Definicije Po Knjigi (RP)

8/16/2019 Definicije Po Knjigi (RP)

1/60

Ius civile: pravo, ki je veljalo le za rimske državljane

Ius gentium: pravo, ki je veljalo za vse, tudi za tujce

Naravno pravo: pravo, ki ga je narava priučila vsem živim bitjem (Ulpijan)

Postavljeno pravo: dojemali kot približek idealu prava

Pretorsko pravo: rezultat dveh dejavnikov = pretorja + pravnikov

Ius publicum: javno pravo, tisto, ki obravnava položaj rimske države

Ius privatum: zasebno pravo, korist posameznikom = načela naravnega prava/pravanarodov/prava državljanov

Absolutne pravice: učinkujejo proti vsakomur !ednje spadajo stvarne pravice ("#),osebnostne pravice (pravica do osebnega dostojanstva) in pravice na duhovnih stvaritvah(avtorska pravica)

Relativne pravice: obligacijske pravice,učinkujejo le med strankama, terjatve inzahtevki, ki pomenijo možnost upnika, da od dolžnika zahteva neko opustitev, storitev,dajatev

Oblikovalne pravice: subjekt z enostranskim dejanjem vpliva na nastanek, prenehanjeali spremembo pravnega razmerja (rimsko pravo teh pravic ni poznalo)

Tožbe glede stvari (in rem): tožba, s katero zahtevamo, da je neka telesna stvar na$aali da nam pripada neka pravica, recimo do uporabe, užitka %tvarna pravica je absolutnapravica

Tožba oper osebo (in personam): tožba, s katero tožimo nekoga, ki nam je zavezan izpogodbe ali delikta, ko zahtevamo, da nam nekaj mora dati, storiti, zagotoviti &erjatevproti določeni osebi je relativna pravica

!loraba pravice: pravico smemo izvr$evati samo v obsegu, ki ne pomeni poseganja vpravice drugih Male enim nostro iure uti non debemus – svoje pravice ne smemozlorabljati

"onae #dei tožba: npr kupna pogodba 'predelitev konkretne vi$ine tožbenegazahtevka je prepu$čena sodniku

$tricti iuris: npr posojilna pogodba &ožbeni zahtevek je opredeljen v točno določenemznesku

Actio praescriptis verbis: kadar ne moremo razmerij opredeliti s točno določenobesedo &ožba s spredaj zapisanimi besedami &ožbena ormula, kjer so razmerje opredeliliopisno %tranka inominatnega kontrakta je lahko s to tožbo zahtevala izpolnitev dajatveali storitve, pri poravnavi je lahko stranka terjala dolgovani znesek od druge, poleg tegapa je nalogodajalec lahko zahteval izpolnitev naloga

Pravni dogodki: zikalni (potres) ali socialni (vojna, stavka) pojavi, dogodki, kiprizadenejo posameznika (bolezen nesreča), posledice, ki jih povzročijo živali ali stvari

Pravna dejanja: izraz volje posameznika, lahko so v skladu z veljavnim pravom ali papomenijo kr$itev

Pravni posel: dejanje, ki sku$a skladno z veljavnim pravom doseči določene pravneučinke *istvena sestavina je izraz poslovne volje, katere namen je doseči pravne učinkečasih zado$ča že izjava ene stranke, drugače je potrebno soglasje tak pravni poselimenujemo pogodba


2/60

%nostranski&dvostranski PP: enostranski (kadar zado$ča že izjava ene volje),dvostranski (kadar potrebno soglasje)

Inter vivos&mortis causa PP:oporoka je pravni posel mortis causa, saj so pravni učinkiodloženi za čas po smrti -adar pa stranki želita doseči takoj$nje učinke, gre za ## intervivos

Osebnopravni&premoženjskopravni PP: pravni posli, ki posegajo v osebni položajposameznika, imenujemo osebnopravni ## (sklenitev zakonske zveze, posvojitev) #ravniposli, ki so usmerjeni v premoženjsko sero, so premoženjskopravni ##, gre lahko zaprenos lastninske pravice, ustanavljajo stvarne pravice na tuji stvari itd (kupna pogodba,najemna, izročitev, zastavitev)

%nostransko obveujo'i&dvostransko obveujo'i PP: ta delitev se nana$a napogodbe, tj dvostranske ##

Odpla'ni (oneroni)&neodpla'ni (lukrativni) PP: razlikovanje se navezuje navpra$anje ali je stranka, ki je s pravnim poslom prejela določeno premoženjsko korist,dolžna nasprotni stranki zagotoviti določeno protivrednost -adar je dolžna plačati tako

korist, gre za odplačen ##, če pa ne, pa gre za neodplačni ## (darilna pogodba)

Obli'ni&neobli'ni PP: pri nekaterih poslih je določen način sklenitve .re za obličnepravne posle (npr mancipacija prena$anje lastninske pravice na stvareh), pravni redpredpi$e način sklepanja kot pogoj za veljavnost ##

!aveovalni&rapolagalni PP: pravni posli, ki neposredno vplivajo na določeno pravico,s tem da jo lahko prena$ajo, ukinjajo ali omejujejo, imenujemo razpolagalni ## a drugistrani pa so posli, ki ustvarjajo le obveznosti (in s tem podlago za razpolaganje), ki jihimenujemo zavezovalni ## 0avezovalni ## je podlaga za razpolagalnega, razpolagani ##pa pomeni izpolnitev obveznosti

"istvene sestavine PP: posamezna sestavina, ki je nepogre$ljiva, če brez nje pravni

posel določene vrste ne more nastati (npr kupna pogodba blago + cena)

Navadne sestavine PP: sestavine, ki so običajne, ne pa nujne

Ob'asne sestavine PP: sestavina, ki je lastna le konkretnemu ##

Pogoj: občasna, slučajna sestavina ##, pri kateri sta od uresničenja določenegaprihodnjega in negotovega dejstva odvisna začetek ali prenehanje učinkovitosti ##

Odložni&suspenivni pogoj: učinek ## odložen do uresničitve dejstva

Raveni&resolutivni pogoj: razveza neke obveznosti, če se uresniči pogoj dednempravi so jih $teli za nezapisane (semel heres, semper heres)

Navideni pogoj: nujen ali nemogoč Nujen je takrat, kadar je kot pogoj postavljenodejstvo, ki ni negotovo (če bo 1 umrl), posel je bil sklenjen brezpogojno Nemogo' pogoj je tisti, ki se ne more uresničiti (če se s prstom dotakne$ neba)

Nedopusten&nesmiselni pogoj: kot pogoj postavljeno določeno protipravno dejstvo(nedopusten pogoj neveljavnost) -adar pa pogoja ni bilo mogoče razložiti s pomočjopravne logike, je $lo za nesmiselni pogoj (2e bo &icij dedič, bodi dedič %ej) ničnost

ingiranje: kadar je pri$lo do uresničitve ali neuresničitve pogoja zaradi nedopustnegavpliva ene od strank neuresničenje/uresničenje

Rok: 3ok je slučajna sestavina pravnega posla, ki časovno odloži nastanek učinkovsklenjenega pravnega posla 'dlaga začetek ali konec učinkov pravnega posla do nekega

trenutka v prihodnosti, ki je določen ali nedoločen


3/60

olo'en rok: pri katerem je mogoče trenutek v prihodnosti, ko rok poteče, natančnodoločiti *istvena je gotovost*

Negotov rok: kadar obstaja gotovost, da bo napočil rok, ne ve pa se kdaj

!a'etni rok: odlaga začetek pravnih učinkov #ri denarni obveznosti jo je dolžnik lahkoizpolnil že pred rokom, upnik pa je lahko zahteval izpolnitev $ele, ko je napočil rok

+on'ni rok: določen kot trenutek, ko naj prenehajo učinki ##

Naravno ,tetje 'asa: izhajajo iz dejanskega teka časa med dvema konkretnimatrenutkoma

-ivilno ,tetje: v časovnih enotah

Nalog: posebna oblika naročila, ki jo kot slučajno sestavino ## srečamo v zvezi z darilom,osvoboditvijo ali oporočno naklonitvijo (1 naj dobi 4555, da mi postavi spomenik) #rinalogu je pravni učinek nastal takoj, za razliko od odložnega pogoja, ki je nastanekučinkov odlagal, dokler se ni uresničil 6arovalec si je lahko s posebno var$čino zagotovilizpolnitev naloga ali pa je z obogatitveno tožbo zahteval vrnitev naklonitve (actio

praescriptis verbis)

alsa demonstratio non nocet: napačna označitev ne $koduje ajvečkrat je donapačnih označitev pri$lo pri oporočnih odredbah 2e se je oporočitelj zmotil v imenudediča, volilojemnika ali v lastnosti voljene stvari, to ni povzročilo neveljavnosti, če ni bilodvoma, kaj je imel zapustnik v mislih

Pravna domneva (praesumtio iuris): način sklepanja, s pomočjo katerega zapolnimopomankljivo vednost o dejstvih % sklepanjem od splo$nega k posebnemu lahko vkonkretnem primeru domnevamo, da se je zgodilo tisto, kar se običajno zgodi v podobnihprimerih &a domneva ima le pogojno veljavo velja samo, če se ne dokaže nasprotno(npr domnevalo se je, da je zakonski tisti otrok, ki je bil spočet v času trajanja zakonske

zveze)ikcija: sredstvo pravne tehnike, ki omogoča uveljavitev splo$nih pravni načel tudi vprimeru, ko to zaradi dejanskega stanja ne bi bilo mogoče *istvena prvina je, da $tejenekaj za resnično, čeprav je splo$no znano, a temu ni tako i je dopustno izpodbijati zdokazovanjem njene neresničnosti #ojem kcije je vezan na zakonodajalca ajbolj znanakcija je za nasciturus, kcijo rojstva $e nerojenega otroka kolikor gre za njegovekoristi, se spočeti otrok $teje za rojenega

Ijava: izraz volje poslovne stranke

$oglasje: kadar stranki uskladita volji

Neresni'na volja: o njej govorimo takrat, kadar stranka s svojo izjavo ne izrazi resničnevolje in se tega tudi ne zaveda i pomembno, ali nasprotna stranka za to ve ali ne!iselni pridržek (mentalna rezervacija)nastane takrat, ko stranka nekaj izjavlja, nima panamena izjavljenega tudi uresničiti .re za razkorak med voljo in izjavo i nujno, da jevzrok za to vedno goljuanje stranke sekakor pa misleni pridržek ni pravno upo$teven#ravni posel ostane v veljavi kot je bil sklenjen 6o neresne ijave pride, ko je izjavavolje podana brez resnega namena doseči pravne učinke %tranka nekaj izjavi, ker se $ali,sku$a ponazoriti določeno stanje, govori besede, ki so del gledali$kega nastopa itd temprimeru njen namen ni ogoljuati stranko, zato tudi te izjave ni mogoče obravnavati kotizjavo poslovne volje in obveznost ne nastane 2e je nekdo, ne da bi mu mogli očitatipremajhno skrbnost, zaradi sprejema izjave kot resnične volje utrpel $kodo, lahko zahtevapovrnitev $kode

avidezni posel nastane, kadar stranki samo hlinita sklenitev pravnega posla resnici ganimata namena skleniti, z njim samo posku$ata prikriti neko drugo ravnanje #rikriti aliizigrati želita določen predpis (npr na videz skleneta kupno pogodbo, s katero želita


4/60

prikriti darilno pogodbo, pri kateri bi bilo treba plačati vi$ji davek) rimskem pravu sprvaniso poznali problema simuliranih ##, vendar je bila pri razmerjih bona fdei stvardrugačna, saj če sta se stranki pri kupni pogodbi zmenili, da ni treba plačati kupnine, jebila pogodba zaradi tega neveljavna, ker je kupnina bistvena sestavina tega ##avidezna sklenjena zakonska zveza je nična 7iduciarni ## niso spadali med navidezneposle, saj je bil tak posel odsvojitev stvari na po$tenje, z namenom omogočiti pridobitelju

uporabo te stvari ali mu zagotoviti jamstvo za plačilo določene obveznosti 8maginarni ##pa je bila v rimskem pravu navidezna prodaja sina pod očetovsko oblastjo z namenomnjegove emancipacije, tako da bi postal svojepraven &ak posel tudi ni spadal podnavidezne

