Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto III., št. 3 ... · višini 90 % ﬁnancirana iz nepovratnih sredstev kohezĳskega sklada in držav-nega proračuna. Prav tako bomo naslednje

glediRazgRedirzglediRazgledirzglediRazgledirzglediRazgledirzglediRazgledirzgledigledirazgediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlediRazgledirazlezgledirazglezgedirazglezglediazglezglediRazgezglediRazglezgediRazglezglediazgle

RazglediRazglediGlasilo Občine Šmarješke Toplice, leto III., št. 3, oktober, 2009

2|

azglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigleiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledi

Kolofon:Razgledi: glasilo Občine Šmarješke Toplice. Glasilo delno financira Občina Šmarješke Toplice. Naklada 1150 izvodov. Brezplačno ga prejmejo na dom vsa gospodinjstva v občini Šmarješke Toplice.Odgovorna in glavna urednica: Bojana Medle.Uredniški odbor: Miha Gorenc, Marjan Grahut, Martina Hočevar, Bojana Medle, Jože Medle, Jože Novak, Anka Turk Potočar.Lektura: Jože Medle.Prispevki v glasilu: avtorji pripisani ob koncu prispevkov. Odgovornost za prispevek prevzema avtor. Uredniški odbor ne presoja prispevkov v smislu novinarske stroke. Pridržujemo si pravico do krajšanja in lektoriranja besedila.Grafična realizacĳa: Tomograf, Tomo Cesar, s.p.Fotografija na naslovnici: V težko jesen. Foto: Mitja Pavlič.

Nazaj k ustekleničeni vodi in papirnatim škrnicljem

Vedno bolj aktualna tematika ekologĳe vse po-gosteje polni strani časopisov in glede na oglase je postala že tudi kar dober »biznis«. In prav je tako, kajti verjetno je le to način, da se stanje izboljša. Če ne spremenimo svojih navad zaradi čistejšega oko-lja in lastnega zdravja, jih bomo pa zato, da bomo zmanjšali stroške.

Sama večkrat razmišljam, kaj lahko za okolje sto-rim sama pri sebi, kajti veliko je mogoče doseči že, če spremenimo nekaj manjših stvari, ki niti ne bodo imele večjega vpliva na naše življenje. Samo pomis-lite, koliko pitne vode bi denimo privarčevali, če bi

vsak izmed nas med umivanjem rok ali zob po potrebi odpiral in zapiral vodo, namesto da jo pusti teči ves čas. Glede na podatke na spletni strani energet-ske agencĳe za Podravje Energap (h�p://www.energap.si/uploads/22-3-08-sve-tovni_dan_voda.pdf) pri umivanju zob v prazno steče prek 20 litrov vode, če pustimo teči vodo ves čas, kar pomeni 7.300 litrov na leto, če predpostavljamo, da si zobe umivamo (le) enkrat dnevno. Manj kot 1 % vse vode na Zemlji je primerne za pitje, zato so vse bliže časi, ko bo voda postala najdražje bogastvo in dobrina, s katero bomo trgovali, prav tako kot sedaj trgujemo z na�o. Kljub temu pa še vedno uporabljamo pitno vodo za splakovanje stranišča, zalivanje trat in pranje avtomobilov. Po drugi strani pa pĳemo vodo v plastenkah, kljub temu, da je kvaliteta slovenske vode menda na zavidljivo visokem nivoju. Hkra-ti ne morem mimo vprašanja, zakaj je voda sploh v plastenkah, ko bi lahko bila v steklenicah kot še desetletje nazaj. Veseli me, da na policah nekaterih, sicer še redkih trgovin, po nekaj letih ponovno opažam ustekleničeno vodo, ki je celo za spoznanje cenejša kot voda iste blagovne znamke v plastenkah. Obetaven korak naprej (ali nazaj, kjer smo že bili?). Podobno je s plastičnimi vrečkami. Kaj je pravzaprav manjkalo papirnatim škrnicljem za sadje in zelenjavo, da smo jih za-menjali s praktično nerazgradljivimi, okolju neprĳaznimi plastičnimi vrečkami, za katere se tako kot za reciklažo drugih plastičnih izdelkov porabi ogromno energĳe? Menim, da bi bila poraba sedaj brezplačnih plastičnih vrečk pri naku-povanju sadja in zelenjave bistveno nižja, če bi vrečke zaračunavali. Na Irskem, ki je sprejela ukrep plačevanja plastičnih vrečk, se je uporaba vrečk zmanjšala kar za 95 %. V Ruandi pa je uporaba plastičnih vrečk sploh prepovedana, kar je dober dokaz, da se lahko veliko naučimo tudi od t. i. »tretjega sveta«.

Ogromna količina odpadkov, ki jih proizvedemo vsak dan, se kaže tudi na zapolnjenosti naših smetnjakov. Pogosto se zgodi, da so smetnjaki tako polni, da se jih niti zapreti ne da, kaj šele, da bi vanje še kaj odložili. Zato so pogosto tudi okoli njih naloženi kupi smeti, ki niso ravno v ponos našemu kraju. Seveda pa ne moremo mimo dejstva, da vse te smeti nekam pač morajo iti in da proces s tem, ko jih odložimo v smetnjak, še zdaleč ni končan.

V letošnjem letu nas v prazničnem decembru čaka še ena številka Razgledov. Vse, ki bi želeli sodelovati pri njenem nastajanju, vabim, da nam svoje prispevke pošljete na elektronski naslov [email protected] najkasneje do torka, 1. decembra 2009.

Bojana Medle

1. Uvodne besede

2. O delu Občine

Podpisana pogodba za širitev pokopališča in gradnjo mrliške vežice v Beli Cerkvi. Investicĳa se je pričela izvajati v ponedeljek, 5. 10. 2009, in bo dokončana naj-kasneje do 31. 5. 2010.

3. Obvestila

4. Dejavnosti društev

Odlični rezultati naših gasilk in gasilcev.

5. Kultura

Prvi oratorĳ v Šmarjeti.

6. Aktualno

7. Potopis

Ohladitev v vročih pole-tnih dneh: Is-landĳa - otok ledu in ognja.

Iz vsebine …

IZ VSEBINElediRazglediRazgleRazgledi

gRazgledi

gRg

3|

RazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgledigldiRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazMareciRazglediRzglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazglediRazgl

Oktober 2009/leto III./številka 3

JubilantkaV vročem poletnem mesecu julĳu je 90. rojstni dan praznovala skromna, ved-

no nasmejana Jožefa Kopina iz Vinjega vrha.Rojena je bila v Ameriki. Komaj triletno deklico sta oče in mama prinesla v

Slovenĳo in ustvarili so si dom na Gradenju pri Beli Cerkvi. Odraščala je v sredi-ni osmih sester in ker je bila najbolj živahna in pridna, sta jo starša usposobila za opravljanje kmečkih opravil. V družini so zelo radi peli in »Pepca« se je včlanila v pevski zbor v Beli Cerkvi, kjer je pela sopran. Od mladih nog je bila vesele narave, zato ni zamudila nobene veselice, izleta, peljala se je celo z letalom. Leta 1958 je prišel »ta pravi«, jo oženil in odpeljal na Vinji vrh, kjer domuje še danes. Rodil se jima je sin Janez. »Ni bilo lahko«, pravi in se zamisli. »Samo minilo je in danes je tako, kot je.« Živi s sinom, snaho Anko, vnuki in pravnukom v pra-vem raju s prečudovitim pogledom na Gorjance, dolenjsko lepotico reko Krko in novo traso avtoceste proti Otočcu. »Najlepše je zvečer, ko se prižgejo luči ob cesti«, pravi. Še vedno je v gibanju in zdravje ji dobro služi. Vsako nedeljo se odpravi v Belo Cerkev k maši, kjer prepeva že 74 let.

Ob njenem rojstnem dnevu smo se ji pridružile tudi prostovoljke KORK Bela Cerkev in županja Občine Šmarješke Toplice mag. Bernardka Krnc. Zelo zani-mivo ji je bilo prisluhniti, saj je kot »živa knjiga« – polna spominov iz mladosti. Zaželele smo ji še veliko lepih in vedrih dni; naj hiti naprej z dobro voljo in polna pozitivne energĳe. Milena Činkole

Mesec september je mesec začetka novega šolskega leta, kon-ca brezskrbnih počitniških dni in mesec pobiranja sadov, ki so jih obrodili naši vinogradi, sadovnjaki, vrtovi in polja. Barve jeseni nas navdajajo s toplino. Rdeča, rumena, zelena a in rjava so barve, ki jih riše narava.

Tretje leto delovanja občinska uprava nadaljuje s svojim delom in začrtanimi razvojnimi programi. V letošnjem proračunu Občine imamo največ sredstev namenjenih predšolski vzgoji in izobraževa-nju ter investicĳam s tega področja. Po uspešno izvedeni investicĳi dodatne enote vrtca Sonček v prostorih nekdanjega lokala Ježek, smo v poletnih mesecih pristopili k zahtevni investicĳi rekonstruk-cĳe šolske kuhinje, ki pripravlja obroke za kar 142 otrok v 8 skupi-nah vrtca in 257 šoloobveznih otrok. Investicĳa je v zaključni fazi in pričakujemo, da bodo prva kosila v novi kuhinji že skuhana v drugi polovici oktobra. Povečana rodnost v občini nas navdaja z velikim veseljem in optimizmom. V lokalni skupnosti se zavedamo, da moramo zato vse napore vlagati v investicĳe na tem področju in pri tem računamo tudi na pomoč državnih sredstev. Po obnovi kuhinje v OŠ bomo začeli pripravljati vso potrebno projektno doku-mentacĳo za rekonstrukcĳo in dograditev šolske stavbe ter ureditev nogometnega igrišča z umetno travo.

Jeseni se bodo začela tudi dela na dveh pomembnih projektih v občini, in sicer obnovi mrliške vežice in ureditvi novih grobnih polj na pokopališču v Beli Cerkvi ter razširitvi lokalne ceste Sla-pe–Klevevž–Zbure z izgradnjo pločnika, za kar smo pridobili tudi 164.000 EUR nepovratnih sredstev. Obe investicĳi naj bi bili v celoti zaključeni spomladi 2010.

Drugače pa je leto 2009 leto priprave projektne dokumentacĳe za investicĳe. V letih 2010 in 2011 naj bi izvajali investicĳo izgradnje komunalne infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem« v Šmarjeških Toplicah, za kar bomo pridobili 650.000 EUR nepovratnih sredstev

iz evropskih strukturnih skladov. Pri-pravlja se projektna dokumentacĳa za investicĳo Hidravlične izboljšave in iz-gradnja sistema pitne vode na Dolenj-skem, ki naj bi zajela poleg obnovljenih cevovodov tudi izgradnjo novega vo-dohrana v Gorenji vasi; investicĳa bo v višini 90 % financirana iz nepovratnih sredstev kohezĳskega sklada in držav-nega proračuna. Prav tako bomo naslednje leto s pomočjo državnih sredstev začeli z rekonstrukcĳo državne ceste od Šmarjeških Toplic do Šmarjete z izgradnjo pločnika, javne razsvetljave in kolesarske poti ter rekonstrukcĳo Zdravstvene postaje v Šmarjeti.

Val jeseni pa v občino prinaša tudi ponovno srečanje naših vasi na Dnevu turizma in zabave, ki bo tokrat 4. oktobra 2009 v Šmarje-ških Toplicah. Vljudno vabljeni, da skupaj obeležimo Svetovni dan turizma, se družimo s prĳatelji iz sosednjih vasi in pobratene ob-čine Cankova, podelimo priznanja najbolj zaslužnim športnikom v občini in nagrado za najlepše urejeno naselje v Občini Šmarješke Toplice v letu 2009.

Na koncu pa naj se iskreno zahvalim tudi vsem vaškim odbor-nikom, ki nam pomagate pri uresničevanju naših razvojnih progra-mov in s katerimi lepo sodelujemo. Da bi naše skupno delo teklo v obojestransko zadovoljstvo in reševanje problemov, bodo od okto-bra dalje potekali tudi mesečni posvetovalni kolegĳi predsednikov vaških odborov.

Želim vam prĳetne jesenske dni in da bi vam jesen »bogato obrodila«!

vaša županja Bernardka Krnc

Cenjene občanke in občani!

4|


O DELU OBČINE

Priprava občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju OPN) za Občino Šmarješke Toplice se je začela v okviru priprave Stra-tegĳe prostorskega razvoja in prostorskega reda Mestne občine Novo mesto V letih 2006 – 2008 je bila izdelana večina strokovnih pod-lag za ta dokument.

Pri izdelavi strokovnih gradiv so bile upoštevane: veljavna prostorska zakonodaja, državni planski akti (Strategĳa prostorskega razvoja Slovenĳe in Prostorski red Slovenĳe), navodila MOP – Direktorata za prostor, ter nekatere že predhodno izdelane strokovne podlage.

Po sprejetju nove prostorske zakonodaje, ki je v veljavi od aprila 2007 (Zakon o prostor-skem načrtovanju, Ur. l. RS, št. 33/07) oziro-ma novembra 2007 (ko je bil uveljavljen pod-zakonski akt za pripravo OPN – Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območĳ sanacĳ razpršene gradnje in območĳ za razvoj in širitev naselĳ, Ur. l. RS, št. 99/07), je Občina Šmarješke Toplice pristopila k iz-delavi OPN kot planskega akta, opredeljene-ga z novo prostorsko zakonodajo.

Postopek priprave OPN se je formalno za-čel s Sklepom o pripravi Občinskega prostor-skega načrta, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 75/08, dne 22. 7. 2008.

Opravljene aktivnosti:1. Izdelane so strokovne podlage: urba-

nistični načrti za Šmarjeto in Šmarješke Toplice ter za Belo Cerkev, Dolenje Kro-novo in Zbure, strokovne podlage za vsa druga naselja v občini,

2. izdelane so druge strateške strokovne podlage (demografska študĳa, razvoj go-spodarstva idr.),

3. strateški del OPN – izdelan in potrjen na občinskem svetu (junĳ 2008),

4. na podlagi delovne verzĳe izvedbenega dela OPN sta bili izvedeni usklajevanji:

- z izdelovalcem okoljskega poročila (Chronos d.o.o.) glede posegov v varova-na območja,

- z nosilcem urejanja prostora, ki imajo v občini izrazite omejitve – Zavod za var-stvo kulturne dediščine, predvsem zara-di arheološke dediščine – usklajevanja po konkretnih lokacĳah,

5. opravljeni so bili dodatni terenski ogledi vseh vinogradniških območĳ za potrebe vrisa stavbnih zemljišč za obstoječe in

želene nove objekte na vinogradniških območjih (skladno z ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07 in podzakonskimi in akti ter naknadnimi priporočili MOP Direktorat za prostor – Tehnična navodila MOP, ok-tober 2008),

6. pripravljen je bil osnutek Prikaza stanja prostora (skladno s Pravilnikom o pri-kazu stanja prostora, Uradni list RS, št. 50/08),

7. obravnavane so bile nove vloge, ki so na Občino prispele v času po februarju 2008,

8. dokončan je bil dopolnjen osnutek OPN – v obliki, predpisani za javno razgrni-tev,

9. izdelano je bilo okoljsko poročilo, skupaj z dodatkom za varovana območja (izde-lovalec Chronos d.o.o.), glede na dopol-njen osnutek OPN (namen okoljskega poročila je določiti in oceniti vplive na okolje na podlagi primerjave obstoječega stanja okolja s predvidenim stanjem oko-lja ter podati okoljske ukrepe in predloge v zvezi s potekom izvedbe plana),

10. izdelana je bila revizĳa okoljskega poro-čila skupaj z dodatkom k okoljskemu po-ročilu za varovana območja (izdelovalec Enviro Andrej Uršič s.p.) (namen revizĳe dodatka k okoljskemu poročilu je izvesti presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na varovana območja),

11. 24. 07. 2009 je bil osnutek OPN skupaj z okoljskim poročilom in revizĳo okoljske-ga poročila ter skladno z zakonsko pred-pisanimi postopki oddan na Ministrstvo za okolje in prostor za pridobitev potrdi-la o ustreznosti okoljskega poročila.

