letnik XVI - 2013 Oktober · MODEREN OBRAT ZA PREDELAVO IN SUŠENJE MESA V SLOPAH PRI DAMJANU 10 SREČANJE VASI OREHEK NA PRAZNIKU OREHOV NA VELIKEM OREHKU PRI NOVEM MESTU 11 KMETOVALCI

OBČINA HRPELJE - KOZINA Številka 8 letnik XVI - 2013 Oktober

2 | OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA OBČINSKO GLASILO OBČINE HRPELJE - KOZINA | 3

OKTOBER 2013 OKTOBER 2013

iz vsebine UVODNIK 2Z LETOŠNJIM ŠOLSKIM LETOM UKINJENA PODRUŽNIČNA ŠOLA OBROV 2ODPRTA MEJA V ČIČARIJI 3RAZPISANA SREDSTVA ZA KMETIJSTVO V LETU 2013 5ZBRALI SO SE NABORNIKI GENERACIJE 1995 5PODPISANA POGODBA ZA NOVO GASILSKO VOZILO 6PREVOZNICE ZA PREVOZ GOZDNO LESNIH SORTIMENTOV 6MALI OTROŠKI SVET POD LIPAMI 7NOVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV… 8PONOVNO NAGRAJENA INOVATIVNOST PODJETJA ATECH 9PODJETNIŠKI CENTER KONEKTON V HRPELJAH 9MODEREN OBRAT ZA PREDELAVO IN SUŠENJE MESA V SLOPAH PRI DAMJANU 10SREČANJE VASI OREHEK NA PRAZNIKU OREHOV NA VELIKEM OREHKU PRI NOVEM MESTU 11KMETOVALCI BRKINOV IN KRASA V GORNJI RADGONI 2013 12PGD MATERIJA SODELOVALO PRI VAROVANJU OTROK NA POTI V ŠOLO 13PRAZNIK PRIMORSKE V LIPICI 13BALETNO ŠOLSKO LETO 13USPEŠNA SEZONA BK JADRANA IN NJEGOVIH BALINARJEV SE NADALJUJE 1412. TURNIR PRIJATELJSTVA 15KADETINJE NA MEDITERANSKE IGRE PO NOVE IZKUŠNJE IN ZMAGE 16GOSTOVANJE VETERANOV NK JADRAN V PAVII 16ČLANI KARATE KLUBA BUSHI PRED NOVIMI IZZIVI 17UČNA POT ŠKOCJAN 17NEDELJSKI POHOD PO KARAVANKAH 18SKUTA 2013 18OPASILO NA MRŠAH 19LUDVIK KASTELIC – ZLATOMAŠNIK 1910. SLAVNIŠKA KONJENICA 20DOBRODELNOST 21»DROBTINICA« 21EKIPA PRVE POMOČI NA EUROBASKETU 21SREČANJE NEVLADNIKOV 22POČITNICE IN LETOVANJAZ MEDOBČINSKIM DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA 22SKUPAJ V DOBRODELNI AKCIJI ZA ŠOLSKE POTREBŠČINE 23CEPLJENJE PROTI STEKLINI 23ANA KOCIJANČIČ 24TELOVADCI 24ZDRAVILNA ZELIŠČA ZA DUŠO IN TELO 24PREDSTAVITEV DRUŠTVA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS 25NEPRAVILNO ODLOŽENI ODPADKI NA EKOLOŠKIH OTOKIH 26STARA FOTOGRAFIJA 27VOŠČILO! 28PRVI ŠOLSKI DAN 28HURA, POSTALI SMO ŠOLARJI! 28LEP POZDRAV IZ VRTCA HRPELJE 29ŽIVAHEN SEPTEMBER V VRTCU MATERIJA 30ZA LJUBE KNJIGOLJUBE 31MINUTKA ZA MISEL 32VAŠKI DOM HRPELJE 36SIMBIOZ@ E-PISMENA SLOVENIJA 36FOTO UTRINKI 38

aktualno

UVODNIKPred seboj imate letošnjo 8. številko Občinskega glasila, ki izhaja že šestnajsto leto. Takrat je bilo ustanovljeno, kot že njegovo ime pove, predvsem zaradi pokrivanja dogodkov, obveščanja o novostih ter predstavitve bolj in manj znanih krajev in ljudi, ki živijo v naši sredini. V teh šestnajstih letih je glasilo raslo skupaj z občino in dogodki, ki so se v njej odvijali. Ves čas smo prejemali pohvale, dobronamerne kritike, predloge, kako glasilo še izboljšati, kako mu dodati kakšno novo zanimivo rubriko, kako ga narediti še bolj aktualnega in reprezentativnega. Teh predlogov smo bili ves čas veseli, saj smo se vedno držali načela »več glav več ve«. Na predloge smo se odzvali in jih skupaj z ljudmi, ki so jih poslali, predebatirali, vse v želji, da glasilo postane aktualnejše. Tu pa tam se zgodi, da na uredništvo prispe tudi kakšen nepodpisan sestavek in ponavadi gre za kritike, ki presegajo okvir glasila in niso več konstruktivne. Na takšne sestavke je nemogoče odgovoriti, če niso podpisani, poleg tega pa ne ponujajo nobenih vsebinskih predlogov. Marsikateri dvom bi se razjasnil, če bi občani poznali postopek priprave prispevkov in nastajanja glasila, pa tudi to, koliko truda ponavadi terja organizacija vsakega, še tako majhnega dogodka – nešteto usklajevanj, telefonskih klicev in elektronskih sporočil in raznih krpanj, da na koncu vse steče. V uredništvu si še naprej želimo, da bi skupaj z bralci, torej z vašimi predlogi in idejami, razvijali naše glasilo, zato vas vabimo, da nam pišete o tem, kar se dogaja v vašem kraju, ali pa nas obvestite o dogodku in bomo članek napisali mi. Prav tako nam lahko namignete, o katerem zanimivem domačinu iz naše občine bi lahko pisali ali z njim naredili intervju – mogoče se ukvarja s čim nenavadnim, morda je dosegel poseben uspeh ali pa je že sam po sebi zanimiv človek in bi ga lahko predstavili v glasilu. Želimo si proaktivnosti z vsemi bralci, saj bomo le tako lahko zagotovili pestrost prispevkov, poleg tega pa se noben kraj ne bo čutil zapostavljenega.Čas, v katerem živimo, je tak, da ima k sreči vsakdo pravico povedati svoje mnenje, še posebej o stvareh, ki so javne in ki zadevajo vse nas. Ta pravica pa s seboj nosi tudi odgovornost, ki se začne pri tem, da za svojimi besedami stojimo oziroma se pod nje podpišemo. Le tako lahko stvari skupaj spreminjamo na boljše.

Uredništvo

Z LETOŠNJIM ŠOLSKIM LETOM UKINJENA PODRUŽNIČNA ŠOLA OBROV

Kljub zadostnemu številu šoloobveznih otrok za letošnje šolsko leto in prihodnja štiri leta je bilo za šolski okoliš podružnice Obrov ugotovljeno, da starši svoje otroke v večini vpisujejo v matično Osnovno šolo Hrpelje, kar ima za posledico premajhno število vpisanih otrok na podružnici za šolsko leto 2013/2014. Občinskemu svetu je bil na seji v mesecu maju predlagan v sprejem sklep o ukinitvi podružnice oz. začasnem prenehanju delovanja podružnične šole, vendar dokončna odločitev glede statusa šole na seji ni bila sprejeta. Pred sprejemom dokončne odločitve so bila pridobljena mnenja staršev bodočih šoloobveznih otrok iz podružnice za prihodnja štiri leta. Anketa je pokazala, da tudi v bodoče med starši ni interesa za vpis otrok v podružnico Obrov.Zaradi premajhnega števila vpisanih otrok ni pogojev za obstoj šole, zato se podružnična šola z letošnjim šolskim letom ukine.

Ester Renkoobčinska uprava

uvodnik

ODPRTA MEJA V ČIČARIJI Začetek septembra je v zadnjih letih tradicionalno rezerviran za Odprto mejo v Čičariji. Letošnji 7. september nas je razveselil z lepim vremenom, ki je napovedovalo prijeten dan. Tokratna odprta meja, ki se po dogovoru med občinama seli izmenično med Golcem in Vodicami, je v program vključila tudi podpis listine o pobratenju med tremi prijateljskimi občinami: Hrpelje - Kozina, Lanišče in Dolina.

V prijaznem sodelovanju z organi Ministrstva za notranje zadeve smo dvignili rampo na cesti Golac–Vodice med 8.00 in 24.00. Ena izmed večjih želja pri organiziranju prireditve je privabiti čim večje število pohodnikov, sprehajalcev in kolesarjev v neokrnjeno naravo Čičarije. Poleg posameznikov pa je bil organiziran tudi skupni pohod pod vodstvom PD Slavnik. Številčna skupina pohodnikov se je zbrala na Golcu, kjer so po planinski poti čez Ostrič hodili proti Vodicam. Pohodniki so imeli organiziran prevoz iz Vodic proti Golcu, s čimer so prihranili dve uri hoje po makadamski cesti in si obenem zagotovili pravočasen prihod na glavno slovesnost.

Skupni prihod na prostor odprte mejne rampe med dvema državama in občinama je v celotnem dnevnem dogajanju tisti simbolični dogodek, ki nam najbolj pokaže, kako je meja zarezala v nekdaj skupen prostor in kako pomembna je ideja Odprte meje, ki mejo – tako fizično kot fiktivno – presega in gradi na povezovanju. Srečanje treh županov, in sicer gostitelja Zvonka Benčiča Midreta, Nevena Mikca in Fulvie Premolin, je izzvenelo v besedah povezovanja in prijateljstva ter pozdravov vsem prisotnim. Nagovori vseh treh županov niso mogli skrivati vznesenosti in veselja ob snidenju.

Po obveznem skupinskem slikanju pri rampi so se udeleženci odpravili na kratko neformalno srečanje v Vodicah, kjer je župan sosednje občine prisotne pogostil in jih povabil na odprtje Speleo hiše v Vodicah, ki je bila obnovljena v zadnjih letih, sedaj pa je v njej stalna zbirka. Srečanje so izkoristili tudi lovci s te in druge strani meje, saj jih druži skupen gozd in živali, ki ne poznajo meja.Sledila je proslava na Golcu. Golac je obiskovalce pričakal kot urejena in čista vas, ki je zagotovo presenetila obiskovalce, ki tega predela Čičarije ne poznajo najbolje. Gostitelj župan Zvonko Benčič Midre je povabljene goste sprejel pred vaškim domom na Golcu. Prireditev so obiskali in ji na ta način dali še večji pomen številni gostje, začenši s predsednikom Državnega



zbora RS Jankom Vebrom, evropsko poslanko Tanjo Fajon, poslanko dr. Ljubico Jelušič, poslancem v hrvaškem Saboru Damirjem Kajinom, predsednico Tržaške pokrajine Terezo Basso Poropat, predvsem pa veliko število naših občanov in občank, katerim je prireditev prvenstveno namenjena. Gostje so v svojih govorih poudarili pomen povezovanja in iskanja povezav s sosedi za boljši jutri, ki bi se odražal v tesnejših vezeh na celi vrsti področij, od gospodarskega pa do kulturnega. Osrednji govornik Janko Veber pa je nekaj besed namenil tudi aktualnemu dogajanju v državi.

Glavno dejanje celotnega dne – pobratenje občin Hrpelje - Kozina, Lanišče in Dolina – je šele sledilo. S podpisom listine o pobratenju treh prijateljskih sosednjih občin je bil postavljen institucionalni temelj za nadaljnje še plodnejše sodelovanje treh lokalnih skupnosti v dobro prebivalstva na tem prostoru.

Protokolarnemu delu je sledil še kulturni program, ki ga je povezovala Ana Godnik, v njem so nastopili Kvintet Utrip, Brkinska Godba 2000 in umetniška ustvarjalka iz Lanišča Marija Ribarić. S stojnico so sodelovale tudi zaposlene iz

Zdravstvenega doma Sežana, ki so obiskovalcem merile krvni tlak, prisotna pa je bila tudi stojnica Inštituta za varovanje zdravja, kjer so z napihljivo maketo ljudi opozarjali predvsem na slabo odzivnost na preventivni program Svit.

Druga izvedba odprte meje na Golcu je nastavek za nadaljnje delo, saj vsi verjamemo, da bo ta prireditev postala tradicionalna. Programu je sledilo skupno druženje in zabava s skupino The Uncles – Strici s Tater. Druženje se je nadaljevalo pozno v noč, poseben čar pa je pridodal tudi prihod članov slovenskega društva iz Bitole v Makedoniji.

