Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/09.2009-Glasilo-Poraka1… · vidovi na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba. Bidej}i

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Vodeni od potrebata da se ovozmoì aktivnou~estvo vo sportsko - rekreativni aktivnosti, korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje go posetija teniskiot klub “Jug”. Blagodarenie na qubeznite doma}ini,korisnicite dobija mo`nost prakti~no da se zapoznaat so "beliot" sport.

razvivawe na sportskiot duh i

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 3 godina XXII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Poseta na teniskiot klub “JUG”Poseta na teniskiot klub “JUG”Poseta na teniskiot klub “JUG”Poseta na teniskiot klub “JUG”

êtirite treneri od klubot gi podelija korisnicite vo grupi za da moàt polesnoda rabotat, pa taka moèvme da uìvame vo eden vistinski trening. Trenerite so osobenaposvetenost i trpenie im objasnuvaa i im pokaùvaa na korisnicite -

golema èlba i vnimanie gi sledea instrukciiteod trenerite.

Se razdelivme so otvorena pokana i vetuvawe za idna sorabotka, na obostranozadovolstvo na korisnicite i na{ite novi prijateli od teniskiot klub “Jug”.

se zapo~na soednostavno rakuvawe so reketot, a se zavr{i so mal natprevar. Celata aktivnost pobudigolem interes kaj korisnicite, koi so

CM

YB

C M Y B

Sk

op

je,S

ep

te

mv

ri

20

09

god

in

aS

ko

pje

,S

ep

te

mv

ri

20

09

god

in

a

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado Krstovski

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociSeptemvri 2009 god. Broj 3, god. XXII

Adresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Kreirawe na lokalni akcioniplanovi za popre~enost vo

tri pilot – op{tini

So tekovnata reforma na decentralizacija, lokalnitevlasti dobija mnogu odgovorna uloga vo procesot naunapreduvawe na sostojbata vo koja se nao|aat ranlivitegrupi na gra|ani, vklu~uvaj}i gi licata so popre~enost.Odlukite koi gi donesuvaat lokalnite samoupravi vlijaatvrz sekojdnevniot ìvot na licata so popre~enost. Poraditoa, od golemo zna~ewe e lokalnite vlasti, pri planirawetona politikite i donesuvaweto na odlukite da gi vklu~uvaati aspektite na popre~enosta, t.e. kako sekoja odluka }e vlijaevrz ìvotot na licata so popre~enost. Vospostavuaweto nabliska sorabotka pome|u lokalnite vlasti i organizaciitena licata so popre~enost e osnoven preduslov za efektivnokreirawe na inkluzivna lokalna politika vo odnos na licataso popre~enost.

Imaj}i go ova vo predvid, RCPLIP – PORAKA, po~nuvaj}iod 15-ti Septemvri 2009 godina, zapo~na so realizacija nakonkretna akcija za razvivawe na lokalni akcioni planoviza popre~enost vo tri pilot - op{tini vo Republika Make-donija: Struga, Kumanovo i Vinica.

Aktivnostite za kreirawe na lokalni akcioniplanovi }e bidat realizirani vo sorabotka i partnerskiodnos so lokalnite vlasti, a celiot proekt e poddràn odProgramata za mali grantovi na Ambasadata na SoedinetiteAmerikanski Dràvi vo Makedonija.

Lokalnite akcioni planovi za popre~enostpretstavuvaat instrumenti za razvoj i za implementirawe nakonkretni ~ekori za unapreduvawe na sostojbata na licataso popre~enost. Tie se strate{ki dokumenti koi se sostaveniod identifikuvani potrebi na lokalno nivo, od celi iprioriteti koi se prifateni od strana na lokalnite vlastii od organizaciite na licata so popre~enost. Lokalniteakcioni planovi se naso~eni kon unapreduvawe nakvalitetot na ìvotot na licata so popre~enost, opfa}aatpra{awa koi se od najgolemo zna~ewe za licata sopopre~enost i predlagaat akcii koi se vo soglasnost soresursite na lokalnata zaednica.

Predvidenite aktivnosti opfa}aat kreirawe i obukana rabotni grupi koi }e go izgotvuvaat lokalniot akcionenplan vo sekoja od trite op{tini, pri {to }e se zapaziparticipativniot pristap, odnosno rabotnite grupi }e bidatsostaveni od pretstavnici na site ~initeli na lokalno nivo(organizacii na lica so popre~enost, lokalni vlasti, javniinstitucii od oblasta na socijalna za{tita, zdravstvo iobrazovanie, kako i mediumi, biznis sektor, NVO sektor).Obukata na rabotnite grupi }e bide realizirana preku 3seminari vo sekoja op{tina poedine~no. Samiot proces narazrabotuvawe na lokalnite akcioni planovi }e se odvivapreku 3 rabotilnici. Predvideno e izgotvenite lokalniakcioni planovi, kako strate{ki dokumenti za razvoj naop{tinata, da bidat usvoeni od strana na sovetite naop{tinite, a potoa da bidat ispe~ateni i prezentirani nalokalno i nacionalno nivo.

S O D R @ I N A

2 stranaKreirawe na lokalni akcioniplanovi vo tri pilot - op{tini

3, 4 i 5 stranaDokument za pozicija na EvropskataInkluzija

6 stranaOtvoreno pismo na EDF

7 stranaAmerika i Obedinetite nacii

8 i 9 stranaSportsko - rekreativni aktivnosti

10 stranaPromoviran veb - portal za lica soinvalidnost

11 stranaMe|unarodna obuka za zna~eweto naKonvencijata na ON

12 i 13 stranaSocijalni aktivnosti na dnevniotcentar - PORAKA Skopje

14 stranaBudimpe{ta Model - iskustvo odUngarija

15 stranaSoop{tenie za javnost na ECCL

16 stranaNa{a stranica

3


Konvencijata na Obedinetite nacii za pravatana lica so popre~enost na samo edno mesto gi spomnuvalicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili sokombinirani pre~ki. Vo preamubulata se ukaùva“potrebno e da se promoviraat i za{titat ~ovekoviteprava na site lica so popre~enost, vklu~uvaj}i gi i oniekoi imaat potreba od intenzivna poddr{ka”.

Treba da se ima vo predvid visokiot rizik oddiskriminacija i socijalno isklu~uvawe na ovaa grupai nejzinata silna potreba za pozitivna akcija. Zatoa,potrebno e da se donese zaklu~ok deka site pravazastapeni vo Konvencijata na Obedineti nacii zapravata na lica so popre~enost se odnesuvaat i na licataso te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombiniranipre~ki koi imaat potreba od intenzivna poddr{ka.

Neodamne{noto istraùvawe*, sprovedeno odEvropskata Inkluzija, demonstrira deka licata sote{ka ili dlaboka popre~enost ili kombinirani pre~kise edni od najisklu~enite gra|ani.

Poradi nedostatokot na soodveten inkluzivensistem na servisni slu`bi, naj~esto tie svoite ̀ ivotigi pominuvaat so mnogu mala poddr{ka vo domot nasvoeto semejstvo ili vo rezidenciski institucii. Kakopri~ini za diskriminacija na ovaa grupa na gra|ani,istraùvaweto gi identifikuva vrednostite, kako iop{tata pazarna dinamika vo modernite evropskiop{testva. Isto taka, istraùvaweto pokaà mo`nostza pojava na drug rizik koj proizleguva od percepcijatana licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki kako lica nesposobni da se vklu~atvo socijalniot ̀ ivot vo op{testvoto. Ovaa percepcijaodi zaedno so predrasudite i negativniot stav kon ovaagrupa na lica i nivnite semejstva, i naj~esto rezultiraso nekakov vid na diskriminacija.

