BOGDAN JUG - SVETOVNI PRVAK

{AJ DELA ZVEZA ~ KAJ DELA ZVEZA EB KAJ DEL

Novo letalisce v Nisu

S pristanko m boein­ga 737druzbeJATsov pocastitev 14. oktobra, dneva osvoboditve me­sta, odprli letalisce v Nisu. Ta objekt, v katerega so nisko zd­ruzeno delo, republika in JATvlozili 1,25 mili­jarde dinarjev , spada med najvecje gospo­darske podvige v jugo­vzhodni Srbiji. Nisko letalisce bo v letalski promet vkljuceno pred zaee tkom zimskega vo­znega reda. Od takrat dalje bo Nis povezan z Beogradom trikrat na teden , ze decem bra pa bodo vzpostavili zvezo tudi z Ljubljano .

(Tanjug)

Spremembe V urednistvu KRll

Uredniski odbor Kril je 16. ok to bra razpra­vljalo izpolnjevanju uredniske politike v leto­snjih desetih stevilkah in 0 poslovanju nase re­vije v devetih mesecih. Ocenil je, da so Krila letos dobro uresnicevala svojo vsebinsko zasnovo. Mocno se je dvignila strokovna in polemicna raven glasila, zadovoljivo je bilo pisanje 0 tekmovanjih in porocanje iz klubov, bolje smobili obveSceni tudi 0 delu ZLOS , LZJ in F AI. Premalo pa je bilo strokovnih prispevkov 0 motornem letenju in padalstvu, o VL in PZO, zlasti pa smo premalo pisali 0

varnosti in kontroli letenja. Nobenega pris­pevka nismo dobili iz Adrie , JAT, letalisca Br­nik , letalske industrije (sportne in vojaske) , geodetskega zavoda, enote milice, kmetijske­ga letalstva , letalske visoke sole in podobnih ustanov. S stevilko, posveceno stoletnici rojs­tva E. Rusjana, smo po svojih moznostih zadovoljivo prispevali k proslavi tegajubileja.

Z 10 stevilkami revije na 264 straneh in 5 stevilkami Letalskega vestnika na 36 straneh smo izpolnili nacrtovani obseg. Objavljenihje bilo 18 enobarvnih in 17 vecbarvnih oglasov, kar je bistveno pripomoglo, da nismo imeli denarnih tdav. Seveda bi bilo lahko oglasov se vee, zlasti pa ni bilo nie narejenega za po­veeanje stevila naroenikov.

Krila so z rednim mesecnim iZhajanjem postala bolj odmevna med svojimi bralci , kar je razvidno iz velikega stevila sodelavcev vseh profilov in pestrosti njihovih prispevkov: od preprostih pisem, pesmi, ilustracij in fotogra­fij, prek spremljanja razvoja mlajsih letalskih panog do razmeroma zahtevnih izvirnih prispevkov s podrocja raziskav letalske teorije in s podroeja dokumentiranja nase letalske zgodovine.

Zato meni u redniski odbor, naj izhaja revija tudi prihodnje leto v taki obliki in obsegu kot je do zdaj. Zaradi velikih podrazi tev tiskar­skih, postnih in drugih storitev, naj izdajatelj­ski svet vztraja pri letosnj em sklepu da je na­rocnina za Krila del elanarine, kar pomeni , da

Nas prirocnik in ucbenik za jadralne pilote

JADRALNO LET ALSTVO je v omejenem stevilu naprodaj v vseh vecjih knjigar­nah v Sioveniji po 12.000 din .

Letalske organizacije lahko za svoje clane kupijo knjigo poB.OOO din, ce posljejo narocilnico. Zaloga ni ravno velika, pohitite!

Lepo novoletno darilo za Ijubitelje letalstva:

JADRALNO LETALSTVO!

je vsak Clan ZLOS tudi naroenik revije. Z letno narocnine okrog 3.600 din in primerno druzbeno pomocjo bi bilo pot em mozno obd­rzati Krila tudi prihodnje leto pri zivljenju.

Uredniski odbor se strinja z predlogom sekretarja PS ZLOS Mirka Bitenca, naj bo glavni in odgovorni urednik od decem bra 1986 dalje Tone Polenec, ki je ze urejal Krila, tehnieni urednik pa Drago Drmota, grafik v tiskarni Dela. Urednistvo naj se preseli v Lju­bljano in naj na podlagi ponudb poisee primerno tiskarno v Ljubljani.

Uredniski odbor bo na sestanku 14. novembra razpravljal 0 vsebinski zasnovi in poslovanju Kril \' naslednjem letniku, ter pri­pravil dokoneni predlog za decembrsko sejo izdajateljskega sveta - predsedstva ZLOS.

M.MOSKON

Jadralskega prirocnika bo kmalu zmanjkalo

Najveeji enkratni za lozniski podvig v zgodovini slovenskega letalstva je uspesno za nami - so si 16. oktobra na seji odbora za iz­dajo jadralskega prirocnika koncno zadovolj­no oddahnili sodelavci, njihov predsednik Rok Golob in krusni oce sekretar Mirko Bitenc. Predzadnji se je ze bal , da grad iva ne bode nikoli priromala v tiskarno, slednji pa, da ga bo ta nasa megalomanska negospodar­ska investicija zanesljivo spravila na boben. Pa se je vse sreeno koncalo in v manj kot 12 tednih po oddaji zadnjih rokopisov in slik v graficno pripravo v Novem mestu smo zajet no in zahtevno knjigo lahko 12. sept em bra ob otvoritvi razstave na Brniku predstav ili gostom in javnosti.

Uredniski odbor, ki ga je za jadralski priro­cnik 26. avgusta 1983 postav ilo predsedstvo ZLOS, se je prvic sestal 19. novembra istega leta in o kvirno dolocil vsebino knjige . Ker bi bilo tdko najti avtorja , ki bi v doglcdncm casu napisa l toliko raz licnih in tako pogloblje­nih poglavij , kotje zahteval vsebinski nacrt,je odbor izbral II piscev in ilustratorja, ki naj bi do marca 1984 pripravili grad iva za ti sk. Delo je spocetka kar dobro steklo, potem pa se je zaradi razlicnih objektivnih in subjektivn ih vzrokov zavleklo do jeseni 1984 ter decem bra popolnoma za mrlo. Do marca 1986 so pisci odda li lektorici priblizno dYe tretjini roko­pisov, risar pa je pripravil vec kot polovico risb in diagramov. Odbor se je ll a sestanku 28. februarja letos odlocil pohiteti in izdati priro­cnik do Rusja nove proslave na Brniku. Za po­giavja, ki ni so bila se napisana, so dolocili druge sodelavce, nareje)1 je bi! nov nacrt rokov in dokoncno dolocena vsebina in obl i­ka knjige. Aprila je predsedstvo ZLOS do l­oci lo nak lado in prednarocnisko ceno, ki je temeljila na dogovoru s tiskarno , ce bo knjiga pripravljena za ti sk v doloeenem roku. Tako ni preostalo drugega, kot da knjiga res izide do 12. sep tembra. Premalo izkusenj pri nasem prvem zalozn iskem poi zkusu je povzroeilo tu-

(Nadaljevanje na 23. strani)

str. 4

str. 14

str.28

revija letalcev in Ijubiteljev letalstva

* KelL,4 LETO XVI * NOVEMBER 86 * ST. 11

Letosnja predzadnja stevilka Kril pravzaprav lovi, kar so prejsnje zamudile pri poroeanju z najveejih mednarodnih tekmovanj. Tako se bomo najprej seznanili z izerpnim in poglobljenim poroeilom 0 nastopu nase reprezentance na svetovnem padalskem prvenstvu v Ankari. Kakor je ie slabo kazalo, smo na koncu po dramati­enih " jump-offih« vendarle izpulili dragoceno zlato medaljo - drugo iz svetovne arene v vsej nasi pestri padalski zgodovini. Ce hoeemo, da bi eez stiri leta tudi na Bledu lahko vsaj enkrat zasvirali naso himno, bo treba se marsikaj postoriti, tako pri glavi, kot pri repu tele nase rib ice: glava namree malce zaudarja, repu pa bi tudi koristilo se vee otepanja v eedalje bolj deroeem curku ... 1< Na malem svetovnem jadralskem prvenstvu (od ta pravih sta manjkali samo Avstralija in ZOA) v Mengnu smo sami od sebe vee prieakovali pa se sreea nas je izdala . Morda bi (po bitki je vsak lahko generalf) iztriili vee (izkusenj), ee bi posadki zamenjali? Morda pa bi nas generali potem spet ueili: boljsi vrabec v roki kot golob na strehi. Kakorkoli ie, fantje so dali vse od sebe, in ee pomislimo na razemere, v kakrsnih delajo, vulgo prosjaeijo denar, zasluiijo vsak po vrsti en ve/ik kristalni pokal ... 1< Tujci bogati k nam so navalili - bi lahko zaeeli predelovati naso staro partizansko pesem, ee prebiramo 0 navdusenju svicarskih letalcev nad gostoljubnostjo v Sioveniji, nasi deieli. Tokrat povzemamo prispevek 0 pristanku balona pri Vnajnarjih blizu Lju­bljane. 1< Tudi motornjaski strokovnjaki skusajo ujeti zamujeno, v zaeetku s prakti­enimi nasveti za sportne pilote, kot so na primer "pravila palca« in podobni 1< Neznani leteei predmeti ie dobrih 32 let burijo domisljijo znalcev in neznalcev, pa tudi pilotov, meteorologov in letalskih kontrolorjev. Teiko je dokazati, da so, se teije, da jih ni. NLP, namree! Tako nastaja nekaksna nova religija, mimo katere ateistienemu preprieanju navkreber, ne moremo kar tako. te zaradi sredstva, v katerem se pojavljajo, spadajo takorekoe v nas resor, se pravi, da so zanimivi. 5e zlasti, ee bi nam bilo, bognasvaruj, dano kaksnega sreeati med tretjim in eetrtim zavojem nad domaeim travnikom. Zmerno uiivanje znanstvene fantastike bojda ne skodi, preberite zadnje strani prieujoeega zvezka! 1< Naslovnica je tokrat padalska, v celoti in zasluieno, prispevala pa sta jo Miran Ferlan (eetvorka) in Leon Mesarie (portret B.Juga).

Po dolgih letih spet nasa himna Letalska posta Skoraj svetovno prvenstvo ...

UREONIK

Ivov drugi evropski pokal 18 4 Za balonarje ni mejal 21

12 0 Jadralnem letalstvu 22 Rules of thumb 24

14 Kaj je letelo nad Evropo? 28

"~'L4 Izdaja Zveza letalskih organizacij Siovenije v Ljubljani, Lepi pot 6 -(;[ Revija Izhaja vsak mesee, razen julija in avgusta u Gradivo za objavQ v KRILIH prispevajo Iju bitelji letastva brez placno. Oenarno nagrado 4000 din prejme sarno avtor barvnega posnetka . uporabljenega za naslovno strano Za toe nost vsebine svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar, naj sodelu je v reviji s porceili in slikami , ki obravnavajo dejavnosti , kat : mode larstvo, jadral stvD. padalstvo , matorna letenje , raketarstvo. prosto letenje. balonarstvo. maketarstvo in amatersko gradnjo. Uredni~tvo si pridruzu je pravieo skrajsati , dopolniti ali pril agoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v revij i :Ar Uredniski odbor: Gustav Ajd ic. Mirko Sitene. Stane Bizilj , Janez Brezar, Tone Cerin, Joze Cuden, Rok Golob, Domin ik Greg l. Belizar Kersic. Ivan Konavee, Taras Krivenko, Leo n Mesaric, Jure Meinars ic, Francek Mordej. Marjan Moskon (glavni in odgovorni urednik). joie Per have, Jure Pestotnik, Sreco Petrie in Ciril Trcek -tr Naslov uredn istva: Marjan Moskon, postni predal33, 68001 Novo mesto ... -r Prispevki za o bjavo v KR ILIH morajo biti v urednistvu najpozn eje do 10. dne v meseeu , pred meseeem , v katerem izide naslednja stev ilka -tr Aokopisov in silk ne vracamo. razen barvnih diapozitivov in tujih knj ig, ce je prilozena ovojn iea s povratnim naslovom in potrebni mi znam­kami -t< Naslov uprave: Zveza letalskih organizac ij Siovenije. Lep i pot6. postni predal496. 6100 1 LJUBLJANA. telefon (061) 222-504, tekoei rae un pn ZLOS, stev . 50101-678-51077. Spremembo naslova sporoeite upravi rev ije ter obvez no napisite stari in novi naslov, upravi revije sporocite tudi, ce revije ne prejemate redno 1:r Letna narocnina 1500 din , eena posam ez ne stev ilke 150 din -tI Graficna priprava Ole , tozd Grafika, Novo mesto - tisk : Ti skarn a. Novo mesto.

Po dolgih letih spet nasa himna Bogdan Jug, svetovni mladinski prvak v skokih na cilj na 18. svetovnem padalskem prvenstvu v Ankari

Letosnje 18. Svetovno padalsko pr­venstvo v klasicnih disciplinah je bilo v organizaciji NAK Turcije. Prvenstvo je bilo od 1. do 14. septembra 1986 na sportnem letaliscu Turkesi pri Ankari . Reprezentanco Jugoslavije, ki jo je imenovalo PK LZJ, so sestavljali tekmo­valci: Roman Bozic , Dusan Intihar , Bog­dan Jug, Branko Mirt in Darko Svetina, vsi cIani ALe Lesce in tekmovalki Sve­tlana Simic, clanica Ak »Nasa krila« iz Paracina in Mirjana Grcic, clanica AK Zadar. Trener reprezentance je bil Drago Buncic , v reprezentanci pa sta bila tudi dva mednarodna sodnika: Sreco Medven in Omer Kulic. Reprezentanco je vodil France Primozic. Zadnji teden prvenstva se je reprezentanci prikljucil se Rajko Dolinsek, novinar RTV Ljubljana , ki se je nato vsak dan direktno oglasal iz An­kare za Radio Ljubljana.

V Ankaro smo odpotovali 31. 8. z jut­ranjim letalom do Beograda, odtod pa z leta 10m TURKISH AIRLINES prek Is­tambula v Ankara, kamor smo prispeli

pozno ponoci. V Ankari so nas nastanili v dveh hotelih v centru mesta. Tekmoval­ci so stanovali v hotelu Bulevar Palas , vodstva reprezentanc pa v nekolik o boljsem hotelu Ankara Dedeman . To, da so locili vodstva reprezentanc od tekmo­valcev , nam ni bilo po godu, saj bi bilo mnogo bolj pray, ce bi kompletna re­prezentanca prebivala v enem hotelu. Toda v tem pogledu se ni dalo nic storiti in je pri tem ostalo.

Pred uradno otvoritvijo prvenstva so vsi tekmovalci opravili po en figurativni in en skok na cilj za trening. Slavnostna otvoritev je bila 3. septembra na izredno lepo in estetsko urejenem tekmovalnem prostoru na letaliscu Turkesi. Za otvo­ritev, ki je bila sicer na normalni delovni dan se je zbrala velika mnozica gledalcev, ki so do zadnjega napolnili tribune. Otvoritveni ceremonial se je pricel tocno ob predvidenem casu, :lal pa se je hkra ti pricelo tudi hudo neurje , ki je otvoritev skrajsalo na najnujnejse in pokvarilo in iznicilo yes trud organizatorjev. Vsa ure-

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI JeefL.4 5

Na sllkllevo - moiki del naiega moitva pred odhodom v An­karo: Bogdan Jug, Ouian Intihar, Ro­man Bozi~, Branko Mirt in Oarko Sveti­na, na sllkah desno pa Svetlana Simic in Miroslava Gr~ic

ditev tekm ova lnega prostora in prosto­roy za tekmova1ce je bila ta ko pripravlje­na in urejena kot, da tu sploh ne poznajo padavin. Tu mislim zlasti na paviljone, ki so bili pripravljeni za posa mezne re­prezenta nee za dnevni pocitek med tekmovanjem . Izdela ni so bili iz mate­rialov, ki jih unici sleherna vlaga in brez trdne strehe. Po izjava h domacinov na­mrec ne po mnijo, da bi v tern letnem casu pri njih sploh ddevalo. Tako kot daljna okolica Ankare, je tudi na letaliscu sarno pesek . Le na samem prireditvenem prostoru , to je v okoliei kroga so z veliko truda uredili lepo in kot miza gladko in ravno travnato povrsino.

Tekmova nja v posameznih diseiplinah so se pricela naslednji dan po otvoritvi . Pricela so se hkrati v figurativnih skokih za dekleta in skokih na cilj za moske. Za­radi velikega stevila nastopajocih in ve­likega stevila skokov, kijih morajo opra­viti skoraj vsi tekmova1ci , ze nekaj casa svetovna prvenstva izvajajo tako, da se tekmovanje odvija hkrati za dYe diseipli­ni . Na enem delu letalisca izvajajo figura­tivne sko ke, na osrednjem prireditvenem prostoru pa skoke na eilj. Torej nada ljnji potek tekmovanj prvenstva je orga­niza tor sproti prilagajal meteoroloskim

razmeram, ki so bile dokaj zahtevne, sa i niti ena diseiplina ni bila izvedena nepre: kinjeno , zato je tudi najbolje , da potek tekmovanj o pisem Ie po diseiplinah in m kronolosk o, ka kor so tekmovanja pote­kala.

