Letno poročilo 2010/11

1991

–199

2 Za

vod

sv. F

ran~

i{ka

Sal

e{ke

ga L

ETNO

POR

O~IL

O 20

10–2

011 1991

1992

PORO~ILO20102011

LETNO

ZAVOD SV. FRAN~I{KA SALE{KEGA

GIMNAZIJA ŽELIMLJEDOM JANEZA BOSKA

MAJCNOV DOM

1. DEL

1

19911992

PORO~ILO20102011

LETNO


2

Letno poročilo Zavoda sv. Frančiška Saleškega 10/11ISSN C503-5996Izdal in založil Zavod sv. Frančiška SaleškegaOdgovarja Peter PolcFotografije iz arhiva Zavoda, Benjamin Kralj, Klemen LajevecOblikoval Marko Suhoveršnik Lektorirala Marija Modic PremrlTiskala Tiskarna Pleško, september 2011Naklada 2000 izvodov

Zavod sv. Frančiška SaleškegaŽelimlje 46SI-1291 Škofljica

01 470 2 100 01 470 2 109 [email protected] www.zelimlje.si

3

19911992

PORO~ILO20102011

LETNO


4

5

Naslov je vzet iz soneta Franceta Balantiča, v katerem pravi, da bi

želel biti dar Bogu vsaj kot beli kamen na križišču. Tedaj je pesnik imel šele dobrih dvajset let; prekratko življenje za venčanje z lovorjem, a že dozo-relo za ples z vetrom prihodnosti in Prihodnosti!

Dvajset let tudi Gimnaziji Želimlje, prvi katoliški šoli v samostojni Repub- liki Sloveniji, bolj kot sloves zrelosti daje pomen belega kamna na križi-šču. Mnogi mladi so se ob njem že ustavili, okrepili in našli pot v življenje.

Prav ob tem jubileju lahko v slo-venščini beremo knjigo Novi krščan-ski svet (Ljubljana 2010), izzivalno delo Philipa Jenkinsa, ki napoveduje prihod globalnega krščanstva. Pa ne gre za kakšno znanstveno fantastiko! Z zgodovinsko in statistično kritično-stjo zarisuje poslanstvo krščanstva kot najpristnejšega množičnega gi-banja v nam dosegljivi prihodnosti. Dijaki in dijakinje Gimnazije Želimlje, nekdanji in sedanji, so soustvarjalci te prihodnosti. Njeni ljubljeni protago-nisti so že zato, ker so mladi. Želimo jim, da jim bodo pri njenem ustvar-janju v pomoč darovi, s katerimi jih nebo razsipno bogati.

Oče in učitelj mladine sv. Janez Bosko je dejal: »Ker ste mladi, vas imam posebno rad; za vas živim, za vas delam, za vas sem pripravljen dati tudi življenje!« To njegovo poslanstvo, v katerem odseva božja ljubezen, nadaljujejo don Boskovi salezijanci

in njihovi sodelavci. Da bi živo izpri-čal don Boskovo ljubezen do mladih, jih je ob 110. obletnici prihoda sale-zijancev na Slovensko in 20-letnici Gimnazije Želimlje ter Doma Janeza Boska osebno obiskal tudi deveti don Boskov naslednik Pascual Chávez, vrhovni predstojnik salezijancev.

Sobratom, salezijanskim prijate-ljem in sodelavcem z iskreno hvalež- nostjo čestitam ob spominskih oblet- nicah. Mislim tudi na vse tiste, ki so se pred nami trudili za isti visoki cilj. Gimnazija Želimlje, ki je kakor beli kamen na križišču, pa naj bo našim mladim in njihovim sopotnikom še naprej znamenje, ki zanesljivo kaže smer Prihodnosti.

to jim iz srca želim dr. alojzij slavko snoj, salezijanski predstojnik.

Beli kamen na križi{~u

▲Pri pouku nemščine

6

7

Prvoaprilske šale so že davno izzve-nele in april 1991 se je prevesil v

drugo polovico. Šolsko leto v vasici na obrobju Ljubljanskega barja se je poča-si iztekalo. V glavah snovalcev želimelj-ske vzgojno-izobraževalne ustanove se je rojevala nova zgodba.

To so bili prelomni časi. Slovenija se je po uspelem plebiscitu spraševala, kako naprej, in s skrbjo zrla v prihodnost. Tudi ustvarjalci želimeljske zgod-be so spoznali, da je treba eno poglavje zaključiti in začeti novo. Bili so to drzni načrti v jutranjem svitu novih časov.

Začelo se je zelo skromno, s 24 di-jaki, ki so skupaj s tedanjim vodstvom gimnazije in šolskim ministrstvom za-čenjali poglavje zasebnega šolstva. Prva leta so bila zaznamovana z mno-gimi vprašanji. Ali odpreti dijaški dom samo za fante ali tudi za dekleta? Kako najti dobre profesorje in vzgojitelje? Kje dobiti denar za prenovo stavb in dogra-ditev novega dela? Je kljub finančnim težavam pametno vztrajati pri manj-šem številu dijakov v razredih? Kaj je treba storiti, da ustanova ne bo posre-dovala le znanja, temveč tudi bogastvo za življenje?

Leta so minevala in vsako je prineslo kaj novega. Kmalu so dom v Želimljem našla tudi dekleta, gradnje so se kljub pomanjkanju denarja vrstile leto za le-tom in se tudi uspešno končale. Število dijakov se je večalo, rezultati na maturi so bili vedno boljši. Veliko pridobljene-ga znanja, bogato obšolsko življenje in ozračje domačnosti, ki je značilno za

Svit novih ~asovsalezijanske ustanove, dajejo zavodu poseben pečat in že vrsto let privabljajo mlade iz vse Slovenije.

Sprejeta je bila tudi kakšna napačna odločitev, pojavljale so se boleče težave tudi tam, kjer smo jih najmanj pričako-vali. Še zlasti v takšnih trenutkih smo stopili skupaj in s pogledom, obrnjenim navzgor, iskali pravih rešitev.

In kam nas je dvajsetletna pot pri-peljala? Kako danes ustanovo vidijo dijaki?

Tudi letos sem to preverjal z vprašal-niki, ki sem jih razdelil med nje. Ko sem jih prebiral, sem dobil občutek, da so kar preveč prizanesljivi do profesorjev, vzgojiteljev, vseh, ki v ustanovi delamo. Pohvale je lepo brati, a nas ne smejo uspavati. Dobra žetev še ne pomeni, da ne bo treba več sejati. Na novo setev se je treba dobro pripraviti, da nas ne bo presenetila zima. V današnjem času se to kaj hitro zgodi

peter polc, direktor

▲Bo njuna odločitev trajna?

8

Po drugi svetovni vojni Cerkev v slovenski družbi ni mogla svobo-

dno delovati. Salezijanski duhovniški kandidati so gimnazijo obiskovali na Hrvaškem. Po rahli otoplitvi odnosov med Cerkvijo in državo v 60-ih letih so salezijanci dobili dovoljenje, da za izo-braževanje svojih duhovniških kandida-tov ustanovijo srednjo šolo.

Po dolgem iskanju lokacije so našli prostor v želimeljski dolini, kjer so župni-jo prevzeli leta 1965. Šola je odprla vrata v šolskem letu 1967/68. (Dotlej je bila pri nas edina srednja verska šola v Vipavi.) Več kot 20 let je službo ravnatelja oprav-ljal salezijanec Stanislav Okorn pa tudi poučevali so večinoma salezijanci. Dijaki so ob koncu šolskega leta opravljali iz-pite na javnih gimnazijah, saj spričevala želimeljske Srednje verske šole vse do leta 1991 niso veljala za javne listine.

Po padcu komunističnega režima in prvih svobodnih volitvah je bil mar-ca 1991 sprejet Zakon o zavodih, ki je pri ustanavljanju zavodov dopuščal zasebno pobudo. 23. aprila istega leta je Salezijanski inšpektorat sprejel Akt o ustanovitvi zavoda Gimnazija Želimlje. Gimnazijo od samega začetka vodijo salezijanci. Celotni postopek za ustano-vitev šole in pripravo ter verifi kacijo pro-grama je pripravil mag. Marjan Kuralt, ki je postal tudi prvi ravnatelj gimnazije. Postopek je bil uspešno končan ob kon-cu julija 1991, prav v času, ko je mlada slovenska država prestala svoj ognjeni krst. Slovesno odprtje novega zavoda je bilo 7. oktobra 1991, dan pred raz-

20 let Gimnazije Želimlje glasitvijo mnenja Badinterjeve komisi-je o razpadu Jugoslavije, ki je prižgala zeleno luč mednarodnemu priznanju Slovenije. Na slovesnosti je ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar Gimnazijo Želim-lje imenoval "duhovni spomenik na zgo-dovinsko leto".

Zaradi pozne verifi kacije programa razpis za prvo šolsko leto (1991/92) ni bil objavljen pravočasno. Zato je na Gimnaziji Želimlje začel šolanje le en oddelek s 24 dijaki in dijakinjami. Poleg njih se je šolalo še 8 dijakov nekdanje verske šole, ki so obiskovali tretji in če-trti letnik. Poskrbljeno je bilo za veliko obšolskih dejavnosti (jezikovni tečaji, pevski zbori, športne aktivnosti, dram-ski krožek, fi lmska dejavnost, računal-niški krožek …), teden komunikacije na Pohorju, literarne natečaje, različne razstave na šolskih hodnikih … Zaradi večjega števila dijakov in potrebe po kvalitetnejšem izvajanju pouka so poleti 1994 ustanovo dogradili in prenovili.

Ob ustanovitvi gimnazije je bil v njenem okviru odprt tudi dijaški dom – Dom Janeza Boska, ki ga prav tako

▲

Odsev

preteklosti?

9

vsa leta vodijo salezijanci. Prvo leto je bil to Franc Podbevšek, nato pa dote-danji vzgojitelj Janez Vodičar. V prvi skupini pedagoških delavcev dijaškega doma so bili v večini vzgojitelji, ki so do leta 1991 delali v Modestovem domu, dijaškem domu v Celovcu. V tretjem letu delovanja so se fantom v Domu Janeza Boska pridružila tudi dekleta. Leta 1996 je vodenje dijaškega doma prevzel dotedanji vzgojitelj Peter Polc, leta 2003 pa Peter Končan, ki je ravna-telj še danes.

V šolskem letu 1997/98, ko je rav-natelj gimnazije postal Tone Ciglar, je bilo dijakov in dijakinj že več kot 200. V tem letu je bil dograjen dijaški dom, knjižnica in telovadnica, leta 1999 pa še sodobno urejena čitalnica, prostori za fi tnes in zunanja igrišča. Nove prostore sta blagoslovila vrhovni predstojnik sa-lezijancev Juan E. Vecchi in ljubljanski nadškof mons. Franc Rode.

Odkar Gimnazija Želimlje razpisuje prosta vpisna mesta skupaj z drugimi šolami (1992), je vpis nanjo omejen. Ve-čina dijakov je šolanje uspešno zaklju-čila in maturirala (850 maturantov). Od

leta 2001 je bil uspeh na maturi 100 %,6,6 % maturantov pa je v bilo teh letih "zlatih". (Upamo, da se bo zgodovina še dolgo ponavljala!) Večina dijakov se je po maturi vpisala na želene fakultete in mnogi med njimi so študij že zaključili. Danes delujejo na različnih področjih družbenega življenja.

Gimnazija Želimlje, ki jo od leta 2002 vodi Peter Polc, v 20 letih svojega delo-vanja ni bila le kvalitetna izobraževalna ustanova, ampak tudi prostor, kjer v don Boskovem duhu skrbimo za pristne prijateljske odnose in vzgojo dijakov v poštene državljane in dobre kristjane. Dijaki niso skupaj le pri pouku, ampak se družijo in izobražujejo tudi na številnih ekskurzijah doma in na tujem, v krožkih in delavnicah, v pevskih zborih, pri šport-nih aktivnostih, na plesih … V zadnjih 20 letih so za pisanje nadarjeni dijaki izda-jali več dijaških glasil (Še ne vem, Pre-blisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še en preblisk). Izšlo je tudi nekaj samostojnih pesniških zbirk. Dijaki so svoje znanje in ustvarjalnost dokazovali na tekmovanjih in natečajih doma in na tujem.

Pri vzgojnem in izobraževalnem poslanstvu nam je bila ves čas v po-moč salezijanska družina, ki naše delo podpira na različne načine (pomoč do-brotnikov v Sklad Gimnazije Želimlje, informiranje o našem delu preko Sale-zijanskega vestnika, molitev …), pa tudi drugi dobrotniki, na primer Slomškova ustanova, ki podpira dijake iz fi nančno šibkih družin. Sadove njihove pomoči in svojega dela vsako leto prikažemo v letnem poročilu.

mag. jurij pavel emeršič

▲

To pa ni bilo

pretežko

10

11

After World War II, the Holy Church was not able to freely work in the

Slovenian society. The Salesian can-didates therefore had to go to receive their high-school education in Croatia. When there was a slight breeze of bet-ter times in the relationship between the Holy Church and the State (Yugoslavia), they received a permit in the 1960s let-ting them establish a Secondary school for the education of their own (theologi-cal) candidates.

After a very long search for an ap-propriate location for the school, their place was found in the Želimlje val-ley, where the parish of Želimlje was taken over in 1965. The school opened its doors in the school year 1967/68 and was beside the Vipava Second-ary School the only religious (Catholic) secondary school in Slovenia. For more than 20 years it was led by the Salesian Mr. Stanislav Okorn, and most of the teachers at the school were Salesians as well. The students had to go to Pub-lic High-schools to get legal documents of fi nishing each grade, because the School Reports received by the Želimlje Secondary School were not recognized by the authorities until 1991.

When the communist regime fell and the fi rst free elections took place in March 1991, a Law on Institutions was introduced as well, which defi ned that private institutions could also be established. The Slovenian Salesian

Inspectory therefore passed the Act of Establishing the Institution of Gimnazija Želimlje on 23rd April, 1991. Since its beginning the High-school has been led by the Salesians. The whole procedure to establish the school and the prepa-ration and verifi cation of its program

was led by Mr. Marjan Kuralt, who also became the fi rst headmaster of the High-school. All the procedures were successfully fi nished till the end of July 1991, exactly in the same time as the young State of Slovenia went through its hard beginnings. The offi cial opening of the institution was on 7th October,

▲

Nekateri

so natančni

20 Years of Gimnazija Želimlje — The Želimlje High-school

12

▲

Teja vas zna

spraviti v

dobro voljo

1991, one day before the opinion of the Badinter committee of the disintegration of Yugoslavia was announced. This also sent a green light to the International recognition of Slovenia. At the opening ceremony the Archbishop of Ljubljana, Monsignor Alojzij Šuštar named the High-school of Želimlje “a spiritual monu-ment of the historical year”.

The fi rst school year started in a different way, because of the belated verifi cation of the program. Therefore the fi rst school year (1991/1992) took in only one class of 24 students (boys and girls) and beside them there were also 8 students from the ex- secondary

school, who were students of the third and fourth grades. There was a large spectre of different activities given to the students e. g. language courses, choirs, sport activities, a drama club, a fi lm club, working on computers, … as well as a week of communication on Pohorje, literary contests, different exhibitions in the school hall. Because the number of students was growing rapidly, there was a need for more space and in the summer of 1994 new buildings were added and old ones were renovated

The same time that the high-school was opened, a dormitory was opened for the students from distant places – Dom Janeza Boska, which has also been led through the whole period by the Salesians. Mr. Franc Podbevšek was its fi rst leader and the following year it was taken over by Mr. Janez Vodičar. The fi rst group of educators had mostly been educators in the Mo-dest dormitory in Klagenfurt till 1991. In the third year of the existence of the Dormitory in Želimlje, girls were also able to live in the dormitory. Mr. Peter Polc took over the leadership of the dor-mitory in 1996 (he was an educator in the dormitory before that) and in 2003 Mr. Peter Končan took over the leader-ship of the dormitory and still holds the position till today.

In the school year 1997/98, when the Salesian Mr. Tone Ciglar became the headmaster of Gimnazija Želimlje, there were more than 200 students attending the school. The same year the dormitory was fi nished as well as the library, gym and in 1999 the school

13

▲

Se Tina

veseli

mature?

got a new modern reading section, fi t-ness rooms and playgrounds outside the school buildings. All the new facili-ties were blessed by the Rector Major of the Salesians of Don Bosco, Rev. Fr. Juan E. Vecchi and the Archbishop of Ljubljana, Monsignor Franc Rode.

Ever since the High-school has had a list of available places for new stu-dents as well as other schools in Slove-nia do (1992), there has been a limit in acceptance. Most of the students have successfully fi nished their studies and leaving exams (850 Matura students). The rate of successfully fi nishing their leaving exams (Matura) since 2001 has been 100 % and 6,6 % of the students fi nished with honours – they are the so called Golden Matura Students. (We look forward to achieving even better results in the future!) Most of our stu-dents were able to enroll at the chosen departments of the Slovenian universi-ties and many of them have success-fully fi nished their studies. Today they are important members of the society.

Gimnazija Želimlje has been led by Mr. Peter Polc since 2002. In the past 20 years it has not only tried to give education of high quality, but it has also been a place where friendships have been established in the spirit of St. John Bosco. One of the mottos is to bring up loyal citizens and good Chris-tians. The students are not together only in class, but they are together on different class excursions through our country Slovenia and all over Europe, at different clubs and courses, singing practice, sport activities, dances … In the last 20 years there have also been

different newspapers written by talent-ed students (Še ne vem - I Still Don’t Know, Preblisk – Enlightening, Lenuh – Lazy, Pod Finžgarjevo lipo – Under Finžgar’s Linden Tree, Še en preblisk – Another Enlightening). Besides all this, some unique volumes of poetry have been published by some talented stu-dents. Many students have taken part in different knowledge and creativity competitions both at home and in for-eign lands.

In the process of upbringing and teaching we have received a great deal of help from the Salesian family, which supports our work in different ways (donations to the Gimnazija Želimlje Fund, informing the public of our work through the newspaper Salezijanski vestnik, supports in prayers,…) and there are also other supporters as e.g. Slomškova ustanova (The Slomšek Fundation), which supports students of large families with lower fi nancial pos-sibilities. All their support and work is recorded the School’s year report.


translated by mag. julijana mary dolenšek vode

14

Die Kirche in Slowenien konnte ihre Tätigkeit nach dem zweiten

Weltkrieg nicht in voller Freiheit ver-wirklichen. Salesianische Priesterkan-didaten besuchten das Gymnasium in Kroatien. Als in den 60er Jahren eine Phase der Entspannung zwischen Kir-che und Staat begann, erhielten die Salesianer die Erlaubnis, eine Mittel-schule zur Ausbildung ihrer Priesteran-wärter zu gründen.

Man suchte lange nach einem ge-eigneten Ort und wurde schließlich in Želimlje fündig, wo man im Jahre 1965 die Pfarre übernahm. Die Schule öffnete ihre Tore im Schuljahr 1967/68 (Bis dahin war die einzige kirchliche Mittelschule in Vipava). Über 20 Jahre wurde sie von dem Salesianer Stanis-

lav Okorn geleitet und auch die Lehr-kräfte waren größtenteils salesianische Mitbrüder. Die Schüler legten am Ende jedes Schuljahres Prüfungen an staat-lichen Gymnasien ab, denn die Zeug-

20 Jahre Gymnasium Želimlje

▲

Drugošolci

bi bili gusarji

nisse der Schule in Želimlje wurden bis zum Jahre 1991 nicht anerkannt.

Nach dem Fall des kommunisti-schen Regimes und den ersten freien Wahlen wurde im März 1991 ein Gesetz verabschiedet, nach dem Bildungsein-richtungen auch in nichtstaatlicher Trä-gerschaft gegründet werden durften. Am 23. April desselben Jahres wurde vom Provinzialat der Salesianer don Boscos die Gründung der pädagogi-schen Einrichtung in Želimlje beschlos-sen und die Leitung der Schule den sa-lesianischen Mitbrüdern anvertraut. Die Vorbereitungen zur Schulgründung und die grundlegenden Arbeiten zur inhalt-lichen und organisatorischen Gestal-tung dieser Schule wurden maßgeblich von P. Mag. Marjan Kuralt, dem ersten Schulleiter, mitgetragen und für die Zu-kunft mitgeprägt. Das Verfahren wurde Ende Juli erfolgreich abgeschlossen und mit einem offi ziellen Akt nahm das Gymnasium Želimlje am 7. Oktober 1991 formell seine Tätigkeit auf - einen Tag vor der Veröffentlichung der Stel-lungnahme der Badinter-Kommission zum Zerfall Jugoslawiens, die grünes Licht für die internationale Anerken-nung Sloweniens gab. Bei der Eröff-nungsfeier nannte der Laibacher Erz-bischof Alojzij Šuštar das Gymnasium Želimlje »das geistige Denkmal eines geschichtsträchtigen Jahres«.

Da das Programm des Gymnasiums für das erste Schuljahr (1991/92) sehr

15

spät offi ziell anerkannt wurde, konnte es nicht rechtzeitig bekanntgegeben werden. Somit begann nur eine Klas-se mit 24 SchülerInnen ihre schulische Laufbahn am Gymnasium Želimlje. Pa-rallel dazu erfolgte auch der Unterricht für acht Schüler der ehemaligen nicht staatlich anerkannten Mittelschule, welche die 3. und 4. Klasse besuchten. Das außerschulische, pädagogisch förderliche Angebot war vergleichs-weise vielfältig (Sprachkurse, Chöre, sportliche Aktivitäten, Theatergruppe, Filmwerkstatt, Computerwerkstatt, usw.). Außerdem wurde ein jährlich stattfi ndender einwöchiger Aufenthalt auf dem Pohorje eingeführt, mit dem Ziel, die Kommunikationskompetenzen zu trainieren. Um die Lernbedingungen zu verbessern und aufgrund der jähr-lich steigenden Schülerzahl wurde die Einrichtung im Sommer 1994 renoviert und vergrößert.

Zeitgleich mit der Gründung des Gymnasiums wurde auch das Don-Bosco-Schülerheim eröffnet, das ebenso von Anfang an von den Sale-sianern don Boscos geführt wird. Die Leitung übernahm im ersten Jahr P. Franc Podbevšek, später der ehema-lige Erzieher P. Janez Vodičar. Die ers-ten Pädagogen im Schülerheim waren größtenteils Erzieher, die bis zum Jahr 1991 im Modestusheim – dem Schü-lerheim in Klagenfurt – tätig waren. Im dritten Jahr seines Bestehens wurde es zum ersten Mal auch für Studentin-nen eröffnet. Im Jahr 1996 übernahm der bisherige Erzieher P. Peter Polc, die Heimleitung. Seit 2003 führt das Schülerheim P. Peter Končan.

Im Schuljahr 1997/98, als P. Tone Ciglar zum Schulleiter ernannt wurde, zählte das Gymnasium schon über 200 SchülerInnen. In diesem Jahr wurden die Räumlichkeiten großzügig erwei-tert: u. a. wurden ein neuer Trakt des Schülerheims, Bibliothek und Sport-

halle und im Jahr 1999 ein modern eingerichteter Leseraum sowie Fit-nessräume und Außensportplätze ge-schaffen. Durch die Umgestaltung und Sanierung stehen jetzt neue Räume zur Verfügung, die vom Generaloberen der Gesellschaft der Salesianer, Don Juan E. Vecchi, und von dem Laiba-cher Erzbischof Mons. Franc Rode den kirchlichen Segen erhielten.

Seit das Gymnasium Želimlje die Schulplätze gemeinsam mit allen an-deren Schulen ausschreibt (seit 1992), gab es mehr Interessenten als freie Plätze. Die meisten Schüler schlos-sen das Gymnasium erfolgreich ab und bestanden ihre Abiturprüfung (850 Abiturienten). Seit 2001 konnten alle Schüler, die zum Abitur angetre-ten waren, ihre schulische Ausbildung erfolgreich abschließen; 6,6 % aller Abiturienten bestanden die Abiturprü-

▲

Na pikniku

3. a razreda

16

fung mit besonderer Auszeichnung. Viele Schulabgänger haben ihr ge-wünschtes Studium bereits erfolgreich abgeschlossen und sind heute in un-terschiedlichsten Bereichen des öffent-lichen Lebens tätig.

Das Gymnasium Želimlje, das seit 2002 von P. Peter Polc geleitet wird, erfüllte in den 20 Jahren seines Be-stehens nicht nur die Aufgabe einer qualitativ hochwertigen schulischen Einrichtung, sondern bot auch Raum für Austausch und gemeinsame Ak-tionen. Im Geiste des hl. Johannes Bosco werden den jungen Menschen Werte wie Kritikfähigkeit, Toleranz und Verantwortungsgefühl vermittelt, sie sollen zu tüchtigen Staatsbürgern und guten Christen erzogen werden. Die Jugendlichen erhalten nicht nur Un-terricht, sondern erwerben auch neue Kenntnisse und begegnen einander im Rahmen zahlreicher Exkursionen im In- und Ausland, in Arbeitsgemeinschaf-ten und Werkstätten, in Chören, beim Sport und bei Tanzveranstaltungen. In den letzten zwei Jahrzehnten veröf-

fentlichten literarisch begabte Schüler mehrere Schülerzeitungen (Še ne vem, Preblisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še en preblisk), einige Schüler gaben auch eigene Gedichtbände heraus. Ihr Wissen und ihre Kreativität stellten die Schüler bei nationalen und internatio-nalen Wettbewerben und Ausschrei-bungen unter Beweis.

Gemäß unserem erzieherischen Auftrag wurden wir tatkräftig von den Salesianischen Mitarbeitern Don Boscos unterstützt. Sie helfen uns auf unterschiedlichste Weise bei unserer Arbeit mit Spenden für den Hilfsfond des Gymnasiums, durch Berichter-stattung über unsere Tätigkeit im Don Bosco Magazin, mit Gebeten, u. v. a. m. Auch die Slomšek-Stiftung trägt we-sentlich dazu bei, Schülern aus sozial schwachen Familien zu helfen. Resul-tate ihrer großzügigen Unterstützung und unserer Arbeit stellen wir jedes Jahr im Jahresbericht vor.


übersetzt von marjeta kranjec

►

Koncert

Slomškove

ustanove v

Cankarjevem

domu

Dopo seconda guerra mondiale la Chiesa Cattolica nella società

di Slovenia non poté lavorare libera-mente. La formazione dei salesiani che si preparavano per il sacerdozio si svolgeva nelle scuole in Croazia. Negli anni sessanta le relazioni tra la Chiesa e lo Stato si sono un po’ ammollate. Allora i salesiani hanno ricevuto il permesso di fondare la scuola superiore per formazione dei loro candidati.

Dopo un assai lungo cercare hanno trovato il posto nella valle di Želimlje dove nell’anno 1965 hanno preso nell’amministrazione la par-rocchia. La scuola ha aperto la porta nell'anno scolastico 1967/68. (Finora l'unica scuola ecclesiastica seconda-ria (liceo) nella Slovenia si trovava a Vipava.) Più di 20 anni ne era preside il salesiano Stanislav Okorn; pure gli insegnanti erano in gran parte i Sa-lesiani. Poiché la scuola era privata e i certifi cati della Scuola religiosa Salesiana non avevano valore di un documento pubblico, gli alunni alla fi ne dell'anno scolastico facevano gli esami fi nali nelle scuole pubbliche.

Dopo la caduta del regime comuni-sta e dopo le elezioni libere nel mese di marzo fu accettata la Legge degli Istituti, che ha permesso l'iniziativa privata. Il 23 di aprile 2001 l'Ispetto-rato Salesiano ha emanato l'atto di fondazione dell'Istituto “Gimnazija Želimlje”. Fin dall’inizio della scuola sono i salesiani a guidarla. Il proces-

20 anni del Ginnasio Želimlje

17

▲

Predavanje

o polpretekli

zgodovini

so per la fondazione della scuola ed i preparativi per verifi cazione del pro-gramma ha preparato mag. Marjan Kuralt, che divenne anche il primo

preside del Ginnasio. Il processo fu fi nito con successo alla fi ne di luglio 1991, proprio nel momento, quando il giovane stato sloveno ha sostenuto il suo battesimo di fuoco. L'apertura so-lenne del nuovo istituto ebbe luogo il 7 ottobre 1991, un giorno prima della promulgazione della direttiva legisla-tiva della Commissione di Badinter per portare alla disgregazione la Ju-goslavia, che ha aperto la luce verde al riconoscimento internazionale della Slovenia. L'arcivescovo di Lubiana, msgr. dr. Alojzij Šuštar ha nominato “Gimnazija Želimlje” come »monu-mento spirituale dell'anno storico«.

A causa della verifi cazione ritar-data il programma del concorso per il primo anno scolastico (1991–1992) non fu pubblicato in tempo opportuno.

18

▲

Študijsko

srečanje treh

Polcev

v Barceloni

Perciò ha cominciato gli studi solo una classe con 24 alunni. Insieme a loro hanno continuato gli studi pure 8 alunni della ex scuola ecclesiastica, che frequentavano la terza e la quar-ta classe. Accanto agli studi ordinari avevano luogo pure le attività fuori scolastiche (i corsi di lingue straniere, i corsi musicali, le attività sportive, il

circolo di teatro, l'attività cinematogra-fi ca, il circolo di computer …), la set-timana di comunicazione a Pohorje, concorsi letterari, diverse esposizioni sui corridoi della scuola ... Poiché il numero degli alunni aumentava e a causa dei bisogni più grandi all'esecu-zione più qualitativa del lavoro nell'an-no 1994 gli edifi ci della scuola sono stati ampliati e rinnovati.

Al tempo della fondazione del gin-nasio è stato aperto anche il convitto – “Dom Janeza Boska” (La Casa di Giovanni Bosco), guidato pure dai Sa-lesiani fi n dall’inizio. Nel primo anno questo fu Franc Podbevšek, poi Ja-nez Vodičar, che fi no allora fu educa-tore. Nel primo gruppo dei lavoratori

pedagogici erano in gran parte quelli, che fi no all'anno 1991 lavoravano nel convitto “Modestov dom” a Klagenfurt. In primi due anni nel convitto “Dom Janeza Boska” vissero solamente i ragazzi, nel terzo anno invece sono state ammesse anche le ragazze. Nell'anno 1996 ha preso la direzione del convitto Peter Polc, fi no allora educatore, nell'anno 2003 questo in-carico è stato affi dato a Peter Končan, che lo svolge ancor oggi.

Quando nell ’anno scolastico 1997/98 l’incarico del preside ha pre-so Tone Ciglar, gli alunni sono stati oltre 200. In quell’anno fu terminata la costruzione del convitto, della pale-stra e della biblioteca, nell’anno 1999 pure la sala di lettura, modernamente atrezzata, area fi tness e campi sporti-vi esterni. I nuovi posti sono stati inau-gurati e benedetti da parte del Rettor Maggiore dei salesiani don Juan E. Vecchi e dall’ arcivescovo di Lubiana msgr. dr. Franc Rode.

Dal tempo, quando il ginnasio met-te a concorso i posti liberi assieme con gli altri ginnasi (1992), l’iscrizione è limitata. La gran parte di ginnasia-li ha chiuso con successo gli studi e coll’esame di maturità (850 maturan-ti). Dall’anno 2001 il successo all’esa-me di maturità fu 100%, 6% ne furono “dorati”. (Si spera, che la storia si con-tinuerà!) Maggior parte degli alunni dopo l’esame di maturità si è iscritta sulle facoltà di università secondo i loro desideri. Molti tra di loro hanno già fi nito i loro studi. Oggi stanno la-vorando ai campi differenti della vita sociale.

19

◄

Ne čisto

najboljši

pantomimik

“Gimnazija Želimlje”, dal 2002 gui-data da Peter Polc, durante i 20 anni della sua attività non era soltanto isti-tuto educativo ma pure il luogo, dove secondo il metodo di don Bosco si ha cura per le relazioni autentiche di ami-cizia e per l’educazione degli alunni nei onesti cittadini e buoni cristiani. Gli alunni però non stanno insieme sola-mente durante il tempo di scuola, ma anche prendendo parte nelle diverse escursioni nella patria e all’estero, nei cerchi di lavoro e di studio, nei cori di canto, nelle attività sportive, alla dan-za ecc ... Gli alunni con talenti speciali letterari pubblicavano diverse edizioni mensili (Še ne vem – Non lo so an-cora, Preblisk – Baleno, Lenuh – Pi-grone, Pod Finžgarjevo lipo – Sotto il tiglio di Finžgar [parroco-scrittore], Še en preblisk – Un altro baleno). Sono

state edite pure alcune edizioni di po-esie autonome. Gli scolari dimostra-vano le loro conoscenze e la creatività alle gare e concorsi sia nella patria sia all'estero.

Come un grande aiuto alla mis-sione educativa e quella intellettuale ci serviva anche la famiglia salesiana in modi diversi (aiuto di benefattori al fondo del “Gimnazija Želimlje”, infor-mazione sul nostro lavoro tramite il Bollettino Salesiano, la preghiera …). Oltre a questo esiste anche la fonda-zione di Slomšek, che offre aiuto agli alunni dalle famiglie fi nanziamente più deboli. Facciamo conoscere i frutti del loro aiuto e lavoro nella Relazione di ogni anno scolastico.


traduzione di stanislav okorn

20

Después de la Segunda Guerra Mundial, la Iglesia Católica no po-

día actuar libremente en Eslovenia. Es por ello que los seminaristas salesianos debían hacer sus estudios secundarios en Croacia. Los años sesenta trajeron una leve mejora en las relaciones ent-re la Iglesia y el Estado, es entonces que los Salesianos obtienen el permiso para fundar un instituto de enseñanza media para la formación de sus candi-datos al sacerdocio.

Después de una larga búsqueda en-contraron el lugar apropiado en el valle de Želimlje, donde en 1965 los Salesi-anos se habían hecho cargo de la par-roquia. Y así el Colegio de Enseñanza Media abrió sus puertas en Želimlje en el año escolar 1967–1968 (hasta ese mometo, el Instituto de Vipava había sido el único colegio secundario re-ligioso de Eslovenia). Como director fue nombrado el sacerdote salesiano Stanislav Okorn quien lo dirigió por más de veinte años. La enseñanza era impartida en gran parte por los mismos salesianos. Al fi nal del ciclo lectivo los

Veinte años del Instituto de Educación Secundaria Želimlje

▲

4. a obišče

Dobrepolje

alumnos debían presentarse en un ins-tituto estatal para hacer los exámenes, ya que los boletines o certifi cados de califi caciones del Colegio Católico de Enseñanza Media de Želimlje no fueron ofi cialmente reconocidos hasta 1991.

Después de la caída del régimen co-munista en Eslovenia y de las primeras elecciones libres, en marzo de 1991 ent-ró en vigor la Ley de las Instituciones que permitía la iniciativa privada en la fun-dación de las mismas. Y ya el 23 de abril del mismo año el Inspectorado salesiano aprobó el Acta de Fundación del Instituto de Educación Secundaria Želimlje.

El instituto fue dirigido desde sus comienzos por los Salesianos. Todos los preparativos para la fundación del colegio, así como la preparación y ve-rifi cación del programa estuvieron a cargo de Marjan Kuralt, M.C., quien fue su primer director. Los preparativos fue-ron terminados a fi nes de julio de 1991, precisamente en el momento en que el joven estado esloveno pasaba su pru-eba de fuego. La célebre inauguración del nuevo instituto tuvo lugar el 7 de octubre de 1991, vísperas de la emisión de la sentencia de la Comisión Badinter acerca de la desintegración de Yugosla-via, hecho que abrió sus puertas al re-conocimiento internacional de Eslovenia como estado soberano. En la celebra-ción de la inauguración del instituto, el arzobispo de Ljubljana Dr. Alojzij Šuštar llamó al Instituto Želimlje «Monumento espiritual en el año histórico esloveno».

21

◄

Takole naj bi

praznovali v

Španiji?

A causa de la tardanza en la verifi ca-ción del programa de estudios, la convo-catoria para la inscripción al primer año escolar (1991–1992) no fue publicada a tiempo. Por ello, ese año lectivo sólo un curso de 24 alumnos pudo comenzar su escolarización, además de los 8 alum-nos del Colegio Católico de Enseñanza Media de Želimlje que continuaron sus estudios del tercer y cuarto año.

Además del programa ofi cial, los alumnos tenían a su disposición una rica oferta de actividades extraescolares: cursos de idiomas, coros, actividades deportivas, teatrales, cinematográfi cas y de informática, la semana de la co-municación en Pohorje, concursos lite-rarios, diversas exposiciones que tenían lugar en el mismo instituto, etc. Debido al número creciente de alumnos, en el verano de 1994 el edifi cio de la institu-ción se tuvo que ampliar y reestructurar.

Junto con la fundación del Instituto se llevó a cabo también la fundación del Internado de Juan Bosco, dirigido asimismo por los Salesianos: el pbro. Franc Podbevšek durante el primer

año, sucediéndolo el educador Janez Vodičar en el puesto de director. El primer grupo de pedagogos estaba formado en su mayoría por los educa-dores que hasta 1991 habían sido tuto-res en Modestov dom, el internado de Celovec (Klagenfurt, Austria). A los tres años el Internado de Juan Bosco, sien-do en un princpio solo para pupilos va-rones, abrió sus puertas también a las pupilas mujeres. En 1996 la dirección del Internado pasó a cargo del educa-dor pbro. Peter Polc, ocupando luego la dirección el pbro. Peter Končan, desde el año 2003 hasta el presente.

En el año escolar 1997–1998, si-endo director el salesiano pbro. Tone Ciglar, el Instituto contaba ya con más de 200 alumnos. Ese año fueron ter-minadas las obras de ampliación en el internado, la biblioteca y el gimnasio, y en 1999, una moderna sala de lectura, el fi tnes y los campos de juego. Las nuevas instalacines fueron bendecidas por el Rector Mayor de los Salesianos pbro. Juan E. Vecchi y el arzobispo de Ljubljana mons. Franc Rode.

22

▲

Predmaturitetni

preizkus

Desde 1992, año en que el Instituto de Educación Secundaria Želimlje ofre-ce sus vacantes junto con los demás institutos de educación secundaria es-lovenos, sus plazas son limitadas, debi-do a la gran demanda de interés de los estudiantes. Al fi nalizar el bachillerato, la mayoría de los alumnos termina su formación con éxito, obteniendo el gra-do de bachiller y aprobando el examen de selectividad de bachillerato (850 bachilleres), teniendo así acceso a los estudios universitarios. Ininterrumpida-mente desde el año 2001 absolutamen-te todos los bachilleres han aprobado el examen fi nal de selectividad, alcanzan-do la distinción de oro más del 6,6 %

de ellos. Esperamos poder seguir man-teniendo este alto nivel académico. La mayoría de nuestros alumnos han podi-do inscribirse en la facultad escogida y muchos de ellos ya han terminado sus estudios, siendo muy activos en diver-sos ámbitos de la vida social.

El Instituto de Educación Secunda-ria Želimlje, que desde el año 2002 es dirigido por el pbro. Peter Polc, no es solo una institución educativa de cali-dad sino también un lugar de encuen-tro, donde se cultiva una amistad sin-cera y se educa cuidadanos honestos

y buenos cristianos, según el espíritu de Don Bosco. Los alumnos no solo comparten horas de clase sino que se relacionan entre ellos y desarrollan su personalidad y sus capacidades y ap-titudes, participando de una gran can-tidad de excursiones por Eslovenia y viajes a otros países; juntos participan en los diferentes grupos y talleres, en coros, en las actividades deportivas, en bailes estudiantiles y un sinfín de actividades. En los últimos 20 años los alumnos con talento literario han ido publicando varias revistas estudianti-les, como Še ne vem, Preblisk, Lenuh, Pod Finžgarjevo lipo, Še en preblisk. Han sido publicadas también algunas antologías poéticas. Los estudiantes han demostrado sus conocimientos, sus aptitudes y su creatividad partici-pando en diferentes concursos y com-peticiones en el país y el extranjero.

En nuestra misión pedagógica y educativa siempre nos ha apoyado la familia salesiana con la ayuda econó-mica de los benefactores del Fondo del Instituto Želimlje, la promoción de nuestro trabajo a través de la revista salesiana Salezijanski vestnik, la ora-ción, etc.; cabe mencionar también la ayuda de otros benefactores como, por ejemplo, la Fundación Slomšek (Slomškova ustanova) que brinda su apoyo a los alumnos, hijos de familias con bajos recursos económicos. El fru-to de nuestro trabajo, recogido con la ayuda de los benefactores, es presen-tado cada año en el informe anual.


traducido por lidija bavec flotta

23

primum gymnasium ecclesiasticum in želimlje pro salesianis can-

didatis sacerdotii conditum est anno domini mcmlXvii. ei plusQuam viginti annos stanislav okorn praefuit, can-didati autem eXamina in scholis publicis efficere debuerunt, Quod gymnasium formaliter acceptum non est. anno domini mcmXci hodiernum gymnasium želimlje utriusQue seXus conditum est salesiano marjan kuralt regente et tone ciglar et peter polc seQuenti-bus. gymnasio etiam domus iuventutis

(domus ioannis bosci) addita est – ei franc podbevšek, janez vodičar, pe-ter polc, peter končan praefuerunt. annis posteris aedificium auctum est: nova cubicula domi iuventutis, librari-um, lectorium, spharisteria interna et eXterna aedificata sunt. omnis institu-tio praeter effectus scholasticos edu-cationi civium probissimorum et fidelium optimorum studet.


adaptavit vertitQue eva lajevec

PauCula DE GYMNASIO ŽELIMLJE

24

2525

Ko {tevilke spregovorijoGIBANJE ŠTEVILA DIJAKOV NA GŽ IN V DJB OD 1991 DO 2011 dijaki GŽ dijaki DJB

USPEH DIJAKOV1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001

Nezadostni 0 9 2 10 13 2 6 7 23 2Zadostni 6 3 11 22 10 14 25 19 3 15

Dobri 20 41 44 86 109 84 88 87 83 91Prav dobri 4 18 47 32 42 65 61 67 57 71

Odlični 1 1 8 9 9 19 19 23 33 262002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

Nezadostni 4 0 2 3 3 4 5 7 4 4Zadostni 3 11 6 27 16 11 11 19 19 5

Dobri 89 82 80 89 97 106 91 83 89 92Prav dobri 94 97 99 112 102 95 118 112 108 112

Odlični 30 37 45 32 39 48 39 41 48 59

USPEŠNOST NA MATURI1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011

št. točk GŽ 16,50 18,94 19,17 20,52 20,37 20,48 21,69 23,08 22,80 22,00 24,00 23,98 23,29 21,15 21,79 21,76 22,08RS 18,38 18,16 18,21 18,66 18,83 18,65 18,76 19,28 18,94 19,22 19,33 19,90 19,64 19,89 19,69 19,46 19,70

razlika -1,88 0,78 0,96 1,86 1,74 1,81 2,93 3,80 3,86 2,78 4,67 4,08 3,65 1,26 2,10 2,30 2,38

uspešnost GŽ 94,74 94,87 97,30 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00(v odstotkih) RS 91,20 82,69 84,17 86,77 86,27 87,17 87,19 90,67 88,27 89,61 91,51 93,81 92,65 92,86 91,82 91,10 92,07

razlika 3,54 12,18 13,13 13,23 13,73 10,70 12,81 9,33 11,73 10,39 8,49 6,19 7,35 7,14 8,18 8,90 7,93

zlati matur. GŽ 0,00 0,00 2,78 10,00 0,00 4,26 0,00 9,62 9,62 5,77 10,53 8,00 15,52 6,33 5,17 7,27 8,77(v odstotkih) RS 2,34 2,34 2,34 2,34 2,34 2,34 2,34 3,36 2,39 2,87 3,42 4,79 5,17 4,78 4,80 0,73 4,69

razlika -2,34 -2,34 0,44 7,66 -2,34 1,92 -2,34 6,25 7,22 2,90 7,11 3,21 10,35 1,55 0,37 6,54 4,08

26

Ni nas bilo veliko. Samo pet. Spominjam se sprememb na političnem področju, ki so na-

povedovale tudi spremembe v želimeljski Srednji verski šoli. Končno smo priznani tudi mi! Konec izpitov na državni gimnaziji! Kot prva lastovka, ki naznanja pomlad, smo naznanili začetek sloven-skega zasebnega šolstva v novi Sloveniji.

Sprememba je bila velika. Dijaki Srednje verske šole smo postali dijaki Gimnazije Želimlje. V prvi letnik so prišli fantje in dekleta. Da, fantje in dekle-ta, ki so bili prva prava generacija Gimnazije Že-

limlje. Občudujem pogum takratnega vodstva. Zmogli so spremeniti mentaliteto in šolo odpreti generacijam fantov in deklet.

Minilo je 20 let. Ponovno sem tu. V kraju, na katerega me veže veliko spominov, sem sedaj v drugačni vlogi. Veliko se je spremenilo. Mislim, da na bolje. Zakaj? Don Boskov duh je ostal, svež in mlad.

A danes je v tej dolini več mladosti, kot je je bilo kdajkoli prej. Tu je mladina, ki prihaja in odhaja, generacija za generacijo. Iz pozitivne spremembe se rojevajo nove generacije, ki bodo spreminjale prihodnost. Ostaja zavest: lepo je biti generacija sprememb.

mag. marko košnik, vzgojitelj, dom janeza boska

Generacija sprememb

spremembe se rojevajo nove generacije, ki bodo

Zaklju~ni izpiti 1993Mirko Anželj

Gregor Markič, Naklo Marijan Maučec, Lendava Istvan Nagy Kovacs, Mužlja, Zrenjanin – Srbija

Zaklju~ni izpiti 1992Peter Končan, Horjul Marko Košnik, Cerklje na Gorenjskem Janez Krnc, Litija Peter Pučnik, Oplotnica Marko Suhoveršnik, Gornji Grad

Jožefa Stefitz

2727

Matura 1995

Gregor Anželj, Ljubljana Peter Božič, Ljubljana Andrej Debeljak, Ljubljana Gašper Dovžan, Kranjska Gora Boštjan Jamnik, Sevnica Marija Jankovič, Škofl jica Ivan Kadunc, LjubljanaRenata Kutnar, Škofl jica Aleksander Leskovec, Kranj Jernej Oblak, Ljubljana Katarina Obreza, Šmartno pri Litiji Barbara Poštrak, Kranj Pavel Pučnik, Oplotnica Florijan Skubic, Škofl jica Sabina Stopinšek, Ljubljana Andrej Triler, Naklo Marko Tušek1, Škofja Loka Esmeralda Vidmar, Tržič Rajko Vinčec, Turnišče

Julijana Mary Dolen{ek Vode, Alojzija Tro{t - Koren~an Po vseh prelomnih

dogodkih leta 1991 je jesen naši generaciji pri-nesla prve šolske dni na novoustanovljeni Gim-naziji Želimlje, ki jo je nova samostojna država priznala. "Fazančki" smo bili hkrati poskusni zajč-ki – prva zasebna šola, prvič tolikšno število dijakov in prvič matura.Kljub temu da nas ni bilo veliko, je bilo vedno živah-no in zabavno. Zanimivi dogodki in pripetljaji so se kar prelivali eden v drugega. Duha Janeza Boska je bilo čutiti povsod. Časa za gojenje dolgčasa nismo imeli, pa saj tega tudi nismo želeli. S prihodom novih generacij so se širila poznanstva, sklepala prijateljstva. Nekatera za vedno. Štiri leta so hitro minila, tudi matura ni bila tako grozna, kot je sprva kazalo, s seboj pa smo odnesli lepe spomine in dobre navade. Danes že naši otroci vedo, da smo bosi igrali nogomet v snegu in da je Gimnazija Želimlje sinonim za nepozabno.

pavel pučnik, projektant statik, p projekt

Gimnazija Želimlje je tudi {ola

prvič tolikšno število dijakov in prvič matura.

1 Zaključni izpit.

4. a

2828

Odkar sem »gulil« želimeljske klopi, je preteklo že veliko vode. Kaj se mi je najbolj vtisnilo v spomin? Predvsem ljudje. Številni prijatelji, ki sem jih tam spoznal – prava Slovenija v malem: od Prekmurja, Štajerske, Dolenjske, Ljubljane, Notranjske, Primorske do Koroške. To je bilo pestro pri-sluhniti vsem tem različnim narečjem. Pa vzgojitelji in profesorji, izmed katerih so mi nekateri ostali v res lepem spominu. Mislim, da si lahko Gimnazijo Želimlje v polnosti doživel samo, če si bival tudi v domu. Spominjam se popoldanskih učnih ur, večerne maše, skupne večerje, praznovanj rojstnih dni, večernih in nočnih klepetov, ki so jih prekinili le obhodi vzgojiteljev, števil-nih sprehodov v idilični želimeljski okolici in tudi številnih ekskurzij v tujino, različnih

krožkov, mo-žnosti vsa-kodnevnega š p o r t n e g a udejstvovanja in kar dobro založene knjižni-ce – vsakdo je lahko našel kaj zase. Mislim, da mi je gimnazija dala dobro iz-obrazbo in 'širino', brez kakšnega elitizma. Predvsem pa sem se v Želimljem počutil spro-ščenega, ker smo skupaj živeli iste vrednote in o njih lahko odprto spregovorili. Vsi se seveda niso strinjali z nekaterimi pravili in vrednota-mi, a mislim, da smo vsi razvili svoj pogled na svet in se v svoji različnosti med seboj bogatili.

simon zalar, učitelj angleščine in zgodovine, osnovna šola jurija vege moravče

Moji spomini na Gimnazijo Želimlje

Julijana Mary Dolen{ek Vode, Meri Trdan, Brigita Brajkovi~

Matura 1996Lucija Adamič, DobrepoljeKlemen Balažič, Šenčur

Tine Breznik, DomžaleMaksimiljan Brus, Maribor

udejstvovanja in kar dobro založene knjižni-

4. a

2929

Nataša Cotman, DomžaleŠtefan Čampa, Škofl jicaMirjam Černe, GrosupljeMiha Črnigoj, PostojnaAna Doganoc, LjubljanaPolona Dominik, LjubljanaDamijan Ganc, SevnicaTimotej Gradnik, LjubljanaBoštjan Guček, PreddvorMiha Habjan, LjubljanaDavid Jakopič, DobrepoljeRok Jarc, LjubljanaDrago Jerebic, BeltinciPeter Kelhar, DomžaleMihaela Kljun, BlokeSimona Knavs, BlokeMatjaž Kos, Gorenja vas – PoljaneTomaž Kostrevc, Trebnje

Matej Kovačič, CerknicaSašo Kovačič, CerknicaJurij Krajnik, Gorenja vas – PoljaneRobert Kuzma, BeltinciVid Marenk (Vujič), Škofja LokaMihaela Nadoh1, KoperKlemen Pirc, LjubljanaFrance Podobnik, LjubljanaJan Poniž, LjubljanaJernej Rudel, LjubljanaBojan Rutar, Ilirska BistricaŠpela Strniša, KranjAndreja Šeme, LjubljanaAco Trampuž, Naklo Matej Vovko2, LjubljanaSonja Zadravec, LjubljanaSimon Zalar, Ljubljana

1 Vpis 1993.2 Vpis 1993.

4. b

3030

Maja Wernig, Peter [lajpah, Marjan Urbanija

Matura 1997

Katja Bokal, Ljubljana Nežka Božič, Maribor Matija Breznik, Ljubljana Aleš Celestina, Zagorje ob Savi Tadeja Cvar, Ribnica Marjeta Čampa*, Škofl jica Danilo Drobnič, Dobrepolje Jurij Pavel Emeršič, Ptuj Nataša Fister, Tržič Andrej Fon, Sevnica Dušan Janez Gačnik, Sodražica Robert Gornik, Grosuplje Helena Hočevar, Dobrepolje Mateja Ipavec, Mengeš Vida Jakopič, Dobrepolje Marko Kadunc, Ljubljana

Matej Košir, SodražicaJernej Kovač, Ig Barbara Kramžar, Dobrepolje Kristina Lepen, Grosuplje Tatjana Lovšin, Ribnica Josip Lujič, Jesenice Linda Marušič, Ljubljana Luka Mavrič, Ljubljana Saša Merhar, Ribnica Blaž Milavec, Sodražica Mateja Novak, Kranj Petra Okorn, Škofl jica Irena Orel, Ivančna Gorica Marjanca Osvald, Ribnica Silvester Ovčar, Podlehnik Janez Rigler, Grosuplje

* Zlati

maturanti.

3. a

3131

Šolanje in življenje v želimeljskem domu

je name vplivalo na različne načine.

Spoznala sem ljudi, ki razmišljajo podobno

kot jaz. V letih odraščanja in iskanja svoje-

ga pravega jaza ter svojega načina življenja

sem si skozi duhovna premišljanja in v po-

govorih z vzgojitelji in prijatelji izoblikova-

la svoj, kritični pogled na svet. Ob različnih

šolskih in domskih dejavnostih sem spo-

znavala zdrav način zabave ter pozitiven

pogled na življenje.

Mlad človek išče odgovore na tisoč vpra-

šanj in svoje mesto pod soncem. Pogosto

potrebuje le nekoga, ki ga posluša brez ob-

sojanja in moraliziranja. Vedno ne razume

takoj, kar mu želimo odrasli povedati: da ga

imamo radi in mu želimo le najboljše. Toda

kjer je volja,

tam je moč.Leta, ki

sem jih preži-

vela v Želim-

ljah, so prav

gotovo pustila

svoj pečat v

zorenju moje

osebnosti ter vplivala na moje življenje.

tadeja topolnik (roj. cvar), učiteljica slovenskega

jezika in književnosti, oš dr. ivan prijatelj sodražica

Pe~at v zorenju moje osebnosti

osebnosti ter vplivala na moje življenje.

Petra Simončič, Maribor Katja Stopar, Mengeš Magdalena Stritar, Velike Lašče Jernej Šuštar, Dobrepolje

Hubert Tomaž Tomazin Terseglav, Jesenice Jelka Ušeničnik, Horjul Elena Volpi, Ljubljana

1. b

3232

Matura 1998

Darja Adamič, RibnicaEma Adamič*, RibnicaDušan Antolič, GrosupljeBlaž Arko, SodražicaBarbara Baloh, Kranjska GoraTadej El Shawish, DobrepoljeŽiga Hartman, Kranjska GoraBarbara Janež, KostelMojca Jurkovič, Škofl jicaMatej Kljun, BlokeBarbara Kogovšek, KranjKlemen Kolenc, Novo mestoTadej Košmrlj, Loški PotokTanja Košmrlj, SodražicaSimon Lavrič, SodražicaMarko Ljubič, DobrepoljeMarjeta Marolt, Sodražica

Petra Mausar, BrezovicaBrigita Meglič, TrebnjeTadej Muhič, Novo mestoTadej Nardin, Dolenjske ToplicePeter Ogrinc*, SodražicaMarjeta Pečnik, MengešAnamarija Podnar, RadovljicaMartin Simčič, PostojnaDavid Smodiš, BeltinciJakob Smole, Maribor Helena Strle, IgHinko Strmšek, VidemKatarina Šeme, LjubljanaKatja Škrabec, Škofl jicaAleksandra Šuštar, DobrepoljeVlasta Tacer, PodvelkaDamjan Tikvič, Maribor

* Zlati

maturanti.

Marina Modic Premrl, Meri Trdan, Irena Zupan~i~ Cimerman

2. a

3333

Ko se trinajst

let po maturi

spominjam gim-

nazijskih let, mi

pred očmi vstajajo

obrazi sošolcev,

profesorjev in vzgojiteljev. Želimeljska leta so bila

pomembna, saj so zaznamovala naše značaje in

začrtala našo nadaljnjo pot. Prijateljstva, ki so se

stkala takrat, so živa še danes.

Čeprav spomini bledijo in se nekaterih dogod-

kov le še bežno spominjam, so mi sošolci, s kate-

rimi smo štiri leta skupaj sedeli v šolskih klopeh,

še vedno zelo blizu. Ko smo se v študentskih letih

začeli srečevati na porokah, me je presenetilo, kako

zelo domači smo si bili tudi še po nekaj letih – kot

bi vso svojo mladost preživeli skupaj. Vedno znova

me preseneti, da se nas tudi vzgojitelji in profesor-

ji še vedno dobro spominjajo, čeprav morda traja

malo dlje, da prikličejo v spomin kako ime.

Bili smo generacija, ki je v Želimlje prinesla

nekaj nemira; v domu smo veljali za zahtevnejše

dijake, saj smo pogosto preskušali meje in potrpež-

ljivost vzgojiteljev. Skupaj s profesorji in vzgojite-

lji smo iskali svojo identiteto in identiteto celotne

ustanove ter tako sooblikovali Želimlje, kot jih po-

znamo danes. Po trinajstih letih življenja v drugem in drugač-

nem svetu lahko rečem, da je bilo v Želimljem dru-

gače. Tam nismo bili številke, tam profesorjem in

vzgojiteljem ni bilo vseeno za nikogar od nas, tam

je bilo čutiti, da nas povezuje Nekdo nad nami. Če-

prav se nismo z vsem strinjali in smo bili kdaj tudi

uporniški, verjamem, da lahko vsak izmed nas reče,

da smo iz Želimelj prišli zrelejši in boljši.

ema marolt (roj. adamič), projektni vodja, biro 2000

Spomin na gimnazijska leta

Janez Tomšič, DobrepoljeJudita Tomšič, Škofl jicaUroš Tršan, KranjMatija Vilfan*, LjubljanaLuka Vodnik, Novo mesto

Robert Volf, BlokeJanez Zalaznik*, LjubljanaJože Zidar, RibnicaBoštjan Zrimšek, Cerknica

Kspominjam gim-

nazijskih let, mi

pred očmi vstajajo

profesorjev in vzgojiteljev. Želimeljska leta so bila

Spomin na gimnazijska leta

2. b

3434

Mineva že dva-najsto leto,

odkar sem šolanje na Gimnaziji Želimlje končala. Ko se ga spo-minjam, sem vesela in Bogu hvaležna za vse trenutke, preživete v želimeljski usta-novi. Za vsa srečanja, zaupne pogovore, skupen smeh, premagane učne napore in nova spoznanja ... za možnost, da gra-dim svoj odnos do Boga ter spoznavam in gradim sebe v sproščenem in odprtem stiku z drugimi.

Ko se iz sedanjosti ozrem na to obdob-je, se vedno bolj zavedam, kako ključno je bilo za moje življenje, ki ga živim sedaj, saj se moje delo in življenje opirata tudi na izkušnje, razmisleke in odločitve, ki te-meljijo na svobodnem iskanju odgovorov na najpomembnejša vprašanja, ki smo si jih mladi zastavljali. Hvaležna sem vsem, ki so svoje življe-nje posvetili delu z mladimi in pri tem črpajo iz don Boskove zakladnice.

janja košir (roj. gartner), profesorica defektologije

Spomin na Gimnazijo Želimljein Dom Janeza Boska

Marjeta Kranjec, Tja{a Novak Lavri{a, Cilka Kre~i~, Julijana Mary Dolen{ek Vode, Nata{a Svetina, Danica Prijatelj

Matura 1999

Mateja Adamič, Škofl jicaAngela Arko, RibnicaJanez Arnolj, Gorenja vas – Poljane

Marjana Babič, DobrepoljeAndrej Bizjak, MengešTomaž Blatnik, Škocjan

Modkar sem šolanje na Gimnaziji Želimlje končala. Ko se ga spo-

1. a

3535

Kristina Braniselj, KoperMaja Car, Loški PotokUroš Cotman, DomžaleBarbara Černe, GrosupljeJustin Činkelj, KočevjeMatej Erjavec, BeltinciJerneja Fabčič, JeseniceMarjeta Gabrejna, CerknicaJanja Gartner, ŽeleznikiTadej Jamnik, IgSimona Janež, KostelMilena Jerina, DomžaleAndrej Jurjevčič, VrhnikaMatevž Kahne, TrbovljeMatej Matija Kavčič, HorjulTina Kelvišar, JeseniceJanez Košmrlj, SodražicaKlemen Kovač, IgPeter Kramar, Novo mestoAndreja Kutnar, Škofl jica

Klavdija Kutnar, Škofl jicaPeter Lipoglavšek, LjubljanaAndrej Marko, Maribor Eva Mikulič, LjubljanaIrena Mušič, Cerklje na GorenjskemRomana Nadu, ŠkocjanMarta Novak, Zagorje ob SaviTanja Okoren, TrebnjeSrečko Paskvale, SevnicaBarbara Pregl, Maribor Janez Rus, TrbovljeMiha Simčič, PostojnaDaniel Škarja, TrebnjeJožica Škufca, Škofl jicaKatarina Šter, TržičAna Marija Toman, LjubljanaTanja Uršič, Velike LaščeJanez Vode, Dol pri LjubljaniTomaž Vovko, LjubljanaPetra Vrh, Ribnica

1. b

3636

* Zlati

maturanti.1 Vpis 1997.2 Vpis 1998.