Se ukaùva deka osnova za akcija protiv diskrimi-nacija na licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki mora da bide nivnata celosnainkluzija kako gra|ani so ~ovekovi prava i ednakvimo`nosti vo site evropski i nacionalni politiki.

Dokumentot za pozicija ureduva set na specifi~niakcii koi treba da bidat prevzemeni i koi }e obezbedatlicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombi-nirani pre~ki da imaat polza od najva`nite ~lenovi voKonvencijata na Obedineti nacii za prava na lica so

popre~enost. Za pove}eto grupi na lica so popre~enost,najsu{tinski ~lenovi od Konvencijata se:••••• Dostapnost (~len 9)••••• Pravo na ̀ ivot (~len 10)••••• Ednakvo tretman pred zakonot (~len 12)••••• Za{tita od eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba

(~len 16)••••• Za{tita na integritetot na licata (~len 17)••••• Samostojno ̀ iveewe i vklu~uvawe vo op{testvoto

(~len 19)••••• Obrazovanie (~len 24)••••• Zdravstvo (~len 25), rehabilitacija i habilitacija

(~len 26)••••• U~estvo vo kulturniot ìvot, odmor, rekreacija i

sport (~len 30)

Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

Licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki i Konvencijata na Obedinetite

nacii za pravata na licata so popre~enost

Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

* Vo 2007 godina, Evropskata Unija sprovede istraùvawe za identifikuvawe na specifi~nite rizici na diskriminacijaso koi se soo~uvaat licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kominirani pre~ki. Podetalni istraùvawa ianalizi bea sprovedeni vo Germanija, Francija, Velika Britanija, Italija, [panija, Polska, Litvanija,ê{ka, Holandija,Belgija, [vedska i Romanija. Komparativnata analiza na gorenavedenite nacionalni izve{tai ukaùva deka licata sote{ka ili dlaboka popre~enost ili kombinirani pre~ki i nivnite semejstva se pod golem rizik da bidat diskriminiranivo site aspekti na nivniot sekojdneven ìvot.

4


Od ~lenstvoto na RCPLIP - PORAKA vo Evropskata Inkluzija

Dostapnost (~len 9)

Licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki naj~esto imaat problemi voiskaùvawe na nivnite ̀ elbi i potrebi poradi proble-mite vo komunikacija.

Konvencijata na Obedineti nacii definirakomunikacija vklu~uvaj}i:jazici, taktilna komuni-kacija, audio komunikacija i sl. Ovoj ~len naKonvencijata gi zadolùva zemjite potpisni~ki daprevzemat soodvetni merki so {to }e obezbedat pristapdo informacii i komunikacija za licata so popre~enost.

Evropskata Inkluzija i nejzinite ~lenki gipovikuvaat site dràvi da razvijat obuka zakomunikaciski metodi i obezbeduvawe na zastapuvaweso {to }e moè da se slu{ne glasot na licata so te{kaili dlaboka popre~enost ili kombinirani pre~ki.

Pravo na ìvot (~len 10)

Za licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki, “pravoto na ìvot” zastapeno voKonvencijata ima osobeno zna~ewe. Ne samo diskusiiteza eutanazija koi gi zasegaat ovaa grupa na gra|ani, noisto taka i sekojdenvnoto ignorirawe i nedovolnatapoddr{ka moè da ima posledici po ìvotot na ovielica.

Zatoa, od neophodna va`nost e zemjite potpis-ni~ki da gi prevzemat site neophodni merki za da seovozmoì pravo na ìvot za site lica so popre~enost,vklu~itelno i licata so te{ka ili dlaboka popre~enostili kombinirani pre~ki.

Ednakov tretman pred zakonot (~len 12)

Licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki naj~esto se predmet na dogovori zastaratelstvo koi im go odzemaat pravoto na delovnasposobnost. Tie imaat potreba od specifi~na za{tita izastapnici.

Zatoa za niv, od specifi~na va`nost e defini-rawe na “klu~nite elemnti na sistemot za poddrànodonesuvawe na odluki” i ednakvo i celosno implemen-tirawe i za ovaa grupa na lica.

Za{tita od eksploatacija, nasilstvo izloupotreba (~len 16)

Licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki se osobeno podlo`ni na mnoguvidovi na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba.Bidej}i tie naj~esto ne moàt da se odbranat samitesebe, potrebno e posebno vnimanie od ~lenovi na nivnotosemejstvo, poddrùva~i i personalot od servisni slu`biso cel da se obezbedi efektivna za{tita.

Dràvite potpisni~ki bi trebalo da obezbedatinformacija i edukacija kako da se izbegne, prepoznae ida se ukaè pri nekoj vid na eksploatacija, nasilstvo izloupotreba na ovie lica.

Za{tita na integritetot na licata(~len 17)

Ovoj ~len e od golemo zna~ewe za licata so te{kaili dlaboka popre~enost ili kombinirani pre~ki.Ukaùva deka “sekoe lice so popre~enost ima pravo napo~it i pravo na fizi~ki i mentalen integritet”. Ovoj~len isto taka gi poso~uva medicinskite eksperimentii intervencii koi ne se direktna korist za liceto.

Evropskata inkluzija i nejzinite ~lenki gipovikuvaat zemjite potpisni~ki da go osiguraat iza{titat li~niot integritet na site lica, osobeno nalicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombi-nirani pre~ki.

Samostojno ìveewe i vklu~uvawe voop{testvoto (~len 19)

Poradi specifi~nite potrebi na licata so te{kaili dlaboka popre~enost ili kombinirani pre~ki,izborot na mesto za ìveewe naj~esto e ograni~en iliceto moè da bide smesteno vo institucija daleku odsemejstvoto. Konvencijata na Obedineti nacii, ukaùvana “ednakvo pravo na site lica so popre~enost da ̀ iveatvo zaednicata, so ednavko pravo i mo`nost za izbor kakoi za drugite”. Gi obvrzuva dràvite potpisni~ki da“prevzemat efektivni i soodvetni merki za ispolnuvawena ova pravo i celosna inkluzija i u~estvo vo zaedni-cata”.

Evropskata inkluzija i nejzinite ~lenki gipovikuvaat dràvite da obezbedat mo`nost za izbor namestoto za ̀ iveewe, kade i so kogo ova lice }e ̀ ivee, ada ne bide ograni~eno od specifikata na potrebite nalicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombini-rani pre~ki. Vladite mora da ja obezbedat neophodnatapoddr{ka vo zaednicata i li~en asistent za ovaa grupana gra|ani kako poddr{ka vo sekojdnevniot ̀ ivot i nivnainkluzija vo op{testvoto, a so toa da se prevenira nivnaizolacija ili segregacija vo op{testvoto.

5


Dokument za pozicija na Evropskata Inkluzija

Obrazovanie (~len 24)

^lenot 24 od Konvencija na ON za pravata na licaso popre~enost za prioritetno inkluzivno obrazovaniebez diskriminacija bi trebalo da se se implementira zasite lica so popre~enost. Dràvite mora da obezbedatdecata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki da imaat ednakov pristap do ovaamo`nost.

Dràvite potpisni~ki bi trebalo da se strematda razvijat seopfaten obrazoven sistem koj }e ovozmoìinkluzivno obrazovanie za site deca vo zaednicata. Sitedeca so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombiniranipre~ki bi trebalo da imaat pravo i mo`nost da bidatdel od redovniot obrazoven sistem i u~ili{ta.

