1. Voved

Denes nie `iveeme vo svet kade {to postojat golemi rizici za pojava na razli~ni bolesti, se soo~uvame so nivni posledici no sepak najva`no e da gi doznaeme kako nastanale tie bolesti i {to e mo`no pobrzo da gi spre~ime.Edna od tie bolesti za koja e mnogu bitno da se otkrie pri~inata koja {to dovela do nejzino nastanuvawe e anemijata.Otkako po~nav da navleguvam vo korenite na medicinata, najinteresni mi bea temite posveteni na krvta nejziniot sostav kako i bolestite koi {to nastanuvaat. Obo`avav da slu{am za krvta osbeno za nejzinite sostavni delovi a najinteresni mi bea malite crveni topcenca-nare~eni Eritrociti.Poradi toa i se odlu~iv da istra`uvam za anemija, vidovite na anemija koi nastanuvaat kako i ne{to {to najmnogu me interesira{e vidovite na anemija i nivnoto pojavuvawe po pol i vozrast vo gradot Struga.Ovaj problem poslednive deset godini vo gradot e mnogu aktuelen i za `al se po~est i po~est koja be{e u{te edna pri~ina da natera da istra`uvaam za ovaa tema.Mnogu se va`ni da mo`e da se prepoznaat pri~inite zaradi koj nastanuva anemijata. Vo taa nasoka be{e i moeto istra`uvawe vo tek na podgotovkata na ova proektna zada~a.

1

2. Sostav na krvtaKrvta e te~no tkivo koe se sostoi od krvni kletki i krvna plazma. Od celokupniot volumen na krvta 45% otpa|a na krvnite kletki, dodeka 55% na krvnata plazma. Volumenskiot odnos na krvnite kletki so krvnata plazma e nare~en hematokrit. Po prekumernoto potewe koli~estvoto na plazma mo`e da se namali i do 50%, dodeka so konsumirawe na te~nost da se zgolemi i do 60%.Krvta se sostoi od krvni kletki: crveni(eritrociti), beli(leukociti) i krvni plo~ki(trombociti) i krvna plazma, kako osnovna me|ukleto~na materija.Krvta ima uloga vo transportot na hranlivite materii, krajnite metaboliti, hormonite, odr`uvaweto na vodenata i kiselo-baznata ramnote`a, termoregulecijata i imunolo{kiot odgovor na organizmot.So sekoj na{ zdiv, kislorodot od vozduhot se apsorbira vo belite

drobovi i odi vo cirkulacijata. Crvenite krvni kletki, eritrociti, imaat protein nare~en hemoglobin so koj kislorodot se svrzuva privremeno i se transportira niz teloto. Otkako kislorodot e dostaven do site organi i tkiva, krvta se vra}a

nazad vo belite drobovi kade celiot proces zapo~nuva odnovo.Dokolku ima kusok na eritrociti ili hemogolobin tkivata i kletkite ne dobivaat dovolno kislorod i toa e glavnata pri~ina za simptomite na anemija.

2

3. [to pretstavuva anemijata?Anemija ili slabokrvnost, se odlikuva so namalena masa na eritrociti, namalena koncentracija na hemoglobin i namalena vrednost na hematorit.Namalenata sposobnost na krvta da prenesuva kislorod poradi namalenata koncentracija na hemoglobin doveduva do hipooksija na tkivoto koja pokrenuva kompenzatorni mehanizmi za spre~uvawe ili ubla`uvawe na hipooskijata.Anemijata e sostojba kade {to cirkulari~kata krv ne gi zadovoluva potrebite na tkivata za kislorod. Kako pocelishodna definicija e koga kako osnovno merilo se zema hemoglobinskata koncentracija vo krvta koja e poniska od op{to prifatenite normalni vrednosti. Taa se razlikuva spored polot i vozrasta. Spored Svetskata zdrastvena organizacija, anemija postoi koga vrednostite na Hb kaj vozrasen ma` se poniski od 130 g/l, a za `eni e pod 120 g/l. Za novorodenite granicata e 150 g/l,do {estiot mesec e 95 g/l, a kaj deca od 6 meseci do 6 godi{na vozrast taa e 110 g/l, a od 7 do 14 godini 120 g/l. 3.1. Rizi~ni grupiSekoj mo`e da stane anemi~en. Naj~esto se zafateni `enite vo produktivnata vozrast, ma`i i `eni nad 65 godi{na vozrast, mali deca i tinejxeri. Naj~esta pri~ina e lo{ata ishrana, nedovolnoto vnesuvawe na `elezo,vitamin B-12 i folna kiselina.Osobeno bremenite `eni mora da vnimavaat kako i vegetarijancite za da vnesat dovolna koli~ina na `elezo od drugite prehrambeni produkti so ogled na toa deka mesoto e glaven izvor na `elezo.

