Cetis d.d

LETNO POROČILO 2007

1

KAZALO VSEBINE

I. UVODNI DEL......................................................................................................... 3

POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE CETIS IN DRUŽBE CETIS, d.d. v letu 2007 .................. 3

POMEMBNEJŠI DOGODKI SKUPINE CETIS V LETU 2007 ................................................................... 5

PISMO GLAVNE DIREKTORICE .................................................................................................................... 6

POROČILO NADZORNEGA SVETA ............................................................................................................... 8

IZJAVA O SPOŠTOVANJU KODEKSA UPRAVLJANJA DELNIŠKIH DRUŽB.................................... 10

SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI ................................................................................................................... 12

POSLOVNA USMERITEV ............................................................................................................................... 15 Poslanstvo ....................................................................................................................................................... 15 Vizija ................................................................................................................................................................. 15 Vrednote .......................................................................................................................................................... 15 Strateške usmeritve ....................................................................................................................................... 15 Poslovni cilji ..................................................................................................................................................... 15

ZNAČILNOSTI GRAFIČNE PANOGE .......................................................................................................... 17

II. POSLOVNO POROČILO ................................................................................... 18

PRODAJA DRUŽBE CETIS, d.d. ................................................................................................................... 18 Prodaja v letu 2007 po produktnih skupinah ............................................................................................. 19 Prodaja komercialnih tiskovin ....................................................................................................................... 19 Prodaja varnostnih tiskovin........................................................................................................................... 20

PODJETJA V SKUPINI ................................................................................................................................... 21

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA...................................................................................................................... 24 Finančno poslovanje ...................................................................................................................................... 24 Naložbe ............................................................................................................................................................ 25 Delnice in delničarji ........................................................................................................................................ 26

NABAVA IN LOGISTIKA ................................................................................................................................ 29

PROIZVODNJA ................................................................................................................................................. 32

RAZISKAVE IN RAZVOJ ................................................................................................................................ 33 Strateški razvoj ............................................................................................................................................... 33 Razvoj in raziskave grafične tehnologije ..................................................................................................... 34 Cetis Nove tehnologije ................................................................................................................................... 35

UPRAVLJANJE KAKOVOSTI ......................................................................................................................... 36

ZAPOSLENI ....................................................................................................................................................... 37

2

III. ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA ................ 42

ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA ............................................................................................ 42

ODGOVORNOST DO UPORABNIKOV IZDELKOV IN STORITEV ...................................................... 46

ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA OKOLJA.......................................................................................... 46

IV. RAČUNOVODSKO POROČILO DELNIŠKE DRUŽBE CETIS, D.D. ............... 47

V. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE CETIS ............................................ 87

VI. KONTAKTI ....................................................................................................... 126

3

I. UVODNI DEL

POUDARKI IZ POSLOVANJA SKUPINE CETIS IN DRUŽBE CETIS, d.d. v letu 2007

Poslovanje v tisoč EUR

SKUPINA CETIS CETIS d.d. 2006 2007 2006 2007 Čisti prihodki od prodaje 32.007 39.520 26.990 28.411 Prodaja domači trg 18.789 24.208 18.790 21.625 Prodaja tuji trg 13.218 15.312 8.200 6.786 Kosmati dobiček 8.446 11.396 6.313 8.423 Čisti poslovni izid obračunskega obdobja

999 173 951 957

Investicije 2.781 4.976 2.512 4.788 Bruto dodana vrednost na zaposlenega

27,7 28,4 25,9 27,2

Število zaposlenih 441 499 419 436 Obseg naložb SKUPINA CETIS CETIS d.d. 2006 2007 2006 2007 V tisoč EUR 2.782 4.976 2.512 4.788 Verižni indeks 178,90 190,60 Sestava sredstev SKUPINA CETIS Cetis d.d. Sredstvo/Leto v tisoč EUR

2006 2007 2006 2007

Dolgoročna sredstva 39.008 46.303 37.990 40.894 Kratkoročna sredstva 13.372 15.446 11.916 11.817 Skupaj sredstva 52.380 61.749 49.906 52.711 Sestava virov SKUPINA CETIS Cetis d.d. Vir/leto v tisoč EUR 2006 2007 2006 2007 Kapital 30.564 30.396 30.401 30.989 Dolgoročne obveznosti

11.062 13.731 9.787 9.768

Kratkoročne obveznosti

10.754 17.622 9.718 11.954

Skupaj obveznosti 52.380 61.749 49.906 52.711

4

Prodaja podjetij v skupini Čisti prihodki od prodaje v tisoč EUR 2006 2007 Cetis-ZG d.o.o. 4.897 6.892 Cetis-dooel Skopje 240 / Amba Co., d.o.o. / 5.261 Skupaj 5.137 12.183

5

POMEMBNEJŠI DOGODKI SKUPINE CETIS V LETU 2007

- S 1. januarjem 2007 je v družbi Cetis začel delovati nov informacijski sistem. - Podjetje Cetis je postalo večinski lastnik podjetja Amba Co., d.o.o., Ljubljana. - Podjetje Cetis je z državo Sudan sklenilo pogodbo za izdelavo biometričnih potnih listov,

vizumov, programsko opremo za inteligentno zajemanje in izdajanje dokumentov ter storitve svetovanja v skupni vrednosti 10 milijonov evrov.

- Cetis d.d. je bil že drugo leto zapored uvrščen na svetovno lestvico top 50 izdelovalcev potnih listov.

- Cetis je bil izbran na razpisu za personalizacijo pametnih kartic zdravstvenega zavarovanja. - Cetis Zg je bil po izboru uglednega hrvaškega časopisa uvrščen med Gazele 2007 in postal v

svoji panogi prvi med najhitreje rastočimi podjetji. - Začetek aktivnega delovanja podjetja za igre na srečo Nacional v Albaniji. - Cetis je konec leta sprejel nove strateške usmeritve.

Po datumu bilance stanja (31.12.2007)

- Sedež Ambe Co. se je v mesecu januarju uradno prestavil v Celje, na Čopovo 24. - V družbi Amba Co. je v marcu prišlo do zamenjave direktorja družbe. - V družba Nacional Sh.a. je v marcu prišlo do zamenjave direktorja družbe.

6

PISMO GLAVNE DIREKTORICE Spoštovani delničarji, poslovni partnerji in zaposleni! Za nami je ponovno uspešno poslovno leto. Nenehno prilagajanje spremembam in posluh za potrebe naših kupcev je zaznamovalo leto 2007. Cetis je v preteklih letih napravil odločen korak v smer tehnološko izpopolnjenega in storitveno naravnanega podjetja. Sodobna informacijska družba narekuje napredne, pametne izdelke, za katere zgolj grafična miselnost ni dovolj. Odločitev za kombinacijo informacijske in grafične tehnologije se vsako leto znova potrjuje kot pravilna. V letu 2007 smo dosegli za 5,3 odstotkov višjo prodajo v primerjavi z letom 2006. Najvišja rast prodaje je bila dosežena na trgih izven Evropske unije, in to kar 17,2 odstotkov. Na stroškovni ravni tako po absolutni kot po relativni vrednosti še vedno stopata v ospredje strošek materiala ter strošek dela. V strukturi prodaje predstavlja strošek materiala 33,5 odstotkov ter strošek dela 30,7 odstotkov. Oba stroška sta v primerjavi s preteklim letom precej višja zaradi začetka dveh večjih projektov, katerih realizacija bo vidna šele v letu 2008. Navkljub bistveno višjim stroškom je izguba iz poslovanja manjša kot v preteklem letu in sicer za nekaj več kot 15 odstotkov, končni rezultat pred obdavčitvijo pa je pozitiven, predvsem po zaslugi finančnega dela poslovanja in je za skoraj 37 odstotkov višji kot leto prej. Cetis je v lanskem letu sklenil posel za izdelavo biometričnih potnih listov, vizumov, programsko opremo in storitve svetovanja v vrednosti 10 milijonov evrov, ki je precej pripomogel pri doseganju poslovnih rezultatov. Z realizacijo projekta smo začeli že v letu 2007, vendar pa bo večji del realiziran šele v letu 2008 ter delno tudi v 2009. Izjemen dosežek v lanskem letu je tudi pridobitev posla izdajanja pametnih kartic v sistemu zdravstva. Na razpisu za izvedbo javnega naročila »Razvoj in dobava kartic zdravstvenega zavarovanja in dobava appletov, vzpostavitev in izvajanje personalizacije kartic«, je bil Cetis izbran kot ponudnik, ki popolnoma ustreza razpisnim pogojem in merilom. Projekt, ki vključuje električno in grafično personalizacijo profesionalnih kartic in kartic zdravstvenega zavarovanja ter vzpostavitev agencije za izdajo digitalnih certifikatov, bo končan v letu 2008. Za nami je leto rasti. Velik del Cetisovih aktivnosti je bil namenjen nadaljnjemu širjenju na domačem in tujem trgu. Družba je soustanovitelj novega loterijskega podjetja Nacional v Albaniji, ki je začelo delovati konec leta 2007. Cetis je postal tudi večinski lastnik manjšega slovenskega podjetja Amba Co., d.o.o. Novo partnerstvo med dopolnjujočima se dejavnostima je doprineslo k celovitejši ponudbi na trgu na področju fleksibilne embalaže. Vstopili smo tudi v lastništvo slovenskega podjetja KIG-KGA d.o.o., ki izdeluje registrske tablice. Za nami je leto sprememb. Strateški poslovni načrt, ki ga je družba uresničevala, je v letu 2007 dobil svoje nadaljevanje. V procesu nastajanja nove strategije smo na novo opredelili svojo vizijo in poslanstvo, ter obogatili naše vrednote. Cetis stoji na štirih močnih stebrih, štirih primarnih produktnih skupinah, dokumentih, embalaži, igrah na srečo ter sistemih za poslovno komuniciranje. Strategije stebrov so natančno izdelane. Na področju dokumentov se bomo usmerili v razvoj strateških partnerjev v navezi z razvojem integriranih rešitev, iskali možne potenciale za javno-zasebno partnerstvo z javnimi institucijami, razvili bomo celovito ponudbo za podporo demokratičnih procesov v malih državah ter še posebej bomo osredotočeni na razvoj tehnologije pametnih kartic. Na področju embalaže smo zastavili strategijo v smer modernizacije proizvodnje, v smer vključevanja potrošnikovega vpogleda v razvojni cikel produktov in storitev, ter v smer specializacije embalaže v ekološko osveščene in specialne embalaže.

7

Igre na srečo kot tretji steber v naši ponudbi bo usmerjen v razvoj globalnega poslovnega modela za prirejanje iger na srečo ter razvoj novih ponudb (storitev) v povezavi med igrami na srečo ter ostalimi stebri za pospeševanje prodaje in oglaševanja. Tudi sistemi za poslovno komuniciranje bodo imeli svojo pot in sicer v sistematičnem razvoju rešitev za direktni marketing, v koncentraciji razvoja novih storitev vezanih na steber v matični družbi ter prenos preizkušenih modelov v novo nastajajoče print centre ter nenazadnje tudi v standardizacijo ponovljivih dokumentov. Skupni imenovalec vseh produktnih skupin pa je predvsem globalizacija. V januarju 2007 je Cetis vzpostavil nov informacijski sistem. Zaradi konkurenčnosti na globalnem trgu je morala družba racionalizirati poslovne procese ter doseči stroškovno učinkovitost. Več kot leto po reorganizaciji podjetja in delovanja novega informacijskega sistema, lahko trdim, da je bila uvedba več kot uspešna. Praktično v drugi polovici leta 2006 smo sistem uvajali ter s 1. januarjem 2007 uspešno prešli na nov informacijski sistem. Pred nami je leto novih izzivov. V letu, ki je pred nami, moramo vsekakor uspešno izpeljati že začete projekte, hkrati pa so pred nami novi izzivi. Na domačem trgu se bomo srečali z razpisom za novo vozniško dovoljenje, z razpisom za vinjete ter razpisom za novo osebno izkaznico. Že vse to je velik zalogaj, pri čemer mislim tu predvsem na visoko zahtevnost produktov oziroma storitev, ki jih ti razpisi zahtevajo. Tudi globalen trg je pred nami. Želimo si pridobiti vsaj dva večja projekta izven Slovenije in verjamemo, da nam bo to tudi uspelo. Ocenjujem, da smo cilje za prihodnost postavili ambiciozno, vendar realno in uresničljivo. V načrtih za leto 2008 smo predvidevali porast prodaje za nekaj več kot 29 odstotkov ter počasnejšo rast stroškov. Predviden je pozitiven rezultat in sicer v višini 1,8 milijona evrov. Vztrajno sledimo svojemu poslanstvu, ki je zagotavljanje varnega upravljanja informacij, pri svojem delu pa vesčas poudarjamo pet Cetisovih vrednot, naklonjenost izzivom, profesionalnost, timsko delo, multidisciplinarnost in inovativnost. Z vsemi naštetimi vrednotami in poslanstvom vztrajno uresničujemo začrtano vizijo, postati globalni integrator informacij. April, 2008 mag. Simona Potočnik, glavna direktorica

8

POROČILO NADZORNEGA SVETA

1. Delovanje nadzornega sveta v letu 2007 V okviru pooblastil in pristojnosti, določenih z zakonskimi predpisi in statutom družbe, je nadzorni svet v letu 2007 nadziral poslovanje družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d.. Nadzorni svet je svojo nadzorno vlogo opravljal na sejah, v poslovnem letu 2007 se je sestal na štirih in obravnaval naslednje pomembnejše teme: • poslovno poročilo za leto 2006, • poslovni načrt za leto 2007, • poročilo uprave o nakupu družbe Amba Co., d.o.o., • obravnavanje revidiranega letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe Cetis d.d. za poslovno leto 2006 in sprejem Poročila Nadzornega sveta o preveritvi letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila družbe Cetis d.d., za poslovno leto 2006, • poročilo o poslovanju v prvih treh mesecih leta 2007 • poročilo o poslovanju v prvem polletju leta 2007 • poročilo o poslovanju v osmih mesecih leta 2007 • poročilo o poslovanju v desetih mesecih leta 2007 • predlog plana za leto 2008 Nadzorni svet je med letom ves čas posvečal pozornost tudi tekočim rezultatom poslovanja, zelo veliko pozornosti pa poslovnemu razvoju družbe, pomembnim poslovnim dogodkom, uresničevanju splošnih strateških in poslovnih usmeritev ter ukrepom za zmanjševanje in obvladovanje stroškov. V letu 2007 je deloval v naslednji sestavi: • Ljubo Peče, predsednik NS, predstavnik delničarjev, • Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delničarjev, • Franc Ješovnik, predstavnik delničarjev, • Mag. Dušan Mikuš, predstavnik delničarjev, • Bernard Gregl, predstavnik delavcev, • Marko Melik, predstavnik delavcev. 2. Stališče nadzornega sveta do poročila neodvisnega revizorja Nadzorni svet je podrobno pregledal in obravnaval poročilo neodvisnega revizorja. K poročilu ni imel pripomb in ga je sprejel. 3. Pregled letnega poročila 2007 Nadzorni svet je obravnaval revidirano letno poročilo in konsolidirano letno poročilo družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. za poslovno leto 2007, na svoji 54. redni seji dne 30. junija 2008. Nadzorni svet k revidiranima letnima poročiloma ni imel pripomb in je ocenil, da sta obe letni poročili sestavljeni v skladu z zakonskimi predpisi, da izkazujeta resničen in pošten prikaz premoženja, obveznosti, finančnega položaja in poslovnega izida družbe ter, da ustrezno pojasnjujeta vse pomembne poslovne dogodke, ki so vplivali na poslovanje družbe in skupine. V skladu z zgoraj navedenim je nadzorni svet letno poročilo in konsolidirano letno poročilo družbe Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d., za leto 2007 potrdil in sprejel.

9

4. Mnenje nadzornega sveta glede bilančnega dobička Družba Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. je poslovno leto 2007 zaključila z 872.904,55 EUR bilančnega dobička. Nadzorni svet se strinja s predlogom uprave, da ostane bilančni dobiček za leto 2007 nerazporejen. 5. Stališče nadzornega sveta do dela uprave Nadzorni svet meni, da je uprava družbe v poslovnem letu 2007 delala dobro. Mnenje nadzornega sveta o poročanju uprave je pozitivno, zato predlaga skupščini, da upravi in nadzornemu svetu podeli razrešnico za poslovno leto 2007. Celje, 30. junij 2008

10

IZJAVA O SPOŠTOVANJU KODEKSA UPRAVLJANJA DELNIŠKIH DRUŽB

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d.d. in veljavne zakonodaje, podaja družba Cetis d.d., Celje izjavo o skladnosti ravnanj s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb (Uradni list RS, št. 118/2005 z dne 17.12.2005 s spremembami in dopolnitvami z začetkom veljavnosti z dnem 5.2.2007) za obdobje od 01.01.2007 do sprejetja tega letnega poročila. Kodeks je javno dostopen v slovenskem in angleškem jeziku na spletnih straneh Ljubljanske borze d.d. na naslovu www.ljse.si Družba je delovala usklajeno z določbami Kodeksa, ki je bil v veljavi že pred spremembami, v letu 2007 pa je spoštovala tudi priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb s spremembami, ki veljajo od 5.2.2007 dalje, s spodaj navedenimi izjemami. Nekatera priporočila kodeksa za družbo niso relevantna in jih družba posledično tudi ne more kršiti, zato jih posebej ne izpostavljamo. Obveznosti, ki so naložene družbi oziroma njenim organom za določene primere, bo družba izpolnila, če bo prišlo do takega primera. V nadaljevanju navajamo določene obrazložitve v zvezi z določili veljavnega Kodeksa in obrazložitve k zavezujočim priporočilom Kodeksa, ki jim družba še ne sledi: 1.2.6. in 1.2.7. Družba do vseh delničarjev nastopa enako in jih posebej ne spodbuja k uporabi njihovih pravic. 2.3.8. Prejemki uprave so sporočeni javnosti v skupnem znesku skladno z zakonskimi določbami. 3.1.5. Nadzorni svet posluje brez poslovnika, vendar skladno z zakonsko ureditvijo. 3.4.6. in 3.4.7. Zavarovanje odškodninske odgovornosti članov nadzornega sveta ni vzpostavljeno. 3.6.-3.9. Glede na velikost družbe in njeno organizacijo nadzorni svet nima oblikovanih posebnih komisij. 4.3. Statut ne določa vrste poslov, za katere mora uprava pridobiti soglasje nadzornega sveta. 7.1.4. Revizor do sedaj ni bil prisoten na skupščini delniške družbe. 7.1.5. Družba ima mednarodno uveljavljenega revizorja, ki opravlja preverjanje letnega poročila že več kot pet let. 8.1.1. Družba do sedaj glede na zakonsko ureditev ni objavljala polletnih poročil. 8.2. Delničarji družbe so večinoma slovenske pravne in fizične osebe, zato so objave v slovenščini. Družba v angleščini objavlja samo letno poročilo.

11

8.6. Družba ne izdeluje finančnega koledarja za prihodnje poslovne leto, ker trenutno ne more časovno dovolj natančno opredeliti roke posameznih objav. Družba sicer delničarje o vseh pomembnih dogodkih tekoče obvešča. 8.11. Družba se v zvezi s tveganji opredeljuje v letnem poročilu. 8.15.5. Družba posebnega akta za trgovanje z delnicami družbe ni sprejela, ker ocenjuje, da ni potreben. Za to področje se uporablja veljavna zakonodajna ureditev. 8.17.1. in 8.17.2. Družba še nima objavljenega statuta na spletni strani, je pa le-ta na razpolago v pravni pisarni na sedežu družbe. Družba bo v letu 2008 objavila na spletni strani kontaktno osebo za stike z vlagatelji.

Družba bo priporočila Kodeksa, z zgoraj opisanimi odstopanji, spoštovala tudi v prihodnje. Če se izkaže, da katere od obveznosti po Kodeksu družba ne bo mogla spoštovati, bosta uprava in nadzorni svet pripravila utemeljeno pojasnilo. Od zaključka obračunskega obdobja do objave te izjave ni prišlo do sprememb ali drugih odstopanj. Obvestilo je od 4. junija 2008 objavljeno tudi na uradni spletni strani družbe www.cetis.si.

Uprava in nadzorni svet družbe

12

SPLOŠNI PODATKI O DRUŽBI

Osebna izkaznica

Ime družbe: Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Sedež: Čopova 24, 3001 Celje, Slovenija, Evropa Matična številka: 5042208 Davčna številka: 24635812 ID za DDV: SI24635812 Osnovni kapital: 10.015.022,53 EUR Vpisan v register podjetij Okrožnega sodišča Celje pod št. 063/10147600. Transakcijski računi:

Nova LB d.d. 02234-0011655374 Banka Celje d.d 06000-0026390798 Abanka Vipa d.d. 05100-8000027831 Probanka d.d. 25100-9704894196 Bank Austria Creditanstalt d.d. 29000-0003262161

Telefon h.c.: 03 4278 500 Fax: 03 4278 817 E-naslov: [email protected] Spletni naslov družbe: www.cetis.si

Podjetja v skupini

Cetis-ZG d.o.o., Poduzeče za trgovino i usluge, Industrijska ulica 11, 10431 Sveta Nedelja, Hrvaška e-naslov: [email protected] spletna stran: www.cetis.hr t: +385 1 333 5000 f: +386 1 333 5001 Cetis Print d.o.o. Breza 8, 11030 Beograd, Srbija e-naslov: cetisprint@cetisprint spletna stran: www.cetisprint.co.yu t/f: +381 11 2511 913 Cetis-Tirana Sh.p.k., Twin Towers, Tower 1, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Tirana, Albanija e-naslov: [email protected] t: +355 4 280 424 f: +355 4 280 425

13

Amba Co., proizvodnja in trgovina d.o.o., Ljubljana Leskoškova 11, 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: [email protected] spletna stran: www.amba-tc.si t: +386 1 587 4300 f: +386 1 586 4305 Pridružene družbe - Societe Nationale Des Loteries Sportives, Gabon Immeuble BICP bord de mer, 1474 Avenue Georges POMPIDOU, BP 13490, Libreville, Gabon - Nacional Sh.a, Albanija Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana - KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o. Zagorica 18, 1292 Ig - Druckman, Budimpešta Jaszu. 33-35, 1135 Budimpešta, Madžarska

14

ORGANI UPRAVLJANJA IN VODENJA Uprava: mag. Simona Potočnik, glavna direktorica Nadzorni svet: Ljubo Peče, predsednik NS, predstavnik delničarjev Goranka Volf, namestnica predsednika NS, predstavnica delničarjev Franc Ješovnik, predstavnik delničarjev Mag. Dušan Mikuš, predstavnik delničarjev Bernard Gregl, predstavnik delavcev Marko Melik, predstavnik delavcev

Organizacija

Makro nivo organizacije – funkcije podjetja:

Legenda: KT – komercialne tiskovine VT – varnostne tiskovine CENT – Cetis Nove tehnologije PI&UČV – Poslovne integracije in upravljanje človeških virov Izdelki

- dokumenti - kartice - obrazci - etikete - fleksibilna embalaža - tiskovine za igre na srečo in nagradne igre - tiskovine za direktno pošto - promocijske tiskovine

Storitve

- svetovanje in projektno vodenje - priprava za tisk in tisk - zaščita tiskovin - dotisk variabilnih podatkov

CETIS UPRAVA

PRODAJA KT

PRODAJA VT

NABAVA IN LOGISTIKA

GRAFIČNI R&R

CENT PI&UČV FINANCE & EKONOMIKA

PROIZVODNJA

15

POSLOVNA USMERITEV

Družba je v letu 2007 začrtala nadaljevanje poslovnega načrta, ki ga bo uresničevala do leta 2012. V procesu nastajanja nove strategije je družba na novo opredelila svojo vizijo in poslanstvo. Novim strateškim usmeritvam je bilo potrebno prilagoditi tudi vrednote.

Poslanstvo Cetis zagotavlja varno upravljanje informacij. Nudimo celovite rešitve na področju poslovnih komunikacij in varnostnih tiskovin s pomočjo tiskanih in e-medijev. Naš namen je zagotavljati rešitve, ki našim naročnikom omogočajo optimalno delovanje ter utrjujejo njihovo uspešnost na trgu, nam pa omogočajo stabilno gospodarsko rast. Prav zato si prizadevamo združevati grafične storitve in storitve informacijske tehnologije ter jih združene obvladovati.

Vizija Želimo biti najboljši partner podjetjem in državam v svetu na področju identifikacije, varnosti in poslovnega komuniciranja ter vodilni partner in svetovalec pri racionalizaciji in obvladovanju stroškov na področju embalaže, sistemov za poslovno komuniciranje, dokumentov in iger na srečo. Naša vizija je postati globalni integrator informacij.

Vrednote

• Inovativnost • Multidisciplinarnost • Timsko delo • Naklonjenost izzivom • Profesionalnost

Strateške usmeritve

V Cetisu se zavedamo pomena sodobnega modela strateškega upravljanja, usmerjenega v večanje konkurenčne prednosti. Osrednja pozornost je namenjena politiki izdelkov in storitev, ki je podrejena željam naročnikov. Naša poslovna strategija je usmerjena v doseganje vodilnega položaja na področju visoko kvalitetnih in visoko nakladnih promocijskih in poslovnih tiskovin za velike poslovne sisteme v Sloveniji in na tujih trgih. Želimo postati vodilni na področju tiskanja termokrčljivih ovojnin iz različnih materialov, tiskovin za direktno pošto in variabilnega tiska. Izdelovali bomo visoko donosne izdelke, to so varnostne tiskovine, in uvajali zaščite v ostale izdelke kot so bančne, kreditne in komercialne kartice ter dokumenti, hkrati pa bomo nudili storitve z večjo dodano vrednostjo.

Poslovni cilji - Cetis je na osnovi znanj in prepoznavnosti marketinško usmerjeno podjetje v zagotavljanje

storitev in proizvodov visoke dodane vrednosti. - Obvladuje trg kupcev in dobaviteljev. - Zagotavlja celovito oskrbo kupcev s storitvami in produkti na področju embalaže, sistemov

poslovnega komuniciranja, dokumentov in iger na srečo. - Prevzema kompletne projekte. - Cetis je kreator in generator potreb.

16

- Organizira mrežo neodvisnih dobaviteljev (najemanjem zunanjih storitev podjetij) in kooperantov, ustanavlja (kupuje) hčerinska podjetja.

- Ukvarja se le z najvišjo stopnjo specializirane proizvodnje. - Cetis bo selil proizvodnjo na lokalne trge z nižjo ceno delovne sile. - Cetis skrbi za postopen, a hiter in odločen premik pozicije podjetja od proizvajalca v sistemskega

integratorja.

17

ZNAČILNOSTI GRAFIČNE PANOGE

Konkurenčnost evropske grafične industrije1 Evropska tiskarska industrija se sooča tako s strukturnimi kot naraščajočimi konkurenčnimi izzivi. Novi ponudniki iz držav vzhodne in srednje Evrope ter Kitajske so prisilili evropske proizvajalce, da so ponovno definirali svoje tržne pozicije in vključili dodatne storitve v svoj ponudbeni portfolio ter vzpostavili tesnejše odnose s svojimi kupci. Upravljanje s podatkovnimi bazami, tisk na zahtevo2, personalizacija proizvodov in vrsta dopolnilnih storitev je samo nekaj dodatnih storitev, ki omogočajo boljše pozicioniranje grafičnih podjetij na tržišču. Nenehen razvoj fleksibilnih in večnamenskih proizvodov ob uporabi informacijske tehnologije bo omogočil grafični industriji zanesljivejšo tržno pozicijo. Tiskani dokumenti bodo navkljub novim tehnologijam in medijem, ob upoštevanju ekonomije obsega in globalizaciji, še vedno pomembni člen v informacijski dejavnosti. Potrebni pa so bistveni posegi v samo organizacijo poslovanja tiskarskih družb, da se lahko soočijo z novimi konkurenčnim pogoji delovanja. Nekaj dejstev o stanju evropske tiskarske industrije:

� 130 000 tiskarskih podjetij, več kot 820 000 zaposlenih, skupni prihodek skoraj 100 milijard € � od tega 7 držav (V. Britanija, Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Španija) ustvari

več kot 80% skupnega prihodka � večinoma majhna podjetja, 85% jih zaposluje manj kot 20 ljudi � nekatere nove članice EU (Poljska, Češka) izkazujejo zelo hitro rast in pridobivajo nove tržne

pozicije Priložnosti: � različne strategije diferenciacije glede na velikost in aktivnosti družb: področno delovanje in tržne

niše za manjša in srednja podjetja, mednarodne povezave in integracije za velika podjetja � usmeritev v celovite storitve je naraščajoči trend z namenom zadovoljiti kupčeva pričakovanja � zagotoviti uspešno integracijo klasične tiskarske industrije v globalni komunikacijski sistem Nevarnosti: � naraščajoča prisotnost dobaviteljev iz tretjih držav na tržišču EU � pritisk na cenovno politiko, pomanjkanje kvalitativne diferenciacije � grafična industrija je relativno izključena iz raziskav in razvoja, kar lahko ogrozi strukturno

inovativno okolje � razvoj novih tehnologij s strani glavnih dobaviteljev lahko pospeši transformacijo tiskarske

industrije. Grafična industrija je v osnovi usmerjena na proizvode po naročilu oziroma izvajanje naročil na osnovi letnih ali večletnih naročil v primeru tiskanja vrednostnih tiskovin, identifikacijskih dokumentov, specializiranih proizvodov za področje embaliranja. Manjši ponudniki oskrbujejo predvsem lokalne potrebe in izjemoma sežejo preko državnih meja, večji ponudniki ali zelo specializirani pa so usmerjeni v izvoz na zahtevna tuja tržišča. Enaka situacija velja tudi za Slovenijo, ki si je z vstopom v Evropsko unijo na eni strani odprla možnosti izvoza, na drugi pa še bolj odprla vrata konkurenčnim proizvajalcem grafičnih proizvodov z visoko dodano vrednostjo. Biti uspešen akter v dogajanju pa ne pomeni več slediti spremembam in novostim, ampak jih soustvarjati. Živimo v informacijski dobi in pravočasna in natančna informacija je najpomembnejši dejavnik vpliva na spremembe ter hkrati zagotavlja konstanten razvoj.

