�

�

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Katrca Vezjak

Maribor, 2009

�

�

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

ODDELEK ZA RAZREDNI POUK

DIPLOMSKO DELO

RAZVOJ OSNOV PISANJA IN GRAFOMOTORI�NE VAJE Z UPORABO

DIDAKTI�NEGA GRADIVA

Mentorica: dr. Marija Ropi� Kandidatka: Katrca Vezjak

Maribor, 2009

�

�

Lektorica:

Mojca Tergušek, prof.

Prevajalka:

Darja Medved, predmetna u�iteljica angleš�ine in slovenš�ine

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

ZAHVALA

Pri nastajanju diplomskega dela sem potrebovala pomo� mnogih ljudi. Vsem se iskreno zahvaljujem.

Posebno zahvalo izrekam mentorici dr. Mariji Ropi�, za vso strokovno pomo�, usmerjanje in vzpodbujanje.

Hvala moji družini, ki je potrpežljivo spremljala mojo pot študija in mi vselej sporo�ala, da nisem sama.

Vsem sem za vse neizmerno hvaležna.

�

�

IZJAVA

Podpisana Katrca Vezjak, roj. 14. 02. 1963, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom RAZVOJ OSNOV PISANJA IN GRAFOMOTORI�NE VAJE Z UPORABO DIDAKTI�NEGA GRADIVA pri mentorici dr. Mariji Ropi�, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Katrca Vezjak

V Mariboru, 9. 6. 2009

�

�

POVZETEK

V diplomskem delu obravnavamo razvoj osnov pisanja in grafomotoro�ne vaje z uporabo didakti�nega gradiva.

V prvem delu diplomskega dela je širše opredeljeno podro�je motorike in grafomotorike. Predstavljena so didakti�na gradiva. Izpostavljeni so cilji za�etnega opismenjevanja, kot jih predvideva u�ni na�rt. Razvoj sposobnosti za pisanje posameznih �rt smo spremljali tudi v raziskavi.

V empiri�nem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Zanimalo nas je, ali u�enci napredujejo v razvoju sposobnosti za pisanje posameznih �rt, ki so osnova za kasnejše pisanje �rk in številk. U�en�evo napredovanje naj bi bilo opazno zaradi doslednega in temeljitega izvajanja vaj s pomo�jo didakti�nega gradiva. Izvedli smo spremljavo dela v obdobju šolskega leta in delo u�encev vrednotili glede na pritisk pisal, smer pisanja in kvaliteto zapisane �rte.

Izidi spremljave so pokazali, da so opazna izboljšanja pri zapisu navpi�ne, vodoravne in poševne �rte ter polkroga. Izboljšanje je bilo opazno tudi na podro�ju orientacije, upoštevanju pravilne smeri pisanja in pravilnem pritisku pisala. Napredovanje je bilo doseženo tudi s pomo�jo didakti�nega gradiva za u�ence.

Klju�ne besede: osnove pisanja, grafomotorika, orientacija, didakti�no gradivo, razvoj sposobnosti, �rta.

�

�

ABSTRACT

In our diploma we treat developing bases of writing skill and the improvement of graphomotor with the help of didactic material.

In the first part of the diploma motor as well as graphomotor is specified. Beside this also didactic material is presented and the aims of initial literacy are exposed in the way as the curriculum assumes them. The development of writing lines was observed with the help of the research.

In the empiric part we searched for the answers to the questions that were set in the research. We wanted to find out whether the pupils were improving their abilities of writing lines, which are the base of the later writing of letters and figures. The pupils’ progress should be noticeable because of doing exercise consistently and thoroughly with the help of didactic material.

We observed the work in a school year period and the pupils’ work was evaluated considering the pressure of the pen, direction of writing and the quality of the written line.

The outcome of the evaluation showed noticeable improvement in the writing of the vertical, linear and oblique line as well as of the semicircle. We could also see the improvement in the field of orientation, considering the correct direction of writing and pressure of the pen. The improvement was also achieved with the help of didactic material.

Key words: the base of writing, graphomotor, orientation, didactic material, the progress of skills, line.

�

�

KAZALO VSEBINE:

1 UVOD……………………………………………………………………………….. 1 2 TEORETI�NI DEL………………………………………………………………... 3

2.1 MOTORIKA…………………………………………………………………... 3

2.1.1 GROBA ALI VELIKA MOTORIKA…………………………………… 6

2.1.2 FINA MOTORIKA……………………………………………………… 7

2.1.3 REFLEKSNI GIBI……………………………………………………….9

2.2 ZA�ETNO OPISMENJEVANJE…………………………………………… 10

2.2.1 ORIENTACIJA………………………………………………………… 10

2.2.1.1 ORIENTACIJA NA TELESU…………………………………... 11

2.2.1.2 ORIENTACIJA V PROSTORU………………………………… 12

2.2.1.3 ORIENTACIJANA PAPIRJU…………………………………... 12

2.2.2 GRAFOMOTORIKA…………………………………………………... 14

2.2.2.1 RAZVOJ GRAFOMOTORIKE………………………………… 15

2.2.2.2 ODSTOPANJA V RAZVOJU…………………………………... 17

2.2.2.3 MOTNJE V RAZVOJU GRAFOMOTORIKE…………………. 18

2.2.2.4 PREPOZNAVANJE MOTENJ V GRAFOMOTORI�NEM

RAZVOJU………………………………………………………. 19

2.2.3 GRAFOMOTORIKA V U�NEM NA�RTU…………………………. 22

2.2.4 VAJE GRAFOMOTORIKE V DIDAKTI�NIH GRADIVIH………… 25

2.2.4.1 ABC 1 POSLUŠAMO – GOVORIMO, PIŠEMO –

BEREMO………………………………………………………... 26

2.2.4.2 DANES RIŠEM, JUTRI PIŠEM…………………………………27

2.2.4.3 DEŽELA �RTARIJA…………………………………………… 29

2.2.4.4 S SLIKANICO SE IGRAM IN U�IM………………………….. 30

2.2.5 OSNOVE PISANJA…………………………………………………… 32

�

�

2.2.6 POJAV LEVI�NOSTI………………………………………………… 36

2.2.7 PRAVILNO PISANJE Z LEVICO…………………………………….. 39

3 EMPIRI�NI DEL………………………………………………………………… 41

3.1 NAMEN OZ. CILJI…………………………………………………………. 41

3.2 RAZ�LENITEV, PODROBNA OPREDELITEV…………………………. 42

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA…………………………………….. 42

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE……………………………………….. 42

3.2.3 SPREMENLJIVKE……………………………………………………. 43

3.3 METODOLOGIJA………………………………………………………….. 44

3.3.1 RAZISKOVALNA METODA………………………………………… 44

3.3.2 RAZISKOVALNI VZOREC…………………………………………... 44

3.3.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV……………………………….. 44

3.3.3.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV…………………... 44

3.3.3.2 VSEBINSKO – METODOLOŠKE ZNA�ILNOSTI

ELEMENTOV…………………………………………………... 46

3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV………………………………. 47

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA……………………………………… 49

3.5 SKLEPNE MISLI…………………………………………………………… 90

4 LITERATURA……………………………………………………………………. 92

5 KAZALO SLIK IN GRAFOV…………………………………………………… 94

6 KAZALO PREGLEDNIC………………………………………………………... 96

7 SEZNAM PRILOG……………………………………………………………….. 97

��

�

1 UVOD

»Prenovljen U�ni na�rt za slovenš�ino devetletne osnovne šole iz leta 1998 se

opira na strokovna spoznanja jezikovne in literarne vede ter jezikovne in

književne didaktike, ki so v zadnjem desetletju bistveno vplivala na oblikovanje

sodobnejših modelov maternega jezika.« (Udovi� in Jamnik, 2000, str. 11)

Temeljita prenova u�nih na�rtov nam je narekovala druga�ne pristope k

pou�evanju in usvajanju u�nih vsebin. Ve� desetletij izvajane programe smo

posodobili, jih uskladili z novejšimi dognanji in pri�akujemo boljše rezultate na

podro�ju opismenjevanja, govorjenja, pisanja in poslušanja.

V diplomski nalogi se bomo osredoto�ili na opismenjevanje šestletnikov, kot

enega izmed zelo pomembnih dejavnikov nadalnjega opismenjevanja, kajti kljub

pove�anemu obsegu tedenskega števila ur, ki so namenjene slovenš�ini in

druga�nim, novejšim pristopom k pou�evanju, lahko zasledimo na podro�ju

opismenjevanja še vedno veliko število u�encev, ki se ubadajo s težavami.

Menimo, da le-te lahko izhajajo tudi iz površnega obravnavanja za�etnega

opismenjevanja, premalo doslednega izvajanja grafomotori�nih vaj in premajhne

ob�utljivosti u�iteljic in u�iteljev za zaznavanje težav u�encev in u�enk.

Tako bomo v teoreti�nem delu naloge pregledali, kaj o zgodnjem opismenjevanju

menijo strokovnjaki, kaj se na podro�ju grafomotorike dela v prvem razredu

osnovne šole in s kakšnimi težavami se lahko u�iteljice in u�itelji sre�amo.

V empiri�nem delu diplomske naloge bomo pregledali delo u�encev na podro�ju

grafomotorike z uporabo didakti�nega gradiva.

��

�

Z diplomsko nalogo predstavljamo proces zgodnjega opismenjevanja.

Predstavljamo pomembna dejstva, ki bi jih pri tem morali upoštevati.

Grafomotori�ne vaje so tiste vaje, ki u�ence popeljejo v svet zapisovanja �rk in

številk, ki mu kasneje omogo�ajo spoznavanje sveta okoli sebe. To so predpisalne

vaje, ki jih moramo spoznati za pomembne na poti k pisanju.

Zanimalo nas je, kako se grafomotori�ne vaje v prvem razredu izvajajo in kakšen

je razvoj sposobnosti zapisovanja posameznih �rt.

Menimo, da v prvem triletju postavljamo temelje, na katerih se gradi pouk

slovenš�ine v vertikalo tudi z elementarnimi grafomotori�nimi vajami.

��

�

2 TEORETI�NI DEL

2.1 MOTORIKA

Motorika je izraz, ki ga v vsakdanjem življenju pogosto slišimo in tudi

uporabljamo. Poskušajmo odgovoriti na vprašanje, kaj je motorika?

V slovarju tujk najdemo naslednjo razlago.

Motorika (lat. motor gibalo) – nauk o gibalnih funkcijah (Verbinc, 1979).

Izraz motorika nam predstavlja celoto vseh gibalnih zmožnosti �loveka. Na

motoriko posameznika vplivajo konstrukcija, spol, tip, starost in temperament.

Tako lahko govorimo o vsakdanji ali življenjski motoriki, o delovni motoriki, pa

tudi o športni in izrazni motoriki.

»Motorika je kompleksna sposobnost, od katere je odvisno gibalno

funkcioniranje organizma. Gibalna u�inkovitost se izraža v nenehni soodvisnosti

od morfoloških, funkcionalnih, konativnih, kognitivnih ter socialnih in �ustvenih

dimenzij (razsežnosti).« (Cemi�, 1997, str. 6)

Živimo v svetu elektronike, v svetu medijev, v svetu, kjer vse poteka z neverjetno

hitrostjo. �e je še pred dvajsetimi leti vsak prvošolec znal splezati na drevo,

presko�iti oviro in si sam izdelati lok, preprosto igra�o iz lesa ali odpadnih krp,

danes temu ni tako. Današnji na�in življenja mnogo otrok omejuje v gibanju.

