Letno poročilo 2009/2010 - 1. del

Letno poročilo 09/10Zavod sv. Frančiška SaleškegaΧȢ ÄÅÌ

Gimnazija Želimlje

Dom Janeza Boska

Majcnov dom

Zavo

d sv

. Fra

nčiš

ka S

aleš

kega

Let

no p

oroč

ilo 0

9/10

Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1 13.9.2010 10:29:26

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 09/10ISSN C503-5996Izdal in založil Zavod sv. Frančiška SaleškegaOdgovarja Peter PolcFotografije iz arhiva ZavodaOblikoval Marko SuhoveršnikLektorirala Marija Modic PremrlTiskala Tiskarna Pleško, september 2010Naklada 1500 izvodov

Zavod sv. Frančiška SaleškegaŽelimlje 46SI-1291 Škofljica

t 01 470 2 100f 01 470 2 109e [email protected] www.zelimlje.si

Zavod_sv_Franciska_Saleskaega_Letno_porocilo_2009-10.indd 2 13.9.2010 18:25:50

Letno poročilo 09/10Zavod sv. Frančiška Saleškega


4


5

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Drage dijakinje in dijaki! Seveda izključujem neposredno primerjavo z beračem. Sam pa se do-stikrat zamislim ob žitnih zrnih, ki jih včasih pre-skopo sejem v brazde svojega življenja. Sveti Pavel namreč pravi: kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel, »kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Ob koncu dneva je namreč popotnik – v pe-smi – izpraznil torbo na tla in med kupom revšči-ne našel zlato zrno. Grenko je zastokal in si zaželel poguma: O, da bi ti tedaj mogel dati več, da bi ti mogel dati vse!

Dati vse od sebe, kar je mogoče, to je dolžnost pa tudi skrivnost mojega in tvojega uspelega ži-vljenja. To je tisto, kar se v življenju bogato obre-stuje. Ni najpomembneje, katero vlogo nama je dano igrati na življenjskem odru. Pomembno pa je, da jo odigrava kar najbolje. Letos se je setev obilno obrestovala! Čestitam vsem, ki so prispevali k tej bogati letini: staršem, profesorjem, vzgojiteljem in najbolj dijakinjam in dijakom. Če pa bomo v pri-hodnje sejali obilneje, bomo mogli še obilneje žeti.

Pa brez malodušja in vnaprejšnje nejevolje, saj nas isti Pavel pouči, da ni »nič tisti, ki sadi, in nič tisti, ki zaliva, ampak tisti, ki daje rast, Bog« (1 Kor 3,7). Želim vam vsem obilo njegovih darov.

Ljubljana, 14. julija 2010

dr. Alojzij Slavko Snoj, salezijanski predstojnik

Toliko je lepih naslovov, da jim ni moč dodati lepšega

Zavod sv. Frančiška Saleškega

Cakal sem na današnji dan, ki daje po-spešek temu uvodniku. Razglašeni so namreč rezultati mature. Vendar ne gre

samo za občudovanje zlatih maturantk in matu-rantov, ampak vseh. Vsem želimeljskim maturan-tom iskrene čestitke in najboljše želje! Pomembne pa niso le točke. Gre za vsako zlato zrnce, ki ga slutim v srcu slehernega želimeljskega dijaka in dijakinje.

Rabindranath Tagore v 50. darovanjki opisuje berača, ki se je podal prosit vbogajme. Nenadoma je od daleč zagledal zlati voz kralja kraljev.

»Upanje mi je visoko zakipelo in mislil sem, da je konec mojih hudih dni,zato sem obstal in počakal na miloščino, da jo dobim brez prošnje,in na bogastvo, razsuto povsod naokoli po prahu.

Voz se je ustavil ob meni. Ozrl si se name in z nasmehom prišel dol.Začutil sem, da je nazadnje le prišla sreča mojega življenja.Potlej pa si mahoma stegnil desnico in rekel: Kaj mi daš ti?

O, kakšna kraljevska šala, da si odprl dlan v beračenje pred beračem!Zmedel sem se in neodločno obstal, potlej pa iz torbe počasi vzelnajdrobnejše žitno zrnce in ti ga dal …«


6

Gimnazija Želimlje Zavod sv. Frančiška Saleškega


7

Gimnazija Želimlje

M aj 2010. Za maturante konec pouka. Pričenja se obdobje intenzivnih pri-prav na maturo. Še prej pa skok v Lju-

bljano na maturantsko parado, da se za trenutek poza-bi na vse prestane intelektualne napore in maturitetne muke, ki stojijo pred vrati.

Maturantska parada je zgodba o uspehu. Rekordi padajo kot po tekočem traku, nasmejana in prekipe-vajoča mladost pa k plešočim maturantom privablja politike, ki so se za objavo svojih fotografij na naslov-nicah dnevnega časopisja pripravljeni pomešati med maturante in se stisniti h kakšni brhki mladenki.

A letos se je v ta pravljični svet, ki so ga plesne šole ob očitni podpori šolstva in politike vrsto let ustvar-jale z maturanti, priplazila senca dvoma. Dvom je bil izražen na dopisih z dveh ministrstev. Ministrstvo za šolstvo je ob ugotovitvah, da organizatorji prireditev pripravljajo brez posveta z njim in da se sprevrača v opijanje z alkoholom in celo vandalizem, zaprosilo, naj mladim spregovorimo o “primernih načinih za-ključka izobraževanja” in o “nevarnostih in stranskih učinkih, povezanih z uživanjem alkohola”. Ministr-stvo za zdravje pa je izrazilo pričakovanje, da bodo šole na prizorišče dogajanja poslale opazovalce, ki bodo nato ministrstvu poročali, kdo je udeležencem parade priskrbel alkohol, na kakšen način so ga uži-vali, kako opiti so bili ... Svoja opažanja naj bi zapisali na pripravljen anketni vprašalnik, na katerega je bilo treba najprej vnesti svoje osebne podatke.

Že v preteklih letih se mi je včasih zdelo nenava-dno, da šolsko ministrstvo to prireditev podpira celo s prilagoditvami šolskega koledarja. Takšno podporo bi lahko pričakovali pri pripravi slovesnosti ob državnih praznikih in pomembnih obletnicah ... Nenavadna pa je taka podpora organizatorjem, ki jim je pravzaprav predvsem do tega, da se z dogodkom okoristijo.

Za pomiritev slabe vesti sta si ministrstvi izbrali zelo enostavno pot. Profesorji, ki se v mesecu maju ši-bijo pod težo bližnjega zaključka šolskega leta, naj za mirno vest nadrejenih pripravijo mladim kakšno mini predavanje na aktualno temo, za red pa naj poskrbijo tudi s “špiclji” na prireditvi. Prepoceni, da bi uspelo.

Vpliv šolskih “predavanj” na dijake se očitno pre-cenjuje. Že v osnovni šoli marsikaj slišijo o alkoholu, drogah ... Informacije o tem dobivajo tudi v srednjih šolah, a pot od neke informacije do oblikovanja vre-dnot, ki imajo pomemben vpliv na mladostnikovo vedenje, je še dolga. Ob minimalizaciji sistemov vre-dnot, ki smo ji priča v zadnjih desetletjih, bi odgo-vorni morali vedeti, da je problem nekje drugje in da zgolj lajnasto ponavljanje že stokrat slišanih informa-cij lahko doseže celo nasproten učinek ...

Kaj pomaga, če ministrstvo pošlje na ulice še toliko “opazovalcev”, ko pa kaže, da je tisti, ki ima od priredi-tve korist, glede tega brez kakšnih posebnih dolžno-sti. Nedopustno je tudi to, da glavni organizatorji, na zabavi, ki jo organizirajo po plesu, mladim ob vstopu najprej poberejo vso pijačo (tudi vodo!), nato pa jim vodo ponujajo po višji ceni kot alkoholne pijače.

Odgovorni, ki jim za pretekla leta lahko očitamo pomanjkanje vsaj približno jasnega pogleda v priho-dnost, bi morali vedeti, da krize minimalističnega normativnega sveta ni moč reševati tako, da nekaj pedagoških delavcev pošljemo v donkihotski boj s svetom, ki ga preko medijev ustvarjajo finančno zelo močni lobiji. Poleg tega pa se ministrstvi kot del iz-vršne oblasti ob sprejemanju odločitev ne bi smeli obnašati kot negotova nevesta, ki se nikakor ne more odločiti, ali bi se sploh poročila. Sicer pa, poroke da-nes niso več v modi. Zakaj bi si naprtili odgovornost, finančna bremena ..., če obstajajo cenejše rešitve? Ali so res cenejše? Jih iščemo tudi mi?

Peter Polc, ravnatelj Gimnazije Želimlje

Na plesišču


8

≈ Avgust2009 26. ≈ uvodna konferenca ≈ September2009 1. ≈ prvi šolski dan 2.–3. ≈ avdicija za nove pevce pevskega zbora 7.-8. ≈ ekskurzija za 4. letnik 8. ≈ ekskurzije za 1., 2. in 3. letnik 15.–22. ≈ študijsko potovanje v Španijo (4. letnik) 23. 9.–1. 10. ≈ tečaj CPP (3. letnik) 24. ≈ slovo od maturantov 2009 25. ≈ pedagoška konferenca 25. ≈ roditeljski sestanek za 1. letnik 29. ≈ piknik (3. b) 28. 9.–2. 10. ≈ OIV za 1. letnik (Pohorje)

≈ Oktober2009 5. ≈ pohod na Veliko planino 6. ≈ piknik (3. a) 7. ≈ obisk maturantov na carinskem uradu 8. ≈ odprtje razstave fotografij Boruta Kraševca 13. ≈ srečanje ravnateljev katoliških gimnazij v Želimljem 13. ≈ šolski turnir trojk 15. ≈ ekskurzija odličnjakov v Benetke 16. ≈ obisk misijonske vasi na Rakovniku 20. ≈ košarka – medrazredni turnir 23. ≈ Uroš Rakovec: Z glasbo skozi čas (koncert v Majcnovi dvorani) 23. ≈ pedagoška konferenca 23. ≈ roditeljski sestanek za 1., 2., 3. in 4. l. 24. ≈ Ljubljanski maraton 24.–25. ≈ študijsko potovanje za zaposlene v Bosno in Hercegovino

Kronika

Jerneje ne ujame vsak Agata bo zdravnica Na PrimorskemEiffelov stolp v Lyonu?

Benetke imajo svoj čarPregled šolske dokumentacije v Žepčah

Na Rupnikovi liniji


9

Gimnazija Želimlje

≈ November2009 3. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. b) 3. ≈ M. Jackson, G. Lloyd: Thriller Live (muzikal v Trstu) 4. ≈ M. Debevec, T. Rožanc: Spopad harmonik (koncert v Majcnovi dvorani) 10. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (3. a) 10.–13. ≈ OIV za 4. letnik (Pohorje) 14. ≈ ekskurzija na Rupnikovo linijo 16.–19. ≈ tečaj prve pomoči (3. letnik) 16.–20. ≈ astronomski teden 17. ≈ geografska ekskurzija za maturante 17. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. a) 24. ≈ sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled (1. b) 25. ≈ paleografska delavnica 25. ≈ Grajski večer na Rakovniku z ravnatelji katoliških gimnazij

26. ≈ K. Simčič, A. Repar: Islandija (odprtje razstave in potopisno predavanje v Majcnovi dvorani) 27.–29. ≈ vikend preventivnega vzgojnega sistema za zaposlene v Veržeju ≈ December2009 2. ≈ obisk študijskega centra za narodno spravo 3. ≈ obisk dijakov z Zvezne gimnazije za Slovence (Celovec) 4. ≈ Miklavžev koncert pevskih zasedb GŽ v Majcnovi dvorani 10. ≈ D. Smole: Antigona (gostovanje gledališke skupine GŽ na Gimnaziji Bežigrad) 10. ≈ J. Kander, F. Ebb, B. Fosse: Chicago (muzikal v Trstu) 11. ≈ pedagoška konferenca 11. ≈ govorilne ure 13. ≈ košarka – medrazredni turnir

Eiffelov stolp v Lyonu?Košarkarski turnir Strokovno geografsko raziskovanje

Na Rupnikovi liniji Saj bo šlo! Bo gol?


10

16. ≈ tekmovanje za Cankarjevo priznanje – šolsko tekmovanje 18. ≈ koncert Slovenskega okteta 18. ≈ božičnica za zaposlene 21. ≈ odbojka – medrazredni turnir 23. ≈ božično-domovinska prireditev (Majcnova dvorana) ≈ Januar2010 5. ≈ šolski ples 8. ≈ logika – šolsko tekmovanje 8. ≈ zgodovina – šolsko tekmovanje 11. ≈ J. Ivanušič: Od tišine do glasbe (predstava v Majcnovi dvorani) 13. ≈ obisk škofijskega arhiva in izdelovanje rodovnika 15. ≈ T. Middleton, W. Rowley: Premenjave (predstava v Drami) 14. ≈ redovalna konferenca 15. ≈ roditeljski sestanek za 1., 2., 3. in 4. l.

