2. Srečanje šolskih razvojnih timov (ŠRT) v

okviru Priprave na vpeljevanje sprememb

Ljubljana, 16.1.2008

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov v obdobju 2007-2013, razvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjsko učenje; prednostne usmeritve: Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja.

POSODOBITEVGIMNAZIJE

POSODOBITEV UČNIH NAČRTOV:

Vpeljevanje in spremljanje ter

usposabljanje učiteljev

POSODOBITEVNAČRTOVANJA IN IZVAJANJA

KURIKULA(PNIK)

PODPORA ŠOLAM ZA VPELJEVANJE

SPREMEMB

Podprojekt POSODOBITEV NAČRTOVANJA IN IZVAJANJA

KURIKULA• temelji na teoriji/konceptih in prenosljivih dosežkih projektov – DIDAKTIČNA

PRENOVA (sodobni pristopi k učenju in poučevanju)

– EVROPSKI ODDELKI (integrativni kurikulum - kurikularne povezave in sodelovalno poučevanje, odprti kurikulum – nova vloga izbirnega dela/izbirnih predmetov) in

• predvideva spremembe,– ki ne terjajo formalnih

odločitev (npr. Strokovnega sveta za splošno izobraževanje) – KURIKULARNE OBOGATITVE

in take,– ki jih lahko verificira (sprejme,

določi…) le Strokovni svet za splošno izobraževanje – KURIKULARNE NOVOSTI

POSODOBITEV NAČRTOVANJAIN IZVAJANJU

KURIKULA

KURIKULARNE OBOGATITVE

(od 2008/09 dalje)

KURIKULARNE NOVOSTI

(od 2009/10 dalje)

• sodobni pristopi k učenju/poučevanju

• INTEGRATIVNI KURIKULUM

• novi izbirni predmeti

• programski moduli

NE terjajo FORMALNIH SPREMEMB

zahtevajo FORMALNE SPREMEMBE

POSODOBITEV GIMNAZIJE

KLJUČNI PREMIKIKURIKULUM• osredinjen na predmete fragmentirano znanje

▼• povezano, celovito,

interdisciplinarno, transdisciplinarno znanje → holistično znanje

→ integrativni kurikulum (kurikularne povezave in

sodelovalno poučevanje)

UČNI PROCES• osredinjen na učitelja

▼• osredinjen na

učenca

KURIKULARNE OBOGATITVESodobni pristopi

k učenju in poučevanjuIntegrativni kurikulum

učnociljni, procesno-razvojni in kompetenčni pristop

avtentično učenje• aktivno učenje• problemsko učenje• raziskovalno učenje • projektno učenje

nova kultura preverjanja in ocenjevanja znanja: avtentično vrednotenje učnih

dosežkov razvojno spremljanje učnih

dosežkov sodelovalno učenje in poučevanje individualizirano učenje uporaba novih tehnologij itd.

KURIKULARNE POVEZAVE• enopredmetne in večpredmetne• delne (parcialne) in celovite

(kroskurikularne)• vertikalne in horizontalne • multidisciplinarne in

interdisciplinarne

▼

• Medkulturna zmožnost kot kroskurikularni cilj

▼

• Medijska pismenost kot kroskurikularni cilj

INTEGRATIVNI KURIKULUM

?

? AN SLO MAT

BIO

NE

KEM

GEOFIZ

ZG ŠVZ

GL LUMINF

FIL

SOCPS

SLO

MAT

AN NE

KEM

GEOŠVZ

ZGFIZ

BIO

ZG

SOC

PS

FIL

GL

INF

?

Kurikulum, osredinjen na predmete

LUM

Integrativni kurikulum

KURIKULARNE POVEZAVE: POVZETEK

enopredmetne =monodisciplinarne

večpredmetne =pluridisciplinarne

• intradisciplinarne • multidisciplinarne• interdisciplinarne

vertikalne horizontalne vertikalne horizontalne

• delne • celovite*

• delne• celovite

• delne• celovite

• delne• celovite

*celovite = kroskurikularne

“Ljudje se ne upirajo spremembam. Oni samo ne želijo biti “spreminjani”, ampak želijo biti

vpleteni in imeti vpliv.” (Shollaert, 2006)

• Pomembno, od kod izvira pobuda: nezadovoljstva z obstoječim, inspiracijo, želja po profesionalnem razvoju, reakcija na krizo, spodbuda, pričakovanja, naročilo oz. ukaz

Bolj kot so spremembe predpisane in doživljene kot prisila od zunaj, večji bo odpor

• Raje: kaj želi šola doseči v prihodnosti

“Nobena sprememba se ne zgodi brez tehtnega razloga” (Schollaert, 2006)

• S spremembami višjega reda je treba ravnati z

veliko takta in potrpežljivosti in ustvarjati ozračje zaupanja in soodločanja

• Posebno pomemben je vstop: skupen razmislek ali so spremembe potrebne; navezovanje na izkušnje, potrebe, pričakovanja

Pogoj za premike: vplivanje na pojmovanja, prepričanja, ravnanja

• Ni dovolj le informiranje, nagovarjanje, prepričevanje

• Potrebno je aktivno soočanje različnih pojmovanj, kognitivni konflikt in preseganje

• Izkustveno delo v delavnicah, reflektiranje, kritično prijateljevanje, supervizijo …

