Partija! Rojstno leto - 1919. Lahko bi rekli - v zrelih letih. Pa ni! Vedno je mlada , vedno je sveža. Zakaj? Zato, ker črpa življenski sok in ga ponovno vrača novim generacijam. To jo pomlajuje. Pa ne samo po letih. Po duhu. Po srcu. Po izročilih njene slavne preteklosti. Kajti . .. Brez nje ne bi bilo legendarne zveze komunistične mladine Jugoslavije in revolucionarnih sindikatov. Naš delavski razred, narodi in

narodnosti upravičeno trde , da brez takšne Partije ne bi bilo leta 1937, ko je Tito prevzel njeno vodstvo , ne bi bilo tako slavnega in junaškega leta 1941 , te smeri k splošni ljudski vstaji v srcu zasužnjene Evrope. ln brez leta 1941 ne bi bilo za nas tako zmagovitega revolucionarnega leta 1945 pa tudi ne takšnega leta 1948, ko sta Tito in Partija povedla boj za enakopravne odnose med socialistični mi državami. In tudi ne leta 1950, ko so delavski sveti , komune in družbeno samoupravljanje, ki si ga je zamislil Marx, postali prvikrat stvarnost socialistične države.

60 lfT RAZVOJA KPJ-ZKJ 25lfT AEROKlUBA PTUJ ln nismo ostali pri tem. Gradili smo, gradimo in bomo gradili naprej. S Titom! ln Partijo! Z delavci in občani! Gradili bomo lepši jutri, gradili za mir, enakopravnost , za sodelovanje z vsemi narodi sveta!

Kaj je bolj žlahtnega in svetega kot je svoboda. Svoboda, ki sprošča kreativno ustvarjalnost vsakega in vseh. Tudi fantov in deklet med nebom in zemljo. Tudi vseh ljubiteljev letalstva, združenemu delu in občanom, ki z razumevanjem in ponosom omogočajo tem fantom in dekletom v letečih škatlah že petindvajset let bistritev duha in spretnosti. Da, med drugim tudi to . In devetega v mesecu mladosti bomo slavili. Slavili četrt stoletja tovarištva , uspehov, premagovanj, naporov, samoodpovedovanj - dela. Petindvajset let aerokluba.

ln za vse to nam ni žal. Ponosni smo na fante in dekleta. Usposobljeni so. Pripravljeni braniti naše nebo. Braniti svobodo, braniti naš samoupravni socialistični razvoj . To je naša obveza do Tita , Partije in Ljudstva.

Stanko Lepej

ptujska

Najboljši

med

najboljšimi

PTUJ , MAJA 1979

S to priložnQstno izdajo »Ptujskih kril« dopolnjujemo posebno itevlIke sloven­ske revije letal cev in ljubiteljev letalstva »Krila« številka 4, ki je bila Izdana julija 1978. V celoti Je posvečena 25-letnlci obstoja in uspešnega delovanja Aerokluba Ptuj. Z njo, bolje rečeno z njeno vsebino dopolnjujemo vsebino že izdane revije in je rezultat sugestij članov Aerokluba in ljubiteljev letalstva v občini Ptuj.

KAZALO

Revolucionarno delavsko gibanje na ptujskem območju

Uspehi v 1978 in naloge v letu 1979 . . . . .

Kako smo planirali in kako realiziramo srednjeročni program

Srebrna krila in padala .. . . . . . . . . . . . .

Člani društva in organizacije, dobitniki priznanj Aerokluba Ptuj Neprimerni meteorološki pogoji

Množično krepimo tehnično kulturo . . . . . .

Peter Alič : Od zmaja do svetovnega prvenstva . .

Ivan Čuček: Več kot 3.000 ur med nebom in zemljo

Danilo Hojnik: Pilot, učitelj, padalec, letalski akrobat ... Franc Kodela: Ekonomist s padalom

Karl Korpar: Ponosni smo nanj . . . . . . . .

Stane Verbančič: Fant iz Žetal med jugoslovanskimi orli

Sonja Vršič: Neznano ni več neznano

Kako sem osvojil zlatega orla

Ovde kontrola letenja Zagreb

Težave s telefonom Kaj si ogledati, ko pridem v Ptuj?

Računar končnega doleta

Kako leteti spenjačem?

Nasveti pilotom V Ptuju tudi maketarji

Prelet Ljubljana-Ohrid

Cessna Skyhawk - 100

Križanka za razvedrilo

Ob rob ptujskih kril

2

6

9

12

14

15

16

18

19

21

23 24

26 27

28 30

31

32 37 40

41

42

43

44

45 49

To številko izdaja Aeroklub Ptuj, uredil pa Jo je poseben uredniški odbor: Alojz Gojčič, glavni urednik, Franc Fideršek, odgovorni urednik, Stanko LepeJ. tehnični urednik. Člani ; Pepeika Bezjak, Matevž Cestnik, Ivo Clani. Ivan (:uček, Alojz Ganza. Franci Golob. Kost ja Jankovič, Franc Kodela. Kost ja Kolarič, Lud­vik Kotar, Drago Krepfl. Andrej Plavčak. Jože Slodnjak. Danilo Starček, Vlado Šerc, Milan Trop. Oto Velunšek in Stane Žitnik.

2 PTUJSKA KRILA

IZ NASE PRETEKLOSTI

Revolucionarno delavsko gibanje na ptujskem območju

Upoštevajoč dejstvo, da je bilo do leta 1918 v Ptuju močno nemčursko

gnezdo, da so pretežno večino ptuj­skega gospodarstva imeli v rokah ka­pitalisti, ki so se prištevali k Nemcem ali vsaj nemško govorečim, je tudi maloštevilni delavski razred v Ptuju stal bolj v vrstah avstrijske socialde­mokratske stranke. Slovensko podeže­lje je bilo pod močnim vplivom klera, ki je opravljal tudi narodno buditeljsko vlogo . Enako vlogo je opravljala mla­da slovenska inteligenca, ki se je pri­števala k liberalnemu meščanstvu.

Razredna zavest, povezana z nacio­nalno in socialno osvoboditvijo se je med delavci v Ptuju začela krepiti šele proti koncu prve svetovne vojne. Na to so precej vplivali dogodki zunaj na­šega območja, precejšenj vpliv pa so imeli povratniki iz ruskega vojnega ujetništva. Ti so širili revolucionarne ideje, netili odpor proti vojni, pripove­dovali o Leninu in popularizirali bolj­ševizem. Mnogo revolucionarnosti med ljudskimi množicami je bilo takrat preusmerjeno bolj v boj za našo sever­no mejo, za slovenski Ptuj, saj je naš človek takrat mislil, da bo nacionalna osvoboditev prinesla tudi socialno ne­odvisnost od nemškega kapitala.

Eden najbolj znanih in uspešnih re­volucionarnih delavcev na našem ob­močju je bil prof. dr. Franjo žgeč iz Dornave, ki se je leta 1918 vrnil iz Sovjetske zveze. Zbiral je pristaše ko­munistične misli in ustanavljal komu­nistične celice v Dornavi, Spuhlji, Cvetkovcih , na Polenšaku, v Halozah in drugod. Vse to je delal bolj na svo­jo roko, saj je bilo vodstvo slovenske socialdemokratske stranke takrat pre­cej oportunistično, stalo je ob strani in kot je znano v dnevih od 21. do 23.

aprila 1919 ni sodelovalo v Beogradu na takoimenovanem »kongresu ujedi· njena«, ki praktično pomeni ustanovi· tev komunistične partije Jugoslavije.

Za rojstni dan komunistične stranke na Slovenskem velja 11. april 1920, ko se je v Ljubljani zbralo na ustanovnem zboru 54 delegatov iz 20 organizacij, med njimi tudi iz Pragerskega. Prav tako 11. aprila 1920 so se v Mariboru sestali predstavniki socialdemokrat· skih organizacij iz Maribora, Ptuja, Ce· lja in iz drugih krajev našega območ· ja. Sprejeli so podoben sklep o zedi· njenju kot zbor v Ljubljani. Od takrat tudi v Ptuju zasledimo bolj organizira· no delavsko gibanje .

Med najpomembnejše dogodke v za· četku revolucionarnega gibanja ptuj· skih delavcev uvrščamo štrajk v želez· niških delavnicah v Ptuju. V takratnih Državnih železnicah v Ptuju je delalo okrog 70 delavcev, ki so se 16. aprila, 1920 pridružili splošnemu štrajku slo· venskih železničarjev. Med domačimi organizatorji je bil najaktivnejši Ivan šegula, kasnejši jurist v Ptuju. Ko so ptujski železničarji zvedeli za krvave dogodke na Zaloški cesti v Ljubljani , so s stavko nadaljevali do 2. maja .

Že leta 1919 je bilo ustanovljeno DPD .. Svoboda«, ki je imelo sprva le kulturnoprosvetni značaj. štelo pa je okrog 40 članov. Na parlamentarnih vo· litvah novembra 1920, je na območju Ptuja glasovalo za KP 394 volilcev (vo· Iilno pravico so imeli samo moški) . Po .. obznani« (30. decembra 1920) in za· konu o zaščiti države (avgusta 1921) je bilo tudi na ptujskem območju kon· čano 2-letno legalno delovanje komu· nistov, komunistična misel pa je tlela naprej.

Spominsko obeležje komunistom iz Železniških delavnic v Ptuju, ki so darovali svoja življenja v borbi za svobodo. Foto : I . Giani

3 PTUJSKA KR I LA

Delo dr. Franja Žgeča je postopoma začelo roditi sadove. Januarja 1942 je bila v Ptuju ustanovljena »zveza delav­skih žena in deklet«, ki jo je vodila Ana Podlaha, žena železničarja. Naj­večja pridobitev za KP na ptujskem območju pa je bil »študent Južek«, dr.

Jože Potrč , ki je kot študent medicine v Zagrebu leta 1924 postal član KP. Na območju Haloz pa je napredno deloval in širil delavsko kmečki list Miha Ar­beiter, čevljar .

Po zaslugi medicinca Jožeta Potrča in ob sodelovanju celice KP v maribor-

4 PTUJSKA KRILA

skih železniških delavnicah, zlasti je bil angažiran Ivan Spolenjak, kovač,

član KP od leta 1926, je bila septem­bra 1928 v Ptuju ustanovljena prva ile­galna partijska celica. Delovala je v že­lezniških delavnicah, sekretar je bil Leopold Voda, člani pa Franc Kram­berger, Alojz Arnuš, Jakob Hercog in Franc Kosec, ki je edini še živ . Usta­novni sestanek je bil v dveh delih , naj ­prej v prostorih sedanje gostilne "Pri pošti" v Ptuju, kjer so se dogovorili o ustanovitvi, drugi sestanek pa je bi I v Femčevem mlinu v Rogoznici, kjer so izvolili sekretarja in si konkretno raz­delili naloge.

Celica KP ptujskih železničarjev je rasla naprej, okrepila se je z novimi člani, med njimi velja omeniti imena: Adolf Čarman, Karel Koren, Ivan Franjkovič, Avgust Hlupič, Jurij Sven­šek in Janko Vogrinec, od navedenih zadnja dva še živita .

Leta 1930 je policija zaprla dr. Jože­ta Potrča in Ivana Spolenjaka , celica KP v železniških delavnicah pa je de­lovala naprej. Franc Kramberger in Leopold Voda sta pridobila za komuni­zem Jožeta Lacka. ki je postal član

KP leta 1932 in je imel velik vpliv med kmečkim proletariatom .

Na ptujski gimnaziji je napredno de­lovala skupina mlajših dijakov, vodilna med njimi sta bila Ivan Bratko, danes publicist v Ljubljani in Dušan Kveder , znani partizanski komandant, narodni heroj , general, diplomat in politik (umrl 1966). Z idejami komunizma se je Ivan Bratko podrobneje seznanil po delavcu Ivanu Spolenjaku . Spomladi 1933 je Ivan Bratko ustanovi I na gim­naziji celico KP, ki je vse do vdora okupatorja aktivno delovala navzven in se stalno obnavljala z novimi dijaki . Na strani revolucionarne mladine so bili tudi nekateri profesorji, zlasti dr. Franjo Žgeč, Anton Ingolič, Onič, Borš­nikova in drugi. Iz te celice so izšli mnogi znani borci in kasnejši vidni družbeni delavci . Poleg že omenjenih Ivana BI'atka, Dušana Kvedra-Tomaža , je treba še posebej omeniti Ivana PO­trča, Toneta Žnidariča, Rudija Ilca, Mir­ka Centriila, Marka Kuharja, Jožeta Ko­geja, Petra Kureža, Vilmo Bebler, Mit­ja Vošnjaka, Zvonka Sagadina .

Nekaj najpomembnejših akcij, ki so jih organizirali in vodili komunisti: Na· pisna akcija v noči na 6. januar 1934 (5 . obletnica zloglasne šestojanuarske diktature), ki so jo vodili skojevci iz gimnazije, bili potem obsojeni na za· porne kazni in izključeni iz vseh šol. Vsako leto so pri Svobodi, z javnimi manifestacijami in napisnimi akcijami proslavljali prvi maj in oktobrsko re· volucijo. V okv iru Svobode so organi· zirali tudi prcc:Gvanja , kjer so poleg dr. Jožeta Potrča, predaval i še drugi ko· munisti z območja Ptuja in tudi od dru· god. S takšnimi predavanji so širili marksistično in leninistično misel in dvigali revolucionarno zavest.

V letu 1934 so zače l i ustanavljati Društva kmečkih fantov in deklet, ki so se pod vplivom KP posebno razvila v letu 1935, ki so zaorala ledino tudi na podeželju. Ptujski visokošoici so redno organizirali napredna predavanja v okviru Ljudske univerze. Zborovanja Svobod v Celju (7, julija 1935) se je udeležilo veliko ljudi s ptujskega ob· močja. Ker se je zborovanje razvi lo v pol iti čno manifestacijo , so oblasti Sva· bodo razpustile. Že leta 1936 je bilo v Ptuju ustanovljeno društvo Vzajem· nost, v njem sta bila najdelavnejša dr. Potrč in Jože Lacko. Zelo dobro je od tega leta naprej delovala tudi Rdeča pomoč. Leta 1936 so s ptujskega ob­močja odšli v boj proti fašizmu v Špa· nijo: Dušan Kveder, Tone Žnidarič, Franc Lazar, Ivan Mendaš in Franc Do­lenc (Dolenc in Lazar sta v Španiji padla).

Predvojni komunisti na ptujskem ob· močju so se tudi v polni meri zavedali pomena pisane besede. Že leta 1933 so ustanovili ciklostilno tiskarno KP, ki je do leta 1936 delovala v kleti ptuj· skega gledališča, nato pa pri Klepu v Krčevini pri Ptuju. Leta 1937 so ti · skarno presilili k Olgi Megličevi na Vi· čavo , v letu 1938 v klet ptujskega mu· zeja, zad nji dve let i pred fašistična

oi,upacijo pa je ti ska rna spet delovala v kleti ptujskega gledališča. V tej ci· klostilni tiskarni so predvsem tiskali letake, ki so jih razpečevali skojevci. V letak ih so razkrinkavali delovanje ptujskih hitlerjevcev, budili narodno zavest in spodbujali revolucionarno de­Javnost.

5

Najstareiši živeči komunisti v občini : Janko VOGRINEC, Jurij SVENŠEK in Franc KOSEC

PTUJSKA KRILA

Posebej je treba omeniti ptujsko gledališče, kjer je bila v kolektivu moč­na komunistična postojanka s člani

KP: Albreht Wilhelm, Nada Pfeifer, Franc Peršon, Mirko Koželj, Mirko Ba­gar in dijak Zvonko Sagadin. Pod vod­stvom režiserja Franja Žižka je od leta 1938 dalje gledališče zelo dvignilo tudi vsebinsko kvaliteto svojih predstav.

Kje vse so na ptujskem območju de­lovale ilegalne celice KP je danes tež­ko ugotoviti, saj posamezniki v svojih spominih navajajo različne podatke, imena poedinih komunistov se pojav­ljajo v več celicah KP, nekaterih celic KP tudi nima evidentiranih zgodo­vinski arhiv CK ZKS. Kljub temu lahko trdimo, da so na ptujskem ob­močju obstajale, poleg že omenjenih celic KP še telice po ulicah, ki niso imele trdnejše organizacijske oblike in v ptujski "Petoviji«, ki jo je vodil Jože Klep. Na območju Cirkulan je od leta 1927 širi I napredne misel Miha Arbei­ter, ki je postal član KP leta 1939 in je od takrat v Cirkulanah delovala celica

KP. Dr. Jože Potrč, Dušan Kveder, Ja­kob Hercog in Franc Kramberger so že leta 1934 organizirali celico KP v Le­skovcu v Halozah , njeni č lani so bili Merc , Kmetec, Krajnc, Emeršič in Ivan Bratuša. Rudi Il ec navaja v svojih spominih, da je ustanovil celi co KP na Grajeni, nekako po letu 1933, njeni č l a ni so bili Jože Korošec, Matija Kun­stek in Franc Kramberger (padel skup­no s Francem Osojnikom).

