UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO – POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ELEKTRONSKA DOHODNINA Z VIDIKA DAVČNEGA ZAVEZANCA TER Z VIDIKA

DAVČNE UPRAVE Študentka: Jasmina Tišler Naslov: Raičeva ul. 13 Številka indeksa: 81533178 Smer: Finance in bančništvo Način študija: redni Program: visokošolski strokovni Mentor: prof. dr. Samo Bobek

Maribor, maj 2006

IZJAVA Študentka Jasmina Tišler izjavljam, da sem avtorica diplomskega dela, ki sem ga napisala. Zagotavljam, da sta tiskana in elektronska verzija istovetni. Kot avtorica dovoljujem njegovo objavo na spletni strani fakultete. Maribor, 9.2.2006 Podpis:

2 PREDGOVOR Namen mojega diplomskega dela je opredeliti elektronsko dohodnino predvsem z vidika davčnega zavezanca ter z vidika davčne uprave in s tem nastale novosti, ki so se od leta 2004 pa vse do današnjega dne zgodile. Diplomska naloga je razdeljena na tri sklope. V prvem sklopu naloge sem predstavila elektronsko dohodnino kot sistem in kot storitev. Glavni namen sistema je oddaja davčnih obrazcev na DURS, torej gre za nekakšno elektronsko vložišče. Dohodnina je eden izmed največjih in seveda za Davčno upravo Republike Slovenije najpomembnejših virov obdavčitve. V drugem delu sem predstavila elektronsko dohodnino z vidika davčnega zavezanca. Predvsem je pomembno, kako se z dohodnino preko spleta sooča davčni zavezanec. Če zavezanec želi oddati dohodninsko napoved preko portala eDavki, mora izpolnjevat osnovne pogoje, kateri so, da ima ustrezno računalniško strojno in programsko opremo in da ima dostop do interneta. V tretjem, zadnjem delu pa sem predstavila elektronsko dohodnino z vidika davčne uprave. Osredotočila sem se zlasti na Davčno upravo v Mariboru, in nekako pobližje prikazala, kako pa z elektronsko dohodnino poslujejo na njihovi izpostavi, kako se soočajo s posledicami in nenazadnje tudi to, kako je poskrbljeno za varnost in varovanje osebnih podatkov.

3 KAZALO 1. UVOD……………………………………………………………………………...…....5 2. ELEKTRONSKA DOHODNINA KOT SISTEM IN STORITEV.……...………....7 2.1 Davčni zavezanci in njihove obveznosti do davčne uprave…………………….…..8 . 2.2 Nov zakon o dohodnini…………………………………………………………...…..9 2.2.1 Razlogi za sprejem novega zakona o dohodnini………………………….….… ..10 2.3 Pojem elektronske dohodnine………………………………………….……….…..10 2.4 Predstavitev sistema elektronske dohodnine………………...………..……….…..11 2.4.1 Kaj sistem omogoča……………………………………………….………….…...13 3. ELEKTRONSKA DOHODNINA Z VIDIKA DAVČNEGA ZAVEZANCA - UPORABNIKA……………….……………………………………………..………...14 3.1 Pravice in dolžnosti davčnih zavezancev……………………………………….…..14 3.2 Potrebna oprema in pogoji za elektronsko oddajo napovedi za odmero dohodnine…………………………………………………………………………......16 3.2.1 Ustrezna računalniška strojna oprema………………………………………...…..16 3.2.2 Ustrezna računalniška programska oprema………………………………….…....17 3.3 Pridobitev digitalnega potrdila……………………………………………………..17 3.3.1 Registrirani uporabniki sistema eDavki…………………………………………..17 3.3.2 Neregistrirani uporabniki sistema eDavki…………………………………….…..18 3.4 Prijava in vstop v sistem elektronske dohodnine………………………………….18 3.5 Namestitev digitalnega potrdila…………………………………………………….19 3.5.1 Digitalno potrdilo…………………………………………………………….........19 3.5.2 Vlaganje dokumentov……………………………………………………………...20 3.5.3 Izpolnjevanje obrazca………………………………………………………… …..20 3.5.4 Oddajanje dokumenta…………………………………………………………… ..20 3.5.5 Podpisovanje dokumenta…………………………………………………………..20 3.6 Pooblaščanje……………………………………………………………………...…..21 3.6.1 Vloga za pooblastitev……………………………………………………………...21 3.6.2 Pridobitev pooblastila ……………………………………………………………..21 3.7 Pooblaščanje prek izpostave DURS-a………………………………………..……..22 4. ELEKTRONSKA DOHODNINA Z VIDIKA DAVČNE UPRAVE………...……..23 4.1 Poslovanje z elektronsko dohodnino na Davčni upravi v Mariboru……….……..24

4 4.1.1 Prva prijava v sistem eDavki………………………………………………………..28 4.1.2 Vstop v sistem eDavki…………………………………………………………..…..28 4.1.3 Upravljanje z davčnimi zavezanci……………………………………………..........29 4.1.4 Iskanje davčnih zavezancev…………………………………………………..……..29 4.1.5 Pregledovanje vloženih dokumentov davčnega zavezanca………………….……...29 4.1.6 Urejanje pooblastil davčnega zavezanca……………………………………...…….29 4.1.7 Identifikacija uporabnika…………………………………………………….......….30 4.1.8 Osebna obvestila……………………………………………………………….........30 4.1.9 Odjava ………………………………………………………………………............30 4.2 Varnost elektronskega davčnega poslovanja……………………………………….31 4.2.1 Tehnična zaščita…………………………………………………………………...31 4.2.2 Pravna zaščita……………………………………………………………………...32 4.2.3 Tehnologija………………………………………………………………………..32 4.2.4 Osebna odgovornost…………………………………………………………….....34 4.2.5 Zakonske določbe……………………………………………………………….....34 4.3 Politika zasebnosti……………………………………………………………………35 4.3.1 Zaščita začasno shranjenih dokumentov…………………………………………..35 4.3.2 Obravnava oddanih dokumentov…………………………………………………..35 4.3.3 Uporaba osebnih podatkov………………………………………………………...36 4.3.4 Evidenca dejavnosti……………………………………………………………......36 5. SKLEP………………………………………………………………………………….37 6. POVZETEK (ABSTRACT)…………………………………………………………..39 7. SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV…………………………...40

5 1. UVOD 1.1 OPREDELITEV OZ. OPIS PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKAVE V diplomskem delu bom predstavila področje elektronske dohodnine z vidika davčnega zavezanca ter z vidika davčne uprave. Dohodnina je sintetični davek, kar pomeni, da obdavčuje več vrst dohodkov, kateri so navedeni v Zakonu o dohodnini. Dohodki, od katerih se plačuje dohodnina, so osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz premoženjskih pravic, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz premoženja ter dohodki iz kapitala. Do leta 2004 se je dohodnina oddajala samo na posebnih obrazcih, ki jih je izdal in predpisal davčni organ RS. Z letom 2004, natančneje konec meseca februarja, pa je bila davčnim zavezancem na voljo oddaja dohodnine preko interneta oziroma elektronska dohodnina. Diplomsko delo je razdeljeno na tri sklope. V prvem sklopu sem na splošno predstavila elektronsko dohodnino, v čem se razlikuje od dohodnine, ki se je oziroma se še zmeraj lahko oddaja na posebnih obrazcih, omenila pa sem tudi, kaj določa zakon o dohodnini in katere so tiste pomembne spremembe, ki so se pojavile s sprejetjem novega zakona. V tretjem poglavju sem predstavila elektronsko dohodnino z vidika davčnega zavezanca. Za vsakega davčnega zavezanca, ki se odloči, da bo oddal dohodnino preko interneta, je pomembno, da je seznanjen s celotnim postopkom, kakšno računalniško strojno in programsko opremo potrebuje, ter kako celoten postopek poteka. V zadnjem sklopu diplomskega dela pa sem predstavila elektronsko dohodnino z vidika davčne uprave in kako poslujejo z elektronsko dohodnino na Davčni upravi v Mariboru. V tem poglavju sem se najbolj osredotočila na varnost podatkov in samega elektronskega davčnega poslovanja. 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE DIPLOMSKEGA DELA Namen mojega diplomskega dela je predstavitev sistema elektronske dohodnine. Naloga bo temeljila na tem, kako poslovanje z dohodnino poteka z vidika davčnih zavezancev, in na drugi strani, kako z elektronsko dohodnino posluje davčna uprava. Predstavila bom tudi novo veljavno zakonodajo na področju dohodnine, ki je bila sprejeta z začetkom letošnjega leta in je prinesla veliko sprememb na obravnavanem področju. Cilj diplomska dela je predvsem predstaviti, kako sistem elektronske dohodnine deluje, kakšne so prednosti s takšnim poslovanjem in kako je poskrbljeno za varnost podatkov. Osnovne trditve: - dohodnina je progresivni davek od dohodkov fizičnih oseb in temelji na načelu rezidenstva, - elektronsko poslovanje omogoča udobno, preprosto in varno izpolnjevanje in oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika doma ali v pisarni, - poslovanje z dohodnino preko spleta je varna in popolnoma enakovredna storitev kot papirno poslovanje, le da nudi veliko prednosti pred papirnim poslovanjem, - digitalno potrdilo, katero služi za identifikacijo uporabnika v elektronskem poslovanju, - za varnost podatkov je pri uporabi z elektronskim poslovanjem poskrbljeno po najvišjih standardih, ki veljajo v svetu za elektronsko poslovanje preko spleta.

6 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Celoten davčni sistem se je na podlagi sprejetja novega zakona o dohodnini korenito spremenil in dopolnil. Ker je zakon stopil v veljavo šele leta 2005, se bodo te spremembe najbolj poznale pri oddaji dohodnine v letu 2006. Davčna uprava je z uvedbo elektronskega davčnega poslovanja oziroma plačevanja davkov preko spleta v ljudeh vzbudila negotovost, saj zavezanci na začetku uvedbe elektronske dohodnine s samim postopkom niso bili najbolj seznanjeni. Predvsem jih je zanimala varnost podatkov. Sedaj ima davčna uprava izpopolnjen elektronski in varnostni sistem in pokazalo se je, da je v letošnjem leto v primerjavi z lanskim elektronsko dohodnino oddalo najmanj 25% več, kot leto poprej. Takšen način bo zagotovo pripeljal do večjega medsebojnega zaupanja med zavezancem in davčno upravo in s tem bo tudi poslovanje državnih organov bolj racionalno. Za izdelavo diplomskega dela sem uporabila dostopno strokovno gradivo, teoretično znanje, pridobljeno v času študija, praktično znanje pridobljeno v času prakse na Davčni upravi Republike Slovenije, Izpostavi Maribor ter na internetnih straneh. 1.4 UPORABLJENE RAZISKOVALNE METODE Pri pisanju diplomskega dela sem uporabila makroekonomsko metodo raziskovanja. Predmet raziskave je dohodnina, poudarek pa je njenem elektronskem poslovanju. Elektronsko poslovanje bo podrobno opisano z vidika davčnega zavezanca ter davčne uprave in kako sam sistem elektronskega poslovanja deluje. Ker strokovne literature na temo elektronske dohodnine ni veliko, sem se posluževala pretežno internetnih strani. V veliko pomoč so mi bili davčni bilteni in brošure.