17. ≈ nastop MeMPZ na Škofljici 21. ≈ zimski športni dan 22. ≈ ogled jedrskega reaktorja (Podgorica) 23. ≈ dan odprtih vrat 25.–28. ≈ OIV za 2. c (Pohorje) 26. ≈ nemščina – šolsko tekmovanje 27. ≈ obisk škofijskega arhiva in izdelovanje rodovnika 29. ≈ don Boskov praznik (Ljubljana – Rakovnik) ≈ Februar2010 1. ≈ odprtje razstave fotografij Klemena Lajevca 1. ≈ obisk Instituta “Jožef Stefan” 2. ≈ tekmovanje za Cankarjevo priznanje – regijsko tekmovanje 2.–5. ≈ OIV za 2. a in 2. b (Pohorje) 9.–11. ≈ intenzivne pevske vaje MeMPZ v Veržeju

Obisk Toneta Pavčka Ali naju bo res fotografiral? Informativni dan

Saj ni mraz Dobro se sliši Znanstvenica pri delu


11

Gimnazija Želimlje

11. ≈ šolski pustni ples 12.–13. ≈ informativna dneva 23. ≈ namizni tenis – šolski turnir 26. ≈ kulturni maraton v Majcnovi dvorani 27. ≈ študijski dan za zaposlene ≈ Marec2010 1. ≈ Sašo Klep: Srednja Amerika (potopisno predavanje v Majcnovi dvorani) 2. ≈ nemščina – državno tekmovanje 2.–5. ≈ OIV za 3. letnik (Pohorje) 5. ≈ A. T. Linhart: Županova Micka (predstava KUD Škofljica v Majcnovi dvorani) 6. ≈ logika – državno tekmovanje 10. ≈ Andrej Rozman Roza, Davor Božič: Neron (pop rock opera v Drami) 11. ≈ nemška bralna značka

11. ≈ pedagoška konferenca 12. ≈ nastop dekliške vokalne skupine na Škofljici 13. ≈ predmatura (tuji jezik) 13.–14. ≈ Messierjev astronomski maraton 15. ≈ kemija – šolsko tekmovanje 16. ≈ dan Slomškove ustanove v Želimljem (Radio Ognjišče) 17. ≈ EPI – Reading Badge 18. ≈ kenguru – šolsko tekmovanje 20. ≈ tekmovanje za Cankarjevo priznanje – državno tekmovanje 20. ≈ zgodovinska maturitetna ekskurzija – Trst 22. ≈ Neža Sagadin: Palestina (predavanje v Majcnovi dvorani) 26. ≈ fizika – regijsko tekmovanje 26.–27. ≈ angleški vikend (A. Špan Česen)

Šolski ples Koncert Slovenskega okteta

Vojakinje – a le za pusta Angleški vikend


12

27. ≈ zgodovina – državno tekmovanje 31. ≈ nastop DPZ Gimnazije Želimlje na reviji v Zagorju ob Savi 31. ≈ matematika – regijsko tekmovanje ≈ April2010 2. ≈ dan šole 10. ≈ maturantski ples 10. ≈ fizika – državno tekmovanje 12. ≈ Irena Mrak: Vpliv turizma na gorski svet (predavanje v Majcnovi dvorani) 14. ≈ A. Makine, M. Lojk, J. Novak: Francoski testament (predstava v Šentjakobskem gledališču) 15. ≈ pedagoška konferenca 15. ≈ govorilne ure 17. ≈ matematika – državno tekmovanje 16.–17. ≈ angleški vikend (J. M. Dolenšek Vode)

18. ≈ L. Bernstein, S. Sondehim, A. Laurents: West Side Story (muzikal v Trstu) 20. ≈ zaključni koncert glasbenih zasedb GŽ v Ljubljani 21. ≈ športni turnir katoliških gimnazij v Želimljem 22.–30. 4. ≈ študijsko potovanje v Francijo (3. letnik) 24. ≈ kemija – državno tekmovanje ≈ Maj2010 3. ≈ odprtje razstave fotografa Mirka Robba 4. ≈ matura (slovenščina – esej) 7.–12. ≈ študijsko potovanje v Italijo (2. letnik) 9.–16. ≈ študijsko potovanje v Švico in Nemčijo (1. letnik) 14. ≈ roditeljski sestanek (4. letnik) 20. ≈ ocenjevalna konferenca (4. letnik) 21. ≈ slovo maturantov 21. ≈ pedagoška konferenca

Na openskem tramvaju Županova Micka Nina bo novinarka

Škot je zopet zadel

Pri angleščini Ups, kaj pa je to? Razredničarki so maturanti okrasili avto


13

Gimnazija Želimlje

21. ≈ roditeljski sestanek (1.–3. letnik) 22. ≈ Pot v prihodnost – zgodovinsko tekmovanje 22. ≈ dopolnilni izpiti (4. letnik) 24. ≈ obisk Instituta “Jožef Stefan” ≈ Junij2010 7. ≈ astronomski večer 10. ≈ športni dan 11. ≈ K. Simčič, A. Repar: Peru (odprtje razstave in potopisno predavanje v Majcnovem domu) 14. ≈ šolski ples 15. ≈ srečanje razrednikov 14.–18. ≈ nemški projektni teden 15.–16. ≈ obisk Šolskega muzeja 16. ≈ Veter v laseh 16. ≈ vpis dijakov v 1. letnik 16.–18. ≈ obisk pobratene šole v Weichsu 18. ≈ nemški projektni teden – prireditev

21. ≈ Sofokles: Antigona (predstava študentov AGRFT v ljubljanski Drami) 22. ≈ ocenjevalna konferenca (1., 2. in 3. letnik) 23. ≈ zaključna prireditev 24. ≈ konec pouka, delitev spričeval 28. ≈ pedagoška konferenca ≈ Julij2010 1.–6. 7. ≈ izpiti 5. ≈ študijsko srečanje profesorjev na Plitvičkih jezerih 7. ≈ ocenjevalna konferenca 12.–19. ≈ potovanje za starše v Grčijo 14. ≈ objava rezultatov mature 2010 21.–28. ≈ študijsko potovanje na Irsko ≈ Avgust2010 18.–20. ≈ izpiti 23. ≈ zaključna konferenca

Škot je zopet zadel Najlepša maturantka? Zmagovite odbojkarice

Koliko so pa ti stari? Le zakaj me fotografira?


14

ime in priimek predmet 1. a 1. b 2. a 2. b 2. c 3. a 3. b 4. a 4. b

Štefan ARH športna vzgoja

Klemen BALAŽIČ vera in kultura

Lidija BAVEC FLOTTA španščina

Roman BRUNŠEK slovenščina

mag. Tjaša CELESTINA likovna umetnost

Minka ČADEŽ športna vzgoja

Oliva ČERNEHA glasba

mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE

angleščina

mag. Jurij Pavel EMERŠIČ zgodovina

Tomaž KOGOVŠEK športna vzgoja

Peter KONČAN vera in kultura

Marjeta KRANJEC nemščina

Eva LAJEVEC(Neža SAGADIN)

latinščina/slovenščinalatinščina

Marjan LAMOVŠEK vera in kultura

Marija MODIC PREMRL slovenščina

Tjaša NOVAK LAVRIŠA matematika

Estera PAPOTNIK ŠTOKAR psihologija

Jana MOHORIČ geografija

Petra ŽIVEC nemščina

mag. Nataša SVETINA kemija

Petra ZAVAŠNIK biologija

Peter ŠLAJPAH fizika/informatika

Ana ŠPAN ČESEN angleščina

Marija TRDAN(Anita LOGAR)

matematika

dr. Janez VODIČAR filozofija

Peter POLC ravnateljŠpela POTOČNIK(Tina JermaN)

svetovalna služba

Profesorski zbor


15

Gimnazija Želimlje

Kolegij razrednikov: MarijaTrdanTajništvo ŠMK: mag.JulijanaMaryDolenšekVodeKoordinacija OIV: mag.NatašaSvetinaZavodski časopis: TinaJerman/ŠpelaPotočnikKulturne prireditve: MarijaModicPremrl,PeterPolcSvetovalna služba: TinaJerman,ŠpelaPotočnik,PeterPolcTajništvo: KarolinaSimčičRačunovodstvo: KajetanaSimčičKnjižnica: StanislavZupančičVratarnica: LeopoldKoren


16G

imna

zija

Žel

imlje

1. a

1.

Selen

aBen

edik

, Trž

ič

2. Je

ricaF

elicij

an, V

rans

ko

3. Sa

raG

ačni

k, Do

brep

olje

4.

AnaG

ašpe

rič, G

rosu

plje

5.

Nika

Hru

šova

r, Br

aslov

če

6. Al

jažJa

kob,

Ljublj

ana

7.

Aljo

šaJa

kom

ini, K

idriče

vo

8. Ne

jcKa

stelic

, Mirn

a Peč

9.

Greg

orK

linc,

Dobr

epolj

e 1

0. Sa

šoK

lun,

Ribn

ica

11.

Mar

janaP

avlin

kaK

ocm

ur, L

jublja

na 1

2. Za

laKo

lenc,

Ljublj

ana

13.

Norm

aMar

ijaK

oroš

ec, C

erkn

ica 1

4. La

raK

rom

ar, R

ibnica

15.

Ales

sand

raL

avrič

Cas

cio, B

loke

16.

David

Lena

rčič,

Kra

nj 1

7. Ni

kaLe

sjak,

Žalec

18.

Tina

Lovk

a, So

draž

ica 1

9. M

atic

Meh

lin, Š

koflji

ca 2

0. Va

lentin

aMet

ež, Č

rnom

elj

21.

Tim

otej

Mih

elič,

Ribn

ica 2

2. Lu

kaP

ovšič

, Ljub

ljana

23.

Jane

zPun

tar,

Cerk

nica

24.

Izto

kRam

ovš,

Ljublj

ana

25.

Sim

onSm

reka

r, Gr

osup

lje 2

6. Ga

jaSo

rč, N

ova G

orica

27.

Boru

tStra

mše

k, Še

nčur

28.

Mat

icTk

alec,

Škofl

jica

29.

Sam

oUm

ek, K

rško

30.

Mar

taV

idm

ar, L

jublja

na 3

1. Ti

naZ

ajec,

Ljublj

ana

32.

Anja

Zore

, Zag

orje

ob Sa

vi

Razr

edni

kŠt

efan

Arh


17


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 18

1. b

1.

Kata

rinaA

ntol

ič, G

rosu

plje

2.

Nika

Ber

gant

, Med

vode

3.

Alja

Bizja

k, Go

renja

vas–

Polja

ne

4. Ja

nBol

ha, Š

koflji

ca

5. M

ihaD

ebelj

ak, L

oški

Poto

k

6. Va

lerija

Dole

nšek

, Šma

rješk

e Top

lice

7.

JanG

ačni

k, Gr

osup

lje

8. M

arija

Gar

tner

, Žele

zniki

9.

Jane

zGod

ec, D

ol pr

i Ljub

ljani

10.

Sara

Gra

hek,

Zago

rje ob

Savi

11.

AnaH

erm

an, Z

agor

je ob

Savi

12.

Dian

aHom

ec, G

oren

ja va

s–Po

ljane

13.

Krist

inaK

linc,

Dobr

epolj

e 1

4. Pe

traK

ogoj

, Ško

fljica

15.

Man

caK

ojek

, Ribn

ica 1

6. Va

nesa

Kor

ačin

, Nov

o mes

to 1

7. Ta

dejK

ošm

erl, L

oški

Poto

k 1

8. Le

jlaK

ošm

rlj, S

odra

žica

19.

Astru

dKov

ačič,

Šmar

ješke

Topli

ce 2

0. An

jaLe

vste

k, Ri

bnica

21.

Tina

Levs

tek,

Ribn

ica 2

2. Ne

žaM

išmaš

, Boh

inj 2

3. Lu

cijaN

agod

e, M

etlika

24.

Met

aNov

ak, Š

koflji

ca 2

5. Tj

ašaO

bran

ovič,

Ribn

ica 2

6. Ni

naO

cvirk

, Zag

orje

ob Sa

vi 2

7. Ka

tarin

aRup

ar, G

oren

ja va

s–Po

ljane

28.

Tade

jaSk

ubic,

Šmar

je–Sa

p 2

9. Ro

zalij

aSte

gnar

, Jeze

rsko

30.

Alen

kaT

ratn

ik, G

ornji

Gra

d 3

1. Si

mon

Urš

ič, Šk

ofljic

a 3

2. Ne

jaŽo

rž, N

ova G

orica

Razr

edni

čark

am

ag.N

ataš

aSve

tina


19


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 20

2. a

1.

Mat

ejAr

h, Pr

eddv

or

2. Ju

reB

once

lj, Kr

anj

3.

Sara

Bro

zovič

, Črn

omelj

4.

Maš

aBud

ič, Šk

ofljic

a

5. M

arin

kaC

imer

man

, Dol

pri L

jublja

ni

6. An

aDol

šak,

Velik

e Laš

če

7. Em

aDop

lihar

, Nov

a Gor

ica

8. M

atej

Drob

nič,

Blok

e

9. Ja

nFra

ncelj

, Sod

ražic

a 1

0. Bo

janaG

ašpe

rič, G

rosu

plje

11.

Anam

arija

Hrib

erni

k, Pr

eddv

or 1

2. Pe

terH

rova

t, Nov

o mes

to 1

3. Do

min

ikJa

n, Ve

lenje

14.

David

Kais

er, L

jublja

na 1

5. Li

dija

Klan

jšek,

Pred

dvor

16.

EvaK

rč, P

redd

vor

17.

Mih

aLav

rič, V

elike

Lašč

e 1

8. Tj

ašaM

alava

šič, L

ogate

c 1

9. Ka

tjaM

ehle,

Gro

suplj

e 2

0. An

aMer

zel, I

g

21.

Dom

inik

Mlak

ar, O

plotn

ica 2

2. La

raP

etrič

, Veli

ke La

šče

23.

Blaž

Pod

obni

k, Ve

like L

ašče

24.

Jane

zRus

, Dob

rova

–Polh

ov G

rade

c 2

5. Ka

jaSt

rmol

e, Gr

osup

lje 2

6. Em

aŠav

s, Pr

eddv

or 2

7. Ro

kUm

ek, K

rško

28.

Filip

Urh

, Kršk

o 2

9. M

ihaV

ehov

ar, D

omža

le 3

0. Da

vidV

idm

ar, L

jublja

na 3

1. Da

šaV

odiča

r, Do

brep

olje

Razr

edni

km

ag.J

urijP

avel

Emer

šič


21


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 22

2. b

1.

Man

caA

rh, B

ohinj

2.

Seba

stjan

Cve

lbar

, Ljub

ljana

3.

Mat

ejČe

rne,

Škofl

jica

4.

Tina

Dob

rave

c, Bo

hinj

(i

zpis:

2. 10

. 200

9)

5.

PiaG

rm, G

rosu

plje

6.

Mat

ejKa

stelic

, Gro

suplj

e

7. Št

efka

Kra

jnik

, Ško

fja Lo

ka

8. Kl

avdi

jaKr

ašev

ec, B

loke

9.

Mar

ijaK

uren

t, Ljub

ljana

10.

EvaL

evste

k, Ri

bnica

11.

Žana

Mar

in, D

omža

le 1

2. Sa

raM

eglič

, Trž

ič 1

3. To

niN

agod

e, M

etlika

14.

Barb

araP

avlin

ič, K

omen

da 1

5. Ja

nezP

erm

e, Šk

ofljic

a 1

6. Ne

jcPi

ber,

Gorje

17.

Katja

Piči

nin,

Gros

uplje

18.

Petra

Pol

ajžer

, Gro

suplj

e

(izp

is: 10

. 9. 2

009)

19.

Mat

ejPu

cihar

, Gro

suplj

e 2

0. Ur

hPuc

ihar

, Treb

nje

21.

AnaR

ojko

, Ljub

ljana

22.

Vero

nika

Sim

ončič

, Šen

tjern

ej 2

3. He

lenaS

orč,

Bohin

j 2

4. Al

jažŠk

rjane

c, Še

ntru

pert

25.

Mar

ijaŠu

štar,

Dom

žale

26.

Neža

Ver

dine

k, Lo

gatec

27.

Mon

ikaZ

abre

t, Kra

nj 2

8. Ev

genZ

ajc, S

odra

žica

29.

Klem

enŽ

umer

, Gor

je

Razr

edni

čark

am

ag.J

ulija

naM

aryD

olen

šekV

ode


23


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 24

2. c

1.

Sim

onB

olta

, Dom

žale

2.

Mat

ejČe

rin, L

jublja

na

3. Ju

reD

ebelj

ak, L

oški

Poto

k

4. Bl

ažG

luk,

Gorn

ji Gra

d

5. Te

jaJe

reb,

Ljublj

ana

6.

InaK

ebe,

Cerk

nica

7.

Teja

Kebe

, Cer

knica

8.

Met

aKna

felc,

Žuže

mbe

rk

9. Lu

cijaK

ošir,

Dob

rova

–P. G

rade

c 1

0. Ev

aKra

ljić,

Ribn

ica

11.

Klem

enK

raše

vec,

Lošk

a doli

na 1

2. Pe

traLo

všin

, Ribn

ica 1

3. Ba

rbar

aMalo

vrh,

Dobr

ova–

P. Grad

ec 1

4. Ti

mot

ejM

eglen

, Dob

repo

lje 1

5. Ev

aMišm

aš, B

ohinj

16.