Pomemben vpliv komunistov je bil v predvolilni kampanji leta 1938, ko je na opozicijski listi kandidiral Jože Lar.­ko, kmet in dejansko predstavnik KP . Po t eh volitvah so bile ustanovljene ce­lice KP še v Markovcih pri Ptuju , kjer je že prej deloval Jože JurančiČ, v »Vol­nenki« Majšperk, na Destrniku (bratje Reš, zlasti pa oče Ernest). v Desencih (Franc Osojnik), na Mestnem vrhu (Franc Tušek) in morda še kje .

Vse to revolucionarno deiovanje ptujskih komunistov in drugih napred­no Llsmerjenih ljudi z našega območja je veliko prispevalo k organizaciji od­pora proti vse večji nevarnosti fa­šistične agresije. Ob sami agresiji in nezaslišanemu zloČinskemu terorju nacizma, ki je slovenski narod želel dobesedno iztrebiti, so se ptujski ko­munisti znašli v raznih predelih Slove­nije, v Srbiji, na Hrvaškem, v Bosni. Povsod so bili med organizatorji vstaje in prvoborci.

Komunisti , ki so ostali še doma, so bili edini, ki se jih v prvih mesecih okupacije ni polastilo malodušje. Pod vodstvom kmeta-komunista Jožeta Lac­ka, takrat člana CK KPS, so zbirali in skrivali orožje. Konec junija 1941 je bila ustanovljena prva postojanka OF, v naslednjih tednih pa v vseh večjih krajih ptujskega okraja. Ustanovljen je bil vojni revolucionarni komite, ki je začel pošiljati prve partizane na Po­horje. Prvi je bil delavec-komunist Rudi ŽnidariČ iz celice železniških de­lavnic, ki je padel že leta 1941. Komu­nisti so bili aprila 1942 organizatorji prve oborožene partizanske skupine na območju Severovzhodne Slovenije , znane kot Slovenskogoriška ali Lacko­va četa, predvojni komunisti so bili tudi nadaljnji organizatorji oborožene­ga odpora na našem območju.

Franc Fideršek

DeJ u,reBničenih nač"tov

25 LET DELA IN RAZVOJA AEROKLUBA PTUJ

Uspehi v 1978 in naloge y letu 1979

Jubi lejna letna konferenca Aeroklu­ba Ptuj je bila znova priložnost za oce­no bogate aktivnosti letalske organi­zacije v ptujski občini. Po tem, ko je predsednik Alojz GOjčič dal presek 25-letnega obstoja in dela našega dru­štva, je skrbno ocenil dejavnost in uspehe v preteklem letu. Uvodoma je poudaril, da je bil plan dela za leto 1978 v vsem svojem obsegu dosežen in v nekaterih nalogah celo presežen. Hkrati je poudaril, da bi morali še iz­boljšati kvaliteto dela . Kljub vrsti ob­jektivnih težav, ki so bile v minulem letu prisotne pri našem delu, bo v pri­hodnje potrebno še več odgovornega in zavzetega obnašanja. Velja zapisa­ti, da so doseženi rezultati v letu 1978 vzpodbudn i za nadaljnjo aktivnost. Ker se je naša aktivnost odvijala po sekcijah je prav, da tako tudi pred­stav imo dejavnost v minulem letu.

Zadovoljni z doseženimi rezultati modelarske sekcije

Udeležili smo se vseh planiranih prireditev in tekmovanj . Doseženi re­zultati so naš ponos . Pionirja Tomaž Hostnik in Matija Žuran sta na repu­bliškem prvenstvu v Celju med 60 na­stopajočimi osvojila drugo in tretjo mesto. V članski konkurenci pri gu­menjakih je postal republiški prvak Miro Dajčman in pri penjalcih Konrad Janžekovič. Na 32 . državnem prven­stvu prostoletečih modelov lahko po­hvalimo Dušana Pečka, ki je bil pri gumenjakih odličen tretji, Oto Velun­šek pa tretji pri penjačih in ekipno tretji s Konradom Janžekovičem. Se uspešnejša sta bila Velunšek in Alič na državnem prvenstvu vezanih mode­lov. Velunšek je s svojim petim držav­nim rekordom 248 km/ h postal držav­ni prvak, medtem ko Alič drugouvr­ščen .

Poleg tega je modelarska sekcija osvojila že vrsto modelarskih trofej in to 19. SOKO-kup v Mostarju (že tretjič zapored!), »Dolenjskega poka­la«, »štajerski kup« na letališču v Mo­škanjcih, kjer lahko pohvalimo organi­zacijo celotne prireditve . Naslednja osvojena trofeja je »Kup republike« v Zagrebu in veliko priznanje Petru Ali ­ču - zlata značka z dvema diaman­toma za dosežene rezultate v pretekli sezon i.Miro Dajčman je za svoje us­pehe prejel srebrno značko, med­tem ko sta C-značko osvojila Ivan Fur­jan in Matjaž Praprotnik. Veseli smo tudi vseh nastopov skupine modelar­jev z radijsko vodenimi modeli.

7 PTUJSKA KRILA

Kljub težavam padalske sekcije, presežene naloge

Za preteklo leto je značilno, da je imela padalska sekcija na začetku šte­vilne težave z letalom. Ob tem lah­ko tudi ugotovimo, da je bilo to kma­lu odpravljeno, še zlasti po tem, ko je klub odkupil več kot 70 ur na letalu Lockheed, prej last aerokluba Murska Sobota in danes že našega kluba. Kljub zapetljajem je bil plan v skokih presežen za 1,7-krat, pa tudi v ostalih postavljenih nalogah, le načr­

tovanih značk ni. Tudi dosežena in prsežna trenaža ni dala posebej ve­likih športnih rezultatov. Da bi v pri­hodnje dosegli boljše uvrstitve na re­publiških in državnih prvenstvih, bo v letošnjem letu nujno nameniti več po­zornosti metodam in kvaliteti dela. Smeleje bo tudi potrebno vključevati il) pripravljati mlajše tekmovalce. V pouk in v vzgojo padalcev bo nujno vnesti več kolektivnega dela. V tej smeri je bilo že precej napravljenega in ocenjujemo, da smo na pravi poti.

Med doseženimi športnimi rezulta­ti bi radi opozorili zlasti na naslednje: v mladinski konkurenci sta sezono us­pešno začela Marjan Rogina z osvoje­nim prvim mestom in Bojan 2:mavc s tretjim mestom za pokal Primorske. Žmavc je bil uspešen tudi na držav-

nem mladinskem prvenstvu, kjer je v figurativnih skokih dosegel prvo me­sto in v skupni uvrstitvi tretje mesto. Za dosežene uspehe na republiškem in državnem padalskem prvenstvu ter za marljivo delo v klubu moramo po­hvaliti še Sonjo Vršič.

Več pozornosti jadralnim pilotom brez dovoljenja

V delu jadralne sekcije velja Izpo­staviti že dalj časa prisoten problem, ki se kaže v tem, da bi morali več

pozornosti posvetiti pilotom brez do­voljenja. Teh je vklubu brez lanskih začetni kov kar 16. Povezano s tem bo potrebno bolj odgovorno kadrovanje v letalsko šolo.

Kljub relativni množičnosti v sekci­ji, saj ta šteje 50 pilotov, dobremu le­talskemu pouku in precejšnjemu vla­ganju v opremo jadralne sekcije, ne moremo govoriti o kakšnih posebnih rezultatih. Glede na to, da so prisot­na precejšnja vlaganja in da so rezul­tati v letalstvu plod dolgoročnega in načrtnega dela, nas navdaja optImi­zem za še uspešnejše delo.

Na področju športnih rezultatov se je izkazal Slavko Petrovič, ki je dose­gel peto mesto na republiškem ozIro­ma državnem prvenstvu jadralnih pi­lotov v Murski Soboti. Ne moremo tu­di mimo ugotOVitve, da je kadrovskI potenCial učiteljev oziroma pilotov močnejši kot so doseženi rezultati.

8 PTUJSKA KRILA

Odgovorno uresničevanje nalog motorne sekcije

V motorni sekciji smo odgovorno izpolnili posamezne pogodbene obve­znosti in to pri šolanju začetnikov za potrebe KRV, pri trenaži pilotov za vOjno-letalsko in pokrajinski štab Ljubljana. Sodelovanje na vajah civil­ne zaščite v krajevnih skupnostih, šo­lah in drugih organizacijah združenega dela je že utečena oblika, ki vsakič pridobiva na kvaliteti. Tudi ostali ele­menti plana so bili doseženi, razen le enega načrtovanega dovoljenja šport­nega pilota še ni. Sodelovali smo na vseh planiranih tekmovanjih. Rezultati so zadovoljivi.

Na 13. Fizir KUP v čakovcu: Mi­lan Kralj prvi; Memorial zagrebških pilotov Drago Krepfl drugi in Milan Kralj tretji; na 14. republiškem pr­venstvu motornih pilotov je bil Hojnik drugi; na 21. jugoslovanskem ae­rorelyju za pokal maršala TITA od Kru­ševca do Ptuja je Danilo Hojnik osvo­jil šesto mesto; medtem ko sta na me­morialu "Branka Ivanuše" Danilo Hoj­nik in Kost ja Kolarič osvojila pokal.

Med športnimi rezultati v letu 1978 je potrebno posebej poudariti nastop Danila Hojnika z Otom Verbančičem na evropskem aerorelyju, kjer sta med 89 nastopajočimi zasedla odlično dru­go mesto.

Kaj bi veljalo iz zastavljenega ln uresničenega plana za leto 1978 po­sebej omeniti?Nobenega dvoma ni, da smo si enotni v tem, da je organiza­cija in izvedba zaključka 21. aero­relyja motornih pilotov Jugoslavije po­vsem uspela, kakor tudi peta priredi­tev ptujskega padalskega pokala "Pod­lehnik '78", ki smo jo pripravili v po­častitev občinskega praznika.

ln kako v letu 1979? Prav gotovo bo potrebno zapisane

naloge redneje spremljati v vseh sek­cijah, na strokovnem svetu in uprav­nem odboru. Aktiv ZK in ZSMS bosta morala še z večjo zavzetostjo sprem-

ljati kadrovanje mladih za delo v po· sameznih sekcijah. Posebno našo in širšo pozornost zaslužijo prireditve, ki bodo v letošnjem letu v organizaciji Aerokluba Ptuj .

Na športnem igrišču v Markovcih bo 21. aprila republiško prvenstvo ve· zanih modelov, 12 . maja zvezno tek· movanje vezanih modelov za KORAN· TOV POKAL (športno igrišče Markov· ci), 25. maja - Dan mladosti in le· talcev na letališču Moškanjci ter 28. in 29. julija bo že šesti ptujski padal· ski pokal "Podlehnik '79". To tradicio· nalno prireditev bomo tudi tokrat pri· pravili ob jezeru v Podlehniku.

Prizadevali si bomo uresničiti vse načrtovane naložbe za letošnje leto, o čemer bo več govora na drugih stra· neh tega glasila.

Ob koncu naj še zapišemo, da gre vsem aktivnim članom aerokluba Ptuj velika zahvala za dosežene uspehe in za vsa prizadevanja, kakor tudi vsem AK Slovenije in sosednje Hrvatske, nadalje organizacijam združenega de· la, družbenopolitični skupnosti in družo benopolitičnim organizacijam za pri· spevek v krepitvi materialne osnove AK Ptuj .

Ni odveč naglasiti še misel pred· sednika Alojza Gojčiča, ki jo je izre· kel na jubi lejni letni konferenci 19. ja· nuarja 1979 in se glasi: "SLOžNI BO· MO TUDI V NASLEDNJIH 25 LETIH POžELI VRSTO USPEHOV!"

Franci Golob

c::::: ----ca ...... --c::::: ca c::a. c::::» Ee c'-» c:= >c ca ... -

Planiranje predstavlja v pogojih sa­moupravljanja in v okviru samouprav­ne socialist i čne družbeno ekonomske ureditve eno temeljnih faz samo­upravnega procesa ter samoupravno aktivnost, s katero reguliramo in us­merjamo poslovanje in razvoj, tako v delovnih organizacijah, društvih pa tu­di v aeroklubih . Planiranje sloni na in­tegraciji znanosti in proizvodnji, kon­tinuiranem programiranju, sočasnem

planiranju, iskanju boljših poti, hitrej­ši dinamiki razvoja ter povečanju ma­terialne osnove. Načelo sočasnega planiranja nalaga, da sekcije kot te­meljni nosilci planiranja v AK, v me­jah svojih pravic in dolžnosti, pred­vsem pa finančnih možnosti AK pri­pravljajo svoje plane in jih med se­boj usklajujejo.

Nenehno smo dolžni analizirati ln predvidevati svoj razvoj. kar pomeni, da moramo imeti vselej plan za dolo­čeno plansko obdobje. Samo s takim delom smo lahko uresničevali cilje, sprejemali obveznosti in naloge s tež­njo, da dosežemo čim večjo rast ma­terialne osnove, istočasno pa poskr­beli in razvili še boljše tovariške od­nose ter tako omogočili uspešno delo v klubu. Plan investicij za obdobje 1976 -1980 je bil izdelan na predlog UO AK do 6. 12. 1976 in sprejet na letni konferenci 21. 1. 1977, rebalans pa po­trjen na letnih skupščinah dne 20. 1. 1978 in 19. 1. 1979 v skupni vrednosti 5,246.420 din.

TABELARIčNI PREGLED INVESTICIJ IN INVESTICIJSKEGA VZDRžEVANJA, VREDNOSTI TER REALIZACIJA ISTEGA PO PRIORITETNEM REDU

A. POTREBE AEROKLUBA

1 Obnovitev hangarja 2. Obnovitev kritine benc . skladišča 3. Nabava IMV kombija 4. Obnovitev kritine hangarja 5. Obnovitev strelovoda 6. Izdaja jubilejne št. KRILA 78 in

KRILA 79 7. Nakup miz, stolov, ograje in raz­

svetljave 8. Ureditev pisarniških prostorov na

letališču

9. Ureditev klubskih prostorov v Ja-dranski ulici

10. Termoakumulacijska peč, 2. kom. 11. Ureditev WC (bife) 12. Nabava 2 prikolic IMV al i dog. pri­

zidek hangarja 13. Asfaltiranje rulne steze 14. Priprava načrtov za novo letališko

zgradbo - hangar

B. MOTORNA SEKCIJA

1. Revizija letala Cessna 206 2. Transporter 1 kom . 3. Motorno letalo Piper Super Cup 4. Motorno letalo Cessna F-172 5. Revizija letala Citabria 6. Motorno letalo Cessna 152

Cena din

52.437 20.000

121.000 190.000 30.000 60 .000

35 .000

4.000

25.000

7.620 5.000

100.000

100.000 50.000

220.000 40 .000

624.000 820 .000 100.000 500.000

Prioritetni red

2 9

13 12 18 20

23

28

26

27 30 42

43 44

1 21 33 29 36 48

Reali­zirano

1976 1977 1977 1977 1978 1978

1978

1978

1979

1979 1979 1980

1980 1980

1976 1978 1979 1979 1980 1980

10 PTUJSKA KRILA

C. JADRALNA SEKCIJA

1. Radijska postaja Dittel 6 kom. 2. Jadralno letalo Blanik z opremo 3. Revizija Blanika yu - 5330 4. Jadralno letalo Jantar 1. z opremo 5. Kristali za 5 postaj 122,10 6. Revizija Trenerja yu - 4158 7.Jadralno letalo Jantar II. z opremo 8. Radijska postaja Dittel 2 kom. 9. Revizija jadralnega letala Blanik

yu - 5330 10. Trnsportni voz 11. Električni variometer 2 kom . 12. Revizija Delfina yu - 4131 in yu

-4125 13. Padalo Py - 010 - 4 kom. 14. Barograf - 2 kom. 15. Jadralno letalo DG 100 Elan

D. PADALSKA SEKCIJA

1. Avtomati KAP-3 2 kom. 2. Padalo PS 11 - krila 5 kom . 3. Padalo T-4 1 kom. 4. Popravilo pod. naselja 5. Padala PS 11 - krila 2 kom . 6. Motorno letalo AI-60 Lockheed 7. Instrument table (stoperice)

5 kom. 8. Oprema za začetniško šolanje

5 kom.

E. MODELARSKA SEKCIJA

1. Oprema modelarske delavnice 2. Naprave za radijsko vodenje I 3. Oprema za modelar. delavnico II 4. Naprava za radijsko vodenje II 5. Modelarski motorčki - 5 kom.

Iz prikazane tabele je razvidno, da smo sprejeti program dosledno izpol­njevali po prioritetnem redu ter ga do danes realizirali v vrednosti 3,740 .680 din ali 79 % predvidenega srednje­ročnega plana . To pomeni, da smo ga do danes nekoliko hitreje realizirali kot smo to predvidevali, kljub finanč­nim težavam v katerih se nahaja celot­no športno letalstvo, zakar gre zasluga

Cena din

120.000 150.435 12.986

235.918 3.100

49.200 255 .879

42 .560 82.500

66.500 26.740

120.000

20.000 10.000

300 .000

6.000 168.000 28 .545

2.500 62 .000

300 .000 15.000

4.500

15.000 15.000 15.000 15.000 10.000

Prioritetni red

3 4 5 7

10 14 16 17 19

22 34 35

38 45 47

6 15 24 37 41 25 39

40

8 11 32 31 46

Reali· zirano

1976 1977 1977 1977 1977 1977 1978 1978 1978

1978 1979 1979

1979 1979 1980

1979 1978 1978 1979 1979 1978 1979

1979

1977 1977 1979 1979 1979

vsem članom aerokluba , ki so dosled· no izpolnjevali obveznosti do njega, še posebej pa gre zahvala vsem delov­nim organizacijam, ki so aeroklubu prav tako omogočile njegov obstoj.