Predvidene nadaljnje aktivnosti:

1. Po pridobitvi potrdila o ustreznosti okoljskega poročila sledi javna raz-grnitev dopolnjenega osnutka OPN in okoljskega poročila, ki je predvidena v jesenskem času 2009 (trajanje najmanj 30 dni). V času javne razgrnitve bodo lahko občani in lastniki nepremičnin na območ-ju naše občine podajali pisne pripombe na pripravljen osnutek OPN in okoljsko poročilo;

2. stališča do pripomb:- priprava stališč do pripomb in predlogov

javnosti na dopolnjen osnutek OPN,- potrditev stališč do pripomb;

3. predlog OPN:- priprava predloga OPN,- pridobitev mnenj nosilcev urejanja pros-

tora (zakonski rok je 75 dni);4. priprava usklajenega predloga OPN;5. odobritev usklajenega predloga OPN

– sklep ministra, pristojnega za urejanje prostora;

6. sprejem OPN na občinskem svetu Ob-čine Šmarješke Toplice;

7. objava v Uradnem listu RS.Na Občini Šmarješke Toplice si ves čas

samostojnega delovanja prizadevamo za čim prejšnji sprejem novih prostorskih aktov občine (OPN), ki bodo osnova za učinkovit nadaljnji razvoj občine. Zavedamo se, da so trenutno veljavni prostorski akti, ki veljajo za območje občine Šmarješke Toplice zastareli in neusklajeni z našimi potrebami in vizĳami nadaljnjega razvoja občine Šmarješke Toplice, zato bomo storili vse, da bomo v najkrajšem možnem času sprejeli nove prostorske akte.

Stane Bajuk, u. d. i. k. a., Občina Šmarješke Toplice

Občina Šmarješke Toplice je v letu 2008 za-čela z izdelavo projekta za obnovo in izgradnjo komunalne in druge infrastrukture v naselju »Nad Prinovcem« v Šmarjeških Toplicah.

Investicĳa zajema obnovo vodovodnega omrežja, izgradnjo kanalizacĳe in javne raz-svetljave ter obnovo telekomunkacĳskih vo-dov. Vsi glavni vodi bodo v večji meri potekali po javnem dobrem, vendar se je kljub temu bilo težko izogniti določenim zemljiščem, predvsem v primerih sekundarnih vodov, ki potekajo po privatnih zemljiščih. Za vsa pri-vatna zemljišča Občina pridobiva notarsko overjene služnostne pogodbe. Večina služno-sti je Občina že pridobila, za ostala pa se trudi, da bodo lastniki zemljišč omogočili Občini, da izpelje projekt, ki bo služil v dobrobit vsem prebivalcem na tem območju.

Ko bodo zbrane vse služnosti, se bo začelo s postopkom pridobitve gradbenega dovolje-

Priprava Občinskega prostorskega načrta (OPN) Občine Šmarješke Toplice:

Opravljene in predvidene aktivnosti

Obnova in izgradnja»Nad Prinovcem« v

5|



Zaradi pomanjkanja grobnih polj (prosto je samo še eno grobno polje) in stare mrliške vežice, ki ne ustreza potrebam in predpisa-nim standardom, je Občina Šmarješke To-plice v letu 2008 pristopila k izdelavi rekon-strukcĳe pokopališča v Beli Cerkvi.

Predvidena rekonstrukcĳa pokopališča bo omogočala pokope za naslednjih 15-20 let (37 žarnih in 23 klasičnih grobnih mest), hkrati pa se bo zgradila sodobna mrliška vežica.

Za izdelavo projektne dokumentacĳe (PGD) za pridobitev gradbenega dovoljenja je bilo na podlagi izvedenega javnega naročila izbrano podjetje K.A.B. d.o.o. iz Novega mesta.

Idejna zasnova rekonstrukcĳe pokopališ-ča in gradnje nove mrliške vežice je bila pred-stavljena in usklajena z Vaškim odborom Bele Cerkve, dne 28. 11. 2008.

Na podlagi izdelanega projekta PGD je Občina Šmarješke Toplice že v mesecu marcu vložila na Upravno enoto Novo mesto vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, vendar se je pridobivanje gradbenega dovoljenja zavleklo zaradi velikega števila strank v postopku in s tem kompleksnega urejanja in pridobivanja dokumentacĳe PGD, predvsem soglasĳ za pravico graditi (nedokončani postopki dedo-

vanja, ipd.), ki morajo biti vpisana v zemlji-ško knjigo.

Sočasno s postopkom pridobivanja grad-benega dovoljenja na Upravni enoti Novo mesto je bil izveden postopek javnega naro-čila za izbiro izvajalca predvidene investicĳe, na katerem je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano podjetje PAM d.o.o. iz Novega me-sta in postopek javnega naročila za izdelavo

varnostnega načrta in izvajanje nalog koordi-natorja za omenjeno investicĳo, na katerem je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano pod-jetje Lero d.o.o. iz Šentjerneja.

Gradbeno dovoljenje za investicĳo naj bi bilo izdano v mesecu septembru letos, nato pa bodo stekla prva gradbena dela.

Stane Bajuk, u. d. i. k. a., Občina Šmarješke Toplice

Arhitekturno-zazidalna situacĳa

nja. Glede na plan se predvideva začetek gradnje v letu 2010 in dokončanje v letu 2011. Z investicĳo bo naselje »Nad Pri-novcem« v Šmarjeških Toplicah pridobilo obnovljeno vodovodno omrežje, fekalno in meteorno kanalizacĳo, javno razsvetlja-vo in obnovljene telekomunikacĳske vode (elektro in telefonsko omrežje).

Kanalizacĳa za območje naselja »Nad Prinovcem« predvideva ločen sistem ka-nalizacĳe, in sicer kanalizacĳo za odvod komunalnih odpadnih voda in kanalizaci-ja za odvod padavinskih voda. Kanaliza-cĳa bo v celoti gravitacĳska. Pri trasiranju komunalnih vodov je bila upoštevana za-ščita človekovega okolja, geološke raz-mere, veljavna planska dokumentacĳa, značilnost obstoječe pozidave (intezivnej-ša na tem področju) bodočih odjemalcev, racionalna izraba podzemnega prostora

in načrtovana izgradnja. Kanalizacĳski sistem je projektiran tako, da ne bo omejeval gradnje v nezazidanih vrzelih naselja. Sistem je zasnovan tako, da kanalizacĳa v večjem delu poteka v as-faltnih cestah, kjer pa to zaradi bližine objektov in lokacĳe ostalih komunalni vodov ni možno, poteka tudi preko privatnih parcel.

Z izgradnjo kanalizacĳe se bodo greznice opustile, tako da se bodo lahko zasipale ali pre-uredile za uporabo v druge namene (npr. zbira-nje deževnice za nadaljno uporabo).

Iztok neonesnaženih meteornih voda je pre-ko predvidenih meteornih kanalov v potok Prinovec. Kanalizacĳa za odvod komunalni odpadnih voda in kanalizacĳa za odvod pada-vinskih voda potekata ena ob drugi, le na raz-ličnih višinskih nivojih, tako da je omogočeno priključevanje hišnih priključkov na kanalizaci-jo za odvod komunalnih odpadnih voda. Le-ti se priključujejo glede na konfiguracĳo terena in

lokacĳo posameznih individualnih hiš.Z izgradnjo kanalizacĳe bomo izdatno pri-

pomogli k varovanju našega največjega vodne-ga vira Jezero.

Na kanalizacĳo za odvod komunalni od-padnih voda se bodo priključevali vsi tangira-ni objekti na obravnavanem območju na javni kanalizacĳski sistem. Neposredno se bodo pri-ključevali le stanovanjski in drugi objekti, ki se lahko skladno z zakonskimi določili priključĳo na javno kanalizacĳo.

Občina je omenjeni projekt prĳavila tudi na 5. razpis Regionalnega razvojnega programa (RRP) in pridobila 648.820 EUR nepovratnih sredstev, kar je bilo že potrjeno na Svetu regĳe JV Slovenĳe, dne 27. 8. 2009 in Listi prioritetnih projektov iz izvedbenega načrta RRP za obdo-bje 2010 – 2011.

Tomaž Ramovš, univ. dipl. inž. gradb., Občina Šmarješke Toplice

Rekonstrukcĳa pokopališča in gradnja nove mrliške vežice v Beli Cerkvi

a komunalne in druge infrastrukture v naselju Šmarjeških Toplicah

6|


Projekt »Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske« ima namen hidravlično uravnotežiti in dograditi sisteme vseh občin, katere povezuje magistralni vodovod Novo mesto. V projektu hidravličnih izboljšav sodeluje poleg Občine Šmarješke Toplice še pet bližnjih občin.V enoten sistem – regionalni vodovod Dolenjske, ki je predmet tega projekta, je povezanih šest dolenjskih občin (MO Novo mesto, Šentjer-nej, Škocjan, Mirna peč, Straža, Šmarješke Toplice) z namenom:• zagotoviti hidravlično uravnoteženje in dograditev vodovodih si-

stemov vseh občin, ki jih povezuje transportni vodovod osrednjega vodovodnega sistema,

• zagotoviti zadostno količino zdravstveno ustrezne pitne vode vsem potrošnikom na obravnavanem območju; v ta namen je predvidena izgradnja vodarne za čiščenje pitne vode na izviru Jezero in v Stopi-čah,

• s povezovanjem v regionalni vodovod zagotoviti zanesljivo in varno preskrbo s pitno vodo vsem potrošnikom v vseh razmerah

(vključevanje perifernih vodnih virov in vodovodov v regionalni vodovod),

• zmanjšati vodne izgube.Občina Šmarješke Toplice je avgusta 2008 s podpisom dogovora pri-stopila k temu projektu. V sklopu projekta bo investicĳa zajemala ob-novo določenega vodovodnega omrežja, izgradnjo novega vodohrana Koglo in obnovo vodarne Jezero. Začetek gradnje je predviden v letu 2010, zaključek celotnega projekta pa se predvideva najkasneje v letu 2013. Vsi glavni vodi bodo v večji meri potekali po javnem dobrem, vendar se je bilo kljub temu nemogoče izogniti določenim zemljiš-čem, predvsem v primerih sekundarnih vodov, ki potekajo po pri-vatnih zemljiščih.V občini Šmarješke Toplice so po terminskem planu predvidene v letu naslednje faze:• leta 2010 gradnja vodarne Jezero ter pričetek gradnje primarnega

cevovoda odsek 6 (Šmarjeta –Gorenja vas);• leta 2011 gradnja transportnega cevovoda odsek 3 (Jezero–vodo-

V skladu z Uredbo o mejnih vrednosti svetlobnega onesnaženja okolja (Uradni list RS št. 81-4162/2007, spremembe: Urad-ni list RS, št. 109-5462/2007; v nadaljevanju: uredba) in z obveznostjo priprave strategi-je razvoja infrastrukture javne razsvetlja-ve je Občina Šmarješke Toplice izpolnila z zakonom določene obveznosti. Marca me-seca 2009 je Občina na Ministrstvo za oko-lje in prostor oddala Načrt obstoječe javne razsvetljave, v nadaljni fazi pa je izdelala tudi strategĳo razvoja javne razsvetljave.Izpolnili smo naslednje cilje:• izdelal se je digitalni kataster javne razsvet-

ljave za uporabo v GIS,• izdelal se je elaborat za vpis v zbirni kataster

javne gospodarske javne infrastrukture,• pripravljen je načrt javne razsvetljave,• opravljena je analiza stanja,• opravljen je nabor možnih organizacijskih in

investicijskih ukrepov,• opravljen je izbor organizacijskih in investi-

cijskih ukrepov,• narejen je kratkoročni in dolgoročni akcijski

načrt implementacije ukrepov.V občini Šmarješke Toplice je namešče-

nih 312 svetilk, ki se napajajo iz 16 napajal-nih oziroma odjemnih mest. Svetilke so 16 različnih vrst na 297 drogovih.

Sedaj znaša letna poraba energĳe, izra-čunana na prebivalca v občini Šmarješke Toplice 92,7 kWh. Uredba določa, da v

primeru, če poraba energĳe na prebivalca presega mejno vrednost 44.5 kWh, je po-trebna racionalizacĳa javne razsvetljave.

Uredba predpisuje ukrepe, da mora biti do 31. 12. 2011 – 25 % svetilk in do 31. 12. 2013 – 50 % svetilk usklajenih v skladu z uredbo.

Od 312 svetilk jih kar 276 svetilk ne ustreza uredbi in jih je potrebno zamenja-

ti. Nameščenih je samo 36 svetilk, ki ustre-zajo uredbi. V obdobju do 31. 12. 2011 je predvidena menjava 130 svetilk, le-te bodo s svetilkami, ki zadovoljujejo predpisom iz uredbe, predstavljale 53 % vseh svetilk v občini, ki ustrezajo uredbi. V obdobju od 31. 10. 2011 do 31. 12. 2012 je predvidena menjava 30 svetilk, le-te bodo skupaj s svetilkami, ki zadovoljujejo uredbi, pred-stavljale 62,8 % vseh svetilk v občini, ki ustrezajo uredbi. Preostalih 116 svetilk je potrebno po prioritetnem predlogu soraz-merno zamenjati do 31. 12. 2016.

Cene električne energĳe se z leti višajo, v lanskem letu 2008 je bila cena 0,09774 eur/kWh, v letošnjem letu 2009 pa je cena 0,11022 eur/kWh. Z zamenjavo svetilk je navkljub postavitvi nekaterih novih sve-tilk, zaradi manjše porabe energĳe priča-kovati manjše stroške porabljene električ-ne energĳe.

