Management e-poslovanja

Management e-poslovanjaUredila Viktorija Sulcic

Zbornik prispevkov podiplomskih študentovspecialisticnega, magistrskega in doktorskegaštudijskega programa Managementv študijskem letu 2008/2009

Management e-poslovanjaUredila doc. dr. Viktorija Sulcic

Zbornik prispevkov podiplomskih študentovspecialisticnega, magistrskega in doktorskegaštudijskega programa Managementv študijskem letu 2008/2009

Izdala in založila · Univerza na PrimorskemFakulteta za management KoperCankarjeva 5, 6104 KoperSeptember 2009

Zanjo · prof. dr. Boštjan AntoncicVodja založbe · Alen JežovnikNaklada · 100 izvodovCena · 12,00 BC

© Fakulteta za management Koper 2009

CIP – Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

005:659.23:004(082)

MANAGEMENT e-poslovanja [Elektronski vir] :zbornik prispevkov podiplomskih študentov specialisticnega,magistrskega in doktorskega študijskega programa Managementv študijskem letu 2008/2009 / uredila Viktorija Sulcic. -El. knjiga. - Koper : Fakulteta za management, 2009

ISBN 978-961-266-036-91. Sulcic, Viktorija247744768

V zborniku predstavljamo prispevke podiplomskih š tudentov specialističnega, magistrskega in doktorskega š tudijskega programa Management, ki so nastali v okviru izbirnega predmeta Management e-poslovanja. Prispevki so nastali kot rezultat skupinskega dela študentov, zato vrstni red avtorjev ne odraža vloge posameznega š tudenta pri prispevku. Tudi vrstni red č lankov v zborniku ne odraža ocene, ki so jo š tudentje prejeli za svoje delo. Š tudentje so v prispevkih pripravili pregled različnih področij poslovanja prek interneta ter prikazali tudi nekatere zanimive rezultate tujih in lastnih raziskav. Za vsebino in slovnično pravilnost so odgovorni avtorji prispevkov.

Verjamem, da bodo prispevki v pomoč za nadaljnje raziskovanje e-poslovanja.

Prispevke zbrala in uredila

doc. dr. Viktorija Sulčič

3

E‐uprava 11Marija Božič, Marjeta Čufar

...........................................................................................................................................Uvod 11

.........................................................................................................................Razvoj e-uprave 12

.........................................................................................................Slovenska pot v e-upravo 12

..................................................................................................Pogled k e-upravam čez mejo 14

.....................................................................................Informacijska infrastruktura e-uprave 15

.......................................................................................Storitve državnega portala e-uprave 17.........................................................................................Storitve e-uprave za državljane 17

...................................................................................................Storitve za pravne osebe 18....................................................................................................Storitve znotraj e-uprave 19

.....................................................................................................................Portal e-davki 20

....................................................................................................................................Zaključek 21

Radiofrekvenčnaiden.fikacija(RFID) 23Igor Kuhar, Simon Ozebek in Mitja Strmčnik

...........................................................................................................................................Uvod 23

............................................................................................................................................RFID 24...........................................................................................................................Zgodovina 24

................................................................Kompatibilnost RFID Značke in RFID frekvence 25.........................................................................................................................Uporabnost 26

....................................................Registracija delovnega časa ter kontrola pristopa 26.........................................................................Primer vsaditve čipa v človeško telo 27

................................................................................................................Možnosti zlorabe 27

......................................................................................................................Pameten hladilnik 28...................................................................................................................Strojna oprema 28

..................................................................................................Zmogljivost in uporabnost 28...................................................................................................Ekonomska upravičenost 29

....................................................................................................................................Zaključek 30

Wikisistemivposlovnihokoljih 32Helena Brulc, Maja Kocjan, Borut Danilo Lešnjak

...........................................................................................................................................Uvod 32

.................................................................................................................................Kaj je wiki? 33

....................................................................................................................................Wikipedia 34

..........................................................................................................Wiki v poslovnem okolju 35

..........................................................................................................................Wiki v Sloveniji 36

Management e-poslovanja – zbornik prispevkov študentov 2008/2009

4

...........................................................................Uvedba Wiki sistema v občino Novo mesto 37....................................................................................................Logotip in njegov pomen 37

................................................................................................Snovanje strani in kategorij 38............................................................................................Stran za pomoč uporabnikom 38

.................................Razdelitev kategorij in podkategorij na primeru Občine Novo mesto 39

...........................................................................................................................................Sklep 40

e‐Zdravstvo 42Aleksander Pivec, Katarina Lambrovski Stopar in Iztok Polak

...........................................................................................................................................Uvod 42............................................................................................................Kaj je e-Zdravstvo? 43

...................................................................................e-Zdravstvo in Evropska unija (EU) 44

...........................................................................................................Primeri vrst e-Zdravstva 45

...........................................................................................................Zdravstveno varstvo 45.............................................Zdravstvene informacije dostopne preko svetovnega spleta 45..............................................Zdravstveni proizvodi – trgovanje preko svetovnega spleta 45

............................................................................Telemedicina, telenega in telezdravstvo 46

............................................................................................Prednosti in slabosti e-Zdravstva 47........................................................................................................Prednosti e-Zdravstva 47

..........................................................................................................Slabosti e-Zdravstva 48

.......................................................Prihodnost e-Zdravstva: Potrditev ali zavrnitev hipotez 49

....................................................................................................................................Zaključek 49

BLOGKOTPOSLOVNAPRILOŽNOST 51Helena Aplenec Kodela, Mateja Osvald, Mitja Vodušek

...........................................................................................................................................Uvod 51

................................................................................................................................Pravni vidik 53.............................................................................................Pravna podlaga e-poslovanja 53

................................................Varstvo osebnih podatkov uporabnikov poslovnega bloga 54.......................................................................Informacijska in komunikacijska zasebnost 54

........................................................................................................................Ekonomski vidik 55.........................................................Načrt vzpostavitve in vzdrževanja poslovnega bloga 55

................................................................Učinkovitost in ekonomičnost poslovnega bloga 56

.............................................................................................................................Tehnični vidik 57................................................................................Vzpostavitev sistema znotraj podjetja 57

..........................................................................................................Blog kot odprt sistem 58

..........................................................................................................Blog kot zaprt sistem 59

...........................................................................................................................................Sklep 59


5

M‐POSLOVANJE 62Sašo Stanojev, Tjaša Tabaj Pušnar in Maja Gregorc

..........................................................................................................................................UVOD 62

..........................................................................................................MOBILNO POSLOVANJE 63

.........................................................................................RAZVOJ MOBILNE TEHNOLOGIJE 64

....................................................................TRENDI RAZVOJA MOBILNEGA POSLOVANJA 65

......................................................PREDNOSTI, SLABOSTI IN VARNOST M-POSLOVANJA 66......................................................................................................Prednosti m-poslovanja 66

........................................................................................................Slabosti m-poslovanja 66.........................................................................................................Varnost m-poslovanja 67

.........................................MOBILNI OPERATERJI IN PONUDNIKI STORITEV V SLOVENIJI 69.............................................................................................................Primerjava storitev 69

...................................................................................................................Primerjava cen 72................................................................................................................Pogoji za uvedbo 72

..........................................................................................................................Udeleženci 72...............................................................................................................................Moneta 73

..................................................................................................................REZULTATI ANKETE 73

........................................................................................................................................SKLEP 74

ODPRTOKODNEREŠITVEVPODJETJU 77Darja Rajšp, Primož Vidnar in Mateja Laure

..........................................................................................................................................UVOD 77

.......................................................................NA SPLOŠNO O ODPRTOKODNIH REŠITVAH 78.......................................................................................................Zgodovina odprte kode 78

...................................................................................................................Pravna osnova 79

.........................................................................................................................ORGANIZACIJE 80.................................................................................Center odprte kode Slovenije COKS 80

....................................................................................Odprtokodna organizacija OSCON 80

..............................SPLOŠNI PROBLEMI IMPLEMENTACIJE ODPRTOKODNIH APLIKACIJ 81.............................................................................................UVEDBA CRM V PODJETJE 82

PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA ODPRTOKODNA PROGRAMSKA OPREMA (OKPO) V ......................................PRIMERJAVI Z LASTNIŠKO PROGRAMSKO OPREMO (LPO) 82

........................................................................................................PRIMERI DOBRE PRAKSE 83................................................................................................................................MRTG 83

..................................................................................................ODPRTA KODA IN OScar 84

.................................PREDNOSTI IN SLABOSTI ODPRTOKODNIH REŠITEV V PODJETJU 85............................................................................................................................Prednosti 85

..............................................................................................................................Slabosti 85


6

..............................................................................................................................ZAKLJUČEK 85

Podjetje2.0 88Borut Čufer, Marta Smodiš in Urška Račič

..........................................................................................................................................UVOD 88

....................................................................................................SPLET 2.0 IN PODJETJE 2.0 88...................................................................................................Kaj prinaša Podjetje 2.0? 89

...........................................................................Ali je je Splet 2.0 dovolj za Podjetje 2.0? 89

...............................................................................................................SOCIALNA OMREŽJA 90............................................................................................................................Facebook 91

..........................................................................................Uporaba Facebooka v podjetju 92.........................................................................................................................Clearspace 93

......................................................................Primerjava rešitev Facebook in ClearSpace 94

.............................................................................................POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI 95..................................................Prednosti in slabosti uporabe spletnih omrežij v podjetjih 95

............................................................................................................................Zaupanje 95

...............................................................PREGLED PRIPOROČIL SVETOVNIH ANALITIKOV 96

..............................................................................................................................ZAKLJUČEK 97

DIGITALNOOGLAŠEVANJEINMARKETING 99Helena Albreht, Blažena Košmerl, Kati Kozlevčar

..........................................................................................................................................UVOD 99

........................................................................DIGITALNO OGLAŠEVANJE IN MARKETING 100

..............................................................................RAZVOJ DIGITALNEGA OGLAŠEVANJA 102

................................................................ETIKA IN SLOVENSKI OGLAŠEVALSKI KODEKS 103

................................................PREDNOSTI IN SLABOSTI DIGITALNEGA OGLAŠEVANJA 103

...........................................................................................TEHNIKE USTVARJANJA VIDEA 105

................................................................................................VEDENJSKO OGLAŠEVANJE 106

............................................................................................................MOBILNI MARKETING 107

......................................................................................................PRIMERI DOBRE PRAKSE 108........................................................................Spletna ponudba in digitalno oglaševanje 108

........................................................Digitalno spletno oglaševanje v podjetju Kolpa d. d. 109..............Interaktivno digitalno oglaševanje v kioskih DELO PRODAJA in BTC City Bus 109

..........................................................................................................................Facebook 110

............................................................................................................................ZAKLJUČEK 110

E‐STORITVEVPODJETJIHZAOSKRBO 113Bogdan Jakovac, Iztok Pšenica in Sabina Žampa


7

........................................................................................................................................UVOD 113

...........................................................................................................PODJETJA Z OSKRBO 114............................................................................E-storitve podjetij za oskrbo v Sloveniji 114

.................................................................................E-storitve podjetij za oskrbo v svetu 115........................................................Razlika v ponudbi e-storitev med Slovenijo in tujino 116

............................................................................................Varnosti in nevarnosti e-storitev 116

......................................................................................................................Managerski vidik 117...........................Prednosti in pomanjkljivosti elektronskih storitev v podjetjih za oskrbo 118

..........................................................................Priložnosti za širitev ponudbe e-storitev 118

..............Podjetje s skupno ponudbo e-storitev iz različnih dejavnosti podjetij z oskrbo 118.........................................................................................................Financiranje razvoja 119.........................................................................................................Prednosti in slabosti 121

....................................................................................................................Tehnični vidik 121............................................................................................................Omejitve in rešitve 122

.........................................................................................................................................Sklep 122

Avtorskepravicevdigitalnidobi 124Sabina Kristan in Vanda Baloh

.........................................................................................................................................Uvod 124

.....................................................................................................................Avtorske pravice 125..................................................................................Zgodovinski razvoj avtorskih pravic 125

........................................................Pravni in etični vidik avtorskih pravic v digitalni dobi 126...................................................................................Pravni vidik avtorskih pravic 126

...............................................................................................................Etični vidik 127

......................................................................................................Digitalne avtorske pravice 128............................Internet kot del sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije 128

..............................................................................................................Spletno piratstvo 128...................................................................................................Primer piratstva v praksi 128

.................................Tehnološke rešitve za zaščito avtorskih pravic in uporaba v praksi 129...........................................................................DRM Digital Rights Management 129

.................................................................................................Creative Commons 129.......................................................................GNU General Public Licence (GPL) 130

..................................................................................Rezultati raziskave z izvedeno anketo 131.........................................................................Predstavitev rezultatov ankete - splošno 131........................................................................Spol, starost, izobrazba, zaposlitev 131

Uporaba osebnega računalnika, interneta, kopiranje digitalnih vsebin in poznavanje ................................................................................................tehnoloških ukrepov 132

.......................Objavljanje lastnih avtorskih del, dostopnost in tehnološka zaščita 133......................................................................Predstavitev rezultatov ankete – povezave 133......................................................................Rezultati ankete glede na zaposlitev 133

....................................Rezultati ankete glede na stopnjo izobrazbe anketirancev 135


8

.....................................Rezultati ankete glede na objavljanje svojih del na spletu 136...............................................................................................Mnenje o rezultatih ankete 137

..................................................................................................................................Zaključek 138

ZASEBNOSTINIDENTITETANASPLETU2.0 140Mateja Krafogel, Alenka Krebs, Janez Mohorko

........................................................................................................................................UVOD 140

.................................................................................................................................SPLET 2.0 141.......................................................................Osnovne značilnosti delovanja Spleta 2.0 141

........................................................................................Prednosti in slabosti Spleta 2.0 142

................................................................................................ZASEBNOST IN IDENTITETA 143.................................................................................................................Osebni podatki 143

.......................................................................................................Varovanje zasebnosti 143.................................................................................................................Kraja identitete 144

..............................................................................................................................Nadzor 145

.........................................................................................OTROCI IN MLADINA NA SPLETU 146.......................................................................................Nevarnosti za otroke in mladino 146

..................................................................................................Najvažnejše je zaupanje 147.........................................................................................................Varna raba interneta 147

............................................................................................................................ZAKLJUČEK 148

VALUTNOTRGOVANJEVSVETOVNEMSPLETU 151Češnjaj Urša, Povodnik Mitja in Vučetić Ivan

........................................................................................................................................UVOD 151

.......................................................OSNOVNE INFORMACIJE O VALUTNEM TRGOVANJU 152.................................................................Kratka zgodovina (povzeto po Gostiša, 2007) 152

................................................Valutno trgovanje in internet (povzeto po Gostiša, 2007) 153..........................................................................................................Orodja za trgovanje 154

.............................................................................Nekaj osnovnih informacij o trgovanju 155..............................................................Psihologija trgovanja in odvisnosti od trgovanja 156

.................................................................................................VALUTNO TRGOVANJE V RS 157....................................Informiranost o možnostih valutnega trgovanja na valutnem trgu 157

.......................................................................Pravi vidik valutnega trgovanja v Sloveniji 159

....................................................POSLOVNA IDEJA VEZANA NA VALUTNO TRGOVANJE 160...........................................................................................................................Možnosti 160

............Praktičen primer komercializacije valutnega trgovanja (Vir: podjetje Fusion FX) 161....................................................................Poslovna ideja vezana na valutno trgovanje 161

....................................................................................................SKLEPNA RAZMIŠLJANJA 163


9


10

E-uprava

Marija Božič, Marjeta Čufar

PovzetekS prihodom sodobne IKT se je začela v vsakodnevno življenje utirati pot e-uprava, ki je intenzivni razvoj dosegla konec 90-ih let. V Sloveniji ima zasluge za uvedbo e-uprave Ministrstvo za javno upravo, ki se je v letu 2008 približalo uporabnikom tako, da z njimi ustvarja zavezništvo oz. partnerstvo. Pri uvajanju tega procesa so nastale številne administrativne ovire, ki jih je MJU uspešno rešilo. Storitve državnega portala e-uprave so prebrodile tako tehnične kot tudi z vidika standardizacije dela in postopkov začetniške težave in zaživele v obsegu, ki je v nadaljevanju članka podrobno predstavljen in iz česar je razvidno, da smo v samem vrhu Evropske unije, ne zaostajamo pa tudi v svetu.

Ključne besede: e-uprava, e-storitve za državljane, e-storitve za pravne osebe, e-davki.

UVOD

Javna uprava se od preteklega klasičnega poslovanja danes bistveno razlikuje. V prispevku bo govora o e-upravi, katere začetek razvoja sega v prvo polovico 90-tih let. Njen intenzivni razvoj se je pričel, ko so se državne uprave soočile z izzivi, ki jih prinaša internetna tehnologija. S sodobnimi pristopi naj bi izboljšali dostopnost, zanesljivost in odzivnost, brez administrativnih ovir in dodatnih stroškov s ciljem kakovostnega in učinkovitega poslovanja za uporabnika. (Jaklič 2008, 49). Tudi Vlada Republike Slovenije si je zastavila ambiciozne cilje, ki jih je uresničila, saj meritve kažejo da po stopnji razvitosti e-uprave Slovenja spada v sam evropski vrh. Naš državni portal je bil tudi posebej pohvaljen z vidika personalizacije in ciljne usmerjenosti storitev na konferenci o e-upravi, ki se je odvijala v Lizboni. Storitve e-uprave so na voljo preko računalnika 24 ur na dan. Ker uporabnikom ni potrebno hoditi v urade, tak način poslovanja omogoča velik prihranek časa. Informacije in storitve so podane na e-portalu na prijazen način in v obliki življenjskih dogodkov kot so npr.: sprememba bivališča, poroka, dohodnina itd.

V prispevku bova raziskali katere elektronske storitve trenutno nudi e-uprava v Sloveniji za državljane in pravne osebe. Pozanimali se bova o tehnološkem vidiku delovanja e-uprave, ki vključuje tako informacijsko infrastrukturo kot tudi varnost poslovanja na e-način. V zvezi z varnostjo je potrebno omeniti digitalna potrdila, ki omogočajo identifikacijo uporabnika in mu nudijo dostop do storitev e-uprave.

Pisali bova o tem kako se meri uspešnost e-uprave in kakšni so nadaljnji načrti Vlade RS za njen razvoj. Ker še vedno obstajajo administrativne ovire pri e-poslovanju, bova predstavili načine za odpravo le teh.

V raziskavi bova uporabili postopek opisovanja dejstev in procesov, torej destruktivni pristop raziskovanja e-uprave Omenjeno področje bova raziskali s pomočjo člankov in gradiv na spletnih portalih. S študijem gradiv bova dobili vpogled v celotno problematiko e-uprave. Pridobljeno znanje nama bo podlaga za oblikovanje lastnega mnenja in pogleda na e-storitve.


11

RAZVOJ E-UPRAVE

S prihodom informacijske tehnologije (IT), ki vključuje svetovni splet in e-poslovanje nasploh, so se pojavile nove možnosti za opravljanje storitev javne uprave preko spleta. Začetki razvoja e-uprave segajo v prvo polovico 90-tih let, zares intenziven razvoj na tem področju pa se je pričel konec 90. let. Takrat se je povsod po svetu državna uprava soočila z izzivi, ki jih prinaša internetna tehnologija. EU kot celota in vlade posameznih držav članic so zato sprejele strategije razvoja e-uprave. V okviru časovno opredeljenih ciljev so se v vseh državah Evropske unije in tudi v večini držav razvitega sveta pričeli intenzivno ukvarjati z razvojem in uvajanjem storitev e-uprave. V okviru začrtanih strategij si državne uprave posameznih držav prizadevajo, da bi državljanom, poslovnim partnerjem in vsem zaposlenim v državni upravi preko interneta omogočile opravljati kakovostne, učinkovite in poenotene storitve javne uprave, ki jih potrebujemo v vsakdanjem življenju. Za doseganje teh ciljev so države ubrale različne poti. Tiste države, ki so hitele ustvarjati elektronski ekvivalent klasične birokratske uprave, se sedaj učijo iz napak in ugotavljajo da je za prehod na višjo stopnjo razvoja potrebna popolna prenova poslovanja, ki bo dala celovit pogled na delovanje uprave v smislu usmerjenosti k strankam. Druge države (ZDA, Kanada, VB, Švedska, Danska, Avstralija) rešitve e-uprave sicer uvajajo bolj počasi, a celovito in premišljeno, s ciljem povezovanja in integriranja storitev v »življenjske situacije« pri čemer uporabljajo koncept»vse na enem mestu" (Dečman idr. 2004, 15-37).

Pojem življenjska situacija je metafora, ki opisuje dogodek oz. specifično situacijo v življenju posameznika ali življenjskem ciklusu podjetja, ki zahteva uporabo storitev javne uprave. Koncept »vse na enem mestu« pa pomeni, da je javni uslužbenec sposoben opraviti vse delo, ki se je prej opravljalo na različnih okencih javne uprave tako, da uporabniki s pomočjo sodobnih informacijsko komunikacijskih tehnologij (IKT) dobijo storitev na enem mestu (Cukljati idr. 2008, 33-34).

Osnovni predpogoj za uvajanje in razvoj informacijskih rešitev e-uprave preko interneta je obstoj ustrezne informacijske infrastrukture, ustrezna stopnja uporabe informacijske infrastrukture ter digitalna pismenost uporabnikov. Danes je ponudba elektronskih storitev uprave relativno široka, vendar je kljub vse večji razširjenosti uporabe interneta, stopnja njihove uporabe precej nizka. Razlog je tudi v nižji stopnji digitalne pismenosti pri populaciji z nizko izobrazbo in starejši populaciji, kar vpliva na njuno nizko sodelovanje v informacijski družbi. Za učinkovito delovanje e-uprave so morale države pripraviti tudi ustrezne pravne podlage za elektronsko poslovanje v upravi, ko so zakoni o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu, zakoni o varovanju in zaščiti osebnih podatkov, zakoni o prostem dostopu do podatkov javnega značaja in zakoni o rabi javnih podatkov, ki omogočajo večjo povezljivost javnih evidenc (Dečman idr. 2004, 15-37).

Iz vsega povedanega sledi, da je e-uprava storitev, ki zaradi uporabe interneta omogoča prihranek časa, saj je na voljo 24 ur na dan in uporabniku ni potrebno hoditi v urade. Kar pa se kakovosti storitev tiče, uporabniki pogosto omenjajo, da storitve še vedno niso uporabne tako, ko bi bilo zaželeno, saj se pojavljajo težave pri iskanju informacij in storitev.

SLOVENSKA POT V E-UPRAVO

Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za javno upravo pod vodstvom dr. Viranta sta si zastavila cilj, doseči kakovostnejše in učinkovitejše poslovanje v javni upravi ter visoko stopnjo usmerjenosti k uporabnikom. Ključ za doseganje tega cilja je e-uprava. E-uprava naj bi racionalizirala stroške poslovanja, izboljšala kakovost storitev in način dostopa do podatkov,


12

omogočila možnost nepretrganega opravljanja storitev, večjo hitrost poslovanja, zmanjšala število napak in nenazadnje izboljšala tudi imidž uprave. Hkrati je velikega pomena za razvoj kvalitetne javne uprave, ki je eden temeljnih dejavnikov za konkurenčnost gospodarstva. Projekt ni bil zahteven z vidika informacijskih tehnologij pač pa je bil kompleksen z vidika standardizacije dela in postopkov. Sprejeti je bilo potrebno tudi nove zakonske podlage in sicer smo v Sloveniji sprejeli v zvezi s tem Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu in Zakon o dostopu do informacij javnega značaja. Vse e-upravne zadeve so v Sloveniji dosegljive na skupnem portalu e- uprave (e-uprava 2008). Ta portal omogoča vsem državljanom opraviti storitve, seveda pa si morajo za to pridobiti osebni digitalni certifikat, ki ga izdaja vladni overitelj elektronskih podpisov. Digitalno potrdilo je potrdilo v elektronski obliki, ki povezuje podatke iz potrdila z zasebnim ključem določene osebe. Hkrati potrjuje identiteto te osebe.

Ministrstvo za javno upravo se je z uvedbo e- uprave soočilo s številnimi reorganizacijskimi in tehnološkimi problemi. Z izločitvijo posrednikov - uslužbencev ob okencih, se je uvajal nov direktni način komunikacije. S tem se je zamenjal tudi način upravljanja javnih služb, katerih delo se je s prenosom poslovanja na internet moralo ustrezno prilagoditi. Menim, da Slovenija uspešno uresničuje vizijo, zagotoviti državljanom in poslovnim subjektom v vseh življenjskih dogodkih prijazne, dostopne in varne elektronske upravne storitve, saj je lani po meritvah EU na področju e-uprave napredovala kar na 2. mesto med evropskimi državami.

Na konferenci o e-upravi, ki se je odvijala v Lizboni (MJU 2007) je bil posebej pohvaljen državni portal e-uprava z vidika personalizacije in ciljne usmerjenosti v storitve. Pomembno je tudi posebno priznanje za dobro prakso pri oblikovanju programa administrativnih ovir s pomočjo razvoja novega informacijskega sistema. V obdobju slovenskega predsedovanja EU v letu 2008 je uvajala slovenska e-uprava nove poglede in nove pristope pri sodelovanju z uporabniki in sicer se želi približati uporabnikom tako, da z njimi ustvarja zavezništvo. To pomeni, da uporabnika smatra kot partnerja, s katerim skupaj ustvarja zavezništvo pri boju proti birokraciji in administrativnim oviram in strmi k temu, da razvija in dopolnjuje elektronske storitve, ki jih državljani v resnici potrebujejo. Februarja lani so na Brdu pri Kranju potekali »Dnevi e- uprave«, z naslovom »Zavezništvo z uporabniki«, katere se je udeležilo 300 udeležencev iz vse Evrope. Na tej konferenci so med drugim poudarili tudi pomen nedavno ustanovljenega Centra za podporo razvoju e-upravljanja za jugovzhodno Evropo. Posebno priznanje Sloveniji in njenemu napredku pri uporabi informacijskih tehnologij na področju e-uprave pa je dejstvo da bo omenjeni Center deloval v Sloveniji. Menim, da je Slovenija z uvajanjem e-uprave poenostavila veliko postopkov, ki so uporabnikom enostavni in prijazni in je Ministrstvo za javno upravo uresničilo zastavljeni cilj pri uvajanju tega projekta.

Podjetjem in državljanom nalagajo dodatne obveznosti nepotrebna zakonodaja in nepotrebni birokratski postopki, kot so vodenje dodatnih evidenc, oddajanje različnih poročil, predvsem pa odprava vseh postopkov, ki se zaradi nepreglednosti sistema podvajajo (MJU 2008). Poleg izvajanja ukrepov za odpravljanje administrativnih ovir se je Slovenija v letu 2007 pridružila elitni ekipi držav članic EU, ki so si zastavile strateške cilje v smeri načrtnega zniževanja stroškov. V zvezi s tem je bila izvedena implementacija enotne metodologije za merjenje administrativnih stroškov, ki so jo razvili na nizozemskem. Gre za postopek, ki je bil uveden v 14 državah članicah EU. in s katerim se uresničuje močna zveza med nacionalno konkurenčnostjo inovativnostjo ter kvaliteto javnega sektorja in s katerim javna uprava prispeva k uresničevanju Lizbonske pogodbe (Evropa 2008).


13

POGLED K E-UPRAVAM ČEZ MEJO

V svetu se, tako kot tudi pri nas, ponudba e-upravnih storitev izvaja preko specializiranih upravnih portalov, ki so zasnovani zelo različno in za uporabnike bolj ali manj prijazni. Ko sem iskala podatke o tem kako so vrednoteni portali zunaj naših meja, sem naletela na članek z naslovom Vrednotenje upravnih e-portalov (Leben idr. 2005).

Omenjeni avtorji so razvili metodologijo, ki meri stopnjo razvitosti (končna stopnja je popolna elektronska obravnava), pokritost in dostopnost e-storitev. Njihova raziskava je pokazala, da se portali življenjskih situacij razlikujejo predvsem po tem kako pridemo do posamezne življenjske situacije (s pomočjo seznama, preko hierarhije področij, s pomočjo iskalnika), kako dobro so pokrite posamezne življenjske situacije, do kakšne mere so le-te razvite ter kakšna tehnologija je v uporabi. K vrednotenju portalov se lahko pristopi tako s strani ponudbe, kot tudi s strani povpraševanja. Predmet merjenja s strani ponudbe je stopnja funkcionalnosti javne uprave, ki pove kaj javna uprava ponuja svojim uporabnikom in kako. S strani povpraševanja se meri kakovost storitev tako kot jo zaznavajo uporabniki, pri čemer se ugotavlja ali je bila storitev rešena brez problemov, z manjšimi ali večjimi problemi ali sploh ni bila rešena

Analizirali so 12 portalov iz 11 držav sveta in sicer Francije, Italije, Španije, Velike Britanije, Irske, Avstrije, Nemške zvezne dežele Rheinland-Pfalz-Lothse (RLP), portal mesta Bremen, Slovenije, Kanade, Singapura in Hong Konga. Izdelali so skupno oceno portalov z vidika pokritosti portala ter z uporabniškega vidika in izdelali oceno zrelosti štirih najpogostejših življenjskih situacij: selitev, pridobitev vozniškega dovoljenja, pridobitev potnega lista in odpiranje podjetja. Oboje so ocenjevali z številčnimi ocenami, ki imajo naslednji pomen: 1 - nesprejemljivo, 2 - sprejemljivo, 3 - dobro, 4 – prav dobro, 5 – odlično.

Rezultati raziskave so vidni v zgornjem grafu. V takratni raziskavi je za izredno visoko stopnjo razvitosti storitev in posledično tudi življenjskih situacij najvišjo oceno prejel singapurski portal e-Citizen, drugi najbolje ocenjen je bil francoski portal, ki je dobil nekoliko slabšo oceno v zvezi z načinom reševanja življenjskih situacij, seznamom življenjskih situacij in pokritostjo portala z življenjskimi situacijami. Najslabše so bili ocenjeni portali Italije, ŠpanIje in Irske. Dobili so oceno 1-


14

nesprejemljivo, tako za način reševanja življenjskih situacij, kot tudi za stopnjo pokritosti življenjskih situacij.

Razvoj e-uprav se nadaljuje, slovenski portal e-uprava je od takrat zelo napredoval, saj se po meritvah EU uvršča kar na 2. mesto med evropskimi državami (Savič 2007).

Članice EU nenehno izboljšujejo kakovost e-uprav, a jih na tem področju čakajo še veliki izzivi, predvsem na področju razvoja vse-evropskih medsebojno povezljivih rešitev e-uprave. V zvezi s tem je bil z odlokom Evropskega parlamenta sprejet program Evropske komisije IDABC, ki podpira delovanje in povezljivost storitev e-uprave v Evropi. Na tem področju je Slovenija pripravila pilotni projekt h kateremu so se priključile Avstrija, Estonija, Finska in Portugalska. V sklopu tega razvijajo prve delujoče panevropske storitve za registracijo začasnega prebivališča za tujce in za ustanovitev podjetij z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom (Slovensko predsedstvo EU 2008).

INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA E-UPRAVE

Temelj za delovanje e-uprave je hitra, zanesljiva, zmogljiva in varna infrastruktura. Za usmerjeni razvoj e-uprave je vzpostavljena centralna informacijsko-telekomunikacijska infrastruktura e-uprave ali infrastrukturni gradniki e-uprave (krajše CITI). V Sklop CITI med drugim spadajo tudi:

• državno telekomunikacijsko omrežje HKOM,• ključni registri uprave,• certifikatska agencija SIGEN-CA in SIGOV-CA.Arhitektura e-uprave je prikazana na spodnji sliki.


15

V Sloveniji je vzpostavljena razvejana informacijska infrastruktura, ki je namenjena tako državnim organom, ki storitve nudijo, kot tudi uporabnikom.V omrežje državnih organov, ki se imenuje HKOM ali državna komunikacijska hrbtenica so povezani državni organi in organi javne uprave ter lokalna omrežja državnih organov. Za omrežje skrbi MJU. Povezovanje poteka tako, da vsak organ javne uprave po predpisanih standardih vzpostavi svoje lokalno omrežje in se z ene točke priključi v omrežje javne uprave. Preko enotne vstopne točke poteka tudi priključevanje Slovenije v omrežje EU. Prednost takega sistema je, da je ene vstopne točke preprosto nadzorovati sistem in preprečevati zlorabe. Za zagotavljanje varnosti elektronskega poslovanja se uporabljajo posebne strojne in programske rešitve ter protivirusna zaščita. Specializirane tehnične ekipe skrbijo za neprekinjeno delovanje infrastrukture 24 ur na dan tako, da zagotavljajo nemotene komunikacijske povezave in skrbijo za servisno infrastrukturo, ki zajema hlajenje, električno napajanje, protipožarno zaščito in fizično varovanje. V SEP-2010 je predvidena nadaljnja posodobitev omrežja in nadgradnja na višje prenosne hitrosti. MJU se zavzema, da bi pri posodobitvah omrežja v največji možni meri uporabili kar razpoložljivo telekomunikacijsko infrastrukturo na javni železniški infrastrukturi in javni avtocestni infrastrukturi. Za prenovo procesov in izboljševanje elektronske podpore ter uporabo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije je v sklopu MJU zadolžen Direktorat za e-upravo in upravne procese.

Registri javne uprave delujejo na podlagi centralne strežniške infrastrukture MJU, pravice za dostop in uporabo podatkov pa določa MNZ. Med ključne registre javne uprave, ki so najpogosteje uporabljeni spadajo Centralni register prebivalstva (CRP), Poslovni register (PRS) in Register prostorskih enot (RPE). V centralno podatkovno evidenco je vključena tudi evidenca registriranih motornih vozil (MRVL), ki se prav tako pogosto uporablja v številni organih javne uprave. Skrbništvo nad registri je porazdeljeno med resornimi organi. V strategiji razvoja javne uprave do leta 2010 je predvideno zagotoviti pregled nad pravicami dostopa z enega mesta (centralna varnostna shema, enotna identifikacija) ter zagotavljati povezljivost registrov.

Glavni viri podatkov za CRP so matični register, register stalnega prebivalstva in register tujcev. Največji uporabniki tega registra sta davčna in geodetska uprava. Sistem je zgrajen tako, da se podatki avtomatično osvežijo vsako noč. Register MRLV omogoča elektronsko podaljševanje veljavnosti prometnega dovoljenja in nudi vpogled v tehnične podatke o vozilu. Podatke iz tega registra uporablja tudi policija, generalni davčni urad, AJPES, center za socialno delo idr.

Znotraj državnih organov in izven, pri komuniciranju s strankami, je potrebno zagotavljati varnost podatkov in transakcij. Ta je poleg uporabe varnih omrežij, zagotovljena z uporabo digitalnih potrdil in digitalnega podpisa. Podlaga za elektronski podpis je bilo sprejetje Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu leta 2001, ki določa, da je elektronski podpis enakovreden lastnoročnemu, če je overjen s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Digitalno potrdilo je sodobna alternativa klasičnim osebnim dokumentom, ki v obliki računalniškega zapisa vsebuje podatke o imetniku (ime, naslov, identifikacijsko številko…), njegov javni ključ, podatke o izdajatelju potrdila in obdobje veljavnosti in digitalni podpis z zasebnim ključen izdajatelja potrdila (Šalamon 2002)

Za izdajanje kvalificiranih digitalnih potrdil ja vlada najprej vzpostavila certifikatski agenciji SIGEN-CA in SIGOV-CA, ki poslujeta v sklopu MJU. Digitalna potrdila, ki jih izdaja SIGOV-CA so namenjeni zaposlenim v državni upravi in spletnim strežnikom, SIGEN-CA pa izdaja digitalna potrdila državljanom in poslovnim subjektom z namenom identifikacije v e-poslovanju. Potrdila SIGEN-CA so brezplačna in veljajo pet let. Seznam prijavnih služb, kjer lahko oddate vlogo za


16

pridobitev potrdila, ter več informacij o samih pogojih pridobitve lahko najdete na spletni strani MJU.

Danes so v register RS vpisani štirje overitelji digitalnih potrdil, ki opravljajo storitev izdaje in upravljanja s kvalificiranimi digitalnimi potrdili za varno elektronsko podpisovanje. Poleg MJU te storitve opravlja še Nova ljubljanska banka d.d., Pošta Slovenije d.o.o. in Halcom d.d.

STORITVE DRŽAVNEGA PORTALA E-UPRAVE

E-uprava omogoča državljanom Republike Slovenije storitev, ki je dosegljiva na enem mestu, kadarkoli in od kjerkoli. Hkrati ta storitev odpravlja tudi administrativne ovire in omogoča visoko stopnjo preglednosti ter izboljšuje zaupanje v delovanje javne uprave. Pravzaprav gre za izboljšanje e-podpore v odnosu med državljani in javno upravo s pomočjo oz. uporabo sodobne informacijske tehnologije, usmerjenost k uporabnikom, pospešitev razvoja, izboljšanje okolja zaposlenih v javni upravi z racionalizacijo postopkov z zagotovitvijo enotnih registrov, enotnih obrazcev in uradnih evidenc.

Tako pomeni državni portal Republike Slovenije e-uprave enotno vstopno točko do informacij javnega značaja in elektronskih storitev javne uprave. Storitve so uporabnikom podane na enostaven, prijazen način. S tem se uresničuje vizija e-uprave, ki je bila zapisana v strategiji e-uprave Republike Slovenije za obdobje od leta 2006 – 2010 o dostopnih, prijaznih in varnih elektronskih internetnih povezavah oz. storitvah. Osnovni namen je ponuditi in približati upravne storitve uporabnikom po spletu poleg klasičnih komunikacijskih poteh. Pošiljanje vlog, zahtevkov, upravnih dokumentov, elektronsko plačevanje upravnih taks, uporabnikom prihrani ogromno časa. Poleg tega državljanom ni treba za vsak opravek fizično hoditi do upravnih okenc in čakati v vrstah, saj to lahko opravijo doma pred računalnikom. Informacije in storitve so podane na e-portalu na prijazen način v obliki življenjskih dogodkov kot so npr.: sprememba bivališča, poroka, dohodnina itd. Portal je prilagojen tudi osebam s posebnimi potrebami. Uporabniki, ki so registrirani si lahko portal priredijo tako, da izberejo določene sebi uporabne vsebine portala. Možna je tudi jezikovna izbira in sicer: italijanski in madžarski jezik (za narodnostne manjšine) ter angleški jezik (e-uprava 2008)

Varnost je zagotovljena s funkcijami e-podpisovanje, e-vročanje in e-plačevanje. Storitve e-uprave se nenehno posodabljajo, vse pa so zbrane na enem mestu, na državnem portalu e-uprava, kjer se državljani Republike Slovenije lahko seznanijo z vsemi storitvami, ki so na voljo. Menim le, da je škoda, ker se morajo vzporedno ohranjati tudi klasične komunikacijske poti, ker nimajo vsi dostopa do računalnika oz interneta.

Storitve e-uprave za državljane

Storitve e-uprave so vsem državljanom dostopne na enem mestu tj. na državnem portalu e-uprava. Ta se deli na tri podportale: podportal za državljane, podportal za pravne osebe in podportal za zaposlene v javni upravi.

V današnjem prispevku se bom osredotočila na podportal za državljane. Na njem se nahajajo opisi storitev javne uprave za državljane in povezave na vloge, ki ji le-ti lahko vložijo. Preko tega portala imajo državljani dostop do javnih podatkov, upravnih postopkov in obrazcev. Ker so informacije podane v obliki življenjskih dogodkov, uporabniki brez težav poiščejo tistega, ki ga želijo rešiti.


17

Za vse življenjske dogodke, ki so na voljo, uporabniki lahko pridobijo vse informacije, obrazce in vloge o potrebnih upravnih postopkih, za kar ne potrebujejo kvalificiranega digitalnega potrdila. Uporabniki, ki imajo certifikat elektronskega podpisa pa lahko preko interneta tudi sprožijo upravni postopek na ta način, da izpolnijo obrazec in ga pošljejo v varni elektronski predal. Nekatere storitve so take narave, da mora uporabnik odločbo ali potrdilo, ki ga je naročil, fizično prevzeti na okencu določene upravne organizacije, druge storitve pa lahko v celoti opravi preko interneta. To pomeni, da poleg sprožitve upravnega postopka uporabnik prejme tudi rešitev tj. potrdilo ali odločbo v elektronski obliki, tako da je vročena v varni elektronski predal. Uporabnikom je omogočeno tudi elektronsko plačilo upravne takse (Šab 2006).

Storitve za državljane so razvrščene v 17 življenjski dogodkov, ki so prikazani spodaj.

Portal nudi tudi informacijo o trenutno najbolj obiskanih storitvah. Te so: pridobitev otroškega dodatka, prijava stalnega prebivališča, vloga za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine za leto 2009, pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za tujce in kam lahko potujem z osebno izkaznico.

Storitve za pravne osebe

V letu 2005 je za poslovne subjekte začel delovati portal e-VEM, ki je namenjen poslovnim subjektom. E-VEM zagotavlja prijazne, preproste in varne storitve, ki so na voljo preko interneta kjerkoli in kadarkoli. Sprva je bil na voljo le samostojnim podjetnikom, v letu 2008 pa se je zaradi dobrih rezultatov e-VEM uveljavil tudi za ostale gospodarske družbe kot so d.d., d.o.o., itd.. S tem javna uprava zagotavlja podjetnikom, da na enem mestu opravijo vse formalnosti v zvezi z ustanavljanjem podjetja. Referenti lahko informirajo stranke zaradi dobre podpore pri delu s strani sistema. Z uvedbo portala se je skrajšal čas ustanavljanja samostojnega podjetnika z osmih dni na en dan, ukinjene so takse za vpis, izbris ali spremembe pri podjetjih. Ker je vse na enem mestu so prihranki zaradi manj porabljenega časa, ki je prihranjen, ker ni treba obiskovati institucij. Podjetniki lahko statuse oddanih vlog spremljajo po spletu in so tako na tekočem kaj se z vlogo dogaja. Z uvedbo sistema se ocenjujejo prihranki za gospodarske družbe na 3.000.000 evrov letno. Prihranki izvirajo iz ukinjenih taks, ukinjene notarske overitve, ukinjene obvezne objave vpisa v uradnem listu, ter možnostjo opravljanja storitev po spletu. Velika prednost je tudi, da poslovni subjekti, ki vodijo poslovne knjige in letna poročila, lahko predložijo letna poročila za namen javne objave in statistike preko spleta. Uporaba spletne aplikacije in Excelove preglednice je preprosta,


18

vsebuje tudi vsebinske in logične kontrole, tako, da se morebitne napake odpravijo še pred pošiljanjem. Prav tako spletna aplikacija omogoča predložitev revidiranih in konsolidiranih letnih poročil v elektronski obliki, v uradnem tujem jeziku Evropske unije. Storitev je na voljo brezplačno za vse poslovne subjekte po vnaprejšnji registraciji na spletno stran. Za podpis letnih poročil se uporablja kvalificirano digitalno potrdilo. Letna poročila vseh gospodarskih subjektov, ki so bila oddana so nato objavljena na portalu in sicer praviloma 30 dni po predložitvi. Poslovnim subjektom so na voljo še vse ostale razne aplikacije kot npr.: vnos, podatkov za statistiko finančnih računov, predložitev podatkov za plače, vpogled v podatke poslovnega registra itd. (AJPES 2008) .

Storitve znotraj e-uprave

Pogoj, da e-uprava lahko uspešno zagotavlja svoje storitve državljanom in pravnim osebam, je učinkovit zaledni informacijski sistem. Vzpostavljanje teh sistemov je zahtevno, dolgotrajno in drago, vendar se investicija splača, saj v končni fazi poceni izvajanje e-storitev, poslovanje je lažje in hitrejše ter učinkovito in transparentno.

V Sloveniji so že leta 2005 pričeli z uvajanjem informacijske podpore poslovanju z dokumentarnim gradivom. Tehnološko prenovo državnih registrov so s pomočjo Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za javno upravo izvedli s pomočjo zunanjih strokovnjakov. Potekala pa je tudi sprememba zakonodaje tako, da je ta izenačila elektronsko poslovanje z dokumenti s poslovanjem na standarden način. Pri prenovi ključnih državnih registrov so bili vsi podatki preneseni v Oraclovo bazo podatkov, infrastruktura baze je enotna, baza pa stabilna, varna hitra in visoko dostopna. Za upravljanje baz so razvili tudi orodja za razvrščanje in prečiščevanje podatkov in upravljavska orodja za vzdrževanje dostopnosti podatkov. Inovativne rešitve so pripomogle, da se je Slovenija po razvitosti e-poslovanja uvrstila na drugo mesto v Evropi (Moj Mikro 2008).

Elektronsko poslovanje z dokumentarnim gradivom je danes v uporabi v celotni državni upravi in v organih javne uprave. Delo poteka s pomočjo informatiziranih registrov. Nekateri najpomembnejši so:

• centralni register prebivalstva, matični register, register stalnega prebivalstva, register tujcev in register državljanov,

• sodni register in zemljiška knjiga,• register osebnih izkaznic,• centralna evidenca potnih listov,• evidenca registriranih vozil,• e-dohodnina.Najnovejši je Register osebnih izkaznic, ki prinaša več prednosti npr. možnost zajema

fotografije in podpisa na vlogi za izdajo osebne izkaznice, prijavo pogrešane osebe na katerikoli upravni enoti in preverjanje veljavnosti preko spleta (Finance 2005).

Na spletnem portalu e-uprave (e-uprava 2008) so na voljo podatki, ki jih pri svojem delu potrebujejo zaposleni v javni upravi. Na tej strani so sistematično ponazorjene vse tri veje oblasti, dodane so tudi povezave na njihove domače strani. V letu 2009 namerava MJU še posebej veliko pozornost posveti izboljšavam znotraj javne uprave, tako da bo njeno delovanje učinkovitejše in boljše. Da bi zagotovili optimalni potek izvajanja nalog, večjo učinkovitost in inovativnost bo potrebno veliko pozornost posvetiti usposabljanju osebja tako na ravni managementa, kot tudi na posameznih strokovnih področjih. V letih 2009 in 2010 je v načrtu vzpostavitev elektronske povezave za izmenjavo podatkov z institucijami Evropske unije in ustanovami v ostalih državah članicah EU. MJU namerava tudi tvorno sodelovati pri oblikovanju pan-evropskih storitev e-uprave (SEP-2010).