Ugotavljamo, da je plan realno za­stavljen, na realnih osnovah in prepri­čani smo, da ga bomo do konca leta 1980 v ce loti realizirali.

Drago Krepfl

Upravni odbor Aerokluba Ptuj je vselej s/~rbel za kadrovsko, organizacijsko in materialno rast društva.

Vodilo: "Domovina je le ena, za njo se more umreti« .

11 PTUJSKA KRILA

Štev1fni pokali in pf1iznanja so dokaz .izjemnih naporov in uspehov 25-l etnega dela članov Aerokluba Ptuj.

~ .

~~ ~~?ti. (_~

25. JUBILEJNA SKUPSCINA AEROKLUBA PTUJ

Srebrna krila in padala

Četrt stoletja uspešnega dela, pole­tov in skokov med nebom in zem­Ijo. . . Tako bi lahko na kratko, sim­bolično označili 25-letni, srebrni jubi­lej AEROKLUBA PTUJ, ki zasluži poleg delovnega tudi slovesno - praznično obeležje.

Jubi lejna skupščina je bila 19. ja­nuarja 1979 v dvorani Narodnega do­ma v Ptuju. Bila je le ena od prilož­nosti za slovesno proslavitev jubileja. Motorni piloti, jadralci, padalci in mo­delarji, bodo namreč jubilejno leto,

bolj kot na svečanih zasedanjih, pro· slavili delovno, tam zgoraj v svojem svetu in nad oblaki v njihovem svobod· nem prostranstvu za katerega so se vselej pripravljeni tudi boriti.

Pa tokrat izjemoma ostanimo na »tleh«, saj mi je uredniški odbor za· upal nalogo, da opišem utrip jubilej· ne skupščine v reportažno obarvanih »skokih in poletih«.

Dopoldne 19. januarja 1979. Priza· devni člani AEROKLUBA PTUJ spremi· njajo dvorano Narodnega doma v do· kaj resnično podobo letalskega sveta, razstavljenih pokalov, plaket, priznanj, pohval in drugih odličij, ki so jih na športnih tekmovanjih in raznih sreča·

njih, pod domačim in tujim nebom, osvojili v 25-letnem delovanju kluba. Pod strop dvorane obešajo letalske modele, v kotll dobi svoje mesto živo· barvna padalska kupola, vzdolž leve strani dvorane se v soju luči lesketa· jo razstavljeni pokali. V njih se zrcali tudi ogromno truda, letalske hrabro· sti, prostega časa in ne nazadnje tudi sredstev, ki so bila potrebna in porabo Ijena, da so Ikarusovi učenci dobili krila, padala in dragocene tekmovalne in kar je še posebej pomembno, tudi obrambne izkušnje.

Dan se nagiba k večeru. Dobre pol ure pred pričetkom skupščine se hod· nik pred dvorano spreminja v letalsko mravljišče. Stiski rok domačinov in gostov. Obujanje spominov. Nekoč

pionirji, danes veterani letalstva na ptujskem območju, pripovedujejo kako je bilo pred 25. leti, ko so združili dobro voljo in skromna sredstva ter zgradili temelje letošnjemu jubilantu.

Praznični vrvež se preseli v dvora· no. Predsednik AEROKLUBA PTUJ Aloiz GOJčlč, ki je v zadnjih letih s

Pog/ed na zasedanje jubilejne skupščine.

13 PTUJSKA KRILA

prizadevnimi klubskimi sodelavci vo­dilni organizacijski »pilot", da bi dose­gli še več, je skupščino slovesno po­peljal na njeno »vzletno stezo«_ Tu so številni gostje, ki jim velja še pose­bej prisrčen pozdrav_ Prvi predsednik AK Ptuj Jože TRAMŠEK, predsednik ZLOS Stane Menegalija, predsednik skupščine občine in drugi družbenopo­litični delavci iz Ptuja, gostje iz dru­gih letalskih klubov ln centrov _ .. Med pozdravnimi brzojavkami, naslov· ljenimi skupščini in jubilantu AERO­KLUBU PTUJ, je tudi čestitka sekre­tarja predsedstva CK ZK Slovenije Franca ŠETINCA, ki je bil že lani pri­srčno sprejet na letališču v Moškanj­cih. Tu je tudi čestitka iz bratske ob­čine Arandelovac.

Predsednik Alojz GOJčlč v svojem jedrnatem prerezu klubske zgodovine, uspehov in težav, ne skriva zadovolj­stva, vendar poudarja, da je moč

storiti in doseči še več. človeški de­javnik je tista gonilna sila s katero v polnem poletu zaživi letalo, padalo ali letalski model.

Ne samo strokovno-letalsko, tudi idejnopolitično se morajo usposabljati letalci in če bo kdaj potrebno bodo tudi branilci našega neba.

Predsednik ZLOS Stane Mennegali­ja v svoji čestitki poudari. da sodi AEROKLUB PTUJ med najaktivnejše letalske klube v naši republiki.

Letalski veteran Alojz GANZA pilot humorist (sicer pa resen direk­tor TGO Gorenje - TOZD Elektronika Ptuj) spregovori o vražjih fantih, ki so nekoč leteli v »Iesenih škatlah« • _ .

Vrstijo se razprave in čestitke, vo­litve upravnega odbora in drugih klub­skih organov. Jubilejna skupščina je tudi priložnost za zahvalo in priznanje tistim, ki so v minulih obdobjih po svojih močeh in sposobnostih prispe­vali, da je jubilant dočakal uspešnih 25 let in da je v prihodnje zagotovljen njegov še uspešnejši razvoj. Zato pri­znanja obvezujejo tudi za naprej.

Ob koncu še pogled na filmsko plat­no s prikazom delčka življenja ptuj­skih letalcev. Znova oživijo spomini. Ob gledanju na platno se iz polteme zasliši glas: »Poglej, kako si bil takrat še »zelen«. Brado si obril pa se ti je zato do danes povečal obseg trebu­ha . .. « Na svoj račun so pač prišli le­talski kibici.

Čisto na koncu, ko je roka poiskala roko in so se razšli stari znanci, so si nekateri privoščili »polet« v bližnji di­sco »Metuljček«. Pa sta zato dva na­slednji dan nekoliko zamudila pričetek seje uredniškega odbora, ki se je se­stal zaradi izdaje jubilejne številke »KRILA«, ki jo imate zdaj v rokah. Pa kaj zato? Tudi metulj je letalec in so si zato za sklepni del jubileja izbrali kar pravi naslov! Jože SLODNJAK

Frmnc ŠETINC

SkupščIna obi5ine Ptuj, priznanje prevzel predsednik dr. Cveto DOPLIHAR

Veljko ŠTALCER

v

Clani društva in • ••

organizaCIJe! dobitniki priznanj Aerokluba Ptuj

Po sklepu seje upravnega odbora Aero· kluba Ptuj z dne 9. januarja 1979 se pode· lijo priznanja ob 25-letnem delu Aerokluba Ptuj:

a) p o sam e zni k om: Franc Šetinc, Stane Menegalija, Mirko

Bitenc, Martin Firbas, Anton Gašper, Peter Alič, Jože BotoHn, Matevž Cestnik, Vida Ča· jič, Ivan Čuček, Alojz Čuš, Stanko Čuš, Mi· ro Dajčman, Franc Fideršek, Alojz Gojčič, Alojz Ganza, Otmar Gajzer, Truda Gajzer, Mihael Gobec, Branko Gorjup, Danilo Hoj. nik, Janko Hostnik, Kost ja Jankovič, Kon· rad Janžekovič, Franc ~odela, Karel Korpar, Janko Koderman, Ciril Kolar,ič, Miha Kola. rič, Milan Kralj, Drago K'repfl, Albin Logar, Mihailo Mašanol.'ič, Anton Malek, Ludvik Maučič, Adolf Meglič, Janez Meznarič, Ivan Obran, Zali ka Obran, Dušan Peče,k, Ja­nez Petrovič, Janez Petrovič ml. Slavko Pe· trovič, Simon Pešec, Anton Purg, Franc Primc, Jože Stopar, Veljko Štalcer, Jože Tramšek, Milan Trop, Boris Urbančič, Maks Vaupotič, Fredi Vajsbaher, Marjan Varvoda, Oto Velunšek, Janez Vidovič, Miroslav Vin· diš, Jože Vrabl , Anton Žagar, Franjo Žmauc in Maks Žuran.

b) dru št v a i Il org ani z a c ije: Letalski center Maribor, Aeroklub Mur·

ska Sobota, Aeroklub Celje, Aeroklub Lju. bljana, Aeroklub Velenje, Koroški letalski center Slovenj Gradec, Dolenjski letalski center Novo mesto, Alpski letalski center Lesce - Bled, Letalski center Ajdovščina, Klub Letalcev Postojna, Aeroklub Čakovec, Aeroklub Varaždin, Aero'klub Zagreb.

AGIS Ptuj, TGA .. Boris Kidrič« Kidričevo , .. Perutn ina« Ptuj, Kmet ijski 'kombinat Ptuj, KB Maribor, Poslol.'na enota Ptuj, MIP Ptuj , Komunalno podjetje Ptuj, Cestno pod· jetje Maribor, Stavbar Maribor TOZD grad. beništvo .. Drava« Ptuj, Združeni zdravstve· ni dom Ptuj, Labod TOZD Delta Ptuj, Radio­Te,dn ik Ptuj, Garnizija Dušana Kvedra Ptuj, Skupščina obč i ne Ptuj, Občinska konferen· ca SZDL Ptuj, Občinska konferenca, ZKS Ptuj, Občinski svet ZSS Ptuj, Občinski od· bor ZRVS Ptuj, Krajevna skupnost Markov· ci, Ribiška družina Ptuj in gasilsko društvo Ptuj .

Miha KOLARIČ - KOSTJA

Jože BOTOLlN

15 PTUJSKA KRILA

NEPRIMERNI METEOROlOSKI POGOJI

Za vzl'et-enje ,in pristajanje :

- oblaki Ob, skupaj z bliskanjem in moč­nimi udari vetpa, točo in ledenim dež­jem

-- me'gla, ploha, metež in gosta meglica, pri 'katerih je horil'Ontalna vidljivost zmanjšana pod predpisani meteorološ­ki minimum za letališče ali letal·o

- niz'ki obl.aki s spodnjo mejo pod -p~ed­pisanim meteorolaškim minimumom za letališče ·ali letalo

- pri.zemni veter, katerega !hitrost in smer glede na vzletno,pristajalno stezo pre­sega omejitev, p~edpisano v navodi­lih za uporabo letala

- če je na vzletno-pr.istaJalni stez·i ali os­tali'h voznih površinah poledica, snežna brozga ali če debelina snega presega še dovoljeno mejo

Za maršrutno I·et-enje:

- frontalniin lokalni Gb s to~a, ki ga ne moremo obletet·i

- intenzivna poledenitev letala, .ki Je ne moremo odstraniti niti z razpoložljivimi sredstvi za razi eden-itev ·in vsaka pol e·d e­nit-ev (ne glede na 'jak'ost) letala, ki takih sredstev za m z;leden!itev sploh OIi­ma

- močna turboi.enca, ki ogroža varno le­tenje

- v planinskih predelih , ko so vrhovi pla­ninin sedla pokriti z oblaki, kadar le­timo VFR . Kostja Kolarič

Aredsed'nik CK ZKS France Popit hance Popit je sprejel predstavnike slovenski h letalcev. Poleg drugih so na sprejemu sodelovali: predsednik ZLOS, Stane MenegaNja, predsednIk UO Letalske šole alpskega letalskega centra Lesce Leon MesarIč, popredsednJk ZLOS in predsednjk AK Maribor Anton /vta/ek, predsednJk AK Novo mesto fwgust Auber, predsednik AK Slovenj Gradec Hubert Doli,nšek, predsednik AK VeJenje Peter Robida, predsednfk AK Murska Sobota frnest Novak. delegat obalnega letalskega centr a Ferž, član uredniškega .odbora .revije .K"jJa" Gustav Ajdič, predsednik AK Ptui Alojz 'Go/čjč in sekretar AK Ptuj Drago Krepel.

16 PTUJSKA KRILA

LETALCI PRI PREDSEDNIKU CK ZK SLOVENIJE

MnOŽično krepimo tehnično kulturo

Slovensko športno letalstvo, pa tudi aviacija nasploh v ožji in širši domovi­ni ni bila nikoli v zavidljivim položaju. Ker so nas vselej pestile najrazličnej­še težave od slabega, nezadostnega letalskega parka do neurejenih pogo­jev izobraževanja pilotov, jadralcev, pa­dalcev in modelarjev. Navdušeni funk­cionarji v slovenskih aeroklubih, kakor tudi sami športniki smo si vselej tiho pa vendar opravičeno želeli razgrniti položaj slovenskega športnega letal­stva pred predsednikom Centralnega komiteja ZK Slovenije. Nismo pričako­vali božanske rešitve z razgovorom pri predsedniku CK ZKS, hoteli smo le potrditi nekatera lastna razmišljanja v okviru Zveze letalskih organizacij Slo­venije, kako in kam naprej, da bi iz­boljšali ne preveč ugoden položaj po­sameznih klubov, zlasti pa kako izbo­riti v Zvezi telesnokulturnih organiza­cij in v samih telesno-kulturnih inte­resnih skupnostih več razumevanja za vse dimenzije naše ustvarjalnosti.

Zakaj mislimo, da smo v naši samo­upravni socialistični domovini potreb­ni? Pomemben je naš doprinos na na­slednj ih področjih oblikovanja človeko­ve osebnosti in krepitve obrambe do­movine:

- v prvi vrsti relativno množično krepimo tehnično kulturo mladine, se­znanjamo mladino z najnovejšimi iz­sledki - znanji na področju aerodina­mike, navigacije, meteorologije, letal­ske tehnike in inštrumentov,

- drugič, letno izšolamo in usposo­bimo 43 motornih pilotov, 67 jadralnih pilotov, 70 padalcev, da ne povemo, da so v letu 1978 (za katero sem vzel podatke) modelarske sekcije v sloven­skih letalskih klubih štele preko 1000 aktivnih modelarjev,

- tretjič lahko brez občutka preti­ravanja sodimo, da se dobršen del pro· fesionalnih pilotov regrutira iz naših športnih vrst,

- četrtič, nismo nepomembni v re­zervnem armijskem letalskem kadru, tako naši fantje letijo za potrebe voj­nega letalstva , teritorialne obrambe, civilne zašč i te in malo je vaj v krajev­nih skupnostih in organizacijah združe­nega dela, da ne bi sodelovala naša športna aviacija ,

- petič , športni rezultati, ki jih do­segamo v slovenskem letalstvu , so glede na pogoje v katerih delujemo, več kot odlični. V primerjavi z dosežki letalstva v celotni Jugoslaviji imamo najmočnejši nalet v motornem in ja­dralnem letenju ter smo s 7291 skoki drugi med republiškimi letalskim i zve­zami ZLOJ.

- šestič, ni nepomemben naš do­prinos na področju vzgoje mladink in mladincev, saj v delu, v človekovem

aktivnem položaju in ustvarjalnosti krepimo tovarištvo, prijateljstvo, indi­vidualno in kolektivno odgovornost, sa­moupravno in temeljno zavest, da je domovina le ena za katero smo se pri­pravljeni boriti.

O tem in še vrsti drugih vprašanj je tekla beseda na sprejemu pri predsed­niku CK ZKS tov. Francetu Popitu , 29. septembra 1978, ko nas je predstavni­ke vseh slovenskih letalskih klubov sprejel na Centralnem komiteju. Vsak zase in vsi skupaj smo si bili edini, da je predsednika potrebno seznaniti z naslednjimi težavam i ; da je ni v Slo­veniji amaterske - ljubiteljske dejav­nosti, najmanj pa športa, kjer bi šport­niki za svojo aktivnost morali najprej v proizvodno delavnico, da bi kasneje

Na slik i z l eve proti desni: lahko jadrali, leteli , skakali, sledili raz-

Leon MESARiČ , Stane MENEGALIJA in France POPIT.

17 PTUJSKA KR I LA

voju modelarske tehnike.

Da nas finančno sicer podpirajo ob­činski skladi za potrebe SLO, in DS ter temeljne telesno-kulturne skupno­sti, da pa ta sredstva v vsoti potrebnih sredstev predstavljajo le 10 do 15 od­stotkov potrebnega denarja.

Letalska tehnika je v slovenskih aeroklubih pretežno zastarela . Že pred leti smo na ravni federaCije podpisali samoupravni sporazum, s katerim bi naj aeroklubom zadovoljili potrebe po motornih in jadralnih letalih, žal pa ne moremo »Ieteti z obljubami" . Dovolje­nja za uvoz pa so do nedavnega bila tabu. Po obisku pri predsedniku pa so nam v samoupravni interesni skupno­sti za ekonomske odnose s tujino pri­žgali zeleno luč za uvoz 14 letal iz pro­grama Cessna in Piperja . Poleg uvoz­nih dovoljenj nas pestijo še težave s carino , ki tudi presega 30 % vrednosti uvoženega letala .

