DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA

Varnost in policijsko delo

Primerjava delovanja tovarne aluminija v Kidričevem in tovarne

aluminija v Ajki na Madžarskem

Ljubljana, september 2015 Tamara Kociper

Mentorica: doc. dr. Katja Eman

3

Kazalo

1 Uvod .......................................................................................... 7

1.1 Namen in cilj diplomskega dela ..................................................... 8

1.2 Hipoteze ................................................................................ 9

1.3 Metode raziskovanja .................................................................. 9

2 Opredelitev temeljnih pojmov ........................................................... 10

2.1 Ekologija ............................................................................... 10

2.2 Okolje in poseg v okolje ............................................................. 10

2.3 Ekološka kriminologija ............................................................... 10

2.4 Ekološka kriminaliteta ............................................................... 11

2.5 Ekološka nesreča ..................................................................... 11

2.6 Aluminij ................................................................................ 12

3 Tovarna aluminija Talum v občini Kidričevo, Slovenija .............................. 13

3.1 Tovarna Talum ........................................................................ 13

3.2 Proizvajanje aluminija ............................................................... 16

3.2.1 Postopek pridobivanja primarnega aluminija ............................... 16

3.2.2 Sekundarni aluminij ............................................................ 17

3.3 Glinica ................................................................................. 18

3.4 Elektrolizni proces v Talumu ........................................................ 18

3.5 Proizvodnja anod ..................................................................... 20

3.6 Livarna ................................................................................. 21

3.7 Hall-Heraultov postopek ............................................................. 21

3.8 Varstvo delavcev ..................................................................... 22

4 Tovarna aluminija Mal v Ajki, Madžarska ............................................... 23

4.1 Tovarna Mal ........................................................................... 23

4.2 Bayerjev postopek .................................................................... 24

4.2.1 Opis postopka .................................................................... 24

4.2.2 Rdeče blato ...................................................................... 24

4

5 Ekološka nesreča v Ajki na Madžarskem ................................................ 27

5.1 Opis primera Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na Madžarskem ......................... 27

5.2 Sankcije ................................................................................ 32

6 Podobnosti in razlike med tovarnama aluminija ...................................... 33

6.1 Primerjava tovarn Talum in MAL ................................................... 33

6.2 Predlogi za izboljšanje .............................................................. 34

7 Zaključek .................................................................................... 36

7.1 Preverjanje hipotez .................................................................. 36

7.2 Razprava ............................................................................... 37

8 Uporabljeni viri ............................................................................ 39

Kazalo tabel

Tabela 1: Opis elektrolize B in elektrolize C v tovarni aluminija Talum (Vir: Drobnič,

2014: 31-35) ...................................................................................... 19

Kazalo slik

Slika 1: Satelitski prikaz tovarne Talum (Vir: Veselič, 2013) ............................. 13

Slika 2: Tovarna Mal v Ajki na Madžarskem (Vir: MAL - Magyar Aluminijska TERMELÖ

és Kereskedelmi Zrt, 2004a) ................................................................... 23

Slika 3: Izliv rdečega blata (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010) ................... 27

Slika 4: Satelitski prikaz območja nesreče (Vir: N. Š., 2010) ............................. 28

Slika 5: Vojska v reševalni akciji (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010) ............. 28

Slika 6: Vojska v reševalni akciji (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010) ............. 29

Slika 7: Posledice razlitja (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010) ..................... 29

Slika 8: Mrtve živali po izlitju (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010) ................ 30

Slika 9: Prikaz stanja po izlitju (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010) .............. 30

5

Povzetek

Živimo v času, ko ljudje kljub številnim opozorilom okolja še vedno ne cenimo ali pa

ne znamo pravilno z njim ravnati. Malomarno in nepravilno ravnanje z okoljem lahko

hitro privede do katastrofalnih posledic. V diplomskem delu smo se posvetili analizi

delovanja in lastnostim tovarn aluminija ter jih medsebojno primerjali. Med samo

primerjavo slovenske tovarne Talum in tovarne aluminija iz Ajke na Madžarskem smo

ugotovili, kako hitro je lahko človeška malomarnost in nepazljivost razlog za ekološko

nesrečo, ki je ogrozila tako Madžarsko kot ostale države. Uničene niso bile le vasi,

ampak tudi človeška življenja in okolje, v katerem so ljudje. Rezervoar, ki mu je

tovarna aluminija na Madžarskem namenila premalo pozornosti, je popustil zaradi

pred tem nastale razpoke, kar je privedlo do razlitja rdečega blata, ki nastaja kot

stranski produkt pri Bayerjevem postopku, s katerim pridobivajo aluminij. Enakega

postopka se je posluževala tudi tovarna aluminija na Kidričevem, vendar samo do

leta 1991, ki je bilo zelo pomembno leto, saj so ukinili elektrolizo hale A in s tem

Bayerjev postopek. Pri pregledovanju literature smo ugotovili, da so lastniki tovarne

na Madžarskem premalo pozornosti dajali ljudem, ki so razpoko rezervoarja opazili

že junija, vendar uprava ni pravočasno reagirala. Na drugi strani pa je morala

tovarna aluminija na Kidričevem uvesti okolju prijazne spremembe, da je lahko dalje

delovala. Dobro bi bilo, če bi se ukinitve Bayerja posluževala tudi Madžarska. Če bi to

storili, verjetno do nesreče ne bi prišlo. Četudi postopka ne bi hoteli ukiniti, smo

mnenja, da bi ohranjevanju bazena in posledično rezervoarja morali nameniti več

pozornosti. Mislimo tudi, da komunikacija med delavci in samim lastnikom tovarne

oziroma nadrejenimi ni bila dobra, kot smo omenili, ljudi nihče ni poslušal, ko so

opozarjali, da je bila razpoka vidna že pred nesrečo. Naše mnenje je, da bi nadrejeni

morali več pozornosti posvetiti delavcem in ljudem, ki so prebivali v tem okolišu.

Prav tako pa inšpekcijske službe očitno niso dovolj dobro opravljale dela, če razpok

niso opazile. Menimo, da do nesreče mogoče nebi prišlo, če bi tudi inšpekcijska

služba bolj pozorno pregledovala delovanje same tovarne.

Ključne besede: rdeče blato, tovarna aluminija, Bayerjev postopek, ekološka nesreča

6

Summery – A comparsion between operations of the

aluminium factories in Kidričevo and in Ajka, Hungary

We live in a time in which people still do not appreciate or do not know how to

handle the environment properly despite numerous environmental warnings. Careless

and improper environmental management can quickly lead to catastrophic

consequences. The thesis focused on analyzing the performance and properties of

aluminum plants and comparing them to each other. With the comparison of

Slovenian plant Talum and Hungarian plant Ajka, it was established, how quickly

human negligence and carelessness can be the cause of enviromental disaster which

threatened Hungary and other countries. Not only villages but as well human lives

and the environment were all affected by it. One of the waste reservoirs in

Hungarian aluminum plant collapsed due to a crack caused by negligent

maintenance, which led to a spill of red mug – a waste product of the Bayer process

which is used to make aluminum. The same procedure was used in the aluminum

plant in Kidričevo, but only until 1991 which was a very important year since

electrolysis in hall A, and with that the Bayer process, was abolished. In reviewing

the literature, it was established that the owners of the factory in Hungary paid

little attention to people who noticed the crack as early as in June, but the

administration did not react in time. On the other hand, the plant in Kidričevo

introduced environmental friendly changes so that it could continue to operate. It

would be good if the abolition of the Bayer process would be considered as well in

Hungary. If they had done this, the accident probably would not have occurred. Even

if the procedure would not want to be abolished, it is believed that the conservation

of the pool, and consequently the reservoir, should be given more attention. It is as

well believed that the communication between the workers and the factory owner or

superiors was not good, as it was mentioned above , no one listened to the workers’

complaints that the crack was visible even before the accident. Superiors should pay

more attention to the workers and the people who lived in that district. Additionally,

inspection services were clearly not good enough to carry out the work if the cracks

were not noticed . It is believed that the incident would not have happened if the

inspection service had payed more attention to the operation of the plant.

Keywords: red mud, aluminum plant, the Bayer process, environmental disaster

7

1 Uvod

Ljudje smo že od pradavnine tesno povezani z okoljem. V začetku bivanje naših

prednikov še ni puščalo veliko sledi, vse dokler človek ni znal uporabljati ognja ter se

vedno bolj zavedati, koliko je pravzaprav sposoben narediti. Z napredkom na osebni

ravni so ljudje začeli izkoriščati naravo, posledično so se začeli ukvarjati s kmetijsko

dejavnostjo, kasneje se je začela razvijati tudi industrija. Ljudje so si ob razvijanju

industrije in kmetijskih območjih pričeli prisvajati obsežna območja, s čimer so

povzročili tudi krčenje in uničenje naravnega okolja. Nenadzorovano izkoriščanje in

obremenjevanje narave lahko privede do izgube poznavanja zakonitosti in zavedanja,

da bi človek moral živeti v sožitju z naravo, da bi se izognil izumrtju svoje rase

(Gaberščik, 2013).

Dandanes se človek sooča z dejstvom, da je narava ključnega pomena za njegovo

preživetje. Vedno bolj se zaveda, da za dobro, predvsem pa za kakovostno življenje,

potrebuje tudi zdravo oziroma čisto in kakovostno okolje. V obdobju globalizacije,

kjer je tehnologija dosegla že velik napredek, se ljudje ne zavedamo, da je prišlo do

prevelikega izkoriščanja narave in okolja, kar pa lahko posledično vodi do uničenja

človeka samega. Zavedati se moramo, da človek brez narave ne mora obstajati, saj

sam človek izhaja iz narave in bi moral delati na tem, da bi z njo ostal v stiku (Eman

in Meško, 2012).

Samo okolje je za človeštvo izrednega pomena in posledično izkoriščanje ter

uničevanje njega samega lahko pripelje do drastičnih sprememb. V mislih imamo

predvsem izumrtje živalskih vrst, izumrtje rastlin, onesnaževanje voda in ter

onesnaževanje tal in posledično prsti (Odar, Dobovšek in Eman, 2012).

V vsaki pravni državi varstvo okolja pomeni ustrezno pravno nominiranje, spoštovanje

in uporabo pravnih norm. Ljudje smo dolžni varovati okolje, hkrati pa moramo

preprečevati njegovo vedno večje izkoriščanje ter onesnaževanje. Ko govorimo o

ohranjanju okolja, lahko omenimo tudi okoljsko politiko, ki izraža želje organizacije

te politike oziroma kaj pravzaprav želi doseči pri samem varovanju okolja (Borštnik,

Zornik in Žagar, 2004).