1 Povzetek poročila Ernst&Young: Competitiveness of the European Graphic Industry 2 On-demand printing

18

II. POSLOVNO POROČILO

PRODAJA SKUPINE CETIS Čisti prihodki od prodaje so v letu 2007 znašali 39,5 milijonov evrov. V primerjavi z letom 2006, v katerem so čisti prihodki od prodaje dosegali 32,1 milijona evrov, so se prihodki povečali za 23,5 %. Na domačem trgu je bilo ustvarjenih 24,2 milijona evrov prihodkov, na tujem trgu pa 15,3 milijona evrov prihodkov. V primerjavi z letom 2006 je prodaja na domačem trgu zrasla za 28,8 %, medtem ko se je na tujem trgu delež prodaje povečal za 15,8 %.

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

Čisti prihodki od prodaje Prodaja domač i trg Prodaja tuji trg

2006

2007

PRODAJA DRUŽBE CETIS, d.d.

Čisti prihodki od prodaje so v letu 2007 znašali 28,4 milijonov evrov, kar je za 1,5 milijona evrov več kot leto prej. Največ prihodkov je družba ustvarila s prodajo izdelkov in storitev na domačem trgu, in sicer nekaj več kot 22 milijonov evrov. Prodaja na domačem trgu se je v primerjavi z letom 2006 povečala za 15 % ter presegla plan prodaje za 12 %. Na tujem trgu je družba dosegla približno 7 milijonov evrov prihodkov, kar v skupni prodaji predstavlja 24 %. Največ prihodkov v tujini je družba ustvarila na naslednjih trgih: Hrvaška, Nemčija, Poljska, Sudan, Avstrija in drugi. Družba vsako leto ocenjuje svoje kupce na podlagi naslednjih kriterijev: ponovljivost naročila, vrednost letnega prometa, visoki standardi, plačljivost in skupna možna pot razvoja. Po teh kriterijev družba rangira kupce na ključne, A kupce, B kupce in C kupce. Medtem ko so kjučni kupci za Cetis izjemnega pomena, pomenijo kupci uvrščeni v skupino C le enkraten posel nizke vrednosti. Ključnih in A kupcev je imela družba v letu 2007 kar 64, ki so skupaj ustvarili 69% celotne prodaje. Prodaja v tisoč EUR 2006 2007 Čisti prihodki od prodaje Prodaja domači trg Prodaja tuji trg

26.990 18.790 8.200

28.411 21.625 6.786

19

Prodaja v letu 2007 po produktnih skupinah

V letu 2007 so dokumenti predstavljali največji delež prodaje v strukturi celotne prodaje, in sicer 17,4 %. Skupini dokumentov sledijo obrazci s 16,6 %, nato kartice s 13,2 %, samolepilne etikete z 11,5 % in tiskovine za direktno pošto z 8,6 %. Tesno za njimi sledi fleksibilna embalaža, s približno 3 % manj nesamolepile etikete, okoli 4 % celotne prodaje zajemajo storitve in fotovrečke, manj kot 3 % pa srečke ter storitve. V primerjavi z letom 2006 je največja rast opazna v skupini dokumentov, ta znaša 69,8 %, 51-odstotna rast je zabeležena v skupini kartice, približno za 43 % je zrasla prodaja fleksibilne embalaže ter prodaja osnovnega izdelavnega materiala. Za 18,7 % se je povečala prodaja fotovrečk, za 14,8 % pa prodaja trgovskega blaga. Upadla je prodaja tiskovin za direktno pošto, nesamolepilnih etiket in obrazcev, promocijskih tiskovin in samolepilnih etiket. Prodaja po produktnih skupinah v tisoč EUR 2006 2007

dokumenti 2.917 4.952 fleksibilna embalaža 1.682 2.401

fotovrečke 959 1.138 kartice 2.496 3.763

tiskovine za direkto pošto 2.711 2.436 nesamolepilne etikete 1.888 1.540

obrazci 6.479 4.709

osnovni izdelavni material 1.087 1.564

promocijske tiskovine 203 142 samolepilne etikete 3.806 3.273

srečke 788 723 storitve 982 980

trgovsko blago 568 652 osnovna sredstva in ostalo 424 138

skupaj 26.990 28.411

Prodaja komercialnih tiskovin

Prodaja komercialnih tiskovin predstavlja 60% Cetisove prodaje. Družba svoje produkte in storitve prodaja v 15 držav Evrope, največji prodajni delež pa predstavlja Slovenija. Prodaja komercialnih tiskovin zajema šest produktnih skupin: obrazce, mailerje, samolepilne etikete, fleksibilno embalažo, nesamolepilne etikete in fotovrečke. Prodaja obrazcev je še vedno v prodaji komercialnih tiskovin vrednostno največja. Prodajne plane je družba na domačem trgu uspela preseči za 16%. Na slovenskem območju se je v letu 2007 povečala predvsem prodaja integriranih obrazcev s karticami in samolepilnimi etiketami. Zabeležen je bil trend rasti tudi na področju mailingov, kjer je družba uspela doseči zastavljene cilje. Prodajne aktivnosti so bile usmerjene na ponudbo promocijskih komercialnih mailingov, ki so oviti v potiskani foliji. Na področju samolepilnih in nesamolepilnih etiketah je družba pričela z novimi projekti na področju pijač. Pomembno je, da s svojimi znanji in sposobnostmi Cetis stoji ob boku evropskim proizvajalcem. Največji trend rasti je družba v letu 2007 izvedla na področju fleksibilne embalaže. S projektnim pristopom je bil pri naročnikih izpeljan prehod iz papirnih etiket na polipropilenske ovojne etikete.

20

Strateški marketinški razvoj prodaje komercialnih tiskovin je usmerjen predvsem na področje promocijskih direkt mailingov. Tu skuša Cetis z novimi rešitvami prodreti tudi v Vzhodno evropske države. Na področju samolepilnih etiket se povezuje s strateškimi dobavitelji pri razvoju samolepilnih materialov za no-label look etikete. Na tem področju družba z lastnim razvojem dopolnjuje ponudbo z bookleji (op.: Booklet je samolepilna etiketa z integrirano zloženko.)

Prodaja varnostnih tiskovin

Prodaja varnostnih tiskovin se je v letu 2007 povečala glede na leto 2006 za 46,6% in predstavlja v skupni prodaji podjetja Cetis 40% delež (v leto 2006 30%). Varnostne tiskovine izvaža Cetis v 12 držav Evrope in Afrike. Največji delež prodaje varnostnih tiskovin pripada Sloveniji. Prodaja varnostnih tiskovin obsega 3 velike produktne skupine: javne dokumente, kartice in igre na srečo. Na področju javnih dokumentov je družba planirane vrednosti prodaje presegla za 33% in sicer na področju izdelave in personalizacije slovenskih biometričnih potnih listin, osebnih izkaznic, izdelave vizumov, vozniških in prometnih dovoljenj ter matičnih izpiskov. Družba je uspešno nadaljevala z izdajo slovenskih biometričnih potnih listov; projekt pa je pričela z nadgrajevanjem sistema izdaje in implementacijo dodatnih podatkov na čip - prstnih odtisov. Družba je pridobila pomemben posel izdelave biometričnih potnih listin v afriški državi, ki je precej pripomogel pri doseganju poslovnih rezultatov. V tem letu je družba uspešno zaključili dva projekta na področju volitev in sicer v Sloveniji in na Kosovu. Trend rasti je bil zabeležen tudi na področju izdelave kartic, predvsem EMV čip personalizacije bančnih kartic. V tem letu je družba uspešno zaključila personalizacijo bančnih kartic tudi za največjo slovensko banko. Uspešno je nadaljevalia z izdajanjem evropskih tahografskih kartic. Na ta projekt je Cetis še posebej ponosen, saj nastopa kot sistemski integrator med evropskim in slovenskim sistemom za preverjanje podatkov in izdajanje tahografskih kartic. V tem letu je Cetis zmagal na javnem razpisu za izdajanje nove kartice zdravstvenega zavarovanja. Projekt je družba pridobila skupaj z največjim evropskim sistemskim integratorjem pametnih kartic. V prodajno produktni skupini iger na srečo družba zadovoljuje potrebe kupcev po instant/hitrih srečkah, tombolskih srečkah, loto lističih ter komercialnih igrah na srečo. V družbi SNLS v srednje afriški državi Gabon je Cetis nadaljeval z organizacijo iger na srečo, ter zaključil prvo poslovno leto podeljene desetletne koncesijske pogodbe. Strateški marketinški razvoj v prodaji varnostnih tiskovin je usmerjen globalno, na tuje trge Afrike in Azije, predvsem na področju identifikacijskih dokumentov. Blagovna znamka Cetisecurity je bila predstavljena na večjih evropskih in svetovnih kongresih varnostnih tiskovin, od katerih je bil najpomembnejši na francoski rivieri, v Nici. Družba se je uspešno predstavila na mednarodnem sejmu pametnih kartic Cartes 2007 v Parizu. Cetis posebno pozornost posveča širitvi trženja iger na srečo ter v tem segmentu deluje na širšem evropskem trgu.

21

PODJETJA V SKUPINI

Skupina Cetis zagotavlja celovite rešitve na področju tiskanih medijev v kombinaciji z drugimi mediji. Nudi pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin. Te dejavnosti dopolnjuje paleta storitev, kot so poosebljanje, dokumentacijske storitve in druge. V skupini Cetis so matična družba Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. s sedežem v Celju ter odvisne družbe, ki so v stoodstotni lasti matične družbe. Te so Cetis-ZG d.o.o., poduzeče za trgovinu i usluge, in Amba Co., d.o.o., Ljubljana. V poslovanju družbe in v skupinskih izkazih so upoštevani računovodski izkazi teh družb. V stoodstotni lasti je tudi podjetje v Tirani, ki pa ne vodi svojih računovodskih izkazov. Deluje zgolj kot trgovski posrednik. Cetis-ZG d.o.o., poduzeče za trgovinu i usluge, Industrijska 11, 10431 Sv. Nedelja, Hrvaška Tel: +385 1 333 5000 Fax: +385 1 333 5001 e-naslov: [email protected] spletna stran: www.cetis.hr Cetis Tirana Sh.p.k. Twin Towers, Tower 1, Blvd. Deshmoret e Kombit, Kati IV, Tirana, Albanija Tel: +355 4 280 424 Fax: +355 4 280 425 e-naslov: [email protected] Amba Co., proizvodnja in trgovina d.o.o., Ljubljana Leskoškova 11, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 (0)1 587 43 00 Fax: +386 (0)1 587 43 05 e-naslov: [email protected] spletna stran: www.amba-tc.si Cetis Print d.o.o., Beograd Breza 8, 11030 Beograd, Srbija Tel/Fax: +381 11 2511 913 e-naslov: cetisprint@cetisprint spletna stran: www.cetisprint.co.yu

22

Prodaja podjetij v skupini Čisti prihodki od prodaje v tisoč EUR 2006 2007 Cetis - ZG, d.o.o. 4.897 6.892 Cetis – dooel Skopje 240 Amba Co., d.o.o. Ljubljana 5.261 Skupaj 5.137 12.153 Opomba: Matična družba je v letu 2006 dezinvestirala premoženje v Makedoniji, v letu 2007 pa postala večinski lastnik Ambe. Cetis-ZG, d.o.o. Leto 2007 je bilo za Cetis Zg najuspešnejše leto od ustanovitve leta 1991. Investicija in nakup podjetja Bipost v letu 2005 se je pokazal kot prava poslovna usmeritev, ki prinaša dobre rezultate že tretje poslovno leto zapored. Rast prihodkov v letu 2007 je bila 41 % v primerjavi z letom 2006. Prihodki so se povzpeli na 6,9 miljonov EUR v letu 2007. Dobiček po obdavčitvi znaša 216.519 EUR, iz poslovanja pa so obračunali za 426.166 EUR amortizacije. Medtem ko na področju trgovine promet upada, na področju hibridne pošte promet precej hitreje narašča. Sistematična obdelava trga, zadovoljevanje potreb stalnih kupcev, ki so postali pravi partnerji, motivacija zaposlenih, so skupaj s poslovno idejo postali osnova za vodilni center za hibridno pošto na Hrvaškem in so postavili trdne temelje podjetja, ki je se je še pred leti borilo za obstanek. V začetku leta je družba pričela z izvajanjem pogodbe za Optima telekom, ki je distributer fiksne telefonije na Hrvaškem. Leto 2007 je zaznamoval tudi enkraten posel za Zagrebačko banko. Kljub velikemu povečanju obsega dela pa se je število zaposlenih v letu 2007 zmanjšalo iz 24 na 22 zaposlenih. Prihodek na zaposlenega je preko 300.000 EUR letno, kar je izreden, evropsko primerljiv rezultat. Cetis Print d.o.o. Septembra 2007 je bila v Srbiji registrirana družba Cetis Print, d.o.o. Beograd. Večinski lastnik je Cetis-ZG. Družba Cetis Print, d.o.o. je v fazi ustanavljanja, vpisani kapital še ni v celoti vplačan, zato se družba v letu 2007 še ne vključuje v konsolidacijo. Družba je imela v letu 2007 za 26.486 EUR prihodkov. Osnovna dejavnost družbe je tisk in kuvertiranje, storitve tiskanja računov in mailingov. Prek Cetis Printa trži Cetis d.d. v Srbiji svoje izdelke, med drugimi obrazce, bančne kartice in etikete. Vizija Cetis Printa je, da postane v čim krajšem času eden od vodilnih mailing centrov v Srbiji. Amba Co. d.o.o. Leta 1992 ustanovljeno podjetje Amba Co. d.o.o. se je Cetisu pridružilo v letu 2007. Namen pridobitve je bila celovitejša ponudba na trgu na področju fleksibilne embalaže. Osnovna in edina dejavnost družbe je namreč proizvodnja zahtevnejše fleksibilne embalaže. Podjetje ima 40 zaposlenih, pokriva pa trge zahodne in centralne Evrope. Približno 55 % svojih kapacitet izvaža v Avstrijo, Nemčijo, Italijo, Češko, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo in Črno Goro ter Bosno in Hercegovino. Uradni sedež se je v januarju 2008 prestavil iz Ljubljane v Celje, na Čopovo 24. V letu 2008 namerava družba izvesti

23

dezinvesticijo poslovno nepotrebnega premoženja. V letu 2009 je predvidena selitev družbe v Celje, v obstoječe prostore Cetisa. Aktivnosti na področju raziskav in razvoja so v letu 2007 potekale predvsem v smeri izdelave in uskladitve strategije razvoja programa v skladu z usmeritvami matične družbe ter v smeri širitve portfelja izdelkov na prehrambena in neprehrambena področja industrije.

24

UPRAVLJANJE PREMOŽENJA

Finančno poslovanje

Tudi v letu 2007 je družba na finančnem področju v glavnem uresničila oziroma celo presegla zastavljene cilje. Finančni položaj je družba ugotavljala z razčlenjevanjem in analiziranjem preteklih, tekočih in predvidenih finančnih tokov. Družba je upoštevala naslednja znana načela in pravila financiranja:

- skladnost velikosti, strukture in gibanja sredstev ter obveznosti do virov sredstev, - trajnost poslovanja z zagotavljanjem racionalnega financiranja, zmanjševanja finančnega

tveganja in optimalne plačilne sposobnosti ob ustrezni finančni ekonomiki, - doseganje pozitivnega finančnega izida kot čistega denarnega toka iz poslovanja, - možnost povečanja finančne moči s povečanjem premoženja.

Družba je navedeno v največji možni meri ohranjala kljub negativnemu rezultatu iz poslovanja. Družba je v večji meri financirala tekoče poslovanje z lastnimi sredstvi in viri, ki jih je pridobila tako s prilagajanjem naložbene politike kot tudi z odprodajo finančnih naložb glede na tržne razmere. Poudarek finančne analize je temeljil na finančni in kapitalski strukturi, kot tudi na tekočemu ugotavljanju in zagotavljanju kreditne sposobnosti družbe. Ob ugotavljanju za poslovanje nepotrebnih sredstev in ob dinamičnem načrtovanju denarnih tokov je družba zagotavljala potrebne vire in jamstva za uresničitev strateško pomembnih investicijskih in ostalih vlaganj. Poslovno leto 2007 je bilo za družbo glede financiranja zelo dinamično in je narekovalo hitra prilagajanja novonastalim razmeram na finančnih trgih. Na finančnem področju so bile glede finančnih naložb in danih okoliščin sprejete nekatere odločitve, ki so pripomogle k doseganju skupnega poslovnega izida. Zaradi tega sta bila osnovna finančna cilja - zagotavljanje plačilne sposobnosti družbe in ekonomika financiranja ob možnem obvladovanju finančnih tveganj – v kar najširše upoštevana. Razmerje med kapitalom in dolgovi se je v letu 2007 zaradi poslovanja spremenilo tako, da je bil odnos med njima 60,9 : 39,1, kar je kljub pozitivnemu poslovnemu izidu slabše kot v letu 2006. Takšno razmerje je posledica agresivnejšega financiranja, pri čemer je družba skrbela za rokovno usklajenost sredstev in virov. Dolgoročna sredstva so bila konec leta 2007 v celoti financirana s kapitalom in s tujimi dolgoročnimi viri. Pri strukturi financiranja, ki je še vedno dokaj uravnotežena, je bilo potrebno izvajati tiste finančne ukrepe, ki so imeli za posledico ustrezno finančno korekcijo. Ti ukrepi oziroma njihova učinkovitost imajo osnovo predvsem v uspešnosti poslovanja. Družba je bila v letu 2006 manj uspešna pri upravljanju terjatev iz poslovanja kot v letu 2005, saj je bil delež odpisanih terjatev in tudi samo stanje terjatev večje kot v preteklem letu. Prav tako je bila družba tudi manj učinkovita pri zalogah, saj so se povečale tako v strukturi kot v absolutnem znesku. Prav tako je dejstvo, da je bil rezultat financiranja v letu 2007, kljub rasti obrestnih mer in padanju borznih tečajev na finančnih trgih v zadnji dveh mesecih leta, še vedno pozitiven in je ugodno vplival na poslovni izid družbe. Družba se zaveda, da mora biti zaradi zmanjšane stopnje samofinanciranja redno poslovanje družbe čimprej v območju pozitivnega poslovanja, tako da odplačilo dolgoročnih dolgov ne bi bilo ogroženo (družba sicer tekoče redno odplačuje vse svoje dolgoročne dolgove). Finančna tveganja oziroma izpostavljenosti pa so opisane v računovodskem poročilu.

25

Naložbe

Obseg naložb v letih 2006-2007 v tisoč EUR 2006 2007 Neopredmetena dolgoročna sredstva

1.390 237

Zemljišča Gradbeni objekti 44 204 Oprema 1.078 4.347 Skupaj 2.512 4.788 Naložbe v opredmetena dolgoročna sredstva je družba v letu 2007 precej povečala glede na primerljive vrednosti v letu 2006. Tehnološko posodabljanje in tudi povečevanje določenih kapacitet je namreč še bil v letu 2007 nujen pogoj za obstoj, rast in povečevanje konkurenčne sposobnosti na posameznih dejavnostih družbe. Med največjimi naložbami v letu 2007 naj omenimo nakup dveh večjih tiskarskih strojev, robota in ureditev klime v proizvodnih prostorih. Precej manjši obseg sredstev pa je družba v letu 2007 naložila na področju neopredmetenih osnovnih sredstev. Družba bo v tekočem in v prihodnjih letih povečevala vlaganja v trg, pa tudi v sodobne tehnologije in znanja. Glavni namen je zagotavljanje večje produktivnosti, odzivnosti, specializacije in zanesljivosti poslovnih procesov ter s tem tudi zniževanje stroškov. Finančni tokovi pri naložbenju v letih 2006-2007 (nekonsolidiran izkaz) Prilivi (pobotano) v tisoč EUR 2006 2007 Opredmetena dolgoročna sredstva

268 312

Finančne naložbe 1.052 541 Skupaj 1.320 853

Odlivi (pobotano) v tisoč EUR 2006 2007 Neopredmetena dolgoročna sredstva

1.390 237

Opredmetena dolgoročna sredstva

833 4.551

Finančne naložbe 926 1.802 Skupaj 3.149 6.590 Bruto dodana vrednost 2006-2007 Leto 2006 2007 Bruto dodana vrednost v tisoč EUR

10.838 12.052

Verižni indeks 100 111,20

26

V primerjavi s preteklim letom je bila bruto dodana vrednost v letu 2007 na precej višji ravni. V letu 2007 ter tudi vnaprej želi družba ob krčenju stroškov intenzivirati in realizirati povečanje marketinško usmerjenih naložb na domačem in na tujih trgih prek odvisnih ali pridruženih družb v tujini. Takšna družba je konec leta 2007 začela s poslovanjem v Albaniji in trži igre na srečo. Družba pričakuje pri teh naložbah povečanje svoje učinkovitosti in donosov ob zagotavljanju likvidnosti na daljši rok. Seveda bo družba glede na izražene potrebe in na opredeljeno strategijo vlagala tudi v opredmetena in druga dolgoročna sredstva, prav tako pa bo izvajala odprodajo poslovno nepotrebnih naložb.

Delnice in delničarji

Osnovni kapital družbe Cetis d.d. je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic z oznako CETG, s katerimi se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze. Vse delnice so prosto prenosljive. Družba v letu 2007 ni izvajala nobenih sprememb v osnovnem kapitalu. Družba objavlja predpisane informacije na portalu SEO-net Ljubljanske borze. Število delničarjev se v letu 2007 ni bistveno spremenilo. Delničarjev je konec leta 2007 bilo 1.039. Njihovo število se je v primerjavi s koncem leta 2006 zmanjšalo za 45. V letu 2007 sta se med desetimi največjimi delničarji pojavila dve novi imeni: Triglav naložbe in Raiffeisen Zentralbank. Struktura lastništva delnic je bila na dan 31.12.2007 naslednja: Delničar Število delnic Delež v osnovnem kapitalu v % Cetis-Graf d.d. 78.493 39,25 Infond ID d.d. 27.358 13,68 Kovinoplastika d.d. 18.649 9,32 Kapitalska družba d.d. 15.609 7,80 Slovenska odškodninska družba 14.948 7,47 VS Probanka Glob. nal. sklad 12.049 6,02 Triglav naložbe d.d. 12.043 6,02 NFD Holding d.d. 3.500 1,75 Merkur 530 0,27 Raiffeisen Zentralbank a.g. 459 0,23 Ostale pravne in fizične osebe 16.362 8,19 Skupaj 200.000 100,00 Deset največjih delničarjev ima v lasti 91,81 % delnic, ki so izdane v nematerializirani obliki pri Centralno klirinško depotni družbi v Ljubljani. Družba je bila na dan 31.12.2007 še vedno imetnica 201 lastnih delnic za namene iz druge alinee 240. člena ZGD-1. Družba v letu 2007 ni pridobivala lastnih delnic. Konec leta 2007 je tržna vrednost delnice znašala 93,15 EUR, kar je predstavljalo, ob upoštevanju celotnega števila izdanih kosovnih delnic, 60,1 % knjigovodske vrednosti delnice, ki je konec leta 2007 znašala 154,94 EUR. Leto 2007 beležimo kot drugo zaporedno leto, v katerem se je knjigovodska vrednost delnice z oznako CETG povišala, njena tržna vrednost pa znižala. Gibanje tržne in knjigovodske vrednosti delnic z oznako CETG v letih 2006 in 2007 Leto Tržna vrednost delnice

v EUR (31.12.)

Knjigovodska vrednost delnice v EUR (31.12.)

Razmerje med obema

2006 100,15 152,00 65,9 2007 93,15 154,94 60,1

27

Gibanje tečaja delnice CETG v letu 2007 v EUR

Enotni tečaj delnic z oznako CETG na organiziranem trgu Ljubljanske borze je v letu 2007 ni veliko nihal. V prvih mesecih leta je padel na vrednost približno 80 EUR za delnico. Sredi leta pa je tečaj celo presegel 120 EUR za delnico. V zadnjih mesecih leta je tečaj padel na dobrih 90 EUR za delnico. V primerjavi z indeksom SBI20 lahko ugotovimo, da je gibanje tržne vrednosti delnice z oznako CETG v letu 2007 nazadovalo, saj je osrednji borzni indeks SBI20 v letu 2007 zelo porasel, kar je razvidno tudi iz grafičnega prikaza. Število delnic v lasti članov Uprave in Nadzornega sveta Glavna direktorica Simona Potočnik je imetnica 100 delnic družbe Cetis, d.d., kar predstavlja 0,05 % vseh izdanih delnic družbe. Člani Nadzornega sveta niso imetniki delnic družbe Cetis, d.d. Čisti dobiček na delnico v letih 2006 in 2007 v EUR Leto 2006 2007 Čisti dobiček na delnico 4,76 4,79 Op.: Izračun je narejen na podlagi tehtanega povprečja števila delnic.

28

Politika dividend Uprava družbe ugotavlja, da je v letu 2007 dosegla pozitiven, ne pa načrtovan rezultat, ki bi sicer dopuščal izplačilo minimalnih dividend, kar je tudi obljubila v zadnjem letnem poročilu. Vendar pa uprava ocenjuje, da družba potrebuje ustvarjen kapital za nadaljnje poslovanje, zato skupščini ne bo predlagala razdelitve bilančnega dobička. Uprava načrtuje tudi v prihodnje udejanjati dolgoročne razvojne in investicijske potrebe družbe ter iskati nove možnosti, s ciljem maksimiranja premoženja družbe in dobička oziroma doseganja pričakovanj in interesov delničarjev. V primeru, da bo družba dosegla načrtovani dobiček za leto 2008, bo uprava družbe, ob upoštevanju ostalih pomembnih okoliščin, predlagala razporeditev ustreznega dela ustvarjenega čistega dobička v letu 2008 za dividende.

29

NABAVA IN LOGISTIKA

Strateška nabava Cetisa

S krepitvijo partnerskih odnosov z dobavitelji si zagotavljamo dolgoročno stabilnost na področju oskrbe in zmanjšujemo nabavne rizike. Nenehni razvoj nabavne funkcije skupaj z dobavitelji, spodbujanje inovativnosti in partnerstva na temelju dolgoročnih poslovnih odnosov nam omogoča dosegati zastavljene cilje. Globalni cilji delovanja nabave so zagotoviti ustrezno kvaliteto materiala, po pravi ceni in pravočasno za potrebe kupca in proizvodni proces. Usmerjeni smo v uvajanje sodobnih logističnih konceptov in vzajemno delovanje z dobavitelji.

Globalni cilji delovanja nabave so:

- Uvajanje sistemov oskrbe po konceptu win-win , kjer kupec in dobavitelj sodelujeta z namenom izboljšati pogoje za obe strani;

- uvajanje sodobnih logističnih konceptov dela (interno, eksterno); - vzpostavitev sodobnega sistema ocenjevanja dobaviteljev; - sprejem ustrezne dokumentacijske podpore za ključne funkcije delovanja nabave in logistike; -

splošno znižanje stroškov nabave; - definiranje strateških dobaviteljev in splošno zmanjševanje števila dobaviteljev. Vse hitrejše in bolj dinamične spremembe na področju trženja in razvoja tudi od nabave v Cetisu zahtevajo močno globalizacijo nabavnih virov oziroma intenziven razvoj dobaviteljev.

Poročilo o gibanju cen surovin za leto 2007

Preteklo leto so zaznamovali trendi rasti cen osnovnih papirjev. Negativnim tržnim trendom se je družba dokaj uspešno upirali. Naloga iskanja prihrankov pri nabavnih stroških je kontinuirana in se nadaljuje tudi v letu 2008. Z ustrezno nabavo samokopirnega in samolepilnega papirja, s preusmeritvijo nabave OCR papirja, delno kartonov (zamenjava ni možna pri nabavi kartonov za farmacijo, kjer je dobavitelj potrjen), papirja za fotovrečke, termo papirjev in palet se lahko znižajo nabavni materialni stroški za približno 73.151 EUR. Nabavna služba se zaveda, da je osnovna naloga zagotoviti ustrezno kvaliteto materiala, po pravi ceni in pravočasno.

Naročila in prevzemi leto 2005 2006 2007 skupno število vseh naročil 5.371 5.006 5.003 skupno število vseh prevzemov 5.864 5.833 19.043 vrednost nabave v EUR 10.070.000 10.491.000 11.599.800 Ugotovitve: Skupno število naročil ostaja skozi leta enako, zato pa se je število prevzemov lansko leto zaradi novega informacijskega sistema več kot potrojilo. Sedaj se preko sistema prevzema ne samo materiale, temveč tudi vse nabave storitev (popravila orodij, naročila klišejev, patric in ostalih tiskovnih elementov, tisk, plastifikacija, dodelava in vezava tiskovin ter ostali dotiski-personalizacija pri kooperantih), ki v preteklih letih v nabavni realizaciji niso bile zajete. Zato se je vrednost nabave v primerjavi z letom prej povečala za 9%. Količina nabavljenih materialov sicer pada, zato pa se spreminja njihova struktura, kar povzroča skupno rast vrednosti. Za program dokumentov družba nabavlja tudi čedalje več materialov višje vrednosti.

30

Odnosi z dobavitelji Graditev sistema celovitega obvladovanja nabave sloni na prenosu zahtev Cetisovih kupcev na dobavitelje. Dobavitelji družbo zato redno seznanjajo z novostmi v njihovem proizvodnem programu in s trendi na tržišču in tako s svojim znanjem in izkušnjami pomagajo pri uvajanju novih izdelkov in tehnologij.

