NOVEMBER-DECEMBER'79-6

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

ST. 6 LETO IX. - NOVEMBER - DECEMBER 1979

Predstavljamo Graditelj, inovator, mecen in prijatelj Zapisnik občnega zbora ZLOS Lju bljančani gostujej o Izobraževanje kadrov Popravni izpiti Piper Chieftain Kup republ ike Če bi imel letalo

ICeIL4 izdaja Izvršni odbor Zveze letalskih organizacij Slovenije.

4 8

1 1 17 19 21 23 24 25

Ureja uredniški odbor: Gustav Ajdič, Mirko Bitenc, Stane Bizilj, Janez Brezar, Tone Cerin, Dominik Gregl, Hočevar Lučka (Splošno združenje prometa in zvez Slovenije). Belizar Keršič, Leon Mesarič, Franček Mordej, Marjan Moškon, Jože Prhave, Srečo Petric (tehnični urednik). Tone Polene (glavni in odgovorni urednik) in Ciril Trček -Lektor : Iva Krže - Rokopise in fotografije pošiljajte na naslov: Zveza letalskih organizacij Slovenije (revija Krila). 61001 Ljubljana, Lepi pot 6, poštn i predal 496. Rokopise in fotografije ne vračamo . Letna naročnina 80 din, cena posamezne številke 15 din - Tekoči račun pri ZLOS Ljubljana štev. 50101-678-51077. Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list, ofset tisk KNJIGOTISK Novo mesto.

Predvojna in del povojne generacije jadm1nih letalcev, se še vedno s prijetnimi občutki spominja nekdanjih jadralnih letal preprostih konstrukcij, ki so množi­čno krožila pod oblaki. Tu in tam kdo od pilotov še omeni letalo ČAVKA, vendar mlajše generacije letalcev več od te~ ne vedo, še manj pa jim je znano o kon­strukt01ju, kateremu posebno mi starejši piloti veliko dolgujemo.

V želji, da se tudi današnja generacija pilotov, ki letijo na modemih plastičnih letalih, seznani z uspelimi konstrukcijami konstruktorj~ letalca in učitelja letalstva tov. inž. Iva ~oštariča, sem wl obiskal na njegovem domu v Beogradu, ter ~ po­prosil za kratek razgovor in objavo raz­govora v reviji KRILA.

Prijazno se je odzval. Na vprašanje o tem, kdaj in kje se je pričel ukvarjati z letalstvom, pa odgovoril:

"Dolgo sem že od tega, ko sem se oprijel letalstva in njegovih veščin. Ko je bil namreč ob koncu decembra 1927. leta v Mariboru ustanovljen aeroklub, ki je pričel s sistematičnim delom 1928 leta, ko je 7. julija organiziral do tedaj največji letalski miting v državi, sem se kot mladenič pričel zanimati za to zvrst športa. Agitacije za letalstvo je bilo kar precej, saj je bil tudi 1. 1929 organiziran letalski miting, leta 1930 pa postavljen na vojnem vežbališču aerodromu v Teznem tudi prvi leseni hangar. V drugi polovici tega leta pa je prišlo v aeroklubu do manjše stagnacije, ki so jo povzročili predsodki tedanje oblasti, vendar se je na polju modelarstva aktivnost še naprej odvijala. Ko so leta 1931 ustanovili aka­demsko jadralno - letalsko skupino, ka­tere član sem bil tudi jaz, so pod vod­stvom najaktivnejših članov takratnega cand. ing. Borisa Cijana in Milivoja Hu­meka, pričeli graditi prvo jadralno letalo v bivši državi. Po dograditvi letala je že naslednje leto, torej 1. 1932, ta skupina pod vostvom Borisa cijana odšla na te­rene pod Črnim vrhom na Pohorju, kjer je 10 dni opravljala začetniške polete. Rezultati tega tečaja so bili ohrabrujoči in želja vseh je bila, da se prav tam tudi naslednje leto organizira tečaj. Mislim, da morajo nekje biti še tudi zapiski s tega tečaja. No, do tečajav letu 1933 ni prišlo, ker je bil tov. Cijan poslan v jadralni center na Poljsko, od koder se je vrnil kot UČitelj letenja z uradnim "C" izpitom . Ob tej priložnosti je prinesel s seboj tudi načrte za gradnjo ja dralnega poljskega letala tipa VRONA , ki ga je skupina tudi zgradila. Tu sem se že z vso vnem o

vključil kot absolvent aeronavtike v delo pri graditvi in ko je leta 1934 ing. Cijan zapustil Maribor in odšel v Beograd, sem jaz prevzel tehnično vodstvo delavnice. Ker sem se učil letenja že prej pri Masarykovi letecki ligi v Pragi, kjer sem dobil tudi A izpit, v svojem študiju pa sem se specializiral za letalstvo, sem po odhodu tov. Cijana ostal naj izku šnej ši letalec v skupini, saj sem 1934. 1. na Blokah napravil še "B", a kasneje na Črnem vrhu še "C" izpit. Tako se je skupina šolala pod mojim vodstvom, le­teli .pa smo najprej v Sv. Kungoti pri Manboru, na terenu Jarenina, v Betnavi in nlV Črnem vrhu. Vse do leta 1936 sem vodil delo in letanje, a ko sem službeno odšel ~ Beog~ad, je vodstvo prevzel pri­zadevnI Danilo Vahtar. V skupini je zavl~dal . nov. duh, ~tyari so se še bolje od~Jale. In. najveselejŠI dogodek za skupi­no Je bil tistega dne, ko je skupina dobila prostor za delavnico v pritličju severo­zapadnega stolpa mariborskega gradu.

Naša skupina je do 1936. leta napravila kar 3 letala Zoeg1ing, eno Vrono, 1936 pa smo od bratov Tisovec, izmed katerih je eden letel v naši skupini, kupili letalo Grunau Beby, kateremu smo nadeli ime Maribor. V času ko sem vodil delavnico sem se že ukvarjal z raznimi izboljšavami in predelavami na konstrukciji kril in repu letala Z. po mojih zamislih. S tov. Humekom pa sva začela graditi letalo SRAKA, ki je bilo končano v letu 1937 in je bilo podobno jadralnemu letalu dr. ing. Antona Kuhlja tipa INKA z upornico pod krilom, imelo pa je posebni sistem za hitro montažo in demontažo kril. Taka konstrukcija je bila potrebna zaradi te-

Stara dobra Čavka

rena, saj nismo imeli možnosti hangarira­nja celega letala, pa smo po zaključenem letenju vsak dan letalo razstavljali. Še dosti zanimivega bi lahko povedal iz tega obdobja velikega napredka zagnanih čla­nov jadralne skupine, vendar naj bo zaenkrat dovolj.

Ko si odšel v Beograd v službo, kako si tam nadaljeval s svojo letalsko zagna­nostjo?

Zaposlil sem se kot letalski inženir v vojnem letalsko-tehničnem parku na Aerodromu Zemun, kjer sem ostal do 1937. Želja, da bi lahko realiziral svoja tehnična nagnjenja, me je pripeljala do tega, da sem se zaposlil v tovarni ZMAJ v konstruktorskem oddelku.

Po srečanju, ki sem ga imel s takratnim vodjem in učiteljem letenja grupe "DEVETI" Acom Stanojevičem ter na njegov nasvet, sem pristopil k tej skupini in prevzel tehnično vodstvo delavnice za izdelavo jadralnih letal. Delavnica je imela 3 zaposlene poklicne mizarje, gradi­ti pa so pomagali tudi vsi člani skupine. Letala so kupovale tudi druge jadralne skupine v državi, ki so množično nastaja­le.

Sprva smo po licenčnem dovoljenju v delavnici gradili letala tipa POPEN­HAVZEN , ZOEGLING, KOMAR, kasne­je pa še ORLIK in SALAMANDER. Izdelali smo okoli sedem enosedov KOMAR, štiri ORLIKE, ter 10 do 12 letal SALAMANDER.

Vzporedno z gradnjo teh letal pa sem pričel izdelovati prototipe jadralnih letal VRABAC, ŠEV A in na koncu še ČA VKE. Prvi dve sta bili začetniški z odprtimi krili z upornicami, ČAVKA pa je spadala v prehodna letala. Vsa letala so bila grajena v leseni izvedbi. V letu 1938 - 39 sem sodeloval pri konstrukciji visokosposobnega jadralnega letala UTVA konstruktOlja Milenka Mitroviča, kije sodelovalo na svetovnem prvenstvu v Poljski.

Leta 1939 sem prešel na delo v to­varno VTV A v Pančevu, ki je že pred mo~im prihodom izdelovala najprei letala mOJe konstrukcije VRABAC in SEVA kasneje pa tudi letala ČAVKA. V tej tovarni sem ostal vse do 1. 1945 seveda pa tovarna od 1. 1941 ni več gradila letal.

