UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

DAVČNO OPTIMIRANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA V GRADBENI

DEJAVNOSTI

INDIVIDUAL INDEPENDENT ENTREPRENEUR TAX OPTIMISING IN BUILDING INDUSTRY

Kandidatka: Darja Hajdinjak Študentka rednega študija Številka indeksa: 81511817 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Računovodstvo Mentor: dr. Kokotec – Novak Majda

Maribor, junij, 2008

2

PREDGOVOR Cilj samostojnega podjetnika posameznika in vsakega obstoječega podjetja je, da uspešno posluje in ustvarja dobiček, pri tem pa se nikakor ne more izogniti plačilom davkov. Zaradi majhnosti, raznovrstnega poslovanja in odgovornosti nas še posebej zanima obdavčitev in zmanjšanje davčnega bremena samostojnega podjetnika posameznika v gradbeništvu. Na poslovanje in uspešnost podjetja iz davčnega vidika vplivajo dejavniki, kot so cilji in politika, ki jih podjetnik zastopa, poznavanje zakonov in sledenje spremembam zakonodaje, možnosti davčnega načrtovanja, davčnega svetovanja in še bi lahko naštevali. Dejavnost gradbeništva je v zadnjih letih v velikem razmahu in tako kažejo trendi tudi za naprej. Vendar pa se dejavnost gradbeništva po svoji naravi razlikuje od drugih dejavnosti. Za poslovanje gradbenih podjetij so značilni dolgi proizvodni ciklusi, ki si lahko sledijo iz obdobja v obdobje, večje so zaloge materiala, na poslovanje pa vplivajo tudi vremenske razmere in razmere v gospodarstvu. Za podjetnika predstavljajo davki postavko, ki znižuje podjetnikov dobiček, zato je razumljiva zainteresiranost davčnih zavezancev za možnosti optimiranja davčnih izdatkov. Osrednja pozornost diplomske naloge je tako namenjena optimiranju davčnih obveznosti pri podjetniku gradbincu. Potreba po zmanjšanju davčnih obremenitev se povečuje z večanjem dobička v podjetju, zaradi kompleksne zakonodaje in nenehnega spreminjanja zakonov pa se povečuje potreba po davčnem načrtovanju in davčnem svetovanju. V prvem poglavju diplomskega dela opredeljujemo temo diplomske naloge, v drugem poglavju opisujemo pojem davčne politike in optimiranja davkov, ter raziskujemo razvitost davčnega svetovanja v Sloveniji. V tretjem delu diplomske naloge razčlenjujemo osnovne značilnosti samostojnega podjetnika in ugotavljamo, kakšne so posebnosti obdavčitve podjetnika gradbenika. Vpliv spremembe zakonodaje na podjetnika gradbenika, ki so predvsem posledica vstopa v Evropsko unijo, raziskujemo v četrtem poglavju. V petem in šestem poglavju podajamo konkretni primer samostojnega podjetnika gradbenika in možnosti optimiranja davčne bilance v tem konkretnem primeru. Na tem mestu bi se rada zahvalila moji mentorici dr. Majdi Kokotec-Novak za koristne napotke in strokovno pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Posebej bi se rada zahvalila partnerju Darku in najinima hčerkama, ki so mi dajali ogromno volje in motivacije, da sem uspešno dokončala študij. Zahvala gre tudi mojim in Darkovim staršem, ki so mi ves čas stali ob strani ter samostojnemu podjetniku za posredovane podatke in številne nasvete pri praktičnem delu diplomske naloge.

3

KAZALO 1 UVOD…………………………………………………………………………………...5 1.1 Opredelitve področja in opis problema……………………………………………......5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve……………………………………………………......5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave…………………………………………………...6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja…………………………………………………......6 2 OPREDELITEV POJMA DAVČNA POLITIKA IN DAVČNO OPTIMIRANJE..7 2.1 Davčna politika………………………………………………………………………...7 2.1.1 Davčna strategija in taktika………………………………………………………….7 2.1.2 Naloge in cilji davčne politike……………………………………………………….8 2.1.3 Davčno načrtovanje in davčna bilanca………………………………………………8 2.1.4 Davčni nadzor………………………………………………………………………10 2.2 Optimiranje davčnih obveznosti……………………………………………………...10 2.2.1 Pomen in cilji davčnega optimiranja……………………………………………….10 2.2.2 Davčne olajšave…………………………………………………………………….11 2.2.3 Davčna morala in davčna utaja……………………………………………………..13 2.3 Davčno svetovanje……………………………………………………………………15 3 SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK V GRADBENIŠTVU…………….17 3.1 Značilnosti samostojnega podjetnika posameznika…………………………………..17 3.1.1 Poslovne knjige in evidence samostojnega podjetnika posameznika………………17 3.1.2 Letno poročilo samostojnega podjetnika posameznika…………………………….18 3.1.3 Spremembe in prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika…………………...19 3.2 Obdavčitev samostojnega podjetnika posameznika v gradbeni dejavnosti…………..19 3.2.1 Osnova za obdavčitev samostojnega podjetnika posameznika……………………..19 3.2.1.1 Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ………………………20 3.2.1.2 Obdavčitev na podlagi normiranih stroškov……………………………………...22 3.2.1.3 Davčni obračun in akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti……………...22 3.2.2 Posebnosti obdavčitve samostojnega podjetnika gradbenika……………………....23 4 VPLIV SPREMENJENE ZAKONODAJE NA DAVČNO OPTIMIRANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA V GRADBENIŠTVU……25 4.1 Spremembe Zakona o dohodnini, veljavne v letu 2007……………….……………..25 4.2 Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, veljavne v letu 2007.…….26 4.3 Slovenski računovodski standardi in SRS 39………………………………………...28 4.4 Analiza vpliva davčnih zakonov, veljavnih v letu 2006 na samostojnega podjetnika gradbenika……………………………………………………………………….…...29 5 PRAKTIČEN PRIMER OPTIMIRANJA DAVČNE BILANCE PRI SAMOSTOJNEM PODJETNIKU POSAMEZNIKU……………………………...31 5.1 Načrtovanje davčne bilance v gradbeništvu in možnosti optimiranja……………….31 5.2 Davčna bilanca in napoved za odmero od dohodkov iz dejavnosti v gradbeništvu…31

4

6 UGOTOVITVE IN PREDLOGI K POSLOVANJU PODJETNIKA POSAMEZNIKA V GRADBENI DEJAVNOSTI………………………………………………………36 6.1 Glavne ugotovitve in analiza davčnega poslovanja podjetnika posameznika……….36 6.2 Predlagane rešitve za optimiranje poslovanja podjetnika posameznika gradbenika...37 7 SKLEP…………………………………………………………………………………39 8 POVZETEK………………………………………………………………….………..41 SEZNAM LITERATURE……………………………………………………………...42 SEZNAM VIROV………………………………………………………………………44 SEZNAM SLIK IN TABEL……………………………………………………………45 PRILOGE……………………………………………………………………………….46

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Kot temo diplomske naloge smo izbrali podjetnika posameznika v gradbeni dejavnosti. Skozi študij so značilnosti in posebnosti samostojnega podjetnika posameznika pritegnile največ naše pozornosti. Na našo odločitev, da podrobneje raziščemo in analiziramo davčno zakonodajo in poslovanje podjetnika posameznika v gradbeni dejavnosti, pa je vplivala zaposlitev v računovodskem servisu, kjer kot stranke prevladujejo samostojni podjetniki gradbinci. Samostojno podjetništvo je pomemben segment celotnega gospodarstva, saj izboljšuje njegovo učinkovitost, prispeva k inovativnosti, ohranjanju kulture in tradicije. Uspešnost podjetnika je odvisna od tega, kakšno poslovno politiko in v povezavi s tem tudi kakšno davčno politiko vodi podjetnik. Podjetnik, ki se uspešno spoprijema z davčnimi izzivi, lahko z zmanjševanjem oziroma optimiranjem davčnih obveznosti pomembno vpliva na osnovni cilj podjetja, to pa je maksimiranje dobička. Optimiranje davčnih obveznosti pri samostojnih podjetnikih je okrnjeno, saj zaradi majhnosti podjetja, neznanja oziroma pomanjkljivega znanja tovrstne zakonodaje in stroškov podjetniki posamezniki ne izkoristijo vseh ugodnosti, katere ponuja davčna zakonodaja. To predvsem velja za samostojne podjetnike gradbince, kateri se srečujejo s specifičnimi davki, kot so davek na promet nepremičnin, davek na dodano vrednost (možnost plačila DDV-ja po plačani realizaciji). S pridružitvijo Slovenije Evropski Uniji je prišlo do nujne uskladitve nekaterih zakonov z evropskimi zakoni, zato se bomo v delu diplomske naloge osredotočili na spremembe zakonodaje, ki pomembno vplivajo na poslovanje in obdavčitev podjetnika posameznika. Analizirali bomo spremembe zakonodaje in preučili možnosti optimiranja davčnih obveznosti samostojnega podjetnika posameznika v gradbeništvu ter probleme, ki se pri tem lahko pojavijo. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen S preučitvijo spremenjene zakonodaje smo problem optimiranja davčnih obveznosti pri podjetniku posamezniku gradbeniku analizirali in povzeli na kratek in jedrnat način, dostopen in lahko razumljiv vsem, ki jih ta tema zanima. Podjetniki posamezniki se ponavadi zaradi majhnosti podjetja, pomanjkanja časa in prevelikih stroškov ne ukvarjajo z davčno zakonodajo, oziroma ne najemajo davčnih svetovalcev. To delo zanje opravljajo računovodski servisi s katerimi podjetniki sodelujejo in pogostokrat niso usposobljeni za področje davčnega svetovanja. Torej, namen diplomske naloge je na skrajšan in preprost način razložiti spremembe zakonodaje in možnosti optimiranja davčnih obveznosti podjetnika posameznika v gradbeništvu. Naše ugotovitve naj bi bile v pomoč študentom in podjetnikom, katere zanima obravnavano davčno področje.

6

Cilji Z diplomsko nalogo smo želeli doseči naslednje cilje:

• opredeliti osnovne značilnosti davčne politike; • opredeliti značilnosti podjetnika posameznika v gradbeništvu z davčnega vidika; • preučiti davčne obremenitve in možnosti optimiranja davčne politike podjetnika

posameznika gradbenika; • ugotoviti vpliv nove zakonodaje na poslovanje samostojnega podjetnika posameznika

v gradbeništvu; • teoretične ugotovitve prikazati na praktičnem primeru.

Osnovne trditve

• Samostojni podjetniki posamezniki pomembno vplivajo na celotno gospodarstvo. • Ker je Slovenija še dokaj mlada država, se zakonodaja hitro spreminja, podjetniki

posamezniki ne sledijo in ne morejo slediti vsem spremembam. • Optimiranje davčnih obveznosti pri podjetniku posamezniku je povezano s

precejšnjimi stroški. • Samostojni podjetnik posameznik v gradbeni dejavnosti je obdavčen s specifičnimi

oziroma drugačnimi davki. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da:

• samostojni podjetniki gradbeniki ne morejo slediti vsem spremembam davčne zakonodaje, zato ne izkoristijo vseh možnosti za optimiranje davčnih obveznosti;

• obstaja veliko število samostojnih podjetnikov gradbenikov, ki odločitve o davčni politiki prepuščajo računovodskim servisom;

• povpraševanje po davčnih storitvah pri podjetnikih posameznikih narašča; • računovodski servisi morajo prevzeti vloge davčnih svetovalcev.

Omejujejo nas predvsem pomanjkanje znanja in pomanjkljive izkušnje na praktičnem področju ter težavno pridobivanje podatkov in informacij o načrtovanju davčne politike pri samostojnem podjetniku posamezniku. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja Diplomska naloga temelji na:

• poslovni raziskavi, saj smo se odločili za preučevanje ene funkcije podjetja, to je računovodstva, bolj konkretno, področja davčnih obveznosti;

• dinamični ekonomski raziskavi, ker proučujemo možnosti optimiranja, spremembe zakonodaje in vpliv na podjetnika posameznika v gradbeništvu;

• deskriptivnem pristopu, ker predvsem opisujemo značilnosti podjetnika posameznika, spremembe zakonodaje in njihove vplive.

Pri deskriptivnem pristopu smo se posluževali metode deskripcije, saj smo opisovali pomembna dejstva, komparativne metode s katero smo primerjali ugotovljena dejstva in metode kompilacije, kjer smo povzemali opazovanja, spoznanja in stališča drugih avtorjev.

7

2 OPREDELITEV POJMA DAVČNA POLITIKA IN DAVČNO OPTIMIRANJE 2.1 Davčna politika Stavek, ki ga je Benjamin Franklin zapisal že leta 1789: »Na tem svetu, razen smrti in davkov, ni nič zanesljivega«, še danes velja. Podjetja se plačilu davčne obveznosti ne morejo izogniti, lahko pa bistveno zmanjšajo davčno obremenitev s premišljenim poslovanjem in spremljanjem vseh politik na ravni podjetja. Vsako podjetje ima svojo poslovno politiko, kateri so podrejene politike temeljnih poslovnih funkcij in strokovnih področij. Tako poznamo kadrovsko, tehnično, nakupno, proizvajalno, prodajno in finančno politiko. Poleg omenjenih politik pa sta pomembni zlasti še računovodska in davčna politika (Milost in Milunovič, 2001, 105). Davčna politika je v večini domače in tuje strokovne literature opredeljena kot sprejemanje odločitev podjetja glede doseganja ciljev na področju obdavčitve podjetja. Temeljni pomen davčne politike je sprejemanje takih odločitev, ki minimizirajo izdatke za plačilo davkov in na dolgi rok vodijo k čim manjši obremenitvi podjetja z davčnimi obveznostmi. Kot navaja v svoji knjigi o davčni politiki Devereux (1996, 25) naj bi davčno optimalna politika zajela in upoštevala tri med seboj izključujoče kriterije:

• potreba po poštenosti obdavčitve (čeprav poštenost pomeni različno stvar, različnim ljudem);

• potreba po zmanjšanju administrativnih stroškov; • potreba po zmanjšanju negativnega efekta obdavčitve.

2.1.1 Davčna strategija in taktika Davčna strategija pomeni dolgoročno usmeritev gospodarskega subjekta v doseganje naslednjih davčnih ciljev:

• pravilno, zakonito obračunavanje in plačevanje davkov; • ohranjanje dobička in ustvarjanje čim manjše razlike med bruto in neto dobičkom; • povečevanje dobička.

Pri vsaki strategiji je potrebno upoštevati realnost, pravičnost, ekonomičnost doseganja zastavljenih ciljev, na kar vplivajo makroekonomski in mikroekonomski pogoji optimiranja davčnih obveznosti (Špes, 2002, 68-69). Makroekonomski pogoji so v bistvu pogoji, ki jih ponuja oz. ustvarja okolje, v katerem gospodarski subjekt deluje (višina davčnih obremenitev, višina davčnih olajšav, urejenost pravne države, razvitost davčnega svetovanja). Mikroekonomski pogoji so pogoji, ki jih nudi, vsebuje in/ali ustvarja vsak gospodarski subjekt: organiziranost poslovnih funkcij in kadrovska struktura zaposlenih, kapitalska povezanost gospodarskih subjektov, struktura davčnih obveznosti, zahteve, želje in cilji lastnikov kapitala, urejenost poslovanja gospodarskega subjekta ( ibid., 68-69).