Apsolutno neophodno e zemjite potpisni~ki daobezbedat soodvetna poddr{ka za ovie deca, vklu~i-telno obuka na personalot vo redovnite u~ili{ta,individualni nastavni programi, sredina bezarhitektonski barieri i profesionalna poddr{ka.

Potrebni se dovolno resursi na u~ili{tata za damoè da se obezbedi obrazovanie za site deca so razli~nipotrebi vo heterogeni oddelnija. Specijalniteu~ili{ta bi trebalo da se isklu~ok za samo odredenislu~ai, a obrazovanieto vo doma{ni uslovi bi trebaloda se reducira.

Zdravstvo (~len 25)

Ednakviot i nediskriminira~ki pristap dozdravstvenata grià e od osobena va`nost za licata sote{ka ili dlaboka popre~enost ili kombinirani pre~ki.Konvencijata na Obedineti nacii gi obvrzuva dràvitepotpisni~ki da obezbedat “zdravstveni slu`bi potrebniza licata so popre~enost osobeno poradi nivnatapopre~enost, i kreirawe na servisni slu`bi koi }e jaminimiziraat popre~enosta ili }e spre~at vlo{uvawena sostojbata. Ovie servisni slu`bi mora da bidat vomesto na ̀ iveewe, vklu~uvaj}i gi i ruralnite oblasti”.

Za licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki, potrebnite specifi~ni zdrav-stveni slu`bi moàt da bidat unikatni i vo nekoi slu~aiskapi. Evropskata inkluzija i nejzinite ~lenki baraatod site dràvi da gi obebzedat ovie slu`bi i da bidatdostapni za site lica so te{ka ili dlaboka popre~enostili kombinirani pre~ki, so razumna zastapenost.

Isto taka, ne smee da se odbie niedno lice koe imapotreba od neophodna zdravstvena za{tita ilizdravstvena usluga poradi stepenot ili kompleksnostana popre~enost na liceto.

Diskriminacijata vo pristapot do zdravstveno iliìvotno osiguruvawe e isto taka edno od iskustvata nalicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombini-rani pre~ki.

Zatoa, Evropskata inkluzija i nejzinite ~lenkibaraat posebni regulativi od site dràvi potpisni~ki,koi nema da dozvolat isklu~uvawe od osnovniot paket naosiguruvawe po osnov na bilo koj stepen na popre~enost.

Rehabilitacija i habilitacija (~len 26)

Za licata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki, od osobena va`nost e “da se postignei odrì maksimalna samostojnost, celosna fizi~ka,mentalna, socijalna sostojba koja }e ovozmoì inkluzijai u~estvo vo sekoj aspekt na ìvotot”.

Evropskata inkluzija i nejzinite ~lenki gipovikuvaat dràvite da obebzedat ednakov pristap zalicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ilikombinirani pre~ki do servisni slu`bi za habilitacijai rehabilitacija i do programite koi se obezbeduvaatvo oblasta na zdravstvena za{tita, obrazovanie, vrabo-tuvawe i socijalni servisni slu`bi.

U~estvo vo kulturniot ìvot, odmor,rekreacija i sport (~len 30)

Poradi raznolikosta i naj~esto multi-dimenzio-nalnite potrebi na licata so te{ka ili dlabokapopre~enost ili kombinirani pre~ki, celosniot pristapdo kulturni nastani, rekreativni i sportski aktivnostiponekoga{ e te{ko da se organzira.

Zatoa, potrebno e da se obrne specifi~no vnimanievo implementacija na ~len 30 i da se obezbedi dostapnostdo mestata kade ima kulturen nastan (pr. teatri, muzei,kina, biblioteki, turisti~ki mesta i lokacii, sportskiobjekti i tereni). Fizi~kiot pristap i soodvetnapoddr{ka se klu~nite elementi vo nivnata inkluzija voovie oblasti.

Specifi~en aspekt e isto taka poddr{kata nalicata so te{ka ili dlaboka popre~enost ili kombi-nirani pre~ki “da gi pottiknat i razvijat nivnitekreativni, artisti~ki i intelektualni potencijali, nesamo za nivna blagosostojba , tuki i za postignuvawe voop{testvoto”.

Dràvite mora da gi obezbedat site neophodnimo`nosti i poddr{ka.

6


Od aktivnostite na EDF (European Disability Forum)

Otvoreno pismo na EDF do novata Evropska komisija

Na 14-ti septemvri 2009 godina, vo imeto na licata so popre~enost od Evropa, EDFmu napi{a otvoreno pismo na Pretsedatelot na Evropskata Komisija, Jose Manuel Barroso.

Vo pismoto, Pretsedatelot na EDF, Yannis Vardakastanis, gi istaknuva politi~kitenasoki na EDF upateni do novata Evropska komisija koja }e bide nazna~ena vo noemvrigodinava.

Po~ituvan Pretsedatele,Vi pi{uvam vo imeto na EDF - glasot na licata so

popre~enost vo Evropa, so cel da gi komentiram va{itepoliti~ki nasoki za novata Komisija.

Nie dvajcata veruvame vo Evropa koja gi stavalu|eto na vrvot na svojata agenda. Pove}e od deset godni,EDF gi promovira pravata na licata so popre~enost.Mototo na EDF “Ni{to za nas, bez nas” be{e celosnoprifatno od strana na instituciite na Evropskata unijai nekoi pozitivni ~ekori bea napraveni. Dijalogot socivilnoto op{testvo ne sekoga{ be{e Va{ prioritetvo izminatite pet godini, no sepak, jas sum zadovlen {toja pro~itav va{ata zalo`ba da ostvarite pozrel dijalogso gra|anite vo odnos na odlukite koi gi zasegat nivnitesekojdnevni ̀ ivoti.

Celosno gi poddrùvam va{ite prioriteti vodolgoro~na perspektiva za uspe{en izlez od krizata iubeden sum deka }e rabotite zaedno so nas na patot napromenite. Za da premineme od zborovi na dela, Evrop-skoto dvièwe na licata so popre~enost ima jasnio~ekuvawa od Va{iot sleden mandat.

Za uspe{en izlez od krizata, ne e potrebna samo{iroka evropska ekonomska strategija, tuku i sepofatenpristap za spre~uvawe na u{te pogolema socijalna kriza.Planot za zazdravuvawe koj be{e prezentiran minatatagodina od strana na Evropskata komisija, za àl nesodrè{e nikakvi elementi vo odnos na licata sopopre~enost. Denes, nie sme ubedeni deka }e gipostignete rezultatite preku:

••••• Borba so nevrabotenosta i zajaknuvawe na soci-jalnata kohezija za najranlivite grupi na lu|e

Pristapot do vrabotuvawe e osnovno pravo, a li-cata so popre~enost seu{te se soo~uvaat so isklu~uvaweod pazarot na trud. Mnogumina od nas se prisileni daìveat vo siroma{tija i se pove}e izloèni na opasnos-tite koi proizleguvaat od dolgoro~nata nevrabotenostza razlika od licata bez popre~enost. Od osobena va`noste vo va{iot sleden mandat da garantirate deka licataso popre~enost i nivnite semejstva nema da bidatzasegnati od me|unarodnite finansiski krizi na nivokoe e razli~no od drugite gra|ani. Toa zna~i da se spre~i:namaluvaweto na nivnite prihodi, vlo{uvaweto nauslovite za vrabotuvawe i rabota, namaluvawe nakompenzatorskite nadomestoci i namaluvaweto nasredstvata koi se nameneti za organizaciite koi gipretstavuvaat niv. Lisabonskata strategija potrebno eda bide revidirana.

