ANTIKRIZNITE MERKI VO SILA, INDUSTRIJATA NADOLU

^ETIRI MESECI PO POSLEDNIOT ANTIKRIZEN PAKET

NA ZATVORAWE, SREDA, 23.06.2010, 13.00~.

MBI 10 1,53%MBID 1,65%OMB 0,11%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 50,17EVRO/DOLAR 1,23

NAFTA BRENT 77,88EURORIBOR 1,30%

2.340

2.350

2.360

2.370

2.380

2.390

2.400

2.410

2.420

2.430

2.440

17.6 19.6 21.6 23.6

MBI 10

...SAMO IDEJATA E KAPITAL, SE DRUGO E PARI...

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (23.06)

^ETVRTOK, 24. JUNI. 2010 | BROJ 68 | GODINA 1 | CENA 20 DEN. | TEL. 2 55 14 41 | FAKS. 2 58 14 40

FEQTON:KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

NE VI TREBA NAUKA ZA DA INVESTIRATE SO USPEH� STRANA 20

10

UTRE, VO

00

ANKETATA NA STOPANSKATA KOMORAGR^KATA KRIZA GO BLOKIRA[E MAKE-DONSKIOT IZVOZ� STRANA 3

NEIZVESNO E KOGA ]E PRISTIGNAT APARATITE NA KLINIKITEPOMALKU PARI ZA MEDICINSKATA OPREMA [TO JA NARA^A OSMANI � STRANA 2

BANKARSKIOT SEKTOR STANUVA NAJGOLEMA AGENCIJA ZA NEDVI@NOSTIIZVR[ITELI OD HIPOTEKI ZAPLENILE IMOT VREDEN 53 MILIONI EVRA � STRANA 15

KOLUMNASTANISLAV PIGON

LETO BEZ VRATOVRSKA � STRANA 8

7

STIGNATEE ZAOSTRENITE PRAVILA ZA OTKUP

NA GROZJE GI PLA[AT LOZARITE

GROZJETO ]E NI OSTANE NA LOZJATA � STRANA 11

SREDBITE GRUEVSKI I PAPANDREU STANAA PRAKTIKATURSKO KAFE ZA “OBELUVAWE” NA CRVENITE LINII� STRANA 6

� VOVEDNIKSPASIJKA JOVANOVARAKA POD RAKA, AMA VO KONTRA PRAVEC � STRANA 2

SPASIJKA JOVANOVAjovanova@kapital.com.mk

NAVIGATOR24.06.20102

Milioni evra sobra Narodnata banka (NBM) na v~era{nata aukcija na blagajni~ki zapisi so kamata od 5%. Toa zna~i deka interesot na bankarite, svoite slobodni sredstva da gi inves-

tiraat vo dr`avni hartii od vrednost s$ u{te e golem, iako guvernerot na NBM, Petar Go{ev, minatata nedela ja namali osnovnata kamata na blagajni~kite zapisi na najnisko nivo vo poslednite 2 godini. Vo isto vreme, NBM isplati 11 milioni evra koi {to dostasaa za otplata i so toa saldoto na pari vrzani za blagajni~ki zapisi sega iznesuva 398 milioni evra. Vo sporedba so prethodnata aukcija, koga bankarite vlo`ija dvojno pomalku pari vo zapisi, so novata aukcija povtorno se otvora dilemata, dali e dovolno namaluvaweto na osnovnata kamata za da gi destimulira bankarite da vlo`uvaat vo zapisi i namesto toa da delat pove}e krediti.100

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

LEKTORMeri Kondoska

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:104nikolova@kapital.com.mk

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: 101pretplati@kapital.com.mk

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:103marketing@kapital.com.mk; aleksandra@kapital.com.mk

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: 105gulakova@kapital.com.mk

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, prilozi@kapital.com.mk

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: kontakt@kapital.com.mk

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i mo`at da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Vo rebalansot na buxetot stavkata za nabavka na medicinska oprema e namalena od 700 milioni (11,4 milioni evra) na 500 milioni denari (nad osum milioni evra) za godi-nava. Vkupniot buxet na Ministerstvoto za zdravstvo za 2010 godina e namalen od 2,073 milioni denari (okolu 34 milioni evra) na 1,7 milijardi denari (28 milioni evra)

Ministerot za zdravstvo Bu-jar Osmani ~eka da po-mine reba-lansot na Buxe-

tot vo Sobranieto za da ka`e kolku pari }e ima za nabavka na medicinska oprema za bolnicite i dali tie }e bidat dovolni za da se ispora~a celata oprema navreme. Vo mo-mentot nikoj ne ka`uva zo{to docni isporakata na opremata vredna nad 70 milioni evra, koja make-donskoto zdravstvo treba da go napravi lider vo regionot. “Visinata na sredstvata {to }e bidat odvoeni za nabavka na opremata, ovaa godina zavisi od reba-lansot na Buxetot, koj e vo procedura za usvojuvawe vo Sobranieto. Zatoa Mi-nisterstvoto za zdravstvo ne mo`e predvreme da ja informira javnosta za toa pra{awe”, velat vo ovoj resor.No, vo rebalansot na buxe-tot, stavkata za nabavka na medicinska oprema e namalena od 700 milioni (11,4 milioni evra) na 500 milioni denari (nad osum milioni evra) za godinava. Vkupniot buxet na Minis-terstvoto za zdravstvo za 2010 godina e namalen od 2,073 milioni denari (okolu 34 milioni evra) na 1,7 milijardi denari (28 milioni evra).Od Ministerstvoto priz-navaat deka edinstvenata pri~ina poradi koja dosega ne gi nabavile site aparati bil nedostigot na pari.

SPASIJKA JOVANOVAjovanova@kappital.com.mk

^ETVRTOK 24 JUNI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

Nekako dr`avata i stopanstvoto vo Makedonija postojano odat raka pod raka

ama vo sprotivna nasoka. Dvete strani tegnat sekoj vo svoja nasoka, pritoa nadevaj}i se vo istovreme deka sekoj mo`e da do-bie. A pritoa, sekoj gubi. Dr`avnata kasa gubi zatoa {to ne mo`e da izvle~e od kompaniite tolku kolku {to saka, odnosno kolku {to & trebaat za da go nahrani “gladniot” i glo-mazen dr`aven aparat. Stopanstvoto verojatno gubi u{te pove}e zatoa {to naj~esto saka da se vrze za dr`avniot buxet preku nekoja javna nabavka i taka da opstanuva do momentot dodeka ne se promenat rabotite (~itaj vlasta). E taka rabotite ne mo`e da funkcioniraat ve~no zatoa {to sekoga{ edna od dvete strani }e povle~e mnogu pove}e i }e ja zagrozi stabilnosta na drugata strana. Za ̀ al, vo pove}e-to slu~ai dr`avata e posilnata strana, {to e i razbirlivo zatoa {to taa go ima i morkovot i stapot. Prvata kriza vo odnosite pome|u stopan-s tvoto i dr`avata vo Makedonija se slu~i za vreme na begalskata kriza i voenite dejstvija vo zem-java, koga be{e voveden voeniot danok. Toa be{e naj`estokiot udar od sta-pot na dr`avata. Ama toa ne be{e dovolna pouka za navreme da se sfatat nekoi kriti~ni to~ki vo ovoj ~uvstvitelen odnos. Ako toga{ se nau~e{e lekcijata deka ne mo`e da se zeme bez da se dade, a pritoa site da ostanat vo finansiska kondicija, sega }e be{e polesno.Zatoa sega mnogu bolat posledicite od globalnata ekonomska kriza. Iako signalite za podolgoro~na recesija bea mnogu jasni, a poukite i antirecesivnite

merki od drugite zemji u{te pojasni, makedon-skata ekonomija povtorno e vo nedorazbirawe so dr`avnata monetarna i fiskalna politika. Fakt e deka niedna dr`ava ne uspea da ja najd e vol{ebnata formula za da se spravi so krizata zatoa {to taa i ne postoi. Sekoj {to go tvrdi sprotivnoto, samo glumi golem ekspert, a takvi se iznaredija mnogu. Iako ne postoi antikrizen recept, postojat mnogu jasni potezi koi treba da se napravat za da & se po-mogne na ekonomijata.Vladata povle~e duri ~e t iri , n e ed en , s o ubeduvawe deka site se vo funkcija na izlez na ekonomijata od krizata. Ama s$ ne odi spored plan-ot. Kolku i da ne sakaat ministrite da priznaat deka antikriznite merki ne gi davaat o~ekuvanite rezultati, pokazatelite za proizvodstvoto vo industri-jata i za nevrabotenosta se porazitelni. A, toga{ antikriznite merki i ne mo`at da se nare~at taka zatoa {to ne davaat re-zultati vo vreme na kriza. Mo`ebi se razvojni ama toa zna~i deka se dadeni vo pogre{no vreme. Sega prvo treba da se izgasnat po`arite, a potoa da se gradat za{titni pojasi. Najgolemata antikrizna merka na premierot Nikola Gruevski be{e planot za investicii vo kapitalni objekti vo vrednost od osum milijardi evra. Kolku i da izgleda neverojatna ovaa suma, taa sigurno e pove}e od potrebna za podigawe na makedonskata ekonomija na zdravi noze. Ama, za ̀ al, ni{to od toa. Iznosite kako {to poras-naa od stotici milioni vo milijardi, taka i se stopija na desetici milioni evra. A, dokolku se realiziraa golem del od najavenite kapitalni investicii, toa }e be{e odli~na podloga

RAKA POD RAKA, AMA VO KONTRA PRAVEC

za Makedonija pobezbolno da se spravi so krizata. Vladata ne samo {to ne opstana na planot za revo-lucionerna promena vo dr`avnata politika, vo koja kapitalnite inves-ticii stanaa prioritet, tuku se otka`a od niv samo za da gi namali rashodite vo buxetot. Niedna vlada vo zemjava dosega ne saka{e da si ima rabota so kapitalni investicii. ̂ udno, ama vis-tinito. Iako ovaa stavka e najrazvojnata dimenzija na buxetot, taa sekoga{ e prva na udar koga treba da se krati. A toga{ se odzema direktno od stopan-stvoto. Odnosno dva pati se udira po nego. Edna{ so redovnite dava~ki kon dr`avata koi mora da si gi plati sekoja firma, a vtor pat so toa {to ne mu se dava ona {to prethodno mu bilo najaveno. Ama koga e kriza, nema mnogu pros-tor za zemawe. Zatoa toga{ i najmala sila gi vadi kompaniite od kolosek.

ALEKSANDRA SMILESKAsmileska@kapital.com.mk

POMALKU PARI ZA MEDICINSKATA OPREMA [TO JA NARA^A OSMANI

NEIZVESNO E KOGA ]E PRISTIGNAT APARATITE NA KLINIKITE �

“Vo dosega{niot period, Ministerstvoto za zdravstvo vo ramki na raspolo`ivite sredstva od buxetot go plati predvideniot avans za del od opremata (angiografska sala za kardiovaskularna medicina)”, informiraat od kabinetot na Osmani.No, izvori na Kapital od Ministerstvoto za zdravstvo se pla{at deka }e nema do-volno pari za da se plati medicinskata oprema, za koja edna godi{na rata e okolu 17 milioni evra, a godinava za ovaa namena se predvideni samo osum milioni evra. Opremata treba da ja ispora~aat firmite Simet interne{nal od Holandija, Papapostolu od Grcija i [imatci od Hrvatska. Dosega Minister-stvoto za zdravstvo uplati pari samo za nabavka na pette angiografi, koi se o~ekuva da pristignat do krajot na ovoj mesec. Se planira tri od niv da se instaliraat vo Skopje i po eden vo Tetovo i vo Ohrid. Ostanatite aparati treba da pristignat otkako za niv }e se plati prvata rata. Iako Vladata tvrde{e deka pri rebalansot na buxetot vo zdravstvoto nema da se krati, Ministerstvoto za zdravstvo, sepak, }e dobie pomalku pari. Poznava~ite

velat deka Ministerstvoto ima dve opcii, ili }e mora da gi odlo`i starite dolgo-vi kon farmacevtskite ku}i za vakcinite, me|u koi e i redovnata HPV vakcina, ili }e mora da gi plati ovie dolgovi, koi iznesuvaat nad 200 milioni denari, no }e nema za novi vakcini za redovna imunizacija. Medicinskata oprema prvo treba{e da pristigne lani vo septemvri, potoa be{e odlo`ena za vo januari godinava, a na kraj za vo april. Posledniot rok koj si go dade ministerot samo za pette angiografi e do krajot na ovoj mesec. Vkupno treba da pristignat 645 novi aparati. Spored potpi{anite dogovori so dobavuva~ite, opremata }e se pla}a vo godi{ni rati vo narednite ~etiri godini. So ovaa nabavka javnite zdravstveni ustanovi treba da dobijat aparati za kompjuterska tomografija, magnetna rezonanca, digi-talni mamografi, akcel-erator za zra~na terapija, denziometri, centar za pozi-tivna emisiona tomografija, kako i novi instrumenti, operacioni masi, lambi inkubatori, eho-sistemi, gastroskopi, respiratori, endoskopi i mnogu drugi aparati.

KRATEWE I ZABAVUVAWE NA PROEKTITE VO ZDRAVSTVOTOOd predvidenite 43 milioni denari za izgradba na ambulanti vo ruralnite sredini, buxetot e nama-len za 10 milioni denari. Namalen e buxetot i za izgradba na nov objekt vo Dijagnosti~kiot centar vo Tetovo, a zabaveni se proektite za elektronska zdravstvena karti~ka i IZIS-integriran zdravstven informati~ki sistem.

24.06.2010 3NAVIGATOR

�

NE IM BE[E DENOTLIDERI

QUP^O MICKOVSKI-KEC

I VO KRIZA SE INVESTIRA!

Kinezite krizata ja tolku-vaat na dva na~ini. I kako zakana i kako

predizvik. Makedonskiot elektro-metalen gigant, Rade Kon~ar-TEP vo krizata vide mo`nost da vlo`i vo podobra idnina, visokokvalitetni i konkurentni proizvodi koi }e se plasiraat na region-alnite i evropskite pazari. Pogonite vo fabrikata Rade Kon~ar stanaa pobogati za u{te edna ma{ina, svetska vrvna tehnologija, edinstvena na Balkanot. Direktorot na kompanijata, Ace Antevski go iskoristi povolniot kredit od Evropskata Investiciska banka i Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj i vlo`i 750.000 evra vo dve novi ma{ini, za robotsko zavaruvawe i za obrabotka na metalni i nemetalni proizvodi. So toa Antevki poka`a deka so dobro me-naxirawe na resursite i sostojbata na ekonomijata, ekonomskata kriza mo`ebi e najdobar na~in da se in-vestira vo proizvodstvoto i konkurentnosta. Toj ja isko-risti krizata za poevtino se

POBEDNIK

GUBITNIK

�� �3 FAKTI ZA... PROCENKI... MISLA NA DENOT

�

RI^ARD BRENSONMILIJARDER I SOPSTVENIK NA GRUPACIJATA VIRXIN

25

80%

HEKTARI ZEMJA, NEISKORISTENA INDUSTRISKA ZONA VO STRUGA ]E SE PRODAVAAT NA TENDER SLEDNATA NEDELA

OD PARITE DOBIENI PRI PRODA@BATA NA GRADE@NOTO ZEMJI[TE ]E BIDAT ZA OP[TINITE, A OSTATO-KOT ZA DR@AVATA

MARKICI ZA GRADBA ]E SE PRODAVAAT SO IZDAVAWETO POD ZAKUP POVR[INI OD 2.000 DO 7.000 METRI KVADRATNI ZEMJI[TE

PROPADNA GRADOT NA KEC

Ustavniot sud ja ukina odlukata za donesuvawe urbanisti~ki plan za

izgradba na elitnata nasel-ba Son~ev grad na padinite na Vodno, koja treba{e da ja gradi izraelski investi-tor. Detalniot urbanisti~ki plan za proektot be{e usvoen za vreme na vladeeweto na gradona~alnikot Qup~o Mickovski-Kec, koj kontinu-irano gi otfrla{e obvinuva-wata deka planot bil done-sen nezakonski. Koga zapo~na procesot na Ustavniot sud, Kec izjavi deka ne ~uvstvuva nikakva odgovornost, bidej}i, kako {to pojasnuva, DUP bi nara~an od Vladata, a go izrabotila Dr`avnata agencija za urbanisti~ko planirawe. Za toa bila or-ganizirana i javna anketa. Najvisokiot sudski organ go doka`a sprotivnoto, a mega-proektot na Kec, so toa zaminuva vo istorijata.Spored Ustavniot sud, ukinu-vaweto sledi otkako e ut-vrdeno deka vo postapkata na donesuvaweto na ovoj op{tinski propis ne bile po~ituvani site zakonski propi{ani proceduri. Odlu-

kata na Ustaven stavi kraj na edna od najdolgo najavuvanite investicii vo Makedonija. Proektot predviduva{e vo blizina na Sopi{te na stotina iljadi kvadratni metri da nikne luksuzna naselba so nad 700 ku}i i drugi objekti. Pos-tapkata pred Ustavniot sud ja povede kompanijata Sans Siti, odnosno firmata {to Izrael-cite ja osnovaa i registriraa vo Makedonija za realizacija na proektot.

ACE ANTEVSKI

FATMIR BESIMI �minister za ekonomija

BEZOBRAZNO SKAPI JAHTI I PRIVATNI AVIONI NEMA DA NAPRAVAT DA U@I-VATE POVE]E, A IS-PRA]ATE I NEUBAVI PORAKI DO LU\ETO [TO RABOTAT ZA VAS. MNOGU PODOBRO BI BILO AKO TIE PARI GI POTRO[ITE VO AFRIKA. MORA DA IMA NEKOJ BALANS

O~ekuvame godinava da se podobrat sostojbite so nevrabotenosta. Toa se fakti od koi ne mo`eme da

begame. Nie sme svesni za implikaci-ite {to globalnata ekonomska kriza gi ima{e vo na{ata ekonomija vo minatata godina i rekovme deka ovaa godina }e bide godina na oporavu-vawe. Smetam deka vo tekot na godinava }e se podobrat sostojbite, izjavi ministerot za ekonomija Fatmir Besimi. Dr`avniot zavod za statistika v~era objavi deka vo prviot kvaratal od godinava nevrabotenosta iznesuva 33,5% i vo sporedba so istiot period od minatata godina bele`i zgolemuvawe od 2,9%.

SPORED ANKETATA NA STOPANSKATA KOMORA NA MAKEDONIJA �

Najpogodeni od gr~kata kriza se tekstilnite kompanii, dodeka vo metalnata industrija nekoi gr~ki kompanii najavuvaat duri i novi investicii vo Makedonija

GR^KATA KRIZA GO “BLOKIRA[E” MAKEDONSKIOT IZVOZ

GODINAVA ]E SE PODOBRI SOSTOJBATA SO NEVRABOTENOSTA

Rezultatite od anketata koja Stopanskata komo-ra na Makedonija neo-damna ja sprovede na okolu 100 kompanii,

poka`uvaat deka krizata vo Grcija negativno se odrazuva vrz nivnoto rabotewe. Kaj nekoi kompanii {tetite se pogolemi, dodeka nekoi sek-tori i pokraj krizata bele`at pozitivni pridvi`uvawa. Najgolemite {teti koi make-donskite kompanii gi trpat od krizata vo Grcija se zaradi zastojot na stokite i kamionite na granica ili vo magacin, penali poradi doc-newe na odredeni isporaki, pogolemi terminalni tro{oci na grani~nite premini, o{tetuvawe na proizvodite poradi pretransportirawe, gubewe na kvalitetot na os-etlivite proizvodi, izgubena dobivka, neostvaren prihod, dengubnina, zastoj na procesot na proizvodstvo, zgolemeni tro{oci poradi preupatuvawe na isporakite preku alterna-tivni prevozni pravci i sl.Spored rezultatite na an-ketata na Stopanskata komora, kompaniite od metalnata i elektro industrija zasega ne ja ~uvstvuvaat silno krizata vrz raboteweto vo Grcija. “Vo izminatiot period zabele`an e pozitiven trend na otvorawe na novi kompanii so gr~ki kapital, a del od niv najavu-vaat dopolnitelni investicii vo delot na proizvodstvo na oprema od inoks, ~eli~ni

50

KETRIN E[TON

EU v godina }e ja dobie prvata evropska diplomat-

ska slu`ba, za {to najmnogu e zaslu`na novata ministerka za nadvore{ni raboti

MILO \UKANOVI]

Nema pogolemo zadovolstvo za eden premier koga }e dobie

oficijalna potvrda deka nego-vata zemja e lider vo regionot spored `ivotniot standard

ANTONIO MILO[OSKI

]e se snao|a kako znae i umee za da gi odr`i

site makedonski ambasadi vo ̀ ivot bidej}i vo buxetot ima pomalku pari

VLADIMIR PUTIN

Opozocijata mu gi pomati smetkite so izve{tajot

vo koj ruskiot premier se obvinuva za korupcija

BIQANA ZDRAVKOVSKA STOJ^EVSKAzdravkovska@kapital.com.mk

konstrukcii itn. Kako pottik za prenaso~uvawe na gr~kite investicii gi poso~uvaat po-volnite faktori kako evtina rabotna sila i niski ceni na resursite”, velat od Stopan-skata komora na Makedonija.Spored informaciite so koi raspolaga Stopanskata ko-mora, nekolku gr~ki firmi koi rabotat vo metalnata i elektro-industrijata na-javile otvorawe na novi i pro{iruvawe na postojnite investicii. Od druga strana, nekolku kompanii od tekstilnata indus-trija od Gevgelija i Strumica koi imaat gr~ki sopstvenici ve}e gi zatvorile ili najavile zatvorawe na proizvodnite pogoni. Stanuva zbor za tek-stilni pogoni koi proizvedu-vale i izvezuvale lon tek-stilni proizvodi za Grcija, ~ie zatvorawe, spored nivnite sopstvenici, ne bilo rezultat na {trajkovite vo Grcija, tuku

e glavno rezultat na krizata na tekstilnata industrija vo Zapadno-evropskite zemji kako rezultat na namalenite pora~ki i cenata na proiz-vodite od nivna strana.“Vo ovoj moment del od kompaniite od na{ata zemja koi gi izvezuvaat lon-proiz-vodite vo Grcija, velat deka eden od pomalite problemi im e {trajkot na carinskite slu`bi od strana na Grcija kade {to za izvoz na eden {leper od na{ata zemja ako do sega se carinel okolu 4 ~asa, vo ovoj moment kako rezultat na {trajkot na gr~kite carinarnici se ~eka i po okolu 1 do 2 dena. No, toa ne e praktika, tuku stanuva zbor za retki i individualni slu~ai”, velat od Stopanskata komora na Makedonija.Grade`ni{tvoto, industrija-ta na grade`ni materijali i nemetalite nemaat sorabotka

so firmi od Grcija, osven kaj mermernite blokovi i mermernite plo~i, koi se izvezuvaat i izvozot se dvi`i okolu 300-350.000 dolari. Kako posledica na ekonom-skata kriza i blokadite vo izminatiot period zna~itelno im se namaleni i dogovorite za izvoz na zemjodelskite proizvodi vo Grcija. “Spored informaciite od kompaniite koi izvezuvaat vo Grcija, pad od 25% ima kaj izvozot na jagniwata, 20% kaj pekarskite proizvodi kako i kaj sve`iot zelen~uk. So ogled na faktot {to iz-vozot na zemjodelski proiz-vodi vo Grcija i ne e taka golem i zna~aen od aspekt na konkurentnost na nivnoto proizvodstvo, se o~ekuva toj da prodol`i vo naredniot period bez nekoi pogolemi problemi”, poka`uva anketa-ta na Stopanskata komora na Makedonija.

investira vo vrvna tehnologi-ja. Koga ekonomskata politika, kreativnata biznis-inicijativa i bankarskiot sistem }e nas-tapat zaedno, se dobiva edna uspe{na makedonska inves-ticija. Rakovodstvoto na ovaa fabrika, od koja zavisat niza industrii vo zemjava, vo pos-lednite ~etiri godini investi-rala vkupno ~etiri milioni evra vo modernizacija na pogonite i obezbeduvawe na podobar plasman na svoite proizvodi.

ot eeaii

eaaaaot a ACE ANTEVSVSKIKI

QUP^O MICKOVSKI-KEC

e i-i n a o u-a-e-a d, a }P a

NAVIGATOR24.06.20104

� DVA, TRI ZBORA

�

“Povlekuvaweto od Srbija nema da vlijae vrz rabotata na VAC vo zemjite vo regionot, Hrvatska, Crna Gora i Bugarija. Problemot e samo Srbija. Na{ata namera be{e izvrtena, naru{en ni e ugledot, vo nekoi tekstovi n$ povrzu-vaat so kriminalci. Vakvo ne{to nikoga{ ne sum do`iveal”BODO HOMBAHpretsedatel na upravata na VAC media grup

“So istragata vo bankata se opfateni 75 somnitelni slu~ai na rabotewe na podra~jeto na Jugoisto~na Evropa. Golem broj slu~ai vo regionot gi istra`uvaat golem broj advokati i istra`iteli. Zna~itelen del zavr{ija vo javnoto obvinitelstvo“GOTVALD KRANEBITERpretsedatel na upravata na Hipo alpe adria grup

� SVET

...ZLOUPOTREBA NA DETSKIOT TRUDKako da se pre`ivee vo Pakistan?