7 2. ELEKTRONSKA DOHODNINA KOT SISTEM IN STORITEV Sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb v Republiki Sloveniji določa Zakon o dohodnini. Dohodnina je sintetični davek, kar pomeni, da obdavčuje več vrst dohodkov. Zakon izrecno določa od katerih dohodkov se plačuje dohodnina. Zakon temelji na načelu splošne obdavčitve davčne obveznosti, zato je v obdavčitev načeloma zajet vsak dohodek fizične osebe, ki je določen kot vir dohodnine, in na načelu horizontalne enakosti dohodkov, kar pomeni, da so enako visoki dohodki enako obremenjeni z davkom. V obdavčitev so načeloma zajeti vsi dohodki fizične osebe, davčna obveznost pa je določena glede na višino dohodka, kar pomeni, da so osebe z nižjimi dohodki manj obremenjene z davkom, dohodki osebe z višjimi dohodki pa bolj (Stanovnik, 1998, str. 72-73). Zakon izrecno določa, kateri dohodki so obdavčeni z dohodnino. To so: - osebni prejemki, - dohodki iz kmetijstva, - dohodki iz dejavnosti, - dohodki iz kapitala, - dohodki iz premoženja, - dohodki iz premoženjskih pravic. Od vseh naštetih dohodkov se že med letom plačuje davek kot akontacija dohodnine in med letom plačana akontacija se upošteva pri končni odmeri dohodnine in se od nje odšteje. V osnovo za dohodnino se vštevajo: - letni znesek plače, nadomestila plač in drugi prejemki iz delovnega razmerja, izplačani v denarju, bonih ali v naravi, razen povračil stroškov, ki jih je imel zavezanec v zvezi z delom ter letni prejemki v obliki stimulacij in bonitet v zvezi z delovnim razmerjem, zmanjšani za plačane obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni; - vsak posamezen prejemek, dosežen na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev oziroma poslov na drugi podlagi, v višini, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov; - letni znesek pokojnine, od katere je bil obračunan davek od osebnih prejemkov, zmanjšan za posebne prispevke, uvedene z zakoni; neto pokojnina se obruti s koeficientom 1,23847; - katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč , zmanjšan za katastrski dohodek zemljišč , za katera so priznane oprostitve in olajšave, ter zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost, ki se obračunavajo od katastrskega dohodka, za posebne prispevke, uvedene z zakoni, in za pristojbine, uvedene s predpisi o gozdovih; - dobiček, dosežen z opravljanjem dejavnosti, v višini, od katere je bil odmerjen davek iz dejavnosti, zmanjšan za olajšave, ki se priznajo po zakonu; če se dobiček ugotavlja z upoštevanjem normiranih odhodkov, se v osnovo za dohodnino všteje tako ugotovljen dobiček, zmanjšan za obvezne prispevke za socialno varnost in posebne prispevke, uvedene z zakoni; - dobiček, dosežen s prodajo kapitala; - letni znesek obresti na posojila, od katerih je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja; - dohodki, doseženi z udeležbo pri dobičku;

8 - dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženja; - dohodki iz premoženjskih pravic v višini, od katere je bil odmerjen oziroma obračunan davek od dohodkov iz premoženjskih pravic. Osnova za dohodnino je tako seštevek vseh dohodkov iz posameznih virov dohodnine v posameznem koledarskem letu. Spletna aplikacija eDavki je sistem za elektronsko davčno svetovanje. Glavni namen sistema je oddaja davčnih obrazcev na Davčno upravo Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS), torej gre za nekakšno elektronsko vložišče. Uporabnikom je poleg dela z davčnimi obrazci (izpolnjevanje, brisanje, izvoz, uvoz, priprava, oddaja, pregledovanje) omogočeno tudi pregledovanje svojih podatkov iz registra davčnih zavezancev (RDZ). Sistem je razdeljen na tri dele: - javni del (htp://edavki.durs.si) - del za davčne zavezance (vstop z digitalnim potrdilom preko javnega dela) - skrbniški del Skrbniški del uporabljajo poslovni in sistemski skrbniki sistema eDavki. Poslovni skrbniki so kontrolorji na davčnih uradih in izpostavah. Njihovo delo je vezano predvsem na delo z davčnimi zavezanci. Pooblaščeni so za upravljanje z davčnimi zavezanci, upravljanje z vloženimi dokumenti davčnih zavezancev, urejanje pooblastil in pošiljanje osebnih obvestil davčnim zavezancem. Sistemski skrbniki so na glavnem uradu. Njihovo delo je vezano predvsem na upravljanje s skrbniki. Poleg tega so pooblaščeni še za urejanje pogostih vprašanj ter splošnih in skupinskih obvestil, pregledovanje dnevnika dogodkov, ročno proženje sinhronizacije in o(ne)mogočanje dostopa davčnim zavezancem (povzeto po: Interno gradivo DURS). 2.1 Davčni zavezanci in njihove obveznosti do davčne uprave Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je fizična oseba s stalnim prebivališčem v RS, ki prejema plačo, pokojnino, prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi, ter ima druge prejemke vključno z nagradami in podobnimi prejemki. za katere zakon izrecno določa, da se od teh dohodkov plačuje dohodnina. Obdavčitvi z davkom od osebnih prejemkov podlega tudi plača iz tujine, dosežena z delom na območju RS in pokojnina, ki jo zavezanec prejema iz tujine. Prav tako je zavezanec za davek od osebnih prejemkov tudi nerezident RS, če je bivala na njenem območju nepretrgoma najmanj šest mesecev in je na njenem območju dosegala dohodke, ki po zakonu podlegajo njeni odmeri, in sicer za plačo, za prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi, in za prejemke vključno z nagradami in podobnimi prejemki, če

9 so ti prejemki doseženi z opravljanjem dela, storitev ali poslov na območju RS oziroma če so izplačani na območju RS. Zavezanec vloži napoved za odmero dohodnine pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register ob času vložitve napovedi. Zavezanec, ki zapusti RS pred rokom za vložitev napovedi, mora vložiti napoved najpozneje 30 dni pred nameravanim odhodom. Če zavezanec, ki je imel v koledarskem letu dohodke, ki podlegajo odmeri dohodnine, ne vloži napovedi za odmero dohodnine, stori prekršek po Zakonu o davčnem postopku (224. člen Zakona o davčnem postopku). Z denarno kaznijo 50.000 tolarjev se kaznuje takoj na kraju prekrška fizična oseba, če ne vloži napovedi v roku 2 mesecev po poteku roka za vložitev napovedi, kajti po določbi tretjega odstavka 120. člena Zakona o davčnem postopku se napoved šteje za nepravočasno, če je vložena v roku 2 mesecev po poteku roka za vložitev napovedi, to je do 31. 5. tekočega leta. Po poteku 2 mesecev pa se vložena napoved šteje za nevloženo in se kaznuje prav tako na kraju prekrška s 100.000 tolarjev. Če se zavezanca ne more kaznovati takoj na kraju prekrška, se izda obvestilo o prekršku in plačilni nalog, kjer je določeno, da če jo plača takoj ali v roku za ugovor, zavezanec plača polovično kazen. Napoved za odmero davka od osebnih prejemkov je dolžan napovedati zavezanec, ki prejema plačo ali pokojnino iz tujine oziroma prejema plačo pri diplomatsko-konzularnem predstavništvu tuje države, pri mednarodnih organizacijah, pri predstavnikih ali uslužbencih takih predstavništev ali organizacij, ki uživajo diplomatsko imuniteto, in sicer v 7 dneh od dneva, ko je prvič prejel plačo oziroma pokojnino pri davčnem organu, kjer je vpisan v davčni register. Za prejemke, dosežene na podlagi prevzema opravljanja določenih storitev in poslov domačim fizičnim osebam ter tujim pravnim in fizičnim osebam pa mora zavezanec napovedati do 10. v mesecu za pretekle mesece pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register. Nerezident RS - zavezanec za davek od osebnih prejemkov pa mora prejemke, dosežene z opravljanjem dela, storitev ali poslov v RS, od katerih ni bil obračunan in plačan davek po odbitku, napovedati v 7 dneh od dneva izplačila prejemka pri davčnem uradu, kjer je vpisan v davčni register, če pa ni vpisan, pa pri davčnem uradu, kjer je vpisan izplačevalec prejemkov. Če pa tudi izplačevalec ni vpisan, pa pri davčnem uradu, kjer je bil prejemek dosežen. 2.2 Nov zakon o dohodnini Zakonodajna aktivnost na področju davčnega prava je bila v zadnjih letih ena izmed najintezivnejših, kar je posledica preobrazbe slovenskega političnega in gospodarskega sistema. V normalnih okoliščinah se od države pričakuje, da bo vodila stabilen davčni sistem, kar pomeni, da bo v davčnem sistemu prisotnih čim manj radikalnih sprememb, ki povzročajo potrebo po prilagajanju davčnih zavezancev nastalim spremembam. Na ta način se zagotavlja tudi tradicija na področju davčnega prava (Kobal Aleš, 2004, str. 19).

10 2.2.1 Razlogi za sprejem novega zakona Razlogi za sprejetje novega zakona o dohodnini so večplastni. Treba jih je iskati tako v sistemskih pomanjkljivostih prejšnje ureditve, nekonsistentnosti posameznih določb predhodnega zakona in tudi v samih spremembah sistema Republike Slovenije. V postopku priprave novega zakona so se kot glavni razlogi za reformo obdavčitve fizičnih oseb navajali predvsem naslednji (Kobal Aleš, 2004, str. 20):

- uresničitev odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v zvezi z odločbami prejšnjega zakona (odločbe Ustavnega sodišča so bile s strani naslovni državnih organov, predvsem Državnega zbora enostavno prezrte);

- nadaljevanje vodenja davčne politike v smeri razbremenitve najnižjih dohodkovnih razredov (začetki take politike segajo v leto 2000, ko je bil sprejet Zakon o izjemnem znižanju davčne obveznosti, ki je veljal za obdobje 2000-2001);

- previsoka davčna obremenitev aktivnih dohodkov (predvsem dohodkov iz dela) v primerjavi s pasivnimi dohodki (predvsem dohodki iz premoženja), katerih davčno obremenitev je treba povečati;

- spremembe v strukturi zavezancev oziroma v načinu pridobivanja dohodkov (porast števila zavezancev, ki pridobivajo dohodke iz različnih virov;

- neenakomerna porazdelitev davčnega bremena med davčnimi zavezanci, ki je posledično pripeljala do poskusov prehajanja davčnih zavezancev iz davčno bolj obremenjenih oblik dohodkov v davčno ugodnejše oblike, predvsem s pomočjo izkoriščanja pravne forme posameznih pravnih poslov;

- priprave Slovenije v Evropsko unijo (v nadaljevanju EU), kar naj bi povzročilo potrebo po prilagoditvi zakonodaje temeljnim načelom EU;

- prilagoditev sistema dohodnine mednarodnim standardom obdavčitve fizičnih oseb. Obstajali pa so tudi drugi razlogi, ki so tako sistemske kot tudi vsebinske narave oziroma so posledica pomanjkljivosti in nedorečenosti predhodnega zakona:

- v predhodnem sistemu dohodnine ni bilo uzakonjeno načelo obdavčitve svetovnega dohodka;

- pomanjkljiva definicija davčnih zavezancev; - pomanjkanje zakonskih definicij davčnih institutov, ki so bile nujno potrebne za

izvajanje zakona in nadomeščanje le-teh z raznimi uradnimi (ali neuradnimi) mnenji davčnih organov samih, zraven tega pa tudi nepriznavanje definicij temeljnih pravnih panog;

- neusklajenost zakona z nekaterimi drugimi, za izvajanje zakona bistvenimi področji (tako davčnimi kot tudi nedavčnimi, na primer predpisi s področja socialne varnosti;

- itd. 2.3 Pojem elektronske dohodnine Dohodnina je zbirni davek, kar pomeni da se z njo obdavčujejo vsi obdavčljivi dohodki, prejeti v preteklem letu. Zbirni dohodki se obdavčujejo po progresivni lestvici; večja

