31 dekemvri 2011 godina - MSE PONUDA...Skopje ("Bankata") sostaveni od Bilans na sostojba na den 31 dekemvri 2011 i Bilans na uspeh, Izve[taj za seopfatna dobivka, Izve[taj za promenite

Finansiski izve[tai i Izve[taj na nezavisnite revizori

TTK Banka AD Skopje

31 dekemvri 2011 godina

TTK Banka AD Skopje

Sodr`ina

Strana Izve[taj na nezavisnite revizori 1 Bilans na uspeh 4 Izve[taj za seopfatna dobivka 5 Bilans na sostojba 6 Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite 8 Izve[taj za pari~niot tek 12 Bele[ki kon finansiskite izve[tai 14

Grant Thornton DOO M.H.Jasmin 52 v-1/7 1000 Skopje Macedonia

T +389 (2) 3214 700 F +389 (2) 3214 710

www.grant-thornton.com.mk

Izve[taj na nezavisnite revizori

Do Rakovodstvoto i Akcionerite na

TTK BANKA AD Skopje

Nie izvr[ivme revizija na pridru`nite finansiski izve[tai na TTK BANKA AD

Skopje ("Bankata") sostaveni od Bilans na sostojba na den 31 dekemvri 2011 i

Bilans na uspeh, Izve[taj za seopfatna dobivka, Izve[taj za promenite vo

kapitalot i rezervite i Izve[taj za pari~niot tek za godinata [to toga[ zavr[i,

kako i pregled na zna~ajnite smetkovodstveni politiki i drugi objasnuva~ki

bele[ki, vklu~eni na stranite 3 do 127.

Odgovornost na Rakovodstvoto za finansiskite izve[tai Rakovodstvoto e odgovorno za izgotvuvawe i objektivno prezentirawe na ovie

finansiski izve[tai soglasno Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i

vrednuvawe na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai

izdadena od strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija, kako i za

vospostavuvawe na takva vnatre[na kontrola koja Rakovodstvoto utvrduva deka e

neophodna za da ovozmoì izgotvuvawe na finansiski izve[tai koi ne sodràt

materijalno zna~ajni gre[ki kako rezultat na izmama ili gre[ka.

Odgovornost na revizorot Na[a odgovornost e da izrazime mislewe za ovie finansiski izve[tai vrz osnova

na izvr[enata revizija. Nie ja izvr[ivme revizijata vo soglasnost so

Me\unarodnite standardi za revizija. Tie standardi baraat na[a usoglasenost so

eti~kite barawa, kako i toa revizijata da ja planirame i izvr[uvame na na~in koj ]e

ni ovozmoì da stekneme razumno uveruvawe deka finansiskite izve[tai ne

sodràt materijalno zna~ajni gre[ki. Revizijata vklu~uva sproveduvawe na

proceduri so cel steknuvawe revizorski dokazi za iznosite i objavuvawata vo

finansiskite izve[tai. Izbranite proceduri zavisat od procenkata na revizorot, i

istite vklu~uvaat procenka na rizicite od postoewe na materijalno zna~ajni

gre[ki vo finansiskite izve[tai, bilo poradi izmama ili gre[ka.

Chartered Accountants

Member firm of Grant Thornton International Ltd

2

Pri ovie procenki na rizicite revizorot ja zema predvid vnatre[nata kontrola

relevantna za podgotvuvawe i objektivno prezentirawe na finansiskite izve[tai na

Bankata so cel kreirawe na takvi revizorski proceduri koi ]e bidat soodvetni na

okolnostite, no ne i za potrebata da izrazi mislewe za efektivnosta na

vnatre[nata kontrola na Bankata. Revizijata, isto taka vklu~uva i ocenka na

soodvetnosta na primenetite smetkovodstveni politiki i na razumnosta na

smetkovodstvenite procenki napraveni od strana na rakovodstvoto, kako i ocenka na

sevkupnata prezentacija na finansiskite izve[tai.

Nie veruvame deka steknatite revizorski dokazi pretstavuvaat zadovolitelna i

soodvetna osnova za na[eto revizorsko mislewe.

Mislewe Na[e mislewe e deka navedenite finansiski izve[tai, ja pretstavuvaat objektivno,

vo site materijalni aspekti, finansiskata sostojba na Bankata na den 31 dekemvri

2011, kako i rezultatite od raboteweto i pari~nite tekovi za godinata [to toga[

zavr[i, vo soglasnost so Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe

na smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai izdadena od

strana na Narodnata Banka na Republika Makedonija.

Naglasok vrz odredeni pra[awa Bez da go kvalifikuvame na[eto mislewe, obrnuvame vnimanie na slednoto:

Kako [to e obelodeneto vo Bele[kata 27 kon ovie finansiski izve[tai, so

sostojba na 31 dekemvri 2011 godina del od prevzemenite sredstva vrz osnova na

nenaplateni pobaruvawa se odnesuva na imot so neto evidentirana vrednost od

88,042 iljadi Denari, za koi na 31 dekemvri 2011 godina Bankata ne poseduva

imotni listovi. Spored informaciite dobieni od Rakovodstvoto, ovie nedvi`nosti

na Bankata se vo katastarski op[tini vo koi se u[te ne e vospostavena evidencija

na imotni listovi. Za ovie nedvi`nosti nam ni bea prezentirani drugi soodvetni

dokumenti za sopstvenost (posedovni listovi, dogovori za kupoproda`ba, re[enija

za gradba) koi se vo soglasnost so Zakonot za sopstvenost. Posledovatelno i do

datumot na ovoj Izve[taj, Bankata obezbedi imotni listovi za del od

gorenavedenite prevzemeni sredstva i na datumot na ovoj Izve[taj, neto

evidentiranata vrednost na prevzemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni

pobaruvawa, za koi Bankata ne poseduva imotni listovi, iznesuva 57,214 iljadi

Denari.

TTK Banka AD, Skopje

Finansiski izve[tai 31 dekemvri 2011 godina

Pridru`nite bele[ki se sostaven del na ovie finansiski izve[tai

4

Bilans na uspeh

vo iljadi Denari Bele[ka 2011 2010 Prihodi od kamata 437,723 448,155 Rashodi za kamata (198,611) (229,634) Neto-prihodi/(rashodi) od kamata 6 239,112 218,521 Prihodi od provizii i nadomesti 130,402 117,176 Rashodi za provizii i nadomesti (21,869) (21,628) Neto-prihodi/(rashodi) od provizii i nadomesti 7 108,533 95,548 Neto-prihodi od trguvawe 8 (611) (1,659) Neto-prihodi od drugi finansiski instrumenti evidentirani po objektivna vrednost 9 - - Neto-prihodi/ (rashodi) od kursni razliki 10 14,726 13,612 Ostanati prihodi od dejnosta 11 18,351 60,667 Udel vo dobivkata na pridru`enite dru[tva 24 - - Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na neto-osnova 12 (42,605) 6,572 Zaguba poradi o[tetuvawe na nefinansiskite sredstva, na neto-osnova 13 (9,466) (21,167) Tro[oci za vrabotenite 14 (125,568) (118,070) Amortizacija 15 (37,575) (34,205) Ostanati rashodi od dejnosta 16 (157,142) (170,748) Udel vo zagubata na pridru`enite dru[tva 24 - - Dobivka/ (zaguba) pred odano~uvawe 7,755 49,071 Danok na dobivka 17 (691) (3,422) Dobivka/ (zaguba) za finansiskata godina od neprekinato rabotewe 7,064 45,649 Dobivka/(zaguba) od grupa na sredstva i obvrski koi se ~uvaat za proda`ba* - - Dobivka/ (zaguba) za finansikata godina 7,064 45,649 Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina, koja pripa\a na:* akcionerite na bankata - - nekontroliranoto u~estvo - - - - Zarabotka po akcija 41 osnovna zarabotka po akcija (vo Denari) 8 50 razvodneta zarabotka po akcija (vo Denari) -

*Samo za konsolidirani finansiski izve[tai




5

Izve[taj za seopfatna dobivka

vo iljadi Denari Bele[ka 2011 2010 Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina 7,064 45,649 Ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh (pred odano~uvawe) Revalorizaciska rezerva za sredstva raspolo`livi za proda`ba

- nerealizirani neto-promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba - -

- rezlizirani neto-dobivki/(zagubi) od sredstvata raspolo`livi za proda`ba, reklasifikuvani vo Bilansot na uspeh - - Rezerva za instrumenti za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi - - - nerealizirani neto-promeni vo objektivnata vrednost na instrumentite za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi - - - realizirani neto-dobivki/(zagubi) od instrumentite za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi, reklasifikuvani vo Bilansot na uspeh - - Rezerva za instrumenti za za[tita od rizikot od neto-vloùvawe vo stransko rabotewe - - Rezerva od kursni razliki od vloùvawe vo stransko rabotewe - - Udel vo ostanatite dobivki/(zagubi) od pridruènite dru[tva koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh 24 - - Ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - Danok na dobivka od ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh 17 - - Vkupno ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina 7,064 45,649 Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina, koja pripa\a na: * akcionerite na bankata - - nekontroliranoto u~estvo - -





6

Bilans na sostojba

vo iljadi Denari Bele[ki 2011 2010 Aktiva Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti 18 1,199,432 1,043,371 Sredstva za trguvawe 19 7,546 8,460 Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku Bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe 20 - - Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik 21 - - Krediti na i pobaruvawa od banki 22.1 19,800 29,700 Krediti na i pobaruvawa od drugi komitenti 22.2 3,678,195 3,539,950 Vloùvawa vo hartii od vrednost 23 1,142,122 778,855 Vloùvawa vo pridruèni dru[tva (smetkovodstveno se evidentiraat spored "metodot na glavnina") 24 - - Pobaruvawa za danok na dobivka (tekoven) 30.1 2,674 1,299 Ostanati pobaruvawa 25 39,216 32,187 Zaloèni sredstva 26 - - Prevzemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa 27 463,105 278,985 Nematerijalni sredstva 28 20,148 21,573 Nedvi`nosti i oprema 29 284,937 303,172 Odloèni dano~ni sredstva 30.2 - - Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu\uvawe 31 - - Vkupno aktiva 6,857,175 6,037,552 Obvrski Obvrski za trguvawe 32 - - Finansiski obvrski po objektivna vrednost preku Bilansot na uspeh opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe 33 - - Derivativni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik 21 - - Depoziti na banki 34.1 89,741 120,648 Depoziti na drugi komitenti 34.2 5,521,636 4,461,405 Izdadeni dol`ni~ki hartii od vrednost 35 - - Obvrski po krediti 36 248,160 439,328 Subordinirani obvrski 37 - - Posebna rezerva i rezervirawa 38 7,052 5,035 Obvrski za danok na dobivka (tekoven) 30.1 - 413 Odloèni dano~ni obvrski 30.2 - - Ostanati obvrski 39 62,752 51,151 Obvrski direktno povrzani so grupa na sredstva za otu\uvawe 31 - - Vkupno obvrski 5,929,341 5,077,980




8

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite

Kapital Revalorizaciski rezervi Ostanati rezervi Zadràna

dobivka

(Akumu-lirani zagubi)

Vkupno kapital

i rezervi,

koj pripa\a

na akc. na

Bankata

Ne-kon-tro-lir. u~e-stvo

*

Vkupno kapi-tal i

re-zervi

Za- pi[an

kapital Pre-

mii od akcii

(Sop-stve-ni ak-cii)

Drugi sop-

stve-ni~ki

in-stru-menti

Revalo-rizaci-

ska rezerva za sred. raspol. za prod.