Na občini spremljamo napake, ki se pojavljajo na infrastrukturi javne razsvet-ljave. Vljudno prosimo tudi občane, da o tem obvestĳo Občino Šmarješke Toplice. Občina ima pregled nad morebitnimi na-pakami in na ta način tudi evidenco vseh stroškov popravil. Upravljalec skrbi, da se enkrat do dvakrat mesečno pregleda sta-nje javne razsvetljave.


O DELU OBČINE

Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode

Strategĳa razvoja javne razsvetljave v občini Šmarješke Toplice

7|



Obnova in izgradnja komunalne in druge infrastrukture v naselju Šmarješke Toplice:

Kanalizacĳa v naselju Strelac in delu Brezovice ter vodovod v naselju Strelac

Komunala Novo mesto d.o.o. skupaj z Občino Šmarješke Toplice pripravlja idejno zasnovo projekta za kanalizacĳo v naselju Strelac in delu Brezovice ter vodovodnega sistema v naselju Strelac.

Kanalizacĳski sistem predvideva sledeče spremembe:• ukinja se stara in dotrajana čistilna naprava v Šmarjeti. Na tem mestu se bo

za premagovanje tlačnih razlik zgradilo črpališče, ki ne bo presegalo ob-stoječih gabaritov čistilne naprave,

• ko bo v celoti zgrajen tlačni kanal s črpališčem, se bo odstranila obstoječa čistilna naprava,

• vse odpadne vode se bodo odvedle na čistilno napravo Šmarješke Toplice,• naselje Strelac bo imelo 3 kanale, od tega bosta dva gravitacĳska kanala, en

kanal pa je zbirni kanal, ki poteka kot povezovalni vod do črpališča,• del naselja Brezovica bo imelo predvidoma tri gravitacĳske kanale in en

odvodni kanal.

Vodovodni sistem:• v naselju Strelac je pomanjkanje vode,• voda za naselje Strelac se bo črpala iz rezervoarja Orešje (v rezervoarju

Orešje je puščen reducirni ventil za priklop dodatnega iztoka vode).Projekt je še v idejni zasnovi in se bo v bližnji prihodnosti natančneje pred-

stavil Odboru za razvoj in Vaškemu odboru za območje vasi Strelac in del Brezovice.

Projekt je razdeljen na dve fazi:• prva faza: aktivnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja,• druga faza: izvedba investicĳe v odvisnosti od razpoložljivih finančnih

sredstev, okvirno naj bi potekala 4 - 5 let. Projekt bo predvidoma zaživel v roku dveh let.


hran Sračnik) in zaključek gradnje primarnega cevovoda odsek 6 (Šmarjeta–Gorenja vas);• leta 2012–2013 gradnja vodohrana Gorenja vas.

Dne 28. 5. 2009 je bilo na MOP (ministrstvo za okolje in pros-tor) oddana vloga za potrditev pomoči EU – kohezĳskega sklada za projekt Hidravlične izboljšave in nadgradnja sistema pitne vode na območju Dolenjske; vloga se že obdeluje. Za izdajo od-ločbe za odobritev pomoči iz EU – kohezĳskih skladov, je po-trebno, da se uredĳo vse zemljiške zadeve (služnostne in kupne pogodbe). Občina Šmarješke Toplice pospešeno pridobiva služ-nostne pogodbe. Ko bodo zbrane vse služnostne pogodbe, lahko občina pridobi sredstva iz EU – kohezĳskih skladov. Občina je udeležena pri projektu z zneskom 1.229.820,00 EUR (znesek je določen glede na porabo oz. količino vode, ki jo posamezna ob-čina odvzame iz skupnih naprav), od tega bo 922.365,00 EUR pridobila iz nepovratnih sredstev (614.910,00 EUR iz kohezĳskih skladov in 307.455, 00 EUR iz državnega proračuna).


Pogodba s podjetjem CGP d.d. iz Novega mesta, s katero je imela Občina urejeno vzdrževanje občin-skih cest, se počasi izteka. Občina je tako 21. 08. 2009 na portalu javnih naročil in spletni strani Občine ob-javila razpis za podelitev koncesĳe za vzdrževanje ob-činskih cest za naslednji dve leti od dneva sklenitve koncesĳske pogodbe. Koncesĳa bo začela teči z dnem podpisa pogodbe. Koncesĳa se bo lahko podaljšala do dvakrat po eno leto z aneksom, tako da bo lahko kon-cesĳa izbranega ponudnika trajala največ štiri leta.

Občina bo kot naročnica opravila izbor koncesi-onarja na podlagi ekonomsko določenih meril in ob upoštevanju vseh razpisnih pogojev.

Naročilo je razdeljeno na dva sklopa, in sicer:• prvi sklop, ki zajema letno vzdrževanje cest (letna

služba) in • drugi sklop, ki zajema zimsko službo.

Ponudniki lahko kandidirajo na posamezni sklop ali na oba sklopa.


Koncesĳa za letno in zimsko vzdrževanje občinskih cest v občini Šmarješke Toplice

8|


V občini Šmarješke Toplice je ob izgradnji avtocestnega odseka od Družinske vasi proti občini Škocjan prišlo do spremenjenega promet-nega režima na tem območju, tako da se je nekdaj lokalna cesta LC 295351 Dolenje Kronovo – Dobrava prekategorizirala v R2-448/1514 Dolenje Kronovo – Dobrava (Uredba o kategorizacĳi državnih cest, Ur. l. RS št. 23/2009).

Po izgradnji viadukta Toplica na avtocestnem odseku Lešnica – Kronovo izvajalec del zaradi celotne spremembe potekov cest ni poskrbel za utrezno prometno ureditev, zato je zadeva postala pro-blematična.

Občina Šmarješke Toplice je v letu 2008, ko je bila upravljalec tedaj še lokalne ceste, postavila na tem delu prometni znak za omejitev težkega prometa, vendar ga je morala zaradi zahteve republiškega inšpektorja za promet odstraniti. V tem času se je lokalna cesta preka-tegorizirala v regionalno cesto, upravljalec ceste je postala Direkcĳa Republike Slovenĳe za ceste (v nadalevanju: DRSC). Občina Šmar-ješke Toplice je s prekategorizacĳo lokalne ceste v regionalno cesto, izgubila pravico upravljanja in odločanja na tej cesti.

Življenje občanov, ki živĳo ob temu odseku ceste, je zaradi nove prometne ureditve oteženo in nevarno za življenje, saj ni nobenega pločnika, cesta pa je ozka in s tem tudi nevarna.

Na Občini Šmarješke Toplice vseskozi intezivno izvajamo aktiv-nosti za rešitev prometne problematike na tem območju, saj nam je vsem v prioriteti prometna varnost, ki jo lahko zagotovimo le z ustrezno prometno politiko.

Občina Šmarješke Toplice je podala na DRSC, kot upravljavcu omenjenega odseka, zahtevo za prioritetno ureditev prometa skozi Družinsko vas v občini Šmarješke Toplice.

Na Policĳsko postajo Novo mesto smo poslali prošnjo za oceno

prometne varnosti na tem območju, kakor tudi za nadzor prometa na tem odseku.

Tudi občani, ki živĳo na tem območju, so na Občino Šmarješke To-plice naslovili dopis s 55 podpisi občanov za ureditev stanja prometa skozi Družinsko vas, kot je bilo pred priključitvĳo bivše H-1 na cesto skozi Družinsko vas.

Na DRSC je bila s strani Občine poslana ocena prometne varnosti, peticĳa občanov in zahteva Občine po takojšnji obravnavi in ukre-panju.

Vzpostavili smo kontakt z odgovornimi osebami na DRSC, inten-zivno delamo tudi na tem, da se zadeve maksimalno pospešĳo.

Tomaž Ramovš, u.d.i.g., Občina Šmarješke Toplice

Županja mag. Bernard-ka Krnc je 17.9.2009 pod-pisala pogodbo s predsed-nikom uprave CGP d.d. Novo mesto, gospodom Marjanom Pezdircem, za rekonstrukcĳo lokalne ce-ste Slape–Klevevž–Zbu-re–Čelevec.

Namen investicĳske naložbe je ureditev ceste in izgradnja hodnikov za pešce, s čimer bomo za-gotovili varno pot v šolo, varno udeležbo v prometu ter boljšo komunalno in tu-ristično urejenost kraja.

Vrednost investicĳe je

220.325 €. Investicĳa je del-no sofinancirana s strani Republike Slovenĳe, Služ-be Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, v višini 165.408 €, kar predstavlja 75 % vred-nosti celotne investicĳe.

Investicĳa se bo izvajala v dveh fazah, in sicer se bo prva faza izvedla na odse-ku Slape do križišča Kle-vevž–Zbure, v dolžini 453 m, ki bo zaključena 15. 10. 2009. Druga faza se bo iz-vedla na odseku od križiš-ča Klevevž–Zbure–Čelevec do državne ceste Zbure, v dolžini 362 m, do 30. 6. 2010.

Petra Pozderec, direktorica OU

Občine Šmarješke Toplice

Občina Šmarješke Toplice ima priprav-ljen temeljni osnutek za sprejem občinskega programa varnosti (v nadaljevanju: OPV), ki predstavlja temeljni strateški dokument, v ka-terem so opredeljena izhodišča za zagotavlja-nje varnega in kvalitetnega življenja prebival-cev občine Šmarješke Toplice. Namen OPV je določiti enotne kriterĳe za zagotavljanje javne varnosti v občini in opredelitev ukrepov, ki zagotavljajo javno varnost na območju obči-ne. Namen OPV je načrtno zagotavljati kvali-teto javnega prostora v občini. Kvaliteten jav-ni prostor predstavlja zadovoljstvo občanov z okoljem, kjer živĳo in delajo, ter z okoljem, kjer se šolajo in igrajo otroci. Kvaliteten jav-ni prostor pomeni zadovoljivo stopnjo javne varnosti in javnega reda. Konkretno to pome-ni, da so občinske ceste, ulice, parki in drugi odprti prostori čisti, varni in urejeni.

Za posnetek stanja varnostih razmer na območju občine Šmarješke Toplice in oceno ogroženosti varnostnih tveganj so bili izbrani podatki medobčinskega redarstva (v nada-ljevanju: MOR) ter drugih organov in služb

Prometni režim skozi spodnjo Družinsko vas (r2-448/1514)

Pogled iz križišča pred viaduktom Toplica na Družinsko vas.

Podpis gradbene pogodbe za ureditev lokalne ceste Slape–Klevevž–Zbure–Čelevec

Občinski program varnosti:

Varno in kvalitetno življe

O DELU OBČINE

9|



Občina Šmarješke Toplice je s ciljem izbolj-šanja prometnih povezav na občinskem nivo-ju v mesecu julĳu 2009 objavila javni razpis za izbiro najboljšega ponudnika za izvedbo projekta Ureditve ceste LC 295 341 Slape do križišča Klevevž–Zbure in ceste LC 295 331 od križišča Klevevž–Zbure–Čelevec do držav-ne ceste Zbure R3-667. Na javnem razpisu je kandidiralo pet ponudnikov, vsi ponudniki so imeli pravilno izpolnjene ponudbe. Javno na-ročilo je bilo oddano cenovno najugodnejše-mu ponudniku CGP, družbi za gradbeništvo, inženiring, proizvodnjo in vzdrževanje cest d.d. iz Novega mesta. Občina je poslala vsem ponudnikom obvestilo o oddaji javnega naro-čila. Po zakonsko določenem roku za pritožbe bo Občina podpisala pogodobo, izvajalec pa začne po podpisu pogodbe takoj z izvajanjem prevzetih del.

Projekt je razdeljen na dve fazi. Prva faza zajema ureditev ceste LC 295 341 Slape do križišča Klevevž–Zbure z rokom dokončanja v sredini oktobra 2009.

Druga faza zajema ureditev ceste LC 295 331 od križišča Klevevž–Zbure–Čelevec do

državne ceste R3-667 rokom dokončanja v sredini leta 2010.

Lokalna cesta LC 295 341 Slape–Klevevž–Zbu-re poteka po gričevnatem terenu in predstavlja lokalno prometno povezavo severnega dela obči-ne s Šmarjeto in Šmarješkimi Toplicami. Po cesti poteka delno tranzitni in lokalni promet.

Odsek obstoječe ceste LC 295 341 Slape–Klevevž–Zbure v dolžini 450 m je širok le 3,0 m in sledi naravnim terenskim oblikam, prav tako je cestišče brez odvodnjavanja, zato je ta cesta v slabem stanju in nepregledna. Glede na obstoječe razmere je ob upoštevanju že

omenjene širine vozišč, brez površin za pešce, prometna varnost močno zmanjšana. Promet-na varnost se bo izboljšala z ustrezno uredit-vĳo ceste. Cesta bo imela s koncem obnove vozišče širine 5 m, hodnik za pešce širine 1,5 m in utrjeno bankino širine 0,75 m.

Z obnovo ceste bo Občina Šmarješke To-plice pridobila moderno zasnovano, udobno in prometno varno cesto, ki bo izboljšala nivo prometne varnosti tako motoriziranim kot ne-motoriziranim udeležencem v prometu.


Nepregleden odsek lokalne ceste LC 395 341.

Prevoj na cesti zmanjšuje preglednost nad prometnim dogajanjem.

občine Šmarješke Toplice, Občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v občini Šmarješke Toplice (v nadaljevanju: SPVCP) ter Policĳske po-staje Novo mesto (v nadaljevanju: PP Novo mesto), ki je zagotovila podatke o javnem redu in miru, varnosti cestnega prometa oziroma predvsem o promet-nih nesrečah ter o kaznivih dejanjih.Aktivnosti in ukrepi za doseganje strate-škega cilja so:• upoštevanje pravnih predpisov, ki na nacionalni in lokalni ravni urejajo varnost cestnega prometa, javnega reda in miru ter naravne in kulturne dedišči-ne,• upoštevanje programskih usmeritev Ministrstva za promet glede varnosti v cestnem prometu, Ministrstva za notra-nje zadeve ter Policĳe glede varnosti v cestnem prometu, varnosti javnega reda in miru, preprečevanje kriminalnih po-javov ter varovanje ljudi in premoženja,• preprečevanje prekrškov, kaznivih

dejanj in drugih kaznivih ravnanj,• obvladovanje varnostnih tveganj,• zmanjševanje posledic (škod in izgub), na-

stalih zaradi izrednih dogodkov, kot so na-ravne nesreče, prometne nesreče, onesna-ževanje okolja, poškodovanje javnih zgradb ter poškodovanje objektov s statusom na-ravne in kulturne dediščine in

• vzpostavitev strokovnega izobraževanja redarja MOR, ki bo omogočalo pridobitev potrebnih znanj, spretnosti in kompetenc za profesionalno izvajanje pristojnosti re-darskih služb in po-oblastil redarjev kot pooblaščenih uradnih oseb.Nosilci izvajanja stra-

teških ciljev so poleg državnih organov (Mi-nistrstva za notranje za-deve, Ministrstva za pro-met, idr.) organi Občine Šmarješke Toplice, MOR in PP Novo mesto.

