Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/12.2010-Glasilo-Poraka.pdfzapo~nuvaweto na Evropskata strategija za popre~enost 2010-2020

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Na 2.12.2010 godina, korisnicite nadnevniot centar - PORAKA Radovi{ japosetija pekarata “David” kade se zapoz-naa so procesot na proizvodstvo na leb ibeli pe~iva.

Ovaa pekara e edna od najgolemitepekari vo na{iot grad kade najgolemiotdel od proizvodstvoto se odviva ma{in-ski, a vraboteni se 18 lica i sekoj od nivstru~en vo svoite rabotni zada~i.

Za korisnicite najinteresni beama{inite za stavawe bra{no za otpo~-nuvawe na proizvodstveniot proces, potoaza ma{insko mesewe na testoto, merewe napar~iwa testo vo kalap~iwa, a najgolema

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXIII

C M Y B

C M Y B

C M Y B

Korisnicite na dnevniot centar - PORAKA Radovi{vo poseta na pekarata “DAVID”




C M Y B

CM

YB

od site ma{ini be{e pe~kata kade se pe~e lebot. Pekarata raboti po site evropskistandardi za vakov vid na proizvodstvo na leb i beli pe~iva.

Sk

op

je,

de

ke

mv

ri

20

10

god

in

aS

ko

pje

,d

ek

em

vr

i2

01

0go

di

na

SRE]NI NOVOGODI[NII BO@I]NI PRAZNICISRE]NI NOVOGODI[NII BO@I]NI PRAZNICI

So ovaa socijalna aktivnost, be{e zadovolena `elbata na korisnicite i nivnataqubopitnost da se zapoznaat so mestoto kade se proizveduva lebot koj sekojdnevnosamostojno go kupuvaat za potrebite na dnevniot centar - PORAKARadovi{.

2

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost - PORAKA -

“PORAKA”Glasilo na Republi~kiot centar zapoddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost - PORAKAGlasiloto izleguva sekoi 3 meseci

Glaven i odgovoren urednik:Violeta Dimoska

Ureduva~ki odbor:Vasilka DimoskaVlado KrstovskiMaja Gacoska

Grafi~ko oblikuvawe i pe~at:Data Pons, SkopjeTira` 1.000 primerociDekemvri 2010 god. Broj 4, god. XXIIIAdresa na RCPLIP - PORAKA:”Orce Nikolov” br. 122, 1000 Skopje;tel.: 329 69 61; faks: 329 69 60E-mail: [email protected]: www.poraka.org.mk

Spored Ministerstvoto za kulturana RM, so odluka 07-2613/2, zaglasiloto PORAKA se pla}apovlastena dano~na stapka od 5%.

Dadenite sogleduvawa i upo-trebuvanata terminologija voodredeni napisi od odredeniavtori ne go odrazuvaat ofi-cijalnoto mislewe i stavovina RCPLIP - PORAKA

Evropska strategija za popre~enost2010-2020: zna~ajno postignuvawe i

propu{tena mo`nost

EASPD - Evropskata asocijacija na obezbeduva~i na servisnislu`bi za lica so popre~enost iskreno go pozdravuva i poddrùvazapo~nuvaweto na Evropskata strategija za popre~enost 2010-2020na 15-ti noemvri 2010 godina od strana na Komesarot za pravda iosnovni prava Vivian Reding.

Novata evropska strategija za popre~enost “Obnovena obvrskaza Evropa bez barieri” postavuva serija od akcii za podobruvawena ednakvosta za licata so popre~enost i gi ru{i barierite koi gipopre~uvaat vo celost da gi uìvaat nivnite prava kako gra|ani ipotro{uva~i. Za àl, vo celost ne gi odrazuva potrebite zaadekvatni servisni slu`bi za poddr{ka so visok kvalitet zalicata so popre~enost koi }e gi osposobat da go postignat tojkvalitet.

Pretsedatelot na EASPD Franc Volfmaer re~e: “Novata Evropskastrategija za popre~enost e od vitalno zna~ewe za licata so popre~enosti sektorot za popre~enost vo Evropa. Pozdravuvame toa {to e razvienajasna i dolgoro~na strategija koja }e osigura deka licata so popre~enostniz celata Evropska unija }e moàt da ìveat kako ednakvi gra|ani.Osobeno se zablagodaruvame na jasnoto priznavawe od strana naEvropskata komisija za potrebata od servisni slu`bi vo mestoto naìveewe so cel da se zadovolat sekojdnevnite potrebi na licata sopopre~enost. Sepak, ona {to nedostasuva e poseben del za socijalni izdravstveni servisni slu`bi. Za mnogu lica so popre~enost, odsu{tinsko zna~ewe e da se obezbedi pristap so odr`llivi i kvalitetnisocijalni servisni slu`bi koi soodvetstvuvaat na raznolikosta napotrebite. Otsustvoto na vakvite servisni slu`bi moè da ima vogolema mera {tetno vlijanie vrz ̀ ivotot na poedincite so popre~enosti nivnite semejstva.

EASPD isto taka ̀ ali {to Komisijata ne ja iskoristila mo`nostapovtorno da ja izrazi svojata zalo`ba za spravuvawe sodiskriminacijata na neformalnite i semejnite zgriùva~i i da gipodobri rabotnite uslovi na profesionalnite zgriùva~i. Najposle,seriozno sme zagrièni {to Evropskata komisija ne razvila strategijaza toa kako da se spravi so posledicite od finansiskata kriza zalicata so popre~enost i socijalnite servisni slu`bi, bidej}iednostavnite merki za {tedewe niz Evropa zna~ajno go zagrozuvaatobezbeduvaweto na socijalni servisni slu`bi i posledovatelno na toa,zna~ajno go namaluvaat kvalitetot na ̀ ivot na licata so popre~enostvo Evropa.”

Komisijata veti deka }e prezeme akcija vo odreden broj spe-cifi~ni oblasti kako {to e vospostavuvaweto na parking kartiza lica so popre~enost niz cela EU i da se podobri pristapnostana transportot i javnite zgradi.

Drug klu~en prioritet e osposobuvaweto na licata so popre-~enost celosno da u~estvuvaat vo informati~koto op{testvo,povrzuvaj}i se so Digitalnata agenda na EU. Komisijata isto taka}e razmisli dali da predloì ,,Evropski akt za pristapnost” do2012 godina so cel i ponatamu da go razviva Edine~niot Pazar zapristapni produkti i servisni slu`bi.

Vo tekot na slednite nekolku godini, do krajot na 2013 godina,implementacijata na strategijata }e se finansira preku aktuelniprogrami kako {to e Evropskiot socijalen fond, programataProgres i 7-ma rabotna ramka, programa za istraùvawe.

Soop{tenie na EASPD po povodnovata Evropska strategija za popre~enost

S O D R @ I N A

2 stranaSoop{tenie na EASPD

3 stranaManifest od konferencijata voSkopje

4 stranaOdbeleùvawe na Me|unarodniotden na licata so popre~enost

5 i 6 stranaIzve{taj od sprovednoistraùvawe na RCPLIP -PORAKA

7 stranaPoraka od Generalniot sekretarna Obedineti nacii

8, 9 i 10 stranaEvropska strategija zapopre~enost

10 stranaKreirawe na lokalen akcionenplan vo op{tina Radovi{

11, 12, 13 i 14 stranaAktivnosti na lokalniteorganizacii na RCPLIP -PORAKA

15 stranaAutizam - predupreduva~ki znaciza roditelite

16 stranaNa{a stranica

3


Aktivnosti na EASPD vo partnerstvo so RCPLIP - PORAKA

“Kon ìveewe vo zaednicata: aktuelni sostojbi - idni predizvici”Manifest od konferencijata vo Skopje

VOVED:Na 7-mi i 8-mi oktomvri 2010 godina, na

Konferencijata vo Skopje u~estvuvaa 220 pretstavnicina me|unarodni organizacii, vlasti, obezbeduva~i naservisni slu`bi za lica so popre~enost, profesionalciod sektorot, semejstva na korisnici na servisni slu`bii lica so popre~enost, kako i pretstavnici od nau~natazaednica. Konferencijata, {to ja otvori makedonskiotminister za trud i socijalna politika, se nao|a{e nakalendarot za glavni nastani na Makedonskoto Pretseda-telstvo so Komitetot na Ministri na Sovetot na Evropa.Za prv pat vo istorijata na EASPD, na godi{na konfe-rencija ima{e istovremeno u~estvo na pretstavnici odEvropskata unija, Sovetot na Evropa i Obedinetitenacii. Site u~esnici ja iskoristija ovaa edinstvenamo`nost da razgovaraat za ponatamo{nata implementa-cija na Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost, osobeno otkako temelno gi razgledaa rizi~-nite pra{awa vo ovoj sektor vo jugo-isto~na Evropa.Isto taka, konferencijata im ovozmoì na klu~nite~initeli da izgradat mostovi vo znaeweto i praktikite,nadminuvaj}i gi geografskite i kulturnite granici.

Delegatite gi spodelija svoite iskustva odvidlivoto vlijanie na ekonomskata i finansiskata krizavo socijalnite servisni slu`bi i izrazija silnonesoglasuvawe za posledovatelnite merki koi giprezemaa mnogu vladi niz kontinentot, osobenoradikalnite namaluvawa vo javnoto finansirawenaso~eno kon sektorot.