Ocenjevanje dobaviteljev

Ocenjevanje dobaviteljev je pomemben, nepretrgan proces in pomeni načrtno zbiranje informacij za izbor novih in kontrolo obstoječih dobaviteljev. Zagotavlja konstantno kakovost dobavitelja na dolgi rok, v kolikor je le-ta zainteresiran za odpravljanje napak. Ocenjevanje dobaviteljev prinaša seznam odobrenih in potencialnih dobaviteljev. Ocenjevanje dobaviteljev izvaja družba enkrat letno, po naslednjih kriterijih: cena, plačilni pogoji, reklamacije, opozorila, sistem ISO 9001, reševanje reklamacij, rok dobave, rok plačila, servis-razvojni trendi, sistem ISO 14001, sodelovanje-ekologija. Dobavitelji so na podlagi teh kriterijev rangirani v tri skupine: A – zanesljiv dobavitelj, B – sprejemljiv dobavitelj, C – pogojni dobavitelj.

Leto/delež dobaviteljev po posameznih skupinah v % A B C 2005 31 57 4 2006 31 83 6 2007 23 76 1

Ugotovitve: V lanskem letu je družba poostrila kriterije pri ocenjevanju dobaviteljev, zato se je njihovo število v skupini A zmanjšalo. Kljub temu, da je sodelovanje skozi leta dobro, pa so pričakovanja vsako leto večja, zato se od dobaviteljev pričakuje, da bodo sledili zahtevam.

Zadovoljstvo dobaviteljev

Partnerski odnos se gradi z upoštevanjem zahtev odjemalca kot tudi z upoštevanjem pripomb dobavitelja. Z namenom dobrega poslovnega sodelovanja in z željo po odpravljanju napak, ki so moteče za naše dobavitelje, smo pripravili kratko anketo dobaviteljem. Z analizo anket smo pridobili informacije o zadovoljstvu sodelovanja z nami. S tem bomo lahko sami ugotovili, kje lahko izboljšamo proces dela in kaj lahko še ponudimo dobavitelju, da bo le-ta z zadovoljstvom izpolnjeval naše zahteve.

Poročilo o predvidenem gibanju cen surovin za leto 2008

Informacije o gibanju cen osnovnih surovin, ki jih je družba uspela pridobiti od najpomembnejših dobaviteljev, v naslednjem letu napovedujejo dvig cen skoraj vseh osnovnih nabavnih materialov. Vzrok dviga cen so predvsem višje cene energije, celuloze in transporta. Nabavna služba se bo zaradi neoptimističnih napovedi o višjih cenah še posebej trudila zagotoviti optimalno kvaliteto in količino materialov po pravih cenah ter pravočasno.

Skladiščno-transportna služba Glavna naloga – avtomatizacija skladiščnega poslovanja se nadaljuje tudi v letu 2008, ker je leto dni prekratek rok za uvedbo tako zahtevnega procesa ob hkratni uvedbi novega informacijskega sistema. Tako družba pričakuje, da bo avtomatizacija omogočila napredne funkcije skladiščnega poslovanja, kot so uporaba črtne kode, spremljanje nabave in zaloge po materialih (z opredelitvijo datuma – npr. zapadlosti), spremljanje posamičnih materialov po dobavah, alarmiranje pri doseženi minimalni zalogi, preprečitev izdaje pri neobstoječi zalogi, nadzor nad vsemi skladišči hkrati, pregled zaloge po skladiščih itd. Lažje bo spremljati zgodovino gibanja zaloge.

31

Transportni stroški v letu 2007 Stroški za pridruženo podjetje 15.247,08 EUR Stroški prevozov materialov 66.171,83 EUR Stroški prevoznih storitev v Sloveniji 160.765,08 EUR Stroški prevoznih storitev za izvoz 200.334,99 EUR Skupaj transportni stroški 442.518,98 EUR+DDV

Od tega je šest pogodbenih prevoznikov opravilo 315.689 EUR in šest ostalih prevoznikov 164.593 EUR prometa. Najpogostejši zunanji prevozi (80 %) so bili v Nemčijo. Strošek poštnih storitev v letu 2007 je bil ca. 22.000 EUR.

32

PROIZVODNJA

Začetek leta 2007 je v popolnosti zaznamoval prehod in pričetek uporabe novega informacijskega sistema. Večina podjetij celoten sistem uvaja postopoma v dveh do treh fazah oz. letih. Cetis je v pol leta uspešno osvojil tako osnovni centralni sistem, kot za proizvodnjo izredno pomembna centralno planiranje proizvodnje in avtomatizacijo zajema podatkov na večini strojev. Bistvene organizacijske spremembe sta prinesla oddelek barv, z namenom centralnega obvladovanja barv (recepture, mešanja, zaloge, razvoj, delo z dobavitelji itd.) ter oddelek upravljanja s procesi, v katerem je bilo centralno planiranje proizvodnje združeno z močno programsko podporo. Družba se je zastavljenim ciljem za leto 2007 le približala, ni pa jih v celoti dosegla. Predvsem na področju stroškov je bil odmik od planiranih ciljev največji, saj družbi le-teh glede na prodajno realizacijo ni uspelo znižati. Predvsem izstopajo stroški dela, kjer je družba za potrebe dveh večjih projektov dodatno zaposlila delovno silo, medtem ko se je pričetek realizacije in/ali zaključek del zamaknil v leto 2008 glede na prvotni plan v začetku leta. Na višjo porabo materiala je vplivala nadnormativna poraba, kot tudi spremenjena struktura izdelkov z višjo vrednostjo materiala in pričetek del na večjih projektih, ki še ne rezultirajo v prodajni realizaciji. V skladu s prodajnimi načrti je družba v prvi polovici leta posodobila oddelek izdelave kartic, kjer so bili povečani proizvodni prostori, posodobljena oprema ter povečane razpoložljive kapacitete ob nespremenjenih kadrovskih zahtevah. Na področju fleksibilne embalaže je družba nadaljevala z razvojem priprave tiska ter povečanjem kapacitet v sami proizvodnji. To se je odrazilo v povečani realizaciji za približno 39%, kjer pri takšni rasti največji izziv predstavlja pridobitev in usposobitev ustreznih kadrov v relativno kratkem času. V drugi polovici leta je družba uspešno pričela z izvajanjem del za projekt »sudanski potni list«, ki je največji in tudi najzahtevnejši projekt v letu 2007/2008. V ta namen je družba povečala kapacitete ofsetnega tiska iz pole. V procesu izdelave potnih listov je družba vpeljala tudi prvo robotizirano celico, ki v celoti nadomešča ročno delo in hkrati povečuje kapaciteto ter zagotavlja stabilen in nadzorovan proces spajanja polikarbonata s papirjem. Ob koncu leta je družba izpeljala t.i. outsourcing službe vzdrževanja z namenom osredotočenja na osnovno dejavnost podjetja. Celotno storitev vzdrževanja, ki vključuje tako preventivo in kurativo kot inženiring, energetiko ter tudi hišna opravila, je Cetis zaupal podjetju Tero d.o.o. Tako se je celovito vzdrževanje v širšem pomenu besede preneslo na zunanjega izvajalca, s katerim je bila sklenjena dolgoročna pogodba in izveden prenos tako kadrov kot najem prostorov, delovnih sredstev in prodaja zalog. Pričakovani učinki so predvsem iz naslova večje razpoložljivosti delovnih sredstev, optimalnejšega obvladovanja zalog rezervnih delov in spremembe razmerja preventivnega vzdrževanja na račun kurative. Načrti za leto 2008: Večji projekti:

- Uspešen zaključek projekta »sudanski potni list« - Prehod vseh slovenskih bank na EMV kartice - Selitev podjetja Amba na lokacijo Celje

V skladu s strategijo procesne organiziranosti podjetja v štiri stebre vzpostaviti načela vitke proizvodnje s ciljem:

- Zagotavljanje nemotene proizvodnje in nenehno izboljševanje produktivnosti - Prepoznavanje možnosti za izboljšave in definiranje aktivnosti za izboljšave - Spodbujati kulturo stalnih izboljšav predvsem med zaposlenimi v proizvodnji

33

RAZISKAVE IN RAZVOJ

Strateški razvoj

Leto 2007 pomeni za Cetis začetek njegovega pospešenega nastopa na tujih trgih, ki je posledica strateške usmeritve podjetja in spoznanja, da je mogoča rast podjetja edino s prodorom na tuje trge. Glavne aktivnosti so bile usmerjene v sledeče projekte:

1. SNLS Gabon, podjetje za organizacijo iger na srečo v Gabonu, posluje že drugo leto in je za Cetisov program organiziranja iger na srečo pionirski projekt. Kot tak predstavlja zaradi oddaljenosti, kulturnih razlik in pomanjkanja izkušenj Cetisa na tem področju posebno zahteven izziv, ki še ni prinesel pričakovanih rezultatov. Posebna pozornost je bila v letu 2007 usmerjena na krepitev upravljanja podjetja SNLS in prodajne mreže v Gabonu. Te aktivnosti so sicer pozitivno vplivale na delovanje podjetja, vendar niso bile dovolj za doseganje pričakovanih rezultatov. Za dosego le-teh išče Cetis strateškega partnerja z dodatnim materialnim in kadrovskim vložkom v podjetje.

2. Ustanovitev podjetja za organizacijo iger na srečo »Nacional« Tirana, Albanija, v katerem je

Cetis pomemben delničar, pomeni širitev tovrstnega programa na Balkan. Podjetje Nacional je začelo poslovati konec leta 2007. Pri realizaciji tega projekta je družba koristila dosedanje izkušnje, zato je potrebno poudariti, da so rezultati mnogo boljši in pričakujemo že v letu 2008 pozitiven rezultat. Podjetje ima razvito prodajno mrežo že na področju celotne Albanije. Načrtovani prihodki podjetja Nacional za leto 2008 znašajo približno 5 mio EUR. Za leto 2008/09 je načrtovana razširitev koncesije poleg igre Bingo, ki se izvaja v tem trenutku, tudi na ostale igre na srečo.

3. Cetis Tirana, Cetisovo podjetje za trženje v Albaniji, je v lanskem letu poslovalo v okviru

predvidevanj. V letu 2008 načrtuje družba kadrovske okrepitve in povečan obseg prodaje na teritoriju Republike Albanije. Načrtovana prodaja za leto 2008 v podjetju Cetis Tirana znaša 300.000 EUR. Cetisov cilj je kadrovsko in strokovno usposobiti podjetje Cetis Tirana za trženje zahtevnejših projektov, ki jih nudi Cetis in zastopanje slovenskih podjetij v Albaniji.

4. V letu 2007 je družba začela z realizacijo projektov potovalnih dokumentov za Sudan. Poleg

izdelave potnih listov in vizumov nudi Cetis v okviru tega projekta lokalnemu partnerju vso strokovno pomoč pri postavitvi lastne proizvodnje za izdelavo potovalnih dokumentov, kot tudi pri razširitvi poslovanja na druga področja, saj vidi v Sudanu priložnost in interes za uveljavitev Cetisovega programa.

V letu 2008 bo družba usmerila svoje delo na naslednja strateška področja:

1. Iskanje povezav s podjetji in ustanovami, ki razpolagajo z moderno tehnologijo in znanji, pomembnimi za naše področje poslovanja v okviru predvidenih štirih stebrov.

2. Iskanje priložnosti in partnerjev za odpiranje novih podjetij za organizacijo iger na srečo in drugih programov, predvsem na področju Balkana.

3. Širjenje prodajne mreže preko lokalnih partnerjev za najzahtevnejše projekte (dokumenti, personalizacija) na afriško-azijskem področju.

34

Razvoj in raziskave grafične tehnologije

Cetis razvojne aktivnosti usmerja v razvoj novih izdelkov in storitev ter v izboljševanje kakovosti in funkcionalnosti obstoječih izdelkov. Razvojne potrebe usmerjajo predvsem potrebe kupcev, zahteve zakonodaje, okoljevarstveni predpisi in hitre spremembe v poslovnem okolju, ki se odražajo v vedno bolj aktivnem delovanju konkurence. Razvoj in raziskave grafične tehnologije (v nadaljevanju R&R GT) je v letu 2007 sledil tem usmeritvam na štirih temeljnih področjih delovanja družbe Cetis: Na področju iger na srečo je oddelek R&R GT razvojne aktivnosti usmerjal na nove, izboljšane tehnologije scratch-off premaza pri tiskovinah za igre na srečo. R&R GT je oblikoval več novih iger, izdelal vzorce srečk in tehnično-promocijske liste za vsako posamezno igro. Projekt razvoja dodelavnega stroja za nadzor in pakiranje tiskovin za igre na srečo, ki ga oddelek izvaja na osnovi lastnega koncepta s poslovnim partnerjem iz tujine, je eden od temeljev za učinkovit proizvodni proces in prodor na tuja tržišča. Pri pripravi projektne dokumentacije za sudanski projekt je sodeloval celotni tim R&R GT, izvajanje in nadzor projekta (potni listi, vizumi, dovoljenja za prebivanje, svetovanje pri postavitvi proizvodnje) pa vodi član oddelka R&R GT. Blagovno skupino kartice je R&R GT dopolnil s karticami, izdelanimi na osnovi novih materialov, ki imajo boljše uporabne lastnosti ob nižjih stroških vhodnih materialov. Veliko razvojnega dela na področju embalaže je oddelek namenil t.i. poprodajnim aktivnostim, predvsem svetovanju oz. reševanju težav ob implementaciji novih vrst ovojnih etiket. Na področju sistemov za poslovno komuniciranje je Cetis v letu 2007 razvil nove oblike tiskovin za direktno pošto, ovojnice na osnovi nepapirnih materialov, itd. Ob uvedbi novega informacijskega sistema v letu 2007 je grafični R&R še vedno aktivno sodeloval na področju standardizacije poslovnega procesa. Glede na reorganizacijo razvojne dejavnosti in pomanjkanje strokovnega kadra na področju razvoja je oddelek R&R GT v letu 2007 deloval predvsem na področju aplikativnega razvoja in na podpori prodajnim aktivnostim. Načrti za prihodnost

� Nadaljevanje intenzivnega razvoja novih iger, sočasno z razvojem postopka tiska in dodelave za igre na srečo.

� Sledenje razvoju pametne embalaže in materialov. � Nadaljevanje razvoja zaščitnih elementov na dokumentih, sodelovanje pri pripravi ponudb in

pri izvajanju velikih projektov. � Na področju sistemov za poslovno komuniciranje bo R&R GT razvijal nove produkte za direktni

mailing � V skladu s sprejeto strategijo družbe Cetis bo R&R GT opredelili razvojne aktivnosti za obdobje

2008-2012.

35

Cetis Nove tehnologije

Oddelek CeNT raziskave in razvoj (v nadaljevanju CeNT R&R) je zadolžen za raziskave in razvoj inovativnih rešitev s področja informacijske tehnologije, katere so tesno povezane z osnovno dejavnostjo Cetisa, torej z grafično dejavnostjo. V letu 2007 je CeNT R&R zaključil naslednje odmevnejše projekte:

- SiZID.BIO, katerega naročnik je Ministrstvo za zunanje zadeve. CeNT R&R je končal in pripravil sistem za zajem desetih prstnih odtisov ter kontrolo le-teh, pripravil namestitveno različico ter jo predal naročniku.

- SiZID.DP, katerega naročnik je Ministrstvo za notranje zadeve. Za potrebe izdajanja dovoljenj za prebivanje je CeNT R&R razvil modul za zajem samostojnih fotografij iz skenerja ter rešitev implementiral v rešitev, ki deluje na upravnih enotah. V sklopu razvoja se je bilo potrebno povezati z novim registrom tujcev, kamor se pošiljajo podatki.

- Sistem za izdajanje viz in dovoljenj za prebivanje za sudanskega naročnika. Razvit je nacionalni informacijski sistem za izdajanje viz in dovoljenj za prebivanje. Sistem deluje neodvisno znotraj posamezne ambasade, podatki pa se ob vzpostavljeni povezavi sinhronizirajo na centralni strežnik. Razviti moduli: zajem podatkov, zajem slike s kamero, zajem slike z optičnim čitalcem, zajem dokumentov, zajem desetih prstnih odtisov ter zajem podpisa s pomočjo podpisne tablice.

Na področju kartičnega sistema je CeNT R&R s pričetkom masovne ponovne izdaje uspešno zaključil razvoj na projektu NLB-XLS. Prav tako je v tem času pripravil vse potrebno za pričetek izdaje EMV kartic za večino slovenskih bank.

Izjemen dosežek v letu 2007 je pridobitev posla izdajanja pametnih kartic v sistemu zdravstva. Na razpisu za izvedbo javnega naročila »Razvoj in dobava kartic zdravstvenega zavarovanja in dobava appletov, vzpostavitev in izvajanje personalizacije kartic«, je bil Cetis izbran kot ponudnik, ki popolnoma ustreza razpisnim pogojem in merilom. Projekt, ki vključuje električno in grafično perosnalizacijo profesionalnih kartic (PK) in kartic zdravstvenega zavarovanja (KZZ) ter vzpostavitev agencije za izdajo digitalnih certifikatov bo končan v letu 2008.

Na področju digitalizacije dokumentov je CeNT R&R izvedel več projektov, med katerimi velja omeniti predvsem zajem in obdelavo obrazcev za večja slovenska podjetja. Ob tem je skupina tudi razvila in namestila programsko opremo za upravljanje z dokumenti v večih podjetjih.

V letu 2007 je CeNT R&R preizkusil tudi možnost outsourcinga določenih IT rešitev in tako prišel do programske rešitve – aplikacije CeTacho, katera omogoča prenos, hranjenje, poizvedovanje in arhiviranje podatkov iz tahografskih kartic ter tahografske naprave.

36

UPRAVLJANJE KAKOVOSTI

Kakovost in nenehne izboljšave sta temeljna cilja na vseh področjih Cetisovega delovanja. Omenjeni cilji so vpeti v vse ključne procese podjetja. Cetis skozi svoj poslovnik vodenja sistemov obravnava različne vidike poslovanja po naslednjih standardih:

• Vodenje kakovosti po ISO 9001:2000 • Sistem varovanja okolja po ISO 14001 • Varstvo in zdravje pri delu po OHSAS 18001 • Standardi Visa/Mastercard za zagotavljanje fizične in logične varnosti • CQM – standard Mastercard za zagotavljanje kakovosti bančnih kartic • Varovanje informacij po ISO 27001 • Zagotavljanje kakovosti biometričnih potnih listin po ISO/IEC/JTC1/SC17/WG3/TF4 – standard

ICAO 9303 Skupni imenovalec vseh sistemov vodenja so nenehne izboljšave procesov. Cetisova zavezanost standardom je gonilna sila izboljševanja. Glede na spreminjajoče se poslovno okolje si družba prizadeva prilagajati njene ključne procese. Le-te prenavlja v skladu s strategijo s ciljem izboljšanja uspešnosti in učinkovitosti procesov. Sisteme vodenja se tudi nenehno preverja z notranjimi presojami, presojami pooblaščenih institucij, presojami dobaviteljev ter presojami kupcev. Cetis se v tekočem letu usmerja na vzpostavitev integriranega sistema vodenja, katerega bo izvedel s pomočjo standarda PAS 99. Vanj namerava celovito vključiti vse standarde v skladu s katerimi deluje.

37

ZAPOSLENI

Značilnosti leta 2007 Leto 2007 je zaznamovala reorganizacija, ki je sledila uvedbi novega informacijskega sistema. Na začetku leta so tako vsi zaposleni prejeli nove pogodbe o zaposlitvi, ki so tako usklajene tudi z Zakonom o delovnih razmerjih. Med letom je bilo največ aktivnosti namenjenih selekciji in izbiri novih zaposlenih za prodajo, za proizvodnjo kartic in proizvodnjo varnostnih tiskovin. Oddelek upravljanja s človeškimi viri (v nadaljevanju UČV) se je pričel ukvarjati s prenovo informacijskega sistema UČV, z namenom vzpostavitve celovitih kazalnikov na področju upravljanja s človeškimi viri in njihovega avtomatskega spremljanja. V izobraževanje je družba pričela vlagati bolj sistematično, da bi tako postopoma vzpostavila merjenje učinka vlaganja - ROI v izobraževanje. Indeks izobraževanja glede na leto 2006 je bil 94,28. Načrti za leto 2008

− Definiranje in imprementacija kadrovskih procesov ter postavitev sistema na intranet − Celovito spremljanje absentizma v podjetju

• Izdelava mesečnih poročil, • Razgovori z delavci, ki so v bolniški več kot 30 dni, • Pospešeno sodelovanje z vodji in z zunanjimi sodelavci pri zmanjševanju bolniških

odsotnosti, • Interno komuniciranje na temo zdravja.

− Izvedba internih izobraževanj za zaposlene s ciljem prenosa znanj • Področje delovno pravne zakonodaje • Spremembe pravilnikov

− Izvedba projekta poenotenja sistema evidence delovnega časa in obračuna plač (optimizacija) Število zaposlenih v skupini Cetis Leto SKUPINA

CETIS Cetis, d.d.,

Celje Cetis-ZG,

d.o.o. AMBA Co.,

d.o.o., Ljubljana

Cetis-SK, dooel, Skopje

Cetis-Print, dooel, Skopje

2005 552 430 22 20 80 2006 441 419 22 2007 499 436 22 41

Število zaposlenih po OE v Cetis, d.d.

2006 2007 OE št.zap. % št.zap. % IND 06/07

Uprava 2 0,48 9 2,06 450,00 Prodaja KT 0 0,00 25 5,73 Prodaja VT 0 0,00 16 3,67 Nabava in logistika 0 0,00 41 9,40 CENT 0 0,00 21 4,82 PI&UČV 21 5,01 11 2,52 52,38 Finance in ekonomika 13 3,10 11 2,52 84,62 Marketing 93 22,20 0 0,00 0,00 R&R grafične tehnologije 12 2,86 7 1,61 58,33 Proizvodnja 278 66,35 295 67,66 106,12 Skupaj 419 100,00 436 100,00 104,06

38

Ugotovitve: Leto 2007 je bilo na področju zaposlovanja izredno dinamično. Zaradi velikega povpraševanja po novih osebnih dokumentih, je morala družba okrepiti ekipe v proizvodni enoti kartice. Prav tako se je v proizvodni enoti PVT zaposlilo 14 novih delavcev, zaradi povečanega obsega dela na potnih listih za Sudan. Konec leta se je sicer obseg dela precej zmanjšal, tako da je bila lani stopnja fluktuacije kar 13,66. Na novo se je zaposlilo 86 delavcev, odšlo pa jih je 69. To je razvidno tudi iz spodnje tabele:

1. Plan za leto 2007 404

2. Stanje 31.12.2006 419

3. Prihodi do 31.12.2007 86

4. Odhodi do 31.12.2007 69

5. Stanje 31.12.2007 436

6. Stopnja fluktuacije 13,66

7. Povečanje do 31.12.2007 17

8. Odstopanje od plana: 31.12.2007 +32 Izobrazbena struktura zaposlenih Cetis, d.d.

2006 2007 IZOBRAZBA število % število %

II. priučeni delavci 96 23 97 22,2 III. kvalificirani delavci 7 1,7 8 1,8 IV. kvalificirani delavci 138 33 137 31,4 V. srednja stopnja 106 24,6 119 27,3 VI. višja stopnja 29 6,9 27 6,2 VII. visoka stopnja 39 9,3 42 9,6 VIII. magisterij 4 1 6 1,4 Skupaj 419 100 436 100 Ugotovitve: Največ zaposlenih v Cetisu ima poklicno in srednješolsko izobrazbo, saj prevladujejo proizvodni delavci. Sicer se izobrazbena struktura izboljšuje, tako da je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 več zaposlenih s V., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe.

39

Izobrazbena struktura zaposlenih v skupini Cetis – povprečje IZOBRAZBA 2006 2007 II. priučeni 100 103 III. kvalificirani 7 7 IV. kvalificirani 140 149 V. srednja 125 143 VI. višja 28 30 VII. visoka 42 52 VIII. magisterij 5 6 Ugotovitve: Največ zaposlenih v skupini Cetis ima poklicno in srednješolsko izobrazbo. Kljub temu se izobrazbena struktura izboljšuje, tako da je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 več zaposlenih s V., VI., VII. in VIII. stopnjo izobrazbe. Stroški dela in plač € / % 2006 2007

Povprečna letna bruto plača v Cetisu v EUR

1.053,47 1.134,37

Povprečna letna bruto plača v Sloveniji v EUR 1.212,41 1.285,57

Odstopanja od slovenskega povprečja v %

-13 -12

Povprečna letna bruto plača v panogi v Sloveniji v EUR

1.061,00 1.053,39

Odstopanja od povprečja v panogi v %

-0,72 6,9

Stroški dela v strukturi prihodkov v % 29,18 30,72

Ugotovitve: Povprečna mesečna neto plača v Sloveniji za leto 2007 je znašala 834,50 EUR in je bila za 7,9 % višja kot za leto 2006. Povprečna mesečna bruto plača pa je znašala 1.258,57 EUR, kar je za dobrih 6 % več kot lansko povprečje. Bruto plača se je podjetju v primerjavi z letom 2006 zvišala za 7,6 %, prav tako je višja v primerjavi s panogo za 6,9 % (v bruto plačo so zajete tudi plače delavcev z IP).

Stroški izobraževanja in usposabljanja v EUR IZOBRAŽEVANJE 2006 2007 IND 06/07 Seminarji 209.397,29 180.416,15 86,16 Računalništvo 3.489,45 27.335,58 783,38 Tuji jeziki 7.136,12 3.466,73 48,58 Sejmi 37.539,56 46.719,00 124,45 Študij ob delu 23.721,75 10.444,72 44,03 Štipendije 26.556,86 21.839,21 82,24 SKUPAJ 307.841,03 290.221,39 94,28

40

Ugotovitve: Z namenom ciljnega vlaganja v izobraževanje so se sredstva porazdelila na računalništvo in sejme, za več kot polovico so se zmanjšala tudi sredstva za študij ob delu. V letu 2007 je bilo manj izobraževanj na področju tujih jezikov, ker je družbe ta izobraževanja izvajala prejšnja leta. Poudarek je tudi na internih prenosih znanj ter na delavnicah znotraj podjetja (postopki dela, zakonodaja, razne novosti…). Statistični podatki za preteklih pet let Leto Podatek 2003 2004 2005 2006 2007 število zaposlenih 441 451 430 419 436 delež žensk 37,00% 37,00% 37,21% 36,30% 40,60% delež moških 63,00% 63,00% 62,80% 63,70% 59,40% povprečna starost ž. 40,7 let 41,4 let 41,89 let 42,18 let 40,75 let povprečna starost m. 40,5 let 40,98 let 41,65 let 41,71 let 40,82 let povp. DD žensk 21,7 let 21,01 let 22,78 let 22,98 let 20,58 let povp. DD moških 20,7 let 22,27 let 21,56 let 21,48 let 20,13 let delež zaposlenih za ned.čas 96,10% 94,70% 95,80% 95,50% 84,60% delež zaposlenih za dol.čas 3,90% 5,30% 4,20% 4,50% 15,40% stopnja fluktuacije 8,51% 2,80% 7,09% 7,51% 13,66% delež žensk v vodstveni strukturi 29,41% 30,00% 27,27% 30,00% 44,73% Prihodi 11 23 11 23 86 Odhodi 41 13 32 34 69 Ugotovitve: V letu 2007 se je veliko zaposlovalo in na koncu leta je bilo 436 zaposlenih, starostna meja se je nekoliko znižala, ker se je zaposlilo kar nekaj mladih za delo v proizvodnji. Več jih je bilo zaposlenih za določen čas, ker je bilo večino dela občasnega značaja. Fluktuacija je bila zato višja. Delež žensk v vodstveni strukturi pa je že 44,73 %, kar nakazuje, da imajo ženske v Cetisu dokaj izenačeno možnost glede napredovanja in kariere kot moški. Pregled bolniških odsotnosti v %

Meseci

boleznine v breme podjetja - %

boleznine refundirane - % skupaj - %

Januar 3,61 3,03 6,64 Februar 4,26 3,16 7,42 Marec 4,01 3,01 7,02 April 4,16 2,67 6,83 Maj 3,48 2,36 5,84 Junij 2,45 2,08 4,53 Julij 3,03 2,16 5,19 Avgust 2,07 2,30 4,37 September 2,71 2,37 5,08 Oktober 4,27 2,15 6,42 November 4,30 2,06 6,36 December 4,49 2,41 6,90 Povprečno 3,57 2,48 6,05

41

Ugotovitve: V letu 2007 se je odstotek odsotnosti zaradi bolniške v povprečju zmanjšal za 0,13 odstotne točke (iz 6,18 % na 6,05 %). Delno se je zmanjšala bolniška odsotnost do 30 dni – iz 3,99 % na 3,57 %, medtem ko se je odsotnost zaposlenih, ki so v daljši bolniški malo zvišala – iz 2,20 % na 2,48 %. Bolniške odsotnosti družba redno spremlja in ima s tistimi, ki so dlje časa odsotni, tudi razgovore. Za določeno število zaposlenih je podan predlog na ZPIZ za ugotovitev pravic iz invalidskega zavarovanja. Področje varnosti in zdravja pri delu V letu 2007 so se na področju varnosti in zdravja pri delu odvijale redne aktivnosti, ki jih delodajalcem nalaga Zakon o varnosti in zdravju pri delu, zlasti: - teoretično usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred požarom (80 vključenih delavcev), - praktično usposabljanje delavcev za varno delo in varstvo pred požarom (40 vključenih delavcev), - izvajanje preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev – 200 delavcev - izbira, nakup in uvajanje delovne opreme in tehnologij, ki ustrezajo normam ES in obenem

izpolnjujejo vse zahteve zakonodaje RS (izjava o skladnosti, ropot, mehanske nevarnosti, varstvo okolja, …).

- periodični pregledi in preizkusi delovne opreme (obratovalna dovoljenja so se pridobila za 60 strojev),

- pregledi in preizkusi sredstev za gašenje (gasilniki, hidranti). Za stalno oz. dolgoročno izboljševanje stanja varnosti in zdravja pri delu je pomembno predvsem naslednje: - Redno spremljanje zdravstvenega stanja zaposlenih, pravočasno odkrivanje določenih bolezni (v

zvezi z delom) s preventivnimi zdravstvenimi pregledi in postopno uvajanje usmerjenih pregledov za določene skupine delovnih mest.