Domnevam, da si kot UČitelj letenja in letale~ konstruir~ letala, upoštevajoč praktIčno stran OZIroma potrebe, ki jih je nagel razvoj jadralnega letalstva zahteval. Torej n! naključje, da si začel postopno konstrUIratI letala z vse boljŠimi last­nostmi.

Jastreb na startu

Točno je, da sem stalno razmišljal o tem, da je treba konstruktivne izvedbe letal prilagajati naraščajočim potrebam, možnostim izdelave in napredku te zvrsti športa. Sam razvoj mOjih konstrukcij je to načelo tudi potrjeval. Tako je nastala

,cela vrsta konstrukcij, ki so imele vse boljše aerodinamične karakteristike, pa vendar bile zelo enostavne, povrh vsega Qa še prilagojene za samogradnjo. Po CA VKI so nastale konstrukcija JASTREB, SOKO in LASTA. Po osvobo­ditvi je nastalo tudi dvosedo jadralno letalo RODA, ki je bilo v začetku edino letalo dvosed za čisto začetniško šolanje. Kot poslednje sem konstruiral še vojno transportno jadralno letalo 922 z no­silnostjo 1700 kg.

Po osvoboditvi je tovarna VTV A spet prevzela gradnjo letal VRABAC, ČA VKA in pa protitipa JASTREB, za katerega sem dokončal načrte tovarna pa ga je zgradila v dveh mesecih in pol. Letalo je bilo do 29. Il. 1945 preizkušeno in takoj tudi uradno predano Letalski zvezi Jugo­slavije s priporočilom, da se začne nje­gova proizvodnja. Leta 1946 mi je do junija meseca uspelo izdelati konstrukcijo polnoakrobatskega in visokosposobnega jadralnega letala tipa SOKOL. Za tako hitro odločitev osvajanja tipa letala za gradnjo kot tudi za hitro izgradnjo pri­pada največja zasluga upokojenemu generalu tov. Vladu Ambrožič, ki je vse naše jadralne potrebe aktivno popiral in tudi finančno realiziral. Kot zadnjo je vrv A zgradila mojo konstrukCijo jadral­nega letala LASTA z razpetino 18 m, Zgrajena je bila na osnovi popolnoma novih aerodinamičnih in konstruktivnih

idej, ki so jih na drugih letalih uporabili dosti kasneje. Za profIl krila je nap. uporabljen populaminaren profil pro­fesorja Nenadoviča, ki je bil specialno razvit za to konstrukcijo. Način pri­ključevanja krila na trup je bil podoben sistemu, ki je danes osvojen pri plastičnih konstukcijah. Zunanja povrŠina kril,

'trupa in krmilja je bila prevlečena s TEGO filmom, ki je zelo dobro zaščitil konstrukCijo pred atmosferskimi vplivi, obenem pa zelo izboljšal aerodinamične lastnosti letala. Ta konstrukcija je bila tudi zadnja s področja samo jadralnih letal.

Poleg konstrukcij jadralnih letal si ustvaril tudi nekaj konstrukCij motornih letal. Ali bi še o tem rekel nekaj besed?

Da, v letu 1949 - 50 je prišlo do realizaCije mojega prvega motornega le· tala. Najprej, je bilo zgrajeno trenažna motorno letalo 213 v leseni izvedbi. Tej konstrukciji je sledila kovinska kon­strukCija letala 522. Leta 1955 sem pre· nehal s konstruktorsko dejavnostjo in se preusmeril na izdelke stavbnih aluminija­stih konstrukcij. Kasneje sem prešel v službo v LZ Jugoslavije, od tu pa 1969. leta kot svetnik za gradnjo plastičnih jadralnih letal v VTC Vršac. Tu smo po lic enci Schemp - Hirth-a začeli delati znana letala Cirrus, med tem pa . sem skupaj z ing. Vogtom iz ZRN začel delati konstrukcije motorno jadralnega letala SSV - 17. Izdelavo tega letala sta prevze· la VTC Vršac, kot kooperant pa še Theodor Sigmund iz ZRN. Izdelano je bilo samo eno letalo, na katerem je poskusne lete opravil tov. Aca Stanojevič.

Po oceni poskusnega pitota je letalo pokazalo zelo dobre rezultate,- kljub temu pa ni prišlo do serijske proizvodnje, ker je kooperant od nje odstopil. Rezul­tati so me ohrabrili in začel sem z izdelavo motorno jadralnega letala lastne konstrukcije ~ popolnoma plastični iz· vedbi. Letalo SOLE - 75 je v lastni režiji izdelal VTC Vršac. Med samo izdelavo je prišlo do nekaterih dopolpitev izboljšav in letalo je dobilo naziv SO LE 77. Do­grajeno je bilo 1. 1977, prvi poskusni let pa je opravil spct Aca Stanojevič 21. junija 1978 leta. To motorno-jadralno letalo ima vgrajen motor z vozila VW z močjo 72 KM in je doslej prvo motorno­jadralno šolsko letalo, ki je bilo zgrajeno iz plastike. Na posku snih letih je tu di ta konstrukcija dala zelo dobre rezultate, kaj več o tem pa morajo reči preizkusi, ki naj jih opravijo v VOC·u v Batajnici

zaradi homologacije. S preizkusi pa ta ustanova še ni pričela. Več o tem, kako se to letalo obnaša, bi ti lahko povedal tov.

Aco, ki je do sedaj letel že 6 različnih tipov takih letal. Menim pa, da je v sedanji svetovni bencinski k.rizi na vsak način pojav motornihjadralnih letal zelo zanimiva zadeva, pa bi morali te stvari reševati čim hitreje. Zato sme tudi osebno zelo zainteresiran, da se vse pre­izkušnje na mojem letalu čimprej opravi­jo, da bi bilo letalo po možnosti uvrščen~ v proizvodnjo. Zahvaljujem se že v naprej za objavo najinega razgovora in upam, da boš o nadaljnih preizkusih še kaj objavil v reviji KRILA.

Najnovejši izdelek "ŠOLE 71"

Ob koncu tega zapisa o konstruktorju in letalcu Šoštariču, ki je v 40 in več letih dejavnosti obogatil letalstvo s 15 kon­strukcijami, moram omeniti še njegovo skromnost, ki jo je pokazal tudi ob najinemu razgovoru. Ne morem pa za­molčati, da mi je z malo grenkobe v dUŠi mimogrede <menil, kako vse premalo se pravzaprev obvešča javnost o kon­struktorjih z vseh polj tehnične ustvarjal­nosti. Tudi jaz se mu pridružujem z enakimi občutki!

Vendar naj bo tudi njemu kot enemu od konstruktorjev v zadoščenje to, da so mnogi člani naših letalsih organizacij, ki so postali piloti vojnega letalstva ali pa še zdaj letijo z najmodernejšimi letali prek oceanov, osnovno znanja iz politiranja dosegli prav na /rijegovih RO DAH , ČAVKAH, JASTREBIH in drugih. Sto in sto doživetij mladih letalcev, ki so jih bili deležni na začetku svoje letalske kariere na omenjenih letalih, bi, mislim, šele lahko dopolnilo te skromno napisane življenjske podatke.

Vsak let, ki so ga napravili letalci na katerem izmed njegovih letal, je del Šoštaričevega življenjepisa.

Gustav Ajdič

Tov. Šoštarič pred ,,522"

OB 20-LETNICI SMRTI STANKA BLOUDKA

Graditelj, inovator, mecen in prijatelj Letos poteka 20 let, odkar je 26. novembra 1959 v Ljubljani nenadoma umrl inženir Stanko Bloudek. Ob smrti je slovenska javnost soglasno ugotavljala, da smo izgubili z njim osebnost zgodovinskega pomena za razvoj te.lesne kulture ne samo v slovenskem ali jugoslovanskem, temveč tudi internacionalnem merilu, pa četudi takrat še nismo imeli o vsebini in pomenu celovite podobe njegovega dda.

Inž. Stanko Bloudek (J 1. febr. 1890 - 26 nov. 1959j

Ljudje so ga poznali: eni oziroma večina zaradi Planice, pa zaradi njegovega mecenstva, najmlajše pa je pritegovala njegova velika ljubezen do mladine. Celovitejši prikaz njegovega dela smo dobili šele 12 let po smrti, ocene in raziskava, opravljena na podlagi doku­mentacije, pa priča o tem, da naše sodbe tudi di1nes, ko smo časovno že tako daleč, da ni več mesta za morebitno sentimentalnost, ni treba spreminjati.

Po poklicu je bil Bloudek konstruktor, graditelj, inovator. Še kot študent je zgradil poleg jadralnega dve motorni letali in z njima zaslovel v Avstroogn;ki.in Nemčiji. Delal je kot šef-konstruktor v

letalskih tovarnah v Budimpešti in ostal letalstvu zvest tudi potem, ko je po l. 1926 že v Ljubljani zgradil dvoje originalnih športnih letal, prišel pa je tudi delom na helikopterju skoro do kraja. Izdelal je vrsto novosti, ki so mu patentirane prinesle v času do izbruha druge svetovne vojne, veliko denarja: med njimi je najbolj znana zakovica za plombiranje železnis1dh vagonov, ki so jo sprejeli v skoro vseh evropskih državah. Po osvoboditvi se je Bloudek ves posvetil konstrukcijskemu biroju pri naših vrhov­nih športnih organizacijah.