Nina

Oze

bek,

Cerk

no 1

7. An

jaPr

ijate

lj, Do

brep

olje

18.

Mon

ikaP

rijat

elj, D

obre

polje

19.

Nastj

aPug

elj, D

obre

polje

20.

Karm

enR

azbo

rnik

, Bor

ovni

ca

(i

zpis:

23. 1

0. 20

09)

21.

Klem

enR

ismon

doM

lakar

, Ško

fljica

22.

Tatia

naE

lisab

etSu

šnik

, Gro

suplj

e 2

3. Ta

dejŠ

krjan

c, Šk

ofljic

a 2

4. M

ojca

Špen

de, N

azar

je 2

5. M

aruš

aTuš

ar, C

erkn

o 2

6. Da

mjan

aUrb

ar, Š

koflji

ca 2

7. M

ateja

Urh

, Boh

inj 2

8. Pe

traV

ider

gar,

Mor

avče

29.

Nina

Zap

latar

, Šen

trupe

rt 3

0. An

jaZo

f, Ško

fljica

31.

Maja

Žib

ert, Š

entru

pert

Razr

edni

kRo

man

Bru

nšek


25


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 26

3. a

1.

Sim

ona B

izjak

,Kršk

o

2.Ti

lka B

rcar

,Ribn

ica

3.M

anca

Cim

perm

an,Š

koflji

ca

4.Na

stja D

ernu

lc,G

rosu

plje

5.

Kata

rina G

odec

,Dol

priL

jublja

ni

6.Ju

rij G

rego

rc,G

orje

7.

Mar

uša H

orva

t,Ljub

ljana

8.

Nina

Hor

vat,L

jublja

na

9.Ur

ška K

lemen

čič,N

ovom

esto

10.

Mat

ija K

linc,

Dobr

epolj

e

11.

Tine

Klin

c,Do

brep

olje

12.

Jerc

a Koš

ir,R

ibnica

13.

Lucij

a Kov

ač,Z

agor

jeob

Savi

14.

Anja

Meh

le,G

rosu

plje

15.

Anže

Mer

har,

Ribn

ica1

6.An

že M

lakar

,Koč

evje

17.

Lana

Mod

rej,R

ibnica

18.

Tina

Ner

ed,L

jublja

na1

9.La

ra N

ovak

,Ško

fljica

20.

Agat

a Nuč

,Šen

tjurp

riCe

lju

21.

Klem

en P

erm

e,Šk

ofljic

a2

2.Ka

tja P

olc,

Zago

rjeob

Savi

23.

Polo

na P

olc,

Zago

rjeob

Savi

24.

Mar

ika P

roše

k,Lju

bljan

a2

5.Lu

cija R

ejc,C

erkn

o2

6.Er

ika R

ovše

k,Do

lpri

Ljublj

ani

27.

Sim

on Se

nčar

,Zag

orje

obSa

vi2

8.He

ma S

mre

kar,

Gros

uplje

29.

Urba

n Stra

jnar

,Ško

fljica

30.

Seba

stijan

Štra

vs,K

rško

Razr

edni

čark

aPe

tra Ž

ivec


27


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 28

3. b

1.

Tina

Bač

ar,N

ovom

esto

2.

Jan B

arič,

Ljub

ljana

3.

Žiga

Cuk

or,D

olpr

iLjub

ljani

4.

Mat

jaž D

emša

r,Že

lezni

ki

5.Ro

k Dem

šar,

Želez

niki

6.

Mih

a Dro

bnič,

Gro

suplj

e

7.Lu

cija G

artn

er,B

ohinj

8.

Gašp

er G

ovek

ar,L

jublja

na

9.Je

rneja

Gro

s,Kr

anj

10.

Jan G

rum

,Gro

suplj

e

11.

Klav

dija

Hoče

var,

Škofl

jica

12.

Ana J

akop

in,B

loke

13.

Anej

Koko

vnik

,Ljub

ljana

14.

Andr

ej Ku

mše

,Ško

fljica

15.

Urša

Mala

vašič

,Log

atec

16.

Kevin

Moh

ar,L

oški

Poto

k1

7.M

aruš

a Nar

tnik,

Dob

rova

–P.G

radec

18.

Nina

Pav

lin,L

jublja

na1

9.An

drej

Podk

oritn

ik,K

očev

je

20.

Patri

k Pol

c,Za

gorje

obSa

vi2

1.Kr

ištof

Ren

er,K

amni

k2

2.Ta

dej R

epar

,Gro

suplj

e2

3.Lo

vren

c Skv

arča

,Log

atec

24.

Ana S

trita

r,Ve

likeL

ašče

25.

Klem

en To

mšič

,Gro

suplj

e2

6.An

amar

ija T

reve

n,Vr

hnika

27.

Deni

s Vre

nko,

Celje

28.

Uršk

a Zgo

nc,V

elike

Lašč

e2

9.Ve

sna Ž

elezn

ik,T

rebnje

Razr

edni

čark

iEv

a Laje

vec

Tjaš

a Nov

ak L

avriš

a


29


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 30

4. a

1.

Dom

en B

ančič

,Gro

suplj

e

2.Em

a Bev

k,Že

lezni

ki

3.Ve

sna B

ezek

,Bre

zovic

a

4.Na

stja B

ojc,

Ribn

ica

5.An

a Čep

on,B

orov

nica

6.

Andr

ej Fe

rlin,

Kršk

o

7.An

ja Fu

rlan,

Gros

uplje

8.

Tina

Gač

nik,

Dobr

epolj

e

9.Vi

da G

ros,

Kran

j1

0.Je

rca H

rasto

vec,

Kam

nik

11.

Moj

ca Je

senk

o,Lju

bljan

a1

2.An

a Kas

telec

,Gro

suplj

e1

3.An

ja Kr

ižaj,P

redd

vor

14.

Rok L

avrič

,Veli

keLa

šče

15.

Mar

ko M

iheli

č,Ri

bnica

16.

Lea M

ilar,

Ljublj

ana

17.

Miša

Mrz

elj,G

rosu

plje

18.

Nastj

a Obr

anov

ič,R

ibnica

19.

Tanj

a Pes

totn

ik,Ž

užem

berk

20.

Tina

Pot

očni

k,Šk

ofjaL

oka

21.

Maš

a Sta

nič,

Ljublj

ana

22.

Moj

ca Ši

lc,V

elike

Lašč

e2

3.Ti

nkar

a Šilc

,Sod

ražic

a2

4.Šp

ela Št

ular

,Kra

nj2

5.Ur

ška T

rdan

,Ribn

ica2

6.Do

men

Tro

pe,K

očev

je2

7.Vi

da Tu

rk,Š

entje

rnej

28.

Ana U

rban

c,Lju

bljan

a2

9.Le

a Zale

telj,

Novo

mes

to

Razr

edni

čark

aM

arija

Mod

ic Pr

emrl


31


Gim

nazi

ja Ž

elim

lje 32

4. b

1.

Mar

jetica

Bru

s,Lo

škad

olina

2.

Ana G

eltar

,Rad

ovljic

a

3.Al

jaž G

olež

,Ško

fljica

4.

Lucij

a Hrib

erni

k,Kr

anj

5.

Man

ca Je

senk

o,Lju

bljan

a

6.Ka

rmen

Kna

vs,R

ibnica

7.

Lucij

a Kro

mar

,Ribn

ica

8.Do

men

Mar

tinčič

,Zag

orje

obSa

vi

9.Ne

jc M

edve

d,Iva

nčna

Gor

ica1

0.Sa

bina

Mer

har,

Ribn

ica

11.

Bran

ko O

cvirk

,Zag

orje

obSa

vi1

2.Ba

rbar

a Oko

rn,Ž

elezn

iki1

3.Ju

re P

održ

aj,G

rosu

plje

14.

Vito

Por

edoš

,Zag

orje

obSa

vi1

5.Vi

d Puc

ihar

,Treb

nje1

6.Ne

ža R

ibni

kar,

Tržič

17.

Neža

Sečn

ik,L

jublja

na1

8.M

arko

Stop

ar,S

evni

ca1

9.Pe

ter S

tova

nje,

Treb

nje2

0.Ti

na St

ražiš

ar,C

erkn

ica

21.

Dajan

Topa

lovič

,Ivan

čnaG

orica

22.

Uršk

a Tra

mte,

Mok

rono

g–T

rebeln

o2

3.M

irjam

Turk

,Nov

omes

to2

4.Ti

len V

esen

jak,L

jublja

na2

5.Ka

tja V

ode,

Treb

nje2

6.Al

eksa

nder

Vol

asko

,Ljub

ljana

27.

Jan Z

ajec,

Ljublj

ana

28.

Luka

Žitn

ik,G

rosu

plje

Razr

edni

čark

aAn

a Špa

n Čes

en


33


34

Maturanti 2010

DomenBančič EmaBevk

VesnaBezek NastjaBojc MarjeticaBrus AnaČepon AndrejFerlin

AnjaFurlan TinaGačnik AnaGeltar AljažGolež VidaGros

JercaHrastovec LucijaHribernik MancaJesenko MojcaJesenko AnaKastelec

KarmenKnavs AnjaKrižaj LucijaKromar RokLavrič DomenMartinčič

NejcMedved SabinaMerhar MarkoMihelič LeaMilar MišaMrzelj


35

Gimnazija Želimlje

NastjaObranovič BrankoOcvirk BarbaraOkorn TanjaPestotnik JurePodržaj

VitoPoredoš TinaPotočnik VidPucihar NežaRibnikar NežaSečnik

MašaStanič MarkoStopar PeterStovanje TinaStražišar MojcaŠilc

TinkaraŠilc ŠpelaŠtular DajanTopalovič UrškaTramte UrškaTrdan

DomenTrope MirjamTurk VidaTurk AnaUrbanc TilenVesenjak

KatjaVode AleksanderVolasko JanZajec LeaZaletelj LukaŽitnik


36

Naj maturanti

1. Najboljšiinsamonaši!2. Sonajboljši,najlepši,največji,

najprijaznejši,najzabavnejši,najpametnejši,najboljnaši!

3. Sonajboljšišportnikiinglasbeniki.

4. Vzelisonaspodsvojeokrilje(vsajnekateri!).

5. Našisončki.6. Poskrbelisozanajboljše

»fazaniranjeever«!

In še bi se našlo mnogo lepihbesed,sajsonajboljši.

Ne bomo vas pozabili. Za ve-dnobostenašimaturanti!

Alja Bizjak, Marija Gartner, Petra Kogoj, prvošolke

Naši maturantje!

J a, pa je leto naokoli. Enigredo,drugipridejo.Inle-

tossoodšlinašidragimaturanti.Ko pogledava nazaj, se sploh ne

O letošnjih maturantih ...

spomniva, da bi jih kdaj vide-li v slabi luči. Bili so predvsemživahni. Delovali so kot tim. Vletošnjem šolskem letu so orga-nizirali kar nekaj skupnih stvariinmoravapriznati,danajujepokoncu večkrat bolel tudi trebuh,toliko so nas nasmejali. Vsemnam bo v spominu ostalo mi-klavževanje,fazaniranjeinposla-vljanje,kosonaszbujaliobnena-vadnihurah.Želivajim,davsebiohranjajopozitivnost,pripravlje-nostzasodelovanjeinživahnost,kismojihbilivtemšolskemletudeležnimi.

Nina Zaplatar, Maja Žibert,drugošolki

Dragi maturanti!

M ed čiščenjem pisarneme je ravnatelj vprašal:

»Maja,binapisalanekajstavkovoletošnjih maturantih?« »Bi, zakajpane?«semrekla.

Ko sem prestopila želimeljskiprag,stevižekrepkozakorakalivdrugi letnik. Z vami sem bila do-bridveleti.Vtemčasusmosekardobro spoznali. Pogosto smo sesrečevalinahodnikihinmimogre-de rekli kakšno prijazno besedo.Spominjam se začetka, ko mi jebilo ob prehodu iz trgovine, kjersemdelalakotprodajalka,težkoinsomenekateradekletaspodbujalastolažilnimibesedami.Kosemhi-telasčiščenjempredroditeljskimisestanki, stemipomagali.Morampapriznatiinvastudipohvaliti,daso bile vaše učilnice skoraj vednourejene!Vem,dasteposrcudobriljudje!Kozapuščatetoželimeljskooazomiruinodhajate,najvasbliščinvrvežmestnepokvari.Ostanitetakšni,kotste!

Velikosrečeinblagoslovavamželi,vašaMajaStrežek!

Marija Strežek, čistilka

In to naj bi bila prva šolska ura? Anja s kamnom modrosti


37

Gimnazija Želimlje

Prestrašeni!

Zletošnjimimaturanti imammnogoskupnega:kosooni

prvičsedlizašolskeklopinašegi-mnazije,semsejazprvičpostavilaza kateder. Prestrašeno so gleda-li v prestrašeno profesorico. No,malcepretiravam,boljebi jihopisala, če bi rekla, da so gledaliradovedno in polni pričakovanj.Radovednostjihniminilanitivna-slednjihletnikih,njejpasosepri-družile še ustvarjalnost, pridnost,občasna zdolgočasenost, naviha-nost, odlične ideje, predvsem pavsako leto več zrelosti. In kar na-enkratsoprednamistalielegantnooblečeni, izrednourejeni,ponosniinžarečihobrazov,kotbiprišli iznekega prihodnjega časa – matu-rantinamaturantskemplesu.

Inčepravmiv temčasu,koni-majovečpoukainseukvarjajosamošezmaturitetnimipreizkusi,kdoiz-mednjihreče,dakarlažjedihabreznemščine,seskupajstrinjava,danibiloprehudo indasmosedrugoddrugegamarsikajpametneganaučili.

Petra Živec, profesorica

Srečno!

V sem maturantom želim, dabiobvasšenaprejbilidobri

ljudje,kibivasimeliradi.Ostanitevedri in vztrajno sledite zastavlje-nim ciljem. Nikoli ne pozabite naljudiokolisebe.

Bilisteinvednobostemojima-turantje!

Marija Modic Premrl, razredničarka

Maturantski ples v dvorani Union

Žareli so ...


38

Uspeh na maturi Gimnazija Želimlje Republika SlovenijaUspešnostmaturantov 100,00% 91,10%Povprečnošt.točk 21,75 19,4634točk(vsetočke) 1(1,8%) 19(0,3%)Št.zlatihmaturantov 4(7,3%) 280(3,7%)Št.vsehmaturantov 55 7.562

Matura 2010

Letošnjageneracijaželimeljskihmaturantovježedesetapovrsti,kije100%uspešna.Štirjematurantisodosegliizjemensplošniuspeh,so»zlati«maturanti:Jan Zajec (34), Lucija Hribernik (33), Katja Vode (31) in Aljaž Golež (30). JanZajecjeedenizmed19sloven-skihmaturantov,kisonamaturidoseglivsemožnetočke.Zelorazveseljivjetudipodatek,dajebilo49od55maturantovspre-jetihnafakulteto,kisojoprivpisunavedlikotsvojoprvoželjo.

