Javni razpisza občinske nagrajence in javni poziv za izbor protokolarnega vina

2,4

Št. 20 • 15. marec 2013, 6500 izvodov, brezplačen izvod

glasilo Občine Ajdovščinaajdovske. novice@ajdovscina.si

Kuhano pečeno, na mizo prinešeno Colski šolarji o hrani

14

Dan z mlado AjdovkoAna Velikonja, mlada raziskovalka

12

Če želite vedeti še več, pobrskajte po prenovljeni spletni strani Občine Ajdovščina:

www.ajdovscina.si

5

Kmečka tržnica v

Ajdovščini13. april,

Trg 1. slovenske vlade, info TIC Ajdovščina: 05 3659140

Umetnikov večer

10

Obiskali smo podjetje BTF

7

Smučanje med Ajdovci priljubljeno

16

Reševanje vipavskih breskev

4

Za vsakim dežjem posije sonce

Gospod Štrukelj! Batujske gospodinje so obudile tradicionalno kulinarično posebnost kraja

– Batujske štruklje.

Tale čudovita mavrica se je nad Čavnom prikazala konec februarja. V pravem trenutku jo je ulovil Ro-man Žonta. Mavrica simbolno pred-

stavlja upanje, konec žalosti, harmo-nijo, ravnovesje, srečo … Tako lepo in »na bogato« je zasvetila nad Čav-nom, kot da bi nam želela povedati,

naj se v prihodnost zazremo bolj po-gumno, srčno in veselo, saj za slabi-mi zmerej pridejo lepši časi.

Za začetek po dolgi zimi prihaja

pomlad, z njo pa velikonočni pra-zniki. Želimo vam lepa praznovanja! Ponujamo pa vam tudi nekaj pra-zničnih namigov.

Naj športnik Športna zveza Ajdovščina vabi vse športnike ter športne navdušence na

podelitev priznanj najboljšim domačim športnikom. Priznanja bo podelila Športna zveza Ajdovščina ter Olimpijski komite Slovenije za športnike iz Severno Primorske regije in zamejstva. Slavnostna podelitev bo v petek 15. marca ob 19:00 uri v Dvorani Prve slovenske vlade.

Št. 20 • 15. marec 20132 Občina

Da bomo pripravljeniObčina Ajdovščina s sodelovanjem v dveh mednarodnih projektih iz področja reševanja in zaščite išče nove rešitve za preventivo pred naravnimi nesrečami ter sredstva za izvedbo preventivne zaščite. Projekt RISK je uspešno prestal vsa sita in je že v realizaciji, projekt HOLISTIK pa je še v fazi preverjanja na pristojni evropski komisiji in čaka na potrditev.

Cilj projekta RISK je naštudirati tveganja in pripraviti načrte za pra-vočasno in učinkovito posredovanje ob naravnih nesrečah. »Občina je v ta projekt vstopila predvsem zato, ker prav naše območje pesti vrsta naravnih nesreč. Ogrožajo nas veliki zemeljski plazovi, smo na poplavnem območju reke Vipave, življenje nam kroji močna burja, v poletnem času pa je zaradi suše naše območje izrazito požarno ogro-ženo. Kadar se nesreče zgodijo, proti njim lahko storimo razmeroma malo. Z ustreznimi, tudi strateškimi odloči-tvami, lahko naredimo bistveno več ter načrte in protokole ustrezno pripravimo ter s preventivnimi ukrepi zmanjšamo tako škodo, kot ogroženost premoženja in življenj na minimalno možno raven,« pojasnjuje direktor občinske uprave Ja-nez Furlan.

V mednarodnem projektu poleg Ob-čine Ajdovščina sodeluje še Fakulteta za gradbeništvo univerze v Ljubljani ter partnerji iz Italije, Nemčije in Fran-cije. V glavnem so bile k partnerstvu povabljene institucije iz stroke, ki pro-ducirajo lastno znanje in razvoj, Obči-na Ajdovščina pa nastopa kot partner

z veliko izkušnjami, ki bodo stroki koristile pri snovanju obrambnih me-hanizmov in orodij za posredovanje. Partnerji bodo skozi projekt pripra-vili oceno tveganj, na podlagi katere bodo izdelani scenariji posredovanj ob naravnih nesrečah za posamezna območja. Vsi ti protokoli pa bodo po-vezani v skupni informacijski sistem, ki bo omogočal tudi čezmejno sode-lovanje ter posredovanje ob naravnih nesrečah. Furlan pri tem poudarja, da je dober primer za to reševanje plazu Slano blato, ki je danes svetovno znan primer, tako rekoč »učilnica v naravi«.

Projekt je v celoti »težak« 665.000 evrov, ajdovski del mednarodnega pro-jekta pa bo znašal 60.000 evrov. Kar 75 % vrednosti financira evropska komi-sija, delež Občine Ajdovščina, 15.000 evrov, zagotavlja letošnji proračun.

Tudi projekt HOLISTIK ima med-narodni značaj in želi črpati sredstva iz čezmejnega programa Jadranska pobuda, vanj so se vključile vse države okoli Jadranskega morja. Namen pro-jekta je zgodnje odkrivanje požarov v naravi. Partnerji so se namenili posta-

viti sistem odkrivanja požarov v naravi s pomočjo termovizijske tehnologije in avtomatske obdelave podatkov. Zani-mivo je, da je eden od ciljev projekta zmanjšanje lažnih požarnih alarmov. Občina Ajdovščina želi preko projek-ta Holistik vzpostaviti točko s termo-vizijsko kamero, ki bi na geostrateški lokaciji lahko zajemala zelo široko ob-močje.

Celotni projekt je vreden 12 milijo-nov evrov, vrednost ajdovskega dela je 560.000 evrov, Evropa pa bo pri-maknila kar 95 % sredstev. Pridobitev tega projekta bi bila odlična za Ajdo-vščino, saj bi pridobili dober sistem požarnega obveščanja, vso potrebno opremo za odkrivanje in opazovanje požarov ter za nadzor požarišč, pa tudi nekaj specialne gasilske opreme. Furlan ocenjuje, da so možnosti za uspeh projekta na razpisu velike, saj je dobro pripravljen, skupaj je stopilo kar 18 partnerjev iz 8 držav, ki se vsi spopadajo s težavami požarne varnosti in imajo velike potrebe po dobrem sis-temu požarnega opozarjanja. Sh

Uveljavitev novih cen komunalnih storitev v občini AjdovščinaTrenutno veljavne cene storitev

obveznih občinskih gospodarskih javnih služb odvajanja in čiščenja odpadnih voda v občini Ajdovščina so bile zadnjič usklajene pred do-brimi tremi leti, cena oskrbe s pitno vodo velja od leta 2004, medtem ko je cena ravnanja s komunalnimi odpadki že iz leta 2003. Vse cene so med najnižjimi v državi in zaradi velikega povečanja obsega javne in-frastrukture ter vedno novih zahtev, ki jih nalaga zakonodaja, ne zagota-vljajo več pokrivanja vseh stroškov. Če temu prištejemo še inflacijo, ki od leta 2003 do danes znaša 34 %, je upravičenih razlogov za uskladitev cen vsekakor dovolj.

Nove cene storitev obveznih občin-skih gospodarskih javnih služb, ki so veljavne od 1. 3. 2013, so izračunane na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Ur.l. RS, št.87/2012) in jih zaradi drugačne sestave ni mo-goče primerjati s trenutno veljavni-mi. Vse nove cene sestavljajo nasle-dnje postavke:

- omrežnina, oziroma cena, ki

pokriva stroške zavarovanja in naje-ma (uporabe) javne infrastrukture; zbrana najemnina se odvede občini, ki mora ta sredstva uporabljati za obnovo infrastrukture; v postavko omrežnina je vključen tudi strošek obnove in vzdrževanja vodovodnega priključka, ki je last uporabnika;

- okoljska dajatev; zbrana sred-stva se odvedejo državi;

- cene storitve; ta sredstva so name-njena pokrivanju tekočih stroškov upravljanja in vzdrževanja javne in-frastrukture; v vodarini je vključen tudi strošek vodnega povračila, ki je dajatev državi.

Podlaga za izračun cene oskrbe s pitno vodo je bila doslej dobava ku-bičnega metra vode, po novem pa končno ceno te storitve določa tudi premer vodomera. Cena je torej se-stavljena iz vodarine in omrežnine. Mesečni izdatek štiričlanske druži-ne, ki ima vodomer DN 20 ter pora-bo pitne vode 16 m3, je sedaj dobrih 9 evrov, po novem pa bo okrog 2 evra višji (brez DDV).

Ceno odvajanja odpadnih voda v naši občini plačujejo uporabniki, ki so priključeni na javno kanaliza-

cijsko omrežje. Štiričlansko gospo-dinjstvo (z vodomerom DN 20 in porabo pitne vode 16 m3) je doslej za to storitev plačevalo okoli 4 evre, od 1. 3. 2013 dalje pa bo ta cena za pri-bližno 0,5 evra višja. Obstoječa cena čiščenja odpadnih voda za štiričlan-sko družino na mesec je sedaj nekaj manj kot 11 evrov, nova cena pa bo višja za okrog 0,5 evra (brez DDV).

Cena ravnanja s komunalnimi od-padki se ni spreminjala od marca 2003, kljub temu, da so prav na tem področju vidne največje spremem-be. Pred 10 leti smo zbirali le mešane komunalne odpadke in jih pod Dol-go Poljano skoraj prosto odlagali. V tem času smo na tem mestu posto-pno uredili odlagališče in zbirni cen-ter, kjer se z odpadki ravna skladno z evropskimi uredbami in domačo zakonodajo. Obenem smo v teh letih intenzivno uvajali ločeno zbiranje odpadkov, ki ga moramo zaradi zah-tev zakonodaje še dodatno pospešiti, kar je seveda povezano z določenimi dodatnimi stroški. Štiričlansko dru-žino je ravnanje z odpadki doslej sta-lo nekaj manj kot 9 evrov mesečno, odslej pa bo ta cena, ki vključuje tudi

okoljsko dajatev za odlaganje odpad-kov in finančno jamstvo za zapiranje odlagališča, približno 16 evrov (brez DDV). Da bi ta nivo cene ravnanja s komunalnimi odpadki lahko ob-držali, je zelo odvisno od tega, kako bomo ločevali odpadke v svojih go-spodinjstvih, kajti največ težav in bi-stveno večje stroške bodo v bodoče povzročali mešani komunalni od-padki, ki terjajo dodatno obdelavo pred odlaganjem.

Ob vseh naštetih dejstvih je po-trebno poudariti, da so nove cene oblikovane tako, da zgolj pokrivajo predvidene stroške ob predvidenem obsegu storitev v letu 2013, in da so kljub povišanju še vedno med naj-nižjimi v Sloveniji.

V skladu z zakonodajo, so cene obveznih občinskih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja s komunalnimi odpad-ki enake za gospodinjstva in pravne osebe (razen velikih industrijskih porabnikov), medtem ko bodo cene ravnanja z odpadki iz dejavnosti pravnih oseb drugačne od cen rav-nanja s komunalnimi odpadki za go-

spodinjstva. Ker je ravnanje z meša-nimi komunalnimi odpadki poveza-no z visokimi stroški obdelave pred odlaganjem, bo po novem cena pre-vzema teh odpadkov bistveno višja od cene prevzema ločenih frakcij. Egon Stopar

KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVA-NJA OBČINE AJDOVŠČINA na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih Ob-čine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja

JAVNI RAZPIS:Za podelitev NAZIVA ČASTNI OBČAN OBČINE AJDOVŠČINANaziv častni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli

izjemnim posameznikom, ki imajo izjemne in posebne zasluge za ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med ljudmi in narodi ali za razvoj države, oboje v povezavi z občino.

Za podelitev PETOMAJSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, pod-

jetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno uspešno delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih področjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in ži-vljenje v občini.

Za podelitev PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavo-

dom, drugim organizacijam in skupnostim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v krajšem obdobju in so pomembni za razvoj in življenje v občini.

Za podelitev SPOMINSKEGA PRIZNANJA OBČINE AJDOVŠČINA Spominsko priznanje Občine Ajdovščina se za prispevek k razvoju in ži-

vljenju v občini podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim or-ganizacijam in skupnostim, ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju, ter ob drugih slovesnejših priložnostih.

Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge orga-nizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke, društva, obča-ni, župan ter delovna telesa občinskega sveta.

Predlog mora vsebovati: podatke o predlagatelju, podatke o predlaga-nem kandidatu, kandidatovo pisno soglasje, vrsto priznanja za katere-ga se predlog vlaga ter obrazložitev in utemeljitev predloga.

O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ajdovščina na pre-dlog Komisije za mandatna vprašanja volitve in imenovanja.

Rok za oddajo predlogov je ponedeljek 25.3.2013, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Komisija za manda-tna vprašanja, volitve in imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlog se odda v za-prti kuverti, z oznako na prednji strani kuverte »Ne odpiraj-Priznanja 2013«. Kot pravočasni se štejejo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do vključno ponedeljka, 25.3.2013 do 15. ure. Predlogi posredovani po elektronski pošti ne bodo upoštevani.

Številka: 094-1/2013, Datum: 1.3.2013Razpis je objavljen tudi na spletni strani Občine Ajdovščina.PREDSEDNIK KOMISIJE ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN

IMENOVANJA Matjaž BAJEC, l.r.

V občini Ajdovščina izvaja obvezne gospodarske javne službe varstva oko-lja Komunalno stanovanjska družba d.o.o. Ajdovščina. Te službe so:oskrba s pitno vodo – izvaja se po Od-

loku o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Ajdovščina (Uradni list RS, št. 57/09, 47/11, 88/12)odvajanje odpadnih voda – izvaja

se po Odloku o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda (Uradni list RS, št. 100/2009)čiščenje odpadnih voda – izvaja se po

Odloku o odvajanju in čiščenju komu-nalnih odpadnih in padavinskih odpa-dnih voda (Uradni list RS, št. 100/2009)ravnanje s komunalnimi odpadki – iz-

vaja se po Odloku o ravnanju s komu-nalnimi odpadki (Ur.l. RS, št. 79/2003).

Št. 20 • 15. marec 2013 3Občina

Energetsko varčnejši vrtec

Ajdovski občinski svetniki so na korespondenčni seji, ki je potekala 4. marca 2013, sprejeli sklep o potrditvi DIIP Energetsko učinkovita sanacija – Vrtec ob Hublju . S tem so projektu omogočili kandidiranje na februarja objavljenem razpisu Ministrstva za infrastrukturo in prostor, ki name-nja 57 milijonov evrov energetskim sanacijam šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti.

Leta 1976 zgrajena stavba vrtca ob Hublju je precej dotrajana in tež-ko kljubuje živahnemu vipavskemu podnebju. Izgube energije pa nasta-

jajo tudi na račun velikih in nepri-merno montiranih steklenih povr-šin.

Sanacija predvideva toplotno izo-lacijo strehe z zamenjavo kritine in strešnih oken, sanacijo toplotnih mostov – betonskih zidov in napu-ščev ob izhodih iz igralnic, zame-njavo oken in vhodnih vrat. Strošek energetske prenove je ocenjen na 177.709,09 evrov (z DDV). Občina namerava iz razpisa pridobiti 85 % potrebnih sredstev. Prihranek toplo-tne energije pa bo znašal 63.606,97 kWh na leto, oziroma 32,61% v pri-merjavi s sedanjo porabo.

Opozorilo – ne nasedajte tujcem

V zadnjem času se na območju naše občine pojavljajo tujci, ki odkupujejo vozila, odjavljena iz prometa. Opozarjamo vas, da gre v večini tovrstnih primerov za nelegalne odkupe, ki vas na koncu lahko stanejo veliko več, kot boste iztržili za prodajo.

Tarča tovrstnih nelegalnih od-kupov so vozila brez registrskih tablic, ki so na videz zapuščena. Običajno tujci za odkup ponuja-jo okoli 50 evrov, nato pa takšno vozilo odvlečejo v bližnji gozd, ga razbijejo ter poberejo materiale, ki jih je mogoče prodati, ostan-ke pa pustijo na kraju nečednega dejanja. V tem primeru ste kot lastnik avtomobila soodgovorni za storjeno dejanje ter vas lahko doleti precejšnja kazen – tako zaradi neprijavljene spremem-be lokacije, kot zaradi nelegalne razgradnje in puščanja nevarnih odpadkov v naravi.

Kadar je vozilo odjavljeno iz prometa, mora lastnik registr-skemu organu podati izjavo o lokaciji hrambe vozila, prav tako je v primeru spremembe lokaci-je to dolžan sporočiti v najmanj

14 dneh. V nasprotnem primeru je po prometnem zakonu pre-krškovno odgovoren. Globa, ki jo lahko izrečejo upravna enota, policisti, redarji ali pa prometni inšpektorji, je 250 evrov! Še večja pa je globa za početje razgradnje avtomobila v naravnem okolju, ki jo določa Zakon o varstvu okolja. Inšpektor za varstvo okolja v tem primeru lahko izreče globo, ki je nekaj krat višja od globe, ki jo iz-reče policist, prometni inšpektor ali občinski redar.

Prodaja vozila – registriranega ali pa odjavljenega iz prometa – je legalna le v primeru sklenitve kupoprodajne pogodbe in overi-tve podpisa le-te pri registrskem organu (upravna enota, tehnični pregledi, ). Če ste lastnik vozila, odjavljenega iz prometa, ter ga ne boste več potrebovali, vam svetu-jemo, da ga odjavite za namen razgradnje. Razgradnjo vozil lah-ko opravljajo le pooblaščeni kon-cesionarji, ki vam bodo ob preje-mu takšnega vozila izdali potrdi-lo o predaji vozila v razgradnjo. Potrdilo odnesete registrskemu organu in se s tem razbremenite

vseh odgovornosti v zvezi z vozi-lom, ki ga po tem ni več mogoče registrirati v prometu. Nam naj-bližji kooperant koncesionarja je podjetje Avtoservis Kobal iz Malih Žabelj, pooblaščeni konce-sionar v naši regiji pa je podjetje Jung d.o.o. iz Nove Gorice. Po naših informacijah vam nekateri koncesionarji celo ponudijo sim-bolično odkupno vrednost, sama predaja vozila v razgradnjo pa je trenutno še vedno brezplačna.

Takšni primeri neprijetnih po-sledic nelegalne prodaje so se na območju naše občine že zgodili. Ob tem vas opozarjamo še, da si tujci ob prihodu ogledajo tudi druge predmete, predvsem kme-tijsko mehanizacijo ali večje kose orodja, ki večkrat nezaščiteni ča-kajo na rabo v okolici vaših do-mov. Poskrbite za varnost svojega premoženja!

Pa še nasvet – najboljši alarmni sistem je dober sosed.

Za še več informacij se lahko obrnete na občinsko redarsko službo Občine Ajdovščina. Občinsko redarstvo

Pomlad prihaja, ceste se bodo napolnile Pomlad je tu, s tem pa tudi dela na poljih. Ajdovci so že z veliko zagnanostjo na traktorjih, na katere so priključe-

ne razne delovne stroje. Ker na cesti ne štejejo med hitra vozila, so pogosto skorajda tik pred prometno nezgodo. Motoristi in vozniki koles z motorjem že neučakano pogledujejo v nebo z željo po suhi cesti. Še posebej pa velja poudariti, da z lepim vremenom prihaja na plano tudi otroška igra, ki se velikokrat dogaja v bližini ceste.

Zato vas prosimo, da ste v pomladnem času še posebej previdni na cesti, pa tudi strpni in potrpežljivi.

Policisti opozarjajo – zavarujte svoje premoženje

Policisti Policijske postaje Ajdo-vščina, ki vsakodnevno opravljajo naloge na območju občin Ajdovšči-na in Vipava, se redno seznanjajo s problematiko vlomov na območju policijske enote in so pri delu še po-sebej pozorni na sumljive osebe in motorna vozila. Z namenom izbolj-šanja vsesplošne varnosti občankam in občanom predlagajo tudi večjo skrb pri samozaščitnem ravnanju, saj bodo tako preprečili marsikatero neprijetnost:

- bodite pozorni na prisotnost su-mljivih vozil in oseb ter o svojih opa-žanjih obvestite policijo (morebitni pomisleki občanov, da v kolikor se bodo tovrstne informacije izkazale za neosnovane ter da bodo njihovi klici pri policistih povzročili nego-dovanje, ne držijo, saj je tudi nam v interesu, da imamo čimboljši pre-gled nad dogajanjem »na terenu«);

- policisti svetujejo, da nekdo, ki mu zaupate (sosed, znanci, sorodni-ki…), v času vaše odsotnosti popa-zi na vaše stanovanje, stanovanjsko hišo in drugo lastnino;

- zelo dobra rešitev je vgradnja teh-ničnega varovanja v stanovanjske ali poslovne prostore; investicija je pogosto zelo majhna v primerjavi z višino nastale škode že pri enem samem vlomu. Policisti zelo pogo-sto svetujejo oškodovancem pre-moženjskih kaznivih dejanj izvedbo tovrstnih samozaščitnih ukrepov, vendar praviloma naletijo največkrat na njihova »gluha ušesa«, čeprav je iz dolgoletne policijske prakse znano dejstvo, da se storilci kaznivih dejanj pogosto vračajo na kraj, kjer so bili ob prvem vlomu uspešni;

- večje količine gotovine in vre-dnejše predmete (zlatnina, umetni-ne …) hranite v bankah in trezorjih. Če pa določene vrednejše predmete (npr. računalnike, monitorje, fotoa-parate…) hranite doma, je potrebno izdelati fotografije teh predmetov ali pa jih ustrezno označite z indi-vidualnimi lastnostmi za lažje iska-nje predmetov v primeru morebi-tne odtujitve (tatvine) le-teh. Marko TERBOVŠEK, Komandir PP Ajdovščina

Pomoč po požaru Požar, ki je v zgodnjih jutranjih

urah 9. februarja zajel stanovanj-sko hišo v središču Ajdovščine, je popolnoma uničil dom družine. Požrtvovalni gasilci so na srečo ne-poškodovana rešili starejša zakonca. Gasilci Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina in Prostovoljnih gasil-skih društev Ajdovščina, Selo in Col so z združenimi močmi po več urah ukrotili požar. Kljub hitremu ukre-panju, saj so na kraj nesreče prihiteli že v nekaj minutah po prejemu klica na pomoč, sta popolnoma pogorela streha in ostrešje hiše, tako da ta ni več varna in primerna za bivanje. Zakonca sta bila prepeljana v šempe-trsko bolnišnico, vendar so gospoda kmalu odpustili. Občina mu je takoj ponudila nadomestno stanovanje. Sodelavke Centra za socialno delo Ajdovščina, ki so mu pomagale, in prostovoljci Ekipe prve pomoči Ob-močnega združenja Rdečega križa Ajdovščina, ki so priskočili na po-

moč pri selitvi najbolj nujnega po-hištva, so že prvi dan zasilno uredili novo bivališče in preselili gospoda. V prihodnjih dneh so zaradi napo-vedi zelo slabega vremena na varno v pritlični del hiše prenesli opremo, pohištvo in drugo, kar požar ni uni-čil. Obenem so v domovanje na novi lokaciji prepeljali osebne predmete

in ga uredili tako, da je že v nekaj dneh postalo popolnoma funkcio-nalno in prijetno za bivanje. Avto-mobil in prikolico za potrebe selitve jim je zagotovila Občina. Občinske službe zaščite in reševanja so se tako ponovno izkazale in dokaze, da so vedno pripravljene, da se odzovejo, ko jih potrebujemo.

Kabelski operater Ajdovščina

Št. 20 • 15. marec 20134 Podeželje

Vipavska breskev mora ostati

Konec februarja je odjeknila no-vica, da ajdovski Fructal letos ne bo odkupoval vipavskih breskev, ker se sok ne prodaja po pričakova-njih in ima velike zaloge breskove kaše iz prejšnjih let. Kmetje, pri-delovalci breskev, tega niso priča-kovali, saj je večina velikih bresko-vih nasadov na Vipavskem nastala prav na pobudo Fructala, v njih pridelujejo sorte, namenjene pred-vsem predelavi, mnogi pa imajo s podjetjem ali z zadrugo sklenjene tudi pogodbe o odkupu. Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak je v začetku marca sklical sestanek z ajdovskimi pridelovalci, z name-nom, da skupaj poiščejo rešitev iz nezavidljive situacije.

Župan, ki je opravil razgovore tudi z vodstvom ajdovske tovarne, od kmetov pričakuje pobude, občina pa jih bo po svojih zmožnostih in mo-čeh podprla ter je pri tem pripravlje-na prevzeti enako mero tveganja, kot pobudniki. Razume podjetje, ki ga je do takšne odločitve pripeljala kri-za in slaba prodaja, na drugi strani pa so ogroženi tako pridelovalci kot sadjarska dejavnost nasploh. Prejel je tudi že nekaj idej, kako reševati le-tošnjo letino breskev, vendar prizna-

va, da občina rešitev nima, ob tem pa poudarja, da bo ob primerni ideji ponudila roko.

Idealna rešitev bi bila direktna prodaja sadja za konzum, za kar je Občina že pred nekaj leti oblikovala blagovno znamko So(n)čno in za-bojčke, letos se akcija nadaljuje še z dvema vrstama embalaže za manjše količine sadja, ki bosta nared že do sezone češenj, ter s še nekaterimi trženjskimi produkti. Vendar gre v tem primeru za prevelike količine breskev, pretežno sorte veteran, ki je namenjena predelavi.

Pridelovalci zagovarjajo stališče, da Fructal mora odkupiti vsaj del-no količino breskev. Sezona breskev je namreč pred vrati. Pri tem trkajo tudi na nacionalno zavest – Fructal je naš, sok pa izdelan iz vipavske bre-skve! Bojijo se, da je strategija pod-jetja zapreti proizvodnjo v Ajdovšči-ni, kar bi močno ogrozilo pridelavo sadja v dolini. Zato se je pojavila tudi ideja, da bi se proizvodnje lotili sami. Mnogim niso pogodu aktivnosti za-druge, ki bi prva morala zastopati in-terese kmetov in v tej krizni situaciji poiskati rešitve. Predstavnik zadru-ge, ki je bil na sestanek povabljen kot eden od domačih pridelovalcev, je

zatrdil, da se rešitve iščejo ter pouda-ril, da to ni preprosto. Najlaže in tudi najbolj primerno je breskve prodati »na lastnem dvorišču«, zato si bodo prizadevali za dialog in dogovor s Fructalom. Izvedeti je potrebno za strategijo podjetja – ali je kriza zgolj trenutna, ali pa ima resnično namen zapirati proizvodno v Ajdovščini – v tem primeru je nujno poiskati dol-goročno rešitev za sadjarje na drugih trgih ali pa se lotiti lastne predelave. Tako zaradi tradicije, kot zaradi pri-hodnosti, pa svari pridelovalce, naj nikar ne mečejo breskev iz nasadov.

Sestanka se je udeležil tudi sadjar-ski strokovnjak Ivan Kodrič iz KGZS NG. Po njegovih informacijah so od-kupne cene italijanskih breskev iz sa-dovnjakov enake ali pa celo višje, kot je za vipavske breskve v zadnjih letih plačeval ajdovski Fructal. Meni tudi, da bi podjetje sok, ki ga ne more pro-dati končnemu potrošniku, lahko ponudilo na trgu kot surovino, ter se tako znebilo zalog in napravilo pro-stor za naslednjo proizvodnjo – če bi imelo namen še naprej predelovati.

Časa je malo, še tri, štiri mesece je do zrelih breskev, dotlej bo potrebno najti rešitev. Župan se je s prideloval-ci dogovoril, da bodo skupaj poiskali najprimernejšo rešitev. Še naprej se bo poskušal pogajati s podjetjem za vsaj delni odkup. Zbirajo pa se tudi druge ideje in predlogi – tudi o ustanavljanju lastnega podjetja, ki bi predelovalo domače breskve. Prav kmalu pa bodo potrebni konkretni ukrepi. Tako župan, kot zadruga in strokovnjaki pa ne glede na črno situacijo svarijo pridelovalce, naj ne obupajo in naj sadovnjake ob-držijo. Vipavska breskev je že sama po sebi blagovna znamka te doli-ne in tako mora tudi ostati. Sh

Izbor protokolarnega vina Občine Ajdovščina 2013 Občina Ajdovščina namerava v mesecu aprilu 2013 organizirati ocenjevanje vin, za namene izbora protokolar-

nega vina Občine Ajdovščina za leto 2013. Vse vinogradnike z območja občine Ajdovščina vabimo k sodelovanju. Pogoji za sodelovanje na ocenjevanju vin za izbor protokolarnega vina Občine Ajdovščina 2013: Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi vinogradniki, ki so vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, imajo

dovoljenje za stekleničenje vin ter stalni naslov bivališča na območju občine Ajdovščina. Na ocenjevanje bodo sprejeta vina sort, ki so v sortnem izboru za Vipavsko dolino ter so pridelana kot vina nor-

malnih trgatev in ne kot posebna vina (iz sušenega grozdja, pozna trgatev …). Pri belih vinih pridejo v poštev vina letnikov 2011 in 2012, pri rdečih vinih pa letniki od 2006 naprej.

Vsak vzorec belega vina mora zagotavljati količino najmanj 260 litrov zaloge odprtega vina ter najmanj 130 ste-klenic vina v steklenicah Bordolese Europea 75 TS/FA, brez etikete ali kakršnihkoli drugih oznak.

Vsak vzorec rdečega vina mora zagotavljati količino najmanj 100 steklenic vina v steklenicah Bordolese Europea 75 TS/FA, brez etikete ali kakršnihkoli drugih oznak.

Steklenice bodo označene z etiketo, izdelano za namene protokolarnega vina, ki bo, poleg podatkov o občini in občinskih simbolov, vsebovala tudi vse predpisane podatke o vinu ter o pridelovalcu. Etikete bo zagotovila Občina Ajdovščina in bodo dostavljene izbranemu vinarju, da bo z njimi opremil steklenice. Izbrani vinar mora sam zago-toviti steklenice Bordolese Europea 75 TS/FA in kapice, ki morajo biti črne mat barve.

Posamezni vinogradnik lahko na ocenjevanje prijavi največ 5 vzorcev, za vsak vzorec pa je potrebno dostaviti 2 steklenici.

Ocenjevalna komisija bo sestavljena iz strokovnjakov Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Za protoko-larno vino Občine Ajdovščina bosta izbrani belo in rdeče vino po priporočilu ocenjevalne komisije. Občina bo izbrana vina od pridelovalca v določeni količini odkupovala tekom leta ter ga porabila za protokolarne namene.

Ocenjevanje je za pridelovalce brezplačno, o ocenah njihovih vin bodo po opravljenem ocenjevanju obveščeni po pošti.

Na ocenjevanju lahko ob članih komisije v omejenem številu (največ dva) sodelujejo tudi vinarji, ki se predhodno prijavijo pri organizatorju ocenjevanja.

Prijave in vzorce bodo sprejemali na info pultu v stavbi Občine Ajdovščina, na Cesti 5. maja 6a v Ajdovščini, med 8. in 16. aprilom 2013, v času uradnih ur.

Izbor bo predvidoma potekal v sredo, 17. aprila 2013, na istem naslovu. Dodatne informacije: Sanda Hain, sanda.hain@ajdovscina.si, 05/36 59 155, 051-304-607.

So(n)čno v Srbiji

Udeležba predstavnic KGZS-Za-vod GO, Sadjarskega centra Bilje in KGZS-Zavod MB, Sadjarskega centra Maribor na IV. strokovnem posvetu »Unapređenje proizvo-dnje breskve i kajsije«, ki ga je or-ganizirala Univerza v Beogradu, »Poljoprivredni fakultet, Katedra za voćarstvo« v dneh od 11.-12. fe-bruarja 2013, je pomenila predstavi-tev strokovnega prispevka o pride-lavi marelic v Sloveniji, predstavitvi problemov prezgodnjega odmiranja dreves in perspektivah za nadaljnje širjenje te sadne vrste. Poleg našega je bilo na posvetu predstavljenih ve-liko strokovnih prispevkov na temo breskve in marelic s strani tujih in domačih avtorjev. Povabljeni so bili nekateri vidni tuji eksperti, pa tudi strokovnjaki gostiteljev. Ob tej pri-ložnosti sta bili predstavljeni knjigi, katerih avtorja sta bila tudi glavna organizatorja posveta, prof. dr. Dra-gan Milatović – Kajsija in prof. dr. Evica Mratinić - Breskva. Obe knjigi podajata najnovejša spoznanja o sor-tah, podlagah, tehnologiji pridelave in predelave, zato pomenita bogati pridobitvi za pospeševanje najso-dobnejših obnov omenjenih sadnih vrst.

Naš prispevek je govoril o našem 20-letnem strokovnem delu na pro-učevanju sortimenta in podlag v okviru dela Sadjarskega centra Bilje in kasneje tudi v Mariboru. Izposta-vljen je bil velik problem propada-nja sadik v mladih nasadih marelic v Sloveniji, kjer okužbe s karanten-skimi boleznimi na koščičarjih pro-učujemo tudi preko troletnega CRP projekta z naslovom »Reševanje problematike ustaljenih karanten-skih bolezni sadnih vrst Prunus spp. za ohranitev pridelave«, katerega nosilec je dr. Irena Pleško Mavrič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Probleme z virozami, še posebej s šarko in fitoplazmo ESFY so, po-leg nas, omenjali tudi drugi zunanji predavatelji in poročali, da veliko žlahtniteljev dela predvsem na hibri-dizaciji in odbiri sort za povečevanje kakovosti plodov in tolerantnosti na šarko. Program posveta je bil zelo

bogat, saj se je v enem dnevu zvrstilo veliko predavanj na temo žlahtnenja breskve in marelice v svetu, o tehno-logiji pridelave (različne gojitvene oblike in gostote sajenja, obrezova-nja, zaščite, prehrane, ekonomike pridelave) skladiščenja in trženja. Tudi Slovenke smo poskrbele, da smo obiskovalcem, povečini sadjar-jem iz Srbije, ki jih je bilo po naši oceni okrog 300, predstavile naša prizadevanja za lično pakiranje sve-žega sadja za trženje. Na posvet smo se namreč odpravile z nekaj propa-gandnega materiala (plakati, zgiban-ke, majice) blagovne znamke SO(N)ČNO, sadje iz Vipavske doline, ki smo ga predale organizatorjem, pla-kat z marelicami pa postavile ob naš poster.

