LETNO POROČILO 2014 - ZRSZZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2014 2 Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle. Izdal: Zavod Republike Slovenije

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE

LETNO POROČILO 2014

Ljubljana, julij 2015

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2014

2

Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle.

Izdal: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

Rožna dolina, Cesta IX / 6

Tel.: (01) 47 90 900

Fax.: (01) 47 90 262

E-pošta: [email protected]

Spletni naslov: http://www.ess.gov.si

Za izdajatelja: Mavricija Batič, generalna direktorica

Pripravili: Štabne službe, DP Analitika


3

Statistična znamenja, krajšave, merske enote in druga pojasnila

KRAJŠAVE IN MERSKE ENOTE:

ADS Anketa o delovni sili

APZ Aktivna politika zaposlovanja

CS Centralna služba

CSD Center za socialno delo

DN denarno nadomestilo

DSP denarna socialna pomoč

EDS elektronski dokumentacijski sistem

EGP Evropski gospodarski prostor

EGS Evropska gospodarska skupnost

EK Evropska komisija

ES Evropski svet

ESS Evropski socialni sklad

EUR euro

EURES EURopean Employment Services

IC Izobraževalni center

KC Kontaktni center

Klasius Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja

MDDSZ Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

MIZŠ Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport

(N)CIPS (Nacionalni) center za informiranje in poklicno svetovanje

NPK Nacionalna poklicna kvalifikacija

OP RČV 2007-2013 Operativni program za razvoj človeških virov za obdobje 2007-2013

OS Območna služba

OŠ osnovna šola

RS Republika Slovenija

SKP Standardna klasifikacija poklicev

SURS Statistični urad Republike Slovenije

UD Urad za delo

VKO vseživljenjska karierna orientacija

ZUTD Zakon o urejanju trga dela

Zavod Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije

ZUP Zakon o upravnem postopku

ZZZPB Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti

ZZZS Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije


4

POSAMEZNE OBMOČNE SLUŽBE ZAVODA OBSEGAJO NASLEDNJE URADE ZA DELO:

Območna služba: Uradi za delo:

Celje Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Žalec

Koper Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana

Kranj Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič

Ljubljana Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Ljubljana, Logatec,

Ribnica, Vrhnika

Maribor Lenart, Maribor, Maribor II, Pesnica, Ruše, Slovenska Bistrica

Murska Sobota Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota

Nova Gorica Ajdovščina, Idrija1, Nova Gorica, Tolmin

Novo mesto Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje

Velenje Dravograd, Mozirje, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec,

Velenje

Sevnica Brežice, Krško, Sevnica

Ptuj Ormož, Ptuj

Trbovlje Hrastnik, Litija, Trbovlje, Zagorje

REGISTRIRANE BREZPOSELNE OSEBE PO IZOBRAZBI: BREZPOSELNE OSEBE GLEDE NA RAVEN IZOBRAZBE;

KLASIFIKACIJSKI SISTEM IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA (KLASIUS).

Klasifikacijska

raven Ime klasifikacijske ravni

1 nepopolna osnovnošolska izobrazba

2 osnovnošolska izobrazba

3 nižja poklicna izobrazba

4 srednja poklicna izobrazba

5 srednja strokovna in srednja splošna izobrazba

6/1 višješolska (prejšnja), višja strokovna izobrazba

6/2 visokošolska 1. stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ipd.

7 visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja)

ipd.

8/1 magisterij znanosti (prejšnji) ipd.

8/2 doktorat znanosti

1 Zaradi spremembe Statuta Zavoda je bila organizacijska enota Zavoda, Urad za delo Idrija, z dnem 1. 1. 2012, premeščena iz

Območne službe Ljubljana v Območno službo Nova Gorica. Zavod je pričel skladno z novo teritorialno organiziranostjo

spremljati, prikazovati in posredovati tudi statistične podatke, in sicer na način, ki zagotavlja medletno primerljivost podatkov po

območnih službah.


5

STATISTIČNA ZNAMENJA:

- ni pojava

… ni podatka

0 podatek je manjši od 0,5 dane merske enote

0,0 podatek je manjši od 0,05 dane merske enote

1 ali * oznaka za opombo pod tabelo

Če pod tabelami viri niso navedeni, gre za podatke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.


6

VSEBINA


7


8

SEZNAM SLIK V BESEDILU

Slika 1: Splošna shema organiziranosti Zavoda ................................................................................... 16

Slika 2: Območne službe Zavoda .......................................................................................................... 16

Slika 3: Izobrazbena struktura zaposlenih na Zavodu, 31. 12. 2014 .................................................... 17

Slika 4: Shema organiziranosti Zavoda po organizacijskih enotah Centralne službe ........................... 17

Slika 5: Delež prihodkov po namenih, leto 2014 ................................................................................... 19

Slika 6: Odhodki za delovanje Zavoda (v tisoč EUR) ............................................................................ 21

Slika 7: Stopnje rasti delovno aktivnega prebivalstva po OS Zavoda, dec. 2014/ dec. 2013 ............... 23

Slika 8: Prosta delovna mesta v letu 2014 po dejavnosti delodajalca, v % .......................................... 25

Slika 9: Prosta delovna mesta v letu 2014 po glavnih poklicnih skupinah SKP .................................... 25

Slika 10: Gibanje registrirane brezposelnosti, 2009 – 2014 .................................................................. 29

Slika 11: Novoprijavljene brezposelne osebe po razlogih prijave, 2013 – 2014 ................................... 29

Slika 12: Stopnje rasti značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb, Ø 2014/Ø 2013, v % ............ 31

Slika 13: Registrirana brezposelnost po ravneh izobrazbe ................................................................... 34

Slika 14: Registrirane brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti, v % .......................................... 35

Slika 15: Stopnje anketne brezposelnosti (%), 4. četrtletje ................................................................... 38

Slika 16: Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji in drugih državah EU (%), december 2014 ....... 40

Slika 17: Obiskanost spletne strani Zavoda, julij – december 2014 in 2013 ......................................... 52

Slika 18: Gibanje števila upravičencev do DN in njihov delež (v %) med brezposelnimi osebami ....... 81


9

SEZNAM TABEL V BESEDILU

Tabela I: Prihodki za programe (v EUR) ............................................................................................... 19

Tabela II: Prilivi za programe ................................................................................................................. 20

Tabela III: Prihodki za delovanje Zavoda v letih 2013 in 2014 .............................................................. 21

Tabela IV: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2013 in 2014 ............................................................. 21

Tabela V: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji – letna povprečja .................................................. 22

Tabela VI: Veljavna delovna dovoljenja po vrsti dovoljenj, 31. 12. ....................................................... 28

Tabela VII: Gibanje registrirane brezposelnosti .................................................................................... 28

Tabela VIII: Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti ..................................................................... 30

Tabela IX: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave ............................... 31

Tabela X: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb ................................................................. 32

Tabela XI: Registrirane brezposelne osebe po OS Zavoda .................................................................. 33

Tabela XII: Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile .............................................. 36

Tabela XIII: Mere aktivnosti prebivalstva po spolu in starosti v letu 2014, 4. četrtletje ......................... 39

Tabela XIV: Število obiskov pri delodajalcih v letu 2014 ....................................................................... 42

Tabela XV: Storitve Zavoda pri iskanju zaposlitve in načrtovanju kariere v letu 2013 in 2014 ............. 45

Tabela XVI: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti, na dan 31. 12. 2014 ....................................... 47

Tabela XVII: Obseg aktivnosti v zvezi z rehabilitacijskim in zdravstvenim zaposlitvenim svetovanjem,

2014 ....................................................................................................................................... 48

Tabela XVIII: Razmerje med številom brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov ............................ 48

Tabela XIX: Izvajanje EURES aktivnosti, 2014 ..................................................................................... 49

Tabela XX: Število pregledanih strani po posameznih rubrikah, 2014 ................................................. 54

Tabela XXI: Vključitve v ukrepe APZ, 2013 - 2014 ............................................................................... 58

Tabela XXII: Prejemniki DN ................................................................................................................... 82

Tabela XXIII: Letna primerjava strukturnih značilnosti prejemnikov DN za primer brezposelnosti ....... 83


10

SEZNAM TABEL V TABELARNEM PREGLEDU

Tabela 1: Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti ......................................................... 102

Tabela 2: Skupno prebivalstvo, delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost, 2014 ....................... 103

Tabela 3: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv, 2014 ................................................................. 104

Tabela 4: Priliv v registrirano brezposelnost po razlogih, 2014 ........................................................... 107

Tabela 5: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave, 2014 .................... 110

Tabela 6: Brezposelne osebe po starosti in spolu – uradi za delo, 31. 12. 2014 ................................ 113

Tabela 7: Brezposelne osebe po starosti in spolu - statistične regije, 31. 12. 2014 ........................... 116

Tabela 8: Brezposelne osebe po izobrazbi – uradi za delo, 31. 12. 2014 .......................................... 117

Tabela 9: Brezposelne osebe po izobrazbi – statistične regije, 31. 12. 2014 ..................................... 120

Tabela 10: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – uradi za delo, 31. 12. 2014 .................. 121

Tabela 11: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – statistične regije, 31. 12. 2014 ............. 124

Tabela 12: Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji, 31. 12. 2014 ...................................... 125

Tabela 13: Poklici ali poklicne skupine po SKP, za katere je bilo prijavljenih največ prostih delovnih

mest, 2014............................................................................................................................ 130

Tabela 14: Prosta delovna mesta po SKP s sodelovanjem Zavoda, 2014 ......................................... 132

Tabela 15: Število prijavljenih prostih delovnih mest po dejavnostih, 2014 ........................................ 134

Tabela 16: Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu, 2014 ............................................................ 135

Tabela 17: Veljavna delovna dovoljenja po državljanstvu, 31. 12. 2014 ............................................ 136


11

PRAVNE PODLAGE DELOVANJA ZAVODA RS ZA ZAPOSLOVANJE IN NJEGOVA ORGANIZIRANOST

PRAVNE PODLAGE

Pravne podlage, ki urejajo dejavnost in delo Zavoda:

Dejavnost Zavoda opredeljujejo Statut Zavoda (Uradni list RS, št. 34/2008, 58/2011 in 50/2012)

ter zakoni (kot v nadaljevanju), drugi podzakonski predpisi, dokumenti, programi ter notranji

splošni akti Zavoda.

Zakoni s področja trga dela, zaposlovanja in izobraževanja:

Zakon o urejanju trga dela ( Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14

- ZPDZC-) s podzakonskimi akti;

Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/2006 -

uradno prečiščeno besedilo (ZZZPB-UPB1), 114/2006 – ZUTPG, 59/2007 – Zštip, 51/2010 -

odločba US in 40/2012 - ZUJF):

- za posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom določbe 5., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č,

6.d, 6.e, 7. in 8. člena poglavja II. Posredovanje zaposlitev in posredovanje dela Zakona o

zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 107/06 - uradno

prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 59/07 - ZŠtip in 51/10 - odločba US in 85/14- ZUJF-B), ki

se uporabljajo do začetka uporabe zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del

dijakom in študentom;

Zakon o socialnem podjetništvu (Uradni list RS, št. 20/2011);

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Uradni list RS, št. 32/14)

Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (Uradni list RS, št. 16/2007 – uradno

prečiščeno besedilo 2, 14/2009 Odl.US: U-I-36/06-18, 84/2011Odl.US: U-I-245/10-13, U-I-

181/10-6, Up-1002/10-7, 87/2011 in 96/2012- ZPIZ-2);

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/2011, 21/2013- ZUTD-A);

Zakon za uravnoteženje javnih financ - ZUJF (Uradni list RS, 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 -

ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I,

63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 -

ZDavNepr, 107/13 - odl. US, 85/14 in 95/14) Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list

RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-

A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C,

101/13 - ZIPRS1415, 101/13 – ZdavNepr in 107/13 - odl. US);

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št.

101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1, 38/14 in84/14);

Proračun Republike Slovenije za leto 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 102/13 in 84/14);

Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 14/13 - popr.

in 101/13);

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20104304

































12

Podlage v Pogodbi o izvajanju ukrepov na trgu dela:

Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št.80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14 -

ZPDZC-1) s podzakonskimi akti; v nadaljevanju: ZUTD);

Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo in 14/13 - popr. in

101/13);

Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 (Uradni list RS, št.

101/13, 9/14 - ZRTVS-1A, 25/14 - ZSDH-1, 38/14 in84/14);

Proračun Republike Slovenije za leto 2015 (Uradni list RS, št. 104/12, 102/13 in 84/14);

Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo);

Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno

besedilo, 117/06 - ZDavP-2, 23/14 in 50/14);

Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/06 in

51/14);

Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno

besedilo);

Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07- uradno prečiščeno besedilo);

Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 20/12 in 28/14);

Smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012 – 2015 (sprejete na

162. redni seji Vlade RS, 8. 12. 2011);

Podlage v pogodbi o izvajanje strokovnih nalog:

Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 -

ZTFI-A, 69/08 - ZZavar-E in 40/12 - ZUJF);

Pravilnik o vsebini in postopkih za pripravo in predložitev kadrovskih načrtov (Uradni list RS, št.

60/06, 83/06, 70/07 in 96/09);

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo,

13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 -

ZFU, 50/14);

Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 -

ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I,

63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C, 101/13 - ZIPRS1415, 101/13 -

ZDavNepr, 107/13 - odl. US, 85/14 in 95/14) Zakon za uravnoteženje javnih financ (Uradni list

RS, št. 40/12, 96/12 - ZPIZ-2, 104/12 - ZIPRS1314, 105/12, 25/13 - odl. US, 46/13 - ZIPRS1314-

A, 56/13 - ZŠtip-1, 63/13 - ZOsn-I, 63/13 - ZJAKRS-A, 99/13 - ZUPJS-C, 99/13 - ZSVarPre-C,

101/13 - ZIPRS1415, 101/13 – ZdavNepr in 107/13 - odl. US);

Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne

razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08, 6/11);

Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (Uradni list RS, št. 51/08, 91/08 in

113/09);

Pravilnik Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje o napredovanju javnih uslužbencev v višji

plačilni razred (Uradni list RS, št. 9/09 in 28/09);

























































13

Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list

RS, št. 14/09, 23/09, 48/09, 113/09, 25/10, 67/10, 105/10, 45/12, 24/13, 51/13, 12/14, 24/14,

52/14 in 59/14);

Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 86/08, 3/09, 16/09, 23/09, 33/09,

48/09, 91/09, 31/10, 83/10, 89/10, 59/11, 6/12, 40/12, 22/2013, 22/2013, 22/2013, 46/2013 in

95/14);

Kolektivna pogodba za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08,

83/10 in 89/10);

Statut Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (Uradni list RS, št. 34/08, 58/11 in 50/12);

Akt o notranji organizaciji in delovnih mest v Zavodu RS za zaposlovanje, z dne 17.6.2013 s

spremembami

Zavod je nosilec določenih nalog, opredeljenih s programi in drugimi dokumenti Vlade RS, kot npr.:

Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (potrjen s strani Evropske

komisije z dne 21. 11. 2007, št. potrditve CCI 2007 SI 051 PO 001);

Smernic za izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja za obdobje 2012–2015, ki jih je Vlada

RS sprejela 8. 12. 2011;

Načrta za izvajanje Programa ukrepov aktivne politike zaposlovanja za leti 2013 in 2014 (sprejet

na 53. redni seji Vlade RS, 7. 3. 2013) z vsemi spremembami;

Pravilnik o izvajanju ukrepov aktivne politike zaposlovanja (Uradni list RS, št. 20/12 in

28/14);Pravne podlage, ki določajo okvire za delo Zavoda na nivoju Evropske unije:

A) Strukturni skladi

- Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki

Sloveniji, v programskem obdobju 2007 - 2013 (Uradni list RS, št. 17/09, 40/09, 3/10, 31/10 in

79/10, 4/13, nadaljevanju: Uredba);

- Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. 7. 2006, o splošnih določbah o Evropskem skladu za

regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe

(ES) št. 1260/1999 (OJ L 210/2006) z vsemi spremembami;

- Uredba (ES) št. 1081/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 7. 2006, o Evropskem

socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1784/1999 (OJ L 210/2006), z vsemi

spremembami;

- Uredba Komisije (ES) št. 1828/2006 z dne 8. 12. 2006, o pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (ES)

št. 1083/2006, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem

socialnem skladu in Kohezijskem skladu ter Uredbe (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta

in Sveta o Evropskem skladu za regionalni razvoj (OJ L 371/2006), z vsemi spremembami;

- Uredba (ES) št. 1080/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. 7. 2006, o Evropskem

skladu za regionalni razvoj in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1783/1999 (OJ L 210/2006), z vsemi

spremembami.

B) Prosti pretok oseb in koordinacija sistemov socialne varnosti

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. 4. 2004, o pravici državljanov

Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki
















http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/smernice_apz_2012_2015.pdf


14

spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS,

72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL

L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. 4. 2004, o pravici državljanov




L št. 158 z dne 30. 4. 2004, str. 77);

- Uredba Komisije (ES) št. 635/2006 z dne 25. 4. 2006, o razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 1251/70, o

pravici delavcev, da ostanejo na ozemlju države članice, po tem, ko so bili tam zaposleni

(Besedilo velja za EGP);

- Uredba (ES) št. 883/2004, o koordinaciji sistemov socialne varnosti;

- Uredba (ES) št. 987/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 16. septembra 2009, o

določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 883/2004, o koordinaciji sistemov socialne

varnosti ;

- Uredba (EU) št. 1231/2010 o razširitvi uporabe uredb (ES) št. 883/2004 in (ES) št. 987/2009 na

državljane tretjih držav, za katere se navedeni uredbi ne uporabljata le na podlagi njihovega

državljanstva;

- Uredba (ES) št. 592/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. 6. 2008, o spremembi

Uredbe Sveta (EGS) št. 1408/71, o uporabi sistemov socialne varnosti za zaposlene osebe,

samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti (Besedilo velja za

EGP);

- Uredba Komisije (ES) št. 101/2008 z dne 4. 2. 2008, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št.

574/72, o določitvi postopka za izvajanje Uredbe (EGS) št. 1408/71, o uporabi sistemov socialne

varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti; popravek

Uredbe Komisije (ES) št. 101/2008 z dne 4. 2. 2008, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št.


varnosti za zaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v Skupnosti;

- Uredba Komisije (ES) št. 311/2007 z dne 19. 3. 2007, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št.


varnosti za zaposlene osebe, samozaposlene osebe in njihove družinske člane, ki se gibljejo v

Skupnosti;

- Odločba Komisije (2003/8/ES) z dne 23. 12. 2002, o izvedbi Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68,

glede uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih (notificirana pod dokumentno

številko K(2002) ;

- Odločba Komisije (2003/8/ES) z dne 23. 12. 2002, o izvedbi Uredbe Sveta (EGS) št. 1612/68,

glede uravnoteženja ponudbe in povpraševanja po delovnih mestih (notificirana pod dokumentno

številko K(2002) 5236 - Besedilo velja za

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov




L št. 158 z dne 30. 4. 2004);

- Direktiva Sveta 2003/86/ES z dne 22. septembra 2003 o pravici do združitve družine (UL L št.

251 z dne 3. 10. 2003);


15

- Direktiva Sveta 2003/109/ES z dne 25. novembra 2003 o statusu državljanov tretjih držav, ki so

rezidenti za daljši čas (UL L št. 16 z dne 23. 1. 2004);

- Direktiva Sveta 2004/81/ES z dne 29. aprila 2004 o dovoljenju za prebivanje za državljane tretjih

držav, ki so žrtve trgovine z ljudmi ali so jim pomagali pri nezakoniti preselitvi in ki sodelujejo s

pristojnimi organi (UL L št. 261 z dne 6. 8. 2004);

- Direktiva Sveta 2004/114/ES z dne 13. decembra 2004 o pogojih za sprejem državljanov tretjih

držav za namene študija, izmenjav učencev, neplačanega usposabljanja ali prostovoljnega dela

(UL L št. 375 z dne 23. 12. 2004);

- Direktiva Sveta 2005/71/ES z dne 12. oktobra 2005 o posebnem postopku za dovolitev vstopa

državljanov tretjih držav za namene znanstvenega raziskovanja (UL L št. 289 z dne 3. 11. 2005);

- Direktiva Sveta 2001/55/ES z dne 20. julija 2001 o najnižjih standardih za dodelitev začasne

zaščite v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in o ukrepih za uravnoteženje prizadevanj

in posledic za države članice pri sprejemanju takšnih oseb (UL L št. 212 z dne 7. 8. 2001);

- Direktiva Sveta 2003/9/ES z dne 27. januarja 2003 o minimalnih standardih za sprejem prosilcev

za azil (UL L št. 31 z dne 6. 2. 2003);

- Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih

morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status

begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL

L št. 304 z dne 30. 9. 2004);

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2009/52/ES z dne 18. junija 2009 o minimalnih

standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih

držav (UL L št. 168 z dne 30. 6. 2009);

- Direktiva Sveta 2009/50/ES z dne 25. maja 2009 o pogojih za vstop in prebivanje državljanov

tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve (UL L št. 155 z dne 18. 6. 2009);

- Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 96/71/ES z dne 16. decembra 1996 o napotitvi

delavcev na delo v okviru opravljanja storitev (UL L št. 18 z dne 21. 1. 1997);

ORGANIZIRANOST

Zavod je samostojna pravna oseba s statusom javnega zavoda, ki deluje enotno za območje

Republike Slovenije. Ustanovljen je na podlagi 61. člena Zakona. V letu 2014 je imel Zavod sedež v

Ljubljani, Rožna dolina, cesta IX/6.

Zavod deluje organizacijsko oz. funkcionalno na treh ravneh, in sicer na sedežu Zavoda, kjer sta

vodstvo in Centralna služba, ter v območnih službah in uradih za delo po vsej Sloveniji.


16

Slika 1: Splošna shema organiziranosti Zavoda

URADI ZA DELO

Uradi za delo z neposredno povezavo z uporabniki zagotavljajo njihove pravice s področja

posredovanja zaposlitve in dela, zaposlitvenega svetovanja, uveljavljanja pravic iz zavarovanja za

primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov zaposlovanja ter poklicnega svetovanja mladini in odraslim.

OBMOČNE SLUŽBE

Območne službe Zavoda opravljajo strokovne in operativne naloge s področja dejavnosti Zavoda

na svojem območju, spremljajo in proučujejo gibanje zaposlenosti in brezposelnosti, svetujejo in nudijo

strokovno in operativno pomoč UD v okviru OS ter sodelujejo z delodajalci, izvajalci dejavnosti Zavoda

in regionalnimi oz. lokalnimi subjekti na trgu dela.

Slika 2: Območne službe Zavoda


17

CENTRALNA SLUŽBA

Centralna služba zagotavlja enotno metodologijo za strokovno in operativno izvedbo postopkov s

področja dejavnosti Zavoda ter vsem organizacijskim področjem v okviru Zavoda nudi informacijsko,

analitsko, pravno, kadrovsko, finančno, računovodsko in razvojno-organizacijsko podporo.

Slika 3: Izobrazbena struktura zaposlenih na Zavodu, 31. 12. 2014

Slika 4: Shema organiziranosti Zavoda po organizacijskih enotah Centralne službe

10180

115177

480

35

1,0

18,111,5

17,8

3,5

do 4 5 6/1 6/2 7 8

Št. Zaposlenih Delež, v %


18

VODSTVO ZAVODA

Vodstvo Zavoda zagotavlja organiziranje, vodenje in strokovni pristop pri izvajanju Zakona ter

drugih zakonov in predpisov, katerih določila tudi zadevajo dejavnost Zavoda.

Funkcijo generalne direktorice je v letu 2014 opravljala Mavricija Batič.

Funkcijo namestnice generalne direktorice je v letu 2014 opravljala Greta Metka Barbo Škerbinc.

Direktorji območnih služb v letu 2014 so bili:

Alenka Rumbak, direktorica OS Celje

mag. Nevenka Bandelj, direktorica OS Koper

Drago Perc, direktor OS Kranj

Jure Snoj, direktor OS Ljubljana

Mateja Muršak, direktorica OS Maribor

mag. Cvetka Sreš, direktorica OS Murska Sobota

Vesna Petric Uran, direktorica OS Nova Gorica

Tatjana Muhič, direktorica OS Novo mesto

mag. Tomaž Žirovnik, direktor OS Ptuj

Irena Pirc, direktorica OS Sevnica

Lijana Vidic Ristič, direktorica OS Trbovlje

Nataša Detečnik, direktor OS Velenje

UPRAVLJANJE ZAVODA

Organa upravljanja Zavoda sta po Statutu Svet Zavoda in generalni direktor.

Svet Zavoda ima trinajst članov, v letu 2014 so ga sestavljali:

predstavniki delodajalcev, reprezentativnih za območje države:

- Tatjana ČERIN, Ivan Jani ULAGA in Jože SMOLE

predstavniki sindikatov, reprezentativnih za območje države:

- Drago LOMBAR, Jakob POČIVAVŠEK in Goran LUKIČ

predstavniki Vlade Republike Slovenije:

- Damjana KOŠIR, Zoran KOTOLENKO, Janja ROMIH, Tanja VERTELJ, Urban KRAJCAR in Simona

POLJANŠEK

predstavnik Sveta delavcev Zavoda:

- Miran MURKO.

Svet Zavoda je vodil Zoran Kotolenko.

Na Zavodu sta v letu 2014 delovala tudi Svet delavcev, ki ga je vodil Dejan BRAČKO in Sindikat

Zavoda, ki ga je vodil Vojko KOSI.


19

VIRI FINANCIRANJA ZAVODA TER OBSEG IN STRUKTURA PORABLJENIH FINANČNIH SREDSTEV

Financiranje dejavnosti, ki jo izvaja Zavod, je v letu 2014 opredeljeval 134. in 137. člen ZUTD. Viri

financiranja za denarna nadomestila, denarno pomoč in druge transferje brezposelnim se zagotavljajo

delno iz naslova prispevkov delojemalcev in delodajalcev od izplačanih plač, delno pa iz drugih virov

državnega proračuna.

Višina prispevne stopnje za zaposlovanje je v primerjavi s preteklimi leti ostala nespremenjena.

Realizirana sredstva, zbrana na podlagi prispevne stopnje, so v letu 2014 znašala 29.717.966 EUR

(vir: Poročilo Uprave za javna plačila) oz. 13,1 % sredstev, potrebnih za zagotovitev pravic iz

zavarovanja za čas brezposelnosti.

Slika 5: Delež prihodkov po namenih, leto 2014

Sredstva za financiranje ukrepov, aktivnosti in podaktivnosti, ki jih v okviru APZ izvaja Zavod, so

opredeljena na podlagi pogodbenih razmerij z MDDSZ.

Za varstvo brezposelnih oseb in izvajanje programov APZ ter štipendij so bila iz sredstev državnega

proračuna za leto 2014 in evropskih sredstev realizirana sredstva v višini 325.177.837 EUR

(evidentiranje v skladu z računovodskim načelom denarnega toka). V primerljivem obdobju leta 2013

so po enakem načelu evidentirana sredstva znašala 386.149.135 EUR.

Tabela I: Prihodki za programe (v EUR)

Vrsta prihodkov 2013 2014 Indeks

2014/2013

Prenos sredstev iz preteklega leta 21.338 54.315 254,5

Proračun tekočega leta 386.127.797 325.123.522 84,2

Prihodki skupaj: 386.149.135 325.177.837 84,2

Transferi brezposelnim;

64,3%

Štipendije; 0,2%

Aktivna politika

zaposlovanja; 27,7%

Sredstva za delovanje

Zavoda; 7,8%


20

Tabela II: Prilivi za programe

Proračun.

Vrsta

Leto 2013 Leto 2014 Indeks

postavka v EUR Delež v %

v EUR Delež v %

2014/2013

10 - TRG DELA IN DELOVNI POGOJI (1001+1002+1003) 383.833.712 98,4 324.434.792 97,8 84,5

1001 - Urejanje sistema zap. in brezposelnosti: 0 0,0 0 0,0

4173 KONCESIJE NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA 0 0,0 0 0,0

1002 - Varstvo brezposelnih: 289.232.531 74,1 226.868.565 68,4 78,4

1826 TRANSFERJI BREZPOSELNIM SKUPAJ: 289.232.531 74,1 226.868.565 68,4 78,4

DENARNA NADOMESTILA 288.961.672 74,0 226.577.358 68,3 78,4

DRUGI TRANSFERJI BREZPOSELNIM 270.859 0,1 291.207 0,1 107,5

1003 - Aktivna politika zaposlovanja : 94.601.181 24,2 97.566.228 29,4 103,1

7023 PRIPRAVA BREZPOSLENIH NA ZAPOSLITEV 625.866 0,2 640.848 0,2 102,4

4282 USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE ZA ZAPOSLITEV

658.548 0,2 1.549.386 0,5 235,3

3551 SPODBUDE ZA ZAPOSLITEV BREZPOSELNIH OSEB 27.756.532 7,1 40.008.960 12,1 144,1

3595 SPODBUDE DELODAJALCEM ZA ODPIRANJE NOVIH DM

2.549.382 0,7 6.955.781 2,1 272,8

7677 Subvencioniranje DM pri izvajanju osebne asistence - program ASISTENTKA / ASISTENT BOM 2.338.042 0,6 2.331.911 0,7 99,7

469 JAVNA DELA ZA POMOČ V PRIMERU ELEMENTARNIH NESREČ ZA LETI 2014-2015

0 0,0 948.300 0,3

9235 ESS OP - RAZVOJ ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI 10.768.516 2,8 6.066.669 1,8 56,3

9247 SU - ESS OP - RAZVOJ ZAPOSLITVENIH MOŽNOSTI 1.900.326 0,5 1.070.589 0,3 56,3

6849 ESS - OP - SREDSTVA EU 25.755.159 6,6 26.685.627 8,0 103,6

6998 SLOV.UDEL.- SREDSTVA EU 4.545.029 1,2 4.709.229 1,4 103,6

130184 SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE ESS 07-13 EU - DODATNE PRAVICE

0 0,0 4.068.113 1,2

130185 SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE ESS 07-13 SU - DODATNE PRAVICE

0 0,0 717.902 0,2

6885 ESS OP - REFORMA INSTITUCIJ ESS 15.048.214 3,9 167.112 0,1 1,1

9408 SU - ESS OP - REFORMA INSTITUCIJ ESS 2.655.567 0,7 29.490 0,0 1,1

130155 SPODBUDE ZA SAMOZAPOSLOVANJE ESS 07-13 EU - DODATNE PRAVICE

0 0,0 1.373.863 0,4

130156 SPODBUDE ZA SAMOZAPOSLOVANJE ESS 07-13 SU - DODATNE PRAVICE

0 0,0 242.446 0,1

19 - IZOBRAŽEVANJE ( 1906 ) 2.294.085 0,6 688.730 0,2 30,0

1906 - Pomoči šolajočim: 2.294.085 0,6 688.730 0,2 30,0

7054 REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE 2.294.085 0,6 688.730 0,2 30,0

Projekti - moderenizacija Zavoda 2.684.566 0,7 3.116.032 0,9 116,1

9236 ESS - OP (2077-2013) - PROJEKTI: KC, Svetoval.zap.,IC,Proj.pis.,EDS,Koord.točka

2.100.169 0,5 2.431.772 0,7 115,8

9248 SU - ESS - OP (2007-2013) - PROJEKTI: KC, Svetoval.zap.,IC,Proj.pis.,EDS,Koord.točka

370.619 0,1 429.137 0,1 115,8

6885 ESS - OP (2077-2013) - PROJEKTI: Migranti 181.712 0,0 216.855 0,1 119,3

9408 SU - ESS - OP (2007-2013) - PROJEKTI: Migranti 32.067 0,0 38.269 0,0 119,3

Sredstva Direktorata za socialno varnost in Direktorata za invalide 1.416.985 0,4 1.789.956 0,5 126,3

3577 ZAPOSLITVENA REHABILITACIJA INVALIDOV 1.416.985 0,4 1.789.956 0,5 126,3

Shema za mlade 0 0,0 1.782.825 0,5

140080 POBUDA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH - EU 0 0,0 1.782.825 0,0

Financiranje iz sredstev MIZŠ 0 0,0 45.474 0,0

578010 VKLJUČITEV BO V PODPORNE IN RAZVOJNE PROGRAME

0 0,0 45.474 0,0

SKUPNI PRILIVI ZA PROGRAME 390.229.348 100,0 331.857.809 100,0 85,0

Iz proračunske postavke PP - 4432 so bila za leto 2014 realizirana sredstva v višini 24.693.279 EUR,

realizirali pa smo tudi druge prihodke, in sicer v višini 6.832.249 EUR. Od tega zneska odpade na

prihodke iz naslova različnih projektov 6.565.984 EUR, na druge prihodke (prodaja blaga in storitev,


21

prihodki od najemnin, izdaja delovnih dovoljenj idr.) pa 266.265 EUR. Skupaj znašajo prihodki

31.525.528 EUR, ob upoštevanju investicijskih sredstev v višini 1.325.205 EUR pa 32.850.733 EUR.

Tabela III: Prihodki za delovanje Zavoda v letih 2013 in 2014

Vrsta prihodkov 2013 2014 Indeks

v EUR % v EUR % 2014/2013

Sredstva proračuna tekočega leta 25.733.641 78,8 24.693.279 75,2 96,0

Drugi prihodki 5.798.372 17,8 6.832.249 20,8 117,8

Prihodki 31.532.013 96,6 31.525.528 96,0 100,0

Investicijska sredstva 1.115.773 3,4 1.325.205 4,0 118,8

Prihodki - Skupaj 32.647.786 100,0 32.850.733 100,0 100,6

Poraba sredstev za financiranje strokovnih nalog in delovanja Zavoda iz vseh virov financiranja je

znašala 31.224.524, skupaj s sredstvi za investicije pa 32.549.729 EUR. Največji delež porabljenih

sredstev predstavljajo stroški dela zaposlenih. Ti so znašali 24.340.179 EUR, materialni stroški pa so

bili realizirani v višini 6.884.345 EUR.

Tabela IV: Odhodki za delovanje Zavoda v letih 2013 in 2014

Vrste odhodkov 2013 2014 Indeks

v EUR % v EUR % 2014/2013

Stroški dela 24.312.061 74,7 24.340.179 74,8 100,1

Materialni stroški 7.123.064 21,9 6.884.345 21,2 96,6

Odhodki 31.435.125 96,6 31.224.524 95,9 99,3

Investicijska sredstva 1.115.773 3,4 1.325.205 4,1 118,8

Odhodki - Skupaj 32.550.898 100,0 32.549.729 100,0 100,0

Iz navedenega izhaja, da so za leto 2014 prihodki presegali odhodke, realiziran je bil pozitiven

poslovni izid v višini 301.004 EUR.

Slika 6: Odhodki za delovanje Zavoda (v tisoč EUR)

24.312,1

7.123,1

1.115,8

24.340,2

6.884,3

1.325,2

Stroški dela Materialni stroški Investicije

2013 2014


22

GIBANJA NA PODROČJU ZAPOSLOVANJA IN BREZPOSELNOSTI

DELOVNO AKTIVNO PREBIVALSTVO

V letu 2014 so se razmere v slovenskem gospodarstvu izboljšale, po prvih ocenah je bruto domači

proizvod realno porasel za 2,6 %. Glavni generator gospodarske rasti je bilo zunanje povpraševanje

(izvoz je porasel za 6,3 %), prvič v obdobju krize pa se je povečala tudi domača potrošnja. Na rast le-

te je vplivala večja investicijska potrošnja, predvsem zaradi povečanih vlaganj v javno infrastrukturo,

saj se v letu 2015 izteče črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive 2007 – 2013. Sama

državna potrošnja se je zmanjšala, predvsem na račun nadaljevanja javnofinančne konsolidacije. Ta je

vplivala na zmanjšanje primanjkljaja sektorja država, prav tako pa so bili ugodni pogoji za

zadolževanje države. Razmere v bančnem sistemu so se v letu 2014 stabilizirale, vendar je bila

kreditna aktivnost bank še vedno nizka. Prav tako so se umirile razmere na trgu dela, število

registriranih brezposelnih se je zmanjševalo, povečevalo pa število delovno aktivnih.

V Sloveniji je bilo v letu 2014 v povprečju 797.792 delovno aktivnih oseb, kar je 0,5 % več kot v letu

2013. Število delovno aktivnih je naraščalo v večini mesecev, znižalo se je le januarja, julija, avgusta

ter decembra. Od maja do novembra je bilo delovno aktivnih vsak mesec več kot 800 tisoč, v

decembru pa se je zmanjšalo na 799.958. Kljub temu je bilo konec leta 1,1 % oz. 8.635 delovno

aktivnih več kot leto prej.

Tabela V: Delovno aktivno prebivalstvo v Sloveniji – letna povprečja

Struktura v % Indeks

2010 2011 2012 2013 2014 2010 2014 2014/ 2010

2014/ 2013

Delovno aktivni 835.039 823.967 810.001 793.597 797.792 100,0 100,0 95,5 100,5

Zaposlene osebe 747.194 729.050 717.043 698.724 703.040 89,5 88,1 94,1 100,6

- pri pravnih osebah 685.733 671.812 662.552 647.585 652.557 82,1 81,8 95,2 100,8

- pri fizičnih osebah 61.461 57.238 54.491 51.139 50.483 7,4 6,3 82,1 98,7

Samozaposlene osebe 87.845 94.917 92.958 94.873 94.752 10,5 11,9 107,9 99,9

- samost. podj. posamezniki 52.987 54.575 54.357 55.175 58.108 6,3 7,3 109,7 105,3

- osebe, ki opravljajo pokl. dej. 6.837 6.684 6.466 6.220 6.243 0,8 0,8 91,3 100,4

- Kmetje 28.021 33.659 32.135 33.478 30.401 3,4 3,8 108,5 90,8

Vir: SURS

Med 797.792 delovno aktivnih oseb v letu 2014 je bilo 703.040 zaposlenih ter 94.752 samozaposlenih

oseb. Večina zaposlenih oseb (652.557) je bilo zaposlenih pri pravnih osebah, pri fizičnih osebah pa je

delalo 50.483 oseb. Med samozaposlenimi je bilo največ samostojnih podjetnikov posameznikov


23

(58.108), po številčnosti jim sledijo kmetje (30.401) ter osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost (6.243).

V primerjavi z letom 2013 se je povečalo število zaposlenih (+0,6), zmanjšalo pa število

samozaposlenih (-0,1 %). Največjo rast beležijo samostojni podjetniki posamezniki (+5,3 %), najbolj

pa se je zmanjšalo število kmetov (-9,2 %).

Po podatkih SURS-a je bilo v letu 2014 največ delovno aktivnih v predelovalnih dejavnostih (178.340)

in v dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil (103.789), sledita pa dejavnosti

izobraževanja (65.995) ter zdravstva in socialnega varstva (56.188). Pred krizo je bila tretja največja

dejavnost po številu zaposlenih gradbeništvo, v času krize pa se je njihovo število najbolj zmanjšalo, v

letu 2014 jih je bilo v povprečju le še 53.982. V zadnjih letih se zmanjšuje tudi število delovno aktivnih

v dejavnosti javne uprave in obrambe, v letu 2014 jih je bilo v povprečju 48.819 oz. 0,7 % manj kot v

letu 2013. V primerjavi z letom 2013 se je zmanjšalo število delovno aktivnih v gradbeništvu (-0,5 %),

trgovini (-0,4 %), medtem ko je v predelovalnih dejavnostih poraslo za 0,4 %, v izobraževanju za 0,9 %

ter v zdravstvu in socialnem varstvu za 1,1 %. Tudi večina drugih dejavnosti v letu 2014 beleži rast

zaposlenosti, izstopajo pa zlasti druge raznovrstne poslovne dejavnosti (+14,3 %), v katero pa spadajo

zaposlovalne dejavnosti (+60,3 %), kjer je število zaposlenih poraslo za skoraj 4 tisoč oseb.

V okviru predelovalnih dejavnosti je zaposlenost porasla v večini panog, najbolj pa v proizvodnji

motornih vozil, prikolic in polprikolic (+9,8 %), kar je posledica večje proizvodnje in izvoza motornih

vozil v letu 2014. Med večjimi panogami predelovalnih dejavnosti je zaposlenost porasla še v

proizvodnji izdelkov iz gume in plastičnih mas (+1,7 %), proizvodnji kovinskih izdelkov, razen strojev in

naprav (+2,0 %) ter v panogi popravil in montaže strojev in naprav (+4,2 %).

Slika 7: Stopnje rasti delovno aktivnega prebivalstva po OS Zavoda, dec. 2014/ dec. 2013

Vir: SURS

Če pogledamo še stopnje rasti delovno aktivnega prebivalstva glede na območne službe Zavoda,

vidimo, da se je v večini OS število delovno aktivnih povečalo, v štirih OS pa zmanjšalo. Delovna

aktivnost se je najbolj povečala v OS Ptuj, in sicer za kar 3,3 %, za več kot odstotek pa še v OS

Ljubljana (+2,1), OS Kranj (+1,5 %), OS Koper (+1,2 %) ter OS Nova Gorica (+1,1 %). Najvišji padec

-0,2

-1,0

-0,1

3,3

0,8

1,1

-1,7

0,3

2,1

1,5

1,2

0,3

1,1

Velenje

Trbovlje

Sevnica

Ptuj

Novo mesto

Nova Gorica

Murska Sobota

Maribor

Ljubljana

Kranj

Koper

Celje

Slovenija


24

delovne aktivnosti beležimo v OS Murska Sobota (-1,7 %) in OS Trbovlje (-1,0 %), v dveh območnih

službah pa je bil upad minimalen, in sicer v OS Sevnica (-0,1 %) in v OS Velenje (-0,2 %).

PROSTA DELOVNA MESTA

Po letih krize je v letu 2014 kot posledica izboljšanja gospodarskih razmer zaposlovanje pričelo

oživljati. Ker podatkov o celotnem povpraševanju delodajalcev po delavcih nimamo več na voljo, saj je

bila aprila 2013 z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A)

ukinjena obvezna prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu, pa le – tega ne moremo več potrditi s

podatki o obsegu prostih delovnih mest. V letu 2014 smo evidentirali 84.863 prostih delovnih mest,

leto pred tem 111.301, v letu 2012, ko so delodajalci še prijavljali vsa prosta delovna mesta, pa

169.732. Primerljivo ostaja število prostih delovnih mest, za katera delodajalci kandidate iščejo s

pomočjo Zavoda. V letu 2014 je bilo takih prostih delovnih mest 44.433 ali 52,4 % od vseh, ki so jih

delodajalci sporočili Zavodu, kar je 2,6 % manj kot leta 2013, ko jih je bilo 45.642 ali 41,0 % od vseh.

Ker je za delodajalce, ki sodijo v javni sektor ali med gospodarske družbe v večinski lasti države,

objava prostih delovnih mest pri Zavodu obvezna, le-to vpliva na strukturo prostih delovnih mest po

dejavnostih. Število prostih delovnih mest se je po podatkih, ki jih spremljamo na Zavodu, v letu 2014

glede na leto 2013 povečalo v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+22,6 %), v dejavnosti

javne uprave in obrambe (+15,7 %) ter v zdravstvu in socialnem varstvu (+7,3 %). Prosta delovna

mesta za zaposlitve za določen čas so predstavljala 80,5 % od vseh prostih delovnih mest. Delež se je

v primerjavi s predhodnim letom zmanjšal za 0,1 odstotne točke.

Izobrazba za večino delodajalcev predstavlja enega od kriterijev za izbor kandidata in njegovo

zaposlitev na prostem delovnem mestu. Glede na zahtevano izobrazbo so delodajalci v letu 2014

najpogosteje iskali delavce s poklicno izobrazbo, delež teh prostih delovnih mest je bil 40,3 %.

Povpraševanja po delavcih, ki imajo dokončano osnovno šolo ali manj, je predstavljalo 20,0 %, po

terciarno izobraženih kadrih 19,7 %, po tistih s srednjo strokovno in splošno izobrazbo 17,1 %, za

2,9 % prostih delovnih mest pa so delodajalci iskali delavce z nacionalno poklicno kvalifikacijo, zato

izobrazbe med pogoji niso opredelili.

V primerjavi z letom 2013 se je v strukturi zmanjšalo povpraševanje po osebah z dokončano ali

nedokončano osnovno šolo ter s srednjo strokovno in splošno izobrazbo. Deleža prostih delovnih mest

za iskalce zaposlitve s poklicno izobrazbo in s terciarno izobrazbo sta se povečala, prav tako je bil

večji delež prostih delovnih mest, pri katerih izobrazba ni bila opredeljena.


25

Slika 8: Prosta delovna mesta v letu 2014 po dejavnosti delodajalca, v %

Dela in naloge, ki jih bo delavec opravljal, delodajalec opredeli na sporočilu o prostem delovnem

mestu, s pomočjo SKP pa jih razvrščamo v posamezne poklice. V letu 2014 so delodajalci največ

prostih delovnih mest Zavodu sporočili za poklice iz skupine Poklici za neindustrijski način dela

(29,9 %) ter skupine Strokovnjaki, in sicer 18,2 % od vseh prostih delovnih mest. Poklici za storitve,

prodajalci so bili tretja najbolj iskana poklicna skupina, za katero je bilo prijavljenih 13,6 % prostih

delovnih mest, le nekoliko manj prostih delovnih mest (12,4 %) pa je bilo za poklice iz skupine Poklici

za preprosta dela.

Slika 9: Prosta delovna mesta v letu 2014 po glavnih poklicnih skupinah SKP

79,3%

79,0%

76,9%

76,3%

79,4%

87,5%

80,9%

81,8%

85,1%

76

537

596

623

563

773

1.021

1.111

1.550

2.064

4.659

5.274

5.013

7.969

6.499

7.368

8.552

14.692

15.923

Rudarstvo

Poslovanje z nepremičninami

Kmetijstvo in lov, gozdarstvo in…

Oskrba z el. energijo, plinom in paro

Oskrba z vodo, rav. z odpl. in…

Kulturne, razvedrilne in rekreac. dej.

Drugo

Informacijske in komunikacijske dej.

Finančne in zavarovalniške dej.

Javna uprava in obramba; obv.…

Gostinstvo

Strokovne, znanstvene in…

Promet in skladiščenje

Zdravstvo in socialno varstvo

Druge raznovrstne poslovne dej.

Trgovina, vzdrž. in popravila mot.…

Izobraževanje

Predelovalne dejavnosti

Gradbeništvo

Določen čas Nedoločen čas

87,5%

82,0%

83,8%

80,7%

77,7%

75,0%

75,0%

10.529

7.322

25.379

456

11.525

3.357

8.665

15.486

1.713

431

Poklici za preprosta dela

Upravljalci strojev in naprav,…

Poklici za neindustrijski…

Kmetovalci, gozdarji, ribiči,…

Poklici za storitve, prodajalci

Uradniki

Tehniki in drugi strokovni…

Strokovnjaki

Zakonodajalci, visoki…

Vojaški poklici

Določen čas Nedoločen čas


26

Na ravni enote področne skupine poklicev je bilo v letu 2014 največ prostih delovnih mest Zavodu

sporočenih za voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, delavce za preprosta dela v predelovalnih

dejavnostih, zidarje, natakarje, prodajalce, čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih,

hotelih in drugih ustanovah, varilce, komercialne zastopnike za prodajo, elektroinštalaterje, orodjarje,

vzgojitelje in pomočnike vzgojiteljev predšolskih otrok, tesarje, izvajalce suhomontažne gradnje,

kuharje, strokovne sodelavce za zdravstveno nego, tajnike, visokošolske učitelje in sodelavce na

visokošolskih zavodih, elektromehanike, gradbince, pripravljavce in monterje kovinskih konstrukcij,

mehanike in serviserje kmetijskih, industrijskih in drugih strojev, delavce za preprosta dela pri visokih

gradnjah in delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah.

ZAPOSLOVANJE TUJCEV V SLOVENIJI

Skupni obseg izdaje delovnih dovoljenj je tudi v letu 2014 ostal v okviru obsega izdaje dovoljenj iz leta

2013. Pričakovanja po zmanjšanju obsega izdanih delovnih dovoljenj so se uresničila predvsem pri

dovoljenjih za zaposlitev, saj je novo zaposlovanje tujcev možno pod pogojem, da za prijavljene

potrebe po delavcih ni domačih ustreznih kandidatov. Prav tako beležimo upad osebnih delovnih

dovoljenj, kakor tudi upad dovoljenj za delo, ki se izdajajo neodvisno od stanja na trgu dela. Pri ostalih

vrstah delovnih dovoljenj pa se število nekoliko povečalo.

V letu 2014 je Zavod izdal skupaj 17.457 delovnih dovoljenj in potrdil 3.258 prijav dela, ki v primerih

izvajanja kratkotrajnih storitev nadomeščajo delovna dovoljenja.

Od skupnega števila 17.457 delovnih dovoljenj je bilo le v 1.931 primerih dovoljenje izdano glede na

stanje na trgu dela in to v primeru novih zaposlitev, v vseh ostalih primerih – osebna delovna

dovoljenja, dovoljenja za zaposlitev v primerih podaljševanja dovoljenj, dovoljenja za zaposlitev brez

kontrole trga dela, dovoljenja za delo – pa se dovoljenja izdajajo neodvisno od stanja na trgu dela

oziroma obsega domačih brezposelnih.