OD NAÊLA I VREDNOSTI KON AKCIJA

Delegatite na Konferencijata vo Skopje ,,Kon ̀ iveewevo zaednicata: aktuelni sostojbi – idni predizvici”,odràna na 7-mi i 8-mi oktomvri, cvrsto ja potvrdijasvojata zalo`ba za celite i vrednostite izrazeni vo:

Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost, ~ija cel e ,,unapreduvawe, za{tita iobezbeduvawe na celosnoto i ednakvo uìvawe nasite ~ovekovi prava i osnovni slobodi na site licaso popre~enost, kako i unapreduvawe na po~ituva-weto na nivnoto vrodeno dostoinstvo” (~len 1)Akcioniot plan za Sovetot na Evropa 2006 – 2015Evropskata strategija za popre~enost 2010 – 2020–,,Obnovena obvrska za Evropa bez barieri”

I objavuvaat deka:Vo celost ja poddrùvaat promenata vo paradigmata{to se reflektira vo Konvencijata na ON za pravatana licata so popre~enost, naglasuvaj}i ja potrebataza pristap kon popre~enosta zasnovan na ~ovekoviteprava, usmeren na potrebite, pristap koj osoposobuvanamesto da segregiraSite barieri {to gi spre~uvaat licata so popre~enostza celosno u~estvo vo op{testvoto, na ednakva osnovaso drugite gra|ani, treba da se otstranat

Licata so popre~enost treba da imaat korist odvisoko kvalitetni servisni slu`bi vo zaednicataînitelite vo oblasta na popre~enost od site delovina Evropa moàt da u~at edni od drugi, bidej}i sespodeluvaat mnogu predizviciPoliti~kata obvrska na vladite za principite naKonvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost e {iroko objavena me|u vladite naEvropa, no neispolnitelnosta e jasna koga stanuvazbor za ratifikacija i soodvetna implementacija naodredbite od dokumentotGlobalnata ekonomska i finansiska kriza vo mnoguzemji dovede do grubi namaluvawa vo socijalnite izdravstvenite sektori. Poradi toa, najranlivitegrupi vo naselenieto treba da se soo~at so s# pote{kiìvotni uslovi, dodeka sistemite za poddr{ka sedovedeni do kriti~na to~ka.

So cel da se postignat celite dadeni vo Konvencijatana ON, delegatite povikuvaat za:

Itna ratifikacija na Konvencijata i nejziniotOpcijalen protokol od strana na site vladi vo Evropa.Vo taa nasoka, makedonskata vlada treba da bidevode~ki primer otkako ja odrà ovaa mo{ne uspe{nakonferencijaParticipativna razrabotka na seopfatni akcioniplanovi od strana na nacionalnite vladi naso~eni konimplementirawe na Konvencijata vo sekoja evropskazemja, vklu~itelno i merlivi celi, {to }e bidatpoddràni od realni buxeti i proprateni so nezavisnimehanizmi za sledeweJasen fokus na evropskite vladi za odr`livosta naservisnite slu`bi za licata so popre~enost, koi moàtda se postignat samo preku soodvetni sistemi zaregulativi i finansiraweVistinski i uramnoteèn dijalog pome|u site~initeli vo sektorot za popre~enost, od vlasti doobezbeduva~i na servisni slu`bi i korisnici, koi gipo~ituvaat nivnite soodvetni ulogi i odgovornostiKontinuirana sorabotka pome|u obezbeduva~ite naservisni slu`bi od razli~ni regioni na Evropa bidej}ivzaemnoto u~ewe se pokaàlo kako klu~ za uspehDopolnitelni napori od strana na obezbeduva~ite naservisni slu`bi za implementirawe na preminot konservisni slu`bi vo mestoto na ìveewe, prekupostojana obuka na profesionalci i kontinuiranapoddr{ka na licata so popre~enost, nivnite semejstvai neformalnite zgriùva~i. Ovoj proces }e go sledina~eloto na dokaàna praktika, pod vodstvo ikoordinacija na EASPD.Jasna obvrska od Evropskata komisija za politi~ka ifinansiska poddr{ka, potpomagawe i sledewe naimplementacijata na Konvencijata vo ramkite naEvropskata unija i site zemji kandidati, vo soglasnostso celite na Evropskata strategija za popre~enost2010 – 2020.

4


Vo ramkite na svojata programa za odbeleùvawena 3-ti dekemvri, Me|unaroden den na licata sopopre~enost, RCPLIP – PORAKA na 2-ri dekemvri2010 godina vo prostoriite na Dnevniot centar –PORAKA Skopje, odrà prezentacija na izve{tajot odsprovedenoto istraùvawe vo ramkite na kampawata zaprevencija od maltretirawe na deca/lica sointelektualna popre~enost “@ivotot kako bezbednaavantura”. Voedno, be{e promoviran i objavenManifestot od odrànata evropska konferencija voSkopje “Kon ̀ iveewe vo zaednicata - aktuelni sostojbi- idni predizvici”. Na nastanot, svoi izlagawa imaa:

êdomir Trajkovski, Pretsedatel na RCPLIP –PORAKA;D-r Vasilka Dimoska, Programski menaxer voRCPLIP – PORAKA.Vlado Krstovski, Programski asistent vo RCPLIP– PORAKA.

Vo ramkite na prezentacijata, a po povod 3-tiDekemvri, Me|unarodniot den na licata so popre~enost,RCPLIP – PORAKA vra~i plaketi i blagodarnici napoedinci, institucii i organizacii koi vo tekot na 2010godina dale svoj pridones za ostvaruvawe na ~ovekoviteprava na licata so intelektualna popre~enost voRepublika Makedonija.

Blagodarnica be{e vra~ena na g-din Zoran Xorlev,kako izraz na priznanie za sorabotkata i poddr{kata voorganiziraweto na Evropskata konferencija “Konìveewe vo zaednicata: aktuelni sostojbi – idnipredizvici”. Plaketi bea vra~eni na:

Nacionalen Demokratski Institut, kako izraz napriznanie za poddr{kata na programskite aktivnostina RCPLIP – PORAKA za unapreduvawe na zakonskitemo`nosti za licata so popre~enost vo 2010 godina. Grad Skopje, kako izraz na priznanie za poddr{kata vo

obezbeduvaweto na kontinuitetot na rabotata naDnevniot centar – PORAKA Skopje i za poddr{kata vo

RCPLIP - PORAKA rabotno go odbeleà 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost

Aktivnosti na RCPLIP - PORAKA

organiziraweto na Evropskata konferencija “Konìveewe vo zaednicata: aktuelni sostojbi – idnipredizvici”.

DMBUC “Ilija Nikolovski – Luj”, kako izraz napriznanie za sorabotka i poddr{kata vo organizirawetona Evropskata konferencija “Kon ìveewe vozaednicata: aktuelni sostojbi – idni predizvici”. EASPD - Evropska asocijacija na obezbeduva~i na

servisni slu`bi za lica so popre~enost, kako izraz napriznanie za sorabotkata i poddr{kata vo organizira-weto na Evropskata konferencija “Kon ìveewe vozaednicata: aktuelni sostojbi – idni predizvici”.

Centar za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Demir Hisar, kako izraz napriznanie za uspe{noto deluvawe i ostvaruvawe naprogramskite aktivnosti vo op{tina Demir Hisar vo2010 godina.

Isto taka, RCPLIP - PORAKA dodeli nagrada“3-ti Dekemvri” na g-|a Violeta Dimoska, kako izraz napriznanie i blagodarnost za 40-godi{noto uspe{nodeluvawe i sozdavawe uslovi za dostoinstven ìvot nalicata so intelektualna popre~enost i nivnitesemejstva vo Republika Makedonija.

5


Kampawa “@ivotot kako bezbedna avantura”

Vo ramkite na kampawata za prevencija odmaltretirawe i nasilstvo na deca/lica so intelektualnapopre~enost “@ivotot kako bezbedna avantura”, voperiodot septemvri – noemvri 2010 godina, RCPLIP –PORAKA vo sorabotka so svoite lokalni organizaciisprovede istraùvawe za sostojbata na licata sointelektualna popre~enost vo Republika Makedonija.

Celta na istraùvaweto be{e da se sogledapolo`bata na licata so intelektualna popre~enost nateritorijata na cela dràva, poradi {to istraùvawetobe{e sprovedeno vo 14 op{tini: Gevgelija, Kavadarci,Vinica, Ohrid, Bitola, Prilep, Tetovo, Veles, [tip,Demir Hisar, Strumica, Radovi{, Kriva Palanka iGradot Skopje.

Zaradi dobivawe na unificirani podatoci iinformacii od istraùvaweto na sostojbite na lokalnonivo, RCPLIP – PORAKA izgotvi pra{alnik, apretstavnici na lokalnite organizacii na RCPLIP –PORAKA koristej}i go pra{alnikot izvr{ija intervjuna roditeli na lica so intelektualna popre~enost.

Vkupniot broj na opfateni roditeli na lica sointelektualna popre~enost vo istraùvaweto vo 14op{tini iznesuva 266. Pri izborot na roditelite na licaso intelektualna popre~enost, vodeno e smetka zaramnomerna zastapenost spored stepen na intelektualnapopre~enost na nivnite deca, pol, vozrast, etni~kapripadnost i socijalen status. Pri obrabotkata nadobienite podatoci koristeni se statisti~ki metodi,kako i kvalitativni analizi.