Bioudek je tudi konstruktor slovenske­ga športa. Prvi je bil pri nas organiziral športni klub. Do tedaj smo pri nas (do l. 1920) spoznali samo nekaj malega nogometnih klubov, pa kolesarka, pla­ninska društva ter zlasti telovadna sokol­ska, orlovska in delavska društva. Športni klubi so odprli vrata novim panogam, do tedaj pri nas neznanim: lahki atletiki, plavanju, smučanju, tenisu, drsanju, ha ze ni, hokeju na ledu, tež/ci atletiki, namiznemu tenisu itd. Pojem šport je tako dobil svojo pravo široko vsebino.

Bloudek je deloma še pred l. 1941, v glavnem pa po osvoboditvi do smrti narisal okoli sto načrtov za skakalnice, ne samo doma na Slovenskem, temveč tudi v drugih krajih naše domovine pa tudi v inozemstvu. V glavnem je to delo opravljal brez plačila, žal ne s polnim uspehom. Bloudka je vedno in v vsakem primeru zanimala tehnična stran gradnje, ni pa se nikoli zanimal, ali bo njegova naprava imela dovolj človeškega zaledja, pa tudi materialne podlage za obstoj.

/

Več uspeha je imel z gradnjami plavalnih naprav. Tu so bile nevarnosti manjše kot pri skakalnicah in po njegovi zaslugi, pomoči in podpori je ob njegovi smrti na Slovenskem bilo precej bazenoJI, ki so bolj kot tekmovalno razvijala široko, množično rekreacijsko plavanje.

Umetna drsališča, najprej na Jesenicah, nato v Ljubljani itn., so v največji meri plod njegovih prizadevanj za napredek športne panoge, ki jo je gojil tudi sam in v njej dosegel največje uspehe.

Bloudkova nagnjenost k tvornemu graditelju in k azstruiranju se je posebej pokazala med narodnoosvobodilno voj­no. Da je postal navdušen in aktiven somišljenik Osvobodilne fronte takoj ob njeni ustanovitvi, saj ga nacionalna zasužnjenost slovenske lJI naroda ni mogla pripeljati drugam. Sam je zapisal o sebi, da je z okupacijo opustil sleherno delo in postal aktivist OF. V to službo je postavil ne samo sebe, temveč v glavnem ves svoj športni klub Ilirijo pa tudi svoje podjetje Avtomontažo, ki je popolnoma zaustavila sleherno produkcijo.

Popolnoma v sVojem slogu je že l. 1940 napravil načrt, kako pomqJati pri

zračnih napadih na London, in ga posredoval konzulatu v Zagrebu. Ilirija je postala torišče intenzivnega delovanja za OF, Bloudek je pri tem sodeloval v glavnem pri manjših akcijah. Aprila 1942 so ga Italijani prvikrat aretirali; izvlekel se je s prostodušnost jo. Po prihodu iz zapora pa se začne njegova težavna pot vedno izpostavljenega aktivista, pri čemer je poskušal opravljati naloge, ki so bile najbolj zapletene in tehnično težko izvedljive. Dušilec za zvok na puški, napravo za polnjenje min in bomb, rezila za papir za partizansko tiskarno, načrti za gradnjo bunkerjev za skrivanje ilegal­cev, jezdeci za prediranje gum na okupatorjevih avtomobilih, načrt za izdelavo majhnega letala, s pomočjo katerega bi prenesli razstrelivo pod borovniški viadukt itn.

Po osvoboditvi se Bloudek ni udeleže­val, vsaj v večji meri, partijskega organi­zacijskegaživljenja, zanimala ga je tehni­čna in vsebinska gradnja našega športa. JU pa je vedno ohranjal partijnost in se boril za prilagajanje našega športa po­trebam najširšega sloja ljudi (Odlomki iz prispevka Draga Stepfinika v sobotni pJ.i1ogi DELA)

OBVESTILO NAROCNIKOM -OBNOVITEV NAROCNINE ZA LETO 1980

Naročniki, člani aeroklubov ZLOS, ki plačujejo naročnino aeroklubu, bodo revijo prejemali tudi v letu 1980. Aeroklubu naj najkasneje do 1. februarja 1980 poravnajo letno članarino, da ne bodo črtani iz seznama članov oziroma naročnikov revije.

Vse individualne naročnike pro­simo, naj s splošno položnico nakažejo naročnino za leto 1979 v znesku 120,00 din na tekoči račun: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Ljubljana štev. 50101-678-51077.

Naročnike, ki spremenijo svoj naslov, prosimo, da spremembo takoj sporoče uredništvu revije. V sporočilu naj navedejo tudi stari naslov.

I I

)

VNOVOLETO VSRAJCAH labod )

PREGLED 4-LETNEGA DELA

Zapisnik občnega zbora ZLOS ZAPISNIK

Qbčnega zbora Zveze letalskih organizacij Slovenije dne 10. novembra 1979 v Ljubi aj

Prisotne delegacije: ALC Lesce, LC Ajdovščina, AK Ljubljana, AK Celje, MK Murska Sobota DLC Novo mesto, KL Postojna, AK Ptuj, KLC Slovenj Gradec, AK Velenje, OLC Portorož, AK Sloven­ske Konjice, AK Bela krajina, AK Brežice, AK Nova Gorica, MK "EMO" Celje, LMS Kranj, MK Mirna na Dolenj­skem, MK Domžale, DAGL - Velenje, AK "Srebrna krila" Idrija, LC Maribor, AK Novo mesto, "CASINO" Portorož in Posoški AK Tolmin.

Vabljeni gostje: Tov. Seliger - RK SZDL, tov. Lenarčič - ZTKOS, tov. Bavdek - RŠTO, tov. Mikulčic - ZSH, tov. Prvinšek - ZOTKS, tov. Javor -Klub letalcev Slovenije in delegat kluba "Let" Škofja Loka (zmaji).

Ad 1: Pred::ednik 10 ZLOS Stane Menegalija otvori letni občni zbor včla­njenih organizacij v ZLOS, pozdravi delegate in goste. Zboru predlaga v verifikacijo predlog poslanega dnevnega reda občnega zbora ZLOS s spremembo oz. dopolnitvijo 3. točke, ki se glasi: ,,Podelitev zlate plakete ZLOS predsed­niku CK ZKS tov. Francu Popitu."

Predlagani dnevni red je bil soglamo sprejet.

Ad 2: Na osnovi predlogov je bilo izvoljeno delovno predsedstvo in organi zbora.

Delovno predsedstvo: pred::ednik tov. Alojz Gojčič, AK Ptuj, člana tov. Alojz Lakovič, AK Celje in tov. Milan Vertot, AK M. Sobota.

Verifikacijska komiSija: predsednik: tO'4 Drago Kosaber - Celje, član: tov. Alojz Sinic - M. Sobota.

Verifikacijska komisija: član: tov. Franc Rupnik - Postojna.

V olllna komisija: predsednik: tov. Franc Primožie - ALC, člana: tov. Milan Omejc - LMŠ Kranj in tov. Janko Bizjak - AK Brežice.

Zapisnikar: tov. Jane~z Brezar - ZLOS, overovatelja: tov. Gustav Ajdič in tov.

Janez Grošelj. Ad 3: Tov. Stane Menegalija na

predlog 10 ZLOS predlaga zboru, naj sprejme sklep o podelitvi ,,zlate plakete ZLOS" predsedniku CK ZKS tovarišu Francu Popitu.

Obrazložitev: Prepričani smo, da smo si edini, da se z

"Zlato plaketo ZLOS" predsedniku CK ZKS zahvaljujemo, ker nas je v dobrem letu dni dvakrat sprejel in se z nami tovariško, odkrito in spodbudno pogo­varjal o problemih dela naše zveze in posameznih klubov v njej.

Tako po lanskem kot po letošnjem srečanju s tov. Popitom smo obogatili naša spoznanja, kam in kako usmeriti naše delo, da bi želi še večje uspehe kot smo jih dosegli doslej. Hitreje smo reševali ključna vprašanja našega nadalj­njega razvoja, od urejanja odnosov s teritorialno obrambo do uvoza letal in letalskega goriva.

Jasne usmeritve v gospodarstvo in izobraževanje letalskih kadrov za klubske in širše družbene potrebe.

Posebej se predsedniku CK ZKS tovarišu Francu Popitu zahvaljujemo za nedvoumno izraženo podporo našim naporom, na katerih temeljijo uspehi zveze in klubov.

Predlagani sklep je bil soglasno sprejet. Plaketo bo predala v imenu ZLOS tovarišu Popitu delegacija v sestavi: Stane Menegalija, Avgust Avbar in Oto Verban­čič.