8

Za uspešno izvajanje davčne politike podjetnika je potrebno spremljati davčno politiko države. Davčna politika države v prihodnosti se oblikuje na podlagi politike, ki jo v sedanjosti vodi država. Pomembno je, da podjetniki, davčni svetovalci in računovodski servisi, ki prevzemajo vlogo davčnih svetovalcev, spremljajo in opazujejo politično okolje in spreminjanje zakonodaje. Tako lažje predvidijo spremembe, ki vplivajo na poslovne in davčne odločitve v podjetju in so uspešnejši pri zasledovanju ciljev podjetja. V literaturi, kjer piše Milost in Milunovič (2001, 107) je davčna taktika opredeljena kot legalno izkoriščanje priložnosti zmanjševanja ali odložitve davčnih obveznosti. Odvisna je od davčne politike podjetja. V okviru davčne taktike lahko vplivamo na višino davčne osnove zlasti:

• z izbiro načina vrednotenja ekonomskih kategorij; • z izvajanjem različnih možnih odpisov; • z oblikovanjem dolgoročnih rezervacij in skritih rezerv; • z izbiro ustreznega načina računovodskega informiranja.

2.1.2 Naloge in cilji davčne politike Davčna politika je odvisna od podjetnika oz. od vodstva podjetja, v izvedbenem smislu pa jo konkretizirajo izvajalci v okviru posebnega oddelka za področje davščin pri velikih podjetjih, pri srednjih in majhnih podjetjih pa se v izvajanje davčne politike vključujejo davčni svetovalci, najpogosteje pa kar računovodski servisi, ki vodijo knjige za podjetnike. Kot navaja (Čokelc in drugi, 2005, poglavje 10), je za izvajanje davčne politike podjetja potrebno naslednje:

• spoznati izhodiščno situacijo v podjetju • v okviru podjetniškega ciljnega sistema določiti davčne cilje • analizirati možnosti za doseganje teh ciljev in opredeliti sredstva za doseganje teh

ciljev. Izhodiščna situacija z davčnega vidika je odvisna od enkratnih odločitev (pravna oblika podjetja, sedež podjetja, poslovni program oziroma dejavnost) v podjetju ter od tekočih oz. ponavljajočih se odločitev (odločitve v zvezi s prodajo, nabavo, financiranjem, investiranjem, organiziranjem, kadri in proizvodnjo). Cilji davčne politike so minimiranje kvantitativnih komponent, ki opredeljujejo davčno obremenitev ob upoštevanju restrikcij oziroma omejitev. Pod restrikcijami ni dovolj upoštevati le pravne omejitve ampak tudi ekonomske omejitve. Npr. s pravnega vidika je možno v določenem primeru izkazati minimalen ali celo ničeln poslovni izid, z ekonomskega vidika pa tak izid ni sprejemljiv zaradi interesov lastnikov ali zaradi finančnih ciljev podjetja (ibid., poglavje 10). 2.1.3 Davčno načrtovanje in davčna bilanca Optimiranje davčnih obveznosti se prične z davčnim načrtovanjem oziroma davčnim planiranjem. Učinkovito davčno načrtovanje mora upoštevati tako davčne kot nedavčne dejavnike, davčno načrtovanje mora biti sestavni del poslovnega načrtovanja. Pri davčnem načrtovanju je potrebno spremljati davčne interese lastnikov podjetja, poslovodstva, zaposlenih in pa tudi države.

9

Kot piše Špes (2002, 72) podjetniki pri zasledovanju ciljev izpostavljajo dva prednostna cilja, ki se deloma navezujeta, dolgoročno sta soodvisna, kratkoročno pa sta si lahko v nasprotju:

• maksimiranje dobička; • maksimiranje tržne vrednosti gospodarskega subjekta.

Davčno načrtovanje oziroma načrtovanje optimiranja davčnih obveznosti mora tako vedno zasledovati dva navedena prednostna cilja. Potreba po davčnem načrtovanju v podjetju se pojavlja predvsem iz naslednjih razlogov1:

• davčna zakonodaja je zaradi obsežnosti in hitrih sprememb zelo kompleksna; • učinke davčne zakonodaje je možno na podlagi različnih parametrov preračunati; • premalo so poznani različni davčni učinki na kratkoročne in dolgoročne poslovne

odločitve v podjetju; • s preudarnim ravnanjem je možno omejiti nepotrebne davčne učinke in se pripraviti na

izbirne možnosti, ki so pravno dovoljene; • davčne obremenitve so relativno visoke, zlasti je potrebno proučevanje, kadar imajo

na naše odločitve vpliv davki iz tujine; • pomembno je proučevanje davčnih učinkov s časovnega vidika (plačilo davka in

davčne olajšave); • z razvojem računalništva so se povečale možnosti za izvajanje davčnega načrtovanja,

saj je moč zagotoviti baze podatkov, ki so za dobro davčno načrtovanje izredni pomembne.

Prva faza v procesu pridobivanja podatkov za davčno načrtovanje je spoznanje o vrstah davkov, nadalje spoznanje o davčnih osnovah, davčnih stopnjah in opredelitvi časa glede plačila davkov. Ugotoviti je potrebno tudi vpliv posameznih vrst davkov na podjetniške odločitve in opredeliti ali bomo opazovali vpliv davkov za podjetje kot celoto ali za posamezne procese ali projekte. V drugi fazi izdelamo prognozo posameznih vrst davkov, ki je predvidena s spremembami na področju davčne zakonodaje, nato je potrebno izdelati ekonomske prognoze razvoja podjetja, pri čemer je predvsem potrebno izhajati iz načrtovanih računovodskih izkazov, predvideti pa je potrebno tudi spremembe v organiziranosti podjetja z vidika posameznih organizacijskih enot oziroma procesov. Takšen proces načrtovanja je še zlasti kompliciran, ko gre za načrtovanje z davčnega vidika pri podjetjih, ki so obremenjena z davčnimi obremenitvami v tujih državah (Čokelc in drugi, 2005, poglavje 11). Davčna bilanca je bilanca, ki je sestavljena v skladu z davčnimi predpisi in namenjena davčnim organom. Osnovna naloga davčne bilance je, da v njej na podlagi davčne zakonodaje ugotovimo poslovni izid, ki je osnova za obdavčitev. Z njeno pomočjo uresničuje davčni zavezanec svojo davčno politiko v okvirih, ki jih določajo predpisi. Za razliko od davčne bilance pa sestavljamo poslovno bilanco na podlagi določil zakona o gospodarskih družbah in slovenskih računovodskih standardov. Razvojno gledano so imele prve bilance, ki so jih sestavljala podjetja, predvsem davčni namen. Potrebe po poslovnih bilancah so nastale šele s pojavom delniških družb (lastniki so želeli informacije o poslovni uspešnosti podjetij, ki je bila podlaga za delitev dividend). (Milost in Milunovič, 2001, 108). 1 Povzeto po Čokelc in drugi (2005, poglavje 11).

10

Pod davčno bilanco gospodarske družbe razumemo davčni izkaz, ki ga gospodarske družbe oblikujejo v skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1 Ur.l.št. 40/2004) in Zakona o davčnem postopku (ZDavP-1 Ur. l. št. 54/2004)2. Ker je pri nas davčna bilanca v tesni povezavi s poslovno bilanco, je potrebno upoštevati osnovna načela za sestavljanje poslovne bilance gospodarskih družb. Osnovna računovodska načela za sestavljanje poslovne bilance gospodarskih družb so podana v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Slovenskih računovodskih standardih (SRS 2006), (Čokelc in drugi, 2005, poglavje 2). 2.1.4 Davčni nadzor Davčni nadzor opravlja davčni organ s kontrolo in inšpekcijskimi pregledi na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek. Kontrola obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti vlaganja davčnih obračunov, obračunavanja in plačevanja davkov na podlagi obrazcev in drugih predpisanih podatkov in se praviloma opravlja v prostorih davčnega urada. Kontrolo opravlja davčni kontrolor, ki je za svoje delo odgovoren direktorju davčnega urada. Inšpekcijski pregled obsega preverjanje pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja davkov, poslovanje davčnih zavezancev, preverjanje knjigovodskih in drugih evidenc, ugotavljanje neprijavljenih dohodkov in odrejanje ukrepov, določenih z zakonom. Inšpekcijski pregled se praviloma opravlja v prostorih in na stvareh davčnega zavezanca (Kruhar Puc, 2004, 51). 2.2 Optimiranje davčnih obveznosti Podjetništvo lahko obravnavamo kot igro, v kateri nekateri zmagujejo, drugi izgubljajo. Vsak posameznik rad zmaguje in v podjetništvu se ta zmaga kaže v ustvarjanju dobička. Vrhunec podjetniške igre pa lahko poimenujemo optimiranje davčnih obveznosti, kjer se pokažejo podjetnikova kreativnost, ustvarjalnost, skupinsko in individualno delo. Kot pravi Špes (2002, str.3) je optimiranje davčnih obveznosti umetnost poslovodenja, pri tem pa nikakor ne smemo pozabiti, da so davki prisilno sredstvo države in so kršitve davčnih obveznosti primerno sankcionirane. 2.2.1 Pomen in cilji davčnega optimiranja3 Govorimo o zelo tesni povezavi med pojmom in cilji optimiranja davčnih obveznosti. Pojem optimiranja davčnih obveznosti še najlažje povežemo s praviloma najvišjim ciljem podjetja, to je doseganje dobička, ki je pomemben za ohranjanje in povečevanje kapitala in je tudi podlaga za financiranje investicij, ki predstavljajo pomembno podlago za nadaljno rast podjetja. V okviru prikazovanja najvišjega cilja podjetja je potrebno ločiti naslednje ekonomske kategorije:

• celotni in čisti dobiček (celotni dobiček - obveznosti za davek=čisti dobiček, celotni dobiček je večji ali enak čistemu dobičku);

2 Literatura iz katere povzemamo odstavek je iz leta 2005, poudariti moramo da je od 01.01.2007 v veljavi ZDDPO-2 Ur. l. RS 117/2006 in ZdavP-2 Ur. l. RS 117/2006. 3 Povzeto po Špesu (2002, 3-68).

11

• poslovna in davčna bilanca (poslovna bilanca je, upoštevajoč določene olajšave in dodatne davčne obremenitve, osnova za davčno bilanco, prav tako pa davčna bilanca predstavlja zaključek poslovne bilance, saj šele z ugotovitvijo davčne obveznosti zaključimo poslovno bilanco s prikazom ustreznih davčnih obveznosti in čistega dobička).

Glede na osnovni cilj optimiranja davčnih obveznosti lahko zasledimo še več posamičnih, vzporednih ciljev optimiranja davčnih obveznosti gospodarskih subjektov:

• pravilno, zakonito in pravočasno plačevanje davčnih obveznosti; • izvajanje davčnih izogibov, nikakor ne davčnih utaj; • racionalizacija zasledovanja osnovnega podjetniškega cilja v smeri nekonfliktnosti

z drugimi cilji (konflikt med maksimizacijo dobička nosilcev kapitala in cilji zaposlenih.

Slika 1: Doseganje davčnih ciljev na osnovi davčne politike

Na podlagi pripravljene strategije optimiranja davčnih obveznosti se izbere ustrezna davčna politika za doseganje zastavljenih ciljev. Na davčne cilje vplivajo makroekonomski in mikroekonomski pogoji optimiranja davčnih obveznosti. Davčna politika je sredstvo za doseganje ciljev. 2.2.2 Davčne olajšave V nadaljevanju diplomske naloge podrobneje analiziramo davčni obračun samostojnega podjetnika posameznika za leto 2006, zato smo podali opis davčnih olajšav, ki so bile veljavi v tem letu in nakazali na spremembe pri davčnih olajšavah v letu 2007. Davčne olajšave, ki so veljale v letu 2007 smo opisovali v četrtem poglavju.

STRATEGIJA

DAVČNA POLITIKA

DAVČNI CILJI MAKROEKONOMSKI POGOJI MIKOEKONOMSKI POGOJI

12

Na podlagi določb Zakona o dohodnini (Uradni list RS, 59/06-ZDoh-1-UPB4) so podjetniki izpolnili davčni obračun za leto 2006, v katerem so bile zajete naslednje vrste davčnih olajšav4 :

• olajšava za investiranje; V davčnem obračunu za leto 2006 so smeli podjetniki znižati davčno osnovo (dobiček) oziroma uveljavljati davčne olajšave v višini 20 odstotkov investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva (razen v osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo), računalniško opremo ter neopredmetena dolgoročna sredstva pod pogojem, da gre za investiranje v Sloveniji (1. odstavek 47. člena ZDoh-1).

V primeru finančnega najema je lahko znižanje davčne osnove po prvem odstavku tega člena uveljavljal zavezanec, ki je opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno dolgoročno sredstvo pridobil na podlagi finančnega najema (2. odstavek 47. člena ZDoh-1).

Če podjetniki opredmeteno osnovno sredstvo oziroma neopredmeteno osnovno sredstvo (npr. zemljišče, zgradbo, stroji), za katero so izkoristili davčno olajšavo, prodajo oziroma odtujijo prej kot v treh letih po letu, v katerem so izkoristili olajšavo, morajo za znesek neizkoriščene olajšave povečati davčno osnovo v letu prodaje oziroma odtujitve sredstva (3. člen ZDoh-1).

Za odtujitev se šteje tudi prenos sredstev izven Slovenije, izguba pravice uporabe sredstva v primeru finančnega najema, prenos sredstev iz podjetja v gospodinjstvo ter prenehanje dejavnosti. Za odtujitev se ne šteje prenehanje dejavnosti , ko dejavnost nadaljuje novi podjetnik oziroma pravna oseba pod pogoji iz 38. člena zakona o dohodnini. V tem primeru se šteje, da je olajšavo prevzel novi podjetnik oziroma pravna oseba, in sicer na način kot da do odtujitve sploh ne bi prišlo (4. in 5. člen ZDoh-1).

Zavezanec je lahko v davčnem letu neizkoriščeni del davčne olajšave prenašal v naslednjih zaporednih pet davčnih let (6. člen ZDoh-1). Osnovo za uveljavljanje oziroma izračun davčne olajšave za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva predstavlja vrednost z računa oziroma kupoprodajne pogodbe, povečana za stroške dostave in montaže.

• olajšava za zaposlovanje; Zavezanec, ki v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposli delavca, ki prvič sklene delovno razmerje, ali delavca, ki je bil pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi najmanj 12 mesecev prijavljen pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, je lahko uveljavljal znižanje davčne osnove v višini 30% izplačane plače tega delavca (1. odstavek 48. člena ZDoh-1). Zavezanec, ki je v davčnem letu za nedoločen čas in najmanj za dve leti zaposlil osebo, ki ima doktorat znanosti in pred tem ni bila zaposlena, je lahko uveljavljal znižanje davčne osnove v višini 30% izplačane plače tega delavca. Davčna olajšava se je priznala za prvih 12 mesecev zaposlitve teh oseb (2. odstavek 48 .člena ZDoh-1).