Pregled uspeha po predmetih

predmet št. dijakov odstotek dijakov

povprečna ocena GŽ

povprečna ocena RS razlika

geo 15 27,3% 3,80 2,92 0,88fraV 1 1,8% 5,00 4,26 0,74bio 9 16,4% 4,00 3,27 0,73fiz 11 20,0% 4,00 3,36 0,64matO 34 61,8% 3,65 3,06 0,59nemO 10 18,2% 4,40 3,82 0,58psi 23 41,8% 3,78 3,30 0,48slo 55 100,0% 3,75 3,31 0,44zgo 31 56,4% 3,87 3,44 0,43matV 21 38,2% 4,19 4,00 0,19angV 31 56,4% 4,16 4,04 0,12kem 8 14,5% 3,50 3,50 0,00angO 23 41,8% 2,78 3,13 -0,35špaV 1 1,8% 4,00 4,48 -0,48špaO 2 3,6% 3,00 4,08 -1,08

Vpis maturantov na fakulteteUniverza v Ljubljani št. maturantovAkademijazaglasbo 1Akademijazagledališče,radio,filmintelevizijo 1

Akademijazalikovnoumetnostinoblikovanje 1

Biotehniškafakulteta 1Ekonomskafakulteta 1Fakultetazaarhitekturo 1Fakultetazadružbenevede 6Fakultetazaelektrotehniko 1Fakultetazagradbeništvoingeodezijo 1

Fakultetazaračunalništvoininformatiko 1

Fakultetazastrojništvo 5Fakultetazašport 1Filozofskafakulteta 14Medicinskafakulteta 4Pedagoškafakulteta 10Pravnafakulteta 2Zdravstvenafakulteta 1

Univerza na Primorskem št. maturantovFakultetazamatematiko,naravoslovjeininformacijsketehnologijeKoper

1

FakultetazaturističneštudijePortorož–Turistica

1

PedagoškafakultetaKoper 1

Nejc na predmaturi

Zlati maturanti

Jan ZajecLucija Hribernik

Katja VodeAljaž Golež


39

Gimnazija Želimlje

Uspešnost mature v zadnjih desetih letih 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010št.točk GŽ 21,60 23,08 22,80 22,00 24,00 23,98 23,29 21,15 21,79 21,76 RS 18,76 19,28 18,94 19,22 19,33 19,90 19,64 19,89 19,69 19,46 razlika 2,84 3,80 3,86 2,78 4,67 4,08 3,65 1,26 2,10 2,30uspešnost GŽ 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% 100,00% RS 87,19% 90,67% 88,27% 89,61% 91,51% 93,81% 92,65% 92,86% 91,82% 91,10% razlika 12,81% 9,33% 11,73% 10,39% 8,49% 6,19% 7,35% 7,14% 8,18% 8,90%zlatimaturanti GŽ 0,00% 9,62% 9,62% 5,77% 10,53% 8,00% 15,52% 6,33% 5,17% 7,27% RS 2,34% 3,36% 2,39% 2,87% 3,42% 4,79% 5,17% 4,78% 4,80% 3,70% razlika -2,34% 6,25% 7,22% 2,90% 7,11% 3,21% 10,35% 1,55% 0,37% 3,57%

Predmatura Podelitev maturitetnih spričeval

1, 2, 3 ... Maturantski ples – težko delo razrednikov


40

Številčni pregled Stanje na dan 15. 9. 2009

Dijaki po občinahobčina vsi 1. l.Bloke 4 1Bohinj 7 1Borovnica 2 Braslovče 1 1Brezovica 1 Celje 1 Cerknica 5 2Cerkno 3 Črnomelj 2 1Dobrepolje 12 3Dobrova–P.Gradec 4 DolpriLjubljani 5 1Domžale 4 Gorenjavas–Poljane 3 3Gorje 3 GornjiGrad 2 1Grosuplje 26 5Ig 1 IvančnaGorica 2 Jezersko 1 1Kamnik 2 Kidričevo 1 1Kočevje 2 Komenda 1 Kranj 7 1Krško 6 1Ljubljana 30 7Logatec 4 Loškadolina 2 LoškiPotok 4 2Medvode 1 1

Metlika 2 1MirnaPeč 1 1Mokronog–Trebelno 1 Moravče 1 Nazarje 1 NovaGorica 3 2Novomesto 6 1Oplotnica 1 Preddvor 6 Radovljica 1 Ribnica 20 7Sevnica 1 Sodražica 5 2Šenčur 1 1Šentjernej 2 Šentjur 1 Šentrupert 3 ŠkofjaLoka 2 Škofljica 21 6ŠmarješkeToplice 2 2Trebnje 5 Tržič 3 1Velenje 1 VelikeLašče 8 Vransko 1 1Vrhnika 1 ZagorjeobSavi 12 4Žalec 2 1Železniki 5 1Žužemberk 2 Tujina 2Skupaj 272 64

Dijaki po prebivališču in spoluDJB drugod m ž

1.a 20 12 15 171.b 23 9 6 262.a 19 12 15 162.b 20 8 11 172.c 22 11 9 243.a 19 11 9 213.b 21 8 17 124.a 17 12 5 244.b 21 7 14 14skupaj 182 90 101 171

Dijaki po letu rojstvaskupaj 1. l. 2. l. 3. l. 4. l.

1990 vsi 1 0 0 0 1ž 1 0 0 0 1

1991 vsi 52 0 0 2 50ž 35 0 0 0 35

1992 vsi 62 0 1 55 6ž 33 0 0 31 2

1993 vsi 88 0 86 2 0ž 55 0 53 2 0

1994 vsi 58 55 3 0 0ž 38 36 2 0 0

1995 vsi 7 7 0 0 0ž 5 5 0 0 0

1996 vsi 2 2 0 0 0ž 2 2 0 0 0

skupaj vsi 272 64 90 59 57ž 171 43 55 33 38

Uspeh ob koncu šolskega leta 2009/2010*1. a 1. b 2. a 2. b 2. c 3. a 3. b 4. a 4. b skupaj

odlični 6 7 6 1 5 6 3 4 10 48pravdobri 16 15 11 8 8 13 11 17 9 108dobri 10 10 11 13 12 8 12 6 7 89zadostni 0 0 3 4 3 3 3 1 2 19nezadostni 0 0 0 1 2 0 0 1 0 4skupaj 32 32 31 27 30 30 29 29 28 268*Navedeniučniuspehsodijakidoseglipozadnjemrokupopravnihizpitovzašolskoleto2009/2010.

Zaskrbljena?


41

Gimnazija Želimlje

Odlični dijaki1. aAljažJakobAljošaJakominiAlessandraLavričCascioDavidLenarčičMartaVidmarTinaZajec1. bKatarinaAntoličVanesaKoračinTinaLevstekLucijaNagodeTjašaObranovičNinaOcvirkAlenkaTratnik2. aMašaBudičMarinkaCimermanAnaDolšakKatjaMehleLaraPetričDašaVodičar2. bMarijaŠuštar2. cBarbaraMalovrhEvaMišmašMonikaPrijateljTatianaE.SušnikAnjaZof3. aMatijaKlincAnžeMerharAgataNučLucijaRejcHemaSmrekarUrbanStrajnar

3. bMatjažDemšarRokDemšar

MihaDrobničGašperGovekar4. aDomenBančičAnaČeponVidaGrosNastjaObranovič4. bMarjeticaBrusAnaGeltarAljažGoležLucijaHribernikKarmenKnavsDomenMartinčičMarkoStoparUrškaTramteKatjaVodeJanZajec

Štiri leta odlični4. aAnaČepon4. bLucijaHribernikMarkoStoparKatjaVodeJanZajec

Pohvala za sodelovanje in pomoč v razredni skupnosti1. aSelenaBenedikAljažJakobMaticMehlinGajaSorčBorutStramšekTinaZajec1. bMihaDebeljakValerijaDolenšek

Pohvale

JanGačnikAnaHermanMetaNovakKatarinaRupar2. aAnaDolšakDominikJanKatjaMehleLaraPetričBlažPodobnikMihaVehovar2. bMarijaKurentAljažŠkrjanecNežaVerdinekEvgenZajc2. cTejaJerebMetaKnafelcNastjaPugeljDamjanaUrbarMajaŽibert3. aMancaCimpermanNinaHorvatUrškaKlemenčičMatijaKlincLaraNovakUrbanStrajnar3. bJanBarićGašperGovekarJernejaGrosKlavdijaHočevarAnaJakopinKlemenTomšič

4. aDomenBančičVidaGrosAnjaKrižajMojcaŠilc4. bLucijaHribernikDomenMartinčičMarkoStoparJanZajec

Pohvala za prizadevno delo pri Še enem Preblisku2. bŽanaMarinVeronikaSimončič4. bBarbaraOkorn

Pohvala za sodelovanje pri izvedbi projektov3. bGašperGovekar

Dijaki, ki niso nikoli manjkali1. aTimotejMihelič1. bTjašaObranovič2. aMihaLavričDavidVidmar

Pogled v redovalnico prvošolcev


42

2. cEvaMišmašKlemenKraševec3. bJanBarič4. bKarmenKnavsUrškaTramte

Tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanjeSrebrno priznanje2. aAnaDolšakBronasto priznanje2. aAnaDolšak2. bSaraMeglič2. cEvaMišmaš3. aLucijaRejcAgataNučUrškaKlemenčič

Izbirno in državno tekmovanje iz logikeZlato priznanje1. bJanBolha2. aMatejDrobnič(nagradaza3.mestovsvojikategoriji)2. bSaraMeglič3. aMarušaHorvatBronasto priznanje1. aNormaKorošecNikaHrušovar

1. bJanBolhaLucijaNagode2. aMatejDrobničAnaDolšak2. bSaraMeglič2. cMatejČerinKlemenKraševecNinaZaplatar3. aMarušaHorvatAnžeMlakar3. bPatrikPolc4. aVidaTurk4. bMarkoStopar

Matematično tekmovanje Kenguru in izbirno ter državno tekmovanje v znanju matematikeSrebrno priznanje1. bLucijaNagode2. aMarinkaCimerman3. aMatijaKlincMarušaHorvat4. bLucijaHribernikBronasto priznanje1. aSaraGačnikNikaHrušovarNejcKastelicAnjaZoreNormaKorošec

1. bVanesaKoračinLucijaNagode2. aDominikMlakarMatejDrobnič2. bMarijaŠuštar2. cMatejČerinMajaŽibert3. aPolonaPolc3. bTinaBačarKrištofRenerGašperGovekar4. aVidaTurk4. bDajanTopalovič

EPI Reading BadgeZlato priznanje1. aTimotejMiheličSrebrno priznanje1. aAnaGašperič2. aKajaStrmole

2. bKatjaPičininŽanaMarin3. aPolonaPolcLucijaRejcUrškaKlemenčič

Priznanje za sodelovanje2. aDavidKaiserBojanaGašperič2. bUrhPucihar2. cPetraVidergar3. aLaraNovak3. bAnejKokovnikDenisVrenko

Nemški jezikZlato priznanje2. bEvgenZajcBronasto priznanje3. aHemaSmrekar

“Cooper, kako te ljubim!”


43

Gimnazija Želimlje

Nemška bralna značkaPriznanje in nagrada2. bEvgenZajc4. bKarmenKnavsPriznanje4. bLucijaHribernikPohvala3. aMancaCimpermanLucijaRejcHemaSmrekar4. aNastjaObranovič

KemijaSrebrno priznanje1. bJanBolhaBronasto priznanje1. aTinaLovkaAljažJakob1. bJanBolha2. aDominikJanMarinkaCimerman2. bŽanaMarin2. cNinaZaplatarMatejČerin3. aSebastijanŠtravsMatijaKlinc3. bTinaBačarKrištofRener

FizikaSrebrno priznanje2. aFilipUrh

2. bUrhPuciharEvgenZajc3. aMatijaKlincBronasto priznanje2. aDominikJanFilipUrh2. bUrhPuciharEvgenZajc3. aJurijGregorcMatijaKlincAnžeMerhar

Državno tekmovanje mladih zgodovinarjevSrebrno priznanje1. bVanesaKoračin2. aJureBonceljBronasto priznanje1. bVanesaKoračin2. aJureBonceljPeterHrovatDominikJanMatejArh

Zgodovinsko tekmovanje »Pot v prihodnost«Srebrno priznanje2. bAljažŠkrjanecBronasto priznanje1. bSaraGrahek2. aBlažPodobnik

Športna tekmovanjaPohvala za dosežke na športnem področju1. aAljošaJakominiGregorKlincMaticMehlinMartaVidmar1. bKatarinaAntoličDianaHomecLucijaNagode2. aMatejArhAnamarijaHribernikDominikMlakar2. bSebastjanCvelbarToniNagodeBarbaraPavliničKlemenŽumer2. cTejaJerebTejaKebeMetaKnafelcLucijaKoširTimotejMeglenTatianaE.SušnikMarušaTušarMajaŽibert3. aMatijaKlincAnžeMerharMarikaProšekSebastijanŠtravs3. bTinaBačarŽigaCukorMatjažDemšarRokDemšarLucijaGartnerJanGrumAnaJakopinMarušaNartnik

KrištofRenerTadejRepar4. aAnaČeponDomenBančičAnjaFurlanVidaGrosMarkoMiheličTinkaraŠilcAnjaKrižaj4. bAnaGeltarLucijaHribernikNejcMedvedAleksanderVolaskoDajanTopalović

Sestra in brat


44

Glasba• TrioRakovec:

Zglasboskozičas(Majcnovadvorana,Želimlje)

• JureIvanušič:Odtišinedoglasbe(Majcnovadvorana,Želimlje)

• MihaDebevec,TomažRožanec:Spopadharmonik(Majcnovadvorana,Želimlje)

• Slovenskioktet(Majcnovadvorana,Želimlje)

• MiklavževkoncertpevskihzasedbGŽ(Majcnovadvorana,Želimlje)

• KoncertpevskihzasedbGŽnaViču(Antonovdom,Ljubljana)

Drugo• potopisnopredavanjeKaroline

SimčičinAndražaReparjaoIslandiji(Majcnovadvorana,Želimlje)

• potopisnopredavanjeKarolineSimčičinAndražaReparjaoPeru-ju(Majcnovadvorana,Želimlje)

• potopisnopredavanjeSašaKlepaoSrednjiAmeriki(Majcnovadvorana,Želimlje)

• predavanjeNežeSagadinoPale-stini(Majcnovadvorana,Želimlje)

• predavanjeIreneMrakovplivuturizmanagorskisvet(Majcno-vadvorana,Želimlje)

Šport na Gimnaziji ŽelimljeNajboljši športnikiDijakinje1.TinaBačar(3.b)2.MarušaNartnik(3.b)2.LucijaNagode(1.b)2.MetaKnafelc(2.c)Dijaki1.MatjažDemšar(3.b)2.MatejArh(2.a)3.GregorKlinc(1.a)Razred najboljših športnikovDijakinje1.mesto:3.b2.mesto:2.c3.mesto:1.bDijaki1.mesto:3.b2.mesto:2.a3.mesto:4.bSkupno1.mesto:3.b2.mesto:2.c3.mesto:2.a

Medrazredna turnirjaKošarkarski turnir1.mesto:4.b2.mesto:3.b3.mesto:4.aOdbojkarski turnir1.mesto:4.a2.mesto:2.c3.mesto:4.b

Turnir v namiznem tenisuDijaki1.mesto:MatjažDemšar(3.b)2.mesto:TimotejMeglen(2.c)3.mesto:JurePodržaj(4.b)Dijakinje1.mesto:JercaHrastovec(4.a)2.mesto:MarikaProšek(3.a)3.mesto:NastjaBojc(4.a)

Športna dneva23. januar 2010smučanje(Mokrine)drsanje(Bled)plavanje(Ljubljana)pohod(Golovec)10. junij 2010rafting(Trenta)kanu(Bohinj)adrenalinskipark(Bohinj)kajak(Krka)pohod(Bohinj)

Druge športne prireditveŠolskoprvenstvomestaLjubljanaŠportnosrečanjekatoliških

gimnazij(Želimlje)Vetervlaseh(Želimlje)

Kulturne prireditveGledališče• Premenjave(SNGDrama,

Ljubljana)• Francoskitestament

(Šentjakobskogledališče,Ljubljana)

• ŽupanovaMicka(KDŠkofljica,Majcnovadvorana,Želimlje)

• Antigona(SNGDrama,Ljubljana)

Muzikali/pop-rock opera• ThrillerLive(IlRossetti,Trst)• Chicago(IlRossetti,Trst)• WestSideStory

(IlRossetti,Trst)• WeWillRockYou

(ApolloTheater,Stuttgart)• Neron(SNGDrama)

“Kaj ti je, deklica?”