Ad 4: Predsednik 10 ZLOS tov. Stane Menegalija poda izčrpno poročilo o delu Zveze letalskih organizacij Slovenije o uspehih in problemih, ki so spremljali

utrinki iz občnega zbora ZLOS

naše delo v preteklem štirile1nem ob­dobju, nakaže smernice za bodoče delo in rešitve za nekatere probleme_

Kljub vsem pozitivnim premikom v zadnjem času pa je razvoj letalstva in moto za bodoče delo jasno nakazan z mislijo: "Od aktivnosti nas samih zavisi vizija bodočnosti letalskega športa v Sloveniji" _

Poročilo predsednika 10 ZLOS zbor soglasno potrdi.

Ad 5: Predsednik verifIkacijske komi­sije tov_ Kosaber poda poročilo komiSije, da je na zboru prisotnih 25 delegatov od 32 včlanjenih organizacij, kar je več od predpisanega števila po 17. členu Statuta ZLOS. S tem je podana sklepčnost in polnopravno spejemanje vseh sklepov občnega zbora.

Ad 6: Razpravo po poročilih 1975 -1978 in uvodnem poročilu predsednika 10 ZLOS otvori predsednik delovnega predsedstva tov. Alojz Gojčič s smer­nicami za nadaljnje delo. To so:

- vprašanje samoupravne organizi­ranosti v letalskih šolah,

- vprašanje izobraževanja kadrov za potrebe združenega dela in kadrov za potrebe naše organizacije,

- vprašanje sodelovanja s šolstvom pri vzgoji letalskih kadrov,

- poglobitev sodelovanja z DRV in RŠTO,

- vprašanje srednjeročnega plana za naslednje obdobje ter fmanciranje letal­skih šol in ZLOS

- vprašanje revije "Krila" - vsebina in koncept razvoja v naslednjem obdobju.

Do vseh teh vprašanj naj zbor zavzame določena stališča nadaljnjega razvoja dejavnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju. 10 ZLOS pa bo na svoji prvi seji na osnovi poročil 10 ZLOS za preteklo obdobje, uvodnega referata predsednika 10 ZLOS in zavzetih stališč z bora izdelal zaključke in jih posredoval vsem včla­njenim organizacijam.

V nadaljevanju razprave : Predsednik modelarske komisije pri 10

ZLOS uvodoma nakaže probleme, ki tarejo to vejo dejavnosti. Problem je financiranje te zvrsti letalskega športa. Kritično se je dotaknil odnosa 10 ZLOS do te dejavnosti, vendar je iz vseh poročil razvidno, da ta dejavnost prejema več sredstev, kakor ji je namensko dodelje­nih.

Za nadaljnji razvoj slovenskega letal­skega modelarstva v naslednjem srednje­ročnem obdobju predlaga naslednja izho­dišča :

1. aktiviranje modelarskih krožkov po vseh šolah širom po Sloveniji ;

2. izboljšanje povezanosti in odnosov modelarske dejavnosti z ostalimi dejav­nostmi v aeroklubih ;

3. rešitev vprašanja finančnih in materialnih sredstev za modelarsko aktiv­nost.

Predsednik motome komisije pri 10 ZLOS se kritično dotaken samoupravne organiziranosti v letalskih šolah v pretek­lem obdobju. Delo motome komisije kot najvišjega strokovnega telesa dejavnosti je povsem onemogočeno s sedanjo delovno prakso, da delegati posameznih šol prihajajo na sestanke brez stališč članstva in pooblastil za sprejemanje določenih sklepov.

Prav zaradi tega se nam dogaja, da na nova materialna sredstva s sodobno tehnologijo nismo kadrovsko pripravljeni.

Tako stanje je tudi v drugih vejah letalske dejavnosti in temu vprašanju se mora v bodoče posvetiti maksimalna pozornost.

Predsednik propagandne komiSije : Največji problem dela te komisije je

enak, kakor pri vseh ostalih, t. j. vprašanje delegatov posameznih AK in neaktivnost na tem področju v organiza­cijah v bazi.

Priporoča vsem organizacijam, naj se aktvino vključijo v zbiranje gradiva za monografijo razvoja letalstva v Sloveniji in bolj aktivno sodelujejo v zvezni akciji "Selenitska paleta" in "Ikarovo pero" .

Tov. Lenarčič - ZTKOS uvodoma naglasi, da je ZLOS zgleden primer dela organizacije v naši družbi, katerega naj bi posnemale tudi druge telesnokolturne organizacije pri nas. V nadaljevanju je nakazal smernice za naše delo v nasled­njem obdobju oz. za nadaljevanje naše , že sedaj uspešne poti razvoja:

- jedro usmeritve letalskega modelar­stva naj bi bilo v bodoče v šolah v okvirih tehnične vzgoje in telesne kulture;

- do sedaj je bila povsem zanemarjena povezava naših klubov s podobnimi v zamejstvu. To velja predvsem za modelar­stvo, ki mora v bodoče navezati stike s klubi v Avstriji in Italiji, za kar so realne možnosti in sredstva;

- posvetiti je treba vso pozornost pravočasni izdelavi srednjeročnega plana razvoja dejavnosti 1981 - 1985 in nadaljnje programske usmeritve dela v tem obdobju 10 ZLOS za ZTKOS, isto pa velja tudi za vse letalske klube v bazi;

- pri delu v mednarosnih športnih organizacijah moramo zagovarjati načela politike neuvrščenosti in se zavzemati za enakopravno obravnavanje vseh včlanje­nih organizacij;

- pri organizacijah velikih športnih prireditev se morajo bolj spoštovati načela družbenega dogovora o tem vprašanju .

Ta načela so: - politična verifikacija ideje o organi­

zaciji tekmovanja; - zagotovljena materialna sredstva za

organizacij o ; - možnosti za uspešen nastop naših

športnikov na tekmovanju ; - strokovni kadri za organizacijo

tekmovanja (sodniki , treneIji) ; - zagotovljena vsa potrebna soglasja za

organizacijo prireditve ; - ZLOS, kakor vse ostale športne

organizacije , morajo do januarja 1980 uskladiti svoje akte in Statut s Titovo pobudo in smemicami SZDL o kolek­tivnem vodenju orgarrizacije.

Tov. Mikulčič - ZSH pozdravi dele­gate in goste zbora v imenu svoje organizacije z željo po nadaljnjem sodelo­vanju in skupnem konceptu razvoja letalskih organizacij . Več povezanosti in sodelovanja bi predvsem želeli na po­dročju usmeIjenega izb oraževanj a, pri akcijah in sodelovanju s SLO in pri oblikovanju politike samoupravnega raz­voja letalskih organizacij.

Delegat Ptuja - tov. Lep ej se je dotaknil vprašanja planiranja za naslednje srednjeročno obdobje oziroma vprašanja, ki jih moramo vnesti v naše delovne progr~e v tem obdobju . Apelira na bodoČI 10 ZLOS in vse organizacije, da zavzamejo določena stališča do vprašanj , ki jih do sedaj nismo zadovoljivo reševali.

Ta'vprašanja so:

- usposobljanje učiteljev letenja in mehanikov za sodobnejši način dela in

novo tehnologijo, ki jo že imamo v naših letalskih šolah;

- vprašanje vzgoje novih - mladih kadrov je vse premalo prisotno v naših delovnih programih ;

- v delovne programe za naslednje obdobje je potrebno vnesti tudi plane prireditev. To je nujnost, saj bi s tem olajšali delo organizatoIju , lažje bi bilo financiranje, a same prireditve bi dvignili na višj o raven;

- poostriti moramo odgovornost vseh samoupravnih organov v naših organiza­~ijah do pogodbenih obveznosti, ki jih Imamo.

Tov. Prvinšek - ZOTKS uvodoma pozdravi zbor v imenu organizacij za tehnično kulturo in se v nadaljevanju zad!~i pri panogah, ki se prepletajo in sodIJO v domeno obeh organizacij , ZLOS in ZTKOS. Te panoge so: letalsko modelarstvo, raketarstvo in letenje z zmaji. Problemi pri nadaljnjem razvoju teh panog so v obeh organizacijah, rešitev pa je treba iskati obojestransko v delovnih programih za naslednje obdobje.

- Letalsko modelarstvo: v bodoče je treba več pozornosti

posvetiti skupnemu reševanju problema­tike in razvoju te panoge. Večje vključe­vanje te panoge v šole, za kar se v zadnjem času zanima prosveta in bi lahko delovali v okviru programcw cel od nev­nega šolanja v šolah.

- Raketno modelarstvo: Zaradi specifičnosti te panoge so

društva s to dejavnostjo (IO) za osno­vanje svoje zveze. Na tem delajo zelo aktivno in imajo za to že soglasje SZDL. Do sedaj ta · društva niso bila člani ZLOS niti ZOTKS.

- Zmaji: Vprašanje letalcev z zmaji postaja

problem, ker sedaj niso organizirani v nobeni od naših organizacij.Mnenje je, da ta panoga spada v domeno ZLOS in da bi se društva zmajarjev morala vključiti v to organizacijO.