Napake volje: neskladju med izjavo in voljo lahko botrujejo tudi določene okoli$čineoziroma nevednost &akrat navadno govorimo o zmoti0mota je nepopolna ali napačna predstava o določenih pravnih (obstoj, vsebina pravnegaakta) ali dejanskih okoli$činah (zmota o osebi) #redstava, ki jo ima stranka, ne ustrezaresničnosti #ravni red upo$teva le tiste primere zmote, kjer se je neskladje med izjavo involjo nana$alo na bistvene okoli$čine (bistvena zmota) in pri katerih napake ni zakrivilasama stranka s svojo premajhno skrbnostjo (zakrivljena zmota) #o klasičnem pravupogodba ni nastala, če npr pri stipulaciji izjava ni ustrezala resnični volji, ker sta strankisledili različnim predstavam o dejanskih okoli$činah 2e se je nana$ala na bistvenelement pogodbe, je povzročila njeno neveljavnost .re za moto. ki iklju'ujesoglasje* !ed bistvene elemente so $teli predmet, vrsto pogodbe, ceno itd !ed drugepa ime, snov ipd 3imski klasiki so pogodbo $teli za neveljavno. če je pri$lo do zmote opredmetu pogodbe (error in corpore), o sami pogodbi (error in negotio) ali o osebi (errorin persona) 2e je $lo za napačno označitev imena (error in nomine), o snovi (error inmateri, substantia) ali o kakovosti (error in 9ualitate), je pogodba navadno obveljala 0apravno moto je $lo, kadar stranka ni poznala določenega predpisa ali kak$ne drugepravne okoli$čine a to so se lahko sklicevali le rustici, vojaki, nedoletni in ženske,izjemoma tudi kdo drug, če ni imel priložnosti, da bi se seznanil z veljavnim pravom 2e je

bila stranka v zmoti zaradi premajhne skrbnosti, se tudi pri dejanski zmoti ni moglauspe$no sklicevati nanjoagib:so pričakovanja in predstave stranke v zvezi s ##, ki so bile neposredni povod zanjegovo sklenitev (npr stranka kupi trobento, s katero na avdiciji ne uspe, želi jo vrniti,vendar je prodajalec ni dolžan sprejeti, razen če ni bilo to dogovorjeno) Upo$teven je, čega stranki vključita v ## v obliki pogoja #ravno upo$teven pa postane tudi v primeru, čegre za nedopusten vpliv na odločitev enega od sopogodbenikov#revara (dolus)nastane, kadar ena stranka povzroči zmoto drugi stranki ali jo drži v zmotiz namenom, da bi jo napeljala k sklenitvi pogodbe %tarej$e pravo je ni upo$tevalo zaradinaivnosti prevaranega 1kvilij .aj je oblikoval tožbo actio doli in ugovor exceptio doli zaprimer zvijačne prevare &ožba je bila subsidiarna, pri$la je v po$tev, če ni bilo nobenegadrugega pravnega sredstva, tožba je tudi inamirala (obtoženca je zadela inamija) &ožbe

ni bilo mogoče naperiti zoper prevarantovega dediča, lahko pa se je z in actum zahtevalonazaj obogatitev #ri actio doli je bilo, kadar mogoče, zahtevati vrnitev v prej$nje stanje(resititutio in integrum) ali pa na povračilo celotnega interesa 6ejanska (navadna) $koda je obsegala zmanj$anje obstoječega premoženja, ki ga je nekdo utrpel zaradi $kodnegadogodka 8zgubljeni dobiček je ocenjena vrednost tistega premoženja, ki bi ga prizadetidobil, če ne bi bilo $kodneg dogodka 'boje skupaj se je imenovalo interes*' grožnji in nasilju (vis ac metus)govorimo, kadar nekdo tako vpliva na vsebino izjave%tranka se zaveda neskladja, vendar zaradi strahu poda izjavo .re za silo, ki strankiprisili (vis compulsiva), če pa je izjava podana v okoli$činah, ki ne dajejo stranki nobenemožnosti odločitve, ne gre za izjavo poslovne volje in pravni posel sploh ne nastane (visabsoluta) #retor je ustrahovanemu pomagal s postavitvijo v prej$nje stanje, ustrahovanipa je lahko naperil tožbo actio quod metus causa, ki se je glasila na ;< vrednost nastale

$kode, po enem letu le na 4


5/60

dobrimi $egami in navadmi, hkrati pa neposredna, torej se zlo lahko uresniči vsaktrenutek, ni dvoma

Namen (kava): skupen pogodbeni namen strank, zaradi katerega sta sklenili pravniposel #odlaga je lahko razvidna iz same ormulacije ##, v takem primeru govorimo oindirektnem (kavalno) ormuliranem ##, kadar pa podlaga ni razvidna, pa gre za

diskretni (abstraktni) ##, ki lahko obstaja brez podlage (mancipacija, sodobno pravo menica)

Neveljavnost: kadar pravni posli ostanejo brez zaželenih ali pričakovanih pravnihučinkov, govorimo o neveljavnostiičnostje absolutna in dokončna neveljavnost, pri kateri ni nastal nobeden od pravnihučinkov astala je kot posledica grožnje, zmote, nemogočega pogoja, kr$itve določenegapredpisa, če gre za nesposobno osebo, če niso izpolnjene občličnostne predpostavke,stipulacija, s katero si je dal nekdo obljubiti za čas po svoji smrti pogodba v koristosebe #ravica obstaja, če pretor nudi možnost tožbe ičnost se obravnava kot dejstvo,ki se ugotavlja >dini pravni učinek je od$kodninska odgovornost 6o konverzije pride,kadar ormalno pomankljivo, nično ravnavnjevodi do nekega drugega, veljavnega ##

3imski pravniki so kot ormalno pomankljivo oblično ukinitev obveznosti (akceptilacijo)obravnavali kot veljaven brezoblični odpust dolgaičnost je dokončna ? Kar je od začetkanično, ne more postati veljavno s potekom časa.8zpodbojnostje relativna neučinkovitost, velja samo proti določeni osebi @e možnoststranke, ki je zaradi pravnih učinkov določenega ## prizadeta, da zahteva razveljavitevtega ## in s tem prenehanje teh pravnih učinkov *istvo izpodbojnosti je, da stranka nemore sama razveljaviti ##, ampak je potrebna sodna intervencija (otroci, ki jim oče zoporoko ni naklonil ničesar, so lahko oporoko izpodbijali in zahtevali uvedbo dedovanja pozakonu) 3azloga za izpodbojnost oporoke sta bila dva zapustnik ni otroku naklonilničesar in ga hkrati tudi ni razdedinil, po drugi strani pa se je $telo, da zapustnik, ki sesvojih otrok ni spomnil, ni bil pri zdravi pameti 8zpodbojnost ni dokončna, s potekom časaso lahko ti posli postali neizpodbojni .re za konvalescenco (ozdravitev) ali konvalidacijo

(nakadna veljavnost) eljalo je >A &UB8zigravanje predpisov:ravnanje, ki sicer ni pomenilo kr$itve črke predpisa, vendar jenasprotovalo namenu zakonodajalca >den izmed primerov so posojila sinovom podočetovo oblastjo #repovedal jih je %B !acedonianum, ki je omenjal denarna posojila ter ježelel preprečiti zadolževanje sinov .lavno vpra$anje pri izigravanju je kako dokazatinamen

Nemoralnost: v rimskem pravu je pomembno vlogo igralo običajno pravo, ki je temeljilona dobri veri 0 izrazom contra bonos mores so označevali ravnanja, ki so nasprotovaladobrim $egam in navadam emoralno ravnanje je lahko vodilo do zmanj$anja časi vobliki in/amije, po drugi strani pa je posledica lahko bila ni'nost %tipulacija vrste Cčeme ne postavi$ za dediča, mi obljubi$ dati tolikoDE je nična, ker je v nasprotju z dobrimi

$egami in navadami

Ravnanja v ,kodo upnikov: če je nekdo, ki mu je grozil stečaj, s prodajami, darili itdzmanj$al svoje premoženje ter s tem poslab$al možnost poplačila upnikov, so ti lahkoizpodbijali sporna razpolaganja 3avnanje dolžnika je moralo biti v $kodo upnikov @ustinijanovo pravo je oblikovalo tožbo actio Pauliana* #redmet izpodbijanja so bilarazpolaganja, ki so zmanj$ala premoženje prezadolženca, dolžnik je moral imetio$kodovalni namen 'dplačna razpolaganja je bilo mogole izpodbijati le v primeru, ko jetudi nasprotna stranka vedela za dolžnikov o$kodovalni namen, pri neodplačnih pa tudi,če nasprotna stranka ni vedela

!astopnik: oseba, ki sklene določen pravni posel zato, da bi njegovi učinki pre$li nazastopanega

Tretja oseba: tisti, s katerim zastopnik sklepa pravni posel za zastopanega


6/60

!astopani: oseba, ki naj na podlagi zastopnikovega ravnanja vstopi v pravno razmerje stretjo osebo

irektno&neposredno astopanje: pravni učinki za zastopanega nastanejoneposredno, zastopnik ravna v tujem imenu na na tuj račun, torej v imenu in za računzastopanega

Indirektno&posredno astopanje: zastopnik ravna v lastnem imenu na tuj račun3imski pravniki mu niso bili naklonjeni 6ve razmerji: med zastopnikom in zastopanim(naročilo, mandat) ter med tretjim in zastopnikom

Aktivno astopanje: zastopnik oblikuje in izjavi poslovno voljo

Pasivno astopanje: zastopnik sprejme izjavo poslovne volje tretjega

Pogoji a astopanje: zastopnik mora biti upravičen do zastopanja (pooblastilo, pozakonu, po določenem pravnem aktu), vednost tretjega, poslovna spodobnost

Pridobivanje pravic a drugega: očetovska, gospodarjeva oblast -arkoli sopridobivale osebe pod oblastjo, so pridobivale za nosilca oblasti %el je veljal za

podalj$ano roko, ni bil zastopnik, stranki je posredoval že izoblikovano poslovno voljo'skrbnik premoženja je bil pogosto osvobojenec, lahko je pridobival le posest, polegoskrbnika pa je lahko pridobival $e varuh nedoraslega

0stvarjanje obvenosti a drugega: pre$le na tistega, ki je pravni posel sklenil #retor je osebi pod oblastjo dovoljeval dodatno, adjekticijsko tožbo zoper očeta, gospodarja &emeljila je na podlagi pooblastila (iussum) nosilca oblasti, s premoženjsko koristjo, ki jeslednjemu nastala zaradi posla, ki ga je sklenila oseba pod oblastjo ali z dejstvom, da jeimela v prostem upravljanju določeno premoženje (pekulij) 1djekticijska odgovornost se je postopoma raz$irila na svobodne osebe ali tuje sužnje

Opravljanje tuji1 poslov na podlagi aupnega ramerja: varuh je lahko pridobival le

posest, za ostale pravice je lahko nastopal le kot posredni zastopnik aruh ni mogelzastopati varovanca v lastni zadevi in ni smel kupiti varovančeve stvari

amilia: družina, družinski oče, družinsko premoženje

Agnatsko sorodstvo: osebe pod očetovo oblastjo

+ognatsko sorodstvo: krvno sorodstvo

Oblast nad otroki: oče jo je pridobil z rojstvom otrok, če so bili rojeni v veljavni zakonskizvezi ali s posvojitvijo 'blast nad ženo (manus) je pridobil s sklenitvijo določene oblikezakonske zveze ali s priposestvovanjem 'če je lahko otroka < prodal (manumissio),vendar je takrat izgubil očetovsko oblast

Opredelitev pravnega položaja: svoboda, državljanstvo, položaj znotraj agnatskeamilije%tatus libertatis (svobodni in sužnji) 2 pravni položaj sužnjev se je spreminjal, obravnavaliso jih kot del premoženja, skupaj z živino, umor so $teli za zmanj$anje premoženja0akonska zveza med sužnji ni bila mogoča, tudi de iure so bili otrovci sužnjev prirastgospodarjevega premoženja .ospodarji so jim prepu$čali določeno premoženje v prostoupravljanje &a pekulij je bil de iure gospodarjev, de acto pa sužnjev #oslovne obveznostiso obravnavali kot naturalne neiztožljive 0a deliktne sposobnosti je odgovarjalgospodar neomejeno, odgovornosti pa se je lahko izognil, če je storilca noksalno izročil6ejanski položaj sužnjev je bil odvisen od narave dela, ki ga je opravljal, razmer, v katerih je živel, odnosa #oložaj državnih sužnjev je bil bolj$i od sužnjev v zasebni lasti %uženj jepostal otrok sužnje z rojstvom, svoboden le, če je bila mama v času rojstva vsaj za

trenutek svobodna adalje je suženj postal vojni ujetnik (če se je vrnil iz ujetni$tva,oživela oporoka in nekdanje pravice), tisti, ki je bil zaradi hudega kaznivega dejanja