Ova devoj~e e samo edna od dvaesetina ̀ eni koi se zanimavaat so te{ka rabota na edno gradiili{te vo Pakistan. Pravata

na `enite i decata vo ovaa zemja se sekojdnevno zagrozeni.

...”NAJOMRAZENITE” LU\E VO SVETOT^elnicite na Briti{ petroleum so niza gafovi

Direktorot na Briti{ petroleum, Toni Hajvard, i pretsedatelot na Upravata, Karl Henrih Svanberg, so niza gafovi ja svrtea

javnosta protiv sebe. Tie nema da bidat najomileni li~nosti vo SAD otkako sokrija deka ekolo{kata katastrofa bila o~ekuvana.

0-24 �

...PO KOJ PAT DA SE ODISrpskite ministri vo dilema

Ministrite Diana Dragutinovi} i Mla|an Dinki} imaat razli~ni vizii za toa po koj pat srpskata ekonomija treba

da izleze od krizata – dali so namaluvawe na danocite na plata ili so pottiknuvawe na pobaruva~kata.

Dell go objavi pet-in~niot Streak tablet, koj raboti na Google Android, koj pak e prviot od mnogute vakvi

planirani produkti na Dell. Interesnite karakteristiki na Streak, malata golemina i mo`nosta za telefonski povici se nameneti pred s$ za telefonot tablet da bide lesen za koristewe dodeka se dvi`ite. So maliot hibriden

ured mo`e da surfate, da gle-date sliki i video i sekako da gi koristite socijalnite mre`i. Uredot raboti na 1GHz Snapdragon ARM-baziran procesor, ima i 5MP kamera so blic, u{te edna kamera odnapred na uredot, baterija koja se vadi i mo`e da se promeni, 800h400 ekran i mo`nost za 3G, WiFi i Bluetooth konekcija. Prviot Streak }e se pojavi vo juni vo Britanija. S$ u{te ne mu se znae cenata.

“Balkanot treba da stane zaednica, a ne krstopat, zatoa {to na krsto-pat, ~ovek samo e na minuvawe, a zaednicata se sozdava za da `ivee{ vo nea. Site dr`avi na Balkanot treba da stanat ~lenki na EU i na NATO”NIKOLAJ MLADENOVminister za nadvore{ni raboti na Bugarija

DELL GO OBJAVI MINITABLETOT STREAK

GADGETS

I pokraj namaleniot buxet na Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot so posledniot rebalans, direktorot Mizo tvrdi deka prezemaweto na novata uloga- promocija na izvozot se odviva bez problem

EKONOMSKITE PROMOTORI U^AT KAKO DA GO PROMOVIRAAT IZVOZOT

VERICA JORDANOVAjordanova@kapital.com.mk

so subjektite koi se rele-vantni vo ovoj sektorko-morite i konkurentnite sek-tori. Otkako }e se izraboti, ovoj dokument treba da ni gi poka`e nasokite vo koi }e se dvi`i na{ata rabota”, veli Mizo. Toj ne mo`e{e da precizira to~no koga Agencijata }e gi prezeme operativnite zada~i vo promocijata na izvozot. Ovaa rabota nema da im bide doverena samo na ekonomskite promotori, tuku za taa funkcija }e ima i poseben sektor vo ramki na Agencijata. Dali za toa }e ima novi vrabotuvawa vo Agencijata, koj toa }e go raboti i so kolkav buxet }e raspolaga, direktorot Mizo ne dava detali. “Otkako }e se sraboti strategijata i otkako }e vidime {to }e poka`e taa, }e dostavime predlog do Vladata od {to }e zavisi natamo{niot tek na rabo-tite”, veli Mizo. Za izrabotka na strategi-jata vo predlogzakonot be{e predvideno da se potro{at 100.000 evra i u{te dva miliona evra za nejzino sproveduvawe do krajot na 2011 godina.Osven pro{iruvawe na dejnosta na agencijata, so novoto zakonsko re{enie se imenuva i zamenik na direktorot na institucijata,

Denovive vo Sko-pje se sobrani site 18 ekonom-ski promotori na Makedonija

koi posetuvaat obuka za toa na koj na~in vo idnina }e gi promoviraat iz-voznite potencijali na zemjata. Ova za Kapital go potvrdi Viktor Mizo, direktor na Agencijata za stranski investicii koja od neodamna ja dobi ulogata i na pro-moter na makedonskiot izvoz. Makedonskite ekonomski promotori sega dobivaat nova rabotna zada~a. Osven da privlekuvaat stran-ski investicii, tie }e dobijat zada~a i da gi promoviraat makedon-skite izvozni proizvodi. Na pra{aweto koga Agencijata operativno }e ja prezeme novata funkcija, Mizo veli deka stanuva zbor za proces na koj {to se raboti i deka vo momentot ne bi mo`el da ka`uva konkretni rokovi. “Strategijata za iz-voznite potencijali na Makedonija se pravi so stranski konsultanti i

130 iljadi evra e namalen

buxetot na Agencijata so rebalansot

funkcija {to dosega ne postoe{e. Se predlaga i nov sostav na sedum~leniot upraven odbor, so ogled na promenata na dejnos-tite. Novata agencija }e gi promovira investiciskite mo`nosti i izvozot na zem-java preku davawe visoko profesio-nalni uslugi na investitorite i na izvoz-nicite, promovirawe na regionite vo zemjava, dode-luvawe dr`avna pomo{ na stranskite investitori.So rebalansot na buxetot, buxetot na Agencijata za stranski investici se namali za 130 iljadi evra, od 1,47 milioni evra na 1,34 milioni evra.

AGENCIJATA ZA STRANSKI INVESTICII JA PREZEMA NOVATA FUNKCIJA �

Osven da privlekuva investitori, sega i so nova rabota da go promovira makedonskiot izvoz

Osven da privlekuva investitori, sega i so nova rabota da go promovira makedonskiot izvoz

POLITIKA24.06.20106

Reforma na Evrop-skiot sud za ~oveko-vi prava, multikul-turnost vo Evropa i u~estvo na pomladite

generacii vo Evropskite demokratski procesi se trite prioriteti na Makedonskoto pretsedatelstvo so Sovetot na Evropa. Paralelno so prezentiraweto na vakvite priorite na Make-donija vo Evropskiot Sovet, vo javnosta vo posledno vreme se razvi i e se po-prisutna tezata deka sporot za imeto me|u Makedonija i Grcija, prestavuva spor {to dlaboko navleguva i temelno gi kr{i osnovnite principi na ~ovekovi prava.Vakvata teza o~igledno ja zastapuva i ministerot za nadvore{ni raboti, Antonio Milo{oski, koj vo svoeto prvo obra}awe pred prate-

nicite na Parlamentoarnoto Sobranie na Sovetot na Evropa, izjavi deka tokmu pretsedatelstvoto i refor-mite na Sudot so ~ovekovi

pravi se mo`nost preku koja Makedonija mo`e da i ja poka`e svojata vistina na evropskata po{iroka javnost za nepravedniot sporot za

imeto. Iako od MNR, vak-vata izjava na Milo{oski ja komentiraat kako stav koj ministerot go istaknal kako odgovor na pra{awata koi mu gi postavuvaa pratenicite, a ne obid za koristewe na pozicijata i nametnuvawe na bilateralnoto pra{awe, sepak ekspertite imaat pod-laboki gledi{ta. Tie velat deka sepak se raboti za nenaiven obid glasno, pred evrospkite gra|ani i funk-cioneri da se prezentira stavot na Makedonija i ne-pravdata koja e nanesena od gr~ka strana.Porane{niot minister za nadvore{ni raboti, Slobodan ^a{ule, smeta deka sporot nesomneno prestavuva te-melno kr{ewe na ~ovekovite prava, koe navleguva dlaboko vo pra{aweto na identiteto i ne razbira kako mo`e me|unarodnite organizacii, vo prv red Evropskata unija da go tolerira vakviot stav na Grcija.

"Vakvoto tolerirawe na gr~koto odnesuvawe od strana na EU, koe jasno indicira na kr{ewe na ~ovekovi prava, se tolkuva kako da tie sakat da ni ka`at-otka`ete se vie od va{ite osnovni ~ovekovi prava, za da go dobiete pravoto da stanete ~lenka na EU", veli ^a{ule.^a{ule, vakvoto barawe na Grcija, so koe, spored nego, se bara i promena na iden-titot, go ramni so obid za etni~ko ~istewe.Na ist stav e i profesorot Dimitar Mir~ev. Spored nego, re{avaweto na problemot so imeto e dolgotraen proces i eventualnoto izbrzuvawe bi mo`elo da dovede do gubewe na identitetot i jazikot na Makedoncite. Mir~ev smeta deka Makedonija treba da go re{i sporot tokmu preku ~ovekovite prava."Celiot spor okolu Grcija se vrti okolu ~ovekovite prava. Ne se vrti okolu na{eto ime. Grcija ima prvo

Silni najavi za podgotvenost na brz kompromis okolu sporot za imeto pristignaa v~era od Istan-bul, kade make-

donskiot premier, Nikola Gruevski i negoviot gr~ki kolega, Jorgos Papandreu se sretnaa po {esti pat vo ram-kite na Samitot na procesot za sorabotka vo Jugoisto~na Evropa. Iako, sredbata vsu{nost bila razgovor i spored vi-soki vladini izvori traela samo okolu 15-tina minuti, na marginite na sobirot, vo ramkite na zaedni~kiot ru~ek na site ministri, tonovite koi pristignaa od Turcija na-javija deka (dosega nevideno) ~estite sredbi na dvajcata premieri sepak mo`no e da navestuvaat kone~no odmotu-vawe na klop~eto. Sredbata so Gruevski, na Papandreu mu se slu~uva samo po dva dena od sred-bata so generalniot sekretar na OOO, Ban Ki-mun (orga-nizacija pod ~ie be{e tokmu pra{aweto za imeto). Blagite tonovi i evident-no zatoplenata atmosfera,

mo`ea da se nasetat i za vreme na obra}awata na dvajcata premieri (osobeno na Papandreu) na Samitot. [efot na gr~kata vlada, so optimisti~ka poraka deka “toj i Nikola se podgotveni za {to pobrzo re{enie” .“Jas i Nikola prezemame inicijativi i novi napori,

za da go re{ime ova mnogu va`no pra{awe. Sekako pod pokrovitelstvo i so medi-jacija na Obedinetite Nacii, podgotveni sme {to poskoro, da go najdeme potrebno-to, zaedni~ki prifatlivo re{enie. Nao|aweto re{enie ne e potrebno samo poradi bilateralnite odnosi, tuku i

za da se isprati silen sig-nal za celiot region” -re~e Papandreu. Makedonskiot premier, pak, vo svoeto obra}awe se vozdr`a od olku otvorena bliskost i optimizam i pora~a deka bilateralnite sporovi ne treba da se nametnuvaat kako kriterium i sredstvo

za blokadi.“Ako bilateralnite problemi i nedorazbirawa se namet-nuvaat kako kriterium, toa, veruvajte }e sozdade situacija vo regionot koja }e pre-dizvika ogromni problemi. Status - kvo situacija kon evroatlantskite integracii ne nosi dobro za nikogo”,

KATERINA SINADINOVSKAsinadinovska@kapital.com.mk

Premierite na Makedonija i na Grcija, Nikola Gruevski i Jorgos Papandreu ja koristat sekoja mo`nost {to im se dava za o~i v o~i da porazgovaraat (makar i na necel polovina ~as) kako da se zatvori daesetgodi{niot spor. Bliskosta pome|u niv dvajca e evidentna, ona {to u{te e nejasno e dali toa e dovolno za da se dostigne razumniot kompromis

����

SREDBITE GRUEVSKI I PAPANDREU STANAA PRAKTIKA

TURSKO KAFE ZA “OBELUVAWE” NA CRVENITE LINII

GABRIELA DELOVAdelova@kapital.com.mk

Od oficijalno Skopje i od oficijalna Atina do zat-voraweto na vesnikot ne izlegoa so komentar i detali za sodr`inata na kratkiot razgovor na premierite. Ona {to se najavi, neoficijalno, e nova sredba na dvajcata lideri kon krajot na nared-nata nedela. Za sredbite koi ve}e im preminaa vo navika na Gruevski i na Papandreu, ne saka{e da komentira ni diplomatskiot kor vo zemjava. Strancite samo se nadevaat deka na dvaesetgodi{niot problem kone~no mu se gleda krajot, no nikoj ne saka da se istr~a so preoptimisti~ki poraki, oti mnogupati dosega se poka`alo deka ne treba da se izbrzuva. Vo me|uvreme, “Kapital” ve}e objavi deka nagolemo se {pekulira deka pritisokot vrz Grcija e da dozvoli vo momentov Makedonija da gi zgrap~i svoite evroatlantski perspektivi kako “FIROM”, so toa {to kako uslov bi se postavila edna vremenska ramka do koga sporot da bide zatvoren ({to se poklopuva so ambicioznata agenda na Papandreu za integracija na celiot Balkan vo EU, do 2014-ta). Vakvite najavi koi izgledaat kako mo`ni (se veli deka vo momentov izgleda mo`no i ne treba da se isklu~uva sekoe re{enie koe e vo prostorot pome|u tvrdite oficijalni crveni linii na dvete strani), se izjalovija so tvrdite izjavi na alternativniot {ef na gr~kata diplomatija, Dimi-tris Drucas, koj (o~igledno e lo{iot policaec vo proce-sot!?) ne propu{ta mo`nost da go okfalifikuva Gruevski kako beskompromisen igra~ koj samo glumi pregovori.

Ekspertite smetaat deka iako reformata na Evropskiot sud za ~ovekovi prava e obvrska preze-mena od prethodnoto pretsedatelstvo, taa isto taka prestavuva i mo`nost da se potseti svetot za nepravdata na Grcija vo sporot so imeto koja temelno gi kr{i ~ovekovite prava

����

MILO[OSKI ]E GO REFORMIRA EVROPSKIOT SUD ZA ^OVEKOVI PRAVA

POLITI^KI MOTIV ILI NAMETNATA OBVRSKA?

problem so na{iot identitet, nacija, istorija, a na kraj so na{eto ime. Vo naredniot period na{iot spor so Grcija verojatno }e se klanalizira vo taa nasoka – deka nikoj nema pravo da ni nametne izmena", veli Mir~ev.Univerzitetskiot profesor, Stevo Pendarovski, pak ne se soglasuva deka gr~ko-makedonskiot spor e spor na ~ovekovi prava. Toj veli, deka spored Rezulucijata na Obedineti nacii, pod ~ie pokrovitelstvo i se vodi sporot, Makedonija pregovara samo za imeto na dr`avata, odnosno promena na privre-menata referenca, a ne i za identitetot, nacijata i jazikot."Makedonija pregovara samo za imeto na dr`avata. Ne gledam zo{to nekoj bi vlegol vo pregovori za identite-tot, jazikot, nacijata, ako odnapred znae deka samopre-deluvaweto na identitetot, e osnovno ~ovekovo pravo za koe ne se pregovara, tuku nego go garantiraat brjoni me|unardoni Konvencii za ~ovekovi prava", veli Pen-darovski. Toj, obidot na Milo{oski, da go nametne pra{aweto na sporot so im-eto i vo Sovetot na Evropa, go ocenuva kako inicijativa so koja pred makedonskite gra|ani saka da poka`e deka Makedonija gi koristi site evropski i svetski forumi da poka`ae deka nagolemo se trudi da go re{i ovoj dolgogodi{en spor.

24.06.2010 7FOKUS

^ETIRI MESECI PO POSLEDNIOT ANTIKRIZEN PAKET

Antikriznite merki na Vladata, doneseni kako ~etvrti paket pred ~etiri meseci, s$ u{te ne gi davaat o~ekuvanite rezultati za spas na ekonomi-

jata. Iako ima mali pozitivni pridvi`uvawa, trendot e s$ u{te negativen, a se manifestira preku namaluvawe na industriskoto proiz-vodstvo i preku rast na nevrabote-

ALEKSANDRA SPASEVSKAspasevska@kapital.com.mk

���� Iako ima mali pozitivni pridvi`uvawa, trendot e s$ u{te negativen, a se manifestira preku namaluvawe na industriskoto proizvodstvo i preku rast na nevrabotenosta, {to e direkten pokazatel za lo{ata sostojba vo makedonskata ekonomija, iako taa oficijalno izleze od recesija.

ANTIKRIZNITE MERKI VO SILA, INDUSTRIJATA NADOLU

KATERINA POPOSKApoposka@kapital.com.mk

nosta, {to e direkten pokazatel za lo{ata sostojba vo makedonskata ekonomija, iako taa oficijalno izleze od recesija. Kompaniite s$ u{te se borat so lo{ite uslovi za rabota, a kako vrv na seto toa e i gr~kata kriza, koja direktno se reflektira vrz nivnoto rabotewe, posebno kaj iz-vozno orientiranite. Industriskoto proizvodstvo nekolku meseci kon-tinuirano pa|a, a nevrabotenosta raste. Biznismenite se `alat na visoki kazni, slaba naplata, doc-newe na povratot na DDV i na te`ok pristap do slobodni finansiski sredstva.Stopanskite komori s$ u{te gi preispituvaat rezultatite koi gi dade posledniot paket-antikrizni merki, a vo me|uvreme podgotvuvaat novi barawa do Vladata, koi }e gi dostavat po letnite odmori. Kako {to i prethodno pi{uva{e Kapital, del od barawata na biznismenite se dr`avata da ne docni so povratot na DDV, {to e nivnata najgolema bolka, da go otkupuvaat grade`noto zemji{te okolu nivnite kompanii za edno evro od metar kvadraten i da se obezbedi ednakov tretman na doma{nite i na stranskite investitori.

Izvr{niot direktor na Sojuzot na stopanski komori,

Mitko Aleksov, veli deka merkite koi bea izglasani vo So-branie imaat pozi-tivni efekti vrz

raboteweto na kompaniite, a kako primer go istaknuva odlo`uvaweto za 10 dena na pridonesite po os-nov na plati. SSK podgotvuva novi predlozi do Vladata.“Golema olesnitelna okolnost e {to za 10 dena be{e odlo`eno pla}aweto na obvrskite za bruto plata i pridonesi, {to na kom-paniite im go namali pritisokot vo eden den da ispla}aat pogolema suma. Kako pozitivna merka e i namaluvaweto na otkupnata cena na grade`noto zemji{te za 30%. Kompaniite koi imaat pari, si go otkupuvaat zemji{teto koe e vo dr`avna sopstvenost”, objasnuva Aleksov. Od SSK ~ekaat da stapi vo sila izmenata na zakonot za Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot, za da se zgolemi plas-manot na makedonskite proizvodi na stranskite pazari.“Na po~etokot od septemvri }e izlezeme so dopolnitelni barawa do Vladata. Se raboti za odredeni kratkoro~ni i dolgoro~ni razvojni merki, a ne tolku za antikrizni merki, koi treba da bidat izglasani od Upravniot odbor na Sojuzot na stopanski komori”, veli Aleksov. I od Stopanskata komora najavija novi barawa do Vladata, koi nema da bidat tolku antikrizni tuku pred s$ razvojni.

VLADATA VERUVA VO ANTIKRIZNITE MERKI

Od Vladata, pak, velat deka anti-

NOVI BARAWA NA KOMORITEBrzo i navremeno vra}awe na DDV od dr`avata �Kompaniite da mo`at da go otkupat zemji{teto okolu postoe~kiot �objekt za edno evro po metar kvadratenda ne se kratat sredstva od Buxetot za kapitalni investicii �pottiknuvawe na investiciskite aktivnosti, so ednakov tretman na �doma{nite i stranskite investitorizadol`itelno konsultirawe na biznis-sektorot za zakonska regu- �lativa zna~ajna za stopanstvotoStopanskata komora da mo`e da izdava licenci, dozvoli i akredi- �tacii za kompaniiteAneks-dogovor za utvrduvawe na dejnostite i ingerenciite na �Stopanskata komora

FATMIR BESIMI MINISTEROT ZA EKONOMIJA

"Nie sme otvoreni kon stopanstvoto. Dijalogot so kompaniite ne e na sekvenci, tuku e kontinuiran. Ot-voreni sme za razgovor za del od mo`nostite koi biznis- zaednicata gi predlaga, a koi mo`at da se pri-menat vo na{ata ekonomija."

kriznite merki imaat efekti, pred s$, kaj kompaniite, no deka od re-alnosta ne mo`e da se bega.“Nie sme otvoreni kon stopanst-voto. Dijalogot so kompaniite ne e na sekvenci, tuku e kontinuiran. Otvoreni sme za razgovor za del od mo`nostite koi biznis- zaedni-cata gi predlaga, a koi mo`at da se primenat vo na{ata ekonomija”, pora~a ministerot za ekonomija Fatmir Besimi.Spopred nego, ima situacii od koi ne mo`e da se izbega i ne mo`at da se amortiziraat so antikrizni merki, kako na primer rastot na nevrabotenosta.“Svesni sme za implikaciite od globalnata ekonomska kriza vrz na{ata ekonomija vo minatata go-dina. Rekovme deka i ovaa godina }e bide godina na oporavuvawe i amortizirawe na lo{ite efekti i na otvorawe mo`nosti za podobru-vawe na ekonomskite perspektivi na zemjava. I kreditnata aktivnost vo zemjata i deviznite rezervi i dvi`eweto na kamatnite stapki vo ekonomijata se optimisti~ki i vetu-vaat deka vo naredniot period }e ima podobruvawe”, veli Besimi. Kako edna od najdobrite merki toj ja naveduva kreditnata linija od Evropskata investiciska banka (EIB) za poddr{ka na mali, mikro i sredni pretprijatija, koja Vladata

ja subvencionira{e so kamata od 6%. Fabrikata Rade Kon~ar e prv korisnik na sredstvata od ovaa kreditna linija.“V~era imavme eden konkreten primer za efektite od konkretnite antikrizni merki koi gi prezema{e Vladata. Makedonija se zadol`i vo EIB so 100 milioni evra za pomo{ na stopanstvoto. Prvata tran{a od 30 milioni e iskoristena, sega se raboti na povlekuvawe na drugite tran{i”, izjavi Besimi.