Naslednji dan so organizatorji pri-pravili terenske oglede nasadov v okolici Beograda in najmodernejše-ga distribucijskega centra PDM iz Pudarcev, ki je šele pred kratkim pri-čel z delovanjem. Center namerava odkupovati sadje in zelenjavo s šir-šega pridelovalnega območja Groc-ke in Smederevega in ima 12 hladil-niških komor s kapaciteto hlajenja 2500 t, najmodernejšo opremo za sortiranje in pakiranje v razno kar-tonsko embalažo. Proizvodni nasadi marelic so cepljeni na podlago mira-bolana, povečini vzgojeni v kotlasto gojitveno obliko, sortiment pa je NJ 39, Aurora, lokalna sorta Zaklopač-ka ruža in druge. V 4 in 6 letnih nasadih ni bilo opaziti nikakršnega odmiranja dreves. Pridelavo vršijo na konvencionalni način; pri 3-le-tnem drevesu so dosegali pridelek 15 kg/drevo, pri 5- letnem pa tudi 50 kg/drevo. Prodajo sadja iz privatnih nasadov vršijo na domačem dvori-šču, prodajajo ga po Srbiji in v Črno goro. Pridelovalci so zainteresira-ni za širjenje obnov, a pridelavo še najbolj omejuje pomanjkanje vode, saj nimajo urejenih namakalnih sistemov, povečini pa tudi ne proti-točne zaščite. S slednjo so pričeli v zadnjih petih letih in do danes z njo opremili kakih 800 ha nasadov. dr. Nikita Fajt

Št. 20 • 15. marec 2013 5Podeželje

Sladek batujski izziv podeželja

Batujske gospodinje so nazaj v življenje obudile tradicionalni Ba-tujski štrukelj. Skozi delavnice na pobudo Krajevne skupnosti Batu-je, pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina in pod vodstvom zgo-dovinarke Slavice Plahuta so vadile pripravo te tradicionalne kulina-rične posebnosti svojega kraja.

To je bila že druga tovrstna delav-nica v sodelovanju z Ljudsko univer-zo Ajdovščina v Batujah, tokrat pod naslovom Izzivi podeželja. Velik del izobraževalne delavnice so udele-ženci presedeli za računalnikom in se z navdušenjem učili sodobne ko-

munikacije. Sicer pa so se seznanjali še s sadjarstvom, vinogradništvom, urejanjem prostora, vrtov. V sklopu te delavnice so izdelali hortikulturno ureditev kotička ob avtobusni posta-ji in ekološkem otoku sredi vasi, ki ga bodo letos tudi zasadili. Tu imajo namen urediti turistično informativ-no točko, kjer bodo obiskovalci našli zanimive informacije o posebnostih kraja, tudi o arheološkem najdišču pri nekdanji cerkvi sv. Ane, kjer je bilo lani odkrito spominsko obelež-je. In prav na lanski šagri sv. Ane so Batujci prvič javno promovirali svo-jo lokalno kulinarično posebnost – Batujski štrukelj.

Skrivnost Batujskih štrukljev je

»podkuha«»Batujski štruklji kar živijo med

starejšimi gospodinjami tu v Batujah in jih ob prazničnih dneh tudi pri-pravljajo. Žal pa mladi rod tega ne pozna,« pravi gospa Slavica Plahuta, zgodovinarka in raziskovalka kuli-narične preteklosti, ki je odkrivala zgodbo Batujskega štruklja. Recept je podedovala po svoji mami, želi si, da bi ga podedovali tudi »tamla-di« ter to znanje prenašali naprej. Batujski štruklji so posebnost, ki lahko svojevrstno in odlično pred-stavljajo kraj: »V mojem raziskoval-nem delu kulinarične dediščine nisem

nikjer zasledila takih štrukljev, kot jih imamo v Batujah. Podobne imajo v Mirnu, vendar ne takih.« Posebnost Batujskih štrukljev je skuta iz jajc in mleka, ki ji batujske gospodinje dodajajo limono. To je le del nadeva kvašenega kuhanega štruklja, zaradi katerega pa je še posebej bogat in so-čen. Je pa Batujski štrukelj tudi zelo star. Gospa Slavica je morala pobr-skati kar daleč nazaj: »Mi rečemo tej naši skuti »podkuha«. V SSKJ te besede ni, v Pleteršnikovem slovarju pa najdemo »podkuhavico«, ki pome-ni sesirjeno zgoščeno mleko. Torej je bil izraz živ v 19. stoletju, nato pa je beseda izginila, štruklji so torej stari najmanj 120 let!« Štrukelj zahteva

svoj čas priprave, zato so gospodinje vmesni čas izkoristile še za spozna-vanje drugih štrukljev iz bližnje in daljne okolice. Zadnji dan delavnice pa so se že pripravljale na praznike ter se naučile izdelati sončnico – posebej lično oblikovan praznični kruh, znan v Prekmurju.

Druženje je nekaj krasnega Krajani so bili z delavnicami za-

dovoljni, o čemer priča tudi odlična udeležba – začeli so s 15 udeležen-kami, na naslednjih srečanjih pa jih je bilo tudi 28. »To druženje je nekaj krasnega,« poudarja gospa Slavica Plahuta. Pri kuhanju so se gospo-dinjam pridružili celo moški, tovr-stna srečevanja postajajo prijetna družabna obveza v kraju, dober glas o njih se širi in predsednik KS Ivan Vodopivec že razmišlja o nadaljeva-nju in se veseli tovrstnega dela s kra-jani. Velika pridobitev za kraj je nov večnamenski objekt na batujskem športnem igrišču, ki odlično služi svojemu namenu. Ivan Vodopivec je pohvalil sodelovanje z Ljudsko uni-verzo Ajdovščina, praktično znanje, ki ga s tovrstnimi izobraževanji pri-dobijo krajani, je dobrodošlo, saj ga potrebujejo in tudi uporabljajo.

Pridite na Batujske štruklje Načrtov z Batujskimi štruklji pa

z zadnjo delavnico še ni konec. Da zgodba in recept ne bosta šla v poza-bo, so ju natisnili v brošuri. Domačo kulinarično posebnost bi želeli tudi unovčiti. Batujski štrukelj je zelo bo-gata jed, ki si jo ljudje niso mogli ve-dno privoščiti. Z njo pa so, tako kot drugod po Sloveniji, vabili na prazni-ke. Obvezno so bili na mizi za šagro, pa ob rojstnih dnevih, godovanjih in ob likofih. V Batujah se je v zadnjih letih uveljavilo lepo število priredi-tev, kjer bi obiskovalcem lahko po-nudili Batujske štruklje. Gospodinje so vešče priprave, Ivan Vodopivec pa poudarja, da gre za vrhunski izdelek: »To je Gospod Štrukelj!« Zamislili so si tudi že prezentacijo, saj »štrukelj ni nikoli sam«, pravi predsednik KS. Ozrli so se v domače sadovnjake in izbrali dostojno spremljevalko, ki bo s svojo aromo in kiselkastim okusom odlično dopolnila sladko bogato polnost – višnjo.

Vam je zadišalo? Povabite se na Batujske štrukelje, skozi praznično batujsko leto bo dovolj priložnosti! Sh

»Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega

socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost,

kulturo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega

programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, ra-

zvojne prioritete: Razvoj človeških virov in vseživljenjskega

učenja; prednostne usmeritve Izboljšanje usposobljenosti za

delo in življenje v družbi temelječi na znanju.«

Druženje s pinelo Številne sorte vinske trte, gojene še

pred pojavom trsne uši, potrjujejo bogato vinogradniško in vinarsko tradicijo Vipavske doline.

Raznolikost takratnega sortimen-ta je v svoji Vinoreji opisal Matija Vertovec, kjer omenja in opisuje kar šestintrideset sort vinske trte. Danes na tem območju ne najdemo niti približno toliko sort, vendar kljub vsemu vinogradniki še vedno gojijo nekatere stare sorte. Med njimi lah-ko posebej izpostavimo avtohtona zelen in pinelo, ki uspevata na pri-bližno 5 % od skupno 2300 ha vseh registriranih vinogradov v Vipavski dolini. Pinela je v zapisih omenjena že v letu 1324, kot sorta, ki je bila takrat posajena na severu Italije na Goriškem. Danes pa je posajena v glavnem v Vipavski dolini.

Pinela je vino z nekoliko višjo sku-pno kislino ter svojevrstno nežno cvetico in aromo. Odlično uspeva na visokih legah in lahkih tleh, se-stavljenih iz laporja in peščenjaka. Je zelo vzdržljiva sorta, dobro prenaša poletno pripeko, močno burjo in točo. Mogoče je skozi stoletja prav zaradi kljubovanja ekstremnim raz-meram uspela razviti debelejšo jago-dno kožico, bogato s fenoli, vitamini, barvili in minerali, ki ob predelavi grozdja prehajajo v vino.

Da je vino zdravo, kažejo različne študije, saj imajo zmerni pivci vina zmanjšano tveganje obolevanja za srčnožilnimi boleznimi, boljše raz-merje med dobrim in slabim hole-sterolom, upočasnjene procese sta-ranja. Vino pa ima še mnogo drugih pozitivnih učinkov na človeški orga-nizem.

Ljubitelji pinele imajo možnost njeno žlahtnost poskušat na tradici-onalni prireditvi Druženje s pinelo na Planini, ki vsako leto poteka na velikonočni ponedeljek. Ob tej pri-ložnosti Planinci povabijo v goste vi-nogradnike in vinarje Vipavske doli-ne, da se s svojimi pinelami različnih letnikov in tehnologij predstavijo na prireditvi. Vsako leto doslej so obi-skovalci lahko degustirali med tride-set do štirideset različnih pinel. Le-tošnje Druženje s pinelo bo že osmo zapored in bo potekalo v ponedeljek, 1. aprila 2013 v stari šoli na Planini.

Vabljeni na Planino, kjer boste lah-ko okušali žlahtnost pinele. Darja Marc

Druženje s pinelo na Planini pri Ajdovščini

ponedeljek, 1. aprila 2013Ob 15.00 uri v zaselku Koboli

maša v cerkvici sv. Petra in Pavlaod 16.00 do 21.00 ure stara šola

na PlaniniOdkritje turistične table, ponu-

dniki s Planine v sodelovanju z Društvom Matija Vertovec;

Pozdrav obiskovalcem in dru-ženje ljubiteljev vina z vipavsko avtohtono pinelo;

Z nami bo tudi glasbeni gost – kantavtor Drago Mislej Mef;

in Vipavska vinska kraljica Ka-tja Blagonja.

Ob 17.00 uri bo potekala ku-linarična delavnica , ki jo bodo pripravili someljeji iz gostilne Žogica iz Nove Gorice - potrebne so predhodne prijave, ki jih spre-jema Damjan Štokelj na tel.: 041 483 777 ali pobrskajte po spletni strani www.vas-planina.si.

Nadaljevanje akcije za enotno embalažo za sadje

Na pobudo Komisije za kmetijstvo Občine Ajdovščina in posameznih sadjarjev je bila v letu 2009 koncipi-rana in oblikovana enotna embalaža za sadjarje iz ajdovske in vipavske občine.

Glede na zelo pozitiven odziv ak-cije v prejšnjih letih, v kateri smo oddali prek 70.000 zabojčkov, smo se odločili akcijo ponoviti oz. nada-ljevati.

Osnovni tehnični podatki: SONČNO nizek zabojček za sadjeDimenzije zloženega zabojčka: dol-

žina 500 mm, širina 300 mm, višina 90 mm

Material: neimpregniran valovit karton (zunanja stran bele barve, notranja natur)

Barva potiska: oranžnaEnostavno ročno zlaganje, 800 za-

bojčkov na paleto, vez po 25 kosov

SONČNO visok zabojček za sadjeDimenzije zloženega zabojčka: dol-

žina 500 mm, širina 300 mm, višina 170 mm

Material: neimpregniran valovit karton (zunanja stran bele barve, notranja natur)

Barva potiska: oranžnaEnostavno ročno zlaganje, 400 za-

bojčkov na paleto, vez po 25 kosovProsimo, da zainteresirani pošljete

ali osebno dostavite izpolnjeno in podpisano naročilnico (ki jo najde-te na spletnih straneh www.ra-rod.si in www.soncno-socno.si ) na:

Razvojna agencija ROD Gregorčičeva ulica 020 5270 AjdovščinaZa več informacij smo vam na vo-

ljo na telefonski številki 05 365 36 00 ali po elektronski pošti meta.rustja@ra-rod.si.

Pipistrelov večer z vizijo Pipistrelova Vizionarna bo 20.

marca ob 19. uri gostila legendo slo-venskega alpinizma, Toneta Škarjo, ki bo predstavil svojo knjigo Po svoji sledi. Večer bo vodila pesnica Mag-da Šalamon, ki bo ob tej priložnosti prebrala nekaj pesmi iz svoje nove zbirke Sijoča Ptica.

Tone Škarja, slovenski alpinist,

gorski reševalec in pisatelj, se je z al-pinizmom začel ukvarjati leta 1956. Od takrat je opravil več kot 500 alpi-nističnih vzponov od katerih je bilo preko 20 prvenstvenih. Udeležen je bil tudi pri veliko odpravah v tuja gorstva, kot član odprave Everest 1979 pa je prejel tudi Bloudkovo na-grado. Od leta 1979 vodi Komisijo za

odprave v tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije.

G. Tone Škarja bo predstavil svojo knjigo skozi zanimivo predavanje in projekcijo fotografij z najbolj osu-pljivih gorskih razgledov in skritih kotičkov sveta. Gre za najobsežnejše delo enega najbolj znanih slovenskih alpinistov.

Vabljeni! Vstopnine ni!

Št. 20 • 15. marec 20136 Iz naših krajev

Velikonočni prazniki so tik pred vrati, zato že zagotovo razmišljate o velikonočnih jedeh, ki jih boste pripravili za svoje najbližje. Prav gotovo na praznično obloženi mizi ne bodo manjkali šunka, pirhi, hren, potica in kruh. Tudi najmlajši bodo v izobilju zasipani s čokoladnimi jajčki, zajci in drugimi sladkarijami. Prehrana med prazniki posebnega vpliva na zdravje zdravih posameznikov,

še zlasti dolgoročnega, sicer nima. Ker pa velikonočne dobrote obremenijo naš organizem se lahko pojavijo kratkotrajne prebavne težave (napenjanje, zaprtje, zgaga), poslabša se lahko tudi naše počutje, razpoloženje in storilnost.Velikonočna hrana temelji na uživanju večje količine maščob, soli in

sladkorja. Navadno se med prazniki poje tudi več jajc kot običajno. Slednja so izredno bogat vir vitaminov in mineralov. Rumenjak pa vsebuje nenasičene maščobne kisline in holesterol, ki pa sam po sebi ni škodljiv. V prehranskem smislu so dobra izbira jajca, ki imajo boljše razmerje posameznih maščobnih kislin. Višjo hranilno vrednost imajo zlasti jajca kokoši, ki se prosto pasejo. Domača jajca so vsekakor boljša od kupljenih in naša dolina premore kar nekaj kmetov pri katerih je moč kupiti taka jajca. Kljub vsemu omenjenemu pa se priporoča omejeno uživanje jajc – dve do pet jajc tedensko so za odraslega človeka povsem dovolj. Jajcem (rumenjaku) pa bi se morali izogibati zlasti tisti s povišanim krvnim holesterolom! Šunka je izjemno mastna in velikokrat preveč soljena, zato z njo ne

pretiravajte. Tudi pri pripravi kruha se raje izognite pretiranemu soljenju in belo moko nadomestite s pirino, rženo ali ajdovo. Glavni viri soli v prehrani Slovencev so ravno živila iz skupin kruha in krušnih izdelkov ter mesnih izdelkov. Izkazalo se je, da je slovenska populacija velik porabnik kruha in ga vključuje skoraj v vsak obrok. Poleg tega je v živilskih trgovinah opaziti razmeroma velike razlike med cenami manj in bolj zdravih različic kruha, kar pomeni, da je potrebno za bolj zdravo hrana odšteti več in so posledično lahko nekateri revnejši deli slovenske populacije za tako hrano prikrajšani.K velikonočnim praznikom seveda sodi tudi domača potica. Da bo ta letos

zdravju bolj prijazna, predlagam, da namesto bele moke spet uporabite pirino ali kamutovo moko, sladkor pa nadomestite s suhim sadjem. Najbolj primerne in najcenejše so rozine. Vsebujejo pretežno sadni sladkor z nizkim glikemičnim indeksom. Potrebo po sladkorju zmanjšuje tudi dodajanje začimb.Pazite, da kot tipičnega simbola tega praznika ne zanemarite hrena.

Vsebuje veliko peroksidaze, encima, ki spodbuja boljšo prekrvavitev in celjenje. Raziskave pa tudi poročajo, da naj bi pomagal pri zniževanju krvnega pritiska. Poleg vsega naštetega je priporočljivo ob velikonočnih dobrotah uživati čim

več zelenjavnih prilog in solate!Predvsem otroci vsako leto znova velikonočno praznovanje povezujejo z

velikim sladkanjem. Nič jim ne gre zameriti, saj so dobesedno z vseh strani bombardirani s takimi in drugačnimi sladkarijami. Ne samo, da zaužijejo velike količine sladkorja, zaužijejo tudi ogromne količine škodljivih snovi. Marsikdo bi sedaj zamahnil z roko, češ eno jajčke, ena čokoladica ali en bonbonček že ne more škoditi. Eno res ne, ampak velikokrat ne ostane samo pri enem. Pa tudi uporaba raznih barvil, ojačevalcev okusov in arom, ki se jih uporablja v teh izdelkih ni tako nedolžna. Zato predlagam mamicam, naj ob nakupu sladkarij za svojega malčka preverijo vsebnost teh sestavin na deklaraciji izdelka. V velikem krogu se izognite sladkarijam, ki vsebujejo dodatke označene z E102, E110 in E122. Sicer se njihova uporaba počasi ukinja, vendar ob poplavi različnih izdelkov iz vseh koncev sveta previdnost ni nikoli odveč.Da ne bo pomote, moj namen ni ta, da vam prepovem uživanje šunke,

sladkarij in ostalih velikonočnih dobrot. Želim vas opozoriti samo na to, da je zelo pomembno, da pazite na količine zaužite hrane ter nezdrave sestavine zamenjate z bolj zdravimi. Tako ne boste prikrajšani do ničesar, naslednji dan pa se boste počutili bolje.

dipl. dietetičarka Petra Kravos

Velikonočne dobrote

Širitev ponudbe in razvoj turizma na gori

V zadnjih letih se je na Otlici precej stvari spremenilo. Dogajanje je zara-di številnih društev na Gori precej pestro, spremenili pa so se tudi pro-stori v zadružnem domu. Mogoče se na zunaj tega niti ne opazi, vendar je vsak, ki se po nekaj letih vrne v ta konec, prijetno presenečen.

Vse se je začelo s prenovo dvora-ne v zadružnem domu, ki smo jo v večini obnovil kot skupina zanese-njakov, kateri smo takrat prevzeli organizacijo angelske nedelje - šagre in po tem dogodku tudi sklenili, da vsa sredstva, ki so ostala, vložimo v razpadajočo dvorano. Naši zagnano-sti je takrat priskočila na pomoč tudi KS Otlica – Kovk oziroma Občina Ajdovščina, ki je primaknila nekaj sredstev. Z minimalnimi sredstvi in veliko prostovoljnih ur je tako posta-la ponos našemu kraju.

Kasneje se je zaprl gostinski lokal, kar je na Otlici pomenilo mesto manj za druženje in prijetne klepete s prijatelji in znanci. Zopet smo se zbrali pobudniki, ki smo prenavljali dvorano, ustanovili podjetje, naje-li ta občinski prostor, ga obnovili v celoti z lastnimi sredstvi in danes ta lokal poznamo kot Okrepčevalnica AnGora.

Ker pa ne more iti vse gladko, se je pred dvema letoma zaprla še trgovi-na. Občina in tudi krajani smo iskali primernega najemnika, ki bi trgovi-no peljal naprej, vendar neuspešno. Vsi vemo, da je na vasi trgovina pre-cej negotova dejavnost.

Tako smo se v podjetju Angora d.o.o. pred slabim letom odločili,

da vzamemo v najem ta prostor bi-vše trgovine na Otlici. Najprej smo predvidevali, da bi obdržali prvotno namembnost prostora, torej trgovi-no in bi tako uredili kombinacijo že obstoječega gostinskega lokala in tr-govine. Vendar pa smo ob vseh kal-kulacijah prišli do precej črnih šte-vilk. Predvsem zaradi nekonkurenč-nosti velikim trgovskim centrom in majhne kupne moči, bi bili obsojeni na propad.

Tako smo se v podjetju odločili, da bomo projekt zastavili malce druga-če.

Zaradi velikega povpraševanja se bo razširilo gostinsko in turistično ponudbo. Prostor bivše trgovine bi spremenili v večnamensko sobo, ki bi služila za potrebe gostinske dejav-nosti, kot prodajalna domačih izdel-kov, spominkov, info točka, kjer bi turisti dobili vse potrebne informa-cije in promocijsko gradivo. Gostom oziroma turistom, ki bi prišli v naše kraje, bi bila kot sprejemna soba, kjer bi si ogledali krajši promocijski film o Gori in okolici. Svoj kotiček bi imela tudi številna društva z Gore, kjer bi lahko predstavila svoje dejav-nosti oziroma izdelke. Prav v sode-lovanju z vsemi društvi ter ostalimi ponudniki vidimo uspešno vizijo razvoja turizma na Gori, saj bomo le s skupnimi močmi uspeli pritegniti goste, jih tu zadržati in jim ponuditi raznolike dejavnosti, ki jih Gora po-nuja.

Z razširitvijo gostinske dejavnosti bi gostom predvsem radi ponudili čim več doma pridelane hrane. Od

zelenjave, mesa in mesnih izdelkov do mleka in mlečnih izdelkov, pijač, zvarkov, meda ter drugih izdelkov pod svojo blagovno znamko, ki bi že v imenu nakazala da gre za do-mač izdelek s tega področja. Za to bi seveda radi povabili domačine k sodelovanju z nami. Vse te izdelke bi seveda lahko gostje tu tudi kupili.

Takšen projekt bi tako zelo poživil dogajanje na Gori, aktivno bi vključil prebivalce in jim omogočil dodaten zaslužek, gostje pa bi bili zadovoljni s pestro lokalno ponudbo.

Ob vsem tem se je začelo odpira-ti še veliko drugih idej za nadaljnje delo: vključiti čim več domačinov, jih spodbujati k ekološkemu kme-tijstvu in prodaji domačih izdelkov, spodbujati druge turistične dejavno-sti na Gori – od ureditve kampa do ureditve apartmajev…

Mislimo, da je s takšnim načinom, povezovanjem krajanov, društev ter dobrim sodelovanjem z občino ter ostalimi ustanovami, mogoče ustva-riti kakšno delovno mesto več, ozi-roma omogočiti domačinom doda-ten zaslužek.

Upamo, da bo do našega najve-čjega praznika – angelske nedelje večina teh idej tudi uresničenih in bodo tako obiskovalci, ki se vsa-ko leto radi vračajo na to tradi-cionalno prireditev videli nov zagon in ponudbo na Gori. Izidor Peljhan in David Likar

Pojasnilo V prejšnji številki Ajdovskih

novic smo v članku Po naših krajih zapisali, da bodo na Otlici prenovili prostore bivše trgovine ter da bo del sredstev prispevala tudi krajevna skupnost. Vendar bodo sredstva KS namenjena za ureditev ogrevanja dvorane in prostorov KS, Občina Ajdovšči-na pa bo iz proračunskih sredstev prenovila prostore bivše trgovine. Do napačne interpretacije podat-kov je prišlo, ker je denar za obe investiciji zagotovljen na skupni postavki občinskega proračuna – poslovni prostori Otlica.

Izbran produkt leta

PRODUKT LETA je največja po-trošniško glasovalna nagrada za ino-vativne produkte v svetu. Marketin-ški koncept je bil ustanovljen pred 25 leti v Franciji in trenutno deluje v 28 državah z istim namenom: bližnjica potrošnikom k najboljšim produk-tom na trgu in nagrajevanje proizva-jalcev za kakovost in inovativnost.

PRODUKT LETA vsako leto znova sprejema vpise izdelkov široke po-trošnje, ki so se pojavila na sloven-skem tržišču pred manj kot 36-timi meseci, bodisi kot popolnoma nov produkt bodisi kot znatno spreme-njen. Ključen kriterij je inovativnost produkta. Vse vpisane produkte raz-

poredi žirija v osnovane kategorije: od hrane, pijače, izdelkov za osebno nego do gospodinjskih pripomoč-kov, izdelkov za gospodinjsko nego ter še mnogo drugih.

Transparentnost izbora PRODUK-TA LETA zagotavlja tudi neodvisna

javnomnenjska raziskava svetovno priznane raziskovalne agencije Niel-sen Slovenija d.o.o., na nacionalnem reprezentativnem vzorcu, s katero izberejo zmagovalca kategorije.

Od februarja 2013 bodo tako, na voljo že prvi izdelki, ki se bodo po-našali s tem pečatom. Pridobili smo pečat, ki predstavlja nakupni nasvet.

Pečat IZBRAN PRODUKT LETA 2013 bodo nosili sveži cmoki Divi-ta: Cmoki z mareličnim nadevom, Cmoki s slivovim nadevom, Cmo-ki s skuto in orehi, Kruhovi cmoki, Cmoki s skuto in špinačo, Cmoki s sirom, Cmoki s koruzo in ajdo in Zdrobovi žličniki.

Za promocijo nagrajenih izdelkov bomo izvedli nagradno igro, oglaše-vali na internetu ter izbranih tiska-nih medijih. Projekt bo imel veliko podporo v medijih tudi s strani or-ganizatorjev.

Tradicionalna praznična velikonočna miza O kulinarični tradiciji ob velikonočnih praznikih na Vipavskem smo povprašali zgodo-

vinarko Slavico Plahuta, raziskovalko kulinarične dediščine. Jedi ob teh praznikih so pol-ne simbolike. Osnovni je velikonočni kruh, pinca, drugod po Primorskem mu rečejo tudi žegnanca, »obejen« kruh (obeljen z maščobo). Kruh (tudi potica) pomeni Kristusovo telo, hkrati pa je to dar narave, božji dar, plod dela človeških rok. Simbolično ima kruh tudi tri zareze, lahko v različnih oblikah, tudi v obliki trikotnika, ki simbolizira božje oko. Veliko-nočni pršut pomeni velikonočno jagnje. Milo jagnje se žrtvuje, kot se je žrtvoval Kristus. Jajca simbolizirajo kristusovo vstajenje. Tako kot se pišče izkljuje iz lupine, je Kristus vstal iz groba. Hkrati pa gre simboliko iskati tudi v predkrščanskem prazniku novega življenja, roj-stva, pomladi. Jajčka so na Vipavskem največkrat pobarvali s čebulnimi olupki, krašenje ni bilo tako bogato, kot na primer v Beli krajini. Značilnost našega konca pa je želatina – žepca. Na praznični mizi ne sme manjkati niti hren, ki ponazarja žeblje ali žolč.

Zanimivost naših krajev so menihi. Gospa Slavica Plahuta se je odpravila po sledeh me-nihov: »Srečamo jih v Soški dolini, v Cerknem jim rečejo »cunta miha«, v Mirnu jim rečejo »kančon«, Ilirska Bistrica pa ima ime »šišare«, kot v Istri ali na Hrvaškem. Pojavljajo se na obeh straneh meje, na drugi strani jim rečejo »titole« ali« fratini« al »frati« (menihi) in se na-daljujejo po vsej Dalmaciji, vse do Albanije. Okrašeni so z jajcem, to je pravoslavna značilnost, za kito pa mislim, da izhaja iz židovstva.«

Št. 20 • 15. marec 2013 7Podjetno

Od trgovca do uglednega evropskega proizvajalca Občina Ajdovščina podjetnikom ponuja ugodne pogoje za investicije znotraj domačih obrtnih con in pred leti je takšno ponudbo izkoristilo tudi podjetje BTF, pekarski inženiring. Januarja 2011 so se vselili v novozgrajeno halo v OC Pod letališčem na robu mesta, po dveh letih delovanja so zadovoljni tako z lokacijo, kot s pogoji za poslovanje, ki so v Ajdovščini iz več vidikov izredno ugodni.

O podjetju, ki proizvaja in pro-daja pekarske stroje in drugo opre-mo za peke, smo na sedežu BTF-ja klepetali z Žarkom in Sašom Trbi-žanom. Tata Žarko je eden od treh ustanoviteljev, sin Saša pa direktor uspešnega podjetja, ki svoje poslov-ne cilje uresničuje predvsem na tujih trgih.

Uspešna zgodba se je začela na prelomu tisočletja, leta 2000, ko so se trije sodelavci odločili zapustiti podjetje Gostol, ki ga je že pošteno načenjala kriza, ter začeti na svoje. Začeli so z inženiringom in prodajo pekarske opreme različnih proizva-jalcev, vključno s servisom, najprej po Sloveniji, nato pa so prodajo ši-rili na Balkan – v Bosno, Hrvaško … Delo je bilo trdo, vzelo je ogromno energije in časa, prinašalo relativno majhen zaslužek, zato je eden od treh partnerjev že takrat zapustil podjetje. Hkrati pa se je nabralo do-volj tehtnih razlogov za razmišljanja o lastni proizvodnji. V letu 2004 so idejo najprej dali na papir, kmalu je bil izdelan prvi stroj za oblikovanje štruc, ki so ga testirali v Pekarni Po-stojna ter z njim začeli prodirati na trg.

Z lastnim znanjem in delom do večje razlike v ceni

»Če sam proizvajaš, tudi nekaj veljaš,« pravi Žarko Trbižan: »Sicer si samo trgovec, ki tam vzameš, sem postaviš, s ceno te stiskata tako proda-jalec, kot kupec, tebi lahko kaj ostane ali pa nič, v glavnem pa ostanejo pro-blemi.« Zaveda se, da z lastnim zna-njem dosežeš večjo razliko v ceni. Oba partnerja sta imela potrebne izkušnje iz proizvodnje. Žarko pa ne pozabi dodati, da so bili tudi otroci, še posebej Primož, navdušeni nad stroji. Tržno nišo so našli v tistem delu, ki je najmanj pokrit od dru-gih proizvajalcev – pekarski stroji za srednje velike pekarne, kapacitete od 2 do 10 ton kruha dnevno. Ozi-rali so se v tujino – najprej po zglede in podporo – pomagali so si z do-bro razvitim italijanskim bazenom podizvajalcev in si za zgled vzeli kakovost, ki jo želi nemško tržišče. »Naši stroji so zelo primerljivi recimo z Nemci, Nizozemci, Švedi, nismo se hoteli primerjati z italijanskimi proi-zvodi – kvaliteta boljša, cene italijan-ske«, povzame Žarko Trbižan zasta-vljene cilje.

Že s prvim strojem za oblikovanje štruc so začeli prodirati na tuje trge. Najprej v bližnjo Italijo, nato naprej – Poljska, Finska, Romunija, Angli-ja, Danska … Naslednji lastni stroj je bil okroglilnik, nato je bilo potrebno »potuhtati« še vmesni člen – inter-medialno komoro, ki je namenjena počivanju testa.

Ajdovščina ponudila ugodne po-goje

Poslovna zgodba podjetja BTF se je začela v Vrtojbi, prve stroje so zložili v nekdanji štali. »Za začetek je bilo to super, ugodna najemnina, dovolj ve-lik prostor,« se posmeje Žarko. Pro-stor je kmalu postal pretesen, zato so proizvodnjo selili v Tehnološki park v Vrtojbo, že po letu in pol pa tam niso bili več dobrodošli in selili so se v Orehovlje. Hkrati so razmišljali o lastnih prostorih. Ob iskanju loka-cije se je izkazalo, da najugodnejše pogoje za investicije ponuja Občina Ajdovščina. Leta 2007 so kupili par-celo po dokaj ugodni ceni, nato pa čakali primeren trenutek za začetek investicije. Pomagali so si z ugodnim kreditom podjetniškega sklada s subvencionirano obrestno mero, ki ga še vedno odplačujejo, poudariti velja, da je to edini velik kredit pod-jetja. Gradili so v letu 2010, januarja 2011 pa so se preselili. Žarko in Saša sta izredno zadovoljna z lokacijo, tako z opremljenostjo in dostopno-stjo, kot tudi z bližino avtoceste, ki je izrednega pomena. Podjetje je bilo tudi oproščeno večino komunalnega prispevka, kar je dodaten plus. »Lah-ko rečem samo hvala ajdovski občini za pogoje, ki nam jih je ponudila, da smo lahko prišli sem,« pove Žarko.

Stalno v trendu Proizvodnja se mora razvijati skla-

dno z novim znanjem in tehnologi-jami, česar se v podjetju BTF dobro zavedajo. Štirim strojem za manjše in srednje velike pekarne so že do-dali tri stroje za velike, industrijske pekarne, do konca leta pa namera-vajo razviti industrijski okroglilnik. Tako bodo tržišču lahko ponudili dve kompletni liniji – za srednje in za industrijske pekarne. »Moram reči, da nam priznajo, da sta stroj za oblikovanje štruc in intermedialna komora zelo kvalitetni, kupci so iz-redno zadovoljni z njima in sta naša glavna produkta,« pravi Žarko.

Stroj v podjetju zrišejo, izdelajo

prototip, ga testirajo, nato pa izdelajo načrte in poiščejo prave kooperante. Prve kooperante so iskali v Italiji, nato pa so začeli iskati in vzgajati slovenske poslovne partnerje. Želja je, da bi imeli čim več kooperantov v bližini.

Na sedežu podjetja v Ajdovščini zlagajo elemente v stroje. Stroji so izdelani in oblikovani po sistemu »lego kock«, da se enostavno daljša-jo, širijo, ožajo … na ta način kupec veliko pridobi, saj je stroj z zamenja-vo enega kosa pripravljen za izdelavo drugačnega izdelka, hkrati pa je cena ugodna. Za vsak stroj je potrebno pridobiti certifikat, ki zagotavlja, da je skladen z veljavnimi normami. Za pekarske stroje je pomembno, da so izdelani iz materialov, ki so neopo-rečni za živilstvo, tu pa se zadeva že nekoliko zapleta. »Slovenija je običaj-no prva med evropskimi državami, ki sledi smernicam EU in naši inšpek-torji so prvi, ki to zahtevajo od nas. Ko dobivamo materiale iz EU, imamo tako mi, kot naši dobavitelji velike te-žave, da zadostimo zahtevam naše bi-rokracije … če mi to prvi povzamemo, praktično ostanemo osamljeni, ker ostale države teh postopkov še nima-jo vpeljanih,« se nad neživljenjskimi pravili huduje Saša, ki bije tovrstne bitke v podjetju. Slovenska birokra-cija podjetju povzroča ogromno dela in vzame ogromno časa, medtem ko v drugih državah, kjer tržijo svoje proizvode, nimajo nikakršnih težav, le pravila je potrebno spoštovati.

Podjetje pa poleg lastnih strojev svojim kupcem še vedno zagotavlja kompleten inženiring za pekarne, česar ne proizvajajo, dokupijo.