19

Portal e-davki

Odločila sem se, da bom v nadaljevanju opisala bolj natančno portal eDavki, ki ga tudi sama pogosto uporabljam. Omenjeni portal omogoča udobno, preprosto in varno izpolnjevanje ter oddajanje davčnih obrazcev iz uporabnikovega računalnika, kjerkoli že, saj uporabnik eDavkov lahko postane vsak davčni zavezanec, ki ima računalnik s primerno opremo, dostop do interneta in ustrezno digitalno potrdilo. V tem portalu lahko poleg ostalih obrazcev fizične osebe oddajo napoved za odmero dohodnine, pravne osebe pa obrazce DDV in VIES. Na voljo sta tudi storitve registracije davčnih zavezancev e-poslovanja in izmenjave njihovih podatkov z davčnimi upravami ostalih članic EU. Informacijski sistem eDavki je pogojen s pogoji in pravili uporabe, kot tudi z veljavnimi predpisi sprejetimi v Republiki Sloveniji na tem področju. Ko pritisnete gumb »Podpiši« ob prijavi v eDavke izrecno soglašate z njihovo vsebino. S tem ste vstopili v pogodbeno razmerje z Davčno upravo republike Slovenije in soglašate, da nosite pravice in obveznosti iz tega pogodbenega razmerja. Uporabnik se obvezuje, da bo spletne strani uporabljal na zakonit način in prevzema odgovornost za poznavanje vseh zakonov, predpisov, pravil in ureditve, ki se nanaša na uporabo omenjenega informacijskega sistema. Uporabnik ob tem pristaja, da ne bo: uporabil teh spletnih strani za protipravno ravnanje, oddal na to spletno stran kakšno nezakonito vsebino, uporabil spletno stran za lažno predstavljanje, pošiljal take vsebine, ki vsebujejo računalniške viruse itd.. Ko uporabnik vstopi v pogodbeno razmerje z DURS, se obvezuje , da bo varoval svoj varni elektronski podpis oziroma osebno geslo in jih ne bo dajal tretjim osebam v uporabo ali na vpogled. Uporabnik se zavezuje, da bo ob upoštevanju uporabniških navodil zagotovil najvišjo možno raven varnostnih ukrepov, ki bodo zagotavljali minimalno tveganje nepooblaščenega pristopa, spreminjanja in izgube podatkov. DURS lahko odpove ali začasno prepreči dostop in uporabo spletnih strani brez predhodnega opozorila še posebej zaradi kršenja teh pogojev in pravil uporabe, za katerega DURS po lastni presoji meni, da je nezakonit oziroma škodljiv. Prav tako ima uporabnik po lastni presoji in v skladu z uporabniškimi navodili pravico odpovedati sklenjeno pogodbeno razmerje z DURS. Če uporabnik uporablja različne varne elektronske podpise, je za vsak elektronski podpis posebej sklenil pogodbeno razmerje z DURS, kar pomeni, da mora vsako pogodbo samostojno odpovedati.. Prav tako preklic ali izguba določenega elektronskega podpisa pri določenem overitelju pomeni avtomatično odpoved pogodbe z DURS za ta varni elektronski podpis. Vse spore iz opisanega pogodbenega razmerja rešuje pristojno sodišče v Ljubljani (e-davki 2008).

Ko smo vstopili v portal e-davki lahko začnemo z vložitvijo dokumentov. Najprej moramo dokument pripraviti. Izberemo obrazec, ga odpremo in vnesemo podatke, na koncu tega postopka pa kliknemo na gumb – vloži obrazec. V drugem koraku dokument oddajamo. Najprej pregledamo dokument, če so podatki v redu, nato pa kliknemo gumb – podpiši. V tej fazi oddani dokument podpišemo s svojim elektronskim podpisom. Pred podpisom moramo vpisati slikovno geslo. Če smo dokument uspešno vložili na DURS prejmemo potrdilo o vložitvi, v obliki elektronske povratnice, ki jo lahko tudi natisnemo. Seznam elektronskih davčnih obrazcev je razdeljen na sklope po vrstah obrazcev in sicer:dohodnina, obrazci DDV, ostale vloge, splošni obrazci e-Davkov, VIES, PODO-Prispevki in davčni odtegljaji, kontrolni podatki, davek od dohodka iz dejavnosti, davek od dohodka pravnih oseb, obresti direktive EU, koncesijske dajatve, davek na motorna vozila, igre na srečo in zavarovalni posli.


20

ZAKLJUČEK

Prednostna naloga e-uprave je bila čim bolj poenostaviti postopke in poiskati način kako omenjene postopke približati čim večjemu številu državljanov. Ministrstvo za javno upravo se bo tudi v bodoče trudilo zagotavljati še bolj učinkovito, kakovostno, dostopno, preprosto, zanesljivo in pregledno opravljanje storitev. Tudi v prihodnje bo poudarjena usmerjenost k uporabnikom. Rešitve e-uprave se bodo stalno izboljševale, da bodo za uporabnika še prijaznejše in dostopnejše. Stranka namreč postaja ključni subjekt vsakega postopka in komunikacije, zato ji morajo biti podrejene vse dejavnosti in postopki, ki jih izvaja državna administracija, kar pa je zahteven proces. Poleg tega davkoplačevalci ne plačujejo davkov in prispevkov za to, da bi jim država s predpisovanjem zapletenih pravil in postopkov oteževala in grenila življenje. Tega se prav dobro zavedajo na Ministrstvu za javno upravo, ki so e projekta e-uprave lotili suvereno in s polno odgovornostjo, pri tem pa izkoristili vse danosti, ki nam jih prinaša sodobna tehnologijo.

Literatura in viri

Cukljati D., M. Vintar, L.Todorovski, A.Leben in M. Kunstelj. 2008. Razvoj modela življenjskih situacij v okviru e-uprave. Uporabna informatika 16(1): 33-43.

Dečman, M. in M. Kunstelj. 2005. Kratek pregled razvoja e-uprave: Informatika kot temelj povezovanja:15-37. Slovensko društvo Informatika.

Jaklič, M.2008. Promocija e-poslovanja. Konferenca dobre prakse za slovensko javno upravo:49-61.Leben M., M. Kunstelj, M. Bohanec,in M. Vintar. Vrednotenje upravnih e-portalov. 2005. Uporabna

informatika 13(2): 74-91.Šab, N. 2006. Prednosti elektronskega poslovanja javne uprave. Digitanis: 171-189.AJPES – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve. Http://www.ajpes.si/ (6. 2. 2009).Ambrož, M. Storitveno usmerjena arhitektura e-uprave.http://www.ibloc.si/upload/material/SOA-E-UPRAVA-IBLOC-Ambroz-V1.pps (22. 2. 2009).Državni portal e-uprava. Http://e-uprava.gov.si/e-uprava/ (13. 1. 2009).Državni portal e-Vem. http://www.ccegov.eu/Downloads/Paper%2010%20Trust,%20Transparency,%20Efficiency%20and

%20eGovernment%20v2.3.pdf (29. 2. 2009).Elektronske storitve javne uprave. Http://e-uprava.gov.si/storitve (29. 1. 2009)E-Davki. http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/StartPage/StartPage.aspx (13. 2. 2009)E-davki. http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Mandates/MandatingForms.aspx (21. 2. 2009).E-uprava – Vodnik po javni upravi. Http://e-uprava.gov.si/e-uprava/javni.euprava . (13. 2. 2009).Europa. i2010 eGovernment Action Plan.http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/l24226j.htm (13. 2. 2009).MF – Davčna uprava Republike Slovenije. Http://www.durs.gov.si/ (13. 2. 2009).Ministrstvo za javno upravo. Prostrano omrežje državnih organov – HKOM.http://www.gov.si/cvi/slo/stk/projekti/HKOM_opis.htm (22. 2. 2009).Ministrstvo za javno upravo. http://www.sigen-ca.si/missing.php . (22. 2. 2009)Ministrstvo za javno upravo. Boljši predpisi za odpravo administrativnih ovir (OAO).Http://www.mju.gov.si/si/boljsi_predpisi_in_odprava_administrativnih_ovir_oao/ (28.2. 2009).


21

http://www.ajpes.si/

http://www.ajpes.si/

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/

http://www.google.com/ig?hl=en




http://e-uprava.gov.si/storitve

http://e-uprava.gov.si/storitve



http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Mandates/MandatingForms.aspx

http://edavki.durs.si/OpenPortal/Pages/Mandates/MandatingForms.aspx

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/javni.euprava%20

http://e-uprava.gov.si/e-uprava/javni.euprava%20

http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/l24226j.htm

http://europa.eu/scadplus/leg/en/lvb/l24226j.htm

http://www.durs.gov.si/

http://www.durs.gov.si/

http://www.gov.si/cvi/slo/stk/projekti/HKOM_opis.htm

http://www.gov.si/cvi/slo/stk/projekti/HKOM_opis.htm



http://www.mju.gov.si/si/boljsi_predpisi_in_odprava_administrativnih_ovir_oao/

http://www.mju.gov.si/si/boljsi_predpisi_in_odprava_administrativnih_ovir_oao/

Ministrstvo za javno upravo. 2007. Ministrska konferenca v Lizboni z uspehom Slovenije.http://www.mju.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12037/7349/ (15. 2. 2009).Moj Mikro. Predstavljene rešitve v Slovenski javni upravi. 2008. Http://www.mojmikro.si/news/

predstavljene_resitve_v_slovenski_javni_upravi (8. 2. 2009).Savič, D. 2007. Slovenija na drugem mestu kakovosti e-uprave v EU.Http://www.e-demokracija.si/2007/09/24/virant-slovenija-na-drugem-mestu-po-kakovosti-e-uprave-v-eu/ (15.

2. 2009).Slovensko predsedstvo EU. 2008. Uspešen zaključek največjega dogodka MJU v času slovenskega

predsedstva. http://www.eu2008.si/si/News_and_Documents/Press_Releases/February/

0213MJU_eUprava_zakljucek.html (15. 2. 2009).Strategija e-uprave Republike Slovenije za obdobje 2006 do 2010 (SEP-2010).Http://euprava.gov.si/eud/e-uprava/sep2010_200406.doc (8. 2. 2009).Šalamon, B. 2002. Ali imate digitalno potrdilo. E-poslovanje.Http://www.e-poslovanje.net/poglej_clanek.asp?ID=25 (22. 2. 2009).Telegraf. Javna uprava uvaja elektronske matične knjige. 2005. Http://www.finance.si/115049 (8. 2. 2009).


22

http://www.mju.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12037/7349/

http://www.mju.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article/12037/7349/

http://www.mojmikro.si/news/predstavljene_resitve_v_slovenski_javni_upravi%20




http://www.e-demokracija.si/2007/09/24/virant-slovenija-na-drugem-mestu-po-kakovosti-e-uprave-v-eu/

http://www.e-demokracija.si/2007/09/24/virant-slovenija-na-drugem-mestu-po-kakovosti-e-uprave-v-eu/





http://www.e-poslovanje.net/poglej_clanek.asp?ID=25

http://www.e-poslovanje.net/poglej_clanek.asp?ID=25

http://www.finance.si/115049

http://www.finance.si/115049

Radiofrekvenčna identifikacija (RFID)

Igor Kuhar, Simon Ozebek in Mitja Strmčnik

Povzetek

V prispevku predstavljamo tehnologijo radio frekvenčne identifikacije RFID, njeno zgodovino, razvoj, razširjenost, tehnološki vidik, varnost in primera uporabe. Glavna ugotovitev je, da ob predpostavki, da imajo vsa živila namesto črtne kode RFID nalepko, možno uporabiti le te kot osnovo za sistem pametnega hladilnika. Tako bi nam računalnik preverjal vsebino hladilnika in nam sporočal bližajoče se roke uporabnosti, nakupovalne sezname in recepte. Druga ugotovitev je ta, da so RFID nalepke še vedno predrage, da bi jih uporabljali za vse izdelke v trgovinah, tako kot danes uporabljamo črtno kodo.

Ključne besede: RFID, radio frekvenčna identifikacija, pameten hladilnik

UVOD

Sodobna tehnologija se spreminja dnevno in temu se prilagajajo tudi trendi. Snovalci, izdelovalci, dobavitelji in ostali členi prodajne verige strmijo k visoki gospodarski rasti, saj kupci spretno kupujemo stvari, ki jih bolj ali manj ne potrebujemo. V nekaterih primerih gre za proizvode, ki so estetsko boljši od teh, ki jih trenutno posedujemo, občasno pa gre preprosto za potrebo posameznika po novi stvari. Tehnologija napreduje in omogoča nemogoče. Napredek v tehnologiji je pripomogel k olajšanim in poenostavljenim vsakodnevnim rutiniranim opravilom. Organizacija dopusta je iz leta v leto lažja, saj podatke o gostilnah, plažah in kulturnih znamenitostih izbrskamo na internetu. Tako je tehnološki napredek prisoten tudi na področji črtne kode, ki jo je nadgradil ter jo v praktični uporabi zagnal kot sistem RFID.

Predstavili vam bomo RFID tehnologijo, kaj sploh je, kaj omogoča, kje vse se uporablja, katere tehnične elemente za izvedbo potrebujemo, kakšne so možnosti zlorabe in na katerih frekvencah deluje. V nadaljevanju naloge bomo raziskali in predstavili pameten hladilnik. Sistem bo na podlagi RFID tehnologije spremljal stanje živil, nas obveščal o pretečenih rokih uporabe in minimalnih zalogah. Upravljanje bo potekalo preko krmilnika, kateri bo na računalnik ali na GSM modem posredoval podatke preko interneta ali na mobilni telefon.

Pameten hladilnik bomo postavili v okolje, kjer bodo vsa živila opremljena z RFID značkami na katerih bodo zapisani podatki, ki bodo pri kasnejši obravnavi prišli v poštev. Na podlagi podatkov zapisanih na značkah bomo vodili nakupovalno košarico oziroma seznam, ki bo evidentiral katera živila manjkajo in jih moramo kupiti.

Cilji so predstaviti RFID tehnologijo in raziskati možnosti njene uporabe v domačem gospodinjstvu, konkretno v hladilniku ter ugotoviti ekonomsko upravičenost uvedbe RFID sistema.

Trdimo lahko, da je RFID tehnologijo možno uporabiti v domačem okolju in sicer v hladilniku in da se omenjena investicija izplača.

V prvi fazi je problem raziskave časovna omejitev, saj se RFID tehnologija še ne uporablja v supermarketih za živila. Predpostavljali smo, da so vsa živila opremljena z značkami, ter da so na njih zapisani vsi podatki potrebni za nadaljnjo raziskavo. Drugi problem predstavljajo podatki na RFID značkah, katere bi bilo potrebno sortirati, da bo čitalnik pravilno razbral katere podatke


23

potrebujemo. Postavili smo omejitev programiranja programske opreme, omejitve tehnične kompatibilnosti strojne in programske opreme.

Uporabljena je bila metoda kompilacije v okviru deskriptivnega pristopa, saj smo povzemali poznana dejstva in rezultate drugih avtorjev.

RFID

Kot navajajo na strani RFIDjournal.com je RFID kratica za radio frekvenčni identifikator. V osnovi gre za shranjevane serijske številke oziroma podatkov o izdelkih, osebah ali živalih na mikročip, ki je povezan z anteno. Podatki so zapisani na elektronskem vezju, ki ga imenujemo RFID tag oziroma v enem od prevodov RFID oznaka ali RFID oddajnik. Ti tagi posredujejo podatke RFID sprejemniku, ki je nameščen na določenih mestih, v trgovinah, skladiščih, transportnih prostorih … V nadaljevanju sprejemnik pretvori radijske valove v digitalni zapis, ki je lahko posredovan v nadaljnjo obdelavo v računalniške sisteme.

Tehnologija naj bi bila stara že vsaj 40 let in se konstantno razvija. Edina omejitev naj bi bila cenovna nedostopnost RFID tagov, ki so bili v začetku izjemno dragi, do danes pa se je to že spremenilo.

Za enostavno predstavo RFID tehnologije lahko podamo primer ABC cestninjenja, kateri je poznan vsem. Pri nas velja le za kamione, do uvedbe vinjet pa je veljal tudi za avtomobile. Ta sistem sestavlja škatlica (RFID odzivnik) v avtomobilu in sprejemnik ob cestninski postaji, ter vsa informacijska infrastruktura, ki služi za obdelavo podatkov in na koncu pošiljanje položnic uporabnikom, kot poročajo na spletni strani podjetja Identicus Slovenija. S približanjem avtomobila k cestninski postaji, sprejemnik zazna oddajnik v našem avtomobilu, prebere podatke in jih sporoči sistemu. Tako pride podatek iz našega avtomobila v informacijski sistem brez fizičnega kontakta med avtomobilom in cestninsko postajo in kar je najbolj važno kar med vožnjo, brez ustavljanja avtomobila.

Ta sistem poznamo že mnogo let, saj deluje na principu radijskih valov. Z leti so postali čipi vedno manjši in tako poznamo danes čipe, ki so vgrajeni v majhno nalepko, ki jo nalepimo na embalažo določenega izdelka namesto črtne kode. Ali pa poznamo kombinacijo obeh, kjer je RFID tag oziroma nalepka na zadnji strani črtne kode. Ker je cena tega čipa še vedno previsoka, ni še prišlo do množične uporabe. Ti čipi nimajo baterije in delujejo, ko se v njih inducira napetost z radijskimi valovi, ki jih oddaja čitalnik. Zato imajo manjši domet. Te imenujemo pasivne RFID tage. Inducirana napetost aktivira čip, ki preko antene odda signal oziroma informacijo. Aktivne RFID tage pa imenujemo tiste, ki imajo baterijo in s tem seveda večji domet. Možnost uporabe tega sistema je neomejena. Uporablja se že za cestninjenje, kontrolo dostopa, v knjižnicah, v skladiščih in še mnogo kje. Z uporabo domišljije lahko dobimo mnogo idej, kje bi lahko to tehnologijo uporabljali. Najbolj vsakodnevna stvar, kot je nakupovanje v trgovini se bo lahko v bodočnosti spremenilo.

Zgodovina

Začetek tehnologije sega v čas 2. svetovne vojne, ko so tako centralne, kot tudi antantne sile uporabljale škotsko tehnologijo iz leta 1935 - radar. Problem je bil v identifikaciji letala, saj ni bilo moč ločiti katero letalo je sovražnikovo in katero se vrača iz misije (RFIDjournal 2009a). Britanci so razvili prvo aktivno identifikacijo imenovano IFF sistem, ki je prepoznalo domače letalo od


24

sovražnikovega. Britanska letala so bila opremljena z oddajnikom, tako da je radar preko povratnega signala prejel informacijo ter letalo zaznal kot prijateljsko. RFID deluje na isti osnovi.

Med letoma 1960 in 1980 je RFID postal realnost. Kot navajata Michálek in Vaculík so bila šestdeseta leta prejšnjega stoletja uvod v eksplozijo RFID-ja v sedemdesetih. V začetku šestdesetih let so se pojavile komercialne aktivnosti, ko so razvili elektronski nadzor opreme za preprečevanje kraj. Leta 1970 so začeli uporabljati tehnologije z namenom avtomatizacijo tovarn, sledenje vozil in sledenje živali, za slednje je bilo največ zanimanja pokazanega v Evropi. V osemdesetih letih so bili interesi Evrope in ZDA različni. Združene države so RFID uporabljala bolj za sledenje vozil, dostop do osebja in v manjšem obsegu dostop do živali. V Evropi pa je največja uporaba pokrivala industrijske in poslovne aplikacije ter elektronske cestnine nekaterih držav.

V devetdesetih letih pa do danes je tehnologija samo še napredovala in postaja vedno bolj dovršena. In kam to pelje? Najverjetneje bo RFID počasi povsod. Cene RFID tagov padajo in zna se zgoditi, da bo tehnologija nadomestila črtne kode. Veste kaj to pomeni? V trgovinah ne bo več črtnih kod, ampak bo vgrajen oziroma nalepljen mikročip, ki bo oddajal podatke o artiklu. Pa veste kam to pelje? Da boste vedeli kdaj mleku poteče rok trajanja, kdaj bo v hladilniku manj kot šest jajc. Zanimivo in super praktično, sploh za trgovce, bodo pravočasno obveščeni preden bo polica prazna.

Kompatibilnost RFID Značke in RFID frekvence

Na trgu se pojavljajo tri vrste tagov. Gre za aktivne, pasivne in pol pasivne tage. Njihove karakteristike se po uporabnosti razlikujejo in se prilegajo na izdelke vseh velikosti. Lastnosti posameznih tagov se razlikujejo glede na frekvenco delovanja, velikost pomnilnika, njihov domet in predvsem ceno in namen same uporabe.

Aktivni in pol pasivni tagi so ponavadi večji in imajo lastno napajanje. Aktivni tagi imajo lastno baterijo, ki čitalniku preko antene oddaja zapisane informacije, medtem ko se pol pasivni opirajo na čitalnik kateremu posredujejo vsebine. Tako aktivni kot pol pasivni oddajniki so malo večji in jih je moč prebrati iz razdalje 30 metrov, razlog za to pa je tudi malo višja cena. Branje omenjenih tagov poteka na frekvenci do 868 MHz, z dodatnim napajanjem (boljšo baterijo) pa se branje lahko poveča tudi na 100 metrov, kar zadošča za potrebe večjega skladišča (Bonsor in Gibson 2009).

Za razliko od prej omenjenih tagov pa pasivne ne vsebujejo lastnega napajanja in se opirajo izključno na energijo čitalnika, kateri iz vezja prebere zapisane informacije. Tage je moč brati na krajših razdaljah - do pet metrov, kar opravičuje nižja cena. Pasivni tagi naj bi na ameriškem trgu stali od 7 do 20 centov, pri večjih količinah pa celo 5 (Carroll 2004). Tovrstni tagi se uporabljajo za blago nižje cenovnega razreda, medtem ko tagi z lastnim napajanjem za dražje produkte.

Dejavnik, ki poleg velikosti taga vpliva na ceno je shranjevanje podatkov. Poznamo tri vrste shranjevanja podatkov: branje in pisanje, samo branje in WORM (piši enkrat, beri večkrat). Branje in pisanje omogoča zapisovanje in prepisovanje podatkov, funkcija samo branje ne omogoča dodatnega zapisovanja. Vrsta WORM pa dovoljuje dodatno enkratno zapisovanje, ne pa tudi prepisovanja (Bonsor in Gibson 2009).

Frekvence delovanja RFID tehnologije, njihov domet in uporabnost je predstavljena v spodnji tabeli, povzeto po Grey Technolabs:


25

Vrstafrekvence Frekvence Domet Uporabnost

Nizkefrekvence 125kHzManjšerazdaljealifizičnikontakt

Pasivnaznačka

Visokefrekvence 13.56MHz Doenegametra AkEvnainpolpasivnaznačkaUltravisokefrekvence

868MHz Tudido100metrov. AkEvnaznačka

Uporabnost

RFID tehnologija se uporablja v vsakodnevnih situacijah. Kot smo že opisali, pri cestninskem poslovanju na avtocestah pred uvedbo vinjet, na smučiščih, skladiščih, RFID osebnih dokumentih, potnih listih, za sledenje paketov in drugo. V nadaljevanju bomo opisali primere uporabe RFID tehnologije kot registracije delovnega časa, primer industrijske uporabe in primer vsaditve čipa v človeško telo.

Registracijadelovnegačasaterkontrolapristopa

V številnih podjetjih registrirajo prihode in odhode zaposlenih na osnovi RFID sistema, ki omogoča nadzor koliko časa je bil zaposlen na malici ter pregled ur v delovnem mesecu. Nadzor poteka z registracijsko kartico, ki jo zaposleni prisloni na čitalnik. Kartica omogoča tudi prehode skozi določene dele znotraj poslovne stavbe. To je RFID. Podjetja, ki posedujejo tovrstno storitev imajo rešitev razdeljena na dva dela - na strojni in programski del. V nekem delu stavbe podjetja se nahaja registrirni terminal, ki dovoljuje registriranje rednega dela, službeno in privatno odsotnost, nadure ter izredno delo (Četrta pot 2009a). Pred postavitvijo sistema podjetje posreduje podatke izvajalcu, ta izdela kartice, s katero se zaposleni identificirajo ter pred pomembnejše prehode v stavbi podjetja namesti čitalnike, ki služijo za kontrolo pristopa. Na primer za vhod v poslovno stavbo iz določene strani, določeni pisarne in podobno.

Programska oprema za registracijo delovnega časa je najbolj vidni del in sicer združuje naslednje uporabnosti: (Četrta pot 2009b):

• urejanje matičnih podatkov zaposlenih• administracija,• osnovni in napredni urejevalnik,• e-dnevnik,• obdelave,• poročila in sezname.Bistvena novost je ta, da uporabniku omogoča, da pripravi vse potrebne podatke plačilnega

obračuna za prenos.Prednost uporabe RFID kartice je v tem, da jo zaposleni lahko uporabijo tudi pri nakupu malice

v bližnji restavraciji ali pijače v priročnem baru. Vsota vrednosti izdatkov se zaposlenim odšteje pri mesečni plači. Sistem je zelo enostaven ter omogoča nadaljnjo obdelavo podatkov in obvladovanje različnih procesov. Nadrejeni lahko na ta način nadzorujejo zaposlene v smislu kje se nahajajo med delovnim časom, kako se prehranjujejo, kaj pijejo in kdaj. Če se vrata stranišča odpirajo z RFID kartico, imajo delodajalci v vsakem trenutku točne podatke o tem, kdo je bil na stranišču in kdaj.


26

Primervsaditvečipavčloveškotelo

Druga opisana opcija uporabe RFID tehnologije je vsaditev čipa v človeško telo. Gre za podkožni vsadek, velikosti riževega zrna, kateri se uporablja za shranjevanje osebnih podatkov, vključno z zdravniško kartoteko. Čip se v telo integrira z operacijo, vendar sam poseg ni zahteven. Prvi gostitelj mikročipa je bil znanstvenik Kevin Warwick, namen vsadka pa je bil preizkus in se je uporabljal za odpiranje vrat in prižiganje luči na inštitutu, kjer je takrat deloval. Ob vhodu ali izhodu skozi vrata se je čip aktiviral in povzročil oddajo električnega toka v obliki signala, le-tega pa je sprejemnik identificiral in odprl vrata oziroma prižgal luči (Witt 1999).

Z vsaditvijo čipa v slehernega človeka, bi v nujnih primerih delavci bolnic takoj pridobili podatke o bolni osebi, zagon avtomobila ali vstop v hišo pa bi bil olajšan, saj ne bi potrebovali več ključev. V Španiji v neki diskoteki omogočajo "storitev" rednim gostom. Na ta način lahko gostje vstopajo v dele diskoteke in plačujejo pijačo, vse z enim zamahom - dobesedno (Jones 2004). Očitno identifikacija ni in ne bo več problem, dokler ne pomislimo kakšne so negativne posledice.

Največ polemike o temi zahtevajo vprašanja o varnosti, saj so mikročipi popolnoma nezaščiteni in hekerjem ne prestavljajo velikih težav, da pridejo do nepooblaščenih podatkov. S skeniranjem lahko nepooblaščena oseba prebere ali prepiše podatke, bodisi v lastno korist ali samo v tujo škodo.

Možnosti zlorabe

S prihodom novih tehnologij se vedno srečujemo z vse večjimi poizkusi zlorab. Tudi pri uporabi RFID tehnologije je tako. Kot vemo, tehnologija še ni dovršena in ne poznamo vseh potencialnih negativnih posledic. Dejstvo je, da nam omenjena tehnologija lahko prinese velike prednosti, vendar se nam pa po drugi strani postavlja vprašanje, kje ter kdo lahko vse razpolaga z našimi podatki. Znano je, da se čitalniki RFID tagov lahko pojavljajo povsod v okolici, torej kjerkoli se gibamo. Tako so lahko čitalniki skriti v talnih ploščicah, klopcah v parku, vtkati v preprogo ipd (povzeto po Mnenje ekonomsko-socialnega odbora o radio frekvenčni identifikaciji v Evropskem uradnem listu 2007). Prav tako v omenjenem poročilu ugotavljajo sledeče:

Zasebnost in državljanske svoboščine so s tehnologijo RFID izpostavljene resnim nevarnostim:

a) Oznake RFID se lahko namestijo v ali na predmete in dokumente brez vednosti posameznika, ki jih dobi v posest. Ker radijski valovi z lahkoto in neslišno prodirajo skozi tkanino, plastiko in druge materiale, je oznake RFID, všite v oblačila ali pritrjene na predmete, ki so vgrajeni v torbice, nakupovalne vrečke, kovčke in druge predmete, mogoče prebrati.

b) Elektronska oznaka izdelka lahko omogoči, da vsak predmet dobi svojo posebno identifikacijsko oznako. Posebne identifikacijske številke bi lahko omogočile vzpostavitev globalnega sistema registriranja izdelkov, v katerem se vsak fizični objekt identificira in poveže s kupcem ali lastnikom na mestu prodaje ali prenosa.

c) Za uvedbo sistema RFID je treba ustvariti velikanske podatkovne baze, ki vsebujejo podatke o posebnih oznakah. Te evidence bi bilo mogoče povezati z osebnimi identifikacijskimi podatki zlasti zato, ker se povečujejo pomnilniške zmogljivosti računalnikov in njihove zmogljivosti obdelave podatkov.

d) Čitalniki lahko preberejo oznake iz razdalje, ki ni omejena na vidno polje. Skriti jih je mogoče skoraj v vsakem okolju, kjer se zbirajo ljudje. Čitalnike je mogoče vgraditi v


27

talne plošče, vtkati v preproge, skriti v vratne odprtine ali prikriti v omare s policami tako, da posamezniki dejansko ne morejo vedeti, kdaj so skenirani.

e) Če je osebna identiteta povezana s posebnimi številčnimi oznakami RFID, je mogoče brez vednosti ali pristanka posameznika določiti njegov položaj ali sestaviti njegov profil.

f) Mogoče si je zamisliti svet, v katerem čitalniki RFID tvorijo vseprisotno globalno mrežo. Takšna mreža ne bi potrebovala čitalnikov povsod. Londonski sistem pobiranja cestnine za središče mesta (Congestion Charge) lahko s sorazmerno majhnim številom strateško postavljenih kamer spremlja vse avtomobile, ki vozijo v središče Londona. Na podoben način bi bilo mogoče vzpostaviti mrežo strateško postavljenih čitalnikov RFID. Tega ne smemo dovoliti.

PAMETEN HLADILNIK

S prihodom RFID tehnologije se nam je odprla povsem nova dimenzija pri poenostavljanju vsakodnevnih opravil. Ena izmed možnosti je uporaba RFID tehnologije pri hladilnikih. Pogoj zato je nadomestitev črtnih kod z RFID tagi na katerih bodo zabeleženi vsi pomembni podatki o proizvodu. Proizvajalec hladilnikov je tako že ponudil hladilnike, ki uporabljajo to tehnologijo (Schofield 2007). Tako je uporabnikom omogočil enostavno spremljanje založenosti živil hladilniku.

Strojna oprema

Predpogoj za delovanje tehnologije v gospodinjstvu je, da so vsi proizvodi opremljeni z RFID tagi. RFID hladilnik mora tako vsebovati sledečo strojno opremo:

• čitalnik• vgrajen računalnik• zaslon občutljiv na dotik oziroma tablični računalnik• senzor na vratih hladilnika, ki bo sprožil branje• gsm vmesnik ter gsm kartica• povezava z internetom

Zmogljivost in uporabnost

Uporabnost je praktično zelo široka. Pri pregledu možnosti oziroma poenostavljanje naših opravil smo razmišljali o sledečem:

a) Opozarjanje o rokih uporabe izdelkov, ki se iztekajo.b) Sestavljanje nakupovalnega seznama. Pogoj za to bo, da bomo računalniku vnesli vse

izdelke, ki bi jih radi imeli na zalogi. Računalnik bo enostavno odštel obstoječe stanje od želenega in nam kot rezultat naredil nakupovalni seznam. Pri tem bomo imeli več opcij, kaj narediti s seznamom. Lahko ga bomo:

• natisnili na list papirja in ga vzeli s seboj v trgovino,• dobili po elektronski pošti,• dobili kot SMS sporočilo na GSM telefon ali• poslali trgovcu po elektronski pošti, s katerim bomo imeli pogodbo, in nam bo le ta

dostavil ob dogovorjeni uri vse izdelke iz nakupovalnega seznama.


28

c) Sestavljanje jedilnikov iz obstoječih zalog. Računalnik bo imel veliko bazo receptov, katera se bo dopolnjevala oziroma iskala podatke na internetu in nam glede na stanje v hladilniku predlagal takšen jedilnik, za katerega bomo imeli vse sestavine doma.

d) Živila, ki ne bodo opremljena z RFID nalepko, kot so sadje ali zelenjava bomo v sistem vpisali ročno. Možna bo uporaba priročne tehtnice v hladilniku, ki bi bila direktno povezana z računalnikom, s katero bomo vsakič izmerili težo izdelkom, ki jih ne bomo uporabljali v kosu. Za primer naj navedemo število jogurtov v hladilniku, pri solati ali salami pa bo merska enota teža.

Ekonomska upravičenost

Kot vsaka druga tehnologija, tudi ta nekaj stane in vedno primerjamo ekonomski strošek umestitve s prednostjo, ki jo s tem dobimo.

Prvi korak k vsesplošni uporabi tehnologije je že bil narejen in sicer se je cena RFID značk drastično znižala in tako stane danes samo še med 0.15€ ter 0.30€ za kos. V članku "Invengo Drops Gen2 Inlay Price to 5.8 Cents" avtorja Johna Burnella pa zasledimo, da je cena padla že na 5.8 centov. Tako je ekonomska vpeljava RFID taga namesto standardnih črtnih kod že umestna. Kaj pa stroški opreme hladilnika? Trenutno so cene še vedno dokaj visoke vendar se zmanjšujejo. Pričakovati je, da se bodo še zelo znižale. Seveda je tudi odvisno kako kvalitetno opremo kupujemo. Za primer smo navedli opremo izvrstne kvalitete.

Za osnovno predelavo v gospodinjstvu ponujamo dve rešitvi in sicer:a) Skupna cena predelave 718 €

• RFID čitalnik 1 kos 50,00 EUR (povzeto po Ebay.com)• Računalnik 1 kos 300,00 EUR• LCD zaslon 1 kos 200,00 EUR• GSM kit 1 kos 150,00 EUR (povzeto po Xenya.si)• SIM kartica 1 kos 18,00 EUR (povzeto po Mobitel.si)

b) Skupna cena predelave 818 €• RFID čitalnik 1 kos 50,00 EUR• Krmilnik 1 kos 600,00 EUR (povzeto po Tipteh.si)• GSM kit 1 kos 150,00 EUR• SIM kartica 1 kos 18,00 EUR

Razlika med obema možnostma je uporaba računalnika in LCD zaslona ali uporaba krmilnika. Slednji je sicer dražji, vendar manjši, bolj varčen in dovolj hiter za tovrstno uporabo. Odločitev je na strani uporabnika, vendar je potrebno upoštevati še stroške izdelave aplikacije. V prvem primeru potrebuje programsko rešitev, katero izdela informatik, v drugem pa inženir, ki pa je po cenikih in priporočilih Gospodarske zbornice Slovenije ter Inženirske zbornice Slovenije cenejši.

Z uporabo te tehnologije se nam celotni stroški porabljene elektrike ne bi bistveno spremenili. Povečali se nam bi samo stroški pošiljanja SMS-ov na naš prenosni telefon.

Pri stroškovnem pregledu se nam poraja vprašanje ali je prednost uporabe res tolikšna, da je uporaba ekonomsko upravičena. Dejstvo je, da ima uporabnik že takoj na začetku poleg ekonomskih stroškov še strošek svojega vloženega časa, kajti mora vnašati parametre. Poleg tega bi bilo te parametre spreminjati v kolikor bi se odločili za diete, različno prehranjevanje odvisno od letnega časa. Menimo, da je uporaba odvisna od tega koliko si želimo poenostaviti življenje, sprostiti miselne kapacitete za uporabo bolj inteligentno razmišljanje.

Mnenja smo, da je uporaba trenutno tako ekonomsko kot praktično neupravičena. Prvič, cenovni vidik je previsok ter drugič tehnologija še ni dovolj razvita za popoln izkoristek možnosti, ki


29

jih ponuja. V prihodnosti pa menimo, da bo ta tehnologija našla svoje mestu tudi pri hladilnikih, ki se bodo proizvajali samo še v kombinaciji z le-to.

ZAKLJUČEK

Tehnologija RFID je tu vendar smo mnenja, da še ni dokončno razvita. Pri sami uporabi lahko govorimo o dveh vidikih in sicer o širokem spektru uporabe ter posledično poenostavljanje določenih postopkov, opravil ter kot drugi ranljivost tehnologije.

Kot je že omenjeno nam tehnologija lahko prinese veliko pozitivnega, in sicer jo je možno uporabljati pri uporabi osebnih dokumentov, kot sta vozniško dovoljenje ter potni list ter tudi v gospodinjstvu, recimo pri zgoraj opisanem primeru hladilnika. Trenutno je uporaba še zelo draga in se posamična uporaba v gospodinjstvih ne izplača. S časom, ko se bo tehnologija množično uporabljala je pričakovati, da bodo stroški vpeljave zelo majhni. Iz našega vidika smo mnenja, da nam tehnologija lahko prinaša veliko pozitivnega in zato sam ekonomski vidik v prihodnosti niti ne bo toliko vprašljiv. Za to, da lažje delujemo in da je življenje preprostejše.

RFID tehnologija obstaja vsaj že vsaj 40 let. Kot vsaka druga tehnologija, ki se je množično razširila z padcem njene cene, tako se tudi RFID tehnologija počasi širi. Problem je zmeraj, koliko denarja smo pripravljeni vložiti v določene projekte in v kolikšnem času se nam bo ta denar povrnil. Podjetja investirajo v sistem kontrole prisotnosti zaposlenih, ker s tem rešijo nadzor nad prihodi in odhodi delavcev na delo. Knjižnice investirajo v RFID sisteme, ki jim omogočajo boljšo kontrolo in učinkovitejšo ter hitrejšo izposojo knjig. To tehnologijo je mogoče uporabiti tudi doma v gospodinjstvih. Da bi doma lepili na vsak izdelek RFID nalepko, vanjo vnašali vse podatke zato, da bomo imeli na računalniku podatke o vsebini hladilnika, je zamudno in predrago. Ko bodo pa cene RFID nalepk toliko padle, da jih bodo proizvajalci lepili na embalaže, in bodo vsi izdelki v trgovini opremljeni z nalepko, posledično tudi v našem hladilniku, bomo le z nabavo RFID čitalnika, ki stane nekaj deset evrov, realizirali projekt pametnega hladilnika. Zato lahko potrdimo hipotezo iz uvoda, da je RFID tehnologijo možno uporabiti v hladilniku za kontrolo vsebine. To nam prinaša točne nakupovalne sezname, kontrolo datuma uporabnosti živil, boljšo sestavo jedilnikov. Zavrnemo pa hipotezo, da se to v tem trenutku izplača, saj je cena RFID nalepke, ki bi nadomestila črtno kodo na vseh izdelkih še vedno previsoka.

Literatura

Bonsor, Kevin in Candace Gibson. 2009. How RFID works. http://electronics.howstuffworks.com/rfid3.htm. (29.01.2009)

Burnell, John. 2009. Invergo Drops Gen2 Inlay Price to 5.8 Cents.9.http://www.rfidupdate.com/articles/index.php?id=1733. (9.02.2009)Carroll, John. 2004. The wonders of RFID. http://news.zdnet.com/2100-9595_22-133674.html> (29.01.2009)Četrta pot. 2009. Obvladovanje delovnega časa. http://www.cetrtapot.si/resitve/ris4i/

obvladovanje_delovnega_casa.htmlČetrta pot. 2009. Registrirni terminal TR1. http://www.cetrtapot.si/izdelki/registrirni_terminali/

registrirni_terminal_tr1.html. (29.01.2009)EBay. 2009. RFID Reader H4102-Short range. http://cgi.ebay.de/RFID-READER-H4102-SHORT-

RANGE-10CM-USB-POWERED-LOW-


30

http://electronics.howstuffworks.com/rfid3.htm

http://electronics.howstuffworks.com/rfid3.htm

http://www.rfidupdate.com/articles/index.php?id=1733

http://www.rfidupdate.com/articles/index.php?id=1733

http://news.zdnet.com/2100-9595_22-133674.html

http://news.zdnet.com/2100-9595_22-133674.html

http://www.cetrtapot.si/resitve/ris4i/obvladovanje_delovnega_casa.html




http://www.cetrtapot.si/izdelki/registrirni_terminali/registrirni_terminal_tr1.html








COST_W0QQitemZ200265296563%20QQcmdZViewItemQQptZBausätze_Module?hash=item200265296563&_trksid=p3286.c0.m14&_trkparms=72:1229|%2066:2|65:12|39:1|240:1318#ht_4016wt_907. (18.02.2009)

Gospodarska zbornica Slovenije. 2009. Referenčni cenik storitev združenja za informatiko in telekomunikacije za storitve s področja IKT. http://www.gzs.si/pripone/19151/oei31701d19151a511a9550a.pdf (18.02.2009)

Grey Technolabs. 2009. Rfid. http://www.greytechnologies.net/rfid.html. (29.01.2009)Identicus Slovenija d.o.o. 2009. RFID – Radiofrekvenčna identifikacija - kje so problemi in kako se

tehnološke rešitve in patenti odzivajo nanje. http://www.identicus.si/RFID.html. (29.01.2009)Jones, Violet. 2004. Baja Beach Club in Barcelona, Spain Launches Microchip Implantation for VIP

Members. http://www.prisonplanet.com/articles/april2004/040704bajabeachclub.htm. (9.02.2009)Landt, Jeremy. 2001. Shrouds of Time The history of RFID http://www.rfidconsultation.eu/docs/ficheiros/

shrouds_of_time.pdf. (23.01.2009)Michálek, Ivan in Juraj Vaculík. 2008. History and evolution of RFID technology. http://ks.utc.sk/casopis/pdf/

III2008/michalek_vaculik.pdf. (23.01.2009)Mobitel. 2009. Moj mobi. Moja številka. http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/Mobiuporabniki/Ponudbainceniki/

Mobipaketi/MojMobiMojastevilka.asp (18.02.2009)RFIDjournal. 2009. Is RFID new?. http://www.rfidjournal.com/faq/16/52 (22.01.2009)RFIDjournal. 2009. The history of RFID technology. http://www.rfidjournal.com/article/view/1338/1/129.

(23.01.2009)Schofield, Jack. 2007. Samsung developing RFID fridge. http://www.guardian.co.uk/technology/blog/2007/

jan/05/samsungdevelop. (9.02.2009)Tipteh. 2009. Unitronics Vision V570 - Barvni zaslon in PLC krmilnik v enem. http://www.tipteh.si/docs/

clanek_Unitronics_Vision_V570.pdf (18.02.2009)Witt, Sam. 1999. Is human chip implant wave of the future. http://www.cnn.com/TECH/computing/9901/14/

chipman.idg. (9.02.2009)Xenya. 2009. Cenik Wavecom. 18. februar. 2009. <http://www.xenya.si/ceniki/index.htm> (18.02.2009)Uradni list Evropske unije. 2007: Mnenje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o radiofrekvenčni

identifikaciji (RFID). http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2007:256:0066:0072:SL:PDF (27.02.2009)


31







http://www.greytechnologies.net/rfid.html

http://www.greytechnologies.net/rfid.html

http://www.identicus.si/RFID.html

http://www.identicus.si/RFID.html

http://www.prisonplanet.com/articles/april2004/040704bajabeachclub.htm

http://www.prisonplanet.com/articles/april2004/040704bajabeachclub.htm

http://www.rfidconsultation.eu/docs/ficheiros/shrouds_of_time.pdf




http://ks.utc.sk/casopis/pdf/III2008/michalek_vaculik.pdf




http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/Mobiuporabniki/Ponudbainceniki/Mobipaketi/MojMobiMojastevilka.asp




http://www.rfidjournal.com/faq/16/52

http://www.rfidjournal.com/faq/16/52

http://www.rfidjournal.com/article/view/1338/1/129

http://www.rfidjournal.com/article/view/1338/1/129

http://www.guardian.co.uk/technology/blog/2007/jan/05/samsungdevelop




http://www.tipteh.si/docs/clanek_Unitronics_Vision_V570.pdf




http://www.cnn.com/TECH/computing/9901/14/chipman.idg




http://www.xenya.si/ceniki/index.htm

http://www.xenya.si/ceniki/index.htm

http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=OJ:C:2007:256:0066:0072:SL:PDF




Wiki sistemi v poslovnih okoljih

Helena Brulc, Maja Kocjan, Borut Danilo Lešnjak

Povzetek Wiki je program, ki podpira urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom in omogoča vsakemu, da na spletnih straneh dodaja, briše in popravlja vsebino. Namen in cilj naloge je predstaviti sistem Wiki v poslovnem okolju ter ugotoviti, ali uvedba sistema v poslovno okolje pri pravilni in učinkoviti uporabi res doprinese lažje, dostopnejše, učinkovitejše in bolj organizirano poslovanje organizacije in ali je tudi stroškovno res ugodneje. Cilj prvega teoretičnega dela je predstaviti sistem Wiki, njegovo zgodovino in tudi opisati najbolj znano spletno enciklopedijo Wikipedia. V drugem delu teoretičnega dela smo opisali, kako in v kakšni meri se sistem Wiki uporablja v poslovnem okolju. V empiričnem delu smo skušali vzpostaviti sistem v javnem sektorju, ugotavljali prednosti, slabosti ter nevarnosti sistema in kaj uvedba sistema v organizaciji pomeni z vidika stroškov. Drugi del empiričnega dela se bo nanašal na oblikovanje in načrtovanje glavne strani, logotip, kategorije in podkategorije, vključili bomo tudi stran za pomoč uporabnikom.

Ključne besede: Wiki sistemi, Wikipedia, Wiki v javnem sektorju, Wiki v poslovnem okolju, uvedba Wiki sistema.

UVOD

Glede na to, da je za vse člane skupine to čisto novo področje, si smo morali najprej odgovoriti na prvo vprašanje, in sicer »Kaj je Wiki?«. Nato smo pobrskali malo v preteklost, da ugotovimo, kdaj je nastal in čemu je namenjen. Ko smo raziskali osnovne stvari, smo se vprašali, kje vse in zakaj ga lahko uporabljamo. Bolj natančno smo pogledali, kako je Wiki razširjen v poslovnem okolju, v kakšni meri ga uporabljamo, če ga oziroma zakaj ne. Iz znanega bomo izluščili določene stvari ter predstavili laična stališča, poglede, razmišljanja ter poskušali ugotoviti, kaj prinaša Wiki na praktičnem primeru in sicer v Občini Novo mesto.

Poslovni sistem Wiki bomo uvedli kot notranji sistem (intranet), saj ne želimo tvegati, da informacije zaupne narave postanejo znane in hkrati dostopne vsem. Kljub našemu notranjemu sistemu je velika možnost, da se pojavi hacker, ki lahko napade sistem. Ravno zaradi omenjenega bomo morali poskrbeti in paziti na varnost. V naslednjem koraku bomo poenotili dokumente, ki bodo imeli specifično predlogo, na podlagi katere bodo nastali vsi dokumenti. Vsi dokumenti, ki bodo izhajali iz tega sistema, bodo na ta način prepoznavni in enoviti. Predpostavljamo, da sistema Wiki v poslovnem okolju še ni zaznati in da ga v Sloveniji še nekaj časa ne bo in to iz razloga, ker se bojimo in ne želimo novih stvari. Omejitev raziskave predstavlja težko dostopna literatura oziroma literatura, ki je le v tujem jeziku. Naslednja omejitev pa je temeljna, in sicer, da smo vsi člani te raziskave računalniški laiki. Kot zunanje omejitve pa vidimo predvsem to, da se informatiki premalo zavestno ukvarjajo s tem področjem, kljub temu, da sistem potrebuje le softwerski strežnik, urejevalca besedil in udeležence, ki sodelujejo ter ustvarjajo dokumente.

Teoretični del naloge temelji na prebiranju literature. Empirični del pa temelji na ureditvi navidezne strani Wiki, ki naj bi služila kot primer navidezne notranje (intranetne) strani. V tem delu


32

smo uvedli naslovno stran in logotip, stran razdelili na kategorije in podkategorije ter podali pomoč uporabnikom.

KAJ JE WIKI?