Varstvo okolja je torej nujnost in zahteva sodobnega časa, v katerem živimo. Če ne

bi upoštevali okoljevarstvenih vidikov, se družba in gospodarstvo praviloma ne bi

mogla razvijati. Vse hitrejši razvoj industrije in s tem posledično globalizacije, vsa

večja koncentracija prebivalstva v mestih ter na vaseh so v glavnem razlogi, da

ljudje vedno bolj izkoriščajo naravo in okolje, v katerem živijo (Radonjič, 2008).

8

Človek torej kot aktivno bitje vpliva ter tudi posega v okolje. Vedno večji gospodarski

in industrijski napredek povzročata, da človek uporablja vedno bolj napredno in

okolju nevarnejšo tehnologijo. Zavedati bi se morali, da z odnosom, ki ga imamo do

narave, le-to samo uničujemo, čeprav se marsikomu onesnaževanje in krčenje narave

ne zdi nič pomembnega. Vedeti bi morali, da če se poslužujemo nepravilnega in

škodljivega delovanja, se narava tako kot tudi človek brani. Okolje se na naše

škodljivo ravnanje odziva, prav tako pa si sami krčimo in uničujemo naravne vire, ki

jih potrebujemo (Jaušovec, 2010).

Skupaj z ljudmi, ki so glavni akterji onesnaževanja okolja, pa moramo omeniti tudi

razna podjetja, tovarne, ki v onesnaževanju okolja nikakor ne zaostajajo za ljudmi.

Podjetja morajo zaradi zaostrene okoljevarstvene zakonodaje Evropske unije ter

njenih standardov nenehno dokazovati, da je njihovo delovanje v skladu z veljavnimi

okoljevarstvenimi predpisi. Prav zaradi teh predpisov se podjetja nahajajo pred

številnimi izzivi ter tekmujejo med seboj, saj je konkurenca na svetovnem trgu

vedno večja (Radonjič, 2008).

V diplomskem delu se bomo osredotočili na ekološko kriminaliteto, ki je vse bolj

pogosta, ampak ji ne namenjamo dovolj pozornosti. Namen diplomskega dela je

analizirati delovanje tovarne aluminija v Kidričevem in hkrati ugotoviti, kako je

delovala tovarna aluminija na Madžarskem v Ajki ter kaj je pravzaprav privedlo do

ekološke katastrofe 4. oktobra 2010. Izvedeti želimo, ali se tovarna aluminija na

Madžarskem poslužuje pravilnega pridobivanja aluminija ter na podlagi katerega

postopka ga pravzaprav pridobiva. S primerjavo Taluma in tovarne aluminija na

Madžarskem bomo skušali ugotoviti, ali so na Madžarskem s to tovarno pravilno

pridobivali aluminij ter ali je s svojim delovanjem že pred katastrofo škodovala

ljudem, okolici ter zdravju posameznika. Čeprav je bila to najhitreje raziskana

ekološka katastrofa, nas vseeno zanima, ali bi to katastrofo lahko preprečili s

pravočasnim ukrepanjem.

1.1 Namen in cilj diplomskega dela

Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako je do nesreče v Ajki na Madžarskem sploh

prišlo, kdo jo je povzročil ter kakšne so bile posledice za državo. Ugotoviti želimo,

kakšne so bile posledice nesreče za državo. Ugotoviti želimo tudi, ali se tovarna

aluminija Talum v Kidričevem poslužuje enake izdelave aluminija, kot ga je za

izdelavo uporabljala sosednja Madžarska.

9

Cilj diplomskega dela je ugotoviti, kako so poskrbeli za sanacijo odpadkov na

Madžarskem, prav tako pa je naš cilj ugotoviti, ali se tovarna aluminija v Kidričevem

poslužuje pravilnega pridobivanja aluminija, ki je ljudem in okolici prijazen ter

nenevaren.

1.2 Hipoteze

Da bi dosegli v diplomskem delu zastavljene cilje, smo postavili naslednje hipoteze:

Hipoteza št. 1: Pridobivanje aluminija po Bayerjevem postopku je ljudem škodljivo.

Hipoteza št. 2: Tovarna aluminija v Kidričevem ne ogroža okolja ter zdravja ljudi v

občini.

Hipoteza št. 3: Ekološko nesrečo v Ajki bi lahko preprečili.

1.3 Metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomskega dela so nam bile v pomoč različne raziskovalne metode.

Uporabili smo opisno oziroma deskriptivno metodo. S to metodo smo podajali in

primerjali že obstoječe informacije, s katerimi smo si pomagali. V pomoč so nam

metode analiznih primarnih in sekundarnih virov, kjer smo pregledali uradne vire,

zakone, podzakonske akte. Uporabili smo tudi diplomska in magistrska dela in izvedli

intervju s predstavnikom tovarne Talum.

Diplomsko delo je sestavljeno iz 8 poglavij. V samem začetku bomo predstavili svoje

hipoteze in nekaj osnovnih pojmov za razumevanje v nadaljevanju. Nato si bomo

pogledali delovanje tovarne aluminija Talum na Kidričevem ter kako pridelujejo

aluminij. V naslednje poglavju si bomo ogledali še delovanje tovarne aluminija Mal v

Ajki na Madžarskem. Opisali bomo tudi nesrečo, ki se je zgodila leta 2010 v Ajki na

Madžarskem. Bolj podrobno si bomo ogledali primerjavo obeh tovarn ter predlagali

nekaj izboljšav. V zadnjem poglavju bomo preverili predhodno postavljene hipoteze

in jih ustrezno argumentirali. Na koncu bomo v samem zaključku strnili ugotovitve, ki

smo jih pridobili v diplomskem delu.

10

2 Opredelitev temeljnih pojmov

2.1 Ekologija

Prvi je besedo ekologija omenil Ernest Haeckl, ki jo je opredelil kot znanstveno vedo.

To je veda, ki proučuje organizme v njihovem okolju. Zato moramo poudariti, da

sama ekologija kot veda nima ničesar skupnega z zdravo prehrano, smetmi ter

varčnimi stroji. To je veda, ki se ukvarja izključno in samo s tem, kako se določeni

organizmi prilagajajo na spremembe v okolju ter ali imajo dovolj potomcev za

nadaljevanje njihove vrste. Pomemben del ekologije pa je okolje, ki je sestavljeno iz

treh delov (Al Vrezec in Tome, 2010). Šinkovec (1986: 156) torej razdeli okolje na:

fizično okolje, socialno okolje ter kulturno okolje (Meško, Sotlar in Eman, 2012).

2.2 Okolje in poseg v okolje

Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja.

Poseg v okolje je vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na

okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega

življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov (Borštnik, Zornik in

Žagar, 2004). Mihalič (1993) okolje definira v ožjem pomenu le kot naravno okolje, v

širšem pa ga deli na naravno, kulturno in socialno okolje (Meško et al., 2012).

Poseg v okolje se nanaša zlasti na rabo naravnih dobrin, onesnaževanja delov okolja,

gradnjo in uporabo objektov, proizvodne in druge dejavnosti ter dajanje izdelkov na

trg in njihovo potrošnjo (Borštnik, Zornik in Žagar, 2004).

2.3 Ekološka kriminologija

Začetek ekološke kriminologije sega v leto 1990, ko je potekala prva razprava o tej

veji kriminologije, ki se ukvarja z deviacijami zoper okolje. Gre za razmeroma novo

vejo kriminologije, ki pa se v zadnjem desetletju razvija vse hitreje od ostalih

kriminoloških in drugih disciplin. Glavni namen ekološke kriminologije je preiskovanje

lastnosti ogrožanj in poškodovanj okolja (Eman in Meško, 2012).

Vse zapisane definicije o ekološki kriminologiji lahko strnemo v eno samo kratko

definicijo: »Ekološka kriminologija je družboslovna veda, ki uporablja

multidisciplinarni in interdisciplinarni pristop pri raziskovanju kaznivih dejanj zoper

11

okolje, povzročene okoljske škode, okoljevarstvene zakonodaje in predpisov, ukrepov

za zaščito okolja in družbenih odzivov na povzročene kršitve. Ekološka kriminologija

je veliko več kot le razprava o okoljskih vprašanjih. Temelji na kritičnem

kriminološkem prepričanju, da je potrebno okolje varovati kot eno izmed temeljnih

človekovih pravic in dobrin« (Eman in Meško, 2012: 213).

2.4 Ekološka kriminaliteta

»Ekološka kriminaliteta je opredeljena kot ravnanje, ki je v nasprotju s kazensko

pravnim varstvom okolja. Opredelimo jo lahko kot vsako začasno ali trajno pravno

opredeljeno odklonsko ravnanje, ki povzroča kakršnokoli obliko škode, ali kar prekine

za okolje značilne naravne spremembe. Storilec je lahko kdor koli oziroma vsakdo

izmed nas« (Eman in Meško, 2012: 38).

Glede na zgoraj navedeno definicijo lahko vidimo, da je ekološka kriminaliteta po

svetu zelo razširjena, vendar ji posvečamo premalo pozornosti. Ljudje namreč s

svojim poseganjem v naravo povzročamo krčenje in s tem spremembo ekosistema. S

svojimi posegi v okolje namreč povzročamo spremembe, na katere se mora samo

okolje privaditi, vendar ko tega okolje ne bo več zmoglo, bomo spremembe opazili

oziroma občutili tudi sami.

2.5 Ekološka nesreča

V letu 2004 je pojem ekološka nesreča v 3. členu v Zakonu o varstvu okolja (2004)

imenovan kot »okoljska nesreča, ki je nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je

nastal zaradi posega v okolje in ima takoj ali kasneje za posledico neposredno ali

posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja. In ker je okoljska

nesreča tudi ekološka nesreča, je torej urejena po predpisih o varstvu pred naravnimi

in drugimi nesrečami«.

Ekološka nesreča je dogodek v naravi, ki povzroči veliko razdejanje in uničenje. Je

hud, neprijeten dogodek z usodnimi posledicami, ki povzroči velike spremembe na

zemeljski površini ali v vesolju (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU,

2000b).

12

Torej če povzamemo zgornji definiciji, je ekološka nesreča dogodek, ki nastane

zaradi nadzorovanih oziroma nenadzorovanih posegov v okolje. Ekološka nesreča tako

ogroža ljudi in okolje, v katerem živijo.

2.6 Aluminij

Aluminij je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljen kot »lahka kovina

srebrno bele barve, ki dobro prevaja toploto in elektriko« (Inštitut za slovenski jezik

Frana Ramovša ZRC SAZU, 2000a).

Kot bomo v diplomskem delu še večkrat omenili, je aluminij kovina prihodnosti, saj

nadomešča že veliko drugih materialov. Prav tako pa je aluminij možno reciklirati.