S tekmovanji je moski del nase re­prezentanee pricel v disei plini skokov na eilj z 800 metrov posamezno. Ze v prvi se­riji sta cisti nicli imela Ie BoZic in Mirt. ostali pa skupaj 4 em, v drugi seriji ni od nasih imel nihce nicie , oz. stirje skupaj j em, Mirt pa eelo 14, kar je bil prvi znak. da smo storili veliko napa ko , ko smo sta­ra pad ala KLUZ-I zamenjali z novim i KLUZ-3 _ V naslednjih serijah predtek­movanja so nasi tekmovali dokaj solidno. vendar kljub temu premalo natancno, da bi se v polfinale plasiral se kdo drug razen Juga in BoZica. Zal Bozic z 10 em i2 predtekmovanja (8 skokov) ze vnaprej ni imel nikakih moznosti za uvrstitev v fi­nale, zato je od nasih v igri za najboljsa mesta po 9. seriji ostal sarno se Jug, kije v 10. seriji doskocil v strogi center in se je" tej konkurenei s petim najboljsim rezul­tatom 00.07 plasiral na 9. mesto.

V tej diseiplini je skupaj nastopilo 135 tekmovaleev , rang lista najboljsih in na­sih pa je naslednja:

1.Viacbeeela. VALYUNAB SSSR 2.Jo •• r PAVLATA ~SSR

00.01 00.00 00.00 00.00 00.02 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 oo.o~

00.0000.0000.00 00.0000~200.0000.0000.MOO~000.0000.01 oo.o~

~.J.Cbarlee HARSAL 9.Bogdan JUG ~.Rollan BO~I~

42.Dulan INTIHAR

5O.Darko SVETINA

76. BrllDko HINT

Francija 00.00 00.00 00.01 00.00 00.00 00.01 00.02 00.00 00.00 00.00

Jugod. 00.01 00.01 00.00 00.00 00.02 00.00 00.00 oo.o~ 00.00 00.00

Jugo.l. 00.00 00.01 00.01 00.00 oo.o~ 00.00 00.04 00.01 00.01

Jugod. 00.01 00.02 00.01 00.06 00.02 00.00 00.00 00.01

Jugosl. 00.02 OO.O~ 00.00 00.01 00.01 00.01 00.06 00.00

Jugod. 00.00 00.14 00.00 00.00 00.05 00.02 00.00 00.00

00.04

00.0'/ 00.11

00.1~

00.14

00.21

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI

V zenski konkurenci skokov na ci lj po­samezno je bila nasa Svetlana Simic do zakljucene sed me serij e vee kot od licna. Z rezultatom 00.07 je s Soko lovo iz CSS R delila 3. mesto . V osmem skoku , ki je sledil sele tretji dan (!) po opravljenem sedmem skoku, je v d oletu k cilju napra­vila hudo na pako in pristala na robu petmetrskega kroga. Druga nasa tekmo-

va lka Mira GrCic je dosegala rezulta te, ki so pod nj en imi moznostmi in so ne­nazadnje tudi opravicljivi, ker je zlasti kot tekmovalka se ze lo mlada in premalo izk usena.

V tej disciplini je tekmovalo skupaj 85 deklet in je rang lista najbo ljsi h ter nas ih nas lednja :

1.Chery1 STEARNS 2.M81 YU

ZllJ. 00.00 00.02 00.00 00.00 00.03 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 00.05 00.06 00.10 01.71 05.07

3.Terry V!.IIES 68.Miroa1aYa OReI6 63.SYetlana SIMI6

Kitajaka 00.01 00.01 00.01 00.00 00.00 00.02 00.00 00.01 00.00 00.02 ZDA 00.00 00.02 00.06 00.00 00.02 00.00 00.00 00.00 00.00 00.00 Jugos1. 00.14 00.15 00.47 00.06 00.09 00.06 00.03 00.69 Jugoal. 00.00 00.01 00.02 00.00 00.00 00.02 00.02 05.00

V figurativnih skokih z visine 2000 metrov ob nas ih moznostih za trening in omejeni h spoznanj tehnike izvajanja teh skokov, smo vnaprej vedeli, d a nasi h ne bo med najbo ljsimi , oz. fin a listi . Vse­kakor pa je prijetno spoznanje, da so ob minim alnem treningu te discipline in ob primerjavi z rezulta ti z zad nj ega svetov­nega prve nstva istih tekmovalcev kljub

1.akok 2.akok nGUIIE - .01k1. penal result penal reaul t

1.Ronald EILEIISTKDI DR He.Hja 0,0 6,67 0,2 6,93 2.Jo.er PJ.VLl.TJ. eSSR 0,4 6,97 0,6 6,97 3.Pranok BEllBJ.CBOT Prenoija 0,6 7,30 0,6 7,17

67.Darko SVETIHJ. Jugoa1arlja 1,6 9,47 0,6 6,67 77.Roaan B~Ie Jugoslarlja 1,6 9,97 1,0 9,10 76.Bogdan JUG Jugoelarlja 0,6 6,70 2,4 10.83 86.Branko MIRr Jugoalarlja 1,0 9,07 1,5 10,57

103.DuAan 1HTIB.lR Jugoalavija 2,0 10,47 1,4 10,50

nGUI!E - lenake.

1. Terry V!.IIES ZllJ. 1,0 7,60 0,2 6,80 2.Bar~ .BARZBECKER DR He.(!ija 1,2 7,77 0,2 6,80 3.Beike GLAV DR .e.(!ija 0,4 7,30 0,6 7,70

56.Miros1aYa 011016 Jugo81arlja 0,0 10,73 0,2 10,43 66.8vatlana S1MI6 Jugoalavija 2,0 11,87 0,6 10,93

V disciplini skupinski h skokov na cilj z visine 1000 metrov smo na tern prve nstvu branili srebrno medalio s prejsnjega prvenstva v Franciji . Ze dejstvo, da je osvajati laze kot braniti je bil a velika obremenitev za nase, ki so tu skakali v is­ti posta vi , kot pred dvema letoma v Fran­ciji. Kljub temu so presenetljivo od lieno zaceli in v prvi seriji kot edina ekipa vsi skoei li v strogi center. Mogoee je bil tud i to eden izmed od razlogov, d a so v nad­a lj evanju popustili in ze v nas lednji seriji pridel ali rezultat 00.04 in zdrknili na 2. mesto . Zal je Mirtovi h 20 cm v tretj i seriji pokopalo vse upe , da bi se iz predtekmo­val nega dela plasirali v polfinale, oz. fi-

temu nayredova li v poprecju za I se­kundo . Zal je to za vidnejso uvrstit ev se veliko premalo inje zato bil nas najboljs i med 135 tek mova lci uvrscen na 67. mesto , med 85. dekleti pa G reiceva na 58. mesto.

Ra ng lista najboljsih in nasi h v figu ra­ti vn ih skok ih:

3.skok 4.&kok penal result penal rezult SKUPAJ

0,4 7,47 0,2 6,97 26,0. 0,6 7,20 1,0 7,07 26,21 0,4 6,90 0,6 7,00 26,37 1,0 9,03 27,17 0,6 9,30 26,37 0,4 8,90 28,43 0,8 9,53 29,17 0,6 10,37 31,34

0,4 6,87 0,4 7,00 26,27 1,6 8,10 0,0 6,90 29,57 0,6 7,33 0,4 7,80 30,13 0,4 11,50 32,66 1,6 11,83 34,63

nale. V tej disciplini se je najslabse god il o ekipi ZR Nemeije, ki je bi la do polfina la v igri za enD od medalj, a je v peti seriji z rezultatom 01 , 15 zaprav ila vse moznost i za uvrstitev v fina le. V sk upinsk ih skokih na cilj je v moski konkurenci nas topilo 27 ekip, v zenski pa 16. V vseh s tirih serijah skupinski h skokov na ci lj je trener Drago BunCie zadrZal isto postavo ekipe, v kate­ri so bili: Bozic , Int ihar, Mirt in Svetina.

Rang lista in rezultati najboljsih ek ip in nasih v skupinski h skoki h na ci lj -moski:

V zen sk i konkurenci Jugoslavija ni imela kompletne ekipe in za to v tej disci­plini ni nastopila .

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI

SKUPINSKI SKOKI NA CILJ Z VISlNE 1000 1. FRANCIJA 0,04 0,03 0,02 0,04 2. SSSR 0,03 0,02 0,04 0,06 3. KITAJSKA 0,08 O,C? 0,05 0,06 4. JUGOSLAVIJA 0,00 0,04 0,31 0,06

.etrov

0,09 0,06 0,06

- mo~ld,

0,02 0,24 0,05 0,26 0,02 0,34

0,41

fCe'L.4 7

~enske,

1. DR NEM~IJA 0,28 0,39 0,42

2. KITAJSKA 3. CSSR

Na temelju d oseZc nih rezultat ov v po­sa mezn ih disciplinah se racu nsk o ugota­vlja in doloca rang lista v ko mbinaciji ,

oz. ge nera lni plasma posamezno in eki-

50 Aibrusov za Irsko

Evropsk i letalski ko­nzorcij Airbus sedogo­va rja z zasebno irsko letalsko druibo Gui n­ness - Pea t Aviation 0

prodaji 50 ai rbusov A-320. Kot pricakujejo, bodo pogodbo sk lenili v zacc tku decem bra.

Prisilni pristanek na Surcinu

Pot ni sko letal o li­banonske druibe MEA boeing 707, ki je letelo na redni liniji Bejru­t-Zurich, se je 22. o ktobra spustil o na beograjsko letali scc za­voljo obvestil a, da je v letalu eksploziv. Obve­stilo 0 podtaknjenem eksplozivu je pilot Icta­la prejel ob preletu bo l­garskega ozem lj a. Ta­koj po pristanku so le­talo odpeljali na pose­ben del beograjskega letalisea in ga pod rob­no prcgledali. To delo so opravili organi se­kretariata za notranje zadevc in de lavci leta­lisea Beograd . I zkazalo se je, da je bilo obves­tilo laino, in vsch 74 potnikov je eez tri urc nadaljevalo po let pro ti Zurichu . (Telefoto: Tanjug)

Generalni pl as ma mos ki

I. Josef PAVL ATA 2. Viacheeslav VA L YUN AS 3. Franck BERNACHOT

38. Bogdan JUG 48 . Ro man BOZIC 51. Da rko SVETINA 71. Dusan INTIHAR 89. Bra nko MIRT

Generalni pl asma ze nske

I. TerryVARES 2. Heik e G LA W 3. C heryl STEARN~

71. Miroslava G RC IC 77. Svetlana SIMIC

Generalni ek ipni plasma - mosk i:

I . SSSR 2. F RANCIJA 3. CSS R

10. JUGOSLAVIJA

Ge nera lni ek ipni pl asma - zenske:

I . SSSR 2. DR. NEMCIJA 3. CSSR

pni za mosk e in dek leta, ki je nas lednji:

posa mezno: Ci lj F igure Skupaj

CSSR 2 2 4 SSSR I 6 7 Francija 5 3 8 Jugoslavija 9 78 87 Jugoslav ija 33 77 107 Jugoslavija 50 67 11 7 Jugoslavij a 42 103 145 Jugoslavija 76 86 162

posamezno:

ZDA 3 I 4 DR Nemcija 9 3 12 ZDA I 12 12 J ugosla vij a 69 58 127 Jugoslavija 84 66 150

Ci lj Figure Grupa Sk upaj

I 2 2 5 3 3 I 7 2 4 8 14 7 17 10 34

2 2 I 5 3 I 3 7 4 5 2 II

Ziasti zvesto smo spremljali razplet prvenstva v skupinskih skokih na cilj . ial ie brez upanja na ponovitev uspeha iz Francije

Na letosnjem svetovnem prve nstvu so letos prvie posebej rangira li in proglasili svetovne prvake v mladinski kon kurenci. Od nasi h tekmovalcev sta v tej kon­kurenci lahko nastopala Ie Bogdan Ju g in Mirjana Grei c. Ko se je prvenstvo pre­vesilo v drugo polovico , smo na temelju do sezenih rezulta tov Bogdana Juga zaeeli upa ti in kalkulira ti , d a se bo verjetno lahko potegoval za eno izmed medalj v ko mbinaciji in sko kih na cilj po­sa mezno . Moznosti za meda lj o v kombi­naciji, se je v nadaljevanju tekmovanj a pokazalo, da jih je zapravil ze v prvem fi­gurirativnem skoku , ko je pridelal ob sicer solidnem easu izvajanja programa figur 2,4 ka ze nskih sekund . Zato smobili toliko bolj na ,. trnih", ko je po konea nem tekmovanju in finalu disc ipline skoki na cilj posa mezn o z rezultato m 00,07 delil I . mesto z Avstrijcem Nagelo m. Srebrna kolajna m u je bila sicede zagotovoljena, toda elovek ne bi bil elovek , ee ne bi zelel se vee. V enajstem dodatnem sko ku, ki sta ga izvedl a o ba favorita , ko sta dosk­oeila oba v strogi ce nter in seje le- ta izva­ja l takoj po ko neanem regul a rn em delu tekmovanja, je bilo jasno, d a boj lahko se potraja nekaj serij. Ker pa se je ta da n ze noe ilo, je glavni sodnik od loe il, da se tekmovanje z d oda tnimi skok i za nas lov sve tovnega ml adinskega prvaka nad­a ljuje nas lednji da n ob 12., to je 13 . se ptembra ko je bila na programu sa rn o se zakljuena prireditev in proglas itev naj­boljsih . Menim celo, da je bil a 12. ura na­merno izb ra na za nadaljevanje, da bi ob za htevnih meteoro los kih pogojih (veter in te rmika) prislo do e imprejsne odl­oeit ve. Toda kljub temu sta v 12. in 13. skoku spet oba doskocila v strogi ce nter in treba je hil a takoj za tern seS tirinajstie v zrak. Kot prvi je skocil Bogda n Jug in imel rezultat 00.01 , za njim pa njegov tekmec Nagele , kije cilj zgres il za 6cm in imel rezulta t 00.06. Ta ko je bil konean dokaj dra ma ticen boj za nas lov prvega svetovnega mladinskega prva ka v disci­plini skokov na cilj . Nase veselje je bilo nepopisno in sele takrat , ko je Raj ko Dolinsek od nekje pri vlekel stek lenico domaeega penecega vina, sem ugotovil, da je bil on verjetno edini med nami , kije od vsega zacetka verjel in upa l, da se iz Ankare ne bomo vrnili brez meda lje. Na zakljueni slavnosti prvenstva, ki je bila Ie nekaj za tern smo bili ponos ni in veseli,

Trener Drago Buneie je z video kamero (naA porDeevalec pa kar z navadno!) posnel mnogo koristnih zadev." (zgoraj)

Tarea za fotografe je bila tudi naAa Mira Greic, mlada in zelo obetavna tekmovalka (Ievo)

MoAka reprezentanca Jugoslavije po doskoku v Ankari: Mirt, Intihar, Bozlf, Svetina In Jug

Kitajska: 140 mi­lijonov dolarjevza letalisca

Kitajska bo letos vl­ozil a vee kot 500 mi­lijo nov juanov (okrog 140 milijonovdolarjev) v gradnjo in razsiritev 12 leta lise po vsej drza­vi,je izjavil funkci onar kitajske administracije za potniski pro mel. V prihodnjem letu bodo prieeli graditi 16 leta­lise v pristaniskih mes­tih , pomembnih in­dustrijskih in politi­enih srediscih, pa tudi v oddaljenejsih krajih. Po besedah omenjene­ga funkcioarja je to del kitajskih prizadevanj , da bi z odpiranjem no­vih letalskih prog o mo­gocili hitrejsi razvoj tu­rizma in gospodarstva.

(KUNA)

ko je Bogdan stal na najvisji stopnicki in sprejemal medaljo svetovnega prvaka. Po 4. sve tovnem padalskem prvenstvu v Bratislavi leta 1958 , ko je osvojil zlato medaljo v skokih na ci lj sedaj ze pokojni Petar Dedic iz Titograda, so tokrat dru­gic v zgodovini padalskih prvenstev dvig­nili na drogjugoslovansko zastavo in ig­rali naso himno. Bil je to lep obcutek in ponosni ter zadovoljni smo odsli s prvenstva, ki se je koncalo zvecer v hote­lu Ankara Dedeman z banketom, ki gaje priredil organizator za vse sodelujoce.

Dober konec - vse dobro , bi mar­sikdo deja!. Menim, da je pray, da kljub temu na pise m tudi nekaj 0 prvenstvu na splosno in nekaterih kriticnih ugotovi­tvah . NAK Turcije je to prvenstvo orga­nizira l izredno vzorno. V pripravo in sarno izvedbo prvenstva so morali vloziti ogromno truda in denarja, s katerim je videti, da na splosno nimajo tezav. To sklepam zlasti po tern , da je v posamez­nih sluzbah delovalo veliko stevilo oseb, po mojem mnenju celo mnogo pre vee in je pray zaradi tega vcasih prihajalo do nerazumljivih in nepotrebnih zastojev v poteku tekmovanja, kar se je posebej mascevalo zadnje dni tekmovanja, ko smo morali zaradi casovne stiske priha­jati na letalisce se pred soncnim vzhodom. Za ocenjevanje figurativnih skokov so imeli na volj o video sistem z racunalnikom, ki gaje dal organizatorju na razpolago z vsemi potrebnimi stro­kovnj aki NAK CSSR. Meritve skokov

na cilj so opravljali z Weckbeckerjevo ..elektronsko niclo«, ki je pray gotovo najzanesljivejsi sistem na svet u. Tudi hitrost in jakost vetra so ugotavljali z elektronskim anemografom, ki ga je skonstruiral in izdelal Weckbecker. Mimo grede povedano, Wec kbecker je tudi ze izdelal kompletni video sistem sestavljen iz profesionalnih komponent in so ga letos prvic uporabili na svetovnem armijskem prvenstvu v Maro­ku ter se je odlicno obnese!.