Osnutek OPV natanč-no preučuje vsa izhodiš-ča za oceno dejanskega

stanja, iz katerega izhaja pripravljen OPV. Na sliki je prikazan samo en spekter, iz katerega izhaja OPV, tako so prikazana kazniva dejanja glede na posamezno leto v štiriletnem obdo-bju. Število kaznivih dejanj namreč narašča-jo, tako da je samo iz tega pogleda kvaliteten OPV več kot potreben in pomemben strateški izhodiščni dokument, katerega krovni cilj je zagotavljanje varnosti v občini v sodelovanju z MOR.


OPV preučuje tudi kazniva dejanja.

Ureditev ceste LC 295 341 Slape do križišča Klevevž–Zbure in ceste LC 295 331 od križišča Klevevž–Zbure–Čelevec do državne ceste Zbure R3-667

enje naših prebivalcev

10|


O DELU OBČINE

Občinska uprava Občine Šmarješke To-plice je v poletnih mesecih objavila nekaj javnih razpisov. Z zamudo glede na prete-kla leta je bil objavljen Javni razpis za do-delitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetĳstva in podeželja v občini Šmarješke Toplice v letu 2009. Kasnejši ob-javi je botrovalo sprejemanje novega pravil-nika, na osnovi katerega se je izvedel javni razpis in ki določa vrste in oblike podpore ter pogoje, merila in postopke za dodelitev podpore za kmetĳska gospodarstva. Na Ob-čini smo namreč omenjeni pravilnik uskla-jevali z Ministrstvom za kmetĳstvo, gozdar-stvo in prehrano in ga potrjenega dobili šele tik pred junĳsko sejo občinskega sveta. Tako je bil po potrditvi občinskega sveta in objavi v Uradnem listu ter zakonsko določenih ro-kih na njegovi osnovi objavljen javni razpis, ki se je zaključil 19. avgusta. Na Občini po-teka pregled vlog in priprava predloga raz-delitve sredstev, ki ga bo potrdil Odbor za

razvoj, prizadevamo pa si, da bi upravičenci do sredstev le-ta čim prej tudi prejeli.

V mesecu julĳu je bil objavljen tudi Javni razpis za investicĳe in investicĳsko vzdr-ževanje objektov za društva. Višina sred-stev po razpisu je bila 40.000 EUR. Predmet razpisa je bila obnova oziroma izgradnja večnamenskih zgradb javnega pomena, kot so gasilski domovi, kulturni domovi, prostori za medgeneracĳsko druženje, na-menjen pa je bil vsem društvom v občini. Razpis se je zaključil 25. avgusta, prispela je ena vloga, in sicer vloga Prostovoljnega ga-silskega društva (PGD) Šmarjeta. S sredstvi želi društvo dograditi pomožni objekt pri gasilskem domu v Šmarjeti. Objekt bo na-menjen delovanju Prostovoljnega gasilske-ga društva Šmarjeta ter drugim društvom, saj bo v prostoru skupna sejna soba, ki bo po dogovoru dostopna vsem društvom v občini. PGD Šmarjeta bo izdan sklep o so-financiranju, nato pa sklenjena pogodba, na

podlagi katere bo omenjeno društvo lahko črpalo odobrena sredstva.

V teh dneh zaključujemo s postopki v sklopu Javnega razpisa za sofinanciranje izvajanja turističnih programov in projek-tov v občini Šmarješke Toplice v letu 2009. Prispele vloge in predlog razdelitve sred-stev je pregledal in potrdil Odbor za razvoj, izdani so bili sklepi, v zakonsko določenih rokih pa bodo z do sredstev upravičenimi društvi sklenjene tudi pogodbe o sofinanci-ranju.

Vsi aktualni občinski razpisi so sicer objavljeni na občinski oglasni deski in na naši spletni strani www.smarjeske-toplice.si. Tam boste v rubriki »ostali razpisi« našli tudi razpise oziroma povezave do razpisov ostalih institucĳ (ministrstev, agencĳ ipd.), za katere menimo, da bi bili za naše občane zanimivi.

Alenka Pajk, univ. dipl. polit., Občina Šmarješke Toplice

Občina Šmarješke Toplice v letu 2009 izvaja enega večjih projektov tako po finančni kot po organizacĳski shemi. Za izvedbo projekta rekonstrukcĳe obstoječe kuhinje, dozidave kuhinje in nove opreme v kuhinji Osnovne šole Šmarjeta je bil junĳa letos objavljen javni razpis za izbiro izvajalcev, ki je bil razdeljen na dva sklopa. Na razpisu je kandidiralo večje število ponudnikov, nekateri za oba sklopa skupaj, drugi za posamezne sklope.

Za prvi sklop, ki zajema rekonstrukcĳo obstoječe kuhinje ter do-zidavo kuhinje - izvedba GOI (gradbeno-obrtniških) del je bil izbran ponudnik MALKOM d.o.o. iz Novega mesta. Po podpisu pogodbe med Občino Šmarješke Toplice in podjetjem MALKOM d.o.o. se je

uvedlo pogodbenega partnerja v delo, tako da mu je bilo predano zemljišče za gradnjo objekta in tudi ustrezna projektna dokumenta-cĳa za izvedbo del.

Izvajalec del MALKOM d.o.o. izvaja gradbena dela, obrtniška dela, zunanjo ureditev, strojne inštalacĳe ter elektroinštalacĳe. Dela napredujejo skladno s terminskim in finančnim planom.

Za drugi sklop, ki zajema dobavo in montažo kuhinjske opreme, je bil izbran ponudnik SAKSIDA d.o.o. iz Brestrnice. Kuhinjska oprema bo v celoti nova in sodobna.

Predvideni konec vseh del bo v sredini oktobra.Obnova kuhinje bo pripomogla k večjemu standardu, saj bo v

le-tej tako omogočena kvalitetna priprava malic in kosil. V moderni kuhinji se bo pripravljala raznovrstna zdrava hrana v okviru visokih standardov za otroško populacĳo. Kuhinja bo opremljena v skladu s predpisi sanitarne in živilske inšpekcĳe.

Stara kuhinja je bila zgrajena leta 1972, obnovljena leta 1990 in je zadoščala za pripravo do 100 kosil dnevno. Kuhinja se bo povečala iz sedanjih 80 kvadratnih metrov na velikost 120 kvadratnih metrov. V novi kuhinji se bo tako pripravljalo dnevno približno 150 kosil za osnovnošolske in 142 kosil za predšolske otroke iz vrtca.

Ravnateljica Osnovne šole Šmarjeta je, navkljub temu da je osnov-na šola trenutno brez svoje lastne kuhinje, poskrbela za prehrano otrok. Malice bodo pripravljali v šoli, tople obroke oziroma kosila pa bodo vozili iz dveh sosednjih osnovnih šol: škocjanske za osnovno-šolce in otoške za vrtec.


Malkom d.o.o. izvaja GOI dela

Na Osnovni šoli Šmarjeta poteka investicĳa za novo kuhinjo: rekonstrukcĳa obstoječe kuhinje, dozidava ter nova oprema kuhinje

Javni razpisi Občine Šmarješke Toplice na področju gospodarstva za leto 2009

11|



Prevoz šolskih otrok

Občina Šmarješke Toplice je v mesecu maju pristopila k pripravi razpisne dokumentacĳe za prevoz osnovnošolskih otrok v Osnovno šolo Šmarjeta. Razpis »Prevoz osnovnošol-skih otrok na območju občine Šmarješke Toplice za osnovno šolo Šmarjeta v letih 2009/2010, 2010/2011 in 2011/201«, je bil objav-ljen na Portalu javnih naročil, št. JN4247/2009, z dne 29. 05. 2009.

Javno odpiranje ponudb je bilo 8. julĳa 2009 ob 14.00 uri, v prostorih naročnice Občine Šmarješke Toplice. Tričlanska komisĳa je odpr-la prispelo ponudbo in jo kasneje analizirala. Občina je izvedla še pogajanje na ponudbeno ceno in dosegla še za 4 % nižjo osnovno ceno.

Na osnovi kriterĳa najcenejšega ponudnika je bilo ponovno izbrano podjetje Veolia Trans-port Dolenjska in Primorska d. d., ki se je že v preteklosti izkazalo kot kvaliteten prevoznik. Z omenjenim podjetjem je bila sklenjena po-godba za šolsko leto 2009/2010 v pogodbeni višini 113.385,50 €, glede na število šolskih dni in števila prevoženih kilometrov. Za preostali dve šolski leti se pogodba podaljša s sklenje-nim aneksom po predloženi ponudbeni ceni iz navedenega razpisa, ko bodo zagotovljena sredstva v proračunu Občine in če bo pogod-ba za naročnico še vedno gospodarna. Vsa po-godbena določila med naročnico in izvajalcem so predmet podpisane pogodbe.

Martina Hočevar, dipl. ekon., Občina Šmarješke Toplice

Občinska uprava Občine Šmarješke Toplice je za leto 2009 v mesecu aprilu, po sprejetem proračunu za leto 2009 in letnih programih za posamezno področje, obja-vila nekaj javnih razpisov in sicer:1. za sofinanciranje programov športa v

občini Šmarješke Toplice, 2. za sofinanciranje programov in projek-

tov na področju izvajanja kulturnih pro-gramov in projektov v občini Šmarješke Toplice,

3. za sofinanciranje izvajanja programov na področju humanitarnih, invalidskih dejavnosti in programov ostalih nepro-fitnih izvajalcev v občini Šmarješke To-plice.Razpisni rok za oddajo pisnih ponudb

s strani izvajalcev za sofinanciranje na-vedenih programov je bil od 15. aprila do vključno 15. maja 2009.

Prispele vloge in predlog razdelitve sredstev je na seji odbora pregledal in po-trdil Odbor za družbene dejavnosti. Izda-ni so bili sklepi, po zakonsko določenem roku so bila z upravičenimi društvi skle-njene tudi pogodbe o sofinanciranju.

Višina razpisanih sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje programov športa je s proračunom Občine Šmarješke Toplice določena v skupni vrednosti 18.00-0,00 €;

• Šport v vrtcih in osnovni šoli 6.500,00 € (prispela ena vloga);

• Šport v društvih 11.500,00 € (prispelo deset vlog).

Višina razpisanih sredstev za sofinancira-nje kulturnih programov in projektov je bil 5.000 €. Na razpis je prispelo pet vlog.

Višina sredstev, ki so namenjena za delovanje izvajalcev na področju huma-nitarnih in invalidskih dejavnosti je bila 2.000,00 €. Sredstva so namenjena financi-ranju izvajalcev na področju humanitarnih in invalidskih dejavnosti, ki imajo sedež v občini in tistim s sedežem drugje, so pa v njem vključeni člani iz naše občine. Prispe-lo je dvanajst vlog in z vsemi so bile po-godbe že podpisane.

Za delovanje ostalih neprofitnih izva-jalcev ter združenj, ki imajo sedež v občini in tistim s sedežem drugje, so pa v njem vključeni člani iz naše občine, je bilo na-menjenih 2.000,00 €. Prispelo je šest vlog in z vsemi so bile pogodbe že podpisane.

Izplačila sredstev posameznim dru-štvom se časovno izvaja po terminu, kot so bile podpisane pogodbe.

Vsi občinski razpisi so objavljeni na ob-činski oglasni deski in na naši spletni stra-ni www.smarjeske-toplice.si.

Martina Hočevar, dipl. ekon., Občina Šmarješke Toplice

Razvojni center Novo mesto d.o.o. razpisuje poso-jila po ugodni obrestni meri z možnostjo pridobit-ve tudi garancĳe za mala podjetja iz regĳe JV Slo. Razpisa dolgoročnih investicĳskih posojil in poso-jil za nova delovna mesta ter obratna sredstva sta odprta do konca leta oz. do porabe sredstev, pod naslednjimi pogoji:

RAZPIS dolgoročnih posojil in garancĳ Garan-cĳske sheme za Dolenjsko za leto 2009Na razpis se lahko prĳavĳo: mala podjetja (do 50 za-poslenih) iz regĳe JV Slovenĳa.Upravičeni stroški:• adaptacĳe in nakup poslovnih prostorov,• nakup opreme (tehnološka, računalniška, ostala

oprema), gradbenih strojev, vozil,• nematerialne investicĳe (patenti, licence).Znesek posojila: najmanj 5.000,00 € in največ 100.00-0,00 €,največ do 70% predračunske vrednosti investicĳe (brez DDV) .Obrestna mera: 5,6% nespremenljivo nominalno na letni ravni (NLB d.d.),

6-mes EURIBOR + 1,5% (Probanka d.d.),6-mes EURIBOR + 2,1% (Raiffeisen banka d.d.),6-mes EURIBOR + 2,4% (SKB d.d.),3-mes EURIBOR + 2,7% (Banka Koper d.d.).Odplačilna doba posojila: od 1 do 5 let - možnost 6 mes. moratorĳa na odplačilo glavnice.Razpoložljiva sredstva za posojila za občino Šmarješke Toplice: 86.700 EUR prostih sredstev.

RAZPIS posojil za nova delovna mesta in obra-tna sredstva za leto 2009Na razpis se lahko prĳavĳo: • brezposelne osebe, ki so realizirale samozapos-

litev od 01.01.2008 naprej, • delodajalci (do 50 zaposlenih), ki so od 01.01.20-

09 dalje za nedoločen čas oz. čas odplačila poso-jila zaposlili osebo, ki išče zaposlitev in pomeni zaposlitev povečanje števila zaposlenih pri de-lodajalcu,

• delodajalci (do 50 zaposlenih), ki so iz razpisa-nih sredstev GSD za leto 2009 prejeli posojilo za nakup opreme ali ekološkega tovornega vozila.

Znesek posojila:

• 5.000,00 € za samozaposlitev oz. vsako delovno mesto, ki ustreza razpisnim pogojem,

• 5.000,00 €/investicĳo, za obratna sredstva, če je prejel delodajalec posojilo za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila iz GSD za leto 2009 za realizacĳo investicĳe v vrednosti do 50.000,00 €,

• 10.000,00 €/investicĳo, za obratna sredstva, če je prejel delodajalec posojilo za nakup tehnološke opreme ali ekološkega tovornega vozila iz GSD za leto 2009 za realizacĳo investicĳe v vrednosti nad 50.000,00 €.

Obrestna mera: 5,5% nespremenljivo nominalno na letni ravni (NLB d.d.),6-mes EURIBOR + 1,5% (Probanka d.d.),6-mes EURIBOR + 2,1% (Raiffeisen banka d.d.),6-mes EURIBOR + 2,4% (SKB d.d.),3-mes EURIBOR + 2,7% (Banka Koper d.d.).Odplačilna doba posojila: od 1 do 3 leta - možnost 6 mes. moratorĳa na odplačilo glavnice.Razpoložljiva sredstva za posojila za občino Šmarješke Toplice: 35.000 EUR prostih sredstev.Več informacĳ na RC Novo mesto d.o.o., Ljub-ljanska c. 26, Novo mesto, kontaktna oseba Polona Kovač Brulc tel. 07 33 72 987, gsm. 041 317 175 ali mail [email protected].