Precej jih živi v mestih, kjer je njihov življenjski prostor omejen z betonom.

Skakanje, tekanje in sprehode je zamenjala vožnja z avtomobili in z drugimi

prevoznimi sredstvi. Namesto da bi plezali, tekali, se plazili ipd., otroci posedajo

pred televizijskimi sprejemniki in ra�unalniki. Barvanje, risanje in pisanje z

ra�unalnikom je lažje, hitrejše, natan�nejše in prijetnejše. Zakaj neki bi se mu�ili s

svin�nikom, barvicami in papirjem?

��

�

Pogost stavek, ki ga danes izre�ejo tako starši kot otroci je: »Ra�unalnik pri naši

hiši je zakon!« Na žalost pa ob vstopu v prvi razred otroci nimajo razvitih

osnovnih motori�nih spretnosti, s pomo�jo katerih bi si znali zavezati �evlje,

zapeti in odpeti gumbe, zapreti in odpreti zadrgo, oble�ti ali sle�ti pulover, stri�i s

škarjami, pravilno držati pisalo, nositi skodelico ... Vse te dejavnosti so povezane

z motoriko rok in prstov, ki jih sodobne dejavnosti premalo razvijajo. Vprašamo

se lahko, ali je morda tudi to vzrok številnim nespretnostim pri pisanju in risanju?

»Centri za motoriko in psihomotoriko so v zadnjem delu frontalnega dela

možganov. Psihomotori�ne sposobnosti omogo�ajo koordinacijo vseh gibov

telesa, ravnotežja, hoje, skakanja, poskakovanja, tekanja ter koordinacijo rok in

nog ob teh dejavnostih. Posebnega pomena je vizualno motori�na koordinacija:

usmerjanje pogleda in spremljanje motori�nih dejavnosti s pogledom.« (Laznik

Novljan in Šalehar, 1999, str. 42)

Kontinuirane spremembe v motori�nem vedenju, ki so rezultat interakcij med

genetskimi dejavniki in vplivi okolja predstavljanjo motori�ni razvoj. Ta se kaže v

razvoju motori�nih sposobnosti ter razvoju motori�nih spretnosti. Nekatere se

pojavijo samodejno in se jih ni potrebno nau�iti, (hoja, tek, prijemanje, izpuš�anje

…) saj so posledica filogenetskega razvoja, drugih pa se moramo nau�iti

(plavanje, smu�anje, smer pisanja, smer branja …), ker so posledica

ontogenetskega razvoja. (Planinši�, povzetek predavanj 2008). Zanima nas, kako

poteka gibalni razvoj:

Gibalni razvoj od prednatalnega obdobja naprej poteka v skladu z dvema

na�eloma. Na�elo cefalokavdalne (beseda izhaja iz latinš�ine, pomeni od glave

do repa) smeri razvoja pomeni, da razvoj poteka v smeri od glave navzdol.

Dojen�ek se torej najprej nau�i nadzorovati glavo, nato zgornje okon�ine in trup

ter nato še spodnje okon�ine, dojen�ek npr. prej zmore držati glavo pokonci kot se

plazi. Na�elo proksimodistalne (lat. od bližnjega k oddaljenemu) smeri razvoja

pomeni, da razvoj poteka v smeri od osrednjega dela k bolj oddaljenim delom

��

�

telesa. Dojen�ki tako najprej usvojijo razli�ne gibe, ki potekajo iz ramen, nato

gibe iz komolca, potem iz zapestja, nazadnje pa gibe prstov. (Marjanovi� Umek,

Zupan�i�, Fekonja in Kav�i�, 2004, str. 170)

To veliko in pomembno podro�je motorike lahko v osnovni razdelitvi opredelimo

na:

• grobo ali veliko motoriko,

• fino motoriko in

• refleksne gibe.

��

�

2.1.1 GROBA ALI VELIKA MOTORIKA

V to skupino motorike prištevamo tako imenovane grobe gibe, to so gibi, pri

katerih uporabljamo velike miši�ne skupine. Sem prištevamo dojen�kovo

obra�anje z boka na hrbet in s hrbta na bok, prav tako obra�anje s hrbta na

trebuh, sem štejemo razvoj dojen�kovega sedenja, dvigovanja glave, plazenje,

razvoj hoje, teka, skakanja, metanja. (Marjanovi� Umek idr., 2000, str. 173 – 175)

Našteli smo nekatere skupine grobe motorike. Vsaka izmed teh ima veliko

razvojnih faz, ki temeljijo na postopnem razvoju in napredku.

Slika 1: Razvoj teka

Z razvojem postaja tek vse bolj usklajen in hiter, koraki vse daljši in

enakomernejši, razvojne spremembe pa se kažejo tudi v položaju in gibanju rok in

trupa.

��

�

2.1.2 FINA MOTORIKA

Fina motorika predstavlja drobne gibe, to so gibi, ki zahtevajo uporabo majhnih

mišic. Tudi drobne gibe lahko opazimo že pri novorojen�kih, ki se skladno z

razvojem spreminjajo in kakovostno napredujejo. Sem sodijo prijemanja,

dotikanja predmetov, pobiranja, držanje predmetov …

Dojen�ek pri vseh teh opravilih uporablja najprej samo eno roko, pri štirih

mesecih pa se pojavi ravnanje z dvema rokama, pri �emer predmet z eno roko

držijo, z drugo pa ga raziskujejo.

»Razvoj drobnih gibov v obdobju mal�ka odraža vse ve�ji nadzor in natan�nost

ter napredek v razvoju usklajenega gibanja oko – roka«. (Marjanovi� Umek idr.,

2000, str. 177)

Mnogo finih gibov zahteva tudi obla�enje in sla�enje, ki ga pri�nejo otroci

usvajati pri drugem oz. tretjem letu starosti. Razvoj spretnosti hranjenja in

obla�enja je pomemben, saj omogo�a otroku ve�jo vsakdanjo samostojnost.

Razvojne spremembe se kažejo tudi v otrokovih spretnostih, ki so povezane z

risanjem in pisanjem. Ve�ina dojen�kov, starih od osem do dvanajst mesecev,

prime svin�nik tako, da lahko z njim riše, pri �emer svin�nik najprej držijo s celo

roko na zgornji tretjini, kasneje na sredinini, nato ga primejo le z blazinicami

prstov, v tretjem letu starosti pa svin�nik z blazinicami prstov držijo na spodnji

tretjini. Drobnogibalne spretnosti se kažejo tudi v uporabi razli�nih pisal. Temu

se doda še rezanje s škarjami ter zgibanje papirja.

V �etrtem letu starosti že tiskajo �rke in številke s po�asnimi in nenatan�nimi gibi,

ki so praviloma velike, kaoti�no razporejene po listu papirja in sestavljene iz ve�

lo�enih delov.

V petem letu starosti ve�ina otrok že napiše svoje ime z velikimi tiskanimi �rkami

ter nekaj številk. Otroci pogosto obra�ajo nekatere �rke in številke, npr. S, 3, P, 6,

�

�

N, B in J. Do osmega leta zmorejo napisati nekaj stavkov, napisane besede

ustrezno lo�ujejo med seboj in le redko še obra�ajo �rke, vse pogosteje tudi pišejo

s pisanimi �rkami. (Marjanovi� Umek idr, 2000, str. 177)

Na tem mestu smo želeli osvetliti podro�je finomotorike, ki je zelo pomembna pri

zapisu posameznih �rk. Težave, ki se pojavljajo na tem podro�ju, npr. obra�anje

�rk in zamenjava, pa so lahko obravnavane tudi kot specifi�ne težave oziroma

motje branja in pisanja, kar pa ni predmet te diplomske naloge. Pri�akujemo, da

imajo otroci z dobro razvito grobo motoriko in fino motoriko na podro�ju

opismenjevanja manj težav in lažje vstopajo v svet pisane besede.

Manj težav pri za�etnem opismenjevanju pri�akujemo tudi pri u�encih, ki imajo

dobro razvito motoriko prstov in jo obravnavamo lo�eno od splošne motorike.

Za pisanje je zelo pomembna. Razvija se vzporedno s potrebami po najfinejših

gibih in tudi najkasneje dozori.

»Obvladovanje grafomotori�nih spretnosti in pisanja pomeni sklenjeno fazo

diferenciranosti in zrelosti motorike prstov. Diferenciacija prstov je pomembna za

pravilen prijem in držo pisala. Težimo k razvoju tako imenovanega pincetnega

prijema.« (Laznik Novljan in Šalehar, 1999, str. 43)

Slika 2: Razvoj motorike prstov: a) prijem s celo roko b) prijem s palcem in

kazalcem c) prijem z blazinicami prstov – pincetni prijem

�

�

2.1.3 REFLEKSNI GIBI

»Refleksi so nenamerni tipi�ni gibi mišic in spremembe v telesnem položaju, ki se

pojavijo kot odziv na dolo�ene dražljaje. Nekateri so zna�ilni le za obdobje

dojen�ka in odražajo normalen gibalni razvoj od prednatalnega obdobja do

približno 9. meseca po rojstvu. Drugi se v razvoju ohranijo.« (Marjanovi� Umek

idr., 2004, str. 170)

»Raziskave so pokazale, da lahko pri novorojen�kih opazimo 27 razli�nih

refleksov. Prisotnost in mo� refleksov ob rojstvu ter tudi njihovo izginjanje z

razvojem, so pomembni pokazatelji ustreznosti nevrološkega in gibalnega

razvoja.« (Marjanovi� Umek idr., 2000, str. 171)

���

�

2.2 ZA�ETNO OPISMENJEVANJE

Otroke pri�nemo sistemati�no uvajati v svet pisanja in branja v prvem razredu

osnovne šole, ko so stari šest let, lahko tudi nekaj manj oziroma ve�.

Govorimo o tako imenovanem za�etnem oz. postopnem opismenjevanju. Za

za�etno opismenjevanje je pri otroku nujno razvijati naslednje: orientacijo,

grafomotoriko ter slušno in vidno zaznavanje. Podrobneje bomo predstavili

orientacijo in grafomotoriko.

2.2.1 ORIENTACIJA

Orientacije se otroci u�ijo postopno in se postopno tudi razvija. »Z vajami za

orientacijo (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 9) se otroci

pripravljajo na šolske in tudi druge dejavnosti, ki vklju�ujejo prostorsko

razporeditev, pomnjenje smeri in ustrezno izrabo prostora. �rke imajo dolo�eno

obliko, tudi smer in umeš�enost v prostor glede na list in �rtovje. U�enci lahko

pridobivajo izkušnje za osnove pisanja z vodenimi in z nevodenimi dejavnostmi na

razli�nih površinah.«

Hkrati z orientacijo u�enec razvija tudi poimenovalno in upovedovalno zmožnost.

Poimenuje predvsem prvine strvarnosti in razmerja v stvarnosti, ko se izraža – na,

pod, v, ve�je, enako, manjše. Ob tem razvija tudi logi�no mišljenje.

Orientacijo vselej pridobivamo na ve� nivojih, in sicer:

- orientacijo na telesu,

- orientacijo v prostoru in

- orientacijo na papirju.

���

�

2.2.1.1 Orientacija na telesu

Prvošol�ki vadijo orientacijo na svojem telesu najprej med igro, nato pa z vajami,

ki so namenjene sproš�anju. Naloge ve�krat ponavljamo. Spremljamo, kako se

orientacija razvija.