V naslednjem poglavju se bomo posvetili tovarni aluminija v Sloveniji. Tovarna Talum

je ena večjih tovarn, ki s svojim delom prodira tudi na svetovni trg prodaje. Opisali

bomo njene lastnosti ter kako se je tovarna razvijala skozi zgodovino. Opisali bomo

tudi potek elektrolize. Slogan tovarne aluminija Talum je 'Lahkota prihodnosti'.

13

3 Tovarna aluminija Talum v občini Kidričevo, Slovenija

3.1 Tovarna Talum

Tovarna Talum leži v severovzhodni Sloveniji, na Dravskem polju v osrčju občine

Kidričevo. Občina Kidričevo je kraj, kjer se veliko ljudi ukvarja s kmetijstvom, prav

tako so prisotni industrija, železniški promet ter bivalno okolje. V občini so šole,

občinska uprava, zdravstveni dom ter druge ustanove. Vsaka izmed naštetih

dejavnosti ima svoj vpliv na okolje. Pomembno se je zavedati, da okolje ni samo

prostor, kjer živimo, ampak je skupek odnosa med ljudmi in samo naravo (Homšak,

Čuš, Trafela in Vodušek, 2013).

Slika 1: Satelitski prikaz tovarne Talum (Vir: Veselič, 2013)

Razvoj tovarne sega v čas druge svetovne vojne v Evropi. Že v začetku nastanka

tovarne so govorili, da je aluminij – ta lahka srebrnobela kovina – kovina prihodnosti.

Tega slogana se tovarna drži še danes (Petek, 2004). V nadaljevanju bomo predstavili

razvoj tovarne od njenega začetka pa vse do današnjega dne.

Razvoj tovarne Talum je potekal v naslednjih obdobjih (Drobnič, 2014: 6-25):

1942–1945

Začeli so z gradnjo prve tovarne v Strnišču, ki je začela pridelovati glinico.

Tovarna se je v tem času imenovala Vereignete Aluminium Werke (Združene

tovarne aluminija). Tovarno so gradili po večini vojni ujetniki.

1947–1954

Zaradi vojne je gradnja tovarne obstala za dve leti, vendar so kasneje

nadaljevali z gradnjo montaže. V letu 1953 so tovarno preimenovali v Tovarno

glinice in aluminija Borisa Kidriča. 21. novembra so iz elektroliznih celic

oziroma iz elektrolize A pridobili prvi aluminij. Na ta dan je bila tovarna

aluminija v Kidričevem slovesno odprta. Zmogljivost tovarne je bila 45.000

14

ton glinice in 15.000 ton aluminija letno. Postopno so delovanje elektroliznih

peči preuredili tako, da so zmogljivost povečali na 20.000 ton glinice letno.

1954–1960

Leta 1957 so pričeli z gradnjo tovarne anodne mase in istega leta sklenili

pogodbo o povečanju zmogljivosti tovarne. Pogodba je bila sklenjena s

francoskim podjetjem Pechiney. Pojavile pa so se težave zaradi manj

kakovostnega boksita. Proizvodnje ni bilo mogoče povečati s stolpnim

sistemom, zato so strokovnjaki francoskega podjetja priporočili Bayerjev

postopek.

1960–1964

Proizvodnja glinice je bila v teh letih popolnoma avtomatizirana. Dvignila se

je na 90.000 ton letno. V teh letih se je odprla tudi nova elektroliza, in sicer

elektroliza B. Njena zmogljivost je znašala 22.000 ton primarnega aluminija

letno. V zadnjem letu pa je večkrat prišlo do poškodbe elektrolizne peči

predvsem zaradi pogostih redukcij elektrike, kar je povzročilo zmanjšano

proizvodnjo.

1964–1974

Od leta 1958 do leta 1965 je bil izvoz aluminija prepovedan. Dve leti kasneje

so v tujino prodali 15 % letne proizvodnje, leto kasneje 38 %, še letno kasneje

pa kar 45 %. Poskusno so kasneje vgradili tudi celice z uporabo predpečenih

anod, ki so bile rezultat lastnega razvojnega dela.

1974–1984

V osemdesetih letih so zgradili novo livarno. Izdelava primarnega aluminija je

bila omejena, zato pa so izvedli izdelovanje zahtevnejših proizvodov, med

katere sodijo:

o ozki in široki liti trak,

o lita žica,

o rondelice,

o vodno steklo,

o specialne glinice.

Proizvodnja glinice se je povečala na 100.000 ton letno za lastne potrebe in

potrebe naročnikov.

1984-1989

V teh letih so v tovarni začeli z gradnjo 25 km dolgih železniških tirov. Sledila

je prva faza modernizacije pridobivanja primarnega aluminija. V teh letih je

prišlo do popolnega zagona tovarne in tudi do izgradnje sodobne elektrolize C.

15

Prav tako je bila rekonstrukcije deležna elektroliza B z uvedbo tehnologije

predpečenih anod. Izpopolnili so tudi livarniške zmogljivosti (Drobnič, 2014).

Na osnovi podatkov in pregleda zgodovinskega razvoja lahko ugotovimo, da ima

tovarna Talum za sabo že veliko podvigov. Omeniti moramo še pomembno leto

1991, ko v tovarni beležijo enega najpomembnejših dogodkov tovarne, saj so

prenehali proizvajati aluminij v elektrolizni hali A, ki je v času delovanja

proizvedla 663 ton aluminija. Posledično so ukinili proizvajanje glinice, ki so je

proizvedli 3,4 milijone ton. S tem so naredili velik ter odločilen korak na področju

varovanja okolja. Z ukinitvijo proizvajanja glinice so poskrbeli, da ni bilo več

odlagališča rdečega blata. Na odlagališče so pričeli navažati zemljo, kjer so

kasneje posadili drevesa. Z osamosvojitvijo Slovenije v letu 1991 je tovarna

morala odpustiti kar nekaj ljudi, v skladu z določenimi spremembami pa se je

tovarna istega leta preimenovala v TALUM (Tovarna aluminija), ki nosi geslo

'Lahkota prihodnosti' in je v uporabi še danes (Ferlinc, 2012).

Tovarna aluminija je veliko pripomogla k razvoju občine Kidričevo, saj so bili

delavci v tistem času za svoje delo eni izmed najbolje plačanih ljudi daleč

naokoli. Ves razvoj tovarne in dobro plačani ljudje so pripomogli k visokemu

standardu občine Kidričevo. Veliko danes že upokojenih ljudi pravi, da so to bili

časi, ko je bil odnos do dela bolj spoštovan. Tovarno so delavci vzeli tako rekoč

za svojo. Pomembno leto tovarne Talum je bilo 1996, ko so začeli z litjem

drogov, kar je postalo eden od glavnih prodajnih programov. Tega leta so porušili

tudi znameniti 143 metrov visok dimnik, ki ga je veliko ljudi uporabljalo za

orientacijo, saj je dimnik dolgo časa veljal za najvišjega na Balkanu. Dimnik so

podrli predvsem zaradi prevelikih stroškov vzdrževanja. Domačini so bili vsekakor

zelo prizadeti in razočarani, da je padla odločitev o podrtju dimnika, ki je tolikim

veljal kot orientacijska točka (Jazbec, 2013).

Zgoraj je opisana prva faza modernizacije, ki ji je v letu 2001 sledila druga faza

modernizacije. V tem letu je bila zgrajena druga polovica elektrolize C, prišlo je

do izgradnje livarne livarskih zlitin s pečmi za pretaljevanje odpadnega aluminija.

Modernizacija primarnega aluminija je bila tako rekoč s tem zaključena in

pripravljeni so bili na predelavo odpadnega aluminija. V letu 2002 so prenovili

tudi upravno zgradbo tovarne. Pomembna letnica za tovarno je tako kot leto 1991

bilo leto 2007, ko je bila zaustavljena proizvodnja tudi v elektrolizni hali B. S tem

podvigom je bila zaustavljena še ena velika onesnaževalka okolja v občini

Kidričevo na Dravskem polju. Prav ta zaustavitev proizvodnje je bila pogoj, da je

16

tovarna dobila okoljevarstveno dovoljenje, brez katerega v današnjem času ne bi

mogla delovati. Prav ta dokument dokazuje, da je tovarna prijazna tako ljudem

kot okolju v občini Kidričevo. Talum je v današnjih časih družba, ki spada v sam

vrh v proizvajanju aluminija. Čeprav so velik porabnik električne energije,

ravnajo z njo spoštljivo. Z lastnim znanjem in delom so dosegli, da so na svetu na

drugem mestu po najmanjši porabi električne energije na tono proizvedenega

aluminija (Ferlinc, 2012).

3.2 Proizvajanje aluminija

Aluminij je kovina, ki je v svetu proizvedemo največ. Kemijski element, brez

katerega si ne moremo več predstavljati vsakdana, je v svetu prisoten približno

160 let, vendar ga kot potrošni material uporabljamo šele dobrih 100 let. Aluminij

se uporablja na skoraj vseh področjih, saj ima izjemne lastnosti. Gospodarstvo

prav zaradi te kovine narašča, zato je znano, da je aluminij kovina sedanjosti in

prihodnosti. Aluminij ima več odličnih lastnosti, zaradi česar vedno bolj izpodriva

les, plastiko, jeklo ter baker. Ima zelo dolgo življenjsko dobo, lahko se ga

oblikuje, ima nizko specifično težo, prav tako je dober električni prevodnik, kar

pa je najpomembneje – ima možnost ponovne uporabe oziroma recikliranja. S

pomočjo recikliranja varčujemo pri izkoriščanju naravnih bogastev. Prav tako je

aluminij odporen na korozijo in večino kislin, zato skoraj ni področja, kjer

aluminija ne bi uporabljali (Bratun, 2003).

Pridobivanje aluminija delimo v dve vrsti. Poznamo pridobivanje primarnega in

sekundarnega aluminija.

3.2.1 Postopek pridobivanja primarnega aluminija

Pridobivanje primarnega aluminija poteka v dveh fazah (Petek, 2004):

1. Faza: boksit in raztopina NAOH se v posebnih posodah, ki jih imenujemo

avtoklavi, segrevata na temperaturi 100-360 stopinj Celzija. Po ohlajanju in

dekantaciji raztopine se aluminijev hidroksid izloči od nečistoč (železo,

silikati), ki se v obliki rdečega blata odstranijo.

2. Faza: aluminijev hidroksid se segreva na temperaturo 1000–1300 stopinj

Celzija v posebnih dolgih rotacijskih pečeh. Tako se pridobiva čisti aluminijev

oksid, ki ga imenujemo glinica.