Opremo prodaja njena kakovost Podjetje BTF prodaja pekarsko

opremo tako-rekoč po vsem svetu. S svojo lastno komercialo pokrivajo domače tržišče in trge bivše Jugosla-vije, pa Ruski in Ukrajinski trg, kjer je »doma« Stojan Faganel. Na ostalih tržiščih – celotna EU; Amerika, ne-kaj malega v arabskih državah: Katar, Dubaj, Izrael - pa bolj ali manj uspe-šno sodelujejo z zastopniki, ki obvla-dujejo lokalne trge. »Če hočeš stroj prodat, moraš poznati tehnologijo, ki na tistem trgu obstaja, dejansko moraš peku predstaviti, kaj bo s tvojim strojem pridobil – kakovost ali pa zmanjšane stroške – da se bo odločil za takšno investicijo,« poja-

snjuje Žarko, ki v podjetju skrbi za trženje.

Vsake tri leta se podjetje predstavi na vodilnem svetovnem strokovnem sejmu pekarstva in slaščičarstva IBA v Nemčiji, in če se v začetku hodili ogledovat novitete, se danes uvršča-jo med pomembne in prepoznavne evropske proizvajalce pekarske opre-me, ki so pod drobnogledom kon-kurence. Žarko pri prepoznavnosti proizvodov poudarja tudi pomen dobrega glasu, ki ga naprej prenašajo zadovoljni kupci. Velik uspeh za BTF je sodelovanje v sistemu korporacije KAK, ki trži pekarsko opremo vodil-nih evropskih proizvajalcev, še večji pa sodelovanje z največjim franco-skim proizvajalcem pekarske opre-me, s katerim so dosegli dogovor, da se stroji tržijo pod lastno, slovensko blagovno znamko.

Peki – produkt krize Ob proizvodnji pekarskih strojev

je ob prihodu v Ajdovščino podje-tje BTF odprlo zanimivo in bogato obloženo trgovino z vsemi mogo-čimi pripomočki za pekarstvo in slaščičarstvo. Tata Žarko pove, da je Peki Sašov otrok, ki je nastal tudi kot produkt krize, potem, ko se je v Sloveniji začelo zmanjševati povpra-ševanje po investicijski opremi. Pou-dari, da je »mlada sila« začela razmi-šljati o prodaji izdelkov, ki ne stanejo nekaj tisoč evrov, pa jih peki potre-bujejo vsak dan. »Pek ne rabi samo stroja, pač pa tudi valjar, kozičko za zamešat, metlico, strgalca, ščetke za čistit, košarice za vzhajat, pekače …,« navdušeno pripoveduje Sašo: »Mi-slim, da smo v Sloveniji najmočnejši na tem področju, imamo preko 3000 različnih artiklov, vse za peke, slašči-čarje in domače ustvarjalce na enem mestu. Pravijo, da je to manjkalo.« Sašo se je novi dejavnosti temeljito posvetil, raziskal je tuje trge in razvoj novih produktov v slaščičarstvu, ki se iz ZDA širi v Evropo. Prva prodaja je stekla preko spleta – spletna trgo-vina je še vedno zelo aktivna – nato je bila odprta trgovina v Ajdovščini, prodajni prostor imajo v Ljubljani, v nadaljevanju pa bi se želeli prodajni prostor odpreti tudi v Mariboru.

Trgovina Peki je v relativno krat-kem času dosegla velik tržni delež v podjetju, saj je danes prihodek primerljiv s proizvodnjo. Zanimi-vo je tudi, da sta enako dobri tako

grosistična prodaja, kot prodaja po-sameznim kupcem. Saša dober po-sel pripisuje trendom, pa tudi krizi: »Marsikdo si ne more več privoščiti torte iz slaščičarne, mi pa ponujamo tak asortiman, da lahko zelo enostav-no izdelaš lep izdelek.«

Slovenski tradicionalni kruh iz-ginja

Tudi proizvodnja strojev krize ni občutila. V zadnjem času se vsako leto celo poveča za 20%, če bi imeli možnosti – denar – bi lahko dosegli še več. Problem je domače tržišče, kjer so še v lanskem letu dosega-li 20% delež celotnega inženiringa. Zdaj smo na dnu. Slovenska pekar-ska industrija propada, pekarne ne investirajo, pač pa po vrsti zapirajo svoja vrata. S konkurenco, ki priha-ja iz Balkana, pa počasi izginja tudi tradicionalni slovenski kruh in dru-gi tradicionalni pekarski proizvodi. Žalostno dejstvo, ki ga potrjujejo zgledi iz tujine – na Nizozemskem imajo le še tri velike lastne pekar-ne, ves preostali kruh spečejo Tur-ki. Oče in sin menita, da bi morala država zaščititi svojega peka, da bi se pravzaprav morala odločiti kaj je naš interes – ne gre zgolj za slovenski kruh, pač pa tudi za les, pa kmetij-stvo in druge panoge, ki zaradi slabe zakonodaje in neurejenih poslovnih odnosov žalostno propadajo.

Dobiček vlagajo v razvoj »S Stojanom nisva iz firme pobrala

niti evra, pač pa vse, kar ustvarimo, vlagamo v nove produkte ali novo dejavnost, kot je bila zdaj ta trgovi-nica,« pove Žarko. Vodstvo podjetja, še posebej »ta mladi«, niso naklonje-ni najemanju kreditov za razvoj: »Jaz sem zmeraj vztrajal na konzervativni poti, firma se mora razvijat s tistim, kar ima.« Sicer pa je finančno stanje v BTF-ju odraz stanja v Sloveniji. Ve-liko več imajo terjatev, kot obvezno-sti, stalno se soočajo s plačilno nedi-sciplino in »nategovanjem« plačilnih rokov. »V Sloveniji imamo 400 – 500 kupcev, mislim, da lahko na roke pre-štejem redne plačnike,« potarna di-rektor Saša.

Kljub temu je za socialno varnost delavcev poskrbljeno. V podjetju je trenutno 14 zaposlenih, dobra po-lovica se ukvarja s proizvodnimi dejavnostmi, inženiringom in ser-visiranjem, trije so tržniki, preostali opravljajo razna pisarniška dela. Vsi so zaposleni za nedoločen čas, s so-cialno varnostjo »se ne igrajo«, pač pa se zavedajo vrednosti dobrega delavca. Oba »šefa« sta zadovoljna z ekipo.

Krizo bo podjetje zagotovo preb-rodilo, z nekaj manj razvoja, pa zato s toliko več volje in novimi idejami. Večje konkurence na slovenskem trgu nimajo, zato pa imajo ambicije za širjenje proizvodnje in osvajanje novih trgov. Pa za sedaj dovolj pro-stora, realne poglede na poslovanje in očitno tudi uspešne poslovne ide-je, ki temeljijo na bogatih izkušnjah. Sanda in Branko

Št. 20 • 15. marec 20138 Dediščina

Vojaško pokopališče iz 1. svetovne vojne Črniče ob civilnem pokopališču

Maja 1915 je ozemlje ob reki Soči zajel vojni vihar, ki je trajal do kon-ca oktobra 1917. Na vojskovališču, poznanem kot soška fronta, med Rombonom na severu in Tržaškim zalivom na jugu, je bilo ranjenih in padlo ogromno število vojakov različnih narodnosti. Njihovi zem-ski ostanki počivajo v neštetih gro-bovih, na vojaških pokopališčih in grobnicah širom Primorske, tako tik ob bojni črti, pa tudi v krajih teda-

njega zaledja na obeh straneh držav-ne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Italijo.

Eno takih vojaških pokopališč, ki so ohranjena v celoti, je tudi v Črničah ob civilnem pokopališču. Na njem je pokopanih 466 vojakov različnih narodnosti, ki so. v letih 1915-1917, pa tudi še 1918, umrli za posledica-mi ran na tem vojskovališču ali pa boleznih v bližnji vojaški bolnišnici. Le-ta je bila v šolskem poslopju v Čr-

ničah, še večja in posebej zgrajena, s svojim v pokopališčem pa je bila je bila na župnijski posesti /prebendi/ »na Poljanah« pod Osekom.

Črniški dekan, Alojzij Novak, je avgusta 1918, naredil seznam po-kopanih vojakov na pokopališču in narisal skico črniškega vojaškega po-kopališča in s tem ohranil dragocen dokument tega časa. Iz tega seznama in priloženih skic je razvidno, da so prve padle in umrle vojake pokopa-li na civilnem pokopališču, pa tudi izven njega, tik ob pokopališkem zidu. Ta del grobov je bil avgusta 1918, omejen deloma s kamenjem in grmovjem ter z žico in ograjo.

V Črničah in v zaselkih v bližnji okolici so v vojnem času bivali pri-padniki različnih avstro-ogrskih enot, med njimi je bil tudi vojaki 96. pehotnega polka iz Karlovca katere-ga uradno nemško ime je bilo K.u.k. Ungarisch-Kroatisches Infanterie Regiment »Kronprinz Ferdinand von Rumänien« Nr. 96. Njegovi polki so v prišli v Črniče konec novembra 1916 in so bili razpore-

jeni na položaje med Staro goro in Markom nad Šempetrom pri Gori-ci. Na teh položajih je marsikateri izmed njih padel. Prepeljali in po-kopali so ga na zemljišču desno od civilnega pokopališča. Vse srditejši poizkusi italijanskih enot, da bi pri Gorici, čez Mark in Staro goro vdr-li v Vipavsko dolini, so se tu konča-li, saj jim »Karlovčani« za nobeno ceno, tudi lastnih življenj, niso tega dovolili. Njih žrtve v 10. soški bitki, med 12. majem in 8. junije 1917, na tem območju, so bile ogromne: 800 ranjenih, 200 mrtvih in okrog 40 ujetih. Umrli so zadnji počitek na-šli na novo nastajajočem vojaškem pokopališču v Črničah.

Do konca bojev na soškem voj-skovališču, oktobra 1917, so »Kar-lovčani« branili in ohranili že ome-njene položaje. Ta pehotni polk je tudi prvi vkorakal v Gorico in na goriškem gradu razvil cesarsko za-stavo, katero jim je v ta namen po-darila Občina Črniče.

Na portalu nad vhodom na črni-ško vojaško pokopališče stoji na-

pis: I.R. 96; na pokopališču samem pa je postavljen kamnit spomenik s spečim levom in napisom v nem-ščini in hrvaščini, ki obiskovalca spomni na junake, ki so na Marku padli za domovino. Republika Slo-venija je to pokopališče razglasila za kulturni spomenik.

Občina Karlovac se bo 7. apri-la letos spomnila in poklonila tem padlim junakov z odkri-tjem spominskega znamenja. Drago Sedmak

Vabljeni na slovesnost ob od-kritju spominskega obeležja pa-dlim vojakom 96. Karlovškega pešpolka med 1. svetovno vojno ob vojaškem pokopališču v Čr-ničah

Nedelja, 7. april 2013 Ob 9.00 – sveta maša Ob 10.30 – pričetek slovesnosti,

obeležje bosa odkrila predstavni-ka karlovške in ajdovske občine.

Po slovesnosti bo v Domu kraja-nov v Črničah potekalo družabno srečanje.

Dobrodošli!

Spomin na narodnega heroja Ivana Kosovela

Vsako leto se v Krajevni skupno-sti Selo, kjer je bil narodni heroj Ivan Kosovel rojen, kot tudi v krajevni sku-pnosti Vrtovin, kjer je 7. marca 1943 pred 70 leti končal svojo življenjsko pot, poklonijo spominu na hrabrega in zavednega Primorca.

V četrtek 7. marca je bila krajša slove-snost v Selu ob njegovem spomeniku, v petek 8. marca pa je bila slovesnost v Vrtovinu, ki v spomin na tragično smrt Ivana Kosovela obeležuje tudi krajevni praznik. Slavnosti govornik na obeh prireditvah je bil predsednik Območnega združenja borcev za vre-dnote NOB Ajdovščina – Vipava Božo Novak, ki je opisal življenjsko pot na-rodnega heroja Ivana Kosovela in po-vedal:

»Danes se spominjamo smrti Ivana Kosovela, slovenskega komunista in narodnega heroja Jugoslavije, znanega tudi pod psevdonimoma Sergente in Borodin. Od nekdaj vemo, da je biti, oziroma postati heroj, zelo zahtevna stvar. Postati heroj, pomeni narediti ali delati nekaj, kar mogoče drugim lju-dem ne pride niti na pamet. Heroji so bili in so vedno izjemne osebe! V nji-hovih mislih in dejanjih ni egoizma, ni zavisti, so pretežno posebneži in izje-mno hrabri ljudje. Delujejo izključno v splošno korist, v korist naroda. Zato je njihovo življenje posvečeno najsvetejši

stvari v življenju, svobodi ljudi, svobo-di naroda. Prav te lastnosti so krasile Ivana. Ivan Kosovel se je rodil 19. ju-nija leta 1912 v Selu, v kmečki družini, očetu Ivanu in materi Mariji, rojeni Rebek. Kmalu za tem je že začela prva svetovna vojna in z njo velike težave za vse ljudi s frontnega roba te vojne. Srečno je družina preživela vojno, ka-sneje pa se z okupacijo Primorske in pojavom fašizma ni in ni mogla sprija-zniti. Ivan je osnovno šolo obiskoval v Selu. Še kot otrok je bil zato, z ostalimi otroci iz vasi, deležen potujčevanja, kajti pouk v šoli je potekal izključno v italijanskem jeziku. Seveda je bilo to za Ivana nekaj povsem novega, nekaj takega kar ni razumel in kar je v njem ustvarjalo odpor. Po končanem osnov-nem šolanju se je izučil za zidarja. Zaradi svobodnjaških idej pa ni videl svoje perspektive v okviru nove drža-ve Italije, zato je leta 1929 pobegnil v Jugoslavijo, kjer je delal po različnih mestih v Sloveniji, na Hrvaškem in v Črni gori.

Pot ga je vodila v Zagreb, Dubrovnik in Cetinje. V Cetinju je bil leta 1934 sprejet v Komunistično partijo Jugo-slavije ter tam kot aktivist organiziral več delavskih stavk.

Leta 1938 je bil zaradi svojega delova-nja zaprt tri mesece nato pa izgnan iz države. Namenil se je oditi v Albanijo.

Pri prehodu meje je bil ujet in ponov-no zaprt. Po izpustitvi in ponovnem izgonu je odšel na Madžarsko, od tam pa so ga ponovno izgnali v Avstrijo. Po nalogu partije je leta 1939 odšel na služenje vojaškega roka v italijansko vojsko, saj je bil med tem že vpoklican v italijansko vojsko na redno služenje vojaškega roka. Aktivističnega dela pa s tem ni bilo konec, še več, glede na to, da je bilo v italijanski vojski veliko Slovencev – Primorcev, je nadaljeval s političnim delom , predvsem z ozave-ščanjem naših Primorskih fantov.

Decembra leta 1941 je s ponarejeni-mi dokumenti prišel na dopust in med dopustom spoznal nekaj partizanov, zaradi česar se je odločil, da se bo pri-družil NOB. Vendar se je po nalogu partije kljub prvotni odločitvi, da od-ide v partizane, moral vrniti v matič-no vojaško enoto in tam nadaljevati z delom kot vodja slovenskega krožka. Njegova naloga je bila organizirati odpor in vstajo v okolici Gorice. Med tem so tudi Italijanske vojaške oblasti ugotovile, da imajo v svoji enoti zelo nadarjenega vojaka, zato je bil imeno-van v čin narednik - sergente.

Že spomladi leta 1942 je uspel z no-vačenjem v partizane poslati 59 do-mačinov, in sicer: 23 fantov iz Sela, 9 iz Batuj, 18 iz Vrtovina, iz Gojač in Malovš 13, iz Potoč 2 in iz Lokavca 4. V tem času je tudi Janku Premrlu – Vojku pridobil dokumente s katerimi je odšel na dopust, od koder pa se ni nikoli več vrnil. Tudi on ni več dolgo zdržal v italijanski vojski, kajti že 1. maja istega leta je z ponarejenimi do-kumenti pobegnil iz vojske, se ilegalno vrnil v Jugoslavijo, kjer se je pridružil osvobodilnemu gibanju. Organiziral je delo odborov OF in jih ustanavljal po primorskem in kmalu je napredoval v člana okrožnega odbora OF in okro-žnega komiteja KPS za Vipavsko. Sep-tembra istega leta, so ga začeli Italijan-ski vojaki in karabinjerji neusmiljeno iskati in preganjati.

Na njegovo glavo, to pomeni za ži-vega ali mrtvega Ivana Kosovela, so razpisali izjemno visoko denarno na-grado 30.000 LIR. Med tem pa je Ivan preoblečen v uniformo Italijanskega oficirja in z ponarejenimi dokumenti nenehno hodil in politično deloval na ozemlju Slovenskega primorja. Tako preoblečen je nekoč prišel v karabi-njersko kasarno v Črničah in tam celo prenočil. Ob odhodu pa je v sobi pustil listek z obvestilom, da je pri njih pre-nočeval Ivan Kosovel, tisti, ki ga tako nervozno iščejo.

Kot sekretar rajonskega komiteja je imel svoj sedež v Podgori pri Vrtovinu. Ko se je zvečer, 7. marca 1943, vrnil z agitacijskega dela na dom v katerem je ilegalno deloval, je hišo, Šestakovo domačijo, obkolila močna italijanska vojaška enota, četa, ki jo je domnevno pripeljal izdajalec. Vojaki so napadli hišo. Ivan je pred vpadom začel uni-čevati tajne dokumente. Začelo mu je zmanjkovati časa, z redkimi streli iz pištole in nekaj bombami je v napre-dovanju zadrževal vojake.

Uspelo mu je do konca uničiti vse

dokumente, zato se je v trenutku od-ločil, da bo poizkusil naredite preboj iz sovražnikovega obroča. Žal pa je kma-lu ugotovil, da se nahaja v brezupnem položaju. Da pa ne bi prišel nasprotni-ku živ v roke, je brez oklevanja usmeril pištolo vase in si vzel življenje.

Tako se je končalo življenje mladega in hrabrega Ivana Kosovela. Zaradi iz-redne hrabrosti in požrtvovalnosti je bil v spomin na ta tragičen dogodek, na pročelju Šestakove domačije leta 1951 postavljena spominska plošča.

Iz znanih pisnih gradiv in pričevanj je razvidno, da je bil Ivan Kosovel za-vedni Primorec - Slovenec, iz njega je izžarevalo domoljubje, ljubezen do do-movine, njene kulture in sočloveka«.

Slovesnost v Vrtovinu je potekala ob domoljubnih pesmih, ki so jih zapeli člani domačega pevskega zbora Vino-grad. Udeležil se je je tudi župan Mar-jan Poljšak, ki je v svojem nagovoru po-udaril vrednote NOB, ki jih je potreb-no spoštovati tudi v današnjem času. N. V.

Št. 20 • 15. marec 2013 9Dediščina

Opravičilo: časopisni papir in uporabljana tehnologija večbarvnega tiska nista »pisani na kožo« objavljanju starih slik, zemljevidov itd., saj se z vsakim kopiranjem, skeniranjem ali prenašanjem z nosilca na nosilec neizogibno izgublja na ločljivosti. Ker je tudi prostor rubriki omejen, bom poskušal z večjimi formati in manj opisovanja. Za vse, ki bi radi izvedeli več ali si objavljeno ogledali v najkvalitetnejši izvedbi vedno objavim vir. V preteklih prispevkih g. Bačarja in mojih večkrat poudarjeni pomembnosti

Hublja za več tisočleten tok življenja in razvoj vsega v zgornji Vipavski dolini daje posebno težo tudi prva doslej znana upodobitev Hublja. Narisan je na prvem, zelo znanem zemljevidu (itinerarium) »Tabula peutingeriana« Rimskega cesarstva, ki naj bi bila po nekaterih virih izdelana v 3. st. n.š., po drugih pa naj bi nastajala več stoletij. V danes znano obliko pa naj bi bila karta prerisana v 16. stoletju. Objavljam samo izsek od Tilmenta (fl. Tilia) na zahodu (levo) do Ravene (Ravenna) pristanišča na jadranski obali, na jugovzhodu (desno). Hubelj (fl. Frigido) sem na povečavi dela karte Segmentum IV (Italia,Mauretania) in dela Segmentum V (Norica, Italia, Africa) približno v sredini označil s puščico. Karto v celoti, 33 cm visoko in skoraj 7 m (860 cm) dolgo »zgibanko« iz 11 listov pa si lahko ogledate na spletu (www tabula – peutingeriana.de). Zemljevid – karta – zgolj državnih voznih, jezdnih in peš poti (danes bi ji rekli avtokarta Evrope s Sredozemljem in severno Afriko) v Rimskem cesarstvu ni risan v nikakršnem merilu niti razmerju. V stilu tudi prve in zato slavne karte prog londonske podzemne železnice (kdo je bil prvi?) so narisane in poimenovane samo ceste, kraji, reke, gore pomembne za premike in napredovanje vojske ( rimskih legij) in trgovcev takoj za njimi. Vsi, ki si boste karto ogledali na spletu, boste mimogrede dobili tudi odgovor na vprašanje zakaj še danes, po 1700 letih, v pregovoru velja: »Vse ceste vodijo v Rim!«. Na karti je nad zapisom »fl. Frigido« (Hubelj) risba nečesa nenavadnega, pod zapisom pa »rimska cesta« preči Hubelj. Cesta, ki je iz Ogleja (Aquile) po Vipavski dolini čez Hrušico vodila v Logatec (Longatico), Vrhniko (Nauporto), Ljubljano (Emona) in naprej do meja cesarstva, Donave. Kaj je tisto nenavadno, narisano nad napisom? Gotov nekaj takrat pomembnega! So bele pečine Čavna in Gore, pečine Gradiške gmajne, stene Julijskih Alp? Toda Apenini vzdolž Apeninskega polotoka in Alpe nad izvirom Tilmenta (fl. Tilia…), Nanos ali Kras In hribovje v Istri (isteria) so od istega avtorja na isti karti narisani popolnoma drugače. Castra, takrat zelo pomembna vojaška postojanka, je imela 14 visokih obrambnih stolpov! Jih je avtor pred 17. stoletji narisal samo 13 ali se je drugi v 13. stoletju pri prerisovanju zmotil? Če moje majavo sklepanje, »ugibanje«, drži, potem je na tej karti tudi prva upodobitev Ajdovščine! Koliko vprašanj in kako malo možnosti, da bi kdaj odkrili - našli dokaze za nedvoumne odgovore. Sam na karti pogrešam Sočo in Nadižo. Bolj Nadižo, ob kateri je skozi Kobarid in naprej čez Predel vodila glavna cesta čez Alpe v osrčje Evrope. Ob Soči je vodila manj pomembna »lokalna« pot (glej Rimske ceste na spletu). Ozka, težko prehodna in divja dolina je tako vojsko, kot trgovce, odvračala. Radovedni boste že samo na objavljenem izseku znamenite karte našli veliko še danes enako blizu in v primerjavi s takrat bolj ali manj pomembnega. Cesto, ki je vodila v Trst, Pulo, Reko, Bakar, delto reke Pad (fl. Dilanium), Tibero (Tuber) … Aprila pa bo pred vami druga najstarejša znana upodobitev Hublja, Ajdovščine, Šturij, Ustja, Vipave z že napovedanimi zanimivostmi v zvezi s poimenovanji.Zaradi boljše berljivosti smo sliko namenoma zasukali.

DUŠAN KREČIČ

Drobci preteklosti za danes in jutri

Rad se spominjam starih brivnic

Izhodišča za opis lokacije starih aj-dovskih brivnic sta bila ajdovski in šturski plac, naj bo še sedaj tako. Če se iz ajdovskega placa napotiš proti zahodu, boš nasproti pred časom mogočne tovarne Lipa videl nekdaj lepo hišo mojega prijatelja in sošolca Miklavža Feigla. Tu je pred pribli-žno petdesetimi leti imel v najemu prostor v pritličju brivec z imenom Franc Lulik. Spominjam se ga kot čokatega možakarja z rahlo naduho. Značilno zanj je bilo, da ni imel ni-koli veliko ljudi, zato sem rad zahajal k njemu – meni se je namreč vedno zelo mudilo.

Navadno me je vprašal: »Kako bova, ali jih samo poberem, ali bi morda na črto?« Na črto je bilo ta-krat zelo moderno in všečno. Kar nekaj let sem zahajal k njemu. Toda velikokrat se zgodi, da te pota ži-vljenja zanesejo drugam in stiki zamrejo. O brivcu Francu nisem

uspel zbrati podatkov, potomcev ni imel, sestra, ki je delala v tovar-ni Lipa je tudi že pokojna. Spomin nanj pa je vendarle ostal. Upam, da

bom ob naslednji, Prosenovi briv-nici, imel več sreče. Roman Žonta

Arheološki park Ad Pirum aprila odpira letošnjo sezono

Arheološki park Ad Pirum v Hru-šici pri Podkraju v okviru projekta »ParSJAd - Arheološki parki sever-nega Jadrana«, ki je del čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013, doživlja preporod. Lansko je-sen se je ob obilni pomoči domači-nov odvilo temeljito čiščenje parka in njegove okolice. Večje vegetacije so se s stroji lotili gozdarji, obzidje trdnjave in ožji pas ob njem pa je bil očiščen ročno. S samega zidu so od-stranili nizko rastje in suho listje, ob njem pokosili travo, pograbili listje in odstranili grmičevje. Celotna ak-cija je ponovno razkrila impresivne

ostanke antične trdnjave, sedaj pa čakamo, da svoje delo opravi še po-mlad in v prihodnjih tednih z ostan-kov trdnjave odgrne snežno odejo.

Narodni muzej Slovenije v priho-dnjih mesecih pripravlja celo vrsto dogodkov. Prvi dogodek v Arhe-ološkem parku Ad Pirum bo na-menjen ravnateljem in učiteljem. V sredo, 10. aprila, ob 14.30 se bo odvila predstavitev nove delavnice za otroke Cesar pošilja vojake v boj! Animatorka in avtorica delavnice bo ravnateljem in učiteljem predstavila aktivnosti in vse kotičke obzidja, ki bodo otrokom netili domišljijo.

Že čez nekaj dni, v soboto, 13. apri-la, se boste prvič letos lahko udele-žili brezplačnega vodstva po Ad Pi-rumu, teden kasneje, 20. aprila, pa vabimo vse aktivnejše avanturistične duše na krajši brezplačen treking ob poznorimskem zidu. Za vodstva in treking se lahko dogovori tudi ob ostalih dnevih, za šole veljajo nižje cene, za več informacij pa se obrnite na kontakt ob koncu prispevka.

Maja bomo štirikrat organizirali brezplačno delavnico o manage-mentu arheoloških parkov, enkrat tudi v Ajdovščini, nadaljevalo pa se bo tudi urejanje lokacije Ad Pirum, ki bo v prihodnjih mesecih bogatejša še za arheološko pot ob južnem zidu z didaktičnimi in informacijskimi tablami.

Za prijave na dogodke in več infor-macij pišite na tin.kos@nms.si, kma-lu pa se boste lahko sprehajali tudi po spletni strani www.adpirum.com. Tin Kos, Narodni muzej Slovenije

Projekt »PArSJAd/Arheološki parki severnega Jadrana«

sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja

Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev Evropskega sklada za

regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Progetto »PArSJAd/Arheološki parki severnega Jadrana«

finanziato nell'ambito del Programma per  la Cooperazione

Transfrontaliera Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo euro-

peo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.

Veteranski zbor v VipaviObmočno združenje veteranov

vojne za Slovenijo Ajdovščina Vipa-va šteje več kot 400 članov. Koncem februarja smo se v vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi srečali na letnem zboru. Glavni točki dnevne-ga reda sta bili poročilo za leto 2012 in načrt dela za 2013. V načrtu dela smo največ poudarka dali športnim aktivnostim ( Kolesarski maraton in Pohod na Triglav) pa različnim tek-movanjem, organizaciji več srečanj in poučni ekskurziji. Poudarek smo dali tudi ohranjanju spomina na leto 1991. Načrt dela za leto 2013 je sicer malo

okrnjen predvsem zaradi pomanjka-nja finančnih sredstev. Do zmanjša-nja finančnih sredstev je prišlo zaradi tega, ker je po ZUJF država ukinila še tisto malo financiranja združenju ve-teranov vojne za Slovenijo in pokriva-nja dodatnega zavarovanja starejšim od petdeset let. Veterani se vsekakor zavedamo situacije krize in varčeva-nja, toda se sedaj čutimo predvsem moralno opeharjeni. Mnogi so na sre-čanju dejali, da leta 1991, ko smo pri-jeli za puške, smo bili za državo dobri, sedaj pa se z nami ravna kot, da smo delovali na napačni strani.

Št. 20 • 15. marec 201310 Kultura

Na večer odprtja retrospektive Danila Jejčiča

Večernice v pripravah na Primorsko poje

VEČERNICE z vedno večjim nav-dušenjem odhajamo v Glasbeno šolo na pevske vaje. Ni nam odveč ob sredah zvečer zamuditi film tedna, zanimive televizijske ali radijske oddaje, ni nam odveč stopiti v mr-zel, vetrovni večer in dve polni uri vaditi, peti, peti in peti… Že nekaj let v februarju tri-dnevni vikend po-svečamo bolj popolni in poglobljeni vadbi v enih od zdravilišč. Letos smo se odločile za izolski hotel Delfin, kjer smo opravile priprave na Revijo Primorska poje 2013.

Naš pevovodja, gospod Miran Ru-stja, v to odmevno revijo vlaga iz-redne napore. V programu imamo štiri njegove skladbe, dve na lastno besedilo, dve na besedilo Simona Gregorčiča. Pesem, Pojte, pojte o

pomladi, je v našem repertoarju tre-tje leto, Le utoni, utoni za goro smo prvič pele letos januarja v Vipavi na reviji Naši zbori pojo, kjer smo, kot ostali zbori Občine Ajdovščina in Vipava pod drobnogledom strokov-ne ocene. V Cerknem, 17. marca, bomo na reviji Primorska poje kr-stno izvedle še dve njegovi skladbi. S posebnim zanosom in veseljem zapojemo novo pesem. To je za Ve-černico velika sreča, ki se je članice popolnoma niti ne zavedamo. Imeti sposobnega pevovodjo, ki pripravlja zboru, ki ga sam vodi, svoje pesmi, je za zbor ogromen privilegij. Interes priznanih pevovodij in najboljših pevskih skupin za njegove skladbe je velik.

Brez temeljitih priprav ni moč do-

seči želenih učinkov. Gospod Miran Rustja ima izreden posluh, vztraj-nost in srečno roko delati tudi s sta-rejšo populacijo. Zavedamo se, da v našem jesenskem obdobju nismo več tako prožne, učljive in spretne, vendar je njegov način dela nadvse uspešen. Tudi pri nas uvaja in upora-blja sodobne postopke učenja. Zah-teven je pri pravilni izgovorjavi, ki je za naš dialekt trši oreh. Prav tako je dosleden in ne opušča še kako potrebnih vokalnih, tehničnih in sproščujočih vaj. K sodelovanju pri-tegne tudi svoje ugledne glasbenike – soprogo Andrejo, hči Saro in sina Jerneja - upoštevajoč tudi njihova dragocena mnenja.

Pohvala je njegov dodatni način motivacije. Ustvarja pogoje, da gre-mo na oder samozavestne in pre-pričljive, saj ob pojavu treme začini in podkrepi čakanje v zaodrju s pri-jazno šalo in humorjem. V sebi pa spretno prikriva občutke skrbi in odgovornost pred vedno bolj zah-tevnimi poslušalci.

Miran, ponosne in vesele smo, ker smo in ste del VEČERNIC! Klara Štrancar

44. revija Primorska pojeV mesecu marcu je v Dobrovem

v Brdih začela svojo pot veličastna glasbena manifestacija, Primorska poje 2013. Revija poteka pod okri-ljem Javnega sklada Republike Slo-venije, Zveze pevskih zborov Pri-morske, Zveze Slovenske katoliške prosvete iz Gorice, Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta in Zveze slo-venskih kulturnih društev. Sodelo-valo bo preko dvesto pevskih zborov.

Zborovsko petje se bo razlegalo na 32 koncertih po Primorski in v zamejstvu. Zaključna prireditev bo 28.4. 2013 v Nabrežini v cerkvi sv. Roka in Zavrhu v cerkvi sv. Florja-na. Letošnja revija je posvečena 300 obletnici Tolminskega punta.

»Primorska poje« stopa v peto de-setletje in s tem dokazuje, koliko lju-

bezni, energije in vztrajnosti imajo pevci, zborovodje, organizatorji in vsi prijatelji zborovskega petja na Primorskem. Ljubezni do prepeva-nja Slovenske ali tuje skladbe, zah-tevne ali bolj lahkotne skladbe, za vse seje potrebno pripraviti enako dobro.

In kot je lanskoletni Reviji Pri-morska poje Ciril Zlobec zaželel na pot: »Torej: ko bo Primorska v naslednjih dveh mesecih spet za-pela s svojim polnim glasom in vsem srcem, prisluhnimo ji, saj je zanjo prav množično in naklonje-no poslušalstvo najdragocenejše poplačilo za trud in najbolj spod-buden navdih za prihodnje.« Nevenka Vidmar

9. JAVNI NATEČAJ za izbor najlepšega VELIKONOČNEGA PIRHAKulturno umetniško izobraževalno društvo LIČNA HIŠA Ajdovšči-

na, Prešernova 7 a razpisuje deveti javni natečaj za izbor najlepšega velikonočnega pirha 2013

Namen natečaja in razstave ni le tekmovanje, je predvsem obujanje in ohranjanje običajev ter iskanje novih inovativnih prijemov na tem podro-čju.

Strokovna komisija bo pri ocenjevanju upoštevala kriterij izvirnosti ter umetniško-etnološko vrednost prijavljenega primerka.

Pirhi, ki bodo v skupni oceni glede na ocenjevalna merila dosegli naj-več točk, bodo nagrajeni - podeljene bodo tri nagrade.

Na natečaj se lahko prijavijo posamične fizične osebe, pa tudi skupine. Člani društva Lična hiša lahko sodelujejo izven natečajne konkurence samo na razstavi. Pirhe bo ocenjevala petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje upravni odbor društva.

Pirhe za natečaj bomo sprejemali v prostorih društva Lična hiša Ajdo-vščina, na Prešernovi 7 a , od ponedeljka 11. marca do petka 22. marca med 10. in 13. ter med 16. in 19. uro ter v soboto 23. marca med 9. in 12. uro. Možna je dostava tudi po pošti.

Posameznemu vzorcu morajo biti v zaprti kuverti priloženi naslednji podatki: ime, priimek, naslov in telefonska številka avtorja. Pri prevzemu pirhov se primerki označijo z enotno šifro, ki jo dobi tudi avtor.

Podelitev nagrad, odprtje razstave in blagoslov vseh prispelih pirhov bo na cvetno nedeljo dne 24. marca 2013 ob 16. uri v galeriji Lična hiša Ajdovščina. Razstava bo odprta do 6. aprila 2013.

