UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

SONJA KOBAL

LJUBLJANA, 2010

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA ŠPORT

Športna rekreacija

NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO

TURISTIČNE PONUDBE V BLEJSKEM TURISTIČNEM

OKOLIŠU

Diplomsko delo

MENTOR

Dr. Boris Sila, doc.

KONZULTANTKA AVTORICA

Dr. Maja Pori Sonja Kobal

RECENZENT

Dr. Blaţ Jereb

Ljubljana, 2010

ZAHVALA

Iskrena zahvala vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli k izdelavi moje diplomske naloge.

Hvala za pomoč, nasvete in podporo.

Ključne besede: šport, turizem, Bled, športne organizacije, športni programi

NAČRTOVANJE IN PROGRAMIRANJE SODOBNE ŠPORTNO TURISTIČNE

PONUDBE V BLEJSKEM TURISTIČNEM OKOLIŠU

Sonja Kobal

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, 2010

Športna rekreacija

Število strani: 70 ; število preglednic: 1; število slik: 18; število virov: 60

IZVLEČEK

Pričujoče diplomsko delo predstavlja enega izmed mnogih potrebnih okvirjev za analizo in

nadaljnji razvoj športnega turizma na Bledu. Delo temelji na primarni blejski gospodarski

dejavnosti, ki je skozi prizmo časa doţivela ţe mnogo vzponov in padcev, a porazom ni podlegla.

Bled si je od zgodnjih začetkov zagotovil zadovoljivo namestitveno in športno infrastrukturo, ki

sta osnovnega pomena pri trţenju v turizmu.

Najmočnejša konkurenčna prednost regije so čudovita pokrajina, gore in narava, ki zagotavljajo

bogato raznolikost športnih zvrsti. K športnemu utripu na Bledu s svojim delovanjem prispevajo

športna društva, ki spodbujajo vključevanje ljudi v vseh starostnih obdobjih. V delu so

predstavljene vse alternativne moţnosti rekreacije in njihova vloga v povezavi s ponudbo

športnoturističnih agencij. Vizija je opredeljena skozi štiri različne segmente in programske

vsebine: športna rekreacija, priprave športnikov, velnes zdraviliški turizem in športne prireditve.

V poglavju vključevanja domačih in tujih gostov v športnoturistično ponudbo na Bledu smo

sprva analizirali turistični promet v obdobju od osamosvojitve do danes. Zatem smo ugotavljali

kolikšen deleţ domačih in tujih gostov se odloča za nakup športnih storitev preko agencij in za

katere športne aktivnosti se turisti najraje odločajo. Predstavljeni so distribucijski kanali, ki se jih

gostje najpogosteje posluţujejo ob rezervacijah.

Ob koncu smo ugotovitve in ideje strnili v določanje pozicije gorenjskega bisera in mu na

podlagi povpraševanja domačih in tujih gostov predlagali vizijo za prihodnje.

Key words: sport, tourism, Bled, sport organization, sport programs

PLANNING AND PROGRAMMING MODERN SPORTS AND TOURIST FACILITIES

IN THE DISTRICT OF BLED

Sonja Kobal

University of Ljubljana, Faculty of Sport, 2010

Recreational sports

Number of pages: 70 , number of tables: 1, number of pictures: 18, number of sources: 60

SUMMARY

This paper represents one of the many necessary frameworks for the analysis and further

development of sports tourism in Bled. It is based on the primary economic activity of Bled,

which has in the course of time experienced its ups and downs, but has never been defeated.

From its very beginnings, Bled has provided satisfactory accomodation and sports infrastructure,

both of which are of vital importance to tourism marketing.

The most marketable advantage of the region is its beautiful landscape with the surrounding

mountains, where one can choose from a huge range of sports activities. An important

contribution to the sports atmosphere make sport clubs by encouraging the integration of people

of all ages. In my paper I represent all alternatives for recreation and their role in connection with

the offer of sports and tourist agencies. My vision is divided into four different segments and

programmes: recreational sports, athletic preparation, wellness and spa tourism and sport events.

First, in the chapter talking about domestic and foreign guests taking part in sports activities in

Bled, we analysed tourist traffic for the period 1991 until today. Then we examined what

percentage of domestic and foreign tourists decide to purchase sporting services through an

agency and what sport activities tourists prefer.

The channels of distribution, preferred by most guests when making reservations, are presented

as well.

Finally, we summarized ideas and statements and tried to define the position and vision of the

Alpine gem, according to enquiries.

KAZALO

1. UVOD ....................................................................................................................................... 9 2. ANALIZA STANJA NAMESTITVENIH KAPACITET .................................................. 11

2.1 PONUDNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET ........................................................... 11 2.1.1 HOTEL S KATEGORIJO 5 ZVEZDIC: .................................................................. 11 2.1.2 HOTELI S KATEGORIJO 4 ZVEZDIC: ................................................................. 12

2.1.3 HOTELI S KATEGORIJO 3 ZVEZDICE: ............................................................... 13 2.1.4 PENZIONI IN MOTELI ........................................................................................... 14 2.1.5 TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO ........................................................ 15

2.1.6 MLADINSKA PRENOČIŠČA ................................................................................. 15 2.1.7 GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI .................................................................................... 15 2.1.8 ZASEBNI APARTMAJI IN SOBE .......................................................................... 15 2.1.9 KAMP BLED ............................................................................................................ 15

2.1.10 OSTALE NAMESTITVE ......................................................................................... 16

3. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V TURISTIČNI DESTINACIJI BLED .............. 17 3.1 OBRAVNAVA KLJUČNIH TURISTIČNIH OBJEKTOV NA BLEDU ......................... 18

3.1.1 ŠPORTNA DVORANA ............................................................................................ 18

3.1.2 GRAJSKO KOPALIŠČE .......................................................................................... 18 3.1.3 SMUČIŠČE STRAŢA .............................................................................................. 19 3.1.4 VESLAŠKI CENTER ZAKA ................................................................................... 19

3.1.5 ŠPORTNI PARK....................................................................................................... 20

3.1.6 IGRIŠČE ZA GOLF .................................................................................................. 21 3.1.7 MINI GOLF IGRIŠČE .............................................................................................. 21 3.1.8 FESTIVALNA DVORANA ..................................................................................... 22

4. ŠPORTNOTURISTIČNE ORGANIZACIJE NA BLEDU ............................................... 23 4.1 VODSTVO TURIZMA NA BLEDU ............................................................................... 23

4.2 ŠPORTNA DRUŠTVA V OBČINI BLED ...................................................................... 24 4.2.2 ANALIZA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV DANES .................................... 27

4.3 ŠPORTNOTURISTIČNE AGENCIJE V OBČINI BLED .............................................. 28

LIFETREK ................................................................................................................ 28

3GLAV ADVENTURES .......................................................................................... 28

AMIGO ..................................................................................................................... 29

HELIA ....................................................................................................................... 29

SPORTY .................................................................................................................... 30

BLED RAFTING in ADVENTURE RAFTING ...................................................... 30

FUN RAFTING ......................................................................................................... 30

5. RAZNOLIKOST ŠPORTNIH ZVRSTI ............................................................................. 32 5.1 LETNI ŠPORTI ............................................................................................................ 32

5.1.1 IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO ............................................. 32 5.1.2 KOLESARJENJE ...................................................................................................... 33 5.1.3 PLAVANJE, POTAPLJANJE .................................................................................. 34

5.1.4 TENIS ........................................................................................................................ 34

5.1.5 GOLF ........................................................................................................................ 35

5.1.6 MINI GOLF .............................................................................................................. 35

5.1.7 JADRANJE S PADALOM IN LETALOM .............................................................. 35 5.1.8 ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE................................................................. 35

5.1.9 VESLANJE ............................................................................................................... 36 5.1.10 RIBOLOV ................................................................................................................. 36 5.1.11 RAFTING .................................................................................................................. 36 5.1.12 SOTESKANJE .......................................................................................................... 36 5.1.13 JAHANJE .................................................................................................................. 37

5.1.14 POLETNO SANKANJE ........................................................................................... 37 5.2 ZIMSKI ŠPORTI .............................................................................................................. 37

5.2.1 ALPSKO SMUČANJE ............................................................................................. 37 5.2.2 TEK NA SMUČEH ................................................................................................... 37

5.2.3 TURNO SMUČANJE ............................................................................................... 38 5.2.4 LEDNO PLEZANJE ................................................................................................. 38

6. POVEZANOST TURIZMA IN ŠPORTA .......................................................................... 39

7. ALTERNATIVNE MOŢNOSTI EKSPANZIJE IN RAZVOJA ŠPORTNEGA TURIZMA NA BLEDU IN OKOLICI .............................................................................. 41

7.2 PRIPRAVE ŠPORTNIKOV ............................................................................................. 46 7.3 VELNES ZDRAVILIŠKI TURIZEM .............................................................................. 48

7.4 ŠPORTNE PRIREDITVE ................................................................................................ 50 7.4.1 ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU .................................................................... 51 7.4.2 PREDNOST ŠPORTNIH PRIREDITEV ................................................................. 54

7.4.3 PRIMER ORGANIZACIJE ŠPORTNE PRIREDITVE NA BLEDU ...................... 55

8. VKLJUČEVANJE DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV V PROGRAME ŠPORTA IN ... 59 8.1 ANALIZA TURISTIČNEGA PROMETA V LETIH OD 1990 DO 2009 ...................... 59 8.2 TRŢENJE ŠPORTNIH PROGRAMOV PRI DOMAČIH IN TUJIH GOSTIH .............. 61

8.2.1 DISTRIBUCIJSKI KANALI ........................................................................................... 62

9. POZICIONIRANJE »GORENJSKEGA BISERA« IN VIZIJA TURIZMA V ......... 64

10. ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 67 11. LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 68

9

1. UVOD

Kaj natančno je tisto, kar osupne človeka ob pogledu na Bled? Kaj mu daje vrednost,

edinstvenost, pomembnost? Gre nedvomno za podobo iz narave. Blejska bisera predstavljata stari

grad in otoček sredi romantičnega jezera, kulisje pa čudovit spekter gora Julijskih Alp in

Karavank.

Slika 1: Bled (Vir: Franc Ferjan).

Bled se ponaša z bogato zgodovino in zgodnjim začetkom pojava turizma. Ţe v 14. stoletju se

pojavi romarski turizem, sredi 19. stoletja mu sledi zdraviliški turizem. Po prelomnicah, kot so

prva in druga svetovna vojna ter razpad komunistične Jugoslavije in vzhodnega bloka, se pojavi

čas novodobnega turizma, ko se prične gradnja namestitvene infrastrukture. V času novodobnega

turizma je bil obisk spodbujen z navzočnostjo drţavnih poglavarjev, zato lahko govorimo o

političnem oziroma diplomatskem turizmu. Bled postane v drugi polovici 19. stoletja prizorišče

pomembnih kongresov, katerih število po osamosvojitvi neprestano raste. Skozi stoletja se je na

Bledu razvil tudi kulturni turizem – danes Bled nudi bogato ponudbo kulturnih prireditev,

festivalov in tudi pester program različnih zvrsti glasbe (Benedik, 2003).

Športni turizem se je razvijal vzporedno z zdraviliškim turizmom – začetke športnega turizma

lahko vidimo ţe v letu 1854, ko pobudnik organiziranega turizma, Švicar Arnold Rikli, ustanovi

svoj Naravni zdravilni dom. Rikli se s svojo izvirno zdravstveno–turistično kombinacijo

posluţuje naravnega zdravljenja na osnovi vodnih, zračnih in sončnih kopeli ter prvi opiše mreţo

sprehajalnih poti po Bledu in okolici.