Predstavnik društev "zmajaIjev" se je v nadaljevanju aktivno vključil v razpravo o tem problemu. Sklep zbora je, da se to vprašanje ponovno postavi na dnevni red naslednje seje 10 ZLOS. Zaključke te seje pa se dostavi ZTKOS, ki bo sklicatelj naslednjega sestanka, da se ta dejavnost oz. panoga vključi v ZLOS.

Tov. Moškon - revija ,,Krila": Pri načrtovanju dela za naslednje srednje­roč.,!o ob~o~~e moramo vključiti tudi revIJo "Krila, koncept in vsebino za nadaljnji razvoj te edine letalske revije pri nas. Predvsem moramo rešiti vprašanje n:dnega izhaj~nja . revije in vprašanje llJenega .~nanclfanJa . FInanciranje revije mora bIti v bodoče sistemsko in 10 ZLO S mora v bodoče temu vprašanju in problemu posvetiti vso pozornost.

Tov. Javor pozdravi delegate v imenu ,,Kluba letalcev Slovenije", ki šteje že preko 200 članov. Tudi to društvo bi želelo postati kolektivni član ZLOS vel~dar še. ni našlo prave poti z~ vključevanje. Upa, da se bo tudi to vprašanje v naslednjem obdobju zadovo­ljivo rešilo.

Tov. Bavdek Jože - RŠTO uvodoma pozdravi delegate zbora in poudari pomen sodelovanja in nadaljnjega razvoja naše organizacije s SLO in TO. Pri nač rtovanju nadalnjega dela in razvoja moramo upoštevati nadaljnje pog1abljnaje tega sodelovanja oz. biti pripravljeni za prevzem še težjih in odgovomejših nalog, kakor do sedaj. Okvirno so nam nakazane smernice za planiranje v naslednjem srednjeročnem obdobju oz. programi bodočih pogodbenih nalog, ki so:

- potrebe TO po pilotih se povečujejo 3-kratno, zato je potrebno, da v nasled­njem obdobju posvetimo vSu pozornost vzgoji novih letalskih kadrov;

- razvijati RC modelarstvo v naših organizacijah, ker je to interes RŠTO. Sredstva za vzgojo teh kadrov bo v bodoče prispeval tudi Republiški štab po dogovoru in pogodbi z ZLOS;

- vprašanje članstva "zmajarjev" v na_~ . organizaciji moramo kar najhitreje re~ItI. Za to panogo je zainteresiran RSTO, a za finanCiranje velja isto kakor za RC modelarje ;

- razmisliti moramo o vprašanjih asfaltiranja poletno - pristajalnih stez na ,!aših letališčih. Asfaltiranje VPS ni mteres RŠTO in jih moramo izločiti iz naših programov, v kolikor to ni širši družbeni interes ali interes gospodarstva.

Vsaka letalska šola mora v naslednjem obdobju poiskati in predvideti al terna-

tiyno travnato VPS v svojem območju, ki bl bila v danem trenutku takoj uporabna.

To naj bi bile osnovne smernice za programe našega nadaljnjega dela. Apelira na ~se . delegate, ~a pospešijo delo pri me~pvl VES za pt10te v svojih organi­zaCIJah. Do tega vprašanja smo se do sedaj obnašali neodgovorno in tako delo meče slabo luč na naše nadvse uspešno delo.

Tov. Seliger - RK SZDL v imenu republiške konference pozdravi zbor in kljub zavidljivim uspehom ZLOS v preteklem obdobju priporoča za naprej še bolj uspešno delo naše, družbeno tako pomembne organizacije. Razviti in mno­žično razširiti pa moramo naše osnovne organizacije , to pa naj bo vodilo za naše delo v prihodnjem obdobju .

S tem je bila razprava po poročilih končana in zbor potrdi poročilo 10 ZLOS in uvodno poročilo predsednika.

Ad 6: Predsednik nadzornega odbora tov. Moškon poda poročilo odbora. Na osnovi 30. člena statuta ZWS je nadzorni odbor pregledal finančno poslo­vanje, samoupravne akte , njihovo uresni­čevanje v praksi ter realizacijo vseh dogovorov in meni, da ni nobenih zadržkov za razrešnico dosedanjemu predsedniku in podpredsednikoma s strani občnega zbora.

Občini zbor potrdi poročilo in sprejme razrešnico.

Ad 7: Predsednik kandidacijske ko­misije tov. Primožič poda predlog v imenu mandatarja 10 ZLOS za predsed­nika, d~eh po.dpredsednikov, ki se volijo za noVI. 10 In predlog za imenovanje sekretafJa 10 ZLOS. Vsi predlogi so bili v javni obravnavi od februarja 1979. Zbor potrdi predložene predloge in v skladu s 15. členom statuta odloči, da so volitve javne.

Na osnovi izvedenih volitev so bili izvoljeni za naslednje štitiletno mandatno obdobje sledeči predlagani kandidati :

tov. Stane Menegalija - za predsednika IOZLOS;

tov. Alojz Gojčič - za podpredsednika 10 ZLOS;

tov. Avgust Avbar - za podpred­sednika 10 ZLOS.

Delegati pozorno poslušajo predsednika ZLOS

Stane Menegalija Lojze Prvinšek

Lepej Drago Seliger

Marjan Lenarčič Franc Primožič

Za sekretarja 10 ZLOS je bil imenovan tov. Mirko Bitenc, dosedanji sekretar ZLOS.

Vsi kandidati so bili izvoljeni soglasno. Soglasno je bil imenovan tudi sekretar 10 ZLOS.

Predsednik zbora zaprosi predsednika 10 ZLOS, naj podeli priznanja - zlate plakete ZLOS zaslužnim članom za uspešno dolgoletno delo v naših organi­zacijah.

Zlate plakete ZLOS so prejeli: tov. Stefan An talič , AK Murska

Sobota; tov. ing. Aleksander Bratuž, AK Nova

Gorica; tov. ing. Lado Gorišek..> ALC Lesce; tov. Anton Gašper, RSTO - ZLOS;

tov. ing. Drago Kosaber, AK Celje; tov. Bojan Kolenc, MK Mirna na

Dolenjskem; tov. Jure Pestotnik, V. P. 3363 Cerklje

ob Krki; tov. Miloš Rijavec, MK Vrhnika in tov. Mirko Zadravec, AK Maribor.

Za uspešno osvojitev tehnologije izde­lave jadralnih letal in s tem velikih zaslug, da se letalo DG - 100 proizvaja v naši domači tovarni "Elan" v Begunjah sta bili podeljeni zlati plaketi ZLOS:

tov. ing. Tonetu Čerinu in tov. Pavlu Potočniku.

Ad 8: V zaključnem govoru se tov. Menegalija Stane zahvali vsem delegatom za uspešno delo v preteklem obdobju z željo, da tudi v bodoče delamo tako oz. še bolje in da realiziram o vse naloge, ki smo si jih zadali za naslednje srednje­ročno obdobje, a te niso majhne.

Predsednik delovnega predsedstva se zahvali vsem udležencem občnega zbora za plodno sodelovanje in s tem zaključi občni zbor.

Marjan Moškon Mikulčič Emil

LJUBLJANSKO LETALIŠČE VPRAŠLJIVO

Ljubljančani gostujejo

Po letih, ko je imel ljubljanski aero­klub pomembno mesto v slovenskem športnem letalstvu, ko je v njegovih vrstah zraslo več odličnih ja dr al cev , vliko pilotov pa se je z uspehom preselilo v prometno letalstvo, so člani v zadnjih letih postavljeni pred vSiljeno stagnacijo. Ob spletu okoliščin, ko niti ni več pomembno, kdo je kriv, da je Ljubljana

Detajl iz starih časov na ljubljanskem letališču

izgubila svoje športno letališče in dejstvom, da niti s strani štaba SLO ni bistvene pobude, da bi Ljubljana dobila novo športno letališče, se člani vseeno trudijo, da bi rešili življenjsko vprašanje kluba, na drugi strani pa članom vedno bolj prihaja do zavesti, da se lahko le z združenimi močmi obdržijo in nadaljuje­jo tradiciio kluba.

Andro- Šubarevič, poslovodni sekretar Letalske šole Lju bljana, sicer po poklicu ekonomist, ima med drugimi nalogami tudi vlogo animatorja, ko je treba kaj narediti za novo letališče. Se~ed~ ie ta naloga izredno nehvaležna. Načelno se namreč vsi strinjajo, da je letališče res pomembno in da mora biti, ko pa je treba kaj narediti, se akcije zaustavijo ob papirnati vojni, ob moči, ko nerazumeva­nje izkazujejo nekatere družbenopolitič­ne institucije, ob velikih investicijah, itd.

