3D RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL

I

Fakulteta za strojništvo

3D RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE

OBLAČIL

Diplomsko delo

Študent(ka): Nataša Košir

Študijski program: Visokošolski strokovni študijski program

Tekstilstvo

Smer: Konfekcijska tehnologija

Mentor: Izr.prof.dr. Zoran STJEPANOVIČ

Somentorica: Doc.dr. Andreja RUDOLF

Maribor, september 2013

II

III

I Z J A V A

Podpisana Nataša Košir izjavljam, da:

je bilo predloženo diplomsko delo opravljeno samostojno pod mentorstvom

izr.prof.dr. Zorana STJEPANOVIČA in somentorstvom doc.dr. Andreje RUDOLF ;

predloženo diplomsko delo v celoti ali v delih ni bilo predloženo za pridobitev

kakršnekoli izobrazbe na drugi fakulteti ali univerzi;

soglašam z javno dostopnostjo diplomskega dela v Knjižnici tehniških fakultet

Univerze v Mariboru.

Maribor, __________________ Podpis: ___________________________

IV

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju izr.prof.dr. Zoranu

STJEPANOVIČU in somentorici doc.dr. Andreji

RUDOLF za pomoč in vodenje pri opravljanju

diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi fantu Nejcu, ki

me je med študijem podpiral.

Posebna zahvala velja staršem in teti Betki, ki so mi

omogočili študij.

V

3D RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL

Ključne besede: 3D konstruiranje, 2D konstruiranje, konstrukcija oblačil, računalniško

konstruiranje, OptiTex, telesni skener

UDK: 687.016:004.896(043.2)

POVZETEK

Dandanes, ko je napredek tehnologije na vrhuncu, se tudi v tekstilni industriji srečujemo z

naprednimi tehnologijami, ki poenostavljajo izdelavo oblačil in manjšajo stroške oblačil. V

diplomski nalogi smo raziskali prednosti in slabosti programske opreme Optitex 3D

Flattening. Ta programska oprema nudi možnost konstruiranja krojev oblačil na 3D

parametričnem modelu telesa.

V uvodnem delu diplomske naloge so predstavljeni programi, ki se ukvarjajo s 3D

konstruiranjem, podane so osnove 2D in 3D konstruiranja krojev oblačil, zajete in

predstavljene so lastnosti takšnega konstruiranja.

V praktičnem delu je prikazan potek 3D konstruiranja krojev nedrca, majice in korzeta na 3D

parametričnem modelu telesa. Prednost takšnega konstruiranja je predvsem v hitrosti, s

katero lahko določeno oblačilo skonstruiramo in lahko pridemo do realnega pogleda na

oblačilo še preden oblačilo sešijemo. Slabost 3D konstruiranja krojev oblačil z modulom 3D

Flattening je, da ni mogoče konstruirati ohlapnih oblačil, ampak samo oblačila, ki se tesno

prilegajo telesu oz. 3D parametričnem modelu telesa. 3D konstruiranje krojev oblačil je bilo

oteženo na težko dostopnih področjih modela telesa, npr. pod roko, čeprav program omogoča

povečavo in vrtenje modela okrog določene točke. S tem programom konstruirani krojni deli

nimajo lepih ravnih linij, zato je potrebno veliko popravkov teh linij. Ta težava se lahko

odpravi z izurjenostjo konstruktorja. Programska oprema OptiTex nudi hiter vpogled v videz

oblačila še pred njegovo izdelavo, to pa nam omogoča hitro popravljanje morebitnih napak in

zmanjša stroške izdelave oblačil.

VI

3D COMPUTER-AIDED GARMENT CONSTRUCTION

Key words: 3D designing, 2D designing, designing of garment, computer designing,

OptiTex, body scanner

UDK: 687.016:004.896(043.2)

ABSTRACT

Nowadays, when technology advance is at its peak, we are also faced with advanced

technologies in the textile industry, which make the production of clothes much easier and

reduce the costs of production. In this diploma work we have studied pros and cons of the

software Optitex 3D Flattening. This software offers the possibility to design clothing patterns

on a 3D parametrical model of the body.

In the introduction of my diploma work are presented the programs that offers us 3D

designing, basics of 2D and 3D designing clothing patterns and also presented the

characteristics of such design.

In the practical part of the work there is shown the 3D design of the pattern of bra , t-shirt

and corset on a 3D parametrical model of the body. The advantage of this design lies in the

speed with which we can construct the clothing and we can get the realistic view of the

garment before sewing those patterns together.

The dissadvantage of 3D designing of the patterns with 3D Flattening module is that it is not

possible to construct a loose-fitting clothes but only clothes that fit tightly to the body or 3D

parametrical model of the body. 3D designing of clothing patterns was difficult on areas that

are hard to reach on the body, for example under the arm, eventhough the program allows us

to zoom and rotate the model arround a certain point.

Patterns that are designed with this program does not have nice straight lines, so it takes a lot

of corrections of these lines. This problem can be fixed with a experienced designer.

Software Optitex provides a quick insight into the appearrance of the clothing before its

construction, which allows us to quickly correct any errors and reduces the costs or garment

manufaturing.

VII

KAZALO

1 UVOD ............................................................................. - 1 -

1.1 Opis splošnega področje diplomskega dela ........................................................................ - 1 -

1.2 Opredelitev dela ................................................................................................................ - 1 -

1.3 Struktura diplomskega dela ............................................................................................... - 2 -

2 RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL ........... - 3 -

2.1 2D računalniško konstruiranje oblačil ................................................................................ - 4 -

2.1.1 Optitex.................................................................................................................... - 5 -

2.1.2 Browzwear .............................................................................................................. - 7 -

2.1.3 AssystBullmer ......................................................................................................... - 8 -

2.1.4 Lectra ..................................................................................................................... - 8 -

2.2 Virtualno prototipiranje oblačil .......................................................................................... - 9 -

2.2.1 3D parametrični model telesa ................................................................................- 11 -

2.2.1.1 3D telesni skener ...............................................................................................- 12 -

2.2.2 2D krojni deli in določanje šivnih linij za virtualno šivanje in drapiranje oblačil .......- 14 -

2.2.3 Virtualno šivanje in drapiranje oblačil ....................................................................- 15 -

2.3 3D RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL ..................................................................- 17 -

2.3.1 3D konstruiranje oblačil s programom OptiTex 3D Flattening .................................- 18 -

2.4 Priporočena računalniška strojna oprema.........................................................................- 22 -

3 PRAKTIČNI DEL .......................................................... - 23 -

3.1 Konstrukcijske skice modelov oblačil ................................................................................- 23 -

3.2 3D konstruiranje modelov oblačil .....................................................................................- 25 -

4 REZULTATI Z DISKUSIJO ........................................... - 31 -

4.1 KORZET ............................................................................................................................- 31 -

4.2 NEDRC ..............................................................................................................................- 37 -

4.3 MAJICA.............................................................................................................................- 40 -

4.4 PREDNOSTI, SLABOSTI IN POMANJKLJIVOSTI 3D KONSTRUIRANJA Z MODULOM 3D

FLATTENING ..............................................................................................................................- 44 -

5 SKLEP ......................................................................... - 50 -

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV ................................... - 51 -