- Svetovanje oz. sodelovanje strokovnih delavcev za varnost pri delu (zunanja družba z dovoljenjem za delo) pri izbiri, nakupu in uvajanju nove delovne opreme in novih tehnoloških postopkov v podjetje.

Število nezgod pri delu

1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 na poti 8 9 4 10 14 4 7 7 8 3 na delu 21 22 22 25 22 15 14 13 10 13 skupaj 29 31 26 35 36 19 21 20 18 16

0

10

20

30

40

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007

na poti

na delu

skupaj

Število nezgod pri delu

42

III. ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA IN NARAVNEGA OKOLJA

ODGOVORNOST DO NARAVNEGA OKOLJA

Pogoj za zdravo delovno okolje je med drugim tudi zdrav odnos do naravnega okolja. Tega se Cetis zaveda, zato deluje po strogo začrtanih okoljevarstvenih smernicah, opredeljenih v okoljski politiki. Cetis sicer ni velik onesnaževalec okolja, pa vendar si aktivno prizadeva zmanjšati negativne vplive svoje dejavnosti na naravno okolje, od osveščanja in izobraževanja zaposlenih s tega področja do upoštevanja okoljevarstvenega vidika pri nabavi novih tehnologij. Izvajanje okoljskih ciljev in programov v letu 2007

- Največji projekt na področju ekologije – postavitev modernega skladišča za nevarne snovi, z optimalnimi pogoji za hranjenje nevarnih kemikalij in nevarnih odpadkov - je v polni uporabi. S to investicijo je družba bistveno zmanjšala tveganje za nastanek okoljskih nesreč kot sta razlitje nevarnih kemikalij v kanalizacijo in požar.

- Preureditev priročnih skladišč za nevarne snovi je v teku in bo predvidoma zaključena v letu 2008.

- V letu 2007 družbi ni uspelo uresničiti zastavljenih okoljskih ciljev glede zmanjševanja količine nevarnih odpadkov, saj se je njihova količina povečala za 17,7%, a kljub temu ostaja bistveno nižja (za 27,6%) v primerjavi s količino v letu 2005.

- V letu 2007 se je malenkostno povečala tudi količina komunalnih odpadkov. - Družba je uspešno prestala kontrolno presojo sistema vodenja po ISO 14001:2004.

Načrti za leto 2008

- Dokončna preureditev in modernizacija priročnega skladišča za nevarne snovi ter ukinitev

vseh pretakanj vnetljivih in nevarnih snovi znotraj podjetja - Pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja za naprave, ki povzročajo emisije snovi v vode, - zmanjšanje količin komunalnih odpadkov za 10 % - zmanjšanje količin nevarnih odpadkov za 5 %

Dolgoročni cilj Cetisov dolgoročni cilj do leta 2010 ostaja zmanjšanje količine odpadkov za 30 % glede na leto 2003 (trenutno je družba skupno količino odpadkov uspela zmanjšati za 20 %) ter dvig okoljevarstvene osveščenosti zaposlenih. Okoljske investicije v zadnjih letih Okoljske investicije v zadnjih letih investicije v EUR Uvedba tehnologije CTP 400.000 Uvedba tehnologije flexo CTP 117.892 Izgradnja skladišča nevarnih podatkov 330.000 skupaj 847.892 Količina komunalnih odpadkov leto 2002 2003 2004 2005 2006 2007 Komunalni odpadki v tonah

132 67 72 75,9 67,2 68,2

43

Ugotovitve: Glede na leto 2006 družba ni uspela zmanjšati količino komunalnih odpadkov, saj je le-ta ostala na ravni leta 2006. Količine nevarnih odpadkov

2003 2004 2005 2006 2007 sprememba v % 2006/2007

Krpe 17605 16662 15875 10301 10980 +6,6% Embalaža nevarnih snovi

11854 11022 10296 400 90 -77,5%

Barve 6316 6922 6105 6863 8989 +31,0%

Lepila 1591 1946 830 1540 2000 +29,9%

Tonerji 244 628 495 345 284 -17,7%

Topila 3237 1950 2564 1012 943 -6,8%

Fiksirji 3745 2230 780 1028 1898 +84,6%

Razvijalci 4433 4810 3764 3.546 4272 +20,5%

Skupaj 49025 46170 40709 25.035 29.456 +17,7%

Ugotovitve: Prizadevanja na področju zmanjševanja količine nevarnih odpadkov niso bila uspešna. Njihova količina se je glede na leto 2006 povečala za približno 18 %, medtem ko je količina v primerjavi z letom 2005 še vedno manjša za 28 %. Najbolj izstopa porast količine odpadnih barv, za 31 % oz. več kot dve toni. Razlogi za to so v novem dodatnem flekso tiskarskem stroju, povečani proizvodnji fleksibilne embalaže ter čiščenju nekurantnih zalog. Količine nevarnih odpadkov po posameznih letih so prikazane na naslednji sliki:

44

Embalaža

Cetis povzroča odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, ter zanemarljiv delež odpadne embalaže iz neposrednega uvoza. V letu 2007 je na slovenskem trgu povzročil 117 ton papirne odpadne embalaže, 8 ton plastične odpadne embalaže, 500 kg pločevine ter 107 ton lesene embalaže, vključno s povratnimi paletami. Podatki v letu 2007 so v primerjavi s prejšnjimi leti natančnejši zaradi uvedbe novega informacijskega sistema. Na področju embalaže družba okolja ne obremenjuje, saj odpadno embalažo odda v predelavo družbi Slopak, kot to zahteva zakonodaja. Emisije v ozračje

Cetis s svojo moderno tehnološko opremljenostjo ter s prizadevanji za uporabo nenevarnih snovi v proizvodnji minimalno obremenjuje okolje z emisijami snovi v zrak. Za ogrevanje družba uporablja zemeljski plin, ki spada med okolju prijazne načine ogrevanja.

Ugotovitve: Poraba zemeljskega plina se je v letu 2007 v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za skoraj 24 %. Električna energija

2003 2004 2005 2006 2007

poraba električne energije v kwh

7.156.070 7.481.885 7.603.110 7.492.920

7.286.970

2003 2004 2005 2006 2007 poraba zemeljskega plina v ccm 310.597 284.389 308.049 238.323 181.306

45

Ugotovitve: Posredni vpliv na okolje predstavlja poraba električne energije, ki se je v primerjavi z letom 2006 zmanjšala za 3 %.

Emisije v vode Z investicijo v BAT tehnologijo je družba uspela zmanjšati emisijo srebra v odpadnih vodah. Tudi meritve pooblaščenih inštitucij kažejo, da vse Cetisove odpadne vode ustrezajo zakonskim kriterijem za izpust v javno kanalizacijo.

2003 2004 2005 2006 2007 poraba vode v m3 33.192 21.024 18.331 13.090 12.666

Ugotovitve: Količine porabe vode je družbe v primerjavi z letom 2006 zopet uspela zmanjšati še za 3 % in v primerjavi z letom 2003 kar za 61 %. Po menjavi zastarele tehnologije z novejšo CTP je učinek instalacije BAT tehnologije v oddelku priprave tiska pričakovano viden tudi pri manjši porabi vode (iz postopka razvijanja ofset plošč je izločena uporaba vode).

46

Preventivni in korektivni ukrepi V letu 2007 ni bilo potrebe po večjih preventivnih ali korektivnih ukrepih, v večini primerov je šlo za nedosledno ločevanje odpadkov in nedostopnost gasilnih aparatov. Sicer pa preventivne in korektivne ukrepe izdaja pooblaščenec za ekologijo, v večini primerov pa se predvsem preventivni ukrepi izdajajo ustno ali preko elektronske pošte. Okoljsko komuniciranje

V skladu s Poslovnikom o ravnanju z okoljem vodi družba posebno evidenco okoljskega komuniciranja, tako notranjo kot zunanjo. Svoje zaposlene in poslovne partnerje periodično seznanja z aktivnostmi na tem področju, oziroma ob izvajanju večjih projektov ali investicijah ter v letnem poročilu.

Zaposlene o okoljevarstvenih aktivnostih družba redno obvešča po ustaljenih kanalih kot so oglasne deske, elektronska pošta in na sestankih. Od zaposlenih se pričakujejo konkretni predlogi za izboljšave, saj imajo največ informacij tisti, ki neposredno delajo na nekem programu. Prav tako se zaposleni izobražujejo na področju varovanja okolja in varstva pri delu, s čimer si družba prizadeva dvigniti organizacijsko kulturo v smislu okoljevarstvene osveščenosti. Vsak posameznik v Cetisu je zavezan k uresničevanju okoljevarstvene politike in obnašanju v skladu z določili le-te.

ODGOVORNOST DO UPORABNIKOV IZDELKOV IN STORITEV

Cetis posveča veliko pozornost razvoju družbeno odgovornih, varnih in ekološko prijaznih izdelkov in storitev. Družba upošteva evropske direktive glede zmanjševanja nevarnih snovi (RoHS) z zgodnjo vpetostjo partnerjev Cetisove nabavne verige in z rednimi presojami omenjenih zahtev. Uporabnikom zagotavlja varne, ponovljive, zanesljive in vzdržljive izdelke in storitve skozi njihovo življenjsko dobo.

ODGOVORNOST DO DRUŽBENEGA OKOLJA

Cetis je vpet v lokalno in širšo skupnost skozi različne programe in iniciative. S sredstvi, namenjenim sponzorstvom in donatorstvom, vzpodbuja tudi dejavnosti drugih organizacij. Družba je že več let sponzor Rokometnega kluba Pivovarna Laško, Atletskega društva Kladivar Celje in drugih športnih društev ter klubov. V obliki donacij podpira športna in humanitarna društva, posameznike potrebne pomoči in lokalna kulturna društva. Med drugimi je v letu 2007 podprla združenje Europa Donna pri nakupu novega ultrazvoka za UKC Maribor. Ker se družba ukvarja z grafično dejavnostjo, sponzorira tudi tisk, in sicer je v letu 2007 z lastnimi izdelki podprla Narodno univerzitetno knjižnico, SLG Celje, idr.

47

IV. RAČUNOVODSKO POROČILO DELNIŠKE DRUŽBE CETIS, d.d.

48

IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA (MSRP) v tisoč EUR

pojasnila doseženo v 2007

doseženo v 2006

PRIHODKI 2 28.411 26.990 Nabavna vrednost prodanih količin 3 -1.345 -1.517 Proizvajalni stroški 3 -18.643 -19.160

Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški -19.988 -20.677

KOSMATI DOBIČEK 8.423 6.313 Drugi prihodki (iz poslovanja) 4 950 1.002 Stroški prodajanja 3 -3.552 -4.596 Stroški splošnih služb 3 -6.095 -2.951 Drugi odhodki (iz poslovanja) 3 -151 -295

= Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8) -8.848 -6.840

POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA -425 -527

Prihodki iz financiranja 5 2.397 1.902 Stroški financiranja 5 -802 -521 ČISTI STROŠKI FINANCIRANJA 1.595 1.381 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 1.170 854 Davek 6 -213 97 DOBIČEK PO OBDAVČITVI 957 951 Čisti in prilagojeni dobiček na delnico (v EUR) 22 4,79 4,76

49

BILANCA STANJA NA DAN 31.12.2007 v tisoč EUR Pojasnilo 31.12.2007 31.12.2006 SREDSTVA Nepremičnine, naprave in oprema 8 20.024 18.921 Neopredmetena sredstva 9 1.375 1.458 Naložbe v podjetja v skupini 10 3.616 1.696 Naložbe v pridružena podjetja 11 72 72 Naložbe razpoložljive za prodajo 12 13.016 13.960 Dana posojila 13 1.550 1.303 Dolgoročne poslovne terjatve 14 878 0 Odložene terjatve za davek 15 363 580 Skupaj dolgoročna sredstva 40.894 37.990 Zaloge 16 3.308 3.436 Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 17 2.156 1.839 Kratkoročna dana posojila 18 418 36 Poslovne in druge terjatve 19 5.434 5.875 Denarna sredstva in drugi ustrezniki 20 501 730 Skupaj kratkoročna sredstva 11.817 11.916 SKUPAJ SREDSTVA 52.711 49.906 KAPITAL IN OBVEZNOSTI Izdani kapital 10.015 10.015 Presežek vplačanega kapitala 17.859 17.859 Rezerve (zakonske in statutarne) 1.901 1.710 Zadržani dobiček 899 153 Lastne delnice -26 -26 Rezerva za pošteno vrednost 341 690 Skupaj kapital 21 30.989 30.401 Prejeta posojila 23 8.445 7.940 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi

predujmov 24 3 0 Rezervacije 25 1.188 1.602 '- dolgoročni zaslužki zaposlenih 1.050 1.170 '- druge rezervacije 138 432 Odložene obveznosti za davek 15 132 245 Skupaj dolgoročne obveznosti 9.768 9.787 Prejeta posojila 23 3.960 3.745 Poslovne in druge obveznosti 26 7.994 5.973 Skupaj kratkoročne obveznosti 11.954 9.718 Skupaj obveznosti 21.722 19.505 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 52.711 49.906

50

IZKAZ FINANČNEGA IZIDA (MSRP) v tisoč EUR

Doseženo

v 2007 Doseženo

v 2006

FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja 957 951 Prilagoditve za: 3.249 2.616 Amortizacijo nepremičnin,naprav in opreme 3.254 3.302 Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 320 185 (Odpravo) izgube zaradi oslabitve -147 64 Negativne tečajne razlike 4 10 Prihodki od naložbenja -541 -1.052 Odhodki za financiranje 798 511 Prihodki od prodaje nepremičnin,naprav in opreme -53 -26 Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij -386 -378

FINANČNI TOKOVI IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI 4.206 3.567 Sprememba poslovnih in drugih terjatev -1.099 -1.339 Sprememba zalog 291 -276 Sprememba poslovnih in drugih obveznosti 1.648 382 Sprememba rezervacij in zaslužkov zaposlencev -27 88

PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA 813 -1.145 Plačane obresti -533 -11

ČISTI FINANČNI TOK IZ POSLOVANJA 4.486 2.411

FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki iz prodaje nepremičnin,naprav in opreme 312 268 Prejemki iz prodaje naložb 541 1.052 Prejete obresti 69 81 Prejete dividende 254 308 Izdatki za pridobitev nepremičnin,naprav in opreme -4.551 -833 Izdatki za ostale naložbe -1.802 -926 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -237 -1.390 ČISTI FINANČNI TOK IZ NALOŽBENJA -5.414 -1.440 FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Spremembe v kapitalu -20 1 Najem posojil 6.787 4.546 Odplačilo posojil -6.067 -4.921 Plačane dividende -1 -1 ČISTI FINANČNI TOK IZ FINANCIRANJA 699 -375 Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov -229 596 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 730 134 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA 501 730

51

IZKAZ GIBANJA KAPITALA (MSRP)

v tisoč

EUR

Izdani kapital

Kapitalske rezerve

Zakonske in statutarne rezerve

Lastne delnice

Zadržani dobiček

Rezerva za pošteno vrednost

Skupaj kapital

Stanje 01.01.2006 10.015 17.859 1.710 -26 -799 129 28.888

Dobiček 2006 951 951

Dividende za lastne delnice 1 1 Razporeditev za statutarne rezerve Povečanje poštene vrednosti 561 561 Stanje 31.decembra 2006 10.015 17.859 1.710 -26 153 690 30.401

Dobiček 2007 957 957

Razporeditev za statutarne rezerve 191 -191

Izplačilo nagrad -20 -20 Zmanjšanje poštene vrednosti -349 -349 Stanje 31.decembra 2007 10.015 17.859 1.901 -26 899 341 30.989

52

Uprava Cetis d.d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2007

Izjava o odgovornosti poslovodstva Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske politike ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja. Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. Marec 2008 mag. Simona Potočnik glavna direktorica

53

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. Predstavitev družbe

Sedež in pravna oblika podjetja ter država Cetis, grafične in dokumentacijske storitve d.d., je družba s sedežem na Čopovi 24 v Celju. Kot delniška družba je bila vpisana v register podjetij Okrožnega sodišča Celje z dne 13.02.1996 pod št. 95/00923 in 25.11.2003 pod št. 1/01476/00. Celotni kapital družbe znaša 30.989 tisoč EUR in je razdeljen na 200.000 navadnih kosovnih imenskih delnic, ki so v nematerializirani obliki izdane v Centralni klirinški depotni družbi v Ljubljani. Z delnicami z oznako CETG se trguje na prostem trgu Ljubljanske borze.

Narava poslovanja in pomembnejše dejavnosti Družba zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Vizija družbe je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov biti prvi v Sloveniji ter povečati tržni delež na trgih izven Slovenije. Družba ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafično oblikovanje ob spremljajočih storitvah kot so poosebljanje, implementacija in poosebljanje čipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto, storitve svetovanja ter projektnega vodenja in druge. Podatki o obvladujočem podjetju Cetis je obvladujoče podjetje in pripravlja tudi konsolidirane računovodske izkaze skupine. Skupino sestavljajo obvladujoče podjetje Cetis in odvisna ter pridružena podjetja.

2. Podlaga za sestavo računovodskih izkazov

a) Izjava o skladnosti Računovodski izkazi za leto 2007 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodskega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska unija. Uprava družbe je računovodske izkaze potrdila 7.3.2008.

b) Podlaga za merjenje Računovodski izkazi za leto 2007 so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, kjer je upoštevana poštena vrednost: • finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid • za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v nadaljevanju.

54

c) Funkcijska in predstavitvena valuta Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe in so zaokroženi na tisoč EUR.

d) Uporaba ocen in presoj

Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske v računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih točkah: • Točka 14 – uporaba davčnih izgub • Točki 24 in 25 – rezervacije in pogojne obveznosti • Točka 27 – vrednotenje finančnih inštrumentov 3. Pomembne računovodske usmeritve

Spodaj opredeljene računovodske politike je družba dosledno uporabljala za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih računovodskih izkazih.

a) Tuja valuta Posli izkazani v tuji valuti se preračunajo v ustrezno fukcijsko valuto družbe po menjalnem tečaju na dan posla. Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obračunskega obdobja preračunajo po referenčnem tečaju (ECB) Banke Slovenije v EUR. Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida.

55

b) Finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti. Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju, se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki k) Finančni prihodki in finančni odhodki. Finančna sredstva na razpolago za prodajo Naložbe družbe v kapitalske vrednotnice in določene dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti, z izjemo izgub zaradi oslabitve, pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje, ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je družba zmožna voditi te naložbe, kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu. Ostalo Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve. Osnovni kapital Navadne delnice Navadne delnice so sestavni del osnovnega kapitala. Odkup lastnih delnic ali deležev Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in dobljeni presežek ali manjko pri transakciji se izkaže v kapitalu.

56

c) Nepremičnine naprave in oprema Nepremičnine, naprave in oprema so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nepremičnine naprave in oprema so bila na dan prehoda na MSRP izkazana na osnovi njihove domnevne nabavne vrednosti na dan 1.1.2005.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela, in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot

posamezna opredmetena osnovna sredstva. Dobiček oziroma izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med

prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki«.

Kasneje nastali stroški v zvezi z nepremičninami, napravami in opremo Stroški zamenjave posameznega dela osnovnega sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v družbo, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo.

Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

v letih min v letih max Gradbeni objekti 7 40 Oprema grafične dejavnosti 3 20 Laboratorijska oprema 3 10

Vozila 5 8 Telefoni, telegrafska centrala 3 5

Pohištvo 5 6 Pisalni stroji, računalniška oprema 3 8 Računalniška oprema za protipožarno varnost 3 3 Merilne in kontrolne naprave 4 6

Doba koristnosti se določa in preverja v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah. Med gradbenimi objekti so deli kot hidravlična premostitvena plošča z amortizacijsko stopnjo 14,2 % oziroma 7- letno življenjsko dobo .

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se na dan poročanja ponovno pregledajo v skladu z Pravilnikom o računovodstvu in financah.

57

d) Neopredmetena sredstva

Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi. Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če družba razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja, in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Stroški izposojanja, ki se nanašajo na razvijanje sredstva in ostali stroški se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena sredstva Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila družba in, kjer so dobe koristnosti omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve. Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride. Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:


v letih min v letih max Neopredmetena sredstva 3 10 e) Odvisne družbe in pridružene družbe Družba naložbe v kapital odvisnih družb in pridruženih družb vrednoti po nabavni vrednosti Udeležba v dobičku se pripozna, ko družba pridobi pravico do izplačila

f) Zaloge Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog se izkazujejo po metodi zaporednih cen (FIFO) in vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji stroški vsebujejo tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev.

58

Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

g) Oslabitev sredstev

Finančna sredstva Družba na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kako objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost. Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem. Vse izgube zaradi oslabitve družba izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno zatečeno izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki ni bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, se ne morejo odpraviti preko poslovnega izida. Nefinančna sredstva Družba ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev družbe razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne uporabe, veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«). Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, na sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. . V zvezi z drugimi sredstvi pa družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi

59

nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

h) Zaslužki zaposlenih Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih Čista obveznost družbe, ki nastane v zvezi z dolgoročnimi zaslužki zaposlenih, je seštevek prihodnjih zaslužkov, ki so jih zaposleni pridobili v zameno za njihovo delo, ki ga opravijo v tekočem in prejšnjih obdobjih. Tako dobljeni znesek zaslužkov se diskontira, s čimer se določi njegova sedanja vrednost, in nato zmanjša za pošteno vrednost vseh povezanih sredstev. Diskontna stopnja je na datum poročanja evidentirani donos obveznic bonitetnega razreda AA, katerih zapadlost je približno enaka zapadlosti obveznosti družbe. Izračun se izdela z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka. Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.

Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki premije, izplačljive v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima družba sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti.

i) Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Družba rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost. j) Prihodki Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko družba preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti. Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo. Prihodki iz opravljenih storitev

60

Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. k) Finančni prihodki in finančni odhodki Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb (vključno z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi), prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev namenjenih trgovanju skozi poslovni izid, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico. Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev in izgube od inštrumentov za varovanje pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti. Dobički in izgube iz tečajnih razlik se izkažejo v čistem znesku.

l) Davek od dobička

Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Upoštevane so vse začasne razlike. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja. Družba pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto; ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom. Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna obveznost za plačilo dividende.

61

m) Čisti dobiček na delnico Družba pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni dobiček na delnico je enak čistemu dobičku na delnico, ker družba nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic. Poročanje po odsekih Odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje družbe po odsekih temelji na področnih odsekih. Cene prenosov med odseki se merijo na čisti poslovni podlagi. Poslovni izidi, sredstva in obveznosti po odsekih vsebujejo postavke, ki jih je mogoče pripisati neposredno odseku, kot tudi tiste, ki jih je mogoče utemeljeno razporediti na odsek. Nerazporejena postavka na strani sredstev so naložbe, na strani obveznosti pa kapital. Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo Številni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 31. december 2007, še ne veljajo in jih družba pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala:

� MSRP 8 Poslovni odseki v poročanje po odsekih uvaja t.i. “poslovodni pristop ”. MSRP 8, ki ga bo družba morala upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009, določa razkritja o odsekih na podlagi internih poročil, ki jih bo redno preverjal glavni nosilec odločanja v družbi (Chief Operating Decision Maker), da oceni poslovno uspešnost vsakega odseka in jim dodeli sredstva. Podjetje informacije o odsekih izkazuje po področnih odsekih (glej Pojasnilo št. 1).

� Prenovljeni MRS 23 Stroški izposojanja ne dajejo več možnosti pripoznavanja stroškov

izposojanja kot odhodkov in zahteva, da podjetje stroške izposojanja, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, usredstvi kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva. Prenovljeni MRS 23 bo podjetje moralo pričeti uporabljati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009, kar bo predstavljalo spremembo v računovodskih usmeritvah. Skladno s prehodnimi določbami bo podjetje prenovljeni MRS 23 uporabilo pri tistih sredstvih, pri katerih se usredstvenje stroškov izposojanja prične na dan, ko sprememba stopi v veljavo ali pozneje.

� OPMSRP 11 MSRP 2 – Transakcije z delnicami skupine in z lastnimi delnicami določa, da se

plačila z delnicami, pri katerih podjetje prejme blago ali storitve kot plačilo za lastne kapitalske inštrumente, obračuna kot poravnava s kapitalom, ne glede na to, kako so bili lastni kapitalski inštrumenti pridobljeni. IFRIC 11 bo podjetje moralo upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2008, pri čemer bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 11 imel vpliv na računovodske izkaze.

� OPMSRP 12 Dogovori o storitvenih koncesijah daje navodila glede določenih vprašanj pri

izkazovanju in vrednotenju v zvezi s koncesijami za javne storitve. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 12, ki ga bo podjetje moralo upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2008, vpliv na računovodske izkaze.

� OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev se nanaša na računovodstvo podjetij, ki izvajajo ali

so drugače udeležena v programih zvestobe kupcev. Nanaša se na tiste programe zvestobe kupcev, v katerih ti pridobijo pravico do nagrade, kot na primer brezplačno ali cenovno

62

ugodnejše blago ali storitve. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 13, ki ga bo podjetje moralo upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2009, vpliv na računovodske izkaze.

� OPMSRP 14 MRS 19 – Omejitve v zvezi s sredstvi določenih zaslužkov, minimalne stopnje

kapitaliziranosti in njihove medsebojne povezanosti pojasnjuje, kdaj se za povračila ali zmanjšanja bodočih prispevkov v zvezi s sredstvi določenih zaslužkov smatra, da so na voljo, in daje navodila glede vpliva zahteve po minimalni stopnji kapitaliziranosti (MFR) na takšna sredstva. Pojasnjuje tudi, kdaj lahko MFR privede do obveznosti. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 14, ki ga bo podjetje moralo upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2008, vpliv na računovodske izkaze.

4. Določanje poštene vrednosti Glede na računovodske usmeritve družbe in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je družba določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti družbe. a) Nepremičnine, naprave in oprema Poštena vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov. b) Neopredmetena sredstva Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se določi kot sedanja vrednost ocenjenih bodočih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz njihove uporabe in morebitne prodaje. c) Zaloge Poštena vrednost zalog se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške dokončanja in prodaje ter primeren pribitek glede na količino dela, vloženega v dokončanje posla in prodajo zalog. d) Naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja. e) Poslovne in druge terjatve Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja. f) Neizpeljane finančne obveznosti Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami.

63

5. Obvladovanje finančnega tveganja

Ob uporabi finančnih inštrumentov je družba izpostavljena naslednjim tveganjem:

� kreditno tveganje � likvidnostno tveganje � tržno tveganje.

Ta točka obravnava družbo in njeno izpostavljenost posameznim omenjenim tveganjem, njene cilje,

usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj, ter njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v nadaljevanju pojasnil k računovodskim izkazom.

Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev okvirnega upravljanja družbe s tveganji.

Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, ki grozijo družbi, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole, ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih družbe. Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si družba prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti.

Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da bo družba utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica

vključena v pogodbo o finančnem inštrumentu, ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev družbe do strank in naložbenih vrednostnic.

Poslovne in druge terjatve Izpostavljenost družbe kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank.

Demografija baze strank družbe, kot tudi plačilno tveganje z vidika panoge ali države, v kateri stranka posluje, nima tolikšnega vpliva na kreditno tveganje. Približno 3,5 % prihodkov družbe je mogoče pripisati prodajnim poslom z eno samo stranko. Z geografskega vidika, koncentracija kreditnega tveganja ne obstaja.

Družba oblikuje kreditno politiko, v skladu s katero se za vsako novo stranko izvede analiza njene

kreditne sposobnosti, preden ji družba ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Pregled družbe zajema zunanje ocene, če obstajajo, v nekaterih primerih pa tudi reference banke. Nabavne omejitve – ki se določijo v obliki najvišjega odprtega zneska - se vzpostavijo za vsako stranko posebej; te omejitve se preverjajo vsake tri mesece. Poslovanje družbe s stranko, ki ne izpolnjujejo normne kreditne sposobnosti, poteka le na osnovi predplačil.

Blago je prodano na način, da se zadrži lastništvo do njegovega popolnega plačila; tako ima družba v

primeru neplačila blaga zavarovano terjatev. V zvezi s poslovnimi in drugimi terjatvami, družba ne zahteva varščine.

Družba oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova

poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi izgub, ki so nastale a še niso opredeljene. Popravek za skupni znesek izgube se določi ob upoštevanju podatkov iz preteklosti, ki se nanašajo na statistiko plačila podobnih finančnih sredstev. Popravki terjatev do kupcev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plačane v roku 90 dni po zapadlosti. Povprečni popravek

64

terjatev do kupcev znaša 0,5 % čistih prihodkov od prodaje in se je glede na leto 2006 zmanjšal za 0,3 odstotne točke. Od vseh terjatev do kupcev so:

- zapadle v vrednosti 1.733 tisoč EUR

- nezapadle v vrednosti 4.950 tisoč EUR

Naložbe Družba svojo izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z naložbenjem v likvidne vrednostnice

pogodbenih strank, katerih kreditna sposobnost je ustrezna. Garancije V skladu s svojo usmeritvijo, družba nudi finančne garancije oziroma poroštva zgolj odvisnim

podjetjem, ki so v polni lasti obvladujočega podjetja. Družba na dan 31. december 2007 beleži odprte garancije v zabilančni evidenci.

Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, da družba ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob

njihovi dospelosti. Najvišjo možno likvidnost družba zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje svojih obveznosti v roku, in sicer v običajnih kot tudi stresnih okoliščinah, brez da bi nastale nesprejemljive izgube ali tveganje škodovati ugledu družbe.

Vrednotenje proizvodov in storitev temelji na dejavnostih, ki družbi pomaga pri spremljanju potreb po

denarnih tokovih in optimiranju donosnosti naložb. Družba tudi zagotavlja, da ima dovolj denarja (vlog na vpogled) za kritje poslovnih stroškov za dobo 60 dni, vključno za servisiranje finančnih obveznosti; slednje izključuje možne posledice izjemnih okoliščin, ki jih ni mogoče predvideti, kot npr. naravne katastrofe.