BROJKITE ODAT NADOLUSpored poslednite podatoci na Za-vodot za statistika, industriuskoto proizvodstvo vo poslednite nekolku meseci kontinuirano pa|a, a vo isto vreme raste nevrabotenosta. Padot na industriskoto proizvod-stvo vo april iznesuva 9,6%, a najgolem nadolen trend ima kaj prerabotuva~kata industrija. Od po~etokot na godinata, padot vo industrijata iznesuva 9,4%. Ova direktno poka`uva deka stapkata na ekonomski rast od 2% godinava te{ko }e se realizira. Makedonija i ponatamu ostanuva dr`ava so najgolema stapka na nevrabotenost vo regionot. Vo prvite tri meseci od godinata, sporedeno so istiot period lani, stapkata na nevrabo-teni se zgolemi za 2,9% i iznesuva 33,5%.

KOMENTARI I ANALIZI8 24.06.2010

� KOMENTAR

AJDE DA LETAME!Malku po malku mr-

dame. Taka otpri-lika mo`e da se

opi{e dvi`eweto kon poevtinuvaweto na leto-vite {to im se dostapni na makedonskite gra|ani. Otkako ni gi ukinaa viz-ite, dobivme krilja da poletame vo Evropa kade {to ni saka du{ata, samo u{te evtini letovi da ni ponudi nekoj i kaj }e ni bide krajot. Za ra-zlika od porano koga od Skopje ne mo`e{e nitu do Qubqana da se leta za pomalku od 300 evra za povraten bilet, sega rabotite se ne{to podo-breni. Se javuvaat nekoi aviokompanii {to nudat letovi i za stotina evra do evropski metropoli, a srpski Jat ervejs gledam, se ambiciral da n$ vozi i do Pariz za 92 evra. Bez aerodromski taksi, se razbira. Za vakva cena so site dava~ki vklu~eni, }e pri~ekame malku. Dodeka ne dojdat famoznite “izi xetovci” i “rajan erovci” da letaat od Skopje ili Ohrid za 50-60 evra do Evropa, od nacionalnite aviokompanii {to vozat od Skopje ne mo`e da o~ekuvame mnogu poniski ceni od aktuelnive. Vo me|uvreme i na{ite aerodromi treba da si ja zavr{at doma{nata zada~a, da ponudat po-evtin kerozin i aero-dromski taksi. Zatoa {to tokmu niskite dava~ki na pomalku frekventnite

evropski aerodromi gi privlekoa ovie nisko-tarifni kompanii koi {to napravija dar-mar na aviopazarot. A, dotoga{ }e si surfame po Internet i }e si ba-rame evtini varijanti od

IGOR PETROVSKIpetrovski@kapital.com.mk

NIKOLA I \OR\I SE SRE]AVAAT...NA POLOVINA LI PAT?Blagi i ne`ni

tonovi vo reto-rikata na evropski

i moderno “skockaniot” gr~ki premier Jorgos Papandreu, po kratkiot razgovor “na samo” so {efot na makedonskata vlada, Nikola Gruevski na marginite na Sami-tot vo Istanbul.Turskoto kafe i ubaviot grad mo`ebi vlijaeja za Papandreu tolku da se opu{ti i da go nare~e kolegata od sever po ime (samo Nikola!), so {to u{te edna{ dade do znaewe deka tie dvajca o~igledno imaat najdeno zaedni~ki jazik. Muabetot im e trgnat, toa e i pove}e od jasno. Site sredbi dosega ({est so poslednata!) pominaa vo mnogu prijatna atomsfera i iako oficijalno bea prazni i bez pomestu-vawa od mrtvata to~ka, samo politi~kite naivci mo`at da poveruvaat deka tie dvajcata se sre}avaat sekoga{ koga }e im se uka`e mo`nost, samo poradi toa {to u`ivaat vo me|usebnoto dru{tvo (iako verojatno i toa ima vlijanie). Zad zatvoreni vrati kako {to stojat rabotite, nim dvajcata, liniite ne im se gledaat tolku crveni, a i problemot

verojatno ne im izgleda tolku golem.Ve}e nagolemo se {pekuliraat mo`nite raspleti na te{kiot

problem. Vo javnosta se vrtat nekolku scenarija spored koi treba da se vidi kako na najbezbolen na~in za dvete dr`avi (i mo`ebi {to e u{te pova`no, za politi~koto pre`ivuvawe na dvete vladeja~ki garnituri!) da se najde kompromis ...i pritoa, toj da bide, em brz, em razumen. Im se brza i na dvete strani! I dvajcata premieri itaat eden kon drug, brzaat da se sretnat...I, pak, }e se sretnat verojatno! Se veli deka duri i nabrzo! Samo, }e bide li toa na polovina pat?

Belgrad, Pri{tina, Solun ili Sofija, od kade {to vakvite aviokompanii ve}e letaat. Dali znaete deka od Sofija mo`e da letate za Valensija da re~eme, za stotina evra povraten bilet, sose aerodromski taksi? Rizikot od otka`uvawe na letot ili promena na cenata ostanuva, sepak, se toa niskotarifni kom-panii. No, sto evra do edna [panija si se sto evra, pa vredi i da se rizikuva. Vizi ve}e ne ni trebaat, pa mo`e da razmisluvame za in-teresni ekskurzii. Ajde da letame!

KATERINA SINADINOVSKAsinadinovska@kapital.com.mk

LETO BEZ VRATOVRSKA

Vo biznis-sferata se ~ini postojat strogi pravila vo odnos na obleka-ta. Vo slu~ajot so ma{kata obleka

od pamtivek zadol`itelen dodatok bila vratovrskata. Sigurno sekoj ma` mnogu pati razmisluval okolu toa kako soodvetno da ja iskombinira vratovrskata so ko{ulata, za da ne pa|a mnogu v o~i, a da bide elegantna i da odgovara na dadenata situacija. Pa i da ne konkurira na vra-tovrskata na {efot, i bojata ili {arata da ne sugeriraat nekakvo zna~ewe, ili sep-ak, sosema sprotivno da ne privlekuva vnimanie. Dali pametite kakva boja ima{e vratovrskata na premierot Gruevski na predizbornata ve~er? Ili poglednete Ve molam na televizija kako e koordinirana bojata na vra-tovrskata na pretsedatelot Obama so boite na vratovr-skite na politi~arite koi se primeni vo Belata ku}a? Na ova raboti cela grupa na sovetnici i stilisti. No, ova ne se slu~uva sekade vo svetot.Odej}i za Iran, vo kuferot spakuvav nekolku „neutralni vratovrski” se razbira sood-vetni po boja so ko{ulite. Znaev deka dodeka predavam na seminarot vo Teheran mo`am da se oble~am ne-formalno, no gi zedov za sekoj slu~aj. Pa koga izleze deka treba da nastapam pred eden bord na direk-tori, neverojatno seriozna institucija, vedna{ izvadiv edna od niv. Mojata gri`a okolu konvencionalnosta se poka`a deka e sosema nep-otrebna duri i netakti~na. Vo Iran vratovrskata ne samo {to ne e zadol`itelen element vo oficijalnata ma{ka obleka, tuku ona {to e pova`no e deka taa se smeta za divja{tvo na za-padniot svet. Bev edinstve-niot oble~en so vratovrska i sledniot pat nema da ja povtoram taa gre{ka. Ne mo`e da se sretnat dr`avni iranski administrativci vo vratovrski. I ne se raboti za toa deka nekoi od niv nosat verski tradicionalna obleka. Iranskite administrativci ili biznismeni se pojavuvaat vo sako, ili kostum, no bez vratovrska. Kratko ka`ano

razli~no e so normite vo mo-data i s$ zavisi od vremeto i od mestoto.Se se}avam koga vo prolet-noto sabotno pretpladne, {etaj}i po ekskluzivnata ulica Kartner vo Viena oddaleku go zabele`av min-isterot na edna balkanska zemja vo dru{tvo so mod-erno, no sepak, neformalno oble~ena dama. Damata mal-ku podispla{eno gleda{e naokolu. Masivnata silueta na ministerot oble~en vo temen kostum so linii, so ele~e i vratovrska-peperutka potsetuva{e na onie, ameri-kanskite bankari od holi-vudskite filmovi. Toj falej}i se glasno so svoite uspesi vo promocijata na investi-ciskite mo`nosti na nego-vata zemja, gi privlekuva{e zainteresiranite, pa duri i veseli pogledi na minuva~ite. Isto onaka kako {to se za-gleduvaa vo Nigeriecot koj minuva{e oble~en vo naro-dna nosija so flurescentni zeleno-rozovi boi. Vo mnogu afrikanski zemji barem edna{ vo nedelata za da go naglasat plemenskiot, nacionalniot ili kulturniot identitet, direktorite na agenciite za stranski in-vesticii se oblekuvaat vo narodna nosija. Taka i se po-javuvaat na va`ni sostanoci vo Nigerija, Malavi, Kenija, Tanzanija. Dali bi se setile i makedonskite politi~ari i administrativci na tak-vo ne{to, na primer taka oble~eni da pregovaraat za t.n. spor za imeto na dr`avata? Ili makedonskite ekonomski promotori koi rabotaat vo stranstvo? Vo Avstrija ~esto mo`e da se sretnat biznismeni i administrativci koi se oble~eni vo sakoa, ko{uli, jakni stilizirani so elementi od narodnite nosii. Vo Viena, postojat mnogu renomirani prodavnici za proda`ba na ovoj vid elegantni kostumi, noseni „bez vratovrska”. I nikoj ne se {eguva so toa. Vo Nigerija poserioznite pratenici re~isi sekoga{ se pojavuvaat so neobi~no dekorirani kostumi so mnogu nabori na materijalot kaj ramenata, ne{to nalik na rimskite senatori. Odvreme-navreme so impresiven zamav na rakata go prefrlaat materijalot koj visi. Ottuka

proizleguva i duhovitoto ime na ovaa obleka “petsto, iljada”. Za `al kako {to e poznato, Nigerija e korum-pirana zemja. A {egata veli deka treba da se nabquduva slu`benikot vo tekot na sostanokot kolku pati i so koja raka ja prefrla oblekata na ramenata, i na toj na~in da se pomno`i so 500 (leva raka) i 1.000 (desna raka) amerikanski dolari. I ve}e se znae koja e “cenata” da se zavr{i rabotata. Ednostavno ka`ano, ne mo`e samo so bojata na vratovrskata da se aludira na ne{to. Iako vo Nigerija, Pakistan i vo mnogu drugi zemji, na-cionalniot kostum e tretiran kako deloven, na{iroko se veruva deka vratovrskata e znak za presti`. Ne mo`ev da se na~udam duri ni na toa kako se ma~at slu`benite voza~i na organizacijata na Obedinetite nacii vo Af-rika vo temnite kostumi i vratovrski, pri temperatura od 40 stepeni Celziusovi. Koga KLM go izgubi mojot baga` za vreme na letot za Lagos, morav itno da kupam vratovrska i ko{ula, za-toa {to moite sogovornici od Ministerstvoto bi go ocenile toa kako nesood-vetno {to na sredbata sum do{ol vo farmerki i polo maica. Izgubeniot baga` ne e opravduvawe. Jas nikoga{ ne mo`ev da razberam zo{to funkcionerite i biznismenite vo mnogu zemji vo Azija ili Afrika se tolku elegantno oble~eni duri i za eden no}en let. Izleguvaj}i nautro na aerodromot vo Frankfurt vo izgu`vanite ko{uli i vra-tovrski voop{to ne izgledaa seriozno.Kombinacijata me|u udob-nost i forma mo`e da bide razli~na. Vo tropskite zemji od Azija, kako na primer vo Mjanmar, ma`ite ne nosat pantaloni, tuku taka nare~eni lunghi ili ne{to kako ma{ko zdolni{te, {irok materijal so{ien vo oblik na cevka. Nema remen nitu jazol koj go dr`i, no ve{to e plisiran vo nabori i zavitkan vo gorniot del za da ne pa|a. Ova e va`no zatoa {to pod lunghite, ma`ite ne nosat dolna obleka. Identi~no se oblekuvaat i nosa~ot na aerodrom i ministerot za ekonomija. So taa razlika

STANISLAV PIGONekspert za ekonomski razvoji investicii

{to ministerot ima lunghi od skapa svila i na toa oblekuva ko{ula i sako vo celosno zapaden stil, namesto maica. Edna{ imav sostanok so minis-ter koj nose{e lunghi. Koga zavr{ivme so sosta-nokot toj stana gi odvitka naborite na materijalot za da go popravi svoeto lunghi, dr`ej}i go mnogu visoko, malku zani{a so kolkovite – za da se najde ko{ulata vo sredinata – i go zavitka povtorno. Udob-no, a diskretno i elegant-no, iako bez vratovrska. Vo Evropa, ma{ki zdolni{ta nosat [kotlan|anite, {to e pri~ina za pretpostavkite i {egite vo vrska so dol-nata obleka koja se nosi pod nivnite zdolni{ta. Za vreme na ceremonijata na sobirawe na britan-skoto zname vo Hong Kong, silen veter go podigna zdolni{teto na oficerot na {kotskiot polk. Fotografi-jata na [kotlan|anecot bez vratovrska se pojavi vo mediumite niz celiot svet.Postojat mnogu razli~ni i sprotivstaveni mislewa okolu potrebata da se nosi vratovrska, no site se soglasuvaat so edno: vratovrskata vo nikoj slu~aj ne e udobna. Duri i vo pove}eto konzerva-tivni institucii, najmalku edna{ nedelno, voobi~aeno vo petok, biznismenite i slu`benicite mo`at da se po~uvstvuvaat slobod-ni. Vo mnogu profesii i institucii taa sloboda trae preku celata nedela. @ivot bez vratovrska ili taka nare~ena sportska elegancija i udobnost. Osobeno koga }e dojdat letnite gore{tini!

ZADR@ETE JA NASMEVKATA

24.06.2010 9KOMPANII PAZARI I FINANSII

Nacionalnite televizii Ka-nal 5, Sitel i Alsat pov-torno se del od ponudata na digitalna-

ta Boom TV. Vo zedni~koto soop{tenie na ONE i Gru-pacijata na nacionalnite televizii Kanal 5, Sitel Telma i Alsat – M, stoi deka uspeale da postignat dogovor so ONE – Telekom Slovenija Grup. “Nacionalnite televizii Sitel, Alsat-m, Kanal 5 i Telma postignaa dogovor so ONE – Telekom Slo-venija Grup za uslovite za emituvawe na svoite programi na digitalnata platforma na Boom TV. So toa uspe{no zavr{ija pove}enedelnite pregovori za regulirawe na komer-cijalnite odnosi pome|u ~lenkite na Grupacijata na nacionalnite televizii pri Stopanskata komora na Makedonija i operatorot na digitalni multipleksi vo Makedonija, Digiplus Multimedia”, stoi vo zaedni~koto soop{tenie.^etirite nacionalni tele-vizii prestanaa da emitu-

GOJKO KE[EQgojko@kapital.com.mk

KAVGATA ZAVR[I, TELEVIZIITE SE VRATIJA VO "ETEROT"

BOOM TV I NACIONALNITE TELEVIZII GI SREDIJA ODNOSITE

Najgolemata banka za mati~ni kletki vo Evropa, Cryo Save,

zapo~na programa za besplatno semejno ~uvawe mati~ni kletki od papo~na vrvca. Akreditacija za vlez vo programata se dobiva spored rezultatot od eval-uacijata na medicinskata dokumentacija od stru~na komisija vo Cryo Save, Belgija. Makedonija e edna od 38 zemji vo svetot vo koja ve}e ~etvrta godina se dostapni uslugite na Cryo Save.“Intenzivniot razvoj na medicinata vo oblasta na mati~nite kletki vrodi so zgolemena svest za prido-bivkite od dolgoro~noto za~uvuvawe na mati~nite

kletki dobieni od papo~nata vrvca pri ra|aweto. Ovaa programa }e im pomogne na seme-jstvata od Makedonija, koi imaat ~len (prvo koleno) komu mu e dijag-nosticirana bolest opasna po `ivot, a koja mo`e da bide tretirana so mati~ni kletki”, izjavi d-r Danica Ala~ka, Cryo Save menaxer vo firmata Bi-MEK.Cryo Save Makedonija ve}e ima donacii za dve seme-jstva so deca so seriozni zaboluvawa i aktivno prodol`uva so humanata programa za za~uvuvawe na mati~ni kletki bez nikakov nadomest za seme-jstva na koi tretmanot so mati~ni kletki navistina mo`e da im pomogne.

CRYO-SAVE SO PROGRAMA ZA BESPLATNO ^UVAWE MATI^NI KLETKI

Zamenikot na posto-janiot pretstavnik na Programata za

razvoj na ON (UNDP), An-Mari Ali, i direk-torot na Toplifikacija, Dimitar Haximi{ev, v~era potpi{aa Memo-randum za razbirawe i razmena na podatoci za potro{uva~kata na elektri~na energija i za potrebnata energija za zatopluvawe na objektite od javen karakter. Ovoj dokument e del od proek-tot na UNDP “Ubla`uvawe na klimatskite promeni preku podobruvawe na energetskata efikasnost vo grade`niot sektor”, koj se sproveduva vo partnerstvo

so Ministerstvoto za `ivo-tna sredina, a e finansir-an od Avstriskata razvojna agencija. “Efektivnoto upravuvawe so ograni~enite izvori na energija se nao|a vo najkriti~na faza i sega e vreme za prezemawe konkretni ~ekori. Ovoj dogovor so Toplifikacija demonstrira deka privat-niot sektor ima osobeno zna~ajna uloga vo ovoj pro-ces. Dogovorenoto razmenu-vawe na podatoci }e im ovozmo`i na op{tinite podobro da sledat kolku energija tro{at javnite zgradi i da ja opti-miziraat taa upotreba", re~e Ali.

UNDP I TOPLIFIKACIJA POTPI[AA DOGOVOR ZAENERGETSKA EFIKASNOST

SO SEKOJ KUPEN PRIMEROK NA MAGAZINOT KAPITAL SLEDUVA BESPLATEN DNEVEN VESNIK KAPITAL

���� Nekolku meseci po startuvaweto na ovaa TV-platforma, site naciona-lni televizii kone~no se sostaven del od paketot na ovaa digital-na televizija

vaat signal za digitalnata televizija Boom TV, pred nekolku nedeli, nezadovol-ni od odnosot na Telekom Slovenija i televizija A1 vo koj tie videle sudir na interesi. Tie bea razo~arani od kodiraweto na digitalniot televiziski signal na na-cionalnite radiodifuzeri. Tie reagiraa na eksk-luzivniot dogovor na A1 televizija so Boom TV i za-toa pobaraa od Sovetot za radiodifuzija da nalo`i nivno isklu~uvawe od proektot Boom TV. Tvrdea deka A1 od ovoj ekskluziv-

en dogovor bi zarabotuval iljadnici evra godi{no, a od druga strana tie svojata programa }eja emituvaat besplatno. Na vakvite obvinuvawa od operatorot ONE objasnuvaa deka Telekom Slovenija imal uredno sklu~eno dogovori so site naciona-lni televizii i deka nitu edna od televiziite nemala ekskluzivni prava. So stavaweto kraj na

nedorazbirawata me|u Boom TV i nacionalnite televizii, gra|anite pov-torno }e imaat mo`nost da u`ivaat vo programite na site makedonski televizii. Pove}e detali za sostojbite i planovite na Slovenija Telekom koj e sopstvenik na mobilniot operator ONE vo Makedonija mo`e da pro~itate vo nedel-nikot Kapital ovoj petok, preku ekskluzivno inter-

vju so prviot ~ovek na Telekom Slovenija, Ivica Kraw~evi}. Boom TV e prvata digital-na bez`i~na televizija vo Makedonija. Za razlika od drugite TV-platformi Boom TV ne e fizi~ki ograni~en na edna lokacija. Signalot na ovaa digitalna televiz-ija e dostapen do 80% od doma}instvata, a do krajot na godinata }e bide obez-bedena 95% pokrienost. So

lansiraweto na Boom TV, Makedonija se vklu~uva vo redot na evropski zem-ji koi zapo~naa digitali-zacija na eterot {to }e rezultira so celosno za-menuvawe na analogniot so digitalen prenos.Boom TV gi ima ekskluz-ivnite prava za emituvawe na srpskata televizija Pink i ekluzivni prava za makedonski prevodi na stranskite kanali.

KOMPANII PAZARI I FINANSII 24.06.201010

Avionska karta za Rim od 69 evra, za Amsterdam za 79 evra, Barselona 89 evra... Ova ne se

ceni od nekoi niskotarifni aviokompanii koi {to za `al s$ u{te ne letaat od Makedonija. Ova se reklami {to gi vidov denovive za-lepeni na izlogot od edna turisti~ka agencija vo Skopje. Znaev {to }e mi ka`at vna-tre, ama si rekov, aj sepak da proveram. Ovie ceni se razbira se za aviobileti vo eden pravec (nebare ne treba da se vratime ottamu), bez aerodromski taksi. Qubeznata slu`beni~ka za edna sekunda mi ja sru{i iluzijata za evtino letawe od Skopje kon evropskite destinacii, otkako mi objasni deka onie 69 evra za Rim se vsu{nost 240 evra, sose aerodromskite taksi. Sli~no i za Amsterdam, Barselona i za ostanatite metropoli. I toa vo ovaa agencija u{te i dobro }e pominete. Kaj drugi agencii {to prodavaat aviobileti cenite se dvi`at i do 500-600 evra za let do Madrid ili Berlin, na primer. S$ zavisi od toa so kakva konekcija vi e letot. Ne daj Bo`e da sakate da letate do Lisabon ili Porto. ]e menuvate tri avioni za da stignete do tamu. Otkako Evropskata unija gi simna vizite za Makedonija, na gra|anite im se otvori cela Evropa za {etawe. Onie {to imaat pove}e pari, a pomalku avanturisti~ki duh (i ne razmisluvaat za vo-zovi, avtobusi ili avtostop), mo`at da sednat vo avion i da odletaat kade {to im saka du{ata. Da vidime prvo koja destinacija mo`e da ja fati Makedonecot direktno od Skopje. Vo momentov direktni letovi od skopskiot aerodrom ima do Amsterdam, Belgrad, Ber-lin, Budimpe{ta, Brisel, Di-zeldorf, Hamburg, Istanbul, Qubqana, Praga, Podgorica, Rim, Sofija, Zagreb, Viena i Cirih. Spored oficijal-nata veb-stranica na sko-pskiot aerodrom, letovite gi opslu`uvaat 11 aviokom-panii, a najevtinite letovi ~inat od 120-150 evra do najbliskite gradovi, kako

OTKAKO PADNA VIZNIOT RE@IM

IGOR PETROVSKIigor@kapital.com.mk

���� Za Barselona, letovite od Sofija so Viz Er, ~inat sli~no kako i onie za Valensija, a dostapni vi se aviobileti i za Milano, Rim, Venecija, Pariz, Frankfurt i u{te nekolku “poneatraktivni” evropski gradovi kako Dortmund ili Ajnd-hoven. Za Pariz, da re~eme, najdovme varijanta {to ~ini samo 115 evra, povraten bilet, sose aerodromski taksi.