Wiki je poseben program, ki podpira urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom in omogoča vsakemu, da na spletnih straneh dodaja, briše in popravlja vsebino. Poleg omenjenega pa ga lahko označimo tudi kot poseben program, kateri podpira urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Wikije lahko uporabimo tako v poučevanju kot tudi pri poslovanju podjetij, ravno zaradi svoje enostavnosti, odprtosti in predvsem možnostjo sodelovalnega dela. Slovenska različica Wikipedije navaja (Wikipedia 2008a):

»Izraza wiki […] in WikiWiki označujeta poseben tip zbirke hipertekstovnih spisov ali skupinskega programja, s katerim je izdelana. Wiki je strežniški program, ki uporabnikom omogoča prosto ustvarjanje in urejanje spletnih strani s spletnim brskalnikom. Wiki podpira nadbesedilne povezave ter s preprosto skladnjo omogoča ustvarjanje novih strani in sprotne povezave med stranmi v sistemu Wiki«

Za urejanje spletnih strani posamezen uporabnik potrebuje le brskalnik ter s tem že lahko ureja spletne strani. Zasnova Wikija temelji na spletnem brskalniku WorldWideWeb, ki ga je konec leta 1990 napisal Tim Berners-Lee in je v osnovi omogočal isto. Prvi sistem Wiki je leta 1995 razvil Ward Cunningham. Pri izbiri imena, ki naj bi izražalo možnost hitrega in enostavnega ustvarjanja spletnih dokumentov, je naletel na izraz Quick Web. Samo ime mu ni preveč ustrezalo, zato je ob obisku na Havajih in njihovem izraz "wikiwiki", ki naj bi v havajščini pomenil "hitro", dobil idejo za ime svojega programa (Wikipedia 2008a).

Wiki strani delujejo po načelu spletne skupnosti, kjer lahko vsakdo dodaja vsebino in ureja poljuben prispevek. Le-ti pa so vidni vsakemu, ki brska po Wikijevih straneh oz. išče določeno informacijo. Vse spremembe se shranjujejo v zgodovino, prednost pa je predvsem v tem, da je vsak prispevek možno povrniti v katerokoli prejšnjo obliko. Omenjeno je predvsem pomembno pri zaščiti pred vandali, saj ti ponavadi ne želijo prispevati, temveč prej uničiti. S tem ta mehanizem, kljub svoji odprtosti omogoča dokaj enostavno zaščito pred tovrstnimi zlorabami. (Wikipedia 2008b).

Danes obstaja že kar nekaj različnih programov Wiki. Mednje sodijo TWiki, MoinMoin, MediaWiki in druge. Težko je reči, da so Wikiji med sabo enaki. V resnici se pojem Wiki uporablja za zelo različne pristope, sisteme in projekte. Celo posamezne lastnosti so si med seboj lahko precej različne, prav tako pa se razlikujejo tudi definicije, kaj tvori pravi Wiki. Kljub temu je možno postaviti nekaj osnovnih načel, ki veljajo za vse Wikije (Cesar 2009):

• Uporaba Wikija je hitra, ker sta procesa branja in urejanja kombinirana. Na posamezni strani imamo namreč gumb (ali povezavo), ki nam omogoča, da iz branja preskočimo v urejanje. Odpre se nova stran, kjer lahko prebrani tekst (zapisan kot hipertekst v poenostavljeni obliki jezika HTML) spremenimo ali dopolnimo. Običajno za to niso potrebne posebne pravice ali geslo.

• Wikiji uporabljajo poenostavljeni hipertekstni jezik (zasnovan na jeziku HTML). Novi uporabniki se morajo naučiti nekaj značk za urejanje, vendar je teh res malo.

• Vsebina spletne strani ni nikoli končna. Ker lahko vsebino popravlja veliko različnih ljudi, tudi pojem avtorstva ni točno opredeljen. Strani v Wikiju so večinoma urejene glede na vsebino oziroma na ustrezne tematske sklope. Tudi ureditev ni dokončna, ampak se lahko


33

med ustvarjalnim procesom precej spreminja. Vsebina je velikokrat le na pol dokončana in prepuščena drugim v dopolnitev.

Obstajajo različni sistemi, ki omogočajo gradnjo takih spletišč, kot je na primer Wikipedija. Eden od bolj znanih in zmogljivih sistemov se imenuje MediaWiki. Tu gre za odprtokodno rešitev, ki za svoje delovanje potrebuje še, da je na spletni strežnik naložena podpora jeziku PHP in sistem za delo z relacijskimi zbirkami podatkov MySQL. MediaWiki je orodje, ki je bilo ustvarjeno prav za delovanje Wikipedie. A danes je na voljo vsem, ki želijo postaviti svoj projekt Wiki (Cesar 2009).

Če za vzpostavitev Wikija še potrebujemo nekaj tehničnega znanja in ustrezno strojno in programsko opremo, pa je vsebino (torej tisto bistveno) dodajati izjemno lahko. No, tudi postavitvi Wikija se lahko izognemo. Dandanes v svetu obstaja vrsto spletnih mest, ki nam omogočijo brezplačno postavitev sistema Wiki in to na zelo enostaven način. Ena takih strani pbwiki trdi, da si vsak lahko nov Wiki postavi prej kot v minuti (Cesar 2009).

Zelo zanimivo je dejstvo, da se vse dokumente, članke in ostalo oziroma strani lahko spreminjamo, hkrati pa vidimo kako je določen dokument, članek nastajal. Wiki omogoča zavihke v katerih je poleg branja, urejanja in spreminjanja tudi zavihek zgodovine. V tem zavihku se pregleduje oziroma je podana možnost, da si lahko ogledamo seznam povezav, ki nas vodijo k prejšnjim različicam dokumenta, članka. V vsaki vrstici je naveden (Cesar 2009):

1.čas nastanka,2.uporabniško ime ali številka IP avtorja različice,3.povzetek urejanja (če ga je avtor napisal).Torej, Wiki ima prednost v tem, da točno v določenem trenutku iz zavihka zgodovine izvemo,

kakšen je določena članek, dokument obstajal oziroma tudi kako je ta nastajal. Hkrati pa je pri tem pomembno tudi to, da lahko dokument, članek ponovno povrnemo v prejšnje stanje. Dopušča nam torej možnost, da obnavljamo stare različice.

WIKIPEDIA

Wikipedia je spletna enciklopedija in izhaja iz besed Wiki in enciklopedija. Njena angleška različica se prične 15. 01. 2001, ko je zamenjala staro različico enciklopedije, ki so jo pisali samo strokovnjaki in nastane kot stranski projekt Nupedie. Pričela je delovati angleška verzija, tri leta kasneje pa se je že razvila v 161 jezikih. Menimo, da danes skoraj ni nikogar (tisti, ki so vsaj malo računalniško pismeni), ki ne bi poznal te spletne strani. Prednosti in slabosti pa opredelijo na sami strani tako (Wikipedia 2009):

»Wikipedijina največja prednost ter hkrati pomanjkljivost je odprtost, vsakdo namreč lahko spreminja ter kreira članke, težave, ki so nato produkt tega pristopa se neposredno odražajo na kvaliteti/relevantnosti člankov objavljenih na Wikipediji ter bi jih lahko razdelili na 2 dela, tiste namerne, kot so vandaliziranje vsebine, prikrito oglaševanje… po drugi strani pa je treba zagotoviti kvalitetno vsebino, ter objektivnost člankov.«


34

Slika 1 Osrednji logotip Wikipedije

Vir: Wikipedia 2009a.

Vsebina in strukturiranje vsebin v Wikipedii je sistematično. Če to ne bi bilo, bi pomenilo ogromno nesistematičnih podatkov, ki nas že samo po sebi odvrne od prebiranja. Torej, kdor želi ustvariti članek oziroma dodati, je dobro da si ogleda zapise, ki predvsem govorijo, kako naj bi bilo besedilo dano in na kakšen način naj bi bili članki oblikovani. Obstajajo pravila, ki temeljijo na naslednjem in po katerih se bi moral vsak, ki želi posredovati svoj članek držati, in sicer (Wikipedia 2009):

• Wikipedija je enciklopedija,• Stališče je nepristransko,• Wikipedija je prosta enciklopedija,• Sledi pravilo dvoboja piscev,• Wikipedija nima strogih pravil.Podatek, ki smo ga pridobili iz internetnih virov (Gore-ljudje 2009b) pove, da bivši urednik Larry

Sanger, ki je sedaj predavatelj na univerzi v Ohio, ne dovoli svojim študentom uporabe Wikipedije kot vira. Kaj je vzrok temu? Primer je zelo enostaven. V primeru, če študent ali dijak oziroma kdorkoli drug nekaj objavi v Wikipediji, lahko ta ista oseba potem to objavljeno dejstvo uporabi kot vir pri pisanju dokumenta. Iz tega sledi, da je to vir podatka osebe, ki je določeno stvar objavila lahko tudi med drugim izmišljen.

WIKI V POSLOVNEM OKOLJU

Kaj pa bi nam lahko prinesla vpeljava Wikija v poslovno okolje? Iz prebranega smo zasledili, da nam lahko omogoča učinkovito sodelovanje pri projektnem delu med člani projektne skupine, zaposlenimi, vodstvom in drugimi. Veliko se danes v podjetjih oziroma v organizacijah uporablja za delovanje in komunikacijo v teh skupinah predvsem e-pošto. V primeru, ko se odločimo za uporabo Wiki sistema pri delovanju različnih projektov, nalog idr., bi imeli vsi člani zaokrožene skupine dostop do skupnih dokumentov vedno in povsod (predpostavlja se, da imajo možnost uporabe oziroma dostopa do interneta), pa tudi nove člane bi lažje vključili v projektno skupino, saj bi bila vsa zgodovina določenega projekta ali naloge zbrana na enem mestu.

Wiki nam poleg projektnega dela omogoča tudi druge vrste sodelovanja, in sicer za izdelavo dokumentov, sistem za upravljanje dokumentov, upravljanje znanja, upravljanje sestankov, izobraževanje, organizacija, komunikacija in mreženje.


35

Wiki v poslovnem okolju pa ne moremo primerjati z Wikipedijo. Ravno poznavanje Wikipedije, ki je najbolj razširjen javni Wiki, in enačenje s poslovnim Wikijem pa odvrača management v podjetjih od uvedbe poslovnega Wikija v podjetje. Edina skupna točka, ki jo imata je enostavno urejanje besedil in enostavno povezovanje.

Velikokrat lahko zasledimo, da Wiki sistemi ne predstavljajo orodja, ki bi se lahko v kratkem času razširil pri nas. Medtem pa se naglo razvija v tujini. Glede na vsa naša poizvedovanja je zelo malo slovenskih podjetij, ki uporabljajo Wiki orodja, marsikje pa kljub vpeljavi stvar še ni zaživela. Eden izmed razlogov, da bo Wiki težko zaživel v podjetjih so tudi odnosi v podjetjih, v katerih je vse preveč tekmovalnosti in premalo sodelovanja. Žal smo ljudje taki, da težko prenašamo, da nekdo nekaj popravlja za nami pa čeprav na boljše. Le predstavljajte si, ko bo vodja na Wiki spesnil »genialno« idejo, podrejeni pa jo bodo začeli popravljati. Za uvedbo takšnega koncepta sodelovanja bo potrebno spremeniti kulturo ljudi in sprejeti, da naša ideja ni vedno najboljša in da jo s skupnim znanjem lahko nadgradimo in izboljšamo.

WIKI V SLOVENIJI

Pri brskanju po spletu smo želeli ugotoviti, koliko so Wiki sistemi vpeljani v slovenskih podjetjih. Večkrat smo naleteli na ime Aleš Čerin , ki si prizadeva prepričati srednji in nižji management o koristnosti uporabe Wikija za sodelovanje na različnih projektih v podjetjih (Edustatis 2009a). Aleš Čerin je direktor podjetja Edusatis, d.o.o. Je izobraževalno in svetovalno podjetje ter se razvija na področju vpeljevanja koncepta Podjetje 2.0 v življenje podjetja (laboratorija, oddelka, celotnega podjetja). S kolegom Danilom Kozodercem sta pripravila koncept ProjektWiki, kjer pomagata kot moderatorja v odprtem prostoru in kot moderatorja v Wikiju (Edustatis 2009b). S tem si je to podjetje naredilo kar veliko konkurenčno prednost, saj je eno redkih, ki se ukvarja z določeno temo. V tujini je namreč po vsej verjetnosti ta sistem že dobro poznan ali pa vsaj bolj preizkušen. Ugotavlja, da bi bil Wiki v podjetju odlično orodje, vendar sam pogosto doživi odpor že v začetnih korakih. Namreč, strah v podjetjih pred novimi stvarmi je velik in večina managerjev sploh ne ve, kaj beseda Wiki pomeni. Podjetnike oziroma organizacije verjetno sistem Wikija ne pritegne najbrž iz preprostega razloga, da Slovenci ne želimo deliti svojega znanja, kar pa lahko pomeni, da nismo toliko uspešnejši oziroma prodornejši in nenazadnje tudi ustvarjalnejši.

Eno izmed redkih podjetij, ki pa se je lotilo uporabe Wikija je mlado in uspešno podjetje Instrumentalia d.o.o., ki se ukvarja s prodajo zahtevnih analitskih inštrumentov. S pomočjo Aleša Čerina so začeli z uvajanjem Wikija, ki ga bodo potrebovali predvsem za sodelovanje znotraj podjetja (Čerin 2008). Predvidevamo, da se bodo za uvedbo Wiki sistemov odločila le mlada podjetja, ki so bolj odprta za novosti in jih le-teh ni strah ter so se pripravljena tudi poglobiti v sodobne tehnike IKT-ja. Večinoma podjetij pa se sploh ne želi poglobiti v to kaj sploh Wiki je. Torej je glavni problem neznanje. Sami smo še nekoliko deljenega mišljenja. Verjamemo, da bi bil Wiki sistem v podjetju dober, vendar pa imamo še premalo znanja o tem, da bi se lahko odločali in odločili za uvedbo Wiki sistema v svoje podjetje. Velik problem pa predstavlja tudi nepoznavanje tega orodja in zelo malo domače literature. Menimo tudi, da Wiki v slovenskih podjetjih še ne bo kmalu zaživel, kljub drugačnim napovedim, ki pravijo, da naj bi v 50 odstotkih podjetij postal Wiki glavno sodelovalno orodje (Conlin 2005).

Sistem Wiki pa lahko uporabimo tudi za izobraževanje oziroma poučevanje. Menimo, da bo veliko prej kot v podjetjih zaživel v izobraževalnih ustanovah, kar pa je v veliki meri odvisno tudi od profesorjev in njihovih programov ter kako so dovzetni za drugačen (modernejši) način


36

poučevanja. Veliko je podanih tudi mnenj učiteljev (Valenčič in Lokar 2009) na Fakulteti za matematiko in fiziko o sistemu Wiki in spletnih učilnicah. V večji meri lahko zaživi izobraževanje, kjer se bodo klasične oblike poučevanja prepletale s spletnim učenjem. Pri tem spletno delo lahko predstavlja zelo pomembno dopolnilo h klasičnem načinu izobraževanja. Tak način poučevanja pa zahteva več vloženega časa s strani profesorjev (učiteljev), vse premalo jih to zadevo tudi pozna, še manj pa jih uporablja takšen način poučevanja. V vsakdanji borbi s časom, ki ga nam primanjkuje pa je mogoče, da bo Wiki zaživel v izobraževanju.

S tem lahko rečemo, da se s sistemom Wikija v Sloveniji le nekaj dogaja. Verjetno pa bo še moglo preteči kar nekaj časa, da se le-ta uveljavi. Najprej kar pa bo potrebno narediti je to, da se podjetja seznanijo s to tematiko ter, da jim ta tema ni tuja ter tako postane domača.

UVEDBA WIKI SISTEMA V OBČINO NOVO MESTO

Odločili smo se, da postavimo navidezno Wiki strani, ki naj bi služila kot primer navidezne notranje (Intranetne) strani. Wiki sistem je potrebno oblikovati tako, da bi bil za uporabnike čim bolj prepoznaven, privlačen ter enostaven za uporabo. Načrtovanje kategorij, ki so sestavni del osnovne strani pa je eden izmed najvažnejših, najzahtevnejših in najpomembnejših del pri postavitvi tako Wiki sistema kot spletišča. Njihov namen je predvsem lažje urejanje in hitrejši dostop do dokumentov, člankov, prispevkov in dopisov.

Logotip in njegov pomen

Vsako osrednjo stran bo sestavljal logotip kot ga prikazuje slika zgoraj. Prav tako se bo ta logotip pojavljal na vseh dokumentih, člankih, dopisih, in sicer v vseh glavah. V aplikaciji je ta logotip barven, na papirju (ko se bo natisnil) pa bo ta v črno-belem odtenku. Predlaga se, da se logotip tiska v črno-beli kombinaciji. Ko gre za končne dokumente, katere moramo imeti v pisni obliki in ki imajo težo za organizacijo (to je v primeru, ko se občina prijavlja na razne razpise, razne strateške dokumente, se uvodna stran vedno natisne z logotipom v barvni kombinaciji, prav tako za dokumente, ki se pošiljajo na državne institucije, evropske institucije). V našem primeru bi to pomenilo, da mora imeti skoraj vsak zaposleni barvni tiskalnik. Temu se bomo izognili na način, da bomo z Wiki sistemi dali možnost tiskanja v barvni kombinaciji, samo na določeno mesto. Predvidevamo tudi, da se bodo, kljub navodilom, ki bodo stalno dostopni na spletu oziroma naši strani, pojavljala vprašanja, kateri dokument, članek, dopis se tiska z barvnim logotipom in kateri ne. V navodilih bodo zapisana vsa (notranja) pravila, ki so pomembna za ustvarjanje v našem notranjem sistemu. Navodila bodo objavljena v pomoči za uporabnike.

Logotip se bo pojavljal v takšni velikosti kot je viden zgoraj in na desni strani vsakega dokumenta, članka, dopisa. Vrstico nižje na desni strani bo sledil napis v Arial pisavi, velikost pisave 11, in sicer:

Občina Novo mestoŠtevilka:Datum:

Vsi dokumenti, ki bodo ustvarjeni v Wiki sistemu bodo nastavljeni na pisavo Arial in velikost pisave 11, razmik med vrsticami bo enojen. V primeru, ko bodo dopisi le kot spremni dokumenti določenega dokumenta ter bodo imeli največ tri vrstice spremnega dopisa, pa se lahko pišejo z razmikom med vrsticami 1,5.


37

Vsak dokument, če tudi gre za članek ali vabilo na seminar v občinski upravi mora imeti številko zadeve in tudi datum, kdaj je nastal. Zato mora biti vsak dokument evidentiran tudi v posebnem programu, ki ni predmet te razprave.

Logotip in oblika vsakega dokumenta bo v glavi vidna na takšen način v spodaj vidnem načinu.

Slika 2 Glava dokumenta

Občina Novo mestoŠtevilka:Datum:

Snovanje strani in kategorij

Sprva bomo morali opredeliti logotip, ki bo v našem primeru poznana slika Novega mesta in bo služila kot prepoznavni znak našega Wikija. Nato bo potrebno razvrstiti kategorije, saj je pri spletiščih, ki vsebujejo veliko gradiva, pogost problem je organizacija tega gradiva. Nujno potrebno je namreč, da imajo spletišča kazala, ki služijo za večjo preglednost in lažjo dostopnost do ustreznih gradiv. Le-ta razvrščamo po različnih kriterijih in za vsako razporeditev moramo sestaviti ustrezno kazalo, ki jih je potrebno vzdrževati. V sistemu kot je Wiki je to vzdrževanje še posebno težko, saj se strani nenehno spreminjajo. Omenjeno težavo bi lahko v našem primeru rešili tako, da bomo vsak prispevek uvrstili v eno ali več kategorij. Prednost programa MediaWiki je v tem, da sam vzdržuje seznam prispevkov, ki so v določeni kategoriji in ga lahko vidi vsak obiskovalec Wikija ter ga tako uporabi kot kazalo. Vsaka kategorija je na prvi pogled videti kot običajna stan v Wikiju. Poleg avtomatskega dela (kazala) stran vsebuje tudi del, na katerega lahko sami dodajamo besedilo (Cesar 2009).

Vsak prispevek bomo torej uvrstili vsaj v eno kategorijo, kar bo združilo sorodne članke v eno skupino. Uporabnikom oziroma zaposlenim bodo tako te kategorije pomagale poiskati želeno informacijo na najhitrejši možen način. Ker lahko določen članek oziroma dopis ali dokument prosto uvrščamo tudi v novo kategorijo, bi bilo smiselno, da vnaprej naredimo kategorizacijo oziroma smernice, da ne pride do zmede v kazalu zaradi prevelikega števila kategorij. Smernice bodo vnaprej opredeljevale osnovni sistem kategorij ter določala pravila, kdaj je smiselno ustvariti novo kategorijo. Smiselno je, da o teh smernicah hkrati in sproti obveščamo uporabnike oziroma zaposlene, še predno nek uporabnik članek, dopis, dokument kategorizira, predhodno pogleda organiziranost kategorij. Z omenjenim načinom zaposleni najde pravo oziroma ustrezno mesto za uvrstitev (Cesar 2009).

Stran za pomoč uporabnikom

Za vse uporabnike Wiki sistema bo torej na naši Wiki strani potrebna stran, ki bo v pomoč vsem novim in starim ustvarjalcem (vsem zaposlenim), saj omenjeni sistem pri nas še ni poznan in bi brez tega težko nemoteno funkcionirala. Tako se bodo novi uporabniki hitreje spoznali s


38

sistemom pisanja, saj jim bo vsak korak podrobno predstavljen v posebni kategoriji. Tako imenovana 'pomoč' bo uvrščena kot samostojna kategorija v desnem zgornjem kotu nad logotipom, kjer bodo navedena tako splošna kot tudi bolj specifična navodila za preprostejše in lažje delo z našo Wiki stranjo. V tem delu bodo tudi predstavljene možnosti objavljanja strani, kako se strani lahko nadgrajujejo, lepše uredijo, dodajo različne povezave na druge spletne strani itd. Vse skupaj niti ni tako zahtevno, saj že sam navigacijski blok v našem Wikiju vsebuje koristne povezave, med katerimi je tudi 'Pomoč'. Ta je v osnovi prazen in se lahko tako kot tudi druge strani nenehno oblikuje, razvija in izboljšuje.

V tem delu je potrebno tudi točno opredeliti kako se urejajo prispevki. Wiki sistem ima namreč le tri gumbe (in so v uporabi v vseh sistemih Wiki), in sicer dodaj oz. shrani, uredi in zbriši. Ti gumbi se nahajajo v vrstici pomoči. Uporabniki tako lahko le z enim klikom dostopajo do okna za urejanje novega ali obstoječega članka. Ob kliku na urejanje se nam odpre okno, kjer lahko s posebnim označevalnim jezikom uredimo izbrani prispevek. Če želimo, da je popravljen prispevek viden vsem, pritisnemo gumb 'Shrani'. V primeru, da opazimo, da so določeni prispevki z nepravilno vsebino pa jih lahko brez zadržkov lahko izbrišemo. Tukaj pa moramo še enkrat poudariti, da je prednost Wiki sistemov ravno v tem, da lahko vse povrnemo v prejšnje stanje, saj se vsa zgodovina shranjuje. Še ena od velikih prednosti v Wiki sistemu je ta, da se strani med seboj enostavno povezujejo. Že med samim pisanjem članka lahko določene pojme povežemo z že obstoječimi Wiki stranmi. Ključno besedo moramo označiti in narediti povezavo na določeno stran. Kljub temu, da so lahko nekatere strani še prazne oz. neobstoječe, pa s tem motiviramo ostale, da pripravijo besedilo z obrazložitvijo tega pojma. S tem pa je zagotovljena nenehna rast in gradnja Wikija (Cesar 2009).

Razdelitev kategorij in podkategorij na primeru Občine Novo mesto

Za osnovo kategorij in podkategorij smo si vzeli oddelke in obstoječe službe v teh oddelkih ter imenovane projektne skupine, za podkategorije pa naloge, ki se izvajajo v vsakem oddelku oziroma službi ter projektni skupini. V levem stolpcu se bodo nahajali oddelki in ustanovljene projektne skupine. Znotraj teh oddelkov bodo službe (če jih oddelki imajo) in v vsakem takem razdelku - oddelku bodo napisane naloge celotnega oddelka (službe). V zadnjo vrstico bomo dodali še splošno dokumentacijo, kjer bodo imeli dostop vsi zaposleni, tako po vertikali, kot horizontali. V sam vrh oddelkov bomo dodali vrstico, ki bo namenjena vsem zaposlenim, ki bodo predlagali kakršnekoli izboljšave, inovacije in ostale pripombe, ki se neposredno tičejo delovanja občinske uprave. Osrednji izgled kategorij in podkategorij bi bil takšen:

PREDLOGI, IZBOLJŠAVE

• Kabinet župana A.1. Služba občinskega sveta• Urad direktorja B.1. Kadrovska služba• Oddelek za splošne zadeve C.1. Služba za informatiko C.2. Pravna služba C.3. Glavna pisarna• Oddelek za finance in računovodstvo• Oddelek za družbene dejavnosti


39

• Oddelek za razvoj in premoženjske zadeve F.1. Služba za investicije in razvoj F.2. Služba za premoženjske zadeve• Oddelek za prostor• Oddelek za komunalne zadeve, krajevne skupnosti in kmetijstvo H.1. Služba za kmetijstvo• Občinski inšpektorat I.1. Mestno redarstvo• Projektne skupine J.1. Projektna skupina za razvoj J.2. Projektna skupna za ohranjanje mestnega jedra

Za bolj razločno in jasno upodobitev kategorij smo uporabili črke in za podkategorije črke in številke. Znotraj teh (ko klikneš na posamezno kategorijo ali podkategorijo - mesto), se bodo nahajale posamezne naloge določenega oddelka oz. službe ter možnost razno vsakega oddelka in tudi službe.

Glede na to, da je občina Novo mesto zelo hierarhično naravnana in želi imeti vodstvo vpoglede v vse dokumente, bi bilo dobro, da vzpostavimo tudi možnost vpogledov za te. Župan in direktor občinske uprave bosta imela odprte vse možnosti, kar jih ponuja aplikacija. Vodje oddelkov in služb pa bodo imeli vpogled v svoje in druge oddelke ter možnost kakršnegakoli sodelovanja. Ostali zaposleni pa bodo imeli pravice vpogleda v dokumente ostalih oddelkov, v svojem oddelku pa bodo imeli pravico urejanja, pisanja idr. Vsak zaposleni pa bo imel možnost sodelovanja v drugem oddelku le preko okenčka razno. Prav tako, bodo vsi zaposleni imeli možnost vpogleda v delovanje projektnih skupin, sodelovali bodo s svojimi predlogi lahko v razdelku razno.

S tem, ko smo dovolili vpogled zaposlenim v dokumente drugih, smo vzpostavili informacije, ki na ta način potekajo v vse smeri. Ker so zaposleni hkrati podpisali tudi dokument o zasebnosti in varnosti podatkov, predvidevamo, da se poslovne skrivnosti organizacije ne bodo širile navzven. Hkrati pa smo zaposlenim dali možnost, da sodelujejo tudi v ostalih procesih, predlagajo izboljšave, inovacije idr.

SKLEP

Namen naloge je bil predvsem ugotoviti, kako in v kolikšni meri je Wiki uporabljiv v poslovnem okolju ter ob tem ugotoviti njegove prednosti in slabosti.

Ugotovili smo, da je Wiki v poslovnem okolju najbolj učinkovit in razširjen v okviru sodelovanja pri projektnem delu, saj omogoča članom dostop do vseh dokumentov, ki so zbrani na enem mestu. Seveda takšno kumuliranje dokumentov v praksi lahko povzroči nepreglednost, zasičenost in nenehno spreminjanje strani. Wiki je uporabljiv tudi za druge oblike sodelovanja kot npr. izdelava in upravljanje dokumentov, upravljanje znanja, sestankov, izobraževanje idr.

Na podlagi raziskave smo prišli do ugotovitve, da management v slovenskih podjetjih ni naklonjen uvedbi poslovnega Wikija, zaradi česar ocenjujemo, da bo kljub napovedi strokovnjakov wiki potreboval še kar nekaj časa, da bo v poslovnem svetu zaživel v pravi meri.

Mogoče je hitrejši razvoj Wikija pričakovati na področju izobraževanja in raziskovanja, saj so uporabniki tega sistema predvsem mlada, nova generacija, ki je zrasla v dobi informatizacije in je


40

bolj dovzetna za tovrstna spletna orodja. Prihodnji rod mladih managerjev bo tovrstna orodja (Wiki) lahko hitreje in učinkoviteje prenesel tudi v podjetja.

Sistem Wiki smo poskušali preizkusiti tudi sami na konkretnem, navideznem primeru v javnem sektorju. Wiki je bil uspešno integriran v obstoječe poslovno okolje, pri čemer smo zaznali kar nekaj prednosti, predvsem kar se tiče povezljivosti in možnosti pregledovanja s strani vseh zaposlenih.

Literatura in viri

Cesar, Tadeja. 2009. Wiki z gradivi s področja SSR. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v lubljani, Fakulteta za matematiko in fiziko.

Čerin, Aleš. 2008. Wiki v podjetju – Sodelovanje spremeni vse. Http://www.edusatis.si/blog/wiki-v-podjetju-sodelovanje-spremeni-vse (5. 2. 2009).

Edustatis. 2009a. Aleš Čerin. Http://edusatis.si/wiki/Ale%C5%A1%20 %C4%8Cerin (21. 1. 2009).Edustatis. 2009b. Projekt Wiki. Http://www.projektwiki.si/tikiwiki/tiki-index.php (21. 1. 2009).Goodnoe, Ezra. 2005. How To Use Wikis For Business. Http://www.informationweek.com/news/

management/showArticle.jhtml?articleID=167600331 (25. 1. 2009). Gore-ljudje. 2009b. Wikipedija – enciklopedija, ki jo sestavlja cel svet. Http://www.gore-ljudje.net/novosti/

5386/ (15. 1. 2009).Huš, Matej. 2008. Britanci cenzurirajo Wikipedijo .Http://rc.fmf.uni-lj.si/matija/clanki/AnketaWiki_06/

AnketaDIRI.pdf (3. 1. 2009).Savenc, Franc. 2006. Wikipedija - enciklopedija, ki jo sestavlja ves svet . Http://www.gore-ljudje.net/novosti/

5386/ (5. 2. 2009).Valenčič, Sonja in Matija Lokar. 2009. Mnenja učiteljev o sistemu Wiki in spletnih učilnicah. Http://rc.fmf.uni-

lj.si/matija/clanki/AnketaWiki_06/AnketaDIRI.pdf (10. 2. 2009).Wikipedia. 2008a. Wiki. Http://en.wikipedia.org/wiki/Wiki (21. 12. 2009). Wikipedia. 2008b. Wikipedija: Vandalizem. Http://sl.pandapedia.com/ wiki/Wikipedija:Vandalizem (17. 12.

2008).Wikipedia. 2009a. Wikipedija: Kaj je Wikipedija. Http://sl.wikipedia .org/wiki/Wikipedija:Kaj_je_Wikipedija (21.

1. 2009).


41









http://www.informationweek.com/news/management/showArticle.jhtml?articleID=167600331




http://rc.fmf.uni-lj.si/matija/clanki/AnketaWiki_06/AnketaDIRI.pdf




http://www.blogger.com/Wiki

http://www.blogger.com/Wiki



http://sl.wikipedia/

http://sl.wikipedia/

e-Zdravstvo

Aleksander Pivec, Katarina Lambrovski Stopar in Iztok Polak

Povzetek e-Zdravstvo vključuje uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolezni ter pri odločanju o zdravju in načinu življenja. Različne oblike e-Zdravstva so se v razvitem svetu pojavljale že v preteklosti. Danes je e-Zdravstvo že nova globalna industrija, ki ima podporo tudi v politikah in strategijah posameznih držav in EU. V širšem smislu e-Zdravstvo označuje tudi spremembo miselnosti in načinov razmišljanja v smeri izboljšanja lastnega zdravja in zdravstva lokalno, regionalno in globalno.

Ključne besede: e-Zdravstvo, telemedicina, telenega, IKT (informacijsko komunikacijska tehnologija)

UVOD

V seminarski nalogi se bomo ukvarjali s temo e-Zdravstva. Le-ta obsega široko paleto storitev med zdravstvom, medicino, pacienti ali potencialnimi uporabniki z uporabo informacijsko komunikacijskih tehnologij (v nadaljevanju IKT). V zadnjih letih se je e-Zdravstvo v svetu zelo razvilo in razširilo, vedno večjo veljavo pa dobiva tudi pri nas v Sloveniji.

Da je e-Zdravstvo deležno podpore tudi v uradni politiki države, nenazadnje kaže tudi sprejem Uredbe o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu (Ur. l. RS, št. 98/2008), ki bo od izvajalcev zdravstvenih storitev npr. zahteval vodenje in pošiljanje podatkov iz čakalnih seznamov v elektronski obliki, poleg tega pa tudi elektronsko naročanje in obveščanje pacientov najmanj teden dni pred pregledom na storitev. Ob e-Upravi tako tudi področje zdravstva postaja vse bolj informatizirano in prijazno uporabnikom. Tako IKT ne služi le spletnemu komuniciranju med svetovalci – zdravniki in občani (kot je npr. http://med.over.net), temveč vse bolj postaja tudi nujno in potrebno »orodje v uradnem zdravstvu«.

Za večino uporabnikov zdravstva je uporaba IKT problematična bodisi zaradi usposobljenosti za njeno uporabo (tako izvajalcev kot uporabnikov) bodisi zaradi strahu pred izgubo podatkov in strahu pred nepooblaščenim dostopom do osebnih podatkov (vdor v sistem, zamenjava podatkov, izguba podatkov, širjenje zaupnih podatkov o pacientih ipd.). Podobno kot e-Bančništvo bo tudi e-Zdravstvo imelo svoje nasprotnike in zagovornike.

V naši družbi postaja e-Zdravstvo vse bolj prisotno in širše sprejemljivo, še posebej zaradi izrednega tehničnega napredka na področju IKT. Kljub možnim računalniškim zlorabam so pozitivni učinki, ki jih daje e-Zdravstva, po naši oceni večji, kot strah pred njim.

V Sloveniji je e-Zdravstvo šele v začetni fazi uvajanja, tako da je za vse vključene (zdravstvene institucije, uporabnike, razvijalce programske opreme ipd. ) še mnogo možnosti za razvoj in iskanje novih rešitev (npr. skrajšanje čakalnih dob, prijava preko spleta, drugo mnenje pri diagnozah, takojšna dostopnost do podatkovnih skladišč, svetovanje – pogovor z zdravnikom preko spleta ...). Namen naloge je tako preučiti možnosti in ovire za široko podporo e-Zdravstvu v prihodnosti.

Cilj našega prispevka je opredeliti pojem e-Zdravstva, prednosti in slabosti e-Zdravstva v primerjavi s klasičnim zdravstvom (brez uporabe IKT). Med prednosti e-Zdravstva lahko štejemo


42

http://med.over.net

http://med.over.net

možnost zdravstvenega varstva (tako v bolnišnicah kot zdravstvenih domovih, zobozdravnikih, pri negi pacientov na domu), posredovanje najrazličnejših informacij ter možnost nakupa zdravstvenih proizvodov preko spleta. V bolnišnicah bi se lahko s pomočjo e-Zdravstva občutno izboljšalo naročanje pacientov in logistika, kot tudi načrtovanje zdravstvenega osebja (urniki) in možnost izpopolnitve informacijskih sistemov. Pomembna pridobitev v e-Zdravstvu je uporaba telekomunikacijskih naprav, ki omogočajo nego pacientov na domu. Prav tako e-Zdravstvo nudi dostop do najrazličnejših informacij preko spleta – telesvetovanje v smislu drugega mnenja, kot tudi elektronsko izdajanje receptov, različna izobraževanja in različne informacije o zdravju občanov.

Naši osnovni tezi, ki ju bomo dokazali (ali ovrgli) s svojo nalogo, sta: H1 e-Zdravstvo je prihodnost zdravstva nasploh. H2 e-Zdravstvo prinaša več pozitivnih kot negativnih učinkov v naše življenje.Pri nalogi izhajamo iz predpostavke, da bo v Sloveniji razvoj e-Zdravstva sledil razvoju, kot ga

je e-Zdravstvo dosegalo v razvitih državah sveta v preteklosti. e-Zdravstvo že danes uporabnikom spleta prinaša veliko uporabnih storitev, kot so npr.: zdravstveni forumi, možnost naročanja pri določenih zdravstvenih ustanovah oz. strokovnjakih, najrazličnejše možnosti izobraževanja kot tudi obveščanja ter možnost nakupa zdravstvenih pripomočkov in zdravil preko spleta (npr. očesne leče). Omejitve raziskave so vezane na naše poznavanje teme in dosegljivost ter dostopnost razpoložljivih informacij.

V seminarski nalogi smo uporabili: deduktivno metodo sklepanja, empirično ugotavljanje, deskriptivne metode, metode primerjave, preučitve primerov in anketiranj. Preučili smo razpoložljive vire in na podlagi splošnih spoznanj in lastnega poznavanja področij poizkusili razviti lastne trditve o pozitivnih in negativnih straneh uvajanja e-Zdravstva, v smislu zdravstvenega varstva, pridobivanja različnih zdravstvenih informacij ter možnosti nakupa najrazličnejših zdravstvenih proizvodov preko spleta. Izvedli smo tudi spletno anketo z 10 vprašanji. Sedem vprašanj je bilo tematsko naravnanih, tri vprašanja pa so bila splošna in so se nanašala na značilnosti anketirancev (spol, starost in izobrazba). Prejeli smo 52 izpolnjenih anket, od tega je 33 žensk in 18 moških anketirance, eden pa se ni želel opredeliti. Večina anketirancev sodi v skupini od 25 do 35 let (38,46 %) in od 35 do 45 let (30,77 %). Vsi anketiranci imajo najmanj dokončano višjo ali visoko strokovno šolo (57,69 %), dokončan univerzitetni študijski program (36,54 %) in dokončano specializacijo, magisterij ali doktorat (5,77 %). Pri treh vprašanjih (E5 do E7) je bilo možno tudi pisno pojasniti svoje stališče, kar je storila dobra tretjina anketirancev. Anketa je priložena.

Kaj je e-Zdravstvo?

Nekateri avtorji (Maheu, Whitten in Allen 2001, 3-4) navajajo, da je izraz e-Zdravstvo ali e-Zdravje je postal popularen konec devetdesetih let in da v sodobnem času vključuje 6 C-jev: content (vsebino), connectivity (povezanost), commerce (trgovanje), community (skupnost), clinical area (klinično področje) in computer applications (računalniške aplikacije). Na portalu Zdravje – EU, Javnozdravstveni portal Evropske unije (2009) pojem e-Zdravja opredeljujejo kot splošno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij pri preprečevanju, diagnosticiranju, zdravljenju in spremljanju bolezni ter pri odločanju o zdravju in načinu življenja.

Gre torej za različne storitve na področju zdravstva z uporabo IKT, ne glede na to, ali so ponudniki strokovnjaki (zdravniki, zdravstveno osebje ipd.) ali laiki. V to je vključeno tako sodelovanje med bolniki in ponudniki zdravstvenih storitev, medsebojno informiranje in obveščanje, prenosi podatkov kot telemedicina in telenega. Ni več vprašanje, kako bo IKT delovala


43

na zdravstvenem področju, temveč, kako IKT najbolje uporabiti. Iz tega izhajajo še vprašanja o etiki, stroških, učinkovitosti, varnosti, zasebnosti ipd.

e-Zdravstvo in Evropska unija (EU)

Čeprav po raziskavi EU BAROMETRA iz leta 2006 (Eurepean Commission 2007, 3) kar 24 % ljudi meni, da je njihovo zdravje zelo dobro, 49 % pa da je dobro, se zaradi doseganja daljše življenjske dobe, stresnega življenja, nepravilne prehrane, okoljskih vplivov ipd., vedno več ljudi srečuje z zdravstvenimi težavami. Po nekaterih podatkih obsega zdravstveni sistem v EU že 9 % celotnega evropskega BDP (Europe's Informational Society 2007). Zato ne preseneča podatek, da je v EU že od leta 2002 poseben poudarek namenjen vplivanju, oblikovanju in implementaciji politik na področji zdravstva, konkretneje e-Zdravstva. Sprejet je tudi evropski akcijski načrt za e-Zdravstvo (Eurepean Commission 2009). Tudi v Sloveniji smo med t. i. resolucijske razvojne projekte vključili projekt Modernizacija zdravstva e-Zdravje (Služba Vlade RS za razvoj 2008, 48), ki z vpeljavo rabe komunikacijskih in informacijskih sredstev v zdravstvu želi doseči učinkovitejše javne zdravstvene storitve. Informacijsko podprto upravljanje znanja, zdravljenje na daljavo, komunikacija z bolniki in drugo je med cilje nacionalnega programa e-Zdravje zapisalo tudi Ministrstvo za zdravje (A.K.K. 2008).

Če v spletni brskalnik vnesemo iskalni niz besed (e-Zdravje, e-Zdravstvo, e-Health), dobimo skoraj 1,8 mio zadetkov. e-Zdravstvo tako postaja nedvomno nova globalna industrija. EU je tudi na tem področju naredila korak dalje in sprejela t. i. kriterije kakovosti za spletne strani s področja zdravstva (Commission of the European communities 2002, 4). Spletne strani bi naj:

• bile transparentne in poštene do uporabnika (npr. navedeni podatki o osebah odgovornih za stran, jasna navedba namena in ciljev strani, opredeljena ciljna publika, predstavljeni viri financiranja strani ipd.),

• bile strokovne (npr. navedba virov informacij, avtorjev / institucij s priporočili),• varovale zasebnost in osebne podatkov (skladno z Direktivo sveta ES 95/46/EC in

2002/58/EC),• stalno posodabljale informacije,• bile odgovorne do uporabnikov in partnerjev,• bile enostavno dostopne – razumljive.

Vsakoletna konference EU na temo e-Zdravstva je bila v času češkega predsedovanja v februarju 2009 posvečena temi e-Zdravstvo za posameznike, družbo in gospodarstvo, za razliko od lanske konference, ki je bila izvedena pod slovenskim predsedovanjem na temo e-Zdravstvo brez meja (The Portorož Declaration 2008). Praška deklaracija (The Prague Declaration 2009) sprejeta na konferenci leta 2009 govori o pomenu:

1. e-Zdravstva za posameznika e-Zdravstvo prinaša nove možnosti na področju zdravstva glede na povečano kakovost in učinkovitost takšnih storitev, nove metode v obravnavanju kroničnih bolezni; v evropskem okviru omogoča čezmejno zdravstveno oskrbo ipd.

2. e-Zdravstva za družboe-Zdravstvo predstavlja izziv za medsebojno kompatibilnost, e-pismenost in dostopnost do novih tehnologij ter veliko priložnost za raziskave in razvoj.

3. e-Zdravstva za gospodarstvoe-Zdravstvo ponuja rešitve, ki omogočajo znatne prihranke; ob primerni uporabi lahko e-Zdravstvo prispeva k spreminjanju zdravstvenega sektorja; k odločilnim spremembam v


44

poslovnih modelih izvajanja zdravstvenih storitev in ima lahko tudi vpliv na obnašanje zdravstvenih zavarovalnic.

Na Zdravje – EU, Javnozdravstvenem portalu Evropske unije (2009) tako ugotavljajo:Evropska unija postaja »evropski prostor e-zdravja« in z usklajevanjem in spodbujanjem

sinergij med povezanimi politikami in interesnimi skupinami oblikuje nove rešitve, preprečuje drobitev trga in razširja dobre prakse. Predvsem si prizadeva s standardizacijo in izmenjavo informacij vzpostaviti sistem elektronskih zdravstvenih kartotek; z zdravstvenimi informacijskimi mrežami povezati zdravstvene centre in tako koordinirati odzivanje na nevarnosti za zdravje; zagotoviti spletne zdravstvene storitve, denimo informacije o zdravem življenju in preprečevanju bolezni; razviti svetovanje na daljavo, izdajo e-receptov, e-napotnic in e-povračilo stroškov. Toda strategije in projekti bodo uspešni, samo če bodo upoštevali potrebe državljanov, bolnikov in zdravstvenih delavcev in jih pritegnili k sodelovanju.

PRIMERI VRST E-ZDRAVSTVA

Zdravstveno varstvo

Sistem zdravstvenega varstva pomeni univerzalno pravico vseh do enake dostopnosti do potrebnih zdravstvenih storitev. e-Zdravstvo vključuje veliko rešitev in podpor različnim zvrstem zdravstvenih storitev: promociji zdravja, diagnostiki, terapiji, rehabilitaciji in dolgoročni oskrbi. E-Zdravstvo tako zagotavlja uporabnikom zdravstvenega varstva primerjalno več natančnejših in kakovostnejših informacij o izvajalcih zdravstvenih storitev (bolnišnice, zavodi ...) in o organizacijah ter strokovnjakih s področja zdravstvenega varstva. Omogoča tudi naročanje preko spleta, prejem receptov ali izmenjavo izvidov ali druge dokumentacije, sodelovanje z izvajalci zdravstvenih storitev, pregled njihovih telefonskih številk, naslovov, urnikov dela, pregled prostih terminov, pregled čakalnih dob, podajanje drugega mnenja ipd. Tudi v Sloveniji takšni portali že delujejo, naj omenimo npr.: www.ezdravstvo.si in www.ordinacija.net.

Zdravstvene informacije dostopne preko svetovnega spleta

Rezultati naše spletne ankete kažejo, da občasno kar 61,54 % anketirancev išče informacije o zdravstvu, zdravju in medicini preko spleta, 19,32 % jih to počne pogosto, skoraj 2 % pa je takšnih, ki to počno redno (vprašanje E2). Takšnih in drugačnih spletnih strani, kjer najdemo različne informacije o zdravju, je na domačem in svetovnem spletu ogromno. Le vedeti moramo, kaj iščemo oz. kaj nas zanima: od alergij, raznih bolečin, okužb, prehranskih dodatkov do zdravilnih rastlin, nasvetov o zdravem življenju in prehranjevanju, o zdravstveni zakonodaji in nenazadnje forumov, kjer na vprašanja odgovarjajo zdravniki in / ali drugi udeleženci foruma. Glede na število zadetkov iz tega področja lahko trdimo, da je svetovni splet nasičen z informacijami o zdravju in temami povezanimi z njim, z gotovostjo pa lahko predvidevamo, da se bo to področje v prihodnosti le še širilo. Primer takšnega spletnega portala v Sloveniji je npr. http://med.over.net/.

Zdravstveni proizvodi – trgovanje preko svetovnega spleta

Tako kot je svetovni splet »brezmejna knjižnica informacij«, se uveljavlja tudi kot »brezmejen nakupovalni center«. Preko svetovnega spleta lahko kupimo praktično vse, tako tudi najrazličnejše medicinske pripomočke in zdravila ter storitve (zavarovanja doma in v tujini ...). Pogosto je razlog


45

http://www.ezdravstvo.si

http://www.ezdravstvo.si

http://www.ordinacija.net

http://www.ordinacija.net

http://med.over.net/

http://med.over.net/

takšnega nakupa nižja cena, čas, sramežljivost oz. nepripravljenost, da v lekarni razlagamo, kaj in zakaj bi kaj potrebovali. V tujini pa je razlog pogosto tudi drag obisk pri zdravniku.

V naši spletni anketi je na vprašanje, ali bi kupili zdravilo oziroma medicinski pripomoček preko spleta (E3), 7,69 % anketiranih odgovorilo, da bi jih kupili vsa (brez zadržkov), samo nekatera bi kupilo 48,08 % anketiranih, 25 % anketiranih pa bi jih mogoče kupilo.

Veliko prispevkov po televiziji, na spletu ali v tiskanih medijih (primerjaj npr. Cekin.si 2009, Gorenjske lekarne 20, RTV SLO 2008) opozarja na najrazličnejše pasti spletnega nakupa. Največkrat se omenjajo ponarejena zdravila pri katerih je vprašljiva vsebnost zdravilnih snovi, prav tako najrazličnejših dodatnih snovi, ki lahko škodujejo zdravju. Vsebina ponarejenih zdravil lahko vpliva škodljivo oziroma ima stranske učinke v kombinaciji z ostalimi zdravili, ki jih morebiti že jemljemo. Zdravila so tudi občutljiva na pogoje, v katerih se vrši transport.