Hrana bogata so hranlivi materii:

3

@elezo: crveno meso, crn drob, zelen~uk-posebno spana}, sardine, crn lebVitamin B-12: meso, `ivina, riba, jajca, mleko, sirewe, crn lebFolna kiselina: brokuli, orevi, le{nici itn.

3.2. Pri~ini za anemija

Naj~esti pri~ini za anemija se nedovolnoto vnesuvawe na `elezo {to doveduva do mikrocitna anemija no i gubeweto na eritrociti i hemogolobin mo`e da se slu~i akutno, pri akutno krvarewe ili hroni~no, na primer kaj `eni koi imat obilno krvarewe ili menstrualni krvarewa.Dokolku ne se proizveduvaat dovolno eritrociti, so tek na vremeto }e se javi anemija. Naj~esto toa e zaradi nedostatokot na `elezo no i na vitaminot B-12 i folna kiselina koi primarno se potrebni za pravilno funkcionirawe na eritrocitite. Naj~esta pri~ina za anemija-nedostatok na `elezo-se javuva pri bremenost i kaj deca. Koga e o{tetena koskenata srcevina, kade se formiraat eritrocitite, se javuva poseben tip na anemija-aplasti~na anemija (retka forma na anemija). Lu|eto so hroni~ni bolesti kako reumatoiden artritis, bubre`ni bolesti naj~esto imaat anemija. Vo odredeni sredini nekoi vrodeni zaboluvawa kako talasemi~nite sindromi, hemoglobinopatiite i dr. se ~esta pri~ina za anemija. Nutricioni anemii asocirani i so malarija se mo{ne ~esti kaj nekoi afrikanski i drugi nerazvieni zemji vo Azija i Latinska Amerika.

Pri~ini za anemija Nedostatok na `elezo: mal vnes so ishrana, krvarewe

Пернициозна анемија                            

Hroni~na bolest: reumatoiden arthritis, bubre`na bolest

4

Akutno krvarewe: trauma, prskawe na ~ir vo `eludnikot O{tetuvawe na koskenata srcevina: leukemija, aplasti~na

anemija Nedostatok na vitamin B-12 ili folna kiseloina Nesakano dejstvo na lekovi Hemoliza (razgraduvawe na eritrocitite vo krvta)-nasledni bolesti

3.3.Simptomi na anemija

Anemijata obi~no dolgo vreme e bez simptomi se dodeka ne stane izrazena. Naj~estite simptomi koi se pojavuvaat se umor i ~ustvo na slabost, vtroglavica i ~ustvo na nestabilnost.Klini~ka slikaGlavni simptomi na anemijata se:

Gu{ewe pri napor (dispnea) Gu{ewe vo mir (ortopnea) ~ustvo na lupawe na srceto (palpitacii) {to se posledica na

zabrzana i zgolemena srceva rabota.Vo simptomi za anemija spa|aat i glavobolka, vrtoglavica, nesvestica, zuewe vo u{ite, razdrazlivost, ~ustvo na zamor, pospanost i osetlivost na ladno, poradi namalen protok na krvta niz ko`ata.Te{ka anemija doveduva do ma~nina i gadewe, anoreksija, kaj `enite gubewe na menstruacijata (amenorea) a kaj ma`ite gubewe na libidito.Osnoven fizikalen znak za anemijata e bledilo na ko`ata i bledilo na sluznicata na ustata, `dreloto i kowuktivite.Prate~ki znaci za anemija se:

tahikardija srcevi {umovi vo predelot na vrvot na srceto i vo pulmonalnata

arterija za vreme na sistola {umovi nad karotidnata arterija

5

Bruewe nad jugularnite veniPostepeno nastanatata anemija,polesno se podnesuva od anemija koja nastanuva naglo poradi iskrvaruvawe.Koga anemijata }e se otkrie treba da se odredi vidot,etiologijata, i patogenezata za da mo`e uspe{no da se lekuva.