KAKO NAJEVTINODA LETATE NIZ EVROPA

Rebalansot na buxetot nema da vlijae na dinamikata na izgradba na predvidenite 35 stanbeni objekti so vkupno 1.753 soci-

jalni stanovi, koi treba da bidat zavr{eni do krajot na 2012 godina, tvrdi portparolot na Ministerstvoto za transport i vrski Dra-gan Simonovski.Spored nego, parite za izgradba na ovie stanovi se obezbedeni od Bankata za razvoj pri Sovetot na Evropa. Toj gi povika licata koi konkuriraa za 208 socijalni stanovi vo Ohrid, Ki~evo, Kavadarci, Ko~ani i Kriva Palanka i za 41 stan nameneti za mladi bra~ni parovi i samohrani roditeli vo naselbata Aerodrom da prisustvuvaat na

pretstojnata javna preliminarna raspredel-ba. Taa }e se odr`i vo narednite tri dena so pomo{ na posebna elektronska aplikacija bez vlijanie na ~ove~ki faktor. Javnata raspredelba na stanovite vo Ohrid i vo Ki~evo }e se odr`i deneska, a utre preliminarno }e se raspredeluvaat stanovite vo Kriva Palanka i vo Ko~ani. Vo sabota e zaka`ana preliminarna raspredelba na socijalnite stanovi vo Kavadarci i na stano-vite za mladi bra~ni parovi i samohrani roditeli vo skopskata naselba Aerodrom.Na oglasot za raspredelba na 208 socijalni stanovi vo pet gradovi se pristignati 547 aplikacii. Za 32 stanovi vo Ki~evo ima

155 aplikacii, za 46 vo Kriva Palanka 113 aplikacii, za 29 stanovi vo Ko~ani 69 ap-likacii, vo Kavadarci za 30 stanovi ima 66 aplikacii, a vo Ohrid za 71 se pristignati vkupno 144 aplikacii. Za 41 stan vo Aero-dorom, pak, ima 243 aplikacii. “Evidenten e golemiot interes. Jasno e deka ne mo`e sekoj koj apliciral da dobie stan pod zakup, me|utoa tokmu poradi gole-miot broj lica koi pripa|aat na socijalno ranlivite grupi, ve}e treta godina po red za raspredelba se upotrebuva elektronski softver, koj ne dozvoluva kakva bilo ma-nipulacija vo odnos na boduvaweto”, re~e Simonovski.

PO^NUVA RASPREDELBATA NA SOCIJALNITE STANOVI

{to se Belgrad, Zagreb ili Podgorica. Za Zagreb mo`e da letate ve}e od 164 evra za povratna karta sose aerodromskite taksi, kolku {to Kroacija Erlajns na svojot sajt ja nudi ovaa destinacija, dodeka najevtinata varijanta {to ja najdovme na veb-strani-cata na JAT ervejz za let do Belgrad ~ini okolu 140 evra, povraten bilet, so site dava~ki. Za vreme na letnata sezona od skopskiot aerodrom poin-tenzivni se ~arter letovite do turisti~kite destinacii vo Turcija, [panija, Egi-pet, a godinava agenciite po~naa pove}e da ja nudat i Italija, odnosno nejziniot ju`en ostrov Sicilija. Ovie letovi se vrzani so paket-aran`manite {to se nudat preku agenciite.

PRAKU SOFIJA NAJEVTINA VARIJANTA

Dodeka ne dojdat niskotarif-nite kompanii od tipot na Izixet, Viz Er i Rajaner da letaat od skopskiot i ohridskiot aerodrom, od Makedonija }e se nudat letovi prete`no na nacio-nalni aviokompanii kako {to e Kroacija, Turki{ erlajns ili Malev, koi {to

vo princip letaat do met-ropolite od nivnite mati~ni zemji, ili pak opslu`uvaat nekoi destinacii od Evropa karakteristi~ni kako tradi-cionalni sedi{ta na na{ta dijaspora. Vo me|uvreme, dokolku na{ite gra|ani posakaat da odat na ekskurzija ili delovno do nekoj “poegzoti~en” grad od tipot na Valensija, Venecija ili Barselona, }e mora da odat prvo do Sofija, Bel-grad ili Solun. Interesen mo`e da e i aerodromot vo Pri{tina od koj {to pokraj Dizeldorf, Cirih ili Minhen, mo`e da letate i do Wujork. Od Pri{tina vo momentov operiraat vk-upno 22 aviokompanii, koi {to opslu`uvaat pove}e od 30 destinacii vo Evropa i svetot. Od ovoj aerodrom, od golemite evropski av-iokompanii letaat i skandi-navskata SAS do Koppenhagen i Briti{ Ervejz do London. Italijanskata niskotarif-na kompanija Belle Air, od Pri{tina leta za Verona, Milano, Rim, Bari, Firenca i u{te nekoi gradovi vo Italija, kako i Lie` vo Bel-gija. Do Verona na primer, mo`e da letate za cena od 100 evra nagore, vo

eden pravec. Niskotarifni kompanii {to letaat od pri{tinskiot aerodrom ima u{te desetina, a nivnite letovi i ceni mo`e da gi proverite na veb stranicata na aerodromot. Blisku do Skopje e i solun-skiot aerodrom koj {to nudi ogromen izbor na letovi do evropski destinacii, po ceni koi {to po~nuvaat od nivoto karakteristi~no za niskotarifnite kompanii, taka {to vredi da se proveri i taa opcija za letawe. Od Solun mo`e da letate i do gr~kite ostrovi vo Egejsko i osobeno onie vo Jonsko More, {to na{ite agencii gi nudat letovo so avtobuski prevoz. Mnogu agresivno so svojata ponuda trgna i srpskata kompanija Jat ervejz, koja {to ima povratni letovi od Belgrad za ceni po~nuvaj}i od 23 evra za Podgorica, 32 evra za Trst, 62 evra za Portoro`, 103 evra za Istan-bul, 119 evra za Moskva, pa do 280 evra za Dubai. Ovie aviobileti se bez presmetani aerodromski taksi koi {to mo`e da se dvi`at od 15-20 evra, pa s$ do stotina evra i pove}e. Jat ervejz na svojata veb stranica nudi i

letovi od Skopje za Pariz, po cena od 92 evra pov-raten bilet i do Kopenhagen za 104 evra, koi {to se isto taka bez presmetani aerodromski taksi. Letovite na ungarskata kompanija Viz Er (Wizz Air) od Sofija, Makedoncite po~naa da gi otkrivaat izminative godina-dve, kako edni od najevtinite {to mo`e da se najdat vo pobliskoto okru`uvawe na zemjava. Ovaa kompanija leta do 15-tina lokacii vo Evropa, me|u koi i Valensija i Barselona, na primer. Barselona izminative godini e postojano na mar{utata na apsolventskite ekskurzii {to gi organiziraat doma{nite turisti~ki agencii, pa ne mal broj Makedonci ja posetile prestolninata na Katalonija, pa ako sakate da bidete “poekskluzivni” od svoite prijateli, razmislete za Valensija. Ovoj isto taka prekrasen grad mo`e da go posetite letaj}i od Sofija za ceni {to po~nuvaat ve}e od 120-130 evra, so s$ vklu~eni aerodromski taksi.Za Barselona, letovite od Sofija so Viz Er, ~inat sli~no kako i onie za Va-lensija, a dostapni vi se aviobileti i za Milano, Rim,

Venecija, Pariz, Frankfurt i u{te nekolku “poneatrak-tivni” evropski gradovi kako Dortmund ili Ajndhoven. Za Pariz, da re~eme, najdovme varijanta vo juli, {to ~ini samo 115 evra, povraten bilet. Treba da se napomene deka cenite na biletite variraat vo odnos na toa koj period }e go izberete, i {to porano rezervirate, poevtino }e pominete. Vo nekoja varijanta ovie ceni mo`no e da bidat i dvojno povisoki, no zatoa tuka e Internet, pa povelete rezervirajte. Niskotarifnite kompanii, sepak, imaat i svoi nedostatoci, so koi na nekoj na~in se kompenzira evtinata usluga {to ja nudat, a toa e pravoto na promena na cenata na biletite {to go zadr`uvaat prakti~no do pred samoto poletuvawe, mo`e da vi go otka`at letot vo pos-leden moment bez obvrska da vi obezbedat smestuvawe i sl., i drugi nedostatoci vo sporedba so golemite, nacionalni aviokompanii. So niskata cena {to ja pla}ate za nivnite aviobileti mora da go snosite i rizikot na eventualnite neprijat-nosti {to mo`e da vi gipredizvikaat.

24.06.2010 11KOMPANII PAZARI I FINANSII

Makedonskite lo-zari godinava stravuvaat od najlo{oto mo`no scenario – groz-

jeto koe go odgleduvaat da im ostane neotkupeno. I pokraj faktot {to lanskata rekolta s$ u{te ne im e celosno is-platena, tie baraat pomo{ od dr`avata ne za sebe, tuku za vinarnicite. Tvrdat deka no-vata zakonska regulativa koja ima mnogu postrogi odredbi vo odnos na isplatata na grozjeto, no i golemite zalihi na vinarnicite i namaleniot izvoz mo`at da gi odvratat proizvoditelite od otkup na grozje, {to za niv e najpogub-nata varijanta. “Ovaa godina }e bide najte{ka i za lozarite i za vinarnic-ite. Fakt e deka vinarnicite gi zloupotrebuvaat zemjodel-cite, no godinava sostojbite so vinoto se seriozni. Da ne se sopneme u{te na prvata skala. Bankite imaat previ-soki kamati za kreditite, a vinarnicite se iscrpeni i nemaat pari. Dr`avata mora da se vklu~i vo otkupot na grozje ili da im pomogne na vinarnicite da go plasir-aat minatogodi{noto vino", veli Aleksandar Ristevski, lozar od Tikve{ijata i ~len na UO na Federacijata na farmeri. Sli~no barawe ima i najgole-miot proizvoditel na grozje vo Tikve{ijata. “N$ o~ekuva te{ka i neiz-

ZAOSTRENITE PRAVILA ZA OTKUP NA GROZJE GI PLA[AT LOZARITE

S$ u{te e neizvesno kakov tip na garancija i obezbeduvawe }e se bara od vinarnicite deka otkupenoto grozje }e bide navreme isplateno. Ministerst-voto podgotvuva poseben pravilnik, vinarnicite se vo neizvesnost, a loza-rite se vo strav deka grozjeto }e ostane neotkupeno

����

28 ZEMJODELSKI PROEKTI GI DOBIJA PRVITE PARI OD PROGRAMATA IPARD

[TIP

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE

� REVIZORSKI IZVE[TAI

� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI

� TENDERI

� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA

� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII

� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105

e-mail: gulakova@kapital.com.mk

VERICA JORDANOVAjordanova@kapital.com.mk

Finansirawe od evropskiot pret-pristapen fond za razvoj na zem-jodelstvoto IP-

ARD obezbedija 28 proekti vo vkupna vrednost od 2,1 milion evra. Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj po administrativna-ta obrabotka na dobienite barawa i izvr{enite kon-troli donese 28 re{enija za dodeluvawe na sredstva od IPARD Programata za 2007-2013. Od niv 15, so vkupna suma za kofinan-sirawe vo iznos od 774 iljadi evra, se odnesu-vaat za investirawe vo zemjodelski stopanstva za nivno prestrukturirawe i nadgradba za dostignuvawe na standardite na Evrop-skata unija. Dvanaeset od barawata so vkupna suma za kofin-ansirawe vo iznos od 1,3 milioni evra se odnesu-vaat na investirawe za prerabotka i marketing na zemjodelski proizvodi, a edno barawe vo iznos od 26.500 evra se odnesuva na diverzifikacija i razvoj na ruralni ekonomski ak-tivnosti.Agencijata za finansiska poddr{ka na zemjodelstvoto i ruralniot razvoj prviot javen povik za dostavuvawe na barawa za koristewe na sredstva od IPARD Programata 2007-2013 go objavi na 23.12.2009 go-dina, na koj bea ponudeni

GROZJETO ]E NI OSTANE NA LOZJATA

vesna godina za vinskoto grozje. Vinarnicite imaat zalihi od minatata godina koi ne mo`at da gi prodadat. Sekade vo Evropa dr`avata ja finansira prerabotkata na vino vo vinski desti-lat i so toa gi namaluva koli~inite na vino. Mnogu podobro re{enie e namesto dr`avata da dava subvencii od 40.000 denari po hektar lozov nasad, da gi prenaso~at tie pari vo kon vinarnic-

ite i da im pomognat da go prodadat vinoto za da se napravi prostor za grozjeto od ovogodine{nata rekolta. Za xabe se davaat subvencii ako nema koj da go otkupi grozjeto, veli Risto Milev, sopstvenik i direktor na GD Tikve{ od Kavadarci.Od Federacijata velat deka ako dr`avata sakala da gi za{titi lozarite trebalo da vovede zadol`itelna ban-karska garancija kako kaj

tutunskite kompanii. Vo toj segment dr`avata garantira deka ako kompaniite ne go otkupat tutunot, toa }e go napravi dr`avata i }e go skladira vo stokovite rezer-vi. Toa ne e slu~aj so vinoto i zatoa lozarite stravuvaat deka godine{nata rekolta na grozje, koja se o~ekuva da bide plodna i kvalitetna, }e ostane na lozjata. Kako }e odi otkupot i is-platata ne im e jasno nitu

na vinarnicite. Najnovite zakonski izmeni predviduvaat vinarnicite da imaat obez-bedeno sredstva za otkupot, bez precizno definirawe na odredbata. Od Ministerstvoto za zemjodelstvo neoficijalno doznavame deka se podgot-vuva nov pravilnik so koj }e se utvrduva bonitetot na vinarnicite. Se o~ekuva toj pravilnik da bide gotov za 10 dena. "Na site ni e jasna nam-

erata na zakonodavecot, da se za{titat malite proiz-voditeli vo nivnite odnosi so otkupuva~ite i proiz-voditelite, me|utoa mis-lam deka namesto toa, }e se predizvika tokmu spro-tivniot efekt. Zakonot posta-vuva takvi rigidni ramki i tolku zadira vo slobodata na obligacionoto dogov-arawe i pretpriemni{tvoto, {to veruvam golem del od otkupuva~ite i proiz-voditelite dobro }e razmis-lat pred voop{to da ot-kupuvaat ili }e planiraat vnimatelno i ograni~eno, za da ne dojdat vo sudir so odredbite na zakonot", predu-preduva \or|i Petru{ev od Tikve{. Toj tvrdi deka vakvata politika, imaj}i ja predvid dol`inata na delovniot ciklus, osobeno kaj ambala`iranoto vino, gi vra}a rabotite na nalivno vino, brz obrt i niska prof-itabilnost.Od vinarnicata Skovin isto taka potvrduvaat deka novite nametnati pravila pri ot-kupot na grozje delumno }e gi zgolelmat tro{ocite za rabotewe na vinarnicite, no deka toa nema da se odrazi i vrz nivnoto rabotewe i odnosite so kooperantite. "Nie nikoga{ ne sme imale problem so obezbeduvawe na sredstva za isplata na otkupenite koli~ini grozje i sekoga{e se gri`ime za redovno servisirawe na na{ite obvrski", veli Marija Miteva, direktor na Skovin.

sredstva za kofinansirawe vo vkupen iznos od 24,3 milioni evra vo denarska protivvrednost. Ponudenata su-ma se sostoe{e od bux-etski alokacii planirani od Evropskata unija za Republika Makedonija (za 2007 godina vo iznos od 2,1 milioni evra, 2008 godina 6,7 milioni evra i 2009 godina vo iznos od 10,2 milioni evra), vo vkupen iznos od 19 mil-ioni evra. Ostatokot od 5,3 milioni evra pretsta-vuva makedonskiot udel vo vkupnata suma za kofinan-sirawe.Od Agencijata se zadovolni

od neo~ekuvano golemiot broj na primeni barawa za iskoristuvawe na sred-stva od evropskite {tando-vi IPARD {to, spored niv, pretstavuva jasen signal koj ja poka`uva zainteresira-nosta na makedonskite zemjodelci i ekonomski subjekti od ruralniot sek-tor za iskoristuvawe na ponudenite fondovi i nivna ekonomi~na primena.Vtoriot javen povik za dostavuvawe na barawa za iskoristuvawe na sredst-vata od IPARD Programata 2007-2013 }e se objavi vo septemvri.

KOMPANII PAZARI I FINANSII12 24.06.2010

EVROPSKITE ZAKONI DOZVOLUVAAT NOVA FORMA NA TRGOVSKI DRU[TVA

MAKEDONCITE ]E MO@E DA OSNOVAAT “EVROPSKI” FIRMI

Odredbite na predlog-zakonot za Evropski dru{tva dozvoluvaat osnovawe i upravuvawe so trgovski dru{tva so evropska dimenzija, oslobodeni od pre~kite {to proizleguvaat od neednakvosta i ograni~enata teritori-jalna primena na nacionalnoto pravo za trgovski dru{tva

����

Ustavniot sud ja ukina odlukata za donesu-vawe urbanisti~ki

plan za izgradba na elitnata naselba Son~ev grad na padinite na Vodno koja treba{e da ja gradi izraelski investitor.Spored Ustavniot sud, ukinuvaweto sledi otkako e utvrdeno deka vo postap-kata na donesuvaweto na ovoj op{tinski propis ne bile prezemeni potrebnite zakonski dejstvija. Kako na primer, soglasnosta od Ministerstvoto za trans-port i vrski bila dadena

Sa{o Naumoski e nov generalen direktor na prehranbenata

industrija Vitaminka od Prilep, koj novata funkci-ja ja prezede od negoviot tatko, Simon Naumoski, koj ostanuva pretsedatel na Upravniot odbor na kompanijata. Ovaa odluka ja donese Sobranieto na akcioneri na kompanijata na predlog na Upravniot odbor.“Odlukata e donesena so cel da se podelat obvr-skite bidej}i dosega{niot generalen direktor Simon

SON^EV GRAD PADNA NA USTAVEN SUD

SA[O NAUMOSKI, NOV GENERALEN DIREKTOR NA VITAMINKA

na donesenata odluka posle donesuvaweto na odlukata, a ne na Predlog-planot ili na primer nacrtot na planot bil izraboten pred da se izdadat uslovite za planirawe na prostorot.So ovaa odluka se zapre edna od najdolgonajavuvan-ite investicii vo Make-donija so koja vo blizinata na Sopi{te na stotina iljadi kvadratni metri treba{e da nikne luksuzna naselba so pove}e od 700 ku}i i drugi objekti. Post-apkata pred Ustavniot sud ja povede kompanijata Sans

Naumoski be{e i pretse-datel na Upravniot odbor. Mojata zalo`ba }e bide Vitaminka da go prodol`i uspe{no kako i dosega patot na razvojot, so pri-mena na site sovremeni standardi vo rabotata, otvorawe novi pazari#, izjavi noviot direktor Sa{o Naumoski.Vitaminka ima pove}e od 300 vraboteni i 40% od proizvodstvoto go izvezuva na re~isi site konti-nenti. Fabrikata za keksi i ~okoladi e edna od prvite vo primenata na

METODI PENOVSKIpenovski@kapital.com.mk

Otkako Make-donija }e stane ~lenka na Evrop-skata unija, makedonskata

biznis-zaednica }e mo`e da formira i evropski dru{tva (Societas Europe-ae) kako nov vid trgovski dru{tva. Toa }e bide mo`no otkako }e se ispolnat dva pre-duslova. Prviot e make-donskoto Sobranie da go donese predlog-zakonot za formirawe na evropsko dru{tvo, koj neodamna e predlo`en od Minister-stvoto za ekonomija. A vtoriot, onoj pova`niot, e Makedonija da stane ~lenka na EU.Odlukata da se predlo`i nov i poseben zakon doa|a ottamu {to so nego }e se regulira nova pro-evropska forma, a ne nacionalna forma na trgovsko dru{tvo, kako i poradi golemoto optovar-uvawe na postoe~kiot Za-kon za trgovski dru{tva koga istiot bi se dopol-nuval so novi odredbi.Soglasno evropskite pravni akti, na evropsko-to dru{tvo vo Makedonija najprvo }e se primenuva soodvetnata uredba za statutot na evropskoto dru{tvo, a potoa i ovoj zakon.Spored zamenik-min-

isterot za ekonomija Metodij Haxi Vaskov, so noseweto na ovoj za-kon, }e bide zaokru`ena ramkata za usoglasuvawe na na{eto zakonodavstvo vo pogled na trgovskite dru{tva so zakonodavst-voto na EU.Ovoj zakon e nadopolnu-vawe na ve}e napravenite dve izmeni vo Zakonot za trgovski dru{tva vo pogled na delot na pravata na akcioner-ite i mo`nosta za prekugrani~no spojuvawe na dru{tvata.

[TO SE EVROPSKI DRU[TVA?

