Embed Size (px)
Citation preview
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
DIPLOMSKO DELO
Nina Veler
Maribor, februar 2015
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za predšolsko vzgojo
Diplomsko delo
NAČRTOVANJE GLASBENO - DIDAKTIČNIH
IGER V VRTCU
PLANNING OF MUSIC-DIDACTIC GAMES IN
THE KINDERGARTEN
Mentorica Kandidatka:
izr. prof., dr. Olga Denac Nina Veler
Maribor, februar 2015
Lektorica: prof. slovenščine in filozofije Tanja Grčar
Prevajalka: prof. nemščine in angleščine Simona Barabaš
ZAHVALA
Za vse strokovne nasvete, pomoč in strpnost pri nastajanju diplomskega dela se
zahvaljujem mentorici izr. prof. dr. Olgi Denac,
Zahvala gre tudi prevajalki prof. angleščine in nemščine Simoni Barabaš, ter
lektorici prof. slovenščine in filozofije Tanji Grčar.
Sledi še zahvala ravnateljicam in vzgojiteljicam vrtcev Zarja, Anice Černejeve ter
Tončke Čečeve iz Celja, vrtca Lipa iz Štor in vrtca Žalec, ki so bile pripravljene
sodelovati pri empiričnem delu diplomske naloge.
Iskrena zahvala prijateljicam in prijateljem, ki so me podpirali tekom študijem, ter
pri pisanju diplomske naloge.
Hvala!
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisana, Nina Veler, roj. 02. 11. 1990, v Celju, študentka Pedagoške fakultete
Univerze v Mariboru, smer Predšolska vzgoja, izjavljam, da je diplomsko delo z
naslovom Načrtovanje glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu, pri mentorici izr. prof.
dr. Olgi Denac, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura
korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.
________________________
Maribor, ___________________________
POVZETEK
V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen glasbeni razvoj otrok v
prvem in drugem starostnem obdobju, igra kot splošna metoda dela z otroki, ter
teoretična izhodišča o načrtovanju glasbeno-didaktičnih iger. Vključena je tudi
pomembnost vloge odraslega, pri čemer mislimo predvsem na starše in vlogo
vzgojiteljice v otrokovi igri.
V empiričnem delu diplomske naloge smo, preko anketnega vprašalnika,
raziskovali kvantiteto in kvaliteto načrtovanja ter pogostost vključevanja
glasbeno-didaktičnih iger v vzgojno-izobraževalni proces. Razlike smo ugotavljali
glede na delovne izkušnje vzgojiteljev.
KLJUČNE BESEDE
kurikulum,
načrtovanje,
predšolski otrok,
glasbeno-didaktične igre.
ABSTRACT
In the theoretical part of the final year's project the importance of pree-school
children's development through music, play as a basic method of working with
children and importance of music-didactic games has been introduced. There has
also been introduced the importance of role that adults, such as parents and
teachers have while discussing why play is so vital for childrens development.
In empiricial part of the thesis the questionnaire has been conducted. Reaserch
focus was quality and quantity based with special emphasis on frequency
involving music-didactic games. Differences has been evalueted depending on
employees work experiences.
KEY WORDS
curriculum,
planning,
pree-school children's,
music-didactic games.
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................. 1
2 GLASBENA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ........................... 2
3 GLASBENI RAZVOJ O TROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ........... 4
3.1 Pregled razvoja glasbenih sposobnosti (Shuter-Dyson, Gabriel, 1981; v
Denac, 2002, str. 26). ................................................................................................. 8
4 KAJ JE IGRA? .................................................................................................. 9
4.1 Vrste otroške igre ......................................................................................... 10
4.1.1 Funkcijska/zaznavno gibalna igra ............................................................. 10
4.1.2 Domišljijska/simbolna igra ........................................................................ 11
4.1.3 Dojemalna igra ........................................................................................... 11
4.1.4 Ustvarjalna igra .......................................................................................... 12
4.1.5 Konstrukcijska igra .................................................................................... 12
4.1.6 Igra s pravili ................................................................................................ 12
4.2 Razvoj otrokove igre do tretjega leta starosti ........................................ 13
4.3 Razvoj otrokove igre po tretjem letu starosti .......................................... 14
4.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IGRO ................................................. 15
5 VLOGA ODRASLEGA V OTROKOVI IGRI ........................................... 17
6 GLASBENE IGRE .......................................................................................... 18
7 DIDAKTIČNA IGRA IN IGRAČE .............................................................. 19
8 GLASBENO-DIDAKTIČNE IGRE ............................................................. 22
8.1 Oblikovne značilnosti glasbeno-didaktične igre ..................................... 24
8.2 Vrste glasbeno-didaktičnih iger ................................................................. 25
8.2.1 Glasbeno-didaktične igre s poudarkom na vsebini .................................. 25
8.2.2 Glasbene diaktične igre z vsebino in pravili............................................. 25
8.2.3 Glasbene-didaktične igre s pravili brez vsebine....................................... 26
8.2.4 Samostojne glasbene-didaktične igre........................................................ 27
8.3 METODE, KI JIH UPORABLJAMO PRI IZVAJANJU GLASBENO-
DIDAKTIČNIH IGER ........................................................................................... 28
8.3.1 Kdaj izvajamo glasbene-didaktične igre? ................................................. 29
8.4 Klasifikacija glasbeno-didaktičnih iger .................................................... 29
8.4.1 Igre, pri katerih otroci spoznavajo lastnosti zvokov spoznavajo barvo kot
lastnost zvokov ...................................................................................................... 30
8.4.2 Igre, pri katerih otroci ugotavljajo smer zvokov ...................................... 32
8.4.3 Igre, pri katerih otroci spoznavajo različno hitrost .................................. 33
8.4.4 Igre s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem ....................................... 35
8.4.5 Igre, s katerimi otrokom razvijamo posluh za melodijo (melodični
posluh) .................................................................................................................... 36
8.4.6 Igre, ki otroke uvajajo v skupinsko muziciranje, razvijajo posluh za
obliko in posluh za večglasje ................................................................................ 37
8.5 Klasifikacija GDI po Bogdani Borota ...................................................... 38
8.5.1 GDI za razvoj slušne zaznave in pozornosti na zvok .............................. 39
8.5.2 GDI za spoznavanje parametrov zvoka .................................................... 39
8.5.3 GDI za širjenje in utrjevanje glasbenega spomina ................................... 39
8.5.4 GDI za razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti in ustvarjalnosti ..... 39
8.5.5 GDI v povezavi z drugimi področji otrokovega razvoja ......................... 40
9 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................ 41
9.1 NAMEN ......................................................................................................... 41
9.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN OMEJITEV
RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ................................................................... 41
9.2.1 Raziskovalna vprašanja ............................................................................. 41
9.2.2 Spremenljivke ............................................................................................. 42
9.3 METODOLOGIJA ...................................................................................... 42
9.3.1 Raziskovalna metoda ................................................................................. 42
9.3.2 Raziskovalni vzorec ................................................................................... 42
9.3.3 Postopki zbiranja podatkov ....................................................................... 43
9.3.4 Postopki obdelave podatkov ...................................................................... 44
10 REZULTATI RAZISKAVE ...................................................................... 44
10.1 INTERPRETACIJA REZULTATOV ..................................................... 75
11 VZORČNI PRIMERI PRIPRAV .............................................................. 77
12 SKLEP ........................................................................................................... 99
LITERATURA ...................................................................................................... 100
KAZALO TABEL
Tabela 1: števila (f) in strukturni odstotek (f %) delovne dobe vzgojiteljic ..........44
Tabela 2: števila (f) in strukturni odstotek (f %) starostnega oddelka otrok, v
katerem delajo anketirane vzgojiteljice.....................................................................45
Tabela 3: števila (f) in strukturni odstotek (f%) poklicne delovne prakse ter
starostni oddelek, v katerem delajo vzgojiteljice .....................................................45
Tabela 4: števila (f) in strukturni odstotek (f %), pomembnosti vključevanja
didaktičnih iger v predšolskem obdobju ...................................................................47
Tabela 5: število (f) in strukturni odstotek (f %) pomembnosti vključevanja
didaktičnih iger v predšolskem obdobju, glede na leto delovnih izkušenj, ki jih
imajo anketirane vzgojiteljice ....................................................................................47
Tabela 6: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvajanja usmerjenih glasbenih
dejavnosti na teden .....................................................................................................48
Tabela 7: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvajanj usmerjenih glasbenih
dejavnosti na teden, glede na leto delovnih izkušenj, ki jih imajo vzgojiteljice ....49
Tabela 8: števila (f) in strukturni odstotek (f %), izvajanja glasbeno-didaktičnih
iger kot usmerjene dejavnosti na mesec....................................................................50
Tabela 9: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvajanja glasbeno-didaktičnih
iger kot usmerjenih dejavnosti na mesec, glede na leto delovnih izkušenj
vzgojiteljic ..................................................................................................................51
Tabela 10: števila (f) in strukturni odstotek (f %) glasbeno-didaktičnih iger,
katerim vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti...................................................52
Tabela 11: števila (f) in strukturni odstotek (f %) glasbeno-didaktičnih iger,
katerim vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti, glede na leto delovnih izkušenj,
ki jih imajo ..................................................................................................................55
Tabela 12: števila (f) in strukturni odstotek (f %) naslovov najpogosteje izvajanih
glasbeno-didaktičnih iger, glede na leto delovnih izkušenj,ki jih imajo
vzgojiteljice v vrtcu ....................................................................................................61
Tabela 13: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvora glasbeno-didaktičnih iger68
Tabela 14: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvora glasbeno-didaktičnih iger,
glede na leto delovnih izkušenj, ki jih imajo vzgojiteljice v vrtcu ..........................69
Tabela 15: števila (f) in strukturni odstotek (f %) glasbeno-didaktičnih iger, ki jih
imajo otroci najrajše, glede na leto delovnih izkušenj, ki jih imajo vzgojiteljice v
vrtcu .............................................................................................................................71
1
1 UVOD
Živimo v svetu, ki je nasičen z ideali. Neprestano se posredno ali neposredno
srečujemo s takšnimi in drugačnimi informacijami. Okolica nas po eni strani
sprejema, po drugi pa sami stremimo k temu, da bi nas svet, v katerem živimo,
kljub naši drugačnosti, sprejel. V to nas je nehote »pahnila« današnja družba.
Torej v izjemno hitrem tempu življenja, kjer se pravzaprav nimamo časa ozreti
nazaj, ima večina ljudi maske na obrazu, čeprav se v mnogih skrivajo krhka in
nežna bitja, ki so svet spoznavala skozi igro. Časi, ko sem se sama soočila z igro,
me izjemno pomirijo, saj sem za trenutek lahko to, kar sem. Spomnim se
brezskrbnega igranja z vrstniki na dvorišču, raznih iger in kar je najpomembneje,
druženja. Igre so nas povezovale, v dobrem in slabem. Ponosna sem, da spadam v
generacijo otrok, ki so poznali igre (ristanc, gumitvist, zemljo krasti,…). Pravijo,
da je izkušnja edina 100 % zgodba. Takšno imamo mi. Ne glede na to, da so se
naše poti razšle, nas nekje globoko povezujejo prav skupni začetki, spoznavanje
sveta skozi igro.
Žal mi je, da je v današnji družbi situacija otrok popolnoma drugačna. Igre
spoznavajo predvsem ob prisotnosti računalnika, televizije oziroma sodobne
tehnike, kjer se izgubi pomen druženja in posledično s tem pride do propada
pristnih odnosov.
Kot bodoča vzgojiteljica, si bom vsekakor močno prizadevala, da bodo otroci
imeli možnost spoznati različne vrste iger, preko neposrednih odnosov.
Preko igre, vplivamo na celostni razvoj otroka. Otrok preko igre razvija
domišljijo, preizkuša, ugotavlja, primerja, eksperimentira, spoznava nove stvari
in pridobiva izkušnje, ki so temelj človekovega življenja.
V diplomskem delu sem najprej opredelila igro v splošnem pomenu besede.
Opisala sem klasifikacijo otroške igre (v Sloveniji je najbolj poznana klasifikacija
Ivana Toličiča, psihologa, filozofa in učitelja). Pri vsaki vrsti igre sem za lažjo
predstavo in razumevanje, dodala primere.
Nadaljevala sem z opisom glasbene igre, ki je za otroka prav tako zelo
pomembna, saj preko le-teh razvijamo otrokove gibe, sluh, govor in spodbujamo
2
njegovo vedro razpoloženje. Opisala sem tudi kaj je didaktična igra in vrste
didaktične igre.
Največji poudarek sem dala glasbeno-didaktičnim igram. Opisala sem katere vrste
poznamo, klasifikacijo, oblikovne značilnosti in kakšno vlogo imajo pri glasbeno-
didaktičnih igrah starši ter kakšno vzgojiteljice.
2 GLASBENA VZGOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
»Glasbena vzgoja je v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj je eden izmed
bistvenih ciljev le-te, da pri otroku vzbujamo veselje, sproščenost, mu omogočimo
doživljanje glasbenih vsebin in hkrati vplivamo na razvoj glasbenih sposobnosti
ter spretnosti. Je pomemben sestavni del estetske in umetnostne vzgoje ter
zagotavlja temelje za skladen osebnostni razvoj. V povezavi z drugimi
umetnostmi sooblikuje celostni razvoj otrokove osebnosti. Glasbene dejavnosti
predstavljajo samostojno obliko glasbenega izražanja, spodbujajo smozavest,
veselje do zvoka, igre, gibanja, razvijajo splošne sposobnosti zaznavanja,
pozornosti, motorične spretnosti, jezikovno komunikacijo, socialne vedenjske
načine… S poslušanjem, izvajanjem in ustvarjanjem glasbenih vsebin torej ne
vplivamo samo na glasbeni razvoj, temveč tudi na splošni estetski, moralni,
intelektualni in telesni razvoj otrokove osebnosti« (Denac, 2010, str. 37).
»Glasbena vzgoja v veliki meri prispeva k razvoju govora. Saj se ob petju
otrokom širi besedni zaklad, velikokrat pa tudi pripomore k odpravljanju
pomankljivosti, ki se pri nekaterih pojavijo ob razvoju govora, to so npr. nejasna
in nepravilna izgovorjava nekaterih glasov ter zamenjevanje glasov. S petjem
ravno tako pripomoremo pri razvoju pljuč in prsnega koša, dihanje tako postane
enakomernejše ter globlje, kar prispeva k razvoju bolj jasnega in pravilnega
govora« (Manasteriotti, 1981, str. 8).
»Pri načrtovanju, izvajanju in vrednotenju vzgojno-izobraževalnega procesa,
sledimo naslednjim ciljem ter nalogam glasbene vzgoje:
spodbujati veselje do glasbenih dejavnosti,
razvijati interes in željo po glasbenem udejstvovanju,
zagotoviti otroku možnosti lastnega izvajanja glasbe,
omogočiti otrokom aktivno poslušanje glasbenih vsebin,
izraziti glasbena doživetja in predstave glasbenega dela, zlasti z gibalno-plesno
ter tudi likovno in besedno komunikacijo,
3
z izbiro umetniško vrednih del, primernih otrokovi razvojni stopnji, vplivati na
razvoj estetskega okusa,
razvijati glasbeno ustvarjalnost,
razvijati glasbene sposobnosti (melodični in ritmični posluh in izvajalske
spretnosti -tehniko petja in igranja na glasbila)« (Denac, 2010, str. 37-38).
»Cilje glasbene vzgoje, v predšolskem obdobju otroka, moramo razumeti kot
prizadevanje za:
spodbujanje in ohranjanje veselja do glasbe,
razvijanje sposobnosti zaznavanja, doživljanja, ustvarjanja in izrazne
pripravljenosti,
spoznavanje glasbenih pojavov v njihovi odvisnosti od tradicije in kulturnega
prostora ter od individualnih in socialnih danosti« (prav tam).
4
3 GLASBENI RAZVOJ O TROK V PREDŠOLSKEM
OBDOBJU
Predšolsko obdobje in prva leta osnovne šole, so odlična za razvoj glasbenih
sposobnosti, na katere vplivajo dednost, okolje ter lastna aktivnost. Pogoj, da se
otrokove dispozicije razvijejo v sposobnosti, je predvsem njegova lastna
aktivnost. Za to, so potrebne ugodne zunanje okoliščine – družinsko in družbeno
okolje (Denac, 2002).
Kot vemo, čez dan zaznamo na tisoče različnih zvokov in drugih vibracijskih
dražljajev. Če hočemo otroku približati glasbo in želimo, da bi se aktivno ukvarjal
z njo, ga moramo učiti poslušati tisto, česar zaradi motečih zvočnih dražljajev iz
okolice morda niti ne dojema. Poskrbeti moramo za mirno okolje, saj bo le tu
otrok lahko prisluhnil določenim zvokom in pričel uporabljati tisto, kar pri glasbi
najbolj potrebuje, in sicer uho (Jeitner-Hartmann, 2006).
»Glasbeni razvoj vključuje razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti. Kot sta
melodični in ritmični posluh ter sposobnosti višjega reda, kot so harmonični
posluh, analitično poslušanje in sposobnosti estetskega oblikovanja ter
vrednotenja« (Denac, 2002, str. 23).
»Pri učenju glasbenega jezika, mora otrok, prav tako kot pri učenju katerega koli
jezika, najprej poslušati jezik in njegove zvočne ter ritmične vzorce. Pomembno
je, da otrok že zgodaj sliši veliko kakovostne glasbe, ki mu da osnove za njegovo
glasbeno rast.
Gibanje je govorica telesa in je pomembna za otrokovo komunikacijo, prav tako
kot govorni jezik. S poslušanjem in gibanjem ob glasbi, si otrok pridobiva prve
izkušnje ter znanja o njej. Poslušanje in ritmično gibanje dajeta osnove za
glasbeno rast« (Pesek, 1997, str. 141, 144).
Številni avtorji, ki so raziskovali glasbeni razvoj otrok, so ugotovili, da že nekaj
tednov po rojstvu, opazimo pri dojenčku dve vrsti reakcij, odvisnih od zvočnih
dražljajev. Na močne in nenadne zvoke se otrok odziva z nezadovoljstvom,
specifične glasbene vsebine pa imajo pomirjajoč vpliv. Pogostost reagiranja na
zvočne dražljaje naglo narašča.
V tretjem in četrtem mesecu, se otrok prvič svojstveno odzove na človeški glas in
premakne glavo v smer, od koder prihaja zvok. Otrok v prvem letu starosti že loči
5
glasove različnih ljudi. Otroci se z glasom kmalu začnejo odzivati na glasbo.
Šestmesečni dojenček vriska in že poskuša imitirati glasove z zlogi la - la (Pesek,
1997).
Melodični posluh
»Moog je leta 1968, opravil raziskavo in ugotovil, da se že pri devetih mesecih
pojavi vokalizacija ob glasbi ter glasbeno čebljanje. Razlikuje glasbeno in
neglasbeno čebljanje. Neglasbeno čebljanje se pojavi prej in je predhodnik
govora. Glasbeno čebljanje je specifična reakcija na glasbo, ki jo otrok sliši.
Obsega zvoke različnih višin, ki so grajeni samo na enem samoglasniku ali zlogu.
Glasbeno čebljanje ni ritmično organizirano, pavze se pojavijo zaradi potrebe po
vdihu, ne pa po ritmični organizaciji. Čebljanje je izraz zadovoljstva, ki ga
občutijo otroci« (Denac, 2002, str 23).
»V drugem letu starosti se pojavijo spontane pesmi, ki so atonalne in ritmično
neorganizirane. Otroci v tej starosti že pričnejo imitirati pesmi. Prve imitacije niso
reprodukcija ritma in melodije, temveč teksta, ki naredi na otroka največji vtis.
Šele kasneje otrok imitira melodijo oziroma okvir melodije, ne uspe pa pravilno
ponoviti intervalov znotraj nje. Ti so praviloma manjši od dejanjskih« (prav tam).
»V tretjem letu starosti se poveča število spontanih pesmi. Pri imitaciji pesmi
postaja melodija vse bolj podobna pravi melodiji, prav tako tudi ritmična struktura
pesmi. Radoševa (1983) navaja, da se med tretjim in četrtim letom pojavi
imaginativna pesem (pot-pourris), ko otrok iz več znanih pesmi sestavi neko novo
pesem, tako da preoblikuje besede, dele melodij in ritem različnih pesmi v novo
celoto« (prav tam).
Ritmični posluh
Otroci mlajši od šest let redkokdaj točno povzamejo notne vrednosti. Težave jim
povzroča metrum, težko zadržijo isto mero daljše razdobje. Nimajo še izkušnje,
kako metrično vključiti pavzo. Ob pavzah se ne zaustavijo in spremenijo takt.
Razlikovanje med dobami in razmerji postaja z leti vse boljše, čeprav oblikovanje
taktov dob in tridelnega takta, povzroča težave tudi šolskim otrokom. V petem in
šestem letu starosti je viden napredek na področju ohranjanja ritma tako v hoji kot
v ploskanju. Malo otrok je sposobnih prilagoditi gibe spremembam v ritmu
(Denac, 2002).
6
Melodični posluh in občutek za tonaliteto se oblikujeta med šestim in devetim
letom starosti ter pomenista izhodišče za razvoj harmonske sposobnosti.
Harmonični posluh je sestavljena sposobnost in se razvija po desetem ter enajstem
letu starosti, ko se razvije sposobnost vertikalnega poslušanja. V tem obdobju se
razvijajo sposobnosti estetskega oblikovanja in vrednotenja. Že pred enajstim
letom starosti so sposobni estetsko presoditi harmonizacijo, vendar v zelo ozkih
okvirih, torej le akorde kot take, ne pa neke celote (Denac, 2002).
»Teorije o razvojnih stopnjah in fazah razvoja otrokovih sposobnosti pomenijo le
okvir, saj je nemogoče vedno natančno določiti, kdaj se razvije posamezna
sposobnost« (Denac, 2002, str. 25).
»Eden izmed pomembnih ciljev glasbene vzgoje in izobraževanja na vseh
stopnjah šolanja otrok, tako splošnega (predšolskega) kot strokovnega (glasbene
šole), je razvijanje glasbenih sposobnosti. Da bi lahko z ustreznimi metodami
zavestno dograjevali otrokove sposobnosti za izvajanje glasbe (petje in igranje
instrumentov), gibanje ob glasbi, poslušanje in doživljanje glasbe, pridobivanje
glasbenih pojmov ter spodbujanje otrokove glasbene ustvarjalnosti, morajo biti
glasbeni pedagogi, vzgojitelji predšolskih otrok in razredni učitelji, seznanjeni s
stopnjami ter strukturo glasbenih sposobnosti« (Pesek, 1997, str. 10).
»Na področju glasbenih sposobnosti so razmišljanja o podedovanosti glasbenih
zasnov, v veliki meri prisotna predvsem zaradi prizadevanj, da bi pojasnili
nenavadne fenomene, ki dosegajo zgodnje in velike uspehe. Pomembni pojmi, ki
jih v mnogih literaturah srečujemo v povezavi z glasbenimi sposobnostmi, so
prirojene zasnove, sposobnosti, nadarjenost, talent in muzikalnost« (prav tam).
Prirojene zasnove
»Dandanes v glasbeno-pedagoški praksi prevladuje mnenje, da posameznik
prinese na svet določeno količino prirojenih zasnov. Te so multipotencialne in od
družbenih ter individualnih pogojev je odvisno, katere sposobnosti se bodo razvile
in v kolikšni meri. Glasbene sposobnosti se lahko torej s primernimi metodami
razvijejo le toliko, kolikor to omogoča dedna masa« (prav tam, str. 12).
7
Sposobnosti
Slovenski psiholog Janek Musek pravi, da so: »Sposobnosti osebnostne lastnosti,
ki vplivajo na uspešnost naših dosežkov v primeru, ko je vpliv znanja, motivacije
in drugih osebnostnih lastnosti izključen ali pa izenačen« (Musek, 1977, str. 428;
v Pesek, 1997, str. 13). »Sposobnosti so prav tako kot tudi druge psihične
lastnosti, posledica prirojenih zasnov in jih lahko razvijamo le v procesu aktivne
interakcije otroka in okolja, v procesu dejavnosti ter njenega usmerjanja. Tudi
glasbene sposobnosti se razvijejo na podlagi psihofizičnih zasnov in z
dejavnostmi v stimulativnem okolju« (Pesek, 1997, str. 12).
Nadarjenost
»Označujemo jo kot dobro kombinacijo sposobnosti in značajskih ter drugih
osebnostnih lastnosti, ki omogoča nadaljnji razvoj posameznika na določenem
področju, vendar ga ne zagotavlja« (Michel, 1967 in Clauss, 1976; v Pesek, 1997,
str. 14).
»Razumevanje glasbenih nadarjenosti temelji na širšem razumevanju splošne
nadarjenosti, ki pomeni velike, zgodnje in zelo hitre dosežke. Glasbeno nadarjeni
posamezniki že v zgodnji mladosti nadpovprečno interpretirajo glasbena dela in
komponirajo. Prav tako zelo hitro osvojijo glasbeno delo in se ga naučijo na
pamet« (Pesek, 1997, str. 14).
Talent
»Je posebno ugodna kombinacija sposobnosti, ki sicer omogoča visoke dosežke,
vendar take, ki ostanejo v okviru že doseženega, v določeni družbi. Korenine
talenta so prirojene kot biološki potencial, ki se v procesu stalne interakcije s
stimulativnim biografskim in sociokulturnim okoljem, prek sposobnosti in
nadarjenosti, razvije v talent« (prav tam,
str. 15).
8
Muzikalnost
»Je posebna, v različni meri razvita nadarjenost, ki posamezniku omogoča čutno
konkretno in celovito dojemanje glasbenih del, vokalno ali instrumentalno
izvajanje ter ustvarjanje. V osnovni obliki muzikalnost najdemo pri vsakem
normalno razvitem človeku« (Laab et al, 1987, str. 264-265; v Pesek, 1977, str
19).
»Lahko bi rekli, da je muzikalen posameznik tisti, ki zmore svoja duševna
doživetja prestaviti v fizikalni svet, da lahko tudi drugi isto podoživljajo, to je
dojamejo, čutijo in vrednotijo kot on sam. Po drugi strani pa se lahko vživi v
drugo duševnost in je zmožen interpretirati glasbeno delo ter slediti njegovi
zunanji formi« (Revesz, 1946, str. 164-165; v Pesek, 1977, str. 20).
3.1 Pregled razvoja glasbenih sposobnosti (Shuter-Dyson,
Gabriel, 1981; v Denac, 2002, str. 26).
Starost
0-1 Reakcije na zvok.
1-2 Spontano ustvarjanje glasbe.
2-3 Pričetek reproduciranja pesemskih fraz, ki jih otrok sliši.
3-4 Osvojitev okvirne melodije; možnost razvoja absolutnega posluha, če
se otrok uči igranja na glasbilo.
4-5 Razlikovanje med tonskimi višinami in odmevi preprostih ritmičnih
vzorcev s ploskanjem.
5-6 Razumevanje pojmov glasno in tiho; razlikovanje pojmov enako ter
različno v lažjem tonalnem in ritmičnem vzorcu.
6-7 Napredek petja v intonaciji; boljše dojemanje tonalne kot atonalne
glasbe.
7-8 Presojanje konsonance oziroma disonance.
8-9 Napredek v izvajanju ritmičnih nalog.