Sarno letalisce Turkesi , oz. letalski center na njem je prvenstveno namenjen padalstvu in motornemu letenju . V treh velikih hangarjih , v katerih je §.kupna povrsina pray gotovo 4-5000 m2 imajo veliko stevilo enomotornih letal , od CESSNA-ISO do CESSNA-207, akro­batska letala P JTZ, sarno padalski de­javnosti paje na voljo devet letal AN-2. V samem centru je baje zaposlenih okoli 200 delavcev (uciteljev letenja , padalstva , letalskih mehanikov in drugega osebja), ima moderno opremljene ucilnice, ka­binete, prostore za bivanje tecajnikov , lastno telovadnico, last no ambulanto, velik vozni park z mnogimi avtobusi za prevoz zaposlenih na delo. Je pa seveda precej bolj zaprtega tipa in ni tako dostopen slehernemu obiskovalcu , a li tu­ristu, kot so to nasi centri . Posebej zani­mivo je tudi to, da v vsem casu prvenstva na podrocjuletalisca nikjer ni bilo moe dobiti nic drugega kot mineralno vodo , caj, kayo, coca colo in taksen rdim baje

vlada stalno. Skratka nad opremljenost­jo in urejenostjo smo bili povecini vsi preseneceni.

Med prvenstvom smo za vodje in trenerje vseh sodelujocih reprezenta nc priredili v hotelu Ankara Dedeman predstav itev nasega globalnega projekta o nasi nameri za organ izacijojubilejnega 20. svetovnega padalskega prvenstva leta 1990 v Lescah. V ta namen smo pripravili posebno ti skano informacijo, ki smo jo z nek aj turisticnega propagandnega gradi­va razdelili med prisotne. V tej informa­ciji smo poleg drugega v uvodu zapisa li ,. da pray zdaj duma vodimo postopek za pridobitev potrebnih soglasij, da bomo lahko na naslednjem zasedanju elP, ki bo janua rja 1987 v Dublinu , oddali uradno kandidaturo . Venda r so nas ne­kateri prisotni opozorili, da je bila ura d­na ka ndid atura Jugoslavije za 20. svetovno padalsko prvenstvo leta 1990 v Lescah na zad nj em zasedanju elP letos februarja v Ank ari ze dokoncno potrjena in je 20. svetovno prvenstvo sarno se vpras anje organizatorja. To je bilo za nas veliko prese necenje in se vecja ne­prijetnost, ko se je izkazalo, da kot preds­tav niki organizatorja za ta sklep elP sploh se ne verno. Tu gre pray gotovo spet za neko naso posebnost, ko levica ne ve kaj del a desnica in je nas tala nekje na relaciji : ALe Lesce , ki je pobudnik ide ie o organiziranju prvenstva , Predsednist­yom konference LZJ in delegatom LZJ v eiP. Vsekakor bo potrebno zdaj storiti vse , da si poleg ze pridobljenih obcinskih soglasij, pridobimo se soglasja v republi­ki in nato v federaciji.

Glede nastopa nasih na letosnje m svetovnem prvenstvu se naslednje ugoto­vitve . Nikakor se ne bi sme lo dogaja ti, da se za dele z reprezentanco in njenimi kandidati skoraj nihce ne briga, razen maticnih klubov , kot je to zdaj primer. Na 17 . svetovnem prvenstvu v Vichiju le­ta 1984 smo osvojili srebrno medalj o. V urejenih razmera h delovanja neke stro­kovne zveze bi bilo normalno, da ta ksne­mu uspehu sledi se bolj zagnano in z vse­mi razpolozljivimi sredstvi podprto dele z reprezentanco, da bi se priprav il a za na­slednje nastope. V nasem primeru ni bilo niti pribliznu tako, saj so reprezentanti imeli edine skupne priprave sele letos v juniju in neposredno pred odhodom v

ZastavonoAa naAe reprezentance na za­klju~ni slovesnosti je bll Bogdan Jug (zgoraj)

Novinar Ijubljanske televizije Rajko Doli­nAek, trener nase reprezentance Drago Bun~i~ in mednarodni sodnik Orner Kulic (Ievo)

SVETOVNO PRVENSTVO V ANKARI

Mednarodni kon­greS astronavtike

V Innsbrucku se je zaCeI 37. mednarodni kongres astronavtike. Glavna tema se ime­nuje vesolje - nove moznosti za vsak ogar. Med sedemdnevnim za­sedanjem so prebrali kakih 600 znanstvenih sporocil. Med najzani­mivejsimi je bilo por­ocilo 0 novi sovjetski orbitalni postaji .. Mir« in podrobnosti 0 ne­davno objavljenih spre­membah ameriskega projekta za orbitalno postajo. Referate 0

vesoljskih postajah so imeli tudi evropski in japonski znanstveniki. Govorili so se 0 rezulta­tih satelitskega opazo­vanja Zemlje, novih rakct (evropski ariane .' japonski H 2, kitajski .. dolgi pohod «), 0 tele­komunikacijskih sate­litih, vesoljski biomedi­cini, raziskovanju oso­ncja in varnosti vesolj­skih poletov.

(AFP)

Ankaro. V letu 1985 se reprezentanti niso niti enkrat sestali na skupnih pripravah , s cimer je bilo zamujeno in izgubljeno mnogo v pripravljalnem obdobju, kar se je nedvomno tudi odrazilo na rezultatih prvenstva v Ankari. Koliksne podpore in pozornosti je ta panoga deldna od nase osrednje zveze v Beogradu pove tudi po­datek , da je bilo v eelotnem obdobju med dvema svetovnima prvenstvoma odobre­no padalskemu sportu (vsaj klasicnemu, ki ima tudi edini uspehe) Ie 2 milijona din , s cimer bodo pokrili slabo polovieo vseh neposrednih stroskov za nastop v Ankari. Ostali del sredstev za nastop na svetovnem prvenstvu in stroske dvojnih skupnih priprav letos (Iani jih sploh ni bilo) so za svoje clane, ali kandidate pok­rivali klubi, iz katerih so reprezentanti . Tako je vsak klub za vsakega svojega cla ­na, ki je nastopil v Ankari prispeval k stroskom za pripraye in udeldbe v AII­kari okoli 340.000,-, dinarjev na osebo. Ce pa v nasi osrednji zvezi menijo, da je to skrajni domet njihove pomoci in dela z reprezentaneo , poleg zagQtovitve letala AN-2, ki ga da na razpolago kom a nda VL, je to potrebno povedati , da se v bodoce ne bomo vec zanaSali na sicer neko logicno pomoc in sofinanciranje .

Ob nastevanju neurejenih zadev tudi ne moremo mimo opremljanja reprezen­tanee s padali . Tokrat se je drugic zapored zgodilo, daje reprezentanea do­bila padala tik pred odhodom na svetovno prvenstvo . Leta 1984 so le-ta dobili vsaj na zacetku zadnjih priprav, letos pa prakticno tik pred odhodom. Tako je vsak z novim padalom opraville okoli 30 skokov. Preprosto se nekaterih zadev ne da vec razumeti. Jugoslavija je ena izmed redkih ddav, ki ima last no to­varno padal, a je zato toliko manj mogoce razumeti , da je nova padala

Trener Buneie in avtor tega prispevka France Prlmozie na leskem letaliseu pred odhodom v Tureljo (Foto: Leon Mesarie; njegovi so tudi posnetki tekmovalcev na 4. in 5. strani)

ICleft,4 11

mozno skonstruirati, izdelati, preizkusiti in pripeljati skozi yes zapleteni postopek homologaeije in registraeije do tik pred nastopom na svetovnem prvenstvu, za­kaj ne ze nekaj meseeev prej. Normalno reprezentanee menjajo svoja padala po koncanem svetovnem prvenstvu, ali pa vsaj na zacetku leta, v katerem je svetovno prvenstvo. pri na~ pa se ze vseskozi dogaja opisano. Vsega tega ne pisem z namenom, da bi opraviceval rezultate, ki v Ankari niso bili taki kot smo po tihem upali , ampak zato , da bi se v nasem delu nekaj spremenilo. Padala KLUZ-3, s katerimi smo nastopili v An­kari, so odlicna padala inje bilo med dru­gimi reprezentaneami preeej zanimanja zanje . Venda r pri tej opremi je pac tak o, da se tudi dye padali istega tipa ne ob­nasata in reagirata ob istem padalcu enako. Pri sedanji stopnji vrhunskega padalskega sporta. oz. konkretno pri skokih na eilj je tako, da mora padalee svoje padalo toliko poznati in obvladati , da z njim krmari proti eilju , ne da bi mi­slil nanj in se osredotocil izkljucno Ie na to, kako bo »pohodil« niclo.

Na letosnjem svetovnem prvenstvu je bilo za uradno razvrstitev izvedenih sku­paj 3369 skokov , od tega 1865 skokov na eilj posamezno, ali skupinsko za moske in zenske in od njih Ie 147, ali 7% izven 15 em oddaljenosti od nicle . Od 1865 skokov na cilj posamezno za moske in zenske pa je bilo skupaj 528, ali 28% cis­tih nicel (pri moskih od 1146 skokov 454 nicel in pri dekletih od 719 skokov 74 cis­tih nicel) . Verjetno so bili podobni po­datki povod za razmisljanje v crp 0 tern, da bodo na prihodniem svetovnem prvenstvu leta 1988 na Svedskem merili Ie se razdaljo do 15 em. To pomeni, da v bodoce pri skokih na eilj ne bodo vec up­orabljali metra. ampak bo rezultat dokoncno registrirala elektronika, ki ze zdaj meri razdalje do 15 em oddaljenosti od nicie. katero predstavlja tocka s premerom 5 em .

Toda ob opiso vanju poteka prvenstva. vtisov s prvenstva in nastevanju tezav. s katerimi se ne otepajo Ie padalci , pac pa vsi letalski sporti . je treba posebej zapisa­ti , da so nastop v Ankari podprle ne­katere nase delovne organizaeije, med njimi zl asti: Industrija KLUZ Beograd , GLOBTOUR Ljubljana-poslovalnica Bled, Hotelsko turisticno podjetje Bled, KOMPAS-JUGOSLA VIJA Ljubljana , DROGA Porto roz in Predstavnistvo Iskre Istambul. s potrebnim naletom le­ta l AN-2 in goriva pa Ko ma nda nasega vo jnega leta lstva. Vsem se se enkrat na tern mestu 7.a ;Jo moc in ra zumeva nje naj­'epse za hva ljuj emo '

FRANCE PRIMOZIC

A 0 LETALSKA POSTA 0 PAR A VION 0 AIR MAIL °VIA AE Na Jatovih letalih pozdrav v sloven­scini

Ze ta mesec bodo po­tnike Jatovih letal, ki letijo v Siovenijo, pri­eakali s pozdravom v slovensCini. Kot je no­vinarju Dela povedal vodja tozda komercial­na dejavnost in storitve Radisav Milanovic, si J at prizadeva, da bi tu­di tako zagotovil ka­kovostnejse storitve na domaCih progah. Po­dobno prakso bodo uvedli tudi na letalih, ki letijo v Makedonijo. Stevardese so se ze zaeele ueiti slovenseine in makedonseine. Na­meravajo posneti tudi video filme, kijih bodo predvajali v novih leta­lih 737-300. Kot je povedal Milanovic, po­zdravljajo potnike v Jatovih letalih na med­narodnih progah v angleseini in srbohr­vasCini, pa tudi v slove­nSCini, makedonsCini , nemsCini, italijanseini in francosCini. Za pri­hodnjo sezono, ko bo nasa najveeja letalska druzba praznovala 40. obletnico ustanovitve, pripravljajo svdenj no­vih storitev. Njihov cilj je predstaviti Jugosla­vijo potnikom prek nje­nih kulturnih, druzbe­nih in drugih dosezkov. Na mednarodnih pro­gah bodo tako kot na medcelinskih od nove­ga leta stregli po­tnikom tople obroke. Sedanje hladne obroke bodo nadomestili sspe­cialitetami slovenske, srbske, makedonske in drugih jugoslovanskih kuhinj . K prizadeva­njem, da bi pritegnili Cim vee potnikov, sodi tudi naert, da bodo na letalih DC-1O nadolgih progah zmanjsali ste­vilo seddev z 282 na 260. Tako naj bi priteg­nili potnike z globjim zepom, saj bo v letalih tako vee prostora z uvedbo poslovnega ra­zreda.

(DELO)

BRAJKOTIIN SREKLI- cepijo: Ivan tucek, Milan Kralj, mehanik Viii Tomasic in Majk Lapuh, stojijo pa Tomo Drevensek (AK Ptuj), Borut in Andrej Pelikan, Teodor Mirnik (vsi AK Celje), Robi In Danilo Verbancic (oba AK Maribor), Boris Perse (AK Siovenj Gradec) in Tomai Berlocnlk (AK Velenje) - Foto: Lojze Cajnko

Brajkoti in Srekli v A K Ptuj so uCitelji 9 jadralnih pilotov,

ki nas je komisija v Beogradu spoznala za zdrave, v 30 dneh prelevili v pilote na utvi-75.

Po prihodu veCine v torek, I. julija (kar trije so bili ponovno na pregledu zaradi sluzenja domovini) smo se udobno names­tili v prostorni padalski sekciji. Da nas ne hi prevee prevzelo lepo okolje in preste­vilne ptujske gostilne, so nam uCitelji Ivan Cucek, Milan Kralj in Majk Lapuh takoj. ko smo se pojavili zaceli polni-li-gflTties preStevilnimi e/~'!1e.n1i lelenja in vsakovrs­tnimi letalskimi predmeti.

Cas je tekel in tudi leteti smo zaceli. Po nekaj dnevih vztrajnega treniranja zon. solskih krogov in imitacij odpovedi moto­rja smo okusili slast prvega samostojnega leta in te1kih ptujskih brc tudi. Pa pray ta­krat je bila najveeja gneea na letaliScu!

In potem je prisel cas, ko smo vsaj v zra­ku imeli mir pred vsevidnim ocesom uCiteljev. Se dobro, da je nad letaliScem samo ena zona, v tistih bolj oddaljenih pa je na sreeo te1ko oceniti center zone. S prostimi dnevi so sicer skoparili, vodo v Ptujskih toplicah in pivo v gostilnah pa smo Ie okusili.

Zaradi izpitnih letov z barografom v ut­vi je pretekla prenekatera kapljica potu in na koncu se je izkazalo, da smo namesto barografskih listicev vstavili pivnike. Sreea je zmeraj na nasi strani.

Brajkoti in Srekli: TINA, TEODOR BORUT,

ANDREJ, TOMAt, BORIS, ROBI. DANILO in TOMO

Pridite na nase letaliscel Nekateri nasi klubi In letalskl centri Imajo pravprlvlacne turlsticne prospekte, da privabijo na panoramske polete kar naj­vec tujih in domaclh gostov. Tak pester barvni prospekt so sl pred kratklm omislili tudl v Alpskem letalskem centru Lesce . Bled. V treh jezikih so na kratko opisane lepote okollce, ponudba letalsklh uslug in restavracije z odlicno kuhinjo, potem pa se podrobno 0 pogojlh za jadralno letenje gostov, kl niso ciani ALC ter 0 pogojih za prlstajanje tujlh motornlh sportnih letal. Novi prospekt ALC je dobra propagandna In obllkovna poteza.

oLETALSKA POSTA 0 PAR A VION 0 AIR MAILoVIA AE' Rusjanu v spomin

V okviru proslavljanja Rusjanovega spomina objavljamo pesem, ki jo je sesta­vii Branko Blenkus z Jesenic in tudi reci­tiral na slovesnosti ob odkritju spomeni­ka Edvardu Rusjanu v Novi Gorici 11. . septembra 1960:

EDA

Morje jadransko te rodilo. modrine soske je razum. v srce in silo burje vlilo neustraseni pogum.

Zavidallastovki. sokolu. ki kroiil je v visa vi. ko trte rezal v dolu. poletel rad bi ob Vipavi.

Ob trdem delu vsakodnevno edina misel \' glavi klila, kako po zraku neminovno. letel, dobil bi tudi krila.

Sam s svojo roko. svojo vedo. podobno ptici, novo stvar. izgradil prvo ti si Edo. nevarnost ni bila ti mar.

Ves pogumen in junaski. poletel prvic v zrak in plan. da gledal dom bi kraski. goriski s\'et in vso ravan,

Pogumen in prevzet visave. letel nad vodo si Donave. ko sile megdan kalija kosave. ob bregu zrusi/ te je Save.

Junak si bil. junak ostani, neskoncen si imel pogum. osvoji/ svod si nas prost rani. letalstva pionir. tvoj um!

In ielja se je izpolni/a. kar sonjal si. je zdaj resnica. ko tvoja kri se je prelila. da Clovek zdaj leti kat ptica.

BRALCI KRIL! Z objavljeno narocilnico predstavljamo publikacije. racu­

nalniske kasete in pripomocke. ki yam bode popestrili prosti cas, Narocilo lahko posljete na ZOTKS na dopisnici. zeleno boste prejeli po posti. placali pa po povzetju.