Vasja ValenčičFoto: Vasja Valenčič in Bogdan Martinčič

Za pomoč pri organizaciji se zahvaljujemo Policijski postaji Kozina, Prostovoljnemu gasilskemu

društvu Materija, Zdravstvenemu domu Sežana, Inštitutu za varovanje zdravja, Tiskarni Vertis,

Avtoexpertu – Sandi Fabjančič s.p., Elektru, Turistični kmetiji »Pri Cepčovih«, CPK, Agrarni skupnosti Golac, podjetju K-net, Andreji Gojak,

Anči Godnik, nastopajočim in vsem, ki so pomagali pri organizaciji.

Topla zahvala gre tudi krajanom Golca za prisrčen sprejem in ves trud, ki so ga vložili,

da smo se izkazali kot gostitelji in organizatorji. Med njimi posebna zahvala koordinatorju,

domačinu z Golca, Jožku Gojaku.

aktualno

RAZPISANA SREDSTVA ZA KMETIJSTVO V LETU 2013V marcu letos je bil v Občinskem glasilu, Uradnem listu in na spletni strani občine objavljen javni razpis o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v Občini Hrpelje - Kozina. V ta namen je bilo dodeljenih 15.000 €. Razpis je razdeljen v dva sklopa. V prvem sklopu, za katerega se je rok za prijavo iztekel 5. 4. 2013, je na razpolago 9.500,00 €. Navedena sredstva so namenjena kmetijskim gospodarstvom za primarno proizvodnjo (prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov, sadovnjakov ter urejanje pašnikov). Do predpisanega roka so se na razpis za obnovo oz. postavitev trajnih nasadov - sadovnjakov prijavili naslednji vlagatelji: Pečar Silvo - Prešnica, Igor Šiškovič - Slivje, Dorjan Mesarec – Povžane in Peter Puc - Orehek. V večini so se vlagatelji odločili za postavitev

nasadov sliv, hrušk in jablan. Za ureditev pašnika je vlogo oddala Katja Babuder - V. Loče. Vsi navedeni vlagatelji imajo rok, da do 30. 11. 2013 predložijo na občino izpolnjen zahtevek z dokazili o izvedeni storitvi in dokazilo o plačilu računov. Šele po prejemu izpolnjenega zahtevka se vlagateljem izplačajo sredstva v skladu z razpisnimi pogoji.

Del sredstev iz prvega sklopa se dodeli društvom, ki delujejo na področju kmetijstva in prehrane na območju Občine Hrpelje - Kozina in katerih člani so prebivalci naše občine. Na razpis s pravočasno oddajo vloge se je prijavilo sedem društev: Društvo brkinskih sadjarjev, Društvo turizma na kmetiji Fraska, Društvo proizvajalcev kraškega brinjevca, Društvo kmetic Sežanske regije, Društvo rejcev drobnice Krasa in Istre in Čebelarsko društvo. Društva so upravičena do finančne pomoči za stroške, ki nastanejo na področju organiziranja in izvedbe programov izobraževanja in usposabljanja kmetov (predavanja, informativna izobraževanja, tečaji, krožki, stroški strokovnih ekskurzij itd.).

V teku je še drugi sklop razpisa, ki je namenjen sofinanciranju naložb za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji in pokrivanje operativnih stroškov transporta. Rok za oddajo vloge za oba razpisa je 30. 10. 2013. Vse vlagatelje, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, pozivamo, da pravočasno oddajo svoje vloge.

Ester Renko občinska uprava

ZBRALI SO SE NABORNIKI GENERACIJE 1995 Nabor ostaja, čeprav služenje v Slovenski vojski ni več obvezno.Krajša prireditev ob vpisu v vojaško evidenco, ali po starem »nabor«, je potekala v sejni sobi občine. Zbrane fante, rojene leta 1995, je uvodoma pozdravil in nagovoril župan Zvonko Benčič Midre. Predstavnika Uprave za obrambo Postojna sta nabornike seznanila z vojaško dolžnostjo. Fantom je bil predstavljen vojaški poklic, kako in zakaj postati vojak, kakšno je življenje vojaka, kako načrtovati poklicno kariero. Mladim so ponujene številne možnosti, saj lahko služijo v Slovenski vojski kot poklicni vojaki, pogodbeni rezervisti, kot vojaki prostovoljci ali kot štipendisti. Zanimiva je bila tudi predstavitev osebne vojaške opreme in oborožitve Slovenske vojske.

Če vas zanima vojaški poklic, si lahko več preberete na www.postanivojak.si.

Robert Kastelicobčinska uprava

aktualno



MALI OTROŠKI SVET POD LIPAMIV Vrhpolju imamo predel vasi, ki ga vaščani imenujemo Na gorici. Ta predel je namenjen družbeno kulturnemu in športnemu dogajanju v vasi. Tu stojijo vaški dom z velikim plesiščem, balinišče in poseben kotiček, namenjen peki na žaru. Poleg plesišča je postavljen košarkaški koš za veselje starih in mladih. Prostor krasijo tri mogočne lipe in tudi v največji vročini je tu prijetno hladno. V ta prekrasen kotiček (okrog 40 m²) smo se odločili postaviti igrišče za naše najmlajše. Dolgo smo brskali po raznih katalogih in spletnih straneh, preden smo našli primerna, kvalitetna in cenovno dostopna igrala za tako majhen prostor. Nova otroška igrala sestavljata dve leseni hiški. Višja ima v sklopu plezalno steno in velik tobogan, nižja pa je otroški domek s kuhinjo, pred katero stoji majhna klop z mizico za kramljanje, igranje družabnih igric … Mali otroški svet razigrava tudi gugalnica, kjer je lahko postavljenih več različnih gugalnic hkrati. V kotu igralnice pa na otroke čaka zibajoči konjiček. Igrišče je ograjeno, tla prekrivajo varnostne plošče, igrala pa so namenjena malim otrokom v spremstvu staršev.

Vaščani smo zelo zadovoljni nad novo pridobitvijo v vasi. Čeprav ima dandanes že skoraj vsaka družina doma svoje lastno igrišče, nam skupna igrala omogočajo medsebojno spoznavanje in druženje otrok in staršev. Prisrčno se zahvaljujemo gospodu županu, ki je prisluhnil našim željam in prispeval potrebna sredstva. Vljudno

ga vabimo v Vrhpolje na obisk in dovolili mu bomo – če si bo seveda upal – spust po toboganu ☺. Še enkrat, hvala Vam! Hvaležni malčki Elisa, Gaja, Tim, Ivana, Tom, Kiara, Patrik in mala Sara.

KS Vrhpolje

PODPISANA POGODBA ZA NOVO GASILSKO VOZILOV drugi polovici septembra je bila med Občino Hrpelje-Kozina in Prostovoljnim gasilski društvom Materija podpisana pogodba o sofinanciranju novega gasilskega vozila GVGP-2. Gasilsko društvo je pogodbo o izdelavi in dobavi vozila podpisalo še z izbranim ponudnikom EURO GV d. o. o. Mala Bukovica 1, Ilirska Bistrica. Gasilsko vozilo bo pripomoglo k učinkovitejšemu posredovanju pri bitki z ognjenimi zublji.

Gasilsko vozilo GVGP-2 je okrajšava za Gasilsko Vozilo za Gozdne Požare – Večje vozilo. GVGP-2 je gasilsko vozilo s cisterno prvenstveno namenjeno gašenju požarov v naravi. Registrirano je za prevoz šestih oseb (vključno z voznikom). V zadnjem delu ima primerno nadgradnjo, ki zajema visokotlačno črpalko, 1100 litrov vode in vso potrebno opremo za interveniranje ob požarih v naravi. Podvozje vozila bo proizvajalca Bremach T-REX. Nadgradnja je nameščena na pomožnem ogrodju odporna na torzijske deformacije. Moč motorja 125 kW, pogon 4×4.

Družba EURO GV d. o. o. Mala Bukovi-ca je bila na javnem razpisu izbrana kot najugodnejši ponudnik. Prvotna cena 127.194,76 EUR je bila s postop-kom pogajanj znižana na 113.800,00 EUR. Nakup vozila se bo sofinanciral iz proračuna Občine Hrpelje-Kozina, sredstev Ministrstva za obrambo kjer je občina uspešno kandidirala na razpisu,

prerazporeditve sredstev znotraj prora-čuna namenjenega za PGD Materija ter donacijami in odprodajo starega vozila. Dobava vozila bo predvidoma v mese-cu marcu 2014.

Robert KastelicObčinska uprava

(Članek ni bil lektoriran)

PREVOZNICE ZA PREVOZ GOZDNO LESNIH SORTIMENTOV

Prevoznice so v Sloveniji novost, ki jo je uvedel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih. Gre za dokument, na katerem so podatki

o dobavitelju, kupcu, vrsti in količini gozdno lesnih sortimentov, datumu, času in namenu prevoza. S prevoznico je les gozdnega drevja, posekanega v gozdu

in na negozdnih površinah, sledljiv do prvega kupca.

Prevoznice potrebujete tudi za les, ki je namenjen domači porabi (kurjava). Ne bo pa potrebna za veje in vrhače, ki so ostanki sečnje, in za gozdno lesne sortimente premera do 10 cm, v primeru, da se bodo prevažali s traktorsko ali gozdarsko prikolico.

Lastniki gozdov lahko prevoznice po 2. septembru dobite na Zavodu za gozdove Slovenije (ZGS). Skupaj z odločbo vam bo revirni gozdar glede na količino odkazanega lesa in vrsto prevoznega sredstva izdal ustrezno število prevoznic.

Prevoznice morate imeti tudi za les, ki bo posekan na podlagi odločb, izdanih pred 2. septembrom. Na Kraškem gozdnogospodarskem območju jih lahko dobite na sedežih krajevnih enot v Sežani

(Partizanska 49), na Kozini (Reška cesta 14) in v Ilirski Bistrici (Vilharjeva 4).

Prevoznico mora lastnik izročiti prevozniku oziroma kupcu lesa. Kupec mora kopijo v 10 dneh vrniti lastniku gozda, lastnik pa jo mora hraniti še 5 let. Lastnik mora 5 let hraniti tudi vse neuporabljene prevoznice.

Prevoznice so dolžni ob prevozu lesa do prvega kupca imeti pri sebi prevozniki gozdno lesnih sortimentov. Nadzor nad prevozom lesa bodo izvajale Policija, Carinska uprava RS in Gozdarska inšpekcija, ki jim bodo prevozniki na njihovo zahtevo morali pokazati prevoznico. V primeru, da je prevoznik lesa ne bo imel ali na njej ne bo vseh

zahtevanih podatkov oziroma se vpisani podatki ne bodo ujemali z dejanskim stanjem prevoza, zakon predpisuje naslednje globe: za pravne osebe in posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost od 5.000 do 50.000 evrov; za odgovorne osebe pravne osebe ali posameznika, ki samostojno opravljajo dejavnost od 1.500 do 2.000 evrov; za posameznike od 300 do 2.000 evrov.

Čeprav zakon za hujše kršitve predvideva tudi zaseg lesa, lesa prevoznikov, ki ne bodo imeli prevoznic, zaenkrat še ne bodo zasegli. Postopek o zasegu lesa bo določen v posebnem pravilniku, v katerem bo določen tudi postopek zasega in prodaje tega lesa na licitaciji. Problematiko lesa, ki ne bo

imel prevoznice in bo hkrati ukraden, nameravajo na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) urediti tako, da bo prav tako prodan na licitaciji, kar bo nova naloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Okradeni lastnik pa bo moral sprožiti sodne postopke, da bo lahko prišel do denarja, tudi do tistega dela, ki ga bo pobral Sklad na licitaciji.

MKO pripravlja skorajšnjo spremembo zakona v smislu omilitev zahtev predvsem pri prevozu lesa za domačo rabo, zato lastnikom gozda svetujemo, da se v prihodnjih mesecih glede potrebnosti prevoznice pozanimate pri krajevno pristojnih revirnih gozdarjih.

Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana

aktualno aktualno



NOVOSTI IZ NAŠIH KRAJEV…Gradnja vodovoda Beka poteka po načrtu….

Začela se je gradnja vaškega doma v Rodiku…

V Modri dvorani v Hrpeljah je bilo tudi veliko postorjeno: poleg pleskanja tudi nova električna napeljava in ogrevanje

Vasja Valenčič

med ljudmi

PONOVNO NAGRAJENA INOVATIVNOST PODJETJA ATECH Podjetje ATech je ponovno doseglo velik uspeh, saj je na 11. Dnevu inovativnosti prejelo srebrno priznanje Gospodarske zbornice Slovenije za inovacijo »Florian«.

Florian je pametna naprava, ki samodejno uravnava vlek dimnih plinov v dimniških ceveh, kar je na področju regulacije

prava novost tako v Evropi kot po svetu. Nameščen je na dimnih ceveh pri pečeh na drva in s samodejnim reguliranjem vleka v dimniških ceveh ustvarja optimalne pogoje izgorevanja v peči. Na ta način povečuje učinkovitost izgorevanja za 20 %, s čimer zagotavlja višjo raven udobja in varnosti med uporabo peči v bivalnem prostoru.