9-10 Napredek v percepciji ritma in v razvoju glasbenega spomina; občutek
za kadence.
10-11 Razvija se občutek za harmonijo in presojo estetskih elementov glasbe.
12-17 Napredek v presojanju in kognitivnem ter emocionalnem reagiranju na
glasbo.
9
»Glasba vpliva tudi na čustveni razvoj otrokove osebnosti. Čustva so prisotna pri
doživljanju glasbe, npr. glasba z umirjenim ritmom in počasnim tempom zbuja
nežne občutke, hrepenenja, izrazit ritem ter hiter tempo zbuja veselje, radost« (De
la Motte-Haber, 1990, str. 335; v Denac, 2002, str. 26).
4 KAJ JE IGRA?
Igra je za vse otroke, nekaj naravnega in nič zapletenega. Otrok se preprosto igra,
ne da bi mu kdo pokazal, kako naj to počne (Thomson idr., 1995).
»Je notranje motivirana z dejavnostjo samo in ni vodena z zunanjimi (socialnimi)
zahtevami. Otroci se v igri bolj ukvarjajo z dejavnostjo samo, kot s cilji. Cilje si
definirajo sami. Vedenje udeležencev igre je spontano. Igrajo se z znanimi
predmeti ali raziskujejo neznane predmete. Igralne dejavnosti, ki so lahko
domišljijske ali nerealne, dopolnjujejo s svojimi predstavami in sami nadzirajo
svoje dejavnosti. Igra zahteva aktivno udeležbo, je svobodna in ni pod vplivom
zunanjih pravil. Pravila, ki pa obstajajo, jih otroci v igri sproti spreminjajo«
(Pallegrini in Saracho, 1991; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str. 2).
»IGRA je:
simbolna, kar pomeni, da gre za reprezentacijo realnosti s »kot če«, »kaj če«,
pomenska, ker poveže ali spravi v odnos doživetja, izkušnje,
užitkarska (v veselje) celo takrat, ko so otroci resno zaposleni z dejavnostjo,
prostovoljna in notranje motivirana,
opredeljena s pravili, ki so izražena bodisi implicitno bodisi eksplicitno,
doživljajska, kar se kaže skozi dejavnosti in cilje, ki jih otroci razvijejo sami«
(Fromberg, 1987; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str 2).
»V okviru dejavnosti teoretičnega pristopa, igro opredeljujemo kot dejavnost, ki
jo posameznik izvaja zaradi lastnega zadovoljstva, ne glede na njen končni izid in
ni vezana na neposredno zadovoljevanje njegovih potreb ali na zahteve, ki jih
predenj postavlja okolje« (Zupančič, 1999; v Marjanovič Umek in Zupančič,
2001, str 2).
10
Horvat in L. Magajna opredelita igro kot: »svoboden akt, ki ni povezan s procesi
neposrednega zadovoljevanja potreb in je omejen svet. Potek in smisel igre sta v
njej sami« (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str. 3).
4.1 Vrste otroške igre
»Kljub temu da ima otroška igra svoje univerzalne značilnosti in primerjalno
gledano z drugimi dejavnostmi, svoje specifičnosti, se s starostjo ter razvojem
spreminja. Klasifikacije otroške igre se med avtorji in avtoricami delno
razlikujejo. V Sloveniji je najbolj razširjena klasifikacija otroške igre, ki jo je
izdelal Toličič (1961). Različne vrste igralnih dejavnosti umešča v štiri skupine:
funkcijska igra: vključuje npr. otipanje, prijemanje, metanje, tek, vzpenjanje,
torej kakršnokoli preizkušanje senzomotornih shem na predmetih,
domišljijska igra: vključuje različne simbolne dejavnosti, vključno z igro
vlog,
dojemalna igra; gre za dejavnosti, kot so npr. poslušanje, opazovanje,
posnemanje, branje,
ustvarjalna igra: vključuje pisanje, risanje, oblikovanje, pripovedovanje,
gradnjo, itd.
Nekateri avtorji dodajo k temu še druge vrste iger, in sicer: konstrukcijska igra,
dramska igra ter igra s pravili« (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str. 33).
4.1.1 Funkcijska/zaznavno gibalna igra
Pojavi se v prvem letu otrokovega življenja. V tej igri otrok preizkuša svoje
zaznavno-gibalne sposobnosti. To mu daje občutek zadovoljstva. S predmeti
neposredno manipulira in raziskuje njihove zaznavne značilnosti (npr. predmet se
sveti, je mehak…), raziskuje funkcije in odzivanja na manipulacijo (npr. predmet
zaropota, če ga spusti; zvončklja, če ga trese…) (Piaget, 1962; v Marjanovič
Umek in Zupančič, 2001).
Preko zaznavnih izkušenj, v zaznavni igri, otrok spoznava svet okoli sebe. V
gibalni igri pridobiva gibalne spretnosti, razvija zaznavno-gibalno koordinacijo, si
razvija mišičevje in okostje. Posebna oblika gibalne igre je igra prerivanja, ki
11
vključuje pretepanje in nadzorno sproščanje agresivnosti (Rice, 1998; v
Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
4.1.2 Domišljijska/simbolna igra
Pojavi se okoli enega leta in pol. Za simbolno igro je značilno, da je opredeljena s
prvinami, ki so prisotne le v »glavi« in niso dejansko prisotne. Otrok je zanjo
sposoben šele, ko je zmožen razumeti pogojnost znaka in obvladati svoj
egocentrizem (McCune-Nicolich, 1981; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Kar je za otroka živo, je za nas neživo. Otrok v zgodnjem otroštvu ne loči med
živim in neživim svetom. Otrokova domišljija dopolni predmet, da postane tisto,
kar si otrok želi (npr. kos lesa je lahko lutka, pes, čoln…). Pomembno je, da mu
ne damo vedno že izdelane igrače, ki so natančen posnetek predmetov iz sveta
odraslih, saj tako ne bo prostora za igro domišljije (Thomson idr., 1995).
4.1.3 Dojemalna igra
Pojavi se že pri šestmesečnem dojenčku, vendar je pogostejša v drugi polovici
prvega leta življenja. Toličič dojemalno igro opisuje kot poslušanje, opazovanje,
posnemanje in branje.
Zupančič, Gril, Cecić Erpič in Puklek (1999) v dojemalno igro umeščajo
naslednje dejavnosti.
»Otrok poimenuje, kar vidi, poimenuje predmete, zunanje realnosti ali
glasovno opisuje, kar počne, (dveletna Nina gleda slikanico in zraven govori:
»To je muca. Tukaj so copatki.«),
otrok sledi navodilom, torej izvaja neko dejavnost na pobudo ali zahtevo
drugega, odgovarja na vprašanja (v igri petletnemu Timu njegov vrstnik reče,
naj da punčko spat, in Tim položi punčko v posteljico),
otrok daje navodila, verbalizira svoje pobude ali zahteve, zastavlja vprašanja
(triletni Matic reče vrstniku: »Jaz bom zgradil avto, ti pa naredi cesto.«),
otrok dojema relacije, kar pomeni, da razume odnose med prvinami, ki jih
spaja ali so spojene v igralnem kontekstu (štiriletna Barbara postavlja
posamezne prvine v ustrezne odprtine vlaganke)« (Zupančič, Gril, Cecić Erpič
in Puklek, 1999; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str. 38).
12
4.1.4 Ustvarjalna igra
Sem prištevamo konstruiranje (gradnja s kockami), obdelovanje materialov
(pesek, glina, plastelin…), risanje, slikanje, pisanje, pripovedovanje,
dramatiziranje, igre s pravili, ipd. (zapiski iz srednje šole).
4.1.5 Konstrukcijska igra
»Otrok v konstrukcijski igri sestavlja in povezuje igrače ter z njimi gradi in
ustvarja konstrukcijo. Piaget to vrsto igre uvršča na polovico med igro in delom
ter igro in imitacijo« (Piaget, 1951; v Marjanovič Umek in Kavčič, 2001, str. 36).
Prva konstrukcijska igra se pojavi že ob koncu prvega leta, ko otrok iz velikih
kock sestavlja ali pa položi narobe obrnjeno skodelico kot kupolo, na veliko
kocko. Z leti postaja ta igra vse pogostejša. Malček najprej gradi oz. zgradi
konstrukcijo, ki jo šele nato poimenuje. Starejši predšolski otrok bo najprej
povedal, kaj bo zgradil. Tukaj se vidijo otrokove spoznavne sposobnosti (v naprej
si je zmožen predstavljati in zamisliti, kaj bo zgradil), gibalne spretnosti ter
koordinacija oko – roka (Marjanovič Umek, 1991; v Marjanovič Umek in
Zupančič, 2001).
4.1.6 Igra s pravili
Igra s pravili, se praviloma pojavlja od drugega, tretjega leta starosti dalje.
Rezultati nekaterih raziskav so pokazali, da pri otrocih, starih eno in dve leti, ni
bilo igre s pravili. Redki primeri igre s pravili so se pojavili na začetku tretjega
leta otrokove starosti, in sicer pri zrelejših partnerjih (Kavčič, 1999; v Marjanovič
Umek in Zupančič, 2001).
»Igra s pravili je najpogostejša pri osnovnošolskih otrocih, mladostnikih in
odraslih. Otrok se s takšno igro sreča pri izdelanih igrah, ki so del kulture in v
katerih odrašča« (Duran, 1995; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str. 42).
13
4.2 Razvoj otrokove igre do tretjega leta starosti
Med tretjim in četrtim mesecem, se otrok igra z lastnim telesom. V prvih treh
mesecih se dojenček najraje in tudi najprej, igra z lastnim telesom. Njegove
»igrače« so prstki, noge in roke. Zavedavo opazuje predmete okoli sebe, obraze
svojih najbližjih, posega po stvareh in tlači prste v usta.
Približno po tretjem mesecu, se začnejo dojenčki zanimati za igrače v pravem
pomenu besede. Dojenčku in kasneje malčku, je najbližja in najbolj zanimiva
igrača zaznavno-gibalne igre. Dojenček igrače opazuje, grize, preizkuša, se jih
dotika, ropota z njimi, jih premika, trese, spušča, vleče za seboj z vrvico ipd. V
naslednjem razvojnem obdobju, od približno petnajstega meseca starosti dalje, je
vse bolj pomembna simbolna (oziroma domišljijska) igra, ki pripomore tudi k
čustvenem in socialnem razvoju.
Med osmim in dvanajstim mesecem se otrok seznani s praktičnimi oziroma
raziskovalnimi igrami. Razvijajo se nove motorične in zaznavne funkcije:
tolčenje, spuščanje ter porivanje predmetov, prijemanje stvari z vrhovi prstov,
tipanje in ogledovanje predmetov ter barv, polnjenje posod s predmeti itd.
V prvem letu starosti prevladuje funkcijska igra. Posebno obliko te igre
predstavlja tudi igranje z glasovi, ki je pomembna tako za razvoj govora, kot za
komunikacijo z okoljem. Otroci v prvih mesecih uporabljajo predmete na
nespecifičen način, kot je npr. udarjanje in tresenje. Predmete raziskujejo s
tipanjem, premikanjem in zlasti z usti. Otrokova igra je povezana s povezovanjem
predmetov in raziskovanjem tega, kaj je moč početi z njimi.
Pri letu in pol se pojavijo začetki simbolne oziroma domišljijske igre. Opredeljena
je s prvinami, ki so prisotne le »v glavi« in niso dejanjsko prisotne. Otrok si v igri
predstavlja neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišlijskega
sveta – uporablja »simbole«. Sprva gre predvsem za aktivnosti, v katerih otrok
posnema odraslega. Sčasoma otrok poveže več različnih situacij (npr. se dela, da
je) v bolj kompleksno aktivnost (se dela, da nudi hrano odraslemu ali svoji
punčki). V tem obdobju je zelo pomembno, da ima otrok na razpolago ustrezne
igrače in da se odrasli aktivno vključujejo v njegovo igro.
Ob koncu prvega leta se pojavijo socialne igre kot so skrivanje za zaslonom,
iskanje skritega predmeta, posnemanje gibov in preprostih aktivnosti odraslega. V
14
drugem letu se pojavijo funkcijske igre, ki so v skladu z otrokovim gibalno-
zaznavnim razvojem.
Med drugim in tretjim letom otrok začne uporabljati objekte v funkciji drugih
predmetov, potem pa sledi igra vlog (zapiski iz srednje šole).
4.3 Razvoj otrokove igre po tretjem letu starosti
Med drugim in petim letom se pri otroku zelo hitro razvija mišljenje in tudi
socialna kognicija, v okviru teorije uma, ki pomeni otrokovo zavedanje in
razumevanje lastnih miselnih procesov ter miselnih procesov drugih (Marjanovič
Umek in Fekonja Peklaj, 2008).
»Otroci se v obdobju zgodnjega otroštva še vedno igrajo tudi funkcijsko igro, le
da so njihovi gibi grobi do te stopnje, da otroku omogočajo vedno bolj usklajeno
tekanje, skakanje, poskakovanje, metanje in lovljenje. Otrokove gibalne spretnosti
se še vedno razvijajo, postajajo vse močnejši in hitrejši, njihovi gibi pa vedno bolj
usklajeni, kar jim omogoča usklajevanje pri igrah, ki zahtevajo natančno ter bolj
povezano izvajanje dejavnosti. Po tretjem letu otrokove starosti prihaja do upada
pogostosti funkcijske igre in večjega deleža simbolne igre ter iger s pravili«
(Fekonja, 2004, str. 382).
»Raven simbolne igre je odvisna od razvoja mišljenja in socialnih spretnosti ter
obratno« (Smilansky, 1986, str. 96). Ko se otroci igrajo igro vlog, morajo doseči
dogovor o igralni temi, razvoju dogodkov in pretvorbi vlog, ter igralnih
materialov. Otrok pride do tega le, od preseganju egocentrizma in razvoju
sposobnosti zavzemanja perspektive drugega (empatija). Igra vlog, kot najvišja
raven simbolne igre, vključuje dve vrsti spoznavnih operacij, in sicer
dekoncentracijo ter reverzibilnost, ki naj bi omogočali razlikovanje med realnim
in domišljijskim (Rubin, Fein in Vanderberg, 1983; v Fekonja, 2004).
»Od tretjega leta se zaradi celovitosti razvojnih procesov pojavlja tudi igra s
pravili. Duran (1995) pravi, da se otrok z igro s pravili sicer spozna preko že
izdelanih iger, vendar pri njihovem nastajanju tudi sodeluje« ( Duran, 1995; v
Fekonja, 2004, str. 383).
15
4.4 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA IGRO
Otroci se med seboj razlikujejo glede na to, kakšno vsebino, vrsto in način igre
izberejo ter koliko časa preživijo v različnih igrah itd. Poleg otrokove razvojne
stopnje, vpliva na igro posameznika še več drugih dejavnikov:
osebnostne značilnosti npr. živahnost, družabnost, vztrajnost,
samozaupanje…,
spol otroka (vprašanje je, koliko so razlike genetsko pogojene in koliko nanje
vpliva okolje s kulturnimi stereotipi o ženski ter moški vlogi; dejstvo je, da se
med spoloma že zgodaj kažejo različne reference v zvezi z izbiro iger in igrač,
ki so skladne s stereotipno vlogo moškega ter ženske v družini in družbi),
trenutno fizično in emocionalno stanje otroka (npr. utrujenost, bolezen,
razigranost, jeza, žalost itd.),
trenutna situacija (npr. letni čas, prostor (velikost, zunaj - notri…), vrsta in
količina igrač, možni soigralci, količina prostega časa (zlasti pri šolskih
otrocih)…,
ožje okolje (otroke lahko pri igri spodbujajo odrasli, igralni materiali - npr.
oblačila za preoblačenje, nestrukturiran material kot so npr. velike škatle; na
njihovo ustvarjalnost vplivajo tudi vse druge izkušnje, ki jih dobijo v okolju -
npr. obisk živalskega vrta, čevljarja, letališča; kar je videl v knjigah ali
filmih…),
kultura (vpliva na razlike v možnostih in vrsti iger, ki so značilne za različna
zgodovinsko-kulturna okolja; psihologi ugotavljajo, da otroštvo traja vse dalj
časa; v preteklosti je bilo bistveno krajše, obseg igre pa skromnejši (Horvat,
2001; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Nekateri avtorji govorijo tudi o ekoloških dejavnikih igre, med katere uvrščajo:
čas za igranje,
igrače in igralni materiali,
prostor.
16
Vandell in Muller (1975) navajata, da močno strukturirana igra, pri kateri je v
prostoru veliko igralnega materiala in opreme, znižuje pogostost socialnih
interakcij (Vandell in Muller, 1975; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Johnson in Ershler (1982) menita, da v primeru, ko količina igralnih materialov
pada, narašča število tako negativnih kot pozitivnih socialnih interakcij med otroki
(Johnson in Ershler, 1982; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Več študij potrjuje, da majhne, pregrajene (ločene) površine vodijo k višji
kakovosti igre kot velike, odprte površine (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Pomemben dejavnik je tudi igralni kotiček. Doyle (1997) navaja, da so za višjo
spoznavno in socialno raven igre primernejši kotički z večnamenskimi igralnimi
materiali, ki omogočajo igro več otrok hkrati (npr. pragozd, gradbišče) kot kotički
v katerih so predmeti ter igralni materiali, ki jih lahko uporablja le posamezni
otrok (npr. tricikel) (Doyle, 1977; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Droege in Howes (1991) menita, da pripomore k višji ravni simbolne igre igralni
kotiček, v katerem je več nestrukturiranega materiala (npr. več različnih blokov),
ki omogoča bolj ustvarjalno igro kot igralni kotiček, v katerem je veliko
strukturiranega materiala in igrač (npr. nepremično pohištvo za kuhinjo, ki je
podobno pravemu; igrače, ki so posnetek gospodinjske opreme) (Droege in
Howes, 1991; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Zelo pomemben t.i. ekološki dejavnik je čas, ki je namenjen za igro. Griffing
(1983) pravi, da je priporočljiv časovni okvir, za prosto igro predšolskih otrok, od
30 do 50 minut, saj takšen časovni interval omogoča otrokom, da si poiščejo
soigralce za igro, načrtujejo vsebino oziroma temo igre in jo odigrajo. Na splošno
je težko določiti, koliko časa otroci potrebujejo za igro, saj je ustrezen čas odvisen
od otrokove starosti in njegovih igralnih spretnosti.
Zelo pomembna je tudi vloga vzgojiteljice, saj je posredno povezana z različnimi
dejavniki kot so igrače, čas in ustrezno pripravljen prostor, ki so nujni pogoji za
raznoliko ter kakovnostno igro (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
17
5 VLOGA ODRASLEGA V OTROKOVI IGRI
Otrok v zgodnjem otroštvu prične spoznavati in raziskovati svet s pomočjo igre.
Že v prvih mesecih si ustvarja vtis o svetu. Kasneje si s posnemanjem in raznimi
vajami izpopolnjuje različne spretnosti ter gibe, ki so zelo pomembni v
vsakdanjem življenju. Torej, če otroci zmorejo veliko brez nas, kakšna je potem
vloga odraslega?
»Naša pomoč je nadvse pomembna. Dajemo mu spodbudo, ko jo potrebuje;
širimo mu obzorje in predvsem vzpostavimo vzdušje ljubečega odobravanja
njegovih ustvarjalnih naporov» (Thomson, 1995, str. 129).
Oerter (1993) navaja nekaj konkretnih primerov, s katerimi partner ohranja igralni
okvir in spodbuja otrokovo igro:
»ilustrira dejanja (npr. srka, ko otrok daje namišljeno pijačo medvedku),
sprašuje po dejanju (npr. ga vpraša, ali bo medvedku kaj skuhal),
jezikovno dopolnjuje (npr. ko da medvedka spat, ga vprašamo, če bo medvedka
pokril),
jezikovno opisuje dejanja (npr. »Malo še začniva, da bo zrezek bolj okusen!«),
poziva k dejanjem (npr. »Poglej, ali je treba dojenčku že zamenjati plenico?«),
razlaga dejanja ali stanje stvari (npr. »Si videl, ko punčko skopava, je mokra in
jo zebe, zato jo morava obrisati.«),
pomaga pri izvedbi dejanja (npr. pri oblačenju punčke),
usmerja pozornost na dejanje (npr. »Ali vidiš, kako je medvedek zaspan?«)«
(Oerter, 1993; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2001, str. 120).
Pri izvajanju igre, predvsem v vrtcu, je pomembna odrasla oseba, vzgojiteljica. Ko
ta zazna, da se je potrebno vključiti v igro, prevzame določeno vlogo in pri tem
otrokom demonstrira, kako se lahko igrajo. Vzgojiteljičina pomoč pri igri je zelo
pomembna, saj lahko predlaga ideje, pomaga otroku pri vključitvi v igro, pomaga
rešiti spor in spodbuja k pogajanju (Marjanovič Umek in Zupančič, 2001).
Vzgojiteljica:
mora igro spremljati in otrokom dajati določene sugestije,
dobro je, če skupaj z otroki, odigra znano zgodbico ali pravljico,
18
otroke mora učiti različnih spretnosti, povezanih z dejavnostmi pretvarjanja
(npr. uči jih igranja z naprstnimi lutkami) (Smilansky, 1990; v Marjanovič
Umek in Zupančič, 2001).
6 GLASBENE IGRE
Že v predšolskem obdobju lahko izvajamo različne glasbene igre. Otroci imajo
radi igre gibov in majhne »plese«, ker v njih ne sodelujejo le kot poslušalci,
temveč tudi kot izvajalci. Te igre izvajamo z otroki po šestem mesecu starosti, ko
se začenja razvijati njihova motorika. Besedno jih moramo usmerjati h glasbi, ob
kateri se giblje. Besede jih spodbujajo, da poslušajo glasbo, ob kateri se gibljejo.
Z gibi skušajo izraziti njene lastnosti. V glasbenih igrah bodo prišli v ospredje tisti
gibi, ki jih lahko izvajajo: počasna in hitra, glasna ter tiha hoja, hoja po prstih, tek
obrati, oponašanje gibov živali ipd. (Manasteriotti, 1981).
Izvajamo jih lahko že v najmlajši skupini otrok; so preproste, razumljive, šaljive,
zanimive in brez pravil. Otroci v njih radi sodelujejo in se ob njih sproščeno
zabavajo.
»Glasbene igre prispevajo k razvoju otrokovih gibov, sluha in govora ter
spodbujajo njegovo vedro in radostno razpoloženje« (Manasteriotti, 1981, str. 28).
Spontana glasbena igra je pomembna zaradi samega procesa igranja, v katerem
otrok zadovoljuje potrebe po radovednosti in ustvarjanju ter raziskovanju v glasbi.
V spontani glasbeni igri se otrok igra z:
glasbo (tako da jo ustvarja); njene dele (glasbene vzorce) razstavlja in ponovno
sestavlja,
zvokom in glasbili (tako, da jih raziskuje in igra na glasbila),
glasom (tako, da z njim izraža in vzpostavlja komunikacijo z glasbo) ter
drugimi predmeti in simboli, ki so bili vključeni v glasbene dejavnosti ali
simbolno igro (Borota, 2013).
Medtem, ko so glasbene igre dosti manj načrtne, ciljno naravnane in so bolj
spontane, pa so za razliko od le-teh didaktične igre, med samim izvajanjem, točno
določeno usmerjene ter imajo cilj, ki ga želimo preko igre doseči.
19
7 DIDAKTIČNA IGRA IN IGRAČE
Didaktična igra je igra z določenim ciljem in nalogo, v katerih so vsebine ter
pravila izbrani, organizirani in usmerjeni, da pri otrocih spodbujajo določene
dejavnosti, ki pomagajo pri razvijanju sposobnosti in učenju. Ciljev, ki so vneseni
v didaktično igro, se otroci večinoma sploh ne zavedajo (Pečjak, 2009).
»V svetu poslušanja glasbe je didaktična igra duševno in telesno aktiven proces.
Aktivnost je del vsakega ukvarjanja z glasbo. Z igro v opazovanju zvočnega
gradiva dobimo povratne informacije o poslušanem, obenem utrjujemo zvočno
zaznavanje in preverjamo lastno uspešnost v podajanju glasbe« (Ajtnik, 2000, str.
197).
Od spontane igre se torej razlikuje predvsem po tem, da je bolj strukturirana in
načrtovana. Spodbuja sodelovanje in zdravo tekmovalnost. Privlačnost
didaktičnim igram dajejo presenečenja v igri in vznemirljivost procesa igranja. Pri
otroku je učinkovita za razvijanje pozornosti in ohranjanje motivacije (Borota,
2013).
»Kamenov (1981) pod didaktične igrače razume naslednje igrače:
domine, slike v parih, igra tipa »Črni Peter«; bistvo teh iger je iskanje parov
podobnih ali med seboj drugače povezanih simbolov,
igre posploševanja (npr. »izključiti četrtega«, »Kaj bi bilo?«); te igre od otroka
zahtevajo, da med danimi slikami in simboli odkrije podobnost ali posploši
neko skupno lastnost, nato pa to lastnost ali posplošitev uporabi,
igre strategije in zavajanja (npr. šah, dama, potapljanje ladjic, monopoli); za te
igre je značilno, da v njih dosežemo cilj z zavajanjem nasprotnika; igralec
lahko to doseže po strogo predpisanih pravilih in strategiji, zasnovani v okviru
teh pravil (ob izenačenih začetnih možnostih, ki so lahko le delno odvisne od
igralske sreče),
labirinti in »igre za bistre glave« (npr. križanke, rebusi); sodelovanje pri teh
igrah terja od udeleženca, da se znajde v labirintu, da odkrije zvezo, smer,
smisel ali vsebino v zapletenih spletnih odnosih,
20
igre tipa »človek ne jezi se«; bistvo teh iger je v tem, da v skladu s številko, ki
jo pokaže kocka, v smeri in po vrstnem redu premikanja (vse to je predpisano s
pravili) figura pred drugimi pride do cilja,
igre s programiranimi igračkami; posebnost teh igrač je, da lahko igralec sam
preveri pravilnost svoje rešitve (npr. pri točnem odgovoru zasveti žarnica,
elektronska naprava s signalom obvesti o pravilnosti rešitve); vsebine teh iger
so zelo različne in lahko vključujejo vse logično-matematične in zaznavne
načine, za katere so otroci sposobni (npr. iskanje enakih slik, odkrivanje
nasprotij, prepoznavanje geometrijskih likov, odgovarjanje na vprašanja),
zloženke, sestavljanke in dopolnjevanke; te v svoja pravila vključujejo
zlaganje, sestavljanje in dopolnjevanje slik ali tridimenzionalnih predmetov;
sestavljanke so lahko razrezane ali razdeljene na različne načine, lahko pa so
tudi brez katerega izmed delov,
igre konstruiranja in uvrščanja; te igre zahtevajo analizo predmetov (npr. kock
ali drugega konstrukcijskega materiala) ter načrtovanje in kombiniranje
materiala v celoto,
igre z barvami in oblikami; te otroku omogočajo kombiniranje geometričnih
oblik ter barv po lastni zamisli, po vnaprej dogovorjenem pravilu ali v skladu z
omejitvami, ki jih nalaga material,
logično-matematične igre (npr. igre »nespremenljivih vrednosti«, »igre
enakosti«, »kombinatorične igre«) zajemajo vse igre, ki pri reševanju igralnih
problemov vključujejo logično-matematične operacije,
igre opazovanja in prepoznavanja (npr. »kaj je v vrečki«, »paličica, ki vidi«,
»ugani po okusu«) so sestavljene predvsem iz tekmovanja v ostrini ter uporabi
čutil;
vidne igre vključujejo igre, ki od igralca zahtevajo iskanje netočnosti ali napak
na slikah in igre z materialom, ki ga sestavlja ena ali več skupin materialov, ali
z različnimi sekvencami nekega dogajanja, ki mu je potrebno določiti pomen,
potek, vzroke ali sporočilo,
primerjalne in ocenjevalne igre; pri primerjanju dveh skupin prvin običajno
ustvarjamo identične razporeditve, nato pa v eni skupini predmetov nekaj
zamenjamo; naloga igralca je, da ugotovi, v čem je razlika med skupinama
pedmetov; v ocenjevalnih igrah je rešitev igralnega problema odvisna od
21
zmožnosti sodelujočega, da z oceno stopnje neke lastnosti, z razčlenitvijo
nekega prostora na osnovi ocene ali s tem, da predvidi smer gibanja v
določenem prostoru, najde edino možno ali najboljšo reštev (npr. poišče
najkrajšo pot do cilja),
spominske igre zahtevajo sposobnost pomnenja prisotnost, razporeditve, oblik
in imen predmetov,
besedne igre( npr. asociativne igre, »poveži besede«, »telefon«); te igre
izvajamo s pomočjo glasov, besed in stavčnih sklopov,
pantomimične igre, pri katerih iz obnašanja in kretenj ugibamo, koga
pantomimik predstavlja, kaj počne ali katero sporočilo bi nam rad poslal,
spretnostne igre (npr. mikado) od igralca zahtevajo manipulativne spretnosti,
sposobnosti za analiziranje spojev in razvrstitev prvin v nekem materialu ter
sposobnost predelave tega materiala v nove celote po nekem pravilu,
igre, v katerih postavljajo pravila otroci; sodelujoči v igri delno spreminjajo
pravila znanih iger, si izmišljajo igre k določenim naslovom, izdelujejo načrte
za namizne družabne igre« (Kamenov, 1981; v Marjanovič Umek in Zupančič,
2001).