11 dohodninska osnova predstavlja višjo stopnjo dohodninskega davka (Glogovšek, 1993, srt.34). eDavki so varna in papirnemu poslovanju popolnoma enakovredna storitev v elektronskem mediju na spletu. Davčnim zavezancem nudijo nekaj pomembnih prednosti pred papirnim poslovanjem z davčnimi obrazci: - hitrejše in preprostejše izpolnjevanje davčnih obrazcev (z vgrajeno pomočjo in orodji za sprotno preverjanje), - možnost vlaganja dokumentov 24 ur na dan, 7 dni v tednu, brez stroškov za poštnino in neodvisno od geografske lokacije, - vpogled v davčno kartico, - prenos podatkov neposredno iz računovodskega sistema v eDavke prek spletnih storitev, - enostavno pooblaščanje med uporabniki in ostalimi davčnimi zavezanci, - prenos obsega pravic na podlagi organizacije poslovanja v eDavke prek pooblaščanja. 2.4 Predstavitev sistema elektronske dohodnine Osnovno poslanstvo Davčne uprave Republike Slovenije je učinkovito pobiranje davkov. Do zdaj so to opravljali s posebnimi obrazci v papirni obliki, kar se je izkazalo za zelo neučinkovito. Zavezanci so morali napoved oddati v papirni obliki, iz katere so na DURS-u podatke pretvorili v elektronsko obliko, primerno obstoječemu davčnemu informacijskemu sistemu. Takšen način obdelave podatkov je imel vrsto pomanjkljivosti. Najbolj pereči sta bili zelo zamuden vnos podatkov in napake, ki so se pojavljale pri vnosu zaradi človeškega dejavnika. Čeprav Davčna uprava Republike Slovenije izmenjuje datoteke v zvezi s plačilnim prometom z določenimi institucijami, pravega elektronskega davčnega poslovanja ni. Končni uporabniki so bili najbliže elektronskemu poslovanju s posebnim predpisanim obrazcem za vložitev Napovedi dohodnine za leto 2002, ki so ga lahko izpolnili na svojem računalniku ter ga natisnili in poslali na DURS. To pa je bilo daleč od želenega. Zaradi svojega poslanstva, učinkovitega pobiranja davkov, ter strategije e-uprave, so se tako odločili za elektronsko poslovanje z vsemi davčnimi dokumenti, za katere je to smiselno. Kot eden prvih je svojo elektronsko različico doživel obrazec za pobiranje dohodnine. Sistem elektronskega davčnega poslovanja temelji na internetu in na naprednih komunikacijskih tehnologijah, je varen, poceni in enostaven za uporabo ter na način dostopen večini davčnih zavezancev. Sistem temelji na brezplačni uporabi spletnih storitev s pomočjo običajne internet opreme (osebni računalnik, modem, internet brskalnik) brez potrebe po nakupu katerekoli dodatne programske ali strojne opreme. Sistem elektronskega davčnega poslovanja je zanesljiv, varen in pravno ustrezen. Na ta način omogoča strankam direktno posredovanje podatkov v DURS skozi javno nevarovano omrežje. Zamišljen je bil kot interaktivni sistem, ki je uporabnikom na voljo 24 ur na dan vse dni v letu.

12 Na osnovi javnega razpisa je Davčna uprava Republike Slovenije izbrala rešitev podjetja Hermes SoftLab, ki je najbolje ustrezala zahtevnim predpisanim pogojem. Predlagana rešitev v tej ponudbi temelji na Microsoft tehnološki platformi in rešitvah. Na prvem nivoju deluje strežnik, ki zaključuje SSL seje in izvaja dodatne varnostne funkcije. Zahtevi teh sej so posredovani naprej do spletnih aplikacij, postavljenih v okolje farme strežnikov. Ti strežniki tečejo na Windows Server 2003, spletne aplikacije pa streže Internet Information Server 6.0. Farma strežnikov spletnih aplikacij temelječih na ASP.NET je hkrati tudi predstavitveni nivo, ki omogoča najhitrejši razvoj in povezljivost v danem okolju. Podatkovno skladišče Microsoft SQL Server 2000 Enterprise Edition se na istem nivoju uporablja za shranjevanje uporabniških sej. Strežniki, v katerih se izvaja programska oprema, potrebna za poslovanje DURS-a, prav tako temeljijo na operacijskem sistemu Microsoft Windows Server 2003, programi pa se izvajajo v okolju NET strežnika za delo na daljavo, kjer poteka tudi obdelava podatkov. Tudi ti strežniki so postavljeni v okolje farme. Ta del sistema poleg obdelave dokumentov skrbi za pretvorbo dokumentov na vstopnih in izstopnih točkah, semantično in sintaktično preverjanje veljavnosti dokumentov, generiranje (digitalno podpisanih) sporočil za uporabnike in podobno. Sistem EDP je torej centraliziran na tem mestu, kar omogoča boljši pregled ter lažje dodajanje in spreminjanje za poslovne procese nujne programske opreme pri vzdrževanju sistema. Na tej ravni je tudi podatkovno skladišče Microsoft SQL Server 2000 Enterprise Edition za shranjevanje podpisanih dokumentov, podvojevanje podatkov iz naročnikovih podatkovnih skladišč (potrebnih za nemoteno delovanje sistema EDP), dnevnik dogodkov itd. To podatkovno skladišče se izvaja v okolju Microsoft Cluster Services v operacijskem sistemu Microsoft Windows Server 2003. V ozadju deluje Microsoft BizTalk Server 2004, ki skrbi za povezavo rešitve z obstoječim informacijskim sistemom in podatkovnimi skladišči (vir: http://e-uprava.gov.si/e-uprava).Z vpeljavo elektronskega pobiranja dohodnine so na DURS-u bistveno zmanjšali število napak pri vnosu podatkov. Njihovo število so zmanjšali že na strani uporabnika, kjer se določeni osebni podatki računalniško predizpolnijo. Istočasno obrazec opozarja uporabnike na določene napake pri izpolnitvi ter mu pomaga pravilno izpolniti obrazec za odmero dohodnine z razlagami, pomočjo in nasveti. Izpolnjeni obrazec v elektronski obliki se v strežniku Microsoft BizTalk Server 2004 pretvori v obliko, ki jo lahko uporabi sistem v ozadju. S tem se izognejo počasnemu vnosu podatkov, ki jih pesti pri papirnati obliki. Ker se obrazci arhivirajo v elektronski obliki, so na DURS-u zmanjšali količino obrazcev na papirju, ki jih je treba obdelati, in hkrati razbremenili kontrolorje, ki preverjajo pravilnost vnesenih podatkov. Elektronsko pobiranje dohodnine je del spletnega portala eDavki, kjer je poleg oddaje napovedi za odmero dohodnine mogoče oddati tudi obračun DDV-ja za zavezance za DDV in pregled obvestil ter dostop do podatkov, ki jih ima DURS o uporabniku. Praktično se bo večina davčnih obrazcev, napovedi in obračunov obdelovala znotraj sistema eDavki, ki tako ni omejen samo na odmero dohodnine. Elektronsko davčno poslovanje, katerega jedro temelji na Microsoftovih tehnologijah, je korak k učinkovitejšemu izpolnjevanju osnovnega poslanstva Davčnega urada Republike Slovenije (povzeto po: http://sigov.si/durs).

13 2.4.1 Kaj sistem omogoča Sistem elektronskega davčnega poslovanje je enoten za vse segmente davčnega poslovanja, enostaven za uporabo ter nadgradljiv. Za davčne zastopnike ter za davčne zavezance omogoča: ▪ varno, učinkovito ter uspešno poslovanje z davčno upravo; ▪ velik nabor obračunov v elektronski obliki za izpolnjevanje, validacijo, šifriranje/dešifriranje, digitalno podpisovanje in elektronski prenos v DURS; ▪ vgrajene aritmetične in logične kontrole za popolno preverjanje pravilnosti vnešenih obrazcev; ▪ elektronski kanal od uporabnika v sistem DURS za prenos podatkov iz obračunov pripravljenih z uporabo produktov drugih proizvajalcev (paketni prenos); ▪ poceni sistem, ki zahteva le minimalno opremo (npr. PC, modem in brskalnik); ▪ nadzorni sistem za kontrolo dostopa in uporabe. Za Davčno upravo Republike Slovenije sistem zagotavlja: ▪ zmožnost, ki je na voljo uporabnikom, da se enostavno spreminja oblika in vrsta podatkov ter povpraševanj po le-teh; ▪ zmožnost hitrih implementacij sprememb obrazcev, dodajanje novih in izključitev starih; ▪ sistem za vodenje registra uporabnikov z njihovi pravicami (Glasilo davčne uprave, 2003, št. 5-6).

14 3. ELEKTRONSKA DOHODNINA Z VIDIKA DAVČNEGA ZAVEZANCA - UPORABNIKA Pošta Slovenije je s podpisom pogodbe z Davčno upravo RS več kot 14.000 imetnikom svojih kvalificiranih digitalnih potrdil omogočila oddajo elektronske dohodninske napovedi. Od 1. marca 2004 dalje je na spletni strani DURS-a na voljo obrazec napovedi za e-dohodnino, ki ga lahko oddajo imetniki kvalificiranih digitalnih potrdil. Možnost oddaje dohodnine prek spleta bo imelo tudi več kot 14.000 imetnikov kvalificiranih digitalnih potrdil, ki jih izdaja Pošta Slovenije oz. njena certifikatska agencija POŠTArCA. POŠTArCA je v Republiki Sloveniji registriran overitelj, ki izdaja kvalificirana digitalna potrdila (KDP) za posameznike ter pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti. Kvalificirana digitalna potrdila overitelja POŠTArCA ustrezajo vsem v Sloveniji določenim zakonskim predpisom. Z njimi lahko pravno veljavno overjamo in podpisujemo dokumente v elektronski obliki. Vsi elektronski dokumenti, ki so elektronsko podpisani z veljavnimi kvalificiranimi digitalnimi potrdili, so v Sloveniji pravno veljavni dokumenti, enakovredni lastnoročno podpisanim dokumentom (ZEPEP, 15. člen). 3.1 Pravice in dolžnosti davčnih zavezancev Pravice: ▪ Pravica do informiranja in pomoči Davčni zavezanci imajo pravico do sprotnega informiranja in pomoči pri izpolnjevanju obveznosti in uveljavljanju pravic, ki izhajajo iz davčnih predpisov, da bodo lahko pravilno in pravočasno napovedali, obračunali in plačali davek. ▪ Pravica do gotovosti Davčni zavezanci imajo pravico vnaprej poznati svoje davčne obveznosti. Davčne obveznosti ne morejo biti predpisane za nazaj s spremembo predpisov ali tolmačenj predpisov. ▪ Pravica do nepristranskosti Davčni zavezanci so upravičeni do nepristranske in pravične uporabe davčnih predpisov. Imajo pravico plačati le toliko davka, kot je določeno z zakonom. Možnost zmanjševanja glede na njihov osebni položaj ter dohodke je dovoljena le v skladu s predpisi.

15 ▪ Pravica do zasebnosti Davčni zavezanci lahko upravičeno pričakujejo, da jih davčni organ v primeru pravilnega in pravočasnega napovedovanja obračunavanja in plačevanja davka ne bo posebej vznemirjal. ▪ Pravica do zaupnosti in tajnosti Davčni zavezanci imajo pravico do zaupnosti in tajnosti podatkov, ki jih posredujejo davčnemu organu v davčnem postopku, ter drugih podatkov, ki jih davčni organ pridobi v zvezi z njihovo davčno obveznostjo, razen v primerih, ki jih določa zakon. ▪ Pravica do pritožbe Davčni zavezanci imajo z zakonom zagotovljeno pravico do pritožbe ali ugovora, če se ne strinjajo z odločitvijo davčnega organa. ▪ Pravica do zastopanja Davčni zavezanci imajo v davčnem postopku pravico določiti svojega zastopnika ali pooblaščenca. ▪ Pravica do vljudnosti Davčni organ je v postopkih zoper davčne zavezance dolžan ravnati vljudno in v skladu z načeli etike davčnih delavcev. Dolžnosti: ▪ Dolžnost dajanja podatkov Dajanje podatkov v zvezi z odmero in izterjavo davčne obveznosti je ena od osnovnih dolžnosti davčnih zavezancev. Dolžnost dajanja podatkov se nanaša tako na davčne zavezance same kot na tretje osebe, ki razpolagajo s podatki davčnih zavezancev. ▪ Dolžnosti izpolnjevanja predpisanih obrazcev Davčni zavezanci so dolžni izpolnjevati predpisane obrazce, na podlagi katerih sami obračunajo davek ali na podlagi katerih davčni organ ugotovi njihovo davčno obveznost. ▪ Dolžnost uporabe identifikacijske številke za davčne namene Davčni zavezanci so zaradi pravilnega ugotavljanja davčnih obveznosti dolžni uporabljati davčno številko, ki jim jo dodeli davčni organ, v vseh razmerjih, ki so povezana z ugotavljanjem davčne obveznosti.