ŽIVLJENJEPIS .................................................................. - 53 -

VIII

KAZALO SLIK

Slika 2.1 Dvodimenzionalno računalniško konstruiranje krojnih delov - 4 -

Slika 2.2 Predstavitveno okno programa Optitex - 5 -

Slika 2.3 Delovno okno programskega paketa Optitex - 6 -

Slika 2.4 Vizualizacija oblačil s programsko opremo Browzwer - 7 -

Slika 2.5 Programsko okno AssystBullmer - 8 -

Slika 2.6 Programsko okno modula Modaris 3D Fit - 9 -

Slika 2.7 Virtualne simulacije oblačil na 3D modelu telesa - 10 -

Slika 2.8 3D parametrični model telesa Eva programskega paketa OptiTex - 11 -

Slika 2.9 Sodobni 3D telesni skener - 12 -

Slika 2.10 Točkovni oblak in 3D telesni model - 13 -

Slika 2.11 Zajemanje telesnih mer z laserskim 3D skenerjem - 13 -

Slika 2.12 2D krojni deli oblačila - 14 -

Slika 2.13 Primer šivnih linij kroja hlač na 3D modelu telesa - 15 -

Slika 2.14 Primer virtualnega šivanja oblačila - 16 -

Slika 2.15 Prikaz virtualnega šivanja - 16 -

Slika 2.16 Animacija 3D modela - 17 -

Slika 2.17 Prikaz položaja rok na 3D modelu telesa - 18 -

Slika 2.18 3D dodajanje točk in linij modela oblačila - 19 -

Slika 2.19 3D konstruirani krojni deli - 19 -

Slika 2.20 Definiranje 3D krojnih delov - 20 -

Slika 2.21 3D dodajanje kontrolnih vrezov - 20 -

Slika 2.22 3D določanje smeri teka osnovnih niti v krojnih delih - 21 -

Slika 2.23 Prikaz krojnih delov na 2D površini - 21 -

Slika 3.1 Skica nedrca - 23 -

Slika 3.2 Skica korzeta - 23 -

Slika 3.3 Skica majice - 24 -

Slika 3.4 Prilagajanje drže rok na 3D parametričnem modelu telesa - 25 -

Slika 3.5 3D konstruiranje korzeta - 26 -

Slika 3.6 Ustvarjanje 3D krojnih delov korzeta - 27 -

Slika 3.7 Dvodimenzionalni krojni deli korzeta - 27 -

Slika 3.8 3D konstruiranje majice - 28 -

../../Nataša/Desktop/DIPLOMA%20NATAŠA%20KONEC%20WORD.doc#_Toc366673305


IX

Slika 3.9 Ustvarjanje 3D krojnih delov majice - 28 -

Slika 3.10 2D krojni deli majice - 29 -

Slika 3.11 3D konstruiranje nedrca - 29 -

Slika 3.12 Ustvarjanje 3D krojnih delov nedrca - 30 -

Slika 3.13 2D krojni deli nedrca - 30 -

Slika 4.1 Konstruiranje korzeta na sprednjem delu - 31 -

Slika 4.2 Konstruiranje stranskih linij korzeta - 32 -

Slika 4.3 Konstruiranje korzeta na zadnjem delu - 32 -

Slika 4.4 Nesklenjena linija korzeta - 33 -

Slika 4.5 Opozorilo, da del korzeta ni sklenjen - 33 -

Slika 4.6 Krive linije korzeta - 34 -

Slika 4.7 Popravljene linije korzeta - 34 -

Slika 4.8 Dodajanje kontrolnih vrezov krojnim delom korzeta - 35 -

Slika 4.9 Krojni del korzeta ni sklenjen - 35 -

Slika 4.10 Opozorilo, da ni mogoče ustvariti krojnega dela korzeta - 35 -

Slika 4.11 Krojni deli korzeta na 3D površini - 36 -

Slika 4.12 Krojni deli korzeta na 2D površini - 36 -

Slika 4.13 Konstrukcija sprednjega dela nedrca - 37 -

Slika 4.14 Konstrukcija zadnjega dela nedrca - 37 -

Slika 4.15 Konstrukcija naramnic nedrca - 38 -

Slika 4.16 Neravne linije nedrca - 38 -

Slika 4.17 Popravljene linije nedrca - 39 -

Slika 4.18 Izrisani krojni deli nedrca na 3D površini - 39 -

Slika 4.19 Prikaz krojnih delov nedrca - 40 -

Slika 4.20 Konstrukcija majice spredaj - 41 -

Slika 4.21 Stranski šivi majice - 41 -

Slika 4.22 Konstrukcija zadnjega dela majice - 42 -

Slika 4.23 Neravne linije majice - 42 -

Slika 4.24 Popravljene linije majice - 43 -

Slika 4.25 Ustvarjanje krojnih delov majice - 43 -

Slika 4.26 Prikaz krojnih delov majice na 2D površini - 44 -

Slika 4.27 Gumb za zrcaljenje krojnih delov - 44 -

Slika 4.28 Polovica krojnega dela - 45 -

Slika 4.29 Zrcaljeni krojni deli - 45 -



X

Slika 4.30 Krojni deli konstruirani po klasičnem načinu - 46 -

Slika 4.31 Krojni deli po 3D konstrukciji - 46 -

Slika 4.32 Krojni deli nedrca po klasičnem načinu - 47 -

Slika 4.33 Krojni deli nedrca s 3D konstruiranjem - 47 -

Slika 4.34 Ni mogoče ustvariti točke izven modela - 48 -

Slika 4.35 Opozorilo - 48 -

Slika 4.36 Poročilo o napaki - 49 -

Slika 4.37 Težko dostopno področje pod roko - 49 -

XI

UPORABLJENE KRATICE

CAD - Computer Aided Design

PDS - Pattern Design System

CAM - Computer Aided Manufacturing

3D - tridimenzionalno

2D - dvodimenzionalno

RAM - Random Access Memories

VRAM - Video Random Access Memory

USB - Universal Serial Bus

Univerza v Mariboru – Fakulteta za strojništvo Diplomsko delo

- 1 -

1 UVOD

1.1 Opis splošnega področje diplomskega dela

V procesu 3D konstruiranja krojev so krojni deli izdelani na podlagi 3D forme telesa. 3D

konstruiranje krojev oblačil se lahko izvaja (a) s tradicionalnim ročnim načinom drapiranja,

kjer 3D formo telesa predstavlja krojaška lutka ali (b) s pomočjo računalniških sistemov za

3D prototipiranje tekstilnih izdelkov, kjer 3D formo telesa predstavlja parametričen model

telesa ali pa skenirano človeško telo [12]. V koraku z razvojem novih računalniških tehnologij

in programov je tudi podjetje OptiTex, ki je pred nedavnim predstavilo nov program za 3D

računalniško konstruiranje krojev oblačil. Večina obstoječih računalniški programov za 3D

konstruiranje oblačil omogoča konstruiranje tesno prilegajočih se oblačil na telo. Zato je bil

namen diplomskega dela raziskati možnosti tridimenzionalnega konstruiranja s programom

3D Flattening podjetja OptiTex.