Priznanja so bila podeljena 17. septembra 2013 v okviru Dneva inovativnosti v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Inovatorji podjetja ATech (Massimo Makovac, Martin Žerjal, Primož Podboj in Aleš Miklavec) in predstavniki najbolj inovativnih podjetij so bili na podelitvi deležni nagovora predsednika republike Slovenije Boruta Pahorja in predsednika GZS Sama Hribarja Miliča.

Podeljenih je bilo 11 zlatih, 20 srebrnih in 9 bronastih priznanj ter 2 diplomi. Dan inovativnosti in podelitev priznanj za najboljše inovacije na nacionalni ravni predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij.

Sara Turk

PODJETNIŠKI CENTER KONEKTON V HRPELJAH Pogovarjali smo se s Karmen Rodman, podjetnico, ki je v začetku leta odprla podjetniški center KonektOn s sedežem v hrpeljski industrijski coni. Po letih vodstvenega dela v gospodarski družbi ter akademskega dela na univerzi se je odločila za samostojno podjetniško pot. Ker gre za strokovnjakinjo na področju podjetništva, smo se s sogovornico pogovarjali tudi o novih oblikah podjetništva in aktualnih projektih.1. Za začetek vas prosimo, da našim bralcem opišete svoje podjetje in področje delovanja?Konekton je obalno-kraški podjetniški center, ki združuje ljudi, ki so željni znanja na področju trženja, upravljanja podjetij in komercializacije poslovne ideje. Povezuje ljudi, ki podpirajo odprto podjetniško kulturo, kar v praksi pomeni, da so pripravljeni deliti, zato da bi pridobili in soustvarjali skupaj z okoljem. S skupinskim poslovnim mentoriranjem pomagamo podjetnikom »sestaviti svoje podjetje«, iskati posel in širiti trg. Nenazadnje pa se podjetje ukvarja tudi s poslovnim svetovanjem, pri čemer najpogosteje podjetjem pomagamo pri preoblikovanju iz majhnega v srednje veliko podjetje. 2. Bi nam lahko opisali kašnega izmed projektov, ki so aktualni?Trenutno delujem na več projektih. Projekt »Podjetno v svet podjetništva«, ki ga izvajajo regionalne razvojne agencije, je zelo dober primer aktivacije mladih za vstop v podjetniški svet. Vsaka agencija zaposli za pet mesecev 10 podjetnikov, ki se usposabljajo in pripravljajo na uresničitev podjetniške ideje. Na tem projektu delujem z Regionalnim razvojnim centrom Koper ter Regionalno razvojno agencijo Notranjsko-kraške regije v Pivki. Skupaj z Zavodom Meta izvajam projekt P2P – »Podjetnice za podjetnice do enakih možnosti v podjetništvu«, v katerem na mentorskih delavnicah usposabljam podjetnice na področju podjetništva in postavitve poslovnega modela. V okviru podjetniškega natečaja Podjetna Primorska, ki ga izvaja Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske, izvajam

usposabljanja in mentorstva za 12 finalistov natečaja, bodočih podjetnikov ali že delujočih organizacij.3. Kako bi ocenili podjetniško kulturo na našem področju?Podjetniško kulturo je najbolje opazovati skozi starostno strukturo podjetnikov. Podjetnike bi na splošno razdelila na tri starostne skupine, in sicer na skupino do 45 let, skupino med 45 in 55 let in nad 55 let. Pri prvi skupini je opazno, da je to generacija, ki ima izobilje informacij na dosegu roke in jih tudi zna poiskati, njihovo delovanje gre predvsem v smer, da intenzivno iščejo poti, kako do cilja. Pomembno je dodati tudi to, da je to generacija, ki teži k povezovanju in iskanju implikacij skozi sodelovanje z drugimi podjetniki. Za generacijo med 45 in 55 let je značilno predvsem to, da je izredno pazljiva pri uresničevanju podjetniških podvigov, jaz jo včasih imenujem kar skupina »ampak-ov«. Značilno zanje je tudi to, da so veliko previdnejši pri deljenju in razkrivanju podjetniških idej kot mlajša generacija. Pri najstarejši generaciji pa je opaziti, da se

aktualno


OKTOBER 2013 OKTOBER 2013 med ljudmimed ljudmi

MODEREN OBRAT ZA PREDELAVO IN SUŠENJE MESA V SLOPAH PRI DAMJANU

Danes je moj dan sreče in ponosa, uresničile so se mi sanje! S temi besedami je odprtje obrata za predelavo in sušenje mesa pospremil Damjan Marsič iz Slop.

Marsič Damjan se je brez pravih izkušenj podal na podjetniško pot že leta 2001. Po težkem in negotovem začetku mu je v letu 2007 uspelo gostinsko ponudbo »Turistične kmetije

pri Damjanu« na novi lokaciji popestriti še s petimi lepo opremljenimi sobami. Tri leta kasneje je sledila otvoritev lokala in terase, letos pa je ponudbo obogatil z obratom za predelavo in sušenje mesa. Površina sodobno opremljene predelovalnice meri 160 m2, stroški izgradnje in opreme so znašali 230.000 EUR. Projekt je bil sofinanciran iz sklada EU. Z lastnimi sredstvi je obnovil še bližnji vaški vodnjak.

SREČANJE VASI OREHEK NA PRAZNIKU OREHOV NA VELIKEM OREHKU PRI NOVEM MESTU

V začetku letošnjega septembra (7. 9.) smo se vaščani Orehka pri Materiji in rojeni Orehovci odzvali povabilu vasi Veliki Orehek pri Novem mestu na srečanje vasi Orehek. V zgodnjih popoldanskih urah smo se z avtobusom odpeljali iz Orehka proti Velikemu Orehku. Tja smo prispeli okoli 16. ure, kjer nas je na parkirišču pričakal, ne boste verjeli, Škbič iz Gradišča pri Materiji. Sprejela sta nas predstavnika domačega turističnega društva Janez in Mateja Murn. Po sprejemu nas je prevzela članica društva Fanika ter nam opisala in razkazala vas Veliki Orehek, ki leži na gričevnatem pobočju, podobnem Brkinom. Poraslo je z orehi, jablanami, tepkami in slivami ter z vinogradi, pri nas pa vinogradov ni.

Vaščani Velikega Orehka izgovarjajo ime svoje vasi Veliki Arejhk, orehom pravijo arejhi, orehovcu pa arejhovc. Najlepše značilnosti te vasi so kamniti hlevi, zgornje nadstropje pa je iz lesa – to je senik, ki mu pravijo pod. Po obrobju vasi so posejani toplarji( kozolci za sušenje sena in spravilo kmečkega orodja). Domače gospodinje in člani društva so se izkazali s svojimi dobrotami iz orehov (peciva, kruh in domači liker orehovec). Bile so razstavljene tudi stare fotografije vasi Veliki Orehek skozi čas, ki smo si jih z zanimanjem ogledali. Ob 17. uri je sledil kulturni program. Najprej nas je nagovoril predsednik Društva za razvoj podeželja Janez Murn, nato sta nastopila še domača folklorna skupina in otroški pevski zbor. Po tem

Otvoritveno slovesnost je pričel kantavtor Vleo Vatovec iz sosednje Brezovice s Šifrerjevo pesmijo Za prijatelje. Ob otvoritvi je Damjan povedal: »Priznam, da ni bilo vedno lahko, vendar sem vedel, da zmorem. Marsikdo bi obupal, jaz sem vztrajal! Moji gostje so hkrati moji prijatelji. V vsem tem času so se med nami stkale pristne vezi.« Ob pomembni pridobitvi mu je iskreno čestital župan Zvonko Benčič Midre in mu zaželel srečno poslovno pot. Damjan pa se je občini in županu v imenu vseh krajanov še enkrat zahvalil za posodobljeno cesto, po kateri se lepše pripeljejo obiskovalci vasi. Podjetnik Mitja Bolčič je za gostitelja našel same pohvalne besede.

Kako Damjan razmišlja o prihodnosti? »Ne samo želja po uspehu, predvsem poizkusiti nekaj, česar ni še nihče pred mano, to mi je vedno znova dajalo ideje in pogum. Tako imam zdaj poskusno v reji novo pasmo prašičev – mangalica, katerih meso je v kulinaričnem svetu izjemno cenjeno«.

r.k.

deli na dve podskupini: prva je taka, ki je dala ambicije na stran in se počasi umika mlajšim, druga skupina, ki jo imenujem skupina mentorjev, pa je pripravljena pomagati mlajšim generacijam pri vstopu na podjetniško pot z nasveti, osebno in poslovno mrežo ter ostalimi oblikami svetovanja. Ta skupina je zlata vredna.4. Kot strokovnjakinja s področja podjetništva, kje vidite največje možnosti za razvoj le-tega na območju naše občine in regije?Na območju naše občine in širše regije sama največje možnosti za razvoj podjetništva vidim v štirih področjih, in sicer obnovljivi viri energije, razvoj podeželskega turizma, aktivacija mladih in dejavnosti, vezane na starejšo generacijo. Pri zadnji kategoriji mislim predvsem na dejavnosti, ki vitalni starejši populaciji omogoča aktivno preživljanje zadnjega obdobja življenja s pridihom koristnosti za družbo.5. Socialna podjetja v EU zaposlujejo več kot 11 milijonov ljudi oz. 6 % delovne sile. Kakšno je stanje pri nas?Ti odstotki so lahko zavajajoči. Tujina namreč v ta odstotek vključuje vse dejavnosti, ki so trajnostno naravnane. Če gledamo tako, je v Sloveniji podatek 5,4 % delovne sile za leto 2009. Vendar v tem odstotku velik delež prispevajo invalidska podjetja, ki imajo pri nas kar dolgo tradicijo. Bolj zaskrbljujoč podatek je ta, da je v EU povprečje BDP-ja, ki ga ta podjetja ustvarijo 10 %, v Sloveniji pa dobrih 2 %. To govori o šibkosti slovenskih tovrstnih organizacij. Če pa govorimo samo o formalno ustanovljenih socialnih podjetjih, pa je v Sloveniji trenutno 22 socialnih podjetij, v letošnjem letu je bilo ustanovljenih 15, kar kaže na trend vse večje osveščenosti o neizkoriščenem potencialu v okolju. Zakonodaja s tega področja je sprejeta, ravno tako nacionalna strategija, pričakujemo pa konkretne ukrepe in mehanizme, s katerimi bi

strategijo tudi dejansko začeli izvajati. 6. Večina še vedno misli, da so socialna podjetja dobrodelne ustanove, da je njihovo delo zastonj; kateri so še predsodki do socialnih podjetij?Drži, samo ime socialno podjetništvo s seboj nosi še nekatere konotacije, ki zraven ne spadajo. Sama bi osebno veliko rajši uporabljala naziv trajnostno podjetništvo. Poleg tega trenutno

socialno podjetništvo sodi pod okrilje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kar prinaša v okolje napačno informacijo. Prednostno je to še vedno podjetništvo, ki mora biti vzdržno na trgu, zato je moje mnenje, da je to področje, ki mora nujno pod okrilje Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.7. Kaj bi svetovali vsem organizacijam ali posameznikom, ki razmišljajo ali se odločajo za ustanovitev socialnega podjetja?Moj nasvet vsem tistim, ki o tem koraku razmišljajo, je predvsem ta, da pri sebi prepoznajo vzgibe, ki jih vodijo v to smer. Od tod podjetnik vleče energijo za svoje podvige. Noben finančni mehanizem ne sme biti razlog za eno ali drugo pravno-organizacijsko obliko podjetja. Ni pa zanemarljivo, da poleg tega nova evropska finančna perspektiva predvideva do 3,3 milijarde EUR finančnih sredstev za socialno podjetništvo. Poleg lastne vizije in finančnega vidika pa naj podjetnik nujno razmišlja o partnerstvih, ki jih potrebuje za svoj obstoj, razvoj in zapolnitev lastnih šibkih točk. Znanje in povezovanje sta pomembna dejavnika uspeha vsake organizacije.Prav s tem zavedanjem v podjetniškem centru KonektOn

vpeljujemo model sodelovalnega podjetništva, kjer z delom v majhnih timih podjetnikov, ki se med seboj razlikujejo po dejavnosti, kreativno razvijamo njihov posel, iščemo izzive in rešitve ter širimo partnerstva za uspešen nastop na trgu. Zato podjetnike vabim, da se nam oglasijo, če so pripravljeni deliti pozitivne vrednote in rasti skupaj z drugimi podjetniki.

