DRAVA: organizacija, ki predstavlja najvijo obliko oblasti na doloenem ozemlju in sistem sodelovanja ljudi, v katerem se organizirajo, usmerjajo in nadzorujejo vsa podroja javnega ivljenja.

POLITINA DECENTRALIZACIJA PO SAMOUPRAVNIH LOKALNIH SKUPNOSTIH: znotraj drave se oblikujejo LOKALNE ENOTE- samoupravne lokalne skupnosti, katere po svojih lastnih organih, na svoj raun, v svojem imenu in (relativno) samostojno, vendar v okviru ustave in zakona ter pod doloenim nadzorom drave, opravljajo znatno tevilo nalog, ki se nanaajo na zadovoljevanje lokalnih interesov in potreb prebivalcev.

KONCEPCIJE OZ. STALIA O VLOGI LOKALNE SAMOUPRAVE:1. Stalia, ki se popolnoma podrejajo dravi in vidijo v samoupravni lokalni skupnosti samo instrument ta izvrevanje ciljev drave.2. Stalia, po katerih je drava samo neka subsidiarna organizacija, ki naj opravlja le tiste zadeve, ki jih posameznik ali prostovoljne asociacije posameznikov ne morejo opraviti same.3. Veinska so tako imenovana srednja stalia, ki temeljijo na ideji politine decentralizacije.

PRAVNA UREDITEV LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI Ustava RS vsebuje doloila, ki se nanaajo na ureditev lokalne samouprave e v splonih dolobah, kjer v 7. lenu doloa: V SLO je zagotovljena lokalna samouprava. e posebej pa v posebnem podpoglavju z naslovom Lokalna samouprava, kjer se na lokalno samoupravo nanaa sedem lenov. 138.l.URS: prebivalci Slovenije uresniujejo lokalno samoupravo v obinah in drugih lokalnih skupnostih. 139.l.URS: obina je samoupravna lokalna skupnost, katere obmoje obsega naselje ali ve naselij, ki so povezana s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. Obina se ustanovi z zakonom po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalcev. Zakon tudi doloi obmoje obine. 140.l.URS: opredeljuje delovno podroje lokalnih skupnosti. V pristojnost obine spadajo lokalne zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce obine. Drava lahko z zakonom prenese na obino opravljanje posameznih nalog iz dravnih pristojnosti, e se za to zagotovi tudi potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla drava opravljajo dravni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. 141. l.URS: obravnava mestno obino. 142.l.URS: doloa, da se obina financira iz lastnih virov. Obinam, ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti opravljanja svojih nalog, drava z zakonsko doloenimi naeli in merili zagotovi dodatna sredstva. 143.l.URS: opredeljuje pokrajino. Pokrajina je samoupravna lokalna skupnost, ki opravlja lokalne zadeve irega pomena in z zakonom doloene zadeve regionalnega pomena. Pokrajine se ustanovijo z zakonom, ki ga sprejme DZ z 2/3 veino glasov navzoih poslancev. 144.l.URS: doloa, da dravni organi nadzorujejo zakonitost dela organov lokalnih skupnosti. 160.l.URS: doloa, da Ustavno sodie RS odloa o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z ustavo in zakoni, ter o sporih glede pristojnosti med dravo in lokalnimi skupnostmi in med samimi lokalnimi skupnostmi.

NAJPOMEMBNEJI ZAKONI, KI V SLO UREJAJO PODROJE LOKALNE SAMOUPRAVE Zakon o lokalni samoupravi (ZLS), Zakon o lokalnih volitvah (ZLV), Zakon o financiranju obin (ZFO-1), Zakon o ustanovitvi obin ter o doloitvi njihovih obmoij (ZVODNO).Izmed mednarodnih dokumentov, je za podroje lokalne samouprave posebej pomembna EVROPSKA LISTINA LOKALNE SAMOUPRAVE, ki jo je Slovenija ratificirala leta 1996.

1. UPRAVNO-TERITORIALNA LENITEV SLOVENIJE

Slovenija je enotno unitarno urejena drava, v kateri so z ustavo predvidene obine in pokrajine. Slovenija je danes razdeljena na 211 obin (11 mestnih). Najmanja obina (Hodo) ima okoli 400 prebivalcev, najveja (Ljubljana) pa okoli 28.000 prebivalcev. Najve obin ima med 2000 in 5000 prebivalcev. Upravne enote delujejo zaradi opravljanja upravnih nalog. Obmoja upravnih enot doloi vlada z uredbo, po veljavni uredbi jih je v SLO 58.

2. OBINA

Obina je temeljna lokalna samoupravna skupnost, ki v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvruje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. ZLS doloa, da so obine osebe javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoenja.

3. USTANOVTIVE OBINE IN SPREMEMBE OBMOIJ OBIN

Po URS obmoje obine obsega naselje ali ve naselij s skupnimi potrebami in interesi prebivalcev. NASELJE: strnjena ali nestrjena skupina stavb, ki sestavljajo naseljeno zemljepisno enoto (mesto, trg, vas,..), ki ima skupno ime, lastni sistem otevilenja stavb ter doloeno obmoje, ki ga tvori eden ali ve statistinih okoliev. Ustava RS doloa, da se obina ustanovi z zakonom, po prej opravljenem referendumu, s katerim se ugotovi volja prebivalstva. Pogoji za obino, pa so predpisani z ZLS. Doloeno je, da mora obina biti sposobna zadovoljevati potrebe in interese svojih prebivalcev in izpolnjevati druge naloge v skladu z zakonom, ter da mora imeti najmanj 5000 prebivalcev.

4. VRSTE OBIN IN OJI DELI OBIN

Po veljavnem zakonu o lokalni samoupravi loimo tri vrste obin: Navadne oz. vake obine, Mestne obine, Obine s posebnim statusom.

V skladu z ZLS se lahko obini z zakonom dodeli status mestne obine, e je na njenem obmoju mesto, ki ima najmanj 20.000 prebivalcev in 15.000 delovnih mest, ter gospodarsko, kulturno in upravno sredie irega obmoja. Obine s posebnim statusom: obini lahko DZ dodeli poseben status, kadar je izraen poseben interes drave za ohranitev poselitve in razvoj posameznih obmoij. Drava zagotavlja taknim obinam posebna sredstva za razvoj. V tem trenutku obine s posebnim statusom v Sloveniji ni.

Obine lahko samostojno odloajo o svoji notranji delitvi na oje dele obine: krajevne, vake ali etrtne skupnosti.

ZLS vsebuje obsene dolobe o ojih delih obine. O notranji lenitvi odloa obinski svet s statutom, ki doloa tudi ime in obmoje ojega dela obine. Pri tem pa upoteva interes prebivalstva. Organ ojega dela obine je svet, katerega tevilo lanov doloi obinski svet, izvolijo pa ga obani (volilni upravienci), ki imajo stalno prebivalie na obmoju ojega dela obine.

Svet opravlja naloge, ki se preteno nanaajo na prebivalce ojega dela obine in, ki so mu prenesene v izvajanje s statutom obine. Svet ojega dela obine ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo lani sveta ojega dela obine. e s statutom niso ustanovljeni oji deli obine ali e statut doloi, da ti deli nimajo sveta, lahko obinski svet ustanovi odbore (krajevna, vaka ali etrtna) kot svoja delovna telesa.