So podobruvaweto na kvalitetot na socijalniteservisni slu`bi i so promovirawe na dostapnosta na

servisnite slu`bi vo zaednicata namesto golemiterezidenciski institucii, licata so popre~enost }eimaat pove}e mo`nosti da ìveat samostojno i samiteda gi pravat svoite ̀ ivotni izbori.

••••• Deluvawe kako poddrùva~ i branitel na ~ove-kovite pravaKako Pretsedatel na Evropskata Komisija, vie ste tojkoj moè obvrskite od Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost da gi napravi realnost, prekuprezemawe na odgovornost za nejzina implementacija voEvropskata unija. Prezemaweto na obvrskata za rakovo-dewe so implementacijata na prviot dogovor za ~ovekovipravi prifaten od Evropskata zaednica, }e bide klu~ensocijalen signal deka Evropa se bazira na vrednosti.

••••• Gradewe na Evropa za site, dostapna za site- Predlagawe na legislativa za elektronska pristapnost,koja }e zna~i mnogu za potro{uva~ite i industrijata i}e go zajakne vnatre{niot pazar.- Osiguruvawe deka finansiraweto vo EU }e promovirasocijalna odr`livost, vkl~uvaj}i dostapnost za licataso popre~enost i namalena mobilnost.- Razvivawe na akcionen plan so koj zgradite naEvropskata komisija }e bidat napraveni dostapni za site.

••••• Gradeweto na evropskata politi~ka agenda dase vr{i mnogu pove}e vrz osnova na pravata ipotrebite na Evropskite gra|ani- Predlagawe za usvojuvawe na tkn. “Pakt za popre-~enost” od strana na {efovite na dràvite i vladite,pravej}i ja so toa Evropskata unija vode~ka globalnasila vo implementacija na ~ovekovite prava na licataso popre~enost.

Jas veruvam deka raboteweto vo vistinsko partnerstvo}e obezbedi evropskite interesi da bidat vo centarotna kreiraweto na poltikite. “Partnerstvoto za progres”}e postoi dokolku Vie otvorite proces na realen civilendijalog, voveduvaj}i go glasot na lu|eto na nivo na koetoj zasluùva da bide zastapen. Taka, Evropskata komi-sija }e moè da donese fudamentalni promeni za Evropja-nite koi imaat popre~enost. Toe e na~inot na kojPretsedatelot na Evropskata komisija moè da odgovorina preku 1.300.000 gra|ani koi ja potpi{aa kampawata“1 milion za popre~enost” naso~ena kon promocija naposebna legislativa za popre~enost.

So po~it,Yannis Vardakastanis, Pretsedatel na EDF

7


Amerika i Obedinetite nacii:Istoriski ~ekor napred za pravata

na licata so popre~enost

Soop{tenie na EDF (European Disability Forum)

Na 30-ti juli 2009 godina, Amerika ja potpi{aKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.Ovoj potpis, vsu{nost ja pretstavuva promenata napolitikata i zajaknuvawe na obvrskite za ~ovekoviprava, a toa zna~i deka popre~enosta se ka~uva na vrvotna agendata: ova e prva Konvencija usvoena od Obedine-tite nacii vo poslednite 20 godini.

Amerika ima ratifikuvano samo 3 konvencii vocelata svoja istorija (Me|unarodna konvencija zagra|anski i politi~ki prava, Konvencija protivtorturata i Me|unarodna Konvencija za eliminacija nasite formi na rasna diskriminacija). PretsedatelotObama ja prekina ovaa tradicija: Postojaniot pretstav-nik na Amerika vo Obedinetite nacii, Suzan Rajs japotpi{a Konvencijata. “Pravata na licata sopopre~enost se univerzalni prava i treba da bidatpriznati i promovirani nasekade vo svetot”re~ePretsedatelot Obama i pobara od Senatot ratifikacijana ovoj vaèn dogovor za ~ovekovi prava. Toj isto takaobjavi deka okolu 650 milioni lu|e od svetskatapopulacija ̀ iveat so popre~enost.

Vo Evorpskata Unija ̀ iveat pove}e od 65 milionilica so popre~enost, {to pretstavuva 10% od gra|anitevo 27 zemji ~lenki. Od koga vleze vo sila vo maj 2008godina, Konvencijata na ON za pravata na lica sopopre~enostbe{e potpi{ana od site zemji ~lenki, a eratifikuvana od 9 zemji ~lenki na Evropska Unija,vklu~uvaj}i ja i Belgija, koja ja ratifikuva{e vo juli2009 godina.

Ratifikacijata od strana na evropskata zaednicase o~ekuva do krajot na ovaa godina i toa }e bide za prv

pat vo istorijata na evropskata zaednica, ~lenkite dase usoglasat za me|unaroden dogovor za ~ovekovi prava.So 142 potpisi i 62 ratifikacii samo 28 meseci posleotvarawe na procesot na potpi{uvawe, Konvencijata naON postigna isklu~itelen rekord na zalo`ba vome|unarodnata zaednica.

Carlotta Besozzi, direktor na EDF potencira{e:“Pretsedatelot Barak Obama ne samo {to go ispolnivetuvaweto od negovata kampawa, toj isto taka ispratii pozitiven signal do zemjite koi seu{te ja nemaatpotpi{ano ili ratifikuvano Konvencijata.Konvencijata na ON za pravata na lica so popre~enostbara od zemjite da go revidiraat postoe~kotozakonodavstvo, politiki, programi i da obezbedatsoodvetno unapreduvawe.

Konkretno, toa zna~i akcii vo mnogu oblasti kako{to se: obrazovanie, vrabotuvawe, pristapen transport,pristapna infrastruktura i objekti, obezbedeno pravona glas i politi~ko u~estvo, obezbeduvawe na celosnadelovna sposobnost za site lica so popre~enost, ipromena vo pristapot - od institucii kade licata sopopre~enost ìveat odvoeno od op{testvoto, konservisni slu`bi vo mesto na ìveewe koi }e pro-moviraat nezavisno ̀ iveewe za licata so popre~enost.

Na 2-ri septemvri 2009 godina, EDF }e goprezentira evropskoto dvièwe kako del od gra|anskiotsektor na istoriskata sesija na Konferencijata nadràvite ~lenki na Obedinetite nacii, kade {to }e sediskutira za zakonskite merki za implementirawe naKonvencijata na ON za pravata na lica so popre~enost.

Pretsedatelot Obama go odrà svoeto predizborno vetuvawe: Amerika ja potpi{aKonvencijata na ON za pravata na licata so popre~enost.

Drug vaèn ~ekor napred e {to ova e prv Dogovor za ~ovekovi prava usvoen voposlednite 20 godini i e golem signal za negova ratifikacija od site zemji vo svetot.

8


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

SPORTSKO - REKREATIVNI AKTIVNOSTIza korisnicite na dnevnite centri

na RCPLIP - PORAKA

Vo soglasnost so svojata Programa za rabota za 2009 godina, Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA, od 31-vi Avgust do 4-ti Septemvri2009 godina organizira{e i realizira{e sportsko rekreativni aktivnosti za korisnicitena dnevnite centri na RCPLIP - PORAKA.

Kako rezultat na pozitivnite efekti od sprove-duvaweto na sportsko - rekreativnite aktivnosti voizminatite godini, Republi~kiot centar za poddr{kana lica so intelektualna popre~enost – PORAKA, i vo2009 godina predvide vo svojata programa za rabotaorganizirawe i realizirawe na dve vakvi manifestacii.