O DELU OBČINE/OBVESTILA

Javni razpisi na področju družbenih dejavnosti

Posojila za podjetnike

12|


V okviru Ekotedna so pozvali k spremembi sedanje kmetĳske politike, ki podpira industrĳsko živinorejo, odvisno od GS soje iz Latinske Amerike.

V torek, 8.9.2009 zvečer je Inštitut za trajnostni razvoj v okviru svojega Ekotedna predstavil publikacĳo z naslovom »Komu koristĳo GS rastline? Hrana za biotehnološke velikane, ne za revne po svetu.« Gre za povzetek študĳe, ki razgalja mite o okoljski prĳaznosti gensko spremenjenih (GS) rastlin in njihovem prispevku k zmanjševanju la-kote po svetu. Študĳo so podkrepili s premiernim prikazom kratkega dokumentarnega filma o gojenju GS soje v Južni Ameriki.

Študĳa Friends of the Earth temelji na uradnih podatkih držav, kjer gojĳo največ GS rastlin, in razloži, zakaj GS rastline ne morejo (in verjetno tudi nikoli ne bodo mogle) prispevati k zmanjšanju revščine in odpravi lakote in k trajnostnemu kmetĳstvu:- Prvič, glavni vzrok za lakoto po svetu je revščina, ne pa premajhna

pridelava hrane.- Drugič, večino GS rastlin uporabljajo za živalsko krmo, za agro-

goriva ali za visoko predelana živila v bogatih državah, in ni na-menjena revnim po svetu.

- Tretjič, GS rastline ne povečujejo pridelka.- Četrtič, po uradnih podatkih držav pridelovalk (ZDA, Brazilĳa,

Argentina) se z gojenjem GS rastlin poraba pesticidov povečuje, ne pa zmanjšuje.

- Petič, edini resnični dobitnik pri pridelovanju GS rastlin so bio-tehnološka podjetja, ki ustvarjajo dobičke s patenti, dragimi GS semeni in povečano prodajo pesticidov. Dogodek je bil še kako aktualen, saj je evropska komisarka za

kmetĳstvo Marian Fischer Boel le dan prej, 7. septembra, evropske

kmetĳske ministre skušala prepričati, da mora EU nujno olajšati uvoz krme, onesnažene z nedovoljenimi GSO, ker da sedanje »pre-več stroge zahteve« ogrožajo konkurenčnost evropske živinoreje. Industrĳska živinoreja v EU je namreč zelo odvisna od uvoza soje (beljakovinske krme), in velik del le-te je gensko spremenjen. To velja tudi za Slovenĳo.

Taki pozivi kažejo, da komisarka očitno ne razmišlja o trajnostnem kmetĳstvu, ki bi koristilo evropskim kmetom in zadovoljilo evropske potrošnike. Slednji ne želĳo industrĳske živinoreje, še bolj pa odkla-njajo GS rastline in hrano (pred dobrim letom so v EU v kratkem času zbrali milĳon podpisov, s katerimi so zahtevali označevanje proiz-vodov, ki izhajajo iz z GS krmo krmljenih živali).

Medtem pa so na včerajšnjem dogodku opozorili, da bi morala evropska kmetĳska politika nemudoma podpreti trajnostno kmetĳ-stvo. To med drugim pomeni tudi povečanje pridelave beljakovin-skih rastlin na evropskih kmetĳah, kar bi hkrati zmanjšalo porabo sintetičnih gnojil in s tem vpliv na podnebne spremembe, obenem pa bi povečalo neodvisnost kmetov. Ta sistem danes najbolje upo-rabljajo ekološki kmetje. Poudarili so, da bi morali takšno usmeritev nedvoumno zapisati tudi v novo strategĳo kmetĳstva, ki jo pripravlja MKGP. Slovensko kmetĳstvo bi svojo konkurenčnost s tem lahko ute-meljilo na realni podlagi, ne pa na praznih »generičnih promocĳah« in pozivom »kupujmo slovensko«.

Publikacĳa »Komu koristĳo GS rastline…« je dostopna na: h�p://www.itr.si/uploads/5I/GJ/5IGJE-lwxE4aHPy7FKrVig/Komu-koristi-jo-GS_Hrana-za-bioteh_julĳ-09.pdf

INŠTITUT ZA TRAJNOSTNI RAZVOJPisarna: Trubarjeva 50 (Okoljski center)Tel. (01) 4397 465; GSM 041 725 991Faks (01) 4397 [email protected]; www.itr.si

OBVESTILA

Na Upravni enoti Novo mesto želimo spomniti nosilce kmetĳskih gospodarstev, da pravočasno opravĳo vpis namestnikov nosil-cev kmetĳskih gospodarstev. Ugotavljamo namreč, da kljub javnemu pozivu Ministr-stva za kmetĳstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljen od junĳa letos, pri UE Novo mesto še ni pričakovanega odziva.

Zakon o kmetĳstvu (ZKme-1, Uradni list RS št. 45/2008) na novo določa kmetĳo kot obliko kmetĳskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetĳ-sko dejavnostjo. Na eni kmetĳi je lahko vpi-sanih več gospodinjstev (ne glede na naslov gospodinjstva), posamezno gospodinjstvo oziroma član gospodinjstva je lahko vpisan le na eni kmetĳi.

Člani kmetĳe so člani vseh gospodinjstev na kmetĳi, ki so starejši od 15 let. Podatki o članih kmetĳe se v register kmetĳskih gospo-darstev prenesejo iz evidence gospodinjstev, v katero posamezniki sporočajo podatke na podlagi predpisov o prĳavi stalnega prebi-vališča. Vsaka selitev v ali iz gospodinjstva pomeni spremembo podatkov v evidenci go-spodinjstev in s tem hkrati tudi spremembo podatkov o članih kmetĳe v registru kmetĳ-skih gospodarstev.

Člani kmetĳe, ki so lastniki oziroma so-lastniki kmetĳe, določĳo nosilca in njegove-ga namestnika. Nosilec in namestnik nosilca morata biti popolnoma poslovno sposobni fizični osebi. V primeru, da na kmetĳi razen nosilca, ni drugih poslovno sposobnih čla-nov kmetĳe, namestnika nosilca ni potrebno določiti. Vloga namestnika nosilca je, da pre-vzame pravice in obveznosti nosilca kmetĳ-skega gospodarstva, ko nosilca ni več ali ko nosilec postane začasno ali trajno opravilno nesposoben.

Pravilnik o registru kmetĳskih gospo-darstev (Uradni list RS, št. 122/2008) določa, da morajo nosilci kmetĳskih gospodarstev posredovati podatke o namestniku nosilca in gospodinjstvih na kmetĳi na predpisa-nem obrazcu najpozneje do 30. 9. 2009.

Obrazec PRILOGA 14 - Podatki o namest-niku nosilca in gospodinjstvih na kmetĳi (prva prĳava za kmetĳe, ki so že vpisane v RKG) je skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljen na spletni strani h�p://rkg.gov.si/GERK/, dobite pa ga lahko tudi na vseh upra-vnih enotah v Slovenĳi ter na enotah kmetĳ-ske svetovalne službe. Izpolnjeni obrazec s podpisom nosilca in njegovega namestnika pošljite na pristojno upravno enoto. Po pošti

boste prejeli nov izpis iz registra kmetĳskih gospodarstev z vpisanimi podatki o članih kmetĳe in gospodinjstvih na kmetĳi.

Na pravočasno oddajo vlog pozivamo predvsem tista kmetĳska gospodarstva, ki uveljavljajo sredstva iz naslova ukrepov kmetĳske politike. Po 31. 10. 2009 bodo vsa kmetĳska gospodarstva, ki nimajo vpisa-nih namestnikov, pa bi jih morala imeti (to so vsa kmetĳska gospodarstva, ki imajo več kot enega polnoletnega člana), dobila za-znambo napake, tako da jim bo onemogo-čen vnos zbirne vloge za leto 2010.

Podatke o namestniku nosilca so dolž-ni posredovati tudi vsi tisti, ki so v register kmetĳskih gospodarstev vpisani, zaradi vpi-sa v druge registre, ki jih vodi Ministrstvo za kmetĳstvo, gozdarstvo in prehrano (npr. vinogradniki, čebelarji, rejci rejnih živali), pa sicer ne uveljavljajo sredstev iz naslova ukre-pov kmetĳske politike. Podatkov o namestni-ku nosilca ni potrebno posredovati samostoj-nim podjetnikom posameznikom, pravnim osebam ter kmetĳskim gospodarstvom, ki imajo v uporabi planine in skupne pašnike.

Nosilcem kmetĳskih gospodarstev predla-gamo, da pravočasno vpišejo svojega namest-nika. Jože Preskar, načelnik

Vpis namestnikov nosilcev kmetĳskih gospodarstev

Evropa in Slovenĳa potrebujeta drugačno kmetĳstvo

13|


Oktober 2009/leto III./številka 3DRUŠTVA

Konec avgusta smo članice DPŽ Šmarjeta iz spodnjih Šmar-jeških Toplic, članica iz Družin-ske vasi in ena iz Novega mesta organizirale šesto srečanje DPŽ Šmarjeta.

Zbrale smo se 29. avgusta ob 14h pred lokalom Simba, se po kratkem uvodnem pozdravu predsednice društva Darje Jeglič in vodje poti Jelke Petrovič, ki nam je povedala samo za prvo postojanko, kajti program je bil skrivnost, podale na pot. V str-njeni koloni (bilo nas je 44) smo se odpravile proti Brezovici v Med-eni butik. Tu nas je pričakal last-nik butika Andrej Voglar in nas prĳazno sprejel z besedami, da je zelo vesel, da smo se odločile priti k njemu, da živi že 14 let v Šmarjeških Toplicah in da je prav, da se malo bolj spoznamo. Pove-dal nam je kar nekaj zanimivosti o izdelkih, ki jih pripravljajo z dodatkom medu, tega naravnega zdravila, ki ga pravzaprav jemlje-mo čebelam, saj ga one nabirajo v dobri veri, da je za njihov zarod. No, saj čebelarji jim to vračajo z varnimi panji, jih hranĳo in po potrebi tudi zdravĳo, pa še na

kakšen izlet jih peljejo.Seveda ni manjkala degustaci-

ja. Poskusile smo medeno vino, ki so ga po pripovedovanju uži-vali že stari Slovani in naj bi delo-valo kot afrodiziak. Tudi me smo kljub deževnemu vremenu po-stale bolj živahne. Poskusile smo tudi sirup, ki je zelo priporočljiv za otroke, nekatere smo poskusile kis iz medu, poleg tega pa smo se posladkale z zelo dobrim peci-vom iz medu, ki ga je spekla naša članica Mari Brinovec. Ogledale smo si še ostale stvari, ki jih izde-lujejo v tem družinskem podjetju. G. Andrej nam je tudi povedal o nadaljnjih načrtih in planih, ki jih bodo prav gotovo dosegli, če bodo le vztrajali, v kar ne dvo-mim, saj so pridni vsi – cela dru-žina. Posebno pa mi je ostala v spominu Andrejeva izjava, da če nekomu podariš izdelek iz medu, mu s tem pokažeš, da mu res želiš zdravja.

Že smo se morale posloviti in pohiteti do naslednje postojanke, Term Šmarješke Toplice, kjer nas je sprejel animator Matjaž Gla-van. Postregel nas je s kavico, ki se nam je zelo prilegla, saj se je

ravno ta dan shladilo in ves čas nas je spremljal dež. Povedati moram še to, da smo se od točke do točke odpravile peš, kar je do-brodošlo našemu zdravju, le ne-katere članice, ki težko hodĳo, so se peljale.

Po prisrčnem pozdravu g. Matjaža nam je Anica Gomizelj na kratko predstavila kronologĳo in zgodovino Šmarjeških Toplic, od Jezerskih Toplic iz 18. stoletja do sodobno urejenih Term Šmar-ješke Toplice. Ogledale smo si še nekaj posnetkov term, ena od uslužbenk in naša članica Ivica Lužar pa sta nam nekoliko bolj podrobno predstavili programe Vitarium. Poslovile smo se v trdni nameri, da moramo tudi za sebe kaj narediti, se kdaj pocrkljati s kakšno masažo ali vsaj kopanjem v bazenu.

V načrtu smo imele še sprehod po parku, ogled cvetov lotosa v bližnjem ribniku, ki je prav goto-vo ena izmed najlepših in redkih rastlin v naravi, vendar nam je ogled preprečil dež, zato smo se po najkrajši poti odpravile proti piknik prostoru, kjer so nas že pri-čakovali s pogostitvĳo, za katero

so nam priskočili na pomoč še ne-člani društva: Štefan Petrovič, Ves-na in Sandi Durič, za kar se jim v imenu članic in organizatoric prav lepo zahvaljujem. Zahvala tudi g. Olujiću, ki nam je odstopil prostor pod streho, saj bi bil drugače pik-nik težko izvedljiv.

Ker je bilo malo bolj hladno, smo se stisnile, da nam je bilo bolj toplo. Postregle smo si z bogato obloženega omizja in prisluhni-le novemu ansamblu, ki še nima imena, ustanovljen pa je bil na poti v Anglĳo. Nekateri ansambli se morajo dolgo truditi, da gredo v tujino, ta pa je bil ustanovljen na poti in se je že promoviral zunaj Slovenĳe. Zelo dobro in hitro so se uskladili, pa še pevko imajo poleg.

Ves čas našega druženja nas je s fotoaparatom spremljal in vse ovekovečil Jernej Petrovič. Zabavale smo se do mraka, ko smo se začele razhajati z lepimi občutki po skupaj preživetem po-poldnevu. Hvala vsem članicam organizatoricam, ki so pomagale pripraviti to srečanje.

Anica GomizeljFoto: Jernej Petrovič

Zbrale smo se pred lokalom Simba, kljub slabemu vremenu pa smo bile vse dobro razpoložene.

Andrej Voglar nas je zelo lepo sprejel.

Pričakalo nas je obloženo omizje.Ansambel – še brez imena.

Srečanje Društva podeželskih žensk Šmarjeta

14|


DRUŠTVA

Simbolični zagon klopotca na Vinjem Vrhu, vinogradniško srečanje v Beli CerkviLetošnje vinogradniško srečanje Društva vinogradnikov Vinji Vrh – Bela Cerkev so vinogradniki organizirali v petek, 14. avgusta, v Beli Cerkvi na domačĳi Branka Koreniča. V oznanilo na prihajajočo trga-tev so pred srečanjem na Vinjem Vrhu simbolično zagnali društveni klopotec. Na dan srečanja so pripravili tudi strokovno predavanje o trgatvi, ki je potekalo v Kulturnem domu v Beli Cerkvi. Predaval je Jože Simončič. Prisotne člane in članice so na srečanju obdarili s ku-ponom za malico. Zadišalo je po čevapčičih in kotletih. Okrepčali pa so se lahko z raznovrstno ponudbo pĳač, med katerimi ni manjkalo vinjevrškega cvička. Letošnje srečanje so v prĳetnem druženju za-ključili ob zvokih frajtonarice harmonikarja Franca Potočarja.

