Letno porocilo delo policije za 2014 · 2015. 4. 13. · Letno poro čilo o delu policije za 2014 5 bodo pomenile za nadaljnje delovanje policije in ohranjanje že dosežene stopnje

Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana

Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana T: 01 428 40 00

F: 01 428 47 33

E: [email protected]

www.policija.si

Številka: 0101-8/2015/190 (2061-01) Datum: 10. 4. 2014 Zadeva: Letno poro čilo o delu policije za 2014

Letno poročilo o delu policije za 2014

2

Vsebina

Metodološka pojasnila.............................. ............................................................................................ 6 Temeljni poudarki.................................. ................................................................................................ 8

Kriminaliteta v 2014............................... ........................................................................................ 9

Javni red in mir v 2014 ............................ .................................................................................... 11

Prometna varnost v 2014 ............................ ................................................................................ 12

Mejne zadeve in tujci v 2014....................... ................................................................................ 13

Policijska pooblastila in prisilna sredstva v 2014 . ................................................................... 13

Druge zadeve policije v 2014....................... ............................................................................... 14 1 Značilnosti dela policije v 2014....................... ........................................................................... 15

2 Delo na posameznih delovnih podro čjih ................................................ .................................. 18

2.1 Temeljne dejavnosti ............................................................................................................... 18

2.1.1 Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete...............................18

2.1.2 Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja ...................................................................................................23

2.1.3 Zagotavljanje varnosti cestnega prometa .....................................................24

2.1.4 Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih....................................25

2.1.5 Varovanje določenih oseb in objektov ..........................................................27

2.2 Druge dejavnosti .................................................................................................................... 27

2.2.1 Policijsko delo v skupnosti in preventivna dejavnost ....................................27

2.2.2 Operativno-komunikacijska dejavnost ..........................................................29

2.2.3 Forenzična in kriminalističnotehnična dejavnost...........................................30

2.2.4 Raziskovalna, analitska in kriminalističnoobveščevalna dejavnost ..............31

2.2.5 Nadzorna dejavnost ......................................................................................32

2.2.6 Spremljanje izvajanja policijskih pooblastil in ogrožanja policistov...............33

2.2.7 Reševanje pritožb .........................................................................................34

2.2.8 Notranje preiskave ........................................................................................35

2.2.9 Informacijska in telekomunikacijska dejavnost .............................................35

2.2.10 Kadrovske in organizacijske zadeve.............................................................36

2.2.11 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje..........................................38

2.2.12 Finančno-materialne zadeve.........................................................................39

2.2.13 Mednarodno sodelovanje..............................................................................40

2.2.14 Odnosi z javnostmi........................................................................................41

2.2.15 Dejavnost specializiranih policijskih enot......................................................42

Priloga 1: Statisti čni podatki ......................................... ..................................................................... 43

Odkrivanje in preiskovanje kriminalitete ........................................................................................ 43

Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja......................... 56

Zagotavljanje varnosti cestnega prometa...................................................................................... 63

Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih .................................................................... 69

Varovanje določenih oseb in objektov ........................................................................................... 78

Policijsko delo v skupnosti ............................................................................................................. 79

Operativno-komunikacijska dejavnost ........................................................................................... 81


3

Forenzična in kriminalističnotehnična dejavnost ........................................................................... 84

Nadzorna dejavnost....................................................................................................................... 87

Spremljanje izvajanja policijskih pooblastil in ogrožanja policistov ............................................... 90

Reševanje pritožb .......................................................................................................................... 93

Notranje preiskave......................................................................................................................... 95

Informacijska in telekomunikacijska dejavnost .............................................................................. 96

Kadrovske in organizacijske zadeve ............................................................................................. 97

Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ........................................................................ 100

Finančno-materialne zadeve ....................................................................................................... 101

Odnosi z javnostmi ...................................................................................................................... 105

Dejavnost specializiranih policijskih enot .................................................................................... 106

Priloga 2: Seznam uporabljenih kratic .............. .............................................................................. 109


4

Spoštovani! Pred vami je pregled o lanskoletnih prizadevanjih policistov in kriminalistov, njihovi predani skrbi za varnost prebivalcev Slovenije ter trudu vseh podpornih služb, ki so operativnim službam zavzeto stale ob strani in jim daleč od medijskih žarometov zagotavljale tehnično in logistično podporo, lajšale delo ter ga mnogokrat tudi omogočale. Za nami je zahtevno leto, polno preizkušenj, toda policija, čeprav kadrovsko, finančno in materialno močno okrnjena, je dosegla spodbudne rezultate. Še več, v preteklem letu je število kaznivih dejanj padlo pod 10-letno povprečje, delež preiskanih kaznivih dejanj pa je bil največji v zadnjih petih letih. V preteklem obdobju smo nadaljevali s prednostnimi nalogami preiskovanja gospodarskega in bančniškega kriminala, ga nadgradili s podpisom sporazuma o sodelovanju z Banko Slovenije ter ustanovili dve specializirani skupini, ki ju vodi državno tožilstvo. Gre za kompleksne in strokovno zahtevne preiskave, a se odzivnost bank in sodelovanje z organi pregona po začetnih porodnih krčih na tem področju počasi izboljšuje. Poleg že ustaljenih nalog in logističnih projektov smo se morali soočiti z novimi pojavnimi oblikami in prioritetami organiziranega kriminala sodobnega časa, terorizmom in radikalizacijo. Boj proti terorizmu je izjemen varnostni izziv za sodobno družbo, zato je policija začela vzpostavljati mrežo za zgodnje odkrivanje in preprečevanje radikalizacije, izmenjavo informacij med domačimi in tujimi varnostnimi organi pa dvignila na najvišjo možno stopnjo. Možnosti za uspeh bodo vsekakor večje, če bo tudi zakonodajna veja pokazala več posluha za sledenje novim zahtevam in pojavnim oblikam kriminala. Spodbudno je, da v lanskem letu med drugim opažamo trend upadanja kršitev javnega reda in da je na naših cestah ugasnilo manj življenj kot leto poprej. Toda vedno je prostor za izboljšave. Na področju obravnavanja prekrškov smo sledili predlogom varuhinje človekovih pravic, se z vso resnostjo lotili izboljšanja utemeljevanja ukrepov prepovedi približevanja žrtvam družinskega nasilja ter natančnejšemu ugotavljanju in opredeljevanju dejanskega stanja v prekrškovnih zadevah. Policija s svojim delom še naprej dokazuje, da v naši družbi res obstaja le ena zakonodaja, enaka za vse, ne pa dve ali več. Pri tem naši najbolj učinkoviti orožji ostajata strokovnost in neoporečna moralna drža. Temu navadno oporekajo le tisti, ki so se znašli v policijskih postopkih. Najbolj tragično je lani policijo pretresla izguba treh policistov v prometni nesreči in sodelavca, ustreljenega pri opravljanju nalog. V takšnih skrajnih primerih se zavemo, da poklic policista ni običajen poklic, saj pri njegovem opravljanju poleg žaljivk, groženj in napadov policisti tvegajo tudi življenje. Obseg dela, zahteve, pričakovanja države in javnosti do policije so vedno večja. Razhajanje med visokim pričakovanji, pomanjkanjem kadra in sodobne opreme, rezi v finančne vire policije ter razlage, da denarja ni, najbolj občutijo policisti, ki so zaposleni na do skrajnosti obremenjenih policijskih postajah v državi. Ob spominu na granitne kocke, ki so ne tako davno nazaj letele vanje, je njihovo nezadovoljstvo ob neustreznem vrednotenju poklica policista s strani države toliko bolj razumljivo in upravičeno. Zdi se, da smo uspešneje našli odgovor na vprašanje, kaj in kako delati, kot pa s čim delati. Kljub nenehnemu pojasnjevanju in opozarjanju na posledice sprejetega rebalansa in na to, kaj


5

bodo pomenile za nadaljnje delovanje policije in ohranjanje že dosežene stopnje varnosti v državi, opozorila vodstva policije še niso dosegla pričakovanega odziva. Bili smo deležni le velike moralne podpore, ki pa žal ne izboljšuje vedno slabših razmer, v katerih delajo policisti. Bilo bi skrajno prevzetno in tudi neresnično, če bi trdili, da je za visoko stopnjo varnosti v državi zaslužna samo policija; to bi zagotovo presegalo zmožnosti katere koli policije na svetu. Varnost je rezultat skupnih naporov vseh inštitucij, z različnimi nalogami in pristojnostmi, ki so zavezane ustavno varovanim in demokratičnim vrednotam. A je prispevek policije pri ohranjanju ravnovesja med redom in kaosom zagotovo nepogrešljiv. Zato me ob spominu na že upokojenega pravnika in kriminologa, ki je svoje študente vzpodbujal h kritičnem razmisleku s trditvijo »če ne bi bilo policije, ne bi bilo niti kriminala«, včasih prešine misel, da so morda nekateri v naši družbi njegovo paradigmo razumeli preveč dobesedno.

Marjan Fank generalni direktor policije


6

Metodološka pojasnila V letnem poročilu o delu policije za 2014 so predstavljeni statistični podatki, večinoma pridobljeni iz aplikacije Statistika za letna in polletna poročila. Podatki so bili zamrznjeni in policijskim enotam dostopni na intranetu 9. 2. 2015, zato ne vključujejo podatkov, ki so bili vneseni v računalniški sistem pozneje. Napake pri že vnesenih podatkih so se odpravljale do 17. 2. 2015. Pri prikazanih statističnih podatkih, ki niso bili pridobljeni iz aplikacije, so navedeni viri in datumi njihove pridobitve. Nekateri primerjalni statistični podatki iz preteklih let se zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja ter odpravljenih napak nekoliko razlikujejo od podatkov v prejšnjih letnih poročilih. Vnovič je bilo prenovljeno prikazovanje statističnih podatkov reševanja pritožb, zato primerjava s preteklimi leti ni mogoča. Prenovljeno je tudi področje policijskega dela v skupnosti. Nekateri podatki niso neposredno primerljivi tudi zaradi sprememb zakonodaje. Posamezne kategorije, preglednice in grafi, za katere so potrebna posebna metodološka pojasnila, so označene z zvezdico, pojasnila pa so navedena tik pod njimi. Ostala metodološka pojasnila:

• v poročilu so prikazana kazniva dejanja, razen kaznivih dejanj s področja cestnega prometa in kaznivih dejanj, ki se preganjajo na predlog, pri katerih je oškodovanec že ob podaji ovadbe odstopil od pregona [pisna izjava o umiku ali izjava o umiku predloga za pregon];

• preiskana kazniva dejanja so tista, pri katerih je bil osumljenec znan že ob prijavi ali odkritju kaznivega dejanja ali pa ga je policija pozneje odkrila;

• kršitve zakonodaje s področja cestnega prometa niso vključene v kršitve predpisov o javnem redu;

• v okroglih oklepajih so primerjalni podatki za 2013, v oglatih oklepajih pa so druga pojasnila, viri in podobno;

• oznaka v preglednicah » – « pomeni, da ni pojava [zakonske spremembe, se ne/ni evidentira[-l]], oznaka » … « pa, da izračun ni smiseln, pri čemer se upoštevajo:

o načelo kumulative [seštevek številčnih podatkov določenega pojava v obravnavanem in primerjalnem obdobju mora biti enak ali večji kot 100],

o velik porast – več kot 150,0 %

o velik padec – več kot 80,0 %.

Grafi so v primerjavi z Letnim poročilom o delu policije za 2013 v celoti prenovljeni. V podporo odločanju so bile pripravljene nadzorne plošče [ang. dashboards] za področja kriminalitete, javnega reda in mira, prometne varnosti, mejnih zadev in tujcev, policijskih pooblastilih in prisilnih sredstev ter drugih zadev [kadri, finance, nadzori, varovanja ipd.]. Pri teh so bili uporabljeni zunanji viri podatkov po naslednji metodologiji:

• Število prebivalcev – vir: SURS – Število prebivalcev, statistične regije [SR], podatki za drugo polletje 2014.1 Preračun števila prebivalcev iz statističnih regij na policijske uprave je potekal po metodi: PU Celje = koroška in savinjska SR, PU Koper = obalno-kraška in notranjskokraška SR, brez občine Cerknica; PU Kranj = gorenjska SR; PU Ljubljana = osrednjeslovenska in zasavska SR ter z občinami Cerknica, Ribnica in Kočevje; PU Maribor = podravska SR; PU Murska Sobota = pomurska SR; PU Nova

1 Vir: Prebivalstvo po starosti in spolu, statistične regije, Slovenija, polletno; http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/10_05C20_prebivalstvo_stat_regije/10_05C20_prebivalstvo_stat_regije.asp; 5. 3. 2015. Prebivalstvo po starosti in spolu, občine, Slovenija, polletno; http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/20_05C40_prebivalstvo_obcine/20_05C40_prebivalstvo_obcine.asp; 5. 3. 2015.


7

Gorica = goriška SR; PU Novo mesto = jugovzhodna slovenska in spodnjeposavska SR brez občin Ribnica in Kočevje.

• Poslovni subjekti – vir: Ajpes – Poslovni subjekti v Poslovnem registru Slovenije po statističnih regijah in po skupinah, stanje na dan 31. 12. 2014.2 V poslovne subjekte so vštete gospodarske družbe, zadruge, pravne osebe javnega prava, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva. Niso pa zajeti samostojni podjetniki posamezniki in druge fizične osebe, ki opravljajo registrirane oziroma s predpisom določene dejavnosti. Preračun števila subjektov iz statističnih regij na policijske uprave je potekal po enaki metodologiji kot preračun števila prebivalstva.

• Kilometri javnih cest – vir: SURS – Cestna infrastruktura, Slovenija, 2011 – končni podatki, dolžine cest po kategoriji.3 Preračun dolžine javnih cest iz statističnih regij na policijske uprave je potekal po enaki metodologiji kot preračun števila prebivalstva.

2 Vir: http://www.ajpes.si/doc/Registri/PRS/Porocila/posl_subj_reg_skup_31122014.pdf. 3 Vir: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2221303S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/02_22212_cestni_transport/01_22213_infrastruktura/&lang=2; 5. 3. 2015. http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=2221302S&ti=&path=../Database/Ekonomsko/22_transport/02_22212_cestni_transport/01_22213_infrastruktura/&lang=2; 5. 3. 2015.


8

Temeljni poudarki Okoliščine in dejavniki, ki so v 2014 zaznamovali delo in delovanje policije:

• tragična prometna nesreča, v kateri so umrli trije policisti, in policist, umorjen med opravljanjem nalog;

• nova organizacijska struktura Policijske akademije, s katero sta se med drugim sistemsko uredili področji raziskovanja in socialnih veščin;

• pomanjkanje proračunskih sredstev se je vsaj deloma nadomestilo z uspešnim pridobivanjem evropskih finančnih sredstev za različne projekte, ki vključujejo tudi nakup opreme in usposabljanja. Večina vozil, ki jih je dobila policija, je bila kupljena s pomočjo evropskih sredstev;

• gradnja sodobnega forenzičnega laboratorija je tik pred dokončanjem. V 2015 je treba opremiti še 4 laboratorije v obnovljenem starem laboratoriju;

• prednostni boj proti gospodarski kriminaliteti, zlasti na škodo bank – z Banko Slovenije je policija podpisala sporazum o sodelovanju;

• sodelovanje v številnih mednarodnih projektih EU in z državami Zahodnega Balkana pri zagotavljanju varnosti in ljudi;

• uspešno zaključen cikel schengenskih evalvacij;

• izvedena raziskava o ocenah in stališčih prebivalcev Slovenije o delu policije.

Poglavitna odstopanja statističnih kazalnikov dela policije za 2014 so:

• po porastu števila kaznivih dejanj v 2013 na 93.833 se je njihovo število v 2014 zmanjšalo na 87.474 oziroma je padlo pod 10-letno povprečje, ki je 88.235;

• delež preiskanih kaznivih dejanj je bil z 51,8 % največji v zadnjih petih letih, pri čemer je imela PU Murska Sobota z 69,0 % med policijskimi upravami največji delež preiskanosti, najnižjega pa PU Nova Gorica s 46,5 %. Delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija, je bil s 15,0 % največji v zadnjih petih letih;

• spremenilo se je razmerje med številom kazenskih ovadb in številom kazenskih ovadb po skrajšanem postopku: v 2013 je bilo še 11.163 več kazenskih ovadb kot kazenskih ovadb po skrajšanem postopku, v 2014 pa jih bilo več samo še 1.683;

• ob 2,7 % porastu števila kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete se je ugotovljena škoda povečala za 132,8 %;

• število obravnavanih korupcijskih kaznivih dejanj je poraslo z 41 na 63, pri čemer sta najbolj narasli števili nedovoljenega dajanja daril in nedovoljenega sprejemanja daril;

• zelo je naraslo število zaseženih ponaredkov evro bankovcev – s 1.597 v 2013 na 4.869 v 2014;

• po letu 2010, ko se je krivulja števila kršitev predpisov o javnem redu prevesila navzdol, se je ta trend nadaljeval tudi v 2014, ko jih je bilo manj za 10,7 %, glede na 2009 pa za 22,2 %. Med policijskimi upravami z največjim upadom kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru v primerjavi z 2013 izstopata PU Nova Gorica z 21,7 % in PU Novo mesto z 20,8 %. Za 16,3 % manj je bilo kršitev javnega reda in mira v gostinskih objektih, za 18,8 % pa se je zmanjšalo število kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola;

• ob siceršnjem 5,7 % porastu kršitev, ugotovljenih pri nadzoru cestnega prometa, so bile v 2014 slovenske ceste varnejše. Za 16,4 % manj je bilo prometnih nesreč s smrtnim izidom, v katerih je umrlo 13,6 % manj oseb;

• med tujci, zavrnjenimi na mejnih prehodih ali obravnavanimi zaradi nedovoljenega prehajanja državne meje, zlorab listin, nedovoljenega prebivanja v državi ter nedovoljenega vstopa v Slovenijo na notranji meji, imajo državljani Albanije ter Bosne in Hercegovine 40,2 % (32,8 %) delež.


9

Kriminaliteta v 2014


10


11

Javni red in mir v 2014


12

Prometna varnost v 2014


13

Mejne zadeve in tujci v 2014

Policijska pooblastila in prisilna sredstva v 2014


14

Druge zadeve policije v 2014


15

1 Značilnosti dela policije v 2014 Za policijo in njene zaposlene je bilo preteklo leto ne glede na rezultate dela zavito v črnino. V prometni nesreči je izgubila tri policiste, nato pa je kot žrtev kaznivega dejanja pri opravljanju policijskih nalog življenje izgubil še en policist. Kljub zavedanju nevarnosti opravljanja poklica sta tragediji pretresli ne samo policijske vrste, temveč vso javnost. Policija je bila s tem postavljena še pred eno preizkušnjo: ali je v tako težkih trenutkih sposobna stati ob strani družinam umrlih policistov. Po sprejetju in uveljavitvi ZNPPol in ZODPol maja 2013 je policija glavnino podzakonskih aktov pripravila v 2013, v 2014 pa je bilo sprejetih še 13 podzakonskih aktov. Ob uveljavljanju obeh zakonov se je pokazalo, da bodo potrebne določene spremembe. Ministrstvu za pravosodje je policija poslala predloga za spremembo Zakona o kazenskem postopku [ZKP] in spremembo Kazenskega zakonika, s katero se spreminja način pregona pri določenih t. i. bagatelnih kaznivih dejanjih. Za uveljavitev upravno-administrativnih ukrepov, povezanih z bojem proti terorizmu, je dala pobudo za spremembo in dopolnitve Zakona o potnih listinah in Zakona o osebni izkaznici. Sodelovala je pri pripravi sprememb Zakona o elektronskih komunikacijah [ZEKom-1B]. Z Združenjem bank Slovenije je bil podpisan protokol o sodelovanju pri sumih zlorab v elektronskem bančništvu. Poleg ustreznega pravnega okvira dela za policijsko delo ni pomembna le funkcionalna usposobljenost policistov, temveč so pomembne tudi njihove socialne veščine, ki se kažejo v etičnem vedenju in ravnanju z visoko stopnjo integritete. Policija že nekaj let namenja posebno skrb ustreznemu upravljanju sporov, učinkovitemu obvladovanju stresa, čustveni opori in psihološki pomoči, skrbi za enake možnosti spolov in ustreznim odzivom ob šikaniranju ali mobingu na delovnem mestu. S 1. 1. 2014 so ta področja urejena tudi sistemsko oziroma so bila vključena v novoustanovljeni Center za raziskovanje in socialne veščine [CRSV] Policijske akademije. Nova organizacijska struktura in nove vsebine dela Policijske akademije so podlaga za kakovostno in mednarodno primerljivo izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje ter za vzpostavitev in razvoj raziskovalne dejavnosti na področjih, pomembnih za policijsko delo. Skladno s 110. členom ZODPol se je izvajal študijski program za poklic Policist za pridobitev višje strokovne izobrazbe. V 2014 sta diplomirali prva in druga generacija, na dodatno izobraževanje pa sta bili napoteni še tretja in četrta generacija. Za zmanjšanje potnih stroškov so bili nekateri policisti premeščeni bliže kraju bivanja. Policija je tudi v 2014 skušala kar najbolj racionalno ravnati s kadrovskimi, finančnimi in materialnimi viri. Število zaposlenih se je v zadnjih petih letih zmanjšalo za 915, od tega za 742 uniformiranih in 20 neuniformiranih policistov. Na nekaterih območnih policijskih postajah je že tako malo policistov, da je delo zelo težko organizirati. Z razrezom dovoljenih zaposlitev za 2014 in 2015 se sicer skuša zagotavljati srednjeročno upravljanje s kadrom, tako da je omogočeno kar najbolj učinkovito in uspešno izvajanje nalog. Razrez kadrovskega načrta je orodje za zagotavljanje uravnoteženja začasnih in stalnih premestitev kadra za različna varovanja, akcijsko delo, obvladovanje izstopajočih varnostnih pojavov, kadrovsko pomoč GPU UPS CVZ idr. Ker je z manj zaposlenimi težje opraviti številne zakonske naloge, je vse od 2009 odprava administrativnih bremen [OAB] ena od prednostnih nalog policije. Med projekti za OAB velja omeniti e-policista za skrajšanje in poenostavitev postopkov pri preverjanju in vnosu oseb ter vozil. Po nekaj letih je osvežitev doživel tudi vozni park policije, vendar bo za ustrezno pomladitev voznega parka potrebnih še veliko finančnih sredstev, saj je bilo konec 2014 kar 1.381 vozil letnika 2007 ali starejših. Večina vozil je bila kupljena s pomočjo sredstev iz skladov EU.


16

Policija si od 2009 prizadeva pridobiti čim več evropskih sredstev za nakup opreme, za izvedbo raznih delavnic in usposabljanj, za poti v tujino in konkretne projekte, kot je na primer vzpostavitev pogojev za pošiljanje in uporabo podatkov za potnike v mednarodnem letalskem prometu. Tako je policija v sodelovanju z MNZ od 2009 prijavila 27 projektov. S prijavo 17 projektov je uspela, oceno 1 pa bo dobila 2015. Zaključenih je bilo 6 projektov. Policija se je odzvala tudi na povabila drugih držav za sodelovanje v projektih, kar ji je omogočilo, da je brez finančne obremenitve sodelovala na različnih usposabljanjih, delavnicah, sestankih in konferencah, ki se jih drugače zaposleni ne bi mogli udeležiti. Nacionalni forenzični laboratorij je v nove prostore preselil vse oddelke, za 2015 je bilo predvidenih še 850 tisoč evrov za opremo 4 kemijskih laboratorijev. To bo omogočilo porabo sredstev iz novo pridobljenih projektov EU in širitev akreditacije za postopke laboratorija. Na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kriminalitete je bila tudi v 2014 gospodarska kriminaliteta, zlasti tista, ki generira veliko premoženjsko korist, ena od prednostnih področij dela. Dejavnosti so bile usmerjene v bančni sektor, kriminaliteto, ki ogroža finančne interese države in EU ter posledično monetarni sistem Slovenije, organizirane oblike korupcijske kriminalitete itd. Velik poudarek je bil na izvajanju finančnih preiskav, katerih število se od 2010 povečuje. Uvedene sistemske izboljšave, zlasti pri obravnavanju premoženjske koristi, okrepljeno sodelovanje z drugimi domačimi in tujimi organi ter usposabljanje preiskovalcev so prispevali k večji uspešnosti odkrivanja in učinkovitosti preiskovanja tovrstne kriminalitete. Nacionalni preiskovalni urad [NPU] se je ukvarjal s strokovno in vsebinsko zelo zahtevnimi preiskavami destabilizacije monetarnega, ekonomskega ali gospodarskega sistema. Preiskoval je zlorabe v bančnem sektorju, oškodovanja gospodarskih družb s kapitalskimi naložbami države, kazniva dejanja, katerih posledice ogrožajo finančne interese Slovenije in EU, zlasti goljufije na škodo slednje, ter korupcijska kazniva dejanja v zdravstvu, energetiki, šolstvu, lokalnih skupnostih ipd. Kompleksne zadeve so preiskovale specializirane preiskovalne skupine [SPS], 1 primer pa tudi mednarodna preiskovalna skupina [JIT]. Prek projektov EMPACT, tj. evropske multidisciplinarne platforme za boj proti kriminalu, in v sodelovanju z drugimi tujimi in domačimi organi je policija nadaljevala boj proti organiziranemu kriminalu in hudim oblikam mednarodnega kriminala. S tujimi varnostnimi organi je bilo izvedenih več skupnih preiskav organiziranih kriminalnih združb, tesno povezanih z jugovzhodno Evropo in Zahodnim Balkanom. Na področju splošne kriminalitete je najbolj izstopala premoženjska kriminaliteta. Več je bilo mednarodnih operacij zoper storilce kaznivih dejanj izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva, katerih žrtve so otroci. Učinkovita je bila delovna skupina za preiskovanje t. i. krvnih deliktov, ki je poleg starih nerešenih primerov prevzemala in uspešno preiskala druge hude oblike tovrstne kriminalitete. Kadrovsko so se okrepili oddelki za računalniško preiskovanje v PU Maribor, Celje, Ljubljana in Koper ter NPU, ustanovljena sta bila nova oddelka v PU Kranj in Novo mesto. Na področju splošnih policijskih nalog je policija sledila načelu ničelne tolerance do nasilja. Število kršitev nasilja v družini se je zmanjšalo, izrečenih ukrepov prepovedi približevanja pa povečalo [izboljšalo se je utemeljevanje ukrepov prepovedi približevanja, saj so jih preiskovalni sodniki manjkrat razveljavili]. Prizadevanja so bila usmerjena v izboljšanje ugotavljanja in opredeljevanja dejanskega stanja v prekrškovnih zadevah, v izboljšanje ukrepov policije za zavarovanje žrtev nasilja v družini in pri iskanju pogrešanih oseb. Za izboljšanje varnosti na športnih prireditvah se je dokončno uveljavil sistem policijskega spoterstva.4 Delo na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa je opredeljevala Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, ki izpostavlja

4 Policijsko spoterstvo je oblika dela policije s subkulturnimi skupinami – predvsem organiziranimi navijaškimi skupinami.


17

hitrost, alkohol, varnost šibkejših udeležencev in uporabo varnostnega pasu. V uporabo so prišli hitri testi za ugotavljanje prisotnosti drog, zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri voznikih. Policija je delo na avtomobilskih in hitrih cestah izvajala po metodologiji Pegaz, v okviru katere so policisti opravljali meritve hitrosti z nadvozov, nadzirali problematične odseke, izvajali nadzor tovornih vozil in preprečevali cestni kriminal, po novem pa s pomočjo teleskopske opreme tudi ugotavljali kršitve voznikov tovornih vozil v kabini [telefoniranje, gledanje medijev itd.]. Nadaljevala je z nadzorom prometa na mestih, ki so jih prek spletne aplikacije Predlagaj prometno kontrolo predlagali občani. Ciklus schengenskih evalvacij v 2012 in 2013 je bil uspešno zaključen s sprejetjem sklepov Sveta EU decembra 2014. Slovenija mora še naprej izvajati dejavnosti do uresničitve vseh priporočil. Decembra 2014 so se začela gradbeno-obrtniška dela na 8 mejnih prehodih, kjer se bo še opravljala skupna mejna kontrola s Hrvaško. Nedovoljene migracije državljanov držav z visokim migracijskim tveganjem prek Zahodnega Balkana so se preusmerile proti Madžarski, zato je bilo na naših zunanjih mejah obravnavanih manj nezakonitih migrantov. Manj je bilo kršitev nedovoljenega prebivanja državljanov tretjih držav, predvsem število kršitev povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa prebivanja. To je še vedno posledica vstopa Hrvaške v EU junija 2013. Več je bilo kršitev zaradi zlorab pravnih naslovov za vstop v državo [predvsem dovoljenj za prebivanje]. Še naprej ostaja pereča problematika zlorab socialnih transferjev, povezanih z zlorabami bivalnih naslovov. Rezultati javnomnenjske ankete o stališčih in ocenah prebivalcev Slovenije o delu policije so pokazali, da ima policija na področju policijskega dela v skupnosti še veliko prostora za izboljšanje. Posebna pozornost je bila namenjena delu v večkulturnih lokalnih skupnostih in s subkulturnimi skupinami. Romskim skupnostim je bil namenjen projekt SKUPA-J, preprečevanju nasilja pa Vesna – živeti življenje brez nasilja. Izvedene so bile še številne druge preventivne dejavnosti in projekti. V 2014 je bilo več naravnih nesreč [žledolom in tri večje poplave], zaradi katerih so bili aktivirani državni načrti za posredovanje ob naravnih nesrečah. Za zaščito ljudi in premoženja ter za pomoč enotam zaščite in reševanja je policija na najbolj prizadetih območjih povečala število policistov, mnogi pa so prostovoljno pomagali tudi izven delovnega časa.


18

2 Delo na posameznih delovnih podro čjih

2.1 Temeljne dejavnosti

2.1.1 Preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kriminalitete V 2014 je policija državnemu tožilstvu poslala kazenske ovadbe ali poročila v dopolnitev kazenskih ovadb po devetem odstavku 148. člena Zakona o kazenskem postopku [v nadaljevanju: ZKP] za 87.474 (93.833) kaznivih dejanj, storjenih v tem in prejšnjih letih [v nadaljevanju: kazniva dejanja], kar je za 6,8 % manj kot 2013. Kljub manjšemu številu kaznivih dejanj je bilo po oceni policije z njimi povzročene za 755,3 (376,5) milijona evrov škode ali za 100,6 % več. Povečala se je predvsem škoda zaradi kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, kar je posledica usmerjenosti policije v preiskovanje težjih oblik kaznivih dejanj, ki generirajo večjo premoženjsko korist oziroma škodo. Državnem tožilstvu je bilo poslanih 7.560 (6.466) poročil po desetem odstavku 148. člena ZKP za dejanja, pri katerih po končani preiskavi ni bilo potrjenega suma storitve ali ni bilo podlage za kazensko ovadbo. Povečanje njihovega števila je posledica tega, da so šole, centri za socialno delo in občani policiji naznanili številna sumljiva ravnanja, za katera se je v policijski preiskavi izkazalo, da ni podlage za podajo kazenske ovadbe [ni bilo utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja]. Poleg tega so bila poslana poročila v dopolnitev kazenskih ovadb za 11.893 (11.422) kaznivih dejanj, statistično prikazanih v preteklih letih, katerih preiskovanje se je nadaljevalo v 2014. Pri odkrivanju in preiskovanju kriminalitete je bila policija uspešnejša kot v 2013. Delež kaznivih dejanj, odkritih z lastno dejavnostjo, se je povečal z 12,6 % na 15,0 % ali za 2,4 odstotne točke, delež preiskanih kaznivih dejanj pa s 47,2 % na 51,8 % ali za 4,6 odstotne točke. Kazenske ovadbe ali poročila v njihovo dopolnitev so policisti vložili zoper 18.192 (18.309) oseb. Ovadenih je bilo 1.135 (1.011) ali za 12,3 % več pravnih oseb. S kaznivimi dejanji je bilo oškodovanih 43.029 (48.011) ali za 10,4 % manj fizičnih in 8.876 (9.875) ali za 10,1 % manj pravnih oseb. PU Ljubljana je obravnavala 48,4 % (48,9 %) vseh kaznivih dejanj, PU Maribor pa 12,9 % (13,3 %). Najmanj jih je obravnavala PU Nova Gorica, in sicer 3,3 % (2,7 %), čeprav se je v primerjavi z 2013 njihovo število na območju te policijske uprave najbolj povečalo, in sicer za 14,8 %. Najbolj, za 18,4 %, je upadlo na območju PU Novo mesto. GPU je obravnaval 151 (112) kaznivih dejanj, od tega NPU 139 (103). Slednji ima 94,2 % (100,0 %) preiskanost. Škoda, povzročena s kaznivimi dejanji, za katera je NPU vložil kazenske ovadbe ali poročila v dopolnitev kazenskih ovadb, je bila ocenjena na 140,6 (59,5) milijona evrov. Povečanje premoženjske škode je posledica zlasti obravnavanih gospodarskih kaznivih dejanj, storjenih v škodo bančnega sektorja. NPU je ovadil je za 38,0 % več fizičnih oseb. Obravnavanih je bilo 70.700 (77.500) kaznivih dejanj splošne kriminalitete ali za 8,8 % manj kot 2013, preiskanih je bilo 42,9 % (39,1 %).5 Kaznivih dejanj zoper življenje in telo je bilo 1.777 (1.984) ali za 10,4 % manj, preiskanih pa 90,7 % (89,3 %). Število dokončanih ubojev je bilo 5 (6), dokončanih umorov pa 11 (6). Povečalo se je število kaznivih dejanj hude telesne poškodbe za 4,8 %, lahke telesne poškodbe pa zmanjšale za 12,0 %.