Glavnata cel na ovie aktivnosti e promocija nanova forma na vklu~uvawe na adolescentite sointelektualna popre~enost vo op{testvoto preku sporti rekreacija i pridones vo razvojot na ve{tinite zasamostojno ìveewe kaj ovie lica. Ovie aktivnostinudat mo`nosti za podobruvawe na psihofizi~katasostojba na korisnicite so intelektualna popre~enost.

Prvite sportsko - rekreativni aktivnosti vo 2009godina bea odràni vo Struga, vo Centarot za edukacijai rekreacija na kadri na Crveniot krst, vo periodot od22-ri do 25-ti juni 2009 godina, a vtorite sportsko -rekreativni aktivnosti bea odràni na istata lokacijaod 31-vi avgust do 4-ti septemvri 2009 godina.

Vo vtoritesportsko - rekreativnite aktivnostibea vklu~eni adolescenti so intelektualna popre~enost- korisnici na dnevnite centri koi gi menaxira RCPLIP– PORAKA vo Skopje, Radovi{, Ohrid.

Vo sproveduvaweto na ovie aktivnosti beavklu~eni vodi~i na timovite (personal od dnevnitecentri) i odgovorni lica od RCPLIP – PORAKA.

9


Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

Sportsko-rekreativnite aktivnosti obezbeduvaatgolem broj razli~ni mo`nosti: razvoj na ~uvstvoto iduhot za natprevaruvawe me|u adolescentite sointelektualna popre~enost; iskustvo da se bide del odsportska ekipa, pritoa ~uvstvuvaj}i go edinstvoto voekipata; motivacija za natprevaruvawe i pobeda, noistovremeno i iskusuvawe i spravuvawe so poraz vosportskite igri.

Od druga strana, ovie aktivnosti pretstavuvaatdobra mo`nost za personalot od dnevnite centri dapominuva 24 ~asa zaedno so korisnicite na dnevnitecentri ovozmoùvaj}i im da go razberat ritamot naìveewe i odnesuvaweto na sekoe lice so intelektualnapopre~enost. Ponatamu, nabquduvaweto na korisnicitevo nova sredina, bez roditelskoto vlijanie, im nudi napersonalot novi soznanija vo odnos na mo`nitepodobruvawa vo samostojnosta i samodoverbata me|ukorisnicite i nesebi~nata poddr{ka i prijatelstvome|u niv samite, {to ne moè da se uvidi vo tekot naaktivnostite vo dnevnite centri. U{te pove}e, vakviteaktivnosti obezbeduvaat mo`nosti za podobruvawe nave{tinite za odrùvawe na li~nata higiena, ve{tiniteza socijalni interakcii itn.

Sportskite aktivnosti bea podeleni vo slednitedisciplini:

- Atletika (natprevari vo tr~awe i skok vodale~ina),

- Natprevari vo mal fudbal,- Natprevari vo ko{arka,- Natprevari vo tegnewe jaè.

Rekreativniot del od programata opfati raznidru{tveni igri, crtawe, kako i zabavi so muzika itancuvawe vo ve~ernite ~asovi.

Vo popladnevnite ~asovi, na plaàta so kojaraspolaga Centarot za edukacija na kadri na Crven krstbea organizirani rekreativni aktivnosti vo voda. Zanekoi od korisnicite toa pretstavuva{e mo`nost da giusovr{at svoite pliva~ki ve{tini, a za del od nivpozitivno iskustvo da bidat na plaà so nivnite vrsnici.

Moè da se zaklu~i deka celite na sportsko-rekreativnite aktivnosti bea vo celost realizirani.Korisnicite na dnevnite centri bea aktivno vklu~enivo sportsko-rekreativnite sodrìni, personalot oddnevnite centri na RCPLIP – PORAKA ima{emo`nost da uvidi va`ni informacii vo odnos naodnesuvaweto na korisnicite nadvor od dnevniot centar,{to }e bide od ogromno zna~ewe za nivnata ponatamo{narabota vo ramkite na individualnata rabota sokorisnicite i podobruvaweto na ve{tinite zasamostojno ̀ iveewe.

10


Prevzemeno soop{tenie od www.mio.gov.mk

Promoviran veb - portal za lica so invalidnost“Sakam, znam, moàm”

Ministerot za informati~ko op{testvo, g-din IvoIvanovski i Ministerot za trud i socijalna politika, g-din Xeqal Bajrami, na pres konferencija koja se odràna 25-ti Avgust 2009 godina vo Domot na humanitarniorganizacii “Dare Xambaz” vo Skopje, vo prisustvo napretstavnici na organizaciite - ~lenki na Nacionalniotsovet na invalidski organizacii na Makedonija, gopromoviraa veb- portalot “Sakam, znam, moàm” namenetza licata so invalidnost.

Oformuvaweto na ovoj portal e proekt na Mini-sterstvoto za informati~ko op{testvo i Minister-stvoto za trud i socijalna politika, a negovata cel,spored ministerot Bajrami, e da im ovozmoì na licataso invalidnost da imaat centralno mesto kade }e moàtda najdat informacii za site novosti zna~ajni za niv, daupatat ̀ albi i postavat pra{awa za nivnite problemi,kako i da se zapoznaat so nivnite prava, mo`nosti iuslugite {to im gi nudat dràvnite institucii.

- Portalot e dostapen za site lica bez razlika navidot na popre~enost, vklu~uvaj}i gi slepite islabovidnite lica, re~e ministerot Bajrami.

Parolata “Sakam, znam, moàm”, sporedministerot Ivanovski e op{to prifatena i ja ozna~uva

èlbata na licata so popre~enost za niven pristap iaktivno u~estvo vo otvorenoto op{testvo.

Ivanovski informira deka na veb stranicatawww.sakamznammozam.gov.mk se postaveni pove}e sekciime|u koi: novosti, dokumenti, uslugi, vrabotuvawe,zanimlivosti, postavi pra{awe i blog.

Preku ovi sekcii, licata so invalidnost }e moàtpolesno da dojdat do odredeni informacii, da postavatpra{awa, da pi{uvaat statii od najrazli~en interes.Ostaven e prostor ovoj portal da se {iri i vo idnina, dase postavuvaat novi sekcii vo zavisnost od potrebitena zainteresiranite lica i organizacii, izjaviIvanovski.

Toj najavi deka do krajot na godinava, siteministri, dràvni sekretari, direktori na javnipretrijatija, agencii i fondovi treba da vrabotatnajmalku tri lica so invalidnost.

Portalot “Sakam, znam, moàm” go kreiraapove}e dràvni instituci, nevladini organizacii iNacionalniot sovet na invalidski organizacii naMakedonija, koj ima sedum ~lenki – nacionalniorganizacii koi se borat za ostvaruvawe na pravata nalicata so invalidnost.

RCPLIP - PORAKA, zaedno so NSIOM, be{e aktivno vklu~ena vo podgotovkite na veb- portalot, a vo idnina, vosorabotka so administrator od Ministerstvoto za trud i socijalna politika, }e bide odgovorna zaadministrirawe na delot za novosti na ovoj portal. Dokolku sakate Va{ tekst da se objavi vo delot za novosti,potrebno e istiot da go ispratite na [email protected].

