Gozdne Vegetarijanski medvedek Bruno - Energetika.NET

Alenka KLOPÎÎlustrirala: Nina Megli~

Vegetarijanskimedvedek Bruno

GGoozzddnnee

ššaappiiccee

slikanica VEGETARUJANSKI MEDVEDEK BRUNO male tiskane za tisk.qxd 17.5.2013 21:48 Page 1


3

Medvedek Bruno

Bilo je vedro jutro, ko se je medvedek Bruno sprehajal skozizara{~en gozd. Prav danes je praznoval svoj tretji rojstni dan inbil je dobre volje. Lahko si bo privo{~il kak{no slastno jagodkove~ kot obi~ajno. Za rojstni dan, seveda!


Njegovo dobro voljo je zaznala tudi ~ebelica Karmelina, kiga je vseskozi spremljala z varne razdalje.

"Mmm, ti pa lepo di{i{," je Bruno ovohal rde~o gozdno jagodo, ki je prav sijala v son~nem jutru.



6

Karmelina se je sama pri sebi zahihitala, ko je Brunomljasknil so~no jagodko, in poletela na bli`njo cvetlico, da bipo~rpala nekaj nektarja {e za svojo ~ebeljo druìnico. Kot vse~ebelje delavke je bila tudi ona zadolèna za nabiranje vdopoldanskem ~asu.


7

Bruno je opazil Karmelino in njena pozornost mu je takogodila, da je po~asi odhla~al proti naslednjemu kupu malihjagod. Upal je, da mu bo sledila. Rad je imel dru`bo, ~eprav sedrugi medvedi niso radi druìli med seboj. Pa tudi jagodi~je jeimel poleg okusnega travja in drevesnih popkov najraje na svetu!


8

Karmelina je poletela za Brunom in nenadoma, {e preden jenjegov mali okrogli repek popolnoma izginil izpred njenih o~i,je v tleh pred njo zazijala velika ~rna luknja. Zasli{ala je le {eBrunov prestra{eni klic, ki jo je z mesta nemudoma odgnal.Takoj je vedela, da je imel prste vmes – kdo drug kot ~lovek.




Brunov rojstni dan

"To je moj zadnji rojstni dan," je pomislil Bruno, ko je odprlte`ko veko. Leàl je v neki premikajo~i se stvari. Ni vedel, da jeto vozilo ali natan~neje kombi. O~i ni dolgo obdràl odprtih. Bil je tako grozno omoti~en ...

Ko se je Bruno spet predramil, so se sprednja vrata vozila, vkaterem je leàl, zopet treskoma zaprla. ^lovek je zapeljal spo~ivali{~a nazaj na cesto. Kako mu je {la na ìvce ta ~ebela!


"Bruno, Bruno!" je medvedek vendarle zasli{al neverjetnodrobcen glasek. Na njegovi veliki rjavi {api, ki je po~ivala prednjim, je sedela ~ebelica, ki mu je sledila, odkar se je sladkal z jagodkami.

"To je bilo to. Doìvel sem, kar sem mogel. Videl, kar semlahko videl. In okusil, kar mi je bilo dano," je zamomljal Bruno.


Veke je imel {e vedno te`ke kot {e nikoli. Kot bi ga k tlom pribi-jala neka nevidna sila.

"Ne, Bruno, ne govori tako!" je posko~ila zaskrbljena Karmelina.Tega osamljenega medvedka je imela nadvse rada.

"Kaj pa naj re~em? Sploh ne vem, kaj se mi je zgodilo, a kajtakega kot sedaj {e nisem doìvel. In zakaj se ta stvar premika?!" je dvignil glavo.


A dolgo je ni mogel dràti pokonci in se je spet naslonil nasvoje {ape, da je Karmelina kar naenkrat stala tik ob njegovemprijaznem smr~ku.

"^lovek te je odpeljal, Bruno," mu je odgovorila ~ebelica.Vedela je, da mu mora povedati, kar je videla.


"Ko si padel v veliko ~rno luknjo, je pri{el k tebi ~lovek, teuspaval in te poloìl v tole vozilo."

"In kam me pelje?" je vpra{al Bruno."Tega ne vem. Zagotovo pa danes ni tvoj zadnji rojstni dan,

saj se zdi, da si ~loveku nekako pomemben. Sicer te verjetno nebi nekam vozil, kajne?" je dejala Karmelina.