5 Podatek iz STAI, preglednica KDPL 017 – splošna kriminaliteta, pridobljen 14. 2. 2015.


19

Posebna delovna skupina za preiskovanje najhujših oblik umora in primerov pogrešanih oseb, pri katerih obstajajo razlogi za sum kaznivega dejanja, je v 2014 sodelovala pri izdelavi priročnika za preiskavo hujših kaznivih dejanj in pri preiskavah 3 umorov, ugrabitve s povzročitvijo posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom in povzročitve splošne nevarnosti s poskusom uboja, ki so se končale z vloženimi kazenskimi ovadbami. Kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je bilo 296 (378) ali za 21,7 % manj, preiskanih je bilo 87,8 % (88,1 %). Najbolj, za 34,5 %, se je zmanjšalo število kaznivih dejanj spolnih napadov na osebo mlajšo od 15 let zaradi spremembe 173. člena KZ-1, v katerem ni več inkriminirano spolno občevanje med vrstniki primerljive duševne zrelosti. Obravnava klasičnih oblik spolnih zlorab otrok zaradi množične dostopnosti elektronskih naprav vse pogosteje sovpada z obravnavno kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva kaznivega dejanja po 176. členu KZ-1. V obeh vlogah, tako žrtve kot storilca, pogosto nastopajo sovrstniki ali nekdanji partnerji, ki v trenutkih čustvene prizadetosti, brez zavedanja o dolgoročnih posledicah za vse vpletene, izvršijo tovrstna kazniva dejanja. Teh je bilo 72 (44), tudi zaradi več zaključenih mednarodnih operacij. Obravnavanih je bilo 6.066 (6.135) ali za 1,1 % manj kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, družino in otroke. Najbolj, za 15,9 %, se je zmanjšalo število kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovo ravnanje. Gre za spremenjeno družbeno dojemanje nesprejemljivosti telesnega kaznovanja otrok. Zmanjšalo se je tudi število kaznivih dejanj odvzema mladoletne osebe. Število kaznivih dejanj neplačevanja preživnine in nasilja v družini se v primerjavi z 2013 ni bistveno spremenilo. Kaznivih dejanj zoper premoženje je bilo 54.890 (61.767) ali za 11,1 % manj, preiskanih je bilo 28,0 % (25,3 %) ali za 2,7 odstotne točke več. V primerjavi z 2013 je bilo manj drznih tatvin, ropov, poškodovanj tujih stvari, drugih tatvin, vlomov, roparskih tatvin, tatvin motornih vozil, več pa zatajitev, požigov in klasičnih goljufij. S poostrenimi nadzori varnostno obremenjenih območij in poostrenimi nadzori, ki jih je izvajala PU Ljubljana, zlasti v centru Ljubljane, so policisti uspeli zmanjšati število drznih tatvin. Če so imele v 2013 pri premoženjskih kaznivih dejanjih pomembno vlogo organizirane združbe storilcev, ki so v Slovenijo prihajali iz jugovzhodnega Balkana izključno zaradi izvrševanja kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, tega policija v 2014 ni zaznala, kar je vplivalo na zmanjšanje števila ropov in vlomov. Kar nekaj ropov in vlomov so policisti preiskali na podlagi informacij, pridobljenih s kriminalističnoobveščevalno dejavnostjo. Kaznivih dejanj, povezanih z motornimi vozili, je bilo za 6,1 % manj kot 2013. Število kaznivih dejanj, povezanih zgolj z osebnimi avtomobili, pa se ni bistveno spremenilo. Bilo jih je 782 (785). Število preiskanih kaznivih dejanj za motorna vozila je 19,8 % (16,4 %) oziroma za osebne avtomobile 20,8 % (16,9 %). Delež mladoletniške kriminalitete v celotni obravnavani kriminaliteti je bil 2,2 % (2,2 %). Mladoletniki so bili osumljeni 1.909 (2.026) ali za 5,8 % manj kaznivih dejanj, med katerimi so prevladovale tatvine in velike tatvine. V primerjavi z 2013 se je povečalo zlasti število kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog ter število kaznivih dejanj omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu. Razlog so vse bolj dostopne prepovedane droge, zlasti prek interneta. Kaznivih dejanj prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega


20

gradiva je bilo 10 (1), kar je posledica tudi uspešno zaključenih mednarodnih policijskih preiskav. V starostni strukturi je bilo mladoletnikov 5,7 % (5,9 %) od vseh ovadenih oseb. Med oškodovanci kaznivih dejanj je bil delež otrok in mladoletnikov 5,5 % (5,2 %). S 17,4 % na 19,2 % se je v celotni kriminaliteti povečal delež gospodarske kriminalitete , kar je njen največji delež v zadnjih petih letih. Večji je bil tudi njen obseg, saj je bilo obravnavanih 16.774 (16.333) ali za 2,7 % več kaznivih dejanj. Škoda, ki so jo povzročila gospodarska kazniva dejanja, je bila ocenjena na 672,0 (288,7) milijona evrov, to je za 132,8 % več, prav tako se je povečal njen delež v strukturi škode celotne obravnavane kriminalitete s 76,7 % na 89,0 % ali za 12,3 odstotne točke. Državnemu tožilstvu so bile poslane kazenske ovadbe ali poročila v dopolnitev kazenskih ovadb tudi za 3.793 (2.985) kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki jih je policija obravnavala že v prejšnjih letih, in sicer z ocenjeno povzročeno škodo 205,1 (189,5) milijona evrov. V 2014 je preiskovalo kazniva dejanja gospodarske kriminalitete 12 (10) SPS. Policija je sodelovala tudi v 14 (10) finančnih preiskavah [v 12 ustanovljenih finančnih preiskovalnih skupinah, ustanovljenih na podlagi ZOPNI] zoper 64 (48) fizičnih in 53 (54) pravnih oseb, ki jih je odredilo državno tožilstvo na podlagi 10. člena ZOPNI.6 Najbolj, za 59,7 %, se je povečalo število kaznivih dejanj poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja, saj je policija obravnavala več primerov, ki so vključevali večje število tovrstnih kaznivih dejanj. Zaradi manj prijav oškodovancev se je število kaznivih dejanj goljufij zmanjšalo za 70,7 %, poslovnih goljufij pa za 25,1 %. Kaznivih dejanj ponareditve ali uničenja poslovnih listin je bilo manj za 41,3 %. Zmanjšanje števila kaznivih dejanj davčnih zatajitev za 39,1 % je posledica spremembe zakonodaje, ki je zvišala cenzus za inkriminacijo. Za 38,7 % se je zmanjšalo število kaznivih dejanj uporabe ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva, ker je bilo v 2013 preiskanih večje število kaznivih dejanj, storjenih v preteklih letih, pripomogla pa je tudi kakovostnejša zaščita bankomatov. Kaznivih dejanj zlorabe negotovinskega plačilnega sredstva je bilo le še 13 (62), saj je v obtoku vedno manj čekov. Med drugimi gospodarskimi kaznivimi dejanji je bilo največ kaznivih dejanj, povezanih s kršitvami temeljnih pravic delavcev, in sicer 5.671 (3.138) ali za 80,7 % več.7 Policija je v 2014 dala velik poudarek izvajanju finančnih preiskav, katerih namen je bilo iskanje, identifikacija, sledenje in zavarovanje, njihov cilj pa odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivimi dejanji, čemur je sledilo povečanje število ukrepov na tem področju. Policija je opravila finančne preiskave v 315 (276)8 ali za 14,1 % več zadevah, in sicer zoper 504 (513) fizičnih in 173 (206) pravnih oseb. V finančnih preiskavah se je preverjalo 198,5 (171,2) milijona evrov [domnevno] protipravno pridobljene premoženjske koristi. Po opravljenih finančnih preiskavah v predkazenskem postopku je policija skladno z določili 502. člena ZKP na pristojna državna tožilstva vložila 150 (150) pobud za začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi v zadevah, v katerih je bila ugotovljena korist v višini 119,3 (131,3) milijona evrov zoper 191 (246) fizičnih in 87 (201) pravnih oseb. V vseh preostalih primerih, ko na podlagi opravljenih finančnih preiskav niso bili ugotovljeni vsi znaki iz 502. člena ZKP, je policija sestavila 193 (139) poročil. Na podlagi Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja je policija obravnavala 4.647 (4.711)9 ali za 1,4 % manj kaznivih dejanj. Za kazniva dejanja gospodarske kriminalitete

6 Podatki GPU UKP SGK, pridobljeni 13. 2. 2015. 7 Podatki iz STAI, preglednica KDPL017 – gospodarska kriminaliteta, pridobljeni 9. 2. 2015. 8 Podatki GPU UKP, ki temeljijo na podatkih PU in NPU, pridobljeni v obdobju 1. 7. 2014–1. 2. 2015. 9 Podatek za se razlikuje od podatka, navedenem v letnem poročilu 2013. Prišlo je do sprememb pri evidentiranju kaznivih dejanj v povezavi s kazensko odgovornostjo pravnih oseb. Samostojni podjetnik [s. p.] se v evidenco kaznivih dejanj vnaša kot fizična in ne pravna oseba.


21

je bilo ovadenih 1.135 (1.011) ali za 12,3 % več pravnih oseb in 3.445 (2.936) ali za 17,3 % več fizičnih oseb. Policija je vložila kazenske ovadbe ali poročila v njihovo dopolnitev za 63 (41) tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj, pri čemer je ovadila 75 (72) oseb. Porast števila tovrstnih kaznivih dejanj je posledica več zaključenih dlje trajajočih, obsežnejših kriminalističnih preiskav in usmerjenosti policijskega dela v področja z zaznanimi največjimi korupcijskimi tveganji. Obravnavanih je bilo še 30 (26) kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete, ki so vsebovala elemente korupcije.10 Poleg tega so bila državnemu tožilstvu poslana poročila v dopolnitev kazenskih ovadb za 14 (45) tipičnih korupcijskih kaznivih dejanj in 7 (22) kaznivih dejanj z elementi korupcije, statistično prikazanih v prejšnjih letih, katerih preiskovanje se je nadaljevalo v 2014. Dejavnost policije na področju organizirane kriminalitete je bila usmerjena predvsem v odkrivanje kriminalnih združb, ki so po t. i. balkanski poti tihotapile ljudi, prepovedane droge, orožje in eksploziv. Obravnavanih je bilo 382 (483) ali za 20,9 % manj kaznivih dejanj, ki so bila posledica organizirane kriminalne dejavnosti.11 Zmanjšanje tovrstnih kaznivih dejanj je posledica kompleksnejših preiskav, zaradi katerih je bilo ovadenih 260 (229) ali za 13,5 % več oseb. Kaznivih dejanj ponarejanja denarja je bilo 25 (4). Policija je preiskovala 2 kriminalni združbi, ki sta se ukvarjali z unovčevanjem ponarejenih bankovcev. Najbolj, za 26,8 %, se je zmanjšalo število kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Na področju prepovedanih drog je policija sicer obravnavala nekaj več osumljencev, vendar pa kriteriji za organizirano kriminaliteto niso bili izpolnjeni. Pri posebnih oblikah kriminalitete se je število kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog rahlo zmanjšalo s 1.883 na 1.857, medtem ko se je število ovadenih osumljencev nekoliko povečalo z 2.024 na 2.089. Odkritih je bilo 118 (70) prirejenih prostorov za gojenje konoplje v umetno ustvarjenih pogojih, v katerih je bilo zaseženih 9.223 (9.324)12 rastlin konoplje. Več odkritih prirejenih prostorov je posledica preiskave kriminalne združbe, ki je prek interneta prodajala pripomočke za gojenje konoplje, odkritih je bilo 41 prostorov. Na območjih policijskih uprav so se izvajali poostreni nadzori kriminalnih žarišč oziroma varnostno obremenjenih območij, med drugim v okolici izobraževalnih ustanov. Policijske postaje so samostojno izvedle 1.624 (1.447) poostrenih nadzorov, v sodelovanju s PU SKP pa še 122 (60). Zaradi domnevne zastrupitve s prepovedanimi drogami je umrlo 10 (12) oseb. Ugotovljenih je bilo 34 (5) novih psihoaktivnih snovi, ki so se prvič pojavile v Sloveniji – predvsem sintetičnih kanabinoidov.13 Število kaznivih dejanj računalniške kriminalitete se je zmanjšalo z 244 na 168 ali za 31,1 %, ker je bilo v 2013 zaključenih nekaj zadev (primerov) z večjim številom kaznivih dejanj. Za tovrstna kazniva dejanja je bilo ovadenih 89 (145) fizičnih oseb. Policija je obravnavala 134 (102) ali za 31,4 % več kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, med njimi največ, 129 (96), kaznivih dejanj nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali 10 To pomeni, da je policija kazniva dejanja začela preiskovati kot korupcijska kazniva dejanja, po opravljenem predkazenskem postopku pa je vložila kazenske ovadbe za kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic ter zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. 11 Za opredelitev organizirane kriminalne dejavnosti morajo biti izpolnjena štiri obvezna in najmanj dve od sedmih variabilnih (izbirnih) meril. Obvezna merila so obstoj skupine vsaj treh ljudi, delovanje v daljšem časovnem obdobju, pridobivanje premoženjske koristi in/ali družbene moči ter izvrševanje uradno pregonljivih kaznivih dejanj. Variabilna merila so uporaba nasilja in/ali korupcije, delovanje na mednarodni ravni, sodelovanje pri pranju denarja, notranja pravila ravnanja ter delitev vlog in nalog med člani skupine, podjetniški način delovanja ter vplivanje na medije, gospodarstvo, državno upravo in/ali politiko. 12 Podatki iz poročil GPU UKP, iz OKCB in akcije Diler, pridobljeni 1. 1. 2014–31. 12. 2014. 13 Podatki GPU UKP SOK Oddelka za prepovedane droge, pridobljeni 3. 2. 2015.


22

eksplozivnih snovi. Povečanje slednjih za 34,4 % je posledica usmerjenega delovanja kriminalistične policije zoper posamezne ciljne skupine na lokalni ravni in načrtovanih skupnih operativnih dejavnosti z varnostnimi organi držav Zahodnega Balkana. Kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države je bilo 175 (335) ali za 47,8 % manj, ker so migracijske poti v 2014 potekale preko Sredozemlja in Madžarske. Policija je obravnavala 2 (3) kaznivi dejanji tihotapstva ter 6 (53) kaznivih dejanj zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi, za katera je bilo ovadenih 12 (107) oseb. Zmanjšanje je posledica tega, da so se v 2013 tovrstna dejanja zaradi usmeritev tožilstva evidentirala kot posamezna kazniva dejanja, v 2014 pa so se vnovič evidentirala kot eno kaznivo dejanje v steku. Policija je obravnavala 1.364 (1.607) ali za 15,1 % manj kaznivih dejanj ponarejanja denarja, vendar pa je bilo zaseženih več ponaredkov, in sicer 6.390 (2.969), od tega 4.869 (1.597) evrskih bankovcev, 1.181 (1.307) evrskih kovancev in 340 (65) bankovcev drugih valut. Izsiljevanj je bilo 183 (216) ali za 15,3 % manj, protipravnih odvzemov prostosti pa 29 (37). Policija je obravnavala 217 (228) povzročitev splošne nevarnosti in 5 (4) ugrabitev. S 50 na 48 se je zmanjšalo število kaznivih dejanj samovoljnosti. Obravnavanih je bilo 449 (445) kaznivih dejanj groženj.

Pri omejevanju grožnje terorizma in z njim povezanim ekstremnim nasiljem je bilo policijsko delo usmerjeno v pripravo ustreznih usmeritev in indikatorjev za delo pri odkrivanju kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom in prehajanju državne meje morebitnih t. i. tujih borcev. Policija je začela vzpostavljati mrežo, ki je namenjena zgodnjemu odkrivanju in preprečevanju radikalizacije [RAN]. Pogajalci policije so sodelovali pri reševanju 22 (22)14 kriznih situacij, večinoma groženj s samomorom. Vse so bile uspešno rešene. Policija je pridobila odredbe za izvedbo 1.441 (1.791) prikritih preiskovalnih ukrepov, od tega 647 (1.026) za pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju [prvi odstavek 149. b člena ZKP] zoper 477 (628) oseb in 794 (765) za izvedbo drugih preiskovalnih ukrepov zoper 293 (296) oseb. Zmanjšanje števila odredb za pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju in oseb, zoper katere je bil ukrep odrejen, je posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je v postopku za oceno ustavnosti na pobudo Informacijskega pooblaščenca julija 2014 odločilo, da se razveljavi celotno trinajsto poglavje ZEKom-1, ki je opredeljevalo hrambo prometnih podatkov v elektronskih komunikacijskih omrežjih. Operaterjem je naložilo, da morajo uničiti vse podatke, ki jih hranijo na podlagi izpodbijanih določb. Prav tako se podatki o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju na podlagi odredbe pridobivajo iz t. i. komercialnih podatkovnih zbirk. Ker te ne vsebujejo več vseh podatkov, potrebnih za preiskavo kaznivih dejanj, je policija manjkrat zaprosila za izdajo odredbe. Razlog je tudi v krajšem času hrambe podatkov, na področju telefonije približno tri mesece. Med prejetimi anonimnimi e-prijavami je bilo 589 (367)15 uporabnih [navedeni so bili konkretni inkriminirajoči dogodki in podatki, ki so omogočili nadaljnjo preiskavo], od tega 110 (106) o korupciji, 91 (84) o nasilju v družini, 181 (16) o trgovini z ljudmi, 55 (31) o pogrešanih in iskanih osebah ter 152 (130) o prepovedanih drogah.

14 Podatki GPU UKP, pridobljeni 13. 2. 2014. 15 Podatki GPU UKP, sistem anonimne e-prijave na spletni strani policije, pridobljeni 13. 2. 2015.


23

2.1.2 Vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje spl ošne varnosti ljudi in premoženja

Trend zmanjševanja obravnavanih kršitev s področja javnega reda se je nadaljeval. V 5-ih letih se je število tovrstnih kršitev zmanjšalo za skoraj 10.000. Njihov upad, predvsem števila kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru, je bil povezan z zmanjšanjem števila interventnih klicev na policijo – s 191.196 v 2010 na 185.733 v 2014, z doslednim uvajanjem ničelne tolerance pri nezakonitem orožju in pri nasilju v družini [namesto prekrška se obravnava kot kaznivo dejanje], s spremembo zakonodaje in usmeritev na področju prekrškovnega prava, ciljno usmerjenim policijskim delom v varnostno obremenjena območja ter pozitivnimi učinki spremenjene zakonodaje [Zakon o omejevanju porabe alkohola]. V 2014 so policisti tako obravnavali 44.247 (47.770) ali za 7,4 % manj kršitev predpisov o javnem redu kot 2013. Največ, 28,5 % (29, 5 %), jih je obravnavala PU Ljubljana, najmanj pa PU Nova Gorica, in sicer 4,8 % (4,4 %). Število tovrstnih kršitev se je najbolj, za 5,4 %, povečalo na območju PU Kranj, najbolj pa zmanjšalo na območju PU Novo mesto, in sicer za 18,3 %. Kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru je bilo 20.950 (23.473) ali za 10,7 % manj, kršitev drugih predpisov o javnem redu pa 23.297 (24.297) ali za 4,1 % manj. Med slednjimi so prevladovale kršitve Zakona o tujcih in Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami. Najbolj se je zmanjšalo število kršitev Zakona o omejevanju porabe alkohola, in sicer za 18,8 %. Za 12,3 % se je zmanjšalo število kršitev prijave stalnega prebivališča, za 10,9 % pa po Zakonu o zaščiti živali. Število kršitev Zakona o zasebnem varovanju se še naprej povečuje in se je v primerjavi z 2013 povečalo za 11,5 %, kar je posledica doslednega odzivanja policije na prijave varnostnikov, ko osebe ne ravnajo skladno z varnostnikovim ukrepom oz. jim osebe s silo ali grožnjo skušajo preprečiti ali preprečijo izvedbo zakonsko določene naloge. Kršitev Zakona o orožju je bilo za 14,8 % več. Zaradi suma, da posamezniki ne izpolnjujejo pogojev za posest orožja, so policisti pristojnim upravnim enotam poslali 111 (197) pobud za uvedbo upravnega postopka za odvzem orožja, največkrat lovskega in pištol. Med kršitvami Zakona o varstvu javnega reda in miru se je najbolj zmanjšalo število kršitev prenočevanja na javnem kraju, in sicer za 33,9 %. Za 20,8 % se je zmanjšalo število kršitev motenja nočnega miru s hrupom, za 20,0 % število kršitev vzbujanja nestrpnosti, za 18,0 % pa število kršitev prepiranja, vpitja in nedostojnega vedenja. Po oceni policije je to povezano z zmanjšanjem drugih kršitev, povezanih z obiskovanjem gostinskih lokalov in zabavišč. Čeprav se je število prekrškov zaradi nasilja v družini zmanjšalo s 3.292 na 3.048 ali za 7,4 %, so policisti izrekli 1.046 (926) ali za 13,0 % več prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Po odredbi sodišča je policija izvedla 3.954 (4.644) ali za 14,9 % manj privedb. Na podlagi Zakona o prekrških so policisti izrekli za 9,0 % manj opozoril. Razkorak v številu izdanih plačilnih nalogov in posebnih plačilnih nalogov glede na 2013 je posledica spremembe Zakona o prekrških junija 2013, po kateri se posebni plačilni nalogi več ne izdajajo za prekrške, ki jih pooblaščena uradna oseba ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. Za 10,9 % manj je bilo izdanih odločb v hitrem postopku in za 9,0 % manj je bilo predlogov drugemu prekrškovnemu organu. Število obdolžilnih predlogov se je zmanjšalo za 4,9 %. Število zahtev za sodno varstvo zaradi odločbe v hitrem postopku se je tako rekoč prepolovilo v primerjavi z 2013, število predlogov za uklonilni zapor pa zmanjšalo za 79,4 %. Na upad števila zahtev za sodno varstvo je vplivala večja strokovnost prekrškovnih organov pri ugotavljanju dejanskega stanja in večja kakovost odločb. Število predlogov za uklonilni zapor se je zmanjšalo zaradi sprejetja novele ZP-1I, ki je spremenila pogoje za določitev uklonilnega zapora [dvig višine neplačane globe s 120 evrov na 300 evrov], in odločbe Ustavnega sodišča RS, s katero je decembra 2014 v celoti razveljavilo zakonsko ureditev uklonilnega zapora.


24

Policisti so sodelovali pri varovanju 4.400 (4.557) javnih zbiranj, od tega 316 (210) protestnih shodov posameznikov ali skupin državljanov. V drugi polovici leta se je povečalo število javnih shodov pred sodišči. Obravnavanih je bilo 14 (10) množičnih kršitev javnega reda, v katerih je bilo udeleženih 5 ali več kršiteljev. Zahtevna so bila varovanja športnih prireditev, pri katerih je pogosto sodelovala posebna policijska enota. Posebna pozornost ni bila namenjena samo ligaškim tekmovanjem, temveč tudi pripravljalnim [prijateljskim] tekmam, na katerih so navijaške skupine pogosto povzročale izgrede. Po oceni policije sta ukrepa prekinitve potovanja na športno prireditev in prepovedi udeležbe na športnih prireditvah pripomogla k uspešnemu delu policije pri varovanjih športnih prireditev. Izrečenih je bilo 27 (11) ukrepov prepovedi udeležbe na športnih prireditvah, večina pripadnikov Viol zaradi napada na navijače Seville po februarski nogometni tekmi. Policija veliko naporov vlaga v zmanjšanje nasilja na športnih prireditvah, tako je opravila številne pogovore z upravami klubov, s predstavniki navijaških skupin, lokalnimi skupnostmi in upravljavci športnih objektov. Nadgradila je koncept spoterstva, policijske uprave pa so na svojih območjih izvajale program za zmanjšanje nasilja na športnih prireditvah [Žoga je za igro]. Policisti so v 2014 v sodelovanju z inšpektorji inšpektorata za notranje zadeve MNZ in drugimi inšpekcijskimi organi izvajali nadzor nad delom zasebnih varnostnih subjektov in zavezancev po Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja in Uredbi o obveznem organiziranju službe varovanja na javnih prireditvah. O kršitvah zaradi zaposlovanja delavcev brez ustreznih licenc za varovanje in zaradi opravljanja nalog brez ustreznih pogodb so obveščali pristojne upravne in inšpekcijske organe. Policisti so v 696 (717) primerih zagotovili pomoč državnim organom, gospodarskim družbam in zavodom ter drugim organizacijam in posameznikom z javnimi pooblastili, če so se jim državljani pri izvajanju njihovih nalog upirali ali pričakovali upiranje.

2.1.3 Zagotavljanje varnosti cestnega prometa

Prometna varnost je bila v 2014 boljša, saj se je zgodilo manj prometnih nesreč, manj je bilo mrtvih, nekoliko več pa hudo telesno poškodovanih. Na 31. 12. 2014 je bilo v Sloveniji registriranih 1.412.311 (1.395.704) ali za 1,2 % več vozil. Obravnavanih je bilo 18.251 (18.904) ali za 3,5 % manj prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 33.253 (34.481) ali za 3,6 % manj oseb. V prometnih nesrečah je umrlo 108 (125) ali za 13,6 % manj oseb. Število umrlih v prometnih nesrečah se je najbolj povečalo na območju PU Maribor in Nova Gorica. Število hudo telesno poškodovanih v prometnih nesrečah se je povečalo za 16,7 %, število lahko telesno poškodovanih pa zmanjšalo za 8,0 %. Najpogostejši vzroki najhujših prometnih nesreč so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran ali smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Policija je ukrepe prilagajala razmeram v prometu. Delovala je proaktivno in naloge načrtovala glede na pričakovano problematiko [motoristična in glavna turistična sezona, začetek šolskega leta, obdobna problematika – npr. pešci, kolesarji, alkohol ob Martinovanju, božično-novoletnih praznikih]. Izvedla je številne poostrene nadzore prometa na področjih, ki po ugotovitvah analiz najbolj vplivajo na prometno varnost. Nadzori so bili pripravljeni skladno z Resolucijo o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022, nekatere dejavnosti so bile usklajene tudi z mednarodno organizacijo prometnih policij Tispol. Nadaljevalo se je izvajanje metodologije za delo na avtocestah.


25

Policisti so ugotovili 311.218 (295.876) kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa, Zakona o motornih vozilih in Zakona o voznikih. Od tega je bilo 95.589 (83.569) kršitev zaradi prekoračitev hitrosti, 12.724 (13.002) kršitev zaradi vožnje pod vplivom alkohola in 48.822 (45.983) kršitev zaradi neuporabe varnostnega pasu.16 Izvedenih je bilo več postopkov po Zakonu o prekrških, predvsem izdanih plačilnih nalogov. Manj je bilo izrečenih opozoril in izdanih odločb v hitrem postopku in posledično tudi zahtev za sodno varstvo zaradi izdane odločbe v hitrem postopku. Za 42,0 % manj je bilo tudi predlogov za uklonilni zapor. Povečalo se je število drugih ukrepov policije: odrejenih preskusov z etilometri, začasnih odvzemov vozniških dovoljenj in zasegov motornih vozil, zmanjšalo pa število odrejenih alkotestov in odrejenih strokovnih pregledov zaradi alkohola oziroma prepovedanih drog. Policisti so zasegli 4.720 (1.718) ali za 174,7 % več motornih vozil, ker so vozniki vozili brez veljavnega vozniškega dovoljenja, kar je najpogostejši pogoj za zaseg vozila. Pridržali so 465 (621) ali za 25,1 % manj oseb, ker so bili izpolnjeni pogoji za odstop od pridržanja po drugem odstavku 24. člena ZPrCP. Policija je veliko pozornosti namenila najhujšim kršitvam v cestnem prometu, zlasti vožnji pod vplivom alkohola. Pod vplivom alkohola je bilo 1.527 (1.654) ali 9,9 % (10,4 %) vseh povzročiteljev prometnih nesreč. Delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč se je tako le rahlo zmanjšal – za 0,5 odstotne točke. Za 7,2 odstotni točki se je zmanjšal delež alkoholiziranih povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom, vendar je bila povprečna stopnja alkohola še vedno visoka – 1,54 g/kg (1,62 g/kg). Najpogosteje je bil alkohol kot sekundarni vzrok prometnih nesreč povezan s hitrostjo in z nepravilno stranjo oziroma smerjo vožnje. Policisti so izvajali nadzor nad vozniki in vozili, za vožnjo katerih so potrebna posebna znanja [šola vožnje, taksiji, avtobusi, tovorna vozila in vozila za prevoz nevarnega blaga ter izrednih prevozov]. Izdali so 380 (361)17 soglasij za izredne prevoze, pri katerih je bilo zaradi dimenzij in/ali mase tovora predvideno spremstvo policije, in sodelovali pri varovanju številnih športnih prireditev na cestah.

2.1.4 Nadzor državne meje in izvajanje predpisov o tujcih

Zunanjo mejo je prestopilo 56.534.196 (54.230.233) potnikov ali za 4,2 % več. Zaradi neizpolnjevanja pogojev za vstop v državo so policisti na mejnih prehodih zavrnili 4.564 (6.511) ali za 29,9 % manj tujcev, predvsem zato, ker med zavrnjenimi tujci v 2014 ni bilo več državljanov Hrvaške, ki je s 1. 7. 2013 postala država članica EU. Največ oziroma 31,4 % (19,7 %) je bilo zavrnjenih državljanov Albanije, ki jim sledijo državljani Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Našteti predstavljajo 77,3 % (60,1 %) vseh zavrnjenih tujcev na mejnih prehodih. Zaradi preusmerjanja poti nedovoljenih migracij znotraj evropskega prostora in ker je Slovenija v vse manjšem obsegu ciljna država nedovoljenih migracij, se je število nedovoljenih vstopov na notranjih mejah zmanjšalo za 7,8 %. Na mejnih prehodih je bilo odkritih 1.171 (1.028) ali za 13,9 % več ponarejenih ali spremenjenih dokumentov. Najpogosteje so bili zlorabljeni žigi mejne kontrole, vozniška dovoljenja, listine v cestnem prometu in potni listi. Najpogosteje, v 56,3 % primerih, so bili uporabljeni slovenski, albanski, grški in srbski ponarejeni in prenarejeni dokumenti. Zaradi zlorabe listine na mejnih

16 Podatki iz STAI, preglednica CPN004, pridobljeni 17. 2. 2015. 17 Podatki GPU UUP, zbirka dokumentov SPIS, pridobljeni 17. 2. 2015.