Predsednik društva: David Ličen , 040 839 729, info@licnahisa.com

Opravičilo V prejšnji številki Ajdovskih novic se je v članek Domači zbori na tradicionalni reviji

prikradel »škrat«, ki je Oktet Sotočje umestil v Selo. Oktet Sotočje je doma iz Črnič. Pev-cem se opravičujemo za neljubo napako in jim želimo še naprej tako ubranih glasov. Uredništvo

Povabilo na koncert

Star običaj, ki ga želimo ohraniti je, da na Velikonočni ponedeljek obi-ščemo prijatelje, »žlahto« ali znance. Temu obisku pravimo, da gremo v Emavs.

Lep star običaj je bil nekoč po oko-liških vaseh Vipave, da so na ta dan popoldne priredili vaške plese, kjer se je zbralo veliko ljudi, mladih po

srcu, ki so po postnem času zopet zapeli in zaplesali.

Da bi se ta običaj ohranil, organizi-ramo vipavski folkloristi, že vrsto let tradicionalni koncert, na katerega povabimo zanimive goste.

Klapa Planta nam bo pričarala trenutke toplega Jadrana v skritem zalivu ob zahajajočem soncu, s Kra-škim šopkom se bomo v pesmi in plesu sprehodili skozi kraške vasi, mali Powštrčki nas bodo razveselili z otroško igrivostjo, oktet Sotočje pa nam bo zapel nekaj ljudskih pesmi iz svojega repertoarja. Tudi mi doma-čini smo pripravili nekaj novega za ta osemnajsti koncert, zapeli in za-plesali bomo, da bo res lepo.

Pripravljamo torej, lep in zani-

Kdo je napravil?Likovni odgovori na zastavljeno

vprašanje bodo na ogled v Pilonovi galeriji Ajdovščina od petka, 22. do petka 29. marca 2013. Svoje izdelke, nastale pod mentorstvom vzgojite-ljic, bodo namreč razstavili otroci iz skupin Lunice, Sončki in Zvezdice Vrtca OŠ Danila Lokarja Ajdovšči-na. Toplo vabljeni k ogledu! TC

miv program, zato vas vabimo, da se nam pridružite na Velikonoč-ni ponedeljek, ob 19. uri popol-dne, v Domu kulture v Vipavi. Vipavski folkloristi

Št. 20 • 15. marec 2013 11Kultura

Potujoča knjižnica v marcu in aprilu

PONEDELJEK, 18. marecSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 19. marecVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30 TOREK, 2. aprilVrtec Vrhpolje 10.30 – 11.15; Sanabor 12.45 – 13.15; Goče 13.45 – 15.30; Manče 15.40 – 16.55; Lože 17.00 – 17.50SREDA, 3. aprilPipistrel 11.15 – 11.50; Otlica 12.30 – 14.00; Predmeja 14.15 – 14.45; Male Žablje 15.45 – 16.15; Velike Žablje 16.20 – 17.30ČETRTEK, 4. aprilFructal 9.30 – 11.30, Vipavski Križ 11.50 – 13.00; Duplje 13.20 – 14.20; Vrhpolje 14.45 – 15.30; Dolga Poljana 15.40 – 16.40PETEK, 5. aprilVrtec Vipava 8.45 – 9.40; Fama 9.45 – 10.10; Klet Vipava 10.15 – 10.45; VDC Vipava 10.50 – 11.30, Pristan Vipava 12.45 – 13.30; Gradišče pri Vipavi 13.40 – 14.15PONEDELJEK, 8. aprilPodkraj 9.00 – 11.15; Col – šola 11.30 – 13.45; Col – dom krajanov 13.50–14.20; Lokavec – na Brodu 15.00 – 15.45; Lokavec – šola 15.50 – 16.30TOREK, 9. aprilVrtec Selo 10.00 – 11.15; Črniče 11.30 – 13.15; Ustje 13.40–14.30; Slap 14.50 – 15.45; Log 15.55 – 16.55; Budanje 17.00 -17.50SREDA, 10. aprilBia-Separations 12.00 – 12.45; Gaberje 14.15 – 16.00; Erzelj šola 16.15 – 16.50; Erzelj Miški 16.55 – 17.15; Planina 17.30 – 18.20 ČETRTEK, 11. aprilVrtec Črniče 10.30 – 11.00; Vrtovin 12.00 – 13.00; Batuje 13.15 – 14.15; Gojače 14.30 – 15.30, Gojače - pravljica 15.30 – 15.50; Malovše 16.00 – 16.50; Dobravlje 17.00 – 17.50PETEK, 12. aprilVrtec Ribnik 10.00 – 11.45; Dom starejših občanov Ajdovščina 11.50 – 12.45; Podgrič 14.15 – 14.40; Lozice 14.50 – 16.30; Podraga 16.45 – 17.45PONEDELJEK, 15. aprilSkrilje 11.00 – 11.45; Cesta 12.00 – 12.45; Selo 14.00 – 15.50; Kamnje 16.00 – 17.00; Stomaž 17.20 – 17.50TOREK, 16. aprilVrtovče 11.30 – 11. 50; Šmarje 12.00 – 13.30; Zavino 13.50 – 14.50; Brje 15.20 – 16.30Lavričeva knjižnica Ajdovščina, 05 3661 328GSM: 041 596 130 e-pošta: potujoca@ajd.sik.si

Nov roman Bojana Bizjaka - darilo bralcem v mesecu kulture

Izšel je nov roman Bojana Bizjaka, z naslovom Lipe. Bojan roman sim-

bolno poklanja mesecu kulture, Aj-dovščini in vsem njegovim zvestim bralcem, ki cenijo umetniško raven jezika, za katerega se trudi, da bi ži-lavo živel.

Romana Lipe govori o bojevanju znotraj begajočega Bila, ki si umisli pot od Goriških Brd do Ljubljane, peš seveda in vmes doživlja srečanja s pripovedmi o slovenski spravi, o slovenskih stanjih realne zavesti.

Vzporedno tečejo njegove ljube-zenske zgodbe in zapleti z ženskami - ena mu pod lipo pove, da je noseča z drugim, da je konec .... druga mu ob koncu romana, pod neko drugo lipo, prizna, da je noseča z njim in da je zanj nov začetek. Seveda pa lipe same poskrbijo tudi za drugač-

ne zgodbe, recimo iz ene podrte lipe izdelajo kipec partizana in kipec ma-tere božje. Dedek, glavnega junaka pa v romanu simbolizira generaci-jo, ki neizprosno izginja, z vso svo-jo vednostjo in patetiko. Tako ima roman več plasti in obravnava tudi več nivojev zavesti. Ima tudi dovolj zapletanj in zahteva od bralca neko aktiviranost, da si sam ustvari razla-go dejanj.

Spremno besedo je prispevala prof. Ivana Slamič, ki je roman tudi lek-torsko pregledala.

Roman je pravkar prišel iz tiskar-skih strojev, za sedaj je vsem branja željnim na voljo pri Bojanu Bizjaku in po promocijski ceni 20 evrov. Piši-te Bojanu na bbojan5@siol.net.

Angleški literarni večer na OŠ Šturje

V četrtek, 7. marca 2013, je v izved-bi učencev 8. razreda zaživela gleda-liška predstava v angleščini z naslo-vom A Christmans Carol.

Z njo smo na šoli obeležili 200-to obletnico rojstva angleškega pisatelja Charlesa Dickensa..

V gledališki igri, ki so jo učenci pod mentorskim vodstvom gospe Ane Mlakar, pripravili v okviru angle-škega krožka, se prepletajo spomini na otroštvo ob doživljanju božičnih praznikov.

Glavni junak zgodbe je skopuh Ebenezer Scrooge, ki je do svojih

bližnjih zajedljiv in neprijazen. Na božični večer ga obiščejo duhovi, ki ga odpeljejo na osupljivo potovanje. Scrooge, ki se sprva upira spoznanju, da ne ravna prav, na koncu ugotovi, da mora odpreti srce in popraviti, preden bo prepozno, kar je naredil zlobnega v svojem življenju.

V vlogi glavnega junaka zgodbe je nastopil Sergej Praček, pohvaliti pa gre tudi dovršeno igro in jezikovno izražanje ostalih igralcev. Literar-ni večer se je zaključil v prijetnem vzdušju in v druženju z obiskovalci ob pecivu in angleškem čaju.

Krvavo dobra predstava mladih iz OŠ Danila Lokarja

V najbolj kulture polnem mesecu v letu je premiero doživela gledali-ška predstava Med dobrim in zlim. Pod scenarij se je podpisala mlada Nika Kobol, režija je delo Petra Av-barja, predstava pa je nastajala v okviru gledališkega krožka OŠ Da-nila Lokarja.

Predstava Med dobrim in zlom želi biti strašljiva, in hkrati tudi prijazna, predvsem pa sledi mladostniškim trendom. Nikina zgodba namreč govori o – vampirjih. Vampirji niso samo slabi, so tudi takšni, ki niso prav ponosni na izročilo svojega rodu in se v tem konfuznem svetu

poskušajo znajti po svoje ter na kon-cu tudi zmagajo … no, ali pa tudi ne – zgodba se namreč zaključi tako, kot vsaka dobra filmska grozljivka, ki v zadnjem kadru, za trenutek in čisto mimogrede, ponovno zbudi uničeno zlo in namigne na nadalje-vanje …

Predstava pa ima vzporednice tudi z drugimi umetnostnimi žanri – ka-dre na odru podpirajo stripovsko za-stavljeni »slidi« na platnu – seveda v črno-beli različici, le sem in tja »gro-zo« stopnjujejo žareče oči vampirjev. Poseben ton predstavi daje glasbena oprema, ki je delo Jasmine Putnik.

Vzdušje potencira svetloba – ali v tem primeru bolje »mrakoba«, ki sem in tja preide v popolno temo, ali pa zažari v simbolnih krvavo rdečih tonih, vse skupaj pa občasno zagrne dimna zavesa. Za tehnično opremo predstave sta skrbela Miha Černetič in Klemen Plahuta. Kot smo pri Pe-tru že vajeni, je oder minimalistično, vendar udarno opremljen – tokrat je za scenografijo odlično poskrbela Anuša Blažko. Kostume je »skreira-la« Ema Kerkoč, odlična, in v tem primeru tudi zelo potrebna, maska pa je delo Nike Kobol in Nataše Ru-pnik.

Predvsem pa velja pohvaliti igralce, ki so se ponovno izkazali z izvrstno igro. Tokrat je predstava v celoti delo šolskega dramskega krožka, ki se na-merava z njo predstaviti tudi na tek-movanju šolskih gledališč.

Premiera in prva ponovitev sta mimo, nove ponovitve so napove-dane za konec marca ali začetek aprila. Vsem, ki ste starejši od 12 let, ogled močno priporočamo! Sanda Hain

Gostili smo urednika, pesnika in publicista Jurija Paljka

Letošnji gost Kluba krščanskih iz-obražencev Ajdovščina v mesecu kulture na že tradicionalnem vsa-koletnem srečanju v Lični hiši v Aj-dovščini je bil urednik, publicist in pesnik gospod Jurij Paljk,

Jurij Paljk je rojen v Velikih Ža-bljah, živi v vasi Terzo pri Ogleju. Dela kot odgovorni urednik tedni-ka Novi glas na Travniku v Gorici. S članki in zapisi se pojavlja v domala vseh slovenskih medijih v Italiji pa

tudi v Sloveniji. Izdal je več pesni-ških zbirk, nekaj proznih del, na kul-turnem področju je stalno prisoten kot pobudnik številnih kulturnih dogodkov Slovencev v Italiji.

V zanimivem in bogatem večeru, ki ga je vodila gospa Zdenka Žigon, je Jurij kot izreden poznavalec družbe-nih, kulturnih in političnih razmer tako v Italiji kot v Sloveniji, osvetlil stanje kulture, jezika, predvsem pa slovenske manjšine v zamejstvu.

Slovenec v Italiji , ki hoče ohraniti svojo identiteto, mora vedeti, da je slovenski jezik enakopraven drugim evropskim jezikom in se mora zne-biti manj vrednostnega kompleksa, ki je bil v preteklosti načrtno vce-pljen narodni manjšini.

Vodilo tednika Novi glas, katerega odgovorni urednik je, je širjenje slo-venstva, demokracije, svobodolju-bja, krščanskega etosa in nagovarja-nje mladih. Otroci in mladi morajo vedeti, da je znanje obeh jezikov ve-lika prednost in človeku v ponos.

Na vprašanje, kdaj bo zagledala luč sveta nova pesniška zbirka ali morda roman, odgovarja, da urednikova-nje in novinarsko delo v današnjem času zahteva celega človeka in mu trenutno zato čas ne dopušča, da bi se ukvarjal s poezijo. Upa pa, da bodo taki časi še prišli. Številni ude-leženci smo ob Jurijevem izvajanju doživeli bogat kulturni večer. Niko Ličen

Št. 20 • 15. marec 201312 Dan z mladim Ajdovcem

Ana Velikonja, mlada raziskovalka

V Mladinskem svetu Ajdovšči-na nadaljujemo z rubriko »Dan z mladim Ajdovcem«. Tokrat smo se podali v znanstveno - raziskovalne vode in prvi marčevski dan preživeli z Ano Velikonja, 25-letno študentko doktorskega študija Biomedicine ter mlado raziskovalko na ajdovskem podjetju Mlinotest.

Dan pričnemo že zelo zgodaj, z Ano se namreč dobimo ob sedmih zjutraj pri vratarnici podjetja Mlino-test, od koder nas Ana pospremi do mikrobiološkega laboratorija. Ana je leta 2011 diplomirala iz mikrobio-logije na Biotehniški fakulteti v Lju-bljani, svojo znanstveno pot nada-

ljevala z vpisom na doktorski študij Biomedicine, nato pa se kot mlada raziskovalka zaposlila na ajdovskem Mlinotestu. Njeno delo v podjetju večinoma temelji na doktorskem projektu, kjer z ekipo Mlinotesta in nekaterimi zunanjimi sodelavci raz-vija živila, ki imajo številne koristi za zdravje. Omenjene učinke živil na zdravje bo poskušala potrditi s klinično raziskavo pri ljudeh z do-ločnimi presnovnimi motnjami. Po-leg svojega projekta pomaga tudi v mikrobiološkem laboratoriju, kjer je tistega dne potekalo njeno delo. Pri delu je sicer ne motimo, vseeno pa nam Ana utegne povedati, da ji je na Mlinotestu všeč, svoje delo ima rada, dobro pa se razume tudi s sodelavci s katerimi se večkrat družijo tudi iz-vem delovnega mesta. »Po življenju in študiju v Ljubljani sem se na biva-nje v Ajdovščini morala spet privadi-ti, vendar sem kmalu pričela uživati v ugodnostih življenja »spet doma« ter prednostih Vipavske doline. Tukaj predvsem mislim na bolj sproščeno vzdušje, lepše in večkrat sončno vre-me ter možnosti preživljaja prostega časa v naravi.« Sicer pa Ana še vedno veliko časa preživi tudi v Ljubljani, kjer na Biotehniški fakulteti opravlja eksperimentalni del svojega doktor-

skega projekta. Ob štirih popoldne je delovni dan

ter hkrati tudi delavni teden za Ano končan in skupaj se odpravimo k njej domov. Kot večino ostalih dni Ana tudi danes obišče nono Anico. Pogovor ob kavici se večinoma vrti okrog kuhanja ter vrtnih opravilih, pri katerih tudi Ana večkrat pomaga.

Ana se od vedno rada ukvarja tudi s športom: »Lepo vreme pogosto izko-ristim za tek ali sprehod do Roba na Kovku. Med študijem v Ljubljani sem aktivno trenirala savate ali francoski boks in se udeležila celo nekaj medna-rodnih tekmovanj. Odkar živim spet v Ajdovščini pa sem začela s treningi tenisa s super trenerjem Vilijem in so-delavko Tino.« Ura je pet popoldne in že smo v Palah, kjer opazujemo, kako Ana na teniškem igrišču udar-ja žogice. Po trenigu nam Ana zau-

pa, da ima sicer rada tudi malo bolj adrenalinske športe: »Pozimi rada smučam, na potovanjih pa sem se zelo navdušila nad potapljanjem, za kar imam opravljen tudi tečaj Open water diver. Poleg tega sem se lansko jesen vpisala še na začetni tečaj pa-dalstva in sedaj čakam ugodno vre-me, da končno tudi sama poletim.«

Zvečer se skupaj z Ano odpravimo v Hišo mladih na potopisno preda-vanja o Irski. Potovanja so tudi sicer stalnica v Aninem življenju. »Seveda je najbolj lušno na samih potovanjih, ko sem doma pa rada prisluhnem tudi izkušnjam drugih popotnikov«. Med poslušanjem zgodb o življenju na Irskem, nam Ana prizna, da sama te dežele še ni obiskala, je pa prepo-

tovala že lep del ostale Evrope ter obiskala tudi nekaj sveta izven naše celine. V Aziji potovala po Maleziji, nazadnje pa skupaj s sestro skoraj mesec dni letošnje zime preživela v Srednji Ameriki, in sicer v Gvatema-li, Hondurasu ter Belizeju.

Predavanja je konec, ura skoraj de-vet in z Ano smo že namenjeni na drugo stran Hiše mladih, v Bar Hiša mladih, kjer se Ana tudi sicer rada druži s prijatelji, obiskuje koncerte in ostale zabavne dogodke. Z Ano ostanemo še na koncertu slovenske glasbene skupine Manouche, potem pa jo prepustimo prijateljem, da v njihovi družbi zaključi večer. Mladinski svet Ajdovščina

Helena Harej v Svetu Vlade RS za mladino

Ljubljana, 26. februarja 2013. Pred-sednica Mladinskega sveta Ajdo-vščina, Helena Harej, je z večinsko podporo na volitvah za izbor pred-stavnika mladinskih svetov lokalnih skupnosti (MSLS) v Svetu vlade RS za mladino postala nova predstav-nica lokalnih mladinskih svetov v omenjenem posvetovalnem organu Vlade RS.

Svet vlade RS za mladino (Svet) je strokovno in posvetovalno telo, ki za Vlado RS opravlja strokovne naloge in ji nudi pomoč pri odločanju o za-

devah s področja mladih.Svet med drugim spremlja, ugo-

tavlja in ocenjuje položaj mladih v družbi, spremlja in ocenjuje vpliv mladinskega dela in mladinske po-litike na družbene spremembe, pre-dlaga ukrepe in spremlja upošteva-nje interesov mladine v drugih poli-tikah na državni ravni, obravnava in daje mnenje k predlogom zakonov in drugih predpisov ter ukrepov Vlade RS, ki se nanašajo na področje mladinskega dela, mladinskih poli-tik in življenja mladih nasploh.

Predstavnik MSLS, katerega me-sto sedaj zaseda Harejeva, skupaj s predstavnikom mladinskih centrov, zagotavlja uresničevanje lokalnih interesov mladih, kar je za lokalno raven posebej pomembno predvsem zato, ker vsi ostali predstavniki v Svetu zagovarjajo interese nacional-nih struktur.

Svet vlade RS za mladino vodi mi-nister, pristojen za izobraževanje, in se običajno sestaja ob vsakem četr-

tletju. V obdobju ministrovanja dr. Igorja Lukšiča je Svet dobro deloval in obravnaval pomembne tematike s področja mladih, kot sta npr. nacio-nalni program za mladino in teme, namenjene povečanju zaposljivosti mladih. V obdobju vlade Janeza Jan-še, dr. Žiga Turk žal ni sklical nobene seje Sveta, kar zavira razvoj mladin-skega področja in reševanje težav, ki pestijo mlade v Sloveniji. Tako tudi že pripravljeni Nacionalni program za mladino še ni bil posredovan Dr-žavnemu zboru v odločanje.

»Pričakujem, da bo nova vlada mladim ponovno namenila zasluženo pozornost in se s Svetom redno sestajala z namenom skupne-ga iskanja rešitev za izhod mladih iz nezavidljivega položaja,« pravi Harejeva, ki bo z novo funkcijo na-daljevala zgodbo o uspehu perspek-tivne mlade Ajdovke, ki si tudi v Ljubljani prizadeva pomagati mla-dim iz vseh slovenskih občin. Rozana Mužica

Šola podjetništva za mlade v Hiši mladih

Enajst mladih je na uvodnih sreča-njih Šole podjetništva uspešno osva-jalo osnove podjetništva.

Šola podjetništva za mlade poteka vsak četrtek v organizaciji Mladin-skega sveta Ajdovščina (MSA) in v sodelovanju z MC Hiša mladih, Klu-bom ajdovskih študentov, Razvojno agencijo ROD ter pod pokrovitelj-stvom zavarovalnice Adriatic Slove-

nica. Kot pravijo na MSA predsta-vlja Šola podjetništva odgovor na visoko stopnjo brezposelnosti med mladimi: »Mladi imajo ogromno potenciala in dobrih zamisli, ki jih pogosto ne znajo uresničiti. Šola podjetništva nudi mladim strokovno mentorstvo in podlago, na kateri lahko uresničujejo svoje poslovne ideje ter se tako spopadejo z brezpo-selnostjo, ki najbolj ogroža mlajšo ge-neracijo,« pravi Helena Harej, pred-sednica MSA.

Več informacij o šoli podjetništa: www.msa.si.

Mladinski hotel Ajdovščina v sistemu Hi-Q, sistemu vodenja kakovo-sti storitev  

Mladinski hotel Ajdovščina se je priključil 15 slovenskim mladinskim hotelom v vpeljavo sistema Hi-Q, zaradi česar se je vodja Mladinskega centra in hotela Ajdo-vščina udeležil seminarja, ki je potekal 7.3.2013 v Ljubljani.

Hi-Q je sistem vodenja kakovosti storitev mladinskega hotela in poteka pod okri-ljem povezave Hostelling International, ene večjih povezav mladinskih hotelov na svetu, katere član je tudi naš hostel. Seminar je vodil Jurgen Gross, idejni vodja projekta, v katerega je vključenih preko 1000 mladinskih hotelov v 54 državah.

Cilj vključitve Mladinskega hotela Ajdovščina v sistem je dodatno izboljšanje ka-kovosti storitev in dodelava obstoječega sistema kakovosti, ki ga mladinski hotel že izvaja.

Mladinski center Hiša mladih Ajdovščina bo tudi letos tradicionalno so-deloval na že 4. dnevu za spremembe, ki je namenjen izmenjavi predmetov, s katerim želimo čim več osnovnošolcem omogočiti, da se udeležijo šole v naravi.

V potrošniškem duhu bomo zbirali predmete, ki jih nujno potrebujemo za kvalitetno življenje:

pripomočke za prostočasne aktivnosti (igre, športni rekviziti,…) večji, še uporabni kosi oblačil (bunde, plašči, torbice,…) druge uporabne predmete (otroška oprema, tehnični pripomočki,…) knjige, priročniki,… Postanite del vseslovenske prostovoljne akcije. Vsak med nami in vašimi člani lahko pobrska po svojem domu in zagotovo

najde nekaj, kar ne potrebuje več, nekomu drugemu pa koristi. Kdor bo na dogodku našel kaj primernega zase, bo za izbrano odštel vsaj 0,50 EUR in s tem doniral v sklad lokalne šole. Odprta bo knjiga donatorjev, ki bo namenje-na evidenci zbranih sredstev.

Zbiranje predmetov bo potekalo od 5. marca do 5. aprila v prostorih Mladinskega centra Hiša mladih Ajdovščina v Palah, ob delavnikih med 16:00 in 18:00, sobota, nedelja 9:00 - 12:00. Večje predmete (hladilnik, se-dežna garnitura, ipd.) naj darovalci fotografirajo in slike pošljejo na e-naslov: info@mc-hisamladih.si.

Dogodek Dan za spremembe 2013 se bo odvijal v petek, 5.4.2013, v dvora-ni prve slovenske vlade, med 9:00 in 17:00 uro.

Kontakt: M: 041/945-392, T: 05/368-93-84, E: info@mc-hisamladih.si

Št. 20 • 15. marec 2013 13Mladi

Obvestila MC Hiše mladih

Fotografski natečaj; FOTOKROSSpet je v mestu nov letni čas in spet je čas za fotografski natečaj Foto-kros, seveda malce bolj zimsko obarvan. Do 1. aprila 2013 nam pošljite vaše fotografije na temo „Pridih mladosti v Ajdovščini skozi fotografski objektiv“, najboljša fotografija pa bo tokrat še posebej bogato nagrajena. Tokrat iščemo najboljšo fotografijo, ki bo skušala prikazati mladost ali de-javnosti mladih v Ajdovščini. Zaželeno, je da fotografija zajema tako mla-de, oziroma mladost, kot tudi mesto ali okolico Ajdovščine. NAGRADA ZA NAJBOLJŠO IZBRANO FOTOGRAFIJO: * Bon v vrednosti 150€ za potovanje po lastni izbiri - podarja Turistična agencija MARCO POLO Ajdovščina; * Mladinski svet Ajdovščina bo zmagovalno fotografijo upo-rabil kot motiv za promocijsko razglednico, ki bo izdana ob praznovanju 10. letnice delovanja MSA-ja, na osrednji prireditvi 30. aprila 2013; * 2. in 3. uvrščeni fotografiji bosta nagrajeni s praktično nagrado.Galerija Hiša mladih; NEDA MADJARV Galeriji Hiša mladih bomo v petek, 15. marca 2013, ob 19h, odprli raz-stavo likovnih del mlade umetnice Nede Madjar. Umetnico bo predstavila Hana Karim. Vabljeni, da se nam pridružite. Razstava bo na ogled do 12. aprila 2013.Potopisno predavanje; KALKUTAZ novimi potopisnimi dogodivščinami se v MC Hiša mladih vrača Da-mjana Pipan, ki je lansko jesen dva meseca preživela v indijski Kalkuti ter delovala v centrih Misjonark ljubezni. V torek, 19. marca 2013, ob 19h.»Fundraising« ali pridobivanje sredstev v NVOV petek, 22. marca 2013 vas skupaj z Fundacijo BIT Planota, vabimo na predavanje Fundraising - Pridobivanje sredstev v nevladnih organizaci-jah. Ob 18h, v MC Hiša mladih Ajdovščina. Namenjeno je predstavnikom nevladnih organizacij, ki želijo spoznati zgodbe uspešnega pridobivanja sredstev v nevladnih organizacijah z različno visokimi proračuni in na treh različnih področjih delovanja. Namen predavanja je spodbujanje k razmisleku o različnih ukrepih v smeri profesionalnega fundraisinga ter motivacija sodelujočih, da prilagodijo znanje na svoje organizacije in sami uvidijo možnosti profesionalizacije pridobivanja sredstev v lastnih orga-nizacijah. Predavateljica bo na voljo tudi za konkretna vprašanja posame-znih NVO.Potopisno predavanje v sodelovanju z alpinistično sekcijo AjdovščinaO odpravi na drugi najvišji vrh Afrike - Mount Kenya v Keniji, najvišji vrh Afrike Kilimandžaro v Tanzaniji in krajši reportaži iz safarija v Tanzaniji nam bo spregovoril Brane Jazbar. Predavanje bo potekalo v obliki filmskih izsekov in sprotnih komentarjev. V torek, 26. marca 2013, ob 19h nam bo gost ponudil v vpogled tudi slike, fotografije in grafično mapo, kot dodatno predstavitev vtisov iz njegovih potovanj. Osnovni ter napredni tečaj Photoshopa skupaj s praktičnim fotografi-ranjem in retuširanjem nastalih fotografijV MC Hiša mladih pričenjamo z dolgo pričakovanim osnovnim ter na-prednim tečajem Photoshopa, ki bo obenem vseboval tudi praktično foto-grafiranje in retuširanje nastalih fotografij. Uvodno srečanje bo v četrtek 28. marca 2013, ob 18h. Tečaj je namenjen vsem generacijam, ki bi se radi naučili uporabljati najnaprednejši računalniški program za urejanje in obdelavo fotografij. Potekal bo enkrat na teden, po dve uri. Za vse dogodke dobite več informacij na naši spletni strani: www.mc-hisa-mladih.si ali telefonskih številkah 041 945 392 in 05 368 93 83.

Literarni natečaj za mlade Mladinski center Hiša mladih Aj-

dovščina, v sodelovanju z Lavričevo knjižnico Ajdovščina, letos drugič zapored obeležuje 2. april »Dan Mladinske literature«, v sklopu katerega prireja literarni natečaj za mlade z naslovom »Pesem o… pe-sem za…«. Natečaj je odprt od 18. do vključno 29. marca 2013.

TEMA NAGRADNEGA NATE-ČAJA: Pesem

POGOJI NATEČAJA:- Natečaj je namenjen izključno

mladim od 13. do 19. leta starosti. - Vsak avtor lahko sodeluje z naj-

več tremi literarnimi deli napisani-mi v slovenskem jeziku.

- Sodelujejo lahko avtorji, ki posla-nega dela še niso objavili oz. to delo

še ni sodelovalo in ne sodeluje na drugem natečaju.

- Avtorji morajo svoja dela pravo-časno poslati na spletni naslov info@mc-hisamladih.si, s pripisom »Pe-sem«. Pripisati morajo tudi svoje popolne podatke: ime in priimek, naslov, letnico rojstva, telefonsko številko in elektronski naslov.

(*Mladinski center bo osebne po-datke udeležencev uporabil izključ-no za potrebe natečaja).

- Strokovna, tričlanska, komisija bo izbrala tri najboljše prispevke in jih nagradila:

- Strokovna komisija bo na nate-čaju upoštevala vsa dela, ki bodo na zgoraj navedeni naslov in z vsemi zahtevami tega razpisa, prispela do

vključno petka, 29. marca 2013.- Kdor sodeluje na natečaju, dovo-

ljuje objavo njegovega dela na spletni strani Mladinskega centra in hotela Ajdovščina, v časopisju in drugih publikacijah, ter s tem dovoljuje vpogled vsem zainteresiranim.

DODATNE INFORMACIJE:Za vse dodatne informacije si po-

glejte na www.mc-hisamladih.si ali pa pokličete na telefonski številki 05 368 93 83 oz. 041 945 392.

Vabljeni k sodelovanju!

Ustvarjalno poučna delavnica izdelave naravnega mila

Katjuša Reja Mozetič, ki je že drugič obiskala Mladinski center Ajdovščina, je po izobrazbi, prepri-čanju in načinu življenja v prvi vrsti ekologinja. Z naravno kozmetiko se je začela spoznavati postopoma, predvsem zaradi pogostih alergij na industrijske kozmetične preparate. V želji, da bi poiskala zase ustre-zno kozmetiko, je začela proučevati

sestavo kozmetičnih izdelkov. Bolj kot se je poglabljala v proučevanje posameznih sestavin, bolj je nezado-voljstvo in nezaupanje v industrijsko kozmetično industrijo naraščalo. Proučevanje področja toksikologije skozi študentsko pot, je še pospeši-lo dejstvo, da je rešitve začela iskati v naravi.

Skozi kratek zgodovinski pregled

razvoja milnate obrti nam je poda-la konkretne predloge zakaj izdelati naravno milo. Ozavestila nas je o kemijski obremenitvi okolja in ško-dljivosti nekaterih kemikalij v pre-paratih, ki jih dnevno uporabljamo pri negi telesa (sledila je razlaga in spoznavanje oznak na kozmetičnih proizvodih). Podrobno smo se lahko seznanili tudi o teoretičnem ozadju procesa umiljenja z opisom osnov-nih sestavin in dodatkov, manjkal ni pa niti praktičen prikaz izdelave mila po hladnem postopku iz oljčne-ga olja. Vsak udeleženec delavnice je dobil teoretično gradivo z receptom, natančen opis hladnega postopka izdelave mila s praktičnimi napotki in uporabnimi viri ter vzorčke mila Nona Luisa, da se bo lahko prepričal o njegovi kvaliteti.

Potrdimo lahko le dejstvo, da nam narava na vsakem koraku nudi mo-žnost ohranjanja ne le naše pač pa tudi njene dragocene lepote. MC Hiša mladih

O IrskiČlani Društva turističnih vodni-

kov Ajdovščina smo v petek, 1. marca 2013 v MC Hiša mladih go-stili zgodovinarko in turistično vo-dnico Heleno Vičič iz Cerknice, ki je pripravila potopisno predavanje o Irski.

Predavanje je temeljilo na dobrih fotografijah in zanimivih zgodbah ter dogodivščinah, ki jih je Helena doživela na »zelenem otoku«. Šte-vilčni publiki je predstavila svoje lansko tamkajšnje polletno bivanje, kjer je delala kot turistična informa-torka in spoznavala naravne lepote

dežele ter način življenja Ircev. He-lena, ki je osem let delala v turizmu in na razvojnih projektih, obljublja, da se bo na Irsko še vrnila. Društvo turističnih vodnikov Ajdovščina že pripravlja nove dogodke, o ka-terih boste pravočasno obveščeni, v marcu pa smo tudi že otvorili se-zono turističnih vodenj. Bližajoča pomlad vas vabi na sprehod po aj-dovski občini, zato lahko za vode-ne oglede kontaktirate vodnike na elektronski naslov - vodniki.ajdo-vscina@gmail.com oziroma najdete idejo za izlet na naši spletni strani - www.vodniki-ajdovscina.si. Tanja Rijavec

Otroški parlament v AjdovščiniV torek, 19. februarja, je v Ajdo-

vščini potekal občinski otroški par-lament. Otroški parlament je pro-gram uveljavljanja otrokovih pravic in vzgoje za demokracijo, ki se na nacionalnem nivoju, pod okriljem Zveze prijateljev mladine Sloveni-je, izvaja že triindvajsetič. Letošnja tema, ki jo vsako leto izberejo kar mladi parlamentarci, je ‚‘Odrašča-nje‘‘ in na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina smo mlade pozvali, da svoje ugotovitve, mnenja in ideje predstavijo na ob-činski ravni.

Mladi so temo ‚‘odraščanja‘‘ razi-skovali tekom šolskega leta, pri tem pa so jih vodili njihovi šolski men-torji. Zelo nas veseli, da se otroškega

parlamenta vsako leto udeleži vseh 6 naših osnovnih šol, ter varovanci CIRIUS-a. Tudi letos ni bilo nič dru-gače.

Mladi parlamentarci so se na tor-kovo jutro zbrali v prostorih OŠ Da-nila Lokarja, kjer so se s ‚‘samopodo-bo‘‘ in ‚‘sprejemanjem odgovornosti‘‘ najprej soočili v okviru delavnic, nato pa s poročanji in razpravo na-daljevali v sejni sobi Občine Ajdo-vščina. Udeležence so skozi delav-nice popeljali strokovni sodelavci z bogatimi izkušnjami s področju dela z mladimi - Tamara Kofol in Alen-ka Naglost, sodelavki Zdravstvenega doma Ajdovščina ter socialni peda-gog Sašo Kronegger.