Odredbite od predlog-zakonot za formirawe na evropsko dru{tvo dozvoluvaat osnovawe i upravuvawe so trgov-ski dru{tva so evropska dimenzija, oslobodeni od pre~kite {to proizle-guvaat od neednakvosta i ograni~enata teri-torijalna primena na nacionalnoto pravo za trgovski dru{tva. So predlog-zakonot e dadena mo`nost za osnovawe takvo trgovsko dru{tvo so cel da im se ovozmo`i na trgovskite dru{tva od razli~ni zemji-~lenki me|u koi se tretira i Republika Makedonija vo ovoj zakon, da se spoju-vaat ili da formiraat holding-dru{tva, kako i da im se ovozmo`i na trgovskite dru{tva i na drugi pravni lica {to vr{at stopanska dejnost,

a podle`at na propisi na razli~ni zemji-~lenki, da formiraat zaedni~ki podru`nici.Evropsko dru{tvo so-glasno odredbite na ovoj zakon ima forma na trgovsko dru{tvo so akcionerski kapital, {to najmnogu odgovara, i vo smisla na finansiraweto i vo smisla na upra-vuvaweto vo pogled na potrebite na edno trgov-sko dru{tvo uspe{no da ja vr{i svojata dejnost na nivo na EU. Za da se osigura deka takvite dru{tva se so ra-zumna golemina, utvrden e najniskiot iznos na kapi-tal taka {to dru{tvata }e imaat dovolno sred-stva, a bez pritoa da im se ote`nuva na malite i sredni pretprijatija da osnovaat evrop-sko dru{tvo. Evropsko dru{tvo treba efikasno da se upravuva i vrz nego da se vr{i pravilen nadzor, zaradi {to vo zakonot se vgradeni site odredbi koi ja ureduvaat odgovornosta na vakvite dru{tva, a dopolnitelno va`at i odredbite na nacionalnite propisi, kako na primer, odred-bite na zakonot za trgov-skite dru{tva, zakonot za edno{alterski sistem i za vodewe na trgovskiot registar i registarot na drugi pravni lica i dru-gi posebni zakoni koi se primenuvaat na akcioner-skite dru{tva osnovani

Siti, odnosno firmata {to ja osnovaa i ja registriraa Izraelcite vo Makedonija.

site standardi, kako i na HASAP-standardite.

K O M E R C I J A L E N O G L A S

vo Makedonija. So predlo`eniot zakon se prezemaat i pravilata za vklu~uvawe na vrabo-tenite vo upravuvawe so evropskoto trgovsko dru{tvo {to ima za cel da im obezbedi pravo na

u~estvo vo pra{awata i odlukite {to vlijaat na postoeweto i raboteweto na nivnoto evropsko dru{tvo. Drugite pra{awa od oblasta na socijalnite i rabotnite odnosi, a os-

obeno pravoto na vrabo-tenite na informirawe i sovetuvawe taka kako {to e uredeno vo zemjite-~lenki se prepu{taat na doma{nite propisi koi va`at vo predmetnite oblasti.

24.06.2010 13KOMPANII PAZARI I FINANSII

NOVA MA[INA ZA POMODERNO I POGOLEMO PROIZVODSTVO

RADE KON^AR-TEP INVESTIRA 750.000 EVRA VO VRVNA TEHNOLOGIJA

Elektro-metalniot gigant vo zemjava, skopskata fabrika Rade Kon~ar-TEP, ja pu{ti vo upotreba najgolemata ma{ina

za proizvodstvo i zavaru-vawe na metalni i nemetalni povr{ini, vo vrednost od 750.000 evra. Stanuva zbor za visokokvalitetna ma{ina, zasega edinstvena na Bal-kanot, so koja Makedonija se vbrojuva me|u 27-te zemji vo svetot koi primenuvaat svets-ka tehologija za obrabotka na metali. Rakovodstvoto na Rade Kon~ar-TEP, fabrika koja proizveduva i servisira transformatori, elektromotori i generatori za doma{niot, no i za ev-ropskiot pazar, ja iskoristi kreditnata linija na Evrop-skata investiciska banka (EIB) preku Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj (MBPR) i so kredit od 750.000 evra ja napravi najgolemata investiciska aktivnost.

KATERINA POPOSKApoposka@kapital.com.mk

���� So kredit od 750.000 evra od Makedonskata banka za poddr{ka i razvoj fabrikata Rade Kon~ar-TEP investi-ra vo vrvna tehnologija za proizvodstvo, zavaruvawe i obrabotka na metalni i nematalni proizvodi

“So ovoj kredit od 750.000 evra od MBPR nie investi-ravme vo nekolku proekti i vo skladi{ten sistem, vo koj e vnesena cela kompjuter-izacija za sledewe na tekot na proizvodstvoto, koja vo momentot e najmoderna vo Makedonija. Potoa investi-ravme vo za{tita na `ivot-nata sredina, no najgolemata investicija ja napravivme vo dve ma{ini. Ednata e za robotsko zavaruvawe na kazani i transformatori, a e od poznatata firma Mega od Japonija i e edinstvena takva ma{ina na Balkanot. Drugata ma{ina, pak, vo vrednost od 500.000 evra od italijanskata firma Sal-vanini Italija, e visoko-produktivna, so visk kvalitet za se~ewe i obrabotka na metalni proizvodi“, objasnuva Goran Antevski, upravitel na Rade Kon~ar-TEP.Toj potencira deka vo vreme na kriza ne bilo ni malku le-sno i ednostavno da se vleze vo investiciski ciklus.“Sekoga{ nastojuvame da investirame koga e najgole-ma kriza zatoa {to site

ma{ini gi kupivme po mnogu povolna cena. Kreditot ni dojde tolku povolen {to site ma{ini gi dobivme 20-30% poevtino od nivnata realna cena vo Evropskata unija. Se nadevam deka so ovaa inves-ticija, koja ja napravivme vo te`ok ekonomski period, }e poka`eme deka i vo Make-donija mo`e da se investira vo vrvna tehnologija. Na{ata kompanija e prva koja zede kredit od MPPR, koj i ne e tolku evtin kako {to se zboruva vo mediumite”, smeta Ace Antevski, direktor na Rade Kon~ar-TEP. Direktorot Antevski se pofa-li deka vo izminatite ~etiri godini, otkako ja kupile ru-iniranata fabrika, vo koja so decenii ne se investiralo, vo pogonite vlo`ile vkupno ~etiri milioni evra. Kom-panijata osvoi pazari vo Kosovo, Crna Gora, Srbija, Albanija, Bosna i Hercegovi-na, Rusija, [vedska, Itralija i Germanija. Godi{niot obrt na Rade Kon~ar-TEP e okolu 3,3 milioni evra.Ministerot za ekonomija Fat-mir Besimi so zadovolstvo

K O M E R C I J A L E N O G L A S

istakna deka kompaniite ja prepoznale inicijativata za pomo{ od dr`avata.“Koga pravednite ekonomski politiki, kreativnata biznis-inicijativa i aktivniot ban-karski sistem }e nastapat zaedno, imaat eden imenitel, a toa se investiciite. Rade

Kon~ar poka`uva kako mo`e da se uspee i vo ovie te{ki uslovi na ekonomijata. In-vesticiite vo tehnologii }e zna~at zgolemuvawe na konkurentnosta i osvojuvawe novi pazari. Ova za nas }e zna~i pottik Vladata da ima u{te pocvrsta sorabotka so

biznis-zaednicata, a voed-no ova e pottik za na{ite biznismeni za novi idei, inicijativi, novi investicii i rabotni mesta. Na{ata ekonomija treba da bide del od pazarite vo Evropa i po{iroko”, re~e Besimi.

750 iljadi evra investira

Rade Kon~ar-TEP vo vrvna tehnologija

4 Milioni evra se inve-

stirani vo fabrikata vo poslednite ~etiri godini

ACE ANTEVSKI direktor na Rade Kon~ar-TEP "Sekoga{ nastojuvame da investirame koga e najgole-ma kriza bidej}i ma{inite gi kupivme 20-30% poevtino od nivnata realna cena vo Evropskata unija. Se nade-vam deka so ovaa inves-ticija, koja ja napravivme vo te`ok ekonomski period, }e poka`eme deka i vo Makedonija mo`e da se investira vo vrvna tehnologija".

KOMPANII PAZARI I FINANSII 24.06.201014

� BERZANSKI INFORMACII

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 23.06.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.958,33 390,18 10,14 0,90

BESK (2009) 54.562 8.037,50 341,43 23,54 0,23

GRNT (2009) 3.071.377 664,87 105,83 6,28 0,66

KMB (2009) 2.014.067 3.006,00 533,81 5,63 0,87

MPT (2009) 112.382 27.000,00 / / 0,75

REPL (2009) 25.920 37.850,00 5.625,12 6,73 0,76

SBT (2009) 389.779 2.700,00 211,39 12,77 0,61

STIL (2009) 14.622.943 195,00 0,11 1.763,43 2,72

TPLF (2009) 450.000 3.750,00 61,42 61,06 1,10

ZPKO (2009) 271.602 2.350,00 / / 0,31

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 23.06.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 37.569 27 48,52

обични акции 29.902 27 -75,74

Вкупно Официјален пазар 67.471 54 54,58

обични акции 38.922 37 7,11

Вкупно Редовен пазар 38.922 37 7,12

ВКУПНО 106.393 91 -42,45

23.06.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Раде Кончар Скопје 1.980,00 20 19.800

Реплек Скопје 37.850,00 3,42 151.400

ОКТА Скопје 1.999,62 1,32 15.997

Комерцијална банка Скопје 3.006,00 0,11 450.900

Тутунска банка Скопје 3.850,29 0,04 269.520

Караорман Скопје 400 -35,48 24.000

Макстил Скопје 195 -5,42 9.750

РЖ Услуги Скопје 230 -4,54 69.000

Гранит Скопје 664,87 -3,14 335.094

ФЗЦ 11 Октомври Куманово 755,00 -2,97 91.355

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Македонски Телеком Скопје 518,85 -0,01 1.826.350

Комерцијална банка Скопје 3006 0,11 450.900

Гранит Скопје 664,87 -3,14 335.094

Тутунска банка Скопје 3850,29 0,04 269.520

Алкалоид Скопје 3.958,33 -2,35 237.500

23.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

23.06.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

Илирика ЈИЕ 31.752.915,08 1,65% -0,37% 6,54% 4,05% 9,53% 22.06.2010

Илирика ГРП 20.416.747,30 1,27% -4,94% 0,14% -0,22% 2,32% 22.06.2010

Иново Статус Акции 18.246.004,14 -0,04% -7,39% -9,21% -10,52% -7,63% 22.06.2010

КД Брик 21.758.518,85 5,84% 4,34% 9,97% 8,19% 33,07% 22.06.2010

КД Јужен Балкан 21.456.612,93 -1,46% -3,55% -1,66% -3,32% 11,78% 22.06.2010

КБ Публикум балансиран 26.182.552,72 -0,02% -4,84% -0,87% -0,89% 1,60% 22.06.2010

23.06.2010

2.340

2.360

2.380

2.400

2.420

2.440

17/06/10 18/06/10 19/06/10 20/06/10 21/06/10 22/06/10 23/06/10

MBI 10

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

2.455

2.505

2.555

2.605

2.655

2.705

2.755

17/06/10 18/06/10 19/06/10 20/06/10 21/06/10 22/06/10 23/06/10

MBID

107,00

107,05

107,10

107,15

107,20

107,25

107,30

17/06/10 18/06/10 19/06/10 20/06/10 21/06/10 22/06/10 23/06/10

OMB

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, sreda - 23.06.2010)

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

Vladata ne treba da se gri`i deka so promenite na Za-konot za devizno rabotewe }e se odd-leat mnogu devizi od

zemjava, velat u~esnicite na pazarot na kapital. So prome-nite vo zakonot, makedonskite gra|ani }e mo`e da kupuvaat akcii na stranskite berzi, pa i glavnata pri~ina {to tie se odlagaa dosega be{e stravot deka na toj na~in golemi sumi devizi }e se tro{at nadvor. Na{ite sogovornici smetaat deka onie {to imale namera da iznesat golemi koli~ini slobodni sredstva od zemjava, ve}e go storile toa, na ovoj ili na onoj na~in. Lu|eto {to gi poznavaat fin-ansiskite pazari velat deka izmenite vo zakonot za devizno rabotewe }e bidat dobredojde-ni najmnogu za onie gra|ani koi imaat slobodni pari vo iznosi od nad destina iljadi evra, zatoa {to “igraweto na sitno” na stranskite berzi ednostavno ne e isplatlivo. No, i tuka ostanuva otvoreno pra{aweto dali nekoj od niv bi se odlu~il da investira na stranskite berzi. Glavna pri~ina za takvata nedoumica se visokite tro{oci

METODI PENOVSKI penovski@kapital.com.mk

pri trguvawe so hartii od vrednost vo stranstvo. Vakvite transakcii postojano se pros-ledeni so razni tro{oci kako {to se provizii za stranski brokerski ku}i, provizii koi ja sledat samata transakcija, provizii za upis na harti-ite od vrednost, provizii za tamo{nite depozitari na hartii od vrednost i drugi tro{oci. Poradi toa inves-ticiskite sovetnici smetaat deka i po liberalizacijata na zakonot za devizno rabo-tewe investiraweto preku na{ite investiciski fondovi na stranskite berzi s$ u{te }e bide poekonomi~no, pokorisno i poisplatlivo za gra|anite.

PROTOKOT NA KAPITAL TREBA DA E CELOSNO LIBERALIZIRAN

Kako i da e, mo`nosta za trguvawe so hartii od vred-nost nadvor od sopstvenata dr`ava treba da bide pravo na site gra|ani, kako {to vpro~em i nalaga evropskata regulativa. Zakonot za devizno rabotewe {to e na sila vo momentov e dosta rigiden, pa zaradi za{tita od od-livawe na devizni sredstva od dr`avata, NBRM ne dozvoluva odliv na kapital nadvor od Makedonija na rezidenti osven vo isklu~itelni slu~ai (kako na primer ovlasteni banki i fondovi) kade {to odlivot

NE TREBA DA IMA STRAV OD POGOLEMO ODLEVAWE DEVIZI

[TO KOGA ]E MO@E DA KUPUVAME AKCII VO STRANSTVO? MAKEDONSKA BERZA

MBI-10 SO PAD OD 1,53%

V~era{noto trgu-vawe vo ramkite na Makedonskata berza,

so ostvaren promet od okolu sto iljadi evra i so pad na dva in-deksa, odbele`a samo u{te eden anemi~en den na doma{niot pazar na kapital. Porast na vrednosta ima{e samo indeksot na javnoposeduvani dru{tva, MBID, od 1,65% vo odnos na prethodniot den, i dene{noto trguvawe }e go zapo~ne od nivo na 2728,33 indeksni poeni. Za razlika od nego ostanatite dva indeksa zagubija 1,53% i 0,11% od vrednosta, taka {to MBI-10 denes }e star-tuva od 2388,16 indeksni poena, a OMB od 107,03 indeksni poena. Vakvite dvi`ewa vo nadolna linija kaj ovie dva indeksi, sli~no kako i prethodniot den, zna~ea deka povtorno ima{e pogolem broj hartii od vrednost {to zabele`aa namaluvawe na svojata cena. Nivniot broj v~era iznesuva{e 15, a me|u niv, najgolem pad na ce-nata ima{e kaj akcijata na Karaorman od Sko-pje, od 35,48%. Vo pogled na dobitnic-

ite, v~era ima{e 8 takvi hartii od vred-nost. Od niv najgolem rast od nekade 20% be{e zabele`an kaj akcijata na Rade Kon~ar od Skopje. Bez promena vo pogled na nivnite ceni vo ram-kite na v~era{noto trgu-vawe ostanaa 5 hartii od vrednost.Vo pogled na prometot, v~era, Makedonska berza vo ramkite na realiz-iranite 91 transakcija ostvari promet od okolu 6,5 milioni denari. Vakviot promet be{e re-aliziran vo ramkite na oficijalniot i redovniot pazar so ogled na toa {to ne bea registrirani blok-transakcii. Vo pogled na prethodniot den, v~era{niot ostvaren promet kaj Makedonska berza e pomal za duri 42%. Kaj prometot povtorno e za odbele`uvawe realiz-iraniot promet vo ram-kite na redovniot pazar. V~era vo ramkite na istiot be{e realiziran promet vo iznos od okolu 2,3 milioni denari. Vakviot promet vo ram-kite na ovoj pazar e za nijansa pogolem so onoj od prethodniot den i vo odnos na ponedelnikot.

Vo uslovi na kriza, liberalizacijata na devizniot zakon mo`no e da ne odi vo prilog na ekonomijata na kratok rok, me|utoa, izleze-niot kapital vo uslovi koga uspe{no oploden bi se vratil nazad bi mo`elo da ima pove}ekratni pozitivni efekti

����

i vo ovie slu~ai e strogo kontroliran. Spored Zorica Petkova, in-vesticiski sovetnik vo bro-kerskata ku}a Auktor, za makedonskata ekonomija da bide celosno integrirana vo globalnata ekonomija, odlivot i prilivot na kapital treba da e celosno liberaliziran, a eliminirawe na deviznite ograni~uvawa se po`elni zaradi pogolema efikasnost. Petkova smeta deka vo uslovi na ekonomska kriza kakva {to e sega, liberalizacijata na devizniot zakon mo`no e da ne odi vo prilog na ekonomijata na dr`avata na kratok rok, me|utoa, izlezeniot kapital vo uslovi koga uspe{no oploden bi se vratil nazad bi mo`elo da ima pove}ekratni pozi-

tivni efekti vrz makedonskata ekonomija. “Ekonomsko pravilo e deka, kapitalot sekoga{ gi bara najdobrite mo`nosti za svoe oploduvawe, a ograni~uvawata na makedonskite gra|ani da investiraat isklu~ivo vo doma{ni sredstva nema da gi naso~i kon najdobri in-vesticii. Vo uslovi koga pos-toi zgolemena nelikvidnost na finansiskite pazari vo dr`avata, liberalizacijata bi mo`ela da ovozmo`i pogolema otvorenost na ekonomijata, zgolemeni dohodi i ekonom-ska sloboda na nejzinite gra|ani. Dodeka pak od druga strana niskata globalizira-nost go ograni~uva nivoto na konkurencija na doma{niot pazar”, smeta Petkova.

17.03.2010 15

24.06.2010 15KOMPANII PAZARI I FINANSII

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 5,00% СКИБОР 3,30% 4,83% 5,33% 6,34%

Ломбарден кредит 6,50% МКДОНИА 3,20%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 7,20% 8,00% 8,35% 11,10% 11,50%

ЕМУ евро 61,5042 Комерцијална 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,30%

САД долар 50,1747 НЛБ Тутунска 7,00% 7,80% 8,20% 11,00% 11,20%

В.Британија фунта 73,746 Извор: НБРМ

Швајцарија франк 45,1506

Канада долар 49,0738 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 43,8939 61,7 50,7 74,2 45,3Извор: НБРМ

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

Raste vrednosta na imotot {to bankite go zaplenuvaat od gra|anite i firmite koi ne

mo`at navreme da gi vra}aat zemenite krediti. Spored poslednite kvartal-ni podatoci od Kreditniot registar, saldoto na ak-tivirani hipoteki poradi nenaplateni pobaruvawa iznesuva duri 53 milioni evra. Okolu 100 milioni evra od vkupnite krediti na bankite se vodat kako nefunkcionalni i za niv mo`e da se aktiviraat hipotekite. Bankarskite izvr{iteli zaplenile ku}i, stanovi, deloven pros-tor, ma{ini, oprema, avtomobili i gi nudat na proda`ba za da mo`at da si gi naplatat spornite krediti. Bankarite nemaat dilemi deka trendot na postojan rast na nefunkcionalnite krediti i vrednosta na ak-tivirani hipoteki e u{te eden dokaz deka ekonom-skata kriza ne stivnuva, zagrozuvaj}i gi nelikvid-nosta na kompaniite i `ivotniot standard na gra|anite. “Vo uslovi na recesija i globalna ekonomska kriza o~ekuvano e likvidnosta na kompaniite i nasele-nieto da se namali, pa ottuka i da se vlo{i na-platata. Me|utoa makedon-skite banki i vo najd-labokata kriza doka`aa deka mo`at da se spravat so cikli~noto zgolemuvawe na nefunkcionalnite kred-

ALEKSANDAR JANEVjanev@kapital.com.mk

iti. Nie gi po~ituvame zakonite za spravuvawe so nefunkcionalnite krediti, no pred s$ gledame da im pomogneme na klientite dokolku e potrebno da se restruktuira dolgot koj go imaat i na toj na~in kreditot da ostane funk-cionalen, a na klientite da ne im pretstavuva tovar vrz semejniot buxet. Pred s$ za bankite e podobro kreditite da ostanat funkcionalni, namesto da se dovedat do izvr{iteli i akti-virawe na hipoteki”, objasnuvaat od Stopan-ska banka.No, vo realnosta, statisti~kite podatoci

ja poka`uvaat drugata strana na vistinata. Samo za edna godina aktivirani se hipoteki vo vrednost od duri 20 milioni evra.

OD USPE[EN BIZNISMEN DO TAKSIST

Mnogu gra|ani vo tekot na minatata i ovaa godina ostanaa bez svojot imot otkako bankite im gi aktiviraa hipotekite na kreditite. Lo{oto iskustvo so otpla}aweto na krediti za “Kapital” go raska`a 44 godi{en strumi~anec, koj poradi finansiskite problemi na kompanijata so koja rakovodel ostanal

bez svojot stan. Zemal kredit od 30.000 evra za pro{iruvawe na svojot biznis, no po udarot na krizata mi-natata godina biznisot namesto da raste po~nal da stagnira. Se pojavile brojni finansiski prob-lemi, a toj ne uspeal da gi podmiri obvrskite kon bankata.“Imav mala firma koja se zanimava{e glavno so iz-voz na ovo{je i zelen~uk, pa zemav kredit za da go pro{iram biznisot. Krizata mi gi zatvori vratite na site pazari,

rabotata sekna. Imav ogromni problemi kako da go vratam kreditot vo banka, kamatite po~naa da rastat, a dolgot samo se zgolemuva{e. Nema{e drugo re{enie osven da se aktivira zalogot za kreditot. Taka ostanav bez pokriv nad glavata. Sega vozam taksi za da zarabotam kolku da go prehranam semejstvoto i se nadevam na podobro utre”, veli na{iot sogovornik, koj po-bara da ostane anonimen.

AKTIVIRAWETO NA HIPOTEKI PRODOL@-UVA SO SILNO TEMPO

Bankarite ocenuvaat deka trendot na zgolemuvawe na nefunkcionalnite krediti, i kako posledica na toa zgolemuvaweto na vrednos-

BANKARSKIOT SEKTOR STANUVA NAJGOLEMA AGENCIJA ZA NEDVI@NOSTI

IZVR[ITELI OD HIPOTEKI ZAPLENILE 53 MILIONI EVRA

Stanovi, ku}i, deloven prostor, ma{ini, oprema i avtomobili se prodavaat na golemo otkako bankite gi zaplenile od gra|anite i firmite koi ne mo`ele da gi platat kreditite. Bankarite velat deka ova e u{te eden dokaz deka ekonom-skata kriza prodol`uva da gi zagrozuva nelikvidnosta na kompaniite i `ivotniot standard na gra|anite.