Vasja ValenčičFoto: arhiv KonektOn

Otroška delavnica



PGD MATERIJA SODELOVALO PRI VAROVANJU OTROK NA POTI V ŠOLO

Na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Hrpelje - Kozina, kjer v vlogi namestnika predsednika sodeluje tudi član PGD Materija Dejan Mezgec, se je naše društvo letos vključilo tudi v akcijo varovanja otrok na prehodih za pešce v prvih šolskih dneh. V jutranjih urah od 2. do 6. septembra so tako veterani našega društva pomagali policiji in Občini Hrpelje - Kozina pri zagotavljanju varnosti otrok na poti v hrpeljsko osnovno šolo. S to plemenito gesto želimo tudi gasilci prispevati k izboljšanju varnosti na naših cestah, za kar se našim veteranom iskreno zahvaljujemo.

PGD Materija

PRAZNIK PRIMORSKE V LIPICI»Primorska za vedno« je slogan, ki Primorke in Primorce, vse nas, ki v srcu dobro mislimo, kot bi dejal naš pesnik, združuje in obenem krepi našo pripadnost. Spominja in opominja nas na čas, ko je bila naša narodova identiteta na največji preizkušnji – naj si bo to za časa fašizma ali druge svetovne vojne.Zato je prav, da ta čas herojskih dejanj našega naroda ne gre nikoli v pozabo. Vsled tega Primorska, vsako leto v drugem kraju, želi dostojno in s ponosom obeležiti ta del naše zgodovine.Kot vemo, sta letos ta dogodek pod svoje okrilje sprejela Občina Sežana in Združenje borcev za vrednote NOB Sežana, in to s sodelovanjem vseh občin severne in južne Primorske kot tudi vseh Združenj borcev za vrednote NOB tega območja. V projekt so bile neposredno vključene tudi ostale naše veteranske organizacije in združenja.Lipico je letošnjega 14. septembra preplavila množica deset tisoč obiskovalcev, mladih in manj mladih iz vseh krajev naše

domovine, tudi iz zamejstva. S prisotnostjo so svoje pridale tudi eminentne osebnosti iz našega političnega, gospodarskega in kulturnega življenja, na čelu s predsednikom države in predsednico vlade, ki je bila obenem tudi slavnostna govornica prireditve. Lipica je tako za nekaj ur postala Slovenija v malem.Splošna ocena prireditve je več kot ugodna. Zahvala temu gre, poleg organizatorju, tudi in predvsem sodelujočim v odlično izvedenem kulturnem programu. Nemalo zaslug pri tem ima g. Peganova, režiserka proslave. Združenje borcev za vrednote NOB Sežana se ob tej priliki iskreno zahvaljuje tudi vsem tistim nevidnim posameznikom in društvom, ki so prevzeli skrb, da je prireditev potekala brez večjih zapletov.Naslednje leto prireditev »Primorska za vedno« gosti Izola. Torej, čez leto dni nasvidenje v Izoli.

Za Združenje borcev za vrednote NOB Sežana, Karlo Mahnič

BALETNO ŠOLSKO LETOKo so šolarji po poletnih počitnicah zopet sedli v šolske klopi, smo tudi v Društvu ljubiteljev baletne umetnosti iz Divače začeli baletni pouk. Po poletnem odmoru v naši dvorani ponovno skupaj vadijo baletke iz različnih občin: Divača, Sežana in Hrpelje - Kozina.Baletno šolsko leto se je začelo pestro in aktivno, saj smo že 14. septembra imeli prvo preizkušnjo. Naše balerine so nastopile na proslavi ob Priključitvi Primorske matični domovini. To je bil prav poseben nastop, saj je na prizorišču v Lipici nastopila večina otrok iz DLBU v plesnih točkah, ki si jih je zamislil koreograf Siniša Bukinac. Pri tem pa sta nas v živo spremljala tudi orkester in pevski zbor. Veseli smo, da smo imeli tudi mi čast sodelovati pri dogodku, ki ima poseben pomen za Primorce in Slovenijo.

Alena Medič

smo spregovorili predstavniki vasi in krajevnih skupnosti in predstavili svojo domačo vas in občino ter si izmenjali darila. Mi smo podarili Brkinski slivovec, sadjevec in brinjevec, ki ga je pridelal Drago Vatovec iz našega Orehka. Slavnostna govornika sta bila novomeški župan Alojz Muhič in evropski poslanec Lojze Peterle. Treba jih je pohvaliti, saj nista spregovorila niti ene besede o politiki, ampak le o druženju in spodbujanju podobnih prireditev. Predsednik društva Janez Murn je predstavil delovanje društva in njihove načrte. Po programu sta sledila zabava z ansamblom Veseli Dolenci in bogat srečelov. Ves čas srečanja pa so potekale tudi otroške delavnice, ki so se jih udeležili naši najmlajši Eva, Vid in Jakob. Po končanem kulturnem programu nas je presenetil Janko

Ban, naš rojak iz Bača pri Materiji ter nekdanji direktor in sedanji uslužbenec Renaulta v Novem mestu. Tu si je ustvaril družino in živi že več kot 20 let na Dolenjskem. Janko nas je pogostil s svojo dobro kapljico in z nami vztrajal do jutranjih ur, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Ves dogodek je video in zvočno zabeležil Etnološki muzej Novo Mesto.Vaščani vasi Orehek pri Materiji se zahvaljujemo županu Zvonimirju Benčiču Midretu in Občini Hrpelje - Kozina, da so nam omogočili srečanje vasi Orehek, ter vozniku avtobusa Sandiju Fabijančiču za mirno in varno vožnjo.

Orehovci

med ljudmi med ljudmi

KMETOVALCI BRKINOV IN KRASA V GORNJI RADGONI 2013Kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni AGRA šteje že 51. let, kjer so organizirana ocenjevanja mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov, sadnih sokov, medu in ocenjevanje vin z mednarodno udeležbo.Osnova sejma pa je prikaz kmetijstva v celoti od strojev, repromateriala, pridelovalcev in proizvajalcev, kmetijskega šolstva ter strokovna srečanja in predavanja. Kmetijski sejem je del Pomurskega sejma, ki je tudi nosilec slovenske vinske kraljice.Ocenjevanja mlečnih izdelkov se je udeležila tudi kmetija Božeglav, Milivoj Božeglav iz Štorij in osvojila zlato medaljo s probiotičnim

jogurtom - dejansko najboljši slovenski naravni jogurt po oceni strokovne komisije.Kraški vinarji se že dolga leta v velikem številu udeležijo ocenjevanja vin in tako je bilo tudi letos. Med letos 495 zbranimi vini od 160 vinarjev so se Kraševci odrezali kar z 11. zlatimi medaljami in s 24. srebrnimi medaljami. Šampiona za vino teran PTP letnik 2012 si je zaslužila VINAKARS z.o.o. Sežana. Klub sušnemu letniku sta se znanje in marljivost ponovno izkazala. Prvak kraške vinsko turistične ceste pa je tudi ponovno postal Borislav Lisjak iz Dutovelj tokrat z rdečo zvrstjo Sara 2005.Na sejmu se je aktivno predstavilo tudi Društvo proizvajalcev kraškega brinjevca in Društvo proizvajalcev brkinskega slivovca, katerega odlično že nekaj let na sejmu zastopa Franc JELUŠIČ iz Slop. S tem promovira geografsko zaščitene izdelke našega območja in pokrajino Brkine in Kras nasploh.V akciji Kmetijsko gozdarske zbornice in časopisa Kmečki glas je v akciji » S kmetije za vas », kjer se nagrajuje ponudbo kmetij in njeno trženje, dobila bronasto odličje »Kmetija Buntovi« Cotič, Komel iz Škrbine Kmetovalci iz Krasa in Brkinov so si organizirano ogledali sejem v torek, kjer je tudi potekal protest vinogradnikov Slovenije proti načrtovanemu dvigu obdavčitev v kmetijstvu. Podelitve priznaj vinarjem se je udeležila tudi kraljica terana 2013 Anet Jagodič.

Majda Brdnik, KGZ Nova Gorica , KSS Sežana Baletke že pridno vadijo za nove nastope in izpite.

Skupinska

Peciva, kruhi ... še brhke Orehovke



Postojni. Nastopilo je 12 parov dečkov in deklic. Po celodnevnih dobrih igrah sta se Erik in Mike prebila do velikega finala. V finalu so jim nasproti stali domačini iz Postojnske jame. Po igri, polni preobratov, je na koncu slavila domača ekipa BK Postojnska jama. Našima

dvema borcema ja tako na koncu pripadlo odlično 2. mesto in pohvale vodstva in igralcev BK JADRAN HK ter ostalih simpatizerjev in privržencev balinarskega športa. BK JADRAN H-K se ob tej priloznosti zahvaljuje tudi sponzorjem in

pokroviteljem, ki vsako leto pomagajo klubu tako financno kot materialno:

- OBČINA HRPELJE-KOZINA- ALEAS D.O.O. HRPELJE- RESINOVIČ ANDREJ S.P. KOZINA- SE EN BAR KOZINA- RIBARNICE CERKVENIK KOZINA- MIZARSTVO BOLČIČ KLANEC- BAR FONTANA- AVTOEXPERT SANDI FABJANČIČ S.P. POVZANE- AVTOMOTIVE D.O.O. KRVAVI POTOK- GUMING GRZETIČ GABRIJELA S.P. OIC HRPELJE- TURISTIČNA KMETIJA VRBIN- BV8- IGOR KOCJANČIČ S.P.- MESNICA IN DELIKATESA REBRU- MIRKO MAHNE S.P. TATRE- TURISTIČNA KMETIJA PRI FRIŠČEVIH RODIK- BLUEMARINE D.O.O. KOPER- LAMA AVTOMATIZACIJA D.O.O. DEKANI

Posebna zahvala gre privržencu balina-nja in kuharju JOSIPU LUDVIKU, ki doma-če balinarje občasno preseneti z odlično pripravljeno in slastno pojedino po kon-čanih tekmah domače ekipe.

BK Jadran


USPEŠNA SEZONA BK JADRANA IN NJEGOVIH BALINARJEV SE NADALJUJE

Nadaljevanje sezone je našemu klubu prineslo veliko veselja, zadovoljstva in tudi nekaj slabših rezultatov. Če začnemo samo s tekmovanjem članov posamezno, lahko povemo, da se je naš igralec –član Frank David prek kvalifikacij, ki so potekale na hrpeljsko-kozinskih baliniščih letošnjega 5. maja (nedelja), z dobrimi igrami uvrstil med najboljših 8 v Sloveniji. Finale osmerice je potekalo v Škofji Loki 19. maja. Tam je z dobrimi igrami spet opozoril nase. Prebil se je v polfinale, kjer je na koncu izgubil s

kasnejšim prvakom Jako Stenovcem po zelo zagrizenem in napetem boju. Vendar na koncu ni razočaral, saj je kljub porazu v malem finalu osvojil odlično 4. mesto.V kategoriji dečkov sta se naša igralca Erik Čeh in Mike Zdravkovič udeležila državnega prvenstva v natančnem zbijanju. Tekmovanje je potekalo v Vipolžah 26. maja v lepem in sončnem vremenu. Po celodnevnem zbijanju sta si čestitke za trud zaslužila tako Erik kot Mike. Slednji je končal na 9. mestu, medtem ko si je Erik prizbijal zelo dobro 4. mesto.Drugo nedeljo v mesecu juniju, 9. 6. 2013, je sledil vrhunec v kategoriji dečkov. Na baliniščih BK KORTE je namreč potekalo DP za dečke v igri v krog, kjer je Erik Čeh upravičil vlogo favorita. Osvojil je naslov državnega prvaka. V finalu je po srditem boju ugnal najhujšega konkurenta za naslov, Postojnčana Nika Švaro, z rezultatom 21 : 20.Dobre oz. odlične igre dečka Erika Čeha so prepričale selektorja reprezentance dečkov Pavleta Švaro, da je Erika vpoklical v reprezentanco dečkov Slovenije.Prvi nastop zanjo je opravil na četveroboju dečkov v Rogaški Slatini med 11. in 13. julijem. Tam so nastopale reprezentance dečkov SLO A, SLO B, SRBIJE IN HRVAŠKE. Reprezentanca SLO A, katere barve je uspešno branil Erik, je na koncu osvojila 2. mesto, za vrstniki iz

HRVAŠKE.Po končanem četveroboju je sledila vsakoletna šola balinanja v Rogaški Slatini, ki se je je udeležilo 18 dečkov in deklic iz vse Slovenije. Po petdnevnem učenju in nabiranju znanja v balinanju so se vsi skupaj pozdravili in si obljubili, da se bodo še naprej srečevali in obnavljali znanje v balinanju, ter odšli na zaslužene počitnice.Sočasno z vsemi naštetimi prvenstvi je potekalo tudi nadaljevanje sezone 2012/13 v članski konkurenci – 2. državna liga Zahod. Po zimskem premoru na 2. mestu je članska ekipa nadaljevanje sezone začela nekoliko slabše, vendar je na koncu osvojila 4. mesto. S tem si je zagotovila obstanek v ligi ter nadaljevanje tekmovanja za sezono 2013/14, ki jo je začela s tremi zmagami po treh kolih in s trenutnim 1. mestom v ligi.V poletnem premoru je domači klub BK Jadran HK 17. avgusta priredil mednarodni turnir v balinanju, ki se ga je udeležilo 12 ekip iz Slovenije , Hrvaške in Italije. Po celodnevnih bojih na žgočem in pekočem soncu so se med najboljše štiri uvrstile ekipe ZARJA iz Bazovice, ORLEK iz Pivke, TRTA iz Svetega Antona in domačini iz JADRANA. Na koncu so zmago domov odnesli igralci Zarje pred Orlekom, domačim Jadranom in Trto.