"Dobili smo celo pismeno podporo določenih družbenopolitičnih forumov za gradnjo športnega letališča Log-Dra· gomer, ali Brezovica - skratka novega letališča. Pravzaprav je težko konkretno imenovati kraj, kjer naj bi tekla nova steza in stal hangar, saj je taka konkret. nost za nekatere že pregroba," pripove· duje Andro. In prav zato ljubljanski aeroklub že nekaj časa živi na najrazlič­nejših slovenskih letališčih. Posledica tega je izredno slabo stanje letalskega parka, ki bo prezimil na Gorenjskem, pa v Postojni, del letal je na Brniku, itd.

"Vsekakor bi se rad zahvalil vsem, ki so pokazali razumevanje ter sprejeli na letališče in pod streho ljubljanske pilote in letala. Pravzaprav so bili slovenski aeroklubi kar solidarni: posebna zahvala gre članom in vodstvu Alpskega letalske­ga centra v Lescah, kjer začasno letijo jadralci, pa Postojnčanom in Borisu Mo­žini, ki je sodeloval pri motornem šolanju pilotov, na drugi strani pa prav tako Novomeščanom, ki so sprejeli drugi del kandidatov za motorno letenje. Seveda

pa ne gre pozabiti še na Franca Kuhelni­ka v Portorožu ob sodelovanju pri začet­niškem šolanju ," razlaga Andro.

"Seveda z gostovanjem bistvenega pro­blema ljubljanskega aerokluba ne bomo rešili," razmišlja sekretar kluba. "Zaveda­mo se, da smo povsod le gostje, da tudi vožnje na oddaljenejša letališča posebno za začetnike niso nič kaj spodbudna, da bomo morali zaradi tega omejiti letenje.

Slednje pa najbrž nikogar posebno ne navdušuje. Ne nameravamo se odreči vsakoletnemu začetniškemu šolanju, če-

prav se zavedamo, da ljubljanski naraščaj ­niki ne bodo imeli toliko ugodnosti kot njihovi vrstniki na matičnih letališčih in da bo zato tudi osip izredno velik. Osip pa pomeni, da gre veliko sredstev in truda v nič . _ ."

Položaj res ni rožnat in treba je reči, da se mladi piloti tega zavedajO. Fantje so že lani ustanovili mladinsko sekcijo, ima­jo redne sestanke, pozimi pa bodo organi­zirali športno dejavnost, tako da bi ostali skupaj, pripravljeni za najrazličnejše resnejše akcije. Tudi ljubljanski jadralci in motorni piloti že nestrpno čakajo novega upravnika Marjana Pirca. Upajo, da bo imel dovolj volje in ne bo ostal v klubu le kratek čas , saj bi le tako lahko resneje planirali letenje in se potegovali za boljšo kvaliteto. Klub je z Vinkom Golubičem in Francem Janežičem rešil tudi vpraša­nje mehanikov.

Andro Šubarevič se je v pogovoru vedno znova vračal k problemom letali­šča. " ISSO Vrhnika je dal negativno mišljenje o lokaciji športnega letališča , češ, dokler ne bo generalnega urbanistič· nega plana vrhniške regije, ne smemo upati, da bi realizirali načrte za letališče. Šele ko bo GUP narejen, naj bi se pogovarjali s kmetijsko zemljiško skup­nostjo. Slednja je prav tako dala negati· ven odgovor za sedanjo lokacijo, saj bi letališče stalo na meliorizirani zemlji. Ljubljanski aeroklub seveda vztraja na dosedanjem projektu in upamo, da bomo neskladja z družbenopolitičnimi službami mesta Ljubljane in Vrhnike tudi rešili."

"Verjetno ima najbolj nehvaležno na­logo", pripoveduje sogovornik "inž. Teobald Belec , predsednik gradbenega odbora, ki vztrajno in skrbno vodi grad­beni odbor. "Seveda pa ne gre pozabiti še na trud Janeza Železnika, podpredsedni­ka IS SM Ljubljana, ki skrbi za povezavo in koordinacijo med družbenopolitičnimi organizacijami, ko se dogovarjajo o grad­nji športnega letališča."

Skratka, da bi reŠili problem ljubljan­skega športnega letališča, je ob različnih nalogah angažirana vrsta ljudi, ki v dogo­vorih z vrhniško občino poskušajo najti skupen jezik. Šele ko se bodo izkopali iz tega labirinta, se bo AK Ljubljana lahko lotil finančne konstrukcije problema. In takrat bo treba narediti nov korak, ki

prav tako ne bo živahen in

PREŠOLANJE PILOTOV IN AVfOl'AEHANIKOV

13i:ll~I~J

Izobraževanje kadrov Motoma komisija pri 10 ZLOS je na

svoji seji 27. 10. 1979 sprejela sklep, da se za prešolanje pilotov na letala UTV A-75 in UlV A-66, oziroma aviomehanikov za delo na novih tipih letal organizira na letališču v Portorožu ustrezen seminar. Predlagani so bili kan· didati-piloti in potrjen sestav vseh, ki naj se udeleže seminarja.

Seminar je bil od 14. do 19. novembra 1979, stroške seminarja pa je kril ZLOS.

Vodja seminarja za pilote je bil učitelj letenja tov. Franc Rupnik, za aviomeha· nike pa tov. Adolf Suštar , predsednik tehnične komisije pri 10 ZLOS. Teoretič­na predavanja za pilote in en del za mehanike je opravil tov. inž. Mijatovič Boro iz VOC Batajnica, za mehanike pa še tov. Dragan Dabič (VZŠ Zagreb) in Stevo Ikonjič (mehanik iz AK Postojne).

Teoretični pouk za letalo UlV A- 75 je bil organiziran za vse hkrati. Piloti so 15. 11. uspešno opravili teoretični izpit iz eksploatacije in še isti dan pričeli s praktičnim letenjem, ki ~ je vodil tov. Rupnik. Po planu prešolanja je vsak kandidat napravil po 3 do 4 leta na dvojni kom an di , 3 zone, 9 samostojnih šolskih krogov, 2 leta s pilotiranjem z desnega sedeža in 2 aerovleka. Poprečno so kandidati naleteli od 16 do 22 letov vtrajanju od 3,08 do 4,27 ur in uspešno končali tečaj, ki jim je omogočil vpis tipa v knjižico letenja.

Tečaj so končali naslednji: 1. Ajdič Gustav, ZLOS; 2. Berčič Maks, AK Ljubljana; 3. Čuček Ivan, AK Ptuj; 4. Klemenčič Franc, AK Novo mesto; 5. Lakovič Slavko, AK Celje; 6. Ličer Benjamin, AK Portorož; 7. Terglav Franc, AKSlovetJj Gradec; 8. Štular Bruno, AK Lesce. Prešolanje na letalo UTV A-66 se je

pričelo 16. 11. 1979 s teorijo in izpitom iz eksploatacije. Praktični pouk je opravil učitelj letenja tov. Boris Možina.

Od' kandldatov, ki so bili na prešolanju za ta tip, je bilo nekaj pilotov, ki so že samostojno leteli, vendar jim je manjkal nalet 10 ur, ki uveljavlja pravico do pooblastila za metanje padalcev. Zaradi slabih meteoroloških pogojev dva pilota nista uspela priti do samostojnega letenja in bosta morala letenje nadaljevati v svoji letalski šoli, ostalim pa manjka še nekoli­ko ur naleta, da bi izpolnili pogoj za metanje padalcev.

Na prešolanju so bili naslednji piloti: l. Čuček Ivan, AK Ptuj; 2. Adam Miha, AK Murska Sobota; 3. Šušter Adolf, AK Novo mesto; 4. Ličer Benjamin, AK Portorož; 5. Lakovič Slavko, AK Celje; 6. Grajf Avgust, AK Ajdovščina; 7. Klemenčič Franc, AK Novo mesto.

Iz že omenjenih razlogov tov. Miha Adam in Slavko Lakovič nista prišla do samostojnega letenja.

Na tem letalu so kandidati napravili skupaj 105 letov z 19,31 urami naleta.

Seminarja za prešolanje aviomehanikov na nove tipe letal se je uedeležilo 7 kandidatov. Na zaključku seminarja, ki je bil od 14. do 18. 11. 1979, so pred izpitno komisijo ZKPZ v sestavi Gustav Ajdič, Adolf Suštar in Taras Krivenko, kandidati opravljali izpite za vsak tip letala posebej. Zadnji dan izpitov je bil navzoč tudi inšpektor ZKPZ za tehnično osebje inž. Miodrag Ribar.

Izpite so opravili in dosegli vpis v licence naslednji tovariši:

1. Broder Franc, AK Murska Sobota -Utva 75, Utva 66, Cessna 172, Pa 38

2. Gajšek Franc, AK Celje - Utva 75, Utva 66, Cessna 172, Pa 38

3. Hladnik Vojteh, AK Lesca - Utva 75, Utva 66, Pa 28, Pa 38

4. lablanšček Vojko, AK Ajdovščina - Utva 75, Uva 66, Pa 28, Pa 38

5. Majcenovič Zvonko, AK Maribor -Utva 75, Utva 66, Cessna 172, Pa 38

Zgoraj: aviomehaniki opravljajo licenco Spodaj: piloti 18

prešolavajo na UTVO

6. Strelec Edvard, AK Ptuj - Utva 75 , Utva 66, Cessna 172, Pa 38

7. Tretjak Alojz, AK Slovenj Gradec­Utva 75, Utva 66, Cessna 172, Pa 28, Pa 38.

SeminaIju je prisostvoval tudi avio­mehanik Vinko Golobič iz AK Ljubljana, ki pa, ker še nima licence, ni mogel dobiti vpis tipov.