22
8 GLASBENO-DIDAKTIČNE IGRE
Glasbeno-didaktične igre so za otroka privlačne, ker v njih sodelujejo na različne
načine. Hkrati so krajše, zanimive in prijetne glasbene dejavnosti, ki jih izvajamo
kot samostojno dejavnost ali kot sestavni del drugih (glasbenih) dejavnosti. Te
igre so bolj načrtovane in strukturirane ter k ciljem usmerjene glasbene dejavnosti.
Glasbeno-didaktične igre imajo zelo veliko vzgojno-izobraževalno vrednost pri
spodbujanju glasbenega razvoja in ohranjanju zanimanja za glasbo.
Pomembni elementi glasbeno-didaktične igre so:
glasba/zvok,
vsebina,
naloga,
pravila (Borota, 2013).
Značilnosti glasbeno-didaktičnih iger:
»GDI so dejavnosti, v katerih:
pojemo in si pevsko izmišljamo,
igramo na različna glasbila,
sodelujejo vsi otroci, ne glede na glasbene izkušnje in raven glasbenega
razvoja,
je veliko nepredvidljivih situacij, presenečenj, izzivov, sproščenosti in
humorja,
pohvalimo prizadevnost, samoiniciativnost in znanje otrok« (prav tam, str.
141).
»GDI niso primerne za:
razvijanje intonacije in natančne pevske izvedbe,
urjenje spretnosti in igranja na glasbila,
tekmovanja in izvajanje diferenciacije,
vzpostavljanje discipline, poslušnosti in hierarhičnih odnosov,
izločanje manj uspešnih« (prav tam, str. 141).
23
Cilji, ki jih dosegamo z glasbeno-didaktičnimi igrami, po področju glasbenega
razvoja so naslednji:
Na kognitivnem področju glasbenega razvoja:
»razvijanje čutil, zaznave in slušne občutljivosti,
razvijanje pozornosti na zvok,
razvijanje sposobnosti slušnega prepoznavanja, razlikovanja in primerjanja,
izgrajevanje in širjenje elementarnih glasbenih predstav (zvočna barva, trajanje
zvoka, višina tona, melodični obrisi,manjši glasbeno-oblikovni deli in celote),
širjenje in utrjevanje glasbenega spomina (usvajanje glasbenih vzorcev),
uporaba strokovnih glasbenih izrazov,
razvijanje ustvarjalnosti« (prav tam, str. 147).
Na afektivnem področju glasbenega razvoja:
»doživljanje in izražanje doživetij,
prepoznavanje razpoloženj,
sproščeno in samoiniciativno sodelovanje,
razvijanje radovednosti in ohranjanje zanimanja« (prav tam).
Na psiho-motoričnem področju glasbenega razvoja:
»petje in igranje na glasbila,
usklajevanje gibanja in dihanja z glasbenim potekom« (prav tam).
Na področju socialnega in moralnega razvoja:
»upoštevanje pravil in prilagajanje skupinski dinamiki,
razvijanje empatičnosti,
vzpostavljanje interakcij z drugimi« (prav tam).
24
8.1 Oblikovne značilnosti glasbeno-didaktične igre
Glasbeno-didaktične igre imajo več elementov, kot so: cilji, izven glasbena
vsebina, zvok in/ali glasbo ter naloge in pravila. Razmerje med navedenimi
elementi je odvisno od tega, komu je glasbeno-didaktična igra namenjena (Borota,
2013).
»Najosnovnejši element glasbeno-didaktične igre in njen bistven sestavni del, je
didaktična naloga. Z nalogo uresničujemo zastavljeni cilj. Naloga namreč zahteva
aktivizacijo določene glasbene veščine, zmožnosti ali sposobnosti. Naloge
vsebujejo glasbeno vsebino« (Voglar, 1989, str. 159).
Naloge » so lahko zelo raznolike. Npr. v glasbeno-didaktični igri je potrebno
nekaj uganiti, neko glasbeno vsebino prepoznati, nekaj producirati (bodisi določen
ritem, določeno melodijo ali melodični motiv ali samo posamezen zvok). Pokazati
je treba smer zvoka ali pa mu je potrebno slediti, se gibati ob zvokih in njihovem
ritmu; potrebno je razlikovati med različnimi zvoki in nanje različno reagirati,
poimenovati instrumente, ki jih slišimo ipd » (prav tam).
Predšolski otrok se bo z veseljem igral predvsem tisto didaktično igro, ki ga bo
pritegnila s svojimi oblikovnimi značilnostmi in s svojo zanimivostjo (Voglar,
1981).
Naloge torej izhajajo iz ciljev, ki jih želimo z glasbeno-didaktičnimi igrami
uresničiti. Zahtevnost nalog mora biti v skladu z zmožnostjo otrok.
Vsebina glasbeno-didaktične igre daje reševanju didaktične naloge potrebno
privlačnost in spremeni vajo v zanimivo ter privlačno igro. Pri iskanju vsebine za
glasbeno-didaktične igre izhajamo predvsem iz otrokovih interesov in iz letnih
časov. V vsebini naj se zrcali otrokov svet, vse tisto, kar mu je najbližje, najdražje
in seveda tisto, kar bo z določeno didaktično nalogo najbolj smiselno, spontano ter
naravno povezovalo (prav tam).
Pravila v glasbeno-didaktičnih igrah urejajo potek opravljanja didaktičnih nalog.
S tem prispevajo k večji privlačnosti iger. Pravila morajo biti prilagojena
25
predvsem otrokovim zmožnostim in njihovim značilnostim ter morajo biti ravno
prav zahtevna (prav tam).
Med nalogami, vsebino in pravili lahko vladajo enkopravni odnosi, vendar to ni
nujno; kot tudi ni nujno, da so v vsaki glasbeno-didaktični igri vsi trije elementi
sploh prisotni.
Od več dejavnikov je odvisno kateri od naštetih elementov je v ospredju.
Predvsem gre za odvisnost od:
narave igre,
starosti otrok, ki jim igro namenjamo,
zahtevnosti nalog (prav tam).
8.2 Vrste glasbeno-didaktičnih iger
8.2.1 Glasbeno-didaktične igre s poudarkom na vsebini
Pravila in naloge seveda izhajajo iz vsebine, ne da bi morali biti otroci nanje
posebej pozorni.
Primer igre: BOBEN IN ZVONČEK
Smoter: ločiti dva instrumenta po barvi zvoka
Vzgojiteljica v vrtcu je imela zvonček in boben (otroci vidijo in slišijo oba
instrumenta). Ko so otroci pojedli kosilo, je vzgojiteljica pocingljala z zvončkom
in kot bi mignil, so stekli k svojim ležalnikom, se ulegli in zaspali. Čez čas, ko so
se naspali, pa je vzgojiteljica vzela v roke boben in začela bobnati. Otroci so se
zbudili, vstali in začeli tekati po igralnici. Ti otroci so bili malčki, pa vendar se
nikoli niso zmotili; kadarkoli je vzgojiteljica zabobnala po bobnu, so vedno stekli
po igralnici. Če je vzgojiteljica pocingljala z zvončkom, so se takoj ulegli in
zaspali (Voglar, 1981).
8.2.2 Glasbene diaktične igre z vsebino in pravili
Pri teh igrah, pravila ne izhajajo v celoti iz vsebine. Poleg pravil, ki jih nakazuje
vsebina zgodbice, so tudi dodatna pravila, ki jih morajo otroci pri igrah prav tako
upoštevati kot prva. To so pogosto pravila o posledicah za tistega, ki se zmoti,
pravila o tem, kdo je na vrsti, pravila ki določajo potek pri opravljanju nalog;
pravila o zaključku ipd. (Voglar, 1981).
26
Primer igre: ČRIČKI IZ LUKENJ
Cilj: ločiti instrumente po barvi zvoka
Čriček je vsak dan godel. Godel je od jutra do noči. Godel je soncu, ki ga je grelo,
rožicam in travicam pa metuljem, pikapolonicam in na sploh vsem, ki so ga hoteli
poslušati. Nekega dne je zagodel tudi dežnim kapljicam, ki so škrabljale po listih.
Toda nenadoma ni mogel več igrati, saj ga je dež zmočil in njegova krilca niso
več pela.
Ves žalosten je zlezel v svojo luknjico. Tam pa je vedril hrošč Rogač. Čriček mu
je povedal, kaj se mu je zgodilo. Hrošč ga je tolažil. Rekel mu je, da bo spet lahko
godel, ko mu bo sonce posušilo njegova krilca.
Igra: otroke razdelimo v dve skupini: in sicer na čričke in godce. Skupino godcev
tudi delimo na dva dela (eni dobija brenkalca, drugi ročne bobne). Vzgojiteljica
ima dve sliki, sonce in dež. Ko pokaže sliko sonca, začno godci brenkati z
brenkalci. Otroci-črički prilezejo iz lukenj in »godejo« (samo v igranju). Ko
vzgojiteljica pokaže sliko dežja, začno godci trepljati po bobnih, kot bi škrebljal
dežek, godci z brenkalci pa prenehajo igrati. Otroci-črički se morajo takoj skriti v
svoje luknjice in prisluškovati, kdaj bo nehalo deževati. Čriček, ki ne zasliši
dežnih kapelj in se pred njimi ne skrije v luknjico, mora pri naslednjem sončnem
vremenu ostati v svoji luknjici ter sušiti svoja krilca (prav tam).
8.2.3 Glasbene-didaktične igre s pravili brez vsebine
Te igre so omejene zgolj na dva elementa in sicer na didaktično nalogo ter pravila.
Vsa zanimivost in privlačnost mora, v tem primeru, izhajati iz pravil ter iz same
glasbene naloge.
Primer igre: NARIŠI, KAR SLIŠIŠ
Cilj: ločiti instrumente po barvi zvoka
Otroke razporedimo po prostoru tako, da lahko vsak nemoteno riše, ne da bi pri
tem kdo drug videl njegovo risbo. Vsak dobi list papirja, ki je razdeljen na štiri
predele; vsak predel je zaznamovan s piko druge barve, npr. v prvem predelu je
rdeča pika, v drugem zelena itd. Otrok dobi svinčnik. Vzgojiteljica ima za
zaslonom skrite štiri, otrokom dobro poznane, male instrumente, npr.: triangel,
paličice, zvonček ali ropotuljo in boben. Ko pričnemo igro, mora biti popolna
tišina. Vzgojiteljica jih opozori, da bo igrala na skrit instrument, ki ga bodo
27
spoznali po zvoku. Ko bo prenehala igrati, naj ta instrument narišejo v prvi predel
- v predel z rdečo piko. Ko otroci prenehajo z risanjem, začne vzgojiteljica igrati
na drugi instrument itd. Igro zaključimo s točkovanjem.
Vsaka pravilna slika (če iz risbe domnevamo, da je otrok hotel narisati pravi
instrument) v pravem predelu velja eno točko. Zmagajo otroci, ki zberejo štiri
točke (Voglar, 1981).
8.2.4 Samostojne glasbene-didaktične igre
Gre za igre, ki se vsebinsko ne vežejo na neke druge glasbene didaktične igre.
Povezane so tiste, ki so vključene v večji sklop vsebinsko povezanih iger. Za
dosego določenega smotra, včasih oblikujemo celo verigo med seboj vsebinsko
povezanih iger. Pri takšnih povezanih igrah - igrah nadaljevankah – se lahko
ponavlja tudi ista didaktična naloga, bodisi v enaki obliki ali v nekoliko
spremenjeni; zahtevnost naloge se stopnjuje od igre do igre.
Pri igrah nadaljevankah, prinašajo glavno spremembo pravila. Preproste glasbene
didaktične igre nadaljevanke izvajamo že v mlajši skupini (lahko je povezujoča
zgolj vsebina), še pogosteje pa v srednji in starejši skupini.
Primer igre: KDO SE JE OGLASIL
Smoter: ločiti visok in nizek zvok
Otroci naredijo velik krog. Z izštevanko določijo, kdo bo šel prvi v sredino.
Najprej z visokim in tankim glasom, izšteva miška:
Ti si zajec, ti lisjak,
ti si štorklja, ti kvak-kvak,
ti si mačka, ti si miš,
ti si sova, ti mežiš!
Igra: otroci, živali z visokimi in nizkimi glasovi sedijo v velikem krogu. Z
izštevanko določijo, kdo bo ugibal. Izšteti otrok mora v sredino kroga, kjer z
zakritimi očmi zavrti steklenico ali kij. H komur se obrne vrat steklenice ali kija,
se ta oglasi s svojim živalskim glasom (visoko ali nizko).
28
Tisti, ki ugiba, mora povedati, katero žival je slišal in kako se je oglasila (visoko
ali nizko). Če ugane, mu vsi zaploskajo (Voglar, 1981).
Glasbeno-didaktične igre lahko razlikujemo glede na to, ali imajo vsi otroci enake
vloge in rešujejo enake naloge ali imajo otroci različne vloge ter rešujejo različne
naloge (ne glede na to ali naloge rešujejo izmenično ali sočasno).
Na začetku igre za malčke oblikujemo tako, da imajo vsi otroci enake vloge (neke
vrste posnemalne igre). Zanje je v začetku težko izvajati vlogo, ki se razlikuje od
vlog, ki jih imajo drugi otroci. Pač pa lahko takšno vlogo v igri prevzame
vzgojiteljica.
Za malo večje predšolske otroke, pogosto oblikujemo igre z različnimi vlogami.
Le-te so zelo zanimive, saj omogočajo, da so aktivni hkrati vsi otroci, pa vendar se
ne posnemajo. Npr. eden od otrok mora peti melodijo neke pesmi, drugi mora
uganiti, katero melodijo poje; ali otroke razdelimo na več živalskih skupin, vsaka
mora po svoje reagirati, ko sliši zanjo značilen ritem… ( Voglar, 1981).
8.3 METODE, KI JIH UPORABLJAMO PRI IZVAJANJU
GLASBENO-DIDAKTIČNIH IGER
Pri glasbeno-didaktičnih igrah otrokom namerno in sistematično razvijamo
glasbene sposobnosti. Ker se te igre velikokrat povezujejo s petjem, z
igranjem na male instrumente in s poslušanjem glasbe, pri njih uporabljamo
tudi posamezne metode petja in metode igranja na male instrumente ter
metode poslušanje. Poleg teh, pa še nekatere druge metode kot so:
Primerjanje in razlikovanje
Otroci pri glasbeno-didaktičnih igrah pogosto primerjajo, npr.: primerjajo
zvoke po njihovi barvi, po jakosti, po višini in dolžini, primerjajo hitrost…
Reproduciranje
Otroci reproducirajo posamezne zvoke, ritmične motive, melodične motive..
Ustvarjanje
Otrok ustvarja s svojim glasom in s pomočjo malih instrumentov (Voglar,
1981).
29
Ugibanje
»Otroci skušajo nekaj dognati, nekaj prepoznati, označiti ali prepoznati po
enem samem elementu ali po enem samem delu ipd. Npr.: ugibajo, kateri otrok
se je oglasil, kateri instrument igra, katero pesem slišijo, kdo hodi v takšnem
ritmu, katera pesmica je skrita v tej melodiji ipd. Te naloge zastavlja
vzgojiteljica ali za to določen otrok, v obliki ugank« (Voglar, 1981, str. 25).
8.3.1 Kdaj izvajamo glasbene-didaktične igre?
Glasbene didaktične igre izvajamo pri rednih glasbenih zaposlitvah; njihovo
izvajanje povezujemo tudi z drugimi dejavnostmi in zaposlitvami:
lahko jih vključujemo v ritmično gibalne zaposlitve (predvsem igre, ki
vključujejo gibanje otrok),
posamezne glasbene-didaktične igre pogosto izvajamo v okviru jutranjega
razgibavanja in vadbenih ur, (v ta namen izberemo igre, pri katerih se otroci
tudi gibljejo),
posamezno igro lahko vključimo tudi med izvajanje različnih didaktičnih iger,
včasih jo lahko povežemo s pripovedovanjem pravljic, zgodb, če se igra s
pravljico ali zgodbo vsebinsko povezuje,
nekatere igre lahko povežemo z otrokovim likovnim ustvarjanjem; to so igre,
pri katerih otroci rišejo tisto, kar so prepoznali (npr.: po melodiji morajo
prepoznati pesmico ali skladbico o zajcu, medvedu, zvončku ipd. in to narisati
ali morajo narisati instrument, ki igra določeno melodijo ali pa predmet, ki so
ga spoznali po zvoku ipd.),
lahko jih izvajamo pogosto na sprehodih in na dvorišču,
otroci jih lahko izvedejo na nastopu za starše (Voglar, 1989).
8.4 Klasifikacija glasbeno-didaktičnih iger
Glasbene-didaktične igre lahko razvrščamo po različnih vidikih in sicer jih lahko
razporedimo po:
starostnih razdobjih otrok in sicer na igre za 3-4 letne otroke, na igre za 4-5
letne otroke in na igre za 5-7 letne otroke,
po glasbeni vsebini, ki v njih prevladuje,
30
igrah, s katerimi otroci spoznavajo lastnosti zvokov (barva, jakost, trajanje,
višina),
igrah, pri katerih otroci ugotavljajo smer zvokov,
igrah, pri katerih otroci spoznavajo različno hitrost,
igrah, s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem (ritmični posluh),
igrah, s katerimi otrokom razvijamo posluh za melodijo (melodični posluh),
igrah, s katerimi otrokom oblikujemo njihove glasovne in pevske zmožnosti
igrah, ki otroke uvajajo v skupinsko muziciranje, razvijajo posluh za obliko in
posluh za večglasje,
igrah, pri katerih otroci ugotavljajo smer zvoka (Voglar, 1981).
8.4.1 Igre, pri katerih otroci spoznavajo lastnosti zvokov spoznavajo
barvo kot lastnost zvokov
Pri dojemanju različnih lastnosti zvokov, si otroci zvoke najprej zapomnijo po
njihovi zvočni barvi. Otroci se med seboj prepoznavajo po barvi glasu, po barvi
zvoka prepoznavajo različne instrumente in predmete.
Pri tem otrokom ne navajamo, da bi ločili med šumi in ropoti na eni strani in med
toni na drugi strani. Zelo nesmiselno bi bilo predšolske otroke usmerjati na
razlikovanje zvokov na lepe in nelepe, kjer bi označili za lepe zvoke tone, za
nelepe pa šume ter ropote. Z večino instrumentov, ki jih predšolski otroci
uporabljajo pri glasbenih zaposlitvah, ni moč izvajati tonov. So torej nelepi zvoki?
Seveda s tem ni mišljeno, da otrok nasplošno ne navajamo na lepotno vrednotenje
zvokov. Nasprotno! Otroke celo zelo pogosto navajamo na to, da zvokom
prisluhnejo in pri tem ugotavljajo, kako lepo zvenijo nekateri instrumenti ter tudi
nekateri navadni predmeti.
Primer igre: KDO TE JE POKLICAL
Cilj: ločiti glasove po barvi
Otroci sedijo v krogu; enemu od njih zakrijejo oči in ga odpeljejo v sredino kroga.
Vzgojiteljica pokaže, kdo naj pokliče tistega, ki je v sredini kroga; pokliče ga po
imenu. Otrok z zavezanimi očmi mora uganiti, kdo ga je poklical. Če ugane,
zamenjata vlogi.
Igra je zahtevnejša, če tistega z zavezanimi očmi pokliče zaporedoma več otrok –
dva ali trije; otrok z zavezanimi očmi mora otroke imenovati v pravem vrstnem
redu.
31
Opomba: za zakrivanje oči so najprimernejše polovične maske, brez zareze za oči,
izdelane iz goste temne tkanine (Voglar, 1981).
Razlikujejo različno jakost (glasnost) zvokov
Pojem tiho in glasno je dostopen že mlajšim predšolskim otrokom. Malo starejši
predšolski otroci že ločijo med naraščanjem in pojemanjem v jakosti (crescendo –
decrescendo).
Otroci lahko razlike med glasnimi in tihimi zvoki slušno ugotavljajo ter nanje
različno reagirajo, lahko pa zvoke različne glasnosti tudi sami izvajajo. Pri
njihovem lastnem izvajanju zvokov različne glasnosti pazimo, da z glasnostjo ne
pretiravajo. Preglasni zvoki niso lepi, učinkujejo neprijetno.
Ko izvajamo različno glasne zvoke na različnih instrumentih, ugotavljamo, da na
nekaterih instrumentih ne moremo izvajati glasnih zvokov, spet na drugih ne
moremo izvajati tihih zvokov. Na posameznih instrumentih lahko izvajamo glasne
in tihe zvoke.
Primer igre: NAPETO ISKANJE
Cilj: naraščanje in pojemanje glasnosti
Z izštevanko določimo otroka, ki bo iskal skriti predmet. Medtem, ko je iskalec
pred vrati, z otroki skrijemo predmet. Iskalca pokličemo z zvočnim signalom. Pri
iskanju mu pomagamo s tihim, glasnejšim in glasnim ploskanjem. Vedno tišje
ploskanje pomeni da se od predmeta oddaljuješ; vedno glasnejše, da se predmetu
bližaš.
Opomba: namesto ploskanja lahko naraščanje in pojemanje glasnosti izrazimo s
topotanjem, udarjanjem rok po mizi in po kolenih ali z ritmičnimi instrumenti,
nikakor pa ne s petjem pesmi. Dinamika pesmi je podrejena njeni vsebini in je
zato ne smemo nasilno spreminjati (Voglar, 1981).
Spoznavajo različno trajanje zvokov
Za predšolskega otroka je zelo zahtevna naloga, ugotavljanje ali so zvoki dolgi ali
kratki. Mlajšim predšolskim otrokom te lastnosti zvokov sploh še ne moremo
posredovati. Tudi štiri in petletnih otrok še ne navajamo na zavestno primerjanje
zvokov po njihovem trajanju. Pač pa lahko te otroke nezavedno pripravljamo na
dojemanje te lastnosti zvokov. Ti otroci lahko v svojem gibanju ločijo kratko in
dolgo (delajo na primer dolge korake in kratke korake).
32
Kadar otroci na kratko stopicajo kot ježki, jih spremljamo z melodijo, ki je
sestavljena iz samih kratkih tonov. Kadar otroci – štorklje – stegujejo svoje dolge
noge, jih spremljamo z melodijo, ki je sestavljena iz samih dolgih tonov.
S starejšimi predšolskimi otroki se že lahko pogovarjamo o tem, da so zvoki lahko
dolgi in kratki. Lahko pojemo dolge in kratke tone; lahko se na dolgo in kratko
pokličemo; tudi na nekaterih instrumentih lahko izvajamo dolge in kratke zvoke
(Voglar, 1981).
Primer igre: LISICE LOVIJO PIŠČANCE
Cilj: ločiti dolge in kratke zvoke
Trije otroci so lisice, ostali so piščanci. Piščancem narišemo ali postavimo
kurnike, kamor se bodo skrili pred lisicami. Vzgojiteljica izvaja dolge oziroma
kratke zvoke na klavir ali z metlico na tamburin. Pri kratkih zvokih pridejo
piščanci iz kurnikov in plešejo okoli lisic, ki dremljejo, obenem pa pozorno
poslušajo. Ko zaslišijo dolge zvoke, se piščanci hitro poskrijejo in lisice pričnejo
loviti; ujamejo vse piščance, ki niso dobro poslušali in se niso skrili. Ujeti
piščanci postanejo lisice. Igro nadaljujemo. Zmaga tisti piščanec, ki ostane zadnji
(prav tam).
8.4.2 Igre, pri katerih otroci ugotavljajo smer zvokov
Preproste igre za ugotavljanje smeri zvokov se lahko igrajo že najmlajši
predšolski otroci.
Otroci, pri teh igrah, določajo bodisi samo smer zvoka – pokažejo ali zvokom
sledijo – se gibljejo v smeri, od koder slišijo zvok. Niti eno niti drugo predšolskim
otrokom ne dela težav.
Pri preprostih igrah poslušajo en sam zvok, nato več zvokov zapored, še kasneje
pa slišijo dva ali tudi po več zvokov hkrati.
Prav gotovo je zelo zahtevna naloga v sestavljenem zvočnem kompleksu zaslišati
določeni zvok in ugotoviti od kod prihaja; kos so ji šele starejši predšolski otroci.
33
Primer igre: KDO BO PRVI DOMA
Cilj: določiti smer zvoka in poiskati zvočilo
Pred igro določimo instrumente, ki so primernejši za medveda (tamburin), ptico
(žvrgljo), zajca (paličice) in miš (ropotuljo ali brenkalce).
Iz miz in stolov naredimo štiri skrivališča. Izberemo štiri godce, katerim
razdelimo instrumente.
Medtem, ko ostale otroke v drugem prostoru izštevamo: medved, ptica, zajec, miš,
medve itd. se godci skrijejo v skrivališča. Ko se živali vrnejo, začno godci igrati.
Živali prisluhnejo in ugotavljajo, kje so njihovi domovi. Zmagajo tiste živali, ki se
prve zberejo pred svojim skrivališčem (Voglar, 1981).
8.4.3 Igre, pri katerih otroci spoznavajo različno hitrost
Pojma hitro in počasi, lahko osvojijo že mlajše skupine otrok. Hitro se obleci!