Pred začetkom novega šolskega leta se je Erik ponovno udeležil reprezentančnega zbora. Tokrat je reprezentanca dečkov SLO sodelovala na peteroboju dečkov, ki je potekal v gostoljubnih Vipolžah. Tam so nastopale reprezentance SLO, HRV, ITA, SRBIJE in MONAKA. Peteroboj je potekal med 29. in 31. avgustom. V treh dneh bojev je bil Erik najboljši posameznik SLO reprezentance, saj je v sedmih igrah, ki jih je igral, osvojil 13 točk. Na koncu turnirja so se končne zmage veselili dečki iz MONAKA pred HRVAŠKO, SLOVENIJO, ITALIJO in SRBIJO. Naj dodam, da ima Erik nastop za reprezentanco SLO še na mednarodnem turnirju dvojic v KNEŽEVINI MONAKO med 18. in 20. oktobrom 2013.Drugo septembrsko nedeljo sta se dečka Erik Čeh in Mike Zdravkovič, oba igralca BK JADRAN HK, udeležila državnega prvenstva dvojic za dečke v

12. TURNIR PRIJATELJSTVAVikend v septembru je ŠD Jadran Bluemarine priredil že 12. turnir prijateljstva. Na njem so nastopale domača ekipa ŠD JADRAN BLUEMARINE, RK NAKLO TRŽIČ in KADETSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE. Reprezentantke, ki so v jutranjem času opravile dodaten trening, so začele bolje in povedle. Domačinke pa jim niso pustile, da bi jim ušle. Prvi polčas se je končal z rezultatom 10 : 14. V drugem polčasu so reprezentantke stopnjevale svojo igro in prišle do zmage, tokrat z rezultatom 24 : 31. Tokrat je bila najboljša Jasmina Pišek, ki je dosegla šest zadetkov, na drugi strani pa se je najbolje izkazala Paula Vouk s sedmimi.ŠD JADRAN BLUEMARINE – KADETSKA REPREZENTANCA SLOVENIJE 24 : 31 (10 : 14)



ČLANI KARATE KLUBA BUSHI PRED NOVIMI IZZIVIS pričetkom novega šolskega leta so člani KK Bushi začeli s treningi in pripravami na novo sezono, saj jih že v novem-bru in decembru čakata pokalna turnirja v organizaciji JKA zveze Slovenije in polaganje izpitov za napredovanje v višje stopnje – pasove.Pretekla sezona je bila za KK Bushi izjemno uspešna, za kar gre zahvala seveda najprej tekmovalcem, pa tudi trenerjem, pomočnikom, sponzorjem in staršem, ki smo s skupni-mi močmi zmogli izpeljati začrtane cilje. Številna ekipa Bushijev se je najprej udeležila državnega prvenstvu v Celju. Svoje zna-nje so izkazovali v katah, do-govorjenih borbah in prostih borbah in bili izredno uspe-šni, saj so klubu priborili prvo mesto v skupnem seštevku med klubi v JKA karate zvezi. K temu odličnemu rezulta-tu so veliko pripomogli tudi osnovnošolci OŠ DBB Hrpe-lje: v katah sta 1. mesto osvojila Žiga Hrvatin in Metka Žerjal, 3. mesto pa Staš Korva in Matej Enci. V prostih borbah sta Staš Korva in Metka Žerjal osvojila 2. mesto.Časa za počitek ni bilo veliko, saj se je nekaj članov uvrstilo v reprezentanco za Evropski prvenstvi. Prvo je bilo na vrsti EP za mladinske in članske kategorije v Konstanzu, Nemčija. Slovensko reprezentanco je zastopalo 10 tekmovalcev, med katerimi je bila Nika Frank, ki se je uvr-stila med šestnajst najboljših v svoji kategoriji. V Kruševcu v Srbiji pa je 25. in 26.5.2013, potekalo 10. Evropsko prvenstvo v JKA karateju za otroke in kadete ter 5. Evropsko prvenstvo v JKA karateju za veterane. Repre-zentanco JKA Slovenije je zastopalo 31 tekmovalcev, med katerimi je bila tudi Metka Žerjal. Nastopala je v kategoriji Juyipon kumite (polproste borbe) za deklice letnik '01 in se

uvrstila od 5.-8. mesta. Vojko Frank je tekmoval v kategoriji kata veterani in zasedel 4. mesto. Člani KK Bushi so se nato že tretjič udeležili mednarodnega turnirja Roda Cup, ki je bilo v nedeljo, 02.06.2013, v Beogra-du. Tekmovalci in spremljevalna ekipa so se na pot odpra-vili že v petek. Po dolgi poti so se nastanili v študentskem naselju. V soboto so si vzeli čas za spoznavanje Beograjskih

znamenitosti in njihove ku-linarike, tako da so se ener-gijsko dobro podkrepili za nedeljsko tekmo.Turnirja se je udeležilo 870 tekmovalcev iz osmih dr-žav. Naši tekmovalci so dali vse od sebe in osvojili kar 4 odličja: srebrno medaljo v katah je osvojil Matej Enci (dečki letnik '00), bronasto medaljo v katah sta osvo-jila Staš Korva (dečki letnik '02), Metka Žerjal (deklice letnik'01) ter deklice v kati ekipno (Metka Žerjal, Manja

Miklavčič in Aleksandra Cvetković).V nedeljo, 09.06.2013, se je za naše karateiste zaključilo na-porno obdobje tekmovanj in treningov z otroškim JKA tur-nirjem v Divači. Za mlade Bushije je bil dan zelo uspešen, saj so se okitili z veliko medaljami: bronaste medalje so prejeli Žiga Hr-vatin v katah in napovedanih borbah in Metka Žerjal v prostih borbah, srebro Rene Fabjančič v katah in Staš Korva v napoveda-nih borbah ter zlate medalje Staš Korva in Metka Žerjal v katah ter Matej Enci v katah in prostih borbah.Vsi se zavedamo, da bo take dosežke težko ponoviti, vendar bomo z vztrajnostjo in pridnim delom prišli do novih uspehov. Če bi se nam radi pridružili, nas obiščite na treningu v telovadnici OŠ Divača vsak torek in četrtek od 17. ure dalje.

Bushi(Članek ni bil lektoriran)

UČNA POT ŠKOCJANV nedeljo, 22. septembra, smo se mladi planinci iz PD Slavnik zbrali in se odpravili na prvi planinski izlet v novem šolskem letu. Ker so bile poletne počitnice dolge, smo si za prvi izlet izbrali nekoliko lažji pohod. Odpravili smo se na učno pot Škocjan, kjer smo odkrivali značilnosti in posebnosti kraške pokrajine. Uživali smo v lepem vremenu in dobri družbi. Za sprehod skozi park in ogled vseh

zanimivosti smo potrebovali slabi dve uri. Ko smo že skoraj prispeli na izhodišče, smo kratek postanek naredili na travniku, kjer smo se malce poigrali in poiskali skriti zaklad. Prijetno nedeljsko dopoldne je minilo, kot bi mignil, in polni novih doživetij smo si obljubili, da se prihodnji mesec ponovno odpravimo na zanimiv izlet.

Lavrencija


KADETINJE NA MEDITERANSKE IGRE PO NOVE IZKUŠNJE IN ZMAGE

Kar se je govorilo že od kvalifikacij za evropsko prvenstvo, je v teh dneh postalo realnost. Kadetinje se bodo udeležile mediteranskih iger, ki bodo letos organizirane v Črni gori, natančneje v Budvi.Barve Slovenije pa bodo nosile tudi tri članice ŠD JADRAN BLUEMARINE: Kaja Šiškovič, Suzana Poplašen in trenerka Nina Furlan.

Tokratne mediteranske igre se bodo začele 1. oktobra s prihodom ekip in svečano otvoritvijo, trajale pa bodo do 6. oktobra, ko se bodo ekipe znova odpravile domov. Poleg naših deklet in domačink iz Črne gore bodo svoje predstavnice imele še Italija, Srbija, Tunizija in Turčija.Tekme se bodo začele drugi dan, v sredo, 2. oktobra, ko se bodo dekleta najprej pomerila z Italijo, kasneje pa še s Turčijo. Tretji dan se bodo pomerile s Srbijo in Tunizijo in četrti dan z domačinkami. Nato pa bodo še isti dan sledile tekme za uvrstitev v polfinale. Zadnji dan tekmovanja, 5. oktobra, bodo na vrsti tekme za razvrstitev, polfinala in finala.Dekleta pa se bodo zbrale že zadnji dan septembra, ko bodo v Brežicah in Novem mestu opravile še zadnja dva treninga pred odhodom. Podrobno jih bomo spremljali tudi mi, zato spremljajte facebook stran ŠD Jadran BM še naprej. www.facebook.com/sdjadran

Srečno!

GOSTOVANJE VETERANOV NK JADRAN V PAVIIV juniju so veterani Nogometnega kluba Jadran gostili nogometno ekipo iz Pavije, ki se je pri nas na turnirju mudila tri dni. Na njihovo povabilo so se 13. septembra veterani nogometnega kluba Jadran odpravili na nogometni turnir v Pavio. Na turnirju sta poleg naše sodelovali še dve ekipi. V petek, po prihodu in namestitvi v hotelu Italia, smo se zbrali na večerji s predstavniki nasprotne ekipe. V soboto zjutraj nas je sam predsednik NK Pavia Elio Imbres odpeljal na ogled Certose di Pavia, pokritega mostu, Univerze, Basilike di San Michele Maggiore in starega mestnega jedra.

V popoldanskem času smo se odpravili na tekmo. Po prvem porazu je ekipa še bolj suvereno in zagnano odigrala do konca in tako domov odnesla pokal in prvo mesto.Zvečer je sledila večerja in zabava v družbi obeh poraženih ekip. V nedeljo smo lep vikend zaključili z ogledom Milana.Zahvala gre ekipi iz Pavie za gostoljubje, Občini Hrpelje - Kozina, vsem igralcem, ki so se na igrišču borili in prinesli domov pokal, in nenazadnje Igorju Zobcu, ki je gostovanje organiziral.

Iris Pečar

ŠD Jadran Bluemarine: Škamperle, Urbančič 1, Miklavec M. 2, Vouk 7, Pavletič, Svetelšek, Poles 2, Štavar 3, Malec 3, Šiškovič N., Maglica 1, Miklavec L. 1, Poplašen A. 4.Naslednjo tekmo sta se pomerili Reprezentanca Slovenije in Naklo Tržič. Za reprezentanco so nastopile tri igralke ŠD Jadran Bluemarine, Poplašen, Burzanovič in Šiškovič, ki so redne članice reprezentance, trenerka Nina Furlan pa je pomočnica selektorja izbrane vrste.V zadnji tekmi sta se za drugo mesto udarili domača ekipa Jadrana in gostje iz Nakla - Tržič. Gostje so tekmo bolje začele in so v prvem polčasu vodile že za štiri (7 : 11, 8 : 12, 9 : 13), vseeno pa se domačinke niso predale. V prvem polčasu, ki se je končal z rezultatom 12 : 14 še niso uspele izničiti zaostanka, jim pa je to uspelo v drugem, ko so najprej izenačile na 17, kasneje pa prvič na tekmi povedle z 19 : 18. Tekma se je nadaljevala v napet

zaključek, kjer sta se še najbolje izkazali najmlajši na igrišču. Ela Kodele je odlično podala, Patricija Akalovič pa s krila zadela za odločilno prednost s 27 : 29. Ela je postala tudi najboljša strelka tekme z devetimi zadetki, na drugi strani je bila znova najboljša Paula Vouk s petimi zadetki.ŠD JADRAN BLUEMARINE – RK NAKLO PEKO TRŽIČ 28 : 29 (12 : 14)ŠD Jadran Bluemarine: Škamperle, Urbančič, Miklavec M. 4, Vouk 5, Burzanovič, Pavletič, Svetelšek, Poles 1, Štavar 1, Malec 1, Šiškovič N. 3, Poplašen S. 3, Maglica 3, Šiškovič K. 1, Miklavec L. 2, Poplašen A. 4.Najboljša strelka: Ela Kodele, Naklo Tržič Najboljša igralka: Jasmina Pišek, Rep. SlovenijeNajboljša vratarka: NATALIJA BURZANOVIČ, ŠD JADRAN BLUEMARINE

ŠD Jadran Blumarine


OKTOBER 2013 OKTOBER 2013 med ljudmi

NEDELJSKI POHOD PO KARAVANKAH Zima in mrzli dnevi se bližajo, člani Planinskega društva Brkini smo sklenili, da izkoristimo še zadnje lepe jesenske dni. V nedeljo 15.9.2013 smo se zgodaj zjutraj odpravili proti Gorenjski. Cilj pohoda je bil Stol v Karavankah. Avtomobile smo pustili pri Valvazorjevem domu in se po pripravi opreme podali proti Stolu. Pot nas je vodila skozi gozd do Žirovniške planine. Do tu je hoja lahka in ravno pravšnja, da se smo se ogreli. Na planini smo zavili levo proti Prešernovi koči kjer se pot prične strmo vzpenjati, vijugati in tudi gozda kaj kmalu zmanjka. Preden smo dosegli Prešernovo kočo smo se za krajši čas ustavili na počivališču s katerega se nam je odprl lep razgled na Gorenjsko. V koči smo malicali, popili čaj in se odpravili proti Stolu (2236m), ki smo ga dosegli v desetih minutah. Pogled je bil sicer lep, vendar nas je močan jugo in oblaki,

ki so se bližali Karavankam preganjali naprej. Spustili smo se po melišču in nadaljevali proti Potoškemu stolu (2017m).