4 Povzeto po ZDoh-1-UPB4 (UL RS št. 59/06) od 47. do 52. člena. Omenjeni zakon je prenehal veljati s 17.11.2006, uporabljal pa se je do 1.1.2007.

13

Če v zgoraj omenjenih primerih pride prej kot dveh letih do odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca oziroma sporazumnega prenehanja, mora podjetnik za znesek olajšave povečati davčno osnovo v letu odpovedi oziroma sporazumnega prenehanja (4. odstavek 48. člena ZDoh-1). Zavezanec, ki je zaposloval invalidno osebo, je lahko uveljavljal znižanje davčne osnove v višini 50 % izplačane plače te osebe, zavezanec, ki je zaposloval invalidno osebo s 100% telesno okvaro ali gluho osebo, pa v višini 70% izplačane plače te osebe.

• olajšava za zavezanca invalida; Zavezanec, ki je invalidna oseba in ne zaposluje delavcev, je lahko uveljavljal znižanje davčne osnove v višini 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji, zavezanec invalid s 100% telesno okvaro ali zavezanec-gluha oseba pa v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec opravljanja dejavnosti (49. člen ZDoh-1).

• olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju; Zavezanec, ki je sprejel vajenca, dijaka ali študenta po učni pogodbi za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, je lahko uveljavljal znižanje davčne osnove v višini plačila tej osebi, vendar največ v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji za vsak mesec izvajanja praktičnega dela (50. člen ZDoh-1).

• olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje; Podjetnik-delodajalec je lahko na podlagi določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju uveljavljal znižanje davčne osnove za plačane premije za prostovoljno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24% obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca (za leto 2006 ne več kot 560.937 SIT), (51. člen ZDoh-1).

• olajšava za donacije; Zavezanec lahko uveljavlja znižanje davčne osnove za znesek izplačil v denarju ali v naravi za humanitarne, dobrodelne, kulturne, znanstvene, vzgojnoizobraževalne, športne, ekološke in religiozne namene, in sicer le za izplačila rezidentom Slovenije, ki so po posebnih predpisih ustanovljeni za opravljanje navedenih dejavnosti, do zneska, ki je enak 0,3% obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu. Znižanje davčne osnove se uveljavlja tudi za izplačila političnim strankam in reprezentativnim sindikatom, vendar največ do zneska, ki je enak trikratni povprečni mesečni plači na zaposlenega pri zavezancu v davčnem letu. Najpomembnejša sprememba, kar zadeva davčne olajšave v letu 2007 je bila ukinitev investicijske olajšave, ukinjena je bila tudi olajšava za novo zaposlene delavce, zavezanci so lahko uveljavljali olajšavo za vlaganje v raziskave in razvoj, ki se prizna v višini 20% investiranega zneska v raziskave in razvoj. O tem podrobneje pišemo v četrtem poglavju. 2.2.3 Davčna morala in davčna utaja V današnji družbi je pomembno, kako davkoplačevalci zaznavajo davčne zakone, kako jih ocenjujejo in ali se z njimi strinjajo. Pomemben je njihov odnos do davkov, davčne politike, davčnih inšpekcij ter odnos pravičnosti in učinkovitosti davčne uprave. Na podlagi tega se oblikuje posameznikova davčna morala in sposobnost oziroma možnost posameznega davkoplačevalca za utajitev davčnih obveznosti.

14

Davčna morala je notranja pripravljenost davčnih zavezancev, da svoje davčne obveznosti izpolnijo v skladu s predpisi. Predstavljena je lahko tudi kot usmeritev davčnega zavezanca k izpolnjevanju ali neizpolnjevanju davčnih obveznosti in je filter pred davčnim odporom (Čokelc in drugi, 2005, poglavje 18, 1-3). Raziskave so pokazale, da sta osebna in poslovna morala pred davčno, saj se ta pogosto obravnava kot kavalirski prekršek. Prenos davčne morale na osebno raven nastopi samo, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

• da država gospodarno uporablja javna sredstva, • da državi uspe pravična razdelitev davčnih bremen in uravnoteženje davčne

sposobnosti davčnih zavezancev z njihovo voljo do poravnave teh obveznosti. (ibid., poglavje 18, 1-3). Davčna utaja je pogosto pojem, s katerim se pojasnjujejo napori posameznikov, podjetij in drugih oseb za doseganje utaje davkov s kršenjem zakonov. Davkoplačevalci pri tem premišljeno uporabljajo napačne predstavitve ter prikrivajo pravilne podatke z namenom znižanja davčne obveznosti. Glavna lastnost teh davkoplačevalcev je nepoštenost. Poznamo več vrst davčnih utaj, zanje obstaja več opredelitev, kot pravi Čokelc in drugi (2005, 3), opredelimo jih lahko s pravnega, ekonomskega in vsebinskega vidika. S pravnega vidika lahko dejanja davčnega zavezanca, ki jih počne, da bi zmanjšal davčno obveznost, delimo v tri skupine:

• izognitev davku • zaobidenje davka • utaja davka.

Izognitev davkom razumemo kot vse zakonsko dovoljene poskuse davčnega zavezanca za zmanjšanje davčne obveznosti;

• izraba davčnih olajšav, • neposredno zmanjšanje davčne obveznosti s spremembo dejavnosti, kraja prebivanja

oziroma sedeža davčnega zavezanca, • sprememba statusa davčnega zavezanca, kot so ločitev, poroka, pripojitev družb,

sprememba pravne oblike in drugo.

Davčno zaobidenje je zakonsko dopustno dejanje, vendar nasprotuje smislu davčnih zakonov. Če naprimer davčni organ (v Nemčiji) dokaže zaobidenje davka, je lahko zavezanec obdavčen. Plačati mora zaobiden davek, ni pa kaznovan. Davčna utaja je s pravnega vidika opredeljena kot dejanje davčnega zavezanca, če:

• davčnim ali drugim organom posredujemo nepravilne ali nepopolne podatke, ki so zanje pomembni;

• davčne organe ne obvestimo o davčno pomembnih zadevah; • protizakonito uporabljajo davčne označbe ali žige in zase ali koga drugega pridobimo

neupravičene davčne ugodnosti. Z ekonomskega vidika lahko davčno utajo opredelimo kot:«dejanje, ki je po mnenju davčnega zavezanca, primerno za zmanjšanje njegove davčne obveznosti. Ko se zanjo odloči, pričakuje da bo moral z veliko verjetnostjo plačati davek in da bo kaznovan, če tega ne bo storil.« Z vsebinskega vidika lahko davčno utajo opredelimo kot:«zavestno opravljeno kaznivo dejanje ali opustitev, ki vodi do tega, da država ne prejme pripadajočih davkov, pri čemer vzame utajevalec v zakup možne socialne in zakonske posledice.« (Čokelc in drugi, 2005, poglavje 19, 3-4).

15

2.3 Davčno svetovanje Pogosto samostojni podjetniki pri obvladovanju davčnih obveznosti potrebujejo davčno svetovanje, zato bomo v nadaljevanju opisali značilnosti in razvitost davčnega svetovanja v Sloveniji. Pri ureditvi davčnega svetovanja je možnih več formalnih oziroma zakonskih različic. Lahko je področje urejeno s posebnim zakonom, ki ga sprejme država. Druga možnost pa je, ureditev davčnega svetovanja preko standardov, pravil, postopkov in kodeksa poklicnega delovanja ter etike, ki jih sprejme poklicna organizacija. Slovenija je država, ki nima zakonsko urejenega področja davčnega svetovanja. Veljajo splošna določila tako na področju civilno pravne odgovornosti, ki je določena v Zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR), kot tudi kazenska določila, ki so opredeljena v Kazenskem zakoniku Republike Slovenije (KZ), (Jelka Jamnik, 2005, 3-8). Začetek razvoja davčnega svetovanja se je pričel po sprejemu in uveljavitvi zakona o davčnem postopku in zakona o davčni službi. Davčno svetovanje ima v Sloveniji svojo pravno podlago v Zakonu o davčnem postopku (ZdavP Ur. l. RS, št. 54/04 in spremembe), ki določa, da lahko stranko v davčnih postopkih zastopa posebej za to strokovno usposobljena oseba, davčni svetovalec. Ker področje ni zakonsko urejeno, se pojavljajo posamezne organizacije, ki vplivajo na razvoj področja davčnega svetovanja ter ga skušajo urediti z internimi pravili in predpisi. Tako sta na področju izobraževanja davčnih svetovalcev aktivni predvsem dve organizaciji, Slovenski inštitut za revizijo (SIR) in Društvo davčnih svetovalcev Slovenije (DDSS), (ibid., 3-8). Slovenski inštitut za revizijo je bil ustanovljen v letu 1994. Podlago za njegovo ustanovitev je predstavljal zakon o revidiranju iz leta 1993, ki je za ustanovitelja Inštituta postavil Zvezo računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. Strokovno delo v Inštituta poteka v okviru sekcij, ki združujejo posameznike z določenimi strokovnimi znanji in ki skrbijo za ustrezen razvoj in ugled posameznih strok. Ena izmed sekcij je tudi sekcija preizkušenih davčnikov. Naloge sekcije so, da opravlja strokovna dela s področja davkov in davčnega svetovanja, skrbi za izvajanje sklepov strokovnega sveta, strokovnemu svetu predlaga v sprejetje standarde, kodekse in druge akte, pomembne za delovanje stroke, posreduje predlog smernic za delovanje stroke, strokovnemu svetu posreduje predlog smernic za oblikovanje cen storitev davčnega svetovanja ter skupaj s strokovnim svetom skrbi za razvoj stroke (ibid., 3-8). Društvo davčnih svetovalcev (DDSS) je prostovoljno združenje državljanov Republike Slovenije, ki se ukvarjajo z davčnim svetovanjem. Delovanje društva temelji na načelih prostovoljnosti, samostojnosti, neprofitnosti in načelu javnosti dela. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije (DDSS) je bilo ustanovljeno leta 1993 in danes združuje preko 100 članov, ki delujejo na davčnem področju. Po več letih, ko je kot član s statusom opazovalca sodelovalo v Evropskem združenju poklicnih združenj davčnih svetovalcev — Confederation Fiscale Europeene (CFE), je leta 1999 pristopilo k CFE kot polnopravni član (DDSS 2007). Predlog Zakona o davčnem svetovanju v vsem tem času še vedno ni prišel v redno parlamentarno obravnavo, zato v sodelovanju z Davčno-finančnim raziskovalnim inštitutom v Mariboru DDSS organizira izpite za pridobitev naziva davčni svetovalec. Vedno pogosteje prihaja tudi do strokovnega dialoga med Društvom davčnih svetovalcev Slovenije in Davčno upravo RS, kar je v interesu obeh strani kot tudi v interesu davčnih zavezancev (DDSS 2007).

16

Na Društvo davčnih svetovalcev Slovenije se vse pogosteje obračajo tudi snovalci zakonov in omogočajo, da kot predstavniki davčne stroke člani društva podajajo svoja mnenja in pripombe na delovna gradiva zakonov in pravilnikov še v času njihovega nastajanja, ter vsaj nekoliko vplivajo na njihovo oblikovanje. Davčni svetovalec zasleduje le en cilj; čim večji finančni in s tem poslovni uspeh svojega klienta oziroma čim večji ostanek dobička po plačanih davkih. Za dosego tega cilja uporablja vse svoje znanje ob upoštevanju veljavne zakonodaje doma in v tujini, ter ob zanesljivem uporabljanju finančne in davčne kombinatorike tako, da je finančni rezultat čim bolj ugoden za njegovo stranko kot davčnega zavezanca. To nikakor ni davčno utajevanje, ampak zgolj davčno optimiranje, kar je najbolj legalno in normalno ravnanje davčnih zavezancev v demokratičnem tržnem gospodarstvu, ki ga priznava vsaka država (DDSS 2007). Kot davčni svetovalci pri večini majhnih samostojnih podjetnikih se pojavljajo računovodski servisi. Le-ti so čedalje bolj usposobljeni za tovrstno svetovanje in pomoč pri optimizaciji davčnih obveznosti za svoje stranke. Majhni podjetniki ponavadi ne najemajo davčnih svetovalcev, sami se ne poglabljajo v nenehne spremembe in dopolnitve zakonov, zato kar se tiče davčnega poslovanja zaupajo svojim računovodskim servisom, ki zanje vodijo poslovne knjige, letna poročila in poznajo podjetnikovo poslovanje.

17

3 SAMOSTOJNI PODJETNIK POSAMEZNIK V GRADBENIŠTVU 3.1 Značilnosti samostojnega podjetnika posameznika V novem Zakonu o gospodarskih družbah (UL RS 42/06)5, ki je temeljni zakon o delovanju in poslovanju podjetij, je določeno, da je samostojni podjetnik posameznik fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Podjetnik je lahko le posamezna fizična oseba. Zakon mu ne prepoveduje opravljanja dejavnosti poleg redne zaposlitve. Pri svojem poslovanju podjetnik ravna po svojih preudarkih in odločitvah, deluje za svoj riziko ter za svojo korist in se kljub temu, da dela v svojem podjetju, pojmuje kot delojemalec. Podjetnik v svojem podjetju ni zaposlen, ne prejema plače. Socialno varnost si zagotavlja s plačevanjem prispevkov za socialno varnost. 3.1.1 Poslovne knjige in evidence samostojnega podjetnika posameznika Po ZGD-1 so podjetniki dolžni voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi. Poslovno leto se razlikuje od koledarskega leta, na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu poslovanja sestaviti letno poročilo. Kadar zakon ne določa drugače, morajo biti poslovne knjige vodene po sistemu dvostavnega knjigovodstva. Najmanj enkrat je treba preveriti, ali se stanje posameznih aktivnih in pasivnih postavk v poslovnih knjigah ujema z dejanskim stanjem. Podrobnejša pravila o računovodenju določijo slovenski računovodski standardi, ki jih sprejme Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom pristojnim za gospodarstvo in finance (ZGD-1, 54. člen splošna pravila o računovodenju). Mali samostojni podjetniki so tisti, pri katerih sta doseženi vsaj dve od treh meril, in sicer( po 52.členu ZGD-UPB1):

• povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje v poslovnem letu so manjši od 1.700 milijonov tolarjev, • vrednost aktive ob koncu poslovnega leta ne presega 850 milijonov tolarjev.

Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) v 55. členu, v tretjem odstavku določa merila, ki veljajo od aprila 2006 naprej. Mali samostojni podjetniki po tem zakonu so tisti, pri katerih sta doseženi vsaj dve od treh meril, in sicer:

• povprečno število zaposlenih v poslovnem letu ne presega 50, • čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7.300.000 eurov, • vrednost aktive ne presega 3.650.000 eurov.

Vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov samostojnih podjetnikov, čigar podjetje ustreza merilom za majhne družbe, ureja SRS 39. Po SRS 39 je temeljni način vodenja poslovnih knjig dvostavni način.