11


Me|unarodna obuka vo organizacija na Inclusion Europe

RCPLIP – PORAKA, kako redovna ~lenka naInclusion Europe, e pokanet da u~estvuva na ovie seminari.Prviot seminar se odrà od 16-ti do 19-ti juli 2009godina na tema “Zna~eweto na Konvencijata na ON zapravata na licata so popre~enost, so osvrt na ulogatana nacionalnite organizacii na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva” i na istiot u~estvuvaa15 pretstavnici od Bugarija, Rusija, Ungarija, Litvanija,Slova~ka, ê{ka Republika, Makedonija, kako i odNorve{ka, Germanija, Anglija i [panija.

Kako pretstavnik na RCPLIP – PORAKA, naseminarot u~estvuva{e Vlado Krstovski – Programasistent. Programata na seminarot gi opfati slednitetemi:• Konvencijata na ON kako nova osnova za akcija na

nacionalno nivo• Politi~kiot i istoriskiot kontekst na Konven-

cijata na ON• Sodrìnata i zna~eweto na klu~nite ~lenovi na

konvencijata za lu|eto so intelektualna popre~e-nost i nivnite semejstva

Trite temi bea prezentriani od strana naeksperti – pretstavnici na organizacii koi biledirketno vklu~eni vo procesot na izgotvuvawe idonesuvawe na Konvnecijata na ON: Maureen Piggot odMENCAP – Velika Britwnija, Ana Sastre Campo od CERMI– [panija i Ulrich Hellmann od Lebenshilfe – Germanija. Istotaka, trojcata eksperti go opi{aa procesot na ratifika-cija i implementacija na Konvencijata na ON, odnosnostrategiite, iskustvata i ulogite od nivnite zemji.

Trening seminarot ima{e interaktivenkarakter, a grupnata rabota be{e fokusirana na:• Dosega{ni iskustva na pretstavnicite na organi-

zaciite od regionot na Centralna i Isto~na Evropavo procesot na ratifikacija na Konvencijata;

• Sorabotka so relevantnite ministerstva i druginacionalni, regionalni i lokalni vlasti;

• Sorabotka so Nacionalnite soveti na organiza-ciite na lica so popre~enost i drugi organizacii zalica so popre~enost;

• Prifa}awe na principite na Konvencijata kakoosnova za politikite na organizaciite na licata sointelektualna popre~enost,

• Lobirawe;• Vlijaewe vrz procesot na analiza na zakonite, vo

odnos na nivnata kompatibilnost i usoglasuvawe soKonvencijata.

Vo prodolènie na seminarot, od strana naekspertite bea prezentirani strategiite, instrumenti-te i akterite koi bile klu~ni za brzo ratifkuvawe naKonvencijata vo [panija, Velika Britanija i Germanija,po {to slede{e grupna rabota vo koja u~esnicitediskutiraa za:• Zna~eweto na informiraweto i podignuvawe na

svesta na samite lica so intelektualna popre~enost,nivnite semejstva i profesionalcite koi rabotatvo ovaa oblast, vo odnos na Konvencijata kakome|unaroden obvrzuva~ki dokument;

• Usoglasuvawe na principite i politikite naorganizaciite so principite i politikite koi sepredvideni vo Konvencijata;

• Mo`nite barieri i pre~ki, kako i na~inite na nivnoizbegnuvawe, odnosno otstranuvawe;

• Dolgoro~nata vizija na organizaciite vo odnos naKonvencijata.

Na krajot na seminarot, u~esnicite zaklu~ijadeka nacionalnite organizacii na licata so inte-lektualna popre~enost imaat klu~na uloga vo procesotna ratifikacija i implementacija na Konvencijata naObedineti nacii za pravata na licata so popre~enost.Pritoa, potrebno e da se sprovede {iroka kampawa zazapoznavawe na ~lenstvoto, ~initelite i javnosta sozna~eweto na Konvencijata, pri {to }e bidat upotrebenisite mo`ni na~ini na prenesuvawe na porakata (letoci,bro{uri i kratki pregledi na konvencijata, lesno -~itliva verzija na Konvencijata, upotreba na mediumi).Nacionalnite organizacii treba da ja iskoristat svoja-ta struktura za da ja prenesat porakata na lokalno nivo– do svoite ~lenovi, no isto taka e va`no da se povrzatso drugi organizacii za lica so popre~enost, kako i soorganizaciite koi rabotat vo poleto na ~ovekovi prava.Osobeno vnimanie treba da se posveti na oficijalniotprevod na Konvencijata, bidej}i nesoodvetniot prevodna odredeni termini i izrazi vo nekolku ~lenovi (9, 12,19, 24, 27) od Konvencijata moàt da imaat negativnovlijanie vo ponatamo{niot proces na implementacijana Konvencijata. Nacionalnite organizacii na licataso intelektualna popre~enost treba da se izborat za svoemesto, odnosno da go zgolemat statusot i reprezentativ-nosta na licata so intelektualna popre~enost vo proce-site na ratifikacija i implementacija na Konvencijata.Od golema va`nost e organizaciite da go sledat celiotproces i da osiguraat deka vladite nema da podnesatrezervi na odredeni ~lenovi na Konvencijata.

Zna~eweto na Konvencijata na ON za pravata na licataso popre~enost i ulogata na nacionalnite organizacii

na licata so intelektualna popre~enost

Inclusion Europe, vo sorabotka so Inclusion - Czech Republic i Lebenshilfe – Germanija vo2009 i 2010 godina }e realizraat serija od deset trening seminari vo Praga - ê{ka Republika,koi }e opfatat temi od zna~ewe za licata so intelektualna popre~enost. Obukite se odme|unaroden karakter i se namenti za pretstavnici na nacionalnite organizacii na licaso intelektualna popre~enost i nivnite semejstva od Centralna i Isto~na Evropa.

12


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Na Skopsko kulturno leto 2009 godina

Po povod 2-ri avgust, nacionalniot praznik Ilinden, korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Skopjeimaa mo`nost da go posetat muzejot na na{iot istaknat revolucioner Goce Del~ev. Preku eksponatite vo muzejotimavme mo`nost da go prosledime ̀ ivotot i deloto na Goce Del~ev i na drugite revolucioneri i borci za slobodatana Makedonija od periodot na Ilindenskoto vostanie.

Isto taka, ja posetivme i crkvata Sv. Spas i se zapoznavme so nejzinata istorija i vnatre{nost. Posetata naova kulturno-istorisko nasledstvo sekoga{ pretstavuva osobeno zadovolstvo.

So cel za podobruvawe na poznavawata za na{eto tradicionalno minato, bogato so folklor i obi~ai,korisnicite na dnveniot centar - PORAKA Skopje go posetija Ansamblot na narodni pesni i ora “Tanec”.

Na ovaa poseta se zapoznavme so na~inot na koj raboti ansamblot “Tanec”, so na~inot na koi se podgotvuvaatkoreografiite i pesnite, a isto taka ni be{e ovozmoèno da prisustvuvame na edna od nivnite sekojdnevni probi.Ja posetivme i “Makedonskata soba” vo koja doma}inite ni gi prezentiraa nosiite koi gi upotrebuvaat koga giizveduvaat svoite nastapi {irum svetot.

Svojata blagodarnost za ovoz`moenata poseta korisnicite na dnevniot centar -PORAKA Skopje ja iskaàapodaruvaj}i sopstveni izrabotki, a za vozvrat dobija DVD so makedonski pesni i ora od ansamblot “Tanec”.

So cel za poorganizirano pominuvawe naslobodnoto vreme, kako i aktivno vklu~uvawe vokulturnite nastani na lokalno nivo, del od korisnicitena dnevniot centar - PORAKA Skopje, vo tekot naletniot period posetija nekoi od nastanite koi seodvivaa vo ramkite na manifestacijata SkopskoKulturno Leto 2009.