1.2 Opredelitev dela

Diplomsko delo obravnava tridimenzionalno (3D) konstruiranje in avtomatsko generiranje 3D

krojev v dvodimenzionalne (2D) krojne dele s programsko opremo OptiTex s pomočjo orodja

3D Flattening za tridimenzionalno konstruiranje krojev. Raziskane so možnosti

tridimenzionalnega konstruiranja različnih zgornjih delov ženskih oblačil na parametričnem

modelu telesa ter podane prednosti in slabosti 3D konstruiranja z orodjem 3D Flattening.

Izhajali smo iz predpostavke, da tovrstna programska oprema nudi možnost konstruiranja

oblačil, ki se tesno prilegajo telesu. Zato smo se v praktičnem delu diplomskega dela

osredotočili na 3D konstruiranje zgornjih delov ženskih oblačil, kot so majice, korzeti in

nedrci s ciljem, da ugotovimo prednosti, slabosti in pomanjkljivosti 3D konstruiranja oblačil s

to programsko opremo.


- 2 -

1.3 Struktura diplomskega dela

V teoretičnem delu so podane osnove 3D konstruiranja oblačil, razlike med 2D in 3D

konstruiranjem oblačil. Opisani in našteti so programi, ki se ukvarjajo s konstrukcijo oblačil.

Zajete so lastnosti virtualnega šivanja in drapiranja oblačil, opisano je 3D konstruiranje

oblačil s programom OptiTex 3D Flattening in priporočena programska oprema za ta

program.

V praktičnem delo smo se osredotočili na 3D konstruiranje nedrca, majice in korzeta na 3D

parametričnem modelu telesa. Opisan je način dela s programom OptiTex 3D Flattening.

V rezultatih z diskusijo so predstavljeni konstruirani modeli nedrca, majice in korzeta.

Slikovno in opisno so prikazane težave, s katerimi smo se srečevali pri 3D konstruiranju

krojev. Prikazane in opisane so slabosti, pomanjkljivosti ter prednosti takšnega konstruiranja.

Diplomsko delo obsega še zaključek in navedbo uporabljenih virov.


- 3 -

2 RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL

Modernizacija na področju konstruiranja, modeliranja in gradiranja krojev oblačil in izdelave

krojnih slik s pomočjo računalniške programske opreme je eksistenčnega značaja za vsako

oblačilno proizvodnjo. Njen namen je predvsem zamenjati klasičen način izdelave krojev in

krojnih slik ter na ta način avtomatizirati tehnološko pripravo dela, ki nam nudi izredno

možnost, da usmerimo proizvodnjo v popolnost tako, da jo povečujemo ne le v količinskem,

ampak vse bolj v kakovostnem pogledu [3].

Prednosti posodobljenega načina dela so [3]:

priprava kolekcije je hitra in pregledna,

izdelava krojev je natančna in vodi v interno standardizacijo,

ročno gradiranje krojev odpade, saj računalnik opravi v kratkem času in kakovostno

želen razpon velikostnih številk,

sestavljanje krojne slike je hitrejše in zahteva manjše število izurjenih delavcev,

prihranek materiala je znatno večji, kot pri klasičnem postopku izdelave krojne slike in

ga je možno ob dobro zloženi krojni sliki matematično kontrolirati in

če ob tem uvedemo še optimiranje razreza krojne slike glede na delovni nalog, je možno

stroške znatno zmanjšati.

Za uvajanje sistema za računalniško konstruiranje v proces izdelave oblačil obstaja več

vzrokov:

izboljšana kakovost konstruiranja,

izboljšano komuniciranje in

priprava podatkov za proizvodnjo [3].


- 4 -

2.1 2D računalniško konstruiranje oblačil

Dvodimenzionalno konstruiranje krojev oblačil se lahko izvede ročno ali s pomočjo

računalniške programske opreme. Tedaj govorimo o 2D računalniškem konstruiranju krojev

oblačil, slika 2.1. Potek konstruiranja je v obeh primerih podoben, vendar pa računalniški

programi omogočajo natančnejše konstruiranje krojev in enostavnejši način shranjevanja

krojnih delov.

Na trgu je več ponudnikov takšne CAD (Computer Aided Design) programske opreme.

Najpomembnejši so Optitex, Lectra, Gerber, Assyst/Bullmer in Browzwear [8].

V nadaljevanju so na kratko predstavljeni osnovni podatki vodilnih proizvajalcev programske

opreme za podporo področij oblikovanja in konstruiranja v oblačilni industriji.

Slika 2.1 Dvodimenzionalno računalniško konstruiranje krojnih delov


- 5 -

2.1.1 Optitex

Podjetje OptiTex je proizvajalec CAD/CAM opreme za oblačilno industrijo. OptiTex PDS je

kratica za programsko opremo Pattern Design System, slika 2.2. Njihova programska oprema

temelji na operacijskem sistemu Microsoft Windows in je namenjena digitaliziranju,

konstruiranju in modeliranju krojnih delov, gradiranju, izdelavi krojnih slik, avtomatski

izdelavi krojnih slik in pripravi za razrez krojnih slik ter 3D prikazu oblačil [8].

OptiTex 3D omogoča simulacijo prototipov oblačil na različnih postavah in velikostih teles.

Model parametričnega manekena dovoljuje interaktivne spremembe telesnih mer. Tako je

mogoče opazovati izgled oblačila za različne velikostne številke [2].

Slika 2.2 Predstavitveno okno programa Optitex

Optitex je vodilni ponudnik 3D in 2D CAD/CAM programskih rešitev za oblačilno in

avtomobilsko industrijo, letalsko in pohištveno industrijo. Optitexovo 3D orodje omogoča 3D


- 6 -

simulacije oblačil in realne simulacije tekstur in vzorcev materialov. To omogoča

oblikovalcem in konstrukterjem, da ustvarjajo, popravijo in prilagodijo modele oblačil, še

preden morebiti skrojijo in sešijejo vzorčne modele. 3D simulacija upošteva fizikalne in

mehanske lastnosti tekstilnega materiala: ploskovno maso, debelino, upogibno in strižno

togost, trenje; programski modul je natančen, hiter in enostaven za uporabo.

Optitex uporablja več kot 27.000 podjetij po vsem svetu, vključno z nekaterimi pomembnimi

avtomobilskimi proizvajalci, npr. Audi, BMW, Porsche in Toyota. V modni industriji ga med

drugimi uporabljajo: Patagonia, Cherokee Uniforms, Coach Leather, Oxford Industries - Li &

Fung, Target Corporation, Kohl’s, Chico’s, Perry Ellis, Tommy Hilfiger, The Marena Group

[2]. Slika 2.3. prikazuje delovno okno programskega paketa Optitex za konstruiranje in

simulacijo oblačil. Na levi strani so prikazani konstruirani krojni deli hlač, majice in jope,

medtem ko na desni strani okna vidimo simulacijo kompleta oblačil.

Slika 2.3 Delovno okno programskega paketa Optitex


- 7 -

2.1.2 Browzwear

Podjetje Browzwear je bilo ustanovljeno leta 2000 ob podpori investitorjev iz tekstilne

industrije in visoko tehnoloških podjetij ter ekonomskih svetovalcev. Podjetje Browzwear se

ponaša z napredno programsko opremo za virtualno simulacijo oblačil. Njihovi vodilni

izdelki, VStitcher ™, VStyler ™ in CME ™, so priznani kot najboljše aplikacije za 3D

vizualizacijo in oblikovanje tekstilij in oblačil.