16 ▪ Dolžnost pravočasnega plačevanja davka Davčni zavezanci so dolžni plačati odmerjeni znesek davka v predpisanem roku. V nasprotnem primeru davčni organ z ukrepi, določenimi v zakonu, davčni dolg prisilno izterja. Davčni zavezanci imajo glede na okoliščine pravico do odloga, obročnega plačila, delnega odpisa ali odpisa davčne obveznosti (Davčni bilten, 2004, št. 3). 3.2 Potrebna oprema in pogoji za elektronsko oddajo napovedi za odmero dohodnine Uporabnik portala eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec. Davčni zavezanci potrebujejo za elektronsko davčno poslovanje zgolj: - Ustrezno računalniško opremo (srednje zmogljiv računalnik), - Ustrezno računalniško programsko opremo (operacijski sistem Windows 98, ipd.), - Dostop do interneta (povezava z najmanj 32kb/s), - Eno izmed kvalificiranih digitalnih potrdil pristojnih overiteljev (SIGEN-CA, NLB, POŠTArCA, HALCOM-CA). Portal eDavki omogočajo udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev z uporabnikovega računalnika doma ali v pisarni. V eDavkih lahko (poleg ostalih davčnih obrazcev) fizične osebe oddajo napoved za odmero dohodnine, pravne osebe pa obrazce s področja DDV (npr. DDV-O) in VIES. Uporabnikom sta na voljo tudi elektronski storitvi registracije davčnih zavezancev od e-poslovanja in izmenjave njihovih podatkov z davčnimi upravami ostalih članic EU ter preverjanja davčnih številk davčnih zavezancev iz EU. 3.2.1 Ustrezna računalniška strojna oprema Davčni zavezanci, ki želijo elektronsko oddati napoved za odmero dohodnine na Davčni upravi Republike Slovenije, potrebujejo (http://e-davki.durs.si): - Računalnik Pentium III ali boljši (odvisno od operacijskega sistema), - 64 MB RAM ali več (odvisno od operacijskega sistema), - 5 MB praznega prostora na trdem disku (za namestitev varnostnih komponent in začasnih datotek), - oprema za varno shranjevanje digitalnega potrdila: bralnik pametnih kartic, USB vtičnica ali podobno. (digitalno potrdilo se lahko shrani tudi na lokalni disk računalnika, vendar ga je zaradi varnosti zelo priporočljivo hraniti na mediju, ki se ga da odstraniti in shraniti).

17 3.2.2 Ustrezna računalniška programska oprema - Operacijski sistem (podprti so: Windows 98, Windows 2000, Windows Me, Windows XP, Windows 2000 server, Windows 2003 Server, Linux Pingo 2.0); - Internet Explorer 5.5 ali kasnejša različica; - Mozilla 1.5 ali kasnejša različica (za podpisovanje dokumentov z brskalnikom Mozilla je treba namestiti dodatne Java ali Mozilla komponente); - paketi posodobitev z varnostnimi popravki (priporočljivo). 3.3 Pridobitev digitalnega potrdila V sistem eDavki se lahko registrirajo davčni zavezanci oziroma uporabniki z digitalnim potrdilom, ki so ga izdali overitelji, vpisani v Register overiteljev v Republiki Sloveniji pri ministrstvu, pristojnem za informacijsko družbo, in s katerimi ima davčni organ sklenjen ustrezni sporazum o uporabi teh potrdil v sistemu eDavki. Zaenkrat se je v sistem eDavki mogoče prijaviti z digitalnimi potrdili: - Izdajatelja SIGEN-CA in SIGOV-CA, katerih overitelj je Center Vlade Republike Slovenije za informatiko, - Izdajatelja AC NLB, katerih overitelj je Nova Ljubljanska banka d.d., - Izdajatelja POŠTArCA, katerih overitelj je Pošta Slovenije d.o.o. Fizične osebe, ki želijo pridobiti digitalno potrdilo SIGEN-CA na Centru Vlade RS za informatiko, morajo vložiti zahtevo za pridobitev potrdila na posebnem obrazcu pri upravnih enotah. Obrazec je mogoče dobiti tako na upravnih enotah kakor tudi na spletni strani Centra Vlade RS za informatiko, ki je za fizične osebe brezplačen in traja približno pet do največ deset dni. 3.3.1 Registrirani uporabniki sistema eDavki Registrirani uporabniki sistema eDavki so uporabniki, ki imajo vso potrebno strojno in programsko računalniško opremo in veljavno digitalno potrdilo in so uspešno izvedli postopek prijave v sistem eDavki. Tem uporabnikom je v varnem zaprtem delu portala eDavki med drugim na voljo (http://sigov.si/durs): - Elektronska izpolnitev, podpis in oddaja obrazca napovedi za odmero dohodnine, - Avtomatična predizpolnitev uvodnega dela napovedi z osebnimi podatki zavezanca (ime in priimek, rojstni podatki, stalno prebivališče in davčna številka), - Vso pomoč pri izpolnjevanju napovedi iz navodil za izpolnjevanje napovedi, - Informativni izračun dohodnine,

18 - Samostojna pooblastitev druge osebe za izpolnitev davčne obveznosti zavezanca v obsegu priprave, elektronskega podpisa in oddaje elektronske napovedi za dohodnino, - Večkratna elektronska oddaja napovedi do izteka zakonskega roka, to je do 24. ure dne 31. marec, po tem roku pa le, če napoved še ni bila vložena, - Opozorilo na morebitne kritične in nekritične napake pri izpolnjevanju elektronske napovedi, - Začasno shranjevanje izpolnjene elektronske napovedi na strežniku za sistem eDavki in izvoz podatkov na uporabnikovo stran v formatu XML ali PDF, - Tiskanje in izvoz digitalne povratnice, ki dokazuje datum in čas uspešno elektronsko vložene napovedi pri davčnem organu. 3.3.2 Neregistrirani uporabniki sistema eDavki Neregistrirani uporabniki sistema eDavki so uporabniki, ki nimajo ustreznega digitalnega potrdila, imajo pa računalnik s potrebno opremo in povezavo z internetom. Te uporabnikom je na odprtem delu javnega portala eDavki na voljo: - Obrazec za elektronsko oddajo napovedi, ki ga lahko računalniško izpolnijo, natisnejo in po pošti ali osebno dostavijo davčnemu organu (za te uporabnike ni mogoč elektronski podpis in elektronska oddaja napovedi), - Vso pomoč pri izpolnjevanju napovedi iz navodil za izpolnjevanje napovedi, - Informativni izračun dohodnine, - Obrazec za pooblastitev, s kateri lahko pooblastijo drugo osebo, ki ima digitalno potrdilo, za izpolnitev, elektronski podpis in elektronsko oddajo njihove napovedi (pravilno izpolnjeni obrazec je treba poslati po pošti ali osebno dostaviti davčnemu organu oziroma izpostavi, ki ji mora davčni zavezanec predložiti napoved za odmero dohodnine. 3.4 Prijava in vstop v sistem elektronske dohodnine Pred postopkom prijave v sistem eDavki je potrebno najprej na računalnik namestiti digitalno potrdilo. Sam postopek namestitve je v pristojnosti posameznih izdajateljev, ki o tem dajejo natančna navodila, zato je priporočljivo, da prihodnji uporabnik sistema eDavki pred namestitvijo digitalnega potrdila podrobno prebere napotke za varno uporabo digitalnega potrdila. V zaprtem (osebnem delu) portala eDavki je registriranim uporabnikom sistema na voljo: - delo z nekaterimi davčnimi in nedavčnimi dokumenti, - vpogled v lastne registracijske podatke, - samostojno urejanje pooblastil v sistemu. Uspešni namestitvi digitalnega potrdila sledi postopek prijave v varni zaprti del sistema eDavki. To lahko traja tudi do nekaj minut, odvisno od hitrosti uporabnikovega računalnika oziroma njegove povezave z internetom. V tem postopku se bo uporabniku na računalnik naložila komponenta za elektronsko podpisovanje kontrola ActiveX za internet Explorer oziroma prijava na Netscape in Mozillo. Nato bodo uporabniku dani v pregled in elektronski podpis splošni pogoji za poslovanje v sistemu eDavki, ki imajo naravo posebne

19 pogodbe. Z elektronskim podpisom teh pogojev postane uporabnik registriran uporabnik sistema eDavki. 3.5 Namestitev digitalnega potrdila Če davčni zavezanec nima digitalnega potrdila, ga mora pridobiti pri enem od pooblaščenih overiteljev (CA - certifikatska agencija) (http://e-davki.durs.si). Digitalna potrdila so različna glede na vrsto vloge v davčnem poslovanju: - Fizična oseba – npr. oddaja napovedi za dohodnino - Zastopnik pravne osebe oz. fizične osebe z dejavnostjo – poslovanje z DURS, npr. oddaja DDV-O obrazca. - Zastopnik državne institucije - Zaposlen pri pravni osebi oz. pri fizični osebi z dejavnostjo – poslovanje z DURS v imenu pravne osebe (v skladu s pridobljenimi pooblastili) - Zaposlen v javni upravi 3.5.1 Digitalno potrdilo Digitalno potrdilo služi za identifikacijo uporabnika v elektronskem poslovanju. Za elektronsko poslovanje prek eDavkov je nujna uporaba digitalnega potrdila in zasebnega ključa, ki v elektronskem poslovanju nadomeščata osebno legitimacijo in omogočata varno komunikacijsko povezavo prek spleta. Z elektronskim potrdilom in zasebnim ključem se podpišejo vloženi dokumenti. 3.5.2 Vlaganje dokumentov Davčni zavezanci lahko vložijo dokumente preko eDavkov. Postopek vlaganja je opisan v treh korakih. Ta postopek predvideva, da je uporabnik že vstopil v eDavke. Priprava dokumenta Davčni zavezanec izbere obrazec in ga odpre ter vnese podatke. Nato klikne na gumb Vloži obrazec, če želi dokument vložiti na DURS, oz. na gumb Pošlji v podpis, če ga bo vložil nekdo drug. Oddaja dokumenta Davčni zavezanec mora obvezno pregledati dokument, če so vsi podatki v redu. Klikne na gumb Podpiši. V tem koraku oddani dokument zavezanec podpiše s svojim elektronskim podpisom. Pred podpisom mora v okence vpisati slikovno geslo.

20 Uspešno vložen dokument Dokument je uspešno vložen na DURS oz. je poslan v podpis. Zavezanec prejme potrdilo o vložitvi (elektronska povratnica), ki si ga lahko natisne. 3.5.3 Izpolnjevanje obrazca Ko ima davčni zavezanec digitalno potrdilo in uspešno opravljeno prvo prijavo v eDavke, lahko: a. Vstopi v osebni portal (Izbere se Vstop) b. Izbere se obrazec, ki ga zavezanec želi izpolniti (npr. Doh - Odm) c. Izpolnijo se ustrezna vnosna polja na obrazcu in se izbere gumb Oddaj vlogo d. Izpolnjen dokument se pregleda, morebitne napake so z rdečo barvo zapisane nad obrazcem e. Podpiše se oddaja obrazca (prepiše se varnostna koda levo spodaj v okno desno spodaj) f. Naloži se stran z obvestilom, da je obrazec uspešno oddan. Dokler se ne pojavi obvestilo o uspešni oddaji obrazca, obrazec ni oddan. Skozi postopek oddaje napovedi zavezance vodi grafična oznaka, ki pove, na katerem koraku v postopku se trenutno nahajajo. Napoved NI VLOŽENA, dokler se ne pride na korak Uspešno vložen dokument. 3.5.4 Oddajanje dokumenta Iz seznama dokumentov, ki so na voljo na spletu, davčni zavezanec izbere obrazec Napoved za odmero dohodnine. Nato se klikne odpri obrazec. Da bi bil obrazec predizpolnjen iz zadnjega vloženega dokumenta, se mora to označiti v potrditvenem polju. Obrazec se izpolni po navodilih, ki jih je izdal DURS in na koncu se klikne na oddaj vlogo. Po uspešno vloženem dokumentu se izpiše obvestilo o uspešno vloženem dokumentu. Za vloženi dokument prejmejo digitalno povratnico, ki jo lahko shranite lokalno na disku. 3.5.5 Podpisovanje dokumenta Po zgoraj navedenih navodilih in podatkih je potrebno dokument še podpisati. V polje zraven gumba podpiši se prepiše varnostna koda s slike in se potrdi s podpiši. Preden se dokument potrdi, je potrebno dokument pregledati in preveriti, če so vsi podatki pravilni in če je bil sam postopek pravilno izveden. V tem koraku se oddani dokument podpiše z elektronskim podpisom. Pred podpisom se mora v okence vpisati slikovno geslo. Na koncu se odpre okno za izbiro certifikata, katerega je potrebno izbrati in klikniti ok. S tem je dokument vložen in poslan na DURS.