Borut Lazar Bürger, Ivanka Peterlin

Matura 2000

Sabina Adanič, BrezovicaBoštjan Ambrožič, RibnicaŠtefan Arh, PreddvorPeter Avsenik1, JeseniceAnica Banič, KrškoKristina Banič, ŠkocjanNataša Bernik, Škofja LokaMatej Cemič, KrškoIgor Černe, MariborAna Dežman, SodražicaJurij Dobnik, BraslovčeVesna Dobravec, Škofl jicaJudita Dolžan, ŽirovnicaMateja Jamnik, SevnicaMarija Janžekovič, PtujMaja Kastelic*, KranjAnton Kljun, BlokeMarko Kocuvan, Ravne na Koroškem

Saša Kokalj2, ŽeleznikiKlemen Košir, SodražicaZdravko Kozinc, SevnicaBenjamin Kralj, LitijaLenart Krečič, LjubljanaAleksandra Kuhelj, ŠentjernejEva Lahajnar2, CerknoAlenka Lamovšek, Novo mestoAna Lesar, RibnicaJožef Leskovec, VrhnikaSlavica Lovrinovič, KočevjeRomana Lujič, JeseniceUroš Malenšek, SemičMarko Mavrič, LjubljanaTomaž Mivšek, IdrijaAndreja Mohar, Loški PotokMarija Nosan, RibnicaKaja Pezdir, Borovnica

1. a

3737

Matej Pleterski, KrškoMarija Podkrižnik, LjubljanaMihael Polzelnik, Velike LaščeHelena Potisek, LitijaMatevž Prijatelj, DobrepoljeRoman Strlekar, Sevnica

Irena Štrucelj*, MetlikaRok Tisel, Šentjur pri CeljuIrena Trebušak, Zagorje ob SaviTina Uranič, KranjTadeja Zidar, Ribnica

Leta brezskrbne mladosti. Iskanja. Pre-

verjanja mej. In na koncu koncev spo-

znanja že "tisočkrat" povedanega.

Bilo je lepo. Želimlje so kraj, kjer lahko

vsak dan vidiš, da si ovrednoten kot človek

in ne kot številka. Da so s teboj ljudje, ki v

tebi ne iščejo samo koristnega, ampak ti po-

magajo videti tisto, kar je očem skrito.

"Odrini na globoko!" pravi pesem in v

Želimljah so ljudje, ki s površinskostjo hitro

opravijo.Pravijo, da smo bili v Želimljah v vati,

zaviti v celofan. Jaz pa pravim, zakaj ne bi

v sebi in okoli sebe najprej odkril, kaj je do-

bro in kaj lepo, ker

se s tem spozna-

njem veliko lažje in

odločneje spopri-

jemaš z "nevatira-

nim" svetom.

Želimlje so kraj, kjer si vsak dan lahko

videl, da je življenje kljub težavam, ki so le

stopničke na poti dozorevanja, lepo. Kraj,

kjer živiš z ljudmi, ki to lepo in dobro iščejo.

marija kočnar (roj. podkrižnik), administratorka,

emil kočnar s. p.

V Želimljah si ~lovek

Želimlje so kraj, kjer si vsak dan lahko

1. b

3838

Tako sem odgovarjala predvsem osnovnošolskim učiteljicam, ki so bile v svoji nepoučenosti prepriča-ne, da je to šola za tihe "nune", in mi svetovale, naj raje ne grem tja. Na sre-čo sem si dovolj zgodaj ustvarila pravo podobo te ustanove.V Želimljem je bila zahtevna šola, pa tudi dom in dvorišče, kjer sem ob »cimrah«, vzgojiteljih in drugih kresa-la svoje poglede na svet, sebe, odnose in si našla trajna prijateljstva. Vsako leto bolj je bila kapela nepogrešljiv del

mojega vsak-dana.

Predvsem pa me ta usta-nova ni vide-vala le štiri leta, ampak mnogo dlje, ker sem se navdušila za animiranje na duhovnih vajah in drugih programih. Še posebej ta del želimeljske zgodbe je pri meni zapisan z zlatimi črkami.

simona vode kovačič, učiteljica razrednega pouka, oš dr. pavla lunačka šentrupert

»ê že grem na gimnazijo, grem na GŽ«

Matura 2001

Gregor Ambrožič, RibnicaMarija Anzeljc, Loški PotokMartina Arnež, Kranj

Petra Barbič, Novo mestoDavid Bizjak, MengešUroš Boštjančič, Mengeš

Maja Gerden, Peter [lajpah, Darja Jeseni~nik

1. a

39

Doris Bremec, NakloTina Čater, Škofl jicaAleš Češarek, RibnicaJože Dobovšek, SevnicaPetra Dolinar, Horjul Blaž Dominik, LjubljanaTanja El Shawish, DobrepoljeKarmen Golob, Škofl jicaFilip Janžekovič, PtujMaja Javornik, GrosupljeTomo Jereb, KranjMaja Kadunc, LjubljanaAndraž Kavčič, Dobrova – Polhov GradecMatej Kocjan, TrebnjeMaja Kogovšek, LogatecMartina Kos, SodražicaMelitka Križman, DobrepoljeMaja Kuzma, Dolenjske Toplice

Helena Mali, Dol pri LjubljaniAlenka Novak, Zagorje ob SaviAnamarija Oblak, RibnicaMaja Pavlin, Škofl jicaAleš Pogačnik, BledAndrej Pohar, BovecUrška Ramovš, TrebnjeEma Rožmanec, HorjulAndrej Šmuc, Škofl jicaMartin Šteharnik, Zagorje ob SaviMatej Šurk, LjubljanaVilma Šuštar, DobrepoljeTjaša Švelc, CerknicaTeja Tomšič, CerknicaFranci Tušek, Škofja LokaDušan Urh, SodražicaSimona Vode, Dol pri LjubljaniMiha Žagar, Ljubljana

1. b

4040

»Želim le v Želiml(j)e,« sem kot petnajstletnica ob-vestila vso »žlahto«. Odlo-čitev zame res ni bila težka, saj druga opcija zame sploh ni obstajala. Ko smo s starši preselili moje »kovtre«, se je začela zgodba, podobna tisti iz pesmi Nece Falk (Internat), le da jaz nisem melanholično razmišljala, če je doma Liska že »strila«.S prvim šolskim dnem se je začelo intenzivno vsrkavanje znanja. Zahteve profesorjev so se mi včasih zdele nedo-segljive. Če ne bi imela svojih

ciljev nekje na vidni točki ho-rizonta, bi se mi načrti sesipa-li. Pa me je vsak konec junija razveselil. Iniciativni obred mature, v katerem smo vsi poskušali iztisniti svoje pre-sežke, je pomenil tudi slovo od razširjene želimeljske dru-žine. Takrat se je začela nova etapa poti na SAZU. In kaj ostaja danes, ko je pomembnost maturitetnega spričevala že zasenčila diplo-ma? Še vedno so tu ljudje, ki vsako leto pokličejo ob mo-jem rojstnem dnevu, povabi-jo na »ohcet« in sporočajo o

svojem številnem naraščaju. Ostajajo slike iz Rima, Bar-celone, Pariza … in tisti to-pel občutek, da je bila to lepa zgodba.

urška logar, profesorica razrednega pouka, študentka akademije za glasbo

»Želim le v Želiml'e«

Marina Modic Premrl, Ivanka Peterlin, Tja{a Novak Lavri{a

Matura 2002

svojem številnem naraščaju.

4. a

41

* Zlati

maturanti.1 Vpis 1997.

Blaž Adamič, Škofl jica Katja Andoljšek, Ribnica Domen Anžlovar, Ljubljana Polonca Arh, Preddvor Matjaž Balažic, Ljubljana Petra Banič, Škocjan Urban Brodnik, Škofl jica Damjana Cimerman, Dobrepolje Nuša Dedo Lale, Velike Lašče Klemen Drobnič*, Dobrepolje Maša Fröbe, Trbovlje Monika Ganc, Sevnica Petra Gornik, Škocjan Darja Gruden, Velike Lašče Marjetka Hočevar, Škocjan Uršula Jaklič, Ribnica Marta Jakopič, Dobrepolje Špela Jelenc, Škofja Loka Gregor Ključevšek, Ljubljana Irena Kocjan, Škocjan Jasmina Kokalj, Škofja Loka Manca Korelc, Kočevje Sara Košuta, Šempeter – Vrtojba Eva Kvaternik, Vrhnika Danijel Lisec, Sevnica Urška Logar, Logatec

Urška Mavrič, Ljubljana Dominika Mencin*, Ljubljana Vida Novak, Dobrepolje Tadej Pavlič, Bloke Karmen Perko, Litija Janez Polc, Zagorje ob Savi Alenka Ponikvar, Bloke Tanja Prijatelj, Dobrepolje Martin Romih, Sevnica Maja Rupnik, Sevnica Veronika Savnik, Ljubljana Lucija Simončič, Šentjernej Jakob Sinigoj, Litija Benedikt Strajnar*, Dobrova – Polhov Gradec Sara Strajnar*, Dobrova – Polhov Gradec Nina Tomažin, Žužemberk Tina Trdan*, Ribnica Matevž Trdan, Ljubljana Lea Urh, Sodražica Marta Vidic, Litija Veronika Vintar, Škofl jica Gregor Vodenik, Sevnica Dunja Volf, Bloke Matej Zalar, Ljubljana Bor Zgonc1, Bloke Katja Žnidaršič, Dobrepolje

4. b

4242

* Zlati

maturanti.

Matura 2003Katja Babič, DobrepoljeKlemen Ban*, Ivančna GoricaVesna Bančič, GrosupljeMarija Bojc, RibnicaŽiva Debevec, Kranjska GoraMarjeta Doles, BlokeVesna Drole, TolminLucija Ferlin, KrškoPrimož Figar, KočevjeLuka Gale*, GrosupljeUrša Goli, LjubljanaKristina Golob, Novo mestoAleš Grže, BlokeAleš Hostnik, IgMetod Hribar*, GrosupljeUrška Kadunc, LjubljanaLucija Kos, SodražicaPetra Košmrlj, SodražicaIgor Kovač, LjubljanaJanez Kozina, RibnicaKristian Koželj, Šentjur pri Celju

Mija Kramberger, LjubljanaAleš Lampe*, RibnicaKatarina Lenič, Velike LaščeTomaž Limbek, DomžaleKristina Maver, LjubljanaMiha Mihičinac, LjubljanaJana Mohorič, Škofja LokaTanja Mrzel, Šmartno pri LitijiSimon Nemec, ŽužemberkJerca Oblak, RibnicaLea Piškur, Škofl jicaKatja Pogorelc, SodražicaMarija Pohar, BovecAnita Potočnik, Škofja LokaJana Prosen, Škofja LokaTjaša Rutar, Ilirska BistricaMiha Smole, Šmarje pri JelšahDarko Starič, Ribnica Petra Stopar, RibnicaPrimož Strajnar*, LjubljanaJanez Šter, Tržič

Marjeta Kranjec, Meri Trdan

Matura 2003

4. a

4343

Našla sem na-mizne ko-

ledarčke iz svojih

srednješolskih let.

Ne vem, zakaj sem jih takrat sploh shranila, ampak

po današnjem prebiranju sem se odločila, da jih še

ne bom vrgla v smeti. Polni sončkov, srčkov, rožic,

klicajev in vprašajev, strel in solz me spominjajo na

moja res nora leta. Na štiri leta, ki sem jih preživela

v Želimljem. Čeprav sem vsako nedeljo vesela, da mi ni več

treba »pakirat' potovalke«, bi dala karkoli, da bi se

lahko za samo en dan vrnila v tisti čas. Izkoristila bi

ga do zadnje sekunde.

Jutranje molitve ne bi zamudila. Pri zgodovini

ne bi zehala. Prebrala bi vsa Cankarjeva dela, da

me ne bi skrbelo, kaj bom vprašana pri slovenščini.

Pri športni vzgoji bi za ogrevanje pretekla vseh 10

krogov in domačo nalogo za latinščino bi napisala

sama. Angleški spis bi oddala že en teden pred ro-

kom in če bi profesorica spraševala matematiko, bi

se javila. Če verjamete …

Bolj kot pouk bi rada še enkrat doživela vse

drugo, kar "paše" zraven. Na primer "skupinsko

sproščanje" pred kontrolnimi nalogami in poši-

ljanje sporočilc sošolki na drugem koncu razreda

med geografi jo. Guganje na stolu. Sončenje med

glavnim odmorom. Hihitanje med učnimi urami.

Večerne molitve in petje ob kitari. Ples. Globoke

pogovore s "cimrama" do jutranjih ur …

Zdi se mi, kot da je bilo včeraj. Točno se še spom-

nim svojega sedeža v razredu. In sobe v 4. vzgojni

skupini. Vseh sošolk, sošolcev. Zapiski s koledarč-

kov so me odnesli v preteklost.

Zaslišim jok, ki prihaja iz otroške sobice. Juha

na štedilniku vre že najmanj 10 minut. Koledarčke

bom raje pospravila, da jih ne najdeta hčerki čez

nekaj let, ko bosta že znali brati …

anita logar (roj. potočnik),

profesorica matematike ter tehnike in tehnologije

Samo en dan

Jelena Štrbac, KoperSaša Štukelj, DomžaleMartina Tanko, RibnicaTadeja Tisovic, Slovenske KonjicePetra Turk, Loški Potok

Luka Valčić, RibnicaTinka Zadravec, PostojnaLea Zalar, LjubljanaAnja Zgaga, TolminMaja Žagar, Dolenjske Toplice

Nledarčke iz svojih

srednješolskih let.

Ne vem, zakaj sem jih takrat sploh shranila, ampak

Jelena Štrbac, Koper

4. b

4444

Julijana Mary Dolen{ek Vode, Peter Kon~an, Borut Lazar Bürger

* Zlati

maturanti.1 Vpis 1999.2 Leta 2002

odšel na Red Cross Nordic UWC (Norveška).

Matura 2004Jaka Ahačevčič, Dobrepolje Matevž Bartol, Škofl jica Rudi Bebar, Sevnica Klemen Bedenčič*, Ljubljana Urban Benedičič, Železniki Gašper Berčič, Šenčur Katarina Čepon, Borovnica Jana Debeljak, Ljubljana Matild Domić, Škofl jica Metod Emeršič, Ptuj Tina Gačnik, Dobrepolje Ana Grasselli, Ljubljana Alenka Hočevar, Preddvor Nataša Hribernik, Kranj Nina Intihar*, Škofl jica Peter Jakopič, Dobrepolje Nikolaja Janež, Kostel Matija Kadunc, Ljubljana Blaž Klemenčič, Novo mesto Katja Knez, Sevnica Petra Kočar, Ljubljana

Aljaž Kos, Sodražica Jana Kosem, Sevnica Mira Košiček, Žužemberk Tanja Kovač, Žužemberk Klemen Krnc, Slovenj Gradec Gregor Lavrič, Sodražica Blaž Makovec, Domžale Tilen Mlakar, Ljubljana Jernej Moderc, Ljubljana Adrijana Oblak, Ribnica Maja Pene, Grosuplje Jernej Podlogar, Škofl jica Polona Pogorelec, Ribnica Ana Pollak, Železniki Janez Pucelj, Ribnica Andraž Repar, Grosuplje Miha Rojko, Ljubljana Sabina Rojko, Ljubljana Barbara Rupnik, Logatec Simona Rupnik, Sevnica Karolina Simčič, Postojna

4. a

4545

V novo tisočletje je vstopila generacija gim-

nazijcev pod taktirkama razrednikov

Julijane Dolenšek Vode in Boruta Lazarja, ki

ga je kasneje nadomestil Peter Končan.

Na gimnaziji smo pustili pečat z uvedbo

poletnih razrednih družinskih piknikov, ki

nas povezujejo še danes. Pionirskega duha

smo pokazali pri prodaji kremnih rezin,

peki palačink in drugih dobrot, prodaja ka-

terih je polnila maturitetno blagajno.

Veselje ob slovesu smo nadgradili z noč-

nim vasovanjem, ko je avtobus razigranih

in pojočih dijakov pripeljal pod okna do-

mov profesorjev od Šmarja - Sapa, Velikih

Lašč in Dobrepolja, pa vse do Ljubljane.

Valilnica talentov je pomagala šte-

vilnim nadarjenim; na naravoslovnem

področju so bile na državnem in med-

narodnem nivoju zelo uspešne dobre-

poljsko-ribniške naveze, manjkalo pa ni

niti kvalitetnih glasbenikov in zagretih

športnikov. Suhoparen podatek o viso-

kem maturitetnem uspehu in treh zlatih

maturantih to dejstvo le potrjuje.

Idealne razmere in zavidanja vredni re-

zultati, ki so v svetu zunaj Želimelj le težko

dosegljivi.

nina intihar,

profesorica

filozofije

in zgodovine

Novo tiso~letje, nova generacija

Bernardka Simončič, Šentjernej Urška Sluga, Preddvor Peter Stavanja, Ljubljana Kristjan Strojan, Grosuplje Jutra Škamperle, Ljubljana Marjeta Škufca, Grosuplje Petra Šuštar, Domžale

Rok Trdan, Ribnica Katja Trtnik*, Grosuplje Tomaž Urh, Škofja Loka Alenka Zupan, Ljubljana Iztok Zupančič, Zagorje ob Savi Miha Žitnik1, Grosuplje [Andrej Žnidaršič2, Dobrepolje]

4. b

4646

Matura 2005

Neža Arko, RibnicaKlemen Bančič, GrosupljeSabina Banjanac, Ljubljana

Tamara Bizjak, Preddvor Sandra Bojanec, Novo mestoAna Bojc, Ribnica

Ko se dobimo na obletnici mature, se mi zdi, da smo v želimeljskih klopeh sedeli pred res dav-

nimi davnimi časi. Gospodične se počasi spremi-njajo v gospe. Nimamo več Kužner, imamo Bogo-vič, tudi Zorman smo izgubili in dobili Brolih, Vesel je postala Vesel - Lukić in tako veselo naprej …In če smo navdušeno vzdihovali, ko smo dobili pr-vega dojenčka (Sabininega Žiga), smo se zdaj no-vih velikih trebuhov že navadili. Imamo že skoraj čisto prave službe in … ojoj … Bolj ali manj nismo več študentje.

Po drugi strani pa, ko pomislim na ta naš če-trti b, ki je bil vedno najbolj problematičen in z najslabšimi ocenami (čeprav si mislim, da so tako označili še marsikatero generacijo), je, kot da mi je bilo zaradi Blue tornada na končnem izletu v Gardalandu slabo še minuli teden, kot da smo

ravno včeraj "špricali" uro nemščine, in to v knjižnici pri Stanetu (kdo še šprica v knjižnici?!), šli z gospodom "latinarjem" (ki je bil naš nepozabni razrednik) na Koprivnik, si preko celega razreda pošiljali listke z nesram-nimi sporočili, izdelovali božične voščilnice in z njimi bajno zaslužili za maturantski ples, reševali čast razreda, ki so jo po mnenju nadrejenih one-čedili "majolkarji" …

Če odmislim nečloveške ure učenja in tresa-vico zaradi pretiravanja s kavo, si poleg slik, ki se mi vrtijo ob misli na srednješolska leta, prepevam tisto nostalgično: »Th ose were the best days of my life …« To so bili najboljši dnevi … In veste kaj, še vedno znam sklanjati rosa, rosae!mateja ramovš, novinarka, val 202

Bili so dnevi ...

knjižnici pri Stanetu (kdo še

Maja Gerden, Nata{a Svetina, Iztok Petri~, Tja{a Novak Lavri{a, Miran Sajovic, Nata{a [uligoj

* Zlati

maturanti.

4. a

47

Barbara Bolha, Škofl jicaVida Borštnik, DobrepoljeJanez Bozja, Škofl jicaTatjana Čepon*, BorovnicaMarija Demšar, Škofja LokaAnže Doblekar, GrosupljeBlaž Dobravec, BlokeUroš Dobravec, Škofl jicaMatija Dragoš, MetlikaMinca Ferlin, KrškoJanez Gačnik, DobrepoljeFranja Horjak, SevnicaDomen Hostnik, Šmartno pri LitijiNežka Hribernik, KranjDoris Jurkovnik, ŠoštanjKlemen Kadak*, LjubljanaAna Kastelic, GrosupljeŠpela Knafelc*, ŽužemberkNika Kogovšek, GrosupljeDomen Korošec, Slovenska BistricaPetra Kužner, KozjeLuka Lakosil, MoravčeAnja Logar, Ilirska BistricaPolona Logar, LogatecMiha Lovšin, Sodražica

Urša Lužar, CerknicaPrimož Marinko, KranjKatja Meglen, DobrepoljeKlavdija Mohorič, KranjNataša Mrzel, Šmartno pri LitijiLučka Oblak, GrosupljeDarjan Pakiž, SodražicaMojca Podržaj, GrosupljeJožef Pollak, ŽeleznikiMarija Potokar, GrosupljeKristina Prijatelj, DobrepoljeTadej Prijatelj, DobrepoljeMarjeta Pucelj, RibnicaMateja Ramovš*, TrebnjeMarcel Režonja, VeržejMateja Rojko, LjubljanaTina Šlajpah*, GrosupljeMaruša Špitalar, SevnicaAndreja Šuštar, DomžaleLuka Tori, Zagorje ob SaviSaša Trojer*, TolminMojca Turk, RibnicaMarina Vesel, SodražicaAnja Vintar, Škofl jicaJure Zevnik, DobrepoljeAnita Zorman, Preddvor

4. b

4848

Matura 2006Andreja Adamič*, RibnicaLucija Adamič, Škofl jicaMonika Arhar, LogatecMirjam Ban, Ivančna GoricaLuka Berden, LjubljanaMatej Berginc, PreddvorHelena Beršnjak, SevnicaAna Debeljak, NakloKaja Debevec*, Kranjska GoraJan Doplihar, Nova GoricaTina Drobnič, SodražicaAleš Eržen, JezerskoJanez Ferlin, KrškoUroš Golob, Škofl jicaManca Hočevar, TrebnjeSimon Hočevar, Škofl jicaManca Tjaša Hostnik, IgAnamarija Hribar, BrežiceNeža Hrovat, Gorenja vas – PoljaneŠpela Jermol, LjubljanaMarija Kadunc, Ljubljana

Marko Kastelec, GrosupljeRok Kelvišar, JeseniceMetka Kokalj, Škofja LokaPeter Kordiš*, KočevjeNeža Krivec, SolčavaŠpela Krznar, Gornji GradTjaša Lubej, RibnicaJustina Lušin, RibnicaJernej Marolt, KranjMateja Mavec, LjubljanaIrma Mediževec, ŽeleznikiBlaž Mekuč, Kranj Matej Mlakar, LjubljanaKatja Mostar, GrosupljeKatarina Obranovič, Novo mestoKatarina Podlogar, LjubljanaPeter Prijatelj, SodražicaAnja Radovič, ČrnomeljMarko Rigler, Velike LaščePavel Simončič, ŠentjernejMarjeta Skoberne, Ljubljana

Peter Kon~an, Borut Lazar Bürger, Ivanka Peterlin

* Zlati

maturanti.

4. a

4949

Da vse lepo hitro mine, vemo vsi. Da hitro

pozabimo na žalostne trenutke in si zapom-

nimo le najlepše, tudi. Da pa v Želimljem

sonce drugače sije, tega ne ve vsak. Precej

nas je, ki smo to izkusili. Tudi jaz sem štiri

leta svojega dragocenega življenja pot v svojo

prihodnost tlakovala v prijetni ustanovi med

še prijetnejšimi ljudmi.

Zanimivo, učenje sploh ni nekaj, kar bi

mi ob spominu na srednjo šolo najprej prišlo

na misel. Prej se spominjam bivanja v domu,

različnih dejavnosti, izletov, potovanj, tistega

pravega praznovanja praznikov, domačnosti

in pa nasmejanih obrazov, polnih optimizma

in solidarnosti.

Čisto na koncu pomislim na zgodnje vsta-

janje in učenje v skupnem prostoru, na dolge

učne ure, ki jih, če dobro pomislim, sploh ni

bilo preveč, na tečne trenutke, na nadležno

tedensko pripravljanje prtljage in nedeljske

popoldneve, ko

bi dala vse, da

bi lahko ostala

doma. Nemčija, Švi-

ca, Italija, Fran-

cija in Španija – takole bi lahko sredi noči

po vrsti naštela države, ki smo jih imeli mo-

žnost obiskati. Ob tem gotovo ne bi pozabi-

la omeniti meseca na Dunaju, ki je verjetno

pripomogel k mojemu zanimanju za jezike, in

potovanj za starše, za katere sem bila priprav-

ljena že zgodaj zjutraj stati v vrsti za prijavo.

Te vrstice danes pišem s hvaležnostjo za

vse, kar sem v štirih letih prejela. Vesela sem,

da sem lahko kamenček v mozaiku zdaj že

dolge želimeljske zgodovine. Zavedam se,

da sta sijaj in mesto tega kamenčka odvisna

tudi od moje pridnosti in vztrajnosti.

manca hočevar, študentka prevajanja

Tanja Stopar, SevnicaKristjan Šenk, ŠenčurPrimož Šenk, JezerskoErika Šolar, Šenčur

Tina Štern, KranjMiha Zajec*, GrosupljeMarta Žebovec, MedvodeMonika Železnik, Šmartno pri Litiji

Moja leta v Želimljem

cija in Španija – takole bi lahko sredi noči

4. b

50

Matura 2007

Eva Ahačevčič, DobrepoljeAndraž Andolšek, SevnicaKristina Bastelj, Gornji GradŠpela Bobnar, LjubljanaEma Bojc, RibnicaErika Bojc, RibnicaAna Bolha, Škofl jicaBlaž Cimperman*, Škofl jicaJerica Cvar, RibnicaLuka Čavka, Škofl jicaMaja Čepon, BorovnicaUrban Češarek, RadovljicaTamara Dolenšek*, DomžaleMitja Franc, ČrenšovciSara Gluk, Gornji GradJulija Gruden, Škofl jicaGašper Hren*, RibnicaŠpela Intihar, Škofl jicaJana Jemec, Železniki

Mihaela Kastelic, GrosupljeUrška Kerin, KrškoAnja Klavs, RibnicaRok Knavs, Škofl jicaGašper Kranjec, Škofl jicaPolona Krmelj, Škofja LokaMatej Lenarčič*, DobrepoljeGregor Lovšin, RibnicaŽiga Lovšin*, SodražicaTimotej Margon, VelenjeDomen Marinč, RibnicaRobert Mehle, GrosupljeNina Merhar, RibnicaMarjan Moderc*, LjubljanaUrška Oblak, SevnicaUrban Okorn, ŽeleznikiAjda Pantner, BraslovčePeter Pavlinič, KomendaUrška Pikelj, Zagorje ob Savi

Roman Brun{ek, Estera Papotnik [tokar, Meri Trdan

* Zlati

maturanti.

4. a

5151

Špela Pirc, Preddvor Klara Pisk, Gorenja vas – PoljaneTjaša Pleško, GrosupljeTjaša Ponikvar, BlokeSimon Repar*, BrezovicaVid Repar, GrosupljeMarjanca Rigler, RibnicaRok Rojko, LjubljanaFranci Rotar, BrezovicaTadeja Senčar, Zagorje ob SaviVesna Smole, Šmarje pri Jelšah

Matias Daniel Sušnik, GrosupljeMojca Šakanovič, KranjMarjeta Šolar, ŽeleznikiMirjam Šuštar, DomžaleVeronika Tomažič, ŠenčurMateja Trontelj, GrosupljeAleš Trtnik*, GrosupljeMatej Vene, LjubljanaEva Vesel, RibnicaGregor Vovko*, LjubljanaJerneja Zupančič, Tabor

Generacija 2003/04 je bila 13. po vrsti. Pravi-

jo, da je 13 nesrečna številka, ampak mi se s

tem ne strinjamo.

V Želimljem smo našli vrednote, ki nas bodo

spremljale vse življenje. Dobro voljo, sprošče-

nost, prijateljstvo, ljubezen, obenem pa tudi

vztrajnost, delavnost ter medsebojno pomoč.

Vsa štiri leta smo gradili odnose, ki so temelj

želimeljske ustanove, in naša generacija se je

kljub različnosti uspela povezati v homogeno

celoto. Sam se še dobro spomnim, kako nesrečno

smo vedno znova strmeli v neskončni mrežni

plan s kontrolnimi nalogami in kako težko se je

bilo učiti, ko je zunaj pripekalo sonce. Pa ven-

dar nam je na koncu uspelo. Prav vsem. In to z

odliko. Kar 9 zlatih maturantov, vsa prijateljstva

in ljubezni, ki še

kar trajajo, ter

pozitiven pogled

na življenje to po-

trjujejo.G e n e r a c i j a

2003/04 se Gim-

naziji Želimlje

zahvaljuje, da nas

je tako zaznamovala in nas pripeljala do tega,

da smo svoj pozitivni pečat pustili tudi mi.

blaž cimperman, študent strojništva

Generacija 2003/04

odliko. Kar 9 zlatih maturantov, vsa prijateljstva

je tako zaznamovala in nas pripeljala do tega,

4. b

5252

občina št. dijakovBeltinci 4Bled 1Bloke 16Bohinj 1Borovnica 5Bovec 2Braslovče 4Brezovica 4Brežice 1Celje 2Cerklje na Gorenjskem 2Cerknica 10Cerkno 2Črenšovci 1Črnomelj 1Dobrepolje 41Dobrova – Polhov Gradec 5Dol pri Ljubljani 7Dolenjske Toplice 3Domžale 14Gorenja vas – Poljane 6Gorje 1Gornji Grad 6Grosuplje 61Horjul 5Idrija 1Ig 7Ilirska Bistrica 3Ivančna Gorica 6Jesenice 7Jezersko 2Kamnik 3Kočevje 8Komenda 2Koper 4

občina št. dijakovSlovenska Bistrica 1Slovenske Konjice 1Sodražica 27Solčava 1Šempeter – Vrtojba 1Šenčur 6Šentjernej 5Šentjur pri Celju 4Škocjan 7Škofja Loka 18Škofl jica 53Šmarje pri Jelšah 2Šmartno pri Litiji 5Šoštanj 1Štore 1Tabor 1Tolmin 4Trbovlje 4Trebnje 13Tržič 7Turnišče 1Velenje 1Velike Lašče 20Veržej 1Videm 1Vransko 1Vrhnika 5Zagorje ob Savi 22Železniki 16Žiri 1Žirovnica 1Žužemberk 7skupaj 859

Dijaki po ob~inah

občina št. dijakovKostel 3Kozje 2Kranj 26Kranjska Gora 5Krško 12Lendava 1Litija 8Ljubljana 105Ljubno ob Savinji 1Logatec 9Loška dolina 2Loški Potok 9Maribor 8Medvode 1Mengeš 7Metlika 2Mokronog – Trebelno 1Moravče 1Naklo 6Nazarje 1Nova Gorica 1Novo mesto 18Oplotnica 2Podlehnik 1Podvelka 1Postojna 6Preddvor 14Ptuj 4Radovljica 4Ravne na Koroškem 1Ribnica 78Rogaška Slatina 1Semič 1Sevnica 29Slovenj Gradec 1

Vklju~eni dijaki, ki so {olanje na Gimnaziji Želimljezaklju~ili do 31. avgusta 2011

5353

Matura 2008

Matej Accetto, Škofl jica Maja Arko, Ribnica Maximiliano Gregorio Batagelj, Škofl jica Tatjana Begič, Loški Potok Eva Čeh, Kranj Tadej Dobravec, Bloke Anja Dolšak, Velike Lašče Urška Dolšak*, Velike Lašče Marjeta Ferlin, Krško David Fortuna, Grosuplje Jernej Gašperin, Radovljica Damijana Gregorič, Loški Potok Blaž Grum, Grosuplje Nina Habič, Grosuplje Sara Hočevar, Ribnica Ajda Horvat, Grosuplje

Nastja Ižanc, Rogaška Slatina Tina Jakič, Ig Marija Jemec, Železniki Erna Jurca, Postojna Simon Klavs, Ribnica Tomaž Klinc, Dobrepolje Nina Knavs, Ribnica Peter Kočevar, Krško Kaja Kos, Ribnica Tina Kos, Železniki Bernarda Kovač, Zagorje ob Savi Ana Kozina, Ribnica Jure Kozmus, Sevnica Marjana Kristin Kožar, Velike Lašče Simon Krajnik, Škofja Loka Katja Krnc, Sevnica

Jurij Pavel Emer{i~, Vida [inkovec, Petra Zava{nik, Klemen Balaži~, Julijana Mary Dolen{ek Vode

Matura 2008

4. a

5454

Sabina Krnc, Litija Urška Krznar, Gornji Grad Teja Kum, Ivančna Gorica Ana Levstek*, Ribnica Nataša Levstek, Ribnica Gašper Ločičnik, Gornji Grad Blažka Marolt, Velike Lašče Tjaša Marovt, Braslovče Tjaša Matek, Ljubno ob Savinji Marija Mehle, Mengeš Nadežda Mesarič*, Škofl jica Matjaž Nered, Ljubljana Nina Pavalec*, Koper Katarina Pavlinič, Komenda Eva Pezdirc, Domžale Jerneja Pikelj, Zagorje ob Savi Monika Pikelj, Zagorje ob Savi Andreja Pintar, Železniki Andrej Pirc, Sodražica Žiga Pižorn, Braslovče Urša Polajžer, Grosuplje Matej Polzelnik, Velike Lašče

Ana Ponikvar, Bloke Tina Potočnik, Škofja Loka Ana Prijatelj, Sodražica Gregor Prijatelj, Dobrepolje Ines Pucelj, Ribnica Adam Rejc, Žiri Žiga Rismondo, Škofl jica Tomaž Rojko, Ljubljana Domen Rožman, Kranj Klara Selšek, Dol pri Ljubljani Meta Stražišar*, Cerknica Gabriel Alejandro Sušnik, Grosuplje Urška Šket, Šentjur pri Celju Helena Škufca, Grosuplje Urban Šlajpah, Grosuplje Davor Teraž, Sevnica Leja Trdan, Ribnica Vinko Treven, Vrhnika Jan Valentinčič, Tolmin Aleksandra Vidmar, Grosuplje Tonja Vrbovšek, Štore Špela Zobec, Ribnica

* Zlati

maturanti.

4. b

5555

Barbara Zorman, Preddvor Andraž Zupančič, Grosuplje

Maja Zupančič, Ljubljana Urška Žagar, Novo mesto

Sva izmed tistih bivših dijakov, zaradi ka-

terih je Gimnazija Želimlje leta Gospo-

dovega 2004 zaradi nadpovprečno visokega

vpisa vpisala dodatni oddelek. Prav gotovo se

bo večina naše generacije spomnila prav po

tem. Upava, da smo s svojo številčnostjo prinesli

več koristi kot slabega.

V tem kratkem sestavku bi radi poudarili

nekaj trenutkov, ki so zaznamovali našo genera-

cijo. Vsekakor bi lahko ta štiri leta opisali z ma-

tematično funkcijo, ki ne bi imela enostavnega

zapisa, prav nasprotno. Imela bi polno lokalnih

maksimumov in minimumov (vzponov in pad-

cev), na določenih intervalih nezveznega in ne

monotonega značaja, ampak meniva, da bi imela

v globalnem smislu maksimum. Vendar tega ne

bova storili, saj nočeva, da bi v vaših očeh postali

izrojena primerka »geeka«, ki ne znata ločiti med

stvarnostjo in n-dimenzionalnim prostorom.

Že nekaj časa brskava po starih fotografi jah

in zdi se nama, da bi težko našli kaj, kar bi našo

generacijo prav posebno zaznamovalo. Ne bi

radi poudarjali, da so bila potovanja vedno pol-

na smeha, zabave in dogodivščin, da smo se kot

generacija dobro razumeli in da smo na področju

šole po večini izpolnili osebna pričakovanja. Kar

sva pravkar našteli, pravzaprav velja za vsako ge-

neracijo.Tega kratkega prispevka ne bi radi zaključili z

obujanjem spominov, ampak z mislijo: Ne živi v

preteklosti, ne obremenjuj se s prihodnostjo, po-

memben je današnji dan, zato ga živi!

monika pikelj, študentka gradbeništva

jerneja pikelj, študentka finančne matematike

Minila so leta želimeljska …

Že nekaj časa brskava po starih fotografi jah Že nekaj časa brskava po starih fotografi jah

4. c

5656

Matura 2009

Nastja Adamič, RibnicaFranja Andolšek, SevnicaTina Antolič, GrosupljeKlemen Arh, PreddvorUroš Arko, RibnicaJasna Miriam Batagelj, Škofl jicaKatja Berk Bevc*, Kozje

Sandra Bertoncelj, KranjAna Čop, Zagorje ob SaviMojca Debeljak, Loški PotokMateja Dolenc, Škofja LokaAndreja Fink, Novo mestoNastja Frey Gorše, Novo mestoJanja Golob, Vransko

Gimnazijska leta so bila zame polna učenja tako na šolski kot tudi na osebni ravni. Ker sem slep, smo se mo-rali tako jaz kot učitelji privajati drug na drugega in tudi iskati način dela. Za ves trud sem jim zelo hvaležen. V zelo lepem spominu hranim tudi sošolce in dijake drugih letnikov, s katerimi sem se po večini dobro razu-mel. Všeč mi je bila tudi naravnanost k medsebojni pomoči, ki je velika spod-buda za vsakogar in gotovo pomaga, da se človek vključi v družbo in ve, da ni sam.Lepo pa je bilo tudi v domu, saj so nam bili vzgojitelji v veliko podporo in

vedno priprav-ljeni pomagati.

Od zunaj-šolskih dejavnosti so mi v najlepšem spominu ostale vaje in nastopi s pev-skim zborom, igranje instrumentov v raznih zasedbah, domski fi lmski veče-ri, ekskurzije po Sloveniji in Evropi ter seveda maturantski ples, ki je bil zame res enkratno doživetje.Če strnem, sem na Gimnaziji Že-limlje dobil ali okrepil tri življenjsko pomembne stvari: zaupanje v Boga, zaupanje vase in zaupanje v ljudi okrog sebe.

rok mulec, študent anglistike

Nata{a Svetina, Tja{a Novak Lavri{a

Spomini na Želimlje

šolskih dejavnosti so mi v najlepšem

* Zlati

maturanti.

4. a

57

Tina Golob, Škofl jicaMojca Hren, GrosupljeMatej Hribernik, PreddvorŠpela Hrovatin, LogatecJakob Indihar, Velike LaščeJanez Jakopič, DobrepoljeMarko Jereb, KranjKatja Jurančič, ŠenčurMiha Kalin, LogatecJernej Kastelic, GrosupljeMaja Klenovšek, SevnicaJernej Klinc, DobrepoljeMelanija Košir, Velike LaščeAljaž Kozina, RibnicaGregor Lipoglavšek, LjubljanaŠtefan Markič*, NakloEdita Marolt*, RibnicaBarbara Meglič, TržičUrban Mislej, LjubljanaAndreja Moderc, LjubljanaRok Mulec, CerknicaAlen Mustedanagić Vovk, Grosuplje

Ema Nartnik, Dobrova – Polhov GradecGregor Pavec, Novo mestoMatija Perovšek, RibnicaLidija Pestotnik, ŽužemberkMaks Peteh, RibnicaNejc Pirc, PreddvorAna Pucelj, RibnicaAndrej Pucelj, RibnicaKristina Ravšelj, Loška dolinaSimon Rener, KamnikJurij Robba, Gorenja vas – PoljaneTanja Senica, Zagorje ob SaviAnja Strojan, GrosupljeAleksandra Šilc, Velike LaščePetra Šter, TržičTadeja Šuštar, DomžaleKatarina Vidmar, Škofja LokaAna Virant, Velike LaščeAna Vrenko, CeljeMojca Železnik, TrebnjeŽiva Željko, TrbovljeRok Žunter, Nazarje

4. b

58

Matura 2010

Domen Bančič, GrosupljeEma Bevk, ŽeleznikiNastja Bojc, RibnicaMarjetica Brus, Loška dolinaAna Čepon, BorovnicaAndrej Ferlin, KrškoAnja Furlan, GrosupljeTina Gačnik, DobrepoljeAna Geltar, RadovljicaAljaž Golež*, Škofl jicaVida Gros, KranjJerca Hrastovec, KamnikLucija Hribernik*, KranjMojca Jesenko, LjubljanaManca Jesenko, LjubljanaAna Kastelec, GrosupljeKarmen Knavs, RibnicaAnja Križaj, PreddvorLucija Kromar, RibnicaRok Lavrič, Velike Lašče

Domen Martinčič, Zagorje ob SaviNejc Medved, Ivančna GoricaSabina Merhar, RibnicaMarko Mihelič, RibnicaLea Milar, LjubljanaMiša Mrzelj, GrosupljeNastja Obranovič, RibnicaBranko Ocvirk, Zagorje ob SaviBarbara Okorn, ŽeleznikiTanja Pestotnik, ŽužemberkJure Podržaj, GrosupljeVito Poredoš, Zagorje ob SaviTina Potočnik, Škofja LokaVid Pucihar, TrebnjeNeža Ribnikar, TržičNeža Sečnik, LjubljanaMaša Stanič, LjubljanaMarko Stopar, SevnicaPeter Stovanje, TrebnjeTina Stražišar, Cerknica

Marina Modic Premrl, Peter [lajpah, Ana [pan êsen

Matura 2010

* Zlati

maturanti.

4. a

5959

Prihod na Gimnazijo Želimlje in v Dom Janeza

Boska leta 2006 je zame pomenil veliko spre-

membo in strah, ali sem se prav odločil. Prišel sem

nekam, kjer nisem nikogar prav zares poznal. Edi-

no, kar mi je bilo znano, je bilo iz pripovedovanj

sestre, ki je ob mojem prihodu ravno maturirala.

Z vsakim dnem v prvem letniku pa mi je

sprememba bolj ugajala. Spoznal in spoprija-

teljil sem se z nekaterimi ljudmi, za katere da-

nes vem, da bomo ostali v stiku celo življenje.

Šola oziroma pouk je bil, ko sedaj gledam nazaj,

ravno prav zahteven. Ni nam bilo hudega. (S to

trditvijo sem presenetil tudi sebe. )

Zdi se mi, da sem bil del raznolike in sposob-

ne generacije, ki je tako kot vse druge na želi-

meljskih hodnikih pustila svoj pečat.

Ko gledam na želimeljska leta, ki sploh še niso

oddaljena, se spomnim ogromno prijetnih in za-

nimivih anekdot, ki bi jih lahko na dolgo in široko

opisal. A na tem

mestu je bolje,

da se spomnim

tistih, ki so jih z

mano doživeli. V

mislih imam ve-

liko ljudi, katerim

sem vsakemu po

svoje hvaležen, da

so soustvarjali moja srednješolska leta.

Če pod vse potegnem črto, sem prepričan,

da sem se leta 2006 odločil prav!

marko stopar, študent medicine

Mojca Šilc, Velike LaščeTinkara Šilc, SodražicaŠpela Štular, KranjDajan Topalović, Ivančna GoricaUrška Tramte, Mokronog – TrebelnoUrška Trdan, RibnicaDomen Trope, KočevjeMirjam Turk, Novo mesto

Vida Turk, ŠentjernejAna Urbanc, LjubljanaTilen Vesenjak, LjubljanaKatja Vode*, TrebnjeAleksander Volasko, LjubljanaJan Zajec*, LjubljanaLea Zaletelj, Novo mestoLuka Žitnik, Grosuplje

Mojca Šilc, Velike Lašče

Prava odlo~itev

so soustvarjali moja srednješolska leta.

4. b

60

Profesorji na Gimnaziji Želimlje

SLOVENŠČINAStanislav Duh 1. 9. 1991 do 31. 8. 1993Jože Zadravec 1. 9. 1991 do 31. 8. 2003Marija Modic Premrl 1. 9. 1994 do danesRoman Brunšek 1. 9. 2003 do 31. 8. 2010Katja Škrabec 5. 5. 2006 do 31. 8. 2006Jana Marinč 1. 9. 2006 do 31. 8. 2007Eva Lajevec 1. 9. 2006 do danesLucija Petelinšek 1. 9. 2010 do 31. 8. 2011Maja Bračika Piščanc 1. 1. 2011 do 4. 2. 2011Vera Lašič 28. 2. 2011 do 31. 7. 2011Matej Klemen 9. 5. 2011 do 19. 5. 2011

MATEMATIKAJožefa Štefitz 1. 9. 1991 do 31. 8. 1997Marjan Urbanija 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994Tjaša Novak Lavriša 1. 9. 1994 do danesMarta Bole 14. 2. 1995 do 26. 3. 1996Marija Trdan 1. 9. 1995 do danesDarja Jeseničnik 14. 4. 1996 do 31. 8. 1998Blaž Rebolj 16. 3. 1999 do 7. 4. 1999Nataša Šuligoj 26. 1. 2001 do 31. 8. 2002Anita Logar 2. 11. 2009 do 31. 3. 2010Anita Brolih 27. 11. 2010 do 21. 1. 2011

ANGLEŠČINASlavka Trošt - Korenčan 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992mag. Julijana Mary Dolenšek Vode 1. 9. 1992 do danes

Maja (Wernig) Gerden 1. 9. 1993 do 30. 9. 2006Ana Špan Česen 1. 10. 2006 do danesMaja Bitenc 1. 9. 2007 do 27. 1. 2008Špela Nose 28. 1. 2008 do 31. 8. 2008Simona Zabukovec 4. 4. 2011 do danes

NEMŠČINAMarija Gantar 1. 9. 1991 do 2. 12. 1996Benjamina Fajdiga 25. 1. 1992 do 5. 6. 1992Vera Horžen 1. 9. 1993 do 31. 8. 1995Stanislava Petrišič 1. 9. 1994 do 31. 8. 1995Marjana Kos 1. 9. 1995 do 31. 8. 2006Marjeta Kranjec 2. 12. 1996 do danes Petra (Planinc) Živec 1. 9. 2006 do danesRosanda Marija Meško 17. 11. 2008 do 1. 1. 2008Mojca Leskovec 1. 9. 2010 do danes

ITALIJANŠČINAStanislav Okorn 1. 9. 1991 do 31. 8. 1993

LATINŠČINAmag. Marjan Kuralt 1. 9. 1991 do junij 1996Gregor Markič 1. 9. 1996 do 31. 8. 2001Gregor Pobežin 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997mag. Miran Sajovic 1. 9. 2001 do 31. 8. 2006Aleš Maver 1. 9. 2001 do 31. 8. 2002Tomaž Kremžar 1. 9. 2002 do 31. 8. 2004Kristina Tomc 1. 9. 2004 do 2. 9. 2005Špela Tomažinčič 3. 1. 2005 do 31. 8. 2006Eva Lajevec 1. 9. 2006 do danesNeža Sagadin 10. 11. 2009 do 31. 8. 2010

ŠPANŠČINALidija Bavec Flotta 1. 9. 2006 do danes

ZGODOVINAdr. Bogdan Kolar 1. 9. 1991 do 31. 8. 1997Anton Košir 1. 9. 1991 do 31. 8. 2004Tomaž Debevec 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994Ivanka Peterlin 1. 9. 1996 do 31. 8. 2004Iztok Petrič 1. 9. 2001 do 3. 5. 2002mag. Jurij Pavel Emeršič 1. 9. 2002 do danes

BIOLOGIJAdr. Štefanija Logar 1. 9. 1991 do 24. 1. 1992Brigita Brajkovič 3. 2. 1992 do 31. 8. 1996Cilka Krečič 1. 9. 1995 do 6. 5. 1996Borut Lazar Bürger 7. 5. 1996 do 31. 8. 2004Erika Jarič 19. 4. 1996 do 31. 5. 1996Mateja Kogelnik 24. 9. 2001 do 19. 10. 2001Vida Šinkovec 1. 9. 2004 do danes

Petra Zavašnik 3. 1. 2005 do 31. 8. 2006; 1. 9. 2009 do 31. 8. 2010

Mojca Korošec 1. 9. 2006 do 31. 8. 2007Katarina Konda 13. 3. 2008 do 31. 8. 2008

6161

GEOGRAFIJAAndreja Dover 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992Robert Kodrič 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993Irena Zupančič Cimerman 1. 9. 1993 do 31. 8. 1996Ivanka Peterlin 1. 9. 1996 do 31. 8. 2009Jana Mohorič 1. 9. 2009 do 31. 8. 2011

KEMIJAdr. Štefanija Logar 1. 9. 1991 do 24. 1. 1992Danica Prijatelj 3. 2. 1992 do 31. 8. 1996

mag. Nataša Svetina 1. 9. 1996 do 31. 8. 2004; 1. 9. 2005 do danes

Alenka Lenarčič 1. 9. 2004 do 31. 8. 2005

FIZIKAMirko Anželj 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992Rasto Snoj 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993 Jože Urbanija 1. 9. 1993 do 31. 8. 1994Peter Šlajpah 1. 9. 1994 do danes

GLASBAMarija Gregorc 1. 9. 1991 do 23. 9. 1992Marija Okoliš 24. 9. 1992 do 10. 12. 1992Željka Ulčnik - Remic 6. 1. 1993 do 31. 8. 1998 Polona (Fister) Stegu 1. 9. 1999 do 31. 8. 2001Marko Ušeničnik 1. 9. 2001 do 31. 8. 2003Oliva Černeha 1. 9. 2003 do danes

LIKOVNA VZGOJAAndrej Kropej 1. 9. 1992 do 31. 8. 1998mag. Tjaša Celestina 1. 9. 1998 do danes

ŠPORTNA VZGOJABoris Šlogar 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992Kajetan More 1. 9. 1993 do 31. 8. 1996Marko Strah 1. 9. 1996 do 31. 8. 2003Minka Čadež 1. 9. 1998 do danesTomaž Kogovšek 1. 9. 2003 do danesDamjan Miklavčič 1. 9. 2005 do 31. 12. 2006Štefan Arh 1. 1. 2007 do danes

VERA IN KULTURALojze Dobravec 1. 9. 1991 do 31. 8. 2006Peter Ivančič 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992mag. Jože Krnc 1. 9. 2000 do 31. 8. 2001Peter Končan 1. 9. 2001 do danesKlemen Balažič 1. 9. 2005 do danesmag. Marjan Lamovšek 1. 9. 2009 do 31. 8. 2010

INFORMATIKAMirko Anželj 1. 9. 1991 do 31. 8. 1992Stane Zver 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993Peter Šlajpah 1. 9. 1994 do danesPetra Prijatelj 1. 9. 2005 do 4. 4. 2006Peter Polc 5. 4. 2006 do danes

PEDAGOGIKATone Ciglar 1. 9. 1991 do 31. 8. 2005

PSIHOLOGIJA

Tone Ciglar 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993, 1. 9. 1996 do 1997

Mira Peče 1. 9. 1993 do 31. 8. 1996Mateja Erjavec 1. 9. 1997 do 31. 8. 2000Andreja Mikuž 1. 9. 2000 do 31. 8. 2003Estera Papotnik Štokar 1. 9. 2003 do danesPeter Kogovšek 1. 9. 2007 do 31. 8. 2008

SOCIOLOGIJA

Anton Košir1. 9. 1991 do 31. 8. 1994, 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997, 30. 4. 2002 do 31. 8. 2002

Irena Zupančič 1. 9. 1994 do 31. 8. 1996Veronika Tašner 1. 9. 1997 do 6. 4. 2001Iztok Petrič 6. 4. 2001 do 30. 4. 2002Petra Prijatelj 1. 9. 2002 do 31. 3. 2006Tatjana Muhič 1. 4. 2006 do 31. 8. 2006

FILOZOFIJARudolf Borštnik 1. 9. 1991 do 31. 8. 1993

dr. Janez Vodičar 1. 9. 1994 do 31. 8. 1996; 1. 9. 1999 do danes

Bogomir Novak 1. 9. 1996 do 31. 8. 1997Blaž Otrin 1. 9. 1997 do 31. 8. 1998Dejan Koželj 1. 9. 1998 do 31. 12. 1998Veronika Tašner 1. 1. 1999 do 31. 8. 1999

Ravnatelji na Gimnaziji Želimljemag. Marjan Kuralt 1991 do 1997Tone Ciglar 1997 do 2002Peter Polc 2002 do danes

62

6363

V letu slovenske samostojnosti je prišlo do velikih sprememb na

mnogih področjih, med drugim tudi na šolskem polju. S sprejemom zakona o zavodih se je šolstvo odprlo tudi za-sebni pobudi. Gimnazija Želimlje, »du-hovni spomenik na zgodovinsko leto« (dr. Alojzij Šuštar), je bila ustanovljena kot prva zasebna šola v samostojni Sloveniji.

V času ustanavljanja in vpisa v raz-vid pa tudi v prvih letih delovanja je bilo potrebno prebroditi mnogo ovir, hkrati pa so mnogi pomagali z nasveti ali pri premagovanju ovir tvorno sodelovali. Z mnogimi pravniki smo pri umeščanju zasebnih šol v slovenski prostor orali pravno ledino. Nerešeno je bilo fi nan-ciranje zasebnih šol. Šele v drugem letu delovanja smo podpisali koncesij-sko pogodbo in s tem fi nančno stanje vsaj delno rešili. Standardi in normativi za izvajanje izobraževanja so bili zelo nejasni. V poletnih mesecih pred začet-kom šolskega leta je bilo treba adapti-rati šolske prostore in prostore dijaške-ga doma ter jih tudi primerno opremiti. Za uspešno delo vzgojno-izobraževal-ne ustanove je osnova primeren profe-sorski in vzgojiteljski zbor.

Vse te priprave bi bile zaman, če se v gimnazijo in dijaški dom mladi ne bi vpisovali. Brez dijakov in dijakinj ni gimnazije ne dijaškega doma.

Hvala osnovnošolcem in njihovim

staršem za pogum, da so se vpisali na Gimnazijo Želimlje.

Hvala profesorskemu in vzgojitelj-skemu zboru za sodelovanje in razu-mevanje takratnih okoliščin.

Hvala pravnikom na takratnem šol-skem ministrstvu za iskanje modusa vivendi zasebnih šol.

Hvala strokovnjakom in simpatizer-jem za iskanje primernih profesorjev, za strokovno pomoč in odpiranje novih poti in poznanstev.

Hvala kolegom ravnateljem, zlasti soštudentom Šole za ravnatelje, za od-prtost, nasvete in drugo pomoč.

Ker je del srca ostal v želimeljski ustanovi, pogosto poroma moja misel v Želimlje na Gimnazijo Želimlje. Zato ji ob 20-letnici iskreno voščim: Vivat, cres-cat, fl oreat!mag. marjan kuralt, nekdanji ravnatelj gimnazije želimlje in profesor latinščine

V za~etku

Spomini

6464

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Moje srečanje z Želimljami sega v čas, ko sem bil mlad. No ja, po

prenekaterem kriteriju sem mlad še danes. Ampak biti mlad profesor je mla-dost čisto posebne sorte. To blaženo stanje pomeni, da si popoln mlečnozo-bec in zelenec, ki je ravnokar prilezel iz varnega gnezda »faksa« ali se v njem – kot jaz leta Gospodovega 2001 – celo še po malem greje.

In tam so ti ob vsaki dnevni in noč-ni uri pridigali, kako prijazna mora biti šola do svojega uporabnika, mlade-ga človeka. Kako ga mora motivirati. Kako mu mora pustiti dihati. Ti kajpak v vse naštete in še neštevilne druge ideale brezpogojno verjameš. Malo tudi zato, ker se sam spominjaš vse drugačne šole, v kateri si se sredi noči prebujal zaradi učiteljev, ki so de-

Gimnazija Želimlje. Dom Janeza Boska. Spomini vrejo na dan. Pri-

jateljstvo, sošolci, pogovori dolgo v noč, jutranje molitve, puščava, praznovanja,

don Bosko, "štrudel", pot čez Smrjene, ročni nogomet, Dominikov dom, večerje, blazine v skupnih prostorih, Miklavževa darilca, kepanje čez pokopališki zid, bo-žična devetdnevnica, kemija, gozd, tai-zejska molitev ... Ne zmanjka jih.

Skupaj smo prišli z različnih koncev Slovenije, vsak s svojo zgodbo. Med nami so se pletla prijateljstva. Ne da bi se zavedali, smo svoje življenje delili z drugimi. Bogatili smo drug drugega. De-

lili smo svoje težave, veselje, domislice, skrbi, včasih brezvoljnost, včasih nav-dušenje. Ob zgledu in spodbudah vzgo-jiteljev in učiteljev smo iskali in rasli.

Zame predstavljajo ta leta dragocen del v mozaiku mojega življenja. Izkuš-nje, ki sem jih dobila v Želimljem, mi ve-dno pridejo prav. Spomini me bogatijo in včasih prijetno ogrejejo. Hvaležna sem Bogu za ta leta, za vsak trenutek in za vse ljudi.

Bog je za vsakega izmed nas pri-pravil svojo pot. Po Njegovi previdnosti smo delček te poti prehodili skupaj. Pre-pričana sem, da kjerkoli je kdo od nas zdaj, smo v mislih in spominu povezani, tudi če se prav pogosto ne srečamo.

Meni je vedno »fajn«, ko srečam kakega želimeljčana (starega ali malo manj starega). In ko pogovor nanese na Želimlje, nekaj v meni zaigra.

vlasta tacer, učiteljica za dsp, oš šmartno pri litiji

Dragocen del mozaika

6565

lili minuse, če nisi imel geotrikotnika. Potem takle zelenec, »mulc«, mleč-

nozobec stopiš v razred. Zame so bile kraj srečnega imena ravno Želimlje. In bil sem prijazen. In dobrotljiv. In usmi-ljen. In sem skušal motivirati. In smo se igrali kvize. Nato sem se že ob koncu meseca kimavca zbudil sredi popolne-ga džumbusa. Na tržnici, kot se je nekaj mesecev pozneje po pravici zazdelo eni

mojih prvih »žrtev«, se pravi učenk. Ko se danes ozrem nazaj, se zavem, da takrat nisem znal učiti. Še manj sem znal ocenjevati in najmanj sem znal preprečevati kraje znanja, po domače »plonkanje«.

A smo se – menda – kljub temu imeli lepo. Mogoče se nismo naučili ravno veliko latinščine, to je – če je – prišlo pozneje zaradi dragocenih naukov, ki

so mi jih posredovale Želimlje. Ko si mlad, mlečnozob profesor, ki je na fa-ksu še zmerom pod peto višjih od sebe, pač rečeš in narediš marsikaj, česar si zaradi »dostojanstva svojega svetega položaja« ne upaš nikdar več ponoviti.

Da je bilo res čudovito, je tudi zasluga sijajnih sodelavcev, s katerimi mi je bilo dano prvič doživeti slovesno in straš-ljivo tišino Kočevskega roga, pa seveda še marsikaj bolj veselega. Je tudi posle-dica občasno naravnost avanturističnih poti v šolo z javnim prevozom, denimo tiste, ko sem v Smrjenah zgrešil gozdno potko proti Želimljam in si ob padcu po strmini umazal »zakmašne« hlače (saj menda uganete, na katerem mestu). Takoj potem sem imel pouk …

Toda v prvi vrsti me je mala dolenj-ska vasica s svojo veliko šolo obogatila s svojim zdravim, pristnim krščanskim dihanjem s čisto posebnim slovenskim pridihom. Ravno v času svojih srečanj z Želimljami sem nekaj takega posebej potreboval.