17

Tehnologijo, s katero pridobivajo aluminij, imenujemo elektroliza. Elektroliza

glinice oziroma pridobivanje aluminija je elektro–kemični postopek v elektroliznih

celicah, kjer se glinica razkraja na svoje komponente. Razkraja se na aluminij in

kisik. Električna energija samemu postopku daje dovolj potrebne toplote,

ogljikove anode pa reducirajo aluminijev oksid v kovinski aluminij. Sam proces

elektrolize poteka pri temperaturi 950–970 stopinj Celzija. Da ta proces deluje,

potrebujemo enosmerni električni tok, ki teče skozi elektrolizno celico od anode

do katode, na svoji poti delovanja razgrajuje glinico. Tekoči aluminij se zbira na

t. i. katodi, pridobljena količina aluminija je odvisna od velikosti celice oziroma

jakosti električnega toka. Ko je količina tekočega aluminija v katodi dosegla

višino, ki je predpisana, se del tega aluminija v določenih časovnih presledkih

prečrpa v posebne lonce ter se vozi v livarno. Kisik se pri samem procesu izdelave

aluminija veže z ogljikom iz anod, ki jih je po določenem ciklusu porabe treba

tudi zamenjati. Surovinske snovi, ki se pri samem procesu pojavljajo, so flourove

soli (kriolit, aluminijev in kalcijev flourid), ki tvorijo elektrolit. Soli, ki nastajajo

kot stranski produkt, se zaradi visoke temperature spremenijo v hlape in v obliki

plinov emitirajo v okolje. Plini se pri sodobnih celicah zbirajo in vodijo skozi

čistilni sistem, kjer pa se ob dotiku z aktivno glinico absorbirajo in ponovno

vrnejo v proces same elektrolize. Manjši deli flouridnih soli prodirajo na dno celic

v katodo. Življenjska doba elektrolize traja od 4 do 8 let, odvisno je od samih

pogojev, ki so prisotni, in od same tehnologije. Ko mine obdobje osmih let, se

celica sama izklopi iz električnega tokokroga. Celotna obzidava katode se

zamenja z novo, na jekleni konstrukciji pa se opravijo popravila, ki so po mnenjih

strokovnjakov potrebna (Petek, 2004).

3.2.2 Sekundarni aluminij

Sekundarni aluminij pridobivamo z reciklažo starih in novih aluminijevih

odpadkov. Reciklažni proces temelji na zbiranju in sortiranju aluminijevih

odpadkov ter pretapljanju odpadkov v sekundarni aluminij. Poznamo več vrst

aluminijevih odpadkov (Bratun, 2003: 7-8):

odpadki, nastali pri odlivanju primarnega aluminija,

odpadki, nastali pri predelavi primarnega aluminija,

proizvodi, ki so zastareli ali poškodovani, ali proizvodi, ki so že bili

uporabljeni (pločevinka).

18

Najpogostejše oblike sekundarnega aluminija so (Bratun, 2003: 9-10):

sekundarne livarske zlitine,

pločevina za pločevinke iz aluminija,

dezoksidacijski materiali.

Z recikliranim aluminijem ni popolnoma nič narobe – ravno nasprotno – ima

pravzaprav velike prednosti. S pomočjo reciklaže ohranjamo naravno bogastvo ter

tudi čistejše okolje (npr. razbremenitev deponij odpadkov). Reciklaža aluminija je

dobrodošla predvsem zaradi ohranitve okolja, s tem pa se lahko naravni viri obnovijo,

prav tako se varčuje z energijo, ki je potrebna za pridobivanje aluminija. Po teh

dejstvih lahko trdimo, da ima reciklaža aluminija zraven ekonomskih učinkov tudi

ekološke prednosti (Bratun, 2003).

3.3 Glinica

Glinico pridobivamo s pomočjo ločitve glinice od boksita, čisti aluminijev oksid

imenujemo glinica. Njene značilnosti so:

sipki beli prah brez vonja in okusa,

temperatura taljenja: 2000 °C,

temperatura vrelišča: 3000 °C,

osnovna surovina proizvodnje primarnega aluminija,

zaradi ekološke sanacije proizvodnja glinice ustavljena leta 1991,

od leta 1992 Talum glinico uvaža,

za pridobitev ene tone aluminija je potrebno 2000 kg glinice,

glinico v Talum uvažajo iz Kopra,

nemoteno oskrbo z glinico pa Talumu omogoča silos, ki je zgrajen v

Kidričevem,

Kidričevo ima starejši in novejši silos, ki zagotavljata 15 dnevno redno oskrbo

glinice (B. Juršek, osebni intervju 14. 9. 2015).

3.4 Elektrolizni proces v Talumu

Proces elektrolize se v Talumu v osnovi z drugimi podjetji, ki pridobivajo aluminij, ne

razlikuje toliko. Razlike med posameznimi proizvajalci obstajajo pri velikosti celic,

sistemu posluževanja celic in doseženemu ekološkemu nivoju. V Talumu se tako

19

poslužujejo dveh vrst. Poznamo namreč elektrolizo B in elektrolizo C (B. Juršek,

osebni intervju 14. 9. 2015).

Tabela 1: Opis elektrolize B in elektrolize C v tovarni aluminija Talum (Vir: Drobnič, 2014: 31-

35)

ELEKTROLIZA B

ELEKTROLIZA C

Zagnana leta 1964,

od leta 1988 ne uporabljajo več

Söderbergove tehnologije,

uporabljajo tehnologijo s

predpečenimi anodami,

modernizacija, izvedena z lastnim

znanjem strokovnjakov iz Taluma,

obratovanje celic pri višjem toku,

proizvodnja aluminija narasla na

35.000 ton na leto,

vpeljano računalniško spremljanje

upornosti nad skupinami celic,

nadzor nad signalizacijskim

sistemom elektrolize,

izboljšano prebijanje skorje,

doziranje glinice ter črpanje

aluminija.

Zgrajena leta 1988 v okviru

programa modernizacije,

sestoji iz dveh hal,

v vsaki hali je 40 celic,

jakost toka je 180 kA,

vsaka celica ima 16 predpečenih

anod dimenzije 1450 x 1000 x 560

mm,

letna zmogljivost je 40.000 ton,

regulacijo celic avtomatsko izvaja

kontrolni sistem,

sistem je organiziran v dveh

nivojih,

prvi nivo upravlja posamezno

celico, drugi nivo vodi celotno

elektrolizno serijo,

vsaka celica ima lastni

mikroprocesor, ki samodejno

regulira medelektrodni razmik,

prebijanje skorje, doziranje

glinice in aluminijevega flourida,

celični mikroprocesorji so

povezani s centralnim

20

3.5 Proizvodnja anod

Proizvodnjo anod delimo na tri dele (Petek, 2004):

proizvodnja anodne mase,

formiranje in pečenje anodnih blokov,

sestavljalnica anod.

Petek (2004: 11-14) je proizvodnjo opisal takole:

proizvodnja anodne mase ima zmogljivost 68.000 ton na leto,

uporabljata se dve surovini: petrolkoks in katranska smola,

uporabljajo se tudi anodni ostanki, povratni material iz elektrolize in druge

anode,

koksni del se najprej drobi, suši in sortira preko različnih vrst zrn,

granulacije koksa se med seboj mešajo po določenem receptu, vežejo se s

pomočjo katranske smole, ki služi kot vez,

pripravljena anodna masa se v modelih, ki so različni glede na elektrolizo, s

pomočjo vibracijske preše formira v anodni blok,

anodni blok se peče v posebnih komorah pri temperaturi 1200 stopinj Celzija,

smola pri teh temperaturah odgoreva,

nastali plini, ki vsebujejo smolne hlape, se čistijo v posebnih elektrostatičnih

filtrih,

po pečenju se anodni bloki laboratorijsko analizirajo, pot nadaljujejo k

sestavljalnici anodnih blokov,

anodni nosilci se zalijejo z raztopljeno sivo litino v luknje, ki so v anodah in so

vnaprej določene,

računalnikom,

celice so pokrite in priključene na

odvlek plinov pri filtrski enoti.

21

iz anod se temeljito odstranijo ostanki kriolita in glinice, ostanki anod se

odtrgajo od nosilcev ter se ponovno uporabljajo pri procesu proizvodnje,

nosilcem se dodatno odstrani siva litina ter se uporabi za zalivanje naslednjih

kompletov z novimi anodami.

3.6 Livarna

V livarno svojo pot nadaljuje elektrolizni aluminij, kjer poteka blagovna proizvodnja.

Livarna proizvaja homogenizirane drogove, visoko kvalitetne livarske zlitine, bram za

prevaljevanje in široki trak, ki je namenjen samo za potrebe proizvodnje

izparilnikov. Livarna se prav tako usmerja v pretapljanje kupljenega primarnega

aluminija ter odpadnega aluminija. Pri tovarni Talum moramo omeniti tudi

proizvodnjo rondelic, ki obsega proizvodnjo ozkega litnega traku, rondic in rondel. V

procesu rondelic se uporabljajo talilne in livne peči ter sistemi za filtriranje (Petek,

2004).

3.7 Hall-Heraultov postopek

Tovarna Talum od leta 1986 uporablja Hall-Heraultov postopek za pridobivanje

aluminija. Čeprav se je vmes posluževala tudi Bayerjevega postopka, ga je leta 1991

ukinila, tako da glinice več ne izdelujejo sami, ampak jo zaradi manjšega

onesnaževanja okolja uvažajo (B. Juršek, osebni intervju 14. 9. 2015).

V tovarni Talum gre za bolj ali manj zaprt proces proizvodnje. Kot osnovni surovini za

pridobivanje aluminija se uporabljata glinica (1,92t/t Al) in ogljikova anoda

(približno 0,5t/t Al). Zraven tega se uporabljajo še fluorove soli za izboljšanje

učinkovitosti procesa.

V procesu glinica razpade na aluminij, ki se nabira na katodi, in kisik, ki se veže z

ogljikom iz anode – pri tem nastaja ogljikov dioksid - anoda zaradi tega odgoreva.

Anodni ostanki, ki ostanejo v procesu (ni jih mogoče izrabiti do konca), se vračajo v

proizvodnjo anod, kjer se kot povratni material dodajo v mešanico za nove anode.

Plini, ki nastajajo v procesu predvsem HF (fluorovodiki), se očistijo na čistilnih

napravah z dodajanjem metalurške glinice, ki jo kasneje porabimo v procesu,

medtem ko izpustov CO in CO2 ni mogoče zmanjšati in se sproščajo v ozračje (B.

Juršek, osebni intervju 14. 9. 2015).