Veter kar ni in ni pojenjal in tudi vreme se je vztrajno slabšalo. Po kratkem premisleku in tudi dobri meri trme smo prot vseeno nadaljevali še na Vajnež (2099m). Na vrhu nas je ujela megla in z vso naglico smo odhiteli proti bivaku na Belščici. Od tu dalje nas je v dolino vodila dokaj strma in vijugasta pot, ki je speljana skozi gozd. Ko smo ugledali Potoško planino, nam je bilo jasno, da bo pohoda kmalu konec. Po uri hoje skozi gozd smo se znašli pri

Valvazorjevem domu in si privoščili obilno kosilo v Lovskem domu pod Stolom.

Mateja Maganja Leskovec PD Brkini

(Članek ni bil lektoriran)

SKUTA 2013 Zadnji vikend v juliju se nas je 5 članov PD Brkini odpravilo v Kamniško – Savinjske Alpe. Dvodnevno zahtevnejšo turo smo začeli pri Suhadolniku in se po poti čez Taško podali proti Kokrskemu sedlu. Na strmem pobočju so nam bila pri vzpenjanju v pomoč lesene lestve, jeklenice, nekaj klinov in zasilna ograja. Od ruševin stare koče naprej se vzpnemo skozi pas grmičevja in nato med rušje, kjer se pot prične strmeje vzpenjati in odpirajo se nam vedno lepši razgledi. Po kratkem postanku v Cojzovi koči smo pot nadaljevali po vršnem pobočju. Ta se razmeroma strmo vzpenja navzgor, travnato pobočje pa kmalu zamenja kamenje. Na vrhu Grintovca smo si privoščili malico in se nato po isti poti čez Streho vrnili nazaj v kočo, kjer smo tudi prenočili. Naslednji dan smo se skozi Mala Vratca spustili po strmem in občasno nekoliko izpostavljenem pobočju, prečili

grapo in se mimo bivaka pod Grintovcem in prek Velikih podov do vznožja zmerno strme stene. S pomočjo naravnih

oprimkov premagamo steno med Dolgim hrbtom in Štruco. Po počitku in malici obidemo vrh Štruce s pomočjo nekaj klinov po levi strani in se nato po vršnem pobočju Skute povzpnemo na vrh. Ker je bil zelo vroč dan smo si na poti nazaj na snežišču obnovili zaloge vode. Vreme, ki nam je omogočilo prekrasne razglede daleč naokrog in cvetoče preproge gorskega cvetja so nam

polepšali naporne trenutke. Še isti dan smo se prek Cojzove koče vrnili do Suhadolnika in domov na Primorsko.

Mateja Maganja Leskovec(Članek ni bil lektoriran)

OPASILO NA MRŠAH

Pred tremi leti smo Mršanci po petdesetih letih ponovno obudili staro tradicijo za opasilo in organizirali ples. Ta mladi pravimo, da te tradicije ne smemo več »zatrt« (prekiniti), in zato je bil letos že tretjič organiziran ples, čeprav nas je le peščica.

Plesalci najbolj uživajo, ko se vrtijo po lesenem plesišču, ki je po starem ograjeno z lesenimi lojtranci. Letos smo uživali ob zvokih ansambla Narcis, ki letos še posebej preseneča, kajti v juliju je samski stan zapustila pevka Anita in po mesecu dni še njen brat David. Ob tej priložnosti smo ju Mršanci obdarili z darili iz domače obrti.

Za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno. Obiskovalci so se lahko okrepčali predvsem z domačim cvrtim krompirjem in domačim breskovcem. Letos nam vreme ni nagajalo, zato smo se vrteli do poznih jutranjih ur.

Vsi obiskovalci so si letos tudi lahko ogledali razstavo starih fotografij domačinke Slavke Cetin Čufar, ki prikazujejo kmečko življenje, predvsem domačinov nekoč. Večina prikazuje družinsko drevo Šimonovih z Mrš. Fotografije lepo prikazujejo oblačilno kulturo in delo na kmetiji ob vseh letnih časih ter celo mlade Mršance, kako veselo plešejo za opasilo na Mršah. Razstava je bila zelo dragocena in bogata za vse Mršance, predvsem starejše, ki imajo ohranjenih malo slik iz svoje mladosti.

Lansko leto pa smo Šimonova žlahta od blizu in daleč en teden pred opasilom izvedli žetev po starem. S srpi in »wosli« za brusenje srpov smo na roke »požjli« celo njivo rži. Po starem smo s pasovi rži zavezovali snope, ki smo jih postavili v stavke. Po končani žetvi smo »marendali« po starem »krompir u zjvnci« z ocvirki in se odžejali z jabolčnikom.

Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Vinakrasu Sežana, ŠD Tatre, Ansamblu Narcis in vsem tistim, ki so karkoli pomagali pri izvedbi opasila.

Organizatorji mršanskega opasila

LUDVIK KASTELIC – ZLATOMAŠNIK

V nedeljo, 30. junija, je minilo 50 let, odkar je Ludvik Kastelic pred oltarjem cerkve sv. Štefana v Brezovici postal novomašnik. Veselje ob 50-letnici duhovništva, ki je potekalo na isti dan, so mu polepšali farani, sorodniki in cerkveni pevski zbor.Ludvik Kastelic se je rodil leta 1924 v Brezovici. Življenje ga je večkrat postavilo pred hude preizkušnje. Ko je imel pet let, mu je umrla mama in oče ni mogel sam skrbeti za štiri mladoletne otroke. Druga velika prelomnica v življenju je bilo obdobje vojne vihre. Kot veliko primorskih mladih fantov so ga sedemnajst let starega italijanski oblastniki odpeljali v Italijo, da bi preprečili morebiten odhod v partizane. Po razpadu Italije se je kot velik domoljub prostovoljno javil v partizansko vojsko. S tretjo Prekomorsko brigado je prispel na Vis in pogumno osvobajal Hvar in Brač ter prešel vso Dalmacijo, vse do zaključnih bojev v Ilirski Bistrici.

Po zaključku vojne je ostal še nekaj let aktivni podoficir v Jugoslovanski vojski.Po odločitvi, da postane duhovnik, je šel v šolo na Reko, potem pa v Pazin, od tod pa na Teološko fakulteto v Ljubljani, kjer je bil pred 50 leti posvečen za duhovnika. Služboval je po več župnijah na Primorskem in Notranjskem, v Šmihelu, Sečovljah, Košani, Pregari, Trnovem in Ilirski Bistrici. Veliko je prispeval za vse cerkvene potrebe župnije sv. Štefana v rojstni vasi. Sedaj je v zasluženem pokoju v Zavodu Talita Kum v Postojni. Sorodniki se župniku Vidu Premrlu in vsem, ki ste slovesnosti udeležili, v njen sodelovali in kakorkoli pomagali, iskreno

zahvaljujemo.Brezovica, 2013

med ljudmi


OKTOBER 2013 OKTOBER 2013 med ljudmi med ljudmi

10. SLAVNIŠKA KONJENICA

Kot je že v navadi, se vsako leto zberemo zadnji vikend v septembru. Po povabilu ostalih konjenikov smo se letos zbrali na Čukovi kmetiji v Mihelah. Po malem zajtrku smo osedlali konje in odjezdili mimo Krvavega Potoka do Kozi-ne, mimo naše občine, kjer smo se vključili na makadam-sko cesto proti Slavniku. Cesta je bila na novo popravljena, tako da so konji vse hitreje kopitali proti vrhu. Ko smo se bližali proti vrhu, se nam je vedno bolj odpirala čudovita narava in pogledi proti Brkinom, Istri in Trstu. Sam vrhu-nec lepega smo doživeli na najvišji točki Slavnika, čeprav nas je ovirala rahla megla. Med potjo smo se srečevali s pohodniki, kolesarji in popravljavci cest. Pri koči smo iz-menjali nekaj prijetnih besed z upraviteljem in člani pla-ninskega društva, saj so bili nekateri že utaborjeni za veli-ko nedeljsko prireditev. Vsi skupaj smo si zaželeli še veliko takšnih lepih srečanj na prelepem primorskem Slavniku. Tu so se nam pridružili konjeniki iz Brkinov in Istre, od ko-der smo naprej skupaj jezdili proti cilju. Po fotografiranju na vrhu Slavnika, smo se spustili do Skadanščine, naprej do Markovščine, Materije, Brezovice, Slop in do končnega cilja v Hrpeljah, kjer so nas lepo sprejeli Armando in De-jan na njunih domačijah. Po večerji in veselem druženju je bilo poskrbljeno tako za konje kot za konjenike. Nekateri so jih natovorili na prikolice in odšli domov, nekaj pa jih je prespalo in so naslednji dan, v nedeljo, odjezdili domov. Drugi del poti je bil zahtevnejši, saj smo prečkali veliko pešpoti, kolovozov in planinskih stez.Vsi udeleženci so prišli na cilj izredno zadovoljni in nepoškodovani. Skupni cilj jezdecev je bil, da bi v prihodnosti imeli še veliko takšnih konjeniških pohodov po Občini Hrpelje - Kozina, saj je ta del Slovenije izredno razgiban in zanimiv, s konjskega hrbta pa je pokrajina še veliko lepša.Kot zanimivost naj povemo, da je letos Slavniška konjenica spremljala kar nekaj konjenic iz Slovenije, belokranjsko, kočevsko in štajersko, ki so prečkale našo občino na poti do slovenskega morja. Najavljenih je še kar nekaj konjenic, kajti naše območje ima ugodnejšo klimo in je primerno za ježo tudi v zimskem času.

Za Slavniško konjenico, Miha Dekleva

Udeleženec Slavniške konjenice Darko Frank, sto-tnik Lovrenške konjenice, ki se je že desetič udeležil Slavniške konjenice, nam je poslal prijazno pohvalo: V soboto zjutraj sem zgodaj vstal in najprej odšel na teraso pogledat, kakšno je vreme zunaj. Nič kaj do-brega ni kazalo na Notranjskem. Iz megle in teme je nekaj pršilo in ni dajalo kaj upanja za lepo vreme. Takoj sem odšel v hlev po konja in ga natovoril na kamionček. Veselo sva se peljala proti Kozini. Pri Di-vači je bila cesta že suha, tako se mi je vlilo upanje, da bomo imeli lepo vreme. Odjahali smo proti vrhu Slavnika, cesta je bila čudovita in konji so se kar sami zapodili navzgor. Kar prehitro smo prišli na vrh. Po poti smo opazovali čudovito naravo, kako se počasi pripravlja na zimo. Listje je veselo padalo z dreves, raznovrstne rože pa so se odločile, da bodo vztrajale do zadnjega. Na vrhu smo pomalicali in se odpočili na travi in uživali v pogledu na okolico Slavnika, ki v vsakem času poskrbi za lep razgled. Hitro je bilo

treba konje ponovno zajahati in se odpraviti v do-lino. Preživeli smo čudovit dan in vsa zahvala orga-nizatorju, ki je poskrbel, da ni nič majkalo in da smo spet videli nekaj novega. Narava in kraji pod Slavni-kom so tako zanimivi in drugačni od Notranjske, od koder prihajam, da se v te kraje vedno rad vračam. Ko sva se s konjem prijetno utrujena vračala domov, sem pomislil, kakšne zveze ima stotnik Jadran z vre-menom, da je vedno po njegovi volji. Nikoli nas ni presenetilo slabo vreme, pa se Slavniške konjenice udeležujem že deset let.