"Verjetno res," se je pomiril medvedek. "Hvala, da si z mano,"ji je {e dejal in znova zaspal.

Tokrat je zaspala tudi Karmelina. Kljub skrbem za Bruna jezaspala z nasme{kom, saj se ji je dobro zdelo, da je {e malo prej po{teno podkurila vozniku v njegovi kabini.Tako mu je bren~ala okoli glave, da je zapeljal prav na obcestnopo~ivali{~e in sko~il iz kombija!



Novi dom

"Hej, kje sem? Karmelina, si tu?" Bruno se je dvignil z vla`nihgozdnih tal in zvedavo pogledal okoli sebe.

"Glej me, prihajam!" je pribren~ala vedno vesela ~ebelicaizza ogromnega drevesa ob Brunu.


18

"O, {e sre~a, da si tu," je odleglo medvedku. Kljub temu da jeprespal skoraj dva dneva vo`nje, je bil utrujen. [e bolj pa ga jemedlo, da ni poznal gozda, kjer se je zna{el.

"Bruno, to je ~udovit kraj!" je bila navdu{ena Karmelina."Tako sem vesela, da sem {la s tabo!" je vzhi~eno krilila prednjegovim smr~kom, Bruno pa je moral kar malce po{kiliti, da jo je videl.


19

"Kaj pa je tako lepega tu?" je negodoval, ko se je s te`kimkorakom odpravil proti ogromnemu drevesu, izza katerega jemalo prej pribrzela Karmelina. êbelica je bren~ala ob njegoviglavi. V primerjavi s ~lovekom, ki ga je ~ebelje bren~anje spravljalo ob ìvce, je Bruna prav ta zvok nadvse pomirjal.

"Ja, prav tam bo{ imel ~udovit razgled. Na drugi strani sem èbila, pa ni tako lepo, a tebi bo tudi tam v{e~. Gozd je namre~vse gostej{i in teman, medtem ko je tu za drevesom ..."


Karmelina, ki je `lobudrala kot za stavo, ni uspela misliizgovoriti do konca, ko se je pred njima è razkril neopisljivpogled. Doìvela ga je è prej, ko se je Bruno ravno prebujal,toda zdaj, ko se je ponujal obema hkrati, se je zdel {e lep{i.

Nenavaden par je stal prav na robu gozda in, kot se je zdelo,na ~isto odsekanem skalovju. Dale~ pod njim, prav ob vzno`jurobustnega skalovja, se je svetlikalo ogromno temno zelenojezero, vse naokoli pa so ju pozdravljali ~udoviti alpski vrhovi.Z nekaterih se je kljub prihajajo~emu poletju {e vedno lesketalsneg. Bruno je zaprl o~ke in zajel sve` vetri~, ki sta ga me{alahladen gorski in vlaèn gozdni zrak. Prvi~ v ìvljenju je bil takopomirjen. ûtil je, da je to njegov novi dom.




23

Lepa medvedka

"Bruno, Bruno! Kam spet drvi{?!" je klicala Karmelina za svojim rjavim prijateljem, ko je ta kar naenkrat {vignil v dir pobli`njem klancu navzdol.

[e trenutek pred tem se je lagodno ~ohal in se s hrbtomdrgnil ob svoje najljub{e drevo. To je bilo prav tisto ogromnodrevo, ob katerem se je Bruno prvi~ zbudil, ko ga je v ta ~udovitigozdni svet sredi Alp pred nekaj tedni pripeljal ~lovek. Kakonenavadno bitje ...


A Karmelina ni imela veliko ~asa za premi{ljevanje o tem inse je pognala za Brunom. Kako hiter je bil tokrat! [e nikdar se jini zgodilo, da ga ne bi ujela ...

"Bruno! Bruno, si znorel?! Le kaj te je popadlo?" je vpila ~ebe-lica, ko je fr~ala za njim. Ko je è prifr~ala do vzno`ja dolgega


travnatega klanca, po katerem se je prej è skoraj kotalil kosma-tinec, je ugledala prizor, ki jo je uti{al.

Nedale~ stran v visokem travju je Bruno stal kot okamnel.Pred njim je obkroèna s cvetlicami stala ~udovita rjava med-vedka, ki je bila nekoliko ni`ja od njega, a ker je pri{lek takopridirjal do nje, se je br` postavila na zadnji nogi in mu poka-zala, da je tudi ona mogo~na. Zarjula je proti Brunu, da je tasklonil svojo veliko glavo. Lepi medvedki je hotel pokazati, da jine predstavlja gro`nje in da bi rad postal njen prijatelj.