Kako, da si tako počasen? Hitreje hodi! Še polž bi te prehitel, tako si počasen! V
teh in v podobnih zvezah, slišijo otroci izraza hitro ter počasi ničkolikokrat na
dan.
Izraza hitro in počasi uporabljamo tudi pri glasbenih dejavnostih: pri petju,
poslušanju glasbe, igranju na male instrumente.
Poleg tega, da otroci pri glasbeno-didaktičnih igrah ločijo med počasno in hitro
izvedbo določenega ritma ali določene melodije, kar lahko izražajo tudi s telesom,
lahko sami izvajajo določene ritme, zdaj počasi zdaj hitro.
Poleg nasprotja počasi-hitro, lahko predšolskim otrokom iz drugega starostnega
obdobja (3-6 let) približamo tudi spremembe v hitrosti: pohitevanje, vedno hitreje
(accelerando) in zadrževanje, vedno počasneje (ritardando).
Preproste glasbeno-didaktične igre, s smotrom ločiti hitro in počasi, lahko
izvajamo že v mlajši skupini predšolskih otrok, torej v prvem starostnem obdobju
(2-4 leta) (Voglar, 1981).
Primer igre: KDO JE DANES POŠTAR
Cilj: ločiti med hitrim in počasnim igranjem na instrument
Nekega dne so se zbrale živali in rekle, da bi bilo imenitno, če bi imele svojo
pošto, saj bi si lahko vse pomembne novice, sporočale po pošti.
»Pošto imamo lahko v starem votlem drevesu,« je rekel muren. Toda, kje naj
dobijo poštarja, da bo raznašal pošto?
34
Čebele so rekle, da ne utegnejo, ker morajo nabirati med. Metulji so se
izgovarjali, da morajo letati od cveta do cveta; kobilice so rekle, da morajo
cvrčati… Skratka, vsi so bili preveč zaposleni in nihče ni imel časa, da bi bil
poštar. Ko je že kazalo, da z njihovo pošto ne bo nič, se je za poštarja prijavil
polž. Seveda, so ga vsi z navdušenjem sprejeli, potem pa odhiteli domov, da bi
čimprej napisali pisma, razglednice in dopisnice.
Na pošti, v votlem drevesnem deblu, se je kmalu nabral velik kup pošte. Polž
poštar si je nataknil poštarsko kapo in začel raznašati pošto.
Raznašal je ves dan in ker je pač polž, ni lezel hitro, temveč po polžje počasi.
Medtem so živali nestrpno čakale na pošto. Nekatere so pošto dobile šele zvečer,
druge ponoči, nekatere pa celo šele proti jutru.
Naslednje jutro je polž zaradi preutrujenosti zbolel. Živali so se zbrale in
ugotovile, da morajo imeti dva poštarja, ki si bosta razdelila delo; vsak bo raznašal
pošto le vsak drugi dan.
Za pomožnega poštarja se je prijavila mravlja. Od takrat je bilo s pošto vse v redu.
En dan je pošto raznašal polž, ki je delal cel dan. Naslednji dan je bila za poštarja
mravlja, ki je tako hitela, da je vso pošto raznesla že dopoldne.
Uganite, kdo je danes poštar?
Vzgojiteljica udarja na tamburin brez zvončkov bodisi hitro ali počasi. Če otroci
spoznajo, da je to počasni polž, potem vsi lezejo kot polž. Če pa spoznajo, da je to
hitra mravlja, potem otroci švigajo hitro kot mravlje po vsem prostoru. Ko
vzgojiteljica preneha igrati na tamburin, se živali ustavijo in čakajo, da reče: »Kdo
je danes poštar?« in spet udarja na svoj instrument.
Drug način:
Otroke razdelimo v dve skupini, na polže in mravlje. Vsi se razporedijo po
prostoru in čakajo. Ko vodja igre (to je lahko eden od otrok) prične igrati na
tamburin, živali ugotovijo, katera skupina je na vrsti za raznašanje pošte.
Tretji način:
Vsi otroci dobijo bobne. Vzgojiteljica ima sliko polža in sliko mravlje. Kadar
pokaže sliko polža, otroci igrajo počasi; kadar pokaže sliko mravlje igrajo zelo
hitro; kadar ne kaže slike, otroci prenehajo igrati (Vogar, 1981).
35
8.4.4 Igre s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem
Predšolski otrok že zelo zgodaj izraža svoj čut za ritem. Predaja se ritmu, ki ga
zadovoljuje, razveseljuje, pomirja in spodbuja k lastni ritmični aktivnosti.
Med oblikovanjem čuta za ritem, sistematično razvijamo različne zmožnosti:
zmožnost zapomnitve in prepoznavanja določenega ritma,
zmožnost ritmične reprodukcije,
zmožnost ritmične reprodukcije,
zmožnost primerjanja in razlikovanja različnih ritmov ter ritmičnih motivov,
velik poudarek dajemo ritmično ustvarjalnim zmožnostim, ki jim skušamo dati
čimveč priložnosti.
Preprosto oblikovane igre za razvoj čuta za ritem, izvajamo že v mlajši skupini
predšolskih otrok (prav tam).
Primer igre: POKAŽI SLIKO
Cilj: ločiti med tremi različnimi ritmi.
Otroci sedijo v vrsti ali v polkrogu, nasproti jim sedi vzgojiteljica, vsak otrok dobi
tri slike: sliko medveda, lovca in miške. Slike držijo v roki kot karte ali pa jih
položijo predse. Vzgojiteljica ima tamburin, nanj udarja različne ritme:
lovec: 2/4 takt - 4 polovinke
medved: 2/4 takt - 2 polovinke
miška: 2/4 takt - 8 osmink
Po vsakem ritmu reče:»pokaži sliko!« Otroci izberejo sliko tiste živali, katere
korake so pravkar slišali. Ritmi, naj si ne sledijo vedno v enakem zaporedju.
Opomba: vzgojiteljica naj v začetku ritma govori: ena-dva; cop, cop; tek, tek, tek,
tek.
Otroke opozorimo, naj med igranjem mižijo, ker bodo tako bolje slišali (Voglar,
1981).
36
8.4.5 Igre, s katerimi otrokom razvijamo posluh za melodijo
(melodični posluh)
Melodični posluh je najpomembnejši dejavnik in njegova razvitost ali nerazvitost,
odloča o kakovosti večine glasbenih dejavnosti.
Ker se proces razvijanja melodičnega posluha ne zaključi v predšolskem obdobju,
ampak seže daleč v šolsko obdobje, je pri mnogih predšolskih otrocih opaziti še
močno labilnost in nerazvitost melodičnega posluha.
Melodični posluh se izraža v zaznavanju melodične linije, v zapomnitvi in
prepoznavanju melodike, v reprodukciji melodike.
Nanj vplivamo tudi z igrami, kjer otroci razlikujejo zvoke po višini.
Že v mlajši skupini predšolskih otrok izvajamo preproste igre, s katerimi
vplivamo na razvoj melodičnega posluha.
Gre predvsem za igre, s katerimi vplivamo na razvoj melodičnega posluha.
Oblikujemo predvsem igre, pri katerih otroci prepoznavajo melodije pesmi in
instrumentalnih skladbic.
Primer igre: KAKO JE MARKO PRELISIČIL LISICO
Cilj: prepoznati znano melodijo
Marko je imel prelepo kokoš. V kraju je živela lisica, ki je bila zelo zvita.
Kmetom je odnesla prav vse kokoši, samo Marko je imel še svojo, ki jo je pred
lisico svaril na prav nenavaden način. Zlezel je na drevo in opazoval okolico. Pri
tem, je igral na piščalko različne melodije. Če je kje v bližini zagledal lisico, je na
piščalko zaigral melodijo pesmi Lisica je prav zvita zver. Kokoška je to melodijo
poznala in če jo je zaslišala, je hitro stekla v kurnik, kamor si lisica ni upala.
Otroci so kokoši in se pasejo (na eni strani narišemo kurnike, kamor se lahko
skrijejo pred lisico).
Vzgojiteljica na melodični instrument igra različne melodije in mednje vplete
melodijo pesmi Lisice je prav zvita zver. Ko kokoši zaslišijo svarilno melodijo, se
morajo poskriti v kurnike. Tam ostanejo tako dolgo, dokler vzgojiteljica igra
svarilno melodijo.
Drug način: pred pričetkom igre narišemo toliko kurnikov, kolikor kokoši bo
sodelovalo v igri. Nato zbrišemo en kurnik. Zdaj kokoši vedo, da bo brez kurnika
ostala tista, ki bo najmanj pazljiva in bo zadnja pritekla ter bo morala iz igre. Pred
37
vsako ponovno igro, zopet zbrišemo en kurnik. Zmaga kokoš, ki ostane zadnja v
igri (Voglar, 1981).
8.4.6 Igre, ki otroke uvajajo v skupinsko muziciranje, razvijajo
posluh za obliko in posluh za večglasje
Z igrami, ki otroke uvajajo v skupinsko muziciranje želimo doseči, da otroci, pri
skupnem igranju na instrumente, zares muzicirajo, da so pozorni na samo igranje
in na to, kaj nastaja; da pri tem upoštevajo drug drugega in ne, da so pozorni samo
na to, da pravi čas igrajo na pravi instrument. Igre, pri katerih otroci skupinsko
muzicirajo, so primerne za otroke od četrtega leta naprej (Voglar, 1989).
Negovanje otrokovega glasu je ena izmed pomembnih in osnovnih nalog
predšolske glasbene vzgoje.
Navajati jih moramo na to, da prisluhnejo okolju in ugotavljajo ali je prijetno
poslušati takšen hrup. Na drugi strani jim skušamo približati tišino in jo
ovrednotiti kot nekaj prijetnega, blagodejnega, lepega ter vrednega. Nekaj kar je
za glasbeno delo skoraj nujno. Tišino jim približamo z igrami tišine; pri teh so
namreč usmerjeni v to, da vse, kar storijo, storijo popolnoma tiho (Voglar, 1981).
Skušamo jih navajati tudi na pravilno dihanje. Odvajamo jih od plitvega,
ključničnega dihanja (ključnično dihanje na zunaj prepoznamo po dviganju ramen
pri vdihovanju), pri katerem nam hitro zmanjka zraka in moramo zaradi tega
pogosteje vdihniti, s čimer pa prekinjamo tekoči tok petja. Ne fraziramo tako, kot
bi to pesem zahtevala, temveč vdihujemo, ker nam zmanjka sape. Najboljše je
kombinirano dihanje, ki vključuje pravo preponsko dihanje in prsno dihanje.
Otroke navajamo, da dihajo tako, da se jim pri dihanju dviguje trebuh (prav tam).
Poskušamo se v tem, da hitro vdihnemo in počasi izdihujemo. Pri izdihu,
izgovarjamo povsem enakomerno rzazlične glasove: š, s, v, f, z (puhamo kot
lokomotive, sikamo kot kače, dvigamo in spuščamo zmaje, šumimo ter piskamo
kot veter in brenčimo kot komarji). Lahko tudi tekmujemo, kdo bolje piha. Pri tem
pihamo v določeno smer ali v določen predmet. Dihalne vaje in igre, izvajamo le
v dobro prezračenem prostoru ali v gozdu.
Naštetih je nekaj profilaktičnih, vaj s katerimi preprečujemo glasovne motnje pri
otrocih, ki so namenjene za različne artikulacijske organe:
38
mrmranje: mrmramo z zaprtimi usti; ustnici sta pri tem rahlo priprti; mrmramo
kot medvedi, zato mrmranje višinsko ni točno določeno (navadno se proti
koncu malo zniža); spodnja čeljust je sproščena, brada je povešena; mrmramo
globoko v sebi,
tresenje ustnic: sprostitev in tresenje dosežemo s tem, da otroci oponašajo
brnenje motorjev in avtomobilov (naustrezneje seveda v obliki igre); brbramo
lahko tudi tako, da pomagamo s kazalcem desne ali leve roke; ustnici in
spodnja čeljust morata biti sproščeni,
sprostitev in tresenje spodnje čeljusti: spodnjo čeljust premikamo navzgor in
navzdol, najprej počasi, nato vedno hitreje; jezik leži ploskoma in popolnoma
sproščeno v ustih, (Katere živali tako cmokajo?).
Primer igre: MARKO ODPRI VRATA
Cilj: v tišini razumeti zašepetano navodilo in ga čisto tiho izvršiti
Otroci sedijo v polkrogu, tako da so vsi enako oddaljeni od vzgojiteljice, ki sedi
ali stoji za črto in je od otrok oddaljena kakšnih pet metrov.
Šepeta jim različna navodila, npr.:»Marko, odpri vrata!« ali »Majda, poglej skozi
okno!« ipd. Imenovani otrok mora dano nalogo opraviti čisto tiho in nato sesti na
svoj prostor. Lahko podamo tudi nalogo, da ugane, katero pesem šepeta
vzgojiteljica. Pri starejših otrocih moramo tistim, ki nalogi niso kos, med
izvajanjem igre naložiti drugo delo (Voglar, 1981).
8.5 Klasifikacija GDI po Bogdani Borota
»Glede na namen, cilje in naravno dejavnost, poznamo novejšo razvrstitev
glasbeno-didaktičnih iger (Bogdana Borota), ki je še dokaj nepoznana:
GDI za razvoj slušne zaznave in pozornosti na zvok,
GDI za spoznavanje parametrov zvoka,
GDI za širjenje in utrjevanje glasbenega spomina,
GDI za razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti in ustvarjalnosti,
GDI v povezavi z drugimi področji otrokovega razvoja« (Borota, 2013, str.
148).
39
8.5.1 GDI za razvoj slušne zaznave in pozornosti na zvok
Glasbeno-didaktične igre v tej skupini, so zaradi celovitosti otrokovega
senzomotoričnega razvoja in povezav med fiziološkimi ter kognitivnimi procesi
raznovrstne in različno zahtevne. Pri dojenčku so prisotne predvsem igre, pri
katerih odkrivajo izvor in smer zvoka od koder prihaja, kar je za otroka v
zgodnjem otroštvu zahtevna naloga. Ob večkratnem ponavljanju iste igre, otrok
hitreje napreduje. Zahtevnejše so predvsem tiste igre, ki zahtevajo večjo mero
pozornosti in sposobnosti razločevanja zvokov v zvočnem večglasju. Pri tej
glasbeno-didaktični igri je v ospredju razvoj slušne zaznave in razlikovanja zvoka.
Od otrok ne pričakujemo, da zvok/glasbo tudi poimenujejo in zvok posnemajo ali
izvajajo, saj vemo, da sposobnosti zaznave prehitevajo izvedbo; zato otroci več
slišijo in slušno razlikujejo, kot pa zmorejo izraziti (Borota, 2013).
8.5.2 GDI za spoznavanje parametrov zvoka
»Te igre so raznovrstne, najpogosteje izvajamo tiste, v katerih prepoznavamo
zvočno barvo in glasnost. V glasbeno-didaktičnih igrah s področja tonske višine in
trajanja, spodbujamo razlikovanje približkov: višjega in nižjega ter daljšega in
krajšega. Izogibamo se natančnim opredelitvam, npr. visok/nizek ton ali
dolg/kratek zvok« (Borota, 2013, str. 150).
8.5.3 GDI za širjenje in utrjevanje glasbenega spomina
So ravno tako raznovrstne. Njihov namen je, da si otrok nekaj zapomni ali že
osvojene vzorce prepozna in uporabi v novi situaciji. Ne učimo ga nekaj novega.
Preproste glasbeno-didaktične igre so tiste, ki temeljijo na slušnem prepoznavanju
in razlikovanju. Zahtevnejše so tiste, v katerih se zvoke in glasbo posnema
oziroma izvaja. V to skupino uvrščamo igre, ki so zasnovane na principu
razstavljanja in ponovnega sestavljanja zvočnih/glasbenih zvokov (Borota, 2013).
8.5.4 GDI za razvoj elementarnih glasbenih sposobnosti in
ustvarjalnosti
»Te igre se navezujejo na petje in igranje na glasbila ter ustvarjanje v glasbi.
Tovrstne igre ne smemo zamenjevati z igrami spomina, saj ne gre le za
40
prepoznavanje, pač pa za dejavnost, v kateri je v ospredju glasbena
predstavljivost, ki se kaže v glasbenem izvajanju in ustvarjanju« (Borota, 2013,
str. 152).
8.5.5 GDI v povezavi z drugimi področji otrokovega razvoja
Le-te glasbeno-didaktične igre spodbujajo komunikacijo in socialni razvoj. Z
njimi postavljamo most med različnimi področji otrokovega razvoja. Mednje
uvrščamo tudi igre kot so kvizi, tombola in igre s kartami ali kocko. V ospredju je
sodelovanje in zdrava tekmovalnost (Borota, 2013).
41
9 EMPIRIČNI DEL
9.1 NAMEN
Z raziskavo želim proučiti:
katerim glasbeno-didaktičnim igram vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti,
kako pogosto so prisotne glasbeno didaktične igre pri vzgojnem-
izobraževlanem delu v vrtcu,
katere glasbeno-didaktične igre načrtujejo vzgojiteljice,
katere so najpogosteje izvajane.
9.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV IN
OMEJITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA
9.2.1 Raziskovalna vprašanja
1. Kako pomembno je, po mnenju vzgojiteljic, načrtovanje didaktičnih iger v
predšolskem obdobju?
2. Kako pogosto vzgojiteljice izvajajo usmerjene glasbene dejavnosti?
3. Kako pogosto vzgojiteljice izvajajo glasbeno-didaktične igre kot usmerjene
glasbene dejavnosti?
4. Kateri vrsti glasbeno-didaktičnih iger vzgojiteljice posvečajo največ
pozornosti?
5. Katere glasbeno- didaktične igre vzgojiteljice izvajajo najpogosteje?
6. Katere literature se poslužujejo vzgojiteljice pri načrtovanju glasbeno-
didaktičih iger?
7. Za katere glasbeno-didaktične igre, ki jih načrtujejo vzgojiteljice, otroci
pokažejo največji interes?
42
9.2.2 Spremenljivke
V empirično raziskovalno nalogo sem vključila naslednje spremenljivke:
1. pomembnost načrtovanja didaktičnih iger v predšolskem obdobju,
2. pogostost izvajanja usmerjenih glasbenih dejavnosti,
3. pogostost izvajanja usmerjenih glasbeno-didaktičnih iger,
4. vrsta najpogosteje izvajanih glasbeno-didaktičnih iger,
5. naslovi najpogosteje izvajanih glasbeno-didaktičnih iger,
6. posluževanje literature, iz katerih vzgojiteljice načrtujejo glasbeno-didaktične
igre,
7. naslovi glasbeno didaktičnih iger, za katere otroci pokažejo največji interes.
9.3 METODOLOGIJA
9.3.1 Raziskovalna metoda
Uporabila sem deskriptivno in kavzalno, ne eksperimentalno metodo empiričnega
pedagoškega raziskovanja.
9.3.2 Raziskovalni vzorec
Raziskovala sem na priložnostnem vzorcu 60 vzgojiteljic iz petih vrtcev, in sicer:
vrtec Žalec,
vrtec Štore,
vrtec Anice Černejeve, Celje,
vrtec Tončke Čečeve, Celje,
vrtec Zarja, Celje.
V vseh petih vrtcih, so bile vzgojiteljice pripravljene sodelovati pri reševanju
anketnih vprašalnikov.
43
9.3.3 Postopki zbiranja podatkov
9.3.3.1 Organizacija zbiranja podatkov
Podatke sem pridobila s pomočjo kvantitativne (statistične) tehnike – anketnega
vprašalnika. Ravnateljicam vrtca sem, po predhodnem dogovoru, v času poletnih
počitnic in začetkom šolskega leta (julij, avgust, september, 2013), izročila
anketne vprašalnike. Le-te so nato anketne vprašalnike razdelile vzgojiteljicam, ki
delajo z otroki drugega starostnega obdobja (3-6 let). Izpolnjene anketne
vprašalnike so vrnile ravnateljicam, kjer sem jih tudi prevzela.
9.3.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumentov
a) Vsebinsko-formalne značilnosti uporabljenega instrumenta-(anketnega
vprašalnika):
Anketni vprašalnik vsebuje kombinirana vprašanja - vprašanja odprtega in
zaprtega tipa, vprašanja z večstransko izbiro in vprašanja z rangiranimi odgovori.
V vprašalnik so vključena vprašanja o objektivnih dejstvih, o pogostosti izvajanja
usmerjenih glasbenih dejavnosti, pogostosti izvajanja glasbeno-didaktičnih iger
(kot umerjene glasbene dejavnosti) o glasbeno-didaktičnih igrah, ki jim
vzgojiteljice namenijo največ pozornosti; glasbeno-didaktičnih igrah, ki jih
izvajajo napogosteje; o izvoru glasbeno-didaktičnih iger, ki jih uporabljajo pri
načrtovanju glasbenih dejavnosti in o tem, katere glasbeno-didaktične igre imajo
otroci najraje.
b) Merske karakteristike:
veljavnost - sem zagotovila tako, da sem se posvetovala z mentorico, s katero
sva pregledale celoten vprašalnik in obstoječo literaturo,
zanesljivost – sem zagotovila s tem, da sem navedla natančna navodila v
vprašalniku in uporabila enopomenska vprašanja,
objektivnost – da sem jo zagotovila, sem bila zelo pozorna, da pri vprašanjih
odptega tipa nisem spreminjala obstoječih odgovorov in da sem v večini
uporabila vprašanja zaprtega tipa, kjer ni mogoče spreminjati informacij s
subjektivnim presojanjem.
44
9.3.4 Postopki obdelave podatkov
Pridobljene odgovore in rezultate sem rangirala po pogostosti in jih prikazala v
tabeli. Navedla sem absolutne frekvence (f), ki nam povedo število oseb, torej v
našem primeru število vzgojiteljic, ki imajo določeno vrednost statističnega znaka
in relativne frekvence (f %), ki nam pove delež oziroma kolikšen procent oseb
(vzgojiteljic), ima določeno vrednost statističnega znaka.
10 REZULTATI RAZISKAVE
Leta poklicne prakse (delovna doba) vzgojiteljic
Tabela 1: števila (f) in strukturni odstotek (f %) delovne dobe vzgojiteljic
DELOVNA DOBA (f) (f %)
1-5 let 7 11,6 %
6-10 let 6 10,0 %
11-15 let 3 5,0 %
16-20 let 4 6,7 %
Nad 20 let 40 66,7 %
SKUPAJ 60 100,0 %
Iz tabele je razvidno, da 40 torej največ anketiranih vzgojiteljic (66, 7%), v vrtcu
že več kot 20 let. Najmanj je vzgojiteljic, katerih delovna doba se giblje med 11
do 15 let. Tri vzgojiteljice, (5,0 %). Vzgojiteljice z delovno dobo od 16 do 20 let,
so 4 (6,7 %) in sedem vzgojiteljic ima delovno dobo od 1 do 5 let (11,6 %). Iz
teh podatkov lahko sklepamo, da v navedenih vrtcih delajo predvsem starejše
vzgojiteljice.
45
Starostni oddelek otrok, v katerem delajo anketirane vzgojiteljice
Tabela 2: števila (f) in strukturni odstotek (f %) starostnega oddelka otrok, v
katerem delajo anketirane vzgojiteljice
STAROSTNI ODDELEK
OTROK
(f) (f %)
1-3 leta / /
3-4 leta 10 16,67 %
4-5 let 18 30,0 %
5-6 let 20 33,33 %
3-6 let 12 20,0 %
SKUPAJ 28 100,0 %
Največ anketiranih vzgojiteljic, 20, dela v drugem starostnem oddelku, od 5 do 6
let (33,33 %). Le nekaj manj vzgojiteljic, 18, dela v starostnem oddelku od 4 do 5
let (30,0 %); v starostnem oddelku od 3 do 6 let dela, 20,0 % vzgojiteljic, kar
predstavlja 12 anketiranih vzgojiteljic. Najmanj anketiranih vzgojiteljic, 10, pa
dela v starostnem oddelku od 3 do 4 leta (16, 67 %). V starostnem oddelku od 1
do 3 leta, ne dela nobena anketirana vzgojiteljica. Iz teh podatkov lahko sklepamo,
da največ vzgojiteljic dela in načrtuje dejavnosti za otroke stare, od 5-6 let.
Leta poklicne prakse (delovna doba) vzgojiteljic in starostni oddelek v katerem
delajo vzgojiteljice.
Tabela 3: števila (f) in strukturni odstotek (f%) poklicne delovne prakse ter starostni
oddelek, v katerem delajo vzgojiteljice
STAROSTNI
ODDELEK
OTROK
1-3 leta 3-4 leta 4-5 let 5-6 let 3-6 let SKUPAJ
DELOVNA
DOBA
(f) (f
%)
(f) (f %) (f) (f %) (f) (f %) (f) (f
%)
(f) (f %)
1-5 let / 2 3,33 3 5 % 1 1,67 1 1,67 7 11,67
46
% % % %
6-10 let / / / 1 1,37
%
2 3,33
%
3 5 % 6 10 %
11-15 let / / / / / 3 5 % 3 5 %
16-20 let / 1 1,67
%
/ / 3 5 % / / 4 6,67
%
Nad 20 let / 7 11,67
%
14 23,33
%
14 23,33
%
5 8,33
%
40 66,67
%
SKUPAJ 0 10 16,67
%
18 30 % 20 33,33
%
12 20
%
60 100,0
%
Kot je razvidno iz tabele, pri raziskavi, niso sodelovale vzgojiteljice, ki delajo v
prvem starostnem oddelku otrok, torej od 1-3 leta starosti. Največ štirideset
vzgojiteljic, dela v vrtcih že več kot dvajset let (66,67 %). Od tega dela sedem
vzgojiteljic (11,67 %) v starostnem oddelku 3-4 leta. Štirinajst vzgojiteljic (23,33
%) dela v oddelku 4-5 let, 14 (23,33 %) v oddelku 5-6 let in 5 vzgojiteljic (8,33
%), z delovno dobo nad 20 let, delajo v oddelku 3-6 let. Število vzgojiteljic, ki so
sodelovale pri raziskavi in delajo v vrtcu 16-20 let, je štiri (6,67 %); od tega dela
ena vzgojiteljica (1,67 %) v starostnem oddelku 3-4 leta, in tri vzgojiteljice (5,0
%) v starostnem oddelku 3-6 let. Šest vzgojiteljic (10, 0 %), dela v vrtcu 6-10 let
od tega ena (1,67 %) dela v starostnem oddelku 4-5 let, dve vzgojiteljici (3,33 %)
v starostnem oddelku 5-6 let in tri vzgojiteljice (5,0 %) v starostnem oddelku 3-6
let. Z najkrajšo delovno dobo (1-5 let), je pri anketiranju sodelovalo sedem
vzgojiteljic (11,67 %). Od tega delata dve vzgojiteljici (3,33 %) v starostnem
oddelku 3-4 leta, tri vzgojiteljice (5,0 %) delata z otroki starimi 4-5 let, in pa ena
(1,67 %) v 5-6 let ter (1,67 %) dela v starostnem oddelku v 3-6 let. Iz obdelave
podatkov sem ugotovila, da je pri raziskavi sodelovalo največ vzgojiteljic, ki
imajo delovno dobo nad 20 let in delajo v starostnem oddelku 4-5 let, ter 5-6 let.
Zelo malo je vzgojiteljic, ki delajo v vrtcu 16-20 let, štiri vzgojiteljice, in 11-15
let, 3 vzgojiteljice. Največ anketiranih vzgojiteljic dvajset, kar je 33,33 %, dela v
starostnem oddelku 5-6 let.