26

prehodih so policisti najpogosteje oziroma v 17,5 % (9,8 %) obravnavali državljane Slovenije. Sledijo državljani Bosne in Hercegovine, Albanije in Srbije. Navedeni so predstavljali 58,5 % (58,6 %) vseh obravnavanih oseb zaradi zlorab listin na mejnih prehodih. Na mejnih prehodih so policisti tujcem izdali 1.233 (1.037) vizumov ali za 18,9 % več, večino v Luki Koper in na letališču Jožeta Pučnika. Ugotovljenih je bilo 9.431 (9.822) ali za 4,0 % manj kršitev Zakona o tujcih. Obravnavanih je bilo 1.539 (1.704) ali za 9,7 % manj kršitev Zakona o nadzoru državne meje. Najpogostejše so bile kršitve zaradi izkazovanja s tujo ali neveljavno potno listino, predvsem pri izstopu iz države, teh je bilo manj za 83,1 %.18 Nedovoljenih prehodov zunanje meje so policisti obravnavali 767 (913) ali za 16,0 % manj. Nedovoljene migracije, ki potekajo čez območje Zahodnega Balkana, so se preusmerile proti Madžarski, zato se je začelo zmanjševati število nezakonitih migrantov iz migracijsko najbolj rizičnih držav. Spremenila se je tudi struktura državljanstev, med katerimi so prevladali državljani Albanije, in sicer jih je bilo 19,4 % (8,4 %). Nekoliko manj je bilo državljanov Sirije, Kosova, Afganistana, Pakistana in Eritreje. Navedeni so predstavljali 58,7 % (47,0 %) vseh tujcev, obravnavanih zaradi nedovoljenega prehoda zunanje meje. Zaradi nedovoljenega prebivanja so policisti obravnavali 3.065 (3.315) ali za 7,5 % manj oseb. Zmanjšalo se je predvsem število kršitev, povezanih s prekoračitvijo dovoljenega časa prebivanja, ki pa so predvsem še vedno posledica zlorab vstopa brez vizumske obveznosti. Tuji varnostni organi so na podlagi mednarodnih sporazumov o vračanju oseb slovenskim policistom vrnili 213 (214) tujcev, od tega 39,0 % (40,7 %) prek letališča. Slovenski policisti so tujim varnostnim organom vrnili 679 (923) tujcev ali za 26,4 % manj. Največ, oziroma 77,3 % (77,8 %) so jih izročili hrvaškim varnostnim organom. Na število izročenih tujcev je vplivalo število odkritih nedovoljenih prehodov in možnost dokazati, da so se tujci pred vstopom v Slovenijo zadrževali v sosednji državi. Policija v 2014 ni obravnavala mejnih incidentov, v 2013 pa le 1. Je pa obravnavala 57 (9) dogodkov ob meji19, povezanih z vplutjem hrvaških varnostnih organov v del Piranskega zaliva, ki je predmet arbitražnega sporazuma. O dogodkih je policija obveščala Ministrstvo za zunanje zadeve. V zvezi s tem sta bila organizirana tudi medresorska sestanka [URSP, MZZ, MKGP, ribiški inšpektor in Policija]. O poškodbah mejnih znamenj je policija obveščala stalno mešano komisijo za vzdrževanje državne meje. V objektih Centra za tujce [CT] je bilo na novo nastanjenih 337 (425) tujcev, največ iz Sirije, Kosova, Eritreje, Afganistana ter Bosne in Hercegovine. Iz CT je bilo v matično državo in varnostnim organom sosednjih oziroma drugih držav vrnjenih 252 (331) tujcev. 83 (74) tujcev je bilo odstranjenih iz države z letalom. Policija je v sodelovanju z diplomatsko-konzularnimi predstavništvi pridobila 29 (18)20 potnih listin za vrnitev tujcev v matično državo. V projekt prostovoljnega vračanja in reintegracije [AVRR] v sodelovanju z Mednarodno organizacijo za migracije je bilo vključenih 16 (20) oseb. Noben (6) tujec ni samovoljno zapustil CT, preprečen je bil 1 (3) poskus pobega. Poleg tega je 1 oseba samovoljno zapustila zdravstveno ustanovo, kamor je bila začasno premeščena iz CT.21

18 Podatek iz STAI, preglednica JRMTZ07, pridobljen 28. 1. 2015. 19 Podatek GPU UUP, zbirka dokumentov SPIS, pridobljen 26. 1. 2015. 20 Podatek iz STAI, preglednica CETU09, pridobljen 9. 2. 2015. 21 Podatka iz STAI, preglednica CETU08, pridobljena 9. 2. 2015 in podatki GPU UUP CT, dnevna poročila vodij izmene CT.


27

Med nastanitvijo v CT je 17 (30) tujcev izjavilo, da želijo v Sloveniji zaprositi za mednarodno zaščito, 2 (7) sta kasneje od izjave odstopila. MNZ je 2 (8) tujcema omejil gibanje na prostore CT, 13 (13) tujcev pa je bilo preseljenih v objekt Sektorja za nastanitev, oskrbo in integracijo. MNZ je 16 (39) prosilcev pripeljal iz objekta Sektorja za nastanitev, oskrbo in integracijo v CT ter jim omejil gibanje v centru.22

2.1.5 Varovanje dolo čenih oseb in objektov 23

Zaradi predčasnih državnozborskih volitev so bila uvedena varovanja za več novih varovanih oseb. Ne glede na razmere je policija uspešno varovala vse varovane osebe in objekte. Skladno z 10. členom uredbe o varovanju določenih oseb, prostorov, objektov in okolišev objektov, ki jih varuje policija, je generalni direktor policije odredil varovanje še 5 (5) oseb. Poleg vsakodnevnih varovanj domačih varovanih oseb v domovini je bilo varovanih tudi 137 (195) njihovih obiskov v tujini. Varovanj tujih državnih predstavnikov med njihovimi uradnimi, delovnimi in zasebnimi obiski v Sloveniji je bilo 57 (55). Med varovanji tujih varovanih oseb je bilo 24 (18) varovanj predaje poverilnih pisem. Izvedenih je bilo 6 (8) zahtevnejših varovanj, med drugim na strateškem forumu na Bledu in konferenci notranjih ministrov na Brdu pri Kranju. Izdelanih ali dopolnjenih je bilo 184 (171) ocen ogroženosti in varnostnih informacij ter 6 ocen tveganj. Povečanje je posledica izdelave novih ocen ogroženosti za objekte, v katerih so prostori tujih diplomatskih predstavništev in mednarodnih organizacij. S spremembo uredbe, ki predpisuje varovanje teh objektov, se ne varujejo le njihovi sedeži, temveč tudi objekti, v katerih imajo prostore. Obravnavanih je bilo 52 (78) varnostno zanimivih pisanj, naslovljenih na varovane osebe, največ na predsednika vlade in nekdanjo predsednico vlade. Policisti so poleg lastnih objektov varovali še 6 (6) objektov, v katerih so sedeži državnih organov, 87 (55) objektov diplomatsko-konzularnih predstavništev in rezidenc veleposlanikov ter 4 (9) stanovanjske objekte varovanih oseb. Policisti so v varovanih objektih državnih organov opravili 959 (1.019) varovanj. Na kontrolnih točkah so pregledali 62.840 (70.276) oseb, 64.844 (71.120) kosov prtljage in 10.350 (10.054) poštnih pošiljk. Omeniti velja še izvajanje dodatnih varnostnih ukrepov na 125 (60) protestnih shodih, ki so potekali v bližini varovanih objektov.

2.2 Druge dejavnosti

2.2.1 Policijsko delo v skupnosti in preventivna de javnost

Za krepitev partnerskega sodelovanja z lokalno skupnostjo so bili v vseh policijskih upravah organizirani strokovni posveti, ki so se jih udeležili tudi predstavniki občin ter občinskih in mestnih redarstev. V okviru izvajanja strategije policijskega dela v skupnosti so bila v 2014 izvedena usposabljanja za 54 multiplikatorjev, in sicer za komunikacijo in obvladovanje konfliktov, nastopanje v javnosti ter za izvajalce usposabljanj, prek e-učilnice pa je bilo omogočeno izvajanje programa v policijskih upravah. Nadaljeval se je projekt Mobilna policijska postaja za povečanje vidnosti policistov in dostopnosti policijskih storitev v lokalnih okoljih. V 2014 so ga izvedle še preostale tri policijske uprave [Nova Gorica, Novo mesto in Murska Sobota]. Vozilo bo še naprej primarno namenjeno

22 Podatki GPU UUP CT, dnevna poročila vodij izmene CT. 23 Podatki iz Poročila o delu Uprave za policijske specialnosti za leto 2014, št. 007-60/2015/24 (23-03), 26. 2. 2015.


28

policijskemu delu v skupnosti, v poletnih in zimskih mesecih pa bo dodeljeno najbolj obremenjenim policijskim upravam. Projekt SKUPA-J za tvornejše sodelovanje z romskimi skupnostmi je Evropska komisija podaljšala do junija 2015. V 2014 so bile izvedene delavnice za prepoznavanje in preprečevanje nestrpnosti. Do sedaj je policija izvedla 12 usposabljanj, ki so potekala na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju ter v severovzhodni Sloveniji, predvsem v Mariboru. Izvedenih je bilo 6 tečajev o osnovah romskega jezika za javne uslužbence, ki delajo s pripadniki romskih skupnosti. Poznavanje osnov romskega jezika je zanje izjemno koristno, saj lahko s tem premostijo marsikatero oviro, ne samo komunikacijsko. Z razstavno hiško – oziroma mini policijsko postajo policija sodeluje v projektu Minicity Ljubljana, s katerim se želi otrokom približati svet odraslih ter jih obenem naučiti strpnosti in spoštovanja različnosti med ljudmi. Sodeluje tudi v nacionalni kampanji Vesna – živeti življenje brez nasilja, katerega glavni cilji so: sistematično ozaveščanje žensk, večja ozaveščenost o problematiki nasilja v družini in nasilja nad ženskami ter poglobitev znanja strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja. V 2014 so se izvajali tudi drugi, že ustaljeni preventivni projekti, med drugim: Policist Leon svetuje, Nekatere skrivnosti ne smejo ostati skrite, Varno na poti v šolo in domov, Zberi pogum in povej, Otrok policist za en dan in Ne pozabite na varnost, Policijska izkušnja kot nasvet.24 Zaradi zmanjšanja finančnih sredstev na samo 10.000 evrov za vso Slovenijo je policija lahko kupila le 20.000 delovnih zvezkov za projekt Policist Leon svetuje za vse petošolce. Izvedenih je bilo tudi 40 lutkovnih predstav 113. Drugi projekti so se izvajali v omejenem številu, glede na stare zaloge preventivnega gradiva, saj novega v 2014 policija ni kupila. Policijske uprave so zato marsikatero preventivno dejavnost izvedle v sodelovanju z lokalno skupnostjo in drugimi ustanovami. Izvedenih je bilo 13.128 (14.268) oziroma 8,0 % manj preventivnih dejavnosti, katerih vnos v aplikacijo za evidentiranje preventivnega dela je od junija 2014 poenostavljen. Največ je bilo preventivnih dejavnosti v cestnem prometu, ki so dopolnjevale poostrene nadzore. Policija je v sodelovanju z javno agencijo za varnost prometa ter drugimi vladnimi in nevladnimi organizacijami izvedla preventivne akcije, povezane z najpogostejšimi kršitvami – hitrostjo, alkoholom, neuporabo varnostnega pasu in uporabo mobilnih telefonov med vožnjo ter povezane z varnostjo na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo, začetkom šolskega leta ter večjo varnostjo motoristov, kolesarjev in pešcev. Policisti so sodelovali na številnih sejemsko-izobraževalnih prireditvah, na katerih so svetovali o varni udeležbi v cestnem prometu. Na področju javnega reda so bile preventivne dejavnosti namenjene preprečevanju kršitev na javnih zbiranjih in športnih prireditvah. Pripravljen je bil sporazum o sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije za preprečevanje nasilja in nešportnega navijanja. Zaradi zagotavljanja sodelovanja pri reševanju, usposabljanju in preventivnem delovanju v gorah je policija podpisala sporazum z Gorsko reševalno službo. Velika pozornost je bila namenjena delu policistov pri protestnih shodih, na smučiščih, preprečevanju posledic uporabe pirotehničnih izdelkov in varovanju okolja. Slovenijo so v 2014 zaznamovale 4 naravne nesreče večjih razsežnosti [žled in poplave], zato je policija s soglasjem MNZ SVN pripravila enotno metodologijo obveščanja in poročanja o ugotovitvah in porabljenih resursih policije ob naravnih nesrečah.

24 Več informacij o posameznih preventivnih projektih je objavljenih na spletni strani policije: http://www.policija.si/index.php/dravljani-in-policija/preventivni-projekti.


29

Slovenska policija se je sodelovala v mednarodni akciji Interpola Turn Back Crime – Preprečimo kriminal, za ozaveščanje ljudi pred nevarnostjo ponarejenih in piratskih izdelkov ter o gospodarski škodi, ki jo tovrstna kriminaliteta povzroča. O nevarnostih trgovine z ljudmi so predstavniki policije razpravljali na okroglih mizah in različnih dogodkih v organizaciji slovenskih univerz, nevladnih organizacij in sindikatov. Vzpostavilo se je vzajemno sodelovanje med policijo in gospodarstvom za preprečevanje zlorab predhodnih sestavin za nezakonito proizvodnjo prepovedanih drog. Pripravljen je bil ponatis preventivne zloženke za področje premoženjskih kaznivih dejanj, sedaj tudi v angleškem jeziku. Vsebinsko je bila prenovljena tudi brošura Ko postanem žrtev kaznivega dejanja.

2.2.2 Operativno-komunikacijska dejavnost

Policija je v 2014 sprejela 528.404 (526.512) ali za 0,4 % več klicev na interventno številko policije 113. Interventnih dogodkov – tj. dogodkov, ki so zahtevali prihod policije, je bilo 185.733 (190.609) ali za 2,6 % manj oziroma 35,1 % (36,2 %) vseh sprejetih klicev. PU Ljubljana s 35,9 % (38,1 %) in PU Maribor s 16,9 % (17,1 %) sta obravnavali več kot polovico vseh interventnih dogodkov. Delež drugih policijskih uprav se je gibal med 4,1 % (3,8 %) [PU Nova Gorica] in 13,7 % (13,4 %) [PU Celje].25 Nujnih interventnih dogodkov26 je bilo 8.053 (9.343) ali 4,3 % (4,9 %) vseh interventnih dogodkov. Povprečni reakcijski čas27 je bil za vse interventne dogodke 23 minut in 17 sekund (23 minut in 17 sekund), za nujne interventne dogodke pa 12 minut in 18 sekund (12 minut in 25 sekund). Reakcijski časi policijskih patrulj so odvisni od njihovega trenutnega števila, časovne razporeditve klicev, razgibanosti terena in oddaljenosti dogodka. Na kraje interventnih dogodkov je bilo 2014 napotenih 217.951 (228.074) policijskih patrulj. Glede na vrsto dogodka je bilo zaradi varnosti policistov lahko na kraj napotenih več patrulj, kar pomeni več komunikacij po zvezah, usklajevanja dela patrulj, določanja vodij intervencij, zbirnega mesta za odhod v intervencijo ipd. V 71.376 (96.512) primerih so bili o dogodkih obveščeni tudi drugi organi in organizacije.28 Zaradi varovanja življenja oseb, ki so bile pogrešane v naravnih in drugih nesrečah, so se izgubile oziroma odšle od doma, njihovo zdravstveno ali psihično stanje pa je bilo takšno, da so potrebovale pomoč, oziroma pri pogrešitvi otrok in mladoletnikov je policija 129-krat (135-krat) zaprosila mobilne operaterje za lokacijo mobilne komunikacijske opreme pogrešanih oseb. V 96 (115) primerih, ko so osebe imele pri sebi opremo za mobilno komunikacijo in so bili izpolnjeni zakonski pogoji za iskanje lokacije, so bile osebe najdene žive.29 S 1. 1. 2014 je začel veljati Pravilnik o načinu izvajanja 153. člena Zakona o elektronskih komunikacijah. S posameznimi operaterji so v pripravi tehnični protokoli za izmenjavo podatkov. Na anonimno telefonsko številko 080 1200 je bilo prejetih 589 (680)30 ali za 13,4 % manj klicev državljanov.31

25 Podatki UPS GPU OKC, pregledovalnik DDOKC, pridobljeni 9. 2. 2015. 26 Nujni interventni dogodki so tisti, pri katerih je neposredno ogroženo življenje; se izvaja nasilje oziroma je operativno-komunikacijski center ob sprejemu klica ocenil, da gre za resno grožnjo; je policist napaden oziroma potrebuje pomoč; so naznanjena pripravljalna dejanja za storitev kaznivega dejanja oziroma kaznivo dejanje že poteka in bi njegov storilec lahko pobegnil; se je zgodila prometna nesreča s hudimi telesnimi poškodbami ali prometna nesreča, ki ogroža varnost drugih udeležencev v prometu; vodja izmene presodi, da zahtevajo takojšno policijsko intervencijo [88. člen Pravil policije, št. 007-167/2013/40, 21. 10. 2013]. 27 Čas od klica na interventno številko policije 113 do prihoda policistov na kraj dogodka. 28 Podatki UPS GPU OKC, pregledovalnik DDOKC, pridobljeni 9. 2. 2015. 29 Podatki UPS GPU OKC, Lotus Notes zbirka Dnevnik dogodkov VI in PVI OKC GPU, pridobljeni 28. 1. 2015. 30 Podatki UPS GPU OKC, Lotus Notes zbirka Skupaj proti kriminalu, pridobljeni 28. 1. 2015. 31 Gre samo za klice, katerih informacije se nanašajo na področje kriminalitete, zabeleženi so v računalniško evidenco in je zanje napisan uradni zaznamek.


30

2.2.3 Forenzi čna in kriminalisti čnotehni čna dejavnost

GPU NFL se je poleg zagotavljanja kakovosti in akreditiranega poročanja posvetil zlasti nadaljevanju gradnje novega laboratorija. V nove prostore NFL, ki so pretežno že opremljeni, so se preselili vsi njegovi oddelki. Za zaključek te izjemno pomembne investicije je v 2015 predvidenih še 850 tisoč evrov, s katerimi bodo dokončno opremljeni 4 kemijski laboratoriji v prenovljeni zgradbi. To bo omogočilo porabo sredstev iz novo pridobljenih projektov EU, in sicer RESPONSE [ang. Collect, analyse, organize, evaluate, share – a RESPONSE to challenges in forensic drugs analysis] in SEDY [ang. SEcurity DYes]. Prvi bo med drugim omogočil zbiranje in analizo novih psihoaktivnih substanc [NPS] ter gradnjo evropske podatkovne baze NPS in drugih prepovedanih drog, z drugim pa bo omogočena identifikacija varnostnih barvil v pasteh za roparje in oblikovanje ustrezne podatkovne zbirke. Med nadzornim obiskom Slovenske akreditacije je bila predlagana širitev akreditiranih postopkov na preiskave požarov in preiskave humane DNK. GPU NFL je prejel 7.126 (7.379) ali za 3,4 % manj zaprosil za preiskavo. Najbolj, za 46,4 %, se je zmanjšalo število zaprosil Oddelku za daktiloskopijo zaradi prenosa preiskav sledi obuval v Oddelek za fizikalne preiskave. Posledično se je v tem oddelku število zaprosil povečalo za 57,9 %. Število analiziranih vzorcev se je povečalo za 14,4 %, število instrumentalnih analiz pa se je podvojilo zaradi rigoroznega pristopa k zagotavljanju kakovosti forenzičnih preiskav, ki zahteva več analiz in njihovih ponovitev. Zaradi večje količine ponarejenih dokumentov iz držav jugovzhodne Evrope in slovenskih vinjet se je število preiskav sumljivih dokumentov povečalo za 165,4 %, povečanje števila preiskav barv in lakov za 95,2 % pa je posledica novih metod in dela, ki bodo svoje zmogljivosti v celoti dosegle s projektom SEDY. Najbolj, za 39,2 %, se je zmanjšalo število preiskav vlaken in las. V evidenci DNK je vpisanih 36.197 (33.890) profilov DNK oseb in sledi, od tega 29.332 (27.534) profilov oseb. S pomočjo podatkovne baze profilov DNK je bila potrjena identiteta 591 (1.002) osumljencev kaznivih dejanj, 359 (404) osumljencev pa je bilo identificiranih s pomočjo evidence profilov DNK [osumljenec pred preiskavo v GPU NFL še ni bil znan ali nakazan]. Na podlagi izmenjave profilov z državami članicami Prümske pogodbe je bilo v tujih bazah identificiranih 44 (42) storilcev kaznivih dejanj v Sloveniji. Slovenija si podatke DNK izmenjuje z 12 državami. V evidenci AFIS je vpisanih 150.130 (146.576) prstnih odtisov oseb in sledi prstnih odtisov, od tega 132.032 (129.723) odtisov daktiloskopiranih oseb. S sistemom AFIS je bilo identificiranih 83 (150) prstnih sledi na podlagi evidence daktiloskopiranih oseb, 5 (0) na podlagi mednarodne izmenjave, 48 (26) daktiloskopiranih oseb pa je bilo povezanih s kaznivimi dejanji, storjenimi v državah, s katerimi si Slovenija izmenjuje prstne odtise.32 Ti se izmenjujejo z 10 državami.

Strokovnjaki NFL so sodelovali pri 39 (51) ogledih krajev kaznivih dejanj in drugih dogodkov, kot izvedenci ali kot izvedene priče so bili z odredbo sodišča 71-krat (63-krat) vabljeni na glavno obravnavo.33 Glede sodelovanja z drugimi organizacijami velja, da je bilo zelo dobro sodelovanje z Banko Slovenije. Čeprav je bil GPU NFL ustanovni član ENFSI, se je zaradi finančnih omejitev lahko udeležil le 2 seminarjev, kar ogroža ohranjanje njegovih strokovnih kompetenc. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bilo močno okrnjeno tudi usposabljanje izvedencev. Deloma je bil ta izpad nadomeščen s projektoma EU ISEC-DNA [ang. Increasing Capacity – DNA] in IECAC [ang. Improving Explosives Chemical Analysis Capacity]. Prvi je bil namenjen povečanju zmogljivosti na področju preiskav DNK, drugi pa preiskavam eksplozivov in eksplozivnih snovi, oba pa tudi usposabljanju. 32 Podatki iz letnega poročila Oddelka za daktiloskopijo NFL, št. 315-4/2015/2 (2P504-01),12. 2. 2015. 33 Podatki GPU NFL, preglednica o vabilih [dokument, št. 315-16/2011/4, 6. 1. 2014].


31

Kriminalistični tehniki so sodelovali pri 3.136 (3.590) ali za 12,6 % manj ogledih krajev kaznivih dejanj in drugih dogodkov. Odvzeli so prstne odtise 5,0 % manj osebam in za 9,5 % manj brisov ustne sluznice. Skupno število ogledov se je zmanjšalo za 15,2 %, prav tako pa je bilo v ogledih zavarovanih za 16,8 % manj daktiloskopskih in za 19,5 % manj sledi DNK. Posledično je bilo tudi za 22,0 % manj identificiranih sledi. Nadaljevalo se je zmanjševanje števila kriminalističnotehnično obdelanih oseb zaradi upoštevanja načela sorazmernosti pri jemanju odtisov, biološkega identifikacijskega materiala in fotografiranja, kar je prav tako vplivalo na manj identificiranih sledi. Zaradi iskanja in dokumentiranja digitalnih dokazov kaznivih dejanj je bilo opravljenih 5.228 (3.946) forenzičnih zavarovanj in preiskav zaseženih elektronskih naprav oziroma podatkov, za kar je bilo izdelanih 2.902 (2.593) zapisnikov o zavarovanju in preiskavi elektronskih naprav, preiskanih pa 3.833 (3.136 ) elektronskih naprav.34 Povečanje števila opravljenih zavarovanj in preiskav elektronskih naprav je posledica kadrovsko okrepljenih enot za računalniško preiskovanje in več zaseženih elektronskih naprav. Te so vse pogosteje uporabljene pri storitvi kaznivih dejanjih oziroma so na njih ohranjeni dokazi. Za ugotavljanje identitete storilcev kaznivih dejanj je bilo izdelanih 21 (13) fotorobotov in opravljenih 1.361 (1.255) postopkov prepoznav oseb po fotografijah. Izdelanih je bilo 58 (29) poročil o primerjavi oseb na fotografijah.35 Predlogov za izvedbo poligrafskega postopka je bilo 84 (75), opravljenih pa je bilo 175 (214) poligrafskih preiskav.36 V 2014 se je začela uporabljati metoda Scan [metoda vprašalnikov], ki v posameznih primerih lahko nadomesti poligrafsko preiskavo. Ta metoda je bila uporabljena 24-krat.

2.2.4 Raziskovalna, analitska in kriminalisti čnoobveš čevalna dejavnost

Kriminalističnoobveščevalna dejavnost je bila tesno vpeta v procese preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja organizirane in drugih hudih oblik kriminalitete. Rezultati in ugotovitve operativnih analiz so prispevali k učinkovitejšemu usmerjanju preiskav, ob sodelovanju s tujimi in mednarodnimi varnostnimi organi pa k uspešnemu razkritju nekaterih mednarodnih kriminalnih združb. K temu je prispevala tudi mreža informatorjev, ki je bila usmerjena predvsem v preiskovanje hujših oblik gospodarske in organizirane kriminalitete. S svojimi analitičnimi izdelki je kriminalističnoobveščevalna analitika podpirala procese odločanja in določanja prednostnega dela kriminalistične policije na področju terorizma ter organiziranih in drugih hudih oblik kriminalitete. Dejavno je bila vpeta v pripravo strateških kriminalističnoobveščevalnih izdelkov Europola za preiskovanje in pregon organizirane in drugih hudih oblik kriminalitete ter drugih strateških izdelkov in analiz EU v boju proti korupciji in računalniški kriminaliteti. Vpeljane so bili nove oblike sodelovanja s sorodnimi enotami varnostnih organov držav EU in Europolom. Slovenska policija je začela izvajati projekt za vzpostavitev pogojev za zbiranje, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v mednarodnem letalskem prometu [angl. passenger name record – PNR] za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih ter drugih hujših mednarodnih oblik kaznivih dejanj. Projekt z 90 % sredstev sofinancira EU. Ustanovljena je bila

34 Podatki GPU UKP, aplikacija Rokovnik, ki jo uporabljajo enote za računalniško preiskovanje v UKP in PU, 31. 12. 2014. 35 Podatki GPU UKP SSK, 29. 12. 2014. 36 Računalniška evidenca sistemskih nalog GPU UKP, 16. 2. 2015.


32

nacionalna enota za informacije o potnikih – Oddelek za ocenjevanje varnostnih tveganj, ki je organizacijsko umeščen v GPU UKP CKOD. Nadaljevali so se razvoj in testiranje novih aplikacij, poenotenje upravnega poslovanja z dokumentarnim gradivom, ki nastane pri preiskovanju kaznivih dejanj, ter vzpostavitev elektronskega povezovanja s tožilstvom. V podporo vodenju in načrtovanju dela na drugih področjih policijskega dela so bile izdelane analize na področju javnega reda [npr. o zaračunavanju stroškov organizatorjem javnih prireditev, prekrškovnih postopkih na področju javnega reda in miru, uporabi pirotehničnih izdelkov v času božično-novoletnih praznikov], varnosti cestnega prometa [npr. o zasegih motornih vozil in stroških ter o vožnjah v nasprotno smer na avtocestah in hitrih cestah] ter varovanja državne meje in tujcev [o tveganjih na področju nedovoljenih migracij, zlorab listin in čezmejne kriminalitete]. Na področju nedovoljenih migracij so predstavniki slovenske policije sodelovali pri oblikovanju analiz tveganja agencije Frontex, zlasti za območje Zahodnega Balkana [WB RAN], in mehanizma spremljanja učinkov vizumske liberalizacije [WBMM]. Policijske uprave so za načrtovanje dela in usmerjanje enot izdelovale svoja analitična poročila. Na področju raziskovalne dejavnosti, za katero je zadolžen novo ustanovljeni Center za raziskovanje in socialne veščine, je bila ustanovljena delovna skupina. Sklenjen je bil sporazum o sodelovanju s Fakulteto za varnostne vede. Izvedena je bila raziskava v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta Cepola IERSA, javnomnenjska raziskava o stališčih in ocenah prebivalcev Slovenije o delu policije37 ter raziskava organizacijske klime v eni od policijskih enot PU Celje. Delovna skupina za vzpostavitev sistema merjenja učinkovitosti, uspešnosti in kakovosti v policiji je pripravila model za merjenje učinkovitosti in predlog modela za merjenje uspešnosti.

2.2.5 Nadzorna dejavnost

Skladno s pravili za izvajanje nadzora je bilo v 2014 opravljenih 324 (338) nadzorov, in sicer 104 (129) nad delom delavcev ter 220 (209) splošnih, strokovnih in ponovnih nadzorov. Nadzorniki GPU so izvedli 7 (5) nadzorov nad delom delavcev GPU NOE in policijskih uprav. Nadzori so bili izvedeni na področjih odkrivanja in preiskovanja kriminalitete, vzdrževanja javnega reda ter zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja, zagotavljanja varnosti cestnega prometa ter varovanja državne meje in izvajanje predpisov o tujcih. Nadzorniki policijskih uprav so izvedli 97 (124) nadzorov nad delom delavcev policijskih postaj. Nadzori so bili opravljeni na področjih varovanja državne meje in izvajanja predpisov o tujcih, zagotavljanja varnosti cestnega prometa, prekrškovnih postopkov ter vzdrževanja javnega reda in zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja. Opravljenih je bilo 20 (21) splošnih nadzorov. GPU NOE so izvedle 2 (1) splošna nadzora nad delom policijskih uprav, te pa 18 (20) splošnih nadzorov nad delom policijskih postaj. V 182 (161) strokovnih nadzorih, od katerih so jih 18 (18) izvedle GPU NOE, 164 (143) pa policijske uprave, so bila najpogosteje nadzirana področja: odkrivanje in preiskovanje kriminalitete, vzdrževanje javnega reda in zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, informacijski in telekomunikacijski sistem policije ter prekrškovni postopki. Od 18 (27) ponovnih nadzorov so jih GPU NOE izvedle 2 (4), policijske uprave pa 14 (20). Največkrat nadzirani področji sta bili odkrivanje in preiskovanje kriminalitete in informacijsko-telekomunikacijski sistem policije.

37 Poročilo je dostopno na spletni strani policije http://www.policija.si/images/stories/Statistika/LetnaPorocila/PDF/JM_o_policiji_2013_internet.pdf.


33

Za nadzor pooblaščeni delavci so pri splošnih in strokovnih nadzorih 451-krat (358-krat) izpolnili obrazec z opisom pomanjkljivosti [na enem obrazcu je praviloma navedenih več nepravilnosti], zabeleženih je bilo tudi 17 (13) dobrih rešitev na različnih področjih policijskega dela.38

2.2.6 Spremljanje izvajanja policijskih pooblastil in ogrožanja policistov

Policisti so ugotavljali identiteto 70.485 (76.233) oseb. V 2014 se je močno povečalo število izravnalnih ukrepov, kar je posledica delovanja delovne skupine za izravnalne ukrepe Oddelka za državno mejo in tujce SUP PU Celje, v katero so bili zaradi izvajanja izravnalnih ukrepov in predpisov o tujcih začasno napoteni policisti policijskih postaj PU Celje, ter večje dejavnosti policijskih postaj za izravnalne ukrepe oziroma ciljno usmerjenega nadzora nad migracijami na cestnih relacijah, ugotovljenih z analizami tveganja. Zaradi kaznivih dejanj, za preprečitev nadaljevanja prekrškov ali iz drugih razlogov so pridržali ali zadržali 5.858 (6.089) oseb ali za 3,8 % manj. Najbolj, za 24,5 %, se je zmanjšalo število pridržanj na podlagi ZPrCP, kar je posledica spremenjene zakonodaje, ki določa tudi pogoje, pri katerih se lahko odstopi od pridržanja. Večje število zadržanih oseb na podlagi 32. člena ZNDM je povezano z večjim številom tujcev, ki jim je bil zavrnjen vstop na mejnih prehodih na zračnih mejah. Za 40,0 % več privedenih storilcev prekrškov po drugem odstavku 110. člena ZP-1 je posledica večjega števila ugotovljenih kršitev, za katerih je hitri postopek izključen [obdolžilni predlog], saj gre za kršitelje, ki so bili pri prekršku zaloteni v času, ko sodišče ne dela in bi se z odhodom v tujino izognili odgovornosti zanj. Na podlagi ZNPPol je bilo pridržanih 916 (1.052)39 oseb. Zaradi uveljavitve novega ZNPPol, ki je nadomestil prejšnji ZPol in se je začel uporabljati 4. 5. 2013, podatki o pridržanjih po teh dveh zakonih niso primerljivi, saj je novi zakon med drugim določil novi pridržanji: pridržanje osebe, ki krši odrejeno prepoved približevanja, in pridržanje osebe, ki krši odrejeno prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Prvo je bilo odrejeno 22-krat (13-krat), drugo pa ni bilo odrejeno. Število uporabljenih prisilnih sredstev se je v primerjavi z 2013 zmanjšalo za 2,4 %, število primerov, v katerih so policisti uporabili prisilna sredstva, za 0,1 %, število kršiteljev, zoper katere so policisti uporabili prisilna sredstva, pa za 2,9 %. V 97,8 % (95,8 %) primerih so bila uporabljena sredstva za vklepanje in vezanje ter telesna sila. Strelno orožje je bilo uporabljeno 1-krat (0-krat). Opozorilni strel ni bil izstreljen ne v 2013 ne v 2014. Med kršitelji, zoper katere so policisti uporabili prisilna sredstva, jih je bilo 63,4 % (61,2 %) pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali v nepojasnjenem psihičnem stanju. Obvladovanje takih kršiteljev je zahtevnejše. Zoper njih so policisti uporabili kar 82,1 % (78,1 %)40 vseh prisilnih sredstev. Število poškodovanih kršiteljev se je zmanjšalo s 75 na 57, število poškodovanih policistov pa se je s 108 povečalo na 111. Pri 424 (517) kršiteljih in pri 35 (22) policistih so bili vidni zunanji znaki zaradi uporabe prisilnih sredstev oziroma napada [praske, odrgnine, druge manjše poškodbe kože]. Kaznivih dejanj preprečitev uradnega dejanja in napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, je bilo 204 (231) ali za 11,7 % manj. Pri tem je bilo napadenih 316 (334) policistov ali za 5,4 % manj. V 2014 namreč ni prihajalo do množičnih napadov na policiste ob varovanju

38 Podatki GPU SGDP SRSN, preglednica GPULN01 v aplikaciji Spremljanje nadzorov, pridobljeni 12. 2. 2015. 39 V podatkih za 2013 so upoštevana tudi pridržanja na podlagi ZPol. 40 Podatki iz STAI, preglednici OPPSR15 in OPPSR16, pridobljeni 9. 2. 2015. Podatki za 2013 se razlikujejo od podatkov v poročilu o delu policije za 2013 zaradi odprave napak in upoštevanja naknadnih vnosov.