Delavnicam je sledilo zasedanje

otroškega občinskega parlamenta, kjer so mlade nagovorili župan Ob-čine Ajdovščina g. Marjan Poljšak, podžupan Občine Vipava g. Alojz Durn in predsednica MDPM Ajdo-vščina ga. Kristina Valič. Mladi par-lamentarci so občinskim predstavni-kom zastavili nekaj vprašanj, nato pa v razpravi načeli vrsto podtem, ki se navezujejo na odraščanje. Izpostavili so prijateljstvo, komunikacijo s star-ši, samopodobo, obsojanje ter izbiro poklica in nadaljnjega izobraževa-nja. Večinoma so se strinjali, da je ‚‘odraščanje‘‘ tako širok pojem, da bi bilo podteme iz tega področja dobro obravnavati tudi prihodnje leto. V tem duhu so za predlog teme nasle-dnjega otroškega parlamenta izgla-sovali temo ‚‘nasilja med mladimi‘‘, ob zaključku zasedanja pa so izgla-sovali še predstavnike za regijski in nacionalni otroški parlament.

Sodelavci Medobčinskega društva prijateljev mladine se mladim par-lamentarcem in vsem sodelujočim zahvaljujemo za še en uspešno iz-peljan otroški parlament in vsem odraščajočim ter odraslim želimo še veliko konstruktivnega dialoga. Maša Čibej

Št. 20 • 15. marec 201314 Šolsko

Tekmovanje v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih posebnosti

V sredo, 6. marca 2013, je na Ze-monu potekalo regijsko tekmovanje v obujanju slovenske kulinarične dediščine – DOMAČA KUHNA PA

TO.Našo šolo je pod mentorstvom

Irene Knafelc in Petre Ušaj zastopa-la skupina Šturke, ki jo sestavljajo

Ana Fabjan, Lea Kobal, Rut Koren in Nika Krašna. Dekleta so v dveh urah, tako kot ostale primorske eki-pe, pripravile tri različne vrste jedi.

Odločile so se za »štokviž« (pole-novko) na golaž z žličniki iz koruzne polente, za domače »bleke« (testeni-ne) z orehi in sladkorjem ter za dve različni vrsti kanapejev (polenovko v koruznem gnezdecu in polnjene suhe slive zavite v panceto).

Mlade kuharice so se odlično od-rezale in osvojile najboljše mesto ter si s tem zagotovile udeležbo v polfi-nalu, ki bo 12. aprila 2013 v Kopru.

»Vse manj se sklanjamo k zemlji, zato v koščku kruha ne prepoznamo več ljubezni ...«

V šolskem letu 2012/13 smo na OŠ Col začeli izvajati inovacijski projekt z naslovom Kuhano, pečeno - na mizo prinešeno …

Glavni namen našega projekta je, da bi z raziskavo različnih segmen-tov, povezanih s hrano,učenci vzpo-stavili pozitiven in spoštljiv odnos do hrane in se zavedali pomena na-ravne in v domačem okolju pridela-ne hrane. Pomembnejši cilji našega raziskovanja so bili:

1. Razvijati pozitiven odnos do na-ravne in kulturne dediščine ob tema-tiki kulture prehranjevanja v doma-čem kraju;

2. z raziskovanjem različnih se-gmentov in vidikov , povezanih s hrano, spodbujati pozitiven in spo-štljiv odnos do hrane in ozavešče-nost o pomenu naravne in v doma-čem okolju pridelane hrane;

3. spodbujati medpredmetno sode-lovanje pri sodelujočih učiteljih, pri učencih pa medpredmetno povezo-vanje znanja.

Poleg vsega smo primerjali prehra-no s hrano povezanih pripomočkov in prehranjevalnih navad v našem šolskem okolišu nekoč in danes. Tako smo omogočili učencem vpo-gled v dragocene segmente kulturne dediščine v našem šolskem okolišu.

Raziskava je zastavljena izrazito medpredmetno, saj je v projektno skupino vključenih devet učiteljev predmetne stopnje. Ti smo vsak na svojem področju, skupaj z učenci, izvajali metode raziskovanja je za-pisala vodja projekta Jasmina Likar Štinjek.

V desetletjih zapisano gradivo smo razširili in dopolnili z novimi razi-skovalnimi nalogami, v katerih smo

poudarili prehranjevalne navade in možnosti v preteklosti in danes. In tako se je obletel nov Javorov list – tematsko glasilo z naslovom Kuha-no, pečeno – na mizo prinešeno, pri katerem je sodelovalo kar nekaj učiteljev in učencev, vse niti pa sta povezovala in povezala dolgoletna in izjemna učitelja Irena Saksida in Franc Černigoj.

V svojem ponavljanju in navidezni nesistematičnosti skoraj nepregle-dno gradivo je bilo zelo težko smisel-no urediti in spraviti v računalniško obliko.Tudi ta številka našega glasila bi bila kljub svojemu vsebinskemu bogastvu navzven kakor javorjevo drevo pozimi, brez listov in frfravo vrtečih se semen, če ne bi naša likov-na pedagoginja Silva Karim znala vzpodbuditi naših učenk in učencev, da ga likovno oživijo s toplimi in neposrednimi risbami. Hkrati ga je obogatila z imenitnimi avtorskimi, tudi dokumentarnimi, fotografijami.

Vezilo omenjenega Javorovega li-sta je torej hrana. Je kruh, ki ga vsak dan jemljemo v roke, da nahrani-mo svoja življenja. Kruh je bil in je simbol življenja. S pričevanji naših pripovedovalcev in zapisovalcev odstiramo pogled v ta del kulturne dediščine, ki je najbolj povezan z osebnim doživljanjem in je najbolj dragocena vezenina spomina.

Naši predniki so hrano skrbno od-merjali. Posebej so poskrbeli, da je bilo kaj dati na praznično mizo ob božiču in veliki noči ter v času naj-težjih kmečkih del, posebej ob ko-šnji. Zato je velik del našega razisko-

vanja namenjen prav temu.Včasih je bil kruh spoštovan in

svet. Otroci so živeli v sožitju z ze-mljo. Vedeli so za ljubezen in upanje sejalca, videli upognjene hrbte žanjic ter poznali garaško delo mlatičev. Večkrat so sami nosili zrnje do mli-na in ožarjeni od prazničnega priča-kovanja občudovali roke, ki so kruh mesile in delile. Danes, odtrgani od zemlje, smo vsi kot prazni klasi, ne sklanjamo se več ponižno k njej, zato v koščku kruha ne prepoznamo lju-bezni.

Poleg glasila smo ob slovenskem kulturnem prazniku tudi slovesno prireditev stkali iz vsebin, povezanih s hrano. Medse smo povabili Marijo Merljak, ki nas je s svojimi bogati-mi izkušnjami na področju prehra-njevanja spodbudila za razmišljanje. Svetlana Bušen in Nives Bratina Furlan sta z učenci pripravili pester, predvsem pa všečen »jedilnik«, na katerem so se zvrstili: Mešani pevski zbor Duri s Cola, Mladinski šolski pevski zbor, v ta namen so učenci izvrstno odigrali predstavo, prire-jeno po ljudski pravljici Pepelnati štruklji, in prikazali, da se moramo hrane razveseliti, pa čeprav se na je-dilniku ponavlja. Mlajši učenci so ob predhodni temeljiti pripravi na odru deklamirali svoje pesmice. Nekatere so bile resnično duhovite, vsem pa je uspelo v rime ujeti misli o telesni in duhovni hrani. Gostje so se nato sprehodili po šolskem hodniku in knjižnici ter si ogledali razstavljene fotografije, zgovorne priče, da hrano premalo spoštujemo, in dragoceno

zbirko starih kuhinjskih pripomoč-kov.

Naša izhodiščna ugotovitev po za-ključenem prvem delu raziskovanja je bila, da učenci ne živijo več v te-snem sožitju z zemljo, zato premalo spoštujejo hrano ter se ne zavedajo pomena naravno pridelane hrane. Z obsežnim raziskovanjem prehrane v preteklosti smo jih spodbudili k raz-mišljanju o prehrani ter ohranjanju kulturne dediščine (ljudskega izro-čila).

Dokler bo imel človek obilje kruha, ne pa sočutnega srca in ljubezni, da bi ga delil z lačnimi, bo »raztrgana sivka Beda« (Kosovel) še vedno ro-mala po svetu.

Naše raziskovanje zaključuje-mo z željo, da bi v koščku kru-ha vedno prepoznali zemelj-sko in človeško dobroto in da se vonj kruha ne bi nikoli razdišal. Svetlana Bušen

Srečanje s starimi starši

V četrtek. 7.2.2013, je bilo na po-družnični šoli Šmarje prav veselo.Obeležili smo dan pred slovenskim kulturnim praznikom 8. februar, in sicer tako, da smo v šolo povabili

stare starše.Ti so se udeležili v zelo velikem številu.

Učenci so prireditev popestrili z recitacijami, deklamacijami, plesom in nazadnje seveda še zapeli našo

himno, na katero smo vsi zelo po-nosni. Sledilo je druženje s starimi starši. Učenci in stari starši so si vlo-ge malce zamenjali. Učenci so risali na lesene table s kredami, kot včasih v šoli naši stari starši, stari starši pa so se učili risati in igrati igrice na tablične računalnike. Bilo je zelo za-bavno in zanimivo. Učenci so zelo uživali, da so lahko stare starše nekaj naučili, prav tako pa tudi stari starši.

Najbolj mi je ostala v spominu iz-java babice, ki je rekla, sedaj se bom pa res vpisala na računalniški tečaj.

Ob slovesu smo starim star-šem podarili majhno darilce in se zmenili, da bomo med genera-cijsko druženje še ponovili. Vanja Rušt

Dobravci izvrstni na prvenstvu osnovnih šol v teku na smučeh.

V soboto, 9. 2. 2013, je na Poklju-ki - Rudno polje v organizaciji Za-voda za šport RS Planica potekalo finalno tekmovanje v teku na smu-čeh, ki se ga je uspešno udeležila tudi ekipa OŠ Dobravlje.

Ker smo na tekmovanje potovali že tretjič, je konkurenca vedela, da ima OŠ Dobravlje odlične vsestranske športnike. Letošnja bela zima nam je omogočila, da smo nekaj treningov na smučeh opravili kar v bližini šole. Izkoristili smo tudi urejene proge v Črnem Vrhu in Logatcu. Predvsem smo želeli čim več otrok seznaniti s tem lepim in tudi zahtevnim špor-tom. S tekaškimi smučmi se je tako pognalo kar 34 otrok od petega do devetega razreda. Vedno je bilo po-skrbljeno tudi za spremstvo in var-stvo, saj se je ta rekreacija prijela tudi

med učiteljicami. Najbolj zagnani so izkušnje nabirali tudi na Rogli in te-den pred državnim prvenstvom na osnovnošolskem Pokljuškem mara-tonu.

Upali smo na dobro ekipno uvrsti-tev o kateri odločata po dva najbolj-ša med fanti in med dekleti. Najhi-trejši Tina Furlan in Nina Črnigoj ter Luka Štor in Timotej Cotič so OŠ Dobravlje pritekli pokal ekipnega zmagovalca. Pohvalno so nastopili tudi ostali: Matic Soban, Anja Volk, Katja Cigoj.

Za konec sezone smo v nedeljo, 3. marca, uživali na odličnih progah na Vojskem v okviru Slovenskega maratona. Toplejše vreme pa nam že ponuja druge aktivnosti. Stanko Čufer

Št. 20 • 15. marec 2013 15Društva

TD Vinoreja - z voljo do uspehov in prepoznavnosti

Člani Turističnega društva Vi-noreja Šmarje so si za redni letni občni zbor izbrali zanimiv in, skla-dno s poslanstvom društva, še kako primeren prostor – Vrtovčev hram v Jakulinih.

Društvo, ki šteje že 58 članov, kljub svoji »mladosti« uspešno zasledu-je svoj cilj – turistična promocija in urejanje kraja ter povezovanja in druženja domačinov. Za seboj ima-jo delovno in bogato leto, pred seboj pa lepe načrte. Na sestanku so člani izvolili tudi novega – starega predse-dnika, ki ostaja Darko Poljšak, med-tem ko se je upravni odbor društva nekoliko pomladil.

Najobsežnejši lanski projekt je ve-dno bolj odmevna prireditev Med šmarenskimi griči. Potekala je v maju, in čeprav jo je motilo vreme, je bila uspešno izpeljana in dobro obi-skana. Lanska novost, ki postaja re-dni del krajevnega praznika, je rock koncert, večer, namenjen mladim. Obisk je bil dober, društvo Vinore-ja pa je z brezplačnimi kombi pre-vozi do Ajdovščine poskrbelo tudi za varnost domače mladine. Vedno

bolj priljubljen postaja tudi pohod Čez Školj in Tibot, katerega masko-ta ostaja z okrepčili obložen vodnik – osliček. Pomembna kulturna pri-dobitev v kraju pa je ex-tempore in razstava nastalih del na prostem, po imenitnih šmarenskih gasah. Lan-ska razstava je v poletnih mesecih gostovala tudi v avli Dvorane prve slovenske vlade v Ajdovščini. Jese-ni je društvo Vinoreja poskrbelo za prijazno dobrodošlico pohodnikom v Šmarjah ter pripravilo osrednjo slovesnost na pohodu. Največjo do-mačo pohodno prireditev pa s pri-dom izkoristijo za promocijo svojih dogodkov. Na svoj praznik so člani društva Vinoreja vabili tudi na leto-šnjem sejmu TIP, kamor jih je pova-bil ajdovski TIC.

Priprave na praznik se pričnejo že spomladi, s tradicionalnim čišče-njem vasi in okolice ter urejanjem pohodnih poti. Letošnja akcija bo stekla že v marcu. Tradicionalni pra-znik Med šmarenskemi griči bo še bogatejši, saj Društvo Vinoreja na-črtuje kar štiridnevo prireditev. Več poudarka bo na umetniškem delu

dogodka – uvod v praznovanja bo predstavitev umetnin, ki bodo na-stajale konec aprila, ko bodo navdih v Šmarjah iskali različni umetniki. Umetnost se bo po značilnih šma-renskih gasah združila z najboljšim pridelkom šmarenskih vinogradni-kov. Novost praznovanja je tudi so-delovanje sosednjega Turističnega društva Vrtovče, ki bo s svojim dru-žabnim programom popestrilo pra-znično sobotno popoldne in večer. Nedeljski pohod Čez Školj in Tibot bo letos nekoliko krajši, vendar pa bolj slikovit, saj bodo pohodniki za-peljani po razstavi, skozi vas Šmarje. Popoldan pa bo sledilo družabno srečanje. Rock koncert ostaja, ven-dar se zamika v kasnejši termin, ko bodo šolarji že brez šolskih skrbi.

Društvo bo tudi letos sodelovalo pri organizaciji Pohoda po Vertovče-vih poteh. Novost letošnjega letnega načrta pa je organizacija mesečnih izletov – pohodov – na različne oko-liške hribe, gore, za vrhunec pa bi si želeli osvojiti Triglav.

Člani društva Vinoreja težko čaka-jo ureditev turistične informacijske točke, ki bo obiskovalcem predstavi-la posebnosti vasi, hkrati pa bo do-mačinom ponudila možnosti ogla-ševanja ter prodaje svojih pridelkov in izdelkov.

Društvo Vinoreja spleta prijatelj-ske vezi tako v kraju, kot z okoliški-mi vasmi, društvi in posamezniki. Iz lepih odnosov se rojevajo nove in uspešne zgodbe. Že sedaj ste po-vabljeni na letošnji praznik Med Šmarenskimi griči v maju, za več informacij o društvu pa pobrskajte po njihovi spletni strani: http://vino-reja-smarje.nvoplanota.si/. Sh

Ajdovski planinci na svojem letnem srečanju

V petek, 1. marca 2013, so se zbrali ajdovski planinci na svojem letnem srečanju, v Dvorani 1. slovenske vla-de. Tudi tokrat je bilo srečanje se-stavljeno iz kulturnega in uradnega dela. V kulturnem delu je sodelovala vokalna skupina Šumljak iz Budanj, pod vodstvom Katarine Kodele Za-dnikar, Blaž s svojo harmoniko in Ema s svojo violino ter Dramsko--pevska skupina Zarja, člani Društva upokojencev Ajdovščina, pod men-torstvom ge. Jožice Mozetič.

Po tem delu, ki je pobožal dušo in srce, je uradna beseda hitro stekla. Vodstvo srečanja je prevzel Boštjan Mikuž, poročila posameznih sekcij pa so predstavili mladi, ki so vodili celotno prireditev. To so bili: Nina, Ines, Jan, Matija in Erik.

Delo Planinskega društva Ajdo-vščina je porazdeljeno, zato so po-samezni odseki in sekcije pripravili poročila. Predsednik PD Ajdovščina Bogdan Kodele je v svojem poročilu

izpostavil predvsem gospodarsko de-lovanje društva, čeprav se ni izognil dvema ljubeznima, in sicer ljubezni do sočloveka in ljubezni do planin, kar povezuje vse planince. Predse-dnik je zapisal, da je bila v ospredju skrb za obe koči. Koča na Čavnu je dobila novo, pomlajeno lice, prebar-vali so streho, obnovili pločnike in kamnite stopnice ob njej. Popravili so sanitarije, v katerih so zaradi zime popokale cevi. Zamenjali so okna v kletnih prostorih in sanirali ter po-gnali v pogon čistilno napravo.

Na Golakih so uredili dostopno pot do koče. V ta dela je bilo vgrajenih veliko ur prostovoljnega dela in za-gnanosti planincev in njihovih pri-jateljev.

Tudi načrti za prihodnost so spod-budni. Posebna skrb bo posvečena delu z mladimi. Poleti bo organizi-ran planinski tabor na Čavnu. Vabilo velja mladim planincem, osnovno-šolcem, da bodo okusili srečanje z naravo.

V preteklem letu so bili aktivni čla-ni Vodniškega odseka. Ti posvečajo veliko skrb vodenju izletov in poho-dov po naših in tujih gorah. Pohvali-jo se lahko z 9 vodniki, ki imajo ve-ljavno licenco. Tudi njihovo poročilo je izzvenelo kot vabilo v planine.

Markacisti so obljubili, da so poskr-beli in tudi v prihodnje bodo skrbeli, da bodo vse poti na našem področju dobro označene in urejene. Načr-tujejo nove projekte in aktivnosti. Opozarjajo na lep odnos do narave. S svojimi aktivnostmi želijo poudariti, da smo ljudje le del narave, zato smo odgovorni, da skrbimo zanjo.

Zelo izčrpno je bilo tudi poročilo Alpinistične sekcije PD, ki jo sestavlja 35 članov. Poudarili so, da so v letu 2012 opravili 148 alpinističnih vzpo-nov in tri skupne ture. Alpinistična šola je potekala skoraj celo leto. Ena se je zaključila v maju, druga pa še traja in jo obiskuje 14 tečajnikov. Po-leg šole, plezanja in še različnih dru-gih aktivnosti so organizirali 2 javni predavanji. Izdali so dve številki gla-sila WAV, in sicer številki 22 in 23. O delu in prizadevanjih Alpinistične sekcije bi lahko še marsikaj napisali. Člani so prizadevni in aktivni. Zdru-žujejo ljudi, ki jim je blizu alpinizem in gore.

Pomembno je delo članov GRS. Po-kličemo jih na pomoč takrat, ko nam je hudo. Tudi v preteklem letu so jih pogosto poklicali tisti pohodniki, ki so bili v težavah. Nekatere nesre-če, pri katerih so pomagali, so bile zelo hude. Beseda hvala je premalo

za njihovo veliko delo. Iz njihovega poročila diha opozorilo, da naj se v planine odpravimo opremljeni in s kondicijo. Nikoli ne presegati svojih sposobnosti!

Tudi druga poročila, blagajniško poročilo, poročilo Nadzornega sve-ta in poročilo Častnega razsodišča, so pritegnila veliko pozornost. Lepo je bilo sprejeto poročilo Sekcije Planinskega društva Ajdovščina v Kamnjah. Njihovo delovanje je po-vezano z Malo goro, kamor vabijo vse pohodnike na velikonočni po-nedeljek. V preteklem letu so izdali novo in izpopolnjeno zgibanko Mala gora, simbol trdega dela in lepih spo-minov. Člani sekcije zelo lepo sode-lujejo z OŠ Dobravlje. Na nekatere pohode so spremljali učence v okvi-ru zdravega življenjskega sloga. Te aktivnosti bodo še nadaljevali in so nanje zelo ponosni.

Prvič so izvedli pohod po zaselkih Krajevne skupnosti Kamnje-Potoče. Prepričani so, da je potrebno najprej spoznati, kje živimo. Tudi dve poti, in sicer na Begunjščico in na Veliko planino, sta jim ostali v lepem spo-minu.

Značilnost delovanja Sekcije v Ka-mnjah je povezanost in sodelovanje s planinci v Benečiji. Tudi predavanja so bila del njihovega delovanja v pre-teklem letu.

Gostje, ki so se udeležili srečanja ajdovskih planincev, so pohvalili delo Planinskega društva Ajdovšči-na. Tudi g. župan Marjan Poljšak je pozdravil delo planincev in je oblju-bil pomoč.

Nekateri člani Planinskega društva Ajdovščina in njihovi prijatelji so izstopali s svojim delom in priza-devanji, zato so prejeli priznanja in pohvale Planinske zveze Slovenije. Pohvalo za pomoč Planinskemu dru-štvu Ajdovščina je prejelo podjetje TAXA, računovodske storitve.

Bronasti znak Planinske zveze Slo-venije so prejeli: Branko Božič, Du-šan Božič, Bogdan Kodele, Stojan Kodele, Silvan Kompara, Valter Pir-jevec in Danilo Pišot.

Srebrni znak Planinske zveze Slo-venije so prejeli: Bogomir Batagelj, Branko Jazbar in Irena Šinkovec.

Planinsko srečanje je izzvenelo kot vabilo na praznovanje 110-letnice Planinskega društva Ajdovščina, ki bo prvo avgustovsko nedeljo na Čav-nu. Ajdovsko planinsko društvo sodi med najstarejša planinska društva v Sloveniji, zato je prav, da obeležimo visoke, okrogle obletnice. V letošnje letu bo ta povezana še s praznova-njem PZS, zato je vabilo na Čaven več kot potrebno. Prepričani smo, da boste z nami. Na Čavnu bo lepo! Irena Šinkovec

Mala gora že šestnajstič vabi na Velikonočni pohod

Pust je že davno mimo, v naše kraje pa si pomlad le težko utira pot, saj je bila letošnja zima izredno radodarna s snegom.

Prav s pustom pa se začenjajo naše resnejše priprave na Velikonočni pohod na Malo goro. Letos se bo to zgodilo že šestnajstič. S pohodom želimo ohraniti našo navezanost na to planoto visoko v naročju Čavna in jo predstaviti pohodnikom, ki se v velikem številu udeležujejo našega pohoda. Mala gora je dostopna iz različnih smeri. Težimo za tem, da bi čim več pohodnikov začelo pot v Kamnjah, kjer jim ponujamo na ogled razstavo »Mala gora, nekoč in danes«, ki je bila postavljena ob 10. Velikonočnem pohodu. Na razstavi si je moč ogledati stare fotografije iz časov, ko so na Mali gori še kosili seno, kot tudi predmete in orodja, ki so jih pri tem uporabljali. Pred-stavljena je tudi gradnja koče ter dosedanji pohodi. Pohodniki, ki se bodo odločili za pristop iz Kamenj,

se bodo na Malo goro lahko povzpeli po označeni planinski poti ali pa po nekako vzporedni, ob 15. Velikonoč-nem pohodu urejeni in označeni te-matski poti, »Pot koscev in grabljic«. Na tej poti pohodnik spoznava le-dinska imena področij na kamenjski gmajni ter predmete in orodja, ki so jih uporabljali v času košnje.

Kot vsako leto, tudi letos za po-hodnike na Mali gori pripravljamo bogat kulturni program, manjkala pa ne bo tudi tradicionalna polenta s košenino in kislim mlekom.

Tisti, ki se bodo pohoda udeležili že petič, bodo prejeli obeske z zna-kom Male gore, za deset opravljenih pohodov pa zbornik »Mala gora - kraj trdega dela in lepih spominov«.

Pohod bo kot vsako leto na veli-konočni ponedeljek, letos 1. apri-la. Kulturni progam na Mali gori se bo pričel ob 11. uri. Lepo va-bljeni vsi, ki bi radi preživeli dan v lepi naravi in prijazni družbi. Planinska sekcija Kamnje

Št. 20 • 15. marec 201316 Šport in šah

Slalom Gozd 2013

Zima je letos radodarna zato smo člani Smučarskega društva Gozd imeli vse potrebne pogoje, da po še-stih letih zopet pripravimo progo za priljubljeni slalom v Gozdu na do-mačem terenu.

Zaradi razkošja snežnih padavin, ki je botrovalo, da so bili vikendi vse od začetka letošnjega leta, pa do marca zimsko obarvani, z obilnim sneže-njem in burjo, smo tekmo odlagali iz vikenda v vikend in 3. 3. 2013 nam je končno uspelo v slalomsko str-mino zvabiti prostovoljce, ki so ves teden pred tekmo vestno pripravljali progo in teren. Kot se za SD Gozd spodobi je bila slalomska proga vr-hunsko pripravljena, utrjena, tako da je omogočala na lepo nedeljsko popoldne vsem tekmovalcem enake in seveda čudovite pogoje. Vse po-hvale gredo gozdanskim fantom in možem, pa tudi dekletom in ženam, ki so ponovno pokazali zvestobo društvu, kot vedno, kadar gre za do-godek v domačem kraju.

Torej v nedeljo 03.03.2013 ob 14.uri se je na štart slaloma pripravljalo 26 tekmovalcev, ki so prišli iz obmo-čja Gore, Hrušice, Črnega Vrha in Idrije, Postojne pa tudi iz Vipavske doline niso manjkali. Kot je že tra-dicija je postavljavec proge, tokrat predsednik SD Gozd, Janko Mikuš, pred štartom predstavil postavitev proge in tudi izdal nekaj zank, ki so se ob samem poteku tekme izkazale za utemeljene.

Tekmovanje je potekalo v dveh tekih, v sedmih moških in štirih ženskih kategorijah. Da je bilo vse skupaj zanimivejše, in da so gledalci in tekmovalci imeli vseskozi infor-macije na dlani, je skrbel reporter Matjaž Bajec, ki je vrhunsko opravil svojo nalogo.

Pri ženskah je najboljši skupni čas dosegla Julija Rupnik iz Črnega Vrha, njen čas je bil 58,52, najbolj-ši čas v vseh moških kategorijah je dosegel postavljavec proge Janko Mikuš,ki je dosegel čas 45,03, ven-dar se je uvrstitvi odpovedal, tako da je skupni zmagovalec postal Domen Rupnik iz Črnega Vrha, ki je tekmo-val v kategoriji do 14 let in dosegel čas 46,34. Vse pohvale Juliji in Do-mnu. Poleg njiju so po kategorijah slavili še Matjaž Peljhan iz Cola, Kim Mikuš iz Gozda, Anja Vidmar iz Kovka, Lidija Vidmar iz Kovka, Brus Rajko iz Hrušice, Janko Mikuš iz Gozda, Robi Mikuš iz Idrije in Ar-min Vidmar iz Kovka. Vse pohvale zmagovalcem in vse pohvale vsem dobitnikom medalj med katerimi je bil tudi najmlajši na slalomski tekmi 6 letni Matej Peljhan.

Vsem, ki so kakorkoli pomagali pri pripravi tekmovanja, kakor tek-movalcem se člani SD Gozd iskreno zahvaljujemo in hkrati obljubljamo, da se bomo za take in podobne pri-reditve trudili tudi v prihodnje. SD Gozd

Smučanje ajdovskih gimnazijcev

V petek, 25. januarja smo se učen-ci 1. in 2. letnika gimnazije v okviru obveznih izbirnih vsebin ob 7h zju-traj z avtobusne postaje Ajdovščina odpravili na štiri dnevni smučarski tabor na Črni vrh nad Cerknim. Vsak dan smo z našimi učitelji ve-selo smučali in deskali ter se veliko novega naučili. Bivali smo v Hotelu v Cerknem, kjer smo imeli v popol-danskem času organizirane razne dejavnosti v obliki predavanj, pla-vanja v bazenu, ogledov tekem in

športnih iger. V soboto nas je obi-skal profesor Andrej Rutar, ki nam je predaval o astronomiji ter za nas postavil čisto pravi teleskop, s kate-rim smo si cel večer ogledovali ve-solje. V ponedeljek smo se še zadnjič spustili po belih strminah ter se po-poldne utrujeni ampak zadovoljni odpravili proti domu. Imeli smo se lepo, saj smo se zabavali ter se ve-liko novega naučili pod vodstvom naših odličnih profesorjev. Ajda Koloini

SD Gozd za mlade in za popularnost smučanja Člani Smučarskega društva Gozd

smo tudi letos poskrbeli za zimske radosti najmlajših in tako organi-zirali smučarski tečaj na smučišču SKI-BOR v Črnem Vrhu nad Idrijo. Povpraševanje po tovrstnem tečaju je letos bilo nad pričakovanji, vendar kapaciteta smučišča ni prenesla želja vseh društev in klubov, ki so ime-li želje tečaj izvajati na omenjenem smučišču, zato smo se medsebojno dogovorili o številu otrok, ki naj bi jih vsako društvo pripeljalo na smu-čišče. Glede na dolgoletno sodelova-nje SD Gozd s smučiščem SKI-BOR pa smo imeli rahlo prednost in z nami je na smučanje hodilo kar 45 otrok. Lastniku smučišča se iskreno zahvaljujemo za to uslugo in podpo-ro našemu društvu in obljubljamo, da se bomo vračali.

Da je smučanje v naših krajih še ve-dno zelo priljubljeno, kljub temu, da gre za precej »drag šport« je pokaza-lo povpraševanje – vseh otrok letos nismo mogli peljati na smučanje, za kar se opravičujemo. Vsem, ki boste to želeli, bomo ponudili možnost vključitve v šolo smučanja v času nočne smuke, ki poteka od ponedelj-ka do petka, med 15. In 20. uro.

Od 45 mladih tečajnikov je bilo kar 30 takih, ki so na smučkah stali pr-

vič, starih sedem ali manj let. Prav vsi so po končanem 5 dnev-

nem tečaju sami vijugali po strmini in tudi sami znali na vlečnico, na kar smo še posebej ponosni. Vse pohva-le za to gredo super učiteljem smu-čanja, Alojzu, Jerneju, Manci, še po-sebej pa dvojčkoma Anji in Arminu iz Kovka, ki sta tudi z izkušnjami iz vzgojiteljske šole z enostavno taktiko delala male smučarske čudeže v prid vseh otrok na tečaju, zato jima ob tej priložnosti izrekam vse pohvale.

Smučarsko društvo Gozd, se bo za smučarsko znanje otrok trudilo tudi v prihodnje in v čast nam je, da nam starši zaupajo.

V letošnji zimi pa načrtujemo še nekaj smučarskih tekem, kot je sla-lom v Gozdu za pokal Gozd, kom-

binacijska tekma SMUK-SLALOM na smučišču SKI-BOR, tekmo v ve-leslalomu za pokal SKI-BOR pa smo letos že spravili pod streho.

Če nam še preostali tekmi uspeta, bomo z letošnjo zimsko sezono zelo zadovoljni, saj se zima počasi posla-vlja, mi pa že načrtujemo našo najve-čjo prireditev, Kmetijsko gozdarski sejem in konjske dirke Gozd 2013. Lansko leto te prireditve nismo iz-peljali, saj se je tik pred prireditvijo naši članici Sari Mikuž zgodila huda nesreča. Sara je še vedno v bolnici UKC Ljubljana, kjer ji gre na boljše in uspešno okreva. Mi ji želimo vse najboljše pri okrevanju in komaj ča-kamo, da pride domov in se bomo skupaj veselili. Sara srečno!!! Janko Mikuš

Petošolci v zimski šoli v naravi

Učenci 5. razreda OŠ Danila Lokarja Aj-dovščina smo se udeležili zimske šole v naravi od 18. 2. do 22.2. 2013. Prebi-vali smo v hotelu Cerkno, smučali pa na Črnem vrhu. 54 učencev so spremljali Aleksander Lapajne, Darja Vidmar, Zalka Bolčina, Špela Bolčina, Pri-mož Zgonik, Lilijana Rijavec in Mara Obed. Takoj ob prihodu na parkiri-šča Počivalo smo si obuli pancerje, nadeli smučke in se s šest-sedežnico odpeljali na vrh smučišča. Glede na znanje smučanja so nas razporedi-li v pet skupin. V nekaterih so bili

začetniki, v drugih pa tisti, ki naj bi znanje smučanja le še dopolnili. Vsi začetniki so se v teh dneh naučili zimskega športa in se srečno spušča-li tudi po zahtevnejših progah. Ob koncu smo izvedli tudi tekmovanje.

Marija Gatej, nas je seznanila s smučanjem z novaško smučko in z opremo za tovrstno dejavnost. Naj-bolj pogumni pa so poskusili vožnjo z njo.

Poleg smučanja pa smo izvedli še dru-ge dejavnosti. V muzeju Cerkno smo si ogledali razstavo o cerkljanskih laufarjih.

Ogledali smo si tudi zgodovinsko-etnolo-ške razstavo. Po muzeju nas je vodil San-dro Oblak.

Nekatere dejavnosti pa smo izvedli v cerkljanski šoli. Preko slike in besede nam je bila zelo nazorno predstavljena par-tizanska bolnica Franje. Anica Svetik je predstavila okolico te bolnišnice ter izbrana zgodovinska dejstva. Poslu-šalci smo se ob posnetkih strokovno interpretirane cerkljanščine sezna-nili z njenim zvenom in z veseljem „prevajali“ posamezne odlomke.

Ogledali smo si tudi Levstikovo povest o Vidkovi srajčici pod men-torstvom Mojce Lipužič Moravec. Večere smo izkoristili še za nočne po-hode, kopanje, gledanje filma Pastirci, pisanje dnevnika, urejanje sob, igranje tombole, za branje, družabne igre, pred-vsem pa drobne radosti, ki jih poznamo le petošolci. Zadnji večer je bila podelitev priznanj in nagrad. To šolo v naravi si bomo za gotovo zapomnili še po dobri hrani, po nekaterih narečnih besedah, predvsem pa prijaznosti in gostoljubno-sti . Pridobili smo res veliko splošno uporabnih znanj in praktičnih ve-ščin za življenje. Hvala vsem za vse. Lokavški petošolci

Šahovski kotičekKonj ima v šahovski igri posebno mesto. Že to,

da imajo začetniki težave z osvojitvijo njegovega

gibanja, daje tej figuri poseben čar. Znani so šahi-

sti, ki raje kot konja, dajo močnejšo figuro. V Ajdo-

vščini je bil takšen igralec pokojni Stanislav Zorč,

ki je spravljal nasprotnike v obup, ko sta se njegova

konja razigrala in grozila iz vseh strani. Ker ima

konj majhen obseg delovanja, (iz enega konca ša-

hovnice do drugega porabi tudi štiri poteze) mora

le-ta priti prav v nasprotnikov tabor, kjer pa ob so-

igralčevi neprevidnosti takoj naredi nepopravljivo

škodo.