V konceptu splošnega ljudskega od­pora in družbene samozaščite nismo zadovoljni z odnosom vojnega letal­stva in teritorialne obrambe do naše ustvarjalnosti. Preozko je pojmovanje koliko pilotov in padalcev lahko damo za potrebe JLA. Naš koncept temelji na osveščenem , domovini predanem mladincu in mladinki, ki jim niso tuja spoznanja sodobne tehnike ne le na področju letalstva, temveč moramo več narediti na področju tehnične kul­ture občanov nasploh . Ali na tem pod­ročju letalski klubi ničesar ne dopri­nesejo?

V programe izobraževalnih skupno-

sti ne prodremo. Verjetno je vzrokov za to več : preslaba aktivnost nas le­talcev v okviru delegacij samouprav­nih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje od občin do republike, neizdelani in ovrednoteni programi kdaj in koliko v aeroklubih izobražuje­mo, ne nazadnje pa se srečujemo tudi z nerazumevanjem kaj je izobraževa­nje v športnem letalstvu .

Ni nobenega dvoma, da Je šolanje pilotov in padalcev izobraževalni pro­ces v vsej svoji strokovni ln družbeno­moralni celoti. Da lahko šolamo letal­ski kader, moramo imeti za to prostor­ske , tehnične in kadrovske pogoje. Iz­obraževanje za nas ni sistemsko reše­no, upajmo, da se z združenim delom več in uspešnejše dogovorimo v okvi­ru posebne interesne izobraževalne skupnosti za promet in zveze.

Te in še vrsto problemov smo odprli v pogovoru s predsednikom CK ZKS. Vesel i, da nas je sprejel in zadovoljni. da je naša razmišljanja v celoti podprl in se mu za sprejem iskreno zahvalJu­jemo .

Razumevanju tov. predsednnlka CK ZKS Franceta Popita in tov. sekretarja Franca Šetinca ter skladno s predlani sprejetimi sklepi v Izvršnem komiteju ZKS (dne 6. 12. 1977) se položaj jugo­slovanskega in še zlasti slovenskega letalstva nedvomno izboljšuje. Dolž­nost nas komunistov, vseh delavcev v profesionalnem in športnem letalstvu pa je , da se sami boljše organiziramo in razrešujemo položaj letalstva v or­ganih družbenopolitičnih skupnosti ln samoupravnih interesnih skupnosti.

Alojz Gojčič

Z vsem srcem vedno z model!.

PETER Aue

Od zmaja do sv~ovnega prvenstva

Peter Alič, letalski modelar, sodi v vrh jugoslovanskega letalskega mode­larstva . Pričel je kot 12-letni fant, naj­prej z opazovanjem in sestavljanjem zmajev, leta 1955 pa se je vključil v modelarsko sekcijo pri aeroklubu Ptuj, ki jo je takrat vodil Roman Vnuk. Za­četki kot vsi začetki v takratnem času, težave z materialom, uporabljali so smrekov les in ostanke jadralnih letal. Po začetnih modelih P-50 je preteklo nekaj let, da so v sekciji začeli z mo­tornimi modeli, katerih motorčki se z današnjimi seveda ne morejo niti pri­bl ižno meriti.

V šestdesetih letih je prevzel vod· stvo sekcije, pričeli so z motornimi vezanimi modeli in prvimi gumenjaki. Športnih rezultatov, tistih kot jih po· znamo danes , ni bilo pričakovati, saj so se vsi še učili. Pomembna prelom· nica je odhod v Ljubljano, kjer sta z Velunškom prišla do prvih kvalitetnih motorjev. Tako se je začela tudi tek· movalna pot, udeležba na državnem prvenstvu in potrebne izkušnje s hit· rostnimi modeli. Takratne hitrosti so bile v okviru možnosti, zmagovalec je na primer dosegel hitrost 155 km na uro .

19 PTUJSKA KRILA

Študij je takrat zahteval veliko časa, vendar ga je modelarstvo spremljalo še naprej . V tistem času sta z Velun­škom na pobudo Mariborčanov pričela tekmovati v ekipni dirki in se na dr­žavnem prvenstvu v Velenju uvrstila v finale . Preden sta to izvedla, sta po­škodovani model že podarila in tako pristala na četrtem mestu. Takrat je bil pilot Alič , Velunšek pa mehanik. Nato sta se razdelila, oba sta postala pilota s svojima mehanikoma in nizali so dobre uvrstitve. Ob hitrostni dirki se je Alič posvetil tudi hitrostnim mo­delom. Nato je prišlo do nekajletne prekinitve v kategoriji ekipna dirka, ni bilo državnih prvenstev.

Po prekinitvi sta nadaljevala v »da­našnji zasedbi«: Velunšek pilot, Alič

mehanik. Začela sta praktično od za­četka . S skupnim delom in zavzetost­jo sta prišla na vrh in tako je tudi da­nes, najboljši par v Jugoslaviji, z nor-

I\lAN CUCEK

Več kot 3.000 ur

mo za nastop na svetovnem prvenst­vu, ki pa se ga nista udeležila.

Peter Alič je med najboljšimi mode­larji tudi v kategoriji hitrostnih mode­lov, sedaj je drugi z uradnim rezulta­tom prek 230 km na uro, kar je bila izpolnjena norma za nastop na svetov­nem prvenstvu. Velunšek, Alič ln Ivan­ček iz Zagreba so s skupnim delom v tej kategoriji kvaliteto zelo povečali in dvignili popreček hitrosti prvih petih na skoraj 230 km na uro, pred tem pa je bil okrog 215. Kot sam pravi, je ob­jektivna hitrost, ki jo lahko dosežejo, med 240 in 255 kilometri na uro . Ekip­no bi to pomenilo visoko uvrstitev v svetovnem merilu.

Načrti? Letos vsekakor balkansko prvenstvo v Romuniji in seveda med­narodna tekmovanja, ob tem pa držav­no prvenstvo in Korantov pokal na »do­mačem terenu« . Modelarstvo pa še na­prej ostaja stalen spremljevalec. Pa obilo nadaljnih uspehov! L. Kotar

med nebom in zemljo Letos 29 . maja bo minilo četrt sto­

letja , ko je prvič zapustil letalo s pa­dalom in uspešno opravil svoj prvi skok. Ivan se tega dogodka pred pet­indvajsetimi leti rad spominja in pra­vi : »Bilo je lepo sončno jutro in po­sebni avtobus nas je v Ptuju naložil vse učence-padalce in nas popeljal v Moškanjce na takratni veliki travnik, ki je bil še brez današnje zgradbe in dovozne poti. Komaj smo prispeli, smo že zasl išali pesem letalskega motorja, ko je letalo priletelo iz mariborske smeri. To je bil znani dvokrilec PO-2, ki so ga Rusi izdelali že pred drugo svetovno vojno in letalci smo ga kljub starosti uporabljal i za najrazličnejše

namene. Takrat sem tudi prvič videl

letalo od blizu in tudi pilota. To je bil Alojz Ganza , ki v naši letalski organi­zaciji prizadevno dela in je še vedno v dobri formi za letenje. Po končanih skokih tega dne je letalo ponovno od­letelo v matični klub .. Žarko Majcen« na letališče v Slivnico pri Mariboru.«

Ivan čuček se spominja, da so v le­tu 1955 že imeli pogoje za letenje na jadralnem letalu RODA in čAVKA, sledil pa je JASTREB, WEIHE, ŽER­JAV, LETOV, METEOR itd. Vsa omenje­na letala so bi la za takratne čase zelo dobra za šolanje , trenažno letenje in tekmovanje ter za doseganje višjih značk, kar je želja vsakega jadralnega pilota.

20

Ivan Cuček s Cessna

PTUJSKA KRILA

Leta 1958 je takratnemu upravnemu odboru bilo predlagano, da čučku omogoči šolanje v motornem internatu na letalu aero - 2 na ljubljanskem le­tališču in v organizaciji Letalske zve­ze Slovenije . Predlog je bil osvojen. Tega se Ivan takole spominja . »Vonj letalskega bencina mi je bil vedno bolj privlačen, zato sem se po konča­nem šolanju v internatu zaposlil na delovnem mestu letalskega mehanika ter v začetku opravljal dela »pod kon­trolo« tov. Alojza Ganza . Vzporedno z vzdrževanjem letal, ki jih je bilo vedno več , sem nabiral ure letenja, ki so ze­lo pomembne za doseganje višjih po­oblastiL«

O nadaljnji aktivnosti pa nam je Ivan povedal: »Po opravljenem izpitu za do­voljenje športnega pilota je sledilo do­voljenje za aerovlek jadralnih letal , »metanje« padalcev, letenje brez zuna­nje vidljivosti , nočno letenje, poobla­stilo za akrobatsko letenje, za letenje v kontroliranem zračnem prostoru, po t em pa še pooblastilo za UČitelja lete­nja in navsezadnje tudi dovoljenje za poklicnega pilota, ki pa je v klubih po­trebno za opravljanje komercialnega letenja.«

Del teh pooblastil je bilo potrebnih tudi za delovno mesto upravnika letal­ske šole. To dolžnost je Ivan prevzel 1967. leta. čeprav delo upravnika ni lahka naloga, je bil Ivan čuček vse­skozi uspešen .

Ko smo ga obiskali na letališču v Moškanjcih in ga zmotili pri vsako-

dnevnih opravilih, nam je tov. čuček o delu v letalski šoli povedal : »Delo upravnika ni ravno lahka naloga, če upoštevamo, da leti z motornimi in ja· dralnimi letali ter skače blizu sto č la·

nov in mora vsak izmed teh imeti ve· Ijavno dovoljenje za letenje al i skaka· nje. Potrebno je poudariti, da so ta dovoljenja veljavna samo 24 mesecev oli le 12 mesecev. Zaradi tega je po· trebno vsa dovoljenja pravočasno po· daljševati in to pred iztekom veljavno· sti. Tudi \'sa letala, ki jih je trenutno 15 in padala morajo biti redno registri· rana, zavarovana in tehnično vzdrževa· na. Nadalje je tukaj skrb, da je polet· no pristajaina steza vedno brezhibna - dobro označena, da ne zmanjka go· riva v cisterni , da traja normalni letal· ski dan od ranega jutra do poznega ve· čera . To delo traja tudi ob sobotah, ne· deljah in praznikih, kajti takrat so na· ši člani prosti in imajo možnost, da se letalsko udejstvujejo . Skratka, vse na· loge, ki so povezane z delom našega kluba morajo biti sprotno in natančno opravljene.«

Ivan bi nam še lahko našteval nalo· ge, ki jih je zares veliko. Kljub takšni angažiranosti v samem klubu, je dose· gel vrsto zelo pomembnih športnih do· sežkov, pri jetnih in neprijetnih dogod· kov, ki mu bodo vedno ostali v sporni· nu. To je udel ežba na aerorelyju ALPE·

. . . . kat mehanik.

Udeležba na svetovnem prve,nstvu 1978 na Dunaju je bila uspešna.

21 PTUJSKA KRILA

ADRIJA po Sloveniji in Avstriji z leta­lom KURIR ter vrnitev iz Avstrije nad oblaki in prebijanje oblakov od 2.500 metrov do 250 metrov brez radio sred­stev. Leta 1974 je postal republiški pr­vak v motornem letenju. Leta 1975 je bil član državne reprezentance v mo­tornem letenju in sodeloval na PRVI LETALSKI BALKAN lADI. Z motornimi in jadralnimi letali je opravil več kot 3.000 ur letenja. Najdaljši poslovni po­let venem dnevu je dosegel iz Ptuja prek Skopja do Aten v Grčiji in nazaj po isti poti. Iz Moškanjc do Podravske Slatine in nazaj je z jadralnim letalom »delfin« opravil prelet 316 km. Doživel je tudi lom motorja v zraku nad letali­ščem na letalu PO-2, ki mu je sledil

DANILO HOJNIK

uspešen pristanek, po tem neuspešno izvenaerodromsko poletanje z letalom in pri tem lom letala. Večkrat je pri­šlo tudi do letenja v coni zaledenitve z motornim letalom, ko postaja letalo vedno težje in izgublja aerodinamične lastnosti itd.

O vsakem o teh dogodkov je dolga in široka zgodba, ki jo lahko doživi le­talec, če je prepuščen samemu sebi, ko mora odločati v trenutnih situaci­jah brez predhodnih izkušenj. Velja pa zapisati, da te in podobne ter še veli­kokrat hujše dogodke doživijo letalci, ki se približujejo tri tisočim uram lete­nja s šolskimi in športnimi letali!

Franci Golob

Pilot, učitelj, padalec, letalski akrobat ...

22

Ob vsakem času vedno nasmejan.

PTUJSKA KRILA

Danilo HOJNIK, strojni tehnik doma iz Ptuja, uČitelj motornega in zadraIne­ga letenja, kot poklicni pilot zaposlen pri AK PTUJ je z 28 leti nedvomno eden tist ih mlajših predstavnikov ptuj­skih letalcev, ki so na domačem in tu­jem tekmovalnem nebu, dosegli vrsto odličn i h uvrstitev in obetajo v prihod­nje še višji vzpon . Visok, vitek, svetlo­las fant je s svojo atletsko postavo (še posebej v letalski uniformi) pravi predstavnik pilotov - ljubiteljev si­njih višav .

Danilo je prijeten sogovornik in je tudi sicer priljubljen med mlajšimi in starejšimi člani AK PTUJ. Ker ima vsak letalski pristanek najprej svoj vzlet, smo ga povprašali, kdaj se je vpisal med Ikarusove učence?

»:Le kot otroka so me mikale sinje višave, pisane padalske kupole in je­kleni ptiči. V padalsko sekcijo AK PTUJ sem se včlanil leta 1967 in ostal v tej panogi zvest do leta 1972, ko sem se udeležil tudi republiškega pa­dalskega prvenstva v Murski Soboti. Za menoj je bl izu 150 padalskih sko­kov. Leta 1968 sem postal učenec šole za jadralne pilote in se leta 1973 ude­ležil republiškega in državnega prven­stva v Lescah. V jadralnem letenju sem osvojil srebrno »C" značko in imam tudi pogoje za pridobitev zlate »C" značke. Doslej sem preletel na jadralnih letalih blizu 400 ur in se v zadnjih letih ukvarjam predvsem z

vzgojo mladih pilotov jadralnega lete­nja.«

Z jadralnega si presedlal na motor­no letenje in na tem področju dosegel tudi največje tekmovalne dosežke. Na· štej nam jih nekaj!

»Z motornim letenjem sem pričel

leta 1970. Osnove letenja mi je vcepil učite lj Bruno štular iz Lesc . Leta 1976 sem pričel tekmovati tudi v figurnem oz . akrobatskem letenju. V tej discipli· ni sem leta 1977 osvojil naslov držav· nega prvaka, leto poprej pa sem bil na državnem prvenstvu tretji . Med najpo· membnejše dosežke v motornem lete· nju bi uvrsti I lansko leto evropsko pr· venstvo, kjer sva z Otom Verbančičem v konkurenci 89 posadk osvojila od· lično 2. mesto. Vsako leto od 1974. da· lje tekmujem tudi na tekmovanju za pokal maršala TITA, kjer sem osvojil drugo, četrto, peto, šesto in trinajstvo mesto . S kopilotom Kostjo Kolaričem sem lani na mednarodnem tekmovanju za pokal Branka Ivanuša v Portorožu pristal na prvem mestu, enako - prvo uvrstitev pa sem dosegel lani na klub· skem tekmovanju ... "

Uspehov torej ni manjkalo. Med zemljo in nebom človek marsikaj do· živi. Bi nam povedal kakšen zanimiv dogodek?

»Bilo je leta 1973 na pokalnem tek· movanju motornih pilotov v Črni gori . Pod seboj nenadoma zagledam jezero, ki na zemljevidu ni bilo vrisano. Ču­den občutek . Kje sem? Odgovora ni bilo. Še en pogled na zemljevid. Jeze­ra še vedno ne najdem . Povratek na cilj . Nobene točke. Ugotovitev: karta je bi la stara več kot 20 let . . . , še bolj čuden občutek , « pove Danilo in se na· smeji.

Takšen je bežni portret vsestranske­ga letalca Danila HOJNIKA, ki je bil leta 1977 proglašen za najboljšega športnika v figurativnem letenju v Ju­goslaviji in je prejel plaketo »ZLATI OREL« . Trikrat je bil najboljši športnik v motornem letenju v Sloveniji, enkrat pa je v tej razvrstitve zasedel tretje mesto .