����

Ministerot za finansii Zoran Stavreski ja napu{ti raspravata

za rebalansot na buxetot vo sobraniskata Komisija za finansirawe i buxet otkako izbi verbalen duel me|u nego i pratenikot na SDSM, Marjan Nikolov. Pratenikot od sobraniskata govornica go prozva Stavreski kako eden od dr`avnite funk-cioneri koi koristele pari od buxetot na dr`avata za odr`uvawe na nivniot imot

vo stranstvo.“500.000 denari se mnogu za Vladata za sproveduvawe na lustracijata, koja & samite izjavuvavte deka e prioritet, a bea malku za odr`uvawe na va{iot imot i na imo-tite na drugite ministri vo Amerika”, obvini Nikolov, aludiraj}i na stanot na ministerot Stavreski vo Va{ington.Ministerot vo svoja odbrana demantira{e deka zel pari od buxetot za svojot stan vo

Amerika i pobara javno iz-vinuvawe od opozicijata.“Baram da se izvinite za ovie navredi ili }e ve tu`am. Ne e to~no deka sum zel pari od buxetot za stan vo Amerika. Dokolku ne se izvinite, jas pove}e nema da prisustvuvam na raspra-vata”, im pora~a Stavreski na pratenicite.Opozicijata, pak, odbi da se izvini i pobara dokument od Vladata so spisok na site ministri koi, do ukinu-

vaweto na takvata odluka od Ustavniot sud, koristele narodni pari za li~en imot vo stranstvo. Nikolov iz-javi deka }e mu se izvini na ministerot samo ako se uveri deka negovoto ime ne e me|u onie koi zemaa pari od buxetot za odr`uvawe na li~en imot.Ministerot Stavreski, sep-ak, ja napu{ti sednicata, so {to be{e prekinata i raspravata za rebalansot na buxetot.

MARJAN^O NIKOLOV GO “IZBRKA” STAVRESKI OD SOBRANIETO!

JA URNAL KU]ATA ZA DA NE MU JA ZEME BANKATAAmerikanec ja urnal sopstvenata ku}a so buldo`er otkako bankata vo koja dol`el za kredit odlu~ila da mu ja odzeme. Teri Hoskins nekoe vreme se obiduval da se dogovori so bankata okolu dolgot, duri na{ol i kupuva~ za ku}ata, no bankarite odbivale da go prifatat negoviot predlog.“Koga sfativ deka dol`am 160.000 dolari za ku}a {to vredi 350.000 dolari i nekoj uporno se obiduva da mi ja odzeme, odlu~iv sam da ja urnam”, izjavi Hoskins. Toj tvrdi deka na bankata & ponudil drug ~ovek za da ja otkupi ku}ata za 170.000 dolari, no ottamu ja odbile ponudata so cel da zarabotat pove}e.Toga{ Hoskins se zakanil deka ku}ata }e ja sramni so zemja, no bankarite ne go sfatile seriozno.

ta na aktivirani hipoteki od nena-

plateni krediti, }e prodol`i so

isto tempo do krajot na godinata, glavno poradi

o~ekuvawata, ekonomi-jata da zakrepnuva mnogu bavno. Se procenuva deka krizata }e ima prodol`en efekt vrz ekonomijata se do kra-jot na 2010 godina.Bankarite velat deka ak-tiviraweto na hipotekite kako opcija e poslednata merka koja se primenuva dokolku klientot ne mo`e navreme da go vrati kred-itot. Prethodno, bankata naj~esto se obiduva da gi naplati dostasanite ob-vrski so instrumentite za redovna naplata, aktivi-rawe na administrativna zabrana, preku kontakti so klientot so cel podmiru-vawe na dolgot ili repro-gramirawe. Kompaniite koi ne gi servisiraat re-dovno svoite obvrski kon bankata vedna{ po

docneweto od odreden vremenski period, naj~esto eden mesec, vleguvaat vo grupata posebni klienti. Pri toa se pravi analiza na nivnata sostojba. Ako se utvrdi deka biznisot ima {ansi da opstane, i kompanijata e vo mo`nost da prodol`i so redovno servisirawe na svoite obvrski, vo toj slu~aj bankite sekoga{ imaat cel da & izlezat vo presret, pa duri i da & pomognat. No, ako analizata poka`e deka kompanijata e pred propa|awe, vo toj slu~aj bankata odi na izvr{uvawe na hipotekata. Naj~esto vrednosta na im-otot so koj se obezbeduva odreden iznos na kredit e dvojno, pa duri i trojno pogolema. Na toj na~in od nevra}aweto na kreditite bankite ne gubat ni{to zatoa {to kreditite {to gi odobruvaat sekoga{ se dobro obezbedeni.

LIDERSTVO24.06.201016

DONALD TRAMP DONALD TRAMP

5

4

2

3

1

DONALD TRAMPE sinonim za uspeh. Bla-godarenie na negoviot ostar pretpriemni~ki duh, sposobnost za rizik i pregovarawe i so investitorite, so akcionerite, so vlasta i so mediumite, negovata imperija denes vbro-juva desetici atraktivni objekti, golf-tereni, elitni biznis-centri okolu svetot. Iljadnici biznismeni budno gi sledat negovite govori na najelitnite konfer-encii vo svetot, so cel da dolovat barem del od negovite taktiki za us-peh, a negovite knigi se prodavaat vo milionski tira` {irum svetot.

Celebrity Speakers Associates koe vo regionot e zastapuvano od Triple S Group. Ovie isklu~itelni individui mo`e da stanat del i od Va{ata korporativna prikazna, preku prisustvo na Va{ite korporativni nastani ili direktno involvirawe vo nad-minuvaweto na najgolemite pre~ki i unapreduvawe na uspehot na Va{ata kompanija i vraboteni.

Sovet za site rakovoditeli – zavr{i vremeto na na-murtenite, strogi menax-eri. Kompaniite s$ pove}e

uviduvaat deka menaxment-tehnikite bazirani vrz “komanda i kontrola” ne se efikasni. Vo globalnata ekonomija, su{tinskiot pristap e timskata rabota. A, konceptot na nedopirliv, generalski lider koj ne saka da gi ~ue “pot~inetite”, ne ohrabruva sorabotka i razmena na informacii – kvaliteti neophodni za uspeh na sovremenite firmi.Vrabotenite koi znaat deka ra-kovoditelite se zainteresirani za nivnoto mislewe }e bidat mo-tivirani na site organizaciski nivoa, i }e bidat posveteni na zaedni~kata cel. Kako uspe{no da go vodite timot i da ne bidete tiranin? Eve nekolku soveti.

VNIMATELNO SLUШAJTEDadete si vreme za da se otvorite kon site aspekti na va{ata organizacija. De-

novive, glavnoto moto e “lideri {to u~at”. Toa se lideri {to postavuvaat pra{awa, slu{aat i ne go zadr`uvaat svoeto znaewe samo za sebe. Strogosta i priti-sokot zamenete gi so entuzijazam i interesirawe. Imajte na um deka, sepak, slu{aweto ne e ne{to pa-sivno, tuku e aktivnost za otkrivawe na vistinskite informacii i za ostvaruvawe na misijata na site organizaciski nivoa.

PREDVODETE PREKU SLUШAWE ���� Najnoviot trend vo biznis-liderstvoto e

“liderot slu{atel” – menexer {to posta-vuva pra{awa, slu{a i bez vozdr`uvawe go nudi svoeto znaewe. Firmite ~ii vraboteni pomagaat vo kreiraweto i ispolnuvaweto na misijata na nivnata organizacija imaat po-visoka produktivnost i pogolemi profiti

BIDETE DEMOKRATKorporaciite sega zboru-vaat za nivnata delovna sre-dina kako za “klima”, kade

{to vrabotenite ~uvstvuvaat deka nivnoto mislewe se po~ituva, bez da bidat ograni~eni od nekoi birokratski propisi. Lu|eto sakaat da mo`at slobodno da ka`at {to mislat vo vrska so rabotata. Na site nivoa vo kompanijata, a ne samo za vreme na sostanocite.

SLUШAWETO E INVESTICIJA ZA DELOVEN USPEHPove}eto kompanii {to gi smetaat vrabotenite za

najva`na stavka vo aktivata na pretprijatieto, bele`at i finan-siska korist. Kompanijata “Mens vearhaus” posvetuva zna~itelno vnimanie na svoite vraboteni (preku obuka na rabotnicite, podo-bri plati), no vremeto pominato vo “slu{awe” navistina im se isplatuva. Vo poslednive pet go-dini, firmata ostvarila rast vo proda`bata i profitite od nad 30%.

NE ZABORAVAJTE NA KUPUVA^OTNiedna izjava za misijata ne e celosna dokolku ne postoi

jasno izrazena svest za kupuva~ite. Koga }e go kreirate konceptot na misijata, za mig smenete gi “o~ilata” – poglednete kako toa bi izgledalo odnadvor, od perspektiva na kupuva~ot. Dali va{ata izjava e jasna i precizna? Dali kupuva~ite

PREZEMETE KONTROLA VO DELOVNITE RAZGOVORIBez razlika {to se slu~uva vo Va{iot pri-

vaten `ivot, ne dozvoluvajte toa raspolo`enie da Ve ponese vo tekot na rabotnoto vreme. Koga pregovarate, dajte s$ od sebe, Vie bidete vo najdobro izdanie.

BARAJTE ZGOLEMUVAWENA PLATATA VO VISTINSKO VREME

Najdobar na~in da pobarate poka~uvawe e da go odberete vistinskiot moment. Vo toj slu~aj sopstvenikot }e sfati deka vodite gri`a kako se ~uvstvuva toj vo momentot. I jas sakam moite vraboteni da znaat da procenat kako se ~uvstvuvam vo momentot.

BIDETE UPORNINekoi raboti se vredni za ~ekawe i ne se slu~uvaat za edna sezona, za 2 mese-

ci ili za 1 godina bez razlika kolku naporno i da rabotite i da se trudite. Klasi~nite i fascinantni biznis-dela ne se sozdavaat preku no}. Ima mnogu primeri za upornost vo biznisot, toa e slu~aj za rabo-tite koi se gradat za da bidat trajni i toga{ treba se zeme dlabok zdiv.

IGRAJTE DRU[TVENISPORTOVINa golf-terenite ili teni-skite igrali{ta mo`at da

se sklu~at mnogu biznis-zdelki i da se najdat re{enija na

mnogu problemi, da se dobijat novi idei za rabotni potezi, pa i nova kariera. Sportot dava du{evna ramnote`a koja nikoga{ ne mo`e da se najde vo kancelarijata, se raboti za umstvena igra vo koja se vklu~eni tehniki i ve{tini, no i koncentracija i procena na situacii. Dobar na~in da gi nau~ite svoite rabotni ve{tini e da nau~ite da manevrirate. Ova duri se izedna~uva po va`nost so ve{tinata za pre-govarawe. Golfot na primer e igra za poedinec, da se bide pretpriema~ e isto taka igra na poedinec.

DAJTE SVOJ PE^AT NA RABOTITE I ISTAKNETE SE SAMIOT SEBESISite sme uvereni vo

silata na imeto i brendot. Brendot na na{ata kompanija ne go sozdavaat samo na{ite etiketirani proizvodi i uslugi, tuku i imixot na sekoj menaxer vo kompanijata, odnesuvaweto na sekoj vraboten. Vistin-skata sostojka mo`e da sozdade legenda. Da se bide eliten brend e mnogu isplatlivo. Ako celiot svoj `ivot go posvetite vo sozdavawe na ne{to vredno, ako veruvate vo ona {to go rabotite i ako toa {to go rabotite e prvoklasno, toga{ so pravo na lu|eto mo`ete da im go ka`ete svoeto mislewe za toa. Suptilnosta i skromnosta e za kalu|erkite i terapevtite, no ako se zanimavate so nekoj biznis, toga{ treba da nau~ite

glasno da zboruvate za svoite uspesi i da gi objavite na ce-liot svet - inaku nekoj drug }e go napravi toa mesto Vas, duri i ako e pomalku uspe{en od Vas. Te`inata na Va{eto ime }e bide te`ina na Va{iot uspeh, i na kraj te`ina na Va{ite prihodi.

POTPRETE SE NA SVOJATA INTUICIJADa se bide pretpriema~ ne e kolektiven ~in. Toa

e realno individualna igra. Morate da veruvate vo sebe. Mo`ete da imate odli~ni ocenki na fakultet, no ako nem-ate instinkt te{ko }e stignete do vrvot, a u{te pote{ko }e ostanete tamu. Ova e edna od temnite mesta, koja e zagatka duri i za onie koi imaat ve}e izgradeno rabotni instinkti. Postojat nekoi neobjasneti na-goni koi mo`at da ve upatat na nekoi zdelki i odredeni lu|e, ili pak da Ve odvratat od niv.

BIDETE OPTIMIST, NO SEKOGA[ BIDETE SPREMNI NA NAJLO[OTOPostojat mnogu iska~uvawa

i padovi, no ne mo`ete da gi sovladate ako ne ste podgotveni na niv. Podgotvenosta za pojava na problem za{teduva mnogu energija, i }e Ve za{titi od neo~ekuvani iznenaduvawa. Toa e kako berzata na Vol strit, kako i `ivotot vo osnova. Iska~uvawata i padovite se neizbe`ni, zatoa bidete podgotveni i nemojte da bidete iznenadeni koga }e se pojavat.

SOVETI OD DONALD TRAMP -1 DELMo`am li da izlezam na kraj so s$, {to ako rabotite po~nat da se dvi`at vo sprotivna nasoka? Dali podocna }e se pra{uvam: Zo{to go napraviv ova? [to si mislev? Jas sum vnimatelen ~ovek, no toa e razli~no od pesimistite. Se raboti za pozitivno, no realisti~no razmisluvawe.

DOBRO RAZMISLETE PREDDA JA PROMENITE KARIERATANe smeete da se kolebate i morate da zboruvate otvoreno.

Toa va`i za biznis, no ne i za politika. Mnogumina biznismeni smetaat deka mo`at da uspeat i vo politikata, no na malkumina od niv vistinski im uspealo. Im nedostiga smisla za politika. Os-ven ona {to e jasno deka ne treba da se me{a talentot za biznis so onoj za politika, tuka postoi i edna druga va`na rabota. Sekoj koj ima barem i najmala qubopitnost i ambicija, saka da se isproba i na drugo pole. Rizikuvajte, no pred toa dobro razmislete vo {to se vpu{tate i proverete dali ste zainteresiran kon taa rabota.

MENAXMENT

K O M E R C I J A L E N O G L A S

}e ja razberat misijata na va{ata organizacija?

VIZIJATA TREBA DA E NAPI[ANA NAUBEDLIV JAZIKCelite i misijata na kompani-

jata izrazete gi vo dve re~enici i potoa prezentirajte gi na {to pove}e na~ini. Vo memorandumi, re-klamni kampawi, pa duri i na nivo na delovna filozofija. Osnovnoto e lu|eto da bidat zapoznaeni so nea, i da ja sfatat.

5

6

4

2

3

7

1

8

K O M E R C I J A L E N O G L A S

JAVNA OBJAVA I.br.5/10(vrz osnova na ~len 46-b od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za

izvr{uvawe „Sl. Vesnik na RM’’ br. 8 od 17.01.2008 god.)Izvr{itelot Pavel Toma{evski od Skopje, bul: Kuzman Josifovski – Pitu br. 28-4/4, vrz osnova na baraweto za sproveduvawe na izvr{uvawe od doveritelot Dru{tvo za proizvodstvo, trgovija i uslugi MAKSIGNAL DOO Skopjeod Skopje, so EDB i sedi{te na ul. Dame Gruev br. 1, zasnovano na izvr{nata isprava MV.XVI.TS.br.2599/09 od 29.01.2010 na Osnoven sud Skopje 2 Skopje, protiv dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje EDB 4030990243175 i sedi{te na ul. Meglenska br. 11, a se odnesuva za dostavuvawe na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) na den 15.06.2010 godina go

P O V I K U V A Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, zaradi dostava na Nalog za izvr{uvawe (vrz osnova na ~l.86 st.1 od Zakonot za izvr{uvawe) I.br. 5/10 od 26.03.2010 godina VO ROK OD 3 (TRI) DENA, smetano od denot na poslednoto objavu-vawe na ova javno povikuvawe vo javnoto glasilo.SE PREDUPREDUVA Dol`nikot Dru{tvo za transport, trgovija i uslugi INTER - SAT DOOEL uvoz-izvoz Skopje, deka vakviot na~in na dostavuvawe se smeta za uredna dostava i deka nega-tivnite posledici koi mo`at da nastanat }e gi snosi samata stranka (dol`nik). Ovaa objava se smeta za PRVA, VTORA ..... [ESTA

I Z V R [ I T E L: PAVEL TOMA[EVSKI

K O M E R C I J A L E N O G L A S

K O M E R C I J A L E N O G L A S

K O M E R C I J A L E N O G L A S

BALKAN BIZNIS POLITIKA24.06.201018

EFEKTI OD KRIZATA

Gr~kata vlada so proizvoditelite na lekovi i medicinska opre-ma dogovori itno restrukturirawe na dolgot od

sedum milijardi evra bidej}i gr~kite bolnici se nao|aat vo kolaps. Gr~kata vlada veti deka vedna{ vo ke{ }e im isplati 350 milioni evra, a ostatokot }e bide restrukturiran so pomo{ na dr`avni ob-vrznici. Problemot so zadol`enosta na vladata za lekovi i ispora~an medicinski materijal postoi od 2005 godina. So ogled na toa deka ottoga{ pristignu-vale samo vetuvawa za podmiruvawe na dolgov-ite, proizvoditelite vo poslednite dve nedeli objavija moratorium za novi isporaki. Poradi toa dr`avnite bolnici bea primorani da preminat na vonreden re`im na rabota. Prvpat voenite bolnici soop{tija deka }e primaat samo te{ko bolni civili, za situacijata barem malku da se popravi. Lekarite neodamna orga-niziraa miting vo centarot na Atina baraj}i od vlada-ta da ja re{i situacijata vo bolnicite, no pove-}e e jasno deka toa }e bide dolg proces na zazdravu-vawe bidej}i vo gr~koto zdravstvo so godini se razviva suptilnata, no i najprosta korupcija “kovert na raka”. Istiot mehani-zam se primenuval i pri snabduvaweto na lekovi, so {to vo privatni xebovi zavr{ile iljadnici evra.Inflacijata od 5,4% koja e najvisoka vo Evropa, inspekciskata misija na pretstavnicite od Me|unarodniot monetaren fond (MMF), Evropskata

���� Dolgovite na gr~kata vlada za lekovi i medicinski materijal tolku se natrupaa {to proizvoditelite vo poslednite dve nedeli objavija moratorium za novi isporaki, poradi {to dr`avnite bolnici bea primorani da preminat na vonreden re`im na rabota

centralna banka i Ev-ropskata unija (EU) koi gi proveruvaat sostojbata finansiite i ekonomijata, neo~ekuvanoto namaluvawe na kreditniot rejting na zemjata, berzanskite {peku-lacii, {ireweto na glas-inite deka opasnosta od bankrot s$ u{te e zakana... Novite {trajkovi, haoti~na-ta situacija vo bolnicite kade {to operaciite se odlo`uvaat poradi nedostig na lekovi i bolni~ki ma-terijal bidej}i dr`avata go nema plateno dolgot, obelo-denuvawe na korupciskite skandali vo koi u~estvuvale rakovodni lica... Pokraj sevo ova se nametnuva i namaleniot broj na turisti.Turisti~kite agencii se pla-{at od novite {trajkovikoi doveduvaat do otka`u-vawe na aran`manite vo atinskite hoteli. Ova spored informaciite koi gi objavuvaat gr~kite me-diumi e sekojdnevieto na Grcija, kade {to vladata na gr~kiot premier Jorgos Papandreu sekoj den otvora novi i pogolemi problemi od Pandorinata kutija. Na povr{ina izleguva s$ ona {to so godini ne e re{avano i zakonski regu-lirano.

NEDOVERBA VO DEMOKRATSKITE PRINCIPI

Poslednite ispituvawa poka`uvaat deka samo 20% od Grcite veruvaat vo demokratskite principi odnosno vo demokrati-jata. Dokolku sega bi se raspi{ale izbori, ne bi glasale pove}e od 30% od ispitanicite, a sega{nata vladea~ka garnitura i opozicijata ne bi do-bile ni 25% od glaso-vite. Vakvite podatoci gi zagri`uvaat analiti~arite bidej}i jasno govorat deka narodot nema celosna poddr{ka od svojot narod.Dodeka javnosta gi gleda kako ohrabruva~ki moment,

GR^KITE BOLNICI VO KOLAPS

Ministerot za tur-izam na Crna Gora, Predrag Nenezi}

izjavi deka predsezonata e o~ekuvano poslaba i najgolem pad na gosti ima od Srbija, Bosna i Herce-govina i od Makedonija.“Predsezonata e slaba, no i ne e tolku lo{a, bidej}i vo ovoj period imame 28.000 registrirani turisti, od koi 25.000 se stranski”, izjavi Nenezi}.Spored oficijalnite poda-

toci, vo Crna Gora ima 6% pomalku turisti od istiot period minatata godina. Najmnogu turisti ima vo Budva, 15.700, {to e za 5% pomalku od prethodnata godina. Pad na turizmot vo odnos na minatata godina bele`at Bar i Ulciw, a rast zabele`ale Tivat i Kotor.”Znaevme deka ovaa sezona }e ima kriza, me|utoa i vo uslovi na kriza, Crna Gora pominuva mnogu

podobro od mnogu drugi turisti~ki zemji”, izjavi Nenezi}.

CRNA GORA O^EKUVA POMALKU SRPSKI TURISTI

Potencijalniot vlez na Romanija vo Ju`en potok ne zna~i i

avtomatsko otka`uvawe od izgradba na gasovod na teritorijata na Bugarija, izjavija od Gasprom.Presmetkite treba da razjasnat dali postoi ekonomska opravdanost za vlez na Romanija vo proek-tot Ju`en potok. General-niot direktor na Gasprome-ksport, Aleksandar Medve-

dev, izjavi deka zasega se raboti na tehni~ko-ekonom-ski presmetki.Ju`niot potok predviduva izgradba na gasovod po dnoto na Crnoto More od Rusija do bugarskoto pristani{te Varna, otkade }e se razdeli na najmalku dva kraka, preku Bal-kanskiot Poluostrov do Avstrija i od Grcija do Italija. Za realizacija na kopnenata delnica, Gasprom

ve}e potpi{a dogovori so Bugarija, Srbija, Ungarija, Grcija, Slovenija, Hrvatska i Avstrija.

ROMANIJA NE JA ISKLU^UVA BUGARIJA OD JU@EN POTOK

Stapkata na nevrabo-tenost za maj ovaa godina vo Hrvatska

iznesuva 17,2%, {to e 0,7 % pomala od prethodniot mesec. Vo maj mina-tata godina stapkata na nevrabotenost vo Hrvatska iznesuvala 14,4%.Kako {to soop{ti dr`avniot zavod za statistika, maj e vtor mesec po red koga na mese~no nivo e zabele`an pad na stapkata na

nevrabotenost.Vo mart, stapkata na nevrabotenost iznesuva-{e 18,4%, {to be{e naj-visoka stapka na nevra-botenost vo poslednite ~etiri godini.Na krajot na maj ovaa godina vo hrvatskiot zavod za vrabotuvawe bile evidentirani 296.438 nevraboteni, {to e za 2.237 ili 4% pomalku od krajot na april.