Diplomska naloga zajema vse od športno-rekreativnih začetkov na Bledu, analize obstoječega

stanja namestitvenih kapacitet, objektov, športnih organizacij in raznolikosti športnih zvrsti.

10

Predstavljena je koristnost izvedbe prireditev različnih značajev in koncept organizacije Malega

blejskega maratona. Prav tako je opredeljena povezanost turizma in športa, saj se ti pomembni

sili razvoja na Bledu tesno povezujeta in bogatita. Diplomska naloga se osredotoča na povečanje

vključevanje domačih in tujih gostov v programe športa in turizma na Bledu. Poleg tega nakazuje

nove moţnosti ekspanzije in razvoja športnega turizma na Bledu.

Ekspanzija športnega turizma je na Bledu vsekakor odvisna od različnega spektra dejavnikov.

Vodstvo turizma na Bledu odloča o gradnji in razvoju infrastrukture, narekuje smernice

turističnega razvoja in Bled trţi kot turistično destinacijo v tujini. Tu prav tako nastopa celotna

ekipa vseh turističnih delavcev, ki s svojim pristopom in programi prispevajo k bogatejši in

kvalitetnejši ponudbi turističnega bisera.

Bled ponuja pestro paleto športno-rekreativnih agencij, ki trţijo različne športne programe. Vsaka

agencija ima svojo športno domeno (npr. kolesarstvo, rafting, alpinizem ipd.) in se ponavadi

osredotoča na svoj marketinški trg ter s svojo intenzivno promocijo skuša privabiti čim več

domačih in tujih gostov. Pretekle izkušnje kaţejo, da se domači gostje redkeje odločajo za nakup

športne aktivnosti prek agencije, saj veliko Slovencev okoliš Bleda relativno dobro pozna in se

zato lahko poskrbijo za individualno organizacijo športnih aktivnosti. V nasprotju pa se številni

tuji gostje odločijo za organizirane športne aktivnosti. Glavni motiv za potovanje tako pri

domačih kot tujih turistih še vedno predstavljata oddih in rekreacija.

Zanimanje za šport danes dosega ţe lepe razseţnosti. Pa naj bo to na osnovi ugleda in uspehov

vrhunskih športnikov, porasta športnih prireditev ali pa zgolj splošne ozaveščenosti, da šport

koristi zdravju. Pri trţenju in promociji kraja se ne smemo zanašati zgolj na osupljivo naravo, ki

ponuja neskončne moţnosti za nove športne izzive. Staviti je treba tudi na prijaznost in

gostoljubnost vseh udeleţencev turizma, na pestre in kakovostne storitve in programe, urejenost

in čistost kraja, prav tako pa tudi na dobro kulinariko. Zberimo moči, da nam bo nekoč turizem

na Bledu resnično v ponos.

11

2. ANALIZA STANJA NAMESTITVENIH KAPACITET

Glede na statistične podatke o številu gostov pred letom 1877, z izjemo osmih vojnih let, lahko

predvidevamo da so bili Blejci v turizem usmerjeni ţe zelo zgodaj. Sredino 19. stoletja so

predvsem zaznamovale vile in počitniška bivališča ter označile Bled kot privlačno letovišče višjih

slojev. Prvi hoteli so zrasli iz gostiln, in sicer je bilo ob koncu sedemdesetih let 19. stoletja na

Bledu moč izbirati med tremi hoteli in dvema gostilnama s prenočišči. Število namestitvenih

kapacitet je sčasoma močno naraslo, saj je Bled pred drugo svetovno vojno ponujal skupno 2.700

postelj. Zatem so Bledu med drugo svetovno vojno pretili hudi časi, saj so bili pomembni

turistični objekti zaplenjeni, pojavile so se teţave s kadri in reorganizacijami, turističnih investicij

ni bilo vse do intenzivne hotelske gradnje leta 1968. Največ zasebnih sob na Bledu in okolici je

bilo v začetku sedemdesetih let, saj so jim bili v tistem času namenjeni krediti in druge spodbude.

Po višku leta 1972 je število postelj v zasebnih sobah začelo upadati. Naj omenimo še kamp

Zaka, ki ga je leta 1956 zgradilo Turistično društvo Bled in ga vse od takrat postopoma dograjuje

in modernizira (Ulčar, Šlibar in Završnik, 2004).

Turizem je na Bledu gospodarska priloţnost in perspektiva. Nastanitvene zmogljivosti so zelo

raznovrstne, največje število nočitev realizirajo v hotelih – 71 % in kampu – 15 %. Večina

hotelskih kapacitet je bila v zadnjih letih prenovljenih in dosegajo raven 4 in 5 zvezdic. Potrebno

je izpostaviti tudi investicije v razvoj in obnovo novih, manjših druţinskih hotelov, penzionov in

apartmajev visoke kakovosti ( Turizem Bled, 2007).

Največ pozornosti je treba nameniti problemu, ki zadeva sezonskost ponudbe na Bledu in

posledično tudi njene realizacije. V mesecih od maja do septembra se skupno namreč ustvari kar

72 % nočitev. Ţelja je privabiti čim širšo nacionalno strukturo gostov ter spodbuditi njihovo

sodelovanje v različnih turističnih programih na Bledu skozi celo leto.

2.1 PONUDNIKI NAMESTITVENIH KAPACITET

Bled ponuja več različnih tipov namestitvenih kapacitet, namenjenih različnim gostov. Skupna

namestitvena kapaciteta Bleda je 5.367 leţišč, tako v komercialnih kot v sekundarnih kapacitetah.

Gosti in uporabniki teh kapacitet so poleg lokalnega prebivalstva najpomembnejši potencial

uporabnikov objektov turistične infrastrukture.

2.1.1 HOTEL S KATEGORIJO 5 ZVEZDIC:

GRAND HOTEL TOPLICE

Od začetkov blejskega turizma pa vse do danes je hotel Toplice vodilni hotel na Bledu, saj so bili

njegovi gostje vodilni v političnem in druţabnem ţivljenju svojega časa. Sprva je ob jezeru leta

1822 nastalo prvo kopališče, lastnik Franc Prešeren pa je v začetku petdesetih let postavil hotel

Luisenbad, ki je zrasel iz gostišča. Leta 1875 je bil hotel povečan in prenovljen, v letu 1889 pa

zgrajena nova jedilnica ob obali, gospodarsko poslopje, orientalsko urejena kavarna z biljardom

12

in igralnico, čolnarna, urejene so bile termalne kopeli. Lastnika Gustav in Fani Valtrini sta se

ponašala tudi z odlično kuhinjo in dobro kapljico. Po prvi svetovni vojni je prišel hotel v roke

domačinki Juli Molnar, ki je hotel Luisenbad preimenovala v Grand hotel Toplice. Hotel Toplice

je bil v tistem času deleţen temeljite prenove in povečave, posebna privlačnost je postala

edinstvena hala s pogledom na vso blejsko panoramo. Poleg tega je bilo ob jezerski obali

zgrajeno kopališče, nove garaţe in gospodarski del hotela. Notranjost je po tem doţivela še

mnogo prenov in modernizacij, zunanjo podobo pa hotel ohranja vse do danes (Benedik, 2004).

2.1.2 HOTELI S KATEGORIJO 4 ZVEZDIC:

HOTEL VILA BLED

Začetki Vile Bled segajo ţe v obdobje med letoma 1883 in 1885, ko si je avstrijski plemič Ernest

Windischgraetz zgradil veliko dvonadstropno vilo. Po smrti plemiča je vilo podedoval sin Oton

Windischgraetz, ki je po prvi svetovni vojni dvorec prodal mlademu jugoslovanskemu kralju

Aleksandru Karadjordjeviću. Ta je to premoţenje podaril svoji ţeni, kraljici Mariji, dvorec pa so,

po hribu v Srbiji, poimenovali Suvobor. Prva svetovna vojna je zavrla gradnjo povsem nove vile.

Z gradnjo so nadaljevali Nemci, ki so vilo poimenovali grajski hotel. V grobem dokončana, a

pomanjkljiva, je dočakala drugo svetovno vojno. Predsedstvo slovenske vlade si je po letu 1946

na Bledu hotelo urediti svojo letno rezidenco. Zgrajeno je bilo tudi poslopje Belveder ali

predsednikova zajtrkovalnica, v kateri so pozneje prirejali tudi čajanke. Takratni predsednik Josip

Broz Tito je vse od 1947 do 1977 leta v rezidenci gostil visoke politične sprejeme. V letih 1973

do 1976 je Vilo Bled dobilo v upravljanje trgovsko podjetje Emona, ki je uspešno vodilo narodno

restavracijo ter gostilo po večini tuje protokolarne in poslovne goste. Emona je po treh letih

delovanja, na zahtevo drţave, zaradi nevlaganja v infrastrukturo prenehalo z upravljanjem Vile

Bled. Leta 1984 je slovenska vlada izročila Vilo Bled v upravljanje Grand hotelu Toplice. Ti so

dobili hotel v zelo slabem stanju, zato so bili prisiljeni v vlaganja in adaptacije. Skozi leta je Vila

Bled sledila trendom v svetu hotelirstva in si pridobila visok ugled, zato je struktura gostov še

danes eminentna (Šaldić, 2006).

HOTEL PARK

S prvotnim imenom Mallner je sprva manjši hotel zrasel iz gostilne. Hotel so z leti dograjevali,

nekajkrat je prišlo do menjav lastnikov. V času investiranja Bovčana Ivana Kende, pobudnika

blejskega turističnega zagona, je poleg novega modernega Park hotela zgradil zabavišče Kazina,

prijetno kavarno ob cesti ter ob jezeru uredil terasasti kavarniški vrt. Ker so bile investicije nagle

in zajetne, je Kenda izgubil vse svoje premoţenje, ki ga je leta 1937 prevzela Zadruţna

gospodarska banka iz Ljubljane. Med drugo svetovno vojno je hotel postal središče gestapa.

Hotel si je dodobra opomogel šele v obdobju do leta 1960, ko so v kazinski dvorani prirejali

zabave. Leta 1975 so stari hotel Park razstrelili in v dveh letih zgradili novega in moderno

udobnega, s sodobno restavracijo, konferenčnimi prostori, slaščičarno, trgovskimi prostori in

urejeno okolico. Takšno podobo hotel nosi še danes. Zadnja prenova hotela je bila izvedena in

dokončana leta 2007, od takrat pa se hotel trţi predvsem s kolesarskim turizmom (Benedik,

2003).

13

HOTEL GOLF

Leto 1968 je bil poleg hotela Kompas zgrajen hotel Golf, dvojček hotela Ambasador v Opatiji.

Zraven hotela Golf je bil leta 1984 zgrajen apartmajski hotel Apartmaji Golf, ki pa je bil v letu

2006/07 povsem prenovljen in preimenovan v druţinski hotel Savica s tremi zvezdicami.

Domena druţinskega hotela Savica je druţinska animacija.

HOTEL KOMPAS

Garni hotel Kompas je bil zgrajen leta 1968 s ponudbo prenočišča in zajtrka. Ker za samo

ponudbo ni bilo zadosti zanimanja, so ga leta 1977 prezidali in povečali. Pridobil je restavracijo

in druţbene prostore. Ponovno je bil predelan in prenovljen leta 2000, s tem pa je izgubil svojo

prvotno arhitekturno podobo.