21 3.6 Pooblaščanje eDavki omogočajo enostaven prenos pooblastil za elektronsko davčno poslovanje v imenu zavezanca na druge osebe. Možnosti pooblaščanja je veliko in so podrobno opisana v pomoči (v uporabniškem delu eDavkov). Tukaj sta prikazana dva tipična primera. Davčni zavezanec - fizična oseba, ki ni uporabnik eDavkov, pooblasti drugo osebo s pisno vlogo na pristojni davčni izpostavi. Pooblastilo prične veljati najkasneje v dveh delovnih dneh. Prejemnik pooblastila mora biti prijavljen uporabnik eDavkov (dostopno na: http://e-davki.durs.si/). Notranja pooblastila Z notranjim pooblastilom podelijo pravice poslovanja v eDavkih osebi, ki je zaposlena v podjetju oz. pri fizični osebi z dejavnostjo. Da oseba lahko prejme notranje pooblastilo, mora imeti izdano digitalno potrdilo na ime podjetja (vrsta potrdila: za zaposlene pravnih oseb ter za fizične osebe z dejavnostjo). Zunanja pooblastila Z zunanjim pooblastilom dodelijo pravice poslovanja v eDavkih osebi, ki ni zaposlena v obstoječem podjetju. To je lahko fizična oseba, pravna oseba ali fizična oseba z dejavnostjo. Zunanji pooblaščenec lahko ima kakršnokoli veljavno digitalno potrdilo razen tistega, omenjenega pri notranjih pooblastilih. 3.6.1 Vloga za pooblastitev Obrazce za pooblaščanje lahko dobijo na vseh davčnih izpostavah, ali pa si jih natisnejo sami. Obrazec shranijo na lokalnem disku in ga natisnejo na papir. Izpolnjenega oddajo na pristojnem davčnem organu. 3.6.2 Pridobitev pooblastila Davčni zavezanec - fizična oseba, ki ni uporabnik eDavkov, pooblasti drugo osebo s pisno vlogo na pristojni davčni izpostavi. Pooblastilo prične veljati najkasneje v dveh delovnih dneh. Prejemnik pooblastila mora biti prijavljen uporabnik eDavkov.

22 3.7 Pooblaščanje prek izpostave DURS-a Davčni zavezanec, ki ni uporabnik eDavkov, pooblasti drugo osebo s pisno vlogo na pristojni davčni izpostavi. Pooblastilo prične veljati najkasneje v dveh delovnih dneh. Prejemnik pooblastila mora biti prijavljen uporabnik eDavkov. Primer napovedi za dohodnino: Vsi člani družine vložijo pisne vloge, s katerimi pooblastijo najstarejšega sina za oddajo napovedi dohodnine. Skupaj izpolnijo eDohodnino za vsakega posebej, nosilec digitalnega potrdila pa podpiše s svojim podpisom. Registrirani uporabniki eDavkov lahko opravijo postopek pooblaščanje po elektronski poti v eDavkih. Za Word format potrebujemo Microsoft Word, za PDF format pa Acrobat Reader.

(vir: http://e-davki.durs.si/)

23 4. ELEKTRONSKA DOHODNINA Z VIDIKA DAVČNE UPRAVE Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi Ministrstva za finance. Sedež Davčne uprave Republike Slovenije je v Ljubljani. Davčno upravo Republike Slovenije sestavljajo Generalni davčni urad in davčni uradi. Davčni uradi so organizacijske enote davčne uprave, ki se ustanavljajo za opravljanje nalog davčne službe na določenem območju ali za določeno področje dela. Izpostave in referati so teritorialne organizacijske enote davčnih uradov. Davčno upravo Republike Slovenije vodi generalna direktorica oziroma generalni direktor, ki vodi tudi Generalni davčni urad. Generalni direktor je za svoje delo in delo službe odgovoren ministru, pristojnemu za finance. Generalni direktor ima lahko dve namestnici oziroma namestnika, ki mu pomagata pri vodenju. Generalni direktor določi namestnika, ki ga nadomešča v primeru odsotnosti ali zadržanosti z vsemi pooblastili. Davčni urad vodi direktorica oziroma direktor. Direktor odloča v davčnem postopku na prvi stopnji. Direktor je za svoje delo in delo davčnega urada odgovoren generalnemu direktorju. Direktor ima namestnika. Namestnik nadomešča direktorja, kadar je ta odsoten ali zadržan. Davčna uprava Republike Slovenije izvaja naloge davčne službe v skladu z zakoni, ki urejajo obdavčevanje in postopek v zvezi z obdavčevanjem, zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor, z drugimi predpisi ter mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo, in v skladu s tem zakonom. Generalni davčni urad organizira in usmerja delo službe, spremlja in proučuje njen razvoj ter ustrezno ukrepa za njeno pravilno delovanje; organizira delo davčnih uradov; nadzira delo davčnih uradov v poslovnih prostorih davčnih uradov in pri zavezancih za davek; zagotavlja enotno izvajanje predpisov s področja obdavčevanja in drugih predpisov z delovnega področja službe; organizira in skrbi za enotno izvajanje postopkov davčnega nadzora in davčne izvršbe; opravlja davčne preiskave in razvija metode in tehnike preprečevanja in odkrivanja davčnih prekrškov in dejanj v zadevah iz pristojnosti službe; odloča v upravnem postopku na prvi stopnji, kadar ta pristojnost izhaja iz zakonov ali drugih predpisov; vzpostavi, organizira, vzdržuje in vodi davčni register; zbira, obdeluje, hrani, daje na razpolago in razkriva podatke s področja dela službe; vzpostavi, vodi, vzdržuje in povezuje zbirke podatkov in evidenc s področja dela službe; določa vsebino informacijskega sistema, ga upravlja in skrbi za njegov razvoj, vključno z upravljanjem in razvijanjem sistema za elektronsko davčno poslovanje; predlaga obliko in vsebino obrazcev s področja dela službe; določa in izvaja programe za kadrovski, strokovni in tehnični razvoj službe; pripravlja, organizira in izvaja programe za izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev službe; skrbi za izvajanje predpisov Skupnosti, sodeluje in izmenjuje podatke z organi Skupnosti in pristojnimi organi držav članic EU; skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Slovenijo, in sodelujejo z davčnimi organi drugih držav in mednarodnimi organizacijami ter strokovnimi organizacijami s področja davčnega sistema; sodeluje z državnimi organi in drugimi strokovnimi organizacijami; skrbi za obveščanje javnosti o delu službe; opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi. Davčni urad opravlja odmero davkov in davčno izvršbo odmerjenih davkov; opravlja davčni nadzor in izvaja postopke davčne izvršbe; vodi davčne evidence; neposredno izvaja naloge davčnih preiskav; odloča v davčnem postopku na prvi stopnji, če ni z zakonom pristojnost odločanja prenešena na Generalni davčni urad ali na ministrstvo, pristojno za finance; izvaja postopke davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, in zakonom, ki ureja

24 prekrške; izvaja vračila preveč plačanih davkov in pripadajočih obresti; odloča v postopku o davčnih prekrških in o prekrških po tem zakonu na prvi stopnji; opravlja določene naloge s področja delovnih razmerij, strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja delavcev službe; sodeluje z drugimi inšpekcijskimi organi ter organi policije; daje strankam potrebne informacije o izvajanju predpisov o obdavčevanju in davčnem postopku; opravlja naloge v zvezi z vzdrževanjem davčnega registra; opravlja druge naloge, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi. Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada za: banke, hranilnice, zavarovalnice, družbe, ki prirejajo trajne klasične igre na srečo in posebne igre na srečo, ter družbe, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnih salonih, borze, borznoposredniške družbe, investicijske družbe, družbe za upravljanje, pokojninske družbe in klirinško depotne družbe. Posebni davčni urad opravlja naloge davčnega urada tudi za gospodarske družbe, katerih skupni prihodki so v preteklem davčnem letu presegli pet milijard tolarjev (http://e-uprava.gov.si/e-uprava). 4.1 Poslovanje z elektronsko dohodnino na Davčni upravi v Mariboru Davčna uprava Republike Slovenije je organ v sestavi ministrstva za finance s sedežem v Ljubljani. Sestavljajo jo glavni urad, 14 davčnih uradov, ustanovljenih za posamezno območje, in posebni davčni urad. Davčni uradi imajo izpostave kot dislocirane notranje organizacijske enote. Davčna uprava Republike Slovenije opravlja dejavnost davčne službe, ki obsega odmero, obračunavanje, nadzor in izterjevanje davkov ter drugih dajatev na podlagi zakona in drugih predpisov. Njeno poslanstvo je učinkovito pobiranje davkov v dobro države in njenih državljanov, s korektnim odnosom do davčnih zavezancev (Interno glasilo DURS). Pogoji poslovanja Uporaba teh spletnih strani oziroma informacijski sistem eDavki je pogojena s temi pogoji in pravili uporabe, vključno z uporabniškimi navodili (»Sprotna zaslonska pomoč« s pripadajočim »Slovarjem izrazov«), kot tudi z veljavnimi predpisi Republike Slovenije na tem področju. S svojim pritiskom na gumb »Podpiši« ob prijavi v eDavke izrecno soglašajo z njihovo vsebino in vstopate v pogodbeno razmerje z DURS ter potrjujejo, da so sposobni biti nosilec pravic in obveznosti iz tega pogodbenega razmerja. Opredelitev pojmov - uporabnik so vsi, ki so davčni zavezanec in so fizična oseba ali pravna oseba oziroma njen zastopnik ali pooblaščenec, kateri DURS omogoča izpolnjevanje svojih davčnih obveznosti z uporabo elektronskega davčnega poslovanja; - DURS je Davčna uprava RS kot organ v sestavi Ministrstva za finance;

25 - eDavki je informacijski sistem, namenjen podpori pri odmeri davčnih obveznosti, davčnemu knjigovodstvu in obveščanju davčnih zavezancev o stanju davčnih obveznosti. Uporaba Obvezujejo se, da boste te spletne strani uporabljali na zakonit način. Izključno so odgovorni za poznavanje in spoštovanje kateregakoli oziroma vseh zakonov, podzakonskih predpisov, pravil in ureditve, ki se nanaša na njihovo uporabo informacijskega sistema eDavki. S tem, ko ste pristali na spoštovanje teh pogojev in pravil, izrecno pristajajo, da ne bodo: - uporabili teh spletnih strani za protipravno ravnanje ali vzpodbudili tretjo osebo, da bi storila kaj takega; - oddali ali prenesli na te spletne strani katerokoli diskriminatorno, sramotilno, nadlegovalno klevetniško, obsceno, pornografsko ali drugače nezakonito vsebino;

- uporabili te spletne strani za lažno predstavljanje;

- pošiljali na te spletne strani take vsebine, ki vsebujejo računalniške viruse, trojanske konje ali drugo podobno računalniško kodo, datoteke ali programe, ki bi lahko spremenili, poškodovali ali motili funkcionalnost teh spletnih strani, programske opreme, računalniške strojne opreme ali katerokoli tretjo osebo, ki dostopa do teh spletnih strani; - pošiljali na te spletne strani, posredovali s pomočjo elektronske pošte ali na kakšen drug način prenesli take vsebine, za katere nimate pravne osnove, da jih lahko prenesete; - spremenili, poškodovali ali zbrisali katerokoli vsebino, oddano oziroma vsebovano na teh spletnih straneh; - namerno motili oziroma prekinjali normalni tok komunikacij v katerikoli smeri med uporabniki in temi spletnimi stranmi; - se sklicevali na poslovno povezavo ali predstavljali oziroma zastopali katerikoli poslovni subjekt, entiteto ali drugo organizacijo, za katere nimate pooblastila za tako poslovno povezavo ali predstavljanje oziroma zastopanje; - oddali ali prenesli nezahtevane reklamne, promocijske ali podobne nadlegujoče vsebine; - oddali vsebine, ki predstavljajo poseg oziroma kršitev pravic intelektualne lastnine tretjih oseb; - zbirali ali shranjevali osebne podatke o drugih osebah s teh spletnih strani.