4. Klasifikacija na anemiite 4.1. Posthemoragi~na anemija

4.1.1. Anemija posle akutno krvarewe

Ovaa anemija e predizvikana so akutno gubewe koli~ina na krv: Posle povredi Od organite za varewe (ulkus na `eludnik i duodenum, variksi na

ezofagus ) Od polovite organi kaj `enite ( vonmateri~na bremenost, ruptura

na uterus) Post operativno krvarewe

Ako za kratko vreme se izgubi 1000 mililitri krv se javuvaat znaci na hipovolemija ( vtroglavica), pad na krvniot pritisok,brz mek puls, kolaps na perifernite veni i oligurija.Koga bolniot izgubi 2000 mililitri krv(40% od vkupniot volumen), nastanuva ireverzibilen {ok i smrt

ako brzo ne se nadomesti izgubenata krv.Vo lekuvaweto prvo treba da se izle~i od {okot, da se nadomesti izgubenata krv,infuzija na plazma,elektroliti,albumini, i transfuzija na

6

krv.Zaedno so ovaa terapija treba da se ostrani pri~inata za krvareweto.

4.1.2. Anemija posle hroni~no krvarewe

Ovaa anemija nastanuva poradi: Krvarewe od organite za varewe ( pri ulcerozen kolitis.eroziven

gastritis ili pri karcinom na razli~ni delovi na digestivniot sistem) Kaj `enite edna od pri~inite e i krvareweto od polovite organi

Karakteristi~no za ova anemija e nedostatok na `elezo,odnosno pogolemo gubewe na `elezo,otkolku negovo vnesuvawe.Bolesta po~nuva postepeno so slabost, zamor, vrtoglavica, pospanost, glavobolka, palpitacii i nedostatok na vozduh.Ko`ata i vidlivite sluznici se bledi.

Te{kite anemii so hipooksija se lekuvaat so transfuzija. Najdobar na~in za lekuvawe e zemawe na preparati na `elezo preku usta. Dnevno treba da se zemaat 200 mililitri `elezo, koj bidej}i na prazen stomak predizvikuvaat tegobi se zemaat

so hrana ili eden ~as posle obrokot.Lekuvaweto treba da prodol`i u{te 6 meseci za da se popolnat rezervite na `elezo vo organizmot.Koga postoi lo{a asorpcija na `elezo, preparatite se davaat intra muskulno.

7

4.2. Anemii poradi kusok na gradivni supstancii za eritrocitite

4.2.1. Anemija zaradi nedostatok na `elezo

Naj~esta pri~ina za anemija koja mo`e da bide predizvikana od nedovolno vnesuvawe na `elezo so ishranata, naru{ena apsorpcija na `elezo ili gubewe na krv ( mese~no gubewe krv so menstrualniot ciklus e sosema dovolen da predizvika anemija kaj `enite, dokolku vnesot na `elezo e nedovolen). Naj~esti kriterium za postoewe na ovoj vid na anemija se poniski vrednosti na Hb pod 120 gm/l za `eni, pod 140 gm/l za ma`i.