Obenem so pred komisijo uspešno opravili izpit za podaljšanje veljavnosti licence še naslednji aviomehaniki;

Vojko Hladnik, Zvonko Majcenovič, Alojz Tretjak in Taras Krivenko.

Uspešno končan seminar v Portorožu je že spet potrdil pravilno orientacijo ZLOS oziroma njegovih komisij, da se samo na organiziran način lahko doseže potrebna strokovna usposobljenost letal· cev in mehanikov. Čeprav je opravljeni seminar zahteval precej finančnih sred· stev, je njegova organizacija popdnoma upravičena. Ponovno moram poudariti, da pravilna eksploatacija naših modernih letalskih sredstev ne more biti nikoli predraga. GUST AV AJDIČ

ANALIZA

Popravni izpiti 24. 11. 1979 so bili v prostorih ZLOS

v Ljubljani popravni izpiti za kandidate -pilote, ki s svojim znanjem niso zadovolji­li v jesenskem izpitnem roku na izpitih za dovoljenja.

K pop ravnim izpitom se je prijavilo 9 kandidatov za športne in 16 kan4idatov za jadralne pilote.

Clnai komisije so bili prepričani, da bodo vsi uspešno opravili izpite. Namesto tega ugotavljajo , da je nkaj kandidatov imelo te izpite za golo formalnost, sicer se ne bi zgodilo, da niso odgovorili v obeh predmetih na ista vprašanja, ki so jim bila postavljena na predhodnih izpitih. Posledice pa kaže doseženi uspeh.

Za motorne pilote namreč kar trije, to je 33 % niso uspešno opravili popravnih izpitov, pri jadralcih pa so bili neuspešni štirje, to je 25 % kandidatov.

Če ob tem neuspehu ugotovimo, da bodo vsi, ki niso uspešno opravili teh izpitov, morali v novem izpitnem roku opraviti celotne izpite, potem nam njihov odnos postaja nerazumljiv.

Normalno bi bilo, da vsak človek, posebno še mlad, teži k stalnemu napredku na vseh področjih svojega udejstvovanja, zato pa se mora tudi umsko in fizično potruditi. Če se je torej nekdo odločil, da postane letalec, potem to ni mogoče doseči brez potrebnega znanja .

. Rešitev je zato samo v tem, da se teoretični usposobljenosti posveti potre­bna pozornost, izpiti pa naj bodo samo potrditev tega znanja. Letalstvo ni kolesarjenje ali kak drug šport, pri katerem ni potrebno znanje aerodinami­ke, meteorologije ali drugega področja, ki pa je za letalstvo nujno.

GUSTAV AJDiČ

Zadnje letošnje tekmovanje motornih pilotov Jugoslavije je bilo od 12. do 15. oktobra na letališču v Kraljevu, v organi­zaciji domačega aerokluba "Mihailo Pe­trovic" . Na tekmovanju je sodelovalo 23 motornih pilotov iz 6 republik - pokra­jin, ni bilo le tekmovalcev iz Makedonije in Kosova. Iz Slovenije so sodelovali 4 motorni piloti. V tekmovalnem programu sta bila dva maršru tna leta z ocenjeva­njem izvidniških nalog, meritev, časovne točnosti in točnosti pristajanja.

Rezultati: (možno število točk 930)

1. Jovanovic Mijat, Kraljevo, Citabria - 911 točk

2. Ban Mijo, OSijek, Utva 75 - 877 točk

3. Verbančič Oto, Maribor, Pa 38 -758 točk

6. Krepf1 Karl, Ptuj, Cessna 172 -- 705 točk

7. Kolarič Kost ja, Ptuj, Citabria - 660 točk

10. Lukman Anton, Maribor, Pa 38 -589 točk

sozd bivet belinka, ilirija -vedrog, teol

Proizvodnja surovin za industrijo detergentov, kemičnih pomožnih sredstev ter · čistil za gospod injstvo in kozmetike.

PIPER CHIEFTAIN

23. oktobra je prispelo na ljubljansko letališče letalo PIPER PA 31-350 CHIEFTAIN, last Geodetskega zavoda SRS. Letalo je opremljeno s sodobno opremo za aerosnemanje, v potniški izvedbi pa nudi petim potnikom zelo udobno potovanje.

Letalo meri čez krila 12,4 m in in je dolgo 10,6 metrov. Prazno tehta 1915 kg. Največja vzletna teža je 3175 kg.

Poganjata ga dva Lycoming motorja po 350 HP. Potovalna hitrost na višini 3658 m pri 75 % moči je 380 km/h. Hitrost penjanja z dvema motorjema je 424 mimin. Letalo vodita naša vrta letalca Janez Stariha in Marija Škrlec.

K. T.

ŠPORT

Kup republike Konec oktobra je bil v Zagrebu že

tradicionalni ,,Kup republike" letalskih modelarjev v kategoriji F-l. Kot vsako leto je bil tudi letošnji "Kup republike" veličasten v vseh razsežnostih: tako v kvaliteti, množičnosti in udeležbi tujih ekip. Ponovno smo dokazali, da jugoslo­vanski modelarji sodimo v sam vrh svetovnega modelarstva.

Razveseljivo ni samo zgoraj navedeno, ampak tudi to, da imamo v Jugoslaviji vse več mladih, ki bodo ali pa so že enakovredno nadomestili svoje starejše tovariše, ki so zaradi svojih uspešnih nastopov zaslužili prepotrebno sprostitev.

Imena kot so· Velunšek, Leskošek, Mezner, Soare in na drugi strani Soare mlajši, Praprotnik in drugi nam doka­zujejo , da so znanje združili z mladost jo in da nam bodo prav ti mladi nadaljnje jamstvo za kvalitetne tekme kot so Kup republike in podobne.

Na letošnjem Kupu ni bilo slabega tekmovalca, saj nam rezultati povedo svoje: FLY OFF v jadralnih modelih, kjer je bila borba za prvo mesto odločena med 16 tekmovalci šele po 9. letu, prav tako pa borba med 8 tekmovalci v penjačih, kjer je bila borba odločena šele­v 10. letu, so zgovoren dokaz o kvaliteti, saj je bilo število 100 med nastopajočimi krepko preseženo. Razveseljivo je tudi to, da vse več ekip prihaja v celotnih postavah v vseh kategorijah. Samo tekmovanje je prav tako potrdilo tudi veliko prijateljstvo med tekmovalci ne

glede na narodnostno pripadnost ali državo, iz katere prihaja, kar je prav gotovo dober porok za nadaljnje sodelo­vanje tako na športnem kot na strokov-

nem področju, vse to pa potrjuje pravilnost politike Jugoslavije.

O sami organizaciji tekmovanja po­vejmo na kratko, da je bilo kvalitetno organizirano, organizatorju pa želimo, da bi na konferenci c.I.A.M. F Al uspel s kandidaturo za vpis v mednarodni kole­dar tekmovanj zaleto 1980.

JANEZ GROŠELJ

OBVESTILO NAROCNIKOM -OBNOVITEV NAROCNINE ZA LETO 1980

Naročniki, člani aeroklubov ZLOS, · ki plačujejo narocnmo aeroklubu, bodo revijo prejemali tudi v letu 1980. Aeroklubu naj najkasneje do 1. februarja 1980 poravnajo letno članarino, da ne bodo črtani iz seznama članov oziroma naročnikov revije.

Vse individualne naročnike pro­simo, naj s splošno položnico nakažejo naročnino za leto 1979 v znesku 120,00 din na tekoči račun: Zveza letalskih organizacij Slovenije, Ljubljana štev. 50101-678-51077.

Naročnike, ki sp~menijo svoj naslov, prosimo, da spremembo takoj sporoče uredništvu revije. V sporočilu naj navedejo tudi stari naslov.

IKA ROVO PERO

Če bi imel letalo S pristajaine piste je prihajalo oglušu­

joče brnenje letala. Počasi sem odšel proti stavbi, izza katere je prihajalo hrumenje. Malo okoren sem bil, saj sem imel na sebi nerodno obleko, ki je pri­rejena za posebne polete. Ta obleka pa je bila prav posrečeno izbrana. Bila je žive barve, v pravem nasprotju z drugimi vesoljskimi. Na glavi sem imel, zdaj že odprt, skafander proti pritisku, saj na­stane ob vzletu letala silovit pritisk. Pritisk nastane takoj ob vzletu, saj se letalo dviga navpično. Letalo vzleti s hitrostjo svetlobe, toda ta velika hitrost traja samo toliko časa, dokler še letiš v privlačnosti zemlje. Pozneje se hitrost zmanjša na 50.000 krn/sek.