Istraùvaweto ima{e za cel da ja sogledasostojbata i uslovite vo koi ìveat licata sopopre~enost i nivnite semejstva vo RepublikaMakedonija. Preku analiza na sobranite podatoci iinformacii, dobieni se slednite osnovni zaklu~oci:

1. Griàta za licata so intelektualna popre~enost eosnovna zada~a za roditelite i semejstvoto,ograni~uvaj}i gi mo`nostite za zasnovawe na rabotenodnos i u~estvo vo javniot, op{testveniot i politi~kiotìvot.

93% od intervjuiranite roditeli poso~ile dekasekojdnevno vodat celosna grià za svoeto dete, {toopfa}a golem broj razli~ni aktivnosti, po~nuvaj}i odzadovoluvawe na osnovni fiziolo{ki potrebi, postojanapridru`ba i nadzor, do razvivawe na socijalni ve{tini.Pritoa, 79% od intervjuiranite roditeli poso~ile dekaobvrskite gi spodeluvaat so bra~niot drugar i drugite~lenovi na semejstvoto.

81% od intervjuiranite roditeli na lica sointelektualna popre~enost ukaàle deka sekojdnevno sesoo~uvaat so raznovidni problemi i pote{kotii vogolem broj oblasti, a najgolemiot del od niv japotencirale nepovolnata finansiska sostojba.

Vodeweto grià za lice so intelektualnapopre~enost se odrazuva vrz rabotniot anga`man i

Izve{taj od sprovedeno istraùvawe za sostojbata nalicata so intelektualna popre~enost vo Makedonija

gradeweto na kariera na 73% od intervjuiraniteroditeli. Isto taka, 73% od intervjuiranite roditeliodgovorile deka poradi griàta za svoeto dete sointelektualna popre~enost voop{to nemaat slobodnovreme, 58% od intervjuiranite roditeli na lica sointelektualna popre~enost poso~ile deka vodewetogrià za lice so intelektualna popre~enost goograni~uva nivniot op{testven, javen ili politi~kianga`man, vklu~uvaj}i i ~lenuvawe vo gra|anskiorganizacii koi se zanimavaat so pravata na lica sopopre~enost.

2. Licata so intelektualna popre~enost se tretiraat sopo~it i dostoinstvo od strana na ~lenovite nasemejstvoto, no zabeleàni se i poedine~ni slu~ai nazloupotreba, maltretirawe i nesoodveten odnos voramkite na semejstvoto.

94% od intervjuiranite roditeli na lica sointelektualna popre~enost odgovorija deka nivnite decaso intelektualna popre~enost se tretirani so po~it idostoinstvo od strana na ostanatite ~lenovi nasemejstvoto.

3. Licata so intelektualna popre~enost seu{te ne sedovolno prifateni vo lokalnata zaednica i ne se celosnovklu~eni vo op{testveniot ìvot, izloèni se napredrasudi koi vo izminatitot period imaat tendencijana namaluvawe.

64% od intervjuiranite roditeli na lica sopopre~enost ukaàle deka licata so intelektualna

6


Izve{taj od sprovedeno istraùvawe

popre~enost i nivnite semejstva sekojdnevno sesoo~uvaat so predrasudi od najrazli~en vid:neprifa}awe i odbegnuvawe (poradi strav ili sram),potsmev i prezir, negativni odnosi i stavovi,soàluvawe, ismejuvawe, tretman na lica so poniskavrednost (nesposobni, nevredni, agresivni, zarazni) itn.

94 % od intervjuiranite roditeli odgovorile dekalicata so intelektualna popre~enost voop{to ne seramnopravni gra|ani i ne se vklu~eni vo op{testvoto.

Vo odnos na izloènosta na licata so inte-lektualna popre~enost na nekakov vid zloupotreba,maltretirawe ili nasilstvo vo lokalnata zaednica, 74%od intervjuiranite roditeli na lica so intelektualnapopre~enost odgovorile deka ne se soo~uvaat so takvipojavi vo mestoto na ìveewe, odnosno sostojbata ezna~itelno podobrena vo izminatitete godini.

4. Poddr{kata od dràvata na semejstvata koi imaat ~lenso intelektualna popre~enost e krajno ograni~ena.

90% procenti od intervjuiranite roditeliizjavile deka ne se zadovolni i deka dràvata ne prezemamerki za olesnuvawe na polo`bata.

5. Mo`nostite za soodvetno obrazovanie i efektivnovrabotuvawe za licata so intelektualna popre~enost seograni~eni.

Vo odnos na diskriminacijata vo procesot naobrazovanie na licata so intelektualna popre~enost,38% od roditelite odgovorile deka se soo~ile i seu{tese soo~uvaat so diskriminacija vo obrazovniot proces,vklu~uvaj}i nesoodveten odnos od strana na prosvetniterabotnici, roditelite na decata bez popre~enost, kako iod samite deca bez popre~enost. 18% od roditeliteodgovorile deka nivnite deca nikoga{ ne bile opfatenivo obrazoven proces, t.e. nemale mo`nost da go vklu~atsvoeto dete vo obrazovanie tokmu poradi sostojbata nadeteto, {to isto taka pretstavuva eden vid nadiskriminacija.

96 % od intervjuiranite roditeli tvrdat deka, iakopostojat zakonski mo`nosti, vrabotuvaweto na licataso intelektualna popre~enost e proprateno somnogubrojni problemi i te{kotii, vklu~uvaj}i razli~nizloupotrebi, rabotewe na nesoodvetni rabotni mesta,minimalni plati, neispla}awe na plati itn.

6. Uslugite od zdravstvena za{tita ne gi zadovoluvaatpotrebite na licata so intelektualna popre~enost vodelot na nabavka na potrebnite lekarstva, anadomestocite od socijalnata za{tita se minimalni ine obezbeduvaat socijalna sigurnost za licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva.

54% od intervjuiranite roditeli odgovorile dekane se zadovlni od uslugite od zdravstvena za{tita,dodavaj}i pritoa deka pote{kotii im pretstavuvaatnabavkata na potrebnite lekovi, postapkata zarefundirawe na sredstva od Fondot za zdravstvenoosiguruvawe, kako i nesoodvetniot odnos na del od

medicinskiot personal.81% od intervjuiranite roditeli na lica so

intelektualna popre~enost odgovorile deka ostvaruvaatprava od socijalna za{tita (poseben dodatok ilinadomestok za nega i grià od drugo lice), a 24 % imaatpote{kotii so administrativnata procedura idokumentacijata koja e potrebna za ostvaruvawe napravata.

7. Poddr{kata na licata so intelektualna popre~enosti nivnite semejstva koja ja pruàat gra|anskiteorganizacii e pozitivno vrednuvana.

Site intervjuirani roditeli (100% od odgovorite)ukaùvaat deka e neophodna itna konkretna akcija zapodoboruvawe na sostojbata vo koja ìveat licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva voRepublika Makedonija. Izjavite i predlozite odroditelite se grupirani vo slednite prioriteti:

Podignuvawe na javnata svest vo odnos na pravata ipotrebite na licata so intelektualna popre~enost;Podobruvawe na zakonskite mo`nosti vo odnos napravata na licata so popre~enost;Obezbeduvawe na poddr{ka na semejstvata vo griàtaza svoite deca so intelektualna popre~enost;Obezbeduvawe na socijalna sigurnost za licata sopopre~enost, preku zgolemuvawe na postoe~kitenadomestoci od socijalna za{tita i voveduvawe novi– li~ni prava, kako i izedna~uvawe na biolo{kitesemejstva so zgriùva~kite semejstva;Razvivawe na mreà od socijalni servisni slu`bi zapoddr{ka na lica so intelektualna popre~enost inivnite semejstva na lokalno nivo, vklu~uvaj}i dnevnicentri, mali grupni domovi, personalni asistenti,centri za vremeno opfa}awe itn;Podobruvawe na sostojbata vo poleto na vrabotuvawena lica so intelektualna popre~enost, prekuzajaknuvawe na kontrolnite mehanizmi koi }e spre~atzloupotreba i nesoodveten odnos kon vrabotenitelica;Podobruvawe na zdravstvenite uslugi i iznao|awe namodeli za nepre~ena nabavka na potrebnite lekarstva;Obezbeduvawe na podobri uslovi za obrazovanie iefektivno sproveduvawe na reformata za inkluzivnoobrazovanie;Partnerski odnos pome|u dràvata i gra|anskiteorganizacii koi obezbeduvaat servisni slu`bi zalicata so intelektualna popre~enost, i prifa}awena predlozite od gra|anskite organizacii kakorelevantni nasoki za unapreduvawe na pravata isevkupnata polo`ba na licata so intelektualnapopre~enost i nivnite semejstva vo RepublikaMakedonija.

Izve{tajot od sprovedenoto istraùvawe be{eprezentiran na 2-ri Dekemvri 2010 godina, vo ramkitena programata na RCPLIP - PORAKA za odbeleùvawena 3-ti Dekemvri - Me|unarodniot den na licata sopopre~enost.