4.2.2. Perniciozna anemija ili hiperhromna anemija na Biermaer(Anaemia perniciosa biermeri)

Patogenetski e predizvikana od `eludo~na ahilija so nedostig na vnatre{niot ( intrinisic) faktor, {to go la~i normalnata `eludo~na sluznica. Otsustvoto na ovoj faktor go onevozmo`uva apsorbiraweto vo crevata na vitaminot B12, koj e ,,nadvore{en (extrinsic ) faktor ,, so specifi~no dejstvo protiv pernicioznata anemija koga se dava vo injekcii.Dvata specifi~ni sindromi za perniciozna anemija se: 1. Digestiven sindrom: anoreksija, palewe na jazikot I na grloto, ponekoga{ proliv, osobeno 2. Nevroanemi~en sindrom so parestezii, smalena dlaboka

8

osetlivost i gr~liva slabost na dolnite ekstremiteti ( spasti~na parapareza ).

4.2.3. Anemija zaradi nedostatok na folna kiselinaNaj~esto se javuva kaj bremeni `eni neposredno posle poroduvawe,kaj novorodenite deca koi {to ne se pravilno prihranuvani kako i kaj adolescentite so brz rast.Zgolemeni potrebi za folat (folna kiselina) se javuvaat i kaj bolni so hemoliti~ki anemii,sideroblastni anemiii i sl.

4.3. Hemoliti~ki anemii

 Ova anemija e posledica na skrateniot vek na eritrocitite vo organizmot na bolniot i e predizvikana od patolo{ka hemoliza.Hemoliti~kite anemii se manifestiraat koga vekot na eritrocitite }e se skrati okolku 6 pati, odnosno pomalku od 20 dena i koskenata sr` ne mo`e da gi nadohnadi razgradenite eritrociti.Ovaa anemija sekoga{ e pratena so `oltica poradi zgolemena koncentracija na bilirubin vo krvta.Ovie anemii se delat na dve grupi:

Nasledni (korposkularni), koga razgraduvaweto na eritrocitite nastanuva poradi nasledni poremetuvawa

Brojot na eritrocitite e namalen.Tie se mikrocitni (sitni) sferocitni (top~esti), so smalena tvrodkornost(rezistentnost) vo hipotoni~en solen rastvor (normalno razurnuvaweto na eritrocitite po~nuva od 0,40 % solen rastvor, a kaj ovaa bolest po~nuva od 0,60% ); retikulociti ima pove}e, 20-30%, a vo mielogramot pove}e eritroblasti. Vo krvta e nagolemena indireknata bilirubinemija.

9

Ekstrakorpuskularni, koga razgraduvaweto nastanuva poradi deluvawe na nekoj {tetno faktori. Naj~esto se predizvikani od otrovi, mikrogeni toksini ili od imunolo{ki hemolizini ili aglutinini.

4.4. Hipohromni anemii (anaemia hypochromica)

Ovie anemii se so pove}e smalen hemoglobin vo odnos na smaleniot broj eritrociti poradi koe indeksot na bojadisuvawe e pod 1, na 0,80-0,60, duri i 0,40 so {to se izrazuva hipohromijata. Hipohromnite anemii so smaleno koli~estvo na `elezo vo krvniot serum se sideropeni~ni, so normalno koli~estvo(100-150 gama %) se nesideropeni~ni.

Sideropeni~nite hipohromni anemii se predizvikani od krvarewe, nedostig na `elezo vo krvata kaj blizna~iwata {to ne dobile dovolno `elezo od majkata, doen~iwa so podolga mle~na ishrana, a kaj vozrasnite se predizvikani od bremenost, starost, gastrektomija i hroni~ni infekcii Klini~ki ko`ata i sluznicite se bledi, postoi iznemo{tenost, ponekoga{ i anoreksija.

Nesideropeni~nite hipohromni anemii se retki (1 : 10), ja pridru`uvaat predizvikuva~kata bolest koja na prv plan vo klini~kata slika.

Se predizvikani od : 1.Te{ki hemopatii; maligni hemopatii, koga se odvivaat so hipohromija (akutni leukozi, malignen

10

limfogranulom, plazmocitom, mieloi~na aplazija, truewe so olovo).2.Talasemija ponekoga{. Taa e nasledna anemija predizvikana od nenormalen hemoglobin F vo eritrocitite.3.Endokrinska insuficinecija: miskedem, predna hipofizna insuficiencija .