Vprašljiva je tudi strokovnost prodajalcev zdravstvenih izdelkov na spletu. Ob nezadovoljivem poznavanju izdelkov, njihovih učinkov in učinkov kombinacij zdravil kot tudi znakov bolezni posameznika, je lahko njihova učinkovitost vprašljiva, če ne tudi škodljiva. V vsakem primeru je bolje upoštevati znano opozorilo iz TV oglasov, da v kolikor smo v dvomih, se posvetujemo z zdravnikom ali farmacevtom glede uporabe zdravil kot tudi možnih stranskih učinkih.

Telemedicina, telenega in telezdravstvo

Skoraj tri milijone zadetkov dobimo, če v spletni brskalnik vtipkamo niz besed telemedicin, telecare in telehealth (telemedicina, telenega in telezdravstvo). To je sicer tudi razumljivo, če vemo, da so ta področja v svetu prisotna že vsaj 100 let, od časov vpeljave radijskih in telefonskih komunikacij dalje. Znana je uporaba radijskih zvez za potrebe medicine na Antarktiki, dvosmerni televizijski sistem uveden v petdesetih letih, sistemi ameriške NASE za potrebe vesoljskih programov ipd. (Maheu, Whitten in Allen 2001, 6). V preteklosti se je kot ključen problem za trajnost takšnih projektov izkazalo omejeno financiranje in ne tehnološko tehnične (z)možnosti.

Telemedicina (TeleMedicine) tako uporablja telekomunikacijsko in informacijsko tehnologijo za prenos podatkov (najrazličnejših informacij z medicinsko vsebino) na daljavo za različne namene (izobraževalne, terapevtske, diagnostične ...). Zagotavlja zdravstveno oskrbo na daljavo s pomočjo telekomunikacij, širokopasovnih povezav, optičnih vlaken, satelitov in ostale opreme (Scannell 1995). Telenega (TeleCare), tako kot telemedicina, uporablja prednosti telekomunikacijskih, informacijskih tehnologij za prenašanje najrazličnejših podatkov medicinske narave na daljavo, in sicer za diagnosticiranje in terapijo ter nego pacientov na njihovem domu. Telezdravstvo (TeleHealth). Definicija telezdravstva je prav tako povezana s sodobnimi komunikacijskimi, informacijskimi tehnologijami: telezdravstvo je tako uporaba telekomunikacijskih, informacijskih tehnologij za prenos zdravstvenih informacij za namene izobraževanja, administracije kot tudi klinične namene (Hristovski 2002).

Vse tri oblike so medsebojno povezane in so rešitve za nekatere probleme zdravstvenega varstva na svetu: geografsko oddajna območja brez medicinskega osebja, popotniki (po zraku, na morju), vojaška uporaba, poleti v vesolje, staranje prebivalstva, zmanjševanje stroškov zdravstvenega varstva in transporta ... Prav tako sta motiva za razvoj tele storitev v zdravstvu nega na domu (nega ljudi – v razvitih državah je vse več starejših ljudi z kroničnimi boleznimi; prav tako pa večina starejših najraje živi doma) in zagotavljanje specialističnih storitev na oddaljenih lokacijah, za katere zaposlovanje medicinskega osebja ni stroškovno opravičljivo.

Telemedicina tako ponuja najrazličnejše zdravstvene storitve z uporabo sodobnih telekomunikacijski in informacijskih tehnologij. Že sam zapis pacienta je lahko on-line (uporaba centralne podatkovne baze – elektronska kartoteka pacienta). Nadalje nudi uporabo zdravstvenih


46

ekspertnih sistemov na daljavo, oddaljeno posvetovanje zdravstvenih strokovnjakov z uporabo elektronske pošte ter avdio in video konferenc. S pomočjo telemedicine lahko oddaljeno dostopamo do medicinskih dokumentacij. Strokovnjaki se lahko iz več oddaljenih lokacij sočasno posvetujejo ali postavljajo diagnoze ter s tem občutno povečajo hitrost odločanja v zvezi z procesom zdravljenja. Telemedicina izkorišča komunikacijsko in informacijsko infrastrukturo svetovnega spleta. Tako poleg ostalih ugodnosti nudi tudi delo od doma oziroma od koderkoli, kjer je možen dostop do svetovnega spleta. Kot primer navajamo uporabo telemedicine v primeru kapi dosegljivo na spletni povezavi http://www.siol.net/tehnologija/telekomunikacije/2008/12/mobilna_telemedicina_uporabna_v_primeru_kapi.aspx (SiOL 2008).

Iz rezultatov naše spletne ankete (vprašanje E5) izhaja, da 7,69 % anketirancev meni, da telemedicina lahko nadomesti klasično zdravljenje in nego, da je to možno v nekaterih primerih meni 38,46 % anketirancev, medtem ko jih 42,31 % meni, da nadomestitev ni možna. Prav tako jih 50 % meni, da prihodnost zdravstva ni v telemedicini, telenegi in telezdravstvu (E6). Med pogostimi dodatnimi komentarji anketirancev je zaznati, da jih najbolj moti odsotnost fizičnega stika z medicinskim osebjem (zdravniki, negovalkami ipd.), čeprav na vprašanje, ali bi zase in svoje najbližje koristili telemedicino, telenego oziroma telezdravstvo (E7), 42,31 % anketirancev odgovarja da bi jo v določenih primerih, vedno bi jo izbralo 3,85 %, odgovor mogoče pa je izbralo 32,69 % anketirancev.

PREDNOSTI IN SLABOSTI E-ZDRAVSTVA

Prednosti e-Zdravstva

Zagovorniki e-Zdravstva si prizadevajo za čim hitrejšo in čim kakovostnejšo uveljavitev e-Zdravstva, saj so prepričani, da prinaša veliko prednosti, tako na strani zdravstvenih institucij kot tudi na strani uporabnikov. To ne nazadnje dokazujejo tudi različne izkušnje po svet (primerjaj npr.: e-Zdravstvo v Avstraliji http://www.youtube.com/watch?v=BxfOhtByefM, v Evropi http://www.youtube.com/watch?v=zOAn4PPb89w, v Hong Kongu http://www.ehealth.org.hk/Speaker/Dr%20Ngai%20Tseung%20CHEUNG.pdf).

Med glavne prednosti e-Zdravstva, tako za posameznika, zdravstvene institucije kot družbo kot celoto, bi uvrstili:

• omogočen dostop do široke paleta storitev zdravstvenega varstva, preventive in kurative, • dostopnost do zdravstvenih storitev ne glede na prostor in čas,• aktivna vključitev pacientov in njihovih družin v zdravljenje,• zmanjševanje čakanja in nepotrebne birokracije,• lažja in hitrejša pridobitev strokovne pomoči, informacij in drugega mnenja, • nadzor in vpogled medicinskega osebja nad funkcioniranjem pacienta, ki je npr. v domači

oskrbi,• lažji dostop do medicinske dokumentacije,• takojšen dostop do rezultatov laboratorijskih testov,• dostop do podatkov na enem mestu,• izboljšana organizacija pri ponudnikih, • izboljšanje komunikacije med ponudniki in uporabniki,• tesnejše sodelovanje med ponudniki in uporabniki storitev ne glede na državne meje,• boljša izkoriščenost virov,• nižji stroški kot pri klasičnem zdravljenju,


47

http://www.siol.net/tehnologija/telekomunikacije/2008/12/mobilna_telemedicina_uporabna_v_primeru_kapi.aspx




http://www.youtube.com/watch?v=BxfOhtByefM

http://www.youtube.com/watch?v=BxfOhtByefM

http://www.youtube.com/watch?v=zOAn4PPb89w




http://www.ehealth.org.hk/Speaker/Dr%20Ngai%20Tseung%20CHEUNG.pdf




• lažje in boljše izobraževanje, • vedno večja IKT pismenost uporabnikov in ponudnikov – pozitiven vpliv tudi za družbo na

sploh,• razvoj novih tehnologij, storitev, industrije – s tem narodnega gospodarstva,• povečano iskanje informacij o zdravju in s tem večja ozaveščenost in odgovornost za

lastno zdravje ...Navedeno primerjamo s situacijo, ko gremo v izbrano banko in ima referent o nas vse

potrebne informacije o finančni zgodovini, transakcijah, kreditih, zaposlitvah ipd. Enako je oziroma bi bilo pri e-Zdravstvu, kjer bi zdravstveni delavec imel dostop do podobnih informacij o nas, le da bi bile te iz področja našega zdravja. Dostopal bi do podatkov o naši zdravstveni preteklosti, o boleznih, ki smo jih preboleli, o izvidih morebitnih specialistov, o receptih oziroma zdravilih, ki so nam jih predpisali, o morebitnih zdravstvenih zapletih, ki smo jih imeli, skratka o vsem, kar zaznamuje našo zdravstveno zgodovino. Vsekakor bi omogočen dostop do vseh teh podatkov na enem mestu zmanjšal čas porabljen za ponovno zbiranje teh podatkov, to pa se posledično odraža na zadovoljstvu in boljši oskrbi pacientov. Po drugi strani pa bi uporabniki imeli dostop do vseh potrebnih podatkov za ohranjanje lastnega zdravja, potek zdravljenja, posvetovanje s strokovnjaki ipd.

Slabosti e-Zdravstva

Med dve ključni slabosti e-Zdravstva bi uvrstili:

1. Dostopnost do IKTV Sloveniji je bilo v prvem četrtletju leta 2008 že več kot polovica (59 %) gospodinjstev

tehnično zadovoljivo opremljenih za uporabo aplikacij iz področja e-Zdravstvo (SURS 2008). Iz podatkov je razvidno, da se število uporabnikov svetovnega spleta povečuje, pomembno se povečuje tudi izraba širokopasovne povezave, kar dopušča razvoj zahtevnejših spletnih aplikacij. Je pa res, da v odročnejših krajih Slovenije (na t. i. belih lisah) ni nobenih povezav (niti telefonskega signala niti drugih IKT povezav), sam izgradnja širokopasovnih povezav pa je predraga tako za občine (kljub možnosti pridobitve državnih in EU sredstev, je strošek takšnih investicij zaradi nepovračljivega DDV več 100.000 EUR) kot za občane. Dalje so problemi tudi pri računalniškem opismenjevanju uporabnikov in ponudnikov, čeprav ocenjujemo da je to manjši problem. Prav tako je tehnološki napredek vedno hitrejši, tehnologija pa cenejša in bolj dostopna večjemu krogu uporabnikov. Dodatno bi omenili še nasprotovanje »novotarijam« predvsem pri starejših, podobno kot je to pri uvajanju e-Bančništva.

2.Varnost in zasebnost podatkovŽe iz naše ankete same izhaja, da so ljudje najbolj skeptični glede zagotovitve varnosti

podatkov in zasebnosti v okviru e-Zdravstva (E4). S trditvijo, da je za varnost dobro poskrbljeno, se strinja le 26,92 % anketirancev. Primerjava z rezultati statistične analize (SURS 2008) kaže, da je v EU do 10 % gospodinjstev, ki nima dostopa do interneta prav zaradi pomislekov glede zasebnosti in varnosti. Razumljivo je, da so ljudje pri podatkih o svojem zdravju bolj občutljivi za varnost podatkov, kot npr. pri financah. Strah je tudi upravičen, saj vsak dan slišimo za nove vdore v računalniške sisteme, izgubo zaupnih podatkov ipd. Po drugi strani pa lahko sistemi arhiviranja podatke avtomatsko shranjujejo na poljubne lokacije v svetu, tako da tudi v primeru izrednih okoliščin (sesutje sistema, naravne nesreče, druga uničenja), podatki še vedno ostanejo in so takoj dosegljivi. Ob tem je lahko problem tudi doslednost in pravilnost vnašanja podatkov v sistem.


48

Med drugimi slabostmi e-Zdravstva, ki so jih navajali anketiranci v naši anketi, bi omenili:• da ni primerno za vse vrste problemov in bolezni,• da je odsotnost fizičnega stika zelo moteča in učinkuje psihološko negativno,• da ni primerna za vse starostne strukture,• da gre za brezosebno tehnologijo,• da zahteva dodatna usposabljanja tako uporabnikov kot ponudnikov.

PRIHODNOST E-ZDRAVSTVA: POTRDITEV ALI ZAVRNITEV HIPOTEZ

Iz dosedanjega razvoja e-Zdravstva v svetu, politik in strategij držav ter EU na tem področju lahko sklepamo, da se bo e-Zdravstvo v prihodnosti še bolj razvijalo in razširjalo. Še posebej, ker je tehnološki in tehnični napredek nepredvidljiv. Podatki raziskave v EU (Dobrev, Haesner, Hüsing, Korte. in Meyer 2008) kažejo, da 87 % evropskih splošnih zdravnikov uporablja računalnik, od katerih jih 48 % uporablja širokopasovno povezavo. Vedno več evropskih zdravnikov shranjuje in pošilja podatke o pacientih, kot so laboratorijski izvidi, v elektronski obliki. Zdravniki in zdravstvene službe so z uporabo aplikacij e-Zdravstva že izboljšali zdravstvo v Evropi. Na primer, upravljanje je postalo učinkovitejše in skrajšale so se čakalne dobe za paciente. Približno 70 % evropskih zdravnikov pri posvetovanjih s pacienti uporablja internet in 66 % jih uporablja računalnik. Administrativne podatke o pacientih v elektronski obliki shrani 80 % splošnih zdravnikov, od tega jih 92 % elektronsko shranjuje tudi zdravstvene podatke o diagnozah in zdravilih, 35 % pa jih shranjuje rentgenske slike. Evropski zdravniki pogosto pošiljajo podatke v elektronski obliki laboratorijem (40 %), manjši odstotek pa jih pošilja drugim zdravstvenim centrom (10 %). Slabše je stanje na področju tele storitev in čezmejne izmenjave podatkov o pacientih. Seveda obstajajo bistvene razlike med državami članicami EU. Našo hipotezo H1 e-Zdravstvo je prihodnost zdravstva nasploh tako potrjujemo.

Podobno lahko ugotovimo tudi iz rezultatov spletne ankete, kjer se s trditvijo, da je e-Zdravstvo pozitivna pridobitev sodobne družbe (E1), popolnoma strinja 38,46 % anketirancev, 50,00 % pa se strinja pod določenimi pogoji. Vprašanje tako ni več: e-Zdravstvo, da ali ne, temveč, kako ga najbolje implementirati v vsakdanjem življenju. Iz navedenih prednosti in slabosti ter zabeleženih dosedanjih izkušenj v svetu in pri nas pa lahko potrjujemo tudi drugo hipotezo H2 e-Zdravstvo prinaša več pozitivnih kot negativnih učinkov v naše življenje.

ZAKLJUČEK

e-Zdravstvo je nastajajoče področje globalne industrije, ki povezuje medicinsko informatiko, zdravstvo oziroma skrb za zdravje in gospodarstvo z namenom zagotavljanja zdravstvenih storitev, oskrbe in informacij z uporabo IKT. V širšem smislu ne označuje le tehničnega razvoja ampak spremembo miselnosti in načinov razmišljanja v smeri izboljšanja našega zdravja in zdravstva lokalno, regionalno in globalno.

Literatura in viri

A.K.K, RTV SLO. 2008. Zdravstvo na spletu – v dobro zdravnikov in bolnikov. http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=189752 (3. 3. 2009)


49

http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=1&c_id=189752




Cekin.si. 2009. Pazite se ponarejenih zdravil. http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/pazite-se-ponarajenih-zdravil.html (3. 3. 2009).

Commission of the European communities. 2002. Communication from the Commission to the Council, the European Parliament, the Economic and Social Committee and the Committee of the Regions - eEurope 2002: Quality Criteria for Health related Websites. COM/2002/0667 final. http://europa.eu/eur-lex/en/com/cnc/2002/com2002_0667en01.pdf (3. 3. 2009).

Dobrev, Alexander, Haesner, Marten, Hüsing, Tobias,. Korte, Werner B. in Meyer, Ingo. 2008. Benchmarking ICT use among General Practitioners in Europe. Final Report. European Commission.

European Commission. 2007. Health in the European Union. Special EUROBAROMETER 272. European Commission. 2009. eHealth in Action Good Practice in European Countries, Good eHealth Report.

http://ec.europa.eu/information_society/activities/health/docs/studies/2009good_eHealth-report.pdf (3. 3. 2009).

Europe's Informational Society. 2007. Information Can Save Your Life. http://ec.europa.eu/information_society/tl/qualif/health/index_en.htm (3. 3. 2009).

e-zdravstvo.si. 2009. Vstopna stran. http://www.ezdravstvo.si/.Gorenjske lekarne. 2009. Katere so pasti ponudbe in nakupa zdravil izven lekarne? http://www.gorenjske-

lekarne.si/node/254 (3. 3. 2009).Hristovski, Dimitar. 2002. Telemedicina, telezdravstvo in telenega. http://www.mf.uni-lj.si/ibmi/izobrazevanje/

bio_inf/gradivo/tmp/Telemedicina_2002.PPT (3. 3. 2009).Maheu, Marlene M., Whitten, Pamela in Allen, Ace. 2001. E-Health, Telehealth, and Telemedicine: A Guide to

Startup and Success. Jossey-Bass.RTV SLO. 2008. Previdno pri nakupih zdravil prek spleta. http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?

&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=35739 (3. 3. 2009).Scannell, Kristine. 1995. Telemedicine: past, present, future? http://www.nlm.nih.gov/archive/20040830/pubs/

cbm/telembib.html (3. 3. 2009).SiOL Tehnologija. 2008. Mobilna telemedicina uporabna v primeru kapi. http://www.siol.net/tehnologija/

telekomunikacije/2008/12/mobilna_telemedicina_uporabna_v_primeru_kapi.aspxSlužba Vlade Republike Slovenije za razvoj. 2008. Resolucija o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje

2007–2023 (dopolnjena, januar 2008). http://www.slovenijajutri.gov.si/fileadmin/urednik/publikacije/061127_resolucija.pdf. (3. 3. 2009).

SURS, Statistični Urad Republike Slovenije. 2008. Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, Slovenija, 1. četrtletje 2008. http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1907 (3. 3 2009).

The Portorož Declaration. 2008. eHealth 2008 Conference Declaration eHealth in a Europe “without frontiers”: Building New Initiatives – Working Together. http://www.mz.gov.si/en/activities_of_the_ministry_of_health_during_the_presidency_of_the_council_of_the_eu/conferences/conference_e_health_without_frontiers_5_8_may_2008_portoroz_slovenia/ (3. 3. 2009).

The Prague Declaration. 2009. eHealth 2009 Conference Declaration eHealth for Individuals, Society and Economy. http://www.ehealth2009.cz/Pages/108-Prague-Declaration.html (3. 3. 2009).

Uredba o poslovanju z uporabniki v javnem zdravstvu. Uradni list RS, št. 98/2008.Zdravje – EU, Javnozdravstveni portal Evropske unije. 2009. eHealth. http://ec.europa.eu/health-eu/

care_for_me/e-health/index_sl.htm (3. 3. 2009).


50

http://cekin.si/clanek/za_dom_in_druzino/pazite-se-ponarajenih-zdravil.html




http://europa.eu/eur-lex/en/com/cnc/2002/com2002_0667en01.pdf




http://ec.europa.eu/information_society/activities/health/docs/studies/2009good_eHealth-report.pdf

http://ec.europa.eu/information_society/activities/health/docs/studies/2009good_eHealth-report.pdf

http://ec.europa.eu/information_society/tl/qualif/health/index_en.htm




http://www.ezdravstvo.si/

http://www.ezdravstvo.si/

http://www.gorenjske-lekarne.si/node/254




http://www.mf.uni-lj.si/ibmi/izobrazevanje/bio_inf/gradivo/tmp/Telemedicina_2002.PPT




http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=4&c_id=35739




http://www.nlm.nih.gov/archive/20040830/pubs/cbm/telembib.html












http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1907

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1907

http://www.mz.gov.si/en/activities_of_the_ministry_of_health_during_the_presidency_of_the_council_of_the_eu/conferences/conference_e_health_without_frontiers_5_8_may_2008_portoroz_slovenia/






http://www.ehealth2009.cz/Pages/108-Prague-Declaration.html

http://www.ehealth2009.cz/Pages/108-Prague-Declaration.html

http://ec.europa.eu/health-eu/care_for_me/e-health/index_sl.htm




BLOG KOT POSLOVNA PRILOŽNOST

Helena Aplenec Kodela, Mateja Osvald, Mitja Vodušek

PovzetekPoslovni blog kot ena izmed vrst blogov je učinkovito sredstvo podjetja za povečanje prepoznavnosti in uspešnosti podjetja na trgu. V prispevku smo predstavili tri vidike poslovnega bloga, ki jih mora podjetje zasledovati z namenom popolne pokritosti teh področij. V skladu s pravnim vidikom mora podjetje poskrbeti za varstvo osebnih podatkov uporabnikov poslovnega bloga ter za informacijsko in komunikacijsko zasebnost. Znotraj ekonomskega vidika je predstavljen načrt vzpostavitve in vzdrževanja ter učinkovitost in ekonomičnost poslovnega bloga. Prikazana je še vzpostavitev s tehničnega vidika ter uporaba poslovnega bloga kot zaprtega in odprtega sistema glede na to kdo je uporabnik – kot zaprt sistem se poslovni blog lahko uporablja za komunikacijo med zaposlenimi v podjetju, kot odprt sistem pa se uporablja za kontakt s strankami ter neposredno trženje storitev in proizvodov podjetja.

Ključne besede: poslovni blog, varstvo osebnih podatkov, vzpostavitev bloga, odprt in zaprt sistem

UVOD

Informacijsko-komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) v današnji dobi občutno vpliva na razvoj poslovanja domala vsakega podjetja na svetu. Po nekaterih raziskavah (Storm 2008) je v letu 2008 97 % slovenskih podjetij imelo dostop do interneta, 84 % jih je uporabljalo širokopasovno povezavo, 71% pa jih je imelo svojo poslovno spletno stran.

Eden izmed načinov uporabe IKT v poslovne namene je ustvarjanje bloga. Baker in Green (2005) ugotavljata, da so blogi doživeli najbolj eksploziven učinek v informacijski družbi od stvaritve interneta samega. Poudarjata tudi, da ni pomembno s čem se podjetje ukvarja, saj je blog fenomen, ki ga ni mogoče ignorirati, temveč je predispozicija za vsako podjetje.

V nadaljevanju želimo predstaviti, kako lahko blog vpliva na poslovno uspešnost nekega podjetja.

Blog je spletni dnevnik. Izraz izvira iz angleških besed web (internet) in log, zato se ponekod še vedno uporablja termin weblog. Začetki bloga segajo v leto 1999, vendar takrat še niso bili tako dodelani kot danes. Leta 2006 pa so postali del splošnega zavedanja in tudi predmet medijskega zanimanja. Danes jih je že več milijonov. Blogi so zelo podobni klasičnim dnevnikom, vendar so vsebinsko precej širše zastavljeni. (Večer 2009)

Blog je spletna stran namenjena objavi kratkih sporočil. Zanj so značilne pogoste objave, ki so kronološko razporejene. Pojem webblogs je dejansko skoval Jorn Barger že leta 1997, leta 1999 pa je število blogov začelo naglo naraščati (Zahorsky 2009, Sulčič 2008). Blog omogoča objavo vsebin, tekstov in slik na spletu v obliki dnevnika, ki so vidni vsem uporabnikom sveta. V svetu nastane nov blog vsakih 10 sekund (NajBlog.com 2009).

Bloge lahko razdelimo na več nivojev oziroma na več načinov uporabe. Vse je seveda odvisno od ljudi, ki pišejo svoj blog, na kakšen način želijo deliti svoje informacije z drugimi. Za tipičen blog je značilno, da je avtor sam urednik, torej ima osebno skrbništvo za svoj blog (Sulčič 2009). Tako nastane na tisoče različnih načinov pisanja, ki se v splošnem delijo na par večjih skupin:


51

http://www.eucilnica.si/2008/moodle/mod/resource/view.php?id=4273

http://www.eucilnica.si/2008/moodle/mod/resource/view.php?id=4273

1. Osebni blogi. Ti so tradicionalni in hkrati najbolj razširjen tip bloga. Večina teh blogov se uporablja za lastne namene in niso predstavljeni javnosti. Tako, da avtor piše dnevne dogodke kot nek dnevnik. Je pa določen odstotek teh osebnih blogov, ki se prenesejo v medmrežje za radovedneže, ki spremljajo takšne tipe ljudi.

2. Korporativni blogi. Imenovani tudi poslovni blogi so ravno tako osebni blogi, ki pa so uporabljeni v poslovne namene, torej jih urejajo poslovne osebe. Podjetja uporabljajo te tipe blogov za notranjo komunikacijo med ljudmi, to so tako imenovani interni blogi. Uporabljajo se tudi eksterni blogi, ki so namenjeni v večini za promocijo podjetja oziroma za stik z javnostjo.

3. Mobilni blogi (moblogi). Bloge lahko razlikujemo tudi glede na napravo, s katero se ureja bloge. Tako nekateri uporabljajo mobilne telefone za dokumentiranje. Pri nas nudi ta tip blogov podjetje Mobitel. Posamezniki pišejo oziroma bolj rečeno snemajo bloge preko kamer, ki je naslednja naprava, ki se koristi v namene zapisovanja dnevnih poročil. Dober primer uporabe takšnega dnevnika je bil prikazan v slovenski nanizanki Svingerji. Moblogi so se začeli širiti s porastom mobilne tehnologije. Gre za posebno vrsto blogov, ki jih uporabniki pišejo s pomočjo mobilnika (Iprom 2008). Če uporabniki preko mobilnega telefona, interneta, MSN Messengerja ali drugih servisov za komunikacijo, vpisujejo kratka sporočila, to je do 200 znakov, to imenujemo mikro-bloganje (Wikipedia 2009a).

4. Potopisni blogi. Žanrsko bloganje je osredotočeno na različen tip bloga. V te kategorije spadajo potopisni blogi, ki opisujejo popotovanje neke osebe ali skupine. Takšni blogi se lahko posodabljajo kar na samem potovanju in so dnevno ažurirani. Obstaja še veliko zvrsti takšnih blogov, ki so tematsko ločeni glede na temo, s katero se posameznik ukvarja (modni, izobraževalni, o glasbi…).

5. Vprašalni blogi. Ti so v večini namenjeni za postavljanje različnih vprašanj. Te vrste se največkrat uporabljajo pri svetovalni dejavnosti kot sta medicina ali pravosodje. Je pa takšen blog tudi uporaben v podjetjih, kot nekakšen »help desk« za uporabnike, ki postavljajo vprašanja (Wikipedia 2009).

Za potrebe našega prispevka se bomo osredotočili na poslovni blog. Ustvariti želimo lesno proizvodno podjetje Grča d. o. o., ki ima zelo širok spekter proizvodov in storitev. Podjetje se v skladu s 3. odstavkom 55. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 10/08, 68/08) uvršča med majhne družbe (majhne družbe so tiste, ki imajo v poslovnem letu do 50 zaposlenih, njeni čisti prihodki od prodaje ne presegajo 7,3 mio eurov in vrednost aktive ne presega 3,65 mio eurov) in je že uveljavljeno podjetje na trgu. Za večjo poslovno uspešnost in prepoznavnost ter pridobivanje novih strank želi podjetje ustvariti poslovni blog, kar je tudi namen našega prispevka.

Cilji, ki smo si jih zastavili so:• prikazati uporabnost poslovnega bloga v proizvodnem podjetju z namenom večje

prepoznavnosti na trgu, • predstaviti učinkovitost in ekonomičnost poslovnega bloga,• boljši pretok informacij in povečanje prodaje,• zagotavljanje informacijske in komunikacijske zasebnosti ter varstva osebnih podatkov.

Skozi pregled poslovanja podjetja smo poskušali potrditi ali ovreči naslednje trditve:1. Poslovni blog prispeva k večji prepoznavnosti proizvodnega podjetja na enak način kot

to velja za storitvena podjetja.2. Podjetje lahko s poslovnim blogom zmanjša materialne stroške in prihrani čas

zaposlenih.


52

http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog

http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog

3. Poslovni blog je učinkovito orodje za informiranje zaposlenih in strank podjetja, posledično pa prispeva k povečanju prodaje in širitvi poslovanja.

4. Podjetje mora zagotoviti informacijsko in komunikacijsko zasebnost in varstvo osebnih podatkov zaposlenih in uporabnikov z ustreznimi programskimi rešitvami.

Ob predstavitvi našega podjetja smo predpostavljali, da je podjetje že uveljavljeno na slovenskem trgu lesno proizvodne industrije in da ima na voljo vse pogoje IKT (dostop do interneta, lastna spletna stran, e-pošta). Predpostavljamo, da bo razvoj IKT v prihodnosti pomenil nujno prilagoditev poslovanja podjetij in razširitev le-tega na e-poslovanje, če želijo podjetja ostati konkurenčna.

Pri prikazu smo se omejili zgolj na poslovne bloge in njihovo uporabo, predvsem s stališča B2B (angl. business to business), B2C (angl. business to customer) in B2E (angl. business to employee), kjer B pomeni podjetje, C porabnika oziroma stranko, E pa zaposlene v podjetju.

Za predstavitev našega podjetja smo uporabili dinamično poslovno ekonomsko raziskavo, saj smo želeli prikazati proces nastajanja in vpeljave poslovnega bloga znotraj enega podjetja. Opredelili smo se za deskriptivni pristop k raziskovanju s pomočjo metod deskripcije, komparacije in kompilacije. Postavljene trditve smo poskušali potrditi ali zavreči s pomočjo preučevanja teorije oziroma obstoječe literature, rezultatov raziskav drugih avtorjev in obstoječih poslovnih blogov. S pomočjo pisanja bloga smo zbirali prispevke za predstavljeno nalogo.

PRAVNI VIDIK

Pravna podlaga e-poslovanja

V začetku je potrebno opredeliti storitev informacijske družbe, ponudnika in prejemnika storitve. Storitev informacijske družbe je storitev, ki se po navadi zagotavlja za plačilo, na daljavo, z elektronskimi sredstvi in na posamezno zahtevo prejemnika storitev, kot to opredeljuje 35. točka 3. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom, Uradni list RS, št. 43/04). Ponudnik storitve informacijske družbe po tem zakonu je lahko fizična ali pravna oseba, ki ponuja storitev ali izvaja gospodarsko dejavnost za nedoločen čas, prejemnik storitve pa je fizična ali pravna oseba, ki to storitev poklicno ali drugače uporablja.

S prispevkom želimo na primeru proizvodnega podjetja prikazati vzpostavitev poslovnega bloga za namene povečanja uspešnosti in prepoznavnosti na trgu. Naše podjetje bo tako na svoji spletni strani začelo objavljati poslovni blog, ki bo služil tako zaposlenim v podjetju kot strankam in potencialnim kupcem za objavo novosti, vprašanj, pripomb, reševanje reklamacij, itd.

Glede na objavo vsebin na poslovnem blogu je podjetje odgovorno za:• osebne podatke• poslovne skrivnosti• tajne podatke (predvsem finančne in davčne podatke)• statistične tajnosti• intelektualno lastnino• vodenje uradnih postopkov• informacije javnega značaja• dobro ime in čast.

V skladu z 8. členom Zakona o elektronskem poslovanju na trgu (ZEPT, Uradni list RS, št. 61/06) ponudnik storitev odgovarja za objavljene podatke, ki jih zagotovi prejemnik ali ki jih


53

zagotovi sam. Ponudnik storitev ni dolžan nadzirati in hraniti podatkov ali dejavno raziskovati okoliščin, ki nakazujejo na protipravnost objavljenih podatkov.

Kdor ponuja vsebino na poslovnem blogu, je lastnik in ima nad ponudbo nadzor. V skladu s tem odgovarja za vse vrste odgovornosti (civilno, kazensko, upravno, itd.). Za izključitev odgovornosti mora podjetje na svojem poslovnem blogu imeti objavo, kot na primer: "Uporaba storitve na lastno odgovornost" ali "Ne odgovarjamo za komentarje bralcev". Lahko pa se podjetje zaščiti na način, da se morajo bralci pred možnostjo komentiranja prijaviti z osebnimi podatki. Uredništvo bloga lahko take komentarje pred objavo moderira ali izbriše, če je vsebina neprimerna. Seveda je tudi za tak način potrebno predhodno bralce o tem obvestiti (Siolov blog 2009). Odgovornosti pa ni mogoče izključiti za veliko malomarnost in naklep.

Varstvo osebnih podatkov uporabnikov poslovnega bloga

Varstvo osebnih podatkov je zagotovljeno že z 38. členom Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 60/04, 68/06). Kot je bilo že omenjeno, je podjetje, kot lastnik in ponudnik objav na svojem poslovnem blogu, odgovorno na vseh področjih (civilno, kazensko, upravno, itd.). Za izključitev odgovornosti bo naše podjetje objavilo na svojem blogu obvestilo, da ne odgovarjamo za komentarje bralcev. Kljub temu bodo bralci svoje objave oziroma komentarje lahko podali samo ob poprejšnji prijavi v naš sistem z osebnimi podatki (v nadaljevanju: OP). Ko se bo bralec registriral, bo pridobil uporabniško ime in geslo in bo lahko objavljal prispevke, vprašanja in komentarje na poslovnem blogu podjetja Grča d.o.o.

Za zagotovitev varstva OP registriranih uporabnikov, mora podjetje upoštevati določila Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 86/04). Tako bo vsak uporabnik ob registraciji moral privoliti v obdelavo OP zgolj za namene objav v našem poslovnem blogu v skladu z 8. členom ZVOP-1.

Grča d.o.o. je kot upravljavec tako pridobljenih OP dolžna le-te zavarovati tako, da se:• varuje sistemska in aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo OP;• preprečuje nepooblaščen dostop do OP;• zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja OP;• omogoča ugotavljanje časovnega obdobja obdelave OP (24. člen ZVOP-1).

Pridobivanje OP uporabnikov bo v podjetju Grča potekalo izključno za namene preverjanja in moderiranja komentarjev in objav bralcev, v primeru neprimerne vsebine le-teh in za namene neposrednega trženja. V ta namen bomo v podjetju izmed sodelavcev, ki bodo tudi sami objavljali prispevke na poslovnem blogu, oblikovali posebno moderatorsko skupino oziroma uredništvo, ki bo redno pregledovalo objave in komentarje bralcev oziroma uporabnikov preden se bodo le-ti objavili za javnost.

Ker se bo blog uporabljal tako interno kot eksterno, mora podjetje poskrbeti tudi za varstvo OP svojih zaposlenih, ki bodo objavljali prispevke na blogu, kar pa je dolžno v skladu z zakonom že z vodenjem evidence o varstvu osebnih podatkov zaposlenih. Za informiranje o varstvu OP bomo občasno objavljali tudi članke drugih avtorjev (Cerar 2006) ali video posnetke (Pirc Musar 2008) konferenc na to temo.

Informacijska in komunikacijska zasebnost

Ustava RS v 35. členu določa varstvo pravic človekove zasebnosti. Na evropski ravni pa sta pravica do zasebnosti in njeno varstvo urejeni še v Splošni deklaraciji človekovih pravic


54

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200486&stevilka=3836




http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/slo--nove_tehnologije-gregor_cerar/

http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/slo--nove_tehnologije-gregor_cerar/

http://www.blogres.si/predavatelji/natasa-pirc-musar/

http://www.blogres.si/predavatelji/natasa-pirc-musar/

(Generalna skupščina združenih narodov, 1948) in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in mednarodnih svoboščin (EKČP, Uradni list RS, št. 33/94, MP – št. 7/94).

Z razvojem IKT in računalniških zbirk podatkov je zasebnost posameznika še bolj ogrožena kot v času ročno vodenih evidenc. Sodobna IKT namreč omogoča rutinsko (namensko) pa tudi »naključno« zbiranje, hitro procesiranje, klasificiranje ter povezovanje podatkov (Kovačič 2000).

Informacijsko zasebnost lahko opredelimo kot možnost posameznika, da obdrži informacije o sebi, ker ne želi, da bi bili z njimi seznanjeni drugi (Kovačič 2000). Podjetja lahko zbirajo osebne podatke posameznikov le, če se posamezniki s tem strinjajo. Tako določajo ZVOP-1, Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah 2002/58/ES (Uradni list EU L, št. 201/02) in Konvencija o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov (Uradni list RS, MP - št. 3/94). Konvencija je tudi izenačila osebne podatke v zasebnem in javnem sektorju. Do takih zasebnih zbirk podatkov pa ima država vedno dostop (Kovačič 2006).

8. člen EKČP vsakomur priznava tajnost pisem in drugih občil, ki se razlagajo zelo široko, torej kot telefonske komunikacije, elektronska pošta, sporočila SMS itd., saj oblika in vsebina sporazumevanja ni pomembna. Direktiva 2002/58/ES in na njeni podlagi sprejet ZEKom določata, da obdelovanje osebnih podatkov, ki jih zbere ponudnik javno dostopne elektronske komunikacijske storitve za namene trženja brez soglasja uporabnika, ni dovoljeno (torej uveljavlja t. i. pristop opt-in), ponudniki storitev pa morajo uporabnike vedno obvestiti o tem, katere podatke obdelujejo, s kakšnim namenom in kakšen je čas shranjevanja teh informacij. (Kovačič 2006)

Na podlagi navedenega smo se v podjetju Grča d. o. o. odločili, da se morajo uporabniki poslovnega bloga pred uporabo registrirati in privoliti v obdelavo osebnih podatkov, podjetje pa se zavezuje, da bo te podatke uporabljalo zgolj za namene poslovnega bloga in neposredno trženje za obdobje treh let. Hkrati bomo poskrbeli, da nepooblaščene osebe ne bodo imele dostopa do baz osebnih podatkov uporabnikov na način, da bo glavni urednik imel edini dostop na podlagi osebnega gesla.

EKONOMSKI VIDIK

Načrt vzpostavitve in vzdrževanja poslovnega bloga

Blogi se v zadnjem času vse pogosteje širijo na poslovno področje in prinašajo številne priložnosti za komunikacijo med podjetjem in njegovimi poslovnimi partnerji.

V podjetjih se blogi uveljavljajo kot nekakšna alternativa ustaljenim načinom objavljanja informacij, novosti in ostalih zadev, ki se dogajajo s podjetjem. V poslovnih blogih je tako marsikdaj mogoče zaznati osebni vpogled posameznikov v podjetju, ki tak blog pišejo. In prav v tem se kaže glavna razlika med tako imenovanimi osebnimi blogi in poslovnimi blogi. Kdo bodo pisci poslovnega bloga podjetja, mora biti domena vodstva, običajno pa so to zaposleni na relativno visokih položajih v podjetju, v nekaterih podjetjih za blog skrbi celo posebni uredniški odbor. Poslovne bloge danes v svetu izkoriščajo manjša in večja podjetja ter tudi multinacionalke (Hrovatič 2006).

V kolikor se podjetje odloči za poslovni blog, je nujno, da ga dejansko tudi redno piše, vzdržuje in skrbi zanj. Vsekakor mora biti odločitev o vzpostavitvi bloga premišljena in v skladu s cilji, politiko in vizijo organizacije.

Podjetje, ki se je odločilo pisati blog mora odločitev vzeti skrajno resno. Paziti mora, da ne izgubi rdeče niti teme, za katero so se odločili, da jo predstavljajo na blogu. Kaj hitro se lahko zgodi, da ob par objavah, ki ne sledijo tako imenovani rdeči niti, dosežejo učinek odvračanja


55

bralcev. Ker pa vemo, da se je za bralce potrebno potruditi, saj jih je težko pridobiti, je smiselno skrbno izbirati vsebino, ki jo objavljajo. Pozornost je potrebno nameniti tudi temu, da v objavah ni čutiti osebnega vpliva posameznika oziroma pisca.

S pisanjem bloga oziroma objavljanjem informacij na njem, lahko podjetje v veliki meri vpliva tudi na mnenje okolice. Zato se je smiselno izogibati podajanju informacij, ki bi lahko zavajajoče vplivale na bralce oziroma potencialne odjemalce. To velja zlasti v primerih, kjer se blog uporablja v namene oglaševanja. Zaradi dosega čim večjega kroga bralcev, je dobro razmisliti tudi o jeziku, v katerem se blog piše.

Pred vpeljavo bloga v podjetje, se je potrebno odločiti tudi o tem, kdo ga pisal. Kdo se bo pogovarjal z uporabniki je odvisno od samega podjetja, pomembno pa je, da oseba, ki blog piše strokovnjak na področju, ki ga blog pokriva ter da zna pisati na zanimiv način (Pogačar Areh 2007).

Pred pisanjem besedila za blog je smiselno opraviti nekaj analitičnih in načrtovalskih nalog, če želimo, da bo komuniciranje z javnostjo učinkovito. Večina uporabnikov pride na blog z nekim namenom oziroma ker želijo nekaj najti ali doseči. Če je poskrbljeno, da to opravijo z malo truda, je precej večja verjetnost, da bodo postali naši kupci, naročniki oziroma člani (Suhadolc 2007, 142).

Medtem ko pri osebnih blogih ni dvoma, kdo jih piše in posledično odgovarja za vsebino, je pri poslovnih blogih drugače. Avtorji zapisov korporativnih blogov se zaradi objektivnih dejavnikov velikokrat soočajo s cenzuro, kar jim krati njihovo svobodo izražanja (Skrt 2007).

Korporativni blog lahko piše ena oseba ali pa več. Večinoma jih pišejo strokovnjaki, s področja, s katerim se podjetje ukvarja, torej člani managementa, uprave ali vodje oddelkov. Podjetje pa se lahko odloči tudi za zunanjega strokovnjaka. Pisca oziroma pisce je potrebno torej izbrati glede na cilje bloga in glede na njihove sposobnosti pisanja. Slog pisanja se od posameznika do posameznika razlikuje, delno je odvisen tudi od panoge, v kateri podjetje deluje. Blog bralcem omogoči vpogled v podjetje od znotraj, managementu pa realen stik z javnostjo brez posrednikov (Suhadolc 2007, 116-117).

V našem podjetju smo se odločili, da za namene pisanja bloga ne bomo zaposlili zunanjega strokovnjaka temveč bodo pisci bloga kar naši zaposleni, in sicer vodje oddelkov. Oni delo v organizaciji dobro poznajo. V kakšnem obsegu in v kakšnem vrstnem redu bodo pisali pa bo odvisno od dogajanja znotraj podjetja v tistem obdobju. O tem bo tekla beseda na rednih sestankih z vodstvom organizacije. Torej, če se bo v podjetju razvijala nova linija kuhinj, bo za pisanje o dogajanju na blogu poskrbel vodja razvojnega oddelka ter kasneje vodja marketinga.

Učinkovitost in ekonomičnost poslovnega bloga

V tujini ima praktično vsako podjetje svoj blog, preko katerega nagovarja javnost. V Sloveniji imajo podjetja večinoma spletne strani, na katerih objavljajo novice in dogodke. Primeri korporativnih blogov na naših tleh so redki. Na spletni strani Had blog navajajo, da lahko mednje prištevamo Twingo blog, Slovenski TechNet blog, Poper blog, Formitas blog ter Siol (Had blog 2008).

Ker smo prepričani, da blog omogoča številne prednosti in možnosti komunikacije, smo se odločili, da ga vpeljemo v naše podjetje Grča d. o. o. Seveda je pred vpeljavo vsake novosti potrebno preudarno premisliti in se zadeve lotiti sistematično. Tako je tudi v primeru vpeljave bloga v podjetje potrebno preučiti obstoječe možnosti, predvideti pasti ter se osredotočiti na namen in cilje, ki jih želimo doseči.

Posebno pozornost je potrebno nameniti izdelavi bloga in slogu pisanja. Za slednjega velja, da se je nujno potrebno izogniti primerjanju s konkurenco in samohvali. Vsekakor pa velja, da je tako pri spletni strani kot blogu ključ do uspeha osredotočenost na kupce (Frelih 2009).


56

Želimo ustvariti dober korporativni blog, zato ne gre zanemariti namena in ciljne skupine, ki ji je pisanje namenjeno. Ker želimo svoj blog uporabiti tudi kot orodje oglaševanja in glede na dejavnost, ki jo opravljamo, smo se odločili, da se osredotočimo na srednji, delno tudi starejši sloj populacije. S tem mislimo na zaposlene osebe, starejše od 22 let, ki si opremljajo stanovanje oziroma hišo, pa tudi nekoliko starejše, ki so se odločili za renoviranje stanovanja ali menjavo pohištva.

Suhadolčeva (2007, 117) meni, da mora biti vsebina bloga zanimiva, informativna in zabavna. Pomembni so naslovi, ki naj bodo kreativni. Smiselno je tudi vključiti povezave na druge bloge.

Suhadolčeva (2007, 119) pravi, da brez možnosti komentiranja ni pravega bloga. Na splošno pa obstajajo tri možnosti komentiranja zapisov na blogih, in sicer, da so komentarji objavljeni takoj, da so komentarji omogočeni, a so objavljeni šele, ko jih potrdi avtor bloga ali brez možnosti komentiranja.

V Grči smo se odločili, da bomo svojim bralcem omogočili dodajanje komentarjev, vprašanj, mnenj na ta način, da bodo komentarji na blogu objavljeni po predhodnem pregledu in presoji, da ne gre za žalitev ali šalo. Zavedamo se, da mora biti naš odzivni čas pri avtorizaciji zelo kratek za kar bo poskrbel eden izmed zaposlenih iz oddelka informatike, ki je zadolžen tudi za oblikovanje spletne strani.

TEHNIČNI VIDIK

Vzpostavitev sistema znotraj podjetja

Ponudniki blogov ponujajo številne že v naprej pripravljene predloge, ki jih lahko uporabniki uporabijo za pripravo in oblikovanje bloga. V splošnem blog vsebuje zapise, ki jih oddajajo pisci blogov. Vsak zapis vsebuje določene podatke, kot so datum, ime avtorja, naslov in vsebino zapisa. Pod posameznim zapisom lahko najdemo še oznake, ki nam povedo kam spada zapis in komentarje, ki jih oddajajo bralci. Zraven zapisov, ki so centralni del bloga, so na levi ali desni strani še dodatne vsebine, ki se navezujejo na zapise v blogu. Te vsebine so: podatki o avtorju, RSS, iskalniki, koledar, kategorije in arhiv zapisov. Dodatne vsebine se dodajajo poljubno in ni nujno, da so vključene v vsak blog (Suhadolc 2007, 104 - 105).

V našem podjetju smo za izgradnjo bloga uporabili Sharepoint services. Odločili smo se za osnovne predloge kar je prikazano na sliki 1.

Slika 1 Izbira predloge


57

Z izbiro predloge smo dobili osnovno stran našega bloga, ki vsebuje praktično vse elemente anatomije bloga, kot je opisano zgoraj. V sredini so zapisi. Na desni strani so vsi pomembnejši deli kot so komentarji, povezave do drugih blogov in skrbniške povezave, ki jih imajo vsi uredniki, da lahko objavljajo nove zapise. Na levi strani so vse druge povezave, ki jih koristijo uporabniki v Sharepointu. Sem spadajo razne knjižnice dokumentov, bližnjice do drugih internih in zunanjih blog strani. Strukturo bloga podjetja Grča prikazuje slika 2.

Slika 2 Struktura bloga v Grča d. o. o.

Blog kot odprt sistem

Zaradi varnostnih razlogov smo se odločili za razdelitev našega bloga na dva dela, odprti in zaprti blog, saj ne želimo, da bi se interne informacije razširile navzven, v splet. Zato smo se odločili, da predstavimo zunanjim akterjem, to je odjemalcem in dobaviteljem, ločeni blog.