Zato mi ne preostane drugega, kot da ob koncu ponovim nekoč že izreče-ne besede. Ko sem prišel v Želimlje, sem kaj kmalu spoznal, da sem nag. A me ni bilo sram.

dr. aleš maver, nekdanji profesor latinščine

Srednješolska leta so bila nekaj po-sebnega. V splošnem je to čas

našega pravega odraščanja iz otrok v fante-moške in v dekleta-ženske. Kljub nekako dolgočasnemu opisu teh let pa v

Gimnaziji Želimlje in Domu Janeza Bo-ska nikakor ni bilo tako.

Ko smo prve dni sedeli v šolskih klopeh, so nam profesorji dali natanko vedeti, da kljub odličnim uspehom v

Leta, ko smo se brusili

6666

osnovni šoli ta gimnazija ne bo mačji kašelj, ampak bo potrebno veliko dela, učenja in potrpljenja za šolsko klopjo, da pridemo do končnega cilja – uspe-šno opravljene mature. Takrat se nam je ta korak zdel še zelo oddaljen, ven-dar pa smo takoj lahko čutili, da smo se povzpeli na nov nivo učenja. Učitelji so nas začeli bombardirati z novo snovjo in domačo nalogo, ki smo jo s sošolci v Domu Janeza Boska v prvem letniku reševali v posebnem prostoru – skupni (m)učilnici.

Šolske klopi so spremljale marsikak-šno presenečenje dijakov, ki smo bili »navajeni« na odlične ocene. Z lahko-to si si prislužil tudi kakšno nezadostno oceno, če si med kontrolno ali šolsko nalogo uporabljal preveč nedovoljenih

pripomočkov ali pa nisi bil pripravljen na ustna vprašanja. V glavnem je bil vedno prisoten faktor presenečenja, saj si bil lahko vprašan vsak dan skoraj katerikoli predmet, ki je bil na urniku.

Glede profesorjev pa naj povem, da so se vedno odzvali korektno. Čeprav

so se v času našega šolanja na Gimna-ziji Želimlje pojavili različni nesporazumi in zamere, sedaj menim, da so nam prav ti profesorji pokazali pravo smer v življenje in nam pomagali, da se razvi-jemo v boljše ljudi, ki znajo razmišljati sami, s svojo glavo.

V prostem času smo v Domu Janeza Boska igrali nogomet, odbojko, košarko, plesali, se sprehajali, kolesarili, se pozimi kepali in kidali sneg; v klubu pa si lahko igral biljard, namizni nogomet in pikado ali gledal televizijo. Dejavnosti je bilo mnogo, časa pa vedno premalo, ravno dobro se je začelo, že je prišel čas za učenje. Tega so navadno oznanili »naši novi očetje in mame«. Čeprav niso bili pravi starši, so s svojimi sposobnostmi to pogosto postali in nam stali ob strani tako v lepih trenutkih kakor tudi v hudih, težkih časih, ko smo obupavali nad seboj.

Vzgojitelji pa niso bili samo »očetje in mame«, ampak tudi zelo sposobni organizatorji, učitelji, hišniki, umetniki in še marsikaj, saj so s svojim znanjem, spretnostjo in izkušnjami naše bivanje v Domu Janeza Boska močno popestrili. Ob njih smo dijaki poleg znanja prido-bivali tudi drugačne, morda bolj praktič-ne izkušnje: izdelava raket, adventnih venčkov, voščilnic, kuhanje ... Vodili so nas pri organizaciji skupnih molitev, športnih spopadov, glasbenih dogodkov in še mnogih drugih stvareh.

V letih bivanja v Domu Janeza Bo-ska je pomembno vlogo igrala tudi mo-litev. Jutranja in večerna molitev sta bili redni del vsakdana, enkrat tedensko pa je bila tudi sveta maša, ki jo je zase pripravila vzgojna skupina. Tako smo se še bolj povezali.

6767

Spomini na tista {tiri leta

Ko se spominjam štirih let, ki sem jih preživela na Gimnaziji Želimlje in v

Domu Janeza Boska, ter jih poskušam zaobjeti v nekaj besed, ugotavljam, da so bila precej odločilna. Niso bila samo lepa in tudi lahka ne. Prav tako pa ne morem reči, da bi bilo vse črno.

Bilo je obdobje, polno vsega. Leta odraščanja, postavljanja na svoje noge in leta iskanja »nečesa več«. Tam sem prvikrat doživela, da je ta »nekaj več« v resnici Nekdo, ki je del vsakodnevnega življenja, in ne le nekaj, kar je omejeno na obisk nedeljske maše.

Zato tisti čas v trenutkih negotovosti še danes predstavlja neko oporo. Je kot izvir, h kateremu se lahko vračam po nasvete in usmeritve za naprej. Nekate-re besede, ki so bile izgovorjene takrat, so odgovori na vprašanja, ki jih imam danes.

Zdi se mi tudi, da je bil to predvsem čas učenja. Ampak ne toliko učenja šol-ske snovi (tega bi lahko bilo več), pač pa takih in drugačnih življenjskih na-ukov. Preko preizkušanja meja v var-nem želimeljskem zavetju so se po-stavili temelji, ki so me kasneje večkrat

usmerili nazaj na pot, ki se je takrat začenjala. Ta ima številne ovinke, stran-poti in je predvsem polna poskusov is-kanja bližnjic, vendar pa ima pred seboj jasen cilj. Vsekakor moram omeniti tudi nekaj trdnih prijateljstev, ki me spremlja-jo in so se začela prav takrat.

Še kar nekaj časa po odhodu iz Že-limelj sem z zanimanjem sledila tam-kajšnjemu dogajanju in spremembam. Zdaj je to obdobje že daleč. Še vedno pa ob vsaki priložnosti z veseljem in ponosom povem, da sem bila želimelj-čanka in da je Gimnazija Želimlje moja gimnazija.

kaja pezdir, urednica, radio vatikan (vatikan)

Lahko smo pokazali svoje sposob-nosti, naši »angeli varuhi« pa so naše talente prepoznali in jih znali razvijati. Menim, da smo jim lahko zelo hvaležni, da smo se razvili v moške in ženske, ki se znamo pogovarjati in odločati.

Če zaključim svoje razmišljanje o srednješolskem obdobju, lahko rečem, da so ta štiri leta nepozabna. Z vese-

ljem in ponosom jih nosim v srcu, saj so mi zelo veliko dala. Odnesel sem zna-nje in predvsem sposobnost komunika-cije ter, kar je še pomembnejše, veliko prijateljev, h katerim se še vedno zelo rad vrnem.

dušan urh, komercialist, peter’s teleurh, d. o. o.

6868

Ko so me prosili, naj napišem nekaj spominov na čas v Želimljem, sem

najprej pomislila, zakaj jaz. Nikoli nisem bila preveč navdušena nad pisanjem, tudi beseda mi ne teče, a sem si rekla: »No, pa naj bo. Vedno se je treba spo-padati z novimi izzivi.« Prav tega sem se tam tudi naučila.

V tistih štirih letih sem poskusila in na-redila marsikaj, čeprav včasih nisem bila prepričana vase. Vsi, ne samo jaz, smo tako zrasli v zrele osebnosti in smo, vsaj jaz, hvaležni za tista čudovita štiri leta.

Ko se zdaj spominjam tistih časov, so nekatere stvari že zbledele, polovico tiste-ga, kar sem se morala v šoli naučiti, sem verjetno že pozabila, ne bom pa pozabila stvari in trenutkov, ki so me oblikovali v človeka, kakršen sem zdaj. Najpomemb-nejše je, da nismo bili le številke, ampak osebe. Ob kakršnihkoli težavah sem ve-dno lahko našla koga, ki mi je pomagal, ali pa le poslušal, če sem to potrebovala.

Kakšni pa so bili tisti čudoviti trenutki, ki jih ne bom pozabila? Razne neumnosti, ki smo jih ušpičili v šoli in v domu. Nikoli ne bom pozabila, kako so nas fantje ob raz-ličnih priložnostih ponoči zbudili s harmo-niko in petjem in kako smo imele enkrat seno po celem hodniku. Verjetno ne bo

nihče od sošolcev nikoli pozabil, kako je Jure, oblečen v kurenta, prestrašil profe-sorico nemščine. Potem so tu razni pikniki in prireditve, razgibano domsko in versko življenje, velika izbira dejavnosti, ki smo jih lahko imeli po po-uku, ter predvsem ogromno možno-sti za dolge pogo-vore in ustvarjanje mnogih trdnih pri-jateljstev, ki se niti zdaj, po že pet-najstih letih, niso skrhala. Vsak je lahko našel nekaj zase in imel mož-nost, da razvija svoje talente.

In kako je z našo generacijo zdaj, po 15-ih letih? Vsak je odšel v neko svo-jo smer; nekatere je pot privedla celo nazaj v Želimlje, spet drugi so odšli v svet. Lahko pa trdim, da nihče od nas ni pozabil tistih štirih let, ki so nas vse nekako zaznamovala in mogoče tudi začrtala naše nadaljnje poti.

mateja novak kukovič, animatorka za pastoralne dejavnosti, misijonsko središče slovenije

Nikoli ne bom pozabila ...

Bodite odprti in komunikativni

Vožnja s helikopterjem, testiranje najnovejših modelov luksuznih av-

tomobilskih znamk, ples pod Eiffl ovim stolpom sredi polnočnega Pariza ... to je bilo le nekaj podob iz najstniških sanj, ki so se mi uresničile po zaslugi

moje trenutne zaposlitve.Sem vodja trženja pri podjetju

Image management d. o. o., ki izdaja družino prestižnih life-style revij Gloss v Sloveniji in na Hrvaškem. Do te sanj-ske službe me je pravzaprav pripeljala

6969

Drugi letnik Gimnazije Želimlje. Neko januarsko popoldne. Četrtek.

S sošolko v Ljubljani. V osnovi tipično žensko popoldne. Mogoče kakšno novo oblačilce iz ljubljanske trgovine najde prostor v najini omari, ampak načeloma obisk Ljubljane brez planov. Ah, vedno je bilo celo doživetje, ko smo se sredi te-dna iz Želimelj odpravili v Ljubljano. Pa ne zaradi drugega, kot predvsem zato, ker je bilo lepo občasno priti iz zelene vasice v ‘civilizirano’ mesto. Tipično raz-mišljanje 16-letnice. Ampak tisto popol-dne je bilo zame res posebno doživetje, ki je precej pretreslo moj svet. Predme je stopila gospodična in me ustavila z besedami: »Bi si želela postati mane-kenka? Zdiš se mi zelo primerna za to …« Po premisleku sem se kljub dvo-mu odločila stopiti v ta svet, svet mode.

Začetki so bili težki, priznam. Po-trebna je vztrajnost in odločnost. Hvala bogu, da ti lastnosti imam. Hodila sem po castingih, vendar dela nisem dobila. Ves trud okoli lepe postave (karkoli že lepa postava v manekenstvu pomeni) je bil zaman. Ampak vedela sem, da mi lahko uspe. Ena redkih stvari v mojem življenju, za katero sem se res želela potruditi. Ampak v tistem času niti ni-sem imela visokih ciljev. Rekla sem si, da si samo želim preizkusiti v tem. Moj cilj je bil naslednji: eno slikanje in ena modna revija. Res samo toliko, da oku-sim ta svet.

Okušam pa ga še danes in mi je všeč. Vedno bolj mi je všeč, saj mi delo v tem svetu daje vse … Iz mene dela borko, me preizkuša, me prisili, da se po razočaranju, ko ne dobim dela, po-

Duh Gimnazije Želimlje me spremlja {e danes

predanost … predanost modi pa tudi pisanju in javnemu nastopanju. Vse na-šteto je namreč že štiri leta del mojega poklicnega vsakdana.

Ob svojem delu se rada spominjam nasvetov, ki so nam jih profesorji in vzgojitelji polagali v srce na želimeljski gimnaziji – naj bomo odprti in komuni-kativni, brez strahu in vsestranski. Po zaslugi pogostih potovanj, ko smo se iz Želimljega podali na raziskovanje tujih dežel, mi še danes ni težko pripraviti kovčkov in se za nekaj dni sama podati po modnih prestolnicah v iskanju novih navdihov in idej. Prav to je pri mojem delu ključnega pomena. Veseli me, da sem se tega naučila že v rani mladosti – v Želimljem.

In ne nazadnje – verjeli ali ne, več-krat mi je še kako prav prišla spretnost igranja ročnega nogometa, ki smo ga na veliko »trenirali« v Želi-mljem. Nazadnje sem prav po za-slugi »želimeljske šole ročnega no-gometa« prema-gala enega od vodilnih sloven-skih bankirjev, dr. Franceta Arharja.

petra simončič, vodja trženja, gloss

7070

berem. Me osrečuje, ker uživam na pisti in pred fotoaparatom in ker imam to srečo, da imam super agencijo, ki verjame vame. Z njihovo pomočjo sem videla velik del sveta. Potovala sem v St. Tropez, Švico in New York, kjer sem bila ambasadorka švicarske vode Vue No. 7. Večkrat sem obiskala Barcelono in Las Vegas, kjer sem delala modne revije znamke Ed Hardy. Sledila so po-tovanja na Ciper, v Egipt, na Kosovo in Ibizo, kjer sem sodelovala na modnih revijah Fashion TV-ja. Na modni pisti sem stala tudi v Londonu. Nekajkrat sem v času tekme Formule 1 obiskala Monaco in tam sodelovala na modnih revijah skupaj z vozniki formule. Res prijetna izkušnja!

Modne revije po Sloveniji pa so ve-dno nekaj najlepšega, saj se sedaj, po toliko letih dela, res že vsi poznamo in je vsako sodelovanje bolj prijateljsko dru-ženje kot delo. Ja, res lahko rečem, da je večina mojih prijateljev iz modnega sveta. In če sem za kaj hvaležna, sem zanje. Potem so tukaj razna snemanja za slovenske revije in oblikovalce. Vsa-ko snemanje je zgodba zase in prav vsako je nepozabno. Včasih je celotna ekipa, od vizažista, frizerja, stilista do fotografa ... fantastična. Takrat so fo-

tografi je gotovo dobre, ker je energija izjemna in nadaljnje sodelovanje skoraj zagotovljeno. Potem pa pride kakšno snemanje, ki si ga zapomniš predvsem po zmrzovanju v tankih oblekicah sredi zime na 0°C, ampak tudi to ima svoj čar. Ko zmrzal mine, tudi na takšno snemanje ostanejo le lepi spomini, na račun katerih se kasneje na obraz zari-še še marsikateri nasmešek …

Od moje prve modne revije za od-dajo TLP na RTV Slovenija je minilo približno sedem let. Danes ne znam povedati, koliko revij in snemanj je za mano, vsekakor pa se zavedam, da se moj čas na modnih pistah počasi bliža koncu, saj prihajajo novi obrazi. In prav je tako. Vesela pa sem, da sem se po gimnaziji odločila za študij novinarstva, saj mi ta smer omogoča nadaljnje delo na modnem področju. Prav v teh dneh postajam del uredniške ekipe novega spletnega modnega portala Fashion.si. In če sem si kaj želela početi v življe-nju, je bilo to delo, povezano z novinar-stvom in modo. Za zdaj gredo stvari v pravo smer, kaj bo prinesel čas, bomo pa videli.

Ne glede na to, kaj bo, sem vese-la, da mi je Gimnazija Želimlje vcepila prave vrednote. Velikokrat se spomnim trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj na Pohorju in ekskurzijah po Španiji, Italiji, Angliji in Nemčiji. Sploh se na to spom-nim, ko potujem skupaj z manekeni in manekenkami, ker je precej podobno. Želimeljčani smo bili vedno posebni ljudje in vedno opaženi. Vsaj tak ob-čutek sem imela. Bili smo povezani, dihali smo skupaj in se zavedali, da iz nas veje posebna energija. In tako je

7171

tudi sedaj, ko sem v družbi stanovskih kolegic in kolegov. Med nami ni zamer. Smo kot velika družina, ki si med seboj pomaga in si deli dobro in slabo. Veli-kokrat me ljudje sprašujejo, zakaj od-dajam takšno energijo, da se ob meni počutijo prijetno domače in pomirjeno, zakaj si vedno vzamem čas zanje in jim

prisluhnem. No, takrat jim kar naravnost povem, da je najbrž tudi moje štiriletno obiskovanje Gimnazije Želimlje na meni pustilo svoj pečat … Z dobro podlago se očitno daleč pride. Hvala, Gimnazija Želimlje!

eva ahačevčič, izvršna urednica, fashion.si

Neskon~no iskanje po poti pravi~nosti

Na Gimnaziji Želimlje sem maturira-la davnega leta 1996. Kmalu sem

začela študirati socialno pedagogiko, predvsem pa delati kot animatorka v or-ganizaciji Skala. Preprosti dejstvi, ki pa sta med seboj zelo povezani.

Večino časa šolanja v Želimljah sem bivala v domu. Kljub temu da sem Ljubljančanka, sem si želela bivati v internatu, ker sem vedela, da bom le tako deležna vsega, kar salezijanci v Želimljah ponujajo: dom, prijateljstvo,

pomoč pri učenju, veselje, igro, skup-nost, duhovno vodstvo in spodbudo … Na trenutke se je zdelo, kot da zunanji svet ne obstaja in je važno le to, kar mi živimo v tisti idilični vasici … Takrat je bilo vse še bolj domače in preprosto, da

sploh nisi imel občutka, da si v ustanovi, ampak da si doma.

Da pa ni bilo vse preveč idilično, sem poskrbela kar sama. Kot se navadno pripisuje drugorojenemu otroku, sem tudi jaz kronično rinila v težave, presku-šala svoje vzgojitelje in iskala njihove meje. Naposled so mi jih le postavili in mi s tem dali življenjsko lekcijo. Po zadnji »lumpariji« sem morala zapustiti dom in se v šolo voziti. To je bil trenutek, ko sem se zavedela, da vse, kar poč-nem, ni v redu. Dokler mi niso postavili meje, se resnično nisem zavedala pro-blematičnosti svojega vedenja.

Takrat pa sem se vprašala, kakšna oseba želim biti. Ali res želim biti ljudem v breme in spotiko ali pa bi iz svojega življenja raje naredila kaj dobrega? Odločila sem se za slednje. Sklenila sem, da se bom trudila na vseh področ-jih, da izboljšam vse, kar sem letom pokvarila (ocene, odnose …), in da bom poskusila biti še enkrat spreje-ta v dom. In uspelo mi je. Ne le priti v dom, temveč živeti življenje koristno in v prizadevanju za dobro. Na svoji koži sem izkusila moč don Boskove vzgoje in vsak dan sem hvaležna tistim, ki so

7272

Brez dobrega kvasa noben kruh ne vzhaja ...

Ponosen sem, da sem iz ene prvih generacij maturantov Gimnazije

Želimlje, ki je s špartansko vzgojo Mar-ka Košnika – tako zaradi pozitivnih kot negativnih izkušenj – zagotovo veliko prispevala k razvoju te institucije.

Glede na to, da prihajam iz cerkniš-ke župnije, verjetno ni treba razlagati, kje sem izvedel za Gimnazijo Želimlje. Sicer me je, ko sem izrazil željo za vpis na to šolo, takratna šolska ravnateljica

povabila na razgovor in mi to osebno odsvetovala, ker naj bi mi Gimnazija Želimlje menda ne dajala nikakršne osnove in možnosti za nadaljnje izo-braževanje.

Kot velik privilegij štejem možnost, da sem lahko bival v Domu Janeza Bo-ska. Resnici na ljubo se je tam odvijala velika večina šolskih, obšolskih, pošol-skih … dovoljenih in nedovoljenih de-javnosti. Glavni dokaz za to je dejstvo,

(poleg mojih staršev) najbolj zaslužni, da sem danes to, kar sem: Moniki Pajk, Lojzetu Dobravcu, Janezu Vodičarju, Petru Pučniku, Petru Polcu … in vsem, ki so v Želimljah ustvarili dom, kjer se mladi lahko imajo lepo, če se med seboj spoštujejo in upoštevajo.

Takoj po tej izkušnji sem se odločila, da jo želim deliti z drugimi, da želim tudi jaz pomagati pri odraščanju, kot so po-magali meni. Vedela sem, da ne želim živeti in delati le zase in svoje najbliž-je, temveč tudi za tiste, ki so v življenju prikrajšani ali potrebujejo spodbudo. Posebej mladi. Začutila sem, da moram bogastvo, ki sem ga bila deležna v času svojega odraščanja, deliti z drugimi. Da-rovi morajo krožiti. Zato sem se odločila za študij socialne pedagogike in začela kot animatorka delati na Skali, kjer sem bila ves čas svojega študija. Že takrat sem lahko s pomočjo svojih mentorjev marsikaj naredila, predvsem sem se pa ogromno naučila od mladih, s katerimi smo delali na ulici in v mladinskem cen-

tru. Po tem obdobju sem šla za nekaj časa »po svoje«, med drugim tudi po iz-kušnje k salezijancem na Nizozemsko, zdaj pa sem že šesto leto zaposlena na Skali, dobra 3 leta kot strokovna vodja.

V veselje mi je, da lahko delam in živim za mlade, ki jim v življenju ni bilo dano vse, kar je bilo dano meni. V lju-bljanskih blokovskih naseljih delamo z mladimi, ki večino svojega časa preži-vijo na ulici ali sami pred računalnikom in nimajo pomembnih odraslih, ki bi si vzeli čas za njihovo vzgojo. (Starši so pogosto odsotni ali nemočni.) Naše poslanstvo je tudi osveščati družbo in odpirati oči za drugega. Pri svojem delu z veseljem uporabljam don Boskov preventivni vzgojni sistem, ki sem ga izkusila na svoji koži. Tako z odličnimi sodelavci mladim posredujemo tisto, kar najbolj potrebujejo: dom, vrednote, razigranost in izobrazbo.

polona dominik, strokovna vodja skale, salesianum

7373

da so nas vozači vsak dan ob prihodu v šolo najprej vprašali, kaj je novega. In bilo je kaj povedati. Osnovna celica življenja v domu je bila vzgojna skupi-na. Koncept vzgojne skupine zajema ogromno stvari. Ena najpomembnej-ših je vzgoja. Vzgoja je – kar sedaj kot oče treh otrok še toliko bolj vidim – dvostranski proces in tako, kot smo se morali mi naučiti ogromno stvari, so se ob nas in od nas ogromno naučili tudi vzgojitelji.

Ena od stvari, ki želimeljsko gimna-zijo delajo tako posebno, tako veliko, je prav njena majhnost. Tako intimno vzdušje je voda na mlin za sklepanje prijateljstev in lahko povem, da je to, da te ob potovanju po naši domovini povsod pričaka topel sprejem, zelo dober občutek. K temu so seveda pri-spevale tudi vse skupne dejavnosti, od molitve, učenja, športnih dejavnosti ... do, ne nazadnje, dogovarjanja, kdo se bo prvi "tuširal", saj je, drugače kot da-nes, celotna vzgojna skupina imela na voljo le tri skupne prhe.

Ob pogledu nazaj se seveda najprej spomnim vseh dogodkov, ki so nas ta-krat in nas še vedno spravljajo v smeh ... od Cilkinih sirovih štrukljev, zabelje-nih z drobtinami, ki so bile prepražene na olju, v katerem so se dan prej cvrle sardine, do tega, da je bilo včasih v stranišču v našem nadstropju praktično nemogoče potegniti vodo oziroma so iz kotlička pritekle le zelo omejene količi-ne te tekočine – v kotličku se je namreč hladilo vino za to ali ono priložnost ...

Da, obujanje takih in podobnih spo-minov je vedno glavna tema srečanj nekdanjih dijakov in dijakinj. In teh ni malo, kar le dokazuje trdnost vezi, ki so nastale v srednješolskih letih.

Od uspešno opravljene mature je minilo že kar nekaj let. Sedaj, ko smo starejši (trditve, da smo pametnejši,

se bom na tem mestu raje vzdržal, saj me veliko ljudi predobro pozna), lah-ko pod to, kar smo doživeli in česar smo se naučili, potegnemo črto. Se-veda imajo tudi tu vsake oči svojega "malarja". Osebno menim, da so prav vrednote, ki so s pomočjo interakci-je vseh navedenih in nenavedenih dejavnosti postale neločljiv del naše osebnosti in ki štejejo veliko več od znanja iz knjig, najbolj dobičkonosen kapital za prihodnost.

Gimnaziji Želimlje ob prazniku vse najboljše z željo, da bi vsaj še prihod-njih 20 let mladim pomagala pri šoli za življenje.

boštjan kranjec (zrimšek), pravnik lingvist, sodišče evropske unije (luksemburg)

7474

Na pragu jeseni leta 1991 je na vra-ta Gimnazije Želimlje potrkal prvi

razred dijakov. V mnogih pogledih je pomenil novost. Na njeni predhodnici, Srednji verski šoli Želimlje, so bili razen

kakšne izjeme duhovniški ali redovniški kandidati, zdaj pa so bila v razredu po-leg fantov tudi dekleta, znanja željni so bili tudi različnih nazorov in prepričanj ... Takratni vzgojitelji smo se trudili, da bi s pomočjo don Boskovega vzgojne-ga sistema mladim uspeli zagotoviti ugodno okolje za njihovo vsestransko rast. Ta prva leta iskanja najboljših re-šitev so se zame končala leta 1995, ko sem odšel v Večno mesto na študij teologije.

S poučevanjem jezika starih Rim-ljanov sem začel v šolskem letu 2001/2002. Gimnazija je v času moje odsotnosti našla svoje tirnice z jasno nalogo tako vzgoje kot izobraževanja. Z dijaki sem se srečeval v različnih razredih, navadno dvakrat tedensko. Poučevanje latinščine mi je v začetni profesorski vnemi predstavljalo pose-ben izziv, saj imajo dijaki do latinščine neredko odklonilen odnos, ker jezik tehtajo zgolj z vidika koristnosti. Pre-pogosto pozabljajo na priložnosti, ki

jih nudi. Iskal sem različne načine, da bi jim lepoto latinskega jezika približal na prijeten način. Pri tem mi je bil v veliko pomoč učbenik Ludus I, ki je v mnogočem popestril naše ure. Latinska beseda ludus pomeni namreč "igra", "šola", "šaljiv (zabaven) dogodek". In takšne so bile tudi naše ure, kjer sta se prijetno in veselo prepletala z resnim in koristnim. Upam, da je dijakom uspelo v vsakdanje življenje ponesti kakšen košček modrosti starih Rimljanov, ki se skriva bodisi v mitologiji bodisi v pre-govorih bodisi v posnemanja vrednih zgledih zaslužnih mož.

Poseben spomin me veže tudi na leto, ko sem bil razrednik v takratnem 2. b, saj je bil zame to še dodaten izziv. Z dijaki smo se uspeli povezati v prijetno razredno skupnost in si celo "privoščili" tridnevno počitnikovanje v bohinjskem kotu ter izlet v Belo krajino. Zaradi študi-ja in pretiranih administrativnih opravil, ki jih morajo opravljati razredniki, sem ob koncu leta zaprosil za razrešitev.

Tja do leta 2006, ko sem zaradi no-vega poslanstva na Salezijanski pape-ški univerzi v Rimu na Gimnaziji Želimlje nehal poučevati, sem v stiku z želimelj-skimi dijaki odkrival lepoto in zahtevnost dela z mladimi, ki se uresničuje tako v dajanju kot tudi v prejemanju.

Ob dvajsetletnici Gimnazije Želimlje izrekam njej in vsem, ki so z njo poveza-ni v takšni ali drugačni vlogi, tisti znani latinski: Vivat, crescat, fl oreat!

dr. miran sajovic, nekdanji vzgojitelj in profesor latinščine

Spomin na Gimnazijo Želimlje

7575

Mladostna svežina

Ob mislih na leta, ki sem jih preživela med mladimi v Želimljem, zaživi v

meni mladostna svežina, ki me kar dvig-ne od tal in nariše srečo na obraz. Še so sveži spomini na mnoge dogodke, ki jih lahko doživiš samo v Želimljem in so značilni le za salezijansko ustanovo. Ob tem se mi kar same zvrstijo žive slike na-ših priprav na prihod dijakov ob začetku šolskega leta, srečanj z njimi ob prihodu v dom in objemov ob slovesu, duhovno bogatih sv. maš, skupnih molitev, ki so bile vedno čudovit duhovni večer za vse domske dijake, in polnih šolskih hodni-kov v dneh roditeljskih sestankov, ko je bilo živo kot na semnju. Doma še hranim mnoge programe naših meditacij, nasto-pov, drobne listke z mislimi in sporočilci ter pesmi in seveda fotografi je deklet, s katerimi sem delila prijetne pa tudi težke trenutke iskanj in uporništva.

Z mnogimi dijaki in njihovimi starši si dopisujem, srečujemo se in prijateljuje-mo, saj so se stkale vezi, ki nas globlje povezujejo. Ob naključnih srečanjih z »želimeljčani« me prevzamejo prav po-sebna čustva in ne morem se načuditi, kakšne podrobnosti so si zapomnili, ka-tere besede so si vzeli k srcu, kako dobri opazovalci drug drugega so bili in katere drobne provokacije so pripravili, da so testirali našo doslednost, pravičnost ...

Sprašujem se, kaj sem jim lahko dala in delila z njimi? Vzgojni koncept ustanove je bil skrbno domišljen, saj ga je sestavljal niz priložnosti za zares aktivno doživljanje sebe, drugih in za učenje. Ozračje domačnosti, odprto-sti, sproščenosti ter skrbno načrtovane

vsakodnevne individualne pozornosti, vse to je ustvarjalo umetnost lepega in uspešnega sobivanja v vzgojni skupini.

Velikokrat premišljujem, ali se mladi zavedajo in znajo ceniti to dragoceno okolje, v katerem so sredi najburnejših let odraščanja oblikovali svojo oseb-nost. Nič me ne čudi, da se toliko ma-turantov odloča za poklice, ki so vezani na delo z ljudmi in za ljudi. V štirih letih so doživljali in dobili toliko vzpodbud in priložnosti za srečanja z različnimi zna-čaji in usodami, nenehno so lahko vsto-pali v odnose z vrstniki, se znali hudo prizadeti, učili pa so se tudi odpuščati in opravičiti. Verjamem, da se mnogi čutijo poklicane te izkušnje deliti z drugimi.

Sicer pa iz Želimljega upokojenci sploh ne moremo oditi, saj nas naš ravnatelj Peter vabi na srečanja, izlete, potovanja. Pa tudi prijateljske vezi z bivšimi sodelavci še tkemo in verjemi-te mi, da se še vedno počutim del te skupnosti.

marija stavanja, nekdanja svetovalna delavka in vzgojiteljica

7676

Spomini

Ravno pred kratkim mi je mož oči-tal: »Zdi se, kot da še vedno živiš

v srednji šoli. Kar naprej razlagaš, da so bila to najlepša leta tvojega življenja. Veš, svet gre naprej!« »Ne vem, če so bila najlepša,« mu odgovorim, »a vse-kakor so bila zelo lepa in se jih z vese-ljem spominjam.«

Kaj so razlogi, da mi je bilo to obdobje tako všeč?

Okolje, ki je odobravalo in spodbujalo krščansko misel.

Zahteven, a dosleden dnevni plan (vstajanje ob 5h, vožnja v Želimlje, za-

četek pouka ob 7.25, 9.50 malica -- jupi, ob 15h prihod domov, kosilo in pregled ča-sopisov, ob 16h do-mače naloge, učenje, prost večer, če nasle-dnji dan ni bilo testov, spanje ob 22h).

Sošolci z vseh koncev Slovenije, s

katerimi smo delili modre misli, smeh in pred testi občutke tesnobe.

Strog ravnatelj, ki pa je za nas skrbel z vsem srcem in vsemi močmi (saj nam je baje v zimskih dneh sam navsezgodaj "odkidal" dohod do šole).

Mnogi dobri profesorji, ki nas – hvala Bogu in njim – niso pripravljali na maturo, ampak so se trudili, da bi snov vzljubili.

Okolje, ki je gojilo občutek za ureje-nost, spoštovanje, lepoto, umetnost, do-mačo pesem, lepo besedo, inovativnost in iznajdljivost.

Moja mladostna neobremenjenost,

navdušenje nad svetom in predanost šoli.Zaradi vseh naštetih stvari so bila že-

limeljska leta nekaj posebnega. A največkrat se spomnim na kakšne

drobce, drobne slike in prizore: na vra-tarja Poldeta; na znameniti stavek prof. Gerdenove: »Domen, change your atti-tude, or you will fl y!«; na pripovedovanje prof. Peterlinove o dolenjskih medvedih; na šoferja Žunića in sošolce, ki so mu vztrajno nagajali; na pogovore, ki smo jih imela dekleta na veliki gugalnici na Po-horju; na nevarno tekmovanje po šolskih hodnikih s sošolcem Martinom, kdo od naju bo prvi dobil malico; na vsesplošno spanje pri urah zgodovine; na smeh med čakanjem pred fi zikalno učilnico, ko se je sošolec Beni nenadoma domislil, da bo na melodijo, s katero duhovniki pojejo evangelij, zapel življenjepis Thomasa Alve Edisona; na knjižničarja Staneta; na nepozabni delovni tabor pri salezijan-cih v Črni gori; na ženskam nenaklonje-ne izjave prof. Markiča; na nenavadna vprašanja in odgovore pri nemščini: »Ist das dein Kugelschreiber?« »Nein, das ist mein Auto!»; na igranje dvoranskega hokeja pri telovadbi in modrice, ki so pri tem nastale; na vsakourno povabilo prof. Lazarja: »Dajmo malo diskutirat'!«; na srne, ki so nam zjutraj pogosto prečka-le pot, in na čudovite sončne vzhode, ki sem jih opazovala z avtobusa; in še in še in še ...

Vesela sem, da sem bila dijakinja Gim-nazije Želimlje!

eva šikić (roj. kvaternik), profesorica matematike

7777

Moje Želimlje

Vem, da so salezijanci, Janez Bo-sko, Gimnazija Želimlje, Dom Ja-

neza Boska ter Majcnov dom v mojem življenju pustili pomemben pečat. Mi-slim, da dober. Udeleženec duhovnih vaj, dijak Gimnazije Želimlje in član domske skupnosti, večletni animator; skupno več kot 15 let življenja v družbi salezijanske skupnosti.

Znani slovenski zdravnik Janez Milčinski je nekoč zapisal: Zdravnik je predvsem dober človek, ki ve nekaj malega o medicini. Ker ste v Želimljem predvsem "delali" dobre ljudi, ste me s tem med drugim uspešno pripravili tudi za moj poklic. Ali sem (vsaj malo) dru-gačen ... zaradi Želimelj? Morda. Ljudje v mojem delovnem krogu se zaradi tež-kega dela in razmer velikokrat utapljajo v črnogledosti, prepirljivosti, slabi volji in obupu. Meni se čudijo, od kod jemljem energijo, veselje in dobrovoljnost. Ko imam pred seboj nebogljenega, na smrt bolnega starčka, prepirljivo gospodič-no, ki meni, da je absolvirala vse na tem svetu, osebo, ki jo družba zaradi okužbe s HIV še vedno popolnoma stig-matizira ... Od kod mi takrat prijaznost, brezpogojno sprejemanje in iskren na-smeh? V resnici se čudijo, če vedo ali ne, od kod mi ljubezen. Seveda izhaja iz Njega. In odnos z Njim sem gradil in v veliki meri ohranil zaradi vas.

Moji prvi spomini na Želimlje segajo približno 20 let v preteklost: na duhov-ne vaje pod vodstvom gospoda Turka. Želimlje, najprej kraj iger, spoznava-nja sebe in sveta, kasneje kraj iskanja globin človeške duše. In tudi globokih

pogovorov z duhovnimi voditelji in pri-jatelji, ki so med drugim moje življenje neozdravljivo »prekužili« s salezijansko duhovnostjo.

Želimlje so bile v najkritičnejšem ob-dobju mojega življenja moj drugi, kdaj tudi prvi dom, saj smo včasih zaradi »vi-kendov« duhovnih vaj več kot mesec nepretrgoma pre-bili tam. Spomini, ki ostanejo, so kljub prizadeva-nju profesorjev v gimnaziji, da bi si zapomnili šolsko snov, predvsem spomini na ljudi, na odnose, ki smo jih gradili. V današnjem svetu je skoraj nepredstavljivo, da je možno imeti tako dobre, prijateljske odnose s profesorji, vzgojitelji, celo ravnatelji. Da te pozna-jo, da te sprejmejo, da te imajo radi. Da ti je lahko največje veselje s prijatelji preživljati čas med šolskimi odmori z »martinčkanjem« na travi pod zborni-co, namesto ždeti v kaki kavarni na ci-gareti in kavi. Da lahko kandidatko za novo dekle namesto v kino povabiš le na sprehod okrog Želimelj in namesto v dragi restavraciji zmenek zaključiš na rezervoarju za vodo ali pod lipo pred župniščem.

Vem, da sem bil tudi »malo« pro-blematičen, trmast in samosvoj. O tem lahko pričajo zažgani lasje vzgojitelja Petra Končana v prvih mesecih mojega "domovanja", ko si je prislužil »kazen«

7878

za spanje med učno uro. To bi lahko trdil profesor biologije Borut Lazar Bürger, če bi vedel, da sem učilnico biologije v popoldanskih urah uporabljal za pre-verjanje družinskih vezi s pomočjo do-ločanja krvnih skupin. Tudi kot animator sem ob svojem prvem animiranju malce preveč po svoje priredil pojem duhovne-ga spremljanja (zelo simpatičnih) ude-leženk, pa s strani voditelja nisem čutil zamere. Vedno znova so mi podarjali drugo priložnost, da se izboljšam.

Všeč mi je bilo, da je bilo mogoče v Želimljah razvijati ustvarjalnost. Od sodelovanja v dramskih, fi lmskih, no-vinarskih krožkih, fi lozofskih debat s starejšimi dijaki do organizacij zabav-nih in kulturnih večerov. In smetana, najboljše najboljšega: soustvarjanje duhovnih vaj, pisanje velikih (in malo

manjših) zabavnih iger, delo z otroki. Ko bi ljudje vedeli, koliko se da dobiti s podarjanjem samega sebe drugim, ko si fi zično povsem izmučen in vidiš, da si hkrati neustavljivo poln energije, da se vsak trenutek s pomočjo Njega zlahka presežeš in služiš Njemu v slavo.

In slabo ... komu mar! Seveda ni bilo vse popolno. Ampak kje pa je? Če bi še enkrat izbiral, bi šel po popolnoma isti poti. To, po moje, pove vse. Hvaležen sem za vsako minuto, ki sem jo preži-vel v mojih Želimljah (oziroma mojem Želimljem/-u? Kot se spominjam, nam tega profesor slovenščine Jože Zadra-vec še vedno ni povsem razjasnil ).

tomaž vovko, dr. med., specializant infektologije,univerzitetni klinični center v ljubljani

Ljudje na poti

Ko se spominjamo prehojenih poti, so spomini sprva zelo močni. Dolži-

na poti je jasno pred očmi, posamezne postaje na poti izstopajo vsaka s svojimi posebnostmi, prav tako pa še čutimo ves trud, ki smo ga v pot vložili. Z nadaljnjimi potovanji pa spomin na stare poti bledi. Nekdaj dolga pot se nam zdi kratka, postankov se ne spominjamo več prav jasno, detajli tedanjih doživetij se preple-tejo z doživetji nekih drugih poti. Spom-nimo se le še kakšnih zares izjemnih dogodkov. In za temi vedno stojijo ljudje.

Po večletni odsotnosti iz Želimelj se marsičesa ne spominjam več. Zapomni-la si nisem nobene slavnostne akade-

mije ob začetku ali zaključku leta, nobe-nega pomembnega govora. Le nekateri dogodki – ni nujno, da so bili veliki na zunaj – so se mi močno vtisnili v spomin.

Spomnim se predvsem družbe. Tu so sošolci in prijateljice iz vzgojne sku-pine. Naše potegavščine. Soba na vo-galu, v kateri se ni nič kaj dosti učilo, se je pa zato veliko vedelo (vzgojitelji so se tam pogosto ustavljali in z nami razpravljali o vsem). Še vem, kako je nekega zimskega popoldneva zmanj-kalo elektrike. Naslednji dan smo pisali nemščino, a se nihče ni učil. S svečami smo se zbirali po temnih sobah in se pogovarjali v neskončnost. Bil je dan

7979

popolnega izpada iz sveta. Čarovnija drugačnega sobivanja.

Spomnim se zabavnih stvari, ki smo jih počeli sami ali pa kateri od naših so-šolcev. To so bila popoldanska zbiranja na starem igrišču, kjer so neprevidni za-ljubljenci lahko staknili kakšen škaf vode na glavo iz 2. nadstropja. Našteti znam vse sestavine, ki smo jih nalili v gel za tu-širanje nič hudega slutečemu vzgojitelju na Pohorju, ne poznam pa več sestavin kakšne kemijske spojine. Še vem, kako smo dirjali skozi Vatikanske muzeje in Versailles ter se fotografi rali v odprtih kamnitih krstah v Saint-Denisu. Je to že črni humor popotniških spominov? Pev-ski spomini. Pohorje in velika gugalnica, na kateri smo se štirje dijaki ure in ure lahko vihteli v zrak in preizkušali ves zna-ni repertoar v pravem štiriglasju. Entuzia-zem dekliške vokalne skupine.

Spomnim se dolgih, drznih in zagre-tih debat o vseh mogočih problemih. Brez iskrivih sogovornikov ne bi šlo. Kolesarjenja in Shakespeara s prijatelji. Kaj vse sem brala med poukom in uč-nimi urami, ko bi morala reševati mate-matične naloge (= potrpežljive »cimre«).

Spomnim se, kako veliko mero člo-veškega razumevanja so imeli vzgojitelji in (večinoma tudi) profesorji. Najboljše ure psihologije pod drevesom in psiho--vikend na Uskovnici (beri: vikend matu-rantov, ki so za maturo izbrali psihologijo, namenjen intenzivnemu ponavljanju …). Literarna slovenščina z odbitimi profe-sorjevimi kravatami, disciplinirana ma-tematika, zgovorna angleščina … Kje še najdeš vzgojitelja, ki mi je v neračunalni-ških časih pomagal pretipkavati razisko-valno nalogo. (To je šlo kakšen teden ali

dva takole: pisala sem do enih ali dveh zjutraj, nato je rokopis romal k Petru, ki ga je pretipkaval do šestih zjutraj in mi ga zjutraj prinesel v šolo. Tam sem ga med poukom na skrivaj popravljala in mu ga kasneje dostavila v ponovno korekturo. Kdaj je revež spal, ne vem, ker je šlo tako dan za dnem.)

Nazadnje, z veliko grenkobe, tudi spo-mini na dva izjemna človeka, ki bi morala še biti tu: Matevž in Dominik. Spomini,

povezani z njima, so lepi; a stvari, ki bi se jim lahko skupaj smejali, postajajo grenke. Zato mislim: ljudje iz Želimelj naj ne bodo spomini. So tudi živi opomini: z nami so na poti, a ne za vedno. Zato ti-ste posebne čim dlje ohranjajmo ob sebi, dokler moremo, čeprav hodi že vsak svojo pot (kot je tudi prav). S telefonskim klicem, kartico, mislijo, kosilom, obiski … Vesela sem, da sem te ljudi srečala. Ve-sela sem vsakega od njih, ki ga naključno srečam na cesti. Vesela sem vseh, ki so na moji nadaljnji poti ostali.

Res je. S prehojeno potjo smo za ve-dno zaznamovani – preoblikovala nas je. Z ljudmi. Hvala, moji želimeljčani.

dr. katarina šter, raziskovalka, muzikološki inštitut, znanstvenoraziskovalni center sazu

8080

Uravnoteženost

Urnik in sistem – razporeditev časa za različne aktivnosti in

odmerjena razumna količina časa za posamezno stvar. Ravno prav izzivov, ki spodbujajo tekmovalnost (za posa-meznika), hkrati pa spodbujanje sku-pinskih vrednot (oziranje na skupnost). To dvoje potrebujemo tudi kasneje v življenju, nedvomno. Ne vem, kaj mi je dalo več – gimnazija ali dom, ampak

zakaj bi to dvoje sploh tekmovalo med seboj? Prava kombinacija je: gimnazija z internatom, kjer se kombinira uče-nje, duhovno življenje (molitev, maša), sprostitev–šport, hranjenje ...

Ko gledam nazaj, sem neizmerno hvaležna za vso skupnost v Želimljem, vedno pa pomislim na nekaj ljudi, ki so mi bili najbliže: na ljudi, ki so bili z mano v internatski sobi (ali dekleta, ki so prišla v našo sobo na pogovor pred spanjem, pa potem niso in niso mogla oditi), na tiste, ki so bili z mano pri špor-tu ter na določene učitelje in vzgojitelje.

V internatu se spletejo najtesnejša prijateljstva – jaz sem vsaj tedensko v stikih z obema svojima bivšima »cimra-ma«, kar je dokaz trajnega prijateljstva.

Podobno kot v internatu (samo vsebina je malce drugačna) se pogovarjamo in si tudi konkretno pomagamo. V interna-tu vidim zelo široko vlogo – ima vlogo socializacije, je okvir za spoznavanje trajnih (življenjskih) prijateljev (in tudi kasnejših partnerjev), nudi veliko inte-resnih dejavnosti, kjer se človek lahko kaj nauči in pri dejavnosti izkaže. Moja velika strast so bili domala vsi športi z žogo, najbolj pa košarka in nogomet. V telovadnici in na zunanjih igriščih sem imela odlične pogoje za igranje, najbolj drugačno od sedanjega stanja pa je bilo to, da si imel tam dovolj (zagrize-nih) ljudi za dve ekipi. Igrišča so vse-povsod, samo ljudi zdaj primanjkuje …

Kaj pa šola? Zvenela bom nekoliko nenavadno, vendar sem bila ena tistih redkih, ki imajo pouk radi. Včasih sem komaj čakala na kakšno uro. Na katere pa najbolj? Na kakšno uro slovenščine, kjer smo govorili o obdobju realizma (slovenskega, svetovnega), na kakšno uro geografi je, kjer smo obravnavali Zahodno Evropo, in na kakšno uro zgo-dovine, kjer nam je g. Košir zelo nazor-no pokazal, kakšen naj bi bil Napoleon. Ker sem imela določene predmete zelo rada, sem se tudi potrudila pri spraševa-nju in bila vesela, ko se je v redovalnico vpisala kakšna petica. Priznam! So bili pa tudi predmeti, ki so mi bili veliko manj pri srcu, kot na primer kemija ali fi zika. To se sklada z mojo osebnostjo – nisem naravoslovka.

Zanimivo – ko sem prišla na fa-kulteto, se mi je ta zdela v primerjavi z želimeljsko gimnazijo izredno lahka

8181

(študirala sem geografi jo). Temu sem se v začetku študija večkrat čudila. Vendar pa je diploma tista, ki pokaže neko pridnost in resnost – to dvoje sem pridobila v želimeljskem internatu.

Zdaj sem že skoraj 3 leta zaposle-na, mojo službo sestavlja redni javni del (pišem naravovarstvena mnenja in smernice v skladu z veljavnimi zakoni in drugimi predpisi) in projektni del, kjer imam več stika z ljudmi. Delo mi je všeč

– bolj kot študij na fakulteti, a manj kot čas pred desetletjem, ko smo skupaj dajali energijo dolini "pod svobodnim soncem". Bili smo manj obremenjeni kot danes. Živeli smo bolj uravnoteženo in bili smo dejansko mladi.

Iz vsega srca sem hvaležna za tista res polna štiri leta!

sara strajnar, naravovarstvena svetovalka, zavod rs za varstvo narave

82 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

GIMNAZIJAŽELIMLJE

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 83

Hvala za iskrenost!

Super stvar, tale štiri leta. Življenjska postaja, ki bo pomembno vplivala

na nadaljnji razvoj.« Tako je v anketi ob koncu šolskega leta zapisal maturant.

Vsako leto grem v razrede, da dija-ke z anketo povprašam, kaj jim je na šoli všeč, kaj jih moti, kako ocenjujejo profesorje, ravnatelja, kaj predlagajo. Priznam, da ne pričakujem, da bom iz anketnih vprašalnikov izvedel kaj bistveno novega. Veliko stvari, tako dobrih kot slabih, izvem na hodnikih in dvorišču ... od dijakov. Marsikaj sam vidim, kaj izvem tudi med zaposlenimi. Ko se z izpolnjenimi vprašalniki vra-čam iz razreda, se najde kakšen dijak, ki me pocuka za rokav. »Veš, napisal sem to, kar v resnici mislim,« se mi na-pol opravičuje.

Pri prebiranju anonimnega vprašal-nika me zmoti podpis. »Le zakaj bi se nekdo podpisal?« se vprašam. Ko pre-berem še stavek nad podpisom, mi po-stane jasno. »Upam, da ne zameriš, kar sem v anketi napisal o tebi. Sem ti hotel že večkrat reči, pa nekako ni bilo prili-ke.« Hitro poiščem omenjeno besedilo in berem ... Jasne, neposredne besede močno zadenejo. Dajo misliti, postavlja-jo vprašanja, pri katerih se ne morem izgovarjati na druge, na pravila ... Zame gre, za moje delo, moje življenje. In pis- cu nimam kaj zameriti. Lahko sem mu le hvaležen za njegovo iskrenost.

Vsakdo na naši šoli ima veliko dobrih lastnosti. Dobro je, da znamo to opaziti, morda tudi izreči. Občutek, da

nekaj zmore, daje vsakomur moč, da vztraja in išče možnosti, da se še iz-boljša. Vsakdo izmed nas pa potrebuje

koga, ki ga bo kdaj pocukal za rokav in mu iskreno povedal tudi kaj, kar ne bo prijetno slišati, a nas bo postavilo na trdna tla. Take besede potrebuje tako prvošolec kot ravnatelj in vsi drugi.

Upam, da bo v tej ustanovi še naprej čim več jasnih, iskrenih besed. Včasih bodo blagodejne, drugič bodo lahko bolele. Le tako bomo ostali na trdnih tleh in dobili moči, da bomo iz življenja v Želimljem naredili »super stvar«.

Hvala za iskrenost!

peter polc, ravnatelj gimnazije želimlje

▲Anže bi takole ravnateljeval


KronikaAvgust 2010

26. uvodna konferenca

September 2010

1. prvi šolski dan 2. ekskurzija za odličnjake v Dolomite 6.–7. avdicija za nove pevce

pevskega zbora 7.–8. ekskurzija (4. letnik) 13. ekskurzije (1., 2. in 3. letnik) 14.–21. študijsko potovanje v Španijo (4. letnik) 23. Moliere: Skopuh (komedija v Mestnem

gledališču ljubljanskem) 24. logika – šolsko tekmovanje 24. roditeljski sestanek (1. letnik) 27. nemška jezikovna delavnica ob

evropskem dnevu jezikov27. 9.–31. 10. tečaj CPP (3. letnik) 28. slovo od maturantov 2010 29. predavanje specialistke kirurgije

Urške Kogovšek o transplantacijah (Majcnova dvorana)

Oktober 2010

4.–8. dnevi komunikacije na Pohorju (1. letnik)

7. Shakespeare – The Man from Stratford (gledališka predstava v gledališču Il Rossetti, Trst)

8.–9. angleški konec tedna (J. M. Dolenšek Vode)

9. zgodovinska ekskurzija na Tolminsko 11. astronomski večer 12. Boštjan Tadel:

Ponudba in povpraševanje (drama v ljubljanski Drami)

12. astronomski večer 14. predavanje in odprtje razstave

fotografij Janka Marinška Jame na Slovenskem

14. geografska ekskurzija za maturante 14. Musical Rocks (glasbena prireditev

v gledališču Il Rossetti, Trst)

15.–16. nemški konec tedna (M. Leskovec) 22. pedagoška konferenca 22. roditeljski sestanek 22. intenzivne pevske vaje (DPZ) 22.–23. pevski vikend (MeMPZ)

November 2010

2. potopisno predavanje o Santiagu de Compostela (Jana Mohorič in Jurij Pavel Emeršič)

2. ekskurzija na Kočevsko za maturante 2. piknik (4. b) 3. Milan Klemenčič: Doktor Faust

(lutkovna predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana)

6. študijski dan za zaposlene s Stankom Gerjoljem

8. William Shakespeare: Romeo in Julija (drama v Mestnem gledališču ljubljanskem) (1.–3. letnik)

8.–11. dnevi komunikacije na Pohorju (4. letnik) 12. Zlati zbori iz Zagorja – nastop DPZ

Gimnazije Želimlje v Slovenski filharmoniji 13. delovna sobota 13. logika – izbirno in državno tekmovanje 15.–22. tečaj prve pomoči (3. letnik) 16. sistematski zdravstveni in

zobozdravstveni pregled (3. a) 16. slikarska delavnica z Aleksandrom Mežkom

in njegovo glasbo 16. obisk radiološkega oddelka

na UKC Ljubljana (maturanti) 16. košarka – medrazredni turnir 16. šolski ples (DOŽ) 19.–20. kemijski vikend z dijaki Gimnazije Vipava 23. sistematski zdravstveni in

zobozdravstveni pregled (3. b) 25. odprtje razstave fotografij in rezbarij

Otona Naglosta 25. pedagoška konferenca 30. sistematski zdravstveni in

zobozdravstveni pregled (3. c) 30. košarka – medrazredni turnir


◄V Dolomitih

◄Dominik ima rad zgodovino 20. stoletja

►

Tina, ne prepisuj!

◄Je bilo tole ubrano igranje in petje?

◄Ko se Sara zavrti ...

►Obisk Aleksandra Mežka


December 2010

1. pantomima – finale šolskega tekmovanja (DOŽ)

3. Gregor Čušin: Jona, besni prerok (monodrama v Majcnovi dvorani)

8. tekmovanje za Cankarjevo priznanje – šolsko tekmovanje

14. Moje pesmi, moje sanje (muzikal v Cankarjevem domu)

10. pedagoška konferenca 10. govorilne ure 17. božičnica za zaposlene 23. Pro Anima Singers

(koncert v Majcnovi dvorani)

Januar 2011

5. The Seven Fingers “Traces” (predstava v gledališču Il Rossetti, Trst)

6. odprtje fotografske razstave Matjaža Krivica Urbanistan

13. nemščina – šolsko tekmovanje 13. športni turnir katoliških gimnazij v Ljubljani 15. dan odprtih vrat 16. nastop MeMPZ in DPZ Gimnazije Želimlje

na Škofljici 17. redovalna konferenca 21. roditeljski sestanek 20. zimski športni dan 25. ogled jedrskega reaktorja (Podgorica) 26. tekmovanje za Cankarjevo priznanje –

regijsko tekmovanje 26. odbojka – medrazredni turnir 27. biologija – šolsko tekmovanje 31. don Boskov praznik

(Ljubljana Rakovnik) 31. William Shakespeare: Romeo in

Julija (drama v Mestnem gledališču ljubljanskem) (4. letnik)

Februar 2011

2. srečanje ravnateljev katoliških gimnazij v Mariboru

4.–5. angleški konec tedna (A. Špan Česen) 10. predstavitev ustanove na Radiu Sora

10. ekskurzija na avstrijsko Štajersko 10. Mama Africa

(predstava v avstrijskem Gradcu)11.–12. informativna dneva 15. nemščina – državno tekmovanje15.–18. dnevi komunikacije na Pohorju

(3. a in 3. c) 17. latinščina – bralno tekmovanje21.–25. počitnice 28. nemška bralna značka

Marec 2011

3. pedagoška konferenca 5.–6. Messierjev astronomski maraton 8. pustni ples (DOŽ) 8.–11. dnevi komunikacije na Pohorju (3. b) 9. odprtje razstave Boj proti veri in Cerkvi 10. astronomski večer na Kureščku 12. predmatura (slovenščina) 14. kemija – šolsko tekmovanje 17. astronomski večer na Kureščku 17. kenguru – šolsko tekmovanje 17. EPI – Reading Badge 19. maturantski ples 19. tekmovanje za Cankarjevo priznanje –

državno tekmovanje 22. nemška fonetična delavnica 22. namizni tenis – šolski turnir 24. geografsko-biološko popoldne –

Ribniki v dolini Drage 24. smučanje – državno prvenstvo na Rogli 25. fizika – regijsko tekmovanje 26. zgodovina – državno tekmovanje 26. biologija – državno tekmovanje 27. Objem življenju – koncert Slomškove

ustanove v Cankarjevem domu 29. namizni tenis – srednješolsko

regijsko prvenstvo 29. namizni tenis – srednješolsko

regijsko prvenstvo 30. matematika – regijsko tekmovanje 30. PISA – mednarodna raziskava28. 3–1. 4. dnevi komunikacije na Pohorju

(2. letnik)


◄Zimska idila

◄Pri angleščini

►Don Boskov praznik na Rakovniku

◄Le kaj mu hoče povedati

◄Je to športna vzgoja?