5. Tretman

Dijagnozata na anemija naj~esto se postavuva so labaratoriski pregled i tretmanot zavisi od tipot na anemija. Mnogu e va`no otkrivaweto na pri~initelot koj dovel do anemija. Koga anemijata e pri~ineta od nedostatok na `elezo, jadewe hrana bogata so `elezo kako i lekovi so `elezo zaedno so vitamin C. Dokolku se raboti za specifi~en tip na anemija i tretmanot e poseben. Pri nedostatok na vitamin B-12 i folna kiselina obi~no lekarot prepi{uva ili vitamini koi se nao|aat vo site apteki ili inekcii (kaj perniciozna anemija-ovie infekcii se primaat cel `ivot na sekoi 3 meseci)Lekarot ja utvrduva anamnezata niz razgovor so bolniot za nagovite simptomi, pregled (celosen) i krvna slika. Krvnata slika denes se pravi so pomo{ na aparat koj dava informacii za brojot na eritrociti (RBC); leukociti (WBC) i trombociti (PLT). Na razultatot na krvnata slika ~esto se nao|a broj, golemina, oblik i u{te nekoi fizi~ki karakteristiki na krvnata slika.

11

6. Vidovi na anemija koi se javuvaat vo Struga i okolinata, po vozrast i pol

Spored podatocite koi gi istra`uvav za vidovite na anemija, nivnoto pojavuvawe po vozrast i pol vo gradot Struga vo poslednive 10 godini zaklu~iv deka vo Struga i Stru{ko se javuva naj~esto anemija zaradi deficit na `elezo i toa naj~esto e prisutna kaj `enskite lica na vozrast od 35-44 god. Najmalku e prisutna na vozrast nad 75 god. Dodeka pak kaj ma{kite lica najprisutna e na vozrast od 64-74 god.

Возраст и пол Вредности20-24 м 820-24 ж 625-34 м 225-34 ж 1535-44 м 335-44 ж 3145-54 м 445-54 ж 1955-64 м 455-64 ж 364-74 м  64-74 ж 275 и повеќе м  75 и повеќе ж 1Вкупно м 21

12

Возраст и пол Вредности 20-24 м 10320-24 ж 36225-34 м 9325-34 ж 59235-44 м 11235-44 ж 64645-54 м 10945-54 ж 59355-64 м 10355-64 ж 25764-74 м 15364-74 ж 25575 и повеќе м 7675 и повеќе ж 159Вкупно м 749Вкупно ж 2864

Вкупно ж 77Tabela 1

Tabela 2

Tabela 1 Anemija koja se javuva zaradi deficit na `elezoTabela 2 Drugi vidovi na anemija

Isto taka i drugite tipovi na anemija naj~esto se javuvaat kaj `enskite lica na ista vozrast od 35-44 god.

7. Zaklu~ok

Pravej}i go proektot na anemija i istra`uvawata dojdov do mnogu zaklu~oci. Najprvo mnogu e va`no {to po~esto da se pravi krvna slika so {to bi se otkrilo opasnost od pojava na anemija, kako i dokolku bi postoele drugi zaboluvawa na krvta.Dokolku postoi anemija treba vedna{ da se otkrie pri~inata koja dovela do anemija i {to e mo`no pobrzo da se eliminira.Isto taka mnogu e va`no da se odredi vidot i patogenezata na anemija za nejzinoto uspe{no lekuvawe.Pri istra`uvawata zabele`av deka anemijata e najmnogu prisutna kaj licata od `enski pol osobeno e va`no za vreme na menstrualen ciklus, za vreme na bremenost poradi toa potrebno e `enata {to pove}e da vnesuva ishrana bogata so vitamini, ishrana bogata so `elezo i sl. Mnogu e va`no na lu|eto da im se objasni neophodnosta od lekarski pregledi i sli~no.

13

8. Koristena literatura

www.mojamedicina.com.mkwww.wikipedija.com.www.coolinarka.comwww.stetoskop.comwww.bambino.comwww.zdravobudi.com

u~ebnik za treta godina zdrastvena struka-vnatre{ni bolesti-

prof. D-r Dimitar Arsov

14

15