V našem podjetju Grča smo se pred vpeljavo bloga morali odločiti, katere bodo tiste informacije, ki jih bomo posredovali zunanjim bralcem. Odločili smo se, da bomo blog uporabili kot dodatno sredstvo za predstavitev svojega podjetja, zaposlenih v organizaciji, ponudbo svojih izdelkov in preko njega tudi nudili pomoč uporabnikom. V te namene se je nujno poglobiti v upravljanje odnosov s strankami oziroma CRM (Customer Relationship Management). Uspešno upravljanje s strankami je ključnega pomena za vsako podjetje. Vse skupaj temelji na pridobivanju strank in čim boljši prilagoditvi strankam, saj želimo, da je stranka zadovoljna in da se bo še vrnila oziroma postala celo redni odjemalec. To je strateškega pomena za vsako organizacijo, ki želi obdržati poslovanje na daljši rok. Hkrati pa je potrebno zbirati vse možne podatke o kupcih. Ti podatki so zelo pomembni, da se iz njih izdelajo najrazličnejše analize trga kupcev in njihove potrošniške navade (Skrt 2001).

Iz tehničnega vidika so pomembne tudi pravice, ki jih dajemo določenim piscem bloga. Te pravice se imenujejo uredniške pravice, saj piscu omogočajo spreminjanje, dodajanje in seveda tudi brisanje dokumentov ali prispevkov. Zato je potrebna previdnost pri izbiri in številu ljudi, ki jih postavimo na mesto urednika. Zaradi varnosti te pravice dodeljuje nekdo iz sektorja informatike, ki ni neposredno povezan z vsebinskim delom.


58

Blog kot zaprt sistem

S pojmom blog kot zaprt sistem mislimo na interne bloge. V splošnem velja, da se ti blogi nahajajo na intranetu in so dostopni vsem zaposlenim. Namenjeni so objavam zaposlenih o različni tematiki ali projektih. V splošnem neformalna narava internega bloga vzpodbuja sodelovanje zaposlenih, prosto diskusijo in direktno komunikacijo med različnimi nivoji zaposlenih v podjetju in le temu daje nek občutek skupnosti. Interni blogi se lahko uporabljajo tudi namesto sestankov ali za namene zbliževanja ljudi, ki so na različnih fizično ločenih lokacijah. Služijo tudi uporabi posameznikov, ki se neradi javno izpostavljajo in tako lahko prispevajo k diskusiji. Torej v splošnem spodbujajo k timskemu delu in brainstormingu v samem podjetju (Mlinar 2007).

Tudi v podjetju Grča uporabljamo interni blog, in sicer za širjenje informacij med oddelki in hrambo dokumentov, ki so tako dostopni zaposlenim 24 ur na dan.

SKLEP

Razvoj interneta je vplival na to, da ima danes praktično že vsako podjetje, vsaka organizacija svojo spletno stran. Resda velja, da določena podjetja redno skrbijo za svoje strani, jih ažurirajo in na njih dejansko objavljajo podatke, informacije in novosti ali oglašujejo svoje izdelke in storitve. Spet druge organizacije so spletne stani sicer ustvarile, vendar jih ne obnavljajo, ne dopolnjujejo, kot bi bilo smiselno in potrebno. Predvsem se e-poslovanje uveljavlja v storitvenih podjetjih, predvsem tistih, ki s ukvarjajo z e-trgovino.

Blogi so relativno novi, stari slabih deset let, vendar so v zadnjem času zelo popularni. Tukaj mislimo predvsem na zasebne bloge. Tudi poslovnih blogov je v svetu že nekaj, Slovenija pa je na tem področju praktično na začetku. Čeprav nudijo lepo priložnost za komunikacijo med podjetjem in njihovimi odjemalci ali uporabniki, pa tudi poslovnimi partnerji in dobavitelji. Mislimo, da se lahko podjetje z blogom približa uporabnikom, partnerjem, dobaviteljem in pa seveda potencialnim kupcem. In s tem poveča prepoznavnost na tržišču. Z vzpostavitvijo poslovnega bloga v proizvodnem podjetju smo dokazali, da lahko e-poslovanje uspešno vpliva na večjo prepoznavnost podjetja na trgu.

Z odločitvijo, da pišemo blog, smo dokazali, da ostajamo v koraku s časom, da smo pripravljeni na uporabo novih tehnologij ter da skrbimo za svoj neprestani razvoj. Ugotovili smo, da je bila vpeljava bloga v podjetje Grča d. o. o. smiselna, saj smo z njim pridobili dodatno orodje za določen način komunikacije. Omogočil nam je, da smo vzpostavili bolj osebne in močne vezi z našo ciljno skupino. Prav tako nam je blog omogočil dodatno predstavitev podjetja samega ter naših proizvodov, podajanje nasvetov našim strankam, kupcem ter pridobitev dragocenih povratnih informacij v obliki komentarjev. Na ta način je poslovni blog posledično prispeval tudi k povečanju prodaje in širitvi poslovanja.

Zelo dobro se je izkazal tudi blog kot zaprt sistem v smislu, ko več ljudi dela na določenem projektu, ki zahteva sodelovanje in usklajevanje. S pisanjem bloga smo se tako izognili zamudnemu pisanju poročil, glavna prednost pa je, da so vsi podatki zbrani na enem mestu, kronološko urejeni in neprestano dostopni. Podjetje je tako zmanjšalo materialne stroške in prihranilo čas zaposlenih ter jim predvsem omogočilo, da so si svoj delovni čas bolje razporedili kot bi si ga sicer ob nenehnih sestankih in neposredni komunikaciji.

S tem, da se mora vsak uporabnik poslovnega bloga pred uporabo registrirati z osebnimi podatki, smo zagotovili informacijsko in komunikacijsko zasebnost, saj podjetje zbira in obdeluje podatke samo za namene moderiranja objav na poslovnem blogu ter neposrednega trženja. Kot


59

vsako podjetje smo po zakonu dolžni voditi evidenco zaposlenih in njihovih osebnih podatkov, do katerih imajo dostop samo pooblaščene osebe znotraj podjetja in državni organi na zahtevo.

Literatura in viri

Baker, Stephen, Heather Green. 2005. Blogs Will Change Your Business. Http://www.businessweek.com/magazine/content/05_18/b3931001_mz001.htm (12. 1. 2009).

Cerar, Gregor. 2006. Sodišče nad bloge. Http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/slo--nove_tehnologije-gregor_cerar/ (29. 1. 2009).

Frelih, Primož. 2009. Spletna stran kot podpora poslovanju. Http://poslovni-blog. blogspot.com/2009/01/spletna-stran-kot-podpora-poslovanju.html (29. 1. 2009).

Had blog. 2008. Korporativni blog - da ali ne. Http://www.had.si/blog/2008/06/03/korporativni-blog-da-ali-ne/ (5. 2. 2009).

Hrovatič, Marko. 2006. Poslovni blogi: kaj, zakaj, kako? Http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/ Clanek.aspx?ModulID=2&KategorijaID=24&ClanekID=249 (26. 1. 2009). Iprom. 2008. Slovar spletnih izrazov. Http://www.iprom.si/slovar.html (16. 1. 2009). Kovačič, Matej. 2000. Zasebnost v informacijski družbi. Teorija in praksa 37 (6): 1019-1034. Kovačič, Matej. 2006. Nadzor in zasebnost v informacijski družbi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.Mlinar, Karmen. 2007. Korporativni blogi: Interni blogi. Http://www.zibelka.si/blog/?p=1658 (12. 2. 2009).NajBlog.com. 2009. Kaj sploh je Blog? Http://www.najblog.com/kajjeblog.php (16. 1. 2009).Pirc Musar, Nataša. 2008. Pravni vidiki objavljanja in delovanja na internetu. Http://www.blogres.si/

predavatelji/natasa-pirc-musar/ (29. 1. 2009).Pogačar Areh, Vanesa. 2007. Ali blog lahko služi interesu podjetja? Slovensko društvo za odnose z

javnostmi. Http://www.skoj.si/index.php?id=248 (10. 2. 2009).Siolov blog. 2009. Siol piše blog. Http://siolov.blog.siol.net/2006/11/18/podjetje-ki-nikoli-ne-spi/ (29. 1. 2009).Skrt, Radoš. 2001. CRM - upravljanje odnosov s strankami. Http://www.nasvet.com/crm/ (9. 2. 2009).Skrt, Radoš. 2007. Korporativni blogi. Http://www.nasvet.com/korporativni-blogi/ (12. 2. 2009).Storm, Hendrikus, Maria Smihily. 2008. ICT usage by enterprises 2008. Eurostat, Data in focus 48/2008.

Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-QA-08-048/EN/KS-QA-08-048-EN.PDF (30. 1. 2009).

Suhadolc, Jasna. 2007. Nove priložnosti e-komuniciranja. Ljubljana: GV Založba.Sulčič, Viktorija. 2008. Blogging in tertiary education. IADIS International Conference WWW/Internet 2008.

Http://www.scribd.com/doc/8476324/Blogging-in-tertiary-education (22. 2. 2009).Sulčič, Viktorija, A. Sulčič. 2009. Splet sodelovanja in ustvarjanja. Http://www.eucilnica.si/2008/moodle/mod/

resource/view.php?id=4273 (15. 1. 2009). Večer. 2009. Najpogostejša vprašanja in odgovori. Http://www.vecer.com/blog/ (16. 1. 2009). Zahorsky, Darrell. 2009. What a Blog Can Do For Your Small Business: What is a Blog? Http://

sbinformation.about.com/cs/ecommerce/a/bblogs.htm (20. 1. 2009). Wikipedia. 2009. Blog. Http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog (16. 1. 2009).Wikipedia. 2009a. Mikroblog. Http://sl.wikipedia.org/wiki/WordPress (16. 1. 2009).

Pravni viri

Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 60/04, 68/06.


60

Http://www.businessweek.com/magazine/content/05_18/b3931001_mz001.htm




Http://www.mladina.si/tednik/200650/clanek/slo--nove_tehnologije-gregor_cerar/




Http://poslovni-blog

Http://poslovni-blog

http://www.had.si/blog/2008/06/03/korporativni-blog-da-ali-ne/

http://www.had.si/blog/2008/06/03/korporativni-blog-da-ali-ne/

Http://www.had.si/blog/2008/06/03/korporativni-blog-da-ali-ne/

Http://www.had.si/blog/2008/06/03/korporativni-blog-da-ali-ne/

Http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/

Http://www.erevir.si/Moduli/Clanki/

Http://www.iprom.si/slovar.html

Http://www.iprom.si/slovar.html

Http://www.zibelka.si/blog/?p=1658

Http://www.zibelka.si/blog/?p=1658

Http://www.najblog.com/kajjeblog.php

Http://www.najblog.com/kajjeblog.php

Http://www.blogres.si/predavatelji/natasa-pirc-musar/




Http://www.skoj.si/index.php?id=248

Http://www.skoj.si/index.php?id=248

Http://siolov.blog.siol.net/2006/11/18/podjetje-ki-nikoli-ne-spi/

Http://siolov.blog.siol.net/2006/11/18/podjetje-ki-nikoli-ne-spi/

Http://www.nasvet.com/crm/

Http://www.nasvet.com/crm/

Http://www.nasvet.com/korporativni-blogi/

Http://www.nasvet.com/korporativni-blogi/

Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-QA-08-048/EN/KS-QA-08-048-EN.PDF

Http://epp.eurostat.ec.europa.eu/cache/ITY_OFFPUB/KS-QA-08-048/EN/KS-QA-08-048-EN.PDF

Http://www.scribd.com/doc/8476324/Blogging-in-tertiary-education

Http://www.scribd.com/doc/8476324/Blogging-in-tertiary-education

Http://www.eucilnica.si/2008/moodle/mod/resource/view.php?id=4273




Http://www.vecer.com/blog/

Http://www.vecer.com/blog/

http://sbinformation.about.com/mbiopage.htm

http://sbinformation.about.com/mbiopage.htm

Http://sbinformation.about.com/cs/ecommerce/a/bblogs.htm




Http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog

Http://sl.wikipedia.org/wiki/Blog

Http://sl.wikipedia.org/wiki/WordPress

Http://sl.wikipedia.org/wiki/WordPress

Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij. Uradni list EU L, št. 201/02.

Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in mednarodnih svoboščin. Uradni list RS, št. 33/94, MP – št. 7/94.

Generalna skupščina združenih narodov. 1948. Splošna deklaracija človekovih pravic.Konvencija o varstvu posameznika glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Uradni list RS, MP - št.

3/94.Zakon o elektronskem poslovanju na trgu. Uradni list RS, št. 61/06.Zakon o elektronskih komunikacijah. Uradni list RS, št. 43/04, 86/04.Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 42/06, 60/06, 10/08, 68/08.Zakon o varstvu osebnih podatkov. Uradni list RS, št. 52/99, 57/01, 59/01, 86/04.


61

M-POSLOVANJE

Sašo Stanojev, Tjaša Tabaj Pušnar in Maja Gregorc

Povzetek

M-poslovanje je pravzaprav podaljšek e-poslovanja v mobilni svet, torej je prilagojeno za mobilne naprave. Zato smo v prispevku podrobneje opredelili pojem m-poslovanja in storitve, ki jih to ponuja. K razmahu teh veliko prispeva razvoj tehnologije, ki od prve generacije mobilnih telefonov (1G) do današnje (3G) in prihodnje (4G) veča hitrosti prenosa in uvaja nove funkcionalnosti. Iz teh izhajajo prednosti in slabosti, ki so pogojene predvsem z velikostjo mobilne naprave. Ali je varnost, ki temelji na kriptografiji z javnim ključem, prednost ali slabost m-poslovanja je vprašanje, ki še nima enotnega odgovora. Ugotovili smo, da so prednosti prepričale veliko ljudi, ki se poslužujejo m-poslovanja. Zato smo primerjali storitve, ki jih ponujajo mobilni operaterji v Sloveniji. Posebno pozornost smo namenili Moneti, m-plačevanju, ki v Sloveniji prevladuje. Zaključili smo s trendi razvoja, saj predvidevamo, da so možnosti širitve m-poslovanja velike.

Ključne besede: m-poslovanje, mobilni telefoni, mobilne storitve, Moneta, varnost, mobilne tehnologije

UVOD

M-poslovanje je krajši zapis termina mobilno poslovanje. Predstavlja brezžično e-poslovanje, kjer se uporablja mobilna komunikacijska tehnika in oprema in pomeni uporabo možnosti, ki jih prinaša mobilni internet. Vanj se vključejejo isti udeleženci kot pri e-poslovanju, in sicer B2B (poslovanje med podjetji) in B2C (poslovanje med podjetji in potrošniki). Sulčič, Sulčič in Lesjak (2008) pišejo, da je razvoj mobilne tehnologije razširjen globalno in njegov pomen narašča, saj je sposobna podpirati obstoječe oblike in vrste e-poslovanja ter nove vrste e-poslovanja podprte samo v mobilnih omrežjih. Vilmos in Karnaukos (2004) pa ugotavljata, da je ta model poslovanja trenutno zelo omejen na majhen obseg izdelkov in storitev za zelo majhno tržno nišo. Problem je v tehnološkem, finančnem in varnostnem vidiku storitev mobilnega poslovanja med uporabniki mobilnih komunikacij. Hitrejši razvoj m-poslovanja vidimo v razvoju sodobne tehnologije mobilnih aparatov in prenosa podatkov, ugodni cenovni politiki ponudnikov, v zagotavljanju visoke stopnje varnosti in zasebnosti. Zaradi obširnosti tematike, smo se omejili le na storitve slovenskih mobilnih operaterjev v Sloveniji. Predstavljena je storitev m-plačevanje, ki v Sloveniji poteka skoraj že desetletje.

Namen seminarske naloge je predstaviti m-poslovanje z vidika tehnologij, varnosti, ekonomskega vidika ter predstaviti storitev m-poslovanja mobilnih operaterjev v Sloveniji ter opis trendov. Uporaba v osebne in poslovne namene je odvisna od hitrosti in uporabnosti mobilnih komunikacij, zmanjševanja stroškov in od varnosti.

Cilji so naslednji:• opredeliti pojem in prikazati razvoj mobilne tehnologije,• predstaviti tehnologije potrebne za izvajanje m-poslovanja,• primerjati prednosti in slabosti,• spoznati varnostne zahteve in načine zaščite pred zlorabami,


62

• predstaviti ponudbe storitev m-poslovanja mobilnih operaterjev v Sloveniji, s poudarkom na m-plačevanju,

• napovedati trende,• ugotoviti poznavanje, razširjenost in uporabo mobilnega poslovanja med študenti FM.

Razvoj mobilne tehnologije je hiter, skokovit in učinkovit, spremembe in novosti govorijo o mobilni revoluciji, ki je povzročila rast celotnega mobilnega sektorja in vseh segmentov. Prednosti, slabosti in varnost prinašajo nove izzive mobilnosti in priložnosti pri upravljanju rastočega sistema, hkrati pa tudi skeptičnost uporabnikov in ponudnikov, predvsem pri finančnem mobilnem poslovanju. Analiza raziskovalnega pristopa bo pokazala zavedanje, vendar slabo poznavanje m-poslovanja. Razširjenost je vezana na m-plačevanje in m-zabavo. Izhajamo, da je mobilna zabava bolj razširjena med osnovno- in srednješolsko populacijo, katere nismo zajeli v naši raziskavi.

Mobilno elektronsko poslovanje se razvija izredno hitro, hitreje kot ostalo e-poslovanje. Pri navajanju virov in literature je potrebno biti pazljiv, saj so lahko (npr. dve leti stare objave člankov, knjižne izdaje ipd.) »zastareli«. Potrebno je sprotno spremljanje in iskanje najnovejših podatkov.

Predpostavljamo, da razmah mobilnega poslovanja ni samo posledica skokovitega porasta prodaje oziroma ponudbe mobilne tehnologije. Tukaj gre za splet več vidikov: prednosti takega poslovanja (vseprisotnost, takojšnja povezljivost, pripravnost in dosegljivost ter lokalizacija), trendi na področju tehnoloških inovacij, storitve, zmanjševanje stroškov. Obseg mobilnega poslovanja bo rasel, vendar bo čutiti tudi nadaljne zadržke glede varnosti in nezaupanja pri uporabi storitev finančnega mobilnega poslovanja.

Zbrani podatki analize anketnega vprašalnika bodo pokazali, ob predpostavki, da bodo anketiranci izpolnjevali vestno in podajali resnične odgovore, slabo poznavanje možnosti m-poslovanja, skeptičnost, na drugi strani pa trend večje uporabe in zavedanja o storitvah m-poslovanja.

Predpostavljamo tudi, da izbira mobilnega operaterja v Sloveniji ni odvisna od cenovne politike posameznega ponudnika.

Uporabili smo analitični pristop, in sicer deduktivno sklepanje. Iz splošnih stališč, ki smo jih pridobivali s prebiranjem in preučevanjem virov in literature, in naših splošnih zazanav, smo definirali cilje in hipoteze raziskovanega področja. Sledijo primerjave opisanih dejstev. Povzeli smo nekatere raziskave drugih virov. Na koncu smo naredili še analizo in zaključke ankete. Seminarska naloga je razdeljena na dva sklopa. Prvi se nanaša na raziskovanje, opisovanje in obrazložitev, drugi predstavlja analizo in rezultate anketnega vprašalnika.

MOBILNO POSLOVANJE

Mobilno poslovanje lahko preprosto označimo kot podaljšek e-poslovanja na mobilne naprave. Če e-poslovanje pomeni uporabo računalniške in telekomunikacijske tehnologije v obstoječih poslovnih funkcija znotraj in zunaj podjetja, potem nam m-poslovanje prinaša dodatno dimenzijo – prenosljivost in dostopnost v realnem času do informacij, virov in orodij, ki so bila do nedavno dosegljiva le na namizju (OʼDriscoll, Reibstein in Shankar 2002).

M-poslovanje ne pomeni le izvedbe e-poslovanja z mobilnimi napravami, kot so mobilni telefoni, prenosni računalniki ali dlančniki, temveč prinaša povsem novo dimenzijo poslovanja z uvedbo nekaterih funkcionalnosti, ki so pri e-poslovanju omejene (OʼFarrell, Levine, Algroy, Pearce in Appelquist 2008). Nove funkcionalnosti, ki jih mobilno poslovanje uvaja lahko v grobem razdelimo v tri skupine:


63

• Uporabniška izkušnja (klasično e-poslovanje vključuje predvsem delo z računalniškimi in komunikacijskimi napravami v pisarni prek uporabe tipkovnice in miške, medtem, ko mobilno poslovanje poleg vseprisotnosti ponuja tudi nove uporabniške izkušnje, kot sta aktiviranje aplikacij z dotikom ali glasom)

• Poslovna integracija (mobilno poslovanje omogoča poslovanje izven pisarne, trenutno dosegljivost in povezanost delodajalca in zaposlenega, neobveznost tradicionalnega sestankovanja, hitro izvajanje ukrepov ob različnih poslovnih dogodkih in popolni mobilni dostop do vseh poslovnih aplikacij. Integracija poslovnega modela podjetja z možnostjo mobilnega poslovanja zahteva dodatne naloge, prinaša pa funkcionalnosti, ki jih sodobno podjetje mora imeti)

• Fleksibilno okolje (z uporabo brezžične mobilne tehnologije je uporabnikom dana svoboda. Poslujejo lahko povsod, delajo doma ali v pisarni, nakupujejo, sodelujejo in se povezujejo na različnih lokacijah, ob različnem času in v različnih priložnostih. To odpira nove možnosti organizacije poslovanja, predvsem v smislu projektne organizacije)

RAZVOJ MOBILNE TEHNOLOGIJE

Mobilno poslovanje je predvsem neločljivo povezano s hitrostmi prenosa. Večanje le teh omogoča razvoj novih mobilnih naprav in uvedbo novih funkcionalnosti. Razvoj na tem področju lahko strnemo v štiri sklope, ki jim pravijo tudi generacije:

• 1G – prva generacija mobilne tehnologije sega v leto 1980, gre pa za analogno mobilno tehnologijo, ki je imela precej omejitev in je bila namenjena le telefonskim pogovorom. Zaradi analogne tehnologije je šlo za precej velike naprave, ki so potrebovale ločeno napajanje in velike sprejemne antene. Pri prvi generaciji je značilna tudi delitev na več posameznih tehnologij, ki so se uporabljale na različnih koncih sveta, ker dogovora o enotni, standardni tehnologiji še ni bilo. Najbolj prodorna je bila evropska NMT (Nordic mobile telephone), ki se je najbolj uveljavila in bila dosegljiva tudi na slovenskem tržišču.

• 2G – druga generacije mobilne tehnologije je temeljila na digitalni tehnologiji, omogočala je višje hitrosti prenosa in dodatne, še danes priljubljene funkcionalnosti (SMS, WAP) Najbolj znana tehnologija druge generacije je GSM (Global System for Mobile Communications), ki je še danes standard mobilne tehnologije v večini držav, čeprav je ta standard že nadgrajen z standardom GPRS, ki omogoča hitrejše možnosti prenosa podatkov (do 144Kbps).

• 3G – tretja generacija mobilne tehnologije omogoča uporabo multimedijskih vsebin, visokih hitrosti prenosa (do 2Mbps) in možnost gostovanja po vseh razvitih deželah sveta. Tretja generacija pravzaprav uvaja mobilno poslovanje v pravem pomenu, žal pa ta tehnologija še ni povsem razvita, zato je tudi cenovno še precej neugodna.

• 4G – Četrta generacija mobilnih tehnologij je tehnologija prihodnosti, ki naj bi omogočala hitrosti prenosa med 100Mbps in 1Gbps. Šlo naj bi za razvoj mobilnega omrežja, podobnega današnjem stacionarnem računalniškem


64

omrežju, ki bazira na IP številkah (Jeon in Lee 2008). Poskusne vklope je za letošnje leto napovedala Japonska, komercialna uporaba pa ni predvidena pred letom 2015.

Če so hitrosti in tehnologije prenosa podatkov osnova za razvoj mobilnega poslovanja, so mobilne naprave tiste, ki končnemu uporabniku omogočajo učinkovito uporabo teh tehnologij. Razvoj mobilnih naprav je prilagojen razvoju tehnologij prenosa, kajti posamezne funkcionalnosti teh naprav so postale dostopne šele z razvojem novih generacij mobilnih tehnologij (Best 2007). Glavne zmožnosti sodobnih mobilnih naprav lahko razdelimo v naslednje kategorije:

• Multimedijske vsebine (fotoaparati visokih ločljivosti, video kamera, video snemalnik, video vsebine, avdio predvajalnik),

• Komunikacija (SMS, MMS, IM, potisna e-pošta),• Zabava (spletne igre, socialna omrežja, tematski mobilni portali),• Povezljivost (3G, Wi-Fi, Bluetooth, USB, GPRS),• Razširljivost (spominske kartice, mobilne tipkovnice),• Poslovnost (GPS, LBS, m-plačevanje, m-VoIP),

Mobilni telefoni so tako z razvojem tehnologije postali pametni mobilni telefoni (PDA – personal digital assistant), glavni proizvajalci teh naprav pa so podjetja Nokia, Samsung, HTC, Sony Ericsson in Palm. Prenosni računalniki postajajo manjši in s tem bolj primerni za mobilno uporabo (netbook).

TRENDI RAZVOJA MOBILNEGA POSLOVANJA

a) spletne trgovine, prilagojene mobilnim napravamČeprav je prodaja prek spletnih trgovin vsako leto višja, le te v večini primerov niso prilagojene

zahtevam, ki jih prinašajo manjši zasloni in ločljivost mobilnih naprav. Pomembnejše spletne trgovine so zato pripravile ločene spletne trgovine, ki z drugačnim uporabniškim vmesnikom omogočajo enostavno uporabo in navigacijo po strani. Pomemben dejavnik uspeha pri tem je določitev ključnih izdelkov ali storitev, kajti mobilni uporabniki spletnih trgovin za nakupovanje porabijo manj časa kot uporabniki stacionarnih dostopov.

b) mobilno IP telefoniranjeUporaba telefonije prek spleta je že dalj časa prisotna pri stacionarnih uporabnikih spleta.

Omogočeno je tako avdio kot video komuniciranje, najbolj znana med uporabniki je aplikacija Skype. Ključen pogoj za uporabo IP telefonskih zvez je dovolj hitra in stalna povezava v splet. Zadnje paketi mobilnih dostopov omogočajo neomejen dostop do spleta po dovolj nizki ceni, da lahko uporabniki polno izkoristijo to možnost in si s tem močno zmanjšajo stroške komunikacije.

c) mobilno plačevanjePlačevanje izdelkov ali storitev prek mobilnih naprav je povezano s ponudbo na trgu in

varnostjo takega plačevanja. Čeprav je to tehnološko že dovolj razvito, je glavni vzvod večji uporabi dogovor med bankami in ponudniki mobilnih dostopov. Ti naj bi v naprave že privzeto vgradili vso potrebno programsko opremo in varnostne certifikate. V letošnjem letu bosta na trg vstopili banki Barkley in ponudnik plačilnih sistemov Visa.

d) lokalizacijaStoritve, ki temeljijo na lokaciji uporabnika (LBS – Location based services) so značilne za

mobilno poslovanje in ocenjene kot zelo perspektivne. Temeljijo na osebnem pristopu uporabniku, kateremu so podane informacije, ki temeljijo na njegovi trenutni lokaciji (npr. uporabniku, ki


65

pristane na letališču se prikažejo informacije o bližnjih hotelskih nastanitvah ali restavracijah). Podjetja te storitve uporabljajo predvsem za sledenje svojih zaposlenih, izdelkov ali nabavnih poti.

e) mobilna televizijaUporaba mobilnih naprav za spremljanje televizijskih programov je še v začetnem razvoju,

njena potencialna priložnost pa je predvsem v namene trženja izdelkov ali storitev in v informativne namene (Zhang, Mao, Yang in Chen 2008). Velike televizijske hiše, kot je npr. CNN že omogočajo sprejem vsebin, prilagojenih mobilnim napravam. Zanimiv pri mobilni televiziji je strah vodilnih delavcev, da bi razširitev ponudbe lahko vplivala na storilnost in produktivnost zaposlenih.

f) upravljanje prek mobilnih napravZ veliko razširjenostjo so mobilne naprave postale pripomoček, prek katerega lahko

management podjetja upravlja s svojimi zaposlenimi. Posebej razvite aplikacije lahko razporejajo naloge, pošiljajo podatke in informacije različnim skupinam na njihove mobilne naprave. Programska oprema na strani uporabnika poskrbi za pravilen prikaz dobljenih podatkov in za možnost pošiljanja povratnih informacij.

g) M2MMobilna komunikacija med napravami (M2M –machine to machine) omogoča opravljanje

različnih dejavnosti brez neposredne vključitve uporabnika. Gre za avtomatično zbiranje podatkov o npr. zdravstvenem stanju uporabnika, tečajih delnic, kakovosti proizvodnje, porabi energije, statusu naročila, poročanju o napakah, stanju na cesti … Izmenjava teh podatkov poteka med napravami, medtem, ko si uporabnik zbirko tako dobljenih informacij lahko kadarkoli ogleda prek svoje mobilne naprave.

h) antivirusna programska opremaŠtevilo poskusov zlorabe informacij narašča skladno s številom uporabnikov. Ker je rast

uporabnikov mobilne tehnologije vse večja, je potrebno poskrbeti za zaščito pred zlorabami in tu so svojo priložnost opazili vodilni ponudniki antivirusnih rešitev za stacionarne sisteme.

PREDNOSTI, SLABOSTI IN VARNOST M-POSLOVANJA

Mobilno poslovanje je vedno bolj razširjeno. Vendar verjetno ne tako, kot so predvidevali, da bo (Skrt 2000). Zdi pa se, da se uporabniki dobro odzivajo na novosti in tako uporaba m-poslovanja narašča (Bowles 2005). Zato bom opredelila prednosti in slabosti m-poslovanja.

Prednosti m-poslovanja

Najbolj očitna prednost je vseprisotnost, saj neodvisnost od stacionarnih terminalov, omogoča razširitev funkcij e-poslovanja in vpeljavo novih, ki jih e-poslovanje ne omogoča (Lee 2005). Izrednega pomena je lokalizacija (Leskovšek 2000), saj lahko operater locira registriranega uporabnika in mu ponudi servise z lokalnimi informacijami ali urgentne klice (Schwiderski-Grosche 2002). Po mnenju Bowlesa (2005) je varnost zagotovljena na visoki ravni z uporabo protokolov in standardov, ki izhajajo iz internetnega okolja, in zagotavljajo osebno varnost, zasebnost komunikacij in integriteto podatkov.

Slabosti m-poslovanja

Tudi mobilne naprave imajo slabosti. Omejene so z velikostjo displaya, okorno tipkovnico, spominom, procesorjem in temu se bodo storitve morale prilagoditi (Schwiderski-Grosche 2002).


66

Lokalizacija je lahko tudi slabost. Registrirane upoabnike namreč lahko operater izsledi in tako posega v človekovo zasebnost, kar je z moralnega in pravnega vidika sporno. Omejitev m-poslovanja je tudi pasovna širina (Leskovšek 2000), ki onemogoča visoke hitrosti pri prenosu podatkov. Poleg tega so mobile naprave veliko bolj izpostavljene krajam in uničenju, kot stacionarne (Schwiderski-Grosche 2002). Ker se v njih nahajajo osebni in zaupni podatki, bi morali biti zavarovani tudi v primeru kraje. Varnost ostaja edina velika ovira uporabi m-poslovanja, pravi Bowles (2005), ki dokazuje, da je varnost lahko prednost in največja slabost m-poslovanja. Za podjetja in uporabnike so problemi varnosti: enkripcija podatkov, zavarovanje brezžičnih povezav, hekerji in virusi.

Varnost m-poslovanja

Varnost naj bi bila velika ovira širitvi uporabe m-poslovanja, hkrati pa predstavlja prednost le-tega. Vprašanje varnosti je še toliko pogostejše, ker so procesi m-poslovanja nepredstavljivi, in, ker združuje tehnologijo z zgodovino problemov z varnostjo pri uporabi. Zato lahko del odgovornosti za neuporabo storitev pripišemo strahu pred nevarnostmi, ki ga spodbuja medijsko opozarjanje na vsak polom oziroma nevarnost (Mesham 2000).

WAP (Wireless Aplication Protocol) deluje na podlagi standardov, ki zagotavljajo varnost aplikacije in transporta v brezžičnem okolju.

Varnost prenosaStandarda za varnost prenosa ali kanala sta WP-TCP (Wireless Profiled TCP), ki zagotavlja

varnost povezave, in WTLS (Wireless Transport Layer Security). Pri WTLS protokolu gre za zagotavljanje varnosti prenosa, ki je analogen internetnemu TLS (Transport Layer Security). To je standardizirano ime za širše uporabljan SSL (Secure Socket Layer). Kljub temu, da WTLS temelji na TLS, obstajajo med njima razlike, saj je WTLS zasnovan za ozkopasovne prenose podatkov in omrežja s slabimi povezavami (Certicom 2001). WTLS protokol podpira overovitev z uporabo digitalnega podpisa in certifikata javnega ključa ter zaupnost z enkripcijo brezžičnih podatkov (Yeun in Farnham 2001).

Varnost aplikacijePoleg varnosti prenosa je potrebna tudi varnost aplikacije. Standardi zagotavljanja varnosti so

WIM modul (Wap Identity Module), računalniški čip, nameščen v ali k napravi, ki podpira WAP, WMLSCrypt (WML Script Crypto API), ki programira povezavo do osrednjih varnostnih funkcij (Jonker 20003), in WPKI ključ (Wireless Public Key Infrastructure) (Certicom 2001). WPKI je infrastruktura javnih ključev, pomaknjena v mobilni svet (Mobitel), ki zagotavlja varnost. PKI (Public Key Infrastructure) je niz strojne in programske opreme, ljudi, politik in postopkov za izdelavo, upravljanje, shranjevanje, distribucijo in ukinitev ali razveljavitev digitalnih certifikatov. To infrastrukturo so znanstveniki, kolikor je bilo mogoče, prenesli na mobilne telefone, ostalo pa prilagodili in dopolnili (WAP Forum 2001). WPKI servisi omogočajo varen prenos informacij in podpirajo širok spekter aplikacij m-poslovanja (Yeun in Farnham 2001). Na Mobitelu (2009) celo trdijo, da je varnost zagotovljena na nivoju, ki je trenutno v svetu elektronske identifikacije in mobilnega plačevanja poznan kot najnaprednejši, najvišji in najvarnejši.«

Digitalni certifikat in podpisDigitalni certifikat, ki je overjen in zajema javni ključ ter informacije o njegovem lastniku,

namenu uporabe in času poteka, poveže ključ z lastnikom (Wikipedia 2009a). Tako zagotavlja določeno stopnjo varnosti m-poslovanja. Digitalni certifikat overi certifikatna agencija (Wikipedia 2009b).


67

http://wpki.mobitel.si/

http://wpki.mobitel.si/

»M:Certifikat se/.../ je nameščen na SUPERSIM, novi, varni pametni USIM-kartici, na kateri se nahaja kriptirni modul, ki skrbi za izdelavo ključev in podpisov.« (Mobitel 2009)

Slika 1 Varno m-poslovanje (E3P Work Group 2007)

1. Nakup SIM (Subscriber Identity Module) kartice: Registracijska agencija oblikuje identiteto osebe in dostavi SIM naročniku. Za to SIM je aktivna SSDC (Secure Signature Creation Device ), ki je dostopna vsem ponudnikom varnostnih storitev. Uporabnik prejme tudi kodo za aktivacijo kvalificiranega certifikata.

2. Registracija uporabnika / aktivacija certifikata: Ko želi uporabnik aktivirati kvalificirani certifikat, začne registracijska agencija postopek podpisa osebnih podatkov. Uporabnik preveri podatke in jih potrdi z vpisom aktivacijske kode. Ko prejme registracijska agencija podpisane osebne podatke, doda ostale ter jih posreduje certifikacijski agenciji, ki kreira, aktivira kvalificirani cetifikat ter ga objavi. Uporabnika, ki ima možnost spremeniti osebno številko, obvesti o statusu.

3. Opravljanje storitve: Ponudnik storitev zahteva podatke o identiteti uporabnika storitev od ponudnika varnih storitev, ki generira zahtevo po podpisu in jo pošlje na uporabnikov mobilni telefon. Uporabnik podpiše zahtevo z vnosom osebne številke. Ko to prejme ponudnik varnih storitev, preveri veljavnost podatkov podpisa in veljavnost certifikata, nato pošlje ponudniku storitev podatke o identiteti.

4. Prekinitev veljavnosti certifikata: Uporabnik se lahko odloči, da bo prenal uporabljati storitev in o tem obvesti registracijsko agencijo. Certifikat preneha veljati, če preteče ali se izgubi, izrabi SSCD. Registracijska agencija lahko tudi ugotovi, da je uporabnik kršil pravila Certifikacijske agencije ali zakone in zato prekine veljavnost certifikata.

Banke se danes pri m-plačevanju poslužujejo M-podpisa, ki je neke vrste nadgradnja M-certifikata.

Digitalni podpis generira mobilni telefon in je enakovreden lastnoročnemu podpisu. Vpis skrivne kode v kombinaciji s SIM kartico, ki vključuje WPKI kjuč, in z izbranim tekstom, oblikuje kriptografski algoritem, ki generira digitalni podpis. Posamezen podpis lahko povežemo z digitalnim certifikatom, saj je unikaten in potrjuje identiteto osebe brez neposredne komunikacije. (Giesecke & Devrient 2009).

»Ko se dokument digitalno podpiše, se vhodni podatki pretvorijo z zgoščevalno funkcijo, katere rezultat je prstni odtis dokumenta. Ko prstni odtis dokumenta enkripiramo z zasebnim ključem, dobimo digitalni podpis dokumenta.« (Halcom d. d. 2009).Ko pošljemo potrjeno sporočilo z digitalnim podpisom, se legalno zavežemo, za storitev oziroma dejanje, ki smo ga potrdili.

Primer enostavnega in varnega mobilnega plačevanja, ki uporablja digitalni podpis in deluje na običajnih mobilnih telefonih je Hal M-Payments (Halcom d. d. 2009). Uporablja tehnologijo javnih in


68

zasebnih ključev, shranjenih na pametni SIM kartici. WPKI »zagotavlja uporabnikom enako močno varovanje transakcij, kot jo pri uporabi običajnega računalnika za e-poslovanje nudi pametna kartica s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Ta velja za najmočnejšo (komercialno) obliko varovanja transakcij v e-poslovanju.« (Halcom d. d. 2009).

Razlika je le v tem, da je kvalificirano digitalno potrdilo shranjeno na pametni kartici SIM v mobilniku, ki opravlja funkcijo čitalca in računalnika. »Pri tem velja omeniti, da so mobilniki neprimerno bolj razširjene povezljive naprave kot osebni računalniki, zato je prihodnost digitalnega poslovanja nedvomno v uporabi mobilnika kot naprave za pravno veljavno podpisovanje na daljavo (mobilno elektronsko pero) in za varno in zanesljivo identifikacijo na daljavo (elektronska osebna izkaznica).« (Halcom d. d. 2009).

MOBILNI OPERATERJI IN PONUDNIKI STORITEV V SLOVENIJI

Mobilni telefoni niso več samo pripomoček za telefoniranje. Na tržišču je vedno več ponudbe, mobilna tehnologija se prilagaja potrebam potrošnika. Pojavljajo se predlogi, npr. o uporabi t.i. pametnih mobilnih telefonov pri pouku. Tudi področje mobilnega plačevanja gre hitro naprej. Poleg Monete in Si.nakupa smo dobili še storitev 1-2-3 plačam! uporabna le za imetnike osebnega računa pri Abanki.

Primerjava storitev

Mobilni operaterji in ponudniki storitev ponujajo veliko paketov, vendar pa vsega v seminarski nalogi ne pregledujemo. Primerjamo samo njihove osnovne in napredne storitve. V Sloveniji jih imamo sedem: Mobitel d.d., Si.mobil d.d, Tušmobil, Debitel telekomunikacije d.d., Izimobil d.d., T-2 mobil in M mobil. Mobitel, Si.mobil in Tušmobil omogočajo uporabnikom vstop v naročniško in predplačniško razmerje, Debitel, Izimobil in M mobil ponujajo samo predplačniški paket, pri T-2 je možna samo naročnina.

Tabela 1 prikazuje osnovne storitve, lahko tudi rečemo storitve, ki služijo kot opora mobilnemu poslovanju. Največ storitev ponujata Mobitel in Si.mobil, prednjači Mobitel. Pri prenosu podatkov zagotavljata številčno in najsodobnejšo ponudbo. Vidimo, da imajo tudi ostali ponudniki možnost tretje generacije mobilnih sistemov GSM (3G), le Tušmobil in M mobil ostajata še pri 2G. Pri Mobitelu je pester izbor glasovnih storitev in možnosti preverjanja stanja. Ostali ponudniki prav tako zagotavljajo bogato ponudbo glasovnih storitev, razen Tušmobila, kjer so zaenkrat na voljo samo pogovori. Pri polnjenju računa je pomembno omeniti storitev direktne polnitve računov brez vtipkavanja 16-mestne kode, ki jo omogoča tehnologija Margenta. Vtipka se le trimestno brezplačno številko in prisloni telefon ob POS terminal. Prvi s to ponudbo na slovenskem tržišču je Izimobil.

V Tabeli 2 smo primerjali napredne storitve ponudnikov mobilne tehnologije. V to skupino smo uvrstili storitve s stališča uporabnika. Ugotovimo, da Mobitel in Si.mobil prevladata s ponudbo nad manjšimi in mlajšimi operaterji, vsekakor pa je Mobitel leta pred svojo konkurenco. T-2 mobil nima nobene napredne storitve, dostop do storitev je možen preko treh sklopov T-2 UMTS, T-2 MVNO (gostovanje v omrežju Mobitel GSM) ter gostovanje v omrežjih tujih operaterjev. Tušmobil omogoča le mobilni internet. Debitel gostuje v Mobitelovem omrežju in ponuja Moneto ter vsebinski multimedijski portal Planet. Izimobil ima samo predplačniške pakete in prav tako zagotavlja storitve v omrežju Mobitel GSM, vendar kot dodatek ponuja le zabavne in informativne storitve. Tudi M mobil je predplačniški paket, ki je nastal v sodelovanju dveh družb Mercator, d.d. in Si.mobil d.d.


69

Zato njegovi uporabniki uporabljajo Si.mobilovo omrežje in Si.mobilove storitve za mobilni internet, nakup vstopnic ter nekaj zabavnih vsebin.

Tabela 1 Osnovne storitve mobilnih operaterjev in ponudnikov storitev v Sloveniji.

Mobitel Si.mobil Tušmobil Debitel Izimobil T‐2mobil Mmobil

predplačniki

naročniki

SMS tudiSMSzgrešeniklic

tudiSMSzgrešeniklici

tudiSMSzgrešeniklici

MMS

prenospodatkov

GPRS,UMTS,NeoWLAN,HSCSD,3GCSD,CSD,TS62

UMTS/HSDPA,GPRS/EDGE

GPRS CSD,GPRS,EDGE,UMTS

GPRS,UMTS,CSD

UMTS,MobitelGSM

GPRS,WAP,CSD,EDGE

glasovnestoritve

M:konferenca,Avtotelefon,SMSzgrešeniklici,Telefonskipredal,Konferenčnazveza,Preusmeritevklica,Čakajočiklic,Zadržanjezveze,Zaporazaklice,CLIP,CLIR,SOCLIR,ALS

Odzivnik,Klicnenastavitve,Videoklic,090številke

Pogovori Telefonskipredal,Zgrešeniklici,Konferenčnazveza,Čakajočiklic,Zaporazaklice,Vklopodzivnika,PlanetVideotelefonija,,CLIP,CLIR,SOCLIR,ALS

Pogovori,Čakajočiklic,Preusmeritevklica,Zelefonskipredal,Klicinaposebnešt.inšt.090,CLIP.

Glasovniklic,Preusmeritevklica,Čakajočiklic,Glasovnipredal,Zadržanjezveze

Odzivnik,Zaporazaklice,Zadržanjezveze,Čakajočiklic

polnjenjeračuna

MobikarEca,Moneta

E‐račun,naročniškiračuniprekoosebnihračunov,karEcaHalo

BankomaE,Vrednostnice

DebikarEca Iziračun,Prisloniganazid

VrednostnakarEcaMmobil

stanje Mojaporaba,poraba,Monitor,MonetaAlarm,MonitorMoneta,MonitorAlarm,Razčlenjenračun,Elektronskiračun

SMSstanje,StanjenaportaluVodafonelive!

Preverjanjeporabe

Debiključ,Debiklic,Debinet,P4949–NadzorporabeprekosporočilSMS


70

Tabela 2 Napredne storitve mobilnih operaterjev in ponudnikov storitev v Sloveniji

Mobitel Si.mobil Tušmobil

Debitel Izimobil T‐2mobil

Mmobil

mobilniinternet

Vodafonelive!,Si.web,povezavatelefonakotmodemzračunalnikom

tušmobilniinternet

Vodafonelive!

mobilnae‐pošta

StoritevBlackBerry,storitevVodafonelive!Mail,Mailposrednik

navigacijainlokacija

Mobikompas,Kjesem?,Kamgrem?,M:Navigacija,

Si.navigator,NavigacijaNokia,PrikazTrenutneLokacije(PTL)

m‐plačevanje

Moneta,M:bančništvo,M:vstopnica,MagnaPetrol

Plačiloparkirnine(samoKRinGO)¸Si.nakup,Hitravstopnica

Moneta,M:bančništvo,M:vstopnica,MagnaPetrol

Hitravstopnica

zabavneininforma.vnestoritve

MobilnaTV,AvdioinVideovsebine,Lokus,MMSmulEmedijskasporočila,Mobilnidostopdoslužbenepošte,Mobilnoglasovanjeinkviz,Mobilnaglasovnainfopostaja182000,Mobitelovepremijsketelefonskeštevilke090,SMSEvropskislovar,WEBpoštar,Planet,PakeE,Dobivase,Klepetalnica,LestvicaMobilnihmelodijPlanet10,MMSrazglednica,Teme,Mobitelovazabavnapostaja183000,AnimacijeinOzadja,Originalnemelodije,SimpaEje,Uporabniškiprogramiinigre,Uvertura,zvočniefekE,Videoblog,Videoportal,Videozvonenje,Prenesiskladbo.

MobilnaDVDteka–iTIVI,Muziq,igre,Slike,teme,poglejMMS,Klapa,Chat,Facebook

Planet Izimobilnomesto

Igre,Melodije,Predigre,Ozadja,Ohranjevalniki,GrafiE,Razglednice,Klepet

drugo M:Rokovnik,M:Namiznik,:CerEfikat,M:SEk,M:Komunikator


71

Primerjava cen1

Svoje analize cen nismo opravili, zato smo se poslužili že opravljene raziskave. Izvedena je bila septembra 2008, in sicer so primerjane cene pogovorov, SMS ter MMS sporočil pri Mobitelu in Si.mobilu v kategoriji mladi. Pri ostalih mobilnih operaterjih (vseh razen T-2 mobil) so podane cene paketov z osnovnimi storitvami, saj takih ugodnosti za mlade nimajo. Primerjava klicev v lastno, drugo in stacionarno omrežje, poslanih SMS in MMS ter znesek naročnine (razen pri M mobilu in Izimobilu) pokaže, da je cenovno najugodnejši Si.mobil (29,50 €), sledijo mu Tušmobil in Debitel. Mobitel se uvršča šele na četrto mesto. Najdražji je Izimobil (43,80 €), predvsem zaradi visoke cene klicev v Mobitel in Si.mobil omrežje.