►Pripoved o Jonu


April 2011

1. pedagoška konferenca 1. govorilne ure 2. zgodovinska maturitetna ekskurzija

na Tolminsko 7. potopisno predavanje o Nepalu

(Janez Kozina) 8.–9. intenzivne pevske vaje

za DPZ GŽ in MePZ GŽ 16. matematika – državno tekmovanje 18. zaključni koncert glasbenih zasedb

GŽ v Ljubljani 18.–20. nogomet – medrazredni turnir (DOŽ) 19. delavnica Goethe-Instituta

za dijake Gimnazije Želimlje 19. spomladanski kros 21. koncert filipinskega pevskega zbora

University of the East Chorale (športna dvorana Gimnazije Želimlje)

21. Osamosvojitev Slovenije (predavanje Rosvite Pesek)

22. dan šole28. 4.–4. 5. študijsko potovanje v Italijo (2. letnik)28. 4.–6. 5. študijsko potovanje v Francijo

(3. letnik)

Maj 2011

7. matura (slovenščina – esej) 6.–13. študijsko potovanje v Italijo (1. letnik) 13.–14. španski konec tedna

(Lidija Bavec Flotta) 13. pedagoška konferenca 13. roditeljski sestanek 13. Gregor Čušin: Jona, besni prerok

(monodrama v Majcnovi dvorani) 14. kemija – državno tekmovanje 17. odprtje razstave fotografij dijakov

Gimnazije Želimlje 17. pohod na Kurešček s piknikom (DOŽ) 18. kemijsko popoldne v Vipavi 18.–20. Weichs – obisk pobratene šole

v Nemčiji 20. maturantska parada v Ljubljani 23. ocenjevalna konferenca (4. letnik)

24. slovo maturantov 24. predavanje nobelovega nagrajenca prof.

dr. Jean-Marie Lehna (Pravna fakulteta) 25. dopolnilni izpiti (4. letnik) 26. tarok – šolski turnir (DOŽ)

Junij 2011

7. piknik 1. a razreda 8. piknik 1. b razreda 8. Grease

(muzikal v gledališču Il Rossetti, Trst) 8. šolski ples (DOŽ) 12. piknik 3. a razreda 14. športni dan 15. potopisno predavanje o Indoneziji

(Lea Kavalič) 15. sestavljanje rubikove kocke – šolski turnir 15.–16. Veter v laseh – turnir v odbojki

in malem nogometu 16. vpis dijakov v 1. letnik 22. ocenjevalna konferenca (1., 2. in 3. letnik) 23. zaključna maša, zaključna prireditev 24. konec pouka, podelitev spričeval 26. piknik 4. a razreda 29. pedagoška konferenca

Julij 2011

1.–5. izpiti 5. ocenjevalna konferenca 5.–13. potovanje za dijake v Anglijo 7. Phantom of the Opera (muzikal

v gledališču Her Majesty's, London) 13. objava rezultatov mature 2010,

podelitev spričeval 20.–27. potovanje za starše na Irsko 26. Riverdance

(predstava v gledališču Gaiety, Dublin)

Avgust 2011

10.–17. potovanje profesorjev na Škotsko 16.–23. izpiti 23. zaključna konferenca


◄Koncert v Antonovem domu na Viču

◄Vestni Kevin

►Verdunski opomin

◄Ob menjavi razredničark

◄Črke so včasih celo uporabne

►Medrazredni nogometni turnir


Profesorski zborime in priimek predmet 1. a 1. b 2. a 2. b 3. a 3. b 3. c 4. a 4. b matura

Štefan ARH športna vzgoja ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Klemen BALAŽIČ vera in kultura ≈ ≈ ≈Lidija BAVEC FLOTTA španščina ≈ ≈ ≈ ≈Lucija PETELINŠEK(Maja BRAČIKA PIŠČANC)(Vera LAŠIČ)(Matej KLEMEN)

slovenščina

≈≈≈

≈≈≈

≈≈≈

≈

≈

≈

≈mag. Tjaša CELESTINA likovna umetnost ≈ ≈Minka ČADEŽ športna vzgoja ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Oliva ČERNEHA glasba ≈ ≈mag. Julijana Mary DOLENŠEK VODE angleščina ≈ ≈ ≈ ≈ ≈

mag. Jurij Pavel EMERŠIČ zgodovina ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Tomaž KOGOVŠEK športna vzgoja ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Peter KONČAN vera in kultura ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Marjeta KRANJEC nemščina ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Eva LAJEVEC latinščina/slovenščina ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Marija MODIC PREMRL slovenščina ≈ ≈ ≈ ≈Tjaša NOVAK LAVRIŠA(Anita BROLIH) matematika ≈

≈≈≈

≈≈

≈≈

≈≈

Estera PAPOTNIK ŠTOKAR psihologija ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Jana MOHORIČ geografija ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Petra ŽIVEC(Mojca LESKOVEC) nemščina ≈ ≈ ≈ ≈mag. Nataša SVETINA kemija ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Vida ŠINKOVEC biologija ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Peter ŠLAJPAH fizika/informatika ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Ana ŠPAN ČESEN(Simona ZABUKOVEC) angleščina ≈

≈≈ ≈

≈ ≈

≈ ≈

≈ ≈

Marija TRDAN matematika ≈ ≈ ≈ ≈ ≈dr. Janez VODIČAR filozofija ≈ ≈ ≈ ≈ ≈Peter POLC ravnateljŠpela POTOČNIK(Katarina MOHAR) svetovalna služba


Koleg

ij raz

rednik

ov M

arija

Trd

anTa

jništv

o ŠMK

mag

. Jul

ijana

Mar

y D

olen

šek

Vode

Koord

inacij

a OIV

mag

. Nat

aša

Svet

ina

Zavo

dski

časo

pis Š

pela

Pot

očni

k/K

atar

ina

Moh

arKu

lturne

prire

ditve

Mar

ija M

odic

Pre

mrl

, Pet

er P

olc

Sveto

valna

služ

ba Š

pela

Pot

očni

k, K

atar

ina

Moh

ar, P

eter

Pol

cTa

jništv

o Kar

olin

a (S

imči

č) R

epar

Raču

novo

dstvo

Kaj

etan

a Si

mči

čKn

jižnic

a Sta

nisl

av Z

upan

čič

Vrata

rnica

Pol

de K

oren

92 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. N

ika

Ada

mič

, Ribn

ica 2

. Ana

Bar

ić, L

jublja

na 3

. Pet

ra B

once

lj, K

ranj

4. J

akob

Bro

dari

č, Č

rnome

lj 5

. Maš

a B

rozo

vič,

Črno

melj (

vpis:

16. 5

. 201

1)

6. A

lenk

a C

imer

man

, Dol

pri Lj

ublja

ni 7

. Mon

ika

Čuk

, Vod

ice 8

. Nat

alija

Gru

den,

Gros

uplje

9. D

avid

Hom

šak,

Sev

nica

10. J

ana

Hru

šova

r, Br

aslov

če 11

. Met

od In

diha

r, Ve

like L

ašče

12. N

ika

Jako

pin,

Sod

ražica

13. M

iha

Jura

nčič

, Šen

čur

14. P

eter

Kai

ser,

Ljublj

ana

15. T

adej

Ker

n, C

erklje

na G

orenjs

kem

16. L

ara

Kir

m, T

rebnje

17. K

atja

Kop

rivc

, Ško

fl jica

18. T

ina

Koš

ir, D

obrov

a ― P

olhov

Grad

ec 19

. Met

a M

arin

ko, L

jublja

na 20

. Luk

a M

arin

ko, K

amnik

21. N

eli M

avri

č, D

ornav

a (izp

is: 4.

2. 20

11)

22. T

imot

ej M

enci

n, Lj

ublja

na

23. J

ožef

Mez

eg, L

ogate

c 24

. Mim

a M

ore,

Žiri

25. J

ože

Oko

rn, Š

kofl ji

ca 26

. Maj

a R

ajšp

, Ljub

ljana

27. J

era

Stri

tar,

Velik

e Laš

če 28

. Kat

ja Š

pend

e, N

azarj

e 29

. Jan

Šte

fani

č, M

etlika

30. T

eja

Tron

telj,

Gros

uplje

31. P

olon

a Zu

panč

ič, K

omen

da 32

. Val

erija

Žeb

ovec

, Med

vode

Ana

Špa

n Č

esen

in E

va L

ajev

ec, ra

zredn

ičarki

93 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Pr

vi a

94 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. B

arba

ra A

ljaž,

Koč

evje

2. M

atej

Bab

nik,

Dob

repolj

e 3

. Jan

ez B

evec

, Ško

fl jica

4. M

iha

Biz

jak,

Rad

ovljic

a 5

. Bar

bara

Boj

c, R

ibnica

6. N

ika

Čer

ne, Š

kofl ji

ca 7

. Jan

ez D

emša

r, Že

leznik

i 8

. Kle

men

Gre

gor

Gre

gorc

, Gorj

e 9

. Reb

eka

Gre

gorc

, Rad

ovljic

a 10

. Man

ca G

rum

, Gros

uplje

11. K

lara

Inti

har,

Gros

uplje

12. N

eža

Jane

ž, Ve

like L

ašče

13. M

eta

Koš

ir, D

obrov

a – P

olhov

Grad

ec 14

. Lau

ra K

oude

la, Š

kofl ji

ca 15

. And

rej K

učič

, Gorj

e 16

. Nin

a Le

sar,

Ljublj

ana

17. E

va L

isec

, Sev

nica (

izpis:

16. 2

. 201

1)

18. N

ežka

Luk

an, N

ovo m

esto

19. R

ok M

alov

rh, D

obrov

a ― P

olhov

Grad

ec 20

. Než

a M

arti

nčič

, Zag

orje o

b Sav

i 21

. Eva

Mul

ej, B

led 22

. Jan

ez N

ovlja

n, Lj

ublja

na

23. N

eža

Okr

šlar

, Pred

dvor

24. M

aja

Pern

e, Š

kofl ji

ca 25

. Vid

Pla

ninc

, Pred

dvor

26. A

nja

Pleš

ko, B

rezov

ica 27

. Sar

a Pr

odan

, Brez

ovica

28. J

akob

Rup

ar, G

orenja

vas ―

Polj

ane

29. J

erne

j Str

ažiš

ar, Š

kofl ji

ca 30

. Tej

a Su

lejm

anov

ič, P

reddv

or 31

. Luc

ija Z

ajec

, Ljub

ljana

32. K

atja

Zof

, Ško

fl jica

Vid

a Ši

nkov

ec, ra

zredn

ičarka

95 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Pr

vi b

96 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. S

elen

a B

ened

ik, T

ržič

2. J

eric

a Fe

licija

n, V

ransk

o 3

. Sar

a G

ačni

k, D

obrep

olje

4. A

na G

ašpe

rič,

Gros

uplje

5. N

ika

Hru

šova

r, Br

aslov

če 6

. Alja

ž Ja

kob,

Ljub

ljana

7. A

ljoša

Jak

omin

i, Kid

ričev

o 8

. Nej

c K

aste

lic, M

irna P

eč 9

. Gre

gor

Klin

c, D

obrep

olje

10. S

ašo

Klu

n, R

ibnica

11. M

arja

na P

avlin

ka K

ocm

ur, L

jublja

na

12. Z

ala

Kol

enc,

Ljub

ljana

13. N

orm

a M

arija

Kor

ošec

, Cerk

nica

14. L

ara

Kro

mar

, Ribn

ica 15

. Ale

ssan

dra

Lavr

ič C

asci

o, B

loke

16. D

avid

Len

arči

č, K

ranj

17. N

ika

Lesj

ak, Ž

alec

18. T

ina

Lovk

a, S

odraž

ica 19

. Mat

ic M

ehlin

, Ško

fl jica

20. V

alen

tina

Met

ež, Č

rnome

lj 21

. Tim

otej

Mih

elič

, Ribn

ica 22

. Luk

a Po

všič

, Ljub

ljana

23. J

anez

Pun

tar,

Cerkn

ica 24

. Izt

ok R

amov

š, Lj

ublja

na 25

. Sim

on S

mre

kar,

Gros

uplje

26. G

aja

Sorč

, Nov

a Gori

ca 27

. Bor

ut S

tram

šek,

Šen

čur

28. M

atic

Tka

lec,

Ško

fl jica

29. S

amo

Um

ek, K

rško

30. M

arta

Vid

mar

, Ljub

ljana

31. T

ina

Zaje

c, Lj

ublja

na 32

. Anj

a Zo

re, Z

agorj

e ob S

avi

Štef

an A

rh, ra

zredn

ik

97 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Dr

ugi a

98 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. K

atar

ina

Ant

olič

, Gros

uplje

2. N

ika

Ber

gant

, Med

vode

3. A

lja B

izja

k, G

orenja

vas ―

Polj

ane

4. J

an B

olha

, Ško

fl jica

5. M

iha

Deb

elja

k, Lo

ški P

otok

6. V

aler

ija D

olen

šek,

Šma

rješk

e Top

lice

7. J

an G

ačni

k, G

rosup

lje 8

. Mar

ija G

artn

er, Ž

elezn

iki 9

. Jan

ez G

odec

, Dol

pri Lj

ublja

ni 10

. Sar

a G

rahe

k, Za

gorje

ob S

avi

11. A

na H

erm

an, Z

agorj

e ob S

avi

12. D

iana

Hom

ec, G

orenja

vas ―

Polj

ane

13. K

rist

ina

Klin

c, D

obrep

olje

14. P

etra

Kog

oj, Š

kofl ji

ca 15

. Man

ca K

ojek

, Ribn

ica 16

. Van

esa

Kor

ačin

, Nov

o mes

to 17

. Tad

ej K

ošm

erl,

Lošk

i Poto

k 18

. Lej

la K

ošm

rlj,

Sodra

žica

19. A

stru

d K

ovač

ič, Š

marje

ške T

oplic

e 20

. Anj

a Le

vste

k, R

ibnica

21. T

ina

Levs

tek,

Ribn

ica 22

. Než

a M

išm

aš, B

ohinj

23. L

ucija

Nag

ode,

Metl

ika 24

. Met

a N

ovak

, Ško

fl jica

25. T

jaša

Obr

anov

ič, R

ibnica

26. N

ina

Ocv

irk,

Zago

rje ob

Sav

i 27

. Kat

arin

a R

upar

, Gore

nja va

s ― P

oljan

e 28

. Tad

eja

Skub

ic, Š

marje

- Sap

29. R

ozal

ija S

tegn

ar, J

ezers

ko 30

. Ale

nka

Trat

nik,

Gorn

ji Grad

(izpis

: 3. 1

2. 20

10)

31. S

imon

Urš

ič, Š

kofl ji

ca 32

. Nej

a Žo

rž, N

ova G

orica

mag.

Nat

aša

Svet

ina,

razre

dniča

rka

99 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Dr

ugi b

100

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. M

atej

Arh

, Pred

dvor

2. J

ure

Bon

celj,

Kran

j 3

. Sar

a B

rozo

vič,

Črno

melj

4. M

aša

Bud

ič, Š

kofl ji

ca 5

. Mar

inka

Cim

erm

an, D

ol pri

Ljub

ljani

6. A

na D

olša

k, Ve

like L

ašče

7. E

ma

Dop

lihar

, Nov

a Gori

ca 8

. Mat

ej D

robn

ič, B

loke

9. J

an F

ranc

elj,

Sodra

žica

10. B

ojan

a G

ašpe

rič,

Gros

uplje

11. A

nam

arija

Hri

bern

ik, P

reddv

or

12. P

eter

Hro

vat,

Novo

mes

to 13

. Dom

inik

Jan

, Vele

nje 14

. Dav

id K

aise

r, Lju

bljan

a 15

. Lid

ija K

lanj

šek,

Pred

dvor

16. E

va K

rč, P

reddv

or 17

. Mih

a La

vrič

, Veli

ke La

šče

18. T

jaša

Mal

avaš

ič, L

ogate

c 19

. Kat

ja M

ehle

, Gros

uplje

20. A

na M

erze

l, Ig

21. D

omin

ik M

laka

r, Op

lotnic

a 22

. Lar

a Pe

trič

, Veli

ke La

šče

23. B

laž

Podo

bnik

, Veli

ke La

šče

24. J

anez

Rus

, Dob

rova ―

Polh

ov G

radec

25. K

aja

Strm

ole,

Gros

uplje

26. E

ma

Šavs

, Pred

dvor

27. R

ok U

mek

, Kršk

o 28

. Fili

p U

rh, K

rško

29. M

iha

Veho

var,

Domž

ale 30

. Dav

id V

idm

ar, L

jublja

na 31

. Daš

a Vo

diča

r, Do

brepo

lje

mag.

Juri

j Pav

el E

mer

šič,

razre

dnik

101

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Tr

etji

a

102

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. M

anca

Arh

, Boh

inj 2

. Seb

astj

an C

velb

ar, L

jublja

na 3

. Mat

ej Č

erne

, Ško

fl jica

4. P

ia G

rm, G

rosup

lje 5

. Mat

ej K

aste

lic, G

rosup

lje 6

. Šte

fka

Kra

jnik

, Ško

fja Lo

ka (iz

pis: 2

3. 11

. 201

0)

7. K

lavd

ija K

raše

vec,

Blok

e 8

. Mar

ija K

uren

t, Lju

bljan

a 9

. Eva

Lev

stek

, Ribn

ica

10. Ž

ana

Mar

in, D

omža

le 11

. Sar

a M

eglič

, Trži

č 12

. Ton

i Nag

ode,

Metl

ika 13

. Bar

bara

Pav

linič

, Kom

enda

14. J

anez

Per

ne, Š

kofl ji

ca 15

. Nej

c Pi

ber,

Gorje

16. K

atja

Pič

inin

, Gros

uplje

17. M

atej

Puc

ihar

, Gros

uplje

18. U

rh P

ucih

ar, T

rebnje

19. A

na R

ojko

, Ljub

ljana

20. V

eron

ika

Sim

onči

č, Š

entje

rnej

21. H

elen

a So

rč, B

ohinj

22. A

ljaž

Škrj

anec

, Šen

trupe

rt 23

. Mar

ija Š

ušta

r, Do

mžale

24. N

eža

Verd

inek

, Log

atec

25. M

onik

a Za

bret

, Kran

j 26

. Evg

en Z

ajc,

Sod

ražica

27. K

lem

en Ž

umer

, Gorj

e

mag.

Julij

ana

Mar

y D

olen

šek

Vode

, razre

dniča

rka

103

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Tr

etji

b

104

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. S

imon

Bol

ta, D

omža

le 2

. Mat

ej Č

erin

, Ljub

ljana

3. J

ure

Deb

elja

k, Lo

ški P

otok

4. B

laž

Glu

k, G

ornji G

rad 5

. Tej

a Je

reb,

Ljub

ljana

6. I

na K

ebe,

Cerk

nica

7. T

eja

Keb

e, C

erknic

a 8

. Met

a K

nafe

lc, Ž

užem

berk

9. L

ucija

Koš

ir, D

obrov

a ― P

olhov

Grad

ec 10

. Eva

Kra

ljić,

Ribn

ica 11

. Kle

men

Kra

ševe

c, Lo

ška d

olina

12. P

etra

Lov

šin,

Ribn

ica 13

. Bar

bara

Mal

ovrh

, Dob

rova ―

Polho

v Grad

ec 14

. Tim

otej

Meg

len,

Dob

repolj

e 15

. Eva

Miš

maš

, Boh

inj 16

. Mat

evž

Okr

šlar

, Pred

dvor

17. N

ina

Oze

bek,

Cerk

no 18

. Anj

a Pr

ijate

lj, D

obrep

olje

19. M

onik

a Pr

ijate

lj, D

obrep

olje

20. N

astj

a Pu

gelj,

Dob

repolj

e 21

. Kle

men

Ris

mon

do M

laka

r, Šk

ofl jic

a 22

. Tat

iana

Elis

abet

Suš

nik,

Gros

uplje

23. T

adej

Škr

janc

, Ško

fl jica

24. M

ojca

Špe

nde,

Naz

arje

25. M

aruš

a Tu

šar,

Cerkn

o 26

. Dam

jana

Urb

ar, Š

kofl ji

ca 27

. Mat

eja

Urh

, Boh

inj 28

. Pet

ra V

ider

gar,

Morav

če 29

. Nin

a Za

plat

ar, Š

entru

pert

30. A

nja

Zof,

Škofl

jica

31. M

aja

Žibe

rt, Š

entru

pert

Tom

až K

ogov

šek,

razre

dnik

105

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1Tr

etji

c

106

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. S

imon

a B

izja

k, K

rško

2. T

ilka

Brc

ar, R

ibnica

3. M

anca

Cim

perm

an, Š

kofl ji

ca 4

. Nas

tja

Der

nulc

, Gros

uplje

5. K

atar

ina

God

ec, D

ol pri

Ljub

ljani

6. J

urij

Gre

gorc

, Gorj

e 7

. Mar

uša

Hor

vat,

Ljublj

ana

8. N

ina

Hor

vat,

Ljublj

ana

9. U

rška

Kle

men

čič,

Nov

o mes

to 10

. Mat

ija K

linc,

Dob

repolj

e

11. T

ine

Klin

c, D

obrep

olje

12. J

erca

Koš

ir, R

ibnica

13. L

ucija

Kov

ač, Z

agorj

e ob S

avi

14. A

nja

Meh

le, G

rosup

lje 15

. Anž

e M

erha

r, Ri

bnica

16. A

nže

Mla

kar,

Koče

vje 17

. Lan

a M

odre

j, Ri

bnica

18. T

ina

Ner

ed, L

jublja

na 19

. Lar

a N

ovak

, Ško

fl jica

20. A

gata

Nuč

, Šen

tjur p

ri Celj

u

21. K

lem

en P

erm

e, Š

kofl ji

ca 22

. Kat

ja P

olc,

Zago

rje ob

Sav

i 23

. Pol

ona

Polc

, Zag

orje o

b Sav

i 24

. Mar

ika

Proš

ek, L

jublja

na 25

. Luc

ija R

ejc,

Cerk

no 26

. Eri

ka R

ovše

k, D

ol pri

Ljub

ljani

27. S

imon

Sen

čar,

Zago

rje ob

Sav

i 28

. Hem

a Sm

reka

r, Gr

osup

lje 29

. Urb

an S

traj

nar,

Škofl

jica

30. S

ebas

tija

n Št

ravs

, Kršk

o

Pete

r Šl

ajpa

h, ra

zredn

ik

107

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1ê

trti a

108

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

1. T

ina

Bač

ar, N

ovo m

esto

2. J

an B

arić

, Ljub

ljana

3. Ž

iga

Cuk

or, D

ol pri

Ljub

ljani

4. M

atja

ž D

emša

r, Že

leznik

i 5

. Rok

Dem

šar,

Želez

niki

6. M

iha

Dro

bnič

, Gros

uplje

7. L

ucija

Gar

tner

, Boh

inj 8

. Gaš

per

Gov

ekar

, Ljub

ljana

9. J

erne

ja G

ros,

Kran

j 10

. Jan

Gru

m, G

rosup

lje

11. K

lavd

ija H

očev

ar, Š

kofl ji

ca 12

. Ana

Jak

opin

, Blok

e 13

. Ane

j Kok

ovni

k, Lj

ublja

na 14

. And

rej K

umše

, Ško

fl jica

15. U

rša

Mal

avaš

ič, L

ogate

c 16

. Kev

in M

ohar

, Loš

ki Po

tok 17

. Mar

uša

Nar

tnik

, Dob

rova –

Polh

ov G

radec

18. N

ina

Pavl

in, L

jublja

na 19

. And

rej P

odko

ritn

ik, K

očev

je 20

. Pat

rik

Polc

, Zag

orje o

b Sav

i

21. K

rišt

of R

ener

, Kam

nik 22

. Tad

ej R

epar

, Gros

uplje

23. L

ovre

nc S

kvar

ča, L

ogate

c 24

. Ana

Str

itar

, Veli

ke La

šče

25. K

lem

en T

omši

č, G

rosup

lje 26

. Ana

mar

ija T

reve

n, V

rhnika

27. D

enis

Vre

nko,

Celj

e 28

. Urš

ka Z

gonc

, Veli

ke La

šče

29. V

esna

Žel

ezni

k, Tr

ebnje

Tjaš

a N

ovak

Lav

riša

, razre

dniča

rka

109

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1ê

trti b

110 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11110 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11

Maturanti 2011

Tina BačarIz Novega mejsta

Jan BarićDej ti!

Simona Bizjak"The opposite side"

Tilka BrcarKeep smiling ☺

Manca CimpermanPoveži to ke

Žiga CukorYou are so died!

Matjaž DemšarL'etat, c'est moi!

Rok DemšarZgodovina? ist simpl.

Nastja DernulcVirtuoz

Miha DrobničNikoli ne odnehaj!

Lucija GartnerNi lepšega kot Bohinj.

Katarina GodecPrekmurje

Gašper GovekarDragi prijatelji don Boska!

Jurij GregorcTa prav Gorenc

Jerneja GrosDej mi denar!

Jan GrumStrup je v majhnih flaškah

Klavdija HočevarŽenske se ne damo!

Maruša HorvatNasmeh sre e

Nina HorvatOrganizatorka

Ana JakopinHowgh! Govoril sem!

Urška KlemenčičMuzi arka

Matija KlincDobrepulski pejsnik

Tine KlincStrpnež

Anej KokovnikNe vem, kaj je vprašanje,

vem pa, da je kokos odgovor.

Jerca KoširHarmonka ☺

Lucija KovačStrup je v majhnih flaškah

Andrej KumšeKnut!

Urša MalavašičKaj to?

Anja MehlePiši na ve je

Anže MerharŽivjo, sem Anže ...

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 111 111GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 111

Anže MlakarHans Kombajn

Lana ModrejIt's coffee time!

Kevin MoharPetnajst.

Maruša NartnikA veš! Tko!

Tina NeredPodkotova

Lara NovakDacarka

Agata NučIntonancna recitatorka

Nina PavlinHihihihi (smeh)

Klemen PermeSudokuist

Andrej PodkoritnikOprostite, oprostite, oprostite.

Katja Polc"Lepa beseda lepo mesto najde"

Patrik PolcNa stoliii

Polona PolcPepelka

Marika ProšekPoslednja Barca škratinja

Lucija RejcPlesalka

Krištof RenerTežko je biti velik.

Tadej ReparRad imam matematiko!

Erika RovšekCatwoman

Simon SenčarJeklene prsi

Lovrenc SkvarčaVse je v mišicah.

Hema SmrekarMala zamudnica

Urban StrajnarEl Presidente

Ana StritarNe drmej!

Sebastijan ŠtravsJimmi Hendrix junior

Klemen TomšičLet's go jogging!

Anamarija TrevenZamaknjena

Denis VrenkoStari, to je višja umetnost.

Urška ZgoncBarca in ni drugega!

Vesna ŽeleznikRozasta roza


Maturantski ples po na{e

Smo generacija maturantov 2011. Biti generacija 2011 v letu 2011 ima več-

jo težo, kot se zdi na prvi pogled. Poleg maturitetnih preizkusov, vseh možnih pomembnih odločitev in raznih priredi-tev je to čas, ko se odpleše maturantski ples. Seveda pa ga je treba organizirati in to ni prav nič enostavna naloga.

Ne glede na to, kaj organiziraš, je po-membno, da začneš delati že zelo zgo-daj, saj se na samem dogodku to tudi po-zna. To bi verjetno potrdili vsi povabljeni. Maturantski ples je bil res nepozaben.

Maturantje smo se tako zavrteli, da smo kar odpihnili umetno meglo, ki je nekaj časa prekrivala plesišče. Predstavitvi in druge točke, od grških bogov, odnešenih občutkov, do raznih pevskih umetnij, so bile zabavne; res čudovito.

Redke tehnične težave niso nikomur pokvarile večera in prav vsak, ki smo ga kasneje vprašali o plesu, je dejal, da je minil, še preden je prvič pogledal na uro! Res dober odziv, ki nam vliva veselje še za nadaljnje podvige.urban strajnar



Matura 2011MATURA 2011 Gimnazija Želimlje Republika Slovenija

Uspešnost maturantov 100,00 % 92,07 %

Povprečno št. točk 22,02 19,70

Št. zlatih maturantov 5 (8,77 %) 335 (4,69 %)

Št. vseh maturantov 57 7.138

Že enajsto leto zapored so bili naši dijaki na maturi 100 % uspešni. Pet maturantov je doseglo izjemen splošni uspeh (»zlati maturanti«): Lucija Rejc (32), Urban Strajnar (32), Urška Klemenčič (31), Matija Klinc (31) in Tadej Repar (30).

Poleg njih je še 15 maturantov doseglo 25 točk in več; nihče jih ni dosegel manj kot 15.

Republiško povprečje so maturanti najbolj presegli pri zgodovini, psihologiji in geografiji.

PREGLED USPEHA PO PREDMETIH

predmet št. dijakovodstotek dijakov

povprečna ocena GŽ

povprečna ocena RS razlika

Zgo 30 52,6 % 4,10 2,93 1,17

Psi 20 35,1 % 4,20 3,17 1,03

Geo 26 45,6 % 3,92 3,02 0,90

Fiz 16 28,1 % 4,06 3,39 0,67

Slo 57 100,0 % 3,79 3,18 0,61

Mat 31 54,4 % 3,48 2,90 0,58

Bio 8 14,0 % 3,88 3,41 0,47

Nem 7 12,3 % 3,71 3,44 0,27

Mat (V) 26 45,6 % 4,38 4,16 0,22

Špa 1 1,8 % 4,00 3,87 0,13

Kem 7 12,3 % 3,71 3,61 0,10

Angl 22 38,6 % 2,77 2,98 -0,21

Ang (V) 36 63,2 % 3,75 4,14 -0,39

z l at iMATUR ANTI

lucija rejc

urban strajnar

urška klemenčič

matija klinc

tadej repar


VPIS MATURANTOV NA FAKULTETEUniverza v Ljubljani št. maturantov

Biotehniška fakulteta 3Ekonomska fakulteta 1Fakulteta za arhitekturo 3Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo

1

Fakulteta za matematiko in fiziko

3

Fakulteta za socialno delo

3

Fakulteta za strojništvo 4Filozofska fakulteta 13Medicinska fakulteta 7Pedagoška fakulteta 11Pravna fakulteta 1

Univerza v Mariboru št. maturantov

Fakulteta za varnostne vede

2

Pedagoška fakulteta 1

72,9 % maturantov je bilo sprejetih na fakulteto, ki so jo ob vpisu izbrali kot svojo prvo željo, 11,9 % na drugo, 5,1 % pa na tretjo.

▲Polona je maturitetno komisijo spravila v dobro voljo

▲Maturantska parada 2011

▲Tudi prvošolci bodo odrasli▲Predaja primata bodočim maturantom


[tevil~ni pregled Stanje na dan 15. 9. 2010

DIJAKI PO OBČINAHobčina vsi 1. l.Bled 1 1Bloke 4 /Bohinj 6 /Braslovče 2 1Brezovica 2 2Celje 1 /Cerklje na Gorenjskem 1 1Cerknica 4 /Cerkno 3 /Črnomelj 4 2Dobrepolje 11 1Dobrova – Polhov Gradec 7 3Dol pri Ljubljani 6 1Domžale 4 /Dornava 1 1Gorenja vas – Poljane 4 1Gorje 5 2Gornji Grad 2 /Grosuplje 24 4Ig 1 /Jezersko 1 /Kamnik 2 1Kidričevo 1 /Kočevje 3 1Komenda 2 1Kranj 5 1Krško 5 /Ljubljana 30 8Logatec 5 1Loška dolina 1 /Loški Potok 4 /Medvode 2 1

Metlika 3 1Mirna Peč 1 /Moravče 1 /Nazarje 2 1Nova Gorica 3 /Novo mesto 5 1Oplotnica 1 /Preddvor 9 3Radovljica 2 2Ribnica 15 2Sevnica 2 2Sodražica 4 /Šenčur 2 1Šentjernej 1 /Šentjur 1 /Šentrupert 3 /Škofja Loka 1 /Škofljica 28 8Šmarješke Toplice 2 /Trebnje 3 1Tržič 2 /Velenje 1 /Velike Lašče 9 3Vodice 1 1Vransko 1 /Vrhnika 1 /Zagorje ob Savi 10 1Žalec 1 /Železniki 4 1Žiri 1 1Žužemberk 1 /skupaj 275 63

DIJAKI PO PREBIVALIŠČU IN SPOLUDJB drugod m ž

1. a 22 9 11 201. b 19 13 11 212. a 20 12 15 172. b 23 9 6 263. a 19 12 15 163. b 19 8 11 163. c 20 11 10 214. a 19 11 9 214. b 21 8 17 12skupaj (275)

182 93 105 170

DIJAKI PO LETU ROJSTVAskupaj 1. l. 2. l. 3. l. 4. l.

1991 vsi 2 0 0 0 2ž 0 0 0 0 0

1992 vsi 56 0 0 1 55ž 31 0 0 0 31

1993 vsi 89 0 2 85 2ž 55 0 2 51 2

1994 vsi 59 1 55 3 0ž 38 0 36 2 0

1995 vsi 67 60 7 0 0ž 45 40 5 0 0

1996 vsi 2 2 0 0 0ž 1 1 0 0 0

skupaj vsi 275 63 64 89 59ž 170 41 43 53 33

USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA 2010/2011*1. a 1. b 2. a 2. b 3. a 3. b 3. c 4. a 4. b skupaj

odlični 6 4 6 6 8 4 6 12 7 59prav dobri 7 17 15 14 10 11 12 12 14 112dobri 16 9 10 10 12 8 13 6 8 92zadostni 1 0 1 0 1 2 0 0 0 5nezadostni 1 1 0 1 0 1 0 0 0 4skupaj*Stanje na dan 31. 8. 2011.


Pohvale za dejavnosti dijakovOdli~ni dijaki1. aAlenka CimermanTina KoširMeta MarinkoJera StritarJan ŠtefaničTeja Trontelj1. bMiha BizjakRebeka GregorcMaja PerneVid Planinc2. aSelena BenedikAljaž JakobAlessandra Lavrič CascioDavid LenarčičMarta VidmarTina Zajec2. bVanesa KoračinTina LevstekLucija NagodeTjaša ObranovičNina OcvirkRozalija Stegnar

3. aMaša BudičMarinka CimermanAna DolšakBojana GašperičDominik JanKatja MehleLara PetričDaša Vodičar3. bŽana MarinToni NagodeJanez PerneMarija Šuštar3. cEva MišmašMatevž OkršlarMonika PrijateljTatiana E. SušnikMateja Urh4. aManca CimpermanJurij GregorcNina HorvatUrška KlemenčičMatija KlincAnja Mehle

Anže MerharLara Novak Agata NučLucija RejcHema SmrekarUrban Strajnar4. bTina BačarMatjaž DemšarRok DemšarMiha DrobničGašper GovekarJan GrumTadej Repar

[tiri leta odli~ni4. aMatija KlincAnže MerharLucija RejcHema Smrekar4. bMatjaž DemšarMiha DrobničGašper Govekar

Pohvala zasodelovanjein pomo~v razredniskupnosti1. aTadej KernJera Stritar1. bNeža JanežLaura KoudelaTeja SulejmanovičLucija Zajec

2. aSelena Benedik Borut StramšekTina Zajec2. bValerija DolenšekAna HermanMeta NovakTjaša ObranovičSimon Uršič3. aKatja MehleLara PetričBlaž Podobnik3. bMarija KurentAljaž ŠkrjanecNeža VerdinekEvgen Zajc3. c Eva MišmašNastja PugeljMojca ŠpendeDamjana Urbar4. a Nina HorvatLara NovakUrban Strajnar4. bGašper GovekarJerneja GrosKlavdija Hočevar

Pohvala za prizadevno delopri [e enemPreblisku3. bŽana MarinVeronika Simončič

Iščemo viruse▼


Pohvala oddel~negau~iteljskega zbora za sodelovanjepri izvedbiprojektov4. bGašper Govekar

Pohvala u~iteljskega zbora za sodelovanje pri izvedbi projektov2. aBorut Stramšek

Dijaki, ki niso nikoli manjkali1. aAna BarićJan Štefanič2. aAljaž JakobAnja Zore4. b Anamarija Treven

Tekmovanje v znanju materin{~ine za Cankarjevo priznanjeBronasto priznanje1. aAlenka Cimerman2. bVanesa KoračinNeja Žorž3. aAna Dolšak

Dominik JanBlaž Podobnik4. aMarika Prošek

Izbirno in državno tekmovanjeiz logikeZlato priznanje1. aJan Štefanič1. bMiha Bizjak3. aMatej Drobnič3. bSara Meglič3. cTatiana E. SušnikSrebrno priznanje1. aKatja Špende4. aMaruša HorvatBronasto priznanje1. aJana HrušovarLuka MarinkoJan ŠtefaničKatja Špende1. bJanez NovljanJakob RuparMiha Bizjak2. aAljaž JakobNorma M. Korošec2. bJan BolhaVanesa Koračin3. aMatej Drobnič

3. bMarija Šuštar Sara Meglič3. cMojca ŠpendeMatej ČerinTatiana E. Sušnik4. aMarika ProšekMaruša Horvat4. bTina BačarKrištof Rener

Razvedrilna matematikaSrebrno priznanje1. bBarbara Aljaž

Matemati~notekmovanje Kenguru ter izbirno in državno tekmovanje v znanju matematikeZlato priznanje1. bMiha Bizjak

Srebrno priznanje1. aJana HrušovarKatja ŠpendeJan Štefanič1. bMiha BizjakJanez Novljan3. bMarija Šuštar3. cTatiana E. Sušnik

4. aMatija Klinc4. bTina BačarBronasto priznanje1. aJana HrušovarLuka MarinkoJan Štefanič1. bMiha BizjakRebeka GregorcJanez NovljanJakob Rupar2. aSara GačnikNika HrušovarNejc KastelicSamo Umek

Da, bliža se konec šolskega leta▼


2. bVanesa KoračinLucija Nagode3. aMarinka CimermanMatej DrobničDavid Kaiser3. bMarija Šuštar3. cMatej ČerinBarbara MalovrhTatiana E. Sušnik4. aMatija Klinc4. bTina BačarKrištof Rener

Ra~unalni{tvoZlato priznanje1. bMiha Bizjak

EPI Reading BadgeZlato priznanje3. bŽana MarinSrebrno priznanje2. a Timotej Mihelič

2. bVanesa KoračinRozalija Stegnar3. aKaja StrmoleLara PetričMaša BudičAna Dolšak3. bKatja Pičinin3. cPetra Vidergar

Priznanje za sodelovanje1. aTimotej Mencin1. bNeža JanežNina Lesar3. aDavid KaiserJanez Rus

Nem{ki jezikZlato priznanje3. bEvgen Zajc

Nem{ka bralna zna~kaPohvala3. bEvgen ZajcJanez Perne4. bVesna Železnik

KemijaZlato priznanje2. aAljaž Jakob3. cSimon BoltaSrebrno priznanje1. bMiha BizjakBronasto priznanje2. bJan Bolha3. aFilip UrhDominik Jan3. cTadej ŠkrjancMatej Čerin4. aMatija Klinc

BiologijaZlato priznanje2. aAljaž Jakob4. aMatija Klinc Srebrno priznanje1. bRebeka GregorcBronasto priznanje3. aDominik JanJanez Rus

3. cKlemen Kraševec

FizikaSrebrno priznanje3. aFilip UrhMatej DrobničBronasto priznanje2. a Aljoša Korošec3. b Matej Pucihar

Državno tekmovanje mladih zgodovinarjevBronasto priznanje2. aSimon Smrekar2. bVanesa Koračin3. aMatej ArhPeter HrovatDominik Jan

[portna tekmovanjaPohvala za dosežke na športnem področju1. aPetra BonceljMetod IndiharTadej KernJera Stritar1. bMatej BabnikNika ČerneRebeka Gregorc

▲Ko boš prišla na Bled ...


Manca GrumNežka LukanSara ProdanJakob RuparKatja Zof2. aNejc KastelicGregor KlincSašo KlunAljoša KorošecMatic MehlinMarta Vidmar2. bSimon Uršič3. aMatej ArhJure BonceljEma DopliharAnamarija HribernikDominik Mlakar3. bSebastjan CvelbarToni NagodeBarbara PavliničKlemen Žumer3. cTeja JerebIna KebeTeja KebeMeta KnafelcLucija KoširKlemen KraševecTimotej MeglenKlemen R. MlakarMaruša TušarNina ZaplatarMaja Žibert4. a Matija KlincTine KlincAnže MerharMarika Prošek

Sebastijan Štravs4. bTina BačarŽiga CukorRok DemšarMatjaž DemšarJan GrumLucija GartnerAna JakopinMaruša NartnikAndrej PodkoritnikKrištof RenerTadej ReparLovrenc SkvarčaDenis VrenkoUrška ZgoncVesna Železnik

[port na Gimnaziji ŽelimljeNajboljši športnikiDijakinje1. Lucija Nagode (2. b)2. Meta Knafelc (3. c)3. Maja Žibert (3. c)3. Maruša Tušar (3. c)Dijaki1. Matej Arh (3. a)2. Toni Nagode (3. b)3. Dominik Mlakar (3. a)

Najbolj športen razredDijakinje1. mesto: 3. c2. mesto: 2. b3. mesto: 4. bDijaki1. mesto: 3. b2. mesto: 3. a3. mesto: 3. c

Skupno1. mesto: 3. b2. mesto: 2. c3. mesto: 2. a

Medrazredna turnirjaKošarkarski turnir (16. in 30. 11. 2010)1. mesto: 4. b2. mesto: 3. b3. mesto: 1. a

Odbojkarski turnir (26. 1. 2011)1. mesto: 3. b2. mesto: 3. a3. mesto: 1. b

Turnir v namiznem tenisu (22. 3. 2011)Dijaki1. mesto: Timotej Meglen (3. c)2. mesto: Janez Rus (3. a)3. mesto: Matevž Okršlar (3. c)

Dijakinje1. mesto: Tina Bačar (4. b)2. mesto: Maja Žibert (3. c)3. mesto: Maruša Tušar (3. c)

[portna dneva20. januar 2011▪ smučanje (Kronplatz)▪ smučanje (Krvavec)▪ drsanje (Bled)▪ plavanje (Ljubljana)▪ pohod (Krim)

14. junij 2011▪ rafting (Trenta)▪ kanu (Bohinj)▪ adrenalinski park (Bohinj)▪ kajak (Krka)▪ ježa konj (Ribičev laz)▪ pohod (Bohinj)

"Mene je pa malo strah!"▼


[por

t


Druge {portne prireditve▪ šolsko prvenstvo mesta Ljubljana▪ Športno srečanje katoliških gimnazij (Ljubljana)▪ Veter v laseh (Želimlje)

Kulturne prireditveGledališče▪ Ponudba in povpraševanje (SNG Drama, Ljubljana)▪ Romeo in Julija (MGL, Ljubljana)▪ Skopuh (MGL, Ljubljana)▪ Shakespeare – The Man From Stratford (Il Rossetti, Trst)▪ Faust (Lutkovno gledališče, Ljubljana)▪ Jona, besni prerok (Majcnova dvorana, Želimlje)

Muzikali▪ Moje pesmi, moje sanje (Cankarjev dom, Ljubljana)▪ Grease (Il Rossetti, Trst)▪ The Phantom of the Opera (Her Majesty's Theatre, London)

Glasba▪ Musical Rocks (Il Rossetti, Trst)▪ Pro Anima Singers (Majcnova dvorana, Želimlje)

▪ Objem življenju (Cankarjev dom, Ljubljana)▪ Koncert pevskih zasedb Gimnazije Želimlje

na Viču v Ljubljani (Antonov dom, Ljubljana)▪ Koncert pevskega zbora University of the

East Chorale, Manila, Filipini (Majcnova dvorana, Želimlje)

Drugo▪ predstava The Seven Fingers »Traces« (Il Rossetti, Trst)▪ predstava Mama Africa (Stadthalle, Gradec)▪ plesno-glasbena predstava Riverdance

(Gaiety Theatre, Dublin)▪ predavanje specialistke kirurgije Urške

Kogovšek o transplantacijah (Majcnova dvorana, Želimlje)▪ predavanje dr. Jerneja Zupančiča o romih

(Majcnova dvorana, Želimlje)▪ predavanje dr. Rosvite Pesek o slovenski

osamosvojitvi (Majcnova dvorana, Želimlje)▪ predavanje nobelovega nagrajenca za

kemijo prof. dr. Jean-Marie Lehna (Pravna fakulteta, Ljubljana)▪ potopisno predavanje Jane Mohorič in Jurija

Pavla Emeršiča o romanju v Santiago de Compostela (Majcnova dvorana, Želimlje)

▪ potopisno predavanje Janija Kozine o Nepalu (Majcnova dvorana, Želimlje)

▪ potopisno predavanje Lee Kavalič o Indoneziji (Majcnova dvorana, Želimlje)

Razstave▪ Karolina Simčič in Andraž Repar: Peru – fotografska razstava▪ Janko Marinšek: Jame na Slovenskem –

fotografska razstava▪ Oton Naglost – razstava rezbarij in fotografij▪ Matjaž Krivic: Urbanistan

– fotografska razstava▪ Boj proti veri in Cerkvi▪ Slovenska osamosvojitev▪ Srečanja z naravo – razstava del

nagradnega fotografskega natečaja

▲Ob razglasitvi rezultatov fotografskega natečaja


Kultura

124 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11124 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11


Kaj me osre~i?Preblisk.Ker - se zaradi njega kazalci na

uri med poukom hitreje vrtijo;- para živce profesorjem, ki

želijo mirno nadaljevati s šolsko uro;

- kljub neprecenljivi vrednosti stane samo en evro;

- tudi sam aktivno sodelujem in nikoli ne zamudim roka za oddajo člankov;

- zaradi njega ne potrebujem kuharske knjige;- vedno izvem kaj novega;- lahko končno rečem, da sem bil na »fotki« v čisto pravem časopisu;- mi med poukom lajša bolečine;- sem zaradi parčkografa vedno na tekočem;- se vedno najde prostor za moj trenutek poezije;- ima najboljše urednice;- so v njem »pr'jave« profesorjev;- je v njem objavljena neodekadentna pesem;- ob prelistavanju obujam lepe spomine na pretekle dogodke;- se mi, kot vzgojiteljici, učne ure zaradi njega zdijo veliko krajše.Ker pač je, kar je. Preblisk.

žana marin in veronika simončič

"Glej, kaj so napisali o tebi!"▼

▲Preblisk je zanimivo branje

GIMNAZIJA


Spomini na Pohorje

Vedno nasmejana Rebeka

Pogled od zgoraj

To je pa čuden vlakec

Neja in Anja v rož'cah

Romantika

Spomin


Petjerazgledni stOlp duHovnost pohOd z baklami športni tuRnir pomivanJe posode dražba vrEdnot monika čuk in natalija gruden

Pri resnem delu

Le kam bi šli?

Predavatelji

Tem tudi ni jasno, kaj naj bi počele!


Ko u~itelj postane u~enecZ internega usposabljanja za u~itelje

Ko so konec junija dijaki zapustili želimeljske šolske klopi, je vanje sedla skupinica njihovih

učiteljev in se za dan prelevila v učence. Učitelji namreč ne le radi poučujemo, temveč se radi tudi učimo. Psihologinja Katarina Mohar je v okviru posodabljanja naše gimnazije na pobudo šolskega razvojnega tima za nas pripravila usposabljanje za razvijanje ključne kompetence učenja učenja pri dijakih. In tako smo se učitelji učili učiti učiti.

V delavnici smo spoznali teorijo sodelovalne-ga učenja in jo preizkusili v praksi: o človeških možganih smo se skupaj učili v ekspertnih in iz-hodiščnih skupinah, kasneje pa iz tega opravljali preizkus znanja. Za ukrotitev morebitnega stresa smo se pred tem naučili tudi tehnike sproščanja, ki nam je pomagala, da smo se na preizkusu kar najbolje izkazali. Sicer pa smo tudi risali, kiparili, vneto razpravljali in se veliko smejali.

V vlogi učencev smo se s potrpežljivo učitelji-co prav dobro znašli. Menjava strani katedra nam vedno znova pomaga pri razumevanju doživljanja učencev, tokratna pa nam je s kopico svežih za-misli za pouk hkrati dala tudi novega zagona za prihodnje šolsko leto. Mojca Leskovec

Posodobitev gimnazijskih programov je projekt, ki povezuje 56 slovenskih splošnih gimnazij.

Vodi ga Ministrstvo za šolstvo in šport RS, delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, poslovodeči konzorcijski partner v projektu je Gimnazija Ptuj, strokovno podporo pa nudi Za-vod RS za šolstvo. Gimnazija Želimlje pri projektu sodeluje od septembra 2008.

Namen in cilji projektaS posodobitvijo učnih načrtov ter načrtova-

nja in izvajanja kurikula želi projekt odgovoriti na sodobne potrebe in zahteve. Gradi na uresničitvi konceptov trajnostnega razvoja, vseživljenjskega učenja, izobraževanja za vse, personaliziranega izobraževanja ter razvijanja kompetenc, inovativ-nosti in ustvarjalnosti. Med njegove cilje na Zavodu za šolstvo RS uvrščajo: – razvoj odprtega, fleksibilnega in integrativnega

kurikula, – posodobitev načrtovanja in izvajanja obveznih

izbirnih vsebin, – uveljavitev kreditnega vrednotenja učnih dosež-

kov, – uveljavitev sodobnih pristopov k učenju in po-

učevanju, – razvoj kompetenčnega pristopa, – uresničevanje v učnih načrtih opredeljene izbir-

nosti na ravni predmetov in področij, – razvijanje pristopov v zvezi s procesi preverja-

nja in ocenjevanja znanja v okviru posodoblje-nih učnih načrtov ter

– vključevanje tem s področja vzgoje in izobraže-vanja za trajnostni razvoj.

Projekt v praksiSpremembe šolske prakse načrtujejo, svetujejo

in pomagajo pri njihovem uresničevanju ter jih vred-

notijo in o njih poročajo šolski razvojni timi (ŠRT--ji). ŠRT Gimnazije Želimlje smo v šolskem letu 2010/2011 sestavljale vodja Tjaša Novak Lavriša, njena pomočnica Mojca Leskovec in članica Ana Špan Česen iz učiteljskih vrst ter računovodkinja Kajetana Simčič in tajnica Karolina Repar.

Na{i na~rti …Ker večina naših dijakov biva v dijaškem domu

in je tako nekatere dodatne programe mogoče iz-vesti tudi v popoldanskem času, smo se ob začet-

Projekt Evropa ali Posodobitev Gimnazije Želimlje


ku šolskega leta odločili, da ne bomo obogatili samo pouka, temveč tudi obšolske de-javnosti. Tako so letos prvič potekali tudi nemški, špan-ski in kemijski konec tedna, nemške jezikovne delavnice in kemijski popoldnevi ter šol-ski fotografski natečaj.

Kot majhna šola vidimo največje možnosti za posodabljanje pouka v medpredmetnem pove-zovanju. Zato je bil naš letošnji cilj, da lanskolet- no dobro prakso na tem področju nadaljujemo, saj z medpredmetnimi povezavami dijaki lažje začutijo povezanost predmetov in pomen celo-vitosti znanja. Tudi letos so profesorji prijatelj-sko hospitirali, uvedli pa smo še (interaktivno) timsko poučevanje. Pri pouku je bilo sicer teži- šče na pripravi avtentičnega in problemskega učenja, ki smo ju nadgrajevali z uporabo novih tehnologij.

… in rezultati v {tevilkahOb začetku šolskega leta načrtovane dejav-

nosti smo uspešno udejanili:– Ponudbo obšolskih dejavnosti smo razširili z

vsaj šestimi novimi dejavnostmi s področja jezikov in naravoslovja.

– Izvedli smo sedem različ-nih medpredmetnih pove-zav, in sicer iz matematike in likovne umetnosti, bio-logije in športne vzgoje, geografije in psihologije, angleščine in nemščine, zgodovine in španščine ter zgodovine in latinščine.

– Prvič smo tudi interaktiv-no timsko poučevali (za razliko od medpredmetnih povezav sta tu pri pouku hkrati prisotna po dva uči-telja istega predmeta), in

sicer pri športni vzgoji in nemščini. – Učitelji smo opravili sedem prijateljskih hos-

pitacij, in sicer pri slovenščini, angleščini in nemščini.

– Udeležili smo se 16-ih posodobitvenih semi-narjev in osmih internih usposabljanj.

Pri uresničevanju posodobitvenih ciljev je ŠRT učiteljem skušal svetovati, pomagati, nudil pa jim je tudi strokovno podporo. Zato smo se redno udeleževali posvetov in izobraževanj ter kolege z novostmi seznanjali na mesečnih kon-ferencah. Učiteljskemu zboru se za prijazen od-ziv, zanimanje za novosti in navdušenje nad nji-mi, za stalno pripravljenost sodelovati in se tudi dodatno izobraževati iskreno zahvaljujemo ter si takšnega sodelovanja želimo tudi v prihodnje.

tjaša novak lavriša in mojca leskovec

In učitelji so postali učenci


►Piknik na Kureščku

Gusarke iz 2. b▼

▲►Gremo v rudnik

►Najboljši pantomimiki


Dija{ka skupnost Želimlje

Dijaška skupnost Želimlje ali DOŽ, kot ji dijaki raje rečemo, je bila v

minulem letu precej dejavna. Bolj ali manj redno se nas je deset srečevalo na mesečnih sestankih, kjer smo se seznanjali z željami dijakov iz posa-meznih razredov in kovali ideje za popestritev šolskega vsakdana.

V začetku leta smo izvolili novega predsednika in podpredsednika ter

nekatere funkcije potrdili. Sestanki so bili učinkoviti, a šal, smeha in jabolk vseeno ni manjkalo.

Za letošnji ob-stoj DOŽ-a je kar nekaj dokazov. Pripravili smo tri šolske plese,

"gala" ples, prvo tekmovanje v panto-mimi, čudovite razredne jaslice, valen-tinovo pošto, facebook skupino DOŽ, medrazredni nogometni turnir, turnir vidre v taroku, svetlo zelene majice, pohod in piknik na Kureščku in še kaj. Bili smo dejavni tudi na sejah Dijaške organizacije Slovenije. S prof. Emerši-čem, našim mentorjem, smo dobro so-delovali. Prav tako tudi z ravnateljem Petrom Polcem, ki je zelena ali rdeča luč za vse naše projekte.

Če bi potegnili črto, bi ugotovili, da je bila dijaška skupnost letos kar ak-tivna in da dijakom in dijakinjam ver-jetno ni bilo dolgčas. Bodoče gene-racije dijakov in "doževcev" se lahko spominjajo tega leta kot uspešnega in posnemanja vrednega.

blaž podobnik, predsednik dož-a

Na plesu znajo šteti do tri▼


Ulrik, Slither, Kasiopeja ...

Letošnje šol-sko leto je

bilo v vivariju za-znamovano s prihodom

nove kače, imenovane Slither. Po za-četni plahosti se je kar hitro privadila na nove okoliščine. Očitno pa je nismo dovolj hranili, ker si je zaželela skrbni-kovih prstov. Zatorej smo jo raje pustili kar v terariju. Brez naše vednosti se je odpravila še na "tour de vivarij". Ker v vivariju takrat ni bilo hrane, se je kaj hi-tro odpravila nazaj v svojo rezidenco. Podobne podvige ji je preprečil hišnik, ki je naredil nov pokrov.

Naša stara šolska kača Kasiopeja se je od ogorčenosti kar levila. In to dvakrat.

Kot ste vozači in navdušenci nad bio-logijo lahko opazili, je pritličje kdaj pa kdaj preveval "prijeten" vonj, za kar gre vsa zahvala mišim.

Orjaški sikajoči ščurek Ulrik še na-prej veselo leze po svojem kompostu in mokarji še naprej jedo moko.

Eden izmed akvarijev je bil prazen. Vanj smo kanili dati nove ribe, pa so se ribe iz levega akvarija zdrstile. Mladice smo potem prestavili v desni akvarij.

Želvi Orki je uspel podvig – skok iz akvaterarija na hrbet. Še je živa in zdrava.

To je vse o dogajanju v vivariju v šol-skem letu 2010/2011.

aljaž jakob

znamovano s prihodom nove kače, imenovane Slither. Po za-četni plahosti se je kar hitro privadila

Jerica in Aljaž pri "delu"▼


Astronomija

Radovedni dijaki, željni spoznavanja skrivnosti vesolja, smo se ob pone-

deljkih po pouku z veseljem srečevali. Po-slušali smo zanimivosti o naši širši okolici.

Poleg predavanj, ki jih je pripravil prof. Peter Šlajpah, smo večkrat izvajali

kakšne vaje, ko pa nam je bilo vreme naklonjeno, smo se ob večerih odpravili ven. Sestavili smo naš teleskop ter opa-zovali lepote nočnega neba.

Astronomija je letos privabila dijake prvih, drugih in tretjih letnikov. Vrhunec dejavnosti pa je vsekakor bil Messierjev maraton.

Maraton (pa ne teka{ki)V soboto, 5. 3. 2011, se je v Trnovem

nad Novo Gorico odvil že 6. Messierjev maraton. Dogajanje se je začelo že ob dveh popoldne, ko smo poslušali preda-vanja o svetlobnem onesnaževanju.

Preden se je zmračilo, smo postavili naš šolski teleskop, ko pa se je zveče-rilo, smo začeli opazovati. Ker je bilo

ponoči zunaj zelo mrzlo, smo se vsake toliko časa zatekli v tamkajšnjo šolo. Tek-movalci so bili zelo zagreti in so odkrili veliko objektov (zmagovalec jih je letos našel 106 od 110 možnih). Tudi mi smo opazovali kopice, meglice, galaksije …

Bolj se je noč prevešala v dan, bolj s(m)o bili utrujeni (nekateri smo celo omagali).

Messier?

Charles Messier je bil francoski astronom, lovec na komete, ki je živel v 18. stoletju. Ko je opazoval komete, je odkril veliko objektov, ki so bili kometom samo podobni. Da jih drugi astronomi ne bi zamenjali za komete, jih je popisal v katalogu. Ta katalog je za astronome amaterje postal popularen v drugi polo-vici 20. stoletja. Vsebuje 110 objektov, ki jih morajo tekmovalci najti v eni noči.

helena sorč in mojca špende

▲Trnovska ekipa Gimnazije Želimlje


Kaj je botrovalo odlo~itvi 1. a za {olanje v Želimljem?

Odnos na tej šoli mi je bil všeč, ker je drugačen kot na drugih šolah. Res super dan odprtih vrat!Želja po dobri izobrazbi, predvsem pa prvi vtis o dijakih in profesorjih.Razlogov je več. Na tej šoli je moja sestra, všeč mi je okolica, nogometno igrišče in da tu ni pokvarjenega »folka«. Všeč mi je tudi to, da šola ni v Ljubljani.Sloves dobre in pravične šole.Upanje, da bom imela dobro prihodnost, dobre ljudi okoli sebe in na koncu šolanja možnost vpisa na veliko različnih fakultet.Želja po odhodu od doma.Veliko prijateljev mi je povedalo, da je težko, a je klima v razredu odlična. Všeč mi je bilo, da bom dobila veliko znanja in izkušenj za življenje. Všeč mi je, ker je poudarek na vrednotah, ki se mi zdijo pomembne.Moji odločitvi je botrovala sproščenost in majhnost te gimnazije, čeprav sedaj vidim, da vse ni tako »popolno«, kot sem sprva mislila (učenje ...). A ni mi žal, da sem se vpisala na to gimnazijo.


Kaj je botrovalo odlo~itvi 1. a za {olanje v Želimljem?

Želja po iskreni, dobri in krščanski družbi ter kvalitetnem šolanju, ki se je pri moji sestri zelo obrestovalo. Odločitev je bila moja, bila pa je sprejeta tudi na podlagi mnenj bivših dijakov, bratov in staršev. Pred mano je šolo obiskovala moja sestra in je bila nad njo navdušena. Moji odločitvi je botrovalo dejstvo, da obstaja šola, kjer me ne bodo imeli za »cifro« in vir za prepisovanje domačih nalog.Nikoli nisem resno mislila priti v Želimlje, a je dan odprtih vrat naredil svoje ...Moji odločitvi so botrovala mnenja ljudi, ki šolo poznajo. Tudi na duhovnih vajah sem spoznal veliko ljudi, ki so lepo govorili o šoli. Všeč mi je bila že njena lega. Krasno je, ker je tak mir. Poznam tudi nekaj ljudi, ki so bivši dijaki, in vsi so bili s šolanjem zelo zadovoljni. Pomagal je tudi dan odprtih vrat. Prijaznost in odprtost tako dijakov kot profesorjev me je navdušila. Čisto zadnje pomisleke pa je razblinila prijateljica, ki hodi na to gimnazijo.


English weekend

So it was Friday. A group of young, enthusiastic students gathered in

the classroom to wait for the beginning of the awaited English weekend. We were eager to meet our new English teacher from UK – Jason.

After a friendly chat, we started our educational weekend with the first task. It was extremely funny and original. We had to reorganize a well-known story from a book or film and then present the brand new, entertaining and amus-ing version to the others. This was only the first such task among many others. We participated in an enthralling spelling competition, different games like poker, playing cards and making paper air-planes, we combined sentences to cre-

ate a story, we made up explanations for exotic words and more … We realized that one can learn English in a creative way. In the evening we gathered to watch a just released film – The King’s Speech (with English subtitles, of course). Then we wrote a review and discussed topical issues connected with it.

Alongside all the enjoyable activities, we spent quality time together, got to know each other better, became more relaxed, confident in speaking and, most importantly, we found more en-thusiasm for new English adventures. We hope you will join us next year; you won’t be sorry – guaranteed!

kaja strmole & maša budič

Easy Jet je v rahli prednosti▼


Do I Know You?

This year’s English weekend took place during the first weekend in

October. Due to the nature of Sloveni-ans, who still have a lot to do in their vineyards at that time, it was not the best choice, but it could not be helped since the Senior students will have so much to do for their final exams in the spring of 2011.

Thinking about what to do, I chose a topic that is really close to us, but we do not even notice that many times we meet people, but we do not really know them. Therefore, our meeting started on Friday at 3 p.m. and we first introduced ourselves, but then immediately went into groups and interviewed each oth-er. Each person was able to interview about 7 others and later on the reports were very interesting. Why? Because the questions were not standard ones, but ones which really showed that they were interested in each other. We had a great time listening to the presenta-tions of the interviews and I must con-gratulate them on being very innovative in presenting their friends through their working papers.

After a lovely dinner we sat down to a movie called Awakenings. The pur-pose was to show the students that if we cannot communicate with someone because of a disease, illness or handi-cap, it does not mean that the person is a nothing or better said, a nobody. To communicate with these people is a difficult task and in today’s world, when everyone just wants to gain something,

it is also hard to imagine that one would sacrifice his time for another human be-ing and not expect a material reward for doing so.