Dovoljenja za zaposlitev (skupno 5.657 dovoljenj za zaposlitev) še vedno predstavljajo največji delež

izdanih dovoljenj, vendar je potrebno opozoriti, da se je v primerjavi s predhodnim obdobjem obseg

teh dovoljenj zmanjšal za 2.208 delovnih dovoljenj, za nove zaposlitve tujcev pa je bilo izdanih samo

1.931 delovnih dovoljenj. Vlagatelji v vlogah še vedno praviloma navajajo pogoje dela (opravljanje

storitev v tujini, prevozi v tujini idr.), ki domače kandidate, ki sicer resno iščejo zaposlitev, odvračajo od

sprejema takih zaposlitev.

Od skupnega obsega izdanih dovoljenj za zaposlitev je bilo izdanih 2.072 dovoljenj za podaljšanje

zaposlitev, kjer pa se kljub podaljšanju preverja, ali ima vlagatelj poravnane vse davčne obveznosti iz

naslova zaposlitve in dela.

V primerjavi s preteklim letom opažamo rahel upad obsega izdanih dovoljenj za zaposlitev brez

kontrole trga dela za večinske lastnike gospodarskih družb (v letu 2011 - 1.018 dovoljenj, v letu 2012 -

1.714 tovrstnih dovoljenj, v letu 2.013 pa že 1.937 tovrstnih dovoljenj). V letu 2014 je bilo tako izdanih

1.643 delovnih dovoljenj brez kontrole trga. Problem še vedno predstavlja dejstvo, da številni

pooblaščenci in svetovalne firme izkoriščajo to možnost, da tujcem na najcenejši in najenostavnejši

način uredijo delovna in bivalna dovoljenja, do katerih sicer po rednem postopku ne bi mogli priti.

Največ dovoljenj za zaposlitev je bilo, podobno kot v preteklih letih, izdano v gradbeništvu,

predelovalnih dejavnostih, dejavnosti prometa in skladiščenja ter v gostinski dejavnosti.

Skladno s tem tudi kvalifikacijska struktura delavcev ostaja relativno nizka.

Število osebnih delovnih dovoljenj se je glede na predhodno leto močno znižalo, saj je bilo v letu

2013 izdanih 6.103 osebnih delovnih dovoljenj, v letu 2014 pa le 4.103 osebnih delovnih dovoljenj.


27

V letu 2014 je bilo izdanih 2.557 dovoljenj za delo, od tega 669 za sezonska dela v kmetijstvu, 179

za usposabljanje in izpopolnjevanje, 1.212 za poslovodne delavce, 474 za napotene delavce

(napoteni, nameščeni in gibanje oseb znotraj združb) in 23 dovoljenj za individualne pogodbe.

Zavod je tudi v letu 2014 aktivno deloval v smeri zagotavljanja domačih delavcev za opravljanje

sezonskih del v kmetijstvu in gozdarstvu in s tem vplival na zmanjšanje obsega izdanih dovoljenj za

sezonska dela. Zavod je v sodelovanju z delodajalci, ki imajo največ potreb po sezonskih delavcih,

seznanjal in motiviral brezposelne osebe za sprejem tovrstnih del. Izdanih je bilo 669 dovoljenj za

delo, kar predstavlja malenkostno zmanjšanje v primerjavi z l. 2013, ko je bilo izdanih 755 tovrstnih

dovoljenj. Večina teh dovoljenj je bila izdanih za pogodbena dela.

Zakon omogoča tudi delo tujcev na podlagi potrjene prijave dela in sicer za določene vrste dela

(umetniški nastopi, servisne storitve in montaža, sejemske storitve, interventne storitve). V teh

primerih potrjena prijava nadomešča delovno dovoljenje. V letu 2014 smo potrdili 3.258 prijav tovrstnih

kratkotrajnih storitev.

Z uveljavitvijo Zakona o tujcih in Zakona o zaposlovanju in delu tujcev v letu 2011 je bil uveden enoten

postopek za izdajo modre karte EU, ki predstavlja enotno dovoljenje za prebivanje in delo in ki

omogoča visokokvalificiranim tujcem zaposlitev in delo. V letu 2014 je bilo izdanih le 12 pozitivnih

soglasij k modri karti.

Večina delavcev, za katera so bila izdana delovna dovoljenja in prijave dela, še vedno prihaja iz

območij nekdanje Jugoslavije. Dne 31.12.2014 je bilo skupno število veljavnih delovnih dovoljenj za

državljane BIH, Hrvaške, Srbije, Makedonije, Kosova in Črne Gore kar 20.487 (op. veljavna delovna

dovoljenja). Konec leta 2014 pa bilo veljavnih tudi 976 delovnih dovoljenj za državljane Ruske

federacije, 473 delovnih dovoljenj za državljane Ukrajine in 272 delovnih dovoljenj državljane Kitajske.

Vloge za delovno dovoljenje so bile zavrnjene v 1.977 primerih, v večini primerov je bil razlog

zavrnitve neporavnani davki in prispevki iz naslova zaposlitve in dela, kar je eden od osnovnih pogojev

za izdajo dovoljenj za zaposlitev in delo, v nekaterih primerih pa je bila izdaja dovoljenja zavrnjena, ker

so bili delodajalci pravnomočno kaznovani zaradi kršitve delovnopravnih predpisov, kar po določilih

veljavnega Zakona o zaposlovanju in delu tujcev pomeni tudi prepoved zaposlovanja tujcev za

določeno časovno obdobje.

Zavod od Inšpektorata RS za delo kot nadzornega organa tekoče pridobiva podatke o kršiteljih

delovnopravne zakonodaje, katerim je za določeno časovno obdobje v nadaljevanju prepovedano

zaposlovanje in delo tujcev. Tudi v l. 2014 se je seznam kršiteljev v povprečju povečeval, konec

lanskega leta je bilo na seznamu kršiteljev 749 podjetij.

Zavod nasploh aktivno sodeluje z nadzorstvenimi organi, predvsem Policijo in Tožilstvom, katerim smo

v postopkih odkrivanja kaznivih dejanj s področja urejanja dela in bivanja tujcev posredovali veliko

število podatkov o izdanih delovnih dovoljenjih, z namenom učinkovitejšega odkrivanja in

preprečevanja kršitev na področju urejanja zaposlovanja in dela tujcev.

1. marca 2013 se je pričel izvajati Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Svetom ministrov

Bosne in Hercegovine o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji

(Sporazum) in Protokol o izvajanju Sporazuma (Uradni list RS, št. 92/2012). Sporazum določa pogoje

in postopek zaposlovanja državljanov Bosne in Hercegovine in pogoje in postopke za izdajo

dovoljenja, ki omogoča zaposlitev delavcev iz BIH v Sloveniji. Na podlagi Sporazuma je bilo v lanskem

letu izdanih 1.870 delovnih dovoljenj.


28

Tabela VI: Veljavna delovna dovoljenja po vrsti dovoljenj, 31. 12.

Leto Skupaj Osebna delovna

dovoljenja Dovoljenja za

zaposlitev Dovoljenja za delo

Sporazum med RS/BIH o

zaposlovanju držav. BIH v RS

2007 66.065 31.754 24.490 9.821 -

2008 90.696 37.196 44.329 9.171 -

2009 78.387 44.463 28.160 5.764 -

2010 73.913 56.627 12.343 4.943 -

2011 34.221 22.232 8.563 3.426 -

2012 32.710 21.711 8.359 2.640 -

2013 27.103 17.196 6.869 2.429 609

2014 22.845 13.484 4.746 2.439 2.176

REGISTRIRANA BREZPOSELNOST

V letu 2014 je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 120.109 brezposelnih oseb, ob koncu leta pa je

bilo registrirano brezposelnih 119.458. Povprečno število brezposelnih je bilo glede na leto 2013 višje

za 0,2 %, primerjava stanj konec leta pa pokaže 3,7 % upad. Stopnja registrirane brezposelnosti,

izračunana kot delež brezposelnih oseb med vsemi aktivnimi prebivalci Slovenije, je v letu 2014

znašala 13,1 %, kar je enako kot v letu 2013.

Tabela VII: Gibanje registrirane brezposelnosti

2010 2011 2012 2013 2014

Število registriranih brezposelnih oseb, 31. 12.

110.021 112.754 118.061 124.015 119.458

Indeks na prehodno leto 113,8 102,5 104,7 105,0 96,3

Povprečno število registriranih brezposelnih oseb

100.504 110.692 110.183 119.827 120.109

Indeks na prehodno leto 116,4 110,1 99,5 108,8 100,2

Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti (v %)*

10,7 11,8 12,0 13,1 13,1

*Vir podatkov: SURS

Neugodna gibanja na trgu dela so se zaradi povečane gospodarske aktivnosti v letu 2014 umirila.

Čeprav je brezposelnost v začetku leta sezonsko izrazito porasla na 129.843 brezposelnih oseb, se je

v naslednjih mesecih okrepilo zaposlovanje brezposelnih oseb, rast brezposelnosti se je februarja

ustavila. V mesecih, ki so sledili, se je število brezposelnih še zmanjševalo in s tem znižalo pod stanje

v predhodnem letu. Prijavljanje novih brezposelnih oseb se je umirilo. Na obseg brezposelnosti je

ugodno vplivalo številčnejše zaposlovanje brezposelnih oseb, poleg rednega in sezonskega

zaposlovanja tudi vključevanje v javna dela in v subvencionirane zaposlitve.


29

Slika 10: Gibanje registrirane brezposelnosti, 2009 – 2014

V letu 2014 se je prijavljanje novih brezposelnih oseb glede na predhodno leto zmanjšalo za 5,3 %.

Na novo se je prijavilo 102.556 brezposelnih oseb. Največ brezposelnih je kot razlog prijave v

evidenco brezposelnih navedlo iztek zaposlitve za določen čas (51.712). Število novoprijavljenih s tem

razlogom se je povečevalo vse od leta 2010, v letu 2014 pa se je le začelo zmanjševati.

Najbolj, za 10,6 %, se je zmanjšalo prijavljanje brezposelnih trajno presežnih delavcev oz.

brezposelnih zaradi stečajev. Brezposelnih po izteku zaposlitev za določen čas se je prijavilo za 4,2 %

manj in iskalcev prve zaposlitve za 2,8 % manj.

Slika 11: Novoprijavljene brezposelne osebe po razlogih prijave, 2013 – 2014

96.672

110.021 112.754

118.061 124.015119.458

0

20.000

40.000

60.000

80.000

100.000

120.000

140.000

J09

M M J S N J10

M M J S N J11

M M J S N J12

M M J S N J13

M M J S N J14

M M J S N

8.496

5.145

54.004

21.628

19.071

7.725

5.250

51.712

19.331

18.538

Ostali razlogi

Sporazumno prenehanje delovnegarazmerja

Iztek zaposlitve za določen čas

Brezposelni zaradi stečaja in trajnopresežni delavci

Išče prvo zaposlitev

2014 2013


30

Odjavljenih brezposelnih oseb je bilo v celotnem letu 2014 kar 107.113, kar je 4,6 % več kot v letu

2013, od tega je bila večina odjav (73.950) zaradi zaposlitve. Zaposlovanje brezposelnih oseb se je

glede na leto 2013 povečalo za 13,7 %.

Odlivov iz razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve (upokojitve, šolanje, oseba se sama odjavi, oseba ni

aktivna pri iskanju zaposlitve, odklonitev zaposlitve itd.), je bilo 32.007, kar je za 10,1 % manj kot

prejšnje leto, od tega se je največ oseb odjavilo zaradi neaktivnosti pri iskanju zaposlitve in zaradi

upokojitve. 1.156 oseb je bilo prijavljenih v druge evidence, od teh pa 1.149 v evidenco začasno

nezaposljivih.

Ker se je v letu 2014 odjavilo več brezposelnih oseb kot se jih je prijavilo, je ob koncu decembra

brezposelnost štela 119.458 oseb, kar je 4.047 oz. 3,5 % več kot novembra in 4.557 oseb ali 3,7 %

manj kot ob koncu leta 2013. V povprečju je bilo v letu 2014 120.109 registriranih brezposelnih oseb

oz. 0,2 % več kot v povprečju leta 2013.

Tabela VIII: Priliv v in odliv iz registrirane brezposelnosti

2010 2011 2012 2013 2014

PRILIV I. - XII. 109.174 99.674 106.858 108.344 102.556

- iskalci prve zaposlitve 16.787 14.391 16.272 19.071 18.538

- brezposelni zaradi stečaja in trajno presežni delavci

27.018 23.908 24.739 21.628 19.331

- brezposelni (iztek zap. za dol. čas) 40.841 45.154 50.911 54.004 51.712

- ostali razlogi 24.528 16.221 14.936 13.641 12.975

ODLIV I. - XII. 95.825 96.941 101.551 102.390 107.113

VKLJUČENI V ZAPOSLITVE 57.004 61.010 58.320 65.054 73.950

- prva zaposlitev 7.521 7.846 7.312 7.688 11.164

- brezposelnih zaradi stečaja in trajno presežnih delavcev

13.556 15.146 13.881 15.298 15.079

- ostale zaposlitve 35.927 38.018 37.127 42.068 47.707

ODLIV IZ RAZLOGOV, KI NE POMENIJO ZAPOSLITVE

38.821 35.931 43.231 37.336 33.163

Največjo kategorijo med odjavljenimi zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve, so predstavljale

osebe, ki so prešle v neaktivnost (12.558 oseb oz. 37,9 %). To so osebe, ki so se vključile v

izobraževanje (1.467), se upokojile (7.032) ali se odjavile iz drugih razlogov, kot so porodniška

odsotnost, zaporna kazen nad 6 mesecev, nezaposljivost ipd. Drugo največjo kategorijo so

predstavljale osebe, ki jih je Zavod prenehal voditi zaradi kršitve obveznosti, kamor spadajo delo na

črno, zavrnitve vključitve v ukrepe APZ, odklonitev zaposlitve ipd. (12.347 oseb oz. 37,2 %). Po lastni

volji se je odjavilo 4.626 oseb, njihov delež je bil 13,9 %. Preostalih 2.476 oseb pa se je odjavilo zaradi

drugih razlogov.

V letu 2014 je bilo iz evidence brezposelnih oseb v druge evidence prijavljenih 1.156 oseb, od tega

1.149 v evidenco začasno nezaposljivih. Evidenco začasno nezaposljivih oseb je Zavod vzpostavil po

uradni dolžnosti na podlagi postopka po 117. členu ZUTD-A. V tej evidenci se vodi osebe, za katere


31

se skladno z 9. členom ugotovi, da so začasno nezaposljive zaradi težav z odvisnostjo, z duševnim

zdravjem oziroma zaradi večjih socialnih ali drugih težav. Začasna nezaposljivost iz navedenih

razlogov ter pravice in obveznosti take osebe se opredelijo v zaposlitvenem načrtu brezposelne

osebe. Podlaga je mnenje medinstitucionalne komisije sodelavcev Zavoda in CSD o obstoju težav ter

možnih ukrepov za njihovo razrešitev in za izboljšanje zaposlitvenih možnosti.

Tabela IX: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave

Razlogi odjave

Indeks

2012 2013 2014 2013 2014

2012 2013

Zaposlitve 58.320 65.054 73.950 111,5 113,7

Prehod v neaktivnost: 15.015 13.295 12.558 88,5 94,5

- od tega redno šolanje 1.055 1.295 1.467 122,7 113,3

- od tega upokojitve 10.523 8.511 7.032 80,9 82,6

- od tega ostali razlogi 3.437 3.489 4.059 101,5 116,4

Oseba se je sama odjavila 5.669 4.847 4.626 85,5 95,4

Kršitev obveznosti 19.495 14.772 12.347 75,8 83,6

Prijava v druge evidence 461 1.741 1.156 377,7 66,4

- od tega prijava v ev. začasno nezaposljivih

436 1.664 1.149 381,7 69,1

Ostalo 2.591 2.681 2.476 92,5 84,0

Skupaj 101.551 102.390 107.113 100,8 104,6

V letu 2014 je bilo v evidenci registrirane brezposelnosti pri Zavodu v povprečju 120.109 brezposelnih

oseb, kar je v primerjavi z letom 2013 za 0,2 % manj. V prvih šestih mesecih leta 2014 je bilo število

brezposelnih višje kot v primerljivih mesecih leta 2013, v drugi polovici leta 2014 pa ravno obratno –

od julija do konca decembra je bilo namreč število brezposelnih nižje kot v primerljivih mesecih leta

2013.

V letu 2014 pri večini značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb beležimo porast števila

brezposelnih. Najbolj se je povečalo število iskalcev prve zaposlitve, sledijo pa jim dolgotrajno

brezposelni, ženske ter brezposelne osebe v starosti od 15 do 24 let in brezposelne osebe v starosti

od 25 do 49 let. Na drugi strani pa se je najbolj zmanjšalo število brezposelnih zaradi stečajev in

trajnih presežkov, sledijo osebe, stare 50 let ali več ter osebe z osnovnošolsko izobrazbo ali manj.

Slika 12: Stopnje rasti značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb, Ø 2014/Ø 2013, v %

8,1

-0,1

-8,5

-4,2

2,1

3,8

15,4

3,9

0,2

Dolgotrajno brezposelni

1+2 OŠ ali manj

Brezposelni zaradi stečaja, trajno presežni delavci

Stari 50 let ali več

Stari 25 do 49 let

Stari 15 do 24 let

Iskalci prve zaposlitve

Ženske

Vsi


32

Zaradi različnega gibanja posameznih kategorij brezposelnih so se spremenili tudi deleži teh skupin v

skupni brezposelnosti. Porast števila iskalcev prve zaposlitve ter mladih v starosti od 15 do 24 let se je

odrazil v višjem deležu teh dveh skupin, povečal se je tudi delež žensk in dolgotrajno brezposelnih.

Zmanjšujejo pa se tako deleži starejših od 50 let kot tudi brezposelnih oseb brez strokovne izobrazbe.

Tabela X: Značilne skupine registriranih brezposelnih oseb

Povprečno štev. Deleži posameznih kategorij (v %)

Leto registriranih

Ženske Iščejo Stari od Stari Brez

strokovne Brezposelni Invalidi

brezposelnih oseb prvo zaposlitev

15 do 29 let 50 let in več izobrazbe nad 1 leto

2010 100.504 47,7 14,5 26,7 31,2 31,8 42,5 13,8

2011 110.692 47,0 14,0 24,0 35,2 30,4 45,3 14,5

2012 110.183 47,4 13,7 22,6 34,7 29,8 50,1 15,6

2013 119.827 47,9 15,3 24,0 32,5 28,2 46,2 14,7

2014 120.109 49,7 17,6 25,3 31,1 28,1 49,8 14,9

Stopnjo registrirane brezposelnosti izračunava in objavlja SURS. V letu 2014 je bilo v povprečju

brezposelnih 13,1 % aktivnih prebivalcev Slovenije, kar je enako kot v letu 2013. V januarju 2014 je

bila stopnja brezposelnosti 14,2 %, v naslednjih mesecih se je, z izjemo v oktobru, postopoma

zniževala vse do decembra, ko je zopet nekoliko narasla. V decembru je bila izračunana 13,0 %

stopnja brezposelnosti. V tem mesecu je bilo brezposelnih 12,0 % aktivnih moških ter 14,2 % žensk.

Strukturne značilnosti registriranih brezposelnih oseb

Povprečno število brezposelnih se je v letu 2014 povečalo za 0,2 % v primerjavi z letom 2013. Število

brezposelnih se je v letu 2014 v povprečju povečalo v petih območnih službah, v vseh ostalih

pa znižalo. Največji porast brezposelnosti sta v povprečju zabeležili OS Trbovlje (+5,2 %) in OS

Ljubljana (+3,1 %). Brezposelnost pa se je v povprečju najbolj znižala v OS Ptuj (-6,6 %), OS Velenje

(-5,0 %) in OS Nova Gorica (-4,7 %).

Najnižja stopnja registrirane brezposelnosti je bila v letu 2014 v OS Kranj, v povprečju je bilo

brezposelnih 9,5 % aktivnega prebivalstva. Pod državnim povprečjem je bila stopnja še v OS Nova

Gorica, OS Ptuj, OS Ljubljana in v OS Koper, v ostalih sedmih je bila nad državnim povprečjem.

Najvišja stopnja registrirane brezposelnosti je bila v OS Murska Sobota (18,4 %), v okviru katere je

upravna enota z drugo najvišjo stopnjo: UE Lendava 20,9 %. Med občinami so še večje razlike,

najnižja povprečna stopnja brezposelnosti v letu 2014 je bila v občini Žiri (4,8 %), najvišja pa v občini

Dobrovnik (23,4 %).


33

Tabela XI: Registrirane brezposelne osebe po OS Zavoda

Območna služba

Število registriranih Indeks porasta Stopnja registrirane

brezposelnih oseb XII 2014 Ø 2014 brezposelnosti, v %*

XII 2014 Ø 2014 XII 2013 Ø 2013 XII 2014 Ø 2014

Slovenija 119.458 120.109 96,3 100,2 13,0 13,1

Celje 12.467 12.602 95,8 100,5 14,0 14,1

Koper 7.922 8.044 94,9 102,9 12,0 12,1

Kranj 8.291 8.336 91,6 97,4 9,4 9,5

Ljubljana 32.662 33.049 98,2 103,1 11,8 12,0

Maribor 16.003 15.985 97,7 99,7 15,5 15,5

Murska Sobota 9.860 9.004 106,7 102,9 20,1 18,4

Nova Gorica 5.386 5.570 90,6 95,3 10,9 11,2

Novo mesto 6.301 6.678 88,9 97,6 12,4 13,1

Ptuj 4.233 4.188 94,5 93,4 11,5 11,4

Sevnica 4.600 4.667 92,3 98,5 14,4 14,5

Trbovlje 4.214 4.442 95,2 105,2 15,0 15,9

Velenje 7.519 7.544 96,1 95,0 13,2 13,2

* Vir: SURS

Pred začetkom krize v letu 2008 je bilo med brezposelnimi več žensk kot moških, kar je bila

predvsem posledica zmanjševanja števila zaposlenih v določenih delovno intenzivnih panogah, npr. v

tekstilni industriji, razcvet pa so doživljale panoge, kjer je zaposlenih več moških (gradbeništvo, promet

in skladiščenje, kovinska industrija). V letu 2007 je bil delež žensk v brezposelnosti najvišji (54,9 %),

nato se je začel zniževati, v letu 2009 je bil prvič po dolgem obdobju nižji od 50 %, v letu 2011 pa je

dosegel najnižjo vrednost (47,0 %). Obratno je gibanje deleža moških. Ta je začel naraščati v času

gospodarske krize, ko so obsežni prilivi iz gradbeništva ter predelovalnih dejavnosti (proizvodnja

kovin, kovinskih izdelkov, obdelava in predelava lesa, proizvodnja motornih vozil, drugih strojev in

naprav, itd.) ter tudi iz dejavnosti prometa in skladiščenja, vplivali na naraščanje števila ter deleža

moških v brezposelnosti. Od leta 2012 delež žensk med brezposelnimi zopet narašča.

V letu 2014 je delež brezposelnih žensk porasel na 49,7 %. V tem letu je bilo na Zavodu v povprečju

prijavljenih 59.644 brezposelnih žensk. Na novo se je v evidenco brezposelnih prijavilo 47.269

brezposelnih žensk, zaposlilo se je 31.903 brezposelnih žensk, iz drugih razlogov, vključno s prijavami

v druge evidence, pa se je odjavilo 15.245 žensk. V prilivu je bilo več žensk kot moških med iskalci

prve zaposlitve (55,2 %), manjši delež pa so predstavljale med brezposelnimi zaradi stečajev

(46,7 %), trajno presežnimi delavci (40,4 %) ter med brezposelnimi zaradi izteka zaposlitve za določen

čas (47,1 %). Delež žensk med brezposelnimi, ki so se zaposlili, je bil 43,1 %, med odjavljenimi iz

razlogov, ki ne pomenijo zaposlitve 46,2 %, med prijavljenimi v druge evidence pa je bilo žensk

38,8 %.

Položaj starejših brezposelnih oseb na trgu dela je v primerjavi z ostalimi starostnimi

skupinami slabši, saj so starejši za delodajalce manj zanimivi, ne samo zaradi svoje starosti, ampak

tudi zaradi slabše izobrazbene strukture, manjše fleksibilnosti, večje prisotnosti zdravstvenih težav in

invalidnosti, posledično pa tudi zaradi tega dlje časa ostajajo brezposelni, trajanje njihove

brezposelnosti se podaljšuje, zaradi česar so v veliki meri izpostavljeni dolgotrajni brezposelnosti.

Brezposelnost starejših je v primerjavi z gibanjem celotne brezposelnosti manj izrazita v letih, ko


34

brezposelnost hitro narašča, predvsem v mlajših starostnih skupinah – npr. v času gospodarske krize

(v letu 2009), se je delež starejših v primerjavi s prehodnim letom znižal na 30,3 %, medtem ko je v

istem letu delež mladih do 29 let narasel na 28,2 %. V obdobju, ko se brezposelnost zmanjšuje in se

hitreje zaposlujejo mlajši iskalci zaposlitve, je zaznaven trend povečevanja brezposelnosti starejših ali

skromnejšega zniževanja od povprečja.

Pred krizo je delež starejših, kljub zmanjševanju njihovega števila, v brezposelnosti naraščal. V

začetku krize so starejši predstavljali malce več kot tretjino brezposelnih, v prvih letih krize pa je delež

nekoliko padel, saj je v brezposelnost prešlo veliko oseb, ki še niso bile stare 50 let. Sčasoma so se

mlajši zaposlili, starejši pa ostajali v brezposelnosti. V letu 2014 je bil delež starejših 31,1 %, kar je 1,4

odstotne točke manj kot v letu 2013. Na drugi strani se je delež mladih do 29 let v letih pred krizo

zniževal, kot že rečeno predvsem na račun starejše populacije brezposelnih, v letu 2009 je delež

mladih narasel, nato pa zopet začel padati. Zadnji dve leti se zopet povečuje, v letu 2014 je delež

mladih do 29 let znašal 25,3 %. Delež brezposelnih, starih od 30 do 49 let se sicer povečuje (z izjemo

v letu 2011), vendar počasi in ostaja na podobni ravni kot v času pred krizo.

Večje možnosti za zaposlitev imajo osebe z izobrazbo, po kateri obstaja na trgu dela

povpraševanje, medtem ko raven izobrazbe, ki je v preteklosti igrala veliko vlogo pri zaposlitvenih

možnostih (višja raven, večje zaposlitvene možnosti), danes ni več tako pomembna.

Največjo skupino brezposelnih predstavljajo osebe z nižjo oz. srednjo poklicno izobrazbo. V letu 2014

jih je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 34.068, njihov delež v skupni brezposelnosti pa je bil

28,4 %. Nekaj manj je bilo v letu 2014 brezposelnih oseb z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (33.789

oseb oz. 28,1 % brezposelnih). Sledijo jim osebe s srednješolsko izobrazbo, le-teh je bilo v letu 2014 v

povprečju 33.024 oz. 27,5 %. Brezposelnih s terciarno izobrazbo je bilo 16,0 %.

Slika 13: Registrirana brezposelnost po ravneh izobrazbe

Struktura brezposelnosti z vidika trajanja se je v času krize izboljšala, predvsem v letu 2009,

vendar predvsem na račun obsežnega prijavljanja novih brezposelnih oseb, ki so skrajšali povprečni

čas prijave na Zavodu. V letih 2010 in 2011 so se prilivi umirili, osebe, ki v prvem letu brezposelnosti

niso našle zaposlitve, pa so postale dolgotrajno brezposelne. V letu 2012 se je priliv v brezposelnost

681

7.707

10.007

32.152

35.461

33.820

592

8.016

10.621

33.024

34.068

33.789

Visokošolsko izobr.tretje stopnje

(mag., dr.)

Visokošolsko izobr.druge stopnje

Visokošolsko izobr.prve stopnje

Srednje tehniško,strokovno, splošno

izobr.

Nižje, srednjepoklicno izobr.

OŠ ali manj

Ø 2014 Ø 2013


35

ponovno precej povečal (+7,2%), v manjši meri tudi v letu 2013 (+1,4 %), v letu 2014 pa se je število

prijav v evidenco glede na preteklo leto zmanjšalo za 5,3 %. Znatno se je zmanjšalo število

brezposelnih oseb s trajanjem brezposelnosti do 5 mesecev (4.440 oseb manj oz. 10,1 %), sledijo pa

osebe s trajanjem brezposelnosti od 12 do 23 mesecev (-5,3 %), od 3 do 4 leta (-8,3 %) ter od 6 do 11

mesecev (-3,9 %). Na drugi strani se je precej povečalo število nekaterih skupin izredno dolgotrajno

brezposelnih oseb – 5 let ali več (+ 27,7 % oz. 2.869 oseb več) ter od 24 do 35 mesecev (+1,8 % oz.

202 oseb več). Posledično se je povečal delež dolgotrajno brezposelnih v skupni brezposelnosti;

konec leta 2014 je bil 50,3 %, kar je več kot ob koncu leta 2013 (47,9 %).

Konec leta 2014 je bilo manj kot eno leto brezposelnih 59.373 oseb, 8,1 % manj kot konec leta 2013,

število dolgotrajno brezposelnih pa se je v enakem obdobju povečalo za 1,1 % oz. za 670 oseb; konec

leta 2014 jih je bilo 60.085.

Slika 14: Registrirane brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti, v %

Zaradi obsežnega priliva v času krize se je od leta 2008 povprečni čas brezposelnosti skrajševal, v

letu 2011 pa se je ta trend obrnil. V letu 2014 se je povprečni čas brezposelnosti od januarja do

septembra povečeval, nato pa do konca leta počasi skrajševal. Ob koncu leta 2014 je znašal 1 leto,

11 mesecev in 20 dni, kar je dobra 2 meseca več kot pred enim letom.

Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile

V letu 2014 se je zaposlilo 73.950 brezposelnih oseb, kar je 13,7 % več kot v letu 2013. Zaposlovanje

brezposelnih oseb v letu 2014 je na drugem mestu v zgodovini samostojne Slovenije, saj je bilo več

zaposlitev le v letu 1994, ko se je iz evidence brezposelnih zaradi zaposlitve odjavilo 75.528 oseb.

Spolna struktura brezposelnih oseb, ki so se zaposlile, je podobna strukturi skupne brezposelnosti.

Delež žensk v skupni brezposelnosti je do krize v letu 2008 naraščal, do istega leta pa je naraščal tudi

delež žensk med brezposelnimi, ki so našli zaposlitev. V zadnjih petih letih delež moških med

odjavljenimi iz evidenc brezposelnosti zaradi zaposlitve praviloma narašča, v letu 2010 je bil prvič po

8,0

10,7

9,6

17,9

8,3

11,1

34,4

10,0

10,5

8,9

20,4

8,2

10,3

31,7

5 let in več

Od 3 do 4 let

Od 24 do 35 mes.

Od 12 do 23 mes.

Od 9 do 11 mes.

Od 6 do 8 mes.

Do 5 mes.

Ø 2014 Ø 2013


36

letu 2001 višji od 50 %, v letu 2014 pa je bilo med brezposelnimi, ki so se zaposlili, že 56,9 % moških

(kar je sicer za 0,1 odstotne točke manj kot v letu 2013).

Tabela XII: Struktura registriranih brezposelnih oseb, ki so se zaposlile

Spol Čakalna doba

Skupaj M Ž do 5 mes.

od 6 mes. do 11 mes.

od 12 mes. do 35 mes.

3 leta in več

2010 57.004 51,3 48,7 57,4 24,0 17,2 1,4

2011 61.010 54,7 45,3 60,4 20,1 17,8 1,6

2012 58.320 55,1 44,9 59,7 18,8 18,4 3,1

2013 65.054 57,0 43,0 57,6 23,1 16,3 2,9

2014 73.950 56,9 43,1 55,3 19,8 21,1 3,8

Starost v letih Ravni izobrazbe

do 24 25 do

29 30 do

39 40 do

49 50 in več

OŠ ali manj

poklicno izobr.

srednje strok. izbr.

visokošolsko izbr. 1., 2., 3.

st.

2010 15,4 24,2 29,3 20,7 10,4 19,1 31,7 29,7 19,5

2011 13,7 22,6 30,1 21,0 12,6 19,8 32,4 28,9 18,9

2012 11,6 21,9 30,1 21,0 15,4 19,1 30,7 29,5 20,7

2013 10,4 21,6 31,0 21,4 15,7 19,3 30,2 28,3 22,2

2014 11,9 22,9 29,9 19,9 15,4 19,3 28,7 29,8 22,2

Delež oseb, ki so bile pred zaposlitvijo brezposelne manj kot 6 mesecev, je bil v zadnjem desetletju

nad 50 %. Najnižji je bil v letu 2003, ko je znašal 55,2 %, najvišji pa v letu 2009, ko je bil 69,2 %. V letu

2011 se je po zmanjšanju v letu 2010 pričel ponovno povečevati, porasel je na 60,4 %, od leta 2012

pa se zopet znižuje. V letu 2014 se je delež oseb, ki so brez zaposlitve manj kot 6 mesecev, znižal na

55,3 %. V večini let zadnjega desetletja se je delež brezposelnih, ki so se zaposlili prej kot v enem

letu, gibal na ravni od 75 do 85 %; preostali del zaposlitev so predstavljali dolgotrajno brezposelni, od

teh večinoma brezposelni manj kot 3 leta. Še vedno nizko je zaposlovanje oseb, ki so brezposelne 3

leta in več, čeprav se je njihov delež med zaposlitvami v letu 2014 glede na leto 2013 povečal in je

znašal 3,8 %. Delež te skupine brezposelnih v skupni brezposelnosti je konec leta znašal 21,3 %.

Večinoma so to osebe z večjimi omejitvami pri zaposlovanju (npr. nižje izobraženi, starejši, oz.

kombinacija večih dejavnikov).

Starostna struktura brezposelnih oseb, ki se zaposlijo, se je v zadnjem desetletju močno spremenila.

Zlasti močno je upadel delež mladih (mlajši od 25 let), na drugi strani pa naraščajo deleži drugih

starostnih kategorij, zlasti starejših. V letu 2014 so v strukturi brezposelnih, ki so se zaposlili, največjo

skupino predstavljale osebe v starosti od 30 do 39 let (29,9 %), več kot petino odliva v zaposlitve pa

so predstavljali še stari od 25 do 29 let (22,9 %) ter od 40 do 49 let (19,9 %). Pozitiven trend

zaposlovanja je viden predvsem pri starejših brezposelnih nad 50 let. V letu 2014 se je zaposlilo

11.366 oseb, starih 50 let ali več, kar je 11,5 % več kot v letu 2013. Spremembe v starostni strukturi

brezposelnih, ki se zaposlijo, lahko pripišemo več dejavnikom, npr. kasnejšemu vstopu mladih na trg

dela, staranju prebivalstva in podaljševanju delovne aktivnosti ter ukrepom APZ, ki spodbujajo

zaposlovanje starejših.


37

Na področju izobrazbene strukture brezposelnih, ki se zaposlijo, v zadnjih petih letih ne prihaja do

večjih razlik. V zadnjem letu se je povečal delež oseb s srednjo strokovno izobrazbo, ki so se

zaposlile, zmanjšal pa se je delež zaposlitev oseb s poklicno izobrazbo. Delež terciarno izobraženih in

oseb z najnižjo izobrazbo (OŠ ali manj) je bil v letu 2014 na enaki ravni kot v letu 2013.

ANKETNA BREZPOSELNOST

Osnovni koncepti in opredelitve pojmov

Anketa o delovni sili je najobsežnejše uradno anketiranje gospodinjstev v Sloveniji. Namen ADS je

pridobiti podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu delovne sile oziroma o velikosti,

strukturi in značilnostih aktivnega in neaktivnega prebivalstva Slovenije.

ADS se izvaja skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo (ILO) in skladno z zahtevami

Statističnega urada Evropske unije (Eurostata), kar omogoča primerljivost z drugimi državami, ki

izvajajo takšne ankete, ter časovno primerljivost podatkov s predhodnimi leti.

ADS se v Sloveniji izvaja od leta 1993. Do leta 1996 se je anketiranje izvajalo enkrat letno, od leta

1997 poteka nepretrgoma kot rotirajoča panelna anketa. Rezultati ADS so ocene, ki temeljijo na

verjetnostnem vzorcu in se objavljajo četrtletno. V vzorec je vsako četrtletje vključenih okrog 7.000

gospodinjstev.

Enota opazovanja so posamezniki, ki pretežno živijo v izbranem gospodinjstvu: vsaka (družinska

ali druga) skupnost oseb, ki skupaj stanujejo in skupaj porabljajo svoje dohodke za poravnavanje

osnovnih življenjskih potreb (stanovanje, hrana in drugo). Upoštevani so tudi trenutno odsotni člani

gospodinjstva (brez drugega stalnega ali začasnega bivališča) in dijaki srednjih šol, ki živijo v

internatu. Iz ADS so izvzeti posamezniki, ki živijo v institucijah (vojaki, bolniki, zaporniki, ipd.) več

kot 12 mesecev, študenti, ki med študijem ne živijo doma, in posamezniki, ki stalno ali začasno

živijo v tujini.

Na opisanem konceptu ADS temeljijo opredelitve osnovnih pojmov:

delovno aktivno prebivalstvo so osebe, ki so v zadnjem tednu pred anketiranjem opravile kakršno

koli delo za plačilo (denarno ali nedenarno), dobiček ali za družinsko blaginjo, in tiste, ki so sicer

zaposlene ali samozaposlene, a so bile v referenčnem tednu z dela začasno odsotne;

anketno brezposelne so osebe, ki v zadnjem tednu pred anketiranjem:

1. niso delale (niso bile zaposlene ali samozaposlene in niso opravile nikakršnega dela za

plačilo), vendar

2. aktivno iščejo delo (v zadnjih štirih tednih so se zglasile na zavodu za zaposlovanje, poslale

prošnjo za zaposlitev, in podobno);

3. so pripravljene sprejeti delo v naslednjih dveh tednih

4. brezposelne osebe, ki so že našle delo, vendar ga bodo začele opravljati po anketiranju;

aktivno prebivalstvo sestavljajo delovno aktivni prebivalci in brezposelne osebe skupaj;

neaktivno prebivalstvo so osebe, stare 15 let ali več, ki niso razvrščene med delovno aktivno

prebivalstvo ali med brezposelne osebe;

stopnja aktivnosti je odstotni delež aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu;

stopnja delovne aktivnosti je odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem

prebivalstvu;


38

stopnja brezposelnosti je odstotni delež brezposelnih oseb v aktivnem prebivalstvu.

Gibanje aktivnosti prebivalstva v letu 2014

V letu 2014 se je obseg celotnega prebivalstva še naprej povečeval, vendar se je zmanjševalo število

delovno sposobnih prebivalcev. Ker so se razmere na trgu dela pričele postopno izboljševati, se je

povečalo število delovno aktivnih oseb, rast brezposelnosti pa se je ustavila.

V zadnjem četrtletju leta 2014 je bilo po podatkih ADS v Sloveniji 2.062 tisoč prebivalcev, od tega jih je

bilo delovno sposobnih 1.759 tisoč. Med delovno sposobnimi je bilo 914 tisoč delovno aktivnih, 97

tisoč brezposelnih in 748 tisoč neaktivnih prebivalcev. Število prebivalcev je v primerjavi z letom 2013

poraslo za 0,1 %, delovno sposobnih je bilo za 0,1 % manj, pri tem se je obseg delovno aktivnega

prebivalstva povečal za 0,4 %, neaktivnega prebivalstva zmanjšal za 0,7 %, število anketno

brezposelnih prebivalcev pa je ostalo enako kot v primerljivem četrtletju predhodnega leta.

Delovno aktivno prebivalstvo je naraščalo zaradi številčnejšega samozaposlovanja (+2,7 %) in

večjega števila pomagajočih družinskih članov (+15,6 %), medtem ko se je število zaposlenih v

delovnem razmerju zmanjšalo za 0,8 %. Po podatkih ADS je bilo v četrtem četrtletju leta 2014 od

914 tisoč delovno aktivnih prebivalcev 749 tisoč zaposlenih, 113 tisoč samozaposlenih in 52 tisoč

pomagajočih družinskih članov.

Delež žensk je bil med delovno aktivnim prebivalstvom 45,1 %. Ženske so prevladovale med

pomagajočimi družinskimi člani (61,5 %), med ostalima dvema kategorijama pa jih je bilo manj kot

moških, med zaposlenimi 46,7 %, med samozaposlenimi pa le 26,5 %.

Slika 15: Stopnje anketne brezposelnosti (%), 4. četrtletje

Vir: SURS

Največji del delovno aktivnih prebivalcev (23,1 %) se je glede na vrsto dejavnosti oz. glede na vrsto

dejavnosti delodajalca, pri katerem so bili zaposleni, uvrščal v predelovalne dejavnosti. Sledi dejavnost

trgovine, vzdrževanja in popravil motornih vozil (11,8 %). Pomembnejša področje aktivnosti so

predstavljala tudi področja kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva (9,0 %), izobraževanja (8,4 %), javne

uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti (6,4 %), zdravstva in socialnega varstva (6,2 %) ter

7,6

7,9

7,8

9,3

8,2

8,7

10,1

9,1

9,6

10,5

8,9

9,6

10,3

8,9

9,6

Ženske

Moški

Skupaj

2014 2013 2012 2011 2010


39

gradbeništva (5,8 %). V primerjavi z letom 2013 se je v strukturi najbolj zmanjšal delež delovno

aktivnih v dejavnosti prometa in skladiščenja (-0,9 odstotne točke), največje povečanje pa je zabeležilo

gostinstvo (+0,6 odstotne točke).

Mere aktivnosti prebivalstva so bile v četrtem četrtletju leta 2014 naslednje: stopnja aktivnosti

prebivalstva je bila 57,5 %, stopnja delovne aktivnosti 52,0 % in stopnja brezposelnosti 9,6 %. Zaradi

boljših razmer na trgu dela sta se stopnja aktivnosti in stopnja delovne aktivnosti povišali za 0,3

odstotne točke, stopnja brezposelnosti pa je ostala enaka kot v četrtem tromesečju leta 2013.

Tabela XIII: Mere aktivnosti prebivalstva po spolu in starosti v letu 2014, 4. četrtletje

Skupaj Moški Ženske

Stopnje aktivnosti (%)

15 - 24 34,8 38,3 31,2

25 - 49 90,6 93,6 87,3

50 - 64 54,9 60,3 49,4

65 in več 6,5 9,0 4,8M

Skupaj 57,5 63,6 51,5

Stopnje delovne aktivnosti (%) 15 - 24 27,7 30,9 24,5

25 - 49 82,1 85,6 78,3

50 - 64 50,6 55,6 45,4

65 in več 6,5 9,0 4,8M

Skupaj 52,0 58,0 46,2

Specifične stopnje anketne brezposelnosti (%) 15 - 24 20,3 19,3M 21,5M

25 - 49 9,3 8,5 10,3

50 - 64 7,9 7,7M 8,1M

65 in več N N N

Skupaj 9,6 8,9 10,3

Vir: SURS

Oznake: M manj natančna ocena - previdna uporaba

N za objavo premalo natančna ocena

Slovenija se med državami evropske osemindvajseterice uvršča med države, ki se približujejo

povprečju brezposelnosti v evropski osemindvajseterici, kjer je decembra 2014 sezonsko prilagojena

stopnja anketne brezposelnosti znašala 9,9 %, medtem ko je bila v Sloveniji 9,4 %.


40

Slika 16: Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji in drugih državah EU (%), december 2014

4,8

5,5

5,6

5,8

5,8

6,1

6,2

6,3

6,6

7,2

7,3

7,8

8,2

8,5

8,9

9,4

9,9

10,0

10,1

10,3

10,4

10,5

12,4

12,7

13,6

16,3

18,3

23,6

25,9

Nemčija

Velika…

Avstrija

Luksemburg

Češka

Malta

Danska

Estonija

Romunija

Nizozemska

Madžarska

Švedska

Poljska

Belgija

Finska

Slovenija

EU 28

Litva

Irska

Bolgarija

Latvija

Francija

Slovaška

Italija

Portugalska

Ciper

Hrvaška

Španija

Grčija

Vir: EurostatOpomba: sezonsko prilagojene stopnje brezposelnosti


41

STORITVE ZAVODA ZA DELODAJALCE, BREZPOSELNE OSEBE IN ISKALCE ZAPOSLITVE

POSREDOVANJE ZAPOSLITVE

Posredovanje zaposlitve je storitev, ki jo Zavod izvaja z namenom pravočasnega kritja prostih delovnih

mest in usklajevanja ponudbe in povpraševanja po delavcih na trgu dela v Sloveniji in ostalih državah

EU, EGP in v Švicarski konfederaciji.

Delo Zavoda z delodajalci tako obsega kritje aktualnih potreb delodajalcev po delavcih, načrtovanje

sodelovanja z izdelavo akcijskega načrta v primeru deficitarnih poklicev in strateško sodelovanje z

namenom dolgoročnejšega razvijanja in prilagajanja novih storitev Zavoda predvidenim spremembam

na trgu dela.

V letu 2014 se je zaposlilo 73.950 brezposelnih oseb, kar je kar za je 34.8 % višje kot leta 2013. K

temu je pripomogla intenzivna aktivacija brezposelnih oseb, učinkovita podpora pri iskanju novih

priložnosti na trgu dela, proaktivni pristop k delodajalcem, dobro delovanje Pisarn za delodajalce,

učinkovito posredovanje motiviranih kandidatov na prosta delovna mesta ter intenzivno vključevanje v

ukrepe APZ, ki pomenijo takojšnjo zaposlitev.

Na 44.433 delovnih mest, kjer so delodajalci želeli sodelovanje Zavoda, smo napotili 101.376

brezposelnih oseb. Na prosta delovna mesta smo napotovali le brezposelne osebe, ki so bile

motivirane za zaposlitev in so izpolnjevale tudi osnovne zahteve za zasedbo le – teh. S kandidati smo

po potrebi pred napotitvijo opravili dodatne razgovore in s tem preverili njihove kompetence, motivacijo

in izpolnjevanje dodatnih zahtev delodajalca. Delodajalcem smo omogočali oddajo sporočila o

prostem delovnem mestu in dogovora o posredovanju kandidatov prek vseh komunikacijskih kanalov

(telefonsko, elektronsko in osebno v Pisarnah za delodajalce). Učinkovitost posredovanja smo

zagotavljali tudi z organizacijo srečanj delodajalcev z iskalci zaposlitve, kjer delodajalci brezposelnim

osebam predstavijo delovna mesta in pogoje za zasedbo le – teh. V letu 2014 se je 8.818

brezposelnih oseb udeležilo tovrstnih srečanj z delodajalci. Na prosta delovna mesta, ki smo jih prejeli

preko mreže EURES iz drugih držav, smo napotili 2.227 iskalcev zaposlitve.

Večjo učinkovitost posredovanja dosegamo tudi s Pisarnami za delodajalce na večjih uradih za delo,

kjer delodajalcem zagotavljamo nabor vseh storitev na enem mestu (informiranje, sprejem informacij o

prostem delovnem mestu, podpora pri zagotavljanju kadra, ki ga na trgu primanjkuje ipd.). Z

vzpostavitvijo pisarn za delodajalce v lanskem letu smo odgovorili predvsem na potrebe malih

delodajalcev, ki nimajo lastne kadrovske službe in pri zaposlovanju novih sodelavcev potrebujejo več

strokovne podpore in usmerjanja. Po več kot enoletnem delovanju ugotavljamo pozitivne učinke in

dober odziv delodajalcev. Za kakovostno izvajanje storitev, namenjenih delodajalcem, smo v letu 2014

usposobili že drugo skupino svetovalcev za delodajalce in vodij uradov ter jih opremili s sodobnimi

znanji s področja: poznavanja lastnosti posameznih panog dela, komunikacije in pogajanj z

delodajalci, priprave ustreznih ponudb glede na potrebe delodajalcev, izvedbe analize delovnega

mesta, izbora in napotitve ustreznih kandidatov.

Pisarne za delodajalce ter druge storitve za delodajalce smo kot partnerji projekta Dialoges

predstavljali na številnih dogodkih Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.

Zaradi spremembe Zakona o urejanju trga dela, po katerem prijava prostega delovnega mesta za

podjetja iz zasebnega sektorja ni več obvezna in v želji, da kljub gospodarski krizi ohranimo število

delodajalcev, s katerimi sodelujemo pri napotovanju brezposelnih oseb na prosta delovna mesta, se

še toliko bolj zavedamo pomena promocije storitev za delodajalce. Zato smo v letu 2014 okrepili delo


42

na terenu in opravili 3.318 obiskov pri delodajalcih, kar je za 38 % več kot leto poprej. Pri obiskih so

sodelovali tako svetovalci za delodajalce kot svetovalci EURES in sodelavci službe programov

zaposlovanja.

K promociji prispevajo tudi štirje uspešno izvedeni Zaposlitveni izzivi, ko smo v sodelovanju z

različnimi partnerji trga dela na inovativen način izpeljali izbor ustreznih kandidatov in dokazali, da

zmoremo uspešno izpeljati tudi najzahtevnejše selekcijske izbore kandidatov.

Tabela XIV: Število obiskov pri delodajalcih v letu 2014

Doseg 2013 Plan 2014 Doseg 2014 Primerjava v % glede na Območna

služba

2013 Plan 2014

Slovenija 2.412 2.500 3.318 137,5 132,7

Za spremljanje pomembnih informacij o delodajalcih smo v letu 2014 nadgradili aplikacijo Stiki – CRM

in za delo usposobili svetovalce v Pisarnah za delodajalce.