Vo poseta na ansamblot “Tanec”

Poseta na muzejot na Goce Del~ev

Korisnicite na dnevniot centar gi posetija oviemanifestacii vo pridru`ba na svoite roditeli iliprijateli. Bea poseteni slednive manifestacii: koncertna u~enicite na nasokata za tradicionalna muzika i igrapri DMBUC “Ilija Nikolovski Luj”, Nescafe kino voZabaven park “Luna” i ve~er na starogradska muzika soansamblot “Tanec”.

13


Socijalni aktivnosti na dnevniot centar - PORAKA Skopje

Na bazen

Izlo`ba vo Muzej na Grad Skopje po povod 26-ti Juli

Nekolku godini nanazad, korisnicite nadnevniot centar - PORAKA Skopje gi koristatmo`nostite za rekreirawe, zabavuvawe i razladuvawena otvoreniot bazen “Biser”, koj se nao|a vo naselbataAerodrom vo Skopje.

Blagodarej}i na razbiraweto na sopstvenikot nabazenot, korisnicite na dnevniot centar pridruùvaniod stru~nite lica i ovaa godina besplatno se razladuvaana bazenot edna{ nedelno vo tekot na letniot period.

Po povod 26-ti juli, denot koga pred 46 godini gradot Skopje be{e razru{en od silen zemjotres, korisnicitena uslugite na dnevniot centar - PORAKA Skopje go posetija Muzejot na Grad Skopje. Tamu be{e postavena izlo`batana tema “Skr{eniot grad”, koja preku fotografiii, razglednici, pismeni objasnuvawa i maketi govore{e za uàsotkoj se slu~il pred vo 1963 godina.

Preku aktivnostite koi gi sproeveduvame nabazenot moèveme da gi utvrdime mo`nostite iodnesuvaweto na korisnicite na vodena povr{ina i dadodjeme do konstatacii deka ovoj na~in na rekreacija irelaksacija e pove}e od potreben za sekogo. Del odkorisnicite ve}e gi sovlada ve{tinite za odrùvawevo voda i plivawe.

Upatuvame golema blagodarnost do sopstve-nicite i personalot na bazenot “Biser”, za nivnatasorabotka, razbirawe i poddr{ka.

14


Iskustva od stranski partneri

VovedKonvencijata na Obedinetite nacii za pravata

na lica so popre~enost i Opcioniot protokol bea usvoeniod Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii na 6-tidekemvri 2006 godina.

Ungarija ja potpi{a Konvencijata i Opcioniotprotokol na 30-ti mart 2007 godnija, be{e vtora zemjakoja ja ratifikuva{e Konvencijata, a prva zemja koja goratifikuva{e i Opcioniot protokol na 25-ti juni 2007godina. Implementacijata na Konvencijata e klu~ zalicata so popre~enost i celosno ostvaruvawe na nivniteprava i dostoinstven ̀ ivot.

CelCelta na “Budimpe{ta Model” e da gi poddrì

nevladinite organizacii koi rabotat za pravata na licaso popre~enost vo zemjite ~lenki na Obedineti nacii,so cel da se potpi{e i ratifikuva Konvencijata i da serevidiraat nacionalnite zakonski mo`nosti, aistovremeno da se definiraat dobro organizirani akcii.

Sodrìna“Budimpe{ta modelot” se sostoi od kratko rezime

na idei od me|unarodno priznaeni profesionalci vooblasta na pravata na lica so popre~enost, iskustvotona nevladinite organizacii za ratifikacija naKonvencijata vo Ungarija i preporaki za nevladiniteorganizacii i za donesuva~ite na odluki:

PREPORAKI ZA LICATA SO POPREÊNOST INIVNITE ORGANIZACII

1. Licata so popre~enost treba da gi napravat sitemo`ni napori za da go privle~at vnimanieto naop{testvoto i na donesuva~ite na odluki zava`nosta na Konvencijata. Tie treba da odrùvaatkontinuirana vrska so vlastite vo odnos napreveduvaweto na tekstot na Konvencijata iprocesot na ratifikacija.

2. Licata so popre~enost i nivnite organizacii bitrebalo da sorabotuvaat so cel da elaboriraatplanovi za akcija i komunikacija za ratifikacijana Konvencijata i da ja potpomognat inkluzijata voop{testvoto.

3. Prevodot na Konvencijata na slu`ben jazik koj sekoristi vo zemjata e klu~no pra{awe. Organizaciitetreba da go podgotvat prevodot na tekstot na

Konvencijata. Dokumentite i komentarite sobranivo tekot na podgotvuvawe na Konvencijata bi trebaloda bidat koristeni kako poddr{ka pri prevodot.Organizaciite od drugite zemji bi trebalo da bidatkonsultirani za nivnite iskustva.

4. Konvencijata bi trebalo da bide podgotvena voformati dostapni za sekogo. Bi trebalo da bidepe~atena i distribuirana i vo elektronski format.

5. Treba da bidat podgotveni i dopolnitelniobjasnuvawa za odredeni ~lenovi na Konvencijata.Prakti~ni primeri bi trebalo da gi poddràtkvalitetnite promeni vo dadenite ~lenovi koi bimoèle da pridonesat za kvalitetni promeni voìvotot na licata so popre~enost.

6. Treba da bidat organizirani seminari zazainteresiranite i za po{irokata javnost.

7. Implementacijata na Konvencijata bara inter-profesionalna sorabotka. Potrebnite profesio-nalni zada~i za implementacija na Konvencijata bitrebalo da bidat sumirani i elaborirani za sekojagrupa i profesija.

8. Klu~nite ulogi vo ratifikacijata i implementaci-jata na Konvencijata delumno se predvodeni odpravnici i sudii. Od golema va`nost e da se promeniovaa paradigma i Konvencijata da bide razbrana iprifatena od niv. Organizaciite na lica sopopre~enost bi trebalo da kreiraat i prezentiraatostvaruvawa na profesionalci koi rabotat so licaso popre~enost i razvoj na disciplini koi seodnesuvaat na ovie temi. Bi trebalo da razjasni zada se postignat ovie razvojni formi vo koi delovi bitrebalo da se nadopolni zakonodavstvoto.

9. Bi trebalo da se podgotvat sporedbeni analizi na~lenovi od Konvencijata i nacionalnoto zakono-davstvo. Tie bi trebalo da gi formuliraat o~ekuva-wata od novite zakonski mo`nosti implementiraniod Konvencijata, potenciraj}i ja nasokata isodrìnata za prilagoduvawe na postoe~kite zakoni.

10. Bi trebalo da se razjasni za{to e potrebnoimplementirawe na poddràno donesuvawe na odlukii novi modeli na poddr{ka, da se podgotvi strukturana sistemot na ovie modeli i zakonska mo`nost.

11. So cel donesuva~ite na odluki da bidat posenzitivni,bi trebalo da bide donesena deklaracija, odrùvawena trkalezni masi za diskusija i razli~ni vidovi nasostanoci.

12. Va`nosta na potpi{uvawe i ratifikacija naKonvencijata bi trebalo da bide prezentirana i vomediumite.

BUDIMPE[TA MODEL - Iskustvo od Ungarija

Celta na “Budimpe{ta Model” e da gi poddrì nevladinite organizacii koi rabotatza pravata na lica so popre~enost vo zemjite ~lenki na Obedinetite nacii, so cel da sepotpi{e i ratifikuva Konvencijata i da se revidiraat nacionalnite zakonski mo`nosti,a istovremeno da se definiraat dobro organizirani akcii.