Kolektiv kot učeča se skupnost

• Skupaj skozi proces analize stanja in potreb, kreiranja vizije in poslanstva, ter skozi razvojno načrtovanje in evalvacijo

• Sodelovalno delo in timsko povezovanje

• Pomen individualnosti, a v navezavi na kakovostno delovanje sistema

Pri tem velja upoštevati, da je:

• intervence najprej treba naravnati na ljudi in šele nato na želeno spremembo

• najprej treba doseči spremembe v razmišljanju, da lahko pride do sprememb ravnanj

• zato: potrebno razčiščevanje pojmovanj, kritična refleksija in samoregulacije, akcijsko raziskovanje, kritično prijateljevanje, supervizija

• z razumevanjem kaže sprejeti nemir, preobremenjenost in začasno nezadovoljstvo, ker je znak sprememb

• saj gre za spiralni razvoj: podiranje ravnovesja, ki se vzpostavlja na kvalitativno višjem nivoju

• učinki pa postanejo opazni šele čez čas, saj gre za spreminjane kulture šole.

Definicija učeče se organizacije (Senge):

• Opogumlja in spodbuja nenehno učenje vseh svojih članov in timov individualno in kot skupine.

• Zavestno se spreminja in izboljšuje skozi nenehen učni proces.

• Razvija in aktivira znanje in s tem širi zmožnost ustvarjati svojo prihodnost.

Značilnosti učeče se organizacije

Značilnosti učeče se organizacije (Senge):

• zastavljanje lastnih ciljev in usmerjanje razvoja po njih,

• deljenje vizij, • timsko učenje, • sistemsko razmišljanje, • zavedanje temeljnih

kompetenc, • pripadnost• predanost delu, • odgovornost,

• problemsko reševanje, • izkustveno učenje,• samousmerjevalnost• samoocenjevanje /

samoevalvacija ter refleksivnost,

• pretok informacij, • kreativnost, • spoštovanje

drugačnosti,• opogumljajoče ozračje

Načela pri uvajanju sprememb

• Šole/učitelji kot partnerji – spodbuditi jih k načrtovanju sprememb in prepustiti vpliv in izbiro

• Ne jemati moči, ampak jo podeljevati, skupaj z občutkom pomembnosti in odgovornosti (empowerment)

• Deljeno - razpršeno vodenje (shared leadership)

Hargraves (1994): interaktivni profesionalizem učiteljev:

– od individualizma k sodelovanju– od enega k večim– od hierarhij k timom– od nadzorovanja k mentorstvu– od podučevanja k profesionalnemu razvoju– od odvisnosti k partnerstvu– od avtoritete k dogovarjanju– od preživetvenih strategij k podeljevanju moči

(empowerment)

Cilji projekta na ravni kolektiva

Cilji projekta na ravni kolektiva (z namenom doseganja ciljev pri dijakih)

• profesionalna rast in avtonomija učiteljev• razvoj učeče se samousmerjene organizacije• kolegialna šolska kultura, interaktivnost, skupno

načrtovanje• nastajanje mreže interesnih skupin med šolami• spodbujanje refleksivnosti• odpiranje profesionalne diskusije in izmenjav• razvijanje učiteljev kot raziskovalcev skozi AR • krepitev sodobnih pristopov k poučevanju

Velika slika vpeljevanja sprememb

• Čemu spremembe: razmislek o (ne)potrebnosti sprememb, “rahljanje terena” /10.-1.

• Kje smo: (začetna) analiza stanja/1.-3.

• Kam želimo: splošni razmislek o kakovosti (ter kazalnikih kakovosti) in okvirnih razvojnih usmeritvah in prioritetah 3.-6., nove analize stanja

• Kako do tja: konkretni razmislek o razvojnih prioritetah, izdelava razvojnega načrta … / 7.-9.

• Kako nam gre: evalvacije /sproti

• Kako naprej: skrb za trajnost razvoja / sproti

Kje smo: (začetna) analiza stanja

Prva delavnica• Refleksija ŠRT-jev o poteku “priprav

terena” in trenutnem stanju v kolektivu• Reflesija ŠRT-jev o lastnem delovanju

Druga delavnica• Identificiranje odporov in ravnanje z njimi

“Domača naloga” - tim izvede analizo stanja s celotnim kolektivom na

1. osebni ravni: delavnica Ugotavljanje osebne filozofije poučevanja str. 116 (lahko še delavnica str. 113-115)

2. na ravni kolektiva (kar je hkrati že priprava na marčni korak): delavnica Kaj je značilno za učeče se organizacije, str. 95

Ideja: ravnatelj izvede s kolektivom še delavnico Ugotavljanje šolske klime z vprašalnikom DION, str. 105

Še nekaj sugestij za time

• dogovorite se za redna srečevanja tima in dovolj časa namenite zase, torej za izgrajevanje kohezivnosti in izpopolnjevanje v timskih veščinah

• zaželeno je, da je ravnatelj član tima• določite okvirni program in rokovnik aktivnosti tako

vašega tima kot aktivnosti, ki jih načrtujete s kolektivom za vsako obdobje med dvema našima srečanjema;

• čim prej nastavite mapo za gradiva in izdelke (npr. delavnične, odgovore na vprašalnike …)

• nastavite »knjigo pohval in sugestij« , ki bi lahko prerasla v portfolijo tima in tudi šole