Družba ima naslednje kreditne linije:za odobrene limite pri domačih bankah v skupni višini 1.025 tisoč EUR ; obrestna mera se giblje največ do EURIBOR plus 1%. Na dan 31.12.2007 je bil koriščen limit v višini 73 tisoč EUR.

Tržno tveganje Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere

in lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke družbe ali na vrednost finančnih inštrumentov. Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.

Družba trguje s finančnimi inštrumenti in prevzema finančne obveznosti, oboje s ciljem obvladovanja

tržnih tveganj. Vsi ti posli se izvajajo ob upoštevanju usmeritev družbe. Da bi čimbolj zmanjšala nihanje poslovnega izida, si družba nenehno prizadeva za uporabo računovodskega obravnavanja za varovanje pred tveganjem. Valutno tveganje Družba ni izpostavljena valutnemu tveganju. Na nabavnem področju družba večino poslov sklepa v funkcijski valuti družbe. Obseg poslov, ki niso v funkcijski valuti družbe, to so USD, GBP in CHF pa je zanemarljiv. Na prodajnem in posojilnem področju so posli sklenjeni v EUR. Tveganje spremembe obrestne mere Družba je izpostavljena obrestnim tveganjem, saj je večina finančnih obveznosti obrestovana po spremenljivi obrestni meri. Družba se do sedaj ni posebej varovala pred spremembami obrestnih mer.

65

Upravljanje s kapitalom Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj družbe. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos, ki ga je družba opredelila kot čisti poslovni izid poslovanja, deljen s povprečnim kapitalom brez čistega dobička poslovnega leta.

Družba si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med višjimi donosi, ki bi jih omogočili z večjimi posojili, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske pozicije. Cilj družbe za leto 2007 je bil doseči 5,46-odstotno donosnost vloženega kapitala, dejansko dosežena je znašala 3,17 odstotke (v letu 2006 pa 3,12 odstotke).

V letu poročanja v družbi ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja s kapitalom. Niti matična družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih določili zunanji

organi.

66

RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

1. Poročanje po odsekih

Področna razdelitev v tisoč EUR

varnostne tiskovine

komercialne tiskovine ostalo Skupaj

2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006

Čisti prihodki od prodaje 9.261 6.318 27.553 18.331 2.707 2.340 39.521 26.989 Čisti poslovni izid -139 -123 -243 -358 -41 -46 -423 -527 Sredstva po področjih 11.035 11.683 19.590 33.896 3.226 4.327 33.851 47.270 Nerazporejena sredstva 18.860 Sredstva skupaj 11.035 11.683 19.590 33.896 3.226 4.327 52.711 47.270 Obveznosti skupaj 7.081 4.566 12.571 13.248 2.070 1.691 21.722 17.911 Investicije 1.561 263 2.771 762 456 97 4.788 4.048 Amortizacija 1.165 816 2.068 2.368 341 3.023 3.574 3.184

Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev.

Poslovanje družbe se pretežno odvija po Evropi z 95,9 %, zato družba ne poroča po območnih odsekih.

2. Prihodki

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah prodaje 2007 2006 Prodaja proizvodov na domačem trgu 19.374 14.922 Prodaja storitev na domačem trgu 667 2.568 Prihodki od najemnin na domačem trgu 88 62 Prodaja proizvodov na tujem trgu 5.502 7.295 Prodaja storitev na tujem trgu 458 477 Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu 1.496 1.238 Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 826 428 Skupaj 28.411 26.990

3. Odhodki

v tisoč EUR Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog 2007 2006 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 1.345 1.517 Stroški porabljenega materiala in storitev 15.914 15.252 Stroški dela 8.729 7.878 Amortizacija 3.574 3.487 Drugi odhodki (iz poslovanja) 465 577 Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov -241 -192 Skupaj odhodki (iz poslovanja) 29.786 28.519

67

Stroški dela

v tisoč EUR 2007 2006 Stroški bruto plač 5.991 5.385 Stroški pokojninskih zavarovanj 792 700 Stroški drugih socialnih zavarovanj 459 398 Drugi stroški dela 1.487 1.395 Skupaj stroški dela 8.729 7.878

Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj ter davek na izplačane plače.

Hkrati je družba namenila za dodatno pokojninsko zavarovanje v letu 2007 237 tisoč EUR skupaj z zaposlenci, ki so se prostovoljno odpovedali 1,615 % bruto plače za isti namen. V preteklem letu pa je družba za te namene ob istih pogojih izplačala 218 tisoč EUR.

Obračunani davek na plače je znašal 199 tisoč EUR v letu 2007 in se je zmanjšal v primerjavi z letom 2006, ko je znašal 216 tisoč EUR.

4. Drugi prihodki iz poslovanja

v tisoč EUR Razčlenitev drugih prihodkov 2007 2006 Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev 100 25 Odprava oslabitev opredmetenih sredstev 81 Prihodki od odprave rezervacij 476 378 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 264 Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog 36 117 Prejete odškodnine, subvencij in dotacij 8 92 Drugo 330 45 Skupaj 950 1.002

5. Čisti prihodki (stroški) financiranja

v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki od obresti 69 118 Prihodki od dividend in drugih deležev 254 308 Pozitivne tečajne razlike 0 Prihodki od prodaje finančnih naložb 541 1.053 Drugi finančni prihodki 1.533 423 -od tega sprememba poštene vrednosti finančnih naložb skozi poslovni izid 1.505 406

-od tega drugo 28 17 Skupaj prihodki iz financiranja 2.397 1.902 Odhodki za obresti 640 487 Negativne tečajne razlike 4 15 Odhodki od prodaje finančnih naložb 137 2 Drugi finančni odhodki 11 10 Finančni odhodki zaradi slabitve 10 7 Skupaj stroški iz financiranja 802 521

68

Skupaj čisti prihodki financiranja 1.595 1.381

6. Davki

v tisoč EUR 2007 2006 Odmerjeni davek Odloženi davek (iz IPI) 213 -97 Skupaj 213 -97

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

v tisoč EUR

2007 2007 2006 2006

Celotni poslovni izid pred davki 1.170 854 Davčni učinki : Davek obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 23,0% 269 25,0% 214 Davčno izvzeti prihodki -9,0% -105 -14,3% -122 Davčno nepriznani odhodki 12,7% 149 37,7% 322 Davčne olajšave -8,0% -94 -28,6% -245 Davčna izguba -0,4% -5 -31,2% -267 Druge spremembe davčne osnove -0,1% -1 0,1% 1

skupaj odhodek za davek 18,2% 213 -11,3% -97

Odloženi davki pripoznani neposredno v kapitalu

v tisoč EUR 2007 2006

Naložbe 109 -163

Skupaj 109 -163

7. Razkritja zneskov za revizorja

Celoten znesek porabljen za plačilo vseh storitev revidiranja je v letu 2007 znašal 49 tisoč EUR.

8. Nepremičnine, naprave in oprema

Družba je investirala v letu 2007 v zemljišča, zgradbe in opremo 4.551 tisočEUR.

Znesek obveznosti do dobaviteljev za nakup opredmetenih osnovnih sredstev je znašal konec leta 2007 615 tisoč EUR.

69

Gibanje nepremičnin, naprav in opreme

v tisoč EUR

Zemljišča Zgradbe Oprema Druga

oprema Investicije v

teku Dani

predujmi Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 01.01.2006 1.220 14.483 37.523 27 84 17 53.354

Popravek otvoritvene bilance 2 2 4

Pridobitve v poslovnem letu 43 1.065 1 1.109

Sprememba investicij v teku 13 13

Odtujitve 1.479 17 1.496

Stanje 31.12.2006 1.220 14.528 37.111 28 97 52.984

Stanje 01.01.2007 1.220 14.528 37.111 28 97 52.984

Popravek otvoritvene bilance

Pridobitve v poslovnem letu 204 4.093 65 4.362


Odtujitve 2 1.436 1.438

Stanje 31.12.2007 1.220 14.730 39.768 28 351 65 56.162

Popravek vrednosti

Stanje 01.01.2006 6.862 25.196 32.058

Amortizacija 403 2.899 3.302

Odtujitve 1.297 1.297

Stanje 31.12.2006 7.265 26.798 34.063

Stanje 01.01.2007 7.265 26.798 34.063

Amortizacija 406 2.848 3.254

Odtujitve 1.179 1.179

Stanje 31.12.2007 7.671 28.467 36.138

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2006 1.220 7.621 12.327 27 84 17 21.296

Stanje 31.12.2006 1.220 7.263 10.313 28 97 18.921

Stanje 01.01.2007 1.220 7.263 10.313 28 97 18.921

Stanje 31.12.2007 1.220 7.059 11.301 28 351 65 20.024

Odtujitve v letu 2007 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še funkcionalne strojne opreme.

70

Hipoteke, ki so vpisane v zemljiški knjigi za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih posojil znašajo 14.155 tisoč EUR, zastavljena oprema v vrednosti 9.440 tisočEUR (od vsote navedenega je znesek dolga samo še 12.405 tisoč EUR); zastavne pravice in prejete garancije so v višini 3.820 tisoč EUR.

9. Neopredmetena sredstva

Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških programov za prenovo poslovnega informacijskega sistema. Stroški razvijanja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo; namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu.

Družba je v letu 2007 investirala v dolgoročne premoženjske pravice za 237 tisoč EUR,ki se kažejo med pridobitvami v poslovnem letu in spremembi investicij v teku. Odloženi stroški razvijanja se vodijo za projekt javnih dokumentov.

v tisoč EUR

Stroški razvijanja

Dolgoročne premoženjske

pravice

Neopredmetena dolgoročna

sredstva v izdelavi Skupaj

Nabavna vrednost

Stanje 1.1.2006 118 1.391 3 1.512

Pridobitve v poslovnem letu 185 1.208 1.393

Sprememba investicij v teku -3 -3

Stanje 31.12.2006 303 2.599 2.902

Stanje 1.1.2007 303 2.599 2.902

Pridobitve v poslovnem letu 220 220


Odtujitve 7 7

Stanje 31.12.2007 303 2.812 17 3.132

Popravek vrednosti

Stanje 1.1.2006 39 1.220 1.259

Amortizacija 39 146 185

Odtujitve 0

Stanje 31.12.2006 78 1.366 1.444

Stanje 1.1.2007 78 1.366 1.444

Amortizacija 58 262 320

Odtujitve 7 7

Stanje 31.12.2007 136 1.621 1.757

Neodpisana vrednost

Stanje 01.01.2006 79 171 3 253

Stanje 31.12.2006 225 1.233 1.458

71

Stanje 01.01.2007 225 1.233 1.458

Stanje 31.12.2007 167 1.191 17 1.375

10. Naložbe v podjetja v skupini

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Cetis Zagreb 1.691 1.691 Cetis Tirana 5 5 Amba 1.920 Skupaj 3.616 1.696

Med podjetja v skupini spada:

CETIS – ZG, Poduzeče za trgovinu i usluge, d.o.o., Industrijska 11, Sveta Nedelja, Hrvaška in se meri po nabavni vrednosti.

AMBA CO d.o.o., Leskoškova cesta 11, Ljubljana in se meri po nabavni vrednosti.

Družba sestavlja skupinski računovodski izkaz za navedeni podjetji – Cetis-ZG, d.o.o. in AMBO CO, ki sta v 100-odstotni lasti obvladujoče družbe. Odvisni družbi mesečno poročata o poslovanju obvladujoči družbi, ki trimesečno izvaja analize in vsaj enkrat letno opravi interno revizijo. Obe družbi sta zavezani k reviziji k reviziji računovodskih izkazov.

Poslovni delež v družbi CETIS – TIRANA Sh.p.k.,R.r. Deshmoret e 4, Shkurtit.P.7, Tirana, Albanija se meri po nabavni vrednosti. Je tudi v 100 % lasti Cetis d.d. in so vsi posli zajeti v računovodske izkaze družbe Cetis. Družba je le posrednik pri pridobivanju poslov in ima po lokalni zakonodaji status majhnega podjetja ter ni zavezanec za pripravo računovodskih izkazov.

Gibanje naložb v podjetja v skupini

v tisoč EUR

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 01.01.2006 2.068 188 1.880 Prodaja -372 -188 -184 Stanje 01.01.2007 1.696 1.696 Nakup 1.920 1.920 Stanje 31.12.2007 3.616 3.616

11. Naložbe v pridružena podjetja

Med pridružena podjetja spadajo:

- Druckman Madžarska, v katerem ima družba 33 % delež, in za katerega ima oblikovan popravek vrednosti za celotno naložbo, ker pridružena družba ne posluje že nekaj let in tudi ni prikazana v gibanju naložb.

- La Societe Nationale des Loteries Sportives, BP 2150, Libreville, Gabon delež, se meri po nabavni vrednosti.

- KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o., Zagorica 18, 1292 Ig

72

delež se meri po nabavni vrednosti, družba Cetis nima prevladujočega vpliva. - Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana

Delnice se merijo po nabavni vrednosti.

v tisoč EUR

Razčlenitev po vrstah 2007 2006

La Societe Sationale des Loteries Sportives (SNLS),Libreville,Gabon - 31 % lastništvo 47 47

KIG KGA,proizvodnja,trgovina,inženiring d.o.o. - 50 % lastništvo 17 17

Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes,Porta Kry Esore, Misto Mame,Tirana – 46,6% lastništvo 8 8

Skupaj 72 72

12. Naložbe, razpoložljive za prodajo

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Naložbe razpoložljive za prodajo 13.016 13.960

Od tega je 59,7 % takšnih naložb, ki smo jih vrednotili po začetnem pripoznanju, po nabavni vrednosti. Z vidika družbe so vse naložbe tržne, saj jih redno preverja na trgu, kljub temu, da kotira na borzi le del teh naložb.

Spremembe gibanja naložb

v tisoč EUR

Nabavna vrednost Popravek vrednosti (oslabitve) Čista vrednost

Stanje 01.01.2006 12.990 172 12.818 Nakup 2.474 2.474 Prodaja -2.228 -172 -2.056 Sprememba poštene vrednosti 724 724 Stanje 01.01.2007 13.960 13.960 Nakup 3.336 3.336 Prodaja -4.718 -4.718 Sprememba poštene vrednosti 438 438 Stanje 31.12.2007 13.016 13.016

13. Dana posojila

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dana posojila 1.550 1.303

Dana posojila so posojila pridruženemu podjetju, delavcem za odkup stanovanj in gradnjo ter sredstva, vložena v nakup dolgoročnih obveznic, katerih izdajatelj je banka.

73

Gibanje danih posojil

v tisoč EUR

Nabavna vrednost


Stanje 01.01.2006 661 661 Povečanja 770 770 Odplačila 93 93 Prenos na kratkoročna posojila 35 35 Stanje 01.01.2007 1.303 0 1.303 Povečanja 500 500 Odplačila 221 221 Prenos na kratkoročna posojila 32 32 Stanje 31.12.2007 1.550 0 1.550

14. Dolgoročne poslovne terjatve

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dolgoročni blagovni krediti za pridružena podjetja Druge dolgoročne poslovne terjatve za pridružena podjetja 878 Skupaj 878 0

Gibanje dolgoročnih poslovnih terjatev

v tisoč EUR

Nabavna vrednost


Stanje 01.01.2007 0 0 Povečanje 878 878 Stanje 31.12.2007 878 0 878

74

15. Odložene terjatve in obveznosti za davek

v tisoč EUR

Terjatve Terjatve Obveznosti Obveznosti Terjatve-obveznosti

31.12.2007 31.12.2006 31.12.2007 31.12.2006 31.12.2007 31.12.2006

Naložbe 21 21 132 245 -111 -224 Terjatve 52 49 52 49 Zaloge 25 25 Rezervacije za odpravnino 209 246 209 246 Druge rezervacije 17 17 Davčna izguba 81 222 81 222 Skupaj 363 580 132 245 231 335

Pri obračunu odloženega davka je družba uporabila 22 % davčno stopnjo, razen pri davčni izgubi, kjer je na osnovi ocene koriščenja davčne izgube v prihodnjih letih uporabila stopnjo od 20 % do 22 %. Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital.

Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, davčna izguba ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri naložbah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih.

Družba je pripoznala odložene terjatve za davek za davčno izgubo na osnovi ocene, da bodo v prihodnjih letih na razpolago obdavčljivi dobički, v breme katerih bo mogoče izrabiti odložene terjatve za davek. V letih koriščenja davčne izgube bo zmanjšanje terjatev za odloženi davek pomenilo ustrezno zmanjšanje dobička.

Evidenca koriščenja investicijskih davčnih olajšav za 2007 znaša 9 tisoč EUR in neizkoriščena davčna izguba 395 tisoč EUR.

Gibanje začasnih razlik v letu 2006

v tisoč EUR

1.1.2006 Pripoznane v prihodkih/odhodkih Pripoznane v kapitalu 31.12.2006

Naložbe -56 -5 -163 -224 Terjatve 56 -7 49 Zaloge 30 -5 25 Rezervacije za odpravnino,ostale 337 -91 246 Druge rezervacije 17 17 Davčna izguba 34 188 222 Skupaj 401 97 -163 335

Gibanje začasnih razlik v letu 2007

v tisoč EUR

1.1.2007 Pripoznane v prihodkih/odhodkih Pripoznane v kapitalu 31.12.2007

Naložbe -224 4 109 -111 Terjatve 49 3 52 Zaloge 25 -25 Rezervacije za odpravnino,ostale 246 -37 209 Druge rezervacije 17 -17 Davčna izguba 222 -141 81 Skupaj 335 -213 109 231

75

16. Zaloge

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Material 1.641 2.006 Nedokončana proizvodnja 518 895 Proizvodi 1.144 527 Trgovsko blago 5 8 Skupaj 3.308 3.436

Za leto 2007 je družba odpisala sredstva iz vrst materiala in proizvodov, ki niso bila več uporabna, v višini 492 tisoč EUR. Največje odpise med proizvodi je družba izvedla pri etiketah, plastičnih karticah in ovojninah ter dokumentih, ki je bila posledica rabe neustreznega materiala. Družba je z reklamacijami materiala uspela delno zmanjšati navedene stroške, kar se odraža posledično med proizvajalnimi stroški

Evidentirano je bilo presežkov za 115 tisoč EUR, največ pri materialu in primanjkljaja materialnih sredstev za 48 tisoč EUR. Vzroki za odstopanja so v uvajanju novega informacijskega sistema in način evidentiranja pri odgovornih nosilcih.

Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke ni bilo treba na novo oblikovati popravkov. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je družba upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih.

Povečanje nedokončane proizvodnje je posledica odprtih nedokončanih delovnih nalogov, ki iz tabele ni vidno, vendar sama vrednost delovnih nalogov dokazuje povečanje v višini 244 tisoč EUR, Na dan 31.12.2006 je vrednost nedokončane proizvodnje vsebovala tudi vrednost polizdelkov v višini 652 tisoč EUR, na dan 31.12.2007 pa je vrednost polizdelkov kot izdelkov vsebovana v vrednosti gotovih izdelkov, ki izkazuje povečanje glede na preteklo leto.

Sprememba računovodske ocene pri vrednotenju zalog nedokončane proizvodnje in zalog gotovih proizvodov se razkriva zaradi izključitve splošnih stroškov proizvodnje v letu 2007. Znesek odhodkov pri zalogi nedokončanih proizvodov znaša 12 tisoč EUR in pri zalogah gotovih proizvodov znaša 37 tisoč EUR, torej je skupna vrednost odhodkov, ki je prešla v druge poslovne odhodke v letu 2007 49 tisoč EUR.

17. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti

v tisoč EUR

Razčlenitev po vrstah 2007 2006

Kratkoročne finančne naložbe 2.156 1.839

Skupaj 2.156 1.839

76

v tisoč EUR

Nabavna vrednost


Stanje 01.01.2006 1.929 1.929 Nakup 387 387 Prodaja -883 -7 -876 Sprememba poštene vrednosti 406 7 399 Stanje 01.01.2007 1.839 1.839 Prenos po delitvi med delnice razpoložljive za prodajo -98 -98 Prodaja -188 -3 -185 Sprememba poštene vrednosti 610 10 600 Stanje 31.12.2007 2.163 7 2.156

Vse krakoročne finančne naložbe, ki vplivajo direktno na poslovni izid so vrednostni papirji v delnicah in naložbah v vzajemne sklade, ki kotirajo ali se z njimi trguje na organiziranih trgih.

18. Kratkoročno dana posojila

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročno dana posojia 386 Kratkoročni del dolgoročnih posojil 32 36 Skupaj 418 36

19. Poslovne in druge terjatve

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 5.055 4.271 Kratkoročne poslovne terjatve do podjetij v skupini 198 283 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 9 403 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 138 894 Kratkoročno dani predujmi 34 24 Skupaj 5.434 5.875

20. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 1 158 Depoziti pri bankah 500 572 Skupaj 501 730

77

21. Kapital

Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in statutarne rezerve, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala, in rezerva za pošteno vrednost. Družba je izdala 200.000 kosovnih delnic, ki so vpisane v KDD.

Družba v letu 2007 ni pridobivala lastnih delnic. Na dan 31.12.2007 družba izkazuje lastništvo 201 delnice z oznako CETG.

Rezerva za pošteno vrednost se je zmanjšala v največji meri zaradi prodaje naložbe, vrednotene preko kapitala.

Ugotovitev bilančnega dobička v tisoč EUR P o s t a v k a 2007 2006 A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA 957 951 B. PRENESENI ČISTI DOBIČEK/PRENESENA ČISTA IZGUBA 107 -825 C. ZMANJŠANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 1) 1 1. zmanjšanje drugih rezerv iz dobička 1 D. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA (1 do 1) 191 1. povečanje statutarnih rezerv 191 E. BILANČNI DOBIČEK (A+B+C-D) 873 127 Družba je odvedla v statutarne rezerve 20 % ustvarjenega dobička za leto 2007 po točki 8.4. Statuta družbe Cetis.

22. Čisti dobiček na delnico

2007 2006 Čisti dobiček v EUR 957.197 951.294 Tehtano povprečno število navadnih delnic 199.799 199.799 Čisti dobiček na delnico v EUR 4,79 4,76

Čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano poprečno število delnic. Prilagojeni dobiček na delnico je enak, ker družba nima prednostnih delnic niti zamenljivih obveznic.

23. Prejeta posojila

Se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila skupaj s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil.

Dolgoročna prejeta posojila

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Bančna posojila 8.445 7.940

Največji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoročne finančne naložbe v znesku 6.400 tisoč EUR z rokom vračila 7 let, katerega glavnica se že odplačuje.

78

Kratkoročna prejeta posojila

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v enem letu dni 2.718 2.243 Kratkoročna posojila bank 52 1.461 Kratkoročna posojila od drugih 1.190 41 Skupaj 3.960 3.745

Dana jamstva

Dana jamstva znašajo 23.595 tisoč EUR in so izkazana v zabilančni evidenci.

Odplačila posojil

v tisoč EUR

Razčlenitev po vrstah

Skupno odplačilo

2007 Obresti 2007

Glavnica 2007

Kratkoročna posojila do enega leta 3.881 57 3.824 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1do 5 let 1.841 583 1.258 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let 985 985 Skupaj 6.707 640 6.067 v tisoč EUR

Razčlenitev po vrstah

Skupno odplačilo

2006 Obresti 2006

Glavnica 2006

Kratkoročna posojila do enega leta 3.847 102 3.745 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1do 5 let 1.208 385 823 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let 350 350 Skupaj 5.405 487 4.918

Družba ni ločevala obresti za dolgoročna posojila po ročnosti, zato so zajete obresti v obdobju od 1 do 5 let.

24. Dolgoročne poslovne obveznosti

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 3 0 Skupaj 3 0

Na osnovi pogodbe je družba prejela predujem in zaradi ročnosti izkazala na dolgoročnih poslovnih obveznostih.

79

25. Rezervacije

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Za prodajne garancije 99 126 Za tožbe 89 395 Za ostale 26 13 Za jubilejne nagrade 231 233 Za odpravnine 743 835 Skupaj 1.188 1.602

Gibanje rezervacij v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 31.12.2006 oblikovanje koriščenje odprava 31.12.2007 Za prodajne garancije 126 55 82 99 Za tožbe 395 306 89 Za ostale 13 13 26 Za jubilejne nagrade 233 35 37 231 Za odpravnine 835 4 88 743 Skupaj 1.602 103 41 476 1.188

Družba je preverila že oblikovane rezervacije, upoštevala spremembe in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov.

Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov.

Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade

Zaradi spremembe gibanja števila zaposlenih je družba lahko zmanjšala rezervacije v vrednosti 94 tisoč EUR na osnovi izdelanega izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar.

26. Poslovne in druge obveznosti

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 5.319 4.171 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.328 733 Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 557 684 Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 416 270 Druge kratkoročne obveznosti 374 115 Skupaj 7.994 5.973

Osnova so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek.

80

Razkritja k izkazu finančnega izida

Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2007 in bilance stanja na dan 31.12.2006 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2007 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

27. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj

Izpostavljenost in obvladovanje tveganj

Lahko zapišemo, da so valutna tveganja v času stabilnejšega evra skoraj popolnoma izključena. Poslovanje z državami izven EMU območja je potekalo večinoma v valuti EUR. Družba se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2007 so bila prisotna zlasti obrestna tveganja (splošna rast obrestnih mer). Na podlagi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje povečano tudi zaradi nove zadolžitve oziroma izdanih jamstev. Družba ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi poslovanja tako matične kot odvisnih družb tudi v prihodnje povečana. Družba ima vse dolgove na dolgi rok nominirane v EUR. Obrestne mere so definirane po tržnem principu cene denarja na evropskem bančnem tržišču. Družba tveganj sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer, oziroma da bodo dolgoročna gibanja obrestnih mer omogočila ugodnejše stroške financiranja v celotnem obdobju najema posojil. Družba je tudi sprejela tveganje, da zaradi nižjih obrestnih mer drugih valut, ne bo sprejemala novih (valutnih) tveganj.

- Obrestna tveganja so se zaradi obsega posojil in nenadnih gibanj ter zvišanj obrestnih mer povečala. Ocenili smo, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posojila, ob njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti še vedno sprejemljiva. Ocenjujemo, da je izpostavljenost družbe do obrestnih tveganj glede na preteklo leto povečana.

- Premoženjska in z njimi povezana tveganja smo v letu 2007 sistematično in analitično prenašali na zavarovalnice.

- Tveganja plačilne sposobnosti na kratek rok so v Cetisu nizka, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Družba pri tem upošteva razmere v finančnem okolju in na finančnih trgih.

81

Finančni instrumenti-kreditno tveganje

v tisoč EUR Pojasnilo 31.12.2007 31.12.2006 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 12 13.016 13.960 Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid 17 2.156 1.839 Dana posojila 13,18 1.968 1.339

Dolgoročna in kratkoročne poslovne terjatve 14,19 6.312 5.875 Denar in denarni ustrezniki 20 501 730 Skupaj 23.953 23.743

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za posojila na dan poročanja po geografskih regijah je bila:

Knjigovodska vrednost

v tisoč evrih 2007 2006 Domače 398 652 Druge evropske države 383 0 Druge regije - Afrika 1.187 687 skupaj 1.968 1.339

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za terjatve do kupcev na dan poročanja po geografskih regijah je bila:


v tisoč evrih 2007 2006 domače 3.943 4.011 države evro območja 304 694 druge evropske države 462 767 druge regije- Afrika 1.603 403

skupaj 6.312 5.875 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za terjatve do kupcev na dan poročanja po vrstah kupcev je bila:


v tisoč evrih 2007 2006 Kupci na debelo 1.087 1.175 Kupci, končni uporabniki 5.225 4.700

skupaj 6.312 5.875

82

Izgube zaradi oslabitve

Stanje terjatev do kupcev na dan poročanja je bilo: Bruto oslabitev Bruto oslabitev v tisoč evrih 2007 2007 2006 2006 še niso zapadle 6.177 3.756 zapadle 0-30 dni 347 1.629 zapadle 31-120 dni 321 64 699 209 Zapadle 121-365 dni 53 53 55 55 več kot eno leto 340 809 683 683 skupaj 7.238 926 6.822 947 Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve glede terjatev do kupcev v letu je bilo: v tisoč evrih 2007 2006 Stanje 1. januarja 947 982 Novo oblikovani popravki 64 209 Odpisani oblikovani popravki -49 -127 Plačani odpisani popravki -36 -117 Stanje 31.decembra 926 947

83

Valutno tveganje Izpostavljenost valutnim tveganjem je temeljila na nominalnih zneskih: tisoč EUR USD GBP CHF DKK EUR USD CHF DKK CZK 31.dec.07 31.dec.06 Terjatve do kupcev 6.619 0 0 0 0 5.892 0 2.189 Obveznosti do dob. -5.214 -0,1 -26 -111 -12 -4.142 -3 -19 -36 -386 Zavarovana ban.pos. Bruto izp.bilance st. 1.405 -0,1 -26 -111 -12 1.750 -3 -17 -36 -386

84

Družba nima posebnih valutnih tveganj.