Čestitamo in mu želimo še več po­dobnih uspehov, tudi pri delu učitelja

motornega letenja ter prenašanju svo­jih izkušenj na mlajše Ikarusove na­slednike! Jože SLODNJAK

FRANC KODELA

lkonomist S padalom Tudi Franc KODELA, dipl. ekonomist

doma iz Ptuja, uČitelj padalstva, za­poslen kot vodja sektorja za elektron­sko obdelavo podatkov pri Mercator­Izbira-Panonija Ptuj, je eden tistih pri­zadevnih članov AK PTUJ, ki zaslužijo našo jubilejno pozornost. Obiskal sem ga na njegovem delovnem mestu, kjer si je med elektronskimi možgani, s te-

Potrebno bo skrbno žavo odtrgal čas za kratek pogovor. zložiti.

Ne po elektronskih , tokrat je pobrskal po spominu lastnih možganov in pove­dal:

»Pričetek je bil tak, kot pri večini

letalcev in padalcev. Najprej papirnati aviončki , potem pa v četrtem razredu Oš Ivan Spolenjak, še vpis v šolski letalsko-modelarski krožek. Ko se en­krat »zastrupiš« z osnovnimi zakoni­tostmi letenja, potem želiš še več ... Leta 1967 sem prvič poletel med ob­lake z jadralnim letalom. Potem sem se navdušil še za padalstvo in motor­no letenje.«

Po tekmovalnih dosežkih sta največ dosegli na področju padalstva. Kateri so največji uspehi?

»Leta1970 sem, čeprav še mladinec, v članski konkurenci osvojil drugo me­sto na republiškem prvenstvu v Mur­ski Soboti. Isto leto sem postal tudi državni prvak v skokih na cilj . To leto so me proglasili tudi za najboljšega športnika ptujske občine. Podoben uspeh sem ponovil leta 1974, ko sem bi l drugi na republiškem prvenstvu in si leto pozneje znova »priskočil« na­slov republiškega prvaka v skokih na cilj. Tekmovanj in uspehov je bilo še več ... "

Padalski skoki na cilj so vaša spe­cial nost. Tudi v vodo skačete. Mislim na tekmovanja na jezeru v haloškem Podlehniku. Kako je s tem?

»Razlike ni nobene, razen v tem, da te ča kata na vodi dva cilja in moraš od prvega do drugega ci lja pokazati tudi svoje plavalne veščine.«

Kolikokrat ste doslej leteli s pada­lom z neba proti zemlji?

»Za menoj je 1 061 padalskih skokov. Najbolj zanimiv je prosti pad v zraku, ko padalo še ni odprto. To so takoime­novani skoki z zadržkom. Takrat člo-,

24 PTUJSKA KRILA

KARL KORPAR

Ponosni smo nanj Rodil se je 25. 9. 1937 v Ptuju, kjer

je tudi uspešno končal osnovno in obrtno šolo. Začetki njegove aktivno­sti v letalski organizaciji segajo v leto 1953, ko se je udeležil padalskega te­

čaja v Ptuju, v organizaciji Aerokluba

Maribor. Prvi skok je opravil maja

1954. leta na letališču v Moškanjcih.

vek resnično leti oziroma pada brez kakršnega kol i tehničnega pomagala.«

Vaši skoki so poslastica za številne obiskovalce poletnih prireditev v raz· nih krajih ptujske občine, ko s pada· lom večkrat pristanete na tribuni med mikrofoni, seveda če je prireditveni prostor zunaj?

"To so povsem normalni skoki le paziti moraš, da ne poškoduješ mikro· fona ali pa zvočnikov. Aplavz občinst· va je najlepša nagrada.«

ln še posebna doživetja? "Samo dva dogodka bi izluščil. Pred

leti se mi nad letališčem v Moškanj· cih ni in ni hotelo odpreti glavno pa· dalo. Padal sem v globino, aktiviral re· zervno padalo in srečno pristal na zemlji. Nikoli pa ne bom pozabil tragič' nega dogodka v bližini Gorišnice, ko se je pokvarilo letalo in sem izskočil z višine komaj 80 metrov nad zemljo. To je bil izredno tvegan skok v sili, ki pa se je zame srečno končal,« sklene pripoved Franc KODELA, se nekam da· leč zamisli in pove, da še ne namera· va obesiti padala na "klin«.

Takšen je torej ekonomist s pada· lom, ki ima poleg padalskih skokov za seboj tudi 130 ur letenja z jadralnim in nekaj nad 200 ur samostojnega lete· nja z motornim letalom. Še mnogo srečnih ur v zraku mu želimo!

Jože SLODNJAK

Prvi samostojni polet z jadralnim leta· lom: 24.5. 1956 v Moškanjcih. B, Ciz· pit in tečaj aerozaprege leta 1956 v Moškanjcih. Prvi pogoj za srebrno C (trajanje 5 ur in 20 minut) "čavka« 1957. Tečaj za motornega pilota (Troj· ka in UT 2) - Moškanjci 1957. Prvi samostojni let z motornim letalom je opravil 1. 8. 1957.

V februarju 1958 je odšel na odslu­ženje vojaškega roka v Valjevo in poz­neje v Zemun. V Zemunu je kot član aerokluba dosegel pogoje za srebrno C in se pr ijavil za polaganje izpita za športnega pilota. Tečaj motornega le­tenja (instrumental no) je opravil v Vrš­cu 1960. leta . Na orožnih vajah istega leta v Titogradu se je prešolal za voja­škega rezervnega pilota .

Na predlog aerokluba Ptuj je v letu 1961 opravil šolanje za učitelja jadral­nega letenja v Vršcu . Prelet 300 km (pogoj za zlato Cl . Več uspešno oprav­ljenih preletov, prijavljenih za nacio­nalno tekmovanje mu je omogočilo

udeležbo na državnem prvenstvu 1962. Dosežen i uspehi: 1962. leta osvoje­

na zlata C, na državnem prvenstvu v Vršcu 1962. leta 13. mesto, leto pozne­je na istem prvenstvu 1. mesto, leta 1964 na državnem prvenstvu v Celju 1. mesto, leta 1965 na državnem pr­venstvu v Vršcu 2. mesto in leto poz­neje prav tako na državnem prvenstvu v Vršcu 2. mesto.

Leta 1965 se je udeleži I svetovnega prvenstva v Angliji, kjer je osvojil 34. mesto in v letu 1967 na državnem pr­venstvu Poljske 23. mesto. V letih 1963 in 1966 je bil uvrščen na 5. in 6. mesto desetih najboljših športnikov Letalske zveze Jugoslavije.

V letih 1962-63 je bil zaposlen kot učitelj jadralnega letenja v aeroklubu Ptuj, 1963-67 je bil upravnik letalske šole v AK Ptuj, 1967-71 pri Pan Adria Zagreb (poljedelstvo in pošta)' v letih 1971-73 pri Aeroklubu Ljubljana (po­slovni poleti) in od 1973. leta naprej pri Izvršnem svetu Slovenije (Cessna 421) . Leta 1975 se je šolal v Ameriki za letenje na reaktivnem letalu Lear­jet, na katerem še leti kot kapetan-in­štruktor.

Za dosežene uspehe in za izredno bogato letalsko dejavnost tov. Karlu Korparju iskreno čestitamo. Hkrati se mu zahvaljujemo za velik prispevek k 25-letnemu delu aerokluba Ptuj!

Franci Golob

Na najvišji stopnici državnega in repubbiškega prvenstva v Celju 1964.

Prvo mesto v generalnem plasmanu 'na državnem prvenstvu 1967. leta v Kraljevu.

26 PTUJSKA KRILA

STANE VERBANČiČ v

fant iz letal med jugoslovanskimi orli

Stane Verbančič, ki SI Je že v rani mladosti želel premagati zračne viša­ve, je kot član aerokluba Ptuj dvakrat osvojil pokal maršala Tita in se zapi­sal v zgodovino jugoslovanskega športnega letalstva.

Pričel je leta 1955 kot modelar. V Ljubljani je začel z jadralnim letenjem in nato postal motorni pilot. Že takral je dosegel prvi večji uspeh. Skupaj z

Zagrebčanom Krajnovičem je leta 1959 na jugoslovanskem aerorallyju osvojil drugo mesto.

Po šolanju v Ljubljani se je vrnil v Ptuj in se vključil v vrste članov aero­kluba Ptuj , Po odsluženju vojaškega ro­ka je pričel z zavzeto vadbo in od leta 1963 začel nizati uspeh za uspehom. V letu 1965 je bi I na državnem prven­stvu tretji, zmagal je na memorialu Ed­varda Rusjana v Beogradu. Na listi naj­boljših jugoslovanskih športnikov je zasedel tretje mesto. V naslednjem le­tu, ko ni bilo državnega prvenstva, je ponovno zmagal na memorialu Edvar­da Rusjana in se z nekaterimi dobrimi uvrstitvami v končni uvrstitvi motornih pilotov povzpel na drugo mesto.

Leto 1967 je Stanetu prineslo naj­večji uspeh. Postal je državni prvak, četrti na Rusjanovem memorialu in iz­bran za najboljšega jugoslovanskega motornega pilota . Naslednje leto je ta uspeh ponovi I in tako dvakrat zapored osvojil pokal maršala Tita.

Stane Verbančič je bil večkrat tudi med najboljšimi športniki ptujske ob-čine.

L k.

27 PTUJSKA KRILA

SONJA VRSIC

Neznano ni več neznano Članica padalske sekcije AK Ptuj

Sonja Vršič je prve korake v padalstvu takole opisala:

»Na svet sem privekala 23. oktobra 1958 pozno zvečer v Ptuju. Babica je dejala, da sem nočna ptica. Dosti se ni zmotila, saj skačem.

V padalski tečaj aerokluba Ptuj sem se vpisala januarja 1975. Že ob samem vpisu sem spoznala, da sem ravnala prav, saj sem se srečala in spoznala s prijaznimi fanti in dekleti, iz katerih je izžareval življenjski elan, volja do de­la, letenja, modeliranja in skakanja. Pri znam, v začetku me je bilo strah, vendar se s svojo odločitvijo nisem prenaglila, saj sem ob znanju naših učiteljev bi la pravi nevednež, čeprav sem si domišljala, da o padalstvu vem­mnogo .

Toda delo ključavnic, družba članov in srečanja na letališču so počasi pre­rasla strah nevednosti. Odkrivanje ne­znanega nas je zbližalo in postali smo prijatelji. Deževni dnevi so bili za nas prava mora , žalstno smo se ozirali v temno nebo. Piloti so sanjarili o cumu­lusih, padalci pa so z mislimi bili pri zadnji nuli, ugodnem vremenu in pa­dali, ki so jih težko pričakovali. Toda na neljube dogodke tudi spomin zble­di, prerastejo ga lepi spomini.

Januarja 1975 sem pričela obisko­vati tečaj. julija pa so nam obljubili prvi skok. Pravijo, da je 13 nesrečna številka, vendar sem prvič skočila rav­no 13 . julija 1975. Šele takrat se je za­če lo čisto za i·8S.

Prvi dve leti sem opravila pogoje in jeseni 1976 sem na letališču v Mo­škanjc ih opravila izpit za športno pa­dalsko dovolj enje. Matura na gim­naziji Dušana I<vedra mi je vzela ne­kaj dragocenega časa tako, da sem se prvega tekmova nja udeležila julija 1978. To je bilo republiško padalsko pr­venstvo v Postajni . Komaj sem si od­dahnila od vsega novega, že smo bili na poti v Prilep, kjer sem sodelovala na državnem prvenstvu . Vročina, vča­sih tudi 37 stopinj v senci, trema in neizkušenost, vse to je vpi ivala in ta­ko sem doskoči la na predzadnje me­sto. Ne, to ni neuspeh, saj sem si na­brala mnogo izkušenj in spoznala mar­sikaj novega. Sodelovanje na tekmova­njih pa so mi vzpodbuda za nadaljnje delo .

Ob našem srebrnem jubileju se za­hvaljujem vsem, ki so se trudili in mi pomagali uresničiti veliko željo - spo­znati višine in lepoto našega sinjega neba !«

1. k.

OTO VELUNSEK PRIPOVEDUJE

28

Velunšek shitrostnim modelom.

PTUJSKA KRILA

Kako sem osvojil zlatega orla

Z zlatim orl om sem se prvIc sre­čal leta 1966 na proglasitvi najboljših športnikov Jugoslavije v Beogradu . To leto ga je osvojil moj učitelj kolega Vilim Kmach iz Zagreba, eden najus­pešnejših modelarjev po osvoboditvi. To leto sem prvič sodeloval v državni reprezentanci na evropskem prven­stvu in za vse uspehe v preteklem letu pristal na 8. mestu najuspešnej­ših letalskih športnikov. Prav gotovo mi je bil zlati orel v letih le cilj in daljnje, skoraj neuresničljive sanje.

Zaradi služenja vojaškega roka sem nekoliko izgubil stik z vodilnimi in se v letu 1971 ponovno priključil najbolj­šim. To leto sem kot član državne re­prezentance prvič sodeloval na sve­tovnem prvenstvu na Švedskem . Pri­stal sem na solidno 33. mesto. Več uspeha sem imel naslednje leto na evropskem prvenstvu, ki je bilo pri nas v Otočcu v Liki. Peto mesto pOSa- . mezno, ekipno pa smo postali evrop­ski prvaki. 1973. leto je bilo prav tako uspešno in ekipno smo osvojili bronasto odličje na svetovnem

prvenstvu v Avstriji. Iz leta v leto sem postajal zanesljivejši in us­pešnejši. Tako sem bil leta 1975 pro· glašen za najuspešnejšega modelarja Letalske zveze Jugoslavije. Za povrst· jo sem dosegel več državnih rekordov v hitrostnih modelih in za te uspehe prejel naslov zaslužni športnik SFRJ.

Tudi leta 19'16 sem bi I ponovno iz­voljen za najboljšega modelarja . Us­pehi niso izostajali in zlatemu orlu sem bil vse bliže.

V najuspešnejšem 1977. letu sem že tretjič osvojil naslov državnega pr­vaka v kategoriji penjačev . Ta naslov sem si priboril na terenu v Vipavi . Tudi pokal Bratstvo in enotnost sem osvojil z maksimalnimi točkami. Na državnem prvenstvu vezanih modelov v Markovcih sem zmagal v hitrostnih modelih v ekipni dirki s kolegom Ali­čem. Za to sezono je manjkala le pi­ka na i . To pa sem postavil na sve­tovnem prvenstvu pen ja čev na Dan­skem . Tako sem osvojil daljnji cilj, trofejO zlati orel , priznanje - najbolj­ši letalski športnik Jugoslavije.

Eki pno bronasto odličje osvojeno na Dunaju 1973. le ta.

Demonstracije na javni Večerov:i prkeditvi 1978.

Omenjeno svetovno prvenstvo na Danskem mi je prineslo 7. (sedmo) mesto posamezno. To mesto sem si izbojeval z maksimalnimi točkami v uradnem delu tekmovanja in dodatni­mi leti na izpadanje. žal se mi je ne­koliko ponesrečil zadnji let - deveti let, pa kljub temu je bilo dovolj za do­bro uvrstitev.

Preteklo 1977. leto je bilo uspešno še na drugi letalski balkaniadi v Bol­gariji. Ekipno prvo mesto pri prosto letečih modelih penjačih in 4. mesto posamezno. Tudi ti rezultati so pripo­mogli k najboljšemu mestu zlate tro­feje.

Težko je opisati doživetje ob pro­glasitvi in sprejemu zlatega odličja in še to v letu jubilejev tovariša Tita in naše partije. V tem trenutku sem se spomnil vseh kolegov našega aero kluba in letalske zveze, ki so mi po­magali omogočiti udeležbo na tekmo­vanju doma in v svetu, da sem dose­gel pred leti še nedosegljivo trofejo zlati orel . Prav gotovo gre zahvala tu­di njim.

1.11 ..-, -ca.::» ..... c:n ~ ....... ~ .~

c:::: c:::a.::. ~

:::i c::a.::t -CI:)

~ ::-c= c..,:) -..... --' ~ ::::.:::: a:: -::::.:::: c= CI:) ..... --1 -cc:: Q,:» Q..

<1: c::= o =-- :::-E - cc::

Q.. .., ..,

30 PTUJSI<A KRILA

»Hal'O , ovde kontr,ola letenja Zagreb! Da­H je tamo aerodrom Marihor?«

" Da , da, tukaj letal ' i šče Mariib'Or,« je bilo slišati žens,l<'i, glas na drug i, strani. "Ja, v,este, vS'i letaiDi so odš'Iii', tudi upravniki so 'Od-š l'i , nikogar ni več; lahko vam pokH­čem mojega moža .«

"Ja, tU l etahšče Maribor. Pri t,elef.onu Magdič,« je nag las·il v prleškem narečju, »ja, veste, jaz sem tukaj samo hišn:ilk ,in ni!č nevem, tudi :pomagati vam ne morem.«

T·e.daj sem ponovil z močnejšoim tonom in ukaZ!ovalno: "Ovde kontro la letenja Za­greb, 'kroz kratk.o vreme na v'ašem aer.o­dr'omu sleHce putnički avioOn DC 3. Pri­premite s'i,gna l'izaciju sa vatrom za bez­bedno sletnje nocu. Jeste I,i razumel,i'?«

"Ja, 'ja, saj sem razma,« mi je odgovo­ril~ovlari 'š Magdi'č na .drug'i strani ž,ice na letališču v Maribor·u, "samo vete, drug k,ontrol,or, ne:mam dosta ši:bja, da bi lahko z·aki.ira, da bi avion vida doj na zem lj'D pr­let,eti.« T,e,daj sem p'Dnovno ukazoOvalno de­jal: " Izvrš·ite sve po~rebno, kak'D hi, mo.ga'D a,v,i'On ukvaru bezbedno sl,eteN .« Odl,ož·iI sem s,lušalko ,in .prepustil času, kar bo pri­nes·el. BoH pa sem seveda zadovoljen, da mi je prv.oaprilska šala uspela.