7


Poraka od Ban Ki-mun, Generalen sekretar na Obedineti nacii

Temata na Me|unarodniot den na licata so popre~enost vo 2010 godina be{e“Odrùvawe na vetuvaweto: vklu~uvawe na popre~enosta vo Mileniumskite razvojniceli”.

Edno od vetuvawata dadeni od svetskite lideri na Samitot za Mileniumskiterazvojni celi vo septemvri ovaa godina be{e obvrskata za podobruvawe na ìvototna licata so popre~enost.

Ovaa raznovidna grupa vklu~uva lica bliski do nas – semejstvo, prijateli isosedi. Vpro~em, fizi~kite, mentalnite i setilnite o{tetuvawa se mnogu ~esti,opfa}aat okolu 10% od svetskoto naselenie.

PORAKA PO POVOD ME\UNARODNIOTDEN NA LICATA SO POPREÊNOST

Odrùvawe na vetuvaweto za Mileniumskite razvojni celikoi ja vklu~uvaat popre~enosta

Iako se napraveni golem broj zalo`bi od strana na me|unarodnata zaednica za razvoj i vklu~uvawena licata so popre~enost vo site aspekti na razvojot, prazninata pome|u politikata i praktikataprodolùva. Dodeka Mileniumskite razvojni celi ne moàt vo celost da se postignat bez vklu~uvawe nalicata so popre~enost, sega{nata pateka kon postignuvawe na ovie celi moè u{te pove}e da ja zgoleminivnata marginalizacija. Postojanoto i kumulativnoto vlijanie na pove}ekratnite globalni krizi sezakanuva i na napraveniot napredok kon postignuvaweto na Mileniumskite razvojni celi {to imaneproporcionalno i negativno vlijanie vrz licata so popre~enost.

Licata so popre~enost pretstavuvaat klu~ni celni grupi vo site Mileniumski razvojni celi, asepak, za popre~enosta i za zagriènostite na licata so popre~enost s# u{te se ~eka da bidat vklu~eni voprocesite i mehanizmite na ovie celi. Nivniot nedostatok na zastapenost moè negativno da vlijae vrznapredokot vo postignuvaweto na Mileniumskite razvojni celi. Iako vladite, globalnite lideri, kreatoritena politiki i drugi ~initeli ja uviduvaat potrebata za inkluziven razvoj vo oblasta na popre~enosta, tiemora da se poddràt vo naporite i da se potsetuvaat za odrùvawe na vetuvaweto. Me|unarodniot den nalicata so popre~enost – 3-ti dekemvri 2010 – moè da se iskoristi za ovaa cel, i ponatamu da se osiguracelosno i efektivno u~estvo na licata so popre~enost vo site aspekti na op{testveniot ìvot i razvoj.

Popre~enosta e isto taka tesno povrzana sosiroma{tijata. Se smeta deka pribli`no 20% od oniekoi ìveat vo siroma{tija vo zemjite vo razvoj se licaso popre~enost. Nasekade niz svetot, tie se soo~uvaatso visoki stapki na nevrabotenost i ~estopati sonedovolen pristap do adekvatno obrazovanie izdravstvena grià. Vo mnogu op{testva, ednostavno nepostojat provizii za ovaa grupa i tie zavr{uvaat soìvot vo izolacija, otse~eni od nivnite zaednici.

I pokraj ovie prepreki, licata so popre~enostpokaàa golema hrabrost i izdr`livost. No duri i koga

prodolùvame da se inspirirame od onie koi dostignalenajvisoki nivoa na ~ovekovo postignuvawe, vakviteuspesi ne smeat da gi zamaglat pote{kotiite so koi sesoo~uvaat onie koi ìveat vo o~ajni uslovi i nemaatpristap do prava, privilegii i mo`nosti koi se naraspolagawe za nivnite sogra|ani.

Vladite mora da pravat pove}e za da gipoddrùvaat licata so popre~enost. Toa zna~iimplementirawe na Konvencijata na ON za pravata nalica so popre~enost. Isto taka zna~i integrirawe nanivnite potrebi vo nacionalnite agendi naMileniumskite razvojni celi. Vo Akcioniot plan usvoenna Samitot za Mileniumskite razvojni celi, svetskitelideri priznaa deka sega{nite napori ne se dovolni.

Na ovoj me|unaroden den, da prifatime deka voborbite protiv siroma{tijata, bolestite idiskriminacijata nema da se izvojuvaat pobedi bez celnizakoni, politiki i programi koi ja zajaknuvaat ovaagrupa. Ajde da dademe zbor deka }e go odrìmevetuvaweto na celite vo ramkite na zednicite na licataso popre~enost. Isto taka, i da gi vklu~ime ne samo kakokorisnici, tuku kako vrednuvani zastapnici za promenivo na{iot petgodi{en napor za postignuvawe na celitedo me|unarodno usoglaseniot kraen rok vo 2015 godina.

Ban Ki-Mun,Generalen sekretar na

Obedineti nacii

8


Aktivnosti na Evropskata komisija

Za pove}eto lica e sosema normalno da se ka~atvo avtobus i da odat da pazarat, da posetat prijateli, dapoglednat teatarska pretstava ili sportski natprevar.Isto se odnesuva i za prebaruvaweto na internet iliuìvaweto vo televizisko {ou, kako i za pravoto da seglasa na izbori. No, za 80 milioni Evropejci sopopre~enost, moè da postojat golemi prepreki koi gipravat ovie aktivnosti nedostapni.

Evropskata unija i nejzinite dràvi ~lenkiimaat silen mandat da ja podobrat socijalnata i ekono-mskata situacija na licata so popre~enost. Za taa cel,Evropskata komisija usvoi nova strategija za ru{ewena barierite koi gi ograni~uvaat licata so popre~enostda u~estvuvaat vo op{testvoto na ednakva osnova sodrugite.

Ovaa strategija obezbeduva rabotna ramka zaakcija na evropsko nivo, kako i nacionalna akcija za dase opfati razli~nata situacija na maìte, ènite idecata so popre~enost. Sevkupnata cel na ovaaStrategija e da se osposobat licata so popre~enost zada moàt da gi uìvaat nivnite celosni prava, i vopotpolnost da imaat korist od u~estvoto vo op{testvotoi vo evropskata ekonomija, osobeno preku edine~niotpazar. Za da se postigne ova i da se obezbedi efektivnaimplementacija na Konvencijata na ON niz cela EU,potrebna e doslednost. Ovaa strategija identifikuvaakcii na nivo na EU kako dopolnenie na onie nanacionalno nivo, i gi odreduva mehanizmite {to sepotrebni za implementirawe na Konvencijata na ON nanivo na EU, vklu~itelno i vo instituciite na EU. Istotaka, ja identifikuva poddr{kata potrebna zafinansirawe, istraùvawe, podignuvawe na svesta,statistiki i sobirawe podatoci.

Komisijata identifikuva{e osum glavnioblasti za akcija: pristapnost, u~estvo, ednakvost,vrabotuvawe, obrazovanie i obuka, socijalna za{tita,zdravstvo, i nadvore{na akcija. Za sekoja od oblastite,identifikuvani se klu~ni akcii, so preklopuva~kata celna nivo na EU {to e posebno istaknata. Ovie oblastibea izbrani vrz osnova na nivniot potencijal dapridonesat za sevkupnite celi na Strategijata i naKonvencijata na ON, soodvetnite dokumenti za politikaod instituciite na EU i Sovetot na Evropa, kako irezultatite od Akcioniot plan za popre~enost na EU2003 – 2010, i konsultacija na dràvite ~lenki, ~initelii op{tata javnost. Strategijata dava pregled kako EU inacionalnite vladi moàt da gi osposobat licata sopopre~enost so cel tie da moàt da gi uìvaat nivniteprava.

Evropska strategija za popre~enost 2010 – 2020:Obnovena obvrskata za Evropa bez barieri

Na 15 noemvri 2010 godina, Evropskata komisija usvoi nova strategija za ru{ewe nabarierite koi gi ograni~uvaat licata so popre~enost da u~estvuvaat vo op{testvoto naednakva osnova.

PristapnostPristapnosta e neophodna za u~estvo vo

op{testvoto. Soodvetno na toa Strategijata na EU zapopre~enost se stremi da gi otstrani barierite zapristap so koi se soo~uvaat licata so popre~enost.Klu~nite oblasti za akcija gi vklu~uvaat izgradenatasredina, transportot, informaciite i komunikaciite, iservisnite slu`bi.

EU koristi instrumenti kako {to seistraùvawe, politika i zakonodavstvo, i standardi-zacija za da osigura obezbeduvawe na pristapni produktii servisni slu`bi niz celata Unija.

Ponatamu, prezema ~ekori za da go podobrifunkcioniraweto na pazarot za pomo{na tehnologija zada osigura deka toj deluva vo korist na licata sopopre~enost. Evropskata komisija go promovirapristapot “Dizajn za site” so cel korist da imaat {to emo`no pove}e lica. Isto taka, deluva kon Evropski aktza pristapnost postavuvaj}i op{ta ramka za dobra iservisi.

U~estvoLicata so popre~enost i nivnite semejstva treba

da se vo mo`nost da u~estvuvaat, na ednakva osnova sodrugite, vo site aspekti od socijalniot i ekonomskiotìvot. Tie treba da se vo mo`nost da gi praktikuvaatnivnite prava kako gra|ani, vklu~itelno i pravoto naslobodno dvièwe, da izbiraat kade i kako }e ìveat, ida imaat celosen pristap do kulturni, slobodni isportski aktivnosti.