Nakup in plačevanje različnih storitev in blaga od kjerkoli in kadarkoli, elektronska revolucija v elektronskem plačevanju ter hiter razvoj mobilno komunikacijskih tehnologij, narekujejo vedno večji pomen in vpliv rešitev brezgotovinskega plačevanja. Korošec (2006) pravi, da je mobilno plačevanje lahko alternativa obstoječim oblikam brezgotovinskega plačevanja, ali infrastruktura za vzpostavitev novega vala storitev prihodnosti: m-trgovine. M-plačevanje opredeljuje več definicij, omenimo dve, ki zadostujeta za naš namen. Na splošno bi lahko rekli, da je mobilno plačevanje takrat, ko mobilni telefon postane plačilni instrument. Po definiciji Mobile Payment Foruma (2002) pa je mobilno plačevanje proces izmenjave finančne vrednosti med dvema strankama s pomočjo mobilne naprave v zameno za blago ali storitve. Leskovšek (2007) mobilno plačevanje, skupaj z mobilnim bančništvom in mobilnim borznim trgovanjem uvršča med finančno mobilno storitev, storitev s stališča uporabnika. Pri nas imamo dve obliki: Moneto in Si.nakup. V seminarski nalogi smo v nadaljevanju predstavili samo Moneto.

Pogoji za uvedbo

Pilhar (2006) pravi, da je glavni razlog za uvedbo v dodani vrednosti in priročnosti, zmanjšanju stroškov uvedbe storitev in hitrejšem povečevanju dobička. Storitev temelji na tehnologiji, stroških, kvaliteti, vrsti storitve, varnosti in poslovnih zahtevah. Tehnologije naj bi zadostile osnovnim načelom in zahtevam pri iskanju rešitev. Pri stroških je potrebno zagotoviti konkurenčnost in učinkovitost, saj gre predvsem za mikro plačila. Kvaliteta zagotavlja enostavnost, zanesljivost in preglednost, vrsta storitve omogoča sistem zasebnim in poslovnim uporabnikom. Potrebne so varnostne metode za varno delovanje transakcij in zminimiziranje faktorjev tveganja pri brezgotovinskih plačilih. Poslovne zahteve so število uporabnikov, kritična masa ponudnikov blaga in storitev ter oblikovanje poslovnega modela za finančne institucije. Našteti pogoji nakazujejo verigo udeležencev v storitvi “mobilna denarnica”.

Udeleženci

Mobilno plačevanje se vzpostavi, ko so določeni pogoji zagotovoljeni in udeleženci definirani. Pilher (2006) piše, da tipična transakcija vključuje vsaj kupca, trgovca, mobilnega operaterja in banko. Mobilni operaterji imajo poslovni odnos s strankami, sistem za zaračunavanje transakcij in ponudbo mobilnih portalov. Pilher (2006) pravi, da imajo banke (npr. NKMB) in izdajatelji kreditnih kartic (npr. Visa) ključen odnos s ponudniki storitev in blaga ter kupci, izkušnje s plačevanjem in obvladovanjem tveganja, zagotavljajo pa tudi potrebno infrastrukturo. Proizvajalci mobilnih


72

1Povzetopo:Administrator.2008.Katerimobilnioperaterjenajcenejši?Sporočilovspletnirazpravi.Splet,19.september.Hkp://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=28398(15.2.2009).

telefonov ter ponudniki mobilnih aplikacijskih platform in terminalov omogočajo vsa tehnološka orodja. Podjetja vstopajo s ponudbo blaga in storitev ter tako lahko približajo svoje poslovanje navadam in potrebam potrošnikom. Na koncu verige pa so uporabniki.

Moneta

Moneta je storitev brezgotovinskega plačevanja z mobilnim telefonom, je oblika plačilnega instrumenta v lasti družbe Mobitel d.d. in Nove KBM. Prvotno vlogo je imel za plačevanje in nakupe manjših vrednosti. Z nadgradnjo sistema leta 2004 pa se je mobilno plačevanje zaokrožilo tudi na možnost poravnave nakupov visokih zneskov neposredno preko transakcijskega računa pri banki. Zato Moneto lahko poleg naročnikov Mobitela in Debitela, sedaj uporabljajo tudi predplačniki, ki imajo odprt račun pri NKBM ali Poštni Banki Slovenije. Postopek plačevanja poteka preko osnovnega identifikacijskega dokumenta, ki je uporabnikova mobilna številka (za naročnike), ali preko osebne številke (MPN) in geslom za vklop osebne številke moneta (MPP), za predplačnike in komintente navednih bank. Moneta pomeni odloženo plačilo, saj račun poravnamo enkrat mesečno v sklopu mesečne naročnine, ali z bančnim računom pri omenjenih bankah. Soroszy (2009) pravi, da danes lahko plačujemo že na več kot 6500 plačilnih mestih v Sloveniji, ki so označena in opremljena z znakom Moneta. Plačilna mesta so razvrščena v štiri vrste: Moneta Internet, Moneta Avtomati, Moneta Terminali in Moneta v Telefonski prodaji. Razlikujejo se glede na poslovni program in najprimernejši način plačevanja posameznih storitev ponudnikov. Moneto Internet se uporablja pri nakupu in plačilu izdelkov in storitev na internetu. Moneta Avtomati omogoča plačevanje na avtomatih (npr. parkomat). Moneta Terminali so podobni pos-terminalom (gostinska ponudba, taksiji, turistične agencije, bencinske črpalke itd.).

REZULTATI ANKETE

V okviru raziskave smo opravili anketo na temo mobilnega poslovanja, s katero smo prišli do novih spoznanj in potrditev naših začetnih predpostavk. Anketa je vsebovala 18 vprašanj, ki jih je v celoti rešilo 61 anketirancev, med katerimi je bilo 60 % žensk in 40 % moških. Največ anketirancev (54 %) je bilo v starostnem razredu od 25 do 35 let in v starostnem razredu 35 do 45 let (29,5 %). Populacije, za katero se predvideva množična uporaba mobilne tehnologije (15 do 25 let) je bila zastopana v manjšem obsegu, le 3,5 %. Vsi anketiranci uporabljajo mobilne naprave, največ mobilne telefone (100%) in prenosnike (88 %). V splet se jih prek mobilnih naprav povezuje le 8,2 %, kar ocenjujemo za veliko tržno priložnost ponudnikov mobilnega dostopa. Med najbolj uporabljenimi storitvami za mobilne uporabnike so brskanje po spletu (98 %), dostop do elektronske pošte (95 %) in mobilno plačevanje (65 %). Pri mobilnem plačevanju je mišljena uporaba plačilne storitve Moneta. Kot največjo oviro pri večji uporabi mobilnega dostopa je največ anketirancev izbralo predrag dostop (36 %) in premajhne zaslone naprav (22 %). Dobra tretjina (34 %) uporabnikov bi bila pripravljena za neomejen mesečni dostop do interneta plačati od 5 do 10 €, slaba tretjina (29 %) manj kot 5€ in le 4 % uporabnikov več kot 20€.

Rezultati ankete o varnosti m-poslovanja zavračajo hipotezo, da uporabniki ne uporabljajo m-poslovanja, ker mislijo, da le-to ni varno. Kar 57,37 % uporabnikov namreč pozna ali deloma pozna mehanizme zagotavljanja varnosti, ostali pa jih ne poznajo. Velika večina (73,77 %) tudi meni, da je m-poslovanje enako varno kot e-poslovanje in le 6,56 % jih meni, da ni varno. Zato tudi ne preseneča, da le 3.28 % anketirancev m-poslovanja ne uporablja, ker to ni varno. Razlogi za


73

neuporabo, ki v prevladujejo so tako priljubljenost m-poslovanja (19,67 %), premalo ponudnikov (9,84 %) in neseznanjenost s ponudniki (8,20%).

Najugodnejša ponudnika sta Si.mobil in Tušmobil, vendar največ (72 %) vprašanih uporablja Mobitel, le 25 % Si.mobil in enak delež 2% Tušmobil in T-2 mobil. Izbira operateja je pri večini (26 %) bila pogojena s službenim telefonom (izbrala jim ga je organizacija, kjer delajo), drugi najpogostejši razlog je bila ugodna cena (naročnina, pogovori, dodatne storitve), na zadnjem mestu pa izbira cenovno ugodnega paketa s sklenitvijo naročniškega razmerja (7 %). Vsi vprašani poznajo Moneto, vendar jo več kot polovica (56 %) ne uporablja. Ostali jo uporabljajo, predvsem za plačilo telegrama, parkirnine, dostop do zemljiške knjige in nakup vstopnic.

SKLEP

Mobilno poslovanje ni več tehnologija prihodnosti, temveč je že vstopila v naše življenje. Razvoj mobilnih naprav, hitrosti prenosa podatkov in cenovno ugoden dostop do mobilnih omrežij povečuje število uporabnikov. To na drugi strani pomeni priložnost za razvoj mobilnem poslovanju prilagojenih storitev.

V razpravi o prednostih in slabostih prevlada pri današnjem načinu življenja prav gotovo lastnost mobilnih telefonov, da jih lahko nosimo s seboj, saj si stvari želimo, ali jih moramo opraviti, zdaj in takoj, ne glede na to, kje se nahajamo. Razpravo o varnosti m-poslovanja pa lahko zaključimo z ugotovitvijo, da naj se strokovnjaki še tako trudijo, da bi čim bolje zavarovali aplikacije ali prenos podatkov, obstaja vedno možnost zlorabe. Kljub vsemu lahko rečemo, da je na področju m-poslovanja za varnost dobro poskrbljeno in varnost ne bi smela biti ovira širitvi m-poslovanja.

Storitve mobilnega poslovanja delimo v dve skupini. Prva kot opora m-poslovanju (glasovne storitve, SMS in MMS, preverjanje stanja in polnjenje računov) in v drugi, storitve s stališča uporabnika. Ugotovili smo, da vsi mobilni operaterji zagotavljajo osnovne storitve oziroma storitve iz prve skupine. Največ storitev iz druge skupine ponujata Mobitel in Si.mobil, Mobitel je daleč pred svojo knkurenco. Ponudniki, ki gostujejo v Mobitelovih in Si.mobilovih omrežjih, so svojo ponudbo razširili z nekaterimi dodatnimi storitvami teh dveh operaterjev. Predpostavljali smo, da izbira mobilnega operaterja v Sloveniji ni odvisna od cen storitev posameznega ponudnika, kar so potrdili rezultati ankete, ki pravijo, da je kljub cenovno ugodnejšim Si.mobilovim paketom največ uporabnikov Mobitela, ki je četrti najugodnejši. Tudi pri uporabi Monete, se je izkazalo, da jo večina ne uporablja, če pa že, potem le za nakupe in plačila zneskov manjših vrednosti.

Literatura

Administrator. 2008. Kateri mobilni operater je najcenejši? Sporočilo v spletni razpravi. Splet, 19. september. Http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=28398 (15. 2. 2009).

Administrator. 2009. 1-2-3 plačam! – Nova storitev m-plačevanje. Sporočilo v spletni razpravi. Splet, 27. februar. Http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?clID=34467 (28.2.2009).

Best, Jo. 2007. 10 mobile trends: Should you care? Http://www.zdnet.com.au/insight/hardware/soa/10-mobile-trends-Should-you-care-/0,139023759,339273711-1,00.htm (25. 2. 2009).

Lee, Carol. 2005. Mobile Business: Barrier or Facilitator of Collaboration? Http://www.ocf.berkeley.edu/~cwlee/definition.html (29. 1. 2009).

Bowles, Marc. 2005. M-commerce. Http://marcbowles.com/courses/amc_mobile/amcec_4.htm (10. 2. 2009).


74

Http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=28398

Http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?ClID=28398

Http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?clID=34467

Http://dne.enaa.com/prikaziCL.asp?clID=34467

Http://www.zdnet.com.au/insight/hardware/soa/10-mobile-trends-Should-you-care-/0,139023759,339273711-1,00.htm




Http://www.ocf.berkeley.edu/~cwlee/definition.html




Http://marcbowles.com/courses/amc_mobile/amcec_4.htm

Http://marcbowles.com/courses/amc_mobile/amcec_4.htm

Certicom. 2001. Complete WAP Security from Certicom. Http://www.comms.scitech.susx.ac.uk/fft/networking/WAPsec.pdf (16. 2. 2009).

Certificate authority. 2009b. V Wikipedia. Http://en.wikipedia.org/wiki/Public_key_certificate (5. 2. 2009).Debitel telekomunikacije d.d. 2009. Vstopna stran. Http://www.debitel.si (20. 2. 2009).E3P Work Group. 2007 wPKI Specification. Http://www.signature.lt/KK/wPKI-specification.pdf (3. 2. 2009).Gabrovšek, Luka. 2003. Analiza gibanja cen mobilne tehnologije v Sloveniji. Diplomsko delo Ekonomska

fakulteta, Univerza v Ljubljanni. Http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/gabrovsek1172.pdf (24. 2. 2009).Giesecke & Devrient. 2009. UniverSIM WPKI. Http://www.gi-de.com (10. 2. 2009).Halcom d. d. 2009. Vstopna stran. Http://www.halcom-ca.si/index.php?section=1 (25. 1. 2009).Hribar, Uroš. 2003. Mobilno poslovanje. Središče za elektronsko poslovanje, Fakulteta za organizacijske

vede, Univerza v Mariboru. Http://ecom.fov.uni-mb.si/Laboratoriji/Predstavitve/Vaje%20%20mobilno%20poslovanje.pdf (22. 1. 2009).

Izimobil d.d. 2009. Vstopna stran. Http://www.izimobil.si (20. 2. 2009).Jakupović, Esad. 2008. Mobilno poslovanje: “Delo v gibanju” osvaja. Html besedilo. Kapital, št. 439. Http://

www.revijakapital.com/kapital/infotehnologije.php?idclanka=5484 (23. 1. 2009).Jeon, Jonghong in Seungyun Lee. 2008. Technical Trends of Mobile Web 2.0: What Next ?. Http://

www.research.att.com/~rjana/MobEA2008/final/mobea2008_submission_6-1.pdf. (18. 2. 2009).Jonker, Jan Willem. 2003. M-commerce and M-payment ʻCombining technologiesʼ. Http://www.few.vu.nl/stagebureau/werkstuk/werkstukken/werkstuk-jonker.pdf (13. 2. 2009).Karnouskos, Stamatis in András Vilmos. 2004. The European Perspective on Mobile Payments. IEEE

Symposium on Trends in Communications (SympoTIC '04). Bratislava, Slovakia. Http:// sempos.com/uploadfiles/SEMPOS_Sympotic2004.pdf (25. 1. 2009).

Kobeja, Boris. 2001. Priročnik za pisce strokovnih besedil. Koper: Visoka šola za management v Kopru.Korošec, Dean. 2006. Inovativno medpanožno povezovanje storitev: priložnost in izziv. Http://www.nessi-

slovenia.com/GetDocument.aspx?DocumentId=a92782b2-8aea-4e9f-a078-61099c15461b (21. 2. 2009).

Leskovšek, Tomaž. 2007. EON. m-poslovanje in storitve vezane na lokacijo uporabnika. Http://www.i-tk.org/html/tk2000.htm (25. 1. 2009).

M mobil. 2009. Vstopna stran. Http://www.mercator.si/mmobil (20. 2. 2009).Mesham, James. 2000 M-commerce security. Http://www.tdap.co.uk/uk/archive/billing/bill(fml_0012).html

(21. 1. 2009).Mobitel d.d. 2009. M:certifikat. Http://wpki.mobitel.si (10. 2. 2009).Mobitel d.d. 2009. Vstopna stran. Http://www.mobitel.si (20. 2. 2009).O'driscoll, Tony, David Reibstein, Venkatesh Shankar. 2002. Mobile e-Business: Distruptive Technology or

Untethered Extension Business as Usual? University of Maryland;NC State UnivserityOʼFarrell, Michael J., John R. Levine., Jonstein Algroy, James Pearce in Daniel Appelquist. 2008. Mobile

Internet For Dummies. Wiley Publishing, Inc.Pilhar, Tomaž. 2006. Razvoj odprtega sistema za mobilno plačevanje. Magistrsko delo, Ekonomska

fakulteta, Univerza v Ljubljani. Http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/pihlar2891.pdf (2. 2. 2009).Public key certificate. 2009a. V Wikipedia. Http://en.wikipedia.org/wiki/Public_key_certificate (5. 2. 2009).Schwiderski-Grosche, Scarlet. 2002. Secure M-Commerce. Http://www.isg.rhul.ac.uk/~scarlet/documents/

Secure%20m-commerce%20ECEJ.pdf (21. 1. 2009).Si.mobil. 2009. Vstopna stran. Http://www.simobil.si (20. 2. 2009).Skrt, Radoš. 2000. Mobilno poslovanje. Http://www.nasvet.com/mobilno-poslovanje (25. 1. 2009).


75

Http://www.comms.scitech.susx.ac.uk/fft/networking/WAPsec.pdf




Http://en.wikipedia.org/wiki/Public_key_certificate


Http://www.debitel.si

Http://www.debitel.si

Http://www.signature.lt/KK/wPKI-specification.pdf

Http://www.signature.lt/KK/wPKI-specification.pdf

Http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/gabrovsek1172.pdf

Http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/gabrovsek1172.pdf

Http://www.gi-de.com

Http://www.gi-de.com

Http://www.halcom-ca.si/index.php?section=1

Http://www.halcom-ca.si/index.php?section=1

Http://ecom.fov.uni-mb.si/Laboratoriji/Predstavitve/Vaje%20%20mobilno%20poslovanje.pdf




Http://www.izimobil.si

Http://www.izimobil.si

Http://www.revijakapital.com/kapital/infotehnologije.php?idclanka=5484




Http://www.research.att.com/~rjana/MobEA2008/final/mobea2008_submission_6-1.pdf




Http://www.few.vu.nl/stagebureau/werkstuk/werkstukken/werkstuk-jonker.pdf

Http://www.few.vu.nl/stagebureau/werkstuk/werkstukken/werkstuk-jonker.pdf

Http://www.nessi-slovenia.com/GetDocument.aspx?DocumentId=a92782b2-8aea-4e9f-a078-61099c15461b




Http://www.i-tk.org/html/tk2000.htm




Http://www.mercator.si/mmobil

Http://www.mercator.si/mmobil

http://www.tdap.co.uk/uk/archive/billing/bill(fml_0012).html

http://www.tdap.co.uk/uk/archive/billing/bill(fml_0012).html

Http://wpki.mobitel.si

Http://wpki.mobitel.si

Http://www.mobitel.si

Http://www.mobitel.si

http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/pihlar2891.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/pihlar2891.pdf



Http://www.isg.rhul.ac.uk/~scarlet/documents/Secure%20m-commerce%20ECEJ.pdf




Http://www.simobil.si

Http://www.simobil.si

Http://www.nasvet.com/mobilno-poslovanje

Http://www.nasvet.com/mobilno-poslovanje

Soroszy, Janja. 2009. Mobilni telefon kot denarnica. Delo. FT, 16. februar, št. 138.Sulčič, Viktorija, Alja Sulčič in Dušan Lesjak. 2008. Osnove e-poslovanja. Študijsko gradivo iz e-učilnice.

Fakulteta za management, Univerza na Primorskem.T-2 mobil. 2009. Dostopnost mobilnih komunikacij. Http://www.t-2.net/?ctxID=002966&funcID=1 (20. 2. 2009).Tušmobil. 2009. Vstopna stran. Http://www.tusmobil.si (20. 2. 2009).Vučić, Nenad. 2007. Že plačujete mobilno? Html besedilo. Kapital, št. 409. Http://www.revijakapital.com/

kapital/infotehnologije.php?idclanka=4490 (28. 2. 2009).Yeun,Chan Yeob in Tim Farnham. 2001. Secure M-Commerce with WPKI. Http://www.iris.re.kr/iwap01/

program/download/g07_paper.pdf (3. 2. 2009).Wireless Application Protocol Forum, Ltd. 2001. Wireless Application Protocol, Public Key Infrastructure

definition.Http://www.wmlclub.com/docs/especwap2.0/WAP-217-WPKI-20010424-a.pdf (3. 2. 2009).Zhang, Yan, Shiwen Mao, Laurence T. Yang, Thomas M. Chen. 2008. Broadband mobile multimedia.

CRCPress.


76

Http://www.t-2.net/?ctxID=002966&funcID=1

Http://www.t-2.net/?ctxID=002966&funcID=1

Http://www.tusmobil.si

Http://www.tusmobil.si





Http://www.iris.re.kr/iwap01/program/download/g07_paper.pdf






ODPRTOKODNE REŠITVE V PODJETJU

Darja Rajšp, Primož Vidnar in Mateja Laure

UVOD

Obravnavana tema z naslovom Odprtokodne rešitve v podjetju je zelo kompleksnega značaja. V nalogi bomo raziskali kaj sploh je odprtokodna programska oprema, kakšen je njen nastanek in delovanje, tehnologijo in svetovni razvoj. Pobliže si bomo ogledali kako deluje odprta koda. Nadalje bomo predstavili pravni okvir za odprtokodno programsko opremo, ki je v našem primeru zelo pomemben, se seznanili z ustvarjalci odprte kode, skušali pojasniti zakaj bi jo uvedli v naše poslovno okolje. Pripravili argumente za in proti, predstavili primere dobre prakse, se seznanili s COKS-om in njegovo vlogo v Sloveniji.

Naša glavna in poglavitna naloga pa je, da ugotovimo najprej kako bi odprtokodne rešitve vpeljali v podjetje, ki že uporablja lastniške programe, kaj z uvedbo odprtokodnih rešitev v podjetje pridobimo, kakšne so morebitne težave pri njeni uvedbi in kasneje pri njeni uporabi. Ugotovili bomo kaj nam prinaša odprta koda v povezavi s tehnologijo in njenim svetovnim razvojem ter s kakšnimi stroški je povezana, če jo uvedemo v podjetje, ki že uporablja lastniške programe in če jo uvedemo v podjetje, ki je komaj pričelo s poslovanjem.

Naš cilj in namen je, da v nalogi prikažemo pomembnost uvedbe odprtokodnih rešitev v podjetje, da raziščemo argumente za in proti njeni uvedbi v podjetje ter da predvidimo nevarnosti, ki bi jih utegnila prinesti uvedba odprtokodnih rešitev v podjetje, jih proučimo in na drugi strani prikažemo vse prednosti njene uvedbe, tudi dolgoročno v primerjavi z uporabo lastniških (plačljivih) programov. Poslanstvo in vlogo COKS-a.

Nadalje se bomo seznanili s tem kako odprtokodna programska oprema vpliva na spremembe v informacijsko komunikacijski tehnologiji.

Obravnavali bomo tudi stereotipe povezane z odprto kodo. V nalogi bomo tudi predstavili delovanje odprtokodnih skupnosti, obravnavali pa bomo tudi kako uporabiti open-source licenco.

Naša hipoteza pa je ta, da dolgoročno prinaša uvedba in integracija odprtokodnih rešitev v podjetje koristi, tako glede višine stroškov, kakor tudi glede obvladovanja sistema in odprave napak.

Pojem Odprtokodnih rešitev je izredno obsežen, zato se bomo omejili le na nekaj splošnih značilnosti kot so: je odprtokodna programska oprema, njen in čisti začetki, generalna ideja odprte kode, kako odprta koda deluje, njen pravni okvir, kdo so njeni ustvarjalci, odprta koda, odprte kode v poslovno okolje, odprte kode danes v podjetjih.

Na splošno bomo predstavili Center odprte kode Slovenije- COKS in njegovo vlogo. V prispevku se bomo spraševali je postala odprta koda tako privlačna, za in proti, kaj nam prinaša prihodnost. Na koncu pa bomo predstavili primere dobre prakse.

Omejitev raziskave je v dostopnosti literature, ker na to temo ni dovolj spisanega bo naša raziskava temeljila predvsem na internetnih virih in internih virih organizacije, na kateri bomo obravnavali primer dobre prakse.

Ker smo si zadali zelo obsežne cilje, bi kot omejitev navedli tudi to, da morda ne bomo mogli vseh ciljev realizirati.


77

Kot metode raziskovanja bomo v osnovi uporabili mikroekonomsko raziskavo, ki bo dinamična, saj bomo proučevali proces nastajanja in širjenja odprtokodnih rešitev, ki jih je povzročila njihova uvedba.

Kot osnovni pristop k raziskovanju bomo uporabili deskriptivni pristop, saj bomo dali prednost opisu delovanja in strukture odprtokodnih rešitev v podjetju. V tem pristopu bomo stremeli k zgodovinski metodi, saj bomo na podlagi različnih virov in dokaznega gradiva spoznavali, kaj se je v preteklosti dogajalo z odprto kodo in tudi vzroke, zaradi katerih je do uvedbe le-te prišlo.

NA SPLOŠNO O ODPRTOKODNIH REŠITVAH

Kakovostne poslovne informacijske rešitve prevzemajo ključno vlogo pri učinkovitem organiziranju, vodenju in upravljanju podjetij. Informacijske tehnologije so ključne konkurenčne prednosti najboljših. Odprto kodna programska oprema je programska oprema pri kateri lahko dostopamo do kode, v to kodo lahko vsakdo posega in jo razpečuje (Agenda, 2009).

Veliko nas uporablja razne programe, ki so plačljivi, za njih je treba velikokrat odšteti ogromne denarje, toda obstaja kar nekaj odprtokodnih programov, ki so brezplačni in delujejo enako dobro, hkrati pa se nam ni treba bati, da z njihovo uporabo kršimo zakon o avtorstvu in podobno.

Podjetja in posamezniki ponujajo različne programe, ki nadomestijo plačljive programe, nekateri izmed teh so:

• OpenOffice.org - zamenjava za MS Office 2003, vsebuje vse od Worda, Excela, power point...( Openoffice, 2008).

• AbiWord - zamenjava za MS Word (Abiword, 2008)• PDFCreator - zamenjava za Adobe Acrobat Standard 6 in Adobe Acrobat Professional

(Sourceforge, 2008)• Foxit reader- odličen brezplačen PDF reader, kot konkurenca Acrobat readerju, majhen in

hiter (Foxitsoftware, 2008)• MySQL - zamenjava za Access in MS SQL Server 2005 (Mysql, 2008)• Thunderbird - zamenjava za Outlook Express ali Microsoft Outlook. (Mozzila, 2008)• Blender3D - zamenjava za 3Ds Max, Maya in TrueSpace (Blender3d, 2008)• Dia - zamenjava za MS Visio Standard (Gnome, 2008)• Firefox - zamenjava za Internet Explorer 6.0, Opera 8 in Netscape (Mozilla, 2008)• 7-ZIP - zamenjava za Winzip in PKZip (7-zip, 2008)• Audacity - zamenjava za Adobe Audition in Sound Forge (Audacity sourceforge, 2008)• OpenAntivirus - zamenjava za Panda in Symantec (Openantivirus, 2008)• CDEX- zamenjava za EasyCD-DA (Sourceforge, 2008)• Bloodshed - zamenjava za Microsoft Visual C++.NET 2003, Borland C++ Builder

(Bloodshed, 2008)• PHP - zamenjava za ASP.net (Php, 2008).

Zgodovina odprte kode

Zgodovina odprte kode je le malo krajša od zgodovine računalništva. Z IBM-ovimi računalniki je v 60-ih letih prišla programska oprema, ki je bila prosta in odprta. Dobili so kodo in dovoljenje, da jo spreminjajo, izboljšujejo in si jo delijo med seboj. Pojavile so se skupine uporabnikov (SHARE uporabniki, IBM 701 in DECUS), ki so uporabljali UNIX, katerega verzije so bile do 70-ih let proste in so jih dobili skupaj s kodo. V 70-ih in 80-ih je postala prej omenjena programska


78

oprema licenčna in je ni bilo dovoljeno deliti, izboljševati in spreminjati. Vzrok za to je bil v tem, da je proizvajalec AT&T z Unixom želel zaslužiti. Ker to nekaterim ni bilo všeč, so začeli delati na osvoboditvi programske opreme.

Free Software Foundation je imel željo razviti operacijski sistem. Leta 1989 se pojavi prva odprtokodna licenca: GNU GPL - General Public Licence, katere avtor je eden izmed pomembnejših ustvarjalcev odprte kode Richard M. Stallman, ki je prvi definiral pogoje dela s prosto odprtokodno programsko opremo in širjenje le te. Podobno kot odprti standardi (open standard), so raziskovalci z dostopom do Advanced Research Projects Agency Network (ARPANET) uporabljali proces imenovan Request for Comments za razvoj telekomunikacijskih mrežnih protokolov. Ta skupinski proces v 60. letih prejšnjega stoletja je privedel do razvoja interneta. Leto 1969 je najpomembnejše glede pridobitve odprtokodne kulture. Dvomljivo je ali bi cilji te kulture bili doseženi brez interneta. Globalna mreža ne ustvarja samo okolja kjer so kulturni produkti splošno dostopni, ampak omogoča tudi lahko in poceni redistribucijo produktov v različne skupnosti.

Leta 1998 je Christine Paterson na strategijski seji v Kaliforniji predlagala izraz odprta koda, kot reakcija na odločitev Netscape-a, da preda izvorno kodo Navigatorja. Izraz je dobil na veljavi na dogodku »Freeware Summit«, ki ga je organiziral Tim O'Reilly in so ga obiskale vodje mnogih najbolj pomembnih prosto in odprtokodnih projektov ( Kiberpipa, 2009).

Pravna osnova

Na straneh Coks-a je objavljen zanimiv članek v katerem je zapisano, da mora biti odprtokoden program izdan pod licenco in da tudi za odprto kodo veljajo določene pravne značilnosti. Licenca mora biti potrjena s strani Open Source Initiative. Varstvo avtorskih pravic programske opreme je zaščiteno tudi s slovensko pravno zakonodajo in sicer z Ustavo, z ZASP, Kazenskim zakonikom, Zakonom o sodiščih,...(Center odprte kode Slovenije, 2008).

Prav tako je zanimiv članek na straneh Zavoda Iprok, ki nosi naslov Pravni okvir za OKPO, kjer so navedeni trije elementi: arhitektura, izvirna in binarna koda, ki so pomembni pri programski opremi glede njenega pravnega varovanja (IPROK, 2008).

V delu Urha Srečnika z naslovom Odprta koda - pravni in družbeni vidiki je zapisano,da je nek program odprtokoden mora, kot je bilo že prej omenjeno zadostovati pogojem Open Source Initiative, v katerem je navedeno, da lahko vsakdo brezplačno ali za plačilo tovrstno programsko opremo svobodno distribuira, da licenca nikogar ne sme omejevati,…Zapisano je, da je v praksi razširjena napačna interpretacija odprte kode in sicer, da marsikdo misli, da se za distribucijo le-te ne sme zaračunavati. Programerji, ki delajo na razvijanju dela odprtokodnih rešitev, ki bodo kasneje izdana pod licenco, morajo predvideti kasnejše težave še pred združitvijo svojih rešitev v odprto kodo. Kot najlažja je zapisana rešitev licenčnih konfliktov tako, da vprašamo avtorja ali je pripravljen re-licencirati svojo kodo za namen združevanja. Na podlagi tehnično pravne preiskave vseh pogodb pod katerimi je bilo razvito lahko ugotavljamo lastnino programja, zato je zaželeno, da programerji in njihovi menedžerji hranijo vso dokumentacijo v zvezi s tem in sicer o pogodbenem in licenčnem statusu vseh, ki prispevajo h kodi (Srečnik, 2007).

Naše mnenje pa je, da je področje avtorskih pravic potrebno dosledno upoštevati tudi na področju informacijske tehnologije.


79

ORGANIZACIJE

Center odprte kode Slovenije COKS

Ustanovitev COKS-a (Center odprte kode Slovenije) leta 2007 in njegovo začetno delovanje je financiralo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS, njegovi ustanovitelji pa so bili tudi Agenda d.o.o., ki je tudi njegov koordinator, Inštituti IPKOR, OKO, Spark, Nevron d.o.o. in Jožef Stefan (oddelek za odprte sisteme in mreže), Šolski center Velenje, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru in Fakulteta za management Koper Univerze na Primorskem. Vsi prej omenjeni subjekti so združeni v konzorcij. Center odprte kode Slovenije je nacionalni spodbujevalec razvoja, uporabe in znanja na področju odprte kode in svojim uporabnikom nudi centraliziran sistem storitve pomoči in podpore. Zagotavlja pa tudi rešitve za potrebe javnega in zasebnega sektorja. Poslanstvo je pospeševanje razvoja, vzpodbujanje uporabe, oblikovanje dobrih praks, povezovanje in sodelovanje uporabnikov in razvijalcev ter ponudnikov, širjenje znanja in vedenja o prednostih odprte kode v gospodarstvu, javnem sektorju in pri končnih uporabnikih.

Aktivnosti COKS-a so: spodbujati razvoj, širjenje in uporabo programske opreme in rešitev temelječih na odprti kodi. (COKS, 2008).

Odprtokodna organizacija OSCON

Na spletu smo našli tudi organizacijo OSCON (Open Source Convention), ki obstaja že 11 let. Združuje strokovnjake, vizijonarje in hekerje iz celega sveta, s pomočjo katerih želi predstaviti pomembnost in uporabnost odprtokodnih rešitev. Organizira delavnice na katerih se razpravlja kako in na kakšen način se naj bi odprtokodne rešitve implementirale v poslovnem in privatnem življenju.

Zelo zanimivo razlaga tudi »borbo« s prepričevanjem največjih podjetij in prihodnost odprtokodnih rešitev. Omenja obdobje 10 let, v katerih naj bi se odprtokodne rešitve integrirale v človeško skupnost, tako v privatnem, kot tudi v osebnem življenju. Ker hitri tehnološki razvoj prinaša hitre spremembe OSCON pomaga pri vključevanju odprtokodnih rešitev v poslovnem okolju, predvsem pri odločanju, vzdrževanju in širjenju. Najbolj pa si organizacija prizadeva povrniti obdobje, v katerem so bili programi še vsi odprtokodni in so lahko vsi izboljševali in reševali napake. To seveda ne pomeni tehnološki skok nazaj v zgodovino, ampak svobodno kreiranje in izpopolnjevanje s pomočjo trenutnih tehnologij, kot so Linux, PHP, Perl, Python, Ruby, Java, Mobile, podatkovne baze, namizne aplikacije in spletne aplikacije.

Organizacijo sponzorirajo znana računalniška in spletna podjetja kot so ACM Queue, ActiveState, Advanced Micro Devices, Autodesk, Inc., Conference Guru, Covalent Technologies, Dell Inc., Dr. Dobb's Journal, Google, HP, Hyperic, IBM, Intel Corporation, IPTV Industry, Laszlo Systems Linux Journal, LinuxQuestions.org, Linux Pro Magazine, Oracle, Solid, Sun Microsystems, Sys Admin, Technology Review, Inc., TechTracker, Ticketmaster, Timbuk2 Designs Inc., VoIP-News.com, WiMAX Industry, Yahoo! Inc…

Glavna dva sponzorja sta Google in LIFERAY. Google je ponosni uporabnik in zagovornik odprtokodne programske opreme in razvoja metodologij. Google prispeva nazaj v Open Source skupnosti na številne načine, vključno z izvorno kodo. Projekt gostovanje na Google Code, projekte za študente, vključno z Google Summer of Code in Google Highly Open sodelovanje Contest, in podpore za široko paleto projektov, LUGS, in dogodke po svetu. Liferay je vodilni ponudnik portalov za socialno sodelovanje. Liferay Portal je svetovno vodilno podjetje "odprte


80

kode" portala, ki je pooblaščeno za več spletnih strani in aplikacij za podjetja, kot je Lufthansa Flight Training, Borland, World Vision in francosko ministrstvo za obrambo. Najnovejši proizvod, Liferay socialnega Office, omogoča podjetjem, da lahko dinamično izmenjujejo dokumente in sodelujejo z uporabo Web 2.0.

Lahko rečemo, da takšne organizacije kot je OSCON »so trn v pet« organizacijam, ki ustvarjajo na podlagi licenc in zaprtih kod velike dobičke. Vendar pa, da bodo odprtokodne rešitve prevzele pobudo, bo moralo minita kar nekaj časa. Postavlja se vprašanje, ali bodo takšna podjetja morala začeti drugače poslovati? (Oscon, 2008).

SPLOŠNI PROBLEMI IMPLEMENTACIJE ODPRTOKODNIH APLIKACIJ

Kot vemo vsaka implementacija nekaj novega v že obstoječ delujoč sistem zajema veliko problemov, ki izvirajo iz človeške plati in plati sistema. Če si predstavljamo podjetje, v katerem informacijska služba že dal časa išče aplikacijo, ki bi pripomogla k hitrejšemu izvajanju določenih operacij.

To pomeni sedanjo aplikacijo nadgraditi z dodatno funkcionalnostjo, bi stal razvoj in licence pri podjetju, ki je to naredilo zelo veliko denarja. Informacijska ekipa pa nima toliko znanja to sama razvit in implementirati, zato išče po spletu možne rešitve in naletijo na orodja, ki omogoča funkcionalnosti, kot si jih želijo in še nekaj več.

Zraven je še priloženo veliko uporabne dokumentacije, odzivni čas ljudi ki se ukvarjajo z tem programu je zadovoljiv. Tako nastopi problem, ki se imenuje odprtokodna rešitve, kaj je sploh to? Kar pomeni, kako prepričat vodilne, v to novo rešitev ?

• To je prvi problem, ki se pojavlja v podjetjih, kjer vodstvo nima dovolj posluha za odprtokodne rešitve ali lobiranje podjetij, ki prodajajo licenčne rešitve. Ker se jim zdijo te rešitve prevare ali ne znajo si predstavljat, da je kaj takega možno. V teh primerih je veliko dela na informacijski službi, da prepriča z pozitivnimi argumenti kot so finančna plat in možnost lastnega prilagajanja v bodoče.

• Naslednji problem nastopi kako in na kakšen način stvar implementirat v podjetju, da bo poslovanje podjetja tem manj moteno. V teh primerih se lahko stvari lotevamo na dva načina. To pomeni da vzporedno z obstoječim sistemom postavljamo novo aplikacijo najbolj mehki prehod. Drug način pa je da čez noč prestavimo iz stare rešitve na novo, katera je najbolj trda in rizična rešitev. Pred prehodom se mora rešitev resno testirat.

• V tretjem koraku, pride do izraza najbolj človeški faktor. Osebje v podjetju je bilo poučeno o načinu dela in novih funkcionalnostih aplikacije. Vendar za ljudi, ki so na starem sistemu delali dalj časa, je ta prehod sedaj napor, treba več razmišljat kot pri utečeni aplikaciji. Tudi grafično se določene stvari razlikujejo od predhodne. Zato zelo pogosto informatiki naletijo na odpor in slabo voljo sodelavcev. Za vsako napako, ki se pojavi je vedno najprej kriva nova aplikacija. Zavedat se moramo da na začetku se vedno pojavijo kakšni majhni problemi, ki se dokaj hitro odpravijo (Hočevar, 2007).

Tako smo na kratko predstavili osnovne probleme, ki nastopajo v podjetjih, kjer se izvajajo prehodi iz licenčnih aplikacij na odprtokodne.


81

UVEDBA CRM V PODJETJE

CRM (Customer Relationship Management) kaj je to ? Pri CRM-ju se gre za upravljanje odnosov z strankami. Kar pomeni izboljšanja odzivnosti na zahteve strank in omogočajo zaposlenim da prihranijo manj časa za iskanje ter prihranijo več časa za priložnost v prodaji. Pri tem je ključna sposobnost zbiranje, hramba, obdelovanje in posredovanje velike količine podatkov ter znanja o strankah vsem zaposlenim v podjetju.

Uvedba CRM rešitev je namreč dolgotrajnejši postopek in temelji na prilagodljivosti in povezljivosti z že obstoječimi sistemi v podjetju. Temelji na konceptu, ki vključuje določitev ciljev ter želja prav tako pa izhodišč in možnosti, ki iz tega izhajajo. Celosten problem je potrebno razčleniti na smiselne in zaokrožene celote. Na krovni ravni se pripravi strategija za doseganje želenih ciljev in funkcionalnosti s poslovnega vidika za posamezno enoto, pripravi se SWOT analiza obstoječega dela in tudi posameznih procesov. Izmed možnih rešitev se izbere najustreznejšo in najboljšo alternativo. Temu sledi testna praktična uporaba in ugotovitev ter odprava pomanjkljivosti (Hočevar, 2007).

Tomaž Hočevar je v svojem delu z naslovom Implementacija odprtokodnega CRM sistemav majhno podjetje zapisal, da kadar se podjetje odloči za implementacijo odprtokodnega CRM sistema je nujno zagotavljanje nenehne strokovne podpore. Avtor navaja Gustafson-a in Koff-a, ki opredeljujeta smernice in postopke s katerimi je omogočeno uporabnikom ločevanje uspešnih odprtokodnih projektov od slabih. Da je nek odprtokodni projekt uvrščen med uspešne:

• mora zanj obstajati velik mednarodni krog razvijalcev na eni in uporabnikov na drugi strani;• tehnološko mora biti usmerjen v prihodnost;• vsebovati mora urejeno dokumentacijo;• o projektih morajo obstajati članki in knjige različnih avtorjev in• prilagajati se mora odprtim standardom.Odprtokodni projekti se lahko vključujejo v mednarodne institucije , ki skrbijo za uporabniku

prijazno izkušnjo in izmed katerih je znana npr. Apache Software Foundation. Pri tem, ko v podjetje uvajamo CRM sistem v podjetje predstavlja kritično stopnjo obvladovanja projekta implementacije ravno faza planiranja. Podjetje SugarCRM brezplačno nudi osnovno verzijo programa, ki je namenjen za upravljanje odnosov s strankami in povečanje učinkovitosti poslovnih procesov na področju marketinga. Obstaja pa v odprtokodni, kakor tudi v komercialni verziji (Hočevar, 2007).

Žal pa marsikatero podjetje, tako v Sloveniji, kakor v tujini zaradi svojega neznanja, nezaupanja in morda strahu pred novodobnimi rešitvami ne posega po tovrstnih rešitvah.

PREDNOSTI, KI JIH PRINAŠA ODPRTOKODNA PROGRAMSKA OPREMA (OKPO) V PRIMERJAVI Z LASTNIŠKO PROGRAMSKO OPREMO (LPO)

Glavna razlika med odprtokodnimi in lastniškimi licencami je v lastništvu kopije programske opreme. Pri odprtokodni licenci je uporabnik istočasno tudi lastnik kopije programske opreme, medtem ko je avtor pri tem zmeraj še lastnik avtorskih pravic (copyright owner). Pri nekaterih odprtokodnih licencah pa se avtor odpove nekaterim pravicam in jih lahko dodeli končnemu uporabniku. Če želi uporabnik odprtokodne programske opreme izkoristiti dodatne pravice mora sprejeti licenco. Ločimo več različnih licenc in sicer: BSD, GNU, LGPL, MPL,…

Prva prednost je prost dostop do izvorne kode, ki jo lahko vsi uporabniki, ki poznajo programski jezik v katerem je napisana, program prilagodijo tako, da jim ponuja točno to kar si želijo in potrebujejo, kar je ena izmed največjih prednosti (COKS, 2009).

Zanimive prednosti so:


82

• Razhroščevanje (odkrivanje napak v sistemu) kode poskrbi, da so napake hitro opažene in odpravljene.

• Varnost ki je navedena na strani COKS-a, da je OKPO v začetku manj varna od LPO, vendar je njena prednost v tem, da se lahko številni uporabniki, ki imajo dostop do izvorne kode hitreje odzovejo in popravijo varnostne luknje v odprti kodi in s tem poskrbijo da je OKPO v svoji zrelejši fazi bistveno varnejši kot LPO.

• Prevajanje uporabniške maske je nadvse enostavno. S tem je dostopnost programov v manj zanimivih in »dobičkonosnih« jezikih večje in s tem skrbi za ohranitev jezika in kulture.

• Propad ali opustitev produkta pri LPO. Ta problem lahko prinaša s seboj zelo hude posledice, saj prisili uporabnika lastniške programske opreme v menjavo produkta, kar prinaša velike finančne vložke.

• Učenje izvorne kode je odličen vir učenja. Odprtokodni projekti nudijo praktično okolje za testiranje sposobnosti.

PRIMERI DOBRE PRAKSE

MRTG

Ker imam to srečo, da delam v podjetju, kjer uporabljamo kar nekaj odprtokodnih programov in platform, lahko opišem primer implementacije odprtokodnega programa. Gre se za program MRTG(Multi Router Traffic Grapher). Skratka gre za program, ki monitorira veliko količino internetne opreme (stikala, usmerjevalniki, strežniki,…).

Kako smo prišli do tega programa?Začeli smo iskat programe preko interneta, ki lahko nadzorujejo veliko število naprav v omrežju

in pri tem rišejo grafe in opozarjajo. Najprej smo se pozanimali pri plačljivih ponudnikih takšnih programov. Dobili smo kar nekaj ponudb, te smo primerjali z funkcionalnostjo odprtokodnih rešitev in možnost nadgradnje v obeh primerih. Ter pretehtali zmožnosti in znanje naših programerjev, za obvladovanje in implementacijo sistema. Šli smo tudi gledat na razne forume, kaj se že v tej smeri uporablja na svetu in izkušnje. Prišli smo do zaključka da je plačljiva verzija tega programa dokaj predraga in da imamo v lastnih vrstah dovolj znanja, da izberemo eno odprtokodno orodje in ga prilagodimo lastnim potrebam. Tako smo se osredotočili na nekaj odprtokodnih rešitev. Naš glavni pogoj je bil da mora delovat na operacijskem sistemu FreeBSD Mandriva (podobno Linux-u).

Našli smo dva primerni alternativi, to je MRTGin . Iz njihovih strani smo si naložili dokumentacijo in software. Tako smo na dva enakovredna strežnika namestili operacijski sistem FreeBSD. Na enega namestili ZABBIX, na drugega pa MRTG. Oba smo vključili v omrežje in pričeli z testiranjem delovanja in prilagajanja. Testirali smo vse možne scenarije, ki jih bo program moral znat izvajat. Po treh tednih testiranj smo našli slabosti in prednosti obeh programov.

Program ZABBIX je imel eno veliko slabost pri prikazovanju zgodovine podatkov več kot 10 dni, podatki so se izgubili ali niso bili pravilni, ko je MRTG omogočal beleženje do 2 mesecev brez večjih težav. Tako je odločitev padla za program MRTG. Tako smo se lotili manjših fines glede delovanja. Tako da sedaj ta program normalno deluje na 5 strežnikih že 2 leti brez problemov.

Ta primer iz lastnega podjetja prikazuje možnost uporabe odprtokodnih programov v primeru, če ima podjetje dovolj strokovno usposobljeno osebje (znanje), ki ve kaj hoče. To ne pomeni, da je bilo to delo brez stroškov za podjetje. Nikakor, plačilo delavcev in nakup strežnikov je bil potreben.


83

Je pa res, da je razlika v strošku, ki ga je zahtevalo licenčno orodje in odprtokodno orodje dokaj velika razlika v prid odprtokodni rešitvi.

ODPRTA KODA IN OScar

Če si je že kdo od nas kdaj sploh upal zamislit povezavo med odprto kodo in avtomobilom? Najverjetneje ne! Na žalost ali veselje vam sporočamo, da teče na svetu projekt, z imenom OScar in kaj naj bi to pomenilo? Open Source car (odprtokodni avto), je projekt, ki je nastal že leta 1999 njegov ustanovitelj je Nemec Markus Merz. Glavna ideja tega projekta je zgraditi avto kot skupnost, brez vodij, brez hirarhije, skratka brez vsega kar običajno potrebno. Glavno orodje je odprta koda, zdrav razum in ideje.

Projekt ja nastal na zelo preprost način ustvaril sej je forum, na katerem so začeli ljudje iz celega sveta dajat mnenja in ideje, ter se tako vključevat v projekt.