Neda bi se zaveda l, se je napr,ej .odvi­jal,o vse kakor v filmu. T'Dvari,š Magdič je p'Dklilcal predsedn:ilkaaerokluba Maribor. Ta je imel edini od članov aerokluba 'svoj te­lefon. Ker predsednika ni bilo doma, so Magdi ču svetovaH , naj pokliče kavarno Asto.ria , kajti najverjetneje je predsednik tam, na požirku kave s .pr'ijatelji.

Tovarilš pmdsednik aer.okluba Maribor, Kare l Hebetršek, je v 'tem .pnimeru zaprosIii za pomoč in reševanje .odgov,orne službe v Mariboru . Brez ,pomis leka soo avtomohil'i zdrveH 'proN I ,e~ališču v Slivnic.o, s trdnim namenom, da letaloO DC 3, ki je v 'okvari va rn o pri'stane potni,kom pa nudij'D prvo pomoč. Ljudi, ki bi rad i nudili pomoč, je bil'D vedno več, pri,družili pa soo se tudi rado.vedneži. Noč je bi la k'ri stalno čista, na nebu je

hi,lo polno zvezd. Tu 'in tam je na prec,ejš-

nji' vi.šini pre letel kak avion, kateni je bil vs'ak .osumljen, da bi, moral priSilno prista­ti. T,eda j je eden od sodelavDev ugotoV'iI, da se' le,tal'O približuje zeml'j'i, 'in p rti'žgali so kresove ob letaliiški 'steZ!i. Napet,ost je rastla, letala pa od nikoder. Nastala je mučna tišina . Minevale so minute in ure, letala pa ni bilo.

Nenado ma se ogl.as·i ·eden od prisoOtnih: »Poslušaj, Kare·I, če hi to letaloO res bilo v .okvari, bi' že zdavnaj moraloO pr,istaN, Kaj pa, če nas Je kdo potegnil z.a 1. apni l?,

"Moj dun , morda, pa imaš pr.av! « "Ne, 110 je nemogoče,« je odrezano dejal

predsedn ilk aerok,luba. Nast al'D je kratko prerekanje 'in ugotavljanje . Vs,i so gl'edali na svoje ure, pa spet v zrak. toda na nebu so. videli samo zvezde . Si'gnalni 'Ognji so že ugašal:i 'in končno so vsoi sode·l,avci in reševaloi ugotovliii , da jih je nekdo po· te'gni'l.

Le kdo Sli Je pr'ivlOšoi l tak,o ne,slano ša-1'0 te,ga je treba ·kaznovati'! Na avtomobi­I+h so prižgali žaroOmete ,in oddrveH v Ma· nibor. G las kont r.ole letenja .pa do danes, po 23 l·eNih, ni ug,ot'Dvi l ni hče; .ug,otav,ljanja 'in kri'tilk je bUo seveda več . Tudi na jav· nem zboru č l anov aerok luba Manibor sem jaz, ... kontrola letenja«, mo l čal ker s·em se bal kazni. T'iste, ki' so resno sumi li, pa sem zapros'il, naj vendar mo.l,čijo. Ta .p'Dtegavš­Člina je hil.a 1. ,apr.il a 1956. N,e da bi hotel, je bilo ve liko ",igralcev«, moj namen pa je bil narediti sknbi gospodarju in hišniku Magdiiču, k'i je do moval v hangarju na le· ta l ,išču v iSIivnici.

Bralcem te dogodivščine pa naj povem, da sem službova l v aemklubu Maribor. Dobr'D sem poznal razmere, saj s·em vedel, da so mariborski letalci večkrat lete l,i pDnoči nad Pohorjem z ijadr,alnimi l'etaH i.n je bil'D nočno pristajanje ob kresovih že navada.

Tovariše letalce, člane aenokluba Mari· bor ,in d ruge, ki, so bi li vp leteni v to po­te.goavšč'ino, pro-slim, da mi po 23 letih opr'Dstijo, saj je tudi za nas letal,ce bil 1. apri l. Vaše I ,etečoi GAMS

- .. ~

-.- ~

I

31 PTUJSKA KRILA

Če termi'ka »crkne« in če poleg tega piha še mo'čan če'lni vete,r, imaš majhno 'Ji'šino, do doma pa je še ,kakšnih 10 km, >kar je za DeH,ina že vel,ilk problem, si pris-i'ljen po­iskati prime,ren teren ,in pristati kar se da va.mo.

,Izbra.l sem veHk nasad jagod, ki pa je bil ograjen z v,is(~ko .agraj.a. lVendar to mi ni povzročalo te'žav. PrisMI sem bre,zhi'bno. Ko se iz-kobacam tz >kabine, 'najpre'j preg'le­dam IletalQ, 'Če ni mor,da po,š'kodovano. IKo ugotovim, da je vse v redu, pogledam na­okoli ,in o nstran ograjeZlag'ledam ,ne'kaj 0-

~rok, Iki s,i ,rado:vedno ogledujejo neznane­ga. ohilsko'valca :in njegove'ga p'tiča.

Pri'stopim in jih ~praišam po imenu bl.ižnje vas i. ,Izvem, da je to vas Savci in da lje do najbližnjega tele'fona, to je tako do 'Jasi Toma.žkot do :Po,lenšaka kakšnih 5 Ikm . 1P0-prosim ene'ga ,izmed ·nj-ih,da mi posodi mo­ped a li pa da me 'kar on zapel,je do telefo­na . Zaman , v očeh mu vidim, ·da mi ne :zau­:pa in seizgovor.i, da iima pr emalo benc ina in tudi moped ne bi prenesel dveh. No, če je t ako, mi ne preostane drugega , kot da se odpnavim pelš, spotoma pa poskušam usta­viti kakšen avto. Najstarejšega od radoved­nežev popmsim , ,da popazi na letalo, kar ta z očitnim ponosom sprejme. »Tako« sem si rekeii, »seda'j pa pot pod noge, 'da pri­spem še pred mrakom nazaj .«

PreskQ10im 09ra,join se odpravim pro.ti cesti, ko se mi nasproti pripe:lje na mope­du možakar srednJih ,let. Ves zadihan se ustavi in me vpraša: »A ste vi pilot te'ga aeroplana?«

»o.a, jaz«, mu odg.avor,im. »Jaz sem Franc, 'sem k štaba civ i lne za­

ščite. Če vam je potrebna pomoč, sem tu , da vam p,omagam !«

m l sem nekoli'ko prese.n8čon gl ede t 3' ~( i';· nega raporta dobroduš,nc98 m oža ka in s em se,veda takoj spreje l ipomoč. Razlož il S3m mu, kdo sem, odkod sem, in zakaj sem tu prista!,in da 'bi rad telefoniral na l etali'šče, da ';J ridejo :pO'l'Tl~.

,,_la«, pravi Franc , »S ,p,alenšakom ne 'bo ni ,č. 'Pred dnevi je bill a huda nevihta in potro 'Jala je telefonske žice . Iti bova morala k Tomažu. Sedaj pa :pojdiva k meil i, da se p're'oble'čem, saj sem kar z 'n'jive pridirjal.« Čez 1 O minut sva že na poti pr,oti Toma·

žu. IP.a ka'kšn:ih 15 minutah vožnje po prašni makadamski cesti Iprispeva ,do vaš,ke I-ošte . Tu pa Ise pr.ičnejo težave vrstiti kar ena za drug'o .. IPošta je 'odprta samo do 14. ure. Odpeljeva se v bli'žnjo osnovno šolo. Tudi tu ni nilč, saj se je pouk že končal, snaži'l­ke pa nima.jo ključev od zbornice. !Izveva, r' e] ima te!efcn v vas i tudi neki zasebnik. Odpeljeva se k njemu, toda kot nalašč tudi nje'ga ni doma. 'So'sed nama pove , da bo pri­šeli čelz 'kak'šno uro alii dve. !Pos'kušava tudi na olddelku mi,lice. Tudi tam ni ni'kogar.

»Smo,la, kaj češ«, pnavi Franc. »Greva v bl . i '~njo ,kr'čmo, da 'Sli spere,va :prah ,iz ust. Morda pa se med tem kdo vrne.« Nič nisem imel proti, saj sem res že s težavo požiral sl·ino,

Krčma je prijetna, kmeč'ka, skoraj p razna . Franc naroči dva :bni'zganca in ju taikoj pla·

'ča, neda bi mi pustil do besede . <Nekaj redkih gostov, ki slonijo ob šanku , si rado­vedna ogleduje mojo 'čudno ob'leko . Bil sem namre'č v ,letalskem kombilnezonu. Franc me takOj p redstavi: »To je pi,lot, ,ki j e mo· ral zas'ilno pristati v jagodah v Savcih, ker ga je veter pote'gni,1 na tla.«

:Pozdravil sem se z vsa:~ irn posebej ,in že so e l e zasul.! ,Z vprašanji. ,Pozab il sem na teža'Je s telefonom, rahlo zagret od briz­ganca se spustim v živahil'o razpravo. Vpra· š'anj .ni ne kraja ne konca , medtem p a se že razve, da je v vasi pilot. ki je moral pri· stati 'v b!liž:iniin kričma se polni. Okrog me­,ne je množica ljUdi , k i me s svojim i v;pra· šanji spravljajo v zadrego, ker ne vem, ka· ko bi nekatere stvar i v zvez i z letenjem sa­mim 'najenostavneje razlož il tako, da bi me vs,i razumeiii. IV trenutku se zavem , ko IP're·d seboj zagledam t'ri ali štior,i, prazne :kozarce. ,,0 madonoa, sedaj pa bo treba it i ,drugače se ga še nale'zem«, si rečem, pogledam F,ranca ,in le 's težavo se posloviva, kajti vprašanj je še ,i,n še.

Sede,va na moped in ponovno oobiš'čeva vse, 'ki imaj:o telefon. Žal, bre'z uspeha. Po· vejo pa nama, da ima telefon tudi neki mi· ličnik. Odprav,iva se t ja. Odpre mili čnikova žena, ki naju prijazno povabi v stanovanje, nama ,skuha kavo in medtem pOiz,kuša tele· foniratil. Bre'z uspeha. l udi ta tel e·f on je v okvari. Zahvaliiva se 'za go'stoljubj e in skuje· va :nov "bojni plan«.

Franc predlaga, dCi se odp31jeva še na· :p.re'j v vas Vj·čance in tam ,poizkusiva sreč·o. Strinjam se. Pr ispeva ,do pi'sarne krajevnega urada in ko.nčno dobiva zvezo z letali 'š 'čem v ~ .~o ;3f;1lIl'ic i h. In , glej ga vraga , glas po žic i 1'.1':' ~po roč i , da s:o mo~e letalo že vi,de·l i iz zmkain da je transportni voz že na poti.

Nekol iko zlovo,ljen .na vse nepo,t w bne poti pa vendarle za,dovoljen, da ho,nl 'čez ,kakš:lo uro in pol že doma, se odpel'jeva s [=rancem nazaj v Savce.

Verjetno ni potrebno posebej poudarjati , da Franc ni hote'l sprejeti .nobenega p lač' i . l a niti za 'kritje stroškov gor iva, ki sva ga po­trošila na vsej <DIpi,sani p'ot i , ' i lzgovarjajolč se na svojo funkcija v civi,lni za<š'čiti in na svo­jo d;-žavljanslko dolžnost pomanati človeku v stiski.

Bi l sem p rijetno ganjen glede tolikšne· ga poštenja in požrtvovalnosti preprostega, toda po ,du:ši plemen itega kmečkega člove· ka. Spom.nil sem se na mnoge pr imere iz druge sve,tolvll 8 vojne, ko ,so mnogi naši Iju.dje reševal i posadke zave,zni'šk ih letni , ki so bili <pris,i'ljeni zasilno pristati v m nog ih s·loven,skih 'krajih lin 'o kater ih sem veliko bral. Bil sem 'r; onosen in srečen, 'da sem s "n tega .n af1oda, Ik.i ga preveva junaštvo in !p'lemeni,tost srca.

Franc mi 'je še pomagal raz staviti in na· t ovoriti letalo, nakar sva se poslovil a ob­Ijutbljajaoč, da se bova ·še vide:la.

Pa hvala Franc, in srečno l

Dan il,o Starče'k

32 PTUJSKA KRILA

Ptuj se s ponosom prišteva med najstarejša mesta na Slovenskem. Celih 1910 let je minilo od takrat, ko je leta 69 n. š. rimski zgodovinar Tacit v svojem delu zapisal ime mesta Poetovio. Rimski Poetovio se je razvil iz ilirsko-keltske naselbine. Ob prvotnem vojaškem taboru se je počasi razvila tudi civilna naselbina, zlasti še po tem, ko je cesar Trajan leta 103 podelil tej naselbini mestne pravice in samoupravo. O vsem tem pričajo bogate arheološke izko­panine od Hajdine do Rabelčje vasi, kjer so izkopavanja posebno intenzivna prav v zadnjih nekaj letih, ko se na tem območju pospešeno gradi družbena stanovanja.

Še kratek prelet skozi zgodovino. Zadnji udarec rimskemu Poetoviu so zadali Huni pod vodstvom Atile in ga leta 452 povsem porušili. Slovenci so se začeli v te kraje naseljevati okoli leta 568. Na hribu, kjer še danes stoji ptujski grad so si Slovenci zgradili prvo gradišče. Arheološka izkopavanja na tem ob­močju se v letih 1946/ 47 odkrila grobišče z nad 280 grobovi. Bogastvo vseh teh izkopanin je spravljeno v ptujskih muzejih.

Srednjeveški Ptuj se je razvil predvsem na podolgovati trasi pod slovenskim gradiščem, sedanjim grajskim hribom. Kot postojanka kralja Sama je pripadlo mesto Pribinovi, kasneje Kocljevi kneževini. Ko je knez Kocelj leta 874 tragično končal , je prišel Ptuj pod oblast salzburških nadškofov oziroma nemških vla­darjev. Precejšenj del zgodovine od tu naprej skrivajo zidine ptujskega gradu, v njegovih arkadah in na stenah, v bogati muzejski zbi rki in galeriji slik na gradu.

Vredno si je vse to ogledati, prav tako ogledati staro mestno jedro Ptuja, ki je zaščiten kompleks, poleg Pirana in Škofje Loke edini v Sloveniji, ki so ga začeli pod vodstvom strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo v Mariboru v zadnjih letih načrtno obnavljati.

Kompleks grajskega hriba in pod njim ležeče meščansko nasel je. Vsi bistveni elementi srednjeveškega nasel ja so še danes prisotn i. Ta kompleks srednjeveškega mestnega jedra je danes v celoti zaščiten .

33 PTUJSKA KRILA

Grad Bori, "š-tajerski Bled«_ Tu so nekako do leta 1200 gospodariIi Madžari. Star-i razpada­joči grad so leta 1674 obnovili In dozidali. V letih 1941-1943 je grad ,gestapo spremenil v zbirno taborišče. Od tu so zavedne in napredne Slovence pošiljali v 'izseljen!iŠ't'Vo, v tabo~išča smrti in tudi kot talce na morišča . Danes je grad preurejen v letovišče, ima 100 ležišč, plavalni bazen in gostom postrežej.o z domačimi speciaNtetami. Z obzidja je čudovit razgled na severovzhodno Slovenijo .

Gorca pri Podlehniku, pf1ivlačna izletniška točka s tujskimi sobami. Pod njo je "Podlelmi­ško jezero« na površini 8 ha lin ribiški dom, ki ga upravlja RO Ptuj. Čista voda sredi haloških gozdov daje poseben čar športnemu in turističnemu ribolovu. Tu vsako leto .priredi Aeroklub P,tuj padalske skoke 'v vodo za Ptujski padalskli pokal. V neposredni bližini je Petrolov motel z okrog 80 posteljemi, več sto sedeži, s kakovostn-imi uslugami, parkiriščem in bencinsko črpalko.

34 PTUJSKA KRILA

Ptujske toplice so po svoji zdravi lni vodi znane že daleč čez meje naše domovine. V toplicah sta dva letna bazena in zimski bazen 12,5 X 25 m, otroški bazen 6 X 12,5 m in masažni bazen za solarije, garderobe, saune, prostor za fizioterapijo z bolniško sobo, na· prave za podvodno masažo itd. V okviru toplic je sodobni gostinski lokal s 100 sedeži v zaprtih pros/orih in 360 sedeži na gostinski terasi , s ples iščem, l etnimi točilnicami in drug,imi objekti .

Pretežni de l Zg. Brega in Sp. Hajdine pokriva bogate arheološke sledove trgovske četrti mesta. Tu je stala vrsta malih svetišč raznih rimskih bogov in trije mit-reji. Prvi mlitrej iz 2. stoletja je pod zaščit'l1o l opo dostopen obiskovalcem.