V delovnih zvezkih, ki so namenjeni delu v prvem razredu so vaje, s katerimi

uresni�ujemo cilje s podro�ja za�etnega opismenjevanja. V delovnem zvezke

Danes rišem, jutri pišem (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 9),

smo zasledili naslednje predlagane vaje:

Vaje za orientacijo na svojem telesu:

• Dvigni levo roko.

• Dvigni desno roko.

• Dvigni desno roko, in zdaj še kazalec desne roke.

• Dvigni prstanec leve roke.

Vaje za orientacijo na tujem telesu:

• Z desno roko pomahaj desnemu sošolcu.

• Rahlo se prikloni levemu sošolcu.

• Pozdravi sošolca, ki sedi za teboj.

• Položi levo roko na desno ramo sošolcu, ki sedi pred teboj, in mu zaželi

prijeten dan.

Navodila za vaje, s katerimi ugotavljamo stranskost roke, o�esa, ušesa in noge:

• Zvij list papirja in poglej skozi daljnogled.

• Prisluhni tiktakanju ure na roki.

• Podaj sošolcu žogo.

• Ulovi žogo.

• Brcni žogo

���

�

2.2.1.2 Orientacija v prostoru

Naslednji korak na podro�u orientacije je orientacija v prostoru. Izbiramo lahko

med množico vaj, s katerimi otrok pridobiva ob�utek za prostor. Precej pripomore

k razvijanju ob�utka za orientacijo hoja.

Vaje za orientacijo v prostoru:

Po stopnicah se premikamo po desni strani in vprašamo:

• Kdo je na levi strani stopnic?

• Kdo je na desni strani stopnic?

• Kdo je na spodnjem delu stopnic?

• Kdo je na zgornjem delu stopnic?

Mnogo je vaj, ki jih izvajamo v razredu:

• Na levi strani u�ilnice se dotakni predmeta.

• Na desni strani u�ilnice se dotakni predmeta.

• Kaj je na stenskem panoju na desni strani?

• Prinesi predmet, ki je na desni/levi strani u�ilnice.

2.2.1.3 Orientacija na papirju

K orientaciji na telesu in v prostoru dodamo še orientacijo na listu. Otrokom v

za�etku ponudimo ve�je liste in tudi razli�na pisala. Uvedemo slikovne

ponazoritve za glavne smeri. Tako je lahko zgoraj rumeno sonce, spodaj zelena

trava, levo rde�e jabolko in desno moder metulj (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in

Fran�eškin, 1999).

To so aplikati, ki so na tabli in v u�en�evih zvezkih. Ko jih u�enci usvojijo, jih

opustimo. Pri u�encih s težavami so prisotni dlje �asa. Za pravilno orientacijo na

listu lahko izvajamo orientacijske nareke, pri katerih u�enec riše po navodilih.

���

�

Ko izvajamo orientacijske nareke moramo biti pozorni na otroke, ki se težje

izražajo z risanjem. Lahko se zgodi, da u�enci obvladajo orientacijske pojme, a so

nespretni pri risanju in jim to povzro�a težavo. Možna rešitev za takšne u�ence so

nalepke, ki jih le zalepijo na ustrezno mesto.

Dosledno moramo tudi zahtevati, da poteka smer pisanja, risanja, leplenja od

zgoraj navzol in od leve proti desni. Tudi ko opazimo, da npr. matemati�ne naloge

– stolpi�ke, pri�nejo reševati od spodaj navzgor ali od desne proti levi, moramo

opozoriti na napa�no smer in zahtevati upoštevanje pravilne smeri. Napa�na smer

res ne vpliva na rezultat matemati�ne naloge, kaže pa na težave pri orientaciji na

listu.

���

�

2.2.2 GRAFOMOTORIKA

Beseda »grafomotorika« je v prvem razredu velikokrat uporabljena.

Grafomotori�ne vaje predstavljajo posamezne segmente �rt, linij, iz katerih so

sestavljene �rke in številke.

»Izraz grafomotorika je sestavljen iz dveh delov: graf in motorika. Izraz graf je

vzeta iz stare grš�ine (graphos), kjer je pomenila pisati. Danes pomeni pisno

znamenje za glasove, foneme in za pojave stav�ne fonetike, kot so �rke, lo�ila in

druga znamenja. Beseda motorika pomeni sposobnost gibanja, tudi

enakomernega, neprekinjenega, v ritmu potekajo�ega gibanja z roko pri pisanju.

Grafomotorika torej pomeni gibalno sposobnost za pisanje – oblikovanje �rk in

drugih pisnih znamenj.« (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000, str. 69)

Ali povedano druga�e:

»Da bi lahko dolo�ene grafi�ne znake oz. niz znakov razmestili v prostor, jih

oblikovali in pravilno usmerili, potrebujejo otroci dolo�ene spretnosti,

sposobnosti in veš�ine. Govorimo o grafomotoriki. Otrok zazna neki grafi�ni

simbol in si ga želi posnemati, za to pa je potrebna motori�na, vidna in miselna

usklajenost«. (Medved Udovi� in Jamnik, 2000, str. 20).

Ven�eslav �opi� (1965) piše o tem, da so tiskane �rke sestavljene iz sedmih

elementov.

navpi�nih �rt |

vodoravnih �rt �

poševnih �rt v smeri od leve proti desni ⁄

krogov �

tri�etrtinskih krogov �

polkrogov �

poševnih �rt od od desni proti levi \

���

�

Otrok se mora nau�iti vle�i ravne �rte v razli�nih smereh ter na razli�ne na�ine

zaokrožene poteze. Vse to mu omogo�ajo tako imenovane grafomotori�ne vaje, ki

jih skoncentrirano riše in usvaja v prvem razredu osnovne šole.

Najprej pa poglejmo, kako se grafomotorika pri otrokih razvija.

2.2.2.1 Razvoj grafomotorike

Grafomotori�ne spretnosti se pri�nejo razvijati že sorazmerno zgodaj. Opazujemo

jih lahko že v drugem letu starosti otrok:

»Otrokova želja po pisanju je odvisna od njegovih naravnih darov ter od okolja, v

katerem raste. Otrok bo segal po sredstvih za pisanje, svin�nikih in barvicah, �e

bodo v njegovi bližini in �e bo videl, da jih uporabljajo tudi drugi, mama, o�e,

bratec, sestrica. Za�el jih bo preizkušati in uporabljati, �e mu bodo starši to

omogo�ili in dopuš�ali. Odkritje, da nove »igra�ke« puš�ajo za sabo sled, ga bo

navdušilo, še posebno, �e bo to navduševalo tudi njegovo okolico in ga bo pri

dejavnosti spodbujala.« (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000, str. 69)

V razvoju grafomotorike opazujemo in lo�imo ve� stopenj:

- s t o p n j a � e � k a n j a,

- s t o p n j a o b l i k,

- s t o p n j a s k i c i n

- s t o p n j a r i s b.

A) Stopnja �e�kanja

Ta stopnja je zna�ilna za dveletne otroke. Njihovi gibi so sunkoviti,

nekontrolirani, meja �e�kanja pa lahko prehaja mejo papirja. Otroci so veseli, da

to, kar imajo v roki (pisalo), za seboj puš�a sled. V njihovih risbah lahko

���

�

odkrijemo razli�ne �a�ke, kot so npr. navpi�ne cikcakaste �rte in vzorci, ki

nastanejo s postavitvijo �a�k na papir.

B) Stopnja oblik

Ta stopnja se pojavi pri treh letih. Otrok v tem obdobju riše diagrame v šestih

osnovnih oblikah: kroge, kvadrate ali pravokotnike, križe, ikse in nenavadne

oblike. To je faza prerisovanja in posnemanja oblik. Zdaj postane dejavnost že

na�rtovana. Najprej se otrok nau�i narisati krog – približno pri treh letih, nato

kvadrat – pri štirih letih, ki ga izpelje bodisi iz kroga bodisi s posnemanjem

vodoravnih in navpi�nih �rt. Pri petih letih se nau�i narisati trikotnik, nato

pravokotnik, pri šestih pa romb.

C) Stopnja skic

Na tej stopnji otrok dve preprosti obliki sestavi v zahtevnejši abstraktni vzorec.

Osnovne like za�ne kombinirati s �rtami, tako da znotraj lika riše �rte. Nastajajo

nove oblike, ki jih otrok po svoje poimenuje.

D) Stopnja risb

To je stopnja, ki jo ve�ina otrok doseže med �etrtim in petim letom, nekateri pa

tudi že prej. Otrok pri�ne �rte risati tudi zunaj likov, nastajajo prve »noge, roke,

lasje«. V tem obdobju pri�ne posnemati tudi �rke, vendar ga ne zanima pomen

�rk, temve� le nove oblike. Pri prerisovanju �rk ne gleda na smer, prerisuje jih

zrcalno, obrnjeno na glavo …

Na razvoj grafomotorike lahko vplivamo, ga spremljamo in vzpodbujamo:

»Razvoj grafomotorike je povezan s sleherno drobno motoriko rok, pa naj gre za

striženje, sestavljanje lesenih lego kock, izdelovanje drobnih predmetov, barvanje

risb v pobarvankah ali za gnetenje testa v mamini kuhinji, oblikovanje piškotov

ipd. �e je otrokova grafomotorika v �asu, ko se za�ne sistemati�no

���

�

opismenjevanje, dobro razvita, hitreje napreduje, saj obvlada osnovne gibe,

poteze, pravilno držo pisala ipd.« (Medved Udovi� in Jamnik, 2000, str. 21)

2.2.2.2 Odstopanja v razvoju

Vsak otrok je individualna osebnost, vsak je edinstven in neprimerljiv. Vsak otrok

se razvija in napreduje v druga�nem tempu, zato so med njimi individualne

razlike:

»Nekateri otroci z bogato grafomotori�no dediš�ino bodo z risbo sporo�ali morda

celo prej kot z besedami. Jezikovno sposobnejši, in v tem pogledu bolj spodbujani,

pa bodo za sporazumevanje prej uporabili jezik, risbo pa pozneje. Odvisno od

tega, kaj okolje bolj spodbuja in �esa je otrok ve� prinesel na svet, katere

sposobnosti: jezikovne, gibalno-grafi�ne ali pa morda glasbene ali telesno-

gibalne«. (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000, str. 70)

Vedeti moramo, da so odstopanja od tako imenovanega normalnega motori�nega

in grafomotori�nega razvoja dopustna. Vemo, da ve�ina otrok shodi ob letu, prav

tako pa je normalno, �e otrok za�ne hoditi z desetimi ali pa s petnajstimi meseci.

O normalnem odstopanju ne bi ve� govorili, kadar otrok pri dveh letih še zmeraj

ne bi hodil.

Podobno je z govorom. V povpre�ju povedo otroci prvo besedo pri letu in prvi

stavek pri dveh letih. Najdejo pa se otroci, ki za�no govoriti nekaj mesecev prej

ali kasneje. To je normalno odstopanje. �e pa otrok pri dveh letih ne bi govoril še

popolnoma ni�, potem ne moremo govoriti ve� o normalnem odstopanju, temve�

govorimo o motnji v razvoju govorno-jezikovnih spretnosti.

Tako ima tudi grafomotori�ni razvoj svoj normalni �as in normalno odstopanje od

normalnega razvoja (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000).

��

�

2.2.2.3 Motnje v razvoju grafomotorike

Enim otrokom je dano ve�, drugim manj že ob rojstvu, ko so jim dani temelji za

razvoj sposobnosti in spretnosti, ki jih zaznamujejo. To je njihova individualnost.