Obina lahko na svete ojih delov prenese v izvajanje naloge, ki se nanaajo na: Lokalne javne slube, Vzdrevanje javnih cest in drugih javnih povrin, Upravljanje s premoenjem, namenjenim za potrebe krajanov, Pospeevanje kulture in drugih drutvenih dejavnosti.

Svet ojega dela obine lahko obinskemu svetu predlaga odloitve, ki se nanaajo na oji del obine. e tako doloa statut, mora obinski svet pred sprejetjem odloitve, ki se nanaa na oji del obine, pridobiti mnenje sveta ojega dela obine. Statut obine lahko doloi, da so posamezne odloitve sveta ojega dela obine veljavne, ko da nanje soglasje obinski svet.

Oji del obine ja lahko tudi pravna oseba, v primeru da pravna oseba nastopa v pravnem prometu v okviru nalog, ki so doloene z odlokom oz. statutom obine. Zastopa ga njegov svet (statut lahko doloi, da zastopa predsednik sveta), za svoje obveznosti pa odgovarja z vsem svojim premoenjem. Delovanje ojega dela obine se financira iz obinskega prorauna, s prostovoljnimi prispevki fizinih in pravnih oseb, s plaili za storitve, s samoprispevki in s prihodki od premoenja ojega dela obine. Prihodki in odhodki ojega dela obine morajo biti zajeti v njegovem finannem nartu, ki je sestavni del obinskega prorauna. Zakon doloa tudi, da se oji del obine ne sme zadolevati.

5. NALOGE OBIN

Ustava doloa, da spadajo v pristojnost obine lokalne zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in zadevajo samo prebivalce obine. Drava lahko z zakonom prenese na obine upravljanje posameznih nalog iz dravne pristojnosti, e zato zagotovi tudi potrebna sredstva. V zadevah, ki jih je na organe lokalne skupnosti prenesla drava, opravljajo dravni organi tudi nadzor nad primernostjo, strokovnostjo njihovega dela. Poznamo: LASTNE: izvirne; lastne naloge lokalne samoupravne skupnosti. PRENESENE: naloene, delegirane; naloge v imenu drave in na njen raun.

Nekatere naloge obine: upravlja obinsko premoenje, nartuje prostorski razvoj, ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj, skrbi za lokalne javne slube, skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih povrin, zbiranje odpadkov, ustvarja pogoje za izobraevanje odraslih, pospeuje razvoj porta in rekreacije, opravlja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami, skrbi za poarno varnost in organizira reevalno pomo, organizira opravljanje pokopalike in pogrebne dejavnosti, sprejema statut obine in druge splone akte, organizira obinsko upravo.

Obina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih slub: neposredno v okviru obinske uprave, z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij, z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.

Dvoje ali ve obin pa lahko zaradi gospodarnejega in uinkovitejega zagotavljanja javnih slub skupaj ustanovi javni zavod ali javno podjetje. Z obinskim predpisom se lahko doloi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti obine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, e se s tem omogoi uinkoviteje in smotrneje opravljanje nalog, zlasti e se v celoti ali preteno financirajo s plaili uporabnikov.

6. ORGANI OBINE

Zakon o lokalni samoupravi doloa, da so organi obine: OBINSKI SVET UPAN NADZORNI ODBOR

OBINSKI SVET: osrednji organ lokalne samouprave je obinski svet, ki je najviji organ odloanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolnosti obine. Mandat lanov je 4 leta. 1. PRISTOJNOSTI OBINSKEGA SVETA: sprejema statut obine, sprejema odloke in druge splone akte, sprejema prostorske in druge plane razvoja obine, sprejema obinski proraun in zakljuni raun, imenuje in razreuje lane nadzornega odbora ter lana komisij in odborov obinskega sveta, nadzoruje delo upana, podupana in obinske uprave, imenuje in razreuje predsednika obine v sosvetu naelnika upravne enote, odloa o pridobitvi in odtujitvi obinskega premoenja

Najpomembneji sploni pravni akt, ki ga sprejme obinski svet= STATUT, ki doloa temeljna naela za organizacijo in delovanje obine, oblikovanje in pristojnost obinskih organov. Poleg statutov ureja obina zadeve iz svoje pristojnosti predvsem z ODLOKI, ODREDBAMI, PRAVILNIKI IN NAVODILI. Med navedenimi akti so najpomembnejimi in tudi najpogosteji obinski odloki. Statut in drugi predpisi obine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, veljati pa zanejo 15 dan po objavi.

Obinski svet teje od 7 do 45 lanov. tevilo lanov obinskega sveta doloa statut obine. V narodnostno meanih obinah, kjer ivita italijanska in madarska narodna skupnost, imata narodni skupnosti v obinskih svetih najmanj po enega predstavnika. V teh obinah se ustanovi komisija za narodnostna vpraanja, v kateri imajo pripadniki narodne skupnosti polovico lanov.

2. VOLITVE OBINSKEGA SVETA

Lokalne volitve so urejena v posebnem zakonu o lokalnih volitvah. Obinski svet se voli na podlagi splone in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilno pravico ima volivec v obini, v kateri ima stalno prebivalie. Pravico voliti obinski svet imajo tudi tujci, ki imajo v obini stalno prebivalie in so stari najmanj 18 let. Dravljani D EU pa imajo tudi pravico biti voljeni v obinski svet. Volilni sistem je v obinah odvisen od velikosti obine oz. tevila prebivalstva saj ej od tega odvisno tevilo lanov obinskega sveta. lani obinskega sveta se volijo po: VEINSKEM SISTEMU (veinske volitve); e teje obinski svet manj kot 12 lanov, PROPORCIONALNEM SISTEMU (proporcionalne volitve); e teje obinski svet 12 ali ve lanov.

Za volitve se v obini lahko oblikujejo volilne enote, ki se oblikujejo tako, da se en lan obinskega sveta voli na priblino enako tevilo prebivalcev. Za veinske volitve zakon doloa, da se lahko vsi lani obinskega sveta volijo v obini kot eni volilni enoti, e obinski svet ne teje ve kot 7 lanov. V vsaki volilni enoti se voli en lan obinskega sveta, e je to smotrno zaradi oblikovanja volilnih enot, pa najve trije lani obinskega sveta. Za proporcionalne volitve lanov obinskega sveta doloa zakon, da se lahko oblikujejo volilne enote - volilne enote se v tem primeru oblikujejo tako, da se v vsaki voli enako tevilo lanov, vendar najmanj 5 lanov obinskega sveta.

Redne volitve v obinske svete razpie PRESEDNIK DZ, opravijo pa se vsaka tiri leta in to najmanj dva meseca in najpozneje zadnjo nedeljo ali drug dela prost dan pred potekom tirih let od prejnjih rednih volitev v obinski svet. Volitve v obinski svet vodijo in izvajajo OBINSKE VOLILNE KOMISIJE, za glasovanje na voliih pa skrbijo VOLILNI ODBORI. Za enotno izvajanje predpisov skrbi tudi REPUBLIKA VOLILNA KOMISIJA. Obinsko volilno komisijo in volilne komisije volilnih enot imenuje obinski svet, volilne odbore pa obinska volilna komisija.

Kandidiranje se razlikuje glede na vrsto volitev. Pri veinskih volitvah lahko doloijo kandidate politine stranke v obini in volivci v volilni enoti (potrebno tevilo podpisov je 1% od tevila volivcev v volilni enoti, vendar ne manj kot 15). Pri kandidiranju za proporcionalne volitve lahko doloijo liste kandidatov za lane obinskega sveta politine stranke in volivci (potrebno tevilo podpisov je najmanj 1% od tevila volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih rednih volitvah v obinski svet, vendar ne manj kot 15 in ne ve kot 1000).