34

protestov po večjih mestih, kot se je to zgodilo ob koncu 2012 in začetku 2013. Izstopa pa napad na policista s strelnim orožjem, v katerem je ta izgubil življenje. Policiste so najpogosteje odrivali, prijemali, davili. Pogosto so jih tudi udarjali, brcali, grizli in napadli z nevarnimi predmeti. Policija je obravnavala 65 (61) groženj policistom. Stopnja ogroženosti je bila različna – v 58 (57) primerih je bila ugotovljena nizka ogroženost, v 7 (3) primerih srednja ogroženost in v 0 (1) primerih visoka ogroženost. V vseh primerih so bile izrečene grožnje posledica opravljanja policijskih nalog. Z ustrezno kvalifikacijo kaznivih dejanj in vrednotenjem resnosti groženj je bilo zagotovljeno učinkovito in racionalno načrtovanje ukrepov za zagotavljanje varnosti ogroženim policistom. Zaskrbljujoče je, da je vedno več groženj, čeprav verbalnih, uperjenih proti družinam policistov. Pripravljen je bil predlog spremembe Pravilnika o varovanju ogroženih uslužbencev policije.

2.2.7 Reševanje pritožb 41

Zoper delo policistov je bilo v 2014 vloženih 403 (395)42 pritožb, prav tako se je v tem letu reševalo še 57 (56) pritožb iz prejšnjih let. Rešenih jih je bilo 403 (349). Največ rešenih pritožb je bilo s področja cestnega prometa, in sicer 222 (196).43 Sledijo področja javnega reda in miru, kriminalitete, drugih dogodkov ter nadzora državne meje in izvajanja predpisov o tujcih. Vodje organizacijskih enot policije so vodili 135 (178) pomiritvenih postopkov, od katerih jih je bilo 63 (70) uspešno zaključenih. V 8 (10) primerih so ugotovili, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi. V pritožbah, obravnavanih v pomiritvenih postopkih, je bilo ugotovljenih 235 (209)44 pritožbenih razlogov; za 20 (13) od njih je bilo ocenjeno, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi. Na sejah senata MNZ je bilo obravnavanih 84 (93) pritožb in sicer 40 (53) tistih, ki so bile neuspešno zaključene v pomiritvenih postopkih, in 44 (40) takih, ki so po zakonu zahtevale neposredno obravnavo pred senatom. Utemeljenih je bilo 16 (17) pritožb. V pritožbah, obravnavanih na sejah senata, je bilo navedenih 177 (162) pritožbenih razlogov, od tega jih je bilo utemeljenih 41 (43). Brez obravnave je bilo zaključenih 215 (131) pritožb. Zaradi utemeljenih pritožb na seji senata in tistih, pri katerih je bilo policistovo ravnanje v pomiritvenih postopkih pri vodji organizacijske enote policije ocenjeno kot neskladno z veljavnimi predpisi, je bilo zoper policiste izvedenih 31 (35) ukrepov. V 27 (35) primerih so bili z njimi opravljeni opozorilni pogovori, v 3 (0) primerih, ko je bilo v pritožbenem postopku ugotovljeno, da obstajajo razlogi za sum, da je policist s svojim ravnanjem utegnil storiti kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, je bil o tem obveščen Oddelek za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva [posebni oddelek].

41 Navedeni so podatki o pritožbah, o katerih je bila obveščena policija. Za spremljanje in reševanje pritožb je pristojen MNZ. 42 Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za 2013 in 2014 niso primerljivi. 43 Ker se lahko posamezna pritožba nanaša na več delovnih področij, je seštevek števila pritožb po delovnih področjih praviloma večji od števila rešenih pritožb. 44 Ker lahko posamezna pritožba vsebuje več pritožbenih razlogov, je seštevek števila pritožbenih razlogov večji od števila rešenih pritožb.


35

2.2.8 Notranje preiskave

Policija je posebnemu oddelku, ki je izključno pristojen za pregon kaznivih dejanj uradnih oseb v policiji, v obravnavo odstopila 59 (58) prijav kaznivih dejanj, katerih storitve je bilo osumljenih 54 (50) ali za 8,0 % več uradnih oseb v policiji. Ta porast je posledica tega, da je bilo več policistov osumljenih več kaznivih dejanj. Na podlagi tretjega odstavka 147. člena ZKP je policija posebnemu oddelku odstopila tudi 91 (98) ali za 7,1 % manj prijav, pri katerih ni bilo ugotovljenih razlogov za sum, da je uradna oseba, zaposlena v policiji, storila kaznivo dejanje.45 Zaradi suma storitve kaznivih dejanj je bil zoper 1 (5) policista uveden disciplinski postopek, 14 (17) policistom je bilo izdano pisno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, 1 (1) policistu je bila izdana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, 12 (10) pa izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi.

2.2.9 Informacijska in telekomunikacijska dejavnost

Delo na področju informatike in telekomunikacij je tudi v 2014 potekalo v zelo okrnjenem finančnem okviru. Kljub temu je bilo opravljenih veliko strokovno-tehničnih opravil na informacijski in telekomunikacijski infrastrukturi, posodobljene so bile obstoječe ter razvite in uvedene sodobne aplikacije v policiji. Kupljeni so bili nov strežniški sistem ter primarni in sekundarni centralni računalnik. Med večjima infrastrukturnima projektoma sta bila tudi prenova jedrnega dela omrežja ITSP in posodabljanje instalacij za izvajanje skupne mejne kontrole na mejnih prehodih s Hrvaško. Zelo pomembna naloga je bila tudi popolna integracija v VIS. Na mejnih prehodih so bili nameščeni čitalci prstnih odtisov. V operativno-komunikacijskih centrih GPU in policijskih uprav je bila uvedena storitev SMS- poštar za skupinsko obveščanje policistov. Izdelana je bila programska rešitev za avtomatizacijo obrazne prepoznave Face Trace, ki pa zaradi trenutne pravne nedorečenosti zaenkrat še ni v uporabi.46 Prav tako medijsko odmeven je bil projekt je bil e-policist. Programsko nadgrajena je bila izmenjava podatkov z VDT. Nadgrajeni so bile platforme sistemov EUROSUR, EIDA in EIDAZ. Na 5 policijskih enotah so bili zamenjani, na 9 pa nadgrajeni sistemi za protivlomno varovanje. V 17 policijskih enotah so bili posodobljeni videonadzorni sistemi, na podlagi zahtevkov naročnikov pa je bilo izdelanih 86 kopij posnetkov videonadzornih sistemov. Izvajala so se redna vzdrževanja stacionarnih merilnikov hitrosti, mobilnih in prenosnih merilnikov hitrosti, alkoskopov in etilometrov ter servisirale druge elektronske naprave za nadzor prometa in državne meje. V akreditiranem laboratoriju merilnikov je bilo tako izvedenih 295 kontrolnih postopkov za ugotavljanje skladnosti merilnikov s predpisi.

45 Podatki GPU SGDP SNPI v zadevi št. 0101-20/2015, pridobljeni od PU in GPU UKP v obdobju 12. 1. 2015–22. 1. 2015. Enote vodijo statistiko o številu prijav kaznivih dejanj, odstopljenih posebnemu oddelku, pri katerih niso bili ugotovljeni razlogi za sum, da je uradna oseba, zaposlena v policiji, storila kaznivo dejanje, in o številu ukrepov zoper policiste, zaradi suma storitve kaznivih dejanj, ki niso zavedeni v evidencah policije. Podatki za 2013 so v zadevi št. 0101-14/2014. 46 Pripravljen je bil predlog spremembe ZNPPol, GPU UKP pa bo skladno s smernicami Informacijskega pooblaščenca pripravil še presojo vplivov na zasebnost.


36

V 2014 so uporabniki policijskega omrežja storitvenemu centru GPU UIT prijavili 11.030 (11.866) zahtevkov, uporabniki MNZ pa 724 (536) zahtevkov.47 Obravnavanih je bilo še: 17.142 (305.753) reklamacij odločb in plačilnih nalogov, 17.500 (7.353) zahtevkov za ažuriranje zbirke podatkov FIO, 1.455 (1.613) preklicev izterjav, poslanih na CURS, in 943 (979) denarnih nakazil, plačanih kazni po izterjavi. V FIO je bilo izvedenih 21.715 (20.517) posegov na zapisih o osebah.48 Pomemben korak k izboljšanju varnosti informacijskega sistema je pomenila uvedba nove generacije požarnih zidov. Sistem zaščite se je nadgrajeval tudi prek informacijske varnostne politike policije. Med dejavnostmi na področju ITK je treba omeniti še začetek testiranja odprtokodnega pisarniškega paketa Libre Office, s katerim naj bi zamenjali pisarniški paket Microsoft Office in s tem optimizirali stroške poslovanja policije.

2.2.10 Kadrovske in organizacijske zadeve

V policiji je bilo konec 2014 zasedenih 8.074 (8.300) delovnih mest. Preračunano po Pravilniku o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov je to 8.063 zaposlitev, kar je 207 zaposlitev manj, kot je z 8.270 delovnimi mesti dovoljeval vladni kadrovski načrt.49 Kadrovski načrt v policiji je bil tako zapolnjen 97,5-odstotno. Na podlagi skupnega kadrovskega načrta organov državne uprave za obdobje od 2013 do 2015 je bil pripravljen razrez kadrovskega načrta policije za 2014 in 2015, s katerim je bilo določeno dovoljeno število zaposlitev v policijskih upravah in GPU NOE. Število dovoljenih zaposlitev se bo zmanjševalo za 1 % letno glede na število zaposlenih v začetku 2013. Akt o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji je bil spremenjen 6-krat,50 in sicer zaradi: prenosov nekaterih delovnih mest med organizacijskimi enotami; racionalnejše organiziranosti sta se združili PP Nova Gorica in PP Šempeter pri Gorici; poenotenja posebnosti delovnih mest s SV in CURS; ustanovitve PPIU Celje, Centra za prekrškovne zadeve v GPU UUP ter spremembe delovnih mest v PU Koper in PU Murska Sobota. V 2014 je delovno razmerje prenehalo 307 (178) javnim uslužbencem policije, od tega 87 (38) na podlagi določil ZUJF. 125 (170) javnih uslužbencev je na podlagi določil navedenega zakona sklenilo dogovor o nadaljevanju delovnega razmerja, od tega je bil s 33 (1) sklenjen aneks o podaljšanju dogovora.51 Izvedenih je bilo 73 (25) postopkov za zaposlitev javnih uslužbencev.52 V enotah za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje gospodarske kriminalitete je bila že 2013 predvidena zasedba 55, na področju računalniške kriminalitete pa 20 novih delovnih mest. Nanje se premeščajo policisti iz drugih enot ali pa so bili oziroma bodo izvedeni postopki novih zaposlitev. Za obdobje dveh let je bilo tudi podaljšano delovno razmerje 62 policistom nadzornikom državne meje [NDM], ki jim je z 31. 12. 2014 poteklo delovno razmerje. Na izobraževanje za pridobitev višješolske strokovne izobrazbe policist je bilo napotenih 131 policistov – izrednih študentov. Na izobraževanje v višješolski študijski program je bilo

47 Podatki GPU UIT, aplikacija Maximo, pridobljeni 10. 2. 2015. 48 Podatki GPU UIT, pridobljeni 10. 2. 2015. 49 Sklep vlade št. 10002-12/2013/7, 12. 9. 2013, s spremembami. 50 Akt je bil spremenjen oziroma dopolnjen 1. 1. 2014, 1. 2. 2014, 15. 4. 2014, 1. 7. 2014, 11. 8. 2014 in 22.12.2014. 51 Dogovori so bili sklenjeni skladno s sklepom 66-16/14, sprejetim na 16. seji širšega kolegija generalnega direktorja -Policije, 17. 4. 2014. 52 Podatki MNZ Sekretariat UOK, MFERAC, pridobljeni 2. 2. 2015.


37

napotenih tudi 61 policistov NDM, s katerimi je bil pred tem sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas. Sočasno je potekalo premeščanje javnih uslužbencev bliže kraju bivanja. Zaradi stalnega zmanjševanja števila zaposlenih v policiji je bila z namenom premeščanja kadra iz manj v bolj obremenjene enote opravljena analiza obremenjenosti vodstvenih delovnih mest v območnih in t. i. schengenskih policijskih postajah. Izvedena je bila revizija delovnih mest s pogojem znanja jezika narodne skupnosti in dodatkom za dvojezičnost. Za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu so bila po preverjanju delovnih razmer in ocenjevanju tveganj na delovnih mestih pripravljena številna strokovna mnenja z delovnih področij varnosti pri delu, varstva pred požarom in sevanja. Posodobljen je bil program usposabljanja iz varnosti in zdravja pri delu,53 pripravljen je bil dokument Nevarnost okužbe z virusom ebole – informacija, preventivni ukrepi,54 opravljene meritve osvetljenosti v prostorih za pridržanje, meritve mikroklimatskih razmer in osvetljenosti na delovnih mestih itd. V okviru izvajanja zdravstvenih ukrepov je bilo v ambulanti medicine dela ter pri zunanjih pooblaščenih izvajalcih izvedenih skupaj 2.307 (3.432) usmerjenih obdobnih in drugih usmerjenih preventivnih zdravstvenih pregledov. Proti nalezljivim boleznim je bilo opravljenih 1.384 (1.414) preventivnih cepljenj.55 Psihološko dejavnost izvajajo psihologi zaposleni v Policiji in MNZ, tudi v okviru delovne skupine za psihološko pomoč in psihološko podporo v policiji, ki se je povečala za 12 kandidatov za policijske zaupnike ter za psihologinje, ki so bile zaposlene v PU Ljubljana, Novo mesto in Maribor. V 2014 je bilo 223 (198) primerov interventne psihološke pomoči, najpogosteje zaradi družinskih težav ali težav v partnerskem odnosu. Primerov psihološke podpore policijskih zaupnikov je bilo 242 (120), največ, 98 (40) zaradi stresa kot posledice organizacije dela, duševne stiske in medosebnih odnosov na delovnem mestu ter percepcije mobinga.56 Med drugim je bil organiziran tudi posvet Vloga policije pri preprečevanju samomorov, zlasti za 40 policistov v stalnih dežurnih centrih. V okviru upravljanja konfliktov je delovna skupina za ta namen opravila 8 (6) posredovanj v sporih.57 Policisti so na podlagi 64. člena ZODPol vložili 27 (37) vlog za zagotovitev pravne pomoči. Ta je bila zagotovljena 21 (36) policistom, zoper katere se je vodil predkazenski postopek oziroma je bil zoper njih uveden kazenski ali pravdni postopek zaradi opravljanja uradnih nalog, ki so jih po oceni policije opravili skladno s predpisi. Policija posebno skrb namenja socialnim veščinam, ki se kažejo v etičnem vedenju in ravnanju z visoko stopnjo integritete, skrbi za zaposlene, ustreznem upravljanju sporov in učinkovitem obvladovanju stresa, psiho-socialni pomoči, skrbi za enake možnosti spolov in ustreznem odzivu ob šikaniranju ali mobingu na delovnem mestu. V policiji in v sklopu medresorskega in mednarodnega sodelovanja z zunanjimi institucijami sta delovala odbor za integriteto in etiko, ki je dobil sistemsko podporo v GPU PA CRSV, in posvetovalno telo za integracijo načela enakosti spolov v MNZ in organih v sestavi. Organiziran in izveden je bil strokovni posvet Moški in ženske na vodilnih položajih v slovenski policiji.

53 Dokument št. 604-11/2013/75, 6. 3. 2014 [HA010 Varnost in zdravje pri delu]. 54 Dokument št. 109-5/2014/32 (1504-05), 5. 8. 2014. 55 Podatki MNZ Sekretariata UOK, evidence z delovnega področja Službe za varnost in zdravje pri delu, na dan 31. 12. 2014. 56 Podatki GPU PA CRSV iz poročila o dejavnostih Delovne skupine za psihološko pomoč in psihološko podporo v Policiji za leto 2014, št. 100-15/2015/12 (262-02), 3. 3. 2015. 57 Podatki GPU PA CRSV iz poročila Odbora za integriteto in etiko v policiji za leto 2014 ter načrtovane dejavnosti v letu 2015, št. 024-37/2015/2 (262-01), 23. 2. 2015.


38

2.2.11 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposablja nje

Marca 2014 so bile podeljene diplome prvi generaciji študentov višješolskega študija v programu Policist. Diplomiralo je vseh 40 študentov, v drugi generaciji je diplomiralo 90 od 100 vpisanih študentov. Maja je s študijem začela tretja generacija 61 študentov policistov nadzornikov državne meje, oktobra pa še četrta generacija 131 študentov policistov kriminalistov in vodij policijskih okolišev. Verificiranih je bilo 18 (6) novih ali prenovljenih programov usposabljanja za policijsko delo v skupnosti, zagotavljanje varnosti cestnega prometa, preiskovanje gospodarske kriminalitete, uporabo policijskih pooblastil in praktičnega postopka ter socialne veščine.58 Udeležencev usposabljanj, ki jih je organizirala policija, je bilo 35.705 (28.148) ali za 26,8 % več kot 2013, od tega 35.312 (27.579) iz policije, 305 (378) iz drugih domačih institucij in 88 (191) iz tujih institucij. V zunanjih domačih institucijah se je usposabljalo 329 (210) delavcev policije, ki so se udeležili 98 (100) različnih oblik usposabljanj. Največ se jih je udeležilo usposabljanj za preiskovanje gospodarske kriminalitete, informatike in dela s človeškimi viri.59 Ob klasičnih oblikah izpopolnjevanj se je v 10 (12) e-učilnicah usposabljalo še 17.168 (38.092) policistov, in sicer na področjih: kriminalističnega preiskovanja, varnosti cestnega prometa, informacijske varnostne politike, obravnave in varovanja tajnih podatkov, schengenske evalvacije kopenske meje in urejanja dokumentarnega gradiva. Za izdelavo e-učilnic in izvajanje učenja na daljavo je bilo usposobljenih 10 javnih uslužbencev GPU PA in drugih policijskih enot.60 Po treh letih je bil ponovno izveden kriminalistični tečaj za 26 kriminalistov. Po sprejetju nove strategije policijskega dela v skupnosti se je za njeno izvajanje usposobilo 3.157 policistov iz vseh policijskih enot. Prvič je bilo izvedeno 10-dnevno pedagoško-andragoško usposabljanje izvajalcev usposabljanj za vodje policijskih okolišev, ki predavajo v srednjih in osnovnih šolah ter vrtcih. Med bolj univerzalnimi veščinami so se policisti usposabljali za uporabo ustrezne komunikacije v policijskih postopkih, mediacijo, odpravljanje konfliktov in obvladovanje stresa, sporočanje slabe novice, prepoznavanje stereotipov, spoštovanje enakosti, utrjevanje integritete, nastopanje v javnosti, uporabo tujih jezikov in vodenje. Slednje je končalo 42 (41) komandirjev, pomočnikov komandirjev in vodij oddelkov notranjih organizacijskih enot. 61 Na 30 (28) usposabljanj Cepola je bilo v države EU napotenih 25 (29) delavcev policije, 2 (3) kot izvajalca usposabljanj. Policisti so se udeleževali še 47 Cepolovih elektronskih seminarjev na daljavo. Za zatiranje organizirane mednarodne kriminalitete in vzpostavitev medsebojnih stikov za sodelovanje, izmenjavo informacij in izkušenj je bil v Gotenici izveden enotedenski kriminalistični tečaj Sepe, ki se ga je udeležilo 36 udeležencev, od tega 1 iz Slovenije. V GPU PA pa je potekal enotedenski mejni tečaj Sepe z 19 udeleženci, od tega 1 iz Slovenije.62 Na usposabljanja mejnih policistov in delavnice in sestanke Frontexa je bilo napotenih 64 (49) delavcev policije. Kot partnerska akademija je Policijska akademija v imenu Frontexa v Sloveniji izvedla 3 dogodke v povezavi z usposabljanji mejnih policistov s 54 udeleženci iz držav članic EU, schengenskih pogodbenic in držav, s katerimi ima Frontex sklenjene delovne sporazumne

58 Podatki GPU PA iz zapisnikov sej Programskega sveta, pridobljeni 30. 12. 2014. 59 Podatki GPU PA ISCIU, pridobljeni 28. 1. 2015. 60 Podatki GPU PA ISCIU, pridobljeni 28. 1. 2015. 61 Podatki GPU PA ISCIU, pridobljeni 28. 1. 2015. 62 Podatki GPU PA ISCIU, pridobljeni 28. 1. 2015.


39

o sodelovanju.63 V sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce [UNHCR] je bila izvedena delavnica za mejne policiste in javne uslužbence, ki izvajajo naloge na področju upravljanja meja, zaščite prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev. Udeležilo se je 34 udeležencev iz tujine64 in 10 iz Slovenije.65 Zaposleni so se udeleževali tudi usposabljanj v tujini, ki so jih organizirali DCAF, UNHCR, mednarodna misija OVSE in ILEA, in sicer kot udeleženci ali kot izvajalci usposabljanj. Poleg tega je predstavnik GPU PA sodeloval v ekspertni skupini Konvencije o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi [PCC SEE] v okviru projekta razširitev uporabe sistemov za izobraževanje na daljavo v sistemu e-učenje [ang. e-learning)]. E-učenje je bilo razširjeno na področja študijskih modulov za mešane patrulje, neposredno zasledovanje, varstvo podatkov in izmenjavo informacij.66

2.2.12 Finan čno-materialne zadeve

S sprejetim rebalansom proračuna Republike Slovenije za 2014 je bilo policiji dodeljenih 292.144.022 evrov. Na dan 31. 12. 2014 je bilo v veljavnem proračunu policije, ki se je od sprejetega proračuna razlikoval zaradi prerazporeditev pravic porabe znotraj MNZ, donacij, prilivov najemnin od stanovanj in samskih sob, 292.907.995 evrov. Od tega je bilo 273.500.602 evrov proračunskih sredstev za plače, materialne stroške in investicije [tip 1] in 19.407.393 evrov namenskih sredstev. Porabljenih je bilo 288.605.212 evrov (287.481.074 evrov) ali 98,5 % (96,5 %) vseh sredstev veljavnega proračuna policije, in sicer 99,8 % (99,5 %) proračunskih sredstev tipa 1 in 81,1 % (49,5 %) namenskih sredstev. Na tipu 1 je bilo za plače porabljenih 100,0 % (99,4 %) odobrenih sredstev, za investicije 100,0 % (99,9 %), za materialne stroške pa 98,4 % (99,6 %). V primerjavi z 2013 se je skupna poraba povečala za 0,4 %, in sicer se je poraba proračunskih sredstev tipa 1 zmanjšala za 2,1 %, poraba namenskih sredstev pa povečala za 78,5 %. Za osebno in zaščitno opremo ter oborožitev policije je bilo po prerazporeditvah in rebalansu proračuna namenjenih 1,9 (2,6) milijona evrov. Z nabavo osebne in dopolnilne opreme se je zaloga opreme v skladišču optimizirala, kar je omogočalo opremljanje novo zaposlenih policistov, zamenjavo poškodovane opreme in delitev opreme po rokih trajanja ipd. Zagotovljena je bila tudi oprema za posamezne policijske specialnosti [npr. Specialno enoto, LPE, …]. Kupljena je bila dodatna količina modularnih vetrovk, tako da je ta razdeljena 5.541 upravičencem. Konec poletja 2014 se zaključilo testiranje 134 kompletov testne delovne uniforme. Policisti PP Ljubljana Center in Ajdovščina ter nekaj policistov drugih organizacijskih enot policije so poslali pripombe na delovno uniformo, ki bo podlaga za analizo morebitne spremembe uniforme. Z uvedbo nove delovne uniforme ne bodo nastali dodatni stroški, saj bo zamenjava uniforme potekala v okviru redne zamenjave obrabljenih kosov uniforme in v ta namen predvidenih finančnih sredstev. Iz sredstev skladov EU je bilo za policijo kupljenih 328 vozil, od tega 165 civilnih osebnih specialnih patruljnih vozil, 156 belo modrih osebnih specialnih vozil in 7 kombiniranih vozil. Za

63 Podatki GPU PA iz poročila o mednarodnih aktivnostih PA v letu 2014, pridobljeni 2. 2. 2015. 64 Med njimi so bili predstavniki držav jugovzhodne Evrope, Ukrajine, Regijskega centra UNHCR za Srednjo Evropo in nacionalnih centrov UNHCR iz Bolgarije in Romunije ter agencije Frontex in Agencije za temeljne pravice [FRA]. 65 Podatki GPU PA, pridobljeni 19. 3. 2015. 66 Podatki GPU PA ISCIU iz poročila o mednarodnih aktivnostih PA v letu 2014, pridobljeni 2. 2. 2015, in iz zbirke poročil o mednarodnem sodelovanju Policije, pridobljeni 24. 2. 2014.


40

kriminalistično policijo je bilo kupljenih 14 civilnih vozil in 1 motorno kolo. Konec 2014 je policija uporabljala 2.269 (2.191) motornih vozil, od tega 2.264 (2.090) lastnih in 5 (101) najetih. Povprečna starost vseh policijskih vozil konec 2014 je bila 7,3 leta (7,9 leta). Nekatera vozila so starejša od 29 let [25 vozil je bilo izdelanih od 1984 do 1996], starejših od 8 let je 527 vozil [letniki od 2005 do 2000], 349 vozil je iz 2006 in 480 iz 2007. V 2014 je oddano v odpis 181 vozil, ki bodo prodana v 2015. V 2014 je bilo prevoženih 32.835.838 (35,572.602) kilometrov in porabljenih 3.116.571 (3,521.295) litrov goriva.67 Emisija CO2 zaradi prometa motornih vozil policije se je glede na 2013 zmanjšala z 8.768,0 ton na 7.760,3 ali za 11,5 %. V pomorskem prometu se je emisija CO2 zmanjšala s 133,8 ton na 99,7 ton ali za 25,5 %. Za izboljšanje vidnosti policijskih patruljnih vozil in s tem večjo varnost je policija novembra začela testirati 5 patruljnih vozil, ki so poleg modre odsevne folije v različnih kombinacijah polepljena z rumeno odsevno folijo. V najem je bilo danih 61 (40) službenih stanovanj, prodanih jih je bilo 10 (2). V počitniških objektih je bilo 12.027 (11.825) nočitev.

2.2.13 Mednarodno sodelovanje

Vključenost slovenske policije v mednarodno varnostno okolje se je odražalo na vseh področjih njenega dela tudi v 2014. Tvorno je prek posameznih projektov in pobud sodelovala z vrsto varnostnih organizacij in agencij, v delovnih skupinah Sveta EU, v okviru različnih mednarodnih, regionalnih in dvostranskih pobud, v skupnih mednarodnih policijskih akcijah ter izpolnjevala druge obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb. V 2014 je bil ratificiran sporazum med MNZ in zvezno službo Rusije v boju proti nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami, psihotropnimi snovmi in njihovimi predhodnimi sestavinami, podpisan v 2013. V postopku ratifikacije je protokol med slovensko in moldavsko vlado o izvajanju sporazuma med Evropsko skupnostjo in Moldavijo o ponovnem sprejemu oseb, ki prebivajo brez dovoljenja.68 V okviru različnih projektov, dejavnosti in skupnih operacij [npr. različne operacije v okviru Focal Point 2014, Coordination Points, Flexible, Poseidon Land, REX, Flight Tracking itd.], ki jih je sofinancirala EU, je policija pomagala pri vzpostavljanju in krepitvi varnostnih struktur v državah jugovzhodne Evrope. Ena od izstopajočih varnostnih groženj v regiji je trgovina z ljudmi s spremljajočo sekundarno kriminaliteto [npr. pranje denarja in korupcija]. V boju proti tej obliki kriminalitete je policija v okviru projekta EU ustanavljala in sodelovala v skupnih preiskovalnih skupinah [JIT oziroma JIT THB WB za boj proti trgovini z ljudmi na Zahodnem Balkanu na lokalni ravni]. V okviru tega projekta so bile izvedene tudi delavnice na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Srbiji in Črni gori. Konec 2014 so stekle prve dejavnosti v okviru 18-mesečnega twinning projekta za Črno goro, ki se pripravlja na sprejetje schengenskega pravnega reda, v okviru katerega bodo črnogorskim policistom poleg slovenskih svetovali in pomagali še policisti iz Avstrije in Slovaške. Strokovnjaki slovenske policije so izvedli tudi prvo enotedensko usposabljanje kosovskih policistov v okviru projekta vizumske liberalizacije. Med regionalnimi pobudami je treba izpostaviti Salzburški forum,69 ki mu je Slovenija predsedovala v drugi polovici 2014. V tem času je bilo organizirano ministrsko srečanje, na katerem so dali poudarek t. i. tujim borcem70 in obravnavali pobudo Slovenije za prenos dobrih praks med EU in Zahodnim Balkanom na področju boja proti terorizmu, ki so jo udeleženci

67 Podatki MNZ Sekretariat UL, pridobljeni 25. 2. 2015. 68 Podpisan je bil 11. novembra 2014 na Brdu pri Kranju. 69 Avstrija je 2000 dala pobudo za njegovo ustanovitev kot platformo za večstranske pogovore in sodelovanje na varnostnem področju. Njegove članice so še Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija. Več o ciljih foruma na http://www.salzburgforum.org/site/aboutus.html. 70 Osebe, ki se iz držav EU, tudi iz Slovenije, hodijo borit na krizna območja – v Sirijo, Irak in tudi Ukrajino.


41

podprli. Med temami foruma so bile še nova uredba o ustanovitvi agencije EU za usposabljanje na področju odkrivanja in pregona kaznivih dejanj, krepitev regionalnega sodelovanja na področju predhodnih sestavin za prepovedane droge ter krepitev policijskega sodelovanja držav Salzburškega foruma v obliki srečanj direktorjev policij, pri čemer je Avstrija izrazila pripravljenost, da organizira prvo tako srečanje med njenim predsedovanjem. Kot vzpodbudo boljšemu regionalnemu sodelovanju je Slovenija v okviru Salzburškega foruma organizirala tudi delovni sestanek o ekološki kriminaliteti na ravni strokovnjakov in tradicionalno srečanje strokovnjakov za zaščito prič. Utečeno je že sodelovanje z avstrijskimi in italijanskimi varnostnimi organi v okviru trilaterlanega centra v Vratih – Megvarje v Avstriji in skupnem slovensko-avstrijsko-hrvaško-madžarskem centru za sodelovanje varnostnih organov v Dolgi vasi. Izmenjava podatkov s policijami drugih držav je potekala v okviru vzpostavljenih varnih komunikacijskih poti in struktur Europola in Interpola. V okviru izmenjave podatkov se s pridom izkorišča uporabnost integriranega iskanja v Interpolovih bazah podatkov ter iskanja DNK in daktiloskopskih podatkov na podlagi Prümske pogodbe. Na področju policijskega izobraževanja in usposabljanja je bilo v Policijski akademiji izvedenih 17 mednarodnih dogodkov s 327 tujimi in domačimi udeleženci.71 Na podlagi podpisanega protokola med hrvaško in slovensko policijo so bili med poletno turistično sezono v sosednjo državo napoteni 3 slovenski policisti, med zimsko turistično sezono pa so slovenskim kolegom na smučiščih na Rogli in v Kranjski Gori pomagali 4 hrvaški policisti. Policisti so delovali v mednarodnih civilnih misijah EULEX na Kosovu in EUPOL COPPS v Palestini ter pri posebnem predstavniku EU v Bosni in Hercegovini. Slovenska policija je 2010 izvedla osnovno usposabljanje policistov, kandidatov za delo v MCM, po postopkovniku OZN. Na podlagi opravljene evalvacije je slovenski policiji uspelo obnoviti mednarodno verifikacijo tega usposabljanja. Policijski ataše deluje v Bosni in Hercegovini od januarja 2013. Sredi 2013 se je iztekel mandat policijskemu atašeju v Srbiji, imenovan je bil nov policijski ataše, vendar je bil v državo napoten januarja 2015. Napotitev policijskega atašeja v Rim je tri leta in pol sofinancirala EU v okviru projekta SLECI – SPLO, ki se je zaključil konec oktobra 2014.