Re-zerva

za za[ti-

ta od rizi-

kot

Re-zerva od kursni

raz. od vlo`. vo

stransko rab.

Ostana-ti

revalo-rizaci-

ski rezervi

Za-konska

re-zerva

Kapi-talna

kompo-nenta na

hi-bridni finan-

siski instru-

men. Osta-

nati re-zervi

Raspol. za

raspred. na

akcion.

Ogra-ni-

~ena za ras-pre-

delba na

akcio. Na 1 januari 2010 907,543 - 345 - - - - - 8,872 - - - 64,987 (67,824) 913,923 - 913,923 Korekcii na po~etnata sostojba - - - - - - - - - - - - - - - - - Na 1 januari 2010 godina, koregirano 907,543 - 345 - - - - - 8,872 - - - 64,987 (67,824) 913,923 - 913,923 Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - - - - - - - Dobivka/zaguba za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 45,649 - - 45,649 - 45,649 Ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na pari~nite tekovi - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na za[tita od rizikot na neto-vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - -




9

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite (prodolùva)


Vkupno kapi-tal i

rez., koj pripa-

\a na akc. na Banka-

ta

Ne-kon-tro-lir. u~e-stvo

*

Vkupno kapital

i re-zervi

Kapital Revalorizaciski rezervi

Ostanati rezervi Zadràna

dobivka

Zapi[an kapital

Premii od

akcii (Sop-

stveni akcii)

Drugi sop-

stve-ni~ki

in-stru-

menti

Revalo-rizaci-


Re-zerva

za za[ti-

ta od rizi-

kot

Rezerva od kursni

raz. od vlo`. vo

stransko rab.

Ostana-ti

revalo-rizaci-

ski rezervi

Za-konska

rezerva

Kapi-talna

kompo-nenta na

hibridni finansi-

ski instrum.

Osta-nati

re-zervi

Raspol. za ras-

pred. na akcion.

Ograni-~ena za raspre-

delba na akcion.

Kursni razliki od vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - - Odloèni dano~ni (sredstva)/obvrski priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh (navedete detalno) - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno nerealizirani dobivki/(zagubi) priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 45,649 - - 45,649 - 45,649 Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite: - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdadeni akcii vo tekot na periodot - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdvojuvawe za zakonska rezerva - - - - - - - - - - - - - - - Izdvojuvawe za ostanati rezervi - - - - - - - - - - - - - - - - - Dividendi - - - - - - - - - - - - - - - - - Otkup na sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Prodadeni sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Drugi promeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Sopstveni akcii dobieni po sudska odluka 345 - (345) - - - - - - - - - - - - - - Pokrivawe na zagubi - - - - - - - - (2,837) - - - (64,987) 67,824 - - - Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - Na 31 dekemvri 2010 / 1 januari 2011 907,888 - - - - - - - 6,035 - - 45,649 - - 959,572 - 959,572




10

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite (prodolùva)

(Aku-mu-

lirani

zagubi)

Vkupno kapital

i rezervi,

koj pripa\a

na akc. na Bankata

Ne-kon-tro-

lira-no

u~e-stvo

*

Vkupno kapital

i rezervi

Kapital

Revalorizaciski rezervi Ostanati rezervi Zadràna

dobivka

Zapi[an kapital

Pre-mii od akcii

(Sop-stveni akcii)

Drugi sopstve-

ni~ki in-strumenti

Revalo-rizaci-

ska rezerva za sred.

raspolo. za prod.

Rezerva za

za[tita od

rizikot

Re-zerva

od kursni raz. od

vlo`. vo

stran-sko

rab.

Osta-nati

reva-lo-

rizaci-ski re-zervi.

Zakonska rezerva

Kapi-talna

kompo-nenta na

hibridni finansi-

ski instru-

men. Ostana-

ti rezervi

Ras-pol. za

ras-pred.

na akcion.

Ograni-~ena za raspre-

delba na akcion.

Seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - - - - - - - Dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 7,064 - - 7,064 - 7,064 Ostanati dobivki/(zagubi) vo periodot koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na sredstvata raspolo`livi za proda`ba - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na instrumentite za za[tita od rizikot od pari~nite tekovi - - - - - - - - - - - - - - - - - Promeni vo objektivnata vrednost na instrumentite za za[tita od rizikot od neto-vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - - Kursni razliki od vloùvawe vo stransko rabotewe - - - - - - - - - - - - - - - - - Odloèni dano~ni (sredstva)/obvrski priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati dobivki/(zagubi) koi ne se prikaùvaat vo Bilansot na uspeh (navedete detalno) - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno nerealizirani dobivki/(zagubi) priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupno seopfatna dobivka/(zaguba) za finansiskata godina - - - - - - - - - - - 7,064 - - 7,064 - 7,064




11

Izve[taj za promenite vo kapitalot i rezervite (prodol`uva) Kapital

Revalorizaciski rezervi Ostanati rezervi

Zadr`ana dobivka


Vkupno

kapital i

rezervi koj

pripa\a na akc.

na Bankata

Ne-kon-tro-

lira-no

u~e-stvo*

Vkupno

kapital i rezervi

Zapi[an kapital

Premii od

akcii (Sop-

stveni akcii)

Drugi sopstve-

ni~ki in-stru-

menti

Revalo-rizaci-


Rezerva za

za[tita od

rizikot

Re-zerva od

kursni raz. od

vlo`. vo stransko

rab.

Ostana-ti

revalo-rizaci-

ski rezervi

Za-konska

rezerva

Kapi-talna

kompo-nenta na hi-

bridni fi-

nansi-ski

instru-men.

Ostana-ti

rezervi

Raspol. za

raspred na

akcion.

Ogra-ni-

~ena za ras-

pre-delba

na akc.

Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite: - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdadeni akcii vo tekot na periodot - - - - - - - - - - - - - - - - - Izdvojuvawe za zakonska rezerva - - - - - - - - 6,847 - - (6,847) - - - - - Izdvojuvawe za ostanati rezervi - - - - - - - - - - - - - - - - - Dividendi - - - - - - - - - - - (38,216) - - (38,216) - (38,216) Otkup na sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Prodadeni sopstveni akcii - - - - - - - - - - - - - - - - - Danok za isplata na dividenda - - - - - - - - - - - (586) - - (586) - (586) Transakcii so akcionerite, priznaeni vo kapitalot i rezervite - - - - - - - - - - - - - - - - - Na 31 dekemvri 2011 907,888 - - - - - - - 12,882 - - 7,064 - - 927,834 - 927,834


TTK Banka AD, Skopje 12



Izve[taj za pari~niot tek

vo iljadi Denari Bele[ka 2011 2010 Pari~en tek od osnovnata dejnost Dobivka / (Zaguba) pred odano~uvaweto 7,755 49,071 Koregirana za:

Malcinskoto u~estvo, vklu~eno vo konsolidiraniot bilans na uspeh * - -

Amortizacijata na: nematerijalni sredstva 6,291 4,217 nedvi`nosti i oprema 31,284 29,988 Kapitalnata dobivka od: proda`ba na nematerijalni sredstva - - proda`ba na nedvi`nosti i oprema - (125) proda`ba na prevzemeni sredstva vrz osnova na

nenaplateni pobaruvawa (3,945) (13,016) Kapitalnata zaguba od: proda`ba na nematerijalni sredstva - - proda`ba na nedvi`nosti i oprema - -

proda`ba na prevzemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa - -

Prihodi od kamata i nadomesti i provizii (437,723) (565,331) Rashodi za kamata i nadomesti i provizii 198,611 251,262 Neto rashodi / (prihodi) od trguvawe 914 2,352 Ispravka na vrednosta na finansiskite sredstva, na

neto osnova dopolnitelna ispravka na vrednosta 270,904 610,771 oslobodena ispravka na vrednosta (228,299) (617,343) Zaguba poradi o[tetuvawe na nefinansiskite

sredstva, na neto osnova dopolnitelni zagubi poradi o[tetuvawe 9,466 21,167 oslobodeni zagubi poradi o[tetuvawe Posebna rezerva dopolnitelni rezervirawa 11,901 8,131 oslobodeni rezervirawa (9,878) (8,737) Prihodi od dividendi (4,724) (4,753)

Udel vo dobivkata/(zagubata) na pridruènite dru[tva - -

Ostanati korekcii 1,392 - Naplateni kamati i nadomesti i provizii 438,038 578,381 Plateni kamati i nadomesti i provizii (201,312) (245,181) Dobivka/(Zaguba) od dejnosta pred promenite vo delovnata aktiva 90,675 100,854 (Zgolemuvawe) / namaluvawe na delovnata aktiva: Sredstva za trguvawe - (1,163) Derivatni sredstva ~uvani za upravuvawe so rizik - - Krediti na i pobaruvawa od banki 10,708 (28,790) Krediti na i pobaruvawa od drugi komitenti (388,807) (100,164) Zaloèni sredstva - - Prevzemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa 22,094 44,328 Zadolìtelna rezerva vo stranska valuta (21,065) 38,591




vo iljadi Denari Izve[taj za pari~niot tek (prodolùva)