NAROCILNICA Pri Zvezi organlzacij za tehnlfno kulturo SlovenlJe, Lepi pot 6, p. p. 99, 61001 Ljubljana, nepreklicno narocamo:

KNJIGE 1. Osnove letalskega modelarstva 2. Raketno modelarstvo za mlade 3. Pravo orodje za velike in male mojJtre 4. Radiotehnika in elektronika 5. Uvod v amatersko radiogoniometriranje 6. Zgradimo majhno hidroelektrarnQ (3. del- Turbine

in pomoina oprema 7. Zgradimo majhno hidroelektrarno (6. del­

Gradbena izvedba majhne hidroelektrarne) 8. Prosto letenje (zmajarstvo) 9. Znacilnosti plovbe in izbor sidrisc

10. Navtika 11. Sportni potapljac 12. Knjiga 0 robotih 13. Za ekolosko svetlejsi jutri 14. Racunalnistvo v 45 minutah 15. Prvi koraki v basicu 16. Graficne in zvocne igre 17. Ucenje z racunalnikom 18. Uvod v racunalnistvo 19. Tehnika programiranja 20 . Programiranje M 68000 21. Programski jezik C 22. Mikroprocesorji 23. Basic - jezik i programiranje

(v srbohrv.)

KASETE IN DODATKI ZA SPECTRUM 48 K 1. Cicibanova abeceda 2. Ciciban steje 3. Ciciban racuna 4. Anglesko-slovenski slovarcek 5. CW Morse 6. Zemljepisza6 ., 7. in8 . razred 7. Yahtzee. Mastermind 8. Mavricni diagrami 9. Hidroenergetske osnove SFRJ

10. Kontrabant I 11 . Programi za svetlobno pero JOYPEN 12. Igralna palica z vmesnikom

KASETE IN DODATKI ZA COMMODORE C-S4 1. Perfect base 2. Svetlobno pero s programom

'SKUPNE EDICIJE Z DMFA 1. Matematika-brosirano 2. Matematika-platno 3. Numericne metode 4. Integralske transformacije, integralske enacbe 5. Funkcije kompleksne spremenljivke, specialne

funkcije 6. Navadne in parcialne diferencialne enacbe in

variacijski racun 7. Fizika-2. del

st . izvodov cena 400.-400 .-

1.500.-800 .-600.-

1.100.-

4.000,-1.500,-1.200,-1.200,-1.500,-5.500,-1.500,-

300,-1.100,-1.100.-1.100.-1.100,-1.100,-1.500,-3000,-

5.000.-

3.900,-

1.300,-1.300,-1.300,-1,300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.300,-1.200,-1.650,-

22.000,-15.000,-

1.450,­(cena bo dolocena po izidu)

3.000,-3.500,-1.600,-1.000,-

1.000,-

2.000,-2.750,-

Preklicujemo cenike. ki so objavljeni v stevilkah januar - maj in oktober 1986.

Miha Thaler

Skoraj svetovno prvenstvo ...

V kraju Mengen, 70 km severna od Bodenskega jezera je bilo letos 3. EP v F.A.I. razredih za jadralne pilote. Sodelovaloje 74 pilotov iz 16driav, med njimi tudi trije nasi, ki so tekmovali v standardnem razredu na letalih DG 300 ELAN, ki je bilo najbolj stevi lno v stan­dardnem razredu (12 letal) . V stan­dardnem razredu je tckmovalo 33 pilotov iz 15 drzav , naso ekipo pa so ses­tavljali : Miha Tha ler s pomocnikom Alesem Demsarjem, Vojko Starovic s pomocnikom Borisem Blazicem in Mio­drag Gatolin s pomocnikom Savinom Dragoljubom. Vodja ekipe je bil Miran Ferlan.

V Mengen smo pripotovali 9. junija in smo ze takoj pri prihodu imeli velike tdave pri organizatorju, saj LZJ ni na­kazala start nine in Ie mojim osebnim poznanstvom pri domacinih se imamo zahvaliti, da smo sploh lahko tekmovali . Za informacijo: kljub zagotovi lom refe­renta Korde , da bodo sredstva nakazana, so jih telegrafsko nakazali sele zadnji dan prvenstva, kar zgovorno prica 0 odnosu in delu nase LZJ.

Izredno slabo vreme nas je spremljalo ze takoj od zacetka, tako da nismo mogli imeti niti enega samega poleta v tednu treninga. Tudi pozneje, med tekmo­vanjem se vreme ni in ni hotel o izboljsati tako, da je celotno tekmova nje potekalo v dokaj neugodnih razmerah , kar se je

3. EVROPSKO PRVENSTVO V FAI RAZREDIH

Miodrag Galolin

odrazi lo na rezultatih. ne sa rn o nasih tekmovalcev. temvec tudi drugih. Tek ­movanje v takih pogojih je postajalo vse boJj podobno loteriji tako. da je bila vrs­ta odlicn ih tekmovalcev uvrscenih dosti slabse kot smo in so tudi sami pricakova­Ii (Leutenegger. Zientek , Blumer. And er­so n. Hammerle. Binder itd.).

lCe'l415

Vojko 5tarovic

Slabo vreme ni bilo edino krivo za slabo pocutje in vzdusje tekmovalcev . Krive so bile tudi majhne organiza torje­ve napake in vcas ih tezko razumljive odl­ocitve tekmovalne komisije. Tako so npr. a lterna tivne discipline priceli pri­prav lj at i sele tedaj, ko je bilo ze zdav naj vsem jasno. da so prvotne predloge itd .

Jrd European Gliding Championships MENGEN 1986

!l!gesaufsabe ORE[ECI( task tzr iangle

mit Geschwindigk.eitswertung with speed task I~ class

VERSION: A DATUM: 20 .6.1986 DAY NO.: 4 STANDARD

l,~ f !'O!n l to

Art des IJendcounktes turnpo int descr i ption

TP ElEV rwi( dist Flu9s i cherunss-[nlormat;onen fl mall 75 ft HSL If [m MSll TN [km) A!S / ATC . INFOS

max. Hoehe ueber ~la:t 1737 m GND max. alt. above alrf1e ld

A HEr.GE N Ai r fi eld 0 560 0.0 - .--.--~- .----- - . -·--1-

1 8laubeurcn gras strip airfld, l'Iangar 33 668 38 51.1 ~.-----.----.- ----

2 leutkircl'l airfield, tower 49 639 166 65.0 .~--~--------~+----t---~-

)

-f-----------/-Z I'IENGEN Airfield

-------.~

-I-~--

560 295 53.0

EO -I! 10 active, no entry! ! eTR leipheim GND • 41 00 HSL; erR laupheim GND . 3500 MSL; eTR Hemn ingen GND . 4600 HSl

lJetterinformationen meteorolog ical IN FO

FRUEHHEBEl, NACH AUFlOESU NG 4 ·6/8 CU IN ZUNAECHSr 800M GND, ANST EICE ND AUF 1200 M GND. ZElTliEISE ABSCHIRI'IUNC OURCH 6/8 AS UNO CS, OERTllCH AUCH CB I'IDEC · LlCH.

_______ _ _____ ____ jG~ES~AMLT~"~LOM~ET:;'''~''___..rT~69~. T~I Morning fog, later 4 . 6/8 Cu, cloud · base ri sing from 800 m GND to 1200 m GND. _ total d i stance [km) Patches of up to 6/8 As and Cs, i solated Cb possible.

O·C IN/at

3500 m MSL ----_._-

leu Co All:!. Cu 4/8 CIJ

Ueberfluohoehe MAX. 300 m 4/8 Cu

at titude abov~ fini sh line MIN. 20 m

Ueberf (ugr ichtung direction t o cross finish line 26

.~;;~~--L--J';~~~~I"~t~~~~1~1~:~O~0t:l~2~:O~O~~1~)~:O~O~~1~4~:~OO~~1:5~:~O~0t:l~6~:~O~0t:l~7~:~O~0t:l~8~:~O~O~ relefon fuer Ausse!llandeme\ dung phone no. fo r out landing report s ( m/s] < 1 > 1 1.5

Landerichtung l and ing~ directi.on"'--_ _ _ _ i __ 08 __ (07572) 484, W 3000 m 090· 30 km/h INVERSION IN/i nversion at

BESONOEREHINIIEISE \.Iertunqsschluss (SS) last time for scoring (SS) 21:29 (485, 486)

2000 m 100· 30 km/h special rmks & warn ings

N 1000 m 120· 25 km/h OERltl CH IIAERMEGE\.I!TTER MOEGLICH

D 090· 10 km/h Possibili ty of isolated thurlderstorms ALL SCORING DONE WITH HEWLETT-PACKARD COMPUTERS

Tekmovalci SO na briefingu dobili poleg ostaJih informacij tudi taksen formular z dnevno nalogo, meteorolosko informacijo in spiskom vseh frekvenc in pomembnih opozoril

Karta prlzorli~a prvenstva. Z ve~barvnlml nltmi so vneiene disci­pline za vse trl razrede; zastavlce, kl so zabodene v karto pa preds­tavljajo letalo, klje moralo pred~asno prlstatl. Taklh prlzorov, ko so skorajda vsl pllotl morall pred~asno prlstatl, je bllo v Mengnu precej, zgodllo pa se je celo to, da pray nobenemu Iz standardnega razreda nl uspelo preletetl kvallflkacljske razdalje . In so morali dis­clpllno razveljavltl. (Za orlentacljo: ve~je mesto v spodnjem desnem kotu karte je MlInchen)

Najsodobnejsa ameriska letala za Pakistan

ZDA bodo Pakista­nu dobavile tri letala vrste avacs, ki so opremljena z najso­dobnejso elektronsko tehniko. Letala bodo dobavili v prihcdnjih 18. mesecih. V Islama­badu poudarjajo, da je nabava letal v skladu s sklepom pakistanske vlade, ki poudarja, da je treba poskrbeti pred­vsem zaobrambodrza-ve.

(KUNA)

Zgodilo se je veckrat, da so odlagali in odlagali vzletanje, v zadnjem trenutku pripravili alternativne discipline, ki so jih tekmovalci dobili na startu. in ko so koncno vzleteli, je bil najboljsi del dneva ze mimo, kar se je odrazilo tudi v veli kern stevilu izvenletaliskih pristankov.

Precej slabo je delovala njihova sluzba za javljanje izvenletaliskih pristankov. saj je trajalo precej dolgo, da smo dobili njihovo informacijo, ki jo je bilo treba navadno se naknadno preveriti. Da pa bi pri telefonu imeli se kaksen zemljevid. je bilo ze prevec... Se posebej tdko nalogo so imeli porocevalci s prvenstva. saj so poleg dokaj moderne opreme pozabili na banalno stvar - na navaden telefon. ki ga najvec uporabljajo. Jaz sem se po­skusal znajti na vse nacine in mi je ne­kako Ie uspevalo javljati vsaj osnovne podatke. Z organizacijo torej nismo mo­gli biti zadovoljni, kar na~ je malo presenetilo, saj smo pricakovali od

Saj nl res, pa je ... Skozi kamping je bila polozena zelezniika proga In pray vsi smo bill prepri~ani, da je zapui~ena. Ko nam je prvic zaplskala lokomotiva komaj tri metre od naiih iotorov smo se pre­prl~all, da smo se presneto zmotili...

Nemcev dosti vee , pac pa moramo biti zadovoljni z njihovo Ijubeznivostjo. pomocjo in dobro voljo pri resevanju telav, kar je veckrat pomagalo zgladiti vsa nesoglasja. Vseeno se je na prvenstvu zgodil dogodek. ki je zelo redek: svicar­ski pilot Blatter je zapustil prvenstvo ocitno nezadovoljen s potekom tekmo­vanja; 0 tern, da si ni bila enotna med­narodna tekmovalna zirija pa prica primer madzarskega tekmovalca Boro­snaia, ki je sicer dosegel cilj. a mu kljub temu niso priznali tock za hitrost ter ga tako oskodovali za precej mes!.

Nepricakovane tdave je imel ·orga­nizator z meteorolosko sluzbo. saj je uradno doloceni meteorolog odpovedal sodelovanje in je v zadnjem hipu. ko se je tekmovanje ze zacelo, vskocil Helmut SChOO11 - znani balonar. ki je svoje deja opravil dobro. slabega vremena pa seve­da ni mogel popraviti.

Konkurenca na prvenstvu je bila izredno mocna. se posebej v stan­dardnem razredu. kjer je tekmovalo 33 pilotov iz 15 drZav. na 6 tipih Ictal. 00-macini. ki so se na prvenstvo pripravljali yes mesec v juzni Franciji. so opravicili vlogo favoritov. saj so se vsi trije uvrstili med prvih pet tekmovalcev. Odlicno sta letela tudi nekdanji svetovni prvak Selen in poljski tekmovalec Trzeciak. ki sta oba letela na letalu DG 300 Elan in sta se uvrstila na odlicno drugo in cetrto mesto. Vsi ostali so leteli s spremenljivo sreco ta­ko. kot nasi trije. ki so na koncu zasedli mesta. s katerimi ne moremo biti zadovoljni. Piloti so startali enajstkrat. priznanih pa imajo Ie deset tekmovalnih dni . saj enkrat ni nihce preletel kvalifika­cijske razdalje.

Nas najbolje uvrsceni tekmovalec je Mlha Thaler . kije zasedel21. mesto. Sta­rtal je zelo slabo. nato svoj polozaj na les­tvici popravljal iz dneva v dan. v dnevnih uvrstitvah zasedaI3 .. 5 .. 7. in dvakrat 12. mesto in bil predzadnji dan na odlicnem 12. mestu. z moznostjo za osvojitev se kaksnega mesta navzgor. Izredna tekmo­valna smola. ki se ga je drZala zadnji tekmovalni dan in izvenletaliski pris­tanek pa sta ga uvrstila na 21. mesto. kar je dosti slabse kot smo pricakova li . Klju8 temu pa je Miha zapustil dober vtis . saj je letel vse prvenstvo z izjemo prvega in zadnjega dne odlicno in je dokazal . da sodi med najboljse. ne Ie pri nas. temvec tudi v evropskem prostoru.

Gatolin se je uvrstil . ria 26. mesto . njegove najboljse dnevne uvrstitve so bil e II.. 14. in 15 . mesto. Kljub temu . da tudi sam ni zadovoljen z uvrstitvijo. moramo pohvaliti nj egovo borbenost in vzt­rajnost . saj se ni predal niti enkra t samk­rat pa ceprav je bilo vreme se ta ko slabo .

Sta rovic je bil na koncu 31.. njcgo ve najboljse dnevne uvrstitve so bil e II. in

30 EVROPSKO PRVENSTVO V FAI RAZREDIH

16. mesto. Njegov napada lni naein lete­nja v tako slabih vremenskih razmerah ni mogel obroditi sadov tako. da z njegovo uvrst itvijo ne moremo b it i zadovolj nio

Avtor prispevka (levi) z vodjo italijanske ekipe Smiljanom­Cibicom, ki je najbolj aktivna oseba v ~portnem letalstvu na~ih sosedovo Smiljan je po rodu Siovenec in kljub temu, da je celo f ivljenje prezivel izven maticne domovine, govori brezhibno slovensko

fCe'L4 17

Kljub slabim konenim uvrstitvam sem prepriean. da stanje ni tako slabo kot kaze tabela, ki jo prilagam . Ce pomi­sli mo , da so fantje odpotovali v Mengen d irektno s kcineanega prvenstva v Bitoli in zaeeli tekmovanje brez enega samega dneva treninga v izrazito neugodnih vremenskih razmerah, potem po mojem mnenju stvari Ie niso videt i tako erne. Ve­li ka skoda je bi la , da Peperko zaradi sl uzbenih obveznosti ni mogel sodelovati na prvenstvu, saj bi bi la njegova udele­zba izredno koristna za celotno ekipo.

Simenc in Kolar ic pa sta b ila do loeena za prvenstvo v klubskem razredu tako, da nista mogla sodelovati se na tej tekmi , kar je bil velik handicap za ekipo.

Pcikaza lo se je tudi to. da bo pOirebno na vseh vecj ih tekmova njih vecj i pou­darek dat i ekipnemuletenju- kar so od­Iicno demonstrira li tekmovalci ZRN -in se na tak naCin letenja tudi pripravlja­t i. sicer se ne bomo mogli nadejati vecj ih uspehov.

Seveda se bo potrebno pomenit i tudi 0

delu LZJ in njenih strokovnih sluzb. saj se taksna blamaza z nakazovanjem ze ta­ko skromnih sredstev ne sme nikdar vee ponoviti.