Foto: Vili Petrovič

DOBRODELNOST V Osnovni šoli Antona Janše v Radovljici je 18. septembra potekala dobrodelna prireditev z naslovom »Spreminjajmo jutri«. Namenjena je bila otrokom s posebnimi potrebami. Učencem iz Radovljice smo se pridružili tudi učenci in učitelji

iz šole s prilagojenim programom iz Strunjana in iz podružnice Divača. Zakaj ravno ti dve šoli iz dveh tako oddaljenih koncev Slovenije? Preprosto zaradi tega, ker se je leta 2012 podobna prireditev odvijala v Strunjanu. Takrat so nam iz družbe Astellas pomagali pri zbiranju sredstev za nakup novega kombija. Tokrat so bila zbrana sredstva namenjena za nakup novega igrala.In tako se tkejo prijateljstva.Organizacijo prireditve je prevzela farmacevtska družba Astellas, ki ima svoj sedež v Ljubljani. Zaposleni iz omenjene družbe, skupaj z njihovim direktorjem Adamom Piersonom in Marjanom Uljanom iz skupine Malibu ter dvema prikupnima čarovnikoma, so nam pričarali čaroben in nepozaben dopoldan. Koncert, ki je prinašal sporočilo o sreči in veselju, je vključeval vrsto nastopov. Prepletal se je s petjem in plesom vseh sto petdeset otrok in njihovih spremljevalcev. Ob slovesu smo se vsi strinjali, da bomo s prijateljstvom nadaljevali.

Nataša Hreščak

»DROBTINICA«

v soboto, 19. 10. 2013 med 8.00 in 12.00 uro pred TUŠEVO TRGOVINO NA KOZINI

Prostovoljke Rdečega križa z območja Občine Hrpelje - Kozina bodo v oktobru že deveto leto zapored pripravile »DROBTINICO«, dobrodelno akcijo Rdečega križa ob svetovnem

dnevu hrane in boja proti lakoti. V akciji bodo sodelovali tudi učenci osnovne šole Dragomirja Benčiča Brkina iz Hrpelj. Zbirali bodo prostovoljne prispevke za kosila in šolo v naravi za otroke iz socialno šibkejših družin osnovne šole iz Hrpelj.V lanski Drobtinici so obiskovalci v ta namen darovali 1.120,00 evrov.

Tudi tokrat vas bo v zameno za prostovoljni prispevek na stojnici pričakala pestra ponudba različnih živil od kruha in peciva do domačih pridelkov.

VLJUDNO VABLJENI!

EKIPA PRVE POMOČI NA EUROBASKETU Vsi vemo, da je Slovenija v septembru gostila evropsko prvenstvo v košarki ali Eurobasket. Organizacija takega tekmovanja je bila za našo malo državo velik zalogaj. V pripravo so bile tako vključene najrazličnejše plačane organizacije in tudi veliko število prostovoljcev iz več držav. Med temi prostovoljci pa so bile tudi ekipe prve pomoči Rdečega križa iz vse Slovenije kot podpora poklicni ekipi nujne medicinske pomoči.Člani Ekipe prve pomoči Rdečega križa Občine Hrpelje -

Kozina so se z veseljem odzvali povabilu in sprejeli osemurno dežurstvo v navijaškem središču v Stožicah. Kot usposobljeni bolničarji so imeli nalogo, da v primeru nesreč nudijo poškodovanim prvo pomoč. V popolni »bojni opravi« so bili pripravljeni na vse, a na srečo tokrat niso imeli dela.

Zagotovo pa, ko bo šlo zares, nanje lahko računamo.

Dora Sedmak, sekretarka OZRK SežanaFotografija: ekipa PP



SREČANJE NEVLADNIKOV V četrtek, 26. septembra, so se sestali predstavniki nevladnih organizacij (NVO) Občine Hrpelje - Kozina z namenom iskanja priložnosti in reševanja problemov NVO. Govorili so o možnostih njihovega razvoja in iskali priložnosti za izboljšanje sodelovanja med NVO in Občino. Prisotne nevladne organizacije so izpostavi-

le predvsem željo po večji odzivnosti Občine na dogodke nevla-dnih organizacij, organizaciji letnih srečanj z županom, vzposta-vitvi brezplačnega računovodstva, jasnejših kriterijih na javnih razpisih in javni objavi rezultatov prejetih sredstev posameznih NVO. Srečanje, ki ga je organiziralo Stičišče nevladnih organizacij Obalno-kraške regije, so udeleženci pozdravili in izrazili željo po vnovičnem, saj menijo, da je premalo povezovanja in aktivnega sodelovanja med NVO in širše.

Nova priložnost za mreženje in povezovanje nevladnih orga-nizacij se ponuja 16. in 17. oktobra 2013, ko bo v Središču Rotunda v Kopru potekal 5. forum NVO Obalno-kraške regi-je. Forum »Socialno podjetništvo je lahko biznis« bo zajemal sklop predavanj iz prakse in delavnice z namenom spodbu-janja razvoja socialnega podjetništva skozi partnerstvo med NVO, gospodarstvom in javnim sektorjem.

E.B.

POČITNICE IN LETOVANJAZ MEDOBČINSKIM DRUŠTVOM PRIJATELJEV MLADINE SEŽANA

Ko za nekaj časa zapustimo svoj varen dom, ga zamenjamo za nekaj neznanega, odkrivamo nove svetove, srečujemo nove obraze, se znajdemo v popolnoma novih okoliščinah, dobivamo dragocene priložnosti, da spoznamo tudi tisti del sebe, ki nam je bil še do nedavnega neznan, ter se soočamo z novimi izkušnjami, ki nam sprožajo nove občutke in misli. Lahko rečemo, da nam novosti in spremembe nudijo priložnosti za notranje bogatenje, rast in nabiranje življenjskih modrosti.In povsem enako velja tudi za našega otroka, ko je postavljen v situacijo, kjer ni staršev, ki bi za njim postorili to in ono ter za njim pospravljali, zato na zdrav in zabaven način spoznava, kaj je samostojnost. Prav na letovanjih imajo otroci nešteto priložnosti, da se v tej smeri razvijajo, odkrivajo svoje talente. On je tisti, ki sam pospravlja svoje stvari, se preoblači, prenaša svojo prtljago, pospravlja mizo za sabo, si kupi sladoled, ne pa mama ali učiteljica. Istočasno spoznavajo, kaj je odgovornost. Prve dni letovanja se včasih zgodi, da te otroci, vsi v en glas, desetkrat v roku ene minute ogovorijo z istim vprašanjem: »In kam gremo po kosilu?« ali »In kaj bo po kopanju?« ali »In kdaj bo večerja?« ali »Kaj moramo obleči za na plažo?« Tretji dan te nihče več ne sprašuje stvari, ki so že splošno utečene in vsem znane.

Kmalu vsi že vse vedo in slišiš: »Pusti, bom sam!«, ko jim hočeš pomagati pri postiljanju, ali »Sem že!«, ko jih opomniš, naj si pred pravljico umijejo zobe, ali »Znam tudi sam!«, ko jim hočeš pomagati varno sestopiti z visokega igrala … »Me je že Jan namazal s kremo po hrbtu!« … in počasi a gotovo te četrti dan že opominjajo na stvari, na katere vsak odrasel človek običajno sam misli: »Učiteljica, pozabila si brisačo na plaži, v jedilnici si

pustila očala«, »Ana, lani si obljubila, da bomo tudi letos iskali skriti zaklad«, »Ana, to niso moje kopalke, temveč Uršine«, »Učiteljica, pospravimo brisače pod streho, deževalo bo!«, »Zakaj pa tvoja soba ni tako pospravljena kot naša?« in malo manjka, da ti ne začnejo polagati računov, kam in kako moram kaj pospraviti

ali narediti. Zadnje dni so v tem pravi mojstri. Ko sem to poletje, en večer, za lahko noč prebirala pravljice ob žepni svetilki in so otroški glasovi postopoma potihnili ….me prekine tretješolka z vrha pograda: »Prosim, bodi no tiho, kaj ne vidiš, da 'tamali' že zdavnaj spijo. Če boš nehala brati pravljice, bom lahko tudi jaz zaspala.«Naučijo se marsikaj, tudi vprašati in odgovoriti. Doma jim tega ni treba, saj mame že vse postorimo v naprej, in preden otrok sploh lahko kaj vpraša, je že na mizi. Na letovanju se sami znajo

SKUPAJ V DOBRODELNI AKCIJI ZA ŠOLSKE POTREBŠČINE V Zvezi prijateljev mladine Slovenije in Pošti Slovenije smo 15. avgusta zaključili akcijo z imenom »Poštar Pavli polni šolske torbe«, v kateri smo zbirali denar za nakup šolskih potrebščin ter materialne prispevke v obliki zvezkov, torbic, barvic in drugih potrebščin za socialno ogrožene otroke. Dobrodelna akcija je vključevala tako finančno kot tudi materialno pomoč Pošte Slovenije in splošne javnosti, pri čemer je vsak nakup šolskih potrebščin na pošti pomenil prispevek za otroke iz socialno ogroženih družin. Območna društva prijateljev mladine Slovenije smo v sodelovanju z lokalnimi kompetentnimi

službami šolske potrebščine že predali otrokom iz socialno ogroženih družin naše regije.Karin Elena Sánchez, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije: »Veseli in hvaležni smo za to akcijo, saj danes podjetja komaj poskrbijo zase, naša humanitarna dejavnost pa je v celoti odvisna od donacij podjetij in dobrosrčnih posameznikov. Prošnje za kakršnokoli obliko pomoči so prihajale iz vse države, tako da bo Poštar Pavli polnil torbice otrokom, ki jim zaradi finančne in socialne stiske njihovih staršev že tako ni lahko. Iskrena hvala Pošti Slovenije in vsem podjetjem ter posameznikom, ki so se odzvali akciji ter darovali šolske potrebščine za otroke prijateljev mladine.«V avgustu, ob praznovanju Občinskega praznika Občine Sežana, smo akcijo zbiranja donatorskih sredstev za šolske potrebščine organizirali tudi v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije, Območnim združenjem Sežana in Fotoklubom Žarek Sežana. Zbrana sredstva so namenjena izključno za otroke Krasa in Brkinov, katerih starši zaradi finančnih težav vse težje nakupujejo vse, kar mali nadebudneži za učenje potrebujejo. Fotoklub Žarek je s fotografijami svojih članov organiziral prodajno razstavo fotografij, otroci pa so se zabavali v igrarijah, ustvarjalnih delavnicah in se pomerili v šaljivih nagradnih igrah ter tako prispevali za šolske potrebščine njihovih vrstnikov. Vsem obiskovalcem, donatorjem in sodelujočim na dobrodelni prireditvi se v imenu otrok prisrčno zahvaljujemo.

Ana PangosMedobčinsko društvo prijateljev mladine

CEPLJENJE PROTI STEKLINI Spoštovani!

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin bo 26. septembra 2013 pričela z jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Akcija bo trajala predvidoma do 15. novembra 2013.

Glavni namen akcije je varovanje ljudi pred to izredno nevar-no boleznijo, zaradi katere vsako leto po svetu umre več kot 55.000 ljudi, večinoma otrok. S položenimi vabami namerava-

mo aktivno zaščititi populacijo lisic v slovenskih gozdovih, ki predstavlja rezervoar stekline, ter tako preprečiti širjenjebolezni.

Polaganje vab se bo izvajalo na celotnem ozemlju Republike Slovenije, z višine 300 m. Uporabljena bodo naslednja letali-šča: Letališče Jožeta Pučnika, Portorož, Murska Sobota in Novo mesto; po potrebi bodo vključena tudi letališča v Celju, Slovenj Gradcu in Lescah.

postaviti zase in včasih poskrbeti tudi za druge. Marsikateri starš jih ne bi prepoznal.To poletje so otroci Krasa in Brkinov v organizaciji Medobčinskega društva prijateljev mladine letovali v Pacugu, Poreču in Kranjski Gori. V šestih izmenah je letovalo čez tristo otrok, od predšolskih malčkov do srednješolcev, med njimi tudi otroci z zdravstvenimi težavami, otroci iz socialno šibkejših okolij in otroci s posebnimi potrebami. Za vse otroke smo skrbno pripravili in izvedli pester počitniški program, ki bo otrokom zagotovo v spominu še v mrzlih zimskih dneh.Za vse otroke so take izkušnje dobra naložba za prihodnost, še posebej za tiste, ki imajo manj takih priložnosti in jim starši težko ali sploh ne morejo omogočiti vključevanja v plačljive prostočasne dejavnosti in počitniške programe.

Za petindvajset otrok smo lahko organizirali brezplačno letovanje s pomočjo zbranih donatorskih sredstev, ki so jih v te namene širokosrčno podaril donatorji, lokalna podjetja in posamezniki. Donatorska sredstva za letovanje so bila zbrana tudi na glasbenih koncertih organizatorja Aleksa Paradiso, dobrodelnem koncertu Razvojnega društva Gmajnica z nastopom Združenega mešanega pevskega zbora Repentabor. Vsem donatorjem se v imenu otrok prisrčno zahvaljujemo za materialno pomoč in podarjena finančna sredstva.Sreča je na strani tistih, ki jo delijo z drugimi.