HOTEL TRIGLAV

Leta 1906 je gradnjo hotela Triglav spodbudila gradnja turske ţeleznice. Lastniki so se menjali

tako v socializmu kot v kapitalizmu. Leta 1980 so ga prodali občini Apatin za otroško okrevališče

in počitniški dom. Deloval je vse do osamosvojitve, ko je s procesom denacionalizacije prešel

nazaj v privatne roke druţine Rus. Hotel je bil obnovljen in ponovno odprt leta 2009. Domena

majhnega druţinskega hotela je organizacija porok, veliko pozornosti pa posvečajo tudi

kulinaričnim dogodkom, saj slovijo po izvrstni in kvalitetni kuhinji.

HOTEL RIBNO

Sprva je na kraju, kjer danes stoji hotel Ribno, stal Izletniški dom Ribno. V začetku 80-ih je

predstavljal kulturno-zabavno zbirališče za okoličane. K odmevnejšim dogodkom v tistem času

spada prvi koncert ansambla Avsenik. Leta 1988 je hotelsko turistična veriga Kompas

Jugoslavija kupila zemljišče ter zgradila Hotel Ribno. Hotel se je v začetku 90-ih razvil v enega

vodilnih manjših hotelov v gorenjski regiji ter si s svojo moderno opremo in bogato ponudbo

(teniška igrišča, velnes) eden prvih pridobil ISO standarde. Hotel je bil ţe ob izgradnji privatna

lastnina, zato ni bil del denacionalizacijskega postopka. V času odkupa delnic je večino delnic

pokupil gospod Franci Mandeljc, domačin iz Gorij, ţiveč v Kanadi. Leta 2007 je delnice prodal

podjetju Sportina; ta pa je potem odkupila še drţavni deleţ in postala 100% lastnik hotela Ribno.

Hotel do danes še ni bil obnovljen, vendar je še vedno dobro ohranjen (S. Rešek, osebna

komunikacija, oktober 2009).

2.1.3 HOTELI S KATEGORIJO 3 ZVEZDICE:

HOTEL JELOVICA

Tudi hotel Jelovica je nastal iz gostilne Jekler, in sicer po dozidavi drugega nadstropja leta 1930.

Takrat je veljal za enega najmodernejših blejskih hotelov z 90 sobami. Hotel je doţivljal nenehne

prenove in povečave; leta 1962 je imela skupaj z depandansami Blegoš, Bogatin in Meţakla

pribliţno 411 postelj (Benedik, 2003).

14

HOTEL KRIM

Tik pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1939, je imel nekdanji gostinec Joţe Vester namen

postaviti nov, manjši hotel, a je vojna preprečila njegove načrte. Po podrţavljenju leta 1946 hotel

prevzame Ministrstvo za notranje zadeve in ga dogradi. Po končani svetovni vojni je bil to prvi

novi hotel na Bledu, ki je do danes doţivel ţe veliko prenov (Benedik, 1993).

HOTEL ASTORIA

Hotel je leta 1930 z 39 leţišči zgradila Marija Vrhunc. Po drugi svetovni vojni ga je zasedla

vojska in v njem leta 1952 uredila počitniški dom. Vse do leta 1973 je hotel doţivel mnogo

povečav, dokler ne doseţe sedanje velikosti in podobe (Benedik, 1993).

HOTEL LOVEC

Hotel Lovec se je razvil iz Puţmanove gostilne, ki se je leta 1911 preimenovala v gostilno Pri

jagru. Po letu 1930 je bilo dograjenih 28 sob. Po podrţavljanju, v letih od 1971 do 1986, so hotel

povečevali na sedanji obseg. Večkrat so preuredili gostilniške in kuhinjske prostore,

modernizirali sobe, nato so ga povečali od 28 na 60 in zatem na 144 postelj. Temu primerno so

tudi preuredili kuhinjo ter gostilniške in restavracijske prostore. Obnove in povečanja hotela se je

lotila Malka Robičeva, ki je hotel tedaj vodila (Benedik, 1993). Leta 1986 je vodenje hotela

prevzela Marjetka Potočnik, pod hotel Lovec pa je v takratnem času spadal tudi penzion Mlino.

Posodobljen je bil star del hotela Lovec, in sicer 28 sob. Od leta 1992 je bilo poslovanje in trţenje

hotela zaradi skromnih zim in teţav z denacionalizacijo precej oteţeno. V tistem času so vsa

podjetja z nerešenimi denacionalizacijskimi postopki prešla pod Slovensko razvojno druţbo

(SRD); ta pa je hotelu Lovec predlagala stečaj. Tako je bil hotel Lovec maja meseca leta 1999

zaprt. Novi lastnik in investitor hotel Slon ga je ponovno odprl maja leta 2004 (L. Potočnik,

osebna komunikacija, september 2009).

HOTEL JADRAN

V času blejske renesanse, leta 1929, zraste depandansa hotela Toplice Belvedere – pozneje hotel

Golf, danes hotel Jadran (Benedik, 1993).

HOTEL TRST

Hotel Trst je bil zgrajen leta 1899, ki je nadomestil nekdanjo depandanso hotela Luisenbad,

Schweizerhaus (Benedik, 1993).

2.1.4 PENZIONI IN MOTELI

Na Bledu so se glede na razvoj, ki je potekal v glavnem v smeri hotelirstva, penzioni pojavili

dokaj pozno, v glavnem v zadnjem desetletju. Glede na dejstvo, da na Bledu nimamo več prostih

lokacij za večje nove hotelske objekte, obstaja moţnost za občutno rast kapacitet v obliki

penzionov. Penzioni na Bledu so sledeči: Penzion Mayer, Vila Prešeren, Garni penzion Berc,

15

Mlino, Alp, Krek, Ribno, Mojmir, Lukanc, Veslaški center itn. Kar pa zadeva motelov, imamo na

Bledu Garni hotel Bojana ter dva Garni penziona – Milena Čelik in Tereza (Ulčar idr., 2004).

2.1.5 TURISTIČNE KMETIJE Z NASTANITVIJO

Tudi ta vrsta nastanitve je doţivela svoj razvoj šele po letu 2000. Objekti se ne nahajajo v centru

Bleda, temveč večinoma v okoliških vaseh Mlino, Selo, Ribno, Gorje in Zasip. V tem trenutku so

turistične kmetije le štiri, in sicer Kmetija Mulej Bled, Garni penzion Dolinar Krainer, turistična

kmetija Pr' Povšin ter turistična kmetija Pri Biscu.

2.1.6 MLADINSKA PRENOČIŠČA

Prvi zgrajen sodoben objekt, namenjen mladini, je Bledec. V zadnjih dveh letih so se mu

pridruţili še Jazz rooms, Hostel Travelers Heaven, Hostel 1004, Hostel Bled Backpackers Room

in Hostel Villa Victoria. Prav tako imajo mladi na razpolago še eno mladinsko prenočišče v

Spodnjih Gorjah, imenovano Kuralt.

2.1.7 GOSTIŠČA S PRENOČIŠČI

Gostišča s prenočišči sta gostišče Ribič na Bledu in taverna Štefan v Ribnem.

2.1.8 ZASEBNI APARTMAJI IN SOBE

Na Bledu je registriranih 211 zasebnih oddajalcev, ki nudijo različne kategorije sob in

apartmajev. Skupno število registriranih postelj v zasebni namestitvi je 1580.

2.1.9 KAMP BLED

Turistično društvo Bled je ţe v času ustanovitve leta 1952 pokazalo veliko zanimanje za razvoj

turistične infrastrukture, ki se je skozi leta tudi uspešno razvijala. Leta 1955 se je po sklepu TD

Bled pričela postopna graditev in dograditev kampa. Na zgornji mali terasi kampa je bil na

urejenem in očiščenem terenu postavljen en sam zidan objekt s sanitarijami, recepcijsko pisarno,

razsvetljavo, itd. Ţe takrat so realizirali 819 prihodov ter 2095 nočitev, kljub temu da so bila dela

zaključena šele naslednje leto. Naslednja večja preureditev kampa je bila v letih 1963/64, kar se

je zelo dobro obrestovalo, saj je kamp ob stalnem naraščanju obiska leta 1969 zabeleţil ţe 46 864

nočitev in bil proglašen za najboljši kamp v Jugoslaviji. V času vse večjega povpraševanja je TD

Bled odstopil kamp v upravljanje Zavodu za turizem Bled, ki je pridobil vsa potrebna dovoljenja

za razširitev zemljišča v podaljšku doline vse do začetka gozda, dogradili so dvoje sanitarij ter

napeljali elektriko in vodo v podaljšek doline. Kapaciteta kampa se je tako povečala za pribliţno

500 gostov. Prizadevnosti Marjete Vizoviškove, ki je po letu 1984 prevzela upravo kampa, gre

zasluga, da je kamp dosegel vrsto izboljšav na vseh področjih. Podjetje Kolonojale, sedaj

16

Mercator, je zgradilo trgovino z ţivili, restavracijo s pokritim in vrtnim delom pa je leta 1986

zgradil Hotel Krim (Šanca, 2006).

Nekaj časa je bil kamp v upravljanju turističnega podjetja Turizem in rekreacija (TP), z letom

1999 je prešel v roke Golf in Kamp d.d., ter dokončno leta 2007 Sava Hotelom Bled (SHB).

Začenši z 52.689 nočitvami leta 2000 je število nočitev, z manjšim upadom leta 2005, konstantno

raslo vse do leta 2008, ko je skupno število doseglo vrhunec z ustvarjenimi 90.921 nočitvami.

Danes kamp nosi kategorijo treh zvezdic, njegova vizija v prihodnosti pa je grajenje na

kakovosti, kar pomeni manj gostov in s tem več prostora, komunalna opremljenost prostorov ter

sodobne in urejene kopalnice. Dolgoročni cilj je razširitev ponudbe z velnesom, savnami, tenis

igrišči, mini golfom ter prenova celotnega kompleksa restavracije s trgovino (N. Kelbl, osebna

komunikacija, oktober 2009).

2.1.10 OSTALE NAMESTITVE

Pri namestitveni kapaciteti Bleda je potrebno omeniti še dve vrsti objektov, ki nudita moţnost

namestitve, vendar ne v komercialnem smislu.

Prva vrsta so vile na Bledu v lasti slovenskih druţb in institucij, ki jih uporabljajo za svoje interne

protokolarne in poslovne namene ter za dopustovanje svojih usluţbencev. Takih vil je samo na

oţjem področju ob jezeru deset, v njih pa se po oceni nahaja pribliţno 100 leţišč. Te vrste

kapacitet bi lahko predstavljale izjemno atraktivno moţnost namestitev za zahtevne goste, vendar

lastniki oziroma upravljalci v glavnem ne dovolijo uporabe teh objektov v komercialne namene

(Ulčar idr., 2004).

Druga vrsta so počitniška stanovanja in hiše v lasti oseb, ki jih v glavnem uporabljajo za

preţivetje dopusta in koncev tedna. Po oceni je takih objektov na Bledu preko 100 in se v njih

nahaja najmanj 400 do 500 leţišč. Lastniki v glavnem niso naklonjeni oddajanju ali komercialni

izrabi njihovih objektov v času, ko jih sami ne koristijo. V času bivanja na Bledu pomenijo

dodatni potencial za turistično infrastrukturo in potrošnjo v lokalih in trgovinah. Po drugi strani

pa v teh objektih dopust na Bledu preţivlja tudi mnogo neprijavljenih gostov, kar pomeni za Bled

najmanj izgubo turistične takse, v veliki meri pa tudi manjše povpraševanje po komercialnih

nastanitvenih kapacitetah (Ulčar idr., 2004).