Pravila projekta so preprosta:• Vsak udeleženec ima en glas;• Prosti izražanje znanja;• Jezik je poljuben;• Glasovanje prepuščeno vsakemu posamezniku;• Večina prevladuje;• Če je le možno se člani srečujejo in praznujejo;• Kaj na internetu piše je res;• Kdaj je le mogoče da člani komunicirajo med seboj;• Je vredu bit pomemben, ampak je dobro bit prijazen;

Glavno orodje vsakega posameznika je po mnenju ustanovitelja, glava, 1 ali 2 roki, računalnik in povezava z internetom. Delo poteka na način, da vsi oddajo svoja mnenja o kakšni stvari, nato se poišče kaj je najbolj primerno in se med seboj uskladijo. Prav tako pri uporabi raznih orodij, ki jih potem znajo uporabljat v pravem trenutku in situaciji. V primeru, da kakšno orodje ne obstaja na web-u in ne v delavnici, si ga bodo pa sami izumili. Toliko na kratko o začetku in načinu dela tega projekta.

Kakšen avto naj bi to bil? Glavni cilj je razviti avtomobil po odprtokodnih načelih. To vozilo naj ne bi bilo polno high-tech rešitev. Ampak čim bolj enostaven in funkcionalen avto. Skratka oblika sledi funkcionalnosti. Razen tega da je OScar ne le avto. Gre za nove oblike mobilnosti in širjenje Open Source ideje v realni (fizični) svet.

Tokom teh let, je projekt že doživel veliko vzponov in padcev vendar ljudje, ki to ustvarjajo jim je to delo velik hobi in ga opravljajo z veseljem. Projekt je že tudi našel nekaj podjetij, ki se zanimajo za ta projekt. Podjetje Technology Review, je postal prvi uradni partner pri nadaljnjem delu. Upajo da jih bo v bodoče še več (Oscar, 2009).

Če povzamemo celoten projekt, je nastal napodlagi ideje. Združuje veliko ustvarjalcev po svetu. Vendar postaja vedno bolj resen projekt, sedaj so prišli že do (Release 0.2). Sicer do končnega produkta bo še preteklo nekaj časa a mislim da projekt gre v pravo smer. Kot govori pregovor »Tudi Rim in bil ustvarjen v enem dnevu«. Ideja je izvrstna in zelo zanimiva, posebna ker kaj takega še nismo zasledili.


84

PREDNOSTI IN SLABOSTI ODPRTOKODNIH REŠITEV V PODJETJU

Prednosti

Na internetni strani podjetja OK INFORMATIKA poslovno informacijske rešitve smo pri prebiranju člankov glede uvedbe odprtokodne programske opreme zasledili zapisane prednosti uvedbe le-te, izmed katerih naj izpostavimo možnost spreminjanja in popravljanja kode, s čimer je omogočeno spreminjanje in prilagajanje programske opreme kar pomeni, da ima vsakdo možnost njenega spreminjanja, brez omejitev (s tem se izognemo napakam posameznega razvijalca), nižjo ranljivost na viruse (manj vdorov) in zelo nizke stroške uvedbe in uporabe le-te (Ok informatika, 2008).

Pri branju diplomskega dela avtorja Sladjana Dujića smo zasledili še nekatere druge prednosti, med katerimi velja nedvomno omeniti zanesljivost, kot navaja avtor »izdajaj zgodaj, izdajaj pogosto«, s čimer je izpostavljena pomembnost kvalitetnega pridobivanja povratnih informacij različnih uporabnikov in s tem zelo hitro odkrivanje in popravljanje napak, stabilnost, saj če se postopki dela ne spreminjajo tudi programske opreme ni potrebno nadgrajevati in dodatno razvijati, preglednost, ki se kaže kot bistvena prednost (objava izvorne kode), fleksibilnost in svoboda, s čimer je omogočeno spreminjanje in prilagajanje programske opreme in podporo, ki je izkazana med sodelovanjem uporabnikov in razvijalcev. (Dujič,2007).

Slabosti

V svojem delu avtor omenja tudi slabosti odprte kode, ki se izražajo predvsem s kompatibilnostjo odprtokodnih programskih rešitev z ostalimi aplikacijami, z uporabniški vmesniki, ki jih nevešči uporabniki velikokrat niso sposobni uporabljat, z namestitvijo programa, ki ne deluje po sistemu »vstavi in poženi«, ampak je proces nameščanja nekoliko daljši, s težkim začetkom in zaključevanjem ki je viden predvsem po svoji zahtevnosti (razvijalci odprtokodnega projekta morajo biti pravilno usmerjeni v posamezne rešitve) in podporo (ki je lahko slabo izvedena) (Dujič, 2007).

Naša skupina je mnenja, da so odprtokodne rešitve večinoma dobre, vendar kot že ime samo pove je slabost lahko denar, saj so te rešitve za razvijalce »neprofitabilne« kar pomeni da se bi ob pomanjkanju denarja ali prostega časa posameznega razvijalca določene rešitve preprosto nehale razvijati. Tako kot pri uvajanju ostalih poslovnih rešitev v podjetju, je potrebno tudi pri uvajanju odprtokodnih rešitev razmisliti in skrbno pretehtati in analizirati vse dejavnike, ki vplivajo na odločitev o njenem uvajanju in predvsem to, da v podjetje uvedemo že preizkušeno odprtokodno rešitev (Inštitut Oko, 2008).

ZAKLJUČEK

Trenutne gospodarske razmere bodo zagotovo poziv podjetjem, naj bolj natančno in racionalno razmišljajo pri razvoju informacijske infrastrukture v podjetju. Alternativna rešitve, odprtokodnih tehnologij bo eden od velikih zmagovalcev naslednjih letih. Zanimanje in povpraševanje po odprtokodni programski opremi se bo povečalo bolj kot se bo stanje gospodarstva slabšalo, to je dejstvo. Kot je za leto 2008 prisililo marsikatero podjetje da seže v lastne rezerve bo tudi leto 2009 podobno. S tem »šokom« bodo podjetja, gledala na spremembe njihovih informacijskih strategij za znižanje stroškov.


85

http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Dujic-Sladjan.PDF


Odprtokodna programska oprema odpravlja up-front licenciranja stroškov in tako pomeni določen prihranek skupnih stroškov za nove projekte. Ker podjetja bodo prisiljena v iskanje inovativnih rešitev z katerimi naredijo več z manj denarja.

Določene ukrepe bo izvajala tudi konkurenca (licenčni produkti), ki, še prevladuje na trgu. A se počasi zaveda konkurence odprte kode. Zato bo strankam ponujala kaj več oz. nižjo ceno, in predvsem programsko orodje približala mlajši populaciji (Windows orodja v osnovnih in srednjih šolah dobavljiva brez licenciranja) z namenom, da čim prej spoznajo možnosti licenčnih rešitev kot pa odprtokodnih rešitev. Tako bo lahko delno blažila pogajalske možnosti pri prodaji in vzdrževanju produktov.

Če gledamo tako realno na proces in razvoj informacijske tehnologije jo lahko po eni meri primerjamo z ekonomijo, ker sta obe rastli do točke v kateri brez temeljitih sprememb ne gre naprej. Ekonomija je že dosegla več vzponov in padcev. Informacijska tehnologija je dosti mlajša in dosega sedaj neke vrste vrhunec glede finančne plati s pomočjo recesije. Drugače je to področje še zdaleč neizčrpano. In s pomočjo te recesije dobivajo odprtokodne rešitve toliko večji pomen katerega brez tega ne bi bilo. Zato lahko mirno trdimo, da je prihodnost odprtokodnih rešitev obetajoča.

LITERATURA

Open Office.org. 2008. Dostopno na strani: http://www.openoffice.org/ (22.01.2009)Abiword. 2008. Dostopno na strani: http://www.abiword.org/(22.01.2009)SourceForge.net. 2008. Dostopno na strani: http://www.sourceforge.net/ (22.01.2009)Foxitsoftware. 2008. Dostopno na strani: http://www.foxitsoftware.com/downloads/ (22.01.2009)Mysql. 2008. Dostopno na strani: http://www.mysql.com/ (22.01.2009)Mozilla. 2008. Dostopno na strani: http://sl.www.mozilla.com/sl/ (22.01.2009)Blender3d. 2008. Dostopno na strani: http://www.blender3d.com/ (22.01.2009)Dia. 2008. Dostopno na strani: (http://www.gnome.org/projects/dia(22.01.2009)7-zip.org. 2008. Dostopno na strani: http://www.7-zip.org/(22.01.2009)Audacity. 2008. Dostopno na strani: http://www.audacity.sourceforge.net/(22.01.2009)Openantivirus. 2008. Dostopno na strani: http://www.openantivirus.org(22.01.2009)/Cdex. 2008. Dostopno na strani: (http://cdexos.sourceforge.net/(22.01.2009)Php. 2008. Dostopno na strani: (http://www.php.net/(22.01.2009)BloodshedSoftware. 2008. Dostopno na strani: (http://www.bloodshed.net/index.html(22.01.2009)Center odprte kode Slovenije. 2008. Dostopno na strani: http://www.coks.si/index.php5/

Predstavitev_lastništva_in_licenciranja_v_odprti_kodi http://www.coks.si/index.php5/Glavna_stran (07.02.2009)

Informatika in odprta koda. 2008. Inštitut za promocijo in razvoj odprte kode.Dostopno na strani: http://www.iprok.org/fileadmin/www.iprok.org/text/iprok.pivec.clanek.pdf (01.02.2009)

Blip tv. 2008. Dostopno na strani: http://oscon.blip.tv/ (24.01.2009)Ok informatika. 2008. Dostopno na strani: http://www.okinformatika.si/index.php/component/content/article/2-

lanki/12-odprta-koda.html (23.01.2009)Dujič, Sladjan. 2008. Odprtokodne in proste programske rešitve kot dejavnik učinkovite in gospodarne javne

uprave. FDV-Diplomsko delo. Dostopno na strani:(http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Dujic-Sladjan.PDF (23.01.2009)


86

http://www.openoffice.org/

http://www.openoffice.org/

http://www.abiword.org/(22.01.2009

http://www.abiword.org/(22.01.2009

http://www.sourceforge.net/

http://www.sourceforge.net/

http://www.foxitsoftware.com/downloads/

http://www.foxitsoftware.com/downloads/

http://www.mysql.com/

http://www.mysql.com/

http://sl.www.mozilla.com/sl/

http://sl.www.mozilla.com/sl/

http://www.blender3d.com/

http://www.blender3d.com/

http://www.gnome.org/projects/dia

http://www.gnome.org/projects/dia

http://www.7-zip.org/

http://www.7-zip.org/

http://www.audacity.sourceforge.net/

http://www.audacity.sourceforge.net/

http://www.openantivirus.org/

http://www.openantivirus.org/

http://cdexos.sourceforge.net/

http://cdexos.sourceforge.net/

http://www.php.net/

http://www.php.net/

http://www.bloodshed.net/index.html

http://www.bloodshed.net/index.html

http://www.coks.si/index.php5/Predstavitev_lastni%C5%A1tva_in_licenciranja_v_odprti_kodi




http://www.coks.si/index.php5/Glavna_stran




http://www.iprok.org/fileadmin/www.iprok.org/text/iprok.pivec.clanek.pdf




http://oscon.blip.tv/

http://oscon.blip.tv/

http://www.okinformatika.si/index.php/component/content/article/2-lanki/12-odprta-koda.html








Ok inštitut. 2008. Dostopno na strani: http://www.institut-oko.si/index.php?Itemid=54&catid=35%3Apredstavitev&id=52%3Abrezplane-odprtokodne-programske-reitve-&lang=sl&option=com_content&view=article).

( 22.01.2009)Srečnik, Urh. 2007. Odprta koda - pravni in družbeni vidiki. http://www.srecnik.info/files/oss_whitepaper.odtAgenda. 2009. Dostopno na: http://www.agenda.si/ (07.02.2009)Kiberpipa. 2009. Dostopno na: http://muzej.kiberpipa.org/?page_id=995(31.01.2009)Hočevar, Tomaž. 2007. Implementacija odprtokodnega CRM sistema v majhno podjetje. Diplomsko delo.

Ekonomska fakulteta Ljubljana. Dostopno na: http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/hocevar2922.pdfOscar. 2009. Dostopno na: http://www.theoscarproject.org/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1


87

http://www.institut-oko.si/index.php?Itemid=54&catid=35%3Apredstavitev&id=52%3Abrezplane-odprtokodne-programske-reitve-&lang=sl&option=com_content&view=article






http://www.srecnik.info/files/oss_whitepaper.odt

http://www.srecnik.info/files/oss_whitepaper.odt

http://www.agenda.si/

http://www.agenda.si/

http://muzej.kiberpipa.org/?page_id=995(31.01.2009)

http://muzej.kiberpipa.org/?page_id=995(31.01.2009)

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/hocevar2922.pdf

http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/hocevar2922.pdf

http://www.theoscarproject.org/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1

http://www.theoscarproject.org/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1

Podjetje 2.0

Borut Čufer, Marta Smodiš in Urška Račič

PovzetekTehnologij Splet 2.0 ni mogoče omejiti samo na zabavni del uporabe spleta, ampak se ga lahko uporabi tudi za poslovne namene. V ta namen je nastal izraz Podjetje 2.0. Gre za prenos tehnologij Spleta 2.0 v podjetja z namenom izgradnje socialnih omrežij in izmenjave informacij pri skupnem delu med zaposlenimi, partnerji, dobavitelji in kupci. Omejili smo se na socialna omrežja, ki temeljijo na vzpostavljanju medsebojnih povezav in komuniciranju uporabnikov. Izbrali smo dve rešitvi: Facebook in ClearSpace, preko katerih smo poskušali najti čim več vidikov prednosti in slabosti njihove uporabe v podjetju. Svetovni analitiki, napovedujejo, da bodo podjetja v naslednjih dveh letih množično začela uporabljati Splet 2.0 in pisanje spletnih dnevnikov. Najkasneje v petih letih pa bodo začela množično uporabljati še wikije, platformo za socialna omrežja in mikro spletne dnevnike.

Ključne besede: podjetje 2.0, splet 2.0, socialna omrežja, Facebook, ClearSpace, spletni dnevnik, varnost

UVOD

Splet 2.0 je po definiciji Wikipedie splet druge generacije, ki vključuje spletne dnevnike, označevanje, socialna omrežja, wikije, RSS, AJAX tehnologijo, mobilnost, CSS, dizajn, standardizacija, dostopnost, modularnost, pojav dolgega repa, XML, itd. Torej, če preprosto povemo, naj bi bil Splet 2.0 bolj prijazen do uporabnika kot Splet 1.0. Vsebine so lažje dostopne, več jih je, prav tako pa se pojavlja tudi bolj privlačni dizajni.

Splet 3.0 pa naj bi preselil še več rešitev na splet. Tako, da bo računalnik samo orodje za dostopanje do teh rešitev na spletnih strežnikih. Seveda je pojem Splet 3.0 še povsem nesmiselno uporabljati, ko pa se še pri pojmu Splet 2.0 se nekateri zmrdujejo.

Velika večina teh rešitev se uporablja predvsem v zasebne namene, nas pa je zanimalo, kakšen je pogled na uporabo teh tehnologij v podjetjih. V ta namen se je splošno vpeljal izraz Podjetje 2.0.

SPLET 2.0 IN PODJETJE 2.0

Prvič je izraz Splet 2.0 postal javen leta 2004 na konferenci Web 2.0. Čeprav izraz govori o novi verziji spleta, ne gre za nadgradnjo tehničnih specifikacij ampak način, kako razvijalci in uporabniki uporabljajo splet. Izraz Splet 2.0 opisuje spreminjajoče se trende v uporabi spletnih tehnologij in spletnega oblikovanja z namenom povečanja kreativnosti, komunikacije, varne izmenjave informacij, sodelovanja in delovanja spleta.

Podjetje 2.0 se nanaša na prenos tehnologij Splet 2.0 v podjetja z namenom izgradnje socialnih omrežij in izmenjave informacij pri skupnem delu med zaposlenimi, partnerji, dobavitelji in kupci. Tehnologije zajemajo iskalnike, wikije, spletne dnevnike, RSS, označevanje, socialno omrežje, itd.


88

Kaj prinaša Podjetje 2.0?

V Wikipediji je izraz Podjetje 2.0 opredeljen kot uporaba socialnega omrežja v poslovnem kontekstu, torej vpeljevanje in implementacija Splet 2.0 tehnologij v podjetje. To vključuje obogatene spletne rešitve, uporaba programske opreme kot storitve in uporaba spleta kot platforme.

V ZDNet je definicija zelo podobna: Podjetje 2.0 je postavitev Splet 2.0 tehnologij znotraj podjetja. Največkrat se nanaša na naslednji tehnologiji: spletni dnevnik in wiki.

Torej bi z uporabo Splet 2.0 tehnologij imeli Podjetje 2.0. Vendar pa se pri tem pojavljata naslednji dve omejitvi:

Varnost je zelo velika težava. Facebook strani uporabnikov postajajo mesta, kjer se nabirajo razne osebne in poslovne informacije. Lahko se zaščiti, kdo lahko vidi katere informacije in kdo ne. Kljub temu bi lahko nekdo, ki bi znal povezovati te podatke, prišel do celega kupa koristnih podatkov in poslovnih povezav. Rešitev je vpeljava zasebnega socialnega omrežja, kjer pa smo omejeni s številom uporabnikov in pojavom dolgega repa.

Druga problematična omejitev je čas, ki ga zaposleni porabijo za rešitve Spleta 2.0. Vsakršno zapisovanje, ne glede na to ali v Facebook, spletni dnevnik ali v wiki, zahteva svoj čas. Na vse dodatne stvari, ki niso nujno potrebne, gledamo kot na kradljivce časa. Vse kar je zapisno ostane. Ko zaposleni zapusti službo, zapisano ostane, znanje ostane v podjetju in se lahko prenese na drugega, ki osebo nadomesti – kontakti o strankah, znanje v spletnih dnevnikih in wikijih. Vse ostalo odnese zaposleni v naslednjo službo.

Ali je je Splet 2.0 dovolj za Podjetje 2.0?

Splet je v zadnjih letih zelo spremenil način poslovanja podjetij. Poslovanje se odvija hitreje, učinkoviteje. Za opravljanje svojih nalog ni več potrebna prisotnost na delovnem mestu v podjetju. Kljub temu pa se za to ne uporabljo tehnologije Spleta 2.0 – wiki, spletnih dnevnikov, označevanja in socialnih omrežij.

Tom Devenport se v članku Why Enterprise 2.0 Won't Transform Organizations (2007) ne strinja s tem, da bodo tehnologije Spleta 2.0 spremenila podjetja. Želeli bi si, da bi podjetja postala bolj demokratična, kljub temu pa ostaja dvom, da bo Podjetje 2.0 odpravilo organizacijsko hierarhijo in politiko. Podjetje 2.0 naj bi omogočilo svoboden pretok znanja v podjetju, vendar pa se tudi tu pojavljajo ovire v razliki moči med zaposlenimi, pomanjkanju zaupanja, pomanjkanju spodbude, nepodprte kulture in preobremenjenost zaposlenih. Teh ovir sama tehnologija ne bo spremenila.

Največji zagovornik Podjetja 2.0 je Andrew P. McAfee. V članku Enterprise 2.0: The Dawn of Emergent Collaboration (2006) navaja primer uvedbe tehnologij Spleta 2.0 v banko Dresdner Kleinwort Wasserstein (DrKW). Vpeljali so tri nove tehnologije: spletni dnevnik, wiki in sporočilno programsko opremo za skupine ter posameznike. Največjo vlogo pri vpeljavi novih tehnologij so imeli direktorji, saj so sami v njih videli prednosti uporabe. Zaposlene so malo da ne "prisilili" v njihovo uporabo. Ugotovljen je bil eden od najbolj presenetljivih vidikov tehnologij Podjetja 2.0. Kljub temu, da so tehnologije Spleta 2.0 amorfne in enakopravne, se v podjetjih širijo najhitreje, če obstaja začetna struktura in hierarhija.


89

SOCIALNA OMREŽJA

Pred leti je bila le utopična ideja, ki je vzpodbudila začetek razvoja nekoliko drugačnega družabnega sveta, ki se je dandanes dodobra prijel med vsemi uporabniki svetovnega spleta. Popularnost spletnih skupnosti stalno narašča, predvsem med mladino, ki kljub starostnim omejitvam vzpostavlja prve stike prek spleta.

Na Wikipediji je zapisano, da je socialno omrežje družbena struktura, ki sestoji iz vozlišč in so povezana z enim ali več tipov soodvisnosti, kot so vrednote, vizije, ideje, finančne izmenjave, prijateljstva in trgovina.

Socialna omrežja so začela nastajati že v prejšnjem stoletju (Savič, 2008). Six Degrees je bil prvi večji spletni projekt. Ob posodobitvi sistema in nadgrajevanja pa je v letu 2000 propadel.

Svoje spletno socialno mesto, profil, lahko ustvari vsak uporabnik posamezne skupnosti in ob nastanku le-te, so v profilu največkrat objavljeni osebni podatki uporabnika, fotografija, multimedijske vsebine – odvisno, koliko informacij vsak uporabnik želi deliti s svetom (ZPS, 2009). Uporabniki imajo za razliko od starejših informacijskih sistemov aktivno vlogo, socialna omrežja pa, čeprav se med seboj razlikujejo, omogočajo poleg urejanja svojega profila še stik z drugimi uporabniki ter izmenjavo datotek. Skupni interesi znotraj spletnih socialnih omrežij združujejo uporabnike v različne skupnosti ali podskupine. In ravno forumi, spletni dnevniki, izmenjava datotek, fotografij in videoposnetkov ter ostale podobne storitve so dobesedno prisilile lastnike spletnih strani k dodelitvi aktivne vloge uporabniku pri ustvarjanju in soustvarjanju spletnih vsebin, kar je prav gotovo botrovalo razmahu prenovljene človeške kulture. Da pa bliskovit razvoj ni zaobšel niti medijev, je dokazala revija Time (Grossman, 2006), ki je za osebnost leta 2006 izbrala vsakega posameznika, ki je kakorkoli prispeval k razvoju spletnih skupnosti, pa naj gre le za komentar ali dodano sliko.

Spletna socialna omrežja temeljijo na vzpostavljanju medsebojnih povezav in komuniciranju uporabnikov. To je dobra podlaga za neko podjetje, ki si želi večje prepoznavnosti na trgu in v ciljni skupini prebivalstva, katerega osnovne informacije (starost, spol, kraj bivanja, itd.) lahko pridobi preko registracije posameznika v sistem, sodeč po aktivnostih uporabnika na spletni strani, pa podjetje učinkoviteje oglašuje ter dosega boljše prodajne rezultate.

Razni brezplačni ponudniki spletnih storitev, npr. Facebook in MySpace, so idealno startno mesto za mlada, neuveljavljena podjetja, ki šele iščejo svoje mesto na trgu in izbirajo ciljno populacijo. Registrirane uporabnike pridobijo z dodatno ponudbo (nagradne igre, e-novice, ankete, itd.) in z malo bolj analitičnim pristopom lastniki podjetja lahko hitro ugotovijo zelo natančen profil uporabnikov (Skrt, 2007).

Statistično podjetje comScore (2006) je predstavilo rezultate različnih starostnih skupin demografskih uporabnikov. Starost se je gibala od petintrideset do štiriinpetdeset let. Kasneje so se razvile še ostale mreže, kot so YouTube, MySpace, ki jih označuje ista starostna struktura. Najštevilčnejša obiskana mreža pa je Facebook. Uporabniki te strani so stari od osemnajst do štiriindvajset let. LinkedIn uporabljajo uporabniki stari od petintrideset do štiriinpetdeset let. Ta spletna stran je namenjena strokovni javnosti. Z objavljanjem osebnih podatkov in slik, lahko pride do zlorabe podatkov in tudi do prevzema identitete. Zato bi bilo potrebno seznaniti mlajše uporabnike na začetku vključevanja v spletna omrežja, katere podatke je varno objaviti in katere ne.


90

Slika 1: Najbolj priljubljene socialne mreže po svetu

Vir: Revija Monitor

Podjetje Sophos (2007) je na Facebooku vzpostavilo izmišljen profil. Poslalo je dvesto vabil uporabnikom spleta. Takojšnjih odzivov je bilo dvainosemdeset, oseminšestdeset je posredovalo podatke o rojstnem dnevu, štiriinšestdesetih stalni naslov, devetnajst ljudi pa tudi telefonsko številko. Ta raziskava je pokazala, da uporabniki iščejo vedno nove možnosti komuniciranja. Osebni podatki, ki jih objavljamo so dosegljivi vsem ostalim uporabnikom in da pridobitev podatkov danes ni noben problem.

Facebook

Že dolgo je znano, da nam svetovni splet pomaga pri delu doma in v službi. Koncept Podjetje 2.0 ima posledice na razumevanje organizacije podjetij in sobivanje realnega ter virtualnega sveta. Vse bolj pomembna komponenta v podjetjih postajata čas in oddaljenost. Tako se je s Spletom 2.0 razvilo spoznanje, da se aplikacije, podatki in tehnologije umaknejo iz pisarne na splet (Bulc, 2007).

Ena od rešitev je tudi Facebook. Njegov pojav je povzročil zelo veliko odzivnost. Sprva med uporabniki doma, sedaj pa se Facebook uporablja tudi kot dodatno oglaševanje podjetij. Facebook je trenutno eden od najbolj hitro rastočih socialnih omrežij, ki jih ponuja svet (Farber, 2007).

Njegovi začetki segajo v leto 2004, ko je Mark Zuckerbery kot študent na Hardvardski univerzi ustanovil "The Facebook" z namenom komuniciranja med študenti. Sprva so bili člani spletnega mesta lahko le študentje omenjene univerze, kasneje pa so se pridružili tudi študentje ostalih univerz, nato dijaki in vsi ostali. Na začetku so uporabniki morali pridobiti posebno povabijo za vstop v Facebook. Facebook je postal vsakomur dostopen septembra 2006 in od takrat je za dostopanje potreben le veljaven e-poštni naslov in vnos imena, priimka ter rojstnega datuma (uporabnik mora biti star vsaj 13 let). Spletna stran je kar se tiče osnovnega vložka brezplačna. Svoje prihodke pa ustvarja z oglaševanjem (Facebook, 2006).

Globalno se uporaba Facebooka kaže pri povezovanju ljudi in hkrati odprtosti celega sveta. Uporabniki tako na splet objavijo svoje slike, video posnetke, različne povezave in dodajajo komentarje. Ena najbolj priljubljenih področij na Facebooku je rešitev, s katerim lahko uporabniki naložijo svoje slike in albume. Pri dodajanju je uporabniku omogočena tudi izbira kroga ljudi, ki


91

lahko posamezno sliko vidijo. Kar je še posebej zabavno je označevanje (poimenovanje) ljudi na sliki. Ko se uporabnik s kazalcem postavi na osebo se izpiše njegovo ime, hkrati pa je po poimenovanju poimenovana oseba o tem obveščena.

Zanimivo je področje daril, ki uporabniku omogoča pošiljanje virtualnih daril prijateljem. Pri osebi kateri je bilo darilo poslano, je le to tudi vidno. (Facebook, 2006)

Uporaba Facebooka v podjetju

Mnenje podjetij o uporabi Facebooka je zelo različno, na eni strani prevladuje mnenje, da je koristna rešitev za trženje in kreiranje socialnih omrežij v podjetju, medtem ko je odnos do uporabe te rešitve zelo podcenjevalen, celo da gre za igračo (Farber, 2007).

Nekatera podjetja so Facebook vpeljala v podjetje načrtno, saj menijo, da ta rešitev predstavlja neke vrste alternativo team buildinga. Temu je sledilo podjetje Serena Software, ki zaposlene spodbujajo k uporabi Facbooka tudi tako, da vsak petek eno uro, po svoji izbiri, lahko namenijo dodajanju vsebin na svoj profil in pregledu novosti, ki so jih na svoje profile dodali sodelavci, stranke, prijatelji in družinski člani (Serena Software, 2007). Facebook zapolnjuje manjkajočo povezavo med elektronsko pošto in neposrednim pogovorom. Predvsem pri geografski oddaljenosti se pokaže, da graditev Facebooka na podlagi skupnih interesov ali samo spoznavati ljudi s katerimi delate, predstavlja veliko prednost pri graditvi celotne kulture podjetja.

Poleg pogovorov, zapiskov, dodajanja slik in povezav ponuja še veliko več. Za podjetja je Facebook pripravil tako imenovani Facebook Ads (sistem oglaševanja). Gre za sistem, ki omogoča širjenje informacij ciljno usmerjeni publiki. Facebook oglasi so sestavljeni iz treh elementov: Facebook pages, Facebook Beacon in Social Ads.

Facebook ima več omrežij (Schenk), ki so omejena npr. na šolo, regijo, delovno okolje, itd. Člani takega omrežja imajo dostop do vseh profilov članov v omrežju in prav tako se lahko priključijo večini kreiranih skupin znotraj omrežja. Če želite kreirati omrežje je potrebno sprva podati predlog in prositi svoje prijatelje, da se na enak način tudi oni zavzamejo za to. Predvideva se vsaj 10 enakih predlogov, pa vam dodelijo svoje omrežje.

Na Facebooku je za podjetja tudi zanimiva možnost in priložnost za iskanje kadrov. Prav tako so uporabna funkcionalnost Facebooka tako imenovani dogodki, ki so odličen vir zanimivih dogodkov, ki se bodo zgodili. Tu boste našli vse pomembne informacije o uporabnikovih dogodkih. Vsak uporabnik lahko kreira nov dogodek, preveri dogodke prijateljev in pregleda pretekle dogodke.

Pri vsem tem pa imajo uporabniki na voljo nastavitve nadzora s čimer je omogočeno, da so njihove informacije, ki jih delijo z drugimi varne. Pri vseh funkcionalnostih lahko nastavite stopnjo zasebnosti (privatno, samo za določene osebe, za tiste, ki ste jih označili kot prijatelje ali odprto za vse).

Podjetja, ki striktno prepovedujejo uporabo socialnih mrež kot sta Facebook in Myspace so predvsem zaskrbljena glede dostopa in kontrole objavljenih informacij na teh straneh. Postavlja se prav tako dilema o tem, da bi zaposleni širili napačne informacije o podjetju, za kar pa bi se oziroma se že lahko dogaja tudi brez uporabe rešitev socialnih mrež. Po navadi so zaposleni pravični, če jih v takem duhu vzgajamo in jim zaupamo. Seveda pa je predvsem odvisno s kakšno dejavnostjo se podjetje ukvarja.


92

Clearspace

V Gartnerjevem kvadratu, lahko najdemo cel kup podjetij, ki omogočajo rešitve za izgradnjo socialnih omrežij. Če pogledamo podjetja po sposobnosti za izvedbo, vidimo v vrhu samo znana svetovna podjetja, kot so Microsoft, IBM, Atlassian. Če pa pogledamo s strani popolnosti vizije, pridejo v ospredje manjša podjetja. Prvo med vsemi je Jive Software.

Namen podjetja Jive Software je ponuditi podjetjem programsko rešitev, ki bi izboljšalo komunikacijo med zaposlenimi v podjetju, še bolj povezalo člane projektnih skupin, ohranilo pristen in diskreten kontakt s strankami in partnerji, ter tako povečati prodajo. Njihova rešitev za socialne mreže se imenuje Clearspace in je trenutno v verziji 2.5. Ta se ne uporablja le v podjetjih, temveč je primerna za vsako skupino, skupnost ali organizacijo, ki iščejo enostaven način komuniciranja, brez časovne ali krajevne omejitve. Gre za pregledno in enostavno rešitev. Ta omogoča, da je skupina bolje organizirana na poti do uresničitve svojega cilja.

Za našo analizo smo postavili testno okolje. Najprej smo namestili aplikacijski strežnik (odprto kodni Apache Tomcat), bazo podatkov (odprto kodno MySQL) in programsko rešitev Clearspace. Clearspace je komercialna in zato plačljiva rešitev, ponudnik pa dopušča namestitev 30-dnevne poskusne verzije omejene na 5 uporabnikov. Do rešitve se dostopa preko spletnega brskalnika.

Uporabnik, ki ima administratorske pravice najprej konfigurira profile uporabnikov in jih poveže glede na organizacijsko strukturo v skupine ali pa jim dodeli povezavo, če je uporabnik npr. stranka. Uporabnike se lahko prenese tudi iz centralnega imenika uporabnikov (LDAP). Nato je potrebno določiti delovna okolja, znotraj katerih se dodeli uporabnike.

Sam uporabniški vmesnik je zelo prijazen za uporabnika. Po prijavi v sistem se prikaže osnovno okno, ki si ga žal uporabnik ne more prilagoditi. V njem so podatki o zadnjih dodanih vsebinah, hitri dostop do delovnih okolij, oznak in seznam najbolj dejavnih uporabnikov. V kolikor je dodana anketa pa lahko na hitro izpolnimo tudi to. V drugem zavihku je lasten pogled, ki si ga lahko uporabnik prilagodi po svojih željah. Poleg že omejenih funkcij, pa lahko doda tudi:

• seznam aktivnosti oseb, ki jih spremlja,• svoje lastne HTML skripte,• sporočilo dobrodošlice, kot tekst ali sliko in povezavo na želeno vsebino,• najbolj popularni spletni dnevnik, diskusijo, oznako,• seznam zadnjih aktivnosti, spletnih dnevnikov, diskusije, dokumentov,• seznam zadnjih objavljenih dnevnikov,• sporočilo, kaj nameravamo storiti,• seznam oznak, ki smo jih določili, da jih bi želeli spremljati,• prikaz novic iz spletnih strani,• seznam opazovalcev,• seznam oseb v skupini,• svoje projekte in svoje naloge.

Osnovna vsebina delovnega okolja so lahko diskusije, dokumenti in spletni dnevniki. Vse vsebine so odvisne od nastavitev pri kreiranju delovnega okolja. Pri vseh pa je skupna delovna površina, ki zajema pregled obvestil (če ta obstajajo), pregled celotne vsebine, možne akcije, soodvisna delovna okolja, projekte, najbolj popularne diskusije, dokumente, oznake in najbolj dejavne uporabnike. Urejanje dokumentov in diskusij, ter spletnih dnevnikov je zelo enostavno in podobno Microsoftovemu Wordu. V besedilo lahko vnesemo tudi tako imenovane "smeške". Omogoča prav tako urejanje v obliki HTML, kar pomeni, da lahko vstavimo sliko, film ali povezavo. Pripnemo lahko tudi datoteke. Formate datotek določi administrator pri kreiranju delovnega okolja.


93

Vselej po vneseni vsebini imamo možnost, da določimo ključne besede dokumenta oziroma oznake, ki omogočajo uporabnikom hitro iskanje.

Vsak uporabnik lahko preprosto razpiše obvestilo, ki je vidno vsem uporabnikom s pravicami dostopanja do delovnega okolja v katerem je bil kreiran. Pri vnosu obvestila tako določimo čas, ko naj bo povabilo vidno udeležencem in seveda čas, ko naj se ta ne prikazuje več. V kolikor nam čas prikazovanja ni znan lahko določimo neomejeno in kasneje spremenimo oziroma popravimo.

Ker so lahko delovna okolja precej splošna imamo možnost kreiranja projekta, ki nam omogoča, da so naloge vezane na projekt in časovni plan na enem mestu. Pri kreiranju projekta si prav tako lahko vsak kreira svoj pogled. Sistematično so prikazani najosnovnejši podatki o statusu projekta in naloge, ki morajo biti opravljene. Na koledarju lahko spremljamo vse naloge in kontrolne točke, poleg tega pa še kreirane dokumente, diskusije in spletne dnevnike.

Zelo pomembne in uporabne so tako pri projektu, kot tudi za lastno organiziranost, tako imenovane naloge. Uporabniki lahko kreirajo naloge v okviru delovnega okolja samo zase in v okviru projekta zase ali za druge. Predvsem pomemben je vneseni časovni rok izvedbe naloge.

Poleg delovnega okolja se omogoča tudi kreiranje skupine za zaposlene z enakimi interesi. Vsakdo lahko kreira skupino, za katero vnese njen namen in tip skupine. Lahko je povsem odprtega tipa, za določene ljudi ali pa povsem zaprtega tipa.

Rešitev omogoča, da se vse dokumente, komentarje in spletne dnevnike lahko pošlje kot elektronsko pošto, kreira kot PDF, preveri predogled tiskanja in preprosto natisne.

Primerjava rešitev Facebook in ClearSpace

Že pri sami implementaciji rešitve pridemo do prvih razlik. ClearSpace omogoča ali najem opreme ali nakup in instalacijo v podjetju (v nadaljnjem delu se bomo omejili na ta način). Facebook je že na voljo na spletu in se ga lahko začne takoj uporabljati. Začetna investicija je pri uporabi ClearSpace mnogo višja kot pri uporabi Facebook. Pri obeh rešitvah dostopamo do vstopne točke s spletnim brskalnikom, torej ni potrebno uporabnikom ničesar dodatno instalirati. V obeh primerih gre za zelo intuitivna orodja, tako da računalniško pismeni uporabniki ne bi smeli imeti težav z uporabo ne enega ne drugega.

Facebook lahko prilagodimo samo do določene mere, medtem ko imamo pri ClearSpace mnogo bolj odprte roke pri prilagajanju uporabniškega vmesnika. Facebook omogoča celoten uporabniški vmesnik v slovenskem jeziku, medtem ko ClearSpace dovoljuje prevod samo določenih postavk. Šumniki se izpisujejo v obeh rešitvah brez težav, težave pa smo opazili pri iskanju (ClearSpace) in sortiranju kontaktov (Facebook). Za vse navdušence Facebook uporabniškega vmesnika, obstaja vtič, ki spremeni ClearSpace uporabniški vmesnik v Facebook uporabniški vmesnik.

Podatki pri ClearSpace se nahajajo v podjetju, medtem ko so podatki pri Facebooku neznano kje. V primeru težav enega ali drugega podjetja, imamo pri uporabi ClearSpace podatke pri sebi in jih lahko na nek način prenesemo v drug sistem. Pri uporabi Facebooka ostanejo podatki na strežnikih neznano kje in zmožnost, da bi prišli do podatkov, je precej majhna.

Facebook omogoča dodelitev omrežja. Omrežje ne more uporabnik kreirati sam, ampak ga lahko na predlog uporabnikov kreira Facebook. Omrežje je odprtega tipa. Pri ClearSpace lahko samo odločimo ali bomo omrežje uporabili samo znotraj podjetja, ali pa bomo omrežje odprli še npr. kupcem in dobaviteljem.

ClearSpace omogoča mnogo več možnosti kot Facebook. Poleg možnosti, ki jih ima Facebook omogoča še: vnos projektov, dodeljevanje nalog, pripenjanje dokumentov, skupno diskusijo, objavo


94

anket in uporabo emotikonov. Namenjen ni samo navezovanju stikov ampak celotnemu skupnemu delu posamezne skupine – skupnemu sodelovanju.

ClearSpace je komercialni program, za katerega uporabo je potrebno plačati. Facebook je brezplačen, vendar se to dejstvo lahko spremeni. V kolikor želimo imeti kot podjetje oglas na Facebooku in s tem pritegniti nove obiskovalce, je potrebno za to plačati. Več kot plačamo, večkrat se naš oglas pojavi na desni strani porabniškega vmesnika.

POZITIVNI IN NEGATIVNI VPLIVI

Prednosti in slabosti uporabe spletnih omrežij v podjetjih

Z več kot 90 milijoni uporabnikov, se Facebook šteje med najbolj priljubljene spletne strani v tem trenutku. Toda, kljub vsem svojim zmogljivostim na socialnem področju, je dobil rdečo luč v večini korporacij in podjetjih iz preprostega razloga – zaposleni zapravijo vse preveč časa s stvarmi, ki nimajo prav nobene povezave z njihovim delom. Po drugi strani, pa še vedno predstavlja najhitrejšo pot do poslovnega partnerja, raznih shodov in celo prireditev ter do izboljšanja socialnih odnosov med zaposlenimi. Če samo za trenutek zaplavamo po spominu, lahko hitro uvidimo, da dejansko komunikacija in prenos podatkov ter informacij krožijo hitreje kot kdajkoli.

Do takega uspeha socialnih omrežjih je verjetno prišlo zaradi efektivnega širjenja baze uporabnikov. V nekaterih pogledih predstavlja odlično obliko trženja in oglaševanja, poleg tega, pa je še zelo poceni oziroma kar zastonj, sodelovanje pa je danes eden ključev do uspeha. Dobri odnosi na relaciji zaposleni-zaposleni, pa tudi uprava-zaposleni, je ključnega pomena in se velikokrat močno odraža na uspešnosti ter produktivnosti neke organizacije.

Večina podjetij še danes uporablja intranet, kot povezavo med uslužbenci, vendar gre za zaprto povezavo, torej omejeno le na podjetje. Ob preskoku na odprte sisteme, so se tudi uporabnikom teh sistemov odprle nove možnosti in so si lahko ustvarili svoj profil, predstavili svoje sposobnosti in interese, ter se po tej plati približali vsem ostalim uporabnikom, pa ne samo znotraj podjetja, temveč tudi vsem ostalim uporabnikom taistega socialnega omrežja in tako morda poiščejo odgovor na problem, ki se jim zastavlja ob kakem novem projektu. Torej, zakaj se ob vseh pozitivnih lastnostih podjetja in organizacije otepajo socialnih omrežij (Facebook) ali vsaj dovolijo uporabo interne verzije?

V vseh primerih vendarle ne gre za namerno blokado uprave ob nezaupanju zaposlenim in eden od takšnih primerov je že omenjeno ameriško podjetje Serena (2007). V težnji po čim hitrejšem napredku, so bili eni prvih, ki so za komunikacijo med uslužbenci izbrali spletni portal Facebook. Pobudnik projekta je bil kar direktor podjetja, Jeremy Burton. Ideja in vodilo tega projekta naj bi bilo izboljšanje odnosov med zaposlenimi, boljše razumevanje vizije podjetja in produktov ter s spoznavanjem sodelavcev izboljšati rezultate same produkcije. Obenem pa Facebook služi še za pridobivanje nove delovne sile in s tem pomaga pri širjenju že tako razširjene korporacije.

Zaupanje

Za večino rešitev Spleta 2.0 (YouTube, Facebook, Flicker, Gmail, itd.) velja, da tečejo v oblaku (računalništvo v oblaku ali ang. cloud computing) (Kodelja, 2008). Uporabnik nima vpogleda, kje se ti strežniki fizično nahajajo, na katerih operacijskih sistemih delujejo rešitve, ali so podatki varno


95

shranjeni, kdo lahko pregleduje njihove podatke, itd. Kar nekako verjamemo ponudnikom teh storitev, da so podatki varno shranjeni in da bodo na razpolago, ko jih bodo uporabniki potrebovali.

Na varnost podatkov po navadi vedno gledamo samo skozi oči uporabnika v podjetju. Podatke je potrebno shranjevati na trde diske strežnikov, od tam pa se shranjujejo na podatkovne kasete in v primeru nesreče se podatke lahko pridobi nazaj. Kar je bilo shranjeno lokalno na računalniku je imelo po navadi kratek rok trajanja. Z uporabo tehnologij Spleta 2.0, podatke kar naenkrat shranjujemo nekam na splet, izven službenega podatkovnega centra.

Gartnerjevi analitiki (Brodkin, 2008) so že lani poleti objavil sedem nevarnosti računalništva v oblaku. Najbolj presenetljiva je zadnja nevarnost – ponudnik storitve lahko propade ali ga nekdo kupi. Gartnerjevi analitiki svetujejo, naj podjetja preverijo pri ponudnikih, ali bodo lahko dobila svoje podatke nazaj in to v obliki, ki bo omogočil uvoz v drug sistem.

PREGLED PRIPOROČIL SVETOVNIH ANALITIKOV

Analitiki podjetja Gartner (2008) so definirali strateške tehnologije, ki imajo potencial, da bodo vplivale na podjetja v naslednjih treh letih. Med desetimi tehnologijami so tudi socialna omrežja. Menijo, da bodo morala podjetja razmisliti o dodajanju socialnih tehnologij v spletne strani ali rešitve in da bodo morala čim prej vpeljati platformo za socialna omrežja.

Tudi na Gartnerjevi sliki prihajajočih tehnologij analitiki napovedujejo (Gartner, 2008), da bodo podjetja v naslednjih dveh letih množično začela uporabljati Splet 2.0 in pisanje spletnih dnevnikov v podjetjih. Najkasneje v 5 letih pa bodo začela množično uporabljati še wikije, platformo za socialna omrežja in mikro spletne dnevnike.

V raziskavi o tehnologijah Spleta 2.0, ki jo je januarja 2007 izvedlo podjetje McKinsey & Company, je sodelovalo 2.847 anketirancev po svetu, od katerih je imelo 44% vodilne položaje v podjetjih. Analiza je pokazala, da se tehnologije Spleta 2.0 vedno bolj širijo, ampak so v podjetjih kljub vsemu previdni. Anketiranci so izrazili zadovoljstvo v investicije v tehnologije interneta. Zavedajo se pomembnosti tehnologij Splet 2.0 in zato planirajo povečanje investicij v te tehnologije. Ampak podjetja se ne zanašajo na najbolj poznane tehnologije Spleta 2.0, kot so spletni dnevniki. Zato poudarjajo veliko pomembnost tehnologijam, ki jim bodo omogočile avtomatizacijo in povezovanje.

Analiza raziskave je pokazala, da podjetja že uporabljajo oziroma razmišljajo o implementaciji naslednjih tehnologij Spleta 2.0: spletni servisi, skupni inteligenci (collective intelligence) in povezovanju vsak z vsakim (P2P). Šele nato pridejo na vrsto bolj poznane tehnologije Spleta 2.0: socialna omrežja, novice (RSS), posnetki z glasbo ali filmi (podcast), wikiji in spletni dnevniki.

McKinsey & Company je junija 2008 izvedlo še eno anketo: Building the Web 2.0 Enterprise. Od tehnologij, ki so jih podjetja že uporabljala oziroma razmišljala o implementaciji in so bile v letu 2007 na površju, so tam ostali samo še spletni servisi. Tehnologije, ki so bile v letu 2007 v drugem planu, so pričele pridobivati na pomembnosti in so jih v letu 2008 začela podjetja implementirati. Vedno bolj pomembni postajajo spletni dnevniki, novice (RSS), wikiji, posnetki z glasbo ali filmi (podcast) in socialna omrežja.

Med odgovori, zakaj se podjetja ne odločijo za tehnologije Spleta 2.0, so anketiranci največkrat odgovorili, da ne vidijo potencialnih finančnih koristi vpeljave tehnologij. Drugi najpogostejši odgovor je bil, da kultura podjetja ne spodbuja uporabo Splet 2.0 tehnologij. Ostali odgovori pa pomanjkanje znanja, pomanjkanje iniciativ, organizacijsko hierarhična struktura, vodstvo podjetje ne spodbuja uporabe ter pravni zadržki.


96

ZAKLJUČEK

Če se odločamo za uvedbo socialnega omrežja v podjetje, lahko izberemo komercialno (npr. ClearSpace) ali brezplačno (npr. Facebook) rešitev. Na vprašanje, katera je boljša rešitev je težko odgovoriti. Menimo, da nespornega zmagovalca ni. Potrebno je pogledati, kaj želimo doseči z vpeljavo socialnega omrežja v podjetje. V kolikor imamo zanimiv produkt ali rešitev, in bi želeli, da si to ogleda čim širši krog ljudi, je potem prava rešitev Facebook. V kolikor pa je narava dela v podjetju bolj zaprtega tipa, pa lahko boljšo uporabnost dosežemo z rešitvijo ClearSpace, kjer v izmenjavo informacij vključimo tudi svoje stranke in dobavitelje ter nadgradimo socialno omrežje z omrežjem za skupno sodelovanje. Smo pa prepričani, da je potrebno način poslovanja podjetja prilagoditi tehnologijam Spleta 2.0, ker zaposleni te tehnologije že uporabljajo v privatne namene in jih je nesmiselno pri tem ovirati. Raje jih spodbujamo, da jih uporabljajo tudi v službene namene, saj se nikoli ne ve, kje se skriva nova poslovna priložnost.