Politine stranke doloijo kandidate po postopku, doloenem z njihovimi pravili. Kandidati morajo imeti stalno prebivalie v volilni enoti v kateri kandidirajo. Kandidirajo lahko samo v eni volilni enoti in samo na eni listi kandidatov. Za vsako kandidaturo je potrebno pisno soglasje kandidatov. Politina stranka ali volivci, ki v volilni enoti doloijo ve kot enega kandidata za lana obinskega sveta, morajo doloiti kandidate oz. kandidatne liste tako, da pripada vsakemu od obeh spolov najmanj 40% kandidatov oz. mest na kandidatni listi, ter svoje kandidate na prvi polovici kandidatne liste razporediti izmenino po spolu. To ne velja za kandidatne liste, na katere so uvreni trije kandidati oz. kandidatke, pri emer pa mora biti na taki kandidatni listi najmanj en predstavnik vsakega od spolov.

Po izvedenih volitvah ugotovijo volilne izide VOLILNI ODBORI (na vsakem voliu) in VOLILNA KOMISIJA. Ugotavljanje volilnih izidov je odvisno od tega, ali so se volitve izvajale po veinskem ali proporcionalnem sistemu.

Pri veinskem sistemu, ko se glasuje o posameznih kandidatih so v volilni enoti izvoljeni kandidati, ki so dobili najve glasov. e sta dva kandidata dobila enako, najveje tevilo glasov, odloi o izvolitvi med njima reb.

Pri proporcionalnih volitvah se v volilni enoti glasuje o listah kandidatov. Volivec glasuje za eno listo kandidatov, na glasovnici pa lahko pri tej listi oznai kandidata, ki mu daje pri izvolitvi prednost (PREFERENNI GLAS) pred ostalimi kandidati. Volilna komisija mora pri teh volitvah ugotoviti koliko glasov je dobila posamezna lista kandidatov, koliko mandatov pripada posamezni listi in kateri kandidati s posameznih list kandidatov so izvoljeni.

e se glasuje o listi kandidatov v obini kot eni volilni enoti, se mandati dodelijo listam kandidatov po zaporedju najvijih kolinikov (uporablja se D'hondtov sistem; tevilo glasov za vsako listo se deli s tevili od 1 do tevila lanov obinskega sveta). Z liste je izvoljenih toliko kandidatov kolikor mandatov je dobila lista.

e se glasuje o listah kandidatov v obini po volilnih enotah, se najprej ugotovi koliko mandatov pripada listi e glede na rezultat, doseen v volilni enoti. Mandati, ki niso bili razdeljeni v volilni enoti, pa se na osnovi ostanka glasov razdelijo na ravni obine tako, da se ugotovi, koliko mandatov bi pripadlo listam glede na doseen rezultat v celi obini in se tem listam dodeli razlika od tevila mandatov, ki so jih e dobile v volili enoti.

Kandidati so izvoljeni po vrstnem na listi. Posebej pa je treba opozoriti na zakonsko doloilo, da so pri proporcionalnih volitvah izvoljeni kandidati, ki so dobili preferenne glasove, vendar pa je za to pogoj, da je najmanj volivcev, ki so glasovali za posamezno listo kandidatov oddala preferenne glasove za posamezne kandidate z liste; v tem primeru so z liste izvoljeni kandidati, ki so dobili najveje tevilo preferennih glasov. e takih kandidatov ni, so izvoljeni kandidati po vrstnem redu na listi. Zakon tudi ureja prenehanje mandata lanov obinskega sveta (enaki razlogi veljajo tudi za prenehanje funkcije upana): e izgubi volilno pravico, e postane trajno nezmoen za opravljanje funkcije, e je pravnomono obsojen na nepogojno kazen zapora, daljo od 6 mesecev, e v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni zdruljiva s to funkcijo oz. e nastopi funkcijo, ki ni zdruljiva s funkcijo lana obinskega sveta, e odstopi, e umre.

lanu obinskega sveta (enako tudi upanu) preneha mandat z dnem, ko obinski svet ugotovi da so nastali razlogi za prenehanje mandata.

Pri proporcionalnem sistemu volitev nadomesti lana obinskega sveta, ki mu preneha funkcija, naslednji kandidat z liste kandidatov (razen v primeru, ko odstopi prej kot v 6 mesecih od potrditve mandata v tem primeru se izvedejo nadomestne volitve), pri veinskem sistemu pa se izvedejo nadomestne volitve lana obinskega sveta.

3. DELOVANJE IN ODLOANJE OBINSKEGA SVETA

Obinski svet ureja svoje delo s statutom in poslovnikom- sprejme ga z 2/3 veino navzoih lanov obinskega sveta. Obinski svet lahko veljavno sklepa, e je na seji navzoa veina lanov obinskega sveta, odloitve pa sprejema z veino opredeljenih glasov navzoih lanov. upan ni lan obinskega sveta in zato nima pravice glasovanja. Obinski svet predstavlja upan, ki tudi sklicuje in vodi seje obinskega sveta. upan lahko za vodenje pooblasti podupana ali drugega lana obinskega sveta. upan mora sejo obinskega sveta sklicati najmanj 4 krat letno. upan mora sklicati sejo obinskega sveta (v 15 dneh), e to zahteva najmanj lanov sveta. e seje ne sklie v roku sedem dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliejo lani obinskega sveta, ki so zahtevo podali.

Zakon predpisuje nekatere organe, ki jih mora imeti oz. imenovati obinski svet (npr. volilno komisijo, komisijo za mandatna vpraanja, tab civilne zaite,). Obinski svet pa lahko imenuje tudi druge komisije in odbore kot svoje delovna telesa (lane imenuje izmed lanov obinskega sveta, najve polovico pa tudi izmed drugih obanov, pri emer pa mora biti predsednik lan obinskega sveta). Komisije in odbori v okviru svojega delovnega podroja obravnavajo zadeve iz pristojnosti obinskega sveta in dajejo obinskemu svetu mnenja in predloge. Najvekrat so v obinah ustanovljeni: odbori za komunalo, odbor za finance, odbor za varstvo okolja, odbor za kmetijstvo in gozdarstvo,

UPAN:

1. NALOGE IN POLOAJ UPANA

Temeljne naloge upana so, da predstavlja in zastopa obino, predlaga obinskemu svetu v sprejem proraun in zakljuni raun prorauna, odloke in druge akte iz pristojnosti obinskega sveta, ter da skrbi in odgovarja za izvajanje odloitev obinskega sveta. upan predstavlja obinski svet, sklicuje in vodi seje obinskega sveta, nima pa pravice glasovanja. upan usmerja in nadzira obinsko upravo, katere delo pa vodi tajnik obine (direktor obinske uprave), ki ga imenuje in razreuje upan. Tajnik obine je uradnik po zakonu, ki ureja poloaj javnih uslubencev. upan doloi sistemizacijo delovnih mest v obinski upravi in odloa o imenovanju oz. o sklenitvi delovnih razmerij zaposlenih v obinski upravi. upan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splonih aktov obine.