Razli�ne sposobnosti se lahko razvijajo izena�eno ali neizena�eno, skladno ali

neskladno. Kadar se sposobnosti razvijajo neizena�eno in neskladno, govorimo o

disharmoni�nem razvoju. To pomeni, da je otrok lahko spreten pri pisanju, pa

zelo neroden pri vsakdanjih opravilih ali obratno. Lahko je nadpovpre�no

prakti�en, pa zelo po�asen pri usvajanju temeljnih šolskih spretnosti.

Naravni danosti se vselej pridružuje še spodbudno ali nespodbudno okolje,

otrokova želja in motiviranost ter koli�ina truda, ki ga vloži v dejavnost (Križaj

Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000).

Na naravno danost lahko v neki meri vplivamo, ne moremo pa vplivati na bolezni,

poškodbe in okvare, ki lahko razvoj upo�asnijo ali pa ga okrnijo. Zato bolezenskih

stanj ali poškodb ne smemo prezreti.

»Na poškodbe centralnega ali perifernega živ�evja ali pa na bolezensko

oslabelost mišic ni mogo�e vplivati. Otrok, ki ima hudo živ�no-miši�no obolenje,

morda sploh ne bo mogel držati v rokah svin�nika. Otrok, katerega možgani so

bili ob porodu poškodovani, �igar gibljivost celega telesa je spasti�na, bo pisal

zelo trdo in sunkovito.

�rk ne bo mogel oblikovati tako, kot bi jih želel, temve� bo ena �rka ve�ja in

druga manjša, enkrat okrogla in drugi� oglata, enkrat bo pritisk tako mo�an, da

bo viden odtis na naslednjih straneh, in drugi� tako rahel, da se bo pisanje komaj

videlo. Morda bo lahko pisal le s svin�nikom, nalivno pero pa se mu bo nenehno

zatikalo in delalo luknj.« (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000, str. 73)

��

�

Motnja v razvoju grafomotori�nih spretnosti se imenuje razvojna disgrafija in se

v celoti pokaže šele takrat, ko se otrok za�ne sistemati�no u�iti pisanja in ko se od

njega zahteva, da se drži pravil pisanja.

Zakaj šele takrat?

Preden se otrok sistemati�no pri�ne u�iti pisanja, smo vsi, tako starši, kot

vzgojitelji in u�itelji, pozorni na tisto, kar (otrok) po�ne. Vsi ga opazujemo in

vidimo, kaj zna, kaj zmore, navdušeni smo nad njegovim hitrim napredovanjem.

Pri otroku, ki bo govoril, bral, smu�al, plesal, pel, bomo kaj hitro spregledali, da

ne riše, ne barva, da ga razli�na pisala sploh ne zanimajo.

Tako v vsakdanjem življenju. Ob sistemati�nem u�enju, torej v šoli, pa bomo

dosti bolj usmerjeni v opazovanje tistega, �esar otrok ne zmore ali zmore manj kot

njegovi vrstniki.

Poglejmo, na kaj moramo biti pozorni, da prepoznamo motnje v razvoju

grafomotori�nih spretnosti. V nadaljevanju predstavljeni primanjkljaji lahko

narekujejo tako imenovano razvojno disgrafijo. U�enci, ki se soo�ajo s takšnimi

težavami nujno potrebujejo pomo� in usmerjanje pri delu.

2.2.2.4 Prepoznavanje motenj v grafomotori�nem razvoju

Ko opazujemo otrokov razvoj grafomotorike tudi z vidika prepoznavanja mogo�ih

motenj, moramo vedeti, kaj opazovati:

»Motnja v grafomotori�nem razvoju se kaže tako pri otrokovih pisnih izdelkih kot

pri na�inu, kako piše. Zato moramo vedno opazovati oboje, izdelek in nastajanje

izdelka. Pozornost usmerimo na otrokovo telesno držo, posebej na držo roke,

zapestja in prstov, na držo svin�nika, na pritisk, nagib glave. Pisni izdelek

presojamo glede na splošno urejenost, orientiranost na listu in v �rtovju, obliko

���

�

�rk, velikostna razmerja med �rkami in deli �rk, presledke med besedami ter

vezavo �rk med seboj.« (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000, str. 74)

Motjo lahko prepoznamo po:

- drži telesa, roke in svin�nika ter

- pri pisnih izdelkih.

1. Drža telesa, roke in svin�nika

Grafomotori�no nespreten otrok je pri pisanju napet, velikokrat prekomerno

sklonjen nad zvezek, trup je zasukan in prav tako glava. Glavo rad podpira z roko

ali pa jo na roko naslanja. Roko v zapestu obra�a in jo upogiba, jo dviga in

ve�krat prestavlja. Taki otroci držijo svin�nik na vse mogo�e na�ine, držijo ga ali

kr�evito ali pa tako mlahavo, da jim pada iz rok.

2. Pisni izdelki

• Orientacija

Pisanje v zvezek je brez za�etka in konca. Zvezek je obrnjen vsaki� druga�e.

Otrok pri�ne pisati kjer koli, tam, kjer se trenutno zvezek odpre. Izpuš�a strani,

liste, vrste.

Na listu za�enja pisati zgoraj, spodaj, na sredini, enkrat na levi, drugi� na desni ali

pa na sredini vrste.

Težko si predstavlja dolžino besede in �rke tla�i skupaj. Še najve� težav pa ima s

pomnjenjem smeri pri �rkah, ki se razlikujejo le v tem, da so obrnjene v levo ali

desno, gor ali dol. ( b, d, p, ).

���

�

• Velikost �rk

Grafomotori�no motnjo lahko prepoznamo tudi po zelo razli�ni velikosti �rk.

�rka, ki se piše �ez pol vrste, je v�asih ve�ja od tiste, ki ji je namenjena cela vrsta.

Neurejeno je tudi razmerje med �rkami. Ista �rka je enkrat velika, drugi� zelo

majhna. �rke so enkrat stisnjene in drugi� razpotegnjene.

• Razmaki

Ti so enkrat veliki, drugi� majhni. Tako kot velikost �rk je tudi prazen prostor

nedosledno velik ali majhen, širok ali ozek.

• Oblikovanje �rk in pomnjenje oblik

Otrok si težko zapomni poteze, ki so potrebne za oblikovanje �rk. Tako ne ve,

kdaj bo �rta, ki jo bo potegnil, ravna, pokon�na ali poševna, ne predstavlja si, kaj

bo iz neke poteze nastalo. Ne ve, kje naj za�ne �rko pisati, v zgornjem ali

spodnjem delu, na �rti ali pod zgornjo linijo.

Ko vemo, kaj opazovati in ko zasledimo motnje v otrokovem grafomotori�nem

razvoju, moramo narediti vse, da bi mu pri premagovanju težav pomagali. Njegov

grafomotori�ni razvoj moramo vzpodbujati, hkrati pa paziti, kako bomo to

naredili:

»Prezgodnje pou�evanje v smislu »ne tako, ampak tako« prekine otrokovo lastno

ustvarjalnost in željo po u�enju. Vloga staršev pri spodbujanju otrokovega

razvoja je predvsem v ustvarjanju možnosti in pripravljanju pogojev, da otrok

poseže po svin�niku in barvicah, v nagrajevanju otrokovega ustvarjanja, s

pozornostjo in priznanjem in v neprezgodnjem usmerjenem pou�evanju, takrat, ko

otrok zanj še ni pripravljen.« (Križaj Ortar, Magajna, Pe�jak in Žerdin, 2000, str.

75)

���

�

2.2.3 GRAFOMOTORIKA V U�NEM NA�RTU

Grafomotoriko razvijamo z razli�nimi grafomotori�nimi vajami. Z u�nim na�rtom

iz leta 1998 je pouku slovenš�ine v prvem razredu namenjenih 6 ur na teden.

Obravnavi umetnostnih besedil je namenjenih 50% ur predmeta. Prenovljen oz.

dopolnjen u�ni na�rt iz leta 2008 na podro�ju grafomotorike ne prinaša

sprememb.

Med splošnimi cilji predmeta preberemo tudi naslednja cilja:

- U�enci so motivirani za vse štiri sporazumevalne dejavnosti (poslušanje in

govorjenje ter branje in pisanje), saj jim te dejavnosti omogo�ajo spoznavanje

sebe in sveta ter zadovoljujejo osnovne �ustvene in družbene potrebe. Ob

izkušnjah spoznavajo, da obvladovanje teh dejavnosti pove�uje njihovo zmožnost

delovanja v lastnem okolju ter spoznavanja in izražanja predmetnega, duhovnega

in domišljijskega sveta.

- U�enci sprva spontano in prek igre, nato pa tudi vodeno in sistemati�no

vstopajo v samostojno branje in pisanje. Z lastno dejavnostjo odkrivajo in

preizkušajo pisni jezik za sporazumevanje, razmišljanje, u�enje in zabavo.

Razvijajo procese tvorjenja pomena in pravilno rabo ustaljenih grafi�nih

sistemov. (Nacionalni kurikularni svet, str. 7, 1998)

Še natan�neje opredeljuje u�ni na�rt podro�je grafomotorike s

funkcionalnimi cilji:

U�enci se u�ijo in vadijo osnove pisanja, in sicer:

a) držo telesa pri pisanju,

b) držo in uporabo raznih pisal,

c) orientacijo na svojem telesu, v prostoru in na papirju,

�) smer pisanja od leve proti desni, od zgoraj navzdol,

���

�

d) poteze, ki tvorijo prvine �rk in števk ( z razli�nimi gibalno-grafi�nimi vajami v

prostoru in na papirju, s celim telesom, z deli telesa in z raznimi materiali).

U�enci spontano in prek igre izražajo pomen s pisanjem:

a) opazujejo like/predmete in jih na osnovi enakosti/podobnosti razvrš�ajo v

skupine; povedo v �em so si enaki/podobni/razli�ni,

b) v zapisani besedi zaznamujejo enake �rke, v besednih parih pa razli�ne,

c) prerisujejo oz. sami napišejo �rke ter jih povezujejo z glasovi,

�) prerisujejo oz. sami napišejo preproste besede,

d) sami napišejo svoje ime oz. besede, ki jih poznajo,

e) narišejo oz. sami napišejo besedilo ali pa ga narekujejo u�itelju. (Nacionalni

kurikularni svet, str. 14, 1998)

Pri pregledu u�nega na�rta smo se osredoto�ili na podro�je grafomotorike, kar pa

ne pomeni, da je to najpomembnejše podro�je ali da je to podro�je, ki mu je

namenjeno najve� ur. Želimo le, da bi se vsi zavedali pomembnosti predhodno

izpostavljenih ciljev. Grafomotori�ne vaje moramo zato izvajati dosledno in

postopno, hkrati pa moramo misliti tudi na individualnost in diferenciacijo.

»Prevladuje mnenje, da so za diferenciacijo u�encev najprimernejše tiste naloge,

ki jih reši okoli 50 odstotkov u�encev. Pri tem ne smemo pozabiti, da so v osnovno

šolo integrirani tudi u�enci s posebnimi potrebami (u�enci, ki se po�asi razvijajo,

ali pa nekoliko zaostajajo v razvoju iz drugih razlogov, in u�enci, ki razvoj svojih

vrstnikov prehitevajo).« (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 19)

V smislu uresni�evanja navedenih ciljev, iz podro�ja grafomotorike, otroci tudi

poimenujejo in lo�ijo ravne in krive �rte, vodoravne in navpi�ne �rte, polkrožne

linije in krožne linije. Delajo vijuge in zanke. Grafomotori�ne vaje delajo v

neomejenem prostoru in kasneje v omejenem prostoru. Uporabljajo in spoznavajo

tako razli�ne podlage kot razli�na pisala.