Komisijata deluva za da gi otstrani pre~kite sokoi licata so popre~enost se soo~uvaat vo sekojdnevniotìvot kako individui, potro{uva~i, studenti iekonomski i socijalni akteri. Primeri za ovavklu~uvaat: promovirawe na Evropska karta zaparkirawe za lica so popre~enost; poddrùvawe napreminot od institucionalna vo grià vo mestoto naìveewe kaj dràvite ~lenki; i promovirawe na u~estvovo sportot, kako na primer, preku organizacija nasportski nastani specifi~ni za popre~enosta.

Ednakvost53% od Evropejcite smetaat deka

diskriminacijata vrz osnova na popre~enost ili vozraste {iroko rasprostraneta vo EU. EU promovira ednakovtretman na licata so popre~enost preku dvostran pristap

9


Evropska strategija za popre~enost 2010 – 2020

koj se sostoi od legislativa za antidiskriminacija istrategii, i promocija na ednakvi mo`nosti vo drugipolitiki. EU, isto taka, obrnuva vnimanie na vlijanietovrz licata so popre~enost koe go ima diskriminacijatavrz osnova na vozrast, pol i seksualna orientacija.

Komisijata osiguruva celosna implementacijana EU Direktivata zabranuvaj}i diskriminacija napazarot na rabotni mesta vrz osnova na popre~enost. Istotaka, promovira raznoli~nost i se bori sodiskriminacijata preku podignuvawe na svesta na nivona EU i na nacionalno nivo, i ja poddrùva rabotata naNVOi vo oblasta.

Komisijata, isto taka, dade predlog za u{te ednadirektiva koja se odnesuva na ednakov tretman, no ovojpat nadvor od oblasta na vrabotuvawe, opfa}aj}i pristapdo dobra i servisni slu`bi.

VrabotuvaweKvalitetni rabotni mesta obezbeduvaat

ekonomska nezavisnost, go podobruvaat li~niot razvoj ija nudat najdobrata za{tita od siroma{tijata.

Komisijata bara da ja podobri situacijata okoluvrabotuvaweto za licata so popre~enost. Osobenoobrnuva vnimanie na pote{kotiite na mladite sopopre~enost. Zemeni se predvid uslovite za rabota inapredok vo karierata, vo konsultacija so socijalnitepartneri.

Drugi merki opfa}aat: sozdavawe na pristapnirabotni mesta, poddr{ka na obuka na samoto rabotnomesto i zgolemen pristap do otvoreniot pazar na trudotza licata so popre~enost koi se vraboteni vo za{titnirabotilnici.

Bidej}i mnogu lica so popre~enost imaat potrebaod poddr{ka, postoi se pogolema potreba od zgriùva~ii obezbeduva~i na servisni slu`bi.

Dràvite ~lenki gi postavuvaat svoite politikiza vrabotuvawe vo soglasnost so evropskite nasoki.Strategijata Evropa 2020 za odlu~en, odr`liv iinkluziven rast postavi cel od stapka na vrabotenostvo Evropa do 75%. Za toa da se postigne, mora da sezgolemi vklu~uvaweto na licata so popre~enost napazarot na trudot, a toa }e pomogne i za postignuvawe nacelta da se izbavat 20 milioni Evropejci odsiroma{tijata do 2020 godina.

ObrazovanieStrategijata na EU za popre~enost 2010 – 2020

go naglasuva ednakviot pristap do kvalitetnoobrazovanie i doìvotno u~ewe. Toa se klu~ni faktorivo osposobuvawe na licata so popre~enost celosno dau~estvuvaat vo op{testvoto i da go podobrat nivniotkvalitet na ̀ iveewe. Sepak, toa s# u{te ne e postignato,i postoi golema segregacija vo evropskoto obrazovanie.

EU ja po~ituva nacionalnata odgovornost zasodrìnata i organizacijata na obrazovanieto.Istovremeno, gi poddrùva nacionalnite napori dapromovira inkluzivno obrazovanie i doìvotno u~eweza u~enicite i studentite so popre~enost. Isto taka, japromovira nivnata mobilnost niz EU preku programataza doìvotno u~ewe.

Socijalna za{tita i inkluzijaLicata so popre~enost treba da bidat vo mo`nost

da imaat benefit od servisnite slu`bi kako {to sesocijalna za{tita, programi za namaluvawe nasiroma{tijata, pomo{ povrzana so popre~enosta i javnodomuvawe. Dràvite ~lenki se glavno odgovorni za oviepra{awa, no treba da vospostavat zaedni~ki celi ipokazateli preku rabotna ramka nare~ena Otvoren metodna koordinacija.

Nacionalnite napori se ocenuvaat od strana naKomisijata i Sovetot vo zaedni~ki izve{taj, koj giistaknuva postignuvawata od inicijativite na nivo naEU vo poedinite zemji. Komisijata, isto taka, im pomagana zemjite kandidati i zemjite aplikanti da gireformiraat nivnite sistemi za socijalna za{tita.Izgotveni se zaedni~ki memorandumi za inkluzija {totreba da postavat prioriteti.

EU gi poddrùva nacionalnite merki za daobezbedi visoko kvalitetna, odr`liva socijalnaza{tita za licata so popre~enost, vidlivo prekuolesnuvawe na razmena na politiki. Ponatamu, promoviradizajn i implementacija na socijalno inovativniprogrami.

ZdravstvoLicata so popre~enost imaat potreba od ednakov

pristap do visoko kvalitetna, senzitivna na polotzdravstvena grià, vklu~itelno i preventivna grià,rehabilitacija i drugi specifi~ni servisi.

Dràvite ~lenki se primarno odgovorni zaorganizirawe i obezbeduvawe na zdravstveni uslugi.Komisijata gi poddrùva politikite za podobruvawe napristapot do redovna grià i specifi~ni uslugi zalicata so popre~enost. Isto taka, promovira zdravje ibezbednost na rabotnoto mesto, so cel namaluvawe narizikot od popre~enosti koi nastanuvaat poradi nesre}ina rabotno mesto i da im pomogne na licata sopopre~enost da se vratat na pazarot na trudot.

Nadvore{na akcijaEU i nejzinite dràvi ~lenki gi promoviraat

pravata na licata so popre~enost vo nivnite nadvore{nipolitiki, vklu~itelno i pro{iruvaweto ime|unarodniot razvoj.

EU go istaknuva statusot na popre~enosta kakopra{awe od ~ovekovite prava preku podignuvawe nasvesta za Konvencijata na ON za pravata na licata sopopre~enost kako del od svoite akcii za humanitarnapomo{. ]e prodolì da gi promovira pra{awata okolupopre~enosta vo me|unarodnite tela kako {to se ON,Sovetot na Evropa i Organizacijata za ekonomskasorabotka i razvoj. Komisijata, isto taka, go nadgleduvanapredokot na zemjite kandidati i potencijalnite zemjikandidati vo promoviraweto na pravata na licata sopopre~enost i za toa gi koristi instrumentite zapretpristapna finansiska pomo{.

Evropskata strategija za popre~enost 2010 – 2020obezbeduva ramka za koncentrirani akcii na nacionalnoi na nivo na EU za podobruvawe na situacijata na licataso popre~enost.

10


Strategijata se stremi:da gi napravi pristapni dobrata i servisnite i dapromovira pomo{ni napravi;da obezbedi deka licata so popre~enost celosno giuìvaat benefitite od EU dràvjanstvoto;da promovira obezbeduvawe na visoko kvalitetniservisni slu`bi vo mestoto na ìveewe;da se bori protiv diskriminacijata vrz osnova napopre~enost;da im ovozmoì na {to e mo`no pove}e lica sopopre~enost pristap do otvoreniot pazar na trudot;da promovira inkluzivno obrazovanie i doìvotnou~ewe za u~enici i studenti so popre~enost;da se bori protiv siroma{tijata i socijalnotoisklu~uvawe preku obezbeduvawe na pristojni usloviza ìveewe;da promovira ednakvo u~estvo do zdravstveni i sli~niuslugi;da gi promovira pravata na licata so popre~enostpreku pro{iruvaweto na EU i programi za me|u-

Evropska strategija za popre~enost 2010 – 2020

naroden razvoj ;da podignuva svesnost za pra{awa okolu popre~e-nosta i da gi osposobuva licata so popre~enost dabidat svesni za nivnite prava i kako da gi koristat;ja podobri upotrebata na instrumenti za finansira-we povrzani so EU pristapnost i antidiskriminacija.

Ovaa strategija e nameneta da gi povrze zdruè-nite potencijali na Povelbata na EU za osnovni prava,Dogovorot za funkcionirawe na Evropskata unija i Kon-vencijata na ON, i vo celost da se iskoristi Evropa2020 i nejzinite instrumenti. Postavuva vo dvièweproces za osposobuvawe na licata so popre~enost za damoàt da u~estvuvaat vo celost vo op{testvoto naednakva osnova so drugite. Bidej}i naselenieto naEvropa staree ovie akcii }e imaat konkretno vlijanievrz kvalitetot na ìvot na se pogolem del od svoitelu|e. Instituciite na EU i dràvite ~lenki se povikanida rabotat zaedno spored ovaa Strategija so cel da jaizgradat Evropa bez barieri za site.