Ana PangosMedobčinsko društvo prijateljev mladine Sežana



POMEMBNO· Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice! O tem poučite

tudi otroke!· Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo primite z

vrečko in odvrzite v najbližji grm ali v smeti.· Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano,

to mesto dobro sperite in umijte z milom. Ker se vsak stik z vsebino vabe obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto. Telefonske številke z naslovi antirabičnih ambulant so priložene!

· Če vas ugrizne ali opraska potepuška ali divja žival, obiščite najbližjo antirabično ambulanto!

· Prepovedano je prosto gibanje psov na javnih mestih!· Izogibajte se stikom s potepuškimi in divjimi živalmi!

Več o sami akciji cepljenja lisic proti steklini in sami bolezni najdete na spletni strani Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo

in varstvo rastlin www.uvhvvr.gov.si/.Za vaše sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo!

Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin

ANA KOCIJANČIČ90 let je pred kratkim dopolnila naša občanka Ana Kocijančič. Obiskali smo jo na njenem domu v Markovščini, kjer je preživela vsa svoja leta, z izjemo zadnjih let, ki jih preživlja na Matuljih pri svojem nečaku. Zgodnja otroška leta je preživela v Trstu, potem pa je bilo njeno življenje vezano na domačijo, v kateri je odraščala in na kateri je delala in kmetovala vse svoje življenje. Njeno veliko veselje je bilo petje v cerkvenem pevskem zboru v Slivju, kjer je

prepevala, kot nam je zaupala, več kot 70 let. Sorodniki so posebej pohvalili njeno kuharsko znanje, saj so jo opisali kot odlično kuharico – še posebej pa so pohvalili njen kruh in potico. Gospa Ana pa ima še eno posebno veselje, ki mu je posvečala veliko svojega časa, in sicer pletenje. Ob obisku smo prijetno kramljali, v pogovoru z županom pa je povedala, da je vesela, da imamo

mladega župana. Kompliment je bil z nasmehom sprejet, prav tako obljuba, da se zopet snidemo ob še višjem jubileju. Gospe Ani ob tem visokem jubileju še enkrat želimo zdravja in volje do življenja, ki jo je izžarevala tudi med našim obiskom.

Vasja Valenčič

TELOVADCI*Lepo mi je, krepim telo telesno in duševno* … *Komaj čakam ponedeljek, da se razgibam* … *Vesela sem, da sem naredila nekaj zase* … *Polna energije sem* … *Odlično se počutim, boljše volje sem in energična* … to je le nekaj občutkov in misli mojih vadečih.

Vesela sem, da lahko obeležim drugo obletnico našega obstoja, zato se obenem zahvaljujem vsem telovadcem za izkazano zaupanje, voljo do vadbe ter spoznanje, da brez

telovadbe ne gre!Hvala vam!

Tanja Ravbar

PREDSTAVITEV DRUŠTVA UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS

Leta 1984 so izobraževalci odraslih in univerzitetni učitelji s prostovoljnim delom ustanovili Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje. Do danes je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje zrasla v nacionalno mrežo 46 univerz v 43 krajih po Sloveniji. Univerza ima danes več kot 21 tisoč študentov

ter več kot tisoč mentorjev in prostovoljcev, kjer so ciljna skupina upokojenci ali tisti tik pred upokojitvijo. Tudi v Sežani je bila pred nekaj leti ustanovljena Univerza za tretje življenjsko obdobje Kras s predsednico Nadjo Mislej Božič, ki so jo te dni, skupaj z mentoricama Katarino Sadovski in Marjeto Malešič, predstavljale tudi po knjižničnih enotah, med drugim tudi v Knjižnici Kozina. Cilj je izboljšati razumevanje potreb starejših odraslih, z izobraževanjem in kulturo boljšati njihovo življenje, omogočati ponovno integracijo starejših v družbo, tako da lahko osebnostno rastejo, ter podpirati vse oblike in načine dejavnega staranja. V študijskem letu 2013/14 predstavljajo različne programe, kot so angleščina, Muzej Krasa, Ohranjam zdravje, Po kraških poteh, Slovensko ljudsko izročilo, digitalna fotografija, italijanščina, japonščina in še veliko podobnih zanimivosti. V program se lahko vpišete do konca septembra (prijavnica bo tudi v Knjižnici Kozina) ali pa se za nadaljnje informacije pozanimate na [email protected] ali na tel. št. 031 351 830.

Patricija Dodič Foto: Patricija Dodič

ZDRAVILNA ZELIŠČA ZA DUŠO IN TELOV Evropi je v kameni dobi človek užival rastlinsko hrano, ki mu jo je dajalo, vsaj tako pravijo, približno 750 različnih rastlin. Takratni človek si je nagonsko ali prek izkušenj izbiral hrano, ki mu je dajala moč, ga zdravila. Sčasoma, skozi stoletja in tisočletja, se je na večino divjih rastlinic skoraj pozabilo, gojili so nove. Čisto povsem pa nekaterih le niso vrgli v pozabo, saj so njihove učinke poznali od prej in znanje prenašali iz roda v rod. Ljudsko medicino prvih kultur je na Kitajskem popisal Šen-Nung tri tisoč let pr. n. št., v Evropi pa je to opravil Dokurides v začetku našega štetja. Paracelzus je kasneje v medicino uvedel zdravila iz nežive narave,

v začetku 19. stoletja pa so se kemiki in farmacevti začeli zanimati za različne učinkovine v rastlinah in iz njih izločevali alkaloide, glikozide, vitamine, antibiotike idr. Koliko sintetičnih zdravil »požre« današnji človek, bi raje ne omenjali. Ampak, že Hipokrat je nekoč napisal, da si mora človek v bolezni znati pomagati tudi sam. In da bi ne ostali popolnoma nevedni, kar najbrž nismo, pa vendarle, smo v kozinsko knjižnico povabili strokovnjaka, mag. farmacije, Jožeta Kukmana, ki strokovno znanje o zdravilnih rastlinah prenaša na uporabnike zdravilnih zelišč že več kot 60 let in svetuje ljudem v samostanu v Stični.

Na uporabnike prenaša znanje patra Simona Ašiča, s katerim je še za časa njegovega življenja veliko sodeloval. Pater Simon Ašič je bil najbolj poznan stiški menih in je s potrpežljivostjo razdajal obiskovalcem zeliščarsko znanje, pridobljeno s študijem preko takrat dostopnih virov. Cistercijanska opatija v Stični, kjer še danes »službuje« upokojeni mag. Kukman, ima od leta 2000 za izdelke, ki jih izdeluje po Ašičevih recepturah, registrirano lastno blagovno znamko z velikim ugledom. Poudarja, da je pri nabiranju in shranjevanju zdravilnih zelišč (najsi bo cvetov, listov, korenin, plodov ali lubja) potrebna pozornost, saj zdravilna moč traja le 18 mesecev. Najbolje je zdravilne rastline hraniti v steklenih kozarcih, barvne pa v barvnih steklenih kozarcih, nikakor pa ne v plastičnih vrečkah in posodah, papirnate pa za daljši rok shranjevanja tudi niso najbolj primerne, saj so nekatere rastline higroskopne. V stiškem samostanu pripravljajo 24 vrst čajev, 10 vrst tinktur, 10 mazil in zdravilne čaje mešajo na željo uporabnikov tudi po individualnih receptih. Kukman je številno občinstvo seznanil, da je v Sloveniji približno tri tisoč vrst rastlin (da o podsortah ne

govorimo), kar je v primerjavi z Anglijo, ki jih premore okrog 600, nedvomno veliko bogastvo, da pa je odkup zdravilnih rastlih kljub vsemu usmerjen na zahodna tržišča, saj je tam gojenje zdravilnih rastlin masovno, medtem ko se v Sloveniji zeliščnim vrtovom posvečamo bolj butično in morda premalo. Ljubitelj narave zatrjuje, da se je pri nabiranju zdravilnih zelišč potrebno držati načela »naberi samo toliko, kot rabiš«, obenem pa meni, da ozdravljenje sledi naslednjemu vrstnemu redu: ozdravljenje z besedo, nato z zeliščem in šele nato, če že ne gre drugače, z nožem (torej operativno). Današnji odnos bolnik-zdravnik je po njegovem mnenju veliko prepovršen, saj se veliko premalo časa namenja pogovoru, s katerim se lahko že a priori reši marsikatero težavo. V dveinpolurnem, izredno poučnem in zanimivem pogovoru v nabito polni knjižnici je poleg obilo koristnih informacij za konec pridodal še recept za trpotčev sirup, ki vam ga radovoljno posredujem, sicer pa si lahko posnetek večera ogledate preko TV Galeja. Recept za izdelavo trpotčevega sirupa (lahko ozkolistni ali širokolistni): posebej skuhamo sladko vodo v razmerju 1 kg sladkorja na 1 liter vode. Vodo prevremo in kuhamo, da se zmes zgosti. Posebej skuhamo skoncentrirani čaj iz posušenega trpotca (litrsko posodo napolnimo do vrha s trpotcem, prelijemo z vročo vodo, pustimo 20 minut). Trpotec popije vodo, zato sok iztisnemo s krpo in vlijemo v sladkano vodo. Sirup je narejen in brez konzervansov ostane učinkovit do šest mesecev. Magister farmacije je na voljo na elektronskem naslovu: [email protected]. Od nas se je poslovil z besedami: »Na tako potrpežljivo občinstvo, ki bi toliko časa zdržalo ob mojih nasvetih, pa doslej še nisem naletel.« Kompliment? In še kako. Hvala torej vsem, ki ste bili in zdržali. Vabim vas na naslednjo prireditev 1. oktobra ob 18.00, ko bomo v kozinski knjižnici gostili Silva Čelharja s potopisom o Ohridu. Prisrčno vabljeni!

Patricija DodičFoto: Patricija Dodič


OKTOBER 2013 OKTOBER 2013 med ljudmi med ljudmi/pretekli čas

NEPRAVILNO ODLOŽENI ODPADKI NA EKOLOŠKIH OTOKIHPrav gotovo k urejenosti naselja sodi tudi urejen ekološki otok. Zelo velikokrat pa naletimo na različne mešane komunalne odpadke, odložene ob zabojnike na ekoloških otokih, prav tako se na ekoloških otokih velikokrat najdejo različni kosovni odpadki, ki tja ne sodijo. Zato občane ponovno naprošamo, da se držijo pravil ločenega zbiranja odpadkov in na ekološke otoke odlagajo samo tiste odpadke, ki sodijo v zabojnike za ločevanje. V kolikor se zgodi, da je posamezen zabojnik poln, odložite odpadke v vrečki ob posamezen zabojnik. Vse preostale odpadke pa prosimo, da pripeljete v zbirni center.

Da bi se stanje na ekoloških otokih izboljšalo, smo pripravili nekaj pojasnil. V zabojnike na ekoloških otokih je dovoljeno odlagati zgolj ločeno zbrane odpadke, ki sodijo v posamezne zabojnike za ločevanje (papir, plastenke, plastično embalažo, stekleno embalažo, pločevinke, bio kuhinjske odpadke). Ekološki otoki so namenjeni izključno odlaganju ločeno zbranih odpadkov iz gospodinjstev. Na ekološki otok ni dovoljeno odlagati mešanih komunalnih odpadkov, prav tako ni dovoljeno odlagati kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov, elektronske opreme in zelenega odreza. Na ekološki otok ni dovoljeno odlagati odpadkov, ki nastanejo iz gospodarske dejavnosti (dejavnosti pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, turističnih kmetij, zavodov …). Ti morajo s pooblaščenimi prevzemniki skleniti pogodbo o ravnanju z odpadki, v kateri določijo prevzem odpadkov neposredno z njihovega prostora, kjer opravljajo dejavnost. Namreč, ekološki otoki so postavljeni glede na število prebivalcev (po veljavni državni uredbi 500 prebivalcev na 1 eko-otok, pri nas smo to številko bistveno zmanjšali, in sicer smo dosegli povprečje 72 oseb na 1 ekološki otok). V kolikor pa v zabojnike odpadke odlagajo še pravne osebe, se zgodi, da so ti zabojniki polni prej kot v enem tednu. K prepolnim ekološkim otokom prispevajo tudi neprijavljene osebe ter nekateri občasni prebivalci (vikendaši), ki se v odvoz odpadkov niso vključili. Ločen prevzem odpadkov je potrebno urediti tudi v primer

Documents

letnik XVI - 2013 Oktober · MODEREN OBRAT ZA PREDELAVO IN SUŠENJE MESA V SLOPAH PRI DAMJANU 10 SREČANJE VASI OREHEK NA PRAZNIKU OREHOV NA VELIKEM OREHKU PRI NOVEM MESTU 11 KMETOVALCI