���

�

S sistemati�nim izvajanjem gibalno grafi�nih vaj se bodo zmanjševali tudi

morebitni razvojni primanjkljaji z otrokovega grafomotori�nega podro�ja.

Grafomotori�ne vaje si morajo slediti postopno, od preprostih potez do

zahtevnejših.

���

�

2.2.4 VAJE GRAFOMOTORIKE V DIDAKTI�NIH GRADIVIH

Za lažje usvajanje ciljev s podro�ja grafomotorike, je na tržiš�u na voljo ve�

didakti�nih gradiv, ki jih je potrdil strokovni svet Republike Slovenije za splošno

izobraževanje in se uporabljajo v prvem razredu osnovne šole. To so tudi delovni

zvezki, ki so namenjeni pouku slovenš�ine in ki imajo najpogosteje

grafomotori�ne vaje v posebnem delovnem zvezku.

Na izbiro pa je tudi precej didakti�nih gradiv, ki so predstavljena kot mapa s

posameznimi listi in vsebujejo posamezne vaje za razvoj grafomotorike.

Poslužujejo se jih v veliki meri specialni pedagogi in vsi tisti, ki iš�emo dodatne

naloge za otroke, ki imajo na podro�ju grafomotorike ve�je težave. Pri izvajanju

individualne strokovne pomo�i so nam takšne vaje lahko velikokrat v pomo�.

Za delo v prvem razredu osnovne šole je na voljo ve� didakti�nih gradiv. Izbira in

odlo�itev za didakti�no gradivo je avtonomnost vsakega posameznika oziroma

tima, ki ga predstavljata u�iteljica in vzgojiteljica. Podrobneje bomo predstavili

delovne zvezke razli�nih založb, s pomo�jo katerih lahko usvajajo cilje s podro�ja

grafomotorike naši prvošolci. To so:

• ABC 1 (tretji del) Poslušamo - govorimo, pišemo – beremo (Grgini�,

Justin in Pe�jak, 2003). Založba Izolit.

• Danes rišem, jutri pišem (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999).

Založba Rokus.

• Dežela �rtarija 1. zvezek in 2. zvezek ( Bav�ar in Lavren�i�, 2003).

Založba DZS.

• S slikanico se igram in u�im (Medved Udovi� in Jamnik, 2000). Založba

MK.

���

�

Didakti�na gradiva, ki so namenjena grafomotoriki:

2.2.4.1 ABC 1 (tretji del) Poslušamo - govorimo, pišemo – beremo

To je delovni zvezek velikosti A4 in je namenjen samo orientaciji in

grafomotori�nim vajam. Ilustracije so otrokom blizu, kljub temu, da niso barvne -

ob �rni se pojavlja le še svetlo modra barva. Skozi vse vaje pomaga u�encem

lutka Švigazaj�ek. Ve�ina strani v delovnem zvezku je opremljena s simboli za

orientacijo – zgoraj oblak, spodaj hiša, levo svin�nik in desno jabolko. Vaje si

sledijo postopno in izhajajo iz na�ela težavnosti za otroka, to je, kakšno stopnjo

koordinacije med o�mi in roko zahteva posamezna vaja, ki jo u�enci izvajajo.

Tako si v tem delovnem zvezku sledijo vaje za:

• Smer pisanja – od zgoraj navzol, od spodaj navzgor, od leve proti desni,

od desne proti levi.

• Ravne �rte – najprej se uvaja pisanje navpi�nih �rt, nato sledi pisanje

vodoravnih �rt. Tem vajam sledijo vaje, v katerih je kombinacija

navpi�nih in vodoravnih �rt. Kot slednje ravne �rte se izvajajo vaje, pri

katerih u�enci rišejo poševne �rte v obe smeri.

Vse vaje se najprej delajo v ve�jem neomejenem prostoru, nato pa v

manjšem omejenem prostoru.

• Krožne �rte – �e�kanje, centrifugalne in centripetalne krožne �rte,

polkrožne v obe smeri, krog in kombinacija kroga in polkrožnih �rt.

• Zanke – risanje zank navzdol in navzgor ob pomo�i ravne �rte,

kombinacija zank v levo in v desno.

V tem delovnem zvezku u�enec:

- opazuje,

- riše,

- se orientira

- barva in

- pripoveduje ter posluša.

���

�

V priro�niku (Grgini�, Justin in Pe�jak, 2003) lahko v uvodu obnovimo

pomembna spoznanja o razvoju grafomotorike in se seznanimo o razporeditvi vaj

v delovnem zvezku. Nato je vsaka posamezna vaja opisana s cilji in dejavnostmi.

Pod naslovom Od igre do naloge je v priro�niku nanizanih veliko dejavnosti,

med katerimi lahko izbiramo. Prav tako so zapisani napotki za reševanje nalog v

delovnem zvezku in namigi za dodatno delo v koti�ku.

Vseh predlaganih dejavnosti je veliko. Paziti moramo, da pravilno odberemo tiste

dejavnosti, ki so smiselne in primerne za našo skupino u�encev. �e želimo, da je

posamezna vaja opravljena temeljito in natan�no, jo u�enci v povpre�ju delajo

med 10 in 15 minut in ko k temu dodamo še motivacijo, gibanje, ritmi�no izreko

…, potem spoznamo, da bi dejavnost za otroke že lahko bila predolga.

Delovni zvezek se pri�ne z vajami za orientacijo, in sicer z orientacijo na listu.

U�ni na�rt pa nas zavezuje, da moramo z u�enci izvajati tudi vaje, pri katerih

razvijamo orientacijo na telesu in orientacijo v prostoru.

2.2.4.2 Danes rišem, jutri pišem

To je delovni zvezek velikosti A3 in je namenjen orientaciji ter grafomotori�nim

vajam. Velikost tega didakti�nega gradiva narekuje urejenost šolske mize in

preostalih potrebš�in, tako da se s pomo�jo tega delovnega zvezka u�enci navajajo

še na skrb za urejeno mizo. Ilustracije so barvne in u�encem blizu, re�ejo, da so

jim vše� (zapisano na osnovi nekaj letnih izkušnjah). V delovnem zvezku je nabor

mnogih vaj, ki predstavljajo ne samo za�etno opismenjevanje, ampak tudi

govorno sporo�anje.

Tudi v tem delovnem zvezku je vsaka vaja na svojem listu, list pa je opremljen s

simboli za pridobivanje orientacije, ki jih u�enci zalepijo na ustrezno mesto –

zgoraj rumeno sonce, spodaj zelena trava, levo rde�e jabolko in desno moder

metulj. Nalepke so u�encem še posebej vše� in z njimi resni�no utrjujejo

orientacijske pojme. Ne ukvarjajo se z risanjem, vso pozornost lahko namenijo le

temu, da ustrezno nalepko zalepijo spodaj, zgoraj, levo in desno. Sli�ice na

��

�

nalepkah so smiselne, saj so povezane z vsakdanjim življenjem (sonce, trava). V

priro�niku so primeri orientacijskih narekov in motivacijske zgodbe k

posameznim vajam. Ob vajah so tudi namigi za diferenciacijo. Samo to didakti�no

gradivo omogo�a u�encem, da �rte – linije doživijo z razli�nimi �utili. Tako

u�enec ravno, navpi�no, poševno, polkrožno in krivo �rto zazna tudi s tipom.

V tem delovnem zvezku u�enec:

- opazuje,

- tipa,

- riše �rte vseh oblik in v vseh smereh,

- se orientira (levo, desno, zgoraj, spodaj),

- barva in

- pripoveduje ter posluša.

Naloge v delovnem zvezku so zasnovane tako, da izhajajo iz na�ela od lažjega k

težjemu.

Tako zasledimo naslednjo postopnost:

- Najprej uvajamo pisanje vodoravnih �rt na razli�ne podlage, z razli�nimi pisali,

- sledi navpi�na �rta prav tako na razli�ne podlage, z razli�nimi pisali,

- poševna �rta v obe smeri, in sicer od leve proti desni, od desne proti levi in od

desne proti levi navzgor ter od leve proti desni navzdol,

- risanje kroga z razli�nimi pisali na razli�ne podlage,

- risanje polkroga ter

- risanje loka prav tako z razli�nimi pisali na razli�ne podlage.

Po opravljenih grafomotori�nih vajah, risanju razli�nih �rt, imajo otroci ob vsaki

vaji še možnost za razvijanje ustnega sporo�anja, ki temelji na trenutno opravljeni

vaji. Tako na primer opisujejo hišo, v kateri živijo, opisujejo svoj dežnik ali iš�ejo

asociacije na dano besedo.

��

�

V pripadajo�em priro�niku (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999)

zasledimo natan�no in nazorno predstavljene osnove pisanja, napotke in vaje za

pridobivanje in utrjevanje orientacije ter napotke za izvajanje vaj, s katerimi

pridobivamo spretnosti, ki so povezane z branjem in pisanjem.

2.2.4.3 Dežela �rtarija

To sta delovna zvezka velikosti A4 in sta namenjena vajam motorike, orientacije

in smeri. Delovni zvezek popelje otroke v deželo �rtarijo, pri potovanju pa

otrokom pomagajo pal�ki, in sicer pal�ek Pomagal�ek, �rtek, Lokec, pal�ica

Val�ica in Zan�ica, pal�ek Igral�ek in pal�ek Mrežica.

V prvem delovnem zvezku so tako zbrane posamezne vaje predvsem za

orientacijo. Tudi tukaj zasledimo simbole – zgoraj rumeno sonce, spodaj zelena

trava, na levi rde�a roža in na desni strani moder balon. Veliko je vaj, ki zahtevajo

gibanje to�no v dolo�eni smeri. Vsaka vaja v delovnem zvezku je oblikovana po

naslednjih kriterijih:

- gibanje po vsem listu oziroma pisalni ploskvi,

- izvajanje dolo�enega gibanja v vse smeri,

- prehajanje od grobega do najdrobnejšega giba,

- obvezno poprejšnje potovanje z o�mi po poti, ki jo bo risalo pisalo, nujnost

ponavljanja in prekrivanja �rt – nastajanje gostih snopov �rt. (Bav�ar in

Lavren�i�, 2003)

V drugem delu delovnega zvezka otrok usvaja vse krive �rte, ki so osnova za

pisanje tiskanih in pisanih �rk. V njem so tudi zahtevnejše vaje za vizualno

prostorsko orientacijo.

���

�

Vaje Dežele �rtarije (1. zvezek in 2. zvezek) so razdeljene na sedem povezanih

sklopov:

»1. sklop – orientacija in smer: zgoraj, spodaj, levo, desno,

2. sklop – ravna �rta: navpi�na, vodoravna, poševna,

3. sklop – kriva �rta: lok v vse smeri(najprej ga višamo/nižamo, širimi/ožamo,

nato gib usmerjamo v vse smeri),

4. sklop – kriva �rta: val v vse smeri z razli�nimi za�etnimi gibi,

5. sklop – kriva �rta: zanka v vse smeri,

6. sklop – urjenje prostorske orientacije in smeri na listu,

7. sklop – fantazijska, igriva �rta: kombinacija vseh možnih gibov krive �rte do

najfinejšega giba.« (Laznik Novljan in Šalehar, 1999, str. 48)

Didakti�no gradivo je zelo postopno, z njim uresni�ujemo vse cilje u�nega na�rta

s podro�ja grafomotorike. Primerno je tudi kot dopolnilno gradivo za delo z

u�enci, ki imajo slabše razvito grafomotoriko in potrebujejo ve� vaje in

utrjevanja.