22

3.8 Varstvo delavcev

V tovarni Talum je dobro poskrbljeno za samodelovanje in varstvo delavcev. V

Talumu so v času razvoja uredili tudi prostor za zdravniško oskrbo, kjer je zaposlen

zdravstveni tim. Ti ljudje poskrbijo za preventivno varstvo ljudi, prav tako

organizirajo letne zdravniške preglede delavcev. Zelo pomembno pa je, da delavci v

prvi vrsti za svojo varnost poskrbijo sami. Pomembno je, da ob delu v tovarni nosijo

obvezno opremo ter se držijo navodil svojih nadrejenih. Samo s takim načinom lahko

tovarna uspešno deluje, saj gre za dobro medsebojno komunikacijo med delavci in

nadrejenimi (Medved, Pivec – Kegl, Pek – Drapal, Banič – Kranjevčič in Toplek, 2001).

Na koncu poglavja o tovarni aluminija ugotovimo, da se je tovarna razvijala

predvsem s pomočjo ljudi, ki so v njej delovali, ter s pomočjo njihovega znanja.

Tovarna se je skozi leta dobro razvijala, dandanes pa omogoča delavcem dobre

delovne pogoje, prav tako je poskrbljeno za njihovo zdravje ter samo varnost pri

delu. Tovarna je tudi ukinila elektrolizi, ki sta onesnaževali okolje občine Kidričevo,

kar je pripomoglo tudi k temu, da je tovarna dobila potrdilo s strani Agencije

Republike Slovenije za okolje. Na podlagi vseh dejstev lahko rečemo, da je tovarna

prijazna tako ljudem kot okolju v okolici. Da to res drži, smo ugotovili tudi z

dejstvom, da je tovarna z ukinitvijo Bayerjevega postopka prekinila odlagališče

rdečega blata, ki nastaja kot stranski produkt Bayerja. Bazen, ki je bil odlagališče

blata, so namreč posuli z zemljo in danes tam rastejo drevesa.

V naslednjem poglavju bomo opisovali tovarno aluminija v Ajki na Madžarskem ter

postopek, ki ga tovarna uporablja za pridobivanje aluminija. Nato pa bomo opisali

škodljivost rdečega blata za ljudi, ki so temu izpostavljeni, in za okolje, v katerem

živijo.

23

4 Tovarna aluminija Mal v Ajki, Madžarska

4.1 Tovarna Mal

Tovarna aluminija na Madžarskem, ki si je nadela ime MAL, je bila ustanovljena leta

1995 (MAL - Magyar Aluminijska TERMELÖ és Kereskedelmi Zrt, 2004). Leži v Ajki in

pokriva 200 hektarjev površine. Tovarna prideluje aluminij po Bayerjevem postopku,

kjer je stranski produkt rdeča gošča oziroma rdeče blato. S to odpadno snovjo je

tovarna nekoč oskrbovala peči v Sovjetski zvezi, same izdelke pa je tovarna

uporabljala v vojaški industriji. V tovarni je v območju, kjer se je razlilo blato iz

rezervoarja, zaposlenih 1100 ljudi (Zabukovec, 2011).

Leta 2001 se je tovarna začela posluževati prvih sprememb, ko je z nakupom

večinskega lastništva v slovenskem podjetju uvedla nakup zemeljske glinice. Vse

spremembe tovarne so bile uresničene do leta 2008, pri čemer so se usmerili

predvsem k dobri prodaji aluminija na svetovni trg (MAL - Magyar Aluminijska

TERMELÖ és Kereskedelmi Zrt, 2004b).

Ob pregledu literature smo ugotovili, da so v tovarni v vseh letih delovanja pridelali

toliko rdečega blata, da bi blato lahko s svojo količino napolnilo 32.000 olimpijskih

bazenov. To pomeni, da je bilo odpadnega blata okoli 80 milijonov kubičnih metrov.

Tovarna Mal je za proizvodnjo aluminija uporabljala domače vire boksita, prav tako

pa je nekaj glinice uvažala (MAL - Magyar Aluminijska TERMELÖ és Kereskedelmi Zrt,

2004).

Slika 2: Tovarna Mal v Ajki na Madžarskem (Vir: MAL - Magyar Aluminijska TERMELÖ és

Kereskedelmi Zrt, 2004a)

24

4.2 Bayerjev postopek

4.2.1 Opis postopka

Tovarna aluminija na Madžarskem je v svojem delovanju pridobivala aluminij po

Bayerjevem postopku.

Bayerjev postopek se je razvil leta 1888, ko je Carl Josef Bayer poskušal proizvesti

glinico, ki bi jo v industrijski tovarni uporabil kot barvilo za bombaž. Bayerjev

postopek temelji na odkritju, da se aluminijev hidroksid iz alkalne raztopine lahko

filtrira in izpere. Bayerjev proces je tako postal glavni industrijski proces za

pridobivanje aluminijevega boksita, ki je glavna aluminijeva ruda (Lorber, 2012).

V samem začetku Bayerjevega postopka se boksit zdrobi in zmelje ter v tlačni posodi

obdela z raztopino natrijevega hidroksida. To poteka pri temperaturi 175 °C.

Aluminijev oksid se med segrevanjem pretvori v vodotopni natrijev aluminat. Druge

komponente boksita se ne raztapljajo, raztaplja se namreč samo kremen, v sam

proces pa včasih dodajo tudi apno, ki raztopljeni kremen po obliki spremeni v

kalcijev silikat. Netopne trdne nečistoče odstranijo s pomočjo dekantiranja in

filtriranja. V samo raztopino kemikalij se včasih dodaja tudi flokulant – primer tega

je škrob. Stranski produkt, ki nastaja pri tem postopku, imenujemo rdeče blato. Sledi

ohlajanje alkalne raztopine, ki jo prepihujejo z ogljikovim dioksidom in povzroči

obarjanje aluminijevega hidroksida. Med kalciniranjem aluminijevega hidroksida, ki

poteka pri temperaturi 980 °C, razpade na aluminijev oksid in vodno paro. Raztopina

natrijevega hidroksida se reciklira. Nečistoče, ki bi se v lugu med postopkom

kopičile, se pred tem odstranijo (Lorber, 2012: 14-16).

4.2.2 Rdeče blato

Rdeče blato je stranski produkt, ki nastane pri Bayerjevem postopku. Je gosta in

alkalna tekočina, ki se hrani na prostem v velikih bazenih. Rdečo barvo mu daje

železov oksid. Vsebuje težke kovine, ki so ob zaužitju lahko smrtonosne.

Sestava rdečega blata je sledeča:

40-45 % železov oksid,

10-15 % aluminijev-oksid,

10-15 % silicijev-dioksid,

25

6-10 % kalcijev-oksid,

4-5 % titanov-dioksid,

5-6 % natrijev-oksid (B. Juršek, osebni intervju 14. 9. 2015).

Sestavine rdečega blata, ki so lahko ob daljši izpostavljenosti škodljive za ljudi, so:

Natrijev hidroksid:

o jedka snov,

o stik z očmi in sluznico povzroči hude opekline,

o odmrtje kože,

o v primeru zaužitja – poškodbe sluznic ustne votline, požiralnika, želodca s

krvavitvami, razpoka prebavne cevi,

o dehidracija, okužbe,

o problem pri vdihovanju prašnih delcev, ki nastanejo, ko se rdeče blato

posuši,

o astmatični napadi,

o poškodba pljuč, živcev (Polič, 1997).

Aluminijem oksid:

o ni topen v vodi,

o draženje kože z rdečino,

o draženje oči,

o pljučnica (Polič, 1997).

Arzen:

o zelo strupena kovina,

o bruhanje, bolečine v trebuhu,

o prebavne motnje,

o dehidracija,

o radioaktiven,

o poškodba jeter, ledvic ter živčnega sistema (Budihna, 1997).

Krom:

o različnih valentnih oblikah,

o tri valentni krom ni nevaren, medtem ko je šest valentni rakotvoren,

o ob stiku s kožo povzroča draženje in kontaktni dermatitis,

o povzroča poškodbo pljuč,

o draži sluznico dihal (Nesreča v tovarni aluminija v Ajki/Madžarska, 2010).

26

Svinec:

o težka kovina,

o nanj so posebej občutljivi otroci,

o rakotvoren,

o poškodba ledvic (Budihna, 1997).

Železo:

o prekomerna izpostavljenost povzroča opekline sluznice ter draženje oči,

o poškodba celic – tkiv ter kasneje motnje v delovanju organov (Polič,

1997).

Živo srebro:

o ogrožena dihala,

o poškodba ledvic, črevesnega trakta,

o poškodba živčnega sistema,

o ni rakotvorno (Polič, 1997).

Žveplov dioksid:

o draženje oči, dihal,

o vnetje dihal,

o astmatični napadi (Polič, 1997).

Rdeče blato je škodljivo tudi za okolje, pri čemer moramo posebej izpostaviti

natrijev lug, ki se hitro nevtralizira, vendar je zaradi jedkosti in hitrega pronicanja v

tla škoda velika. Kovinski odpadki ostanejo v tleh več let, posledično so poškodovane

rastline, ogrožena je tudi podtalnica in s tem posledično pitna voda ljudi, pri

pronicanju kovin v podtalnico je najbolj nevaren predvsem arzen, saj je v vodi dobro

topen (B. Juršek, osebni intervju 14. 9. 2015).

Lahko vidimo, da je rdeče blato za človeka in okolje nevarno. Zaradi same nevarnosti

se tovarna Talum ne poslužuje več pridobivanja s tem postopkom. V naslednjem

poglavju se bomo osredotočili na ekološko nesrečo, ki se je zgodila na Madžarskem.

Opisali bomo, kaj je posledica pravzaprav prinesla ter kako so bila posledično

ogrožena življenja ljudi, kdo je bil pravzaprav odgovoren za nesrečo in ali so sledile

sankcije. Opisali bomo tudi, kako je potekala sanacija območja.

27

5 Ekološka nesreča v Ajki na Madžarskem

Kot eno večjih ekoloških katastrof in posledico človeške nepremišljenosti poznamo

ekološko katastrofo, ki se je zgodila 4. oktobra na Madžarskem v tovarni aluminija v

Ajki. Nesreča v Ajki je povzročila razlitje strupenih snovi, ki nastajajo kot stranski

produkt pri izdelavi aluminija. Snovi so nevarne tako ljudem kot tudi okolju. Ob

nesreči ni bila ogrožena samo Madžarska, ampak tudi druge sosednje države (Eman in

Meško, 2012).