47
Kako pomembno je, po mnenju vzgojiteljic, načrtovanje didaktičnih iger v
predšolskem obdobju
Tabela 4: števila (f) in strukturni odstotek (f %), pomembnosti vključevanja
didaktičnih iger v predšolskem obdobju
POMEMBNOST
VKLJUČEVANJA IGER
(f) (f %)
Zelo pomembno 51 85,0 %
Pomembno 9 15,0 %
Nepomembno / /
SKUPAJ 60 100,0 %
Za večino, kar predstavlja 51 anketiranih vzgojiteljic (85,0 %) je vključevanje
didaktičnih iger v predšolskem obdobju zelo pomembno. Za devet vzgojiteljic
(15,0 %) je vključevanje didaktičnih iger pomembno. Iz tabele je razvidno, da
vzgojiteljice velikokrat vključujejo didaktične igre v vzgojno-izobraževalni
proces, predvsem tiste, ki menijo, da je vključevanje le-teh, za otroka in njegov
celostni razvoj, zelo pomembno.
Kako pomembno je, po mnenju vzgojiteljic, načrtovanje didaktičnih iger v
predšolskem obdobju, glede na:
leto delovnih izkušenj (delovno dobo)
Tabela 5: število (f) in strukturni odstotek (f %) pomembnosti vključevanja
didaktičnih iger v predšolskem obdobju, glede na leto delovnih izkušenj, ki jih
imajo anketirane vzgojiteljice
DELOVNA DOBA 1-5 let 6- 10 let
11-15 let 16-20 let Nad 20 let SKUPAJ
POMEMBNOST
VKLJUČEVANJA
IGER
Zelo pomembno
(f) (f %) (f) (f
%)
(f) (f
%)
(f) (f
%)
(f) (f %) (f) (f %)
6 10,0
%
5 8,33
%
2 3,33
%
3 5,0
%
35 58,33
%
51 85,0
%
48
Pomembno 1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
5 8,33
%
9 15,0
%
Nepomembno / / / / / /
SKUPAJ 7 11,67
%
6 10,0
%
3 5,0
%
4 6,67
%
40 66,66
% %
60 100,0
%
Pri raziskavi o pomembnosti vključevanja glasbeno-didaktičnih iger, glede na leta
delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem procesu, sem prišla do naslednjih
rezultatov. In sicer je za šest vzgojiteljic (10, 0 %), z delovno dobo 1 -5 let, zelo
pomembno vključevanje za eno (1,67 %), je pomembno vključevanje glasbeno-
didaktičnih iger. Za tiste vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu 6-10 let, je vključevanje
zelo pomembno petim vzgojiteljicam (8,33 %); eni vzgojiteljici (1,67 %) je
vključevanje pomembno. Z delovno dobo 11-15 let, je dvema vzgojiteljicama zelo
pomembno vključevanje glasbeno-didaktičnih iger in eni vzgojiteljici (1,67 %)
pomembno. Z delovno dobo 11-15 let, je zelo pomembno vključevanje dvema
vzgojiteljicama (3,33 %); pomembno vključevanje glasbeno-didaktičnih iger v
vzgojno-izobraževalni proces pa le eni vzgojiteljici (1,67 %). Z delovno dobo 16-
20 let je zelo pomembno vključevanje trem vzgojiteljicam (5,0 %), in pomembno
eni vzgojiteljici (1,67 %). Z najdaljšo delovno dobo, nad 20 let delovnih izkušenj,
je zelo pomembno vključevanje teh iger 35 vzgojiteljicam (58,33 %) in
pomembno vključevanje petim vzgojiteljicam (8,33 %). Prišla sem do ugotovitve,
da ne glede na to, koliko let delovnih izkušenj, torej bodisi 1-5 let, 6-10 let, nad 20
let je za večino vzgojiteljic zelo pomembno vključevanje glasbeno-didaktičnih
iger, v vzgojno-izobraževalni proces, kakor pomembno vključevanje. Torej lahko
sklepamo, da vzgojiteljice teh vrtcev posvečajo, veliko pozornosti tem igram.
Kolikokrat na teden vzgojiteljice izvajajo usmerjene glasbene dejavnosti
Tabela 6: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvajanja usmerjenih glasbenih
dejavnosti na teden
ŠTEVILO IZVAJANJ UGD
NA TEDEN
(f) (f %)
Enkrat na teden 37 61,67 %
Dvakrat na teden 18 30,0 %
Enkrat na mesec 2 3,33 %
Dvakrat na mesec 3 5,0 %
49
Jih ne izvajam / /
SKUPAJ 60 100,0 %
*UGD → usmerjene glasbene dejavnosti
Največ 37 anketiranih vzgojiteljic (61, 67 %) izvaja usmerjene glasbene
dejavnosti enkrat na teden. Dvakrat na teden, izvaja usmerjene glasbene
dejavnosti 18 vzgojiteljic (30,0 %); enkrat na mesec dve vzgojiteljici (3,33 %);
dvakrat na mesec jih izvajajo tri vzgojiteljice (5,0 %). Sklepamo lahko, da
vzgojiteljice, v povprečju izvajajo usmerjene glasbene dejavnosti, enkrat do
dvakrat na teden, kar je po mojem mnenju dovolj, da si otroci v zadostni meri
pridobijo in razvijejo glasbene sposobnosti, spretnosti itd., ki pripomorejo k
celostnemu razvoju otroka.
Kolikokrat na teden vzgojiteljice izvajajo usmerjene glasbene dejavnosti, glede na
leta delovnih izkušenj (delovne dobe)
Tabela 7: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvajanj usmerjenih glasbenih
dejavnosti na teden, glede na leto delovnih izkušenj, ki jih imajo vzgojiteljice
DELOVNA
DOBA
1-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let Nad 20 let SKUPAJ
ŠTEVILO
IZVAJANJ
UGD NA
TEDEN
(f) (f %) (f) (f
%)
(f) (f
%)
(f) (f
%)
(f) (f %) (f) (f %)
Enkrat na
teden
6 10,0
%
4 6,66
%
2 3,33
%
1 1,67
%
24 40,0
%
37 61,67
%
Dvakrat na
teden
1 1,67
%
1 1,67
%
2 3,33
%
2 3,33
%
12 20,0
%
18 30,0
%
Enkrat na
mesec
/ / 1 1,67
%
/ / / / 1 1,67
%
2 3,33
%
Dvakrat na
mesec
/ / / / / / / / 3 5,0
%
3 5,0
%
Jih ne / / / / / / / / / / / /
50
izvajam
SKUPAJ 7 11,67
%
6 10,0
%
4 6,66
%
3 5,0
%
40 66,67
%
60 100,0
%
Iz zgornje tabele lahko razberemo, da šest vzgojiteljic (10, 0 %) z delovno dobo
1-5 let, izvajajo glasbeno-didaktične igre enkrat na teden; ena vzgojiteljica (1,67
%) jih izvaja dvakrat na teden. Štiri vzgojiteljice (6,66 %), z delovno dobo 6 -10
let, izvajajo te igre enkrat na teden in ena vzgojiteljica (1,67 %) dvakrat na teden
ter ena, z delovno dobo 6-10 let, enkrat na mesec. Vzgojiteljice, z delovno dobo
11-15 let, izvajajo glasbeno-didaktične igre enkrat na teden dve vzgojiteljici (3,33
%) in ravno tako dve vzgojiteljici dvakrat na teden. Med vzgojiteljicami, ki v
vrtcu delajo 16-20 let, ena (1,67 %) izvaja glasbeno-didaktične igre enkrat na
teden, in dve (3,33 %) dvakrat na teden. Vzgojiteljice z najdaljšo delovno dobo,
torej nad 20 let, jih izvajajo enkrat na teden (24 vzgojiteljic, 40,0 %); dvakrat na
teden 12 vzgojiteljic (20,0 %); enkrat na mesec ena vzgojiteljica (1,67 %) in tri
vzgojiteljice (5,0 %) dvakrat na mesec. Iz rezultatov raziskave, glede na pogostost
izvajanja glasbeno-didaktičnih iger v vrtcu, je razvidno, da vse vzgojiteljice, ne
glede na leto delovnih izkušenj, v veliki večini izvajajo glasbeno-didaktične igre
enkrat na teden, kar je zelo dobro.
Kolikokrat na mesec vzgojiteljice izvajajo glasbeno-didaktične igre kot usmerjene
dejavnosti
Tabela 8: števila (f) in strukturni odstotek (f %), izvajanja glasbeno-didaktičnih
iger kot usmerjene dejavnosti na mesec.
ŠTEVILO IZVAJANJ GDI NA
MESEC
(f) (f %)
enkrat na mesec 10 16,67 %
dvakrat na mesec 19 31,67 %
trikrat na mesec 14 23,33 %
štirikrat na mesec 17 28,33 %
jih ne izvajam / /
SKUPAJ 60 100,0 %
*GDI→ glasbeno-didaktične igre
51
Glasbeno-didaktične igre, kot usmerjene glasbene dejavnosti, izvaja dvakrat na
mesec 19 vzgojiteljic (31,67 %). Sledijo jim vzgojiteljice, ki jih izvajajo štirikrat
na mesec (17 vzgojiteljic, 28,33 %). Trikrat na mesec jih 14 vzgojiteljic (23,33 %)
in enkrat na mesec, deset vzgojiteljic (16,67 %). Pri odgovorih ni prišlo do zelo
velikih odstopanj.
Iz obdelave podatkov, je razvidno, da vse anketirane vzgojiteljice izvajajo
glasbeno-didaktične igre, kot usmerjene glasbene dejavnosti, vsaj enkrat mesečno.
Kolikokrat na mesec vzgojiteljice izvajajo glasbeno-didaktične igre kot usmerjene
dejavnosti, glede na leto delovnih izkušenj (delovno dobo) vzgojiteljic
Tabela 9: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvajanja glasbeno-didaktičnih
iger kot usmerjenih dejavnosti na mesec, glede na leto delovnih izkušenj
vzgojiteljic
DELOVNA
DOBA
1-5 let 6-10 let 11-15 let 16-20 let Nad 20 let SKUPAJ
ŠTEVILO
IZVAJANJ
GDI NA
MESEC
(f) (f %) (f) (f
%)
(f) (f
%)
(f) (f
%)
(f) (f %) (f) (f %)
Enkrat na
mesec
1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
/ / 7 11,67
%
10 16,67
%
Dvakrat na
mesec
3 5,0
%
3 5,0
%
2 3,33
%
2 3,33
%
9 15,0
%
19 31,67
%
Trikrat na
mesec
1 1,67
%
/ / 1 1,67
%
/ / 12 20,0
%
14 23,33
%
Štirikrat na
mesec
2 3,33
%
2 3,33
%
/ / 1 1,67
%
12 20,0
%
17 28,33
%
Jih ne
izvajam
/ / / / / / / / / / / /
SKUPAJ 7 11,67
%
6 10,0
%
4 6,67
%
3 5,0
%
40 66,66
%
60 100,0
%
*GDI= glasbeno-didaktične igre
52
Vzgojiteljice z delovno dobo 1-5 let, izvajajo glasbeno-didaktične igre po večini
dvakrat na mesec (tri vzgojiteljice, 5,0 %); ena vzgojiteljica (1,67 %) izvaja te igre
enkrat na mesec; prav tako ena (1,67 %) trikrat na mesec, in dve vzgojiteljici (3,33
%) štirikrat na mesec. Tiste, ki delajo v vrtcu 6-10 let, jih izvaja dvakrat na mesec
(tri vzgojiteljice, 5,0 %), dve vzgojiteljici (3,33 %) štirikrat na mesec in ena (1,67
%) enkrat na mesec.
Vzgojiteljice, z delovno dobo 11-15 let, izvajajo glasbeno-didaktične igre dvakrat
na mesec (dve vzgojiteljici, 3,33 %); enkrat na mesec ena vzgojiteljica (1,67 %) in
trikrat na mesec, tudi ena vzgojiteljica (1,67 %). Vzgojiteljice, z 16-20 let
delovnih izkušenj, izvajajo igre dvakrat na mesec. (dve vzgojiteljici, 3,33 %) in
ena štirikrat na mesec.
Vzgojiteljice, z najdaljšo delovno dobo nad 20 let, jih izvajajo trikrat in štirikrat
na mesec (12 vzgojiteljic, 20,0 %); sedem (11,67 %) enkrat na mesec ter devet v
(15,0 %), dvakrat na mesec. Iz pridobljenih rezultatov je razvidno, da vse
vzgojiteljice v vrtcu, v vzgojno-izobraževalni proces, vključujejo glasbeno-
didaktične igre. Največ vzgojiteljic, z delovnimi izkušnjami 1-5 let, 6-10 let, 11-
15 let tin 15-20 let v večini izvajajo glasbeno-didaktične igre dvakrat na mesec;
vzgojiteljice z najdaljšo delovno dobo, nad 20 let, pa jih v večini izvaja 3-4 krat na
mesec, kar pomeni, da tiste vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu najdlje, izvajajo
glasbeno-didaktične igre pogosteje kot tiste s krajšo delovno dobo.
Kateri vrsti glasbeno-didaktičnih iger vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti
Tabela 10: števila (f) in strukturni odstotek (f %) glasbeno-didaktičnih iger,
katerim vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti
VRSTA IGER 1 2 3 4 5 6 7 8
Igre, pri katerih
otroci
ugotavljajo
smer zvokov
12 (f)
20,0 %
8 (f)
13,33
%
13 (f)
21,67
%
11 (f)
18,33
%
3 (f)
5,0 %
6 (f)
10,0 %
1 (f)
1,67 %
6 (f)
10,0 %
Igre, pri katerih
otroci
ugotavljajo
različno hitrost
6 (f)
10,0 %
11 (f)
18,33
%
17 (f)
28,33
%
5 (f)
8,33 %
10 (f)
16,67
%
3 (f)
5,0 %
5 (f)
8,33 %
3 (f)
5,0 %
Igre, s katerimi
otrokom
20 (f)
14 (f)
6 (f)
7 (f)
4 (f)
6 (f)
1 (f)
2 (f)
53
razvijamo čut za
ritem
33,33
%
23,33
%
10,0 % 11,67
%
6,67 % 10,0 % 1,67 % 3,33 %
Igre, pri katerih
otroci
spoznavajo
lastnosti zvoka
(višino, jakost,
trajanje in
barvo).
12 (f)
20,0 %
13 (f)
21,67
%
10 (f)
16,67
%
13 (f)
21,67
%
6 (f)
10,0 %
1 (f)
1,67 %
3 (f)
5,0 %
2 (f)
3,33 %
Igre, s katerimi
otrokom
oblikujemo
pevske
zmožnosti,
razvijamo
glasbene
sposobnosti in
spretnosti.
3 (f)
5,0 %
9 (f)
21,67
%
5 (f)
8,33 %
16 (f)
26,67
%
19 (f)
31,67
%
4 (f)
6,67
%
3 (f)
5,0 %
1 (f)
1,67 %
Igre s katerimi
spobujamo
razvoj glasbenih
znanj
2 (f)
3,33%
1 (f)
1,67 %
3 (f)
5,0 %
2 (f)
3,33 %
6 (f)
10,0 %
9 (f)
15,0 %
12 (f)
20,0 %
25 (f)
41,67
%
Igre, s katerimi
otrokom
razvijamo
melodični
posluh.
3 (f)
5,0 %
2 (f)
3,33 %
4 (f)
6,67 %
4 (f)
6,67 %
5 (f)
8,33 %
13 (f)
21,67
%
18 (f)
30,0 %
11 (f)
18,33
%
Igre s katerimi
spodbujamo
skupinsko
muziciranje
2 (f)
3,33 %
2 (f)
3,33 %
2 (f)
3,33 %
2 (f)
3,33 %
7 (f)
11,67
%
18 (f)
30,0 %
17 (f)
28,33
%
10 (f)
16,67
%
SKUPAJ 60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
60 (f)
100,0
%
54
V tabelo sem razvrstila števila 1-8. Število ena vrednoti igre, katerim so
vzgojiteljice namenile največ pozornosti; število osem vrednoti igre, katerim so
namenile najmanj pozornosti. Stolpci v tabeli prikazujejo vrste iger, ki jih izvajajo
vzgojiteljice v vrtcu. 20 anketiranih vzgojiteljic (33,33 %), največ pozornosti
nameni igram, s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem.
13 vzgojiteljic (21, 67 %) malo manj pozornosti posvečajo igram s katerimi
otrokom oblikujemo pevske zmožnosti, razvijamo glasbene sposobnosti in
spretnosti; ter prav tako trinajst vzgojiteljic (21,67 %) posveti manj pozornosti
igram, s katerimi otroci spoznavajo lastnosti zvoka (višino, jakost, trajanje,
barvo). Sedemnajst vzgojiteljic (28, 33 %) posveti zadostno mero pozornosti
igram pri katerih otroci ugotavljajo različno hitrost. Najmanj pozornosti posveti
igram, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih znanj.
Menim, da je pri otroku, že v zgodnjem, zelo pomembno spodbujati razvoj
glasbenih sposobnosti kot so: sposobnosti razlikovanje kvalitete tona, tonske
višine, sposobnosti za razlikovanje tonskega trajanja in intenzitete, sposobnosti za
analizo glasbene celote, glasbene sposobnosti za kinestetične občutke ter
predstave – občutek za gibanje in predstavljanje (pevski aparat – usta, jezik, nebo,
grlo; okončine trupa)…. Pri obdelavi podatkov, iz anketnih vprašalnikov sem
ugotovila, da vzgojiteljice namenijo veliko pozornosti igram, s katerimi otrokom
razvijamo čut za ritem. Te igre so npr. Kje si, Vlak, Avto in semafor… Spodbujati
je potrebno tudi razvoj glasbenih znanj in otroke spodbuditi, da preko iger
ugotavljajo smer, od koder prihajajo zvoki, saj preko le-teh, pri otroku dosegamo
razvoj sluha; zato bi tem igram posvetila več pozornosti.
Spominjam se, da sem jaz bila kot otrok v vrtcu deležna zgoraj omenjene igre,
tako da lahko sklepamo, da so se vzgojiteljice tudi v preteklosti, posvečale
glasbeno-didaktičnim igram.
55
Kateri vrsti glasbeno-didaktičnih iger vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti,
glede na leto dleovnih izkušenj (delovno dobo)
Tabela 11: števila (f) in strukturni odstotek (f %) glasbeno-didaktičnih iger,
katerim vzgojiteljice posvečajo največ pozornosti, glede na leto delovnih izkušenj,
ki jih imajo
VRSTA
IGER
-delovna doba
1 2 3 4 5 6 7 8
(
f
)
(f
%
)
(f
)
(f
%)
(f
)
(f
%)
(f
)
(f
%)
(f
)
(f %) (f
)
(f
%)
(f
)
(f %) (f
)
(f
%)
Igre, pri
katerih otroci
ugotavljajo
smer zvokov
1-5 let / 1 1,67
%
/ 2 3,33
%
1 1,67
%
/ 1 1,67
%
2 3,33
%
6-10 let 3 5,
0
%
/ / 2 3,33
%
/ / / 1 1,67
%
11-15 let 1 1,
67
%
1 1,67
%
/ 1 1,67
%
/ / / /
16-20 let / / 1 1,67
%
2 3,33
%
1 1,67
%
/ / /
Nad 20 let 8 13
,3
3
%
6 10,0
%
1
2
20,0
%
4 6,67
%
1 1,67
%
6 10,0
%
/ 3 5,0
%
SKUPAJ
1
2
20
,0
%
8 13,3
3 %
1
3
21,6
7 %
1
1
18,3
3 %
3 5,0 % 6 10,0
%
1 1,67
%
6 10,0
%
Igre, pri
katerih otroci
ugotavljajo
različno
56
hitrost
1-5 let 1 1,
67
%
/ 1 1,67
%
/ / 1 1,67
%
2 3,33
%
2 3,33
%
6-10 let / 1 1,67
%
1 1,67
%
/ 4 6,67
%
/ / /
11-15 let / / 1 1,67
%
/ 2 3,33
%
/ / /
16-20 let / 2 3,33
%
/ 1 1,67
%
1 1,67
%
/ / /
Nad 20 let 5 8,
33
%
8 13,3
3 %
1
4
23,3
3 %
4 6,67
%
3 5,0 % 2 3,33
%
3 5,0 % 1 1,67
%
SKUPAJ 6 10
,0
%
1
1
18,3
3 %
1
7
28,3
3 %
5 8,33
%
1
0
16,67
%
3 5,0
%
5 8,33
%
3 5,0
%
Igre, s
katerimi
otrokom
razvijamo čut
za ritem
1-5 let 2 3,
33
%
1 1,67
%
1 1,67
%
/ / 3 5,0
%
/ /
6-10 let 1 1,
36
7
%
2 3,33
%
/ 1 1,67
%
/ 1 1,67
%
/ 1 1,67
%
11-15 let / 1 1,67
%
/ 2 3,33
%
/ / / /
16-20 let 1 1,
67
%
2 3,33
%
1 1,67
%
/ / / / /
Nad 20 let 1
6
26
,6
7
%
8 13,3
3 %
4 6,67
%
4 6,67
%
4 6,67
%
2 3,33
%
1 1,67
%
1 1,67
%
SKUPAJ 2
0
33
,3
3
1
4
23,3
3 %
6 10,0
%
7 11,6
7 %
4 6,67
%
6 10,0
%
1 1,67
%
2 3,33
%
57
%
Igre, pri
katerih otroci
spoznavajo
lastnosti
zvoka (višino,
jakost,
trajanje in
barvo).
1-5 let / 2 3,33
%
2 3,33
%
/ 1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
/
6-10 let / 1 1,67
%
3 5,0
%
1 1,67
%
/ / 1 1,67
%
/
11-15 let 1 1,
67
%
/ 1 1,67
%
/ / / / 1 1,67
%
16-20 let 1 1,
67
%
1 1,67
%
/ 1 1,67
%
1 1,67
%
/ / /
Nad 20 let 1
0
16
,6
7
%
9 15,0
%
4 6,67
%
1
1
18,3
3 %
4 6,67
%
/ 1 1,67
%
1 1,67
%
SKUPAJ 1
2
20
,0
%
1
3
21,6
7 %
1
0
16,6
7 %
1
3
21,6
7 %
6 10,0
%
1 1,67
%
3 5,0 % 2 3,33
%
Igre, s
katerimi
otrokom
oblikujemo
pevske
zmožnosti,
razvijamo
glasbene
sposobnosti in
spretnosti.
1-5 let / 2 3,33
%
1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
/ 2 3,33
%
/
6-10 let 1 1,
67
1 1,67
%
/ 3 5,0
%
1 1,67
%
/ / /
58
%
11-15 let / 1 1,67
%
2 3,33
%
/ / / / /
16-20 let 1 1,
67
%
1 1,67
%
/ / 1 1,67
%
/ 1 1,67
%
/
Nad 20 let 1 1,
67
%
4 6,67
%
2 3,33
%
1
2
20,0
%
1
6
26,67
%
4 6,67
%
/ 1 1,67
%
SKUPAJ 3 5,
0
%
9 15,0
%
5 8,
33
%
1
6
26,6
7 %
1
9
31,67
%
4 6,67
%
3 5,0 % 1 1,67
%
Igre s katerimi
spobujamo
razvoj
glasbenih
znanj
1-5 let 1 1,
67
%
/ 1 1,67
%
1 1,67
%
/ 1 1,67
%
/ 3 5,0
%
6-10 let / 1 1,67
%
1 1,67
%
/ / 1 1,67
%
2 3,3% 1 1,67
%
11-15 let / / / / / 1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
16-20 let / / / / 1 1,67
%
/ 2 3,33
%
1 1,67
%
Nad 20 let 1 1,
67
%
/ 1 1,67
%
1 1,67
%
5 8,33
%
6 10,0
%
7 11,67
%
1
9
31,6
7 %
SKUPAJ
2 3,
33
%
1 1,67
%
3 5,0
%
2 3,33
%
6 10,0
%
9 15,0
%
1
2
20,0
%
2
5
41,6
7 %
Igre, s
katerimi
otrokom
razvijamo
59
melodični
posluh.
1-5 let 1 1,
67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
2 3,33
%
/ 2 3,33
%
/ /
6-10 let / / / / 1 1,67
%
3 5,0
%
1 1,67
%
1 1,67
%
11-15 let / / / / / 1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
16-20 let / / / / / 1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
Nad 20 let 2 3,
33
%
1 1,67
%
3 5,0
%
2 3,33
%
4 6,67
%
6 10,0
%
1
5
25,0
%
8 13,3
3 %
SKUPAJ 3 5,
0
%
2 3,33
%
4 6,67
%
4 6,67
%
5 8,33
%
1
3
21,6
7 %
1
8
30,0
%
1
1
18,3
3 %
Igre s katerimi
spodbujamo
skupinsko
muziciranje
1-5 let / / / 1 1,67
%
3 5,0 % 1 1,67
%
2 3,33
%
/
6-10 let / 1 1,67
%
/ / / 1 1,67
%
2 3,33
%
2 3,33
%
11-15 let / / / / / 1 1,67
%
1 1,67
%
1 1,67
%
16-20 let / / / / / 2 3,33
%
/ 1 1,67
%
Nad 20 let 2 3,
33
%
1 1,67
%
2 3,33
%
1 1,67
%
4 6,67
%
1
3
21,6
7 %
1
2
20,0
%
6 10,0
%
SKUPAJ
2 3,
33
%
2 3,33
%
2 3,33
%
2 3,33
%
7 11,67
%
1
8
30,0
%
1
7
28,33
%
1
0
16,6
7 %
SKUPAJ 6
0
10
0,
0
%
6
0
100,
0 %
6
0
100,
0 %
6
0
100,
0 %
6
0
100,0
%
6
0
100,
0 %
6
0
100,0
%
6
0
100,
0 %
60
V tabeli so prikazane vrste iger, ki jih vzgojiteljice načrtujejo v vzgojno-
izobraževalnem procesu. Ugotovila sem, da so na prvem mestu igre, s katerimi
otrokom razvijamo čut za ritem. Kar dvajset jim nameni največ pozornosti, od teh
20-tih je 16 vzgojiteljic (26,67 %), ki imajo nad 20 let delovnih izkušenj na prvo
mesto postavilo te igre. Dve (3,33 %), ki delata 1-5 let in po ena (1,67%), ki
delajo v vrtcu 6-10 let, 11-15 let ter 16-20 let. Na drugo mesto jih je največ
postavilo igre, pri katerih otroci spoznavajo lastnosti zvoka (višino, jakost,
trajanje in barvo) in sicer 13 vzgojiteljic (23,33 %). Izmed teh trinajstih, jih devet
(15,0 %), dela nad 20 let, dve (3,3 %) 1-5 let, ena (1,67 %) 6-10 let in 16-20 let.
Na tretje mesto se je uvrstila igra, pri kateri otroci ugotavljajo različno hitrost. 17
vzgojiteljic (28,33 %); od tega je 14 vzgojiteljic (23,33 %) z delovno dobo nad 20
let in ena (1,67 %) z delovno dobo 1-5 let, 6-10 let ter 11-15 let. Na zadnje, osmo
mesto, je 25 vzgojiteljic (41,67 %) postavilo igre, s katerimi spodbujamo razvoj
glasbenih znanj.