The following morning we focused on describing different pictures and even though this had already been done about 6 years ago, the results were totally different. The same picture does not bring the same feelings, emo-tions, thoughts to everybody.

After a coffee break the attendants were introduced to a British poet Lemn Sissay, who has an interesting past and a strong will for survival. We were able to hear two of his poems read by the poet himself and after that it was time to create our own poetry. And to be able to share some of our poetry with you, here it is and ENJOY!!

And maybe, just maybe, I’ll see some of you readers next year, when we try to create some other new things.

mag. julijana mary dolenšek vode, prof. angl.

▲Dobre volje jim očitno ni manjkalo

138 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11138 GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/112010/112010/11GIMNAZIJA ŽELIMLJE GIMNAZIJA ŽELIMLJE ŽELIMLJE

WHYDenial, deception, diversion, illusion of whiteDenial, deception, diversion, illusion of whiteand this is my versionAll those provide the illness of mind, when All those provide the illness of mind, when good is bad and bad is fi ne.Why have we lost love, peace and truth, happiness and honesty of our youth. happiness and honesty of our youth. Why war is a game for spending time?Why war is a game for spending time?Why can’t we clear our fact and wine?Why can’t we clear our fact and wine?Why can’t we show a little respect for our Why can’t we show a little respect for our future and for death?Why we still argue, whose fault, when we all are sinners at least for gold.all are sinners at least for gold.Th is is the era of money and fame, but for God it is all the same. We can change and I know we do. We could say, “I love you”, we can care for each other and that’s a signwe can care for each other and that’s a signwe can care for each other and that’s a signdon’t give up the dreams, don’t lose the fi ght. don’t give up the dreams, don’t lose the fi ght. Denis Vrenko, 4. b

A Salesian StoryA Salesian StoryEvery day the same. Every day the same. Every day the same. It comes and it passes.It comes and it passes.But then one day …But then one day …But then one day …A little butterfl y fl ew down the street. A little butterfl y fl ew down the street. He tried to go higher, but the wind held him down.He tried to go higher, but the wind held him down.He tried to go higher, but the wind held him down.He wanted to help himself with his feet. He wanted to help himself with his feet. He wanted to help himself with his feet. But he was too weak to do it on his own. But he was too weak to do it on his own. Th en he met a tiny fl y. Th en he met a tiny fl y. For just one day went to fl y by. For just one day went to fl y by. For just one day went to fl y by. And he asked this tiny thingTo help him with a silly wind. Th ough the fl y so little wasShe tried her best to make a change. She tried her best to make a change. And the butterfl y with just this extra strengthAnd the butterfl y with just this extra strengthCame up to the sky the way he meant. Came up to the sky the way he meant. Came up to the sky the way he meant. Lara Novak, 4. a

At our English weekend in the beginning of October 2010 the students wrote some poetry and here it is just for you.

A Typical SonnetI live in a Salesian School, must say it is pretty cool. must say it is pretty cool. must say it is pretty cool. must say it is pretty cool. We have lots of space, We have lots of space, We have lots of space, We have lots of space, even a fi tness place. even a fi tness place.

Educators, teachers are the best, Educators, teachers are the best, Educators, teachers are the best, Educators, teachers are the best, better than are the rest. better than are the rest. better than are the rest. Rooms are always warm, Rooms are always warm, so students don’t mourn. so students don’t mourn.

Is it here really cool in fact?Is it here really cool in fact?“Of course, it is,”I always say that.

As said Socrates, As said Socrates, come and leash your spirit, come and leash your spirit, for Dan odprtih vrat. for Dan odprtih vrat. Lovro Skvarča, 4. bLovro Skvarča, 4. b

When I look up in the skyI see infi nity. And I’m asking all the timeAnd I’m asking all the timeis living there amazingly?is living there amazingly?

Can albatrosses see more world than weCan albatrosses see more world than weCan albatrosses see more world than weor it’s just the imagination of me and thee?or it’s just the imagination of me and thee?Can whales see more sea than weor it’s once again a fantasy of she and he?or it’s once again a fantasy of she and he?

Don’t we have aeroplanesto see more sky than nightingales?Don’t we have the submarinesDon’t we have the submarinesDon’t we have the submarinesto see more sea than Octopuses?to see more sea than Octopuses?to see more sea than Octopuses?

Don’t we have a fantasyDon’t we have a fantasyto imagine unimagingly?to imagine unimagingly?Ana Dolšak, 3. aAna Dolšak, 3. a

Pisanje pesmi je lahko tudi naporno▼

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 139GIMNAZIJA ŽELIMLJE GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 139 139 139

Who are you?Who are you?Kindness is gone, Kindness is gone, feelings are too, feelings are too, you don’t even hearyou don’t even hear“How are you!”

Th e world spins on, Th e world spins on, Th e world spins on, and so does time, and so does time, the only thing you hear,the only thing you hear,is “that is mine.”is “that is mine.”

Who are you, Who are you, who am I.who am I.No point in knowingjust leave me behind.

No need to notice, No need to notice, anything around, anything around, anything around, “Just go earn your money “Just go earn your money “Just go earn your money and all will be fi ne.”and all will be fi ne.”and all will be fi ne.”

No smiles, no jokes, No smiles, no jokes, no interesting things. “Th e only thing that matters, is how to pay the bills.”

Who are you, who am I?who am I?No point in knowing No point in knowing No point in knowing just leave me behind. just leave me behind. just leave me behind.

You don’t need no friends.You don’t need no friends.No; work is all you do. No; work is all you do. No; work is all you do. “Even a tear on her face“Even a tear on her face“Even a tear on her facedoes not bother you!”does not bother you!”does not bother you!”

No point in gatheringNo point in gatheringNo point in gatheringof chats with your friends.“Want to grab lunch?”“Sorry, meeting, no chance!”“Sorry, meeting, no chance!”“Sorry, meeting, no chance!”

Who are you, Who are you, Who are you, who am I?who am I?No point in knowing just leave me behind. Anej Kokovnik, 4. bAnej Kokovnik, 4. b

InspirationWhere is our, your, my inspiration?Where is our, your, my inspiration?Is it getting through my head?Is it getting away to spread?Is it getting away to spread?Is it fl owing to the sky, Is it fl owing to the sky, like an aeroplane so high?Is it sailing through the ground Is it sailing through the ground where there is no sound?where there is no sound?where there is no sound?

But suddenly, I hear a whisper. It is getting through my mind. I look to the left , to the right, up and down, but it is like always, black inside my mind. Manca Cimperman, 4. a

Together We StandA billion, trillion barrels of oilA billion, trillion barrels of oilthe substance our forefathers never predictedthe substance our forefathers never predictedwould get us humans so highly addictedwould get us humans so highly addictedI guess it would have emptied the soil.

Th rough the sweat and tears at a worker’s tailthe science that once came in to save the dayis ready to blow nature awaywe’ll do this until the Earth starts to boil.

If we stand togetherwe might have a chancewe might have a chanceto still save the weatherto still save the weatherto still save the weatherto still save the weather

a greener stancea greener stanceinside we must gatherinside we must gatherinside we must gatherand join the dance. and join the dance. Urban Strajnar, 4. a

A PoemWhat’s the world for you?What’s the world for you?What’s the world for you? For somebody a pile of books; For somebody a pile of books; For somebody a pile of books; For somebody a pile of books; For somebody a pile of books; For somebody a pile of books; For another one just good looks. For another one just good looks. For another one just good looks. For another one just good looks.

A child’s world are toys, A child’s world are toys, and for girls – looking for boys?and for girls – looking for boys?and for girls – looking for boys?

Safety of kids is the world for mother and father, Safety of kids is the world for mother and father, and for my dog just not to get replaced by another. and for my dog just not to get replaced by another. and for my dog just not to get replaced by another.

In the dictionary it simply says the world is the planet that we live on, In the dictionary it simply says the world is the planet that we live on, In the dictionary it simply says the world is the planet that we live on, but for us it is where we leave our hopes upon. but for us it is where we leave our hopes upon. but for us it is where we leave our hopes upon. but for us it is where we leave our hopes upon. but for us it is where we leave our hopes upon. but for us it is where we leave our hopes upon. Kaja Strmole, 3. aKaja Strmole, 3. aKaja Strmole, 3. aKaja Strmole, 3. a

▲Celo Urban se kdaj sreča z neznanimi besedami


»Hudi~ se boji veselih ljudi.«


Zum Deutschunterricht

Zu den kleinen Schulen wird un-ser Gymnasium nur aufgrund der

Schülerzahl gezählt. Was die außer-schulischen Tätigkeiten und die Teil-nahme daran betrifft, sind wir unbestreitbar groß. Dies hat mich gleich begeistert, als ich am Anfang des vergange-nen Schuljahres hier zu unterrichten begann. So wie jeden Lehrer für sein eigenes Lehrfach freut nämlich auch mich jede Stunde, welche die Schü-lerInnen zusätzlich zum Unterricht mit Deutsch verbringen, höchst. So bin ich im September auch diesbezüglich gleich an die Arbeit gegangen.

Das sog. englische Wochenende hat am Gymnasium Želimlje schon eine lange Tradition. Nach seinem Vorbild wurde im Oktober 2010 zum ersten Mal auch ein deutsches Wochenende vor-bereitet. Es wurde auf Deutsch gesun-

gen, ferngesehen, gespielt, diskutiert, geschrieben und geforscht. Es gab also Vergnügen, aber auch harte Arbeit. Die TeilnehmerInnen waren äußerst fleißig

und gaben sich Mühe, die ganze Zeit Deutsch zu sprechen. Das Letztere war auch der Grund, warum die ers-ten Klassen nicht mit dabei waren. Sie stehen mit ihren Deutschkenntnissen im Allgemeinen noch eher am Anfang und keine Muttersprache benutzen zu dürfen, wäre für sie schwierig gewesen.

O pouku nem{~ine

Ko sem na začetku preteklega šolskega leta začela poučevati na Gimnazi-ji Želimlje, me je takoj navdušila tukajšnja raznolika ponudba obšolskih

dejavnosti. Ker kot vse profesorje tudi mene razveseli vsaka dodatna ura, ki jo dijaki/-nje posvetijo mojemu predmetu, sem se nemudoma vneto lotila dela.

Po vzoru angleškega konca tedna so se dijaki/-nje zadnjih treh letnikov v oktobru 2010 lahko prvič udeležili tudi nemškega konca tedna. Prvošolcem je bila glede na njihovo znanje kot alternativa že v septembru, ob evropskem dnevu jezikov, ponujena prva nemška jezikovna delavnica, kmalu pa so lahko v okviru rednega pouka preizkusili tudi medpredmetno povezovanje anglešči-ne in nemščine.

▲Naši resni nemcistki

»


Dass aber unsere SchülerInnen der ersten Klasse deshalb nicht all-zu traurig gewesen wären, habe ich schon im September zum Europä- ischen Tag der Sprachen speziell für sie den ersten deutschen Work-shop veranstaltet. Ähnlich wie am deutschen Wochenende wurde es gespielt, gesungen und gesprochen sowie gelernt, bloß dauerte das Gan-ze nur einen Nachmittag lang.

Im Rahmen des Deutsch- und Eng-lischunterrichts konnten die ersten Klassen im vergangenen Schuljahr auch fächerverbindenden Unterricht ausprobieren. Das Thema Im Klas-senzimmer wurde nämlich zugleich auf Englisch und Deutsch bahandelt.

Da die SchülerInnen in der ersten Klasse im Englischen anders als im Deutschen schon fortgeschritten sind, konnte die Stunde so ohne Verwen-dung der Muttersprache ausgeführt werden, was sowohl mich als auch die SchülerInnen begeistert hat.

Eine angenehme und erfolgrei-che Zusammenarbeit hatten wir al-lerdings auch im Deutschteam des Gymnasiums Želimlje selbst. Meine Kollegin Frau Kranjec und ich haben stundenlang über unsere Arbeit und Erfahrungen diskutiert und haben gerne beieinander hospitiert. Wir ha-ben zusammen die Vorbereitung auf den Pfiffikus-Lesewettbewerb geführt und in den zweiten Klassen einige Stunden interaktives Team-Teachings ausprobiert. Mehr dazu finden Sie in ihrem Beitrag.

Da unsere Schule über ein Phono-labor verfügt, was für Sprachenlernen einen gewissen Luxus darstellt, war das Thema des zweiten deutschen Workshops im März Phonetik. Für die deutsche Sprache ist dies zweifelsoh-ne ein wichtiges, jedoch häufig über-sehenes Thema. Deshalb haben wir mit den vierten Klassen auch im Rah-

Prijetno in uspešno pa sva kar vse leto sodelovali s kolegico nemcistko pro-fesorico Kranjec: veliko sva razpravljali o svojem delu in izkušnjah ter druga pri drugi radi hospitirali. Skupaj sva vodili tudi pripravo na nemško bralno tekmovanje Pfiffikus in v drugih letnikih preizkusili nekaj ur interaktivnega timskega poučevanja. A več o tem v njenem prispevku.

Spomladi so dijaki/-nje na nemški fonetični delavnici lahko pobliže spo-znali delo v šolskem fonolaboratoriju, v okviru turneje po Dolenjski pa nas je obiskala tudi nemško-slovenska druščina z Goethejevega inštituta. Dijaki/-nje so se v okviru obiska lahko na zabaven način naučili novih besed in slovničnih fenomenov, se preizkusili v poznavanju dežele in kulture, razumevanju, govoru

▲Fonetična delavnica

»


men des Unterrichts ein paar Stunden darin verbracht.

Zur Zeit des geplanten dritten deut-schen Workshops hat uns das deutsch-slowenische Team vom Goethe-Institut besucht. Neben Präsentation des Goe-the-Instituts und einiger seiner Projekte hatten die SchülerInnen der ersten drei Klassen die Möglichkeit, an mehreren kurzen Lernspielen mit Städteraten, Memory-Karten, Vokabelkreisen, Ju- gendsprache usf. teilzunehmen, sowie sich in Quasselbox aufzunehmen. Der absolute Hit jedoch war der darauf fol-gende Auftritt des slowenischen Stand-up-Komikers Boštjan Gorenc - Pižama, bei dem wir mit einigen neuesten Ent-deckungen über die deutsche Sprache konfrontiert wurden.

Das Schuljahr war unglaublich schnell vorbei. In Erinnerung sind mir nicht nur die oben dargestellten Er-eignisse geblieben, über die Sie mehr des Weiteren in Schülerbeiträgen le-sen können, sondern der Deutschun-terricht im Allgemeinen. Insbesondere die vierten Klassen, mit denen wir auch zweimal so viel Unterrichtsstunden hat-ten wie mit den ersten, waren äußerst motiviert und kreativ. Darüber zeugen

u. A. ihre Gedichte und Erzählungen. Eine Auswahl davon finden Sie auf den nächsten Seiten, der Rest wurde regel-mäßig in der neuen deutschen Rubrik in der Schülerzeitung Še en preblisk publiziert.

Danke für alles Schöne und noch viel Spaß am Deutsch!

mojca leskovec

in drugih spretnostih, v sklepnem delu pa jim je zabavne plati nemščine in jezikov nasploh razkril slovenski komik in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama ter požel val navdušenja.

Šolsko leto je neverjetno hitro minilo. V spominu so mi ostali ne le ome-njeni dogodki, ki so podrobneje predstavljeni v dijaških prispevkih v nada-ljevanju, temveč pouk nemščine nasploh. Posebej četrtošolci so bili izjemno motivirani in ustvarjalni. O tem priča med drugim njihova poezija in proza. Izbor je objavljen na naslednjih straneh, kaj več pa najdete v novi nemški ru-briki šolskega časopisa Še en preblisk.

Hvala za vse lepo in še mnogo veselja z nemščino!

▲Obisk g. Pižame

.


Wie schon von meiner Kollegin be-schrieben, war das Geschehen

im Rahmen des Deutschunterrichts im vergangenen Schuljahr ziemlich bunt. Neben den unterschiedlichen Work-shops wurden auch zwei Gelegenhei-ten zum „Kräftemessen“ angeboten,

und zwar der Lesewettbewerb Pfiffikus und der vom Slowenischen Deutsch-lehrerverband organisierte Deutsch-wettbewerb. Beim Letzteren stellte wie-der einmal unser Drittklässler Evgen Zajc seine Deutschkenntnisse unter Beweis und belegte den ersten Platz

unter allen Teilnehmern aus Slo-wenien. Besonders erfreulich da-ran ist, dass er sich damit einen mehrwöchigen Sommeraufent-halt in Deutschland erkämpft hat und auch das Land zur Sprache kennenlernen kann.

Ein bisschen leichter als die-ser Wettbewerb ist der Lesewett-bewerb Pfiffikus. Dieses Jahr wurden zwei Werke gelesen, und zwar „Fränze“ und „Die Fantasien des Herrn Röpke“ und danach mussten Fragen zu den beiden Büchern beantwortet werden. Das Ziel ist, dass die Schüler über vereinfachte deutsche Texte an das Lesen in der Fremdspra-che herangeführt werden und wir hoffen, dass wir in Zukunft noch mehr Schüler dafür begeistern können.

Kot je razvidno že iz prispevka kolegice, se je v preteklem šolskem letu v okviru pouka nemščine dogajalo marsikaj. Poleg najrazličnejših delavnic

so dijaki lahko preizkušali svoje znanje na dveh tekmovanjih, in sicer na bral-nem tekmovanju in tekmovanju iz znanja nemščine, ki ga organizira Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika. Pri zadnjem se je zopet zelo izkazal dijak 3. letnika Evgen Zajc, ki je osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju. Za nagra-do je prejel večtedensko poletno bivanje v Nemčiji, tako da bo lahko natančneje spoznal tudi deželo, katere jezik že tako obvlada.

Malo lažje kot državno tekmovanje iz nemščine pa je bralno tekmovanje Pfiffikus, pri katerem dijaki dokazujejo poznavanje dveh nemških del. Cilj tek-

▼Učenje preko igre▼▼Tudi Lovrenc se včasih zresni

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 145.

movanja je, da preko lažjih besedil dijake uvedemo v branje izvirnih nemških literarnih del.

Že deset let smo povezani s srednjo šolo v Weichsu na Bavarskem; izmenič-no se srečujemo v Nemčiji in Sloveniji. To leto je manjša skupina naših dijakinj dva dni spoznavala življenje in navade svojih nemških dopisovalk.

V okviru uvajanja novejših metod sva se s kolegico Mojco Leskovec preiz-kusili v interaktivnem timskem poučevanju nemščine. 2. letnikom sva predsta-vili različne tehnike za učenje tujega jezika in majhen izsek iz obširne ponudbe spletnih strani k temi nemščina kot tuji jezik.

Tako, to je nekaj nemških utrinkov iz tega šolskega leta, naj vam zaželim samo še lepe počitnice in na svidenje!

Damit die Schüler die Kommunikation in der gelernten Sprache üben können, versuchen wir auch Kontakte im deutsch-sprachigen Raum zu finden. So erfolgt schon seit zehn Jahren erfolgreich die Schulpartnerschaft mit der Theresia-Gerhardinger-Realschule in Weichs in Bayern. Interessierte Schüler tauschen Adressen aus, pflegen Brief- oder E-Mail-Kontakt und wenn sie sich schon ein bisschen kennen, folgen zwei Treffen – eins in Slowenien und eins in Deutsch-land. Dieses Jahr waren wir mit einer Gruppe bei unseren deutschen Freunden zu Besuch, hatten viel Spaß und hoffen auf weitere schöne Erlebnisse.

Bei den neueren Unterrichtsmetho-den wird in der letzten Zeit auch das sog. Team-Teaching empfohlen. So versuchten meine Kollegin und ich in den 2. Klassen zwei solche Stunden durchzuführen. Als Thema wählten wir verschiedene Lerntechniken, die beim Erlernen von Deutsch behilflich sind, und einen kleinen Ausschnitt aus dem umfangreichen Angebot der ver-schiedenen Internetseiten zum Thema DaF (Deutsch als Fremdsprache). Die Stunden boten nicht nur den Schülern

etwas Neues, auch meine Kollegin und ich konnten bei der Vorbereitung und Durchführung viel voneinander lernen und freuen uns auf weitere Projekte.

So, das waren einige Einblicke in den Deutschunterricht in diesem Schul-jahr, schöne Ferien und bis bald!

marjeta kranjec

▲Vesele dopisovalke


Wunschdenken

Ich möchte das zu dir zu sagen,dass ich dich sehr liebe.Stark, wie ich nicht darf,weil ich dich nie haben werd‘.Ich werde nur bitteres Andenken haben,das in meinem Herzen voller Schmerz bleiben wird.Die Schmerzen gibt es nicht mehr, wenn jemand anderer mich warm umarmt.Warm meine Lippen küsst,auf der Hand mir alles anbietet. All das kann ich möchten,obwohl ich nicht darf.Dürfen oder nicht,trotzdem habe ich gewünscht.Ich möchte nur dich,obwohl ich allein leide.Ich leide nur wegen ihm, weil er mir nicht alles anbietet.weil er mir nicht alles anbietet.Alles, was du könntest,Alles, was du könntest,wenn wir zusammen leben würden!wenn wir zusammen leben würden!Tilka Brcar, 4. aTilka Brcar, 4. aTilka Brcar, 4. aTilka Brcar, 4. a

Kreatives Schreiben auf Deutsch

In der Steppe

Er kreuzt die Vorderpranken,legt darauf das Haupt,das Haupt ist voll Wehmut-Gedanken.

Er ruht und träumt allerlei,der Löwe im Schatten des Baumes.Wir gehen an die Zehen vorbei.Erika Rovšek, 4. a

Fluss

durch Ljubljanaich empfi nde Liebe

die Mutter meiner NationSlowenien

Urban Strajnar, 4. a

Fluss

erster Teil:Freitag. Party. Nebel im Zimmer. Luft ballons überall herum. Hitze. Musik. Sie ist in der Ecke und ihr kleines Herz tanzt im Rhythmus. "Ich sehe einen Engel!" haucht sie. Die Zeit stoppt. Die Musik wird still. Dort sind nur sie und er und andere Leute sind unwichtig. Seine Augen sind schwarzer als süßeste Schokolade. Seine Bewe-gung ist leicht und mystisch. "Das muss ein En-gel sein!" Sie geht ihm entgegen ... aber sie stoppt auf einmal. Eine andere Frau spricht mit ihm. "Ja, logo, das was zu schön, um wahr zu sein." Sie be-ginnt, weg zu gehen.

zweiter Teil:Freitag. Party. Nebel im Zimmer. Luft ballons überall herum. Hitze. Musik. Er ist am Tisch und trinkt sein Getränk. Er langweilt sich zu Tode. Seine Freundin kommt und beginnt zu sprechen.

Auf einmal sieht er das schönste Mädchen auf der Welt. Aber es geht weg. "Ich muss es einholen!" Er rennt. Er muss es aufh olen und sie kennen lernen! Das ist nicht eine Frau, das ist eine Nymphe. Sie hat ihn völlig bezirzt. Er streckt seine Arme zu ihr, aber sie entschlüpft ihm. Er berührt nur ihre blon-den Haare. Er erschnuppert ihr Parfüm. Er rennt wieder und sie entschlüpft ihm immer wieder. "Das ist eine Fee", denkt er.

dritter Teil (Ende):Endlich fängt er sie. Sie stehen auf der Terrasse. Vollmond scheint und die Luft ist voller Spannung. Sie sehen sich in die Augen. Die Zeit stoppt. Dort sind nur er und sie. Sie wissen, dass diese Liebe be-sonders ist und dass der Zufall unmöglich ist.Also, das ist erst der Beginn einer mystischen und bescheidenen Liebe.Nastja Dernulc, 4. a

Mystische Liebe


Deutsches Wochenende

Hans Und, was hast du am Wochenende gemacht?

Inge Weißt du es nicht? In der Schule hatten wir deutsches Wochenende.

Hans Ach, so. Und was habt ihr gemacht? Inge Wir haben uns nach dem Unterricht

getroffen. Wir haben eine Reise durch deutschsprachige Länder gemacht. Wir haben auch Pro und Kontra Diskussion gehabt.

Hans Dann habt ihr die ganze Zeit gesprochen? Das ist aber sehr anstrengend!

Inge Nein, wir haben uns auch den Film Kebab Connection angesehen. Hast du darüber schon gehört?

Hans Ja, das ist ein sehr interessanter Film. Ich erinnere mich an Kung Fu, Liebesprobleme, das Baby, Kebab und Ouzo. Habt ihr auch was geschrieben?

Deutsches Wochenende

Und, was hast du am Wochenende Inge Das ist aber selbstverständlich. Wir haben kreative Geschichten geschrieben. Aber das ist nicht alles. Wir haben mit Computern gearbeitet, eine sehr komische Pantomime gespielt und bei den Karaoken deutsche Lieder gesungen.

Hans Habt ihr dann die ganze Zeit gearbeitet? Und was habt ihr gegessen?

Inge Wir haben ein paar Pausen gehabt und sehr gute Pfannkuchen gegessen.

Hans Ich sehe, ihr habt sehr viel Spaß gehabt. Es tut mir Leid, dass ich nicht dabei war.

Inge Du kannst doch nächstes Jahr kommen!

hema smrekar und nina horvat


Nem{ke jezikovne delavnice

Ker smo še mladi in puhasti ter nima-mo veliko nemškega predznanja,

se nismo mogli pridružiti višjim letnikom (Das ist unglaublich!) na nemškem kon-cu tedna. A mi se znamo zabavati in tudi učiti brez njih. In prav s tem namenom smo se vsi znanja in druženja v tujem jeziku željni dijaki in dijakinje prvih letni-kov 27. septembra 2010, ob evropskem dnevu jezikov, zbrali na nemških (»fa-zanskih«) delavnicah.

Tam nas je gospa profesorica Lesko-vec razdelila v skupine in začeli smo z igro Človek, ne jezi se oziroma predstavi se (Interviewspiel), v kateri smo morali na vsakem polju povedati nekaj o sebi (v nemščini, seveda). Nato smo ob igri

Silbenkauderwelsch ponovili črkovanje in spoznali kakšno izjemno dolgo nemško besedo. Na koncu smo odigrali še igri Zah-lenbingo, pri kateri smo utrdili svoje zna-nje števil do 100, in štiri v vrsto z glagoli.

Konec tega popoldneva je bil zelo sladek, saj nam je profesorica razdelila sladke nagrade.

Glede na zadovoljstvo, ki ga je bilo čutiti na delavnicah, veva, da večina od nas ne bo prav nič oklevala, ko se bo na-slednjič treba pridružiti višjim letnikom na nemškem koncu tedna.

Wir sehen uns also am Deutschen Wochenende!

laura koudela und katja zof

▼Pravila so bila jasna▼►Kdo bo prvi spregovoril▼▼Vidu je vse jasno▼▼►Teja si še malo beli glavo


Goethe-Institut und Pižama zu Besuch

Im März hatten wir eine Stunde Deutsch mit Lehre-

rin Mojca Leskovec und sie hat uns gesagt, dass Goe-the-Institut unsere Schule besuchen wird. Dann hat sie uns gefragt, ob wir daran in-teressiert wären und ich war.

Es war der 19. April 2011 und ich bin nach der fünften Stunde vom Unterricht ge-gangen. Ich habe einige Zeit mit den ersten und zweiten Klassen ge-wartet. Dann ist die Gruppe vom Goe-the Institut gekommen und wir hatten ein gutes Programm, das sie für uns vorbereitet haben.

Erst hatten sie sich selbst und ihre Arbeit vorgestellt. Dann teilten wir uns in vier Gruppen und spielten. In der ersten Gruppe sollten wir ein Wort auf Deutsch sagen und dann mit seinem letzten Buchstaben ein neues Wort be-ginnen. Am zweiten Platz haben wir von

der Republik Deutschland gesprochen. Zuerst hatten wir einige Probleme mit Verstehen, aber dann habe ich fast al-les übersetzt, so dass es alle Schüler in der Gruppe verstanden haben.

Am Ende ist der Stand-up-Komiker Boštjan Gorenc - Pižama gekommen und hatte einen Auftritt. Er hat uns u. a. erzählt, dass Goethes Werther der erste Emo in der Geschichte war. (Für Leute, die nicht verstehen, was Emo bedeutet: Emo ist eine Person, die sehr emotional, depressiv und traurig ist.)

Dann hat er uns auch gezeigt, dass Deutsche diejenigen waren, die Smileys erfunden haben.

Der Besuch des Goe-the-Instituts war sehr in-teressant und belehrend. Wenn sie noch einmal kommen, mache ich be-stimmt wieder mit.eva kraljić

Simon spravi sošolce v dobro voljo tudi po nemško▼

▲"Vsi, ki imate črne čevlje ..."


Sprechen Sie Deutsch? ali enomese~no potovanje po Nem~iji

V šolskem letu 2010/2011 sem se kot edini tekmovalec na Gimnaziji Želimlje udeležil

šolskega tekmovanja iz nemškega jezika. Zbral sem zadostno število točk, da sem se uvrstil na državno tekmovanje, ki je potekalo v Mariboru. Tam sem v svoji tekmovalni kategoriji dosegel vse možne točke in tako postal državni prvak v nemščini. Pri večini predmetov, iz katerih se tekmuje na državni ravni, se je mogoče uvrsti-ti tudi na olimpijado: tako je tudi pri nemščini. Žal pa olimpijada iz nemščine poteka le vsako drugo leto in je letos ni bilo. Kljub temu da sem izvedel, da se v znanju nemščine ne bom mo-gel spopasti z dijaki z vsega sveta, sem bil na podelitvi zlatih priznanj, ki je potekala na Ptuju, zelo zadovoljen in poln pričakovanj, saj sem iz-vedel, da je moja nagrada enomesečno bivanje v Nemčiji, skupaj z dijaki z vsega sveta.

Čas je mineval in junija sem prejel doku-mente in nadaljnja navodila za svoje potovanje. Nemci so res poskrbeli za vse.

Potovanje se je začelo 7. julija dopoldne na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika, ko sem spoznal še tri Slovence, ki so se podali na isto pot. Leteli smo preko Münchna in pristali na letališču Köln/Bonn, kjer so nas čakali vodiči. Nato smo se odpravili v hotel, kjer smo spoznali še druge člane skupine. Bili smo z vseh vetrov (7 različnih držav, 3 različni kontinenti)!

Popotovanje po Nemčiji smo začeli v nekda-njem glavnem mestu – Bonnu. Obiskali smo roj-stno hišo znamenitega skladatelja Ludwiga van Beethovna, bili na radiu Deutsche Welle, ki nem-ške programe oddaja po celem svetu, in si ogle-dali Haus der Geschichte – muzej, ki prikazuje Nemčijo po drugi svetovni vojni. Odšli smo pa

tudi iz mesta, v naravo, in se z ladjo (po Renu) ter zobato železnico popeljali na Drachenfels, od koder smo imeli res prekrasen razgled na Bonn. Na izlet smo se odpravili tudi v sosednje mesto Köln, kjer smo imeli voden ogled mesta, piknik ob Renu, čas za nakupovanje in priložnost za obisk svete maše v Kölner Domu.

Po štiridnevnem bivanju v Bonnu smo se 11. julija odpeljali proti jugu, v prelepo “obmorsko“ mesto Überlingen, kjer smo dva tedna živeli pri družinah in obiskovali tamkajšnjo gimnazijo.

V gimnaziji smo kot najboljša skupina – PAD 24 – imeli tudi prav poseben pouk, ki je bil poln novih spoznanj in odkritij v zvezi z Nemčijo kot deželo, nemško kulturo in nemškim jezikom. Poleg pouka pa smo se predvsem potepali. Obi-skali smo Marienschlucht, ki leži na drugi strani Bodenskega jezera, in se podali na krajši pohod ob obali. Ker smo bili zelo blizu meje z Avstri-jo, smo se odpravili tudi tja – šli smo na hrib z imenom Pfänder, kjer smo si ogledali park divjih alpskih živali. Kot državni gosti smo bili povablje-

▲Avtor ni temnopolt


ni tudi na občino, kjer nam je podžupan pripovedoval in odgovarjal na vpraša-nja o mestu, politiki in drugih zadevah. Bili smo tudi v kraški jami in na gradu Lichtenstein. Ker je največje mesto ob “Švabskem morju“ Konstanz, smo se odpravili tudi tja. Svoje bivanje smo za-ključili z internacionalnim večerom, ko smo vsi predstavili svoje domače drža-ve in se potem poveselili z družinami.

Življenje v pravi nemški družini je bilo po svoje res lepa izkušnja, saj nihče iz naše skupine še ni poznal občutka, kako je, ko si zaradi okolja primoran, da se vedno in povsod spo-razumevaš v nemščini. Sicer pa je bila družina zelo prijazna in dovzetna za moje želje in potrebe; razumeli smo se zelo dobro.

Pravijo, da tuji jezik dobro znaš, ko lahko v njem tudi razmišljaš. Moja izkušnja v zvezi s tem je, da je, kljub temu da si sposoben razmišljati v tujem jeziku, še vedno bolje vsake toliko časa razmišljati tudi v maternem jeziku, saj se lahko hitro zgodi, da začneš jezik pogrešati in komaj čakaš, da boš spet videl koga, s komer se boš lahko pogo-varjal slovensko.

V ponedeljek, 25. julija, smo se odpravili proti našemu naslednjemu cilju, ki je bil München – bavarska pre-stolnica.

Takoj po postanku v hotelu smo se povzpeli na zvonik Alter Peter, ki ponuja lep razgled na mesto. Potem smo obiskali improvizacijsko gledali-šče Fastfood-Theater. Naslednje dni smo imeli ogled mesta; obiskali smo Deutsches Museum (Nemški tehnič-ni muzej), BMW Welt, Allianz areno,

koncentracijsko taborišče Dachau in pivovarno Paulaner. Poleg tega smo bili tudi na najvišjem nemškem vrhu Zugspitze (2962m) in na poletnem sankališču. Zadnji dan našega obiska v Münchnu pa smo šli zvečer še na drsališče, kjer smo imeli začetniki kar nekaj težav pa tudi kar nekaj prijaznih “učiteljev“ drsanja.

V soboto, 30. julija, smo se odpravili proti zadnjemu cilju našega potovanja, proti glavnemu mestu – Berlinu.

Kot v vsakem mestu smo najprej imeli vodenje po mestu; tokrat kar z av-tobusom. Obiskali smo eno izmed naj-pomembnejših berlinskih stavb – Reichs- tag, si ogledali ostanke berlinskega zidu in bili na bolšjem trgu. Naslednji dan je bil na programu ogled muzeja Story of Berlin in nadzemnih bunkerjev iz časa druge svetovne vojne. Vsak ima rad živali, tudi PAD 24, zato smo šli tudi v berlinski živalski vrt. Bili smo v Hum-boldtboxu, ki pripoveduje o že poruše-nem berlinskem gradu, in v najzname-nitejšem berlinskem muzeju (Pergamon museum). Obiskali smo tudi zapor tajne službe Stazi in univerzo, kjer so nam ra-zložili možnosti študija v Nemčiji.

Mesec se je iztekel in tako smo se 4. avgusta poslovili od skupine, saj smo naslednji dan že odleteli domov.

To potovanje mi bo za vedno ostalo v spominu, saj sem spoznal veliko dobrih, zabavnih in prijaznih ljudi. Upam, da se bomo še kdaj videli. Bilo je zares prekrasno in nepozabno. Vsakomur lahko rečem: Splača se učiti tuje jezike, saj so in vedno bodo ključ v svet!

evgen zajc


Besuch an der Partnerschule in Weichs18.–20. Mai 2011

Am Mittwoch sind wir nach Deutschland gegangen, unser Bibliothekar Stane hat uns gefahren.

Wir haben den See Chiemsee besucht und da haben wir „Krokodilčki“ gesungen.Wir haben auch ein Eis gegessenund auf dem Schiff gesessen.Mit dem Zug sind wir nach Hause gefahren,da haben wir unsere Gasteltern getroffen.Am Abend sind wir spät eingeschlafen,denn wir haben viel gesprochen.

Am Donnerstag sind wir früh aufgestanden und dann sind wir in die Schule gegangen.Später sind wir nach München gefahrenund da haben wir eine Tour angefangen.Marta und ich haben die Orientierung verloren,aber dann sind wir wieder glücklich zum Treffpunkt gekommen.

Freitag ist unser letzter Tag gewesen,wir haben gesagt: „Wir werden euch nicht vergessen!Wir werden euch auch besuchenoder wollen euch wenigstens anrufen!“Zuletzt haben wir einander gewunkenund dann sind wir nach Slowenien aufgebrochen.

Das ist unser Ausflug nach Deutschland gewesen,wir hatten viel Spaß und hoffentlich auch Sie beim Lesen!

tina lovka



1. b o (ne)uresni~enih pri~akovanjih iz ~asa pred vpisom na Gimnazijo Želimlje

Pričakovanje, da bom spoznala veliko novih prijateljev, da se bom na tej gimnaziji naučila veliko novih stvari, tudi takih, ki se jih na kateri drugi ne bi, se je uresničilo.Uresničila so se moja pričakovanja, da je to šola z dobrimi vrednotami, delavnostjo, prilagodljivostjo, kjer je potrebno veliko delati in so ob tebi ljudje, ki ti pomagajo in niso samovšečni. Pričakovala pa sem več prostega časa, saj imam kdaj občutek, da se cele dneve samo učimo.Uresničilo se je pričakovanje, da je srednja šola težja od osnovne in da bo tu boljša hrana. Ni pa se uresničilo pričakovanje, da bodo ljudje tu manj otročji kot v osnovni šoli.Pričakoval sem bolje razporejene kontrolne naloge.V Želimljem so se mi uresničile želje po boljših prijateljih – sošolcih in izkušenih učiteljih, ki se včasih znajo tudi v razredu prikazati v bolj sproščeni, nagajivi, »človeški« luči.Nisem si mislila, da bo šola tako zahtevna. Kot sem pričakovala, pa sem tu našla (večinoma) prijazne profesorje ter zabavne in zanimive ekskurzije.


Med uresničenimi pričakovanji naj omenim, da sem tu dobila veliko novih prijateljev, se naučila veliko novega in uporabnega in se spremenila kot oseba. Pričakovala pa sem manj stresa. A tudi s tem stresom se da živeti.Vedela sem, da je ta gimnazija težka, vendar nisem pričakovala, da bo tako težka, kot v resnici je.Neuresničenih pričakovanj nimam, uresničilo pa se je, da sem dobila dober razred, s katerim se dobro razumem.Tu v Želimljem so res dobri ljudje, ki pa seveda niso popolni. Vsi smo le ljudje.Uresničilo se mi je to, da moje ocene skoraj niso padle in da je šola zahtevna. V razredu se čuti veliko večja povezanost, kot sem pričakoval. Neuresničenih pričakovanj nimam. Pričakovala sem, da bom imela precej slabše povprečje ocen, a to se, hvala Bogu, ni preveč uresničilo. Pričakovala sem dobre odnose in prijazne ljudi – to pa se je uresničilo.


Držite skupaj. V razredu se trudi za prijateljske odnose.

Dopusti možnost, da te nekdo sooblikuje; pri tem imej lastno mnenje.

Na račun odnosov ne zanemari šole in obratno.

Spoštuj profesorje in ravnatelje, lastnino in pravila, da ti bo v Želimljem dobro in lepo.

Kopiraj čitljive in jedrnate zapiske; vendar ne v petek, ker je gneča.

Razred dobro prezrači.

Uči se! Pri pouku sodeluj in redno delaj zapiske in domače naloge. Poskusi se učiti sproti. Poišči

pomoč, če ti kje škripa. Ne "plonkaj" preočitno. Na začetku se zelo

potrudi. Na koncu se zelo potrudi.


Ukvarjaj se s športom. Pojdi v naravo. Pri telovadbi se ogrej s počepi. Začni

trenirati pred "kuperjem".Ne vrivaj se v vrsto pri malici ali

kosilu. Ne prinašaj hrane v učilnico! Ko si dežuren, pobriši mize.

Hodi na potovanja. S seboj nesi "pouštr" pa "dekco". Urnik poglej 10x na dan.

Bo kakšen profesor zbolel?

V petek pohiti, da uloviš prvi avtobus.

Beri Žurnal!

Ne spuščaj se v prepire s čistilko. Ne meči predmetov po razredu, da ne razbiješ okna.


Vi ste moja mami

Zikomo kwambiri, najlepša hvala v jeziku čičeva, lahko izrečeta Paul

Kanditiona in Patience Zulu, otroka iz Malavija, ki jima pomagamo pri šolanju. Prebivalci te afriške države so med naj-revnejšimi, saj ima 5 % prebivalstva v lasti kar 95 % premoženja. Veliki revšči-ni se pridružuje še visok nivo okuženosti z virusom HIV, kar močno otežuje njihov življenjski položaj. Kar pol milijona otrok je brez enega ali obeh staršev.

Zaradi težav z denarjem bi imela Patience in Paul kaj malo možnosti za ustrezno izobrazbo. Tukaj pa smo na pomoč prišli mi. Zahvala gre pravza-prav Agati in Urški, našima sošolkama, ki sta že v prvem letniku pri uri vere in kulture predstavili Afriko. V zaključku te predstavitve sta med drugim povedali, da je možno fi nančno posvojiti otroke iz revnih družin in jim s pomočjo omo-gočiti vsaj nekaj kvalitete v življenju. Šolanje si morajo plačevati sami, kar pa je težko, če starši svojim otrokom ne morejo priskrbeti niti najosnovnej-ših življenjskih potrebščin. Naš sočutni razred ni dolgo odlašal in je ta predlog hitro sprejel. Izvedbo so nam omogočili profesorji Peter Končan, Petra Živec in Nataša Svetina, ki so poskrbeli za ure-sničitev naše želje. Tako se je beseda udejanjila.

Spraviti dva otroka do ustrezne izobrazbe že ni mala malica. Ali ni za nas najmanjša stvar, če se odpovemo eni veliki pici in s tem kot razred omo-

gočimo celoletno šolanje otroku, ki mu starši tega ne morejo nuditi? Med nami in njimi so takšne razlike, ki si jih ne moremo niti predstavljati. Virus HIV se širi neznansko hitro, saj tam mono-gamija ni splošno sprejeta. AIDS je že tako napredoval, da je ohromil celotno državno strukturo. Izobrazba in ozave-ščanje ljudi sta pravzaprav edini možni rešitvi tega problema. Zato v sodelova-nju z misijonarji iz Malavija, natančneje s Pawełom Skołasinskim, misijonarjem poljskega rodu, pomagamo preživljati pomoči potrebne ljudi.

Razveselili smo se, kadar smo o Paulu in Patience izvedeli kaj novega. Velikokrat je bila to kakšna fotografi ja, nekaj poročil so nam poslali njuni skrb-niki, Patience pa nam je tudi sama na-pisala pismo. Tako smo vedeli, da sta v redu in jima grejo stvari po načrtih. Poseben vpogled smo dobili, ko nas je obiskal Pawel, pričeval o tamkajšnjih razmerah in kar sam odnesel naše pri-spevke. Leto prej so jih namreč odnesli bivši dijaki, ko so pod vodstvom profe-sorjev Petra Končana in Nataše Svetina šli pomagat v misijone.

Vendar pa nismo sami. V največje veselje nam je, ko vidimo, koliko drugih iz naše ustanove se je odločilo za po-dobno pomoč; celi razredi, posamezni dijaki, profesorji, salezijanci in še drugi, ki so jih nagovorila naša dejanja ...

V tem času bosta Paul in Patience dobila drugega sponzorja, saj se mi kot


GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 159GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 159

razred počasi razhaja-mo. S svojo štiriletno pomočjo smo veliko naredili in upamo, da bosta naša posvojenca v življenju uspela in po-stala zgled upanja za vse svoje bližnje, saj je na sve-tu še veliko prijaznih ljudi, ki želijo pomagati revnej-šim in pomoči potrebnim.

Hvala tudi vsem, ki so nam v teh štirih letih pri naši odločitvi stali ob strani: profe-sorju in ravnatelju Doma Janeza Boska Petru Končanu, bivši razred-ničarki Petri Živec, profesorici Nataši Svetina, družbi Salve in še mnogim dru-gim. Hvala.

urban strajnar, neja žorž in vanesa koračin



Na gozdni u~ni poti

V četrtek, 24. marca 2011, se je slab ducat dijakov odzval povabilu pro-

fesoric za geografi jo in biologijo. Profe-sorici Jana Mohorič in Vida Šinkovec sta nas povabili, da bi na geografsko--biološkem terenskem delu na gozdni učni poti v Dragi pri Igu skupaj koristno in prijetno preživeli popoldne.

Po pouku smo se zbrali pred šolo in se odpeljali v nekaj kilometrov oddalje-no Drago. Ustavili smo se ob začetku učne poti. Glavna atrakcija našega "iz-leta" so bila seveda umetna jezera, ki so izvor biotske raznovrstnosti, ki nas je tako zanimala. Sprehodili smo se to-rej mimo jezer, sledili gozdni učni poti in s slikovnimi ključi iskali zapletena ime-na preprostih rastlin. V praksi smo se

seznanjali z biološkimi in geografskimi pojavi; preučevali smo talne profi le, opazili posledice vremenske ujme izpred let in se od časa do časa ustavili ob kakšnem drevesu ter ga označili za to in to. Vzeli smo si tudi čas za otroka v sebi in se dodobra razgibali tako med hojo kot tudi na jasi, ki je bila več kot primerna za kotaljenje po bregu.

Prehodili smo precej kilometrov, osvojili kar nekaj znanja in spoznali, da se prav blizu naše šole skrivajo čudoviti biseri narave, ki kličejo dijake in dijaki-nje, da jih odkrijejo.

blaž podobnik

seznanjali z biološkimi

Je bilo to terensko delo le za fante?▼


Kemijski popoldnevi

Letošnje šolsko leto je bilo s kemijske-ga vidika zelo dejavno. Jeseni smo

zaključili s serijo obiskov Instituta Jozef Stefan, kjer smo izdelali pokalni plin, amo-nijev jodid in eksploziv nitrocelulozo. Spo-mladi pa smo začeli s kemijskim krožkom (kemijskimi popoldnevi) pod vodstvom naše laborantke Mateje Resnik.

Na prvem popoldnevu smo kristalizi-rali natrijev acetat (za tiste, ki ne veste – to je snov v grelnih blazinicah, ki ob pritisku kristalizira in odda toploto), nato pa določali kislost cvička.

Na drugem popoldnevu smo cviček destilirali in iz njega pridobili alkohol (kolikor ga je pač bilo v njem). Na tre-tjem kemijskem popoldnevu pa smo na-redili poskusa z imenom ples mavrične pene in nevidni risar.

Vsi popoldnevi so bili dobro obiska-ni, vendar pa bi se našel prostor še za kakšnega nadobudnega kemika. Zato se ne bojte napisati svojega imena na listek pred laboratorijem. Dobrodošli vsi, ki vas kemija vsaj malo zanima.matej drobnič

Bodoči znanstveniki▼


VIKEND KEMIJE

Pozorno so prisluhnili uvodnim navodilom Le kaj bo "skuhal" naš Matija?

Meta je naredila odličen lijak Je to kemijska ali kuharska delavnica?

"Vipavci" so prišli "zažgat" Želimlje


Gore~i robec in {e kaj

V šolskem letu 2010/11 smo v sodelovanju s

škofijsko gimnazijo v Vi-pavi pripravili kemijski vi-kend, ki je potekal pri nas, in kemijsko popoldne, ki je bilo v Vipavi.

Kemijski vikend, ki smo se ga udeležili dijaki in di-jakinje obeh gimnazij, je potekal 9. in 10. novem-bra. Pripravili sta ga pro-fesorici mag. Nataša Sve-tina in dr. Marija Slavec. V petek smo testirali maščobo v raznih živilih, pripravili brezbarvno kokakolo (iz nje smo odstranili karamelo), nare-dili avtentičen polarni sij, opazovali z etanolom prepojen robec pri gorenju ter pripravili pokalni plin in pokali z njim na-polnjene mehurčke. Pri laboratorijskem delu smo se zelo zabavali in se obenem tudi veliko naučili. Bolj proti večeru smo opazovali rast faraonovih kač in reak-cijo med kokakolo in bomboni Mentos. V soboto smo najprej izdelali plakat, na katerem smo predstavili dogajanje in delo in nato poslušali predavanje de-kana Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo prof. dr. Antona Medena, ki nam je govoril o kristalih in njihovih lastnostih.

Kemijsko popoldne pa je potekalo 18. maja na gimnaziji v Vipavi. Naj-

prej smo v računalniški učilnici s po-močjo posebnega programa izračunali potrebne količine reaktantov, nato pa smo v laboratoriju iz različnih maščob (svinjska mast, kokosovo maslo) in olj (arašidovo, olivno in sončnično olje), natrijevega hidroksida in eteričnih olj, ki dajejo prijeten vonj, naredili milo. Labo-ratorijskemu delu je sledilo predavanje o mikroporoznih materialih, ki ga je pri-pravila bivša dijakinja vipavske gimnazi-je Tadeja Birsa Čelič, ki se s tem ukvarja na kemijskem inštitutu.

Na kemijskem popoldnevu in viken-du smo spoznali nove prijatelje, ki so prav tako navdušeni nad kemijo kot mi. Trditev, da kemija združuje, se je spet izkazala za resnično.

evgen zajc

▲Mešaj, mešaj, da se ne prismodi!


Mnogo ve~ kot tajnica Gimnazije Želimlje


Mnogo ve~ kot tajnica Gimnazije Želimlje

Karolina Repar (do nedavnega

Sim~i~) je ena tistih želimeljskih

dijakinj, ki so ustanovi ostale

zveste tudi po maturi. Tako

zasebno kot pri delu je bila

dejavna na {tevilnih podro~jih.

êtudi je uradno tajnica, v

resnici po~ne marsikaj: spremlja

dijake na ekskurzijah, vodi

zbor, kramlja z dijaki … Z nami

je delila spomine na svoje

{olske dni, nam spregovorila o

svojem delu, pripovedovala o

na~rtih in nam razkrila skrivnost

prijateljevanja z dijaki.

≈


Pot te je po kon~ani gimnaziji vo-dila iz Želimelj, proti koncu {tudija pa zopet sem. Kaj te je pripeljalo nazaj?

Pravzaprav splet okoli{~in. Slu~ajno sem pri{la v Želimlje v ~asu, ko so iskali spremljevalko gibalno ovirane dijakinje. Tako sem postala zaposle-na absolventka. Med odmori sem poskrbela za dijakinjo Barbaro, po-leg tega pa sem v~asih kaj postorila v tajni{tvu. Zato se je kljub Barba-rinemu odhodu na{lo delo zame.

Kak{ne so bile tvoje zadolžitve pri delu z gibalno ovirano dijakinjo?

Med odmori sva se s pomo~jo »go-senice«, kar je stopni{~ni vzpenjalnik – pripomo~ek za prevažanje invali-dov, prepeljali iz enega nadstropja

v drugega, poleg tega pa sem z Barbaro hodila na ekskurzije, {portne dneve in terenske vaje. V njeni družbi mi ni bilo nikoli dolg~as. Ker sem bila takrat {e precej zmedena, pa se mi je kdaj zgodilo, da nisem gledala na uro in sem pozabila nanjo. "Gosenica" nama je v~asih nagajala in vedno se je na{el kdo, ki mi je hotel pomagati, da bi tako upravi~il zamudo pri pouku.

V resnici tudi danes {e zdale~ ne opravlja{ le tajni{kega dela. Sprem- lja{ dijake na ekskurzijah, skrbi{

za dobavo in finance v klubu in

po~ne{ {e marsikaj. V {olskem letu

2010/11 si vodila tudi dekli{ki pev-

ski zbor. Katera izmed službenih

dejavnosti ti je najljub{a?

Težko bi rekla, katera, ker je to v~asih

odvisno od lune. Pride dan, ko gre

vse tako, kot si zamisli{, pride pa tudi

tak, ko si imajo dijaki med poukom

veliko povedati, ko dekleta gledajo

v note, kot bi jih videla prvi~, ko so

po {oli vsi te~ni in tajni{tvo postane

sredi{~e tak{nih in druga~nih izbru-

hov. Preživeti take viharje z mirnimi

≈

»Najzanimivej{i so mali uporniki.«

▲"Mm, to je pa okusno!"


živci in uživati v »vremensko ugod- nih dneh« se mi zdi prava umetnost. Je pa res, da sem se v preteklem {olskem letu najbolj zabavala ob varovanju Eve in Sare, h~erk prof. Ane [pan êsen, ki sta popravljali mojo sloven{~ino, si me ogledali od pet do glave in me nau~ili ogromno zanimivih stvari. Že pred vodenjem želimeljskega dekli{kega pevskega zbora si imela kar nekaj tovrstnih izku{enj, saj te glasba spremlja tudi v prostem ~asu. Ali si bila v preteklem {olskem letu z vodenjem zbora zadovoljna?

Vodenje dekli{kega pevskega zbo-ra sem sprejela z veseljem, vendar sem se zavedala, da moja nalo-ga ne bo lahka. Že v novembru smo imele prvo preizku{njo, ko smo nastopile na odru Slovenske filharmonije, na zaklju~nem kon-certu pa smo premierno zapele cikel Tri Murnove pesmi skladatelja Du{ana Bavdka. êprav se z dirigi-ranjem ukvarjam že nekaj ~asa, je bila to povsem nova izku{nja. Veli-ko sem se nau~ila. Z delom zbora sem zadovoljna, ~eprav sem imela v mislih {e kar nekaj projektov, ki pa jih zaradi pomanjkanja ~asa ni bilo mogo~e izvesti. Kje se poklicno vidi{ ~ez, recimo, desetletje?

To vpra{anje si zastavljam že nekaj let, vendar ne najdem primernega

odgovora. êprav mi nikoli ni bilo žal, da sem se odlo~ila za {tudij po-litologije, pravzaprav ne vem, kaj si po kon~anem {tudiju želim po~eti. Ne zanima me zakonodajna veja oblasti, zanimajo pa me {tevilna gi-banja in mali posameznik. Po srcu sem borka za pravice, vendar ne za vsako ceno. In morda je problem prav to, da me zanima preve~ stvari in se bojim, da bi morala opravljati zgolj birokratsko delo. Od kod pa ~rpa{ energijo za vse, s ~imer se ukvarja{?

Energijo ~rpam iz zadovoljstva, ki mi ga dajejo uspe{no opravljene stvari, v~asih pa tudi iz jeze, ker vem, kako malo je potrebno, da se

dolo~ene stvari naredi. Je pa res, da imam to sre~o, da je okrog mene vedno skupina, ki je pripravljena delati. Brez takih ljudi bi bil moj trud zaman. Si bila že v svojih srednje{olskih letih dejavna na toliko podro~jih?

Od nekdaj sem se ukvarjala z vse-mi možnimi stvarmi in tudi v srednji {oli je bilo tako. Razrednik mi je nekega dne po pouku "naredil pridigo", da si moram postaviti pri-oritete in da {ola zaradi vseh mo-jih dejavnosti ne sme trpeti. Takrat sem bila zelo jezna in užaljena, ≈

»Prvi teden sem se izogibala zbornice.«


vendar danes vem, kaj mi je hotel povedati, ~eprav mi ni bilo nikoli žal za nobeno stvar, ki sem jo v življenju naredila ali poskusila. ê pogledam na svoje delo v Želimljem, bi lahko rekla, da je zmes vseh mojih {tudentskih del. Kako je biti sodelavec s svojimi nekdanjimi profesorji?

Prvi teden sem se izogibala zbornice, kot sem to po~ela že v srednji {oli, potem pa sem po~asi ugotovila, da mi nih~e ni~ no~e. Vesela sem, da sem lahko profesorje spoznala tudi v druga~ni lu~i in ugotovila, da so ti stra{ni ljudje v resnici zelo prijetni. Se je v Želimljem od tvojih srednje{olskih let kaj spremenilo?

êprav mi je Peter Polc neko~ rekel, da tudi mi nismo bili ni~ druga~ni, mislim, da so se stvari nekoliko spremenile. Zdi se mi, da na{a generacija ni bila tako obremenjena s {olskim pravilnikom in da se nismo upali tako odkrito boriti za

svoje pravice. V tem ne vidim ni~ sla-bega, ~e dijaki ne izgubijo ob~utka za meje. Glede neumnosti pa mislim, da so ravno tako kreativni, kot smo bili mi.

Kako sicer doživlja{ dijake?

Vsak je svet zase. Znajo te razjeziti, in to na dan, ko že tako vstane{ z levo nogo, znajo te pa tudi do solz nasmejati. V splo{nem se mi zdi, da so zelo ustvar-jalni in sposobni, ~eprav so med njimi tudi taki, ki se jim uspe kljub sposob-nostim potuhniti, in taki, ki jim je v~asih vse odve~. Kljub težavam, s katerimi se morajo profesorji ukvarjati, pa mislim, da so neprimerno znosnej{i od ve~ine srednje{olske populacije.

Z njimi se odli~no razume{. Dojema-jo te kot prijateljico. V ~em je skriv-nost lepega odnosa?

Mislim, da je klju~nega pomena to, da jih ne ocenjujem, kar nam omogo~a, da smo že takoj korak bliže in ni nih~e z ni~imer obremenjen. Poleg »ta gob~nih«, ki me pridejo sami obiskat v tajni{tvo, so mi bili zmeraj zanimivi mali »uporniki«, ki se tako radi jezijo na ves svet. Ko se jim uspe{ približati na nji-hov na~in, vidi{, da se za vsakim malim upornikom skriva krhka du{a, ki potre-buje le malo pozornosti. Je pa velika razlika, ~e to pozornost i{~e med od-morom v tajni{tvu ali pa celo uro med poukom. Pri pouku bi zagotovo imela manj potrpljenja, kot ga imam sedaj.

Hvala za pogovor in {e mnogo ustvarjalne mo~i pri tvojem delu!

»Skrivnost uspeha: dijakov ne ocenjujem.«

: :

▲Pogled, da te kap

teja jereb in mojca leskovec


PUSTOKROGLIH UST

Le zakaj ju je sram?

Je kdo alergičen na čebele?

Najnovejše lepotne smernice

Vzgojiteljici iz starih časov

Če ni brade, si jo pa narišeš ...


Na fronti

Na sončni dan 2. aprila 2011 smo se s skupino bojevitih maturantov

odpravili na Soško fronto. Za uvodno motivacijo je poskrbel Gašper z Gregor-čičevo pesmijo Soči. Nato so udeležen-ci ekskurzije s pomočjo delovnega lista obnovili svoje znanje o dogodkih ob tej reki v letih 1915–1917.

Medtem nas je avtobus pripeljal v Tol-min, kjer sta nas čakala dva kombija in lokalni vodič, s katerim smo se odpeljali do cerkvice sv. Duha na Javorci. V duhu secesije so jo zgradili cesarski vojaki, da so v zaledju bojišča molili za padle voja-ke, mir ...

Od Javorce smo se peljali na Ko-lovrat, kjer smo si ogledali obnovljene strelske jarke, kaverne, strojnična gnez-da … Z vodičem sva opisala tako ime-novani čudež pri Kobaridu in ob jasnem vremenu smo z vrha Kolovrata lepo vi-deli kraje, kjer so potekali odločilni boji.

V dolini smo si pri Tolminu ogledali lepo nemško kostnico in se vprašali, za-kaj Slovenci nimamo kostnice za žrtve vojne, revolucije in povojnih pobojev.

Naša zadnja postaja je bila Most na Soči, kjer smo videli zasebno zbirko orožja in opreme iz prve svetovne vojne, ki jo hrani domačin Peter Kogoj. Razve-selil nas je z jasnim opisom vojaških spo-padov v bližini svojega kraja in strastno zbirateljsko žilico.