7/60

obsojen na delo v rudnikih, boj z zvermi, dolžnik, ki ga je upnik prodal na tuje, 3imljan nadF5 let, ki se je pustil prodati %tatus sužnja je bil praviloma trajen, prenehal je s smrtjo aliosvoboditvijo .ospodar ga je lahko osvobodil s ## ali oporoko 'svobojenec je postalrimski državljan%tatus civitatis (državljani in tujci) 2 bistvena prvina pravne sposobnosti je bilodržavljanstvo 8us civile je varovalo državljane, ne pa tujcev 6ržavljani so imeli politične

pravice, smeli so skleniti veljavno zakonsko zvezo, sklepati oblične ## premoženjskenarave in se tudi pritožiti na zbor državljanov 6ržavljanstvo se je pridobil z rojstvom,osvoboditvijo in naturalizacijo 8zguba je bila na podlagi izgube prostosti ali obsodbe vkazenskem postopku%tatus amiliae (svojepravne in tujepravne osebe) 3 svojepraven jebil le družinski oče, osebe pod oblastjo so bile tujepravne, niso bile premoženjskosposobne 'če ni sme zlorabljati moči nad ženo in otroki, lahko ga je kaznoval, če jezagre$il zločin, vendar po tistem, ko se je o kazni izreklo družinsko sodi$če 'troka jelahko tudi prodal, odvojil ga je z mancipacijo 1gnatsko sorodstvo je prenehalo skupaj zoblastjo

Iguba statusa (capitis deminutio): z osvoboditvijo je suženj lahko postal svoboden, znaturalizacijo je tujec lahko pridobil državljanstvo in z mancipacijo je oseba pod oblastjolahko postala svojepravnaBapitis deminuti ma


8/60

#rijavni sistem oz sistem registracije je nasprotje, za ustanovitev zado$ča že prijavadru$tva pristojnemu organu #ravno osebnost pa dru$tvo pridobi z registracijoormativni sistem je sistem vpisa dru$tva v sodni register

Poslovna sposobnost: sposobnost sklepati veljavne ## oziroma pravna dejanja, izkaterih izvirajo pravice in obveznosti #oslovno sposoben je bil du$evno zdrav, odrasel

človek starej$ih obdobjih rimskega prava so poslovno sposobnost odrekali ženskam, nasplo$no pa du$evno bolnim 'koli$čine, zaradi katerih je bila odrečena poslovnasposobnost so starost, du$evna bolezen, spol in preklic zaradi zapravljivosti$tarost 2 poslovna sposobnost predpostavlja zmožnost zrelega in odgovornegarazsojanja 6ečki so bili dorasli/polnoletni s 4;letom, deklice pa z dopolnjenim 4F8nantes so bili otroci do dopolnjenega Gleta, poslovno popolnoma nesposobni, sklepatiniso mogli nobenega pravnega posla 3azlog je bil, da $e nimajo razuma #rav tako nisoimeli deliktne odgovornosti, niso odgovarjali, lahko pa so postali nujni domači dedič inimeli so varuha 8mpuberes inantia maiores (starej$i nedorasli) so bili otroci med G?4F/4; letom iso mogli skleniti zakonske zveze, niti napraviti veljavne oporoke 8meli soomejeno poslovno sposobnost, brez varuha so lahko le pridobivali, niso pa se mogliveljavno zavezati "ahko so sklepali pravne posle iz katerih so bili upravičeni ali pa se jeizbolj$al njihov položaj -adar varuh ##, ki ga je sklenil starej$i nedorasli, ni avtoriziral, je## sicer veljal, vendar je bil starej$i nedorasli iz njega le upravičen, ne pa iztožljivozavezan temu so rekli šepav 0a delikte so odgovarjali starej$i nedorasli, ki so bilibližje doraslosti edoletni so bili 3imljani z dopolnjenim 4F/4; letom, in s tem tudipopolnoma poslovno sposoben 1ctio legis "aetoriae je varovala neizku$ene mladeniče doFH leta, ki so jo lahko naperili zoper tistega, ki je zlorabil neizku$enost in jo ogoljual#retor je lahko dovolil tudi vrnitev v prej$nje stanje #rav tako se je lahko postaviloskrbnika v izogib varstvu zakona %pregled starosti je za ženske veljal ob 4Iletu in zamo$ke ob F5u,evna boleen 2 du$evno bolna oseba ni bila poslovno sposobna 0a du$evnobolezen so $teli le hude in očitne du$evne motnje, zaradi katerih se prizadeti ni zavedal

svojega ravnanja 6u$evno bolnega so označevali s uriosus. 0aradi nezmožnosti skrbetizase so imele take osebe skrbnika = curator uriosi, ki je upravljal njihovo premoženje#osli, ki so bili sklenjeni preden je nekdo du$evno zbolel, so veljavni -adar je du$evnabolezen začasno popustila, govorimo o svetlem trenutku, ## so takrat presojali so odprimera do primera Umobolni so bili deliktno nesposobni$pol 2 neenakopravnost se kaže v tem, da so imele svojepravne ženske varuhe = tutelamulieris, ki so morali poskrbeti, da premoženje ni pre$lo iz rodbine, vendar ga nisoupravljali, potrebno pa je bilo njihovo soglasje pri sklenitvi zakonske zveze 2e je ženskarodila otroke, oziroma osvobojenka ;, je bila osvobojena varu$tva i nobene omejitvedeliktne sposobnostiPreklic aradi apravljivosti 2 kadar v določenih primerih pride do zmote gledesposobnosti izražanja poslovne volje, so imeli v rimskem pravu na voljo možnost odvzema

ali omejitve poslovne sposobnosti, do česar je pri$lo z individualnim aktom preklica sodobnem pravu poznami popolni preklic (zaradi hude du$evne bolezni ali slaboumnosti)in omejeni preklic (lažje du$evne motnje, odvisnost od alkohola in mamil) 3imsko pravo je kot razlog poznalo le zapravljivost #reklicani zapravljivec je moral imeti skrbnika, sajbrez tega ni mogel veljavno odsvajati ali prevzemati obveznosti #oložaj je bil podoben kotpri starej$em nedoraslem % premoženjem je upravljal skrbnik, preklicani zapravljivec jelahko sklepal le ##, s katerimi je pridobival, tudi ni mogel napraviti veljavne oporoke, bilpa je polno deliktno sposoben

Pravni pomen 'asti: ena izmed okoli$čin, ki je vplivala na možnost posameznika, danastopa v pravnem prometu 8zguba časti (inamia) je pomenila uvrstitev v nižji razred,izključenost iz senata, prizadeti razen za varovanca ali skrbljenca v pravdi ali kazenskem

postopku ni smel nastopati za drugega ali sprožiti popularne tožbe$tvarno pravo: opredeljuje pojem in položaj stvari ter pravice na njih


9/60

$tvar: rimsko pravo ne pozna splo$nega pojmovanja stvari .aj deli na telesne (stvari, kise jih je možno dotakniti) in netelesne stvari (obstajajo le v pravu stvarne pravice,obveznosti, pravice iz dedovanja) ožjem pomenu je stvar del zunanjega materialnegasveta, nad katerim je mogoče pridobiti oblast

$tvari v pravnem prometu stvari, ki so lahko predmet pravic in ##

3es mancipi res nec mancipi ? zemlji$ča, vprežna in tovorna živina, potne služnosti(pe$pot iter , za gonjenje živine actus, vozne poti via) ter služnost napeljave vode(aquaeductus) #ridobivati jih je bilo mogoče le oblično, z mancipacijo, in iure cesijo-asneje so se besede z mancipatio nadomestile s traditioepremičnine zemlji$ča epremičnine vse druge stvari "astninska pravica nazemlji$ču je obsegala pravico na zračnem prostoru nad njim in na zemlji, pod njim ačelosuperfcies solo cedit pomeni, da k zemlji$ču spada vse, kar je z njim trdno in trajnospojeno #osledica tega načela je bila enotna lastninska pravica na zemlji$ču in vsem, kar je z njim spojeno &o načelo je bilo izvzeto iz $ir$ega načela in sicer !ccessio cedit principali dodatek pripade glavni stvari 0a glavno stvar so $teli zemlji$če, pripremičninah pa podlagoenadomestne species, stvari, ki so opredeljene individualno, vsaka zase pr 6a

incijeva !ona "isa #ogosto postane določena stvar species z dogovorom aključnouničenje dolgovane stvari praviloma trpi upnik adomestne "enus, stvari, ki jihopredeljujemo po vrsti, količini in kakovosti pr 45 kg jabolk aključno uničenjedolgovane stvari praviloma trpi dolžnik#otro$ne namenjene večkratni uporabi ali dalj$i rabi Jrana, kurjava epotro$ne namenjene enkratni uporabiedeljive stvari, ki jih brez nevarnosti za njihov obstoj ali vrednost ni mogoče razdelitina več delov Kivali, umetnine, drag kamen 6eljive kadar možno razdeliti -adar nastvari lastninska pravica in se razdeli, deli postanejo samostojne stvari in vsak zasepredmet stvarnih pravic eč sestavljenih stvari je lahko tudi tvorilo eno celoto "adja,stavba itd so bile unkcionalne povezave več stvari, nastala je nova stvar in postale sopredmet ene "# .re za sestavljeno stvar 2e jih je povezovalo le ime, potem je bil

predmet "# posamezna stvar (knjižnica itd) -adar je bila stvar zično nerazdeljena, vsolastnini, so bila lastninska upravičenja razdeljena partes pro indiviso. %olastnik je lahkozahteval pravno delitev stvari s prodajo stvari in razdelitvijo dobička ali pa je stvarobdržal in ostali izplačal sorazmerno vrednost deležev

$tvari unaj pravnega prometa po sakralnem pravu niso mogle biti predmet ##niti imeti pravic3es sacrae templji, verska znamenja, oltarji3es religiosae zemlji$ča, posvečena duhovom prednikov, manom.3es sanctae mestna obzidja in vrata, meje med zasebnimi zemlji$či

$tvari unaj pravnega prometa po posvetnem pravu3es omnium communes ? javno dobro, zrak, tekoča voda, morje, morske obale3es publicae stvari države, javne ceste, reke, gledali$ča, tržnice

Pritiklina: rimsko pravo tega pojma ni neposredno opredelilo #o na$em pravu je topremičnina, ki je v skladu s splo$nim prepričanjem namenjena gospodarski rabi aliolep$avi glavne stvari @e samostojna in le unkcionalno povezana z glavno stvarjo - zemlji$ču ne spada nič, kar se trdno ne drži zemlje 2e ni bilo dogovorjeno drugače jesledila usodi glavne stvari

Plodovi: neposreden proizvod plodonosne stvari, ki nastanejo v teku njenega naravnegaobstoja 6o ločitve od matične stvari so njen del, z ločitvijo pa samostojne stvari %odonosi pri gospodarjenju z določeno stvarjo, ne da bi se ta s tem zmanj$ala ali poslab$ala

aravni plodovi rastline, sadeži sadnega drevja, živalski mladiči, volna, mleko, posekanles v določenem gozdu med plodove so v $ir$em smislu $teli tudi delo sužnjev, pod


10/60

pogojem, da se je zaloga naravno obnavljala, kamen, ki ga je nekdo nalomil nadoločenem zemlji$ču, glino itdBivilni plodovi donosi od najema, zakupa stvari, koristi od izvr$evanja služnosti inobresti aravni plodovi postanejo samostojne stvari, ko se ločijo od matične stvari,praviloma postanejo last lastnika matične stvari #ructus separati so bili plodovi, ločeni odmatstvari, ructus percepti so bili pridobljeni plodovi, ructus ne"lecti so bili zanemarjeni

plodovi, ki niso bili pridobljeni, ructus exstantes pa plodovi, ki jih je toženec $e imel

$tvarna pravica: oblastvena pravica na stvareh %o omejene numerus clausus inabsolutne učinkujejo proti vsakomur $n rem je tožba glede stvari, pravice Upravičencuomogoča, da v obsegu pravice neposredno posega po stvari oz zahteva od tretjega, damu omogoči nemoteno izvr$evanje @e ekskluzivna, saj izključuje poseganjeneupravičenim #o načelu specialnosti je predmet stvarne pravice posamezna stvar%tvarne pravice se obremenjujejo, prena$ajo, ustanavljajo, ukinjajo z razpolagalnimi posliUspe$nost razpolaganja je odvisna od obstoja kavze in pravnega naslova -avzo (podlago)predstavlja zavezovalni pravni posel (obligacijsko razmerje, ki ustvarja obveznost prenosaali ustanovitve %#) 3## pa temelji tudi na individualnem pravnem aktu ali zakonu 'dstvarnih pravic je rimsko pravo poznalo lastninsko pravico ter % stvarne pravice na tujistvari (služnost, zastavno pravico, dedno zakupno pravico in stavbno pravico)