Iz podanega lahko sklepamo, da tem igram vzgojiteljice posvečajo najmanj
pozornosti. Od teh 25 vzgojiteljic, jih je 19 (31,67 %) z delovno dobo nad 20 let;
tri (5,0 %) delajo 1-5 let, ena (1,67 %) 6-10 let, 11-15 let in 16-20 let.
Iz rezultatov raziskav sem ugotovila, da največ pozornosti vzgojiteljice posvečajo
igram, s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem; najmanj pozornosti pa igram, s
katerim spodbujamo razvoj glasbenih znanj, saj je skoraj polovica vseh
anketiranih vzgojiteljic postavila na zadnje mesto prav to igro. Pri vseh zgoraj
omenjenih igrah jih je bilo največ z delovno dobo nad 20 let, kar pomeni, da tem
zgoraj omenjenim igram dajejo več pozornosti predvsem starejše vzgojiteljice. Z
delovno dobo 1-5 let, sta dve vzgojiteljici (3,33 %) postavili na prvo mesto igre, s
katerimi otrokom razvijamo čut za ritem; najmanj pozornosti namenijo igram, s
katerimi spodbujamo razvoj glasbenih znanj. Tiste vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu
6-10 let, največ pozornosti posvetijo igram, pri katerih otroci ugotavljajo smer
zvokov; najmanj pozornosti igram, s katerimi spodbujamo skupinsko muziciranje.
Vzgojiteljice z delovno dobo 11-15 let, posvečajo največ pozornosti igram, pri
katerih otroci spoznavajo lastnosti zvoka (višino, jakost, trajanje in barvo) in
igram, pri katerih otroci ugotavljajo smer zvokov. Najmanj pozornosti namenijo
igram, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih znanj; igram, s katerimi razvijamo
melodični posluh in igram, s katerimi spodbujamo skupinsko muziciranje.
Vzgojiteljice, ki v vrtcu delajo od 16-20 let, največ pozornosti posvetijo igram, s
61
katerimi otrokom oblikujemo pevske zmožnosti, razvijamo glasbene sposobnosti
in spretnosti; igram, pri katerih otroci spoznavajo lastnosti zvoka (višino, jakost,
trajanje in barvo); igram, s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem. Najmanj
pozornosti namenijo igram, s katerimi spodbujamo razvoj glasbenih znanj in
igram, s katerimi spodbujamo skupinsko muziciranje. Vzgojiteljice z najdaljšo
delovno dobo, nad 20 let, največ pozornosti posvetijo igram, s katerimi otrokom
razvijam čut za ritem; najmanj pozornosti namenijo igram, s katerimi spodbujamo
razvoj glasbenih znanj. Ugotovila sem, da vzgojiteljice z različno delovno dobo
oziroma leti delovnih izkušenj v vrtcu, posvetijo največ in najmanj pozornosti
različnim igram.
Naslovi glasbeno-didaktičnih iger, ki jih vzgojiteljice izvajajo najpogosteje, glede
na leta delovnih izkušenj
Tabela 12: števila (f) in strukturni odstotek (f %) naslovov najpogosteje izvajanih
glasbeno-didaktičnih iger, glede na leto delovnih izkušenj,ki jih imajo
vzgojiteljice v vrtcu
NASLOVI GDI
-delovna doba
(f) (f %)
Glasbene uganke.
1-5 let 1 1,67 %
11-15 let 1 1,67 %
Nad 20 let 3 5,0 %
SKUPAJ 5 8,33 %
Kdo je zapel.
1-5 let 1 1,67 %
6-10 let 2 3,33 %
Nad 20 let 3 5,0 %
SKUPAJ 6 10,0 %
Dež – toča – grom.
1-5 let 1 1,67 %
6-10 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 4 6,67 %
SKUPAJ 7 11,67 %
Ponavljanje ritma.
1-5 let 1 1,67 %
62
Klavirčki.
1-5 let 1 1,67 %
Nad 20 let 4 6,67 %
SKUPAJ 5 8,33 %
Kdo te je poklical?
1-5 let 3 5,0 %
6-10 let 3 5,0 %
11-15 let 2 3,33 %
16-20 let 2 3,33 %
Nad 20 let 23 38,33 %
SKUPAJ 33 55,0 %
Ritmično ustvarjanje – roke.
Plosk, tlesk…
Nad 20 let 3 5,0 %
Slepa miš – poštar.
1-5 let 1 1,67 %
6-10 let 1 1,67 %
Nad 20 let 3 5,0 %
SKUPAJ 5 8,33 %
Pišček čivkni.
1-5 let 1 1,67 %
11-15 let 1 1,67 %
Nad 20 let 6 10,0 %
SKUPAJ 8 13,33 %
Bežite – dežuje!
1-5 let 1 1,67 %
11-15 let 1 1,67 %
Nad 20 let 7 11,67 %
SKUPAJ 9 15,0 %
Lisice lovijo piščeta.
1-5 let 1 1,67 %
Nad 20 let 5 8,33 %
SKUPAJ 6 10,0 %
Ti si zeleni krokodil.
1-5 let 1 1,67 %
Ponovi za menoj.
Nad 20 let 1 1,67 %
Prepoznavanje pesmic po
melodiji.
63
Nad 20 let 4 6,67 %
Poimenuj inštrument, ki se je
oglasil!
Nad 20 let 1 1,67 %
Zvočni pari.
16-20 let 1 1,67 %
Otrok spoznava inštrument in
njegov zvok.
6-10 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33%
Moje roke (občutek za ritem)
16-20 let 1 1,67 %
Papagajčki (posnemajo ritmični
motiv)
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 4 6,67%
SKUPAJ 5 8,33 %
Tiho in glasno.
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33 %
Toplo (hitri udarci) – mrzlo
(počasni udarci)
1-5let
Gibanje po slišanem zvoku
inštrumenta.
1-5 let 1 1,67 %
Kaj slišim – narišem.
Nad 20 let 3 5,0 %
Iščemo frnikolo, žogo.
Nad 20 let 3 5,0 %
Trkanje (določi smer zvoka).
Nad 20 let 1 1,67 %
Čebelica zabrenči.
1-5 let 1 1,67 %
Kje zvoni?
Nad 20 let 1 1,67 %
Kje so prstki?
Nad 20 let 1 1,67 %
64
Prve kapljice dežja.
Nad 20 let 1 1,67 %
Ptički v gnezda.
6-10 let 3 5,0 %
Nad 20 let 3 5,0 %
SKUPAJ 6 1,0 %
Ti si moj odmev.
1-5 let 1 1,67 %
6-10 let 1 1,67 %
11-15 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 6 10,0 %
SKUPAJ 10 16,67 %
Konjiček z lahkim in težkim
tovorom.
Nad 20 let 1 1,67 %
Iskanje skritega predmeta.
1-5 let 2 3,33 %
V bobnarski šoli.
Nad 20 let 3 5,0 %
Peresna tekma.
1-5 let 1 1,67 %
Igra z budilko.
Nad 20 let 1 1,67 %
Kdo bo prišel iz hiške.
Nad 20 let 1 1,67 %
Potovanje okoli stavb.
6-10 let 1 1,67 %
Rdeče česnje.
1-5let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33 %
Menjaj mesto.
1-5 let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ
2 3,33 %
Živali v gozdu.
1-5 let 1 1,67 %
65
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33 %
Ure tiktakajo.
1-5 let 1 1,67 %
6-10 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 4 6,67 %
Ples za gozdni pevski zbor.
Nad 20 let 2 3,33 %
Kdo je danes poštar.
Nad 20 let 2 3,33 %
Vremenar.
11-15 let 1 1,67 %
Nad 20 let 2 3,33 %
SKUPAJ 3 5,0 %
Kužek kje si?
6-10 let 1 1,67 %
Nad 20 let 4 6,67 %
SKUPAJ 5 8,33 %
Poišči svojo mamo.
Nad 20 let 4 6,67 %
Črički iz lukenj.
Nad 20 let 2 3,33 %
Bobnarček.
11-15 let 2 3,33 %
Nad 20 let 5 6,67 %
SKUPAJ 7 11,67 %
Hitre in počasne mravlje.
6-10 let 1 1,67 %
11-15 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 2 3,33 %
SKUPAJ 5 6,67 %
Katera pesmica prihaja na obisk.
Nad 20 let
3 5,0 %
Vlak.
11-15 let 1 1,67 %
66
16-20 let 2 3,33 %
Nad 20 let 5 6,67 %
SKUPAJ 8 13,33 %
Pevske vaje.
Nad 20 let 1 1,67 %
Kdo je prišel na obisk.
Nad 20 let 1 1,67 %
Jakec, kje si?.
Nad 20 let 2 3,33 %
Ritmična spremljava izštevank
(ploskanje, korakanje…)
Nad 20 let 1 1,67 %
Sonce – dež.
Nad 20 let 2 3,33 %
Boben in zvonček.
Nad 20 let 1 1,67 %
Vrane in vrabci.
6-10 let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33 %
Miška in slon.
6-10 let 1 1,67 %
Medvedji orkester.
1-5 let 1 1,67 %
Deset prstov.
Nad 20 let 1 1,67 %
Jurček in glasbila.
Nad 20 let 1 1,67 %
Avto in semafor.
Nad 20 let 1 1,67 %
Žolnina štafeta.
Nad 20 let 1 1,67 %
Telefon.
6-10 let 1 1,67 %
Nad 20 let 2 3,33 %
SKUPAJ
3 5,0 %
Dirigent.
Nad 20 let 1 1,67 %
67
Zvok potuje.
Nad 20 let 1 1,67 %
Orkester.
11-15 let 1 1,67 %
16-20 let 2 3,33 %
Nad 20 let 2 3,33 %
SKUPAJ 5 8,33 %
Izgubljena kravica.
6-10 let 1 1,67 %
Abrahama sedem sinov.
Nad 20 let 1 1,67 %
Glasbeni kipi.
Nad 20 let 1 1,67 %
Ni copatka.
Nad 20 let 1 1,67 %
Kje je zvonček.
Nad 20 let 1 1,67 %
Konjiček kdo te jezdi?
Nad 20 let 1 1,67 %
Lokomotive imajo šolo.
Nad 20 let 1 1,67 %
Lovci.
Nad 20 let 1 1,67 %
Volk, kaj ješ?
Nad 20 let 2 3,33 %
Iz tabele so razvidni naslovi glasbeno-didaktičnih iger, ki jih vzgojiteljice izvajajo
najpogosteje. Daleč najpogosteje izvajajo igro Kdo te je poklical, in sicer kar 33
(55,0 %) izmed vseh anketiranih. Od teh 33, so tri (5,0 %) z delovno dobo 1-5 let,
tri (5,0 %) z delovno dobo 6-10 let, dve (3,33 %) z delovno dobo 16-20 let in 23,
(38,33 %) z delovno dobo nad 20 let. Sledi jim še igra, ki jo pogosto vključujejo.
Deset jih (16, 67 %) vključuje igro Ti si moj odmev; od tega po ena (1,67 %) dela
v starostnih oddelkih 1-5 let, 6-10 let in 16-20 let; šest vzgojiteljic (10,0 %) pa
nad 20 let. Ostale glasbeno-didaktične igre se redkeje uporabljajo.
Tiste, ki so se pojavile samo enkrat in so jih napisale vzgojiteljice z delovno dobo
nad 20 let so: Glasbeni kipi, Konjiček kdo te jezdi, Lokomotive imajo šolo, Zvok
potuje, Dirigent, Kje zvoni, Kje so prstki, Ni copatka, Jurček in glasbila,
68
Boben in zvonček, Sonce - dež, Jakec kje si?, Deset prstov, Avto in semafor,
Žolnina štafeta, Lovci, Volk kaj ješ?, Pevske vaje, Poišči svojo mamo, Črički iz
lukenj, Kdo je danes poštar?, Ples za gozdi pevski zbor. Tiste, ki v vrtcu delajo 1 -
5 let, redko vključujejo igre Gibanje po slišanem zvoku inštrumenta, Toplo (hitri
udarci) – mrzlo (počasni udarci), Ti si zeleni krokodil, Ponavljanje ritma, Moje
roke (občutek za ritem), Čebelica zabrenči, Medvedji orkester…. Vzgojiteljice z
delovno dobo 6-10 let, najredkeje vključujejo igre Izgubljena kravica, Miška in
slon, Potovanje okoli stavb. Največ iger vzgojiteljice načrtujejo iz literature Mire
Voglar (slovenska skladateljica in pedagoginja), kot so pripisale na anketnem
vprašalniku. Načrtujejo igre, ki zajemajo celosten razvoj otroka na glasbenem
področju, torej igre za razvijanje občutka za ritem npr: Vlak; melodičnega
posluha, npr: Ptički v gnezda; igre za ugotavljanje različne hitrosti in smeri
zvokov, npr: Kdo te je poklical, Kdo se je oglasil; igre s katerimi otrokom
oblikujemo pevske zmožnosti, npr: Ti si moj odmev, razvijamo glasbene
spretnosti in sposobnosti ter glasbeno znanje, npr: Prepoznavanje pesmic po
melodiji.
Izvor glasbeno-didaktičnih iger, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri načrtovanju
glasbenih dejavnosti
Tabela 13: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvora glasbeno-didaktičnih iger
IZVORI GDI Didaktične igre
črpam iz knjig,
priročnikov.
Diaktične igre
poiščem preko
spleta.
Diaktične igre
oblikujem sama.
Znane didaktične
igre preoblikujem
tako, da ustrezajo
vsebini in
težavnostni stopnji. POGOSTOST
(f) (f %) (f) (f %) (f) (f %) (f) (f %)
NIKOLI / 25 41,67 % 6 10,0 % /
REDKO 1 1,67 % 24 40,0 % 29 48,33 % 6 10,0 %
POGOSTO 21 35,0 % 9 15,0 % 20 33,34 % 34 56,67 %
ZELO POGOSTO 38 63,33 % 2 3,33 % 5 8,33 % 20 33,33 %
69
SKUPAJ 60 100,0 % 60 100,0 % 60 100,0 % 60 100,0 %
Izvor glasbeno-didaktičnih iger, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri načrtovanju
glasbenih dejavnosti, glede na leto delovnih izkušenj
Tabela 14: števila (f) in strukturni odstotek (f %) izvora glasbeno-didaktičnih iger,
glede na leto delovnih izkušenj, ki jih imajo vzgojiteljice v vrtcu
IZVORI GDI Didaktičnih iger
se poslužujem iz
knjig,
priročnikov.
Didaktične igre
poiščem preko
spleta.
Didaktične igre
oblikujem sama.
Znane didaktične
igre
preoblikujem
tako, da ustrezajo
vsebini in
težavnostni
stopnji.
POGOSTOST
-delovna doba
(f) (f %) (f) (f %) (f) (f %) (f) (f %)
NIKOLI
1-5 let / 2 3,33 % 1 1,67 % /
6-10 let / 1 1,67 % 1 1,67 % /
11-15 let / 2 3,33 % 1 1,67 % /
16-20 let / 2 3,33 % /
Nad 20 let / 18 30,0 % 3 5,0 % /
REDKO
1-5 let 3 5,0 % 4 6,67 %
6-10 let 3 5,0 % 4 6,67 %
11-15 let 2 3,33 % 2 3,33 % 1 1,67 %
16-20 let 3 5,0 %
Nad 20 let 1 1,67 % 16 26,67
%
16 26,67 % 5 8,33 %
POGOSTO
1-5 let 5 8,33 % 1 1,67 % 1 1,67 % 3 5,0 %
6-10 let 3 5,0 % 2 3,33 % 1 1,67 % 4 6,67 %
11-15 let 1 1,67 % 1 1,67 % 3 5,0 %
16-20 let 1 1,67 % 1 1,67 % 1 1,67 % 4 6,67 %
Nad 20 let 11 18,33
%
5 8,33 % 16 26,67 % 20 33,33
%
70
ZELO POGOSTO
1-5 let 2 3,33 % 2 3,33 % 2 3,33 % 4 6,67 %
6-10 let 4 6,67 % 1 1,67 % 1 1,67 %
11-15 let 3 5,0 % 1 1,67 %
16-20 let 3 5,0 % 2 3,33 %
Nad 20 let 26 43,33
%
2 3,33 % 12 20,0 %
SKUPAJ 60 100,0
%
60 100,0
%
60 100,0% 60 100,0
%
V vrsto sem razporedila vire, ki jih vzgojiteljice uporabljajo pri načrtovanju
glasbeno-didaktičnih iger; v stolpce sem razvrstila, kako pogosto vzgojiteljice
načrtujejo določeno vrsto glasbeno-didaktične igre in leta delovnih izkušenj. Pri
glasbeno-didaktičnih igrah, ki jih uporabljajo pri načrtovanju glasbenih
dejavnosti, 38 vzgojiteljic (63,33 %) zelo pogosto uporabi knjige in priročnike; od
tega dve vzgojiteljici (3,33 %), z delovno dobo 1-5 let, štiri (6,67 %) z delovno
dobo 6-10 let, tri (5,0 %) z delovno dobo 11-15 let in 26 vzgojiteljic (43,33 %) z
najdaljšo delovno dobo nad 20 let. Pogosto znane didaktične igre največkrat
preoblikujejo tako, da ustrezajo vsebini in težavnostni stopnji; gre za 34
vzgojiteljic (56,67 %). Od teh imajo tri (5,0 %) delovno dobo 1-5 let in 11-15 let;
po štiri (6,67 %) delovno dobo 6-10 let ter 16-20 let in največ, torej 20
vzgojiteljic (33,33 %) z delovno dobo nad 20 let. 29 (48,33 %) same redko
oblikujejo didaktične igre. Od teh so po štiri (6,67 %) z delovno dobo 1-5 let in 6-
10 let; dve vzgojiteljici (3,33 %) z delovno dobo 11-15 let; tri vzgojiteljice (5,0
%) z delovno dobo 16-20 let in 16 (26,67 %) z delovno dobo nad 20 let. 25 je
vzgojiteljic (41,67 %), ki nikoli ne poiščejo didaktične igre preko spleta. Od tega
so po dve vzgojiteljici (3,33 %) z delovno dobo 1-5 let, 11-15 let in 16-20 let; ena
vzgojiteljica (1,67 %) z delovno dobo 6-10 let in 18 (30,0 %), z delovno dobo nad
20 let. Ugotovila sem, da jih največ, z delovno dobo nad 20 let, redko ali nikoli ne
uporablja za načrtovanje igre, ki jih poišče preko spleta. Iz tega lahko sklepamo,
da starejše vzgojiteljice niso vešče uporabe internetnih virov
Glasbeno-didaktične igre, ki jih imajo otroci najrajši, glede na leto delovnih
izkušenj
71
Tabela 15: števila (f) in strukturni odstotek (f %) glasbeno-didaktičnih iger, ki jih
imajo otroci najrajše, glede na leto delovnih izkušenj, ki jih imajo vzgojiteljice v
vrtcu
NAJBOLJ PRILJUBLJENE GDI (f) (f %)
Glasbene uganke.
1-5 let 4 6,67 %
Nad 20 let 2 3,33 %
SKUPAJ 6 10,0 %
Dež – toča – grom.
1-5 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 3 5,0 %
Gdi v korelaciji z gibanjem.
1-5 let 2 3,33 %
6-10 let 1 1,67 %
16-20 let 2 3,33 %
Nad 20 let 7 11,67 %
SKUPAJ 12 20,0 %
Orkester.
16-20let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33 %
Vremenar.
Nad 20 let 2 3,33 %
Kdo se je oglasil.
1-5 let 1 1,67 %
16-20 let 2 3,33 %
11-15 let 1 1,67 %
Nad 20 let 6 10,0 %
SKUPAJ 10 16,67 %
Katero pesem igram?
Nad 20 let 1 1,67 %
Ptički v gnezda.
11-15 let 1 1,67 %
Nad 20 let 2 3,33 %
SKUPAJ 3 5,0 %
Bežite, dežuje!
Nad 20 let 1 1,67 %
72
Ritmične igre (igre pri katerih razvijamo čut
za ritem in melodični posluh).
1-5 let 3 5,0 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 5 8,33 %
SKUPAJ
9 15,0 %
Igre, pri katerih otroci ugotavljajo smer
zvoka, različno hitrost, melodični posluh,
glasbene spretnosti.
1-5 let 1 1,67 %
16-20 let 1 1,67 %
Nad 20 let 7 11,67 %
SKUPAJ 9 15,0 %
Igre, kjer ločujejo instrumente po barvi
zvoka.
Nad 20 let 1 1,67 %
Slepa miš – poštar.
1-5 let 1 1,67 %
Nad 20 let 3 5,0 %
SKUPAJ 4 6,67 %
Lisice lovijo piščeta.
1-5 let
Nad 20 let
Ti si moj odmev.
Nad 20 let 1 1,67 %
Tekmovanje med zajci in medvedi.
Nad 20 let 1 1,67 %
V bobnarski šoli.
Nad 20 let 1 1,67 %
Konjiček s težkim in lahkim tovorom.
Nad 20 let 1 1,67 %
Iščemo frnikolo.
Nad 20 let 1 1,67 %
Piščanček čivkni.
Nad 20 let 1 1,67 %
Miška in slon.
16-20 let 1 1,67 %
Vrane in vrabci.
73
16-20 let 1 1,67 %
Vlak.
16-20 let 1 1,67 %
Ptički v gnezda.
16-20 let 1 1,67 %
Iskanje skritega predmeta.
Nad 20 let 2 3,33 %
Klavirčke prodajamo.
Nad 20 let 1 1,67 %
Kdo je prišel na obisk.
Nad 20 let 1 1,67 %
Telefon.
Nad 20 let 1 1,67 %
Ni copatka.
Nad 20 let 1 1,67 %
Kje je zvonček?
Nad 20 let 1 1,67 %
Konjiček kdo te jezdi?
6-10 let 1 1,67 %
Nad 20 let 1 1,67 %
SKUPAJ 2 3,33 %
Bobnarček.
Nad 20 let 1 1,67 %
Igranje na glasbila in ustvarjanje ritma ter
melodije.
Nad 20 let 1 1,67 %
Iz tabele lahko razberemo naslove iger, ki jih načrtujejo vzgojiteljice: otroci jih
imajo najraje. Glasbeno-didaktično igro, v korelaciji, z gibanjem načrtuje 12
vzgojiteljic (20,0 %); dve vzgojiteljici (3,33 %) delata v vrtcu 1-5 let; ena (1,67
%) 6-10 let; dve (3,33 %) z delovno dobo 16-20 let in sedem (11,67 %) z
najdaljšo delovno dobo nad 20 let. Med najbolj priljubljene igre, pri otrocih,
štejemo tudi Glasbene uganke, Kdo se je oglasil, Ritmične igre (igre pri katerih
razvijamo čut za ritem in melodični posluh), Igre pri katerih otroci ugotavljajo
smer zvoka, različno hitrost, melodični posluh, glasbene spretnosti.
Igre kot so: Kdo je prišel na obisk, Ptički v gnezda, Ni copatka, Lokomotive imajo
šolo ipd., pa načrtujejo redko, saj jih otroci nimajo najraje.
74
Ugotovila sem, da imajo otroci pri vzgojiteljicah, ki delajo v vrtcu 1-5 let, najraje
igre kot so: Glasbene uganke, Dež – toča - grom, Gdi v korelaciji z gibanjem,
Slepa miš - poštar. Vzgojiteljice, ki delajo v vrtcu 6-10 let, so zapisale, da imajo
otroci najraje igre kot so: Konjiček kdo te jezdi in Gdi v korelaciji z gibanjem.
Tiste, ki delajo v vrtcu 11-15 let, menijo, da so med otroki najbolj priljubljene
igre: Kdo te je poklical, Ptički v gnezda. Vzgojiteljice z delovno dobo 16-20 let,
pravijo, da v njihovih skupinah otrok, najbolj priljubljene igre: Gdi v korelaciji z
gibanjem, Kdo te je poklical?, Miška in slon, Vrane in vrabci, vlak ter Ptički v
gnezda. Vzgojiteljice z najdaljšo delovno dobo, nad 20 let, pa menijo, da so med
otroki najbolj priljubljene igre: Gdi v korelaciji z gibanjem; igre, pri katerih otroci
ugotavljajo smer zvoka, različno hitrost, melodični posluh in glasbene spretnosti;
Slepa miš - poštar; Iskanje skritega predmeta, Vremenar ter Ptički v gnezda.
75
10.1 INTERPRETACIJA REZULTATOV
Rezultati raziskave nam pokažejo, da vzgojiteljice, v vzgojno-izobraževalni
proces pogosto vključujejo usmerjene glasbene dejavnosti in prav tako glasbeno-
didaktične igre.
Pri načrtovanju glasbeno-didaktičnih iger, največ pozornosti posvečajo igram, pri
katerih otrokom razvijamo čut za ritem; Igre, pri katerih otroci ugotavljajo smer
zvokov, različno hitrost; Igre s katerimi razvijajo melodični posluh in oblikujejo
pevske zmožnosti. Zelo malo pozornosti namenijo igram, s katerimi spodbujajo
razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in glasbenih znanj.
Igre za razvijanje glasbenih sposobnosti so igre, s katerimi si otroci razvijajo
sposobnosti za razlikovanje tonskega trajanja in intenzitete, sposobnosti za analizo
glasbene celote, občutek za gibanje ter predstavljanje; glasbene sposobnosti, ki
sestavljajo motorične sposobnosti in omogočajo prenos zvočne slike na
instrument oziroma glas; Igre za razvoj duhovne sposobnosti, ki imajo velik vpliv
na glasbene sposobnosti, kjer je pomembna fantazija in mišljenje, kar omogoča
sposobnost dojemanja glasbe in glasbene vsebine (Pesek, 1997).
Igre za razvoj glasbenih spretnosti, sposobnosti in pridobivanje glasbenih znanj so
npr: Klavirčke prodajamo, Pevski pozdrav, Kako je Marko lisico prelisičil, Stoj!
Policist…. Kot bodoča vzgojiteljica, sem zagovornica tega, da mora vzgojiteljica
izbrati čim več različnih iger, saj preko le-teh, na najlažji način razvijamo vse
otrokove sposobnosti, spretnosti in nadgradimo znanje. Menim, da bi se
vzgojiteljice v bodoče morale bolj posluževati teh iger, saj so pomembne za
otrokov celostni razvoj.
Največ vzgojiteljic pridobiva glasbeno-didaktične igre iz literature Mire Voglar.
Med samo raziskavo sem videla, da so na anketni vprašalnik zapisale, da so njene
igre »zakon« in da jih imajo otroci zelo radi. Pogosto didaktične igre preoblikujejo
tako, da ustrezajo vsebini in težavnostni stopnji. Redko oblikujejo glasbeno-
didaktične igre same in skoraj nikoli se ne poslužujejo glasbeno-didaktičnih iger
iz spletnih virov. Kar nekaj vzgojiteljic, s katerimi sem uspela med raziskavo
spregovoriti meni, da še vedno bolj prisegajo in zaupajo literaturi.