Zaradi tega razloga, je matiranje s konjem, ob

žrtvi dame, pravi užitek.

Beli matira v treh potezah

Beli matira

Beli zmaga

Beli matira v treh potezah

Št. 20 • 15. marec 2013 17Šport

Klemen Triler kot v trilerjuNa prvi sobotni večer v mesecu

marcu, smo v Kamnjah gostili uspe-šnega gorskega tekača in turnega smučarja Klemena Trilerja. Zaradi velikega zanimanja smo tokratno predavanje pripravili v veroučni učilnici, ki je nekoliko večja od šol-ske dvorane. V uri in pol trajajočem predavanju, nas je Klemen, s pomo-čjo fotografij in posnetkov popeljal po slovenski planinski poti. Lansko poletje je namreč v rekordnem času pretekel pot od Maribora do Anka-rana, dolgo več kot 600 kilometrov. Svoje vtise nam je zaupal tudi njegov prijatelj ter spremljevalec na trasi, Uroš Feldin. Planinska sekcija ter ŠKTD Kamnje, sta Klemenu, v spo-min na predavanje v Kamnjah, po-darila priložnostno darilo, v kamen izklesan simbol tekača. Druženje se

je zatem nadaljevalo še ob prijetnem klepetu, domiselno pripravljenem narezku ter kuhanemu vinu. Gregor Vodopivec

Pustni pohod Kamnje – Tabor

Tokrat smo izbrali pustno nedeljo, kot izgovor, da se dobimo skupaj in krenemo na že dolgo načrtovani po-hod iz Kamenj preko Školja Sv. Pa-vla do Tabora nad Črničami, ter da se skoraj po isti poti vrnemo nazaj v Kamnje.

V lepem zimskem vremenu smo se kmalu po opoldanskem kosilu zbrali pri igrišču v Kamnjah. Kar lepa četi-ca šestindvajsetih pohodnikov, med katerimi je bilo tudi nekaj pustnih mask, je krenila mimo cerkve proti Vrtovinu in naprej na Školj Sv. Pa-vla, kjer smo dosegli najvišjo točko našega pohoda. Po krajšem počitku je sledil spust proti Ravnam in Ta-boru. Skozi velika vrata v obzidju smo vstopili v Tabor, ki je v preteklo-

sti nudil varno zatočišče okoliškim prebivalcem, danes pa je tu le nekaj lepo urejenih domačij in pa še veli-ko ruševin, ki kar kličejo po obnovi. Lep zgled, kako se lahko to naredi, nam je pokazal domačin Ivo Brati-na, ki nas je v svoji lepo urejeni kleti pogostil s kozarčkom domačega in nam prijazno predstavil svojo bo-gato zbirko lovskih trofej. Sonce se je kar hitro nagibalo k zatonu, zato smo korajžno krenili skozi zaselek Slejki, proti Školju Sv. Pavla in na-prej v Kamnje. Pohod smo zaključili na izhodišču, kjer se je lepo prilegel topel čaj in kuhano vino, niso pa manjkale niti pustne dobrote. Jože Vodopivec

Budanjski lokostrelci z odličnimi uspehi

23. in 24. februarja je v Šenčurju potekalo državno prvenstvo v lo-kostrelstvu, kjer smo se Budanjski lokostrelci ponovno odlično od-rezali. Imamo namreč absolutno državno prvakinjo med članicami, tretje uvrščenega v absolutni kon-kurenci med člani in ekipno abso-lutno tretje mesto, vse v slogu goli lok.

Janja Ferjančič je že prvi dan od-

ločno povedla v svoji kategoriji in si s 511 krogi zagotovila dobro pozicijo za nadaljevanje naslednji dan, v ab-solutnem delu tekmovanja, kjer je suvereno premagala vse tekmice in si zagotovila še absolutno zmago.

Matija Slokar je bil po prvem dne-vu na osmem mestu, drugi dan pa se je odlično držal in si zasluženo pristreljal absolutno tretje mesto! Budanjci smo imeli tudi 3 ekipe:

Ženska ekipa z ukrivljenim lokom, v sestavi Danica Krapež, Karin Kra-pež in Natali Panič Nardin je z rezul-tatom 1472 dosegla prvi dan drugo mesto, naslednji dan pa v absolutni konkurenci izpadla v 1/4 finala.

Moška ekipa z dolgim lokom, s člani Mitja Turk, Primož Bratina in Keti Bratina, so s 1157 krogi zasedli 5. mesto. Moška ekipa z golim lo-kom, v postavi Simon Kobal, Matija Slokar in Janja Ferjančič, je po pr-vem dnevu z dobrim streljanjem in rezultatom 1394 končala na 5. me-stu. Naslednji dan pa so se člani med streljanjem v absolutni konkurenci popolnoma sprostili in streljali tako kot znajo, ter se prebili do 3. mesta in bronaste medalje.

Ob naštetih so tudi drugi naši člani dosegli odlične rezultate. Verjame-mo, da je to tudi zaradi naših vztraj-nih navijačev! Iskrene čestitke vsem tekmovalcem!

U14 v prvi ligi, U10 zaključili s tekmovanjem

Ajdovski košarkarji pridno nada-ljujemo z delom in z nizanjem do-brih rezultatov z vsemi svojimi eki-pami. Ob članski ekipi, ki v 3. SKL trenutno zaseda tretje mesto ter ka-detski in mladinski ekipi, ki pridno tekmujeta v svojih tekmovanjih, gre tokrat omeniti več kot pozitiven re-zultat v kategoriji pionirjev U14.

V tednu, ko je večina šolarjev po-čivala na počitnicah, so se ajdovski pionirji pridno podili za oranžno žogo, saj so potekale kvalifikacije za 1. Slovensko košarkarsko ligo v tej kategoriji. Ajdovci so v kvalifi-kacije stopili z dvema ekipama, z igralci rojenimi v letu 1999 kot no-silno generacijo ter z letniki 2000, ki so nastopili kot B ekipa. Medtem ko so letniki 2000 izpadli proti leto starejšim nasprotnikom iz Tolmina, a si kljub temu pridobili pomembno izkušnjo za naslednje leto, ko bodo oni postali nosilci, so letniki 1999,

združeni pod imenom MARC Aj-dovščina A, v trdem boju za napre-dovanje izločili nasprotnike iz Pivke in se tako uvrstili v 1.SKL, kjer bodo nastopale vse najboljše ekipe iz cele Slovenije. O tem, kako pomemben je za ajdovski klub ta rezultat, govori tudi dejstvo, da v Ajdovščini nismo gledali prve lige celih pet let, saj je bila zadnja generacija, ki je igrala najmočnejše tekmovanje, generacija letnikov 1994 s Tomažem Bolčino (danes KK KRKA Novo Mesto) in Urošem Bajcem (članska ekipa KK MARC Ajdovščina) na čelu. Čestitke fantom za dosežen rezultat!

Če pa se za U14 sezona šele dobro začenja, se za najmlajše pionirje U10 tekmovalni del počasi zaključuje. Dve ajdovski ekipi sta v tem tekmo-vanju, kjer je rezultat postranskega pomena, saj sta v ospredju pred-vsem zabava in dobra volja, pridobili ogromno znanja in iz tekme v tekmo

vidno napredovali v svoji igri. Ajdo-vski najmlajši pionirji so v tekmova-nju nastopali suvereno in tako pre-magali prvo stopnico pri odraščanju v dobre športnike. Sedaj je pred nji-mi tekmovanje v kategoriji U12, ki se bo, tako kot U14, začelo v drugi polovici marca.

Jan Zavrtanik, vodja mladinske-ga pogona KK MARC Ajdovščina: “Smo v četrtem letu delovanja ko-šarkarske šole, ki smo jo zasnovali z namenom, da dvignemo košarko v Vipavski dolini do zavidljivega ni-voja. Uvrstitev pionirjev v prvo ligo dokazuje, da smo na pravi poti pri našem delu, saj so letniki 1999 prva generacija, ki je stopila skozi vrata naše šole. Načrtno, dolgoročno zasno-vano delo nas je pripeljalo do tega, da smo število naših članov v štirih letih povečali za kar dobrih 400%, na kar smo zelo ponosni. Posledično so se začeli izboljševati tudi rezultati, ki jih dosegajo ekipe v mlajših kategorijah. Delo je zasnovano dobro, a imamo še kar nekaj manevrskega prostora za izboljšave, tako da se še ne mislimo zadovoljiti. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem trenerjem, ki sodelujejo v našem projektu in se vsak dan poti-jo v telovadnicah skupaj z igralci, ter seveda članom uprave kluba, ki nam omogočajo dobre pogoje za delo.” Saša Brecelj

KK Črn trn odločen v sezoni 2013 narediti še korak naprej! Skupaj s podjetjem Factory store d.o.o., uvoznikom koles legendarne znamke

GT Bicycles, je KK Črn trn ustanovil UCI Ekipo »Blackthorn GT«. Sestavljata jo člana Zarja Černilogar in Miran Vauh ter mladinec Tilen Leban. Ekipa na-črtuje nastop na vseh preizkušnjah svetovnega in evropskega pokala v spustu. Zvesti ostajajo kolesu GT Fury, opremi 661, Royal racing in Leatt.

Nove mednarodne spustaške izkušnje bodo v zeleno-črnih dresih nabirali še Vid Kovač, Mitja Černilogar in nova okrepitev Črnega trna, Peter Mlinar!

Novost za prihajajočo sezono bo tudi Enduro ekipa! Kristjanu Medveščku,se bosta pridružila še Andrej Bratina in Peter Mlinar. Prioriteta bodo evropske etape novoustanovljene Svetovne enduro serije, »PRO« dirke italijanske Supe-renduro serije in domače dirke.

Enduro ekipo je prav tako podprl Factory store, tokrat v sodelovanju z le-gendarno novogoriško kolesarsko trgovino Bisport! Uporabljali bodo kolesa GT Force LE.

4-kros je bil že od same ustanovitve kluba paradna disciplina. Matija Stupar, Urban Rotnik in Andrej Bratina bodo še naprej v sodelovanju s slovenskim proizvajalcem koles Cult nastopali na mednarodnih dirkah serije 4x Pro Tour in drugih izbranih dirkah.

Vizija KK Črn trn še naprej ostaja: omogočiti čim večjemu številu svojih čla-nov, ki pokažejo pravi odnos do kolesarstva, dirkanje na čim višjem nivoju.

Št. 20 • 15. marec 201318 Šport

Smučanje z Rekreativčkom

Tudi letošnje zimske počitnice, ki so potekale v času od 25. februarja do 1. marca, je veliko število otrok aktivno preživljalo s Športnim dru-štvom Rekreativček . Že peto leto zapored je namreč društvo na smu-čišču Javornik organiziralo smučar-ski tečaj za otroke v starosti od 5 do 12 let.

Otroci so bili zaradi lažjega dela in hitrejšega napredka v obvladovanju smučarskih zavojev razdeljeni v ho-mogene skupine. Ker pa je glede na veliko število prijavljenih, prostora za vse smuke željne otroke zmanjka-lo, smo na pobudo staršev organizi-rali tudi krajše – vikend tečaje.

Vsako jutro so se otroci in vaditelji

z avtobusom odpeljali na smučišče, kjer so od 9.00 do 13. ure pod vod-stvom učiteljev smučanja osvajali nove smučarske veščine, vmes pa se okrepčali s čajem in toplo malico. Domov smo se vračali okrog 14.00, dovolj zgodaj, da je otrokom preo-stal še del popoldneva, ki so ga lahko preživeli po svoje.

Teden na snegu je vsem prehitro minil, zadnji dan pa so se nam na smučišču pridružili tudi starši in si ogledali zaključek tečaja s spustom in vijuganjem po progi. Vsak udele-ženec je ob prihodu v cilj prejel di-plomo v spomin na preživete urice na snegu.

Na koncu smo bili zadovoljni prav vsi, tako tisti, ki so na tečaju na-redili prve smučarske zavoje, kot tudi tisti, ki so z nami svoje znanje v smučanju še nadgradili. In seveda tudi mi, ki nam je še enkrat uspelo v zadovoljstvo vseh izpeljati tečaj in tako prispevati delček k aktiv-nosti otrok med počitnicami. ŠD Rekreativček

ŠPORTNI PROGRAMI ZA VSE GENERACIJE 2013

(NAREDITE NEKAJ ZA SVOJE ZDRAVJE)

NOVO!!! INTENSE (PRVA SKUPINSKA VADBA ZA MOŠKE)

Intense je dinamična vadba, kjer s pomočjo teže lastnega telesa krepimo mišice in izboljšamo njihovo funkcionalnost ter obliko p.s.tudi dekleta so vabljena

Trajanje:1x tedensko po dogovoru 2x (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); TOR 1900-2000

MIX AEROBIKA Trajanje: 1x do 2x tedensko (možnost kombiniranja s fitnesom) Kraj: - Ajdovščina (večnam. prostor SŠ Veno Pilon); TOR 1900-2000;PET 1945-2045 - Gaberje (dom krajevne skupnosti); TOR 1900-2000 - Šmarje (gasilski dom); PON 2015-2115 in ČET 2030-2130 - Črniče (telovadnica OŠ Črniče); PON 1845-1945

VADBA V ZRELIH LETIH Trajanje: 1x tedensko Kraj: Ajdovščina (dvorana podjetja Marc); PET 1800-1900

ŠOLA PLAVANJA za OTROKE (4- 1 2 let) Trajanje: 1x, 2x ali 3x tedensko Urnik: PON (1600-1700); SRE (1700-1800); PET (1600-1700) Kraj: Ajdovščina (notranji bazen Police)

Več o programih na http://rekreativcek.gmajna.eu Prijave na elektronskem naslovu rekreativcek@gmail.com

ali po telefonu 041 472 128/040 348 264

Obvestila Zavoda za šport Ajdovščina

Skupinska vadba na kolesihSkupinska vadba na kolesih je vadba namenjena tako moškim kot žen-skam in je primerna za rekreativce vseh starosti ter vrhunske športnike. Vadbo, ki poteka v trim kabinetu ŠC Ajdovščina, kjer si vsak vadeči prila-godi obremenitev glede na trenutno stanje fizične pripravljenosti.TERMINI : pon,sre,pet - 6.45 do 7.30, od 18.00 do 18.45 in od 19.00 do 19.45. CENA: 1x obisk - 6 EUR, 10 obiskov - 45 EUR, organizirane skupine 10 obiskov (istočasni zakup ter rezervacija  terminov najmanj 5-ih vstopnic po 10 obiskov) - 40 EUR MAX št. udeležencev: 7Ostale vadbeZUMBA - torek od 20:00 do 21:00AEROBIKA TNZ - torek od 19:00 do 20:00 in petek od 18:00 do 19:00PILATES - sreda od 19:00 do 20:00TERAPEVTSKA VADBA - sreda od 20:00 do 21:00VADBA V VODI ZA MALČKE – sreda od 16.45 do 17.45PRAZNOVANJA ROJSTNIH DNI ZA OTROKE OD 5 DO 14 LET - ob sobotah po dogovoru Pokriti bazen na voljo tudi v jutranjem časuPokriti bazen športnega centra Ajdovščina je po novem za vse uporabnike odprt tudi ob torkih in četrtkih med 6:10 in 7:10, sicer pa ga lahko obiščete vsak delovni dan med 16. in 21. uro, razen srede, ko potekajo organizirane vadbe ter ob sobotah med 13. in 21. uro. POZOR-plavalci izkoristite ugo-dno ceno sobotne plavalne urice-za uro plavanja med 6:10 in 7:10 kot med 13. in 14. boste odšteli le 2 evra.Savna - PON-PET od 16:00 do 22:00, SOBOTA od 14:00 do 22:00

Triatlon - ko samo en šport ni dovolj Vznemirljivi svet triatlona – plava-

nja, kolesarjenja in teka – se prebija v prve vrste vzdržljivostnih športov. Prišli smo do zanimivih ugotovitev in spoznanj, zakaj postaja triatlon eden izmed najbolj množičnih špor-tov. V osnovi ni drag, še bolj po-membno pa je, da je na voljo v veliko oblikah in na številnih mestih.

Vse skupaj je privedlo do tega, da smo se odločili za ustanovitev Tri-atlon kluba Ajdovščina-TKA, s ka-terim do vas prinašamo zanimive treninge, novice in vsebine s podro-čja triatlona, prehrane, opreme in prireditev. V jesenskem zagonu smo se lotili sestavljati zametke kluba ter pripravljati osnutke programov in vsebin.

Kaj vam kot vadečemu pri klubu ponujamo? Spoznali boste kakšna kombinacija športnih disciplin je triatlon ter kako lahko vse, kar po-nuja, vključite v svoj življenjski slog. Triatlonskih prireditev je vedno več in splača se vam nanje pripravljati

organizirano v skupini in se jih do-bro pripravljen ter v dobri družbi udeležiti. Vsak uporabnik spletne strani www.3atlon.si, bo lahko obja-vil galerijo slik, sodeloval na forumu in objavljal članke na temo triatlona.

V februarju smo v Triatlon klubu Ajdovščina začeli z organiziranimi treningi plavanja, ki so namenjeni vsem, ki se želite redno rekreirati, se naučiti ali izboljšati kravl tehniko plavanja, se pripraviti na svoj prvi triatlon oziroma želite izboljšati svoje čase v triatlonu. Poleg tega pa seveda nismo pozabili na naj-mlajše, saj smo v februarju začeli s šolo plavanja za predšolske otroke – TRIATLONČEK. Pripravljali vam bomo tudi različne enomesečne na-črte treninga in jih prilagodili vašim ciljem in željam. Vadbo načrtujejo in izvajajo izkušeni in ustrezno izobra-ženi in usposobljeni trenerji.

Izpilite formo. Kolikor je triatlon-cev, toliko je tudi želja, poti in ci-ljev. Triatlonci nismo samo lovci na

časovne rekorde, ampak tudi lovci na doživetja. Storili bomo vse, da jih odkrijemo čim več. Potrebno je vztrajati:« Zdrav duh v zdravem te-lesu.«

Kako začeti? Te zanima več? Pre-dlagamo, da pristopite do nas, znali vam bomo svetovati pri tehniki in pri sestavi načrta vadbe. Med nami je še prostor. Športni pozdrav. Triatlon klub Ajdovščina

Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštvaŠD BIK.SI in OŠ Šturje vabita na 3.

dobrodelno kolesarjenje in tek, ki bo v soboto, 13. 4. 2012, med 8.00 in 20.00 uro. Start bo izpred OŠ Šturje v Ajdo-vščini. Vsak udeleženec dobrodelno daruje 10€, ki so namenjeni šolskemu skladu OŠ Šturje za otroke iz socialno ogroženih družin.

Na voljo bo 5 različnih tras za različ-no pripravljene kolesarje, kakor tudi za mlade družine na kolesih in tekače (Tra-sa 1 (kolesarjenje - osnovna), Trasa 2 (kolesarjenje - podaljšana), Trasa 3 (tek in kolesarjenje za mlade družine - kraj-ša), Trasa 4 (tek in kolesarjenje za mlade družine - daljša), Trasa 5 (treking in gor-ska kolesa)).

Trasa 1: OŠ Šturje – izvir Hublja – Lo-kavec - Cesta – Dobravlje - Potoče – Go-jače – Črniče – Selo – Dobravlje (desno) – Male Žablje – ajdovska obvoznica – OŠ

Šturje (okoli 33 km) Trasa 2: OŠ Šturje – izvir Hublja - Lo-

kavec – Cesta – Dobravlje – Potoče – Gojače – Črniče – Selo – Batuje – Pre-serje – Potoče – Dobravlje – Male Žablje - ajdovska obvoznica – OŠ Šturje (okoli 40,5 km)

Trasa 3: (okoli 5,4 km) OŠ Šturje – Mercator center –pod avtocesto - ob reki Hubelj - ob reki Vipavi – ob avtocesti – Mercator center – OŠ Šturje

Trasa 4: (okoli 8,1 km) OŠ Šturje – Mercator center –pod avtocesto - ob reki Hubelj - ob reki Vipavi – proti Budanjam – ob avtocesti – Mercator center – OŠ Šturje

Trasa 5: OŠ Šturje – upravna enota – Mercator center – pod avtocesto – ka-mniti most pod Dolenjami – Planina – Tevče – Vrtovče – Velike Žablje – ob Vipavi – Uhanje – Ustje – Plače – Ku-

kovže – ob avtocesti na pot Ajdovščina Planina – obvoznica mimo Mercator centra – krožišče na Ribniku – OŠ Šturje (okoli 22,5 km)

Dobrodelno kolesarjenje in tek bo iz-vedeno kot trening, v skupinah po največ 6 kolesarjev, ki bodo vozili v gosji vrsti, proge ne bodo zaprte in je zato potreb-no upoštevati cestno prometne predpise. Čelada bo obvezna. V primeru slabega vremena bomo kolesarjenje in tek po-skušali izvesti v rezervnem terminu.

Vsak sodelujoči bo prispeval 10 € in prepeljal neomejeno število krogov, tre-ningu pa se lahko priključi že zjutraj ali kadarkoli tekom dneva. Zbrana sredstva bodo nakazana šolskemu skladu OŠ Šturje iz Ajdovščine in bodo namenjena socialno šibkejšim in ogroženim druži-nam, da se bodo lahko njihovi otroci s čim manj obremenjevanja družinske-

ga proračuna udeleževali šole v naravi. Gre za kolesarjenje in tek, a je poudarek predvsem na druženju in dobrodelnosti, ne pa na tekmovalnosti. Tega treninga se lahko udeleži kdorkoli, vsak pa lahko po lastni želji prevozi katerikoli krog ali kombinacijo vseh v smislu, da se jo ude-

leži čim več zainteresiranih kolesarjev. Mladoletni otroci se lahko tega treninga udeležijo le v spremstvu staršev. Dobro-delna sredstva bodo lahko prispevali tudi drugi prisotni, ki ne bodo kolesarili.

Informacije: 041 687 069 (Andrej)

Št. 20 • 15. marec 2013 19Odmevi

Ne bi si mislil, toliko in tolikokrat sneg. Pa sem domneval, da sem za vedno pobegnil od kidanja. No ja, če ga v parlamentu kidajo, potem ga lahko tudi mi. Je pa to zdrava rekreacija, dodatno te razmiga, ti požene kri po žilah in podobno. Zgoraj, v agromedicinskem centru baje ustanavljajo sekcijo, ki bo upoštevala agromedicinske metode kidanja, vsakovrstnega, kajti kidanj je veliko; recimo, kidanje gnoja. To bo terapevtski pristop predvsem za politike in druge stresno preobremenjene ljudi. Pa uvajanja umetnika v nasade. Šef centra mi je razlagal, da bodo povabili cele gledališke ansamble, da bodo polegali po nasadih, in tako bo razvidno, da je veliko umetnikov, torej kompleksno tretiranje z umetnikom … Ampak zadržimo se še malo pri kidanju, da. Ko je bila afera »čista lopata« je bilo takorekoč kidanje povzdignjeno na najvišji možni politični in pravni nivo. S tem se je razvil dokaz, da je lopata izredno močan simbol, takorekoč državniški simbol. O, imeli smo že ideologijo, ki je imela orodja v svoji simboliki, kdo se ne spomni srpa in kladiva. No, zdaj bomo imeli lopato, s katero lahko kidamo sneg, gnoj, odmetujemo pesek, ki ga nam mečejo v oči, pa tudi grob se da skopati, da … Simbolov kolikor hočete. Zavzeli se bomo za demokratično lopatanje, ki bo transparentno in pravno legalno in legitimno. Lopatanje bo vrhunska ideološka norma, ki jo bodo prevzele vse stranke, tudi tiste, ki so pripomogle, da se je denar davkoplačevalcev z lopato metal skozi okno, dobesedno tako, da. In za politike je sploh značilno, vsaj običajni ljudje tako rečejo, da radi nakladajo. In zakaj naj ne bi to počeli z lopatami. Malo bi jih ožulilo, pa kaj. Narod ima tako ali tako že dovolj žuljev, da sploh preživi. In z lopatami bi lahko tudi dobro pokidali v vseh sferah političnih gnojišč, da. Joj, Castro, kako danes filozofiram. Veš, prejle sem poskusil tropinovček. Ni ga boljšega proti gripi, ti povem. Kaj se ti spoznaš na to, a? Tebi je udobno, na toplem si in sanjaš, sanjaš, tako kot naša vlada in nevlada. Zdaj vlado imamo in je nimamo. Ja, si pa otresal tačke, kaj, ko je bil sneg pred vrati. No ja, razvajen si, kaj pa. Včeraj sem bil tam zgoraj v agromedicinskem centru. Čudil sem, veš čemu sem se čudil, dragi Castro. Lastnik agromedicinskega centra je privezoval češnje. Res, nisem mogel verjeti lastnim očem. Videl sem že, da se trta obreže in povezuje, ampak veje češenj, pa količki in vrvice, joj, joj. Vprašal sem ga, zakaj je temu tako. In še bolj me je čudila razlaga. Zatrdil mi je, da to počne zaradi kradljivcev. No, lepa reč, sem si mislil, cela odrasla drevesa kradejo, pa jih je treba vezati, no … Pojasnjeval mi je, da se drevesa škropi tudi z bakrom, da pa nekateri prav radi nabirajo to dragoceno kovino, in ker vedo, da so pripravki za škropljenje tudi na bazi bakra … Kakšni časi, kaj, Castro, še drevesa morajo privezati, da jih ne ukradejo. Ne vem, ne vem, mislim, da je vzrok drugje, ampak če on tako pravi, potem … In zdaj na pomlad, da bo začel uvajati posebne agroterapevtske tehnike počivanja. Organiziral je že nekatere prostorčke, kjer se bo dalo poslušati, kako raste trava. Baje bodo na voljo posebne slušalke, ki prevajajo zvoke, sicer običajnemu ušesu nedosegljive, rastoče trave. No, potem bodo tudi organizirani posebni sprehodi, tudi do korita, kjer naj bi bila posebna voda. Tista voda, da deluje na potenco, na zbranost, na hitrost logičnega sklepanja in še je nekaj takih zdravstveno ugodnih učinkov. Drug izvirek je pod Čavnom, tisti, naj bi imel predvsem vpliv na razum, na imunski sistem, na emocionalno stabilnost, no, tudi na hotnost, tudi. Dokazano je, da ima tisti izvirek posebno kombinacijo mineralov, ki v sebi nosijo prainformacije, ampak jih znajo dešifrirati samo posamezniki. Seveda sem se seznanil tudi z novo nameščenko, ki je pravzaprav že dolgo v tem centru, to je starejša izkušena gospa, strokovnjakinja za splošno anestezijo, gospa Julka. Ona se bo ukvarjala zgolj in samo z anestezijo. Ni kaj dosti zgovorna, če pa je družba prava, rada zapoje, to pa. In še en oddelek so odprli, to je kričišče. Ja, Castro, kričišče, to je prostor na osamljeni gmajni, kjer se bodo ljudje lahko izkričali. Stvari se tam gor ugodno razvijajo. Še več, navezali so stike s Trnovsko planoto, kjer bodo odpirali klimatske zdravilne točke, organizirali obiske podzemnih jam in botaničnih zanimivosti, skratka, dejavni so. In zdaj, ko bo kriza z breskvami, so že potegnili prvo potezo. Ko bodo breskve dozorele, bi organizirali brezplačno nabiranje teh slastnih daritev te doline. Pisali so že vsem srednjim in osnovnim šolam, pripravljeni so celo subvencionirati avtobusne prevoze, skratka, ideja mi je všeč. In povabili bi celo parlamentarce, da bi se pomerili, kdo bo obral največ breskev. Če prebirajo govore in referate in skozi davčni primež obirajo ljudi, bi pa lahko enkrat tudi breskve obirali in jih namenili tistim, ki si jih ne morejo kupiti. Joj, Castro, a veš, ko smo že pri prebiranju, a veš, kaj je naredil ta naš pisatelj, ko so ga povabili na trgatev gor v agromedicinski center, veš kaj je naredil. Šef centra ga vljudno povabi naj pride tudi on brat … Pa je prišel, z usnjeno naramno torbo, z mopedom seveda. In ko so mu ponujali škarje, se je namrdnil. Iz torbe je vzel knjigo pesmi, Charlesa Baudelaierea – in bere, bere … Pa je bral, drugi so brali grozdje, on pa pesmice. Vidiš, tako je to, tam zgoraj v tem novem centru, kjer bi ti zlahka bil maskota, kajti kar se tiče počivanja, si fenomen. Prav rad bi te posnemal, pa me čaka veliko dela zunaj, grmičje moram obrezati, pograbiti travnik, popraviti pot, joj! In te dni na inštitutu za ergonomijo počivanja delajo načrte za nove poslanske stole. Ti bodo imeli vgrajene senzorje za produktivno počivanje, torej bodo detektirali, kdaj poslanec ali poslanka ni pri stvari, kdaj ne sodeluje in dremlje, pa na ta način zapravlja davkoplačevalski denar. Ja, pa še nekaj bodo premogli ti stoli, masirali bodo sedala poslank in poslancev, da ne bodo dobili nehvaležnih zasednin, da bodo na ta način zmanjšali profesionalne deformacije, kajti nekateri dobijo tako močne zasednine, da se kar ne morejo dvigniti in so po nekaj mandatov na teh stolih … Zdaj, ko je vlada v padanju in nove še ni, morda je zdaj čas, da se predlaga prenovitev sedežnih garnitur, kajti poslanci bodo ostali. No, Castro, ne bova o državni politiki, danes nobene več. Občinska … ah, kaj bi tisto. Zdaj bo pomlad in ljudje bodo izvajali masovno agroterapijo, medtem ko politika vztrajno izvaja agrotraparijo. Kje pa je Mici danes, a Castro. Da se ji nisva kaj zamerila, no … Ah, najbrž je šla k zdravniku, saj je omenjala, da ima težave s kolenom, baje je padla ob zadnji poledenitvi in se ji nabira voda v kolenu – čudno, redkokdaj jo vidim piti vodo. Šalo na stran. Naj čimprej shodi in pove še kakšno od tam zgoraj. Ko je bila nazadnje pri zdravniku, pred meseci, ji je svetoval naj več hodi in manj je, pa mu je rekla, da za dedci ne bo več letala, za nizkimi cenami pa … In če so kašni piškoti poceni, potem …

Bojan Bizjak

Smehalnica60 snežakov za 60 let

Počitniško ustvarjanje na MDPM Ajdovščina

Zadnji teden februarja, v času zim-skih počitnic, je bilo v Hiši mladih v Palah spet razigrano.

Dopoldanski del programa je pote-kal v izvedbi Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, otro-ci so vsak dan ustvarjali, se družili in igrali. Za tiste, ki so želeli za kratek čas pobegniti od zimskega vremena, pa smo organizirali še izlet v Atlan-tis in Kolosej in tako dva avtobusa otrok popeljali na kopanje in ogled

mladinskega filma.Društvu se je v letošnjem letu pri-

družila mlada prostovoljka Evropske prostovoljne službe Heli Hongisto s Finske, ki je ob pomoči naših pro-stovoljcev vodila počitniške delav-nice in otroke razveselila z različ-nimi ustvarjalnimi idejami. Otroci so izdelovali severne jelenčke, ure iz kartona in igro spomin, Heli pa je delavniški teden popestrila tudi s predstavitvijo finskega jezika. Otro-ci so navodila za ustvarjanje najprej slišali v finščini, naučili pa so se tudi

nekaj finskih besed. Na delavnicah sta se nam v slovenski, angleški, fin-ski in neverbalni komunikaciji pri-družili tudi prostovoljki iz Ukrajine in Hrvaške, Katja in Lorena, zato je bil počitniški teden zanimiva med-kulturna izkušnja za vse udeležence.

Ker se zima pri nas še ni poslovi-la, na Finskem pa bo sneg poležaval še kar nekaj časa, smo se z veseljem pridružili tudi akciji ‚‘60 snežakov za 60 let‘‘, ki jo je ob 60. letnici delova-nja priredila Zveza prijateljev mladi-ne Slovenije. Skupaj z našo krovno organizacijo in udeleženimi otroki smo 1. marca rojstni dan praznovali tudi na delavnicah. Otroci so iz pa-pirja izdelali krogle, ki so jih na za-dnji dan delavnic oblekli v vato, bla-go in barvni papir, ter ob rojstnem dnevu vseh prijateljev mladine izde-lali 60 snežakov. Zadnji dan počitni-škega ustvarjanja so otroci domišljiji pustili povsem prosto pot in tako je vsak snežak dobil svoj karakter. Na-stali so mali in veliki snežaki, dru-žine snežakov, snežaki na smučeh, snežne dame in snežaki junaki, ki so se po koncu delavnic odpravili v svoj novi dom v otroških sobah. Maša Čibej

Lojzki v spomin

Ko smo v začetku januarja prosla-vljali visok jubilej ge. Lojzke Žgur, je bila z nami tudi Lojzka Stibiljeva. Ta-krat si nihče ni mislil, da se bo tako hitro poslovila od nas.

Bila je nepogrešljiva članica naše skupine Burja, vedno dobre volje, svežih idej in šaljivih dovtipov. Svojo močno pozitivno energijo je prena-

šala tudi na nas, da smo v skupini ve-dno bili dobre volje in z nasmehom na ustnicah.

Odkar obstaja naša skupina, je vestno zapisovala vsa srečanja, vča-sih tudi opremljena s fotografijami. Rada je zapisovala, saj ji je beseda tekoče tekla in je tudi pisala v Latnik in Ajdovske novice. Ob naših sreča-njih je kdaj zaigrala na harmoniko in skupina ji je pritegnila s petjem, saj je zelo rada imela slovensko, doma-čo pesem. Velikokrat smo v skupini zapeli tudi našo himno Burja, ki jo je napisala Lojzka , ki nas je spremljala s harmoniko.

Imela je dober in nabrušen spo-min, na pamet je znala našteti kup telefonskih številk iz zdravstvenega doma, ki jih mi, ki smo odvisniki od mobilnih telefonov, že zdavnaj

ne znamo več. S svojim bistrim spo-minjanjem nas je večkrat popeljala v preteklost in se dotaknila raznih do-godkov iz našega mesta, tudi iz svo-jega otroštva. Zelo zanimivo je pri-povedovala in smo ji radi prisluhnili.