“Gradot i popre~enosta - kreirawe na lokalni akcioni planovi za popre~enost”

Realizirani obukite vo op{tina Radovi{Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so

intelektualna popre~enost - PORAKA vo periodotseptemvri - dekemvri 2010 godina prodolì sorealizacija na aktivnosti za kreirawe na lokalenakcionen plan za popre~enost vo op{tina Radovi{.

Vo dosega{niot tek na programata, realiziranae fazata za obuka na rabotnata grupa koja }e go izgotvuvalokalniot akcionen plan, preku tri seminari.

Preku obukite, ~lenovite na rabotnata grupa sesteknaa so znaewa od pove}e oblasti povrzani so pravatana licata so popre~enost, vklu~uvaj}i: lokalen akcionenplan kako instrument za izedna~uvawe na mo`nostiteza licata so popre~enost; osnovni koncepti (definicii,medicinski i socijalen model, ~ovekovi prava i servisnislu`bi); me|unarodni i doma{ni pravni instrumenti(zakonski ramki, strategii, sostojbi i sistemi na griài za{tita); AGENDA 22 - instrument za kreirawe nalokalni akcioni planovi i iskustva od drugi zemji;socijalni servisni slu`bi i regulatorni mehanizmi;decentralizacija i formi na sorabotka na lokalnata

samouprava i gra|anskiot sektor; identifikuvawe napotrebi i resursi vo lokalnata zaednica; rakovodeweso proektni ciklusi i odnosi so mediumi.

Vo slednata faza na programata vo op{tinaRadovi{ }e bidat odràni nekolku rabotilnici, kade~lenovite na rabotnata grupa direktno }e rabotat nakreirawe na lokalniot akcionen plan.

11


Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Tetovo

Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Demir Hisar

Aktivnosti na lokalnite organizacii na RCPLIP - PORAKA

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Tetovo, po povod 3-ti dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost,organizira{e niza aktivnosti koi gi sprovede vodenovite okolu 3-ti dekemvri.

Vo osnovnite u~ili{ta “Andrea Saveski -]i}i{“ i “Lirija” bea pro~itani referati za zna~ewetona 3-ti dekemvri. Potoa, vo osnovnite u~ili{ta “Lirija”i “Naim Fra{eri” bea odràni predavawa sonastavnicite od poniskite oddelenija na tema“Mo`nosti na licata so popre~enost” so poseben osvrtna licata so intelektualna popre~enost. Po povodislamskiot praznik Kurban Bajram CPLIP – PORAKATetovo dobi 50 paketi so hrana koi bea podeleni nasemejstva koi imaat ~len so intelektualna popre~enost.

Na 2.12.2010 godina be{e organizirana sredbaso gradona~alnikot na op{tina Tetovo, prof.d-r.SadiBexeti, na koja se razgovara{e za potrebite iproblemite so koi sekojdnevno se soo~uvaat licata sointelektualna popre~enost i nivnite semejstva.

CPLIP – PORAKA Tetovo na 1.12.2010 godinaodrà sostanok so gradona~alnikot na op{tina @elino.Na sostanokot be{e dogovoreno da se organizirazaedni~ka aktivnost po povod 3-ti dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost. Za taa celna 3-ti dekemvri, vo prostoriite na op{tina @elino seodrà rabotna sredba na pretstavnici od CPLIP –PORAKA Tetovo i gradona~alnikot i pretsedatelot nasovetot na op{tina @elino so pretsedatelite namesnite zaednici od site naseleni mesta vo ovaa

op{tina i direktorite na osnovnite u~ili{ta. Nasostanokot se razgovara{e za pravata na licata sopopre~enost so poseben osvrt na licata so intelektualnapopre~enost, kako i nivnite prava od oblastite naobrazovanieto, socijalnata i zdravstvenata za{tita ivrabotuvaweto. Se razgovara{e i za otvorawe naposebni paralelki za lica so intelektualna popre~enostvo ovaa op{tina. Gradona~alnikot na op{tinata dadevetuvawe za sorabotka so cel da se izleze vo presret napotrebite na licata so intelektualna popre~enost.

Kako del od aktivnostite po povod 3-ti dekemvribea i u~estvoto na pretstavnici na CPLIP – PORAKATetovo na debata vo Tetovskiot Univerzitet na tema:“Site razli~ni, site ednakvi”, kako i na trkalezna masana tema: “Licata so posebni potrebi, problemite ividicite” koja se realizira{e vo Info centarot naEvropskata unija vo Skopje na 3.12.2010 godina vo Skopje.

Centarot za poddr{ka na lica so intelektualnapopre~enost – PORAKA Demir Hisar organizira{epove}e aktivnosti za odbeleùvawe na 3-ti dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost.

Po povod Me|unarodniot den, be{e raspi{ankonkurs za likovni i literaturni tvorbi na tema“Sakame da bideme so vas” za u~enicite od osnovnoto isrednoto obrazovanie vo vremeto od 01 do 20 noemvri.

Na 3-ti dekemvri, pretstavnici na CPLIP –PORAKA Demir Hisar, bea primeni od gradona~alnikotna op{tina Demir Hisar, g-din Toni Angelevski, pri {tobe{e razgovarano za problemite so koi se soo~uvaCPLIP – PORAKA Demir Hisar, kako i zarealiziranite aktivnosti vo 2010 godina.

Na 3-ti dekemvri, vo domot na kulturata“Ilinden”, CPLIP – PORAKA Demir Hisar odràmanifestacija po povod Me|unarodniot den na licataso popre~enost. Prisutni bea pretstavnici na pove}einstitucii, nevladini organizacii, nastavnici, u~eniciod osnovnite u~ili{ta i zainteresirani gra|aniPretsedatelot na CPLIP – PORAKA Demir Hisar, g-din Qube Dim~evski gi pozdravi prisutnite i se osvrnana celite i zada~ite na centarot. Pokrovitelot na ovaamanifestacija - gradona~alnikot na op{tinata, jaistakna sorabotkata na lokalnata samouprava so

CPLIP - PORAKA Demir Hisar, naglasuvaj}i dekapoddr{kata kako i dosega prodolùva i vo naredniotperiod. Gradona~alnikot go istakna svoeto zadovolstvood rabotata i postignatite rezultati na CPLIP –PORAKA Demir Hisar. Isto taka, g-din Qup~oSrbinovski, direktor na Domot za kultura “Ilinden”,ja istakna sorabotkata me|u domot i CPLIP – PORAKADemir Hisar. Realiziranite aktivnosti na PORAKADemir Hisar vo izminatata godina gi prezentira{esekretarot na organizacijata, g-din Tome Milo{ovski.

Vo ramkite na manifestacijata bea proglasenitrite najdobri literaturni tvorbi od osnovnotoobrazovanie i trite najdobri od srednoto obrazovaniepo raspi{aniot konkurs za literaturni tvorbi. Nanagradenite im bea vra~eni knigi donirani oddemirhisarskite pisateli i poeti, kako i diplomi zaosvoeno I, II i III mesto.

Vo ramkite na ovaa manifestacija bea dodeleniblagodarnici za sorabotkata i dadeniot doprinos vosproveduvaweto na aktivnostite na CPLIP – PORAKADemir Hisar.

Izrabotena be{e bro{ura za celite,principite, prioritetite i aktivnostite na CPLIP –PORAKA Demir Hisar i flaer za 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost.

12



Aktivnosti na CPLIP – PORAKA Radovi{Centarot za poddr{ka na lica so intelektualna

popre~enost – PORAKA Radovi{ i ovaa godina so svoiaktivnosti prigodno go odbeleà 3-ti dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost, soafirmirawe na licata so intelektualna popre~enost.

Na 30.11.2010 godina PORAKA - Radovi{organizira{e izlo`ba na likovni crteì i rakotvorbina korisnicite na dnevniot centar, a imaa mo`nost da javidat site zainteresirani gra|ani i pravni lica odop{tinata, koi bea pokaneti so soop{tenie prekulokalnite mediumi. Izlo`bata be{e otvorena celarabotna nedela vo Centarot za kultura.

CPLIP – PORAKA Radovi{ na 01.12.2010 godinaorganizira{e tribina na tema: “Prevencija odzloupotreba i nasilstvo na deca/lica so intelektualnapopre~enost” vo prostoriite na gradskata biblioteka“Bra}a Miladinovci” vo Radovi{. Na ovaa tribina sepotenciraa razli~nite oblici na nasilstvo koi sepovrzani so popre~enosta, rizik faktorite koi sepovrzani so nasilstvoto i zloupotrebata na licata sopopre~enost, kako i preventivni merki za prepoznavawei stopirawe na nasilstvoto.

Svoj doprinos dadoa slednite prezenteri: g-|aBlaga Doldurova, pretsedatel na CPLIP - PORAKARadovi{; g-|a Tatjana Kostadinova, socijalen rabotnikvo Dnevniot centar PORAKA – Radovi{; g-|a VioletaSrbakova, psiholog vo DSU “Kosta Susinov”, d-r BlagojTenev, Zdruènie na privatni lekari, g-ca AleksandraTrajanova, inspektor vo OVR Radovi{. Prisutni natribunata bea gradona~alnikot na op{tina Radovi{, d-r Robert Velkov, pretstavnici od Sovetot na op{tinaRadovi{, pretstavnici od osnovnite u~ili{ta, Centarotza socijalna rabota, nevladini organizacii, Slu`ba zavnatre{ni raboti, roditeli i lica so intelektualnapopre~enost, i lokalni mediumi. Isto taka, be{e prika-àn kratok dokumentaren film “Avanturata na Sara”.