“Kje ste, naši?”


45

Gimnazija Želimlje

Še en Preblisk

Žana Marin in Veronika Simončič

R essegasplačabrati–kervedno

izvestekajnovega.

E nkratenje–abrezoblikovalcaMarkaSuhoveršnikainnovopečeneoblikovalkePatricijeBelak,

odgovorneuredniceŠpelePotočnik/prejTineJerman/terlektorjevEveLajevec,RomanaBrunškainStanislavaDuha,kivestnobdijonadnašimdelom,pačnegre.

B rezdlakenajeziku–nič

neostaneskrito!

I deje,kivednonavdušijo.

S amo1€–sevedajenjegovavrednostv

resnicivelikovečja.

K arjeres,jeres–vsajvčasih!

P išejoganajboljši–dijakivednokomajčakajo,dalahkovPreblisk

prispevajokajsvojega.

L ahko,nezahtevnobranje–vklubu,

medkosilomalipakarpripoukuinnamestoučenja.

Nove urednice Prebliska

Sedaj že nekdanji uredniki


46

Pohorski spomini, DnevinaPohorjusoprehitrominili.Vspominso

semivtisnilevseneumnosti,kismojihpočelinasnegu.

, NaPohorjupreživimoenenajlepšihdninašegaželimeljskegaobdobja.Povežemose,seboljespoznamoindobimonoveprijatelje.

, LetossmonaPohorjuresuživali.Spoznavalismosebeindruge,velikoprehodili,senasankali...Imelismodoberprogram,najboljepajebiloprideluposkupinah.

, BilismonaPohorjuinveliko,veliiikosmosepogovarjali.

, Resnoooro!Sprehodi,pogovori,debate...Razredsezelopovežeinutrdijoseprijateljskevezi.Reszakon!

, NaPohorjumijezelovšeč,daselahkoovsempogovarjamoindavsaklahkopovesvojemnenje,nedabigadrugipritemzatirali.Inkajsemijenajboljvtisnilovspomin?Zagotovosotovelikekoličinesnegain“mavžanje”...

, Geštaltterapijaseminizdelazanimiva,vspominpasemijevtisnilsneg,sajjebilovelikosneženihinmokrihužitkov.

, Vsebelo.Vremejebilotisto,kijeustvarilopravorazpoloženje.Prof.JanezVodičarjeizpeljalnadvseposebnadneva,kjersmoizvedelimarsikajosebiindrugih.

, NašeletošnjebivanjenaPohorjujebilozanimivoinzabavno.Odtakratnaprejsošolciboljesodelujemo;postalismoboljšiprijatelji.

, KakšnisobilinašidnevinaPohorju?Biliso: •dnevi,koje2.butrdilsvojeprijateljskeveziin

jihšepoglobil, •dnevi,kosmospoznavalitudi2.ainugotovili,

dasočisto“fejst”ljudje, •dnevi,konegledašnaurointinitrebanoreti, •dnevi,kovseodklopišinnaredišnekajizsebe,

zasebe.

Kata, kot je ne poznamo

Zaupanje, zaupanje ...

Pohorski klepeti

“Kako so vam všeč pite?”


47

Gimnazija Želimlje

, Najboljpasemijevtisnilavspomingeštaltpedagogika,kijodr.JanezVodičarresobvlada.

, Bilojedobro,leprevečprograma.Čebiimelivečprostegačasa,bisemedsaboboljpovezaliinseimelišebolje.

, Tidnevisozanaszelodobri,kersmovelikozunaj,sezabavamo,večerisozabavni.Patudivsebineintemesozanimivezapogovor.

, NaPohorjujebilotudiletosodlično.Tamsmosešeboljzbližali.Velikosmonaredilizase.Všečmijetudito,dajesredileta,sajseravnotakratpriležetakšenoddihodšole.Šeposebejsemijevtisnilovspomin,dajebilprofesorčistodrugačen,kotjevrazredu.Vspominupasoostalitudikupisnega,sankanje...

, NaPohorjusmoimelisuperspremljevalce.Všečmijebilprostičas,sneginto,dasmosezarespovezali.Nitizaminutominibilodolgčas.Vtehdnevihosošolcihresvelikoizveš.Vsejezelozabavno.Boguhvalazatateden“počitka”.

, Pohorjejesuper.Sicerimamovčasihkakšno“brezvezno”vajo,velikovajpajezanimivihindobrihzaspoznavanje,karjenamentehdni.Šeposebnosemijevspominvtisnilo,dasmosessošolkamiboljspoprijateljile.

, Tosodnevi,kosivzameščaszadrugeinzase.Zelomijevšeč,kersmovseskoziskupajinsevelikopogovarjamo.

, Vspominsemijevtisnilo,dasemsedružilaznekaterimi,zakateresinikolinebimislila,dasebom.

, Vspominsemijevtisniloizdelovanjeogledalinrisanjedreves.Najboljšaizkušnjapajebilorazmišljanjeosebi.

, Krasnidnevi,zanimivipogovori,sprehodi...Tojebilzelokoristnopreživetčas,hkratipatudimalooddiha.Delavnicasprof.Vodičarjemnamjepokazala,kakolahkogledamonasvoježivljenje,nasvojrazred.Vspominpasemijevtisnilopričevanjedvehzakoncev,kiimatanadoločenestvarizelozanimivepoglede.

Izgubljeni v pohorski noči

Še en “SMS” za mamico ...

Nevarno zbližanje

Na razglednem stolpu


48

K obinaštevalasvojedomačeživali, bi brez težav lahko

naštelatudite,kiseskrivajovsobipod vhodnimi stopnicami. TamsvazAljažemtakorekočžedoma.No,vsajvčasih,konajupotzanesepo stopnicah navzdol, prav predoknovivarija.

Pogledsenamaustavinaogro-mnih, 200-litrskih akvarijih, namanjšemakvariju,naprebivališčuželve, na vivariju kače Kasiopejeternakoncunamajcenemterariju,kjerjeletosnovoprebivališčedobilmadagaskarskisikajočiščurek.Nezahteva veliko, le žaganje za pod-lagoinkakognilobananoalidrugosadjeterzelenjavo.Posebnosttega

Moje domače živali so kača, ščurek ...

ščurka je, da za obrambo začnesikati oziroma iz prostorčkov nahrbtuspustizrak,stempaprežene

Dijaška organizacija

T udi letos smo v dijaški sku-pnosti želeli želimeljskim

dijakom ponuditi čim več dejav-nostiinjimstempopestritišolskivsakdan. Tako smo pripravili triplese,organiziralivalentinovopo-što,sedejavnovključevalivdijaškiparlament, pripravili ocenjevanjejaslic...

Ostalo je še nekaj neuresniče-nih idej in projektov, ki jih bomoskušali uresničiti prihodnje leto.To pa bo že naloga naslednjegapredsedstva.

Gašper Govekar

svojenapadalce.Vvivarijuzanimi-vostinemanjka.

Štefka Krajnik

Kače imajo Štefko zelo rade

Drugošolske jaslice


49

Gimnazija Želimlje

Šolski plesi

Marta bi bila rada metulj

Gorenjka iz Avatarja

Okužbe na delu

Izvirni tretješolci

Me bi pa pele ...

Kevin obožuje nemščino in ...

Na plesišču

Še malo “techna”


50

FILOZOFIJAKozmološko razmišljanje (v okviru astronomskega tedna)

Izhodišče za filozofsko razmi-šljanjejebilodejstvo,daječlovekaže od nekdaj zanimalo nebo in znjimpovezanodogajanje.Šepose-bej,kersosetamzačenjalainodvi-jaladogajanja,kisozanjpomenilaživljenjeinsmrt:dež,sonce,grom,strela.Spoznanjajeoblekelvraznezgodbe,kisovsebiskrivaletakeindrugačnerazlage.

PrekoEgipta inKitajskesodi-jakilahkougotovili,kakotudimitiizhajajo iz opazovanja in hkratipovzemajo določene poglede naživljenje. Človek je večno razpetmed opazovanjem vsega okrogsebe in tem, kako to dojema. Pritemsehitroprimešatudirazlaga,kinamjodajodrugi.Mitičnoraz-laganjevesoljajedobiloavtoritetointakovnaprejdoločalo,kakonajčlovekvidivesolje.

Z Aristotelom se počasi od-daljujemo od vzvišene, religioznerazlage narave. Njegova metafizi-ka nam ponudi možnost logičnein zgolj iz opazovanja izhajajočeteorije delovanja naravnih sil. KerjebilaAristotelovazmožnostopa-zovanjaomejenainjebilujetvsvetgrškemisli,jetudinjegovanaravnafilozofija zelo podvržena umskimspekulacijam. Med možnostjo indejanjem, ki ga sprožajo njegovištirjevzroki,jenujnovpletelmisel-nekoncepte,kisodalečodsodob-negapojmovanjaempiričnegaraz-iskovanja.Vmešalaseješepotrebapokonsistentniincelostnirazlagi,kinedopuščanerazrešenihdilem,intakosmodobiliPtolemajevkon-cept gibanja nebesnih teles. Ta jenaenistraniupoštevalopazovanjainnadrugipojmovanjenaravepoprincipih Aristotelove fizike. Kerse opazovanje ni najbolj ujemalos teorijo, takratni astronomi niso

Astronomski teden

Vmednarodnem letu astrono-mije 2009 smo na Gimnaziji

Želimljepripraviliastronomskipro-jektniteden.Med16.in20.novem-bromsodijakipolegrednegapoukavsak dan spoznavali astronomijo;prvidanzvidikafilozofije,drugidanzgodovine,tretjidanmatematikeinčetrtidanzvidikafizike.

Predstavitve so pripravili želi-meljski profesorji naštetih pred-metov, ki sta se jim pridružila dr.Bogdan Kolar s predavanjem oGalilejuinprof.BorisKhamspre-davanjem o lepoti in dimenzijahvesolja, s katerim smo astronom-ski teden zaključili. Med tednomsodijakipodvodstvomprof.PetraŠlajpaha lahko opazovali nebo steleskopom, si ogledali razstavlje-ne fotografije vesoljskih teles inpojavov na šolskih hodnikih in vknjižniciizvarnerazdaljepogleda-lioriginalnoKopernikovoknjigoOrevolucijahnebesnihteles(enooddvehohranjenihnaSlovenskem).

V nadaljevanju so zapisanipovzetki predavanj profesorjev, kisoastronomskitedenorganizirali. Filozofska astronomija


51

Gimnazija Želimlje

spremenili temeljne teorije, ampak uvedli pojme epiciklov, ki dejansko popravljajo ugotovitve opazovanja. K temu se je primešalo še religio-zno pojmovanje krščanske teologi-je, kar je vodilo k dokončni uvelja-vitvi spekulacije nad opazovanjem.

Kopernikov sistem je še vedno bolj ali manj izhajal iz miselnih pred-postavk. Vendar že vnaša v izračune in zakonitosti gibanja nebesnih teles predpostavko, da je treba bolj pri-sluhniti empiričnim ugotovitvam, kot brati in upoštevati stare razlaga velikega Učitelja. S tem je Galileju omogočil, da je začel pot rušenja ti-sočletno veljavne znanstvene razla-ge narave. Iz principa možnosti, kot je to pri Aristotelu, preide v princip delovanja sile na določen objekt. Ločnica med popolnim nebom in nepopolno zemljo se pretrga, vse postane del enega samega sistema naravnih zakonov, ki delujejo po ja-sno merljivih principih. Kljub temu da še ni mogel dokončno razložiti gibanja nebesnih teles, je astrono-mijo preusmeril iz poudarka na

spekulaciji v opazovanje. S tem ni le spremenil astronomije kot znanosti, ampak je zamenjal pogled človeštva na naravo, kar je tudi vplivalo na ra-zumevanje Boga in mesto, ki ga je imel v človeškem življenju.

Začeta sodobna znanstvena pot ukvarjanja z vesoljem je da-nes splošno sprejeta. Kljub temu ostaja vprašanje, kako in kaj je tisto, kar usmerja naš pogled na kozmos. Še posebej, ker človek vedno gleda le iz ene perspekti-ve, iz katere potem vse razlaga. Namen ure je bil prav pokazati, kako je znanstveno razumevanje odvisno od človeške osnovne na-ravnanosti. Zato je treba biti še posebej previden, saj smo omejeni tako v pogledih kot v mislih. Pravi znanstvenik ohranja skromnost in odprtost, ki ga varuje, da bi iz svojih ugotovitev, ki jih je pridobil z opazovanjem, sklepal prehitro in na preobsežno polje raziskovanja. Nedokončnost odgovorov je hkra-ti tudi gibalo vsakega nadaljnjega raziskovanja.

ZGODOVINAV vseh zgodovinskih obdobjih

je vesolje burilo človeško domišljijo. Astroarheologi se ukvarjajo s prvi-mi človeškimi koraki v vesolje, ko so naši predniki gradili prve observa-torije, ki pa niso imeli toliko znan-stvene, ampak bolj versko funkcijo (npr. Stonehenge) ali pa so jih po-stavili iz potrebe po preživetju.

Na podlagi opazovanj neba so v dobi neolitika ugotavljali ugoden čas za setve in žetve ter napovedo-vali poplave. Egipčani so z opazo-vanjem zvezd že okoli leta 2000 pr. Kr. do dneva natančno določili Ni-love poplave in razdelili leto na 365 dni; po reformi koledarja leta 221 pr. Kr. pa na 365,25 dni. Podobne uspehe so dosegli tudi Mezopo-tamci, ki so opazovali nebo s svojih ziguratov in napovedovali lunine mrke. Kitajci so že v 3. tisočletju pr. Kr. opazovali sončni mrk in opisovali sončne pege ter kasneje Halleyev komet; risali so zvezdne karte in zabeležili pojav super-nove v ozvezdju Bika. Kot dvorni Predavanje dr. Bogdana Kolarja o Galileju

Zgodovina astronomija


52

astronom je v Pekingu deloval tudi kranjski jezuit Hallerstein.