2.2.14 Odnosi z javnostmi

Policija je organizirala in medijsko podprla številne preventivne, promocijske, protokolarne in druge dogodke, povezane s policijskim delom. Med medijsko odmevnejšimi dogodki so bile številne uspešne kriminalistične preiskave, kadrovske in organizacijske spremembe v policiji, delovanje policije ob izrednih vremenskih razmerah, varovanja športnih prireditev, projekt e-policist, delo slovenskih policistov v tujini ter dosežki v policiji zaposlenih vrhunskih športnikov in drugih policistov.72 O svojem delu je policija javnost obveščala tako prek uveljavljenih oblik, kot so novinarske konference, odgovori novinarjem in posameznikom, spletne strani policije, izjave in sporočila za javnost in revija Varnost, pa tudi s tviti, prek kanala YouTube in socialnega omrežja Facebook. Notranja javnost je bila obveščana tudi prek intraneta in dnevnih pregledov poročanja medijev. Muzej slovenske policije je v sodelovanju s Policijsko upravo Murska Sobota pripravil razstavo Utrinki iz zgodovine slovenske in pomurske policije od leta 1850 do danes. V sodelovanju z

71 Podatki GPU PA, pridobljeni 19. 3. 2015. 72 Več informacij o posameznih dogodkih je dostopnih na http://www.policija.si/index.php/novinarsko-sredie/sporoila-za-javnost.


42

Europolom je bila pripravljena vsebinska in oblikovna zasnova za dopolnitev stalne razstave muzeja s predstavitvijo Europola. V sodelovanju s Slovenskim muzejskim društvom je bil organiziran strokovni posvet – Muzeoforum.

2.2.15 Dejavnost specializiranih policijskih enot

Specialna enota je bila 564-krat (542-krat) aktivirana v operativnih akcijah [v nekaterih večkrat]. Z drugimi policijskimi enotami je GPU UPS SE sodelovala v 86 (83) operativnih zadevah, v okviru katerih je bila 17-krat (8-krat) aktivirana za nujno posredovanje.73 Sodelovala je v različnih fazah preiskovanja kaznivih dejanj, pri iskanju pogrešanih oseb, sledov oziroma predmetov kaznivih dejanj in ogledih v vodi. Pri vzdrževanju javnega reda v preteklem letu ni sodelovala (4). Oddelek za protibombno zaščito je nujno posredoval 85-krat (102-krat), od tega 15-krat (17-krat) zaradi pregledov sumljivih predmetov, 9-krat (8-krat) zaradi ogledov kraja eksplozije in 2-krat (3-krat) zaradi deaktiviranja improviziranih eksplozivnih naprav, medtem ko zaradi anonimne grožnje o postavitvi eksplozivne naprave ni posredoval (2-krat). Sodeloval je v 38 (13) hišnih preiskavah in 306-krat (240-krat) prevzel najdena ali zasežena nevarna eksplozivna sredstva in prepovedano pirotehniko. Prevzeta eksplozivna sredstva so bila shranjena v skladišču policije, pirotehnika pa komisijsko in strokovno uničena. Uničenj minsko-eksplozivnih naprav in pirotehnike je bilo 5 (4). Opravljenih je bilo 172 (215) protibombnih pregledov. Na zahtevo organizacijskih enot policije je bilo napisanih še 47 (64) strokovnih mnenj.74 Policisti posebne policijske enote [PPE] so bili aktivirani 251-krat (343-krat)75 ali v 26,8 % manj primerih, in sicer zaradi manjšega števila večjih oziroma rizičnih dogodkov. Ob žledu, ki je februarja prizadel večji del Slovenije, so na neprehodna in prizadeta območja odšli tudi policisti PPE, predvsem pripadniki gorske enote, ki so pomagali pri odstranjevanju ovir s cestišč, odpravljanju nevarnosti za življenje ljudi in normaliziranju razmer za posamezna gospodinjstva in gospodarska poslopja. Zaradi posebnih zaslug je letalska policijska enota [LPE] februarja prejela plaketo Civilne zaščite. Izdelana je bila analiza dela opazovalcev iz helikopterja, katere ugotovitve so podlaga za načrtovanje usposabljanj, morebitne spremembe v organizaciji dela, taktiki delovanja ter ocenjevanju smotrnosti uporabe helikopterjev in opreme. LPE je opravila 1.410 ur in 20 minut (1.199 ur in 10 minut) letenja s helikopterji, od tega 130 ur in 40 minut (106 ur in 50 minut) v nočnem času. Za načrtovane policijske naloge je bilo 2014 porabljenih 510 ur in 30 minut, za interventne policijske naloge pa 129 ur in 50 minut (150 ur in 10 minut). Za humanitarne naloge je bilo porabljenih 413 ur in 55 minut (374 ur in 10 minut), za usposabljanja posadk in osebja, trenažne in tehnične lete pa 356 ur in 5 minut (235 ur in 15 minut).76 Z dejavnostjo LPE se je emisija CO2 zmanjšala s 709,7 tone na 660,5 ali za 6,9 %.77 Marjan Fank generalni direktor policije

glavni policijski svetnik

73 Oddelek za protibombno zaščito ni vštet. 74 Podatki iz Poročila o delu Uprave za policijske specialnosti za leto 2014, št. 007-60/2015/24 (23-03), 26. 2. 2015. 75 Podatki GPU UUP SSP, zbirnik Aktivnosti PPE, pridobljen 16. 2. 2015. 76 Podatki GPU UPS LPE, Knjiga letenja, pridobljeni 7. 1. 2015. 77 Uporabljeni so podatki GPU UPS LPE o porabi goriva, pridobljenih 27. 2. 2015


43

Priloga 1: Statisti čni podatki

ODKRIVANJE IN PREISKOVANJE KRIMINALITETE

Kazniva dejanja, za katera je policija vložila kazensko ovadbo ali poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe 2010 2011 2012 2013 2014

Število kaznivih dejanj 89.489 88.722 91.430 93.833 87.474 Število preiskanih kaznivih dejanj 46.133 43.529 42.787 44.260 45.310 Delež preiskanih kaznivih dejanj [v %] 51,6 49,1 46,8 47,2 51,8 Število kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija 11.944 10.494 11.028 11.790 13.124 Delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija [v %] 13,3 11,8 12,1 12,6 15,0 Število kaznivih dejanj ter deleži preiskanih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija


44

Kazniva dejanja iz prejšnjih let*

Vrsta kriminalitete Število kaznivih dejanj

Število preiskanih

kaznivih dejanj

Škoda [v 1.000 EUR]

Celotna 11.893 9.637 224.658,6 splošna 8.100 6.068 19.604,3 gospodarska 3.793 3.569 205.054,3 Organizirana 78 76 16,6 Mladoletniška 480 479 388,4

Korupcijska kazniva dejanja 21 18 2.770,6 tipična 14 13 10,7 z elementi korupcije 7 5 2.759,9

*Kazniva dejanja, statistično prikazana v prejšnjih obdobjih, katerih preiskovanje se je nadaljevalo v 2014.

Kazniva dejanja, za katera je NPU vložil kazensko ovadbo ali poročilo v dopolnitev kazenske ovadbe

Število kaznivih dejanj

Število preiskanih

kaznivih dejanj

Število ovadenih osumljencev

Škoda [v 1.000 EUR] Vrsta kriminalitete

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014

Celotna 103 139 35,0 103 131 27,2 237 327 59.497 140.583 splošna 0 0 … 0 0 … 0 0 0 0 gospodarska 103 139 35,0 103 131 27,2 237 327 59.497 140.583

Organizirana 0 0 … 0 0 … 0 0 0 0 Mladoletniška 0 0 … 0 0 … 0 0 0 0 Korupcijska kazniva dejanja 10 21 … 10 21 … 35 30 11 350

tipična 10 21 … 10 21 … 35 30 11 350 z elementi korupcije 0 0 … 0 0 … 0 0 0 0

Kazniva dejanja


Število preiskanih

kaznivih dejanj

Delež preiskanih kaznivih dejanj

[v %]

Število kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija

Delež kaznivih dejanj, ki jih je odkrila policija

[v %] Enota

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

PU Celje 9.743 9.411 –3,4 5.333 5.543 54,7 58,9 1.299 1.816 13,3 19,3 PU Koper 5.543 6.110 10,2 2.484 3.635 44,8 59,5 765 1.687 13,8 27,6 PU Kranj 7.233 6.062 –16,2 3.764 3.377 52,0 55,7 748 1.210 10,3 20,0 PU Ljubljana 45.912 42.305 –7,9 18.953 19.489 41,3 46,1 4.163 3.649 9,1 8,6 PU Maribor 12.486 11.303 –9,5 6.444 5.945 51,6 52,6 2.366 2.004 18,9 17,7 PU M. Sobota 2.842 3.166 11,4 1.827 2.184 64,3 69,0 613 737 21,6 23,3 PU N. Gorica 2.523 2.897 14,8 1.195 1.348 47,4 46,5 222 394 8,8 13,6 PU N. mesto 7.439 6.069 –18,4 4.151 3.653 55,8 60,2 1.568 1.518 21,1 25,0 GPU 112 151 34,8 109 136 97,3 90,1 46 109 41,1 72,2 Skupaj 93.833 87.474 –6,8 44.260 45.310 47,2 51,8 11.790 13.124 12,6 15,0


45

Posledice kaznivih dejanj

Posledice 2010 2011 2012 2013 2014

Število mrtvih 33 48 44 41 30 Število hudo poškodovanih 297 262 286 260 249 Število lahko poškodovanih 2.846 2.620 2.563 2.385 2.155 Škoda [v 1.000 EUR] 577.313,9 271.788,0 537.397,1 376.453,4 755.325,7 gospodarska kriminaliteta [v 1.000 EUR] 505.375,9 176.325,1 449.510,8 288.659,5 672.021,4 delež škode gospodarske kriminalitete [v %] 87,5 64,9 83,6 76,7 89,0

Kazniva dejanja brez pravne podlage za pregon

Vrsta kriminalitete 2010 2011 2012 2013 2014 Porast/upad 2013/2014

[v %] Celotna 16.884 17.395 13.050 6.180 7.290 18,0 splošna 15.444 15.712 11.566 4.777 5.698 19,3 gospodarska 1.440 1.683 1.484 1.403 1.592 13,5 Organizirana 11 5 4 3 7 … Mladoletniška 307 284 196 89 77 –13,5

Zaključni dokumenti obravnavanih kaznivih dejanj

Vrsta zaklju čnega dokumenta 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število kazenskih ovadb* 43.085 32.044 … Število poročil o dopolnitvi kazenske ovadbe [148/9 ZKP] 19.429 18.282 –5,9 Število poročil o dejanjih brez pravne podlage za pregon [148/10 ZKP]* 6.466 7.560 …

Število kazenskih ovadb* – skrajšani postopek** 31.454 30.361 …

* Zaradi uveljavitve novele ZKP-L, ki je začela veljati junija 2013, policija pošlje državnemu tožilstvu ovadbo namesto poročil po desetem odstavku 148. člena ZKP za kazniva dejanja, za katera se storilec preganja na predlog in je oškodovanec oziroma upravičenec po ovadbi umaknil predlog za pregon. Podatki za 2013 in 2014 zato niso primerljivi. ** Gre za kazenske ovadbe zoper neznane storilce »bagatelnih« kaznivih dejanj, in sicer:

• tatvin po drugem odstavku 204. člena KZ-1, če višina vrednosti ukradene stvari ne presega 200 evrov, • zatajitev po drugem in petem odstavku 208. člena KZ-1, če vrednost zatajene stvari ne presega 200 evrov, • goljufij po petem odstavku 211. člena KZ-1, če povzročena premoženjska škoda ne presega 200 evrov, in • poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1, če povzročena škoda ne presega 500 evrov,

ter kazenske ovadbe zoper neznanega storilca za kazniva dejanja, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let.


46

Kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog, vendar so oškodovanci od njega odstopili

Število kaznivih dejanj Vrsta kaznivega dejanja

2013* 2014

Porast/ upad [v %]

Lahka telesna poškodba 253 244 –3,6 Ogrožanje z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru 13 19 … Prisiljenje 1 0 … Grožnja 49 61 24,5 Neupravičena osebna preiskava 0 0 … Neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje 1 0 … Neupravičeno slikovno snemanje 1 5 … Kršitev tajnosti občil 5 0 … Kršitev nedotakljivosti stanovanja 122 128 4,9 Zloraba osebnih podatkov 2 10 … Kršitev moralnih avtorskih pravic 0 0 … Razžalitev 1 2 … Obrekovanje 0 0 … Žaljiva obdolžitev 0 0 … Opravljanje 0 0 … Očitanje kaznivega dejanja z namenom zaničevanja 0 0 … Javna objava kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime 0 0 … Posilstvo 1 1 … Spolno nasilje 0 1 … Tatvina 5.172 5.436 5,1 Zatajitev 280 348 24,3 Goljufija 220 304 38,2 Prikrivanje 9 6 … Poškodovanje tuje stvari 3.308 3.880 17,3 Oškodovanje tujih pravic 1 1 … Zloraba negotovinskega plačilnega sredstva 0 0 … Pomoč storilcu po storitvi kaznivega dejanja 0 0 … Samovoljnost 7 3 … Skupaj 9.446 10.449 10,6

* Zaradi spremenjene metodologije prikazovanja podatkov se podatki za 2013 razlikujejo od tistih, prikazanih v poročilu o delu policije za 2013.


47

Struktura ovadenih oseb

2013 2014 Struktura

število oseb delež [v %] število oseb delež [v %] Porast/upad

[v %]

Spol 18.309 100,0 18.192 100,0 –0,6 moški 14.500 79,2 14.463 79,5 –0,3 ženski 3.809 20,8 3.729 20,5 –2,1

Starost 18.309 100,0 18.192 100,0 –0,6 od 14 do 17 let 1.083 5,9 1.044 5,7 –3,6 od 18 do 20 let 1.191 6,5 1.083 6,0 –9,1 od 21 do 30 let 4.314 23,6 4.330 23,8 0,4 od 31 do 40 let 4.708 25,7 4.865 26,7 3,3 od 41 do 50 let 3.468 18,9 3.443 18,9 –0,7 51 let in več 3.519 19,2 3.391 18,6 –3,6 neznano 26 0,1 36 0,2 …

Državljanstvo 18.309 100,0 18.192 100,0 –0,6 Slovenija 15.376 84,0 15.211 83,6 –1,1 države EU 1.112 6,1 1.320 7,3 18,7 druge države 1.821 9,9 1.661 9,1 –8,8

Celotna kriminaliteta 18.309 100,0 18.192 100,0 –0,6 splošna 15.373 84,0 14.747 81,1 –4,1 gospodarska 2.936 16,0 3.445 18,9 17,3

Organizirana 229 1,3 260 1,4 13,5 Mladoletniška 1.356 7,4 1.280 7,0 –5,6

Pravne osebe 1.011 100,0 1.135 100,0 12,3 Struktura oškodovanih oseb

2013 2014

Struktura število oseb delež [v %] število oseb delež [v %]

Porast/upad [v %]

Spol 48.011 100,0 43.029 100,0 –10,4 moški 28.569 59,5 25.418 59,1 –11,0 ženski 19.442 40,5 17.611 40,9 –9,4

Starost 48.011 100,0 43.029 100,0 –10,4 od 0 do 17 let 2.504 5,2 2.383 5,5 –4,8 od 18 do 20 let 1.605 3,3 1.533 3,6 –4,5 od 21 do 30 let 7.894 16,4 7.175 16,7 –9,1 od 31 do 40 let 10.268 21,4 9.216 21,4 –10,2 od 41 do 50 let 9.500 19,8 8.671 20,2 –8,7 51 let in več 15.695 32,7 14.036 32,6 –10,6 neznano 545 1,1 15 0,0 …

Državljanstvo 48.011 100,0 43.029 100,0 –10,4 Slovenija 43.221 90,0 39.435 91,6 –8,8 države EU 2.122 4,4 1.281 3,0 –39,6 druge države 2.668 5,6 2.313 5,4 –13,3

Celotna kriminaliteta 48.011 100,0 43.029 100,0 –10,4 splošna 43.358 90,3 38.149 88,7 –12,0 gospodarska 4.653 9,7 4.880 11,3 4,9

Organizirana 33 0,1 27 0,1 … Mladoletniška 874 1,8 793 1,8 –9,3

Pravne osebe 9.875 100,0 8.876 100,0 –10,1


48

Kazniva dejanja, obravnavana na podlagi Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja


Podlaga 2013 2014

Porast/upad [v %]

Zakon o odgovornosti pravnih oseb [25. člen] 4.711 4.647 –1,4

Vrste kriminalitete

Vrsta kriminalitete 2010 2011 2012 2013 2014 Porast/upad 2013/2014

[v%] Celotna 89.489 88.722 91.430 93.833 87.474 –6,8 splošna 76.425 75.976 78.577 77.500 70.700 –8,8 gospodarska 13.064 12.746 12.853 16.333 16.774 2,7

Organizirana 352 318 524 483 382 –20,9 Mladoletniška 2.150 2.007 1.827 2.026 1.909 –5,8

Delež posamezne vrste kriminalitete v celotni kriminaliteti Vrsta kriminalitete 2010 2011 2012 2013 2014

Celotna 89.489 88.722 91.430 93.833 87.474 splošna [v %] 85,4 85,6 85,9 82,6 80,8 gospodarska [v %] 14,6 14,4 14,1 17,4 19,2

Organizirana [v %] 0,4 0,4 0,6 0,5 0,4 Mladoletniška [v %] 2,4 2,3 2,0 2,2 2,2

Kazniva dejanja zoper življenje in telo


Število preiskanih kaznivih dejanj


[v %] Vrsta kaznivega dejanja

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014

Uboj – skupaj 25 18 … 25 18 100,0 100,0 dokončani 6 5 … 6 5 100,0 100,0 poskus 19 13 … 19 13 100,0 100,0

Umor – skupaj 15 15 … 15 15 100,0 100,0 dokončani 6 11 … 6 11 100,0 100,0 poskus 9 4 … 9 4 100,0 100,0

Posebno huda telesna poškodba 6 7 … 6 7 100,0 100,0 Huda telesna poškodba 166 174 4,8 139 147 83,7 84,5 Lahka telesna poškodba 1.677 1.476 –12,0 1.492 1.337 89,0 90,6 Druga kazniva dejanja 95 87 –8,4 95 87 100,0 100,0

Skupaj 1.984 1.777 –10,4 1.772 1.611 89,3 90,7


49

Kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost





2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014

Posilstvo – skupaj 53 44 … 47 41 88,7 93,2 dokončano 43 40 … 38 38 88,4 95,0 poskus 10 4 … 9 3 90,0 75,0

Spolno nasilje 49 48 … 40 36 81,6 75,0 Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja 30 3 … 30 3 100,0 100,0

Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let 168 110 –34,5 149 101 88,7 91,8

Pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene 0 1 … 0 0 … 0,0

Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva

44 72 63,6 34 62 77,3 86,1

Druga kazniva dejanja 34 18 … 33 17 97,1 94,4

Skupaj 378 296 –21,7 333 260 88,1 87,8

Kazniva dejanja zoper zakonsko zvezo, družino in otroke


2013 2014

Porast/ upad [v %]

Odvzem mladoletne osebe 385 369 –4,2 Nasilje v družini 1.592 1.601 0,6 Zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje 624 525 –15,9 Neplačevanje preživnine 3.528 3.566 1,1 Druga kazniva dejanja 6 5 …

Skupaj 6.135 6.066 –1,1

Kazniva dejanja zoper premoženje*





2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014

Poškodovanje tuje stvari 4.621 3.726 –19,4 781 713 16,9 19,1 Tatvina – skupaj** 50.420 44.161 –12,4 9.782 9.530 19,4 21,6 vlom 15.370 13.603 –11,5 2.602 2.618 16,9 19,2 drzna tatvina 949 709 –25,3 232 258 24,4 36,4 druge tatvine 34.101 29.849 –12,5 6.948 6.654 20,4 22,3

Rop 377 297 –21,2 150 110 39,8 37,0 Roparska tatvina 76 68 –10,5 53 42 69,7 61,8 Zatajitev 1.712 1.799 5,1 773 856 45,2 47,6 Klasična goljufija 3.490 3.567 2,2 3.146 3.033 90,1 85,0 Požig 63 66 4,8 24 12 38,1 18,2 Druga kazniva dejanja 1.008 1.206 19,6 892 1.078 88,5 89,4

Skupaj 61.767 54.890 –11,1 15.601 15.374 25,3 28,0

* Kazniva dejanja zoper premoženje, brez istovrstnih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. ** Kazniva dejanja po 204. in 205. čl. Kazenskega zakonika.


50

Kazniva dejanja, povezana z motornimi vozili*




[v %] Vrsta motornega vozila

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014

Osebni avto 785 782 –0,4 133 163 16,9 20,8 Kolo z motorjem 182 167 –8,2 25 14 13,7 8,4 Priklopno vozilo 41 25 … 8 4 19,5 16,0 Motorno kolo 95 89 –6,3 8 12 8,4 13,5 Tovorni avto 55 53 –3,6 10 21 18,2 39,6 Kombinirano vozilo 11 12 … 3 3 27,3 25,0 Traktor 10 10 … 2 4 20,0 40,0 Štirikolo 8 13 … 3 1 37,5 7,7 Osebno specialno vozilo 5 2 … 1 1 20,0 50,0 Vlečno vozilo 12 14 … 6 13 50,0 92,9 Lahko štirikolo 1 1 … 0 0 0,0 0,0 Tovorno specialno vozilo 2 2 … 1 0 50,0 0,0 Avtobus 5 3 … 3 1 60,0 33,3 Trikolo 1 3 … 0 0 0,0 0,0 Lahki priklopnik 7 14 … 1 0 14,3 0,0 Delovno vozilo 10 1 … 1 0 10,0 0,0 Neznano 42 3 … 4 0 9,5 0,0 Skupaj 1.272 1.194 –6,1 209 237 16,4 19,8

* Kazniva dejanja zoper motorna vozila glede na vrsto motornega vozila. Število iskanih in najdenih vozil*

Število iskanih motornih vozil

Število najdenih motornih vozil

Delež najdenih motornih vozil

[v %] Vrsta motornega vozila

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014 2013 2014

Osebni avto 797 803 0,8 165 197 20,7 24,5 Kolo z motorjem 187 169 –9,6 67 37 35,8 21,9 Priklopno vozilo 49 30 … 11 5 22,4 16,7 Motorno kolo 100 99 –1,0 30 23 30,0 23,2 Tovorni avto 68 56 –17,6 24 15 35,3 26,8 Kombinirano vozilo 11 13 … 5 6 45,5 46,2 Traktor 10 10 … 6 4 60,0 40,0 Štirikolo 8 13 … 2 5 25,0 38,5 Osebno specialno vozilo 5 2 … 1 0 20,0 0,0 Vlečno vozilo 16 22 … 5 4 31,3 18,2 Lahko štirikolo 1 1 … 0 0 0,0 0,0 Tovorno specialno vozilo 2 2 … 1 1 50,0 50,0 Avtobus 5 3 … 3 0 60,0 0,0 Trikolo 1 3 … 1 0 100,0 0,0 Lahki priklopnik 7 14 … 1 0 14,3 0,0 Delovno vozilo 10 1 … 2 0 20,0 0,0 Neznano 43 3 … 12 0 27,9 0,0 Skupaj 1.320 1.244 –5,8 336 297 25,5 23,9

* Število iskanih motornih vozil glede na vrsto motornega vozila.


51

Mladoletniška kriminaliteta


2013 2014

Uboj 1 1 Umor 2 0 Lahka telesna poškodba 98 75 Huda telesna poškodba 10 9 Posilstvo 0 2 Spolno nasilje 3 4 Spolni napad na osebo, mlajšo od 15 let 16 8 Pridobivanje oseb, mlajših od 15 let, za spolne namene 0 0 Prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva 1 10 Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog 68 101

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 33 40 Tatvina 935 741 Velika tatvina 324 345 Rop 41 22 Goljufija 50 30 Izsiljevanje 36 21 Druga kazniva dejanja 408 500 Skupaj 2.026 1.909

Gospodarska kriminaliteta


Škoda [v 1.000 EUR] Vrsta kaznivega dejanja

2013 2014

Porast/ upad [v %] 2013 2014

Porast/ upad [v %]

Goljufija 928 272 –70,7 16.933,7 10.979,1 –35,2 Oderuštvo 6 23 … 16,9 236,4 … Povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem

6 11 … 86,2 2.337,9 …

Goljufija na škodo Evropske unije 8 24 … 6.414,7 20.740,6 … Uporaba ponarejenega negotovinskega plačilnega sredstva 1.746 1.070 –38,7 384,7 869,5 126,0

Poslovna goljufija 3.792 2.841 –25,1 45.052,2 58.561,3 30,0 Ponareditev ali uničenje poslovnih listin 554 325 –41,3 466,8 227,3 –51,3 Zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti 326 204 –37,4 142.481,5 506.598,6 …

Poneverba in neupravičena uporaba tujega premoženja 1.147 1.832 59,7 5.963,0 4.168,5 –30,1

Ponarejanje denarja 1.607 1.364 –15,1 82,0 204,7 149,5 Pranje denarja 96 77 –19,8 8.375,3 418,1 … Zloraba negotovinskega plačilnega sredstva 62 13 … 124,5 18,9 …

Davčna zatajitev 138 84 –39,1 13.781,4 14.329,1 4,0 Druga kazniva dejanja 5.917 8.634 45,9 48.496,6 52.331,5 7,9

Skupaj 16.333 16.774 2,7 288.659,5 672.021,4 132,8


52

Korupcijska kazniva dejanja


Število ovadenih

osumljencev Korupcijska kazniva dejanja

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Kršitev proste odločitve volivcev 1 1 … 1 0 … Sprejemanje podkupnin pri volitvah 0 0 … 0 0 … Nedovoljeno sprejemanje daril 6 21 … 7 25 … Nedovoljeno dajanje daril 6 22 … 30 28 … Jemanje podkupnine 5 4 … 5 7 … Dajanje podkupnine 10 8 … 14 8 … Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje 9 6 … 10 6 … Dajanje daril za nezakonito posredovanje 4 1 … 5 1 … Skupaj 41 63 53,7 72 75 4,2 Kazniva dejanja z elementi korupcije [vsaj ena kriminalistična označba 244K ali 261K]

26 30 … 60 42 –30,0

Organizirana kriminaliteta


2013 2014

Uboj 0 1 Umor 0 0 Lahka telesna poškodba 0 0 Huda telesna poškodba 0 0 Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države 28 32 Ponarejanje denarja 4 25 Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksplozivov 3 10 Zloraba prostitucije 3 1 Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog

373 273

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu 1 4 Tatvina 0 3 Velika tatvina 20 6 Rop 6 2 Goljufija 13 1 Izsiljevanje 4 4 Druga kazniva dejanja 28 20 Skupaj 483 382


53

Računalniška kriminaliteta


Število ovadenih

osumljencev Kazniva dejanja ra čunalniške kriminalitete

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Zloraba osebnih podatkov 2 5 … 3 0 … Zloraba informacijskega sistema 8 1 … 3 0 … Kršitev materialnih avtorskih pravic na internetu 6 1 … 13 15 … Napad na informacijski sistem 226 155 –31,4 125 68 –45,6 Izdelovanje in pridobivanje orožja ali pripomočkov za vdor v ali napad na informacijski sistem 2 6 … 1 6 …

Skupaj 244 168 –31,1 145 89 –38,6

Zloraba prepovedanih drog


Število ovadenih

osumljencev Kazniva dejanja zlorabe prepovedanih drog

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog

1.712 1.662 –2,9 1.865 1.903 2,0

Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu

171 195 14,0 159 186 17,0

Skupaj 1.883 1.857 –1,4 2.024 2.089 3,2

Kazniva dejanja, povezana z orožjem


Število ovadenih

osumljencev Kazniva dejanja, povezana z orožjem

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Izdelovanje in pridobivanje orožja in pripomočkov, namenjenih za kaznivo dejanje 6 5 … 5 6 …

Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali eksploziva 96 129 34,4 92 139 51,1 Skupaj 102 134 31,4 97 145 49,5

Zloraba prostitucije in trgovine z ljudmi


Število ovadenih

osumljencev Kazniva dejanja zlorabe prostitucije in trgovine z ljudmi

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Zloraba prostitucije 15 3 … 27 4 … Spravljanje v suženjsko razmerje 0 0 … 0 0 … Trgovina z ljudmi 38 3 … 80 8 … Skupaj 53 6 … 107 12 …


54

Oblike ogrožanja varnosti


Število ovadenih

osumljencev Oblike ogrožanja varnosti

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Protipravni odvzem prostosti 37 29 … 50 45 … Ugrabitev 4 5 … 2 10 … Grožnje 445 449 0,9 428 454 6,1 Izsiljevanje 216 183 –15,3 240 184 –23,3 Povzročitev splošne nevarnosti 228 217 –4,8 162 170 4,9 Samovoljnost 50 48 … 64 60 –6,3 Ogrožanje oseb pod mednarodnim varstvom 1 2 … 1 2 … Jemanje talcev 0 0 … 0 0 … Skupaj 981 933 –4,9 947 925 –2,3

Druge oblike kriminalitete


Število ovadenih

osumljencev Druga kazniva dejanja sodobnih oblik kriminalitete

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/upad [v %]

Prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države 335 175 –47,8 587 273 –53,5 Tihotapstvo 3 2 … 3 2 …

Zaseženi ponaredki

Zasežen denar Valuta

2010 2011 2012 2013 2014

Evro kovanci 1.518 1.459 1.956 1.307 1.181 bankovci 2.603 1.174 2.362 1.597 4.869 Bankovci drugih valut 138 639 321 65 340 Skupaj 4.259 3.272 4.639 2.969 6.390

Preiskovalna dejanja in drugi ukrepi pri preiskovanju kaznivih dejanj

Preiskovalna dejanja in drugi ukrepi pri preiskovanj u 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število ogledov kraja kaznivega dejanja 21.889 18.602 –15,0 Število hišnih preiskav 1.857 1.983 6,8 Število osebnih preiskav 167 202 21,0 Število zasegov predmetov 14.050 14.119 0,5 Število policijskih zaslišanj 600 706 17,7 Število pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju 1.026 647 –36,9

Število drugih prikritih preiskovalnih ukrepov 765 794 3,8 Število oseb, zoper katere je bila odrejena pridobitev podatkov o prometu v elektronskem komunikacijskem omrežju 628 477 –24,0

Število oseb, zoper katere so bili odrejeni drugi prikriti preiskovalni ukrepi 296 293 –1,0


55

Zasežene prepovedane droge

Zasežene droge Vrsta prepovedane droge Merska

enota 2013 2014

g 13.563,7 21.369,3 ml 49,9 1,0 Amfetamin

tbl 309 737

g 791,8 73,8 ml 21,5 0,0 Benzodiazepini

tbl 13.872 4.899

g 844,6 52,9 Ekstazi

tbl 922 209

g 6.210,7 4.723,8 Heroin

ml 36,0 5,2

g 2.590,4 181.953,6 Kokain

ml 0,4 1,8

g 0,0 35,6 Konoplja – rastlina

kos 8.783 8.262

Konoplja – rastlina [marihuana] g 789.148,7 489.790,5

g 579,4 1.523,7 Konoplja – smola [hašiš]

ml 0,0 336,6

g 47,0 69,8 ml 1.991,7 1.050,7 Metadon

tbl 0 0

g 522,2 28,6 Metamfetamin

tbl 37 53

g 0,0 2,7 ml 0,0 0,0 Sintetični kanabinoidi tbl 0 0

g 10,2 92,9 ml 0,0 0,0 Sintetični katinoni

tbl 0 35

g 31,3 3.714,4 ml 1.483,0 33.917,0 Nedovoljene snovi v športu

tbl 1.634 2.649

Predhodne sestavine – prekurzorji kg 0,4 0,0


56

VZDRŽEVANJE JAVNEGA REDA IN ZAGOTAVLJANJE SPLOŠNE V ARNOSTI LJUDI IN PREMOŽENJA

Kršitve predpisov o javnem redu

Število kršitev predpisov o javnem redu 2010 2011 2012 2013 2014 Število kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru

29.332 28.260 25.799 23.473 20.950

Število kršitev drugih predpisov 24.777 26.304 23.492 24.297 23.297 Skupaj 54.109 54.564 49.291 47.770 44.247 Kršitve predpisov o javnem redu

Kršitve predpisov o javnem redu po enotah

Število kršitev Zakona o varstvu javnega reda in

miru

Število kršitev drugih

predpisov* Skupaj

Enota

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/ upad [v %]

2013 2014

Porast/ upad [v %]

PU Celje 3.872 3.651 –5,7 2.103 2.279 8,4 5.975 5.930 –0,8 PU Koper 1.825 1.784 –2,2 4.614 4.313 –6,5 6.439 6.097 –5,3 PU Kranj 1.747 1.542 –11,7 1.413 1.789 26,6 3.160 3.331 5,4 PU Ljubljana 7.309 6.452 –11,7 6.788 6.171 –9,1 14.097 12.623 –10,5 PU Maribor 3.923 3.443 –12,2 3.485 3.460 –0,7 7.408 6.903 –6,8 PU M. Sobota 1.611 1.554 –3,5 1.458 1.218 –16,5 3.069 2.772 –9,7 PU N. Gorica 1.006 788 –21,7 1.116 1.317 18,0 2.122 2.105 –0,8 PU N. mesto 2.161 1.712 –20,8 3.257 2.716 –16,6 5.418 4.428 –18,3 GPU 19 24 … 63 34 … 82 58 –29,3 Skupaj 23.473 20.950 –10,7 24.297 23.297 –4,1 47.770 44.247 –7,4

* Kršitve zakonodaje s področja cestnega prometa niso vključene.