Ko smo čakali avtobus, so najbolj vro-čekrvni maturanti razmišljali o skoku v le-deno reko, a so si zadnji hip premislili. To je bila razumna odločitev, kakršna se pri-čakuje od vsakega zrelega maturanta …

jurij pavel emeršič

◄Gašper si je pripravil odlično enolončnico

Samotar▼


◄◄Informacij željni Žiga◄Mimo planinskega doma na vrh

◄ ▲Ana je ponosna na svoj dosežek▲Pri zasebnem zbiratelju◄Na nekdanjih bojiščih


2. a o svojem razredu

Ni mi všeč, da je razred precej razdeljen na skupinice. Ko imamo veliko testov, smo živčni in mislimo skoraj samo na to. Včasih tudi ne znamo priti do skupne odločitve. Vseeno pa se mi zdi, da smo dobro povezani in se veliko pogovarjamo. Všeč mi je, ker se nekateri res potrudijo za razred in tako lažje izvedemo kakšen projekt. Je pa tudi res, da bi moralo kdaj komu biti več do razreda.Za skupne projekte smo se letos še bolj potrudili, in ko so bile pri katerem izmed profesorjev kakšne težave, smo znali stopiti skupaj. Ne smem pa pozabiti na razrednika, ki ga nova hčerka očitno navdaja z energijo, saj je zadnje dni še bolj nasmejan in zagnan. Letos smo bolj povezani, zato smo se lažje lotevali projektov in jih bolj ali manj uspešno končali. Ima pa naš razred vodjo, ki mnogokrat ne upošteva drugih.V 99 % primerov držimo skupaj.Če je komu hudo, mu stojimo ob strani. Na žalost pa se za razred po navadi vedno trudijo eni in isti ljudje.


2. a o svojem razredu

V mojem razredu me obkrožajo »ful fajn« ljudje, s katerimi se dobro razumem. Znamo si priskočiti na pomoč. Pride pa včasih tudi do trenj zaradi zelo majhnih stvari.Smo v drugem letniku in tako nam je padel uspeh. Seveda pa smo zelo dejavni pri športu ... Zmagali smo pri prodaji voščilnic.V razredu so sošolci, ki ti pomagajo, ko potrebuješ pomoč. Zelo mi je všeč, da se razrednik za nas zelo trudi.Vsako leto smo bolj povezani. Na žalost pa so nekateri še preveč otročji (»kraja« copat, obmetavanje s časopisi, pisanje po tabli, kričanje ...).Všeč mi je, da smo pripravili darila za profesorje, ki so dobili otroke.Pouk je letos bolj sproščen tudi zaradi zabavnih pripomb sošolcev. Moti pa me, da so nekateri dežurni zelo leni. Ni mi všeč, da nekateri odločajo o vseh stvareh.


2. b o {olskem letu 2010/2011

Letos je bilo še več smeha, še več zabave in še več učenja.Kljub temu da je bilo to leto težko in naporno, je bilo zelo zanimivo.Letos se mi je zdelo, da so bile ekskurzije in druge dejavnosti zelo enakomerno razporejene čez leto. Tudi zato je leto hitro minilo.Letošnje leto je bilo manj naporno od lanskega, saj smo bili že vsega bolj navajeni. Veliko je bilo učenja, kontrolnih nalog, spraševanja ... A bilo je tudi veliko prireditev, ekskurzij ...Drugi letnik je zame po učni snovi daleč najtežji. A z našimi profesorji se da tudi to »prebroditi«. Pohorje, Italija, izleti ... Vse je bilo dobro, zanimivo, predvsem pa sproščujoče.To leto se mi je zdelo zelo dobro. Mislim, da smo se kot razred zelo ujeli in da smo drug drugemu pripravljeni pomagati.Učenje, učenje, potovanja ... in spet učenje.


2. b o {olskem letu 2010/2011

Včasih polno energije, drugič zamorjeno. Leto smo začeli z dobro energijo in ga tako tudi končujemo. Seveda se pozna, da smo leto starejši kot lani. Tudi profesorji od nas zahtevajo več kot v preteklem letu. Vseeno pa je bilo v naše izčrpne študijske dni z raznovrstnimi prireditvami, razstavami, ekskurzijami ... vnešeno tudi kar nekaj zabave. Leto mi je bilo všeč.To šolsko leto je bilo zelo navdušujoče. Kljub padcu uspeha (glede na prvi letnik) se mi zdi, da rada hodim v šolo, ker je vedno tako zelo »fajn«. Mogoče imam sedaj v maju še vedno občutek, da se leto še ni niti dobro začelo in se nikakor ne morem spraviti učit. Vse zelo hitro teče ...Drugošolec ni enako prvošolec. Lani smo bili pridni, letos pa so nas opominjali, kako smo brez energije. Kljub godrnjanju pa je bilo to leto gotovo boljše od lanskega.Sladko, vendar kratko. Polno vzponov in padcev, novih prijateljev, spoznanj, znanja.


ê{nje iz rimskih ~asov

Nekega sončnega junijskega po-poldneva smo se vrle "fazanke"

in "fazani" odpravili na miniaturno zgodovinsko ekskurzijo. Pot nas je iz želimeljske doline popeljala do antične Iške vasi. Tam so Rimljani v majhno cerkvico skrili svoje nagrobnike, katere smo se namenili temeljito preučiti. Po-sedli smo po trati in rade volje prisluhni-

li starodavnima konzuloma Evi in Juriju Pavlu. Popeljala sta nas v čarobni svet epigrafike in nam zavzeto pojasnjevala skrivnostne pomene kratic na nagrob-nikih in kamnitih skulpturah.

Seveda smo si morali delčke raz-lage "vklesati" na delovne liste in v glave, saj bi bilo nadvse tragično, če bi se takšni starodavni podatki na poti

►"Antična" cerkvica►►Katera črka je to?▼Profesorica Jana med razlago


iz antične Iške vasi v kruto gimnazijsko sedanjost v naših glavah izgubili. Še pred vrnitvijo smo v cerkvici poiskali že prej razložene kratice, za najbolj zagnane pa je bil izziv najti namerno poškodovan spomenik zunaj stavbe. Oskrunili so ga nič hudega sluteči zi-darski mojstri, ki so menda tukaj "izu-mili" akvedukt.

V neposredni bližini starih rimskih spomenikov smo odkrili čudovit sadež, ki so ga v antiki gotovo cenili. Seve-da se tudi mi nismo mogli odpovedati ponujajoči se rimski pojedini in smo bližnjo češnjo, ki se je upogibala pod težo čudovitih temnordečih plodov, olajšali za nekaj njenega bogastva.

S težkim srcem smo ob znaku za

umik zapustili svoje položaje in se v rimski formaciji ("štuporamo") odpravili na avtobus, ki nas je popeljal v grenko, s pelinom "začinjeno" realnost.

Delirant isti Romani! (So nori ti Ri-mljani!)

monika čuk, natalija gruden, lucija zajec

P. S.: Opravičujemo se za nekoliko falsificirana zgodovinska dejstva!

▲Portreti avtoric tega prispevka

◄Počitek plebejcev◄ ▼Zgodovinska utemeljitev▼Latinska abeceda


Strokovne ekskurzije

Maturanti na Kočevskem

Zgodovinsko-latinska ekskurzija za prvošolce

Na radiološkem oddelku Kliničnega centra

Bojišča 1. svetovne vojne za maturante

Zgodovinsko Posočje

Geografi na Gorenjskem


Natančna Gaja

Nekateri študirajo še med odmori

Povsod je lepo, pri matematiki najlepše

[olski utrip

180

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

118

0 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

Dan

v ži

vlje

nju

dija

ka

Po zv

očnik

ih se

oglas

i bud

nica.

Kot

vseg

a hud

ega v

ajen "

domo

vec"

jo pre

spim

.

Z veli

kim sa

mopre

mago

vanje

m vs

tanem

in

grem

na kr

atke m

olitve

in na

to na

zajtrk

.

Pouk

se za

čne s

kratk

o red

itelje

vo m

islijo

, mo

litvijo

, kark

oli že

(ne)

pripra

vi.

Po tre

h urah

se m

alo da

ljši o

dmor

za m

alico

res p

rileže

.

Kosil

o!!!

Zvon

ec. In

tako

j zate

m top

ot mn

ogih

korak

ov. K

onec

pouk

a. Ko

pride

m v s

obo,

torbo

vrže

m v k

ot, na

to pa

se, č

e nim

am v

načrt

u če

sa dr

ugeg

a, pre

obleč

em in

odhit

im na

igriš

če al

i v te

lovad

nico.

Vseg

a lep

ega j

e enk

rat ko

nec,

tudi o

dmora

. Sle

dijo u

čne u

re po

soba

h ali v

učiln

ici, k

i jih j

e pam

etno

dobro

izko

ristiti

. Uro

in pe

tnajst

minu

t uče

nja to

rej!

Petna

jstmi

nutni

odmo

r. Pret

egne

m se

in gr

em v

jediln

ico po

sadje

.

Učne

ure s

e nad

aljuje

jo, zb

ranos

t pa p

o nav

adi p

opuš

ča.

Odreš

enje

pride

čez u

ro in

dese

t minu

t.

Hitro

teče

m na

veče

rjo, d

a v vr

sti ne

bom

zadn

ji. Če

sem

poze

n, raj

e poč

akam

15 m

inut, d

a se v

rsta m

alo sk

rajša

. Odm

or izk

oristi

m po

dobn

o kot

prejšn

jega,

le da

zame

njam

vrsto

šport

a.

Hitim

, da n

e zam

udim

na ve

černe

moli

tve.

Po m

olitva

h se š

e kaj

na hi

tro po

menim

o, vz

gojite

lj Klem

en po

ve

še ka

kšno

infor

macij

o. Še

zadn

ja uč

na ur

a ...

Veče

rne uč

ne ur

e se k

onča

jo in

pred n

ami je

samo

še kr

ajši v

ečern

i od

mor. S

"cim

ri" se

še m

alo pr

egov

arjam

o za p

redno

st v k

opaln

ici,

potem

pa se

poča

si um

irimo.

"Faz

ani" i

majo

(bi m

orali i

meti!!

) že u

gasn

jene l

uči,

mi pa

smo š

e pok

onci.

Le ne

kolik

o tišj

i pos

tanem

o ...

Vzgo

jitelj F

eri na

m ne

prekli

cno u

gasn

e luč

in je

gluh

za vs

akršn

e pro

šnje

po ug

odno

stih (

»… ja

pa če

je ta

zadn

tede

n! ...«

), mi

pa, e

den p

rej, d

rugi k

asne

je, po

časi

zasp

imo.

pete

r hro

vat,

dija

k 3. l

etni

ka

Oglas

i se b

udilk

a, ki

jo pre

slišim

. Po p

etih m

inutah

se og

lasi

druga

in zv

oni v

duetu

s prv

o. Vs

tajan

je, um

ivanje

, britj

e …

Budim

Špe

lo (že

no) in

Jako

ba (s

ina). U

speh

po 10

minu

tah.

Skup

en za

jtrk, z

elo hi

tro um

ivanje

zob,

oblač

enje

sina,

priga

njanje

(»At

i bo z

amud

il v sl

užbo

!!!«).

Z Jak

obom

zapu

stiva

stan

ovan

je in

se od

pelje

va v

vrtec

.

V av

tu v m

iru po

sluša

m po

ročila

.

V slu

žbi. B

rez ko

menta

rja.

Kone

c služ

be. B

rez ko

menta

rja.

Poča

kam,

da se

gneč

a v je

dilnic

i razre

dči;

nato

grem

tudi ja

z na k

osilo

.

Ureja

nje dn

evnik

ov, k

njižn

ica, k

ava,

pisan

je ma

ilov,

pisan

je tes

tov (4

. mož

nost)

, klep

et v z

borni

ci, kr

ožek

…

Odhit

im v

vrtec

.

Živals

ki vrt

, knji

žnica

, obis

k prija

teljev

…

Vse j

e odv

isno o

d vrem

ena.

Igran

je z ž

elezn

ico al

i Play

mobil

i – s

sinom

, sev

eda!

Veče

rja, ri

sank

a (za

sina

!), um

ivanje

, moli

tev, p

ravljic

a. Za

spim

skup

aj s s

inom,

a me

žena

zbud

i.

Pripr

ava n

a nas

lednji

dan (

branje

, pop

ravlja

nje, s

estav

ljanje

tes

tov …

), pom

ivanje

poso

de, k

lepeta

nje z

ženo

…

Span

je. K

ončn

o!

mag.

juri

j pav

el em

erši

č, pr

ofes

or zg

odov

ine

5.50

6.15

6.30

6.35

6.45

6.50

7.20

9.45

12.3

013

.20

13.3

0

13.4

5

14.0

0

15.3

0

16.0

0

16.4

517

.00

18.1

0

18.3

019

.30

19.4

5

21.0

0

21.1

5

22.0

0

22.3

0

24.0

0

181

GIM

NAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

118

1 G

IMNAZ

IJA

ŽELI

MLJ

E 20

10/1

1

Po zv

očnik

ih se

oglas

i bud

nica.

Kot

vseg

a hud

ega v

ajen "

domo

vec"

jo pre

spim

.

Z veli

kim sa

mopre

mago

vanje

m vs

tanem

in

grem

na kr

atke m

olitve

in na

to na

zajtrk

.

Pouk

se za

čne s

kratk

o red

itelje

vo m

islijo

, mo

litvijo

, kark

oli že

(ne)

pripra

vi.

Po tre

h urah

se m

alo da

ljši o

dmor

za m

alico

res p

rileže

.

Kosil

o!!!

Zvon

ec. In

tako

j zate

m top

ot mn

ogih

korak

ov. K

onec

pouk

a. Ko

pride

m v s

obo,

torbo

vrže

m v k

ot, na

to pa

se, č

e nim

am v

načrt

u če

sa dr

ugeg

a, pre

obleč

em in

odhit

im na

igriš

če al

i v te

lovad

nico.

Vseg

a lep

ega j

e enk

rat ko

nec,

tudi o

dmora

. Sle

dijo u

čne u

re po

soba

h ali v

učiln

ici, k

i jih j

e pam

etno

dobro

izko

ristiti

. Uro

in pe

tnajst

minu

t uče

nja to

rej!

Petna

jstmi

nutni

odmo

r. Pret

egne

m se

in gr

em v

jediln

ico po

sadje

.

Učne

ure s

e nad

aljuje

jo, zb

ranos

t pa p

o nav

adi p

opuš

ča.

Odreš

enje

pride

čez u

ro in

dese

t minu

t.

Hitro

teče

m na

veče

rjo, d

a v vr

sti ne

bom

zadn

ji. Če

sem

poze

n, raj

e poč

akam

15 m

inut, d

a se v

rsta m

alo sk

rajša

. Odm

or izk

oristi

m po

dobn

o kot

prejšn

jega,

le da

zame

njam

vrsto

šport

a.

Hitim

, da n

e zam

udim

na ve

černe

moli

tve.

Po m

olitva

h se š

e kaj

na hi

tro po

menim

o, vz

gojite

lj Klem

en po

ve

še ka

kšno

infor

macij

o. Še

zadn

ja uč

na ur

a ...

Veče

rne uč

ne ur

e se k

onča

jo in

pred n

ami je

samo

še kr

ajši v

ečern

i od

mor. S

"cim

ri" se

še m

alo pr

egov

arjam

o za p

redno

st v k

opaln

ici,

potem

pa se

poča

si um

irimo.

"Faz

ani" i

majo

(bi m

orali i

meti!!

) že u

gasn

jene l

uči,

mi pa

smo š

e pok

onci.

Le ne

kolik

o tišj

i pos

tanem

o ...

Vzgo

jitelj F

eri na

m ne

prekli

cno u

gasn

e luč

in je

gluh

za vs

akršn

e pro

šnje

po ug

odno

stih (

»… ja

pa če

je ta

zadn

tede

n! ...«

), mi

pa, e

den p

rej, d

rugi k

asne

je, po

časi

zasp

imo.

pete

r hro

vat,

dija

k 3. l

etni

ka

Oglas

i se b

udilk

a, ki

jo pre

slišim

. Po p

etih m

inutah

se og

lasi

druga

in zv

oni v

duetu

s prv

o. Vs

tajan

je, um

ivanje

, britj

e …

Budim

Špe

lo (že

no) in

Jako

ba (s

ina). U

speh

po 10

minu

tah.

Skup

en za

jtrk, z

elo hi

tro um

ivanje

zob,

oblač

enje

sina,

priga

njanje

(»At

i bo z

amud

il v sl

užbo

!!!«).

Z Jak

obom

zapu

stiva

stan

ovan

je in

se od

pelje

va v

vrtec

.

V av

tu v m

iru po

sluša

m po

ročila

.

V slu

žbi. B

rez ko

menta

rja.

Kone

c služ

be. B

rez ko

menta

rja.

Poča

kam,

da se

gneč

a v je

dilnic

i razre

dči;

nato

grem

tudi ja

z na k

osilo

.

Ureja

nje dn

evnik

ov, k

njižn

ica, k

ava,

pisan

je ma

ilov,

pisan

je tes

tov (4

. mož

nost)

, klep

et v z

borni

ci, kr

ožek

…

Odhit

im v

vrtec

.

Živals

ki vrt

, knji

žnica

, obis

k prija

teljev

…

Vse j

e odv

isno o

d vrem

ena.

Igran

je z ž

elezn

ico al

i Play

mobil

i – s

sinom

, sev

eda!

Veče

rja, ri

sank

a (za

sina

!), um

ivanje

, moli

tev, p

ravljic

a. Za

spim

skup

aj s s

inom,

a me

žena

zbud

i.

Pripr

ava n

a nas

lednji

dan (

branje

, pop

ravlja

nje, s

estav

ljanje

tes

tov …

), pom

ivanje

poso

de, k

lepeta

nje z

ženo

…

Span

je. K

ončn

o!

mag.

juri

j pav

el em

erši

č, pr

ofes

or zg

odov

ine

5.50

6.15

6.30

6.35

6.45

6.50

7.20

9.45

12.3

013

.20

13.3

0

13.4

5

14.0

0

15.3

0

16.0

0

16.4

517

.00

18.1

0

18.3

019

.30

19.4

5

21.0

0

21.1

5

22.0

0

22.3

0

24.0

0

in p

rofe

sorja


Projekt Spomenik

Tople pomladi pred 66 leti se je kon-čala vojna. Pa se je res? Številna

grobišča širom po Sloveniji pričajo, da ni tako. Morda so se res končali večlet- ni spopadi med Slovenci, vendar so se zmagovalci poražencem kruto mašče-vali. Začeli so se povojni poboji, ki še danes burijo duhove tako starejših, ne-kateri med njimi so se celo uspeli rešiti, kot mlajših generacij, ki se zanimajo za narodovo preteklost in bi rade takšen teror v prihodnosti preprečile.

21. junija se je skupina nadobudnih dijakov s profesorjem Jurijem Emerši-čem odpravila po sledeh grozot, ki so se dogajale po 2. svetovni vojni. Že pred obiskom Kočevskega roga smo se poučili o zgodovinskih dejstvih in poslušali poročanje gospoda Ivana Korošca, ki se je večkrat uspešno rešil iz rok krutih krvnikov. Polni znanja smo se odpravili do enega od morišč, do Macesnove jame pri Macesnovi gorici. Tam smo na plano privlekli svoje mo-bilne telefone in začelo se je. S klicem na številko 01 8888 264 smo začeli

podoživljati zgodovino. Poslušali smo opis pobega enega od 12 srečnežev, ki so se iz brezna uspeli rešiti, in se peš napotili do jame ter tam v spomin po-kojnim pozvonili z zvonom.

Obisk Kočevskega roga je del pro-jekta Spomenik (Monument), ki ga pri-pravlja nottinghamska univerza iz Veli-ke Britanije v sodelovanju s Študijskim centrom za narodno spravo. Projekt istočasno izvajajo tudi v Ruandi, kjer se je množični pokol zgodil leta 1994. Di-jaki Gimnazije Želimlje smo bili testna skupina, ki je preizkusila tako tehnično plat projekta kot tudi izpovedala svoje dojemanje in občutenje pretresljivega doživetja v gozdu. Gospodje Rolf Wie-semes, Dave Kirk in Jim Kosem, pred-stavniki in tehnični vodje projekta, ki so bili z nami, so nas na koncu povprašali po naših mnenjih in predlogih za izbolj-šanje vodenja po mobilnih telefonih.

Med drugim smo s profesorjem Emeršičem na kraju dogodka še enkrat in temeljiteje povzeli zgodovinska dej-stva ter z gospo Heleno Janežič iz Na-rodne in univerzitetne knjižnice spoznali D-fond, oddelek, v katerem so po 2. sve-tovni vojni shranjevali knjige, ki bi lahko škodovale takratni enopartijski oblasti. Danes se ta fond imenuje Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije in shranjuje vso izseljeniško literaturo.

Gospod Kuntner je za konec pred grobom številnih domobrancev pre-bral pesem Slutnja partizana Karla Destovnika Kajuha:


»Ni res, ne morem vejetivestem tem zloglasnim, da spet bo tako kot pred dvajsetimi leti.Ne, ni res, ne morem verjeti ...

Da bomo z barbarskimi klici hiteli preko zemlje, da bomo pobijali vse, razrušili vse, mi, ki čitamo Byrona, Gorkega, Bloka, Puškina,in da bomo jutri divjali s penokrvavo na ustih.Uživali bomo ob krvi nedolžnih teles.O, ne ... O, ne ...Kako sram me je ...«

Molče smo odšli ...ana dolšak, 3. aželimlje, 22. junij 2011

▼Predstavitev težke zgodovinske tematike

▼Študij

▼Spomin in opomin

▼Poklon žrtvam


3. a o tem, kaj bi na {oli želeli ohraniti ...

Naša matična učilnica je lepa, zato naj bo naša še naslednje leto. Ohranil bi tudi vse sošolce in sošolke, zato naj nihče ne ponavlja letnika.Ohranil bi ekskurzije, športne in kulturne dneve, razstave, prireditve ...Naj bo v prihodnje čim več potopisnih predavanj in glasbenih prireditev v Majcnovi dvorani.Dijaška skupnost si vedno znova zmišljuje dejavnosti. Naj pri tem vztraja.


3. a o tem, kaj bi na {oli želeli ohraniti ...

Število prireditev je vsekakor potrebno ohraniti. Ohranimo pa tudi način šolskega dela.Letos smo imeli kar precej prostih ur; naj se to ohranja še naprej.Urnik in čas pouka mi je zelo všeč. Prav tako številne obšolske dejavnosti.Ohranila bi dobro voljo, pravičnost, poštenost, ki vlada med profesorji in dijaki.


[olske ekskurzije


Velemojster

Mrtvaškemu plesu naproti

Profesor Simon

Fotografi ja za oboževalke

Piranski akvarij V Oglejski baziliki

Najlepši drugošolci


Nad Beljakom v spremstvu ptic

Pred simbolom slovenstva

Tretješolske opravljivke

Krištof bo lončar

Kaj ima kovaštvo skupnega s fiziko?

Prijateljice

Zakaj strmite v nebo?


Dolomiti 2010


C elo leto smo trdo garali in naposled smo ga le dočakali ... Konec pouka namreč. Počitnice

so bile seveda prekratke in kmalu je prišel čas vrnitve v Želimlje. Ker pa smo bili nekateri

dijaki lansko leto v šoli posebej vrli, smo kot V.I.P. osebe odšli na ekskurzijo. To ni bila navadna

ekskurzija, bila je ekskurzija za odličnjake v Italijo, natančneje v Dolomite. Kot odličnjaki smo

s težkim srcem manjkali pri pouku (to je zgolj šala), še težje pa smo vstali že ob 4.30 zjutraj,

ko so drugi še sladko spali. Po dolgi vožnji smo se najprej ustavili ob jezeru Misurina, kjer smo

pomalicali. Nato nas je ovinkasta pot pripeljala do gorske skupine, imenovane Tre Cime. Tam

smo že v septembru imeli priložnost, da se nakepamo. Tisti, ki jih vzpon pod “Tri vrhove” ni

preveč izmučil, so se odpravili pogledat še tunele iz 1. svetovne vojne. Kot se za Italijane spo-

dobi, so nam v restavraciji postregli z okusno “pašto”. Spet polni energije smo pot nadaljevali

na Passo Giau, kjer smo se še zadnjič nagledali prečudovitih Dolomitov.alessandra lavrič cascio



Zbrali se bomo v torek, 5. julija 2011, ob 22. uri in se z udobnima avto-

busoma odpeljali proti Avstriji, prečkali Nemčijo in v dopoldanskih urah prispeli do nemško-luksemburške meje.

Prvi danNekaj uric bomo preživeli v prikup-

nem Luksemburgu, glavnem me-stu istoimenske države. Privoščili si bomo oddih za malico in se sprehodili po starem mestnem jedru ter mimo Grunda, starega dela mesta, ki je ob-dan z obzidjem in danes pod okriljem Unesca. Pot bomo nadaljevali proti Franciji in se v večernih urah ustavili v obmorskem mestu Dunkerque, kjer bomo nedaleč od predora pod Rokav-skim prelivom tudi prenočili.

Drugi danPravijo, da je

rana ura zlata ura, česar se bomo drža-li tudi mi, saj bomo v zgodnjih jutranjih urah prečkali Rokav-ski preliv in prišli na največjo evropsko otoško državo. V njenem glavnem mestu si bomo naj-

prej ogledali stadion Stamford Bridge, kjer domuje klub Chelsea, nato pa svoje možgane urili v Naravoslovnem muzeju. Na Trafalgarski trgu si bomo vzeli prosto popoldne, zvečer pa bomo uživali še na predstavi Fantom iz opere.

Tretji danPo tipičnem angleškem zajtrku

(jajca, šunka, klobasice, pečen para-dižnik ...) v našem udobnem hotelu nas bo čakala krajša vožnja na južno angleško obalo, kjer se bomo ustavili v razgibanem in vetrovnem Brightonu. Sledil bo ogled razkošnega Kraljevega paviljona, zgrajenega v eksotičnem orientalskem slogu, in sprehod ob široki prodnati obali, ob katero bodo udarjali visoki penasti valovi. Naslednji

Potovalna agencija Želimlje predstavlja ekskluzivno ponudbo tega poletja

LONDON … vro~e cene …

… odli~ni vodi~i …

… nepozaben program …

Leži na igrišču, na katerem igra Chelsea?▼


postanek bo v Portsmouthu, od koder bomo šli do Stonehenga, ki že tisočlet- ja kraljuje nad okolico.

êtrti danSoboto bomo preživeli v Londonu,

kjer se bomo v muzeju voščenih lutk Madam Tussauds lahko fotografirali s številnimi slavnimi osebnostmi, se spre-hodili mimo Buckinghamske palače, Londonskega očesa, Big Bena in drugih londonskih znamenitosti.

Peti danNedeljsko jutro bomo pričeli z obi-

skom prave angleške maše v eni od londonskih cerkva in se preizkusili v ra-zumevanju angleščine. Naš zadnji »an-gleški« dan bomo obeležili z obiskom znamenitega Greenwicha na vzpetinici na vzhodu angleške prestolnice, kjer bomo lahko prestopili greenwiški pol-dnevnik. Ogledali si bomo tudi zaporni-ce na reki Temzi ter Tower Bridge, nato pa se bomo pod Rokavskim prelivom odpeljali na celino.

[esti danPredzadnji dan potovanja bo belgij-

sko obarvan, saj si bomo ogledali Ato-mium, model železovega kovinskega kristala, ki je bil zgrajen za svetovno razstavo leta 1958. Nato bomo v Evrop-skem parlamentu obiskali dr. Milana Zvera, si pobliže pogledali glavni trg in poskusili lokalne kulinarične dobrote.

Sedmi danZa konec bomo potovanje začinili še

z obilico vrtoglave zabave v Europapar-ku, največjem nemškem zabaviščnem parku, razdeljenem na kar 15 dežel s številnimi adrenalinskimi atrakcijami.

V večernih urah se bomo znova vkrca- li na avtobus in nadaljevali pot proti Sloveniji, natančneje Želimljam, kamor bomo 13. julija 2011 prispeli v zgodnjih jutranjih urah.

maša budič in ana dolšak

►Bi rade dobile službo v Londonu?


Son~naIrska

Po ~em se bomo star{i dijakov Gimnazije

Želimlje spominjali Irske? Po smehu, ki nas

je stresal od jutra do poznih ve~ernih ur. Po

soncu, ki nas je spremljalo ves ~as potova-

nja. Po zelenih odtenkih osupljive pokrajine.

Po prijaznosti doma~inov, ki so nam pope-

strili dneve in zlasti ve~ere. Pa tudi po poletu

z letalom, ki je bil za mnoge star{e prvi.


Spoznali smo delček zanimive pra- zgodovine, slišali o dogodkih, ki

so oblikovali preprostega, trmastega in nadvse domoljubnega irskega človeka, občudovali divjo, skalnato in predvsem zeleno pokrajino ter urejene vrtove in ne nazadnje okušali specialitete dežele ter poslušali njihovo navdušujočo glasbo. Vsak dan pa smo našli čas za sv. mašo, s katero smo se zahvalili Bogu za svoje družine in doživetja na poti.

Številne vtise je sila težko strniti v kratko besedilo, zato jih bom opisala z zanimivimi dogodki s poti. Le-to so lani že prepotovali dijaki Gimnazije Želimlje. Zdaj smo bili na vrsti še starši. Imeli smo seveda najboljšega vodiča, orga-nizatorja in koordinatorja potovanja, ravnatelja Petra Polca.

Z nekaj strahu in nelagodja smo pre-živeli miren polet nad oblaki od Benetk do Dublina. Polet ni skrbel samo staršev, pač pa tudi otroke, saj so po pristanku

kar deževali kratki sms-i v smislu: »No, atek, kako je b'lo na avionu?« Odgovori so bili »super« in »preživeli«.

Nato se je začela avtobusna avan-tura. Že po nekaj prevoženih kilometrih smo namreč spoznali, da za volanom sedi najboljši »šofer« Irske, ki je zago-tovo sorodnik Nikija Laude ali pa vsaj Eddija Irvina.

Prva postanka sta bila pri klifih, pre-visnih skalah nad morjem – Cliffs of Mo-her, in megalitski grobnici iz zgodnjega neolitika – Poulnabrone Dolmen. Po kratkem sprehodu in fotografiranju smo se po čudoviti pokrajini Burren, ki je s pašniki spominjala na naše božične ja-slice, odpeljali v zelo živahno obmorsko mesto Galway, kjer smo med kratkim večernim pohajkovanjem poslušali po- ulične koncerte različnih glasbenikov.

Naslednji dan smo odpluli na Aranski otok Inishmore. S kolesom ali kočijo ali peš smo si ogledali star svetilnik na naj-višji točki otoka in ostanke trdnjave Dún Aonghasa. Naj tu omenim še dve izgubi mobilnih telefonov. Prvi je poletel k tlom pri kolesarjenju, drugi pa s klifa v globi-no morja. Nesrečna lastnika sta se lah-ko kmalu malo potolažila z neobičajnim pogledom, in sicer z opazovanjem štirih tjulnjev, za katere so naši vrli možakarji najprej mislili, da so v plitvini nasedli in da potrebujejo pomoč. Ko pa so prišli v njihovo bližino, so ugotovili, da se glasno prepirajo za svojo izvoljenko.

Naslednjega dne smo se prilagodili čudovitemu vremenu in dopoldne preži-veli na posestvu Kylemore Abbey, ki je bilo prvotno dom družine Henry, po smr-ti Margaret Henry pa je žalostni vdovec posestvo prodal. Posestvo je menjalo nekaj lastnikov, leta 1020 pa so ga ku-pile redovnice benediktinke, ki so tu od-prle šolo. Poleg opatije smo si ogledali cerkvico, mavzolej in prekrasen cvetlič-

Idila▼

▲Je tole garaža?


z ogledom proizvodnje viskija v Bush- millsu, kjer nas je irski vodič navdušil s poznavanjem Slovenije in željo, da spo-zna tudi nekaj slovenskih besed, kot so hvala, za menoj ter kvas, voda, ječmen (sestavine pri destilaciji alkohola). Po pokušnji ene izmed najbolj znanih irskih pijač smo se vrnili na obalo, kjer smo si na Antrimski obali ogledali velikanovo pot: vulkanska tla, skale v obliki satov-ja – Giant's Causeway. Nekdo si je ta ogled popestril še z namakanjem nog, ki pa se je končalo z velikim valom in "tu-širanjem" morja željnega možakarja. K sreči je malce pihljalo in oblačila (hlače, srajca in še kaj) so se hitro posušila. Vrvi za sušenje pač ni bilo, je bila pa naša naslednja točka ogleda prav posebna vrv – most Carrick-a-Rede Rope Bridge, ki povezuje kopno in otoček z galebi. »Mostninar« se nam je čudil in komen-tiral v smislu: »Foolish people from all around the world come to wait 30 minu-

no-zeliščni vrt ter pri tem pridno nabirali ideje za (pre)ureditev domače okolice.

Ker nas je sprehod po vrtu nekoliko utrudil, smo si v Westportu s »special of the day«, kar je bil ta dan piščanec na različne načine, ali pa s »soup of the day«, juho s krompirjem in korenjem, privezali dušo. Kmalu zatem smo se povzpeli na hrib sv. Patricka. Čeprav se je nekaj prav »korajžnih« spustilo v dir in v nekaj minutah prišlo do zadnjega grebena pod vrhom (čestitke!), vrha, ki ga irski romarji množično obiskujejo zadnjo nedeljo v juliju, zaradi prekrat-ko odmerjenega časa žal niso dosegli. Druge so pri vzponu zaustavili prelep razgled na obalo, miren potoček ob poti (za meditacijo), nekoga pa tudi moker čevelj. »Ja, kdo si je pa mislil, da je v gorah močvirje?!«

Proti večeru smo se pripeljali v me-sto Sligo, kjer so nas v študentskem naselju pričakali lično urejeni apartmaji. Ker je eden izmed staršev praznoval rojstni dan, se v apartmajih nismo prav dolgo zadrževali. Na zelenici med hiši-cami smo sklenili krog, se predstavili, nazdravili ter skupaj odšli v mesto, kjer smo ravno prav razpoloženi na križišču ulice Wine street zapeli venček sloven-skih narodnih. Dovolj glasno, da so nas prebivalci opazili ter povabili v pub The harp Tavern, kjer so nam dodelili poseb-no sobo, posodili kitaro in v kozarce na-lili, kaj drugega kot Guiness. Tako smo s pesmijo v veselem vzdušju praznovali do polnoči, potem pa šli nabirat moči (spat) v naše študentske apartmaje.

Zgodaj zjutraj naslednjega, četrtega, dne smo se odpeljali proti Derryju, kjer smo pod vtisom na avtobusu videnega filma Bloody Sunday (30. januar 1972) razmišljali o Ircih in njihovi neizmerni že-lji po samostojnosti in neodvisnosti.

Iz teh težkih misli smo se izvili šele

▲▲Gremo na pot?▲Večno mladi!


tes to cross the bridge«. (Neumni ljudje s celega sveta pridejo in čakajo 30 mi-nut, da prečkajo most.) Zvečer smo ti »neumni« ljudje prispeli v Belfast in v odličnem hotelu Ibis v trenutku zaspali.

Naslednji dan je bila nedelja in takoj po obilnem zajtrku, kot običajno z jajci, slanino, maslom, toastom, sokom ter kavo, smo se odpravili v bližnjo Marijino cerkev, kjer smo imeli sv. mašo, po njej pa še ogled mesta. Videli smo tamkaj-šnji poševni stolp (Albertova spominska ura), nenavadno ribo ob obali, slike ne-mirov zadnjih 35 let ter druge drobne za-nimivosti, primerne za lepe fotografije.

Naša pot se je obrnila nazaj, proti Dub- linu. Ogledali smo si velike kamnite križe na pokopališču Monasterboice, še pred tem pa na ozki in ovinkasti cesti doživeli majcen zastoj. Naš avtobus se je namreč zagozdil z osebnim avtomobilom. Ni šlo ne naprej, ne nazaj. Nikamor. Situacijo je z nenavadnim prijemom rešil naš Niki Lauda, ki je skozi zasilni izhod avtobusa stopil na streho zagozdenega avtomobila in njegovemu vozniku pomagal iz cestne-ga zapleta. Najbrž ni potrebno izgubljati besed, da so bili vrli želimeljski možje že pripravljeni, da ročno dvignejo in odstranijo avtomobil, ki je tako nepremišljeno zausta-

vil naše vozilo. K sreči pa ni bilo potrebno. Kmalu smo se pripeljali v Dublin,

kjer smo si, ne krivi ne dolžni, ogledali notranjost nekdanjega zapora. Zanimi-va stavba, ki jo irski narod pojmuje kot zibelko, rojstvo Irske, saj so bili v letih 1912–1916 v njem zaprti in nato pomi-loščeni mnogi pomembni možje, ki so razglasili neodvisnost Irske ter jo ka-sneje kot predsedniki države ali pa člani njenega parlamenta tudi vodili. Vse to je zelo doživeto pripovedoval tudi naš vo-dič, zelo domoljuben Irec.

Iz zapora pa v lepši del mesta. V to-varno-muzej-pivnico Guiness, kjer smo si z zanimanjem ogledali proizvodnjo piva in na koncu v sedmem nadstropju temno kapljico tudi okušali.

Zvečer smo utrujeni posedali v ho-telski avli in se pogovarjali o naših otro-cih, potovanjih in drugih za nas zelo pomembnih zadevah. Ker pa za vse ni bilo dovolj prostora, so nekateri sedli v pub ali kar v okolici hotela in še naprej okušali znamenito pijačo.

Po napornih dnevih smo si šesti dan privoščili oglede naravnih lepot. Najprej Powerscourt Waterfall, slap v Guinessovih barvah, in čudovito urejen park – Power-scourt Gardens z nenavadnim živalskim

Knowth – na skupinski sliki manjka le kup fotografov▼


pokopališčem. Poleg naravnih lepot smo bili starši navdušeni tudi nad odlično grad-beno mehanizacijo, sicer pomanjšano, pa vendar primerno za neizživeto otroštvo, ki je na tem otroškem igrišču privrelo na dan. Smeha in veselja ni manjkalo.

Po tem postanku je sledil sprehod med ruševinami samostana sv. Kevina (Glendalough) ob dveh jezerih in ogled dublinškega botaničnega vrta. Zvečer pa sprehod po glasnih ulicah, O'Connel Street, Grafton Street in seveda Temple Bar, z njihovimi pubi, glasbo in plesom. Pravo irsko vzdušje.

Kar prehitro je prišla noč in počitek. Naslednji dan smo si s starejšim vodi-čem, zavednim Ircem, ki je stresal šale na račun Angležev, ogledali notranjost in arheološko najdišče dublinškega gradu z obzidjem. Po ogledu gradu, ki je danes v uporabi kot protokolarni objekt, smo se zopet odpeljali na podeželje, v Knowth, kjer je muzej s pregledom prazgodovin-skih dogodkov in 5000 let stara gomila, spomenik megalitske umetnosti s soci-alno, gospodarsko, versko in nagrobno funkcijo, ki vzbuja posebno pozornost ob enakonočju, ko snop svetlobe posveti v središče gomile. Za takrat že sedaj zbira-jo prijave in vpisali smo se tudi mi. Izpol-nili smo lističe za žreb in kdo ve, morda se med nami najde kakšen srečnež, ki ga bodo za to noč povabili na to prav poseb-no mesto. Znamenitost tega kraja pa so tudi okrašeni kamni, ki naj bi predstavljali najstarejši lunarni zemljevid.

Po skoku v prazgodovino smo se vr-nili v sedanjost – v Dublin, natančneje v mestni predel Temple Bar, poln nav-dušujočih ritmov in piva. Potovanje smo zaključili z obiskom gledališča Gaiety, kjer smo si ogledali osupljivo glasbeno--plesno predstavo Riverdance.

Sedem nepozabnih dni zelene deže-le je kar prehitro minilo in zgodaj zjutraj

smo polni vtisov in lepih doživetij poleteli v sončno nebo, proti Benetkam.

Vsekakor si bomo izlet na Irsko zapo-mnili po vseh naštetih ogledih in zanimivo-stih. Še bolj pa, v to sem prepričana, po druženju staršev z različnih koncev Slove-nije, raznolikih poklicev in izkušenj, ki se razlikujemo tudi po starosti in številu otrok.

Vsa ta pestrost nas je bogatila skozi vse dneve potovanja, ko smo se strinjali, da so naši otroci dijaki najboljše gimnazije, ki ima najboljšega ravnatelja … pravzaprav smo se z beneškega letališča proti domu že pogovarjali o ideji za ustanovitev Dru-štva prijateljev Gimnazije Želimlje, ki bo imelo v svojem programu organiziranje izletov za starše sedanjih in bivših dijakov. O uresničitvi le-te pa se bomo, menda, dogovarjali na naslednjem potovanju – ob letu obsorej (če bo le žreb pravi).

nevenka malavašič

Irci so gostoljubni▼

▲Razdeljeni Derry


Po ogrevanju na sončnih Boromejskih otokih nas je prebudil trd pristanek na

škotskih tleh. Prileteli smo sicer z Ryan- airom, toda v Glasgowu nas je pričakal Audijev vozni park pa tudi tipično škotsko vreme, ki smo ga nato uživali skoraj vse dni. Ob tem smo se prepričali, da smo na muhasto vreme neobčutljivi; kljub

oblakom na nebu in vlagi v zraku se je v Frilku in Friltu, kakor smo po registr-skih oznakah poimenovali naši prevozni sredstvi, razlegal smeh in so se odpirale vroče razprave. Strasti je pomirjal pogled na prostrano zeleno-sivo škotsko pokra-jino, na levi in desni dobesedno posuto z ovčicami. Sem ter tja se je med njimi znašla tudi kakšna kravja zasedba, naj-raje kar sredi ceste. Med vožnjo po ozkih enopasovnih cestah Škotskega višavja smo na izogibališčih imeli priložnost živa-

li tudi pobliže spoznati in jih fotografirati.Po raziskovanju doline Glencoe smo

višavsko divjino zamenjali z vodnimi potmi. Naše prvo izhodišče za osvajanje škotskih Hebridov je bil otok Mull. Po uspešnem boju z morsko boleznijo smo lahko obču-dovali bazaltne stebre na Staffi in zapeli v tamkajšnji Fingalovi jami. Naš drugi posta-

nek je bil v zibelki škotskega krščanstva, na otoku Iona. Potem nas je pot vodila nazaj na otok Mull, od tod pa na »kopno« v Fort William, neuradno prestolnico zahodnega Škotskega višavja z veličastnim razgledom na najvišjo britansko goro Ben Nevis. V bližnjem Glenfinnanu smo skoraj odkrili pot na Bradavičarko Harryja Potterja, a smo se odločili ostati zvesti Želimljam.

Na poti na otok Skye so na svoj račun prišli romantiki, ki jih je očaral pogled na enega najbolj romantičnih gradov na sve-

Son~no – kljub dežju

◄ Le kdo tu nosi hlače? ▲ Ekipa škotskih popotnikov


tu, grad Eilean Donan, na otoku samem pa so bili navdušeni hribolazci, čeprav je ob vzpenjanju proti monolitu Old Man Storr nekatere skoraj odpihnilo. Še vedno na Škotskem višavju smo pred spre-hodom po očarljivem Invernessu obiskali tudi Nessie, slavno pošast iz jezera Loch Ness, ki pa nam je kljub prizadevanjem ni uspelo ugledati.

Zadnje dni našega potepanja je zazna-movalo bolj urbano okolje. Po Invernessu,

največjem mestu Škotskega višavja, smo zavili v Dufftown, prestolnico škotskega viskija, kjer smo v eni izmed devetih de-stilarn tega mesteca (Glenfiddich) preiz-kušali izbrane žlahtne tekočine starosti naših dijakov. Nato nas je pot vodila mimo granitnega mesta Aberdeen proti Dunno-tarskemu gradu, iz Pertha pa do palače Scone. Nekaj časa smo namenili tudi raz-iskovanju škotske prestolnice Edinburgh.

Preden smo naše potovanje zaključili z ogledom srednjeveškega gradu Stirling

in vrnitvijo v Glasgow, smo prestopili še škotsko-angleško mejo ter se sprehodili ob Hadrijanovem zidu, kjer smo si pobli-že ogledali tudi Robinovo drevo, znano iz filma o Robinu Hoodu.

V naših spominih bo Škotska z dežjem (in soncem), škornji in pelerinami, ovcami, obilnimi zajtrki, kilti, dudami in viskijem, predvsem pa z odlično družbo zasedla prav posebno mesto. Za nepozabna do-živetja smo v prvi vrsti hvaležni našemu

ravnatelju, ki je prevzel breme organizaci-je in vodenja. Zahvala gre takoj zatem kar obema Petroma, našima neutrudljivima "krotilcema" škotskih cest. Nato njunima kopilotoma, Klemenu in Stanetu, ki sta skrbela za duhovno krepčilo in vsakdanje razvedrilo. Seveda pravega potovanja ne bi bilo brez že izkušene ženske zasedbe: Ivanke, Marije, Marine in Tjaše. V utrjeni ekipi pa sva prvič nadvse uživali tudi

katarina in mojca.

▲ Dobrodošli na mojem gradu ▲ Slika pove vse!

◄ Blaženi Stane v Jelenovi dolini


Misija SvizecProfesorji na Velikem Kleku

Po vrnitvi dela profesorskega zbora s potepa-nja po Škotski se je ravnatelj odločil v zbornici

vzdrževati popotniško vnemo in naznanil dolgo načrtovani enodnevni izlet na najvišji vrh sosednje Avstrije, Veliki Klek (nem. Grossglockner). Čeprav pravijo, da gre v tretje gre rado, nam je bilo tokrat vreme več kot naklonjeno. Že zgodnje jutro je bilo z visokimi temperaturami in prvimi sončnimi žarki vremensko nadvse obetavno.

Pot je ob kramljanju o minulih počitniških dneh in rekreativnem ogrevanju s presedanjem med so-delavci minila nenavadno hitro. V njenem zadnjem delu nas je prevzela alpska cesta z veličastnim razgledom na gorske poti in vrhove ter nas kot ene prvih ta dan pripeljala več kot 2500 metrov visoko. Z razgledne ploščadi Franca Jožefa smo čisto od blizu občudovali vrh gore, ki se ponaša z zavidljivi-mi 3798 metri, in Pastirico (nem. Pasterzen), enega največjih ledenikov v Evropi, na posameznih delih debelega več kot 160 metrov. Našo pozornost pa so kmalu pritegnili tudi tamkajšnji ljubki prebivalci – svizci in medtem ko so se nekateri odločili priti še

kak meter višje ter zato vzeli pot pod noge, smo se drugi podali na lov za prisrčnimi živalicami, ki so se po premagani sramežljivosti pričele prav samoza-vestno spogledovati s fotografskimi objektivi.

Proti poldnevu je razgledna ploščad zaradi številnih obiskovalcev postajala pretesna, razgled pa zastrt, zato smo se odločili odpeljati na drugo stran, proti salzburški pokrajini. Spuščali smo se vse nižje, temperatura pa se je dvigala vse višje. Po okrepčilu v gostišču Pri medvedu se kljub temu nismo vdali in smo krenili še proti Bischofshofnu na ogled slovite skakalnice Paula Ausserleitnerja, enega izmed prizorišč prestižne novoletne Turneje štirih skakalnic (nem. Vierschanzentournee).

Dan se je medtem prevesil v drugo polovico, mi pa smo se šele zares razživeli. Pot domov je mine-

vala v znamenju smeha in obujanja doživetij. Eden izmed sodelavcev mi je ob koncu prišepnil, da je bila to najboljša profesorska ekskurzija doslej. Rada bi mu pritrdila, a se moram, da bo to slovnično čisto upravičeno, udeležiti še vsaj dveh. Ta je namreč bila po osvajanju Škot-ske moja prva enodnevna. Nekaj pa je vendarle gotovo tudi zame: zbirka nepozabnih želimeljskih doživetij je še za eno bogatejša.

mojca leskovec

▲Kdo koga lovi?

▲Je tisto v ozadju Keopsova piramida?

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 201GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 201GIMNAZIJA

[panski vikend

Pozorno so prisluhnili

Postavljanje kipa

Katero čustvo bi bilo to?

Španci imajo smisel za humor

Ana, bodi pokončna


Odkar sem na Gimnaziji Želimlje, ne maram meseca maja!Lahko bi imeli še kakšen ples več in mogoče športne ure skupaj s kakšnim drugim razredom. To je vedno zanimivo.Vsako leto je nekaj posebnega. Mislim, da je naša šola kar v redu.Komaj čakam, da bom maturant!Uspelo nam je dobro leto. Upam, da bo naslednje še veliko boljše.Naša ustanova naj ostane taka, kot je, saj je samo taka nekaj posebnega.Všeč mi je bil fotografski natečaj.

3. b bi rad povedal {e tole ...


Pri izpolnjevanju te ankete mi je zmanjkalo časa!Fino bi bilo, če bi posodobili kemijski laboratorij.Ali gremo lahko drugo leto spet sami (samo naš razred) na Pohorje?Želim povedati, da bi se še enkrat vpisala sem, če bi se lahko.V Disneylandu res ni preveč »fajn«.Spustite nas vse v četrti letnik!Francija je bila super! Hvala!V šoli je lepo, če se trudiš, vendar vseeno komaj čakam konec.


Pikniki1. a, 1. b, 3. a, 4. a, 4. b

Tečaj vodenja aviona ni bil uspešen

Kako so se nam cedile sline

V dežju je vse lepše

Ali ni lepa?

Mojstrice na delu

Pa še res je!

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 205Pa še res je! Jeseni bo pekla v Ljubljani!

Starševski klepet

Kostanjeve zgodbe

Kuhinjski mojster

Puding mu ni preveč teknil

Starši so tekmovali z dijaki

Počitek


Ko imaš v Želimljem težave, se lahko obrneš na marsikoga. Tu ni težko najti dobre družbe. Dober pa je tudi urnik in dobro organiziran popoldanski čas.Všeč mi je, ker odnosi med profesorji in dijaki niso tako strogi oziroma uradni.V Želimljem mi je všeč naša povezanost in sproščenost. Tukaj se počutim, kot da bi imela tu svojo drugo družino. Seveda so nepozabna tudi potovanja, prireditve, izleti ...Kosilo!Na celi šoli je čutiti neko pozitivno energijo. Na prireditvah in potovanjih dobim občutek, da se poznamo že od otroštva, in to mi je nadvse všeč.Okolje, zaposleni ... na splošno to vzdušje, ki je okrog nas.

3. c o tem, kar mu je v Želimljem v{e~


3. c o tem, kar mu je v Želimljem v{e~

Všeč mi je, da smo tako majhna šola, da se vsi dijaki poznamo. Imamo tudi prijazne kuharice.Imamo lepo okolico, lep razred, zanimive hodnike in dobra kosila. Pa še v naravi lahko tečemo.Najbolj mi je všeč to, da se tu počutim, kot da bi bil tu doma.Zelo mi je všeč odnos dijak – profesor/vzgojitelj/zaposleni.Všeč mi je tukajšnja dobra družba, dobra hrana, dobra vzgojiteljica. Želimlje so super!Solatni bar je super, prav tako pa so čudovite tudi proste ure, ki pa jih je na žalost premalo.Mislim, da imamo dobro vzgojo. V Želimljem so mi všeč ženske vzgojne skupine!


Niso {li zaman vetrovi

Po štirih letih bivanja v Želimljem mi je doma ostalo nekaj učbenikov in

zvezkov … Med iskanjem navdiha za članek v letnem poročilu sem zato zno-va odprla berila za slovenščino in oko se mi je ustavilo ob pesmi Kajetana Koviča Južni otok.

Je južni otok. Je.Daleč v neznanem morju je pika na obzorju.Je lisa iz megle.

Želimlje so kot južni otok, kamor smo po neznanem morju odpluli konec devetega razreda. Vendar južni otok ne pomeni daljnega kraja, kjer bi se po osmih letih osnovne šole lahko izgubili, ampak nam ponuja toplo zavetje, toč-ko, na katero smo se lahko v vsej širini obzorja orientirali.

Želimlje pa ne bi bile Želimlje brez vseh ljudi, s katerimi smo se vsak dan srečevali. Ves čas so nas spodbujali profesorji, vzgojitelji, ravnatelja in tudi tajnica ter čistilka sta nam znali name-niti spodbudno besedo.

Še najbolj pa mi bodo v spominu ostali vsi prijatelji, s katerimi se je v štirih letih nabralo kar nekaj čudovitih skupnih uric. Brez njih bivanje na Po-horju, ekskurzije, potovanja, odmori in tudi učenje ne bi bili enaki.

O teh štirih letih lahko zaključim le s prvo kitico pesmi Aleksandra Serge-jeviča Jesenina Niso šli zaman vetrovi.

Niso šli zaman vetrovi, ni zaman vihar vršil.Nekdo s sijajem, tihim, novim mi oči je napojil.

lucija gartner

Cinque Terre za maturante▼


Želod in hrast

V štirih letih smo doživeli veliko, mor-da celo preveč za teh nekaj stav-

kov; toliko, da ne vemo, kje začeti. Pa začnimo, kot po navadi, na koncu.

Spomine obujamo na poti iz velemest- nega Londona v belo Ljubljano. Še zad- njič "na potovanju s Polcem".

1. september je bil sončen dan. Morda je imelo to globlji, simboličen po-men, najverjetneje pa ni pomenilo prav nič. Bodimo realni: Gimnazija Želimlje ni idealna šola, idealni nismo ne dija-ki ne profesorji, pa šole vseeno ne bi zamenjali. Gimnazija je posebna zaradi majhnosti. Vsak dijak lahko pokaže, kaj zna, kaj zmore in kaj si želi. Nismo le zaporedne številke v redovalnici in pro-fesorji niso le profesorji, ampak tudi pri-jatelji. Za dobro oceno pa je še vedno potrebno znanje, ki ga lahko pridobimo le s trdim delom. Dolino zapuščamo

tudi s spomini na ljudi, ki so naše delo naredili lepše. Zapomnili si bomo dne-ve komunikacije na Pohorju, kjer so se spletala prijateljstva pa tudi kaj več. Če smo želeli, smo lahko storili nekaj zase; za svojo duhovnost in poglobljen pogled na svet.

Približujemo se cilju – Ljubljani. Tik preden izstopimo, želimo dijakom zaupati še modrost. Trudite se in ne obu-pavajte. Kadar pa padete (in padli bo-ste), se spomnite zgodbe o želodu in hrastu. Sprva majhen in na videz nemo-čen želod zraste v mogočen hrast. Tudi mi smo se v močno drevo s koreninami razvili prav v Želimljem.

gašper govekar,urban strajnar,anže merhar


Mislim, da sem bila za trud in delo vedno poplačana. Dobro je bilo to, da smo veliko potovali. Hvala, ker ste se toliko trudili, da šola ni bila samo šola – nikjer nimajo organiziranih toliko dejavnosti kot pri nas. Ta štiri leta so bila med najlepšimi v mojem življenju. Čeprav smo včasih ob mnogih testih in spraševanjih težko shajali, smo se naučili veliko novega in pomembnega in to znanje bomo nosili v sebi celo življenje. Najbolj bom pogrešala Pohorje in potovanja. Gradili smo na medsebojnih odnosih, na veri, kar bomo ponesli v življenje in v tem stilu vzgajali tudi svoje otroke.Dobili smo znanje in – če smo le malo želeli – tudi osebnostno rast. Nekaterih ljudi ne bom nikoli pozabila, tudi drugi mi bodo ostali v lepih spominih.Bilo je veliko smeha, a tudi nekaj solz. Tako kot v vsakdanjem življenju, kjer ni vse samo lepo. V prvem letniku so me hitro "prizemljili". Ko se navadiš na red in disciplino, se zazdi, da je nad teboj veliko manj črnih oblakov oziroma tečnih profesorjev. Začelo se je negotovo, končalo se je super. Dijaško življenje, ki mu ni para. Če bi še enkrat izbiral, bi ponovno izbral Gimnazijo Želimlje. Tu smo doživeli neskončnost pohorskih večerov, predstave Gregorja Čušina, duhovitost voditeljev razstav na šolskih hodnikih, »vedoželjna« vsakoletna potovanja po Evropi ...V Želimljem sem spoznala veliko ljudi z različnimi pogledi na svet in različnimi cilji. Naučili so me stvari, ki se jih v kakšnem drugem okolju ne bi mogla, ne bi uspela naučiti.Zdi se mi, da sem v teh letih osebnostno najbolj zrastla. Tu sem našla prijatelje, ki mi bodo ostali za vse življenje, tu sem pridobila novo znanje in nova spoznanja, ki mi bodo pomagali v nadaljnjem življenju, tu se nam je s prijatelji včasih malo »trgalo«. To so bila leta, polna dogodkov, ki jih ne bom nikoli pozabila.

4. a o {tirih letih v Želimljem


Štiri leta so se vlekla, a so hkrati minila prehitro. Štiri leta sem izgubljala živce nad učno snovjo, a sem hkrati pridobivala znanje. Štiri leta sem gradila na medsebojnih odnosih in iskala moralnost v sami sebi. Štiri leta nepozabnega Pohorja in potovanj v tujino. Štiri leta, ki so močno obogatila mojo življenjsko pot. Štiri leta, ki so mi pomagala ugotoviti, kdo sem. Tukaj mi je lepo. Doživela sem nekaj slabih stvari, vendar je bilo mnogo več tistih prijetnih, ki mi bodo ostale v spominu. Gimnazija Želimlje res ni le šola, ampak je šola za življenje. Tukaj imamo več kot dovolj priložnosti, da se iščemo in tudi najdemo, da zgradimo kaj na novo. Od vsakega posameznika pa je odvisno, v kolikšni meri bo te priložnosti izkoristil. Zase lahko rečem, da sem jih.Štiri leta, od katerih sem odnesla toliko pozitivnega, kot prej v celem življenju. Bilo je seveda tudi marsikaj negativnega, ampak to se pač pozabi.To so bila neprecenljiva leta – dobro izhodišče za naprej!V Želimljem dobiš veliko življenjskih lekcij, pravih prijateljev, pristnih in poglobljenih odnosov in veliko zakladnico znanja. Posebnost šole je, da ni sredi mestnega vrveža, kar je včasih prednost, včasih slabost. Znanja tu pridobiš res veliko. Trud je poplačan.Pomembna leta v mojem življenju. Pridobila sem si veliko znanja, a pomembnejša so številna spoznanja o sebi. Gimnazija Želimlje omogoča, da se poglobiš v šolske predmete in tudi osebnostno rasteš. Ta štiri leta so bila prelomna v vseh pogledih. Mislim, da lahko prav za vsako leto rečem, da sem razmišljala drugače. Bilo je obdobje, ko je bilo težko, a zagotovo lahko rečem, da sem se vsako nedeljo rada vračala nazaj. Ta leta niso bila le šola, temveč še marsikaj drugega!


Dokler se srce ne ustavi, do takrat bom pel!


Veronika: Ej, Neža, kako se je že začela naša letošnja pevska sezona?! Neža: A veš, s čim? Z novico, da je Polona postala srečna mamica

male Pie in da smo brez zborovodje. Vsaj začasno. V: O, saj res! Ampak naša Karolina se je bila pripravljena spopasti

z novo nalogo in prevzeti dekliški pevski zbor (DPZ). N: In po dolgem in mučnem iskanju je Špela Potočnik našla še

Ano Erčulj, ki je zadirigirala mešanemu pevskemu zboru. V: In za nagrado, ker smo bile na tekmovanju v Zagorju zlate,

smo dekleta iz obeh zborov že novembra zapele v Slovenski filharmoniji. Vaje so bile zelo naporne, včasih celo ob petkih popoldne!

N: Ja, naš trud je bil poplačan z gromkim aplavzom, ki se je razširil po veliki dvorani takoj zatem, ko je izzvenela naša interpretaci-ja Gallusovega Clare vir.

V: Kaj pa ste pri mešanem peli? In kdaj ste imeli vaje? Je bilo zabavno?

N: Peli smo večinoma ljudske pesmi in se zbirali na vajah ob po-nedeljkih in četrtkih. Včasih smo se zabavali, smejali, vendar tudi resno vadili in peli. Zelo resno delo se je začelo, ko je Ana naznanila skupni koncert štirih katoliških gimnazij za Slomško-vo ustanovo.