Na prehodu v novi vek so na ra-zvoj evropske astronomije vplivala dognanja antičnih znanstvenikov (Hiparha, Arhimeda, Aristotela, Ptolemaja, Eratostena …), pa tudi arabskih astronomov. Njihova spo-znanja so na prehodu v novi vek zbirali, komentirali in dopolnjevali Nikolaj Kuzanski, Nikolaj Koper-nik, Johannes Kepler in Galileo Ga-lilej … V 17. stoletju so opazovanje olajšali prvi teleskopi, tako da se je pogled evropskega človeka vedno bolj širil. Astronom Halley je odkril lastno gibanje zvezd in tire 24 ko-metov, Herschel je odkril Uran; leta 1846 je bil odkrit Neptun, leta 1930 Pluton, ki pa so mu pred 3 leti vze-li status planeta. V 19. stoletju je z raziskovanji raznih svetlobnih žar-kov zelo napredovala astrofizika, v 20. stoletju pa astronavtika.

Eden od pionirjev astronavtike je bil Slovenec, Herman Potočnik, avtor dela Problem vožnje po veso-lju. Največji razmah pa je astronav-tika doživela po 2. svetovni vojni, ko sta ZDA in SZ začeli tekmovati za prevlado v vesolju. Sovjeti so leta 1961 v vesolje poslali prvega človeka, Američani pa leta 1969 prvega človeka na Luno. A razisko-vanje vesolja se tukaj ni ustavilo …

Ljudje hočemo razvozlati nove skrivnosti vesolja (temna snov, širjenje vesolja, življenje v vesolju … ). Želimeljskim dijakom želimo veliko radovednosti in jasnih noči.

Jurij Pavel Emeršič

FIZIKAČas Kopernika, Galileja, Kepler-

ja in Newtona je bil mejnik v doje-manju in opisovanju narave. Po-menil je začetek dobe, ko postane natančno opazovanje in merjenje nepogrešljiv dejavnik znanstvenega razmišljanja ne samo v astronomiji, ampak v znanosti nasploh.

Tedaj je veljal Aristotelov po-gled na vesolje. Osončje je opisoval Ptolemajev geocentrični sistem, katerega zametki segajo v dobo pred Kristusom; zaokroženo po-dobo mu je dal Ptolemaj v 2. sto-letju po Kristusu. V prizadevanjih za natančen matematičen opis gi-banja planetov po nebu (problem

retrogradnega gibanja) se je sis-tem silno zapletel. Kopernik v prvi polovici 16. stoletja Sonce postavi v središče in s tem elegantno reši večino težav.

Leto 2009 je bilo razglašeno za leto astronomije kot spomin na prvi dokumentiran pogled v nebo s teleskopom, ki ga je pred 400 leti opravil Galileo Galilej. Z daljno-gledom, ki ga je sestavil po vzoru optikov z Nizozemske, je opazo-val Sonce, Luno, planete, Rimsko cesto, Venerine mene in Jupitrove lune. Svoja opazovanja je beležil, risal skice in jih objavljal.

Njegova knjiga Zvezdni sel (Si-dereus nuncius), v kateri je opisal

Fizikalna astronomija

Predavanje prof. Khama


53

Gimnazija Želimlje

svoja astronomska opazovanja, velja za eno prvih znanstvenih razprav.

Na podlagi opazovanj gibanja temnih peg na Sončevi površini je sklepal, da se Sonce vrti. Rimska cesta je s prostimi očmi videti kot nežen svetel pas (Mlečna cesta). Galilejev pogled s teleskopom pa je razkril, da je sestavljena iz nepre-gledne množice šibkih zvezd.

Pozimi leta 1610 je odkril 4 Ju-pitrove satelite in na podlagi njiho-vega gibanja utrdil svoje prepriča-nje v Kopernikov heliocentrizem. Še dodaten dokaz so mu bile Vene-rine mene. Tudi teh brez teleskopa ni mogoče opazovati.

MATEMATIKAMatematika in astronomija sta

tesno povezani, saj je pri astro-nomiji potrebno ogromno mate-matičnega znanja. Znašla sem se pred problemom, kako dijakom prikazati matematiko v povezavi z astronomijo na nezahteven in sproščujoč način.

Sama predavanja so včasih su-hoparna in resnici na ljubo so se

dijaki z astronomijo najprej srečali pri filozofiji in zgodovini, tako da je bilo besed že dovolj. Potrebna so bila dejanja.

Ideja: skupaj z dijaki izdelajmo merilno pripravo, s katero bomo lahko merili razdaljo med dvema objektoma na nebu.

Izdelali smo tako imenovani jakobov križ. To je merilna palica s pomično prečko. Merilno palico prisloniš k očesu, jo usmeriš proti objektoma, med katerima želiš iz-meriti kotno razdaljo, ter pomično prečko premikaš toliko časa, da sta želena objekta na njenih krajiščih. Na merilni palici odčitaš izmerje-no dolžino in ker je dolžina preč-ke natančno določena, z uporabo kotnih funkcij izračunaš polovični kot med obema objektoma. Dva-kratnik dobljenega kota je razdalja med objektoma, izražena v kotnih stopinjah.

Medtem ko je skupina dijakov izdelovala jakobove križe, so pre-ostali z uporabo kotnih funkcij računali kotne razdalje in izdelali tabelico, iz katere smo enostavno

razbrali, kakšen je kot med objek-toma pri posamezni izmeri.

Nemogoče je s prostim oče-som opazovati zvezde in planete na nebu sredi belega dne, zato sem po stenah učilnice vnaprej razo-besila različne planete, na katerih so dijaki nato delali izmere. Ker pa morajo biti rezultati primerlji-vi, sem določila nekaj izhodiščnih točk merjenja. Izmerjene rezulta-te so dijaki vpisovali v tabele. Na koncu smo rezultate analizirali in ugotovili, da jakobov križ resnično deluje.

Tako mi je na nevsiljiv način uspelo prikazati, kako so včasih merili razdaljo med zvezdama. Ob tem pa so dijaki pokazali zna-nje matematike, ročne spretnosti pri izdelavi križev in zmožnost za skupinsko delo pri preračunavanju ter merjenju kotne razdalje med dvema planetoma v vesolju – beri: med dvema planetoma, obešenima na steni učilnice.

Kakorkoli že, bilo je zabavno in hkrati poučno. Lahko pa bi postalo tudi nevarno, saj so dijaki ugotovi-li, da je jakobov križ uporaben tudi kot priročen sabljaški pripomoček. A to pustimo za kakšen tematski teden v prihodnosti!

Tjaša Novak Lavriša

Astronomija po matematično


54

N ovice: Včeraj zvečer padal meteorski dež. »Meteor-

ski dež!?! Pa je to lahko nevarno?« Strokovni članek: Sonce sveti z magnitudo 26. »Kaj pa naj bi to pomenilo?«

Za vse odgovore se obrnite na ASTRONOMIJO. Prav to smo na-redili nekateri dijaki Gimnazije Že-limlje, ko smo na začetku šolskega leta videli obvestilo o tej dejavno-sti.Vodil jo je prof. Peter Šlajpah in je potekala v dveh skupinah. Izmenjaje smo se ob ponedeljkih srečevali dijaki 1. in 2. oziroma 3. in 4. letnika. In kaj smo počeli? Morda si ob besedi astronomija vsak predstavlja zgolj opazovanje s teleskopom, vendar smo počeli še ogromno drugih stvari. Ko nam jo je vreme zagodlo, smo ostali v učil-nici in poslušali o različnih nebe-snih telesih, analizirali ozvezdja, se učili rokovati s teleskopom, delali s programom Stelarium, uporabljali zvezdne karte … Kadar pa so bili

Astronomijazunaj dobri pogoji za opazovanje, smo odšli na teren ter opazovali nebo s teleskopom ali daljnogledi. Naša srečanja smo uradno zaklju-čili z udeležbo na Messierjevem maratonu na Žagarskem vrhu, kjer so se izkušeni astronomi pomerili v iskanju Messierjevih objektov, mi pa smo jih pri tem opazovali. Ker nam je bilo vreme naklonjeno, smo lahko celo noč brez težav opazovali tudi skozi naš teleskop, razen če je koga premagal spanec.

Mojca Špende Naši mladi astronomi ...

... z našim novim teleskopom

Prof. Šlajpah zna razložiti vseLovro rad pogleda za kakšno ...


55

Gimnazija Želimlje

Samo dobrih 60 let je minilo od odkritja tranzistorja – osnov-

nega polprevodniškega elementa, ki je osnovni gradnik vsake elektron-ske naprave. Dandanes so izdelki elektronske industrije, ki vsebujejo na milijone tranzistorjev, tako vsak-danji pripomočki, da se o njihovem »drobovju« le redko sprašujemo. Ravno to pa je bil namen skupine radovednih fantov (Matej, Janez, Filip, Borut, Dominik, Jure, Jurij): spoznati in razumeti delovanje osnovnih elementov elektronike.

Res smo začeli pri temeljih; tudi gradiva in orodja so bila osnovna: kladivo, klešče, žebljički, spajkal-nik, žice, upori, diode ... Izdelali smo si priročna električna vezja in se podali na raziskovanje. Ugota-vljali smo razliko med uporom in diodo, med navadno in diodo LED, predvsem pa, kako deluje tranzi-stor. Ob vsem tem pa še: kako se napravi dober spoj, kako se bere električne sheme, se po njih izdela

vezje in opravi osnovne meritve. Fizikalno ozadje delovanja polpre-vodnikov smo pustili za ure fizike, le kaki tabeli in grafu se nismo mo-gli (smeli) izogniti.

Način dela je sledil načelom: manj teorije – več prakse; za vsa-ko vprašanje si vzamemo čas; vse, kar delamo, tudi razumemo; razi-skovanje zahteva žrtve (kdaj dioda pregori?).

Temeljem elektronike smo namenili kar nekaj pomladnih popoldnevov. Sedaj, ko poznamo

Elektronikaosnovne gradnike, gremo naprej. Drugo leto nas čakajo integrirana vezja – če bodo fantje (in mogoče tudi kako dekle) za to.

Peter Šlajpah

Janez, ali kaj trese?

Med uro elektronike

Tudi pri elektroniki imajo delovne liste Jurij, saj bo šlo!


56

Z večjezičnim časopisom bi lahko prikazali vsaj del tu-

jejezikovnega ustvarjanja naših di-jakov, ki se tako med poukom kot tudi v prostem času radi preizkuša-jo v španščini, latinščini, angleščini in nemščini. Približno tako se je glasil predlog za projekt, ki smo se ga lotili že pred časom.

Naloga na prvi pogled ni vide-ti prav zahtevna, ko pa se je lotiš … Mnogo odličnih idej je potreb-no preliti na papir, jih dodelati in oblikovati. Pri tem je sodelovala pravcata množica ljudi: mnogo dijakov z različnimi prispevki, profesorice tujih jezikov z lekto-riranjem in naš oblikovalec Mar-ko Suhoveršnik.

Časopis nas v sliki in besedi seznani z vasico Želimlje, z lju-dmi, ki tu živijo, z gimnazijo, gimnazijskim življenjem ter di-jaki, ki se tu pripravljajo na od-hod v študentsko življenje. Kot v mnogih časopisih je mogoče tudi v tem najti oglase, foto-reportažo in celo križanko za poliglote. Tisti, ki vas bolj zani-ma literarno ustvarjanje naših dijakov, si lahko preberete tudi Literarno prilogo, v kateri najdete marsikaj – od prevoda Finžgarje-vih spominov na bivanje in delo-vanje v Želimljem do ljubezenskih pesmi. Za vsak okus nekaj.

Časopis smo poimenovali S. L. E. D. Kot kaže zapis, gre za kratico

Ideja, ki pusti sledi

in če vam ne uspe ugotoviti, čemu tak naslov, vzemite v roke izvod časopisa, pa bo šlo. Kaj hitro bo jasno, zakaj smo za naš časopis izbrali prav to ime. Prijetno branje vam želim.

Ana Špan Česen


57

Gimnazija Želimlje

Misijonska razstava

Le kdo zna brati to pisavo?

Urednik misijonske razstave prof. Tone Ciglar

Kitajski misijonar Andrej MajcenBodo takšni učbeniki čez 100 let?

Mlada raziskovalka?

In še nekaj paše za očiKitajska literatura je zelo zanimiva


58

Smo v Evropi!

K daj bomo zlagali? Kaj vse moramo zbrati? Kdo bo

napisal poročilo? To so bila vpra-šanja, ki smo si jih najmanj vsake tri mesece zastavljali člani ŠRT. (Pojasnilo: šolski razvojni tim, ki smo ga to leto sestavljali profeso-rici Petra Živec in Ana Špan Če-sen ter moja malenkost.) Na srečo smo bili ob pomoči gospe Kajetane Simčič, naše neverjetno spretne in potrpežljive računovodkinje, do sedaj vedno uspešni. Kje že? V projektu posodobitve gimnazijskih programov. In kaj je to? Preberite nadaljevanje.

Gimnazija Želimlje je od sep-tembra 2008 vključena v projekt posodobitve gimnazijskih progra-mov, ki ga vodi in usmerja Gimna-zija Ptuj v sodelovanju z Ministr-stvom za šolstvo in šport, medtem ko operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega so-cialnega sklada ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Osnovni cilj pro-jekta je izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraže-vanja in usposabljanja, česar si že-limo tako profesorji kot dijaki. Vsi smo zadovoljni, če je ura zanimiva, če nam pouk steče, če lahko dijaki sodelujejo in se na koncu skupaj veselimo znanja. Do tega pa lah-ko pridemo na različne načine – s

frontalno razlago, s skupinskim delom, z izdelavo seminarske na-loge, s sodelovanjem v projektnem delu in podobno. In o teh različnih poteh do znanja naj bi razmišljali pri projektu posodobitve.

Na naši šoli smo se odločili, da se bomo posvetili obogatitvi same-ga pouka in dodatnih dejavnosti, saj je veliko naših dijakov v dija-škem domu, zato je mogoče neka-tere dodatne programe izvesti tudi v popoldanskem času. Pri pouku smo se usmerili v pripravo avten-tičnega in problemskega učenja, ki smo ga želeli nadgraditi z uporabo novih tehnologij. Po rezultatih, ki jih dosegamo ob koncu pouka in na maturi, bi lahko sklepali, da je pouk na gimnaziji uspešen. Vemo pa, da se lahko proces poučevanja obogati na različne načine, zato smo poskušali v razrede prihajati

z računalniki, pripravljali smo različne predsta-

vitve, se neposredno povezovali s spletom, zastavljali dijakom vsak-danje uporabne naloge in jih na različne načine usposabljali za ne-posredne življenjske izzive.