35 PTUJSKA KRILA

Nekdanii dominikanski samoMan, danes je v njem sedež Pokrajinskega muzeja Ptuj, Zgodov'inskega arhiva in predvsem arheološke zbirke. Zgradba kaže več gradbenih faz, najstareiša je Jz leta 1230. Samostan je bil več'krat obnovljen in povečan , v 17. stoletju pa je biibawkiziran. Po razpustu samostana leta 1786 je zgradba služila do leta 1926 za vojaš,n:ico.

Domačija narodnega heroja Jožeta Laeka v Novi vasi pri Ptuju, v njej je lepo urejena spominska soba. Kmet revolucionar Jože Lacko je bil član KPJ od leta 1932, član CK ZKS od leta 1940, organizator OF na ptujskem območju, ustanovitelj prve Slovenskogoriške čete , ki so jo ljudje imenovaN Lackovačeta. V poslednjem baju, 8. avgusta 1942 v MostjL. pri Juršincih ranjen, nato izdan, na ptujskem sede'žu gestapa zverin sko mučen, umrl v ptujsk,ih zaporih 19. avgusta 1942.

36 PTUJSKA KRILA

II . , **. .. , li j

MaN grad, Prešernova ul. 33. Zgrajen je bil v 12. stoletju, prvič se omenja leta 1235. V zapad'nem delu je stavba še srednjeveška, oba vzhodna kraka in gornje polnadstropje pa so .iz 16. stoletja in lep primer renesanse. Sedanje mogočno ostrešje je gradič dobil v 18. stol. Poslopje je s svojim mogočnim čelom prav karaktef1istično za p·tuj.

Besedilo: Franc FideofŠek Fotografije: Ivo Giani

STROKOVNI IN PRAKTICNI NASVETI

Računar končnega doleta

Sl ika 1

I

Na preletih z jadralnimi letali si jadralei želimo dose'gati čim ve:čje povprečne hi­trosti. Za dOli et na oilj mora jadralec prido­biti toliko vilšine, da ibo dosegel čim večjo hitrost tudi na tem delu !poleta. Op·isal bom način iizde:laveračunarja za hitr'Ost za­gotovitev potrebne· vi'šine za do,let ,na cilj .

IRabim hitrostno Ik,rh.'uljo letala na dolo· če,no obremenitev (z ·aH ibre,z dodatnega bremena), Iki Jo nari'šem na milimeterski pa.pi'r v primernem me'rilu. Slika 1.

Za ·razne hitrosti vzgorniko'Vin vetr,ov z dOlločitvijo tangent na kr'ivulji odčitam Wsi i,n Vi (n. pr.: tangenta a lje za pri'čakov·an v,zgornik 3 m/se,k ,in veter O, tangenta b pa za vzgornik 2m/sek in čelni veter 40 km / h).

Sestavim tabelo os pomenom oznak V - hitrost preslkakovanja (km/h) Vz - hitrost glede na zemljo (km / h) Ws - na~pi 'čna hitrost ,letaila .pri V, 'Odči­

tam ,iz 'k,rivulje (m/sek) h15 - potrebna vilšina za prelet 25 km

pri Vz lV +1\1 vetra) .

25000 90000 . W, h" = (n)

V + V ve,tra

3,6. W,

l i [­~-~-- ---

..o--i.---t---'---:+-+­Ijo ~o -tt .. ' -10-20

V.rt<rll,.. -1

-2

Za računar končnega dO'leta je primeren zemljevid merila '1 : 250000, kjer je dolžina 25 km = 10 om . INa papir narIšemo ,kro:ž­nico os premerom 20 cm ·in vnesem k,rivulje, k,i mzdeHjo polmer na enake dele tako, da število ,de,lov pri vrtenju v obratnisme,ri urinega ·kaz·alca naraš·ča.

Številke ob -kr-i'Vuiljah pomenijo potrebno vi'šino po 100 m . INa nasprotni strani 'v

krog'u nari'šemo 9 med 'sebOj enaklo odda­ljenih koncentri'čnih ikrožnih lokov (",pl'iv čelnega al·i hrbtnega vetra: 5. lok je veter O, kmžnilol!<.i blllilžje sredi 'š lču 'so hrbtni ve­trovi 10, 20, 30 'in 40 km / h, ostali +oki pa so 'čelni vetrovi -'10, -20, -30 .in -40 km/ h) . Višino , ki jo rabimo za prelet 25 km ob dv.i·ganju n. pr. 2m/sek ,in vetru O poi­š:čem na 'krožnioi v = 10 cm, z ravnil'Om pove'žem to točk-o in središ'če ter na k,rož­nem loku za veter O km/h označim preseči­šče. '6nakiO naredim za !primer 'čeilne'ga ve­t,ra 10 km/h; preseči'šče je se,veda na IO'ku -10 km /h.

Slika 3

38 PTUJSKA KRILA

Tako nadaljujem za vsa dVi:ganja ,in hi,tro­sti lIfetra . Dobljene točke za določeno hi­trost vzgorni,ka ob različnih vetrovih pove­žem s Ikr ivuljami'.

Tak,o narisane 'krivulje prenesem na 1Pr.D­zorno plo:š'čo preme'r približno 21 cm . iz­režem še eno plo:š'čo 'P,remera 22 cm . Nanjo nalepi:m zemljevid mer,ila 1 : 250000 ta,ko, da 'je ciljno letal!i š'če v sred i ,š'Ču plošče . Ob ro:bu plošče na-ri'šem ikompas,ovo mžo. Nad zemljev,id položim p l oš'čo s krivuljami nad njo .pa še prozorno rav.ni'lo s čorto v sredini. Vse tri, elemente privijem ta'ko, da posa-

I ".-----

mezne elemente vrtim okoli središča. Ra· čun jegoro,v . iSHka 2.

Uporabim ga tako, da na 'Zemlje,v,idu poi· ščem 'Svojo ročno pOZ:icijo-, nastavim trto ravn.i la skoz'i, toč,ko pozicije in pl,oščo s .kr.ivu'ljami zavrt-im tako, da 'črta na nasprot· ni strani ravnila pokor,ije pres,ičiš'če hitrosti vzgorni'ka ,in vetra . Nad pozicijo že od'čirtam potrebno vi'šino za ci,ljni do;let (bre'z re·zer· ve )! Slika 3.

Vi'r: H IRe,ichnam: iStreck en - Segelflug

Mi,lan Trop

JANTAR ST. 420 KG

- 40 - 30 - 20 - 10 O 10 20 30 40

V 110 105 105 105 105 100 100

Vz 90 95 105 115 125 130 140

O Ws 0,8 0,77 0,77 0,77 0,77 0,74 0,74 90000 Ws 72100 69200 66700 66700

h25 800 730 650 603 554 513 476

V 155 150 145 140 135 130 125 120 120

Vz 115 120 125 130 135 140 145 150 160

1 Ws 1,475 1,375 1,3 1,2 1,125 1,05 0,974 0,91 0,91

90000 Ws 132800 124000 117000 108000 101500 94500 87800 81900 81900

h25 1155 1030 937 830 750 675 605 547 512

V 185 180 170 165 160 155 150 145 145

Vz 145 150 150 155 160 165 170 175 185

2 Ws 2,25 2,1 '1,84 1,7 1,58 1,475 1,375 1,3 1,3 90000 Ws 202000 189000 166500 153500 142000 132800 124000 117000 117000

h25 1400 1260 1110 988 888 805 727 670 633

3 4 5

39 PTUJSKA KRILA .. . ZDAJ PA GREM PO KRILA V PTUJ

MODELARJI

40 PTUJSKA KRILA

Kako leteti spenjačem 1 Reglaža motornega modela (F 1 C) je žal

najbo lj zamotan +n odgovoren proces od ka­terega so 'v glavnem advisne njegove 'letne ka'rakte-risHke· 'in 'športni rezultati.

Polet modela lahko raz·delimo na tri delle : motorn i vz'le,t, Iplaniranje { jadran je) lin spu­ščanje modela I(determa).

Najbolj 'Prep~ost in najmanj odgovaren proces je spuščan'je alii, pri,sHno pristajanje. GlavnO' ~e, da prav'ilno določimo kot od­klona stabilizatorja. Ta naj bo 40° do 45°

iPrive'čj, ih kortih odklona 'stab iilizatO'rja mo­del rpr,i'staja z večjo· hitor-ostojo in 'so .zato obremenitve na modelu večje . Pri manjših odklonih pa je nev,arno , da se mode,1 su:če alkoli padložene asi, kar pa je nadvse ne­va rno.

(Režima motorne'ga poleta in rp laniranja se bisltveno raz.Jiokujeta ,drug o,d drugega. Zaže:ljeno je, Ida začnemo ,z regulacijo pla­niranja . ln to oz grobo. nastavitv ijo . Mode:1 srpustimo iz rOlk proti veku iz iste višine. Najprimernej'še je,da uporabljamo majhno vzpetino, ograjo ali podobno. Daljši bo let, lažje bomo dolo'č i.I.i prav·i·lni lOdklon stab ili­,zatorja. Vso to operacijo vršimo :z verNka'l­nim krmil·om v nevtrali.

Ko se model pravilno 'spušča proti ze­mlji, brez »rpumpanja« ali 'Ostrega spuščanja pri,čnemo z motornim letom. Motorni let se regul:i:ra. tako, ·da bo mode'l samo v desni spirali, 'če se uporabljajo motorji s sploš­no uparabno smer'jo vrteče elise . Delno nastavitev horizontalnega st<lbi'Hzaj1orja 'Iah­,ko že nastavimo v ,delavnici, ko smo 'isto­'časno preverHi ,vse 'O'stale s ime,trije 'Oziro­makote modela . !Prav tako je pomembno težišče, ki qa dobimo po že znani f.or-molli. V prime'ru ,da je naklonsiki ,kothila + '2°, bo za začet.ne 'lete pol'ožaj Sttabilizatorja + 0,5° do + 1°. Vse komande ,so firksirane za mo­torni ·Iet. Čas delovanja motorja ne presega 2 Ise­

,kundi. V ·nasprotnem primeru, bi se lahko model že pri prvem 'sItartu 'r,azbil. Aktivira­nje detema je 2 do 3 sekunde po ustaVlj a­nju motorja. Motor se mora vrteti z maksi­malnimi, vrtljaji. tKot i nagiba rpr,i spuš:čan'ju so odvisni od moči motor~a ,in vetra. 'Pr,i ve­tru, tki ne presega 5 do 8 metrov na 'selkun­d'O je kot 70° ,do 80° in ločimo od vetra 5° do '10° ,Pr,i ·dveh sekundah delovanja mo,torja se >krivul'ja ne mo're hudo spremeniti če­prav tanodemov pri'čakujemo. Pri ustrezn ih kore'kturah, 'če 'so potrebne, se čas deilova­nja motor-ja ve'ča po eno se,kundo.

09'le'jmo si nekoli,ko na:jvažnejš,ih napak: 1. Model krene v pentlja {luping). 'Vzrok

pre,velli·ka degradacija (razlika v kotih). PO-

trerbno je pove,ča ti ,dO'ločen kot stalbHhzator­ja al.i zmanjšatli kot krHa. V eikstremnih pr·i· merih obračamo 'še motor :iz O° v minus.

2. Model prehaja v horizontalni let !i n spu§čan'je nosu. V ,tem primeru moramo pove'čati degradacijo.

3. V začetnemšta1diju leti madel normal­no, vendar se rpotem nagne na desno krilo. naleti na ·del 'krO'ga ·in ,se ponovno VZipne. Potrebno 'je prv;i :č mal,o, zmanj'šati degrada­oijo, drugiČ smerno krmila v desni lin tret­ji 'č ,nekoliko ,povečati kot Ik·riila desne polo­v ice.

4. V prvem trenutku se mode'l sunkov.ito »v leže« na 'desno ikrilo. vendar patem pre.i­de v vertikalni ,let in streml,jenje. da ui,de na le,vo. V tem p'rimeru ~e 'Potrebno nasled­nje: najprej. ko je hitrost pOileta še ne,znat­na je ,najbolj ulčin'kovito IOld vseh de!lov smerno >krmilo, 'ke,r se naha:ja v toku elise , Pri hitrosti so nasta!jajoče ae'ro-dinamione sille. vzrok tega pojava. Zato je potrebno smerno krmi'lo v ,levo ;in nekoli·ka po~ečati kot levega Ikrila (premiki so. m inimalni. zato so priporočljiva mala zakrilca na levi stra· ni).

Težko je datikarkšen 'kolli splošen recept za ,re-glažo. ker se modelirazHkuje'j'O drug od drugega po raz!:iičnih parametr.ih. Zato je v vsakem :primeru potreben konkreten pri· jem.

Nadvse bistven in važen mament poleta je prehod od motomega 'leta na planiranje. Dober prehod ,omogoča uspešen športni 're­~u ltat, Ikar pa je še· poosebej važno pri 7 sekundah delovanja matorja. Kako\,ost pre­hoda se regulira z ,razJ.i!ko 'časa .akNv,iranja enega in ,drugeg'a stabirli,zatorja. Vrstni red komand je pribli'žno siedeič:

1. Uga'šanje moroor,ja, 2. 1/ ,2 sekunde kasneje aktivir.anje smer­

nega bmilla, 3. '1/ 2 do 2,5 sekunde kasneje odklon ho­

'r,i'zontalca . 4. 3 do 5 sekund aktivi rant ja determe. Za fino nastavitev plank.anja. zadostuje 4

do 5 selkund moto.rja lin po možnosti brez termi'ke. :Reguiliranje planirane'ga 'leta se v made'lu razlikuje od osta.lih prostolete'oih mode-I,ov. Naj prej se model »'Obeša« do lah­kega "pumpanja>< in postopoma prehaja v blagi p'Olet z minimalino hitrostjo. Moldel planira v delnih krogih za 'katerega pobre­buje 30 da 50 sekund. IPred vsakimi te1kmo­vanji ali odhodom na teren je priporoč'lji­vo iz,ve'sti nekaj štartov s Ikra~š,im del·ova· njem motorja in ne preiti takoj na tekmo­valni :Iet.

NASVETI PILOTOM

NE TVEGAJTE Mno,go samozavestnih pilotov meni, da

lahko letij'o po vs,a:kem vremenu. Morda tudi vi mislite, da poznate neki teren kot svoj žep in da lahko tod letite . Če so vremenski pogoji problematični, rajši ne poskušajte . Minimalni pogoji za v,izuelno letenje, instrumentalni prihod in procedure za letenje so predpisani zaradi večje var­nosti potnikov v letalih . Zato jih upošte­vajte . Nihče ne bo pomislil. da ste z'aradi tega slab pil'ot. Nasprotno, vedeli bodo da ste zanesljivi.

OPAZUJTE NEBO Znano je , da je zmanjšana pozornost

razl,og mnog ih nesre,č. Dokl.er je v zraku, pilot mora, pa če !je še takoO 'izkušen, opa­zovati ,in s pogledom preiskovati nebo. Ob­časno nadzir,anje instwmentov in opazo­vanje vremenskih pojavov ,in drugih letal v zraku - to je odli,ka pametnega pilota .

TOVARISA Kontr'olorji letenja in pilot kar najtesneje

sode luj-ejo . Če ste za krmilom letala, vedi­te, da je vaš tovariš z mikrof.onom vselej tukaj, nev'i,den vendar prisoten, stalno pri­pmvljen pomagati.

Smo pa samo ljudje, z vsemi odlikami in napakami, zat,o se spomnimo, da je glas v slušal'kah, glas prijatelja . Kontro­lor ve, -kaj hoč,e. Ne vsiljujte mu svojih odločitev. On često misli tudi za v,as 'in ,še nekoli,k,o letal , ki jih mora varno pripeljat i na tla . Pomagajt,e tovarišu, bodite strpni in disciplinirani !

GORIVO Za vaš nameravani prelet do nekega le­

tališča, potrebujete goriva, recimo z'a eno uro I.etenja. Vzel,i boste, s pr,edpisi zah­tevano ,in natančno določeno količino re­z,ervnega gmiva . Toda, če lahko napoln ite rezervoar do vrha, storite too! P,oslabšanle vremena , odpoved neke naprave, t'av,anJe ln izguba orientaCije lahko povzr,očijo ne­predvideno zadrževanje v zraku. Dovolj go­riva vam tedaj veli'ko pomeni.

V02NJA PO ZEMLJI

do tedaj, dokler ne parkirate in ug,asnete motor. Več ovir 'je na zemlji kot v zraku. Opazujte! Polet se dobro prične z " rula­njem« in se dobro konča sprevidnim "ru­lanjem«.

TOPLO, VISOKO, VLA2NO Visoka temperatura, viši na leta l ,išča in

vlažnost zraka vpliv,a na, malo gostoto zr,a­ka in s tem zmanjšuje silo vzgona . Kadar obstajajo takšni pogoji, predvidi te daljši zal,et pri vzletu in ne preobremenjujte le­tala,ker se boste težko ,odlepili 'od tal.

Kost'ja Kolarič

P ri ,čujoči sestavek je bil objavljen v beo­grajskem časopisu "Kril'a«, dne 24. 11. 1970. Napisa l ga je novinar M. Krstic . "Kri ­la« so nehala izhajati poleti 1971 leta .