Programska oprema omogoča oblikovanje virtualnega modela glede na starost, barvo kože,

držo in obliko telesa z ozirom na podrobne meritve telesnih mer ter virtualno simulacijo vseh

vrst oblačil, slika 2.4. Računalniško prototipiranje oblačil omogoča celoten proces načrtovanja

izdelave oblačil, ki je hitrejši, interaktiven in stroškovno učinkovit. Omogoča trženje novih

kolekcij oblačil v privlačnih virtualnih katalogih že tedaj, ko so oblačila še v fizičnem

nastajanju, kar nudi pospešen življenjski cikel proizvodov [11].

Slika 2.4 Vizualizacija oblačil s programsko opremo Browzwear


- 8 -

2.1.3 AssystBullmer

Podjetje AssystBullmer je bilo ustanovljeno leta 1985. Ima več kot 7000 uporabnikov po

vsem svetu. Njihovi programski paketi omogočajo konstruiranje, modeliranje in gradiranje

krojev oblačil, avtomatsko krojenje krojev in virtualno simulacijo oblačil na parametričnih

modelih teles. Slika 2.5. prikazuje programsko okno AssystBullmer [12].

Slika 2.5 Programsko okno AssystBullmer

2.1.4 Lectra

Podjetje Lectra je prav tako eno izmed vodilnih v svetu, ki nudi intergrirane tehnološke

rešitve s programsko CAD/CAM opremo. Ponaša se z modulom Modaris 3D Fit za virtualno

prototipiranje oblačil, slika 2.6. S pomočjo 3D prototipiranja se zmanjša razvojni čas in

stroški proizvodnje, saj se zmanjša število fizičnih prototipov, prilagajanje krojev in


- 9 -

potrjevanje modelov oblačil. Tako je poenostavljeno sodelovanje in sprejemanje odločitev

vseh, ki sodelujejo v procesu nastajanja oblačil [13].

Slika 2.6 Programsko okno modula Modaris 3D Fit

2.2 Virtualno prototipiranje oblačil

Tradicionalno modno oblikovanje vključuje izdatno delo modnih oblikovalcev in

konstruktorjev krojev oblačil, ki ustvarjajo oblačila in njihove kroje, nato pa jih pomerjajo na

manekenih, da bi dosegli njihovo ustrezno prileganje in drapiranje. Njihova kreativnost je pri

takšnem delu lahko omejena zaradi daljšega časa, ki je potreben za ustvarjanje prototipov

oblačil. Virtualna simulacija prototipov oblačil je modnim oblikovalcem v pomoč, ne samo

zaradi hitrosti dela, ampak tudi v tem, da prikažejo svoje stvaritve v visoko kvalitetni

simulaciji na 3D modelih teles [6], slika 2.7.


- 10 -

Slika 2.7 Virtualne simulacije oblačil na 3D modelu telesa

Simulacija oblačil, ki se je začela v poznih osemdesetih letih 20. stoletja z zelo preprostimi

modeli [14], [15], se je izpopolnjevala z naraščajočim razvojem računalniške opreme in

orodij ter z razvojem specifičnih tehnologij za simulacijo, kar je vodilo do impresivnih

aplikacij, ne samo na področju simulacije virtualnega sveta, ampak tudi kot oblikovalsko

orodje za oblačilno in modno industrijo.

Na področju računalniške grafike so se prve aplikacije mehanske simulacije tkanine pojavile

leta 1987 [16] v obliki sistema simulacije, ki se je opiral na Langrangejeve enačbe gibanja in

elastične površinske energije. To je omogočalo simulacijo tkanine preprostih krojev, kot je na

primer natančna simulacija zastave ali pa drapiranje pravokotne tkanine. Prve prave

simulacije oblačil so se začele pojavljati leta 1990 in so upoštevale interakcije tekstilije med

oblačilom in telesom. Od tedaj so se raziskave usmerile v optimiranje natančnosti in

učinkovitosti metod za simuliranje obnašanja oblačila, kot odnosa med tekstilijo in telesom

[6].

Virtualno prototipranje oblačil poteka na naslednji način:

oblikovanje 3D parametričnega modela telesa,

določanje šivnih linij krojnim delom oblačila,

določanje fizikalnih in mehanskih lastnosti tekstilije za prototipiranje oblačila,

določanje položaja krojnih delov glede na 3D model telesa in njihovo nameščanje in


- 11 -

virtualno šivanje krojnih delov in drapiranje oblačila.

2.2.1 3D parametrični model telesa

3D parametrični model telesa lahko dobimo s skeniranjem človeškega telesa ali uporabimo že

obstoječe 3D modele teles programskih paketov za simulacijo oblačil.

3D model telesa je geometrijski model telesa in je 3D skupina točk, ki se transformira v

mrežo poligonov, ki opisujejo površino telesa in definirajo njeno obliko. Parametrični model

telesa ali parametriziran model telesa predstavlja temelj za oblikovanje in konstruiranje krojev

oblačil [1], slika 2.8.

Slika 2.8 3D parametrični model telesa Eva programskega paketa OptiTex


- 12 -

2.2.1.1 3D telesni skener

Najpomembnejši element v verigi procesa industrijske proizvodnje oblačil predstavlja razvoj

3D modela človeka in programske opreme za določanje antropometričnih telesnih mer. 3D

telesni skenerji so kompleksni optični sistemi, ki omogočajo pridobivanje informacij o obliki

in površini človeškega telesa, slika 2.9. Pri tem se uporablja laser ali strukturirana bela

svetloba in CCD (ang. Charge – Coupled Device) kamere.

3D telesni skener digitalizira obliko telesa in jo shranjuje kot tridimenzionalno skupino točk

(t.i. točkovni oblak – angl.: point cloud), slika 2.10. Zajete točke telesa predstavljajo natančen

posnetek skeniranega predmeta ali telesa, ki ga je možno pogledati iz različnih kotov,

obračati, večati ali manjšati, in služi kot osnova za računalniško določanje antropometričnih

telesnih mer. Obstoječi 3D skenerji različnih proizvajalcev se med seboj razlikujejo glede na

natančnost, število kamer in področij snemanja ter vrsto uporabljene svetlobe.

Slika 2.9 Sodobni 3D telesni skener


- 13 -

Slika 2.10 Točkovni oblak in 3D telesni model

Digitaliziranje z uporabo 3D telesnega skenerja se lahko izvede v zelo kratkem času, traja

okrog 10 sekund in tudi manj, odvisno od vrste skeniranja. Tipična ločljivost sodobnih 3D

telesnih skenerjev je 1mm v horizontalni smeri in 2mm v vertikalni smeri. Vsaka kamera

izvaja snemanje po delih telesa, podatki pa se shranijo v računalnik. Posamezni deli telesa so

združeni v eno 3D skupino točk, ki opisuje obliko telesa [1]. Slika 2.11. prikazuje lasersko

skeniranje.