57

Struktura kršiteljev predpisov o javnem redu

Število kršiteljev

Struktura 2013 2014

Spol moški 28.470 26.792 ženski 6.687 5.955 neznan* 7.113 6.649

Starost od 14 do 17 let 1.500 1.347 od 18 do 24 let 7.716 6.897 od 25 do 34 let 9.959 8.978 od 35 do 44 let 6.703 6.621 od 45 do 54 let 5.159 4.888 od 55 do 64 let 2.837 2.751 65 let in več 1.272 1.263 neznana* 7.124 6.651

Državljanstvo slovensko 24.058 22.119

EU 5.063 4.533 tretjih držav 6.032 6.090

neznano* 7.117 6.654

Pravne osebe 355 281

* Zakon o prekrških [ZP-1] ne dovoljuje evidentiranja osebnih podatkov opozorjenih oseb.

Kršitve Zakona o varstvu javnega reda in miru

Število kršitev Kršitve

2013 2014 Porast/upad

[v %]

Izzivanje ali spodbujanje k pretepu [6/1 ZJRM-1] 4.698 4.561 –2,9 Udarjanje [6/2 ZJRM-1] 2.356 2.215 –6,0 Pretepanje [6/3 ZJRM-1] 490 430 –12,2 Nasilje v družini [6/4 ZJRM-1 v povezavi s 6/1, 6/2 in 6/3 ZJRM-1] 3.292 3.048 –7,4 Prepiranje, vpitje ali nedostojno vedenje [7/1 ZJRM-1] 3.507 2.874 –18,0 Nedostojno vedenje do uradne osebe [7/2 ZJRM-1] 2.513 2.252 –10,4 Motenje nočnega miru s hrupom [8/1 ZJRM-1] 785 622 –20,8 Povzročanje hrupa z akustičnimi aparati [8/2 ZJRM-1] 1.199 1.183 –1,3 Vsiljivo ali žaljivo nadlegovanje z beračenjem na javnem kraju [9 ZJRM-1]

479 419 –12,5

Prenočevanje na javnem kraju [10 ZJRM-1] 192 127 –33,9 Vandalizem [16 ZJRM-1] 93 78 –16,1 Vzbujanje nestrpnosti [20 ZJRM-1] 55 44 … Prepoved zadrževanja mlajšim od 16 let v gostinskih obratih na prireditvah [21/5 ZJRM-1 v povezavi z 21/2 ZJRM-1] 13 3 …

Neupoštevanje odredbe uradne osebe [22/1 ZJRM-1] 2.072 1.886 –9,0 Druge kršitve 1.729 1.208 –30,1

Skupaj 23.473 20.950 –10,7


58

Kraj kršitev Zakona o varstvu javnega redu in miru

Število kršitev Kraj


[v %]

Cesta, ulica, trg 9.529 8.592 –9,8 Stanovanje 5.835 5.448 –6,6 Gostinski objekt 2.578 2.157 –16,3 Javni shod, prireditev 493 429 –13,0 Drug kraj 5.038 4.324 –14,2 Skupaj 23.473 20.950 –10,7

Kršitve drugih predpisov o javnem redu

Število kršitev Predpisi


[v %]

Zakon o tujcih 9.822 9.431 –4,0 Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami 3.723 3.630 –2,5 Zakon o osebni izkaznici 1.966 1.853 –5,7 Zakon o nadzoru državne meje 1.704 1.539 –9,7 Zakon o prijavi prebivališča 1.694 1.486 –12,3 Zakon o zaščiti živali 1.387 1.236 –10,9 Zakon o javnih zbiranjih 1.072 1.124 4,9 Zakon o orožju 826 948 14,8 Zakon o zasebnem varovanju 645 719 11,5 Zakon o omejevanju porabe alkohola 340 276 –18,8 Zakon o osebnem imenu 136 125 –8,1 Drugi predpisi* 982 930 … Skupaj 24.297 23.297 –4,1

* Ker je Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju prenehala veljati 8. 7. 2014, podatki o kršitvah drugih predpisov za 2013 in 2014 niso primerljivi.


59

Zaseženo in najdeno orožje

Zaseženo orožje* Najdeno orožje** Vrsta orožja Merska

enota 2013 2014 2013 2014

Plinsko orožje kos 36 43 5 26 Hladno orožje kos 692 714 16 25 Lovsko orožje kos 108 159 12 13 Zračno orožje kos 25 37 2 2 Pištola kos 116 127 46 33 Puška kos 49 73 39 8 Drugo orožje kos 22 14 1 3 Del orožja kos 83 812 6 8 Bomba kos 48 81 63 36 Ostro strelivo kos 19.059 15.070 5.926 9.023 Lovsko strelivo kos 53.108 2.763 176 607 Plinsko strelivo kos 566 206 48 182 Manevrski naboj kos 243 330 0 0 Eksploziv g 5.921 29.373 9.600 3.000 Vžigalnik kos 625 467 116 81 Vžigalna vrvica m 48 29 19 28 Minsko-eksplozivno sredstvo kos 35 28 63 18

* Število zaseženih kosov orožja zaradi kaznivega dejanja ali prekrška. ** Vir podatkov o najdenem orožju: GPU UUP SSP na podlagi polletnih poročil vseh PU, 9. 2. 2015.

Dogodki, povezani z orožjem

Število dogodkov

2013 2014 Pobude za uvedbo upravnega postopka za odvzem orožja 197 111

Poškodbe z orožjem 10 12

Vir: GPU UUP SSP na podlagi polletnih poročil vseh PU, d. m. llll.

Kršitve javnega reda in postopki policije po Zakonu o prekrških

Število kršitev Zakona o

varstvu javnega reda in miru


tujcih

Število kršitev Zakona o nadzoru

državne meje


predpisov o javnem redu*

Skupaj Postopki

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

Porast/upad [v %]

Opozorilo 1.850 1.578 1.584 1.565 1.414 1.204 2.940 2.743 7.788 7.090 –9,0 Plačilni nalog** 15.225 17.998 7.472 7.701 250 279 3.942 4.184 26.889 30.162 … Posebni plačilni nalog** 4.734 – 539 – 23 – 82 – 5.378 – … Odločba v hitrem postopku 637 463 92 53 6 3 4.991 4.584 5.726 5.103 –10,9 Obdolžilni predlog 1.027 911 135 112 11 53 816 816 1.989 1.892 –4,9 Predlog drugemu prekrškovnemu organu

0 0 0 0 0 0 2.605 2.371 2.605 2.371 –9,0

* Kršitve zakonodaje s področja cestnega prometa niso vključene. ** S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških [ZP-1H], ki veljajo od 14. 6. 2013, se za prekrške, ki jih je pooblaščena uradna oseba ugotovila na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen, ne izdaja več posebni plačilni nalog, ampak plačilni nalog [drugi odstavek 57. člena ZP-1H], zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi.


60

Vložena pravna sredstva v hitrem postopku in predlogi za uklonilni zapor po Zakonu o prekrških

Število kršitev Zakona o varstvu

javnega reda in miru


tujcih

Število kršitev Zakona o nadzoru

državne meje


predpisov o javnem redu*

Skupaj Pravno sredstvo in predlog za uklonilni zapor

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

Porast/upad [v %]

Zahteva za sodno varstvo zaradi izdanega plačilnega naloga**

1.620 2.292 71 79 16 14 314 357 2.021 2.742 …

Zahteva za sodno varstvo zaradi odločbe v hitrem postopku

330 109 15 3 1 0 310 223 656 335 –48,9

Zahteva za sodno varstvo zaradi izdanega posebnega plačilnega naloga***

515 2 2 – 0 – 2 – 519 2 …

Ugovor zaradi izdanega posebnega plačilnega naloga**

535 2 4 – 2 – 6 – 547 2 …

Predlog za uklonilni zapor 301 92 4 4 0 0 1.348 245 1.653 341 –79,4

* Kršitve zakonodaje s področja cestnega prometa niso vključene. ** S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških [ZP-1H], ki veljajo od 14. 6. 2013, se tudi za kršitve, v katerih je bil pred tem izdan posebni plačilni nalog, izdaja plačilni nalog, zoper katerega lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi. *** S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških [ZP-1H], ki veljajo od 14. 6. 2013, se z ukinitvijo posebnih plačilnih nalogov ukinja tudi to pravno sredstvo, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi.


61

Ukrepi policistov zaradi prekrškov

Vrsta ukrepa 2013 2014

Število pridržanih oseb* pridržane do 48 ur [43/2 čl. ZPol]** 489 – pridržane do 24 ur [43/1 čl. ZPol]** 18 – do 12 ur zaradi motenja ali ogrožanja javnega reda [prva alineja 64/1 ZNPPol]*** 63 50

do 12 ur zaradi kršitve prepovedi približevanja [druga alineja 64/1 ZNPPol]***

13 22

do 12 ur zaradi kršitve prepovedi udeležbe na športnih prireditvah [tretja alineja 64/1 ZNPPol]*** 0 0

do 48 ur zaradi izročitve oziroma sprejema osebe od tujih varnostnih organom [četrta alineja 64/1 ZNPPol]***

469 844

pridržane s privedbo [110/2 čl. ZP-1] 85 119 pridržane do streznitve [109/2 čl. ZP-1] 1.341 1.269

pridržane zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali odklonitve strokovnega pregleda [ZPrCP]

601 454

privedene na sodišče [110/1 čl. ZP-1] 89 113

Število opravljenih preiskav hišne 168 230 osebne 11 15

Število privedb z odredbo na sodišče 4.644 3.954 inšpekcijskim službam 29 25 upravnemu organu 55 55 drugim upravičencem 80 65

Število drugih ukrepov neuspešne hišne preiskave**** 142 144 intervencije***** 34.946 32.752 prepoved približevanja določeni osebi, kraju oziroma območju 926 1.046 prepoved udeležbe na športnih prireditvah*** 11 27

* Število oseb, pridržanih zaradi prekrškov, ne glede na delovno področje [javni red, cestni promet idr.]. ** Zakon o policiji [ZPol] se je uporabljal do 3. 5. 2013, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi. *** Zakon o nalogah in pooblastilih policije [ZNPPol] se uporablja od 4. 5. 2013, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi. **** Pri neuspešnih hišnih preiskavah predmeti prekrška niso bili najdeni, zato je bil predlog sodišču preklican. ***** Upoštevane so samo intervencije zaradi zaprosil za posredovanje.


62

Nesreče in drugi dogodki

Vrsta dogodka 2013 2014

Število požarov 930 858 Število delovnih nesreč 454 485 Število poskusov samomora 319 388 Število samomorov 456 366 Število iskanj pogrešanih oseb 217 178 Število nesreč na smučiščih* 53 42 Število gorskih nesreč 51 42 Število nesreč v zračnem prostoru 38 27 Število nesreč in izrednih dogodkov v železniškem prometu 36 25 Število primerov onesnaženja in ogrožanja okolja 25 23 Število utopitev 12 10 Število nesreč na vodah 5 9

* Po določbah Zakona o varnosti na smučiščih je upravljavec smučišča dolžan obveščati policijo samo o tistih dogodkih, v katerih so bili udeleženci hudo telesno poškodovani ali so umrli. Vključene so tudi nesreče na smučiščih z lahkimi telesnimi poškodbami, o katerih je bila obveščena policija.

Pomoč policije drugim upravičencem [policijska asistenca]

Število pomo či

Upravi čenci 2013 2014

Zdravstvene ustanove 530 602 Sodišča 29 17 Inšpekcijske službe 19 22 Centri za socialno delo 19 12 Drugi upravičenci 120 43 Skupaj 717 696

Množične kršitve javnega reda

Število množi čnih kršitev

2013 2014 Skupaj 10 14

Sodelovanje policije pri varovanju javnih zbiranj

Število

2013 2014

Javni shodi 210 316 Javne prireditve 4.347 4.084 Skupaj 4.557 4.400


63

ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI CESTNEGA PROMETA

Kršitve, ugotovljene pri nadzoru cestnega prometa po enotah

Predpisi

Eno

ta

Zak

on o

pra

vilih

ces

tneg

a pr

omet

a

Zak

on o

voz

niki

h

Zak

on o

mot

orni

h vo

zilih

Zak

on o

ces

tah

Zak

on o

del

ovne

m č

asu

in o

bvez

nih

poč

itkih

mob

ilnih

del

avce

v te

r o

zapi

sova

lni o

prem

i v c

estn

ih p

revo

zih

Zak

on o

javn

ih c

esta

h

Zak

on o

pre

vozu

nev

arne

ga b

laga

Zak

on o

pre

vozi

h v

cest

nem

pro

met

u

Zak

on o

obv

ezni

h za

varo

vanj

ih v

pro

met

u

Sku

paj

2013 51.398 1.330 4.039 1.675 390 52 0 32 63 58.979

2014 51.323 998 3.494 1.830 274 45 2 17 42 58.025 PU Celje

porast/upad [v %] –0,1 –25,0 –13,5 9,3 –29,7 … … … –33,3 –1,6

2013 15.015 488 1.100 655 406 34 17 19 73 17.807

2014 16.176 497 1.230 1.000 404 40 7 16 55 19.425 PU Koper

porast/upad [v %] 7,7 1,8 11,8 52,7 –0,5 … … … –24,7 9,1

2013 17.249 519 867 180 99 39 4 4 2 18.963

2014 19.608 448 832 240 32 30 0 12 4 21.206 PU Kranj

porast/upad [v %] 13,7 –13,7 –4,0 33,3 –67,7 … … … … 11,8

2013 77.846 2.173 6.416 594 178 248 0 3 30 87.488

2014 83.762 1.519 5.464 855 174 299 0 7 28 92.108 PU Ljubljana

porast/upad [v %] 7,6 –30,1 –14,8 43,9 –2,2 20,6 … … … 5,3

2013 37.586 1.253 2.092 1.234 321 63 2 8 146 42.705

2014 40.840 888 1.790 1.732 417 102 6 6 125 45.906 PU Maribor

porast/upad [v %] 8,7 –29,1 –14,4 40,4 29,9 61,9 … … –14,4 7,5

2013 21.562 325 2.518 1.183 217 220 8 20 27 26.080

2014 24.366 236 2.681 1.088 236 183 8 8 32 28.838 PU Murska Sobota porast/upad [v %] 13,0 –27,4 6,5 –8,0 8,8 –16,8 … … … 10,6

2013 9.574 216 834 454 96 50 0 4 36 11.264

2014 11.208 232 900 520 92 43 2 8 46 13.051 PU Nova Gorica

porast/upad [v %] 17,1 7,4 7,9 14,5 –4,2 … … … … 15,9

2013 27.761 947 2.701 194 1.248 285 0 10 289 33.435

2014 28.631 624 2.180 781 1.562 398 12 10 138 34.336 PU Novo mesto

porast/upad [v %] 3,1 –34,1 –19,3 … 25,2 39,6 … … –52,2 2,7

2013 9.422 140 505 1.251 427 23 34 4 16 11.822

2014 10.739 136 416 1.484 498 26 29 10 11 13.349 GPU

porast/upad [v %] 14,0 –2,9 –17,6 18,6 16,6 … … … … 12,9

2013 267.413 7.391 21.072 7.420 3.382 1.014 65 104 682 308.543

2014 286.653 5.578 18.987 9.530 3.689 1.166 66 94 481 326.244 Skupaj

porast/upad [v %] 7,2 –24,5 –9,9 28,4 9,1 15,0 1,5 –9,6 –29,5 5,7


64

Kršitve prometne zakonodaje in postopki policije po Zakonu o prekrških

Število kršitev Postopek


[v %]

Opozorilo 57.586 46.712 –18,9 Plačilni nalog* 222.860 256.609 … Posebni plačilni nalog* 9.616 – … Izdaja odločbe v hitrem postopku 2.708 2.123 –21,6 Obdolžilni predlog 13.036 15.362 17,8 Predlog drugemu prekrškovnemu organu 331 213 –35,6

* S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških [ZP-1H], ki veljajo od 14. 6. 2013, se tudi za prekrške, ki jih je pooblaščena uradna oseba ugotovila na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi na kraju, kjer je bil prekršek storjen, izdaja plačilni nalog [drugi odstavek 57. člena ZP-1H] in ne več posebni plačilni nalog, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi.

Vložena pravna sredstva v hitrem postopku in predlogi za uklonilni zapor po Zakonu o prekrških

Število kršitev Pravna sredstva in uklonilni zapor


[v %]

Zahteva za sodno varstvo zaradi izdanega plačilnega naloga* 6.006 6.651 … Zahteva za sodno varstvo zaradi odločbe v hitrem postopku 686 472 –31,2 Zahteva za sodno varstvo zaradi izdanega posebnega plačilnega naloga**

238 – …

Ugovor zaradi izdanega posebnega plačilnega naloga** 474 – … Predlog za uklonilni zapor 483 280 –42,0

* S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških [ZP-1H], ki veljajo od 14. 6. 2013, se tudi za kršitve, v katerih je bil pred tem izdan posebni plačilni nalog, izdaja plačilni nalog, zoper katerega lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi. ** S spremembami in dopolnitvami Zakona o prekrških [ZP-1H], ki veljajo od 14. 6. 2013, se z ukinitvijo posebnih plačilnih nalogov ukinja tudi to pravno sredstvo, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi.


65

Najpogostejši ukrepi policistov pri nadzoru cestnega prometa

Vrsta ukrepa 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število odrejenih alkotestov 379.669 377.507 –0,6 pozitiven 14.226 13.875 –2,5 negativen 364.744 363.136 –0,4 odklonjen 391 389 –0,5

Število odrejenih etilometrov 66 205 … pozitiven 28 56 … negativen 18 130 … odklonjen 17 19 …

Število odrejenih strokovnih pregledov zaradi alkohola 1.382 1.175 –15,0 pozitiven 570 489 –14,2 negativen 587 518 –11,8 odklonjen 152 110 –27,6

Število odrejenih strokovnih pregledov zaradi prepovedanih drog 784 775 –1,1 pozitiven 276 246 –10,9 negativen 203 185 –8,9 odklonjen 125 181 44,8

Število pridržanj 621 465 –25,1 po ZPrCP 600 453 –24,5 po ZP-1 21 12 …

Število začasnih odvzemov vozniških dovoljenj 6.564 6.788 3,4

Število zasegov motornih vozil 1.718 4.720 … po ZPrCP 1.489 4.392 … po ZP-1 220 318 44,5

po ZKP 9 10 …

Število privedb na oddelke za prekrške na okrajnih sodiščih 25 55 …

Prometne nesreče in posledice

Prometne nesre če Posledice

Leto število vseh

nesre č

število nesre č s smrtnim izidom

število nesre č s telesnimi poškod.

število nesre č z mater. škodo

število mrtvih

število hudo

telesno poškod.

število lahko

telesno poškod.

2010 21.347 127 7.433 13.787 138 865 9.451 2011 22.913 129 7.089 15.695 141 919 8.754 2012 22.035 122 6.742 15.171 130 848 8.300 2013 18.904 116 6.426 12.362 125 708 8.034 2014 18.251 97 6.167 11.987 108 826 7.394 Porast/upad 2013/2014 [v %] –3,5 –16,4 –4,0 –3,0 –13,6 16,7 –8,0


66

Mrtvi in poškodovani v prometnih nesrečah

Prometne nesreče in posledice na območju policijskih enot

Prometne nesre če Posledice

Obmo čje Leto število vseh

nesre č

število nesre č s smrtnim izidom

število nesre č s telesnimi poškod.

število nesre č z mater. škodo

število mrtvih

število hudo

telesno poškod.

število lahko

telesno poškod.

2013 3.222 22 1.278 1.922 23 128 1.745 PU Celje

2014 2.949 15 1.208 1.726 15 144 1.529

2013 1.508 12 509 987 13 76 583 PU Koper

2014 1.520 14 463 1.043 15 113 527

2013 1.449 15 489 945 15 80 502 PU Kranj

2014 1.594 9 441 1.144 10 79 471

2013 5.756 22 1.786 3.948 25 177 2.268 PU Ljubljana

2014 5.426 22 1.672 3.732 26 203 1.965

2013 3.718 16 1.365 2.337 16 92 1.816 PU Maribor

2014 3.712 17 1.313 2.382 21 87 1.751

2013 1.045 8 271 766 9 22 312 PU Murska Sobota 2014 909 5 309 595 5 54 342

2013 887 6 302 579 6 59 294 PU Nova Gorica 2014 855 8 316 531 9 75 301

2013 1.319 15 426 878 18 74 514 PU Novo mesto 2014 1.286 7 445 834 7 71 508

2013 18.904 116 6.426 12.362 125 708 8.034 Skupaj

2014 18.251 97 6.167 11.987 108 826 7.394


67

Alkoholizirani povzročitelji prometnih nesreč in povprečna stopnja alkoholiziranosti

Število vseh povzro čiteljev

Število alkoholiziranih povzro čiteljev

Delež alkoholiziranih povzro čiteljev

[v %]

Povpre čna stopnja alkohola [g/kg] Nesreče

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

Smrtne 114 98 35 23 30,7 23,5 1,62 1,54 S telesno poškodbo 6.029 5.677 679 599 11,3 10,6 1,54 1,47 Z materialno škodo 9.793 9.657 940 905 9,6 9,4 1,45 1,43 Skupaj 15.936 15.432 1.654 1.527 10,4 9,9 1,49 1,45

Posledice prometnih nesreč glede na vrsto ceste

Število mrtvih Število hudo

telesno poškodovanih

Število lahko telesno

poškodovanih Vrsta ceste

2013 2014 2013 2014 2013 2014

Avtocesta 16 16 44 51 568 548 Hitra cesta 0 0 0 6 81 61 Glavna cesta 14 14 72 91 888 796 Regionalna cesta 37 34 197 192 1.452 1.382 Lokalna cesta 8 9 47 60 353 300 Naselje z uličnim sistemom 28 20 212 286 3.515 3.140 Naselje brez uličnega sistema 18 15 133 132 1.144 1.146 Turistična cesta 4 0 3 8 33 21 Skupaj 125 108 708 826 8.034 7.394

Posledice prometnih nesreč glede na vzrok




poškodovanih Vzrok

2013 2014 2013 2014 2013 2014

Neprilagojena hitrost 49 34 245 271 1.985 1.721 Nepravilna stran/smer 27 41 149 163 1.210 1.153 Neupoštevanje prednosti 29 10 108 160 1.858 1.627 Nepravilno prehitevanje 4 4 38 25 199 190 Nepravilni premiki z vozilom 1 1 38 48 503 477 Neustrezna varnostna razdalja 0 1 18 19 1.429 1.314 Nepravilno ravnanje pešcev 5 3 22 26 70 76


68

Posledice prometnih nesreč glede na vrsto udeležencev




poškodovanih

Število udeležencev

brez poškodb Skupaj

Udeleženci

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 Vozniki osebnih avtomobilov 41 41 157 174 3.794 3.445 20.349 19.788 24.341 23.448

Potniki 17 21 116 117 2.012 1.714 116 118 2.261 1.970 Pešci 20 14 99 124 478 482 46 57 643 677 Vozniki motornih koles 18 15 100 127 327 315 158 145 603 602 Kolesarji 16 13 154 199 991 966 192 231 1.353 1.409 Drugi udeleženci 13 4 82 85 432 472 4.753 4.586 5.280 5.147 Skupaj 125 108 708 826 8.034 7.394 25.614 24.925 34.481 33.253

Prometne nesreče s pobegom

Število nesre č


[v %]

Vse prometne nesreče s pobegom 2.709 2.793 3,1 Prometne nesreče z mrtvimi in telesno poškodovanimi 228 241 5,7 Neraziskane nesreče z mrtvimi in telesno poškodovanimi 136 156 14,7


69

NADZOR DRŽAVNE MEJE IN IZVAJANJE PREDPISOV O TUJCIH

Promet potnikov glede na vrsto meje Število potnikov

Vrsta meje 2010 2011 2012 2013 2014

Kopenska 47.408.240 50.308.057 50.244.691 53.254.379 55.598.280 Zračna 726.530 655.157 622.678 688.199 668.248 Morska 213.948 391.137 289.069 287.655 267.668 Skupaj 48.348.718 51.354.351 51.156.438 54.230.233 56.534.196

Struktura potnikov čez državno mejo*

* Podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi s podatki predhodnih obdobij zaradi vstopa Hrvaške v EU 1. 7. 2013.

Kršitve Zakona o tujcih in Zakona o nadzoru državne meje

Število kršitev Predpisi

2010 2011 2012 2013 2014

Porast/upad 2013/2014

[v %] Zakon o tujcih 10.585 11.013 10.162 9.822 9.431 –4,0 Zakon o nadzoru državne meje 1.441 1.932 1.517 1.704 1.539 –9,7

Skupaj 12.026 12.945 11.679 11.526 10.970 –4,8


70

Državljanstvo tujcev, zavrnjenih na mejnih prehodih

Število oseb Državljanstvo

2013 2014

Albanija 1.282 1.434 Bosna in Hercegovina 1.209 913 Srbija 884 715 Makedonija 538 464 Turčija 158 311 Kosovo 155 119 Rusija 128 74 Črna gora 71 63 Afganistan 15 59 Sirija 30 47 Druge države 2.041 365 Skupaj 6.511 4.564

Zaseženo orožje in vozila ter poskusi prenosa prepovedanih drog čez državno mejo

Vrsta orožja Merska enota 2013 2014

Zaseženo orožje – skupaj kos 304 306 plinsko kos 3 9 hladno kos 289 272 lovsko kos 7 14

zračno kos 2 0 pištola kos 1 6 puška kos 1 5 drugo kos 1 0 Del orožja kos 17 2 Bomba kos 0 59 Zaseženo strelivo* kos 618 682 Eksploziv g 2 0 Vžigalnik kos 5 0 Vžigalna vrvica m 0 0 Minsko-eksplozivno sredstvo kos 0 19 Zaseženo vozilo** število 68 63 Poskus prenosa prepovedanih drog** število 200 251

* Ostro, lovsko in plinsko strelivo ter manevrski naboji. ** Vira podatkov o zaseženih vozilih in poskusih prenosa prepovedanih drog: Analiza tveganja za področje kaznivih dejanj na mejnih prehodih v prvih 6 mesecih 2014, št. 225-11/2014/2, avgust 2014, in STAI, preglednica JRMTZ07, 15. 7. 2014.

Vizumi in dovoljenja, izdana na mejnih prehodih

2013 2014 Porast/upad [v %]

Število vizumov* 1.037 1.233 18,9 Število dovoljenj** za vnos, ali tranzit orožja čez državno mejo 153 68 –55,6

* Vir podatkov o številu vizumov: aplikacija VIZIS Ministrstva za zunanje zadeve, 9. 2. 2015. ** Podatki so prikazani po datumu izdaje dovoljenja.


71

Zlorabe dokumentov na mejnih prehodih

Število zlorab dokumentov 2013 2014

Število ponarejenih in prenarejenih potnih listov 79 102 Število ponarejenih in prenarejenih osebnih izkaznic 49 54 Število ponarejenih in prenarejenih vizumov 7 7 Število ponarejenih in prenarejenih bivalnih in delovnih dovoljenj 19 30 Število ponarejenih in prenarejenih vozniških dovoljenj 181 157 Število ponarejenih in prenarejenih žigov mejne kontrole 163 303 Število ponarejenih in prenarejenih prometnih dovoljenj 12 9 Število ponarejenih in prenarejenih drugih listin 509 500 Število primerov uporabe tujih potnih listin 9 9 Skupaj 1.028 1.171

Izvorna država ponarejenih in prenarejenih dokumentov ter tujih potnih listin na mejnih prehodih

Število dokumentov

Država 2013 2014

Slovenija 193 400 Albanija 103 90 Grčija 58 90 Srbija 60 79 Madžarska 121 74 Bolgarija 57 70 Italija 102 65 Bosna in Hercegovina 73 50 Hrvaška 23 50 Nemčija 16 23 Druge države 222 180

Skupaj 1.028 1.171

Državljanstvo oseb, obravnavanih zaradi zlorabe listin na mejnih prehodih

Število oseb

Državljanstvo 2013 2014

Slovenija 78 183 Bosna in Hercegovina 166 165 Albanija 98 144 Srbija 123 119 Bolgarija 52 52 Makedonija 38 48 Hrvaška 37 33 Sirija 13 33 Kosovo 34 25 Turčija 13 24 Druge države 142 218 Skupaj 794 1.044


72

Nedovoljeno prebivanje, nedovoljeni vstopi in nedovoljeni prehodi čez državno mejo

Državljanstvo obravnavanih oseb zaradi nedovoljenega prehoda čez državno mejo

Število kršitev


Albanija 77 149 Sirija 63 73 Kosovo 86 63 Afganistan 114 59 Eritreja 56 53 Pakistan 33 53 Bosna in Hercegovina 25 35 Hrvaška 45 34 Srbija 28 30 Alžirija 51 27 Druge države 335 191

Skupaj 913 767


73

Državljanstvo obravnavanih oseb zaradi nedovoljenega prebivanja

Število kršitev


Bosna in Hercegovina 633 605 Albanija 439 600 Makedonija 592 536 Srbija 506 505 Turčija 181 365 Ukrajina 83 84 Kosovo 42 55 Črna gora 24 44 Moldavija 8 18 Brazilija 6 13 Druge države 801 240 Skupaj 3.315 3.065

Državljanstvo obravnavanih oseb zaradi nedovoljenega vstopa v Slovenijo na notranji meji

Število kršitev


Albanija 121 114 Kosovo 100 96 Srbija 125 87 Kitajska 53 76 Makedonija 95 72 Turčija 63 69 Ukrajina 43 67 Bosna in Hercegovina 119 66 Sirija 5 44 Eritreja 13 34 Druge države 436 357 Skupaj 1.173 1.082


74

Vrnjene oziroma sprejete osebe na podlagi mednarodnih sporazumov

Vrnjene oziroma sprejete osebe na podlagi mednarodnih sporazumov, glede na državno mejo

Število oseb, ki so jih tuji varnostni organi vrnili slovenskim policistom

Število oseb, ki so jih slovenski policisti vrnili tujim varnostnim

organom Država

2013 2014 2013 2014

Italija 54 81 25 45 Avstrija 14 14 19 14 Hrvaška 39 18 718 525 Madžarska 20 17 148 86 Letališče 87 83 13 9

Skupaj 214 213 923 679

Državljanstvo oseb, ki so jim bile izdane odločbe o prostovoljni vrnitvi

Število izdanih odlo čb o prostovoljni vrnitvi Državljanstvo

2013 2014

Bosna in Hercegovina 221 261 Srbija 95 129 Kosovo 92 91 Makedonija 59 45 Ukrajina 14 18 Kitajska 8 18 Albanija 9 8 Rusija 4 8 Turčija 12 6 Egipt 1 6 Druge države 114 78 Skupaj 629 668


75

Državljanstvo oseb, ki so jim bile izdane odločbe o vrnitvi

Število izdanih odlo čb

o vrnitvi Državljanstvo 2013 2014

Bosna in Hercegovina 36 37 Kosovo 22 31 Albanija 6 15 Srbija 12 13 Makedonija 11 8 Sirija 4 5 Afganistan 3 5 Turčija 1 4 Ukrajina 6 3 Alžirija 4 3 Druge države 59 38 Skupaj 164 162

Kategorije tujcev, nastanjenih v Centru za tujce


76

Državljanstvo tujcev, nastanjenih v Centru za tujce

Število oseb Državljanstvo

2013 2014

Sirija 15 47 Kosovo 50 37 Afganistan 51 36 Eritreja 23 36 Bosna in Hercegovina 24 35 Srbija 7 19 Albanija 6 16 Somalija 34 13 Sudan 10 11 Pakistan 38 9 Druge države 167 78 Skupaj 425 337

Vzroki nastanitve tujcev v Centru za tujce*

*Tujci, nastanjeni v Centru za tujce: • tujci, pri katerih obstaja nevarnost pobega ali niso zapustili države v določenem roku in jih iz

kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti ali ni znana istovetnost tujcev [76. čl. Zakona o tujcih] [postopek odstranitve in ugotavljanje identitete];

• ker so prosilci za mednarodno zaščito z omejenim gibanjem [drugi odst. 51. in 59. čl. Zakona o mednarodni zaščiti] [prosilec za mednarodno zaščito z omejenim gibanjem];

• tujci nastanjeni v Centru za tujce, ki so nedovoljeno vstopili v Slovenijo in so v postopku vračanja na podlagi mednarodne pogodbe o vračanju oseb [vračanje na podlagi sporazuma].