5 Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1, naslednik »starega ZGD«, velja od aprila 2006. V nadaljevanju za zakon o gospodarskih družbah uporabljamo kratico ZGD oziroma ZGD-UPB1, kadar uporabljamo stari zakon in kratico ZGD-1, kadar pojasnjujemo člene iz novega zakona.

18

Iz priloge SRS 39 pa je razvidno, da je možno voditi poslovne knjige tudi po enostavnem načinu. Pogoji za enostavno knjigovodstvo po drugem odstavku 74. člena ZGD-UPB1 so:

• povprečno število zaposlenih ne presega 3; • letni prihodki nižji od 10.000.000,00 SIT; • povprečna vrednost aktive v obračunskem letu ne presega 6.000.000,00 SIT.

Zakon o gospodarskih družbah ZGD-1, v drugem odstavku 73. člena določa, da lahko podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če ni v zadnjem poslovnem letu prekoračil dveh od teh meril:

• da povprečno število delavcev ne presega tri, • da so letni prihodki nižji od 42.000 eurov, • da povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 evrov.

Kriteriji za določitev načina vodenja poslovnih knjig se ugotovijo na podlagi podatkov iz zadnjega davčnega obračuna za davek iz dejavnosti in iz podatka o povprečni vrednosti aktive na začetku in na koncu poslovnega leta po bilanci stanja. Podjetnik o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig obvesti pristojni davčni organ najkasneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje odmerno leto, v primeru pričetka poslovanja med letom pa najkasneje v osmih dneh po pričetku poslovanja. V Slovenskih računovodskih standardih 2006 (v nadaljevanju SRS 2006), ki so začeli veljati s 1.1.2006 so v SRS 21 - Knjigovodske listine, podrobneje opredeljene vrste knjigovodskih listin, nastajanje in prenašanje knjigovodskih listin, kontroliranje listin, ter hramba listin, ki ga podjetje določi v splošnem aktu. V SRS 22 - Poslovne knjige so podrobneje opredeljene vrste poslovnih knjig, način urejanja kontov v poslovnih knjigah, vpisovanje in hramba poslovnih knjig. Temeljni poslovni knjigi sta glavna knjiga in dnevnik, pomožne poslovne knjige so analitične evidence in druge poslovne knjige (Slovenski inštitut za revizijo 2006). Mali samostojni podjetnik pri svojem poslovanju upošteva SRS 39 – Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih. SRS 39 povzema oziroma obravnava poslovne dogodke, ki se pri podjetniku pojavljajo najpogosteje. Pri računovodskem obravnavanju ostalih poslovnih dogodkov pa se uporabljajo pravila iz splošnih slovenskih računovodskih standardov. 3.1.2 Letno poročilo samostojnega podjetnika posameznika Zakon o gospodarskih družbah v osmem poglavju Poslovne knjige in letno poročilo6, določa splošna pravila o vodenju poslovnih knjig in o letnem poročilu. Poslovno leto se razlikuje od koledarskega leta, na podlagi zaključenih poslovnih knjig je treba za vsako poslovno leto v treh mesecih po koncu poslovanja sestaviti letno poročilo. Podrobnejša pravila določajo SRS. Letno poročilo podjetnikov zajema bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Zaradi javne objave je treba poročilo predložiti AJPES-u7 (Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve) v treh mesecih po koncu poslovnega leta. 6 O tem podrobneje beremo v 54. 58. in 60.člen zakona o gospodarskih družbah-ZGD-1. 7 S 1.7.2005 je organizacija AJPES postala registrski organ za samostojne podjetnike. Dotlej je registracijo samostojnih podjetnikov opravljala Davčna uprava Republike Slovenije. Registracija je opravljena v enem dnevu in je brezplačna.

19

Za male samostojne podjetnike posameznike določa način izdelave in oddaje letnega poročila SRS 39. Letno poročilo obsega bilanco stanja in izkaz poslovnega izida. Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov v nekem trenutku. V SRS 39 so predpisane rešitve pri malih samostojnih podjetnikih. V SRS 39.2 je predpisana razčlenitev postavk bilance stanja, v SRS 39.3 pa je določeno, kako jo je treba izpolniti po posameznih postavkah. Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja. V SRS 39.6 je določeno, kako ga je treba izpolniti po posameznih postavkah (Zupančič 2006, 48). 3.1.3 Spremembe in prenehanje poslovanja samostojnega podjetnika Kot je navedeno v 75.členu ZGD-1 mora podjetnik vsako spremembo podatkov v 15 dneh po nastanku spremembe prijaviti AJPES-u. Prenehanje opravljanja dejavnosti mora podjetnik ali od njega za ta namen pooblaščena oseba prijaviti najmanj 15 dni prej. Vsaj tri mesece pred prijavo prenehanja opravljanja dejavnosti mora podjetnik na primeren način (s pismi upnikom, v sredstvih javnega obveščanja, poslovnih prostorih) objaviti, da bo prenehal opravljati dejavnost ter ob tem navesti tudi dan prenehanja opravljanja dejavnosti. Določbe o prenehanju opravljanja dejavnosti se smiselno uporabljajo tudi, če podjetnik namerava podjetje prodati ali ga vložiti v družbo. 3.2 Obdavčitev samostojnega podjetnika posameznika v gradbeni dejavnosti Osnova za obdavčitev samostojnega podjetnika je zakon o dohodnini. Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb, zavezanec za dohodnino je fizična oseba. Samostojni podjetnik se srečuje z naslednjimi zakoni, ki jih mora upoštevati pri svojem poslovanju in pri sestavi poslovne in davčne bilance8; zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1), zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), zakon o davčnem postopku (ZDavP-1), slovenski računovodski standardi (SRS 2006) in posebej za malega samostojnega podjetnika SRS 39. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo je prišlo do korenitih davčnih reform. Najprej v letu 2005, kjer je prišlo do spremembe petih davčnih zakonov in nato ponovno v začetku leta 2007, kjer se je spremenilo in dopolnilo sedem davčnih zakonov. V nadaljevanju se bomo osredotočili le na zakone, ki so bili v veljavi v letu 2006, saj bomo v poglavju pet in šest sestavljali davčni obračun na podlagi teh zakonov. 3.2.1 Osnova za obdavčitev samostojnega podjetnika posameznika Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v davčnem letu, ki je enako koledarskemu letu. Dohodki po ZDoh-1 so vsi dohodki in dobički, ne glede na vrsto, razen, če ni z Zakonom o dohodnini drugače določeno. Po Zakonu o dohodnini se za dohodke štejejo:

• dohodki iz zaposlitve; • dohodek iz dejavnosti;

8 Navajamo zakone, ki so bili v veljavi v letu 2006 in po katerih se je opravljal davčni obračun za leto 2006.

20

• dohodek iz osnovne kmetijske dejavnosti in osnovne gozdarske dejavnosti; • dohodek iz premoženja; • dobiček iz kapitala; • drugi dohodki.

Dohodki iz dejavnosti so za namene obdavčitve z dohodnino po novem definirani širše in imajo vedno predznak neodvisno in samostojno opravljanje dejavnosti. Dohodek iz dejavnosti je dohodek dosežen z opravljanjem dejavnosti in dohodek dosežen s posameznim poslom. Pri določanju davčne osnove se Zakon o dohodnini (ZDoh-1) sklicuje na določila Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1). Pri ugotavljanju davčne osnove sledimo Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1) in Slovenskim računovodskim standardom. Zavezanost za dohodek, dosežen z opravljanjem dejavnosti ni odvisna od vpisa v poslovni register voden pri AJPES-u, ali vpisa v drug ustrezen register, temveč od dejstva, da fizična oseba dosega dohodke z opravljanjem dejavnosti. Pri iskanju odgovora ali je posamezen dohodek mogoče opredeliti kot dohodek iz zaposlitve ali dohodek iz dejavnosti, izhajamo iz kriterijev, ki so določeni v 18. členu Zakona o dohodnini (ZDoh-1), (Štravs in drugi, 2006, del 5). 3.2.1.1 Obdavčitev na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov Davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni s tem zakonom drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-19, četrto poglavje), če ni s tem zakonom drugače določeno. Med prihodke se vključijo:

1. prihodki, ki niso neposredno povezani z opravljanjem dejavnosti (v primeru, ko opravljanje dejavnosti omogoči nastanek teh poslov),

2. prihodki, za katere velja odtegljaj davka (40. člen ZDoh-1), prihodek od katerega se (54. člen ZDoh-1) obračunava in plačuje davčni odtegljaj v višini 25%, se všteva v davčno osnovo v višini pred davčnim odtegljajem, vezano na 68. člen ZDDPO-1 in 122. člen ZDoh-1 (obresti, plačila za uporabo avtorskih pravic, patentov, licenc, zaščitnih znakov, plačila za storitve nastopajočih izvajalcev, športnikov (Štravs in drugi, 2006, del 5, poglavje 8).

Iz prihodkov pa se izključijo (41. člen ZDoh-1):

1. dividende, 2. obresti, dosežene na podlagi dolžniških vrednostnih papirjev, za katere so z zakonom,

ki ureja trg vrednostnih papirjev, določeni pogoji in način poslovanja z njimi, 3. dohodek vzajemnih skladov, 4. prihodek, dosežen na podlagi odsvojitve lastninskega deleža, ali na podlagi odsvojitve

dolžniških vrednostnih papirjev (Štravs in drugi, 2006, del 5, poglavje 8).

9 Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb-ZDDPO-1 (UL RS 70/04). Zakon je veljal do 17.11.2006, uporabljal pa se je do 1.1.2007. Od 1.1.2007 se uporablja ZDDPO-2 (UL RS 117/06).

21

Kot odhodki povezani z opravljanjem dejavnosti se priznajo obvezni prispevki za socialno varnost (43. člen ZDoh-1). Obvezni prispevki za socialno varnost, ki se nanašajo na socialno zavarovanje zavezanca in jih zavezanec plačuje, se priznajo kot odhodek. Davčno nepriznani odhodki imajo značilnost, da niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso posledica opravljanja dejavnosti, imajo značaj privatnosti, niso skladni z običajno poslovno prakso. Podrobneje so opredeljeni v 21.členu ZDDPO-1 in sicer:

• naložbe za pridobitev in izboljšanje zemljišč, pridobitev, obnovo in rekonstrukcijo osnovnih sredstev, druge finančne naložbe in druga sredstva;

• dividende in drugi dohodki; • odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let; • rezervacije za kritje možnih izgub; • stroški, ki se nanašajo na privatno življenje (za oddih, šport, zabavo, rekreacijo,

vključno s pripadajočim DDV-jem); • stroški prisilne izterjave davkov in drugih dajatev; • kazni, ki jih izreče pristojni organ; • davki, in sicer: davek, ki se pobira po tem zakonu, DDV, ki ga je zavezanec uveljavljal

kot odbitek davka v skladu z ZDDV; • davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba; • obresti,in sicer: obresti od nepravočasno plačanih davkov in drugih dajatev, obresti od

posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež v državah z ugodnejšim davčnim okoljem; • podkupnine; • donacije.

Zakon o dohodnini določa delno priznane odhodke, in sicer: • priznavanje stroškov reprezentance in stroški nadzornega sveta v višini 50%, • določitev najvišjih dovoljenih letnih stopenj amortizacije, kot zgornje meje, do katere

se bo amortizacija priznala kot odhodek, ter določitev števila skupin za razvrščanje osnovnih sredstev.

Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca, se priznajo največ do višine, ki jo na podlagi 31. člena zakona o dohodnini določi vlada in sicer:

1. stroški v zvezi s službenimi potovanji, 2. stroški prehrane med delom, 3. stroški prevoza na delo in z dela, 4. stroški dela na terenu.

Kot odhodki se ne priznajo (42. člen ZDoh-1): Davki:

a) ki jih je plačal zavezanec kot fizična oseba (npr. davek od premoženja, davek na dediščine in darila),

b) dohodnina po zakonu, c) davek na dodano vrednost, ki ga je zavezanec uveljavil kot odbitek davka v skladu z

zakonom, ki ureja davek na dodano vrednost, d) samoprispevek, uveden v skladu s predpisi o samoprispevku, in

22

Odhodki: nastali v zvezi z doseganjem prihodkov iz prvega odstavka 41. člena ZDoh-1 (dividende) ter odhodki, doseženi na podlagi odsvojitve lastniškega deleža, oz. na podlagi odsvojitve dolžniških vrednostnih papirjev in investicijskih kuponov ter izplačila vrednosti enot vzajemnega sklada. Če je davčna osnova negativna, zavezance izkaže izgubo. Izgubo lahko zavezanec pokriva z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih zaporednih sedmih letih. Pokrivanje izgube se prizna največ do višine davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. 3.2.1.2 Obdavčitev na podlagi normiranih stroškov10 Zakon o dohodnini (Ur.L. RS, št. 70/05 in 115/05-ZDoh-1) v tretjem odstavku 35. člena določa pogoje, ki jih mora izpolnjevati zavezanec, če želi ugotavljati davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov:

1. zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; 2. njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, vključno z

mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 6 milijonov tolarjev; 3. ne zaposluje delavcev, 4. v preteklem davčnem letu ni ugotavljal davčne osnove od dohodka, doseženega z

opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov v zadnjih zaporednih treh davčnih letih in je na koncu triletnega obdobja dvakrat zaporedoma izpolnjeval pogoj iz 1, 2. in 3. točke tega odstavka.

Zavezanec zahteva upoštevanje normiranih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove v skladu s tretjim odstavkom 35. člena ZDoh-1 za leto 2006 v 15. dneh po uveljavitvi tega zakona, to je do 16. januarja 2006. To pomeni, da zavezanec, ki v obdobju oktober 2004-oktober 2005 ni presegel 6 milijonov tolarjev prihodka iz opravljanja dejavnosti, ne zaposluje delavcev in mu ni treba voditi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih, lahko zahteva ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov. Obrazec zahtevka za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov je objavljen v posebnem pravilniku, na voljo pa je tudi na vseh davčnih uradih in izpostavah, ter na spletni strani. 3.2.1.3 Davčni obračun in akontacija dohodnine od dohodka iz dejavnosti Davčni zavezanec, ki v skladu z ZDoh-1 ugotavlja davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, sam izračunava akontacijo dohodnine v davčnem obračunu (275. člen ZDavP-1). Davčni obračun predpiše Minister za finance in ga je potrebno predložiti davčnemu organu najkasneje do 31. marca za preteklo davčno obdobje. Davčno obdobje je koledarsko leto. Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, mora predložiti davčni obračun v roku 30 dni po zaključku obdobja in sicer na dan pred prenehanjem opravljanja dejavnosti (Štravs in drugi, 2006, del 5, poglavje 8, 7-8).