Harmonikarju so se pridružili tudi »rulm tulm«, člani društva in obiskovalci.

V Šentjerneju slavile BelocerkovčankeRegĳsko gasilsko tekmovanje treh gasilskih zvez: Šentjerneja, Trebnjega in Novega mesta, ki je potekalo v nedeljo, 6. septembra, v Šentjerneju, so pod novomeško gasilsko zvezo med drugim za-stopale tudi tri ekipe: pionirke, člani A in članice B iz Prostovoljne-ga gasilskega društva Bela Cerkev. Ekipe torej, ki so na zveznem tekmovanju dosegle uvrstitve na prva tri mesta. Pionirke in člani A, ki so se pomerili v svojih disciplinah, so dose-gli drugo mesto, članice B pa so slavile z zmago. Vse tri ekipe so se z doseženimi rezultati uvrstile na državno memorialno gasilsko tekmovanje, ki bo v letu 2010.

Najmlajše pionirke med opravljanjem svoje vaje. Foto: Vladka Gazvoda.

V nedeljo, 6. septembra 2009, je potekalo re-gĳsko gasilsko tekmovanje v Šentjerneju, na katerem sodelujejo gasilci iz gasilskih zvez Novo mesto, Trebnje in Šentjernej. Iz PGD Šmarjeta smo se tega tekmovanja udeležili z ekipo mladink in ekipo mladincev. Da se lahko udeležiš takega tekmovanja, moraš predhodno doseči eno izmed prvih treh mest na tekmovanju svoje gasilske zveze. Na tem tekmovanju sta obe naši mladinski ekipi do-

segli tretje mesto, kar je pomenilo uvrstitev na regĳsko tekmovanje. Priprave na vsa ta tekmovanja so se začela že v mesecu aprilu. Skozi ves čas priprav smo skušali izboljšati izvedbo vaje z motorno brizgalno in štafetni tek z ovirami. Tako smo na regĳskem tekmo-vanju z mladinkami osvojili prvo, z mladinci pa tretje mesto. Obe ekipi sta se tako uvrstili na državno tekmovanje, ki bo potekalo na-slednje leto. Kraj in čas zaenkrat še nista zna-

na. Za nagrado za osvojeno prvo mesto je oče ene od mladink, g. Turk, spekel torto. Le-to smo pojedli v soboto, 12. septembra, pri ga-silskem domu. Na torto so mladinke povabi-le tudi mladince. V PGD Šmarjeta smo zelo veseli uspeha obeh mladinskih kot tudi vseh ostalih ekip, ki so zastopale naše društvo na letošnjih tekmovanjih, saj smo imeli preko sedemdeset tekmovalcev v osmih kategori-jah. Milan Pajk, poveljnik PGD Šmarjeta

Regĳsko gasilsko tekmovanje 2009

15|



Gasilsko desetino PIGD (prostovoljno indu-strĳsko gasilsko društvo) Krka iz Novega

mesta že 10 let zastopamo isti fantje, zapo-sleni v tovarni KRKA d.d. V njej sta tudi dva

naša občana, in sicer Robert Turk in Damjan Višček. Nastopamo na državnih gasilskih pokalnih tekmovanjih in smo zadnjih pet let v tem tekmovanju v samem vrhu. Tek-muje se v suhi vaji z motorno brizgalno ter v štafetnem teku po pravilih CTIF-a. Na državnem prvenstvu pred dvema letoma smo osvojili 4. mesto v A - kategorĳi (elit-na kategorĳa),in si s tem omogočili nastop na kvalifikacĳah za gasilsko olimpĳado, ki so potekale letos aprila v Kočevju. Osvojili smo odlično 2. mesto v tej kategorĳi. Kon-kurenca je bila zelo močna, vendar so se na olimpĳado uvrstila le štiri najboljša moštva. XIV. gasilska olimpĳada je letos (olimpĳada je vsako četrto leto) potekala v Ostravi na Češkem in sicer med 19. julĳem in 26. ju-lĳem 2009. je v elitni A -kategorĳi med 76 ekipami osvojila odlično 3. mesto in s tem medaljo. Gre za največji uspeh slovenske gasilske ekipe v zgodovini samostojne Slo-venĳe v tej kategorĳi.

Robert TurkBronasta ekipa PIGD Krka. Damjan Višček stoji tretji z leve strani, Robert Turk pa peti z leve.

Športno društvo Vinica je organiziralo že drugi tradicio-nalni nogometni turnir.

Prĳavljenih je bilo trinajst ekip. Iz domače občine se je udeležilo šest ekip, in sicer: Vi-nica 1, Vinica 2, Šmarjeta, Zbure, Bela Cerkev, Intertur in Banat. Ostale ekipe so prišle iz Škocja-na in Novega mesta. Navkljub slabi vremenski napovedi se je turnir odvĳal. Pred pričetkom turnirja so se pomerili domači

mlajši in starejši igralci športne-ga društva Vinica. Rezultat je bil neodločen 2:2. Mladi ljubitelji okroglega usnja so se pomerili tudi v petih panogah spretnost-nega obvladovanja žoge. Največ spretnosti in sreče je pripadlo Davidu Udovču, ki je prejel od predsednika športnega društva kipec nogometaša. Istočasno se je odvĳal tudi turnir. Sodila sta dva izkušena sodnika Živko Čmrlec in Dejan Rodič. Zaradi

obilnejših padavin je bil turnir za nekaj časa prekinjen, vendar pa nam je kljub težkim vremen-skim razmeram uspelo pripeljati turnir brez poškodb do konca. Vrstni red ekip:1. mesto:Vinica,2. mesto: Kelti,3. mesto: Jurĳ,4. mesto: Intertur,

Najboljši igralec: Darvan Tepić,Najboljši vratar: Matej Junkar. Podelitev spominskih pokalov sta opravila Franci Mlakar in predsednik ŠD Lojze Kermc. Zahvala gre županji in vsem, ki so nam pomagali pri organizaci-ji turnirja.

Dušan Udovč

Zmagovalna ekipa Vinica z navĳači.

Domača ekipa.

Županjin tradicionalni nogometni turnir na športnem parku Vinica

Sanjski dosežek na gasilski olimpĳadi

16|


Lepo avgustovsko soboto se je skupina 54 planinskih ro-marjev podala proti Slovenskim goricam. Pot nas je vodila sko-zi Brežice in Bizeljsko, kjer je na griču v župnĳski cerkvi kot mladenič, poln energĳe, službo-val danes blaženi Anton Martin Slomšek.

Še nekaj kilometrov in že smo se ustavili v Bistrici ob Sotli pod Svetimi gorami. Krajši počitek se nam je kar prilegel, pogled proti griču, na katerem kraljujejo romarske cerkve z bogato zgo-dovino, je bil v tistem poletnem dnevu tako vabljiv, toda čakala nas je še dolga pot.

Vožnja po obmejnem predelu ob Sotli je bila prĳetna, kajti obu-jali smo spomine, ko smo pred leti tod prečkali mejo in obiskali razgibano Hrvaško Zagorje.

Mnogi bi se najraje ustavili v Atomskih toplicah in po »krat-kem postopku« ozdravili rev-matične sklepe, toda šaljivi šofer Lojz je že dirjal z udobnim avto-busom proti Rogaški Slatini. Po-gled na lepo urejeno zdravilišče in trume turistov je bil le bežen, v daljavi nas se kot mlada neve-sta vabila Donačka gora. Mnogi izmed nas so postali za trenutek žalostni, kajti časi, ko smo se lahko podali na take holme, so

že davno utonili v pozabo.Vožnja po vĳugasti cesti ni

bila pretirano utrujajoča, kajti občudovali smo marljive doma-čine, ki še vedno »oberejo« strme brežine, da nahranĳo kravice, ki skromnim prebivalcem teh kra-jev še vedno dajejo osnovno be-ljakovinsko živilo.

Nenadoma se nam je na griču prikazala 559 let stara »gospa«, romarska cerkev na Ptujski gori. Po lepo, na novo urejeni »poti miru«, smo se nekateri z za-dnjimi močmi povzpeli do zna-menite cerkve, ki bo drugo leto praznovala 600-letnico.

Najprej smo si v romarskem domu ogledali film in tako ob sli-ki, besedi in glasbi spoznali zgo-dovino tega priljubljenega kraja. Sledil je sprehod okoli cerkve, od koder je bil nepozaben pogled na Haloze in na drugi strani na Dravsko polje in Slovenske go-rice. V meglici smo zaznali zele-no Pohorje. Veliki Klek pa so že povsem prekrili nevihtni oblaki. Zgovorni pater nas je popeljal še v cerkev, kjer so v prenovlje-nem oltarju relikvĳe blaženega Martina Slomška. Ta znameniti sodobnik Franceta Prešerna je še tri dni pred prezgodnjo smrtjo maševal v tej cerkvi. Očarala nas je Marĳa s plaščem – zavetnica

DRUŠTVA

Planinska skupina Šmarjeta v Slovenskih goricah

17|



slovenskega naroda. Največja mojstrovina tedanjega časa privablja romarje in turiste iz vse Evrope. Pod Marĳinim plaščem je upodobljenih 82 oseb, kar predstavlja dra-goceno zbirko portretov ljudi takratnega časa. Na desni strani, ob glavnem oltarju, je oltar Friderika II. Celjskega, baldahinskega tipa. Lepo so ohranjene gotske freske … Pa-ter nam je med drugim povedal, da je bilo letos na veliki šmaren na Ptujski gori več kot sedem tisoč romarjev.

Vožnja po Dravskem polju je bila kratka, kar hitro se nam je na vzpetini nad najsta-rejšim slovenskim mestom Ptuj prikazal ptujski grad. Preko dravskega mostu smo se izognili gostemu prometu.

Poslušali smo odlomek Ivana Cankarja, kako je leta 1910 gazil blato po kolovozu, ko je obiskal svojega prĳatelja, pravzaprav njegov vinski hram, v teh krajih … Večina je prisluhnila zanimivi pripovedi, ko je nekdo zaklical: »Glej, kaj pa tista cerkev s tremi zvoniki!« Ja, na griču smo zagledali naš cilj: Sveto Trojico v Slovenskih goricah, za mno-ge obiskovalce »štajerski Bled«. Pod gričem se je v soncu lesketalo 45 hektarjev veliko jezero. Od njega vodi do cerkve 150 stopnic. Pošteno so zglajene od stotisočev stopal in kolen romarjev. Za nas so bile stopnice pre-strme, zato smo se kar z avtobusom zapelja-li na osrednji trg, kjer so nam v priznanem gostišču pripravili okusno kosilo. Prĳetno utrujeni po obilni pojedini smo se podali do frančiškanskega samostana. Na enem izmed številnih dimnikov smo zagledali črno štorkljo, ki je varovala »umetniško« oblikovano gnezdo. Priletni frančiškan nas je povabil v mogočno cerkev s številnimi umetninami. Bogata slikarska in kiparska oprema sedmih oltarjev ter stropne posli-kave so paša za oči, pomirjenje za zbegano srce, za ljubitelje baroka pa poslastica. Za zaključek smo, še kar ubrano, zapeli Mari-jino pesem.

Tisti, ki jim polžasto zavite stopnice, niso delale preglavic, smo se povzpeli še na ga-lerĳo in kor ter v samostansko knjižnico v prvem nadstropju. Največje bogastvo knjiž-nice je Dalmatinova Biblĳa.

Sonce se je nagnilo proti zahodu, ko smo po negovskih goricah iskali rojstni kraj po-kojnega izumitelja, politika in velikega do-brotnika Ivana Krambergerja. Na robu vasi smo najprej zagledali obnovljeno zunanjost mogočnega negovskega gradu. Mimo žup-nĳske cerkve in sramotilnega stebra smo krenili do vaškega pokopališča, kjer je za-dnji dom prezgodaj umrlega Iveka. Obisko-valci, ki so se na pokopališče povzpeli pred nami, so mu v roko položili rdečo vrtnico.

Jože Perše

DRUŠTVA/KULTURA

Ko se je tako pasel pod milim nebom, so se na nebu nabrali črni oblaki in kar naen-krat so se iz njih ulile velike dežne kaplje. Vse je prišlo tako hitro, da je bil pujsek že ves moker, še preden je to opazil. Kapljice so v trenutku namočile njegovo telo, do za-vetja dreves je bilo pa zelo daleč. Lakoto je že potešil, zato je raje užival v hladu nevih-te. Začel je veselo poskakovati in prepevati pesmico, ki so jo peli z ostalimi pujski med igro:

»Lepo je biti pujsek mali, tjarara, tjalali,ker mali pujski smo veseli vsi, tjarara, tjarali!Se na sveži travci pasemo,tjarara, tjalali,nikoli lačni spat ne gremo!«

Dež, ki ga je namakal med prevračanjem kozolcev in plesom, je počasi spiral rdečo barvo, spral je celo blato z njega. Krvave no-žice so se umile v mokri travi, lica so zopet dobila polno obliko, tudi rilček in buške so se povrnili v prvotno obliko, saj so otekline zaradi hladu izginile. Od sreče in zadovolj-stva, da je sit in da se mu ni treba več bati hudobnega volka, so tudi očke dobile nazaj ves sĳaj. Vetrič, ki je spremljal nevihto, je počesal njegove dlačice in glej, iz rdeče pri-kazni se je zopet prikazal tisti mali, prĳazni, rožnati pujsek.

Vse to so iz grmovja opazovale začude-ne živali in najprej je na ves glas zavpila ve-verica: »Res je prašiček! Čisto navaden, mili prašiček! Živel naš pogumni odrešitelj!« Njej so se pridružile tudi ostale živali, ki so vzklikale slavospeve pujsku vse povprek: »Juhu, volk je šu!« in »Bravo, pujs! Hvala ti!« in podobno. Edino srnicam je bilo ne-rodno, da so iz svojega travnika spodile takega junaka. Sedaj mu je vsaka jela po-nujati najboljše šope detelje in tudi veverič-ka se mu je opravičila, da ga je tako grdo obmetavala s storži. Medtem je stric jazbec slišal vesele vzklike in prihitel pogledat, kaj se dogaja. Kar ni mogel verjeti, da je pujsek, ta mali rožnati pujsek, isto bitje, ki je prepo-dilo iz gozda hudobnega volka.

Tako se je ves gozd veselil še pozno v noč. Prišle so tudi druge živali iz okolice. Žabice so kvakale: »Kva, kva, kva,« in daja-le ritem pticam, ki so čivkale melodĳo: »Čiv, čiv, čiv, naš gozd je prav živ…!« Ostali pa so peli, cepetali z nogami, ploskali, plesali

ali pa kako drugače sodelovali pri tej veliki gozdni zabavi. Seveda je bil v središču po-zornosti naš pujsek in vsakdo mu je želel čestitati za pogum. Pozabil je na lakoto in na zamere, tudi počutil se je bolj pogumne-ga. Ne samo to, prav junaško se mu je zdelo njegovo dejanje, saj je šele zdaj videl, kako so se ostale živali v resnici bale volka.