V letu 2014 smo organizirali tudi 3 večje dogodke, namenjene delodajalcem, in sicer Posvet za

delodajalce, na katerem smo predstavili storitve Pisarn za delodajalce, Dan odprtih vrat s

predstavitvijo dejavnosti in storitev Zavoda ter Dan odprtih vrat slovenskega gospodarstva, kjer smo

nastopili v vlogi povezovalca šolstva in gospodarstva. Vsi trije dogodki so bili dobro obiskani in sprejeti

s strani širše javnosti.

Na področju strateškega sodelovanja z delodajalci so bila naša prizadevanja usmerjena predvsem v

zagotavljanje kadra, ki ga na trgu dela primanjkuje. V ta namen smo izpeljali številne predstavitve

prostih delovnih mest in zaposlitvene sejme, ki smo jih v letošnjem letu dopolnili tudi z aktivnostjo »hitri

zmenki«. V sodelovanju s posameznimi delodajalskimi združenji, ki se srečujejo s pomanjkanjem

usposobljenega kadra, smo pripravili programe usposabljanj brezposelnih oseb po meri delodajalcev.

V letu 2014 smo tako izpeljali usposabljanja s področja gozdarskih poklicev (gozdar gojitelj, gozdar

traktorist, voznik GTK) ter poklicev v kovinarstvu in strojništvu.

Konec leta 2014 smo vzpostavili Portal za delodajalce in s tem delodajalcem ponudili dostop do

osnovnih storitev Zavoda preko e-kanala (oddaja sporočila o prostem delovnem mestu za javno

objavo, možnost pregledovanja objavljenih profilov izbora kandidatov, obvestila za delodajalce ipd.).

VSEŽIVLJENJSKA KARIERNA ORIENTACIJA

Storitve VKO omogočajo identifikacijo sposobnosti, kompetenc in interesov za sprejemanje odločitev

na področju zaposlovanja, izobraževanja, usposabljanja in izbire poklica.

Zavod v okviru storitev VKO za brezposelne osebe in iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena

ter druge iskalce zaposlitve (učenci, dijaki, študenti, zaposleni, ki iščejo ustreznejšo zaposlitev idr.),

zagotavlja naslednje aktivnosti:

- Informiranje o trgu dela,

- Samostojno vodenje kariere,

- Osnovno karierno svetovanje,

- Poglobljeno karierno svetovanje,

- Učenje veščin vodenja kariere.


43

Zavod z izvajanjem storitev VKO posamezniku zagotavlja pomoč glede na njegove potrebe in sicer

preko treh kanalov poslovanja – elektronsko, telefonsko in osebno na uradih za delo in v Kariernih

središčih.

Informiranje o trgu dela je storitev, ki zajema različne oblike informiranja o možnostih zaposlovanja,

izobraževanja, usposabljanja, finančnih pomoči ter druge teme o trgu dela v Sloveniji in ostalih

državah EU, EGP in v Švicarski konfederaciji.

Kontaktni center je v letu 2014 izvedel 76.055 storitev informiranja preko telefona ter odgovoril na

13.988 vprašanj preko elektronskih sporočil.

Na uradih za delo smo v letu 2014 izvajali informativne seminarje, ki se jih je udeležilo 19.405

brezposelnih oseb.

V letu 2014 smo aktivno sodelovali tudi na področju informiranja brezposelnih oseb o možnostih

zaposlovanja v EU, EGP in v Švicarski konfederaciji. V ta namen je bilo opravljenih 20.283 informiranj

in svetovanj, od tega 3.296 informiranj in svetovanj brezposelnim osebam.

Za namene informiranja uporabnikov o storitvah in aktivnostih Zavoda smo v letu 2014 natisnili vrsto

zgibank s področja storitev za brezposelne osebe, iskalce zaposlitve in delodajalce.

V letu 2014 smo v sklopu izvajanja Jamstva za mlade oblikovali novo spletno stran za mlade, ki

mladim brezposelnim osebam na prijazen način nudi vrsto zanimivih in uporabnih informacij za

zaposlovanje, usposabljanje in samostojno vodenje kariere ter jim omogočili, da s pomočjo iskalnika

po aktualnih ukrepih Jamstva za mlade najdejo sebi ustrezne ukrepe. Spletno stran smo prilagodili tudi

za pametne telefone. V letu 2014 je Zavod pričel aktivno informirati preko Facebooka.

V Info točki za tujce smo preko različnih kanalov (osebno, telefonsko, preko elektronske pošte,

mobilno v samskih domovih) nudili informacije 30.827 migrantom in njihovim družinskim članom.

Samostojno vodenje kariere je storitev, ki zajema pripomočke, s katerimi posameznik načrtuje in

vodi svojo kariero. Zavod ves čas spremlja, razvija in sodeluje pri razvoju pripomočkov za samostojno

vodenje kariere.

V letu 2014 smo prenovili spletno aplikacijo e-svetovanje in razvili vrsto pripomočkov, namenjenih

iskalcem zaposlitve in drugim uporabnikom za pomoč pri sprejemanju kariernih odločitev in vodenju

kariere.

Organizirali smo različne dogodke na lokalnem in nacionalnem nivoju z namenom promocije uporabe

spletnih pripomočkov in drugih e-storitev. Pomoč pri uporabi spletnih pripomočkov smo strankam

zagotavljali preko Kontaktnega centra in svetovalcev v Kariernih središčih.

Portal www.poiščidelo.si brezposelnim osebam poleg individualiziranega dostopa do številnih storitev

Zavoda, kot so elektronska prijava v evidence Zavoda, oddaja zahtevka za denarno nadomestilo,

možnost predstavitve delodajalcu preko izdelave profila iskalca zaposlitve ter možnost naročanja in

obveščanje o prostih delovnih mestih, nudi tudi možnost komunikacije z osebnim svetovalcem,

sporočanje novih zaposlitvenih ciljev ali aktivnosti iskanja zaposlitve ter sporočanje rezultatov

napotovanja na prosta delovna mesta.

Število uporabnikov portala Poiščidelo.si je v letu 2014 naraslo na 136.977. Za poslovanje preko

portala se je v letu 2014 odločilo 21.605 brezposelnih oseb, veščih elektronskega poslovanja, ki so

izkazali večjo aktivnost pri iskanju zaposlitve. Na ta način smo jim omogočili enostavno in hitro

komunikacijo ter prihranek potnih stroškov. Prihranek časa na strani svetovalcev pa je omogočil, da so

se bolj posvetili brezposelnim osebam, ki so potrebovali osebno svetovanje.

Pomoč pri uporabi spletnih pripomočkov so strankam osebno zagotavljali svetovalci v Kariernih

središčih in telefonsko v Kontaktnem centru.


44

Cilj osnovnega kariernega svetovanja je opolnomočiti posameznika za uspešno iskanje zaposlitve,

povečevati njegovo aktivnost, samostojnost in odgovornost za načrtovanje in vodenje kariere ter čim

hitrejšo zaposlitev. V procesu svetovanja se oblikuje dogovor o zaposlitvenih ciljih in aktivnostih za

čimprejšnjo zaposlitev, ki se zapiše v zaposlitvenem načrtu. Svetovalci Zavoda so v letu 2014 opravili

379.596 osnovnih kariernih svetovanj in naredili 354.697 zaposlitvenih načrtov.

Storitve osnovnega kariernega svetovanja smo dopolnjevali s storitvami v Kariernih središčih, ki so

namenjene podpori kandidatom pri aktivnemu iskanju zaposlitve, pomoči pri uporabi pripomočkov za

samostojno vodenje kariere, informiranju in svetovanju ter posredovanju na prosta delovna mesta.

Poleg tega organiziramo krajše skupinske predstavitve ključnih veščin iskanja zaposlitve in vodenja

kariere. Vse omenjene storitve so dostopne strankam brez predhodnega naročanja in takrat, ko jo le –

te potrebujejo. V letu 2014 smo podporo v Kariernih središčih nudili 96.910 brezposelnim osebam.

Brezposelnim osebam, pri katerih smo prepoznali potrebe po dodatnih aktivnostih za konkurenčen

nastop na trgu dela, smo pravočasno nudili delavnice veščin načrtovanja kariere in iskanja zaposlitve,

poglobljeno karierno svetovanje (poklicno, zdravstveno in rehabilitacijsko) ter jim preko APZ

programov omogočali pridobitev dodatnih znanj in poklicnih kvalifikacij.

V storitev poglobljeno karierno svetovanje smo prednostno vključevali brezposelne osebe, pri

katerih smo zaznali dodatne potrebe po motivaciji, pridobitvi ustreznih poklicnih kvalifikacij ter

odpravljanju različnih situacijskih in zdravstvenih ovir pri zaposlovanju ter preprečevanju prehoda

brezposelnih oseb med dolgotrajno brezposelne in socialno prikrajšane.

V specialistično poglobljeno karierno svetovanje je bilo v letu 2014 vključenih 11.254 brezposelnih

oseb. Poleg svetovalnih veščin ter vrste svetovalnih intervenc, so svetovalci za poglobljeno karierno

svetovanje (psihologi) pri svojem delu uporabljali tudi psiho – diagnostične pripomočke in skupinske

oblike svetovanja.

Brezposelnim osebam smo v letu 2014 nudili tudi zdravstveno zaposlitveno svetovanje, kot pomoč

pri iskanju ustrezne zaposlitve ali kot pomoč in svetovanje pri vključitvi v ustrezen ukrep APZ, s ciljem

povečanja zaposljivosti posameznika ob upoštevanju zdravstvenih ovir. Storitev smo s pomočjo

izbranih izvajalcev Zavoda (zdravniki specialisti medicine dela in specialisti psihiatrije) nudili 1.855

brezposelnim osebam.

Rehabilitacijsko svetovanje je oblika poglobljenega kariernega svetovanja, ki zajema vse od

ugotavljanja smiselnosti za začetek postopka ter izvajanje postopka za ugotavljanje invalidnosti in/ali

pravice do zaposlitvene rehabilitacije. V letu 2014 so rehabilitacijski svetovalci opravili 10.686

svetovanj in realizirali 2.110 vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije. Ob zaključku zaposlitvene

rehabilitacije je bilo izdanih 71 odločb o podporni zaposlitvi, 94 odločb o zaščitni zaposlitvi in 305

odločb o nezaposljivosti oseb.

Z namenom ugotavljanja začasne nezaposljivosti oseb z ovirami pri zaposlovanju, v skladu s 117.

členom ZUTD, so bile oblikovane medinstitucionalne komisije ZRSZ in CSD. V letu 2014 so

medinstitucionalne komisije UD ZRSZ in CSD obravnavale 1.199 oseb.

Učenje veščin vodenja kariere je storitev, ki vključuje različne skupinske oblike pridobivanja veščin

za spoznavanje lastnih interesov in kompetenc, možnosti in priložnosti v okolju ter učenja odločanja in

uresničevanja zaposlitvenih in kariernih ciljev.

Na podlagi Javnega razpisa za podelitev koncesije za opravljanje storitev za trg dela so bile leta 2011

izbranim izvajalcem dodeljene koncesije za opravljanje storitve VKO – delavnice za obdobje treh let. V

letu 2014 se je delavnic VKO udeležilo 16.967 udeležencev. 306 brezposelnih oseb se je vključilo v

delavnice, ki so jih izvajali svetovalci Zavoda. Kratkih modularnih delavnic in drugih skupinskih oblik

dela, ki jih izvajajo svetovalci Zavoda v Kariernih središčih z namenom spodbujanja aktivacije

brezposelnih oseb in zagotavljanja podpore pri iskanju zaposlitve, se je v letu 2014 udeležilo 21.095

oseb.


45

Tabela XV: Storitve Zavoda pri iskanju zaposlitve in načrtovanju kariere v letu 2013 in 2014

Storitve Zavoda leto 2013 leto 2014

SPLOŠNO SVETOVANJE IN INFORMIRANJE - VKO

Informiranje

informativni seminar 31.711 19.405

EURES individualno informiranje in svetovanje 427 650

EURES skupinsko informiranje in svetovanje 2.274 2.646

Osnovno karierno svetovanje

osnovno karierno svetovanje 465.331 379.596

zaposlitveni načrt 380.527 354.697

Poglobljeno karierno svetovanje

poklicni svetovalec 19.249 11.254

rehabilitacijski svetovalec 8.199 10.686

zdravstveno zaposlitveno svetovanje 1.618 1.855

INFORMIRANJE IN SVETOVANJE V KARIERNIH SREDIŠČIH

uporaba storitev v kariernem središču 140.869 96.910

skupinske oblike v kariernem središču 29.713 21.095

UČENJE VEŠČIN VODENJA KARIERE

Delavnice ZRSZ 462 306

Delavnica Kariera po petdesetem 1.309 1.453

Delavnica Učinkovit nastop na trgu dela 10.067 10.245

Delavnica Svetovalnica 5.305 5.269

POSREDOVANJE

napotnica 88.571 101.376

obvestilo 37.608 42.399

predhodno preverjanje 459.615 432.942

sodelovanje z delodajalci pri izboru kandidatov 3.607 8.818

Pri delu z brezposelnimi osebami smo poskrbeli za zgodnjo opredelitev in čimprejšnjo aktivacijo

oseb po prehodu v brezposelnost. Brezposelnim osebam smo nudili toliko pomoči, kot je

potrebujejo in na način, ki jim najbolj ustreza glede na njihove potrebe, tako za reševanje trenutne

brezposelnosti, kot tudi za nadaljevanje karierne poti. Sistematično podporo in spremljanje

posameznika zagotavljamo z načrtovanjem obravnave, določitvijo osebnega svetovalca in

naročanjem na dogovorjene termine, ki so odvisni od lastnosti in potreb posameznika.

Neposredno zaposljive brezposelne osebe smo v letu 2014 usmerjali predvsem v samostojno vodenje

kariere in iskanje zaposlitve s pomočjo portala Poiščidelo.si. Z brezposelnimi osebami, zaposljivimi z

dodatnimi aktivnostmi, smo dogovorili aktivnosti glede na njihove potrebe in čimprejšnjo pot do

zaposlitve, medtem, ko smo brezposelnim osebam, zaposljivim z intenzivno obravnavo, pogosteje

zagotavljali poglobljeno karierno svetovanje in različne programe APZ ter daljše delavnice VKO in jih s

tem ohranjali aktivne in zaposljive.


46

V letu 2014 smo storitve vseživljenjske karierne orientacije intenzivno izvajali za mlade do 29 let.

Januarja 2014 je bil sprejet Načrt implementacije Jamstva za mlade, ki je predvidel zgodnjo aktivacijo

mladih do 29 let s ciljem opredeliti učinkovito ponudbo zaposlitve, usposabljanja ali izobraževanja za

čimprejšnjo integracijo na trg dela. K izvajanju implementacije Jamstva smo pristopili sistematično,

strokovno in v dogovoru z ostalimi partnerji na trgu. Za dosego zastavljenih ciljev Jamstva za mlade

smo izpeljali vrsto aktivnosti, in sicer smo dodatno zaposlili in usposobili svetovalce za delo z

mladimi ter prilagodili pristope dela. Za učinkovito informiranje mladih o aktualnih programih in

aktivnostih, namenjenih usposabljanju in zaposlovanju, smo razvili novo internetno podstran,

namenjeno mladim, spletno stran prilagodili za uporabnike pametnih telefonov, izdelali iskalnik po

ukrepih za zaposlovanje mladih ter začeli z mladimi komunicirati tudi preko socialnih omrežij, kot je

Facebook.

V Kariernih središčih smo za namene spodbujanja zaposlovanja mladih izpeljali vrsto kratkih

usposabljanj s sodobnimi vsebinami (uporaba socialnih omrežij za iskanje zaposlitve, kreativne oblike

CV, priprava CV vizitk ipd.) ter k sodelovanju pri zaposlovanju mladih povabili delodajalce, ki so

predstavili aktualna prosta delovna mesta in postopke izbora kandidatov. Aktivno smo sodelovali tudi z

drugimi ponudniki brezplačnih storitev za mlade v lokalnih okoljih.

Število zaposlitev mladih se je tako povečalo za 23,6 % glede na predhodno leto. Za izvajanje

sheme Jamstvo za mlade je Slovenija prejela pohvalo Evropske Komisije.

REHABILITACIJSKO SVETOVANJE IN ZAPOSLITVENA

REHABILITACIJA INVALIDOV

Rehabilitacijsko svetovanje je oblika poglobljenega kariernega svetovanja. Zajema informiranje in

svetovanje o pravicah invalidov, ugotavljanje in analiziranje posebnih potreb pri zaposlovanju, analizo

zmožnosti in sposobnosti osebe za vključitev v usposabljanje in zaposlitev, ugotavljanje potrebe po

poglobljenih oblikah obravnave v okviru zaposlitvene rehabilitacije, kot tudi izvajanje postopkov za

ugotavljanje invalidnosti in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije in izdelave ocene zaposlitvenih

možnosti invalida.

Rehabilitacijski svetovalec skupaj z brezposelno osebo preuči smiselnost vloge za pridobitev statusa

invalida in/ali pravice do zaposlitvene rehabilitacije. Pri tem upošteva razpoložljive podatke o

posameznikovem delovnem in socialnem funkcioniranju, njegovih zmožnostih, potencialih, interesih in

ovirah ter možnostih za vključevanje v zaposlitev ali izobraževanje.

Brezposelno osebo, pri kateri obstaja velika verjetnost trajnih posledic telesne ali duševne bolezni

oziroma okvare in ima zaradi tega večje ovire pri zaposlovanju ter nima možnosti za uveljavljanje

pravic na podlagi drugih zakonov, vključi v postopke po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in

zaposlovanju invalidov. V procesu ocenjevanja invalidnosti in zaposlitvene rehabilitacije sodeluje z

rehabilitacijsko komisijo in izvajalci zaposlitvene rehabilitacije. Rehabilitacijske komisije so v letu 2014

obravnavale 991 oseb, kar je za približno 10 % več kot v letu 2013.

Vključitev v zaposlitveno rehabilitacijo se začne po pridobitvi mnenja rehabilitacijske komisije.

Rehabilitacijski svetovalec pripravi rehabilitacijski načrt, v katerem skupaj z invalidom opredelita cilje

zaposlitvene rehabilitacije, vrsto in trajanje storitev ter način spremljanja. V letu 2014 je bilo realiziranih

2.110 vključitev v storitve zaposlitvene rehabilitacije, kar je pričakovan obseg glede na določila Mreže

izvajalcev 2014 – 2020.

Rehabilitacijski načrt se spremlja in dopolnjuje na podlagi poročil izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije,

sodelovanjem na timih izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije in na podlagi svetovalnih obravnav.


47

Rehabilitacijsko svetovanje se zaključi z oceno zaposlitvenih možnosti osebe na podlagi evalvacije

vseh dotlej zbranih poročil in drugih informacij o osebi. Tako je bilo v letu 2014 izdanih 71 odločb o

podporni zaposlitvi, 94 o zaščitni zaposlitvi in 305 odločb o nezaposljivosti. Ugotavljamo, da se je

bistveno povečalo število izdanih odločb o nezaposljivosti, kot tudi odločb o podporni zaposlitvi,

nekoliko nižje pa je število izdanih odločb o zaščitni zaposlitvi.

Izjemnega pomena za kakovostno delo rehabilitacijskih svetovalcev je tudi njihovo permanentno

usposabljanje. V letu 2014 smo v sodelovanju z MDDSZ, ZPIZ, Univerzitetnim rehabilitacijskim

inštitutom Soča ter Združenjem izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije sodelovali pri organizaciji in

izvedbi Reha – dnevov poklicne/zaposlitvene rehabilitacije.

Vse aktivnosti so bile usmerjene v reševanje zaposlitvenih težav te populacije, predvsem pa v

povečanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih invalidov. Število brezposelnih invalidov se je v letu

2014 zmanjšalo za 1,6 %, kar pomeni, da so se večletni trendi naraščanja števila brezposelnih

invalidov bistveno spremenili. Še bolj pomembno pa je, da tudi v letu 2014 beležimo število zaposlitev

brezposelnih invalidov na ravni leta 2013, ko se je zaposlilo za 9,0 % več invalidov kot v letu 2012.

Število zaposlitev brezposelnih invalidov v letu 2014 je tako znašalo 2.929. Razlogi za povečanje

števila realiziranih zaposlitev so povečano povpraševanje delodajalcev po zaposlitvah invalidov (kar

beležimo že od uvedbe kvotnega sistema dalje), nekoliko večji obseg vključevanja invalidov v javna

dela, kot tudi sistematično in kakovostno izvajanje rehabilitacijskega svetovanja in drugih storitev za

trg dela, vključno s storitvami zaposlitvene rehabilitacije.

V letu 2014 je MDDSZ sprejelo novo Mrežo izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije za obdobje 2014 –

2020, ki je bila podlaga za izvedbo javnega natečaja za izbor koncesionarjev za izvajanje storitev

zaposlitvene rehabilitacije. V okviru možnosti je bil upoštevan predlog Zavoda za povečanje obsega

timov, tako da je v okviru koncesije za obdobje 2014 – 2020 predvideno delovanje 18 strokovnih timov

(prej 17). Podaljšano je obdobje, za katero se podeljuje koncesija, iz štirih na 7 let, minimalni obseg

tima je 0,3. Za izvajanje ZZRZI v okviru dejavnosti Zavoda je izjemnega pomena povečanje normativa

za vključevanje invalidov v storitve (1.980 na letni ravni namesto dosedanjih 1.700), kot tudi določitev

razmerja med številom strokovnih timov in rehabilitacijskih svetovalcev (1:1).

V letu 2014 je bila pripravljena nadgradnja informacijskega sistema zavoda ZP net – Modul invalidi in

izvedena izgradnja spletne aplikacije za izvajalce ZR. Nadgradnja ZP-net – INV Zavodu omogoča

oddajo napotnic po elektronski poti, vpogled v stanje postopka, prikaz poročil o prisotnosti osebe,

prejem vsebinskih poročil, kot tudi vpogled v mrežo delodajalcev.

Tabela XVI: Brezposelni invalidi po vrstah invalidnosti, na dan 31. 12. 2014

Vrsta invalidnosti Število brezposelnih invalidov Porast

XII 2012 XII 2013 Število %

Delovni invalidi in invalidi z ugotovljeno telesno okvaro

14.795 14.267 -528 - 3,5

Kategorizirani mladostnik 831 779 -3 -6,2

Po ZUZIO IN ZZRZI* 2.294 2.587 293 12,7

Vojaški invalidi 14 13 -1 -7.1

Skupaj 17.936 17.646 -290 -1,6

*ZUZIO - Zakon o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb, ZZRZI - Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

invalidov


48

Tabela XVII: Obseg aktivnosti v zvezi z rehabilitacijskim in zdravstvenim zaposlitvenim

svetovanjem, 2014

Aktivnosti Število oseb

Sodelovanje pri zdravstveno zaposlitvenem svetovanju 1.855

Rehabilitacijsko svetovanje brezposelnim invalidom 10.686

Sodelovanje v timskih obravnavah

Delež brezposelnih invalidov med vsemi brezposelnimi je konec leta 2014 znašal 14,7 %, kar je na

ravni leta 2013. Delež brezposelnih delovnih invalidov med vsemi invalidi se je v letu 2014 nekoliko

zmanjšal.

Tabela XVIII: Razmerje med številom brezposelnih oseb in brezposelnih invalidov

Leto

Število Število Delež Delež delovnih

brezposelnih Število zaposlenih invalidov med invalidov med

oseb invalidov invalidov brezposelnimi brezposelnimi

(v %) invalidi (v %)

XII 2010 110.021 14.920 1.618 13,6 80,9

XII 2011 112.754 16.873 2.107 15,0 81,1

XII 2012 118.061 17.454 2.694 14,8 82,2

XII 2013 124.015 17.936 2.694 14,5 82,2

XII 2014 119.458 17.646 2.929 14,7 80,8

Priprava mnenja in predloga Zavoda k predlogu za odpoved pogodbe o zaposlitvi

Posebna naloga Zavoda je priprava mnenj za Komisijo za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o

zaposlitvi, ki deluje pri ZPIZ-u. Po poslovniku o delu Komisije je predstavnik Zavoda predsednik

komisije.

V letu 2014 je bilo pri komisiji vloženih 656 vlog, kar je na ravni števila vloženih vlog v letu 2013.

Predvidevamo, da je pomembno vlogo pri zmanjševanju vlog odigral tudi kvotni sistem zaposlovanja

invalidov oz. obveznost delodajalcev, da zaposlujejo invalide.

SODELOVANJE V OMREŽJU JAVNIH SLUŽB ZA ZAPOSLOVANJE

EURES

Vsi javni zavodi za zaposlovanje držav članic EU, EGP in Švicarske konfederacije so člani omrežja

EURES (EURopean Employment Services).

Zavod na področju EURES – a zagotavlja uporabnikom v Sloveniji in iz držav EU/EGP:

informacije in svetovanje o trgu dela v državah članicah,

informacije in svetovanje o delovnih in življenjskih pogojih v državah članicah,

informacije o prostih delovnih mestih v državah članicah,


49

podporo tujim iskalcem zaposlitve pri iskanju zaposlitve v Sloveniji in slovenskim iskalcem pri

iskanju zaposlitve v drugih državah članicah,

podporo slovenskim delodajalcem pri pridobivanju kadra iz držav članic in tujim delodajalcem pri

pridobivanju slovenskega kadra.

V letu 2014 je 5 EURES svetovalcev opravilo 20.283 individualnih in skupinskih informiranj in

svetovanj, namenjenih iskalcem zaposlitve (15.804), delodajalcem (1.395) in drugim osebam (3.084).

V primerjavi z letom 2013 se je število informiranj in svetovanj iskalcem zaposlitve nekoliko povečalo,

še naprej pa se je zmanjševalo povpraševanje slovenskih delodajalcev po delavcih iz EU.

Tabela XIX: Izvajanje EURES aktivnosti, 2014

Število napotitev oz. število

informiranj / svetovanj

Delo z delodajalci

Napotitve tujih iskalcev zaposlitve k slovenskim delodajalcem 159

Prosta delovna mesta, ki so jih EURES svetovalci prejeli od slovenskih delodajalcev 83

Delo z iskalci zaposlitve

Napotitve slovenskih iskalcev zaposlitve k tujim delodajalcem 2.227

Prosta delovna mesta, ki so jih EURES svetovalci prejeli iz drugih držav 358

Poleg izvajanja rednih EURES storitev, ki niso sofinancirane s strani Evropske komisije, Zavod v

skladu z EURES smernicami Evropske komisije izvaja tudi aktivnosti EURES, ki so predvidene s

triletnim in letnim EURES projektom, ki ga v višini 95 % sofinancira Evropska komisija. Glavne

aktivnosti v letu 2014 so bile:

organizacija čezmejnega zaposlitvenega sejma v Mariboru in Kopru ter treh čezmejnih

zaposlitvenih dni v Slovenj Gradcu, Gornji Radgoni in Kranju;

izvajanje EURES informativnih seminarjev o možnostih dela in življenja v EU, tudi v sodelovanju

z drugimi EU mrežami in kariernimi centri Univerz;

v sodelovanju z EURES-om Nemčije organizacija treh informativnih dni o delu in življenju v

Nemčiji;

informiranje delodajalcev o možnih oblikah pomoči pri rekrutiranju delavcev iz EU (posvet za

delodajalce);

s pomočjo Evropske komisije organizacija osnovnega usposabljanja za delo s socialnimi mediji

za predstavnike slovenskega in hrvaškega zavoda ter Euradrije;

3 letna zunanja evalvacija EURES – a.

V okviru priprav na EURES reformo, ki določa nove vsebinske poudarke in spremenjen vir

financiranja, je bilo izvedeno interno EURES usposabljanje vodij in svetovalcev (skupaj 443

udeležencev) ter pilotna izmenjava podatkov o prostih delovnih mestih z agencijo za zaposlovanje.

Zavod za zaposlovanje RS je nadaljeval sodelovanje v pilotnem programu »Tvoja prva zaposlitev

EURES«, ki omogoča mladim iskalcem zaposlitve finančno podporo – nadomestilo za zaposlitveni

pogovor v tujini in nadomestilo za selitev v drugo državo članico EU. V letu 2014 je bil Zavod partner z

vodilnim švedskim partnerjem, bil pa je tudi vodilni partner. V okviru tega projekta je od maja 2014 do

konca leta izkoristilo podporo za zaposlitveni pogovor 16 slovenskih iskalcev zaposlitve, za preselitev


50

pa 33 (20 slovenskih in 13 tujih) iskalcev zaposlitve. Glavne ciljne države zaposlitve so bile Velika

Britanija, Nemčija in Avstrija. Prevladovali so visoko izobraženi iskalci zaposlitve.

OS Koper in OS Nova Gorica sta sodelovali tudi v čezmejnem EURES partnerstvu med Slovenijo in

Italijo, imenovano EURADRIA, ki je namenjeno podpori dnevnim migrantom in združuje obmejne

zavode za zaposlovanje, sindikalne organizacije in združenja delodajalcev obeh držav.

Zavod v okviru omrežja EURES skrbi tudi za tekoče izpolnjevanje zahtev Evropske komisije po

zagotavljanju in ažuriranju informacij, predvsem za namen objave na spletni strani EURES in interni

strani za člane ter za informacije, povezane s komunikacijskimi aktivnostmi, ki jih koordinira Evropska

komisija.

VEČKANALNO POSLOVANJE

Zavod je ponudnik storitev, ki jih posreduje svojim uporabnikom z osebnim stikom, preko spletne strani

in preko telefona (Kontaktni center). Usmeritev v večkanalno posredovanje storitev omogoča

uporabnikom oz. strankam izbiro sebi najprimernejšega kanala za komunikacijo z Zavodom. Skozi vse

kanale Zavod zagotavlja uporabnikom enako kvaliteto storitev, stranka pa lahko pri komuniciranju in

poslovanju z Zavodom uporablja več kanalov.

Pri posredovanju storitev preko več kanalov je pomembno:

kanali, skozi katere posredujemo storitve Zavoda, se med seboj dopolnjujejo; stranke lahko

uporabijo vzporedno več kanalov;

poveča se dostopnost storitev Zavoda – hkrati se poveča število opravljenih storitev na uporabnika

oz. stranko;

en kanal praviloma ne nadomešča drugega; do nadomestitve prihaja samo pri informativnih in

standardiziranih storitvah; kompleksne storitve je potrebno izvajati neposredno oz. v osebnih stikih;

pri odločanju, kaj posredovati preko posameznega kanala, kdaj in komu je kanal namenjen ter kdaj

bo Zavod kanal vključil v svoj proces poslovanja s strankami, se upošteva doktrina dela z

brezposelnimi osebami in delodajalci (segmentacija strank glede na njihove potrebe);

več kanalov v poslovanju poveča število enot izvedenih storitev, zato se viri za delovanje Zavoda

ne zmanjšujejo, v prvi fazi razvoja se povečajo;

več kanalov v poslovanju Zavoda zahteva spremembo pri razporeditvi tako kadrovskih kot

finančnih virov;

ob uvajanju novih kanalov mora Zavod zgraditi tudi sistem pomoči uporabnikom (e pošta,

telefon…) in skrbeti za vzdrževanje ter razvoj storitev.

Eden izmed kanalov, preko katerega Zavod posluje in posreduje svoje storitve, sta internet in

elektronske storitve. Elektronske storitve Zavoda so oblika izvajanja poslovnih procesov, ki temelji na

uporabi sodobne informacijsko – komunikacijske tehnologije in je usmerjena h končnim uporabnikom

storitev Zavoda in drugim poslovnim partnerjem Zavoda. Namen je dosegati večjo razpoložljivost,

preglednost in kakovost storitev za uporabnike ter boljšo notranjo učinkovitost dela.

Med elektronske storitve uvrščamo:

Informativne storitve na spletni strani Zavoda, ki so na voljo vsem uporabnikom storitev Zavoda.

Zagotavljajo jim preprost in učinkovit dostop do informacij ter povečujejo preglednost in izboljšujejo

razumevanje temeljnih dejavnosti Zavoda.


51

Interaktivne storitve na spletni strani Zavoda, ki so na voljo vsem uporabnikom storitev Zavoda in

zagotavljajo preglednost trga dela v Sloveniji.

E – poslovanje za stranke Zavoda, ki nadomešča osebni kontakt (elektronsko poslovanje z

registriranimi brezposelnimi osebami, delodajalci pri posredovanju zaposlitev, izdaji delovnih

dovoljenj, izvajalci programov zaposlovanja idr.).

Izmenjava podatkov z drugimi državnimi in javnimi ustanovami.

Obiskanost spletne strani Zavoda

Zavod je v letu 2013 upravljal z naslednjimi spletnimi mesti:

s spletno stranjo http://www.ess.gov.si (t.i. »korporativna« spletna stran), dostop do spletne strani

nudijo tudi naslovi http://www.zavodzazaposlovanje.si http://www.zrsz.si http://www.iskanjedela.si;

s spletno stranjo eSvetovanje http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/default.aspx;

s portalom eStoritve ZRSZ za delodajalce https://www.zadelodajalce.si/;

s portalom za fizične osebe PoiščiDelo.si www.poiscidelo.si/;

s spletno stranjo Tujci http://www.info-tujci.si.

V letu 2014 je v okviru projekta Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za vseživljenjsko karierno

orientacijo brezposelnih, drugih iskalcev zaposlitve in neaktivnih, nastala Spletna stran za mlade

(www.ess.gov.si/mladi), ki je sofinanciran s strani Evropskega socialnega sklada. Tu na enem mestu

ponujamo vse informacije o zaposlovanju, ki jih mladi potrebujejo ob vstopu na trg dela. Podstran za

mlade je bila avgusta 2014 še dopolnjena s pregledom po programih za mlade, koristnimi povezavami

za podjetne iskalce zaposlitve ter iskalnikom po vseh programih v okviru Jamstva za mlade. Iskalnik

na podlagi starosti, trajanja brezposelnosti ter občine stalnega prebivališča, najde vse ukrepe oziroma

programe zaposlovanja ali usposabljanja, ki so trenutno na voljo za mlade iskalce zaposlitve.

Spletna stran Zavoda RS za zaposlovanje je bila avgusta 2014 optimizirana in prilagojena porabnikom

mobilnih telefonov, tako da lahko enostavneje dostopajo do informativnih vsebin. V primeru obiska

spletne strani z mobilnim telefonom, so ti uporabniki avtomatsko preusmerjeni na vstopno stran

mobilnega portala, kjer so jim na voljo sledeče informacije in storitve: iskalnik po prostih delovnih

mestih, pregled aktualnih programov za iskalce zaposlitve, iskalnik po ukrepih za mlade iskalce

zaposlitve v okviru sheme Jamstva za mlade, podprtega s strani MDDSZ, pregled aktualnih razpisov

in povabil za delodajalce, odgovor na pogosta vprašanja o prijavi in odjavi pri Zavodu ter pridobitvi

denarnega nadomestila, iskalnik po uradih za delo (uradne ure, kontaktni podatki in zemljevid lokacij

Zavoda), aktualne novice in možnost prijave na e-obveščanje.

Uporaba mobilnega portala je omogočena na skoraj vseh mobilnih telefonih in mobilnih operacijskih

sistemih, ki omogočajo dostop do spletnih vsebin. Do portala lahko preprosto vstopajo tudi preko URL

naslova http://m.ess.gov.si. Mobilni portal se bo glede na potrebe naših uporabnikov v prihodnosti še

nadgrajeval in dopolnjeval s funkcionalnostmi, dodatne vsebine pa so uporabnikom na voljo, sicer v

neoptimizirani obliki, na uradni strani Zavoda, dostopni tudi preko povezave na mobilnem portalu. Tudi

mobilni portal je nastal v okviru projekta »Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za

vseživljenjsko karierno orientacijo brezposelnih, drugih iskalcev zaposlitve in neaktivnih«,

sofinanciranega s strani Evropskega socialnega sklada ter v sodelovanju s Službo za informatiko,

Službo za analitiko, Službo za odnose z javnostmi, APZ ter Službo za zaposlovanje.

Statistiko spremljamo s programom Google Analytics. Ker je v juniju 2013 na področju spletnih strani

pričel veljati nov zakon, po katerem morajo uporabniki spletne strani potrditi, ali se strinjajo z uporabo

piškotov ali ne, je beleženje statistike je močno moteno. Google Analytics namreč beleži le še tiste

http://www.ess.gov.si/

http://www.zavodzazaposlovanje.si/

http://www.zrsz.si/

http://www.iskanjedela.si/

http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/default.aspx

http://www.poiscidelo.si/

http://www.info-tujci.si/

http://www.ess.gov.si/mladi

http://m.ess.gov.si/


52

obiskovalce, ki potrdijo uporabo piškotov. Po 22. juniju, ko je bila na spletno stran integrirana

sprememba, je obisk, kot ga beleži Google Analytics, strmo padel, kar gre pripisati novim razmeram.

Iz tega razloga je spletna analitika le še delen pokazatelj dejanskega obiska spletne strani in je

smiselno podatke primerjati le za obdobje od julija do decembra leta 2013 in leta 2014

Slika 17: Obiskanost spletne strani Zavoda, julij – december 2014 in 2013

V letu 2014 smo na naši strani beležili 3.849.766 obiskov, kar je povprečno 10.547 obiskov na dan. V

tem obdobju smo imeli 471.156 različnih obiskovalcev na strani, ki so povprečno pri posameznem

obisku pregledali 6,5 strani. Povprečno so se na naši strani obiskovalci pri enem obisku zadržali 5

minut in 13 sekund. Med obiskovalci je bilo 10,4 % takšnih, ki so bili tu prvič.

Stopnja odbojnosti (bounce rate), ki pomeni odstotek tistih obiskovalcev, ki so prišli na naše spletno

mesto in ga tudi takoj zapustili, ne da bi pogledali še kakšno stran, je bila 21,4 %. Takšni obiskovalci

so na našo spletno stran verjetno prišli po naključju ali po pomoti. Ta odstotek je dokaj nizek, kar

pomeni, da je večina obiskovalcev s ključnimi besedami preko iskalnikov našlo tisto, kar so iskali.

Primerjava z letom 2013, kot že rečeno zaradi nove zakonodaje, ni mogoča. Lahko pa primerjamo

obdobje od julija do decembra 2014 z enakim obdobjem v letu 2013. V primerjavi z letom 2013 smo v

letu 2014 beležili za 6 % več obiska in 3,6 % več različnih obiskovalcev na naši strani ter 11,4 % več

pregledanih strani. Povečal se je tudi povprečen čas trajanja enega obiska. Delež obiskovalcev, ki so

bili prvič na naših straneh, pa je ostal na približno enaki ravni.

Pomemben kazalnik tega, kako pomemben vir informacija za brezposelne osebe in delodajalce je

Zavodova spletna stran, pa je poleg števila obiskov tudi to, kolikokrat posamezen obiskovalec v

časovnem obdobju obišče stran in kako pogosto. 9,4 % obiskovalcev je obiskalo našo spletno stran

samo enkrat. Vsi ostali so se vračali.

30 % obiskovalcev je bilo takšnih ki so nas obiskovali manj redno, od 2 do 14 krat v letu,

redno od 1,5 krat do 4 krat na mesec nas je obiskovala dobra četrtina vseh obiskovalcev,

35 % obiskovalcev pa nas je obiskovala zelo redno, vsaj enkrat na teden, med njimi pa velja zlasti

izpostavite tiste, ki so našo stran v povprečju obiskali večkrat na teden, takšnih je bilo 16 % od

vseh obiskovalcev.

Obiski VII-XII 2014 1.661.769

VII-XII 2013 1.567.340

Obiskovalci VII-XII 2014 229.340

VII-XII 2013 221.384

Pregledane strani VII-XII 2014 11.037.596

VII-XII 2013 9.906.105

Št. pregledanih strani/obisk VII-XII 2014 6,64

VII-XII 2013 6,32

Povprečno trajanje obiska VII-XII 2014 0:05:16

VII-XII 2013 0:04:57

Bounce rate VII-XII 2014 20,6%

VII-XII 2013 22,2%

Delež novih obiskovalcev VII-XII 2014 10,5%

VII-XII 2013 10,9%

1.661.769

1.567.340

229.340

221.384

11.037.596

9.906.105

6,64

6,32

0:05:16

0:04:57

20,6%

22,2%

10,5%

10,9%


53

Na Zavodovih spletnih straneh so uporabniki največkrat iskali prosta delovna mesta in druge

informacije v zvezi z zaposlitvijo na podstrani iskalci zaposlitve. Od vseh pregledanih strani na spletnih

straneh Zavoda, jih je bilo kar 81 % na podstrani iskalcev zaposlitve. Med najbolj iskane vsebine pa

sodijo:

V veliki večini so torej uporabniki naših spletnih strani iskalci zaposlitve, ki tu iščejo predvsem

prosta delovna mesta, saj je več kot 90 % pregledanih strani v tej rubriki pripadalo prav vsebinam

povezanim z iskanjem po prostih delovnih mestih. Pri iskanju po prostih delovnih mestih, pa so

največkrat uporabili hitri iskalnik. Ostale, za uporabnike najbolj zanimive vsebine na tej podstrani

(po vrsti glede na število pregledanih strani) so bile:

o programi zaposlovanja za brezposelne osebe,

o kako se prijaviti na Zavod,

o iskanje dela v tujini,

o nasveti kako napisati življenjepis,

o pomoč, ki jo lahko pri iskanju zaposlitve dobijo na Zavodu.

Čeprav je bila podstran delodajalci za iskalce zaposlitve in vstopno stranjo na tretjem mestu po

številu pregledanih vsebin, so obiskovalci tu pregledali le 3,5 % od vseh pregledanih strani na

našem spletnem mestu. Delodajalci so največkrat iskali (po vrsti glede na število pregledanih

strani):

o informacije o finančnih spodbudah,

o o razpisih in ugodnostih pri zaposlovanju,

o nekoliko manj pogosto so uporabljali iskalnik po delavcih in informacije o zaposlitvi tujca.

Znotraj spletne strani Zavoda je uvrščena tudi spletna stran TUJCI, ki je nastala v okviru projekta

»Spodbujanje zaposljivosti, izobraževanja in socialnega vključevanja delavce migrantov in njihovih

družin«. Spletna stran ima tudi svojo domeno www.info-tujci.si, dostopna pa je tudi preko spletne

strani Zavoda. Največkrat so uporabniki na tej podstrani iskali informacije o delu v Sloveniji

(delovna dovoljenja in pravice delavcev) ter informacije o vstopu in bivanju (vizumi, državljanstvo,

dovoljenja za prebivanje, prijava in odjava prebivališča, socialna varnost).

Med ostalimi podstranmi na zavodovih straneh so zelo obiskane tudi storitve. Uporabniki so v tukaj

največkrat iskali obrazce, elektronske storitve oz. povezave do le-teh ter informacije o evropskem

socialnem skladu.

Približno 1 % vseh pregledanih strani je pripadlo podstrani NCIPS. Obiskovalce so najbolj zanimale

informacije v zvezi s CIPSi, in sicer interaktivni računalniški program Kam in kako, lokacije CIPS – ov

po Sloveniji in opisi poklicev, ki jih objavljamo na teh straneh.

Na podstrani O ZRSZ pa so uporabniki največkrat iskali informacije o naslovih in uradnih urah,

predstavitev Zavoda, informacije o organiziranosti in vodstvu Zavoda.

Na novi podstran izza mlade pa so uporabniki iskali predvsem iskalnik po ukrepih za mlade iskalce

zaposlitve v okviru sheme Jamstva za mlade.

http://www.info-tujci.si/


54

Tabela XX: Število pregledanih strani po posameznih rubrikah, 2014

Rubrika Št. pregledanih

strani Delež (%)

Število

obiskov

Iskalci zaposlitve 20.349.237 81,34 % 13.007.449

Vstopna stran 2.000.407 8,00 % 1.423.604

Delodajalci 885.272 3,54 % 622.935

O ZRSZ 350.851 1,40 % 278.820

NCIPS 235.224 0,94 % 168.225

Obvestila 221.067 0,88 % 175.707

EURES 203.743 0,81 % 156.356

Mladi 105.086 0,42 % 66.317

Trg dela 104.868 0,42 % 78.985

Storitve 101.863 0,41 % 77.027

Kontakt 70.085 0,28 % 54.459

Tujci 48.837 0,20 % 36.218

Uporaba eStoritev Zavoda za fizične osebe

Portal za iskalce zaposlitve Poiščidelo.si je nastal v okviru projekta SIS-JS (Single Information Space

for Job Seekers), ki ga je Zavod izvajal v okviru programa PROGRESS, programa EU za zaposlovanje

in socialno solidarnost. Namen projekta je bil nadgraditi in razširiti večkanalno poslovanje Zavoda

(osebni stik, elektronske storitve, komunikacija preko telefona - Kontaktni center) ter storitve Zavoda

približati iskalcem zaposlitve. Uvedba spletnega portala predstavlja veliko pridobitev za uporabnike.

Iskalci zaposlitve imajo dostop do vseh potrebnih podatkov za iskanje zaposlitve 24 ur na dan. Tako ti

prevzemajo več odgovornosti in so samostojnejši pri iskanju zaposlitve, komunikacija prek spleta pa je

hitrejša in preprostejša.

Interaktivne storitve, ki jih iskalci zaposlitve najdejo na spletnem mestu Zavoda, so:

Brskanje po prostih delovnih mestih: Iskalnik po prostih delovnih mestih je dostopen na spletni

strani Zavoda. Uporabnikom se za iskanje ni potrebno registrirati. Na voljo imajo hitri in napredni

iskalnik. Iskalnik je največkrat obiskana stran na Zavodovem spletnem mestu.

Naročanje na obvestila o prostih delovnih mestih na elektronsko pošto ali RSS: Uporabniki

se lahko naročijo na obvestila o prostih delovnih mestih, ki jih prejemajo na elektronski naslov ali

preko RSS. V letu 2014 smo imeli 29.846 novih naročil na prosta delovna mesta. Ob koncu

decembra 2014 je bilo 12.915 teh obvestil še aktivnih. Tem uporabnikom smo poslali 2.806.447

elektronskih obvestil o prostih delovnih mestih.

V letu 2012 smo vzpostavili nov Portal za iskalce zaposlitve http://www.poiscidelo.si/, ki

iskalcem zaposlitve ponuja enoten in individualiziran dostop do številnih storitev Zavoda, kot so

elektronska prijava v evidence Zavoda, Predstavi se delodajalcu in izdelava profilov iskalcev

zaposlitve, po katerih lahko slednji iščejo registrirani delodajalci, naročanje na obveščanje o prostih

delovnih mestih.

Portal PoiščiDelo.si je namenjen vsem, vendar lahko storitve Moji dogovori in Moji podatki uporabljajo

le uporabniki, ki so vpisani v evidence Zavoda (v evidenco brezposelnih oseb ali v evidenco iskalcev

zaposlitve). V letu 2014 se je na novo registriralo 32.464 oseb, tako smo ob koncu decembra imeli

prijavljenih 136.977 uporabnikov. Uporabniki so oblikovali 12.634 novih profilov, 6.640 od teh je bilo

aktivnih in dodanih v bazo iskalcev, po kateri so brskali delodajalci. V rubriki Iskanje dela so uporabniki

http://www.poiscidelo.si/


55

v letu 2014 sprožili 201.525 poizvedb po prostih delovnih mestih, 26.343 teh poizvedb so si uporabniki

shranili in si s tem omogočili enostaven vsakodnevni pregled prostih delovnih mest.

V zavihku Moji dokumenti se uporabniki lahko elektronsko prijavijo v evidence Zavoda, pošljejo vlogo

za DN ali si naročijo različne potrdile. Preko te storitve so uporabniki oddali 7.356 prijav za evidenco

BO, 1.058 prijav za evidenco Iskalcev zaposlitve ter 1.886 vlog za DN. V letu 2014 smo fizičnim

osebam, ki so zahtevale potrdila preko PoiščiDelo.si, izdali 6.973 potrdil iz evidenc registriranih

brezposelnih oseb, 175 potrdil o prejemanju DN, 2 potrdili o prejemanju štipendij in 132 povzetkov

obračuna dohodkov za dohodnino.

Storitve Moji dogovori in Moji podatki uporabljajo le uporabniki, ki so vpisani v evidence Zavoda. Od

vseh registrirano brezposelnih oseb ob koncu decembra 2014 jih je 21.605 uporabljalo portal

PoiščiDelo.si (18,1 %). Ti uporabniki so z Zavodom in svojim svetovalcem zaposlitve pretežno

komunicirali prek portala. Na svetovalce zaposlitve so naslovili 101.572 vprašanj oz. sporočil.

Na portalu PoiščiDelo.si je uporabnikom dostopna tudi aplikacija eSvetovanje. Namen te spletne

storitve je ponuditi iskalcem zaposlitve internetno dostopno storitev za samostojno pomoč pri poklicni

orientaciji in iskanju zaposlitve. V eSvetovanju poskušamo uporabnika na prijazen način voditi po poti

od spoznavanja samega sebe preko spoznavanja spektra poklicev in določanja zaposlitvenih ciljev ter

veščin iskanja zaposlitve do konkretnih zaposlitvenih možnosti na trgu dela v Sloveniji. V novembru

2014 je bila aplikacija eSvetovanje prenovljena. Ključne izboljšave so bile prijaznejša uporaba

integriranih vprašalnikov, lestvic in drugih orodij. Uporabno novost je predstavljal dodan iskalnik

poklicev po Hollandovi šifri poklicnega interesa in popolnoma nov pripomoček v karierni orientaciji

Vprašalnik časovne perspektive, ki poleg obširne interpretacije uporabniku ponuja tudi enostavne,

konkretne nasvete za njeno spreminjanjePrenovljeno eSvetovanje v sedmih modulih zajema temeljna

vsebinska področja karierne orientacije in temeljne vsebine veščin iskanja zaposlitve. Namenjeno je

širokemu krogu uporabnikov. V njem lahko najdejo koristne informacije tako brezposelni in drugi

iskalci zaposlitve kot tudi mladi, ki šele vstopajo ali se šele pripravljajo za vstop na trg dela. Uporabniki

lako uporabljajo eSvetovanje brez registracije v omejenem obsegu, lahko pa se tudi registrirajo in s

tem so jim na voljo vse funkcionalnosti aplikacije. V letu 2014 smo na spletnem mestu eSvetovanje

beležili 47.846 obiskov in 21.522 različnih obiskovalcev. Registriranih uporabnikov pa je bilo 6.886.