Posest: @e dejanska oblast nad stvarjo, ki ni odvisna od obstoja pravice 'predeljujeta jodva elementa: dejanska oblast (corpus) in posestna volja (animus) 3imsko pravo jedeniralo kot dejansko oblast nad stvarjo + oblast nad delom javnega zemlji$ča -lasičnopravo pa da je oboje skupaj civilna posest (civilni lastnik je npr kupec, če pa prodajalec nibil lastnik, je "# pridobil s priposestvovanjem)

Posestnik: pravna domneva, da je posestnik lastnik, dokler se ne dokaže nasprotno

4astni,ki posestniki so: posedujoči lastnik, dobroverni posestnik, nedobroverniposestnik sem je skupno, da trdijo, da so lastniki

Nelastni,ki posestniki so: emtevta (največ upravičenj, užitkar (malo manj upravičenj,le varstvo kot posestnik), superciar (le varstvo kot posestnik), zastavni upnik (dobil vposest zastavljeno stvar, dokler ni bil poplačan, če ne je stvar prodal in se poplačal),sekvester (>688 obligacijski upravičenec, ki mu je priznana posest), prekarist &i samozačasno posedujejo

Imetni,tvo (detencija): samo dejanska oblast nad stvarjo brez posestne volje (samocorpus) 8metnik je bil tisti, ki je vzel stvar v hrambo, posodo, najem, zakup dolžan se jebil ravnati po navodilih drugega

obroverna posest: kadar posestnik zmotno prepričan, da je lastnik .re za dejanskozmoto, ki je upravičena

Nedobroverna posest: posestnik se zaveda, da stvar ni njegova, pa se obna$a oziromatrdi, da je (tat, tisti, ki je vedel, da je stvar ukradena)

5iciona posest: navezuje se na način, kako je bila pridobljena iciozno pridobljenaposest je bila pridobljena na silo (vi), na skrivaj (clam) ali na pro$njo do preklica( precario) icioznost je relativna, saj se nana$a na določeno osebo

Neposredna posest: posestnik z animo et corpore

Posredna posest: če nekdo poseduje v na$em imenu, četudi ni pod na$o oblastjo (samoanimoL)

Pridobitev posesti: kadar je nekdo pridobil dejansko oblast nad stvarjo (corpus) in je

imel voljo (animus) #ogoji: poslovno sposobna oseba, starostna meja (starej$i nedorasli,


11/60

ženske), vednost očeta/gospodarja, dokler ga ne poseduje nekdo drug, je suženj podgospodarjevo oblastjo

Ivedena pridobitev posesti: pridobitev posesti od prej$njega posestnika, posestnostanje se je nadaljevalo, spremenila se je le oseba

Ivirna pridobitev posesti: če v trenutku pridobitve ni bila v posesti nikogar astalo jenovo posestno stanje #ri premičnini je bilo dovolj, da jo je pridobitelj z namenompridobitve posesti vzel v oblast, ujel, zaprl

Pridobitev dejanske oblasti nad stvarjo: za pridobitev posesti na nepremičninah se jeobičajno zahtevalo, da je pridobitelj zemlji$če obhodil ali je nanj vsaj stopil določenihprimerih izvedene pridobitve so se rimski klasiki zadovoljili samo z nakazano dejanskooblastjo (kazanje zemlji$ča z razgledne točke) #odobno so obravnavali tudi izvedenopridobitev posesti na premičninah (prodajalec po navodilih kupca položil stvar v njegovohi$o, ko izročitelj predal ključe vinske kleti) #osest je pridobil tisti, ki je ukazal stvarizročiti drugemu, za težko premikajoče se stvari je veljal že sporazum, k stvarem se jelahko postavilo že samo čuvaja (za kupljene tramove), zapečatilo se je sod 8zročitve nimogla nadomestit listina 0a simbolno pridobitev posesti se včasih uporablja izraz lon"amanu traditio – izročitev na dolgo roko, kjer je bila stvar oz denarni znesek nekampoložena po naročilu, ni bil niti potreben dotik

"revi manu traditio (iro'itev na kratko roko): ne gre za pravo izročitev, vse ostanepo starem !ogoče je bilo le zato, ker je pridobitelj imel že pred izročitvijo stvar vdetenciji, manjkala mu je le posestna volja #osest je pre$la že z golo voljo lastnika &orejgre za prehod iz imetni$tva v posest #odlaga je bil zavezovalni pravni posel, ki se jeredno izpolnil s prenosom "# (kupna, darila, posojilna pogodba itd, npr najemnik je odnajemodajalca kupil najeto stanovanje) &emo sibi ipse causam possessionis mutare potest – nihče ne more spremeniti temelja svoje posesti (shranjevalec si tako ni smelprilastiti shranjene stvari, ker bi $lo za tatvino) 0a prehod posesti z izročitvijo na kratkoroko je potrebna neka zunanja pravna okoli$čina v obliki podlage

Posestni konstitut (constitutum possessorium): predstavlja prehod iz posesti vimetni$tvo, torej obratna smer izročitve na kratko roko (npr lastnik proda stanovanje,vendar s kupcem sklene najemno pogodbo, na podlagi katere $e vedno stanuje v temstanovanju) #renehanje posesti preneha z izjavo volje ovi posestnik je tako posestpridobil samo z voljo, dejansko oblast je izvr$eval dosedanji posestnik, ki je postalimetnik

Pridobitev posesti bre dejanske iro'itve (traditio tacita. #cta. per c1artam):gre za izjemo prenosa posesti &ako so pri vesoljni družbi družbeniki lahko postalisolastniki, ne da bi jim bila stvar tudi dejasnko izročena .re za tiho izročitev ( traditiotacita'. *rez posebne izročitve je pre$la posest dedi$čine na domačega dediča že z

zapustnikovo smrtjo ? nujni dedič 8zročitev tudi ni bila potrebna pri darilih, ki jih je očedal svojemu svojepravnemu otroku

Iguba posesti: posest je prenehala s pravnim ali dejanskim prenehanjem stvari#renehala je tudi s smrtjo, saj je moral dedič (razen nujnega) posest $ele pridobiti8zguba po volji posestnika: prenehala je corpore et animo, če je zavrgel stvar, izročil, dalumobolnemu, tega ni mogel storiti nedorasli brez varuhovega sodelovanja8zguba proti volji posestnika: praviloma je zado$čala že izguba dejanske oblasti nadstvarjo (izguba stvari, s silo odvzeta, pregnan z zemlji$ča) 8zjemoma je posestniknepremičnine ohranil svojo posest, kljub izgubi dejanske oblasti &o je veljalo le zazemlji$ča, ki so bila dostopna sezonsko (visokogorski pa$niki) #ri premičninah je tako, daposedujemo tisto premično stvar, ki jo lahko kadarkoli hočemo vzamemo v oblast (če soovce tako za$le, da jih ni več mogoče najti, izgubimo posest) #o na$em pravu posestpreneha s prenehanjem izvr$evanja dejanske oblasti


12/60

Posestno varstvo: pretor je v ta namen izdal interdikte prepovedi &o je obstajalopoleg pravice vsakega posestnika do samopomoči #retor je vedel, da je bistvena hitrost,izid ni vplival na obstoj pravice, klavzula: prepovedujem uporabo sile 0avračal jerelativno vicioznega posestnika in želel je preprečiti uporabo sile, a priori je zavrnilposestno varstvo tistemu, ki mu je nasprotna stranka v sporu lahko očitala da je od njepridobil posest s silo, na skrivaj ali pro$njo do preklica arstvu sta bili namenjeni dve

skupini interdiktov: prohibitorni (prepoved motenja posesti) in restitutorni (ponovnavzpostavitev prej$njega stanja) 8nterdikti so tudi služili kot uvod v lastninsko pravdo interdiktnem postopku se je vloga posestnika bodisi opredelila ali ponovno vzpostavila

Pro1ibitorna interdikta: interdikta za ohranitev posesti, varstvo posesti v primerumotenjaUti possidetis: namenjen varstvu premičnin #retor je sku$al ohraniti obstoječe posestnostanje 2e je bilo zaradi motenj nejasno, kdo je posestnik, je to ugotovil tekom postopka8nterdikt je bil enako naslovljen na obe stranki 2e se je izkazalo, da je bil tožnik relativnoviciozen, je bila posest priznana nasprotni strankiUtrubi: namenjen varstvu nepremičnin #retor ni nudil posestnega varstva trenutnemuposestniku, zato ker se je narava premičnih stvari lahko hitro spremenila arstvo je nudil

tisti stranki, ki je lahko dokazala, da je sporno stvar posedovala večji del leta, lahko jev$tela tudi čas, ko je stvar posedoval pravni prednik #ri$tetje je bilo mogoče le, če je bilaposest stranke neoporečna in neviciozna

Restitutorna interdikta: za vrnitev posesti rnitev stvari v posest prvotnegaposestnika je bila utemeljena z relativno vicioznostjo tožene stranke6e vi: namenjen samo varstvu nepremičnin 2e je nekdo nasilno vzel premičnino,interdikta ni bilo mogoče uporabiti (e vi cottidiana – za primer navadne sile, brez orožja,ni smelo miniti več kot eno leto, pregnani ni smel biti relativno viciozen, zahtevati je bilomogoče od$kodnino (e vi armata kadar pregon z orožjem, s silo in oboroženimi ljudmi,brezpogojna vzpostavitev v prej$nje stanje, možnost povrnitve $kode6e precario: z njim je lahko tisti, ki je dal stvar v uporabo na pro$njo do preklica, smel

zahtevati stvar nazaj -lavzula !ut dolo malo ecisti, ut desineres )abere *ali si s)udobnim naklepom prene)al imeti+ zasledovanje, če se je prekarist znebil stvariM občepravo je upo$tevalo pravico do posesti) 8z interdikta de vi se je v kanonskem pravurazvilo načelo % poliatus ante omnia restituendus * oropanemu vrniti vzetoM actio/e


13/60

"onitarna lastnina in pravica na provincialni1 emlji,'i1: pridobitev res mancipi naormalno pomankljiv način je vodila do negotovosti na eni strani je bil lastnik, ki stvari niimel v posesti, na drugi strani pa posestnik, ki na stvari ni imel "# #retor je na$el re$itev vkciji, da je priposestvovalni čas že potekel in je pridobitelj že postal lastnik 0a to kcijo je oblikoval ubliciana in rem actio * publicijansko tožbo), s katero je bil pridobitelj varovannasproti tretjim, kot da bi bil lastnik -ljub kciji je bil lastnik $e vedno odsvojitelj,

pridobitelj pa je proti njemu imel ugovor prodane in izročene stvari a provincialnihzemlji$čih "# posameznika ni bila mogoča "astnica je bila rimska država oziroma senatali princeps #osameznik je lahko pridobil neke vrste pravico uživanja in uporabe @ustinijanovo pravo je poznalo eno samo, enotno lastninsko pravico

$olastnina: gre za več upravičencev iste "# najstarej$em pravu je obstajala v oblikinerazdeljenega podedovanega premoženja sak od solastnikov je lahko razpolagal sstvarjo kot celoto (osvobodil sužnja) %olastnina je redno nastala pri družbeni pogodbisak solastnik je lastnik računskega deleža celote, ki ga imenujemo miselni dele , lahkoso enaki ali različni, vendar je "# ena sama -adar bi solastnikov razpolaganje posegalo vdeleže ostalih družbenikov, je bilo potrebno soglasje sak od njih je imel pravicoprepovedati, preprečiti poseganje 2e je bilo konkretno dejanje v korist stvari, soglasje ni

bilo potrebno %olastnik je lahko kadarkoli zahteval prenehanje solastnine z delitvenotožbo (actio amiliae ercisundae, actio communi dividundo, actio fnium re"undorum'.6elitvene tožbe so vsebovale prisoditveno (adjudikacijsko) klavzulo, na podlagi katere jesodnik ustvaril novo lastninsko pravico na stvari ali njenem delu %tvar so imeli solastnikiv posesti, smeli so jo uporabljati in pridobivati njene donose

$kupna lastnina: lastninska pravica več oseb na nerazdeljeni stvari, s tem da deležiniso vnaprej določeni 'dgovarjajo solidarno