V okviru njegove skrbi za zakonitost dela ima pravico zadrati objavo splonega akta obinskega sveta, e meni da je neustaven ali nezakonit in predlaga obinskemu svetu, da o njem ponovno odloi na prvi naslednji seji (upan mora navesti razloge za zadranje). e obinski svet vztraja pri odloitvi, se sploni akt objavi, upan pa lahko vloi pri ustavnem sodiu zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.

Obina ima najmanj enega podupana, ki ga imenuje (pa tudi razrei) upan, izmed lanov OS (obinski svet). Podupan pomaga upanu pri njegovem delu, ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti upana, za katere ga upan pooblasti. Podupan nadomea upana v primeru njegove odsotnosti ali zadranosti. V primeru predasnega prenehanja mandata upana, opravlja funkcijo upana do razpisa nadomestnih volitev podupan.

Enako kot za druge organe v obini; tudi poloaj upana, njegove pristojnosti, dolnosti, pravice, pooblastila, odgovornost, podrobneje opredeljujejo v statutu obine. lani OS, upan in podupan obine so obinski funkcionarji, svojo funkcijo opravljajo nepoklicno. Po zakonu se upan lahko odloi, da bo funkcijo opravljal poklicno, podupan pa se lahko v soglasju z upanom odloi, da bo funkcijo opravljal poklicno, vendar pa mora tako odloitev sprejeti oz. potrditi OS. Viino plae upana doloa zakon oz. posebna vladna uredba, odvisna pa je od tevila prebivalcev v obini. V primeru nepoklicnega opravljanja funkcije, pripada upanu 50% plae, ki bi jo dobival, e bi funkcijo opravljal poklicno. V vseh mestnih obinah upani opravljajo funkcijo poklicno.

2. VOLITVE UPANAMandatna doba traja 4 leta. upana volijo volivci, ki imajo v obini stalno prebivalie, na neposrednih in tajnih volitvah po dvokronem veinskem sistemu (=e nobeden kandidat ni dobil veine v prvem krogu, se opravi drugi krog volitev, med kandidatoma, ki sta dobila v prvem krogu najve glasov). Volitve se opravijo hkrati z volitvami v OS. Pravico biti voljen za upana ima vsak polnoleten dravljan RS. upana lahko kandidirajo politine stranke in volivci. Za upana je izvoljen kandidat, ki je dobil veino veljavnih glasov. Zakon posebej doloa tudi s katerimi drugimi funkcijami in dejavnostmi funkcija upana ni zdruljiva, kot npr. funkcija lana OS, s lanstvom v obinskem nadzornem odboru, s poloajem naelnika upravne enote, kot tudi z delom v dravni upravi na delovnih mestih, ki so povezana s pooblastili oz. nalogami nadzorovanja dela organov obin. Poslanec ne sme opravljati funkcije upana ali podupana.

NADZORNI ODBOR (NO): obina je uporabnik proraunskih javnih sredstev, zato je dolna skrbeti, da se njena sredstva porabljajo pravilni in smotrno. Nadzorni organi, ki morajo poroati o porabi proraunskih sredstev: REVIZORJI RAUNSKEGA SODIA, NADZORNI ODBORI OBIN, REVIZORJI NOTRANJIH REVIZIJSKIH SLUB.

1. PRISTOJNOSTI NADZORNEGA ODBORA OBINEJe najviji organ nadzora porabe proraunskih sredstev obine. V okviru svoje pristojnosti: opravlja nadzor nad razpolaganjem nad premoenjem obine, nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proraunskih sredstev, nadzoruje finanno poslovanje uporabnikov proraunskih sredstev.Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in porabnikov obinskega prorauna.

2. OPRAVLJANJE NADZORA NAD RAZPOLAGANJEM S PREMOENJEM OBINE

Zajema preverjanje razpolaganja finannega in stvarnega premoenja, ki je v lasti obine. Finanno premoenje zajema denarna sredstva, terjatve, dolnike vrednostne papirje, ter delnice in delee na kapitalu pravnih oseb in druge nalobe v pravne osebe. Stvarno premoenje pa zajema preminine in nepreminine, ki so v lasti obine.

3. NADZOROVANJE NAMENSKOSTI IN SMOTRNOSTI PORABE PRORAUNSKIH SREDSTEV

Sredstva prorauna se morajo porabljati za financiranje funkcij obinskih organov, za izvajanje njihovih nalog in za druge namene, ter v viini, ki je nujna za delovanje in izvajanje njihovih nalog in programov. Nadzorni odbor mora v zvezi z namenskostjo preverjati ali so sredstva bila porabljena v skladu z namenom in poleg tega tudi ali so bila porabljena v viini, doloeni v proraunskih postavkah obinskega prorauna. Gre za preverjanje ali so sredstva uporabljena v skladu s proraunom.

Proraun je sploni pravni akt (sui generis), ki ima znailnost odloka, je obvezujo in se ga mora upotevati kot predpis. Pod pojmom smotrnost razumemo gospodarnost, uinkovitost in uspenost.

4. NADZOROVANJE FINANNEGA POSLOVANJA UPORABNIKOV PRORAUNSKIH SREDSTEV OBINE

Uporabniki obinskih proraunskih sredstev so tiste osebe javnega prava, ki jih ustanovi obina zaradi uresnievanja javnega interesa. (javna podjetja, javni zavodi, javni skladi, javni gospodarski zavode, javne agencije) Obina kot njihov ustanovitelj lahko preverja njihovo poslovanje v okviru svojih ustanoviteljskih pravic. Vendar se lahko ta preverjanja nanaajo le posredno, preko preverjanj poslovanja obine v zvezi z ustanavljanjem in izvajanjem ustanoviteljskih pravic in obveznosti, ne more pa NO neposredno preverjati poslovanja teh pravnih oseb. Ta preverjanja bodo zajemala predvsem preverjanja poslovnih poroil in zakljunih raunov ter pogodb, ki jih je sklenila obina z uporabnikom obinskih sredstev.

5. POROILO NADZORNEGA ODBORA

Temeljni akt NO je poroilo o opravljenem nadzoru s priporoili in predlogi, v katerem zapie tudi ugotovitve, ocene in mnenja o preverjenem poslovanju obine. Obvezne sestavine poroila NO je odloil minister pristojen za lokalno samoupravo, v soglasju z ministrom pristojnim za finance. NO mora tudi presoditi kdaj so podani elementi huje nepravilnosti ali kritve predpisov. Te morajo biti doloene v poslovniku o delu nadzornega odbora. e NO ugotovi, huje nepravilnosti ali kritve predpisov, mora o tem obvestiti pristojno ministrstvo ali raunsko sodie RS.

6. VLOGA NADZORNEGA ODBORA

lani NO naj bi izvajali nadzore in izdajali poroila o nadzoru, podobnim poroilom, ki jih izdaja raunsko sodie in notranje revizijske slube. Predpisi ne doloajo posebnega znanja oz. usposobljenosti lanov NO za opravljanje nadzora. NO opravljajo delo nepoklicno, ter le za as mandata. Gre za organ, ki sam in iz okolja zaznava nepravilnosti in nesmotrnosti poslovanja obine oz. njenih organov in subjektov, ki jih je ustanovila obina, zato lahko zahteva verodostojne informacije o porabi sredstev od OS, upana, raunovodje in drugih strokovnih slub obinske uprave NO naj ne bi bil nadzorni organ, ki bi sam opravljal preverjanja pravilnosti in smotrnosti poslovanja kot revizorji raunskega sodia ali notranji dravni revizorji, ampak bi, kot najviji in s tem neodvisen organ obine, ki v svojem okolju uiva zaupanje obanov, zaznal nepravilnosti in nesmotrnosti pri poslovanju in porabi obinskih proraunskih sredstev in na njih opozarjal pristojne organe, ter od njih predvsem pa od upana, ki je odgovoren za izvrevanje prorauna, raznih slub in nadzornih organov, zahteval verodostojne informacije o porabi sredstev, z njimi seznanjal javnost in skrbel, da se nepravilnosti in nesmotrnosti odpravijo.