Delovalo je. Medvedka se je spustila nazaj na vse {tiri {ape inodhla~ala ~ez cveto~i travnik. Bruno, ki je bil {e vedno o~aranod njene lepote, ji je zmedeno sledil.

Karmelina se je zahihitala. Bila je sre~na za sve` medvedjipar~ek in je zadovoljno odfr~ala nazaj proti novemu domu.



28


29

Namesto zaklju~ka... za mal~ke in njihove star{e ...

Zgodbica nam prikazuje le kratko obdobje ìvljenja medvedka Bruna, resni~na pa je vdelu, ki pripoveduje o selitvi medvedka. Med letoma 1999 in 2002 so namre~ italijanski inslovenski varuhi narave v italijanski naravni park Adamello Brenta naselili deset medvedov iz Slovenije. Razlog za to je bil, da je po skoraj dvesto letih obstoja te mogo~ne vrste na italijanskih tleh konec 20. stoletja rjavi medved tam skoraj izumrl. Imeli so namre~ le {e tripredstavnike medvedje vrste. Slovenski medvedi – med njimi Vida, Irma, Jurka, Brenta, Joèin Ga{per –, ki so jih preselili k na{im zahodnim sosedom, ko so bili stari med tri in {est let,so tako poskrbeli za nadaljevanje populacije, ki danes v Italiji {teje è pribli`no 40 medve-dov. Le eden od slovenskih kosmatincev je iz Adamello Brente menda odhla~al nazaj protiSloveniji (to seveda nevede, saj se medved, ki je samotar, stalno premika in seli).

Pa vendar selitev medvedov, o kateri sem ve~ izvedela na svoji alpski poti, ki je vodilaod Slovenije do Francije, ni bil edini povod za nastanek zgodbice o vegetarijanskem med-vedku Brunu. [e mo~nej{i razlog je, da je medved kot vrsta zveri pogosto obravnavan kotizjemno nevarna ìvalska vrsta, pa ~eprav to ni. Ob sre~anju s ~lovekom se medved nam-re~ navadno umakne (nevarnost je lahko ve~ja le pri medvedkah z mladi~i), pojasniti pavelja tudi, da medved ni najve~ja gro`nja niti drobnici (ovcam in kozam), ki se pase v hri-bovitem svetu, saj kar 70 do 80 odstotkov njegove prehrane predstavljajo rastline (travje,sadeì, drevesni popki ...), prehranjuje pa se tudi z ùèlkami in li~inkami ter mrhovino.

Rjavi medved, ki je ponekod è skoraj izumrl, je danes za{~itena ìvalska vrsta.Imejmo jo radi! Ve~ o medvedih lahko najdete na: www.medvedi.si.

Za strokovni pregled in usmeritve pri pripravi zgodbice se zahvaljujem biologu MihiKroflu. Prav tako se mu zahvaljujem za fotografije medvedov, ki so bile navdih za nastanekte zgodbice. Fotografije lahko vidite na naslednjih straneh.

Avtorica


© Miha Krofel



Ilustrirala: Nina Megli~

Knji`na zbirka: Gozdne {apice

Lektorirali: Breda Munda in Zdenka Megli~

Oblikovanje in grafi~na priprava: Jamaja, Maja Rostohar

Izdaja: Eko knjiga d. o. o.

Ljubljana, maj, 2013

1. natis, 1. izdaja

Alenka Klop~i~

CIP – Katalo`ni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

821.163.6-93-32 087.5

KLOPÎ^, Alenka Vegetarijanski medvedek Bruno / Alenka Klop~i~ ; ilustrirala Nina Megli~. –

1. izd., 1. natis. – Lukovica : Eko knjiga, 2013. – (Gozdne {apice)

ISBN 978-961-93301-6-6 267070208

Vse pravice so pridràne. Noben del te knjige se brez pisnega dovoljenja avtorice ne sme v nobeni obliki reproducirati ali z uporabo elektronskih sistemov predelovati,

kopirati, tiskati, razmnoìti ali raz{irjati. Brez pisnega dovoljenja avtorice je prepovedanojavno objavljanje knjige ali njenih delov, distribuiranje in dajanje v najem.

Vegetarijanskimedvedek Bruno

GGoozzddnnee

ššaappiiccee


Documents

Gozdne Vegetarijanski medvedek Bruno - Energetika.NET