V: A to je tisti koncert, ki so ga prenašali po televiziji in radiu iz Cankarjevega doma?

N: Seveda! Še prej pa smo se na ŠKG v Ljubljani dvakrat dobili na skupnih pevskih vajah. Vodil jih je gospod Damijan Močnik, ki je dirigiral tudi na koncertu.

V: In kakšni so bili občutki na koncertu? N: Izjemni! 200-članski pevski zbor, 70-članski simfonični orke-

ster, solistka Bernarda Fink ... Vse to je nastop naredilo nepo-pisno lep in nepozaben! Kaj ste pa ve pele?

V: Naučile smo se veliko popevk in nekaj ljudskih pesmi. Karolina nas je morala kar malo prisiliti, da smo poprijele za note treh uglasbenih Murnovih pesmi skladatelja Dušana Bavdka, ki so nam kasneje prav zlezle pod kožo. Naj omenim, da so bile te pesmi izvedene premierno in da je založba Astrum za to prosila prav naš zbor. Štejemo si v čast!

N: Ja, in aprila ste jih na našem zaključnem koncertu v Antono-vem domu na Viču zapele zelo čuteče.


V: Koncert je bil uspešen in sli-šati je bilo mnogo odzivov, saj smo menda tisti večer polep-šale kar nekaj ljudem, ki so nas prišli poslušat. Velika za-hvala za organizacijo koncer-ta gre Karolini, Ani, Bernardki in njihovi potrpežljivosti. Se-veda pa tudi ravnatelju Petru Polcu, ki nas je pri vsem delu podpiral na več načinov.

N: Leto je res hitro minilo in željni počitnic so se naši gla-sovi nekoliko umirili. Sicer pa kljub počitnicam radi zapo-jemo, saj kot pravijo – kdor poje, "zlo ne misli". In mi mi-slimo dobro!

veronika simončič in neža verdinek

Objem življenjuNa petem dobrodelnem koncertu, ki je bil 27. marca 2011 v Cankarjevem domu, so sodelovali zbori vseh štirih katoliških gimnazij v Sloveniji, združeni v enoten zbor pod taktirko profesorja Damijana Močnika, in orkester, sestavljen iz dijakov in profesorjev katoliških glasbenih šol in nekaterih gostujočih glasbenikov. V telefonski akciji zbiranja prispevkov za pomoč dijakom iz socialno šibkejših družin so zbrali več kot 22.000 EUR.

»Kdo bi si mislil ...« je bil naslov prvega dobrodelnega koncerta Slomškove ustanove, od katerega je minilo že deset let. Pogumno in tudi z vznemirjenjem v srcu smo takrat zakorakali na oder Gallusove dvorane. »Poslušam odtenke življenja« (2003), »Vse do srca« (2006), Jenkinsova Maša za mir (2008) in letošnji skupni projekt vseh štirih katoliških gimnazij vedno znova pomeni tudi glasbeni izziv: visoko kakovostni

koncerti so potrditev, da so naši mladi zelo nadarje-ni in ustvarjalni; nanje smo upravičeno ponosni! Za jasen in visok cilj so pripravljeni vložiti veliko svoje-ga časa in energije. Skupni dogodek nas povezuje in napolnjuje z zadovoljstvom, ker lahko tudi z glasbo sodelujemo in prispevamo svoj delež v letu dobro-delnosti in solidarnosti.

polona stegu, zborovodkinja

GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 215GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 215GIMNAZIJA ŽELIMLJE 2010/11 215

sv. Miklavžza otroke zaposlenih


»Od mladih si ne želim drugega, kot da so dobri in vselej veseli.«


Zakaj na Gimnazijo Želimlje?

Preteklo leto in letos sem obiskal več gimnazij. Najboljši vtis je name na-

redila Gimnazija Želimlje. Zakaj?1. Ker nudi možnost učenja latinščine.2. Ker cenim vrednote, ki jih šola po-

sreduje dijakom.3. Ker so znanje, delavnost in zdravo

življenje za dijake vrednote.4. Ker mi je všeč okolica šole.5. Ker so šolski prostori lepi in se vsi

trudijo, da bi taki ostali.6. Ker omogoča veliko prostočasnih

dejavnosti.7. Ker učitelji sodelujejo z dijaki.8. Ker je šola dobro izhodišče za na-

daljnje šolanje.9. Ker je poleg običajnega pouka tudi

veliko drugega (šola za življenje, ekskurzije ...).

10. Ker ima šola odličen dijaški dom.11. Ker pričakujem, da bom izboljšal

svoje delovne navade.12. Ker so mi vsi, ki jih poznam, rekli,

da mi ne bo žal.13. Ker sem bil na informativnem dnevu

in dnevu odprtih vrat in ... me je vse skupaj prepričalo.

matic bartol

Za Gimnazijo Želimlje sem slišal že v petem razredu osnovne šole. Ta-

krat se mi je to zdelo nekaj nepomemb-nega, saj so bila pred mano še štiri leta. Kasneje sem o gimnaziji še veliko slišal in nekajkrat prišel v Želimlje na duhovne vaje. Na duhovnih vajah sem spoznal

veliko želimeljskih dijakov. Vsi so bili med seboj prijatelji in so si pomagali. Čez nekaj časa sem spoznal, da je to zaradi majhnosti te šole in zato hočem

priti na to šolo. Želim si, da bi lahko na-vezal stik z vsemi dijaki.

gašper čuk

O Gimnaziji Želimlje sem si ustvaril zelo dobro mnenje na dnevu odpr-

tih vrat. Že takrat sem bil skoraj prepri-čan, da želim šolanje nadaljevati v Želim- ljem. Še zadnji dvom se mi je razblinil na informativnem dnevu, ko sem se dokončno odločil, da je vaša šola zame

Na dnevu odprtih vrat▼

▲Dekliški pevski zbor


prva in edina, na kateri želim pridobiti vse potrebno znanje za nadaljnji študij.

lucijan kvar

Pri vas so me navdušili: vaša prijaznost, red, velike in odlično opremlje-

ne učilnice ter bližina dijaškega doma. Ker bi stanoval v domu, bi imel več časa za učenje in udejstvovanje v kulturnem utripu ustanove, saj že sedaj mnogokrat nastopam na raznih šolskih prireditvah.

Letos bom končal deveti razred osnovne šole. Učenje mi ne dela težav, saj sem imel skozi vso devetletko skoraj same odlične ocene in bi tako želel tudi nadaljevati.

jože oblak

Že ob prvem obisku mi je bila šola takoj všeč. Lepo urejena, ravno

prav velika, na lepem kraju ... Večkrat, ko sem bila tam, bolj mi je ugajala. Lani sem se dokončno odločila, da se bom vpisala na vašo gimnazijo. Navajam nekaj razlogov, ki so pripomogli k moji odločitvi:

1. Znanje. Da se bom lahko vpisala na želeno fakulteto, bom potrebovala znanje, ki ga bom tukaj zagotovo pridobila.

2. Ekskurzije. Želim obiskati veliko različnih držav in krajev. Vaša gimnazija mi to omogoča. Ekskurzije so, kot sem slišala od nekaterih dijakov, zelo poučne, kar mi je še posebej všeč.

3. Medsebojni odnosi. Na vaši gimna-ziji je pomemben vsak posameznik in iz pogovorov z nekaj vašimi dija-kinjami sklepam, da so odnosi spro-

Informativni dan – predstavitev gimnazije▼

Bodoči sošolki?▼

▲Le zakaj me fotografira?

▲"Hišni" glasbeniki se predstavijo


ščeni in dijakom dajejo prave napot-ke za življenje.

Upam, da bom sprejeta, in se že vese-lim šolanja pri vas.

špela polc

Čas osnovne šole se izteka in jeseni se želim šolati na gimnaziji. Odločil

sem se za meni najbolj poznano gimna-zijo – Gimnazijo Želimlje. Z njo sta me

dodobra seznanili sestri, ki sta jo pred leti uspešno zaključili. Pravita, da je to kakovostna gimnazija, ki ti da ogromno znanja.

jan ponikvar

O Gimnaziji Želimlje so mi najprej pripovedovali starši. Iz radovedno-

sti sem se odločila, da pridem na dan

odprtih vrat. Tu sem doživela izjemno pozitivno presenečenje. Zakaj? Zaradi dobrega vzdušja, prijaznih dijakov in profesorjev, zahtevnega učnega pro-grama, potovanj in ekskurzij ter urejene šole. Zato, ker nisi le številka, ampak si lahko res tisto, kar si.

Vem, da bo na gimnaziji potrebno sprotno učenje in delavnost. Tega me ni strah. Vem tudi, da bom dobila odlično

podlago za nadaljnje šolanje in "super" prijatelje.

Poznam nekaj dijakov te šole in od njih slišim samo pohvale. Zato upam, da izpolnjujem pogoje za vpis in da bom lahko naslednje šolsko leto tudi jaz dija-kinja te gimnazije.

lucija šerjak

Pogovor ob vpisu▼

"Fizike se ni treba bat'!"▼

▲Obisk pri biologih

▲Ali bo dovolj točk?


Maturanti imajo urejene mize

Prijatelja Velikost plakata je pomembna

V nekoliko drugačnem razredu (čitalnici)


Sama igrata za štiri

Jože rad priskoči na pomoč

Malica se pa res prileže

Biološko raziskovanje Predavateljici zgodovine


[portni dnevi


Reševalci na delu

Lepotca na Rabeljskem jezeru

Pohodniki

Spopad s Sočo Meta ima novo pričesko

Plavanje brez plavanja


Pohodniki

Plavanje brez plavanja

Že spet na "riti"

Spoznavanje

Bled je lep tudi pozimi

Počitek na Kronplatzu

Nekateri so bili hitri ... ... drugi počasni


Pri kartanju na avtobusih, ko smo bili na študijskih potovanjih, smo se odlično povezali s profesorji, ki so sodelovali v igri.S fi lmom, ki smo ga pripravili ob kulturnem dnevu, smo pokazali, da smo lahko zabavni in kulturni hkrati.Zadnji dan na potovanju po Nemčiji je bil zame dan najlepših sanj.Pri postavljanju razrednih jaslic se je pokazalo, kako smo dobri, če stopimo skupaj in vsak prispeva k skupnemu uspehu.Na potovanju po Španiji smo večere preživljali v dobri družbi ob kartah.Igranje pantomime na potovanju po Španiji, ko smo se pošteno nasmejali našim domislicam.Spominjal se bom ur zgodovine, pri katerih smo imeli polno besednih iger.Čudovit je bil razredni piknik: peka kostanja, pogovor, »roverček« ...»Popravci« v drugem letniku so bili nepozabna in koristna izkušnja.V drugem letniku je prišla prava ljubezen in to je zame nekaj zelo pomembnega in posebnega.Na vsakoletnih potovanjih se vidi veliko sveta, povežeš se s prijatelji in spoznaš, da profesorji niso le profesorji.

4. b o dogodku, ki mu je ostal v spominu ...


4. b o dogodku, ki mu je ostal v spominu ...

Nenavaden je bil obisk eksorcista na Pohorju.V spominu mi je ostalo edino nasilno dejanje, ki sem ga doživela na gimnaziji, ko je nek dijak mahnil drugega dijaka.V spominu so mi ostale zanimive izjave sošolcev in profesorjev pri pouku.V spominu mi bo ostala pevska revija v Zagorju ob Savi, kjer smo dobile zlato priznanje.Prvi dan v prvem letniku sem bil prestrašen, saj mi je bilo vse novo. Priprave na maturo pri zgodovini so bile res nekaj posebnega. Nikoli si nisem mislil, da je zgodovina lahko tako zabavna. Vse pohvale profesorju.Na izletu v Dolomite se nam je pokvaril avtobus.Posebni so bili naši prvi skupni dnevi na Pohorju. Tja smo prišli kot popolni tujci in odšli kot prijatelji.Ko sem prišel v Želimlje, sem sedel na svojo posteljo in razmišljal, kakšni »pifl arji« obiskujejo to gimnazijo. Zazdelo se mi je, da bo tu življenje bedno. Takrat pa je skozi okno vstopil moj sostanovalec in takoj mi je odleglo. Začutil sem, da bo tudi tukaj »zakon«!Študijsko potovanje po Španiji je bilo super, noro, najboljše. Imeli smo najboljše spremljevalce; še boljši smo bili dijaki. Zelo smo se povezali in doživeli marsikaj zanimivega.

226 ZAVOD SVETEGA FRANÎ[KA SALE[KEGA 2010/11

»Najve~ja sre~a otroka je spoznanje, da je ljubljen.«

ZAVOD SVETEGA FRANÎ[KA SALE[KEGA 2010/11 227

Prvo{olci v Italijiv Italiji

Stolp v Pisi še vedno stoji

Da bi ljubezen trajala večno

Colle don Bosco

Ulični umetnik na delu

228 ZAVOD SVETEGA FRANÎ[KA SALE[KEGA 2010/11228 ZAVOD SVETEGA FRANÎ[KA SALE[KEGA 2010/11

Ljubezen je v zraku

Pogled na Forum Romanum

Vezuv tokrat ni bruhal

Prvošolci ob don Bosku

Rim – popek sveta


Drugo{olci v Italiji

Prerivaš se v množici ljudi na trgu v Firencah (ali kjerkoli drugje v Italiji),

oprezaš za Končanovim oranžnim dež-nikom, opazuješ mesto in mimoidoče, se spotoma ustaviš še pri kakšni stojni-ci (tako ali tako na vseh prodajajo enake stvari), oranžen dežnik ti izgine izpred oči, počasi zgubljaš potrpljenje, ko se ti že spet približa tisti nadležni temno-polti moški, ki prodaja očala, in spet se ga moraš znebiti (»Do you wanna buy ORIGINAL Ray Beans?«), malo pohitiš naprej, in preden te zagrabi panika, ga spet zagledaš … Začutiš utrip mesta.

Potem se zberemo ob neki zname-nitosti, Končan nas kar zasuje z infor-macijami in zanimivostmi in naenkrat se zalotiš, da ga sploh ne poslušaš več. Hitro se spet zbereš in pridno poslušaš naprej. Nato pa spet prosti čas. Čas za

nakupovanje, kosilo, sprehod po mestu, petje ob kitari …

Pa spet in spet. Nekako tako je po-tekalo naše nepozabno potovanje po Italiji. Lahko smo občudovali Michelan-gelovega Davida, podprli poševni stolp v Pisi, srečali ogromno Poljakov in ugo-tovili, da jih kar dobro razumemo, vrgli kovanec v Fontano di Trevi, se podali na nočni sprehod po Rimu … V Pompe-jih smo se vrnili nazaj v antični čas, pri-lezli na Vezuv, spoznali pa smo tudi ka-kšnega mafi jca. Potem pa nakupovanje v San Marinu in zadnja noč v hotelu v Riminiju. Zadnji dan pa Mirabilandija …

Iz zasanjanosti te prebudi šolski zvonec, ki naznanja konec ure. Oh, ta Italija …

selena benedik


naprej. Nato pa spet prosti čas. Čas za selena benedik

Ljubezen je v zraku

V Firencah smo srečali radijskega voditelja Denisa Avdića


Ko se ti strga …

Italijanska očala so zakon

Pogumna Lucija

Pri sv. Pavlu

Italijanski karabinjerji "šminkirajo"


Konec aprila smo se tretješolci podali na vznemirljivo popotovanje

po Franciji – deželi neustavljive romantike, sirov, šampanjca, francoskih štručk, dirke Tour de France in še česa. Če zanemarimo dolgo in zaspano vožnjo, nas je Francija očarala na svoj poseben način.

Najbolj mi je v spominu ostal Pariz. Mesto s prekrasno arhitekturo in polno mero kulturnih znamenitosti. Mesto z neskončnimi vrstami turistov, ki se vijejo od Elizejskih poljan do znamenitega Eiffl ovega stolpa, od muzeja v Louvru pa do nabrežja reke Sene, od koder te turistična ladjica popelje v zasanjani nočni Pariz.

Najbolj mi je v spominu ostal Pariz. Mesto s prekrasno arhitekturo in polno mero kulturnih znamenitosti. Mesto z neskončnimi vrstami turistov,

Eiffl ovega stolpa, od muzeja v Louvru pa do nabrežja reke Sene, od koder te turistična ladjica popelje v zasanjani

Dežela »joie de vivre«

Slastne ostrige

Srečanje


Tisti, ki jim je bližje zgodovina, so med potepanjem po Normandiji ter na vojaških pokopališčih iz prve svetovne vojne v

Verdunu (Lorena) dobro prisluhnili profesorju Emeršiču. Spet drugi smo občudovali klife v Etretatu. Vsekakor pa je bila vsem zanimiva vlažna šampanjska klet v Epernayju, kjer so mnogi za domače nakupili še zadnja darila.

Francije pa seveda nismo zapustili brez obiska Disneylanda. Za nekaj uric smo se pridružili Disneyjevim junakom in se sprehodili skozi pravljični svet. Tisti pogumnejši so se gnetli v vrstah za vlakec Aerosmith ali pa so v The Twilight Zone Tower of Terror čakali, da jim zmanjka tal pod nogami. Tisti z malo manjšo željo po adrenalinu pa so lahko uživali v fi lmskih spektaklih.

Naše osemdnevno potovanje smo zaključili v Strasbourgu, kjer smo si ogledali Evropski parlament.

Ob koncu smo se enoglasno strinjali: J'aime la France!

eva krč

Tisti, ki jim je bližje

Verdunu (Lorena) dobro prisluhnili

Tisti, ki jim je bližje

med potepanjem

pokopališčih iz

pridružili Disneyjevim junakom in se sprehodili

Dišeči Pariz

Hladni Atlantik

Počivajoča Parižanka


V normandijski opatiji Romantični Etretat

Dobrepoljska francoska moda

Jezični gospod nad Parizom


No hablamos español


Via del'Amore – Cinque Terre

Dalí 21. stoletja

Pod akveduktom Pont du Gard


Septembra nas je kot novopečene maturante čakalo enotedensko potepanje po Španiji in

Franciji. Kot generacija smo se na pot odpravili zadnjič, zato smo čas na avtobusu še posebej izkoristili za petje s kitaro, tarok in resne pogovore o prihodnosti. Večinoma smo si ogledali iste stvari kot naši predhodniki, le na koncu smo kot češnjo na vrhu sadne kupe dodali še obisk romantičnih italijanskih vasic, ki jih poznamo pod imenom Cinque Terre.

Po dolgih urah nočne vožnje smo se prebudili v sončno jutro in si že prvi dan našega potovanja ogledali dva velika salezijanska centra: Colle don Bosco in Valdocco. Še isti dan nas je očarala državica Monako s svojimi kazinoji, pregrešno dragimi avti in razgibano zgodovino.

Franciji. Kot generacija smo se na pot

italijanskih vasic, ki jih poznamo

Pod akveduktom Pont du Gard

Materina roka

V don Boskovih sobah

Trenutek tišine


Naslednji dan smo nadaljevali v prestižnem stilu. Ustavili smo se v mestu Cannes in tam primerjali velikost naših rok z odtisi rok nekaterih zvezdnikov. Uživali smo tudi v eni izmed najpomembnejših francoskih parfumerij, kjer smo lahko kupili pravkar »iznajdene« parfume, ki jih v trgovinah še nekaj časa ne bo mogoče dobiti.

Napredovali smo proti zahodu Evrope in dospeli v Barcelono, kjer smo cele tri dni uživali ob melodičnem jeziku, fl amenku, tradicionalni hrani, nakupovanju spominkov na neskončno dolgi ulici Rambli … Seveda ni šlo brez Sagrade Familie in stadiona na naši šoli izredno priljubljenega nogometnega kluba Barca. Kljub temu da je sredi septembra 2010 Slovenijo pošteno zalivalo, smo se mi tri dni zapored nastavljali soncu in se metali v še prijetno toplo Sredozemsko morje. Lepo vreme nas je spremljalo tudi na poti domov.

Nostalgija, nostalgija, nostalgija …

nastja dernulc in hema smrekar

dni zapored nastavljali soncu in se metali v še prijetno toplo Sredozemsko morje. Lepo vreme

Izpoved

Fotografovo razkritje

Poleti v Barceloni


[tudijski dan zaposlenih

Fotografovo razkritje

Zbrano delo

Predavatelj dr. Stane Gerjolj

Vsakdo se je poglobil vase

Narisali smo svoja občutja

Izmenjava mnenj po končanem delu po skupinah


☼ S Špelo Potočnik smo se veselili Davida,

☼ s Petro Živec Emilije,

☼ z Veroniko in Luko Planincem Benjamina,

☼ s Štefanom Arhom Sare,

☼ z Ano Špan Česen Maruše,

☼ z Lucijo Petelinšek Justina,

☼ in z Mojco Arko Lore.

Tudi {olsko leto 2010/11 je bilo za na{o zavodsko družino radodarno s ~udežem rojstva

ZAVOD SVETEGA FRANÎ[KA SALE[KEGA 2010/11 239 239ZAVOD SVETEGA FRANÎ[KA SALE[KEGA 2010/11 239

Na{a ustanova je bila mnogim drugi dom tudi zato, ker so poleg profesorjev in vzgojiteljev z nami ...

Janez Drnovšeknamestnik direktorja

in ekonom

Špela Potočniksvetovalna delavka

Katarina Moharsvetovalna delavka

Kajetana Simčičračunovodkinja

Karolina Repartajnica

Leopold Korenvratar

Stane Zupančičknjižničar

Zvone Reboljhišnik

Alojzija Zelkoperica

Mojca Arkokuharica

Marija Berkkuharica

Anica Cimermankuharica

Ana Černekuharica

Danila Koskuharica

Janja Hrovatkuharica

Gabrijela Kranjeckuharica

Tadeja Strahankuharica

Senad Čovićkuhar

Marija Kiselakčistilka

Marija Strežekčistilka

Tomislav Lovriččistilec

240 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

DOMJANEZA BOSKA

DOM JANEZA BOSKA 2010/11 241

»Ni dovolj sanjati, temve~ je treba pla~ati ceno, da se sanje uresni~ijo«S temi besedami se začenja poslani-

ca, ki jo je letos mladim celega sve-ta namenil vrhovni predstojnik salezi-jancev Pascual Chavez. V nadaljevanju pravi: »Ne morete se sprijazniti s tem, da bi živeli svoje življenje kot preprost biološki potek (roditi se, rasti, množiti se in umreti). Ne morete zastaviti svo-jega življenja kot življenje brez energije, anemično, brez navdušenja za Boga in bližnjega. Ne morete skrčiti življenja na vlogo porabnikov in gledalcev. Poklicani ste, da postanete vodilni člani družbe in Cerkve. Dragi mladi! Danes vas potre-buje Bog, da bo obnovil svet.«

Površen opazovalec mladih bi danes lahko rekel, da so brez idealov in energije, neambiciozni … Da jih zanimajo le divje zabave, življenje brez omejitev, preživlja-nje prostega časa na socialnih omrežjih … Kadar pa mlade pozorno pogledamo v oči, lahko v njih opazimo iskreno željo po življenju, željo, da bi iz svojega življe-nja napravili nekaj lepega, velikega. Vsak mlad človek nosi v sebi sanje, kako bi rad živel, kaj bi delal, vendar se te v realnosti vsakdana pogosto razblinijo.

Mladi, ki bivajo v naši ustanovi, in tisti, ki so že odšli na študij, večkrat to-žijo, da je življenje v Želimljem precej drugačno od življenja zunaj tega okolja. Večkrat jim je težko, ker novo okolje ponuja vrednote, ki so popolnoma na-sprotne tistim, za katere se trudimo pri

nas. Poraja se občutek, da je pri nas drug svet, neko pravljično okolje z nere-alnimi vrednotami, ki jih je v konkretno življenje nemogoče prenesti. Ob takih frustracijah je nevarno, da se sanje hitro razblinijo in ideali razgubijo.

Vendar življenje v okolju, ki je dolo-čenim vrednotam nenaklonjeno, še ne pomeni, da jih ne moremo živeti. Za uresničitev sanj je treba plačati določe-no ceno. Ne moremo samo čakati, da bo nekdo drug stvari spremenil na bolje. Vsak posameznik je poklican, da spre-minja svet po svojih najboljših močeh. Sanj ne moremo uresničiti s samo eno pomembno odločitvijo, temveč so nujne vsakodnevne (tudi majhne) odločitve, ki poživljajo in utrjujejo naše prizadevanje. Pomaga pa tudi, če nimamo občutka, da smo v tem prizadevanju sami.

Ob 20-letnici Gimnazije Želimlje in Doma Janeza Boska se še močneje za-vedamo, koliko mladih ljudi je že dajalo pečat naši ustanovi, koliko mladih živi podobne sanje in si prizadeva za po-dobne vrednote. Sanjamo in želimo, da bi vsi ti mladi postali veliko gibanje, ki bi zmoglo spreminjati najprej sebe in nato še druge. Tako gibanje bi prispevalo tudi k spreminjanju družbe in zgodovi-ne. Smo pripravljeni plačati ceno, da se te sanje uresničijo?

peter končan, ravnatelj doma janeza boska


Avgust 2010

24. uvodna vzgojiteljska konferenca 31. prihod dijakov

September 2010

2. piknik 2. skupna uvodna večerna molitev

(5. VS) 6. krst prvih letnikov 7. spoznavni večer prvih letnikov 9. filmski večer 15. začetek jesenskega turnirja 22. filmski večer 23. duhovni večer (6. VS) 24. roditeljski sestanek za 1. letnik 29. domski ples

Oktober 2010

19. športno srečanje katoliških dijaških domov

21. filmski večer 22. roditeljski sestanek za vse letnike

November 2010

2. duhovni večer (2. VS) 3. Heresov športni turnir 6. študijsko srečanje zaposlenih

(dr. Stanko Gerjolj: Odločitve) 8. študijska olimpijada 10. taizejski večer

12. filmski večer 16. zaključek jesenskega turnirja 23.–24. adventne delavnice 25. duhovni večer (3. VS)

December 2010

6. miklavževanje 8. sveta maša ob prazniku

Brezmadežne 10. govorilne ure 13. napoved Don Boskovega turnirja

2011 (DBT 2011) 16. filmski večer 16. začetek božične devetdnevnice 17. božičnica za zaposlene 22. božična akademija

in slavnostna večerja

Januar 2011

3. začetek tekmovanj DBT 2011 5. blagoslov svetih treh kraljev 7.–8. polletna vzgojiteljska konferenca 15. dan odprtih vrat 17. Heresov gala ples 21. roditeljski sestanek 24. domski ples 25. filmski večer 26. začetek Don Boskovih dnevov 27. duhovni večer (1. VS)

Kronika

►Krepitev sivih celic

Salezijanec Jože Bergant o svoji mladosti▼


◄Prvošolski spoznavni večer

◄Predbožični večer ob svečkah

►Prizadevna Anja

◄Koncert skupine Hillsong v Zagrebu

◄»Krst« prenovljenega parketa v telovadnici

►Adventni venčki


Februar 2011

2. predstavitev vzgojnih skupin 4. študijsko srečanje vzgojiteljev

katoliških dijaških domov v Vipavi 11.–12. informativni dan

Marec 2011

9. duhovni večer (4. VS) 23. ustvarjalne delavnice ob

materinskem dnevu 24. filmski večer 31. Domijada – kulturna prireditev

(Novo mesto)

April 2011

1. govorilne ure 11. zaključek DBT 2011 (gostja

rokometašica Andreja Lekić) 14. Strgana struna 20. duhovni večer (5. VS)

Maj 2011

5.–6. Domijada – državno tekmovanje (Rogla)

13. roditeljski sestanek (1.–3.letnik) 23. zahvalna sveta maša

in slovo od maturantov 23. piknik 26. filmski večer

Junij 2011

2. sv. maša (telovo) 13. pikniki po vzgojnih skupinah 16. filmski večer 17.–18. zaključna vzgojiteljska konferenca 20. košarkarski turnir 22. Dirty dancing (velika igra) 23. duhovni večer (7. VS)

in zaključek leta

◄Izdelovanje darilc ob materinskem dnevu

►Vzgojne skupine se predstavijo

►Križev pot


◄Dijaki znajo poskrbeti za dobro vzdušje

◄Šahistka Rozi

◄Piknik v naravi

►Spomin iz Italije

◄Srečanje vzgojiteljev katoliških dijaških domov


Vzgojitelji v Domu Janeza Boska

Dušan Antolič 2004/05–2005/06Anja Arbajter 2010/11Jure Babnik 1999/2000–2000/01

Klemen Balažič 1999/2000–2000/012004/05 do danes

Anita Beguš (Gradišar) 2001/02–2010/11Jože Brečko 1996/97–1999/2000Blaž Cuderman 1994/95Lojze Dobravec 1991/92–1992/93Tone Dolgan 1995/96Matild Domić 2010/11 do danesTina Drobnič 2009/10 do danesJanez Drnovšek 1996/97–1998/99Mitja Franc 2010/11 do danesDominik Frelih 1997/98–1998/99Petra Hribar Horzelenberg 2008/09 do danes

Boštjan Jamnik 1998/99–1999/20002003/04

Jana Jemec 2009/10

Peter Končan1995/96–1996/972000/01–2002/03ravnatelj 2003/04 do danes

Marko Košnik 1994/95–1995/962010/11 do danes

Martina Kotnik 1994/95Matej Kovačič 1999/2000–2000/01Jerneja Kovšca 1996/97–2000/01Janez Krnc 1996/97–1997/98Jože Krnc 1996/97

Marjan Lamovšek 1992/93–1993/941997/98–1999/2000

Bogdana Mikša (Lavrenčič) 2004/05 do danesJana Mohorič 2008/09Aleksander Osojnik 1991/92; 1995/96Monika Pajk 1993/94–1997/98Luka Planinc 2007/08 do danesVeronika Planinc (Primožič) 2007/08 do danesFranc Podbevšek ravnatelj 1991/92

Peter Polc 1994/95–1995/96ravnatelj 1996/97–2002/03

Janez Potočnik 1993/94Mojca Potokar 2004/05–2007/08

Peter Pučnik 1992/93–1993/941999/2000–2009/10

Hanzej Rosenzopf 1994/95Bernardka Rupnik 2010/11 do danes

Miran Sajovic 1991/92–1992/931994/95

Drago Senčur 1997/98–1998/992002/2003

Janez Suhoveršnik 2009/10Marija Stavanja 1998/99–2003/04s. Urša Šebat 2007/08–2008/09Martina Šetina Čož 1995/96 do danesLucija Umek (Ferlin) 2007/08–2009/10

Aleš Ušeničnik 1993/94–1994/952001/02–2003/04

Grega Valič 2006/07–2007/08

Janez Vodičar 1991/92ravnatelj 1992/93–1995/96


Anj

a A

rbaj

ter

Kle

men

Bal

ažič

A

nita

Beg

ušM

atild

Dom

ić

Tina

Dro

bnič

M

itja

Fra

nc

Petr

a H

riba

r H

orze

lenb

erg

Pete

r K

onča

n, ra

vnat

elj

Mar

ko K

ošni

k B

ogda

na M

ikša

Luka

Pla

ninc

Ve

roni

ka P

lani

ncB

erna

rdka

Rup

nik

Mar

tina

Šet

ina

Čož

248 DOM JANEZA BOSKA 2010/11248 DOM JANEZA BOSKA 2010/11Prva vzgojna skupina

Luka Planinc, vzgojitelj

1. Jan Barić 2. Miha Bizjak 3. Jakob Brodarič 4. Žiga Cukor 5. Janez Demšar 6. Matjaž Demšar 7. Rok Demšar 8. Gašper Govekar 9. Jurij Gregorc 10. Klemen Gregor Gregorc 11. David Homšak 12. Miha Jurančič 13. Tadej Kern 14. Andrej Kučič 15. Rok Malovrh

16. Luka Marinko 17. Anže Merhar 18. Janez Novljan 19. Patrik Polc 20. Vid Planinc 21. Jakob Rupar 22. Jan Štefanič 23. Sebastijan Štravs 24. Denis Vrenko


Dobro jutro! Sem maturant iz prve vzgojne skupine. Naj vam opišem

svoje šolsko leto kot dolg dan. Po jutra-nji maši, ki nas je vpeljala v šolsko leto, je sledil zajtrk iz »fazanov« in barbarov, začinjen z nočnim »fazaniranjem«. Dopoldan je bil poln športnega duha, borbenosti in veselja ob mnogih zma-gah jesenskega turnirja. Opoldanska vročica nam je vzela končno zmago, a nič za to, saj je sledilo kosilo s pred-jedjo prav posebnega miklavževanja, ki nas je s prometnimi znaki pripeljalo do mesta, v katerem jedi nimajo skupne melodije, dokler jim tuji kuhar ne pove njihovega pravega pomena. Pri glavni jedi so se izkazali »fazani«, ki so z do-bro igro in zanimivim fi lmčkom poskrbeli za gurmansko vzdušje božične večerje. Pregrešno dobro sladico duhovnega večera je sestavljalo sedem naglavnih grehov, ki nas oddaljujejo od božjega slaščičarja in njegovega pomočnika sv. Janeza Boska. Popoldne je bilo že v polnem teku in prav nerodno smo se lotili priprav na predstavitev DBT-ja. Ko smo jo v slogu Pata in Mata iz risanke vendarle izpeljali, je sledila večerja. Ta

je na pladnju slovesa od maturantov pri-nesla slastnega zlato zapečenega odoj-

ka. Dan se je prevesil v otožno noč, ko smo vam maturantje še zadnjič zaželeli sladke sanje v pričakovanju novega dne. Lahko noč!

denis vrenko in sebastijan štravs

Prva vzgojna skupina

Navihani »fazani«

Turnir v pokru

Mojstri rubikove kocke

Manekeni


1. Sebastjan Cvelbar 2. Miha Debeljak 3. Jan Gačnik 4. Janez Godec 5. Nejc Kastelic 6. Gregor Klinc 7. Sašo Klun 8. Aljoša Korošec 9. Tadej Košmerl 10. David Lenarčič 11. Timotej Mihelič 12. Dominik Mlakar 13. Klemen Mlakar Rismondo 14. Toni Nagode 15. Matevž Okršlar

250 DOM JANEZA BOSKA 2010/11Druga vzgojna skupina

Marko Košnik in Matild Domić, vzgojitelja

16. Janez Puntar 17. Simon Smrekar 18. Borut Stramšek 19. Rok Umek 20. Samo Umek 21. Filip Urh

DOM JANEZA BOSKA 2010/11 251DOM

Domić in Košnik vstopila na povelje, Razburkala valove, včasih vzela nam veselje.Upal še Matevž je priti k nam, Ga hitro je minilo, da bi odšel drugam. Ampak naša želja je, da tudi Pučnik bil bi »tle«.

Veliko skupaj počnemo, veliko sodelujemo,Zdaj že drugo leto vsi skupaj plujemo.Glasbeno smo se na DBT-ju izkazali, Okoli po odru smo v pajkicah skakali.Jeseni smo priredili duhovni večer,Na veliko smo se streljal’, mal’ smo tud' zapel’,A kljub vsemu smo se dobro imel'.

tadej košmerl

Druga vzgojna skupina

Praznovanje Jan je vedno dobre volje

Druga vzgojna skupina

Nejc je zavzet ministrant

Zasanjani Timi Navdušeni plesalci


1. Matej Arh 2. Simon Bolta 3. Jure Boncelj 4. Jure Debeljak 5. Matej Drobnič 6. Jan Francelj 7. Blaž Gluk 8. Peter Hrovat 9. Dominik Jan 10. Klemen Kraševec 11. Anže Mlakar 12. Kevin Mohar 13. Nejc Piber 14. Andrej Podkoritnik 15. Urh Pucihar

252 DOM JANEZA BOSKA 2010/11Tretja vzgojna skupina

Klemen Balažič in Mitja Franc, vzgojitelja

16. Matej Pucihar 17. Krištof Rener 18. Janez Rus 19. Simon Senčar 20. Lovrenc Skvarča 21. Aljaž Škrjanec 22. Miha Vehovar 23. Evgen Zajc 24. Klemen Žumer


Tretja vzgojna skupina ima 24 članov, 6 maturantov in 18 bodočih matu-

rantov. Za nas skrbita vzgojitelja Klemen Balažič in Mitja Štefan Franc (Feri).

Tako kot vsi v našem domu se tudi mi zjutraj zbudimo in pridemo na moli-tve, ki jim sledi zajtrk, njemu pa stan-darden proces organiziranega mučenja dijakov, imenovan pouk.

Po pouku se večina naših fantov ukvarja s športom; zunaj igrajo nogomet ali odbojko, v telovadnici košarko ali pa plezajo po plezalni steni. Drugi, ki nad moštvenimi športi niso preveč navduše-ni, pa pogosto odhajajo na sprehode po želimeljski dolini ali pa si čas krajšajo v klubu. Vsak od nas si zna poiskati tisto, kar mu najbolj ustreza.

Ura je 15.30 in že se po prostorih tretje vzgojne skupine razlega Kleme-nov glas: »Učne ure!« Tako je, pri nas se (občasno) tudi učimo. Pogosto – po-sebno, ko je v šoli manj dela – pa med učenjem v sobi nastane vsesplošna de-bata o tem in onem.

Po koncu učnih ur (včasih tudi prej) odhitimo na večerjo. Nato je večerni od-

mor, ki ga večinoma preživimo na enak način kot popoldan-skega.

Ko je ura 19.45, se spet zasliši glas našega Klemena: »Fantje, molitve!« Molitvam po navadi sledi sestanek vzgoj-ne skupine, potem pa se zopet učimo.

Po koncu učnih ur (ob 21.15) se pripravljamo na spanje oziroma na to, da se bodo ugasnile luči – za maturante ob 23.00, za tretješol-ce pa ob 22.30. Ko se luči ugasnejo, vsi pridno zaspimo. V resnici nas večina ostane budnih še kako uro, saj se pogosto tudi zvečer učimo v učilnici, še pogosteje pa po sobah debatiramo. Čvekanje se kar ne konča – včasih smo hujši kot dekleta. Približno takšen je na-vaden dan v naši vzgojni skupini.

evgen zajc

Tretja vzgojna skupina

Glasbeni navdušenci

Predstavitev na DBT-ju


12. Tina Košir 13. Lucija Kovač 14. Eva Lisec 15. Nežka Lukan 16. Neli Mavrič 17. Mima More 18. Katja Polc 19. Polona Polc 20. Marika Prošek 21. Maja Rajšp 22. Anamarija Treven 23. Teja Trontelj 24. Lucija Zajec 25. Urška Zgonc 26. Polona Zupančič 27. Valerija Žebovec 28. Vesna Železnik

254 DOM JANEZA BOSKA 2010/11êtrta vzgojna skupina

Anita Beguš in Bernardka Rupnik, vzgojiteljici

1. Nika Adamič 2. Barbara Aljaž 3. Tina Bačar 4. Ana Barić 5. Monika Čuk 6. Rebeka Gregorc 7. Jerneja Gros 8. Natalija Gruden 9. Jana Hrušovar 10. Lara Kirm 11. Meta Košir


Zelene, še čisto zelene »fazanke« smo prišle v želimeljsko dolino in spoznale mnogo zrelejše, že skoraj čisto rdeče maturantke. In bile smo:

êtrta vzgojna skupina

RDEČE – bile smo Srčne Eve, reševale smo srčne težave in se veselile novih ljubezni. In bile smo

RUMENE – trudile smo se za dobre odnose in jih poskušale odeti v tople odtenke. Pa

ZELENE – s skoki v naravo, z vsakodnevnim tekom, s pomladjo v očeh. In končno smo ena ob drugi postajale vse bolj

MODRE – tako in drugače.

Iskale smo svoje prave barve in jih odkrile v čudoviti mavrični melodiji, ki je naslikana na našem hodniku. »A veš un fi ling«, ko smo skupaj uživale ne glede na vse … teja trontelj in meta košir

Travniški wellness »Cimre«

Jana ustvarja … Pogled v prihodnost


1. Nika Bergant 2. Alja Bizjak 3. Simona Bizjak 4. Tilka Brcar 5. Valerija Dolenšek 6. Jerica Felicijan 7. Marija Gartner 8. Lucija Gartner 9. Katarina Godec 10. Diana Homec 11. Nika Hrušovar 12. Ana Jakopin 13. Jerca Košir 14. Urška Klemenčič 15. Vanesa Koračin 16. Norma Marija Korošec 17. Lejla Košmrlj 18. Astrud Kovačič 19. Alessandra Lavrič Cascio 20. Nika Lesjak

256 DOM JANEZA BOSKA 2010/11Peta vzgojna skupina

Martina Šetina Čož in Tina Drobnič, vzgojiteljici

21. Tina Lovka 22. Urša Malavašič 23. Neža Mišmaš 24. Lana Modrej 25. Maruša Nartnik 26. Agata Nuč 27. Lucija Rejc 28. Hema Smrekar 29. Rozalija Stegnar 30. Ana Stritar 31. Alenka Tratnik 32. Neja Žorž


Za peto vzgojno skupino je bilo to šolsko leto polno PRESEŽKOV:

1. Imele smo »samo« dve vzgojiteljici. Kdo ve, kaj lahko pričakujemo naslednje leto?

2. Kar naenkrat v vzgojni skupini ni bilo več »fazank« in tretješolk, ampak drugošolke in modre maturantke.

3. Znanje smo delile in prejemale s pomočjo projekta »Znam-dam«; lotile smo se kuha-nja, masaže, debatiranja, fotografi ranja …

4. Ste na duhovnem večeru kdaj hodili za kri-žem?! Me smo krive …

5. Da bi kar najbolje izkoristile svoje sposob-nosti in bi bile naše ocene velik presežek, nas je Tina poučila o učenju in motivaciji.

6. Na DBT-ju smo se predstavile kot praktična in sposobna dekleta, primerna za možitev.

7. Naše maturantke (in še kdo) so opazile presežke v kilogramih, za katere so menile, da ne sodijo na maturantski ples, zato jih je Agata popeljala v zadihani svet pilatesa.

8. Tik pred dnevom D (beri: maturantskim ple-som) smo naše vrle maturantke zasliševale o vseh podrobnostih tega posebnega dne. Tina temu reče okrogla miza, me pa stro-kovni posvet.

9. In prišli smo do žalostnega konca.► Žalostni konec 1: - preizkus iznajdljivosti bodočih študentk,- preizkus higienskih standardov (čiščenje

jeklenega konjička),- preizkus gradbenih sposobnosti, - preizkus »kok neseš« (dobrot z žara in

sladkih pregreh).► Žalostni konec 2: - drugošolke smo se na slavnostni večer-

ji izkazale v natakarskih in aranžerskih spretnostih, nikakor pa nismo zanemarile pevskih …

Peta vzgojna skupina

► Žalostni konec 3: - Valerija je izlila reko solz (papa, »cimre«),- maturanti so nas iz sladkega spanca vrgli

ob enih, in to s prav posebno tehniko po principu »fazaniranja«. Po pridobljenih bombonih, avtogramih in obrisanih solzah smo zdrsnile v otožne sanje.

► Konec žalostnega konca:- na hladno torkovo jutro so naše oči posled-

njič uzrle svobodne nasmeške naših velikih vzornic.

P. S.: Z našimi maturantkami smo preživele dve zelo zanimivi leti. Menimo, da smo se od njih veliko naučile, obogatile so nas s svojimi izkušnjami in na nas pustile svoj pečat. Upa-mo, da bomo dobro prevzele vlogo najstarej-ših v 5. vzgojni skupini. valerija dolenšek in neja žorž

Razigrana dekleta

Poslovilni piknik


1. Manca Arh 2. Selena Benedik 3. Sara Grahek 4. Ana Herman 5. Anamarija Hribernik 6. Lidija Klanjšek 7. Meta Knafelc 8. Manca Kojek 9. Lucija Košir 10. Klavdija Kraševec 11. Štefka Krajnik 12. Eva Krč 13. Lara Kromar 14. Tina Levstek 15. Barbara Malovrh 16. Žana Marin 17. Sara Meglič 18. Ana Merzel 19. Valentina Metež

258 DOM JANEZA BOSKA 2010/11[esta vzgojna skupina

Petra Hribar Horzelenberg, vzgojiteljica

20. Lucija Nagode 21. Nina Ocvirk 21. Barbara Pavlinič 23. Marjana Pavlinka Kocmur 24. Veronika Simončič 25. Helena Sorč 26. Tatiana Elizabet Sušnik 27. Ema Šavs 28. Mojca Špende 29. Petra Vidergar 30. Monika Zabret 31. Anja Zore


≈ dve leti skupnih dogodivščin≈ dve leti zmag na DBT-ju≈ 30+1 nasmejanih obrazov≈ 30+1 vsestranskih talentov≈ ure in ure igranja kitare in prepevanja≈ smeh in zabava≈ »športanje« na igriščih in v naravi≈ spomladanske urice na sončku≈ neprespane noči zaradi učenja, ko zmanjka učnih ur≈ nešteto porabljenih rolic WC papirja≈ zadovoljstvo ob dobrih ocenah≈ 30×30 prijateljskih vezi≈ (najmanj) 5789345 kg pojedene čokolade≈ nešteto norih idej≈ vzgojna skupina vseh barv, vrst in oblik≈ pokal z jesenskega turnirja – v trajni lasti!≈ 65873009 popitih skodelic kave≈ prehojene vse želimeljske poti, stezice, travniki …≈ nekaj kratkih minut, prebitih v ledeno mrzli Želimeljščici≈ 10 oddanih in 19 prostih deklet ter poročena in noseča Petra≈ 30+1 velikih src, ki bijejo kot eno ≈ nešteto zanimivih dejstev

selena benedik

[esta vzgojna skupina

Drugošolke

Navihane

Ustvarjalne

Povezane


1. Barbara Bojc 2. Petra Boncelj 3. Sara Brozovič 4. Maša Brozovič 5. Ema Doplihar 6. Nika Jakopin 7. Ina Kebe 8. Teja Kebe 9. Eva Kraljić 10. Eva Levstek 11. Tjaša Malavašič 12. Neža Martinčič 13. Eva Mišmaš 14. Eva Mulej 15. Neža Okršlar 16. Nina Ozebek 17. Katarina Rupar

260 DOM JANEZA BOSKA 2010/11Sedma vzgojna skupina

Veronika Planinc,Anja Arbajter,

Bogdana Mikša,vzgojiteljice

18. Gaja Sorč 19. Teja Sulejmanovič 20. Katja Špende 21. Maruša Tušar 22. Neža Verdinek 23. Mateja Urh 24. Nina Zaplatar 25. Maja Žibert

DOM JANEZA BOSKA 2010/11 261DOM JANEZA BOSKA 2010/11

V tokratnem intervjuju je ob dobri kavici z nama z veseljem poklepetala predsednica

društva 7. VS, gospodična Sedma Vzgojna. Po začetni tremi je pogovor stekel in izvedeli sva kar nekaj sočnih podrobnosti. Pozdravljena, gdč. Sedma Vzgojna! Najprej se nam, prosiva, na kratko predstavite.

Živijo! Zelo sem vesela, da ste me pova-bili na ta pogovor. Sem zelo visoka (po višini, da ne bo pomote), po karakterju pa prijazna, energična in polna norih idej. Moj dnevnik so v letošnjem šolskem letu pisale kar tri tajnice – Veronika, Anja in Bogdana – in z vsemi sem bila nadvse zadovoljna. Naj na tem mestu po-vem, da je v moje društvo trenutno včlanjenih 9 »fazank« in 15 starejših članic, ki me pri mojem delu zvesto podpirajo. Hvala, drage moje!Kaj v zameno za zvestobo in podporo nudite svojim članicam?

Seveda jim nudim največje udobje, kar ga premorem. Letos sem jim z novimi okni tudi raz-širila pogled v svet.Kaj pa zabava, aktivnosti v prostem času …?

Tudi tega ne primanjkuje. V božičnem času smo pripravile že tradicionalno praznovanje, polno norih iger, dobre hrane, smeha, zabave in romantike ob ogledu fi lma. Saj vesta, kakšne smo ženske!Predvidevava, da vaše življenje ni le zabava. Kako pa skrbite za svoje zdravje?

Letos smo si ponovno pripravile košarkarski turnir in sodelovale na jesenskem turnirju, na katerem nismo bile zadnje. Poleg tega z dekleti tudi veliko tečemo, se vozimo z rolerji ali pa si privoščimo kratek sprehod ob (v) Želimeljščici.Omenili ste, da ste v tem šolskem letu zame-njali kar tri tajnice. Je bil za to kakšen poseben razlog?

Res je. Moja dolgoletna tajnica Veronika je v februarju postala mamica in vse smo se z njo veselile malega Benjamina. Ob tako velikem številu »tet« se mu bo zagotovo dobro godilo, kajne? Brez dvoma. Za konec pa nam zaupajte še ne-kaj svojih najljubših stvari.● Najsladkarija: posebna torta našega kluba

(za recept se obrnite na tajnico),● najdogodek: maša na Onkološkem inštitutu,● najsprostitev: večerna masaža ob soju svečk,● najčuvaj: Klemen, ki poskrbi za pravo količi-

no spanja,● najneumnost: HAHA! Samovžig adventnega

venčka. Požar smo uspešno pogasile. Bi želeli za konec bralcem še kaj sporočiti?

Bodite v cvetju in ostanite pošteni! Pa lep pozdrav iz DRUŠTVA 7. VS.

eva mišmaš in neža verdinek

Neža in Eva vam predstavita DRU[TVO 7. VS

V pričakovanju Benjamina


Vzgojiteljski »nered«

DOM JANEZA BOSKA 2010/11 263DOM JANEZA BOSKA 2010/11 263


▲Eva s svojimi starši

▲Dobra volja na začetku

►Uvodna prireditev

▼Darilo za dobrodošlico

▼ Novi »fazani«

▲ David pa samo gleda …

▼Spoznavanje


In prišel je 31. avgust; dan, ki sem ga pričakovala in se ga malo bala že vse

poletje. Med vožnjo v Želimlje so se v meni pojavili dvomi. Je bila moja odlo-čitev prava? Bo vse tako »super«, kot sem si predstavljala? Kakšni bosta moji »cimri«?

Končno smo prispeli; stopila sem iz avta in začel se je prvi prizor mojega no-vega življenja. Pred domskim vhodom je bilo že veliko mladih (verjetno mojih novih sošolcev) in malo manj mladih (verjetno njihovih staršev). Skupaj smo odšli do fitnesa, kjer je po kratkem programu moral vsak nekaj povedati o sebi. Gledala sem nove obraze in si v mislih sestavila svoj »govor«. Ko smo se vsi predstavili, so nas razdelili po vzgojnih skupinah in odšli smo s svojimi vzgojitelji.

Do četrte vzgojne skupine sem prišla med prvimi in se namestila kar v prvo sobo, ki je bila še prosta. Čez nekaj časa je prišla še Nežka, nato pa no-beden več. Vsak je pogledal v sobo in odšel naprej. (Verjetno zato, ker je bila z mano v sobi še moja sestra Nika in so mislili, da so v njej že tri »fazanke«).

Ko smo bili že vsi razporejeni po so-bah, je prišla vzgojiteljica Anita in nama povedala, da bo z nama v sobi ena od maturantk. To je bil precej velik šok; »fa-zanki« in maturantka skupaj v sobi, ali bo to šlo?

Ravno sem se poslavljala od star-šev, ko je v sobo prišla Anamarija (na-

jina maturantka). Na prvi pogled ni bila tako strašna, mogoče bo pa šlo. Kmalu smo v sobi ostale same, zato smo se odločile, da gremo malo pogledat še v druge vzgojne skupine. Pridružilo se nam je še nekaj deklet in Anamarija nas je popeljala v magični svet fantovskih vzgojnih skupin.

Izkazalo se je, da biti v sobi z ma-turantko sploh ni slaba stvar. Več kot »super« je imeti nekoga, ki ti pomaga najti pot iz zapletenih hodnikov našega doma, ti predstavi nove obraze in pove, kdo je še »samski« in kdo ne.

Dan je hitro minil, v postelji pa sem že razmišljala o novem izzivu, ki me je čakal naslednji dan: spoznavanje profe-sorjev.

jana hrušovar

Spomini na prvi ve~er v domu

266 DOM JANEZA BOSKA 2010/11266 DOM JANEZA BOSKA 2010/11

▲Kdo se boji maturantov?◄Druščina barbarov▼Razne preizkušnje

▲Glasno bujenje

▼Zbiranje koruze


Tu, tu, tu … bolniška postelja … tu, tu, tu … mraz in tema prevzemata

dušo … tu, tu, tu, tuuuuuuuuuuuu … Dolg, oster pisk para ušesa navzočih, ravna črta na zaslonu. Še eno srce je podleglo hladni brezbrižnosti.

Ko se znova zavem, stojim na cesti življenja. Ob cesti opazim znak, ki me zaslepi in me vodi v Gogo, v Ninive in celo v rodni kraj. Pred mestom naletim na skupino cigank, polnih obljub in pre-rokovanj, ki mi prav vsiljivo razlagajo svojo nesrečno zgodbo. A obrnem se stran in stopim v ozko ulico. Zaznam rezek vonj po alkoholu in suho postavo pijanca, ki svojo žalost utaplja v pijači. Pa kaj bi ga poslušal, saj imam že sam dovolj težav. Stopim naprej. Za naslednjim vogalom stoji prostitutka. Zamiš- ljeno opazujem ljudi, ki jo gledajo le kot predmet poželenja. Še sam se pre-pustim njenim čarom, ko me na trdna

tla postavita mladeniča. Z izgovorom o težkem otroštvu mi spraznita žepe. Jezen in prepričan v brezsrčnost sve-ta stopim na trg, kjer ulični glasbeniki igrajo za vsakdanji kruh. Vržem jim še zadnji kovanec, ko v temnem kotu za-gledam zaprašeno škatlo. Privlečem jo na trg in si jo pozorno ogledam. Na njej z bledimi črkami piše »Od Miklavža«. Pomislim: »Pa kdo sploh je?« Misel mi pretrga globok glas: »To si ti!« Obrnem se in zagledam zgubanega moža, ki me opazuje in ponavlja: »Ti si lahko Mi-klavž, ti si lahko dober, ti …« Njegove besede me kot električni sunek prebu-dijo in …

Tu, tu, tu … spet sem nazaj v bolni-ški postelji. A tokrat mi dušo prevzema-ta svetloba in toplina, saj vem, da sem lahko tudi jaz Miklavž za sočloveka.

denis vrenko in jan barić

Miklavževanje

Maturanti so nam pripravili lepo miklavževanje ▼


Dom Janeza Boska goji mnogo tradicij. Ena najlepših je zagotovo

božičnica, ki jo vsako leto pripravlja generacija »frčeče perjadi«. Tako smo tudi mi decembra začeli sestankovati in pripravljati to čudovito želimeljsko tradicijo.

Neprestano ponavljam besedo tradi-cija. Zakaj? No, tradicionalen (»Evo, že spet!«) in tudi osrednji del božičnice je duhovni večer. Letos je potekal v Majc-novem domu, osrednja oseba pa je bil preprost pastirček, ki je videl Jezuščka in od njega prejel dar pravega božiča in vere. Obiskal je sodobno družino, v ka-teri je vera le še tradicija, pravi pomen

božiča pa se je v sodobnem božičnem blišču izgubil. Ob tem smo se zamislili, kolikokrat vidimo in doživimo le še ko-mercialen božič, na njegov pravi pomen pa pozabimo. Krivi so številni žarometi, med katerimi pa skoraj nikoli ni glavne luči – vere.

Po duhovnem večeru je slavnostna večerja, pri kateri podmladek streže

vsem modrejšim glavam. Nato sledi ples, ki ga pripravijo maturantje. Ko smo se vsi naplesali, smo se odpravili ven, kjer smo občudovali veličasten og-njemet. »Fazančki« smo večer zaključili s pospravljanjem. Ko smo opravili, smo nekateri odtavali v sobe in se po hitrem postopku utrujeni dali v pižame in za-spali, drugi pa so še nekaj časa veselo popevali na domskem hodniku, kar je tudi že prava tradicija.

Take božičnice pa ne bi imeli brez pomoči vzgojiteljev in truda vseh, ki so sodelovali pri programu in delu v jedil-nici. Hvala, ste »the best«. Osebno si bom to božičnico za vedno zapomnila.

Kot ena izmed scenaristk mislim, da nam je sporočilo božičnice uspelo pre-nesti vsem in smo lahko vsi začutili pra-vi pomen božiča.

Ob koncu sem imela res lep obču-tek, da nam je skupaj uspelo nekaj ve-likega. In to le zato, ker smo bili skupaj.

polona zupančič

Na{a lepa tradicija

Dobro razpoloženje▼

▲Obisk pri sveti družini


Miha z oboževalkama

Tina in Sebastijan

Je božič samo še tradicija?

Brez petja ne gre

Slavnostno urejene

Sprejem Novorojenega

Zdravica in voščilo

Jaslice v jedilnici


Strgana struna 2011 se je s prvim plaka-tom, ki je vabil h glasbeni ustvarjalnosti,

napovedala že v februarju. Razpis je, Bogu hvala, uspel, saj se je prijavilo kar osem za-sedb z zelo zanimivimi skladbami. Priprave so potekale v tišini in skrito.

Kantavtorski večer je potekal 14. aprila. Občinstvo, ki je dvorano Majcnovega doma napolnilo do zadnjega kotička, je bilo navdu-šeno. V zakulisju je vseskozi trepetal vzgo-jitelj Luka Planinc. K soustvarjanju večera je povabil povezovalca in napovedovalca programa Gašperja Govekarja in Urbana Strajnarja. Imel je srečno roko. S hudomuš- no teatralnostjo, ki je občinstvo neizmerno zabavala, sta po vrstnem redu napovedala naslednje skladbe: ♫ Novi dan (avtor Blaž Podobnik,

izvajalci trio Mešani gozd)♫ Perfect to me (avtorica Lidija

Klanjšek, izvajalci Lady kvakva in Ščurki)♫ Naj ti veter govori (avtorica

Urška Klemenčič, izvajalci trio K. U. L.) ♫ Vem, da ne smem (avtorici

Karolina Simčič in Bernardka Rupnik, izvajalki BEla KAva)

♫ Čas prehiteva (avtor Timotej Mihelič, izvajalci Škampi)

♫ Svet je lep, ko si zadet (avtor Mrtev, izvajalci Band 15)

♫ S tabo (avtor Blaž Podobnik, izvajalca brata Podobnik)

♫ Tak je lajf (avtorji Sebastijan Štravs, Žiga Cukor, Denis Vrenko, izvajalci Kind a Crazy and Annoying Band)

Strgana struna 2011


Gaja

Lara in Urška

Denis


In kako so bile razdeljene nagrade? Ob-činstvo je nagradilo skladbo Blaža Podobnika S tabo, strokovna žirija (Tina Gačnik – Tiana, Rok Kelvišar, Jurij Rus) pa se je odločila za naslednji vrstni red: 1. mesto: Novi dan 2. mesto: Naj ti veter govori 3. mesto: Perfect to me

Bilo je zelo zanimivo. Če bi jih slišali v živo, bi uživali. Ker to ni mogoče, si izvajalce oglejte na fotografijah, skladbe pa lahko po-slušate na CD-ju, ki je v visoki nakladi izšel kmalu po prireditvi.

marko košnik

Gašper in Urban

Ob spremljavi s kitaro

LidijaTimi

Miha Strokovna komisija


Prišel je čas slovesa, bratje, čas je, da gremo ...

Res je, poslovili smo se. Zaključili smo vse ocene, pospravili vse neuporabne zvezke, pripravili kres, se začeli pospe-šeno pripravljati na maturo in prtljago od-nesli domov. Z mašo in odlično priprav- ljeno večerjo smo se v domu poslovili v družbi naših staršev in vzgojiteljev. To je bila naša zadnja skupna domska večerja.

Ponoči se nam nikakor ni dalo za-spati. Zato smo zbudili še vse druge vzgojne skupine in hoteli na kar se da glasen način povedati, da odhajamo.