Godina [to zavr[uva na 31 dekemvri

2011 2010 Zadolìtelen depozit kaj NBRM spored posebni propisi - - Ostanati pobaruvawa (9,688) 196,914 Odloèni dano~ni sredstva - - Netekovni sredstva koi se ~uvaat za proda`ba i grupa za otu\uvawe - - Zgolemuvawe/(namaluvawe) na delovnite obvrski: Obvrski za trguvawe - - Derivatni obvrski ~uvani za upravuvawe so rizik - - Depoziti na banki (30,891) (8,332) Depoziti na drugi komitenti 1,065,682 (217,796) Ostanati obvrski 11,601 3,995 Obvrski direktno povrzani so grupa na sredstva za otu\uvawe - - Neto pari~en tek od osnovnata dejnost pred odano~uvaweto 750,309 28,437 (Platen) / povrat na danok na dobivka (3,066) (7,024) Neto pari~en tek od osnovnata dejnost 747,243 21,413 Pari~en tek od investiciskata dejnost (Vloùvawa vo hartii od vrednost) Prilivi od proda`bata na vloùvawata vo hartii od vrednost - - (Odlivi za vloùvawata vo podru`nici i pridruèni dru[tva) (363,301) (16,879) Prilivi od proda`bata na vloùvawata vo podru`nici i pridruèni dru[tva - - (Nabavka na nematerijalni sredstva) (4,866) (15,062) Prilivi od proda`bata na nematerijalnite sredstva - - (Nabavka na nedvi`nosti i oprema) (12,649) (23,913) Prilivi od proda`bata na nedvi`nostite i opremata - - (Odlivi za netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba) - - Prilivi od netekovnite sredstva koi se ~uvaat za proda`ba - - (Ostanati odlivi od investiciskata dejnost) - - Ostanati prilivi od investiciskata dejnost 1,383 4,753 Neto pari~en tek od investiciskata dejnost (379,433) (51,101) Pari~en tek od finansiraweto (Otplata na izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost) - - Prilivi od izdadenite dol`ni~ki hartii od vrednost - - (Otplata na obvrskite po krediti) (193,933) (108,488) Zgolemuvawe na obvrskite po krediti - - (Otplata na izdadenite subordinirani obvrski) - - Prilivi od izdadenite subordinirani obvrski - - Prilivi od izdadenite akcii/sopstveni~ki instrumenti vo tekot na periodot - - (Otkup na sopstveni akcii) - - Prodadeni sopstveni akcii - - (Plateni dividendi) (38,216) - (Ostanati odlivi od finansiraweto) - - Ostanati prilivi od finansiraweto - - Neto pari~en tek od finansiraweto (232,149) (108,488) Efekt od ispravkata na vrednosta na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 43 38 Efekt od kursnite razliki na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 2 (29) Neto zgolemuvawe / (namaluvawe) na pari~nite sredstva i pari~nite ekvivalenti 135,706 (138,167) Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 1 januari 852,462 990,629 Pari~ni sredstva i pari~ni ekvivalenti na 31 dekemvri 18 988,168 852,462 *Samo za konsolidirani finansiski izve[tai


Bele[ki kon finansiskite izve[tai

1 Op[ti informacii TTK BANKA AD Skopje (vo ponatamo[niot tekst "Bankata") e Akcionersko

Dru[tvo osnovano vo Republika Makedonija. Adresata na nejzinoto registrirano

sedi[te e: ul. Naroden Front br. 19a, Skopje, Republika Makedonija.

Bankata e ovlastena od Narodna Banka na Republika Makedonija za vr[ewe platen

promet vo zemjata i stranstvo, depozitni aktivnosti vo zemjata i stranstvo i

kreditirawe vo zemjata.

Akciite na Bankata kotiraat na kotacija na oficijalniot Pazar na Makedonskata

berza za hartii od vrednost, a kodot pod koj kotiraat e sledniot:

{ifra na hartija od vrednost ISIN broj TTK (obi~na akcija) MKTTKS101012

Bankata e ovlastena od Narodna Banka na Republika Makedonija za vr[ewe na

kreditni i depozitni raboti i platen promet vo zemjata i stranstvo. Vkupniot broj

na vraboteni na Bankata na 31 dekemvri 2011 iznesuva 257 (2010: 249) vraboteni.

1.1 Osnova za izgotvuvawe na finansiskite izve[tai Finansiski izve[tai na TTK BANKA AD Skopje se izgotveni vo soglasnost so

Zakonot za bankite i podzakonskata regulativa propi[ana od strana na NBRM koi

se na sila na 31 dekemvri 2011 godina, Zakonot za trgovski dru[tva (Slu`ben

vesnik na RM br.28/04; 84/05; 25/07; 87/08; 42/10; 48/10; 24/11) i Pravilnikot za

vodewe smetkovodstvo (Slu`ben vesnik na RM br.159/09; 164/10). Spored ovoj

pravilnik smetkovodstveni standardi koi se primenuvaat vo Republika Makedonija

se Me\unarodnite standardi za finansisko izvestuvawe (MSFI).

Finansiskite izve[tai na Bankata se prikaàni vo soglasnost so formata i

sodrìnata na bilansnite [emi objaveni vo Odluka za vidovite i sodrìnata na

finansiskite izve[tai na bankite, Slu`ben vesnik na RM br.169/2010 i 152/2011,

koja e zasnovana na Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na

smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai, objavena vo

Slu`ben vesnik na RM br.169/2010.


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva)

Osnovi za izgotvuvawe na finansiskite izve[tai (prodolùva) Podgotovkata na finansiskite izve[tai e vo soglasnost so smetkovodstvenite

standardi koi se primenuvaat vo Republika Makedonija i bara koristewe na

procenki i pretpostavki koi imaat vlijanie na prikaànite sredstva i obvrski,

potencijalnite sredstva i obvrski na denot na finansiskite izve[tai i

prikaànite iznosi na prihodite i rashodite za vreme na izve[tajniot period.

Ovie procenki se bazirani na najdobrite poznavawa na rakovodstvoto na tekovnite

nastani i aktivnosti i se objaveni vo Bele[ka 1.3.

Dopolnitelni informacii se prikaàni vo smetkovodstvenite politiki i

soodvetnite zabele[ki kon finansiskite izve[tai.

Finansiskite izve[tai se podgotveni so sostojba na i za godinite [to zavr[uvaat

na 31 dekemvri 2011 i 2010. Tekovnite i sporedbenite podatoci prikaàni vo ovie

finansiski izve[tai se izrazeni vo iljadi Denari. Izvestuva~ka i funkcionalna

valuta na Bankata e makedonski Denar ("MKD" ili "Denar"). Onamu kade [to e

neophodno, prezentacijata na sporedbenite podatoci e prilagodena soglasno

promenite vo prezentacijata vo tekovnata godina.

1.2 Zna~ajni smetkovodstveni politiki Vo prodolènie se prikaàni osnovnite smetkovodstveni politiki upotrebeni pri

podgotovka na ovie finansiski izve[tai. Utvrduvaweto na smetkovodstvenite

politiki na Bankata se zasnova na priznaeni, poznati i prakti~ni iskustva, na

odredbite na Odlukata za Metodologijata za evidentirawe i vrednuvawe na

smetkovodstvenite stavki i za podgotovka na finansiskite izve[tai, Odlukata za

smetkovniot plan za bankite, Odlukata za vidovite i sodrìnata na finansiskite

izve[tai na bankite i ostanatite zakonski propisi. Ovie politiki se konzistentno

primeneti na site prikaàni godini, osven dokolku ne e poinaku navedeno.

1.2.1 Transakcii vo stranska valuta Transakciite denominirani vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so primena

na oficijalnite kursevi na Narodna Banka na Republika Makedonija koi vaàt na

denot na nivnoto nastanuvawe.

Transakcija vo stranska valuta e transakcija koja glasi na stranska valuta ili moè

da se pretvori vo stranska valuta.

Sredstvata i obvrskite koi glasat vo stranski valuti se iskaàni vo Denari so

primena na oficijalnite kursevi koi vaàt na denot na sostavuvaweto na Bilansot

na sostojba, dodeka pak site pozitivni i negativni kursni razliki koi

proizleguvaat od pretvaraweto na iznosite vo stranska valuta, se vklu~eni vo

Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Srednite devizni kursevi koi

bea primeneti za prikaùvawe na poziciite na Bilansot na sostojba denominirani

vo stranska valuta, se slednite:

31 dekemvri 2011 31 dekemvri 2010 1 EUR 61.5050 Denari 61.5050 Denari 1 USD 47.5346 Denari 46.3140 Denari 1 CHF 50.5964 Denari 49.3026 Denari



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`uva) 1.2.2 Prebivawe (netirawe) Finansiskite sredstva i obvrski se netirani i prezentirani vo Bilansot na

sostojba na neto osnova vo slu~ai koga netiraweto na priznaenite iznosi e zakonski

dozvoleno, ponatamu, koga postoi namera za ispolnuvawe na neto osnova, kako i vo

slu~aj na istovremena realizacija na sredstvoto i ispolnuvawe na obvrskata.

1.2.3 Prihodi i rashodi po kamati Prihodite i rashodite po osnov na kamati se priznaeni vo Bilansot na uspeh za

site kamatonosni finansiski sredstva i obvrski so primena na metodot na

efektivna kamatna stapka.

Metodata na efektivna kamata e metoda za presmetuvawe na amortizirana nabavna

vrednost na finansiskoto sredstvo ili finansiskata obvrska vo tekot na odreden

period. Efektivnata kamatna stapka e stapkata [to to~no gi diskontira

o~ekuvanite prilivi vo tekot na procenetiot vek na upotreba na finansiskoto

sredstvo, ili, dokolku e soodvetno, vo pokratok period za neto evidentiranata

vrednost na finansiskite sredstva ili finansiska obvrska. Pri presmetkata na

metodata na efektivna kamata, Bankata go odreduva pari~niot tek vo odnos na

uslovite od finansiskite instrumenti no ne gi presmetuva idnite zagubi po

krediti. Presmetkata gi vklu~uva site sumi koi se isplateni ili dobieni od dvete

dogovorni strani koi se sostaven del od efektivnata kamatna stapka, tro[oci pri

transakcii i drugi premii ili popusti.

1.2.4 Prihodi od nadomesti i provizii Proviziite i nadomestite, so isklu~ok na nadomestite za odobruvawe na krediti, se

priznavaat na presmetkovna osnova vo periodot koga se vr[i uslugata. Nadomesti za

odobruvawe na krediti se razgrani~uvaat i amortiziraat za vremetraeweto na

kreditot so primena na metodata na efektivnata kamatna stapka.

1.2.5 Prihodi i rashodi od kursni razliki Neto prihodite i rashodite od kursni razliki vklu~uvaat realizirani i

nerealizirani kursni razliki koi proizleguvaat od poramnuvawe na transakciite vo

stranska valuta, kako i od vrednuvawe na sredstvata i obvrskite vo stranska valuta

se vklu~eni vo Bilansot na uspeh vo periodot koga tie nastanuvaat. Prevzemenite i

potencijalnite obvrski denominirani vo stranska valuta se preveduvaat vo Denari

so primena na oficijalnite devizni kursevi koi va`at na datumot na Bilansot na

sostojba.

1.2.6 Prihodi od dividendi Dividendite se priznavaat vo Bilansot na uspeh koga ]e se obezbedi pravoto za

primawe na isplata.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.7 Finansiski sredstva Finansiskite sredstva se klasificiraat vo slednite kategorii: krediti i

pobaruvawa, finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi,

finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba i finansiski sredstva koi se

~uvaat do dospevawe. Rakovodstvoto gi klasificira svoite vloùvawa vo momentot

na inicijalnoto priznavawe.

Krediti i pobaruvawa Kreditite i pobaruvawata se ne-derivativni finansiski sredstva so fiksni ili

odredeni pla]awa koi ne kotiraat na aktiven pazar. Tie gi vklu~uvaat site

pobaruvawa koi proizleguvaat od transakciite so komitenti i banki, i se

priznavaat pri isplatata na gotovinata.