7. SODELOVANJE NADZORNEGA ODBORA IN NOTRANJE REVIZIJSKE SLUBE

Temeljni cilji notranje revizije so enaki ali zelo podobni pristojnostim NO, saj so njihove naloge spremljanje doseganja ciljev, ugotavljanje in ocenjevanje tveganj, preverjanje pravilnosti poslovanja, Prav tako izdajajo enake ali podobne akte in sicer: pisna poroila, predloge in priporoila.

Ni v nasprotju s predpisi ali standardi notranjega revidiranja, da notranje revizijske slube lahko nudijo strokovno pomo tudi NO obine. Sodelovanje med upanom, notranjimi revizijskimi slubami in NO je pomembno predvsem v fazi nartovanja revizij. NO lahko predlaga, da notranji dravni revizor v svoje narte revidiranja vkljui revizije, ki mu jih predlaga.

8. SODELOVANJE NADZORNEGA ODBORA IN RAUNSKEGA SODIA

Raunsko sodie je najviji revizijski organ za kontrolo dravnih raunov, dravnega prorauna in celotne javne porabe v RS. Opravlja strokovni finanni nadzor pravilne in smotrne porabe javnih sredstev. NO je dolan, ko ugotovi hujo kritev predpisov ali nepravilnosti obvestiti poleg pristojnega ministrstva tudi raunsko sodie RS. NO dajejo raunskemu sodiu pobude za preverjanje poslovanja obin, ki jih raunsko sodie upoteva in vkljuuje v svoj revizijski program dela. Raunsko sodie lahko predlaga svetu lokalne skupnosti tudi razreitev NO. Predlog pa poda, e ugotovi, da NO lokalne skupnosti ne opravlja svojih nalog, ali jih ne opravlja ustrezno.

9. DOLOILA STATUTA OBINE O DELU NADZORNEGA ODBORA IN POSLOVNIK NO

ZLS doloa, da NO v skladu s statutom obine sprejem svoj poslovnik. Vsebine poslovnika ne odloa, razen posredno lahko ugotovimo, da morajo biti v poslovniku doloene huje kritev predpisov ali nepravilnosti, o katerih mora, e jih NO ugotovi pri svojem delu, v roku 15 dni obvestiti pristojno ministrstvo in raunsko sodie RS. Statut obine doloa naloge nadzornemu odboru. V statutu mora obina tako doloiti: naloge, postopke in nain dela no, oblikovanje no, naela za organizacijo dela no, predstavljanje no, javnost dela no.

V poslovniku se poleg hujih kritev in nepravilnosti lahko podrobneje uredijo pravice in dolnosti lanov NO.

OBINSKA UPRAVA: (OU): OU izvaja upravne, strokovne, pospeevalne in razvojne naloge, ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih slub iz obinske pristojnosti. Ustanovi jo OBINSKI SVET na predlog upana s splonim aktom, s katerim se doloijo njene naloge in notranjo organizacijo. Usmerja in nadzira jo upan, delo pa vodi tajnik oz. direktor obinske uprave, ki ga imenuje in razreuje upan. V pristojnost obine spadajo zadeve, ki jih obina lahko ureja samostojno in ki zadevajo samo prebivalce obine. Obina lahko sama samostojno ureja vse tiste lokalne zadeve javnega pomena, ki se nanaajo samo na prebivalce obine. Gre predvsem za tiste zadeve, ki so preteno usmerjene v doloanje oz. zagotovitev normalnih ivljenjskih razmer. Pristojnosti z upravnimi nalogami: REGULATIVNE: gre za neposreden posega samoupravne lokalne skupnosti (obine) na drubene odnose na teritorialnem obmoju obine. Obine tako urejajo zadeve iz svoje pristojnosti s splonimi pravnimi akti, to je odloki, odredbami, pravilniki in navodili. Regulativne naloge neposredno izvruje obinski svet s sprejemanjem splonih pravnih aktov. TUDIJSKO-ANALITINE: (pomembno za pravilno sprejemanje splonih aktov) obina opravlja tudijsko, statistino, evidenno in analitino funkcijo za sovje potrebe, ter za te potrebe pridobiva statistine in evidenne podatke od pooblaenih organov. Rezultati izvajanja teh nalog so najvekrat analize, informacije, elaborati in druga strokovna gradiva, katerih namen je prikazati stanje na nekem podroju, opozoriti na morebitne neustreznosti. tudijsko-analitine naloge v obini izvaja obinska uprava. OPERATIVNE: to je dejavnost izdajanja individualnih in konkretnih upravnih aktov ter opravljanje materialnih dejanj. Te naloge v obini izvaja obinska uprava. Razne evidence, registri, kartoteke, knjigovodske kartoteke, izdajanje potrdil. KONTORLNO-NADZORNE: pomenijo kontrolo nad tem, kako posamezniki in organi spotujejo veljavne predpise na razlinih podrojih drubenega ivljenja. Obinska uprava izvaja nadzorstvo nad izvajanjem obinskih predpisov in drugih aktov. Ustanovi se lahko obinska inpekcija. REPRESIVNE: gre za prisilno-represivno izvrevanje posameznih upravnih funkcij.

1. NOTRANJA ORGANIZACIJA OBINSKE UPRAVE

Pri vzpostavitvi strukture notranje organizacije loimo: STATINO - predstavlja v piramido povezane notranje organizacijske enote, ki skupno tvorijo celoto. DINAMINO - predstavlja neprekinjen proces delitve in vzajemnega povezovanja nalog, opravil in ciljev ter njihovih nosilcev (ljudi) v sistematini skladno celoto.

Pri gradnji stabilne in za obine prijazne organizacijske strukture je potrebno upotevati, da mora sloneti na: RACIONALIZACIJI in uinkovitem izvajanju izvirnih nalog, RAZVOJU POVEZOVALNIH PROCESOV Z OKOLJEM, NADZORU nad razpolaganjem s premoenjem obine, ZAGOTAVLJANJU RAVNOVESJA med prilonostjo in tveganjem.

Pri gradnji monih modelov organizacijske strukture obinske uprave je potrebno upotevati vrsto dejavnikov kot so: velikost obine, geografsko umeenost, delitev obine na oje dele.

MODELI ORGANIZACIJSKIH STRUKTUR:

1. MODEL FUNKCIJSKE ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

Znailen za stabilno, centralizirano strukturo organiziranosti obinskih organov. V ospredju je avtoriteta moi (sprejemanja odloitev) in avtoritete strokovnosti, ki sta povezani v enotno strukturo avtoritete ukazovanja. Znailen je ozek razpon uporabe avtoritete moi (znailen za upana) in avtoritete strokovnosti (znailen za direktorja obinske uprave), kar v procesu izvajanja obinskih nalog lahko povzroi nekatere teave, predvsem zaradi neusklajenega naina za doseganje cilja.