Na 3.12.2010, vo prostoriite na dnevniot centarse odrà sve~eno odbeleùvawe na 3-ti Dekemvri,me|unarodniot den na licata so popre~enost. So svoeprisustvo, posebno vnimanie ni posvetija pretsedava~otna Sovetot na op{tina Radovi{, del od ~lenovite naSovetot na op{tinata, pretstavnik od Slu`bata zaodnosi so javnosta, zamenik generalen direktor na

rudnikot “Bu~im” g-din Nikolaj~o Nikolov, grupasredno{kolci od gimnazijata “Kosta Susinov” zaedno sopsihologot i sekretarot na ova u~ili{te, pretstavniciod Fondot za zdravstvo, roditeli na korisnicite vodnevniot centar, pretstavnici na nevladinataorganizacija “Spaso Radovi{ki” i drugi gra|ani. Siteprisutni gi pozdravi Tatjana Kostadinova, davaj}ikratok osvrt na zna~eweto na 3-ti dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost, kratokosvrt na 2010 godina posvetena na borbata protivsiroma{tijata i socijalnata isklu~enost na licata sopopre~enost.

Preku javnite mediumi se obrati i pretsedava~otna Sovetot g-din Sa{o Nikolov, izvinuvaj}i goopravdanoto otsustvo na gradona~alnikot no, sopoddr{ka za na{eto rabotewe izrazuvaj}i ogromnozadovolstvo od dosega{noto rabotewe na dnevniotcentar kako servisna slu`ba. Vo naredniot period niveti od imeto na gradona~alnikot i od Sovetot naop{tinata finansiska poddr{ka i re{avawe naprostornite mo`nosti za funkcionirawe na dnevniotcentar.

Po povod 3-ti dekemvri, od strana nagradona~alnikot i Sovetot na op{tina Radovi{, a zapotrebite na dnevniot centar ni be{e podarenamikrobranova pe~ka.

Isto taka, zamenik na generalniot direktor na“Bu~im” g-din Nikolaj~o Nikolov, na korisnicite nadnevniot centar im podari po edna mai~ka. Za potrebitena dnevniot centar vo naredniot period toj vetifinansiska poddr{ka i obezbeduvawe na tehni~kaoprema.

Na ovoj den se dodelija blagodarnici nagradona~alnikot na op{tina Radovi{, d-r Robert Velkov,na zamenik generalen direktor na “Bu~im” g-dinNikolaj~o Nikolov, i na rudnikot “Bu~im” kako izraz napriznanie za prodolùvawe na kontinuitetot naraboteweto na dnevniot centar na PORAKA Radovi{.

Denot zavr{i so poseta na korisnicite napicerijata “Xoker” kade imaa mo`nost da go vkusatspecijalitetot na ovaa ku}a vo prijatna atmosfera za{to blagodarime na personalot za dobriot priem i nasopstvenikot g-din Baè Pulev.

13



Na izlo`ba vokafe-bar “Li”

Rabotilnica so mladiteaktivisti na Crven Krst

Na 20ti Noemvri 2010 godina korisnicite oddnevniot centar PORAKA Skopje prisustvuvaa naizlo`bata vo kafe bar “LI”. Izlo`bata be{eorganizirana od strana na zdruènieto “Dajte ni krilja”od Skopje.

Celta na samata izlo`ba be{e da se promovirasistematskoto javawe kowi kako terapevtski metod, aso ogled na toa {to korisnicite na dnevniot centar ve}ese vklu~eni vo vakvi aktivnosti, bevme pokaneti da giprikaème iskustvata od ovoj tretman. Nastanot be{evoden od strana na estradniot umetnik Rebeka i istiotbe{e mediumski pokrien.

Rabotilnica so studenti od Fakultet zalikovna umetnost

Vo ramkite na prodolùvaweto na ve}e vospostavenata sorabotka so Fakultetot za likovna umetnost naMe|unarodniot den na licata so popre~enost na 03.12.2010 godina, korisnicite na dnevniot centar - PORAKASkopje realiziraa rabotilnica vo dnevniot centar so studenti od Fakultetot za Likovna umetnost od otsekot zavajarstvo. Pritoa bea sprovedeni dve razli~ni rabotilnici – rabota so gips i rabota so glina. Gotovite proizvodizaedno so ostanati izrabotki od korisnicite }e bidat postaveni vo vid na izlo`ba na Fakultetot za likovnaumetnost – ateljea za vajarstvo zapo~nuvaj}i od 22-ri Dekemvri ovaa godina.

Vo ramkite na odbeleùvaweto na 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot Den na licata so popre~enost korisnicitena uslugite na dnevniot centar - PORAKA Skopje na06.12.2010 godina realiziraa rabotilnica so mladiteaktivisti na Crven Krst na Grad Skopje.

Na rabotilnicata bea izraboteni ~estitki za NovaGodina koi }e bidat dostaveni do na{ite sorabotnici.

Na ovoj na~in se prodolì so edna uspe{novospostavena sorabotka, a istata se nadevame deka }ebide prodlabo~ena.

14


Aktivnosti na CPLIP - PORAKA [tip


Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Vinica

Aktivnosti na CPLIP - PORAKA Strumica

^lenovite na Centarot za podr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA [tip goodbeleàa 3-ti Dekemvri - Me|unarodniot den na licataso popre~enost.

^lenovite prisustvuvaa na odbeleùvaweto naovoj den vo srednoto u~ili{te za obrazovanie irehabilitacija ISKRA vo [tip, na koe odbeleùvaweprisustvuva{e i gradona~alnikot Dr Zoran Aleksov.U~enicite od „ISKRA” priredija prigodna programa , a~lenovite od PORAKA se sretnaa so nastavnicite odu~ili{teto i se potsetija na denovite minati vo ovie{kolski klupi,

Na 04.12.2010 god. vo prostoriite na CPLIP -PORAKA [tip be{e organiziran kviz natprevar kadeu~estvo zedoa site prisutni ~lenovi. Na ~lenovite imbe{e dodelena donacija obezbedena od AD Bargala -[tip, Bregalni~kata eparhija i Kit - Go.

Golema blagodarnost do sponzorite koi imovozmoìja na ~lenovite na CPLIP - PORAKA [tipda pominat u{te eden ubav den.

Po povod 3-ti Dekemvri - Me|unarodniot den na licata so popre~enost, Centarot za podr{ka na lica sointelektualna popre~enost - PORAKA Vinica na 3.12.2010 godina vo prostoriite na Op{tina Vinica odrà otvorenajavna tribina pod mototo “@ivotot kako bezbedna avantura”. Na tribinata bea pokaneti Gradona~alnikot naOp{tina Vinica, g-din Emil Don~ev, pretstavnici od lokalni institucii, ~lenovi na CPLIP - PORAKA Vinicaso nivnite roditeli, pretstavnici od biznis sektor i korisnici na dnevniot centar - Berovo so personalot. Natribinata be{e prezentiran izgotveniot lokalen akcionen plan i be{e potencirano negovoto zna~ewe. Istiot denbea distribuirani bro{uri za polesno ostvaruvawe na prava od socijalna i zdravstvena za{tita i za za{tita odmaltretirawe, nasilstvo i zloupotreba, a be{e dogovrena nivna distribucija preku lokalniot vesnik “Vineam”.Isto taka, be{e postavena proda`na izlo`ba od rakotvorbi i novogodi{ni ~estitki izraboteni od korisnicite nadnevniot centar - Vinica. Nastanot be{e mediumski pokrien od lokalniot vesnik “Vineam” i TV Ko~ani.

Po povod 3-ti Dekemvri, CPLIP - PORAKA Vinica organizira{e zaedni~ka aktivnost na lokalitetotPonikva za decata od dnevniot centar - Vinica i decata od posebnata paralelka pri COU “Ko~o Racin” - Blatec.

CPLIP – PORAKA Strumica realizira{enekolku aktivnosti za odbeleùvawe na 3-ti Dekemvri,Me|unarodniot den na licata so popre~enost.

Odbeleùvaweto zapo~na so sredba na pretseda-telot na CPLIP – PORAKA Strumica i nekolku~lenovi na organizacijata so g-din Zoran Zaev, grado-na~alnik na Op{tina Strumica. Sredbata se odrà voprostoriite na op{tinata. Na istata se diskutira{eza aktuelnite sostojbi vo op{tina Strumica od aspektna potrebite na licata so intelektualna popre~enost iza problemite so koi tie se soo~uvaat vo sekojdnevieto,a koi se direktno povrzani ili proizleguvaat odsostojbata na popre~enost. Vo taa smisla, se razgovara{ei za problemite so koi se soo~uvaat roditelite ibliskite rodnini koi se griàt za ~lenot od semejstvotoso intelektualna popre~enost, ponatamu za mo`nostiteza otvorawe na alternativni formi na zgriùvawe zalicata so intelektualna popre~enost koi go zavr{ileobrazovniot proces.