NEVRABOTENOSTA VO HRVATSKA IZNESUVA 17,2%

VESNA KOSTOVSKAv.kostovska@kapital.com.mk

���� Lekarite organiziraa miting vo centarot na Atina baraj}i od vladata da ja re{i situacijata vo bolnicite, no pove}e e jasno deka toa }e bide dolg pro-ces na zazdravuvawe

~etirinaesette dogovori za sorabotka potpi{ani so Kina, i podgotvenost na Kina da & pomogne na gr~kata padnata ekonomija, drug del od nacijata smeta deka zemjata se rasprodava na Kinezite.Kineskiot vicepremier Zang Deijang pri sred-bata so gr~kiot premier Jorgos Papandreu pora~a deka vladata vo Peking }e napravi napori kineskite kompanii da ispitaat i da gi iskoristat site mo`nosti za investirawe vo Grcija.Deijang veruva deka Atina e sposobna da gi pre-

brodi sega{nite ekonom-ski te{kotii i deka }e se izlve~e od krizata.Dogovorite potpi{ani so kineskiot transporten gigant Kosko, podrazbira izgradba i pro{iruvawe na pristani{teto vo Pireja i Solun i unapredu-

vawe na infrastruktur-nite objekti, so {to }e se zgolemi efikasnosta na gr~kite pristani{ta.Nacionalnata teleko-munikaciska kompanija OTE potpi{a dogovor za partnerstvo so kineskata kompanija Hauvej, dodeka

vo oblasta na prehranbe-nata industrija se para-firani ~etiri dogovori za izvoz na maslinovo maslo vo Kina. Stanuva zbor za dogovori vredni milijarda evra, {to za Grcija vo ovie te{ki vremiwa vleva nade` i ohrabruvawe.

17.03.2010 19

24.06.2010 19SVET BIZNIS POLITIKA

155 milijardi funti

iznesuva buxetskiot deficit

na Britanija

Britanskiot minister za finansii, Xorx Ozborn go pretstavi pred Parlamentot, predlog-rebalansot

na buxetot, koj sodr`i na-jostri merki od Vtorata svetska vojna. Celta e da se namali rekordniot deficit od 155 milijardi funti.Planot vklu~uva porast na DDV od 17,5% na 20%, so {to britanskata dr`avna blagajna treba da zajakne so dopolnitelni 11 milijardi funti. Ministerot za finansii najavi i danok za kapitalna dobivka od 28%, za dano~nite obvrznici od najvisokata dano~na klasa.Rebalansot e propraten so drasti~ni kratewa vo javniot sektor, koi najmnogu }e gi po~uvstvuvaat vrabotenite vo javnite slu`bi i korisnicite na dr`avna pomo{, bidej}i tokmu na niv se odnesuva glavnata za{teda. Platite vo javniot sektor se zamrznuvaat, kako i detskiot dodatok vo idnite tri godini.Se voveduva i danok za banki, koj }e stapi na sila, od janu-ari 2011 godina.Se ispituva i na~inot kako da se za{tedi i vo zdravst-veniot sektor. Doplatata za domuvawe }e se reformira i }e se ograni~i na iznos od 400 funti nedelno.Ministerot za finansii veti deka vladata nema da gi poka~uva danocite za alkohol, tutun i gorivo. Isto taka, okolu 900.000 lu|e, zaradi mali primawa ne bi trebalo da gi pla}aat danocite.Vladata najavi deka krate-weto na tro{ocite }e ima vlijanie vo site delovi od op{testvoto, a duri i godi{niot nadomestok na kralicata }e bide zamrznat

KAKO VELIKA BRITANIJA SE SPRAVUVA SO KRIZATA

VASE CELESKAceleska@kapital.com.mk

���� Vo namerata da go namali rekordniot deficit od 155 milijardi funti, britanskiot minister za finansii, Xorx Osborno planira zgolemuvawe na DDV od 17,5% na 20%, voveduva danok na kapitalna dobivka od 28% za obvrznicite so najviso-ka dano~na stapka, a voveduva i danok za banki.

NAJOSTRI MERKI OD VTORATA SVETSKA VOJNA

Ruskiot pretsedatel, Dimitrij Medvedev pred da zamine vo tridnevna poseta na SAD, oceni

deka Rusija treba da go primeni iskustvoto na Silikonskata dolina, so cel da se modernizira.Za Medvedev, inovaciite se na vrvot na listata prioriteti za Rusija, pa zatoa vo Skolkov, pokraj Moskva, ja zapo~na gradbata na “inovaciskiot grad”, {to pretstavuva ruski odgo-vor na Silikonskata dolina vo SAD. Pretsedatelot Medvedev, vo tekot na svojata poseta vo SAD }e ja poseti

Silikonskata dolina, kako i kancelariite na kompani-ite Tviter, Cisko, Epl i Jandeks, a isto taka toj treba da se sostane i so upravata na univerzitetot Stenford. Rusko- amerikanskite vrski se vo faza na zatopluvawe. Denes, toj treba da se sretne so amerikanskiot kolega, Barak Obama, a na dneven red na sredbata treba da bide ratifikacijata na dogovorot START.

MEDVEDEV: NA RUSIJA I E POTREBNA SILIKONSKA DOLINA

Britanskata kompanija, Briti{ petroleum (BP) mo`no e da

odgovara poradi novite obvinuvawa deka ne rea-girala na barawata za spre~uvawe mo`ni nesre-}i na platformata vo Me-ksikanskiot Zaliv, objavi Dejli telegraf.Ovojpat tvrdewata se na rabotnik od platformata. Vo izjava za Bi-Bi-Si, Tajran Benton koj ja

pre`iveal eksplozijata veli deka nekolku ne-deli pred eksplozijata ja informiral BP deka ima istekuvawe na nafta.Benton dodade deka bil vklu~en rezerven del vo postrojka za zapirawe na istekuvaweto, no ne mo`el da se seti dali defektniot del bil povtorno vklu~en pred eksplozijata.BP objavi deka dosega potro{ila re~isi dve

milijardi dolari za ras~istuvawe na naftata koja istekuva i za kompen-zacii na {tetite. Vo eksplozijata zaginaa 11 lu|e. Spored oficijalni procenki, vo Meksikan-skiot Zaliv dnevno se izlevaat po okolu 60.000 bareli nafta, a spored nov dokument na BP, toa koli~estvo e 100.000 bareli dnevno.

BP NE REAGIRALA SOODVETNO ZA SIGURNOSTA NA PLATFORMATA

Tehnolo{kiot gigant Epl, ob-javi deka do v~era prodal tri milioni primeroci od

svojot tablet kompjuter Ajpad, posle samo 80 dena od negovoto voveduvawe na pazarot.“Lu|eto go sakaat Ajpad i toj stanuva del od nivniot sekojdneven `ivot”, istakna vo soop{tenieto Stiv Xobs, izvr{niot direktor na Epl.Od kompanijata isto taka informiraat deka programer-ite dosega kreirale pove}e od

11.000 novi aplikacii za uredot. Za potsetu-vawe, Ajpad na pazarot vo SAD be{e lansiran vo april, dodeka vo maj zapo~naa prvite isporaki vo drugite zemji, poto~no vo de-vet zemji, vklu~uvaj}i gi Velika Britanija, Japonija i Germani-ja. Vo juli, Ajpad }e se prodava vo u{te devet novi zemji.

AJPAD DOSEGA PRODADEN VO TRI MILIONI PRIMEROCI

Gasprom }e napravi s$ za evropskite potro{uva~i da ne

bidat o{teteni dokolku Belorusija po~ne da ko-risti ruski gas namenet za izvoz,- izjavi deneska pretsedatelot na UO na ruskiot holding, Aleksan-dar Medvedev.“Podgotvivme plan za slu~aj beloruskata strana da odlu~i da gi kr{i svoite tranzitni obvrski

i da se zdobie so gas koj e namenet za evropskite potro{uva~i. ]e napravime s$ {to e do nas, mo`no i nemo`no, evropskite potro{uva~i da ne bidat o{teteni”, izjavi Medvedev.Toj najavi, ruskata strana da aktivira nabquduva~i.Prethodno be{e soop{teno od Gasprom deka vo ruskiot holding pristignalo pismo od vicepremierot na Belo-rusija vo koe se najavuva

deka “vo slu~aj na namale-na isporaka, Belorusija }e po~ne da prezema odredeni koli~ini od energensot od izvozniot gasovod za da gi zadovoli potrebite na svojata ekonomija”.Rusija od pred dva dena po~na da gi namaluva ispo-rakite za Belorusija za okolu 30% poradi dolgovi na Belorusija za uvezeniot gas koi se okolu 190 mil-ioni dolari.

GASPROM NEMA DA DOZVOLI EVROPA DA OSTANE BEZ GAS

na 7,9 milioni funti vo narednata godina.Ozborn istakna deka takvite merki se “neizbe`ni” vo bor-bata protiv rekordniot defi-cit, pri {to se soglasi deka tie se "ostri, no pravedni". Toj e najmladiot minister za finansii, vo poslednite 100 godini i pove}e, koj veti deka }e go eliminira deficitot vo

rok od pet godini.

DANOK ZA BANKI VOVEDUVAAT I FRANCIJA I GERMANIJA

Velika Britanija, Francija i Germanija, postignaa dogovor za voveduvawe na danok za banki, so cel da gi nateraat na finansiskite institucii, da pomognat vo globalnoto ekonomsko oporavuvawe.Britanija ve}e go objavi voveduvaweto na danokot, vo ramki na keriraweto na vonredniot buxet. Germanija na krajot od mart ja pretstavi ramkata za voveduvawe na nacionalniot danok za banki, a vo tekot na letoto, vladata }e go sostavi predlog-zakonot,

dodeka Francija, detalite za bankarskot danok }e gi pretstavi vo ramkite na naredniot buxet.Liderite na ovie zemji }e razgovaraat za ovie predlozi so me|unarodnite partneri, na samitot na G20 vo Toronto, Kanada, idnata nedela.

PLA]A ZA MINATOTO, PLANIRA ZA IDNINATA

Koga go pretstavuva{e noviot buxet pred parlamentot, ministerot za finansii, Ozborn naglasi deka “pla-}a za minatoto i ja planira idninata”.Ministerot najavi deka fiska-lnoto “zategnuvawe” do krajot na petgodi{niot mandat na

vladata, }e prodol`i, so novi kratewa na tro{ocite i zgolemuvawe na danocite.Ovie potezi se dizajnirani so cel da se eliminira takanare~eniot strukturen deficit, odnosno dupkata vo javnite finansii, koja nema da bide izbri{ana so kred-itirawe na rastot, do karajot na fiskalnata godina koja zavr{uva na krajot od mart 2015, edna godina porano od o~ekuvanoto.Ovie merki, koi gi pretstavu-vaat najdlabokite kratewa na tro{ocite od onie od vremeto na Margaret Ta~er, pred tri dekadi, }e go zgolemat BDP za 8% do 2015-2016 godina.

Novata Kancelarija za bux-etska odgovornost soop{ti deka zgolemenite namalu-vawa na tro{ocite }e go zaprat maliot rast od 0,4% od poslednite dve godini i deka ekonomskiot rast }e se poka~i vo narednite tri.Nivnite posledni predvidu-vawa se deka ekonomijata }e porasne za 1,2% vo 2010 godina, 2,3% vo 2011 i 2,7% vo 2014 i 2015, bea kritiku-vani kako preoptimisti~ni od strana na mnogu ekonomisti, {to pretstavuva rizik za Xorx Ozborn, zabrzano da ja ostvari svojata cel, odnosno da go eliminira strukturniot deficit do 2014-2015 go-dina.

FEQTON24.06.201020

Za pove}eto od nas, pazarot na akcii e vistinska zagat-ka. So ogled na izobilstvo-to na izbor – samo vo SAD kotiraat pove}e od 7.000

razli~ni akcii – kako e voop{to mo`no da se zarabotat pari so vlo`uvawe vo akcii? Koi akcii da se kupat? Kogo bi trebalo da slu{ate? Koja strategija da se sledi? Mnogumina od nas se se}avaat na krahot na akciite na internetskite kompanii od

pred desetina godini, a potoa dojde i katastrofata na finansiskiot pazar vo SAD {to predizvika svetska recesija. Mnogumina se izgorea na pazarite na kapital. Mo`ebi toa bilo zaradi prijatel-skite soveti okolu akciite so koi ne mo`e da proma{ite, preporaki

na brokerite ili zaradi ste~aite na tehnolo{kite kompanii. Lekci-jata {to mnogumina ja nau~ija e deka {emite za brzo bogatewe pre~esto se pretvoraat vo {emi za brzo osiroma{uvawe. Ako ste se izgorele kako vlo`uva~ - dali zaradi brokeri, padot na NASDAQ, investiciskite fondovi, dnevnoto

trguvawe, sistemot za procenka na vistinskiot moment za kupuvawe ili prodavawe na akcii – toga{ navistina treba da ja prou~ite in-vesticiskata filozifija i pristap na Voren Bafet. Prou~uvaj}i go Voren Bafet }e go otkrieme doka`aniot “me-tod na postepeno bogatewe” za vlo`uvawe vo pazarot na akcii. Bafet gi pretvori kamewata vo palata preku dobra investiciska praktika. I vie mo`e da stanete dobar vlo`uva~ i dolgoro~no da zarabotite pari, no samo ako gi sledite negovite osnovni koncepti i ja usvoite negovata disciplina,

trpelivost i temperament. Voren Bafet ne nasledil nitu eden cent od svoite roditeli. Denes, isklu~ivo preku svoite vlo`uvawa, toj samiot “te`i” pove}e od 40 milijardi dolari. No, od Harvard do Londonskata {kola za ekonomija, za Bafet retko se diskutira vo u~ilnicite na najdo-brite biznis u~ili{ta vo svetot. So drugi zborovi, akademskite krugovi prete`no go ignoriraat najgolemiot investitor na site vremiwa. Se nadevame deka vie nema da go ignorirate primerot na Bafet. Se nadevame deka }e razmislite za toa i vie da ja sledite negovata investiciska politika, osobeno ako prethodnite vlo`uva~ki iskustva vi bile lo{i. Kako {to vo ko{arkata za dobar igra~ e presudno da gi vladee osnovite, taka i vladeeweto so Bafetovite investiciski osnovi e presudno za da bidete dobar vlo`uva~. Tie osnovi opfa}aat:

NE VI TREBA NAUKA ZANE VI TREBA NAUKA ZADA INVESTIRATE SO USPEHDA INVESTIRATE SO USPEH

DALI BANKROT

vladee osnso Bafetoe presudnvlo`uva~

vladee osnvn.

vladee osnon

Duri i sega se ~ini nezamislivo deka katastrofalnoto izl-evawe na naftata vo Meksikanskiot Zaliv

bi mo`elo da go sru{i mo}niot Briti{ Petroleum. No, investi-ciskite bankari se plateni da go zamisluvaat nezamislivoto – pa tokmu toa i go pravat. Niz Vol Strit denovive proveu-juva zamislata deka BP bi mo`el denovive da podnese barawe za bankrot, osobeno vo kontekst na zdru`uvaweto {to treba da mu ovozmo`i da gi podmiri obvr-skite vrzani za izlivot na nafta. Bankarite i advokatite ve}e gi odmeruvaat mo`nite zdelki. So ogled na drasti~niot pad na akciite na BP (kompanijata zagubi pove}e od tretina od vre-dnosta od eksplozijata Dipvoter

Horajzn vo Zalivot), nekoi ban-kari i analiti~ari smetaat deka BP s$ pove}e po~nuva da li~i na meta za prezemawe. Pra{aweto e koj bi go kupil BP, imaj}i gi predvid golemite potencijalni obvrski {to }e treba da gi pod-miri? Se {u{ka deka [el (Shell) i Ekson Mobil (Exxon Mobil) se spremni da vletaat kako mo`ni kupuva~i. I deka nemilosrdnite advokatski timovi ve}e po~nale da smisluvaat scenarija spored koi BP bi podnel barawe za ste~aj i taka gi bi podelil tro{ocite za ~istewe na nafte-nata damka, kako i potencijal-nite milijardi dolari za sudski postapki, vo odvoeni korpora-tivni edinici. Izvr{niot direktor na BP, Toni Hejvord, insistira na toa deka

KAKO TOA GO PRAVI BAFET?

IGOR PETROVSKIigor@kapital.com.mk

EDNOSTAVNOST

TRPENIE

VISTINSKI TEPMERAMENT

NEZAVISNO RAZMISLUVAWE

IGNORIRAWE NA MAKRO NA-STANITE [TO GO ODVLEKUVAAT VNIMANIETO

NERAZUMNA STRATEGIJA NA NE-DIVERZIFIKACIJA

NEAKTIVNOST, A NE HIPERAKTIVNOST

KUPUVAWE AKCII [TO PO-TOA NE GI ISPU[TATEOD RACE

FOKUSIRAWE NA DELOVNITE REZULTATI I VREDNOSTA, A NE NA CENATA NA AKCIITE

AGRESIVEN OPORTUNIZAM, ZGRAP^UVAWE NA MO-@NOSTITE [TO VI GI NUDI LUDOSTA NA PAZARITE

NA KAPITALSledej}i gi ovie osnovni pravila, }e stanete podobar vlo`uva~. Na~elata na dobroto vlo`uvawe nosat dobri rezultati.

EDNOSTAVNOSTPRED SÉ

Mno g u l u | e v e r u v aa t d e k a vlo`uvaweto vo akcii e slo`eno, misteriozno i rizi~no, a zatoa e najdobro da im se prepu{ti na profesionalci. Spored ovoj voobi~aen na~in na razmisluvawe,

���� Najdi izvonredna kompanija so izvonreden me-naxment, veli Bafet, i kupi akcii po razumna cena – a potoa ne gi ispu{taj od race.

12345678910

PRIKAZNI OD WALL STRE

���� Ako ne razbi-rate kako funk-cionira nekoja kompanija, nemojte ni da kupuvate nejzini akcii

Ne bi sakale �da ste vo ne-govata ko`a denovive: glavniot izvr{en direktorna BP, Toni Hejvord

22

24.06.2010 21FEQTON

TOT E NAJDOBRATA OPCIJA ZA BP? negovata kompanija }e pre`ivee. BP e ma{ina za pravewe pari: mina-tata godina kompanijata zarabotila 17 milijardi dolari. “Na~inot na generirawr gotovinski tek poslednive kvartali ni ovozmo`i bilans {to ni dopu{ta da prezememe celosna odgovornost za odgovor na situacijata vo Meksikan-skiot Zaliv”, im soop{ti neodamna Hejvord na vrabotenite. A ovde e i matematikata: spored procenkata na Kredit Suis (Credit Suisse), tro{okot za ~istewe na damkata bi mo`el da se iska~i na 23 milijardi dolari.

Zgora na toa, BP na-jverojatno go ~ekaat u{te 14 milijardi dolari za ot{teta na ribarite, kako i na turisti~kite organizacii vo Zalivot. Zna~i, dodeka konzr-vativnite procenki ja zaokru`uvaat sumata na 15 milijardi dolari, pesimisti~kata varijanta od re~isi 40 milijardi dolari isto taka ne e nevozmo`na. Kone~no, mnogu malku raboti vo vrska so izlevaweto na naftata zavr{ija onaka kako {to se o~ekuva{e. Briti{ Petroleum poseduva okolu 12 mili-jardi dolari vo ke{ i kratkoro~ni investicii,

no ve}e se povede raspra-va okolu toa dali treba da ja skrati dividendata zaradi stravot da ne os-tane bez pari. Sekako, firmata bi mo`ela da prodade del od imotot ili da pobara zaem, {to vo momenta-lnata ekonomska situacija ne e lesno. Me|utoa, nitu edna od ovie matema-tiki ne ja zema predvid najgolemata mo`na zakana: sudskata presuda {to BP }e ja proglasi za vinovna. Zaradi takvata presuda, tro{okot od naftenata damka bi mo`el da se ka~i na nekolku stotini milijardi dolari. Ako toa se slu~i, crno mu se pi{uva na BP.

Spored Zakonot za naf-teno zagaduvawe od 1990 godina, pravnata odgov-ornost na BP za ekonom-skoto uni{tuvawe (pokraj tro{ocite za ~istewe) mo`e da iznesuva najm-nogu 75 milijardi dolari, {to e iznos za koj {to Hejvord ve}e ka`a deka mo`e lesno da se isplati. No, ako BP gi povredil sigurnosnite pravila, toj maksimalen iznos stanuva neva`en.Mnogumina i nadvor od BP smetaat deka samata rasprava za mo`en bank-rot e besmislena. No, ako pogledneme nekolku godini nanapred, toa bi mo`ela da bide najdobrata, poslednata

nade` za BP. “Duri i so ste~aj, brendot BP na sebe ima trajna damka”, smeta eden od ~lenovite na institutot Menhetn, grupacija za istra`uvawe na poli-tikite od Wujork i avtor na knigata “Gladni za energija: mitot za zel-enata energija i vistin-skite goriva na idninata”. Toj smeta deka BP sega e dobar i deka nema taka brzo da proglasi bankrot. “Namesto toa, BP nekolku decenii popoleka }e um-ira, }e zaglibi vo tu`bi, so nepovratno o{teten ugled i oslabena fina-nsiska sostojba”. A, ako im veruvate na bankarite, toa e optimisti~en ishod.

prose~niot ~ovek ne mo`e da bide uspe{en vlo`uva~ zatoa {to za uspeh na pazarot na akcii potreben e magisterium po ekonomija, vladeewe na slo`eni matemati~ki formu-li, pristap do sofisticirani kompjuterski programi za procenka na najdobriot mo-

���� Bafet vlo`uva samo vo razbirlivi, finansiski sigurni kompanii so dolgogodi{na tradicija, koi {to imaat ednostavno objasnuvawe za svo-jot uspeh, a nikoga{ ne vlo`uvavo ne{to komplikuvano, {to ni sa-miot ne go razbira.

���� Po~ituvani ~itateli, Kapital od denes po~nuva so serijal nasloven “Kako toa go pravi Bafet?”, od is-toimenata kniga na Xejms Par-do. Serijalot }e gi izlo`i 24-te osnovni pravila {to gi sledel i s$ u{te gi sledi Bafet, eden od najgolemite investitori na dene{ninata, pri donesu-vaweto na svoite odluki za vlo`uvawe.

Doznajte i vie zo{to iljad-nici nezavisni investitori vnimatelno go sledat sekoj poteg na “Pro-rokot od Oma-ha”, kako {to go narekuvaat Bafet zaradi svoite uspe{ni predviduvawa za toa kako }e se razvivaat kompaniite kade {to toj re{il da vleze so svoj kapital.

ment na pazarot, kako i stra{no mnogu vreme za postojano da se nadgleduva pazarot, tabeli, volumeni, ekonomski dvi`ewa itn. Voren Bafet poka`a deka seto toa e zabluda. Toj osmisli ednostaven i uspe{en na~in za vlo`uvawe vo pazarot na akcii. Sekoja li~nost so prose~na inteligencija e i toa kako sposobna da bide uspe{en vlo`uva~ vo potce-neti akcii bez pomo{ od pro-fesionalci, zatoa {to e le-sno da gi razberete osnovite na dobroto vlo`uvawe. Bafet vlo`uva samo vo raz-birlivi, finansiski sigurni kompanii so dolgogodi{na tradicija, koi {to imaat ednostavno objasnuvawe za svojot uspeh, a nikoga{ ne vlo`uva vo ne{to kompli-kuvano, {to ni samiot ne go razbira. Su{tinata i ubavi-nata na Bafetovata filo-zofija na vlo`uvawe le`i vo nejzinata ednostavnost. Taa ne bara komplicira-na matematika, finansisko znaewe ili poznavawe na dvi`ewata na ekonomijata i

pazarite na akcii vo idnina. Taa se zasnova na zdravora-zumskite na~ela i trpenieto {to sekoj vlo`uva~ mo`e da go razbere i prifati. Vsu{nost, Bafet veruva deka vlo`uva~ite ne si pomagaat sebesi koga se potpiraat na matemati~ki formuli, kratkoro~ni prognozi ili dvi`ewa na pazarot, ili pak tabeli {to se temelat na cena i koli~ina. Bafet smeta deka kompleksnos-ta mo`e samo da ti na{teti. Nemojte da se doveduvate do ludilo obiduvaj}i se da gi de{ifrirate najnovite teorii za vlo`uvawe, kako {to se vrednuvawata na opciite ili beta koeficientite. Vo pove}eto slu~ai duri e i podobro da ne znaete ni{to za tie najmoderni sistemi. Va`na lekcija {to Bafet ja nau~il od svojot mentor Ben Gream, e deka ne e potrebno da se pravat “izvonredni raboti za da se postignat izvonredni rezultati”.