2.2.4.4 S slikanico se igram in u�im

To je delovni zvezek velikosti A4. Namenjen je pouku slovenskega jezika in

grafomotori�ne vaje niso v posebnem delovnem zvezku. Postopnost in zahtevnost

ni sistemati�no urejena. Pri�akuje se ve�ja fleksibilnost u�iteljic, u�iteljev in

vzgojiteljic. Sicer tudi s pomo�jo tega delovnega zvezka otroci usvajajo vse

poteze, iz katerih so sestavljene �rke in števke. Dejavnost u�enca (pri nalogah, ki

pokrivajo vsebine s podro�ja grafomotorike) ob uporabi tega delovnega zvezka:

- opazuje,

- riše,

- barva,

- reže,

- pripoveduje in posluša.

���

�

Ilustracije so v dveh barvah, modri in ope�no rde�i. So v tehniki risanja. Omenili

smo že, da zahtevnost nalog ni sistemati�no urejena, zato jo moramo poiskati

sami, saj bi v nasprotnem primeru otrokom najprej ponudili zahtevnejše linije in

šele nato lažje. Opazimo integriranje vsebin, ne pa postopnosti v smislu razvoja

grafomotori�nih spretnosti in izvajanju grafomotori�nih vaj. K didakti�nemu

gradivu sodi tudi priro�nik za u�itelje. V njem najdemo teoreti�ne osnove in

didakti�no – metodi�ne usmeritve za delo. V priro�niku (Medved Udovi� in

Jamnik, 2000) so zapisani cilji za posamezno obravnavano temo, dejavnosti in

predlogi za delo z delovnim zvezkom.

Da bomo z grafomotori�nimi vajami dosegli željene rezultate in s tem uresni�itev

ciljev, ki so zapisani v u�nem na�rtu, moramo poskrbeti za njihovo pravilno

izvajanje. To pomeni, da moramo upoštevati osnove pisanja.

���

�

2.2.5 OSNOVE PISANJA

Teko� in pravilen vstop v svet pisanja, najprej le posameznih �rt in nato

zapisovanje �rk nam omogo�ajo tako imenovane osnove pisanja. V priro�niku k

delovnemu zvezku Danes rišem, jutri pišem so navedene osnove pisanja. (Ropi�,

Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999) Te so:

- drža telesa pri pisanju,

- položaj glave in roke, ki ne piše,

- položaj trupa in nog,

- položaj roke, ki piše,

- položaj prstov,

- položaj lista,

- položaj mize, svetloba,

- drža in uporaba razli�nih pisal.

1. Drža telesa pri pisanju

Na držo telesa je potrebno biti pozoren vse od prvega šolskega dne. U�itelj naj bo

pozoren na držo vsakega posameznega u�enca. Tudi sam naj nenehno prikazuje

pravilno držo. U�ence vzpodbuja, da primerjajo in opazujejo svojo držo ali držo

sošolca z u�iteljevo. Tako bomo dosegli samokontrolo in tudi otroci se bodo

navadili drug drugega opozarjati na morebitno nepravilno držo. Otroke, ki s tem

nimajo težav, pohvalimo, druge, ki potrebujejo naše usmerjanje, pa navajamo na

pravilno držo. Za to ni potrebno porabiti mnogo besed. Izogibajmo se

moraliziranju. Z otroki se lahko dogovorimo za poseben znak, dotik, ki jim bo

povedal, da morajo zravnati hrbtenico. S tem dosežemo, da otroci z nepravilno

držo telesa niso preve� izpostavljeni.

���

�

2. Položaj glave in roke, ki ne piše

»Glavo drži pokonci. Roko, s katero pišeš, položi na mizo, da bo še malo po�ivala.

Nasprotno roko pa dvigni tako, da je komolec prislonjen na mizo, z dlanjo pa si

pokrij obraz. Glavo pusti v tem položaju, roko pa položi na spodnji del lista oz.

zvezka. Roka, ki ne piše, drži list in kasneje zvezek, da se ta ne premika.« (Ropi�,

Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 5)

Namesto roke lahko u�itelj uporablja ravnilo, dolgo 30 cm.

3. Položaj trupa in nog

»Stol pomakni k mizi tako, da še vedno udobno sediš. Hrbet nasloni na naslonjalo

stola. Boki so obrnjeni naprej. Stegna po�ivajo na sedalu stola, kolena pa so

upognjena v pravem kotu.«

(Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 6)

4. Položaj roke, ki piše

»Sproš�eno primi SVIN�NIK ( v nadaljevanju PISALO) med prste in se pripravi,

da boš potegnil �rto. Pisalo drži rahlo. Z njim riši po praznem listu papirja.«

(Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 6)

U�itelj ob tem hodi po razredu in opazuje vsakega u�enca, kako drži pisalo. �e

vidimo, da so konice u�en�evih prstov bele, pomeni, da je prijem pisala

premo�en. U�itelj sproti popravlja napake.

���

�

5. Položaj prstov

Pravilen položaj prstov:

»Približno dva prstka nad konico primi pisalo s palcem in kazalcem. Nasloni ga

na sredinec. Ta prijem vadi, preden sploh za�neš pisati. Mezinec, zunanji rob

dlani in del podlahti se dotikajo lista oz. mize. Palec in kazalec vle�eta pisalo

nazaj in za njim nastaja sled – �rta. Pri tem delamo gibe le v komolcu in rami.

Zgornji del svin�nika je obrnjen proti desni, stran od rame.« (Ropi�, Urban�i�

Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 6)

Z u�enci izvajamo tako imenovani pincetni prijem pisala. Kadar se kljub našemu

doslednemu izvajanju pincetnega prijema pojavljajo velike težave, zaradi

nepravilne drže pisala, si lahko pomagamo z nastavki, ki u�enca prisilijo v

pravilen prijem pisala.

6. Položaj lista

»List leži na mizi tako, da ga gledaš naravnost, ni nagnjen ne v levo in ne v

desno.« (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999, str. 7)

List je postavljen vzporedno s spodnjim in zgornjim robom mize.

7. Položaj mize, svetloba

»Miza je postavljena tako, da svetloba pada nanjo in ta ne sveti v o�i. Senca naj

ne pada na list – pisalno površino.« (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin,

1999, str. 7)

Pazimo, da so v razredu na voljo mizice razli�nih višin, saj med otroki opazimo

velike višinske razlike.

���

�

8. Drža in uporaba razli�nih pisal

Proces opismenjevanja poteka dokaj hitro. K u�en�evemu uspehu na tem podro�ju

pripomorejo tudi izkušnje z držanjem in uporabo razli�nih pisal na razli�ne

podlage (asfaltno igriš�e, peskovnik, tabla, razli�ni papirji ipd).

Pisanje z rali�nimi pisali uvajamo postopno oziroma sistemati�no. »Drse�i vstop«

pisal nam narekuje naslednje zaporedje: kreda, voš�ena barvica, flomaster, suha

barvica in svin�nik. Vsa navedena pisala morajo biti ustrezno dolga, pokazati pa

jim moramo tudi pravilen prijem za posamezno pisalo. Najprej jih vzpodbudimo,

da nam nekaj narišejo, pri tem jih opazujemo in nato s pravilnim prijemom vadijo

pisanje (Ropi�, Urban�i� Jelovšek in Fran�eškin, 1999).

���

�

2.2.6 POJAV LEVI�NOSTI

V vsakodnevni praksi sre�ujemo otroke, ki so levi�arji. Da bi jih bolje razumeli in

jim ustrezno pomagali, je potrebno vsaj površinsko poznavanje otrokove

»stranskosti« ali lateralnosti. Pri otroku, ki je levi�ar je njegova laterarnost

usmerjena na levo stran telesa. Tu mislimo predvsem na roko, ki opravlja važna

dela in izvaja tudi zelo drobne gibe.

»Na levi�nost otroka ali odraslega so v polpretekli dobi gledali kot na izjemen

pojav, nekateri so levi�nost imeli za slabo razvado. Levi�nost so pripisovali

napaki staršev, ki svojega otroka niso takoj za�eli preusmerjati na uporabo

desnice, posebno za opravila kot so: hranjenje, pisanje, risanje in podobno.«

(Bitenc, 1998, str. 3)

Vendar že nekatere arheološke raziskave pri�ajo o tem, da je bilo npr. v kameni

dobi enako število levi�arjev in desni�arjev. Šele poznejši razvoj naše kulture in

civilizacije je šel bolj v desno stranskost. Za nastanek tega pojava obstaja ve�

teorij.

Dojen�ek je ve� ali manj obojero�en in enako spretno uporablja obe roki. Vpliv

okolja je prisoten v tolikšni meri, da otrok kmalu pri�ne bolj uporabljati svojo

desnico, levico pa pri�ne zanemarjati.

Spet druga teorija pravi, da je �lovek pri�el bolj uporabljati svojo desnico v

zgodovini takrat, ko se je bojeval z desno roko, medtem, ko je v levici držal š�it,

ki mu je varoval srce. Raziskav o pojavu levi�nosti je ve�.

Danes nam pojav levi�nosti pomagajo razumeti osnovni pojmi iz nevrofiziologije,

ki preu�uje delovanje �lovekovega centralnega živ�nega sistema:

»�loveško telo ni povsem simetri�no – ne po obliki in ne po delovanju. Delovanje

organov pri �loveku vodijo živ�ni centri v centralnem živ�nem sistemu. Mnogi

���

�

živ�ni centri so lokalizirani v skorji obeh delov velikih možganov, to je v levem in

desnem delu oziroma v levi in desni možganski hemisferi. Živ�ne poti, ki vodijo iz

možganov v �loveško telo pa se križajo. To pomeni, da leva polovica možganov

(leva hemisfera) oživ�uje desno stran telesa, desna hemisfera pa levo stran telesa.

Tako pri desni�arjih prevzame vodilno funkcijo ali dominantnost najve�krat leva

možganska hemisfera, pri levi�arjih pa desna. Dominantnost ene ali druge

možganske hemisfere je svojska lastnost vsakega �loveka. Izrazit levi�ar

uporablja kot » vodilno« tudi levo nogo, levo uho, levo oko. Takega levi�arja, pri

katerem v celoti prevladuje njegova leva stran telesa, posebno roka, imenujemo

pravega – po naravi levi�nega otroka. Ve�krat za takega otroka pravimo, da je

konstitucionalno levi�en.« (Bitenc, 1998, str. 5, 6, 7)

Ocenjuje se, da je med našimi šolarji približno 10 – 15 % pravih levi�arjev. Del

teh otrok naleti na težave, ko v šoli pri�nejo risati in pisati. Samo pisanje za

levi�arje ni ni� težje opravilo, kot za desni�arje, težave ne predstavlja samo

pisanje, temve� smer pisanja.

Naša pisava zahteva smer pisanja od leve proti desni, enako za desni�arje kot za

levi�arje. A že pri predšolskem otroku, ki je izrazit levi�ar in drži svin�nik v levi

roki pa obi�ajno zasledimo, da ho�e pisati v nasprotni smeri, to je od desne proti

levi.