Omejitve lastninske pravice: lastnik je bil pri izvr$evanju omejen z naravo samepravice, s pravicami drugih, pa tudi s $ir$im interesom skupnosti "ahko pa je zmanj$alobseg svojih stvarnopravnih upravičenj tudi sam oziroma po svoji volji (dopustilustanovitev stvarne pravice na tuji stvari: služnost) 2e je stvarna pravica na tuji stvariugasnila, se je znova vzpostavila "# v prvotnem obsegu 2e na stvari ni obremenitev, imalastnik vsa lastninskopravna upravičenja, v nasprotnem primeru pa le nekatera'mejitve v javnem interesu: že 0akonik A88 #lo$č vseboval sanitarna, varnostna določila,ki so omejevala možnost prostega razpolaganja, gradnje, odsvajanja itd Benzorja stapreganjala nepotrebne izdatke in luksuz @avni interes je imel prednost pred zasebnim,razlastitev pa je $tela kot skrajni poseg v "# (v zvezi s hrano v času lakote) 'mejitve vinteresu sosedov: namen je bil zagotoviti sožitje med sosedi eje drevesa je moral lastnikposekati do vi$ine 4H čevljev, če ne jih je posekal sosed, kasneje samopomoč ni bila večdopustna %adeže, ki so padli ali so se skotalili na sosednje zemlji$če, je smel lastnikdrevesa, na katerem so zrasli, pobrati na sosednjem zemlji$ču vsak drugi dan #osodobnem pravu sosed postane lastnik takih sadežev #ravico do nujne poti je poznalo že

civilno pravo 6o tega je bil upravičen lastnik zemlji$ča, ki ni imel neposrednega dostopado javne poti ali ceste $misije so se imenovale tiste moteče posledice izvr$evanja "# nanepremičnini, ki so presegale običajno mero "astnik zemlji$ča se je zoper take imisijelahko branil z interdiktom uti possidetis ali pa je zoper soseda, ki je trdil, da ima služnost,sprožil negatorno tožbo "astnik zemlji$ča ni smel spreminjati teka vode, ki je tekla čeznjegovo zemlji$če "astnik, ki mu je pretila $koda, do katere bi lahko pri$lo z zru$enjestavbe na sosednjem zemlji$ču, je lahko od sosed zahteval var$čino cautio damni inectiza povrnitev $kode, ki bi res nastala #oleg lastnika so var$čino lahko zahtevali $eemtevta, dobroverni posestnik, superciar, zastavni upnik, užitkar ali najemnik stavbena ogroženem zemlji$ču 2e sosed ni hotel dati var$čine, je pretor dovolil posestnovarstvo (custodio'. 0oper moteče gradbene posege na sosednjem zemlji$ču se je lastniklahko branil s prepovedjo nadaljne gradnje (operis novi muntiatio) "ahko je bila na

sosednjem zemlji$ču služnost, ki ni dovoljevala gradnje nad določeno vi$ino (servitusaltius non tollendi'. 0oper $kodljive spremembe na zemlji$ču, do katerih je pri$lo na silo


14/60

ali na skrivaj, je lahko sosed uveljavljal interdikt quod vi aut clam, ki je učinkovalrestitutorno 2e se je zabrisala H čevljev $iroka meja med zemlji$či, ki je bila do polovice vlasti obeh meja$ev, so jo sku$ali obnoviti v posebni razmejitveni pravdi

Pridobitev lastninske pravice: "# vedno obstaja na konkretni stvari, upravičenec jomora pridobiti na način, ki jo pravni red priznava kot ustreznega

8zvirni (originarni način) %o tisti načini, pri katerih nastane nova "# &o pomeni, dapostane pridobitelj lastnik neodvisno od tega, ali je imel stvar pred njim že kdo v lasti8zvedeni (derivativni način) #ri tem načinu gre za prenos "# s pravnega prednika napravnega naslednika &a način ne ustvarja zato nove pravice, temveč obstoječo pravico leprena$a (v obsegu, ki jo ima odsvojitelj) 0aradi tega pridobitelj ne bo postal lastnik, če nibil lastnik odsvojitelj &o načelo pa odraža znani rimski rek po katerem nihče ne moreprenesti na drugega več pravic kot jih ima sam (nemo plus iuris ad alium transerrepotest, 9uam ipse haberet) #ravna teorija pozna delitve $e na posredne in neposrednenačineeposredna je pridobitev, pri kateri je bila stvar v trenutku pridobitve brez lastnika#osredna pa tista, pri kateri je bila stvar pred tem v lasti nekoga drugega#ri enostranskih nastane "# samo z dejanjem pridobitelja#ri dvostranskih pa gre za prenos "# z odsvojitelja na pridobitelja

Ivirni (originarni) na'in pridobitve 4P:#rilastitev (okupacija) ? o njej govorimo, ko nekdo vzame stvar brez lastnika v svojoposest z namenom, da postane njen lastnik "# zato nastane s pridobitvijo posesti 8z tegase je v občem pravu izoblikovalo pravilo res nullius cedit primo occupanti? nikogar$njapripada tistemu, ki jo prvi vzame v posest? prvemu okupantu 3# so se $tele zanikogar$njo last naslednje skupine stvari:6ivje živali (divjad, ribe in ptice), ki imajo svojonaravno prostost, $koljke, biseri in kamni na morski obali ter otok, ki je nastal v morju(insula in marin ata). avržene (derelinkvirane) stvari? stvari, na katerih je lastnik opustilposest z namenom opustiti tudi "#,stvari, ki so bile last državljana države, ki je bila z

3imom v vojniM med te stvari pa ni spadal vojni plen, ki je pripadal rimski državi!ednikogar$nje stvati niso spadale stvari, ki so jih v viharju zmetali iz ladje v morje, da bi sere$ili, niti stvari na ladji, ki se je potopila ali je nasedla v brodolomu -dor si je prilastiltak$no stvar, je zagre$il tatvino za kogar je rečeno, da je ob požaru, zru$itvi stavbe,brodolomu, zajeti ladji ali splavu kaj izropal ali je v hudobnem naklepu kaj prejel alipovzročil kak$no $kodo na teh stvareh, bom v enem letu dal tožbo na $tirikratno, po enemletu pa na enkratno vrednost, prav tako bom dal tožbo zoper sužnja in družino (tj osebepod oblastjo)-er domača žival, ki pobegne ali se izgubi, s tem ne pridobi naravneprostosti, s tem ne more postati predmet okupacijeajdba zaklada ? #avel je opredelil je zaklad kot neko staro shranitev denarja, na katero se je že pozabilo tako, da nima več lastnika 6ragocenost o kateri govori, je morala vrh tegabiti zakopana v zemlji$ču 3imljan, ki je moral iz tak$nega ali drugačnega razloga zapustiti

dom,je zakopal svoje dragocenosti, v upanju, da jih bo $e kdaj na$el #o #apinijanovemmnenju je lastnik dragocenosti kljub temu posedoval, če se jih v vmesnem času ni polastilkdo drug 0delo se je malo verjetno, da bi nekdo zakopal dragocenosti na tujemzemlji$ču, je sprva po vsej verjetnosti zaklad pripadal lastniku zemlji$ča? vendar je bilo tokrivično do najditelja 0ato je cesar Jadrijan oblikoval kompromisno re$itev, ki jo je sprejeltudi @ustinijan:0aklade, ki jih kdo najde na svojem zemlji$ču, priznal tistemu, ki jih jena$el, enako je določil, če je kdo po naključju na$el zaklad na zemlji$ču posvečenembogovom, ali zemlji$ču na katerem je bil grob, če pa ga je na$el na tujem zemlji$ču, ne dabi se za to trudil, temveč po naključju, je priznal polovico lastniku zemlji$ča, skladno s tem je določil, da če je kdo na$el zaklad na cesarjevem zemlji$ču, pripada polovica najditelju,polovica cesarju, da če je nekdo na$el zaklad na javnem ali skusovem zemlji$ču, jepolovica njegova, polovica pa last skusa ali (mestne) občine 0aklad se ni obravnaval kot

nikogar$nja stvar in zato ni mogel biti predmet okupacije .lede na to, da je $lo za denar


15/60

ali dragocenosti, je bilo namreč povsem izključeno, da bi nekdo zavrgel stvari, ki bi jih bilomogoče obravnavati kot zaklad#ridobitev lastninske pravice na plodovih tem govorimo le v zvezi z naravnimi plodovi,ker civilni plodovi niso stvari, marveč donosi aravni plodovi so neposreden proizvodplodonosne stvari, ki nastanejo v teku njenega naravnega obstoja ' njih govorimo, ko seločijo od matične stvari in postanejo samostojna stvar % tem trenutkom postane plod

predmet "# #oleg ločitve od matične stvari (separacije), je pridobitev "# na plodu lahkopomemben tudi trenutek vzetja v posest (percepcije)ačeloma postane lastnik matičnestvari tudi lastnik vseh njenih plodov, ko se ti ločijo od matične stvari "# pridobi izvirno8zjemoma pa lastnik matične stvari ne postane lastnik plodu, temveč postane lastniknekdo drug #o 3# so pridobivali "# na plodovih s separacijo izvirno: dedni zakupnik(emtevt) zaradi narave in obsega svoje praviceM užitkar (živalske mladiče) indobroverni posestnik zaradi svoje dobre vere, če je lastnik od 6# zahteval vrnitevmatične stvari, po klasičnem pravu ni mogel zahtevati tudi od njega vrnitve plodov, ki jih je ta pridobil pred litis kontestacijo pred koncem postopka pred pretorjem -lasičnipravniki so v zvezi s pridobivanjem plodov obravnavali posestnika kot dobrovernega doliti kontestacije in ne do trenutka, ko je spoznal svojo zmoto in je dejansko prenehal bitidobroveren Užitkar je plodove pridobival s percepcijo, prav tako zakupnik, vendarizvedeno, ki na plodonosni stvari ni imel stvarne pravice 0ato je imel nasprotizakupodajalcu, ki mu je preprečeval pridobivanje plodov, le obligacijskopravno actioconducti na povračilo interesa, ne pa stvarnopravnega zahtevka na izročitev plodov,kakr$nega je imel užitkar%pojitev pomeni zično spojitev dveh stvari, ki postane s tem v pravnem pogledupraviloma enotna stvar 'b tem se narava nobene od teh stvari ne spremeni, ki je tuditemeljna razlika med spojitvijo in predelavo #roblem je nastal, kadar spojeni stvari nistapripadali istemu lastniku &akrat je bilo lahko sporno, komu pripade stvar, ki je nastala spovezavo #ri iskanju tega odgovora je 3# izhajalo iz načela 1ccessio cedit principali(stranska stvar priraste h glavni) časih pa vseeno ni bilo jasno, katera od obeh stvari jebila glavna in to načelo ni moglo dati odgovora 3# je poznalo več različnih možnosti

spojitev &emeljna je bila delitev na spojitev premičnine z nepremičnino in na spojitevdveh premičnin -pojitev premičnine s nepremičnino–posejanje semena (satio postaneseme del zemlji$ča v trenutku ko je posejano, ko torej pade na zemljo), posaditev sadike(plantatio ni postala del zemlji$ča takoj, temveč $ele, ko se je, CprijelaE, ko se je torejvkoreninila v zemlji$če 6o tega trenutka bi jo lahko lastnik zahteval nazaj oz jo kot svojoodstranil iz zemlji$ča? drevo, ki je posejano v bližini meje, je skupna last, če je pognalokorenine tudi v sosednje zemlji$če), vgraditev v stavbo (inaedicatio lastnik zemlji$ča jepostal tudi lastnik stavbe, ki je bila zgrajena na njegovem zemlji$ču Ke po zakoniku A88plo$č pa "# na stavbi ni nujno pomenila "# na vgrajenem gradivu (tram?na vsak gradbenimaterial))aplavina (alluvio) ? je zemlja, ki jo je reka postopoma nana$ala in je po 3#postala last obrežnega lastnika (je neopazno povečanje, z naplavino je dodano tisto, karse dodaja tako po malem, da ni mogoče zaznati, koliko in v katerem časovnem trenutku je

bilo dodano 'dtrgnina (avulsio) ? včasih je deroča reka odtrgala kos obale in ga naplavilana niže ležečem zemlji$ču &aka odtrgnina je ostala v lasti dosedanjega lastnika, dokler seni CvraslaE v novo okolje 6o tega je pri$lo, ko so drevesa, ki jih je reka izruvala, pognalakorenine v zemlji$če, na katero jih je naplavila (po .ajevem mnenju) astali otok v reku načelno je postal last obrežnih lastnikov 0a opredelitev "# je bila odločilna meja, ki jetekla po sredini reke 2e je bil otok le na eni polovici reke, je pripadal samo lastniku, občigar bregu je nastal 2e je segal čez sredinsko črto, je bila sredinska črta hkrati meja medobema obrežnima lastnikoma na otoku 'tok, nastal v morju $tel se je za nikogar$njolast in je bil predmet okupacije-pojitev dve) premičnin tudi s spojitvijo dveh premičnihstvari je nastala ena sama lastninska pravica "astnik stvari, ki je nastala s spojitvijo, jepostal tisti, čigar, stvar je (naj)več prispevala k novi stvari primerih, ko je bilo mogočeeno od spojenih stvari obravnavati kot podlago, so to $teli za glavno in s tem odločilno

stvar "astnik stvari, ki je nastala s spojitvijo, je zato postal lastnik podlage #rimer: "adja,prstan v katerega je nekdo vdelal drag kamenNlastnik posameznega dela je lahko