Vodja ekipe MIRAN FERLAN

Survey of Daily Results over all Competition Days 3rd European Gliding Championships Mengen

STANDARD CLASS 7 .Competltion Day 8.Competltlon Day 9.Competltlon Day 10.Competltlon Day 439.6 Km 273.9 Km 256.2 Km 241.3 Km

No. C-S PILOT NAT TYPE T. SCORE Speed Oay- Oay- Speed Day- Oay- Speed Oay- Oay- Speed Oay- Oay-*Km Score Rank *Km Score Rank *Km Score Rank *Km Score Rank

- --------- -- ------ - - --------- -- _.--- ---------- --- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- -- - - - - - - - - - - - - - - - -- -- - - -- -- -. - - -- - -- - - - -.-.- - -- - -- -- - - - - - - -- - - -.- --- - - --

1 48 GANTEN8R1NK B. 0 01 SCUS 7116 88.85 912 1 85.94 841 2 57.66 944 2 72.30 797 8

2 S8 SELEN B. NL OG300 6525 78.72 795 15 82.70 783 3 56.00 907 11 70.69 773 10

3 B 8AUMGARTL S. 0 LS4 6146 73.82 738 17 71.42 584 22 57.90 949 1 75.46 844 1

4 G2 TRZECIAK J. PL OG300 6132 71.97 717 18 78.95 717 9 55.87 904 .13 70.84 775 9 5 Y4 SCilRAMME R. D DISCUS 6076 88.54 908 2 86.63 853 1 57.04 930 4 74 .04 823 4

6 87 FORSTEN J. SF DISCUS 6014 83.83 854 3 70. 17 561 23 55.69 900 15 68.01 733 19

7, 81 POZ NIAK M. PL BRAWO 5985 82.92 843 6 67.00 505 29 56.13 910 9 68.44 739 .7 8 38 PETROCZY G. H PEGASE 5926 79.86 808 13 67.56 515 27 55.40 894 17 68.08 734 18 9 OL PEDERSEN J. S. OK DISCUS 5921 80.61 817 9 74.25 634 19 57.59 942 3 63.79 670 21

10 TR HUY8RECKX E. B LS4 5709 *409.8 531 26 78.44 708 11 55.85 903 14 68.55 741 15 11 LT MATUSEK F. CSR DISCUS B 5706 79.66 806 14 73.61 622 20 55.29 891 18 74.19 825 3 12 SM SOMERS M. B LS4 S692 80.66 817 9 82.29 776 4 56.88 926 5 *169.3 329 28 13 OA PAPP S. H PEGASE 5682 *439 .6 570 21 67.55 515 27 54.67 877 21 68.92 746 13 14 T5 LEUTENEGGER S. CH OG300 5649 *421 546 25 74.76 643 18 54.97 884 19 74 .22 826 2 15 MH HUYBRECKX G. 8 LS4 5633 80.54 816 11 78.50 709 10 54.48 873 22 68.78 744 14 16 30 ZIENTEK S. PL OG300 5528 80.55 816 11 79.06 719 7 56.10 909 10 72.76 804 6 17 8Z JAWORSKI W. PL BRAWO 5482 82.8S 843 6 79.08 719 7 *199 405 27 67.92 732 20 18 03 BALI.Y J. GB PEGASE 5482 81.24 824 8 66.39 494 30 56.17 911 8 *128.4 249 29 19 E BERNARD E. F PEGASE 0 5477 *426.4 553 24 78.01 700 12 56.87 926 5 70.34 768 11 20 BL BLUMER E. CH LS4 5454 67.69 667 20 79.90 734 6 53.50 852 24 72.57 80 1 7 21 MT THALER M. YU OG300 5434 74.75 749 16 82.09 773 5 56.50 918 7 '188.6 366 27 22 IS PANKKA A. SF OG300 5265 *436 565 23 69.75 554 24 55.71 900 15 63.40 664 22 23 V16 DAVISON C. MC LS4 5128 69.64 670 19 67.84 520 26 53.77 858 23 61.94 642 23 24 H5 81NDER H. CH OG300 4948 83.23 847 4 75.75 660 13 "115.6 235 30 '220.9 429 25 25 ZL HiiMMERLE H. A LS4 4817 83.26 847 4 74.83 644 17 *113.8 232 31 *217.7 423 26 26 NS GATOll N M. YU OG300 4792 *437.1 567 22 64.50 46 1 32 *205.1 418 26 68.52 741 15 27 T6 ANDERSON J. OK OG300 4717 *375 486 29 75.32 653 14 *197.6 403 28 73.39 813 5 28 4 KAY W. GB OG300 4575 *141.3 183 32 65.62 481 31 54.84 881 20 69.62 757 12 29 NE THOMSON E. OK LS4 4515 *414.4 487 28 75.10 649 15 55.91 905 12 *119.2 231 30 30 49 SORENSEN K. OK CI RRUS 4102 '405.4 526 27 73.57 622 20 *206. 6 321 29 '39.2 76 31 31 CP STAROV1C V. YU OG300 3845 '263.7 342 31 68.65 534 25 *224.2 457 25 '234 .3 455 24 32 S GR1 TTI A. 1 PEGASE 2968 *398.2 366 30 75.07 648 16 *97.6 199 32 *0 0 32 33 G1 MAENPAEAE J . SF OG300 485 *0 0 33 *0 0 33 *0 0 33 *0 0 32

----- -- - - - - - - -_.- - -- -- - - - - - - -. - - -.- -.- --- - - - - - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - -- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -- - -- - - - - - - - - - - - -- - - - - -- - -- - - -- -- - - - - - - - - -- - --

Koneni vrstni red tekmovalcev v standardnem razredu in del dnevnih uvrstitev

Igor Kolari~

Ivotov drugi evropski pokal Leto~njega 4. evropskega prvenstva v

klubskem ra zredu v Rietiju se je udeldila jugo§lovanska reprezenta nca v sestavi: Tvo Simenc, Igor Kolaric, Janez Stariha in Marjan. Medic. Njihovi pomocniki so bili Jana Simenc , Polde Ambrozic, Jure Kavsek in Joze Briski , vodja ek ipe pa je bil Miran Ferlan.

Na prvenstvu je sodelovalo 19 pilotov iz 6 drZav , kar je bilo ma nj ko t smo pricakovali. Vzrok za stevilcno manj~o udeldbo je bilo lansko svetovno prvenst­YO , ko je kar 26 pilotov bo lj , ali manj po~kodovalo svoja letala (med njimi 6 docela unicenih) , hkrati pa je bil termin prvenstva precej nerodno izbran, saj .i e pray v tern casu veliko drzav imelo do­maca prvenstva .

Tekmovanje .ie potekalo v dobrih vremenskih razmerah in je bil o orga nizi­rano brez napak, hkrati z ev ropskim prvenstvom v klubskem razredll pa .ie potekalo ~e italijansko prvenstvo v 15-metrskem razredu. To si je organ izator lahko privo~cil, saj letali~ce v Rietijll lahko sprejme brez tdav prek 100 letal, zgrajene pa imajo ze vse objek te in inf­rastrllkturo, ki jih za velika tekmovan.ia potrebuje. Ra ze n tega ima ta italij a nski center sreco tudi s kadri , saj so Ijlldje, ki se lIkvarj ajo z organizacijo tekmovanj sposobni in izku~eni tako, da je tekm o­vanje poteka lo v redll in brez tdav . Njihov najm oc nejsi zavezn ik pa so ugodne vremenske razmere ta ko, da sta­ti sticni poda tki, ki zagotavljajo od 12 kar 10 dni lIgod nih za jadralce , ne lazejo . Ce k temu pristej emo se prija zne domacine , potem moramo biti z Rietijem zelo

4. EVROPSKO PRVENSTVO V KLUBSKEM RAZREDU rcre'L419

Obeta se kupcija stoletja

Ameriska letalska druzba »North-West Airlines« naj bi kupila v prihodnjih letih sto letal tipa airbus, ki jih izdeluje evropski ko- Janez Stariha nzorcij (Francij;.t, ZR Nemcija, Italija, Span i­ja so glavni delnicarji) s sedezem v Toulousu. Posel »stoletja« za evropsko letalsko in­dustrijo in posebej za francosko je vreden, ta­ko sosporoCili, blizu tri milijarde dolarjev. Pr­vih deset letal naj bi druzbi »North-West« dobavili ze v nekaj mesecih. Pogodba, ce bo podpisana, pomeni povracilni udarec Ev­rope ameriski industri­ji, konkretno »Boein­gu«, kije obtozila »Air­bus I ndustries« na pripral(,ljalnem zaseda­nju v Zenevi letos 20. marca , da zganja nel­ojalno konkurenco v Marjan Medi~ nasprotju s tako ime-novanim sporazumom »Anticoncorde H , ~) Air­bus Industries« je ta­krat uspesno zavrnila ocitke in dokazala, da je njena produkcija rentabilna (prodanihje ze blizu 450 letal), da ne prejema subvencij in da vraca najeta posojila.

(DELO)

B 747 za Air France

Letalska druzba Air France napoveduje , da bo prihodnje leta skle­nil a z Boeingom po­godbo 0 nakupu dese-tih letal B 747-400. YU-dru!ina v Rietiju

zadovoljni. Edina slaba tocka je bila po­manjkanje telefonskih linij, kar je povzr­ocalo obilo tezav porocevalcem s prvens­tva, kar pa je videti , da je postalo na vseh jadralnih prvenstvih ze kar tradicija ...

In se ena stvar nas je malce motila. Tekmovanja v Italiji so preeej draga -precej drazja od tekem v ZRN. ali Avst­raliji. Kotizacija 450.000 LIT. aerovleka 40.000 LIT, sot or za dye osebi na noc 9 USA dolarjev itd .. kar predstavlja Rieti trenutno kot najdrazji center na svetu.

Nasi tekmovalci so se v Rietiju dobro znasli in so po dveh dneh treninga tudi odlicno startali. Precej so k temu pripomogle izkusnje iz Rietija lansko Ie to in seveda dobro sodelovanje pilotov v zraku in pomoc zemeljske ekipe . Pomembno je bilo tudi to, da so tekmo­valei leteli sprosceni in. da je bilo v celo­tni ekipi izredno dobro vzdusje. kar se je seveda odrazilo tudi na rezultatih .

Ivo Simenc je postal evropski prvak in tako uspesno ubranil prvo mesto iz Lese pred dvema letoma. Povedel je ze prvi dan in bil v voddstvu vseh deset dni , kolikor je tekmovanje trajalo. Njegove dnevne uvrstitve so bile naslednje: trikrat je bil prvi, dvakrat drugi. dvakrat tretji , dvakrat sesti in enkrat sedmi. Kljub te­mu, da zadnja dva tekmovalna dneva ni tvegal nicesar, je bila njegova prednost pred drugouvrscenim Ohlmannom se vedno 416 tock, kar nazorno pove vse.

Igor Kolaric je osvojil odlicno tretje mesto. kar je njegov dosedaj najvecji us­peh. Po odlicnih uvrstitvah na repu­bliskem in driavnem prvenstvu je do­kazal, da se je razvil v vrhunskega pilota in, da lahko od njega se veliko pricakujemo.

Janez Stariha je bil na koncu enajsti , ceprav je bil do sestega tekmovalnega

"re'LI' 20

Veliko zanimanje za novi tip letala

Evropski letalski koncern »Airbus« je dobil 400 naroCiI za nov tip letala »A-320%, s katerim se niso opravili poskusnega poleta. Kot je povedal direktor »Airbusa« Jean Pierson, bi moralo to novo letalo, ki je na­menjeno za kratke in srednje dolge prevoze, poleteti 20. marca pri­hodnje leto. V tovarni nameravajo do leta 1990 izdelati vsak me­sec po osem letal tega ti­pa. Zahodnonemski politik Franz-Josef St­rauss -predsednikup­ravnega odbora »Air­busa« - je pred krat­kim ocital tovarni pre­tirano previdnost glede novega proizvodnega programa. Koncern »Airbus« obsega fran­cosko druzbo »Aeros­patiale«, zahodnonem­sko »Messerchmitt­Boelkon-Blohm«, bri­tansko »Aerospace« in spansko druzbo »Con­strucciones Aeronauti­cas.«

4. EVROPSKO PRVENSTVO V KLUBSKEM RAZREDU

dne se na odlienem eetrtem mestu in eden izmed najresnejsih kandidatov za me­dalje. Napake . ko je takoj po startu mo­ral pristati, ni mogel vee popraviti tako, da je njegova konena uvrstitev slabsa. kot smo vsi skupaj prieakovali. Kljub te­muje popularni »Stari« dokazaL daje vr­hunski pilot (ne smemo pozabiti njegove­ga pristanka na nemogoeem in izredno majhnem prostoru) in, da je izredno ko­risten v zraku za celotno ekipo.

Marjan Medic je bil na koncu dvanajs­ti. Ce upostevamo, da je bilo to njegovo prvo veeje mednarodno tekmovanje in se to, da je imel na poti do Rietija se prometno nesreeo, je njegova uvrstitev vee kot solidna in moramo biti z njo zelo zadovoljni.

Poleg tekmovalnih uspehov je ekipa opravila se enD pray tako pomembno na­logo - kot neke vrste predstavniki

Oa so se nasi najboljsi piloti sploh lahko udelezili mednarodnih tekmovanj gre za­sluga vrsti delovnih organizacij, ki so re­prezentanco podprle tako materialno kot financno. Tudi GORENJE iz Velenja ze dolgo casa pomaga letalstvu, ekipa pa se mu je poiskusila oddolziti z uspesnim re­klamiranjem: na sliki vidimo detajl kabine z reklamnim napisom, ki je tako v Nemciji kot v Italiji in Avstralijl zbujal veliko pozornosti

»dobre volje« smo si pridobili prijatelje po vsem svetu, na t.i. »jugoslovanskih dnevih«, ki so postali tradicija med­narodnih tekmovanj pa smo predstavili vsem udelezencem del nase turistiene in gospodarske ponudbe. Velik deld pri tern so opravili tudi prospekti in plakati iz serije »Slovenija moja ddela«, ki smo jih 90bili na Centru za ekonomsko in tu­ristieno propagando Gospodarske'zbor­nice Siovenije.

Med tujimi letalci vlada veliko zani­manje za naso dezelo in prepriean sem, da se jih bo veliko odzvalo nasemu vabilu in nas obiskalo.

Da smo se tekmovanja v Rietiju in v Mengenu sploh lahko udelezili gre zaslu­ga vrsti delovnih organizacij. ki so nas podprle in se jim je ekipa oddolzila z ueinkovitim naeinom reklamiranja nji­hovih proizvodov, oz. storitev . To so bili: Gorenje Velenje, Adria Aviopromet, JAT, Aviogenex, Cinkarna Celje, ELAN, Kompas in Kompas Hertz, TOP Porto­roz. Droga Portoroz, Emona Globtour in Emona. Mesna industrija Zalog. Fruc­tal, Elma, Siovenija les. Belinka . Labod Novo mesto, Siovenija Spor!' Ljubljan­ska Banka. Autocommerce. CGP DELO, Tntes. Ziatarna Celje, SCT Ljubljana. Iskra CEO, Autotehna. Iskra Delta. Ona On, ETA Kamnik, RIKO Ribnica, Albrecht Schleicher. Teol. ZG Fersped, Induplati Jarse. Se pray posebna zahvala gre tovarni UNTVERZALE v Domzalah , kjer so za celotno ekipo seSili eudovite uniforme, ki niso sarno zelo lepe. temvee tudi zelo praktiene in se v njih piloti od­licno poeutijo.

Vsem. ki so nam kakorkoli pomagali. da smo se tekmovani lahko udeldili, se v imenu celotne reprezentance Jugoslavije v jadralnem letenju najlepse zahvaljuiem 1.a pomoc z zeljo, da bi tudi v naprej us­pesno sodelovali .

MIRAN FER LAN

* CLASSIFICA UFFICIALE CON PUNT.ANALITICI OOPO LA PRoVA N. 10 •

-----------------------------------------------------------------------------------------------------CL. N. CONCORRENTE P.Ol P.02 P.03 P.04 P.05 P.06 P.07 P.OS P.09 P.10 TOT.

~-~;--~::~~~-~~-- - -- - --~~;- ----~~;-----~~~-----~~;-----;~:- - ---;;~-----~;~-----~~;-----;;;-----~~~--Ga~~~ 02 CA2 Ohlmann ••. B69 60S S65 659 645 SOl 791 S64 774 SS2 775S (~09 Kolaric 1. b32 655 S14 S5b S5b 809 79b 776 . ..lJ.~ 52.11 <-m.e ;r.; 64 Verga"i W. 535 655 797 S36 417 7<)S S14 7S2 647 693 6SS4 05 ZM Grittl A. 264 155 707 642 S67 703 B71 SS2 S63 S61 6S15 06 S9 Meriziola S. 576 S41 744 7S3 337 721 429 6S2 747 S57 6717 07 VO Vad::l. 619 515 S04 651 410 BS2 547 S40 530 720 651B OS S9 Colombo V. 617 S32 423 723 455 664 504 7S6 721 692 6417 09 HY Haremza H. 667 84S SS2 171 44B 706 530 690 719 712 6373 10 A4 Stepane> J . 663 105 S4B Sll 364 738 394 S49 BB2 542 6196

·~ . V1 St~rih.::I. 693 655 84S 793 47b 23 111 BSO 721 l~9 .~

-~ ~~ :=~~l:~ E. ~~ !~: ;;~ !~~ !~~ ~H- - .. m- ~~. ~ ~~~ . ~ 14 2S Monti l... 527 60S 7S1 672 356 69B 472 696 693 269 15 R2 Bucht G. 655 606 115 679 473 73S 463 6S3 764 264 16 lOG Weibl e n F. 297 290 201 51S 2S1 S43 779 740 61S 735 17 1 Paolillo U. 473 655 599 629 340 702 24S 71S 614 264 Ie. R7 Johi',n soon L . 7 13 657 201 731 281 786 279 526 58 756 19 G2 Brunol d R. 14 5 0 201 370 372 365 140 0 0 0

5£32 ' ~40

~02 5242 4988 1593

SLOVENIJA, MOJA DEZELA JCre'L421

Za balonarje ni mejal

Pilot balonar Alfred Nater

Kogar kaca pici, .. Delegacija vodilnih

predstavnikov mari­borske mestne sku­psCine druzbenopoliti­cnih organizacij je odpotovala na oktobr­ske svecanosti in na pogovoreo nadaljnjem ,sodelovanju zlasti na gospodarskem podro­cju v pobrateno Kralj­yo, Glede na slabe iz­kusnje stirih funkcio­narjev obcine Maribor­Pobrclje (tovariska kritika) niso potovali z letalom, temvec z oseb­nima avtomobiloma, To ne bi bilo tudi nic cudnega, ce ne bi v Kraljevo iz Maribora poletela prazna letala na letalski miting, Pra­vijo, da so mariborski delegaciji ponudili me­sta, vendar ponudbe ni sprejela,

(Pa se to.", DELO)

Pilot Alfred Nater iz Bazenheida, clan balonarske ~portne sku pine Rapperswill, je 10. julija letos letel 10 ur in 17 minut z dvema potnikoma v balonu HB-BAO »Eduard Spelterini« (1260 m2, polnjenje z vodikom iz polnilne postaje) tovarne sode blizu Bad Zurzacha ob Renu do Vnajnarjev, 10 km vzhodno od Lju­bljane, glavnega mesta jugoslovanske re­publike Siovenije . Alpski let od . aar­gauske polnilne postaJe rapperswIisklh balonarjev do Ljubljane je bil dolg dob­rih 550 km z maksimalno visino 4600 metrov. Ta vi~ina je bila nekoliko strmo dosdena enD uro pred mehkim pris­tankom na prelepem cvetnem travniku .