»Da bi otrokom, ki so levi�arji pomagali, se moramo osredoto�iti tudi na držo

pisala, položaj zvezka oz. podlage in držo telesa. Otroka moramo na to navajati

dovolj zgodaj, kajti �e bomo ustrezen �as pri navajanju pravega levi�arja na

pravilno tehniko pisanja zamudili, se lahko zgodi, da bo otrok napa�no držal

pisalo in bo imel težave pri pisanju z levico skozi vse življenje.« (Bitenc, 1998, str.

8)

Tega se morajo zavedati tudi starši, ko otroka doma opazujejo, se veselijo

njegovega napredovanja in so pri�a prvim prijemom razli�nih pisal v roko. Prav

tako pa je potrebno napa�ne prijeme korigirati, �e jih opazimo v šoli. Kot zelo

��

�

dragoceno in koristno se izkažeta doslednost in vztrajnost u�itelja oziroma

u�iteljice.

V primeru levi�nosti moramo tako otroka kot starše seznaniti s pravilnim

položajem lista oziroma zvezka, s pravilno držo roke in pisala in pravilno držo

celotnega telesa.

��

�

2.2.7 PRAVILNO PISANJE Z LEVICO

Pri levi�nih u�encih namenimo pozornost:

- legi zvezka ali lista,

- drži roke in pisala in

- drži telesa.

1. Lega zvezka ali lista

Za levi�nega otroka je zvezek poševno nagnjen tako, da je desni rob zvezka nižji

od levega. Zvezek torej ne leži vodoravno.

»Najprimernejši naklon si bo otrok izbral sam. Poleg tega naj bo zvezek ali list

pomaknjen od otrokove srednje osi nekoliko v levo. Ta naklon in lega sta za

levi�arje prikladnejša, ker levi�ar pri pisanju tekst puš�a za seboj, druga�e pa bi

ga zakrival z roko in za seboj popackal napisano. Ta pravilna lega mu omogo�a,

da bo napisan tekst vedno dobro videl tudi med pisanjem.« (Bitenc, 1998, str. 14)

2. Drža roke in pisala

Nemalo levi�arjev pri pisanju obra�a roko navzgor in obra�a pisalo pro� od sebe

(pišejo proti sebi od zgoraj navzdol).

»Drža roke in pisala naj bi bila na splošno podobna kot pri desni�arjih. Pisalo

naj drži s tremi prsti: palcem, kazalcem in spodaj s sredincem. Pisalo naj imajo

obrnjeno v ostrem kotu proti sebi. Ni priporo�ljivo, da ga obra�ajo pro� od sebe,

navzgor ali v levo stran. Priporo�a se, da pisalo držijo nekoliko višje od konice,

kot je to navada pri desni�arjih. S prsti roke naj pri pisanju nikoli ne gredo �ez

���

�

�rto, na katero pišejo. Tudi s tem se izognejo prekrivanju napisanega teksta in

možnosti, da bi napisano spacali, �e pišejo s �rnilom.« (Bitenc, 1998, str. 15)

3. Drža telesa

Tudi pri levi�arjih (Bitenc, 1998) je pomembna drža telesa. Priporo�a se, da otrok

sedi naravnost in nekoliko nagnjen naprej. Roke so simetri�no položene (od

komolcev naprej) na mizo. Otrok, ki je levi�ar lahko še prej kot ostali otroci

zavzame nepravilno držo telesa in takrat nastopi nevarnost krivljenja hrbtenice.

Ob spregledanju te nepravilnosti se lahko hitro fiksira slaba telesna drža in lahko

pride tudi do trajne deformacije hrbtenice.

V današnjem �asu, ko je naravnega gibanja vse manj, moramo biti pozorni na vse

drobne stvari, ki so v resnici zelo pomembne. Pravilne osnove pisanja bomo

razvijali pri u�encih, z doslednostjo, s pravo�asnim prepoznavanjem napak in

nudenjem ustrezne strokovne pomo�i tam, kjer je to potrebno.

S tem omogo�imo otrokom teko� in pravilen vstop v svet pisanja pa tudi branja,

poslušanja in govorjenja.

���

�

3 EMPIRI�NI DEL

3.1. NAMEN OZ. CILJ

Teko� in pravilen vstop v svet pisanja, najprej le posameznih �rt in nato

zapisovanje �rk, nam omogo�ajo osnove pisanja. �rke in števke so sestavljene iz

sedmih osnovnih linij. Zato v prvem razredu osnovne šole u�enci zapisujejo

navpi�no �rto, vodoravno �rto, poševno �rto v obe smeri, polkrog in krog.

Z diplomsko nalogo želimo prikazati pomen doslednega izvajana grafomotori�nih

vaj v prvem razredu in spremljanje napredovanja otrok v razvoju grafomotorike

tudi s pomo�jo didakti�nega gradiva.

Cilj mojega diplomskega dela je ob spremljanju grafomotori�nih vaj, ki jih ponuja

didakti�no gradivo in ob drugih vajah, opaziti napredek otrok na podro�ju osnov

pisanja.

���

�

3.2 RAZ�LENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

3.2.1 Raziskovalna vprašanja

V raziskavi nas bo zanimalo:

1. Kako se razvija u�en�eva orientacija na telesu, v prostoru in na listu od

za�etka šolskega leta pa do konca šolskega leta?

2. Kako grafomotori�ne vaje, ki jih ponuja didakti�no gradivo in druge vaje,

vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja navpi�ne �rte?

3. Kako grafomotori�ne vaje, ki jih ponuja didakti�no gradivo in druge vaje,

vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja vodoravne �rte?

4. Kako grafomotori�ne vaje, ki jih ponuja didakti�no gradivo in druge vaje,

vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja poševne �rte?

5. Kako grafomotori�ne vaje, ki jih ponuja didakti�no gradivo in druge vaje,

vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja polkroga?

6. Kako grafomotori�ne vaje, ki jih ponuja didakti�no gradivo in druge vaje,

vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja kroga?

3.2.2 Raziskovalne hipoteze

Postavljamo naslednje hipoteze:

1. Predpostavljamo u�inkovit razvoj u�en�eve orientacije na telesu, v prostoru

in na listu od za�etka šolskega leta do konca šolskega leta.

2. Predpostavljamo, da uporabljeno didakti�no gradivo za u�ence in druge

vaje, uspešno vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja navpi�ne �rte.

3. Predpostavljamo, da uporabljeno didakti�no gradivo za u�ence in druge

vaje, uspešno vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja vodoravne �rte.

4. Predpostavljamo, da uporabljeno didakti�no gradivo za u�ence in druge

vaje, uspešno vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja poševne �rte v obe smeri.

5. Predpostavljamo, da uporabljeno didakti�no gradivo za u�ence in druge

vaje, uspešno vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja polkroga.

���

�

6. Predpostavljamo, da uporabljeno didakti�no gradivo za u�ence in druge

vaje, uspešno vplivajo na razvoj sposobnosti pisanja kroga.

3.2.3 Spremenljivke

a) Seznam spremenljivk

1. Starost otrok

2. Orientacija

3. Smer pisanja

4. Pritisk pisala

5. Navpi�na �rta

6. Vodoravna �rta

7. Poševna �rta v obe smeri

8. Polkrog

9. Krog

b) Tabelari�ni prikaz

Zaporedna številka raziskovalnega

vprašanja / hipoteze

Neodvisne spremenljivke Odvisne spremenljivke

1. 1 2,3,4

2. 1 2,3,4,5

3. 1 2,3,4,6

4. 1 2,3,4,7

5. 1 2,3,4,8

6. 1 2,3,4,9

���

�

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 Raziskovalna metoda

Pri svojem delu sem uporabljala deskriptivno metodo, ki sodi k metodam

empiri�nega pedagoškega raziskovanja. Prisotna je tudi metoda interpretacije. V

mojem diplomskem delu ne prevladujejo statisti�ni podatki, zato nisem

uporabljala posebne metodologije, saj vse temelji na prakti�nem delu u�encev in

interperetaciji.

3.3.2 Raziskovalni vzorec

Raziskovalni vzorec predstavlja 17 u�encev 1. razreda. 11 je de�kov in 6 deklic.

16 u�encev je pred vstopom v šolo obiskovalo vrtec, en u�enec je obiskoval le

tako imenovan potujo�i vrtec. Ob vstopu v šolo je 16 u�encev že bilo starih 6 let,

en (1) u�enec je dopolnih šest let ob koncu koledarskega leta.

3.3.3 Postopek zbiranja podatkov

3.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov

Vsak teden smo na�rtovali grafomotori�ne vaje v okviru ur slovenskega jezika.

Ker pa grafomotorika ni samo del slovenskega jezika, vendar predstavlja

integracijo z vsemi drugimi predmeti, smo izvajali grafomotori�ne vaje tudi pri

matematiki, likovni vzgoji, spoznavanju okolja, športni in glasbeni vzgoji.

Ob koncu šolskega leta so u�enci 5 temeljnih vaj ponovili. Ponovljene vaje so

tiste, kjer smo opazovali spremembe v zapisu navpi�ne �rte, vodoravne �rte,

poševne �rte v obe smeri, polkrog in krog.

���

�

Grafomotori�ne vaje smo izvajali po naslednji �asovni razporeditvi:

Preglednica 1: �asovna razporeditev izvajanja grafomotori�nih vaj

MESEC: Orientacija,vrsta �rte: Izpostavljeni cilji vaje:

September

• Zgoraj, spodaj, levo, desno

• �e�kanje

• Navpi�na �rta, vodoravna �rta

- se orientirajo v prostoru in na

listu, razlikujejo levo, desno;

- upoštevajo smer pisanja od leve

proti desni in od zgoraj navzdol;

- sproš�eno rišejo, �e�kajo v

obliki krožnih ali ravnih �rt v

ve�jem neomejenem prostoru;

- razvijajo spretnost risanja ravnih

in navpi�nih �rt.

Oktober

• Vodoravna in navpi�na �rta

• Vodoravna in navpi�na �rta

- Vadijo spretnost risanja

kombiniranih (vodoravnih in

navpi�nih) �rt v ve�jem

neomejenem prostoru.

- Vadijo spretnost risanja

kombiniranih (vodoravnih in

navpi�nih) �rt v manjšem

omejenem prostoru.

November

• Orientacijski narek – levo,

desno, zgoraj, spodaj, nad, ob,

pod …

• Vodoravna in navpi�na �rta

- Se znajo pravilno orientirati na

papirju.

- Vadijo spretnost risanja

kombiniranih ravnih �rt.

December

• Poševne �rte

• Razli�ne �rte po zamisli

- Vadijo spretnost risanja ravnih

�rt, poševno v levo in v desno v

ve�jem prostoru in v manjšem

prostoru.

- Vadijo spretnost risanja �rt od

���

�

u�enca leve proti desni in od zgoraj

navzdol.

Januar

• Krožna �rta

• Polkrožni loki

- Vadijo risanje krožnih �rt v

ve�jem omejenem prostoru.

- Vadijo spretnost risanja

polkrožnih lokov v levo in v

desno.

Februar

• Krožna linija

• Razli�ne �rte po zamisli

u�enca

- Vadijo spretnost risanja krožnih

�rt.

- Pridobivajo spretnost risanja

razli�nih �rt.

- Rišejo z razli�nimi pisali.

Marec

• Lok – polkrožna linija - Urijo spretnost risanja

polkrožnih lokov od leve proti

desni.

April

• Krožna �rta

• Valovita �rta

- Urijo risanje krožnih �rt.

- Razvijajo spretnost risanja

valovitih �rt.

Maj • Vse �rte

• Ponovitev temeljnih vaj

- �rte lo�ijo med seboj.