Uporaba eStoritev Zavoda za delodajalce

Elektronske storitve, ki jih delodajalci najdejo na spletnem mestu Zavoda, so:

Informativno iskanje po bazi aktivnih iskalcev zaposlitve, prijavljenih na Zavodu: Delodajalci lahko

v hitrem ali naprednem iskalniku po bazi aktivnih iskalcev zaposlitve, prijavljenih na Zavodu,

najdejo kandidate za zaposlitev. Iščejo lahko po poklicu, izobrazbi, območni službi ali ključni

besedi. Informacija je zgolj informativna, in sicer dobijo število kandidatov, ki ustrezajo njihovim

pogojem po območnih službah ter napotke, kam naj se obrnejo za več informacij.

Medtem ko je uporaba iskalnikov po iskalcih zaposlitve omogočena vsem uporabnikom brez

predhodne registracije, se morajo za uporabo eStoritev za delodajalce le – ti registrirati. Registrirajo se

lahko z veljavnim digitalnim potrdilom ali z uporabniškim imenom in geslom, pri čemer je uporabniško

ime njihov elektronski naslov, geslo pa mu po predhodnem preverjanju dodeli Zavod. Na računu

poslovnega subjekta lahko v eStoritvah deluje ena ali več pooblaščenih oseb. Pooblastila dodeljuje

administrator posameznega računa. V letu 2014 se je na novo registriralo 2.927 poslovnih subjektov.

Tako smo konec decembra 2014 imeli 46.788 registriranih poslovnih subjektov.


56

Elektronske storitve, ki jih Zavod nudi delodajalcem, so:

Evidentiranje prostih delovnih mest. Storitev evidentiranje prostih delovnih mest delodajalcem

omogoča hitro in enostavno prijavo prostih delovnih mest oz. vrst dela, ponovitev ali spremembo

predhodnih prijav, kadar kandidat za zaposlitev ni bil izbran, razveljavitev prijave, če delodajalec

med ali po postopku za pridobitev kandidatov ugotovi, da so se razmere spremenile in zato ne bo

zaposloval. Ta storitev je najpogosteje uporabljena od vseh eStoritev na Zavodu. V letu 2014 so

delodajalci elektronsko izpolnili 42.354 obrazcev za prosta delovna mesta, kar je 78,6 % od vseh

prostih delovnih mest, kar je za 1 odstotno točko več kot v letu 2013. Poleg tega pa smo

elektronsko prejeli tudi 1.713 odjav in 2.125 sprememb prostih delovnih mest.

Evidentiranje prisotnosti v javnih delih. Storitev se izvaja na način vnosa podatkov s strani

izvajalca programov javnih del o mesečni prisotnosti udeležencev javnih del, strošku prevoza na/z

dela in dnevih prisotnosti na delu. Na osnovi posredovanih podatkov Zavod izvede centralni

obračun plač. Obračunani podatki so izvajalcu na voljo na obrazcu specifikacija obračuna.

Anketa Napoved Zaposlovanja (NAP-ZAP). Z anketo, ki se izvaja dvakrat v letu, želi Zavod zbrati

podatke o številu zaposlenih v preteklem letu ter načrtovane zaposlitve in presežke v prihodnjem

letu ter tudi podatke o tem, pri katerih poklicih imajo delodajalci težave pri zaposlovanju. V letu

2014 smo elektronsko prejeli 5.609 izpolnjenih anket.

eVpogled za delovna dovoljenja. Elektronska storitev eVpogled v vloge za delovna dovoljenja

poslovnemu subjektu omogoča prikaz podatkov o oddanih vlogah za delovna dovoljenja za

zaposlitve tujcev ter vpogled v stanja vlog od sprejema do rešitve za zadnje tri mesece. Po

elektronski poti lahko tako delodajalci naročijo potrdilo o vloženi vlogi, pridobijo informacije o

posamezni vlogi (stanje vloge: nerešeno/rešeno; status vloge: pripravljen, evidentiran, odposlan) in

vzpostavijo elektronski kontakt s svetovalcem, ki vlogo rešuje. Storitev je začela delovati v oktobru

2010. V letu 2014 so delodajalci preko te storitve poslali 1.157 obvestil svetovalcem, naročili 203

potrdil o vloženi vlogi in pridobili 16.219 informacij o posamezni vlogi.

Iskanje po profilih oseb. Delodajalcem je na voljo storitev iskanja v bazi iskalcev zaposlitve.

Iskalci zaposlitve, ki se sami odločijo za to možnost, uvrstijo svoj profil v spletno bazo iskalcev

zaposlitve. Delodajalci iščejo potencialne kandidate za zaposlitev prek izbranih kriterijev iskanja,

kot so delovne izkušnje, izobrazba in drugo. Za najdene iskalce zaposlitve lahko preberejo

podrobnejši življenjepis in ga shranijo. Z izbranimi iskalci zaposlitve lahko stopijo v stik neposredno,

če je iskalec objavil svoje kontaktne podatke, ali preko poštnega predala. V letu 2014 so delodajalci

pregledali 64.146 objavljenih profilov iskalcev zaposlitve.


57

IZVAJANJE UKREPOV AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA

Aktivna politika zaposlovanja je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in

zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti in

prožnosti delodajalcev. Ukrepi APZ pomenijo intervencijo, namenjeno neposrednemu odpravljanju

problemov na področju zaposlovanja in trga dela, ki pa morajo dosegati sinergijske učinke s

sistemskimi rešitvami in ukrepi drugih sektorskih politik.

Z Zakonom o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) je opredeljenih pet ukrepov APZ, Ministrstvo za

delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju MDDSZ) pa lahko ob nastopu večjih

neskladij na trgu dela in v kriznih obdobjih pripravi dodatne ukrepe. Ukrepi APZ so se v letu 2014

izvajali na podlagi Smernic za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2012 – 2015, Načrta oz. Spremembe

načrta izvedbe ukrepov APZ za leti 2013 in 2014 ter Kataloga ukrepov APZ. Izvedba posameznih

dveh programov je bila pri tem vezana na določila Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med

30. januarjem in 10. februarjem 2014.

V posamezne programe so se v skladu z opredelitvami Kataloga APZ v letu 2014 vključevale

brezposelne osebe, drugi iskalci zaposlitve, iskalci zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena,

zaposleni ter delodajalci, prednostno pa osebe, opredeljene v 35. členu ZUTD. Brezposelne osebe oz.

iskalci zaposlitve so se v programe oz. posamezne aktivnosti vključevale na podlagi zaposlitvenega

načrta ter akta o vključitvi, v času vključenosti pa jim pripadajo denarni prejemki in stroški, kot so

opredeljeni v Pravilniku o izvajanju ukrepov APZ ter Katalogu APZ. V poročanem obdobju je prišlo do

spremembe Pravilnika o izvajanju ukrepov APZ, kot posledica odločitve nosilca obveznega

zdravstvenega zavarovanja, da do ureditve ustrezne pravne podlage v Zakonu o zdravstvenem

varstvu in zdravstvenem zavarovanju brezposelnih udeležencev usposabljanja na delovnem mestu ne

vključuje več v zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni. S Pravilnikom o

spremembah Pravilnika o izvajanju ukrepov APZ (Ur.l.RS št. 28/2014) z dne 18. 4. 2014 je

opredeljeno, da se zavarovanje za primer nesreče pri delu ureja na podlagi in v skladu z Zakonom, ki

ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in pravilnikom, ki ureja obliko obračuna davčnih

odtegljajev, kot povračilo stroškov obveznega zavarovanja za invalidnost in smrt, ki so posledica

poškodbe pri delu.

Zavod je v obdobju poročanja na podlagi Pogodbe o izvajanju in financiranju ukrepov na trgu dela za

leti 2013 in 2014, aneksov k tej pogodbi, Pogodbe o izvajanju in financiranju programov javnih del

»Pomoč v primeru elementarnih nesreč« za leti 2014 in 2015, pogodb o sofinanciranju programov v

okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013 (v nadaljevanju: OP

RČV 2007–2013), sklenjenih z MDDSZ, ter Pogodbe o financiranju izvajanja izobraževanja

brezposelnih oseb v letu 2014, sklenjene z MIZŠ, izvajal štiri ukrepe APZ:

Ukrep 1: Usposabljanje in izobraževanje;

Ukrep 3: Spodbude za zaposlovanje;

Ukrep 4: Kreiranje delovnih mest;

Ukrep 5: Spodbujanje samozaposlovanja.

V letu 2014 je Zavod realiziral skupaj 36.904 vključitev v 27 programov aktivne politike zaposlovanja.

V letu 2014 beležimo manj vključitev kot v letu 2013, na kar vpliva prenehanje izvajanja 5. ukrepa

APZ.


58

Tabela XXI: Vključitve v ukrepe APZ, 2013 - 2014

UKREP 2013 2014 Indeks

2014/2013

SKUPAJ 40.711 36.904 90,6

1. Usposabljanje in izobraževanje 18.777 25.433 135,4

1.1. Programi neformalnega izobraževanja 18.502 25.138 135,9

1.2. Formalno izobraževanje 275 295 107,3

3. Spodbude za zaposlovanje 4.989 3.777 75,7

3.1. Subvencije za zaposlitev 4.865 3.695 76,0

3.3. Povračila stroškov dela 124 82 66,1

4. Kreiranje delovnih mest 5.847 7.329 125,3

4.1. Spodbujanje delovne in socialne vključenosti 5.789 7.306 126,2

4.2. Socialno podjetništvo 58 23 39,7

5. Spodbujanje samozaposlovanja 11.098 365 3,3

5.1. Pomoč pri samozaposlitvi 6.805 - -

5.2. Subvencije za samozaposlitev 4.293 365 8,5

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2014, V OKVIRU 1. UKREPA: USPOSABLJANJE IN IZOBRAŽEVANJE

Namen ukrepa je večanje zaposlitvenih možnosti bodisi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe, bodisi s

pridobitvijo novih znanj in kompetenc za vstop na trg dela ter uspešen razvoj kariere. Ukrep je

namenjen brezposelnim osebam ter iskalcem zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena. Programe v

okviru prvega ukrepa izvajajo delodajalci, izbrani na javnih povabilih ZRSZ (izvajalci programov

usposabljanja na delovnem mestu), izvajalci vpisani v razvid izvajalcev javno veljavnih programov

vzgoje in izobraževanja pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju: MIZKŠ)

(programi formalnega izobraževanja) ter izvajalci, vpisani v Register zunanjih izvajalcev aktivnosti

programov APZ.

V skladu z ZUTD od sredine leta 2011 postopek izbora zunanjih izvajalcev aktivnosti programov APZ

poteka v okviru Registra zunanjih izvajalcev. Ker ima Zavod na podlagi leta 2009 izvedenega javnega

naročila do leta 2015 že sklenjene pogodbe z izvajalci programov Institucionalnega usposabljanja in

priprav na Nacionalne poklicne kvalifikacije (v nadaljevanju: NPK) za določene programe in

območja/lokacije, do zaključka sklenjenih pogodb ne bo podajal novih pozivov za vpis v Register, bo

pa le-ta v prihajajočih letih nedvomno predstavljal bogat nabor vsebin in izvajalcev aktivnosti ter bo

omogočal večjo odzivnost na potrebe trga dela.

V okviru 1. ukrepa je bilo v poročanem obdobju izvedenih 69 % vseh vključitev brezposelnih oseb v

ukrepe APZ, in sicer 25.433 brezposelnih oseb. Pozitivni učinek programov usposabljanja in

izobraževanja z vidika izhodov v zaposlitev je običajno izrazitejši na daljši rok. Ob hkratnem

upoštevanju že nekajletnega znižanega vlaganja delodajalcev v usposabljanje in izobraževanje

zaposlenih programi 1. ukrepa APZ predstavljajo pomemben ukrep države za dvig konkurenčnosti

slovenskega gospodarstva.


59

Programi neformalnega izobraževanja (1.1.)

Neformalno izobraževanje kot usposabljanje in izpopolnjevanje predstavlja obliko izobraževanja

odraslih, ki se lahko izvaja na različne načine, tudi kot usposabljanje na delovnem mestu.

Programi usposabljanja (1.1.1.)

Nacionalne poklicne kvalifikacije – Priprave na preverjanje in potrjevanje NPK in TPK (1.1.1.1.)

udeležencem zagotavljajo pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji, ki izkazuje

pridobljena strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za opravljanje poklica ali posameznih

zadolžitev v okviru poklica.

Namen aktivnosti je povečanje zaposljivosti brezposelnih oseb, dvig kvalifikacijske ravni ter

zmanjšanje strukturnega neskladja na trgu dela. Brezposelna oseba pridobi mnenje svetovalca za

NPK o tem, katera znanja mora pred vključitvijo v postopek preverjanja in potrjevanja NPK še pridobiti.

Priprave praviloma vključujejo pridobitev tistih znanj, spretnosti in kompetenc, ki jih oseba v

nadaljevanju potrebuje za pridobitev določene poklicne kvalifikacije.

V poročanem obdobju beležimo 1.971 vključitev brezposelnih oseb v 27 različnih programov priprav

na NPK. Vključenih je bilo 861 žensk oz. 43,68 %. Največ vključitev je bilo v programe: gozdarski

sekač (256 vključitev), socialni oskrbovalec (247 vključitev), voznik v cestnem prometu-temeljna

poklicna kvalifikacija (240 vključitev), vodja projekta (169 vključitev), TIG varilec (162 vključitev),

računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode (158 vključitev), operater na CNC

stroju (140 vključitev), MIG/MAG – varilec (84 vključitev), pomočnik kuharja (82 vključitev) in

varnostnik (77 vključitev). Največ vključitev je bilo na OS Ljubljana (526), sledijo OS Novo mesto (269)

in OS Celje (256).

V poročanem obdobju se je izteklo 1.913 vključitev. Od tega je uspešno zaključenih 1.741 pogodb, kar

predstavlja 91,00 %. S tem je dosežen zastavljeni kazalnik o uspešnosti, ki zahteva 80 % uspešnost

vseh vključenih.

Priprave so v tem obdobju potekale pri 38 izbranih izvajalcih, ki jim je bilo izdanih 1.903 naročilnic.

Aktivnost Nacionalne poklicne kvalifikacije – Potrjevanje NPK in TPK (1.1.1.2.) udeležencem

zagotavlja pridobitev javne listine o nacionalni poklicni kvalifikaciji ali spričevala o temeljni poklicni

kvalifikaciji, ki izkazuje pridobljena strokovna znanja in spretnosti, ki so potrebna za opravljanje poklica

ali posameznih zadolžitev v okviru poklica.

Izvajalci preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij so vpisani v register izvajalcev pri

Državnem izpitnem centru. Izvajalci temeljne poklicne kvalifikacije imajo pooblastilo s strani Ministrstva

za infrastrukturo in prostor. Ciljna skupina so brezposelne osebe.

V celem letu 2014 se je vključilo 1.626 brezposelnih oseb, od tega 629 žensk, kar predstavlja 38,68

%. Največ vključitev beleži OS Ljubljana (606 vključitev), sledi OS Maribor (140 vključitev) in OS Koper

(138 vključitev).

Osebe so bile največ vključene v naslednje NPK – je oz. TPK – je: voznik v cestnem prometu - TPK

(322 vključitev), gozdarski sekač (258 vključitev), socialni oskrbovalec na domu (146 vključitev),

pomočnik kuharja (137 vključitev), računovodja za manjše družbe, samostojne podjetnike in zavode

(111 vključitev), operater na CNC stroju (101 vključitev) in Varnostnik čuvaj/varnostnica čuvajka (94

vključitev).

Od vseh oseb, ki so v letu 2014 zaključile program je bilo 78,49 % uspešnih, 15,57 % je bilo

neuspešnih, 1,38 % je program prekinilo, za 4,57 % še ni podatka o uspešnosti.


60

Programi izpopolnjevanja (1.1.2.) brezposelnim osebam omogočajo širitev in poglobitev že

obstoječih znanj, spretnosti oz. kompetenc.

Namen vključitve v aktivnost Institucionalno usposabljanje (1.1.2.1.) je pridobitev spretnosti in

znanj, ki bodo brezposelnim osebam povečale zaposlitvene možnosti. Ciljna skupina so brezposelni,

predvsem tisti brez ustrezne izobrazbe, brez delovnih izkušenj, tisti s suficitarnimi poklici in osebe,

katerih delo je postalo nepotrebno. Zavod ima, na podlagi leta 2009 izvedenega javnega naročila,

izbrane številne programe in do leta 2015 že sklenjene pogodbe z izbranimi izvajalci programov

Institucionalnega usposabljanja.

Tako kot v preteklih obdobjih je bilo tudi v poročanem obdobju vključevanje v programe

institucionalnega usposabljanja največje znotraj prvega ukrepa APZ. Beležimo 12.535 vključitev (od

tega 8.027 oz. 64,04 % žensk). V programe IU je bilo največ vključitev na OS Ljubljana (4.025

vključitev), sledijo OS Maribor (2.010 vključitev) in OS Murska Sobota (1.083 vključitev).

V poročanem obdobju se je izteklo 11.638 pogodb. Od tega je uspešno zaključenih 9.676 pogodb, kar

predstavlja 83,14 % s čimer je dosežen zastavljeni kazalnik o uspešnosti (80 %).

Programe je izvajalo 89 različnih izvajalcev, ki jim je bilo izdanih 9.618 naročilnic.

Namen aktivnosti Vključitev brezposelnih oseb v podporne in razvojne programe (1.1.2.3.) je

izboljšanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb, odpravljanja ovir pri iskanju zaposlitve,

pridobivanja dodatnih znanj, veščin in spretnosti. V primeru MIC je stroške izvajanja programov v

celoti krilo MIZŠ.

V letu 2014 se je v razvojne in podporne programe vključilo 1.245 kar pomeni 38,3 % preseganje

planiranih vključitev. Plan je bil presežen zaradi dodelitve dodatnih sredstev s strani MDDSZ in MIZŠ,

kar je omogočilo vključevanje brezposelnih oseb v posebej pripravljene programe, ki so jih izvajali

Medpodjetniški izobraževalni centri (MIC).

Več kot 2/3 vseh vključitev je v programe, ki so jih izvajali MIC. Ti programi so bili izvedeni zelo

kvalitetno, osebe so pridobile teoretična in praktična znanja in si s tem povečale zaposlitvene

možnosti. Največ, kar 378 oseb se je vključilo v programe na področju na področju pekarstva,

slaščičarstva, kulinarike in strežbe, 283 oseb je pridobilo znanja na področju strojništva in kovinarstva,

vključno z varjenjem, CNC tehnologijami ipd. V programe na elektro področju, predvsem

elektroinštalacij, se je vključilo 72 oseb. 27 oseb je pridobilo znanja na področju gradbeništva od

zaključnih del v gradbeništvu do keramičarskih del, pleskarstva in fasaderstva. Največ oseb se je

vključilo na OS Maribor (313), OS Velenje (272), OS Ljubljana (264) in OS Ptuj (242). V drugih OS je

bilo primernih programov manj, tako je OS Trbovlje vključil le 2 osebi, OS Koper pa 40 oseb.

Programi so bili primerni tako za moške kot tudi ženske (49,6 % vključenih). Največ vključenih oseb je

imelo V. raven (33,1 %), sledijo osebe s III. In IV. ravnijo izobrazbe (25,3 %) ter brez izobrazbe

(21,7 %). V programe so se vključevale predvsem osebe med 30 in 49 letom (52,5 %), mladih do 29

leta je bilo 38,9 %.

Med vključenimi osebami je bilo dolgotrajno brezposelnih 42,2 %, 23,2 % vključenih pa išče prvo

zaposlitev. Prejemnikov denarnega nadomestila in prejemnikov denarne socialne pomoči je bilo

59,6 %. Med vključenimi je bilo 37 invalidov.

V okviru aktivnosti »Za Pokolpje – aktivno in dejavno!« (1.1.2.4.) so se izvajale naslednje aktivnosti:

posredovanje aktualnih informacij 1.865 osebam v info točkah (informiranje o vseh aktivnostih

projekta, iskanju zaposlitve in trgu dela, pomoč pri iskanju podatkov na svetovnem spletu, pomoč

pri pisanju vlog, ponudb in življenjepisa, informiranje o prijavi na e-novice za prejemanje prostih

delovnih mest in aktualnih izobraževanj, pomoč pri registraciji v eStoritve Zavoda RS za


61

zaposlovanje PoiščiDelo.si, informiranje o možnostih zaposlovanja v tujini ter usmerjanje na info

točko za tujce, predstavitev eSvetovanja in KIK-a, informiranje o spletnih straneh z vsebinami, ki

se dotikajo področja zaposlovanja, izobraževanja, javnih povabil in razpisov itd., informiranje

glede vodenja in uresničevanje korakov zaposlitvenega načrta, informiranje o programih aktivne

politike zaposlovanja, podajanje informacij o aktualnih razpisih drugih institucij, informiranje o

možnostih brezplačnega izobraževanja, spremljanje objav prostih delovnih mest, ki niso objavljeni

v prostorih ZRSZ), v obdobju delovanja je info točki obiskalo 6.300 oseb;

izvedba 27 obiskov mobilne info točke v Metliki in v Kočevju na drugih lokacijah, ki jih je obiskalo

409 oseb;

vključitev 278 oseb v usposabljanja za aktivno načrtovanje zaposlitve na lokacijah Črnomelj,

Kočevje, Metlika in Loški Potok od katerih se jih je 81 že zaposlilo;

priprava ustrezne dokumentacije za vključitev v usposabljanje, obveščanje udeležencev o

terminu in lokaciji usposabljanja;

nudenje dodatnih informacij o poteku usposabljanj brezposelnim osebam, iskalcem zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena, svetovalcem na uradih za delo ter zunanjima izvajalcema;

sodelovanje z razvojnimi in izobraževalnimi institucijami RC Kočevje – Ribnica, ZIK Črnomelj,

Ljudska univerza Kočevje, PIK Kočevje, Kadis d.o.o.;

usklajevanje aktivnosti projekta z delom uradov za delo na območju Pokolpja ter strokovnimi

sodelavci s področja zaposlovanja na pristojnih območnih službah ter predstavitev aktivnosti

projekta na dnevu odprtih vrat Zavoda RS za zaposlovanje;

sodelovanje s pristojnimi uradi pri naboru kandidatov za vključevanje v tečaje varilstva z

namenom zagotavljanja ustreznega kadra posameznim delodajalcem;

priprava predlogov ter navezovanje stikov s potencialnimi akterji za izvedbo okrogle mize in

kariernega sejma v Kočevju (17. april 2014);

priprava vsebin za objave v lokalnih mesečnikih Kočevar in Belokranjec;

proaktivni obiski delodajalcev na terenu;

predstavitev aktivnosti projekta na številnih prireditvah (Festival prostovoljstva, Teden

vseživljenjskega učenja, 18. seja koordinacijskega sosveta na Upravni enoti Črnomelj);

priprava in uskladitev vsebine ter izdaja brošure o socialnem podjetništvu v Pokolpju v

sodelovanju z MDDSZ;

večkanalno obveščanje delodajalcev o programih APZ (elektronska pošta, osebno, telefon);

V obdobju poročanja je bila odobrena vloga za podaljšanje projekta in sklenjen aneks št. 3 k Pogodbi

št. 2611-11-038508 o sofinanciranju operacije "Za Pokolpje – aktivno in dejavno!" ter izdana odločba

št. OP RČV/4/1/08-3-MDDSZ o spremembi odločbe št. OP RČV/4/1/08-0-MDDSZ o dodelitvi sredstev

za operacijo "Za Pokolpje – aktivno in dejavno!". S tem se je projekt podaljšal do 30. 6. 2015.

Program PUM Projektno učenje za mlade 2013 – 2015 (1.1.2.6.) je javnoveljavni program

neformalnega izobraževanja, ki je financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada. Namenjen je

brezposelnim osebam, ki so mlajše od 26 let in so opustile šolanje ter iskalcem zaposlitve, ki so mlajši

od 26 let.

Program se je pričel izvajati 2. 1. 2014 in obsega dve aktivnosti:

- 1. aktivnost je »Podpora izvedbi programa«, ki predvideva opravljanje strokovnih nalog, sodelovanje

pri promociji programa, koordinacijo med območnimi službami ZRSZ ter nudenje strokovne pomoči

izvajalcem in udeležencem programa. Časovni okvir oz. zaključek izvajanja te operacije je 30. 9. 2015,


62

- 2. aktivnost pa je »Izvajanje programa PUM«, s katero se rešuje problem mladih osipnikov celostno.

Časovni okvir izvajanja oz. zaključek te aktivnosti je 30. 6. 2015.

Namen vključitve in sodelovanje v programu PUM je mlajše odrasle osebe, ki so opustile šolanje

spodbuditi k vrnitvi v izobraževanje oziroma jih spodbuditi k izbiri poklicne kariere. Program ozavešča

vsakega posameznika o pomenu izobrazbene ravni in usposobljenosti, hkrati pa prispeva k večji

socialni vključenosti mladih, ki se znajdejo izven šolskega sistema. Po uspešno izvedenem

usposabljanju ali izobraževanju udeleženec dobi potrdilo, iz katerega so razvidna pridobljena znanja,

kompetence in veščine.

S programom PUM se je določila tudi ciljna skupina, to so mlajši odrasli brez poklica in ustreznih

delovnih izkušenj. Kriterij vključevanja oseb v program PUM pa je opredeljen glede na:

- starost: namenjen predvsem mlajšim odraslim od 15. do vključno 25. leta starosti,

- izobraževalne izkušnje in doseženo izobrazbo: namenjen predvsem mladim z nedokončano ali

končano osnovno šolo, oziroma z nedokončano poklicno, strokovno ali splošno srednjo šolo,

- delovne izkušnje in izkušnje z brezposelnostjo: namenjen kandidatom, ki še nikoli niso bili redno

zaposleni, oziroma imajo nesistematične in kratkotrajne izkušnje (priložnostna ali honorarna dela),

- zakonodajni status: to so mladi, registrirani kot brezposelne osebe ali kot iskalci zaposlitve.

Vsi udeleženci programa PUM morajo biti predhodno evidentirani v evidencah ZRSZ. Pred vključitvijo

v program PUM podpišejo pogodbo o vključitvi, s katero so upravičeni do plačila stroškov

usposabljanja in izobraževanja, v primeru pa da gre za brezposelne osebe, pa so le – ti upravičeni še

do plačila dodatka za aktivnost in dodatka za prevoz, ob pogoju, da so vse pogodbene obveznosti

izpolnjene.

Program se je izvajal z izvajalci, ki so skladno z določbami zakonoma ZUTD bili v postopku izbrani za

izvedbo programa PUM in se tako pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje vpisali v register

zunanjih izvajalcev aktivne politike zaposlovanja. V letu 2014 je program PUM izvajalo 12 izvajalcev.

Teritorialna pokritost izvedbe programa je bila zagotovljena na območju vseh organizacijskih enotah

Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje.

V časovnem okviru izvajanja programa PUM od 2. 1. 2014 do 31. 12. 2014 je bilo sklenjenih z

osebami 663 pogodb, kar presega načrtovane kazalnike programa še pred zaključkom izvedbe

programa PUM. Ker je po programu možna vključitev posameznika za obdobje enega leta, ima le – ta

lahko sklenjeni dve pogodbi o vključitvi, ki pa skupaj ne presegata okvir enoletne vključitve. Tako

imamo 109 oseb z dvema pogodbama, v bistvu so te osebe z novim šolskim letom nadaljevale s

programom.

Socialno-ekonomski cilj programa je tudi spodbujanje enakih možnosti na trgu dela, zato se posebej

spremlja tudi število vključenih žensk. V letu 2014 je bilo s pogodbo vključenih 256 žensk, kar

predstavlja 41 % delež vseh vključitev, nekoliko manj od načrtovanega.

Uspešen zaključek programa je odvisen od dveh ciljev, to je od individualnega cilja posameznika, ki

se ga določi že ob vstopu v program ter od cilja na ravni skupine z izbiro temeljnega projekta, ki ga bo

skupina izpeljala. Do konca leta 2014 beleži uspešnost zaključka programa 351 oseb, od tega 131

žensk.

V skladu s sprejetimi ukrepi informiranja in obveščanja javnosti za operacije, sofinancirane iz

Evropskega socialnega sklada, je bila oblikovana zloženka za udeležence PUM-a z osnovnimi

informacijami o programu in izjavami dosedanjih udeležencev, kot motivacija mladim iz ciljne skupine

za vključitev v program. Tisk zloženk je bil izveden v nakladi 10.000 izvodov.


63

Programi usposabljanja na delovnem mestu (1.1.4.) potekajo pri delodajalcih s pretežnim obsegom

praktičnega usposabljanja.

Namen Usposabljanje na delovnem mestu 2012/2013 (1.1.4.4.) je izboljšanje zaposlitvenih

možnosti vključenih brezposelnih oseb in povečanje njihove konkurenčnosti na trgu dela ter pridobitev

in krepitev sposobnosti, znanj, veščin in spretnosti.

V usposabljanje na delovnem mestu se vključujejo brezposelne osebe, prijavljene v evidenci

brezposelnih oseb na ZRSZ najmanj 3 mesece. Usposabljanje na delovnem mestu traja 1 mesec, če

gre za usposabljanje na preprostih delovnih mestih, in 2 meseca, če usposabljaje poteka na

zahtevnejših delovnih mestih. Kadar se v usposabljanje vključujejo osebe, mlajše od 30 let,

usposabljanje lahko traja 3 mesece.

V letu 2014 je prispelo na Zavod skupaj 5.044 ponudb, ki jih je oddalo 4.391 delodajalcev. Sprejetih je

bilo skupaj 3.482 ponudb, 1.143 ponudb ni bilo sprejetih, 473 delodajalcev je od ponudbe odstopilo.

Delež sprejetih ponudb v obdobju poročanja znaša 69,0 %, v letu 2013 je bil delež podoben (70,9 %).

V letu 2014 se je vključilo 5126 brezposelnih oseb, med njimi 2.940 žensk (57,3 %). Največ vključitev

je bilo realiziranih na področju OS Ljubljana (1.451 ali 28,3 % vseh) in na področju OS Celje (605 ali

11,8 % vseh), najmanj pa na področju OS Novo mesto (207 ali 4,0 % vseh) in na področju OS Ptuj

(222 ali 4,3 % vseh).

Med vključenimi je bilo 1.780 iskalcev prve zaposlitve (34,7 % vseh), 1.776 brezposelnih eno leto ali

več (34,6 %), 793 trajno presežnih delavcev in stečajnikov (15,5 %) ter 86 invalidov (1,7 %).

Vključenih prejemnikov denarnega nadomestila je bilo 162 (3,2 %), prejemnikov denarne socialne

pomoči pa 1.338 (26,1 %).

Vključenih oseb, starih do 25 let, je bilo 1.246 (24,3 %), skupaj s temi je bilo mladih do 30 let

vključenih kar 56,5 % vseh (2.898). V starosti od 40 do 49 let se je vključilo 664 oseb (13,0 %), starih

50 let in več pa je bilo 291 vključenih brezposelnih oseb (5,7 %). Delež vključenih mladih se je po

spremembi programa, ki je za njih omogočila daljše trajanje usposabljanja (sprememba z dne 3. 12.

2012), v primerjavi z letom 2012, ko je znašal »le« 37,9 %, v letu 2013 povečal na 55,2 %, do konca

izvajanja programa pa še nekoliko porastel (za 1,4 %).

Izobrazbena stopnja vključenih se v splošnem izboljšuje, delež vključenih nižje izobraženih je manjši

na račun večjega deleža vključenih s srednjo in višjo stopnjo izobrazbe. V obdobju poročanja je imelo

dokončano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo 542 vključenih ali 10,6 % vseh (v letu 2012 je

bilo takšnih 14,2 %, v letu 2013 pa 12,8 %), 20,3 % vključenih (1.040) ima končano nižje poklicno in

srednje poklicno izobraževanje (v letu 2012 24,3 %, 2013 pa 19,7 %), največ ali 38,8 % (1.989

vključenih) jih ima gimnazijsko, srednje poklicno - tehnično, srednje tehnično oz. drugo strokovno

izobraževanje (v letu 2012 32,4 %, v letu 2013 pa 37,7 %), 6,0 % (310) vključenih višje strokovno

izobraževanje (v 2012 7,2 %, 2013 6,4 %), skoraj četrtina vključenih ali 24,3 % (1.245) pa ima

končano visoko strokovno, univerzitetno dodiplomsko, univerzitetno podiplomsko izobraževanje ali

doktorat (v letu 2012 in 2013 je bil njihov delež brez upoštevanja bolonjskega programa 20,2 %).

V obdobju poročanja se je glede na trajanje brezposelnosti največ vključitev realiziralo potem, ko je

bila oseba prijavljena v evidenci brezposelnih od 6 do 9 mesecev, in sicer 1.474 vključitev ali 28,8 %

vseh. Po pogostosti sledijo vključitve brezposelnih, prijavljenih v evidenci brezposelnih eno do dve leti

– 1.234 ali 24,1 % vseh, prijavljeni od 3 do 6 mesecev - 1040 ali 20,3 % vseh, brezposelni, v evidenci

prijavljeni od 9 do 12 mesecev (16,3 %). Preostalih 10,6 % vključenih je bilo v evidenci brezposelnih

prijavljenih nad 2 leti, med njimi je bilo 51 vključenih brezposelnih prijavljenih že več kot 5 let.

V primerjavi s podatki iz leta 2013 opazimo, da se je čas brezposelnosti pred vključitvijo nekoliko

podaljšal, še vedno pa je krajši kot je bil leta 2012. V letu 2012 se je glede na trajanje brezposelnosti

največ oseb namreč vključilo potem, ko so bile v evidenci brezposelnih prijavljene že več kot eno leto,


64

a manj kot dve (28,1 % vseh) ter prijavljenih od 6 do 9 mesecev (23,1 %), medtem ko se je v letu 2013

glede na trajanje brezposelnosti največ oseb vključilo potem, ko so bile v evidenci brezposelnih

prijavljene od 6 do 9 mesecev (27,3 %), po pogostosti pa so jim sledili prijavljeni od 3 do 6 mesecev

(24,9 % vseh).

V obdobju poročanja je bilo novo sklenjenih 2.920 pogodb z izvajalci usposabljanja (delodajalci).

Program do konca novembra 2014 izkazuje 7.538 zaposlitev, kar trenutno predstavlja 65,2 % izhod v

zaposlitve (v aktivnost je bilo vključenih 11.569 brezposelnih). Med njimi je 378 vključenih zaposlitev

realiziralo še pred koncem programa (3,3 % vseh vključenih), največ, 3.399 vključenih (45,1 % vseh

zaposlenih oz. 29,4 % vseh vključenih) je zaposlitev realiziralo v prvem mesecu po zaključku, 25,2 %

(1.902 ali 2,0 % vseh vključenih) se je zaposlilo v drugem ali tretjem mesecu po zaključku, 13,6 %

zaposlenih (1.026 ali 8,9 % vseh vključenih) v četrtem do šestem mesecu, 7,5 % (562 ali 4,9 % vseh)

v sedmem do devetem mesecu, preostalih 3,6 % (271 ali 2,3 % vseh vključenih) pa se je zaposlilo še

v desetem do dvanajstem mesecu po zaključku usposabljanja na delovnem mestu.

Med vključenimi mladimi v starosti do 30 let (6.147), se jih je zaposlilo 4.017 ali 65,3 % vseh.

Kazalnik rezultata, merjen s številom zaposlitev 12 mesecev po zaključku projekta, znaša v obdobju

poročanja 63,2 %. Od 5.282 vključenih, ki so do poteka obdobja poročanja že dosegli točko merjenja,

je bilo namreč na 365. dan po zaključku aktivnosti zaposlenih še 3.336 vključenih. Med njimi je bilo

mladih do 30 let 1.634. Točko merjenja kazalnika je do konca novembra 2014 doseglo 2.548

vključenih mladih do 30 let, kar pomeni, da znaša v obdobju poročanja kazalnik rezultata za vključene

mlade do 30 let kar 64,1%.

Namen aktivnosti Delovni preizkus (1.1.4.5.) je omogočiti mladim brezposelnim, starim do 29 let, da

pred zaposlitvijo oziroma pred odločitvijo o nadaljnjih korakih pri izdelavi zaposlitvenega načrta na

delovnem mestu preizkusijo svoja znanja, veščine in spretnosti.

Javno povabilo delodajalcem za izvedbo delovnega preizkusa za mlade« je bilo objavljeno na spletni

strani Zavoda dne 18. 3. 2014.

V obdobju poročanja je javno povabilo doživelo šest sprememb oziroma dopolnitev, in sicer 23. 4.

2014 zaradi nadomestitve zavarovanja za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni z

zavarovanjem za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu, 20. 5. 2014 in 29. 9. 2014

zaradi prerazporeditve v okviru prvega ukrepa aktivne politike zaposlovanja oz. zmanjšanja sredstev

na programu, 29. 8. 2014 se je podaljšala veljavnost povabila, 9. 9. 2014 pa so se podaljšali vsi roki

povabila.

Javno povabilo je bilo odprto do 17. 11. 2014, pogodbe z delodajalci so se sklepale do 15. 12. 2014,

pogodbe z osebami pa do 31. 12. 2014. Vključitve so potekale do 31. 1. 2015.

V ciljno skupino brezposelnih oseb, starih do 29 let, štejejo tudi brezposelni, ki so ob vključitvi že

dopolnili 29. leto starosti, niso pa še dosegli starosti 30 let.

Delovni preizkus lahko traja najmanj 100 ur in največ 1 mesec.

Za aktivnost je bilo voljo 1,85 mio EUR iz sredstev proračuna Republike Slovenije.

V letu 2014 se je vključilo 1.694 brezposelnih oseb, med njimi 929 žensk (54,8 %). Med vključenimi je

bilo 808 starih do 25 let (47,6 %), ostali pa so bili stari med 25 in 30 let.

Izobrazbena stopnja vključenih pokaže, da se v delovni preizkus večinoma vključujejo osebe s

končano poklicno in srednjo ravnjo izobraževanja, saj je bilo le-teh skupaj kar 65,0% vseh. V obdobju

poročanja je imelo dokončano ali nedokončano osnovnošolsko izobrazbo 173 vključenih ali 10,2 %

vseh, 21,3 % vključenih (360) končano nižje poklicno in srednje poklicno izobraževanje, največ ali 43,7

% (741 vključenih) je imelo zaključeno gimnazijsko, srednje poklicno - tehnično, srednje tehnično oz.


65

drugo strokovno izobraževanje, 3,9 % (66) vključenih višje strokovno izobraževanje, petina vključenih

ali 20,9 % (354) pa je imela končano visoko strokovno, univerzitetno dodiplomsko, univerzitetno

podiplomsko izobraževanje ali doktorat.

Največ vključitev je bilo realiziranih na področju OS Ljubljana (343 ali 20,2 % vseh) in na področju OS

Maribor (172 ali 10,2 % vseh), najmanj pa na področju OS Novo mesto (62 ali 3,7 % vseh) in na

področju OS Koper (91 vključenih ali 5,4 % vseh). Med vključenimi je bilo več kot polovico iskalcev

prve zaposlitve (882 ali 52,1 % vseh), 350 dolgotrajno brezposelnih (20,7 %), 81 trajno presežnih

delavcev in stečajnikov (4,8 %) ter 6 invalidov (0,4 %). Vključenih prejemnikov denarnega nadomestila

je bilo 98 (5,8 %), prejemnikov denarno socialne pomoči pa 457 (27,0 %).

V delovni preizkus se vključujejo mladi brez predhodno predpisanega trajanja brezposelnosti, zato se

je pričakovati, da pred vključitvijo niso dlje časa brezposelni. Tako se jih je največ vključilo v času do 3

mesecev prijave v evidenci brezposelnih, in sicer 541 ali 31,9 % vseh, 432 ali 25,5 % vseh pa potem,

ko je bila oseba prijavljena v evidenci brezposelnih od 3 do 6 mesecev. Sledijo vključitve brezposelnih,

prijavljenih v evidenci brezposelnih od eno do dve leti (15,4 %), nato od 6 do 9 mesecev (12,2 %), in

prijavljeni od 9 do 12 mesecev (9,7 %). Preostalih 5,3 % vključenih je bilo v evidenci brezposelnih

prijavljenih nad 2 leti, med njimi so bile 3 vključena brezposelna oseba v starosti do 30 let, prijavljene

že več kot 5 let.

V obdobju poročanja je bilo novo sklenjenih 1.459 pogodb z izvajalci delovnega preizkusa.

Uspešnost: Do konca novembra 2014 se je zaposlilo 438 v delovni preizkus vključenih oseb, kar

trenutno predstavlja 25,9 % izhod v zaposlitve. 30 vključenih je zaposlitev realiziralo še pred koncem

programa (1,8 % vseh vključenih), 309 vključenih (18,2 % vseh) je zaposlitev realiziralo v prvem

mesecu po zaključku, 89 vključenih (ali 5,3 % vseh) v drugem ali tretjem mesecu, v četrtem do šestem

mesecu po zaključku delovnega preizkusa pa se je zaposlilo še 10 vključenih (0,6 % vseh).

Programi formalnega izobraževanja (1.2.)

Formalno izobraževanje pomeni vključitev v javno veljavni program za pridobitev javno veljavne

izobrazbe.

Spodbujanje formalnega izobraževanja (1.2.1.)

Programe formalnega izobraževanja v šolskem letu 2012/2013 (1.2.1.2.) in v letu 2014/2015

(UAPA 1.2.1.3.) so se izvajali z namenom povečanja zaposljivosti in fleksibilnosti brezposelnih oseb.

V skladu s Katalogom ukrepov APZ so se brezposelne osebe vključevale v program osnovne šole z

namenom dokončanja osnovnošolskega izobraževanja. Program so v letu 2014, enako kot predhodna

leta, izvajale šole, vpisane v register izvajalcev pri MIZŠ.

Ocenjujemo, da izvajanje programa pozitivno vpliva na povečanje zaposljivosti in fleksibilnosti

brezposelnih oseb, ki so brez osnovnošolske izobrazbe.

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2014, V OKVIRU 3. UKREPA: SPODBUDE ZA ZAPOSLOVANJE

Ukrep je namenjen povečanju zaposlitvenih možnosti ranljivih skupin brezposelnih oseb ter se izvaja

pretežno v obliki subvencij za zaposlitev delodajalcem. V ukrep se lahko vključujejo tudi iskalci

zaposlitve, katerih zaposlitev je ogrožena.


66

V poročanem obdobju je bilo v programih 3. Ukrepa skupaj 3.777 vključitev. Vključevanje v programe

tega ukrepa je, na podlagi javnih povabil, objavljenih koncem marca oz. v mesecu aprilu 2014,

intenzivno potekalo zlasti v drugem in tretjem četrtletju, ko so se vsa javna povabila tudi že zaključila.

Subvencije za zaposlitev (3.1.)

Spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih oseb (3.1.1.)

Program Zaposli me plus (3.1.1.7.) je namenjen povečanju zaposlitvenih možnosti težje zaposljivih

brezposelnih oseb iz ciljne skupine s pomočjo subvencije za zaposlitev. Cilj je bilo vključiti vsaj 1.000

brezposelnih oseb iz ciljne skupine, od tega 55% žensk ter ohraniti vsaj 30 % zaposlitev po zaključku

obdobja subvencionirane zaposlitve. Razpisano je bilo 5 mio EUR iz Evropskega socialnega sklada.

Delodajalcem, izbranim na javnem povabilu, ki so zaposlili osebe za vsaj 12 mesecev za polni delovni

čas (oz. krajši v primeru zaposlitve invalida) je bila omogočena subvencija za zaposlitev v višini

5.000,00 EUR (oz. sorazmerno manj glede na delovni čas invalida). Na javnem povabilu so lahko

uspešno kandidirala tudi društva, njihova združenja, ustanove ali zavodi.

Ciljna skupina so bili brezposelni, ki so izpolnjevali vsaj enega od naslednjih kriterijev:

- so bili invalidi oz. osebe, katerih invalidnost je priznana po nacionalni zakonodaji,

- so bili pripadniki etnične manjšine Romov,

- so bili starejši od 50 let in so bili vsaj 3 mesece prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb,

- so bili dolgotrajno brezposelni, kar pomeni, da so bili prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb vsaj

12 mesecev,

- so bili prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev in so imeli ob podpisu

zaposlitvenega načrta stalno prebivališče v problemskem področju Pokolpje, Pomurje, Maribor s

širšo okolico, ali občinah Hrastnik, Radeče ali Trbovlje.

Javno povabilo, objavljeno dne 14. 3. 2014, je bilo odprto zelo kratek čas, saj je bilo zaradi številnega

odziva delodajalcev in posledično porabe razpisanih sredstev predčasno zaprto že dne 17. 4. 2014.

Kljub temu, da so bila z izbranimi ponudbami angažirana vsa razpisana sredstva je bilo s pogodbami o

vključitvi vključenih 983 oseb, kar je malenkost manj od planiranega (98 %). Odstopanje je zaradi

nerealiziranih zaposlitev pri izbranih delodajalcih. Med vsemi vključenimi je bilo 494 žensk, kar

predstavlja polovico vseh vključitev. Delež vključenih žensk tako odstopa od cilja operacije (55 %) za

5 odstotnih točk. Med vključenimi je bilo največ:

- dolgotrajno brezposelnih (81 %),

- starih 50 in več let (45 %),

- trajno presežnih delavcev in stečajnikov (36 %),

- mlajših od 30 let (16%),

- iskalcev prve zaposlitve (12 %),

- prejemnikov denarne socialne pomoči (12 %),

- invalidov (10 %) in

- prejemnikov denarnega nadomestila (10%).

Glede na doseženo izobrazbo je vključenih največ oseb, ki so dokončale največ V. stopnjo izobrazbe

(33 %) in kar 18 % oseb le z osnovnošolsko izobrazbo ali manj.


67

Zavod spremlja izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani delodajalcev in oseb predvsem z

izmenjavo podatkov z ZZZS glede ohranjanja statusa zaposlitve pa tudi vpogledom v javno evidenco

FURS glede predlaganja REK obrazcev delodajalcev za vključene osebe.

Program Zaposli me 5/2014 (3.1.1.8.) je že peto istoimensko javno povabilo po vrsti namenjeno

spodbujanju zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb iz ciljne skupine s pomočjo subvencije

za zaposlitev, ki se je pričelo izvajati takoj za zaprtjem programa Zaposli me plus (UAPA 3.1.1.7)

zaradi porabe razpisanih sredstev. Cilj je bilo vključiti vsaj 1.200 brezposelnih oseb iz ciljne skupine,

od tega 55% žensk ter ohraniti vsaj 30 % zaposlitev po zaključku obdobja subvencionirane zaposlitve.

Razpisano je bilo 5,8 mio EUR iz Evropskega socialnega sklada.


čas (oz. krajši v primeru zaposlitve invalida), jim je bila omogočena subvencija za zaposlitev v višini

5.000,00 EUR (oz. sorazmerno manj, glede na delovni čas invalida). Na javnem povabilu so lahko

uspešno kandidirala tudi društva, njihova združenja, ustanove in zavodi.


- so bili invalidi oz. osebe, katerih invalidnost je priznana po nacionalni zakonodaji,

- so bili pripadniki etnične manjšine Romov,


- so bili dolgotrajno brezposelni, kar pomeni, da so bili prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb vsaj

12 mesecev,

- so bili prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev in so imeli ob podpisu

zaposlitvenega načrta stalno prebivališče v problemskih območjih z visoko brezposelnostjo (enaka

kot pri Zaposli me plus UAPA 3.1.1.7).

Brezposelne osebe, ki so bile vključene v program javnih del, so se lahko vključile pod pogojem, da so

sodile v zgoraj navedeno ciljno skupino in so vključitev v javna dela zaključile pred več kot šestimi

meseci.

Prav tako kot Zaposli me plus je bilo tudi to javno povabilo odprto zelo kratek čas. Objavljeno je bilo

dne 4. 4. 2014 in zaradi številnega odziva delodajalcev in posledično porabljenih razpisanih sredstev

predčasno zaprto že dne 27. 5. 2014.

Kljub temu, da so bila z izbranimi ponudbami angažirana vsa razpisana sredstva, pa vse odobrene

zaposlitve niso bile realizirane. Vključenih je bilo 1.150 brezposelnih oseb iz ciljne skupine, kar je 96 %

glede na planirano, od tega 554 žensk, kar predstavlja 48 % vseh vključenih. Delež vključenih žensk

tako odstopa od cilja za 7 odstotnih točk. Med vključenimi je bilo največ:



- z dokončano V. stopnjo izobrazbe (35 %),


- z osnovnošolsko izobrazbo ali manj (18 %),


- prejemnikov denarnega nadomestila (13 %),


- invalidov (7 %).