Druga dejavnost je bila usmer-jena v razbijanje dijaškega stereo-tipa, da je vsaka ura oz. vsak pred-met celota zase. Saj se spomnimo pripomb v slogu Gospod profesor, to je slovenščina in ne zgodovina; Ne vem, zakaj se moramo pri geo-grafiji ukvarjati s statistiko; Kakšna ustvarjalna psihologija pri likovni umetnosti … Prav zaradi tega smo poskušali izpeljati nekaj zanimivih medpredmetnih povezav. Tako so se dijaki pripravljali na ekskurzijo v Alpe v kombinaciji geografije in nemškega jezika, se srečali z bi-ologijo in psihologijo istočasno, povezali smo matematiko in fizi-ko, kemijo in fiziko, pa celo fiziko in slovenski jezik. Verjetno ste že slišali za Francko, ki trmoglavo

Šola je lahko tudi zabavna


59

Gimnazija Želimlje

teče za vozom. Prav po fizikalno smo ob nekaterih znanih podatkih poskušali izračunati, ali ga bo kdaj ujela. Seveda so se z različnimi izpeljavami aktivno vključile tudi druge profesorice. Ker pa tudi pro-fesorji ne znamo vsega in se vedno radi naučimo česa novega, smo z veseljem poslušali tudi drug dru-gega. Tako so dijaki presenečeno pogledali, ko sta pri angleški revo-luciji istočasno vstopila v učilnico profesorica Dolenšek Vode in pro-fesor Emeršič. Prav tako je dobro, če profesor zgodovine ve, česa so se o renesansi dijaki naučili že pri književnosti, da lahko znanje po-veže in utrdi.

Ob samem pouku pa smo skozi celo leto ponudili veliko različnih dejavnosti. Nekatere so bile pripra-vljene prav skozi oči evropskega projekta. Najboljša medpredmetna povezava so ekskurzije. Samo po-mislite, kako smo v Mikenah obču-dovali kiklopske zidove, s strahom stopali skozi levja vrata, se ozirali

po pomarančnih nasadih, objo-kovali Agamemnonovo usodo na tlorisu njegove palače in tako iskali posamezne utrinke iz vesoljstva vedenja. Tudi gledališke predsta-ve, muzikali, odprtja razstav, dnevi komunikacij na Pohorju, kulturni maraton in druge dejavnosti, ki so raztresene v letnem koledarju šole, so pomembne sestavine izobraže-vanja in imajo svoj namen ter cilj. In takšnih dejavnosti je na naši šoli veliko. (Dvomljivci naj prelistajo letno poročilo.)

Mogoče bi vseeno izpostavi-li dva letošnja projekta, in sicer astronomski teden ter izdajo časo-pisa SLED. V astronomskem tednu smo najprej izbrali tematiko in jo nato po koščkih osvetlili z zgodo-vinskega, filozofskega, fizikalnega in matematičnega vidika. Za za-ključek smo prisluhnili še besedam dobrega poznavalca astronomije in tako sklenili teden. V časopisu SLED smo želeli predstaviti Želi-mlje, tako Zavod kot vas, o kateri

smo zapisali nekaj zanimivih utrin-kov.Največja vrednost časopisa je v uporabnem znanju tujih jezikov, ki so ga dijaki lahko dokazali, in v sa-mem procesu nastajanja časopisa, v katerega so bili aktivno vključeni tudi s fotografiranjem in oblikova-njem.

Kdaj gremo? Konec junija. Kam? V Zreče. Kaj se bo dogajalo? V dveh dneh bodo predstavljeni različni primeri dobre prakse. Sko-zi neposredne predstavitve bomo videli, kaj vse se dogaja na gimna-zijah in srednjih šolah po Sloveniji, kako je mogoče domiselno izbolj-šati pouk, kateri projekti so uspe-li, kakšni so rezultati posodobitve programov. Obljubimo, da bomo skrbno poslušali in se potrudili, da bo dogajanje na Gimnaziji Že-limlje tudi naslednje leto pestro in usmerjeno v dobro dijakov.

Roman Brunšek

Znanja željni Krištof

Zgodovina po špansko


60

, Pričakovala sem, kot vsi drugi, srednjo šolo iz filma. Kljub vsemu pa sem kar zadovoljna. Lahko bi bilo veliko huje.

, V bistvu sploh nisem imela kakšnih posebnih pričakovanj.

, Uresničila so se. No, ena izmed izjem je ta, da sem pričakovala, da se bomo tukaj ves

čas samo učili. Vesela sem, da se to moje pričakovanje ni uresničilo. V resnici se res precej učimo, imamo pa tudi veliko časa za sprostitev in zabavo. Ni mi žal, da sem prišla v Želimlje.

, Mislil sem, da bo lažje, ker se mi v osnovni šoli ni bilo

treba učiti. A kaj kmalu je postalo kar težko in naslednja leta bo še težje.

, Pričakoval sem domačnost in to se je tudi uresničilo.

, Želel sem biti prav dober in to se je tudi uresničilo.

, Če povem po pravici, sploh nisem imela kakih določenih pričakovanj. Želela sem si le, da bi tu spoznala dobre prijatelje in se dobro vključila v tukajšnjo družbo. To se je tudi uresničilo. Nisem pa pričakovala tako zathevnega pouka. Želela bi še povedati, da sem zelo vesela, ker sem se odločila za to šolo, saj se tukaj odlično počutim in nikoli ne bi odšla kam drugam.

, Moja pričakovanja so se uresničila, saj sem vedela, da je šola zahtevna. Všeč mi je, ker gremo vsako leto na ekskurzijo in imamo veliko različnih prireditev. Lahko pa bi šli še večkrat v gledališče.

, Mislil sem, da v šoli ne bo treba tako trdo delati. Po mojem mnenju je Gimnazija Želimlje težja od marsikatere druge. Čeprav včasih mislim drugače, naj zapišem, da je šola carska. Hvala za čudovito leto, ki mi je (v to sem prepričan) spremenilo življenje.

, Končno sem tukaj. Nekatera pričakovanja so se uresničila, druga ne. Šola ima težak učni program in to je na začetku kot hladna prha.

Vendar se moraš hitro pobrati in začeti delati, sicer te lahko pokoplje. Tu spoznaš veliko novih ljudi (mogoče celo

fanta ali dekle), imaš možnost, da se z njimi povežeš ... Je pa to dobra šola in verjamem, da iz nje ne bom

odnesla samo znanja, ampak tudi osebnostne vrline, ki se bodo obrestovale v nadaljnjem življenju.

1. a o (ne)uresničenih pričakovanjih izpred leta dni

Prvošolci, polni energijeGaja je ustvarjalno dekle

Ne tolci se po glavi!


61

Gimnazija Želimlje

, Moja pričakovanja so bila precej velika, a so se večinoma izpolnila. Pričakovala sem, da bom prišla na šolo, na kateri so zelo povezani in se vsi

poznajo med sabo; vedo tudi za vse slabe stvari, ki te krasijo, vedno so pripravljeni pomagati

in nikoli ti ni dolgčas. Moram pa priznati, da je šola tudi zelo težka in se je treba za uspeh pri učenju

zelo truditi. Vesela sem, da sem se vpisala sem; dijaki drugih srednjih šol ne vedo, kaj zamujajo.

, Moja pričakovanja se niso uresničila, saj sem mislil, da bo potrebno manj učenja.

, Pričakovala sem, da bom prišla v razred, v katerem se bomo razumeli, da bo v šoli zelo zahtevno in da se bom morala veliko učiti; da mi ne bo šlo vse gladko, da bom uživala in počela zabavne stvari, da bom imela super profesorje, s katerimi se bom dobro razumela, in da bom vsako jutro vstala z veseljem, ker hodim v najboljšo šolo na svetu. Uresničilo se je vse, problemov z ocenami sploh nimam.

, Pričakoval sem, da bom uspešno končal letnik, da bom spoznal nove prijatelje, morda začel tudi kakšno resno zvezo ... V šoli sem uspešen, spoznal sem veliko “frendov”, med njimi so tudi maturanti, ki so “ful carji”. Tudi zveza je “ratala”, če je resna, pa ne vem.

, Nisem imela pričakovanj, zato me tale šola vedno bolj preseneča. Super je in ime “šola” je zanjo premalo.

, Vedel sem, da bo težko. Na začetku je bilo huje od tistega, kar sem pričakoval. A sem se navadil na sistem in vse je v redu. Spoznal sem, da bi, če bi se vpisal drugam, povsem zgrešil.

, Večina pričakovanj je izpolnjenih. Med njimi je bil učni uspeh in želja, da bi se v razredu dobro počutil. Našel sem si krog najboljših prijateljev.

, Svojih pričakovanj se ne spomnim, sem pa tukaj res zelo zadovoljna. Lahko sem to, kar sem. Želim pa iz te šole v obliki znanja tudi kaj odnesti in glede tega sem brez skrbi ...

, Mislila sem, da mi bo šlo v šoli slabše, a sem presegla svoja pričakovanja. Presenečena sem tudi nad

odprtostjo ljudi.

, Ko sem prišel na to šolo, nisem imel

večjih pričakovanj. Pričakoval sem, da

bo šola težka in to se je uresničilo. Sem pa ugotovil, da je tukaj med profesorji in dijaki res nekakšen prijateljski odnos,

kakršnega na drugih šolah ni.

Nekoga je sram

Anja, o tebi ...

Nejc v dobri družbi

Simonu je nerodno


62

, Hitro je minilo. Upam, da bo tako tudi prihodnje leto.

, To je bilo leto sprememb, preizkušenj, naporov, izzivov in

predvsem pričakovanj ter stresa. Prehod iz osnovne šole v gimnazijo je

bil nekaj povsem neznanega in novega. Leto je bilo naporno, a zagotovo tudi moje

najljubše leto na katerikoli šoli do sedaj.

, Naporno, a hkrati prečudovito.

, To šolsko leto je bilo uspešno; veliko smo se naučili, spoznali veliko novih prijateljev in doživeli veliko novih in lepih dogodivščin.

, Bilo je precej naporno, saj smo morali v šoli začeti drugače delati. A obenem je bilo precej zabavno. Spoznavali smo se in se imeli “fajn”.

, To šolsko leto je bilo zame nekaj novega. Spremenila sem okolje in spoznala ogromno prijaznih ljudi. Učenje v gimnaziji je zahtevnejše od učenja v osnovni šoli, zato sem se več učila. Skratka, precej zanimivo in super šolsko leto.

, Čas hitro mineva, čeprav se še vedno nisem navadila na to okolje. Upam, da bo prihodnje leto bolje.

, Letošnje leto je bilo zelo drugačno od prejšnjih. Bilo je zelo aktivno preživeto (učenje, učenje, učenje, Pohorje, potovanje, športna dneva, predstave, drugi dogodki), zanimivo, naporno, uspešno. Spoznala sem ogromno novih ljudi in prijateljev. Z letom sem zadovoljna, saj je bilo bolje od tistega, kar sem pričakovala.

, Leto je bilo razburljivo, polno novih spoznanj, ljudi, čustev ... Bilo mi je všeč, a zopet ne tako, da bi ga želel preživeti še enkrat.

, Bilo je zabavno, saj sem spoznal veliko novih prijateljev, tako dobrih kot tudi manj dobrih. Šola je dobra, a naporna.

, To je bilo leto spoznavanja in uvajanja. Nastala so prijateljstva in prišla so prva razočaranja glede ocen.

1. b o minulem letu

Nasmejana Primorka

To se seveda ne dogaja!

Tudi to se ne dogaja! Pač, zadnja klop!


63

Gimnazija Želimlje

, Leto je bilo zelo pestro. Toliko novih ljudi, stvari ... toliko učenja. Veliko je bilo slabih (ogromno testov in spraševanja, nerazumevajoči profesorji ...), še mnogo več pa dobrih trenutkov (novi obrazi, tedensko študijsko potovanje po Evropi, dobri profesorji ...).

, To šolsko leto, ki sem ga preživela v Želimljah, mi je bilo zelo všeč. Bilo je veliko dobrih dogodkov in tudi nekaj slabih. Vendar mi je, tem slabim dogodkom navkljub, v Želimljem zelo všeč. Predvsem mi je všeč sproščenost, nasmejanost ter prijaznost profesorjev.

, Tukaj se dobro počutim, saj so nas starejši dijaki dobro sprejeli. Mislim, da imamo kakovostne profesorje, čeprav so tudi drugačni.

, Bilo je zanimivo: • september: začetek • oktober: se ogrevamo • november: začenjamo delati • december: še kar “zabušavamo” • januar: še kar “švicamo” • februar: se končno neha garat’ • marec: počivamo • april: se ogrevamo • maj: garamo in še bolj garamo • junij: garamo in pokamo , Bilo je naporno, “megafantastično” in polno novih prijateljstev. Zelo hitro je minilo in

zdi se mi, da bo tudi prihodnja leta tako.

, To leto je bilo zame še kar uspešno. Zanimivo je biti “fazan”.

, Na šoli sem dobila veliko novih prijateljev, tako v razredu kot v drugih letnikih. Dobila sem veliko novih izkušenj, spoznala sem

trdo delo, doživela vzpone in padce. Veliko sem se smejala in zabavala, včasih tudi jokala. Vendar je bilo vredno, ker se je leto na koncu čudovito končalo.

, Če bi opisala to leto z eno besedo, bi napisala: zahtevno. V razredu je po

večini kar dobro razpoloženje, s strani profesorjev pa ni popuščanja. Ob

hitrem tempu v šoli pa se prav priležejo dogodki, ki jih imamo v Majcnovi dvorani

(predstavitve, potopisi, Tone Pavček ...).Marija ima visoke cilje

Razredni znanstveniki

Tudi ta problem bova rešili


64

Grščina

P ri grščini smo spoznavali stari grški črkopis in se učili

pomena grških besed. Spoznavali smo uporabnost grščine pri tvorje-nju novih, tudi sodobnejših besed (kot npr. kalodont, ki izvira iz gr-ških besed lep in zob). Profesorica Lajevec nas je zaradi nosečnosti kmalu zapustila, zato smo imeli v minulem šolskem letu manjše šte-vilo šolskih ur. Miha Vehovar

Kako je grščina sploh prišla na našo gimnazijo? Ker smo si jo dijaki želeli, so nam učitelji radi ustregli.

Antika, Homer, ne-skončno mitov o bogo-

vih in junakih ... Vse to močno pritegne vsakega radovedneža. Najboljši način, da se vživiš v ta svet, je grščina. Zanimiva že zaradi preteklosti, tudi danes ni izgubila te čarobnosti. Ko znaš napisati ime v čudoviti grški pi-savi, pa se sploh počutiš nadvse grško. Špela Štular

Z a učenje grščine sem se od-ločil, ker me je že od nekdaj

zanimala grška abeceda. Hotel sem tudi spoznati razlike med latinšči-no in grščino. Dominik Jan

G rščina je jezik, ki me vedno spominja na stari

antični svet in stare mitološke zgodbe. Všeč mi je, ker predsta-vlja izjemno bogato grško dedi-ščino. Urška Klemenčič

Ce v enakostraničnem trikotni-ku kot alfa meri 40°, kolikšen

je potem kot gama?Grška abeceda? Alfa, beta, gama, del-ta ... potem pa bi bilo treba že malo pomisliti. Vedno se mi je zdelo, da je grščina omejena samo na matemati-ko, a je bilo prav zabavno ugotavljati ravno nasprotno. Žana Marin

Prof. Eva Lajevec pri delu

Očitno je bilo zanimivo ... Že kar malo zaljubljena?