26 Prijava Nekateri deli teh spletnih strani so omejeni le na prijavljene uporabnike in omogočajo tem uporabnikom z vnosom osebnih podatkov sprotno (on-line) podporo oziroma elektronske storitve, namenjene podpori pri odmeri davčnih obveznosti, davčnemu knjigovodstvu in obveščanju davčnih zavezancev o stanju davčnih obveznosti. Strinjajo se, da bodo katerekoli od vas poslane informacije v smislu končnih dokumentov v teh delih spletnih strani popolne in točne, da se ne bodo prijavili ali poskusili vstopiti na te strani pod imenom tretje osebe ali da ne bodo prevzeli tako uporabniško ime, ki bi bilo neprimerno. Da postanejo prijavljeni uporabnik teh spletnih strani, morajo biti stari vsaj 18 let in uporabiti varni elektronski podpis v skladu z uporabniškimi navodili in veljavnimi predpisi. Če teh pogojev ne izpolnjujejo, ne bodo mogli vstopiti v registrirano območje informacijskega sistema eDavki oziroma ne bodo mogli uporabljati sprotne (on-line) podpore oziroma elektronskih storitev teh spletnih strani. Varovanje in zaščita S tem, ko so vstopili v pogodbeno razmerje z DURS, se obvezujejo, da bodo varovali svoj varni elektronski podpis oziroma osebno geslo ter zasebni ključ in jih ne bodo dajal tretjim osebam v uporabo ali na vpogled, pri čemer nosite odgovornost za vsako škodo, ki je bodisi posredno ali neposredno povzročena zato, ker so tretje nepooblaščene osebe uporabile vaš dostop do teh spletnih strani. Zavezujejo se, da boste ob upoštevanju uporabniških navodil zagotovili najvišjo možno raven varnostnih ukrepov, ki bodo zagotavljali minimiziranje tveganj nepooblaščenega pristopa, spreminjanja in izgube podatkov in takoj obvestili DURS o vseh morebitnih nepravilnostih v zvezi s temi določili. Odpoved DURS jim lahko, po svoji lastni presoji, odpove ali začasno prepreči dostop in uporabo teh spletnih strani brez predhodnega opozorila in kateregakoli razloga, predvsem pa zaradi kršenja teh pogojev in pravil uporabe ali katerega drugega ravnanja, za katerega DURS, po svoji lastni presoji meni, da je nezakonit oziroma škodljiv do tretjih oseb. V primeru odpovedi ne bodo imeli več pooblastila za dostop do območja spletnih strani za prijavljene uporabnike in DURS bo uporabila vsa potrebna sredstva oziroma ukrepe za izvedbo te odpovedi. Prav tako lahko oni, kot uporabnik, po lastni presoji in skladno z uporabniškimi navodili odpoveste sklenjeno pogodbeno razmerje z DURS. Če so za sklenitev pogodbenega razmerja uporabili različne varne elektronske podpise različnih overiteljev, ste za vsak elektronski podpis sklenili posebno pogodbeno razmerje z DURS in zato vsako razmerje tudi samostojno odpovedo oziroma razvežejo. Odpoved, preklic ali izguba določenega varnega elektronskega podpisa pri določenem overitelju posledično pomeni tudi razvezo pogodbenega razmerja z DURS za ta varni elektronski podpis.

27 Povezave na druge spletne strani Nekatere povezave s teh spletnih strani vodijo na druge spletne strani, ki jih DURS ne upravlja, ne kontrolira niti ne preverja njihove vsebine. DURS ponuja te povezave uporabnikom le kot koristen dodatek. Navedene povezave na druge spletne strani ne predstavljajo odobravanja izdelkov, storitev ali informacij s strani DURS in ne pomenijo nobenih povezav med DURS in upravljalci teh povezanih spletnih strani. Ko izberejo povezavo na drugo spletno stran, so se dolžni ravnati po pogojih in pravilih, ki jih postavlja njihov upravljalec in ki veljajo za te zunanje spletne strani. Vsebina DURS izrecno izjavlja, da se njihovi dokumenti v izdelavi ne morejo in ne bodo uporabili kot dokaz v postopku v pravnem smislu zato DURS ne bo kontrolirala nobenih vsebin, ki nimajo značaja zaključenih in oddanih dokumentov. Ne glede na povedano, si DURS si pridržuje pravico (ne pa obvezo), da zbriše, premakne ali uredi katerokoli pošiljko, ki krši te pogoje in pravila. Nacionalno in mednarodno avtorsko pravo oziroma konvencije ščitijo vsebino teh spletnih strani zato se zavezujejo spoštovati vse navedbe avtorstva na teh spletnih straneh. Izključitev jamstva Izrecno se strinjajo, da razumete, da uporabljajo te spletne strani oziroma katerokoli vsebino preko teh strani izključno na lastno odgovornost. DURS si bo prizadevala za nemoteno in neprekinjeno delovanje teh strani, vendar ne DURS niti njeni zaposleni ne jamčijo, da bodo te strani delovale brez prekinitev, brez problemov, brez pomot ali napak, kot tudi ne jamčijo za uspešnost uporabe teh spletnih strani. Vsebina in funkcionalnost teh spletnih strani so jim ponujene »take kot so«, brez kakršnihkoli drugih jamstev. Do obsega, ki ga dovoljuje zakon, so ta jamstva izključna in ne obstajajo nobena druga, izrecna ali kako drugače vsebovana jamstva ali pogoji, vključno z jamstvi in pogoji glede pravnih napak, ustreznosti za normalno rabo ter ustreznosti za določen namen. Izključitev odgovornosti V nobenem primeru DURS oziroma njeni zaposleni ne bodo odgovorni za slučajno, posredno, posebno, punitivno ali posledično škodo, ki bi izvirala iz njihove uporabe oziroma nezmožnosti uporabe teh spletnih strani, vključno in brez omejitev glede izgubljenega prihodka ali pričakovanega dobička, izgube dobrega imena, izgube poslov, izgube podatkov, računalniške napake ali napačnega delovanja oziroma drugih škodnih dogodkov.

28 Spremembe določil DURS si pridržuje pravico občasnih sprememb teh pogojev in pravil na tak način, da bo o spremembah vedno obveščala preko informacijskega sistema eDavki. Vsaka sprememba postane veljavna od trenutka, ko je objavljena v informacijskem sistemu eDavki, razen če ni drugače posebej določeno. Njihovo nadaljevanje uporabe informacijskega sistema eDavki po objavi sprememb pomeni, da se z navedenimi spremembami strinjajo. Priporočajo jim, da občasno pazljivo pregledajo pogoje in pravila, ki so trenutno veljavna. Končna določba Ti pogoji in pravila imajo naravo pogodbe. Morebitne spore v zvezi s tem pogodbenim razmerjem rešuje stvarno pristojno sodišče v Ljubljani. Stranki udeleženki v elektronskem poslovanju soglašata, da bosta ob morebitnih sporih medsebojno priznavali veljavnost elektronskih sporočil na sodišču, če veljavnost le teh ni bila predhodno ugovarjana skladno s postopki, ki so opredeljeni v teh pogojih in pravilih za uporabo ter v uporabniških navodilih. 4.1.1 Prva prijava v sistem eDavki Za uporabo sistema eDavki morajo skrbniki davčnega urada imeti overiteljsko potrdilo SIGOV-CA in ActivCard bralnik pametne kartice. Pri namestitvi strojne in programske opreme za ActivCard bralnik pametne kartice, prevzemu in namestitvi digitalnega potrdila so v ta namen na uradu informatiki, ki se za takšnimi stvarmi ukvarjajo in so v pomoč drugim uradnikom (Uporabniški priročnik za skrbnike). Postopek prijave:

- v bralnik vstavijo pametno kartico - v spletni brskalnik vpišejo URL naslov - v oknu za izbor digitalnega potrdila izberejo svoje digitalno potrdilo - vpišejo svoj PIN za pametno kartico - preverijo pravilnost svojih podatkov, iz seznama izberejo mesto zaposlitve ter

vnesejo svoj e-poštni naslov - preberejo dogovor o sodelovanju - na koncu potrdijo nastavitev in dogovor o sodelovanju.

S tem so uspešno izvedli prvo prijavo in registracijo digitalnega potrdila (certifikata). Preden pa lahko začnejo z uporabo sistema, morajo oddati pisno Zahtevo za dodelitev poslovnih vlog kontrolorju. Na podlagi te zahteve sistemski skrbnik dodeli ustrezne vloge in jih aktivira.

29 4.1.2 Vstop v sistem eDavki Postopek vstopa v sistem eDavki:

- spletni brskalnik skrbniki vpišejo URL naslov - v oknu za izbor digitalnega potrdila izberejo svoje digitalno potrdilo - vpišejo svoj PIN za pametno kartico

Nato se jim odpre prva stran portala za skrbnike. Na to stran se lahko kadarkoli vrnejo s klikom na gumb Prva stran. 4.1.3 Upravljanje z davčnimi zavezanci Ta stran omogoča: • pregled profila davčnega zavezanca • pregled podatkov davčnega zavezanca • pregled dokumentov davčnega zavezanca • urejanje pooblastil davčnega zavezanca ter • urejanje dostopa do sistema eDavki davčnim zavezancem 4.1.4 Iskanje davčnih zavezancev Davčnega zavezanca lahko skrbniki iščejo po imenu in priimku, lahko ga iščejo tako, da vpišejo sedež podjetja ali ulico, kjer zavezanec uradno prebiva. Lahko ga iščejo tudi po kraju, v katerem ima podjetje sedež oziroma kjer zavezanec biva. Morajo pa označiti, ali gre za pravno osebo ali fizično osebo ali za samostojnega podjetnika. 4.1.5 Pregledovanje vloženih dokumentov davčnega zavezanca Vložene dokumente lahko skrbniki iščejo po naslednjih kriterijih:

- po številki dokumenta, - po podatkih o dokumentu (davčna številka podpisnika, vrsta obrazca, status, datum

oddaje vloge). Sistem zagotavlja zasebnost davčnih zavezancev, zato so za kontrolorje vidni le vloženi dokumenti. Pripravljenih in začasno shranjenih dokumentov davčnega zavezanca ni mogoče videti. Vidijo jih le pooblaščenci, ki jim je zavezanec dodelil ustrezna pooblastila. 4.1.6 Urejanje pooblastil davčnega zavezanca Na strani Pooblastila lahko brišejo, dodajajo in urejajo pooblastila notranjih in zunanjih pooblaščencev izbranega davčnega zavezanca. Prikazani so vsi pooblaščenci za izbranega davčnega zavezanca. Pooblaščenci so lahko notranji ter zunanji.