77

Tujci, nastanjeni v Centru za tujce, in odstranjeni iz njega [po na načinu odstranitve]

2013

2014


78

VAROVANJE DOLO ČENIH OSEB IN OBJEKTOV

Delo na področju varovanja določenih oseb in objektov 2013 2014

Število izdelanih ali dopolnjenih ocen ogroženosti 171 184 Število varovanj domačih varovanih oseb v tujini 195 137 Število varovanj tujih varovanih oseb med obiski v Sloveniji* 55 57 Število varovanj v okviru operativnih akcij [posebno zahtevna varovanja] 8 6 Število varovanj predaje poverilnih pisem 18 24 Število obravnavanih anonimnih in drugih pisem varovanim osebam 78 52

delež pisem neznanih avtorjev [v %] 57,7 42,3 delež pisem, ki so vsebovala grožnje in žalitve [v %] 44,9 42,3

Število intervencij zaradi sprožitev signalnovarnostnih naprav v varovanih objektih** 129 86 Število izvajanj dodatnih varnostnih ukrepov v objektih, v katerih so sedeži državnih organov [seje, sprejemi, tiskovne konference] 1.019 959

Število varovanj sprejemov, ki jih prirejajo diplomatska in konzularna predstavništva 47 57 Število izvajanj dodatnih varnostnih ukrepov zaradi protestnih shodov, ki so potekali v okolici varovanih objektov 60 125

Vir: GPU UPS CVZ, 15. 1. 2015.

* Vključena so še varovanja protokolarnih objektov med obiski tujih varovanih oseb v Sloveniji. ** Vključene so tudi intervencije zaradi sprožitve signalnovarnostnih naprav v objektih policije.


79

POLICIJSKO DELO V SKUPNOSTI

Preventivne dejavnosti

Področja preventivnega in policijskega dela v skupnosti po policijskih enotah

Kriminaliteta Javni red in mir Cestni promet Državna meja

in tujci Drugo Policijske enote

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

PU Celje 326 292 723 741 783 717 3 1 235 300 PU Koper 132 116 234 211 234 173 5 0 88 63 PU Kranj 85 108 281 302 428 490 30 16 126 184 PU Ljubljana 970 919 1.267 1.060 1.070 1.047 24 12 486 555 PU Maribor 418 497 725 804 865 897 211 88 160 256 PU Murska Sobota 399 226 471 216 387 221 29 4 349 158

PU Nova Gorica 234 220 250 205 347 311 4 2 58 73 PU Novo mesto 616 541 496 455 387 344 70 32 261 270 GPU 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 Skupaj 3.180 2.919 4.447 3.995 4.501 4.200 376 155 1.763 1.859


80

Preventivno in policijsko delo v skupnosti po subjektih

Število dejavnosti Subjekti

2013 2014

Osnovna šola 4.317 4.265 Fizična oseba 3.735 3.176 Druga društva 956 871 Lokalna skupnost 923 679 Gostinski lokal 703 564 Vzgojno-varstveni zavod 476 539 Mediji [radio, tv, časopis, revije, internet] 448 520 Zasebna podjetja 397 477 Denarne ustanove 376 286 Trgovine 312 215 Romska skupnost 250 176 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu

202 180

Srednja šola 191 184 Samostojni podjetniki 155 153 Turistična podjetja 138 156 Državna podjetja 141 144 Center za socialno delo 100 116 Cerkev 80 100 Državni organ 108 69 Društvo upokojencev 54 65 Dom za starejše občane 59 54 Zdravstveni zavodi 37 43 Zasebna varnostna agencija 21 28 Kulturne ustanove 23 24 Lokalne akcijske skupine 21 21 Tuji varnostni organi 31 9 Fakulteta 6 13 Pravosodni organi 6 1 Višja šola 1 0 Visoka šola 1 0 Skupaj 14.268 13.128


81

OPERATIVNO-KOMUNIKACIJSKA DEJAVNOST

Klici na interventno številko 113 in interventni dogodki

Klici na interventno številko 113 in interventni dogodki po policijskih enotah

Število klicev Število interventnih dogodkov Enota

2013 2014 2013 2014

PU Celje 78.285 74.139 23.694 25.412 PU Koper 45.712 50.644 13.558 12.677 PU Kranj 43.971 42.809 13.452 14.257 PU Ljubljana 182.530 175.424 72.567 66.737 PU Maribor 75.560 77.804 32.647 31.347 PU Murska Sobota 28.961 30.240 11.680 12.749 PU Nova Gorica 29.207 32.580 7.275 7.666 PU Novo mesto 42.286 44.764 15.736 14.888

Skupaj 526.512 528.404 190.609 185.733 Delež [v %] 100,0 100,0 36,2 35,1


82

Povprečni reakcijski časi po policijskih enotah

Vsi interventni dogodki [mm:ss]

Nujni interventni dogodki [mm:ss] Enota

2013 2014 2013 2014

PU Celje 17:42 17:15 10:56 11:35 PU Koper 20:42 19:04 11:20 10:30 PU Kranj 20:01 20:31 13:35 13:52 PU Ljubljana 27:12 27:12 12:36 12:28 PU Maribor 20:48 22:30 12:54 11:14 PU Murska Sobota 20:40 21:51 10:50 11:19 PU Nova Gorica 19:57 20:22 13:41 15:27 PU Novo mesto 21:04 21:18 10:00 10:09 Slovenija 23:17 23:17 12:25 12:18

Razpisani ukrepi

Število razpisanih ukrepov 2013 2014 Število razpisanih iskanj na predlog sodišča zaradi neplačane globe [nad 300 EUR] za privedbo na prestajanje uklonilnega zapora

1.035 605

Število razpisanih iskanj na predlog sodišča zaradi izmikanja postopku [trajne odredbe in tiralice] 860 918

Število razpisanih iskanj na predlog sodišča zaradi neznanega naslov bivanja in neuspešnega vročanja sodne pošte

686 731

Število razpisanih iskanj zaradi pobega iz zapora 15 15 Število razpisanih iskanj zaradi pobega gojencev iz PD Radeče 18 20 Število razpisanih evropskih nalogov za prijetje in predajo 93 136 Število razpisanih mednarodnih tiralic razpisanih na predlog sodišča 95 121

Število razpisanih mednarodnih tiralic na prošnjo tujega organa 0 8 Število iskanj, ki jih razpiše policija zaradi kaznivega dejanja 380 332 Število razpisanih iskanj zaradi pobega gojencev iz vzgojnih zavodov 491 527

Število razpisanih iskanj pogrešanih otrok in mladoletnikov 134 119 Število razpisanih iskanj pogrešanih odraslih oseb 483 354 Število razglasov za identifikacijo najdenega trupla 5 0 Število hišnih priporov 100 71 Število hišnih zaporov 15 26 Število razpisanih ukrepov prikrite in namenske kontrole 16 14 Število razpisanih ukrepov Zavrnitev vstopa v RS 142 125


83

Zadetki preverjanj podatkov o iskanih osebah in predmetih v schengenskem informacijskem sistemu

Število zadetkov v Sloveniji na podlagi

tujih razpisov

Število zadetkov v tujini na podlagi

razpisov v Sloveniji Iskana oseba in predmet

2013 2014 2013 2014

Oseba, iskana zaradi izročitve ali predaje 224 134 54 50 Tujec, za katerega je razpisana zavrnitev vstopa ali prepoved bivanja 3.787 2.781 16 24 Odrasla oseba, ki je pogrešana ali potrebuje začasno policijsko zaščito 66 43 7 9

Mladoletna oseba, ki je pogrešana ali potrebuje začasno policijsko zaščito 18 53 1 0

Priča ali obdolženec, ki se mora zaradi kazenskega postopka zglasiti na sodišču, ali obsojenec, ki mu je treba vročiti sodbo ali vabilo za prestajanje zaporne kazni

688 1.177 202 290

Oseba, katere podatki so vneseni zaradi prikrite kontrole 593 674 29 6 Vozilo, katerega podatki so vneseni zaradi prikrite kontrole 74 115 0 1 Oseba, katere podatki so vneseni zaradi namenske kontrole 28 66 0 0 Vozilo, katerega podatki so vneseni zaradi namenske kontrole 22 19 0 0 Prikrita kontrola iz razlogov državne varnosti 14 14 0 0 Registrska tablica, iskana zaradi zasega ali zagotovitve v kazenskem postopku

14 0 10 76

Vozilo, iskano zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 22 30 0 0

Izgubljeno,ukradeno ali nezakonito prisvojeno vozilo 289 276 41 72 Listina, iskana zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 295 369 55 64

Bankovec, iskan zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 4 41 0 6

Orožje, iskano zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 1 0 0 0

Industrijska oprema, iskano zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 2 1 0 0

Plovila, iskana zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 1 0 0 0

Izvenkrmni motorji, iskani zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 0 0 0 0

Zrakoplovi, iskani zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 0 0 0 0

Zabojniki, iskani zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 0 0 0 0

Potrdilo o registraciji vozila, iskano zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 0 0 0 0

Vrednostni papirji, iskani zaradi zasega ali zagotovitve dokazov v kazenskem postopku 0 0 0 0

Skupaj 6.142 5.793 415 598


84

FORENZIČNA IN KRIMINALISTI ČNOTEHNIČNA DEJAVNOST

Zaprosila za preiskave in poročila Nacionalnega forenzičnega laboratorija

Število zaprosil

Enota 2013 2014

Porast/upad [v %]

Oddelek za biološke preiskave 2.190 1.679 –23,3 Oddelek za daktiloskopijo 1.313 704 –46,4 Oddelek za fizikalne preiskave 613 968 57,9 Oddelek za kemijske preiskave 1.252 1.309 4,6 Oddelek za preiskave dokumentov 2.011 2.466 22,6 Skupaj 7.379 7.126 –3,4

Procesirani vzorci Nacionalnega forenzičnega laboratorija*

Število analiziranih vzorcev Število instrumentalnih analiz Enota

2013 2014 porast/upad [v %] 2013 2014 porast/upad

[v %] Oddelek za biološke preiskave 10.273 8.217 –20,0 12.311 31.526** … Oddelek za daktiloskopijo 1.475 2.644 79,3 – – … Oddelek za fizikalne preiskave 1.117 3.734*** … 1.184 3.616**** … Oddelek za kemijske preiskave – – … 11.864 13.156 10,9 Oddelek za preiskave dokumentov 11.267 12.748 13,1 – – … Skupaj 24.132 27.605 … 25.359 48.298 …

* V načinu vodenja procesiranih vzorcev se kažejo razlike med preiskavami, in sicer po vzorcu [predmetu, materialu] in/ali instrumentalnih analizah. ** Oddelek za biološke preiskav je 2014 uvedel nekaj novih metod, hkrati pa je vključil v statistiko vse analizne metode in postopke [instrumentalna analiza] posameznega vzorca. Podatki za 2013 in 2014 zato niso primerljivi. *** Število analiziranih vzorcev se je povečalo predvsem zaradi preiskav obuval, ki so sedaj v pristojnosti oddelka za fizikalne preiskave. Podatki za 2013 in 2014 zato niso primerljivi, prav tako tudi ne seštevek vseh analiziranih vzorcev, **** Število instrumentalnih analiz se je povečalo, ker šteje tudi vsaka analiza, opravljena z delčki stekla z GRIM3, zaradi novih postopkov pri analizah GSR in zaradi sistema SICAR [preiskave obuva]. Podatki za 2013 in 2014 zato niso primerljivi.


85

Najpogostejše preiskave Nacionalnega forenzičnega laboratorija

Število preiskav Predmet preiskav


[v %]

Obuvala 534 408 –23,6 Papilarne črte 937 691 –26,3 Prepovedane droge 1.102 1.089 –1,2 Požari, eksplozije 83 109 31,3 Barve, laki 62 121 95,2 Sumljivi dokumenti 286 759 … Rokopis 75 52 –30,7 Denar 1.658 1.659 0,1 Strelno orožje 141 122 –13,5 Orodje 99 110 11,1 Žarnice, kolesa 13 17 … Zemlja, steklo 24 39 … Ključavnice 211 156 –26,1 Sledi z rok strelca 60 58 –3,3 DNK 2.937 2.335 –20,5 Vlakna in lasje 79 48 –39,2 Identiteta osebe [na podlagi daktiloskopiranja] 7 5 …

Zaprosila za preiskave na oddelkih za kriminalistično tehniko

Število zadev Predmet preiskav


[v %]

Sledi obuval 2.558 2.492 –2,6 Sledi papilarnih črt 1.884 1.567 –16,8 Prepovedane droge 4.271 4.310 0,9 Požari, eksplozije 154 222 44,2 Barve, laki 244 226 –7,4 Sumljivi dokumenti 171 327 91,2 Rokopis 52 31 … Orožje 375 449 19,7 Sled orodja 483 443 –8,3 Žarnice 7 11 … Steklo 304 297 –2,3 Ključavnice 666 578 –13,2 Smodniški plini 40 32 … DNK 2.426 1.953 –19,5 Vlakna in lasje 312 269 –13,8 Past 27 35 … Ekologija 26 18 … Lomna površina 24 18 … Rekonstrukcija 117 98 –16,2

Število identificiranih sledi 1.223 954 –22,0


86

Druga strokovna opravila pri preiskovanju kaznivih dejanj

Število drugih strokovnih opravil 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število predlogov za izvedbo poligrafskega postopka 75 84 12,0 Število fotorobotov 13 21 … Število zapisnikov o zavarovanju elektronskih naprav in preiskavah elektronskih naprav 2.593 2.902 11,9

Število prepoznav oseb na fotografijah 1.255 1.361 8,4

Kriminalističnotehnična opravila

Število posameznih kriminalisti čnotehni čnih opravil 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število ogledov krajev kaznivih dejanj in drugih dogodkov 23.821 20.211 –15,2

Število ogledov krajev kaznivih dejanj in drugih dogodkov, pri katerih so sodelovali kriminalistični tehniki 3.590 3.136 –12,6

število ogledov krajev kaznivih dejanj, ki so jih obravnavale enote kriminalistične policije 927 743 –19,8

število ogledov krajev drugih dogodkov, ki so jih obravnavale enote kriminalistične policije

507 467 –7,9

število ogledov krajev kaznivih dejanj in drugih dogodkov, ki so jih obravnavale policijske postaje 2.156 1.926 –10,7

Število oseb, ki so bile fotografirane 2.526 2.501 –1,0 Število oseb, ki so jim bili odvzeti prstni odtisi 2.482 2.358 –5,0 Število odvzetih brisov ustne sluznice 2.027 1.834 –9,5


87

NADZORNA DEJAVNOST

Nadzori nad delom delavcev

Enote GPU Število nadzorov

nad delom delavcev

PU Število nadzorov

nad delom delavcev

SGDP 1 Celje 3 UUP 6 Koper 8 UKP 0 Kranj 9 NFL 0 Ljubljana 48 UPS 0 Maribor 1 PA 0 Murska Sobota 0 UIT 0 Nova Gorica 0 Skupaj 7 Novo mesto 28

Skupaj 97

Vir: GPU SGDP SRSN, preglednica GPULN01 iz aplikacije Spremljanje nadzorov, 12. 2. 2015.

Splošni nadzori

PU Število splošnih

nadzorov nad delom PU

Število splošnih nadzorov nad

delom PP Celje 0 3 Koper 0 2 Kranj 0 2 Ljubljana 0 4 Maribor 0 3 Murska Sobota 1 1 Nova Gorica 1 1 Novo mesto 0 2 Skupaj 2 18



88

Strokovni in ponovni nadzori

Število nadzorov, ki so jih opravile GPU NOE

GPU NOE strokovni ponovni

PU

Število strokovnih

nadzorov, ki jih je opravila

PU

Število ponovnih

nadzorov, ki so jih opravile GPU NOE nad

delom PU

Število ponovnih

nadzorov, ki jih je opravila

PU

SGDP 10 2 Celje 12 2 0 UUP 2 0 Koper 9 0 2 UKP 4 0 Kranj 30 0 0 NFL 1 0 Ljubljana 5 0 0 UPS 0 0 Maribor 33 0 5 PA 0 0 Murska Sobota 51 0 1 UIT 1 0 Nova Gorica 4 0 4 Skupaj 18 2 Novo mesto 20 0 2

Skupaj 164 2 14



89

Strokovni in ponovni nadzori nad delom policijskih enot po delovnih področjih

Število nadzorov nad delom enot

GPU

Število nadzorov nad delom PU

Število nadzorov nad delom enot

PU

Število nadzorov nad delom PP

Delovno podro čje stroko-

vni ponovni stroko-vni ponovni stroko-

vni ponovni stroko-vni ponovni

Skupaj

Odkrivanje in preiskovanje kriminalitete

0 0 1 1 2 0 29 0 33

Vzdrževanje javnega reda, zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja

0 0 0 0 0 0 21 1 22

Zagotavljanje varnosti cestnega prometa 1 1 0 0 0 0 9 4 15

Varovanje državne meje in izvajanje predpisov o tujcih 0 0 0 0 0 0 7 2 9

Varovanje oseb in objektov 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Preventivna dejavnost 0 0 0 0 0 0 1 0 1 Operativno obveščanje in poročanje 0 0 0 0 0 0 4 0 4

Kriminalistična tehnika 0 0 4 0 0 0 6 1 11 Pooblastila 1 0 0 0 1 0 7 0 9 Upravno poslovanje 0 0 0 0 5 0 7 0 12 Informacijsko telekomunikacijski sistem policije

0 0 3 0 0 0 23 0 26

Analitska dejavnost 0 1 0 0 0 1 1 0 3 Organizacijske zadeve 0 1 0 0 0 1 0 0 2 Kadrovske zadeve 0 0 0 0 3 0 3 0 6 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

1 1 1 0 0 0 1 0 4

Finančno-materialno poslovanje 2 1 8 1 0 0 0 0 12

Mednarodno sodelovanje 1 0 0 0 0 0 0 1 2 Informiranje in obveščanje javnosti

0 0 0 0 0 0 0 0 0

Pritožbe, notranje preiskave in pomoč policistom

2 1 0 0 0 0 4 0 7

Priprave na izredna stanja in vojno 0 0 0 0 0 0 0 0 0

Nadzori in strokovna pomoč 2 0 0 0 0 0 8 0 10

Prekrškovni postopki 0 1 0 0 0 0 17 4 22 Skupaj 10 7 17 2 11 2 148 13 210



90

SPREMLJANJE IZVAJANJA POLICIJSKIH POOBLASTIL IN OGR OŽANJA POLICISTOV

Osebe, katerih identiteto je ugotavljala policija

Število oseb Zakonska podlaga


[v %]

Zakon o policiji/ Zakon o nalogah in pooblastilih policije* 76.233 70.485 –7,5

Do 3. 5. 2014 so policisti ugotavljali identiteto na podlagi 35. člena Zakona o policiji, od 4. 5. 2014 pa jo ugotavljajo na podlagi 40. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije.

Izravnalni ukrepi


Število oseb 1.005 2.079 106,9 Število postopkov, v katerih so bili izvedeni izravnalni ukrepi

879 1.752 99,3

Osebe, privedene na sodišče zaradi postopka o kaznivem dejanju ali prekršku

Število oseb


[v %]

Osumljenci kaznivih dejanj 19 33 73,7 Storilci prekrškov 114 168 47,4

Skupaj 133 201 51,1 Pridržane in zadržane osebe

Število oseb Čas pridržanja ali zadržanja in zakonska podlaga


[v %]

do 24 ur [43/1 ZPol]* 18 – … do 48 ur [43/2 ZPol]* 489 – … do 12 ur zaradi motenja ali ogrožanja javnega reda [prva alineja 64/1 ZNPPol]** 63 50 –20,6

do 12 ur zaradi kršitve prepovedi približevanja [druga alineja 64/1 ZNPPol]** 13 22 …

do 12 ur zaradi kršitve prepovedi udeležbe na športnih prireditvah [tretja alineja 64/1 ZNPPol]** 0 0 …

do 48 ur zaradi izročitve oziroma sprejema osebe od tujih varnostnih organov [četrta alineja 64/1 ZNPPol]**

469 844 80,0

do 12 ur [109/2 ZP-1] 1.341 1.269 –5,4 do 12 ur [110/2 ZP-1] 85 119 40,0 od 6 do 12 ur [24. čl. ZPrCP] 601 454 –24,5 do 48 ur [32.čl. ZNDM] 554 733 32,3 do 6 ur [157/2 čl. ZKP] 1.029 1.048 1,8 do 48 ur [157/2 čl. ZKP] 1.427 1.319 –7,6

Skupaj 6.089 5.858 –3,8 * ZPol se je uporabljal do 3. 5. 2014, zato podatki za 2013 in 2014 niso primerljivi. ** ZNPPol se uporablja od 4. 5. 2014.


91

Uporaba prisilnih sredstev

* Osebe, zoper katere so bila uporabljena prisilna sredstva.

Uporaba prisilnih sredstev in opozorilnega strela

Vrsta prisilnega sredstva 2013 2014

Sredstva za vklepanje in vezanje 3.480 3.423 Telesna sila 3.786 3.816 Plinski razpršilec 229 97 Palica 72 24 Službeni pes 3 25 Sred. za prisilno ustavljanje prevoznih sredstev 14 13 Konjenica 0 0 Posebna motorna vozila 0 0 Vodni curek 0 0 Plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo

0 0

Strelno orožje 0 1 Opozorilni strel 0 0 Skupaj 7.584 7.399


92

Uporaba posameznih vrst prisilnih sredstev in opozorilnega strela po enotah*

SV TS PR PAL SP PUV KON PMV VC PS SO OS Skupaj

PU Celje 408 630 24 0 1 1 0 0 0 0 0 0 1.064 PU Koper 387 468 8 5 2 5 0 0 0 0 0 0 875 PU Kranj 289 180 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 473 PU Ljubljana 1.233 1.211 26 8 4 3 0 0 0 0 1 0 2.486 PU Maribor 404 619 13 3 0 0 0 0 0 0 0 0 1.039 PU M. Sobota 165 212 10 0 16 3 0 0 0 0 0 0 406 PU Nova Gorica 75 143 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 218 PU Novo mesto 410 313 14 5 0 1 0 0 0 0 0 0 743 GPU 52 40 0 2 1 0 0 0 0 0 0 0 95 Skupaj 3.423 3.816 97 24 25 13 0 0 0 0 1 0 7.399

* SV – sredstva za vklepanje in vezanje, TS – telesna sila, PR – plinski razpršilec, PAL – palica, SP – službeni pes, PUV – prisilno ustavljanje prevoznih sredstev, KON – konjenica, PMV – posebna motorna vozila, VC – vodni curek, PS – plinska sredstva in druga z zakonom določena sredstva za pasivizacijo, SO – strelno orožje, OS – opozorilni strel.

Posledice uporabe prisilnih sredstev pri policistih in kršiteljih

Število policistov Število kršiteljev*

2013 2014 2013 2014

Vidni zunanji znaki** 22 35 517 424 Lahka telesna poškodba 108 111 75 54 Huda telesna poškodba 0 0 0 3 Posebno huda telesna poškodba 0 0 0 0 Smrt 0 0 0 0

Skupaj 130 146 592 481

* Kršitelji, zoper katere so policisti uporabili prisilna sredstva. ** Praska, odrgnina ali druga manjša površinska poškodba.

Grožnje policistom

Število groženj

Stopnja ogroženosti 2013 2014

Nizka 57 58 Srednja 3 7 Visoka 1 0 Skupaj 61 65

Napadi na policiste


Število kaznivih dejanj [299., 300., 301. in 302. čl. KZ-1] 231 204 –11,7 Število napadenih policistov 334 316 –5,4


93

REŠEVANJE PRITOŽB

Pritožbe zoper delo policistov*


Število vloženih pritožb 395 403 … Število nerešenih pritožb iz prejšnjih let 65 57 … Število rešenih pritožb 349 403 …

* Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za 2013 in 2014 niso primerljivi.

Rešene pritožbe glede na način reševanja*

Število pritožb

2013 2014

Pomiritveni postopki 178 135 uspešno zaključeni [150/5 ZNPPol] 70 63

ravnanje policistov, neskladno s predpisi 10 8

Senati 93 84 neuspešno zaključeni pomiritveni postopki [148/3 ZNPPol] 53 40 neposredna obravnava pred senatom [148/4 ZNPPol] 40 44

utemeljene pritožbe, obravnavane pred senatom 17 16

Zaključek brez obravnave 131 215

Skupaj rešenih pritožb 349 403


Rešene pritožbe zoper policiste po delovnih področjih*

Kriminaliteta Javni red in mir Cestni promet Državna meja

in tujci Drugi

dogodki 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

Pomiritveni postopki 55 33 71 70 112 80 6 1 12 6

uspešno zaključeni [150/5 ZNPPol] 14 15 27 31 53 33 0 1 5 3 ravnanje policista, neskladno s predpisi 3 0 3 0 4 9 0 0 3 2

Senati 32 23 50 38 52 60 10 9 2 6 neuspešno zaključeni pomiritveni postopki [148/3 ZNPPol] 16 12 20 22 30 23 6 1 1 1

neposredna obravnava pred senatom [148/4 ZNPPol] 16 11 30 16 22 37 4 8 1 5

utemeljene pritožbe, obravnavane pred senatom 9 5 14 5 3 13 1 2 1 0

Zaključek brez obravnave 25 59 41 78 62 99 4 4 18 11

Skupaj rešene pritožbe 96 106 142 165 196 222 14 14 31 22

* Ker se lahko posamezna pritožba nanaša na več delovnih področij, je seštevek števila pritožb po delovnih področjih praviloma večji od števila rešenih pritožb. Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za 2013 in 2014 niso primerljivi.


94

Rešene pritožbe po pritožbenih razlogih*

Neukrepanje Uporaba pooblastil

Uporaba prisilnih sredstev

Komunikacija Skupaj

2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014 2013 2014

Pomiritveni postopki – 43 196 113 13 11 – 68 209 235

uspešno zaključeni [150/5 ZNPPol] – 21 74 57 1 0 – 32 75 110 ravnanje policista, neskladno s predpisi

– 5 13 8 0 0 – 7 13 20

Senati – 21 115 89 47 33 – 34 162 177 neuspešno zaključeni pomiritveni postopki [148/3 ZNPPol]

– 8 60 30 8 9 – 14 68 61

neposredna obravnava pred senatom [148/4 ZNPPol]

– 13 55 59 39 24 – 20 94 116

utemeljene pritožbe, obravnavane pred senatom

– 4 25 22 18 10 – 5 43 41

Zaključek brez obravnave – 58 133 173 8 11 – 75 141 317

Skupaj rešene pritožbe – 112 384 353 60 50 – 165 444 680

* Ker lahko posamezna pritožba vsebuje več pritožbenih razlogov, je število pritožbenih razlogov praviloma večje od števila rešenih pritožb. Zaradi spremenjene metodologije zajemanja in prikazovanja podatkov podatki o pritožbah za 2013 in 2014 niso primerljivi.

Posledice pritožbenih postopkov*

2013 2014

Opozorilo in pogovor 35 27 Poročilo, poslano Vrhovnemu državnemu tožilstvu, na podlagi tretjega odstavka 147. člena Zakona o kazenskem postopku

0 3

Predlog za uvedbo disciplinskega postopka 0 1 Skupaj 35 31



95

NOTRANJE PREISKAVE

Prijavljena in odkrita kazniva dejanja uradnih oseb policije, odstopljena v obravnavo posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva, in osumljene uradne osebe po enotah

Število prijavljenih in

odkritih kaznivih dejanj Število osumljenih uradnih

oseb Enota 2013 2014 2013 2014

PU Celje 4 3 5 2 PU Koper 2 5 2 4 PU Kranj 1 4 0 3 PU Ljubljana 22 20 15 17 PU Maribor 7 6 8 6 PU Murska Sobota 13 9 12 7 PU Nova Gorica 1 1 1 1 PU Novo mesto 6 3 6 3 GPU 2 8 1 11 Skupaj 58 59 50 54


96

INFORMACIJSKA IN TELEKOMUNIKACIJSKA DEJAVNOST

Število dostopov do ITSP na mejnih prehodih

Število dostopov v aplikacijo za mejno kontrolo [MISK ] 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število dostopov zaradi preverjanja oseb 5.848.821 3.948.780 –32,5 Število dostopov zaradi preverjanja listin 5.721.300 3.852.919 –32,7 Število dostopov zaradi preverjanja vozil 683.079 246.945 –63,8

Število drugih dostopov do ITSP

Število dostopov preko v drugih aplikacijah 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število dostopov v bazo Fonetični indeks oseb [FIO] 8.127.904 8.197.274 0,9 Število dostopov v dnevnik dogodkov Operativno- komunikacijskega centra [DDOKC] 2.805.576 3.117.423 11,1

Število poslanih prijavljenih gostov v hotelih [PHG] 4.094.947 3.904.150 –4,7 Število odkritih oseb na podlagi prijavnic hotelskih gostov [PHG] 234 199 –15,0

Število paketnih obdelav 152.066 182.204 19,8 Število dostopov v druge aplikacije 279.694 953.073 …

Število elektronsko poslanih informacij zunanjim organizacijam

Vrsta informacije 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število zapisnikov o prometnih nesrečah, poslanih Slovenskemu zavarovalniškemu združenju 13.808 13.147 –4,8

Število zapisnikov o prometnih nesrečah, poslanih Zavodu za zdravstveno zavarovanje 6.702 6.389 –4,7

Število dostopov [preverjanj] zunanjih institucij v ITSP 10.414.927 13.968.370 34,1 Število dostopov iz ITSP v informacijske sisteme zunanjih institucij

Vrsta informacije 2013 2014 Porast/upad [v %]

Število dostopov v e-RISK 1.258.513 1.296.956 3,1 Število dostop v aplikacijo Zunanji viri podatkov [ZVP] 74.161 88.452 19,3

Izpadi ITSP – centralni informacijski sistem

Vrsta izpada 2013 2014 Porast/upad [v %]

Čas načrtovanih izpadov [v min] 1.406 1.237 –12,0 Čas nenačrtovanih izpadov [v min] 1.424 70 –95,1


97

KADROVSKE IN ORGANIZACIJSKE ZADEVE

Sistemizirana in zasedena delovna mesta

Sistemizirana delovna mesta Zasedena delovna mesta

uniformi-rani

policisti

neunifor-mirani

policisti

delavci brez

statusa policista

skupaj uniformi-

rani policisti

neunifor-mirani

policisti

delavci brez

statusa policista

skupaj

2010 7.403 1.927 1.262 10.592 6.075 1.701 1.213 8.989

2011 7.396 1.894 1.245 10.535 5.911 1.720 1.177 8.808

2012 7.338 1.900 1.217 10.455 5.704 1.667 1.117 8.488

2013 7.332 1.895 1.218 10.445 5.563 1.649 1.088 8.300

2014 7.247 1.930 1.213 10.390 5.333 1.681 1.060 8.074

Vir: MNZ Sekretariat UOK, MFERAC, 2. 2. 2015.