Iz balonarskega letalskega poroeila povzemamo, da se je let zacel ob s~irih zjutraj in da je pri startu z 27 vreeaml ba­lasta obtdeni aerostat po dveh urah v vi~ini 3800 metrov letel prek Ro­manshorna in se pojavil nad bodenskim jezerom.

Cez Wettersteinsko pogorje Pilot zazna rahlo juzno komponento

smeri in po radiu izve, da hoee neki drug clan skupine na ta dan preleteti Alpe: Sil­van Romer se je s balonom HB-BFO »Murren« (1260 ml) vzdignil s polnilne postaje Attisholz pri Solothurnu. Njegov let se je koneal po sedmih urah jugo­vzhodno od Verone v severni Italiji in je potekal skoraj vzporedno s potovanjem iz Zurzacha v Jugoslavijo.

Nater zabelezi ob osmih: »Letimo na­ravnost eez prelepo jezero Plan see v sme­ri proti Zugspitze. Ta najvi~ja gora Ne­meije se sramezljivo zavija v meglo.« Ko~ara se pri tern guglje v visini 3800 metrov nad morjem in kakih 1000 metrov nad Wettersteinskim pogorjem.

Jugoslovanska meja Z devetimi vreeami peska smo ob dese­

tih na vi~ini 4400 metrov in s sever­ozahodnim vetrom hitrosti 70 km/h se let nadaljuje eez Zillertalske Alpe ob pogledu na vrhove Venedigerja in ob ra­dijski zvezi z Dunajem. N.ato pa ee.z Finsterkofel, Lien~ke dolomite (ob enaJ­stih) in eez pol ure nad Lanzenpassom:

»Ker se blizamo jugoslovanski meji, se spu~eam . Nizje se veter obraea proti severu. Poeasi se blizamo severnemu poboeju. Na neki gorski poti bi lahko pristali, kar se mi ne zdi pray dobro. Zato poeaSt zdrknemo preko poboeja nazaj v Avstrijo.«

Mehak prlstanek na gozdnl 'asi J »Spelterini« se je nato eez Rudni~ko goro s pomoejo termike v 80 minutah dvignil od 1950 metrov na 4600 metrov. Nad Bohinjsko Bistrico in kako uro pred pristankom : »Griei postajajo nizji.: v d~­Ijavi vidimo ravno plosko pokraJ~no In

tja bi hoteli priti. BliZamo se vehkemu mestu in sopotnica Traudl iz Gradca me­ni , da ga pozna. Sicer se mi to zdi kar ne­kam nerazumljivo. Vpra~am kontrolo, mar je to Dunaj, ali je letalisce v G,radcu na severu ali na jugu mesta. Zen ski glas z Dunaja: ,Na jugu!, Na~e letali~ee paje na severu mesta . Torej smo nad Ljubljano. Spet glas z Dunaja: ,Saj to je tudi lepo!, Vzpostavimo radijsko in transpon<;!ersko zvezo z Ljubljano. Kontrolor letenJa pra­vi, da lahkoprlstanemo na letali~eu--:;­

Pilot Alfred Nater se je nato odloeil drugaee in izbral neko gozdno jaso za mehak pristanek vzhodno od glavnega mesta Slovenije. Sicer pa pomanjkanje balasta ne bi vec dovoljevalo nadaljnjega poleta . Pa kaj hoeemo vee kakor prelep cvetni travnik pri Vnajnarjih, 400 metrov nad morjem, blizu starega univerzitetne­ga mesta in kulturne metropole. Spustili smo pristajalno vrv.

Razumevajoea policija Potem ko se je posadka pozdravila s

policijo, se je na bliznji kmetiji okrepeala s kruhom, peeenim v kru~ni peei , z medom, mostom in vinom in ze je bila pripravljena izpolniti formalnosti, ki so se uradnikom zdele potrebne.

Obisk na policijski postaji pri koman­dirju je potekel v splosno zadovoljstvo vseh prisotnih: »Posebej je dal poklicati svojo zeno - zdravnico, da je prevajala. Pri veliki mizi z udobnimi stoli nam je postregel s slastno tursko kavo .«

Policijska postaja nam je, nenajavlje­nim zrakoplovcem, na koncu izdala priporoeilno pismo, da na naporni poti po tleh eez Kranjsko Goro - Beljak -Innsbruck - Arlberg - Romanshorn in Bazenheid na mejah ne bi imeli tdav.

Pred odhodom proti severu si je po­sadka ogled ala se stari del mesta, da bi Ljubljano uzivala tudi ob dobri jedaei in pijaei. Siovenija se bo morala pripraviti na invazijo ~vicarskih balonarjev , ee se bo izvedelo, kako mirno lahko poteee ta­ko potovanje po zraku v Ljubljano.

Erwin A, Sautter (po krtacnem odtisu prispevka za ok­tobrsko stevilko svicarske AEROREVUE prevedla MAILA GOLOB)

Za las so usli trcenju

Le malo je manjkalo, da se nista zaletela jumbo jet avstralske le­talske druzbeQantas in DC-1O ameriske druz­be Continental. V obeh letalih je bilo skupaj 542 Ijudi. Lcteli sta na isti visini 11.000 me­troy, v istem zracnem koridorju med A vstra­lijo in Novo Zelandijo. Novico je s precejsnjo zamudo objavil Syd­ney Morning Herald. Boeing 747 je letel iz Aucklanda na Novi Ze­landiji proti Sydneyu, iz Sydneya pa je v na­sprotni smeri letel DC-10 Continentala. Ni znano, kako se je lahko zgodilo, da sta obe leta­Ii leteli v istem korido­rju in na isti visini, tako da sta se »zgresili« Ie za 300 metrov. Obe sta v tistem casu let eli s 1800 kilometri na uro. Syd­ney Morning Herald pripisuje krivdo kon­trolorjem letenja na sydneyskem letaliscu.

(DELO)

Zveza letalskih organizacij Siovenije je izdala knjigo »1 adralno letalstvo«. V delu, ki ima spostovanja vrednih 471 strani, je II avtorjev, strok'Jvnjakov za posamezna podrocja, razumljivo, gospo­darno in prcgledno povedalo vse, kar je treba vedeti letalskemu zacetniku, ki bi se rad povzpel pod nebo. Seveda pa bo knjigo rad in pogosto vzel v roke tudi vrhunski jadralni letalec.

Ena od temeljnih znacilnosti »Jad­ralnega letalstva« je, da je bilo pisano z veliko zavzetostjo, navdusenjem in Iju­beznijo. Pisci se dela niso lotili, kot je v svetu pri teh zadevah navada, zaradi honorarja, ampak preprosto zato, ker so zeleli, da Siovenci vendarle dobimo sodoben letalski ucbenik. Siovenske letalske literature je namrec razmeroma malo, strokovne literature pa z izjemo Miheliceve »Meteorologije« iz leta 1948 in Koserjeve »Teorije letenja«, kije izsla leta kasneje, sploh ne premoremo. Zadnji podatek je treba rahlo popraviti, strokovne sestavke iz letalstva objavlja redno revija Krila.

Knjiga »ladralno letalstvo« se zacne s poglavjem Dediscina, ki je, kot ga je oznacil avtor M. Moskon, poskus kronologije jadralnega letalstva v svetu in pri nas. Naloga je bila (in je se) nedvomno tezka, vendar ji je bil pisec s pomocjo virov ter se zivecih ustvarjalcev in poznavalcev jugoslovanskega jadrals­tva suvereno kos o

»ladralno letalstvo« je predvsem ucbenik, zato so bolj kot zgodovina pomembna strokovna poglavja. Med njimi je na prvem mestu teorija letenja, letalcu mora biti v zraku yes cas jasno, kaj se z letalom dogaja, Ie tako tudi v kriticnih trenutkih ne bo presenecen in bo pravilno ukrepal. Zapisemo lahko, da je teorija letenja obdelana razumljivo in zgosceno, s pomocjo srednjeSolske mate­mat ike in fizike je, letalci so trmasti fantje, sorazmerno lahko premagljivo.

Poglavje 0 gradnji jadralnih letal bi morda kaksen drug uredniski odbor skrajsal, stik jadralcev z gradnjo letal namrec ni vee tako neposreden, kot je bil se v bliznji preteklosti. Nedvomno pa dobro znanje 0 jadralnih letalih, njihovi opremi in gradnji lahko Ie koristi, saj v jadralnem letenju se bolj kot v drugih sportih velja, da ni uspeha brez primer­nega znanja 0 »kisti«, kot letalci se vedno pravijo en emu najbolj elegantnih izdel­kov sodobne tehnike. Pisec poglavja zasluzi posebno pohvalo zlasti zato, ker se ni pustil zapeljati resnicno bogati gra­diteljski preteklosti, pretezno se je posve­til sodobni gradnji jadralnih letal, ki pri nas doslej v ucbenikih se ni bila obdelana.

Del knjige, ki govori 0 instrumentih in opremi v jadralnem letalu, je vzorno razumljiv in obenem tudi jedrnat. A vtor je pravilno domneval, da mora jadralni

NASA STROKOVNA LlTERATURA

Hitro V Hongkong Potnisko letalo boe­

ing 747 britanske le­talske druzbe British Airways je preletelo razdaljo 7.283 milj (11.618 kilometrov) med londonskim leta­liscem Heathrow in Hongkongom v 12 urah in 25 min ut ah brez vmesnega pristan­ka in tako postavilo svetovni rekord na tej progi. Doslej so letala te druzbe pristajala v Bombaju, kjer so na­crpala gorivo. Doseda­nji rekord na tej progije bil 14 ur in 35 minut. Nova proga iz Londo­na v Hongkong vodi cez Sovjetsko zvezo

Seja 0 prometu proti Vz hodu

Od 7. do 10. oktobra je bila na Brionih prva seja sedmega neurad­nega sestanka 0 orga­nizaciji letalskega pro­meta proti Vzhodu. Udeldbo je prijavilo 18 (od 20 povabljenih) drzav. dye mednarodni organizaciji - med­narodno zdruzenje le­talskih prevoznikov in mednarodno zdruze­nj e carterskih prevoz­nikov, neuradno pa se je prijavila tudi med­narodna federacija zd­ruzenj kontrolorjev le­tenja.

V trupu letala je hi­la luknja

v letalu boeing 737, last nasega lata, kije 9. ok tobra priletelo iz Frankfurta na Brnik , so nasli I uknjo. V blizi­ni vrat prtljaznega prostora, na desnem delu trupa, so letalisk i delavci odkrili odpr­tino, veliko 7 krat 14 centimetrov. Ne ve se, kje in na kaksen naCin je nastala. Lahko na le­taliscu v Frankfurtu , med poletom ali pa na Brniku. Poskodovano letalo je posadka se isti dan odpeljala v Beog­rad na pregled in po­pravilo (brez potnikov).

letalec znatl mstrumente in opremo predvsem do konca izrabiti. Kako so vse te vedno bolj natanene in zapletene zadeve narejena, je prej stvar konjiekars­tva kot letalstva. Nedvomno pravilen pristop.

Poglavje 0 meteorologiji je, pac glede na pomen, ki ga ima ta veda v letalstvu, kar precej obSirno. Reei pa je treba, da je na 62 straneh, kolikor jih je v omenjeni knjigi posveeenih splosni meteorologiji in meteorologiji zajadralne pilote, pove­dan ega precej vee in bolje kot v prene­katerem debelejsem in bolj ambicioznem delu . Podobno velja tudi za sicer kratki poglavji 0 navigaciji in sporazumevanju po radiu. Knjiga se nato preko vainega in izcrpnega poglavja 0 padalih loteva tehnike pilotiranja. Avtor se je naloge lotil neposredno, brez »ogrevalnega« fil­ozofiranja, kompaktne in razumljive stavke spremljajo zelo nazorne skice.

Enako ali pa morda se bolj pohvalne besede gredo pomembnima poglavjema o tehniki jadranja in taktiki preleta, s s katerima se knjiga »ladralno letalstvo« konca.

Posebej velja poudariti, da ima vsako poglavje v tej knjigi, ki je nedvomno zelo obogatila tehnisko in sportno knjiinico Slovencev, tudi seznam uporabljene tuje in domace literature. Obzorja, ki jih odpira delo, so lahko torej se sirsa.

Hkrati s knjigo pa smo Slovenci prisli se do ene dragotine. Knjigo je lektorirala Milena Cestnik, ueiteljica jadralnega letenja iz Ptuja. Ob branju gradiva je Cestnikova, ki je studirala slavistiko, prisla na misel, da bi bilo mogoce in potrebno poleg lepe slovensCine storiti se kaj vee. Tako je rokopis knjige postal temelj njene diplomske naloge: Slovenski jezik v jadralnem letalstvu.

Poleg knjige 0 jadralnem letalstvu nam je zdaj pri roki se slovar slovenskih izrazov na tern podrocju. Z nekateri­mipredlogi in resitvami se morda ne bomo strinjali, vsekakor pa je ponujeno dobro izhodisce za nadaljnje delo. Predvsem pa za beg od iargona ter hrva­skih in angleskih izrazov, ki so na leta­liscih in med vecernimi pogovori zelo uporabni, skoraj povsem brez vrednosti pa postanejo, ko je treba zastaviti slovensko knjigo 0 letenju in letalstvu.

Stavek in filmi za »ladralno letalstvo« so delo Dolenjskega informativnega centra. Tiskala je ljudska pravica. Knjiga je tako rekoc brez napak, ki jih pripi­sujemo tiskarskim skratom. V casih, ko so se skratje naselili celo v beletristiko veliko bolj znanih grafienih his, je to lep uspeh .

M. BAUER

rcefL423

(Nadaljevanje z 2. strani) di hude porodne krce - otroku se to make pozna. Ce bi ga se kaksno leta lahko spravljali na svet, bi bil morda se lepsi ... Pa vendar smo tudi na takega, kakrsen je, ponosni.

Vsak izvod lADRALNEGA LET ALS­TV A je danes med brati vreden 15.000 din. Da so prednarocniki, predvsem nase letalske sole in klubi, lahko dobili prirocnik po tako ugod­ni ceni , gre zasluga pray nasim osnovnim or­ganizacijam, ki so si razdelile breme zalo­zniskega tveganja z odkupom skoraj tri cetr­tine naklade, in nic manj piscem vseh besedil , ki so se odpovedali avtorskim honorarjem. Rekordni rok za graficno pripravo in tisk knjige ter koncno zaloga potrebnega papirja , ki je bila kupljena po stirikrat nizji ceni, kot je veljala v casu tiska, pa sta se dodatno pripomogla k prihranku.

Ker smobili torej zalozniki takorekoc vsi slovenski letaki,je pray, da se seznanimo vsaj s povzetkom s sestanka sodelavcev prirocni­ka. Vse gradivo in tiskarske plosce za lAD­RALNO LETALSTVO bodo shranjeni pri ZLOS za morebiten ponatis ali prevod. Avto­rji si v primeru ponatisa priddujejo avtorske pravice, kar seveda velja tudi za ponatis posa­meznih poglavij. V pisarni ZLOS se bodo zbi­rale pripombe in predlogi uporabnikov prirocnika v zvezi z vsebino in napakami , ki se jim ni bilo mogoce popolnoma izogniti. More­bitne vecje popravke bomo objavili tudi v Krilih.

Za prednarocila sta bili v majski in junij-ju­lij ski snopic Kril prilozeni narocilnici za posa­meznike, letalske organizacije, sole in knji­znice. Poleg tega smo vsem slovenskim os nov­nim in srednjim solam poslali vabilo za prednarocilo s priporocilom republiskega zavoda za solstvo. Tako je bilo ze v prednar­oCilu prodanih 1779 knjig. Vsak avtor je dobil 2 izvoda, 12 sodelavcev po I izvod , 21 izvodov je slo za propagandne namene, 10 pa jih bo dobila jadralska reprezentanca lugoslavije za izmenjavo daril na mednarodnih tekmova­njih. Od 2190 izvodov dobavljene naklade je osta lo torej se 340 izvodov za drobno prodajo na zvezi in v kniiga rnah. Yes dobicek so avto­rji namenili za lozniski dejavnosti ZLOS - to pa pomeni, da je gmotna podlaga za, recimo, prirocnik za motorne pilote ze tu! Se zlasti, ce bomo denar med tem pametno obracali ...

M. MOSKON

PONUDBA & POVPHASEVANJf

Motor DAF 40 HP, preurejen ~a ui:. ali zmaja, ugodno prodam . Edvard Lorencon, 065-67-221.