3.3.3.2 Vsebinsko – metodološke zna�ilnosti instrumentov

Za razvoj grafomotori�nih spretnosti in s tem postopnega opismenjavanja smo

uporabljali eno izmed didakti�nih gradiv – delovni zvezek. K delovnemu zvezku

pripada tudi priro�nik za u�itelja, v katerem je nanizanih precej smernic za delo.

Teh smo se v�asih poslužili v ve�ji meri, spet drugi� nekoliko manj. Obdržali smo

dejavnosti, ki so se že v preteklosti izkazale za dobre, kljub temu, da niso opisane

v priro�niku.

V u�nem na�rtu so zapisani s podro�ja orientacije cilji, ki se navezujejo na

orientacijo na telesu, orientacijo v prostoru in orientacijo na listu. Uresni�evali

���

�

smo jih z mnogimi dejavnostmi, kljub temu, da vaj za orientacijo na telesu in v

prostoru, didakti�no gradivo posebej ne predvideva. S pomo�jo didakti�nega

gradiva smo pri�eli obravnavati in izvajati vaje za orientacijo na listu.

Didakti�no gradivo nam ponuja veliko ve� vaj, kot smo jih predstavili v diplomski

nalogi, saj se predvideva, da otrok dolo�eno �rto usvaja in nato vadi in

izpopolnjuje dlje �asa oz. v �asovnih presledkih.

Pri vsaki opisani vaji smo navedli ali smo delali po smernicah iz priro�nika ali pa

so to dejavnosti in vaje, ki smo jih obdržali iz preteklih šolskih let, ker so se

izkazale kot dobre. Prav tako smo navedli, kako smo delali s pomo�jo

didakti�nega gradiva – delovnega zvezka.

3.3.4 Postopki obdelave podatkov

Vse opravljene naloge u�encev smo vedno pregledali. Posebno pozornost smo

namenili opazovanju in spremljanju u�encev, kjer je bila grafomotorika slabše

razvita.

Rezultate opravljene naloge smo zabeležili v obliki »�ek list« oz. smo zapisali,

kako je u�enec nalogo opravil. Ocena je bila opisna.

Kakovost opravljenih petih vaj smo za vsakega u�enca zabeležili v preglednico.

Te vaje smo ob koncu šolskega leta ponovili z vsemi u�enci in rezultate

ponovnega izvajanja vaj ponovno vnesli v preglednico. Dobili smo primerjalne

rezultate. Za lažjo primerjavo in hitrejši vpogled v razvoj sposobnosti za pisanje

posameznih �rt, smo dobljene podatke prikazali tudi z grafi.

��

�

Za dva u�enca smo prvo in drugo izvajanje izbranih vaj, z dovoljenjem staršev,

fotokopirali in so priloga diplomske naloge. Priloga k diplomski nalogi so

fotokopije nalog iz didakti�nega gradiva, ki so podrobneje predstavljene.

��

�

3.4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

1. O r i e n t a c i j a

V drugem tednu meseca septembra smo preverili stranskost roke in o�esa. S

pomo�jo preprostih nalog smo dobili v nadaljevanju navedene rezultate. Za

ugotavljanje dominantne roke smo izvedli naslednji vaji:

- na sredino mize smo pred otroka položili pisalo. Prosili smo ga, da nam na list

nekaj nariše.

- na sredino mize smo pred otroka položili žlico. Prosili smo ga, da pri�ne jesti.

Za ugotavljanje dominantnega o�esa smo izvedli:

- otroku smo ponudili tulec in ga prosili, da pogleda skozi daljnogled,

- otroku smo rekli, da pogleda skozi klju�avnico.

GRAF 1: Dominantna roka GRAF 2: Dominantno oko

Ugotovili smo, da je 13 otrok prijelo pisalo ali žlico v desno roko, so �isti

desni�arji, 2 otroka sta prijela tako pisalo kot žlico v levo roko, sta �ista levi�arja,

2 otroka pa sta prijela enkrat pripomo�ka v levo roko oz. v desno roko. Nista se

mogla odlo�iti, v katero roko bi prijela svin�nik oz. žlico. Njuno dominantno roko

še ne moremo dolo�iti.

���

�

Ugotovili smo, da je 11 otrok pogledalo skozi daljnogled oz. skozi klju�avnico z

desnim o�esom, 6 otrok je skozi daljnogled oz. klju�avnico pogledalo z levim

o�esom. 11-tim otrokom je dominantno oko desno, 6-tim otrokom je dominantno

oko levo.

SLIKA 3: Sem levi�arka ali desni�arka?

Katera je dominantna roka pri u�encih, smo opazovali tudi pri drugih dejavnostih.

Hkrati smo z vajami razvijali tudi finomotoriko. »Polžja dirka« je nadvse

zanimiva, u�enci pa preko igre razvijajo drobne gibe. Navijajo volno na pal�ko oz.

svin�nik.

A) Orientacija na telesu

Vaje za orientacijo na telesu smo izvajali v za�etku zelo pogosto. Najpogosteje v

jutranjem krogu ali pa ob zaklju�ku dneva. Vaje za orientacijo na telesu so bile

pogosto povezane s pesmimi, ki smo jih spremljali z gibi.

���

�

LEVO, DESNO U�enec:

To je moja desna roka, seže do neba, (Dvigne desno roko).

to je moja leva roka dotakne se srca. (Z levo roko pokaže predel srca).

Leva roka, desna roka, (Pokaže levo roko, pokaže desno roko).

okrog, okrog, okrog. (Vrti levo in desno roko v zapestju).

Desna roka, leva roka, (Pokaže desno roko, pokaže levo roko).

pok, pok, pok. (Z obema rokama zaploska).

SLIKA 4: U�enci spremljajo pesem z gibi in izrekajo besedilo

Za utrjevanje orientacije na telesu smo prepevali tudi pesem Konjenik.

KONJENIK

Bil je konjenik, na iskrem �rnem vrancu,

jahal je skoz no�, kot blisk in kot vihar.

Konjeniki – za mano.

Z desno roko.

���

�

(Dolo�imo u�enca, ki je vodja konjenikov, samostojno poje prvi del pesmi in

povabi preostale »konjenike«, da se mu pridružijo. U�enci posnemajo jahanje

konja in naredijo to, kar jim vodja »konjenik« naro�i).

Besedilo pesmi se ponavlja, z dodajanjem in ponavljanjem gibov, npr. z levo

roko, nato z desno nogo, z levo nogo itd. Na koncu se pesem zaklju�i »s trebuhom

za kruhom«.

Tem pesmicam smo dodajali vaje, kot so:

- dvigni desno roko,

- dvigni levo roko,

- primi svojega levega soseda,

- z desno roko se primi za levo uho.

Z opazovanjem in spremljanjem smo spoznali, da je 8 u�encev takšnih, ki se

vselej pravilno orientirajo, 6 je u�encev, ki so pri dolo�anju leve in desne roke

neodlo�ni, 3 u�enci imajo pri dolo�anju leve in desne roke vselej težave, se

orientirajo napa�no.

Takšno stanje smo zabeležili ob koncu meseca oktobra.

Za u�ence s težavami smo se poslužili pomagal. Tako so si u�enci sami izbrali

roko, levo ali desno in štampiljko, ki jim je ozna�evala izbrano roko. Izdelali so si

tudi zapestnico in jo nosili na levi roki. Zapestnica je dolo�evala levo roko.

Ker smo kar pri 9 u�encih opazili težave pri dolo�anju leve in desne strani, smo v

nadalnjem u�nem procesu veliko pozornosti namenili prav temu in tudi

spremljanju teh otrok.

���

�

Preglednica 2: Razvoj orientacije na telesu

ORIENTACIJA NA TELESU OKTOBER MAJ

U�ENCI Napa�na Ob�asno pra. Pravilna Napa�na Ob�asno pra. Pravilna A � � B � � C � � D � � E � � F � � G � � H � � I � � J � � K � � L � � M � � N � � O � � P � � R � �

Konec meseca maja se je 13 u�encev pravilno orientiralo na telesu, 4 u�enci pa so

bili pri dolo�nju leve in desne roke, noge še vedno neodlo�ni.

U�enec C je zelo napredoval, saj se je v za�etku šolskega leta napa�no orientiral,

ob koncu šolskega leta pa vselej pravilno. U�enca L in O sta sicer napredovala,

vendar njuna orientacija še ni povsem ustaljena. U�enci A, G, K, M in R so

napredovali, saj so se v za�etku šolskega leta pravilno orientirali le ob�asno, na

koncu šolskega leta pa je bila njihova orientacija na telesu pravilna. Napredka

nismo zabeležili pri u�encu D, ki se je v za�etku šolskega leta in na koncu

šolskega leta ob�asno pravilno orientiral.

Na podro�ju orientacije na telesu smo pri u�encih opazili izboljšanje. S tem

potrjujemo zastavljeno hipotezo, da se bo orientacija na telesu od za�etka do

���

�

konca šolskega leta izboljšala. Izboljšanje je bilo doseženo brez didakti�nega

gradiva.

B) Orientacija v prostoru

Vaje smo izvajali kadar koli dopoldan, saj predstavljajo tudi sprostitev in

zadovoljevanje potrebe po gibanju. Radi bi poudarili, da je za orientacijo v

prostoru (vsaj v za�etku) pomembno, da u�enci sedijo frontalno, z obrazi

obrnjenimi k tabli. Kaj smo po�eli?

Med drugim so otroci odgovarjali na vprašanja in opravljali zahtevane naloge, kot

npr.:

- Poimenuj predmete, ki so levo od table?

- Prinesi igra�o, ki je na omari levo od panoja.

- Kaj vidiš na svoji desni strani?

- Kdo sedi na tvoji desni, levi, pred tabo, za tabo?

- Na kateri strani u�ilnice so okna, vrata?

- Kaj pa kabinet?

Zelo radi so izvajali vajo oz. igro, ki smo jo poimenovali Švigazaj�ek ne vidi.

Kako poteka?

Igra poteka v paru. U�enec sedi na stolu, zavežemo mu o�i. Sošolec ga vodi in

usmerja. Npr. vstani in pojdi tri korake naprej, obrni se levo in pojdi dva koraka

naprej, pojdi še korak naprej, obrni se desno in pojdi pet korakov v levo. Prišel si

do sošolca. Potipaj ga. Ali veš kdo je?

Otroke smo pri aktivnostih opazovali. Ker je precej otrok imelo težave z

orientacijo na telesu, je bilo pri�akovano, da bodo imeli težave tudi z orientacijo v

prostoru.

���

�

Število u�encev, ki so imeli težave na podro�ju orientacije v prostoru je bilo v

mesecu oktobru enako (8) kot pri orientaciji na telesu. Enako je bilo izboljšanje

ob koncu šolskega leta.

Na podro�ju orientacije v prostoru smo pri u�encih opazili izboljšanje. S tem

potrjujemo zastavljeno hipotezo, da se bo stanje glede orientacije v prostoru

izboljšalo od za�etka šolskega leta pa do konca šolskega leta. Izboljšanje je bilo

doseženo brez didakti�nega gradiva.

C) Orientacija na listu

»U�enec se pravilno orientira na listu« je eden izmed ciljev s podro�ja orientacije.

Izvajali smo veliko zanimivih vaj, s katerimi smo uresni�evali ta cilj. Prav tako so

za orientacijo na listu predvidene prve vaje v didakti�nem gradivu.

Predstavljamo dolo�ene vaje iz didakti�nega gradiva:

1.Vaja iz didakti