Slika 2.11 Zajemanje telesnih mer z laserskim 3D skenerjem


- 14 -

Uporaba 3D telesnega skeniranja je skoraj neomejena. To tehnologijo lahko uporabimo na

naslednjih področjih:

razvoj po meri narejenih oblačil,

razvoj standardnih oblačil,

3D razvoj proizvodov, kot so avtomobilski sedeži in drugi tekstilni izdelki,

analiza oblike telesa,

animacije in grafika,

podpora zagotavljanja zdravja s fitnesom in

medicinske aplikacije [4].

2.2.2 2D krojni deli in določanje šivnih linij za virtualno šivanje in

drapiranje oblačil

Oblačilo je sestavljeno iz več 2D krojnih delov, slika 2.12. Za potrebe virtualnega

prototipranja je model tekstilije zapisan s številnimi poligoni, ki jih lahko spojimo s šivi po

tem, ko označimo krojnim delom pripadajoče šivne linije, slika 2.13. Za tako definirane

krojne dele lahko izvedemo virtualno simulacijo šivanja in drapiranja oblačila, ki je odvisno

od fizikalno mehanskih lastnosti tekstilije.

Slika 2.12 2D krojni deli oblačila


- 15 -

Slika 2.13 Primer šivnih linij kroja hlač na 3D modelu telesa

2.2.3 Virtualno šivanje in drapiranje oblačil

Drapiranje tkanin je ena pomembnejših estetskih lastnosti videza oblačila in je

tridimenzionalni pojav, ki nastopi zaradi sile gravitacije na plosko tekstiljo ali drugi fleksibilni

ploski material, ki se povesi zaradi lastne mase [7].

Po ustrezni namestitvi krojnih delov oblačila na 3D model telesa in definiranih fizikalno

mehanskih lastnosti tekstilje, se lahko sproži mehanska simulacija, ki po šivih spoji krojne

dele, slika 2.14. Pri tem se površina tkanine deformira glede na obliko telesa.


- 16 -

Slika 2.14 Primer virtualnega šivanja oblačila

Na ekranu se virtualna obleka pojavi impresivno resnična zaradi matematičnih in fizikalnih

izračunov delujočih sil na tekstilijo v interakciji s 3D modelom telesa, ki vizualizirajo

obnašanje različnih vrst tekstilij, slika 2.15 [6].

Slika 2.15 Prikaz virtualnega šivanja


- 17 -

Programska oprema za virtualno prototipranje oblačil običajno omogoča tudi:

predogled deformacij tkanine,

predogled sile pritiska oblačila na 3D model telesa,

Določena programska oprema omogoča tudi izvajanje animacij v virtualnem okolju,

slika 2.16.

Slika 2.16 Animacija 3D modela

2.3 3D RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL

Osrednje raziskave na področju konstruiranja oblačil tečejo danes na razvoju računalniškega

tridimenzionalnega konstruiranja krojnih delov oblačil, ki se odvija neposredno na virtualnem

modelu telesa. V ta namen razvita računalniška programska oprema omogoča, da se na

virtualnem telesu konstruirani tridimenzionalni krojni deli avtomatsko pretvorijo v

dvodimenzionalne. Razvitih je več metod za računalniško tridimenzionalno konstruiranje

oblačil. Konstruiranje z njimi običajno temelji na pravilih dvodimenzionalnega konstruiranja

oblačil [9].

Proizvajalci programske opreme za konstruiranje oblačil sledijo sodobnim trendom

konstruiranja. Kot primer lahko navedemo modul 3D Flattening programskega paketa PDS, ki


- 18 -

ga je razvilo podjetje OptiTex [2]. Modul omogoča konstruiranje oblačila s pomočjo

interaktivnega konstruiranja krojnih delov na virtualnem modelu telesa. Zarisane linije so

šivne linije, ki ločijo posamezne krojne dele. Ti se nato avtomatično pretvorijo v

dvodimenzionalno obliko krojnih delov [9].

2.3.1 3D konstruiranje oblačil s programom OptiTex 3D Flattening

Za tridimenzionalno računalniško konstruiranje si moramo najprej ustrezno pripraviti 3D

model telesa. To je določanje njegovih mer in drže telesa. Ker oblačila konstruirano

neposredno na telo je dobro, da modelu telesa roke odročimo, slika 2.17. To omogoča lažje

konstruiranje linij oblačila v področju rokavnega izreza.

Slika 2.17 Prikaz položaja rok na 3D modelu telesa

Risanje šivnih linij oblačila omogoča orodje Draw Path tool . Pri tem s pomočjo levega

gumba miške na 3D modelu telesa označujemo točke, ki se avtomatično povezujejo z linijami,

slika 2.18. Med konstruiranjem lahko s pomočjo tipke F na tipkovnici močno približamo

zadnjo izrisano točko, medtem ko model telesa rotiramo s tipko Ctrl, ne da bi pri tem zapustili

orodje za risanje. Ko zaključimo s konstruiranjem krojnega dela, slika 2.19, dvokliknemo na

zadnjo izrisano točko ali pa na desni gumb miške. Na sliki 2.19. je konstruirana le polovica

krojnega dele zaradi njegove simetrije.

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/3D:Draw_Path


- 19 -

V kolikor želimo točko na liniji krojnega dela izbrisati, jo označimo z orodjem Draw Path tool

in izbrišemo s tipko Delete na tipkovnici.

Oblike linij krojnih delov lahko tudi popravimo/spremenimo s pomočjo spremembe položaja

točk s pomočjo orodja Edit Pins Tool .

Slika 2.18 3D dodajanje točk in linij modela oblačila

Slika 2.19 3D konstruirani krojni deli


http://www.optitex.com/Help/en/index.php/3D:Edit_Pins


- 20 -

3D konstruirane krojne dele definiramo z orodjem Build Patch tool , slika 2.20.

Slika 2.20 Definiranje 3D krojnih delov

Na linijah krojnih delov lahko dodamo tudi potrebne kontrolne vreze z orodjem 3D Notch

tool , slika 2.21, medtem ko za določanje smeri teka osnovnih niti v krojnih delih

uporabimo orodje 3D Baseline tool , slika 2.22.

Slika 2.21 3D dodajanje kontrolnih vrezov

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/3D:Build_Patch


- 21 -

Slika 2.22 3D določanje smeri teka osnovnih niti v krojnih delih

Z orodjem Build Patch tool se definirani 3D krojni deli modela oblačila avtomatično

pretvorijo v 2D krojne dele, slika 2.23. [5].