68



DURS glede predlaganja REK obrazcev delodajalcev za vključene osebe.

S programom Spodbujanje zaposlovanja za odpravo posledic žleda (UAPA 3.1.1.9.) je bilo

predvideno, da se bo pri delodajalcih – izvajalcih del za odpravo posledice žleda in poplav, nastalih v

naravni ujmi 2014, zaposlilo do 400 brezposelnih oseb. Ponovna vključitev oseb v delovno okolje

zmanjšuje socialno izključenost in revščino ter tako dolgoročno izboljša zaposlitvene možnosti. Cilji

programa so bili tudi v doseganju čim hitrejše in stabilne zaposljivosti ciljne skupine, zmanjševanje

neskladja med ponudbo in povpraševanjem na trgu dela, kot dodana vrednost programa pa prispevek

k odpravljanju posledic žleda, vključno s posledicami poplav.

Pri izbranih delodajalcih so se s pomočjo subvencije za zaposlitev v višini 5.000,00 EUR s polnim

delovnim časom (oz. skladno z odločbo o invalidnosti) za vsaj 12 mesecev zaposlile brezposelne

osebe, ki:

- so bile prijavljene v evidenci brezposelnih oseb vsaj 6 mesecev ali

- nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega

izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja.

Program se izvaja od objave javnega povabila, dne 17. 4. 2014, s katerim je bilo predvideno, da se bo

vanj do konca leta 2014 vključilo okrog 400 brezposelnih oseb iz ciljne skupine. Na podlagi ponudb

delodajalcev, prejetih v obdobju poročanja pa beležimo bistveno manjše zanimanje od predvidenega,

zato realizacija ni dosegla niti 11 % uvodoma zastavljenega cilja.

Do izteka roka za predložitev ponudb je na Zavod prispelo 46 ponudb, izmed katerih je bilo 34 ponudb

(74 %) sprejetih, in sicer za zaposlitev 46 brezposelnih oseb. Osem ponudb (17,4 %) je bilo zaradi

neizpolnjevanja pogojev ponudnikov zavrnjenih, od štirih po ponudniki odstopili.

Po podatkih Zavoda so z izvajanjem programa povezana naslednja dejstva2:

- Na osnovi sprejetih ponudb so bile od objave javnega povabila do izteka leta (tj. maj do

december 2014) podpisane pogodbe z 31 delodajalci, za zaposlitev 46 brezposelnih oseb. Ena

izmed navedenih pogodb je bila po dveh tednih zaposlitve brezposelne osebe predčasno

prekinjena, je pa isti delodajalec na osnovi nove sprejete ponudbe v nadaljevanju sklenil novo

pogodbo z drugo brezposelno osebo.

- V obdobju poročanja je za vključitev v navedeni program APZ pogodbe podpisalo 43 oseb v

devetih območnih službah Zavoda. V nobeni OS njihovo število ni doseglo niti deset vključitev;

največ (po sedem) jih beležimo v OS Kranj in Velenje, po šest v OS Ljubljana in Novo mesto, po

pet OS Koper in Nova Gorica, štiri v OS Celje, dve v OS Maribor in ena v OS Trbovlje. V

območnih službah Murska Sobota, Ptuj in Sevnica vključitev v program ne beležimo.

- Izmed 43 oseb, vključenih v program, so štiri ženske. Vsi vključeni v starosti od 18 do 59 let, le en

kandidat je ob zaposlitvi že dosegel 60. leto. Največ (tj. 13) vključenih beležimo iz starostne

skupine 18 do 24 let, enajst pa iz skupine od 30 do 39 let.

- Najvišja in najpogostejša izobrazbena raven devetnajstih vključenih oseb je poklicna (III. in IV.),

štirinajst oseb ima srednješolsko izobrazbo, deset oseb pa je bilo v program vključenih brez

izobrazbe.

- Ob podpisu pogodbe o vključitvi v subvencionirano zaposlitev je lastnost dolgotrajno brezposelne

osebe izpolnjevalo 19 oseb, eden izmed njih je bil v evidenci brezposelnih prijavljen več kot tri

leta, enaindvajset oseb je bilo pred vključitvijo v program brezposelnih 6-11 mesecev, trije pa

2Zaradi majhnih vrednosti so statistični podatki navedeni v absolutnih številih.


69

manj kot 6 mesecev. Izmed dolgotrajno brezposelnih oseb je med vključenimi sedem mlajših od

30 let.

- Devet oseb je bilo v program vključenih po tem, ko so brez dela ostali kot trajno presežni delavci

oz. zaradi stečaja delodajalca, osmim pa sklenitev tega delovnega razmerja predstavlja prvo

redno zaposlitev.

- Med vsemi vključenimi osebami v obdobju poročanja beležimo štiri invalide, dva prejemnika

denarnega nadomestila in enajst prejemnikov denarne socialne pomoči.

Delovna mesta, na katerih so se zaposlile v program vključene osebe:

1. Gozdar oz. gozdar – sekač, tudi gozdarski delovodja in svetovalec – asistent: 23 oseb

2. Delavci za preprosta gozdarska dela: 10 oseb

3. Spravljač lesa, upravljavec strojev za zemeljska dela oz. strojev gradbene mehanizacije,

vzdrževanje gozdnih cest ipd., strokovni sodelavec za koordinacijo projektov: posamezne

osebe (skupaj 10 oseb).

Z objavo javnega povabila je bilo za subvencioniranje zaposlitve dodeljenih 2.000.0000,00 EUR

sredstev. Ta so bila zaradi skromnega zanimanja delodajalcev za program v pretežnem delu

prerazporejena na druge programe APZ, za katere je bilo zaznati več interesa za zaposlovanje oz.

usposabljanje.

Prvi izziv 2014 (UAPA 3.1.2.1.) je prvi program, realiziran na podlagi Osnutka Operativnega

programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 znotraj 8. prednostne osi

»Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile« ter 8. 2. prednostne naložbe

za trajno vključevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali

usposabljajo, vključno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izključenosti, in mladimi iz marginaliziranih

skupnosti, vključno z izvajanjem jamstva za mlade.

Program je bil odobren oz. sprejet na redni seji Vlade RS dne, 27. 3. 2014 s posebnim Sklepom o

izvajanju in financiranju programa »Prvi izziv 2014«, izvaja pa se na podlagi pogodbe o sofinanciranju

programa št.: 2611-14-034821 sklenjene dne 30. 5. 2014 med MDDSZ in Zavodom. Istega dne je

Zavod objavil tudi Javno povabilo delodajalcem iz vzhodne Slovenije za izvedbo projektov v okviru

programa »Prvi izziv 2014« na svoji spletni strani www.ess.gov.si. Prva in edina sprememba javnega

povabila je bila objavljena dne 5. 6. 2014 in se je nanašala predvsem na dodana določila v zvezi z

intenzivnostjo pomoči.

Poleg tega, da program udejanja slovensko Jamstvo za mlade, je ključna dodana vrednost »Prvega

izziva 2014« ta, da so delodajalci lahko v okviru 15-mesečne zaposlitve s trimesečnim poskusnim

delom (3+12 mesecev), brezposelno osebo najprej spoznali, preizkusili in usposobili za potrebe

delovnega mesta. Za ta namen so prejeli prvi del subvencije v višini 2.250,00 EUR. V primeru

pozitivne ocene poskusnega dela in da so zaposlitev ohranili za nadaljnjih 12 mesecev, so za to prejeli

izplačilo drugega dela subvencije v višini 5.000,00 EUR, kar torej skupaj znaša 7.250,00 EUR

spodbude za zaposlitev.

Zaradi predvidenega sofinanciranja upravičenih stroškov programa samo do konca leta 2014 (določbe

pogodbe med MDDSZ in ZRSZ), so bili roki za izvedbo javnega povabila zelo kratki. Javno povabilo je

bilo tako odprto od 30. maja do 27. junija 2014. Pogodbe o izvedbi projekta v okviru programa »Prvi

izziv 2014« med Zavodom in delodajalci so se sklepale do 10. 7. 2014, pogodbe o zaposlitvi med

delodajalci in v projekt vključenimi osebami pa do 15. 7. 2014. Zahtevke za izplačilo prvega dela

subvencije so delodajalci lahko oddali do 31. 7. 2014, za izplačilo drugega dela subvencije pa do 31.

10. 2014.

http://www.ess.gov.si/


70

Ob dejstvu, da je javno povabilo predvidevalo postopek kadrovanja v skladu z delovnopravno

zakonodajo (objava prostega delovnega mesta pri delodajalcu z najmanj 3-dnevnim rokom za prijavo)

lahko rečemo, da je bilo javno povabilo operativno le dobrih 14 dni. V sled navedenega smo, na vseh

območnih službah iz vzhodne Slovenije, izvedli intenzivno promocijo programa preko gospodarskih in

obrtnih zbornic, razvojnih agencij, društev za kadrovske dejavnosti, preko mailing list, individualno po

telefonu in na terenu, s pomočjo medijev in mladinskih organizacij…

Do konca obdobja poročanja, torej do 31. 12. 2014 smo sklenili 427 pogodb z delodajalci in 477

pogodb z brezposelnimi osebami iz ciljne skupine. Od prvotno planiranih 690 vključitev mladih, je bilo

realiziranih 69,1% vključitev.

Cilj programa je omogočiti zaposlitev vsaj 55 % zaposlitev žensk ter ohraniti vsaj 30 % delovnih mest

še 6 mesecev po zaključku zaposlitev.

V program je od 477-ih, 217 vključenih oseb žensk (45,5 %), 272 (57 %) iskalcev prve zaposlitve, 172

(36 %) dolgotrajno brezposelnih in 180 (37,7 %) prejemnikov denarne socialne pomoči. Nihče izmed

vključenih mladih ni bil prejemnik denarnega nadomestila, kot tudi ne invalid. Glede na starostno

strukturo je 181 (38%) oseb starih od 17 do 24 let; 296 (62 %) pa od 25 do 29 let. Največ (21,8 %)

mladih se je vključilo na Območni službi (OS) Celje, sledijo vključitve na OS Maribor (16,8 %), OS

Velenje (14 %) in OS Murska Sobota (13,8 %). OS Kranj in Nova gorica javnega povabila nista

izvajali, saj ne sodita v statistično teritorialno enoto vzhodna Slovenija.

Program Zaposli.me 6/2014 (UAPA 3.1.2.2.) je že šesto istoimensko javno povabilo po vrsti

namenjeno spodbujanju zaposlovanja težje zaposljivih brezposelnih oseb iz ciljne skupine s pomočjo

subvencije za zaposlitev. Cilj je bilo vključiti vsaj 1.030 brezposelnih oseb iz ciljne skupine, od tega 55

% žensk ter ohraniti vsaj 30 % zaposlitev po zaključku obdobja subvencionirane zaposlitve. Razpisano

je bilo 5,15 mio EUR za dva različna sklopa, A in B. Sklop A je bil zelo podoben javnemu povabilu

Zaposli.me 5/2014. Zanj je bilo planiranih 4,9 mio EUR. V okviru sklopa B se je dodatno spodbudilo

zaposlovanje pri delodajalcih iz območij z visoko brezposelnostjo, ki so bili ustanovljeni z namenom

oživljanja proizvodnje dejavnosti po stečaju ali likvidaciji. Zanj je bilo namenjenih 250.000 EUR.

Program je bil tokrat v celoti plačan le iz integralnih sredstev.


čas (oz. krajši v primeru zaposlitve invalida), je bila omogočena subvencija za zaposlitev v višini

5.000,00 EUR (oz. sorazmerno manj, glede na delovni čas invalida). Na javnem povabilu so lahko

uspešno kandidirala tudi društva, njihova združenja, ustanove, zavodi in zadruge.


- so bili dolgotrajno brezposelne osebe, kar pomeni, da so bile prijavljene v evidenci brezposelnih

oseb vsaj 12 mesecev,

- so bile osebe, ki nimajo dokončanega srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega

poklicnega, tehniškega izobraževanja oziroma splošnega srednjega izobraževanja,

- so bili mlajši od 30 let in prijavljeni v evidenci brezposelnih vsaj 6 mesecev,

- so bili iskalci prve zaposlitve in so pridobili strokovno ali poklicno izobrazbo pred manj kot dvema

letoma in so bili prijavljeni v evidenci brezposelnih vsaj 6 mesecev,


- so bili invalidi oziroma osebe, katerih invalidnost je priznana po nacionalni zakonodaji,

- so bili pripadniki etnične manjšine Romov.


71

Brezposelne osebe, ki so bile vključene v program javnih del, so se lahko vključile pod pogojem, da so

sodile v zgoraj navedeno ciljno skupino in so vključitev v javna dela zaključile pred več kot šestimi

meseci.

Javno povabilo, objavljeno dne 14. 8. 2014, je bilo sprva zaradi nizkih razpisanih sredstev namenjeno

spodbujanju zaposlovanja le pri delodajalcih iz problemskih območij z visoko brezposelnostjo. Po

odobritvi dodatnih sredstev pa so bili z dnem 5.9.2014 na javnem povabilu lahko uspešni delodajalci iz

vse Slovenije. Kljub dodatnim sredstvom pa je bilo javno povabilo, tako kot javni povabili za Zaposli

me plus in Zaposli.me 5, predčasno zaprto zaradi porabe sredstev dne 25. 9. 2014.

V obdobju poročanja je bilo vključenih 1.030 brezposelnih oseb iz ciljne skupine, kar predstavlja 100

% vseh planiranih vključitev. Od tega je 467 žensk, kar predstavlja 45 % vseh vključenih. Delež

vključenih žensk tako odstopa od cilja programa (55 %) za 14 odstotnih točk. Med vključenimi je bilo

največ:


- mlajših od 30 let (41 %),

- z dokončano V. stopnjo izobrazbe (33 %),





- starih do 25 let (18 %),



- invalidov (5 %).



DURS glede predlaganja REK obrazcev delodajalcev za vključene osebe.

Subvencije za zaposlitev – Povračilo dela plače (3.2.)

Povračilo prispevkov delodajalca (3.2.1.)

Aktivnost Povračilo prispevkov na podlagi ZRPPR1015 (3.2.1.2.) se izvaja z namenom ustvarjanja

novih delovnih mest ter ohranitve obstoječih ter odpravljanja posledic gospodarske in finančne krize v

Pomurju ter zaposlitve brezposelnih oseb, v skladu z Zakonom o razvojni podpori Pomurski regiji v

obdobju 2010 do 2015 (ZRPPR1015; Uradni list RS, št. 87/09) ter Uredbo o kriterijih in pogojih ter

načinu uveljavljanja spodbud za zaposlovanje in davčne olajšave za investiranje v Pomurski regiji v

obdobju 2010 do 2015 (Uradni list, RS, št. 3/10, 31/13).

Pravico do povrnitve že izplačanih prispevkov lahko uveljavlja delodajalec, ki je davčni zavezanec po

Zakonu o dohodnini in oziroma po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in ima sedež v

Pomurski regiji ter za tiste ekonomske aktivnosti, ki jih dejansko opravlja v Pomurski regiji.

Delodajalci uveljavijo povračilo prispevkov z individualno vlogo, o kateri Zavod odloča z odločbo,

izdano po ZUP-u. Program se v celoti financira iz sredstev integralnega proračuna, PP 3595. Vlogo

lahko delodajalec predloži po izteku dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prikrajšanim


72

delavcem ali ločeno v dveh delih, tj. po prvem in po drugem letu zaposlitve, ob pogoju, da bo

zaposlitev osebe ohranjena najmanj dve leti neprekinjeno.

V obdobju poročanja je bila pravica do povrnitve prispevkov z odločbo priznana štiriindvajsetim (24)

delodajalcem za zaposlitev 56 brezposelnih oseb, od tega 48 oseb v okviru območne službe Murska

Sobota in 8 oseb v okviru območne službe Ptuj. Večina odločb o priznanju pravice (44 od 56, tj.

78,6 %) se nanaša na povračilo prispevkov v celoti, tj. po izteku dvoletnega obdobja zaposlitve,

dvanajst vlog (21,4 %) se nanaša na povrnitev prispevkov v dveh delih, in sicer šest vlog po prvem in

šest vlog na izplačilo stroškov po drugem letu zaposlitve prikrajšanega delavca.

Priznanje finančne spodbude v obdobju poročanja se torej nanaša na zaposlitev 56 brezposelnih

oseb, od tega 32 žensk in 24 moških. Spremljanje zaposlitve oseb, ki so predmet tega poročila in za

katere so bila delodajalcem izplačana sredstva, poteka delno na podlagi stika z delodajalci, pretežno

pa na podlagi izmenjave podatkov med Zavodom RS za zaposlovanje ter Zavodom za zdravstveno

zavarovanje Slovenije.

Program je zelo dobro sprejet tako med delodajalci kakor pri izvajalcu (ZRSZ), saj je preprost, število

vlog v okviru ukrepa ni omejeno, vloge lahko delodajalci podajo kadar koli in za neomejeno število

zaposlenih prikrajšanih delavcev (ki izpolnjujejo lastnosti ciljnih skupin), neodvisno od časovno

omejenih javnih povabil. Višina upravičenih stroškov delodajalcev pa je odvisna od višine prispevkov,

ki jih ti dejansko izplačajo. Program je pri izvajalcu zaželen tudi zaradi majhnih možnosti nastanka

terjatev, saj se izplačila realizirajo šele po izkazanih stroških delodajalcev in po preveritvi izpolnjevanja

vseh pogojev.

Aktivnost Povračilo prispevkov na podlagi ZSRR-2 se izvaja z namenom spodbujanja zaposlovanja

na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo.

Izvaja se na podlagi:

- Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur.l. RS, št. 20/11; v nadaljevanju: ZSRR-

2),

- Uredbe o spremembah in dopolnitvah Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči (Ur. list

RS, št. 8/12; v nadaljevanju: Uredba) ter

- Sklepov Vlade RS o določitvi problemskih območij z visoko brezposelnostjo:

- Sklepa o dodatnih začasnih ukrepih razvojne podpore za problemsko območje z visoko

brezposelnostjo Pokolpje (Ur.l. RS, št. 26/11, z dne 8. 4. 2011),


brezposelnostjo Maribor s širšo okolico (Ur.l. RS, št. 53/13, z dne 21. 6. 2013) in


brezposelnostjo za območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje (Ur.l. RS, št. 63/13, z dne 26.

7. 2013).

Vsebina poročila o izvajanju povračila prispevkov po ZSRR-2 vključuje aktivnosti, ki jih Zavod glede na

območje izvajanja razvršča v tri primerljive vsebinske enote Kataloga ukrepov APZ:

- UAPA 3.2.1.3. Povračilo prispevkov – Program Pokolpje 2016,

- UAPA 3.2.1.4. Povračilo prispevkov – Maribor s širšo okolico,

- UAPA 3.2.1.5. Povračilo prispevkov – Območje občin Hrastnik, Radeče in Trbovlje.

Delodajalci uveljavijo povračilo prispevkov z individualno vlogo, o kateri Zavod odloča z odločbo,

izdano po ZUP-u. Program se v celoti financira iz sredstev integralnega proračuna, PP 3595. Vlogo

lahko delodajalec predloži po izteku dveh let od sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prikrajšanim


73

delavcem ali ločeno v dveh delih, tj. po prvem in po drugem letu zaposlitve, ob pogoju, da bo

zaposlitev osebe ohranjena najmanj dve leti neprekinjeno.

V obdobju poročanja je bila pravica do povrnitve prispevkov z odločbo priznana štiriindvajsetim (24)

delodajalcem za zaposlitev 56 brezposelnih oseb, od tega 48 oseb v okviru območne službe Murska

Sobota in 8 oseb v okviru območne službe Ptuj. Večina odločb o priznanju pravice (44 od 56, tj.

78,6 %) se nanaša na povračilo prispevkov v celoti, tj. po izteku dvoletnega obdobja zaposlitve,

dvanajst vlog (21,4 %) se nanaša na povrnitev prispevkov v dveh delih, in sicer šest vlog po prvem in

šest vlog na izplačilo stroškov po drugem letu zaposlitve prikrajšanega delavca.

Priznanje finančne spodbude v obdobju poročanja se torej nanaša na zaposlitev 56 brezposelnih

oseb, od tega 32 žensk in 24 moških.

Program je zelo dobro sprejet tako med delodajalci kakor pri izvajalcu (ZRSZ), saj je preprost, število

vlog v okviru ukrepa ni omejeno, vloge lahko delodajalci podajo kadar koli in za neomejeno število

zaposlenih prikrajšanih delavcev (ki izpolnjujejo lastnosti ciljnih skupin), neodvisno od časovno

omejenih javnih povabil. Višina upravičenih stroškov delodajalcev pa je odvisna od višine prispevkov,

ki jih ti dejansko izplačajo. Program je pri izvajalcu zaželen tudi zaradi majhnih možnosti nastanka

terjatev, saj se izplačila realizirajo šele po izkazanih stroških delodajalcev in po preveritvi izpolnjevanja

vseh pogojev.

Z delnim sodelovanjem ZPIZ in DURS je z namenom informiranja delodajalcev in iskalcev zaposlitve

Zavod pripravil informativno zgibanko o spodbudah za zaposlitev, ki se skladno z veljavnimi predpisi

nanašajo na povračilo že izplačanih prispevkov oz. oprostitev njihovega plačila ter na davčne olajšave

pri zaposlovanju brezposelnih. Promocijsko gradivo je bilo v obdobju poročanja natisnjeno v nekaj

tisoč izvodih, v nadaljevanju pa je bilo javnosti posredovano na različnih strokovnih srečanjih z

delodajalci. Vsebinske spremembe je Zavod takoj po objavi novih predpisov že vključil v informativno

gradivo za javnost ter ga v uskladitev posredoval partnerjema, prav tako pristojnima za izvajanje

spodbud, ZPIZ in FURS. Ponatis zgibanke bo izveden predvidoma januarja 2015.

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2014, V OKVIRU 4. UKREPA: KREIRANJE DELOVNIH MEST

Ukrep je namenjen spodbujanju delovne in socialne vključenosti ter izboljšanju usposobljenosti in

delovnih veščin ranljivih skupin brezposelnih oseb. Izvaja se kot subvencioniranje začasnih zaposlitev

in je lahko povezano z usposabljanjem. Izvaja se zlasti pri neprofitnih delodajalcih ali v javnem

sektorju.

Spodbujanje delovne in socialne vključenosti (4.1.)

Javna dela 2014 (4.1.1.1.) se kot poseben program aktivne politike zaposlovanja izvajajo v okviru

ukrepa kreiranja delovnih mest. Javna dela so namenjena aktiviranju brezposelnih oseb, ki so več kot

eno leto neprekinjeno prijavljene v evidenci brezposelnih oseb (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno

brezposelne osebe), njihovi socialni vključenosti, ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti ter

spodbujanju razvoja novih delovnih mest. Javna dela se izvajajo na podlagi določb 49., 50., 50. a, 51.,

52., 53. in 116. člena ZUTD.

Programi javnih del so izbrani na podlagi javnega povabila za izbor programov javnih del (v

nadaljevanju: javno povabilo). Brezposelne osebe se vključijo v program na podlagi zaposlitvenega

načrta in pogodbe o vključitvi. Izbrani izvajalci programov javnih del in brezposelne osebe, ki so

napotene v program, sklenejo pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja javnih del.


74

Vključevanje brezposelnih oseb v programe javnih del poteka na podlagi javnega povabila, ki je bilo

objavljeno 26. 11. 2013. Prvotna kvota sredstev javnega povabila, ki je znašala 23,1 mio EUR je bila s

spremembo pogodbe z MDDSZ povečana na 43,1 mio EUR (sprememba javnega povabila je bila

objavljena 17. 12. 2013). Julija 2014 je Zavod sklenil z MDDSZ aneks za zmanjšanje sredstev za 2,8

mio EUR, ker je bilo glede na razdeljena sredstva in malega števila novih ponudbo razvidno, da ne bo

mogoče pričakovati razdelitve vseh razpoložljivih sredstev javnega povabila.

Posebnost javnega povabila za leto 2014 je razdelitev na dva sklopa – sklop 2 je namenjen

spodbujanju razvoja socialnega podjetništva. Za pridobitev dodatnih znanj in veščin za opravljanje del

v razvojnih programih socialnega podjetništva so lahko udeleženci vključeni tudi v programe

usposabljanja in izobraževanja. Za razvojne programe za spodbujanje ustanavljanja in razvoj novih

dejavnosti socialnih podjetij tipa B je bilo namenjenih 2 mio EUR.

Zaradi razdelitve sredstev okvirno določenih kvot je bilo povabilo 14. 3. 2014 zaprto za območne

službe Ljubljana, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj in Velenje in 14. 7. 2014 za območno službo Kranj.

Za preostale območne službe in za programe za razvoj socialnega podjetništva je bilo povabilo odprto

do 9. 10. 2014 in kljub temu niso bila razdeljena vsa razpoložljiva sredstva. Nerazdeljeno je ostalo

okvirno 1,6 mio EUR, od tega 1,2 mio EUR za razvojne programe socialnega podjetništva. Izvajalci so

sporočali, da naročniki (občine, ki morajo, skladno z določili javnega povabila, sofinancirati del plače

udeležencev), v proračunih nimajo več sredstev za sofinanciranje javnih del, ker so jih že porabili za

sklop 1.

V programe javnih del so se lahko vključile dolgotrajno brezposelne osebe.

Zavod je v izbrane programe javnih del prednostno napotoval dolgotrajno brezposelne osebe, ki so

prejemniki denarnega nadomestila in so se odločili za vključitev v program javnega dela v času

trajanja pravice do denarnega nadomestila.

V programe javnih del so se lahko vključile tudi brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v javna

dela eno leto, in sicer za razliko časa do enoletne vključitve, če so bile v evidenci zavoda neprekinjeno

prijavljene več kot eno leto ob vključitvi v letu 2013.

Za programe javnih del v šolstvu, ki mirujejo v času poletnih počitnic, velja, da osebe izpolnjujejo pogoj

ciljne skupine ob ponovni vključitvi v isti program, ker so pogoj ciljne skupine izpolnjevale ob prvi

vključitvi.

Dolgotrajno brezposelna oseba je lahko vključena v javna dela največ eno leto, zaradi stanja na trgu

dela pa se lahko ponovno vključi, vendar pri istem izvajalcu javnih del najdlje še za eno leto. Za

ponovno vključitev se šteje vključitev, ki se opravi pred iztekom šestih mesecev od izteka zadnje

vključitve v javna dela.

Ciljne skupine brezposelnih oseb, ki se lahko ponovno vključijo v javna dela za obdobje enega leta so:

- brezposelni invalidi,

- brezposelni Romi,

- brezposelni moški, starejši od 58 let,

- brezposelne ženske, starejše od 55 let,

- brezposelne osebe, vključene v programe javnih del z namenom opravljanja osebne asistence.

Vse zgoraj naštete ciljne skupine so se lahko ponovno vključile, če so bile ob prvi vključitvi v letu 2012

ali 2013 oz. 2014 v evidenci zavoda neprekinjeno prijavljene več kot eno leto in če so imele lastnost

npr. invalidnost, starost 58 let moški, itd. že ob prvi vključitvi.

Skupno trajanje vključitve pri istem izvajalcu ne sme preseči 24 mesecev.

V letu 2014 se je lahko oseba ponovno vključila v javna dela najdlje do 31. 12. 2014.


75

V letu 2014 je bilo na javnem povabilu obravnavanih 3.634 ponudb, izbranih je bilo 3.322 ponudb za

izvajanje programov javnih del, 215 ponudb ni bilo izbranih, od 97 so ponudniki odstopili.

V 3.318 programov javnih del, ki jih je izvajalo 1.594 izvajalcev, je bilo v obdobju skupaj vključenih

6.661 brezposelnih oseb, med njimi 4.097 (61,5 %) žensk, 1.119 (16,8 %) invalidov, 446 (6,7 %)

prejemnikov DN in 1.753 prejemnikov DSP (26,3 %), 1.795 (26,9 %) starejših od 50 let, 847 (12,7 %)

iskalcev prve zaposlitve ter 1.400 starih do 29 let (21,0 %).

V programe je bilo na novo vključenih 5.259 dolgotrajno brezposelnih (79,0 %), ostali pa so nadaljevali

vključitev oziroma so bili ponovno vključeni v programe javnih del. Glede na raven izobrazbe je bilo

največje število vključenih s V. ravnjo strokovne izobrazbe (2.380 oz. 35,7 %). Največ udeležencev

(26,4 %) je bilo vključenih v programe javnih del, ki so se izvajali na področju socialnega varstva.

Ocenjujemo, da je izvajanje programa potekalo dokaj uspešno z vidika razdelitve sredstev za sklop 1

javnega povabila, ne pa tudi za sklop 2, saj so razpoložljiva sredstva ostala neizkoriščena in tako tudi

realizacija ni dosegla planiranih sredstev, ki so bila na voljo v javnem povabilu.

Javna dela za pomoč v primeru elementarnih nesreč za leti 2014 in 2015 (UAPA 4.1.1.3.) so

namenjena aktiviranju brezposelnih oseb pri izvajanju pomoči za odpravo posledic žleda in poplav, ki

so nastale neposredno po žledu, ki je prizadel Republiko Slovenijo med 30. januarjem in 10.

februarjem 2014. Izvajajo se v skladu s 1. in 24. členom Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda

med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14 z dne 7. 3. 2014) in 49. - 53.

členom ter 116. členom ZUTD.

Vsebina programov javnih del z nazivom »Pomoč v primeru elementarnih nesreč« je določena v

Katalogu programov javnih del (v nadaljnjem besedilu: Katalog) pod področjem »6. Drugi programi

javnih del« pod nazivom programa »6.1. Pomoč v primeru elementarnih nesreč«. Katalog je objavljen

na spletni strani Zavoda.

Udeleženci programov javnih del ne smejo biti napoteni na opravljanje del, kjer obstaja obveznost

vključitve v poklicno zavarovanje v skladu s 199. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem

zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C in 101/13 – ZIPRS1415).

Udeleženci programov javnih del ne smejo opravljati sečnje in drugih nevarnih del, pri katerih bi bilo

ogroženo njihovo zdravje ali življenje, lahko pa v okviru vsebin, ki jih določa Katalog izvajajo predvsem

naslednja konkretna dela:

- pomoč pri trasiranju gozdnih prometnic,

- pomoč pri vzpostavitvi in vzdrževanju prevoznosti gozdnih prometnic (cest, vlek, poti),

- pomoč pri izvajanju del za zatiranje podlubnikov, izdelavi gozdnega reda in gozdne higiene (t.j. je

ročno spravilo vejevja - manjši asortimenti),

- priprava tal za sadno, sadnja sadik in zaščita sadik (pogozdovanje),

- pomoč pri evidentiranju drevja za sanacijski posek in meritvah gozdov ter vnos podatkov,

- pomoč pri urejanju vodotokov II. reda,

- pomoč pri organizaciji in koordinaciji del za pomoč pri odpravi posledic naravne nesreče.

Okvirna višina sredstev javnega povabila za leti 2014 in 2015 je prvotno znašala skupaj 6.600.000,00

EUR. Zaradi manjšega zanimanja izvajalcev javnih del od predvidenih so bila sredstva za izvedbo

programa ob koncu leta 2014 z aneksom k pogodbi o financiranju usklajena z rezultati javnega

povabila (930.000,00 EUR) in s podatki o potrebnih sredstvih za financiranje programov v letu 2015.

Okvirna višina sredstev javnega povabila za leto 2015 tako znaša 2.000.000,00 EUR.

Upravičeni stroški programov javnih del, ki jih zagotavlja zavod, so:


76

- plače v celoti, izražene v deležu od minimalne plače po ravneh strokovne izobrazbe oziroma

usposobljenosti za delo, ki ga brezposelna oseba opravlja v programu javnega dela,

- plačilo prispevkov za socialno varnost od osnove v višini minimalne plače za udeležence, katerih

plača ne dosega minimalne plače,

- povračilo stroškov prevoza na delo in z dela,

- povračilo stroškov prehrane med delom,

- regres za letni dopust,

- povračilo stroškov zdravniškega pregleda,

- povračilo stroškov usposabljanja za varno opravljanje dela,

- cepljenje proti klopnemu meningitisu,

- zaščitna oprema.

Programi javnih del Pomoč v primeru elementarnih nesreč se lahko izvajajo najdlje do 30. 11. 2015,

od tega v letu 2014 najdlje do 30. 11. 2014, v letu 2015 od 1. 3. 2015 do 30. 11. 2015.

Javno povabilo, ki je bilo objavljeno 18. 4. 2014, je bilo odprto do 4. 9. 2014.

V tem obdobju je bilo na javnem povabilu obravnavanih 21 ponudb, izbranih je bilo 19 ponudb za

izvajanje programov javnih del, v katere bi se lahko vključilo 195 brezposelnih oseb, 3 ponudbe niso

bile izbrane. Glede na obseg naravne nesreče, katere sanaciji je namenjeno tudi izvajanje tega

programa javnih del, smo pričakovali večji in hitrejši odziv prijaviteljev programov.

V izbrane programe javnih del, ki jih je v obdobju april – november izvajalo 15 izvajalcev, je bilo v

obdobju skupaj vključenih 198 brezposelnih oseb, med njimi 14 (7,1 %) žensk, 11 (5,6 %) invalidov, 26

(13,1 %) prejemnikov DN in 62 prejemnikov DSP (31,3 %), 47 (23,7 %) starejših od 50 let, 81 (40,9 %)

dolgotrajno brezposelnih ter 32 (16,1 %) iskalcev prve zaposlitve. Glede na raven izobrazbe je bilo

največje število vključenih s V. ravnjo strokovne izobrazbe (64 oz. 32,3 %).

S programom 4.1.2.8. Delovna vključenost starejših oseb smo delodajalce s pomočjo subvencije za

zaposlitev spodbudili k zaposlovanju oseb starih 50 in več let s stalnih prebivališčem v vzhodni

Sloveniji. Dodana vrednost programa je povečanje zaposlitvenih možnosti oseb, ponovna vključitev

oseb v delovno okolje, zmanjšanje socialne izključenosti in revščine ter prispevek k doseganju čim

hitrejše in stabilne zaposljivosti ciljne skupine. Cilj je vključiti vsaj 760 oseb iz ciljne skupine, od tega

55% žensk ter ohraniti vsaj 30 % zaposlitev po zaključku obdobja subvencionirane zaposlitve.

Razpisano je bilo 3,8 mio EUR iz integralnih sredstev.

Delodajalcem iz vse Slovenije, izbranim na javnem povabilu, ki so zaposlili osebe za vsaj 12 mesecev

za polni delovni čas (oz. krajši v primeru zaposlitve invalida), je bila omogočena subvencija za

zaposlitev v višini 5.000,00 EUR (oz. sorazmerno manj, glede na delovni čas invalida). Na javnem

povabilu so lahko uspešno kandidirala tudi društva, njihova združenja, ustanove, zavodi in zadruge.

Ciljna skupina so bili brezposelni, stari 50 ali več let, s stalnim prebivališčem v statistični teritorialni

enoti vzhodna Slovenija, ki so izpolnjevali vsaj enega od naslednjih kriterijev:

- so bili vsaj dvanajst (12) mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb,

- niso dokončali srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega, tehniškega

izobraževanja oz. splošnega srednjega izobraževanja.

Javno povabilo je bilo objavljeno dne 21. 7. 2014. Prvotno naj bi bilo odprto do konca septembra,

vendar je bil končni rok za predložitev ponudb podaljšan zaradi relativno slabega odziva delodajalcev

na program ter neporabljenih razpisanih sredstev. Rok je bil podaljšan do 14. 11. 2014.


77

V obdobju poročanja je bilo vključenih 447 brezposelnih oseb iz ciljne skupine, kar je 59 % glede na

planirano, od tega 214 žensk, kar predstavlja 48 % vseh vključenih. Delež vključenih žensk tako

odstopa od cilja za 7 odstotnih točk. Med vključenimi je bilo največ:



- z dokončano III. in IV. stopnjo izobrazbe (33 %),



- invalidov (9 %),

- prejemnikov denarne socialne pomoči (9 %).


izmenjavo podatkov z ZZZS glede ohranjanja statusa zaposlitve pa tudi z vpogledom v javno evidenco

FURS glede rednega predlaganja REK obrazcev delodajalcev za vključene osebe.

Aktivnost Spodbujanje socialne vključenosti in enakih možnosti na trgu dela (4.2.1.2) izvaja

MDDSZ, v letu 2014 je bilo 23 novih vključitev, od tega 12 žensk. 8 oseb je bilo iskalcev prve

zaposlitve. 10 vključenih je bilo dolgotrajno brezposelnih. Vključilo se je 13 prejemnikov denarne

socialne pomoči na CSD in 2 prejemnika denarnega nadomestila. Vključevanje je potekalo le na OS

Murska Sobota.

14 oseb se je vključilo v projekt Romano Kher, ki ga izvaja Zavod za socialni razvoj Murska Sobota, 9

oseb se je vključilo v projekte Spodrast (Mozaik, društvo za socialno vključenost Murska Sobota in

POMELAJ zadruga za razvoj podeželja).

Stroški vključitve oseb se v celoti krijejo iz projektov.

AKTIVNOSTI, KI SO SE IZVAJALE V LETU 2014, V OKVIRU 5. UKREPA: SPODBUJANJE SAMOZAPOSLOVANJA

Ukrep je namenjen uresničitvi podjetniške ideje in ustvarjanju delovnih mest v mikro podjetjih, kot jih

določa zakon, ki ureja gospodarske družbe in spodbujanju opravljanja katerekoli samostojne

dejavnosti. Izvaja se kot pomoč pri samozaposlitvi (preveritev poslovne ideje in usposabljanje) in

subvencioniranja samozaposlitve. V ukrep se lahko vključijo brezposelne osebe in iskalci zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena, ki so pridobile mnenje o možnosti realizacije samozaposlitve in

smiselnosti vključitve.

Pomoč pri samozaposlitvi (5.1.) in Subvencije za samozaposlitev (5.2.)

Namen ukrepa je priprava oseb iz ciljne skupine na samozaposlitev ter ustvarjanje novih zaposlitvenih

možnosti s spodbujanjem podjetništva v obliki subvencij za samozaposlitev osebam iz ciljne skupine.

Cilj ukrepa je torej, poleg pomoči osebam iz ciljne skupine na samozaposlitev tudi ohranitev njihove

neprekinjene samozaposlitve v novoustanovljenih poslovnih subjektih za polni delovni čas za obdobje

najmanj dveh let. V prvem polletju 2014 se je ukrep izvajal pod različnimi šiframi iz Kataloga APZ, ki

so se še nadaljevale iz preteklih let, vendar so se osebe aktivno vključevale samo še v Subvencije za


78

samozaposlitev. Pomoč pri samozaposlitvi se ni izvajala, vključevanje se je namreč zaključilo sredi

novembra leta 2013.

Ciljna skupina za Subvencije za samozaposlitev so bile brezposelne osebe in iskalci zaposlitve,

katerih zaposlitev je ogrožena, ki so se udeležile in uspešno zaključile program pomoči pri

samozaposlitvi in so se za polni delovni čas (razen invalidi v skladu z odločbo o invalidnost i)

samozaposlile v novoustanovljenem poslovnem subjektu kot direktor in (so)lastnik podjetja (v

gospodarski družbi ali zavodu), kot samostojni podjetnik posameznik (s.p.) ali kot oseba, ki z osebnim

delom samostojno opravlja dejavnost na podlagi odločbe pristojnega organa oz. vpisa v register

samostojnih dejavnosti.

Višina subvencije za samozaposlitev je znašala 5.000,00 EUR. Samozaposleni bodo morali ohraniti

samozaposlitev vsaj dve leti, v nasprotnem primeru bodo morali vrniti sorazmerni del subvencije za

vsak neizpolnjen mesec in dan pogodbeno dogovorjene ohranitve samozaposlitve.

V obdobju poročanja beležimo 364 vključitev oseb, od tega v program 5.2.1.2. »Subvencije za

samozaposlitev 2010«: 217 oseb ter v program 5.2.1.3. »Samozaposlovanje 2014«: 147 oseb.

Od vseh vključenih v obdobju poročanja beležimo 164 oziroma 45,06 % žensk. Od vseh vključenih je

bilo še 40,4 % dolgotrajno brezposelnih, 1,4% invalidov in nobenega prejemnika denarnega

nadomestila.

O uspešnosti ukrepa je Zavod v prvem kvartalu leta 2014 pripravil obsežno analizo in jo objavil na

spletni strani http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi/samozaposlovanje. Najprej velja omeniti

spodbudne podatke o ohranjenih samozaposlitvah. Delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno

obdobje dveh let je 85 %, medtem ko je delež ohranitve samozaposlitve za pogodbeno obdobje enega

leta kar 94 %. Podjetja subvencioniranih samozaposlenih v pogodbenem obdobju živijo celo dlje kot

ostala podjetja v državi v istem obdobju. Delež ohranitve med tretjim in četrtim letom po ustanovitvi je

60%. Tistih, ki so prejeli subvencijo za samozaposlitev in poslujejo 5 let ali dlje, pa je še vedno več kot

polovica, natančneje 54,5 %. Uspešnost programa dokazuje/-jo tudi:

- število novoustanovljenih delovnih mest pri samozaposlenih. V obdobju 2007 – 2013 je 19 %

samozaposlenih ustvarilo več kot 2.600 novih delovnih mest;

- delež vključenih žensk. Cilj je bil v program vključiti 40 % žensk, medtem ko smo jih v sedmih

letih vključili 41,4 % (samo v letu 2013 kar 45,2 %). Ta delež, je glede na delež podjetnic med

vsemi slovenskimi podjetji (ki znaša l. 2009: 32,2 %) oz. med vsemi evropskimi podjetji (ki znaša

leta 2010 le 30,5 %) bistveno višji;

- delež vračil subvencij za samozaposlitev, ki v povprečju v obdobju 2010 do 2013 znaša le 2,6 %.

Samozaposleni so predčasno, pred iztekom pogodbenega obdobja opustili dejavnost večinoma

zaradi finančnih razlogov, nedobičkonosnosti poslovanja, drugih poslovnih priložnosti ali

zdravstvenega stanja, upokojitve, ipd.

- rezultati opravljenih revizij in kontrol programa, v katerih ni bilo ugotovljenih nepravilnosti (v letu

2014 je bila opravljena revizija UNP). .

Aktivnosti, ki se nadaljujejo iz preteklih obdobij

Namen aktivnosti Zaposli me 2012/2013 (3.1.1.4.) je bilo spodbujanje zaposlovanja težje zaposljivih

brezposelnih oseb iz ciljne skupine s pomočjo subvencije za zaposlitev v višini 4.000,00 EUR oz.

kasneje 5.000,00 EUR (oz. sorazmerno manj v primeru zaposlitve invalida, ki dela krajši delovni čas)

za obdobje najmanj enega leta za polni delovni čas (oz. krajši v primeru zaposlitve invalida). V okviru

javnega povabila, ki je bilo odprto od dne 21. 6. 2012 in zaradi porabe sredstev zaprto dne 28. 10.

http://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/programi/samozaposlovanje


79

2013, se je zaposlilo 5.229 oseb, od tega je bilo 48 % žensk. Delež žensk za 7 odstotnih točk odstopa

od cilja (55 %) javnega povabila. Novih vključitev v letu 2014 ni bilo.

Zavod je redno spremljal izpolnjevanje pogodbenih obveznosti s strani delodajalcev in oseb predvsem

z izmenjavo podatkov z ZZZS glede ohranjanja statusa zaposlitve pa tudi vpogledom v javno evidenco

DURS glede predlaganja REK obrazcev delodajalcev za vključene osebe. Zadnje subvencionirane

zaposlitve so se iztekle v decembru 2014.

V letu 2014 je Zavod realizirane vključitve primerjal tudi s kontrolno skupino brezposelnih oseb, ki so

imele enake glavne lastnosti. Ugotovljeno je bilo, da bi se 17 % brezposelnih oseb zaposlilo v roku

enega leta tudi brez subvencije. Ukrep je najbolj upravičil svoj namen pri vključevanju starejših (stari

50 let ali več), dolgotrajno brezposelnih in nižje izobraženih. Najnižji učinek oz. najvišji učinek mrtve

teže pa je bilo v tem programu pri skupini brezposelnih stari do 29 let, 30 do 39 let, pri kratkotrajno

brezposelnih do 5 mesecev oz. med 6 do 11 meseci ter pri skupini s terciarno izobrazbo.

V letu 2012 je Zavod objavil javno povabilo za izvedbo programa Spodbujanje zaposlovanja

prejemnikov denarne socialne pomoči za leto 2012 (3.1.1.5.), ki pa je že v celoti zaključen. Na

podlagi določil javnega povabila se v obdobju poročanja izvajalo le še spremljanje izpolnjevanja

pogodbenih obveznosti, ki vključuje vračilo nenamensko prejetih sredstev.

Namen operacije »50plus« (3.1.1.6.), ki se nadaljuje iz preteklega obdobja 2013, je spodbujanje

zaposlovanja in povečanje zaposlitvenih možnosti brezposelnih oseb iz ciljne skupine (osebe s

statusom brezposelne osebe, stare 50 let in več, ki so bile vsaj 6 mesecev prijavljene v evidenci

brezposelnih oseb), motiviranje delodajalcev za zaposlovanje starejših brezposelnih oseb ter

odpravljanje predsodkov, povezanih z njihovim zaposlovanjem. Cilj operacije je torej spodbujanje

zaposlovanja ciljne skupine oseb s pomočjo subvencije za zaposlitev za polni delovni čas, za obdobje

18 mesecev po predhodnem usposabljanju na delovnem mestu.

Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) je pogodbe z izvajalci projektov ter pogodbe o

vključitvi z brezposelnimi osebami sklepal v letu 2013, pogodbe o zaposlitvi med delodajalci in

vključenimi osebami pa so se sklepale najkasneje do 3. 1. 2014. V letu 2014 ni bilo novih vključitev v

projekte. Kljub temu, da ni bilo novih vključitev, je statistika v obdobju poročanja beležila 8 novih

vključitev, ki so posledica priprave dokumentacije že vključenih oseb za izplačila iz integralnega

proračuna in prenosa dejavnosti izvajalca projekta 50plus/delodajalca (v nadaljevanju delodajalca) na

univerzalnega pravnega naslednika.

Ob upoštevanju razsežnosti odnosa med delodajalcem in delavcem je bilo ob koncu obdobja

poročanja prekinjenih 53 že sklenjenih pogodb z delodajalci in 65 pogodb z brezposelnimi osebami.

Pogodbe se lahko prekinejo tako s strani delodajalca zaradi negativne ocene brezposelne osebe v

času usposabljanja na delovnem mestu, prekinitve delovnega razmerja z vključeno osebo ipd. kot tudi

s strani delavca, ki ne opravi zdravniškega pregleda ali v času usposabljanja na delovnem mestu

ugotovi, da dela na določenem delovnem mestu ne bo mogel uspešno opravljati ali pridobi drugo

ustrezno zaposlitev za daljše obdobje ipd. Posledično je ob koncu obdobja poročanja v projekte

vključenih še 607 oseb, od tega 258 žensk, od vseh 672 sklenjenih pogodb z brezposelnimi osebami.

(vir: aplikacija Apz.net)

Subvencija za zaposlitev osebe iz ciljne skupine znaša 8.000,00 EUR oziroma v primeru zaposlitve

invalida sorazmerno manj v skladu z odločbo o invalidnosti. Subvencija se izplača delodajalcu v dveh

enakih delih, prvi del na podlagi zahtevka, vloženega po zaposlitvi brezposelne osebe, drugega pa na

podlagi zahtevka, vloženega po osmih mesecih zaposlitve. V obdobju poročanja so tako delodajalci,

pri katerih še aktivno potekajo projekti, oddali zahtevek za izplačilo drugega dela subvencije (rok

31. 10. 2014) in tudi najkasneje do 31. 12. 2014 prejeli izplačila.


80

Zavod bo spremljal ohranjanje zaposlitve vključenih oseb s križanjem podatkov s podatki Zavoda za

zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prav tako bo ob izteku subvencionirane vključitve preverjal

intenzivnost prejetih javnih sredstev, ki ne sme preseči višine upravičenih stroškov (seštevek neto

plač, obveznih prispevkov iz plače, akontacije dohodnine in obveznih prispevkov na plačo) nastalih v

zvezi z zaposlitvijo vključene osebe. V primeru prekinitve zaposlitve, preseganja intenzivnosti pomoči

ali neizpolnjevanja drugih pogodbenih obveznosti bo Zavod v skladu s pogodbo vzpostavil terjatev. V

izogib težavam pri izterjavi nenamensko porabljenih sredstev v višini 16.000,00 EUR ali več, je Zavod

zahteval menično zavarovanje in osebno odgovornost za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.

Poleg navedenega bo Zavod spremljal tudi ohranitev zaposlitve vključenih oseb v program še dvanajst

mesecev (365 dni) po izteku subvencionirane zaposlitve, saj je cilj programa ohraniti vsaj 30 %

vključenih v zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu.

Program Priložnost zame (4.1.2.6., 4.1.2.1) se je prenehal izvajati. V obdobju poročanja je bil

realiziran le še priliv v višini 4.484,87 EUR.