17

3. TURISTIČNA INFRASTRUKTURA V TURISTIČNI DESTINACIJI BLED

Turistična infrastruktura je tisti del infrastrukture, ki je v turističnem kraju namenjena

prvenstveno turizmu. Zajema vse od ţe omenjene namestitvene infrastrukture, turistične

prometne infrastrukture, rekreacijskih objektov, objektov za zabavo, kongresnih dvoran,

rekreacijskih objektov izven naselij za hojo, sprehod, uţivanje narave, do rekreacijskih objektov

za rekreacijo ob ali na vodi, igrišča na prostem, rekreacijskih objektov za rekreacijo na snegu,

športnega letališča jahalnega centra in vodnih parkov.

Bled spada med tiste turistične kraje v Sloveniji, ki imajo najbolj razvito turistično infrastrukturo.

V glavnem je bila zgrajena v razvojnih ciklih v sedemdesetih in osemdesetih letih v povezavi z

organizacijo svetovnih prvenstev v veslanju (Ulčar idr., 2004).

Najpomembnejši objekti športnoturistične infrastrukture so sledeči:

Športna dvorana

Festivalna dvorana

Igrišče za golf

Grajsko kopališče

Smučarski center Straţa in naravni rekreativni center z Riklijevo fitnes promenado v centru Bleda

Športni stadion

Mini golf

Sprehajalne poti v okolici Bleda

Kolesarske poti v okolici Bleda

Planinske poti na področju Julijskih Alp in Karavank

Pokriti bazeni v hotelih Toplice, Park, Jelovica in Kompas

Velnes center Ţiva v hotelu Golf

Velness center Studenec v hotelu Krim in v športni dvorani

Savne, masaţe in fitnesi v hotelih in zasebnih ponudnikih

Vodni športi – veslanje, voţnja s kanuji, kajakaštvo, soteskanje, rafting

14 odprtih teniških igrišč

Proge za tek na smučeh na Pokljuki (biatlonski center), Golf igrišču in v primeru ugodnih sneţnih razmer v okolici Bleda

Jahalni hipodrom

Alpski letalski center

Soteska Vintgar

Obstoječa infrastruktura omogoča aktivnost turistov in lokalnega prebivalstva skozi celo leto, kar

v precejšnji meri omogoča tudi neprekinjeno poslovanje vseh hotelov in tudi večine ostalih

ponudnikov storitev na Bledu (Ulčar idr., 2004).

18

3.1 OBRAVNAVA KLJUČNIH TURISTIČNIH OBJEKTOV NA BLEDU

Podrobno bomo obravnavali objekte, ki so pomembni tako za blejsko turistično ponudbo in

ustvarjanje blejskih trţnih produktov kot tudi za rekreacijo lokalnega prebivalstva. Ti objekti so

Športna dvorana, Grajsko kopališče, smučišče Straţa, Veslaški center Zaka, Športni park, Igrišče

za golf, Mini golf in Festivalna dvorana.

3.1.1 ŠPORTNA DVORANA

Športna dvorana izhaja iz zamisli naravnega drsališča, ki ga je na isti lokaciji več zim vzdrţevalo

Turistično društvo Bled. Šlo je za ročno polivanje z vodo. V letu 1974, ko je bilo drsališče še

nepokrito, je najprej pričela z obratovanjem strojnica s kompresorji za led. Dvorana je bila pod

streho leta 1979. Zgrajene so bile garderobe, sanitarije in okrepčevalnica. Število drsalcev je

naraščalo, prav tako tudi hokejska dejavnost. Dvorano so pričeli uporabljati tudi poleti; prva

velika prireditev je bila organizirana leta 1983, in sicer koncert 30–letnega jubileja Ansambla

Avsenik (Ulčar idr., 2004).

Športna dvorana je največjo generalno preureditev doţivela oktobra leta 2002, investicijo pa je

povzročila organizacija 35. šahovske olimpijade. Zgrajena je bila večnamenska dvorana za

organizacijo športnih, kulturnih in turističnih prireditev, sejmov ter drugih komercialnih

prireditev za potrebe turizma in drugega gospodarstva v občini in regiji; zgrajen je bil komunalni

in energetski del za celoten kompleks, fitnes prostor, novi gostinski objekt, pisarne, gostinski

lokal in urejena okolica Športne dvorane (Ulčar idr., 2004).

Dvorana je uspešno sluţila zahtevam šahovske olimpijade in ostalih velikih prireditev. Sem

prištevamo organizacijo 6. evropskih zimskih olimpijskih dnevov mladih v januarju 2003, tekme

Svetovnega prvenstva v hokeju skupin B in C, Finale svetovnega pokala v umetnostnem drsanju

za mladince v januarju 2002 in tekmo Svetovnega pokala za isto kategorijo v oktobru 2003. V

odličnem vzdušju je potekala tudi velika prireditev - 50-letnica ansambla bratov Avsenik,

novembra 2003. Zaradi velikega povpraševanja po kondicijskih treningih hokejskih klubov,

drsalcev in seminarjih sodnikov in med klubskimi tekmovanji je led v dvorani na razpolago

vsako leto od sredine julija prek zime do aprila. Cilji športne dvorane v prihodnosti so

maksimalno pospešiti kreacijo programov povezanih s turističnim, predvsem hotelskim

gospodarstvom in vzdrţevanje obstoječega nivoja standarda v prihodnje (Ulčar idr., 2004).

3.1.2 GRAJSKO KOPALIŠČE

Začetki kopališča segajo v leto 1930, ko je takratni lastnik Ivan Kenda dozidal prvotno leseno

poslopje z novimi 366 betonskimi kabinami v več nadstropjih. Zgrajen je bil skakalni stolp,

bazenske površine so bile razširjene. Leta 1959 je bil kopališču dozidan še vzhodni trakt ob

glavnem vhodu, jeseni istega leta je bila urejena tudi jezerska obala. Kopališče je v obdobju med

letoma 1995 in 2004 doţivelo več preureditev in izboljšav. Leta 2002 si je kopališče zaradi

ekološke neoporečnosti jezera pridobilo okoljski znak Modro zastavo. Leta 2004 je bil velik del

kopališča zasajen s travo, poti do srednjega dela kopališča tlakovane, urejen je bil prvi del

19

sanitarij in prostorov. Kopališče si z nenehnimi investicijami v urejenost, popestritev gostinske

ponudbe in organizacijo mnoţičnih prireditev športnega značaja obeta dobre rezultate in s tem

visok obisk domačih in tujih gostov. Cilji grajskega kopališča so - postati najlepše naravno

kopališče v Sloveniji, vzdrţevati doseţeno raven kvalitete in zagotoviti obisk tudi izven glavne

kopalne sezone na osnovi ustreznega programa in prireditev (Ulčar, 2004).

3.1.3 SMUČIŠČE STRAŢA

Sedeţnica na Straţo je kot prva športnoturistična naprava na Bledu po drugi svetovni vojni

pomenila prvi korak k aktiviranju razvoja športnoturistične infrastrukture. Straţa naj bi poleti

sluţila izletnikom za sprehode in predajanju uţitkom ob spustu po poletnem sankališču, pozimi

pa zimskim športom. Največji problem pozimi predstavlja debelina sneţne odeje, ki se zaradi

nadmorske višine 646 m ne obdrţi dolgo, umetno zasneţevanje pa je ovirano zaradi previsokih

temperatur jezerske vode. Površina smučišča je 6 ha, proga je dolga 1km, na njej je 1 sedeţnica

in 1 vlečnica. Na Straţi je organizirana šola smučanja in šola deskanja, poskrbljeno je tudi za

najmlajše z vrtcem na snegu. Na razpolago je tudi izposoja opreme. S ski pass smučarsko

vozovnico imajo ljubitelji sneţnih strmin prost vstop na rekreacijsko drsanje in na blejski grad.

Straţa se ponaša tudi z Riklijevo fitnes promenado, obnovljeno leta 1999, vendar je promenada

redko v uporabi, z izjemo v mesecu avgustu, ko Sava hoteli enkrat letno organizirajo mnoţičen

Riklijev pohod. Velika pomanjkljivost Straţe je predvsem v tem, da ne premore kvalitetnega

gostinskega objekta, ki bi lahko obratoval celo leto in s tem omogočal večji obisk z organizacijo

manjših piknikov in srečanj (Ulčar idr., 2004).

3.1.4 VESLAŠKI CENTER ZAKA

Začetki organiziranega tekmovalnega veslanja in priprave prvih veslaških tekmovanj segajo v

leto 1905, ko so gostje tekmovali v navadnih turističnih čolnih. Prvo drţavno prvenstvo so

organizirali v tridesetih letih 20. stoletja. Povod za nastanek nove čolnarne v Veliki Zaki je bila

nezadostna infrastruktura. Tribune za gledalce in častne goste so zgradili pred hotelom Park in

tako je ostalo vse do leta 1953. Posebnega navdušenja za ta šport pa med domačini takrat ni bilo

(Benedik, 1993).

Leta 1949 je Bled gostil svoje prvo prvenstvo Jugoslavije v veslanju, ki je pomenilo prvo

stopnico na poti Bleda v svetovni veslaški vrh. Avgusta leta 1949 je bilo ustanovljeno sindikalno

športno društvo Gozdar, maja 1950 pa njegova veslaška sekcija. Takrat ni bilo pogojev za delo

(trenerskega kadra, čolnov), bila pa je trdna volja blejskih mladincev in domačega trenerja

Zvonka Jiraska. Kot prvi objekt je bila v letu 1954 v Veliki Zaki v opuščenem peskolomu

zgrajena še danes uporabna tribuna za 950 gledalcev, poleg nje stojišča v terasah, pod njo pa še

manjša tribuna za častne goste. Na nasprotni strani, v ciljni črti, je zrasel ciljni objekt v treh

nadstropjih. V letu 1955 so zgradili veslaški center, hangar v Mali Zaki, leto pozneje pa je

Veslaški klub postal samostojen športni klub. Po osvojitvi ekipnega mladinskega prvenstva

Jugoslavije v Splitu leta 1961 so se apetiti povečali. Zmagoviti osmerec je nato zmagal na

prvomajski regati 1962, leta 1963 pa so zmagali vse tekme v osmercu. Sledilo je svetovno

prvenstvo leta 1966 na Bledu in za njim obdobje brez vidnejših uspehov. Takrat so novi tehnični

20

predpisi FISA zahtevali nove pogoje. Zato je bil zgrajen nov ciljni stolp v Veliki Zaki, nov

veslaški dom z vsemi pripadajočimi prostori, sodobna restavracija ter novi pomoli v Veliki Zaki

in Mali Zaki. Del tribune so prekrili (Dabič, 2006).

Slika 2: Blejski osmerec (osebni arhiv).

Bled je leta 1989 organiziral tudi svetovno prvenstvo, kjer so blejski veslači ponovno dosegli

velike uspehe. Takrat je Veslaški center doţivel tudi temeljito prenovo, saj je s povezavo vil

Planike in veslaškega doma nastalo povečano poslopje z dvema restavracijama, klubsko sejno

sobo in sobami s 35 leţišči. Domači veslači so v sosednjem objektu dobili tudi svojo športno

dvorano s prostorom za dvigovanje uteţi in garderobami. Povečan je bil tudi ciljni stolp v Veliki

Zaki (Benedik, 2003).

Na Bledu so organizirali več kot 40 mednarodnih regat, številna drţavna prvenstva ter

spomladanske regate. Leta 1965 so pripravili evropsko prvenstvo, v letih 1966, 1979, 1989 pa

svetovna prvenstva. Svetovno prvenstvo za mladince je bilo leta 1971, svetovna zbora veslaških

veteranov pa v letih 1986 in 1995 (Benedik, 2003).

3.1.5 ŠPORTNI PARK

Športni stadion je bil urejen v 50-tih letih, in sicer kot nogometni in atletski stadion. Ta je bil

sčasoma opuščen in so ga uporabljali samo še nogometaši, ki so tudi urejali igralno površino.