Ob tem razmišljanju sem prišel do ograje, ki me je ločevala od piste. Stra­žarja sta me brez besed spustila noter. Pred mano je stalo letalo najsodobnejšega tipa. REPATICA 104. To je bilo moje letalo.

Vzpel sem se po stopnicah in vstopil v, letalo. Za menoj so se stopnice dvignile in neprodušno zaprle ladjo in mene v njej. Nekaj časa sem stal, nato pa odšel v zgornji del ladje. Komandna soba in vsi motorji so bili v drugem, zgornjem delu ladje. Pravim ladje, saj je letalo imelo nekakšno obliko ladje, razen tega je imelo ob trupu dve trikotni krili. Odšel sem torej v zgornji del ladje, kjer sem sedel v udoben, varen in praktičen na­slonjač '. Varnostni pasovi so se sami avtomatsko sprožili in me pripeli ob naslonjač. Pregledal sem krmilno ročico, nekaj naprav za meIjenje hitrosti, pritiska in še nekaj drugih gumbov. Vse je bilo v najboljšem redu, vse, česar sem se do­taknil. Vzel sem mikrofon ter prosil kontrolni stolp za vzletno dovoljenje. Kmalu je prišel iz sprejemnika hreščeč glas: "REPATI CA 1 04, tukaj kontrolni stolp , imate dovoljenje za vzlet, srečno pot. Končano!" "Tukaj REPATICA 104, sprejel! Hvala!" sem dejal in pritisnil na

gumb za ogrevanje letala. Spustil sem zaslon na skafandru.

Letalo je bilo čez nekaj sekund ogreto in s tem pripravljeno za vzlet. Pritisnil sem na drug gumb in pritisk v podnožju letala se je začel z ogromno hitrostjo večati. Tlak je bil za pline čedalje manjŠi, čez kake slabe pol minute je pritisk dosegel moč, ki se lahko primerja z eksplozijo in pritiskom atomske bombe. Toda v tem času je bila atomska bomba že zastarelo orožje. Podnožje, pa tudi celo letalo, je bilo iz najodpornejše zlitine jekla in železa in še iz več drugih do­datkov. Ta zlitina je lahko prenesla ogro­men pritisk. Toda nisem smel predolgo čakati, zatorej sem pritisnil na drug gumb, s katerim sem sprožil iskro, ki je povzročila v tistem ogromnem pritisku eksplozijo, ki me je v trenutku odtrgala od zemlje. Poletel sem.

Kmalu sem bil izven zemeljjske pri­vlačnosti. Kljub skafandru sem začutil , kako me je zajel val ogromnega pritiska, mislil sem, da mi bo glava počila, v bobničih sem ču til neznosno bolečino. Še sreča, da sem letel s tako hitrostjo, drugače bi me prav gotovo ubilo. Zelo hitro sem nato začutil, da se pritisk v letalu manj šao Obču til sem, da lahko že svobodneje zadiham. Kmalu sem izrabil ves pritisk v spodnjih delih ladje. Zato sem spodnji del kratkomalo odvrgel. Vključil sem atomske motoIje in pognal sem se v vesoljski mrak.

N ato so se pasovi na naslonj aču avto­matsko spet odpeli. Vključil sem avto­matskega pilota, sam pa sem se napotil v spodnji del drugega dela ladje. Tam so bile sobe, kopalnice, kuhinje, shramba ter skladišče. Odšel sem v sobo in poskušal zaspati. V letalu sem lahko hodil brez skafandra in druge opreme, saj je bilo celotno " drobovje" letala polno kisika. V sobi sem se vlegel na zelo udoben in mehak kavč. Poskušal sem zaspati , kar mi je po daljšem času tudi uspelo.

Spal sem morda dve uri ali še manj, ko sem začutil močan sunek, ki je stresel celo ladjo. " Pa ne da me je zadel kateri od meteorjev, ali pa sem zašel v meteo­ritski dež?" Hitro sem stekel v majhno kupolo, ki je bila čisto na vrhu letala. Nemalo sem bil presenečen, ko sem okoli REPATICE zagledal več deset majhnih vesoljskih ladjic. Prav gotovo jih je člo­veško oko prvič videlo, prepričan sem tudi, da so bitja, ki so krmarila te vesoljske ladjice, kakršna koli so bila, prvič videla mojemu letalu podobno ve­soljsko vozilo. Opazil sem tudi, da ne kažejo nič kaj prijateljskih namenov z mano in letalom, kajti ravno ko sem hotel iti in povečati hitrost, da bi se jim urmknil, sem videl skozi prazno kupolo, kako so iz vsake vesoljske ladje švignile tri dolge lovke, ki so se kot kače ovile okoli letala. Bil sem malce prestrašen, saj nisem imel izkušenj take vrste, toda bil sem vesel, da so "oni" naredili prvi korak. Takrat sem ob mil laserski mi­traljez proti eni izmed ladjic. Pomeril sem in pritisnil na sprožilec. Toda namesto da bi videl, kako je ladjico razneslo, sem videl, kako so kratki laserski žarki švignili skozi sovražno ladjico, ne da bi jo po­škodovali. Obupano sem pohitel v ko­mandno kabino, poskušal sem ubežati, toda tedaj sem na svojo grozo spoznal, da so atomski motorji brez goriva. Nisem hotel, ne, nisem mogel verjeti. Toda kmalu sem sI?oznal kruto resnico: ta

vesoljska bitja so mi prav gotovo posrkala vso atomsko energijo. Nič drugega nisem mogel, kot da čakam... čakam, ... čakam ... No, čakati mi ni bilo treba dolgo, saj me je moja mama precej trdo stresla. "Ja, kaj pa ti je? Sredi dneva mi greš zaspati. Spet fantaziraš in sanjaš. Če ti rečem, da boš še znorel zaradi teh lat, ki letajo po zraku." S temi latami mama prav gotovo misli avione. Njej se avioni, ali "late" po njenem, zdijo brezvezne stvari. Jaz pa sem v tem njeno pravo nasprotje. Letala imam rad in jih obču­dujem_ Razumem že davnega človeka, ki je hotel letati, letati. Toda želja je eno, stvarnost pa drugo. Ravno tako je pri meni. Imam željo po letenju in letalu. Toda stvarnost mi sedaj tega še ne do­pušča. Mislim, da sem se ravno zato vpisal v vojaško gimnazijo, saj me vojaška letala še posebno privlačijo. Zelim si, da bi nekoč kot Titov pilot sedel venem od vojaških reaktivcev. Toda še daleč je ta poklic in cilj mojega življenja še vedno nekje daleč. Vendar sem mu z vsakim dnem čedalje bliže. Zato tudi rad fanta­ziram o letalih, še najraje o takih, ki jih zemlja še ne premore. Toda že se pojavlja vesoljski avtobus, s tem se bo mogoče uresničil del moje fantazije. Rad imam letala tudi zato, ker so tudi ona pomagala našim dedom in očetom, da smo si priborili svobodo. Tudi letala so nam podarila del naše sreče.

Zato in še zaradi mnogih drugih raz­logov sem se odločil , da postanem pilot, ki ohranja , brani in čuva neodvisnost ,

~ ~.~ ...

Q svobodo in naše modro nebo. Upam in moja vroča želja je, da bom kot Titov pilot občudoval našo prelepo socialistič­no domovino z našega svobodnega neba.

... .t) • --Franc Rihtarič

8. a. r. Osnovna šola bratov Štrafela

MARKOVCI

... Ja Janez. kako pa to? Včasih dva hangarja. sedaj pa samo conteiner . . • . Vidiš to je pa: Nič nas ne sme presenetiti! Letala imamo po celi Sloveniji. da jih še članstvo 1ežko najde. kaj šele sovražnik. Conteiner na kam ion. če je upora· ben in smo najbolj mobilna enota ZLOS ...

~b

HtJ:~ Ib:t •

iAPRTO - upravnik ima iŠijas

.•.. Ma sem zaviral maksimalno. a oštja te preseneti. kratko jc. ;'ratko

~--

Halo Lesce! Ovdje Portorož. molimo vas pošalji1e hitro 100 m jakih lančeve za vezivanje aviona ... bezbed­nost je bezbednost

- Ali se je temu zme§8lo? - Ne to je sekretar ZLOS·a. ki je že od 1944

navajen in pozna luknje na letališču. Mi iz kluba. pa se moramo pogovoriti kako bomo leteli.

.. "'llD~7SIloC\o.l' .Q,O~QAM V..l.un ...... llllCA "\l MuCU.\(.A ~O'OTA. 4980 - 85"

I'el

--.. - -- -- ~ -198z.

4'8'$ --- ""-,,,",,- --- --- - -.

I~alt- ---- ~ -- -..... -,..

1985' "1'o.l"+i ~Tllo"O"'1oH) ~~č...,-o o 1)~""NO"1" .... ~T'O .i

turistično hote/ska podjetje portorož