Zaključeno javno povabilo za Prvi izziv (4.1.2.7.), na katerega so lahko kandidirali delodajalci, je bilo

objavljeno od 12. 7. 2012 do 3. 12. 2012. Namen tega programa je bil spodbujanje zaposlovanja

brezposelnih oseb, mlajših od 30 let. Subvencionirana zaposlitev pri delodajalcih, izbranih na javnem

povabilu, je trajala 15 mesecev s trimesečnim poskusnim delom, v katerem so lahko delodajalci

spoznali, preizkusili in usposobili kandidate za potrebe delovnega mesta. Za program je bilo na voljo

19.957.534,61 EUR sredstev, od tega 453.108,15 EUR iz integralnega proračuna RS. Z delodajalci je

bilo sklenjenih 2.428 pogodb ter 2.888 pogodb z vključenimi osebami. V celotnem obdobju izvajanja je

bilo vključenih 2.854 oseb. Statistični podatki kažejo 2.888 vključitev, kar pomeni, da je bilo nekaj oseb

zajetih v statistiko dvakrat (npr. delodajalci so dejavnost prenesli na univerzalnega pravnega

naslednika in osebe so se štele kot novozaposlene, pri nekaterih sklenjenih pogodbah pa ni prišlo do

izplačila subvencije).

Že v prvem polletju 2014, so se zaključile vse 15-mesečne subvencionirane zaposlitve, zato smo

preverili število in delež ohranjenih zaposlitev. Od 2.888 vključenih oseb jih je bilo zaposlenih še

2.259, kar predstavlja visok 78 % delež. Zato verjamemo, da bomo kazalnik na programu, ki

predvideva vsaj 30 % delež ohranjenih zaposlitev še eno leto po izteku subvencionirane zaposlitve (ki

ga trenutno še ni mogoče v celoti izmeriti) zagotovo dosegli.


81

ZAGOTAVLJANJE PRAVIC IZ NASLOVA BREZPOSELNOSTI

Zavarovanje za primer brezposelnosti in pravice, ki izhajajo iz zavarovanja za primer brezposelnosti so

medsebojno povezane. Samo zavarovanje v členih 54. – 57. ZUTD določa vse osnovne parametre

zavarovanja za primer brezposelnosti, tako za obvezno, kot za prostovoljno zavarovanje. V nadaljnjih

členih od 58. – 71. pa določa nabor, vsebino in pogoje za pravico pridobitve nadomestila za primer

brezposelnosti oz. koriščenja zavarovanja za primer brezposelnosti, v katerega je bil posameznik

vključen v času zaposlitve.

V okvir pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti se uvršča tudi pravica do plačila prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje (68. člen ZUTD), ki predvideva plačilo prispevkov za

pokojninsko in invalidsko zavarovanje upravičencem, ki jim po izteku denarnega nadomestila med

brezposelnostjo do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto

(oziroma dve leti za starejše zavarovance) in so brezposelni.

DENARNO NADOMESTILO

Na število upravičencev do denarnega nadomestila je v letu 2014 vplival povečan priliv v januarju leta

2014, ko se je število upravičencev glede na prejšnji mesec povišalo za 12,9 %. Ker so se razmere na

trgu dela pričele postopno izboljševati, je v naslednjih mesecih njihovo število postopoma upadalo.

Konec leta 2014 je bilo do denarnih nadomestil upravičenih 25.452 brezposelnih oseb, povprečno

mesečno pa je v letu 2014 denarno nadomestilo za čas brezposelnosti prejemalo 26.643 oseb, kar je

za 19,2 % manj od povprečja leta 2013, ko je bilo povprečno mesečno do denarnih nadomestil

upravičenih 32.981 oseb.

Njihov delež med brezposelnimi osebami konec leta 2014 je znašal 21,3 % in je bil za 7,2 odstotne

točke nižji od deleža konec leta 2013.

Slika 18: Gibanje števila upravičencev do DN in njihov delež (v %) med brezposelnimi osebami

0

5.000

10.000

15.000

20.000

25.000

30.000

35.000

40.000

45.000

I10

III V VII IX XI I11

III V VII IX XI I12

III V VII IX XI I13

III V VII IX XI I14

III V VII IX XI

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0Število upravičencev DN Delež med brezp.


82

Po razlogih prenehanja pogodbe o zaposlitvi se je v letu 2014 zmanjšalo število upravičencev, katerim

je potekla pogodba o zaposlitvi za določen čas in iz poslovnih razlogov, več pa je bilo upravičencev po

stečaju delodajalca.

V letu 2014 je pravico do denarnega nadomestila na novo pridobilo 45.457 upravičencev (9,4 % manj

kot v letu 2013), od tega:

- 16.550 zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca (11,8 % manj kot v enakem

obdobju leta 2013), od tega 11.875 iz poslovnih razlogov (19,7 % manj kot v enakem obdobju leta

2013) in 3.128 zaradi stečaja delodajalca (13,3% več kot v enakem obdobju leta 2013),

- 26.332 zaradi izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas (7,3 % manj kot v enakem obdobju leta

2013).

Tabela XXII: Prejemniki DN

Leto Število

prejemnikov DN na dan 31. 12.

Indeks na predhodno leto v %

Povprečni čas prejemanja DN, v

mesecih

Povprečno mesečno število prejemnikov DN

Delež prejemnikov DN v povprečni mesečni brezposelnosti, v %

2010 34.623 111,1 11,8 30.319 30,2

2011 35.463 102,4 7,9 36.344 36,2

2012 35.614 100,4 8,8 33.888 30,8

2013 29.895 83,9 6,9 32.981 27,5

2014 25.452 85,1 7,3 26.643 22,2

V letu 2014 se je zmanjšalo število upravičencev do preostalega dela neizkoriščenega denarnega

nadomestila zaradi spremembe Zakona o urejanju trga dela, s katerim je omejeno t.i. veriženje pravic.

To pravico je v letu 2014 uveljavilo 9.091 oziroma 25,4 % manj upravičencev kot v preteklem letu.

V letu 2013 sprejete spremembe so dodatno razširile pravne podlage za možnosti vključevanja

presežnih delavcev v storitve in ukrepe trga dela že v času odpovednega roka.

V letu 2014 je 1.381 delodajalcev preko posebne spletne storitve (eDor) ZRSZ posredovalo podatke o

odpovedi pogodb o zaposlitvi za skupaj 6.510 delavcev. V tem obdobju se je 2.171 oziroma 33,3 %

delavcev v času odpovednega roka prijavilo v evidenco iskalcev zaposlitve. Z vsemi, ki so se prijavili,

je Zavod izdelal zaposlitveni načrt ter jim zagotavljal informacije in druge svetovalne storitve bodisi

osebno, v kariernih središčih ali preko spletnih strani. 416 delavcev se je zaposlilo, v ukrepe APZ pa je

bilo vključenih 9 delavcev.

V letu 2014 je bilo v sistem povračil nadomestila plač zaradi iskanja zaposlitve oz. vključevanja v

ukrepe trga dela vključenih 176 delodajalcev, ki so povračilo uveljavljali za 274 delavcev, skupaj je bilo

uveljavljenih 1.133 dni za povračila. Delodajalci so uveljavili povračilo nadomestila plač v skupnem

znesku 49.120,29 eur, kar pomeni, da je en delodajalec uveljavil v povprečju 279,09 eur.

Delavci so v času odpovednega roka v povprečju izkoristili 4 dneve odsotnosti z dela. Ob prijavi v

evidenco brezposelnih jim je bil posledično čas prejemanja denarnega nadomestila v povprečju

skrajšan za štiri dni, in sicer v prvem mesecu upravičenosti.


83

Strukturne značilnosti upravičencev do denarnega nadomestila

Med prejemniki denarnega nadomestila je glede na starostno strukturo še vedno največ tistih v

starostnem razredu 50 let in več (48,9 % od vseh prejemnikov). Njihov delež se je sicer glede na

konec prejšnjega leta zmanjšal za 1,1 odstotne točke. Nekoliko se je zmanjšal tudi delež upravičencev

do denarnega nadomestila v starostnem razredu od 30 do 40 let, in sicer za 0,2 odstotne točke ter v

starostnem razredu od 25 do 30 let (za 0,1 odstotne točke).Na drugi strani se je nekoliko povečal

delež najmlajših upravičencev, in sicer za 0,4 odstotne točke v starostnem razredu do 25 let. Za 0,9

odstotne točke se je povečal delež oseb v starostnem razredu od 40 do 50 let.

Tabela XXIII: Letna primerjava strukturnih značilnosti prejemnikov DN za primer brezposelnosti

2010 2011 2012 2013 2014

Starost

18 do 24 let 1,8 2,3 2,5 2,8 3,2

25 do 29 let 5,2 6,4 7,4 8,5 8,4

30 do 39 let 14,0 15,9 18,5 19,4 19,2

40 do 49 let 15,7 18,2 19,6 19,3 20,2

50 let in več 63,2 57,2 52,0 50,0 48,9

Dosežena delovna doba

do 23 mesecev 1,7 3,2 3,6 4,7 5,8

2 do 4 let 5,1 6,7 6,8 6,5 6,6

5 do 9 let 7,2 8,6 11,5 13,7 13,6

10 do 19 let 12,3 12,8 15,2 15,1 15,0

20 do 29 let 18,4 18,8 17,4 17,3 17,5

30 let in več 55,3 49,8 45,5 42,7 41,5

Ravni izobrazbe

OŠ ali manj 27,4 25,1 25,0 24,2 24,9

Nižje in srednje poklicno izobr. 35,5 35,7 35,1 32,9 33,5

Srednje tehniško, strok. in splošno izobr. 25,1 25,4 25,3 26,7 26,2

Visokošolsko izobraževanje 1. stopnje 7,3 8,1 8,2 9,2 8,7



Struktura prejemnikov denarnih nadomestil glede na delovno dobo ostaja na podobni ravni kot v

prejšnjih letih. Povečal se je delež prejemnikov, ki imajo do dve leti delovne dobe (za 1,1 odstotne

točke), delež oseb z 30 let in več delovne dobe pa je upadel za 1,2 odstotne točke.

V izobrazbeni strukturi, v primerjavi s prejšnjimi leti, ugotavljamo manjše povišanje deleža nižje

izobraženih oseb. Med upravičenci do denarnega nadomestila so tako ob koncu leta 2014 še vedno

prevladovale osebe s 3. in 4. ravnijo izobrazbe, saj je bilo le – teh 33,5 %, upravičencev s 1. in 2.

ravnijo je bilo 24,9 %, upravičencev s 5. ravnijo izobrazbe je bilo 26,2 %, upravičencev s terciarno

ravnijo izobrazbe pa je bilo konec letošnjega leta 15,4 %.


84

POKLICNA ORIENTACIJA IN ŠTIPENDIRANJE

»EUROGUIDANCE CENTER/NCIPS«

Vse evropske države imajo vsaj en Euroguidance center, v Sloveniji je to Nacionalni center

zainformiranje in poklicno svetovanje (NCIPS), ki državljanom zagotavlja informacije o možnostih

usposabljanja in izobraževanja v drugih evropskih državah. Mrežo financira Evropska komisija (preko

Generalnega direktorata za zaposlovanje), saj v njej vidi mehanizem za pospeševanje pretoka

učencev, študentov, učiteljev in mladih delavcev med evropskimi državami. Mreža Euroguidance je

vključena v program Erasmus+.

V letu 2014 smo:

pripravili gradivo za dodatno delo s osnovnošolsko mladino kot pripravo na uporabo

računalniškega programa »Kam in kako«;

pripravili brošuro za srednješolce, z informacijami za lažje odločanje o zaposlitvi ali nadaljnjem

izobraževanju;

udeležili »Cross border« seminarja na Hrvaškem v mesecu maju in pripravili zbornik nacionalnih

raziskav na temo »Metode svetovanja za preprečevanje brezposelnosti mladih« in prispevek

strokovnjaka s tega področja;

organizirali študijski obisk v okviru Academije za udeležence iz tujine in v okviru

pridobljenihsredstev v tujino poslali 8 udeležencev iz Slovenije;

se udeleževali vseh predvidenih sestankov in delovnih skupin v okviru mreže Euroguidance;

sodelovali pri organizaciji Dneva odprtih vrat slovenskega gospodarstva.

ŠTIPENDIRANJE

Zaradi uveljavitve in pričetka uporabe novega Zakona o štipendiranju z dnem 1. 9. 2008, se je

odločanje o državnih štipendijah (prejšnje republiške štipendije) in štipendijah za nadarjene preneslo v

pristojnost centrov za socialno delo ter na Sklad za razvoj kadrov. Zavod je v letu 2014 dodeljeval in

izplačal štipendije upravičencem do Zoisove štipendije po prej veljavni zakonodaji, in sicer do izteka

izobraževalnega programa, za katerega imajo sklenjeno pogodbo in izvajal zaključevanje obveznosti

štipendistov ter izterjave neupravičeno prejetih štipendij v preteklih letih.

Zavod je v letu 2014 povprečno mesečno izplačeval štipendije 177 Zoisovim štipendistom. Povprečno

število štipendistov je kar za 70,5 % manjše kot v letu 2013. Ob koncu decembra 2014 je bilo na

Zavodu še 49 aktivnih štipendistov. Vsi so bili študenti. Povprečna Zoisova štipendija v letu 2014 je

znašala 324,26 EUR.


85

MODERNIZACIJA ZAVODA IN PROJEKTI V LETU 2014

V letu 2014 smo na Zavodu izvajali 22 razvojnih projektov, od tega 19 projektov, ki se nadaljujejo iz

preteklih let in 2 projekta, ki smo jih pričeli izvajati v letu 2014. V letu 2014 smo izvajali 11 projektov,

financiranih iz Evropskega socialnega sklada, med katere štejemo poleg modernizacijskih projektov

tudi projekt Za Pokolpje – aktivno in dejavno, ki vsebinsko sodi v področje aktivne politike

zaposlovanja in projekt Tehnične pomoči, ki zagotavlja učinkovito izvajanje operativnega programa,

razvojnih prioritet, prednostnih usmeritev ter operacij in aktivnosti.

S strani Evropske komisije je bilo v letu 2014 financiranih 6 projektov, v okviru katerih smo kot vodilni

partner ali pa v sodelovanju z drugimi partnerji izvajali aktivnosti na področju zaposlovanja,

izobraževanja, raziskav in inovacij. ZRSZ je v letu 2014 sodeloval tudi pri izmenjavi izkušenj, in sicer s

svojim sodelovanjem pri dveh čezmejnih projektih z Italijo in enem čezmejnem projektu z Avstrijo.

Poleg navedenih projektov smo v letu 2014 izvajali tudi 2 interna projekta na področju zaposlovanja.

V letu 2014 je ZRSZ pripravil predloge projektov za izvajanje v novem finančno obdobju 2014 – 2020,

v skladu z izhodišči Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike.

PROJEKT »PROJEKTNA PISARNA - MODERNIZACIJA ZRSZ«

V letu 2014 smo poleg izvajanja navedenih stalnih nalog uresničili tudi naslednje cilje:

Zaposleni v projektni pisarni smo bili vključeni v 12 različnih programov usposabljanja, delavnic,

seminarjev in e – učenja glede na naše potrebe po znanju.

V podporo projektnemu delu na ZRSZ smo vpeljali spletno aplikacijo 4 PM, ki nam zagotavlja

celosten pregled nad izvajanjem projektov, pregled nad projekti prijavljenimi na razpise in pregled

nad prejetimi projektnimi pobudami. S takšno podporo smo zagotovili kvalitetnejše vsebinsko in

finančno spremljanje projektov, ki je podlaga za poročanje vodstvu in financerjem projektov.

Aplikacija namreč zagotavlja vsem, ki sodelujejo v procesu izvajanja projektov na ZRSZ (vodje

projektov, projektna pisarna, vodstvo) takojšen vpogled v ključne podatke o projektih, v planirana

sredstva in kazalnike posameznih projektov ter v vsebinsko in finančno realizacijo projektov.

Projekt se izvaja v okviru OP RČV za obdobje 2007 – 2013, in sicer v okviru 5. razvojne prioritete

»Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2. prednostne usmeritve »Reforma institucij na

trgu dela«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS.

Projekt Projektna pisarna – modernizacija ZRSZ je projekt, ki ima v času izvajanja od januarja 2010 do

septembra 2015 poglavitni cilj zagotoviti celostno podporo projektnemu delu na Zavodu. Cilj se

realizira prek aktivnosti zagotavljanja podpore projektnem pristopu v vseh fazah projektnega dela,

zagotavljanja koordinacije projektov med seboj in v povezavi z redno dejavnostjo Zavoda, pridobivanju

ter prenosu znanja in izkušenj med projekti, izboljševanju sistema spremljanja in poročanja o projektih

ter zagotavljanju trajnostnega vidika projektov.

Namena operacije sta vzpostavitev projektne pisarne kot samostojne enote ZRSZ in razvoj

pridobivanja dodatnih finančnih virov za izvedbo projektov modernizacije ZRSZ.

V letu 2014 smo v okviru projekta Projektna pisarna – modernizacija ZRSZ izvajali naslednje stalne

naloge: priprava in oddaja zahtevkov za izplačila, pravna pomoč pri vodenju projektov in pri izvedbi

javnih naročil, spremljanje in prijava na razpise z namenom pridobivanja dodatnih finančnih virov ter

vsebinsko in finančno spremljanje izvajanja projektov v povezavi z redno dejavnostjo ZRSZ.


86

Koordinirali smo pripravo izhodišč ter vsebinskih in finančnih načrtov za naslednjo finančno

perspektivo.

PROJEKT »KONTAKTNI CENTER«

Projekt Kontaktni center, ki se izvaja v obdobju 2008 – 2014 v okviru OP RČV 2007 – 2013, 5.

razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2 prednostne usmeritve

»Reforma institucij na trgu dela« je eden izmed večjih razvojnih projektov na ZRSZ. Projekt je

sofinanciran iz sredstev ESS in je bil zasnovan v letu 2008 z namenom uvedbe novega, dodatnega

komunikacijskega kanala za zagotavljanje informacij in svetovalne pomoči strankam.

V letu 2014 smo realizirali vrsto planiranih aktivnosti tako z vidika nudenja storitev za stranke v skladu

s Katalogom storitev in virov znanj, kot tudi vseh spremljajočih aktivnosti in ustrezne organizacije dela,

ki zagotavljajo kakovostno delovanje Kontaktnega centra:

Strankam smo zagotavljali kvalitetne informacije in svetovanja prek treh komunikacijskih kanalov

(telefon, elektronska pošta, Interaktivna zavodska asistentka - IZA).

Za doseganje kakovosti podanih informacij smo izvedli vrsto izobraževanj in usposabljanj iz

področij vsebin, ki jih pokrivamo in uporabe spletnih aplikacij.

Posebno pozornost smo namenili izvedbi usposabljanj iz vidika komunikacijskih veščin s

poudarkom na nadgradnji pisne komunikacije, kakor tudi ciljno usmerjenega posluha v ustni

komunikaciji.

Sistematično in sproti smo spremljali delovanje interaktivne zavodske asistentke IZE, ki

uporabnikom zavodove spletne strani odgovarja na splošna vprašanja in pomaga pri iskanju

informacij in na podlagi tega nadgrajevali bazo znanja.

Sodelavcem na Zavodu smo omogočili dostop do baze znanja, ki smo jo predhodno nadgradili z

vsebinami iz Kataloga storitev Kontaktnega centra.

Na podlagi predlogov strank, s katerimi komuniciramo in spremljanja spletne strani Zavoda, smo

pripravili izhodišča in predloge za izboljšavo storitev z vidika ustreznejšega informiranja strank in

jih posredovali v pristojne službe.

Organizirali smo predstavitev organiziranosti dela Kontaktnega centra in nudenja storitev vodjem

organizacijskih enot iz Območne službe Ljubljana in Maribor z namenom prenosa informacij svojim

sodelavcem za večjo prepoznavnost Kontaktnega centra z vidika opravljanja dela.

Udeležili smo se zaposlitvenih sejmov v Kopru, Mariboru, Kranju in bili prisotni na sejmu Moje delo

v Ljubljani, ljubljanskem obrtno – podjetniškem sejmu, posvetu za delodajalce v Dravogradu in

Velenju, kakor tudi na Dnevu odprtih vrat Zavoda, kjer smo aktivno promovirali storitve

Kontaktnega centra.

V sodelovanju z Območno službo Ljubljana smo za sodelavce Kontaktnega centra organizirali

praktična usposabljanja iz različnih področij dela Zavoda (s ciljem medsebojnega učenja in

izboljšanja storitev za stranke).

Organizirali smo usposabljanja sodelavcev telefonistov iz Območnih služb z namenom seznanitve

z delom Kontaktnega centra in s tem usmerjanja strank na KC zaradi razbremenitve OS in UD s

telefonskimi klici.

Kontaktni center je v letu 2014 realiziral skupaj 104.516 neposrednih kontaktov s strankami. Od tega

smo obdelali 76.055 telefonskih kontaktov, 13.988 elektronskih sporočil in zagotovili 14.473 odgovorov

na zastavljena vprašanja prek Interaktivne zavodske asistentke IZE. Ti podatki potrjujejo, da je


87

Kontaktni center strankam omogočil uporabo različnih kanalov ter jim s tem zagotovil možnost, da

izbirajo zanje najustreznejši način komuniciranja.

PROJEKT »IZOBRAŽEVALNI CENTER ZRSZ«

Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS in se izvaja v okviru 5.razvojne prioritete Institucionalna in

administrativna usposobljenost ter 5.2. prednostne usmeritve Reforme institucij na trgu dela OP RČV

2007 – 2013. Namen in cilj projekta je vzpostavitev izobraževalnega centra Zavoda in izobraževanje

ter usposabljanje zaposlenih z namenom dviga kompetenc zaposlenih in dviga kakovosti storitev, ki jih

Zavod nudi uporabnikom. V letu 2014 smo uspešno podaljšali trajanje projekta do 30. 6. 2015.

V letu 2014 smo na projektu nadaljevali s treningi ključnih veščin zaposlenih ZRSZ.

V letu 2014 smo z izvedbo internih usposabljanj in organizacijo ter izvedbo usposabljanj z zunanjimi

izvajalci realizirali 1.182 vključitev zaposlenih v usposabljanje. V e-učenje smo vključili 440

udeležencev. Poleg internih usposabljanj in usposabljanja z zunanjimi izvajalci smo v letu 2014

zaključili tudi individualne treninge z modaliteto coachinga za 105 oseb. Od tega smo v letu 2014 na

novo vključili 29 oseb. Skupno je bilo v izobraževanja v okviru IC ZRSZ v letu 2014 vključenih 1.651

udeležencev.

Izvedli smo 36 internih delavnic. Za področje osnovnega kariernega svetovanja smo izvedli interna

usposabljanja: 7 delavnic Svetovalni proces na zaposlovanju, 1 delavnica Delo s skupino na

zaposlovanju, 4 delavnice Svetovalni intervju.

Za poglobljeno karierno svetovanje smo izvedli 2 delavnici Aktivacija svetovalnega procesa, 1

delavnico Motivacijski intervju in 1 delavnico Metode in tehnike dela s skupino.

Pripravili smo dve novi usposabljanji:

Z namenom prepoznavanja aktualnih trendov na trgu dela pri zaposlovanju mladih, svežih in

proaktivnih pristopov, ki mladim na nov način omogočajo vstop na trg dela, kot so: sokreiranje

delovnih mest, »coworking«, »crowdfunding«, »kickstarter«, projektno delo, socialna omrežja pri

iskanju zaposlitve, smo pripravili in izvedli usposabljanje svetovalcev za delo z mladimi – 7 delavnic.

Za izboljšanje procesa posredovanja in razumevanje potreb delodajalcev in zahtev delovnega mesta,

smo pripravili delavnico Kompetenčni intervju z namenom seznaniti sodelavce z različnimi

kompetenčnimi modeli in kompetenčnimi profili, ter kako z vedenjskim intervjujem ugotavljamo

kompetence brezposelnih. Izvedli smo 4 delavnice.

Trenerji so izvedli še 4 delavnice Komunikacija ter 5 delavnic Stres na delovnem mestu.

Z zunanjimi izvajalci smo izvedli 36 usposabljanj. Za dvig kompetenc za delo z delodajalci smo

organizirali 2 delavnici Trendi in značilnost poslovnih okoljih ter trendi v trženju, Psihologija prodaje in

pogajanj, 3 delavnice Trening tržnega razgovora in pogajanj, 1 delavnico Poslovni razgovor pri

delodajalcu s coachingom ter 1 delavnico Načrtovanje dela z delodajalci – proaktiven pristop.

Za večanje učnih učinkov usposabljanj in prenos naučenega na delovno mesto so se trenerji udeležili

usposabljanja Poslovni coaching in TAcoaching. Organizirali smo 12 izobraževanj s področja težav v

duševnem zdravju za vse OS ter 13 usposabljanj Samozaščita v kriznih situacijah in nevarnih

okoliščinah na delovnem mestu. Za namene izvajanja internih tečajev za področje programskega

orodja excel smo organizirali 1 usposabljanje inštruktorjev. Za vodstvo Zavoda je zunanji izvajalec

izvedel delavnico Skozi vizijo in vrednote do jasnih strateških in osebnih ciljev ter motiviranje

sodelavcev za učinkovito delo.


88

V letu 2014 smo nadaljevali z izvedbo individualnih učnih načrtov in s tem povezanimi prilagojenimi

treningi ključnih veščin za dvig kompetenc svetovalnega dela s strankami: svetovalni intervju,

svetovalni proces na zaposlovanju, delo s skupino na zaposlovanju ter ravnanje v težavnih situacijah.

Individualne treninge je zaključilo 105 udeležencev. Od tega je bilo vključenih in poročanih v letu 2013

76 oseb, ki pa so nadaljevali s treningi še v letu 2014. 29 oseb pa je bilo na novo vključenih v letu

2014.

V letu 2014 smo nadaljevali z eUčenjem in vključili 440 oseb. E-učenje je potekalo na naslednjih

eGradivih: 1 x eUčenje Prijava tujca v evidenco brezposelnih oseb, 1 x Metode in tehnike za izbor

kandidatov glede na zahteve delovnega mesta, 1 x Metode in tehnike za izbor kandidatov glede na

zahteve delovnega mesta – vodje Uradov za delo, 2 x eUčenje Tehnike spoprijemanja s stresom, 1 x

eUčenje Delovni stili, 2 x eUčenje Svetovalni intervju, 1 x eUčenje Doktrina dela z BO, 1 x eUčenje

poslovni razgovor, 2 x eUčenje Učinkovita komunikacija, 2 x eUčenje Telefonska komunikacija, 1 x

predtestiranje za MS Excel.

Pripravili smo dve novi eGradivi, in sicer Požarna varnost in Zdrava prehrana na delovnem mestu.

PROJEKT »DO BOLJŠE KAKOVOSTI STORITEV Z VEČ SVETOVALCI

ZAPOSLITVE«

Zavod izvaja projekt »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve«, ki je osredotočen na

uvajanje individualnega in bolj osebnega pristopa do brezposelnih oseb ter zmanjšanjem razmerja

med številom svetovalcev in številom brezposelnih oseb.

Projekt traja od junija 2009 do konca junija 2015 in se izvaja v okviru OP RČV za obdobje 2007 –

2013, in sicer v okviru 5. razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2

prednostne usmeritve »Reforma institucij na trgu dela«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS.

Namen projekta je dvojen. Prvi je dvig kakovosti storitev za prvo ciljno skupino projekta – uporabnike

storitev ZRSZ, ki so brezposelne osebe in delodajalci (z zagotavljanjem ugodnejšega razmerja med

številom brezposelnih oseb in posameznim svetovalcem zaposlitve, zagotoviti hitrejši, sodobnejši

svetovalni proces ter izboljšati sodelovanje z delodajalci). Drugi namen je zagotoviti neposredno

zaposlitev, usposobljenost in dvig kompetenc druge ciljne skupine – novo zaposlenih svetovalcev. Z

izvajanjem aktivnosti projekta bodo le – ti pridobili znanja, izkušnje in veščine, ki bo povečala njihovo

konkurenčnost na trgu dela po zaključku projekta.

V letu 2014 so svetovalci, zaposleni na projektu, uresničevali ključne naloge iz naslova projekta, in

sicer svetovalno delo z brezposelnimi osebami in iskalci zaposlitve, z izvajanjem storitev so krepili

vzajemni odnos z delodajalci. Med 45 svetovalci na projektu jih je bilo 28 vključenih v shemo Jamstvo

za mlade. Za potrebe kakovostnega svetovalnega procesa se je nadaljevalo stalno usposabljanje

svetovalcev z udeležbo na notranjih in zunanjih izobraževanjih ter na izobraževanjih v okviru

Izobraževalnega centra ZRSZ. Usposabljanje je potekalo tudi na samem delovnem mestu, ob

neposrednem delu z uporabniki storitev Zavoda in ob podpori mentorjev.

Realizirana je bila sprememba operacije, ki se je vsebinsko nanašala na vključitev v program

»Jamstvo za mlade«.

Z izvajanjem projekta »Do boljše kakovosti storitev z več svetovalci zaposlitve« smo podpirali

usmeritev Zavoda za povečevanje učinkovitosti posredovanja v zaposlitev.


89

PROJEKT »SPODBUJANJE ZAPOSLJIVOSTI, IZOBRAŽEVANJA IN

SOCIALNEGA VKLJUČEVANJA DELAVCEV MIGRANTOV IN

NJIHOVIH DRUŽIN«

Projekt se izvaja v okviru OP RČV 2007 – 2013, in sicer v okviru 4. razvojne prioritete »Enake

možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« ter 4.1 prednostne usmeritve »Enake možnosti na trgu

dela in krepitev socialne vključenosti«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS. Info točka za tujce

Zavoda vse od začetka delovanja v letu 2009 predstavlja nov komunikacijski kanal, namenjen

posredovanju informacij delovnim migrantom in njihovim družinskim članom, o pogojih za zaposlitev,

delu, prebivanju in usposabljanju ter izobraževanju na enem mestu, za njihovo lažje vključevanje v

družbeno okolje v Republiki Sloveniji.

Cilji projekta je delovanje v smeri preprečevanja izkoriščanja, diskriminacije v kadrovskih postopkih in

brezposelnosti migrantov, obenem pa omogočiti tudi boljšo dostopnost do novih zaposlitev oz. večjo

konkurenčnost delavcev migrantov na trgu dela. S povečevanjem števila obravnavanih oseb na

stacionarni in mobilni Info točki za tujce ter na osnovi večkanalnega poslovanja ter s hitrim odzivanjem

na razmere na trgu dela se delavcem migrantom omogoča enakopravnejši položaj na trgu dela.

V letu 2014 se je nadaljevala III. faza projekta – delovanje Info točke za tujce, ki bo potekala do

zaključka projekta, ki bo septembra 2015.

V letu 2014 smo:

Izvajali informiranja in svetovanja (večkanalno) 30.827 delavcem migrantom in njihovim družinskim

članom, distribuirali večjezično informativno gradivo Publikacija »Prvih 500 po slovensko« -

prevajanje in oblikovanje, tisk in distribucija po 5.000 izvodov ruske in albanske verzije, ki so

dopolnile že v lanskem letu izdana slovarčka v srbskem jeziku (v cirilici) in bosansko – hrvaškem

jeziku (v latinici) ter zagotovili objavo na spletu. Redno smo ažurirali spletno stran v petih tujih

jezikih in sodelovali na kariernih dogodkih po vsej državi.

S Slovensko filantropijo smo v okviru »Programa prostovoljstva Info točke za tujce ZRSZ« izvedli tri

usposabljanja prostovoljcev z izkušnjo migranta ali nudenja podpore migrantom za izvajanje

informiranja priseljencev za njihov lažji vstop na trg dela na lokalni ravni.

Z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije, kot partnerjem v projektu, smo zagotovili izvajanje

dodatnih storitev informiranja, svetovanja in brezplačne pravne pomoči migrantom. Izvedena sta

bila tudi dva modula strokovnega usposabljanja za zagovornike.

PROJEKT »NACIONALNA KOORDINACIJSKA TOČKA ZA

VSEŽIVLJENJSKO KARIERNO ORIENTACIJO«

Vseživljenjska karierna orientacija je dejavnost, integrirana v šolske kurikulume, v delo kadrovskih

služb ter svetovalcev za izobraževanje in usposabljanje. Zaradi razdrobljenosti v različna področja se

je pojavila potreba po koordiniranju te dejavnosti in po enotni ureditvi tega področja. Projekt se izvaja

od jeseni 2010 do avgusta 2015 v okviru OP RČV 2007 – 2013, in sicer v okviru 5. razvojne prioritete

»Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2 prednostne usmeritve »Reforma institucij na

trgu dela« in je sofinanciran iz sredstev ESS.

V letu 2014 smo v okviru projekta:

Sodelovali v medresorski Strokovni skupini za VKO, kjer smo pripravili enotna programska

izhodišča za VKO v različnih sektorjih.


90

Izvedli 21 krajših izobraževanj za izvajalce karierne orientacije, ki se jih je udeležilo 312

svetovalcev zaposlenih.

Izbrali izvajalca 140 urnega modularnega izobraževanja, ki bo potekal v letu 2015 in v njega

vključili 60 udeležencev.

Pripravili predlog standardov kakovosti VKO v zaposlovanju ter merila in kazalnike testirali v praksi,

ter jih predstavili svetovalcem na Zavodu.

Pripravili smo elaborata Karierni centri za mlade, ki definira izhodišča, za izvajanje tovrstnih

programov.

Oblikovali smo učni načrt obveznega izbirnega predmeta Karierna orientacija za tretjo triado v

osnovni šoli.

Projekt smo predstavljali na Letnem posvetu o izobraževanju odraslih 2014, na izobraževalnih

dnevih svetovalnih središč v organizaciji ACS in objavili novosti na projektu v Novičkah ACS.

PROJEKT »RAZVOJ IN PROMOCIJA STORITEV TER

PRIPOMOČKOV ZA VSEŽIVLJENJSKO KARIERNO ORIENTACIJO

BREZPOSELNIH, DRUGIH ISKALCEV ZAPOSLITVE IN NEAKTIVNIH«

Projekt se izvaja od leta 2011 v okviru OP RČV 2007 – 2013, in sicer v okviru 2. razvojne prioritete

»Spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«, 2.1. prednostne usmeritve »Spodbujanje

zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS.

V letu 2014 je bilo razvitih vrsta pripomočkov in aktivnosti za samostojno vodenje kariere, s

katerimiželi Zavod spodbuditi prebivalstvo k aktivnemu in odgovornemu spoprijemanju s

spremembami na trgu dela.

Na uradih za delo so bili nameščeni prikazovalniki za informiranje brezposelnih oseb in drugih iskalcev

zaposlitve o aktualnih dogodkih in aktivnostih, namenjenih zaposlovanju in samostojnemu vodenju

kariere. Pripravile so se aktualne vsebine, ki jih iskalcem zaposlitve posredujemo preko

prikazovalnikov.

Oblikovali in natisnili smo novi zloženki in nova plakata za prenovljeno e-svetovanje ter za program

Kam in kako. Mobilni portal ZRSZ smo dopolnili z načrtom iskalnika programov zaposlovanja in

izobraževanja za mlade iskalce zaposlitve in ga namestili na strežnik. Na spletni strani ZRSZ smo

dodali novo podstran za mlade http://www.ess.gov.si/mladi, kjer so zbrane tudi aktualne informacije o

Jamstvu za mlade. Dopolnili smo jo s pregledom vseh ukrepov za mlade iskalce zaposlitve, s

kategorijo Izzivi in priložnosti ter z ostalimi koristnimi povezavami. Vzpostavili smo e-račun Zavoda na

socialnem omrežju Facebook, preko katerega smo do konca leta 2014 objavili 267 obvestil ter dosegli

približno 40.000 ljudi na mesec.

Septembra 2014 smo organizirali in izvedli konferenco projekta z naslovom Spleti svojo kariero, ki je

potekala v prostorih Gospodarske zbornice v Ljubljani. Predstavili smo nastale pripomočke v okviru

projekta in spletno stran spletisvojokariero.si.

Za Karierna središča smo pripravili informativne table in zgibanke storitev, s katerimi želimo vplivati na

večjo prepoznavnost Kariernih središč Zavoda.

V okviru projekta Razvoj in promocija storitev ter pripomočkov za vseživljenjsko karierno orientacijo

brezposelnih, iskalcev zaposlitve in neaktivnih, je bila pripravljena dokumentacija za zaposlitev 40-ih

novih svetovalcev za delo z mladimi, ki pri svojem strokovnem delu uporabljajo in promovirajo nove


91

pripomočke, ki so nastali na področju vseživljenjske karierne orientacije. Novi svetovalci so nastopili

delo s 14. 4. 2014 za obdobje enega leta.

PROJEKT: »ZA POKOLPJE – AKTIVNO IN DEJAVNO!«

Namen projekta je motiviranje, izobraževanje, usposabljanje in spodbujanje zaposlovanja

brezposelnih oseb in iskalcev zaposlitve katerih zaposlitev je ogrožena, s stalnim prebivališčem na

območju Pokolpja ter identifikacija in aktivacija oseb na področju Pokolpja, ki so neaktivne oz. niso

zaposlene, niti vpisane v evidenco brezposelnih.

Operacija se izvaja v okviru OP RČV za obdobje 2007 – 2013, 4. razvojne prioritete: »Enakost

možnosti in spodbujanje socialne vključenosti«, 4. 1. Prednostne usmeritve: »Enake možnosti na trgu

dela in krepitev socialne vključenosti. Projekt je sofinanciran iz sredstev ESS.

Projekt obsega tri sklope aktivnosti, znotraj katerih so planirane posamezne naloge:

vzpostavitev projektne pisarne,

vključevanje oseb iz ciljne skupine v informiranje, izobraževanje in usposabljanje ter

sodelovanje z delodajalci, identificiranje njihovih potreb in priložnosti novega zaposlovanja.

V letu 2014 je bilo v usposabljanja za aktivno načrtovanje zaposlitve, ki so se odvijala v Črnomlju,

Kočevju, Metliki in Loškem Potoku, vključenih 278 oseb. V sodelovanju z zunanjimi izvajalci je bilo

organiziranih 11 zaposlitvenih dni, predavanj in ogledov dobrih praks na terenu. Zaradi lažjega

vključevanja oseb v usposabljanja za aktivno načrtovanje zaposlitve, smo v sodelovanju z zunanjimi

izvajalci izvedli 5 motivacijskih predstavitev.

Prav tako sta aktivno delovali tudi info točki v Črnomlju in Kočevju, ki ju je v letu 2014 obiskalo 1.865

oseb. Obiskovalcem je ves čas na voljo individualna pomoč pri pisanju ponudb in prijav na prosta

delovna mesta, pomoč pri uporabi svetovnega spleta in navezovanja kontaktov z delodajalci in

institucijami v okolju. V info točki je za izvedbo omenjenih aktivnosti za stranke na voljo vsa potrebna

tehnična oprema. Info točki sta redno izvajali tudi mobilne enote na terenu. V letu 2014 je 27 mobilnih

enot na terenu obiskalo 409 oseb.

Z namenom obveščanja in informiranja delodajalcev, brezposelnih ter neaktivnih oseb na trgu dela, je

bil organiziran karierni sejem v Kočevju, s spremljevalnim programom in okroglo mizo. Za promocijo

ukrepa Povračilo prispevkov delodajalca v Pokolpju smo v novembru, skupaj s predstavniki DURS-a,

izvedli predstavitev na RC Kočevje Ribnica, kjer je bilo prisotnih 15 delodajalcev in institucij.

Z objavami v medijih smo širšo javnost informirali o možnostih koriščenja programov APZ ter drugih

aktualnih zadevah v lokalnem okolju. Aktivnosti projekta smo predstavili na številnih prireditvah

(Festival prostovoljstva, Teden vseživljenjskega učenja, 18. Seja koordinacijskega sosveta na Upravni

enoti Črnomelj). V oktobru smo v sodelovanju z MDDSZ izdali brošuro o socialnem podjetništvu v

Pokolpju.

PROJEKT »RAZVOJ MODELA TAKSONOMIJE POKLICNIH VEŠČIN

IN KOMPETENC S PREDHODNO PRILAGODITVIJO IN UVEDBO

NACIONALNIH POKLICNIH KVALIFIKACIJ SKP-08 IN KLASIUS»

Z internim projektom želimo razviti sistemski model taksonomije poklicnih veščin in kompetenc ter

izdelati taksonomijo kot novo sistemsko orodje za podporo strokovnemu delu. Projekt se je pričel dne


92

1. 7. 2010 in ima planiran zaključek septembra 2016. Z novim orodjem bo možno povezati informacije

o zahtevah prostih delovnih mest z vidika formalnih znanj, dodatnih znanj, veščin in kompetenc ter

informacije o formalnih in dodatnih znanjih, veščinah in kompetencah iskalcev zaposlitve. Sistemski

model taksonomije je zahteval predhodno prilagoditev Standardne klasifikacije poklicev (SKP), ki je

bila izvedena julija 2011 in uvedbo Klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja

(KLASIUS), ki je bil uveden s 1. 1. 2014.

V drugi polovici leta 2014 je potekalo dodatno usposabljanje za uporabo KLASIUS-a po območnih

službah. Izvedeno je bilo 14 usposabljanj, ki se jih je udeležilo 423 sodelavcev. Z dodatnim

usposabljanjem so bile odpravljene težave pri evidentiranju izobrazbe v evidenci brezposelnih oseb in

v evidenci prostih delovnih mest.

Na področju taksonomije je vodstvo Zavoda odločilo, da se nadaljuje z modelom, ki je bil razvit v

okviru projekta VKO in vsebuje segment splošnih kompetenc. Temu modelu se doda segment

poklicno specifičnih kompetenc. Podlaga za določanje poklicno specifičnih kompetenc je ESCO

taksonomija. Sprejet je bil dogovor, da se model napolni za 430 referenčnih poklicev v okviru

Standardne klasifikacije poklicev. Aktivnosti na taksonomiji potekajo v okviru Delovne skupine za

implementacijo in razvoj kompetenčnega modela ZRSZ za brezposelne osebe in delodajalce.

PROJEKT »UVEDBA ELEKTRONSKEGA

DOKUMENTACIJSKEGA SISTEMA V ZRSZ«

Projekt vzpostavlja brezpapirno poslovanje v Zavodu ter spodbuja stranke in poslovne partnerje k

elektronskemu poslovanju z Zavodom. Izvaja se od oktobra 2010 do septembra 2015 v okviru OP

RČV 2007 – 2013, 5. razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost« in 5.2.

prednostne usmeritve »Reforma institucij na trgu dela« in je sofinanciran iz sredstev ESS.

V letu 2014 je projekt nadaljeval z uspešno uvedbo brezpapirnega poslovanja, izpolnil zastavljene cilje

ter dosegel 99,78 % finančno realizacijo. Pokazali so se prvi večji učinki uvedbe brezpapirnega

poslovanja, beleži pa se tudi vse večje zadovoljstvo uporabnikov. V letu 2014 so bile v produkcijo

uvedene nove dodatne funkcionalnosti za module v produkciji, trije novi moduli EDS-GC za podporo

temeljnim procesom Zavoda (programi zaposlovanja – APZ, zagotavljanje materialnih pravic –

Sociala, potrebe po delavcih), ter razvita in uvedena podpora za APZ terjatve, eRačune, ZUP statistiko

in javna dela (e-storitvi za žled in listo prisotnosti). Vzpostavljene so bile povezave med EDS-GC in

zalednimi aplikacijami APZnet, ZPnet, Vnos PD in PS, Sociala in Terjatve ter glavne pisarne in

digitalizacija gradiva po območnih službah in na Centralni službi. Glavne pisarne območnih in

centralne službe so opremljene z akreditiranimi napravami za optično zajemanje dokumentov. Tako je

bilo v letu 2014 v sistem EDS-GC zajeto 421.535 dokumentov, odposlanih okoli 150.000 dokumentov,

kreirano 31.218 zahtevkov za odsotnost in 17.819 potnih nalogov. Zajem se je na mesečni ravni

povečal iz 1.300 v 2013 na 58.000 dokumentov v decembru 2014. V aplikacijo EDS-GC je bilo poleg

tega ob uvedbi novih modulov za APZ in Socialo na produkcijsko linijo uvoženo preko 160.000

dosjejev, 290.000 zadev in 1.800.000 dokumentov. Sodelavci na projektu so redno izvajali tudi pomoč

glavni pisarni (digitalizacija, uvrščanje in odprema dokumentov) in nudili pomoč ostalim sodelavcem

Zavoda. Skupno smo na projektu izvedli 98 usposabljanj ter usposobili 732 uporabnikov. Poleg

administrativnih in ostalih opravil na projektu se je v letu 2014 razvijala tudi rešitev za modul Trg dela

ter nadaljevalo delo na analizi procesa izdaje delovnih dovoljenj, digitalizirali pa smo tudi originale

pogodb, naročilnic in predlogov javnih naročil. Podpisovanje poteka s kvalificiranim digitalnim

potrdilom, naročilnice, potni nalogi in vloge za odsotnost so v celoti elektronske.


93

PROJEKT »AGENCIJA ZA SOCIALNO EKONOMIJO – SEA«

Namen projekta SEA je razvoj inovativnega sistema, ki bo omogočal ranljivim osebam zaposlitveno

vključitev preko aktivnosti, ki bodo pripomogle k razvoju socialne ekonomije in skupnega sistema za

socialno in zaposlitveno vključevanje. Operativni cilji projekta je bil ustanovitev čezmejne agencije za

promocijo socialne ekonomije, oblikovanje mreže različnih storitev za vključevanje in ustanovitev novih

delovnih področij za socialna podjetja na okoljskem območju. Projekt se je večinoma osredotočil na

čezmejno območje Gorice in Nove Gorice in osrednjega slovenskega območja, rezultati in prenos

dobrih praks pa bodo podlage za delovanje na območju celotne države.

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija, v obdobju od

2007 – 2013, iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (85 %), nacionalnih sredstev (10 %),

5 % pa je iz sredstev za delovanje Zavoda (PP 4432). Zavod sodeluje kot partner v projektu, ki se je

izvajal od 1. septembra 2011 do 31. decembra 2014.

V letu 2014 je Zavod sodeloval v naslednjih aktivnostih:

Udeležba na sestankih za koordinacijo in upravljanje projekta in na delovnih sestankih po

posameznih delovnih sklopih.

Skupaj s SLO partnerji na projektu soorganiziral in aktivno sodeloval v izvedbi dveh poglobljenih

delavnic za osebe, zainteresirane za ustanovitev socialnega podjetja.

Skupaj s projektnimi partnerji pregledal in dopolnil končno verzijo skupnega dokumenta na DS 4 –

oblikovanje storitev za socialno ekonomijo in skupnega dokumenta o novih zaposlitvenih možnosti

na DS 5. Pripravili smo potrebne podatke in podlage za analize za razvoj socialnega podjetništva.

Soorganiziral in sofinanciral informativni dogodek projekta v Ljubljani. Informativni dogodek je

potekal 22. 10. 2014 v Ljubljani v okviru 5. dnevov socialne ekonomije.

Sodeloval pri pripravi besedila za teritorialne sporazume.

Pripravil več novic (news letters) za javnost, ki so objavljene na spletni strani projekta SEA.

Pripravil vsa ustrezna poročila in dokazila o delu za prvostopenjsko kontrolo.

PROJEKT »INKUBATOR ZA SAMOZAPOSLOVANJE MLADIH

BREZPOSELNIH OSEB«

Projekt je bil sofinanciran v okviru programa PROGRESS pri Evropska Komisija in sicer 80 % s strani

Evropske komisije in 20 % s sredstvi za delovanje Zavoda (PP4432) in je bil namenjen spodbujanju

socialnega vključevanja mladih brezposelnih oseb prek spodbujanja njihovega samozaposlovanja. Cilj

projekta je bil razvoj ter testiranje modela Inkubatorja za samozaposlovanje teh oseb. Zavod za

zaposlovanje je sodeloval v projektu kot partner. V letu 2014 je Inkubator nadaljeval s krajšim

usposabljanjem za dodatno vključene osebe iz novembra 2013 in pripeljal program do zaključka.

Zavodov del na projektu je v letu 2014 obsegal sodelovanje pri testiranju in evalvaciji rezultatov

Inkubatorja ter razširjanju projektnih rezultatov (razdelitev promocijskega materiala zainteresiranim,

sodelovanje na zaključni konferenci v februarju 2014 ipd.).


94

PROJEKT »EXPAK.AT.SI«

Projekt je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Programa čezmejnega

sodelovanja Avstrija – Slovenija v obdobju 2007 – 2013 (85 %), iz nacionalnih sredstev (10 %) in 5 %

s sredstvi za delovanje Zavoda (PP 4432) ter se izvaja od februarja 2010 konca leta 2014. Zavod v

projektu sodeluje kot partner. Pri strateških in vsebinskih zadevah sodelujeta regionalni službi Zavoda

za zaposlovanje za avstrijsko Koroško in Štajersko.

V letu 2014 so se v okviru projekta izvajale aktivnosti v posameznih delovnih paketih v obliki delavnic

in konference, in sicer:

Konferenca »Nove poti?«, ki je obravnavala problematiko garancij za mlade in pristope evropskih

zavodov za zaposlovanje ter modele dobrih praks in delavnice, ki so obravnavale zaposlovanje

slovenskih delavcev v Avstriji, zaposlovanje tujcev na avstrijskem Koroškem in migracijo iz

sosednjih držav v Slovenijo.

Pripravljeno in preskušeno je bilo analitično orodje za sodelovanje zavodov s podjetji in

vzpostavljena komunikacijska struktura za skupno oskrbo podjetij blizu meje.