Finansiski sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi Ovaa kategorija na finansiski sredstva se sostoi od hartii od vrednost za

trguvawe i hartii od vrednost spored objektivna vrednost preku dobivki ili zagubi

opredeleni kako takvi pri po~etnoto priznavawe. Edno finansisko sredstvo se

klasificira kako sredstvo nameneto za trguvawe dokolku se steknuva so cel

generirawe na dobivka od kratkoro~ni fluktuacii vo cenata ili dokolku e

vklu~eno vo portfolioto za koe postoi kratkoro~en fakti~ki oblik na ostvaruvawe

dobivka.

Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se ne-derivativni sredstva, koi se

bilo klasificirani vo ovaa kategorija ili pak ne se klasificirani vo bilo koja od

ostanatite kategorii. Finansiski sredstva raspolo`livi za proda`ba se onie

nameneti za ~uvawe na neodreden vremenski period, koi moè da se prodadat

dokolku se pojavi potreba za likvidnost ili promeni vo kamatnite stapki,

deviznite kursevi ili cenite na akciite.

Finansiski sredstva koi se ~uvaat do dospevawe Finansiskite sredstva koi se ~uvaat do dospevawe se ne-derivativni finansiski

sredstva so fiksni ili utvrdlivi pla]awa, fiksni datumi na dospevawe za naplata

i za koi, Rakovodstvoto na Bankata ima pozitivna namera i sposobnost da gi ~uva do

nivnoto dospevawe. Dokolku Bankata prodade zna~aen iznos na finansiskite

sredstva koi se ~uvaat do dospevawe pred nivnoto dospevawe, celata kategorija na

ovie sredstva se reklasificira vo finansiskite sredstva raspolo`livi za

proda`ba. So sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina Bankata nema finansiski

sredstva klasificirani vo ovaa kategorija.

Inicijalno priznavawe i depriznavawe Nabavkite i proda`bite na finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba i

onie koi se ~uvaat do dospevawe se evidentiraat na datumot na kupuvaweto - datum

na koj [to Bankata ima obvrska da go kupi ili prodade sredstvoto. Kreditite se

priznavaat koga gotovinata se avansira na pozajmuva~ite. Finansiskite sredstva,

osven finansiskite sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi,

inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost zgolemena za tro[ocite na

transakcijata. Finansiskite sredstva prestanuvaat da se priznavaat po istekot na

pravata za primawe na pari~nite tekovi od finansiskite sredstva ili po nivnoto

prenesuvawe, a Bankata gi prenela zna~itelno site rizici i koristi od

sopstvenost.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) Finasiski sredstva (prodolùva) Posledovatelno merewe Po po~etnoto priznavawe, Bankata gi meri finansiskite sredstva po objektivna vrednost

preku dobivki i zagubi i raspolo`livite-za-proda`ba finansiski sredstva po nivnata

objektivna vrednost bez bilo kakvi namaluvawa za transakcionite tro[oci koi moè da

nastanat pri nivnata proda`ba.

Objektivnata vrednost na finansiskite sredstva koi kotiraat na aktivniot pazar se

bazira na nivnata kupovna cena na denot na Izve[tajot za finansiska sostojba.

Dokolku pazarot na koj kotira finansiskoto sredstvo ne e aktiven, Bankata ja

utvrduva objektivnata vrednost na sredstvoto so primena na tehniki za vrednuvawe.

Tehnikite za vrednuvawe vklu~uvaat upotreba na normalni, komercijalni transakcii

pome\u zapoznaeni, podgotveni strani, ako se dostapni, referenca na tekovnata

objektivna vrednost na drug instrument koj e vo su[tina ist, analiza na

diskontirani pari~ni tekovi i alternativni modeli na odreduvawe na cenata.

Dokolku vrednosta na sopstveni~kite instrumenti ne moè soodvetno da se izmeri,

tie se merat po nabavna vrednost.

Vloùvawata ~uvani-do-dospevawe i kreditite i pobaruvawata se merat po

amortizirana nabavna vrednost so upotreba na metodot na efektivna kamata

namaleni za eventualnite zagubi poradi o[tetuvawe.

Realiziranite dobivki i zagubi kako i nerealiziranite dobivki i zagubi koi

proizleguvaat od promenite na objektivnata vrednost na finansiskite sredstva koi

se opredeleni kako sredstva po objektivna vrednost preku dobivki i zagubi se

vklu~uvaat vo dobivkite i zagubite vo periodot vo koj nastanuvaat.

Neto promenite vo objektivnata vrednost na finansiskite sredstva klasificirani

kako sredstva po objektivna vrednost preku dobivkite i zagubite go vklu~uvaat i

prihodot od kamata.

Nerealiziranite dobivki i zagubi koi proizleguvaat od promenite na objektivnata

vrednost na sredstvata raspolo`livi-za-proda`ba se priznavaat vo ostanatata

seopfatna dobivka, osven zagubite od o[tetuvawe i dobivkite i zagubite od kursni

razliki na monetarnite stavki kako [to se dol`ni~kite hartii od vrednost, koi se

priznavaat vo dobivkite i zagubite.

Pri proda`ba ili o[tetuvawe na finansiskite sredstva raspolo`livi-za-

proda`ba kumulativnite dobivki i zagubi koi prethodno bile priznaeni vo

seopfatnata dobivka se priznavaat vo dobivkite i zagubite. Vo slu~aj koga

finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba nosat kamata, kamatata presmetana

so metodot na efektivna kamata se priznava vo dobivkite i zagubite.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.8 O[tetuvawe na finansiskite sredstva Sredstva evidentirani po amortizirana nabavna vrednost Na sekoj datum na izvestuvawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za

o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Finansiskoto sredstvo ili grupa na

finansiski sredstva se o[teteni samo dokolku postoi objektiven dokaz za

o[tetuvawe kako rezultat na eden ili pove]e nastani [to se pojavile po prvi~noto

priznavawe na sredstvata ("slu~aj na zaguba") i deka toj slu~aj na zaguba (ili slu~ai)

vlijae na predvideniot iden gotovinski tek na finansiskoto sredstvo ili grupa

finansiski sredstva koi moàt verodostojno da se procenat.

Kriteriumite [to Bankata gi koristi pri utvrduvawe na postoeweto objektiven

dokaz za zaguba od o[tetuvawe, vklu~uvaat:

Nepo~ituvawe na dogovornite obvrski za pla]awe na glavninata ili kamatata; Denovi na docnewe pri pla]awe na glavninata ili kamatata; Pote[kotii so pari~nite tekovi kaj pozajmuva~ot; Neispolnuvawe na dogovorite ili uslovite za kreditirawe; Vlo[uvawe na konkurentnata pozicija na pozajmuva~ot; Namaluvawe na vrednosta na dadenite garancii - kolateral; Otpo~nuvawe na ste~ajni postapki; Aktivirawe na obezbeduvaweto.

Bankata vr[i procenka na postoeweto na objektiven dokaz za o[tetuvawe na

poedine~na osnova za poedine~no zna~ajni finansiski sredstva, kako i poedine~no

ili zbirno za finansiski sredstva [to ne se poedine~no zna~ajni.

Iznosot na zagubata pretstavuva razlika pome\u evidentiraniot iznos na sredstvoto

i sega[nata vrednost na procenetite idni pari~ni tekovi (isklu~uvaj]i gi idnite

zagubi po osnov na kreditot) diskontirani so primena na izvornata efektivna

kamatna stapka na finansiskto sredstvo. Evidentiraniot iznos na sredstvoto se

namaluva preku upotrebata na smetka za rezervirawe poradi o[tetuvawe, so

istovremeno priznavawe na soodvetniot rashod poradi o[tetuvawe vo tekovniot

Bilans na uspeh.

Vo slu~aj na nenaplatlivost na kreditot, istiot se otpi[uva nasproti soodvetnoto

rezervirawe poradi o[tetuvawe. Takvite krediti se otpi[uvaat otkako ]e se

zavr[at site neophodni proceduri i ]e se utvrdi iznosot na zagubata.

Posledovatelnite nadomestuvawa na prethodno otpi[anite iznosi go namaluvaat

iznosot na rezerviraweto poradi o[tetuvawe na kreditite, vo korist na tekovnite

dobivki. Dokolku, posledovatelno, iznosot na zagubata od o[tetuvawe se namali i

namaluvaweto moè objektivno da se povrze so nastan koj se slu~uva po priznavaweto

na o[tetuvaweto (kako [to e podobruvawe na kreditniot rejting na dol`nikot),

prethodno priznatata zaguba od o[tetuvawe se namaluva preku korekcija na smetkata

na ispravka na vrednost (o[tetuvawe na sredstva). Iznosot na namaluvaweto se

priznava vo korist na tekovnite dobivki kako osloboduvawe na ispravkata na

vrednost (zaguba poradi o[tetuvawe).


Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici (prodolùva)

Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) O[tetuvawe na finansiskite sredstva (prodolùva) Sredstva evidentirani po objektivna vrednost Na sekoj datum na izvestuvawe, Bankata procenuva dali postoi objektiven dokaz za

o[tetuvawe na finansiskoto sredstvo. Zna~itelnoto ili prolongirano opa\awe na

objektivnata vrednost na finansiskoto sredstvo pod negovata nabavna vrednost

pretstavuva objektiven dokaz pri utvrduvaweto na mo`nosta od o[tetuvawe.

Dokolku postoi takov dokaz za finansiskite sredstva raspolo`livi za proda`ba,

kumulativnata zaguba - izmerena kako razlika me\u nabavnata vrednost i tekovnata

objektivna vrednost se priznava vo Bilansot na uspeh. Dokolku, vo posledovatelen

period, objektivnata vrednost na dol`ni~ki instrument klasificiran kako

raspolo`liv za proda`ba se zgolemi, a zgolemuvaweto moè objektivno da se povrze

so nastan koj se javuva po priznavaweto na zagubata poradi o[tetuvawe vo tekovnite

dobivki ili zagubi, zagubata poradi o[tetuvawe se namaluva preku bilansot na

uspeh.

1.2.9 Prevzemeni sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa Prevzemenite sredstva vrz osnova na nenaplateni pobaruvawa se sostojat od

nedvi`nosti i oprema dobieni vo zamena za somnitelni i sporni pobaruvawa, koi se

~uvaat so cel za nivna ponatamo[na proda`ba. Istite ne se koristat za izvr[uvawe

na osnovnite aktivnosti na Bankata. Ovie sredstva se priznaeni spored poniskata

vrednost pome\u evidentiranata vrednost i procenetata objektivna vrednost

namalena za o~ekuvanite tro[oci za nivna proda`ba. Bankata planira da gi prodade

ovie sredstva vo period do pet godini od momentot na nivnoto steknuvawe.