Najpogosteje izvajajo glasbeno-didaktične igre kot so: Kdo se je oglasil, Kdo te je
poklical, Ti si moj odmev, Ptički v gnezda, Vlak, Dež – toča – grom, Bežite! –
dežuje, Klavirčki…
76
Med otroki so zelo priljubljene igre, ki so v korelaciji z gibanjem, ritmične igre;
igre, pri katerih ugotavljajo smer zvoka, različno hitrost, melodični posluh in
glasbene spretnosti (npr.: Premikanje k svojemu inštrumentu, Pišček čivkni,
Posnemanje inštrumentov, Čarobna beseda, Ledeni možje…). Kar nekaj iger je, ki
jih vzgojiteljice v vrtcih redko izvajajo. Tudi sama sem za naslove nekaterih
slišala prvič. Iz lastnih izkušenj, lahko sklepam, da igre, ki jih vzgojiteljice
izvajajo pogosto, izvirajo že od tedaj, ko sem tudi sama obiskovala vrtec, saj smo
se velikokrat igrali igre Ti si moj odmev, Kdo te je poklical in Ptički iz gnezda.
Po obdelavi podatkov sem prišla do sklepa, da vzgojiteljice z daljšo delovno dobo
izvajajo predvsem igre, ki jih že poznamo (Ptički iz gnezda, Kdo se je oglasil, Ti
si moj odmev….). Mlajše vzgojiteljice pa uporabljajo igre, za katere slišim
redkeje (Čebela zabrenči, Peresna tekma, Potovanje okoli stavb, Medvedji
orkester…).
Menim, da se vsak otrok zelo rad igra in da so vsi otroci veseli nove igre, zato bi
morale tudi starejše vzgojiteljice vključiti kakšno novo igro in ne izvajati igre, ki
se v vrtcu ponavljajo že vrsto let. To ni kritika vzgojiteljic, ampak le moje mnenje
in upam, da bom v bodoče, tudi pri starejših vzgojiteljicah zasledila, kakšno igro,
za katero bom prvič slišala.
Sama bom poskusila vključevati čim več različnih iger, na različnih področjih, kot
so npr.: glasbeno-didaktične igre, ki si jih bom izmislila sama, igre ki bodo v
korelaciji z gibanjem, jezikom, matematiko… Zelo všeč mi je igra Človek ne jezi
se, ki sem si jo izmislila sama in jo tudi vključila v poglavje, kjer so načrtovane
priprave, saj je ravno ta igra, v korelaciji z gibanjem in matematiko (področji, ki
ju imam najraje).
77
11 VZORČNI PRIMERI PRIPRAV
PRIPRAVA 1, (4-6 let) GDI: Spoznavanje lastnosti zvokov.
PRIPRAVA 2: (5 let) GDI: Razvijanje ritmičnega posluha.
PRIPRAVA 3: (4-6 let) GDI: Razvijanje ritmičnega posluha.
PRIPRAVA 4: (2-4 leta) GDI: Razvijanje melodičnega posluha.
PRIPRAVA 5: (4-6 let) GDI: Razvijanje melodičnega posluha.
PRIPRAVA 6: (4 leta) GDI: Razvijanje sposobnosti za razlikovanje zvočnih
barv.
PRIPRAVA 7: (4-6 let) GDI: Razvijanje sposobnosti za razlikovanje zvočnih
barv.
PRIPRAVA 8: (4-6 let) GDI: Razvijanje glasbene ustvarjalnosti.
PRIPRAVA 9: (4-6 let) GDI: Razvijanje različnih glasbenih sposobnosti.
PRIPRAVA 10: (4-6 let) GDI: Oblikovanje pevskih zmožnosti.
78
PRIPRAVA 1: (4-6 let) GDI: Spoznavanje lastnosti zvokov
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otroci imajo na voljo Orffove ritmične inštrumente. Z
njimi lahko rokujejo, jih poimenujejo, preizkušajo, ustvarjajo zvočne slike.
- Otrok spoznava instrumente, raziskuje in eksperimentira z njimi.
Likovni kotiček: pripravimo barvice, voščenke. Poljubno ustvarjajo, narišejo
risbo živali, ki jo slišijo v predvajani glasbi.
- Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.
Knjižni kotiček: v knjižnem kotičku imajo na razpolago različne slikanice,
knjige, slikovni material o živalih.
Otrok spoznava knjigo kot vir informacij in ob njej uživa ugodje, veselje ter
zabavo.
Sredstva: Orffovi ritmični instrumenti, knjige, barvice, voščenke, A 4 – bel list.
USMERJENE AKTIVNOSTI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.
Enota: glasbeno-didaktične igre za spoznavanje lastnosti zvoka.
Cilji iz kurikula:
doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami in tehnologijami) ter njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
razvija pazljivo poslušanje,
razlikuje po barvi glasu,
razlikuje med glasnim in tihim zvokom (jakost) ter nanj gibalno reagira,
razlikuje zvok po višini (visoko-nizko).
Oblika: skupinska
Sredstva: blok flavta
Medpodročne povezave: narava, gibanje
79
METODIČNI KORAKI
Metodični postopek:
1. Z izštevanko izštejemo otroka, ki je na sredini.
2. Povem pravila igre.
3. Povem potek igre.
4. Glasbeno-didaktično igro izvedemo.
Glasbeno-didaktična igra: PTIČEK ČIVKNI
Potek igre: otroci stojijo v krogu. Z izštevanko izštejemo otroka, ki je na sredini.
Vzgojiteljica pove pravila in potek igre. Otrok z zakritimi očmi je v sredini, na
plosk vzgojiteljice začne hoditi proti otrokom v krogu. Ko se ustavi pri prvem, se
ga dotakne in reče Ptiček čivkni! Otrok mora čivkniti. Lahko se odloči ali bo
čivknil s svojim glasom ali s spremenjenim glasom. Otrok z zakritimi očmi
mora uganiti, kdo je bil ptiček. Ko ugane, zamenjata vlogi.
Glasbeno-didaktična igra: VRABCI IN MAČKA
Potek igre: lačni vrabci priletijo na dvorišče in iščejo hrano. Na visokem
drevesu straži vrabček stražar. Z glasnim čivkanjem jih bo opozoril, da se bliža
mačka. Če mačke ne vidi, bo čivkal tiho. Otroci so vrabci; vsak ima svoje
gnezdo, razen vrabčka stražarja. Ta stoji na veji (stolu) in čivka tiho ali glasno.
Če stražar glasno začivka, vrabčki zbežijo v svoja gnezda. Mačka se sprehaja po
travniku.
Glasbeno-didaktična igra: SKUPNE VAJE GOZDNEGA PEVSKEGA
ZBORA
Potek igre: določimo živali z nizkimi in visokimi glasovi (nizek glas: medvedi,
volkovi, vrane, sove; visok glas: gozdne miške, vrabčki, siničke). Otroke
razdelimo v 2 skupini; v eni so otroci, ki se spremenijo v živali, katere smo prej
določili, da imajo nizek glas, druga skupina so otroci, ki se spremenijo v živali,
katere smo prej določili, da imajo visok glas. Ko je zajec dirigent zamahnil z
dirigentsko palico visoko v zrak, so morale peti živali z visokim glasom. Kadar
je s palico zamahnil pred seboj, so morale peti živali z nizkim glasom. Ko je
zajec zamahnil z obema rokama, so pele vse živali.
80
PRIPRAVA 2: (5 let) GDI: razvijanje ritmičnega posluha
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otrokom na CD-predvajalniku zavrtim glasbo z naslovom:
Avto (R. Kranjčan).
Otrok prisluhne glasbi in ob njej zapleše.
Knjižni kotiček: pripravim knjige, slikanice različnih avtomobilov
(tovornjaki, osebni avtomobili, različna delovna vozila kot so: gasilski avto,
cisterna, bager, kombajn…
Otrok spoznava knjigo kot vir informacij, ob njej uživa ugodje, veselje in
zabavo.
Likovni kotiček: otrok dobi barvni papir in izreže krog ali trak.
Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.
Kotiček dom: otroci se igrajo igro vlog.
Otrok si razvija sposobnost govora.
Sredstva: CD-predvajalnik, knjige, slikanice, rdeč, moder, oranžen, zelen, rumen
papir, škarje, blazine, dojenčki, vozički…
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Enota: glasbeno-didaktične igre za razvijanje ritmičnega posluha.
Cilji iz kurikula:
negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem
povečane pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje ter poslušanje sebe
in izbranih virov iz okolja,
uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami ter tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
otrok izraža veselje do glasbeno-didaktičnih iger,
ustvarja in reproducira ritmične vzorce,
ustvarja in reproducira melodične motive,
pozorno sledi navodilom igre.
81
zapoje pesem po izbiri.
Metode: ustvarjanje, razlikovanje, reproduciranje, opazovanje, razgovora, igre.
Oblike: skupna (frontalna), individualna.
Sredstva: barvni krogi in traki, stoli.
Metodični postopek
Vzgojiteljica skupaj z otroki, zjutraj izdela kroge in trakce. Razloži jim, da se
bodo igrali glasbeno-didaktično igro Avto in semafor. Avto vozi po cesti in sreča
semafor, ki ga pozdravi z ritmičnim (ploskanjem) ter pozneje z melodičnim
motivom (posnemanje z glasom). Semafor pozdrav ponovi. Avto prisluhne
navodilom vzgojiteljice in se vrne v garažo. Otroci prisluhnejo navodilom igre.
Glasbeno-didaktična igra: AVTO IN SEMAFOR
Avtomobile predstavljajo štirje otroci, ki sedijo na stolih (v garažah), označeni so
z barvnimi trakovi (rdeča, modra, zelena, rumena). Otroci predstavljajo semafor.
Okrog vratu imajo barvne kroge iz papirja (rdeča, oranžna, zelena) in so
razporejeni po igralnici. Vzgojiteljica pripoveduje:»Avto iz rdeče garaže se
odpelje k rumenemu semaforju in se mimo modre ter zelene garaže vrne domov.«
Ko avto pripelje do semaforja z rumeno lučjo, ga mora pozdraviti tako, da
zaploska ritmični motiv. Ko rumena luč na semaforju pravilno ponovi oziroma
zaploska ritmični motiv, se avtomobil vrne nazaj mimo modre in zelene garaže, v
svojo garažo. Ko vsi otroci ustvarijo in reproducirajo ritmične motive, jih
vzgojiteljica povabi, da igro nadaljujejo, ampak namesto ritmičnega motiva,
vozilo pozdravlja semafor z melodičnim motivom, ki oponaša zvok avtomobila
(npr. brrrrrrrrrrrr, br br br br br). Semafor mora ponoviti melodični motiv.
Metodični koraki
Zjutraj, v jutranjem-likovnem kotičku, otroci izrežejo kroge. Vzgojiteljica izdela
veliko igralno kocko, na kateri so števila od 1 do 6. Nato v telovadnici, če jo
imajo ali v prostoru, kjer je malo več prostora, iz izrezanih krogov sestavi polje za
igro človek ne jezi se. Otroke razporedi v štiri skupine. Razloži jim pravila igre.
Glasbeno-didaktičnea igra: ČLOVEK NE JEZI SE
Otroci so razdeljeni v štiri skupine. Vsak otrok vrže kocko in se prestavi za toliko
mest, kolikor kaže število na igralni kocki. Iz enega polja na drugega skače in
ploskne tolikokrat, kolikokrat poskoči. Polja, po katerih se otroci premikajo, so
bele barve. Med polji, ki so belo obarvani, so polja mavrične barve. Kadar kdo
izmed otrok pride na to polje, si mora izmisliti ritmični vzorec; ostali otroci pa
82
posnemajo ta ritmični vzorec za njim. Igro začnejo igrati iz obarvanih polj, ki so
modre, rdeče, zelene in rumene barve.
Igra se konča tako, da morajo vsi, ki so začeli skakati iz rumenega polja, priti
nazaj na rumeno polje; le-to predstavlja hišice. Tisti otroci, ki so začeli iz rdečih
polj, morajo priti na rdeče hišice, modri v modre hišice in zeleni na zelene hišice.
Zmaga tista skupina, v kateri pridejo vsi otroci prvi na polja hišice. Tisti, ki
izgubijo, morajo zapeti ostalim otrokom pesem, ki si jo izberejo sami.
Glasbeno-didaktična igra: AVTOMOBILI, TOVORNJAKI IN DELOVNA
VOZILA
Otroci se posedejo na blazine v krog. Vzgojiteljica jih razdeli v tri skupine, ki
bodo, ko bodo zaslišale ime svoje skupine, morale izvajati ritmične vzorce, Prva
skupina otrok bodo avtomobili (v to skupino spadajo vsa imena osebnih
avtomobilov npr: BMW, Audi, Renault, Kia, Škoda, Opel, Seat...); druga skupina
otrok bo predstavljala tovornjake in tretja delovna vozila. Ko otrok zasliši ime
skupine, npr: »Tovornjaki!« bodo otroci, ki so v tej skupini, morali ponoviti
ritmični vzorec, kot ga izvede vzgojiteljica. Otroci, ki so v skupini avtomobilov
bodo imeli malo težjo nalogo, saj bo vzgojiteljica zaklicala po znamkah
avtomobilov, npr: »Opel!« in otroci bodo morali vedeti, da so na vrsti. Ko
zakliče:»Delovni stroji!«, so na vrsti otroci iz te skupine. Vzgojiteljica si za vsako
skupino izmisli določen ritmični vzorec in ko otroci zaslišijo ime svoje skupine,
ga morajo izvesti. Skupine se nato menjajo.
PRIPRAVA 3: (4-6 let) GDI: razvijanje ritmičnega posluha
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otrokom pripravim ritmične inštrumente, na katere igrajo
različna ritmične vzorce.
Spoznava instrumente, raziskuje in eksperimentira z njimi.
Samostojno ustvarja.
Ustvarja zvočne slike.
Likovni kotiček: pripravim plastične kozarce, riž in lepilo. Vsak vzame dva
plastična kozarca; v enega vstavi pest riža, drugi kozarec pa z lepilom pritrdi na
prvega, tako da izdela ropotuljico. Ropotuljico lahko oblepi z belim papirjem
83
in jo po želji, poriše z barvicami ali flomastri.
Otrok samostojno ustvarja.
Knjižni kotiček: pripravim knjige, slikanice, različne ritmične inštrumente
(boben, ropotulje, palčke, les, tamburin…).
Otrok spoznava knjigo kot vir informacij, ob njej uživa ugodje, veselje in
zabavo.
Sredstva: ritmični instrumenti (boben, palčke, les, tamburin, ropotulje…), knjige,
plastični kozarci, lepilo, riž, škarje, flomastri, barvice…
USMERJENE AKTIVNOSTI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.
Enota: glasbeno-didaktične igre za razvijanje ritmičnega posluha.
Izvedba: igralnica
Cilji iz kurikula:
doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredtsvi (telesom, glasom, materiali, predmeti,
instrumenti,tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
razvija ritmični posluh,
ustvari ritmični motiv,
posnema različne ritmične motive,
giblje se v skladu z ritmom glasbe,
zna z lastnimi instrumenti ustvariti ritmični motiv,
s poudarjenim in nepoudarjenim zlogom izgovori svoje ime.
Metode: razgovor, prikazovanje, ustvarjanje, reproduciranje, poslušanje, igranje
na male instrumente.
Oblike: individualna, skupna (frontalna)
Sredstva: CD- predvajalnik, CD.
Medpodročna povezava: jezik, gibanje.
METODIČNI KORAKI
Otroke povabim na blazino, kjer jim povem, da se bomo danes igrali tri različne
84
glasbeno-didaktične igre, kjer bomo uporabili lastne ritmične instrumente, kot so
roke, noge… Razložim jim pravila prve igre.
Glasbeno didaktična igra: VLAK
Otroci se postavijo v kolono oziroma v vlak, z nalogo, da ob poslušanju skladbe z
naslovom Vlakec štirih letnih časov (Claudia), korakajo po prostoru in z
različnimi ritmičnimi gibi spremljajo glasbo. Način izvajanja določi vodja kolone,
ostali ga posnemajo. Na dogovorjen zvočni znak, gre vodja na konec kolone in
prepusti mesto naslednjemu otroku, ki vlak popelje naprej.
Glasbeno-didaktična igra: POZDRAV
Otroci stojijo v krogu. Vzgojitelj stopi v notranjost kroga pred svojega desnega
soseda in ga pozdravi z lastnimi instrumenti. Ko mu otrok vrne pozdrav, se vrne
na svoje mesto. Nadaljuje desni sosed, ki stopi pred svojega desnega soseda in ga
pozdravi z lastnimi instrumenti… Igro nadaljujemo, dokler vsi otroci ne pridejo
na vrsto.
Glasbeno-didaktična igra: KJE SI
Učitelj zamiži in prosi otroke, ki sedijo v krogu, da se presedejo. Nato z jasno
ritmično izreko; z izrazitim naglaševanjem poudarjenih in nepoudarjenih zlogov,
vpraša po imenih posameznih otrok (Kje si Rok? Tu sem Rok.).
PRIPRAVA 4: (6 let) GDI: razvijanje melodičnega posluha
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otroci poslušajo otroške pesmice o živalih z naslovom:
Zajček Dolgoušček (J. Bitenc), Lisička je prav zvita zver (ljudska), Gosenica je
lezla (R. Kranjčar)… Ob njih tudi po želji zaplešejo. Na voljo imajo različne
melodične instrumente, kot so: zvončki, metalofon, ksilofon ipd. Igrajo
različne melodične vzorce.
Posluša glasbo in ob njej zapleše.
Igra na instrumente in izvaja različno visoke tone (nizke/visoke).
Konstrukcijski kotiček: konstruirajo različne stvari iz lego kock in lesenih
gradnikov.
85
Posamezne dele sestavlja v celoto.
Kotiček dom: otroci se po želji igrajo igro vlog, ali se umaknejo na blazino in
prisluhnejo glasbi.
Vživi se v različne vloge, ali se umakne.
Sredstva: CD-predvajalnik, CD, lego kocke, leseni gradniki, blazine, dojenčki,
voziček, ležalnik…
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.
Enota: glasbeno-didaktične igre za razvijanje melodičnega posluha.
Cilji iz kurikula:
doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
pozorno posluša, kdaj bo zaigrala melodija, ki je značilna za njegovo skupino,
razlikuje zaigrano melodijo znane pesmi po višini,
otrok loči visok in nizek zvok.
Metode: poslušanje, igre, ugibanje, razgovor.
Oblike: skupna (frontalna), individualna.
Sredstva: izrezane ptice in listi, klaviature ali blokflavta, metalofon.
Medpodročne povezave: jezik, gibanje, narava.
Metodični postopek:
Otroci se posedejo na blazino. Vzgojiteljica z blokflavto zaigra znano otroško
pesmico Zajček dolgoušček (J. Bitenc); nizko, nato visoko. Otroci pozorno
prisluhnejo igranju in poskušajo ugotoviti, kdaj je zaigrala visoko in kdaj nizko.
Tako zaigra še nekaj otroških pesmi, kot so: Kuža pazi, Mala miška, Majhna sem
bila… Ko ločijo, kdaj so pesmi zaigrane visoko in kdaj nizko, vzgojiteljica pove,
da se bodo danes igrali glasbeno-didaktične igre, kjer bodo morali znati
razlikovati zaigrane pesmi po višini. Nato razloži pravila prve igre.
Glasbeno-didaktična igra: PTICE SE IGRAJO
Otroci dobijo izrezane ptice in liste, na katerih sta narisani dve (telefonski) žici:
86
visoka in nizka. Ko vzgojiteljica igra ton in melodijo znane pesmi v visoki legi,
otroci položijo izrezano ptico na visoko žico, ko igra v nizki legi, položijo ptico na
nizko žico.
Glasbeno-didaktična igra: V ZAJČJI ŠOLI
Zajklja uči zajce skakati nizko in visoko na klop. Ko zaigra na metalofon toc c2 in
zapoje na zlog hop, skočijo vsi zajci na visoko klop. Ko zaigra ton c1 in zapoje na
zlog hop, skočijo zajci na nizko klop.
Glasbeno-didaktična igra: KNJIGA O ŽIVALIH
Otroci se posedejo na blazine v krog. Vzgojiteljica izbere knjigo, v kateri
nastopajo živali, npr: Mojca Pokraculja. Otroke razdeli v toliko skupin, kolikor
nastopa živali v knjigi. V izbrani knjigi nastopa pet živali: medved, lisica, volk,
jelen in zajček. Vsaka skupina otrok ima svoje ime, npr. ena so zajčki, druga
medvedi, tretja volkovi, četrta jeleni in peta lisice. Vzgojiteljica prebere odlomek
iz knjige, v kateri nastopajo živali. Ko otroci zaslišijo ime živali, npr: »Medved!«,
tisti otroci, ki so v skupini z imenom Medved, vsi skupaj zapojejo poljubno pesem
o medvedu. Če pesmi, v kateri nastopa medved ne najdejo, si lahko izmislijo
ritmični ali gibalni motiv na temo medved. Ravno tako ostale skupine. Po
nekajkratni ponovitvi, se lahko skupine zamenjajo.
Glasbeno-didaktična igra: POLIGON
Vzgojiteljica pripravi poligon, kjer bodo otroci izvajali gibalne zvorce ob
melodični spremljavi. Otroci so razdeljeni v tri skupine. Prva skupina izvaja
gibalne vzorce na zaigrano pesem Kostanjček zaspanček (M. Voglar); sonožno
skačejo vijugasto mimo stožcev, ki jih je prej pripravila vzgojiteljica, v koloni
drug za drugim.
Druga skupina otrok ima na tleh pripravljene obroče; otroci skačejo iz enega
obroča v drugega, na znano pesem z naslovom Majhna sem bila (M. Voglar).
Tretja skupina otrok, ki leži na tleh poljubno skače čez vrv na znano pesem Čuk
se je oženil (ljudska). Otroci iz vsake skupine morajo biti pozorni, kdaj zaslišijo
svojo pesem in takoj pričnejo izvajati gibalne motive na znano melodijo pesmi.
Skupine otrok se nato zamenjajo.
87
PRIPRAVA 5: (4-6 let) GDI: razvijanje melodičnega posluha
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrste jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otroci imajo na izbiro, da prisluhnejo otroškim pesmicam,
ki se predvajajo na CD predvajalniku in se usedejo na blazino ali pa ob znanih
pesmicah zaplešejo.
Posluša glasbo in ob njej zapleše.
Didaktični kotiček: na voljo imajo različne didaktične, družabne igre kot so:
Spomin, Človek ne jezi se…
Preko igre si uri spomin.
Likovni kotiček: ob poslušanju znanih otroških pesmi, narišejo kar občutijo ob
znani glasbi.
Samostojno ustvarja.
Sredstva: CD predvajalnik, CD, blazina, didaktične in družabne igre (Spomin,
Človek ne jezi se…), listi, barvice, flomastri.
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj.
Enota: glasbeno-didaktične igre (razvijanje melodičnega posluha).
Cilji iz kurikula:
doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
uporaba in razvijanje spretnosti: spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami in tehnologijami) ter njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
prepozna pesem po melodiji,
prepozna znano melodijo in gibalno reagira.
Metode: igra poslušanja, primerjanje in razlikovanje, ugibanje, razgovor.
Oblike: skupna (frontalna), individualna.
Medpodročne povezave: gibanje, jezik.
Sredstva: frnikola, blokflavta.
88
Metodični postopek:
Otroci se usedejo na blazino. Vzgojiteljica igra na blokflavto znane otroške pesmi.
Opozori jih, da ko slišijo melodijo znane pesmi Lisička je prav zvita zver (otroška
ljudska), naj rečejo stop. Ko nekajkrat zvadijo in poznajo melodijo vsi otroci, jim
vzgojiteljica razloži pravila prve glasbeno-didaktične igre.
Glasbeno-didaktična igra: KAKO JE MARKO LISICO PRELISIČIL
Marko je imel prelepo kokoš. V istem kraju je živela lisica, ki je bila zelo zvita.
Kmetom je odnesla prav vse kokoši, samo Marko je še imel svojo. Le-to je svaril
pred lisico na nenavaden način. Zlezel je na drevo in od tam opazoval okolico. Pri
tem je igral na svojo piščalko različne melodije. Če je kje v bližini zagledal lisico,
in če jo je zaslišala, je kokoš hitro stekla v kurnik, kamor si lisica ni upala.
Otroci so kokoši in se pasejo. Na eni strani igralnice določimo kurnike, kamor se
lahko skrijejo pred lisico. Vzgojiteljica igra na melodični instrument različne
melodije in mednje vplete pesem Lisička je… Ko kokoši zaslišijo svarilno
melodijo, se morajo poskriti v kurnike. Tam ostanejo le tako dolgo, dokler učitelj
igra svarilno melodijo.
Različica: pred pričetkom igre določimo toliko kurnikov, kolikor kokoši bo v igri
sodelovalo. Nato en kurnik spet izbrišemo. Zdaj kokoši vedo, da bo tista, ki bo
najmanj pazljiva in zadnja pritekla ostala brez kurnika in bo morala iz igre. Pred
vsako ponovno igro spet izbrišemo po en kurnik. Zmaga kokoš, ki ostane zadnja v
igri.
Glasbeno-didaktična igra: LISICE IN LOVEC
Otroci so lisice, naredijo velik krog in sedejo na tla po turško. Sedijo naj tesno
drug ob drugem, da si bodo lahko podajali drobno frnikolo. Z izštevanko
določimo otroka, ki je lovec in bo prvi iskal frnikolo. Ta se vsede na sredino
kroga in zatisne oči. Vzgojiteljica na melodični instrument igra melodijo v dveh
različnih legah: v visoki in nizki. Ko igramo v visoki legi, si začnejo lisice
podajati frnikolo visoko nad glavami; ko nadaljuje z igranjem v nizki legi, si
morajo lisice frnikolo podajati nizko pri tleh. Če preneha igrati, vse lisice skrijejo
roke za hrbet. Zdaj je na vrsti lovec, ki išče frnikolo: pokaže na lisico, za katero
misli, da drži v rokah frnikolo in pri tem reče: »Ti imaš frnikolo, če jo najdem, bo
moja«. Izzvani pokaže roke. Če ima frnikolo v roki, potem vlogi zamenjata. Če pa
frnikole nima, mora lovec nadaljevati z iskanjem.
89
Glasbeno-didaktična igra: PESEM O ŽIVALIH
Vzgojiteljica igra na klavir znane pesmi o živalih, kot so npr: Lisička je prav zvita
zver, Jaz sem mala miška, Zajček dolgoušček, Ježek teka - teka… Otroke razdeli
v dve skupini, prva skupina otrok prepeva pesmice iz tona C1, druga skupina pa
pesmice iz tona C2. Naloga otrok je, da ugotovijo ali je pesem zaigrana iz tona
C1 ali C2 in da jo pravilno zapojejo. Prepevanje pesmic lahko spremljajo tudi z
ritmičnimi inštrumenti. Nato se skupine otrok zamenjajo.
PRIPRAVA 6: (4 leta) GDI: razvijanje sposobnosti za razlikovanje zvočnih
barv
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: igranje na glasbila – ustvarjanje zvočnih slik na temo vozila
Ustvarja zvočne slike.
Poslušanje in petje otroških pesmic
Otrok z veseljem prisluhne pesmcamm in jih zapoje.
Kotiček dom: igrajo se igro vlog.
Sredstva: glasbila (boben, zvončki, metalofon, palčke…), CD predvajalnik, CD,
blazine, dojenčki, vozički, plastične posodice…
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Enota: glasbeno-didaktične igre za razlikovanje zvočnih barv.