16/60

zahteval njegovo izločitev s predložitveno tožbo (actio ad e


17/60

8zročitev (traditio) je bila brezoblična prepustitev stvari v posest pridobitelja z namenomprenosa "# -ot izvedeni način prenosa "#, je bila uspe$na, če je bil izročitelj lastnik,pridobitelj pa sposoben pridobiti "# ter posest izročene stvari in, če je pri$lo do izročitvee< iusta causa? tj na podlagi neke pravne okoli$čine, ki je utemeljevala prenos "#&radicija je bila naravni pridobitni način iuris gentium tudi stvari, ki postanejo na$e s tradicijo,pridobimo po pravu narodov o"oji za uspešno tradicijo so/ odsvojitelj mora biti lastnik

izročene stvari, pridobitelj mora imeti premoženjsko sposobnost, izročitelj mora imetinamen prenesti in pridobitelj pridobiti "# na izročeni stvari, izročitev mora imeti pravnopriznano podlago, izročitelj mora prepustiti stvar pridobitelju v posest elastnik je zizročitvijo izjemoma lahko uspe$no prenesel "# na izročeni stvari in sicer je to veljalo za:izročitev pekuliarne stvari, ki je bila de iure očetova ali gospodarjeva, če sta imela sinpod oblastjo ali suženj pravico prosto upravljati pekuliarno premoženjeM uspe$no je lahkotradiral stvar tudi nelastnik po volji lastnika, npr na podlagi naročila (mandata) ali kotnjegov vesoljni oskrbnik, isto velja za varuha, ki je smel odsvajati varovančeve stvariM napodlagi svoje stvarne pravice je uspe$no tradiral tujo (zastavljeno) stvar tudi zastavniupnik, ki je smel zaradi poplačila svoje terjatve prodati zastavljeno stvar "astnik ni mogeluspe$no tradirati stvari o kateri je tekla pravda ali pa je $lo za dotalno zemlji$če, ki gamož ni smel odsvojiti brez ženinega soglasja "# je lahko izjemoma pre$la tudi brezprenosa posesti in sicer tako da je npr sodružbenik vesoljne družbe (societas omniumbonorum) pridobil solastnino na stvari sodružbenika že po pogodbi, tj brez prenosaposesti &ak prenos "# so v občem pravu imenovali tiha izročitev (traditio tacita) &radicijakot razpolagalni ## predpostavlja obstoj kavzalnega razmerje, tj, razmerja, ki utemeljujeizročitev stvari #ravni temelj oz podlaga tradicije je bil praviloma nek zavezovalni ##,zaradi katerega je bil izročitelj dolžan izročiti stvar v lastnino jena izročitev je pomenilaizpolnitev obveznosti, ki je s tem ugasnila #oleg zavezovalnih ##, ki so zahtevali prenos"# na določeni stvari, kot npr kupne, menjalne, posojilne ali darilne pogodbe, so $teli zakavzo tradicije tudi obljubo dote in izpolnitev (solutio) neke obveznosti#risoditev (adiudicatio) "# je izvedeno pridobila tista stranka, ki ji je sodnik na podlagiprisoditvene (adjudikacijske) klavzule prisodil del stvari, ki so jo imele pravdne stranke

dotlej v solastnini oz lastnik zemlji$ča, katerega meja se je zabrisalaindikacijsko volilo olilo je bila oporočnikova singularna naklonitev določenepremoženjske koristi volilojemniku (legetarju) %ingularna se je imenovala naklonitevposamične stvari ali pravice, ne da bi na volilojemnika pre$le tudi zapustnikove terjatveali dolgovi #redmet je bila lahko določena stvar ali stvarna pravica indikacijsko volilo jeimelo stvarnopravne učinke, kar je pomenilo, da je volilojemnik postal lastnik voljenestvari ali upravičenec voljene stvarne pravice na tuji stvari neposredno od zapustnika, ko je dedič pridobil dedi$čino 0ato je lahko @ voljeno stvar kot svojo z lastninsko tožbo terjalod dediča, ki jo je imel v posesti #odobno je lahko takoj uveljavljal voljeno stvarno pravicona tuji stvari 0apustnik je moral biti lastnik voljene stvari

Priposestvovanje: *istvena prvina ravnotežja, ki lahko zagotovi pravno varnost, je

skladnost dejanskega in pravnega, zato je 3# posestniku, ki ni bil lastnik, pod določenimipogoji po petku predpisanega časa priznalo "# na podlagi ti priposestvovanja ečkrat se je zgodilo, da je nekdo pridobil stvar na pravno neoporečen način, pa kljub temu ni postallastnik, ker je stvar npr pridobil od nelastnika takem primeru mu lastnik, če so bilipredpisani pogoji, po poteku določenega časa stvari ni mogel več odvzeti iz naslova svojelastninske pravice ovi lastnik stvari je postal priposestvovalec 0a to sta bila dvarazloga iz razlogov pravne varnosti ni mogoče v nedogled trpeti, da bi nekdo tujo stvarposedoval kot svojo po drugi strani pa je nedejavni lastnik, ki se za svojo stvar ni brigal,na neki način CzaigralE svojo pravico 3azlika med priposestvovanjem in zastaranjem prislednjem upravičenec izgubi možnost pravnega varstva, ne da bi sama pravicaprenehala #ri priposestvovanju pa "# dosedanjega lastnika ugasne in nastane novapravica priposestvovalca

#ogoji za priposestvovanje po klasičnem pravu priposestljiva stvar, posest, pridobitninaslov, dobra vera in čas riposestljiva stvar –od priposestvovanja so bile izvzete


18/60

ukradene stvari %tvar se je $tela za ukradeno, dokler se ni vrnila v posest lastnika osest – priposestvovalec je moral stvar posedovati, posedovati jo je moral kot svojo, tako da nimogel priposestvovati nelastni$ki posestnik ridobitni naslov – posest je morala imetiustrezno podlago #odlaga pri priposestvovanju se je v veliki meri skladala s podlago pritradiciji #riposestvovalec je pridobil posest na stvari kot kupec, obdarjenec, volilojemnik,tisti, ki mu je bila dana dota, upnik, ki je prejel kot izpolnitev itd (obra vera

priposestvovalec je moral pridobiti stvar v dobri veri, ob pridobitvi je moral biti zmotnoprepričan, da je postal lastnik stvari dobri veri je moral biti le v trenutku pridobitveposesti, pri kupni pogodbi pa tudi v trenutku sklenitve pogodbe (kasnej$a zla vera ne$koduje) 6edič je lahko priposestvovanje dokončal, četudi ni bil v dobri veri, saj je lenadaljeval zapustnikovo priposestvovanje riposestvovalna doba – po 0akoniku A88 plo$č je bila za nepremičnine F, za premičnine pa 4 leto (nepretrgano posedovanje) #opoznoklasičnem cesarskem pravu pa je singularni pravni naslednik lahko pri$tel ksvojemu priposestvovalnemu času tudi čas, ko je stvar posedoval prednik"ongi temporis praescriptio ? na provincialnih zemlji$čih ni bilo mogoče pridobiti "#, zato jih ni bilo mogoče priposestvovati a njih je bilo mogoče pridobiti le posest, ki jeomogočala njihovo uživanje in uporabo (uti rui habere possidere? uporabljati, uživati,imeti, posedovati a zunaj se posestniki provincialnih zemlji$č niso razlikovali odlastnikov a zemlji$ču sicer niso imeli "#, vendar je bila njihova dejanska oblast de actopravica, in kot taka tudi zavarovana s tožbo, podobno lastninski 0astaranje lastninsketobe kot oblika priposestvovanja po @ustinijanovem pravu se je $telo za oblikopriposestvovanja tudi zastaranje lastninske tožbe, do katere je pri$lo po 5 oz izjemomapo ;5 letih &udi v tem primeru je moral biti priposestvovalec ob pridobitvi stvari v dobriveri, ni pa bilo treba, da bi pridobitev posesti temeljila na neki pravni podlagi (iustacausa) a ta način je bilo mogoče priposestvovati tudi ukradene, ne pa tudi na silopridobljene stvari 3azen v primeru takega izrednega priposestvovanja, je bilo dejstvo, da je stvar ukradena, glavna ovira za priposestvovanje&aše pravo stvar lahkopriposestvuje samo dobroverni lastni$ki posestnik, ki pa mora biti v dobri veri vespriposestvovalni čas, ki zna$a za premičnine leta, za nepremičnine pa deset let

priposestvovalno dobo se podobno kot v 3# v$teje tudi priposestvovalni čas dobrovernegapravnega prednika 8z priposestvovanja so po slovenskem pravu izvzeti javno dobro instvari zunaj pravnega prometa

5arstvo lastninske pravice: #otreba po varstvu se je pokazala v dveh primerih ko jenekdo neupravičeno posedoval stvar, ki je bila predmet "# in ko je prihajalo dovznemirjanja lastnika s tem, da si je nekdo na stvari lastil služnost ali je sicer nedopustnoin moteče posegal po stvari3ei vindicatio prva je bila namenjena varstvu civilne lastnine, v klasičnem pravu je bilato tožba zoper neposedujočega lastnika zoper posedujočega nelastnika, tj civilnegalastnika, ki je izgubil posest svoje stvari, zoper njenega posestnika 0 njo je torej lastnikzasledoval svojo stvar 6o pravde je pri$lo le v primeru kadar je toženec oporekal tožniku

"# 2e tega ni storil, je pretor stvar prisodil tožniku -adar je $lo za zemlji$če je izdalinterdikt quem undum, s katerim je tožencu naložil, naj ga prepusti tožniku 2e pa je bilasporna premična stvar, je pretor zaukazal tožencu, ki tožniku ni oporekal njegove "#, najtemu dovoli, da si stvar vzame&ožnik je moral dokazati, da toženec v resnici poseduje in je v ta namen lahko uporabil tudi predložitveno tožbo (actio ad e


19/60

plodov, glede stvari pa samo takrat, kadar je ni mogel vrniti !ktivna le"itimacija –aktivno legitimiran za rei vindikacijo je bil civilni lastnik stvari #ostopek pred pretorjem se je namreč začel s tožnikovo trditvijo, da je stvar njegova &ožnik je moral svojo "# tudidokazati #ogosto je to pomenilo, da je moral dokazati tudi pravico pravnega prednika inneoporečnost pridobitnega načina &ak način dokazovanja je bil tvegan zato so gaimenovali ChudičevoE (probatio diabolica)asivna le"itimacija reivindikacijsko tožbo je

bilo mogoče naperiti proti posestniku stvari, ki je tožniku oporekal "# #raktično je topomenilo, da je bilo mogoče tožiti le dobrovernega in nedobrovernega posestnika, sajostali (tj nelastni$ki) posestniki niso oporekali tožnikovi trditvi, da je stvar njegova primerjavi s tožnikovo je bila toženčeva vloga dokaj pasivna, varovala ga je namrečdomneva lastninske pravice, ki je izhajala iz posesti stvari1obeni za)tevek –z reivindikacijo je tožnik zasledoval svojo stvar &ožba je imela dva namena: ugotovititožnikovo "# in mu v primeru uspeha zagotoviti vrnitev stvarii pa se ugotavljalo kdo je vresnici lastnik sporne stvari, marveč se je le preverjala tožnikova pravica prid tožencukot posestniku je bila domneva "# 'bsodba na (subjektivno) denarno vrednost, je bila vklasičnem pravu le subsidiarna možnost #o @ustinijanovem pravu, v katerem se jeobsodba glasila na vrnitev stvari, je, prihajala v po$tev le v primeru, ko je bil tožen tiktivni posestnik 2rnitev sporne stvari če se je toženec odločil, da namesto plačilavrednosti vrne samo stvar, je moral vrniti stvar z vsem, kar je spadalo zraven 2e je stvarpred litis kontestacijo po$kodoval ali uničil, tožnik sprva ni mogel uveljavljati od$kodnine vokviru stvarnopravne rei vindikacije &ožiti ga je bilo treba po zakonu le< 19uilia zaradipo$kodovanja (uničenja) tuje stvari &oženec je odgovarjal, če mu je bilo mogoče očitatinaklep ali malomarnost .lede na to, da je bil dobroverni posestnik do litis kontestacije vdejanski zmoti glede lastnine stvari in je torej z njo ravnal kot s svojo, ni odgovarjal zanjeno morebitno po$kodovanje ali uničenje edobroverni posestnik je moral povrniti vseplodove, ki so nastali, pri tem pa ni bilo pomembno ali jih je dejansko pridobil #lodove, ki jih je $e imel je lahko vrnil v naravi, za ostale plodove pa je moral povrniti denarnovrednost 6obroverni posestnik je postal lastnik plodov z njihovo ločitvijo od matičnestvari 6# je bil v dobri veri vse do litiskontestacije, ki jo je z njim sklenil lastnik v sporu o