2. PANONI MODEL ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

Znailen za manj stabilno, decentralizirano in vsebinsko bolj razvejano strukturo organiziranosti obinske uprave. Gre za enakomerno porazdelitev razlinih avtoritet (moi, strokovnosti in sodelovanja) med obinskimi funkcionarji. Znailno je, da upoteva samostojnost vsebinskega dela posameznih organizacijskih enot obinske uprave. V ospredju je vsekakor delitev dela med procesi odloanja, upravljanja in izvajanja nalog, kar pomeni, da se posamezne naloge lahko prenesejo tudi na oje dele obine, strateke odloitve pa se sprejemajo le v organih obine.

3. MATRINI DEL ORGANIZACIJSKE STRUKTURE

Gre za dograjeno kombinacijo funkcijske in panone organizacijske strukture obinskih organov. V tem primeru je vpliv posameznih avtoritet doloen glede na vsebino, obseg in dinamiko izvajanja posameznih projektov. V te projekte so vkljuene posamezne organizacijske enote obinske uprave in znotraj njih posamezni obinski uradniki. Za ta model organiziranosti je znailno skupinsko delo.

PRAVNA PODLAGA ZA DOLOITEV NOTRANJE ORGANIZACIJE OBINSKE UPRAVE

V skladu z doloilom drugega odstavka 49 lena ZLS ustanovi OU na predlog upana obinski svet s splonim aktom, s katerim doloi njene naloge in notranjo organizacijo. Vsebino akta o notranji organizaciji pa v skladu z uredbo o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih ureja navedena uredba. Uredba doloa v 7 lenu, da mora biti organizacija organa (obinske uprave) prilagojena poslanstvu in nalogam organa ter poslovnim procesom, ki potekajo v organu. Zagotoviti mora: strokovno, uinkovito, racionalno in usklajeno reevanje nalog, uinkovit notranji nadzor nad izvrevanjem nalog, usmerjenost organa k uporabnikom njegovih storitev, uinkovito sodelovanje z drugimi organi in institucijami.

Z notranjo organizacijo se doloijo: notranje organizacijske enote, njihova delovna podroja in njihova medsebojna razmerja, nain vodenja notranjih organizacijskih enot, naloge, pooblastila in odgovornost vodij, notranjih organizacijskih enot, nain sodelovanja z drugimi organi in institucijami.

Obinsko upravo lahko enaimo z direktoratom. V direktoratu se lahko za izvajanje nalog na delu delovnega podroja oz. za izvajanje posameznih funkcij oblikuje sektor, e je za podroje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest. V sektorju pa se lahko za izvajanje nalog na ojem delovnem podroju oz. posameznih funkcij oblikuje oddelek, e je za podroje sistemizirano najmanj 5 delovnih mest, v sektorju pa najmanj 10 delovnih mest. V direktoratu, ki ima ve kot 80 sistemiziranih delovnih mest, se lahko oblikuje urad, e je za to podroje sistemizirano najmanj 30 delovnih mest.

7. SPLONI AKTI OBINE

PRAVNI RED: celota pravnih norm, ki so med seboj v hierarhini odvisnosti in povezanosti. Ustava RS je temeljni predpis. Nato sledijo zakoni. Zakon je temeljna oblika pravnega akta, ki ga izda zakonodajno telo, pri emer je v formalnem smislu zanj znailno, da ga izda zakonodajni organ, da se sprejme v posebnem (zakonodajnem) postopku in da ima naziv zakon. Med tipine odvisne pravne norme, to je norme, ki so odvisne od vije pravne norme (vendar so e vedno abstraktnega in splonega znaaja), pa tejemo tiste pravne norme, ki so vsebovane v drugih splonih pravnih aktih (podzakonskih predpisih, predpisih oz. splonih aktih obin, ter splonih aktih, izdanih za izvajanje javnih pooblastil). V okviru urejanja lokalnih javnih zadev ima obina pravico izdajati predpise, s katerimi normativno ureja pravna razmerja. Kot temeljni sploni akt obine je v ZLS opredeljen STATUT, v 65 lenu pa je doloeno, da obina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z ODLOKI, ODREDBAMI, PRAVILNIKI in NAVODILI.

1. FORMALNOPRAVNI IN VSEBINSKI OKVIR OBINSKIH SPLONIH AKTOV

Pomembno naelo delovanja pravnega sistema je v vsaki dravi naelo USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI. Sestavni del tega naela je tudi zahteva po usklajenosti pravnih aktov. Tako je v 153 lenu URS doloeno, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi sploni akti v skladu z ustavo in zakoni. Tudi obinski predpisi so del enotnega pravnega sistema v dravi in za njihovo vkljuitev veljajo temeljna ustavna doloila o ustavnosti in zakonitosti. Iz zakonske dolobe izhaja, da ima obina dve vrsti izvirnih nalog: naloge, ki jih obina sama doloi s splonim aktom in pri tem ne potrebuje izrecnega zakonskega pooblastila, saj ima za njihovo predpisovanje ustavno pooblastilo. naloge, ki jih kot takne doloijo posamezni zakoni. naloge prenesene iz dravne pristojnosti; za izdajanje splonih aktov v teh zadevah pa je potrebno izrecno zakonsko pooblastilo.

2. VSEBINSKI OZ. MATERIALNOPRAVNI OKVIR

Izhajati je treba iz naela ZAKONITOSTI. To pomeni, da obinski predpisi, ki urejajo zadeve iz izvirne pristojnosti obine, ne smejo biti v nasprotju z zakoni. Izvirne pristojnosti obin razberemo iz zakonov, iz teh zakonov je mogoe razbrati tudi pooblastila obinam, da s svojimi splonimi akti urejajo posamezna podroja. Ta pooblastila so lahko ira (generalna) ali oja (specialna), lahko pa so navedena na izrecen ali pa sploen nain. Fiskalna samostojnost obin je le delna, saj se morajo pri ustanavljanju, uvajanju in doloanju viine dajatev gibati v okvirih, doloenih z ustavo in zakoni, kar pomeni, da predpisi lokalnih skupnosti o dajatvah ne smejo vsebovati dolob, za katere v ustavi in zakonu ni vsebinske podlage. Tako lahko obina predpie davke le, e ima za to izrecno pooblastilo, poleg tega pa mora pri tem upotevati pogoje, ki jih doloa zakon.

3. OBVEZNOST OBJAVE IN ZAETEK VELJAVNOSTI OBINSKIH SPLONIH AKTOV

V ustavi RS je doloeno, da zane predpis veljati 15 dan po objavi. Dravni predpisi se objavljajo v dravnem uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti pa v uradnem glasilu, ki ga same doloijo. S tem je zagotovljena pravna varnost dravljanov. Objava v drugem glasilu ali drugi obliki ne nadomea objave v predpisanem uradnem glasilu. Vsaka obina je dolna po zakonu o dostopu do informacij javnega znaaja imeti katalog informacij javnega znaaja. Vacatio legis: institut, ki omogoa obanom, da se od dneva objave nekega predpisa pusti as za seznanitev s tem predpisom. Vasih se postavlja vpraanje ali sploh gre za predpis. Formalno stalie: gre za sploni pravni akt tedaj, kadar je tako poimenovan in na predpisan nain objavljen. Materialno stalie: kadar vsebuje splone in abstraktne norme, ki urejajo pravice in obveznosti. Ko uinkujejo navzven.Sploni akti obin v nobenem primeru ne morejo imeti retroaktivne veljavnosti oz. uinka.