Slika 2.23 Prikaz krojnih delov na 2D površini


- 22 -

2.4 Priporočena računalniška strojna oprema

Za učinkovito uporabo sodobne CAD/CAM programske opreme je potrebna dovolj zmogljiva

računalniška strojna oprema. Zmogljivost strojne opreme pogojuje predvsem intenzivna

uporaba računalniške grafike. Kompleksni in obsežni preračuni, povezani s simulacijo in

animacijo 3D objektov zahtevajo zmogljive večjedrne procesorje in dovolj veliko količino

delovnega (RAM) pomnilnika. Minimalne in priporočene zahteve posameznih proizvajalcev

komercialno uspešnih CAD/CAM sistemov za podporo oblikovalskih, konstrukcijskih in

proizvodnih procesov v oblačilni industriji se razlikujejo le v nekaterih podrobnostih. V

nadaljevanju so predstavljene priporočene zahteve računalniške strojne opreme proizvajalca

OptiTex:

Procesor: Intel Core I5-750 / I7-920

Delovni pomnilnik (RAM): 16GB, (DDR3 1333Mhz)

Sistem: 64-bitni

Trdi disk: 1 TB

Grafična kartica: NVIDIA Fermi Architecture GPU (2GB VRAM) ali GeForce GTX

560 (2GB VRAM) ali GT 640, GTX 660 ali Quadro 2000

24-palčni barvni zaslon

Optični disk (CD/DVD/Blue Ray)

USB: 2 vhoda

Poseben vhod: USB, LPT ali COM vhod (za dodatno opremo, npr. digitalizator ali

risalnik)

Miška (standardna)

Tipkovnica: (standarda)

O/S: Windows 7 ali 8

Vsa zmogljivejša oprema od navedene seveda tudi ustreza zahtevam [10].

http://www.geforce.com/hardware/desktop-gpus

http://www.nvidia.com/object/workstation-solutions.html


- 23 -

3 PRAKTIČNI DEL

3.1 Konstrukcijske skice modelov oblačil

Skice modelov oblačil, ki smo jih konstruirali s pomočjo OptiTexovega programa 3D

Flattening neposredno na 3D modelu telesa, prikazujejo slike 3.1 – 3.3.

Slika 3.1 Skica nedrca

Slika 3.2 Skica korzeta


- 24 -

Slika 3.3 Skica majice


- 25 -

3.2 3D konstruiranje modelov oblačil

3D konstruiranje oblačil smo izvedli s programsko opremo OptiTex PDS 11 in njegovim

modulom 3D Flattening. Za lažje konstruiranje korzeta, majice in nedrca smo 3D

parametričen model telesa prilagodili tako, da smo njegove roke maksimalno odročili,

slika 3.4.

Slika 3.4 Prilagajanje drže rok na 3D parametričnem modelu telesa

3D konstruiranje korzeta, majice in nedrca smo izvedli z enakimi orodji modula 3D

Flattening. Prav tako je bil potek 3D konstruiranja za vsa oblačila enak. Zato je princip 3D

konstruiranja v nadaljevanju prikazan za korzet.

Z orodjem Draw Path tool smo korzet konstruirali neposredno na 3D modelu telesa. S

tem orodjem na telesu določamo točke, ki sledijo želenim linijam modela oblačila. Ob izrisu

nove točke se ta in predhodna točka avtomatično povežeta z linijo. Glede na konstrukcijsko

skico korzeta smo s peresom najprej narisali zgornji in spodnji rob korzeta, slika 3.5,

nadaljevali z risanjem traku na dolžini korzeta in vzdolžnih šivnih linij korzeta, slika 3.5. Na

ta način smo med posameznimi zarisanimi linijami konstruirali 3D krojne dele korzeta. Pri



- 26 -

tem je bilo pomembno, da smo vsako zarisano linijo na obsegu telesa zaključili v polnem

krogu in vsako vzdolžno linijo točno na prečni liniji.

Z orodjem Edit Pins tool smo izvedli popravke položaja nekaterih točk ali pa na linije

dodali nove točke ali pa jih izbrisali z namenom, da so zarisane linije čim bolje sledile

načrtovanim linijam korzeta. Tako smo dobili 3D krojne dele korzeta.

Slika 3.5 3D konstruiranje korzeta

Sledilo je definiranje 3D krojnih delov s pomočjo orodja Build Patch tool . Pri tem smo s

klikom na področja, omejena z linijami, tvorili krojne dele korzeta, ki so se obarvali zeleno,

slika 3.6. Sledilo je določanje smeri teka osnovnih niti krojnim delom z orodjem 3D Baseline

tool . Tako definirani krojni deli se nato v dvodimenzionalni obliki pokažejo v oknu za 2D

konstruiranje krojnih delov, slika 3.7.



- 27 -

Slika 3.6 Ustvarjanje 3D krojnih delov korzeta

Slika 3.7 Dvodimenzionalni krojni deli korzeta


- 28 -

Majico smo konstruirali neposredno na 3D model telesa. Z orodjem Draw Path tool smo

narisali linije majice, ki smo jih kasneje z orodjem Edit Pins tool popravili, da so bile

linije čim lepše izpeljane. Skonstruirali smo sprednji in zadnji del, slika 3.8.

Po izrisu 3D krojnih delov smo s pomočjo orodja Build Patch tool ustvarili krojne dele

majice tako, da so se ti obarvali zeleno, slika 3.9. Krojni deli se nato prikažejo v

dvodimenzionalni obliki, slika 3.10.

Slika 3.9 Ustvarjanje 3D krojnih delov majice

Slika 3.8 3D konstruiranje majice




- 29 -

Slika 3.10 2D krojni deli majice

Konstrukcija nedrca je potekala po enakem postopku, kot majica in korzet. Izrisali smo linije

nedrca spredaj in zadaj, slika 3.11, jih popravili in ustvarili krojne dele, ki so se obarvali

zeleno, slika 3.12.

Sledil je prikaz krojnih delov v dvodimenzionalni obliki, slika 3.13.

Slika 3.11 3D konstruiranje nedrca


- 30 -

Slika 3.12 Ustvarjanje 3D krojnih delov nedrca

Slika 3.13 2D krojni deli nedrca


- 31 -

4 REZULTATI Z DISKUSIJO

V diplomskem delu smo izvedli 3D konstruiranje nedrca, majice in korzeta s pomočjo

OptiTex-ovega orodja 3D Flattening z namenom, da raziščemo prednosti, slabosti ter

pomanjkljivosti tovrstnega načina konstruiranja, ki poteka na virtualnem 3D modelu telesa.

Konstruirati smo začeli na 3D modelu, ki je bil na voljo v OptiTexu. Konstruirali smo ob prej

pripravljenih skicah modelov, nedrca, majice in korzeta.

4.1 KORZET

Najprej smo se lotili konstruiranja korzeta, po skici modela. Ker je bil to naš prvi model, smo

se srečali s kar nekaj težavami.

Na začetku smo narisali osnovne linije na sprednjem in zadnjem delu korzeta, slike 4.1, 4.2 in

4.3.

Slika 4.1 Konstruiranje korzeta na sprednjem delu


- 32 -

Slika 4.2 Konstruiranje stranskih linij korzeta

Slika 4.3 Konstruiranje korzeta na zadnjem delu


- 33 -

Težave so se pojavile, če smo ustvarili premalo točk. Takrat ni bilo mogoče ustvariti linije.

Opozorilo se je prikazalo, če s točkami izrisanih linij nekega kroja nismo zaključili v prvi

točki, to pomeni da krojni del ni definiran, slika 4.4. in 4.5. Sledilo je popravljanje neravnih

linij, slika 4.6. in 4.7 .

Slika 4.4 Nesklenjena linija korzeta

Slika 4.5 Opozorilo, da del korzeta ni sklenjen


- 34 -

Slika 4.6 Krive linije korzeta

Slika 4.7 Popravljene linije korzeta

Ko imamo narisane vse linije, jih poravnamo, dodamo kontrolne vreze, slika 4.8, smeri niti in

s klikom na krojne dele ustvarimo prikaz krojnih delov na 2D površini.