Plačilnosposobnostno tveganje

31.12.2007 knjigovodska pogodbeni do 6 od 6 do 12

od 1 do 2

od 2 do 5 nad 5

v tisoč EUR vrednost denarni tok mesecev mesecev let let let prekoračitev na TRR 52 -54 -54 zavarovana bančna posojila 11.163 -12.810 -1.789 -1.628 -3.140 -6.253 ostala posojila (konto 2726000) 1.189 -1.235 -301 -934 obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 7.994 -7.994 -7.994 SKUPAJ 20.398 -22.093 -10.138 -2.562 -3.140 -6.253 3-mesečni euribor 31.12.2007 4,684 6-mesečni euribor 31.12.2007 4,707

31.12.2006 knjigovodska pogodbeni do 6 od 6 do 12

od 1 do 2

od 2 do 5 nad 5

v tisoč EUR vrednost denarni tok Mesecev mesecev let let let prekoračitev na TRR 0 zavarovana bančna posojila 10.183 -11.548 -1.031 -1.341 -2.356 -5.467 -1.353 ostala posojila (konto 2726000) 42 -46 -46 obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 5.973 -5.973 -5.973 SKUPAJ 16.198 -17.567 -7.050 -1.341 -2.356 -5.467 -1.353 3-mesečni euribor 31.12.2006 3,725 6-mesečni euribor 31.12.2006 3,853

Obrestno tveganje

Na dan poročanja je imel Cetis d.d. sklenjene posojilne pogodbe s stalno in spremenljivo obrestno mero. v tisoč EUR Instrumenti s stalno obrestno mero 2007 2006 Finančna sredstva 1.223 1.136 Finančne obveznosti -889 0 Razlika 334 1.136 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero 2007 2006 Finančna sredstva 718 687 Finančne obveznosti -11.515 -10.226 Razlika -10.797 -9.539

85

Analiza občutljivosti poštene vrednosti za instrumente s stalno obrestno mero

Sprememba obrestnih mer za eno odstotno točko bi na dan poročanja kapital povečala ali zmanjšala za 2 tisoč EUR.

Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno mero

Sprememba obrestnih mer na dan poročanja za eno odstotno točko bi povečala (zmanjšala) kapital in poslovni izid za 12 tisoč EUR.

Obrestne mere uporabljene pri določanju poštene vrednosti.

2007 2006 Denarna sredstva, posojila, depoziti 0,2% - 7% 0,2% - 7%

28. Poštena vrednost

Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti

v tisoč EUR

Pojasnilo

Knjižna vrednost 31.12.2007

Poštena vrednost 31.12.2007

Knjižna vrednost 31.12.2006

Poštena vrednost 31.12.2006

Naložbe razpoložljive za prodajo 13.016 13.016 13.960 13.960 Dana posojila 1.550 1,550 1.303 1.303 Dolgoročne poslovne terjatve 878 878 Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid 2.156 2.156 1.839 1.839 Poslovne in druge terjatve 5.434 5.434 5.875 5.875 Kratkoročno dana posojila 418 418 36 36 Denarna sredstva in drugi ustrezniki 501 501 730 730 Prejeta posojila - dolgoročna -8.445 -8.445 -7.940 -7.940 Prejeta posojila - kratkoročna -3.960 -3.960 -3.745 -3.745 Poslovne in druge obveznosti -7.994 -7.994 -5.973 -5.973 Skupaj 1.398 1.398 4.246 4.246

Naložbe, razpoložljive za prodajo, so ovrednotene po pošteni vrednosti glede na pripoznanje naložbe po datumu trgovanja.

Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so ovrednotene po borzni ceni.

Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera.

Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterljivosti. Glede na kratkoročnost terjatve niso diskontirane.

Enako velja za poslovne in druge obveznosti, ki zaradi kratkoročnosti niso diskontirane.

86

Druga razkritja

Razkritja po skupinah oseb: člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah

• Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v

poslovnem letu skupine oseb so:

- uprava 120 tisoč EUR

- ostali zaposleni po individualni pogodbi (13 oseb) 929 tisoč EUR

- nadzorni svet 33 tisoč EUR

• Stanje obveznosti iz naslova namenskih posojil, ki jih je družba odobrila delavcem iz teh skupin, znaša konec leta 2007 0,5tisoč EUR.

Znesek odplačanih posojil v letu 2007 znaša 2 tisoč EUR.

Posli s povezanimi osebami Družba je s povezanimi osebami poslovala na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, kjer so bile v medsebojnih prometih povezanih oseb uporabljene tržne cene izdelkov in storitev. . Dogodki po datumu bilance stanja Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so opisani v uvodnem delu poslovnega poročila.

87

V. RAČUNOVODSKO POROČILO SKUPINE CETIS

88

SKUPINSKI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA

v tisoč EUR

Pojasnilo 2007 2006 PRIHODKI 1 39.520 32.007 Nabavna vrednost prodanih količin -4.942 -3.635 Proizvajalni stroški -23.181 -19.926 Nabavna vrednost prodanih količin in proizvajalni stroški 2 -28.123 -23.561 KOSMATI DOBIČEK 11.397 8.446 Drugi prihodki (iz poslovanja) 3 1.011 1.244 Stroški prodajanja 2 -5.719 -6.087 Stroški splošnih služb 2 -6.635 -3.410 Drugi odhodki (iz poslovanja) 2 -476 -446 = Drugi prihodki, odhodki in stroški (5+6+7+8) -11.819 -8.699 POSLOVNI IZID BREZ STROŠKOV FINANCIRANJA -422 -253 Prihodki iz financiranja 4 2.426 1.852 Stroški financiranja 4 -1.554 -670 ČISTI STROŠKI FINANCIRANJA 872 1.182 POSLOVNI IZID PRED OBDAVČITVIJO 450 929 Davek 5 -277 69 DOBIČEK PO OBDAVČITVI 173 998 Čisti in prilagojeni dobiček na delnico (v EUR) 20 0,86 5,00

89

SKUPINSKA BILANCA STANJA v tisoč EUR

Pojasnilo 31.12.2007 31.12.2006 SREDSTVA Nepremičnine, naprave in oprema 7 27.304 21.591 Neopredmetena sredstva 8 2.185 1.496 Naložbe v pridružena podjetja 9 18 72 Naložbe razpoložljive za prodajo 10 14.305 13.965 Dana posojila 11 1.249 1.303 Dolgoročne poslovne terjatve 12 878 Odložene terjatve za davek 13 364 581 Skupaj dolgoročna sredstva 46.303 39.008 Zaloge 14 4.187 3.745 Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti 15 2.156 1.839 Kratkoročna dana posojila 16 362 36 Poslovne in druge terjatve 17 7.738 6.695 Denarna sredstva in drugi ustrezniki 18 1.003 1.057 Skupaj kratkoročna sredstva 15.446 13.372 SKUPAJ SREDSTVA 61.749 52.380 KAPITAL IN OBVEZNOSTI Izdani kapital 10.015 10.015 Kapitalske rezerve 17.859 17.859 Rezerve (zakonske in statutarne) 1.901 1.709 Zadržani dobiček 306 317 Lastne delnice -26 -26 Rezerva za pošteno vrednost 341 690 Skupaj kapital 19 30.396 30.564 Prejeta posojila 21 11.840 9.210 Dolgoročne poslovne obveznosti 22 78 Rezervacije 23 1.242 1.607 Odložene obveznosti za davek 13 571 245 Skupaj dolgoročne obveznosti 13.731 11.062 Prejeta posojila 21 7.652 4.006 Poslovne in druge obveznosti 24 9.970 6.748 Skupaj kratkoročne obveznosti 17.622 10.754 Skupaj obveznosti 31.353 21.816 SKUPAJ KAPITAL IN OBVEZNOSTI 61.749 52.380

90

SKUPINSKI IZKAZ FINANČNEGA IZIDA v tisoč EUR

2007 2006 FINANČNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Poslovni izid obračunskega obdobja 173 998 Prilagoditve za: 4.512 3.099 Amortizacijo nepremičnin,naprav in opreme 3.832 3.775 Amortizacijo neopredmetenih dolgoročnih sredstev 339 191 (Odpravo) izgube zaradi oslabitve 179 79 Negativne tečajne razlike 13 33 Prihodki od naložbenja -541 -1.052 Odhodki za financiranje 1.115 511 Delež pridruženih podjetij v dobičkih/izgubah -54 Prihodki od prodaje nepremičnin , naprav in opreme -57 -26 Prihodki od zmanjšanja dolgoročnih rezervacij -374 -412 Odhodki za davke 60

FINANČNI TOKOVI IZ POSLOVANJA PRED SPREMEMBAMI ČISTIH OBRATNIH SREDSTEV IN REZERVACIJAMI 4.685 4.097 Sprememba poslovnih in drugih terjatev -2.353 -781 Sprememba zalog -308 -93 Sprememba poslovnih in drugih obveznosti 3.272 -204 Sprememba rezervacij in zaslužkov zaposlencev 8 69 PRI POSLOVANJU PRIDOBLJENA DENARNA SREDSTVA 619 -1.009 Plačane obresti -820 -83 ČISTI FINANČNI TOK IZ POSLOVANJA 4.484 3.005 FINANČNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU Prejemki iz prodaje nepremičnin,naprav in opreme 57 268 Prejemki iz prodaje naložb 541 1.052 Prejete obresti 72 85 Prejete dividende 254 308 Izdatki za pridobitev nepremičnin,naprav in opreme -9.546 1.625 Izdatki za ostale naložbe -1.169 -1.057 Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev -1.028 -1.426 ČISTI FINANČNI TOK IZ NALOŽBENJA -10.819 855 FINANČNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Spremembe v kapitalu 5 3 Najem posojil 18.543 4.546 Odplačilo posojil -12.267 -7.777 Plačane dividende -1 ČISTI FINANČNI TOK IZ FINANCIRANJA 6.281 -3.229 Čisto povečanje denarnih sredstev in njihovih ustreznikov -54 631 Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 1.057 426 DENARNA SREDSTVA IN NJIHOVI USTREZNIKI NA KONCU OBDOBJA 1.003 1.057

91

SKUPINSKI IZKAZ GIBANJA KAPITALA

v tisoč

EUR

Izdani kapital

Kapitalske rezerve

Zakonske in

statutarne rezerve

Lastne delnice

Zadržani dobiček

Rezerva za

pošteno vrednost

Skupaj kapital

Stanje 01.01.2006 10.015 17.859 1.709 -26 -689 134 29.002 Dobiček 2006 998 998 Tečajne razlike CETIS ZG,IPI,BS 7 7 Dividende za lastne delnice 1 1 Povečanje poštene vrednosti 556 556 Stanje 31.decembra 2006 10.015 17.859 1.709 -26 317 690 30.564 Dobiček 2007 173 173 Razporeditev za statutarne rezerve 192 -192 Izplačilo nagrad -20 -20 Popravek iz pret.let-vračilo DURS 25 25 Tečajne razlike CETIS ZG 3 3 Zmanjšanje poštene vrednosti -349 -349 Stanje 31.decembra 2007 10.015 17.859 1.901 -26 306 341 30.396

Uprava Cetis d.d. potrjuje računovodske izkaze in njihova pojasnila za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2007. Izjava o odgovornosti poslovodstva Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja ob koncu poslovnega leta in izkaz poslovnega izida za to obdobje. Uprava potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske politike ter da so bile računovodske ocene izdelane smiselno in po načelu previdnosti. Uprava tudi potrjuje, da so računovodski izkazi sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Računovodski izkazi so izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja. Uprava je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje sredstev podjetja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti. April 2008 mag. Simona Potočnik glavna direktorica

92

POVZETEK POMEMBNIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV IN POJASNILA K RAČUNOVODSKIM IZKAZOM

1. Predstavitev skupine

Skupina zagotavlja celovite rešitve na področju komunikacij s pomočjo tiskanih in drugih vrst medijev. Njena vizija je z ustreznimi razvojnimi, investicijskimi in tržnimi aktivnostmi ter zaposlovanjem najboljših kadrov biti prvi v Sloveniji ter povečati tržni delež na trgih izven Slovenije. Ponuja pester program varnostnih, variabilnih in komercialnih tiskovin, grafično oblikovanje ob spremljajočih storitvah kot so poosebljanje, implementacija in poosebljanje čipov ali magnetnih trakov, arhiviranje, upravljanje z identiteto in storitev svetovanja ter projektnega vodenja in druge. Konsolidirani računovodski izkazi skupine za leto, ki se je končalo dne 31. decembra 2007, vključujejo družbo in njene odvisne družbe ter deleže skupine v pridruženih družbah. Skupino sestavljajo Cetis, d.d., Celje Delež matične družbe v kapitalu Cetis-ZG, d.o.o., Zagreb - Cetis Print, d.o.o., Beograd*

100 % 65 %

AMBA Co., d.o.o., Ljubljana 100 % *Opomba: Družba Cetis Print, d.o.o., Beograd, je v ustanavljanju, vpisani kapital še ni v celoti vplačan, družba v letu 2007 ni vključena v konsolidacijo. Pridružene družbe Družba Lastniški delež v % Druckman, Madžarska – družba ne posluje 33 % La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Libreville,Gabon

31 %

KIG KGA,proizvodnja,trgovina,inženiring d.o.o. 50 % Nacional Sh.a., Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame,Tirana

46,6 %

2. Podlaga za sestavo konsolidiranih računovodskih izkazov

a) Izjava o skladnosti Konsolidirani računovodski izkazi za leto 2007 so sestavljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je razglasil Odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB) in tolmačenj Odbora za pojasnjevanje mednarodnega računovodskega poročanja (FRIC), kot jih je sprejela Evropska unija. Uprava družbe je konsolidirane računovodske izkaze potrdila 18.4.2008.

93

b) Podlaga za merjenje Konsolidirani računovodski izkazi za leto 2007 so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen v spodnjih primerih, kjer je upoštevana poštena vrednost: • finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid • za prodajo razpoložljiva finančna sredstva Metode uporabljene pri merjenju poštene vrednosti so opisane v nadaljevanju. c) Funkcijska in predstavitvena valuta Konsolidirani računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, torej v funkcijski valuti družbe in so zaokroženi na tisoč EUR. d) Uporaba ocen in presoj Poslovodstvo mora pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP) podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo. Ocene in navedene predpostavke je potrebno stalno pregledovati. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo za obdobje, v katerem se ocena popravi ter za vsa prihodnja leta, na katera popravek vpliva. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in kritičnih presojah, ki jih je poslovodstvo pripravilo v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj močno vplivajo na zneske v konsolidiranih računovodskih izkazih, so opisane v naslednjih pojasnilih: • Pojasnilo št. 7 – poslovne združitve • Pojasnilo št. 8 – merjenje nadomestljivih vrednosti denar ustvarjajočih enot, ki vključujejo dobro

ime • Pojasnilo št. 13 – uporaba davčnih izgub • Pojasnilo št. 23 in 24 – rezervacije in pogojne obveznosti • Pojasnilo št- 25 – vrednotenje finančnih inštrumentov 3. Pomembne računovodske usmeritve

Spodaj opredeljene računovodske politike so družbe v skupini dosledno uporabile za vsa obdobja, ki so predstavljena v priloženih konsolidiranih računovodskih izkazih.

a) Podlaga za konsolidacijo Odvisne družbe Odvisne družbe so podjetja, ki jih obvladuje skupina. Obvladovanje obstaja, ko ima skupina zmožnost odločati o finančnih in poslovnih usmeritvah podjetja za pridobivanje koristi iz njegovega delovanja. Pri ocenjevanju vpliva se upošteva obstoj in učinek potencialnih glasovalnih pravic, ki jih je trenutno moč uveljaviti ali zamenjati. Računovodski izkazi odvisnih družb so vključeni v konsolidirane računovodske izkaze od datuma, ko se obvladovanja začne do datuma, ko se preneha. Računovodske usmeritve odvisnih družb so bile po potrebi spremenjene oz. prilagojene usmeritvam skupine.

94

Pridružena podjetja in skupni podvigi (po kapitalski metodi obračunana skupaj obvladovana podjetja) Pridružena podjetja so podjetja, kjer ima skupina pomemben vpliv, ne obvladuje pa njihove finančne in poslovne usmeritve. Pomemben vpliv obstaja, če ima skupina v drugi družbi med 20 in 50 odstotkov glasov. Pridružena podjetja se obračunavajo po kapitalski metodi in se pri začetnem pripoznanju merijo po izvirni vrednosti. Naložba skupine zajema ob nakupu ugotovljeno dobro ime ter čisto vrednost nabranih izgub zaradi oslabitve. Pridružena podjetja se obračunavajo po kapitalski metodi. Konsolidirani računovodski izkazi zajemajo delež skupine v dobičkih in izgubah skupaj pridruženih podjetij, izračunan po kapitalski metodi, po opravljeni uskladitvi računovodskih usmeritev, od datuma ko se pomemben vpliv začne do datuma ko se konča. Če je delež skupine v izgubah skupaj obvladovanega podjetja večji kot njen delež, se knjigovodska vrednost deleža skupine (vključno vse dolgoročne naložbe) zmanjša na nič, delež v nadaljnjih izgubah pa se preneha pripoznavati, toda le v obsegu, za katerega ima skupina obvezo ali je opravila plačila v imenu skupaj obvladovanega podjetja. Posli izvzeti iz konsolidacije Stanja, nerealizirani dobički in izgube, ki izhajajo iz poslov znotraj skupine so pri sestavi konsolidiranih računovodskih izkazov izločena. Nerealizirani dobički iz poslov s skupaj obvladovanimi podjetji se izločijo le do obsega deleža Skupine v tem podjetju. Nerealizirane izgube se izločijo na enak način kot dobički pod pogojem, da ne obstaja dokaz o oslabitvi.

b) Tuja valuta Posli v tuji valuti Posli izkazani v tuji valuti se preračunajo v ustrezno funkcijsko valuto družb znotraj skupine po menjalnem tečaju na dan posla. Sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti, se ob nastanku dogodka in konec obračunskega obdobja preračunajo po referenčnem tečaju (ECB) Banke Slovenije v EUR. Denarna sredstva in obveznosti izražena v tuji valuti na dan bilance stanja se preračunajo v funkcijsko valuto po takrat veljavnem menjalnem tečaju. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med odplačno vrednostjo v funkcijski valuti na začetku obdobja, popravljeno za višino efektivnih obresti in plačil med obdobjem, kot tudi odplačno vrednost v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja. Nedenarna sredstva in obveznosti izražene v tuji valuti in izmerjene po pošteni vrednosti se pretvorijo v funkcijsko valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene vrednosti. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Podjetja v tujini Sredstva in obveznosti podjetij v tujini se preračunajo v EUR po menjalnem tečaju, ki velja na dan bilance stanja. Prihodki in odhodki podjetij v tujini, se preračunajo v EUR po tečajih, ki so veljavni na dan preračuna.

95

c) Finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti Neizpeljani finančni inštrumenti vključujejo naložbe v kapital in dolžniške vrednostne papirje, poslovne in druge terjatve, denarna sredstva in njihove ustreznike, prejeta in dana posojila, ter poslovne in druge obveznosti. Neizpeljani finančni inštrumenti se na začetku pripoznajo po njihovi pošteni vrednosti, povečani za stroške, ki se neposredno nanašajo na posel. Po začetnem pripoznanju, se neizpeljani finančni inštrumenti izmerijo na način, ki je opredeljen v nadaljevanju. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki obsegajo denar v blagajni in vloge na vpogled. Prekoračitve na tekočem računu pri banki, ki jih je mogoče poravnati na poziv in so sestavni del vodenja denarnih sredstev, so v izkazu finančnega izida vključene med sestavine denarnih sredstev in njihovih ustreznikov. Obračunavanje finančnih prihodkov in odhodkov je opisano v točki l) Finančni prihodki in finančni odhodki. Finančna sredstva na razpolago za prodajo Naložbe skupine v kapitalske vrednotnice in določene dolžniške vrednostne papirje so razvrščene kot finančna sredstva, ki so na razpolago za prodajo. Po začetnem pripoznanju so te naložbe izmerjene po pošteni vrednosti, spremembe poštene vrednosti, z izjemo izgub zaradi oslabitve, pa so pripoznane neposredno v kapitalu. Ko se pripoznanje naložbe odpravi, se s tem povezani dobiček ali izguba prenese v poslovni izid. Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid Inštrument je razvrščen po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, če je v posesti za trgovanje, ali če je določen kot takšen po začetnem pripoznanju. Finančni inštrumenti so določeni po pošteni vrednosti skozi poslovni izid pod pogojem, da je skupina zmožna voditi te naložbe, kot tudi odločati o nakupih in prodajah na podlagi poštene vrednosti. Po začetnem pripoznanju, se pripadajoči stroški posla pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Finančni inštrumenti po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so merjeni po pošteni vrednosti, znesek spremembe poštene vrednosti pa se pripozna v poslovnem izidu. Ostalo Ostali neizpeljani finančni instrumenti so merjeni po odplačni vrednosti z uporabo metode efektivnih obresti, zmanjšani za znesek izgub zaradi oslabitve. Osnovni kapital Navadne delnice Navadne delnice so sestavni del osnovnega kapitala. Odkup lastnih delnic ali deležev Ob odkupu lastnih delnic ali deležev, se znesek plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice ali deleži se izkazujejo kot lastne delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic se prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in dobljeni presežek ali manjko pri transakciji se izkaže v kapitalu.

96

d) Nepremičnine, naprave in oprema Izkazovanje in merjenje Nepremičnine, naprave in so izkazana po svoji nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrano izgubo zaradi oslabitve. Nepremičnine, naprave in oprema so bila na dan prehoda na MSRP izkazana na osnovi njihove domnevne nabavne vrednosti na dan 1.1.2005.

Nabavna vrednost zajema stroške, ki se neposredno pripisujejo nabavi sredstev. Stroški v lastnem okvirju izdelanega sredstva zajemajo stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo, ter stroške razgradnje in odstranitve sredstva ter obnovitev mesta, na katerem se je to sredstvo nahajalo. Nabavljene računalniške programe, ki pomembno prispevajo k funkcionalnosti sredstev, je treba usredstviti kot del te opreme. Stroški izposojanja v zvezi z nabavo ali izgradnjo zadevnih sredstev se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku.

Deli nepremičnin, naprav in opreme, ki imajo različne dobe koristnosti, se obračunavajo kot posamezna sredstva.

Dobiček oziroma izguba ob odsvojitvi nepremičnin, naprav in opreme se določi kot razlika med prihodki iz odsvojitve sredstva z njegovo knjigovodsko vrednostjo in izkaže v izkazu poslovnega izida med »drugimi poslovnimi prihodki«. Kasneje nastali stroški v zvezi z nepremičninami, napravami in opremo Stroški zamenjave posameznega dela sredstva se pripoznajo v knjigovodski vrednosti tega sredstva, če je verjetno, da bodo bodoče gospodarske koristi, povezane z delom tega sredstva, pritekale v skupino, ter če je nabavno vrednost mogoče zanesljivo izmeriti. Vsi ostali stroški (kot npr. dnevno servisiranje) so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride.

Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti vsakega posameznega sredstva. Zemljišča se ne amortizirajo. Amortizacijske stopnje temeljijo na življenjski dobi sredstev in znašajo:

v letih min v letih max Gradbeni objekti 7 40 Oprema grafične dejavnosti 3 20 Laboratorijska oprema 3 10

Vozila 5 8 Telefoni, telegrafska centrala 3 5

Pohištvo 5 6 Pisalni stroji, računalniška oprema 3 8 Računalniška oprema za protipožarno varnost 3 3 Merilne in kontrolne naprave 4 6 Doba koristnosti se določa in preverja v skladu s Pravilnikom o računovodstvu in financah. Med gradbenimi objekti so deli kot hidravlična premostitvena plošča z amortizacijsko stopnjo 14,2 % oziroma 7- letno življenjsko dobo.

97

Metode amortiziranja, dobe koristnosti in preostale vrednosti se na dan poročanja ponovno pregledajo v skladu z Pravilnikom o računovodstvu in financah.

e) Neopredmetena sredstva Dobro ime Dobro ime (slabo ime) nastane ob prevzemu odvisnih družb, pridruženih podjetij ter skupnih podvigov. Prevzemi od vključno dneva prehoda na MSRP dalje Pri prevzemih, izvedenih dne 1. januarja 2006 ali kasneje, se dobro ime nanaša na presežek oz. razliko med stroškom nabave in deležem Skupine v čisti pošteni vrednosti ugotovljenih sredstev, obveznosti ter pogojnih obveznosti prevzete družbe. Če je presežek negativen (slabo ime), se le-ta neposredno pripozna v izkazu poslovnega izida. Kasnejše merjenje Dobro ime je izkazano po nabavni vrednosti, zmanjšani za morebitno nabrano izgubo zaradi oslabitve. Pri prejemniku naložb, obračunanih po kapitalski metodi, se knjigovodska vrednost dobrega imena vključi v knjigovodsko vrednost naložbe. Raziskovanje in razvijanje Poraba pri raziskovalnem delovanju, katerega namen je pridobiti novo znanstveno in strokovno znanje ter razumevanje, se pripozna v izkazu poslovnega izida kot odhodek, ko se pojavi. Dejavnosti razvijanja vključujejo načrt ali oblikovanje proizvodnje novih ali bistveno boljših izdelkov in postopkov. Strošek razvijanja se pripozna, če ga lahko zanesljivo izmerimo, če je izdelek ali postopek strokovno in poslovno izvedljiv, če obstaja možnost bodočih gospodarskih koristi, če skupina razpolaga z ustreznimi viri za dokončanje razvijanja, in če ima namen uporabiti ali prodati sredstvo. Pripoznana vrednost porabe zajema stroške materiala, neposredne stroške dela, ter ostale stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo. Stroški izposojanja, ki se nanašajo na razvijanje sredstva in ostali stroški se izkažejo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku. Pripoznana poraba pri razvojnem delovanju je izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve. Ostala neopredmetena sredstva Ostala pridobljena neopredmetena sredstva, ki jih je pridobila skupina in, kjer so dobe koristnosti omejene, so izkazana po nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in zatečene izgube zaradi oslabitve. Kasnejši stroški Kasnejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi so usredstveni le v primerih, ko povečujejo bodoče gospodarski koristi, ki izhajajo iz sredstva, na katero se izdatki nanašajo. Vsi ostali stroški so pripoznani v poslovnem izidu kot odhodki, takoj ko do njih pride. Amortizacija Amortizacija se obračuna po metodi enakomernega časovnega amortiziranja ob upoštevanju dobe koristnosti neopredmetenih sredstev in se začne obračunavati, ko je sredstvo na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerljivo leto so naslednje:

98


v letih min v letih max Neopredmetena sredstva 3 10

f) Najeta sredstva Najem, pri katerem Skupina prevzame vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezane z lastništvom sredstva, se obravnava kot finančni najem. Po začetnem pripoznanju je najeto sredstvo izkazano v znesku, ki je enak pošteni vrednosti ali, če je ta nižja, sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin. Po začetnem pripoznanju se sredstvo obračunava v skladu z računovodskimi usmeritvami, ki veljajo za takšna sredstva.

g) Zaloge Zaloge se vrednotijo po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši izmed njiju. Stroški zalog se izkazujejo po metodi zaporednih cen (FIFO) in vsebujejo nabavno vrednost, stroške izdelave in pretvarjanja in druge stroške, ki se pojavljajo pri spravljanju zalog na njihovo sedanje mesto in v njihovo sedanje stanje. Pri dokončanih proizvodih in nedokončani proizvodnji stroški vsebujejo tudi ustrezen delež posrednih proizvajalnih stroškov ob normalni uporabi proizvajalnih sredstev. Čista iztržljiva vrednost je ocenjena prodajna cena, dosežena v rednem poslovanju, zmanjšana za ocenjene stroške dokončanja in ocenjene stroške prodaje.

h) Oslabitev sredstev Finančna sredstva Skupina na datum poročanja oceni vrednost finančnega sredstva, da presodi, ali obstaja kako objektivno znamenje oslabitve sredstva. Za finančno sredstvo se šteje, da je oslabljeno, če obstajajo objektivni dokazi, iz katerih je razvidno, da je zaradi enega ali več dogodkov prišlo do zmanjšanja pričakovanih bodočih denarnih tokov iz naslova tega sredstva. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, izkazanim po odplačni vrednosti, se izračuna kot razlika med neodpisano vrednostjo sredstva in pričakovanimi bodočimi denarnimi tokovi, razobrestenimi po izvirni veljavni obrestni meri. Izguba zaradi oslabitve v zvezi s finančnim sredstvom, namenjenim za prodajo, se izračuna glede na njegovo trenutno pošteno vrednost. Pri pomembnih finančnih sredstvih se ocena oslabitve izvede posamično. Ocena oslabitve preostalih finančnih sredstev se izvede skupinsko glede na njihove skupne značilnosti pri izpostavljenosti tveganjem. Vse izgube zaradi oslabitve skupina izkaže v poslovnem izidu obdobja. Morebitno zatečeno izgubo v zvezi s finančnim sredstvom, ki ni bila pripoznana neposredno v kapitalu, se prenese na poslovni izid. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je odpravo izgube zaradi oslabitve mogoče nepristransko povezati z dogodkom, ki je nastal po pripoznanju oslabitve. Pri finančnih sredstvih, izkazanih po odplačni vrednosti, in finančnih sredstvih, razpoložljivih za prodajo, ki so dolgovni inštrumenti, se odprava izgube zaradi oslabitve izkaže v poslovnem izidu. Izguba zaradi oslabitve za finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo, ki so lastniški vrednostni papirji, se ne more odpraviti preko poslovnega izida.