4. STATUT IN DRUGI SPLONI AKTI OBIN

Med pristojnostmi obine je predpisano, da OS sprejema statut obine in druge splone akte: statut obine, odloke in druge obinske akte, prostorske in druge plane razvoja obine, obinski proraun in zakljuni raun.

Temeljna vsebina statuta, ki ga sprejme obinski svet z 2/3 veino vseh lanov, je opredeljena v ZLS, po katerem statut doloa temeljna naela za organizacijo in delovanje obine, odlikovanje in pristojnost obinskih organov, razen glede obinske uprave, nain sodelovanja obanov,

STATUT OBINE: je temeljni sploni akt obine. V statutu se ureja vse tisto, kar zahtevajo oz. narekujejo zakonske dolobe. V statutu se najvekrat povzamejo tudi ustrezne zakonske dolobe. ZLS navaja e druge splone akte obine. V 65 lenu je navedeno, da obina ureja zadeve iz svoje pristojnosti z odloki, odredbami, pravilniki in navodili.

ODLOK: je sploni pravni akt, s katerim obina uresniuje veino svojih urejevalnih pristojnosti. Obinski odlok je nekaken obinski zakon, v katerem obina ureja zadeve iz svoje pristojnosti. V razmerju do obanov so odloki najpomembneji sploni akti v obinah, saj se z njimi opredeljujejo pravna razmerja ter pravice in obveznosti obanov na posameznih podrojih obinskega urejanja.

POSLOVNIK: sprejme ga OS z 2/3 veino navzoih lanov. Ureja se organizacija in delo OS, uresnievanja pravic in dolnosti lanov OS, ter postopek za sprejem odlokov in drugih splonih aktov. Tudi NO sprejme svoj poslovnik.

PRAVILNIK: s pravilnikom se v procesu uresnievanja statuta ali odlokov podrobneje urejajo oz. razlenijo posamezne njihove dolobe v skladu z nameni in kriteriji, doloenimi v statutu oz. odlokih.

ODREDBA: z odredbo se uredijo doloene razmere, doloa nain ravnanja, doloajo ukrepi ali pa uredijo posamezna vpraanja, ki imajo sploen pomen za obino.

NAVODILO: z njim se predvsem za izvritev posameznih dolob odloka ali drugega splonega akta predpie nain ravnanja in dela organov v obini (gre predvsem za ureditev tehninih vpraanj). Najvekrat ima znaaj internega akta in nepravne narave splonega akta.

PRORAUN OBINE: sestavljajo ga sploni del, posebni del in nart razvojnih programov. Predvideni so prihodki in odhodki za posamezne namene za proraunsko leto.

ZAKLJUNI RAUN: prikazani so predvideni in realizirani prihodki in odhodki za preteklo leto.

V procesu sprejemanja odloitev, ki nimajo znaaja splonih aktov, obinski organi odloajo s sprejemom sklepov. Pri odloanju o upravnih zadevah se izdajo odlobe in sklepi.

5. RAZREEVANJE NESKLADNOSTI MED PREDPISI

Nadzor nad zakonitostjo splonih aktov obine lahko izvajajo: pristojna ministrstva, vlada, dravni zbor, ustavno sodie - konni in najpomembneji razsodnik, upan.

Kako reiti primere, e neki akt nije pravne veljave ni skladen z aktom vije pravne veljave. To se reuje v okviru posebnega postopka OCENE USTAVNOSTI IN ZAKONITOSTI PREDPISOV IN SPLONIH AKTOV (pri nas to dela ustavno sodie). Nezakonita ali neustavna norma oz. predpis se izloi iz pravnega reda. Tako lahko ustavno sodie v celoti ali delno razveljavi zakon, e ugotovi, da je protiustaven. Druge protiustavne ali nezakonite predpise ali splone akte pa ustavno sodie odpravi ali razveljavi. Ustavno sodie pa ima tudi monost, da v samem postopku dokonne odloitve v celoti ali delno zadri izvrevanje akta, katerega ustavnost ali zakonitost presoja (to naredi v primerih, ko bi zaradi izvrevanja akta lahko nastale teko popravljive kodljive posledice).

EXCEPTIO ILEGALIS: intitut, ki omogoa sodiu, ko presoja zakonitost konkretne odlobe, da ignorira podzakonski izvrilni predpis, za katerega meni, da je v nasprotju z zakonsko normo in svojo odloitev naslovni neposredno na zakon. To pravico do neuporabe podzakonskih predpisov oz. splonih aktov imajo sodia na podlagi 125 lena URS.

8. NEPOSREDNE OBLIKE SODELOVANJA OBANOV PRI ODLOANJU

Neposredne oblike sodelovanja obanov pri odloanju v obini so: ZBOR OBANOV, REFERENDUM, LJUDSKA INICIATIVA.

ZBOR OBANOV: obani na zboru obanov obravnavajo posamezne zadeve, oblikujejo stalia, dajejo predloge, pobude in mnenja ali odloajo o posameznih vpraanjih. Zbor se lahko sklie za vso obino ali za njen posamezni del. Zbor obanov sklie upan oblie po potrebi, mora pa ga sklicati, e je to predpisano z zakonom ali statutom obine ali e tako zahteva najmanj 5% volivcev v obini oz. njenem posameznem delu.

REFERENDUM: na referendumu se obani lahko odloajo o vpraanjih, ki so vsebina splonih aktov obine, razen o proraunu in zakljunem raunu obine ter o splonih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo obinski odloki in druge dajatve.

Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem obani potrdijo ali zavrnejo sprejeti sploni akt ali njegove posamezne dolobe. OS lahko razpie referendum na predlog upana ali lana OS, mora pa razpisati referendum, e to zahteva najmanj 5% volivcev. Na osnovi predloga oz. pobude za razpis referenduma, kar je treba podati v 15 dneh po sprejemu splonega akta, upan zadri objavo splonega akta do odloitve o predlogu ali pobudi oz. do odloitve na referendumu. e je sprejeti sploni akt na referendumu potrjen, ga mora upan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. e pa je sprejeti sploni akt na referendumu zavrnjen, se ne objavi, odloitev volivcev na referendumu pa zavezuje obinski svet do konca njegovega mandata.

Svetovalni referendum: z njim obinski svet ugotovi voljo obana pred odloanjem o posameznem vpraanjem. Odloitev volivcev na takem referendumu pravno ne zavezuje obinskih organov.

Najmanj 5% volivcev v obini zahteva izdajo ali razveljavitev splonega akta ali druge odloitve iz pristojnosti obinskega sveta oz. drugih obinskih organov. Organ na katerega je naslovljena zahteva, je dolan v roku, ki ga doloi statut obine, najkasneje pa v treh mesecih odloiti o zahtevi.