30 Notranji pooblaščenec je pooblaščena oseba, ki je zaposlena znotraj podjetja – davčnega zavezanca in je hkrati prijavljena v sistem eDavki. Podjetje je lahko poleg za delo v lastnem imenu (npr. računovodski servis) lahko pooblaščeno tudi za delo z drugimi davčnimi zavezanci. V tem primeru so vsa pooblastila, ki jih je davčni zavezanec dodelil podjetju dodeljena zakonitemu zastopniku podjetja. Zakoniti zastopnik nato lahko v okviru pooblastil, ki so mu bila dodeljena, pooblasti svoje zaposlene za delo z davčnim zavezancem. Notranji pooblaščenci so lahko torej pooblaščeni za delo v imenu podjetja, v katerem so zaposleni, za katero je pooblaščeno podjetje, v katerem so zaposleni. Zunanji pooblaščenec je pooblaščena oseba, ki ni zaposlena znotraj podjetja – davčnega zavezanca. 4.1.7 Identifikacija uporabnika Identifikacijo uporabnika (t.j. davčnega zavezanca oz. njegovega pooblaščenca), ki pokliče skrbnika po telefonu, opravijo na naslednji način:

- uporabnika napotijo, naj vstopi v svoj portal eDavki (če je pooblaščenec, mora vstopiti v zastopanje davčnega zavezanca, v čigar imenu se želi identificirati);

- nato mora uporabnik odpreti stran Moj profil –Identifikacijska koda in na tej strani klikne gumb Pripravi kodo. Na strani se mu prikaže njegova davčna številka (DŠ), DŠ delodajalca in identifikacijska koda, ki jo uporabnik prebere skrbniku;

- skrbnik klikne gumb Identifikacija uporabnika - v polja skrbnik vpiše DŠ uporabnika in DŠ delodajalca (če je fizična oseba, samo

prvo DŠ) ter klikne gumb Prikaži identifikacijsko kodo uporabnika; - koda, ki se prikaže skrbniku, se mora ujemati s kodo, ki jo je prebral uporabnik.

4.1.8 Osebna obvestila Skrbniki tudi pregledujejo in pošiljajo osebna obvestila. Obvestila lahko poiščejo po davčni številki pošiljatelja, po davčni številki prejemnika ter po datumu. Dobljen seznam lahko urejajo po abecednem oz. naraščajočem ali padajočem vrstnem redu 4.1.9 Odjava S klikom na gumb Odjava se po končanem delu skrbniki odjavijo iz sistema eDavki. Odjava je po zaključenem delu zaradi varovanja podatkov priporočljiva.

31 4.2 Varnost elektronskega davčnega poslovanja Elektronsko poslovanje zagotavlja varno poslovanje z uporabo najsodobnejše tehnologije, zakonskimi določbami in uporabnikovo osebno odgovornostjo. Varnost pri poslovanju mora biti prisotna, ne glede na to, v kakšni obliki poteka. Poteka lahko v fizični ali v elektronski obliki. Pri elektronskem poslovanju prežijo na uporabnike drugačne nevarnosti, kot pri klasičnem, zato je potrebno uvesti drugačne varnostne ukrepe. Za vzpostavitev varnega elektronskega poslovanja je pomembno, da davčni zavezanci in vsi drugi, ki so kakorkoli udeleženi pri takšnem poslovanju, v sistem zaupajo in se nanj zanesejo, saj je ravno zagotovitev varnosti in zaupnosti tisti dejavnik, ki močno vpliva na širitev poslovanja. Ko govorimo o informacijski varnosti in zaščiti podatkov, pogosto uporabimo oba izraza enako pomensko. Vendar se izraza funkcionalno razlikujeta in se nanašata na (Toplišek, 1998, str.103):

- tehnično zaščito podatkov, za katero morajo predvsem poskrbeti podjetja oziroma različne organizacije in

- pravno zaščito, ki jo vzpostavljajo zakonodajni organi. 4.2.1 Tehnična zaščita podatkov Varnostna politika je množica pravil, katera predpisujejo, kateri viri morajo biti zaščiteni pred grožnjami in na kakšen način. Pravila predpisujejo, kdo ima dostop do določenih informacij, katere aktivnosti subjektov so dovoljene, ipd. Varnostne zahteve v elektronskem poslovanju označimo z naslednjimi pojmi, imenovanimi varnostne storitve (Jerman Blažič et al., 2001, str. 101): ▪ Overjanje – vsak mora imeti možnost preveriti identiteto subjektov, s katerimi komunicira, in izvor podatkov; ▪ Zaupnost – določene informacije ne smejo biti razkrite nepooblaščenim subjektom; ▪ Neokrnjenost – podatki morajo biti zaščiteni pred nepooblaščenim spreminjanjem; če je do spremembe prišlo po naključju, jo moramo biti sposobni enostavno odkriti; ▪ Nadzor dostopa – preprečevanje nepooblaščene uporabe sredstev: uporabe oseb, ki za to niso pooblaščene ali uporabe sredstev v namene, za katera niso predvidena; ▪ Preprečevanje zanikanja – preprečevanje možnosti zanikanja subjektov, sodelujočih v določeni aktivnosti elektronskega poslovanja, da so v tej aktivnosti dejansko sodelovali; ▪ Razpoložljivost – storitve elektronskega poslovanja morajo biti stalno na voljo. Za zagotovitev omenjenih varnostnih storitev so na voljo različne metode. Njihova izbira je odvisna od zahtevanih varnostnih storitev, stopnje zaščite in oblike sistema. Poleg fizičnih varnostnih sistemov se v elektronskem poslovanju za zaščito zelo uporabljajo kriptografski mehanizmi. Kriptografija je podlaga za šifriranje, elektronsko podpisovanje, postopke za preverjanje identitete. Nadzor dostopa, zagotavljanje neokrnjenosti ter beleženje in nadzor. Šifriranje se predvsem uporablja za zagotovitev zaupnosti, elektronski podpisi pa so nadomestek običajnih podpisov. Za preverjanje identitete subjektov so na

32 voljo navadna gesla, enkratna gesla in različni kriptografski protokoli, nadzor dostopa je mogoče zagotoviti na podlagi seznamom za nadzor dostopa ali pooblastil. Preprečevanje zanikanja. Preverjanja identifikacije in neokrnjenosti podatkov pa običajno zagotavljajo digitalni podpisi v kombinaciji z ostalimi mehanizmi (Jerman Blažič, 2001, str. 101). 4.2.2 Pravna zaščita Ustrezna zakonodaja omogoča varno izvajanje elektronskega poslovanja, vendar ne samo v posamezni državi, temveč tudi preko meja. Zato je tudi potrebno nujno zagotoviti pravno varnost elektronskega poslovanja tako v domačem kot tudi v mednarodnem poslovanju, pri čemer je potrebno upoštevati interese proizvajalcev, prodajalcev in kupcev. Področje elektronskega poslovanja, katerega ureja zakonodaja, mora biti čimbolj jasna ter predvidljiva, podpirati mora konkurenčnost in jasno določati ravnotežje med svobodo izražanja, varovanjem osebnih in javnih interesov s posebnim poudarkom na varstvu potrošnika. Vzpostaviti se mora takšen pravni okvir, ki mu bo potrošnik zaupal, poslovni svet pa bo spodbujal k vlaganju in razvoju (Jerman Blažič, 2001, str. 162). Danes se veliko pogodb lahko sklene preko interneta, ne da bi se stranki sploh videli. Zato je zakonska ureditev veljavnosti elektronskega sporočila potrebna. Okvir z pravno ureditev elektronskega poslovanja mora zato biti zakonsko opredeljen. Prvi zakon o elektronskih podpisih je bil sprejet že leta 1995 v ZDA, prvi evropski zakon o elektronskih podpisih pa je sprejela Nemčija leta 1997, nakar so ji sledile še druge države. Z namenom poenotenja zakonodaj članic, je Evropska unija za urejanje elektronskega poslovanja in elektronskih podpisov leta 1999 sprejela direktivo z naslovom Okvir Unije za elektronske podpise, ki jo morajo izpolnjevati vse članice (Jerman Blažič, 2001, str. 114). Pravna ureditev elektronskega poslovanja in transparentnost zakonodaje je torej zelo pomembna za preprečevanje zlorab. Slovenija je del elektronskega poslovanja uredila z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu. 4.2.3 Tehnologija Za varnost podatkov je pri uporabi eDavkov poskrbljeno po najvišjih standardih, ki veljajo v svetu za elektronsko poslovanje preko interneta (http://e-davki.durs.si). Identifikacija uporabnika Uporabnik sistema se ob vstopu v eDavke identificira z osebnim kvalificiranim elektronskim potrdilom. Le-to mu določa poslovanje v skladu z njegovimi pooblastili. Identifikacija strežnika Prijava uporabnika v sistem preveri tudi identifikacijo strežnika. S tem je uporabnik zavarovan pred pošiljanjem podatkov na goljufiv strežnik.

33 Zaščitena internetna povezava Komunikacija med uporabnikovim računalnikom in strežnikom eDavki je šifrirana, kar preprečuje nepovabljen vpogled v uporabnikovo poslovanje. Preverjanje celovitosti podatkov Strežnik ob prejetju dokument preveri in uporabniku ponudi v podpis. S tem je odpravljena možnost, da bi bili zaradi morebitnih tehničnih napak v eDavke vloženi nepopolni dokumenti. Podpisovanje dokumentov Ko uporabnik preko eDavkov vloži dokument, ga elektronsko podpiše. Postopek podpisovanja vključuje prepisovanje grafično popačene slikovne kode, ki preprečuje vdor avtomatskim trojanskim konjem (varnostni sistem, ki je znan tudi kot Captcha). Časovni žig Vsi dokumenti v eDavkih so ob podpisu žigosajo s časovnim žigom SIGOV CA TSA. Z enoličnim določanjem časa oddaje ne glede na lokalne nastavitve strežnika ali uporabnikovega računalnika je onemogočeno ponarejanje časa oddaje dokumenta. Neizpodbitnost dejanj Podpis z elektronskim potrdilom in časovni žig na dokumentu pravno zagotavljata neizpodbitnost podpisnika in časa oddaje. elektronska povratnica, ki jo izda strežnik ob prejetju dokumenta, je enakovreden pravni dokaz za davčnega zavezanca. Beleženje dogodkov Vsi dogodki (vpogled v podatke, oddaje dokumentov, spremembe pooblastil) so zabeleženi v dnevniku dogodkov. To velja za vse uporabnike, vključno za poslovne skrbnike - davčne referente. Varnost strežnikov Strežniki so pred zunanjim svetom zavarovani z več požarnimi zidovi, ki ščitijo podatke in sistem pred nepooblaščenim vdorom.

34 4.2.4 Osebna odgovornost Tudi ob uporabi vrhunske tehnologije lahko eDavki zagotavljajo varnost le z ozaveščenim ravnanjem uporabnikov. Vsak uporabnik je sam odgovoren za uporabo svojega digitalnega potrdila. 4.2.5 Zakonske določbe Zakoni in druga pravna določila, ki urejajo elektronsko poslovanje, so: - Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Ur. list RS št. 57/2000, spr. 30/2001- ZODPM-C). Zakon ureja elektronsko poslovanje, ki obsega poslovanje v elektronski obliki na daljavo z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije ter uporabo elektronskega podpisa v pravnem prometu, kar vključuje tudi elektronsko poslovanje v sodnih, upravnih in drugih postopkih, če zakon ne določa drugače. Bistvene vsebine so pravno enačenje elektronskega podpisa z lastnoročnim, standardiziranje pogojev za zanesljivost overiteljev digitalnih potrdil, urejanje tehničnih standardov opreme in sredstev za varno elektronsko podpisovanje. - Uredba o pogojih za elektronsko poslovanje in elektronsko podpisovanje (Ur. list RS št. 77/2000, spr. 2/2001) Uredba določa: merila, ki se uporabljajo za presojanje izpolnjevanja zahtev za delovanje overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila; podrobnejšo vsebino notranjih pravil overiteljev, ki izdajajo kvalificirana potrdila; podrobnejše tehnične pogoje za elektronsko podpisovanje inpreverjanje varnih elektronskih podpisov; časovno veljavnost kvalificiranih potrdil; podrobnejše pogoje glede uporabe varnih časovnih žigov; vrsto in uporabo označbe akredititiranih overiteljev in pogoje za elektronsko poslovanje v javni upravi. - Zakon o varovanju osebnih podatkov (Ur. list RS št. 59/1999, spr. 52/2002) Zakon ureja varstvo osebnih podatkov, s katerimi se preprečujejo nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov in uporabi le-teh. Osebni podatek je podatek, ki kaže na lastnosti, stanja ali razmerja posameznika ne glede na obliko, v kateri je izražen. - Zakon o varstvu potrošnikov(Ur. list RS št. 20/1998, spr. 110/2002) Zakon ureja pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Zakon med drugim varuje imetnike elektronskih naslovov pred zlorabo nenaročenega oglaševanja po elektronski pošti. - Sklep Vlade Republike Slovenije (Ur. list RS št. 86-4242/2002) S sklepom daje Vlada Republike Slovenije Ministrstvu za finance, Davčni upravi Republike Slovenije pooblastilo za opravljanje nalog v zvezi s prijavo in ugotavljanjem istovetnosti oseb za uporabo elektronskega poslovanja z institucijami javne uprave v skladu z 39. členom Uredbe o pogojih za elektronsko poslovanje.