Lansko leto v sredini junija, na zelo lep sončen dan, se je naša skupina odpravila na izlet. Pot nas je vodila na Col, proti Predmeji, in nato po makadamski, zelo prašni cesti, pro-ti Lokvam, kjer smo imeli počitek in malico. In nato na Sveto goro … S tem smo izpolnili srčno željo naše Lojzke Stibiljeve!

Gospo Lojzko bomo ohranili v le-pem spominu, iz srca smo ji hvaležni za vsako njeno toplo besedo, za njen prešerni smeh in dobro voljo, ki nas bo spremljal tudi na naših srečanjih. Vlasta Ferjančič

Gostili smo frančiškana patra Bogdana Knavsa

Pod naslovom »Sočutje kot novi temelj naših osebnih in družbenih odnosov« je na sredinem postnem večeru v organizaciji Kluba kr-ščanskih izobražencev v dvorani Srednje šole Veno Pilon v Ajdo-vščini razmišljal frančiškan pater Bogdan Knavs.

Frančiškan pater Bogdan je od leta 2010 gvardijan frančiškan-skega samostana na Sveti gori in rektor svetogorske bazilike. Ob fi-nančnih nepravilnostih v mariborski nadškofiji je v javnih nastopih izra-žal svoja jasna stališča s katerimi se je zavzemal za poravnavo storjenih krivic.

Po rodu je iz Mošenj na Gorenj-skem. Sam pravi, da je z veseljem duhovnik frančiškan in da rad živi in dela v naši domovini, v tem pre-lepem koncu sveta. Hvaležen pa je tudi staršem za dar ljubezni, darova-nja in molitev. Cerkev vidi kot eno veliko družino v kateri se je potreb-no pogovarjati, predvsem pa proble-me sproti reševati in jih ne pometati pod preprogo, kar se je v preteklosti prepogosto dogajalo.

Ljubezen in sočutje sta zanj te-meljni vrednoti, ki pripomoreta k

graditvi naših osebnih in družbenih odnosov. Sočutje je naša dolžnost, je srce evangelija. Pravo sočutje je spre-jeti drugega takega kot je, ne glede na njegovo prepričanje, ki morda tudi ni po naši meri. Vsi smo ustvar-jeni po božji podobi in Bog ljubi vsakega človeka ne glede na raso, spol, versko ali politično pripadnost. Pravo sočutje je, da postanem s člo-vekom prijatelj, da ga poslušam, da mu pomagam, da zmorem podeliti z njim tudi nekaj svojega intimnega in da tako morda znova najde izgublje-no zaupanje vase.

Številni poslušalci smo doživeli bogat večer. Gost pater Bogdan nam je s svojim humornim, hkrati pa z jasnim podajanjem, odprl številna vprašanja za razmišljanje pa tudi za dejanja sočutja v tem preostanku postnega časa, ki je še pred nami. Niko Ličen

Št. 20 • 15. marec 201320 Pisma

„Barvo določajo dejanja ne knjižica“ nekoliko drugače! Odmev na trditve g. Poljšaka v Aj-

dovskih novicahNajprej bi vprašal g. župana, zakaj

se je končno odločil, da se ob pra-znikih obešajo po občini tudi zastave EU, mar zato, ker ga je nekdo iz tuji-ne podkupil? Vse do pred kratkim se je namreč pridušal, da v Ajdovščini nikdar ne bodo visele zastave gnilega kapitalizma! S to mantro je trmačil kljub kar nekaj izgubljenim nepo-vratnim sredstvom iz EU.

Narodnjaštvo g. župana se je začelo z duhovnimi vajami pri pokojnem duhovniku g. Vinku Kobalu že v davnih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kmalu je skupino zapustil, ker mu g. Kobal ni dovolil „ nucat“ punc in ker je bil preveč razbijaški.

Midva sva se srečala pri posluša-nju domobranskih pesmi, ki sva jih davnega leta 1990 poslušala pri njem doma. Marjan saj se spomniš kako si dal trak navedenih pesmi v kasetnik, ko sem Te prvič obiskal!? Mene tvo-ja predstava ni fascinirala, ker sem iz partizanske družine. Tedaj si bil izgleda še črn narodnjak. Lep naro-dnjak si se pokazal tudi pri predvide-ni izgradnji zaselka na Planini.

Sedaj pa nekaj o tvoji načelnosti glede strank: se še spomniš, kaj si mi rekel, ko si iskal politično sredino (stranko), ki bi se ji pridružil? SKD ti je bila preveč mila, SDSS z JJ na čelu pa Te ni hotela sprejeti medse, ker si bil nepredvidljiv in razbijaški. Nikdar pa nisi bil konstruktiven, kakor so mi kasneje povedali vidni člani omenjene stranke. Sumili so, da tudi s tvojim uporništvom leta ´68, baje ni bilo vse v redu in je to celo lahko povezano s tvojo sedanjo rdečo srajco. Marsikoga je tedanja SVD (UDBA) stisnila za j... in je za-čel delati zanje. Morda pa se da tvoje ravnanje in govorjenje razložiti skozi ta sumničenja, morda?? Menim, da je zato tvoj srd uperjen proti JJ!?

Spomni se kako si mi rekel nekoč v parlamentu, da naj jaz kar delam na infrastrukturah in družini (de-lal sem na obeh deloviščih, za kar imam tudi materialne dokaze), Ti me boš pa podprl ob glasovanju. Ti si deloval v komisiji za nadzor nad lastninjenjem podjetij. Poglej kakšne rezultate imamo danes. Skoraj vsa pomembna podjetja so polastninili levičarski (socialistični) direktorji.

Poleg lastništva pa je nastala več mi-ljardna luknja v slovenski blagajni. To so tvoji uspehi v politiki. Morda pa si na osnovi takega načina lastni-njenja postal „levičar“? Ti si tak levi-čar, ki pred vsakimi volitvami hodi k maši za velike praznike v Log. Kaj le počneš tam in le takrat, saj si mi osebno izjavil, da si agnostik?

Ti Marijan si en velik paranoik! Za-kaj? Zato, ker si Tripkovića napadel s polresnicami in insinuacijami o stri-cih iz tujine, o kapitalistih in o po-dobni navlaki, ki je všečna ušesom nevednih in obubožanih občanov. Naj vsi, ki bodo to pisanje brali, pre-sodijo o moji trditvi sami, na osnovi dejstev, ki jih bom napisal.

Ob zadnjih lokalnih volitvah, nam niso nič pomagali Amerikanci! Po-leg denarja, ki so ga zbrale stranke na lokalni ravni in nekaj podjetnikov, smo potegnili tudi nekaj denarja iz lastnih žepov, tako kot Ti. Osebno sem financiral nekaj panojev in sam lepil plakate. Ko sem Ti po tistem, ko si postal župan (imel sem še veli-ko vez na MP in DARSu), predlagal izgradnjo avtoparka z bencinsko čr-palko tam, kjer stoji Hofer, ki bi ga

financiral DARS, ker bi se uporabljal ob burji. Obenem bi DARS financi-ral tudi semaforizacijo obeh križišč na obvoznici, si mi odgovoril, da ne zaupaš tvojim političnim sovra-žnikom (ne nasprotnikom)! Povej občanom kdo je plačal semafor in krožišče na Bisu!

Na svoji koži pa sem občutil dej-stvo, da si tudi avtokrat, ker si na Komunali ukinil delovno mesto teh-ničnega pomočnika samo zato, da si me lahko odstranil iz podjetja. Sedaj pa je zasedeno mesto pomočnika za pravne in splošne zadeve, v katerem je prej večino dela opravljala delavka usposobljena za ta dela, poleg ostalih administrativnih del, ostalo pa teh-nični pomočnik, ki je v takem pod-jetju z veliko dejavnostmi še kako potreben. Se še spomniš, kako sem Te pred tvojo pisarno čakal ves de-lavnik, ko me nisi hotel sprejeti, da bi Ti kot predstavniku lastnika Ko-munale, predstavil probleme pri iz-vajanju javnih služb? Ti Marijan nisi nikakršen pošten komunist, še manj socialist. Ti si komunistični oz. ka-pitalistični avtokrat! Tudi prekinitev sodelovanja občine z podjetnico, ki bi za ceno samo pol delavke vodila občinski TIC, kakor tudi prekinitev

sodelovanja s Tripkovićem pri ob-činskih prireditvah in nadomešča-nje le teh za veliko višje zneske, kaže tvojo avtokracijo.

Pozabiti pa ne smemo niti tvojih gospodarskih dosežkov. Začel si v Alpini na Colu, nadaljeval si v Te-kstini, Iki, Fructalu. Končal pa si slavnostno s tvojim nagrajenim na-džupanom v Primorju. Ostane Ti še Mlinotest, kjer imaš baje nekaj del-nic (glej ga zlomka, ob branju tvojih prisluhov, sem se že nalezel nekaj tvoje štime). Čudim se občanom, da te še vedno prenašajo ob tolikih, na-vedenih, tvojih velikih uspehih.

Marijan, ali te ni sram, da se greš v Ljubljani in N. Gorici nekakšne-ga upornika proti nenačelni oblasti, ko pa si že od 1992 sam nenačelna oblast!?

Tvoj prijatelj Miro Geržinap.s.: Kaj si v desetih letih postoril

zato, da bomo naše odpadke lahko odlagali v na novo zgrajen center za odpadke v Stari gori, kar bi moralo biti vsaj nekoliko ceneje kot je pred-videno v pred kratkim sprejetih ce-nah na občinskem svetu? Pristopno pogodbo k projektu se je podpisova-lo že tedaj. Denarna sredstva iz EU pa že bežijo drugam!

Kje je krščanski socializem?!

Odgovor na Pismo – napad GeržineDružbeno politični in pravni sis-

tem parlamentarne demokracije omogoča Miroslavu Geržini, da me v občinskem časopisu v članku »Barvo določajo dejanja, ne knjižica« neko-liko drugače! blati z neresnicami ter izkrivljenim prikazovanjem. Imam možnost osebne tožbe in želim, da mi tega ne bi bilo treba uporabiti. Odgovarjam le na glavne obtožbe.

Miroslav Geržina je pred leti, še kot direktor KSD, dvakrat poskušal na nezakonit in nemoralen način vpli-vati name, da ne bi deloval za njego-vo zamenjavo na tem mestu. Na tak način ni zadnjih 30 let z mano posto-pal nihče v Ajdovščini ali po doma-če: ga ni Ajdovca, ki bi se v tem času bolj grdo vedel do mene. Prvi primer so bile to grožnje s silo, ki so jih priče slišale skozi vrata županske pisarne in sem ga miril, naj bo pameten ter razumen. Drugi primer se je zgodil »na štiri oči« v KSD v direktorski pisarni Geržine pred glasovanjem o podpori njemu na skupščini KSD in si lahko vsak hitro predstavlja, za ka-kšno zadevo je šlo. Pa sem mu rekel, da naj svoje izvajanje prekine in da nisem nič slišal.

Občani so že ocenjevali in še lah-ko ocenjujejo, če sem prav ravnal, ko sem vztrajal in po več letih dosegel

zamenjavo Geržine. V nadaljevanju sem dosegel takšno delovanje seda-njega direktorja KSD ter njegovega ožjega vodstva, ki je končno uspe-šno, kolikor je to mogoče v okviru sedanje delovne, komunalne ter druge zakonodaje. Komunalne sto-ritve so v Ajdovščini najcenejše na Primorskem in med najcenejšimi v Sloveniji. Kljub najnižjim cenam investirajo v opremo in tehnologijo ter zgledno sledijo zahtevam komu-nalnih standardov. Tudi pri investi-ciji v Regionalni center za ravnaje z odpadki v Stari gori zgledno sodelu-jemo s predlogi in smo tudi dosegli znižanje vrednosti investicije na po-lovico.

Geržina me podlo blati s tem, ko me obtožuje za vse stečaje ajdovskih podjetij, čeprav je jasno, da kot žu-pan ne morem preprečiti sesuvanja gospodarstva. Za to je kriva sloven-ska kolaborantska skorumpirana politika in politiki: podkupljeni ter podprti predvsem iz tujine so uvedli kapitalizem in kapitalistično zako-nodajo; speljali so vstop v Evropsko unijo in s tem odprli meje za prodor tujega kapitala; potem so sodelovali pri scenariju mednarodne špekulaci-je zadolževanja naših podjetij, bank in države, pri preplačanih nakupih državnih delnic; s krizo je sledila nezmožnost odplačevanja dolgov in s tem sesuvanje podjetij. Geržina je, kot poslanec SKD, ki je bila v vladni koaliciji podpiral politiko uvajanja kapitalizma. Sam sem se kot opozi-cijski poslanec bojeval za delavsko delničarstvo. Kdor želi to bolje spo-znati in razumeti lahko prebere mojo knjigo Razkrinkajmo prevare!, ki jo ima marsikdo v Ajdovščini, jo imajo pa tudi v Lavričevi knjižnici.

Podlo je tudi, ko me obtožuje, da naj bil podkupljen, ko naj bi pristal na obešanje evropskih zastav po

občini. Sklep o izobešanju je, kljub mojemu nasprotovanju, na predlog Mitje Tripkovića podprla večina sve-tnikov občinskega sveta, vsak izmed njih iz različnih razlogov. Nikogar ne moreš obtožiti podkupovanja, če ne vidiš znakov obstoja podkupnine – denarja nepojasnjenega izvora. In Geržina ni ugotovil nobenega zna-menja v to smer.

Najhujše blatenje pa Geržina iz-kaže, ko se izmisli, da naj bi jaz so-deloval z Udbo in to utemeljuje s svojim sumničenjem »kar tako«. Upravičeno sumničenje lahko te-melji le na sumljivem oziroma ne-pojasnjenem izvoru denarja ali na nekem drugem očitnem dejstvu. To vse se da vsaj v grobem ugotoviti, izračunati, primerjati. Geržina brez ocen in pavšalnih izračunov zavra-ča moje sklepanje (ali ni logično, da sem sledil delovanju nasprotni-kov, pridobival podatke, primerjal, računal), da je bilo desetkrat toliko denarja vloženega v boj proti meni v volilni kampanji 2010, kot sem sam vložil in da to ni moglo biti pokrito s strani Tripkovića, vseh sodelujo-čih ajdovskih strank in podjetnikov. Vsi so dali raje manj, kot več, pa naj Geržina navede številko, koliko je on dal. Sledi logični zaključek, da je pri-šel dodaten denar od sil iz Ljubljane, ki imajo dovolj sredstev za podporo rušenju uporniškega župana.

Ocenjujem, da Geržina ceni le svoj in njegovemu podobne karakterje. Tisti pa, ki me poznate veste, da sem izredno trdnega karakterja, ne le da se ne dam podkupiti, ampak sem v praksi v mnogih primerih izkazal silno duhovno moč: zaradi kritike napak v prejšnjem režimu sem se od 1966 do 1974 soočil s odvzemom štipendije, priporom, zaporom, po-gostimi zaslišanji, kasneje s slabšim delovnim mestom; nisem se bal tve-ganja in odgovornosti, ko sem mlade vodil po nevarnih poteh v hribih in

po jamah od 1975 do 1985; leta 2000 se nisem bal voditi upornih kmetov v Vipavi, čeprav sem tvegal kazensko odgovornost; leta 2003 me ni ustrašil (fašistični) pogrom Iva Godniča; pa tudi ukazati luknjo v zidu Ajdovske-ga grajskega vrta 2006 sem si upal; upal sem si iti na demonstracije Vse-slovenske ljudske vstaje 21.12.2012, čeprav je bilo možno, da bi Janševci in druge mreže tujih plačancev po-skusile z nasilnimi provokacijami. Kaj podobnega pa lahko Geržina temu nasproti izpostavi iz svojega življenja ali življenja njegovih ajdo-vskih somišljenikov, ki se borijo pro-ti meni?

Geržine se zlaže, da »SDSS z JJ na čelu pa Te ni hotela sprejeti medse«, kajti 1989 – 90 JJ sploh ni bil v SDSS, jaz SDSS niti poklical nisem. 1990 sem se vključil v SDZ, kjer je bil JJ predsednik sveta, jaz pa član. Groza, ko se Geržina začne izmišljati zgo-dovino! Izmisli si tudi »Ti si tak levi-čar, ki pred vsakimi volitvami hodi k maši za velike praznike v Log.« Kajti v Log sem hodil le na svoj rojstni dan na Mali šmaren, v spomin, ker je tisti dan moja mama zjutraj šla peš v Log (in nazaj), zvečer pa me je rodila.

Moja glavna politična vsebina je boj za obstoj slovenskega naroda. V ta namen vedno izbiram različne or-ganizacijske in ideološke možnosti, ki jih ocenim, kot bolj prijazne ob-stoju slovenskega naroda. Zdavnaj sem ugotovil, da je socializem prija-zen, kapitalizem pa škodljiv obstoju naroda. Tako sem v študentskih letih pomagal organizirati svobodnjaško mladinsko krščansko Skupnostno gibanje mladih laikov (SGML) – Vinkota Kobala. Geržina je bil tedaj vključen v »bolj pravoverno«, bolj pobožno, bolj klerikalno mladinsko krščansko gibanje Ognjiščarjev, ki ni sodelovalo v akcijah, v katerih smo mi – SGML - igrali skoraj glavno vlogo: študentsko gibanje, zborova-

nja in demonstracije, politična »Sku-pna 4. blok«, v kateri je bil tudi Lojze Peterle ter katere program je bil čim bolj samostojna Slovenija in krščan-ski socializem. Mnoga leta opazova-nja in analiz delovanja Peterleta sem potreboval, da sem ugotovil, da niti malo ni krščanski socialist, ampak klerikalec, povezan z interesi Vatika-na (ves čas povezan s Francem Ro-detom). 1990 do 1996 sem celo upal, da pride emigracija in krščanska stran na slovensko politično sceno s krščanskim socializmom. Zato smo prej in tedaj peli poleg partizanskih tudi domobranske pesmi. Pa se je izkazalo, da od emigracije in kleri-kalcev ne pride nič revolucionar-nega, ne bodo prinesli krščanskega socializma, imajo le propagando, s katero prikrivajo svojo kolaboracijo s kapitalizmom. Zadnje moje de-janje upanja je bil leta 1996 poziv Peterletu, Janši in Podobnik Mar-janu, da zasedemo Papirnico Krško ter potem naprej kot domine druga podjetja in uveljavimo (slovensko) delavsko delničarstvo. To bi bilo lahko uvajanje režima krščanskega socializma in ohranitve Samostojne Slovenije, kot je bil program Skupi-ne 4. blok. Ko sem obupal nad emi-gracijo, sem opustil tudi poslušanje in petje domobranskih pesmi. Ista moja narodnjaška logika deluje v primeru moje pogojne podpore taj-kunom. Dokler njihovo slabo po-slovanje ne povzroča težav ali celo stečajev podjetij, jih imam raje kot tuje lastnike: raje naši baroni, kot nemški ali italijanski. Še bolje bi bilo, če bi »fevdalizem« (izkoriščevalski kapitalizem) zrušili. Dokler pa tega ni, delam kompromise - med dvema slabima možnostima izberem tisto, ki jo ocenim kot bolj prijazno za ob-stoj slovenskega naroda.

Poljšak Marjan, Župan Občine Ajdovščina, 11.3.2013

Št. 20 • 15. marec 2013 21Podjetno

NE SPREGLEJTE Aktualni javni razpisi in pozivi(pripravlja Razvojna agencija ROD; E: ra.rod@siol.net)

Razpisovalec Naziv razpisa Upravičenci Rok za predložitev vlog Razpisna dokumentacija in dodatne informacije

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

3. Javno povabilo za zbiranje ponudb v okviru programa »Usposabljanje in izobraževanje zaposlenih 2011« - 3. JP UIZ (131. JP)

delodajalcido razdelitve razpoložljivih sredstev oziroma najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.sklad-kadri.si/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za izbor izvajalcev vseživljenjske karierne orientacije v okviru programa »Vseživljenjska karierna orientacija za delodajalce in zaposlene«.

pravne ali fizične osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti kot svetovanje, izobraževanje, raziskovanje in druge vsebinsko primerljive dejavnosti in so registrirane že vsaj 2 leti

Predvidena sta še 2 roka za oddajo vlog: - 1. 9. 2013; - 1. 3. 2014.

http://www.sklad-kadri.si/si/razpisi-in-objave/

Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije

Javni razpis za neposredno sofinanciranje kadrovskih štipendij delodajalcem za šolsko/študijsko leto 2012/2013 (142. javni razpis)

delodajalci 29. 3. 2013http://www.sklad-kadri.si/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

Javni razpis za sofinanciranje daljinskega ogrevanja na lesno biomaso za obdobje 2011 do 2015 (DOLB 3)

podjetjado porabe sredstev oziroma najkasneje do 05.09.2013

http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo

JAVNI RAZPIS za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA za leto 2013

velika, srednje velika, mala in mikro podjetja in javne raziskovalne organizacije

ROKI: 15. april in 9. september 2013

http://www.mgrt.gov.si

Zavod RS za zaposlovanjeUsposabljanje na delovnem mestu 2012/2013

delodajalcido porabe sredstev oz. najpozneje do 1.6.2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=385

Zavod RS za zaposlovanjeZaposli.me 4–2012

tržni delodajalcido porabe sredstev oz. najdlje do 30. 10. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/razpisi/razpisi?aid=465

Zavod RS za zaposlovanjeZaposlovanje prejemnikov denarne socialne pomoči

Delodajalci (razen sektorja države), registrirani najmanj eno leto

do porabe razpoložljivih sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2013

http://www.ess.gov.si/delodajalci/financne_spodbude/ugodnosti_pri_zaposlovanju/zaposlovanje_prejemnikov_dsp

Slovenski podjetniški sklad

P1 TIP 2012 - Garancije Sklada za tehnološko inovativne projekte

mikro, mala in srednje velika podjetja, registrirana najkasneje do 30.06.2012

Roki (dodatni): 5.4., 5.5., 5.6. in 5.7.2013 oz. do porabe sredstev

http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladP2C 2013 - Subvencije za zagon inovativnih podjetij v letu 2013

podjetja, katerim so že bila dodeljena sredstva po javnem razpisu P2/2011 (takrat kot ciljni skupini P2A) in po javnem razpisu P2/2012 (kot ciljni skupini P2B)

ROK: 22.3.2013http://www.podjetniskisklad.si

Slovenski podjetniški skladNAJAVA RAZPISA P2 – subvencije za zagon podjetij

Podjetje, ustanovljeno v času od 1.1.2012 do 28.2.2013; Podjetje mora biti najkasneje ob oddaji vloge član SIO (tehnološki parki, univerzitetni inkubatorji, podjetniški inkubatorji).

objava je predvidena v marcu 2013

http://www.podjetniskisklad.si

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb 50PO13

okoljske naložbe pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in zasebnikov; občine

do porabe sredstev oziroma najkasneje do 30. 11. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.Javni poziv za kreditiranje okoljskih naložb občanov 49OB13

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 1. 2014

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 18SUB-OB13 nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti stanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

19SUB-OB13 javni poziv za nepovratne finančne spodbude občanom za nove naložbe rabe obnovljivih virov energije in večje energijske učinkovitosti večstanovanjskih stavb

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 20SUB-EVOB13Nepovratne finančne spodbude občanom za baterijska električna vozila

občanido porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013

http://www.ekosklad.si/

Eko Sklad j.s.

Javni poziv 21SUB-EVPO13Nepovratne finančne pomoči pravnim osebam za baterijska električna vozila

pravne osebedo porabe sredstev oziroma najkasneje do 31. 12. 2013.

http://www.ekosklad.si/

Evropska komisija /Spirit Slovenija

Natečaj za evropske nagrade za spodbujanje podjetništva za leto 2013

razpis nima rokahttp://www.podjetniski-portal.si/index.php?t=Razpisi&id=155&l=sl&type=1

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Ukrep 123: »Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom« za kmetije, kmetije z dopolnilno dejavnostjo ter agrarne in pašne skupnosti za leto 2013.

1. kmetije, ki se ukvarjajo s pridelavo oziroma predelavo,2. kmetije z dopolnilno dejavnostjo ali3. agrarne in pašne skupnosti v zasebni lasti, na podlagi pogodbe, na katerih se izvaja predelava mleka(vlagatelji morajo izpolnjevati pogoje za mikropodjetja)

3.4.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Javni razpis za ukrep 125 - Izboljšanje in razvoj infrastrukture, povezane z razvojem oziroma prilagoditvijo kmetijstva, predmet podpore št. 1. komasacije oziroma predmet podpore št. 2. agromelioracije na komasacijskih območjih

občine 30.4.2013http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje

Tehnična pomoč čebelarjem čebelarji

do porabe sredstev oz. zaprtja razpisa, ki bo objavljen na spl. strani ministrstva

http://www.mko.gov.si/si/javne_objave/javni_razpisi/

Če ste podjetnik, vam je pojem »kaizen« poznan. Pojem je znan zahvaljujoč knjigi Masaaki Imai »Kaizen«: ključ do uspeha Japonske, ki je bila izdana v letu 1986. Razlaga izraza »kaizen« je zelo preprosta: »stalno izboljševanje«. V poslovnem svetu se to začne v proizvodnji in konča z vodstvom v organizaciji. Vendar pa filozofija Kaizen ni omejena le na poslovanje, Japonci jo uporabljajo in na drugih področjih življenja. Najbolj priljubljeni trener uspeha Tony Robbins je prilagodil japonski »Kaizen« ameriški mentaliteti in poimenoval ta princip »Cani«, ki se dešifrira kot «constant and never-ending improvement» (stalno in nikoli končano izboljševanje).Kot kaže praksa, je večina ljudi sposobna uvesti pozitivne spremembe, tudi

ko se »resno« zavzamejo zase ali za svoje podjetje, samo za nekaj časa. Le nekaj odstotkov jih ostaja zvestih svojim ciljem in sanjam na dolgi rok. Da ne bi bili med tistimi, ki to vedno znova počnejo od začetka oz. zavržejo »novo življenje«, vam predlagam nov način življenja - v stilu »kaizen«. Če se že nekaj časa ukvarjate z osebnostno rastjo, potem ste že začutili smisel za razkritje lastnega potenciala. To načelo je povezava vseh korakov v realizaciji ciljev in samo to lahko okrepi pozitivne rezultate.Ali obstaja kaj bolj zanimivega v življenju kot občutek kako spretno

realizirate svoje poslanstvo - ali ste poslovnež, mama očarljivih otrok, oblikovalec, umetnik, pisatelj ali inženir? In če »kaizen« postane vaše načelo, potem si boste zagotovili ne le občasne preskoke, temveč stalno izboljševanje na vseh področjih življenja. Kot že vemo, vseh dobrih navad se držimo le za kratko. Prepogosto se naš glavni goreči cilj konča v nekaj tednih ali celo dneh. Zaobljube v začetku leta. . . Če pa uporabljamo »kaizen« na vseh področjih življenja, si lahko zagotovimo dolgotrajni razvoj. Kaizen ne zahteva od nas veličastnih dejanj, ampak nam ponuja da naredimo en ali dva majhna koraka vsak dan.Uvajamo «kaizen» Kot veste, je kakovost našega življenja odvisna od kakovosti vprašanj,

katera si sami zastavimo. Dala vam bom primer nekaterih vprašanj v stilu »kaizen«, zahvaljujoč katerim lahko začnete postopoma izboljševati svoje življenje.- Kaj lahko storim danes v 5 minutah za svoje boljše počutje?Mogoče je to samo hoja na mestu v času reklam, ko gledate televizijo. Morda

je to 5-minutna meditacija, ki vam bo pomagala k sprostitvi po napornem delovnem dnevu.Kakšne vrste 5-minutna dnevna naložba bi vam dala največji učinek za

izboljšanje lastnega počutja?- Kakšen majhen korak lahko storim prav sedaj, da bi se približal/a svoji

želji? Mogoče je to 10-minutno preučevanje dela, s katerim bi se želeli ukvarjati v prihodnosti?Tudi če to ne bo ustrezalo vaši trenutni želeni ravni, boste pričeli delati

majhne korake k svojim sanjam. Saj veste, majhni koraki - so veliko bolje kot stanje na mestu. Kaj lahko naredite zdaj za uresničitev svojih sanj? - Kaj lahko storim v naslednjih dveh minutah, da bi zvišal/a svojo produktivnost?Zelo pogosto izgubljamo veliko energije samo zato, ker odlagamo izpolnitev

nekaterih obveznosti. Če pa si zastavimo cilj, da vsakodnevno po 5 minut napredujemo v smeri naših želja ali zastavljenih nalog, ki nam grenijo življenje, se bomo v enem tednu počutili veliko bolje in teža moralnega tovora bo vedno lažja. Zelo verjetno je, da ko se boste ukvarjali z nekim pomembnim vprašanjem, ki ste ga odlagali nekaj dni, morda celo mesecev, se boste poglobili in zanj porabili ne 5, ampak 15 minut in ga razrešili še hitreje, kot je bilo prvotno načrtovano.Če se več let niste ukvarjali s športnimi aktivnostmi in vam celo misli na

fitnes povzročajo nelagodje, potem začnite izvajati navadno gimnastiko iz šolskega programa 5 minut dnevno. Zelo kmalu si boste zaželeli več gibanja, ne 5 ampak10 minut. In čez nekaj dni boste najbrž šli na dolg sprehod v naravo in se morda vpisali k telovadbi ali začeli malo teči.Tudi najdaljša potovanja se začnejo z enim korakom . . .Vprašajte se: »Kaj je mogoče storiti danes, da bi bili za korak bližje svojim

sanjam« »Vse, kar se ne razvija - umira« - pravi modrost.Življenje je samo tam, kjer je stalni napredek. Prav zato je »kaizen« - eno

glavnih načel ne samo sistema razvoja, ampak tudi življenja samega.

OLGA LIČEN

Kaizen

Podjetje Petrič na sejmu Dom 2013 predstavlja novo peč na pelete

Še ta do 17. marca na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču poteka sejem Dom 2013, na katerem doma-če podjetje Petrič d.o.o. predstavlja novo peč na pelete, tip PP 27A. V primerjavi z dosedanjimi pečmi je precej izboljšana ter v veliki meri av-tomatizirana. Mojstri iz domačega podjetja so jo razvili v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki za energe-tiko.

Lesni peleti so okolju prijazen

energent, ogrevanje pa je kar za oko-li 50 % cenejše kot s kurilnim oljem. Poleg tega pa je za to peč mogoče pridobiti subvencijo Eko sklada, saj je ta tip peči uvrščen na seznam sub-vencioniranih kurilnih naprav.

V razvojnem oddelku podjetja Petrič pa že snujejo nove produkte, poleg peči na pelete nameravajo iz-delovati tudi druge peči ter jih tržiti pod lastno blagovno znamko Made by Petrič.

Št. 20 • 15. marec 201322 Narava

Povabljeni ste na žabjo svatboGregorjevo je za nami in ptički se sedaj ženijo že zares. Njihovi spevi nas

spremljajo na vsakem koraku v naravi, pa naj bo to na sprehodu ali ob delu na vrtu. Veliko bolj neopazno pa poteka žabja svatba, ki jo lahko opazujemo le, če se podamo do potoka, kala ali katerega drugega vodnega vira. Prva med žabami je svoje svatovanje začela laška žaba, ki se je iz

prezimovališč odpravila proti mrestiščem že v začetku marca. To je ena najredkejših in najbolj ogroženih vrst žab v Evropi. V Sloveniji je bila najdena le v Vipavski dolini, dolini Branice, Goriških brdih in dolini Dragonje na obali. Ustrezajo ji vlažni listnati gozdovi z bujno podrastjo, kjer preživi večino leta. Nekoč, ko je bila Vipavska dolina še bolj zaraščena, je bila verjetno to najpogostejša vrsta rjavih žab pri nas. Danes so se poplavni gozdovi morali umakniti koruznim njivam, zato laško žabo najdemo le še na Mlakah pri Vipavi, v potokih pod Žabljami ter v širši okolici Stare Gore pri Novi Gorici – tam, kjer so zadnji ostanki poplavnih nižinskih gozdov. Za mrestišča si najraje izbira plitve, počasi tekoče čiste gozdne potoke ali rečne mrtvice, ki so brez rib in vodnega rastlinja. Kepico jajčec, ki ji pravimo mrest, samička prilepi v plitvi vodi na potopljeno vejico ali rastlino. Ena samička običajno odloži le en mrest, ki meri v premeru od 6 do 12 cm in vsebuje okrog 400 jajčec.

S svatovanjem je že začela tudi rosnica, ki je poleg laške žabe edina vrsta rjave žabe, ki jo lahko najdemo v Vipavski dolini. Rosnica ima najdaljše zadnje noge med našimi žabami in lahko skoči tudi do dva metra daleč, kar jo uvršča med žabje rekorderje v skokih v dolžino. Če v teh dneh najdete na vodni gladini kalov in tolmunov melioracijskih jarkov okroglo kepo jajčec, je to gotovo mrest rosnice. Samčki laške žabe in rosnice pojejo pod vodno gladino, zato se njihovo

oglašanje na kopnem ne sliši daleč. Zelo tiho se oglašajo tudi samčki naše največje dvoživke – navadne krastače. Iz gozdov in grmišč, kjer so prezimovale, se v marcu odpravljajo k svojim mrestiščem, ki so lahko tudi več kilometrov daleč. Mrest, ki izgleda kot več metrov dolga vrvica, večinoma odlagajo v večje stoječe vode, v katerih je veliko vodnega rastlinja. Ker so njihovi paglavci za ribe neužitni, je to edina vrsta dvoživke, ki se neovirano razmnožuje tudi v ribnikih. Konec marca oz. v začetku aprila bo začel s svatovanjem hribski urh. Samčki

bodo s svojim nežnim »uuu...uuu...uuu« vabili samičke v kale, jarke, kolesnice in druge manjše stoječe vode. V takih vodah je le malo plenilcev, ki bi ogrožali njihove paglavce. Medtem ko se rjave žabe in krastače po odlaganju mresta napotijo na kopno, se hribski urhi zadržujejo v vodi ali njeni neposredni bližini tja do poletja, saj svatovanje večkrat ponovijo. Na pravo regljanje žab pa bomo morali še malo počakati. »Rega, rega« pojejo

samci zelene rege, »kvak, kvak« pa samci zelenih žab. Oboji bodo začeli svoje koncerte v toplejših pomladnih mesecih, slišali pa jih bomo lahko tudi poleti. Pri spoznavanju žabjega sveta si lahko pomagate z raznimi priročniki, zelo

uporabno orodje pa je tudi določevalni ključ Spoznajmo dvoživke Slovenije. Dostopen je na spletni strani projekta SiiT (www.siit.eu – zavihek »Seznam določevalnih ključev«), poleg slik posameznih vrst dvoživk pa vam nudi tudi posnetke njihovega oglašanja. S sodelavci Prirodoslovnega muzeja Slovenije, ki so določevalni ključ izdelali, vam želimo veliko zabave in zanimivih odkritij pri spoznavanju žabjega sveta!