Poednostavete gi �ne{tata. Eve {to vi e celta: kupete akcii vo

EET

izvonredna kompanija {to ja vodat ~esni i sposobni lu|e. Za svoj udel vo taa kompanija platete pomalku otkolku {to navistina vredi vo smisla na nejziniot iden potencijal za zarabotka. Toga{ ne gi ispu{tajte tie akcii i ~ekajte pazarot da ja potvrdi va{ata procenka.

Ova e centralnoto na~elo na Bafetovata investiciska filo-zofija. Toa objasnuva kako toj go pretvori vlo`uvaweto vo akcii na Va{ington Post vredno 10,6 milioni dolari vo udel {to momentalno vredi pove}e od edna mili-jarda dolari. Ili kako nego-voto vlo`uvawe vo akcii na Koka-Kola od edna milijarda dolari, denes vredi pove}e od osum milijardi dolari. A, da go spomeneme samo primerot na osiguritelnata kompanija Gajko, kade {to Bafet kupi akcii {to svo-evrmeno vredele 45 milioni dolari, a denes imaat cena pove}e od edna milijarda. Bafet ja pretvori Berk{ir Hetavej (Berkshire Hathaway)

vo kompanija vredna pove-}e od 100 milijardi dolari koristej}i go ova ednostavno na~elo kako misla vodilka. Koga toj vlo`uva vo pazar na akcii, svoite pari gi stava vo lesno razbirlivi, finansiski zdravi kompanii, so silni i trajni izgledi, i so sposoben i ~esen menax-ment. Toj kupuva mnogu akcii koga pazarot gi prodava so popust. Toa vo najkratki crti go objasnuva negoviot uspeh. Zaboravete na sofisticiran-ite kompjuterski programi za izbor na akcii, koi {to se fokusiraat na istorijata na cenite, nepostojanosta ili na-sokite na pazarot. Osven toa, otfrlete gi ravenkite polni so logoritmi i gr~ki bukvi. I Bafet koristi kompjuter, no glavno zatoa {to saka da igra brix, a ne da go sledi dvi`eweto na cenite na akciite. Va{ata investi-ciska cel bi trebalo da bide ednakva kako i taa na Bafet: dobro otvorete gi o~ite za akcii so razumni ceni vo razbirlivi kompanii ~ija zarabotka mnogu verojatno }e raste vo godinite {to

���� Koga vlo`uvate, poednostavete gi rabotite. Napravete go ona {to e le-sno i o~igledno, sovetuva Bafet. Nem-ojte da barate komplicirani odgovori na komplicirani pra{awa

pretstojat. I toa e toa! Eve tri na~ela {to le`at vo osnovata na site va{i investiciski odluki:

Sekoga{ poednostavuva- �jte gi ne{tata. Nemojte vlo`uvaweto da stane nepotrebno te{ko. Dr`ete se do toa {to go znaete i kupuvajte solidni kompanii {to imaat silen i ~esen menaxment. Nosete sopstveni inves- �ticiski odluki. Bidete svoj sopstven investi-ciski sovetnik. ^uvajte se od brokeri i drugi trgovci {to agresivno forsiraat odredeni akcii ili, pak, investi-ciski fondovi za da si gi zgolemat proviziite. O~igledno e deka na tie lu|e ne im e gri`a za va{ite interesi. Prou~ete go ~ovekot od �kogo {to Bafet u~el. ^ovekot {to imal najgolemo vlijanie vrz Bafet, osven negoviot tatko Hauard, bil Benxamin Gream, tatkoto na vlo`uvaweto vo pot-ceneti akcii, koi {to pred nekolku decenii go nau~il Bafet deka uspehot vo vlo`uvaweto ne mora nu`no da proi-zleze od slo`enosta. Dobra ideja e da se pro~ita {to ima ka`ano toj.

���� Se {u{ka deka [el (Shell) i EksonMobil (Exxon Mobil) se spremni da vle-taat kako mo`ni kupuva~i na Briti{ Petroleum.

(ПRODOL@UVA...)

SPORTLIFE24.06.201022

NA MAKEDONSKIOT FUDBAL MU TREBA VUVUZELATA

SR\AN IVANOVI]ivanovic@kapital.com.mk

Ku~iwata laat, a karvanot si vrvi. Narod-nata pogovorka e lesno pri-menliva na

pogolemiot del od nerazjasnetite misterii na ~ovekovoto sekojdnevie ili podobro re~eno doka`anite gluposti, koi kako da se prika~eni na “perpetum mobile” i postojano im se povtoruvaat na lu|eto. Postoi beskone~en popis na nepotrebni i iritantni naviki i napravii, koi ot-kako postoi civilizacijata ja teroriziraat “sinata planeta” i nejziniot `iv svet. Na sekoja korisna rabota ili blagorodna ide-ja odat po deset gluposti, koi uspevaat da ja negiraat i samata evolucija i go teraat ~ovekot da si se vrati na drvoto, od kade {to pred nekolku iljadi godini se simnal i re{il da prestane so majmunskite raboti. Taka na primer od koga e pronajden oganot, doma-}inkite opu{teno si ja gotvat ve~erata, ama istiot pronajdok bil i najupotrebuvana alatka na inkvizicijata vo spra-vuvaweto so ve{terkite. Taka e i so 35 milimetar-skata lenta, otkrivaweto na eterot i konstrukcijata na TV-priemnicite, koi vo posledno vreme se okupi-rani od {panski, hrvatski i turski telenoveli. Po istata logika, lu|eto po~nale da igraat fud-bal, si napravile timovi, pa repezentacii i toga{ se pojavila idejata da se organizira svetsko prven-stvo. Srame`livata ideja prerasna vo vistinski fes-tival na ~ove{tvoto, kade {to na eden mesec, sekoi ~etiri godini se splotu-vaat razli~ni kulturi, obi~ai i naviki. I toga{ na nekogo }e mu padne na pamet Vuvuzelata i namesto tenzi~nata atmosfera na fanovite, svire`ite kon sudiite i naviva~ki pesni otpeani so silen bari-oton, od stadionite dopira preglasna vreva {to e

���� Duri 90% od Vuvuzelite prodadeni vo Ju`na Afrika se uvezeni od Kina, dodeka pravata vrz brendot gi ima Ju`noafrikanecot, Nil van Skalvik koj gi ima dizajnirano

���� Vuvuzelata nema da dozvoli da se slu{nat “bratskite” poraki kade {to “bli`niot svoj” se ispra}a vo gasna komora ili vo avion “foker”, a bo`estva i pop-ikoni se etiketiraat kako ~lenovi na homoseksulnata zaednica.

FUDBALSKI PROBLEM

najbliska do onomatope-jata predizvikana od rojot magare{ki muvi.

VUVU E NE[TO KAKO “PRAVEWE VREVA” ILI “TU[IRAWE”

Vuvuzelite se edni od naj-nemuzikalnite instrumenti vo svetot. Poteknuvaat od trubata Kudu, koristena od pripadnicite na plemeto Zulu. So “slonovskiot krik” na Kudu, se ozna~uval sobirot na plemenskite poglavari, koi odvreme- navreme se sobirale na svetite mesti, kade {to se razgovaralo za mirot i vojnata. Vuvuzelata doa|a od zborot Vuvu, {to na zuluanskiot jazik bukvalno ozna~uva “pravewe vreva”. Zna~i mudrite poglavari i {amani na plemenskite zednici so dobro ozna~eno

predupreduvawe gi koris-tele anti~kite Vuvuzeli, a nivnata upotreba bila naso~ena isklu~ivo za visoko dr`avni~ki raboti i nikako za zabava.No, spored edno drugo tolkuvawe Vuvuzelata na

rekvizit e vo ilegala.MEJD IN ^AJNA

Kako {to s$ na ovoj svet e proizvedeno vo Kina, taka i Vuvuzelata se pravi na teritorijata od “svetskata fabrika”. Duri 90% od Vuvuzelite pro-dadeni vo Ju`na Afrika se uvezeni od Kina, dodeka pravata vrz brendot gi

ima Ju`noafrikanecot, Nil van Skalvik koj gi ima dizajnirano. Ovoj potomok na avtorite na Aparthejdot, najavi

deka se gotovi nacrtite za dvojnata vuvuzela, koja {to }e se prodavala zaedno so

~ep~iwa za u{ite.Nema {to, Ju`noafrikanskata Republika si ima svoi genijalci, no ona {to e naj-

interesno e deka siroma{noto afrikan-

sko naselenie e tolku nesre}no, {to ne mo`e da se izbori ni za pravoto da ima poniska plata od kineskite rabotnici i svojata nacionalna gordost, Vuvuzelata samoto da ja proizveduva. Samo vo fabrikata za igra~ki Guam, dnevno se proizveduvaat po 20 iljadi par~iwa od ovaa truba i na preprodava~ite im se prodavaat po cena od 36 centi po par~e. Krajnata cena na Vuvuze-lata e od sedum do deset

dolari, vo zavisnost od toa kade e kupena i dali modelot e obi~en ednoboen ili pak na plastikata ima po nekoja {ara.

ODLI^EN PRENESUVA^ NA GRIP

Ve}e spomnavme deka alijas na Vuvuzelata e tu{, a go opi{avme i groznoto rasprskuvawe na tele-snite sokovi po bliskata okolina. Tokmu poradi ovoj fakt lekarite predupredu-vaat deka ovie trubi se efikasen prenesuva~ na zarazni bolesti. Zna~i za devedeset minuti pominati na nekoj od stadionite vo Ju`na Afrika, rizikuvate da zaka~ite nekolku vidovi grip i seriozno da si go naru{ite zdravjeto. Se raz-bira seto ova i nema da vi bide bitno dokolku od nenormalnata vreva pred fizi~koto, popu{ti va{eto mentalno zdravje. Inaku sprotivno na o~ekuvawata Vuvuzelata ne e opasna za sluhot. Na nekolku dena pred po~etokot na Mundijalot de-set iljadi Ju`noafrikanci bea upotrebeni kako zamor~iwa. Otkako bea izlo`eni na intezivnata

istiot zuluanski jazik ozna~uva “tu{” ili “tu{irawe”. Tuka objas-nuvaweto e mnogu rudi-mentirano i otprilika e navedeno deka Vuvuzelata nalikuva na tu{ot {to se koristi vo bawite, no i publikata {to se nao|a vo neposredna blizina na nekoj “muzikalen” naviva~ e bukvalno istu{irana od negovata plunka. E ova e navistina odvratno!

Inaku za prvpat Vuvuzelite se upotrebeni u{te vo 1986-ta godina za vreme na svetskoto prvenstvo vo Mek-siko, no s$ do Mundijalot vo Ju`na Afrika, rodnoto mesto na “tu{ot {to pravi vreva”, ovoj naviva~ki

vreva od Vuvuzilite, lekar-skata komisija utvrdi deka s$ e vo red so nivniot sluh.

VUVUZELATA LEKUVA OD RASIZAM DO NACIONALIZAM

Suma sumarum, Vuvuze-lata i ne e tolku lo{a, osobeno {to ne doz-voluva da se probie nitu eden rasisti~ki ili nacionalisti~ki stih, od raspeanite grla na “vistinskite qubiteli na fudbalot”.Toa e mo`ebi i vistinski-ot lek za klini~ki mrtviot fudbal vo Makedonija. Kako prvo, stadionite ni se prazni i atmosferata e kamerna, po {to so samo

edna Vuvuzela mo`e da se dobie na intenzitet i voz-budliva atmosfera. Vtoro, Vuvuzelata nema da dozvoli da se slu{nat “bratskite” poraki kade {to “bli`niot svoj” se ispra}a vo gasna komora ili avion Foker, a bo`estva i pop-ikoni se etiketiraat kako ~lenovi na homoseksulnata zaednica. Toa {to mora da se proveri e kako doma{nite `ivotni }e reagiraat na zvukot od Vuvuzelata. Golem broj od na{ite stadioni se smesteni vo ruralni oblasti i ottamu e sosema logi~no da se zagri`ime od “slonovskiot hor”, da ne ni poludat kravite.

ka e

i na ili

anite m to. isntnii ot-jataa iv a ideti, iraat oede i{il kite

a e-

gi ima dizajnirano

magare{ki muvi.VUVU E NE[TO KAKO “PRAVEWE VREVA”ILI “TU[IRAWE”

Vuvuzelite se edni od naj-nemuzikalnite instrumentivo svetot. Poteknuvaat od trubata Kudu, koristena od pripadnicite na plemetoZulu. So “slonovskiot krik”na Kudu, se ozna~uval sobirot na plemenskite

rekvizit e vo ilegalaMEJD IN ^AJNA

Kako {to s$ na ovoj zvedeno vo KinVuvuzelata se na teritorijataata fabrika”. Vuvuzelite provo Ju`na Afrieni od Kina, da vrz brendot Ju`noafrikanevan Skalvik k dizajnirano. Oomok na avtoriAparthejdot, najse gotovi nacrta vuvuzela, koj

}e se prodavala zaed~ep~iwa za u{iNema {to,Ju`noafrikanRepublika si svoi genijalcino ona {to e n

interesno e dekasiroma{noto afri

sko naselenie e tolnesre}no, {to ne mo`se izbori ni za pravda ima poniska plata

istiot zuluanski jazik ozna~uva “tu{” ili

ie

-a

e-

at najbliska do onomatope-jata predizvikana od rojot magare{ki muvi

e proiztaka i pravi n“svetska90% od dadeni se uvezpravata

ima Nil imapotona A

deka sdvojnata}e se p

Afrikanskiot instrument se proizveduva vo Kina

Za “Bafana, Bafana” navivaat naviva~ite od site rasiZa “Bafana, Bafana” navivaat naviva~ite od site rasi

Za sre}a nikoj ne se seti na Vuvuzela-trubata

Vuvuzelata mo`e seriozno da mu na{teti na mentalnoto zdravjeVuvuzelata mo`e seriozno da mu na{teti na mentalnoto zdravje

24.06.2010 23SPORT

SPORTSPORT

Svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika e prvoto {to se odr`alo na po~vata na afrikanskiot

kontinent, {to od `itelite na “crniot kontinent” be{e do~ekano kako kone~en triumf na istoriski obe-spravenoto crne~ko nasele-nie. No, so dobivaweto na organizacijata na Mundijalot ne soprea ambiciite na Afrikancite. Tie posakuvaa noviot svetski prvak da proizleze od nivniot konti-nent, naveduvaj}i deka svetot e kone~no podgotven da gi prifati crnite {ampioni.Svetot e podgotven, no ne i afrikanskite zemji koi spro-tivno na `elbite ne mo`at uspe{no da im konkuriraat na reprezentaciite {to doa|aat od drugite delovi na planetata. Najmnogu razo~araa fudbal-erite na Kamerun, koi {to dosega imaat do`iveano dva porazi. Prviot i najbolniot e onoj od autsajderot Japoni-ja odigran vo premierniot natprevar. Kameruncite bea totalno nadigrani od “samu-raite” i site {ampionski nade`i na Samuel Eto, koj vo presret na prvenstvoto dava{e mnogu optimisti~ki nade`i, padnaa vo voda. Sli~na e i sostojbata so Bregot na Slonovata Kos-

Dijego Armando Maradona e najkontroverz-niot, najospo-ruvaniot i najomalova`u-

vaniot slektor na svetskoto prvenstvo. Vo presret na Mundijalot, toj so te{ki maki vo kvalifikaciite, uspea da ja odnese Argentina na {ampionatot, a ogromni kritiki pretrpe otkako go odbra sostavot na reprezentacijata, vo koj bea izostaveni nekolku iskusni fudbaleri.No, reprezentacijata na Argentina ostvari pobeda vo site tri odigrani sredbi na Prvenstvoto i vo momentov e favorit broj eden za osvojuvawe na titulata svetski prvak.“Poglednete gi ovie fudbaleri, toa se stoprocentni profe-sionalci koi gi branat boite na Argentina. Vie {to gi kritikuvavte za igrata vo kvalifikaciite, sega morate da pobarate pro{ka. Poka`avte malo po~ituvawe kon igra~ite, no nie ve uverivme deka ne ste vo pravo”, izjavi “bo`jata raka” na argentinskiot fudbal.

[AMPIONSKI NADE@I

SP JAR

AFRIKANCITE DOBIJA SÈ NO NE I [AMPION

Rajmon Domene{ go dopre dnoto na svoeto selektoru-

vawe na francuskata reprezentacija. Otkako go pre`ivea {trajkot na fudbalerite, dvata porazi i ednoto remi, Domene{ se pogri`i za “kompletna slava” otako po krajot na pos-ledniot me~, odbi da se rakuva so selektorot na Ju`na Afrika, Bra-zilecot Karlos Alberto Pereira.Na redovnata pres-konferencija novi-narite vedna{ go zapra{aa Francuzi-not zo{to odbi da ja stisne rakata na ju`noafrikanskiot selektor, no Domene{ dade suvoparen odgovor.“Ve molam narednoto pra{awe”, e najnovata glupost na Domene{, za sre}a po Fran-cuzite, posledna kako “kormilar” na nivnata fudbalska selekcija.No, zatoa mnogu

SR\AN IVANOVI]ivanovic@kapital.com.mk

Francuskiot selektor odbi da se rakuva so svojot kolega od Ju`na Afrika po krajot na natprevarot

POSLEDNATA GLUPOST NA DOMENE[

poraspolo`en za razgovor so novi-narite be{e Peeira, koj se obide da ja razjasni celata situacija.“Domene{ mi re~e, ne sakam da razgova-ram so tebe bidej}i govore{e grdi raboti za mojot tim. Potoa negoviot pomo{nik mi objasni deka toj mi e lut poradi navodnata izjava {to sum ja dal, deka za Francuzite nema mesto na Mundi-jalot poradi igraweto so raka na Anri protiv Irska, vo kvalifikaciite. No, se kolnam vo `ivotot deka ne se se}avam deka nekoga{ sum dal takva izjava”, istakna Pereira.Vo posledniot natpre-var za dvete selekcii, Ju`noafrikancite ja sovladaa Francija so 2:1, ostvaruvaj}i po~esna pobeda na “doma{noto” svetsko prvenstvo.

MARADONA POBARA IZVINUVAWE OD KRITI^ARITE!

Kvalitetot na Argentina go potvrdi i selektorot na Grcija, golemiot Oto Rehagel, koj po duelot so “Gau~osite” go napu{ta kormiloto na na{iot ju`en sosed.“Argentina apsolutno ja zaslu`i pobedata, na{a cel be{e da ne primi gol vo ranata faza od natprevarot i vo toa uspeavme. No, Argentina poseduva mnogu kvalitetna ekipa, a razlikata vo klasi, na krajot im ja donese pobedata. Moite fudbaleri bea po`rtvuvani i odigraa so srce, no toa ne be{e do-volno za da se triumfira nad odli~niot argentinski sosotav”, veli Germanecot.Vo poslednoto kolo Ar-gentina so 2:0 ja osvlada

selekcijata na Grcija, koja zaedno so Nigerija go napu{ta prvenstvoto. Od ovaa grupa B, vo osmi-nafinaleto }e patuva i selekcijata na Ju`na Ko-reja, koja vo re{ava~kiot tret natprevar odigra 2:2 so nacionalniot sostav na Nigerija.Vo 1/8 finaleto argentin-skiot sostav }e igra pro-tiv odli~nata reprezent-acija na Meksiko, dodeka

Ju`na Koreja }e gi odmeri silite so ekipata na Urugvaj, prvoplasiranata od grupata A. Interesno e {to od prvata grupa vo eliminaciskite me~evi site o~ekuvaa doma}inot Ju`na Afrika i aktuelniot vice-prvak Francija da obezbedat plasman, no i dvete selekcii zasega se najgolemite razo~aruvawa na {ampionatot.

ka, ~ija selekcija be{e vbrojuvana kako seriozen kandidat za visok plasman. No, po vetuva~koto remi so Portugalija, sleduva{e te{kiot poraz od Brazil i najverojaten kraj na nade`ite za plasman vo eliminaciskata faza.Od doma}inot, selekcijata na Ju`na Afrika, nikoj ne o~ekuva{e ni{to osobeno, bidej}i ovaa selekcija i ne raspolaga so dovolen broj kvalitetni fudba-

leri, kadarni da ja odvedat reprezentacijata pome|u 16 najdobri selekcii. Ju`noafrikancite se nadevaa deka ulogata na doma}in }e im donese nekakva prednost, no i toa se poka`a kako jalovo.Selekcijata na Gana, pak, po~na odli~no. Pobeda nad favoriziranata Srbija, {to & dade realni {ansi za mesto vo eliminaciite. No, vedna{ potoa slede{e i razo~aruva~koto remi

so Avstralija, po {to Gancite se vo mnogu nez-godna pozicija vo posled-noto kolo za plasman vo 1/8 finaleto da se borat so Germanija.Kone~no i nacionalniot sostav na Al`ir, iako dobar protiv Anglija, sepak, e bez golemi {ansi za prodol`uvawe na svo-jot prestoj na svetskoto prvenstvo. Al`ircite ne se samo afrikanska nacija, tuku i edinstven pretstavnik na arapskiot svet na ovoj {ampionat, no nitu ovoj podatok ne im pomogna vo porazot protiv Slovenija, a nema da im bide od golema korist nitu vo duelot so odli~niot sostav na SAD.

Crnata magija e vinovna za povredata na Esijen

Bo`jata raka so 100% u~inok po grupnata faza na {ampionatot

Selekciite od “crniot kontinent” i pokraj poddr{kata od doma{nite naviva~i i natamu se vo autsajderska polo`ba vo odnos na reprezentaciite od ostatokot na svetot

Eto najmnogu se nadeva{e od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika

Povredata go spre~i Drogba da blesne vo vistinsko svetlo

Eto najmnogu se nadeva{e od svetskoto prvenstvo vo Ju`na Afrika

Povredata go spre~i Drogba da blesne vo vistinsko svetlo

Crnata magija e vinovna za povredata na Esijen

Vie {to gi kriti-kuvavte za igrata vo kvalifikaci-ite, sega morate da pobarate pro{ka. Poka`avte malo po~ituvawe kon igra~ite, no nie ve uverivme deka ne ste vo pravo