lastninski pravici na stvari 0ato je bil glede vrnitve plodov pri dobrovernemu posestnikuodločilen trenutek litis kontestacije 2e so plodovi nastali pred njo, so pripadli z ločitvijo odmatične stvari dobrovernemu posestniku, ki jih ni bil dolžan vrniti-adar je toženec vrnilstvar, je lahko od tožnika zahteval, da mu povrne stro$ke, ki jih je imel s stvarjo pred litiskontestacijo: stro$ki za ohranitev (vzdrževanje) stvari (nujni stro$ki impensaenecessariae)M stro$ki, ki povečajo vrednost ter uporabnost stvari (koristni stro$ki impensae utiles) in stro$ki za olep$anje stvari (impensae voluptariae)#ublicijanska tožba razvila se je v zvezi s ormalno pomanjkljivo pridobitvijo določeneres mancipi #retor je pridobitelju?bonitarnemu lastniku, s to tožbo omogočil, da jezahteval stvar od manj upravičenega posestnika &ožbeni zahtevek je oprl na kcijo, da jepridobitelj stvar že priposestvoval #ostopoma se je aktivna legitimacija raz$irila $e nadobrovernega posestnika, ki je v dobri veri in z ustrezno pravno podlago (e< iusta causa)

na pravno neoporečen način pridobil stvar od nelastnika in je torej z izjemopriposestvovalnega časa izpolnjeval pogoje za priposestvovanje #ublicijanska tožba jebila oblikovana po zgledu rei vindikacije #& proti civilnemu lastniku praviloma ni bilauspe$na, v takem primeru je lahko uspel le tožnik, ki je bil bonitarni lastnik, ki mu jetoženec sporno stvar prodal in izročil 0oper toženčev ugovor zaradi nepo$tenegaravnanja ali zvijačne prevare (e


20/60

pravico na stvari &oženec je moral: odstraniti moteče naprave, ki jih je zgradil natožnikovem zemlji$ču (npr pot) in tudi sicer vzpostaviti prej$nje stanje, povrniti je moralnastalo $kodo in v primeru, da je neupravičeno izvr$eval služnost užitka, povrnitineupravičeno pridobljene plodove &ožba je vsebovala restitutorno klavzulo po kateri se jetoženec lahko izognil obsodbi na denarni znesek, če je vzpostavil prej$nje stanje in povrnilneupravičeno pridobljene plodove &ožnik, ki se je bal, da bo ponovno pri$lo do motečih

posegov, je lahko od toženca zahteval var$čino (cautio de amplius non turbando) &oženec je obljubil plačati določen denarni znesek, če bi lastnika ponovno vznemirjal ssvojimi posegi

$lužnosti: je sistem služnosti kot stvarnih pravic na tuji stvari, ki so upravičencu vdoločenem obsegu omogočale posegati po njej 'bseg in narava posegov sta bila lahkozelo različna in sta lahko segala od obveznosti lastnika služeče stvari, tj stvari, ki je bilaobremenjena s služnostjo, da se vzdrži določenih ravnanj (npr da ne nadgradi svojestavbe), da trpi poseganje služnostnega upravičenca na služečo stvar, pa vse do uživanjain uporabe tuje stvari

$lužnost: %lužnost lahko opredelimo kot omejeno stvarno pravico na tuji stvari, ki jo sme

služnostni upravičenec v določenem obsegu uporabljati ali zahtevati od lastnika stvari, daopu$ča določena dejanja, ki bi jih na služeči stvari sicer smel izvr$evati

Na'ela služnosti:'sebne služnosti služnost ni mogoča na lastni stvari (ker je stvarna pravica na tujistvari), služnost ne more obstajati v storitvi (lastnik služeče stvari je dolžan trpetinemoteno izvr$evanje služnosti), služnost ni mogoča na služnosti (ni bilo mogoče dodatnoobremeniti "# v korist osebe), služnostno upravičenje je bilo treba izvr$evati obzirno(na stvari se ni smelo povzročati $koda ali obrabe)0emlji$ke služnosti zgoraj na$teta ; načela + da mora služnost koristiti gospodujočemuzemlji$ču (trajna korist) in da morata biti zemlji$či sosedni (služeče in gospodujoče)

Nastanek služnosti: %lužnost je bilo mogoče ustanoviti s:## med živimi ali z oporoko(volilom) %lužnosti, ki so jih obravnavali kot res mancipi je bilo mogoče ustanoviti le zmacipacijo ali in iure cessio #ri tem je bilo mogoče z in iure cessio ustanoviti vsakoslužnost navidezni pravdi je bodoči služnostni upravičenec ali lastnik gospodujočegazemlji$ča proti lastniku bodoče služeče stvari uveljavljal služnostno tožbo (actioconessoria) resnični pravdi bi toženec njegovemu zahtevku oporekal, v tem primerupa tožnikovi trditvi, da ima na njegovi stvari služnost, ni ugovarjal #retor je zato končalpostopek z ugotovitvijo, da ima tožnik na toženčevi stvari služnost a provincialnihzemlji$čih so se navadno ustanavljale z brezobličnimi dogovori, ki so jih utrdili z obljubopogodbene kazni ( pactionibus et stipulationibus), če bi služnostnega upravičenca priizvr$evanju služnosti oviral sam sopogodbenik ali njegovi dediči

Prene1anje služnosti: kot pravica je prenehala s tem, da se ji je upravičenecodpovedal 'dpoved je bila lahko:7ormalna odpoved(upravičenec se je odpovedalslužnosti z in iure cessio "astnik služeče stvari ga je tožil z negatorno tožbo, s katero jezatrjeval, da njegova stvar ni obremenjena s služnostjo -er je toženec (ki bi v resničnipravdi tožnikovi trditvi ugovarjal) molčal, je pretor ugotovil, da služnost ne obstaja)eormalna odpoved(upravičenec je lastniku služeče stvari preprosto dovolil (concessio)ravnanje, ki je nasprotovalo služnosti &ako mu je npr dovolil, da nadgradi stavbo, s čimer je služnost prepovedi gradnje nad določeno vi$ino ugasnila (servitus altius nontollendi)%lužnost je ugasnila z neizvr$evanjem (nonuso), kar se ni zgodilo takoj, temveč je morallastnik služeče stvari prostost stvari $ele priposestvovati &o se je zgodilo po klasičnempravu v dveh, po @ustinijanovem pravu pa v desetih oz dvajsetih letih #ri poljskihslužnostih je začel teči rok takoj, pri hi$nih služnostih pa je najprej moralo nastati stanje,

ki je onemogočalo izvr$evanje služnosti (lastnik služeče stvari je npr pri služnosti, ki je toprepovedovala (altius non tollendi), nadzidal stavbo, pa služnostni upravičenec temu ni


21/60

ugovarjal, ali je npr pri služnosti dnevne svetlobe (ne luminibus o3ciatur ) zazidal oknoskozi katero je lastniku gospodujočega zemlji$ča prihajala dnevna svetloba, pa ta niugovarjalN #riposestvovalni rok je začel teči $ele od nastanka tega stanja

Actio con/essoria (služnostna. kon/esorna tožba): #rvotno se je imenovalavindicatio servitutis Ke v klasičnem pravu pa so jo poimenovali konesorna tožba 8me

ponazarja temeljni tožnikov zahtevek: od toženca (tj lastnika domnevno služeče stvari),zahteva, da naj prizna obstoj služnosti na svoji stvari 1ktivno legitimiran za konesornotožbo je bil lahko le lastnik gospodujoče stvari ali osebni služnostni upravičenec #asivnolegitimiran pa je bil praviloma lastnik služeče stvari, izjemoma tudi zoper posestnikastvari, ki ni bil lastnik (npr vse tiste, ki preprečujejo dovajanje vode)#olegugotovitvenega zahtevka, da naj se ugotovi obstoj služnosti na toženčevi stvari, je lahkotožnik zahteval tudi odstranitev naprav, ki so mu preprečevale izvr$evanje služnosti (nprodstranitev ograje, ko je imel služnost poti preko sosedovega zemlji$ča), povrnitev $kode,ki mu je nastala, in plodov, ki jih kot užitkar ni mogel pridobiti &udi v zvezi s to tožbo jebilo mogoče zahtevati var$čino, da v prihodnje ne bo več prihajalo do motenj (cautio deamplius non turbando) )če ne da niti stvari niti var$čine, se obsodi na toliko, kolikor tožniks prisego opredeli (kot vrednost spora)

Interdiktno varstvo služnosti: 6ejansko izvr$evanje služnosti je varoval pretor ssvojimi interdikti #odobno kot pri posesti stvari interdiktno varstvo ni predpostavljaloobstoja služnosti, temveč le njeno neviciozno izvr$evanje #retor je nudil varstvo tistemu,ki je v zadnjem letu določen čas neviciozno izvr$eval služnost poti ali zajemanja vode 0adruge služnosti pa ni povsem jasno ali je nudil interdiktno varstvo

Osebne služnosti:vsebina določena oblika uporabe stvari, $tevilo služnosti je omejeno,ustanovljene so v korist določene osebe, omejena je na čas trajanja življenja služnostnegaupravičenca, ; načela

!emlji,ke služnosti:vsebina od lastnika se zahteva določena opustitev, $teviloslužnosti ni omejeno, ustanovljene so v korist gospodujočega zemlji$ča, je trajna,;+Fnačeli

0žitek: je najpomembnej$a in najobsežnej$a služnost sebino pravice opredeljuje njenolatinsko ime ususructus (usus uporaba, ructus plod), iz katerega izhaja, da je užitkarupravičen služečo stvar uporabljati in uživati, tj pridobivati njene plodove 0 vidika "#omeni njeno popolno izvotlitev sa dejanska upravičenja preidejo na užitkarja 6oprenehanja užitka ostaja lastniku le ime, tj lupina brez vsebine oz Cgola lastninaE ( nuda proprietas), iz tega se vidi kako relativen je lahko pojem "# 6okler ne poznamo njenihomejitev v obliki pravic, tudi ne vemo, kak$na so v konkretnem primeru lastnikovaupravičenja Užitek je bil strogo osebna pravica, ki je užitkar ni mogel prenesti nadrugega 3azlog za tesno vezanost užitka na osebo užitkarja so razlogi zaradi katerih jeužitek sploh nastal % pomočjo užitka so sku$ali v zvezi z dedovanjem ločiti prehod "# in

pravice do neposredne uporabe premoženja#redmet užitka:%prva je bil verjetno mogoč le na zemlji$čih, v času republike se je raz$iriltudi na ostale stvari in celo na pravice &ako že Bicero govori o užitku na celotnempremoženju, ki je obsegalo tudi premične stvari in pravice &o je med drugim urejalposeben senatov sklep s konca republike ali začetka principata -ljub temu, da je biloužitek mogoče ustanoviti tudi na potro$nih stvareh, je bil pravi užitek mogoč le nanepotro$nih stvareh takem primeru je na služeči stvari poleg "# nastala $e stvarnapravica užitkarja 'be pravici sta obstajali istočasno -o je užitek prenehal je prenehalatudi omejitev "# 2e biv$i užitkar lastniku ni vrnil stvari, ga je ta lahko tožil z negatornotožbo (če je neupravičeno trdil, da užitek $e obstaja) ali z rei vindikacijo (če mu ni hotelvrniti stvari) Užitek je bilo mogoče ustanoviti več osebam hkrati &epravi uitek –poseben problem je predstavljal nepravi užitek na denarju in na potro$nih stvarehUžitkar, ki bi take stvari porabil, bi s tem povzročil prenehanje "# na njih in onemogočillastniku, da jih zahteva nazaj Užitkar se je moral zato zavezati z var$čino, da bo lastniku