Leta 2006 je bil na istem mestu zgrajen Športni park, ki je namenjen vsem domačinom, blejskim

gostom in seveda tudi športnim klubom z Bleda in okolice. V parku najdemo atletski stadion;

atletska steza je prekrita s tartanom, kjer se je moţno ukvarjati s prav vsemi atletskimi

disciplinami. Prav tako je v Športnem parku glavno in pomoţno nogometno igrišče. Poleg teh

dveh igrišč bo novost tudi igrišče za mali nogomet, prekrito s plastiko. Skupinskim športom je

21

namenjena tudi večnamenska ploščad, kjer bo moţno igrati košarko, in–line hokej, rokomet ter

mali nogomet. V parku najdemo tudi igrišče za odbojko na mivki in dve balinišči, v pripravi pa je

še Holmerjeva steza (tla so prekrita z iglicami in oblanci), ki bo prva v Sloveniji in bo s svojimi

627 metri dolţine idealna za vse tekače in sprehajalce. Prav tako je v Športnem parku tudi

moderno otroško igrišče, v katerem se otroci lahko zabavajo na različnih igralih. Za športne

gledalce so urejene sprehajalne poti, travnate površine ter prostor, kjer si lahko ogledajo različna

razburljiva tekmovanja. V prihodnosti se bo na Športnem parku zgradila tudi okrepčevalnica

(Ulčar idr., 2004).

3.1.6 IGRIŠČE ZA GOLF

Golf je najbolj mnoţičen individualen šport na svetu in kot šport postaja vse bolj priljubljen in

pomemben element turistične ponudbe tudi v Sloveniji (Dabič, 2006).

Zgodovino golfa v Sloveniji zaznamuje igrišče na Bledu, kjer je leta 1937 nastalo prvih devet

lukenj, drugih devet lukenj pa leta 1940. V času vojne je bilo igrišče povsem opuščeno. V

začetku sedemdesetih let 20. stoletja je skupina navdušencev začela z akcijo obuditve golfa na

Bledu in do leta 1978 je bilo igrišče obnovljeno v celoti

(http://golfportal.info/clanek/golf_za_vse/kratka-zgodovina-golfa-v-sloveniji.html). V letu 1981

so v celoti prenovili klubsko hišo v alpskem gorenjskem slogu, sanitarije in garderobe. Zgradili

so barske in klubske prostore ter 26 leţišč. Hkrati so uredili tudi parkirišče, gospodarska poslopja

in razgledno teraso. Dela ob pridobitvi novih devetih igralnih polj so bila dokončana leta 1993,

tako da je bila slovesna otvoritev skupaj z 18. mednarodnim amaterskim prvenstvom (Boţič,

2001).

Igrišče za golf pokriva 100 ha, kjer sta na voljo dve igrišči: Kraljevo igrišče z 18 igralnimi polji

in Jezersko igrišče z 9 igralnimi polji. Med evropskimi igrišči je bilo ocenjeno kot eno najboljših.

Na Bledu vsako leto prirejajo amaterske in profesionalne turnirje (povzeto po: Dabič, 2006).

V celoviti turistični ponudbi ima ponudba golfskih programov raznolik pomen, kot je dodatno

privabljanje gostov s širšo ponudbo, podaljševanje turistične sezone, aktivno in zdravo

izkoriščanje prostega časa turistov, večja medijska odmevnost itn. To pa pomeni, da so

kakovostne golfske vsebine, prilagojene potrebam in ţeljam gostov, vse bolj nepogrešljivi del

sodobne in kakovostne turistične ponudbe. Bled je prav gotovo kraj, ki ima dobre moţnosti za

razvoj golfskega turizma, saj leţi na dobri lokaciji, nahaja se v bliţini Avstrije in Italije, je lahko

prometno dostopen, ima vse pomembne povezave s sosednjimi kraji ter ni preveč oddaljen od

glavnega mesta Slovenije in mednarodnega letališča Brnik (Boţič, 2001).

3.1.7 MINI GOLF IGRIŠČE

Na Bledu je bilo mini golf igrišče zgrajeno v avgustu 1964, vendar pozneje večkrat dopolnjeno.

Prenove v zadnjih letih so ga pripeljale do današnjega izgleda. Število igralcev ter število

stacionarnih in domačih obiskovalcev ostaja vsako leto pribliţno na enaki ravni. Odkar so uvedli

tekmovalna pravila, se na igrišču prirejajo razni mednarodni turnirji. Ponudbo dopolnjuje

http://golfportal.info/clanek/golf_za_vse/kratka-zgodovina-golfa-v-sloveniji.html

22

kvaliteten gostinski del (povzeto po: http://infrastruktura-

bled.si/INFRASTRUKTURA_BLED,,turisticna_infrastruktura,mini_golf.htm).

3.1.8 FESTIVALNA DVORANA

Mednarodna šahovska prireditev leta 1961 je botrovala k zgraditvi nove Festivalne dvorane.

Zaradi časovne stiske je bila zgrajena v kratkem časovnem roku, zato je bila poleti preveč topla,

pozimi pa je bilo ogrevanje nezadostno in drago. Kljub temu so se v njej veliko let odvijale

pomembne prireditve, kot so veliki koncerti, festival slovenske popevke, kongresi in druge

prireditve, med drugim tudi športnega značaja. Postopoma jo je prehitel čas, zato je temeljito

prenovo doţivela pred Svetovnim prvenstvom v veslanju leta 1989 na Bledu, ko je bil v njej tudi

kongres FISA. Poleg severnega prizidka in s tem povečanim odrom in pomoţnimi prostori,

upravnimi prostori in pisarnami, so pridobitev postale tri manjše dvorane. Pomembna pridobitev

je amfiteaterski avditorij ter nova klimatizacija dvorane. Festivalna dvorana danes ponuja 500

sedeţev in v prvi vrsti predstavlja kulturni dom blejske občine. Tehnična opremljenost,

funkcionalnost prostorov in celotna notranjost ţal še vedno zaostajajo za zahtevami sodobne

organizacije kongresnih prireditev. Cilji Festivalne dvorane v bodoče so ohraniti karakter

centralne kongresno–prireditvene dvorane, zgraditi podobo kulturnega centra Bleda in tudi širše

Gorenjske ter intenzivirati poslovno- in kulturno–prireditveno dogajanje, kot so različne razstave,

gledališke predstave, sprejemi in proslave (Ulčar idr., 2004).

http://infrastruktura-bled.si/INFRASTRUKTURA_BLED,,turisticna_infrastruktura,mini_golf.htmhttp://infrastruktura-bled.si/INFRASTRUKTURA_BLED,,turisticna_infrastruktura,mini_golf.htm

23

4. ŠPORTNOTURISTIČNE ORGANIZACIJE NA BLEDU

Začetke turistične organiziranosti na Bledu lahko enačimo z začetki organiziranega turizma po

prihodu Arnolda Riklija in dograditvi gorenjske ţeleznice med Ljubljano in Trbiţem leta 1870,

ko je Bled dobil svojo ţelezniško postajo v Lescah. Leto 1879 lahko štejemo za začetek

turističnih organizacij na Bledu (Zorn, 1984).

K vzpostavitvi in razvoju športnoturističnih aktivnosti največ doprinesejo občina Bled, Lokalna

Turistična organizacija (sedaj Zavod za pospeševanje turizma) in Turistično društvo Bled ter

Lokalna turistična organizacija (ZPT Bled), vsa športna društva v občini Bled, ki vzpodbujajo

vključevanje mladih in starejših tako v rekreacijski ali vrhunski šport in nenazadnje tudi

športnoturistične agencije, ki izvajajo različne športne programe in organizirajo izlete po okolici.

4.1 VODSTVO TURIZMA NA BLEDU

Glavni akterji blejskega turizma so: Občina Bled, Lokalna turistična organizacija – LTO,

Turistično društvo Bled, vodstvo hotelov, tour operatorji in agencije. Prav našteti imajo glavno

vlogo pri nadaljnjem uspehu ali padcu turizma na Bledu.

OBČINA BLED ima pomembno vlogo pri razvoju blejskega turizma. Glavna vloga je predvsem pri izgradnji ali razvoju infrastrukture, kot tudi pri izbiri izvajalcev teh storitev.

Skozi obdavčevanje in neformalno vodstvo lahko občina Bled zastavi smernice razvoja.

Prav tako igra Občina Bled pomembno vlogo pri pretoku prometa in stanju na parkiriščih

– ti dve točki sta zelo kritični, dolgoročne rešitve bi se morale pokazati v izredno kratkem

roku. Občina ima v lasti tudi LTO, s tem lahko postavlja glavne usmeritve razvoja

blejskega turizma (Hiti, 2003).

LOKALNA TURISTIČNA ORGANIZACIJA je 51 % v lasti občine Bled, 49 % v lasti hotelov in lokalnih turističnih organizacij. Ima tri glavne cilj: trţiti Bled kot turistično

destinacijo doma in v tujini; poskrbeti za dobre informacijske storitve obiskovalcem

Bleda ter organizirati dogodke, pomembne za zabavo obiskovalcev (Hiti, 2003).

Dejavnosti Turizma Bled, katerih izvajanje na ravni turističnega območja je v javnem

interesu in jih predpisuje zakon so informacijsko turistična dejavnost, spodbujanje razvoja

celovitih turističnih proizvodov turističnega območja , organizacija in izvajanje prireditev

ter razvoj in trţenje skupne infrastrukture (Turizem Bled, 2008).

TURISTIČNO DRUŠTVO BLED je bilo ustanovljeno leta 1952 zaradi potreb turističnega gospodarstva in skrbi za zadovoljevanje potreb gostov na Bledu. Turistično

društvo Bled od takrat izdaja tudi turistične informacije, ki izhajajo v različnih jezikih in

so ţe tedaj zelo dobro informirale goste. Turistično društvo Bled je imelo ţe od

ustanovitve za prvenstveno nalogo informiranje gostov, prvotno pod imenom

Informacijski biro. Ob ustanovitvi Direkcije za turizem in kasneje Lokalne turistične

organizacije, ki je od društva prevzela organizacijo vseh prireditev, je TD Bled obdrţalo

le še dejavnost turistično informacijskega centra. Svojo dejavnost je društvo v zadnjih

letih usmerilo predvsem na delo s člani, trenutno jih šteje preko 800, zbiranje ter

24

posredovanje statistike gostov in nočitev, prodajo in posredovanje vstopnic, prodajo

trgovskega blaga, informiranje o vseh individualnih turističnih programih ter na skrb za

urejeno okolje (Macher, 2001).

4.2 ŠPORTNA DRUŠTVA V OBČINI BLED

Razvoj športnih društev je seveda povezan z razvojem športa pri nas. Tako so šport na Bledu

zaznamovala tri obdobja. Prvo obdobje je bilo v času pred prvo svetovno vojno, ko zasledimo

prve športne objekte in prve zametke športnega ţivljenja. Le-te so zaznamovali zimski športi, ki

so sprva sluţili le ko oblika razvedrila. Drugo športno obdobje je nastopilo po prvi svetovni

vojni, ko se je mladina na široko lotila športnega ţivljenja in širila spekter športnih disciplin.

Športno ţivljenje se je razširilo med vse plasti prebivalstva, več pozornosti se je namenjalo

športnim objektom, rekreaciji in razvoju športnih društev. Tretje športno obdobje pa se pojavi po

drugi svetovni vojni, ko šport začne dosegati lepe razseţnosti. Pravzaprav lahko govorimo o

nadgradnji obdobja po prvi svetovni vojni, ko se predvsem po zgledu iz tujine športne panoge še

pospešeno razvijajo. V tem obdobju nastopi obnova in gradnja novih športnih objektov,

ustanovitev novih športnih društev v občini, največ energije pa se posveti razvoju vrhunskega

športa.