Dokončana so bila Navodila za oddajo javnih naročil, ugotavljanje rizičnih skupin mladih in

določitev dobre prakse.

Pripravljen je bil Strateški priročnik za obvladovanje učinkov odprtja trga dela Slovenija- Avstrija ter

izvedena evalvacija izvajanja projekta.

Pripravljena je bila zaključna brošura: avstrijsko – slovenska strokovna akademija 2010 – 2014:

USPEHIINIZZIVI.

PROJEKT »PORTAL ZA DELODAJALCE«

Projekt Portal za delodajalce, ki se izvaja z internimi viri, smo v letu 2014 izvajali na delu priprave

dokumentacije in priprav na produkcijo novega portala. Cilj v letu 2014 je bil produkcija portala in

začetek razvoja ostalih storitev, in sicer programov zaposlovanja, preprogramiranje aplikacije prostih

delovnih mest ter nov iskalnik za brezposelne.

Aktivnosti, ki so bile opravljene v letu 2014:

Pripravljena dokumentacija za iskalnike med brezposelnimi osebami in dosežen dogovor z Uradom

informacijske pooblaščenke, katere podatke o brezposelnih osebah lahko prikazujemo

delodajalcem na portalu.

Pripravljena dokumentacije za preprogramiranje aplikacije Prosta delovna mesta.

Pripravljena okvirna dokumentacija za programe zaposlovanja.

V novembru mesecu smo dali v produkcijo nov portal za delodajalce na naslovu:

www.zadelodajalce.si.

PROJEKT »ORTIGORIZIANI / GORIŠKI VRTOVI - OGV«

Projekt OGV je socialno inovativen projekt, namenjen malim in srednje velikim kmetijskim podjetjem in

vsem prebivalcem območja EZTS »Evropsko mesto«. Je nadgradnja projekta SEA. V projektu SEA je

kot nova aktivnost oziroma zaposlitvena možnost identificirano tudi trajnostno naravnano kmetijstvo.

http://www.zadelodajalce.si/


95

Projekt OGV v praksi udejanja način distribucije pridelkov, ki bo zagotovil večji donos za pridelovalce

in višjo kakovost za kupce. Operativni cilj projekta je vzpostavitev spletne tržnice na kateri bi se

srečevali lokalni ponudniki kmetijskih proizvodov in lokalni kupci s ciljem »nič kilometrov od

pridelovalca do kupca«.

Projekt je osredotočen na čezmejno območje Gorice in Nove Gorice v polmeru 50 km.

Projekt je sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija v obdobju 2007 –

2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj (85 %), nacionalnih sredstev (10 %), 5 % pa

je iz sredstev za delovanje Zavoda (PP 4432). Zavod sodeluje v projektu kot partner. Projekt se

dejansko izvaja v času od 1. 1. 2014 do 28. 2. 2015 z realno možnostjo podaljšanja do 30. 4. 2015.

V letu 2014 je Zavod sodeloval v naslednjih aktivnostih:

Udeležba na sestankih za koordinacijo in upravljanje projekta in na delovnih sestankih po

posameznih delovnih sklopih.

Pripravil vsa ustrezna poročila in dokazila o delu za prvostopenjsko kontrolo.

Pripravili smo potrebne podatke, izvedli anketiranje brezposelnih oseb in koordinirali pripravo

poročila o priložnostih za zaposlovanje, ki jih predlagani sistem oskrbe ponuja.

Skupaj s projektnimi partnerji smo pričeli s pripravami za organizacijo in izvedbo zaključnega

dogodka, ki bo potekal 19. 2. 2015 v Novi Gorici.

PROJEKT »NAPOVEDNIK ZAPOSLOVANJA«

Cilj projekta Napovednik zaposlovanja je vzpostaviti sistem in metodologijo anketiranja delodajalcev, ki

bo na podlagi reprezentativnega vzorca omogočila kratkoročne napovedi gibanja zaposlenosti,

zaposlovanja in težav delodajalcev pri iskanju ustreznih kandidatov za zaposlitev. Projekt se izvaja od

aprila 2014 v okviru OP RČV 2007 – 2013, in sicer v okviru 2. razvojne prioritete »Spodbujanje

zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih«, 2.1. prednostne usmeritve »Spodbujanje zaposljivosti

iskalcev dela in neaktivnih«.

V letu 2014 smo izvedli dve anketiranji, in sicer v maju/juniju, drugo pa začeli izvajati v začetku

decembra, zaključek pa se je podaljšal v januar 2015. Podatki prve ankete so bili obdelani s pomočjo

Statističnega urada RS in zunanjega izvajalca, rezultati pa so bili objavljeni na spletni strani ZRSZ.

Ugotovitve ankete so bile predstavljene tudi notranji in širši javnosti (Pomurska gospodarska zbornica,

posvet ZRSZ z delodajalci). Za promocijo anketnega raziskovanja in rezultatov anketiranja smo

pripravili tudi zloženko Zavod – partner delodajalcem! S pomočjo zunanjih izvajalcev smo evalvirali

samo raziskovanje, prilagodili smo vprašalnik ter pripravili standardno poročilo o rezultatih anketiranja.

V okviru novega Portala za delodajalce je bila prenovljena tudi storitev Napovednik zaposlovanja.

PROJEKT »PRILAGODLJIVO IN STROŠKOVNO UČINKOVITO

LAJŠANJE TRANZICIJE POKLICNE IDENTITETE V JAVNIH ZAVODIH

ZA ZAPOSLOVANJE - EMPLOYID«

Projekt je prejel sredstva iz Sedmega okvirnega programa Evropske unije za raziskave, tehnološki

razvoj in predstavitvene dejavnosti (št. pogodbe 619619), in sicer v višini 80 %. 20% se sofinancira s

sredstvi za delovanje Zavoda (PP 4432). ZRSZ je partner v projektu in bo sodeloval v projektu 31

mesecev znotraj 48 mesecev. Osrednji cilj projekta je inovativen izkoristek potenciala novih in


96

naprednih IKT za krepitev delovanja zaposlenih na EU zavodih za zaposlovanje. V ta namen bo

EmployID za ZRSZ razvil IKT in vsebinsko podporo, ki bo dopolnjevala že obstoječa orodja, bo

prilagojena delu zaposlenih ter bo težila k izboljšanju učinkovitosti ustaljenih delovnih praks.

V letu 2014 smo v okviru projekta:

pripravili poročilo, ki definira pričakovanja Zavoda od projekta;

predstavili delovanje ZRSZ, predvsem Izobraževalnega centra in Službe za informatiko, katerih

delo se močno povezuje s projektom;

izvedli več predstavitev projekta ter pripravili video promocijski material;

izvedli 4 delavnice za analizo izzivov, s katerimi se srečujejo zaposleni na ZRSZ, ki se jih je

udeležilo 9 zaposlenih;

izvedli 2 telefonska intervjuja za analizo izzivov s katerimi se srečujejo zaposleni na ZRSZ;

izvedli spremljanje dela zaposlenih s strani projektnih partnerjev na OS Koper in OS Ljubljana;

pripravili poročilo z delavnic v slovenskem in angleškem jeziku, v katerem smo identificirali izzive

ZRSZ (delo z delodajalci, delo z mladimi, vertikalna in horizontalna komunikacija), ki jih bo projekt

EmployID podprl;

pripravili predlog za izvedbo pilota Učna platforma;

pripravili in predstavili prvi IKT prototip Učne platforme.

V decembru 2014 je vodstvo Zavoda za 2015 potrdilo izvedbo pilota Učna platforma.

PROJEKT »PLOTEUS«

Projekt Ploteus je projekt povezave slovenskih baz izobraževanja na evropski portal Learning

Opportunities and Qualifications in Europe http://ec.europa.eu/ploteus/.

Portal je trenutno v prenovi z namenom, da bi študentom, delavcem, kariernim svetovalcem v

izobraževanju in zaposlovanju ter ostalim zainteresiranim posameznikom na enem mestu ponudil kar

najbolj ažuren pregled možnosti za izobraževanje v posameznih evropskih državah. Portal z

zagotavljanjem informacij o izobraževalnih možnostih želi spodbuditi pravico do prostega gibanja EU

državljanov. Projekt Ploteus bo zaključen maja 2016, ko bo spletni portal posodobljen s povezavo

nacionalnih baz izobraževanj v državah članicah, da se tako zagotovi bolj kakovosten nabor informacij

o priložnostih za izobraževanje in usposabljanje v EU.

V letu 2014 smo organizirali mednarodni študijski obisk na Irskem, se udeležili konference o

slovenskem ogrodju kvalifikacij ter začeli z aktivnostmi in srečanji z Ministrstvom za izobraževanje,

znanost in kulturo za povezavo baz izobraževanja v Sloveniji.

PROJEKT »TVOJA PRVA ZAPOSLITEV EURES / YOUR FIRST

EURES JOB«

Projekt Tvoja prva zaposlitev EURES/Your first EURES job sofinancira Evropska unija, in sicer 95 %,

ostalih 5 % pa je sofinancirano s sredstvi za delovanje Zavoda (PP 4432). Projekt traja od 1. 6. 2014

do 31. 5. 2015. Omenjeni program je eden od ključnih ukrepov vodilne pobude Mladi in mobilnost iz

strategije Evropa 2020 ter pobude Priložnosti za mlade, ki je namenjen reševanju brezposelnosti med

mladimi in spodbujanju mobilnosti mlade delovne sile.


97

Tvoja prva zaposlitev Eures/Your first EURES job nudi svetovanje, pomoč pri iskanju zaposlitve in

zaposlovanju ter finančno podporo za mlade iskalce zaposlitve stare od 18 do 30 let, ki so pripravljeni

delati v drugi državi EU ter za male in srednje velike delodajalce (do 250 zaposlenih), ki zaposlujejo

mlade evropske mobilne delavce in jim zagotavljajo program vključevanja za novo zaposlene.

Mladi iskalci zaposlitve imajo možnost finančne podpore za nadomestilo za zaposlitveni razgovor,

preselitev v tujino, udeležbo na jezikovnem tečaju, povrnitev stroškov priznavanja izobrazbe in/ali

poklicnih kvalifikacij in dodatno nadomestilo za selitev za mlade s posebnimi potrebami.

V letu 2014 smo:

pripravili podstran Tvoja prva zaposlitev EURES v slovenskem in angleškem jeziku ter vloge za

finančne podpore;

izvedli predstavitev programa za sodelavce Zavoda in obvestili zunanjo javnost o poteku programa;

informirali mlade o programu na EURES seminarjih in svetovanjih ter preko Klicnega centra;

se udeleževali vseh predvidenih sestankov in konferenc v okviru programa;

sodelovali na Študentski Areni ter trilateralnem srečanju Hrvaške, Madžarske in Slovenije;

obravnavali prispele vloge in pozitivno rešili 33 vlog za preselitev ter 16 za razgovor.


98

MEDNARODNO SODELOVANJE

Najpomembnejši del strokovnega sodelovanja z javnimi službami za zaposlovanje (JSZ) se je

odvijal pod okriljem Evropske Komisije, ki zaradi obveznosti držav članic pri izvajanju skupne evropske

strategije zaposlovanja že od leta 1997 koordinira mrežo JSZ. Do srede leta 2014 EU mreža JSZ ni

imela posebne pravne podlage, temveč je strokovno sodelovanje v njej vodila Komisija po načelih

odprte metode koordinacije. Sredi junija 2014 pa je stopil v veljavo Sklep EU o boljšem sodelovanju

med JSZ (Decision No. 573/2014/EU of the European Parliament and of the Coucil on enchanced

cooperation between Public Employment Services, 15 May 2014). Sklep predstavlja zavezujočo

pravno podlago, ki zahteva od JSZ iz članic, da prispevajo k izvajanju vsebine Sklepa ter programa

mreže, ki te vsebine operacionalizira na letni ravni. Program sprejema Upravni odbor »nove« mreže

(Board), katerega člani so generalni direktorji JSZ, izmed katerih se hkrati volita predsednik in

podpredsednik UO, oba z dvoletnim mandatom. Drugi podpredsednik je član UO iz članice, ki

predseduje Svetu EU. Komisija, ki je prej vodila mrežo, je skladno s Sklepom enakopravna članica

UO, hkrati pa izvaja naloge Sekretariata mreže. Kot osrednjo nalogo Sklep opredeljuje izvajanje

primerjalnega učenja med JSZ (benchlearning) s ciljem, da JSZ kot osrednje izvajalske institucije na

trgu dela učinkoviteje prispevajo k doseganju ciljev EU 2020 ter k uresničevanju smernic in iniciativ

skupne EU politike zaposlovanja in Strategije razvoja evropskih JSZ do 2020. Sklep pri tem izpostavlja

povezovanje mreže z Odborom za zaposlovanje (EMCO) in Svetom (EPSCO), hkrati pa izpostavlja

pomen mreže kot pomemben vir informacij za objektivnejše presojanje politik zaposlovanja držav

članic znotraj Evropskega semestra. Večino sredstev za izvajanje programa dela mreže še naprej

zagotavlja Komisija.

Zavod se je udeležil vseh sestankov mreže JSZ, in sicer rednega sestanka asistentov mreže ter

sestanka na ravni generalnih direktorjev, ki sta se v prvi polovici leta 2014 odvijala še po običajni

praksi. 23. septembra je potekal prvi sestanek članov Upravnega odbora, ki je konstituiral novo mrežo,

skladno s Sklepom. Za predsednika UO je bil izvoljen generalni direktor in član UO iz Nemčije, za

podpredsednico pa članica UO iz Hrvaške. Na tem sestanku je bil potrjen tudi prvi osnutek

operacionalizacije benchlearninga, in sicer: definicij primerjalnih indikatorjev iz priloge A Sklepa,

razdelava dejavnikov učinkovitega upravljanja iz priloge B Sklepa ter način izvajanja presoj

posameznih JSZ na licu mesta na osnovi tega, kako v praksi upoštevajo dejavnike iz priloge B.

Izredni sestanek UO nove mreže je bil sklican v okviru EU Vrha o zaposlovanju, 8. oktobra v Milanu,

na katerem so člani iz DK, IT, HR in UK predstavili dobre prakse izvajanja Jamstva za mlade, vsi člani

mreže pa smo prispevali k oblikovanju Poročila o vlogi JSZ pri izvajanju Jamstva za mlade, ki je bilo v

sklopu Vrha predstavljeno ministrom za delo. Sredi oktobra je potekal prvi sestanek mreže na ravni

AFEPA (Advisors for European PES Affairs), tj. strokovnih sodelavcev iz JSZ, ki so zadolženi za

vsebinsko in organizacijsko koordinacijo izvajanja programa mreže v svojih organizacijah ter za

operativno sodelovanje s Sekretariatom mreže. V decembru je nato sledil prvi redni sestanek UO nove

mreže. Na njem so člani sprejeli program dela mreže za leto 2015 s podrobno operacionalizacijo

beanchlearning procesa. Večji del razprav in predstavitev je bilo namenjenih dobrim praksam JSZ na

področju učinkovitega vodenja (performance based tendering, ugotavljanje učinkov APZ ukrepov s

pomočjo zunanjih evalvacij), sodelovanja s SME delodajalci (praksa iz SE), usmeritvam Komisije za

nov cikel Evropskega semestra 2015 (Annual Growth Survey) ter razjasnjevanju ciljev in izvedb

kolegialnih presoj posameznih JSZ s strani mreže (in Komisije), in sicer na podlagi izkušenj iz presoj v

letu 2014, ki so bile v Estoniji, Bolgariji in Romuniji. Presoje bodo prioritetno potekale v JSZ iz članic,

ki so v okviru Evropskega semestra že dobile priporočila Komisije v zvezi z učinkovitostjo izvajanja

storitev in APZ.

Strokovni sodelavci Zavoda so se v letu 2014 udeleževali tudi dogodkov, ki so potekali pod okriljem

programa medsebojnega učenja EU mreže JSZ »PES2PES Dialogue«. Aktivno smo sodelovali na

dialoški konferenci na temo »Targeted service for employers«, kjer smo predstavili uvajanje pisarn za


99

delodajalce in sodelovanje Zavoda v projektu Dialogue S. Udeležili smo se kolegialnega pregleda na

temo »Blended service delivery for Job Seekers«, za katerega smo pripravili opis naših storitev in

predstavitev. Na diseminacijski PES2PES konferenci smo predstavili uvedbo analitičnega portala, ki

je s preglednimi prikazi ključnih podatkov in kazalcev v pomoč pri vodenju Zavoda. Udeležili smo se

delavnice, na kateri so finski kolegi predstavili svoj pristop k ugotavljanju kratkoročnih potreb na trgu

dela pod nazivom »Occupational Barometer«, predstavljene pa so bile tudi izkušnje drugih, ki so ta

pristop privzeli oziroma razvili podobnega. Udeležili smo se še konference na temo Izzivi javnih služb

za zaposlovanje v EU v organizaciji Italijanskega predsedstva Svetu, delavnice o uporabi informacij o

trgu dela v kariernem svetovanju v organizaciji Cedefopa ter na predlog MDDSZ še dveh dogodkov v

okviru EMCO. Prvi je bil seminar, na katerem so predstavili ključne strokovne ugotovitve iz seminarjev

MLP (mutual learning programme), ki so potekali na različne teme kreiranja politik zaposlovanja, drugi

pa je bil redni sestanek EMCO, na katerem je potekal večstranski pregled na temo izvajanja Jamstva

za mlade in APZ po državah članicah. V okviru sodelovanja v mreži JSZ smo izpolnili tudi vrsto

obsežnih vprašalnikov (PES Adjustement to Crisis questionnaire, Business model questionnaire, Self-

assesement survey on PES capacity to implement Youth Guarantee, Lessons learnt from PES2PES

mutual learning activities idr.), ki jih je Komisija uporabila za pripravo skupnih poročil na ravni EU na

različne teme. Redno smo se udeleževali sestankov Delovne skupine mreže za interoperabilnost, ki

določa tehnične standarde za izmenjavo podatkov med JSZ v EU, predvsem v podporo EU mobilnosti.

Na podlagi posebne pogodbe z MDDSZ je Zavod tudi v letu 2014 izvajal naloge, povezane s

poročanjem v bazo podatkov LMP – Db, k čemur Slovenijo neposredno zavezuje EU zakonodaja.

V okviru ostalega dvo- in več stranskega sodelovanja z drugimi JSZ smo se na povabilo madžarskih

kolegov udeležili konference JSZ iz držav Višegrajske skupine na temo vloge JSZ pri anticipiranju

potreb na trgu dela in zagotavljanju e-storitev. Na povabilo srbske JSZ smo se udeležili delavnice, na

kateri smo predstavili svoje prakse in izkušnje z delom z delodajalci na lokalni in regionalni ravni.

Aktivno smo sodelovali na managerski in ekspertni konferenci Centra JSZ iz jugo – vzhodne in

centralne Evrope CPESSEC, ki sta obravnavali vodenje JSZ s pomočjo indikatorjev učinkovitosti ter

sisteme JSZ za analizo trga dela in ocenjevanje učinkov storitev in programov zaposlovanja. Obe

konferenci je organiziral romunski JSZ, od katerega smo ob tej priložnosti tudi prevzeli predsedovanje

CPESSEC-u v letu 2015.

Zagotovili smo redni prenos informacij (pisna poročila, posebna srečanja, sestanki) o

dogajanjih v mreži evropskih JSZ, s strokovnih dogodkov mreže in z ostalih strokovnih dogodkov na

druge sodelavce v službah za zaposlovanje, za programe zaposlovanja in analitike ter na člane

vodstva Zavoda.


100

POVZETEK

V letu 2014 so se razmere v slovenskem gospodarstvu izboljšale, po prvih ocenah je bruto

domači proizvod realno porasel za 2,6 %. Glavni generator gospodarske rasti je bilo zunanje

povpraševanje (izvoz je porasel za 6,3 %), prvič v obdobju krize pa se je povečala tudi domača

potrošnja. Na rast le – te je vplivala večja investicijska potrošnja, predvsem zaradi povečanih vlaganj v

javno infrastrukturo, saj se v letu 2015 izteče črpanje evropskih sredstev iz finančne perspektive v

obdobju 2007 – 2013. Prav tako so se umirile razmere na trgu dela, število registriranih brezposelnih

se je zmanjševalo, povečevalo pa število delovno aktivnih. V Sloveniji je bilo v letu 2014 v povprečju

797.792 delovno aktivnih oseb, kar je 0,5 % več kot v letu 2013.

Po letih krize je v letu 2014 kot posledica izboljšanja gospodarskih razmer zaposlovanje pričelo

oživljati. Ker podatkov o celotnem povpraševanju delodajalcev po delavcih nimamo več na voljo, saj

je bila aprila 2013 z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-

A) ukinjena obvezna prijava prostega delovnega mesta pri Zavodu, pa le – tega ne moremo več

potrditi s podatki o obsegu prostih delovnih mest. Primerljivo ostaja le število prostih delovnih mest, za

katera delodajalci kandidate iščejo s pomočjo Zavoda. V letu 2014 je bilo takih prostih delovnih mest

44.433, kar je 2,6 % manj kot leta 2013, ko jih je bilo 45.642.

Neugodna gibanja na trgu dela so se zaradi povečane gospodarske aktivnosti v letu 2014 umirila. Na

novo se je v letu 2014 prijavilo 102.556 brezposelnih oseb, kar je za 5,3 % manj kot v letu 2013.

Največ brezposelnih oseb je kot razlog prijave v evidenco brezposelnih oseb navedlo iztek zaposlitve

za določen čas. Na obseg brezposelnosti je ugodno vplivalo številčnejše zaposlovanje brezposelnih

oseb, poleg rednega in sezonskega zaposlovanja tudi vključevanje v javna dela in v subvencionirane

zaposlitve. Odjavljenih brezposelnih oseb je bilo v celotnem letu 2014 kar 107.113, kar je 4,6 %

več kot v letu 2013.

V letu 2014 je bilo na Zavodu v povprečju prijavljenih 120.109 brezposelnih oseb, ob koncu leta

pa je bilo registrirano brezposelnih 119.458, kar je 3,7 % manj kot decembra 2013. Stopnja

registrirane brezposelnosti je bila v letu 2014 v povprečju 13,1 %, kar je enako kot v letu 2013.

Zaradi različnega gibanja določenih kategorij brezposelnosti, se je spremenila tudi struktura

brezposelnosti. V letu 2014 pri večini značilnih skupin registriranih brezposelnih oseb beležimo porast

števila brezposelnih. Najbolj se je povečalo število iskalcev prve zaposlitve, sledijo pa jim

dolgotrajno brezposelni, ženske ter brezposelne osebe v starosti od 15 do 24 let in brezposelne

osebe v starosti od 25 do 49 let. Na drugi strani pa se je najbolj zmanjšalo število brezposelnih

zaradi stečajev in trajnih presežkov, sledijo osebe, stare 50 let ali več ter osebe z osnovnošolsko

izobrazbo ali manj.

V letu 2014 se je zaposlilo največ brezposelnih oseb v zadnjih 20 letih. K temu je pripomogla

intenzivna aktivacija brezposelnih oseb, učinkovita podpora pri iskanju novih priložnosti na trgu dela,

proaktivni pristop k delodajalcem, dobro delovanje Pisarn za delodajalce, učinkovito posredovanje

motiviranih kandidatov na prosta delovna mesta ter intenzivno vključevanje v ukrepe APZ, ki pomenijo

takojšnjo zaposlitev. Na 44.433 delovnih mest, kjer so delodajalci želeli sodelovanje Zavoda, smo

napotili 101.376 brezposelnih oseb.

Večjo učinkovitost posredovanja brezposelnih oseb na prosta delovna mesta dosegamo tudi s

Pisarnami za delodajalce na večjih uradih za delo, kjer delodajalcem zagotavljamo nabor vseh

storitev na enem mestu (informiranje, sprejem informacij o prostem delovnem mestu, podpora pri

zagotavljanju kadra, ki ga na trgu primanjkuje ipd.). Z vzpostavitvijo pisarn za delodajalce v lanskem

letu smo odgovorili predvsem na potrebe malih delodajalcev, ki nimajo lastne kadrovske službe in pri

zaposlovanju novih sodelavcev potrebujejo več strokovne podpore in usmerjanja. V letu 2014 smo tudi

okrepili delo na terenu in opravili 3.318 obiskov pri delodajalcih, kar je za 38 % več kot leto poprej.


101

Pri obiskih so sodelovali tako svetovalci za delodajalce kot svetovalci EURES in sodelavci službe

programov zaposlovanja.

Stanje na trgu dela in večje možnosti zaposlovanja so vplivale tudi na izvajanje politike

zaposlovanja tujcev. Pričakovanja po zmanjšanju obsega izdanih delovnih dovoljenj so se uresničila

predvsem pri dovoljenjih za zaposlitev, saj je novo zaposlovanje tujcev možno pod pogojem, da za

prijavljene potrebe po delavcih ni domačih ustreznih kandidatov. Prav tako beležimo upad osebnih

delovnih dovoljenj, kakor tudi upad dovoljenj za delo, ki se izdajajo neodvisno od stanja na trgu dela.

Pri ostalih vrstah delovnih dovoljenj pa se število nekoliko povečalo. V letu 2014 je Zavod izdal skupaj

17.457 delovnih dovoljenj in potrdil 3.258 prijav dela, ki v primerih izvajanja kratkotrajnih storitev

nadomeščajo delovna dovoljenja.

V Info točki za tujce smo preko različnih kanalov (osebno, telefonsko, preko elektronske pošte) nudili

informacije 30.827 migrantom in njihovim družinskim članom.

Zavod pospešuje tudi prosti pretok delavcev in izvaja storitve znotraj omrežja javnih služb za

zaposlovanje EU. EURES svetovalci so v letu 2014 izvedli 20.283 individualnih in skupinskih

informiranj in svetovanj, namenjenih iskalcem zaposlitve, delodajalcem in drugim osebam.

V skladu z vodili Doktrine smo pri delu z brezposelnimi osebami poskrbeli za zgodnjo

opredelitev in čimprejšnjo aktivacijo oseb po prehodu v brezposelnost. Brezposelne osebe so

deležne tolikšne pomoči, kot jo potrebujejo ter na način, ki jim najbolj ustreza glede na njihove potrebe

in pri tem kombiniramo različne aktivnosti VKO. Iskalci zaposlitve se lahko o trgu dela informirajo prek

različnih kanalov: prek internetne strani Zavoda, elektronskih storitev Zavoda, preko Kontaktnega

centra in osebnih informiranj na uradih za delo, v Kariernih središčih, s pomočjo tiskanih gradiv in

spletnih omrežij. Neposredno zaposljive brezposelne osebe smo v letu 2014 usmerjali predvsem v

samostojno vodenje kariere in iskanje zaposlitve s pomočjo portala Poiščidelo.si. Z brezposelnim

osebami, zaposljivimi z dodatnimi aktivnostmi, smo dogovorili aktivnosti glede na njihove potrebe in

čimprejšnjo pot do zaposlitve, medtem ko smo brezposelnim osebam, zaposljivim z intenzivno

obravnavo, pogosteje zagotavljali poglobljeno karierno svetovanje in različne programe APZ ter daljše

delavnice VKO in jih s tem ohranjali aktivne in zaposljive.

Za brezposelne osebe, druge iskalce zaposlitve, iskalce zaposlitve, katerih zaposlitev je

ogrožena, zaposlene, delodajalce ter za osebe, opredeljene v 35. členu ZUTD (osebe, ki

prejemajo denarno nadomestilo za primer brezposelnosti ali socialno varstvene prejemke, osebe iz

ranljivih skupin na trgu dela ter brezposelne osebe, ki še niso bile vključene v noben ukrep APZ),

Zavod izvaja različne ukrepe APZ. Gre za nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju

zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti in večji zaposljivosti oseb na trgu dela. Ukrepi APZ so se

v letu 2014 izvajali na podlagi Smernic za izvajanje ukrepov APZ za obdobje 2012 – 2015, Načrta

izvedbe ukrepov APZ za leti 2013 in 2014 ter Kataloga ukrepov APZ. V letu 2014 je bilo v ukrepe

APZ na novo vključenih 36.904 brezposelnih oseb.

Na področju socialne varnosti se število prejemnikov denarnega nadomestila zmanjšuje. V

povprečju je v letu 2014 DN prejemalo 26.643 oseb, kar je 19,2 % manj kot v letu 2013. Na novo je

pravico do DN pridobilo 45.457 oseb, kar je 9,4 % manj kot v letu 2013. Konec leta je bilo do denarnih

nadomestil upravičenih 25.452 brezposelnih oseb, njihov delež med vsemi brezposelnimi osebami je

znašal 21,3 % in je bil za 7,2 odstotne točke nižji od deleža konec leta 2013.


102

TABELARNI PREGLED

Tabela 1: Delovno aktivno prebivalstvo po področjih dejavnosti

Število Indeks Razlika v št.

delovno aktivnih na dan

Število Indeks Razlika v št. delovno aktivnih v povprečnem

številu (+/-)

Področje dejavnosti delovno delovno

aktivnih 31.12.2014 aktivnih Ø 2014

31.12.2014 31.12.2013 31.12. (+/-) Ø 2014 Ø 2013

Delovno aktivno prebivalstvo 799.958 101,1 8.635 797.792 100,5 4.195

A Kmetijstvo in lov,gozdarstvo, ribištvo 35.078 91,5 -3.275 35.366 92,6 -2.841

B Rudarstvo 2.533 95,8 -111 2.583 96,8 -85

C Predelovalne dejavnosti 178.578 100,9 1.595 178.340 100,4 650

D Oskrba z električno energijo, plinom in paro

8.012 100,8 62 8.058 101,1 89

E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja

9.359 96,7 -318 9.469 98,6 -135

F Gradbeništvo 51.874 99,7 -162 53.982 99,5 -268

G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil

104.249 100,5 496 103.789 99,6 -391

H Promet in skladiščenje 47.327 102,4 1.124 46.861 101,4 634

I Gostinstvo 31.589 102,9 905 31.214 100,5 145

J Informacijske in komunikacijske dejavnosti

23.896 102,5 579 23.628 102,3 538

K Finančne in zavarovalniške dejavnosti

21.957 98,0 -447 22.190 98,0 -455

L Poslovanje z nepremičninami 4.031 102,5 99 4.007 100,9 36

M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti

49.567 99,7 -130 49.515 101,7 810

N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

31.735 122,6 5.856 29.587 114,3 3.693

O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti

48.321 98,9 -558 48.819 99,3 -325

P Izobraževanje 66.450 101,2 801 65.995 100,9 598

Q Zdravstvo in socialno varstvo 56.677 101,8 1.001 56.188 101,1 613

R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti

14.250 103,4 465 14.047 103,2 435

S Druge dejavnosti 13.916 104,6 614 13.600 103,2 425

T Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo

559 107,5 39 555 105,9 31

Vir: SURS


103

Tabela 2: Skupno prebivalstvo, delovno aktivno prebivalstvo in brezposelnost, 2014

Območna Prebivalstvo Povprečno delovno aktivno prebivalstvo

Povprečna brezposelnost Povprečna

stopnja brezposelnosti

(%)

služba 1.7.2014

Vsi Ž Vsi Ž* Vsi Ž

Slovenija 2.061.623 1.040.204 797.792 356.306 120.109 59.644 13,1

Celje 198.790 99.798 78.530 33.961 12.602 6.562 14,1

Koper 148.478 74.552 58.288 25.621 8.044 3.867 12,1

Kranj 203.894 102.961 81.156 36.727 8.336 4.051 9,5

Ljubljana 574.255 293.452 227.044 105.542 33.049 15.793 12,0

Maribor 237.981 120.245 85.369 38.120 15.985 8.081 15,5

Murska Sobota 117.005 59.584 40.283 17.436 9.004 4.771 18,4

Nova Gorica 118.335 59.181 45.174 20.047 5.570 2.592 11,2

Novo mesto 111.130 55.058 45.366 19.516 6.678 3.282 13,1

Ptuj 85.053 42.541 33.644 14.614 4.188 2.108 11,4

Sevnica 70.599 35.021 27.577 11.437 4.667 2.318 14,5

Trbovlje 63.568 32.168 24.212 11.087 4.442 2.154 15,9

Velenje 132.535 65.643 51.151 22.197 7.544 4.065 13,2

Vir: SURS

*Podatek ne vključuje števila žensk, ki spadajo v kategorijo kmetov.


104

Tabela 3: Priliv v registrirano brezposelnost in odliv, 2014

Urad za delo Priliv

Odliv

Skupaj Vključeni v zaposlitev

Slovenija 102.556 107.113 73.950

Območne službe

Celje 9.886 10.434 7.064

Koper 7.399 7.821 5.259

Kranj 9.155 9.905 6.114

Ljubljana 24.963 25.604 17.777

Maribor 15.056 15.444 11.087

Murska Sobota 8.199 7.593 5.778

Nova Gorica 4.449 4.975 3.340

Novo mesto 4.688 5.479 3.895

Ptuj 4.955 5.207 3.519

Sevnica 3.445 3.840 2.727

Trbovlje 3.214 3.403 2.409

Velenje 7.147 7.408 4.981

Urad za delo

Celje 3.645 3.748 2.446

Laško 682 839 588

Slovenska Konjice 1.158 1.175 840

Šentjur pri Celju 931 977 664

Šmarje pri Jelšah 1.488 1.581 1.100

Žalec 1.982 2.114 1.426

Ilirska Bistrica 634 625 453

Izola 870 865 608

Koper 2.861 3.080 1.960

Piran 1.004 1.010 686

Postojna 1.069 1.183 844

Sežana 961 1.058 708

Jesenice 1.535 1.684 1.044

Kranj 3.856 4.227 2.558

Radovljica 1.638 1.685 1.049

Škofja Loka 1.427 1.547 951

Tržič 699 762 512

Cerknica 652 783 544

Domžale 2.169 2.143 1.519

Grosuplje 1.388 1.473 1.081


105

Urad za delo Priliv

Odliv


Kamnik 1.454 1.486 1.018

Kočevje 979 946 716

Ljubljana 16.276 16.553 11.277

Logatec 515 575 430

Ribnica 469 511 363

Vrhnika 1.061 1.134 829

Lenart 1.235 1.167 829

Maribor 9.752 10.120 7.300

Pesnica 1.218 1.204 785

Ruše 1.016 1.014 766

Slovenska Bistrica 1.835 1.939 1.407

Gornja Radgona 1.275 1.156 857

Lendava 1.592 1.536 1.226

Ljutomer 1.118 1.086 837

Murska Sobota 4.214 3.815 2.858

Ajdovščina 967 1.086 719

Idrija 472 519 379

Nova Gorica 2.222 2.582 1.702

Tolmin 788 788 540

Črnomelj 1.165 1.191 893

Metlika 380 408 300

Novo mesto 2.471 3.040 2.095

Trebnje 672 840 607

Ormož 1.133 1.087 816

Ptuj 3.822 4.120 2.703

Brežice 1.178 1.289 931

Krško 1.526 1.675 1.211

Sevnica 741 876 585

Hrastnik 505 518 368

Litija 794 838 560

Trbovlje 1.008 1.133 817

Zagorje 907 914 664

Dravograd 529 544 394

Mozirje 881 761 550

Radlje ob Dravi 915 1.040 694


106

Urad za delo Priliv

Odliv


Ravne na Koroškem 1.087 1.304 887

Slovenj Gradec 954 1.109 760

Velenje 2.781 2.650 1.696


107

Tabela 4: Priliv v registrirano brezposelnost po razlogih, 2014

Urad za delo

Iskalci Trajni Iztek delovnega

Skupaj prve presežki in razmerja za Ostalo

zaposlitve stečajniki določen čas

Slovenija 102.556 18.538 19.331 51.712 12.975

Območne službe

Celje 9.886 1.861 1.662 5.102 1.261

Koper 7.399 1.152 1.503 3.699 1.045

Kranj 9.155 1.638 1.739 4.408 1.370

Ljubljana 24.963 5.226 5.252 10.625 3.860

Maribor 15.056 2.347 2.502 8.689 1.518

Murska Sobota 8.199 1.141 1.981 4.251 826

Nova Gorica 4.449 834 791 2.215 609

Novo mesto 4.688 980 1.040 2.134 534

Ptuj 4.955 770 656 3.138 391

Sevnica 3.445 669 400 1.943 433

Trbovlje 3.214 639 667 1.558 350

Velenje 7.147 1.281 1.138 3.950 778

Urad za delo

Celje 3.645 723 594 1.804 524

Laško 682 147 147 293 95

Slovenska Konjice 1.158 211 190 624 133

Šentjur pri Celju 931 179 149 497 106

Šmarje pri Jelšah 1.488 272 205 860 151

Žalec 1.982 329 377 1.024 252

Ilirska Bistrica 634 88 207 280 59

Izola 870 127 152 440 151

Koper 2.861 447 561 1.533 320

Piran 1.004 127 193 468 216

Postojna 1.069 193 182 548 146

Sežana 961 170 208 430 153

Jesenice 1.535 247 285 788 215

Kranj 3.856 655 768 1.840 593

Radovljica 1.638 282 322 776 258

Škofja Loka 1.427 329 252 634 212

Tržič 699 125 112 370 92

Cerknica 652 118 83 381 70

Domžale 2.169 453 489 908 319

Grosuplje 1.388 286 314 577 211


108

Urad za delo




Kamnik 1.454 286 305 653 210

Kočevje 979 171 229 483 96

Ljubljana 16.276 3.495 3.455 6.676 2.650

Logatec 515 106 92 237 80

Ribnica 469 106 78 223 62

Vrhnika 1.061 205 207 487 162

Lenart 1.235 166 379 586 104

Maribor 9.752 1.566 1.519 5.619 1.048

Pesnica 1.218 171 202 712 133

Ruše 1.016 128 157 653 78

Slovenska Bistrica 1.835 316 245 1.119 155

Gornja Radgona 1.275 162 340 599 174

Lendava 1.592 223 362 857 150

Ljutomer 1.118 146 208 686 78

Murska Sobota 4.214 610 1.071 2.109 424

Ajdovščina 967 214 172 469 112

Idrija 472 102 84 229 57

Nova Gorica 2.222 382 395 1.113 332

Tolmin 788 136 140 404 108

Črnomelj 1.165 193 393 492 87

Metlika 380 66 100 178 36

Novo mesto 2.471 569 428 1.157 317

Trebnje 672 152 119 307 94

Ormož 1.133 179 123 758 73

Ptuj 3.822 591 533 2.380 318

Brežice 1.178 223 165 625 165

Krško 1.526 284 165 923 154

Sevnica 741 162 70 395 114

Hrastnik 505 98 90 265 52

Litija 794 182 159 350 103

Trbovlje 1.008 182 173 539 114

Zagorje 907 177 245 404 81


109

Urad za delo




Dravograd 529 97 85 288 59

Mozirje 881 145 256 412 68

Radlje ob Dravi 915 179 99 544 93

Ravne na Koroškem 1.087 212 169 574 132

Slovenj Gradec 954 181 149 529 95

Velenje 2.781 467 380 1.603 331


110

Tabela 5: Pregled odjavljenih iz evidence brezposelnih oseb po razlogih odjave, 2014

Urad za delo

Vključeni Prehod Kršitev Prijava

Skupaj v v obveznosti v druge Ostalo

zaposlitev neaktivnost evidence

Slovenija 107.113 73.950 12.558 12.347 1.156 7.102

Območne službe

Celje 10.434 7.064 1.316 1.332 119 603

Koper 7.821 5.259 858 1.072 89 543

Kranj 9.905 6.114 1.206 1.648 83 854

Ljubljana 25.604 17.777 3.160 3.181 114 1.372

Maribor 15.444 11.087 1.567 1.729 243 818

Murska Sobota 7.593 5.778 853 474 0 488

Nova Gorica 4.975 3.340 670 433 78 454

Novo mesto 5.479 3.895 753 536 55 240

Ptuj 5.207 3.519 503 511 169 505

Sevnica 3.840 2.727 456 343 81 233

Trbovlje 3.403 2.409 494 313 10 177

Velenje 7.408 4.981 722 775 115 815

Urad za delo

Celje 3.748 2.446 449 577 58 218

Laško 839 588 124 94 10 23

Slovenska Konjice 1.175 840 173 106 - 56

Šentjur pri Celju 977 664 126 116 14 57

Šmarje pri Jelšah 1.581 1.100 190 158 20 113

Žalec 2.114 1.426 254 281 17 136

Ilirska Bistrica 625 453 85 30 4 53

Izola 865 608 91 112 6 48

Koper 3.080 1.960 309 560 41 210

Piran 1.010 686 101 134 4 85

Postojna 1.183 844 148 105 18 68

Sežana 1.058 708 124 131 16 79

Jesenice 1.684 1.044 226 251 10 153

Kranj 4.227 2.558 451 799 45 374

Radovljica 1.685 1.049 226 259 12 139

Škofja Loka 1.547 951 233 230 12 121

Tržič 762 512 70 109 4 67

Cerknica 783 544 146 48 3 42

Domžale 2.143 1.519 248 240 12 124

Grosuplje 1.473 1.081 213 105 2 72


111

Urad za delo




Kamnik 1.486 1.018 171 205 7 85

Kočevje 946 716 152 20 - 58

Ljubljana 16.553 11.277 1.945 2.377 72 882

Logatec 575 430 67 42 6 30

Ribnica 511 363 79 37 1 31

Vrhnika 1.134 829 139 107 11 48

Lenart 1.167 829 76 161 33 68

Maribor 10.120 7.300 1.007 1.164 98 551

Pesnica 1.204 785 131 168 56 64

Ruše 1.014 766 102 70 25 51

Slovenska Bistrica 1.939 1.407 251 166 31 84

Gornja Radgona 1.156 857 120 96 - 83

Lendava 1.536 1.226 189 52 - 69

Ljutomer 1.086 837 120 56 - 73

Murska Sobota 3.815 2.858 424 270 - 263

Ajdovščina 1.086 719 190 73 2 102

Idrija 519 379 56 44 6 34

Nova Gorica 2.582 1.702 345 267 69 199

Tolmin 788 540 79 49 1 119

Črnomelj 1.191 893 166 85 - 47

Metlika 408 300 63 21 - 24

Novo mesto 3.040 2.095 412 365 55 113

Trebnje 840 607 112 65 - 56

Ormož 1.087 816 98 87

86

Ptuj 4.120 2.703 405 424 169 419

Brežice 1.289 931 136 125 18 79

Krško 1.675 1.211 204 142 29 89

Sevnica 876 585 116 76 34 65

Hrastnik 518 368 85 41 - 24

Litija 838 560 112 93 6 67

Trbovlje 1.133 817 162 106 4 44

Zagorje 914 664 135 73 - 42


112

Urad za delo




Dravograd 544 394 57 51 2 40

Mozirje 761 550 102 52 13 44

Radlje ob Dravi 1.040 694 104 128 28 86

Ravne na Koroškem 1.304 887 110 176 26 105

Slovenj Gradec 1.109 760 141 91 9 108

Velenje 2.650 1.696 208 277 37 432


113

Tabela 6: Brezposelne osebe po starosti in spolu – uradi za delo, 31. 12. 2014

Urad za delo

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59 60 let in

več

Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž Vsi Ž

Slovenija 119.458 59.502 11.280 5.220 18.871 10.986 28.466 16.053 24.103 12.419 32.359 14.094 4.379 730

Območne službe

Celje 12.467 6.523 1.253 587 1.966 1.215 2.924 1.753 2.668 1.413 3.314 1.493 342 62

Koper 7.922 3.893 605 297 1.126 648 1.942 1.083 1.583 784 2.275 1.001 391 80

Kranj 8.291 3.985 756 325 1.303 753 1.874 991 1.548 776 2.456 1.097 354 43

Ljubljana 32.662 15.711 2.498 1.109 5.565 3.160 8.743 4.692 6.306 3.016 8.201 3.506 1.349 228

Maribor 16.003 8.042 1.498 693 2.405 1.381 3.702 2.179 3.406 1.790 4.342 1.893 650 106

Murska Sobota 9.860 5.086 1.110 509 1.211 723 1.804 1.049 2.292 1.337 3.056 1.395 387 73

Nova Gorica 5.386 2.567 398 160 877 487 1.387 792 1.007 512 1.510 596 207 20

Novo mesto 6.301 3.173 694 379 926 559 1.383 811 1.279 642 1.850 762 169 20

Ptuj 4.233 2.150 549 259 706 447 907 549 832 449 1.116 432 123 14

Sevnica 4.600 2.271 468 227 675 394 1.039 583 973 493 1.312 542 133 32

Trbovlje 4.214 2.070 476 226 744 415 1.010 518 799 401 1.073 485 112 25

Velenje 7.519 4.031 975 449 1.367 804 1.751 1.053 1.410 806 1.854 892 162 27

Urad za delo

Celje 4.478 2.365 393 186 781 451 1.100 669 970 511 1.108 526 126 22

Laško 983 504 125 52 161 94 233 134 176 95 261 124 27 5

Slovenska Konjice 1.446 745 173 86 233 148 322 183 292 148 396 172 30 8

Šentjur pri Celju 1.165 626 116 59 183 120 256 164 278 156 309 124 23 3

Šmarje pri Jelšah 1.884 1.047 204 100 276 188 416 263 436 255 498 230 54 11

Žalec 2.511 1.236 242 104 332 214 597 340 516 248 742 317 82 13

Ilirska Bistrica 740 396 67 42 89 58 168 101 149 80 248 113 19 2

Izola 866 415 58 31 112 58 203 100 178 86 263 131 52 9

Koper 2.895 1.429 201 97 438 252 709 383 578 294 825 371 144 32

Piran 1.087 497 76 28 161 82 276 148 233 110 269 116 72 13

Postojna 1.182 621 122 59 160 103 301 185 217 113 335 149 47 12

Sežana 1.152 535 81 40 166 95 285 166 228 101 335 121 57 12

Jesenice 1.408 638 128 60 204 100 315 147 261 126 434 197 66 8

Kranj 3.545 1.753 240 102 542 334 850 456 698 356 1.055 485 160 20

Radovljica 1.387 656 163 71 243 125 298 170 273 138 355 144 55 8

Škofja Loka 1.258 614 159 65 212 137 265 143 200 97 378 167 44 5

Tržič 693 324 66 27 102 57 146 75 116 59 234 104 29 2

Cerknica 866 395 91 41 125 71 157 87 170 76 295 117 28 3

Domžale 2.544 1.222 251 99 432 235 591 333 543 271 651 271 76 13

Grosuplje 1.858 900 202 89 332 197 471 264 350 143 453 197 50 10


114

Urad za delo

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59 60 let in

več


Kamnik 1.626 796 152 71 266 148 379 210 324 165 453 196 52 6

Kočevje 1.770 976 239 121 236 148 446 256 327 187 484 254 38 10

Ljubljana 21.408 10.180 1.292 568 3.754 2.107 6.113 3.224 4.095 1.950 5.121 2.157 1.033 174

Logatec 645 319 72 32 100 67 147 73 135 69 175 74 16 4

Ribnica 538 266 94 45 96 56 131 73 94 39 113 52 10 1

Vrhnika 1.407 657 105 43 224 131 308 172 268 116 456 188 46 7

Lenart 900 475 108 47 130 74 195 109 236 147 212 94 19 4

Maribor 10.840 5.396 956 429 1.677 936 2.498 1.468 2.232 1.173 2.971 1.312 506 78

Pesnica 1.187 586 139 69 146 92 267 153 288 143 316 126 31 3

Ruše 960 488 81 44 142 83 226 128 208 104 276 122 27 7

Slovenska Bistrica 2.116 1.097 214 104 310 196 516 321 442 223 567 239 67 14

Gornja Radgona 1.434 774 141 70 184 114 288 176 330 207 433 192 58 15

Lendava 2.213 1.098 251 112 226 126 387 226 507 287 734 327 108 20

Ljutomer 1.245 698 142 71 179 115 226 146 283 178 381 181 34 7

Murska Sobota 4.968 2.516 576 256 622 368 903 501 1.172 665 1.508 695 187 31

Ajdovščina 1.285 634 92 34 228 124 292 175 247 138 385 158 41 5

Idrija 477 202 62 21 94 57 117 60 73 22 109 41 22 1

Nova Gorica 2.829 1.346 193 87 433 245 793 449 530 258 764 295 116 12

Tolmin 795 385 51 18 122 61 185 108 157 94 252 102 28 2

Črnomelj 1.733 876 195 110 205 122 369 207 375 201 550 229 39 7

Metlika 617 286 77 30 71 36 125 72 125 59 197 88 22 1

Novo mesto 3.072 1.534 341 189 517 315 695 402 602 297 832 324 85 7

Trebnje 879 477 81 50 133 86 194 130 177 85 271 121 23 5

Ormož 997 488 153 80 146 93 189 113 180 92 297 108 32 2

Ptuj 3.236 1.662 396 179 560 354 718 436 652 357 819 324 91 12

Brežice 1.603 804 132 62 219 133 372 202 373 197 446 195 61 15

Krško 1.991 952 221 102 306 180 456 253 399 196 556 209 53 12

Sevnica 1.006 515 115 63 150 81 211 128 201 100 310 138 19 5

Hrastnik 742 378 103 53 114 63 190 108 151 76 169 71 15 7

Litija 1.084 534 120 54 181 110 244 128 208 112 295 126 36 4

Trbovlje 1.380 664 148 74 263 131 339 170 224 104 365 177 41 8

Zagorje 1.008 494 105 45 186 111 237 112 216 109 244 111 20 6


115

Urad za delo

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59 60 let in

več


Dravograd 501 259 70 33 90 50 117 66 94 51 116 55 14 4

Mozirje 1.018 533 151 74 152 88 191 119 238 134 269 115 17 3

Radlje ob Dravi 913 505 120 60 146 90 187 111 215 130 232 110 13 4

Ravne na Koroškem 1.123 635 136 63 189 110 266 161 214 136 296 162 22 3

Slovenj Gradec 1.075 595 125 58 180 107 217 143 228 133 299 152 26 2

Velenje 2.889 1.504 373 161 610 359 773 453 421 222 642 298 70 11


116

Tabela 7: Brezposelne osebe po starosti in spolu - statistične regije, 31. 12. 2014

Statistična regija

Skupaj 15-24 25-29 30-39 40-49 50-59 60 let in več


Slovenija 119.458 59.502 11.280 5.220 18.871 10.986 28.466 16.053 24.103 12.419 32.359 14.094 4.379 730

Vzhodna Slovenija 70.154 36.008 7.540 3.595 10.960 6.546 15.853 9.278 14.442 7.727 19.166 8.477 2.193 385

Jugovzhodna Slovenija 8.870 4.553 1.040 548 1.364 822 2.052 1.190 1.717 873 2.473 1.088 224 32

Koroška 3.836 2.135 468 223 681 419 863 526 774 463 969 491 81 13

Notranjsko-kraška 2.895 1.456 284 143 417 258 660 387 543 271 896 380 95 17

Podravska 20.089 10.142 2.028 953 3.038 1.785 4.541 2.699 4.228 2.241 5.477 2.344 777 120

Pomurska 9.934 5.141 1.109 509 1.285 774 1.860 1.080 2.273 1.328 3.021 1.376 386 74

Savinjska 16.678 8.708 1.781 814 2.875 1.747 4.012 2.393 3.337 1.773 4.249 1.905 424 76

Spodnjeposavska 4.655 2.291 475 234 703 406 1.071 594 976 491 1.297 534 133 32

Zasavska 3.197 1.582 355 171 597 335 794 409 594 287 784 359 73 21

Zahodna Slovenija 48.393 23.009 3.629 1.552 7.730 4.312 12.332 6.627 9.468 4.589 13.068 5.584 2.166 345

Gorenjska 8.472 4.093 764 330 1.354 774 1.963 1.054 1.570 790 2.467 1.102 354 43

Goriška 5.551 2.658 408 165 959 541 1.449 825 1.018 510 1.512 599 205 18

Obalno-kraška 5.917 2.811 396 180 862 467 1.430 784 1.202 574 1.687 736 340 70

Osrednjeslovenska 28.453 13.447 2.061 877 4.555 2.530 7.490 3.964 5.678 2.715 7.402 3.147 1.267 214

Izven RS 911 485 111 73 181 128 281 148 193 103 125 33 20 -


117

Tabela 8: Brezposelne osebe po izobrazbi – uradi za delo, 31. 12. 2014

Urad za delo

Ravni izobrazbe

Skupaj 1+2 3+4 - nižje, 5 - srednje tehniško,

6 - visokošolsko izobr.