Slika 3: Izliv rdečega blata (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010)

5.1 Opis primera Ajkai Tomfoldgyar v Ajki na Madžarskem

Na zahodu Madžarske je 4. oktobra prišlo do ekološke nesreče, ki je zraven tega, da

je ogrozila svoje okolje, prebivalstvo in posledično svojo okolico, ogrožala je tudi

sosednje države, med drugim tudi Slovenijo. V Ajkai Tomfoldgyar tovarni aluminija je

prišlo do izlitja rdečega blata, ki je ob stiku z ljudmi lahko kar nevarno. Do izlitja je

prišlo zaradi poškodovanega rezervoarja, iz katerega je odtekala rdeča gošča

(Nesreča v tovarni aluminija v Ajki, Madžarska, 2010)

28

Slika 4: Satelitski prikaz območja nesreče (Vir: N. Š., 2010)

Iz poškodovanega rezervoarja je izteklo okoli 800.000 kubičnih metrov strupene

gošče. Gošča je ogrozila sedem bližnjih vasi, med temi vasmi je bila najbolj

poškodovana vas Kolontar, sledile pa so ji Veszprem, Gyor-Moson-Sopron in okrožje

Vas. Prizadetih je bilo okoli 7000 prebivalcev, veliko ljudi so morali iz ogroženega

okolja tudi evakuirati, in sicer približno 390 prebivalcev. V reševalno akcijo so bili

vključeni policisti, ki jih je bilo ob sami akciji približno 500. Sodelovalo je šest

reševalnih ekip, v akcijo pa so bili vključeni tudi vojaki (Štok, 2010).

Slika 5: Vojska v reševalni akciji (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010)

29

Slika 6: Vojska v reševalni akciji (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010)

Na Madžarskem so se reševalne ekipe trudile preprečiti izlitje strupene gošče.

Javnost in ljudje so bili ob novici, da bi to katastrofo lahko preprečili, zelo

razburjeni. Opozorili so namreč, da so razpoke v rezervoarju opazili že junija, vendar

se uprava ni odzvala dovolj hitro oziroma pravilno. Do razpoke v rezervoarju naj bi

prišlo zaradi nasipa, ki je povzročal preveliki pritisk na sam rezervoar, v katerem so

hranili rdeče blato, pri čemer rezervoar ni bil pravilno oskrbljen. Prav tako je bilo

sporno, da je bazen na odprtem območju same Ajke, saj se rdeče blato načeloma

posuši ter nastane rdeč prah, ki ga veter lahko nosi po ozračju ter s tem posledično

onesnažuje tudi zrak, ki so ga prebivalci vdihovali (Štok, 2010).

Slika 7: Posledice razlitja (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010)

Na nesrečo, ki ni ogrozila samo Madžarske, ampak tudi sosednje države, se je odzval

tudi madžarski premier Viktor Orban, ki je zahteval hitre ukrepe zoper odgovorne za

30

to ekološko nesrečo. Poudaril je, da bi odgovorni morali nositi tudi finančne

posledice ter vsem oškodovanim plačati tudi odškodnine (Štok, 2010).

Rdeče blato je ob izlitju segalo v višino do dveh metrov, s seboj je odnašalo hiše in

mostove. Izlitje rdečega blata je namreč povzročilo, da je veliko rib v rekah pomrlo.

Takšne reke so označili za mrtve reke, saj v njih ni bilo več življenja. Področje

nesreče je ogrozilo tudi podtalnico in s tem tudi pitno vodo ljudi na poškodovanih

območjih. Rdeče blato se je iztekalo v potok Torno in reko Marcal. Reka Marcal se

izliva v reko Rabo, slednja pa v rokav reke Donave (Berdon, 2010).

Razlitje aluminijevega odpadnega blata je ogrozilo vodne vire, preko katerih teče

reka Donava, preden se izlije v Črno morje. Reševalci so v reko Marcal izlivali

kalcijev in magnezijev nitrat, ki naj bi vezala strupene kemikalije rdečega blata in s

tem ogrožala reko Donavo. Zemljo, ki je bila v stiku z rdečim blatom, so posuli (V.

L., 2010).

Slika 9: Prikaz stanja po izlitju (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010)

Prav tako so morali aktivirati reševalne ekipe, saj je okrožju Devescer, kjer živi 3500

prebivalcev, zaradi popuščanja drugega rezervoarja grozilo razlitje novega rdečega

blata (V. L., 2010). Prav zaradi tega so zgradili 1500 metrov dolg, 30 metrov širok ter

Slika 8: Mrtve živali po izlitju (Vir: V Donavi že prve mrtve ribe, 2010)

31

4 metre visok nasip, ki bi preprečil ponovno razlitje okoli 500.000 kubičnih metrov

rdečega blata. Reševalna ekipa se je bala, da bi začelo deževati, saj bi ta zagotovo

povzročil razlitje rdečega blata v okoliš, kjer so bili ljudje pripravljeni za evakuacijo.

Vendar je ekipi še pred velikim nalivom uspelo sanirati 25 metrsko razpoko na

drugem rezervoarju (N. D., 2010).

Evropska unija je na Madžarsko predhodno poslala 4 strokovnjake, ki so proučili rdeče

blato ter škodo, ki jo je povzročilo tako ljudem kot tudi okolju. V sami ekološki

nesreči je sodelovala tudi okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Blato je bilo

zaradi svoje sestave zelo alkalno ter vsebovalo težke kovine, ki bi lahko ogrozile

podtalnico in zemljo. Organizacija je zbirala vzorce rdečega blata, ki so jih kasneje

poslali tudi v analizo avstrijskemu uradu za okolje, kjer je njihov kemik Herwig

Schuster povedal, da je količina strupov v blatu višja od dovoljenega oziroma

predvidenega. Predvsem sta tukaj nevarnost predstavljala arzen ter živo srebro.

Organizacija Greenpeace je poudarila, da bodo prave posledice nesreče vidne šele

čez čas, saj je v ta ekosistem vstopilo okoli 50 ton arzena, ki je v vodi načeloma

dobro topen (Lokar, 2010).

Sosednje države Madžarske so spremljale dogodke ter državi ponudile svojo pomoč ob

sanaciji odpadnega blata. Slovaška je redno preverjala podatke v zvezi s strupenim

izlitjem, ki bi lahko ogrozilo njene prebivalce. Na Hrvaškem se je sestal ožji štab

uprave za zaščito in reševanje, kjer so analizirali trenutne razmere ter govorili o

mogočih aktivnostih v primeru grožnje sami Hrvaški. Romunija je prav tako ponudila

pomoč svoji sosedi ter jo prosila za pravočasno obveščanje o samem položaju

katastrofe (D. Š., 2010).

Omeniti moramo tudi Slovenijo, ki je prav tako kot druge države soseda Madžarske.

Vendar je potrebno izpostaviti, da Sloveniji ni bila v nevarnosti, kot so pojasnili

kasneje na ARSU. Slovenija ni povezana z rečno mrežo, ki teče proti Donavi, prav

tako pa se ob sami katastrofi ni sprožil alarm pred onesnaževanjem vodotokov v

Sloveniji. Tudi ljudje, ki živijo v 130 kilometrov oddaljeni Železni županiji, niso bili

ogroženi, so pa bili v skrajnem primeru pripravljeni na evakuacijo. Kasneje je

tovarna začela ponovno delovati, kot je dejal premier. Delovanje je pomembno

predvsem zaradi delavcev, da niso ostali brez službe (M. K., 2010).

32

5.2 Sankcije

Madžarski parlament je družbo MAL nacionaliziral, prav tako so policisti aretirani

lastnika Zaltana Bankonyia. Obtožili so ga, da ni pripravil varnostnega načrta v

primeru takih nesreč. Prav tako je bil osumljen uničevanja okolja in ogrožanj

življenj, saj je ekološka nesreča v Ajki povzročila tudi smrtne žrtve. Njegov odvetnik

je kasneje dosegel, da so ga po 72 urah pripora tudi izpustili, prav tako pa so ovrgli

obtožbo, ki ga je bremenila malomarnosti. Odvetnik je namreč pojasnil, da v začetni

fazi preiskave še ne morejo potrditi zločinskega namena. Lastnik tovarne se je

zagovarjal, da je tovarna delovala v skladu z vsemi ustreznimi pravili ter da so

pravilno poskrbeli tudi za vzdrževanje bazenov (N. S., 2010).

V samem začetku preiskave je bilo proti obtoženemu lastniku in sami tovarni premalo

dokazov, kasneje je bila tovarna dolžna poravnati škodo v višini 500.000 milijonov

evrov. Septembra 2012 se je začelo sojenje petnajstim domnevnim krivcem za

ekološko katastrofo v Ajki (G. V., 2012).

Ostanke hiš, ki so bile poškodovane, so kasneje pustili in iz poplavljenega območja

naredili park. Vendar vse to ljudem, ki so zaradi nesreče izgubili domove, ni

popolnoma pomagalo. Družine so iz popolnoma uničenih vasi preselili v druga naselja

(Boj s strupeno brozgo, 2010).

V nesreči, ki ni ogrozila samo Madžarske, ampak tudi druge države, je umrlo devet

ljudi, več kot 150 ljudi je bilo pripeljanih v bolnišnico zaradi opeklin, ki so jih dobili

ob stiku z rdečim blatom. Po dveh letih, ki sta minili od nesreče, so poškodovani še

vedno objokovali, da so v nesreči izgubili popolnoma vse. Mesto se je močno

izpraznilo, saj so nekateri ljudje izgubili popolnoma vse (D. L., 2010).

Odgovorni so kasneje privolili tudi v intervju za javnost, kjer so povedali, da se ne

čutijo odgovorne za nastalo nesrečo. Menijo namreč, da je škoda na rezervoarju

nastajala že več let, vendar temu nihče ni namenjal večje pozornosti. Zgovarjali so

se tudi na preglede inšpekcij, in sicer da nikoli niso ugotovili nepravilnosti na samem

rezervoarju in delovanju tovarne (Kazimir Anna Maria - Attila Ószabó, 2011).

V nadaljevanju našega diplomskega dela bomo predstavili primerjavo obeh tovarn,

kjer se bomo osredotočili predvsem na sam postopek pridobivanja aluminija ter

stranske produkte samih postopkov. Omenili bomo tudi, kako je poskrbljeno za

varnost ljudi in varovanje okolja v obeh primerih.

33

6 Podobnosti in razlike med tovarnama aluminija

Pregledali bomo razlike in podobnosti med tovarnama ter kako tovarni pridobivata

aluminij oziroma kateri postopek pridelave uporabljata in podali mnenje o tem,

kateri postopek je primernejši in za ljudi ter okolje manj nevaren.