99

Nefinančna sredstva Skupina ob vsakem datumu poročanja preveri preostalo knjigovodsko vrednost nefinančnih sredstev skupine razen zalog in odloženih terjatev za davke z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Ocena oslabitve dobrega imena in neopredmetenih sredstev z nedoločeno dobo koristnosti, ki še niso na voljo za uporabo, se izvede vsakič na datum poročanja. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote je njena vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Za namene preizkusa oslabitve se sredstva združijo v najmanjše skupine sredstev, ki ustvarjajo denarne pritoke iz trajne uporabe, veliki meri neodvisnih od tistih iz drugih sredstev ali skupin sredstev (»denar ustvarjajoče enote«). Za potrebe preizkusa oslabitve se dobro ime, pridobljeno v poslovni združitvi, razporedi na denar ustvarjajoče enote, za katere se pričakuje, da bodo pridobile koristi od sinergij združitve. Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Slabitev se izkaže v poslovnem izidu. Izguba, ki se pri denar ustvarjajoči enoti pripozna zaradi oslabitve, se razporedi tako, da se najprej zmanjša knjigovodska vrednost dobrega imena, razporejenega na denar ustvarjajočo enoto, nato pa na druga sredstva enote (skupine enot) sorazmerno s knjigovodsko vrednostjo vsakega sredstva v enoti. Izguba zaradi oslabitve dobrega imena se ne odpravlja. V zvezi z drugimi sredstvi pa skupina izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih na datum bilance stanja ovrednoti in tako ugotovi, če je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih skupina določi nadomestljivo vrednost sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.

i) Zaslužki zaposlenih Drugi dolgoročni zaslužki zaposlenih Čista obveznost skupine, ki nastane v zvezi z dolgoročnimi zaslužki zaposlenih, je seštevek prihodnjih zaslužkov, ki so jih zaposleni pridobili v zameno za njihovo delo, ki ga opravijo v tekočem in prejšnjih obdobjih. Tako dobljeni znesek zaslužkov se diskontira, s čimer se določi njegova sedanja vrednost, in nato zmanjša za pošteno vrednost vseh povezanih sredstev. Diskontna stopnja je na datum poročanja evidentirani donos obveznic bonitetnega razreda AA, katerih zapadlost je približno enaka zapadlosti obveznosti skupine. Izračun se izdela z uporabo metode predvidene pomembnosti enot. Morebitni aktuarski dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu v obdobju njihovega nastanka. Kratkoročni zaslužki zaposlenih Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki, ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno. Obveznost se izkaže v višini, za katero se pričakuje plačilo v obliki premije, izplačljive v dvanajstih mesecih po preteku obdobja opravljanja dela, ali programa delitve dobička, če ima skupina sedanjo pravno ali posredno obvezo za takšna plačila zaradi preteklega opravljanja dela zaposlene osebe in je obveznost mogoče zanesljivo izmeriti.

100

j) Rezervacije Rezervacije se pripoznajo, če ima skupina zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Skupina rezervacije določi z diskontiranjem pričakovanih prihodnjih denarnih tokov po določeni obrestni meri pred obdavčitvijo, ki odraža obstoječe ocene časovne vrednosti denarja in po potrebi tudi tveganja, ki so značilna za obveznost. Garancije za izdelke in storitve Rezervacija za garancije za izdelke in storitve se izkaže ob prodaji izdelkov ali storitev, za katere je garancija dana. Rezervacija se oblikuje na osnovi izvirnih podatkov o garanciji in ob presoji vseh možnih izidov glede na njihovo verjetnost. k) Prihodki Prihodki iz prodaje proizvodov Prihodki iz prodaje proizvodov se pripoznajo po pošteni vrednosti prejetega poplačila ali terjatve iz tega naslova, in sicer zmanjšani za vračila in popuste, rabate za nadaljnjo prodajo in količinske popuste. Prihodki se izkažejo, ko je kupec prevzel vse pomembne oblike tveganja in koristi, povezanih z lastništvom sredstva, ko obstaja gotovost glede poplačljivosti nadomestila in z njim povezanih stroškov ali možnosti vračila proizvodov in ko skupina preneha z nadaljnjim odločanjem o prodanih proizvodih in ko je višino prihodkov mogoče zanesljivo izmeriti. Prenos tveganj in koristi je odvisen od posameznih določil kupoprodajne pogodbe. Pri prodaji blaga se prenos praviloma izvede potem, ko je blago prispelo v kupčevo skladišče, vendar pa pri nekaterih mednarodnih pošiljkah do prenosa pride ob naložitvi blaga na transportno sredstvo. Prihodki iz opravljenih storitev Prihodki iz opravljenih storitev se v izkazu poslovnega izida pripoznajo glede na stopnjo dokončanosti posla na datum poročanja. Stopnja dokončanosti se oceni s pregledom opravljenega dela. Prihodki od najemnin Prihodki od najemnin se pripoznajo med prihodki enakomerno med trajanjem najema. l) Finančni prihodki in finančni odhodki Finančni prihodki obsegajo prihodke od obresti od naložb (vključno z za prodajo razpoložljivimi finančnimi sredstvi), prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev namenjenih trgovanju skozi poslovni izid, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo v poslovnem izidu ob njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu poslovnega izida pripoznajo na dan, ko je uveljavljena delničarjeva pravica do plačila, kar je pri podjetjih, ki kotirajo na borzi, praviloma datum, ko pravica do tekoče dividende preneha biti povezana z delnico. Finančni odhodki obsegajo stroške izposojanja, dividende od prednostnih delnic, ki so izkazane med obveznostmi, negativne tečajne razlike, spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, izgube zaradi oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti. Dobički in izgube iz tečajnih razlik se izkažejo v čistem znesku.

101

m) Davek od dobička

Davek od dobička oziroma izgube poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke, ki se izkazujejo neposredno v kapitalu in se zato izkazuje med kapitalom. Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za poslovno leto, ob uporabi davčnih stopenj, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja, in morebitne prilagoditve davčnih obveznosti v povezavi s preteklimi poslovnimi leti. Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti po bilanci stanja, pri čemer se upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Upoštevane so vse začasne razlike. Odloženi davek se izkaže v višini, v kateri se pričakuje, da ga bo potrebno plačati ob odpravi začasnih razlik, na podlagi zakonov, uveljavljenih ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja. Skupina pobota odložene terjatve in obveznosti za davek, če ima zakonsko izvršljivo pravico pobotati pripoznane odmerjene terjatve in obveznosti za davek in če se nanašajo na davek iz dobička, ki pripada isti davčni oblasti v zvezi z isto obdavčljivo enoto; ali različnimi obdavčljivimi enotami, ki nameravajo bodisi poravnati odmerjene obveznosti za davek in terjatve za davek z razliko bodisi hkrati povrniti terjatve in poravnati obveznosti. Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom. Dodatni davek od dobička, ki izhaja iz delitve dividend, se izkaže, ko se pripozna obveznost za plačilo dividende. n) Čisti dobiček na delnico

Skupina pri navadnih delnicah izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice. Osnovna dobičkonosnost delnice se izračuna tako, da delimo dobiček oziroma izgubo, ki pripada navadnim delničarjem, s tehtanim povprečnim številom navadnih delnic v poslovnem letu. Prilagojeni dobiček na delnico je enak čistemu dobičku na delnico, ker skupina nima prednostnih delnic ali zamenljivih obveznic. o) Poročanje po odsekih

Odsek je prepoznavni sestavni del skupine, ki se ukvarja s proizvodi ali storitvami (področni odsek) ali proizvodi in storitvami v posebnem gospodarskem okolju (območni odsek) ter je predmet tveganj in donosov, drugačnih od tistih v drugih odsekih. Poročanje skupine po odsekih temelji na področnih odsekih. Cene prenosov med odseki se merijo na čisti poslovni podlagi. Poslovni izidi, sredstva in obveznosti po odsekih vsebujejo postavke, ki jih je mogoče pripisati neposredno odseku, kot tudi tiste, ki jih je mogoče utemeljeno razporediti na odsek. Nerazporejena postavka na strani sredstev so naložbe, na strani obveznosti je kapital. o) Novi standardi in pojasnila, ki še niso stopili v veljavo

Številni novi standardi, dopolnitve standardov in pojasnila za leto, ki se je končalo na dan 31. december 2007, še ne veljajo in jih skupina pri pripravi računovodskih izkazov ni upoštevala:

� MSRP 8 Poslovni odseki v poročanje po odsekih uvaja t.i. “poslovodni pristop ”. MSRP 8, ki ga bo skupina morala upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009,

102

določa razkritja o odsekih na podlagi internih poročil, ki jih bo redno preverjal glavni nosilec odločanja v skupini (Chief Operating Decision Maker), da oceni poslovno uspešnost vsakega odseka in jim dodeli sredstva. Skupina trenutno informacije o odsekih izkazuje po področnih odsekih (glej Pojasnilo št. 1).

� Prenovljeni MRS 23 Stroški izposojanja ne dajejo več možnosti pripoznavanja stroškov

izposojanja kot odhodkov in zahteva, da podjetje stroške izposojanja, ki jih je mogoče pripisati neposredno nakupu, gradnji ali proizvodnji sredstva v pripravi, usredstvi kot del nabavne vrednosti zadevnega sredstva. Prenovljeni MRS 23 bo skupina morala pričeti uporabljati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2009, kar bo predstavljalo spremembo v računovodskih usmeritvah. Skladno s prehodnimi določbami bo skupina prenovljeni MRS 23 uporabila pri tistih sredstvih, pri katerih se usredstvenje stroškov izposojanja prične na dan, ko sprememba stopi v veljavo ali pozneje.

� OPMSRP 11 MSRP 2 – Transakcije z delnicami skupine in z lastnimi delnicami določa, da se

plačila z delnicami, pri katerih skupina prejme blago ali storitve kot plačilo za lastne kapitalske inštrumente, obračuna kot poravnava s kapitalom, ne glede na to, kako so bili lastni kapitalski inštrumenti pridobljeni. IFRIC 11 bo skupina morala upoštevati pri pripravi računovodskih izkazov za poslovno leto 2008, pri čemer bo pojasnilo morala uporabiti za nazaj. Ne pričakujemo, da bo OPMSRP 11 imel vpliv na računovodske izkaze.

� OPMSRP 12 Dogovori o storitvenih koncesijah daje navodila glede določenih vprašanj pri

izkazovanju in vrednotenju v zvezi s koncesijami za javne storitve. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 12, ki ga bo skupina morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2008, vpliv na računovodske izkaze.

� OPMSRP 13 Programi zvestobe kupcev se nanaša na računovodstvo podjetij, ki izvajajo ali

so drugače udeležena v programih zvestobe kupcev. Nanaša se na tiste programe zvestobe kupcev, v katerih ti pridobijo pravico do nagrade, kot na primer brezplačno ali cenovno ugodnejše blago ali storitve. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 13, ki ga bo skupina moralo upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2009, vpliv na računovodske izkaze.

� OPMSRP 14 MRS 19 – Omejitve v zvezi s sredstvi določenih zaslužkov, minimalne stopnje

kapitaliziranosti in njihove medsebojne povezanosti pojasnjuje, kdaj se za povračila ali zmanjšanja bodočih prispevkov v zvezi s sredstvi določenih zaslužkov smatra, da so na voljo, in daje navodila glede vpliva zahteve po minimalni stopnji kapitaliziranosti (MFR) na takšna sredstva. Pojasnjuje tudi, kdaj lahko MFR privede do obveznosti. Ne pričakujemo, da bo imel OPMSRP 14, ki ga bo skupina morala upoštevati pri pripravi izkazov za poslovno leto 2008, vpliv na računovodske izkaze.

103

4. Določanje poštene vrednosti Glede na računovodske usmeritve skupine in razčlenitve je v številnih primerih potrebna določitev poštene vrednosti tako finančnih kot tudi nefinančnih sredstev in obveznosti. Poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja oziroma poročanja je skupina določila po metodah, ki so opisane v nadaljevanju. Kjer so potrebna dodatna pojasnila v zvezi s predpostavkami za določitev poštenih vrednosti, so ta navedena v razčlenitvah k posameznim postavkam sredstev oziroma obveznosti skupine. a) Nepremičnine, naprave in oprema Poštena vrednost nepremičnin, naprav in opreme iz poslovnih združitev je njihova tržna vrednost. Poštena vrednost nepremičnin je enaka ocenjeni vrednosti, po kateri bi se lahko nepremičnina na dan cenitve in po ustreznem trženju izmenjala v premišljenem poslu med voljnim prodajalcem in voljnim kupcem, pri čemer so stranke dobro obveščene in ravnajo razumno, neprisiljeno in neodvisno (arm's length transaction). Tržna vrednost naprav, opreme in inventarja temelji na ponujeni tržni ceni podobnih predmetov. b) Neopredmetena sredstva Poštena vrednost neopredmetenih sredstev se določi kot sedanja vrednost ocenjenih bodočih denarnih tokov, za katere se pričakuje, da bodo izhajali iz njihove uporabe in morebitne prodaje. c) Zaloge Poštena vrednost zalog v poslovnih združitvah se določi na podlagi njihove pričakovane prodajne vrednosti pri rednem poslovanju, zmanjšane za ocenjene stroške dokončanja in prodaje ter primeren pribitek glede na količino dela, vloženega v dokončanje posla in prodajo zalog. d) Naložbe v lastniške in dolžniške vrednostne papirje Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo in za prodajo razpoložljivih finančnih sredstev se določa glede na ponujeno nakupno ceno na datum poročanja. Poštena vrednost finančnih naložb v posesti do zapadlosti v plačilo se določa samo za potrebe poročanja. e) Poslovne in druge terjatve Poštena vrednost poslovnih in drugih terjatev se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, razobrestenih po tržni obrestni meri na datum poročanja. f) Neizpeljane finančne obveznosti Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti bodočih izplačil glavnice in obresti, diskontirani po tržni obrestni meri na datum poročanja. Pri finančnih najemih se tržna obrestna mera določi s primerjavo s podobnimi najemnimi pogodbami. 5. Obvladovanje finančnega tveganja Ob uporabi finančnih inštrumentov je skupina izpostavljena naslednjim tveganjem: • kreditno tveganje • likvidnostno tveganje • tržno tveganje.

Ta točka obravnava skupino in njeno izpostavljenost posameznim omenjenim tveganjem, njene cilje,

usmeritve in postopke za merjenje in obvladovanje tveganj, ter njeno ravnanje s kapitalom. Druga kvantitativna razkritja so zajeta v nadaljevanju pojasnil h konsolidiranim računovodskim izkazom.

Poslovodstvo je v celoti odgovorno za vzpostavitev okvirnega upravljanja skupine s tveganji. Usmeritve za upravljanje s tveganji so oblikovane z namenom opredeliti in analizirati tveganja, ki

104

grozijo skupni, na podlagi česar se določijo ustrezne omejitve in kontrole, ter spremljajo tveganja in upoštevanje omejitev. Usmeritve in sistemi upravljanja s tveganji se redno preverjajo in tako sproti posredujejo informacije o spremenjenih tržnih razmerah ter dejavnostih skupine. Z izobraževanjem kot tudi s standardi in postopki upravljanja s tveganji si skupina prizadeva razviti disciplinirano in konstruktivno okolje, v katerem se vsi zaposleni zavedajo svoje vloge in svojih obveznosti. Kreditno tveganje Kreditno tveganje je tveganje, da bo skupina utrpela finančno izgubo, če stranka ali pogodbenica vključena v pogodbo o finančnem inštrumentu, ne izpolni pogodbenih obveznosti. Kreditno tveganje nastane predvsem iz naslova terjatev skupine do strank in naložbenih vrednostnic.

Poslovne in druge terjatve Izpostavljenost skupine kreditnemu tveganju je odvisna zlasti od značilnosti posameznih strank.

Demografija baze strank skupine, kot tudi plačilno tveganje z vidika panoge ali države, v kateri stranka posluje, nima tolikšnega vpliva na kreditno tveganje. Približno 2,5 % prihodkov skupine je mogoče pripisati prodajnim poslom z eno samo stranko. Z geografskega vidika, koncentracija kreditnega tveganja ne obstaja.

Skupina oblikuje kreditno politiko, v skladu s katero se za vsako novo stranko izvede analiza njene kreditne sposobnosti, preden ji skupina ponudi standardne pogoje plačila in dobave. Pregled stranke zajema zunanje ocene, če obstajajo, v nekaterih primerih pa tudi reference banke. Nabavne omejitve – ki se določijo v obliki najvišjega odprtega zneska - se vzpostavijo za vsako stranko posebej; te omejitve se preverjajo vsake tri mesece. Poslovanje skupine s stranko, ki ne izpolnjujejo normne kreditne sposobnosti, poteka le na osnovi predplačil. Blago je prodano na način, da se zadrži lastništvo do njegovega popolnega plačila; tako ima skupina v primeru neplačila blaga zavarovano terjatev. V zvezi s poslovnimi in drugimi terjatvami, skupina ne zahteva varščine.

Skupina oblikuje popravek za vrednost oslabitve, ki predstavlja višino ocenjenih izgub iz naslova poslovnih in drugih terjatev ter naložb. Glavna elementa tega popravka sta posebni del izgube, ki se nanaša na posamezna pomembna tveganja, in skupni del izgube, ki se oblikuje za skupine podobnih sredstev zaradi izgub, ki so nastale a še niso opredeljene. Popravek za skupni znesek izgube se določi ob upoštevanju podatkov iz preteklosti, ki se nanašajo na statistiko plačila podobnih finančnih sredstev. Popravki terjatev do kupcev se oblikujejo na osnovi analize izterljivosti vsake posamezne terjatve. Osnova za popravek so terjatve, ki niso plačane v roku 90 dni po zapadlosti. Povprečni popravek terjatev do kupcev znaša 1,5 % čistih prihodkov od prodaje in se je glede na leto 2006 povečal za 0,8 odstotne točke. Od vseh terjatev do kupcev so:

zapadle v vrednosti 2.712 tisoč EUR nezapadle v vrednosti 6.768 tisoč EUR

Naložbe

Skupina svojo izpostavljenost kreditnemu tveganju zmanjšuje z naložbenjem v likvidne vrednostnice pogodbenih strank, katerih kreditna sposobnost je ustrezna.

Garancije

V skladu s svojo usmeritvijo, skupina nudi finančne garancije oziroma poroštva zgolj odvisnim podjetjem, ki so v polni lasti obvladujočega podjetja. Družba na dan 31. december 2007 beleži odprte garancije v zabilančni evidenci.

Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje, da skupina ne bo zmožna poravnati svojih finančnih obveznosti ob

njihovi dospelosti. Najvišjo možno likvidnost skupina zagotavlja tako, da ima vselej dovolj likvidnih sredstev za poravnanje svojih obveznosti v roku, in sicer v običajnih kot tudi stresnih okoliščinah, brez

105

da bi nastale nesprejemljive izgube ali tveganje škodovati ugledu skupine. Vrednotenje proizvodov in storitev temelji na dejavnostih, ki skupini pomaga pri spremljanju potreb po

denarnih tokovih in optimiranju donosnosti naložb. Skupina tudi zagotavlja, da ima dovolj denarja (vlog na vpogled) za kritje poslovnih stroškov za dobo 60 dni, vključno za servisiranje finančnih obveznosti; slednje izključuje možne posledice izjemnih okoliščin, ki jih ni mogoče predvideti, kot npr. naravne katastrofe.

Skupina ima naslednje kreditne linije: • za odobrene limite pri domačih bankah v skupni vrednosti 1.151 tisoč EUR; obrestna mera se

giblje največ do 7 %. Na dan 31.12.2007 je bil koriščen limit v višini 73 tisoč EUR. Tržno tveganje Tržno tveganje je tveganje, da bodo spremembe v tržnih cenah, kot so devizni tečaji, obrestne mere

in lastniški inštrumenti, vplivale na prihodke skupine ali na vrednost finančnih inštrumentov. Cilj obvladovanja tržnega tveganja je obvladovanje in nadzor nad izpostavljenostjo tržnim tveganjem v razumnih mejah ob hkratni optimizaciji dobička.

Skupina trguje s finančnimi inštrumenti in prevzema finančne obveznosti, oboje s ciljem obvladovanja

tržnih tveganj. Vsi ti posli se izvajajo ob upoštevanju usmeritev skupine. Da bi čimbolj zmanjšala nihanje poslovnega izida, si skupina nenehno prizadeva za uporabo računovodskega obravnavanja za varovanje pred tveganjem. Valutno tveganje Skupina je izpostavljena valutnemu tveganju na nabavnem in prodajnem področju, in sicer pri poslih v valutah, ki niso funkcijske valute družb v skupini družbe. Valute, v katerih skupina največ posluje so EUR, HRK, USD, GBP, CHF in DKK. Na posojilnem področju so posli sklenjeni v EUR. Skupina se do sedaj ni posebej varovala pred valutnimi tveganji. Tveganje spremembe obrestne mere Skupina je izpostavljena obrestnim tveganjem, saj je večina finančnih obveznosti obrestovana po spremenljivi obrestni meri. Skupina se do sedaj ni posebej varovala pred spremembami obrestnih mer. Upravljanje s kapitalom Uprava se je odločila za ohranjanje velikega kapitalskega obsega, da bi tako zagotovila zaupanje naložbenikov, upnikov in trga ter trajnostni razvoj skupine. Nadzorni svet spremlja kapitalski donos, ki ga je skupina opredelila kot čisti poslovni izid, deljen s povprečnim kapitalom brez čistega dobička poslovnega leta.

Skupina si prizadeva za ohranjanje ravnotežja med višjimi donosi, ki bi jih omogočili z večjimi posojili, ter prednostmi in varnostjo močne kapitalske pozicije. Cilj skupine za leto 2007 je bil doseči 6,1-odstotno donosnost vloženega kapitala, dejansko dosežena je znašala 0,57 odstotka.

V letu poročanja v skupni ni prišlo do spremembe v načinu upravljanja s kapitalom. Niti matična družba niti njene odvisne družbe niso predmet kapitalskih zahtev, ki bi jih določili zunanji organi.

106

6. Poročanje po odsekih

Področna razdelitev v tisoč

EUR

varnostne tiskovine

komercialne tiskovine ostalo Skupaj

2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 Čisti prihodki od prodaje 9.261 6.318 27.552 23.348 2.707 2.340 39.520 32.007 Čisti poslovni izid -139 -123 -243 -84 -41 -46 -423 -253 Sredstva po področjih 11.035 11.683 31.008 36.371 3.226 4.327 45.270 52.381 Nerazporejena sredstva 16.479 Sredstva skupaj 11.035 11.683 31.008 36.371 3.226 4.327 61.749 52.381 Obveznosti skupaj 7.081 4.566 22.202 15.559 2.070 1.691 31.354 21.817 Investicije 1.561 590 2.963 1.976 452 216 4.976 2.782 Amortizacija 1.165 816 2.666 2.847 341 302 4.171 3.966

Prihodki od prodaje pod ostalo zajemajo prihodke od prodaje materiala, trgovskega blaga in osnovnih sredstev. Poslovanje skupine se pretežno odvija v Evropi (97 %), zato skupina ne poroča po območnih odsekih.

7. Pridobitev odvisne družbe

Cetis, d.d., Celje kot obvladujoča družba skupine je 3.1.2007 prevzela družbo AMBA Co., d.o.o., Ljubljana. Kupnina za 100-odstotni delež je znašala 1.920 tisoč EUR. Pridobljena sredstva in dolgovi odvisne družbe AMBA Co., d.o.o., Ljubljana na dan prevzema 1.1.2007 v tisoč EUR

Knjigovodska

vrednost

Prilagoditev na pošteno vrednost

Pripoznana vrednost

ob nakupu Nepremičnine, naprave in oprema 5.143 -30 5.113 Neopredmetena sredstva 108 -1 107 Zaloge 599 599 Poslovne in druge terjatve 1.462 1.462 Denarna sredstva in dugi ustrezniki 95 95 Prejeta posojila -4.152 -4.152 Poslovne in druge obveznosti -1.469 -1.469 Rezervacije -27 -27 Odložene obveznosti za davek -442 7 -435 Neto razpoznavna sredstva in obveznosti 1.317 -24 1.293 Nakupna vrednost 1.920 Dobro ime -627

Dobro ime izhaja iz dobre umeščenosti prevzete družbe na tujih trgih.

107

RAZKRITJA POSTAVK V IZKAZU POSLOVNEGA IZIDA

1. Prihodki

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah prodaje 2007 2006 Prodaja proizvodov na domačem trgu 21.838 14.922 Prodaja storitev na domačem trgu 740 2.568 Prihodki od najemnin na domačem trgu 121 62 Prodaja proizvodov na tujem trgu 14.028 9.086 Prodaja storitev na tujem trgu 458 477 Prodaja materiala in trgovskega blaga na domačem trgu 1.509 1.237 Prodaja materiala in trgovskega blaga na tujem trgu 826 3.655 Skupaj 39.520 32.007

2. Odhodki

v tisoč EUR Stroški po naravnih vrstah, sprememba vrednosti zalog 2007 2006 Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala 4.942 3.635 Stroški porabljenega materiala in storitev 20.661 16.792 Stroški dela 10.421 8.508 Amortizacija 4.171 3.966 Drugi odhodki (iz poslovanja) 928 727 Sprememba vrednosti zalog gotovih proizvodov, nedokončane proizvodnje in polizdelkov -170 -124 Skupaj odhodki (iz poslovanja) 40.953 33.504

Stroški dela v tisoč EUR 2007 2006 Stroški bruto plač 7.353 5.924 Stroški pokojninskih zavarovanj 814 700 Stroški drugih socialnih zavarovanj 605 448 Drugi stroški dela 1.649 1.436 Skupaj stroški dela 10.421 8.508

Stroški plač so obračunani v skladu s kolektivnimi pogodbami, internimi pravilniki o plačah in drugih osebnih prejemkih, uredbo o višini stroškov, ki se priznavajo kot davčno priznani odhodki ter individualnimi pogodbami o zaposlitvi. Drugi stroški dela so vsi ostali stroški za prehrano, prevoz, regres, odpravnine pri odhodu v pokoj ter davek na izplačane plače. Hkrati je skupina namenila za dodatno pokojninsko zavarovanje v letu 2007 260 tisoč EUR skupaj z zaposlenci, ki so se prostovoljno odpovedali 1,615 % bruto plače za isti namen. V preteklem letu pa je samo matična družba za te namene ob istih pogojih izplačala 218 tisoč EUR.

108

3. Drugi prihodki iz poslovanja

v tisoč EUR Razčlenitev drugih prihodkov 2007 2006 Dobiček pri prodaji osnovnih sredstev 107 40 Odprava oslabitev opredmetenih sredstev 81 Prihodki od odprave rezervacij 476 431 Usredstveni lastni proizvodi in storitve 264 Odprava prevrednotenj terjatev do kupcev in zalog 38 120 Prejete odškodnine, subvencij in dotacij 29 92 Drugo 361 216 Skupaj 1.011 1.244

4. Čisti prihodki (stroški) financiranja

v tisoč EUR 2007 2006 Prihodki od obresti 82 122 Prihodki od dividend in drugih deležev 254 308 Pozitivne tečajne razlike 8 9 Prihodki od prodaje finančnih naložb 541 989 Drugi finančni prihodki 1.541 424 - od tega sprememba poštene vrednosti finančnih naložb skozi IPI 1.505 406 - od tega drugo 36 18 Skupaj prihodki iz financiranja 2.426 1.852 Odhodki za obresti 957 614 Negativne tečajne razlike 13 38 Odhodki od prodaje finančnih naložb 137 2 Drugi finančni odhodki 437 10 Finančni odhodki zaradi slabitve 10 6 Skupaj stroški iz financiranja 1.554 670 Skupaj čisti prihodki financiranja 872 1.182

5. Davki

v tisoč EUR 2007 2006 Odmerjen davek 60 23 Odloženi davek (iz IPI) 217 -92 Skupaj 277 -69

109

Prikaz efektivnih stopenj davka od dohodka pravnih oseb

v tisoč EUR 2007 2007 2006 2006 Celotni poslovni izid pred davki 450 929 Davčni učinki : Davek obračunan z uporabo splošne davčne stopnje 23,0% 104 25,0% 232 Prilagoditev za davčno stopnjo iz drugih davčnih območij -2,0% -9 -0,6% -6 Davčno izvzeti prihodki -23,3% -105 -13,2% -122 Davčno nepriznani odhodki 27,4% 124 34,8% 324 Izgube, za katere ni bila pripoznana terjatev za odloženi davek 50,2% 226 Davčne olajšave -21,0% -95 -26,3% -245 Davčna izguba -1,1% -5 -28,7% -267 Druge spremembe davčne osnove 8,3% 37 1,5% 14 skupaj davki 61,5% 277 -7,5% -69

Odloženi davki, pripoznani neposredno v kapitalu v tisoč EUR 2007 2006 Nepremičnine, naprave in oprema -435 Naložbe 109 -163 Skupaj -326 -163

6. Razkritja zneskov za revizorja

Celoten znesek porabljen za plačilo vseh storitev revidiranja je v letu 2007 znašal 57 tisoč EUR.

110

Razkritja postavk v bilanci stanja

7. Nepremičnine, naprave in oprema

Skupina je investirala v letu 2007 v zemljišča, zgradbe in opremo 4.682 tisoč EUR. Gibanje nepremičnin, naprav in opreme

v tisoč

EUR

Zemljišča Zgradbe Oprema Druga

oprema Investicije

v teku Dani

predujmi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 01.01.2006 1.506 18.068 39.769 29 85 17 59.474 Popravek otvoritvene bilance 2 -184 180 -2 Pridobitve v poslovnem letu 12 53 1.116 52 1.233 Sprememba investicij v teku 130 130 Odtujitve 2.249 2.054 142 17 4.462 Stanje 31.12.2006 1.518 15.874 38.647 119 215 56.373 Stanje 01.01.2007 1.518 15.874 38.647 119 215 56.373 Povečanje ob prevzemu družbe 2.392 1.516 1.204 5.112 Pridobitve v poslovnem letu 206 4.222 65 4.493 Sprememba investicij v teku 254 254 Prenosi -33 45 -92 80 Odtujitve 2 1.586 1.588 Stanje 31.12.2007 3.910 17.561 42.532 27 549 65 64.644 Popravek vrednosti Stanje 01.01.2006 6.929 25.658 2 32.589 Popravek otvoritvene bilance -73 72 -1 Amortizacija 491 3.255 31 3.777 Odtujitve 54 1.528 1 1.583 Stanje 31.12.2006 7.366 27.312 104 34.782 Stanje 01.01.2007 7.366 27.312 104 34.782 Amortizacija 522 3.310 3.832 Odtujitve 1.274 1.274 Prenosi 104 -104 Stanje 31.12.2007 7.888 29.452 37.340 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2006 1.506 11.139 14.111 27 85 17 26.885 Stanje 31.12.2006 1.518 8.508 11.334 15 215 21.591 Stanje 01.01.2007 1.518 8.508 11.334 15 215 21.591 Stanje 31.12.2007 3.910 9.673 13.080 27 549 65 27.304

Odtujitve v letu 2007 v glavnem obsegajo prodajo ekonomsko in tehnično zastarele, a še funkcionalne strojne opreme. Hipoteke, ki so vpisane v zemljiški knjigi za zavarovanje obveznosti iz naslova prejetih posojil znašajo 18.655 tisoč EUR, zastavljena oprema v vrednosti 9.440 tisoč EUR (od vsote navedenega je znesek dolga samo še 12.405 tisoč EUR); zastavne pravice in prejete garancije so v višini 3.820 tisoč EUR.