4.2.1 ZAČETKI ŠPORTNEGA UTRIPA IN RAZVOJ ŠPORTNIH DRUŠTEV

Kjer je turizem, tam je tudi šport. Pa naj si bo to kot razvedrilo ali za rekreacijo. Zanimivost

Bleda kot turističnega središča je bila ločnica med razvojem športnega ţivljenja pri domačinih ter

prirejanjem raznih tekmovanj in prireditev zaradi poţivljanja turističnega ţivljenja in hkrati

vremensko ugodnih pogojev.

Razvoj telesne kulture pri Slovencih je povezan z razvojem slovenskega meščanstva v prvih

desetletjih prejšnjega stoletja. Na območju občine so začeli razvijati telesnovzgojno dejavnost

najprej tujci, ki so jih privabljale planine, sneg, topla jezerska voda in lepota narave. Domačini so

hitro pričeli posnemati tujce in se tako začeli vključevati v posamezne aktivnosti. Najstarejša

oblika telesne kulture v današnji radovljiški občini je planinstvo z začetki v drugi polovici 18.

stoletja v Bohinjskem kotu, usmerjeno v Triglavsko pogorje. Kmalu zatem tudi radovljiško

področje s Karavankami in Stolom. Ob ustanovitvi slovenskega planinskega društva leta 1893 in

ustanovitvi podruţnice za Bohinjsko Bistrico, je bilo domače prebivalstvo miselno ţe

pripravljeno razvijati slovensko planinsko gibanje v Triglavskem pogorju. Domačini so se po

končani prvi svetovni vojni začeli vključevati v bohinjsko–jeseniško podruţnico T.K. Skala in

tako dodali planinstvu še nov športni karakter – alpinizem (Šugman, 1969).

Na Bledu je prvi pojav zimskih športov predstavljal nekakšno obliko razvedrila. Prvo je bilo

kegljanje na ledu in sankanje. Več kot sto let je minilo odkar so blejski fantje v zimskem času

metali keglje na zaledenelem jezeru. Leta 1928 je bilo ustanovljeno prvo športno društvo z

imenom »Športno društvo Bled«. Šele leta 1953 so v okviru Športnega društva Bled ustanovili

Klub za kegljanje na ledu. S klubom so prišla tudi sodobna pravila, uredili so igralno ploskev,

igrali so organizirano ter prirejali tekmovanja doma in v tujini. Sankanje je bil pravi domači

25

šport, saj so skoraj pri vsaki hiši imeli sanke samoteţnice. Sankali so se po cestah in travnikih, v

letu 1910 pa so uredili pravo sankališče s Straţe (povzeto po: Benedik, 2003).

Slika 3: Blejski kegljači na ledu (Vir: Boţo Benedik).

Blejsko jezero je pripomoglo, da se je veslanje razvilo zelo zgodaj. Imeli so čolne vseh vrst in ţe

leta 1905 organizirali prvo veslaško tekmovanje. Tekmovalci v tistem času so bili v večini gostje,

saj domačini dolgo časa niso prišli prek poklicnega čolnarjenja, povezanega s tujskim prometom.

Veslanje je doţivelo razmah po drugi svetovni vojni ob ustanovitvi Veslaške sekcije leta 1950.

Delovala je pod sindikalnim športnim društvom Gozdar. Jezero je bilo tudi prizorišče drsalnega

športa. V tem je prednjačil ţenski spol. Stare slike z bleda kaţejo, da so Blejke drsale v dolgih

krili s klobuki na glavi in bile ţe takrat izredno spretne (povzeto po: Šugman, 1969).

Slika 4: Prvi ljubitelji drsanja (Vir: Boţo Benedik).

26

Po zapiskih Zdraviliške komisije so se zgodaj pojavljale tudi druge športne panoge ter z njimi

tekmovanja. V letu 1903 so prirejali turnirje v namiznem tenisu, leta 1911 teniške turnirje in

plavalne tekme, leta 1913 pa priredili nogometno tekmo pod Straţo. Tako kot drugod na

Slovenskem so se tudi prebivalci Bleda najbolj številčno ukvarjali s telovadbo. Telovadci so bili

organizirani v društvih Sokoli in Orli. Pri Sokolih je prevladoval nacionalni moment, pri Orlih

katoliški duh, v obeh pa politična pripadnost (povzeto po: Benedik in Justin, 2004).

Bled je dal slovenskemu športu ţe leta 1913 in nato takoj po prvi svetovni vojni prve tekmovalce

v plavanju, ki so sicer našli organizacijsko zavetje v ljubljanski Iliriji. Blejski plavalci so bili

osnova ob ustanovitvi samostojne plavalne sekcije Ilirija. Kasneje je postala pomembno središče

v tej panogi Radovljica, ko so v mestu zgradili, ob Bloudkovih prizadevanjih, plavalni bazen

olimpijskih izmer s skakalnim stolpom (Šugman, 1969). Na Bledu so v okviru akcije Brazde

vzdrţljivosti v letih od 1978 do 1993 postali popularni plavalni maratoni preko Blejskega jezera.

Po zahtevnem programu, ki je vključeval tek, plavanje, kolesarjenje, smučarski tek in

planinarjenje so si sodelujoči pridobili naziv »kaveljc« in korenina«. Organizacija plavalnih

maratonov je potekala v organizaciji RTV in TD Bled. Tu so nastopali tako domači kot tuji

obiskovalci.

Obdobje po drugi svetovni vojni je prineslo novo vzdušje v športu, saj je hitro prišla vnema tako

za šport kot obnovo in gradnjo novih športnih igrišč in objektov. Blejski mladinci so ustanovili

društvo Partizan in v prenovljenem Domu Partizan začeli z redno športno vadbo. Kmalu so

ustanovili še Športno društvo Bled z več sekcijami, med katerimi je bila smučarska najbolj

delavna in uspešna. V letu 1947 so organizirali več zanimivih smučarskih tekmovanj. V okviru

društva so delovali tudi skakalci, ki so nekdaj zelo popularno skakalnico v Veliki Zaki zaradi

dotrajanosti opustili in za domače potrebe zgradili miniaturno skakalnico na Goričici na Rečici

(povzeto po: Benedik, 2003).

Del športnega utripa na Bledu je predstavljal tudi nogomet. Prvo nogometno igrišče so po vojni

zgradili v Veliki Zaki, ki pa so ga zaradi same oddaljenosti in spremembe namembnosti postavili

bliţje središču Bleda. Prvi nogometni klub je bil ustanovljen ţe leta 1938, ki pa je zaradi vojnih

razmer propadel. Leta 1952 so ustanovili novega in z organiziranjem tekmovanj navduševali

mladino (povzeto po: Benedik, 2003).

Ljubitelji moto športa so se tudi ţeleli uveljaviti na Bledu, zato so leta 1946 osnovali svoje

društvo. Njihova osnovna dejavnost je bila vzgoja avtomobilistov, predvsem pa šola šoferjev in

tudi prirejanje turističnih prireditev. Ukvarjali so se s kartingom in motokrosom. Več truda so

vloţili v karting proge, vendar zaman, saj na Bledu ni bilo prostora niti ţelje po takšni vrsti športa

(povzeto po: Benedik, 2003).

Domačini so se navduševali tudi nad jahanjem, saj je konjeniški klub »Triglav« ustanovljen v

letu 1948. Uredili so si svoje tekmovališče na hraški gmajni. Tam so dolgo hranili svoje hleve in

jih oddajali tudi drugim. Prav tako tudi brez kolesarstva ni šlo, saj je bil kolesarski klub

ustanovljen leta 1969. Začetki so bili skromni saj so domačini tekmovali kar z navadnimi kolesi,

a kmalu na tekmovanjih poţeli prve uspehe.

Zelo popularna je postala v povojnem času tako ţenska kot moška odbojka. Kasneje se je razvila

tudi odbojka na plaţi. Odbojkarji so začeli v ŠD Ribno v letih 1964-65, nato so se najboljši selili

27

v Radovljico, leta 1970 pa osnovali na Bledu svojo sekcijo v okviru »Partizana« Bled (Benedik,

2003).

4.2.2 ANALIZA ŠPORTNIH DRUŠTEV IN KLUBOV DANES

Vezano na bogato in pestro preteklost pojava različnih športnih panog in ustanavljanja športnih

društev, predvsem po obeh vojnah, na Bledu in okolici je tudi danes nabor športnih društev in

klubov izredno raznolik. Poznamo društva in klube, ki se razlikujejo glede namembnosti

vključevanja - tako v rekreativni ali vrhunski šport. Občina Bled na podlagi pravilnika o

vrednotenju programov športa v Občini Bled sofinancira oba tipa klubov.

Športna društva, ki so trenutno aktivna so sledeča:

Veslaški klub Bled

Odbojkarski klub Bled

Smučarski klub Bled

Tekaško smučarski klub Bled

BIS Surf & Snowboard klub Bled

Atletsko društvo Bled

Nogometni klub Bled

Golf klub Bled

Kolesarski klub Bled

Hokejski klub mlade kategorije

Hokejsko drsalno društvo Bled

Hokejsko drsalni klub Bled

Drsalno društvo Labod Bled

Športno društvo za kegljanje na ledu Bled

Plesno društvo Blejski Plesni Studio

Padalski klub Avantura Bled

Jadralni klub Bled

Planinsko društvo Bled

Lovsko društvo Bled

Ribiška druţina Bled

Športno društvo mini golf Bled

Društvo za raziskovanje jam

Paintball klub Bled

Društvo za podvodne dejavnosti

Rafting klub Extrem

Avto moto društvo Bled

Športno društvo Bled 92

Športno društvo Ribno

Športno društvo Zasip

Športno kulturno ekološko turistično društvo Sam prišo

28

Najdaljšo zgodovino ima Planinsko društvo, ki je bilo ustanovljeno ţe leta 1893 s podruţnico na

Bohinjski Beli. Sledi mu v letu 1938 ustanovljeno Nogometno društvo, ki je imelo svoje prvo

nogometno igrišče na lokaciji današnjega kampa Bled. Veliko športnih klubov in društev se

usmerja tako v tekmovalni kot rekreativni šport.

4.3 ŠPORTNOTURISTIČNE AGENCIJE V OBČINI BLED

Na Bledu je ponudba turističnih agencij, ki trţijo športne programe, iz leta v leto bolj bogata.

Zaradi precejšnje zasičenosti športno-turističnih agencij na Bledu in okolici so ţe marsikatere

izmed njih propadle. Konkurenca je precejšnja, zato se vsak zase trudi osnovati program, ki bo

edinstven, boljši in naprednejši.

LIFETREK

Turistična agencija Promontana turizem je bila ustanovljena leta 1998 in pred petimi leti

preimenovana v turistično agencijo Lifetrek, ki je licencirana za opravljanje dejavnosti

organiziranja in prodaje turističnih aranţmajev. So člani Kongresnoturističnega urada Slovenije

(povzeto po: www.lifetrek.si).

Gre za podjetje z bogatimi izkušnjami in za enega vodilnih ponudnikov motivacijskih dogodkov,

team building programov, komunikacijskih delavnic, poslovnih treningov, poslovnih srečanj,

druţabnih srečanj in kongresov. Ustvarjajo dogodke in so specializirani za celostne poslovne

prireditve na ključ. Zmagovalec.si je program podjetja Lifetrek d.o.o., kjer izvajajo poslovne

programe namenjene podjetjem in drugim poslovnim skupinam. Programi so namenjeni dvigu

motivacije zaposlenih, oblikovanje komunikacije, organiziranju poslovnih srečanj, motivacijskih

potovanj, konferenc, seminarjev, zabavnih dogodkov in piknikov, dogodkov brez meja in

organizaciji športnih dogodkov v naravi (www.lifetrek.si).