10 Povzeto po DURS (2006, 19).

23

Akontacija dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, se za davčno leto izračunava od davčne osnove (na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov), upoštevaje zmanjšanje in povečanje davčne osnove ter davčne olajšave. Zavezanec sam izračuna akontacijo dohodnine v davčnem obračunu. Davčni obračun predloži davčnemu organu do 31. marca tekočega leta za preteklo leto. Za odmero akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, se uporablja osnovna lestvica iz 116. člena ZDoh-1. Od tako izračunane akontacije dohodnine se odštejeta obračunana predhodna akontacija in plačni davčni odtegljaj. Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih. Če znesek predhodne akontacije presega 100.000 sit, se akontacija plačuje mesečno, v nasprotnem primeru pa v trimesečnih obrokih (Kosič, M.A. in drugi, 2006, 28-29). 3.2.2 Posebnosti obdavčitve samostojnega podjetnika gradbenika Samostojni podjetnik gradbenik se pri svojem poslovanju poleg ostalih davkov povezanih z obdavčitvijo srečuje še z davkom na promet nepremičnin in pri davku na dodano vrednost z možnostjo plačila DDV po plačani realizaciji. Oba primera bomo pri samostojnem podjetniku gradbincu opisali le na teoretični ravni, saj naš podjetnik posameznik, ki ga analiziramo v nadaljevanju, davka na dodano vrednost (DDV) ne obračunava po plačani realizaciji. Podjetnik je presegal prag 50 milijonov tolarjev, do katerega se DDV lahko obračunava po plačani realizaciji , prav tako se pri poslovanju ni srečeval z davkom na promet nepremičnin. Obračun DDV po plačani realizaciji Davčni zavezanci, ki so s 1.1.2006 prešli na nov način plačevanja DDV-ja po plačani realizaciji, so morali s tem dnem svoje knjigovodske evidence prilagoditi zahtevam, ki so jih narekovale spremembe zakona. Poleg že predpisanih podatkov je moral davčni zavezanec zagotoviti še podatke o:

• prejetih plačilih (znesek in datum plačila) in obračunanem DDV-ju po prejetih plačilih po različnih stopnjah DDV-ja; v knjigo izdanih računov »I-RAČ« se vpisujejo podatki na podlagi prejetih plačil po izdanih računih po plačani realizaciji za opravljene dobave blaga in storitev (namesto datuma izstavitve listine, se vpiše datum plačila)

• izvršenih plačilih (znesek in datum plačila) in vstopnem DDV na podlagi izvršenih plačil po različnih stopnjah; v knjigo prejetih računov »P-RAČ« se vpisujejo podatki na podlagi izvršenih plačil po prejetih računih po plačani realizaciji za opravljene dobave blaga in storitev.

Za davčnega zavezanca, ki ugotavlja davčno obveznost na podlagi prejetih plačil, nastane obveznost za obračun DDV-ja na dan prejetja plačila, oziroma pravica do odbitka vstopnega DDV-ja na dan, ko se plačilo izvrši. Vse prejete račune in vse izdane račune, ki v davčnem obdobju še niso bili plačani, davčni zavezanec izkaže v posebni Prilogi A k obrazcu DDV-O, ki ga odda skupaj z obračunom DDV-O (Barič 2006, 39). Uvedba posebne ureditve obračunavanja DDV-ja po plačani realizaciji pomeni olajšanje davčnega bremena za davčne zavezance, ki v obdobju 12 mesecev opravijo manj kot 50 milijonov obdavčenega prometa. Po drugi strani pa prinaša več administrativnih obveznosti v zvezi z obračunavanjem DDV-ja.

24

To pomeni, da morajo davčni zavezanci poleg ostalih podatkov, spremljati tudi podatke o prejetih in izvršenih plačilih, zagotoviti dokumentacijo o teh podatkih ter davčnemu organu poročati o vseh izdanih računih, ki niso plačani do 31. decembra tekočega leta (Verbajs 2006). Davek na promet nepremičnin Davek na promet nepremičnin se plačuje od prometa nepremičnin ter od odplačne ustanovitve in odplačnega prenosa ali oddajanja v najem stavbne pravice. Za prenos nepremičnin se šteje tudi zamenjava ene nepremičnine za drugo nepremičnino, finančni najem nepremičnine, pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je nastala na podlagi priposestvovanja, če ob sklenitvi prvotnega pravnega posla davek še ni bil plačan. Davek na promet nepremičnin se ne plača od ustanovitve ali prenosa stavbne pravice, od katerega je bil plačan davek na dodano vrednost. Zavezanec za davek na promet nepremičnin je prodajalec oziroma prodajalka nepremičnine. Davčna osnova za davek je prodajna cena nepremičnine, davek se plačuje po stopnji 2% od davčne osnove. Davčna obveznost nastane na dan sklenitve pogodbe, na podlagi katere se prenese nepremičnina ali ustanovi oziroma prenese stavbna pravica ali s pravnomočnostjo sodne odločbe. Davčni zavezanec mora vložiti napoved v 15 dneh po nastanku davčne obveznosti pri davčnem organu, na območju katerega nepremičnina leži. Davčni organ mora izdati odločbo o odmeri davka v 30 dneh po prejemu napovedi oziroma po prejemu pravnomočne sodne odločbe, ki jo je sodišče dolžno posredovati davčnemu organu, na območju katerega nepremičnina leži. V enostavnih zadevah, v katerih davčni organ pri odločanju v celoti upošteva podatke iz davčne napovedi, lahko davčni organ izda odločbo o odmeri davka z odtisom žiga na pogodbi (DURS 2007).

25

4 VPLIV SPREMENJENE ZAKONODAJE NA DAVČNO OPTIMIRANJE SAMOSTOJNEGA PODJETNIKA POSAMEZNIKA V GRADBENIŠTVU Slovenija ima v zadnjih sedemnajstih letih bogate izkušnje s spreminjanjem davčnega sistema. V začetku 90. let so bili sprejeti temeljni zakoni o obdavčitvi dohodkov fizičnih in pravnih oseb, leta 1999 je davek na dodano vrednost zamenjal dotedanji prometni davek in v vsem tem obdobju so se zakoni dopolnjevali z večjimi in manjšimi spremembami. Pomembnejše spremembe in dopolnitve zakonodaje so nas doletele leta 2005 in nato zopet leta 2007. 4.1 Spremembe Zakona o dohodnini, veljavne v letu 2007 S 1.1.2007 se je začel uporabljati nov zakon o dohodnini – Zdoh-2, ki je nadomestil prej veljavni zakon o dohodnini ZDoh-1, ki je istočasno tudi izhodišče za pripravo novega zakona. Ker poznavanje sprememb in dopolnitev zakona o dohodnini pomembno vpliva na poslovno in davčno uspešnost poslovanja podjetnika bomo v nadaljevanju prikazali le najpomembnejše od teh. Izhodišče za pripravo novega zakona je bilo besedilo Zakona o dohodnini – Zdoh-1 (Ur. l. RS št. 59/06 – UPB4 in 69/06 – odločba US), zato je tudi v novem zakonu ohranjena enaka struktura, nespremenjeno je ostalo tudi besedilo večjega števila določb posameznih členov. Določbe glede vsebine in uporabe zakona in glede pripadnosti dohodnine, ostajajo enake. Tudi določbe, ki opredeljujejo zavezanost za dohodnino, rezidentski status in vire dohodka, ostajajo enake. ZDoh-1 je vse oprostitve določal v enem členu (20. člen), medtem ko ZDoh-2 oprostitve določa po posameznih sklopih (npr. odškodnine, dohodki v zvezi z izobraževanjem, pomoči in subvencije …) v členih od 20. do vključno 32 (DURS 2004, 24). Opredelitev dohodka iz zaposlitve je ostala več ali manj enaka, med tovrstne dohodke še vedno sodijo dohodki iz delovnega razmerja in dohodki iz drugega pogodbenega razmerja. Med dohodke iz delovnega razmerja sodi tudi dohodek, dosežen z opravljanjem malega dela. Malo delo je po novem institut, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, za takšno delo ne bo potrebna sklenitev pogodbe o zaposlitvi po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR), plačilo je navzgor omejeno, prav tako je omejeno število ur, ki jih oseba lahko opravlja v okviru takšnega dela) (ibid., 25-26). Kot dohodek iz dejavnosti ne velja več dohodek, dosežen s posameznim poslom. Ta je obdavčen v okviru dohodka iz zaposlitve. Dohodek iz oddajanja premoženja v najem in dohodek iz prenosa premoženjske pravice veljata kot dohodek iz dejavnosti samo, če ju dosega fizična oseba v okviru svojega organiziranega podjetja (v statusu samostojnega podjetnika posameznika) oziroma organizirane dejavnosti (v okviru dejavnosti fizične osebe, ki je registrirana v skladu z veljavnimi predpisi, npr. registrirani sobodajalec), (ibid., 26-27). Prag za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov se dvigne na približno 10 mio SIT in znaša 42.000 €. Normirani odhodki se priznajo v višini 25 odstotkov ustvarjenih prihodkov oziroma v višini 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov pri dejavnosti domače in umetnostne obrti ter pri kmetijski, gozdarski in dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Pri ugotavljanju davčne osnove ob prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne velja prenos nepremičnin iz podjetja zavezanca v gospodinjstvo, če so bile te nepremičnine pridobljene v podjetje pred 1. 1. 2005.

26

Nova pravila so določena tudi, če zavezanec preneha opravljati dejavnost in hkrati prenese dejavnost na drugo osebo. Na drugo fizično osebo se lahko prenese celotno podjetje ali del podjetja, če se dejavnost prenese na pravno osebo, je to davčno nevtralna obravnavo le, če se prenehanje opravljanja dejavnosti izvede v skladu z določili zakona o gospodarskih družbah o statusnem preoblikovanju podjetnika (ibid., 26-27). Po Zakonu o dohodnini - ZDoh-2, zavezanci ne morejo več uveljavljati olajšave za investiranje, lahko pa uveljavljajo olajšavo za vlaganja v raziskave in razvoj, ki se jim prizna v višini 20 odstotkov zneska vlaganj v raziskave in razvoj. Ukinjeni sta tudi olajšava za novo zaposlene delavce oziroma olajšava za zaposlitev delavcev, ki so bili pred tem 12 mesecev prijavljeni na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, in olajšava za zaposlitev doktorjev znanosti. Olajšavo za zaposlovanje lahko uveljavljata le zavezanec, če zaposluje invalida po zakonu, ki ureja zaposlitveno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov, in zavezanec, ki zaposluje invalide nad predpisano kvoto in katerih invalidnost ni posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Olajšava za donacije se lahko uveljavlja tudi pri plačilih za invalidske, socialnovarstvene in zdravstvene namene. Dodatno pa lahko zavezanec uveljavlja še znižanje davčne osnove do zneska, ki ustreza 0,2 odstotka obdavčenega prihodka zavezanca v davčnem letu, in to za znesek izplačil v denarju in v naravi za kulturne namene, in za izplačila prostovoljnim društvom in organizacijam, ustanovljenim za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki delujejo v javnem interesu (ibid., 26-27). Pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti zavezanci lahko v davčnem obračunu upoštevajo tudi splošno olajšavo in posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane. Olajšave lahko upoštevajo pod pogojem, da jim za posamezno davčno leto te olajšave niso bile upoštevane pri izračunu akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve, ki ga izplača glavni delodajalec, ali je bilo tako upoštevanih manj kakor 5/12 teh olajšav. Določbe o uveljavljanju splošne in posebne olajšave za vzdrževane družinske člane so se upoštevale v davčnem obračunu akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti v leto 2007. Popolnoma nov instrument je t. i. namenitev dela dohodnine, po katerem zavezanci lahko namenijo del svoje dohodnine (do 0,5 odstotka) za financiranje splošno koristnih namenov in za financiranje političnih strank in reprezentativnih sindikatov (ibid., 27). 4.2 Spremembe Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, veljavne v letu 2007 Pri obravnavi sprememb, ki jih je davčna reforma v letu 2007 prinesla podjetnikom smo se osredotočili na najpomembnejše spremembe in novosti Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb in jih na kratko opisali v tem poglavju. Zavezanec za davek od dohodka pravnih oseb je pravna oseba (rezident ali nerezident) s sedežem poslovodstva in virom dohodkov v Sloveniji, oziroma dobiček rezidenta ali nerezidenta dosežen v Sloveniji z opravljanjem dejavnosti v poslovni enoti v Sloveniji, če dejavnost traja najmanj 12 mesecev, obstajajo pa tudi izjeme. Praviloma davčni zavezanec ugotavlja svojo davčno obveznost v davčnem obdobju enega leta, izbranega davčnega obdobja pa zavezanec ne sme spreminjati tri leta (prej pet let). Davčna obveznost davčnega zavezanca je določena s presežkom prihodkov nad odhodki – torej z dobičkom, kamor pa novi zakon uvršča tudi pripis dobička poslovni enoti in presežek iz prevrednotenja v letu prenosa sorazmerno z obračunano amortizacijo.

27

Pri sestavljanju davčne bilance morajo podjetniki paziti na zakonsko priznavanje prihodkov in odhodkov11:

• rezervacije se priznajo v višini 50 % vrednosti (v skladu s 98. členom ZDDPO-2 je navedena določba veljala že za leto 2006),

• prevrednotenje terjatev zaradi oslabitev se prizna do zneska, ki je enak aritmetični sredini v preteklih davčnih obdobjih dejansko odpisanih terjatev, oziroma zneska, ki predstavlja 1% obdavčljivih prihodkov davčnega obdobja,

• oslabitev terjatev se prizna kot odhodek na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku, sklepa prisilne poravnave ali neuspešno zaključenega izvršilnega postopka,

• prevrednotenje finančnih naložb kot posledica oslabitve se ne prizna, priznano je le valutno prevrednotenje,

• odhodki od prevrednotenja dobrega imena se priznajo največ do zneska, ki ustreza 20% začetno izkazane vrednosti dobrega imena,

• ne priznajo se vsi odhodki, ki se ne odražajo v prihodkih (kazni, takse, davki, donacije, podkupnine, zamudne obresti),

• priznajo se vsi stroški v zvezi z delom in delovnim razmerjem zaposlenih (plače, bonitete, povračila stroškov dela), med tem ko se obravnavanje in vrednotenje teh dohokov po Zakonu o dohodnini (ZDoh-2) ne spreminja,

• stroški reprezentance in nadzornega sveta ali drugega organa, ki opravlja funkcijo nadzora se priznajo 50%,

• stroški amortizacije osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin se priznajo do zneska obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja v skladu s priznanimi, po ZDoh-2 spremenjenimi, amortizacijskimi stopnjami, presežek amortizacije se kot odhodek prizna v naslednjih davčnih obdobjih,

• ne priznajo se dividende in dividendam podobni dohodki ter dobički iz odsvojitve lastniških deležev,

• davčna izguba se lahko pokriva v naslednjih davčnih obdobjih, v kolikor pa se v zadnjih dveh letih za več kot 50% spremeni lastništvo ali se dejavnost bistveno spremeni ali celo ne izvaja, pa se izguba ne prizna.