Za potrebite na posledovatelnoto merewe na prevzemenite sredstva vo slu~aj koga

procenetata vrednost na prevzemenoto sredstvo e pomala od evidentiranata

vrednost, Bankata vo visina na razlikata me\u dvete vrednosti priznava zaguba

poradi o[tetuvawe vo Bilansot na uspeh.

1.2.10 Nematerijalni sredstva Kompjuterski softver Tro[ocite povrzani so razvojot ili odrùvaweto na kompjuterski softverski

programi se priznavaat kako tro[oci vo momentot na nivnoto nastanuvawe.

Tro[ocite direktno povrzani so prepoznatlivi i unikatni softverski proizvodi

kontrolirani od strana na Bankata koi najverojatno ]e sozdadat ekonomski koristi

koi ]e gi nadminat tro[ocite posle edna godina, se priznavaat kako nematerijalni

sredstva. Tro[ocite za razvoj na kompjuterski softver koi se priznavaat kako

sredstva se amortiziraat koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od pet

godini.

Ostanati nematerijalni sredstva Tro[ocite za steknuvawe prava i licenci se kapitalizirani i amortizirani

koristej]i pravoliniska metoda vo tekot na period od pet godini.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.11 Nedvi`nosti i oprema Nedvi`nostite i opremata se evidentirani po nabavna vrednost namalena za

akumulirana amortizacija. Nabavnata vrednost vklu~uva tro[oci koi direktno se

odnesuvaat na nabavkata na sredstvata.

Amortizacijata se presmetuva pravoproporcionalno, so cel alokacija na nabavnata

vrednost na imotot, zgradite i opremata vo tekot na nivniot procenet vek na

upotreba. Vo prodolènie e daden procenetiot vek na upotreba na nekoi pozna~ajni

stavki od materijalnite sredstva.

Grade`ni objekti 40 godini Transportni sredstva 4 godini Mebel i kancelariska oprema 4 - 10 godini Ostanata oprema 4 - 10 godini

Posledovatelnite nabavki se vklu~eni vo evidentiranata vrednost na sredstvoto

ili se priznavaat kako posebno sredstvo, soodvetno, samo koga postoi verojatnost od

priliv na idni ekonomski koristi za Bankata povrzani so stavkata i koga nabavnata

vrednost na stavkata moè razumno da se izmeri.

Site drugi redovni odrùvawa i popravki se evidentiraat kako rashodi vo

bilansot na uspeh vo tekot na finansiskiot period vo koj se javuvaat.

Dobivkite i zagubite povrzani so otu\uvawata se utvrduvaat po pat na sporedba na

prilivite so evidentiraniot iznos. Istite se vklu~uvaat vo Bilansot na uspeh.

1.2.12 O[tetuvawe na nefinansiski sredstva Sredstvata podlo`ni na amortizacija se proveruvaat od mo`ni o[tetuvawa sekoga[

koga odredeni nastani ili promeni ukaùvaat deka evidentiraniot iznos na

sredstvata ne moè da se nadomesti.

Koga evidentiraniot iznos na sredstvoto e povisok od negoviot procenet

nadomestliv iznos, toj vedna[ se otpi[uva do negoviot nadomestliv iznos.

Nadomestliviot iznos pretstavuva povisokiot iznos pome\u neto proda`nata cena i

upotrebnata vrednost na sredstvata.

1.2.13 Pari~ni sredstva i ekvivalenti Za potrebite na Izve[tajot za pari~nite tekovi, pari~nite sredstva i ekvivalenti

vklu~uvaat smetki so dostasanost pomala od 3 meseci od datumot na nabavka,

vklu~uvaj]i gotovina i salda kaj Narodna Banka na Republika Makedonija.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.14 Rezervirawe Rezervirawe se priznava koga Bankata ima tekovna obvrska kako rezultat na nastan

od minatoto i postoi verojatnost deka ]e bide potreben odliv na sredstva koi

vklu~uvaat ekonomski koristi za podmiruvawe na obvrskata, a voedno ]e bide

napravena verodostojna procenka na iznosot na obvrskata. Rezervirawata se

proveruvaat na sekoj datum na izvestuvawe i se koregiraat so cel da se reflektira

najdobrata tekovna procenka. Koga efektot na vremenata vrednost na parite e

materijalen, iznosot na rezerviraweto pretstavuva sega[na vrednost na tro[ocite

koi se o~ekuva da se pojavat za podmiruvawe na obvrskata.

1.2.15 Nadomesti za vrabotenite Bankata pla]a pridonesi za penzisko osiguruvawe na svoite vraboteni, soglasno

doma[nata regulativa za socijalno osiguruvawe. Pridonesite, vrz osnova na

platite, se pla]aat vo dràvniot Penziski fond i zadolìtelnite privatni

penziski fondovi. Ne postoi dopolnitelna obvrska vo vrska so ovie penziski

planovi. Osven toa, site rabotodavci vo Republika Makedonija imaat obvrska da

ispla]aat na vrabotenite posebna minimalna suma pri penzioniraweto vo iznos vo

iznos utvrden so zakon. Bankata nema izvr[eno rezervirawe za presmetan poseben

minimalen iznos za penzionirawe na vrabotenite, bidej]i ovoj iznos ne e od

materijalno zna~ewe za finansiskite izve[tai.

Bankata ne operira so penziski planovi ili planovi za nadomesti pri

penzionirawe, taka [to nema dopolnitelni obvrski za penzii. Bankata ne e obvrzana

da obezbedi dopolnitelni nadomesti za tekovnite ili prethodnite vraboteni.

1.2.16 Tekoven i odloèn danok od dobivka Danokot od dobivka, po stapka od 10%, se pla]a na nepriznaeni rashodi, pomalku

iskaàni prihodi i rashodi i pomalku iskaàni prihodi od povrzani subjekti,

namalen za iznosot na dano~niot kredit, kako i na raspredelenata dobivka za

dividendi na pravni lica - nerezidenti i na fizi~ki lica. Neraspredelenata

dobivka ne se odano~uva.

Odloèniot danok od dobivka se evidentira vo celost, koristej]i ja metodata na

obvrska, za vremenite razliki koi se javuvaat pome\u dano~nata osnova na sredstvata

i obvrskite i iznosite po koi istite se evidentirani za celite na finansiskoto

izvestuvawe. Pri utvrduvawe na odloèniot danok od dobivka se koristat

tekovnite vaè~ki dano~ni stapki. Odloèniot danok od dobivka se tereti ili

odobruva vo Bilansot na uspeh, osven dokolku se odnesuva na stavki koi direktno go

teretat ili odobruvaat kapitalot, vo koj slu~aj odloèniot danok se evidentira

isto taka vo kapitalot. Odloènite dano~ni sredstva se priznavaat vo obem vo koj

postoi verojatnost za iskoristuvawe na vremenite razliki nasproti idnata

raspolo`liva odano~iva dobivka.

So sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina, Bankata nema evidentirano

odloèni dano~ni sredstva ili obvrski, bidej]i ne postojat vremenski razliki na

ovie datumi.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) 1.2.17 Finansiski obvrski Finansiskite obvrski se klasificiraat soglasno sodrìnata na dogovoreniot

aran`man. Finansiskite obvrski se sostojat od obvrski po krediti i ostanati

obvrski.

Pozajmici Pozajmicite inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to pretstavuva

primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci) koregirani za

napravenite tro[oci na transakcijata. Pozajmicite se evidentirani

posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost. Pozajmicite

prestanuvaat da se priznavaat koga istite se namireni, otkaàni ili isteknati.

Depoziti na banki i komitenti Depozitite na banki i komitenti generalno pretstavuvaat: tekovni smetki, depoziti

vo viduvawe i oro~eni depoziti na banki, pravni i fizi~ki lica. Bankata gi

priznava depozitite vo svojot bilans na sostojba samo koga Bankata stanuva stranka

na dogovornite odredbi na instrumentot. Depozitite na banki i komitenti po~etno

se merat spored nivnata objektivna vrednost, koregirana za transakcionite tro[oci

koi direktno se povrzani so prevzemaweto ili izdavaweto na finansiskata obvrska.

Depozitite na banki i komitenti posledovatelno se merat spored amortiziranata

nabavna vrednost, so upotreba na metodot na efektivna kamatna stapka. Depozitite

na banki i komitenti prestanuvaat da se priznavaat koga istite se namireni,

otkaàni ili isteknati.

Ostanati obvrski Ostanatite obvrski inicijalno se priznavaat po objektivna vrednost, [to

pretstavuva primeni prilivi (objektivna vrednost na primenite nadomestoci)

koregirani za napravenite tro[oci na transakcijata. Ostanatite obvrski se

evidentirani posledovatelno spored nivnata amortizirana nabavna vrednost.

Ostanatite obvrski prestanuvaat da se priznavaat koga istite se namireni,

otkaàni ili isteknati

1.2.18 Kapital, rezervi i pla]awa za dividendi (a) Akcionerski kapital

Akcionerskiot kapital ja pretstavuva nominalnata vrednost na emitiranite akcii.

(b) Tro[oci povrzani so emisija na akcii

Tro[ocite povrzani so emisija na novi akcii, opcii ili steknuvaweto na delovna

aktivnost se prezentirani vo kapitalot kako namaluvawe, neto od danokot, na

prilivite.

(v) Sopstveni akcii

Koga Bankata otkupuva svoj akcionerski kapital, platenite nadomesti se odzemaat

od vkupniot akcionerski kapital kako sopstveni akcii se dodeka istite ne se

otu\at. Koga takvite akcii posledovatelno se prodavaat, primenite nadomesti se

vklu~uvaat vo akcionerskiot kapital.

(g) Rezervi

Rezervite se sostojat od zakonski rezervi, sozdadeni vo tekot na periodite vrz

osnova na raspredelba na akumulirani dobivki soglasno zakonskata regulativa i

odlukite na Sobranieto na Bankata.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodolùva) Kapital, rezervi i pla]awa za dividendi (prodolùva) (d) Neraspredeleni dobivki/(zagubi)

Neraspredelnite dobivki/(zagubi) gi vklu~uvaat tekovnite kako i onie od

prethodnite periodi, zadràni dobivki i zagubi.

(e) Dividendi na obi~ni akcii

Dividendite na obi~nite akcii se priznavaat kako obvrski vo periodot vo koj [to

se odobreni od strana na akcionerite na Bankata.

1.2.19 Naem Utvrduvaweto dali eden dogovor pretstavuva ili sodrì naem se bazira na

su[tinata na dogovorot vo zavisnost dali ispolnuvaweto na dogovorot zavisi od

upotrebata na specifi~noto sredstvo ili sredstva ili dogovorot prenesuva pravo

za upotreba na sredstvoto.