Pa vendar se mu je nehote, čisto potiho, prikradlo domotožje. Globoko v sebi je po-grešal prĳatelje s kmetĳe, bratce in sestrice, ki se niso mogli veseliti z njim. Tudi vleče-nje za ušesa se mu ni več zdelo tako grozno, saj je videl, da so tudi veliko hujše stvari. Neopazno je smuknil iz gruče veseljakov

in poiskal teto sovo. »Sova, ti si modra, pa mi nekaj povej!« je previdno začel. »Kje je moja kmetĳa, saj pogrešam moje bratce in sestrice in malega prĳatelja kužka in bi se rad čim prej vrnil domov.«

»Sedaj si junak tega gozda, pujsek! Vendar imaš prav. Ti si domača žival, me pa smo divje živali in tako kot me nismo srečne na kmetĳi, vem, da tudi ve pogreša-te svojo oboro. Zjutraj ti bom pokazala pot, sedaj pa se še malo poveseli z nami!«

»Hvala, teta sova,« je pomirjen dejal pujs in v sproščenem ozračju užival do jutra.

Sova je zjutraj res držala besedo in puj-ska so zbudili vzkliki: »Hu, hu, pujsek, gre-va domu, greva domu!«

Živalice so se s solzami v očeh poslovile od svojega rešitelja, vendar so spoštovale njegovo željo in ga niso silile, naj ostane, saj so vedele, da v gozdu ne bo srečen. Solzi-ce je potočil tudi pujsek, posebej ko se mu je jazbec še enkrat zahvalil, da mu je rešil življenje. »Hvala, pujs! Če ne bi bilo tebe, bi moja jazbina ostala za vedno prazna!« je rekel in ga močno stisnil k sebi.

Domen Zorko

IV. del Pravljica o malem rdečem pujsku

18|


KULTURA

Letos smo v naši župnĳi Šmarjeta prvikrat organizirali počitniški teden za otroke in mladino, imenovan Oratorĳ. Oratorĳ predstavlja veselo dvorišče, kjer se otroci igrajo, zabavajo, ustvarjajo in spozna-vajo Boga in lepoto Stvarstva. Naše veselo dvorišče je bilo za vseh 50 radovednih otrok odprto od torka, 7. julĳa, do nedelje, 12. julĳa 2009. Naslov oratorĳa »Nate računam!« nam je sporočal, da je Bog računal na svojega služabnika Frančiška, ravno tako pa računa tudi na nas, da bomo s skupnimi močmi med seboj gradili prĳateljstva in razdajali vero, upanje in ljubezen med vse ljudi.

Oratorĳski dan se je začel ob 9.00 z veselimi bansi, dvigom zasta-ve, ob kateri smo peli himno, jutranjo molitvĳo in gledališko pred-stavo o življenju našega junaka oratorĳa, Frančiška Asiškega. Nato smo se odpravili v skupine, kjer smo skupaj razmišljali o Frančiško-vih dejanjih in dogodivščinah ter spoznavali njegovo zanimivo živ-ljenjsko pot. Sledile so delavnice, kjer smo izdelovali lutke, zapest-nice, sončnice, Frančiškove križke, blazinice, vžigali podobe v les … Sledilo je kosilo, ki so ga pripravljale naše mamice. Naši želodčki so ob teh dobrotah kar plesali od veselja. Po kosilu pa smo se odpravili na velike igre, kjer smo pokazali vse naše spretnosti, po igri pa zmo-lili zaključno molitev, poslušali navodila za naslednji dan in spustili zastavo. Tako smo do 15. ure zaključili dan na oratorĳu.

Med oratorĳem smo se odpravili tudi na izlet. Spustili smo se v

idrĳski rudnik, ki je bil za nas nekaj povsem novega. V skrivnostnih rovih smo spoznavali, kako so morali rudarji trdo delati za vsakdanje preživetje. Ko smo prišli zopet na dnevno svetlobo, smo odšli proti slovenski prestolnici, kjer smo si ogledali frančiškanski samostan na Tromostovju. Tam nam je prĳazni brat Andrej predstavil, kako danes frančiškani živĳo po Frančiškovem zgledu. Nato nas je pot vodila v Ljubljansko stolnico, kjer je imel za nas Sveto mašo gospod Jože Lap, nekdanji novomeški prošt, ki nas je v mogočni cerkvi lepo sprejel. V pridigi nam je naročil, da moramo delati dobra dela, kakor je to počel Sveti Frančišek. Po klepetu in malici na vrtu pod Ljubljanskim gradom smo se zadovoljni odpravili proti Šmarjeti.

Naš oratorĳ smo zaključili z nedeljsko Sveto mašo v Šmarješki farni cerkvi. Oratorĳsko mašo je vodil naš župnik, gospod Janez Zdešar, ki nas je prĳazno nagovoril. Otroci so za mašo pripravili uvode, prošnje in zahvale, seveda pa smo mašo popestrili še z glas-

Pred vhodom v rov.

Ekipa animatorjev.

Igrali smo se žive jaslice.

Jutranje zbiranje in bansi.

Oratorĳ v župnĳi Šmarjeta

19|



Skupinska fotografija na izletu.

Naše gledališče.

Ko smo zjutraj še zaspani …

nim in veselim petjem, kot nam je to že v navadi. Po Sveti maši pa je sledilo še veselo druženje otrok, njihovih staršev in prĳateljev ob utrinkih iz oratorĳa.

Oratorĳ je bil za celotno župnĳo velik projekt, ki je od nas od-govornih zahteval kar veliko truda in dobre volje, vendar nam je na-smeh naših otrok poplačal za ves naš trud in prizadevanja.

Naj povemo še to, da je bil letošnji prvi oratorĳ v Šmarjeti izred-no lep tudi zaradi pomoči donatorjev. Finančno so nam pomagali: podjetje Pagras d.o.o, Občina Šmarješke Toplice, Gostilna Pirkovič in Trgovina Tuš Prinovec. Za lepe nasmehe otrok in animatorjev pa ste poskrbeli tudi farani, ki ste v trajanju oratorĳa prinašali jabolka, breskve, zelenjavo, slasten domač kruh, salame, dišeče tople pogače, domača jajca, marmorni kolač, gospa Ivanka pa nas je kar dvakrat presenetila z domačim pecivom in sveže pečenimi toplimi krofi za vse otroke in animatorje. Hvala gospodu Romanu, ki je poskrbel, da nismo bili žejni, pa gasilcem iz Šmarjete, ki so nam priskrbeli mize in klopi, da smo lahko pridno polnili naše želodčke. Naj ne poza-bim na vse, ki ste nam pomagali pri iskanju materiala za delavnice (blago, sukanci, pene, barve …), mizarstvu Blažič za deščice, mami-cam, ki ste pomagale pri kuhanju kosil, gospodu Marjanu Grahutu, ki je posodil ozvočenje, da smo bili lepo slišni po okolici, ter družini Ilovar-Bele, ki je pripravila slastne dobrote za skupno pogostitev po nedeljski Sveti maši. Posebna zahvala gre tudi animatorski skupini, brez katere oratorĳ ne bi uspel, in gospodu župniku za podporo pri projektu.

Seveda pa se moramo zahvaliti tudi staršem, ki so nam zaupali svoje otroke v varstvo, saj je prav vsak od njih prispeval delček v našem čudovitem mozaiku letošnjega oratorĳa.

Vsem še enkrat iskrena hvala in nasvidenje prihodnje leto.David Dobravc, voditelj oratorĳa

Darja Glavan, logistka

20|


KULTURA

V uvodu Jože Karlovšek opisuje, kako je sploh prišel na idejo, da je začel pisati svoj življenjepis, in okoliščine, v katerih je le-ta nastajal.

Ljubljana, v marcu 1963

I. V bolniciIztekla se je moja predpisana štiridesetlet-

na delovna doba z zadnjim službovanjem na Gradbeni tehniški šoli v Ljubljani. Istočasno je tudi zgrajena velika sodobna Kartonažna tovarna, pri kateri sem tehnično sodeloval kot honorarec od začetka do konca. Obenem sem tudi zaključil moja kulturna življenjska dela in doma sem si nekako udobno uredil dom, otroci so pa vsak po svoje primerno preskrbljeni. Tako sem postal zrel, da na-stopim svoj pokoj in še v miru preživim ne-koliko let.

Toda življenjska usoda me je prisilila, da moram še prej napisati svoj življenjepis, v katerem se zrcali polstoletja velik in zanimiv del slovenskega gospodarskega, kulturnega in političnega življenja z vsemi veselimi, ža-lostnimi in dramatičnimi momenti. To živ-ljenje pa nisem samo bistro opazoval, temveč

bil z njim v največji povezavi. Namenjeno pa ni bilo, da bi to pisal doma pri pisalni mizi, ali mogoče sploh nebi pisal, ker bi se mogoče zaposlil s kaki manj pomembnim delom in s tem tudi pozabljal preteklost.

Moral sem zboleti za dolgotrajnejšo bole-zen in iti v bolnišnico, da sem se rešil vsak-danjega dela in da napišem svoj življenjepis v takem neprĳetnem okolju, kakor je bila pač tudi več ali manj moja življenjska pot.

V bolnici sem dobil najboljše mesto, to je posteljo pri zidu, da sem se lahko obrnil proti zidu, kadar so prihajali v višku svoje bolezni novi bolniki in kadar so težke bolni-ke umivali, jih zdravili ali jim dajali nepri-jetne injekcĳe. Bolničarke so me celo klicale »gospod Karlovšek«, medtem ko druge samo z imenom. Zdravnica je skrbela za moje ozdravljenje več kot je bila njena dolžnost, drugi bolniki so me pa začeli ceniti, ko so vi-deli, da prihaja k meni tako mnogo obiskov. Imel sem torej protekcĳo, mir tudi od moje žene, ki je doma ležala z bolno zlomljeno nogo. Bolničarke in zdravnica so pa skrbele za mene kot za dojenčka.

Vendar nisem hotel pisati, ker so bili v mojem življenju pač tako grdi momenti, da

jih težko omenjam. Prišla je znova sila nad mene. Ko me ni več toliko mučila bolezen, nisem mogel zaspati ne podnevi in ne pono-či, ker so me moje misli neprenehoma rojile po glavi s tem, da so opisovale moje življenj-ske dogodke od otroških let do danes. Spo-znal sem, da ne bom imel prej miru, dokler to ne napišem na papir. Brat mi prinese več pol papirja in z delom pričnem na bolniški postelji, stara velika mapa šolskega kataloga na kolenih mi pa služi kot pisalna miza. Ko tako pišem, je bolniško osobje radovedno, kaj neki pišem, ko mi kar teče pero po papirju in kaj neki mi je, ko si včasih obrišem solze z obraza, ko vendar nimam velikih bolečin in nisem zapuščen od sveta.

Spomini so napisani, nehote v istem času ozdravim, se srečno poslovim, vratar mi na široko odpre hišna vrata in vsedem se v avto, ki me pelje ne proti Žalam, temveč proti Domžalam, kjer sem doma.

Kakšni so bili njegovi spomini na rojstno vas Šmarjeto, pa boste lahko pre-brali v prihodnji številki.

Bojana Medle

Vabilo na predstavoOb tednu otroka Občina Šmarješke Toplice organizira gledališko predstavo z na-slovom Čebelica Maja in pajek v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc. Pred-stava bo v petek, 9. oktobra 2009, ob 16.30 uri v avli OŠ Šmarjeta, namenjena pa je vsem otrokom iz naše občine do 10. leta starosti. Vstopnine ni. Vljudno vabljeni!

Sprememba uradnih ur na Krajevnem uradu ŠmarjetaKrajevni urad Šmarjeta bo s 1. 5. 2009 spremenil poslovni čas. Uradne ure za stranke bodo tako ob:· sredah od 8.00 ure do 12.00 ure in· četrtkih od 8.00 ure do 12.00 ure in od 13.00 ure do 15.00 ure.

Uradne ure za neposredno poslovanje občinske uprave z občani in drugimi osebami so na sedežu Občine Šmarješke Toplice, Šmarjeta 66, 8220 Šmarješke Toplice telefon: 07/38 44 330 - ponedeljek od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00; - sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00;- petek od 8.00 do 13.00.

Spomini Jožeta KarlovškaV tokratni številki začenjamo z objavo spominov Jožeta Karlovška, ki so nastali leta 1963 in še niso bili objavljeni. Gradivo nam je prĳazno priskrbel njegov sin Matjaž Karlovšek, objavljeni pa so v originalu v takšnem jeziku kot je bil v rabi v njegovem času.

21|


Oktober 2009/leto III./številka 3AKTUALNO

Predstavitev projekta Zaslu-žimo s soncem, ki je potekala 21. avgusta 2009 v gostilni Pri Jovo-tu v Družinski vasi, je po priča-kovanjih vzbudila zanimanje ne le v naši občini, ampak tudi širši okolici. V sodelovanju s podjetjem

Solar Invest d.o.o., ki se trenutno ukvarja s projektom postavitve največje slovenske elektrarne in je tudi eno najizkušenejših v tej panogi v Slovenĳi, je bilo pred-stavljeno delovanje fotovoltaičnih modulov; razloženi so bili pogoji,

ki omogočajo postavitev solarne elektrarne (v nadaljevanju SE) na domači strehi (primernost ob-jekta, lega le-tega in postopki ter dovoljenja, ki so potrebni pri iz-gradnji in priključitvi SE na javno omrežje). Strokovnjaki s področja fotovoltaike in investiranja so raz-krili, v čem je prednost tovrstne naložbe pred investiranjem v, na primer, vrednostne papirje (del-nice, sklade). Na podlagi konkret-nega izračuna postavitve SE »na ključ« so predstavili, od česa sta odvisna donos in doba vračanja investicĳe in kaj pomeni investici-ja glede razmerja tveganje/donos-nost/ekologĳa.

Na terenu tako že potekajo in-dividualni dogovori in izmere pri-

mernih površin (streh in parcel), ki bodo bodočim lastnikom SE, preko prodaje električne energĳe po subvencionirani ceni, omogo-čile pasivne prihodke še naslednji generacĳi.

S prilagojenim bančnim finan-ciranjem, le minimalnim vlož-kom lastnih sredstev in ekološko tehnologĳo prihodnosti, imamo tako sedaj tudi občani Šmarjeških Toplic priložnost stopiti v korak z razvitimi evropskimi pokrajinami, sebi pa zagotoviti večjo finančno neodvisnost.

Zagotovo bo zaradi aktual-nosti tovrstne tematike in veli-kega zanimanja še v tem letu v bližini organizirana še kakšna predstavitev. Domen Zorko

Postavljeno je bilo vprašanje, kako je z objavljanjem fotografij oseb v medĳih. Ali je glede na zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pra-vno dopustno objaviti fotografijo posameznika ali skupine ljudi le ob predhodno pridobljenem njihovem pisnem soglasju, ali je morebiti do-pustna tudi objava brez soglasja fotografirane osebe oz. skupine oseb.