OŠ ali manj

srednje poklicno izorb.

strok., splošno izobr.

prve stopnje druge stopnje tretje st. (mag., dr.)

Slovenija 119.458 34.402 33.393 32.657 10.675 7.818 513

Območne službe

Celje 12.467 3.468 3.684 3.420 1.162 703 30

Koper 7.922 2.324 2.244 2.241 655 432 26

Kranj 8.291 2.384 2.238 2.335 730 568 36

Ljubljana 32.662 8.627 8.050 9.540 3.149 3.026 270

Maribor 16.003 4.240 4.712 4.520 1.447 1.018 66

Murska Sobota 9.860 3.610 3.005 2.184 648 399 14

Nova Gorica 5.386 1.662 1.374 1.409 519 404 18

Novo mesto 6.301 2.448 1.673 1.355 531 279 15

Ptuj 4.233 945 1.387 1.278 341 276 6

Sevnica 4.600 1.429 1.457 1.095 421 187 11

Trbovlje 4.214 1.366 1.219 1.111 347 166 5

Velenje 7.519 1.899 2.350 2.169 725 360 16

Urad za delo

Celje 4.478 1.237 1.228 1.246 466 289 12

Laško 983 284 294 274 88 42 1

Slovenska Konjice 1.446 439 416 381 129 79 2

Šentjur pri Celju 1.165 305 379 298 115 65 3

Šmarje pri Jelšah 1.884 522 651 449 150 106 6

Žalec 2.511 681 716 772 214 122 6

Ilirska Bistrica 740 197 252 188 62 37 4

Izola 866 278 276 222 60 28 2

Koper 2.895 820 757 877 261 170 10

Piran 1.087 279 317 341 81 66 3

Postojna 1.182 435 302 299 85 57 4

Sežana 1.152 315 340 314 106 74 3

Jesenice 1.408 428 467 363 95 52 3

Kranj 3.545 1.090 842 980 331 285 17

Radovljica 1.387 316 413 412 138 101 7

Škofja Loka 1.258 318 329 387 118 100 6

Tržič 693 232 187 193 48 30 3

Cerknica 866 227 310 221 65 42 1

Domžale 2.544 713 659 708 267 178 19


118

Urad za delo

Ravni izobrazbe





OŠ ali manj




Grosuplje 1.858 535 488 532 166 130 7

Kamnik 1.626 431 471 490 127 99 8

Kočevje 1.770 724 597 340 80 28 1

Ljubljana 21.408 5.264 4.752 6.542 2.219 2.409 222

Logatec 645 173 183 189 56 42 2

Ribnica 538 147 168 131 69 23

Vrhnika 1.407 413 422 387 100 75 10

Lenart 900 246 327 234 48 43 2

Maribor 10.840 2.799 2.998 3.191 1.043 756 53

Pesnica 1.187 384 393 278 86 45 1

Ruše 960 252 318 258 79 51 2

Slovenska Bistrica 2.116 559 676 559 191 123 8

Gornja Radgona 1.434 433 474 373 92 59 3

Lendava 2.213 833 662 507 145 64 2

Ljutomer 1.245 352 458 290 85 60

Murska Sobota 4.968 1.992 1.411 1.014 326 216 9

Ajdovščina 1.285 362 344 351 123 102 3

Idrija 477 129 122 139 52 32 3

Nova Gorica 2.829 949 681 710 270 212 7

Tolmin 795 222 227 209 74 58 5

Črnomelj 1.733 695 541 354 99 44

Metlika 617 270 178 112 38 19

Novo mesto 3.072 1.174 720 675 315 175 13

Trebnje 879 309 234 214 79 41 2

Ormož 997 243 358 277 67 52

Ptuj 3.236 702 1.029 1.001 274 224 6

Brežice 1.603 404 510 435 171 80 3

Krško 1.991 762 570 423 152 78 6

Sevnica 1.006 263 377 237 98 29 2

Hrastnik 742 244 233 183 62 20

Litija 1.084 379 302 264 88 49 2

Trbovlje 1.380 429 393 400 102 53 3

Zagorje 1.008 314 291 264 95 44


119

Urad za delo

Ravni izobrazbe





OŠ ali manj




Dravograd 501 128 160 132 50 30 1

Mozirje 1.018 201 316 370 92 37 2

Radlje ob Dravi 913 202 352 247 70 41 1

Ravne na Koroškem

1.123 285 378 285 107 67 1

Slovenj Gradec 1.075 278 316 295 117 65 4

Velenje 2.889 805 828 840 289 120 7


120

Tabela 9: Brezposelne osebe po izobrazbi – statistične regije, 31. 12. 2014

Statistična regija

Ravni izobrazbe





OŠ ali manj




Slovenija 119.458 34.402 33.393 32.657 10.675 7.818 513

Vzhodna Slovenija 70.154 20.695 20.874 18.530 6.075 3.790 190

Jugovzhodna Slovenija

8.870 3.332 2.455 1.960 715 392 16

Koroška 3.836 924 1.244 1.033 385 242 8

Notranjsko-kraška 2.895 874 870 747 230 161 13

Podravska 20.089 5.068 6.099 5.790 1.773 1.282 77

Pomurska 9.934 3.574 2.983 2.255 667 440 15

Savinjska 16.678 4.506 4.835 4.747 1.608 934 48

Spodnjeposavska 4.655 1.424 1.457 1.124 427 213 10

Zasavska 3.197 993 931 874 270 126 3

Zahodna Slovenija 48.393 13.199 12.358 13.995 4.538 3.988 315

Gorenjska 8.472 2.383 2.256 2.403 758 628 44

Goriška 5.551 1.657 1.387 1.495 553 443 16

Obalno-kraška 5.917 1.639 1.665 1.714 498 381 20

Osrednjeslovenska 28.453 7.520 7.050 8.383 2.729 2.536 235

Izven RS 911 508 161 132 62 40 8


121

Tabela 10: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – uradi za delo, 31. 12. 2014

Urad za delo

Trajanje brezposelnosti

Skupaj 0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Slovenija 119.458 25.063 14.664 9.373 10.273 23.305 11.295 12.240 13.245

Območne službe

Celje 12.467 2.496 1.460 944 1.020 2.522 1.278 1.326 1.421

Koper 7.922 1.791 1.127 649 759 1.595 697 656 648

Kranj 8.291 2.318 1.146 735 754 1.501 682 607 548

Ljubljana 32.662 5.891 3.902 2.537 2.845 7.101 3.546 3.552 3.288

Maribor 16.003 3.818 1.767 1.169 1.358 2.963 1.328 1.758 1.842

Murska Sobota 9.860 2.306 1.002 994 818 1.602 577 712 1.849

Nova Gorica 5.386 1.038 718 426 466 1.140 604 526 468

Novo mesto 6.301 1.048 681 428 455 1.080 736 897 976

Ptuj 4.233 1.130 675 324 363 721 313 352 355

Sevnica 4.600 920 530 266 334 812 466 542 730

Trbovlje 4.214 602 543 298 422 888 431 575 455

Velenje 7.519 1.705 1.113 603 679 1.380 637 737 665

Urad za delo

Celje 4.478 949 514 352 367 904 462 457 473

Laško 983 164 103 74 78 230 120 130 84

Slovenska Konjice 1.446 288 178 108 121 261 132 140 218

Šentjur pri Celju 1.165 243 149 83 88 222 125 126 129

Šmarje pri Jelšah 1.884 372 210 124 143 397 166 207 265

Žalec 2.511 480 306 203 223 508 273 266 252

Ilirska Bistrica 740 164 101 52 70 140 73 68 72

Izola 866 210 145 53 76 159 53 68 102

Koper 2.895 631 415 268 306 608 232 206 229

Piran 1.087 287 149 80 100 233 80 80 78

Postojna 1.182 261 170 93 97 205 133 121 102

Sežana 1.152 238 147 103 110 250 126 113 65

Jesenice 1.408 413 176 121 120 237 125 118 98

Kranj 3.545 963 463 339 310 647 306 244 273

Radovljica 1.387 450 218 112 114 251 85 99 58

Škofja Loka 1.258 338 188 99 147 245 108 84 49

Tržič 693 154 101 64 63 121 58 62 70

Cerknica 866 175 99 50 83 211 107 79 62

Domžale 2.544 527 344 231 232 602 254 161 193

Grosuplje 1.858 346 202 128 172 358 215 213 224


122

Urad za delo Skupaj


0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Kamnik 1.626 358 218 144 134 324 179 156 113

Kočevje 1.770 291 138 92 123 355 171 248 352

Ljubljana 21.408 3.681 2.590 1.717 1.873 4.669 2.315 2.439 2.124

Logatec 645 109 95 44 66 183 70 48 30

Ribnica 538 115 60 50 47 99 57 57 53

Vrhnika 1.407 289 156 81 115 300 178 151 137

Lenart 900 443 97 57 67 120 38 47 31

Maribor 10.840 2.306 1.196 780 903 2.052 922 1.278 1.403

Pesnica 1.187 361 132 89 99 203 68 111 124

Ruše 960 206 102 109 113 190 75 84 81

Slovenska Bistrica 2.116 502 240 134 176 398 225 238 203

Gornja Radgona 1.434 403 163 96 107 232 99 104 230

Lendava 2.213 485 199 197 162 342 141 184 503

Ljutomer 1.245 322 136 130 106 206 79 84 182

Murska Sobota 4.968 1.096 504 571 443 822 258 340 934

Ajdovščina 1.285 205 158 109 121 284 161 139 108

Idrija 477 112 81 33 45 94 50 33 29

Nova Gorica 2.829 514 369 226 240 631 315 293 241

Tolmin 795 207 110 58 60 131 78 61 90

Črnomelj 1.733 225 201 145 101 269 229 243 320

Metlika 617 75 55 47 45 119 59 108 109

Novo mesto 3.072 583 330 194 253 551 348 411 402

Trebnje 879 165 95 42 56 141 100 135 145

Ormož 997 262 161 81 89 171 69 71 93

Ptuj 3.236 868 514 243 274 550 244 281 262

Brežice 1.603 293 177 108 103 292 171 190 269

Krško 1.991 450 219 111 145 333 179 230 324

Sevnica 1.006 177 134 47 86 187 116 122 137

Hrastnik 742 99 97 57 61 160 75 102 91

Litija 1.084 172 142 83 102 189 100 165 131

Trbovlje 1.380 176 161 100 131 329 163 189 131

Zagorje 1.008 155 143 58 128 210 93 119 102


123

Urad za delo Skupaj


0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Dravograd 501 111 75 54 49 77 45 42 48

Mozirje 1.018 258 145 90 106 196 77 83 63

Radlje ob Dravi 913 218 102 76 85 152 74 88 118

Ravne na Koroškem 1.123 236 167 74 100 193 91 125 137

Slovenj Gradec 1.075 191 140 88 90 199 112 109 146

Velenje 2.889 691 484 221 249 563 238 290 153


124

Tabela 11: Brezposelne osebe po trajanju brezposelnosti – statistične regije, 31. 12. 2014

Statistična regija


Skupaj 0-2 meseca

3-5 mesecev

6-8 mesecev

9-11 mesecev

12-23 mesecev

24-35 mesecev

3-4 leta 5 let ali

več

Slovenija 119.458 25.063 14.664 9.373 10.273 23.305 11.295 12.240 13.245

Vzhodna Slovenija 70.154 15.009 8.344 5.345 5.851 13.046 6.329 7.366 8.864

Jugovzhodna Slovenija 8.870 1.515 908 590 651 1.586 994 1.225 1.401

Koroška 3.836 803 523 315 352 664 340 382 457

Notranjsko-kraška 2.895 632 390 203 252 576 324 274 244

Podravska 20.089 4.833 2.408 1.470 1.712 3.696 1.645 2.120 2.205

Pomurska 9.934 2.314 1.017 1.002 823 1.636 586 707 1.849

Savinjska 16.678 3.516 2.146 1.286 1.397 3.338 1.632 1.705 1.658

Spodnjeposavska 4.655 944 544 268 340 834 461 540 724

Zasavska 3.197 452 408 211 324 716 347 413 326

Zahodna Slovenija 48.393 9.711 6.176 3.936 4.336 10.107 4.905 4.846 4.376

Gorenjska 8.472 2.319 1.178 744 761 1.568 698 640 564

Goriška 5.551 1.079 742 435 480 1.186 617 537 475

Obalno-kraška 5.917 1.315 826 504 592 1.232 500 482 466

Osrednjeslovenska 28.453 4.998 3.430 2.253 2.503 6.121 3.090 3.187 2.871

Izven RS 911 343 144 92 86 152 61 28 5


125

Tabela 12: Število registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji, 31. 12. 2014

Občina

Od vseh delež (v %)

Vsi Ženske Iskalci prve

zaposlitve

1+2 OŠ ali manj

15-29 let

50 let in več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Ajdovščina 1.019 48,1 18,3 28,6 26,0 32,6 54,3 28,9 16,2

Apače 269 59,9 13,4 32,7 24,9 34,6 43,9 31,2 24,9

Beltinci 746 50,4 14,9 39,9 24,9 37,1 42,6 31,2 22,8

Benedikt 128 50,8 12,5 31,3 21,9 28,9 21,1 53,9 17,2

Bistrica ob Sotli 78 55,1 23,1 23,1 30,8 14,1 53,8 16,7 19,2

Bled 327 50,5 20,5 19,0 29,7 29,7 41,6 17,1 7,6

Bloke 89 39,3 12,4 27,0 25,8 37,1 56,2 27,0 14,6

Bohinj 188 48,9 13,8 23,4 30,9 29,8 28,7 13,3 10,1

Borovnica 278 41,4 12,2 28,4 19,8 34,9 55,0 30,2 12,9

Bovec 165 54,5 11,5 29,1 20,0 38,2 35,2 17,0 13,3

Braslovče 306 50,0 16,3 26,1 26,1 33,0 45,8 19,9 14,7

Brda 178 46,6 16,9 27,5 26,4 26,4 44,9 27,0 8,4

Brezovica 447 54,4 16,6 18,6 25,1 25,7 50,1 28,2 8,7

Brežice 1.615 50,6 15,4 25,4 22,3 31,3 57,2 19,9 18,9

Cankova 182 51,6 19,2 42,3 24,7 40,1 55,5 24,7 21,4

Celje 3.700 51,8 18,4 28,5 24,8 28,8 52,1 18,9 12,5

Cerklje na Gorenjskem 233 48,9 14,2 29,6 24,5 32,6 42,1 18,0 10,7

Cerknica 596 45,1 16,1 23,2 27,3 35,4 49,7 23,7 15,6

Cerkno 113 42,5 25,7 20,4 32,7 27,4 42,5 17,7 12,4

Cerkvenjak 92 45,7 16,3 32,6 30,4 25,0 15,2 32,6 12,0

Cirkulane 141 52,5 17,0 29,8 27,7 33,3 48,2 12,1 19,9

Črenšovci 409 52,3 25,2 44,7 28,1 32,0 53,3 21,3 17,6

Črna na Koroškem 114 55,3 25,4 21,1 42,1 20,2 51,8 14,0 31,6

Črnomelj 1.482 50,9 18,7 38,0 23,8 33,1 61,2 31,3 19,2

Destrnik 134 50,7 16,4 25,4 23,9 27,6 32,1 17,9 17,2

Divača 177 51,4 16,9 29,9 19,8 34,5 43,5 33,9 8,5

Dobje 46 52,2 15,2 34,8 26,1 32,6 54,3 30,4 26,1

Dobrepolje 140 49,3 14,3 16,4 30,0 30,0 57,9 27,1 15,7

Dobrna 98 59,2 22,4 16,3 37,8 15,3 37,8 21,4 10,2

Dobrova-Polhov Gradec 242 51,7 19,0 17,4 27,3 30,2 51,7 21,9 11,2

Dobrovnik 139 51,8 19,4 38,8 22,3 36,0 54,0 21,6 18,7

Dol pri Ljubljani 261 48,3 18,8 24,1 23,8 32,2 47,9 26,8 12,3

Dolenjske Toplice 158 55,1 20,9 24,7 25,9 35,4 58,2 23,4 24,7

Domžale 1.679 46,8 17,9 29,3 25,3 28,1 49,4 24,9 11,9

Dornava 128 48,4 20,3 17,2 34,4 21,1 40,6 17,2 18,0

Dravograd 511 53,2 20,7 24,7 31,9 26,8 43,4 17,8 21,5

Duplek 429 52,7 16,1 26,3 25,4 31,9 51,0 24,9 21,9

Gorenja vas-Poljane 197 49,7 25,4 18,8 36,5 27,9 35,5 17,3 12,7

Gorišnica 157 52,2 20,4 15,9 34,4 28,0 44,6 9,6 17,2

Gorje 111 47,7 15,3 18,0 31,5 32,4 36,9 20,7 6,3

Gornja Radgona 655 53,9 13,9 29,6 24,9 33,4 45,6 27,2 25,3

Gornji grad 128 50,8 19,5 21,9 30,5 30,5 43,8 21,9 14,1

Gornji Petrovci 152 44,7 11,2 40,8 23,0 36,8 40,1 24,3 17,1


126

Občina



zaposlitve

1+2 OŠ ali manj

15-29 let

50 let in več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Grad 162 43,8 9,9 45,1 19,1 31,5 35,8 29,0 18,5

Grosuplje 1.036 45,3 23,9 33,0 27,1 27,1 54,9 24,1 9,7

Hajdina 176 51,7 17,6 18,8 29,0 27,8 33,5 17,0 14,2

Hoče-Slivnica 685 52,6 18,0 17,1 22,9 34,5 49,5 21,5 12,8

Hodoš 22 45,5 18,2 63,6 45,5 40,9 54,5 13,6 4,5

Horjul 96 53,1 26,0 11,5 34,4 30,2 45,8 27,1 7,3

Hrastnik 757 51,1 21,8 32,9 29,7 24,8 57,3 18,4 14,7

Hrpelje-Kozina 222 48,2 14,9 30,2 20,7 35,1 46,8 21,6 17,1

Idrija 414 43,7 23,2 28,7 32,6 25,8 44,4 20,0 11,8

Ig 300 45,0 17,3 26,0 21,0 32,7 52,0 26,3 10,0

Ilirska Bistrica 759 52,8 16,1 26,2 22,7 35,3 48,5 31,9 20,2

Ivančna Gorica 660 52,1 21,4 22,6 30,0 29,4 52,7 24,7 12,3

Izola 892 47,4 12,9 29,6 18,8 36,4 43,7 22,0 15,8

Jesenice 1.140 46,7 13,7 33,9 24,2 32,4 41,9 21,1 18,5

Jezersko 20 35,0 20,0 25,0 25,0 15,0 30,0 20,0 25,0

Juršinci 122 41,8 15,6 27,0 30,3 23,8 36,9 23,0 17,2

Kamnik 1.415 48,7 16,6 26,1 25,5 32,3 48,4 26,6 17,0

Kanal 293 42,7 15,7 32,1 24,6 29,4 49,8 18,4 13,0

Kidričevo 294 56,5 19,0 19,0 32,3 26,9 49,7 19,0 19,4

Kobarid 181 53,0 17,1 29,8 29,8 30,9 43,6 15,5 11,0

Kobilje 55 54,5 14,5 29,1 25,5 30,9 34,5 23,6 18,2

Kočevje 1.743 55,0 24,0 40,7 28,2 28,3 63,9 19,9 18,6

Komen 165 37,0 16,4 12,1 24,8 38,2 48,5 31,5 12,1

Komenda 225 50,2 18,7 24,0 27,6 26,2 46,2 25,8 10,7

Koper 2.720 48,6 13,7 28,6 21,8 34,2 45,3 23,4 14,7

Kostanjevica na Krki 115 47,0 14,8 31,3 20,0 33,9 63,5 20,9 19,1

Kostel 50 52,0 12,0 34,0 16,0 40,0 44,0 22,0 26,0

Kozje 192 58,3 17,2 26,0 25,5 29,2 54,7 20,3 18,8

Kranj 2.663 48,6 15,2 32,4 20,7 34,8 44,2 21,0 11,8

Kranjska gora 199 42,7 11,6 16,6 22,6 45,2 36,2 18,6 15,1

Križevci 231 54,5 13,0 25,5 29,0 28,1 38,1 22,1 21,6

Krško 1.928 47,3 19,5 37,5 27,3 29,4 52,6 18,4 18,4

Kungota 345 54,5 18,0 30,7 23,5 30,7 44,9 20,0 14,5

Kuzma 120 37,5 20,0 49,2 32,5 28,3 44,2 25,8 16,7

Laško 798 51,1 19,9 27,6 30,3 27,9 56,5 27,1 12,3

Lenart 394 58,6 17,0 21,3 28,7 25,1 31,5 30,2 19,0

Lendava 1.154 47,7 17,3 33,3 20,5 40,5 55,1 24,2 18,8

Litija 866 50,1 19,4 31,9 27,4 28,3 52,8 23,3 15,5

Ljubljana 16.410 46,4 19,9 26,4 21,3 30,2 55,3 23,7 10,4

Ljubno 155 49,7 21,9 23,9 30,3 29,0 40,6 32,3 11,0

Ljutomer 851 54,8 12,0 28,8 25,1 33,5 45,0 22,3 25,5

Log-Dragomer 148 39,9 20,3 22,3 20,9 33,1 56,1 25,0 10,8

Logatec 669 48,4 19,0 26,6 27,5 29,7 51,0 24,1 13,8

Loška dolina 210 49,0 15,2 31,9 21,0 41,0 57,6 27,1 21,4


127

Občina



zaposlitve

1+2 OŠ ali manj

15-29 let

50 let in več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Loški Potok 91 52,7 18,7 24,2 31,9 19,8 52,7 15,4 8,8

Lovrenc na Pohorju 192 47,9 13,5 28,1 25,0 23,4 46,9 17,2 22,4

Luče 98 63,3 16,3 16,3 34,7 28,6 35,7 29,6 10,2

Lukovica 210 46,7 18,1 26,7 30,0 34,3 48,1 24,3 13,3

Majšperk 193 54,9 18,7 18,7 31,6 33,2 39,9 17,6 20,7

Makole 110 43,6 14,5 34,5 25,5 30,9 54,5 26,4 25,5

Maribor 8.234 48,4 18,8 26,7 22,6 32,7 53,4 18,0 13,0

Markovci 189 51,3 20,6 21,7 33,9 25,9 39,2 18,0 15,9

Medvode 713 45,6 20,3 23,0 23,6 36,9 49,9 28,6 11,4

Mengeš 342 49,4 19,3 26,0 26,9 31,0 47,7 24,0 13,2

Metlika 638 47,2 21,2 42,0 25,1 34,6 62,5 24,9 16,9

Mežica 156 57,7 21,8 25,0 32,1 30,8 44,9 17,9 20,5

Miklavž na Dravskem polju 396 54,8 19,2 19,2 28,5 31,3 48,5 21,5 12,1

Miren-Kostanjevica 259 46,7 18,1 27,0 26,6 29,3 52,9 24,7 11,6

Mirna 114 61,4 19,3 19,3 24,6 26,3 50,9 14,0 19,3

Mirna Peč 103 49,5 18,4 29,1 26,2 33,0 60,2 20,4 20,4

Mislinja 211 59,7 19,9 19,9 36,0 27,5 41,7 19,0 15,6

Mokronog-Trebelno 120 55,0 15,8 29,2 23,3 42,5 58,3 19,2 24,2

Moravče 189 56,1 19,6 28,0 30,7 27,0 52,9 34,9 15,3

Moravske Toplice 482 50,4 13,3 33,8 21,4 38,4 48,5 23,9 21,0

Mozirje 264 50,4 18,6 18,2 28,0 24,2 43,2 26,9 12,1

Murska Sobota 1.706 51,3 18,6 35,5 23,2 33,1 51,4 25,6 21,8

Muta 156 53,8 15,4 24,4 25,6 28,2 51,3 25,6 25,0

Naklo 162 43,8 16,7 19,8 22,2 36,4 38,9 35,2 8,0

Nazarje 171 50,9 11,1 23,4 31,0 28,7 44,4 32,2 14,0

Nova Gorica 1.596 48,9 15,0 34,1 21,4 30,2 53,5 23,2 12,6

Novo mesto 1.883 49,7 29,9 39,8 28,0 26,3 55,0 18,7 11,8

Odranci 134 50,7 14,9 41,8 21,6 35,8 33,6 31,3 13,4

Oplotnica 214 58,9 20,6 24,3 32,2 26,6 44,9 21,5 19,2

Ormož 809 49,7 16,7 23,7 31,0 31,5 40,5 15,8 18,5

Osilnica 29 65,5 13,8 27,6 31,0 41,4 65,5 31,0 20,7

Pesnica 458 51,7 17,9 27,5 26,0 32,1 44,8 18,1 15,1

Piran 1.084 45,7 11,9 25,6 20,9 33,0 44,6 23,0 10,7

Pivka 317 54,6 15,1 34,4 26,2 35,6 51,7 26,2 19,2

Podčetrtek 193 55,4 18,1 27,5 27,5 31,1 49,7 19,7 17,1

Podlehnik 101 45,5 20,8 28,7 27,7 30,7 50,5 14,9 27,7

Podvelka 164 59,1 22,0 18,3 32,3 25,6 42,1 17,7 21,3

Poljčane 253 46,2 16,2 24,9 23,3 34,4 54,2 15,4 17,0

Polzela 365 52,9 14,5 24,9 24,7 31,0 43,3 23,8 12,6

Postojna 924 51,4 16,2 36,5 23,4 30,3 45,3 22,7 13,6

Prebold 285 47,0 17,2 21,1 23,9 31,2 51,6 20,0 16,5

Preddvor 114 54,4 15,8 23,7 27,2 24,6 28,9 21,9 6,1

Prevalje 314 56,7 19,4 26,8 27,1 30,6 48,4 22,6 26,4

Ptuj 1.150 52,5 19,6 17,7 28,1 27,9 44,3 15,8 14,3


128

Občina



zaposlitve

1+2 OŠ ali manj

15-29 let

50 let in več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Puconci 535 54,6 19,6 44,1 26,5 31,2 48,4 23,4 20,6

Rače-Fram 410 50,2 14,6 22,9 21,7 35,6 55,4 19,0 18,5

Radeče 257 52,9 21,4 31,1 26,8 31,5 59,5 30,7 12,8

Radenci 344 52,6 13,4 23,3 22,7 31,7 49,7 26,5 26,2

Radlje ob Dravi 402 54,7 17,2 23,6 28,6 25,6 47,5 20,1 21,1

Radovljica 815 46,6 16,6 23,9 28,5 29,0 35,6 22,3 9,2

Ravne na Koroškem 597 57,0 19,8 24,8 28,1 25,8 48,6 19,9 22,9

Razkrižje 74 55,4 13,5 27,0 27,0 36,5 45,9 17,6 23,0

Rečica ob Savinji 160 52,5 24,4 21,3 33,8 25,0 45,6 23,1 16,9

Renče-Vogrsko 189 49,2 13,2 35,4 22,2 38,6 45,0 21,7 10,6

Ribnica 396 50,0 30,8 28,0 36,4 20,7 48,0 17,9 11,4

Ribnica na Pohorju 74 48,6 14,9 24,3 29,7 27,0 44,6 10,8 31,1

Rogaška Slatina 680 52,9 14,0 27,4 23,7 31,3 54,9 22,8 21,9

Rogašovci 279 47,3 31,5 58,8 31,2 28,7 52,0 20,1 20,1

Rogatec 205 56,6 22,9 32,2 29,8 32,7 56,6 22,0 25,9

Ruše 523 49,1 13,0 25,2 21,4 30,6 46,1 15,3 16,4

Selnica ob Dravi 279 55,6 16,8 27,2 28,3 36,2 41,6 22,2 15,4

Semič 288 49,0 20,5 44,1 25,7 36,5 58,7 24,0 26,0

Sevnica 997 51,0 17,8 25,5 27,0 32,0 54,9 21,6 19,9

Sežana 657 47,3 15,1 27,1 22,4 32,3 47,8 29,5 9,9

Slovenj Gradec 973 55,1 20,0 25,5 27,5 29,3 52,5 23,1 24,8

Slovenska Bistrica 1.557 52,7 17,3 26,1 24,1 30,4 51,3 20,1 16,3

Slovenske Konjice 978 53,1 18,7 29,9 28,9 27,3 52,9 17,6 15,1

Sodražica 89 51,7 20,2 16,9 29,2 30,3 56,2 20,2 21,3

Solčava 38 52,6 23,7 13,2 26,3 31,6 15,8 26,3 10,5

Središče ob dravi 119 54,6 21,8 25,2 30,3 35,3 36,1 16,0 12,6

Starše 224 55,8 16,1 19,2 27,7 37,5 52,2 20,1 16,5

Straža 181 48,1 21,0 23,2 30,9 38,7 58,6 23,2 18,2

Sveta Ana 113 52,2 13,3 38,1 23,9 23,9 19,5 44,2 16,8

Sveta Trojica v Slovenskih Goricah 115 44,3 11,3 25,2 21,7 29,6 34,8 43,5 20,0

Sveti Andraž v Slov. Goricah 49 53,1 16,3 32,7 24,5 18,4 28,6 18,4 22,4

Sveti Jurij ob Ščavnici 193 53,9 16,6 33,7 23,8 32,6 47,7 22,8 28,0

Sveti Jurij v Slovenskih Goricah 89 47,2 22,5 28,1 36,0 27,0 30,3 30,3 25,8

Sveti Tomaž 140 49,3 17,9 23,6 30,7 28,6 42,1 12,9 22,1

Šalovci 118 48,3 17,8 50,0 22,9 31,4 40,7 17,8 23,7

Šempeter-Vrtojba 327 47,4 19,3 29,7 22,9 30,3 57,2 24,5 11,6

Šenčur 304 55,9 17,8 22,7 24,3 30,9 35,9 26,6 7,9

Šentilj 457 50,1 17,3 33,7 28,2 24,9 39,8 16,6 12,5

Šentjernej 359 49,6 25,6 42,6 31,2 30,9 53,5 19,5 15,6

Šentjur 1.122 55,0 19,6 24,0 27,5 27,1 51,4 20,5 13,5

Šentrupert 101 58,4 18,8 20,8 24,8 31,7 66,3 21,8 21,8

Škocjan 172 45,3 33,1 55,2 36,0 25,6 59,3 14,0 14,0

Škofja loka 825 50,2 20,8 28,0 26,2 34,3 41,2 19,3 12,0

Škofljica 412 50,2 19,7 19,7 23,8 32,0 54,1 28,2 9,0


129

Občina



zaposlitve

1+2 OŠ ali manj

15-29 let

50 let in več


Trajni presežki

in stečajniki

Invalidi

Šmarje pri Jelšah 643 56,0 18,5 26,3 26,6 26,4 54,4 21,5 19,9

Šmarješke Toplice 98 57,1 17,3 22,4 27,6 28,6 43,9 28,6 16,3

Šmartno ob Paki 169 55,0 18,9 25,4 31,4 26,0 41,4 16,0 12,4

Šmartno pri Litiji 270 49,6 19,6 34,8 28,1 38,1 58,9 28,1 18,1

Šoštanj 500 50,2 20,0 28,6 36,0 26,6 41,2 16,8 14,2

Štore 254 50,0 19,3 35,0 23,2 28,7 48,0 20,1 15,4

Tabor 85 48,2 17,6 27,1 24,7 34,1 55,3 23,5 20,0

Tišina 390 53,8 13,1 40,0 23,1 31,0 43,6 30,3 24,4

Tolmin 517 46,2 18,6 24,4 22,8 32,7 47,6 22,6 17,8

Trbovlje 1.397 48,7 19,8 30,4 29,9 28,6 58,9 19,1 11,7

Trebnje 591 53,0 26,7 40,1 25,0 32,8 58,7 20,1 14,2

Trnovska vas 61 50,8 16,4 29,5 32,8 18,0 16,4 23,0 8,2

Trzin 158 45,6 24,7 13,3 27,8 27,2 44,3 29,7 8,2

Tržič 747 47,3 16,3 31,7 25,2 36,7 45,1 19,4 14,1

Turnišče 316 54,1 15,5 33,2 22,8 32,6 50,0 27,5 22,5

Velenje 2.234 51,6 17,6 27,7 33,8 23,0 43,9 16,5 13,3

Velika Polana 143 57,3 16,8 32,9 22,4 37,1 50,3 20,3 21,0

Velike Lašče 167 43,1 17,4 21,6 23,4 34,1 48,5 24,0 10,8

Veržej 73 64,4 13,7 15,1 24,7 30,1 46,6 23,3 20,5

Videm 270 54,8 19,3 29,3 29,3 35,9 45,2 18,5 16,7

Vipava 300 52,0 20,0 25,0 26,0 32,0 52,7 19,0 15,0

Vitanje 87 48,3 20,7 32,2 33,3 26,4 59,8 19,5 19,5

Vodice 179 56,4 19,6 16,2 24,6 27,4 49,7 26,3 11,2

Vojnik 435 54,0 21,4 22,5 32,6 24,1 45,7 19,8 11,5

Vransko 145 40,7 17,9 25,5 30,3 33,8 49,0 20,0 13,8

Vrhnika 941 50,2 17,4 31,2 23,5 36,6 57,0 26,2 16,0

Vuzenica 164 56,7 25,0 19,5 37,2 24,4 47,6 13,4 20,7

Zagorje ob Savi 1.043 49,4 20,2 30,6 29,6 25,8 52,3 22,3 10,8

Zavrč 103 44,7 17,5 32,0 29,1 25,2 47,6 16,5 23,3

Zreče 337 51,3 19,3 28,2 29,4 32,6 46,9 20,8 16,9

Žalec 1.472 51,0 14,6 27,3 23,0 31,7 53,6 22,7 14,6

Železniki 180 50,0 21,7 22,8 36,1 31,1 43,9 13,9 10,0

Žetale 56 50,0 35,7 19,6 48,2 12,5 33,9 10,7 16,1

Žiri 102 49,0 27,5 11,8 40,2 24,5 27,5 14,7 5,9

Žirovnica 145 42,8 13,1 13,8 26,9 39,3 40,7 25,5 13,8

Žužemberk 184 44,0 10,3 25,0 16,3 45,1 62,0 34,2 29,9

Občina izven RS 911 53,2 39,2 55,8 32,1 15,9 27,0 14,4 4,0


130

Tabela 13: Poklici ali poklicne skupine po SKP, za katere je bilo prijavljenih največ prostih

delovnih mest, 2014

SKP koda Glavna skupina poklicev ali poklic Število prijavljenih prostih delovnih

mest

Delež prostih delovnih mest za določen čas

(%)

Skupaj 84.863 80,5

1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 1.713 58,6

1221 Menedžerji za trženje in prodajo 339 45,4

1120 Generalni direktorji in člani uprave družbe 229 57,6

1212 Menedžerji za kadrovske in splošne zadeve 114 51,8

1321 Menedžerji za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih in za oskrbo z energenti 108 51,9

1345 Vodstveni poklici v vzgoji in izobraževanju 107 87,9

2 Strokovnjaki 15.486 75,0

2342 Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok 1.753 82,1

2422 Strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov 776 70,5

2311 Visokošolski učitelji in sodelavci na visokošolskih zavodih 1.206 84,7

2332 Predmetni učitelji v osnovni šoli 800 85,0

2341 Učitelji razrednega pouka 746 89,5

3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 8.652 75,0

3322 Komercialni zastopniki za prodajo ipd. 2.054 68,7

3343 Poslovni sekretarji 602 70,3

3221 Strokovni sodelavci za zdravstveno nego 1.367 87,0

3321 Zavarovalni zastopniki in zavarovalni posredniki 510 75,1

3115 Tehniki za strojništvo ipd. 511 78,7

4 Uradniki 3.357 77,7

4120 Tajniki 1.303 76,4

4321 Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 832 83,4

4223 Telefonisti 187 65,8

4323 Prometni odpravniki, referenti za promet ipd. 141 69,5

4311 Uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu 127 81,1

5 Poklici za storitve, prodajalci 11.538 80,7

5131 Natakarji 2.560 79,0

5120 Kuharji 1.609 74,4

5223 Prodajalci 2.555 84,6

5414 Varnostniki 989 81,8

5321 Bolničarji negovalci v zavodih 770 90,5

6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 456 87,9

6210 Gozdarji ipd. 228 90,4

6113 Vrtnarji in drevesničarji 122 85,2

6130 Kmetovalci na mešanih kmetijah 37 86,5

6112 Sadjarji, vinogradniki ipd. 29 82,8

6121 Živinorejci 27 96,3

7 Poklici za neindustrijski način dela 25.379 83,8

7212 Varilci ipd. 2.646 81,2

7112 Zidarji ipd. 2.950 87,4

7411 Elektroinštalaterji 1.786 82,9

7123 Izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. 1.634 85,6


131

SKP koda Glavna skupina poklicev ali poklic Število prijavljenih prostih delovnih

mest

Delež prostih delovnih mest za določen čas

(%)

7115 Tesarji ipd. 1.637 88,3

8 Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci 7.322 82,0

8332 Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 3.637 81,0

8322 Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil 706 69,7

8342 Upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. 758 83,2

8343 Upravljavci žerjavov, dvigal ipd. 311 83,3

8121 Upravljavci procesnih strojev za pridobivanje in obdelavo kovin 245 95,9

9 Poklici za preprosta dela 10.529 87,5

9112 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah 2.462 84,2

9329 Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. 2.960 92,3

9412 Kuhinjski pomočniki 958 82,0

9312 Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 1.042 89,4

9313 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah 1.050 91,7

0 Vojaški poklici 431 97,7

310 Vojaki 431 97,7

ZRSZ nima več podatkov o vseh prostih delovnih mestih v državi, saj je dne 12. 4. 2013 pričel veljati Zakon o spremembah in

dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A), ki je ukinil obvezno prijavo prostega delovnega mesta pri Zavodu.

Delodajalci, ki ne sodijo v javni sektor ali niso gospodarske družbe v večinski lasti države, tako lahko objavo prostega delovnega

mesta zagotovijo sami, o tem pa ZRSZ ne obveščajo. Prav tako ni več mogoča primerjava s podatki iz preteklih obdobij.


132

Tabela 14: Prosta delovna mesta po SKP s sodelovanjem Zavoda, 2014

SKP koda

Glavna skupina poklicev ali poklic

Število prijavljenih

prostih delovnih mest s sodelovanjem

Delež prostih delovnih mest s sodelovnjem za določen čas (%)

Skupaj 44.433 83,1

1 Zakonodajalci, visoki uradniki, menedžerji 466 65,7

1221 Menedžerji za trženje in prodajo 128 59,4

1321 Menedžerji za proizvodnjo v predelovalnih dejavnostih in za oskrbo z energenti 47 70,2

1412 Menedžerji v restavracijah in podobnih gostinskih obratih 39 76,9

1212 Menedžerji za kadrovske in splošne zadeve 31 64,5

1120 Generalni direktorji in člani uprave družbe 29 62,1

2 Strokovnjaki 3.986 76,9

2421 Analitiki poslovnih procesov in organizacije dela 249 87,6

2411 Strokovnjaki za računovodstvo, revizijo ipd. 231 72,3

2342 Vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok 224 89,7

2422 Strokovnjaki za oblikovanje, izvajanje in nadzor politik, programov in ukrepov 217 74,2

2144 Inženirji strojništva ipd. 212 73,1

3 Tehniki in drugi strokovni sodelavci 3.889 78,3

3322 Komercialni zastopniki za prodajo ipd. 1.134 73,7

3221 Strokovni sodelavci za zdravstveno nego 452 92,9

3115 Tehniki za strojništvo ipd. 257 81,7

3343 Poslovni sekretarji 256 81,3

3123 Gradbeni nadzorniki 239 78,2

4 Uradniki 1.566 81,1

4120 Tajniki 761 80,9

4321 Skladiščniki in uradniki za nabavo in prodajo 330 81,2

4223 Telefonisti 104 78,8

4323 Prometni odpravniki, referenti za promet ipd. 70 75,7

4311 Uradniki v računovodstvu in knjigovodstvu 60 81,7

5 Poklici za storitve, prodajalci 6.417 82,1

5131 Natakarji 1.852 81,4

5120 Kuharji 1.104 77,0

5223 Prodajalci 1.066 85,5

5414 Varnostniki 705 78,9

5321 Bolničarji negovalci v zavodih 344 99,7

6 Kmetovalci, gozdarji, ribiči, lovci 269 88,8

6210 Gozdarji ipd. 146 91,1

6113 Vrtnarji in drevesničarji 76 90,8

6112 Sadjarji, vinogradniki ipd. 19 84,2

6130 Kmetovalci na mešanih kmetijah 13 69,2

6121 Živinorejci 8 100,0

7 Poklici za neindustrijski način dela 18.024 84,1

7212 Varilci ipd. 2.136 79,3

7112 Zidarji ipd. 2.103 88,4

7123 Izvajalci suhomontažne gradnje, štukaterji ipd. 1.379 89,3

7411 Elektroinštalaterji 1.360 83,2

7115 Tesarji ipd. 1.250 89,0


133

SKP koda

Glavna skupina poklicev ali poklic

Število prijavljenih

prostih delovnih mest s sodelovanjem

Delež prostih delovnih mest s sodelovnjem za določen čas (%)

8 Upravljalci strojev in naprav, industrijski izdelovalci in sestavljalci 4.541 83,1

8332 Vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev 2.263 80,8

8342 Upravljavci strojev za zemeljska dela ipd. 502 82,9

8322 Vozniki osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil 405 78,0

8343 Upravljavci žerjavov, dvigal ipd. 219 86,3

8171 Upravljavci procesnih strojev in naprav za pripravo papirjevine in proizvodnjo papirja 116 71,6

9 Poklici za preprosta dela 4.864 90,6

9329 Delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. 1.052 92,3

9112 Čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah 881 89,7

9313 Delavci za preprosta dela pri visokih gradnjah 678 96,2

9312 Delavci za preprosta dela pri nizkih gradnjah 643 87,9

9412 Kuhinjski pomočniki 487 88,5

0 Vojaški poklici 411 97,6

310 Vojaki 411 97,6






134

Tabela 15: Število prijavljenih prostih delovnih mest po dejavnostih, 2014

Področje Skupaj

Ravni izobrazbe

1+2 3+4 - nižje, 5 - srednje tehniško, 6 - visokošolsko

izobr. 7 - visokošolsko

izobr. 8 - visokošolsko

izobr.

OŠ ali manj

srednje poklicno izobr.

strokovno, splošno izobr. prve stopnje druge stopnje

tretje stopnje (mag., dr.)

Skupaj 84.863 19.418 34.196 14.507 6.435 9.547 760

A 563 238 202 81 18 24 -

B 76 21 36 9 6 4 -

C 14.692 3.121 8.031 2.088 921 520 11

D 596 87 245 98 100 65 1

E 623 194 267 81 50 31 -

F 15.923 5.047 9.256 1.218 280 119 3

G 7.969 1.101 4.099 1.848 585 320 16

H 5.274 2.012 2.554 479 164 65 -

I 4.659 1.282 2.564 616 155 42 -

J 1.111 52 123 422 244 257 13

K 1.550 55 232 642 237 375 9

L 537 81 172 121 133 29 1

M 5.013 793 1.255 1.097 808 930 130

N 7.368 3.624 2.296 1.132 178 127 11

O 2.064 54 454 343 655 549 9

P 8.552 848 560 1.740 821 4.096 487

Q 6.499 571 1.249 1.992 905 1.723 59

R 773 63 148 259 105 192 6

S 980 157 448 227 68 76 4

T 38 15 5 13 2 3 -

U 3 2 - 1 - - -






135

Tabela 16: Izdana delovna dovoljenja po državljanstvu, 2014

Osebno Dovoljenje Dovoljenje Brez Sporazum med RS/

Država delovno za za delovnega BIH o zaposlovanju Skupaj

dovoljenje zaposlitev delo dovoljenja držav. BIH v RS

VSI 4.115 5.657 2.557 3.258 1.870 17.457

Bivše države iz območja SFRJ 3.845 4.550 1.897 3.093 1.870 15.255

BOSNA IN HERCEGOVINA 1.860 1.072 933 71 1.870 5.806

HRVAŠKA 719 1.031 169 2.186 - 4.105

SRBIJA 598 1.524 555 819 - 3.496

KOSOVO 413 639 136 - - 1.188

MAKEDONIJA 238 255 96 - - 589

ČRNA GORA 17 29 8 17 - 71

Ostale države 270 1.107 660 165 - 2.202

RUSKA FEDERACIJA 82 316 354 41 - 793

UKRAJINA 55 223 86 6 - 370

KITAJSKA 16 209 20 - - 245

INDIJA 2 59 5 23 - 89

TAJSKA 5 57 10 - - 72

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 23 26 6 9 - 64

TURČIJA 2 11 41 1 - 55

KOREJA REPUBLIKA - 9 32 - - 41

KAZAHSTAN 5 12 12 10 - 39

MOLDAVIJA REPUBLIKA 3 20 10 4 - 37

Ostalo 77 165 84 71 - 397


136

Tabela 17: Veljavna delovna dovoljenja po državljanstvu, 31. 12. 2014

Osebno Dovoljenje Dovoljenje Brez Sporazum med RS/

Država delovno za za delovnega BIH o zaposlovanju Skupaj

dovoljenje zaposlitev delo dovoljenja držav. BIH v RS

Vsi 13.484 4.746 2.439 8 2.176 22.853

Bivše države iz območja SFRJ 12.943 3.807 1.553 8 2.176 20.487

BOSNA IN HERCEGOVINA 6.863 882 512 - 2.176 10.433

SRBIJA 1.872 1.279 494 8 - 3.653

HRVAŠKA 1.975 831 131 - - 2.937

KOSOVO 1.325 566 235 - - 2.126

MAKEDONIJA 870 220 160 - - 1.250

ČRNA GORA 38 29 21 - - 88

Ostale države 541 939 886 - - 2.366

RUSKA FEDERACIJA 141 287 548 - - 976

UKRAJINA 162 172 139 - - 473

KITAJSKA 62 169 41 - - 272

TAJSKA 15 55 2 - - 72

INDIJA 3 52 7 - - 62

ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE 27 17 8 - - 52

KAZAHSTAN 7 13 21 - - 41

TURČIJA 9 8 21 - - 38

JAPONSKA 6 13 15 - - 34

MOLDAVIJA REPUBLIKA 8 17 5 - - 30

Ostalo 101 136 79 - - 316

Documents

LETNO POROČILO 2014 - ZRSZZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE – Letno poročilo 2014 2 Za izdelavo slike je bilo uporabljeno orodje Wordle. Izdal: Zavod Republike Slovenije