Gradona~alnikot ja naglasi podgotvenosta nalokalnata samouprava da bide partner na nevladiniotsektor vo izrabotkata na idni proekti i da ovozmoìsoodvetna poddr{ka.

Vo popladnevnite ~asovi be{e organiziranasimboli~na izlo`ba na glineni izrabotki od decata imladincite koi go posetuvaat Socijalniot klub. Naizlo`bata prisustvuvaa pretstavnici od lokalnatasamouprava, od drugite nevladini organizacii, u~eniciod srednoto op{tinsko u~ili{te “Dimitar Vlahov” idrugi zainteresirani gra|ani. Sobirot be{e mediumskipokrien od edna od lokalnite televiziski stanici.

15


Nau~no e dokaàno deka so celna ranaintervencija zna~itelno moè da se podobri

ìvotniot ishod na lu|eto so autizam

Roditelite se pla{at od autizam kaj svoeto dete i sopravo. Misterioznoto i kompleksno naru{uvawe namozokot, ~ija pri~ina e nepoznata, ja uni{tuva detskatasposobnost da zboruva i da komunicira so drugite. Nadecata autizmot ne im se dijagnosticira pred vtoratagodina, no nekoi deca po~nuvaat da pokaùvaat znaci naautizam i pred toa. Postoi li kaj va{eto dete rizik odautizam? [to bi trebalo da znaete i na {to treba davnimavate?

Nema povrzuvaweDuri i ako se premali da zboruvaat, tipi~nite decapravat s# i se{to za da go privle~at vnimanieto nasvoite roditeli ili starateli. Tie se sme{kaat,trepkaat, gi dviàt racete i nozete itn. Deteto koe nepravi nikakov napor da se povrze moè da e autisti~no.

Lo{ kontakt so o~iteBebeto na vozrast od dva meseca ve}e bi trebalo da po~neda sozdava kontakt so o~ite. Do vozrast od edna ili dvegodini, ako va{eto dete izgleda ve}e zainteresiranoda gleda vo raboti (vklu~uvaj}i ja i ustata) mnogu pove}eotkolku vo o~ite, toa e moèn znak deka e autisti~no.

Kade se zborovite?Gugu-gaga ne e samo slatko. Toa e na~in na koj va{etodete pokaùva deka jazi~nite ve{tini se razvivaat. Akova{eto dete ne guga do svojot {esti mesec ili gaga ibesmisleno zboruva dosta otkako ve}e }e po~ne dakoristi zborovi – toj/taa moèbi ima autizam ili sli~enproblem.

Ne prepoznava imiwaOd {est meseci starost deteto ve}e bi trebalo brgu dapogledne koga nekoj go kaùva negovoto ime. Daliva{eto dete reagira na va{ite povici ili vepoglednuva mnogu retko? Toa e znak za predupreduvawe.

Pokaì mi ja nasmevkataNasmejte mu se na deteto i toa bi trebalo da vi vozvratiso nasmevka – barem vo pove}eto od slu~aite. Bebiwatatoa go pravat ve}e od dva meseca. Alarmirajte akodeteto voop{to ne vozra}a so smeewe.

ûdno postavuvawe igra~kiDecata so autizam pravat ~udni raboti so svoite igra~ki.Moèbi }e gi vrti, trese ili }e gi redi i toa }e go pravibez nikakva smisla ili cel.

Udirawe so raceteZa~estenoto mavtawe so racete bez nekoja posebnapri~ina e znak za predupreduvawe na autizam. No, i drugi~udni dvièwa so teloto ili pozi isto taka moè dabidat znak na nevolja. Gi vko~anuva li va{eto dete ~estonozete ili racete? Vrti li ~esto so zglobovite naracete?

Odewe na prstiPove}eto deca odat na prsti koga u{te ne moè da odati kruàt okolu masata ili kau~ot. Nekoi deca toa gopravat podocna, no od zabava. No ako va{eto dete odi naprsti pove}eto od vremeto ili ako izgleda deka ne moèda podnese celoto stapalo da mu e na pod, treba da sezagriìte.

Povtoruvawe zboroviDali va{eto dete e va{ li~en povtoruva~, redovnopovtoruvaj}i delovi ili site zborovi koi }e giizgovorite? Toa e pri~ina za zagriènost. Decatapodobro neka gi povtoruvaat site TV-programi ilireklami otkolku sami so pomo{ na zborovi dakomuniciraat so drugi.

ImitacijaBebiwata i malite deca sakaat da gi imitiraatpostapkite na drugite. Taka tie se u~at da se smeat, dajadat i da si igraat. Deteto koe pokaùva znaci naautizam drugite gi imitira mnogu retko. Namesto toa,tie samo nabquduvaat, a ne imitiraat. A koga decata soautizam i po~nuvaat da imitiraat drugi, tie od toa nepravat dru{tvena igra.Ima u{te nekolku znaci na koi treba da se vnimava:

Deteto e neblagodarno, re~isi ni{to ne bara i gozema samo ponudenoto, samoto se posluùva so ona{to go saka;Ne se pla{i od nepoznati lu|e ni so navr{ena ednagodina;Ne vnimava na odeweto na majkata ili bliskiteli~nosti od prostorijata ni so navr{eni dve godini;Ne igra igri na prepravawe i ne koristi igra~ki zazamena na predmeti;Pokaùva izlivi na bes bez posebna jasna pri~ina;Pokaùva opsesivni interesi za odredeni objekti idrazbi;Silno se vrzuva za dnevnata rutina i ne privlekuvapromeni.

Sekako, po pravilo nekoi od ovie znaci sami za sebe nemora da zna~at ni{to (ili moè da bidat znak na nekoedrugo naru{uvawe), no ako se javuvaat pove}e znaci,obratete se na lekar. I toa, kolku moète porano, tolkupodobro. Nau~no e dokaàno deka so celna ranaintervencija zna~ajno moè da se podobri ìvotniotishod na lu|eto so autizam.

Prezemen tekst “24 ~asa zdravje” od 22-ri noemvri 2010 godina

AUTIZAM - PREDUPREDUVA^KI ZNACI ZA RODITELITE

CM

YB

CM

YB

CM

YB

Na 2.12.2010 godina, korisnicite nadnevniot centar - PORAKA Radovi{ japosetija pekarata “David” kade se zapoz-naa so procesot na proizvodstvo na leb ibeli pe~iva.

Ovaa pekara e edna od najgolemitepekari vo na{iot grad kade najgolemiotdel od proizvodstvoto se odviva ma{in-ski, a vraboteni se 18 lica i sekoj od nivstru~en vo svoite rabotni zada~i.

Za korisnicite najinteresni beama{inite za stavawe bra{no za otpo~-nuvawe na proizvodstveniot proces, potoaza ma{insko mesewe na testoto, merewe napar~iwa testo vo kalap~iwa, a najgolema

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so intelektualna popre~enost Broj 4 godina XXIII

C M Y B

C M Y B

C M Y B





C M Y B

CM

YB

od site ma{ini be{e pe~kata kade se pe~e lebot. Pekarata raboti po site evropskistandardi za vakov vid na proizvodstvo na leb i beli pe~iva.

Sk

op

je,

de

ke

mv

ri

20

10

god

in

aS

ko

pje

,d

ek

em

vr

i2

01

0go

di

na

SRE]NI NOVOGODI[NII BO@I]NI PRAZNICISRE]NI NOVOGODI[NII BO@I]NI PRAZNICI

So ovaa socijalna aktivnost, be{e zadovolena `elbata na korisnicite i nivnataqubopitnost da se zapoznaat so mestoto kade se proizveduva lebot koj sekojdnevnosamostojno go kupuvaat za potrebite na dnevniot centar - PORAKARadovi{.

/ColorImageDict > /JPEG2000ColorACSImageDict > /JPEG2000ColorImageDict > /AntiAliasGrayImages false /DownsampleGrayImages true /GrayImageDownsampleType /Bicubic /GrayImageResolution 300 /GrayImageDepth -1 /GrayImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeGrayImages true /GrayImageFilter /DCTEncode /AutoFilterGrayImages true /GrayImageAutoFilterStrategy /JPEG /GrayACSImageDict > /GrayImageDict > /JPEG2000GrayACSImageDict > /JPEG2000GrayImageDict > /AntiAliasMonoImages false /DownsampleMonoImages true /MonoImageDownsampleType /Bicubic /MonoImageResolution 1200 /MonoImageDepth -1 /MonoImageDownsampleThreshold 1.50000 /EncodeMonoImages true /MonoImageFilter /CCITTFaxEncode /MonoImageDict > /AllowPSXObjects false /PDFX1aCheck false /PDFX3Check false /PDFXCompliantPDFOnly false /PDFXNoTrimBoxError true /PDFXTrimBoxToMediaBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXSetBleedBoxToMediaBox true /PDFXBleedBoxToTrimBoxOffset [ 0.00000 0.00000 0.00000 0.00000 ] /PDFXOutputIntentProfile () /PDFXOutputCondition () /PDFXRegistryName (http://www.color.org) /PDFXTrapped /Unknown

/Description >>> setdistillerparams> setpagedevice

Documents

Glasilo na Republi~kiot centar za poddr{ka na lica so ...poraka.org.mk/wp-content/uploads/2013/11/12.2010-Glasilo-Poraka.pdfzapo~nuvaweto na Evropskata strategija za popre~enost 2010-2020