Po novem zakonu davka od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) se priznajo naslednje davčne olajšave:

• olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj v višini 20% davčne osnove za nakup raziskovalno-razvojne opreme in storitev, če je iz internih aktov razvidno, da gre za raziskovalno-razvojno dejavnost podjetja,

• olajšave za zaposlovanje invalidov v višini 50% plače te osebe, oziroma 70%, če gre za zaposlitev invalida s 100% telesno okvaro ali gluho osebo ali za zaposlitev invalida nad predpisano kvoto,

• olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju v višini 20% povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji,

• olajšave za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki jih delodajalec plača za delojemalce do maksimalne višine 2.390 eurov letno na zavarovanca,

• olajšava za donacije upravičenim organizacijam po seznamu, ki ga bo izdalo Ministrstvo za finance, v višini 0,5% obdavčenega prihodka davčnega zavezanca.

11 Povzeto po Kunšek (2007, 74-75).

28

V skladu s 96. členom ZZDPO-2 se je davek v letu 2007 plačeval po 23% (prej 25%) davčni stopnji, medtem ko se med davčnim obdobjem, v skladu s 69. členom ZDoh-2, od dohodkov rezidenta in nerezidenta za dejavnost oziroma posle opravljene preko poslovne enote, plačuje akontacija davka po 15% (prej 20%) davčni stopnji. 4.3 Slovenski računovodski standardi in SRS 3912 Na podlagi zakona o gospodarskih družbah je Slovenski inštitut za revizijo (SIR) uskladil slovenske računovodske standarde (SRS) s predpisanimi zakonskimi zahtevami. Novi SRS 2006 so objavljeni v Uradnem listu RS, št. 118/05, začeli pa so se uporabljati s 1.1.2006. SRS 2006 v primerjavi s SRS 2001 v nekaterih primerih spreminjajo pravila glede razvrščanja, začetnega pripoznavanja in vrednotenja posameznih sredstev in obveznosti. Večina rešitev sprejetih v SRS 2006 se nanaša na potrebno usklajevanje z rešitvami v mednarodnih standardih računovodskega poročanja (odslej MSRP). Pravila, ki jih družbe upoštevajo v zvezi s prehodom na SRS 2006, določa 15. poglavje uvoda v SRS, in sicer na dan prehoda, to je po stanju na dan 1. januarja 2006, opravi tele prilagoditve in preračune:

a) pripozna vsa sredstva in obveznosti, katerih pripoznanje zahtevajo SRS 2006, b) odpravi pripoznanje sredstev in obveznosti, če SRS 2006 ne omogočajo takega

pripoznanja, c) prerazvrsti postavke sredstev in obveznosti, razvrščene v skladu s SRS 2001, če se v

skladu s SRS 2006 razvrščajo med sredstva oziroma obveznosti drugih vrst, d) uporabi pravila merjenja vseh pripoznanih sredstev in obveznosti po SRS 2006.

Učinki prehoda na SRS 2006 imajo seveda tudi davčne posledice. V zvezi z obdavčenjem učinkov prehoda na SRS 2006 14. člen ZDDPO-1B določa, da se pri ugotavljanju davčne osnove oziroma priznavanju prihodkov in odhodkov zneski, ki pomenijo razlike zaradi spremenjenega načina sestavljanja računovodskih poročil, vštejejo v davčno osnovo, razen zneskov, ki pomenijo razlike, ki se pri teh prehodih izkazujejo v prevrednotovalnem popravku kapitala. Prihodki in odhodki se vštevajo v davčno osnovo tako, da ne pride do njihovega neupoštevanja ali dvakratnega upoštevanja. Ker se v nadaljevanju ukvarjamo z malim samostojnim podjetnikom, kar posebej ureja SRS 39, se bomo podrobneje osredotočili le na ta standard in opisali spremembe. SRS 39 določa način vodenja poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov malih samostojnih podjetnikov posameznikov. Veliki in srednji samostojni podjetniki uporabljajo pri vodenju poslovnih knjig prenovljene splošne SRS. Za vse druge fizične osebe, ki tudi ugotavljajo osnovo za davek od dohodka iz dejavnosti na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov, pa je s pravilnikom o poslovnih knjigah in drugih davčnih evidencah predpisano vodenje poslovnih knjig in sestavljanje računovodskih izkazov po SRS le za davčne namene. Najpogostejše spremembe, ki se po novih SRS 2006 pojavljajo pri podjetnikih in bi morali biti pozorni nanje so:

• amortiziranje; po novem je začetek amortizacijskega obdobja opredmetenih osnovnih sredstev prvi dan v naslednjem mesecu po tistem, ko je amortizacijsko sredstvo razpoložljivo za uporabo,

12 Povzeto po Zupančič (2006, 7-59).

29

• začetno računovodsko merjenje zalog; količinska enota zaloge se ovrednoti po eni izmed metod iz SRS 17, metoda vrednotenja porabe zalog materiala LIFO ni več dovoljena,

• letno poročilo; pozornost je treba nameniti spremenjenim pravilom v zvezi z računovodenjem, odločitve pa sprejeti z novimi sklepi,

• poslovne knjige in knjigovodske listine; tako kot doslej poznamo enostavno in dvostavno knjigovodstvo, v novem SRS 39.12 je predviden kontni okvir, kontni načrt za glavno knjigo zasnuje podjetnik sam na podlagi lastnega okvira.

4.4 Analiza vpliva davčnih zakonov veljavnih v letu 2006 na samostojnega podjetnika gradbenika Nenehne spremembe in dopolnitve davčnih zakonov otežujejo poslovanje in davčno optimiranje samostojnega podjetnika posameznika gradbenika. V tem poglavju bomo na kratko opisali vpliv zakonov veljavnih v letu 2006, na delovanje samostojnega podjetnika gradbenika. Spremembe v zvezi z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2) in spremembe ter dopolnitve Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) smo že opisali v prejšnjem poglavju, opozoriti moramo še na spremembo davka na izplačane plače, ki bo s 1.1.2009 popolnoma ukinjen in na nekatere določbe Zakona o dohodnini (ZDoh-1), kateri je bil v veljavi v letu 2006. V letu 2006 so stopnje davka na izplačane plače bile naslednje: Tabela 1: Stopnje davka od 1.1 do 31.12.2006 Če znaša mesečna bruto plača

zaposlenega Znaša stopnja

davka do 165.000 tolarjev 0 % nad 165.000 do 400.000 tolarjev 3,0 % nad 400.000 do 750.000 tolarjev 6,3 % nad 750.000 tolarjev 11,8 % Vir: Spletna stran Davčne uprave Republike Slovenije Stopnje davka na izplačane plače so določene v Zakonu o davku na izplačane plače – ZDIP (UL RS 21/06 – UPB2). V letu 2007 in 2008 so se stopnje davka na izplačane plače zmanjšale. S 1. januarjem 2009 bo davek na izplačane plače ukinjen, tako se preneha obveznost plačevanja davka na izplačane plače. V ZDoh-1 (Ur. l. RS, št. 70/05- UPB«), ki je bil v veljavi v letu 2006, so bila takrat na novo postavljena pravila, ki določajo, kdaj se posamezen dohodek šteje za dohodek iz zaposlitve in kdaj se šteje kot dohodek iz dejavnosti. Pri opredeljevanju se uporabljajo kriteriji, na podlagi katerih se določi, ali posamezna fizična oseba nastopa v odvisnem ali neodvisnem razmerju pri opravljanju dela in storitev (18. člen ZDoh-1) (Dajčer 2004a, 18).

30

Pri prenehanju opravljanja dejavnosti, je bilo v letu 2006 dodano (ZDoh-1, 38. člen), da se pri ugotavljanju davčne osnove pri prenehanju opravljanja dejavnosti za odtujitev ne šteje prenos tistih nepremičnin in opreme iz podjetja v gospodinjstvo, ki jih je zavezanec prenesel ob začetku opravljanja dejavnosti oz. jih je prenesel naknadno, a so bile pridobljene oziroma zgrajene pred začetkom opravljanja dejavnosti (Dajčer, 2005, 6). V letu 2006 se je podaljšal rok za pokrivanje izgube, zavezanec je lahko tako od leta 2006 pokrival izgubo z zmanjšanjem davčne osnove od dohodka iz dejavnosti v naslednjih zaporednih sedmih namesto petih letih (Dajčer, 2005, 6). V Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-1), ki je bil v veljavi letu 2006 so se povečale davčne olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj, tako je zavezanec lahko zmanjšal davčno osnovo v višini 20 %. Spremenilo se je tudi obračunavanje amortizacije, celoten strošek amortizacije sredstva se lahko prizna kot odhodek tudi za davčne namene. Po določbah ZDDPO-1 je razširjen krog dohodkov od katerih se izračuna, odtegne in plača davčni odtegljaj. Ti dohodki so: dividende in podobni dohodki, obresti, razen v posebnih primerih, plačila za uporabo ali za pravico do uporabe avtorskih pravic, patentov, licenc in drugih podobnih dohodkov, plačila za zakup in plačila za storitve nastopajočih izvajalcev in športnikov. Osnova za odtegljaj je vsak posamezen dohodek, davek se obračuna in plača po stopnji 25 % (Kaučič 2005, 76-77). ZDoh-1, ki je veljal v letu 2006, je pomenil popolno prenovo in spremembo v primerjavi s starim zakonom o dohodnini (ZDoh). Novost je bila delitev dohodkov na aktivne in pasivne, med pasivne spada dohodek iz premoženja ter dobiček iz kapitala. ZDoh-1D je vpeljal dva načina obdavčitve dohodkov, ki jih do sedaj nismo poznali; globalna (sintetična) obdavčitev dohodkov iz zaposlitve, dejavnosti in drugih, ter posamične (cedularne) obdavčitve dohodkov iz naslova obresti, dividend in dobičkov iz kapitala13.

13 Povzeto po Žunič( 2006, 5).

31

5 PRAKTIČEN PRIMER OPTIMIRANJA DAVČNE BILANCE PRI SAMOSTOJNEM PODJETNIKU POSAMEZNIKU 5.1 Načrtovanje davčne bilance v gradbeništvu in možnosti optimiranja Na optimiranje davčnih obveznosti ima velik vpliv davčno načrtovanje. Za uspešno davčno načrtovanje je treba dobro poznati sistem organizacije v podjetju, poslovno politiko, preteklo poslovanje in prihodnje načrte podjetja. Pri pripravi davčnih načrtov je potrebna kreativnost, fleksibilnost, izkušnje, predvsem pa strokovno znanje iz različnih področij. Z načrtovanjem in svetovanjem iz področja davkov se srečuje tudi podjetnik gradbenik, katerega proučujemo. Samostojni podjetnik, katerega proučujemo, kot glavno dejavnost opravlja pleskarska in soboslikarska dela in druga zaključna gradbena dela14. Podjetnik na trgu posluje že enaindvajseto leto in ima 20 redno zaposlenih delavcev. V nadaljevanju ga bomo imenovali podjetnik X, da ne razkrijemo imena in priimka podjetnika, podatki, ki jih navajamo v diplomski nalogi, pa prikazujejo realno stanje za poslovno in davčno leto 2006. Samostojnemu podjetniku gradbincu poslovne knjige vodijo v računovodskem servisu, ki se nahaja v isti stavbi. Pomagajo in svetujejo mu pri sprejemanju pomembnih poslovnih odločitev in kako vplivati na zmanjšanje davčne obveznosti že med letom. Že med poslovnim letom večkrat z medletnimi bilancami preverjajo, kakšen je poslovni izid, kakšen bo približno konec leta in ga poskušajo narediti čimbolj optimalnega, tako z vidika poslovne, kot tudi davčne bilance. Poleg ocene prihodkov in odhodkov se oceni tudi možne olajšave in opredeli, kakšna bo približno davčna obremenitev. Davčne obremenitve skušajo zmanjšati z izkoristkom olajšav, katere ima podjetnik na voljo in jih lahko izkoristi, s stroškom amortizacije in spremljanjem zakonodaje, katera se v zadnjem času nenehno spreminja. 5.2 Davčna bilanca in napoved za odmero od dohodkov iz dejavnosti v gradbeništvu Davčni obračun za zavezanca za davek iz dejavnosti temelji na principu samoobdavčitve, ker podjetnik sam izvrši obračun in plačilo akontacije davka od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti. V skladu s 1. odstavkom 277. člena ZDavP-1 je moral zavezanec predložiti davčni obračun (v našem primeru za leto 2006) najkasneje do 31. marca 2007. Davčni obračun vložijo zavezanci, ki ugotavljajo davčno osnovo od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov. Razliko med akontacijo dohodnine od dohodka izračunano v davčnem obračunu in predhodno akontacijo, so podjetniki morali plačati v roku 30 dni od predložitve davčnega obračuna. V istem roku je tudi davčni organ dolžan opraviti vračilo razlike, kadar gre za preplačilo predhodne akontacije.

14 Po Standardni klasifikaciji dejavnosti (SKD), (vir- http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx) spada ta dejavnost pod kategorijo gradbeništva. Pleskarstvo in soboslikarstvo je označeno z F45.44, druga zaključna gradbena dela so označena z številko F45.450.

32

V nadaljevanju predstavljamo in opisujemo posamezne postavke davčnega obračuna v konkretnem primeru podjetnika gradbinca za leto 200615. 1. PRIHODKI, ugotovljeni po računovodskih predpisih 143.725.845 sit To so vsi prihodki, ugotovljeni v izkazu poslovnega izida: čisti prihodki od prodaje 143.176.934 sit prihodki od obresti 10.646 in drugi prihodki, med katere spadajo prejete odškodnine in ostalo v vrednosti 538.265 sit. Naslednjih nekaj postavk pri prihodkih je praznih, saj podjetnik gradbinec ni dosegal dohodkov v tujini, od katerih bi bil plačan davek, ali bil obračunan davčni odtegljaj, podjetnik ne oblikuje rezervacij, ne evidentira oslabitve sredstev, nima finančnih naložb, nima prihodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami in ne prihodkov od obresti na dana posojila povezanim osebam. 4. DAVČNO PRIZNANI PRIHODKI (1-2+3) 143.725.845 sit 5. ODHODKI, ugotovljeni po računovodskih predpisih 132.276.822 sit To so vsi odhodki, ugotovljeni po računovodskih predpisih: stroški blaga, materiala in storitev 68.767.420 sit od tega so stroški storitev 15.548.312 sit. Stroški dela za leto 2006 znašajo 51.817.363 sit, od tega so stroški plač 34.005.768 sit, stroški socialnih zavarovanj 2.465.418 sit, stroški pokojninskih zavarovanj 3.009.510 sit in drugi stroški dela 12.336.667 sit. Odpisi vrednosti znašajo 6.335.095 sit, drugi poslovni odhodki 4.048.000 sit, odhodki za obresti 17.209 sit in drugi odhodki so 1.291.735 sit. 6. Popravek odhodkov na raven davčno priznanih-zmanjšanja 774.417 sit (vsota od 6.1 do 6.27) Samostojni podjetnik gradbenik nima zmanjšanja odhodkov zaradi transfernih cen med povezanimi osebami, nima zmanjšanja odhodkov od obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, nima odhodkov zaradi oblikovanih rezervacij, podjetnik ni opravljal oslabitev, ni pokrival izgube preteklih let, nima stroškov prisilne poravnave in ne kazni, ki so davčno nepriznan odhodek. Podjetnik gradbenik ima letu 2006 stroške danih donacij v znesku 410.000 sit, donacije niso davčno priznan odhodek in jih podjetnik koristi kot olajšavo v davčnem obračunu. 6.16 Nepriznani odhodki za donacije 410.000 sit Podjetnik ima stroške reprezentance v višini 728.833 sit, od tega je 50 odstotkov davčno nepriznanih, to je znesek 364.417 sit. 6.18 Nepriznani odhodki v višini 50 odstotkov stroškov reprezentance 364.417 sit Podjetnik ni obračunaval višje amortizacije, kot je predpisana z zakonom, zato ne izpolnjuje postavke 6.20.