Programi, ki spadajo ţe v utečen del ponudbe, so: Adrenalinske variante, Smaragdna avantura,

Bobnarska seansa, Tree climbing, Indijanska avantura, Zmajeva skrivnost, Iskanje zvona, Timsko

kuhanje, Ukradena violina in Benetke po morju (povzeto po: www.lifetrek.si).

Njihov pristop je inovativen, zagotavljajo presenečenje, novo izkušnjo, visok nivo motivacije in

dosego zastavljenih ciljev. Dogodke izvajajo na področju celotne Slovenije, Hrvaške in na

področju Alpe-Adria. Motivacijska potovanja so organizirana na vseh celinah sveta, saj koncept

in izbiro destinacije izdelajo na podlagi ţelenih ciljev naročnika (Skozi dţunglo Venezuele,

Treking s konji na severu Mongolije, S kolesom po Korziki, itn.) (povzeto po: www.lifetrek.si).

3GLAV ADVENTURES

Agencija, ustanovljena leta 2004 in specializirana v aktivnostih v naravi, ima ekipo izkušenih in

strokovno usposobljenih vodičev, ki uţivajo v druţenju, pustolovščinah in nedotakljivi naravi.

Usposobljeni so na področju soteskanja, kajakaštva, raftinga, kolesarskih izletov, jahanja,

jadralnega padalstva, športnega padalstva, potapljanja v jezeru, pohodništva ter gorništva in

preostalih aktivnosti na področju Bleda, Triglavskega Narodnega Parka in Julijskih Alp.

29

Posebnost v ponudbi predstavlja paket tedna akcije, ki vključuje vse prevoze, nastanitve z

zajtrkom, celodnevni izlet v dolino smaragdne reke in tri ali več različnih športnih aktivnosti po

ţelji (soteskanje, gorsko kolesarstvo, rafting ipd.). Ponujajo tudi vikend paket aktivnosti in

zabave za zaključene druţbe (povzeto po www.3glav-adventures.com)

Agencija obratuje v poletni sezoni, od aprila do oktobra. 3glav adventures izvaja strogo politiko

odgovornega turizma, v skladu za čim večjo zaščito in varovanje narave. Obiskovalci so vedno

dobrodošli v prostorih agencije, kjer lahko dobijo kakršnekoli informacije glede aktivnosti,

namestitve in prevozov. Poleg tega pa ponujajo brezplačni dostop do interneta, poceni

mednarodne telefonske klice, kopiranje digitalnih fotografij na zgoščenke in še veliko več

(povzeto po www.3glav-adventures.com).

AMIGO

Športno-turistična agencija Amigo je bila ustanovljena leta 2007 in je specializirana za aktivnosti

v naravi. Glavni namen agencije je deliti znanje z gosti, jim razkazati vse najintimnejše kotičke

na Bledu in okolici ter popestriti njihov obisk z veliko mero adrenalina, sprostitve, predvsem pa

nepozabnih doţivetij. Največje zadovoljstvo ustanoviteljev je zadovoljiti svoje goste do te mere,

da se radi vrnejo in s svojo izkušnjo pritegnejo pozornost drugih popotnikov, svojih prijateljev in

znancev. Kot ţe vemo, se dober glas širi v deveto vas (D. Vukelj, osebna komunikacija,

november 2009).

Amigo organizira izlete skozi celo leto in zajema tako zimske kot letne aktivnosti. V poletni

sezoni, od aprila do oktobra, je izbor aktivnosti zelo pester: rafting, soteskanje, vodeni izleti s

kajakom, hydrospeed, kolesarski izleti, pohodništvo, alpinizem, plezanje, jahanje, jadralno

padalstvo, tandemskimi skoki s padalom. V zimski sezoni, od novembra do marca oziroma

aprila, Amigo prav tako ponuja širok izbor aktivnosti kot so: tečaji alpskega smučanja, izleti s

krpljami, sankanje in druge aktivnosti. Vsi izleti in aktivnosti so profesionalno vodeni pod

vodstvom izkušenih in usposobljenih vodičev. V ponudbi je poseben poudarek tudi na dnevnih

izletih, ki so nedvomno vredni ogleda: dolina reke Soče – Bovec, Bohinj z jezerom, Postojnska

jama – Ljubljana, Kras in Obala.

Del ponudbe predstavlja tudi organizacija nepozabnih dogodkov za podjetja. Bled z okolico je

izvrstna izbira za popestritev delovnega dne in okrepitev vezi med zaposlenimi (D. Vukelj,

osebna komunikacija, november 2009).

HELIA

Turistična agencija Helia v svoji ponudbi daje največji poudarek na izpopolnjenih in strokovno

vodenih kolesarskih izletih, saj nudijo individualna in skupinska potovanja. Ponujajo tudi

eksotična potovanja priporočljiva vsem z zanimanjem za izven evropske kulture, sprejemanjem

navad in ljudi (Kuba, Kenija, Vietnam, Jemen). Organizirajo vandranja ali skupinske in

individualne trekinge (Italija, Francija, Škotska, Irska), jadranja (Francija, Velika Britanija,

Nemčija, Irska) ter organizirane počitnice s kanuji ali z vozom in konji (povzeto po

www.helia.si).

30

SPORTY

Športna agencija Sporty je bila ustanovljena leta 2004. Poudarek je na programih za otroke, ki so

razdeljeni v starostne skupine, in sicer: Prvič Sporty, Sporty Predšolček, Sporty Osnovnošolček

in Sporty Odbojkar. Na začetku Sportyjeve sezone sredi meseca septembra, vsakoletno

organizirajo prireditev namenjeno otrokom in njihovim staršem, imenovano S Sportyjem v novo

šolsko leto. Sporty ima svojo zaščitno maskoto zajčka, imenovanega Sporty, po katerem je

agencija dobila ime. Druţi jih slogan “Z nami je šport zabava“, ki ponazarja način dela in

skupnega druţenja (Ambroţič, 2007).

Športna agencija Sporty izvaja še vrsto drugih programov, kot so organizacija poletnih taborov,

različne tečaje, animacije, programe za šole in vrtce. Agencija izvaja tudi športne programe za

starejše, hotelsko animacijo in organizacijo prireditev (Ambroţič, 2007).

BLED RAFTING in ADVENTURE RAFTING

Rafting se v zadnjih letih uveljavlja kot eden popularnejših športov, primeren tako za začetnike,

za ljubiteljsko ukvarjanje in aktivne športnike. Doţivetje neokrnjene narave, spust po vodah Save

Bohinjke in Save Dolinke je nepozabno doţivetje za vsakega udeleţenca (www.adventure-

rafting.si).

Poleg raftinga, ki je osnovna aktivnost Fun raftinga v poletnem delu sezone, ponujajo tudi vodene

izlete s kolesom, izlete po rečnih soteskah, airsoft, najem mini raftov, rolarjev in koles, skoke s

tandem padalom z letala ali z gora. Vsaka od teh dejavnosti je zaključena celota in jih kot take

tudi trţijo (www.bled-rafting.si).

FUN RAFTING

Fun Rafting vam nudi raznovrstne športne aktivnosti - oddih, adrenalin, izlete, zabavo, skratka

vse, kar vam pospeši bitje srca in nudi nepozabno doţivetje. Odlikuje se po tem, da zajema

praktično celotno paleto raznovrstnih športnih aktivnosti, ki so trenutno na voljo v Sloveniji.

Zdruţuje strokovnjake iz različnih področij (športnih, pedagoških, andragoških), kar omogoča

strokovno in organizacijsko izvedbo posameznega programa na najvišjem nivoju

(www.funrafting.com).

V ponudbi imajo tudi posebne programe za podjetja (teambuilding, leadership building) in

programe za otroke vseh let. Slednja sta vodena pod taktirko njihovih poslovnih partnerjev, ki na

svojem področju predstavljata inovativnost, strokovno pedagoške in andragoške pristope na

visoko kakovostni ravni (www.funrafting.com).

4.3.8 EVALVACIJA ŠPORTNOTURISTIČNIH AGENCIJ V OBČINI BLED

Pregled blejskih športnoturističnih agencij kaţe, da je ponudnikov športnega turizma precej

veliko. Agencije ponujajo raznolik program za športne turiste, ki so strastni, uţivajo v novih

http://www.bled-rafting.si/http://www.funrafting.com/

31

športnih izkušnjah, aktivno sodelujejo pri oblikovanju športnih aktivnosti, pogosto širijo glas o

ponudbi in s tem privabljajo potencialne obiskovalce.

Večina agencij se je razvila v zadnjih nekaj letih, ko je športni turizem postal ena izmed

perspektivnejših vej turizma. Programi, ki jih trţijo, prinašajo Bledu pomemben del prihodka iz

turističnih dejavnosti. Poleg tega pozitivno vplivajo tudi na samo percepcijo kraja samega –

športnoturistične agencije dajejo Bledu pečat turističnega središča, ki poleg umirjenega uţitka v

naravi, turistom nudi tudi aktiven oddih, nove dogodivščine, ki pomenijo odmik od vsakdanjika.

Po drugi strani pa ima številčnost športnoturističnih agencij tudi svoje pomanjkljivosti. Zaradi

prenasičenosti v ponudi nekatere športne agencije teţko ohranjajo kvaliteten nivo in pristop pri

izvajanju vseh aktivnosti. Tu bi lahko uporabili rek »Več je manj«. Problem se kaţe tudi pri

izvajanju športnih aktivnosti, saj vodiči niso vedno strokovno usposobljeni in licencirani. Poleg

tega nekateri niso zadostno podkrepljeni v strokovnem znanju in izkušnjah s področja vodenja.

Blejski športni turizem pa nima pomanjkljivosti le na področju izvajanja storitev, temveč tudi na

področju strateških usmeritev v turizmu. Občina Bled in z njo povezane organizacije ne

spodbujajo, da bi se izvajala vizija razvoja turizma in športnega turizma v okviru tega. Za

področje turizma obstajajo sicer usmeritve, h katerim Bled stremi, vendar te pogosto ostajajo le

na papirju.

32

5. RAZNOLIKOST ŠPORTNIH ZVRSTI

Osveščenost glede potrebe po gibanju je danes na precej visoki ravni. Športna dejavnost krepi

zdravje in bogati ţivljenje ter lahko predstavlja enega učinkovitejših načinov za uresničevanje

lastnih potreb in odgovor na potrebe po uresničevanju doţivljajskih vrednot (uţivanje v naravi, v

gibanju ipd.) in na potrebo po telesnem ravnoteţju in zdravju (povzeto po Berčič, 2001).

Pristen stik z naravo ponujajo tako letni kot zimski športi. Bled ima blago, zdravo, subalpsko

klimo, ki omogoča dolgo kopalno sezono. Problem predstavljajo le mile zime, ki tudi zaradi

nadmorske višine ne zagotavljajo zadostne sneţne odeje. Vendar nam bliţnja okolica z grebeni

Julijski Alp in Karavank omogoča tudi drzne zimske športe.