35 Vlada Republike Slovenije s sklepom zadolžuje Davčno upravo Republike Slovenije, da v sodelovanju s Centrom Vlade Republike Slovenije za informatiko izvede vse potrebno za izvedbo sklepa o izdaji pooblastila za opravljanje nalog v zvezi s prijavo in ugotavljanjem istovetnosti oseb za uporabo elektronskega poslovanja z institucijami javne uprave. - Pravilnik o prijavi overiteljev in vodenju registra overteljev v Republiki Sloveniji (Ur. list RS št. 99-4859/2001) Pravilnik ureja postopke prijave overiteljev, njihov vpis v javni register overiteljev v Republiki Sloveniji in vodenje tega registra. Naloge v zvezi z vodenjem registra opravlja Direkcija za poslovno informacijsko središče, kot organ v sestavi Ministrstva za informacijsko družbo. - Zakon o splošnem upravnem postopku (Ur. list št. 80-3777/1999, spr. 70-3310/2000, 52-2524/2002) Zakon med drugim določa, da se lahko vloga (zahteve, obrazci, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja), če ni drugače predpisano, pošlje organu tudi po elektronskem mediju, kolikor pri njem obstajajo tehnične zmožnosti sprejema takšne vloge. 4.3 Politika zasebnosti Davčna uprava se zaveda občutljivosti davčnega poslovanja. Zanesljiva politika varovanja zasebnosti davčnega zavezanca in njihovih podatkov je zato ena temeljnih načel elektronskega načina poslovanja. V skladu z zakonskimi določili, ki formalno določajo načine poslovanja, je Davčna uprava Republike Slovenije zavezana k varovanju osebnih podatkov davčnih zavezancev in preprečevanju dostopa do podatkov nepooblaščenim osebam (Davčni bilten, 2004, št. 1-2). 4.3.1 Zaščita začasno shranjenih dokumentov Organi davčne uprave nimajo vpogleda v dokumente, ki so le shranjeni na portalu eDavki. Pred vložitvijo so ti dokumenti vidni le davčnemu zavezancu oz. pooblaščenim osebam. 4.3.2 Obravnava oddanih dokumentov V skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, Zakonom o davčnem postopku in Zakonom o splošnem upravnem postopku so dokumenti, vloženi na davčno upravo preko eDavkov, enakovredni dokumentom, vloženim v papirni obliki na vložišče.

36 4.3.3 Uporaba osebnih podatkov Osebni podatki davčnega zavezanca, shranjeni v eDavkih, se lahko uporabljajo izključno v namene davčnega poslovanja med davčnimi zavezanci in njihovimi uradnimi osebami davčne uprave. 4.3.4 Evidenca dejavnosti Vsa dejavnost uporabnikov v eDavkih (vpogledi in operacije nad dokumenti, spremembe pooblastil) se beleži v dnevnik dogodkov. To velja tudi za dejavnost uradnih oseb davčnih organov. V primeru sodnega postopka je Davčna uprava dolžna predati podatke o teh dejavnostih.

37 5. SKLEP Dohodnina je v Republiki Sloveniji zelo pomemben neposredni davek, ki ga vsak posameznik plačuje že med letom (plačevanje akontacije za dohodnino, ki je davčnemu zavezancu odtrgana od osebnega dohodka) ter letna – končna dohodnina, katero zavezanec plača ali prejme določen denarni znesek, glede na njegovo osnovo ter olajšave. Leta 2004 je bilo prvič v Sloveniji možno oddati dohodninsko napoved po elektronski pošti oziroma preko portala eDavki, za leto 2003. Tako je od leta 2004 dohodninsko napoved možno oddati na tri in ne več samo na dva načina:

- še vedno lahko izpolnjen obrazec osebno nesemo na davčni urad, kjer smo vpisani v davčni register,

- izpolnjeno napoved lahko pošljemo priporočeno po pošti, - sedaj pa lahko obiščemo spletno stran (http://e-davki.durs.si) in preko portala

eDavki dohodninsko napoved oddamo elektronsko.

Aprila 2004 je bil sprejet tudi novi zakon o dohodnini, ki se uporablja od 1.1.2005 dalje, razen določenih določb, ki povzemajo EU zakonodajo (EU Direktive) in se uporabljajo že od 1.5.2004 dalje. V zakon so vgrajene določbe, ki izhajajo iz obveznosti uskladitve s pravnim redom EU.

Z novim letom so začeli veljati štirje novi davčni zakoni, med njimi tudi zakon o dohodnini. Namen reforme naj bi bil znižanje davčnih obremenitev davkoplačevalcev in večja obdavčitev kapitala. Novi dohodninski zakon prinaša številne spremembe, med njimi občutno višjo splošno olajšavo in obdavčitve nekaterih drugih prihodkov. Državni zbor je novelo zakona o dohodnini sprejel 23. novembra. Bistvena novost je razdelitev dohodkov fizičnih oseb na aktivne in pasivne. Pri tem bodo aktivni dohodki (dohodki iz zaposlitve, dejavnosti, osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodki iz oddaje premoženja v najem in dohodki iz prenosa premoženjskih pravic) še naprej obdavčeni na letni ravni s progresivnimi davčnimi stopnjami in ob upoštevanju davčnih olajšav, medtem ko bodo pasivni dohodki (dohodki iz obresti in dividend ter dobičkov iz kapitala) obdavčeni po proporcionalnih stopnjah. Če elektronsko dohodnino statistično primerjamo na prvo leto oddaje preko elektronske pošte; to je bilo leto 2004, z letom 2005, lahko vidimo, da je leta 2004 napoved za odmero dohodnine v elektronski obliki oddalo natančno 16.745 davčnih zavezancev, kar je predstavljalo 1,45 odstotni delež vseh dohodninskih napovedi. Leta 2005 pa je preko portala eDavki oddalo svojo napoved za odmero dohodnine 23.793 davčnih zavezancev. To pomeni, da se je uporabe oddaje dohodninske napovedi preko elektronske pošte poslužilo 42 odstotkov več zavezancev kot leto poprej. Vendar pa je številka še vedno precej nižja od pričakovanj DURS-a, kjer so že lani napovedovali, da naj bi napoved za dohodnino po elektronski poti oddalo približno 50.000 zavezancev. Pričakovanja Davčne uprave so bila velika, saj so ob uvedbi sistema elektronskega davčnega poslovanja pričakovali od 70.000 do 100.000 oddanih napovedi za odmero dohodnine.

38 Iz tega je razvidno, da ljudje še vedno raje dohodninsko napoved oddajo osebno ali pa priporočeno pošljejo po pošti. Razlogi za to so lahko različni. Eden od teh je, da si zavezanci pravočasno ne priskrbijo digitalnega potrdila, brez katerega sploh ne morejo vstopiti v sistem eDavkov. Drugi razlog je lahko tudi, da ljudje ne zaupajo elektronski pošti oziroma internetu nasploh. Najbrž o varnosti in varovanju osebnih podatkov niso dobro osveščeni, saj je za varnost pri elektronskem davčnem poslovanju dobro poskrbljeno. Čeprav davčni zavezanci niso izpolnili pričakovanj Davčne uprave in je številka oddanih dohodninskih napovedi preko elektronske pošte veliko manjša od pričakovane, so na Davčnem uradu vsekakor zadovoljni, saj je v primerjavi s prvim letom oddaje napovedi število oddanih napovedi preko eDavkov večje in takšna so predvidevanja tudi za prihodnost.

39 6. POVZETEK Dohodnina je zelo pomemben vir obdavčitve, kjer Davčna uprava Republike Slovenije pobere zelo veliko denarja od samostojnih podjetnikov, zaposlenih in tudi vseh tistih, ki niso zaposleni, pa vendar prejemajo določen dohodek, ki je obdavčljiv. Zelo malo je tistih, ki se takšnemu načinu plačevanja davkov izognejo. Da pa izpolnjevanje obrazca dohodninske napovedi ter dolge čakalne vrste na davčnih uradih ne bi bile več tako obremenjujoče za stranke, je Davčna uprava Republike Slovenije uvedla sistem elektronskega davčnega poslovanja, kar pomeni, da se tudi dohodninska napoved lahko odda po elektronski pošti. Takšen način poslovanja in plačevanja davkov se je pričel leta 2004. S takšnim sistemom so svojim strankam zagotovili boljši, hitrejši in enostavnejši način izmenjavanja podatkov. Za varnost in varovanje osebnih podatkov je iz strani Davčne uprave RS dobro poskrbljeno, in čeprav je bilo leta 2005 oddanih po elektronski pošti več dohodninskih napovedi, kot leto poprej, ljudje takšnemu načinu poslovanja še vedno ne zaupajo dovolj. Kljub temu, da so pričakovanja Davčne uprave bila večja, je pozitiven podatek ta, da število oddanih napovedi za odmero dohodnine preko elektronske pošte narašča. Ključne besede: dohodnina, davčni zavezanec, elektronsko davčno poslovanje, elektronska pošta, elektronska dohodnina.

40 (ABSTRACT) Income tax is very importaint surse of taxed, where Tax Administration of the Republic of Slovenia takes a lot of money from self-employed, employees and from the others, whose not employed, but they are stil geting paid, which is taxed. There are very little of those people, who can avoid paying the taxes. The income tax paper is very dificuilt to wrote it and the wait-line are very long and that is very disturbing for the people. Thats why the Tax Administration has been developed the Electronic tax dealing, which means, that the income tax has been reched by the e-mail. That caind of buisneis and paid taxes has become 2004. This sistem is there clients make a better, faster and the simplier chanceing information. For the security and the secuir of our personaly identification has been, by the side of Tax Administration of the Repuplic of Slovenia, reched very well. 2005 has been, by the e-mail, delayded much more income taxes, that has been the year before. And so many people that caind of buisnies dont trust inoufe. The tax Administraton was hopeing, that the number of income tax is going to be biger. And is thrue; it is biger and we hope that in the future is going to be bigerest. Key words: income tax, taxpayer, The Electronic Tax Dealing, e-mail, the electronic income tax.

41 7. SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV 1. Davčna uprava RS. 2004. Davčni bilten. Ljubljana.št. 1-2. 2. Davčna uprava RS. 2004. Davčni bilten. Ljubljana.št. 3. 3. Davčna uprava RS. 2003. Glasilo Davčne uprave RS-Dacar. Ljubljana. Letnik 5, št. 5-6, str. 4. 4. Denar 2. 2005. Dohodnina za leto 2004, Ljubljana: MFB Consulting d.o.o.: 5-31. 5. Dostopno na: http://e-davki.durs.si/ 6. Dostopno na: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ 7. Dostopno na: http://sigov.si/durs/ 8. Glogovšek, Jože.1993. Javne finance. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta. 9. Interno gradivo Davčne uprave Republike Slovenije. 10. Jerman-Blažič, Borka, 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana: Gospodarski vestnik. 11. Kobal, Aleš, 2004. Dohodnina po novem. Maribor: Davčno – finančni raziskovalni inštitut. 12. RS MF, DURS. E-davki. Uporabniški priročnik za skrbnike. 13. Stanovnik, Tine. 1998. Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 14. Toplišek, Janez.1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis. 15. Uradni list RS. Zakon o dohodnini. Uradno prečiščeno besedilo. 16. Uradni list RS. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu 57/00, 30/01.