Bankata kako zakupec Finansiskiot naem koj na Bankata su[tinski mu gi prenesuvaat rizicite i

benefitite povrzani za sopstvenost na predmetot na naem se kapitaliziraat vo

momentot na otpo~nuvaweto na naemot po realna vrednost na voziloto/opremata koe

e predmet na naem ili ako e poniska, toga[ po sega[nata vrednost na minimalnite

pla]awa za naem. Pla]awata za naem se raspredeleni pome\u finansiskite dava~ki i

namaluvaweto na obvrskite za naem so cel da se postigne konstantna kamatna stapka

za ostanatiot iznos na obvrskata. Finansiskite dava~ki se napla]aat direktno od

prihodot.

Sredstvata predmet na naem se amortiziraat spored pokratkiot od procenetiot vek

na sredstvoto ili spored periodot na naem, ako ne postoi realna sigurnost deka

Bankata ]e stekne sopstvenost nad sredstvoto do krajot na periodot na naem.

Pla]awata na operativniot naem se priznavaat kako tro[ok pri profit ili zaguba

po pravoliniska metoda vo tekot na periodot na naem. Odnapred platenite

naemnini se priznavaat kako odloèni rashodi.

Bankata kako zakupodava~ Naemot kade Bankata su[tinski gi zadrùva site rizici i benefiti od

sopstvenosta na sredstvoto se klasificiraat kako operativen lizing. Inicijalnite

direktni tro[oci koi se javuvaat pri dogovaraweto na operativen naem vo bilansot

na sostojba se prezentiraat kako odloèni tro[oci i se priznavaat kako profit

ili zaguba vo tekot na periodot na naem na ista osnova kako prihod od naemnini.

Nepredvidenite naemnini se priznavaat kako prihod vo periodot vo koi se javile.

Odnapred platenite naemnini se priznavaat kako odloèn prihod. Bankata nema

klasificirano sredstva vo ovaa kategorija.

1.2.20 Izvestuvawe spored segmenti Deloven segment pretstavuva grupa na sredstva ili aktivnosti koi se angaìrani vo

obezbeduvaweto na proizvodi ili uslugi koi se predmet na rizici i nadomesti koi

se razlikuvaat od onie vo ostanatite delovni segmenti. Geografskiot segment e

angaìran vo obezbeduvawe na proizvodi ili uslugi vo odredeno ekonomsko

opkruùvawe koe e predmet na rizici i nadomesti koi se razlikuvaat od onie

segmenti koi gi izvr[uvaat aktivnostite vo drugi ekonomski opkruùvawa.



Zna~ajni smetkovodstveni politiki (prodol`uva) 1.2.21 Potencijalni i prevzemeni obvrski Bankata prevzema obvrski vo tekot na svoite delovni aktivnosti po osnov na

kreditni plasmani evidentirani na smetkite od vonbilansnata evidencija, [to

prvenstveno vklu~uvaat garancii, akreditivi i neiskoristeni kreditni limiti.

Ovie finansiski obvrski se evidentiraat vo Bilansot na sostojba koga ]e mo`at da

se povratat. Rezervirawe poradi o[tetuvawe povrzano so vonbilansnite

potencijalni i prezemeni obvrski e vklu~eno vo bilansot na sostojba kako obvrska.

1.2.22 Doveritelski aktivnosti Bankata voobi~aeno deluva kako doveritel i ima ostanati doveritelski svojstva [to

rezultira vo ~uvawe ili plasirawe na sredstva vo ime na fizi~ki lica ili

ostanati institucii. Ovie sredstva i prihodot koj rezultira od niv ne se vklu~eni

vo ovie finansiski izve[tai, poradi toa [to tie ne se sredstva na Bankata.

1.2.23 Nastani po datumot na izvestuvawe Onie posledovatelni nastani koi davaat dopolnitelni informacii za

finansiskata sostojba na Bankata na datumot na izvestuvaweto (korektivni nastani)

se reflektirani vo finansiskite izve[tai. Onie nastani po datumot na

izvestuvawe koi nemaat karakter na korektivni nastani se objavuvaat vo soodvetna

bele[ka dokolku istite se materijalno zna~ajni.



1.3 Upotreba na ocenki i procenki

Bankata vr[i procenki i pretpostavki koi vlijaat vrz objavenite iznosi na sredstva

i obvrski vo ramkite na slednata finansiska godina. Procenkite postojano se

predmet na proverka i se baziraat na minati iskustva i drugi faktori, vklu~uvaj]i

o~ekuvawa od idni nastani za koi se veruva deka se razumni vo odnos na okolnostite

vo koi se javuvaat.

O[tetuvawe na krediti odobreni na komitenti Bankata mese~no go proveruva svoeto kreditno portfolio so cel procenka na

negovata o[tetenost. Pri odreduvaweto na potrebata za priznavawe na zaguba od

o[tetuvawe vo Bilansot na uspeh, Bankata procenuva dali postojat evidentni

dokazi koi ukaùvaat na merlivo namaluvawe vo procenetite pari~ni tekovi od

kreditnoto portfolio pred identifikuvawe na namaluvaweto na nivo na

poedine~en kredit vo ramkite na portfolioto na krediti i pobaruvawa.

Rakovodstvoto upotrebuva procenki bazirani na minati iskustva povrzani so

o[tetuvaweto na sredstvata so karakteristiki na krediten rizik kako i objektivni

dokazi na o[tetuvawe sli~ni na onie vo portfolioto pri rasporeduvaweto na

idnite pari~ni tekovi. Metodologijata i pretpostavkite koi se koristat za

procenka na iznosot i periodot na idnite pari~ni tekovi se proveruvaat redovno,

so cel namaluvawe na kakvi bilo razliki pome\u procenetite i fakti~kite zagubi.

O[tetuvawe na vloùvawa vo hartii od vrednost raspolo`livi za proda`ba Bankata utvrduva deka postoi o[tetuvawe kaj vloùvawa vo hartii od vrednost

raspolo`livi za proda`ba toga[ koga postoi zna~itelen pad na objektivnata

vrednost pod nivoto na nivnata nabavnata vrednost. Odreduvaweto na toa [to e

zna~ajno ili prolongirano bara soodvetna procenka. Vo formiraweto na ovaa

procenka, pome\u ostanatite faktori, Bankata ja ocenuva normalnata nepostojanost

kaj cenite na akciite. Ponatamu, o[tetuvaweto moè da bide soodvetno koga postoi

dokaz za vlo[uvawe na finansiskata sostojba na investitorot, uspe[nosta na

industriskiot sektor, promeni vo tehnologijata, kako i operativnite i finansiski

pari~ni tekovi.

1.4 Promena na smetkovodstvenite politiki, smetkovodstvenite ocenki i korekcija na gre[ki Vo tekot na 2011 i 2010 godina, Bankata nema napraveno promena na

smetkovodstvenite politiki i ocenki, nitu pak ima korekcija na gre[ki.

1.5 Usoglasenost so zakonskata regulativa So sostojba na 31 dekemvri 2011, Bankata e vo celost usoglasena so zakonskata i

podzakonskata na NBRM.

Во tekot na 2011 godina od strana na Narodna Banka na Republika Makedonija na

Bankata i bea izre~eni merki: pismeno predupreduvawe i preporaka. Merkite se

izre~eni vrz osnova na naodite od Zapisnikot za izvr[ena delumna terenska

kontrola na Bankata vo vtorata polovina od 2010 godina.

Bankata vedna[ prezede aktivnosti za nivno otstranuvawe, a za istoto NBRM be[e

redovno izvestuvana i pome\u NBRM i Bankata e potpi[ana spogodba za

otstranuvawe na neusoglasenost.



1.6 Usoglasenost so odredbite od dogovorot za dolgoro~en kredit i akcionerskiot dogovor

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, Bankata ne e vo soglasnost so odredeni

odredbi od dogovorot za dolgoro~en kredit sklu~en so Evropskata Banka za Obnova

i Razvoj (EBOR) i Akcionerskiot dogovor sklu~en pome\u Bankata i dvata mnozinski

akcioneri za slednive odredbi od dogovorite:

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, izlo`enosta na Bankata kon

poedine~na stranka iznesuva 157,521 iljadi Denari ili 17.6% od

sopstvenite sredstva na Bankata. Soglasno dogovorot so EBOR, ovoj

koeficient ne treba da nadmine 15%;

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, kreditite i pobaruvawata od

komitenti na Bankata koi docnat pove]e od 60 dena iznesuvaat 11.0% vo

odnos na vkupnite krediti i pobaruvawa. Soglasno dogovorot so EBOR, ovoj

koeficient treba da bide pomal od 10%.;

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, kreditite i pobaruvawata od

komitenti na Bankata od kreditnata linija na EBOR koi docnat pove]e od 30

dena iznesuvaat 18.7% vo odnos na vkupnite krediti i pobaruvawa. Soglasno

dogovorot so EBOR, ovoj koeficient treba da bide pomal od 3%;

So sostojba na i za godinata koja zavr[uva na 31 dekemvri 2011, operativnite

tro[oci vo odnos na operativnite prihodi iznesuvaat 86.8%. Soglasno

dogovorot so EBOR, ovoj koeficient ne treba da nadmine 60%;

So sostojba na 31 dekemvri 2011 godina, prevzemenite sredstva iznesuvaat

6.8% vo odnos na vkupnata aktiva na Bankata. Soglasno dogovorot so EBOR,

ovoj koeficient ne treba da nadmine 5%.

Ponatamu, soglasno gorenavedenite dogovori, Bankata, bez prethodna soglasnost na

EBOR ne treba da objavuva i pla]a dividendi. Vo tek na 2011 godina, Bankata objavi

i plati dividendi na akcionerite vo bruto iznos od 38,802 iljadi Denari.



2 Upravuvawe so rizici Bankata vospostavuva integriran sistem za upravuvawe so site materijalni i

nematerijalni rizici na koi e izloèna i koj e soodveten na prirodata, goleminata

i sloènosta na finansiskite aktivnosti koi[to gi vr[i.

Bankata vo svoeto rabotewe e izloèna na slednite vidovi rizici:

Krediten rizik, vklu~uvaj]i go i rizikot na zemjata; Likvidnosen rizik; Valuten rizik; Rizik od promena na kamatnite stapki vo portfolioto na bankarskite

aktivnosti;

Rizik od koncentracija na izloènosta na bankata. Operativen rizik; Strategiski rizik; Praven rizik; Reputaciski rizik.

Vrz osnova na Strategijata za prezemawe i upravuvawe so rizici, Bankata

vospostavuva posebni politiki i proceduri za prezemawe i upravuvawe so site

rizici na koi e izloèna vo svoeto rabotewe.

Politikite za prezemawe i upravuvawe so rizicite sodràt:

Ocenka na kapacitetot na Bankata za prezemawe oddelni rizici, kako i za ocenka na nejziniot profil na rizi~nost;

Organizaciska postavenost na funkcijata za upravuvawe so rizicite. Osnovni elementi na upravuvaweto so rizicite; Prifatlivi instrumenti za za[tita od ili namaluvawe na rizicite; Vnatre[nata kontrola i osnovni elementi na procesot na interno utvrduvawe i

ocenka na potrebnata adekvatnost na kapitalot na bankata.