6.1 Primerjava tovarn Talum in MAL

O tovarni aluminija MAL na Madžarskem smo skozi diplomsko delo ugotovili, da se

poslužuje pridobivanja aluminija po Bayerjevem procesu, pri katerem nastaja

stranski produkt, ki je ljudem nevaren ob daljši izpostavljenosti. Rdeče blato namreč

ljudem povzroča opekline. Ob opisovanju delovanja tovarne MAL smo ugotovili, da so

na Madžarskem premalo pozornosti posvečali tako rezervoarju kot tudi bazenu, kjer

se je rdečo blato zadrževalo. Ob sanaciji odpadne gošče so morali reševalci in

posebne enote nositi zaščitne maske, da ne bi prišlo do neprijetnih okoliščin oziroma

poškodb ljudi, saj rdeče blato draži dihalne poti in sluznico. Če primerjamo tovarno

Talum s tovarno Mal na Madžarskem, lahko ugotovimo, da je v začetku delovanja tudi

tovarna Talum pridelovala aluminij s pomočjo Bayerjevega postopka, vendar so ta

postopek ukinili leta 1991, ko je bila ukinjena tudi elektroliza hale A.

Med primerjavo samih tovarn smo ugotovili, da ima tovarna Talum več prednosti, ki

se kažejo v delovanju same tovarne. Tovarna ne uporablja Bayerjevega postopka, kar

posledično pomeni, da ne nastaja stranski produkt rdečega blata. Prav zaradi tega

tovarna Talum ne potrebuje bazena, v katerem bi se blato zadrževalo. To pomeni

tudi manjše tveganje za izlitje strupene snovi, posledično pa ne ogroža ljudi. Talum

je z ukinitvijo Bayerja poskrbel, da so glinico začeli uvažati, bazen z rdečim bazenom

pa je Talum prekril z zemljo, prav tako so ukinili še eno veliko onesnaževalko okolja.

Z ukinitvijo elektrolize B, kar se je izkazalo za dobro potezo, so zmanjšali

onesnaževanje okolja. Talum pridobiva aluminij po Hall-Heraultovem postopku, pri

katerem lahko odpadni aluminij ponovno reciklirajo, kar pomeni manj odpadkov ter

manjšo škodo za ljudi in okolje. Tovarna Talum je morala uvesti določene

spremembe, ki so okolju prijazne, da je lahko nadaljevala z obratovanjem. Skozi

diplomsko delo smo ugotovili, da tovarna brez vestnih in delovnih ljudi pravzaprav ne

bi obstajala. Prav tako menimo, da je tovarna Talum bolje poskrbela za svoje

delavce kot tovarna Mal, saj ob pregledu literature nismo zasledili, da ima tovarna na

Madžarskem tudi oddelek za zdravstveno osebje, medtem ko Talum to ima.

34

6.2 Predlogi za izboljšanje

Na podlagi pregleda literature in primerjave tovarn smo prišli do nekaterih predlogov

za izboljšanje. Mislimo, da je za pridobivanje aluminija boljši Hall-Heraultov

postopek, ki ga uporablja tovarna aluminija v Kidričevem. Pri tem postopku gre

namreč za reciklažo odpadnega aluminija, kar pomeni manjše onesnaževanje okolja

in manjšo nevarnost za ljudi, ki v tem okolju živijo. Predvsem mislimo, da je ta

postopek boljši, ker kot stranski produkt ne nastaja rdeče blato, ki je, kot smo na

podlagi celotne naloge ugotovili, škodljivo.

Zato da bi preprečili katastrofo, kot je bila na Madžarskem, menimo, da bi bili

potreben boljši nadzor tako s strani lastnikov kot tudi inšpekcije. Treba bi bilo uvesti

tudi boljšo varnost v tovarni Mal na Madžarskem, saj smo videli, da so bila ogrožena

življenja več ljudi kot tudi okolje. Z večjim nadzorom nad samim delovanjem tovarne

bi katastrofo, ki je nastala zaradi človeške malomarnosti, po vsej verjetnosti

preprečili. Skozi literaturo smo tudi ugotovili, da odgovorni niso hoteli prevzeti

nikakršne odgovornosti ter so se raje izgovarjali, da je počen rezervoar posledica

preteklih let in prejšnje oskrbe. V kolikor bi to dejstvo držalo, vseeno menimo, da je

naloga lastnika tovarne, da vsakič znova pregleda delovanje in uspešnost svoje

tovarne. Mislimo, da je bil to samo izgovor. Veliko odgovornost pa bi lahko pripisali

inšpekcijam, ki smo jih omenili že v začetku samih predlogov. Menimo, da bi

inšpektorat moral še bolj poostriti nadzor nad samim delom delavcev in delovanjem

tovarne. Dobro bi bilo, da bi bile kazni veliko večje, kot so. Kazni bi morale biti

strožje, da bi ljudem dale misliti in da se napake ne bi ponavljale. Če bi vse to redno

in po zakonih izvajali tudi v madžarski tovarni, bi katastrofo, kot smo že omenjali,

lahko preprečili. Vendar niso bili dovolj pozorni ne lastniki kot tudi ne inšpekcija.

Seveda pa lahko manjši del odgovornosti pripišemo tudi samim delavcem, ki so bili

zadolženi za ohranjanje rezervoarja in bazena. Menimo, da če bi tudi delavci bolj

strogo pristopali in zahtevali od delodajalca večjo pozornost, bi razpoko lahko

pravočasno oskrbeli. Kot velikokrat do zdaj pa človeka nekaj izuči, ko je že za

določene stvari prepozno.

Tovarna Talum sledi zakonom o varovanju okolja, saj brez te listine in dovoljenja

Talum ne bi mogel obratovati. Prav tako se Talum lahko ponaša z dobro zdravstveno

organizacijo, saj imajo delavci, ki so zaposleni v tovarni, vsakoletne preventivne

preglede. Ugotovili smo tudi, da ima podjetje Talum dober odnos s svojimi delavci,

česar je v tovarni Mal na Madžarskem več kot očitno primanjkovalo. Menimo, da bi

morale tovarne poostriti nadzor, prav tako pa bi morali določeni lastniki s svojimi

35

podrejenimi izboljšati komunikacijo kot tudi same delovne odnose. Menimo, da je

dobra komunikacija ključna pri dobrem opravljanju dela. Saj je delavec, ki je

zadovoljen s svojo službo, bolj produktiven od nezadovoljnega delavca.

V zadnjem poglavju diplomskega dela bomo na podlagi ugotovitev odgovorili na naše

že predhodno zastavljene hipoteze.

36

7 Zaključek

7.1 Preverjanje hipotez

S hipotezami, ki smo si jih zastavili v začetku diplomskega dela, smo hoteli ugotoviti,

ali je Bayerjev postopek, ki ga uporabljajo v tovarni aluminija v Ajki, strupen za ljudi

in okolico, ter ali tovarna Talum ogroža s svojo izdelavo aluminija varnost in zdravje

ljudi v občini Kidričevo.

Hipoteza št. 1: Pridobivanje aluminija po Bayerjevem postopku je ljudem škodljivo.

Prvo zastavljeno hipotezo lahko delno potrdimo, saj obstaja stranski produkt, ki

nastaja pri Bayerjevem procesu, tj. rdeče blato, ki je alkalno in strupeno ter ljudem

ob stiku ali daljši izpostavljenosti povzroča škodljive učinke, kot so opekline. Kot smo

videli, je rdeče blato povzročilo veliko škodo v nesreči v Ajki na Madžarskem leta

2010. Zaradi stika z rdečim blatom je umrlo 9 ljudi, več kot 150 pa jih je bilo

poškodovanih. Tovarna Talum je prenehala z Bayerjevim postopkom leta 1991, začeli

so s pridobivanjem aluminija po Hall-Heraultovem postopkom.

Hipoteza št. 2: Tovarna aluminija v Kidričevem ne ogroža okolja ter zdravja ljudi v

občini.

Drugo zastavljeno hipotezo lahko delno potrdimo. Tovarna aluminija je, kot smo

omenili v diplomskem delu, ukinila elektrolizo A, pri čemer so uporabljali Bayerjev

postopek, ki ga sedaj ne več. Kasneje so odstranili tudi elektrolizo B in s tem

preprečili onesnaževanje Dravskega polja. Z ukinitvijo elektrolize B je tovarna

pridobila okoljevarstveno dovoljenje, brez katerega ne bi mogla delovati. To

dovoljenje je izdala Agencija Republike Slovenije za okolje. Dovoljenje, ki je bilo

izdano, je dovolilo delovanje in obratovanje naprav za proizvodnjo samega aluminija.

Dovoljenje je bilo torej dokaz, da Talum uporablja naprave, ki so skladne z novimi,

izboljšanimi tehnikami, ki sledijo predpisom in standardom.

Dodati pa je treba, da pravzaprav vsaka tovarna onesnažuje okolje, vendar smo

ugotovili, da tovarna Talum ne onesnažuje toliko, da bi s tem povzročila škodo

ljudem in okolici v občini Kidričevo. Tovarna Talum sledi zakonski normativom, saj je

pridobila dovoljenje za izpust toplogrednih plinov ter za vse delujoče naprave v

37

tovarni. Glede na postopke, ki jih tovarna Talum izvaja, si je pridobila potrdilo tudi

od Agencije Republike Slovenije za okolje za izvajanje monitoringa emisij v zraku.

Hipoteza št. 3: Ekološko nesrečo v Ajki bi lahko preprečili.

Tretjo zastavljeno hipotezo lahko na podlagi napisanega v diplomskem delu

potrdimo, saj smo ugotovili, da je počen rezervoar, s katerega je odtekla strupena

gošča, posledica malomarnosti s strani odgovornih oseb. Odgovorni namreč niso

posvečali dovolj pozornosti ljudem, ki so razpoko opazili že junija, če bi to

pravočasno rešili, do katastrofe, ki je ogrozila tudi sosednje države, zagotovo ne bi

prišlo. Poleg uničenih vasi, okolja in ekosistema v državi so bila uničena tudi življenja

ljudi, ki so bili v nesreči oškodovani.

7.2 Razprava

Na koncu lahko ugotovimo, da sta obe tovarni pridobivali aluminij po Bayerjevem

postopku. Ob pregledovanju same literature smo ugotovili, da Bayerjev postopek ni

toliko škodljiv, kot je škodljiv sam stranski produkt – rdeče blato, ki pri tem nastaja.

Rdeče blato lahko resno ogrozi človeška življenja, če so blatu predolgo izpostavljena.

Prav zaradi takšnega tveganja je ta postopek tovarna Talum ukinila, tovarna sledi

smernicam in direktivam zakona, ki jim dovoljuje poslovanje. Načeloma je tako, da

vsaka tovarna v zrak spušča določene emisije, ampak tovarna Talum deluje v skladu z

zakonom.

Pri analizi delovanja tovarne MAL na Madžarskem smo ugotovili, da je človeška

malomarnost povzročila katastrofo, ki je ogrozila ljudi, okolje ter tudi sosednje

države, saj se je rdeče blato izlivalo v reko Donavo, ki teče vse do Črnega morja.