IRENA KODELE KRAŠNA

Živi svet pred domačim pragom

Marčevski naravoslovni izziv

Podajte se do najbližje mlake, kala ali potoka, opazujte dvoživke v njem in pre-štejte mreste! Pri določanju dvoživk si pomagajte z interaktivnim določevalnim ključem Spoznajmo dvoživke Slovenije, ki je dostopen na spletni strani projekta SiiT (www.siit.eu – zavihek »Seznam določevalnih ključev«). Sporočite nam svoja opazovanja in najbolj zanimiva bomo objavili na spletnih straneh Zavoda Rdeči apolon www.rdeci-apolon.si in projekta SiiT www.siit.eu.

VrtnicePomlad je tu, gospodinje se že

ubadamo z načrtovanjem letošnje zasaditve vrtičkov in vrtov, kjer ima običajno častno mesto krasoti-ca med cvetlicami – vrtnica. Skozi naslednjih nekaj številk Ajdovskih novic boste izvedeli vse o tej rožni kraljici.

Vrtnice so ene najstarejših gojenih rastlin in skozi tisočletja so postale simbol romantične ljubezni, pa tudi razkošja. Opojno dišečega rožnega olja in z rožnimi lističi posute poste-lje si ni mogel privoščiti vsak, med-tem ko je bilo vrtov, katere je krasil vsaj en rožni grm, veliko več. Ljud-sko izročilo različnih narodov priča o pomenu vrtnic v preteklosti in še danes so ena najbolj priljubljenih cvetic na svetu.

Take vrtnice, kot jih poznamo da-nes, so »zavladale« svetu pred do-brimi sto leti. Pravimo jim skrižane (hibridne) čajevke. Zanje je značilen en cvet na vrhu dolgega stebla, visok popek, spiralno nanizani venčni listi in izvlečena sredica cveta. V iskanju popolnega cveta so žlahtnitelji za-nemarili ostale lastnosti, zato so te vrtnice izgubile svoj značilni vonj, oblika posamezne rastline pa tudi ni preveč privlačna. Težko se jih vklopi v vrt, zato so običajno na samostoj-ni gredi. Njihovo zdravje ni preveč trdno in tudi na zimski mraz znajo biti občutljive. To je tudi razlog, da na marsikaterem vrtu danes ni več

vrtnic. A hrepenenje po dišečih vr-tnicah, kakršne si slikamo v domi-šljiji ob prebiranju pesmi in pravljic, ostaja.

Prav zato postajajo po svetu vse bolj popularne zgodovinske sor-te vrtnic, ki so se do današnjih dni ohranile pri redkih ljubiteljih, pa tudi na zapuščenih vrtovih in starih pokopališčih. S ponovnim odkri-tjem zgodovinskih vrtnic se na vrto-ve vračajo raznolike oblike cvetov in bogata paleta opojnih vonjav vrtnic. Večina teh sort so prekrasni rožni grmi, ki se lepo vklopijo v mešane zasaditve s trajnicami ali enoletnica-mi, uporabne pa so tudi za žive meje. Tiste, ki imajo skladno obliko grma lahko posadimo kot samostojni grm, ki kot osrednja rastlina na vrtu neu-stavljivo privlači poglede obiskoval-cev. Med zgodovinskimi sortami so tudi različne popenjave in plezave vrtnice. Te dajejo vrtu tretjo, navpič-no razsežnost. Večina zgodovinskih sort vrtnic cveti le nekaj tednov na leto, a takrat tako bogato, da več kot upravičijo svoje mesto na vrtu. Se-veda pa so tudi med zgodovinskimi vrtnicami take, ki nas s cvetjem raz-

veselijo večkrat v sezoni. Se bojite tr-nov? Brez skrbi. Med zgodovinskimi vrtnicami so tudi take, ki nimajo tr-nov in se v njihovi bližini lahko igra-jo otroci. Pri nas najbolj znana sku-pina zgodovinskih vrtnic so verjetno burbonke, saj je na Kostanjevici nad Novo Gorico ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic te skupine na svetu. Ene najlepše oblikovanih gr-mov imajo albe, mahovke dišijo tudi kadar ne cvetijo, stolistnice imajo najbolj polne cvetove, rugoze so najbolj odporne na bolezni in nizke temperature, bengalke se lepo vzpe-njajo ob stebru… Žlahtnitelji so spet postali bolj pozorni na vonj vrtnic, pa tudi na njihovo odpornost na bo-lezni.

Če tudi vi iščete na bolezni odporne vrtnice, ki lepo dišijo, če želite imeti doma vrtnice, kakršne so že pred stoletji krasile grajske vrtove in so postale simbol roman-tične ljubezni, ali pa če iščete od-govor na vprašanje o vaši vrtnici, pobrskajte po spletni strani www.vrtnicekolede.si ali pokličite »fri-šno« gojiteljico takšnih vrtnic, Ireno Krašna Kodele, na 040-560-955. IKK

Na Ljudski univerzi diši po zeliščih!

Po moje nas je veliko takih, ki težko čakamo pomlad po letošnji močni zimi. Prav tisti dnevi, ko sem prišel na Ljudsko univerzo Ajdovščina, so bili čudovito obsijani s soncem. Kot študent programa Izobraževanje odraslih in razvoj karie-re, sem se dogovoril za praktično delo, s katerim se bom seznanil, kako poteka organizacija izobraževanja odraslih. Ta-koj sem se udeležil različnih dejavnosti, ki jih izvajajo na področju formalnega in neformalnega izobraževanja. Ugotovil sem, da je delo zelo raznoliko, ustvarjal-no, na vsakem področju zahteva poseb-ne spretnosti predavateljev in organiza-torjev, ki morajo biti tenkočutni za po-trebe vsakega posameznika. Še posebej se je to pokazalo na dogodku, ki sta ga v torek, 5. marca v Dobravljah pripravili organizatorki izobraževanja Helena Fur-lan in Alenka Magajne.

Potekalo je informativno srečanje in predavanje o zeliščih za vse zainteresira-ne, ki se želijo usposabljati in pridobiti znanja zeliščarstva ali tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo Zeliščar/zeli-ščarka.

Biolog Lovro Vehovar, ki živi in se ukvarja z zeliščarstvom na Goričkem, se

je to popoldne pripeljal v naše kraje, da nam na kratko predstavi zgodovino, na-men/smisel zeliščarstva, prepoznavanje rastlin, nabiranje, oblike shranjevanja, načine priprave in uporabe, izdelova-nje tradicionalnih zeliščnih pripravkov. Spozna se tudi na permakulturo. S seboj je prinesel veliko primerkov posušenih zelišč in nekaj izdelkov, kot so tinkture, mila, ki so si jih udeleženci lahko ogleda-li. Resnično je dišalo po zeliščih!

Za začetek je odlično, če imaš v bližini nekoga, ki se z zeliščarstvom že ukvar-ja in ti pomaga z nasveti. Ko rastline že poznamo, jih lahko nabiramo v neone-snaženi naravi ali jih posejemo doma. Na vrtu z veliko rastlinami je tudi veli-ko živali in jih obravnavamo kot celoto. Pomemben čas nabiranja, način/pogoji sušenja, način shranjevanja. Nekatera zelišča uporabimo/žvečimo takoj, druge konzerviramo za pozimi ali shranimo. Predavatelj nam je razložil kaj je čaj, poparek, prevretek, prelivek in zavre-tek. Nato je predstavil pomen zeliščne spirale, ki si jo lahko postavimo na vrtu in poudaril, da je bolje, če rastlinam po-magamo z ustreznim rastiščem kot pa, da dodajamo gnojila. Seme je rastlina v malem in v njem so »zapisane infor-macije«, ki določajo kakšna bo rastlina. Dobili smo praktične napotke za gojenje zelišč na vrtu (načini setve, vzgoja sadik, visoke grede, mešani posevki, vplivi na sosednje rastline in živali).

Ogledali smo si zanimive posnetke z njegovih polj. Med zelišči pa je seveda tudi plevel. Ena od udeleženk je vprašala predavatelja, kaj naredi, da med njegovi-mi zelišči, ki smo jih videli na fotogra-fijah, ni plevela. Odgovor je bil kratek

… motiko vzamem v roke … no, potem pa smo se prav od srca nasmejali, saj je dodal, da je fotografiral samo tiste bolj brezhibne nasade …

Zame, ki se ne spoznam na omenjeno temo, je bilo predavanje in informiranje zelo zanimivo. Izvedel sem veliko nove-ga o zeliščarstvu. Opazil sem, da so bili nekateri udeleženci po znanju podobni meni, drugi pa so že kar polni znanja predavatelju tudi sami kaj povedali. Ve-činoma pa so spraševali po določenih lastnostih posameznih zdravilnih zelišč, in seveda, za kaj pomagajo. V današnjem času so vprašanja glede zdravja vedno bolj aktualna. Kljub temu, da je bila ura že blizu pol desetih zvečer je približno 40 udeležencev, ki so prišli tudi iz Goriških Brd, Idrije, Postojne in Krasa, navdušeno sledilo predavanju.

Organizatorke so povedale, da bo delo v programu potekalo teoretično in praktično, pod vodstvom več različnih strokovnjakov. Udeleženci bodo prido-bili tako osnovna kot dodatna znanja s področja prepoznavanja, nabiranja, saje-nja, vzgoje, predelave, trženja zelišč. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo do konca marca, saj se bo program pričel v aprilu in predvidoma zaključil do poletja. Za brezposelne nudijo popust pri plačilu.

Tisti, ki jih zanimajo samo nekatere teme iz naštetih področij, se bodo lahko pridružili skupini pri posameznih delih programa. Za zaključek se bo skupina odpravila na strokovno ekskurzijo, na znano zeliščarsko kmetijo.

Pomembno je druženje ljudi s podob-nimi željami, interesi, izmenjava znanj in možnost, da pridobite javno veljavno listino, NPK Zeliščar/zeliščarka. Bojan Žust

Št. 20 • 15. marec 2013 23Napovedujemo

Koledar prireditev za MAREC 2013od torka do nedelje, od 12. do 17. marca

Baza - Pizzerija Anja v Budanjah

Zmajarska tekma - Aeros Winter RaceInfo: Ivan Brovč, 041 641 887.

petek, 15. marec

ob 6:00 Start pohoda na placu v Šturjah

Pohod na Sveto Goro Info: Vladimir Lemut 041 275 542

petek, 15. marec

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Waldorfske igralne uriceZa otroke med 2. in 5. letom starosti. Prispevek 7 €. Prijave: darja.brecelj@gmail.com, ksenija.francetic@gmail.com, 031 578 358

petek, 15. marec

ob 19:00Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina

Podelitev priznanj Športne zveze AjdovščinaInfo: sportnazveza@zs-ajdovscina.si

petek, 15. marec

ob 19:00 Galerija Hiša mladih Ajdovščina

Otvoritev likovne razstave Nede MadjarRazstava bo na ogled do 12. aprila 2013

sobota, 16. marec

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

148. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

sobota in nedelja, 16. in 17. marec

ob 9:00Hiša Sadeži družbe, Trg Pavla Rušta 6, Vipava

Uvodno usposabljanje za prostovoljke in prostovoljcePrispevek za usposabljanje 10 €.Info: Tjaša Arko 01 430 12 89, 041 654 726, tjasa.arko@filantropija.org

sobota, 16. februar

ob 19:00 Gostišče Podskala Vipava

Gregorjev večer s poezijo Alenke SkupekVstop prost! Info: Dragan Petrović 041 540 964

sobota, 16. februar

ob 19:00 Dom krajanov Lozice

Potopisno predavanje: FilipiniVstop prost!

sobota, 16. marec

ob 20:00Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - ŽRK Ptuj TM

ponedeljek, 18. marec

ob 18:30večnamenska dvorana MC Hiša mladih Ajdovščina

Shakti dance - Joga plesCena: 40 € - sklop 4-ih obiskov. Info: 05 366 47 50, 041 437 785, info@lu-ajdovscina.si

ponedeljek, 18. marec

ob 20:30Dom krajanov Žapuže

Zvočno potovanjeVaš prispevek (8 €) bomo porabili za kritje stroškov.Obvezne prijave: 031 719 992, mirjam.cigoj@gmail.com.

torek, 19. marec

ob 18:30Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predavanje Jerneja Figlja: Biodiverziteta in ptiči na severnem Primorskem

torek, 19. marec

ob 19:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Potopisno predavanje: Kalkuta 2012 - Ko vas pokliče LjubezenUdeležba brezplačna!

torek, 19. marec

ob 19:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Predavanje: Prehrana in gibanje = naložba v prihodnostSimbolični prispevek 2 €.

četrtek, 21. marec

ob 18:00 Center za razvoj podeželja TRG Vipava

Delavnica: Spletno komuniciranje v turizmuPredhodne prijave: 05 368 70 40, 051 215 226, trg.vipava@siol.net

četrtek, 21. marec

ob 18:30 Lavričeva knjižnica Ajdovščina

Predstavitev knjige Holly Pierlot: Priročnik za mamice

petek, 22. marec

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Waldorfske igralne uriceZa otroke med 2. in 5. letom starosti. Prispevek 7 €. Prijave: darja.brecelj@gmail.com, ksenija.francetic@gmail.com, 031 578 358

petek, 22. marec

ob 18:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Predavanje: Fundraising ali pridobivanje sredstev v NVOPrijave: info@planota.si, 05 307 40 40, 040 288 097 ali preko spletne prijavnice na www.nvoplanota.si.

petek, 22. marec

ob 20:00 Kulturni dom Vipava

Primorska poje 2013Info: JSKD Ajdovščina, Katarina Volk 05 364 30 72, 031 711 289, volk.katarina@siol.net

petek, 22. marec

ob 21:30 Bar Hiša mladih Ajdovščina

Koncert: Nina PušlarVstopnina: 5 €. Info in rezervacija vstopnic: barhisamladih@gmail.com

sobota, 23. marec

ob 20:00 Večnamenska dvorana v Vrtovinu

Primorska poje 2013Info: JSKD Ajdovščina, Katarina Volk 05 364 30 72, 031 711 289, volk.katarina@siol.net

nedelja, 24. marec

ob 6:00Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina – PorezenStrošek izleta 12 € (otroci do 15. leta brezplačno).Info: PD Ajdovščina, Vladimir Lemut 041 275 542 www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 24. marec

ob 8:00 Izhodišče pohoda Vrtovin - pri kapelici v zaselku Fevči

Tradicionalni pohod na KuceljInfo: PD Ajdovščina, Valter Pirjevec 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pd-ajdovscina.si

nedelja, 24. marec

ob 16:00 Lična hiša Ajdovščina

Odprtje razstave iz natečaja za najlepši velikonočni pirh 2013Info: KUID Lična hiša 040 839 729, info@licnahisa.com

ponedeljek, 25. marec

ob 20:00MC Hiša mladih Ajdovščina

Mi dva in najin otrok: Kako v družini ustvarimo varnost in zakaj je varnost pomembna za nas?Cena 10 €. Info in prijave: nina@nadeja.si, 041 911 179

petek, 29. marec

ob 21:00Bar Hiša mladih Ajdovščina KAŠ koncert: Panda

petek, 29. marec

ob 17:00 MC Hiša mladih Ajdovščina

Waldorfske igralne uriceZa otroke med 2. in 5. letom starosti. Prispevek 7 €. Prijave: darja.brecelj@gmail.com, ksenija.francetic@gmail.com, 031 578 358

Koledar prireditev za APRIL 2013

ponedeljek, 1. april Različne lokacije na Planini

8. druženje s pinelo na Planini pri AjdovščiniInfo: Damjan 041 483 777, pinela.info@gmail.com, www.vas-planina.si

ponedeljek, 1. april

ob 7:30 Izhodišče v vasi Kamnje

Velikonočni pohod na Malo goroInfo: PD Ajdovščina, planinska sekcija Kamnje, Anton Kreševec 031 613 805, Jože Vodopivec 031 517 056, www.kamnje.si, www.pd-ajdovscina.si

sreda, 3. aprilob 19:00Ajdovščina - OŠ Šturje

Uvodno predavanje o pomoči in izcelitvi po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Gröninga Info: 031 584 898

petek, 5. aprilob 9:00 Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

Dan za spremembe 2013Info: 05 368 93 83, 041 945 392, info@mc-hisamladih.si

petek, 5. april ob 18:30 Dom krajanov Vipavski križ Likovno-literarni večer

petek, 5. april Bar Hiša mladih Ajdovščina Koncert: Elevators

nedelja, 7. april

ob 10:30 Ob vojaškem pokopališču v Črničah

Odkritje spominskega obeležja padlim vojakom 96. karlovškega peš polkaInfo: KS Črniče, Bruna Kastelic 041 690 866

petek, 12. april

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina KAŠ koncert: Billysi

sobota, 13. april

ob 8:00Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

Kmečka tržnica v Ajdovščini Najem stojnice 6 €. Prijave do 9. aprila na TIC Ajdovščina, 05 365 91 40, tic.ajdovscina@siol.net

sobota, 13. april

ob 8:00 Avla Dvorane prve slovenske vlade Ajdovščina

38. mednarodno srečanje zbiralcevInfo: 041 601 205, ales.brecelj1@siol.net

sobota, 13. april

ob 16:00Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačno vodstvo po arheološkem parku Ad Pirum in obisk arheoloških stojnicInfo in prijave: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.nms.si

sobota, 13. april

ob 20:00 Prostori pod OŠ v Črničah

Šalamovanje v ČrničahInfo:ŠKTD Parapet, Petra Ferfolja 031 830 968

nedelja, 14. april

ob 10:00 Start pohoda pred Domom krajanov Črniče

Šalam pohodInfo: ŠKTD Parapet, Petra Ferfolja, 031 830 968

nedelja, 14. april

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina – ŠmohorInfo: PD Ajdovščina, Mirko Soban 041 891 368, Bogdan Kodele 031 853 405, www.pd-ajdovscina.si

od torka do nedelje, od 16. do 21. aprila

Plezališče Vipava, pod Gradiško Turo 8. Plezalni vikend Tura 2013

četrtek, 18. april

ob 21:00 Bar Hiša mladih Ajdovščina Kašev jazz četrtek: Balladero

sobota, 20. april

ob 16:00Gostišče Stara pošta, Hrušica pri Podkraju

Brezplačen treking po arheološkem parku Ad PirumInfo in prijave: NMS, Tin Kos 01 241 44 04, tin.kos@nms.si, www.nms.si

sobota, 20. april

ob 7:30Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina

149. Bolšja tržnica Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 357 510 (Boris Žigon).

sobota, 27. april

ob 20:00 Športni center Ajdovščina

Rokometna tekma: ŽRK Mlinotest Ajdovščina - RK Piran

nedelja, 28. april

Odhod avtobusa iz AP Ajdovščina

Izlet PD Ajdovščina: Zaprikaj – GolobarInfo: PD Ajdovščina, Valter Pirjevev 031 323 780, Anton Kreševec 031 613 805, www.pd-ajdovscina.si

STALNE ZBIRKE:PILONOVA GALERIJAVabljeni na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij ter gostujočih razstav. Urnik stalne zbirke del Vena Pilona: od torka do petka med 8.00 in 16.00.Urnik v času gostujočih razstav: od torka do petka med 8.00 in 17.00, nedelja od 15.00 do 18.00. Ponedeljek, sobota in prazniki zaprto. Za ogled gostujočih razstav je urejen tudi dostop za invalide.Info: 05/368 91 77, pilonova.galerija@siol.net, www.venopilon.comMUZEJ V AJDOVŠČINIOdprto: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ureZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja in razstava FLUVIO FRIGIDO – CASTRA – FLOVIUS – AJDOVŠČINA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini, avtorice arheologinje Beatriče Žbona Trkman. Na ogled razstava arheoloških najdb, ki so bile odkrite lani jeseni, ob izkopavanjih dveh ajdovskih ulic. Avtorica - arheologinja Vesna Tratnik.Organizirane so skupine tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140.LIČNA HIŠA AJDOVŠČINANaprodaj umetniški izdelki, grafike, nakit,

keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 Info: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.comETNOLOŠKA ZBIRKA DUŠANA BIZJAKA, PREDMEJA 148Zbirka obsega vojaške predmete iz 1. in 2. sv. vojne, gospodinjske pripomočke naših dedkov in babic, na ogled je spominska Laskarjeva soba ter največja zbirka starih smuči v Sloveniji. Zbirko si lahko ogledate po predhodni najavi na tel: 05/ 36 49 303, 041 561 226.KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA, LOKAVEC 45Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/36 42 015.ETNOLOŠKA ZBIRKA BATIČEVA HIŠA, LOKAVEC 64Notranjost 200 let stare hiše je skozi ves ta čas ostala nedotaknjena. Črno kuhinjo sestavljajo leseno ognjišče, ki še vedno deluje, krušna peč in napa. V nadstropju nad ognjiščem je tudi kadilnica, iz kuhinje, ki bolj spominja na večjo spahnjenico s svojim vhodom, pa se odpira kambra. Sledi še izba ali soba. Za ogled zbirke je potrebna predhodna najava: 031 489 623 (Andrejka) ali drustvo@doli.si.

OBVESTILA:DRUŠTVO MOST – UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENSKO OBDOBJE AJDOVŠČINASestanek animatorjev vseh krožkov, tečajev in delavnic - ponedeljek, 18. marec 2013, na sedežu društva ob 8:00 Pripravljamo se na praznovanje 15-letnice ustanovitve Društva MOST, zato je udeležba na tem sestanku še posebej pomembna. Čim prej moramo pripraviti gradivo (slikovno in besedno) za izdajo novega glasila MOST 15 in tudi za DDV, ki ga pripravljata Fedor Tomažič in Branko Lavrenčič. Če je le mogoče, prinesite besedno in likovno gradivo že na sestanek.Astronomski krožek - ogled observatorija na Golovcu – sreda, 20. marec 2013, odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina ob 9:30Prijave sprejemata Dunja Kravos, animatorka astronomskega krožka in tajnica Jožica Nusdorfer 041 485 081. Število udeležencev je omejeno na največ 18 oseb. Pohitite s prijavami!Zgodovinski krožek – sreda, 27. marec 2013, odhod avtobusa izpred AP Ajdovščina na grad Kromberk ob 14:00, ogled novih razstavljenih zbirk Goriškega muzejaAli ste vedeli, da v muzeju pripravijo vsako leto na ogled drugačne zbirke? Tudi postavitev zbirk je sedaj drugačna, saj se ne razstavlja samo muzejskega predmeta, ampak se stremi za tem, da se predmet pokaže v okolju, v katerem se je uporabljal, in na način, kot se je uporabljal. Trenutno je na gradu Kromberk na ogled kar nekaj zanimivih razstav: meščanstvo na Goriškem, lutke sveta, oleografije iz prve polovice 20. stoletja, Črni bratje, skavti, taborniki gozdovniki, gorski strelci, Vinko Vodopvec ob 60-letnici smrti.Zaradi naročila avtobusnega prevoza obvezne prijave animatorki Ireni Marc 031 626 280 do petka, 22. marca. Strošek avtobusa bomo porazdelili med udeležence. Ker bomo naročili 30-sedežni avtobus, se lahko prijavijo tudi drugi člani društva MOST do zasedbe avtobusa.Likovno-literarni večer - petek, 5. april 2013, Dom krajanov v Vipavskem Križu ob 18:30Ob odprtju razstave del na temo VODA iz likovne delavnice, ki jo vodi mentorica Julijana Božič, bo svoje prispevke predstavil krožek ustvarjalnega pisanja z mentorico Ivano Slamič.Večer bodo popestrili tamburaši ansambla »Danica« iz Dobravelj.Druga obvestila:Vsi člani Društva MOST, ki bi radi objavili svoje prispevke v glasilu MOST 15, pohitite z oddajo – lahko osebno, po pošti ali pa po elektronski pošti.Združenje borcev za vrednote NOB Ajdovščina – VipavaJelenov žleb - Ribnica, sobota 23. marec 2013 ob 13:00; tradicionalna spominska slovesnost ob obletnici zmagovitega boja Gubčeve in Cankarjeve brigade z italijansko divizijo Maceratta.Odhod avtobusa: Črniče ob 10:00, Gojače ob 10:00, Batuje ob 10:40, Selo ob 10:45, Vrtovin 10:50, Potoče ob 10:55, Dobravlje ob 11:00, Cesta ob 11:05, Ajdovščina ob 11:10, Log ob 11:15, Vipava ob 11:20, Slap ob 11:25, Lože-Manče ob 11:30, Podraga ob 11:35, Podnanos ob 11:40, Lozice ob 11:45. (Ustje, Planina, Erzelj, - po dogovoru)Prijave in vplačila do srede, 20. marca (cena prevoza s kosilom 24 €) na 05 366 10 71. Stroške je potrebno poravnati pred odhodom. V kolikor plačilo ne bo izvršeno pravočasno, bo rezervacija brezpredmetna !PD AJDOVŠČINAGregorčičeva 20, AjdovščinaTajnica: Marjana Soban, 041 573 319Uradne ure: vsak četrtek med 16. in 18. uro (možen vpis na izlete in plačilo letne članarine)DU AJDOVŠČINA- četrtek, 28. marec - Gledališka predstava »FILUMENA MARTURANO« v Novi Gorici (odhod avtobusa iz AP Ajdovščina ob 17:15).Info: DU Ajdovščina, Metka Marušič, 05 366 13 83, 031 303 109, duajdovscina@volja.net (uradne ure na sedežu društva, Cesta IX. Korpusa 1, Ajdovščina, ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9:00 in 11:00)

Čembalistka MARINKA BRECELJ z Dunaja bo imela koncert v Žapužah

Na velikonočni ponedeljek, 1. 4. 2013, bo gostovala v Ža-pužah, v cerkvici sv. Martina, čembalistka Marinka Brecelj iz Dunaja. Spremljala jo bo hčerka Alenka z violino.

Nastopala bo v rojstnem kra-ju svojega očeta. Za popestri-tev bo poskrbel njen bratranec Martin Srebrnič iz Števerjana s svojim vokalom.

Nastop bo zvečer ob 19. uri.

Ljubitelji klasične glasbe lepo vabljeni.

Št. 20 • 15. marec 201324 Zadnja plat

KOLOFON:Ajdovske novice so mesečno glasilo Občine Ajdovščina.Izdajatelj je Občina Ajdovščina,Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina,www.ajdovscina.si, obcina@ajdovscina.siOdgovorna oseba izdajatelja: župan Marjan Poljšak;Odgovorna urednica: Aleksandra HainProgramski sodelavci uredništva: za krajevne skupnosti Mojca Božič, za družbene dejavnosti Tanja Cigoj, za državo in regijo Suzana Ž. Ferjančič, za gospodarstvo Marko Rondič.Oblikovanje: Silva Vovk KeteGrafična priprava za tisk: Prograf d.o.o., VipavaTisk: SET VevčeE-uredništvo: ajdovske.novice@ajdovscina.si, ajdovske.novice@siol.netTelefon: 05/36 59 155,Ajdovske novice lahko berete tudi na spletu: www.ajdovscina.si/ajdovske-novice

Koncert klape Kampanel za dan žena

ČRNIČE – Športno kulturno turistično društvo Parapet je 8. marca organiziralo koncert znane dalmatinske klape »Klapa Kampa-nel«. V polni dvorani tamkajšnjega Doma krajanov, so člani skupine na skoraj dve uri trajajočem koncertu odpeli številne dalmatinske uspešnice in tako marsikomu v teh deževnih spomladanskih dneh pričarali v spomin toplo dalmatinsko sonce.

Publika je skupaj z nastopajočimi navdušeno prepavala Ružo crvena, Oči boje lavande, Da te mogu pi-smom zvati, Ne more mi bit, Aj ća, volin te in številne druge zimzelene skladbe. Klapa Kampanel pa je nav-

dušila tudi s svojimi novejšimi pe-smimi kot so Niko se ne smije kao ti in Ča će mi Copacabana.

Na koncu je občinstvo v dvorani Klapo Kampanel nagradilo z bučnim aplavzom, člani klape pa so navduše-ni nad odzivom publike po koncertu prijazno delili avtograme.

Praznovanje Dneva žena se je na-daljevalo tudi po koncertu, za kar je poskrbelo društvo Parapet z brez-plačno pogostitvijo obiskovalcev koncerta. Vsak udeleženec koncerta se je lahko posladkal z domačim pr-šutom in skrbno izdelanimi slaščica-mi, manjkal pa ni niti kozarček do-brega vina domačih vinarjev. ŠKTD Parapet

Spominska slovesnost na Erzelju

Na prireditvi z naslovom ZAPOJ-MO SKUPAJ so se prebivalci in obi-skovalci Erzelja spomnili dogodkov izpred 70 let, ko so italijanski okupa-torji izselili vse vaščane Erzelja. S tem maščevalnim delanjem so poskušali zatreti domoljubno zavest Erzeljcev, ki so pomagali partizanom.

Osmega marca 1943 so italijan-ski vojaki obkolili vas in vaščane zgnali na prostor pri erzeljski šoli. Večinoma so bili to otroci in starej-

ši vaščani-moški in ženske. Vaščani so lahko pobrali iz domov le najnuj-nejše. Skupaj z živino so jih gnali v vas Gabrje, od koder so jih na tovor-njakih odpeljali v Trst. Triintrideset so jih odpeljali v Italijanska tabori-šča, nekatere pa so izpustili in ti so se kot begunci zatekli po različnih krajih na Zgornjem Vipavskem. Na izropane domove so se vrnili šele po kapitulaciji Italije. Kalvarija Erzelcev se je nadaljevala vse do konca vojne.

Na oltar domovine je v partizanskih enotah položilo svoja življenja 18 krajanov, štirje domačini pa so umrli v koncentracijskem taborišču Ma-uthausen.

Na nedeljski spominski slovesnosti so se prepletale partizanske pesmi, recitacije in spomini udeležencev takratnih dogodkov. Slavnostni go-vornik Jože Pirjevec je spomnil na pomen narodno osvobodilnega boja posebno za Primorsko in na vredno-te tega boja, ter jih primerjal z vre-dnotami in razmerami, ki v Sloveniji vladajo danes. V imenu občine Vi-pava je navzoče pozdravil podžupan Alojz Durn.

Bogat kulturni program so obliko-vali Učenci OŠ Draga Bajca iz Vipa-ve, Vladka Gal Janež, Pevska skupina društva gospodinj iz Planine, pevska skupina iz Nove Gorice in moški pevski zbor Kraški dom iz Repenta-bra.

Dvorana v erzeljski šoli je bila pre-majhna za veliko število udeležen-cev prireditve. Žal so organizatorji morali zaradi slabega vremena od-povedati pohodu po Erzelju. Angel Vidmar

„EKOla, domače sejme!“ na Otlici

Društvo gospodinj z dramsko skupino Planina pri Ajdovščini v nedeljo, 17. marca 2013, ob 18. Uri vabi v Dvorano na Otlici na prire-ditev „EKOla, domače sejme!“.

Kaj nam prinašajo tako drag(ocen)i EKO in BIO izdelki razkrivamo v komediji »EKOla – domače sejme!«, domačega avtorja Dušana Česna.

Ker letošnjo prireditev posveča-mo vsemu kar je EKO, predvsem pa

koruzi, v sklopu prireditve ponuja-mo brošuro, v kateri predstavljamo pridelavo koruze, ličkanje in kuha-nje polente na Planini v preteklosti in izzive v prihodnosti. Besedilo je avtorsko delo Jasne Fakin Bajec, dr. etnoloških znanosti in prof. zgodo-vine, bogat vsebinski del pa s foto-grafijami dopolnjujeta Ana Kete in Dominik Terbižan.

Vstopnina 5 €.

Dobrodelni festival vin 9. marca se je v Lanthierjevi gra-

ščini v Vipavi odvijal Dobrodelni festival vin, ki ga je organizirala Vipavska vinska kraljica Katja Bla-gonja v sodelovanju z Centrom za razvoj podeželja TRG Vipava in na katerem smo zbirali sredstva za pe-diatrični oddelek Splošne bolnišnice Šempeter.

Glavno vlogo so na festivalu od-igrali vipavski vinarji. Ti so svoja vina ponujali obiskovalcem tekom festivala, široko odprtih rok, pa so bili tudi z donacijami vin, ki so bila postavljena na dražbo. Prostor, ki je bil namenjen izvržbi dražbe je bil ˝bogat˝, tako glede samega števila doniranih vin, kot tudi glede na le-tnike, sortni izbor in preciznimi teh-

nologijami pridelave. Glavna akterja pri izvedbi dražbe sta bila, direktor Vipavske kleti g. Boris Jež in Tamara Rusjan iz kmetijskega zavoda Nova Gorica. Za drobne prigrizke je z do-nacijo sladkih dobrot poskrbelo Aj-dovsko podjetje Mlinotest, gospod Izidor iz Malih Žabelj pa je z sadnim aranžmajem poleg doniranega cvetja iz cvetličarne Cvet, še dodatno oživel prostor.

Z dobro voljo, iskrenimi nameni in nesebičnimi potezami Vipavskih vinarjev in obiskovalcev, smo doka-zali, da je v slogi resnično moč. Za pediatrični oddelek smo z izvedbo dražbe in vstopnino skupaj nabrali za 750 evrov donacij, ki bodo v celoti predana SB Šempeter.

GEODELAUGODNE geodetske�storitve

kontakt:BREŠČAK�Marko

pisarna:�Goriška�c.�25a,5270 Ajdovščina

e-mail:internet:

tel.�(041)�28-38-29

info@geodela.si

www.geodela.si

-

15%�POPUST

NA�STORITVE�!!!

*�GEODETSKI�NAČRTza ADAPTACIJO,�NOVOGRADNJO

*�UREDITEV�MEJE

*�DELITEV�PARCELE

*�ZAKOLIČBA

*�VRIS�OBJEKTA V�KATASTER

*�HIŠNA ŠTEVILKA...

GORIŠKA CESTA

GE

OD

EL

A

NKBM

SV

ET

RE

ZV

ON

KA

ABANKA

HOTEL

POLICIJA

ZDRAVSTVENIDOM

HU

BE

LJ

Hvala vsem, ki ste idejo o tem do-godku sprejeli in podprli, saj je prav vsak, ki je kakor koli aktivno pristo-pil k sodelovanju, z malo dobre volje izzval veliko prijetnih občutkov in dokazal, da so še ljudje, ki se ozirajo okrog sebe- vidijo- in skušajo po-magati. Ne dovolimo, da o proble-mih samo govorimo, ne pa jih tudi rešujemo, kajti samo besede- lahko nahranijo upanje, prava dejanja- pa lahko nahranijo človeka.

Cenjene stranke obveščamo, da bo s 25.3.2013 tovarniška trgovina INCOM d.o.o. (Tovarniška cesta 6a, Ajdovščina) pričela z obratovanjem po letnem urniku.

PONEDELJEK – PETEK: 8.00 – 19.00 SOBOTA: 8.00 – 12.00 Nedelja in prazniki ZAPRTO.