~rne made‘e. Su{enje gumbovje bilo zato opravljeno hitreje (okolicagumbov je bila pri hitrem su{enjuza{~itena z melinex folijo). Posu{enju so bile na pla{~u opravljene

Slika 23: Oblaganje obe{alnikov z bomba‘novato (levo), ki jo nato prekrijemos surovo bomba‘no tkanino(desno). Na kovinski ro~aj jename{~ena plasti~na cevka.

Slika 24: Po meri narejeno stojalo zama{ni pla{~, z dolo~enim nagibomza ramena, ki ustreza obla~ilu inz ustrezno {irokimi kraki.

Slika 25: Pla{~ dvornega glasbenika predkonserviranjem

28

tudi korekture z mrzlo paro. Tako sose popravile vse nepravilnosti, ki sepri su{enju niso odpravile.Na mestih, kjer je volneni keperluknjast, je podlo‘en pobarvan

volnen kos tkanine v platno vezavi,ki ustreza originalnemu barvnemuodtenku (slika 27). Volnena tkaninaje pobarvana s kovinsko kompleksnimibarvili Irgalan, ki imajo dobre svetlobneobstojnosti. Na mestih, kjer je lanenapodloga po{kodovana tako mo~no,da manjka cel kos tkanine, je podlo‘enlanen kos tkanine (batist) v platnovezavi, ki je pobarvan z direktnimibarvili Solophenyl (slika 29). Vsipodlo‘eni predeli so pri{iti s svileniminitkami z vpetim vbodom (nem.Spannstich). Prosto {trle~e kovinskenitke v obrobnem traku so na po{kodo-vanih mestih prav tako pri{ite zvpetim vbodom, gumbi pa so dodatnopritrjeni na originalna mesta (slika 28).Po kon~anem {ivanju so bile opravljenesamo {e dodatne korekture {ivov nanotranji strani pla{~a, da so bili tizopet gladko razprostrti. Slika 30prikazuje pla{~ po opravljenem delu.

15. Literatura1. Tatjana Rijavec, Tekstilne surovine,

Naravoslovnotehni{ka fakulteta,Oddelek za tekstilstvo, Ljubljana 2002

2. Manual of curatorship, A guide tomuseum practice, Edited by JohnM.A. Thompson, Oxford, MuseumAssociation 1984, 1992

3. Ágnes Tímár-Balázsy & DinahEastop, Chemical Principles of TextileConservation,Oxford 1998

4. H. Kühn, Erhaltung und Pflege vonKunstwerken und Antiquitäten 1,München, 1974

5. Eva Ilec, Morfologija in nadmolekulskastruktura naravnih vlaken ter njunopoznavanje pri konserviranju tekstilij,Seminarska naloga, Naravoslovno-tehni{ka fakulteta, Oddelek zatekstilstvo, Ljubljana 2004

6. Judith H. Hofenk de Graf, Somerecent developments in the cleaning ofancient textiles, Science andTechnology in the Service ofConservation, Edited by N. S.Browelle and G. Thomson, IIC, 1982

7. Ana Motnikar, Rja na bomba‘u inmo‘nosti odstranjevanja, magistrskodelo, Naravoslovnotehni{kafakulteta, Oddelek za tekstilstvo,Ljubljana, 2002

8. Mechthild Flury-Lemberg, TextileConservation and research, Abegg-Stiftung, Bern 1988

9. Judy Brittain, Enciklopedija ro~nihdel, Dr‘avna zalo‘ba Slovenije, 1988

10. Ana Motnikar,Varovanje tekstilnihizdelkov pri razstavljanju, Etnolog,Ljubljana 1996

11. Eva Le{nik in Jeanne de Cointet,Konservatorsko poro~ilo,Konservatorska dokumentacija Abegg– Stiftung, Riggisberg 1991

Slika 26: Su{enje pla{~a na mehki plo{~i.Nerjave~e bucike so zapi~ene po{ivih pla{~a, da zadr‘ijo ‘elenpolo‘aj tkanine. S stekli gladimogube, da prepre~imo nagubanvidez tkanine

Slika 27: Na notranjo stran pla{~a so napo{kodbe polo‘eni pobarvani kosivolnenega kepra. Po{kodbe so{ivane z vpetim vbodom.

Slika 28: [trle~e korodirane kovinskenitke v obrobnem traku so pri{itena tkanino z vpetim vbodom.

Slika 29: Konservirana po{kodba nalaneni podlogi pri gumbnici

Viri in avtorji fotografij, skicBoris Fari~ – Pokrajinski muzej Ptuj(slike 2, 5, 6, 16, 20)Eva Ilec – Pokrajinski muzej Ptuj (slike 1, 4,8, 13, 14, 15, 17, 21, 22, 24, 26, 27, 28, 29)Jo‘ica Mandelj Novak – Slovenskietnografski muzej (sliki 9 in 23)Zoran Mili~ – Narodni muzej (slika 12)Ana Motnikar – Slovenski etnografskimuzej (sliki 10 in 11)Christoph von Viràg – Abegg Stiftung (sliki25 in 30)Slika 3 iz knjige Modern TextileCharacterization Methods, edited byMastura Raheel, New York 1996

Slika 7 iz knjige Chemical Principles ofTextile Conservation, Ágnes Tímár-Balázsy& Dinah Eastop, Oxford 1998Sliki 18 in 19 iz knjige Textile Conservationand research, Mechthild Flury-Lemberg,Abegg-Stiftung, Bern 1988

Slika 30: Pla{~ dvornega glasbenika pokonserviranju