LJUBITELJI LETALSTVA, AEROKLUB PTUJ VAS VABI NA TRADICIONALNI DAN MLADOSTI IN LETALCEV, KI BO 25. MAJA 1979 OB 11. URI NA LETAUSCU V MOSKANJCIH

,

41 PTUJSKA KRILA

Nepr,evidna vožnja po zemlji I,ahko pov­zroči številna prevračanja, postavitve I,e­tala na nos, trčenjaal' i tež,aveizven stez za "fu lanje« . Zapomni,te si, da letite vselej 1.. .... ______________ _

LETALSKO MAKETARSTVO

v Ptuju tudi maketarii -

Delfin

Ni s icer šport, pač pa konjiček, ki z'av­zame ščasoma v stanovanju vedno več prostora. Leta nis·o ovira. Vsi, mladi in stari, se z vedno večjim navdušenjem lo­tevajo selstavljalnja malih letal. Tovarne izdelujejo plastične komplete maket letal, ki jih je potrebno samo še zlepiti in po­barvati. Povejmo,da pa je že s tem mnogo dela. Potrebuješ veliko mero natančnosti, študija, predvsem pa zvrhan koš potrpež­ljivosti .

Tež,ave so z nabavljanjem modelov. Pri nas so bile v letih 72 - 76 trgovine dokaj dobr.o založene z modeli proizvajalcev AIRFIX in RE,VELL. Danes jih na našem tr­žišču, zaradi usmerjenega uvoz·a ni več mogoče dobiti, tako da se je potrebno po­dati na pot v sosednje ,države in tam os­krbeti se z nov,o zalogo modelčkov.

Najbolj znana med proizvajalci modelov je vsekakor ,angleška firma AIRFIX, -ki ima najobsežnejši pro izvodni p rogram. Izdaja

tudi sVOJ casopis, »Airfix magazine«, me­sečnik , ki je namenjen samo maketarjem. Katalogi modelov so danes nekaj običaj­nega.

Zbiralci, seveda kupujejo modele osta­lih proizvajalcev , ·iz Francije , Nemčije , Ita· lije, Anglije, ZDA, Japonske, pa tudi iz vzhodnoevropskih dež·el.

Po popo lnost·i pa se celo enaki modeli različnih proizvajalcev dok-aj r.azlikujejo.

Danes najpogostejša merila so vseka­kor 1: 72 in 1 : 144 ter zadnje čase vedno popularnejše merilo 1 : 32. Modele izdeluje'jo še v r,azmerju 1 : 24, 1 : 48, 1 : 100 pa tudi drugih, manj čestih.

Tudi v Ptuju je, po razpolOžljivih podat­kih nekaj maketarjev. Med sebOj niso po­vezani,k,adar pa nanese beseda na modele so takoj pnijate,lji. ,In lepo je videti skupi· no malih letal , ki niso nič nevarna, saj so samo igrača .

Kost ja Kolarič

NOVI JUGOSLOVANSKI REKORD V MOTORNEM LETENJU

43 PTUJSKA KRILA

Prelet ljubljana -Ohrid Znani športni pilot Stanko Verbančič je

postavil nov jugoslovanski rekord v prele­teni razdalji z enomotornimletalom.

Tik pred zaključkom letošnje letalske se­zone, točneje 28. okt,obra, smo dobili nov rekord. Znani motorni pilot Stanko V'er­bančič, član Ae~okluba Ptuj , je z letalom "Libis 180" preletel razdalja iz Ljubljane do .ohrida in tako postavil jugoslov,anski rekord v preleteni razdalji v ravni 'črti brez vmesnega pristanka. Letalo "Libis 180" spada med avione razreda C - 1 - c, skupne teže do 1700 ,kg, P·omembno pa je tudi, ,da je letalo nastalo v del'avniCah "Letalskega inštituta Branko Ivanuš" v Ljubljani.

V svoji dolgoletni športni karieri je Stan­ko Verbančič dosegel nekaj izrednih šport­nih rezultatov, Dvakrat z.apored je postal državni prv'ak v motornem let,enju - leta 1967 in 1968, Letos proslavlja tudi mali jubil,ej - petnajst let aktivnega letenja .

»Jaz sem samo pilotiral ... «

Srečali smo se na letališču v Beog·radu; o svojem poletu pa nam je povedal nasle­nje:

"Veste, že kar na začetku hi rad po­vedal, da se mi dozdeva moja vloga pri tem rekordu malo preveč poudarjena, kajti jaz sem samo pilotiral letalo. Pri izvedbi prel,eta pa je sodel,ovalo mnogo ljudi - pi­loti, mehaniki', meteamlogi kontrolorji le­tenja in športni funkcionarji.

Že nekaj let nazaj nihče izmed nas, mo­tornih :pilotov, ni postavil al'i izboljšal kakš­nega rekorda. Ug'otovil sem , da v našem, ptujs'kem Aerok,lubJ razpolagamo skvali· tetnimi piloti, imamo pa tudi solidna le­tala, kar sta osnovna pogo}a za doseganje dobrih rezultatov, OJ katerih bi morda ne· kateri bili ,celo rekordni. Jugoslovanski re­k'ord vpreleteni r,az,dalji v ravni črti brez vmesnega pristanka še ni bil postavljen , pa smo prišli' do ideje , da ,ga bomo do­segli mi. Bil sem prijetno presenečen, ma­Ia pa tudi zaskrbljen , ko so se odločil ' i, da bom ravno jaz tisti, ki bo 'izvršil rekord­ni prelet.

V pričakovanju primernega vremena

S tovariši iz Aerokluba sem pr,eživel pre­oej časa :pri izbiri smeri za ta let. Naj­primernejša je bil,a, obenem pa tudi naj-

da I,jša , tista proti jugovzhodu . Odločili smo se za prelet iz Ljubljane do .ohrida, vendar pa morajo za prelet v tej smeri biti izredni vremenski pogoji. V tem primeru ne mi­slim na nebo brez oblačka in brez vetra, ne, r,avno nasprotno . . . Poglejte zakaj: pri nas v Sloveniji se v lepih po.zn.ojesenskih dnevih pojavijo meglioe, ki se razblinijo šele okrog poldneva, Po načrtu pa bi mo­ral preleteti Ljubljano in šele zatem na­prej. Veter bi moral med preletom biti čim ugodnejŠi , v našem pr,imeru hnbtno -bočni , saj bi na ta način imel večjo hit­rost; kar pa je še najpomembnej še, zelo raCionalno bi porabljal gorivo . Končno pa še majhen ,osebni problem: ko bi prej na­vedena fakt,orja sovpadala, bi moral tudi jaz imeti v službi prost dan" - je :povedal Verbančič.

Let v višini 3.300 metrov

- Končno zjutraj 28. ,oktobra meglic ni bilo, po napovedi meteor·ologov bo pihal primeren veter , jaz pa sem imel prost dan, torej, vs,e se je srečno pričel,o .

Spremljale so me želje tovarišev, ko sem I·eteliz Ptuja pr,oti Ljubljani. Z brniš­kega letališča sem, po kratki konzultaciji z meteorologom in pregledu podatkov, po­letel proti Ohridu . ..

Žel,el sem čimprej doseči višini 2500 metrov; tam lje namreč pihal ugoden veter. Motor in instrumenti so brezhibno delova­li, jaz pa sem bil vedno vi'šje in vedno dalje. Mimogrede lahko povem, da moje letalo ni imelo nobenih naprav, ki bi lah­ko vplivali na rezultat; bil je ,enak vsem ostalim "Libisom 180" .

Približno eno uro časa sem porabil do prvega orientacijskeg.a znamenja , do 'ra­dionavigacijskeg.a oddajnika Kostajnica, Potem sem dalje letel prat'i Sar'ajevu. Pov­zpel sem se še nekoliko više in sem sedaj letel v višini 3.300 metrov. Imel sem pre­krasen razgl,ed ; pod mano nepregledni bo­sanski ,gozdovi, desno se je videla obala J,adrans,kega morja, levo pa Sava, kako vijug.a po navnini.

Let sem nadaljeval proti Ivangradu, ž,e sem preletel 400 kilometrov . Vis'oko nad seboj sem videl bele trakove kondenz'ira. ne'ga zraka, ki so jih puščal,a za sebOj pot­niška letala , Te 'črte so mi, bMe dober sme-

rokaz. Iz Ivangrada sem letel proti P.rizre­nu, saj naravnost nisem smel zaradi al­banske meje.

V Ohridu

Končno zadnja etapa: Prizren - Ohrid. Čeprav je to bila najkrajša ,etapa, se mi je zdela najdaljša,. Bil sem skoraj na cilju, pa sem že bil nekoliko nestrpen. Celo ra­dijsk,o postaja sem že uravnal na frekven­co kontrole letenja v Ohridu , dosti prej, kot je to sploh bilo potrebno. Okoli 30 kilometrov pred letališčem, z višine 3000 metrov, sem zagledal del Ohridskega je­zera. Sence visokih planin so ga obarvale v črno . Samo majhen del ,jezer.a, ki ga je osvetljevalo sonce, se je bliščal globolm spodaj .

Počasi se spuščam - pripoveduje dalje Verbanoič, - »da ne prehladim motorja«,

kot pravimo. Končno, po štirih urah ,in 21 minut,ah letenja, pristanem na ohridskem letališču. Preletel sem okrog 750 kilomet­rov. V,endar, lahko bi letel še skoraj 200 kilometrov, saj sem v rezervoarjih imel še za toliko goriva. Sicer pa, že to ni kar ta· ko.

Po izstopu ·iz letala me je obdala prijet· na tišina. Zvok motorja in prasketanje radijske postaje, ki sem jo ves čas poleta po'S,lušal, miše odzvanja v ,ušelih. Žarečih I ic po uspešnem poletu pristopim k letalu in pobožam eliso:

Bravo! Izpod pokrova motorja , ki se počasi oh·

laja, se siliši lahno pokanje. Z,di se mi da mi na ta način avion odgovarja: Bravo za naju .oba!

~ostja Kolar i č

Cessna Skyhawk-l00 Znana ameriška letalska tovarna Ces­

sna je jeseni 1977 leta praznovala petde­seto obletnico svojega, celo vedno us­pešnejšega, ·obstoJa. V 1P0slovnem letu 1978 so v tovarni izdelali 9197 letal, pred­videvajo pa, da bodo letos celo pres,egli magično mejo - 10000 novih letal venem letu! Trenutno obsega njihov proizvodni program 36 različnih modelov.

Nov model, Gessna Skyhawk/l00, je le­ta 1977 zamenjal prikupna in vsem nam tako dobro znano Cessna 172 SkJlhawk. Letalo so opr,emili z motorJem Lycoming 0-320 s 160 ,km. Ta men.java motorja Je bila potrebna; niti ne tol,iko ,zaradi dodat­nih 10 km, temveč je nov motor prirejen na 100 oktanski benCin , le.tega pa je na tržišču vedno dov.olj.

Mimogrede, z novim motorjem Lyco­ming 0-320-H 2AD, so imeli tudi nekaj te­žav. Tako so v Cessni ,k'onec marca 1978 poklical·i na pregled ceHh 3700 I,etal, za-

rad.i nekaterih sprememb in dopolnitev v (Lycomingovem!l motorju. Akcija jn bila odlično zastavljena in so jo zaključili v manj kot dveh mesecih .

Z novim motorjem so se izboljšale tudi potoval ne lastnosti, saj ima npr. za 10 % večjo hitrost vzpenjanja (770 fpm = oko­li 3,70 m/sekl , v .primerjavi s staro 172 pa doseže tudi za 1100 ft večjo končno višino. Novain preglednejoša je postala 'tud.i raz· poreditevinstrumentov.

Letalo C 172 izdelujejo od leta 1956 na­prej. Nedoigo tega so izročili kupcu že 30 tisoč Cessna Skyhawk/l00.

Ptujčani smo ponosni na našo novo pri­dobitev, na naš YU - DDE. Letalo je z instrumenti več ,kot odlično ·opremljeno. Dve radijsk'i postaji 300 NAV /COM z el,ek­tronsko digitalno 25 KHz razdeibo, H":S, VOR, ADF, Transporter 300, dva višino­mer,a, umetni, horizont, indikator tempara­ture v vplinjačuin p a, za varnost, na kon­ceh kril bliskovne luči (flashlightl .

Osnovni p·odatki: Motor : Lycoming 0-320 , 119 KW (160KM) Razpon kril: 10,92 m Dolžina letala: 8,20 m Višina : 2,68 m Površina kril: 16,16 m ' Teža praznega letala: 636 kg Največja dovoljena teža : 1043 kg Potovalna hitrost: 226 km/ h PI,aton: 4328 m Največji dolet: 1065 km (v višini 2400 ml Dolžina vzleta (15 ml: 439 m Dolžina pristanka (15 ml : 381 m

Kost ja Kolarič

KRI2ANKA ZA RAZVEDRILO - KRI2ANKA ZA RAZVEDRILO - KRI2ANKA ZA

])610

vaDI-­JEVA OPE{(A

DOPISUJ v

ILO

S PO~

ZDRUŽENO PODJETJE

47 PTUJSKA KRILA

pp D1esokoD1bi:nat perut:n.in.a.ptu.j PiŠČANCI ZA VAS ...

TOVARNA GLINICE IN ALUMINIJA

Impol .. Industrlla metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica

»Boris Kidrič«

K I D R iČEVO

Impol .. Industrlla metalnih polizdelkov n. sol. o. slovenska bistrica

48 PTUJSKA KRILA

KmETIJIKI K.omllnAT "U.J

Ptuj, Muzejski trg 2, Telefon : 77-351, telex: 33208

~

~ mercator izbira panonija ptuj

Pri nas dobite vse!

Komunalno podjetje Ptuj TOZD Avtopark

\ci Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Maribor

Qgis-ptuj tovarna avtoopreme, gumijevih

izdelkov, servisi

Predstavljamo pro:zvodni

program :

oljni hladilniki,

guma-metal proizvodi ,

zavorni agregati

za tovorna vozi la ,

oprema za kabine vozil in

delovnih strojev ,

varnostn i pasovi ter

oprema za avtobuse

Ob rob ptujskih kril

Kultura nekega naroda je tudi , ko­liko je ta isti narod zapisal svojo pre­teklost.

Kulture naroda pa ne ob likujejo le veliki dogodk i političnega, gospodar­skega in drugega družbenega živ lje­nja, ampak tudi drobni kamenčki v mozaiku tvorijo celovito podobo do­sežkov neke civi l izacije.

S to že ljo, da zapisemo svojo ustvarjalno preteklost, smo se že v lanskem letu lotili izdaje posebne štev i lke naše slovenske htalske re­vije »KRILA«. S tem smo odtrgali ča­

su pozabe 25 let i11šega delovanja, ustvarjanja in dosežkov. Sočasno pa dopr inesli svoj delež k izdaji sloven­ske letalske monografije .

žal nam je, da s svojim vzgledom nismo potegnili za seboj ostalih aeroklubov, da bi izda l i vsa j vsak po eno števi lko »KRIL«. Še bolj pa obža­lujemo, da bijemo boj z uredniškim odborom »KR IL«, ki se počasi »uči« ,

kako pr i lagoditi koncept revije, da bi le-ta v resnici bila zanimiva za širši krog bra lcev, ca bi v njej sodelovali člani vseh društev ZLOS, pa tudi stro­kovnjaki in prijatelji letalstva , padal­stva , modelarstva izven naše zveze . V konceptu revije »KRILA« je nedvo­mno potrebno križat i sp lošn i pristop, s pristopom prikazovanja ustvarjalnih dosežkov naših društev.

Za izdajo druge posebne štev i I ke revije »KR ILA« o našem aerok lubu smo si nekajkrat dopisovali med klub­skim in osrednjim uredn iškim odbo­rom »KRIL«. Prispe l i smo tako daleč ,

da urednišk i odbor »KRIL« ni sprejel našega predloga, da v celoti krijemo vse finančne in druge stroške za iz­dajo druge posebne štev i lke rev ije »KRILA« pod geslom:

25 LET AEROKLUBA PTUJ,

60 LET KPJ OZIROMA ZKJ,

pa vam zato, dragi člani ZLOS in pri­jate lji letalstva na Slovenskem in v š irši domovin i poši ljamo (brezp l ačno)

za spomin PTUJSKA KRILA . A . G.

LEPOTICA

»Društvo je pomembno tudi zato , ker je to prvinsko samoupravljanje.

V društvu, kakršno je vaše, ne gre za oblast, tu odnosi ne temeljijo v boju za oblast.

ampak temeljijo na resničnem samoupravljanju . Samoupravljanje, kakršnega

razvijate v vašem društvu, je pravzaprav vzgled, kakšno mora biti samoupravljanje

v naši družbi. Kajti samoupravljanje ni nekaj, kar se vsiljuje človeku, kar bi človek

moral sprejemati kot nekakšno breme. Samoupravljanje je tisto, kar pride iz človeka

kot njegov prostovoljni odnos. V tem smislu moramo ceniti prispevek naših društev

k razvoju bolj človeških, bolj plemenitih odnosov.«

Franc ŠETINC

Natisnila Ptujska tiskarna v Ptuju aprila 1979 v 3.200 IZvodih