- 35 -

Slika 4.8 Dodajanje kontrolnih vrezov krojnim delom korzeta

Krojnega dela korzeta ni bilo mogoče ustvariti, če njegova linija ni bila sklenjena. Pojavilo se

je obvestilo, slika 4.9. in 4.10. Ko so krojni deli korzeta na 2D površini, jih pravilno obrnemo

in poimenujemo, slika 4.11 in 4.12.

Slika 4.9 Krojni del korzeta ni sklenjen

Slika 4.10 Opozorilo, da ni mogoče ustvariti krojnega dela korzeta


- 36 -

Slika 4.11 Krojni deli korzeta na 3D površini

Slika 4.12 Krojni deli korzeta na 2D površini


- 37 -

4.2 NEDRC

Konstrukcijo nedrca smo prav tako začeli s poljubno začetno točko na 3D modelu telesa. Na

začetku smo konstruirali sprednji del nedrca, slika 4.13, nadaljevali z zadnjim delom, slika

4.14, in na koncu smo konstruirali še naramnice, slika 4.15.

Slika 4.13 Konstrukcija sprednjega dela nedrca

Slika 4.14 Konstrukcija zadnjega dela nedrca


- 38 -

Slika 4.15 Konstrukcija naramnic nedrca

Sledilo je popravljanje linij, slika 4.16 in 4.17 .

Slika 4.16 Neravne linije nedrca


- 39 -

Slika 4.17 Popravljene linije nedrca

Ko so bile linije popravljene, smo dodali kontrolne vreze in smeri teka niti osnove, oboje se

lahko doda tudi, ko so krojni deli že na 2D površini.

Za prikaz na 2D površini smo kliknili na krojni del, da se je ta obarval v zeleno barvo, slika

4.18 in se nam je prikazala v okencu krojnih delov, tam smo krojne dele obrnili in

poimenovali, slika 4.19.

Slika 4.18 Izrisani krojni deli nedrca na 3D površini


- 40 -

Slika 4.19 Prikaz krojnih delov nedrca

4.3 MAJICA

Konstrukcija majice je potekla precej hitreje in brez večjih težav, saj smo znanje iz prejšnjih

dveh modelov prenesli na konstrukcijo majice.

Konstrukcijo majice smo začeli na sprednji strani, slika 4.20, dodali stranske šive, slika 4.21,

nadaljevali z zadnjim delom, slika 4.22. Ko so bile osnovne linije narisane, je sledila

konstrukcija šivnih linij, ki niso bile speljane ravno.


- 41 -

Slika 4.20 Konstrukcija majice spredaj

Slika 4.21 Stranski šivi majice


- 42 -

Slika 4.22 Konstrukcija zadnjega dela majice

Slika 4.23 Neravne linije majice


- 43 -

Slika 4.24 Popravljene linije majice

Ko smo imeli linije poravnane, slika 4.23 in 4.24, smo jim dodali kontrolne vreze in smeri

teka niti osnove. Nato smo ustvarili krojne dele, tako da smo kliknili na del, in ko se je ta

obarval zeleno, slika 4.25 se je prikazal na 2D površini. Na tej površini smo krojne dele

pravilno obrnili in poimenovali, slika 4.26.

Slika 4.25 Ustvarjanje krojnih delov majice


- 44 -

Slika 4.26 Prikaz krojnih delov majice na 2D površini

4.4 PREDNOSTI, SLABOSTI IN POMANJKLJIVOSTI 3D

KONSTRUIRANJA Z MODULOM 3D FLATTENING

Pri programu smo opazili tudi nekaj slabosti in pomanjkljivosti, ki so jih s posodobitvijo

programa rešili.

Zmotilo nas je nedelovanje določenih funkcij. Ni deloval gumb za izdelavo všitkov, prav tako

ni deloval gumb za zrcaljenje krojnih delov, slika 4.27, kar se je izkazalo za pomanjkljivost,

saj polovičnih krojnih delov nismo mogli zrcaliti v 3D oknu, slika 4.28 in 4.29. Lahko pa

zrcaljenje izvedemo v 2D oknu.

Slika 4.27 Gumb za zrcaljenje krojnih delov


- 45 -

Slika 4.28 Polovica krojnega dela

Slika 4.29 Zrcaljeni krojni deli

Izdelava krojnih delov bi bila lažja, če bi namesto miške uporabljali interaktivno grafično

tablico z e-peresom.

Ob začetku se je pojavljalo veliko težav zaradi premajhnega števila točk, ki se niso mogle

povezati v linijo. Veliko je bilo korekcij linij in krivulj. Pri zelo ozkih krojnih delih, kot so

npr. naramnice, ni bilo mogoče ustvariti krojnega dela.

Krojni deli, konstruirani s programom 3D Flattening, imajo veliko neravnih linij, zato je

potrebno krojne dele rekonstruirati, ko so le ti že na 2D delovni površini. V primerjavi s

konstruiranjem krojnih delov po tradicionalnem ročnem načinu, kjer dobimo lepe ravne linije,

slika 4.30, je popravljanje krivulj in linji zelo zamudno. Slikovno je prikazana konstrukcija


- 46 -

korzeta in nedrca, slika 4.31, po ročnem načinu, in s programom 3D Flattening, slika 4.32 in

4.33.

Slika 4.30 Krojni deli konstruirani po klasičnem načinu

Slika 4.31 Krojni deli po 3D konstrukciji

V primerjavi s konstrukcijo po tradicionalnem ročnem načinu, kjer moramo na osnovni kroj

vrisati spremembe in le te zmodelirati v kroj modela oblačila, je 3D konstruiranje kroja

hitrejše in manj zamudno. Hitreje pridemo do vpogleda napak na krojnih delov in le-te hitreje


- 47 -

popravimo. Časovno in stroškovno je takšno konstruiranje boljše kot konstruiranje po

tradicionalnem ročnem načinu.

Slika 4.32 Krojni deli nedrca po klasičnem načinu

Slika 4.33 Krojni deli nedrca s 3D konstruiranjem


- 48 -

V programu 3D Flattening se lahko konstruirajo samo oblačila, ki se tesno prilegajo modelu,

saj drugače ni mogoče ustvariti točk, slika 4.34. Prikaže se nam obvestilo, da ni mogoče

ustvariti točke, slika 4.35.

Slika 4.34 Ni mogoče ustvariti točke izven modela

Slika 4.35 Opozorilo

Pomanjkljivosti so bile predvsem v tem, da če smo ustvarili preveč linij in točk naenkrat, je

bila zaznana težava in program OptiTex se je samodejno zaprl, slika 4.36.


- 49 -

Slika 4.36 Poročilo o napaki

Konstrukcija oblačil na 3D modelu je bila otežena na težko dostopnih področjih pod roko,

kljub temu da program omogoča obračanje 3D modela v vse smeri in njegovo povečavo v

točki oz. področju konstruiranja, slika 4.37.