Ne, to ni bilo novo »fazaniranje«, to je bil le navdušen krik po svobodi in dej-stvo, da ob odhodu nismo hoteli poka-zati solz.

Čeprav smo se že poslovili, upamo, da nam Želimelj ne bo treba nikoli popol-noma zapustiti. Poleg mnogih obiskov, ko bomo prihajali nazaj v to želimeljsko dolinico, bi radi tu ostali še na drugačen način – v vaših srcih in spominih.

A zdaj gremo. Tu smo preživeli štiri leta in čas je, da odidemo naprej.

urška klemenčič in lucija rejc

Slovo od maturantov

Skupaj s

starši smo

pomahali v

slovo

▼


Bernardkina pesem za maturantke

Preizkus praktičnosti

Vodne igre

Učenje previjanja

"Adijo" in hvala za vse! Čiščenje avtomobila


Bližal se je že konec leta, ko

smo ugotovili, da nam maturantski, gala, Heresovi in drugi plesi niso dovolj. Odločili smo se, da se razgibamo še malo drugače – bolj umazano. Dobesedno.

Zbrali so se vsi želimeljski skavti, taborniki ter frančiškova mladina z Bernardko, Anjo in Lukom na čelu in začeli načrtovati. Umazani ples je bil rezultat domiselnih idej, zagnanosti in mladostniške navihanosti.

»Plesalci« so se najprej zavrteli pri Veroniki in Marjanci, nato pa se odpravili na dolgo in tresočo pot čez opičji most, se borili na vrvi, kjer so si morali pridobiti rutko, se zibali in gugali na prav posebni gugalnici. Od tam so šli na tobogan, kjer se je začel umazani del poti: plazenje in tunkanje v blatu, plezanje čez gume in padci s sodov v mrzlo Želimeljščico. Bilo je nepozabno!

tjaša malavašič

Dirty dancing (velika igra)►Povabilo na umazani ples

►Blatni, vendar nasmejani

►Uživali smo v blatu

►Preizkus spretnosti in moči


Med odmori so najbolj zasedeni

prostor igrišča, kjer dijaki in dijakinje (ne glede na vreme) svoj prosti čas izkoristijo za športno druženje. Veliko je tudi takih, ki želijo svoje športno znanje še izboljšati. Zato so bili v tem šolskem letu organizirani treningi nogometa, košarke, odbojke in strelstva. Potekali so enkrat tedensko, in sicer pod vodstvom Marka Straha, Domna Bančiča, Tine Drobnič in Tonija Nagodeta, ki so se s trenerskim delom zelo izkazali. Uspešnost treningov

Treningiso ekipe dokazale ob različnih športnih dogodkih in na turnirjih, kjer so dosegle kar nekaj lepih rezultatov.

meta knafelc in lucija nagode


»Živi z nogami na zemlji in s srcem v nebesih.«


Ko{arkarski turnir mladih

▼Na igrišču je bilo živahno

◄Aljaž je skrbel za nemoten potek tekmovanja

Udeleženci turnirja▼

►Počitek po naporni tekmi

►Zmagovalna ekipa


Ob pisanju tega prispevka se nama misli vrnejo v jesen 2010. Medtem

ko so se naše nadobudne športnice predano ogrevale, smo se druge čla-nice vzgojne skupine še bolj predano pripravljale na bojni pohod. Iz naše orožarne (beri iz kuhinje) smo privlekle svoje bojno orožje: lonce, kuhalnice, pokrovke ... Nato smo se zapodile – ne na kuharski tečaj, ampak na bojno polje

(beri v telovadnico). Med pohodom so bili našemu hrupu na milost in nemilost prepuščeni vsi stanovalci Doma Janeza Boska.

Tekmovanje je potekalo ob glasnem navijanju. Fantje so tekmovali v košar-ki, nogometu in odbojki. Tretja vzgojna skupina je v skupnem seštevku le za las premagala prvo, ki je bila za lasek bolj-ša od druge vzgojne skupine.

Dekleta so tekmo-vala v odbojki in nogo-metu. Šesta vzgojna skupina je za atom v konici lasu premagala peto, ki je »kar konkretno« premagala četrto vzgojno skupino. Ta je le za lasek premagala sedmo vzgojno skupi-no. Skratka, boj je bil zelo napet.

Ja, športni duh je-senskega turnirja se dotakne tudi nešport- nih src!

neja žorž in nika lesjak

Jesenski turnir▼Pri dekletih je zmagala šesta vzgojna skupina▼▼Pri fantih je bila nepremagljiva tretja vzgojna skupina


Plezanje

V Domu Janeza Boska smo se neka-teri dijaki že lani zanimali za pleza-

nje, zato smo enkrat tedensko plezali v Grosupljem.

Na koncu počitnic pa nas je prese-netila novica, da bo plezalna stena tudi v Želimljem. Nanjo smo težko čakali. V začetku novembra, ob zaključku jesenskega turnirja, jo je ravnatelj DJB Peter Končan blagoslovil. S tem je bila stena uradno odprta za uporabo. Od takrat na njej vsak dan plezamo in urimo svoje prste. Za to pridobitev smo zelo hvaležni.

Novi plezalni navdušenci ste vedno dobrodošli!

peter hrovat

Domovci,na smuko!

Pisalo se je leto Gospodovo 2011, ko smo se 29. januarja ob 6.00 zjutraj odpravili smučarskim do-

godivščinam naproti. Bilo nas je več kot 30, zato smo odšli z manjšim avtobusom in kombijem. Z nami so bili trije »angeli varuhi«: ravnatelj Peter Končan ter vzgojitelja Klemen Balažič in Tina Drobnič.

Malo pred deveto uro smo prispeli na smučišče Bad Kleinkirchheim. Po njem smo se »lomili« vse do štirih, nato pa za »rehabilitacijo« odšli v toplice ob vznožju smučišča. Največja atrakcija je bilo valjanje po snegu v kopalkah, nato pa hitro »čof« v topel ba-zen. Nekateri so bili nad toplicami tako navdušeni, da so tam celo pozabili svoje smučarske hlače.

Naslednji dan smo se odpravili na smučišče Osoj-ščica. Tudi tu smo padali, jedli, se smejali, skakali, lomili smučarske palice – skratka, imeli smo se lepo. Ob štirih smo s smučanjem zaključili, se uredili in se polni lepih vtisov odpravili proti Želimljam. Bili smo veseli, da se ni nihče resneje poškodoval.

janez godec, timotej mihelič in tadej košmerl

▲Blagoslov nove plezalne stene


Don Boskov turnir je tradicionalno tek-movanje dijakov Doma Janeza Boska.

Tekmovalci se med seboj pomerijo v šte-vilnih disciplinah: prosti meti in met trojk, ročni nogomet, namizni tenis, pikado, štiri v vrsto, balinci, remi, biljard, tam-tam, šah in namizni hokej.

Del turnirja je tudi predstavitev vzgoj-nih skupin. Strokovna komisija je odloča-la o kvaliteti nastopa, o imenu skupine in izvirnosti zapete himne ter o unikatnosti plakata.

Vzdušje je bilo ves večer zelo prijetno, vendar tudi zelo napeto. Vsaka vzgojna skupina je hotela pokazati največ kar se le da in to so kazali tudi izdelki. Prižigali smo

ogenj, iskali »punce za oženit«, peli podok- nico, se bojevali za ozemlje, bili na aerobiki za nosečnice, obiskala sta nas junaka iz risanke A je to, osvajali smo Matildico …

Priprava programa za nastop nas je znotraj vzgojne skupine zelo povezala. Uži-vali smo v skupnih trenutkih, kljub temu da včasih ni bilo vse po naši volji. S skupnimi močmi in dobro voljo smo pokazali tisto, kar je v mladih želel videti in prebuditi Don Bosko – veselje, ustvarjalnost, dobro voljo, poveza-nost, enotnost …

Na prireditvi ob zaključku turnirja so najboljši tekmovalci dobili priznanja. Kot skrita gostja se nam je letos pridružila ena najboljših evropskih rokometašic, Andreja

Don Boskov turnir

Lovro je moral priznati premoč rokometašice Andreje Lekić▼


Lekić, ki igra za najuspešnejši slo-venski rokometni klub Krim Mer-cator. Večer nam je popestrila s kratkim pogovorom in reševanjem zastavljenih nalog. Dokazala nam je, da lahko dekleta premagajo tudi najmočnejše fante na šoli.

In kdo so letošnji zmagoval-ci Don Boskovega turnirja? Med

vzgojnimi skupinami je naslov pripadel 3. vzgojni skupini, med posamezniki pa je slavil Andrej Podkoritnik, ki si je pokal zaslužil z dvema zmagama v posameznih disciplinah. Iskrene čestitke tudi vsem drugim udeležencem.

mateja urh in maja žibert

►"Punce za ožen't"►►Tekmovanje v namiznem tenisu▼Jurij se je razveselil podpisa

▲▲Predstavitev tretje vzgojne skupine▲Zmagovalci


Vsi popoldnevi, ki jih na dolgih poteh (v Maribor, Mursko Soboto ipd.) preživljamo

v kombiju in na igriščih, kjer skušamo dokaza-ti, da smo najboljši (včasih nam uspe, drugič ne), so prava pot do finala Domijade.

Čeprav smo letos vedeli, da v finalu na Ro-gli zaradi ekskurzije po Franciji naši tretješolci ne bodo mogli sodelovati, nam to ni vzelo za-gona in smo se kljub temu trudili. In naš trud ni bil zaman. Na Roglo se je uspelo uvrstiti odbojkarski (dekleta) in košarkarski (fantje) ekipi ter obema ekipama namiznega tenisa; z nami so šli strelci in strelke, šahistke ter letos prvič tudi nogometašice.

Tekmovanja so se začela z udobno name-stitvijo, uradnim pozdravom organizatorjev in obilnim kosilom. Glede na to, da so bile naše ekipe okrnjene, smo dosegli kar dobre rezul-tate: odbojkarice, igralci namiznega tenisa in strelke smo dosegli 4. mesto, košarkarji, de-kliška ekipa namiznega tenisa in strelci tretje, šahistke drugo, nogometašice pa so bile prve.

V teku se je izkazala Lucija Nagode, ki je zasedla 2. mesto. Lucija pa ni bila edina, ki je tekla. Naša vzgojiteljica Bernardka je v spo-minskem teku premagala kar vse (ampak res vse!) vzgojitelje slovenskih dijaških domov. Bravo, Bernardka!

V dveh dneh na Rogli so dijaki ugotovili, da dejstva, o katerih smo (glede Domijade) izkušeni dijaki pripovedovali že prej (odlična hrana, zabava in športni duh – Rogla je naj-boljša!), čisto zares držijo.

Prihodnje leto bomo zopet pridno trenirali in želja po uvrstitvi v finale Domijade nas bo vodila do najboljših rezultatov.

alja bizjak

Domijada 2011►Lucija je bila po teku izmučena

►Dekleta so bila dobre volje

►Košarkarji so se izkazali

►Nogome- tašice so postale državne prvakinje

►Odbojkarice so bile manekenke


Sre~anje katoli{kih dija{kih domov

Bojni posvet

Priznanje za četrto mesto

Čestitke tekmovalcem

Skupna slika zmagovalcev

Žrebanje za začetni servis



Duhovnost v Domu Janeza Boska obsega marsikaj: jutranje in večerne molitve, neobvezno vsakodnevno

sveto mašo, ob ponedeljkih molitev rožnega venca, v maju šmarnice, mesečne duhovne večere na različne teme, ki jih pripravljajo posamezne vzgojne skupine, in še kaj bi se našlo. Seveda ne izpustimo nobenega pomembnega praznika in tudi šolsko leto se začne in konča s sveto mašo. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko ima od tega, koliko dejansko hoče imeti in kolikokrat reče Gospodu svoj da.

Upal bi si trditi, da duhovnost večina dijakov uvršča med prostočasne dejavnosti, da je prevečkrat na stranskem tiru, da pride na vrsto šele potem, ko je za šolo poskrbljeno. Ne zavedamo se, da ima duhovnost enak značaj kot voda. Brez nje naš organizem ne more delovati. Zmedeni smo, misli so nejasne, neurejene in na koncu počasi, vendar zanesljivo duhovno umremo. Brez duhovnosti, brez čim bližjega stika z Jezusom, Ljubeznijo, sicer fizično obstajamo, vendar ne živimo. Svoje življenje samo preživljamo. Iz dneva v dan enako, brez smisla in brez pomena.

Prepričan sem, da si tega ne želi nihče; prepričan sem, da ga ni človeka, ki na dnu svojega srca ne bi želel Živeti in Ljubiti. Prepričan sem namreč, da vsako človeško bitje preprosto hoče svoje bivanje osmisliti, da stremi k svoji izpolnitvi in v končnem k svoji sreči.

Zato je duhovnost pomembna, »[z]akaj pod nebom ljudem ni dano nobeno drugo ime, po katerem naj bi se mi rešili« (Apd 4,12). Zato, ker smo lahko resnično srečni le v čim močnejši povezanosti z Bogom, ker nas edino on lahko reši vseh ujetosti, ker smo le v njem lahko resnično svobodni. In predvsem zato, ker nas On tako brezmejno, brezpogojno in neskončno ljubi, da tega niti dojeti ne moremo!

matevž okršlar

Duhovnost v Domu Janeza Boska


»Ne pozabimo ~astiti Presvetega zakramenta, kar je najvažnej{a in najve~ja pobožnost, pobožnost, ki jo morajo imeti vsi kristjani.« Catherine de Bar

V šolskem letu 2010/2011 smo se v Domu Janeza Boska bolj zavzeli

za adoracijo. Priložnost zanjo je bila enkrat na mesec. Program za to obli-ko molitve smo z vzgojiteljem Markom Košnikom pripravili dijaki.

Zakaj je adoracija tako pomemb-na? Ker je v hostiji navzoč resnični Bog. V njej je skrito vse, po čemer najgloblje hrepenimo. Če trpimo, nas Jezus tolaži, če smo veseli, nam da še več veselja. Če smo obupani, v zrenju najdemo pogum, če je v naši duši puščava, oporo. V adoraciji moli-tveni obrazci niso dovolj. Potrebne so besede srca, potrebna je iskrenost – najbolj pa je potrebno srce, odprto za božjo ljubezen. Bog ne more vstopiti v naše srce, če mu tega ne dopusti-mo. Moramo mu reči, da bi radi živeli popolnoma po Njegovi volji, moramo mu zaupati in tako postajamo sveti – On je naša svetost.

Boga doživljamo globoko v sebi – zavedamo se, da nas ljubi, da je z nami in sliši, kar mu govorimo. Bog je Ljubezen in želi, da bi mu posta-jali vedno bolj podobni – da bi se goreče ljubili.

miha vehovar

Adoracija


Duhovna skupina ^rpalka

Dijaki, ki smo želeli poglo-biti svojo vero, smo se

ob sredah v večernem odmo-ru v meditacijski sobi sreče-vali v okviru duhovne skupine Črpalka.

Najprej smo pod vodstvom vzgojitelja Klemena Balažiča zmolili uvodno molitev, nato pa je nekdo izmed nas predsta-vil določeno temo ali postavil kakšno vprašanje, ki se je po navadi nanašalo na vero. Po-govarjali smo se o bogatenju cerkve, spoznali smo življenje sedaj že blaženega Alojzija Grozdeta, pogledali smo si kratki film Most, brali odlomke iz Svetega pisma in ob njih razmišljali, predvsem pa smo se trudili utrditi svoj odnos z Bogom. Nekateri so se tudi udeležili koncerta ritmične du-hovne glasbe na Rakovniku.

Na srečanjih smo spoznali marsikaj novega, zanimivega in pomembnega za krščansko življenje, dostikrat pa smo se ob kakšni stvari tudi sproščeno nasmejali, tako da je 45 minut srečanja zelo hitro minilo.

david lenarčič


Na praznik svetega Janeza Boska smo se tudi letos pripravljali v

duhu ponižnosti, pokorščine in molitve. Letos smo tej pripravi dali novo obliko in jo prvič poimenovali Don Boskovi dnevi. Priredili smo vsebino in ohranili njen namen – priprošnja k svetemu Ja-nezu Bosku in poglabljanje v njegovo življenje. Program in vsebino je sesta-vila skupina treh dijakov (Peter Hrovat, Matej Drobnič in Klemen Kraševec) pod mentorstvom vzgojitelja Mitja.

Prvi dan smo za voditelja povabili salezijanca Marka Košnika. Za zače-tek smo v svetnikovo čast zapeli nekaj

pesmi. Sre-čali smo se z revščino in bedo, ki ju je don Bosko preživljal kot otrok. Spo-znali smo prvi čudež, ki mu je pomagal do časti oltar-ja, in prebrali pismo nekda-njega dijaka G i m n a z i j e

Želimlje, ki ga je naslovil don Bosku, ko je razmišljal o njegovem pismu iz leta 1884. Očetu mladine smo se priporočili pred njegovimi relikvijami. Gost večera nas je v »besedi za lahko noč« spod-budil k pobožnosti do svetega Janeza Boska s pripovedjo o dogajanju ob don

Boskovi relikviji, ki potuje po vsem sve-tu. Na koncu nam je podelil blagoslov.

Drugi dan smo za voditelja povabili salezijanca Janeza Žabota. Srečali smo se z don Boskovim mladostništvom in obdobjem bogoslovja. Spoznali smo drugi čudež, ki mu je pomagal do ča-sti oltarja, in prebrali pismo nekdanje dijakinje Gimnazije Želimlje, ki ga je naslovila don Bosku, ko je razmišljala o njegovem pismu iz leta 1884.

Tretji dan sem bil voditelj sam. Pre-vzel sem še vlogo moderatorja, saj smo ta dan medse povabili gosta g. Jožeta Berganta, salezijanca, ki pa ni duhov-nik, ampak redovnik brat. Za »ogreva-nje« smo izbrali črtico, ki nam je odprla duhovno dimenzijo – neljub dogodek, ki ga je Janez Bosko doživel sredi noči po smrti svojega najboljšega prijatelja. Po-tem smo o doživljanju Boska povprašali našega gosta, ki nam ga je skušal ce-lovito in nazorno podati. Zanimala nas je tudi njegova povojna izkušnja in kako je pristal pri salezijancih. Preveč nam o sebi ni hotel izdati, vendar smo začutili njegovo ljubezen do mladih, sobratov salezijancev in don Boska.

Hvala vsem, ki ste sodelovali in se udeležili dnevov – brez vas jih ne bi bilo. Don Boskovi dnevi 2011 so bili lep uvod in priprava na praznik. Minili so hitro, a gorečnost in utrip za don Boska se v nas nista končala.

Don Bosko je velik!

mitja štefan franc

Don Boskovi dnevi


Naš namen je razbiti predsodek, da smo ministranti staromodni, zamorjeni, priliznjeni in pridkani sončki, ki »svetijo« pri oltarju. V bistvu smo nasmejani, željni znanja, inovativni, razigrani in »odštekani«. Skozi šolsko leto smo z našim ministriranjem dogajanje ob oltarju večkrat polepšali.

anže mlakar, simon bolta, lovro skvarča

Ministranti Fantje, ki smo bili v domačih župnijah dejavni ministranti, smo se v Domu Janeza Boska povezali v ministrantsko skupino, ki smo jo poimenovali Don Boskovi veterani. Znani smo po tem, da smo zvesti, nadobudni in elegantni di(v)jaki po letih in norostih. Naš voditelj je bogoslovec, mladi salezijanec Mitja Štefan Franc - Feri. Je vesel, strog, zagnan in zvest svoji novi službi. Večkrat nas opomni, da smo ministranti, »možje v belem«, v službi Najvišjega in ne samo duhovnikovi strežniki.


Tako kot vsako leto smo tudi letos imeli možnost obiskovati te~aj kitare. Vodil ga je Gregor Strajnar.

Navdu{enje za igranje je bilo veliko, saj je bilo na prvem sre~anju kar 24 dijakov. Med njimi je bilo najve~ za~etnikov in nekaj že izku{enih kitaristov. Leto{nja posebnost je bila, da se nam je pridružil na{ vzgojitelj Marko.

Te~aj je potekal zelo spro{~eno. Vsako sre~anje smo za~eli in zaklju~ili s priporo~itvijo Bogu. Preigravali smo že znane pesmi in se u~ili novih. Ob igranju smo se seznanili z novimi ritmi in akordi. Za uspe{no zaklju~en te~aj smo ob koncu leta vsi dobili diplome.

Želim si, da bi s pridobljenim znanjem {e dolgo razveseljevali sebe in druge.

sa{o klun Kitara


Bobni V letošnjem letu nam je bil ponujen tudi tečaj bobnanja, ki se ga je udeležilo osem bolj ali manj izur-jenih bobnarjev. Pri »razbijanju po bob-nih« nam je pomagal Jurij Rus.

Ure so hitro minevale, saj smo vsa-kič dobili nove vaje. Najprej za občutek vaja praddide, nato so sledile težje vaje in ritmi, ki so zaobjeli kar nekaj glasbe-nih stilov. Te smo, če smo pridno vadili, lahko kmalu trenirali tudi ob pesmih, ki smo si jih izbrali sami.

Moram priznati, da se mi je bobnanje na prvi pogled zdelo bolj enostavno. Na prvi vaji se je izkazalo drugače, vendar je vseeno postalo zabavno, ko poča-si dojameš, kako na dobo udarjati po bobnu s palico ali nogo in katera činela bo ob določenih udarcih bolje zvenela. Lepo je, ko nazadnje le »zaslišiš svoj napredek«.

lejla košmrlj

[kampi imajo že večle-tno tradicijo. Kdo so bili letos člani? Za bobni je navduševala Eva Levstek, na črno-bele tipke je pritiskala Gaja Sorč, za basom je »basiral« Miha Lavrič, ki-taro je »žgal« Sebastijan Štravs, sam pa sem dobil nehvaležno mesto pevca.

Naši najodmevnejši nastopi so bili na dnevu odprtih vrat, Strgani struni in koncertu ob koncu leta. Ponosni smo na zelo uspešno zaigrano priredbo Kre-slinove pesmi Preko Mure preko Drave.

Rock’n’roll baby!timotej mihelič

Nastop Škampov ob dnevu odprtih vrat▼


Dogajalo se je


Ples s koktajli

Slovo v četrti vzgojni skupini

Piknik tretje vzgojne skupine

Koncert v Zagrebu Praznovanje rojstnega dne

Poslavljanje od maturantov


Benjaminov obisk Zaključni piknik

Nogomet v deževnem popoldnevu

Fotografska delavnica

Barvanje hodnika

Praznovanje športnih zmag


[tudiram tudi za druge!?

Mami me vedno, ko pokličem domov, povpraša, kako je bilo tisti dan v šoli. Tako je bilo tudi v

osnovni šoli. Ko sem bila še deklica, sem se za kakšno slabšo oceno, ki se je prikradla v redovalnico, branila z besedami: »Ampak, mami, saj je Živa tudi dobila 3!« Mami pa je rekla le: »Neža, zase se učiš!«

Tudi letos sem jo med tednom ob večerih mnogokrat poklicala in pokramljala z njo. In v mesecu novembru sem že drugo leto zapored porušila njeno teorijo o »učenju zase«. V DJB-ju je namreč spet potekala štu-dijska solidarnostna olimpijada, s katero smo za kako-vostno izkoriščeno učno uro preko donatorjev darovali 1 € za naše neznane prijatelje, ki si študija ne morejo plačati oziroma jim ga družine ne omogočajo.

Pravzaprav smo s to olimpijado ubili dve muhi na en mah: se kakovostno učili (morda je bila prav zaradi te ure ocena naslednji dan za nekaj odstotkov boljša) in darovali 1 € za nekoga, ki ga ne poznamo. In prav to, da ne veš, komu si pomagal, je tisto, kar te naredi boljšega.

Moje otroške sanje o uspešni rabi izgovorov so se končno uresničile, le v drugačnem, mnogo boljšem smi-slu, kakor sem jih sanjala kot otrok. Smisel nesebične pomoči, ki ga moraš odkriti sam, me izpolnjuje in mi prinaša prijeten občutek.

neža verdinek

Draga

Tudi letos se je nabralo nekaj prostovoljcev, ki smo ob torkih po pouku radi zahajali v

Drago. Verjetno vam to ne pove prav veliko, zato bom podrobneje razložila.

CUDV Draga na Igu je socialno-varstveni center za usposabljanje, vzgojo in izobraževa-nje, zdravstveno varstvo, nego in rehabilitacijo otrok, mladostnikov ter odraslih oseb z zmer-no, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju z dodatnimi motnjami. V Dragi imajo dnevni center za vse otroke; tako za tiste, ki se v dom pripeljejo vsak dan, kot tiste, ki v centru osta-jajo ves teden (in se ob koncu tedna odpravijo domov) ali pa so v centru kar celo življenje.

Naše prostovoljstvo – druženje s temi otro-ki in odraslimi – je bilo zelo razgibano. Ko smo prišli tja, so nas psihologi vsakokrat pospremili k različnim dejavnostim, ki se pri njih odvijajo popoldne. Tako smo z otroki risali, ustvarjali, peli, se igrali v telovadnici, nemalokrat pa smo šli tudi na sprehod. Varovanci v centru imajo zelo različne motnje, stari pa so do 25 let.

V Drago smo šli zelo radi, saj so nam ti otroci vedno polepšali dan; predvsem zaradi svoje iskrenosti in volje do življenja.

mojca špende


Temna dvorana, v kateri je slišati ko-rake. Vstopim. Prižgem luči in vidim

dekleta, ki že pridno vadijo našo najno-vejšo koreografijo.

Ko se zasliši glasba, se začne naš hip hop; najprej ogrevanje, nato ponovi-mo že naučene korake. Po nekaj pono-vitvah dodamo nekaj novih elementov. Dekleta povabim, da še sama dodajo

kakšen korak ali pa samo majhen gib z rokami. Njihove predloge z veseljem sprejmem in dodamo jih v našo koreo-grafijo. Treninga je konec po uri vadbe novih in starih korakov.

Dvorana je spet temna in prazna do naslednjega tedna, ko se spet srečamo.

ema doplihar

Ob torkovih večerih smo se neka-tere izmed deklet Boska zbirale v

fitnesu ter se v ritmu glasbe vrtele, raz-tegovale, plesale in preprosto uživale.

Jazz balet ni klasični balet, za kate-rega potrebuješ baletne čeveljce, krilce in ne vem, kaj še vse. Jazz balet je ples- na tehnika, na kateri temelji večina po-pularnih plesnih koreografij. Je gibalna osnova za vsakega resnega plesalca. Osnove baleta so podkrepljene z malo tršimi ritmi, kot so elementi show danca, hip hopa in street danca. Vsi ti »delč-ki« tvorijo fantastično celoto, ki je zelo razgibana in plesalcu dovoljuje veliko ustvarjalnosti. Glasba je lahko različna, od klasične do ljudske ali sodobne.

Skozi skrivnosti jazz baleta nas je vodila vzgojiteljica Tina Drobnič, občas- no pa sta jo zamenjali naši nadarjeni dijakinji Rebeka Gregorc in Neja Žorž. Čas, ki smo ga imele na voljo, smo

dobro izkoristile tako za ogrevanje, ki je zelo pomembno, za preplesavanje koreografij ter za učenje poskokov in piruet kot tudi za druženje in »kurjenje« kalorij.

teja kebe

Hip hop

Jazz balet

Dekleta so zaplesala na prireditvi ob dnevu odprtih vrat▼


Italijanščina je simpatičen jezik, ki te hitro navduši. Navdušenci

za italijanščino smo se dobivali ob sredah zvečer v učilnici 4. b razreda. Prvo uro smo do zadnjega kotička napolnili učilnico, potem pa je bilo skozi leto vse več prostih sedežev. Eni so obu-pali, drugi pa so na žalost imeli preveč rednega dela v šoli.

Naš “il professore” je bil sale-zijanec Janez Drnovšek, ki nas je pridno zalagal s snovjo, z de-lovnimi listi pa tudi z okusnimi pi-škoti. Včasih nam je optimistično prebral tudi kaj iz italijanskega Svetega pisma.

Svoje znanje italijanščine smo nekateri lahko uporabili na ekskurzji po Italiji. Navajam tri stavke, ki vam bodo morda še kdaj koristili:

*Hai un ragazzo/una ragazza? (Imaš fanta/dekle?)*A che ora ci incontriamo? (Kdaj se dobimo?)*No, grazie. Ho gia gli occhiali da sole. (Ne, hvala. Sončna očala že imam.)

Skratka, imeli smo se zelo lepo in ugotovili, da je lahko itali-janščina nadvse uporaben jezik.

alessandra lavrič cascio

Te~aj italijan{~ine


V E D N O U S T VA R J A L N ID om Jane za B oska


Zadnji teden v domu


Prva vzgojna skupina se je odpravila na paintball

Na Strgani struni so se nam ustvarjalci še enkrat predstavili


Dirty dancing

Prva vzgojna skupina si je privoščila odojka

Snemanje za film

Zaključni koncert

Igrali smo tudi namizni tenis

300 MAJCNOV DOM 2010/11MAJCNOV DOM

MAJCNOV DOM 2010/11 301

Že nekaj desetletij Majcnov dom odpira vrata otrokom in mladim, ki

želijo vstopiti v svet duhovnosti. Pa ne kakršne koli! Središče naše duhov-nosti je Jezus Kristus. Zbiramo se v božjem imenu, kakor nas je učil sveti Janez Bosko. Zato so tudi naše du-hovne vaje postavljene na štiri teme-lje, ki jih je poudarjal že don Bosko.

Voditelj duhovnih vaj in animatorji otroke sprejemamo, kakor bi jih spre-jemali v svoj DOM. Želimo si, da bi se vsak, ki vstopi v Majcnov dom, počutil sprejetega.

Na DVORIŠČU med kriki vese-lja in razposajenimi igrami odpiramo srca ter postajamo prijatelji.

Pogovori v skupinah postajajo UČILNICE našega življenja. Vsake duhovne vaje pripravimo na določeno katehetsko temo. V letošnjem šol-skem letu smo se posvetili naslednjim: ☼ Kdo je Jezus?☼ Zgodbe iz Narnije – pokukaj v no-

tranjost;☼ Sveta Bakhita – kar ni darovano, je

izgubljeno.Vsak dan se zberemo v KAPELI,

kjer v mladostni vnemi svoja srca da-rujemo Gospodu. Veliko nam pome-nita ključna zakramenta, po katerih prihaja Jezus v naš svet in življenja mladih ljudi: sveta spoved in sveta evharistija.

Ob praznovanju obletnice pa ni pri-mernejše besede kot iskrena HVALA. ☼ Hvala Bogu!

☼ Hvala voditeljem duhovnih vaj, Janezu Potočniku, Petru Polcu, Petru Pučniku, in drugim salezijan-cem. Podnevi in ponoči smo delali in molili, da bi otrokom in mladim prinesli veselo oznanilo.

☼ Hvala celi vojski animatorjev, ki ste v vseh teh letih darovali čas, talen-te, izkušnje in energijo. Svojo vero in življenje ste delili z vrstniki in otroki ter jih navduševali za krščan-sko življenje.

☼ Hvala vsem otrokom in mladim, ki ste na duhovne vaje prinašali svoje veselje in pripravljenost za sodelovanje.

☼ Hvala staršem, duhovnikom in katehetom za zaupanje. Pogosto ste veroučence, ministrante in bir-mance spodbujali, da so se udele-žili duhovnih vaj, in nas podpirali s spodbudno besedo in molitvijo.Ob pogledu v prihodnost našo

dejavnost in vse otroke ter mlade iz-ročamo v varstvo Mariji Pomočnici z naslednjo molitvijo:

Vsak človek, ki vstopi v salezijanski zavod, je pod Tvojim posebnim var-stvom. Prosimo te, da v sekulariziranem svetu, v katerem živimo, ne izgubimo luči, ki prihaja od Boga. Prosimo te za vse otroke, mlade in njihove družine ter redovne skupnosti, da bi ostali zvesti kr-ščanski veri. Ne zapusti nas v tem zme-denem in brezbožnem svetu. Amen.

klemen balažič, ravnatelj majcnovega doma

Majcnov dom – prostor mladinske duhovnosti

302 MAJCNOV DOM 2010/11

Vsak dan bolj se zavedam, kako velik čar ima prostovoljno delo. Čar, ki ga

je z besedami težko opisati, ki te vsakič nekaj nauči in ti da misliti. Kot animator-ka ta čar doživljam vedno znova.

V Želimlje sem prvič prišla pred sed-mimi leti, ko sem v okviru priprav na birmo morala iti na duhovne vaje. Prišla sem brez kakršnih koli pričakovanj, saj sem bila na duhovnih vajah prvič. Do-mov pa sem se vrnila ne samo zadovolj-na, ampak navdušena. In to šolsko leto sem se končno odločila, da tudi sama postanem animatorka v Želimljem.

Pred vsakim duhovnim vikendom raz-mišljam, kaj bi lahko dala udeležencem, česa bi jih naučila, kateri video bi jim pokazala ... In prav po vsakih duhovnih vajah, ko sem doma razmišljala o njih, sem spoznala, da sem se še največ na-učila sama. Že kot udeleženka sem se zavedala, da je po vsakem srečanju ne-

kaj drugače, da se v tebi nekaj spremeni. Mislila sem, da se bo to z leti končalo, če ne drugače vsaj takrat, ko bom postala animatorka. Pa je ravno obratno – kot animatorka prejmem še veliko več.

Animatorji se velikokrat prema-lo zavedamo svoje odgovornosti. Ne razmišljamo, kaj vse lahko naredimo v enem vikendu. Če dosežemo samo to, da nekaj udeležencev ponovno pride v Želimlje, je veliko. Če so prvič preslišali sporočilo, vrednoto, ki smo jim jo hoteli približati, jo bodo vsekakor slišali drugi ali tretji ali pa deseti vikend. Verjamem, da duhovne vaje človeka spremenijo, da imajo vpliv na življenja mladih in otrok. Prepričana sem, da če pred sed-mimi leti ne bi prišla v Želimlje, danes ne bi bila tukaj, kjer sem, in bi bila drug človek.

zala cempre

Biti animator v Želimljem


Biti animator v Želimljem je čudovit dar. Včasih je težko, vendar vedno

dobiš več, kot daš. Ko sem animator, lahko poglobim svoj odnos z Bogom, se družim z udeleženci duhovnih vaj in soanimatorji in resnično živim mladost.

Biti animator je poslanstvo. Ko sem z animatorstvom začel, sem začutil, da je to nekaj, kar si zares želim početi. Sedaj spoznavam, da se kot animator hitro izpraznim, utrudim, izčrpam, tudi naveličam, če sem sam sebi dovolj. Če pa se dam na razpolago Bogu, da On po meni dela čudovita dela, sem vedno znova presenečen.

Biti animator je čudovito. Za izkušnje z duhovnih vaj sem lahko res samo hvaležen. Čudovito je igrati kitaro in peti z mladimi, čudovito je voditi igro ali pa le biti eden izmed njih. Čudovito je skupaj z njimi pohajkovati po želimelj-ski dolini in občudovati naravo, čudovi-to je, ko vidiš, da otroci odhajajo polni navdušenja za Jezusa in za življenje, še posebej, če veš, da so sem prišli po želji staršev, zaradi birme … Čudovito je biti v družbi animatorjev, s katerimi se lahko pogovarjaš in deliš svojo mladost. Z animatorji smo podobne starosti pa tudi družimo se ob nečem plemenitem, zato so tu rojena prijateljstva res nekaj posebnega. In nekaj posebnega je ob koncu duhovnih vaj zapeti našo anima-torsko himno:

»Non nobis, Domine, sed nomini tuo da gloriam.«

Včasih je tudi težko. Težko je, ko do-biš “tiho” skupino ali pa ko ti “veseli ve-čer” ne uspe, kot si si zamislil. Včasih je težko biti ves čas na razpolago otrokom,

ko pa bi vendar rad nekaj časa in miru tudi zase. Včasih je v poznih večernih urah težko opraviti pregled dneva in se pripraviti na naslednji dan. Marsikdaj je težko, a nikoli pretežko.

Odkar sem animator, sem pridobil mnoga nova prijateljstva z mladimi in otroki. Zdi se mi, da lahko zaradi tega svoje poslanstvo po duhovnih vajah opravljam še naprej, zato se moje ani-matorstvo v nedeljo po kosilu ne konča.

Bogu sem hvaležen za izkušnjo ani-matorstva v Želimljem, za soanimatorje, za voditelje in udeležence duhovnih vaj, ki nam jih zaupa. Prosim Ga, naj še naprej blagoslavlja naše delo in naše mlade dni.

blaž podobnik


Duhovne vaje v Želimljah obiskujem že nekaj let. Vedno spoznam veliko novih prijateljev in vedno znova sem navdušena nad animatorji, ki nam pripravijo nepozabna srečanja! Na duhovnih vajah sem bil že večkrat in mi je všeč, ker se tam veliko igramo. Komaj že čakam naslednji termin! ana in anej brozovič

Na duhovne vaje hodim rad, ker tam spoznavam nove prijatelje. Družimo se, igramo več različnih športov, pojemo in spoznavamo, kako biti boljši ljudje. Animatorji in voditelj duhovnih vaj so zelo ustrežljivi in prijazni. tadej boncelj

Vtisi nekaterih udeležencev duhovnih vaj



Ja, že kar nekaj časa je minilo, odkar smo se poslavljali. Polno novih prijateljev, nova spoznanja, odkritja in nepozabni trenutki! Na duhovnih vajah mi je bila zelo všeč tema Narnija. Film sem si že večkrat ogledala, a zdaj sem ga videla v malo drugačni luči. Spoznala sem, da nam v srcu lahko cveti pomlad, tudi če je zima. Kadar se imamo radi in smo obkroženi s prijatelji, nam je pri srcu toplo in prijetno. Geslo »pokukaj v notranjost« nam lahko veliko pove. Pripravi te do tega, da več razmišljaš in znaš stvari pobliže in drugače spoznati. Tako kot zmeraj je bil spovedni večer lepo pripravljen. Skupna molitev in pesmi so nas vse združile. Duhovne vaje so mi bile zelo všeč in v Želimlje se vedno znova rada vračam! klara hrovat


Želimlje sem prvič obiskala kot zelo majhna, stara okoli 7 let. Takrat sem se udeležila pevskega vikenda. Ko sem bila dovolj stara, sem začela hoditi tudi na duhovne vaje. Včasih je bilo »brez mamice in očija« težko zdržati, a na koncu je bil občutek vedno izjemen (razen težkega poslavljanja ). Z leti pa je bilo vse lažje in kmalu so vikendi postali prekratki, moja navezanost na Želimlje pa vedno močnejša. Konec koncev so bile duhovne vaje vzrok, da sem se vpisala na Gimnazijo Želimlje. Doživljanje duhovnih vaj se je spreminjalo. Na začetku mi je bilo pomembnejše druženje in igra, sčasoma pa sta dobila velik pomen tudi delo po skupinah in molitev. Zdaj se imam namen udejstvovati tudi kot animatorka.




Duhovne vaje obiskujem predvsem zaradi vzdušja, pomagajo pa mi tudi pri osebni in duhovni rasti. Zato vsem, ki posedate doma in se dolgočasite, svetujem obisk duhovnih vaj. Ne bo vam žal. natalija selšek

Duhovne vaje v Želimljah so res nekaj posebnega; zelo dobro so organizirane in zabavne. Razdeljeni smo v skupine, v katerih se pogovarjamo, igramo, vsak večer pa tudi gledamo fi lm. Vsak dan smo pri sveti maši, kjer sodelujejo vse skupine. Zelo všeč mi je tudi sveta spoved, ki je drugačna od spovedi, ki smo je navajeni, in je zelo lepa.Duhovne vaje so res lepo doživetje in se jih splača obiskati. marija okršlar


Še danes se čudim, kako sem našel pot v Želimlje oziroma na kako za-

nimiv način me je Gospod zvabil v »Fin-žgarjevo« dolino, kjer je nastal roman Pod svobodnim soncem. Bil sem mini-strant in ob koncu 5. razreda osnovne šole sem s še tremi prijatelji ministranti prvič prišel v Želimlje na duhovne vaje, ki jih je tedaj vodil »čarovnik«, salezijan-ski duhovnik Mirko Žerjav. Živo se spo-minjam njegovih »coprnij«. Očitno mi je bilo všeč, saj sem šel na duhovne vaje med vsakimi poletnimi počitnicami, v 8. razredu pa tudi med zimskimi.

Po končanem 8. razredu se mi je zdelo skoraj samoumevno, da sem se vpisal na Srednjo versko šolo Želimlje. »In zakaj ne greš v Maribor, saj spadaš vendar v mariborsko škofijo?« so me vpraševali nekateri župljani. Odgovoril

sem jim: »Tam se počutim kot doma!«Pri 17-ih letih, po končanem 3. le-

tniku srednje šole, smo bili mladi sa-lezijanci povabljeni, da bi kot asistenti pomagali tedanjemu voditelju duhovnih vaj (gospodu Janku Novaku) na pole-tnih duhovnih vajah. Menda so bile štiri skupine. Tedaj sem pripravil nekakšno katehezo ob diapozitivih.

Izkušnja pomoči pri duhovnih vajah je name napravila izreden vtis in me pri vojakih resnično opogumljala, saj sem moral hitro po tej izkušnji na služenje vojaškega roka.

Pri duhovnih vajah sem rad sode-loval tudi kot bogoslovec (najprej jih je vodil gospod Janko Novak, potem pa gospod Ivan Turk), še bolj pa v letih, ko sem v Želimljem deloval kot vzgojitelj (1986―88). Leta 1990 sem bil znova

ûdovita izku{nja žive in mlade Cerkvejulij 1990–julij 1994


poslan za vzgojitelja v Želimlje in hkrati imenovan za voditelja duhovnih vaj. Na-slednje leto (1991) je bilo nadvse pestro: ustanovitev Gimnazije Želimlje, vojna za Slovenijo … Kljub tedanjim zelo nape-tim razmeram smo imeli v Želimljem že konec julija dve skupini duhovnih vaj. V prvem letu Gimnazije Želimlje sem du-hovne vaje vodil z Rudnika. Vsa ta leta (od konca 60-ih let, ko so salezijanci pri-šli v Želimlje, do prvih let Gimnazije Že-limlje) so bile v Želimljem duhovne vaje samo za fante – pretežno za ministrante od 5. do 8. razreda. Potekale so v dveh sklopih: pozimi in poleti. Tudi po šest skupin. Za to delo sem bil odgovoren do leta 1994, ko sem bil iz Želimelj (tisto leto sem bil v dijaškem domu vzgojitelj za prvošolce) poslan na Rakovnik za ravnatelja redovne skupnosti.

Lahko rečem, da je bilo to delo zame kot mladega duhovnika čudovita pa-storalna izkušnja. To so bila leta, ko je večina udeležencev prihajala z avtobu-som in smo jih pričakovali na ljubljanski postaji. Koliko preigranih iger namizne-ga nogometa in namiznega tenisa pa nogometnih turnirjev in najbolj priča-kovanih tekem med ekipama fantov in voditeljev. Poleti vedno celodnevni izleti (Kurešček, Golo, Sarsko, Turjak, Župa-nova jama, Ahac …), tek s Kureščka v Želimlje, peka hrenovk na odprtem ognju, navdušujoče petje, spoved v naravi, pogovori, srečanja s starši ob prihodu ali odhodu …

Ni še bilo prenosnih telefonov ne elektronske pošte – bilo pa je kar ne-kaj tistih pravih pisem, kartic, prijetnih obiskov … Tistih let se rad spominjam.

Prav prijetna so tudi srečanja po dol-gih letih, ko ti kak mlad mož pravi: »Se spomniš, kaj si mi rekel tam pod lipo … tam na Kureščku?« (Tedaj je bila cerkev še v ruševinah.) Ali: »To so bili najlepši dnevi mojega življenja!«

Mineva 17 let, kar sem odšel iz Želi-melj. Vseskozi sem se rad vračal, pred-vsem spovedovat. Vesel sem, da se to delo nadaljuje, da mladi vedno znova napolnijo želimeljsko dolino in da je za mnoge izmed njih izkušnja želimeljskih duhovnih vaj tudi danes čudovita izkuš- nja žive in mlade Cerkve ter doživetja božje bližine.

janez potočnik


Leto 1994. Vse je bilo novo: novo-mašnik, vzgojitelj, študent socialne

pedagogike, voditelj duhovnih vaj. Po študiju teologije, med katerim smo bili na pedagoški praksi zgolj nekaj tednov, je bila to velika sprememba.

Zdi se mi, da me je o vodenju du-hovnih vaj za osnovnošolce (fante) med nekim bežnim obiskom v Želimljem kar tako mimogrede povprašal njihov dote-danji voditelj g. Janez Potočnik. V letih vodenja duhovnih vaj je imel veliko dru-gih obveznosti, leta 1994 pa je prevzel še službo ravnatelja na Rakovniku v Ljubljani. Zato je bilo treba najti novega voditelja. Ne da bi se zavedal, kaj to po-meni, sem kar hitro prikimal. Kmalu pa sem začel spoznavati, da je to res težko in odgovorno delo.

Prvo leto, še zlasti čas prvih duhov-nih vaj, ki so bile že nekaj tednov po začetku šolskega leta, je bilo zaznamo-

vano z iskanjem odgovora na vpraša-nje, kako naprej. Po zlatih osemdesetih letih, ko je na več kot dvajset razpisanih duhovnih vaj prihajalo preko tisoč ude-ležencev, se je stanje bistveno spreme-nilo. V letu 1993/94 je bilo razpisanih le pet srečanj, na katerih se je zbralo ne-kaj nad dvesto udeležencev.

Dotedanji način dela ni zahteval ve-liko zunanjih sodelavcev, zato tudi ani-matorjev ni bilo veliko. Zaradi premajh-nega števila ležišč v stavbi današnjega Majcnovega doma smo ob petkih iz dijaškega doma tja znosili kar nekaj jogijev, ki jih je bilo treba po zaključku odnesti nazaj. Nekaj udeležencev je prenočevalo tudi v dijaških sobah.

Naše delo je očitno spremljal božji blagoslov. Število udeležencev je za-čelo naraščati, prav tako tudi število animatorjev, ki so pri duhovnih vajah prevzeli zelo pomembno vlogo. Anima-

Non nobis, Domine, sed nomini tuo da gloriam1994–2001


torjem, ki so obiskovali Gimnazijo Želi-mlje, so se pridružili študentje in dijaki drugih šol. Zelo dobrodošli sodelavci so bili tudi salezijanci, ki so vzgojno prakso po drugem letniku teologije opravljali v Želimljem, in fantje, ki so v ustanovo prihajali na civilno služenje vojaškega roka. Po dograditvi dijaškega doma (1997) je bil današnji Majcnov dom v celoti namenjen duhovnim vajam. Tako prenočevanje v dijaškem domu in pre-našanje jogijev ni bilo več potrebno.

Po letu dni smo na duhovne vaje povabili tudi dekleta (1995), kakšno leto kasneje pa še srednješolce.

Da bi duhovne vaje čim bolje pripra-vili, smo se z animatorji začeli zbirati na pripravljalnih vikendih, na katerih smo pripravljali materiale in razmišljali o na-šem poslanstvu. Našli smo tudi trenutke za oddih in prijetno druženje. Zapisali smo animatorske zapovedi, ki so nas usmerjale pri delu, in izbrali animator-sko himno (Non nobis, Domine). Po za-ključku poletnih duhovnih vaj pa smo se podajali tudi na nekajdnevna potepanja po Evropi.

Za vsak sklop duhovnih vaj smo izbrali himno, ki je bila v slovenskem svetu ritmične duhovne glasbe pravilo-ma novost. K sodelovanju smo povabili mlade glasbene talente, nekatere pe-smi pa prevedli. Lepo je bilo videti, kako so se te pesmi v slovenskem prostoru uveljavile, saj so jih udeleženci ponesli na vse konce naše domovine.

Med šolskim letom smo predvsem za animatorje iz vrst dijakov želimeljske ustanove organizirali šolo za animator-je. Pri zagotavljanju finančnih sredstev zanjo smo bili uspešni na razpisu Urada

za mladino Republike Slovenije. Leta 1999 je Andragoški center Republike Slovenije želimeljski ustanovi podelil priznanje za izjemne strokovne dosež-ke pri bogatitvi znanja drugih. Pri tem so pomembno vlogo odigrale dejavnosti, ki so se odvijale v okviru Majcnovega doma.

Poleg duhovnih vaj je Majcnov dom pripravljal tudi srečanja družin. Organi-zacijo teh srečanj je od g. Janeza Po-točnika prevzel g. Lojze Dobravec, ki je srečanja pripravljal vse do leta 2000, ko je postal salezijanski inšpektor.

Razmišljali smo tudi o pevskih vi-kendih, na katerih bi pesmi, ki smo jih prinašali v slovenski prostor, posneli na zgoščenko. A ideja je za zorenje potre-bovala svoj čas in se je uresničila šele, ko je v letu 2001 duhovne vaje prevzel g. Peter Pučnik.

Ob napovedanih dodatnih obvezno-stih, ki naj bi jih prevzel v ustanovi, sem ob prehodu v novo tisočletje vedel, da se moj čas vodenja duhovnih vaj izteka. Leta 2000 je pri duhovnih vajah začel aktivno sodelovati g. Peter Pučnik. V njem sem hitro začutil nekoga, ki za du-hovne vaje živi z vsem srcem. Kljub za-vesti, da sem našel dobrega nasledni-ka, slovo ni bilo lahko. Na to delo je bilo vezanih veliko spominov. Z udeleženci, še bolj pa z animatorji je bilo stkanih ve-liko iskrenih prijateljstev. A občutek, da smo z božjo pomočjo svoje delo dobro opravili in da z novim voditeljem duhov-ne vaje čaka nov razcvet, je potrjeval pravilnost odločitve. Vesel sem, da se nisem motil.

peter polc


Peter Pu~nik – salezijanec (v Želimljah bi lahko

rekli, da si skoraj težko salezijanec, ~e nisi Pe-

ter), nekdanji vzgojitelj v dija{kem domu, ravna-

telj Majcnovega doma, voditelj duhovnih vaj in

pevskih vikendov … pa vendar so to le formalni

nazivi. Peter pa je mnogo ve~ kot to – je tisti,

ki ga samo z besedami res težko opi{emo.

Je tisti, ki pri vzgoji mladih z vsem srcem sledi

Don Boskovemu zgledu. Vedno te je pripravljen

poslu{ati, te razumeti in ti svetovati. Predvsem pa

navdu{evati in s svojim zgledom vzgajati. Njegov

žar je nalezljiv in resni~no nikoli ne ugasne. Hkrati

pa je kljub vsem svojim zaslugam ponižen. Sam

pravi, da je vse božji dar. Približno takole bi ga

lahko zelo na hitro predstavila. Podrobneje pa naj

bo to storjeno z njegovimi besedami.


Vse je božji dar

Kdaj si začutil, da te Bog kliče v svojo službo? Si že takrat čutil, da si poklican za don Boskovega nasled- nika – med mlade?Željo, da bi postal duhovnik, sem v sebi začutil že kot otrok v osnovni šoli, vendar se mi je v času najstniških let nekoliko odtujila, saj sem se, kot vsak najstnik v tem obdobju, precej ukvarjal z odločanjem, kakšen slog življenja me bo resnično osrečeval: družina ali življenje v duhovniškem poklicu. Ker sem že takrat bil precej navdušen nad glasbo, se mi je postavljalo tudi vprašanje, ali bom kot duhovnik lahko razvijal svoj talent na področju glasbe ali ga bom moral zatreti. Znanka iz sosednje vasi mi je rekla: »Ne boj se, tudi kot duhovnik se boš lahko ukvarjal z glasbo!« Tako se je tudi zgodilo, da sem ravno na poti do duhovništva in kot duhovnik imel bistveno več možnosti za delo in ustvarjanje na glasbenem področju. Glasba je resnično postala sopotnica pri mojem delu z mladimi in za mlade. Prav tukaj čutim, da mi je don Bosko izprosil nekaj posebnega, kar nosim v svojem srcu, kar živim in želim deliti z mladimi.

Kdaj te je pot prvič pripeljala v Že- limlje in kakšni so bili začetki tvo-jega vodenja duhovnih vaj in ravna-teljevanja v Majcnovem domu? Pred tabo je namreč to nalogo opravljal Peter Polc.Prvič sem bil v Želimljem v sedmem razredu osnovne šole, ko sem tja prišel kot udeleženec duhovnih vaj. Takrat jih je vodil salezijanec Ivan Turk. Po še nekaj tovrstnih srečanjih sem si zaželel, da bi tudi jaz postal salezijanec. Leta šolanja v takratni Srednji verski šoli (današnji Gimnaziji Želimlje) so hitro tekla. Tam sem opravil tudi leto noviciata in dve leti pedagoške prakse, ki je za nas salezijance kot izkušnja za delo z mladimi obvezna. Prav tako hitro je minil študij na teološki fakulteti v Ljubljani in v Turinu. Od tam sem se po končanem študiju vrnil v Želimlje in postal vzgojitelj v Domu Janeza Boska. Kmalu zatem sem prevzel tudi vodenje Majcnovega doma in vseh programov v njem. 2001–2010


Od kod si črpal toliko moči, dobre volje, optimizma in zamisli za dolgoletno vodenje želimeljskih duhov-nih vaj in kaj bi o teh letih lahko rekel zdaj, ko gledaš na to prehojeno pot? Vse, kar sem v tem času lahko delal, je dar, je posebna priložnost, ki mi jo je dal Bog. Trudil sem se s tem darom sodelovati in živeti tisto, kar sem nosil in

še nosim v svojem srcu. To sta sreča in iskreno veselje. Še enkrat poudarjam, da je to dar, čeprav mi marsikdo tega ni verjel. Ob svoji novi maši sem izbral geslo: »Gospod, ti si moja moč in moja pesem.« Ta misel me je spremljala skozi enajst let dela v Domu Janeza Boska in devet let v Majcnovem domu ter me spremlja še danes! Torej On je bil tisti, ki mi je dajal moč, dobro voljo in optimizem pri delu z mladimi. Moja naloga je bila predvsem v tem, da mu priskrbim čist, iskren ter ljubeč prostor v svojem srcu, za kar sem se iskreno trudil.

Čez čas se, kot vemo, slabi spomini zabrišejo in lepi okrepijo. Pa vseeno – v teh letih si mnogo doživel, tako

enega kot drugega. Nam lahko kaj zaupaš?Vsekakor prevladujejo lepi spomini in se zlepa ne bodo izbrisali. Ob njih lahko rečem, da sem srečen kot oseba, kot salezijanec in duhovnik. Pri svojih štiride-setih letih lahko rečem, da sem prav pri delu z mladimi v Želimljem doživel naj-lepše trenutke svojega življenja in hkrati tudi največje trpljenje doslej. Slednje ob storjeni krivici in odhodu od tam.

Tvoja ekipa smo bili ani-matorji. Zavedal si se pomembnosti dobrega animatorskega tima, zato si nas vseskozi oblikoval in vzgajal. Pri vodenju duhovnih vaj, pevskih viken-dov in nekaterih srečanj družin ste mi bili animatorji desna roka in »srčni spod-bujevalec«. Brez vas ne bi bilo mogoče voditi toliko in tako velikih skupin ter dajati takega ognja, veselja, razigranosti in mladostno iskrene vere tem mladim, ki so prihajali na naše programe. Menim, da so želimeljske duhovne vaje imele svoj čar prav zaradi tega ozračja in vas, animatorjev. Hvaležen sem vsakemu posebej!

Med otroki in animatorji si bil in si še zelo priljubljen. So ti kdaj kakšno »ušpičili« in te presenetili?Veliko dogodkov je bilo, ko so mi mladi ali pa vi, animatorji, kaj ušpičili. Te trenutke sem vedno sprejemal kot iskren odnos, razigranost ter močno povezanost med nami. Pristnost v naših odnosih mi je resnično veliko pomenila in prav taki dogodki so jo še potrdili.


Imaš izreden dar za glasbo. Si avtor mnogih mladinskih duhovnih pesmi, zadnja leta pa tudi oratorijskih himn. Tvoje navdušenje za »musko« je bilo nalez- ljivo in je očitno dvigalo vzdušje. Pevska skupina Sončni žarek je pod tvojo taktirko posnela več zgo-ščenk. Od kod sploh ideja in začetki? Najprej moram reči, da je to dar, ki sem ga prejel. Res pa je, da sem že kot otrok vedno kaj muziciral in si marsikateri predmet nekoliko predelal, da mi je služil kot instrument. (To najbolj vedo moji do-mači …) Obiskoval sem tudi nižjo glas-beno šolo, pozneje pa še razne tečaje in osebne inštrukcije za glasbeno teorijo, harmonijo in instrumente. Glasba mi ve-liko pomeni in je moja spremljevalka pri duhovniškem, pastoralnem in vzgojnem delu. Tudi pevski vikendi so nastali zelo spontano ob navdušenju otrok. Seveda mi je pa, predvsem v začetku, močno podporo dajala želimeljska salezijanska skupnost.

Kaj meniš, da otroke in mlade v Želimljem tako pri-tegne, da se vedno znova vračamo? Menim, da je občutek sprejetosti ter pristno navdušenje tisto, kar človeka nagovarja, da se vrača v kraj, kjer je to začutil. Upam si trditi, da so želimeljske duhovne vaje in pevski vikendi dajali veliko tega. Seveda tega ne bi bilo brez animatorjev.

Lani je tvoje mesto vodite-lja duhovnih vaj prevzel Kle-

men Balažič. Ali zdaj delo z mladimi kaj pogrešaš? Zna-no je namreč, da si bil pri svojem delu z vsem srcem in da si pri tem užival.Da, oboje je res! Pogrešam in srčno si želim, da bi imel še kdaj takšno ali podobno priložnost za tovrstno delo. Bil sem mu predan z vso dušo in vsem te-lesom. Lahko rečem, da je bil v zadnjem obdobju to moj najdražji biser.

Za mlade si imel vedno pri-pravljeno lepo in spodbudno besedo. Gotovo jo imaš tudi zdaj?Hmmmm! Rekel bom, kar mi najprej pade na misel. Veselite se življenja, odkrivajte bisere v njem! Ne iščite velikih stvari, ampak majhne vsakdanje radosti, ki drvijo mimo nas, a jih ne opazimo.

Te so najlepše! Odkrivajte bisere v sebi – nikogar ni, ki bi jih ne imel, samo odkriti jih je treba. Varujte jih, da vam jih lažni svet ne uniči, in podarjajte jih drug drugemu. Tukaj začenja človek postajati resnično človek, srečen človek. Ko je Bog v tvojem srcu, ljubezen nosiš s seboj!

marinka cimerman



»Kdor je v božji milosti, zve~er mirno zaspi; prav ni~ ga ne skrbi, kako bo z njim.«

318 MAJCNOV DOM 2010/11318 MAJCNOV DOM 2010/11

[tevil~ni pregled duhovnih vaj

Največ udeležencev je bilo v šolskem letu 2006/07, in sicer 1258.Največja udeležba animatorjev je bila v šolskem letu 2001/02, ko je na duhovnih vajah animiralo 268 mladih.V teh letih se je duhovnih vaj udeležilo 21881 otrok in mladostnikov ter 2948 animatorjev.

PODATKI O ŠTEVILU UDELEŽENCEV IN ANIMATORJEV NA DUHOVNIH VAJAH (Do šolskega leta 1994/95 ni podatkov o številu animatorjev.) udeleženci animatorji

MAJCNOV DOM 2010/11 319MAJCNOV DOM 2010/11 319

PRIKAZ RAZPOREDA 375 DUHOVNIH VAJ, KI SO POTEKALE OD 1984. DO 2010. LETA termini


1991

–199

2 Za

vod

sv. F

ran~

i{ka

Sal

e{ke

ga L

ETNO

POR

O~IL

O 20

10–2

011 1991

1992

PORO~ILO20102011

LETNO


GIMNAZIJA ŽELIMLJEDOM JANEZA BOSKA

MAJCNOV DOM

6. DEL

Documents

Letno poročilo 2010/11