65

Gimnazija Želimlje

O bljuba dela dolg, načrtova-no je potrebno izpeljati in

tako je z marcem prišel tisti konec tedna, ki je v vodniku označen kot Angleški konec tedna. Letošnja oglaševalska agencija se ni ravno izkazala (Le kdo jo vodi?!) in tako je bilo kandidatov le enajst. Pa nič zato, agencijo bomo naslednje leto zamenjali, število pogumnih dija-kov, ki so petkovo popoldne in so-boto pripravljeni posvetiti piljenju jezikovnih spretnosti, pa bo zago-tovo naraslo.

Rojeni govorec Jason Batson, ki je popestril že lanski vikend, se je vabilu z veseljem odzval tudi letos. Stvari pa niso ostale popolnoma enake, za kar je poskrbela Petra Ži-vec. Le kaj naj bi profesorica nem-škega jezika počela na angleškem vikendu? Poskrbela je za zabavo - z različnimi družabnimi igrami in spremljajočo glasbo v nemškem jeziku je poskrbela, da so se udele-ženci vikenda med odmori sprosti-li, zabavali in nasmejali, hkrati pa uporabljali tuji jezik.

Dijaki se niso smejali in zabava-li le med odmori, saj smo se med pogovori soočali z različnimi bese-dnimi zapleti, ki so prijetno pope-strili program. Izkazalo se je, da ni preprosto ves čas klepetati v angle-ščini, še posebej, če si tisti dan že izkusil sedem ur pouka.

O čem vse je tekla beseda in kaj vse smo na vikendu počeli, vam

lahko povedo dijaki: Selena Bene-dik, Valentina Metež, Marjanca Kocmur, Simon Uršič, Jan Gačnik, Tina Lovka, Tjaša Obranovič, Rozi Stegnar, Neža Sečnik, Jan Zajec in Katja Vode. Izkušnje iz prve roke so najbolj zanesljive. Kljub temu pa naj omenim nekaj dogodkov, ki bi vas utegnili zanimati: ogled filma v angleškem jeziku, angleški zajtrk, ki so ga pripravile naše prijazne kuharice, igranje kitare na igralni konzoli … Skratka, imeli smo se lepo.

Naši dijaki so Jasona ponovno navdušili in po odzivih sodeč je tudi on na dijake naredil odličen vtis. Rojeni govorec in slovenski učitelj je torej dokazano pristop, ki se obnese. Preverite še sami, prilo-žnosti bo še dovolj.

Ana Špan Česen

Angleški oziroma tujejezični vikend

Jason na srečo ne zna slovensko

Govorica rok

Pri nemških igrah


66

Casual or Modern

S ometimes it is hard to make up something new which

you would like to work on with your students - should you take the classical path or should you take a modern approach. What we were working on these past two days was definitely different from working in the classroom, even though there were 24 participants on and off.

Some of the students wanted to find out what we would be do-ing, but why should everything always be known beforehand. We met on Friday, 16th April, 2010 at the coffee machine and the first rule was “ Let’s just use English all the time”. I know it’s hard, but that’s the purpose of our gather-ing. Our work started in the li-

brary after we had introduced ourselves. The chosen topic was “My home town – present it to us”. It took the participants about an hour and a half and the presen-tations, which we listened to later, were very interesting and to sum everything up we found out that we had covered different places from two thirds of Slovenia.

After a pleasant dinner we went back to work and tried to do some drawing. But this time one student had a picture and instructed the other one, what to sketch. The pictures were great, but as some of them said, “It was difficult to express where you wanted the sketcher to move his pencil.” The evening closed with an interesting movie. And after a

Our English WeekendFor most of the students, just another ordinary weekend was coming. But not for those who decided to stay at school and work on their English.

So, we gathered next to the coffee machine. We introduced ourselves to each other and Julie told us about our plans for our weekend. We followed her to the library, where we wrote about our hometowns and later read them out loud. It was interesting to hear about different places in Slovenia. We also played a game. Your partner had to tell you what kind of lines and circles to draw. In the end, there was a drawing and we compared it with the original picture in our partner’s hands.

We ate our dinner – pancakes with chocolate and got some energy. After dinner we watched a

film in English. I can’t remember the title, but I know it was interesting and we enjoyed it.

On Saturday morning we ate breakfast together and then continued with our work. In groups, we discussed about teenage problems. Each group prepared a short presentation of their work and they

Resnobni Simon

Ustvarjalna Žana

Pisatelj Patrik

Delavna Neja


67

Gimnazija Želimlje

long school week they were ready for some sleep.

On Saturday morning we met at breakfast, some students had left us because of the “Cleaning Slovenia” activities, but others

joined us. Of course, it was quite hard to still be sleepy and in dream land, but already talking in English. We started with reading a few par-agraphs from Catcher in the Rye and just reminding them of some

were really funny to watch. Our next mission was to write a poem. Julie gave

us a few instructions about writing. It was quite hard to start, but once you got the inspiration, the poem started looking like a poem.

The last thing we did together was eating lunch. Then we went home. Meta and I decided to spend the rest of the day in Ljubljana, so our teacher drove us there with two other girls.

I liked the experience of my first English weekend. Those who have already been there also liked it. They said it was great that there were more students than the year before. It was fun to talk only in English and I liked being with my school friends outside serious school, in more relaxed circumstances.

Neja Žorž

of the problems teenagers have. They divided into four groups and spoke about the problems that are quite big for them and hard to solve if the right help is not there for them in time. The problems

Le zakaj nekaterim nikoli ni nič jasno?

Ta naloga pa ni težka

Kje je špansko-angleški slovar?


68

that appeared were: educational problems, being misunderstood, different addictions like alcohol, drugs and facebook, eating disor-ders, love problems, life turning the wrong way and ruining it for someone, and more and more. They acted out these problems in a unique way and were very crea-tive. Some of them even promised to have a solution for most of the problems at their next “session”, but I strongly doubt it, for these problems are not only in today’s world, but from forever – they slightly change with the style of life, but shall never go away.

Our last break brought us to the final phase of our weekend and to poetry. We started our work with the place where we live and therefore also ended it with read-ing France Prešeren’s poem “O, Vrba”. About 30 adjectives and

nouns were thrown at them and some used one to focus on, where-as others took more of them and tried to combine them in a poem. Usually it is harder to present one’s poem, but I encouraged them all to read their creations to us – for I believe that a poem should also be for other’s even if the author is not completely satisfied with it, it might help someone else.

At the end I would like to thank

everyone for participating in this two-day project. It was wonderful to work with new ideas and with fresh views that you young people have. To encourage others I would only like to say, “It’s worth trying something new - to enrich our knowledge and deepen our friend-ships.”

mag. Julijana Mary Dolenšek Vode, prof. angl. Govorili so o Sloveniji

Govorica rok pri pisanju ne pomaga “Pozabila si vejico!”


69

Gimnazija Želimlje

Piknik 3. a in 3. b

Degustatorka Agata

“Lucija, saj bo šlo!”

Prismojena kuharja

Povezana

Povezani

Kozmetični salon Tole pa je že skoraj rokoborba


70

Šolski utrip

Vedno zaljubljene

To ni bilo med poukom!

Pogled v 4. b

Radovedna Daša

Pri biologiji

Nejc bo študiral kemijo Med glavnim odmorom v klubu


71

Gimnazija Želimlje

Die deutsche Woche

N ajbolj zagrizeni učenci nem-ščine (vsega skupaj nas je

bilo 22) smo imeli možnost predza-dnji teden pouka preživeti v avstrij-skem okolju pod okriljem Avstrij-skega inštituta. Ne, na žalost nismo šli v Avstrijo, ampak je Avstrija pri-šla k nam. V goste sta prišli dve nad-vse prijazni in potrpežljivi avstrijski študentki, Chiara in Dedal, ki nista razumeli slovensko, angleško spo-razumevanje pa nam je bilo prepo-vedano, čeprav moramo priznati, da smo na koncu malo goljufali.

Z delom smo pričeli v pone-deljek. Najprej sta nam Chiara in Dedal predstavili, kakšen bo naš skupni teden. Hitro nemško govor-jenje nas je malo zmedlo, kasneje pa smo razumeli skoraj vse. Razde-lili smo se v štiri skupine in vsaka je delala filmček o svoji glasbeni zvezdi. Ta zvezda naj bi bila izmi-šljena, resnična, resna ali zabavna. Celotno zgodbo, karakter, potek samega filma smo morali narediti sami. V nemščini. Seveda pa smo si najprej ogledali različne vrste fil-mov, od stop-motiona do navadne-ga dokumentarca, da smo si lahko predstavljali, na kakšen način mo-ramo delati. Dobili smo tudi svoj osebni dnevnik, v katerega smo zapisovali svoje vtise ob delu, ideje in kaj nam je bilo všeč. Ob koncu dneva smo koordinatorkama pisali o tem, kako se počutimo, kaj bi bilo bolje itd.

V torek smo najprej imeli de-lavnice na štirih postajah, kjer smo morali glede na videno oz. prebra-no odgovarjati na vprašanja. Na prvi smo gledali videe nemških glasbenikov, na drugi preučevali različne postavitve kamere in na-čine snemanja, na tretji smo brali nemško literaturo, na zadnji pa bi-ografijo slavne nemške glasbenice Christine.

Nato pa smo resno zakorakali v delo. Izmišljali smo si glasbenika:

napisali smo mu kratek življenje-pis, kakšne lastnosti ima, zakaj je poseben. V grobem smo si zami-slili scenarij, kot npr. vprašanja za intervju. Začeli smo razmišljati o poteku snemanja. Dobili smo tudi liste, na katere smo si lahko zapisa-li: ali bomo snemali notri ali zunaj, kdo bo naša glavna in kdo stranske osebe, kje bo stala kamera, kakšni bodo kostumi in make-up. Medtem smo se posvetovali s Chiaro in De-dal; počasi smo začenjali razumeti

Nemških 22

Šolska ura nekoliko drugače


72

pogovorno nem-ščino in se celo nekaj malega pogovarjati. Pri tem nas je zelo reševal Evgen,

ki nam je tudi sproti pre-vajal, če česa nismo razumeli. Ob tej priložnosti se mu lepo zahvalju-jemo.

Snemanja so se pričela v sredo in se nadaljevala v četrtek. Vsi smo se trudili in poskušali narediti čim izvirnejši video. Finiš je bil v četr-tek in petek, ko smo izbrali prizore in se je začelo rezanje ter lepljenje odsekov. Pri tem so veliko delo na-redili naši fantje, ki se na take reči pač bolje spoznajo.

Za petek smo morali poleg pro-jekcije pripraviti tudi manjšo pred-stavitev, kaj smo delali. Reševala sta nas Evgen Zajec, ki je na kratko razložil potek tedna v nemščini, in Urh Pucihar, ki je enako naredil v slovenščini. Na predstavitev so pri-šli tudi predstavniki Avstrijskega inštituta, zato smo še težje čakali, da pokažemo svoje delo. Za nekaj

minut so na platnu zasijali naši zvezdniki: Illona, Hansi, DjGrum & HeeShee. Na žalost videa Glitzern (delo skupine pridnih deklet iz 2. a in Tjaše iz prvega razreda) zaradi težav pri montaži nismo videli. Ker je bil resnično dober, smo si ga ogle-dali teden dni kasneje, na prireditvi ob zaključku šolskega leta.

Mislim, da smo od nemškega tedna veliko odnesli in da smo se potrudili po svojih najboljših mo-čeh, tako pri razumevanju kot pri ustvarjanju filma. Zares smo uži-vali. Vendar ne samo zato, ker cel teden nismo imeli pouka, ampak

tudi zaradi tega, ker smo se za kra-tek čas res vživeli v prijetno ozra-čje, ki so nam ga prinesli Chiara, Dedal in Avstrijski inštitut.

Daša Vodičar

Prevajalcec

Na delu z mentorico

“Vse bom posnel, čisto vse!”Pozdrav častnih gostov


73

Gimnazija Želimlje

Obisk dopisovalcev iz Weichsa

V sredo, 16. junija 2010, ob 15. uri smo pred vrati šole čaka-

li in čakali … In kaj smo dočakali? Pripeljal je avtobus, v katerem so se smejali naši dopisovalci iz Nemčije.

Celo šolsko leto smo si prek elektronske pošte ali pisem dopi-sovali z dijaki šole na Bavarskem. To, da srečaš resnično osebo, s ka-tero si si dopisoval, je res nekaj ne-verjetnega. Nihče od nas ni vedel, ali se bomo razumeli.

Pred nami je bil torej poln av-tobus dijakov in prof. Kranjec je po imenih klicala pare dopisovalcev. Najprej smo se pozdravili, nato pa smo si skupaj ogledali našo šolo in dijaški dom. Sledila je večerja, med katero smo se pogovarjali v meša-nici angleščine in nemščine, maha-li z rokami … V klubu smo se igrali različne igre. Skupino dopisovalk smo ponovno popeljali po šoli, kjer smo se srečali tudi z drugimi di-jaki. Vsi so imeli možnost pokazati svoje znanje tujih jezikov. Ta dan smo vozači prespali v Majcnovem domu, kjer so prenočili tudi do-pisovalci z Bavarskega. Preživeli smo še lep večer, v katerem je bilo polno smeha.

Naslednji dan smo skupaj šli na izlet po Sloveniji. Na avtobusu smo si imeli veliko povedati. Dopisoval-ci so se učili slovenskih besed (npr. dober dan, Ljubljana, luč, vrata …). Nam se je njihova izgovorjava zde-la izredno zabavna!

Najprej smo obiskali Postonj-sko jamo. Mislim, da smo prav vsi uživali v vožnji z vlakcem v skriv-nostne dvorane podzemlja. Ko smo na kosilu napolnili želodčke, smo se odpeljali naprej v Lipico pogledat naše lepe lipicance. Kma-lu za tem, ko smo začeli z ogledom konjušnice z lipicanci, se je ulil dež s točo. A to nam ni pokvarilo čudo-vitega izleta. Od vseh ogledov smo postajali že pošteno utrujeni, zato smo se odpeljali proti Želimljam.

Še malo in začel se je koncert Strgana struna. Med koncertom smo našim gostom prevajali go-vore in besedila pesmi. Zahtevna naloga, ni kaj. Nato smo šli k po-čitku. Zavedali smo se, da se naše kratko druženje izteka.

Zjutraj smo se žalostni posla-vljali, vendar upali, da se naslednje leto zopet vidimo, a takrat na Ba-varskem.

Marta Vidmar

Koga čakajo?

Med ogledom ustanove

Gostitelji z obiskovalci iz Weichsa


Letno poročilo 09/10Zavod sv. Frančiška Saleškega

Gimnazija Želimlje

Dom Janeza Boska

Majcnov dom

Zavo

d sv

. Fra

nčiš

ka S

aleš

kega

Let

no p

oroč

ilo 0

9/10

Zavod_sv_Franciska_Saleskega_Letno_porocilo_09-10_naslovnica.indd 1 13.9.2010 10:29:26

Documents

Letno poročilo 2009/2010 - 1. del