Ugodno prodam RC napravo Va­rioprop FM 14 S z dvema sprejemniko­rna (27 in 35 MHz) in priborom, motorja Webra Speed 60 RC in 40 RC, letalo Ma­xi in nekaj drobnega materiala. Pisite za spisek. Marjal) Gujt , Vegova 13, 69000 MURSKA SOBOTA.

Prezivela je Ie­talsko nesreco

Mati TEREZA, ses­tinsedemdesetletna No­belova nagrajenka za mir, je prdivela le­talsko nesreco v osre­dnji Tanzaniji. Majhno potnisko letalo, v kate­rem sta bila poleg nje se dva potnika,jetakoj po vzletu strmoglavilo na sku pi no ljudi, kijestala blizu letaliske steze v mestu Humboli. Pet ljudi je umrlo, dva pa sta bila ranjena. Mati Tereza je v Tanzanijo, kjer je obiskala misijo­narske postaje, pripo­tovala iz Sudana.

RULES OF THUMB pri sportnem motornem letenju

Rutno letenje je za sportnega pilota potrditev znanja, pridobljenega v solskih krogih in zonah. Uspesno izveden prelet z enega kontroliranega letalisca na drugo pomeni, da obvladamo vescino vodenja letala od ene tocke do druge , kar je navs­ezadnje namen letenja.

Ne glede na to, da je vodenje naviga­eije, se posebej tiste s pomocjo radijskih naprav in pa pogovor s kontrolo letenja brez dvoma najtrsi oreh za mladega pilo­ta pa ne smemo pozabiti, da je vedno najbolj pomembno varno in ekonomicno leteti z zaupanim nam letalom. Pri tern igra najvecjo vlogo temeljita meteorolo­ska in navigaeijska priprava, znanje ole­talu in njegovih sistemih, znanje stan­dardnih in izrednih postopkov in upora­ba prirocnika za letenje z zadevnim letalom.

Kljub temu, da nam je na voljo veliko racunarjev, klasicnih in dragih elektron­skih pa moramo poznati nekaj pravil za hitro oeeno in pribliino racunanje, ki se

nanasajo na doloceno letalo , vecina pa jih ima splosno veljavo.

Napotke iz tega sestavka velja znati na pamet, saj so izredno koristni, ce se v zra­ku znajdemo v casovni stiski in je treba hitro nekaj izracunati, racunar pa namje kot nalasc ravno maloprej padel na tla kabine in se izmuznil pod sedeie, kjer ga ne moremo doseci ... in verjetno je se ve­liko primerov, kjer sta s pilotiranjem zaposleni obe roki in dokajsen del glave, sopilota pa ravno na tern letu nimamo v kabini.

Ravnilo, ki se ga ne da zaloziti Koristno je vedeti sirino palca in

doliino kazalca v merilu ICAO karte 1:500000.

Na letalskih kartah pa obstaja se drugi prakticen pripomocek za merjenje raz­dalj. To je skala na poldnevnikih. Kot verno, so poldnevniki veliki krogi, ki jih na omenjenih kartah sekajo vzporedniki

MOTORNO LETENJE

Lufthansa obnovi­la polete v Tehe­ran

Zahodnonemska le­talska druzba Lufthan­saje sporoCila, da bopo 18-mesecni prekinitvi zaradi vojne v Pe­rzijskem zalivu obno­vila polete v Teheran. Njen predstavnik je iz­javil, da je k temu prispevalo dovoljenje Moskve, da lahko leta­la Lufthanse letijo eez sovjetsko ozemlje, ta­ko da se izognejo obmocjem, kjer divja vojna. Letala na progi Frankfurt-Teheran

(prek Istanbula) bode letela dvakrat na teden.

(DPA)

na vsako sestino locne stopi~je, to je na vsakih 10 locnih minut. oziroma na vsa­kih 10 navticnih milj (NM). Na kratko povedano: razdalja med dvema vrisani­rna vzporednikoma na letalski ICAO karti je tocno 10 NM.

Tako nam pri merjenju poljubne raz­dalje ni treba razgrinjati nase skrbno zlozene karte po vsej kabini in iskati me­rila na njenem robu. ampak jo preprosto s papirckom prenesemo na prvi poldnev­nik pred sabo in izmerimo.

Pri uporabi Jeppesen radionaviga­eijske karte pa moramo upostevati, da so vzporedniki vrisani na vsako locno sto­pinjo, to je na vsakih 60 NM. Torej je v tern primeru razdalja med dvema crtiea­rna skale na odseku poldnevnika 10 NM.

V nobenem primeru pa ne moremo meriti razdalj v vodoravni smeri, to je med poldnevniki, saj nam ze beien pogled na karto pove , da je merilo v tej smeri drugacno in zato ne bi dobili pra­vih rezultatov. Izjema bi bilo sarno merjenje po ekvatorju, ki je tudi veliki krog.

Vpliv vetra na pristajalno pot Pri lahkem letalu zmanjsa 10 vozlov

eelnega vetra pristajalno pot za 19 odstotkov.

Obratno pa 10 vozlov vetra v hrbet po­veea pristajalno pot na 150 odstotkov pristajalne poti v brezveterju .

I z tega pra vila sledi, da za 10 vozlov prevelika pristajalna hitrost tudi poveea pristajalno pot na 150 odstotkov tiste, ki velja za brezveterje.

"~'LIJ25

Kaj vpliva na vzletne performanse? Vsakih 10° C nad standardno tempe­

raturo pomeni 25 odstotno povecanje vzletne steze prek . ovire visine 15 m.

Suha steza z nizko travo pomeni s primerjavo s trdo stezo 10 odstotno po­vecanje vzletne steze prekovire 15 m.

Mokra steza z nizko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 20 odstotno po­vecanje vzletne steze prek ovire 15 m .

Suha steza z visoko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 20 odstotno po­vecanje vzletne steze prek ovire 15 m.

Mokra steza z visoko travo pomeni v primerjavi s trdo stezo 30 odstotno po­veeanje vzletne steze prek ovire 15 m.

Nizka trava je tista, ki ni visja od 12 em. Nikoli pa ne poskusajmo vzleteti, ce je trava visja od 24 em!

ETA (PVD) na prvi kontrolni tofki Cas do prve tocke na ruti izracunamo

tako, da pristejemo teoreticnemu casu za vodoravni let na tej razdalji 112 minute za vsakih 1000 eevljev visine v vzpenja­nju.

Primer: Za vzpenjanje z letalisca na nadmorski visini 500 cevljev na nivo leta FL 65 porabimo 3 minute vee casa, kot bi ga potrebovali za to razdaljo v krizarje­nju.

Pomnimo pa . da se ni ekonomicno vzpenjati vee kot 10 minut na vsako pre­dvideno uro trajanja marsrute . Pri­hranek zaradi boljsega izkoristka goriva batnega letala na veeji visini bi namrec pokvarili z vecjo porabo med vzpe­nj a njem, razen v primerih. ko traja mar­sruta vee easa.

~e'l.426

Najboljse, najlep­se

Britanska letalska druzba Bri tish Airways ni nie vee najboljsa le­talska druzba, pravijo bralci meseenika Exe­cutive Travel, ki vsako leta glasujejo za naj­boljsega letalskega pre­voznika. Tokrat je naj­boljsa Singapore Air­lines. Ta dela veliko reklamo za svoje lepe stevardese in je dobila tudi priznanje za naj­bolj privlaeno posad­ko. Druga najboljsa le­talska druzba je letos Swissair, tretja pa bri­tanska druzba Cathay Pacific, medtem ko je lanskoletna zmagoval­ka British Airways letos padla na eetrto mesto.

Najboljsi svetovni prevoznik je Swissair

Britanska revija Bu­siness Traveller, ki je anketirala poslovnefe, ki najvec potujejo z le­tali, je razglasila svi­carsko letalsko druzbo Swissair za najboljso, ziirisko letalisce pa za drugo n~bolj urejeno v Evropi. Svicarski prev­ozniki so najboljsi od leta 1980, let os je na drugem mestu British Airways, tretja je Sin­gapore Airlines. Po­slovnefi so odgovarjali na vprasanja v zvezi s toenostjo, udobnostjo in kakovostjo storitev. Najmodernejse letali­see v Evropi je Amster­dam. - - -

Vmesno polnjenje .. pozrecc goriva za pol ure letenja

Za standardno batno enomotorno le­talo, ki leti na visinah med 3500 in 6500 cevljev, velja, da porabi za spuscanje na visino solskega kroga, pristajanje , voz­njo po tleh , vzig motorja, ponovno voznjo po tleh, vzletanje in vzpenjanje nazaj na visino krizarjenja toliko goriva , kot bi ga porabilo za 30 minut krizarjenja.

Polnjenje z gorivom poveca cas potovanja za 45 minut do ene ure

Na velikih letaliscih nam vzame pos­tanek za dopolnitev rezervoarjev, more­bit no kavico v letaliski restavraciji, ob­vezni ohisk FlO in METEO, plus voznjo ~o tleh, vzletanje in vZjJen}anje na nivo kri2.arjenja, dosti casa . Ce vse pote­ka gladko, pomeni to tricetrt ure, lahko pa tudi celo uro in vee.

Pravilo za dolocanje goriva, pot­rebnega za vzpenjanje

Za primer standardnega batnega letala s klasienim vplinjacem dolocamo porabo goriva v vzpenjanju tako, da porabo go­riva v krizarjenju povecamo za 2 litra na vsak valj motorja.

Ce ima nase letalo n. pr. stirivaljni motor in v krizarjenju porabi 30 litrov goriva na uro letenja , potem je njegova poraba v vzpenjanju 38 I;trov goriva na uro letenja.

Pravilo za dolocanje goriva, pot­rebnega za krizarjenje

Za lahka batna letala velja pravilo, da se pri 50-75 odstotni moei motorja za vsak odstotek poveeanja hitrosti po vee a poraba goriva za priblizno 2 odstotka.

Tipieno letalo porabi pri 75 odstotni moei motorja 14 odstotkov vee goriva kot pri 65 odstotni moCi, pri tem pa je hitrost vecja samo za 6 odstotkov. Razli­ka v porabi goriva med 75 in 55 odstotno moejo motorja je ze priblizno 25 odstotkov, razlika v hitrosti pa samo 12 odstotkov.

Pravilo za izbiro visine krizarjenja Pri dolocanju visine krizarjenja je naj­

bolj odlocilen visinski veter, drugotnega pomena pa je poveeanje dejanskc zraene hitrosti z visino (I odstotek za vsakih 1000 eevljev visine) in povecanje izkorist­ka motorja.

Iz navedenega sledi, da nikoli ne tra­timo goriva za vzpenjanje na visine, veeje od 4000 eevljev, da bi pridobili 5 vozlov na raeun povecanja dejanske zracne hitrosti, ee je na tch visina n. pr. 10 vozlov vetra v eelo.

MOTORNO LETENJE

Pravilo za dolocanje najvecjega trajanja leta

Letalo ima najboljsi kot vzpenjanja pri tisti hitrosti, ki ustreza vpadnemu kotu najmanjsega padanja. V vodoravnem le­tu zahteva ta hitrost, imenovana tudi hitrost najvecjega trajanja leta , naj­manjso mozno moe motorja in stem seveda tudi najmanjso mozno porabo goriva v easovni enoti.

Na zalost pa v praksi s to hitrostjo in s to moejo v vodoravnem letu ne moremo leteti, ker priene letalo pri vsaki najma­njsi spremembi vpadnega kota izgubljati visino. Zato v taksnih primerih letimo s hitrostjo, ki je veeja od navedene za 10 vozlov, kar priblizno ustreza hitrosti naj­boljsega doleta (ki je enaka hitrosti naj­boljsega vzpenjanja).

Ce smo torej kratki zgorivom in potre­bujemo za resitev nekega problema dolocen cas, moramo leteti vodoravno z moejo, ki ustreza hitrosti najboljsega doleta. Tako pridobimo z ostankom go­riva nekaj minut letenja vee, ki pa so lahko v danem trenutku odloeilne.

Pri tem opazujmo instrumente, kajti ee letimo z majhno hitrostjo dalj easa, se lahko motor pregreje.

Pravilo instrumentalnega letenja Ce se nam primeri, da nam nasa cutila

govorijo en~ , instrumenti pa drugo, je bolje verjeti instrumentom.

Po reviji PILOT priredil VLADIMIR KOCEVAR,

kapitan DASH-7

Slavko Kos spet najboljsi Dolenjec

Na tradicionalnem letalskem rallyju se je soneno jesensko soboto 18. oktobra potegovalo za naslov najboljsega dolenj­skega pilota 12 tekmova1cev iz Aeroklu­ba Novo mesto. Belokranjcev, Tre­banjcev in Brdicanov tokrat ni bilo blizu. Na marsruti (92,5 km, 47 minut), ki je vodila z letalisca v Preeni cez Jugorje, Zuzemberk, Mokronog in Oto­cec, so morali piloti opraviti kar 10 zahtevnih izvidniskih nalog, preleteti tri tocke na tleh na sekundo tocno in pristati v kvadrat s stranico 20 metrov. Tezav­nostna stopnja dirke je bila na ravni ddavnega prvenstva.

Pri casovni _ toen.osti so se najbolj iz­kazali Adolf Sustar (88 odstotkov mo­znih tock), Iztok Pekolj (82%), Vojko Grobovsek in Slavko Kos (po 73%), naj­bolje so pristali S. Kos (100%), V. Grobovsek in Miha Kos (po 80%), pri zamotanih izvidniskih nalogah pa so zb­rali najvec tock Darko Sinkovec (46%),

I

MOTORNO LETENJ E

Nedovoljeni pod­vig

Petindvajsetletni A v­stralec Nicholas Fete­ris se je s padalom spus­til z bakle newyorskega Kipa Svobode, sreeno pristal na trati za spomenikom na Ellis Islandu, tam pa ga je pricakala policija in ga odpeljala v zapor, sajje naredil hud prekrsek, poleg tega pa sploh ni­rna dovoljenja za pa­dalca. Feteris, po po­klicu kaskader, je pred tern poletel tudi z vrha Svetovnega trgovskega centra v New Yorku, ki je visok 405 metrov.

I. Pekolj (44%) in S. Kos (42%). Koncna uvrsitev: 1. Slavko Kos (392

tock ali 59 odst. moznih tock) , 2. Iztok Pekolj (336 tock, 51 %), 3. Vojko Grobov§ek (323 49%), 4. Miha Kos (290), 5. Darko ~inkovec (273), 6. Peter Slapnicar (261) itd. Da je bil nas rally res teZak, pove tudi podatek, da je zmago­valec leto§njega republi§kega prvenstva v Postojni dosegel kar 90 odstotkov mo­znih tock, Slavku Kosu pa je tam s 83 odstotki tock Ie za las u§lo tretje mesto, Prvi trije na Dolenjskem so prejeli tudi prakticna darila - srajce tovarne LA BOD. M.MOSKON

XII. pokal Prvih partizanskih pilotov

Na banjaluskem letaliscu Zaluzani seje 20. septembra ob 40-letnici tamosnjega aerok lu­ba Rudi Cajavec odvijalo zvezno tekmovanje motornih pilotov za XII. pokal prvih par­tizanskih pilotov. Sodelovalo je 50 tekmo­va lcev iz 22 klubov in iz vseh letalskih zvez razen Kosova, kar je do zdaj najveeja udele­zba na tern tekmovanju .

Tekmovalna marsruta je trajala 44 minut , za izvidniske naloge je bilo treba razvozljati 8 fotografij in 4 platnene znake, preleteti dYe znani in dYe neznani easovni tocnosti ter pris­tati eez zapreko.

Pri casovni tocnosti so se najbolje odrezali Nijaz Delic (Borovo), Josip Klobucar(Osijek) in Vinko Pisek (Ptuj), pri pristajanju Mato Bumbar (Banjaluka ), Mijo Ban (Osijek) in Ni­jaz Delic, pri izvidniskih nalogah pa Leon Bauer (Celje), Oto Verbancie (Maribor) in Ni­jaz Delic.

V skupni uvrstitvi so se razporedili: I. Nijaz Delic (34,2 kazenske tocke) , 2. Oto Verbancic (54,6 kaz. te.), 3. Vinko Pisek (59,4), 4. Josip Klobucar~ (66,2), 5. Leon Bauer (68,8), 6. Drasko Bozic (Ba njaluka - 69,2), 20. Darko Madza rac (Maribor - 158,2) , 27. Slavko Lakovic (Celje 23 1) itd. Skupna uvrstitev mostev: l. Banjaluka I ( 155,6 kaz. te.), 2. Osijek (160,8), 3. Mostar (196,6), 4. Borovo (203,2), 5. Maribor (212,8), 6. Banjaluka II (262,0), 7. Tuzla (293,6), 8. Ce lje (299,8) itd.

Republisko prvenstvo motornih pilotov BiH

Na republi skem prvenstvu Bosne in Herce­govine v motornem letenj u 6. in 7. septembra je nastopilo 25 tekmovalcev iz 5 klubov. Pri iz­vidnistvu je bil najboljsi Zdravko Lukic iz Tuzle, pri casovni tocnosti Mato Bumbar iz Banjaluke, pri pristajanju pa Drasko Bozic pray tako iz Banjaluke, ki so si razdelili tudi prva tri mesta v skupni uvrstitvi: I. Bozic (898 tock), 2. Lukic (890) in 3. Bumbar (850). Klubske posadke: l. Banjaluka, 2. Tuzla, 3. Sarajevo.