Cilji iz kurikula:
razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter
predstav o umetnosti, komunikaciji sebe in drugih,
uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, eksperimentiranje z umetniškimi
sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti, tehnikami in
tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
izraža veselje do glasbeno-didaktičnih iger,
ustvarja in reproducira melodične motive,
pravilno izgovarja različne vokale,
prepozna barvo zvoka ali barvo glasbila in gibalno reagira,
90
prepozna barvo glasu otroka, ki prepeva,
pozorno sledi navodilom igre.
Metode: ustvarjanje, razlikovanje, opazovanje, razgovor, igre.
Oblike: individualna, skupna (frontalna).
Sredstva: glasbila (boben, palčke, zvončki, metalofon…).
Metodični postopek:
Vzgojiteljica je oblečena v policista. Otrokom razloži, da se bodo danes igrali igro
z naslovom Stoj! Policist. Najprej vzgojiteljica otrokom pove, kakšna je vloga
policista v prometu (da skrbi za red v prometu…), nato jim razloži potek igre.
Glasbeno-didaktična igra: STOJ! POLICIST
Otroke »spremenimo« v prevozna sredstva. Vzgojiteljica prevzame vlogo
policista. Otroci hodijo po prostoru. Ko policist zapiska na piščalko, reče:»Stoj,
vsi otroci se spremenite v gasilske avtomobile in vozite v to smer.« (smer levo,
desno, naprej, nazaj nakaže z roko). Nato zopet zapiska. Otroci se začnejo
premikati po prostoru v smeri, ki jo je nakazal policist. Zraven se oglašajo, npr.
kot sirene na gasilskem avtu (viu, viu, viu), traktor (trtrtrtrtrtr), vlak (čičičičiči),
kolo (cincin, cincin)… Ko policist zapiska, se otroci ustavijo in utihnejo ter
prisluhnejo naslednjim navodilom. Oponašajo lahko gibanje in oglašanje različnih
prevoznih sredstev, npr. traktor, rešilni avto, policijski avto, motor, vlak,
helikopter, čoln, kolo, hupa na avtih, zvonec itn. Policist izbere ustrezno glasbilo
in ustvarja melodične ali ritmične motive, značilne za neko prevozno sredstvo
(npr. blok flavta – sirena za gasilski avto, zvončki – zvonec, metalofon- motor,
palčke – traktor…). Otroci melodičnemu motivu prisluhnejo, prepoznajo vozilo in
po pisku policista, vozilo gibalno ponazorijo.
Glasbeno-didaktična igra: GIBANJE V RAZLIČNIH SMEREH
Vzgojiteljica določi dva instrumentalista: otroka, ki bo igral na palčke in otroka,
ki bo igral na boben. Ostali otroci bodo hodili po vnaprej določenih gibih, za
določen zvok instrumenta. Prepoznavanje zvokov izrazijo z gibanjem po prostoru
v različnih smereh. Ob zvoku bobna korakajo naprej, ob zvoku palčk pa hodijo
nazaj. Med igro naj glasbil ne vidijo, temveč le poslušajo. Vzgojiteljica je dirigent
in nakazuje, kdaj igra kateri instrument.
91
Glasbeno-didaktična igra: SLEPI AVTOMOBIL
Otroci se postavijo v krog in se primejo za roke. Vzgojiteljica izbere otroka, ki bo
z izštevanko izštel otroka, kateri bo odigral vlogo slepega avtomobila. Ta otrok se
postavi v sredino kroga, okrog oči pa mu privežejo ruto, tako da nič ne vidi.
Vzgojiteljica izbere otroka v krogu, ki bo »slepemu avtomobilu« poljubno zapel:
»Ti si avtomobil, ki vozi sem in tja, sedaj pa se zapelji do tistega otroka, ki ti
prepeva!« Če otrok, ki je »slepi avtomobil« ugotovi, kateri otrok mu je prepeval,
zamenjata vlogi; če ne, je ta otrok tako dolgo »slepi avtomobil«, dokler ne
ugotovi, kdo mu prepeva.
PRIPRAVA 7: (4-6 let) GDI: razvijanje sposobnosti za razlikovanje zvočnih
barv
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrste jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otroci poslušajo različne otroške pesmi.
Z veseljem prisluhne pesmim in jih poje.
Konstrukcijski kotiček: sestavljajo različne stvari iz lego in lesenih
grandikov.
Posamezne dele sestvalja v celoto.
Likovni kotiček: vsak si izdela puščančji kljun. Bel papir najprej pobarva in
nato z zgibanjem izdela kljun, ki ga uporabi pri igri Pišček čivkni!
Samostojno ustvarja.
Sredstva: CD –predvajalnik, CD, lego kocke, leseni gradniki, bel papir, lepilni
trak.
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Enota: glasbeno-didaktične igre za razlikovanje barve zvoka in glasu.
Cilji iz kurikula:
uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami in tehnologijami) ter njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
Izraža veselje do glasbeno-didaktičnih igre,
92
ustvarja različne melodične motive,
preizkuša zvočne značilnosti glasu,
pravilno izgovarja različne vokale,
prepozna barvo glasu otroka,
pozorno sledi navodilom igre,
otrok prepozna zvoke glasbila.
Metode: ustvarjanje, razlikovanje, opazovanje, razgovor, igre.
Oblike: skupna (frontalna), individualna.
Sredstva: piščančji kljun, ritmični in melodični instrumenti (palčke, boben,
činele, triangel, les, zvončki, metalofon, ksilofon…).
Metodični koraki
Otroci se usedejo na blazine, vzgojiteljica jim pove, da se bodo danes igrali tri
zanimive glasbeno-didaktični igre, kjer bodo morali zelo dobro poznati glasbila.
Na mizo jim pripravi različna glasbila. Pokliče ime enega izmed otrok in pove, na
kateri instrument naj zaigra melodijo ali ritem po želji. Ta otrok odide do mize,
kjer so instrumenti in si izbere glasbilo, ki mu ga je določila vzgojiteljica (npr.
Miha zaigraj na zvončke!) in Miha zaigra melodijo po želji. Nato razloži pravila
igre, ki jim morajo otroci prisluhniti.
Glasbeno-didaktična igra: POSNEMANJE INSTRUMENTOV
Otroke razdelimo v dve skupini z identičnimi instrumenti. Otroci ene skupine so
obrnjeni vstran, medtem ko eden izmed otrok druge skupine, zaigra na določen
instrument, ki ga mora posameznik iz nasprotne skupine prepoznati in nanj
zaigrati. Lahko zaigrajo tudi na nenavaden način za posamezni instrument, tako da
bo naloga težja.
Glasbeno-didaktična igra: PREMIKANJE K SVOJEMU INSTRUMENTU
V igralnici naredimo krog. Enemu izmed otrok damo instrument; drugemu, ki je v
krogu, zavežemo oči. Naloga naslednjega je, približati se otroku, ki igra na
instrument.
Različica: štirje otroci so v notranjosti kroga, štirje v krogu pa hkrati igrajo na
različne instrumente. Vsakemu otroku, v notranjosti kroga, že določimo, h
kateremu instrumentu se bo premikal, z zavezanimi očmi.
93
Glasbeno-didaktična igra: PIŠČEK ČIVKNI
Otroci sedijo v strnjenem krogu. Otrok z zaprtimi očmi je v sredini. Na zvočno
znamenje, začne hoditi proti otrokom v krogu. Tistega, ki se prvo dotakne, tistemu
sede v naročje in reče: »Pišček, čivkni!« Otrok mora zares čivkniti – s pravim ali
narejenim glasom. Otrok z zakritimi očmi mora uganiti, kdo je bil pišček. Če
ugane, zamenjata vlogi.
PRIPRAVA 8: (4-6 let) GDI: razvijanje glasbene ustvarjalnosti
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otroci prisluhnejo instrumentalni glasbi (klavir, piano)
preprostih melodičnih in ritmičnih zvočnih slik, ter skušajo čim bolje
posnemati slišane zvočne slike.
Otrok ustvarja in čim bolje posnema zvočne slike.
Kotiček dom: otroci se igrajo igro vlog.
Otrok se vživi v različne vloge (pri tem si tudi razvija empatijo).
Knjižni kotiček: otroci si lahko ogledajo slikanice, knjige z glasbili kot je
klavir, piano…
Otrok spoznava knjigo kot vir informacij, ob njej uživa ugodje, veselje in
zabavo.
Sredstva: CD – predvajalnik, CD, blazine, dojenčki, posodice, vozički, slikanice,
knjige
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti
Enota: glasbeno-diaktične igre za razvijanje glasbene ustvarjalnosti
Cilji iz kurikula:
doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti,
uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami in tehnologijami) in njihovimi izraznimi lastnostmi.
94
Cilji:
otrok izraža veselje do glasbeno-didaktičnih iger,
ustvarja in reproducira, improvizira krajše ter daljše melodične motive,
melodije, pesmi,
preizkuša zvočne značilnosti glasu,
pravilno izgovarja različne vokale,
pozorno sledi navodilom igre.
Metode: ustvarjanja, razlikovanja, opazovanja, razgovor, igre.
Oblike: individualna, skupna (frontalna).
Sredstva: slikanice, knjige, melodični instrumenti, CD-predvajalnik, CD.
Metodični koraki:
Otroci se usedejo na blazine, vzgojiteljica jim preko razgovora predstavi
instrument klavir. Otroci prisluhnejo instrumentalni glasbi, v kateri igra klavir.
Nato otrokom razloži, da se bodo igrali glasbeno-didaktično igro z naslovom
klavirčke prodajamo. Razloži potek igre.
Glasbeno-didaktična igra: KLAVIRČKE PRODAJAMO
Uredimo prodajalno s klavirji. Vsi otroci, razen enega, ki je kupec, so klavirčki.
Vzgojiteljica je prodajalka klavirjev. Vabi kupce. Kupec pride v trgovino,
pozdravi in pravi:»Hočem klavirček, ki najlepše poje.«. Prodajalka kupcu dovoli,
da preizkusi več klavirčkov. S prsti igra po klavirčku; klavirček pa, dokler kupec
nanj ne igra, poje na nevtralni zlog – improvizira, ustvarja kratke melodije. Kupec
kupi klavirček, ki je zapel najlepšo pesmico.
Glasbeno-didaktična igra: PEVSKI POZDRAV
Otroke peljemo na sprehod po igralnici. Vzgojiteljica medtem poje pozdrave na
različne melodije, npr. na besedilo: Dober dan, dober dan, vsi lepo pozdravljeni.
Otroci med hojo poslušajo in odmevajo. Zatem jih učitelj spodbudi, da zapojejo
svoje pevske pozdrave in predlagajo različne načine gibanja.
Glasbeno-didaktična igra: PEVCI IN INSTRUMENTALISTI
Otroci se usedejo v krog. Vzgojiteljica na mizo pripravi različne ritmične in
melodične instrumente ter otrokom pove, da bodo z različnimi instrumenti
spremljali pesem, ki jo bodo prepevali. Otroke razdeli v tri skupine; dve skupini
so pevci, ena pa instrumentalisti.
95
Skupini pevcev prepevata pesem Pika Nogavička; skupina instrumentalistov
spremlja pesem z instrumenti. Skupine se menjujejo dokler na instrument ne
zaigra vsaka skupina. Nato zapojejo otroško pesem po izbiri in zopet se menjujejo
skupine pevcev ter instrumentalistov.
PRIPRAVA 9: (4-6 let) GDI: razvijanje različnih glasbenih sposobnosti in
spretnosti
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrste jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: otroci imajo na razpolago različne ritmične in melodične
instrumente, na katere lahko poljubno igrajo, preizkušajo ter z njimi
eksperimentirajo.
Spoznava instrumente, raziskuje in eksperimentira z njimi.
Likovni kotiček: na razpolago imajo papir, barvice in flomastre; ustvarjajo
poljubno risbo.
Doživljanje, spoznavanje in uživanje v umetnosti.
Knjižni kotiček: ogledujejo si knjige, v katerih so različni instrumenti.
Spoznava knjigo kot vir informacij in ob njen uživa ugodje, veselje ter zabavo.
Sredstva: ritmični in melodični instrumenti (boben, tamburin, palčke, les,
zvončki, metalofon, ksilofon, triangel…), knjige, papir, barvice, flomastri…
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Enota: glasbeno-diaktične igre za razvijanje različnih glasbenih sposobnosti
Cilji iz kurikula:
razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav ter
predstav o umetnosti, komunikaciji sebe in drugih,
uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikam in tehnologijami) ter njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
izraža veselje do glasbeno-didaktičnih iger,
loči med tišino in predvajano melodijo ter se ob njej giblje,
prepozna barvo glasu ali barvo zvoka glasbila in gibalno reagira,
96
prepozna besedo in nanjo gibalno reagira,
razlikuje med dolgimi in kratkimi zvoki ter gibalno reagira,
pozorno sledi navodilom igre,
razvija namerno slušno pozornost.
Metode: ustvarjanja, razlikovanja, opazovanja, razgovora, igre.
Oblike: individualna, skupna (frontalna).
Sredstva: CD-predvajalnik, CD, klobuk, boben in metlico.
Metodični koraki
Vzgojiteljica otrokom na CD-predvajalnik zavrti glasbo, na katero otroci poljubno
zaplešejo in se veselijo. Nato se usedejo na blazine, sledi razgovor. Vzgojiteljica
jim predstavi boben in metlico. Na glavi ima klobuk in pove, da ga bodo danes
potrebovali pri eni izmed iger, ki jo bodo igrali. Razloži pravila prve igre.
Glasbeno-didaktična igra: LEDENI MOŽJE
Otrokom predvajamo živahno glasbo, ob kateri plešejo. Ko prekinemo
predvajanje, morajo otroci ꞌꞌzamrznitiꞌꞌ v položaju, kakršnem so. Nihče se ne sme
pramakniti, dokler znova ne sliši glasbe.
Glasbeno-didaktična igra: GLASBENI KLOBUK
Stole postavimo tesno drug ob drugega. Enemu od otrok, poveznemo na glavo
klobuk. Ko začnemo predvajati glasbo, mora otrok povezniti klobuk na glavo
soseda in le-ta ga znova poda naprej. Ko prekinemo glasbo, mora otrok, ki ima
tedaj klobuk, skupaj s stolom zapustiti krog. Zmaga tisti, ki ima klobuk zadnji.
Glasbeno-didaktična igra: ČAROBNA BESEDA
Vzgojiteljica določi besedo v pesmi, ki bo čarobna. Ob petju pesmi, morajo učenci
vstati takrat, ko se ta beseda ponovi.
Glasbeno-didaktična igra: PIŠČANCI IN LISICA
Vzgojiteljica, z igranjem na instrumente, posnema lisico in piščance. Za lisico z
metlico vlečemo po bobnu; ko tekajo piščanci, slišimo hitro udarjanje z metlico
po opni bobna. Otroci se razkropijo po prostoru in poslušajo. Če zaslišijo dolge
zvoke drsenja metlice po opni, po lisičje hodijo z dolgimi koraki. Če zaslišijo
kratke in hitre udarce po bobnu, drobno ter kratko stopajo kot piščanci.
97
PRIPRAVA 10: (4-6 let) GDI: oblikovanje pevskih zmožnosti
AKTIVNOSTI PO ŽELJI OTROK
Vrsta jutranjih kotičkov
Glasbeni kotiček: prepevajo znane otroške pesmi skupaj z lutko Ano in po
želji zraven zaplešejo.
Z veseljem prepeva in pleše.
Didaktični kotiček: igrajo se različne didaktične in družabne igre (spomin,
domine, Človek ne jezi se, Zdravnik…).
Ppreko igre si uri spomin.
Likovni kotiček: narišejo vsebino njihove najljubše pesmi.
Samostojno ustvarja.
Sredstva: didaktične in družabne igre (Spomin, Domine, Človek ne jezi se,
Zdravnik…), papir, barvice, flomastri.
METODIČNI KORAKI
Tema: razvoj glasbenih sposobnosti in spretnosti.
Enota: glasbeno-didaktične igre – oblikovanje pevskih zmožnosti.
Cilji iz kurikula:
Razvijanje, izražanje in komuniciranje z umetnostjo,
razvijanje prostorskih, časovnih, vizualnih, slušnih in telesnih predstav o
umetnosti, komunikaciji sebe ter drugih,
uporaba in razvijanje spretnosti, spoznavanje, raziskovanje, eksperimentiranje
z umetniškimi sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, instrumenti,
tehnikami in tehnologijami) ter njihovimi izraznimi lastnostmi.
Cilji:
z veseljem sodeluje v igrah,
razvija slušno pozornost,
se navaja na pravilno dihanje,
razume zašepetano navodilo in ga tiho izvrši,
natančno izreka glasove in besede, ki jih sliši.
Metode: ugibanja, petja z vzgojiteljem (lutko Ano), ustvarjanja, razgovora, igre.
Oblike: individualna, skupna (frontalna), skupinska.
Sredstva: tamburin, činele.
98
Metodični koraki
Vzgojiteljica z lutko Ano, otrokom zapoje pesem z naslovom Balonček (J.
Kuhar). Povabi, jih, da ležejo in dihajo tako, da predstavlja zgornji del telesa
balon, ki ga napolnijo z zrakom (vaja za vdih). Nato sedejo in pihajo balon v zrak
(vaja za izdih). Ana začetek igre naznani z udarcem na tamburin, konec igre pa z
udarcem na činele. Nato Ana razloži navodila za današnje glasbeno-didaktične
igre.
Glasbeno-didaktična igra: LOKOMOTIVE IMAJO ŠOLO
Lokomotive morajo vsak dan v šolo. Najprej imajo pouk v veliki uti. Tam se
učijo, kako se je treba oglašati in puhati. Če voziš po ravnem, se moraš oglasiti š,
š, š, š; če voziš skozi predor, moraš puhati puf, puf, puf, puf; če voziš v hrib,
moraš sopihati č, č, č, č, č; če spuščaš paro, moraš sikati sssssssssssss; če srečaš
lokomotivo, jo moraš pozdraviti in zapisakti uuuuuuuuuuu. Otroci se postavijo v
več različnih kolon. Potujejo po prostoru. Vzgojiteljica daje povelja za vse
lokomotive, te izpolnjujejo povelja in se ustrezno oglašajo.
Glasbeno-didaktična igra: PREPEVAJ IN ULOVI
Telovadnico ali igrišče razdelimo na dva dela. Otroke razvrstimo v dve skupini in
jih usmerimo v različna prostora. V eni od skupin določimo otroka, ki mora
globoko vdihniti in tiho peti določen ton (lahko igra tudi na piščal), vendar z enim
vdihom. Napotiti se mora v nasprotni tabor in se dotakniti čim več otrok, ki se mu
umikajo po račje ali zajčje. Ujeti otroci morajo v njegovo skupino. Če pa neha
peti, preden se vrne v svoj tabor, ulov izgubi. V primeru, da je uspešen, nadaljuje
nekdo iz njegovega tabora; sicer iz nasprotnega.
Glasbeno-didaktična igra: TELOVADBA POSLUŠNIH LOKOMOTIV
Otroci sedijo v krogu. Vzgojiteljica sedi malo stran od otrok in predstavlja glavno
lokomotivo, ki otrokom podaja navodila. Otroci so lokomotive in glavna
lokomotiva zašepeta npr: lokomotiva Ula poskakuj po eni nogi okoli kroga.
Lokomotiva Ula mora to storiti čim tišje. Nalogo lahko izvaja več lokomotiv
hkrati, vendar morajo paziti da to storijo čim tišje.
Glasbeno didaktična igra: LOKOMOTIVA IN VLAK
Lokomotiva (vzgojiteljica) podaja različne posamezne glasove, npr. a, e, i, o, u,
…Vlaki morajo ponavljati za njo. Nato lokomotiva začne peti posamezne zloge,
npr: hohoho, lililil, papapap, momomo, nininini… Ko vidimo, da se vlaki
dolgočasijo, začnemo z besednimi zvezami, ki so težje izgovorljive, npr.
99
tarararatararara- tripitripitripi, topotipitopotipi- kokikakokika, čička – čaka, krička
- kračka… Lokomotiva je lahko tudi kateri od otrok.
12 SKLEP
Med prebiranjem in raziskovanjem obstoječe literature o glasbeno-didaktičnih
igrah sem prišla do nekaj novih spoznanj. Spoznala sem ogromno novih iger, ki
jih načrtujejo vzgojiteljice. Poglobila sem znanje o didaktičnih, glasbenih in
glasbeno-didaktičnih igrah. Spoznala sem, da imajo vse igre zelo pomembno
vlogo pri razvoju otroka. Preko le-teh razvijamo otrokovo slušno občutljivost,
domišljijo, vzpodbujamo miselne aktivnosti, krepimo govorne sposobnosti,
razvijamo gibalne sposobnosti ipd.
Oblikovala sem deset primerov priprav izvajanja glasbeno-didaktičnih iger. Pri
načrtovanju priprav, sem si pomagala z literaturo Mire Voglar, Otrok in glasba.
V empiričnem delu sem prišla do ugotovitve, da vzgojiteljice pogosto načrtujejo
in izvajajo glasbeno-didaktične igre. Najpogosteje izvajajo igre, ki smo se jih
igrali še mi v vrtcu, saj so pri anketiranju sodelovale predvsem starejše
vzgojiteljice, ki v vrtcu delajo več kot dvajset let.
Ugotovila sem, da starejše vzgojiteljice, po večini, uporabljajo skoraj enak izbor
iger, medtem ko se pri mlajših vzgojiteljicah, nabor iger zelo razlikuje.
Menim, da moramo otrokom v vrtcu ponuditi čim večji nabor različnih iger, kar
pripomore k razvoju glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Tudi starejše
vzgojiteljice morajo v čim večjem obsegu uporabiti široko paleto glasbeno-
didaktičnih ige. Med raziskavo sem ugotovila, da vzgojiteljice redno načrtujejo
glasbeno-didsktične igre in verjamem, da jih bodo tudi v prihodnje.
100
LITERATURA
Ajtnik, M. (2000). Didaktična igra v svetu poslšanja glasbe. V A. Zupan in M.
Turk Škraba (Ur.), Zbornik prispevkov 2000 (str. 197). Ljubljana: Zavod
Republike Slovenije za šolstvo.
Borota, B. (2013). Glasbene dejavnosti in vsebine. Koper: Univerza na
primorskem.
Denac, O. (2002). Glasba pri celostnem razvoju otrokove osebnosti: priročnik
za vzgojiteljice, razredne učitelje, učitelje glasbe in glasbenih predmetov v
splošnih in glasbenih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Denac, O. (2010). Teoretična izhodišča načrtovanja glasbene vzgoje v vrtcu.
Ljubljana: Debora.
Denac, O.(2012). Glasba v vrtcu: primeri didaktičnih enot. Pridobljeno 25. 8.
2013 iz
http://www.pef.um.si/content/Studij/1stopnja/E_studijska_gradiva/Denac/Prim
eri_didakticnih_enot_2012.pdf
De la Motte-Haber, H. (1990). Psihologija glasbe. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Fekonja, U. (2004). Razvoj otroške igre. V Marjanovič Umek, L. in Zupančič,
M. (ur.), Razvojna psihologija (str. 382-393). Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Jeitner Hartmann, B. (2006). Otrokove ustvarjalne igre: Zbirka otroških igric,
pesmic z notami in ustvarjalnih delavnic. Tehniška založba Slovenije
Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih. (2007). Ljubljana: Ministrstvo
za šolstvo in šport.
Manasteriotti, V. (1981). Prva srečanja z glasbo. Ljubljana: Državna založba
Slovenije.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Psihologija otroške igre – od
rojstva do vstopa v šolo. Ljubljana: Znanstveni inštitut filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. in Fekonja Peklaj, U. (2008). Sodoben vrtec: možnosti za
otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana: Filozofska fakulteta.
Pečjak, S. (2009). Z igro razvijajmo komunikacijske sposobnosti učencev.
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
101
Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe: izbrana poglavja iz glasbene
psihologije in pedagogike. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga.
Thomson, J. B. (1995). Naravno otroštvo. Praktični vodnik za prvih sedem let
življenja. Radovljica: Didakta.
Tratar, M. (2004). Predšolska glasbena vzgoja. Priročnik za učitelja k
učbeniku z elementi delovnega zvezka za predšolsko vzgojo. Ljubljana: Debora.
Voglar, M. (1981). Otrok in glasba. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Voglar,M. (1989). Otrok in glasba: metodika predšolske glasbene vzgoje.
Ljubljana: Državna založba Slovenije.
PRILOGA
Anketni vprašalnik
Spoštovani vzgojitelj/ca!
Sem Nina Veler, študentka predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Mariboru.
Pripravljam diplomsko delo pri predmetu Didaktika glasbene vzgoje pod
mentorstvom prof., dr. Olge Denac. S pomočjo raziskave želim ugotoviti, katere
glasbeno-didaktične igre uporabljate v predšolski vzgoji.
Pridobljene podatke iz anketnega vprašalnika, bom uporabila izključno za namene
diplomskega dela.
Anketni vprašalnik je anonimen in zaupen!
1. V katerem oddelku delate?
a) 3-4
b) 4-5
c) 5-6
d) 3-6
2. Kako pomembno je po vašem mnenju, načrtovanje didaktičnih iger, v
predšolskem obdobju?
a) Zelo pomembno.
b) Pomembno.
c) Nepomembno
102
3. Kolikokrat na teden izvajate usmerjene glasbene dejavnosti?
a) Enkrat na teden.
b) Dvakrat na teden.
c) Enkrat na mesec.
d) Dvakrat na mesec.
e) Jih ne izvajam.
4. Kolikokrat na mesec izvajate glasbeno didaktične igre, kot usmerjene glasbene
dejavnosti?
a) Enkrat na mesec.
b) Dvakrat na mesec.
c) Trikrat na mesec.
d) Štirikrat na mesec.
e) Jih ne izvajam.
Na zadnja vprašanja odgovorite samo tisti, ki glasbeno didaktične igre izvajate!
5. Kateri vrsti glasbeno didaktičnih iger posvečate največ pozornosti?
Razvrstite števila od 1 do 8 (pred skupino iger, kateri posvečate največ pozornosti,
zapišite število 1; pred skupino, kateri posvečate najmanj pozornosti, zapišite
število 8).
.......... Igre, pri katerih otroci ugotavljajo smer zvokov.
.......... Igre, pri katerih otroci ugotavljajo različno hitrost.
.......... Igre, s katerimi otrokom razvijamo čut za ritem.
.......... Igre, s katerimi otrokom razvijemo melodični posluh.
.......... Igre, s katerimi otrokom oblikujemo pevske zmožnosti.
6. Napišite naslove glasbeno-didaktičnih iger, ki jih izvajate najpogosteje!
---------------------------------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------------------------------------
103
---------------------------------------------------------------------------------------------------
------------------------------
7. Navedite literaturo, ki jo pogosto uporabljate pri načrtovanju GDI. Prosim, da
v spodnji tabeli, ob vsaki trditvi, z znakom x označite izvor usmerjenih
didaktičnih iger.
Odgovori nikoli redko pogosto zelo
pogosto Trditve
Didaktične igre, ki se jih poslužujem iz knjig,
priročnikov.
Didaktične igre poiščem preko spleta.
Didaktične igre si sodelavci/sodelavke
izmenjujemo.
Didaktične igre oblikujem sama.
Znane didaktične igre preoblikujem tako, da
ustrezajo vsebini ter težavnostni stopnji.
8. Katere vrste glasbeno-didaktičnih iger imajo otroci najraje?
---------------------------------------------------------------------------------------------------
---------------------------------------------------------------------