15


13. Dokolku dràvata ~lenka saka so rezerva da prifatiodreden ~len, bi trebalo da se razjasni za{to eposoodvetno da se prevzemat site neophodni akciiso cel da se nadminat pre~kite i rezerviranosta zaprifa}awe na odreden ~len.

14. Bi trebalo da se potencira i va`nosta na Opcioniotprotokol. Bi trebalo da se kreira dokument so celda se privle~e vnimanie na faktot dekapotpi{uvaweto i ratifikuvaweto na Opcioniotprotokol vo golema mera }e go potpomognenacionalnoto implementirawe na Konvencijata.

PREPORAKI ZA DONESUVAÎTE NA ODLUKI

1. Principot “ni{to za nas, bez nas” bi trebalo da bidezemen vo predvid vo sekoj segment vo odnos napotpi{uvaweto i ratifikuvaweto na Konvencijatai Opcioniot protokol i pri revizija na nacionalnotozakonodavstvo.

2. Javnata zalo`ba na donesuva~ite na odluki za imple-mentacija na Konvencijata ima golem efekt vo

procenkata na op{testvoto {to moè da se postignesamo so dolgogodi{na naporna rabota. Konvencijatagi opi{uva univerzalnite ~ovekovi vrednosti. Bitrebalo da go iskoristat publicitetot i javno da sezalagaat za Konvencijata!

3. Licata so popre~enost i nivnite organizaciiposeduvaat prakti~no iskustvo i znaewe koi bitrebalo da se korisat vo procesot na ratifikacija iimplementacija na Konvencijata.

4. Tie bi trebalo da gi ohrabrat svoite sorabotnici dazemat u~estvo vo ovoj vaèn proces.

Va`no da se ima vo predvidNie, potpisnicite na “Budimpe{ta modelot”

iskreno ja iskaùvame na{ata zalo`ba za efektivnaimplementacija na Konvnencijata na ON za pravata nalica so popre~enost. Na krajot, nie gi poddrùvamepreporakite na “Budimpe{ta modelot” zaedno so amand-manite koi proizlegoa za vreme na diskusijata i }eprevzememe akcija za nivna {iroka diseminacija.

Iskustva od stranski partneri

Soop{tenie za javnost na Evropskata kooalicija za ̀ ivot vo zaednica (ECCL)

Povik za akcija za prekinuvawe na segregacijata nalicata so popre~enost vo instutciite niz Evropa

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost e prviot zakonski obvrzuva~ki instrumentkoj dava jasno priznavawe na pravoto na licata sopopre~enost da ìveat i u~estvuvaat vo zaednicata.^lenot 19 od Konvencijata go priznava ednakvoto pravona site lica so popre~enost da ̀ ivaat vo zaednicata, soizbori ednakvi na drugite i pobaruva od dràvite daprezemat efektivni i sodvetni merki za poddr{ka napolnoto uìvawe na ova pravo od licata so popre~enosti nivno celosno vklu~uvawe i u~estvo vo zaednicata.U{te mnogu e potrebno da se stori za ova da stanerealnost za licata so popre~enost vo Evropa.

Evropskata koalicija za ìvot vo zednicata goizdade svojot izve{taj “Fokus izve{taj za ~lenot 19od Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata nalicata so popre~enost”, koj gi postavuva klu~nite~ekori za implementirawe na pravoto za ìveewe vozaednicata. Izve{tajot obezbeduva detalni komentariza ~lenot 19 od Konvencijata, vklu~uvaj}i go negoviotogromen potencijal da predizvika promena vo ̀ ivotitena licata so popre~enost vo Evropa i mo`nitepredizvici vo postignuvaweto na takvata promena.Izve{tajot sugerira specifi~ni akcii koi treba da giprezemat nacionalnite, regionalnite i lokalnitevlasti, kako i evropskata zaednica i Sovetot na Evropa,za da go efektuiraat ova pravo. Izve{tjot e naso~enkon asistirawe na individualci i organizacii koi sevklu~eni vo promoviraweto, implementiraweto imonitoringot na Konvencijata, kako {to se politi~a-rite, organizaciite na licata so popre~enost i obezbedu-va~ite na servisni slu`bi.

Xon Evans, eden od osnova~ite na ECCL, re~e:“Pove}e od 1.2 milioni lica so popre~enost vo Evropaseu{te ̀ iveat segregirani vo rezidencijalni institu-cii. ̂ lenot 19 razjasnuva deka so smestuvaweto na lu|etoso popre~enost vo institucii, vladite gi kr{at nivnite~ovekovi prava. Osobeno e va`no da se prezeme akcijaSEGA, za da se osigura deka nie moème da bideme delod op{testvoto i da imame kontrola vrz na{ite ̀ ivoti,isto kako i drugite gra|ani”.

Nikoj ne smee da bide prisilen da ìvee voinstitucija poradi nedostatokot na alternativniservisni slu`bi vo zaednicata. ̂ lenot 19 dava obvrskana vladite i na evropskite institucii da go zabrzaatprocesot i progresot kon ìveewe vo zaednicata voEvropa i osiguruva deka licata so popre~enost moàtda ìveat i da u~estvuvaat vo zaednicata kako ednakvigra|ani.

Fokus izve{tajot e promoviran na 14-tiseptemvri 2009 godina vo ramkite na Evropskatakonferencija “Konvencijata na ON i nezavisnotoìveewe”, kako del od ovogodine{niot Freedom Drive,organiziran od strana na Evropskata mreà zasamostojno ̀ iveewe.

Evropskata koalicija za ìvot vo zaednicata eevropska inicijativa koja raboti na socijalnatainkluzija za lica so popre~enost, preku promo-virawe na potrebata za obezbeduvawe na kva-litetni servisni slu`bi vo mestoto na ̀ iveewe,kako alternativa na smestuvawe vo institucija.

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Vodeni od potrebata da se ovozmoì aktivnou~estvo vo sportsko - rekreativni aktivnosti, korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje go posetija teniskiot klub “Jug”. Blagodarenie na qubeznite doma}ini,korisnicite dobija mo`nost prakti~no da se zapoznaat so "beliot" sport.

razvivawe na sportskiot duh i

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 3 godina XXII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Poseta na teniskiot klub “JUG”Poseta na teniskiot klub “JUG”Poseta na teniskiot klub “JUG”Poseta na teniskiot klub “JUG”

êtirite treneri od klubot gi podelija korisnicite vo grupi za da moàt polesnoda rabotat, pa taka moèvme da uìvame vo eden vistinski trening. Trenerite so osobenaposvetenost i trpenie im objasnuvaa i im pokaùvaa na korisnicite -

golema èlba i vnimanie gi sledea instrukciiteod trenerite.

Se razdelivme so otvorena pokana i vetuvawe za idna sorabotka, na obostranozadovolstvo na korisnicite i na{ite novi prijateli od teniskiot klub “Jug”.

se zapo~na soednostavno rakuvawe so reketot, a se zavr{i so mal natprevar. Celata aktivnost pobudigolem interes kaj korisnicite, koi so

CM

YB

C M Y B

Sk

op

je,S

ep

te

mv

ri

20

09

god

in

aS

ko

pje

,S

ep

te

mv

ri

20

09

god

in

a

Documents

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/09.2009-Glasilo-Poraka1… · vidovi na eksploatacija, nasilstvo i zloupotreba. Bidej}i