M.MOSKON

, 1 inles , ,

t:lefL427

industrija stavbnega pohistva 61310 ribnica partizanska 3 jugoslavija telefon : 1061186' .4"

inovak okna kombivak okna okna 5 polkni gibljiva pollma notranja vrata vhodna vrata garaina nata lamelirani profili lamelirane ploi~e

Uradni posnetek radarskega zaslona fotografij NLP pri bermudskih otokih, posneta 3. julija 1954.lzkuseni radist je zatrjeval, da gre dejansko za neugotovljene radarske odmeve. Vldnih je kar sedem NLP.

Zaposlenim V vesoljskih programih grozijo odpusti

Ker bo odlozeno uresnicevanje progra­rna vesoljskega letala, bo izgubilo delo okrog 2000 ljudi" zaposlenih v druzbah, ki so v programu sodelovale. Okrog 1000 jih ut­egnejo odpustiti v fir­mi Martin Marietta iz New Orleansa, ki izde­luje zunanje rezervoar­je za vesoljska plovila. To je ze drugi val od­pu~canja v tej tovarni po katastrofi Challen­gerja 28. januarja le­tos, zaradi katere so program odloZili.

(AFP)

Kaj je letelo nad Evropo? Konec septembra je Francijo, ZRN.

Belgijo, Luksemburg in Nizozemsko preletela formacija skupine neznanih let­ecih predmetov (NLP). Dogodek se je pripetil po vsej verjetnosti 23. septembra, ko so se neznani leteci predmeti pojavili nad Parizom, potem. ko so jih prej opazi­Ii v ZRN, Belgiji na Nizozemskem in v Luksemburgu. Ocividci so zatrjevali. da je 10 do 15 bleSceCih tock letelo z veliko hitrostjo na visini okrog 1000 metrov nad pariskim nebom v smeri proti jugozaho­duo Neki pilot je trdil, da so bili NLP tu­rkizno modre barye in, da so bile tri blescece tocke vecje kot druge.

V 8ruslju in Luksemburgu so opazo­valci podrobno opisali letece predmete. policija pa trdi, da ne morejo biti rakete ali letala . Dve uri pred tern so se NLP pojavili tudi nad Einddhovnom. Ta­mkajsnja meteoroloska postaja in leta­lisce ne znata pojasniti tega pojava. Po iz­javah nekaterih ocividcev so bili NLP trikrat vecji kot letala. NLP je naredil polkrog okrog belgijske prestolnice in odletel v smeri Luksemburga. Ocividci trdijo, da je leteci predmet obcasno us­tvarjal okoli sebe zelo bleScece »zarece« zoge.

Lokalne radijske postaje v Luksem­burgu in Belgiji. na katere se sklicujejo

zahodne agencije, so porocale. daje N L P povzrocal motnje v njihovih oddajah. medtem. ko so z luksemburskega leta­lisca porocali. da radarji niso zabeleZili tega pojava. ceprav ga je bilo mozno vi­deti s prostim ocesom s kontrolnega stol­pa. Kontrolor Mark Miten trdi. da je pet neznanih objektov v strnjeni formaciji letelo priblizno 200 metrov nad zemljo veliko hitreje kot letala.

NLP je videlo tudi osebje v kontrol­nem stolpu letalisca Zaventem pri 8rus­Iju. Zasledovali so njegovo izredno hitro gibanje, ki pa na veliki visini ni pustilo sledi . Reakcija ocividcev je bila izjemna - stevilni so klicali v urednistva caso­pisov, televizije in radijske postaje . Ne­kateri ocividci so celo zatrjevali, da se je leteci predmet od casa do casa obdal s svetlimi »zareCimi« kroglami.

Razlage V svojih prvih porocilih so belgijske

meteoroloske sluzbe zatrjevale. da ne gre za nikakrsen »meteoroloski pojav« . Ne­katere radijske postaje so nato razsirile vest, da gre za ekskadrilje »nevidnih le­tal«, ki sodelujejo na manevrih N A TO v ZRN Nemciji. Nekoliko kasneje naj bi

(Nadaljevanje na 30. strani)

a::e'L430

Vse blize pris­tanek na Marsu

Kongres 0 letalski in ~esoljski medicini -Zelje postaj ajo stvar­nos t

Sovjetski in ameriski strokovnjaki predvide­vajo, da bo ze leta 2015 na Marsu mogoce zgra­diti oporisca, leta 2035 bode vesolj ci ze pristali na Titanu (najvecjem Saturnovem satelitu) , leta 2045 lahko prica­kujemo polet na Nep­tun . Da vse to vendarle niso sa rno zelje , pricajo dosezki svetovnih stro­kovnj akov, ki so na kongresu 0 letalski in vesoljski medicini v centru Sava spregovo­rili 0 svojih poskusih in izkusnjah. Najveejo po­zornost navzoCih pa je prit egnilo predavanj e dr. V. I. Mjasnikova 0

psiholoskih problemih pri dolgotrajnih vesolj­skih poletih . Ta sovjet­ski strokovnjak se uk­varja z vesoljsko medi­cino ze od leta 1960 in sodeluje pri izbiranju oziroma urjenju vesolj-cev.

(Tanjug)

Kaj je letelo_. (Nadaljevanje z 28. strani) pri as tron e m skih e bserva to rij ih v Ni z­ozemskem mestu Peevnu in pod o bni bel­gijski in stituciji v Uccleju pri Bruslju me­nili. d a je sle pri te rn peja vu za meteo rit. ki je za sel v ze meljsko ozracje.

Nadaljnj a razlaga " po znavalcev« se je nanasala na tehn o los ki izvor - tocn eje na umetne sa telite. ki naj bi razpadli na d za hodn o E vro po. Omenj a li so dva so vjetska satelita, ki s ta najb rZ " ko nca ­la« z za mud o.

T a ko pri uprav i civiln ega ko t pri poveljstvu vojas kega le ta lstva v Franciji nimaj o nobenih pod a tk e v: ra d a rji so tistega 23. se pte mbra o krog po l os mih . ko so se oglas ili prvi od o pazova lce v nez­nanih letecih predm eto v. osta li "slepi « . Pri te rn so trdili , d a na leta liscih v Belgiji in Lukse mburgu te r na Ni zozemskem niso za znali nicesa r.

Fra ncos ki ec ividci e pisujej o neznane predmete ko t d ese t a li petnajst bleScecih se tock . To d a ede n e d speci a list ov pri CNES (frances ka veseljsk a agencij a po do bna NASA) o menja . d a je mo ra l bi­ti predm et , ce je to seved a bi\. najma nj 80-120 kil o metro v visoko. da so ga lahk o videli e d Am ste rd a ma d o Pa ri za - in za to tudi na d co no. ki jo zajemajo in dosegajo ra d a rske o pazovalnice. Ama­terski pil o t J ea n Luc Durand pravi : " Ko sem sel prek enega od mestov na Chateletu (parisk a cetrt) proti jugoza ho­duo sem opazil ze lene in turki zno svetlece tocke , od teh so. bil e neka tere vecje in za njimi zel en pia men ko t iz va rilskega go­rilnika. Velik e bi la hk e bile ko t trup Beeinga 747, ce leti priblizno 1000 metrev vi so ko , ve nd a r nise bile v vrsti .

Posnetek, kl j~ bil narejen deset mlnut za prvim: skuplna NLP se otltno hltro premika ...

NEZNANI LETECI PREDMETI

ce prav so le tele priblizno 300 kil o metrov na uro v urejeni v skupini .«

Sluzba za ti sk fra ncoskega vojnega le­ta lstva je spo rocil a. da nad Pa ri zo rn ni so bili predvideni nikakrsni ma nevri . celo v ce nt ru za kont rolo zra cnega pro meta ni so o pazili nikakrsnih po letov. Najvec razlag je. d a gre verj etn o za kose sovj et­skih nes ilnih ra ket. Zdaj je v kroznici o krog Z emlje kakih 6000 raz lic nih predmeto v. ki s lej a li prej pa d ejo na Ze mlj o. V a tm osfero pridejo z ve li­ka ns ko hit ros tj o (sko raj 28.000 kil e me­treY na uro o p. av t.) . spe to ma se raz letijo in zge rij o ko t met eoriti .

"T a ki predme ti pa d aj o sko raj vsa k d a n«. pra vij o v skupini za pro uceva nj e neide ntifi cira nih vese lj skih pojavov v T e ul o usu . ki je v bi stvu ura d na fra nc o­ska age ncij a za prouceva nje NLP. V dru­stvll . ki se ukva rja s prouce va nje m letec ih kroz nik o v in NLP v Aix-e n-Pro ve nce pa pra vij o podobno.

Po mnenju neim enova nih fra nces kih . belgijs kih in fra ncoskih izved encev na j bi 51 0 za veso lj ske ra zbitine . Po rac unih te h izvcde ncev bi se me ra la v teh dn eh iztec i zivlje njska d e ba dveh sovjetskih sa te­I it ov . vrste rn o/nia (blisk) . k i so ga izs t reli­Ii 19. junija in bi mo ra l zgoreti 10. se pte mbra. in k ozl11 osa , ki so ga izs trelili 20. ma rca in bi me ra l pre neha l d eleva ti 19. se pte mbra.

Opazanje z vseh koncev in krajev Istega 23 . septembra so se nckaj prcd

7.25 v Bruslju in o b 7.45 v N a murj u in Arla ml vzne mirile d o mace ziva li . po te m pa se je na nebu peja vil bl escec nezna !l le tec p redmet. ki ga je vidc lo na tisoce pric. R azpo leze n,i e med ti stimi . ki so. ga videli . j e e me nja l ta kra tni belg ij ski . luk se mburski in ni zoze mski ti sk . jc bil e se naj be lj pod e bne zacetku pa nik e . Bel­gijci so v metd u telefo nskih kli ce v. s ka ter imi so. zas uli e bse rvat e rij v Bruslj u . menili . da je bil N LP se na jbe lj pod o hen " ra keti . trikra t vecji od leta la in zeg nj c­nim repe m«. ne kd o ga je primcrj a l 5

" kregle ge recega mag nezija«. dru g pa e pi sa l ke t " predmet velik os ti g renivk e iz ka terega so. sviga li ze le ni pl a me ni .« Ena od pric za trj uje, da je bil b o lj pod e be n " Ietece mll bez ic ne mu dreves u«. Ke r j ih je neka j d eja lo . d a se je NLP pred njih evi­mi oc mi razpo levi\. je bil o treba cr ta ti meznos ti metee rj ev in drugih as tre ne m­skih pojavov. Kaj je po te m preletele Bel­gij e. Luk se mburg in Ni zoze msko. in s ice r v visini ne kaj ste kil e metrov ko t 50.

izracuna li neime neva ni stre kov nj a ki? Prva m ez nost. ki so je najhitre.le za vr­

gli , j e bil e mn enj e. d a je sl e za pes recene rekl a mo za film " Inva zij a z Ma rsa«.

NEZNANI LETECI PREDMETI

SPOROCITE HAM! Edina aktivna in najstarejsa jugoslovanska organizacija.

ki se ukvarja s tematiko neznanih leteCih predmetov (NLP) ali tudi drugace imenovanih »leteCi kroiniki« ter podobnimi pojavi. se zanima za morebitna vasa opazovanja teh pojavov. ki so tako nam kot sidi javnosti ·neznana. Poudariti mo­ramo. da nas zanimajo samo resna in pristna opazovanja.

Kot osnovno in(ormacijo bi ieleli imeti sledeee podatke: I. urn. dan. mesec. in leta opazovanja pojava. 2. opis dogodka s kolikor je moino natancno risbo pojava. 3. vas natancni naslov.

Posebno pa nas zanimajo sledeee vrste opazovanj: - primerov. ko je vee oCividcev hkrati opazovalo nenavadni

pojav. - primerov. ko je predmet pristal. - primerov. ko so bili vidni potniki NLP. - primerov !otogra(ij (Ie morajo biti pristne - avtenticne)

in - ostalih primerov. ki so vezani na opazovanja NLP. Podatke sporocite na naslov:

UFO (NLP) druhvo. ZVEZA SOLT. Studentsko naselje. blok VII. 61000 Ljubljana. Drustvo ocividcem zagotavlja. da bodo ti podatki ostali samo v nasem arhivu in niso na voljo sidi javnosti. predvsem zaradi tega. ker so ocividci se vedno izpostavljeni posmehu.

• Ce vas tematlka NLP Ae nadalje zanlma pa vas obveA~amo, da druAtvo izdaja tudl svoje 9lasilo. Ce se za publikacljo zanlmate plAite na naA naslov.

Najvecje zaklonisce

Neka hrilanska dru­i ba je dobila dovolje­nje za 1.ida vo najveeje­ga jedrskcga za kloni­sea za civilno prebival­slvo v ddavi. Zgradili ga bode v Cambridge­shiru. priblizno 120 kil ome lrov severno od Londona. imelo pa bo proslor 1.a lisoe Ijudi. V lej g rofiji je vee a me­riskih vojaskih opo­rise. jedrsko zak loni­see pa bode poslavili blizu Moleswortha. kjer bode do lela 1989 na meslili 64 manevrir­nih rake!. Prebiva lsl­yo. je povedal preds­lavnik druzbe. zelo povprasuje po proslo­ru v za kl oniseu .eepra v je Ireba za enD osebo plaeali 4470 dolarjev.

vesoljsko srhljivko rezlserja Tobeja Hooperja. ki jt ze prisla na bruseljska platna. Ker kontro lorji na tamkajsnjih letaliseih civilnega letalstva niso zaznali nie sumljivega. s~ je med pronicijivejsimi »poznavalci « okrepilo preprieanje . da je slo za nov tip vojaskega izs trelka ali leta­la . ki se lahko izmuzne rad arjem .

Kaj izhaja iz opazovanj Kot prvo je dejstvo. da je formacija

NLP taksnega a li drugaenega obsega preletela vee evropskih ddav. Nadalje so predmeti na dol oee ni toeki ali stopnji preletov in opazovanj leteli zelo nizko (200 metrov do 1000 metrov). Predmdi naj bi na taksen naein tudi vplivali na ra­dijske zveze, ee omenimo samo poroeila 0

motnj a h pri nekaterih radijskih posta­jah. Se vee. predmeti so s svojo ·prisotllostjo vplivali tudi zelo motece na domaee zivali in jih vznemirili. Omembe je vredna tudi informac ija. da je NLP na­redil polkrog okrog belgijske prestolnice, torej je lahko manevriral.

Stevilo oe ividcev je izjemno visoko. kar daje temu primerll se dodatno tdo in tudi vrednost. posebno ker so bili med njimi tudi piloti. meteorologi in kontro-

lc:~tL,4 31

lorji poletov leta lise. Ne smemo pa poza­biti tudi poroeila , ki omenja, da se je predmet deli I.

Vse moine razlage Takoj ko se je 0 opazanju zaeelo por­

oeati. so bili izvedenci oeitno preseneeeni in ni bilo nobenih ustreznih razlag. nato pa je sledila prava poplava razlag taksne ali drugaene vrednosti. Vsekakor ni us­trezna razlaga. ki zadeva nevidno letalo (stealth ali F-19). ki naj bi bilo elektronsko nevidno. toda se vedno na klasieni reaktivni pogon. Bistvo tega le­tala je pray v »nevidnosti« - sicer bolj radarski kot optieni. vendar gre za zelo tajen program in vsekakor tudi razkazo­vanje ni logieno ter ni vskladu s podatki, ki obstajajo 0 F-19 .

Meteorit je pogosta razlaga za primere opazovanj NLP, veasih je tudi ustrezna. toda v tem primeru je prevec dejstev, ki govore proti njej.

Podobna je razlaga. ki zadeva razpad dveh sovjetskih umetnih satelitov. Prvije komunikacijski vrste strela. ki ni ravno velik in s svojim razpadom ne bi mogel povzrociti taksnih svetlobnih uCinkov, se posebno na tako velikem ozemlju. od koder so poroeali oeividci, ne. Mimo te­ga imamo poroeila 0 motnjah radijskih 0ddaj. reakcij zivali ter izkusene oe i­vidce. Podobno bi veljalo tudi za drugi satelit tipa 'kozmos" ki j:: verjetno znatno veeji. 0 njem se manj ve in verjetno spada med tisti 2/3 sovjetskih satelitov. ki opravljajo taksno ali drugaeno vojasko obveseevalno dej avnost. _

Ra zlaga. da naf bi nad Evropo preiz­kusali nov tip izstrelka ali letala, ki se la hko izmuzne rada rjem . je iz trte zvita . Take naprave preiskusajo na oddaljenih in osa mljenih preizkusevaliseih. kj er ni nepo klica nih obiskovalcev ali radoved~ ndev in kjer tudi v primeru nesrece, a lt ponesreeenega leta ne pride do kaksne skode ali celo htev.

To. da radar ne zaznava NLP. ni nie novega. saj imajo te zadeve veasih oei tno sposobnost ali lastnost . da rad ar nekako onemogoeijo ali nevtralizirajo.

Torej bi na koncu lahko rekli. da je v tem primeru na voljo vee infor macij. ki govore za pri stne nezna ne leteee predme­te, kot pa za nekaj astronomskega, tehn olos kega ali celo reklamnega .

Seveda so to prvi \·tisi, nata nenejsa preverjanja in zbiranja poda tk ov in obvestil bodo eez cas tudi to zadevo v celoti pojasnila ali pa jo . kot je to tudi pogosto, pustila nepojasnjeno in od prto .

MILOS KRMELJ

Lepe tapete - lepo stanovanje

vea tapete vevce

PAPIRNICA VEVCE 61260 LJUBLJANA-POLJE