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) načelno določa, da je varstvo osebnih podatkov namenjeno preprečevanju nezakonitih in ne-upravičenih posegov v informacĳsko zasebnost posameznika na vseh področjih. Določa tudi, da je na ozemlju Republike Slovenĳe vsakemu posamezniku, ne glede na državljanstvo in prebivališče, zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Smisel varstva osebnih podatkov torej ni va-rovanje osebnih podatkov, temveč varovanje pravic posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če je njihova obdelava do-ločena z zakonom, ali če ima upravljavec zbirke podatkov pisno pri-volitev posameznika. Za pravne ali fizične osebe, ki opravljajo javno službo ali dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, pa ve-lja, da lahko že neposredno na podlagi tega zakona, torej brez izrecne podlage v nekem drugem zakonu ali pisne privolitve posameznika, obdelujejo osebne podatke oseb, s katerimi so v pogodbenem razmer-ju, vendar le, če gre za osebne podatke, ki jih potrebujejo za izpolnje-vanje pogodbenih obveznosti ali uveljavljanje pravic iz pogodbenega razmerja. Za državne organe, organe občin in nosilce javnih pooblastil je ureditev drugačna, saj lahko obdelujejo le tiste osebne podatke, za katere je tako določeno z zakonom. Posameznik, čigar osebni podatki se obdelujejo na podlagi njegove pisne privolitve, mora biti predhodno pisno seznanjen z namenom obdelave podatkov, njihove uporabe in časom shranjevanja.

O vprašanjih, ki so povezana z Zakonom o varstvu osebnih po-datkov in problematiko objavljanja fotografij javnosti znanih (npr. estradne zvezde, politiki) ali pa neznanih posameznikov ter objavljanja fotografij skupin ljudi, je relativno obširno pisala že Informacĳska po-oblaščenka. Konkretno je podala vrsto odgovorov, na katere se nanaša tudi uvodoma omenjeno vprašanje, v svojem mnenju septembra 2007. V nadaljevanju so v zvezi s postavljenim vprašanjem poenostavljeno prikazani bistveni sklepi, ki sledĳo iz zakona in na katere opozarja tudi Informacĳska pooblaščenka.

Po zakonu je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na po-

sameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Tako je tudi fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosi-lec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medĳ, fotografski papir.

Vendar vsi osebni podatki ne uživajo zaščite po zakonu, temveč so te zaščite deležni šele, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. To pomeni, da objava posnetka posameznika na interne-tu ali v drugih medĳih ne predstavlja še nujno kršitve zakona, saj ne gre za obdelavo osebnih podatkov v smislu zakona, ker obdelani osebni podatki niso del zbirke osebnih podatkov oziroma niso na-menjeni vključitvi vanjo. Le v primeru, če bi se skupaj s fotografi-jami obdelovali tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na fotografijah (npr. njihovo ime in priimek, letnico rojstva ipd.), bi to predstavljalo zbirko osebnih podatkov po zakonu in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij.

V primeru fotografiranja oseb s strani posameznikov ali novinarjev ne gre za videonadzor, zato obvestilo fotografiranim osebam ni potreb-no. Vsaka oseba pa se mora zavedati, da so na javnih prireditvah po navadi medĳi prisotni in zato lahko predpostavlja, da bo morebiti fotografiran. Na javnih mestih (kamor sodĳo tudi okrepčevalnica, di-skoteka, prireditveni prostori ipd.) se večji vdor v informacĳsko zaseb-nost posameznikov in skupin ljudi lahko pričakuje.

Vendar vsakršno snemanje posameznika ni dopustno: če bi se s sne-manjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posamez-nika to lahko prestavlja celo kaznivo dejanje (zgornji primer to ni). Po-leg tega lahko posameznik, ki je prepričan, da se z nekim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice in mu je s tem povzročena škoda, od povzročitelja zahteva tudi odškodnino (zgornji primer to ni).

Kogar zanima več na to temo, lahko poišče dokumente, ki jih je Informacĳska pooblaščenka objavila za prosti dostop zainteresiranim javnostim. Njena pristojnost je med drugim tudi izdajanje odločb v pri-merih prĳav domnevnih kršitev zakona. Piše pa tudi načelna mnenja, priporočila in usmeritve, kako ravnati v različnih situacĳah, da ne bo kršen zakon, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

mag. Fredi Bančov, univ. dipl. prav.

Predstavitev projekta Zaslužimo s soncem

Objavljanje fotografij oseb v medĳih

22|


POTOPIS

Od malih nog sem bila prepričana, da sodim med tiste, ki jim bolj ustrezajo južni kraji ter morje, plaže, vročina in vse kar sodi zraven. Vse dokler nisem pred petimi leti prvič obiskala severnih dežel in na svoje presenečenje ugotovila, da je to zame »to«. Zato izbira lokacĳe letošnjega dopusta niti ni tako presenetljiva, saj je sedaj ena najbolj ugodnih priložnosti za obisk ene najdražjih, a tudi najlepših dežel – Islandĳe. Letalske karte so sicer kljub recesĳi precej drage, poleg tega je pot do tja prava odisejada, če se odločiš za cenejšo varian-to potovanja z nizkoproračunskimi letalskimi družbami. Je pa zato življenje tam bistveno cenejše kot je bilo pred bankrotom države; mladinski hoteli so lepo urejeni, cene prenočitve pa primerljive s preostalimi evropskimi državami. Hrana v trgovinah ni pretirano draga, z izjemo sadja in zelenjave, ki zaradi hladnih temperatur skozi vse leto tam ne morejo uspevati. Je pa mrzla klima očitno več kot primerna za jurčke in vse vrste jagodičja (predvsem borovnice), tako da lahko popotnik brez težav sestavine za obrok najde tudi v naravi.

Islandĳa je približno petkrat večja od Slovenĳe in ima skoraj 10-krat manj prebivalcev, kar pomeni, da je zelo redko naseljena. Glavnina prebivalstva je skoncentrirana v mestih, na podeželju pa vsake toliko časa naletimo le na kakšno osamljeno kmetĳo. Ljudje se večinoma preživljajo z ribolovom in turizmom. Zavedajo se, kako pomemben za državo je turizem, zato je za turiste zelo dobro po-skrbljeno. Poti so označene, opremljene z informacĳskimi tablami, poskrbljeno je za sanitarĳe, klopce, koše, promocĳski material in celo za brezplačen prevoz do nastanitve ali do prostora, kjer se izva-ja določena tržna dejavnost. Javni promet je zelo dobro organiziran, tako da lahko turist tudi brez lastnega prevoznega sredstva vidi več-

ino glavnih zanimivosti dežele. Prednost javnega prevoza je tudi, da se ti ni treba ukvarjati z vožnjo po pogosto le kolovoznih poteh, pre-čkanjem potokov in rek ipd. Cesta okoli otoka je le ena in ta je tudi edina, ki je kolikor toliko dobra. Speljana je ob obali, vse preostale, ki gredo v notranjost otoka, pa so prevozne le ob določenih mesecih in še to večinoma z avtomobili s pogonom na štiri kolesa.

Glavne zanimivosti Islandĳe so naravne lepote; večina izmed njih je posledica pestrega dogajanja pod površjem Zemlje. Obvezen je ogled gejzirjev, brbotajočih vodnih vrelcev, ki vsake toliko časa iz-bruhnejo visoko v zrak. Zelo aktivni so številni vulkani, kar se vidi po pokrajini, ki je ponekod povsem gola kot puščava – daleč naokoli sama lava. Trenutno pričakujejo izbruh kar treh vulkanov; vsak iz-med njih bi lahko izbruhnil kadar koli. Najbolj se bojĳo tistega pod največjim evropskim ledenikom Vatnayökull, ki bo s svojim izbru-hom povzročil taljenje ogromne količine ledu. Za ta primer imajo izdelan podrobni evakuacĳski načrt, saj se nočejo pustiti presenetiti, tako kot se je to zgodilo ob zadnjem izbruhu leta 1996. Treking po ledeniku je posebna izkušnja, ki pa bi se znala klavrno končati, če se na pot podaš brez vodnika in ustrezne opreme – derez in cepina.

Islandĳa je idealna za opazovanje raznovrstnih ptic, ki gnezdĳo na klifih in v luknjah v zemlji. Še posebej simpatične so v letu okor-ne, v morju pa izredno spretne njorke, ki pa so se kot specialiteta znašle tudi na menĳih boljših islandskih restavracĳ. Prikupni so ra-dovedni tjulnji, ki zabavajo s svojimi akrobacĳami v morju ali pa le leno poležavajo na obali. Kljub radovednosti pa budno pazĳo, da ljudem ne pridejo preblizu, kajti tudi oni se pogosto znajdejo v vlogi plena. Od nekdaj sem si želela videti kita in upala sem, da se mi bo želja vendarle izpolnila v Husaviku na severni strani otoka, ki je ena

ISLANDIJA – otok ledu in ognja

Muzej na prostem Glaumbǽr, ki predstavlja kmetĳo s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, značilno za ruralna območja okoli leta 1900. Poslopja, vključno s strehami, so narejena iz šote oz. travnatih ruš, le prednje strani so lesene. Bivalni prostor je sestavljen iz več med seboj povezanih hišk, medtem ko so gospodarska poslopja dostopna le iz zunanje strani.

23|



izmed najbolj primernih lokacĳ za opazovanje kitov. Žal pa so bile vremenske razmere preslabe in ladjice, ki bi nas morale popeljati na odprto morje, so zaradi nevarnosti tri dni ostale zasidrane v varnem zavetju pristanišča. Na izpolnitev želje sem tako morala počakati na čisto zadnji dan potovanja, ko sem imela priložnost opazovati jato brazdastih kitov, ki so navadno sicer samotarji. Bili so previdni in plašni, za kar imajo dobre razloge, saj jih Islandci še vedno neusmi-ljeno lovĳo, kljub temu, da so ogroženi in zaščiteni. Niso dovolili, da bi se jim povsem približali, kljub vsemu pa je bilo doživetje ne-pozabno.

Ne morem, da ne bi omenila islandskega vremena. Zanj so značil-ne hitre spremembe, pogoste padavine in silovit veter, ki te neusmi-ljeno biča iz dneva v dan, saj skoraj nikoli ne poneha. Razmere so bile kljub poletju povsem zimske, saj so se temperature gibale nekje med 5 in 10˚C. Zimska oblačila so prišla še kako prav, bistvenega pomena pa je tudi zaščita pred vetrom in dežjem (dežnik v nobenem primeru ne pride v poštev zaradi premočnega vetra) ter dobri pohodni čevlji. Islandci se tolažĳo s pregovorom: »Če ti ni všeč islandsko vreme, po-čakaj 5 minut in vreme se bo spremenilo.« Bojana Medle

Geysir je najstarejši poznan gejzir oz. topli vrelec, po katerem so dobili ime vsi ostali. Izbruhne približno trikrat na dan, voda pri iz-bruhu pa doseže višino do 70 m. Bolj dejaven je njegov manjši brat Strokkur (na fotografiji), ki izbruhne vsakih deset minut, voda pri izbruhu pa doseže višino do 30 metrov. Območje okoli Geysirja je izredno bogato s toplimi vrelci in sodi med zanimivosti, ki jih pre-prosto moraš videti na Islandĳi, zato je to eden izmed redkih kra-jev, ki ga množično obiskujejo turisti. Številne geotermalne vrelce po vsem otoku izkoriščajo za ogrevanje in pridobivanje električne energĳe, ki je zato razmeroma poceni.

Islandĳa ima pet ledenikov, največji med njimi pa je ledenik Vat-nayökull, ki pokriva okoli 8300 m², kar je več kot vsi ostali evropski ledeniki skupaj. V zadnjih letih ledenik zaradi globalnega segre-vanja žal počasi izgublja svojo površino.

Ovce se v poletnem času prosto pasejo po širnih prostranstvih tundre z lišaji ter skromno travo in nizkim grmičevjem. Ob koncu poletja se vaščani bližnjih vasi zberejo in na islandskih ponĳih pri-ženejo vse ovce v skupno ogrado, kjer jih nato po označbah razde-lĳo lastnikom. Ob tem seveda ne manjka hrane in pĳače – skratka fešta, ki je ni za zamuditi.

Prikupne tjulnje bi lahko opazovala ure in ure, saj so polni vrago-lĳ.

Na Islandĳi se trese, kadi, smrdi po žveplu in brbota – tudi blato, zato je treba še posebej paziti na svoj korak.

Terme Šmarješke Toplice vabijo:Termalni bazeni

• “Sosed sosedu”: za občane Šmarjeških Toplic20 % popust na vstopnice za bazene in savne ob ponedeljkih in torkih

Migajmo skupaj - Popoldanska rekreacija • NOVO - tri atraktivne vadbe: joga, plesna aerobika in delavnice sproščanja

• otroško varstvo ob ponedeljkih od 17. do 19. ure

• Športna kartica Vitarium: obisk 10-ih vadb v terminu po vaši izbiri. Izberete lahko med vadbami: pilates, pace vadba, kardio vadba, nordijska hoja, joga, vaje sproščanja, plesna aerobika.

Cena kartice je 51 EUR, ob nakupu pa vam podarimo kopel.

Urnik telesne vadbe v Termah Šmarješke Toplice (september 2009–junij 2010)

Ura PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA

16.00-16.30 VODNA AEROBIKA VODNA AEROBIKA VODNA AEROBIKA VODNA AEROBIKA VODNA AEROBIKA VODNA AEROBIKA

16.30-17.00

17.00-17.30 PLESNA AEROBIKA ali KARDIOVADBA

PILATES KARDIOVADBA VAJE SPROŠČANJA VAJE SPROŠČANJAposvet s trenerjem*

17.30-18.00 posvet s trenerjem*

18.00-18.30 PLESNA AEROBIKA ali KARDIOVADBA

KARDIOVADBA VAJE SPROŠČANJA PILATES PACE VADBAposvet s trenerjem*

18.30-19.00 posvet s trenerjem*

19.00-19.30FITNES FITNESS PACE VADBA PACE VADBA FITNES

19.30-20.00

20.00-20.30 JOGAod18.00 do 19.30

FITNES FITNES20.30-21.00

* Individualno svetovanje, katero vadbo izbrati, spremljanje vašega napredka skozi celo sezono.

Vse, kar potrebujete, da boste to jesen in zimo (p)ostali zdravi, gibčni in vitki, je, da nas obiščete. Vabljeni.

Terme Šmarješke Toplice, tel. 07/ 38 43 438, [email protected], www.terme-krka.si

Documents

Glasilo Občine Šmarješke Toplice, leto III., št. 3 ... · višini 90 % ﬁnancirana iz nepovratnih sredstev kohezĳskega sklada in držav-nega proračuna. Prav tako bomo naslednje