111

Nepremičnine, naprave in oprema, pridobljena s finančnim najemom v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Oprema 368 283

8. Neopredmetena sredstva

Med dolgoročne premoženjske pravice se uvršča predvsem nakup računalniških programov za prenovo poslovnega informacijskega sistema. Stroški razvijanja so pripoznani stroški za projekte, ki dokazujejo izvedljivost strokovnega dokončanja projekta za uporabo ali prodajo; namen je dokončati projekt in ga prodati ali uporabljati, verjetnost gospodarskih koristi ter sposobnost zanesljivo izmeriti stroške, ki se pripisujejo neopredmetenemu sredstvu. Skupina je v letu 2007 investirala v neopredmetena sredstva za 294 tisoč EUR. Skupina je v letu 2007 izkazala dobro ime iz naslova nakupa odvisne družbe AMBA Co., d.o.o., Ljubljana, ki je prvič vključena v uskupinjevanje. Gibanje neopredmetenih sredstev v tisoč EUR

Dobro ime

Stroški razvijanja

Dolgoročne premoženjske

pravice

Neopredmetena dolgoročna

sredstva v izdelavi Skupaj Nabavna vrednost Stanje 1.1.2006 118 1.398 3 1.519 Popravek otvoritvene bilance 7 7 Pridobitve v poslovnem letu 185 1.237 1.422 Sprememba investicij v teku -3 -3 Stanje 31.12.2006 303 2.642 2.945 Stanje 1.1.2007 303 2.642 2.945 Povečanje ob prevzemu družbe 627 5 103 735 Pridobitve v poslovnem letu 257 257 Sprememba investicij v teku 37 37 Odtujitve 7 7 Stanje 31.12.2007 627 303 2.897 140 3.967 Popravek vrednosti Stanje 1.1.2006 39 1.220 1.259 Amortizacija 40 149 189 Popravek otvoritvene bilance 1 1 Stanje 31.12.2006 79 1.370 1.449 Stanje 1.1.2007 79 1.370 1.449 Amortizacija 58 281 339 Odtujitve 6 6 Stanje 31.12.2007 137 1.645 1.782 Neodpisana vrednost Stanje 01.01.2006 79 178 3 260 Stanje 31.12.2006 224 1.272 1.496 Stanje 01.01.2007 224 1.272 1.496 Stanje 31.12.2007 627 166 1.252 140 2.185

112

9. Naložbe v pridružena podjetja

Med pridružena podjetja spadajo:

• Druckman Madžarska, v katerem ima skupina 33 % delež, in za katerega ima oblikovan popravek vrednosti za celotno naložbo, ker pridružena družba ne posluje že nekaj let in tudi ni prikazana v gibanju naložb.

• La Societe Nationale des Loteries Sportives, BP 2150, Libreville, Gabon, delež se meri po kapitalski metodi

• KIG KGA, proizvodnja, trgovina, inženiring d.o.o., Zagorica 18, 1292 Ig. KIG KGA je skupaj obvladovano podjetje, delež se meri po kapitalski metodi

• Nacional Sh.a., Rruga Kavajes, Porta Kry Esore, Misto Mame, Tirana. Delež se meri po kapitalski metodi

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006

La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Libreville,Gabon - 31 % lastništvo 47 KIG KGA,proizvodnja,trgovina,inženiring d.o.o. - 50 % lastništvo 18 17 Lotaria Nacionale SH.A Rruga Kavajes,Porta Kry Esore, Misto Mame,Tirana - 46,6 % lastništvo 8 Skupaj 18 72

Gibanje naložb v pridružena podjetja

v tisoč EUR

Nabavna vrednost Čista vrednost

Stanje 1.1.2006 72 72 Stanje 31.12.2006 72 72 Pripis sorazmernega dela dobička/izgube -54 -54 Stanje 31.12.2007 18 18

La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Gabon - 31 % delež v tisoč EUR 2007 2006 Dolgoročna sredstva 210 Kratkoročna sredstva 74 Skupaj sredstva 284 Dolgoročne obveznosti -707 Kratkoročne obveznosti -108 Skupaj obveznosti -815 Prihodki 83 Odhodki -431 Davek iz dobička Čisti poslovni izid - pripoznano v izkazu poslovnega izida -348 v tisoč EUR

113

KIG KGA,proizvodnja,trgovina,inženiring d.o.o. - 50 % delež

2007 2006 Dolgoročna sredstva Kratkoročna sredstva 88 29 Skupaj sredstva 88 29 Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti -70 -11 Skupaj obveznosti -70 -11 Prihodki 119 114 Odhodki -119 -113 Davek iz dobička Čisti poslovni izid - pripoznano v izkazu poslovnega izida 1 Nacional Sh.a., Tirana, Albanija - 46,6 % delež v tisoč EUR 2007 2006 Dolgoročna sredstva 383 Kratkoročna sredstva 120 Skupaj sredstva 503 Dolgoročne obveznosti Kratkoročne obveznosti -573 Skupaj obveznosti -573 Prihodki 5 Odhodki -83 Davek iz dobička Čisti poslovni izid - pripoznano v izkazu poslovnega izida -78

10. Naložbe, razpoložljive za prodajo

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Naložbe razpoložljive za prodajo 14.305 13.965

Z vidika družbe so vse naložbe tržne, saj jih redno preverja na trgu, kljub temu, da kotira na borzi le del teh naložb. Gibanje naložb, razpoložljivih za prodajo v tisoč EUR

Nabavna vrednost


Stanje 1.1.2006 12.998 -172 12.826 Nakup 2.474 2.474 Prodaja -2.230 172 -2.058 Sprememba poštene vrednosti 723 723 Stanje 1.1.2007 13.965 13.965 Nakup 4.620 4.620 Prodaja -4.718 -4.718 Sprememba poštene vrednosti 438 438 Stanje 31.12.2007 14.305 14.305

114

11. Dana posojila

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dana posojila 1.249 1.303

Dana posojila so posojila pridruženemu podjetju, delavcem za odkup stanovanj in gradnjo ter sredstva, vložena v nakup dolgoročnih obveznic, katerih izdajatelj je banka. Gibanje danih posojil v tisoč EUR

Nabavna vrednost


Stanje 01.01.2006 661 661 Povečanja 770 770 Odplačila 93 93 Prenos na kratkoročna posojila 35 35 Stanje 01.01.2007 1.303 1.303 Povečanja 500 301 199 Odplačila 221 221 Prenos na kratkoročna posojila 32 32 Stanje 31.12.2007 1.550 301 1.249

12. Dolgoročne poslovne terjatve

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Druge dolgoročne poslovne terjatve za pridružena podjetja 878 Skupaj 878

Gibanje dolgoročnih poslovnih terjatev v tisoč EUR

Nabavna vrednost


Stanje 01.01.2007 Povečanje 878 878 Stanje 31.12.2007 878 878

115

13. Odložene terjatve in obveznosti za davek

v tisoč

EUR Terjatve Obveznosti Terjatve-obveznosti 31.12.2007 31.12.2006 31.12.2007 31.12.2006 31.12.2007 31.12.2006 Nepremičnine, naprave in oprema 439 -439 Naložbe 21 21 132 245 -111 -224 Terjatve 52 48 52 48 Zaloge 25 25 Rezervacije za odpravnino 210 247 210 247 Druge rezervacije 18 18 Davčna izguba 81 222 81 222 Skupaj 364 581 571 245 -207 336

Pri obračunu odloženega davka je skupina uporabila 22 % davčno stopnjo, razen pri davčni izgubi, kjer je na osnovi ocene koriščenja davčne izgube v prihodnjih letih uporabila stopnjo od 20 % do 22 %. Osnova za obveznosti za odloženi davek so presežki iz prevrednotenja naložb, razpoložljivih za prodajo, merjeni po pošteni vrednosti skozi kapital. Osnova za terjatve za odloženi davek so oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, davčna izguba ter začasne razlike pri obračunu davka od dohodka pri naložbah, terjatvah, zalogah in drugih rezervacijah, ki bodo davčno priznane v kasnejših obdobjih. Skupina je pripoznala odložene terjatve za davek za davčno izgubo na osnovi ocene, da bodo v prihodnjih letih na razpolago obdavčljivi dobički, v breme katerih bo mogoče izrabiti odložene terjatve za davek. V letih koriščenja davčne izgube bo zmanjšanje terjatev za odloženi davek pomenilo ustrezno zmanjšanje dobička. Evidenca koriščenja investicijskih davčnih olajšav za 2007 znaša 9 tisoč EUR in neizkoriščena davčna izguba 395 tisoč EUR. Gibanje začasnih razlik v letu 2006 v tisoč EUR

1.1.2006

Pripoznane v prihodkih/ odhodkih

Pripoznane v kapitalu 31.12.2006

Naložbe -56 -5 -163 -224 Terjatve 56 -8 48 Zaloge 30 -5 25 Rezervacije za odpravnino 343 -96 247 Druge rezervacije 18 18 Davčna izguba 34 188 222 Skupaj 407 92 -163 336

116

Gibanje začasnih razlik v letu 2007 v tisoč EUR

1.1.2007

Pripoznane v prihodkih/ odhodkih

Pripoznane v kapitalu 31.12.2007

Nepremičnine, naprave in oprema -4 -435 -439 Naložbe -224 4 109 -111 Terjatve 48 4 52 Zaloge 25 -25 Rezervacije za odpravnino 247 -37 210 Druge rezervacije 18 -18 Davčna izguba 222 -141 81 Skupaj 336 -217 -326 -207

14. Zaloge

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Material 2.126 2.006 Nedokončana proizvodnja 539 895 Proizvodi 1.288 591 Trgovsko blago 234 253 Skupaj 4.187 3.745

Za leto 2007 je skupina odpisala sredstva iz vrst materiala in proizvodov, ki niso bila več uporabna, v višini 514 tisoč EUR. Največje odpise med proizvodi je skupina izvedla pri etiketah, plastičnih karticah in ovojninah ter dokumentih, ki je bila posledica rabe neustreznega materiala. Skupina je z reklamacijami materiala uspela delno zmanjšati navedene stroške, kar se odraža posledično med proizvajalnimi stroški. Evidentirano je bilo presežkov za 115 tisoč EUR, največ pri materialu in primanjkljaja materialnih sredstev za 48 tisoč EUR. Popravki vrednosti se ugotavljajo po vrstah zalog in gibanju. Glede na pretekla obdobja in na že oblikovane popravke ni bilo treba na novo oblikovati popravkov. Pri pregledu zalog v reklamacijskih skladiščih, zalog materiala, proizvodov in blaga, ki niso imele gibanja več kot 12 mesecev, je skupina upoštevala enake usmeritve kot v preteklih letih. Sprememba računovodske ocene pri vrednotenju zalog nedokončane proizvodnje in zalog gotovih proizvodov se razkriva zaradi izključitve splošnih stroškov proizvodnje v letu 2007. Znesek odhodkov pri zalogi nedokončanih proizvodov znaša 12 tisoč EUR in pri zalogah gotovih proizvodov znaša 37 tisoč EUR, torej je skupna vrednost odhodkov, ki je prešla v druge poslovne odhodke v letu 2007 49 tisoč EUR.

117

15. Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročne finančne naložbe 2.156 1.839 Skupaj 2.156 1.839

Vse krakoročne finančne naložbe, ki vplivajo direktno na poslovni izid so vrednostni papirji v delnicah in naložbah v vzajemne sklade, ki kotirajo ali se z njimi trguje na organiziranih trgih. v tisoč EUR

Nabavna vrednost

Popravek vrednosti

(oslabitve) Čista vrednost Stanje 01.01.2006 1.929 1.929 Nakup 387 387 Prodaja -883 -7 -876 Sprememba poštene vrednosti 406 7 399 Stanje 01.01.2007 1.839 1.839 Prenos po delitvi med delnice razpoložljive za prodajo -98 -98 Prodaja -188 -3 -185 Sprememba poštene vrednosti 610 10 600 Stanje 31.12.2007 2.163 7 2.156

16. Kratkoročno dana posojila

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročno dana posojia 330 Kratkoročni del dolgoročnih posojil 32 36 Skupaj 362 36

17. Poslovne in druge terjatve

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev 7.426 5.299 Kratkoročne poslovne terjatve do pridruženih podjetij 9 403 Kratkoročne poslovne terjatve do drugih 256 969 Kratkoročno dani predujmi 47 24 Skupaj 7.738 6.695

18. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dobroimetja pri bankah, čeki in gotovina 503 485 Depoziti pri bankah 500 572 Skupaj 1.003 1.057

118

19. Kapital Celotni kapital sestavljajo izdani kapital, presežek vplačanega kapitala, zakonske in statutarne rezerve, zadržani dobiček, lastne delnice kot zmanjšanje kapitala, in rezerva za pošteno vrednost. Skupina v letu 2007 ni pridobivala lastnih delnic. Na dan 31.12.2007 skupina izkazuje lastništvo 201 delnice z oznako CETG. Rezerva za pošteno vrednost se je zmanjšala v največji meri zaradi prodaje naložbe, vrednotene preko kapitala.

20. Čisti dobiček na delnico

Čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da se osnovni čisti dobiček deli z imenovalcem, ki ga predstavlja tehtano poprečno število delnic. Prilagojeni dobiček na delnico je enak, ker skupina nima prednostnih delnic niti zamenljivih obveznic.

2007 2006 Čisti dobiček v EUR 172.764 998.769 Tehtano povprečno število navadnih delnic 199.799 199.799 Čisti in prilagojeni dobiček na delnico v EUR 0,86 5,00 21. Prejeta posojila

Se delijo na dolgoročna posojila in kratkoročna posojila skupaj s kratkoročnim delom dolgoročnih posojil. Dolgoročna prejeta posojila v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Bančna posojila 11.840 9.210

Največji posamezni dolg je najeto posojilo za financiranje dolgoročne finančne naložbe v znesku 6.400 tisoč EUR z rokom vračila 7 let, katerega glavnica se že odplačuje. Kratkoročna prejeta posojila v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006

Kratkoročni del dolgoročnih posojil od bank, ki zapadejo v enem letu 3.011 2.504 Kratkoročna posojila bank 3.451 1.461 Kratkoročna posojila od drugih 1.190 41 Skupaj 7.652 4.006

Dana jamstva Dana jamstva znašajo 28.095 tisoč EUR in so izkazana v zabilančni evidenci.

119

Odplačila posojil v tisoč EUR

Razčlenitev po vrstah Skupno odplačilo

2007 Obresti 2007

Glavnica 2007

Kratkoročna posojila do enega leta 8.554 208 8.346 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1 do 5 let 2.215 729 1.486 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let 1.246 1.246 Skupaj 12.015 937 11.078 v tisoč EUR

Razčlenitev po vrstah Skupno odplačilo

2006 Obresti 2006

Glavnica 2006

Kratkoročna posojila do enega leta 3.850 102 3.748 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje od 1 do 5 let 1.254 430 824 Dolgoročna posojila, najeta za obdobje nad 5 let 415 415 Skupaj 5.519 532 4.987

Skupina ni ločevala obresti za dolgoročna posojila po ročnosti, zato so zajete obresti v obdobju od 1 do 5 let.

22. Dolgoročne poslovne obveznosti

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Dolgoročne poslovne obveznosti iz naslova pogodb o finančnem najemu 74 Dolgoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 4 Skupaj 78

Na osnovi pogodbe je skupina prejela predujem in zaradi ročnosti izkazala na dolgoročnih poslovnih obveznostih.

23. Rezervacije

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Za prodajne garancije 99 126 Za tožbe 89 395 Za ostale 40 13 Za jubilejne nagrade 247 236 Za odpravnine 767 837 Skupaj 1.242 1.607

Gibanje rezervacij v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 31.12.2006 oblikovanje koriščenje odprava 31.12.2007 Za prodajne garancije 126 55 82 99 Za tožbe 395 306 89 Za ostale 13 27 40 Za jubilejne nagrade 236 48 37 247 Za odpravnine 837 22 4 88 767 Skupaj 1.607 152 41 476 1.242

120

Skupina je preverila že oblikovane rezervacije, upoštevala spremembe in v skupnem zmanjšala rezervacije za namen dolgoročno odloženih odhodkov in rezervacije iz naslova dolgoročno vračunanih stroškov. Osnova za njihovo oblikovanje so pogodbe, pravne podlage in mnenja strokovnjakov. Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade Na osnovi izdelanega izračuna za vsakega zaposlenega z uporabo projicirane enote, ki ga je pripravil pooblaščeni aktuar, so se rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade zmanjšale za 60 tisoč EUR.

24. Poslovne in druge obveznosti

v tisoč EUR Razčlenitev po vrstah 2007 2006 Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev 6.917 4.658 Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov 1.329 733 Kratkoročne obveznosti do zaposlencev 644 702 Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij 653 408 Druge kratkoročne obveznosti 427 247 Skupaj 9.970 6.748

Osnova so izvirne listine, ki časovno in vsebinsko opredeljujejo dogodek. Razkritja k izkazu finančnega izida Izkaz finančnega izida je sestavljen po posredni metodi iz podatkov bilance stanja na dan 31.12.2007 in bilance stanja na dan 31.12.2006 in iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2007 ter iz dodatnih podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov in za ustrezno razčlenitev pomembnejših postavk.

25. Finančni instrumenti – obvladovanje tveganj

Izpostavljenost in obvladovanje tveganj Lahko zapišemo, da so valutna tveganja v času stabilnejšega evra skoraj popolnoma izključena. Poslovanje z državami izven EMU območja je potekalo večinoma v valuti EUR. Skupina se zaveda, da je redno nadziranje in upravljanje finančnih tveganj, ki jim je družba izpostavljena na trgih, pomemben pogoj za uspešno poslovanje in doseganje strateških ciljev. V letu 2007 so bila prisotna zlasti obrestna tveganja (splošna rast obrestnih mer). Na podlagi analize teh tveganj je ocena, da je obrestno tveganje povečano tudi zaradi nove zadolžitve oziroma izdanih jamstev. Skupina ocenjuje, da bodo ta tveganja zaradi poslovanja tako matične kot odvisnih družb tudi v prihodnje povečana. Skupina ima vse dolgove na dolgi rok nominirane v EUR. Obrestne mere so definirane po tržnem principu cene denarja na evropskem bančnem tržišču. Skupina tveganj sprememb obrestne mere do sedaj ni posebej varovala, saj je ocenila, da so ponujene fiksacije obrestnih mer še vedno nad nivoji spremenljivih obrestnih mer, oziroma da bodo dolgoročna gibanja obrestnih mer omogočila ugodnejše stroške financiranja v celotnem obdobju najema posojil. Skupina je tudi sprejela tveganje, da zaradi nižjih obrestnih mer drugih valut, ne bo sprejemala novih (valutnih) tveganj.

- Obrestna tveganja so se zaradi obsega posojil in nenadnih gibanj ter zvišanj obrestnih mer povečala. Ocenili smo, da je raven obrestne mere za vsa najeta dolgoročna posojila, ob njeni pogodbeno dogovorjeni spremenljivosti ter ob upoštevanju ročnosti še vedno sprejemljiva. Ocenjujemo, da je izpostavljenost skupine do obrestnih tveganj glede na preteklo leto povečana.

121

- Premoženjska in z njimi povezana tveganja smo v letu 2007 sistematično in analitično prenašali na zavarovalnice.

- Tveganja plačilne sposobnosti na kratek rok so v skupini nizka, kar je posledica učinkovitega upravljanja s sredstvi, ustreznih posojilnih linij za uravnavanje denarnih tokov, zadovoljive stopnje finančne prilagodljivosti ter dobrega dostopa do potrebnih finančnih virov. Skupina pri tem upošteva razmere v finančnem okolju in na finančnih trgih.

Finančni instrumenti-kreditno tveganje

Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju na dan poročanja je bila: Knjigovodska vrednost v tisoč evrih Pojasnilo 2007 2006 Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 10 14.305 13.965 Finančna sredstva po pošteni vrednosti 15 2.156 1.839 Dana posojila 11,16 1.611 1.339 Dolgoročne in kratkoročne poslovne terjatve 12,17 8.616 6.695 Denarna sredstva in ustrezniki 18 1.003 1.057 Skupaj 27.691 24.895 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za posojila na dan poročanja po geografskih regijah je bila: Knjigovodska vrednost v tisoč evrih 2007 2006 Domače 398 652 Druge evropske države 327 Druge regije - Afrika 886 687 Skupaj 1.611 1.339 Izpostavljenost kreditnemu tveganju Knjigovodska vrednost v tisoč evrih Pojasnilo 2007 2006 Terjatve 12,17 8.616 6.695 Skupaj 8.616 6.695 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za terjatve do kupcev na dan poročanja po geografskih regijah je bila: Knjigovodska vrednost v tisoč evrih 2007 2006 Domače 4.861 4.011 Države evro območja 815 694 Druge evropske države 1.337 1.587 Druge regije- Afrika 1.603 403 Skupaj 8.616 6.695 Največja izpostavljenost kreditnemu tveganju za terjatve do kupcev na dan poročanja po vrstah kupcev je bila: Knjigovodska vrednost v tisoč evrih 2007 2006 Kupci na debelo 2.304 1.175 Kupci, končni uporabniki 6.312 5.520 Skupaj 8.616 6.695

122

Izgube zaradi oslabitve Stanje terjatev do kupcev na dan poročanja je bilo: Bruto oslabitev Bruto Oslabitev v tisoč evrih 2007 2007 2006 2006 še niso zapadle 7.671 4.003 zapadle 0-30 dni 566 1.860 zapadle 31-120 dni 508 64 863 209 zapadle 121 dni do 365 dni 350 244 183 55 več kot eno leto 1.036 1.207 738 688 Skupaj 10.131 1.515 7.647 952 Gibanje v popravkih vrednosti zaradi oslabitve glede terjatev do kupcev v letu je bilo: v tisoč evrih 2007 2006 Stanje 1. januarja 952 1.226 Novo oblikovani popravki vrednosti 648 224 Odpisani oblikovani popravki -49 -378 Plačani odpisani popravki -36 -120 Stanje 31.decembra 1.515 952 Valutno tveganje Izpostavljenost valutnim tveganjem je temeljila na nominalnih zneskih: v tisoč EUR HRK GBP CHF DKK EUR HRK USD CHF DKK CZK 31.12.2007 31.12.2006 Terjatve do kupcev 8.165 7.146 5.978 7.467 2 Obveznosti do dobaviteljev -6.950 -3.351 -26 -111 -12 -4.557 -4.720 -3 -19 -36 -386 Zavarovana bančna posojila -4.752 Bruto izpostavljenost bilance stanja -3.537 3.795 -26 -111 -12 1.421 2.747 -3 -17 -36 -386 Analiza občutljivosti 10 odstotna okrepitev evra nasproti valutam HRK, USD, GBP, CHF in DKK na dan 31. decembra bi zmanjšala kapital in poslovni izid za 37 tisoč EUR. Ta analiza predpostavlja, da vse druge spremenljivke, zlasti obrestne mere, ostanejo konstantne.

123

Plačilno sposobnostno tveganje

31.12.2007

Knjigo-vodska

vrednost

pogodbeni denarni

tok do 6

mesecev

od 6 do 12

mesecev od 1 do

2 let od 2 do

5 let nad 5

let v tisoč EUR prekoračitev na TRR 52 -54 -54 zavarovana bančna posojila 17.089 -18.890 -5.353 -1.786 -3.446 -6.955 -1.350 ostala posojila 1.189 -1.235 -301 -934 obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 10.047 -10.047 -10.023 -8 -16 SKUPAJ 28.377 -30.226 -15.731 -2.728 -3.446 -6.971 -1.350 3-mesečni euribor 31.12.2007 4,684 6-mesečni euribor 31.12.2007 4,707

31.12.2006

Knjigo-vodska

vrednost

pogodbeni denarni

tok do 6

mesecev

od 6 do 12

mesecev od 1 do

2 let od 2 do

5 let nad 5

let v tisoč EUR prekoračitev na TRR zavarovana bančna posojila 11.618 -13.171 -1.193 -1.501 -2.666 -6.326 -1.485 ostala posojila 42 -46 -46 obveznosti do dobaviteljev in druge obveznosti 6.748 -6.748 -6.748 SKUPAJ 18.408 -19.965 -7.987 -1.501 -2.666 -6.326 -1.485 3-mesečni euribor 31.12.2006 3,725 6-mesečni euribor 31.12.2006 3,853 Obrestno tveganje Na dan poročanja je imela skupina sklenjene posojilne pogodbe s stalno in spremenljivo obrestno mero. Knjigovodska vrednost v tisoč EUR 2007 2006 Instrumenti s stalno obrestno mero Finančna sredstva 1.223 1.136 Finančne obveznosti -4.280 Razlika -3.057 1.136 Instrumenti s spremenljivo obrestno mero Finančna sredstva 718 687 Finančne obveznosti -15.212 -11.668 Razlika -14.494 -10.981

124

Analiza občutljivosti poštene vrednosti za instrumente s stalno obrestno mero Sprememba obrestnih mer za eno odstotno točko bi na dan poročanja kapital povečala ali zmanjšala za 31 tisoč EUR. Analiza občutljivosti denarnega toka za instrumente s spremenljivo obrestno mero Sprememba obrestnih mer na dan poročanja za eno odstotno točko bi povečala ali zmanjšala kapital in poslovni izid za 46 tisoč EUR. Obrestne mere uporabljene pri določanju poštene vrednosti. 2007 2006 Denarna sredstva, posojila, depoziti 0,2% - 7% 0,2% - 7%

26. Poštena vrednost

Pregled poštene in knjigovodske vrednosti sredstev in obveznosti v tisoč EUR

knjižna vrednost

31.12.2007

poštena vrednost

31.12.2007

knjižna vrednost

31.12.2006

poštena vrednost

31.12.2006 Naložbe razpoložljive za prodajo 14.305 14.305 13.965 13.965 Dana posojila 1.249 1.249 1.303 1.303 Dolgoročne poslovne terjatve 878 878 Poslovne in druge terjatve 7.738 7.738 6.695 6.695 Kratkoročne finančne naložbe po pošteni vrednosti skozi IPI 2.156 2.156 1.839 1.839 Kratkoročno dana posojila 362 362 36 36 Denarna sredstva in drugi ustrezniki 1.003 1.003 1.057 1.057 Prejeta posojila - dolgoročna -11.840 -11.840 -9.210 -9.210 Prejeta posojila - kratkoročna -7.652 -7.652 -4.006 -4.006 Poslovne in druge obveznosti -9.970 -9.970 -6.748 -6.748 skupaj -1.771 -1.771 4.931 4.931

Naložbe, razpoložljive za prodajo, so ovrednotene po pošteni vrednosti glede na pripoznanje naložbe po datumu trgovanja. Naložbe po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so ovrednotene po borzni ceni. Dana in prejeta posojila so vrednotena na osnovi preračuna odplačne vrednosti z uporabo metode efektivne obrestne mere, ki se ne razlikuje od pogodbeno določene obrestne mere. Zato je v izračunih upoštevana pogodbena obrestna mera. Pri poslovnih in drugih terjatvah je upoštevana slabitev na pošteno vrednost zaradi izterljivosti. Glede na kratkoročnost terjatve niso diskontirane. Enako velja za poslovne in druge obveznosti, ki zaradi kratkoročnosti niso diskontirane.

125

27. Posli s povezanimi osebami

Odnosi med povezanimi podjetji Družbe skupine so s povezanimi osebami poslovale na osnovi sklenjenih kupoprodajnih pogodb, pri čemer so bile v medsebojnih prometih povezanih oseb uporabljene tržne cene izdelkov in storitev. La Societe Nationale des Loteries Sportives (SNLS), Gabon

v tisoč EUR

Pojasnilo 2007 2006 Prodaja proizvodov in storitev 75 272 Stroški -15 Obresti Dana posojila 12 500 687

Nacional Sh.a., Tirana, Albanija v tisoč

EUR Pojasnilo 2007 2006 Prodaja proizvodov in storitev 23 Stroški Obresti Dana posojila 17 383

Razkritja po skupinah oseb: člani uprave, nadzornega sveta in zaposleni po individualnih pogodbah • Skupni znesek vseh prejemkov, ki so jih za opravljanje funkcij oziroma nalog prejele v poslovnem

letu skupine oseb so: � uprava 215 tisoč EUR � ostali zaposleni po individualni pogodbi (13 oseb) 929 tisoč EUR � nadzorni svet 33 tisoč EUR

• Stanje obveznosti iz naslova namenskih posojil, ki jih je skupina odobrila delavcem iz teh skupin,

znaša konec leta 2007 0,5 tisoč EUR. Znesek odplačanih posojil v letu 2007 znaša 2 tisoč EUR. Dogodki po datumu bilance stanja Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja so opisani v uvodnem delu poslovnega poročila.

126

KONTAKTI

Uprava mag. Simona Potočnik, glavna direktorica Strateški razvoj Peter Aužner, direktor Novi trgi in razvoj poslovanja mag. Gregor Mlakar, direktor Ekonomika in finance mag. Srečko Gorenjak, MBA, finančni direktor Kontroling Uroš Pilih Grah, direktor Poslovne integracije in upravljanje človeških virov mag. Barbara Germ Galić, direktorica Nabava in logistika Nevenka Mužič, direktorica Proizvodnja Boris Lipovšek, MBA, tehnični direktor Grafični razvoj in raziskave Barbara Sušin, direktorica Cetis Nove tehnologije Milan Kerič, direktor Prodaja komercialnih tiskovin Mateja Luzar, direktorica Prodaja varnostnih tiskovin Mihela Colnarič, direktorica

Cetis, grafične in dokumentacijske storitve, d.d. Čopova 24, 3000 Celje, Slovenija, EU

Tel: +386 (0)3 4278 500 Fax: +386 (0)3 4278 817

[email protected] www.cetis.si

Documents

Cetis d.d