15 Glej prilogo 1-Davčni obračun za leto 2006.

33

V 26.členu ZDDPO-1 je predpisano, da se amortizacija kot odhodek prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje letne amortizacijske stopnje. Najvišja letna amortizacijska stopnja, ki je predpisana z zakonom in je še veljala za leto 2006 je za16:

1. gradbene objekte 5 %, 2. opremo, vozila, razen za osebne avtomobile, in mehanizacijo 25 %, 3. osebne avtomobile 12,5 %, 4. računalnike in računalniško opremo 50 %, 5. večletne nasade 10 %, 6. osnovno čredo 20 %, 7. druga vlaganja 10 %, 8. dobro ime 10 %.

Podjetnik gradbenik v letu 2006 ni imel zaposlenih vajencev in tudi ne drugih nepriznanih odhodkov, ki bi vplivali na zmanjšanje davčno priznanih odhodkov. Prav tako nima nobenih odhodkov, ki bi vplivali na povečanje davčno priznanih odhodkov. 8. DAVČNO PRIZNANI ODHODKI (5-6+7) 131.502.405 sit 9. RAZLIKA med davčno priznanimi prihodki in odhodki (4-8) 12.223.440 sit Podjetnik nima sprememb davčne osnove zaradi prehoda na nov način računovodenja, pri spremembah računovodskih usmeritev, popravkih napak in prevrednotenjih in ne povečanja davčne osnove. 13. DAVČNA OSNOVA (9+11+12) 12.233.440 sit 15. Zmanjšanje davčne osnove in davčne olajšave (vsota 15.1 do 15.11, vendar največ do višine davčne osnove iz zap. št. 13) 1.328.509 sit Podjetnik je v letu 2006 koristil davčno olajšavo v opredmetena osnovna sredstva v znesku 918.509 sit in olajšavo za donacije v znesku 410.000 sit, ki jih je podjetnik podaril verski skupnosti. Podjetnik ni pokrival izgube iz preteklih let, ni zaposloval delavcev, ki prvič sklenejo delovno razmerje, ne doktorjev znanosti, ne invalidov, nima prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ne izplačil političnim strankam in sindikatom. 15.2 Olajšava za investirani znesek v opredmetena osnovna sredstva in v neopredmetena dolgoročna sredstva 918.509 sit 15.9 Olajšava za donacije – izplačila za humanitarne, dobrodelne, znanstvene, vzgojno – izobraževalne, športne, kulturne, ekološke in religiozne namene 410.000 sit 16. OSNOVA ZA AKONTACIJO DOHODNINE (13-15) 10.894.931 sit 17. AKONTACIJA DOHODNINE 3.958.950 sit

16 Povzeto po Mohoriču in drugih (2007, Svetovalec 29).

34

Akontacija dohodnine se izračuna po dohodninski lestvici, lestvica za odmero dohodnine in olajšave za leto 2006 so določene v Odredbi o določitvi olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2006 (UL RS, št. 117/2005, 02/06). Tabela 2: Stopnje dohodnine za davčno leto 2006

Če znaša neto letna davčna osnova v tolarjih Znaša dohodnina v tolarjih

Nad Do 1.327.300 16 %

1.327.300 2.593.340 212.368 +33 % nad 1.327.300 2.593.340 5.247.940 630.161 +37 % nad 2.593.340 5.247.940 10.546.930 1.612.363 +41 % nad 5.247.940 10.546.930 3.784.949 +50 % nad 10.546.930

Vir: Spletna stran Davčne uprave Republike Slovenije. Akontacijo dohodnine za podjetnika X izračunamo tako: Davčna osnova za akontacijo dohodnine znaša 10.894.931 sit. 50 % dohodnine nad 10.546.930 sit znaša (10.894.931-10.546.930=348.002 sit, 50 % od 348.002 sit je 174.001 sit. Akontacija dohodnine znaša 3.784.949sit + 174.001 sit je 3.958.950 sit. Podjetnik ni plačal davka od dohodkov iz virov zunaj Slovenije, zato ne izpolni postavke 18., tudi postavka 19. Povečanje davka zaradi spremembe odbitka tujega davka ostane prazna. 20. DAVČNA OBVEZNOST (17-18+19) 3.958.950 sit 22. Obračunana predhodna akontacija 1.954.957 sit Med obračunane predhodne akontacije spadajo vse akontacije vplačane v letu 2006, vključno z zadnjo plačano akontacijo za leto 2006 v januarju 2007. 23. OBVEZNOST ZA DOPLAČILO AKONTACIJE (20-21-22) 2.003.993 sit 25. OSNOVA ZA DOLOČITEV PREDHODNE AKONTACIJE 10.894.931 sit Znesek iz zap. št.16. 26. Predhodna akontacija 16.520,40 eur Od postavke 26. naprej se zneski preračunajo v evre po menjalnem tečaju 239,64 sit, ker je Slovenija s 1.1.2007 vstopila v monetarni sistem Evropske unije in prevzela denarno enoto evro.

35

27. Mesečni obrok predhodne akontacije 1.376,70 eur Mesečni obrok predhodne akontacije dobimo tako, da predhodno akontacijo 16.520,40 eur delimo z 12 (število mesecev v letu) in dobimo 1.376,70 eur. Kadar mesečni obrok predhodne akontacije presega 400 eurov, se akontacija plačuje v mesečnih obrokih. Razliko med akontacijo dohodnine izračunano v davčnem obračunu in predhodno akontacijo mora zavezanec plačati v 30 dneh od predložitve davčnega obračuna. Podjetnik X je moral znesek v 23. postavki preračunan iz sit v eur, 8.362,51 eur plačati do 28.04.2007, ker je davčni obračun oddal 28.03.2007. Predhodna akontacija se je v letu 2007 do oddaje davčnega obračuna, plačevala do vsakega desetega v mesecu in v višini obrokov, kot se je plačevala v letu 2006. Razlika med zneskom predhodne akontacije in akontacije dohodnine na podlagi novega obračuna se je plačala pri prvem naslednjem obroku, torej do 10.04.2007. Obroki predhodne akontacije za leto 2007 do konca leta se plačajo po novem davčnem obračunu.

36

6 UGOTOVITVE IN PREDLOGI K POSLOVANJU PODJETNIKA POSAMEZNIKA V GRADBENI DEJAVNOSTI 6.1 Glavne ugotovitve in analiza davčnega poslovanja podjetnika posameznika Pri primerjavi bilance poslovnega izida in bilance stanja tekočega in preteklega leta ugotovimo da je bilo poslovanje podjetnika X v letu 2006 glede na leto 2005 ugodnejše oz. uspešnejše, zatorej bo (odvisno od izkoristka davčnih olajšav) večja tudi davčna obveznost kot v letu 2005. Za primer in boljšo predstavitev bomo v tabeli prikazali razliko pri poslovanju leta 2006 glede na leto 2005 v nekaterih osnovnih postavkah izkaza poslovnega izida. Tabela 3: Primerjava poslovanja leta 2006 in 2005

Vir: Bilanca poslovnega izida samostojnega podjetnika gradbenika X Skupni prihodki v letu 2006 so večji za kar 19.181.854 sit oz. 13,35 % v primerjavi z letom 2005. Podjetnikovi skupni stroški v letu 2006 so večji za 14.671.505 sit oz. 11,10 % glede na leto 2005. Dohodek podjetnika X se je v letu 2006 povečal za 4.510.349 sit, v primerjavi s preteklim letom je to 39,4 %. Podjetnikovo poslovanje v letu 2006 se je glede na leto 2005 izboljšalo, bilo je poslovno uspešnejše. To pomeni, da bo v letu 2006 večja tudi davčna obveznost, kar lahko vidimo kot razliko med obračunano predhodno akontacijo in davčno obveznostjo za leto 2006. Razlika med predhodno akontacijo in akontacijo izračunano v davčnem obračunu znaša 2.003.993 sit. Za toliko bo podjetnik imel večjo davčno obveznost glede na leto 2005. Osnova za akontacijo dohodnine, kot je razvidno iz davčnega obračuna znaša 10.894.931 sit, kar pomeni da zavezanec pade v peti, najvišji dohodninski razred. Stopnje dohodnine za leto 2006 smo že prikazali v poglavju 5.2 pod tabelo 1. Znesek nad 10.546.930 sit se obremeni z 50 % dohodnino in tako davčna obveznost zavezanca znaša 3.958.950 sit. Mesečna predhodna akontacija dohodnine v letu 2007 preračunana v evre znaša 1.376,70 eur. Podjetnik X je za davčno leto 2006 izkoristil dve olajšavi. Prva je olajšava za investirani znesek v opredmetena osnovna sredstva in v neopredmetena dolgoročna sredstva, ki znaša 918.509 sit. Olajšava za investirani znesek v osnovna sredstva za leto 2006 znaša 20 % investiranega zneska. Olajšava se upošteva za osnovna sredstva (razen osebna motorna vozila, pohištvo in pisarniško opremo), računalniško opremo ter neopredmetena dolgoročna sredstva.

Postavke v izkazu posl. izida LETO 2006 LETO 2005 Prihodki v sit 143.725.845 124.543.991 Stroški v sit 132.276.822 117.605.317 Podjetnikov dohodek v sit 11.449.023 6.938.674

37

Podjetnik X je v letu 2006 nabavil naslednja opredmetena osnovna sredstva:17 Tabela 4: Nabavljena osnovna sredstva v letu 2006 V SIT

Osnovno sredstvo Nabavna vrednost Omara in pisalne mize s predali 1.461.804 Računalnik z AMD procesorjem 150.820 Arhivska omara z vrati 445.000 Freza in nož 169.715 Flex brusilka in sesalec 268.318 Tovorno vozilo Furgon 3.795.772 Lahki priklopnik 207.920 Vir: Register osnovnih sredstev samostojnega podjetnika X Davčno olajšavo podjetnik uveljavlja od investiranega zneska v naslednja osnovna sredstva: računalnik, freza in nož, flex brusilka in sesalec, tovorno vozilo Furgon in lahki priklopnik. Za preostala osnovna sredstva podjetnik olajšave ni koristil. Kot smo napisali že v zgornjem odstavku, se olajšava za investiranje v pisarniško opremo ne priznava. Nabavna vrednost naštetih osnovnih sredstev znaša 4.592.545 sit, 20 % davčna olajšava za investiran znesek znaša 918.509 sit. V zvezi z olajšavo za investiranje se izpolni priloga 7 davčnega obračuna18. Kot drugo olajšavo je podjetnik izkoristil olajšavo za donacije v znesku 410.000 sit. Tudi pri koriščenju te olajšave se izpolni priloga 9 davčnega obračuna19. Podjetnik X v davčnem obračunu uveljavlja celoten znesek donacij, saj je možno davčno olajšavo izkoristiti največ do zneska, ki je enak 0,3 % obdavčenega prihodka zavezanca. Obdavčeni prihodki zavezanca v letu 2006 znašajo 143.725.845 sit, 0,3 % pomeni, da lahko podjetnik uveljavlja največ 431.177 sit olajšave za donacije. Naš podjetnik torej ni izkoristil celotne olajšave v zvezi z donacijami, izkoristil ni tudi ostalih davčnih olajšav, ki bi jih lahko po zakonu. Možnosti za zmanjšanje davčne obveznosti proučujemo v naslednjem poglavju. 6.2 Predlagane rešitve za optimiranje poslovanja podjetnika posameznika gradbenika Poslovanje podjetnika gradbenika je bilo zelo uspešno, zato je izrednega pomena, da s primerno davčno politiko, ki je sestavni del poslovne politike podjetja, davčnim načrtovanjem in premišljenim poslovanjem že med letom, poskuša čimbolj optimirati svoje davčne obveznosti. Za podjetnika predstavljajo največje davčne obremenitve dohodnina, davek na dodano vrednost, prispevki za socialno varnost in davek na izplačane plače, saj podjetnik zaposluje delavce. Podjetnik nima veliko vpliva na davek na dodano vrednost, tudi na prispevke za socialno varnost ne, največ vpliva ima podjetnik na dohodnino.

17 Glej prilogo 2-Register osnovnih sredstev. 18 Glej prilogo 1-Davčni obračun za leto 2006. 19 Glej prilogo 1-Davčni obračun za leto 2006.

38

Pri analizi davčnega obračuna za leto 2006 podjetnika X smo ugotovili, da bi podjetnik lahko zmanjšal svojo davčno obveznost. Podjetnik ni izkoristil vseh olajšav, ki so mu bile na voljo. Prav tako bi lahko nekatera osnovna sredstva amortiziral po višji stopnji, kar bi povzročilo višje stroške amortizacije in s tem manjšo davčno osnovo. Podjetnik X je kot davčno olajšavo izkoristil 20 % zneska investiranega v osnovna sredstva, glede na sredstva, ki jih je nabavil v letu 2006 je v celoti izkoristil olajšavo. Pri olajšavi za donacije je podjetnik izkoristil 410.000 sit. Olajšavo bi lahko porabil do zneska, ki je enak 0,3 % obdavčenega prihodka, kar pri podjetniku ustreza 431.177 sit. Pri olajšavi za donacije je ostal neizkoriščene znesek olajšave v višini 21.177 sit, kar ni veliko glede na podjetnikovo davčno osnovo. Podjetnik bi davčno osnovo lahko zmanjšal z večjimi stroški amortizacije. Pri nabavi osnovnih sredstev v letu 2006 je iz registra osnovnih sredstev20razvidno, da je podjetnik nabavil večino sredstev v mesecu decembru in tako stroškov amortizacije v letu 2006 ne moremo obračunavati. Osnovno sredstvo se začne amortizirati prvega dne v naslednjem mesecu po tistem, ko je pripravljeno oz. razpoložljivo za uporabo. Z nabavo osnovnih sredstev med letom, bi podjetnik X že med letom lahko obračunaval amortizacijo in tako imel večje odpise vrednosti. Pri pregledu obračuna amortizacije21 za leto 2006 smo ugotovili, da podjetnik X ne uporablja najvišjih možnih stopenj amortiziranja osnovnih sredstev. Uporaba le-teh bi podjetniku zmanjšala davčno osnovo. Tako za računalniško opremo, za katero je najvišja dovoljena stopnja 50 %, uporablja stopnjo 33,33 %. Za ostalo opremo podjetnika, ki se lahko amortizira po stopnji 25 % je iz obračuna amortizacije razvidno, da podjetnik uporablja 10 %, 15 % in 20 % stopnje, namesto najvišje dovoljene 25 %. Pri davčnih olajšavah, ki so podjetniku na voljo, bi lahko izkoristil še olajšavo za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Podjetnik lahko na podlagi določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju22 uveljavlja znižanje davčne osnove za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, vendar največ do zneska, ki je enak 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delojemalca, v letu 2006 je bil najvišji možen znesek olajšave 560.937 sit. Glede na to, da ima podjetnik 20 redno zaposlenih delavcev in je v najvišjem zavarovalnem razredu od katerega plačuje prispevke za socialno varnost, bi moral razmisliti o uvedbi kolektivnega prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Davčna osnova bi se zmanjšala, podjetnik bi bil korak bliže k optimalni davčni bilanci. V letu 2007 se ukinja olajšava za investicije, ostaja le olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj v višini 20 % zneska, ki je vložen v raziskave in razvoj in druge olajšave. Za podjetnika X je olajšava za investicije v osnovna sredstva omogočala precejšnje zmanjšanje davčne osnove. Če hoče podjetnik v letu 2007 in naslednjih letih optimirati svoje davčne obveznosti, mora temeljito razmisliti o koriščenju davčnih olajšav, ki so mu na voljo oziroma mu bodo na voljo v naslednjih letih poslovanja.