Slika 4.37 Težko dostopno področje pod roko


- 50 -

5 SKLEP

Dandanes, ko je napredek tehnologije na vrhuncu, se tudi v tekstilni industriji srečujemo z

naprednimi tehnologijami, ki poenostavljajo izdelavo oblačil. Ni več samo klasičnega 2D

računalniškega konstruiranja oblačil, ampak se razvija konstruiranje krojev na virtualnem

modelu, tako imenovano 3D konstruiranje oblačil. Pri tem mer za konstruiranje oblačil ne

potrebujemo, pač pa potrebujemo natančen 3D modela telesa, ki objema vse značilnosti

telesa, za katerega konstruiramo kroj. 3D model telesa lahko dobimo na dva načina; po

klasičnem načinu merjenje z merilnim trakom in tako izmerjene mere prenesemo na 3D

parametričen model telesa ali pa z novejšim, enostavnejšim načinom z uporabo 3D skenerjev,

s katerimi podatke skeniranega telesa prenesemo na računalnik in na njem konstruiramo

oblačilo.

Namen diplomske naloge je bil raziskati prednosti, slabosti in pomanjkljivosti konstruiranja z

OptiTex-ovem modulom 3D Flattening za tridimenzionalno konstruiranje krojev oblačil.

V teoretičnem delu so predstavljeni programi, ki se ukvarjajo s 3D konstruiranjem, podane so

osnove 2D in 3D konstruiranja, zajete in podane so lastnosti takšnega konstruiranja. S

programom OptiTex 3D Flattening smo na 3D parametričnem modelu konstruirali zgornje

dele ženskih oblačil, majico, nedrc in korzet. Skozi konstruiranje smo spoznali določene

slabosti tega programa, ki so se kazale kot nedelovanje določenih funkcij. Le-te so z

nadgradnjo programa odpravili. Program ne podpira konstruiranja ohlapnih oblačil, ampak

samo oblačila, ki se tesno prilegajo 3D parametričnemu modelu. Otežena je konstrukcija

oblačil na težko dostopnih področij, npr. pod roko, čeprav program omogoča vrtenje in

povečavo modela v želeni točki. Ko so krojni deli na 2D površini, imajo neravne linije, zato je

v primerjavi s tradicionalnim ročnim načinom konstruiranja tu veliko popravljanja ravnih linij

in krivulj. 3D konstruiranje krojev oblačil z OptiTexovim modulom 3D Flattening je po

osvojitvi določenih funkcij hitro in enostavnejše kot s tradicionalnim ročnim načinom, saj je

tam potrebno na temeljni kroj vrisati značilnosti kroja modela in ga s postopki modeliranja

preoblikovati v kroj modela oblačila. Temu lahko sledi izdelava prototipa oblačila. V tem

programu imamo s pomočjo virtualnega prototipiranja hiter vpogled v videz oblačila še pred

njegovo izdelavo. Zato je tudi odpravljanje napak hitrejše in cenovno ugodnejše.


- 51 -

SEZNAM UPORABLJENIH VIROV

[1] S.Petrak: Metoda 3D konstrukcije odjeće i modeli transformacija krojnih dijelova,

Doktorska disertacija, Zagreb 2007

[2] Optitex, [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.optitex.com/en/products/main_modules/pattern_design

[27.6.2013]

[3] Bogomil Hrašovec, Francka Čuk. Antropometrija, Konstrukcija oblačil: učbenik,

Maribor: Tehniška fakulteta 1991

[4] Tc2 [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.tc2.com/index_3dbodyscan.html [01.07.2011]

[5] Optitex [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/BD:Bild_Patch.html [25.07.2011]

[6] Nadia Magnenat-Thalmann Pascal Volino, From early draping to haute coture

models:20 years of research

[7] Geršak Jelka. Mehanske in fizikalne lastnosti materialov. Maribor: FS, Oddelek za

tekstilstvo, 2006.

[8] Štanc Barbara, Računalniško prototipiranje tekmovalnega dresa smučarja skakalca,

Fakulteta za strojništvo, Oddelek za tekstilne materiale in oblikovanje. Diplomska dela

visokošolskega študijskega programa. Maribor, 2009.

[9] Gradivo predavanj A. Rudolf, Maribor: FS, Oddelek za tekstilne materiale in

oblikovanje, 2012.

[10] Optitex [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/Knowledge:OptiTex_Recommended_Req

uirements

[11] Browzwer [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.browzwear.com/company/

[12] AssystBullmer [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://www.assyst-us.com/products.pattern.shtml [29.6.2011]

[13] Lectra [svetovni splet] Dostopno na WWW:

http://lectra.com/en/abaut-lecta/business-activity.php [29.6.2011]

http://www.optitex.com/en/products/main_modules/pattern_design

http://www.tc2.com/index_3dbodyscan.html

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/BD:Bild_Patch.html

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/Knowledge:OptiTex_Recommended_Requirements

http://www.optitex.com/Help/en/index.php/Knowledge:OptiTex_Recommended_Requirements

http://www.browzwear.com/company/

http://www.assyst-us.com/products.pattern.shtml

http://lectra.com/en/abaut-lecta/business-activity.php


- 52 -

[14] Terzopouls, D.,Platt, J.C., Barr, H: Elastically deformable models. Comput. Graph.

(Proceedings of SIGGRAPH 97)

[15] Terzopouls, D., Fleischer, K.:Modeling inelastic deformation: viscoelasticity,

plasticity, fracture. Comput. Graph.( Proceedings of SIGGRAPH 88)

[16] Weil, J.: The synthesis of cloth objects. Comput. Graph. (Proceedings of SIGGRAPH

86)


- 53 -

ŽIVLJENJEPIS

Ime in priimek: Nataša Košir

Datum rojstva: 24.12.1987

Naslov: Gortina 109; 2366 Muta

Telefon: 040/368-824

E-naslov: [email protected]

IZOBRAZBA

1994 - 2002 Osnovna šola Muta, Muta

2002 - 2005 Končana srednja šola Muta, šivilja-krojač, zaključni izpit

2005 - 2007 Končana tehnična tekstilna šola Muta, konfekcija in

modeliranje, poklicna matura

2007-2013 Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, VS program

Tekstilstvo, smer Konfekcijska tehnologija

DELOVNE IZKUŠNJE

2002-2005 Opravljanje strokovne prakse v Prevent Global d.d., Radlje ob

Dravi ( v sklopu dualnega sistema šolanja)

2004 –2006 Počitniško delo- Gašper trženje za proizvodnjo, trgovino in

stortitve d.o.o. Radlje ob Dravi ( lažja fizična dela)

2007 Počitniško delo- Prevent Global d.d. enota Radlje ob Dravi (vse

faze izdelave avtomobilskih prevlek)

2008-2011 Počitniško delo- Bema trade, trgovsko, proizvodno in

storitveno podjetje d.o.o., Trgovina Metra Slovenj Gradec in

Ravne

2009 Počitniško delo- Intereuropa d.d. (lažja fizična dela)

2011-2012 Blizu zahoda d.o.o. prodajno mesto Simobil

mailto:[email protected]


- 54 -

2012-2013 Vrtec Dravograd, enota Črneče (spremljevalka gibalno

oviranega otroka)

ZNANJE

Računalništvo: Word, Excel, PowerPoint

Tuji jeziki: pasivna uporaba nemščine, angleščine in španščine.

HOBIJI

Peka tort in peciva, šivanje, bordanje in sprehodi v naravi.

Documents

3D RAČUNALNIŠKO KONSTRUIRANJE OBLAČIL