Sistemizirana in zasedena delovna mesta po enotah

Število sistemiziranih delovnih mest Število zasedenih delovnih mest

Enota uniformi-rani

policisti

neunifor-mirani

policisti

delavci brez

statusa policista

skupaj uniformi-

rani policisti

neunifor-mirani

policisti

delavci brez

statusa policista

skupaj

Vodstvo policije 4 1 3 8 3 1 2 6 GPU SGDP 67 52 7 126 61 43 7 111 GPU UUP 193 1 30 224 144 0 29 173 GPU UKP 0 316 15 331 0 271 15 286 GPU NFL 0 67 5 72 0 64 4 68 GPU UPS 251 213 31 495 202 191 23 416 GPU PA 131 3 41 175 117 3 40 160 GPU UIT 1 147 12 160 0 135 11 146 Skupaj GPU 647 800 144 1.591 527 708 131 1.366

PU Celje 877 178 149 1.204 632 145 133 910 PU Koper 1.018 136 134 1.288 651 125 121 897 PU Kranj 408 93 90 591 332 78 74 484 PU Ljubljana 1.415 301 228 1.944 1.072 257 196 1.525 PU Maribor 1.132 174 179 1.485 816 154 147 1.117 PU Murska Sobota 477 69 101 647 395 59 93 547 PU Nova Gorica 242 63 73 378 185 52 66 303 PU Novo mesto 1.031 116 115 1.262 723 103 99 925 Skupaj PU 6.600 1.130 1.069 8.799 4.806 973 929 6.708 Skupaj 7.247 1.930 1.213 10.390 5.333 1.681 1.060 8.074



98

Zahtevana in dejanska izobrazba zaposlenih

Število zaposlenih po dejanski izobrazbi Zahtevana izobrazba

Število sistem.

delovnih mest

nižja srednja višja visoka univ. spec./ mag. dr.

Število zased.

delovnih mest

Manj kot srednja 315 238 24 0 0 0 0 0 262 Srednja 7.417 93 4.628 349 317 57 3 0 5.447 Višja 739 4 42 333 203 33 2 0 617 Visoka 1.805 0 16 28 954 525 108 12 1.643 Univ. ali visoko strokovna s spec./mag. 114 0 0 0 3 71 28 3 105

Skupaj 10.390 335 4.710 710 1.477 686 141 15 8.074


Spol in starost zaposlenih

Uniformirani policisti

Neuniformirani policisti

Uslužbenci brez statusa

policista Skupaj

Spol moški 4.534 1.380 171 6.085 ženski 799 301 889 1.989 Povprečna starost 39,1 42,5 46,0 40,7


Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja

Enota Uniformirani policisti

Neuniformirani policisti

Uslužbenci brez statusa

policista Skupaj

prenehanje 28 25 3 56 GPU

sklenitev 14 17 1 32

prenehanje 165 49 37 251 PU


prenehanje 15 49 24 88 enote PU

sklenitev 0 22 9 31 prenehanje 150 0 13 163

PP sklenitev 10 0 0 10

prenehanje 193 74 40 307 Skupaj




99

Pritožbe in zahtevki za varstvo pravic iz delovnega razmerja po enotah

Enota Število pritožb

Število zahtevkov Skupaj

PU Celje 15 25 40 PU Koper 21 56 77 PU Kranj 26 34 60 PU Ljubljana 57 94 151 PU Maribor 43 54 97 PU Murska Sobota 13 9 22 PU Nova Gorica 12 131 143 PU Novo mesto 9 28 37 GPU 44 31 75 Skupaj 240 462 702

Vir: MNZ Sekretariat UOK, 2. 2. 2015.

Izredni dopusti po enotah

Enota Število uslužbencev Število dni

PU Celje 161 397 PU Koper 133 410 PU Kranj 60 173 PU Ljubljana 202 577 PU Maribor 156 417 PU Murska Sobota 64 186 PU Nova Gorica 42 89 PU Novo mesto 121 371 GPU 196 587

Skupaj 1.135 3.207


Disciplinski ukrepi po enotah

PU Celje

PU Koper

PU Kranj

PU Ljublja-

na

PU Maribor

PU Murska Sobota

PU Nova

Gorica

PU Novo mesto

GPU Skupaj

Uvedeni disciplinski postopki 4 1 0 4 8 6 0 7 1 31

dokončne odločitve 3 1 0 4 6 2 0 2 1 19 opomin 3 1 0 3 5 1 0 1 0 14 denarna kazen – lažja 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 denarna kazen – težja 0 0 0 1 1 1 0 1 1 5 ustavitev postopka 1 0 0 0 0 0 0 2 0 3

Opozorila pred redno odpovedjo

2 6 2 9 7 0 2 6 7 41

Izredna odpoved 3 1 1 3 1 1 1 1 4 16 Redna odpoved 0 0 0 0 2 0 0 0 0 2



100

IZOBRAŽEVANJE, IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE Izvajanje izobraževalnega programa za višje policiste in policiste

Program Generacija Leto vpisa Število vpisanih

Število uspešnih

Delež uspešnih

[v %] XI. 2010 33 31* 93,9

Višji policist XII. 2011 20 20 100,0

I. 2013 40 40 100,0

II. 2013 100 90 90,0

III.** 2014 61 0 … Policist

IV. 2014 131 0 … Vir: GPU PA, Referat za študijske zadeve VPŠ – evidence, 13. 1. 2015. * 2 študenta XI. generacije sta diplomirala kasneje s študenti XII. generacije, zato se navedeni podatki za XI. generacijo razlikujejo od podatkov, navedenih v poročilu o delu policije za 2013. ** V II. generaciji se je 5 študentov izpisalo, 5 študentov pa še ni diplomiralo. *** Program za III. in IV. generacijo se še izvaja.

Izvajanje programov izpopolnjevanja in usposabljanja

Število izvedenih programov Število udeležencev*

Podro čje 2013 2014 2013 2014 Porast/upad

[v %] Splošne policijske naloge in specialnosti 521 416 12.772 11.542 –9,6 Kriminalistično preiskovanje 161 156 4.237 5.586 31,8 Socialne veščine in delo z ljudmi 61 54 761 864 13,5 Mednarodna usposabljanja 48 44 167 123 –26,3 Delo vodnikov službenih psov 37 28 149 105 –29,5 Informatika in računalništvo 104 54 8.276 14.808 78,9 Poslovanje z dokumentarnim gradivom 1 5 172 56 –67,4 Varnost in zdravje pri delu 88 59 1.006 1.496 48,7 Delo Specialne enote 10 19 170 256 50,6 Varovanje oseb in objektov 6 34 90 443 … Jezikovna usposabljanja 21 33 295 315 6,8 Notranja varnost in pomoč policistom 1 3 53 111 109,4 Skupaj 1.059 905 28.148 35.705 26,8

Vir: GPU PA ISCIU, 28. 1. 2015.

* Udeleženci iz policije ter zunanjih, domačih in tujih ustanov.


101

FINANČNO-MATERIALNE ZADEVE

Poraba sredstev proračuna policije po namenu [v EUR]

Namen Sprejeti prora čun

Veljavni prora čun* Poraba Struktura

porabe [v %] Delež porabe

[v %] Plače 230.677.839 229.866.069 229.582.121 79,5 99,9 Materialni stroški 44.329.654 44.483.781 41.837.058 14,5 94,1 Investicije 17.136.529 18.558.145 17.186.034 6,0 92,6

Skupaj** 292.144.022 292.907.995 288.605.212 100,0 98,5

Vir: MNZ Sekretariat UFZN, 25. 2. 2015. * Veljavni proračun je višji od sprejetega zaradi upoštevanih realiziranih prerazporeditev pravic porabe znotraj MNZ, donacij ter prilivov najemnin od stanovanj in samskih sob. ** V preglednici so vrednosti proračunskih sredstev za plače, materialne stroške in investicije zaokrožene, zato se njihova vsota lahko razlikuje od navedene skupne vsote, ki je bila izračunana z vrednostmi brez zaokroževanja.

Poraba sredstev proračuna policije po tipu proračunskih postavk [v EUR]

2013 2014

Tip prora čunskih postavk veljavni prora čun poraba

delež porabe [v %]

veljavni prora čun poraba

delež porabe [v %]

Indeks porabe

2014/2013

Prora čunska sredstva [tip 1]* 280.197.715 278.669.903 99,5 273.500.602 272.874.776 99,8 97,9 Plače [tip 1] 231.580.139 230.219.017 99,4 229.155.655 229.123.580 100,0 99,5 Materialni stroški [tip 1] 41.356.402 41.199.420 99,6 36.929.423 36.338.556 98,4 88,2 Investicije [tip 1] 7.261.174 7.251.466 99,9 7.415.524 7.412.640 100,0 102,2

Namenska sredstva* 17.800.836 8.811.171 49,5 19.407.393 15.730.436 81,1 178,5 Lastna dejavnost [tip 6] 2.571.360 2.267.308 88,2 2.517.516 2.106.605 83,7 92,9 Odškodnine iz zavarovanja premoženja [tip 7] 34.819 0 0,0 82.351 52.243 63,4 …

Najemnine [tip 18] 2.691.286 767.101 28,5 2.935.694 1.092.880 37,2 142,5 Preneseno izvrševanje nalog [tip 27] 101.222 77.901 77,0 43.551 4.637 10,6 6,0

Donacije [tip 30] 2.441.727 1.462.314 59,9 1.201.611 616.088 51,3 42,1 Donacije – slovenska udeležba [tip 31] 801.240 677.931 84,6 240.583 210.547 87,5 31,1

Notranje politike [tip 80] 8.080.047 2.729.410 33,8 9.445.043 8.815.406 93,3 323,0 EU 07-13 notranje politike – slovenska udeležba [tip 81]

1.079.137 829.206 76,8 2.941.044 2.832.031 96,3 341,5

Skupaj* 297.998.551 287.481.074 96,5 292.907.995 288.605.212 98,5 100,4

Vir: MNZ Sekretariat UFZN, 25. 2. 2015. * V preglednici so vrednosti proračunskih sredstev po posameznih proračunskih postavkah zaokrožene, zato se njihova vsota lahko razlikuje od navedene skupne vsote, ki je bila izračunana z vrednostmi brez zaokroževanja. .


102

Prevozna sredstva glede na lastništvo

Št. vozil

2013 2014

Lastna vozila 2.090 2.264 Vozila v finančnem najemu 101 5 Vozila v operativnem najemu 0 0 Skupaj 2.191 2.269

Vir: MNZ Sekretariat UL, 31. 12. 2014.

Prevozna sredstva glede na vrsto vozil

Št. vozil Vrsta vozil

2013 2014

Osebna civilna vozila 986 1.061 Osebna patruljna vozila 506 551 Intervencijska vozila 123 90 Kombinirana vozila 164 182 Terenska vozila 188 172 Motorna kolesa 148 138 Tovorna in dostavna vozila 76 75 Druga vozila 0 0 Skupaj 2.191 2.269


Povprečna starost prevoznih sredstev

Povpre čna starost 2013 [v letih]

2014 [v letih]

Vseh prevoznih sredstev 7,9 7,3 intervencijskih vozil 5,4 5,7 motornih koles 8,9 9,5 osebnih civilnih vozil 7,7 7,2 osebnih patruljnih vozil 7,2 5,6 terenskih vozil 9,3 10,0 dostavnih in tovornih vozil 9,2 10,3 kombiniranih vozil* – 8,5


* Povprečna starost kombiniranih vozil se v preteklih letnih poročilih o delu policije ni prikazovala, zato ni primerjalnega podatka za 2013.


103

Stanovanja po enotah

Enota Število

službenih stanovanj

Število nezasedenih

službenih stanovanj

Število najemniških stanovanj

PU Celje 62 16 5 PU Koper 86 17 2 PU Kranj 56 2 3 PU Ljubljana 63 13 4 PU Maribor 64 13 12 PU Murska Sobota 33 12 1 PU Nova Gorica 36 6 1 PU Novo mesto 69 21 0 GPU 138 11 6 Skupaj 607 111 34


Zasedenost samskih sob po enotah

Enota Število ležiš č Število zasedenih ležiš č

Delež zasedenih ležišč [v %]

PU Celje 8 2 25,0 PU Koper 60 19 31,7 PU Kranj 30 6 20,0 PU Ljubljana 90 35 38,9 PU Maribor 22 2 9,1 PU Murska Sobota 1 0 0,0 PU Nova Gorica 88 3 3,4 PU Novo mesto 22 1 4,5 GPU 197 40 20,3 Skupaj 518 108 20,8


Oddaje, prodaje in nakupi stanovanj

Število stanovanj 2013 2014

Oddaja stanovanj po neprofitni najemnini redne dodelitve [razpisi] 26 48 na podlagi izkazanega kadrovskega interesa 4 2 izredne dodelitve 7 9

Oddaja stanovanj po profitni najemnini 3 2 Prodaje stanovanj 2 10 Nakupi stanovanj 0 0



104

Nočitve v počitniških objektih

Število no čitev Počitniški objekt


[v %]

PD Debeli rtič 4.967 5.325 7,2 Rateče 789 605 –23,3 Bled – Vila Jelovica 474 477 0,6 PD Bohinj 2.276 2.287 0,5 Velika planina 572 361 –36,9 Log pod Mangartom 763 810 6,2 Barbariga 239 259 8,4 Kranjska Gora, Čičare 13* 631 486 –23,0 Kranjska Gora, Čičare 12* – 318 … Vinica* – 45 … Čatež 1.114 1.054 –5,4 Skupaj 11.825 12.027 1,7

Vir: MNZ Sekretariat UL, 31. 12. 2014. * Nočitve od 14. 6. 2014.


105

ODNOSI Z JAVNOSTMI

Delo na področju odnosov z javnostmi


Število novinarskih konferenc, izjav za javnost in foto terminov 134 100 –25,4 Število sporočil, obvestil in informacij za javnost 4.307 4.445 3,2 Število pisnih in ustnih odgovorov na vprašanja novinarjev 8.732 8.406 –3,7 Število pisnih in ustnih odgovorov na vprašanja državljanov 2.862 2.412 –15,7 Število odzivov na prispevke v medijih 27 31 … Število objav na računu Twitter* – 151 … Število objav na kanalu YouTube* – 17 … Število objav na računu Facebook* – 179 … Število objav na internetu [uredniško delo]* – 253 … Število objav na intranetu [lastne objave]* – 1.657 … Število objav na intranetu [uredniško delo]* – 685 … Število sodelovanj pri publikacijah [uredniško delo]* – 7 … Število edicij revije Varnost* – 4 … Število [na]govorov* – 81 … Število pregledov tiska* – 251 … Število posnetih/izdelanih in predelanih videoposnetkov – 15 … Število udeležb v preventivno-promocijskih dogodkih [sejmi, humanitarne zadeve ipd.]* – 113 …

Število zaprosil za pomoč/sodelovanje pri snemanjih ipd.* – 30 … Število dogodkov s protokolarnimi aktivnostmi* – 54 …

Vir: GPU SGDP SOJ, podatki predstavnikov za odnose z javnostmi PU in GPU SGDP SOJ, 16. 3. 2015 * Ker podatki o delu odnosov z javnostmi v preteklosti niso bili podrobno razčlenjeni, ni primerjalnih podatkov za 2013.


106

DEJAVNOST SPECIALIZIRANIH POLICIJSKIH ENOT

Dejavnost policijskega orkestra

Število posameznih dejavnosti policijskega orkestra 2013 2014 Število koncertov v Slovenski filharmoniji, Cankarjevem domu ali Unionski dvorani

1 6

Število koncertov v okviru Glasbene mladine Ljubljana 5 7 Število drugih koncertov po Sloveniji 17 19 Število koncertov v tujini 2 1 Število nastopov na proslavah in kulturnih prireditvah 99 108 Število nastopov na protokolarnih sprejemih 23 26 Število nastopov na komemoracijah in pogrebih 72 91 Število video snemanj 0 1 Število avdio snemanj 0 7

Vir: GPU SGDP Policijski orkester, 11. 2. 2014 in 14. 1. 2015.

Dejavnost Letalske policijske enote

Ure letenja [hh:mm] Dejavnosti

2013 2014

Varovanje javnih prireditev 11:30 4:35 Nadzor državne meje 289:25 398:10 Nadzor prometa 44:20 0:00 Iskanje storilcev kaznivih dejanj 56:00 45:20 Iskalna akcija 83:55 63:25 Medklinični prevoz 68:25 88:35 Prevoz inkubatorja 55:45 49:20 Helikopterska nujna medicinska pomoč 172:50 202:25 Gorska reševalna akcija 78:40 46:25 Lastna dejavnost* 3:55 0:00 Snemanje za potrebe policije** 23:50 41:40 Šolanje pilotov LPE 55:15 133:00 Usposabljanje*** 180:00 263:20 Preleti**** 75:20 73:40 Skupaj 1.199:10 1.410:20

Vir: GPU UPS LPE, Knjiga letenja, 7. 1. 2015.

* Kontrole daljnovodov in plinovodov ter prevozi strokovnih ekip, prenosi tovora na težko dostopna območja, različne elektronske meritve, snemanje iz zraka, druge naloge po naročilu in za plačilo. **Podatki o urah snemanja za potrebe policije [snemanje nasadov konoplje in kršitev javnega reda, spremljanje vrednostnih pošiljk]. *** Usposabljanje letalskega osebja LPE in policistov, desantiranje in vaje gorske reševalne službe. **** Preleti, trenažni in tehnični leti.


107

Gorske reševalne akcije s helikopterji

Število prepeljanih oseb Leto Število akcij

Število helikopterskih

letov mrtvi poškodovani pogrešani skupaj

2013 61 192 2 60 2 64 2014 36 128 2 36 1 39

Vir: GPU UPS LPE, 7. 1. 2015.

Helikopterska nujna medicinska pomoč

Leto Število akcij Število

helikopterskih letov

Število prepeljanih oseb

2013 166 501 158 2014 199 572 199

Vir: GPU UPS LPE, 7. 1. 2015.

Operativne akcije Specialne enote

Število operativnih akcij

2013 2014

Operativne akcije na sklic 110 102 Načrtovane operativne akcije 432 462

Skupaj 542 564

Vir: GPU UPS SE, 16. 1. 2015.

Dejavnosti enot na sklic

2013 2014 število sklicev za

naloge na obmo čju iste PU

število sklicev za naloge na obmo čju

druge PU


iste PU


druge PU Enota

PPE I PPE II

PPE III PPE I PPE

II PPE

III PPE I PPE II

PPE III PPE I PPE

II PPE

III PU Celje 5 13 17 11 4 0 3 11 10 5 5 3 PU Koper 1 8 0 2 9 0 2 6 – 0 2 – PU Kranj 6 2 36 8 0 0 4 0 27 3 0 0 PU Ljubljana 3 48 30 1 3 3 3 17 24 2 2 0 PU Maribor 9 20 11 1 4 0 10 18 15 1 1 0 PU Murska Sobota 2 0 0 7 3 0 4 0 – 13 1 –

PU Nova Gorica

2 2 47 7 0 0 3 3 33 2 0 0

PU Novo mesto 1 0 0 8 9 0 4 0 – 8 6 – Skupaj 29 93 141 45 32 3 33 55 109 34 17 3

Vir: GPU UUP SSP, zbirnik Aktivnosti PPE, 16. 2. 2015 .


108

Policisti v mednarodnih civilnih misijah, uradniki za zvezo, sekundirani uradniki in policijski atašeji

Število policistov

Država/Kraj 2013 2014

European Union Rule of Law Mission in Kosovo [EULEX]

Kosovo 21 15

European Union Coordinating Office for Palestinian Police Support [EUPOLL COPPS] Palestina 3 1

Policisti v MCM

Skupaj 24 16

Europol Nizozemska/Den Haag 2 2 Uradniki za zvezo Skupaj 2 2

Interpol Francija/Lyon 1 1

Evropska komisija [OLAF] Belgija/Bruselj 1 1*

Frontex Poljska/Varšava 2 –

posebni predstavnik EU za BiH [EUSR BiH] BiH/Sarajevo 1 1 Ženevski center za demokratični nadzor nad oboroženimi silami [DCAF]

Slovenija/Ljubljana 2** –

Sekundi-rani uradniki

Skupaj 7** 3*

Veleposlaništvo RS v Rimu*** Italija 1 1

Veleposlaništvo RS v Sarajevu BiH 1 1 Policijski atašeji

Skupaj 2 2

Vir: GPU SGDP SMPO, 17. 2. 2014 in 31. 12. 2014.

* Sekundirana uradnica je svoj mandat končala 31. 8. 2014. ** V DCAF sta delovala 2 policista, vendar nista imela statusa sekundiraneganapotenega uradnika. *** Do 31. 10. 2014 je policijskega atašeja v Rimu sofinancirala Evropska komisija.


109

Priloga 2: Seznam uporabljenih kratic AFIS Automated Fingerprint Identification System [avtomatska prepoznava

prstnih odtisov] AJPES Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve AVP Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa AVRR Assisted Voluntary Return and Reintegration [projekt prostovoljnega

vračanja in reintegracije] AWF Analysis Work File [Europolova analitična datoteka] CBE Cross-border Exchange of Information on Road Safety Related Traffic

Offences [čezmejna izmenjava informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu]

Cepol College européen de police [Evropska policijska akademija] Cepol IERSA Working group for the Implementation and Evaluation of Research

and Science Activities Supported by Cepol [Delovna skupina za implementacijo in evalvacijo raziskovalnih in znanstvenih dejavnosti v Cepolu]

CoPPRa Community Policing Preventing Radicalisation and Terrorism [Policijsko delo v skupnosti za preprečevanje radikalizma in terorizma]

CSE Child Sexual Exploitation [spolna zloraba otrok] CURS Carinska uprava Republike Slovenije DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji DCAF Centre for the Democratic Control of Armed Forces [Inštitut za

demokratični nadzor nad oboroženimi silam] DDOKC Dnevnik dogodkov Operativno-komunikacijskega centra DNK deoksiribonukleinska kislina DRSC Direkcija Republike Slovenije za ceste DS delovna skupina [tudi medresorska] DT državno tožilstvo DURS Davčna uprava Republike Slovenije EIDA Aplikacija za učenje na daljavo EIDAZ Aplikacija za učenje na daljavo [zunanji dostop] EIS Europol Information System [informacijski sistem Europola] EMPACT European Multidisciplinary Platform Against Criminal Threats

[Evropska multidisciplinarna platforma za boj proti kriminalu] ENFSI European Network of Forensic Science Institutes [Evropsko združenje

forenzičnih laboratorijev] EU Evropska unija EULEX European Union Rule of Law Mission in Kosovo [Misija EU na

Kosovu] EUPOL COPPS European Union Coordinating Office for Palestinian Police Support EUROSUR European Border Surveillance system [Evropski sistem nadzora meja] ETL proces Extract, Transform, Load [izloči, preoblikuj in naloži] FINEC Financial and Economic Crime [finančna in gospodarska kriminaliteta] FIO Fonetični indeks oseb Frontex Agencija za vodenje operativnega sodelovanja na zunanjih mejah

Evropske unije [European Agency for the Management of Operational Cooperation at the External Borders of the Member States of the European Union]

FURS Finančna uprava Republike Slovenija GPU Generalna policijska uprava GPU NFL Generalna policijska uprava, Nacionalni forenzični laboratorij GPU NOE notranje organizacijske enote Generalne policijske uprave GPU PA VPŠ Generalna policijska uprava, Policijska akademija, Višja policijska šola


110

GPU PA Generalna policijska uprava, Policijska akademija GPU PA CRSV Generalna policijska uprava, Policijska akademija, Center za

raziskovanje in socialne veščine GPU SGDP Generalna policijska uprava, Služba generalnega direktorja policije GPU SGDP SMPO Generalna policijska uprava, Služba generalnega direktorja policije,

Sektor za mednarodne policijske operacije GPU SGDP SNPI Generalna policijska uprava, Služba generalnega direktorja policije,

Sektor za notranje preiskave in integriteto GPU SGDP SOJ Generalna policijska uprava, Služba generalnega direktorja policije,

Sektor za odnose z javnostmi GPU SGDP SRSN Generalna policijska uprava, Služba generalnega direktorja policije,

Sektor za razvoj in sistemske naloge GPU UIT Generalna policijska uprava, Urad za informatiko in telekomunikacije GPU UKP Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije GPU UKP CKOD Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije, Center za

kriminalistično obveščevalno dejavnost GPU UKP NPU Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije,

Nacionalni preiskovalni urad GPU UKP SOK Generalna policijska uprava, Uprava kriminalistične policije, Sektor za

organizirano kriminaliteto GPU UPS Generalna policijska uprava, Uprava za policijske specialnosti GPU UPS CVZ Generalna policijska uprava, Uprava za policijske specialnosti, Center

za varovanje in zaščito GPU UPS LPE Generalna policijska uprava, Uprava za policijske specialnosti,

Letalska policijska enota GPU UPS OKC Generalna policijska uprava, Uprava za policijske specialnosti,

Operativno-komunikacijski center GPU UPS SE Generalna policijska uprava, Uprava za policijske specialnosti,

Specialna enota GPU UUP Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije GPU UUP CT Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije, Center za

tujce GPU UUP SENDM Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije,

Specializirana enota za nadzor državnem meje GPU UUP SENP Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije,

specializirana enota za nadzor prometa GPU UUP SSP Generalna policijska uprava, Uprava uniformirane policije, Sektor

splošne policije GRIM Glass Refractive Index Measurement [merjenje lomnega količnika

stekla] GSR analiza Gunshot Residue Analysis [analiza sledi z rok strelca] ICSE DB Interational Child Sexual Exploitation Images Database [Mednarodna

baza podatkov o gradivih s spolnimi zlorabami otrok] ILEA International Law Enforcement Academy [Mednarodna policijska

akademija] IRSD Inšpektorat Republike Slovenije za delo IRSPEP Inšpektorat Republike Slovenije za promet, energetiko in prostor ISCIU Informacijski sistem Centra za izpopolnjevanje in usposabljanje

Policijske akademije ISEC Internal Security [notranja varnost] ISF Internal Security Fund [Sklad za notranjo varnost] ITK informatika in telekomunikacije ITSP Informacijski telekomunikacijski sistem policije JIT Joint investigation teams [skupne preiskovalne skupine]


111

JIT THB WB Joint investigation teams – trafficking in human beings in the Western Balkans [skupne preiskovalne skupine v boju proti trgovini z ljudmi v jugovzhodni Evropi na območju Zahodnega Balkana]

JRM javni red in mir KPK Komisija za preprečevanje korupcije KZ-1 Kazenski zakonik LTE Long Term Evolution (evolucija na dolgi rok); tehnični standard

mobilnih komunikacij, ki omogoča bistveno večje hitrosti MCM mednarodne civilne misije MDM Mobile Device Management [upravljanje mobilnih naprav] MFERAC računalniška aplikacija za vodenje financ, računovodstva in

kadrovskih podatkov, katere skrbnik je Ministrstvo za finance MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MNZ DPDVN Ministrstvo za notranje zadeve, Direktorat za policijo in druge

varnostne naloge MNZ Sekretariat Ministrstvo za notranje zadeve, Sekretariat MNZ Sekretariat UFZN Ministrstvo za notranje zadeve, Sekretariat, Urad za finančne zadeve

in nabavo MNZ Sekretariat UL Ministrstvo za notranje zadeve, Sekretariat, Urad za logistiko MNZ Sekretariat UOK Ministrstvo za notranje zadeve, Sekretariat, Urad za organizacijo in

kadre MNZ SVN Ministrstvo za notranje zadeve, Služba za varnostno načrtovanje MO Ministrstvo za obrambo MONEYVAL Committee of Experts on the Evaluation of Anti-Money Laundering

Measures and the Financing of Terrorism [Posebni odbor strokovnjakov Sveta Evrope za ocenjevanje ukrepov odkrivanja in preprečevanja pranja denarja ter financiranja terorizma]

MP Ministrstvo za pravosodje MPP mobilna policijska postaja MPS medresorska projektna skupina MZ Ministrstvo za zdravje MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve MZI Ministrstvo za infrastrukturo MZIP Ministrstvo za infrastrukturo in prostor NCSE DB Nacional Child Sexual Exploitation Database [Nacionalna baza

podatkov o gradivih s spolnimi zlorabami otrok] NDM nadzornik državne meje NG New Generation [nova generacija varnostne pregrade] NPS nove psihoaktivne substance OAB odprava administrativnih bremen ODT okrožno državno tožilstvo OIEP Odbor za integriteto in etiko v policiji OLAF European Anti-Fraud Office [Evropski urad za boj proti goljufijam] OVSE Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi OZN Organizacija združenih narodov PD prevzgojni dom ali počitniški dom PHG aplikacija Prijava hotelskih gostov PNR Passenger name record [podatki o letalskih potnikih] PP policijska postaja PPIU policijska postaja za izravnalne ukrepe PU policijska uprava PU CE Policijska uprava Celje


112

PU MS Policijska uprava Murska Sobota PU NM Policijska uprava Novo mesto PU SKP MKO Policijska uprava, Sektor kriminalistične policije, mobilni kriminalistični

oddelek RAN Radicalisation and Awareness Network [Mreža za ozaveščanje o

radikalizaciji] RS Republika Slovenija SA Slovenska akreditacija SCAN Scientific Content Analysis [znanstvena analiza izjave] Sepa Srednje evropska policijska akademija [MEPA – Mitteleuropäische

Polizeiakademie] SICAR Shoeprint Image Capture and Retrieval program [sistem za zajem in

obdelavo odtisov obuval] SiKOM Nacionalni kriminalističnoobveščevalni model SIRENE Urad SIRENE [Supplementary Information Request at National Entry] SIS II Schengenski informacijski sistem druge generacije SIS Schengenski informacijski sistem SLECI – SPLO Strengthening Cross-Border Law Enforcement Cooperation with Italy

through the Secondment of a Police Liaison Officer by Slovenia, Austria and Croatia [Okrepitev čezmejnega policijskega sodelovanja z Italijo, z napotitvijo policijskega uradnika za zvezo v imenu Slovenije, Avstrije in Hrvaške]

SOVA Slovenska obveščevalno-varnostna agencija SPS specializirane preiskovalne skupine SR statistična regija SURS Statistični urad Republike Slovenije SV Slovenska vojska SWOT-analiza PSPN-matrika [prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti] TDP tuji diplomatski predstavniki THB Traffic Human Being [nedovoljena trgovina z ljudmi] TIRS Tržni inšpektorat Republike Slovenije Tispol European Traffic Police Network [Evropska zveza prometnih policij] TVO Tuji varnostni organi UNCHR United Nations High Commissioner for Refugees [Visoki komisariat

ZN za begunce] UNP Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna UPPD Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja URSP Uprava Republike Slovenije za pomorstvo VDT Vrhovno državno tožilstvo VIS Vizumski informacijski sistem VO varnostni organi ZEKom Zakon o elektronskih komunikacijah ZJRM-1 Zakon o varstvu javnega reda in miru ZKP Zakon o kazenskem postopku ZNDM Zakon o nadzoru državne meje ZNPPol Zakon o nalogah in pooblastilih policije ZODPol Zakon o organiziranosti in delu policije ZOPNI Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora ZP-1 Zakon o prekrških ZPol Zakon o policiji ZPrCP Zakon o pravilih cestnega prometa ZŠAM Združenje šoferjev in avtomehanikov ZU zunanje ustanove in drugi izvajalci ter subjekti ZUJF Zakon za uravnoteženje javnih financ


113

ZVP aplikacija Zunanji viri ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije WBOC Western Balkans Organised Crime [Organizirani kriminal na

Zahodnem Balkanu] WBMM Western Balkans Monitoring Mechanism [mehanizem spremljanja

liberalizacije po odpravi vizumske obveznosti za države Zahodnega Balkana]

Documents

Letno porocilo delo policije za 2014 · 2015. 4. 13. · Letno poro čilo o delu policije za 2014 5 bodo pomenile za nadaljnje delovanje policije in ohranjanje že dosežene stopnje