20 Glej prilogo 2-Register osnovnih sredstev,stran 2. 21 Glej prilogo 3-Obračun vrednosti amortizacije od 1.1.2006 do 31.12.2006. 22 Določbe prostovoljnega pokojninskega zavarovanja so opredeljene v III. poglavju, 12 del, Dodatno pokojninsko zavarovanje od 292. člena do 294. člena, določbe kolektivne pogodbe pa od 302. člena do 305. člena zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-1-UPB4.

39

7 SKLEP Skozi pisanje in proučevanje literature za diplomsko nalogo smo spoznali, da so davki prisilno in obvezno sredstvo države, ki se mu ne moremo izogniti. Z opazovanjem davčnega okolja države in spremljanjem tekoče politike in sprememb zakonov lahko zmanjšamo davčno osnovo, s tem zmanjšamo davčno obveznost in tako povečamo likvidnost podjetja. Z vidika države je pomembno, kakšna je davčna morala zavezancev. Ali so davčni zavezanci nagnjeni k utajevanju davkov, ki je kaznivo dejanje ali zgolj k optimiranju davčnega bremena, ki je legalno izkoriščanje zakonov v prid manjši davčni obveznosti. Osnovne pojme davčne politike, davčne bilance in davčne morale ter značilnosti davčnih utaj smo opisali v drugem poglavju naše naloge. Samostojni podjetnik je zaradi svojih posebnosti, odgovornosti in majhnosti, davčno občutljivejši kot velike in srednje družbe. V tretjem poglavju naše diplomske naloge smo opredelili značilnosti samostojnega podjetnika in posebno pozornost namenili obdavčitvi podjetnika. Podrobneje smo analizirali obdavčitev podjetnika gradbenika, saj se v praksi največ srečujemo s podjetniki gradbinci, pritegnile pa so nas tudi posebnosti v dejavnosti gradbeništva. V zadnjih treh letih se podjetniki soočajo z velikimi spremembami na področju davčne zakonodaje. Spremembe so posledica vstopa Slovenije v Evropsko unijo in potrebe po spremembah in dopolnitvah zakonov v skladu z evropskimi. Reformi v letu 2005 so sledile še davčna reforma v letu 2007, sedaj upamo, da se bo spreminjanje zakonodaje nekoliko umirilo. Nenehne spremembe in dopolnitve zakonov namreč otežujejo davčno poslovanje in optimiranje podjetnikov posameznikov. V četrtem poglavju smo tako opisali spremembe najpomembnejših zakonov s katerimi se podjetnik dnevno srečuje, to sta Zakon o dohodnini in Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. To poglavje je za nas predstavljalo največji izziv, saj ni bilo lahko slediti vsem spremembam zakonov v zadnjih letih, obenem pa spremljati vpliv teh sprememb na obdavčitev samostojnega podjetnika posameznika. V praktičnem delu naše naloge, to je v petem in šestem poglavju, smo prikazali primer davčne bilance samostojnega podjetnika gradbenika ter podali ugotovitve in predloge k davčnemu poslovanju podjetnika. Podrobno smo analizirali davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti, preučili obračun amortizacije in register osnovnih sredstev in predlagali rešitve za optimiranje davčnega poslovanja v prihodnosti. Spoznali smo, da se samostojni podjetniki v gradbeni dejavnosti srečujejo s posebnimi problemi, saj se gradbena dela ne zaključijo v enem obračunskem obdobju, ampak trajajo več obračunskih obdobij. Zaradi narave gradbene dejavnosti in zaradi temeljne računovodske predpostavke upoštevanja nastanka poslovnih dogodkov, je pomembno, da se prihodki in stroški gradbenika razporedijo v prava obračunska obdobja. Pomembno vlogo pri vodenju poslovanja in izdelavi davčne bilance majhnega samostojnega podjetnika posameznika imajo računovodski servisi. Velika večina majhnih samostojnih podjetnikov, ki delujejo na slovenskem trgu za potrebe knjigovodstva in računovodstva najema računovodske servise in le redki so tisti, ki imajo svojo računovodsko službo.

40

Za majhne podjetnike postaja čedalje pomembnejše davčno načrtovanje in davčno svetovanje. Davčno okolje v današnjem času je zelo nestabilno, davčni zakoni se nenehno spreminjajo in dopolnjujejo, majhni samostojni podjetnik pa težko sledi vsem spremembam na davčnem področju in obenem še uspešno vodi svoje podjetje. Prednost davčnih strokovnjakov je v boljšem predvidevanju sprememb davčnega okolja in poznavanja davčnih zakonov. Vendar pa se zaenkrat predvsem manjši samostojni podjetniki redkeje odločajo za najemanje davčnih svetovalcev, saj bolj zaupajo svojim računovodjem v računovodskem servisu s katerimi kontaktirajo in načrtujejo poslovanje skozi celo leto. Pri tem je pomembno da računovodski servisi znajo podjetnikom pravilno svetovati, v ta namen se tudi organizirajo razni tečaji in seminarji, na katerih se računovodje izobražujejo in tako prevzemajo vlogo davčnih svetovalcev za majhne podjetnike. Z analizo poslovanja samostojnega podjetnika posameznika, smo ugotovili, da je podjetnik posloval zelo uspešno, velik del davčne obveznosti je zmanjšal z investicijsko olajšavo, ki pa se je v letu 2007 ukinila, zato bo podjetnik moral poiskati rešitev za optimiranje davčne bilance v drugih olajšavah. Tukaj zopet v ospredje pridejo davčno svetovanje in računovodski servisi ter nenehno bdenje nad davčnimi in poslovnimi spremembami.

41

8 POVZETEK Samostojni podjetnik posameznik je glede obdavčitve pri svojem poslovanju bolj občutljiv kot srednje in velike družbe, saj za svoja dejanja odgovarja z vsem svojim premoženjem in je obdavčen z Zakonom o dohodnini, po dohodninski lestvici. Za potrebe davčnega svetovanja ponavadi ne najema zunanjih strokovnjakov, ampak to delo zanj opravlja računovodski servis, ki mu vodi knjigovodstvo. V času študija in sedaj v praksi je največ naše pozornosti pritegnil samostojni podjetnik v dejavnosti gradbeništva. Dejavnost gradbeništva je specifična predvsem zaradi dolgih proizvodnih obdobij, večji so zneski terjatev, večje so zaloge materiala in gradbeništvo je v večini primerov odvisno od vremenskih razmer. V diplomski nalogi smo proučevali možnosti optimiranja davčne bilance podjetnika gradbenika. Precej postavk v davčni bilanci je praznih, saj je obrazec v precejšnji meri zapleten in neprilagojen majhnim podjetnikom. Ugotovili smo da samostojni podjetnik gradbenik lahko optimira davčno bilanco s premišljenim poslovanjem med letom in z upoštevanjem vseh možnih davčnih olajšav, ki jih lahko izkoristi z zakonom. Ključne besede: samostojni podjetnik posameznik, gradbeništvo, davčno optimiranje, davčno načrtovanje, davčna bilanca, davčna obveznost. Summary: As regards the taxation of the operations an individual independent entrepreneur is more sensitive than middle sized or big companies, because he is liable with all his assets for his actions. At the same time he is taxed pursuant to the Personal Income Tax Act according to the taxation scale. He usually does not hire external professionals for the needs of tax consultancy, because a company for accountancy services keeps his accounts. During the time of our study and also now during our practical experience an independent entrepreneur in the field of building industry attracted most of our attention. Long periods of production are characteristic for the activities of building industry, the amounts of receivables are bigger, bigger are supplies of material and building industry depends in most of the cases on weather conditions. In the undergraduate thesis we researched the possibilities for optimising of tax balance sheet of a construction contractor. Many headings in the balance sheet are empty, because the form is quite complicated and it is not adapted to small entrepreneurs. We found out that an independent construction contractor can optimise balance sheet with thoughtful operations during the year and with taking into consideration all possible tax reliefs which are possible pursuant to the law. Key words: an individual independent entrepreneur, a building industry, the optimising of taxes, a tax planning, a balance sheet, a tax liability.

42

SEZNAM LITERATURE 1. Barič Kristina. 2006. Pojasnilo v zvezi s plačano realizacijo DDV. Obrtnik 1:39. 2. Čokelc, Stanko, Kokotec-Novak Majda, in Leon Repovž. 2005. Davščine in davčno svetovanje. Maribor: Univerza v Mariboru. 3. Dajčer, Nevenka. 2005. Spremembe ZDOH 1.1.2006. Denar 19-20: 5-9. 4. Dajčer, Nevenka. 2004a. Dohodek iz dejavnosti. Denar 15: 17-21. 5. Davčna uprava Republike Slovenije - DURS. November 2006. Generalni davčni urad. Ministrstvo za finance. Davčni bilten št. 11, letnik 7. 6. Davčna uprava Republike Slovenije-DURS. Januar 2006. Generalni davčni urad. Ministrstvo za finance. Davčni bilten št. 1, letnik 7. 7. Devereux, Michael P. 1996. The Economics of Tax Policy. United States: Oxford University Press Inc., New York. 8. Jamnik, Jelka. 2005. Zbornik raziskovanih nalog pri predmetu Raziskovanje davčnega in podjetniškega svetovanja 2004/2005. Podiplomski magistrski študij. Primerjava ureditve davčnega svetovanja v Sloveniji in Nemčiji. EPF Maribor. 9. Kaučič, Primož. 2005. Spremembe davčnih zakonov-nekaj pomembnih novosti. Podjetnik 12:76-77 10. Kobal, A., S. Jerman in B. Škof. 2005. Pregled bistvenih sprememb ZDoh-1, ZDDPO-1, ZDavP-1, ki jih je predlagala skupina za pregled in pripravo zakonodaje na davčnem področju. Davčno-finančna praksa 7-8:18-19. 11. Kruhar, Puc Romana. 2004. Ko nas obišče davčni inšpektor. Ljubljana: Primath. 12. Kosič Mirnik, A., S. Kermat, F. Bohl., L. Robnik, in T. Horvat. 2006. Nova dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb. Maribor: Forum Media. 13. Mihelič, Eva. 2005. Veliko predlogov vendarle upoštevanih. Obrtnik št. 11: 8). 14. Milost, Franko in Vilma, Milunovič. 2001. Obdavčitev podjetij. Koper: Visoka šola za management v Kopru. 15. Mohorič, I., K. Barič, D. Verbajs in T.Djukić. 2007. Davčni obračun za zavezance za davek iz dejavnosti. Obrtnik 2: Svetovalec 21-43. 16. Špes, Damijan. 2002. Optimiranje davčnih obveznosti. Skoke: Bilanc trade. 17. Štravs, S., B. Muster, E. Režek, D. Jeraj. 2006. Davki enostavno in jasno. Ljubljana: Verlag Dashofer.

43

18. Zupančič, Vera. 2006. Prenovljeni (Novi) SRS 39(2006)-Računovodske rešitve pri malih samostojnih podjetnikih posameznikih. IKS-Revija za računovodstvo in finance 5: 48. 19. Žunič, Brigita. 2006. Obdavčitev fizičnih oseb z dohodki v in izven Slovenije. V Zbornik referatov, 13. dnevi davčnih svetovalcev. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije-DDS.

44

SEZNAM VIROV 1. Davčna uprava Republike Slovenije-DURS. 2007. Davek na promet nepremičnin. DURS. Available:http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_na_promet_ nepremicnin. [22.11.2007]. 2. Davčna uprava Republike Slovenije-DURS. 2007. Stopnje dohodnine za leto 2006. Available:http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/dohodnina_pojasnila/ stopnje_dohodnine_za_leto_2006. [26.11.2007]. 3. Davčna uprava Republike Slovenije-DURS. 2007. Lestvica davka na izplačane plače. Available:http://www.durs.gov.si/si/aktualno/lestvica_davka_na_izplacane_place [19.01.2008]. 4. Davčna uprava Republike Slovenije-DURS. 2007. Novi Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Available: http:// www.durs.gov.si/si/aktualno/novi_zakonski_akti/novi zakonski_akti/ novi_zakon_o_davku_od_dohodkov_pravnih_oseb. [28.04.2008]. 5. Društvo davčnih svetovalcev Slovenije-DDSS. Predstavitev društva. Available: http://www.davki.org/index.php/xarpages/kontakti [17.10.2007]. 6. Kunšek, Mojca. 2007. Kaj je podjetnikom prinesla nova davčna reforma. Podjetnik. Januar 2007: 74-75. 7. Slovenski inštitut za revizijo. (2006). Slovenski računovodski standardi (2006), [online]. Available: http://www.si-revizija.si/racunovodje/SRS_2006.php. [20.10.2007]. 8. Verbajs, Dunja. Januar 2006. Pojasnilo v zvezi s plačano realizacijo DDV. Obrtnikov svetovalec [online]. Available:http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=2918. [29.08.2007]. 9. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, UL RS št. 42/06). 10. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-UPB1, UL RS št. 15/05). 11. Zakon o dohodnini (ZDoh-1, UL RS št. 70/05). 12. Zakon o dohodnini (ZDoh-2, UL RS št. 117/06). 13. Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-1, UL RS št. 40/04). 14. Zakon o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2, UL RS št. 117/06). 15. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-1, UL RS št. 21/06-UPB2). 16. Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2, UL RS št. 117/06).

45

SEZNAM SLIK IN TABEL Slika 1: Doseganje davčnih ciljev na osnovi davčne politike……………………………11 Tabela 1: Stopnje davka od 1.1 do 31.12.2006…………………………………………..29 Tabela 2: Stopnje dohodnine za davčno leto 2006……………………………………….34 Tabela 3: Primerjava poslovanja leta 2006 in 2005……………………………………...36 Tabela 4: Nabavljena osnovna sredstva v letu 2006……………………………………..37

46

PRILOGE Priloga 1: Davčni obračun za leto 2006 Priloga 2: Register osnovnih sredstev Priloga 3: Obračun vrednosti amortizacije od 01.01.2006 do 31.12.2006

47

48

49

50

51

52

53

54

55

56

57

58

59

60

61

62

63

64

65

66