5.1 LETNI ŠPORTI

5.1.1 IZLETNIŠTVO, POHODNIŠTVO IN GORNIŠTVO

Pohodništvo

Prvi vodnik izletov po Bledu in okolici, z naslovom Blejski izleti, je nastal ţe leta 1935

po naročilu Zdraviliške komisije. Potem je bilo napisanih veliko vodnikov, ki se jih

posamezniki posluţujejo predvsem za daljše in zahtevnejše izlete. Prednost Bleda kot

turističnega kraja predstavljajo krajši izleti po bliţnji okolici. Urejene sprehajalne poti nas

popeljejo na griče osamelce nad jezerom. Pogledi na pokrajino z Grajskega hriba, Straţe,

Dobre Gore, Kozarce, Osojnice ali Kuhovnice so izredno lepi. Sprehajalne steze so

vzdrţevane in jasno označene s kaţipoti, ki so opremljeni z imeni in številko izleta.

Sprehajalne poti so označene na zemljevidu Bled – karta mesta, še posebej pa so sprehodi

označeni in opisani na zemljevidu Bled – turistična karta občine. Ob izbiri poldnevnega

izleta se lahko odpravimo na sprehod skozi prijazne vasice v okolici Bleda: Ribno, Selo,

Bodešče, Kupljenik, Slamnik, Mlino, Rečica, Spodnje in Zgornje Gorje

(http://www.bled.si/default.asp?id=215). Omembe vreden je tudi projekt STO, ki je v

sodelovanju s 25 partnerji ustanovilo zdruţenje za pohodništvo, da bi razvijali kvaliteten

turističen projekt pohodništvo, ga promovirali in skrbeli za enakomerno trţenje. V

Sloveniji je sedaj šestnajst specializiranih hotelov in penzionov, ki vljudno vabijo zagrete

pohodnike. Na Bledu med sledeče spada Hotel Krim, ki je prijazen do športnikov in

ponuja različne pohodniške pakete.

Gorništvo

Kuliso Bleda sestavljajo gozdovi Pokljuke, Meţakle in Jelovice, v ozadju pa na eni strani

Julijske Alpe s Triglavom, Rjavino in Debelo pečjo, na drugi strani Karavanke s Stolom,

Vrtačo in Begunjščico. Na vzhodu se ob jasnem vremenu vidijo tudi Kamniško–Savinjske

Alpe. Gorniška tradicija je na Bledu stara več kot 100 let. Razvoj turizma je bil v teh

krajih močno povezan z gorništvom, saj je gora v bliţnji in daljni okolici Bleda v izobilju.

33

Sredogorski izleti na Jelovico (Taleţ), Pokljuko (Galetovec, Lipanca), Meţaklo

(Jerebikovec) in v Karavanke (Ajdna, Roblekov dom pod Begunjščico ali Dobrča) so

dober uvod in preizkus za ture v visokogorje. Planinsko društvo najbolj pogosto

organizira izlet na planino Lipanca nad Pokljuko, kjer ima v lasti planinsko kočo. Od koče

na Lipanci, ki je odprta skozi celo leto, so moţni privlačni in tehnično lahki planinski

vrhovi: Begunjščica, Stol, Debela peč in Viševnik. Večjo izurjenost in fizično

pripravljenost zahtevajo Vrtača, Draški vrhovi ali vzpon na Triglav. Za slednje izlete se

priporoča spremstvo vodnika ali vsaj potrebno vodniško literaturo in zemljevid.

Športnoturistični agenciji 3glav adventures in Amigo ponujata moţnost organiziranega

pohodniškega ali gorniškega izleta v spremstvu licenciranega gorskega vodnika. Ker pa je

teh na Gorenjskem precej malo, so ponavadi polno zaposleni, zato je vnaprejšnja

rezervacija vodenega izleta priporočljiva (http://www.bled.si/default.asp?id=215).

Slika 5: Pohod na Tosc (osebni arhiv).

5.1.2 KOLESARJENJE

Voţnja s kolesom je najboljša oblika spoznavanja pokrajine. Blejski kót je primeren prav za vse

kolesarje, pa naj bodo to nezahtevni starejši gostje in mlade druţine ali zagrizeni rekreativci.

Posebnih prog, samo za kolesarje, na Bledu in v okolici sicer ni, so pa za kolesarje izven glavne

sezone, ko ni veliko prometa, primerne skoraj vse ceste. Lokalne ceste in kolovozne poti med

vasmi v okolici Bleda so primerne za krajše kolesarske izlete, medtem ko gosta mreţa gozdnih

cest na Jelovici, Pokljuki in Meţakli lahko zadovolji še tako zahtevnega gorskega kolesarja. Za

tiste z malo manj kondicije je primeren kolesarski izlet po dolini Radovne ali kolesarski izlet v

senci smrekovih gozdov na Pokljuki. Poudariti velja, da je povsod po Sloveniji voţnja s kolesi

izven cest in kolovozov prepovedana. Na Bledu je na več krajih moţna izposoja koles ali po ţelji,

najem vodnika. Nekateri moţni kolesarski izleti so označeni na zemljevidu Bled – turistična karta

občine, v obliki simbola silhuete kolesa. Drugi projekt Slovenske turistične organizacije je

http://www.bled.si/default.asp?id=215

34

Kolesarjenje po Sloveniji, katerega namen je predstaviti raznoliko Slovenijo, športni duh

prebivalcev, bogato kulturo in tradicionalno kulinariko. Predstavljene in opisane so kolesarske

poti po celi Sloveniji, ponujeni različni kolesarski paketi, ki nudijo različne tipe nastanitev. Dva

kampa ter 48 hotelov, razpršeni po celi Sloveniji, so posebej naklonjeni kolesarjem. Na Bledu se

kot kolesarjem prijazne nastanitve predstavljajo hotel Park in hotel Ribno ter Camping Bled.

Športnoturistična agencija Helia je tista, ki med vsemi agencijami daje največji poudarek

strokovno vodenim kolesarskim izletom - nudijo moţnost tako individualnih kot skupinskih

kolesarskih izletov. Moţnost najema kolesarskega vodnika dopuščata tudi agenciji Amigo in

3glav adventures.

Slika 6: Kolesarski izlet na Straţo (Vir: Miha Berc).

5.1.3 PLAVANJE, POTAPLJANJE

.

Blejsko jezero je primerno za številne vodne športe, saj sezona traja od sredine junija do konca

septembra. Voda ima v povprečju 22 stopinj Celzija. Med aktivnosti, ki jih je mogoče izvajati v

vodi, sta tudi plavanje in potapljanje. Plavanje je izvedljivo samo v priobalnem pasu na zahodu

jezera, na Mlinem ter v Grajskem kopališču. Ostali del jezera je namenjen pletnarjem, ki s pletno

prevaţajo goste na otok. Veslačem sta za treninge namenjena dva pasova po dolţini jezera. Na

Bledu najdeni tudi termalna kopališča, in sicer v hotelu Toplice, hotelu Golf in Park ter hotelu

Jelovica.

5.1.4 TENIS

V predvojnem času je postal na Bledu zelo popularen tenis. V zdraviliškem parku so najprej

uredili 3 teniška igrišča, nato pa še eno s provizoričnimi tribunami in garderobo. V sodelovanju s

teniškim klubom iz Beograda so vsako leto v začetku avgusta na vrhuncu sezone pripravili

atraktiven teniški turnir. Udeleţili so se ga najboljši domači in tuji igralci. Takrat je bil to izreden

druţbeni dogodek v letovišču (Benedik, 1993).

35

Danes je na Bledu in okolici na voljo 14 zunanjih teniških igrišč. Pet jih je pri hotelu Ribno, štiri

so na sami obali jezera – v Mali Zaki blizu Regatnega centra, eno teniško igrišče je na voljo pri

hotelu Vila Bled, najbliţje centru pa so igrišča pri hotelu Golf, pod Straţo in pri Alp penzionu.

Na igriščih pri hotelu Ribno organizirajo teniško šolo in različne teniške turnirje za različne

starosti.

5.1.5 GOLF

Na Bledu je največje slovensko igrišče za golf. Igrate ga lahko od marca in novembra in je znano

kot eno najlepših v Evropi. Leţi 2 km vzhodno od Bleda na terasi, 60 m visoko nad kanjonom

Save. Nadmorska višina igrišča je 504 do 520 m. Zemljišče je rahlo razgibano, poraslo z gozdom.

Čudovito ozadje visokih Karavank na severni strani in ostrih grebenov Julijskih Alp, s Triglavom

v daljavi zahodnega obzorja, zagotavljajo nepozabna doţivetja in največje uţitke za igralce golfa.

Podnebno izredno prijetno okolje omogoča igranje od pomladi do pozne jeseni. Površina

starejšega igrišča Bled obsega 65 ha in ima 18 lukenj, PAR 73, SSS 72, dolţina 6338 m. Na

novem je bilo dokončanih 9 lukenj, PAR 72, SSS 72, dolţina 2168 m, površina pa je 21 ha. V

igralni sezoni je na njem vsako leto več mednarodnih turnirjev (www.golfbled.si).

5.1.6 MINI GOLF

Igrišče stoji na 3628 kvadratnih metrih ob Ljubljanski cesti za hotelom Park. Z 18 igralnimi polji

v skupni dolţini 288 m je eden največjih klasičnih malih golfov v Evropi. Igrišče gosti razna

tekmovanja v klasičnem malem golfu, med njimi tudi Drţavno prvenstvo za posameznike. Po

odigrani igri pa se lahko v prijetni senci okrepčate na gostinskem vrtu

(http://www.bled.si/default.asp?id=205).

5.1.7 JADRANJE S PADALOM IN LETALOM

Športno letališče Lesce-Bled je od središča Bleda oddaljeno 4km. Poleg jadralnega letenja

organizirajo skoke s padalom v tandemu in panoramske polete nad Bledom, Bohinjem in

Julijskimi Alpami (http://www.bled.si/default.asp?id=207).

5.1.8 ALPINIZEM IN ŠPORTNO PLEZANJE

Ob zgodnji ustanovitvi PZS, porastu članstva pri PZS ter dosedanjih zavidljivih doseţkih naših

alpinistov v tej dejavnosti, lahko govorimo o alpinizmu kot nacionalnem športu.

Veliko ljudi ima o Bledu kot geografskem pojmu povsem napačno predstavo, saj mislijo, da ime

označuje le Blejsko jezero z oţjo okolico. V resnici pa je Blejska kotlina zelo obširna, z lego na

pragu Julijskih Alp in Karavank, zato predstavlja izvrstno izhodišče za planinske ture ter tudi

najzahtevnejšim gostom vzbudi ţeljo po alpinizmu. Predvsem Julijske Alpe so tiste, ki se

http://www.golfbled.si/http://www.bled.si/default.asp?id=205

36

bohotijo z vrhovi. Najboljša izhodišča za zahtevnejše gorske ture predstavljajo Kot, Krma, Vrata

ter Bohinjski Kot.

Do izhodišč za pohodniške vzpone je z Bleda slaba ura voţnje. Uveljavljeno turistično ponudbo

predstavlja tudi športno plezanje v plezališčih, katerega porast je zaznati v zadnjih nekaj letih.

Urejena in opremljena plezališča v neposredni bliţini Bleda so Pod Iglico na Bohinjski Beli,

Poljščica pri Bledu, v Peči pod Bodeščami, v Bohinju pa so najbolj obiskana plezališča Bitnje,

Belvue in Pod Skalco. Prav tako je za športno plezanje na voljo najem gorskega vodnika ter

izposoja opreme preko obstoječih športno/turističnih agencij.

5.1.9 VESLANJE

Naravne danosti Blejskega jezera z okolico predstavljajo idealne danosti za ta vodni šport. Bled

se je v povojnih letih razvil v pomemben veslaški center, zato je bil začetek veslanja kot

vrhunskega športa neizogiben. Organizirana je bila vrsta domačih in mednarodnih regat in tri

svetovna prvenstva. Prvo leta 1966, drugo leta 1979, tretje leta 1989. Poleg številnih drugih

me