9. NADZOR DRAVNIH ORGANOV

Naeloma dravni organi (vlada in ministrstva) zagotavljajo ustrezno sodelovanje, medsebojno obveanje in strokovno pomo organom obin, nadzorstvo pa se nanaa na zakonitost dela obin (v zadevah, ki jih na obine prenese drava pa opravljajo dravni organi tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo dela). Ministrstvo (resorno, vsako na svojem podroju), mora opozoriti organ obine, za katerega meni, da je izdal akt, ki ni v skladu z ustavo in zakoni in mu predlagati ustrezne reitve oz. ukrepe in doloiti rok za uskladitev.

e obinski organ ne uskladi svojega predpisa, mora resorno ministrstvo predlagati vladi, da zahteva pred ustavnim sodiem zaetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti. Vlada lahko predlaga ustavnemu sodiu, da zadri izvrevanje splonega akta, e meni da bi z njegovim izvrevanjem lahko nastale veje motnje v izvrevanju nalog obine in bi zato nastale kodljive posledice za zdravje in ivljenje ljudi. Po zakonu ima drava monost ukrepati tudi v primeru, e obina ne opravlja svojih predpisanih nalog. e obina ne izvaja nalog iz izvirne pristojnosti, jo pristojno ministrstvo na to opozori in ji predlaga nain izpolnitve, ter doloi rok. e obina naloge ne izpolni in bi lahko nastale kodljive posledice, mora pristojno ministrstvo obini naloiti izvedbo naloge z odlobo- e obina tudi odlobe ne izvri v danem roku, jo izvri ministrstvo v skladu z zakonom, ki ureja pravno izvrbo. DZ lahko na predlog vlade razpusti obinski svet in razrei upana.

10. VARSTVO LOKALNE SAMOUPRAVE

Obina lahko pri ustavnem sodiu vloi zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov drave, s katerimi se posega v ustavni poloaj in pravice obine. Posebej doloa zakon dovzetnost, da mora DZ pred sprejemom zakonov in drugih predpisov, ki se tiejo koristi obin, pridobiti njihovo mnenje.

11. PREMOENJE IN FINANCIRANJE OBIN

Obine se financirajo iz lastnih virov, obinam ki zaradi slabe gospodarske razvitosti ne morejo v celoti zagotoviti izvajanja z zakonom doloenih nalog, pa zagotovi dodatna sredstva drava. Premoenje obine sestavljajo: nepremine stvari, premine stvari, denarna sredstva, pravice.

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe obine morajo biti zajeti v proraunu obine, ki ga sestavljata: BILANCA PRIHODKOV (v njej so izkazani vsi prihodki po virih in vrstah) in ODHODKOV, ter RAUN FINANCIRANJA (v tem se izkae odplaevanje dolgov in zadolevanje obine). Med odhodki prorauna se predvidi tudi tekoa proraunska rezerva za financiranje namenov, ki jih ni bilo mogoe predvideti ali zanje ni bilo predvidenih dovolj sredstev. Po preteku leta sprejme obinski svet zakljuni raun prorauna za preteklo leto sprejema pa tudi premoenjsko bilanco obine na dan 31.12 leta, za katerega se sprejema zakljuni raun. Obina se za izvrevanje obinskega prorauna v tekoem proraunskem letu lahko zadoli s rpanjem posojil doma, za investicije predvidene v obinskem proraunu. Obina, ki je vkljuena v sistem enotnega zakladnikega rauna drave, se lahko zadoli le pri upravljavcu sredstev enotnega zakladnikega rauna ali pri dravnem proraunu.

Za sredstva sofinanciranja investicije iz prorauna EU, pa se obina lahko zadoli najve do viine odobrenih sredstev in najve za obdobje do prejema teh sredstev.

Obseg zadolevanja obine za izvrevanje obinskega prorauna v posameznem proraunskem letu se doloi v odloku s katerim s sprejme obinski proraun, razen obseg zadolevanja ta investicije, katerih financiranje se zagotavlja iz prorauna EU.

Obina se lahko v tekoem proraunskem letu zadoli, e plailo obveznosti iz naslova posojil (glavnice in obresti), finannih najemov in kreditov (obrokov) ter potencialnih obveznosti iz naslova izdanih porotev za izpolnitev obveznosti posrednih proraunskih uporabnikov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je obina v posameznem letu od plaila ne presee 8% realiziranih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov obinskega prorauna v letu pred letom zadolevanja, zmanjanih za prejete donacije, transferne prejemke iz dravnega prorauna za investicije in prejeta sredstva iz prorauna EU.

Lokalne zadeve javnega pomena financira obina iz lastnih virov, sredstev drave in zadolevanja. Lastni viri obine so: davki in druge dajatve, ter dohodki iz njenega premoenja. Drava zagotavlja obinam, ki ne morejo financirat lokalnih zadev javnega pomena v primerni viini iz lastnih virov, dodatna sredstva. Zaradi zagotovitve priblino enakih monosti vsem obinam, poznamo zakon tako imenovani institut PRIMERNE POTREBE, to je viine sredstev, ki so nujno potrebna za financiranje opravljanja ustavnih in zakonskih nalog obine. Primerno porabo na prebivalca doloi DZ ob sprejemu vsakoletnega dravnega prorauna za posamezno proraunsko leto. Navedeni znesek se mnoi s tevilom prebivalcev v obini in tako dobi celoten znesek primerne porabe. Obine, ki s svojimi dohodki ne doseejo izraunanega zneska primerne porabe, imajo pravico do FINANNE IZRAVNAVE (do viine primerne porabe), ki se zagotovi v dravnem proraunu.

12. SODELOVANJE IN POVEZOVANJE MED OBINAMI

Zakonodaja pozna ve oblik in vrst povezovanja in sodelovanja med obinami. Zakon predvideva: ustanavljanje skupnih organov (organov skupne obinske uprave- kot npr. za opravljanje inpekcijskega nadzora), skladov, javnih zavodov (npr. vrtcev, ki jih ustanovi ve obin,) javnih podjetij (ko ve obin ustanovi javno podjetje za izvajanje gospodarskih javnih slub), pa tudi povezovanje v interesne zveze in zdruenja obin.

INTERESNE ZVEZE: ZLS posebej opredeljuje interesne zveze (lahko so enonamenske ali venamenske), ki jih lahko ustanovita dve ali ve obin zaradi skupnega urejanja in izvajanja posameznih upravnih nalog ter zaradi izvajanja skupnih razvojnih in investicijskih programov. Interesna zveza se ustanovi z aktom o ustanovitvi, ki ga sprejme obinski sveti obin ustanoviteljic. Akt o ustanovitvi zveze predloijo ustanoviteljice v hrambo ministrstvu, pristojnemu za lokalno samoupravo, ki tak akt prevzame v hrambo z odlobo, katere izrek in akt o ustanovitvi zveze objavijo upani obin ustanoviteljic v uradnem listu RS. Z dnem objave pridobi zveza status osebe javnega prava. Temeljni organ interesne zveze je svet, ki ga sestavljajo upani obin ustanoviteljic ter z aktom o ustanovitvi zveze doloeno tevilo predstavnikov obinskih svetov obin ustanoviteljic.

ZDRUENJE: Zakon opredeljuje tudi povezovanje med obinami z namenom predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja svojih interesov. V ta namen se ustanovi zdruenje. Z aktom o ustanoviti zdruenja doloijo ustanoviteljice ime in sede zdruenja, cilje in naloge zdruenja, pravice, obveznosti in odgovornosti zdruenja v pravnem prometu, zastopanje zdruenja, pravice in obveznosti lanic, nain vlanjevanja oz. prenehanje lanstva, organe zdruenja, financiranje zdruenja, nadzor nad poslovanjem in prenehanje. Zdruenje obin je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi. Zdruenje lahko pridobi lastnost reprezentativnosti, to pridobi zdruenje v katerega je vlanjenih najmanj 30% obin. V tem trenutku delujeta v Sloveniji dve zdruenji: SKUPNOST OBIN SLOVENIJE ZDRUENJE OBIN SLOVENIJE.