Zaradi uspešnega posredovanja držav ter ljudi, ki so pomagali pri sanaciji odpadkov,

so pravočasno ustavili izlitje rdečega blata iz drugega rezervoarja. S pomočjo

reševalnih ekip so ljudi evakuirali iz ogroženega območja. Vendar ne moremo mimo

smrtnih žrtev ter ljudi, ki so ob izlitju utrpeli opekline. Odgovorni za to nesrečo (še)

niso bili kazensko obsojeni, saj je bilo premalo dokazov, ki bi jih dejansko bremenili.

Odgovorni so morali plačati samo odškodnino vsem oškodovanim. Vendar denar ne

more povrniti ljudem zdravja oziroma ljudi, ki so tukaj izgubili življenje. Ta nesreča

bi morala biti ljudem v opozorilo, da lahko prepozno reagiranje na določene stvari

privede do katastrofalnih posledic. Kot smo ugotovili, so razpoko ljudje namreč

38

opazili že junija, ampak so naleteli na gluha ušesa, saj od odgovornih nihče ni

ukrepal pravočasno. Ob kasnejših obsodbah so se izgovarjali celo, da je tovarna

delovala v skladu s pravili ter da so bazen, kjer se je skladiščilo rdeče blato, pravilno

oskrbovali. Kot smo lahko videli, tega ni bilo. Če bi bila oskrba bazena in posledično

rezervoarja pravilna, do te katastrofe ne bi prišlo. Ob koncu pregledovanja naših

hipotez smo lahko dve od treh delno potrdili. Sam Bayerjev postopek ne ogroža

življenja ljudi, ampak jih ogroža njegov stranski produkt. Prav tako smo drugo

hipotezo lahko delno potrdili. Kot smo že navedli, vse tovarne ogrožajo okolje,

vendar če delujejo po navodilih in odredbah zakona, tveganje ni nevarno ljudem.

Tovarna Talum se lahko torej ponaša z dejstvom, da deluje v skladu z zakonom in je

ljudem, ki živijo v občini Kidričevo, prijazna tovarna.

Zato da bi preprečili bodoče katastrofe, menimo, da bi bile potrebne izboljšave tako

pri pridobivanju kot pri organizaciji varnosti. Prav tako bi morale inšpekcijske službe

ostreje postopati pri samem pregledu pravilnega delovanja in ustreznosti opreme

tovarn. Nenazadnje bi se morala izboljšati tudi komunikacija med delavci in

njihovimi nadrejenimi.

Ob koncu lahko rečemo, da ljudje premalo časa posvetimo samemu okolju, v katerem

živimo. Pozabili smo namreč na dejstvo, da brez okolja ljudje sploh ne bi obstajali.

Vendar če temu ne bomo posvečali dovolj velike pozornosti in bomo krčili naravne

habitate, bo narava na to prej ali slej odgovorila. Menimo, da bi tovarna na

Madžarskem morala več pozornosti posvetiti samemu delovanju tovarne, saj so se

zavedali nevarnosti stranskega produkta. Kot smo kasneje ugotovili, niso imeli

narejenega niti načrta, kako reagirati v primeru takšne nesreče. Od nesreče je minilo

pet let, vendar ljudje niso pozabili te katastrofe. Na mestu, kjer je poplavilo rdeče

blato in uničilo vasi, je danes park, ki je ljudem v poduk, da se lahko tudi narava

maščuje, če je pravi razlog človeška malomarnost.

39

8 Uporabljeni viri

Berdon, S. (7. 10. 2010). Ekološka katastrofa na Madžarskem: Reševalci skušajo

preprečiti onesnaženje Donave. Dnevnik.si. Pridobljeno na

https://www.dnevnik.si/1042393530

Boj s strupeno brozgo. (6. 10. 2010). Mladina.si. Pridobljeno na

http://www.mladina.si/84605/06-10-2010-

boj_s_strupeno_brozgo/?utm_source=dnevnik%2F06-10-2010-

boj_s_strupeno_brozgo%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink

Borštnik, P. A., Zornik, M. in Žagar, T. (2004). Odgovorno okoljsko delovanja: Sistemi

ravnanja z okoljem. Ljubljana: Slovenski institut za kakovost in meroslovje.

Bratun, M. (2003). Strokovni trg aluminija kot strateške kovine bodočnosti

(Diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Budihna, M. (1997). Strupi in varovanje pred njimi. V A. Lah (ur.), Kemizacija okolja

in življenja – do katere meje?, (str. 20-31). Ljubljana: Slovensko ekološko

gibanje.

D. L. (6. 10. 2010). Ali madžarska katastrofa lahko postane evropska. 24ur.com.

Pridobljeno na http://www.24ur.com/novice/svet/lahko-rdeca-gosca-

povzroci-raka.html

D. Š. (8. 10. 2010). V strupeni gošči našli dve trupli. 24ur.com. Pridobljeno na

http://www.24ur.com/novice/svet/foto-nekaterih-vasi-ne-bo-mogoce-

obnoviti.html

Drobnič, M. (2014). Talum 1954-2014 V zadnjem desetletju 2004-2014. Kidričevo:

Talum, Tovarna aluminija, d.d.

Ferlinc, D. (2013). Talum-aluminij, kovina prihodnosti. V Berberih-Slana, A. (ur.), Uf,

Industrija! (str. 184-195). Maribor: Muzej narodne osvoboditve Maribor.

G. V. (4. 10. 2012). Madžari se spominjajo najhujše ekološke katastrofe v svoji

zgodovini. Rtvslo.si. Pridobljeno nahttp://www.rtvslo.si/svet/madzari-se-

spominjajo-najhujse-ekoloske-katastrofe-v-svoji-zgodovini/292892

Gaberščik, A. (2013). Spoznavajmo svoje domovanje. Ljubljana: Založba Rokus Klett.

Homšak, M., Čuš, Z., Trafela, I., Vodušek. (2013). Ravnanje z okoljem ter varnost in

zdravje pri delu. Kidričevo:Talum.

40

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2000a). Aluminij. Pridobljeno

na http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=aluminij&hs=1

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. (2000b). Naravna katastrofa.

Pridobljeno na http://bos.zrc-

sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=naravna+katastrofa&hs=1

Jazbec, S. (2013). Stojan Kerbler: ptujski fotograf svetovnega slovesa = globally

renowned Ptuj photographer. Kidričevo: Talum.

Kazimir Anna Maria - Attila Ószabó. (4. 4. 2011). „A gát alól kiesett a talaj” - exkluzív

interjú a MAL Zrt. Vezérigazgatójával. Pridobljeno na

http://www.mal.hu/engine.aspx?page=showcontent&content=hirek-

kiszervezes-HU

Lokar, S. (7. 10. 2010). Vse večja katastrofa na Madžarskem. Kameleon.si Pridobljeno

na http://www.kameleon-revija.si/index.php?Task=article&ArticleID=480

Lorber, A. (2012). Sinteza boehmita s termično obdelavo aluminijevega trihidroksida

(Diplomsko delo). Maribor: Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo.

M. K. (12. 10. 2010). Tovarna aluminija bo spet obratovala. 24ur.com. Pridobljeno na

http://www.24ur.com/novice/svet/srbska-inovatorja-nasla-resitev-za-

madzare.html

MAL - Magyar Aluminijska TERMELÖ és Kereskedelmi Zrt. (2004a). Gallery.

Pridobljeno na http://www.mal.hu/engine.aspx?page=galeria

MAL - Magyar Aluminijska TERMELÖ és Kereskedelmi Zrt. (2004b). History.

Pridobljeno na http://english.mal.hu/engine.aspx?page=bemutatkozunk

Medved. M., Pivec – Kegl, N., Pek – Drapal, D., Banič – Kranjevčič in Toplek, D.

(2001). Industrijska cona Talum s širšo okolico – Stanje v okolju in ocena

vplivov na okolje – Objekt za termično obdelavo trdnjih odpadkov iz naselij

severovzhodne Slovenije s spremljajočimi objekti. Kidričevo: Talum.

Meško, G., Sotlar, A. in Eman, K. ( 2012). Ekološka kriminaliteta in varovanje okolja

– multidisciplinarne perspektive. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

N. D. (9. 10. 2010). Zaradi razpok se lahko rdeča brozga spet razlije. 24ur.com.

Pridobljeno na http://www.24ur.com/novice/svet/zaradi-rdece-brozge-

evakuacija-prebivalcev.html

41

N. S. (11. 10. 2010). Direktor tovarne aluminija v priporu. 24ur.com. Pridobljeno na

http://www.24ur.com/novice/svet/evropski-strokovnjaki-na-pomoc-

madzarom.html

N. Š. (13. 10. 2010). Pri nas nevarnosti ni, v BiH kar dva bazena. 24ur.com.

Pridobljeno na http://www.24ur.com/novice/svet/zadrzevalnik-puscal-ze-

junija.html

Nesreča v tovarni aluminija v Ajki/ Madžarska. (15. 10. 2010). Sfera.si. Pridobljeno

na http://msfera.si/2010/10/15/nesreca-v-tovarni-aluminija-v-ajki-

madzarska/

Petek, M. (2004). Pozicioniranje družbe Talum d.d. in analiza njenega ekonomskega

okolja (Diplomsko delo). Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

Polič, M. (1997). Zaznavanje kemikalij in njihovih učinkov. V A. Lah (ur)., Kemizacija

okolja in življenja – do katere meje? (str. 68 – 83). Ljubljana: Slovensko

ekološko gibanje.

Štok, K. (5. 10. 2010). Madžarska: za izlitje aluminija naj bi bil kriv človeški dejavnik.

Rtvslo.si. Pridobljeno na http://www.rtvslo.si/svet/madzarska-za-izlitje-iz-

tovarne-aluminija-naj-bi-bil-kriv-cloveski-dejavnik/240856

V Donavi že prve mrtve ribe. (7. 10. 2010). 24ur.com. Pridobljeno na

http://www.24ur.com/novice/svet/preiskavo-prevzel-madzarski-fbi.html

V. L. (10. 10. 2010). Nevarnost novega razlitja. 24ur.com. Pridobljeno na

http://www.24ur.com/novice/svet/razmere-so-zaenkrat-stabilne.html

Veselič, M. (2013). Lokacija. Pridobljeno na http://talum-

castings.si/o_nas/stik_z_nami/

Zabukovec, M. (1. 10. 2011). Madžarska: prej niso imeli težav s prahom, zdaj je prah

povsod. Delo.si. Pridobljeno na

http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/madzarska-prej-nikoli-niso-imeli-

tezav-s-prahom-zdaj-je-prah-povsod.html