Isto taka, Bankata soglasno politikite za prezemawe i upravuvawe so rizicite

vospostavuva proceduri za prezemawe, merewe ili ocenka, sledewe, kontrola ili

namaluvawe na rizicite koi treba:

Da ovozmoàt navremeno i seopfatno identifikuvawe na rizicite (mapirawe na rizicite) so koi se soo~uva Bankata;

Da se zasnovaat vrz kvantitativni i/ili kvalitativni ocenki za merlivite i nemerlivite rizici;

Da vklu~uvaat pravila, na~ini i postapki za namaluvawe, diverzifikacija, transfer i izbegnuvawe na rizicite, koi se identifikuvani, mereni i oceneti

od strana na bankata;

Da se definiraat frekvencijata i metodite za sledewe na rizicite.

Bankata vospostavuva organizaciona struktura, so jasno definirani nadle`nosti i

odgovornosti pri prezemaweto i upravuvaweto so rizicite, koja odgovara na

goleminata, vidot i sloènosta na Bankata i na finansiskite aktivnosti koi gi

vr[i.



Organizacijata na sistemot za upravuvawe so rizicite se vospostavuva na slednite

hierarhiski nivoa:

Strate[ko nivo - funkcijata na upravuvawe so rizicite se ostvaruva od strana na ~lenovite na Nadzorniot odbor i Upravniot odbor;

Makro nivo - funkcijata na upravuvawe so rizicite na nivo na delovna edinica ili delovna linija i se izvr[uva od strana na drugite lica so posebni prava i

odgovornosti koi izvr[uvaat rakovodna funkcija i/ili od posebniot

organizaciski del nadleèn za sledewe na upravuvaweto so site ili so oddelni

rizici i se odviva na nivo na Odbor za upravuvawe so rizici;

Mikro nivo - aktivnostite povrzani so upravuvaweto so rizicite se izvr[uvaat od strana na licata koi vo sekojdnevnoto rabotewe prevzemaat rizici, soglasno

so procedurite za rabota i sistemite za vnatre[na kontrola, i se odviva na

nivo na centar za upravuvawe so rizici i na nivo na delovni edinici - sektori.

2.1 Krediten rizik Kreditniot rizik e rizik od finansiska zaguba na Bankata dokolku klientot ili

dogovornata stranka od finansiski instrument ne uspee da gi ispolni svoite

dogovorni obvrski i glavno proizleguva od dadenite krediti i pobaruvawa na

klienti i drugi banki, izdadeni garancii i akreditivi i vloùvawa vo hartii od

vrednost. So cel upravuvawe so rizik, Bankata gi zema predvid i gi razgleduva

zbirno site elementi od izloènosta na krediten.

Bankata definira prifatlivi kreditni izloènosti so [to se o~ekuva:

Disperzija na kreditniot rizik; Zgolemuvawe na obemot na kreditnoto portfolio; Podobruvawe na kvalitetot na portfolioto; Zgolemuvawe na profitabilnosta na bankata.

Upravuvaweto i kontrolata so kreditniot rizik se centralizirani vo Direkcijata

za upravuvawe so rizici, koj [to pak redovno go izvestuva Odborot za upravuvawe so

rizici i Upravniot odbor, a preku niv Nadzorniot odbor i Odborot za revizija.

Bankata gi strukturira nivoata na prezemeniot krediten rizik po pat na

odreduvawe limiti na prifatliv rizik vo vrska so eden pozajmuva~, ili grupa

pozajmuva~i, i na geografski i industriski segmenti.

Izloènosta na krediten rizik isto taka se upravuva preku redovna analiza na

sposobnosta na pozajmuva~ite da gi ispolnat svoite obvrski po osnov na kamatata i

glavninata, kako i preku izmena na ovie kreditni limiti dokolku e toa vozmo`no.



Krediten rizik (prodolùva) Obezbeduvaweto pretstavuva eden od najtradicionalnite i naj~esti na~ini za

namaluvawe na kreditniot rizik. Osnovnite vidovi obezbeduvawe za kreditite i

pobaruvawata se slednite:

Hipoteki nad stanben imot i deloven prostor; Zalog vrz delovni sredstva kako [to se: oprema, zalihi i pobaruvawa; Zalog vrz finansiski instrumenti kako [to se akcii; Pari~en depozit; Menica.

Bankata dokolku oceni, a so cel namaluvawe na kreditniot rizik, moè da pobara

dopolnitelno obezbeduvawe od svoite komitenti.

Politiki i proceduri Po izvr[enata klasifikacija na izloènosta na krediten rizik na poedine~na

osnova, Bankata vr[i ispravka na vrednosta na aktivnite bilansni i vonbilasni

pobaruvawa preku utvrduvawe na sega[na vrednost na idnite pari~ni tekovi koi ]e

nastanat vrz osnova na tie pobaruvawa.

Iznosot na ispravkata na vrednost za aktivnite bilansni pobaruvawa na poedine~na

osnova se utvrduva kako razlika pome\u smetkovodstvenata vrednost na bilansnite

pobaruvawa i sega[nata vrednost na procenetite nadomestlivi iznosi (isklu~uvaj]i

gi idnite zagubi po osnov na kreditot). Sega[nata vrednost na aktivnite bilansni

pobaruvawa se dobiva so diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi po tie

pobaruvawa so upotreba na efektivna kamatna stapka utvrdena vrz osnova na

dogovorot.

Efektivnata kamatna stapka e kamatna stapka so ~ija primena sega[nata vrednost na

site idni pari~ni prilivi se izedna~uva so sega[nata vrednost na site idni

pari~ni odlivi. Pri presmetka na efektivnata kamatna stapka Bankata:

Gi zema predvid site idni pari~ni tekovi (prilivi i odlivi) koi se o~ekuva deka ]e nastanat soglasno dogovorenite uslovi;

Gi zema predvid i site plateni i/ ili naplateni provizii i nadomesti koi pretstavuvaat sostaven del od efektivnata kamatna stapka na pobaruvaweto;

Ne gi zema predvid proviziite i nadomestite za vloùvawe na depozit kako obezbeduvawe za pobaruvaweto;

Ne gi zema predvid idnite zagubi poradi krediten rizik od pobaruvaweto.

Za potrebite za diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi se upotrebuva

efektivna kamatna stapka na godi[na osnova.

Dokolku poradi finansiski pote[kotii na klientot, Bankata odobri izmena na

uslovite na kreditirawe, vo pogled na visinata na kamatata i periodite na otplata

na obvrskite na klienti, za diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi se

upotrebuva efektivnata kamatna stapka, vaè~ka pred izmenite na uslovite na

kreditirawe.



Krediten rizik (prodolùva) Za diskontirawe na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi od pobaruvawa so promenliva

kamatna stapka, Bankata ja primenuva efektivnata kamatna stapka, soglasno

dogovorot, vaè~ka na denot na utvrduvawe na sega[nata vrednost na o~ekuvanite

pari~ni tekovi.

Vo ovie slu~ai, efektivnata kamatna stapka se presmetuva za celiot period na

va`nost na dogovorot (ne samo na preostanatiot period do dospevawe), so primena

na kamatna stapka, vaè~ka na denot na utvrduvawe na sega[nata vrednost na

o~ekuvanite pari~ni tekovi. Dokolku kamatna stapka na denot na utvrduvawe na

sega[nata vrednost e promeneta za pomalku od 10% vo odnos na poslednata kamatna

stapka so koja e izvr[eno diskontirawe na idnite pari~ni tekovi, Bankata moè da

ja primeni prethodnata efektivna kamatna stapka koja bila primeneta pri

utvrduvawe na sega[nata vrednost na o~ekuvanite idni pari~ni tekovi.

Bankata vr[i ispravka na vrednosta, odnosno izdvojuva posebna rezerva, vo ramkite

na slednite granici:

Od 0% do 10% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “A”.

Nad 10% do 25% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “B“.

Nad 25% do 50% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “V“.

Nad 50% do 75% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “G“.

Nad 75% do 100% od izloènosta na krediten rizik klasificirana vo kategorijata na rizik “D“.



Krediten rizik (prodolùva) A. Analiza na vkupnata izloènost na krediten rizik

Krediti na i

pobaruvawa od banki

Krediti na i pobaruvawa od drugi

komitenti

Vloùvawa vo finansiski

sredstva raspolo`livi za

proda`ba


sredstva koi se ~uvaat do

dospevawe

Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti

Pobaruvawa za provizii i nadomesti

Ostanati pobaruvawa

Vonbilansni izloènosti Vkupno

vo iljadi Denari 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Smetkovodstvena vrednost na izloènosti za koi e izdvoena ispravka na vrednosta/posebna rezerva Smetkovodstvena vrednost na poedine~no zna~ajni izloènosti, pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na poedine~na osnova

kategorija na rizik A 20,000 30,000 3,452,512 3,039,161 84,803 81,462 - - 42,836 53,400 2,133 1,822 12,137 7,911 178,686 294,362 3,793,107 3,508,118 kategorija na rizik B - - 104,512 225,176 - - - - - - 165 192 133 195 9,476 635 114,286 226,198 kategorija na rizik V - - 91,258 269,222 - - - - 1,273 1,151 318 123 1,457 1,416 261 8,090 94,567 280,002 kategorija na rizik G - - 105,261 62,470 156 156 - - - - 334 208 2,259 2,343 384 - 108,394 65,177 kategorija na rizik D - - 336,298 319,401 72,691 75,787 - - - - 2,921 1,917 71,833 68,504 - 29 483,743 465,638

20,000 30,000 4,089,841 3,915,430 157,650 157,405 - - 44,109 54,551 5,871 4,262 87,819 80,369 188,807 303,116 4,594,097 4,545,133 (Ispravka na vrednosta i posebna rezerva na poedine~na osnova) 200 300 455,357 426,145 73,619 76,681 - - 1,065 1,110 3,243 2,070 67,668 64,334 7,052 5,035 608,204 575,675 Smetkovodstvena vrednost na poedine~no zna~ajni izloènosti, namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na poedine~na osnova 19,800 29,700 3,634,484 3,489,285 84,031 80,724 - - 43,044 53,441 2,628 2,192 20,151 16,035 181,755 298,081 3,985,893 3,969,458 Smetkovodstvena vrednost na izloènosti koi se ocenuvaat na grupna osnova, pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na grupna osnova



Krediten rizik (prodolùva) Analiza na vkupnata izloènost na krediten rizik (prodolùva)

vo iljadi Denari

Krediti na i pobaruvawa od

banki Krediti na i

pobaruvawa od drugi komitenti



proda`ba



dospevawe

Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 poedine~no nezna~ajni izloènosti (portfolio na mali krediti) - - - - - - - - - - - - - - - - - - poedine~no zna~ajni izloènosti koi ne se o[teteni na poedine~na osnova - - - - - - - - - - - - - - - - - - (Ispravka na vrednosta i posebna rezerva na grupna osnova) - - - - - - - - - - - - - - - - - - Smetkovodstvena vrednost na izloènosti koi se ocenuvaat na grupna osnova, namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva na grupna osnova - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Smetkovodstvena vrednost na izloènosti za koi ne e izdvoena ispravka na vrednosta/posebna rezerva dostasani pobaruvawa Starosna struktura na dostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta do 30 dena - - - - - - - - - - - - - - - - - - Smetkovodstvena vrednost na dostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta - - - - - - - - - - - - - - - - - -



Krediten rizik (prodolùva) Analiza na vkupnata izloènost na krediten rizik (prodolùva)

vo iljadi Denari


banki Krediti na i




proda`ba

Vloùvawa vo

finansiski sredstva

koi se ~uvaat do

dospevawe Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti Pobaruvawa

za provizii i nadomesti

Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 nedostasani pobaruvawa restrukturirani pobaruvawa - - - - - - - - - - - - - - - - - - ostanati pobaruvawa - - 43,711 50,665 1,058,091 698,131 - - 427,848 249,274 536 205 5 - 437,503 342,839 1,967,694 1,341,114 Smetkovodstvena vrednost na nedostasani pobaruvawa za koi nema izdvoeno ispravka na vrednosta/posebna rezerva - - 43,711 50,665 1,058,091 698,131 - - 427,848 249,274 536 205 5 - 437,503 342,839 1,967,694 1,341,114 Vkupna smetkovodstvena vrednost na pobaruvawa so krediten rizik pred ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva 20,000 30,000 4,133,552 3,966,095 1,215,741 855,536 - - 471,957 303,825 6,407 4,467 87,824 80,369 626,310 645,955 6,561,791 5,886,247 (Vkupna ispravka na vrednosta i posebna rezerva) 200 300 455,357 426,145 73,619 76,681 - - 1,065 1,110 3,243 2,070 67,668 64,334 7,052 5,035 608,204 575,675 Vkupna smetkovodstvena vrednost na pobaruvawa so krediten rizik namalena za ispravkata na vrednosta i posebnata rezerva 19,800 29,700 3,678,195 3,539,950 1,142,122 778,855 - - 470,892 302,715 3,164 2,397 20,156 16,035 619,258 640,920 5,953,587 5,310,572



Krediten rizik (prodolùva) B. Vrednost na obezbeduvaweto (objektivna vrednost) zemena za za[tita na kreditniot rizik

vo iljadi Denari


banki Krediti na i



sredstva raspolo`livi

za proda`ba



dospevawe Pari~ni sredstva

i pari~ni ekvivalenti

Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na poedine~na osnova Prvoklasni instrumenti za obezebeduvawe: pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo Bankata) - - 118,988 135,110 - - - - - - 1,848 3,547 35,600 21,212 156,436 159,869 Dràvni hartii od vrednost - - - - - - - - - - - - - - - - Dràvni bezuslovni garancii - - - - - - - - - - - - - - - - bankarski garancii - - - - - - - - - - - - - - - - Garancii od dru[tva za osiguruvawe i polisi za osiguruvawe - - - - - - - - - - - - - - - - Korporativni garancii (osven bankarski i od dru[tva za osiguruvawe) - - - - - - - - - - - - - - - - Garancii od fizi~ki lica - - 3,967,371 3,234,169 - - - - - - 54,835 38,630 484,288 248,282 4,506,494 3,521,081 Zalog na nedvièn imot imot za sopstvena upotreba (stanovi, ku]i) - - 2,429,290 1,908,687 - - - - - - 134,505 103,715 179,687 155,911 2,743,482 2,168,313 imot za vr[ewe dejnost - - 5,008,621 4,054,353 - - - - - - 448,032 180,726 726,757 418,563 6,183,410 4,653,642 Zalog na podvièn imot - - 1,220,310 1,360,212 - - - - - - 18,149 33,171 54,533 56,658 1,292,992 1,450,041 Ostanati vidovi na obezbeduvawe - - 187,811 312,878 - - - - - - 20,654 9,808 9,842 39,335 218,307 362,021 Vkupna vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja [to se ocenuva za o[tetuvawe na poedine~na osnova

-

- 12,932,391 11,005,409 - - - - - - 678,023 369,597 1,490,707 939,961 15,101,121 12,314,967



Krediten rizik (prodolùva) B. Vrednost na obezbeduvaweto (objektivna vrednost) zemena za za[tita na kreditniot rizik (prodolùva)

vo iljadi Denari


banki Krediti na i




proda`ba



dospevawe Pari~ni sredstva

i pari~ni ekvivalenti

Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja[to se ocenuva za o[tetuvawe na grupna osnova Prvoklasni instrumenti za obezebeduvawe pari~ni depoziti (vo depo i/ili ograni~eni na smetki vo Bankata) - - - - - - - - - - - - - - - - Dràvni hartii od vrednost - - - - - - - - - - - - - - - - Dràvni bezuslovni garancii - - - - - - - - - - - - - - - - bankarski garancii - - - - - - - - - - - - - - - - Garancii od dru[tva za osiguruvawe i polisi za osiguruvawe - - - - - - - - - - - - - - - - Korporativni garancii (osven bankarski i od dru[tva za osiguruvawe) - - - - - - - - - - - - - - - - Garancii od fizi~ki lica - - - - - - - - - - - - - - - - Zalog na nedvièn imot - - - - - - - - - - - - - - - - Imot za sopstvena upotreba (stanovi, ku]i) - - - - - - - - - - - - - - - - Imot za vr[ewe dejnost - - - - - - - - - - - - - - - - Zalog na podvièn imot - - - - - - - - - - - - - - - - Ostanati vidovi na obezbeduvawe - - - - - - - - - - - - - - - - Vkupna vrednost na obezbeduvaweto na kreditnata izloènost koja [to se ocenuva za o[tetuvawe na grupna osnova - - - - - - - - - - - - - - - -

TTK Banka AD, Skopje Bele[ki kon finansiskite izve[tai (prodolùva) Upravuvawe so rizici (prodolùva)

37

Krediten rizik (prodolùva) V. Koncentracija na kreditniot rizik po sektori i dejnosti Slednata tabela dava pregled na izloènosta na Bankata na krediten rizik spored evidentiranite iznosi, kategorizirani po

industriski sektori so sostojba na 31 dekemvri 2011 i 2010 godina:

vo iljadi Denari Krediti na i

pobaruvawa od banki


drugi komitenti



proda`ba



dospevawe

Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Nerezidenti - - - - - - - - - - - - - - - - - - Zemjodelstvo, [umarstvo i ribarstvo - - 78,564 117,272 - - - - - - 9 4 - 32 9,053 11,762 87,626 129,070 Rudarstvo i vadewe na kamen - - 6,606 7,770 - - - - - - - - - - 4,026 245 10,632 8,015 Prehrambena industrija - - 42,292 78,705 - - - - - - 20 7 757 27 4,311 20,848 47,380 99,587 Tekstilna industrija i proizvodstvo na obleka i obuvki - - 139,660 206,695 - - - - - - 96 250 5,711 5,878 13,901 21,272 159,368 234,095 Hemiska industrija, proizvodstvo na grade`ni materijali, proizvodstvo i prerabotka na goriva, farmacevtska industrija - - 56,713 33,121 - - - - - - 21 3 60 140 2,938 1,705 59,732 34,969 Proizvodstvo na metali, ma[ini, alati i oprema - - 132,750 175,625 21,357 21,357 - - - - 201 23 31 24 32,007 15,344 186,346 212,373 Ostanata prerabotuva~ka industrija - - 174,612 140,551 - - - - - - 36 76 146 119 6,164 17,834 180,958 158,580 Snabduvawe so elektri~na energija, gas, parea i klimatizacija - - - - - - - - - - 5 - - - - - 5 - Snabduvawe so voda, otstranuvawe na otpadni vodi, upravuvawe so otpad i dejnosti za sanacija na okolinata - - 3,017 4,438 - - - - - - - - - - - - 3,017 4,438 Grade`ni[tvo - - 344,573 260,957 - - - - - - 480 94 178 195 69,704 93,687 414,935 354,933



Krediten rizik (prodolùva) V. Koncentracija na kreditniot rizik po sektori i dejnosti (prodolùva)

vo iljadi Denari


banki Krediti na i




proda`ba

Vloùvawa vo

finansiski sredstva koi se ~uvaat do

dospevawe Pari~ni sredstva i

pari~ni ekvivalenti


Ostanati pobaruvawa


2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 2011 2010 Trgovija na golemo i trgovija na malo; popravka na motorni vozila i motorcikli - - 934,855 826,402 76 76 - - - - 452 251 883 347 143,940 98,934 1,080,206 926,010 Transport i skladirawe - - 205,191 156,576 - - - - - - 208 64 130 147 182,772 176,912 388,301 333,699 Objekti za smestuvawe i servisni dejnosti so hrana - - 29,202 31,924 - - - - - - 6 28 1,560 23 2,104 1,988 32,872 33,963 Informacii i komunikacii - - 6,954 17,616 - - - - - - 1 0 1 16 14 170 6,970 17,802 Finansiski dejnosti i dejnosti na osiguruvawe 19,800 29,700 2,339 2,143 1,060,954 698,082 - - 470,892 302,715 532 384 9,096 8,063 184 271 1,563,797 1,041,358 Dejnosti vo vrska so nedvièn imot - - 4,840 5,229 - - - - - - - - - - 1 15 4,841 5,244 Stru~ni, nau~ni i tehni~ki dejnosti - - 59,905 42,666 - - - - - - 12 5 2 97 460 2,376 60,379 45,144 Administrativni i pomo[ni uslu`ni dejnosti - - 55,965 115,407 - - - - - - 11 11 4 169 8,285 9,856 64,265 125,443 Javna uprava i odbrana; zadolìtelno socijalno osiguruvawe - - - - 59,735 59,340 - - - - 90 24 - - - - 59,825 59,364 Obrazovanie - - 8,261 7,904 - - - - - - 3 - - - 663 3,631 8,927 11,535 Dejnosti na zdravstvena i socijalna za[tita - - 80,726 82,784 - - - - - - 95 1 85 57 679 5,870 81,585 88,712 Umetnost, zabava i rekreacija - - 6,323 3,908 - - - - - - 1 551 - 9 - 17,989 6,324 22,457 Drugi uslu`ni dejnosti - - 54,365 76,710 - - - - - - 139 2 1 2 10,955 173 65,460 76,887 Dejnosti na doma]instvata kako rabotodava~i; dejnosti na doma]instvata koi proizveduvaat raznovidna stoka i vr[at razli~ni uslugi za sopstveni potrebi - - - - - - - - - - - - - - - - - -

Documents

31 dekemvri 2011 godina - MSE PONUDA...Skopje ("Bankata") sostaveni od Bilans na sostojba na den 31 dekemvri 2011 i Bilans na uspeh, Izve[taj za seopfatna dobivka, Izve[taj za promenite