22/60

vrnil enak znesek ali enako količino enakovrstnih stvari iste kakovosti &udi sicer le lahko(biv$i) lastnik to zahteval nazaj z obogatitveno tožbo (kondikcijo)8zvr$evanje užitka:Užitkar je lahko izvr$eval užitek sam, lahko pa je izvr$evanje užitkaprenesel na drugega s tem, da je dal npr voljeno stvar v najem ali zakup 0 uporabostvari in pridobivanjem njenih plodov ni smel spremeniti ali poslab$ati bistva stvari zvezi z uporabo stvari je na splo$no veljalo, da mora užitkar ravnati kot po$ten mož (vir

bonus) in, da mora služnost izvr$evati obzirno Užitkar je smel pridobivati redne plodovestvari, zato mu npr ni pripadal otok, ki se je pojavil v reki oz ni bil upravičen do polovicezaklada, najdenega na zemlji$ču, ki je bilo predmet užitka Užitkar tudi ni bil upravičen dootroka sužnje ( partus ancillae)#o koncu užitka je moral užitkar ali njegov dedič vrnitilastniku stvar, ki je bila predmet užitka 6o težav je lahko pri$lo, če je bila stvarpo$kodovana ali zaradi uporabe čezmerno poslab$ana ali pa jo je užitkar preveč zanemaril(zemlji$ča npr sploh ni obdeloval, tako, da se je povsem zaraslo) 6a bi se takim težavaizognili, je moral užitkar pred prepustitvijo stvari njenemu lastniku obljubiti posebnovar$čino (cautiousuructuaria) 0 njo se je zavezal, da bo s stvarjo ravnal kot po$ten možin, da jo bo po koncu užitka vrnilastanek užitka: praviloma je nastal z vindikacijskim volilom, med živimi ga je bilomogoče ustanoviti z in iure cessio, s pridržkom služnosti oziroma s prisoditvijo(adiudicatio) v delitveni pravdi, čje bil nekomu užitek obljubljen s brezobličnimdogovorom, mu je pretor nudil tožbo in actum, na provincialnem zemlji$ču je bilo mogočeužitek ustanoviti pactione et stipulatione#renehanje užitka:kot osebna stvarna pravica na tuji stvari je lahko užitek prenehal narazlične načine Užitkar se je svoji pravici lahko odpovedal &o je lahko storil ormalno z iniure cessio (sam užitkar s tem, da na lastnika z in iure cessio prenese užitek, doseže, data preneha in preide v lastnino) ali z brezoblično odpovedjoM samo neizvr$evanje užitka nipovzročilo takoj$njega prenehanja pravice, temveč je moral lastnik služeče stvari $elepriposestvovati njeno prostost 0a priposestvovanje so veljali splo$ni priposestvovalniroki-ot osebnapravica je užitek prenehal: s smrtjo, z izgubo prostosti ali državljanstva(capitas deminutio ma


23/60

elo tuji1 sužnjev ali živine: sebina teh služnosti so bila dela tujih sužnjev in živine,do katerih je bil upravičen služnostni upravičenec!ed klasiki je bilo sporno, ali gre zarabo ali za užitek @ustinijanovo pravo je iz tega napravilo posebno služnost

edni akup: je bila stvarna pravica na tujem kmetijskem zemlji$ču, ki ga je smelupravičenec (emtevta) trajno uporabljati in uživati #ravica je bila podedljiva in

odsvojljiva >mtevta je imel vsa dejanska upravičenja na stvari, smel je celo spremenitisubstanco zemlji$ča, ki pa ga ni smel poslab$ati "astniku je ostalo golo ime ClastnikE, sajna zemlji$ču ni imel nobenih dejanskih upravičenj 'd emtevte je smel zahtevati samoplačilo zakupnine (canon, vectigal) >mtevta je moral plačevati tudi javna bremena%vojopravico je dedni zakupnik smel prenesti na drugega, to je lahko storil z dovoljenjemlastnika 0a izdajo dovoljenja je lahko lastnik zahteval do dva odstotka zakupnine?lastnikine smejo za izjavo ali podpis sprejeti več kot petdeseti del cene ali ocenjenevrednosti zemlji$ča, ki se prena$a na drugega 2e lastnik v dveh mesecih ni dal soglasja, je smel dedni zakupnik prodati svojo pravico tudi brez tega "astnik je imel pri morebitniprodaji emtevze predkupno pravico? in, če lastnik raje da in izpolni toliko, kolikor lahkoemtevta dobi od drugega, to vsekakor pridobi lastnik#redmet kupne pogodbe v takemprimeru ni bilo zemlji$če, temveč emtevza kot stvarna pravica na tuji stvari 2e je lastnik

to pravico kupil, je dedni zakup s tem prenehal in lastnik je ponovno pridobil dejanskaupravičenja na svojem zemlji$ču astanek:% pogodbo (contractusemp)4teuticarius), ki jeimela stvarnopravne učinke#renehal: 2e emtevta tri leta zapored ni plačal zakupnine ali dajatev v zvezi zzemlji$čem 6edni zakupnik se je lahko svoji pravici tudi odpovedal >mtevta je uživalpravno varstvo nasproti lastniku in proti tretjim, ki bi ga ovirali pri izvr$evanju njegovepravice oz moteče posegali po zemlji$ču

$tavbna pravica: ačelo supercies solo cedit je pomenilo, da stavba pravno neobstaja kot samostojna stvar -o je zgrajena, postane del zemlji$ča, na katerem stoji 0ato je bil lastnik zemlji$ča nujno tudi lastnik stavbe rimskem pravu se je že zgodaj pojavilaposebna pravica, na temelju katere je smel nekdo imeti stavbo na mestnem zemlji$ču 0a

uporabo zemlji$ča je moral plačevati zakupnino (vectigal), samo razmerje pa soobravnavali kot obliko (javnopravnega) zakupa #ravica je bila podedljiva ne pa tudi (vsajna začetku) odsvojljiva #o klasičnem pravu je bilo mogoče tako pravico ustanoviti(zgraditi in uporabljati stavbo) na zemlji$ču v zasebni lasti takem primeru se jezakupnina imenovala solarium (od samostalnika solum?zemlji$če, tla) %uperciar je smelstavbo uporabljati in jo po potrebi tudi prezidati 6a pa ne bi mogel izigrati lastnika (kar bise zgodilo, če bi pustil stvar propasti), stvari ni smel poslab$ati -er je bila pravica vpravnem prometu, jo je bilo mogoče zastaviti ali obremeniti s služnostjo %uperciar vsajpo klasičnem pravu ni bil posestnik stvari -ljub temu ga je pretor varoval s posebniminterdiktom desuperfciebus oz tudi z analognimi tožbami

!astavna pravica: 2asovna ločitev sklenitvene in izpolnitvene aze povzroča na

upnikovi strani določeno negotovost e ve, ali bo dolžnik izpolnil svojo obveznost 6a bisi zagotovil čim večjo varnost, je imel po 3# na voljo dve možnosti: najti osebno jamstvo vobliki poro$tva, tj jamstvo nekoga, ki se bo za izpolnitev obveznosti zavezal polegdolžnika ali poiskati stvarno jamstvo v obliki zastavne pravice, tj pravice na tuji stvari, ki jo bo smel upnik prodati, če obveznost ne bo izpolnjena, ter se iz izkupička poplačati

!astavna pravica:0astavna pravica je stvarna pravica na tuji stvari zastavnega U, da sev primeru neplačila terjatve, ki je bila zavarovana z zastavno pravico, ob njeni dospelostipoplača iz vrednosti zastavljene stvari #redstavlja stvarnopravno razmerje astane zizročitvijo stvari upnikuačela zastavne pravice: je akcesorna pravica (lahko obstaja le poleg določene terjatve),predmet je lahko le individualno določena stvar (prav tako terjatev) in predmet zastavne

pravice je nedeljiv ( pi"noris causa indivisa upnik ni dolžan vrniti dela zastavljene stvari,kljub temu, da je bila terjatev delno poplačana)


24/60

5rste astavne pravice:3očna zastava (pignus) zastavitelj je lahko 0U v zavarovanje njegove terjatve prepustilzastavljeno stvar v posest#ogodbena (hipotečna) zastava pri tej je zastavitelj 0U obljubil, da mu bo stvar prepustilv posest, če (do določenega časa) ne bo izpolnil svoje obveznosti 3azlika med obema

vrstama zastavne pravice je bila v posesti stvari #ri ročni zastavi je zastavitelj obzastavitvi prepustil stvar zastavnemu upniku v posest #ri pogodbeni (hipotečni), pa jestvar obdržal v svoji posesti 0U jo je moral prepustiti, če do dogovorjenega roka niizpolnil svoje obveznosti tem pogledu bi lahko pri hipotečni zastavitvi govorili opotencialni prepustitvi v posest

Nastanek ro'ne astave (pignus): z zastavitvijo nastane z izročitvijo stvarzastavnemu upniku, na temelji sodne odločbe kot individualnega pravnega akta ali natemelju zakona pogoji zastavitelj je v trenutku zastave lastnik / med strankamanastane pogodba o zastavitvi / obstaja terjatev, ki jo zavarujeta z zastavno pravico

Pignus in rem suam: je zastavna pravica na lastni stvari ačeloma ni možna, če pa

preti $koda je mogoča 2e postane zastavitelj zastavni upnik, potem pride do conusio inomejena pravica ugasne, s tem bi 0U izgubil (prvi) poplačilni rang zato se omogoči pi"nus in rem suam &o je edini primer v stvarnem pravu, da lahko ima$ omejeno stvarnopravico na lastni stvari

Nastanek 1ipote'ne astave: -o se stranki dogovorita, da bo zastavitelj zastavnemu Uizročil stvar v posest, če dolg ob zapadlosti ne bo poplačan .re za pogodbeno zastavoastane zastavna pravica in to s pogodbo, brezoblični dogovor i v realni obliki

Pogodbena astava:0astavitelj je moral biti lastnik stvari 0astavitev tuje stvari je bilanična in 0U na njej ni dobil nobene stvarne pravice &udi v tem primeru je nastalo medzastaviteljem in 0U obligacijsko razmerje, na podlagi katerega je 0U od zastavitelja lahkozahteval povrnitev interesa, ki ga je imel, da bi dobil zadostno jamstvo za plačilo svojeterjatve

Predmet astave: #oleg stvari je bilo možno $e zastaviti tudi terjatve (pignus nominis),užitek, poljske služnosti, dedni zakup, pa tudi ročno zastavljeno stvar? v tem primeru jepri$lo do podzastave (ti pignus pignori datum, tudi subpignus) #redmet zastavnepravice je bilo končno lahko celotno premoženje endar pa se v takem primeru niso $teliza zastavljene osebni predmeti0astavljena terjatev:-adar je bila zastavljena terjatev, je imel 0U na voljo analogno tožbo,s katero jo je lahko izterjal, ko je zapadla 2e se je glasila na denar, se je smel iz njepoplačati, kadar pa je bila predmet terjatve stvar, je smel to stvar izterjati in jo obdržatikot zastavljeno? če je bila terjatev torej denarna, bo$ izterjani denar pobotal s svojoterjatvijo, če pa je (zastavljena) neka stvar, bo$ imel tisto kar bo$ dobil (tj izterjal) kot

ročno zastavo0astavljen užitek:lahko je bilo zastavljeno izvr$evanje obstoječega užitka alipa je bil užitek ustanovljen v prid 0U 0astavljena poljska služnost:-adar je bilazastavljena poljska služnost (predmet zastavne pravice ni mogla biti služnost nastavbnem zemlji$ču), jo je smel 0U izvr$evati, če je imel sosednje zemlji$če 2e dolžniksvoje obveznosti ni izpolnil, je smel 0U služnost prodati -er je veljalo načelo, da moratabiti gospodujoče in služeče zemlji$či sosednji, je bilo služnost mogoče prodati le sosedu

!astavitev po oblastveni odredbi: Besar 1ntonin #ij je v posebnem reskriptu uredilrubežno zastavno pravico 0 reskriptom je bil določen postopek poplačila upnikov zrubežno zastavo 0arubljene stvari so se prodale na javni dražbi #resežek od katerega sood$teli stro$ke postopka, so vrnili dolžniku, čigar stvari so bile prodane #redmet rubežaso bile lahko vse dolžnikove stvari


25/60

!astavitev po akonu: 0astavne pravice, ki so nastale že po zakonu, so se razvile izprednostnih pravic nekaterih upnikov pri izvr$bi na dolžnikovem premoženju &ako je nprpo senatovem sklepu iz časa cesarja !arka 1vrelija brez izrecne zastavitve pridobilzastavno pravico na stavbi upnik, ki je dal posojilo za njeno popravilo? zastavna pravicana hi$i, ustanovljena v prid upnika, ki je dal posojilo za ponovno zgraditev stavbe,pripadala tudi tistemu, ki

Documents

Definicije Po Knjigi (RP)