Podjetja 2.0 ne moremo enačiti s Spletom 2.0. Vmes sta še najmanj kultura podjetja in organizacijska struktura. Do podobnih rezultatov so prišli tudi pri analizi ankete v podjetju McKinsey & Company. Vpeljava Splet 2.0 tehnologij v podjetje je zelo odvisna od velikosti podjetja in zaposlenih, ki bodo tehnologijo uporabljali. Mala, agilna podjetja z veliko strokovnjaki lahko zelo hitro postanejo Podjetje 2.0, medtem ko je pri večjih podjetjih, kjer se stvari ne zgodijo čez noč, potreben čas. Splet 2.0 tehnologije prinašajo nov način dela. Sama tehnologija ne bo prinesla sprememb, potrebna bo tudi sprememba kulture v podjetjih, odprta komunikacija in izmenjava znanja. Zelo pomembna je tudi podpora vodstva, ki mora podpirati demokratizacijo informacij in znanja. Analitiki podjetja Gartner napovedujejo, da bo prišlo do množičnih implementacij tehnologij Spleta 2.0 šele v naslednjih letih, podobne trende pa prikazuje tudi anketa podjetja McKinsey & Company. Tehnologije morajo biti implementirane z namenom. Podjetja morajo najti dodatno vrednost, katero bodo te tehnologije prinesle v podjetja. S tem bodo povrnjeni stroški v implementacijo rešitev. Z ustrezno spremembo organizacijske kulture in uporabo Splet 2.0 tehnologij lahko vsako podjetje postane Podjetje 2.0.

Literatura

Brodkin, Jon. Gartner: Seven cloud-computing security risks. 2008. http://www.infoworld.com/article/08/07/02/Gartner_Seven_cloudcomputing_security_risks_1.html (15.2.2009)

Bulc, Violeta. Enterprise 2.0. 2007.http://www.aktualno.biz/si/e107_files/downloads/aktualno_2.0_-_december_2007.pdf. (1.2.2009) comScore. More than Half of MySpace Visitors are Now Age 35 or Older, as the Siteʼs Demographic

Composition Continues to Shift. 2006. http://www.comscore.com/press/release.asp?press=1019. (10.2.2009)

Devenport, Tom. Why Enterprise 2.0 Won't Transform Organizations. 2007. http://discussionleader.hbsp.com/davenport/2007/03/why_enterprise_20_wont_transfo.html. (8.2.2009)

Facebook. 2006. http://www.facebook.com/. (1.2.2009)Farber, Dan. Facebook for the Enterprise = Facebook. 2007.http://blogs.zdnet.com/BTL/?p=5516. (1.2.2009)Gartner, Inc. Gartner Highlights 27 Technologies in the 2008 Hype Cycle for Emerging Technologies. 2008.

http://gartner.com/it/page.jsp?id=739613. (28.2.2009)


97

http://www.infoworld.com/article/08/07/02/Gartner_Seven_cloudcomputing_security_risks_1.html




http://www.aktualno.biz/si/e107_files/downloads/aktualno_2.0_-_december_2007.pdf

http://www.aktualno.biz/si/e107_files/downloads/aktualno_2.0_-_december_2007.pdf

http://www.comscore.com/press/release.asp?press=1019




http://discussionleader.hbsp.com/davenport/2007/03/why_enterprise_20_wont_transfo.html

http://discussionleader.hbsp.com/davenport/2007/03/why_enterprise_20_wont_transfo.html

http://www.facebook.com/

http://www.facebook.com/

http://blogs.zdnet.com/BTL/?p=5516

http://blogs.zdnet.com/BTL/?p=5516

http://gartner.com/it/page.jsp?id=739613

http://gartner.com/it/page.jsp?id=739613

Gartner, Inc. Gartner Identifies the Top 10 Strategic Technologies for 2009. 2008. http://www.gartner.com/it/page.jsp?id=777212. (15.2.2009)

Gartner, Inc. Hype Cycle for Emerging Technologies. 2008. http://www.frogpond.de/wp-content/uploads/emerging-technologies1.jpg. (28.2.2009)

Grossman, Lev. Time's Person of the Year: You. 2006. http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1569514,00.html. (5.2.2009)

Jive Software. Clearspace 2.5. http://www.jivesoftware.com/products/clearspace. (15.2.2009)Jive Software. Designing Pages with Widgets. http://www.jivesoftware.com/builds/docs/clearspace/latest/

DesigningPagesWithWidgets.html (22.2.2009)Jive Software. Jive positioned in the Visionaries quadrant of Gartner, Inc.'s 2008 Magic Quadrant for Social

Software. http://collaborate.jivesoftware.com/content/promo_reg_081031_gartner-magic-quadrant. (15.2.2009)

Kodelja, Marjan. Računalništvo v oblakih. 2008. http://www.mojmikro.si/center/povem_naglas/racunalnistvo_v_oblakih. (15.2.2009)

McAfee, Andrew P. Enterprise 2.0: The Dawn of Emergent Collaboration. 2006. http://sloanreview.mit.edu/the-magazine/files/pdfs/47306SxW.pdf. (8.2.2009)

McKinsey & Company. Building the Web 2.0 Enterprise: McKinsey Global Survey Results. 2008. http://www.mckinseyquarterly.com/Business_Technology/BT_Strategy/Building_the_Web_20_Enterprise_McKinsey_Global_Survey_2174. (28.2.2009)

McKinsey & Company. How businesses are using Web 2.0: A McKinsey Global Survey. 2007. http://www.mckinseyquarterly.com/Business_Technology/Application_Management/How_businesses_are_using_Web_20_A_McKinsey_Global_Survey_1913. (28.2.2009)

O'Reilly, Tim. Levels of the Game: The Hierarchy of Web 2.0 Applications. 2006. http://radar.oreilly.com/archives/2006/07/levels-of-the-game.html (23.1.2009)

Savič, Domen. Raztrgane socialne mreže. 2008.http://www.monitor.si/clanek/raztrgane-socialne-mreze/. (10.2.2008)Schenk, Melissa. How to Join a Facebook Network. http://www.expertvillage.com/video/19112_facebook-

use-networks-join.htm. (21.2.2009)Schonfeld, Erick. Liveblogging Facebook Advertising Announcement (Social Ads + Beacon + Insights). 2007.

http://www.techcrunch.com/2007/11/06/liveblogging-facebook-advertising-announcement/. (21.2.2009)Serene Software. Serena Software Adopts Facebook as Corporate Intranet. 2007. http://www.serena.com/

company/news/pr/press-release-11-02-2007.html. (21.2.2009)Skrt, Radoš. Spletne skupnosti. 2007. http://www.nasvet.com/spletne-skupnosti/. (5.2.2008)Sophos. Sophos Facebook ID probe shows 41% of users happy to reveal all to potential identity thieves.

2007. http://www.sophos.com/pressoffice/news/articles/2007/08/facebook.html. (10.2.2009)ZDNet. ZDNet Definition for: Enterprise 2.0. http://dictionary.zdnet.com/definition/Enterprise+2.0.html.

(27.1.2009)Zveza potrošnikov Slovenije. Varnost spletnih socialnih omrežij. 2009.http://www.zps.si/racunalnik-in-telefon/internet/varnost-spletnih-socialnih-omrezij.html. (5.2.2009)Wikipedia. Cloud computing. http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing. (15.2.2009)Wikipedia. Enterprise social software. http://en.wikipedia.org/wiki/Enterprise_2.0. (27.1.2009)Wikipedia. Social network. http://en.wikipedia.org/wiki/Social_network. (5.2.2009)Wikipedia. The Long Tail. http://en.wikipedia.org/wiki/The_Long_Tail (27.1.2009)Wikipedia. Web 2.0. http://en.wikipedia.org/wiki/Web_2.0#Defining_Web_2.0. (13.1.2009)


98

http://www.gartner.com/it/page.jsp?id=777212




http://www.frogpond.de/wp-content/uploads/emerging-technologies1.jpg




http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,1569514,00.html




http://www.jivesoftware.com/products/clearspace

http://www.jivesoftware.com/products/clearspace

http://www.jivesoftware.com/builds/docs/clearspace/latest/DesigningPagesWithWidgets.html




http://collaborate.jivesoftware.com/content/promo_reg_081031_gartner-magic-quadrant




http://www.mojmikro.si/center/povem_naglas/racunalnistvo_v_oblakih




http://sloanreview.mit.edu/the-magazine/files/pdfs/47306SxW.pdf




http://www.mckinseyquarterly.com/Business_Technology/BT_Strategy/Building_the_Web_20_Enterprise_McKinsey_Global_Survey_2174




http://www.mckinseyquarterly.com/Business_Technology/Application_Management/How_businesses_are_using_Web_20_A_McKinsey_Global_Survey_1913




http://radar.oreilly.com/archives/2006/07/levels-of-the-game.html




http://www.monitor.si/clanek/raztrgane-socialne-mreze/

http://www.monitor.si/clanek/raztrgane-socialne-mreze/

http://www.expertvillage.com/video/19112_facebook-use-networks-join.htm




http://www.techcrunch.com/2007/11/06/liveblogging-facebook-advertising-announcement/

http://www.techcrunch.com/2007/11/06/liveblogging-facebook-advertising-announcement/

http://www.serena.com/company/news/pr/press-release-11-02-2007.html




http://www.nasvet.com/spletne-skupnosti/

http://www.nasvet.com/spletne-skupnosti/

http://www.sophos.com/pressoffice/news/articles/2007/08/facebook.html

http://www.sophos.com/pressoffice/news/articles/2007/08/facebook.html

http://dictionary.zdnet.com/definition/Enterprise+2.0.html




http://www.zps.si/racunalnik-in-telefon/internet/varnost-spletnih-socialnih-omrezij.html

http://www.zps.si/racunalnik-in-telefon/internet/varnost-spletnih-socialnih-omrezij.html

http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing

http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing

http://en.wikipedia.org/wiki/Enterprise_2.0

http://en.wikipedia.org/wiki/Enterprise_2.0

http://en.wikipedia.org/wiki/Social_network

http://en.wikipedia.org/wiki/Social_network

http://en.wikipedia.org/wiki/The_Long_Tail

http://en.wikipedia.org/wiki/The_Long_Tail

http://en.wikipedia.org/wiki/Web_2.0#Defining_Web_2.0

http://en.wikipedia.org/wiki/Web_2.0#Defining_Web_2.0

DIGITALNO OGLAŠEVANJE IN MARKETING

Helena Albreht, Blažena Košmerl, Kati Kozlevčar

PovzetekV prispevku predstavljamo Digitalno oglaševanje in marketing, katerega smo v današnjem času deležni vsi, saj se pojavlja skoraj na vsakem našem koraku, čeprav se tega sploh ne zavedamo. Digitalno oglaševanje in marketing opisujemo kot sodobno obliko marketinga, ki omogoča komunikacijo preko različnih digitalnih virov. V prispevku predstavljamo tudi tehnike oglaševanja, opisujemo najbolj razširjena digitalna oglaševanja, predstavljamo primere dobre prakse, obravnavamo prednosti ter slabosti digitalnega oglaševanja, predstavljena pa je tudi etika in morala oglaševanja. Glavne ugotovitve so bile, da praktično ni področja, kjer se digitalnega oglaševanja in marketinga ne bi moglo uporabiti, saj so s pojavom interneta in mobilnih telefonov možnosti postale neomejene. Nadalje smo ugotovile, da se neprestano razvijajo tehnologije in ponudniki, ki podjetjem pri oglaševanju pomagajo pri iskanju ciljnih skupin ljudi in tako zagotavljajo podjetjem maksimalni učinek oglaševanja s čim nižjimi stroški.

Ključne besede: Digitalno oglaševanje, marketing, vedenjsko oglaševanje, mobilni marketing, digitalni prikazovalniki, spletno komuniciranje, oglasna sporočila, facebook, slovenski oglaševalski kodeks, tehnike videa

UVOD

V današnjem času smo priča izredno hitremu razvoju tehnologije. Prisotna je na vseh možnih področjih našega življenja in eno izmed področij je tudi oglaševanje. V naši seminarski nalogi se bomo osredotočile na digitalno oglaševanje in marketing, saj se, po našem mnenju, prihodnost oglaševanja gradi prav na digitalnih medijih.

Digitalno oglaševanje in marketing opisujemo kot sodobno obliko marketinga, ki omogoča komunikacijo preko različnih digitalnih virov, kot so npr. digitalni prikazovalniki (LCD, plazma,..) internet, elektronska pošta, SMS sporočila, in podobno. Lahko se uporablja za različne namene, saj pospešuje prodajo, informiranje, trženje ter obveščanje o novostih. Digitalno oglaševanje je zelo primerno tako za velika kot mala podjetja (kot npr. trgovine, trgovinski centri, letališča, igralnice, banke in podobno).

Razvoj tehnologije je spremenil razmerje moči tudi med mediji oglaševanja. Potrošnik je z razvojem digitalnega oglaševanja dobil aktivnejšo vlogo in priložnost, da sam odloči, kako, kje in kdaj bo poiskal informacije. Boj za potrošnika je in bo zato postal vedno bolj trši. Podjetja bodo morala vedno več vlagati v tehnologijo, če bodo hotela prehiteti konkurenco.

Za temo digitalno oglaševanje in marketing smo se odločile iz preprostega razloga in sicer zato, ker je vedno bolj prisotno v našem življenju, digitalni marketing pa nas spremlja praktično na vsakem koraku. V seminarski nalogi bomo obravnavale različne teme, ki se navezujejo na digitalno oglaševanje in marketing. Ker je področje zelo široko bomo poskušale obravnavati najpomembnejše teme.

Namen seminarske naloge je predstaviti digitalno oglaševanje in marketing, predstaviti načela spletnega oglaševanja, kako sploh digitalno oglaševati, predstaviti tehnike oglaševanja, opisati katere vrste digitalnega oglaševanja so najbolj razširjene, podati prednosti ter slabosti digitalnega


99

oglaševanja, osredotočile pa se bomo tudi na problematiko oglaševalskega kodeks ter obravnavale napredne tehnologije digitalnega oglaševanja (vedenjsko oglaševanje). Namen je tudi omeniti najboljše primere dobre prakse.

Cilj obravnavane problematike je ugotoviti, kje se digitalno oglaševanje lahko uporablja ter kje je najbolj razširjeno. Cilj pa je tudi ugotoviti, kako hitro se tehnologija digitalnega oglaševanja razvija ter na kakšen način se odvija digitalno oglaševanje.

Izhajale bomo iz naslednjih trditev: • Digitalno oglaševanje se v večini uporablja za oglaševanje izdelkov. • Digitalno oglaševanje prinaša le prednosti.• Digitalno oglaševanje je učinkovitejše in uspešnejše od tradicionalnih oblik.

Proučevanje digitalnega oglaševanja in marketinga smo izbrale, ker je to področje zelo aktualno in v vzponu. Predpostavljamo pa, da bo pravi razmah tovrstno oglaševanje šele doseglo v prihodnjih obdobjih. Izbrano področje je zelo obsežno, zato bomo v seminarski nalogi zajele ključne teme za splošno razumevanje in spoznanje pojava.

Pri proučevanju digitalnega oglaševanja, ki se razvija izredno hitro bomo uporabile predvsem spletno gradivo, saj je marsikatera literatura za to področje že zastarela. Glede na to, da bomo v veliki meri uporabile internetne vire, upamo na verodostojnost pridobljenih podatkov. Poleg tega bomo izhajale iz sekundarnih podatkov in ne bomo uporabile primarnih podatkov. Omejitev za nas je tudi nepoznavanje področja v zadostni meri, zato nam to lahko pomeni kot dodatni napor pri našem delu. Dodatna omejitev nam je tudi pomanjkanje časa, zato ne bomo v raziskavo vključile empiričnega dela.

Pri proučevanju raziskovalnega problema digitalnega marketinga in oglaševanja smo uporabile deduktivno metodo. Na temelju splošnih stališč (teorij, trditev, hipotez) bomo izvedle posamične oz. konkretne sklepe od odvisnosti med pojavom digitalnega oglaševanja in procesom, ki ga bomo analizirale. Seminarska naloga bo nastajala s proučevanjem slovenske in tuje strokovne literature, člankov, raziskav, spletnih virov in raziskovanja primerov dostopnih preko spleta. Pri opredeljevanju pojmov, razvoju digitalnega oglaševanja in oblikah smo dale prednost deskriptivnemu načinu. S komparativno metodo bomo primerjale prednosti in slabosti digitalnega oglaševanja v primerjavi s tradicionalnimi mediji. V nalogi nismo izhajali iz primarnih podatkov, ampak smo uporabili sekundarne podatke.

DIGITALNO OGLAŠEVANJE IN MARKETING

Digitalni marketing je mreža digitalnih prikazovalnikov, ki so locirani na raznih mestih, ki so med seboj bolj ali manj oddaljeni (Garex in Iprom 2009). Njihov namen je potrošniku posredovati inovativne dinamične vsebine. Takšna digitalno oglaševalska omrežja nam omogočajo precizno ciljanje na publiko oz. kupce, hitre spremembe sporočanja ter zniževanje stroškov logistike, dela in tiska. Distribucija vsebin poteka preko osnovnih obstoječih omrežij, vsebino pa lahko prikazujemo na nešteto lokacijah in na katerem koli digitalnem prikazovalniku.

Hiter razvoj digitalnega marketinga je neverjeten in je presegel vsa pričakovanja. Njegova učinkovitost, fleksibilnost in predvsem neverjetna priljubljenost pri potrošnikih je presenetila največje optimistične prognoze. Najpogostejše vrste digitalnega oglaševanja so:

Informacijski prikazovalniki so namenjeni za: železniške postaje, letališča, skladišča, kinematografi, zdravstvene ustanove.


100

Interaktivni prikazovalniki – v družino interaktivnih prikazovalnikov spadajo vsi prikazovalniki občutljivi na dotik ter temu primerna vsebina. Danes interaktivnost predstavlja veliko več kot kadarkoli prej. Tehnologija, ki jo imamo na razpolago, omogoča interaktivnost tudi na večjih prikazovalnikih kar v preteklosti ni bilo mogoče. Rešitve, ki jih ponujamo na tem področju odpirajo nove dimenzije na področju direktnega inteligentnega komuniciranja.

Inteligentni prikazovalnik je inovativna rešitev oz. integracija distribucijske platforme s programsko opremo za prepoznavanje spola. S pomočjo tega sistema se lahko predvaja reklamna vsebina definirana na podlagi spola gledalca, ki stoji pred reklamnim prikazovalnikom. V sistemu se nahaja poljubno število digitalno oglaševalskih vsebin različnih formatov (video, slika, animacija), ki so dodeljene moškemu ali ženskemu spolu. Ta inovativna - ciljno oglaševalska rešitev daje digitalnemu oglaševanju dodano vrednost s katero gledalce presenečamo, se jim prilagodimo oz. natančneje ponudimo reklamno sporočilo katero bo osebo vzpodbudilo k nadaljnjim dejanjem. Sistem prepozna tudi oddaljenost gledalca od prikazovalnika, kar nam omogoča še dodatno optimizacijo reklamnega sporočila.

Digitalne konferenčne sobe – gibljivi zasloni, kar naredi v večini primerov pomemben vtis, zlasti na vse tiste, ki ne želijo ničesar zamuditi. Vse to pripomore v večji učinkovitosti in zadovoljstvu pri delu, kar se kaže tudi v boljšem izkoriščanju časa in prostora.

Digitalni poster – vitrinaGre za edinstveno rešitev, kjer ne potrebujemo zahtevnih oz. gibljivih-dinamičnih vsebin.

Vitrina je sestavljena iz poljubnih LCD prikazovalnikov lahko je tudi eden, kateri so povezani s sistemom Artista. Sistem Artista nam omogoča predvajanje statičnih vsebin v standardnih formatih ( jpg, tif, pdf ), brez kakršnega koli lokalnega PC-ja oz playerja. Posredovanje vsebin na prikazovalnike poteka preko: USB ključa ali LAN omrežja.

Lounge TVZ lounge TV informiramo svoje stranke ali goste o aktualnih ponudbah v svojem lokalu. Na ta

način so uporabniki hitro in učinkovito seznanjeni o ugodnostih, dnevnem meniju, novostih ter ostalih informativno reklamnih sporočilih.

Interaktivne table predstavljajo z ustreznimi programskimi rešitvami nepogrešljiv pripomoček pri učnih procesih, sestankih in predavanjih.

Kiosk je strankam vedno na voljo in jim 24 ur na dan ponuja informacije. Z dodatnim plazma ali TFT prikazovalnikom pa ponuja celovito predstavitev določene trgovine, izdelka ali blagovne znamke, saj se, glede na želene informacije na kiosku, na dodatnem prikazovalniku pojavijo prilagojene video vsebine in animacije.

Primeri uporabe kioskov: • virtualni receptor za turistične destinacije (možnost samostojne registracije gostov na

kiosku, plačevanje s kreditnimi karticami preko kioska, informacije o dogodkih in možnostih rezervacije vstopnic ali nakupa preko kioska, trženje oglasov ostalih ponudnikov turističnih storitev, možnost zapisa spominskega videa na CD ali DVD iz dogodka, kjer so bili gostje prisotni).

• gledališča, kino centri in kulturni centri (spored filmov ali gledaliških iger, možnost rezervacije, plačevanje s kreditno kartico, video napovednik filmov ali iger, trženje oglasov).

• večja podjetja (registracija zaposlenih ob prihodu v službo z identifikacijsko številko, dostop do intraneta za vse zaposlene, tudi za tiste, ki pri svojem delu ne uporabljajo računalnika, objava javnih obvestil za vse zaposlene, ostala obvestila: jedilniki, seznami zaposlenih, razporeditve izmen).


101

• javne ustanove (informacije o zaposlenih, možnosti telefonske komunikacije iz kioska z določeno uradno osebo, možnost tiskanja obrazcev in ostalih predlog proti plačilu z gotovino ali kreditno kartico, plačevanje in naročanje ostalih storitev preko kioska, naročanje in plačevanje ostalih storitev preko kioska).

• predstavitveni saloni (podrobne informacije o posameznem izdelku, predstavitveni video material, preračunavanje obročnega odplačevanja, možnost tiskanja želenih informacij in katoalogov).

• šole (dostop do interneta za študente in profesorje, možnost nadzora posameznega študenta nad svojimi ocenami, izostanki in drugimi obveznostmi, prijave in odjave na izpit, ostala sporočila, tedenski jedilnik).

RAZVOJ DIGITALNEGA OGLAŠEVANJA

Živimo v informacijski dobi, kjer informacije dajejo smisel in pomen današnjemu času. Informacije lahko predstavljamo na različne načine najbolj pogosto pa predstavljamo z gibljivo sliko, ki je med vsemi predstavitvami najbližje realnosti. Le-to lahko izvedemo na več načinov, najbolj pa se uporabljajo video, animacije in navidezna resničnost.

Zgodovinsko gledano temelji video na televizijskem prikazovanju, ta pa ima svoje korenine v kinematografiji, ki izhaja iz želje preustvariti gibanje.

V starem veku je bilo najpogostejše oglaševanje od ust do ust, vendar so kljub temu prva oglasna sporočila našli že v ruševinah Pompejev. Prvi koraki sodobnega oglaševanja so bili narejeni z iznajdbo tiska v 15. in 16. stoletju, v 17. stoletju pa so se oglasi pojavljali v tednikih v Angliji. Stoletje kasneje je bilo oglaševanje že široko razširjeno in tako se je z razcvetom ekonomije v 19. stoletju vedno bolj širilo tudi oglaševanje. Leta 1843 je prvo oglaševalsko agencijo ustanovil Volney Palmer v Philadelphiji. Za to obdobje so že značilni plakati, kot jih poznamo danes. V petdesetih letih 20. stoletja, ko se je pojavila televizija je oglaševanje na prostem močno upadlo. Majhno število televizijskih postaj, gibljiva slika in zvok ter množičnost občinstva so prepričali oglaševalce. Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja pa se je pojavila tudi danes druga najbolj razširjena oblika oglaševanja na prostem, to so 'citylight vitrine' (zunanje oglaševanje).

Spletno video oglaševanje je danes eno najhitreje rastočih oglaševalskih orodij, hkrati pa s strani oglaševalcev eno težje razumljivih in obvladljivih. (Zgodovina oglaševanja 2009). Zametki spletnega digitalnega videa segajo v obdobje, ko so bile vsebine, ki so jih hoteli prikazati videti kot ponesrečene video smešnice, namenjene preganjanju dolgčasa. Na začetku niti vsebine niti publika niso ustrezali oglaševalcem in podobi, ki so jo podajali skozi stilizirane oglase. Ta trg je v letu 2007 doživel prelomnico. Z izboljšanjem tehnologij za ustvarjanje digitalnih oglasov na spletnih straneh so se občutno povečale možnosti doseganja ciljne publike tam, kjer se je doseg radia in televizije dokončno ustavil. Penetracija širokopasovnega dostopa do interneta je odprla številne tehnološke priložnosti (Spletno video oglaševanje 2009).

Ameriške televizijske postaje so v letu 2007 začele revolucionarno oglaševanje, t. i. digitalno integracijo trgovskih znamk in tako se pojavlja prikrito oglaševanje, ko med oddajami za nekaj sekund prikažejo določen oglas. Takemu pristopu oglaševanja močno nasprotujejo združenja za pravice potrošnikov in ustvarjalci televizijskih programov. Nevidno oglaševanje že izvaja CBS, kmalu pa ji bo sledila mreža Fox (Oglaševanje digitalne dobe 2009).


102

V Sloveniji video oglaševanje napreduje podobno kot drugod, nekatera podjetja so verjela v to že od samega začetka in zato so v razvoj intenzivno vlagala. Rezultati so odlični, saj so na ta način prepričali tudi najzahtevnejše oglaševalce, da uporabljajo njihove storitve in izvedene akcije kažejo, da je bila vizija teh podjetij pravilna.

ETIKA IN SLOVENSKI OGLAŠEVALSKI KODEKS

Podjetja od oglaševalcev pričakujejo čim večji učinek, saj je oglaševanje povezano z vedno večjimi porabljenimi sredstvi. Ker je med oglaševalskimi podjetji velika konkurenca in ker podjetja želijo čim večji učinek je možno, da se zaradi konkurence poslužujejo tudi takih metod oglaševanja, ki iz etičnega vidika niso najbolj primerna. Čeprav so meje med etičnim in neetičnim v oglaševanju včasih težko določljive to področje vsaj do neke mere urejajo kodeksi, med katerimi je tudi Slovenski oglaševalski kodeks (Kalcun 2001).

Slovenski oglaševalski kodeks je sistem ustaljenih pravil in načel, deluje pa na način, da je možno z njegovimi določili presojati vsako oglaševalsko sporočilo objavljeno v slovenskih medijih. Pomeni dopolnitev obstoječih pravnih aktov, ki regulirajo dejavnost oglaševanja. Kodeks zavezuje tako fizične kot pravne osebe, ki sodelujejo v procesu oglaševanja v Sloveniji, tako oglaševalce, oglaševalske agencije kot tudi medije. Kodeks služi dvojnemu namenu. Z njim so poenoteni kriteriji za delo vseh posameznikov in organizacij, ki so vključeni v proces oglaševanja v RS, drugim dejavnikom v družbi pa je omogočeno spoznati, da je dejavnost oglaševanja v Sloveniji opremljena s samoregulativnim mehanizmom. Prvič je Slovenski oglaševalski kodeks bil sprejet leta 2004 s strani zbora članov Slovenske oglaševalske zbornice (SOZ) (Slovenski oglaševalski kodeks b.l.).

SOZ je nevladna organizacija, ki zastopa interese oglaševalcev, oglaševalskih agencij ter medijev, zavzema pa se za visoke oglaševalske standarde in uveljavlja etiko v oglaševanju.

Vse pogosteje se izenačuje pojma etiko in moralo. Tako za etiko kot za moralo imajo avtorji različne definicije. Ena izmed njih definira etiko kot disciplino, ki zagotavlja kritično premišljevanje o moralni izbiri, morala pa daje prednost določenemu nizu moralnih standardov, kot so definirani v religiozni, filozofski ali politični tradiciji (Poler 1997).

Pomembno je, da etika obravnava moralno odločanje in ravnanje. Proučuje moralo oziroma se ukvarja s teoretičnim pojasnjevanjem morale in raziskovanjem izvora človeka, kot tudi organizacij (Kalcun 2001).

PREDNOSTI IN SLABOSTI DIGITALNEGA OGLAŠEVANJA

Razvoj tehnologije je spremenil razmerje moči tudi med mediji oglaševanja. Potrošnik je dobil aktivnejšo vlogo in priložnost, da sam odloči, kako, kje in kdaj bo poiskal informacije (Belch in George Belch, 2001).

1. Najpomembnejše prednosti digitalnega oglaševanja oz. marketinga (Mikro 2008) so sledeče:

2. Interaktivnost, kjer ima posameznik, potrošnik aktivno vlogo in ni le pasivni prejemnik informacij. Postal je soustvarjalec vsebin. Sami lahko komunikacijo prekinemo, poiščemo dodatne informacije, zastavimo vprašanja, izrazimo mnenja, vstopamo v igre in virtualne skupnosti. Sporočila so dinamična, stalno se posodabljajo in nadgrajujo.


103

3. Ciljni marketing, kjer spletni strežnik prepozna uporabnika in na osnovi njegovih zbranih podatkov določi, katere vsebine ga pritegnejo in so zanj aktualne. S tem pristopom, kjer igra posameznik glavno vlogo se segmentira ciljne skupine. Rezultat oglaševanja na ta način je maksimalno dosežen.

4. Spletno komuniciranje, kjer ponudnik storitev in izdelkov ter uporabnik, potrošnik zbirata dodatne željene informacije. Oglaševalec lahko med akcijo trženja spreminja obliko in vsebino oglasov glede na odzivnost uporabnika. Ta način omogoča veliko prilagodljivost in ažurnost.

5. Neomejenost glede na prostor in čas, ter vse hitrejši transfer podatkov. Uporabniki lahko kadarkoli in od kjerkoli dobijo informacije, če imajo možnost dostopa do spletnih vsebin.

6. Marketinška sporočila so obogatena z aktualnimi informacijami (vreme, novice, RSS, video-streaming) ali pa popestrena s SMS ali MMS nagradnimi igrami, s pomočjo katerih lahko spodbujamo interaktivnost ter direkten odziv pri tistih, ki so videli predvajano vsebino. Poleg oglasov so predvajani tudi poučni prispevki v zvezi z reklamiranim blagom.

7. Uspešnost marketinga je mogoče natančno izmeriti. Oglaševalci beležijo, koliko uporabnikov je obiskalo njihovo spletno stran, za katerimi informacijami so poizvedovali in koliko časa so namenili posameznim vsebinam. Glede na analizo obiska se sproti meri učinkovitost akcije marketinga, predvsem pa oglaševalci pridobijo usmeritve za nadaljne oglaševalske aktivnosti.

8. S spletnim marketingom najhitreje ugotovimo potrebe trga, hkrati pa omogoča takojšnje lansiranje produktov in storitev. Podjetje poveča rast prihodkov in s tem dobiček.

9. Digitalni marketing je cenejši od tradicionalnih oglasov. Poleg tega je količina posredovanih, predstavljenih vsebin bistveno večja. Produkti, ki se oglašujejo so lahko podrobno prikazani z opisi, slikami, avdio in video posnetki. Večji oglaševalski prostor, skorajda neomejen v primerjavi s tradicionalnimi oblikami oglaševanja.

10. Dinamičnost oglasov pritegne uporabnika bolj kot statični oglasi, katere običajni potrošniki spregledamo.

11. Digitalno oglaševanje izkorišča prednosti, da se oglasi lahko posredujejo na najbolj frekventnih točkah. Npr. v čakalnicah, kjer je največja verjetnost, da bodo oglasi gledani. Po statističnih podatkih se čaka pri zdravniku več kot eno uro. To pa je čas, ki ga tržniki s pridom izkoristijo. Z izbrano vsebino dosegajo kar najboljše rezultate. Pacienti so na takem kraju dovzetnejši za informacije, povezane z zdravjem in zdravim načinom življenja.

Poleg prednosti elektronskega marketinškega komuniciranja je potrebno omeniti tudi slabosti (Nasvet 2002), ki so:

1. Rezultati meritev niso primerljivi zaradi različnih metodologij zajemanja meritev.2. Nezanesljivost objavljenih vsebin, saj lahko danes vsak objavi skoraj vse.3. Vprašanje zasebnosti, kjer gre predvsem za nezaželeno elektronsko pošto. Čeprav to

področje pri nas ureja Zakon o varstvu potrošnikov ni primerov, kjer bi bile tožbe iz tega naslova uspešne, če do njih spoh pride.

4. Vprašanje hitrosti digitalnega oglaševanja, saj je ta povezana z infrastrukturo. Če je slaba, se strani nalagajo počasi. Oglaševalci običajno uporabijo zahtevnejše grafične elemente, kar še poslabša dostopnost informacij. Izboljšane aplikacije in širokopasovni dostop te probleme zmanjšuje.

5. Premajhen nadzor nad podatki zaradi velikega obsega vsebin. Preobsežni podatki so posledica slabe strukturiranosti vsebin, neintuitivne navigacije in neaktualnosti podatkov. Podatki na spletnih straneh morajo biti zanimivi, aktualni, predvsem pa pravilni.


104

6. Zasičenost z oglasi, zato moramo biti pri umestitvi le-teh previdni. Uporabnik najprej opazi oglase, ki se nahajajo na vrhu spletne strani. Zaradi tega obstaja večja verjetnost, da bo oglas dosegel svoj namen. Oglas, ki je umeščen na dnu strani in mora uporabnik uporabiti drsnik je manj učinkovit. Obisk strani se sicer evidentira, vprašanje pa je, če je bil sploh opažen.

7. Nizek doseg spletnega trženja v primerjavi s tradicionalnimi oblikami. Uporabnik se zavestno odloči za obisk spletne strani glede na informacijo, ki jo išče. Uporaba interneta je značilna za določene kategorije ljudi in je npr. v primerjavi s televizijo ciljni doseg populacije manjši.

8. Visoki stroški za postavitev in vzdrževanje dobre spletne strani.9. Programi za filtriranje spletnih vsebin avtomatsko očistijo oglase. Tržniki tako prejmejo

informacijo, da je bil oglas viden, čeprav ni dosegel ciljne skupine uporabnikov.Digitalno oglaševanje je učinkovitejše in uspešnejše od tradicionalnih oblik. Vendar je potrebno

znati predstavljene prednosti digitalnega oglaševanja izkoristiti in se hkrati izogniti njegovim slabostim.

TEHNIKE USTVARJANJA VIDEA

Za kakovostno predvajanje digitalnega videa je potrebnih zelo veliko podatkov, enostavno preveč, da bi omogočali tekoče digitalno snemanje in kakovostno predvajanje videa. Zato so video filme snemali analogno, če pa so jih želeli obdelati z računalnikom so morali spremeniti analogni zapis z digitalnim in nazaj spet v analognega. Pri tem so nastajale velike izgube in kakovost posnetkov je bila zelo slaba.

Sredi 20. stoletja so se stvari spremenile, ko se je 10 najpomembnejših proizvajalcev video opreme združilo in oblikovali so pravila zgoščevanja in zapisovanja videa. Ta dogovor se je imenoval DIGITALNI VIDEO (ang. Digital Video – DV). V praksi se je uveljavil zapis podatkov o videu z osmimi biti. Za digitalni zapis videa so se največ uporabljale kasete mini DV. Kasete imajo lahko HD in SD kvaliteto zapisa.

Za kakovostno video predstavitev je potrebno izbrati ustrezen motiv, ga posneti v pravem trenutku in posneti kader ustrezno urediti z drugimi v video. Narediti video je izziv, ki zahteva veliko načrtovanja in priprav. Najprej moramo imeti idejo s katero opredelimo namen video predstavitve, nato zberemo podatke s katerimi opredelimo način predstavitve. Ko nam je informacija, ki jo želimo prenesti z videom znana, jasna in razumljiva z vseh vidikov, napišemo kratko zgodbo (sinopsis), za katero potrebujemo veliko časa. Zadnja stopnja načrtovanja videa je izdelava scenarija, v katerem je podrobno opisano dogajanje v videu. Naslednja stopnja do videa je urejanje video predstavitve, kjer podatke iz video kamere prenesemo v računalnik s programom za zajemanje videa. Za prenos podatkov v računalnik uporabljamo vmesnik. Kvaliteto izdelanega videa opredeljujejo količina podatkov, ločljivost in algoritem zgoščevanja. Za zgoščevanje zapisa video podatkov lahko uporabljamo različne postopke zgoščevanja. Pomembna lastnost zgoščenega zapisa videa je hitrost pretoka podatkov.

Video ima za osnovo gibanje, animacija pa izhaja iz slik, ki se hitro izmenjujejo, ali povedano drugače, video prikazuje realno gibanje, pri animaciji pa gibanje ustvarimo. Z risano animacijo so ustvarjeni klasični risani filmi, animacijo s predmeti ustvarimo s premikanjem realnih predmetov, katero fotografiramo. Računalniško animacijo izdelamo z računalniki. Pri navidezni resničnosti uporabljamo različne tehnologije, s katerimi umetno ustvarjamo resničnost. Prikazovanje mora biti


105

čim bolj realistično, interaktivno. Vse omenjene metode izdelave videa se uporabljajo v izobraževanju, usposabljanju, oglaševanju, načrtovanju, računalniških igrah ipd. Domače video posnetke lahko delamo z Movie maker-jem in s programom Pinnacle.

VEDENJSKO OGLAŠEVANJE

Na spletni strani (Oglaševanje.eu. b.l.), kjer so predstavljene panoge spletnega oglaševanja so prikazani rezultati analize izvedene ankete med vodilnimi direktorji trženja v letu 2007, ki kažejo, da jih skoraj 70% misli, da je spletno oglaševanje najbolj učinkovito za pridobivanje direktnih odzivov. Po poročanju MediaPosta (Mandese 2008) je na spletni strani Slo-tech (P. 2008) objavljena napovedi za EU, ki napoveduje, da bo spletno oglaševanje v nekaterih državah prehitelo televizijskega.

Ker se spletnega oglaševanja poslužuje vedno večje število ljudi oz. podjetij, je konkurenca vedno večja. Kvalitetni in profesionalni spletni oglasi so plačljivi, zato je zelo pomembno določiti ciljno skupino, katerim je oglas najbolj namenjen, določiti pa je potrebno tudi učinkovitost oglasa. Učinkovitost oglaševanja se meri s ciljanjem. Možnosti ciljanja so (Martin 2006):

• geografsko,• po času, • s privoljenjem, • iskalno,• konteksturno, • vedenjsko.

Najbolje je v razmahu vedenjsko ciljanje (Kalar 2006). To je način oglaševanja, pri čemer se posameznikom, ki listajo po internetu prikazujejo oglasi na podlagi njihovih dosedanjih aktivnosti na internetu. Torej, če dve osebi raziskujeta isto stran, se jima bodo istočasno prikazali popolnoma različni oglasi.

Behavioral Targeting (Behavioral targeting b.l.) navaja tri tipe vedenjskega ciljanja: • Tip 1: Ciljanje glede na obiskano spletno stran: To je najenostavnejši način vedenjskega

oglaševanja. Vedenjski segmenti se razvijejo z združitvijo uporabnikov, ki so obiskali specifično spletno stran z ciljno vsebino.

• Tip 2: Ciljanje glede na iskane ključne besede ali iskane vsebine: Ta vrsta vedenjskega ciljanja razvije vedenjske segmente z iskanjem uporabnikov, ki so iskali določen izdelek s pomočjo ključne besede, ali so prebrali vsebino s specifičnimi ključnimi besedami.

• Tip 3: Ciljanje na podlagi preteklih obiskovalcev na določeni spletni strani: To je najbolj pogosti tip vedenjskega ciljanja, ki ustvarja vedenjske segmente uporabnikov, ki so obiskali določeno spletno stran. To se doseže z dajanjem preproste kode na določeno spletno stran.

Vedenjsko ciljanje se izvaja s pomočjo določenega zapisa na računalniku, brez vednosti uporabnika. Med brskanjem po internetu se aktivnosti uporabnika beležijo v poseben mehanizem, ki se imenuje Piškotki. Piškotki zabeležijo kdaj je bila neka stran odprta, kaj se je vanjo zapisalo, kateri gumb je uporabnik pritisnil, ipd. Ko zahtevamo novo stran brskalnik strežniku pošlje zahtevo za novo stran ter še vse veljavne piškotke. Vsi podatki o vedenjskem ciljanju se zapisujejo v piškotke, ki se nato zapišejo na uporabnikov računalnik. Ob naslednjem obisku iskalnega mesta znotraj spletne mreže, se na podlagi zapisov v piškotkih pojavljajo oglasi s primerno vsebino (Arnes b.l.; Kalar 2006).


106

MOBILNI MARKETING

Organizacija za mobilni marketing (Mobile marketing association b.l.) na svoji internetni strani poroča, da skoraj 80 % uporabnikov mobilnih naprav v zahodnoevropskih državah dnevno aktivno uporablja SMS. V Italiji so najbolj aktivni z 88 %, sledi pa Velika Britanija z 87 %. Podatkov za Slovenijo organizacija ne navaja. Poznamo več oblik mobilnega marketinga:

SMS oglaševanjePri tem ločimo SMS push ter SMS pull način. Društvo za razvoj e-poslovanja in marketinga

razlaga SMS push sporočilo kot sporočilo, katerega prejemnik prejme ne glede na čas in vsebino sporočila – torej je sporočilo vsiljeno. Pull sporočilo pa temelji na predpostavki, da prvi korak naredi uporabnik sam, s tem je seznanjen s pogoji in je zainteresiran za prejemanje oglasa (Skrt 2008b).

Pri takem načinu oglaševanja morajo oglaševalske agencije imeti baze potencialnih prejemnikov, katerim lahko pošljejo oglas. Podjetje Honire (Mobilni marketing b.l.) opisuje postopek, na kakšen način pridejo oglaševalske agencije do baze potencialnih prejemnikov SMS oglasov. Agencije v tiskanih medijih ali po TV in radiju pozivajo osebe, naj se včlanijo v SMS klub. Da se potencialna stranka vpiše v SMS klub jih je potrebno prepričati z zanimivo ponudbo ter jim ponuditi določeno ugodnost. Pri tem se agencije poslužujejo “pull” sistema, kar pomeni da je prvi korak naredijo potencialne stranke s čimer potrdijo pogoje sodelovanja. Na ta način se podjetje izogne negativnemu učinku.

Podjetje Honire promovira sledeče prednosti SMS marketinga:• SMS sporočila delujejo na vseh tipih mobilnikov, zato je tovrstno oglaševanje dostopno

vsem skupinam.• Z SMS marketingom lahko povabimo prejemnike k različnimi nagradnimi igrami ali

akcijami ter tako povečamo odziv.• SMS marketing je merljiv. Na tak način lahko ugotovimo odziv ter določimo najbolj

optimalen način oglaševanja.Bluetooth marketingPodjetje Bluepointcity ponuja storitve bluetooth marketinga. Le - ta deluje na tehnologiji

Bluetooth prenosov podatkov. Prek posebnih oddajnikov lahko pošiljamo sporočila na razdalji do približno 100 metrov, zato je ta sistem primeren za različne sejme, info točke ali prireditve. Pri tej tehnologiji se prejemnik sam odloči ali bo sporočilo sprejel ali ne. Ta način ne doseže vseh populacij, saj imajo uporabniki še vedno GSM aparate brez bluetooth tehnologije (Bluetooth marketing b.l.).

Mobilni portaliNajvečji ponudnik tovrstnih storitev je podjetje Kitio mobile (Kitio b.l.), ki ima na svoji strani

zapisano, da so mobilni portali najnovejši način mobilnega oglaševanja, saj tovrstno oglaševanje podpirajo je najnovejši GSM/UMTS aparati. Mobilni portali izkoriščajo vse prednosti digitalnega prikaza, saj lahko združujejo oglaševanje v vseh možnih oblikah prikaza (tekst, slike, avdio/video in video streaming, Real, MPEG-4, 3GPP, MP3).

S temi načini pa mobilno oglaševanje še ni končano. Kot poroča revija Moj Mikro (Banovič 2008) naprednejša tehnologija QR (Cuick response code) deluje tako, da uporabnik približa mobilno video kamero določeni kodi, ki sproži avtomatsko povezavo na želeno spletno stran. S tem URL povezave ni več potrebno ročno vpisovati v mobilni telefon. Kot prvi pa je v Sloveniji oglaševalski servis Mooble (Mooble b.l.), kateri uporabnika za prejemanje oglasov na njegov telefon nagradi.


107

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Spletna ponudba in digitalno oglaševanje

Digitalno spletno oglaševanje je danes eno najhitreje rastočih oglaševalskih orodij, to pa zato, ker se meje virtualnega in fizičnega sveta vse bolj brišejo. Oglaševalci morajo biti prisotni na spletu, saj je splet mesto, kjer potrošniki preživijo vse več svojega časa. Ugotovljeno je, da je v večini evropskih držav splet že sprejet kot pomemben element marketinških orodij in je tudi vključen v marsikatero oglaševalsko kampanjo.

Kupci imajo veliko možnosti nakupovanja, zato je pomembno, da se izkoristijo izdelki in izkušnje trgovanja v prodajalnah in da se gradi na zvestobi kupcev. Podjetja porabijo največkrat zelo veliko denarnih sredstev za reklamni material, ki ga kasneje ne morejo več uporabiti. V sedanjem času se pojavlja problem pri tradicionalnih statičnih vsebinah in sicer, da se kupci odzovejo negativno. Za rešitev tega problema ponujajo razna podjetja rešitev z digitalnimi oglaševalskimi omrežji, ki ponujajo preprost in učinkovit način distribucije, predvajanja in popolne kontrole inovativnih digitalnih vsebin.

Za digitalno spletno oglaševanje, ki se razvija s tako hitrostjo, lahko uporabimo tudi prispodobo in sicer, da ima spletno oglaševanje močan veter v jadrih. Ugotovljeno je, da se pri spletnem oglaševanju recesija ne pozna tako kot pri ostalih načinih oglaševanja, saj recesija zahteva optimizacijo vseh medijskih sredstev, to pa lahko ponudi le internet, ki ob pravilni uporabi prinaša za isti denar boljše razmerje med vložkom in iztržkom kot drugi mediji. Spletno oglaševanje se lahko hitreje opomore kot katerakoli druga oblika oglaševanja. Internet pa beleži tudi stalno rast.

Po podatkih SURS-a je imelo v Sloveniji v prvem četrtletju leta 2007 dostop do interneta 58 odstotkov gospodinjstev in 96 odstotkov podjetij z 10 ali več zaposlenimi. Skoraj polovica ga uporablja samo za iskanje podatkov o izdelkih in storitvah.

Podjetje Sonce.net si je za svoj cilj zadalo, da bo prepričalo podjetja o tem, da je zelo pomembno če so prisotni tudi v digitalnih medijih. Podjetje Sonce.net, ki je matično podjetje pripravlja oblikovanje spletnih strategih, hčerinsko podjetje Senca.net pa izvaja konkretno načrtovano spletno promocijo in tudi ponuja zakup oglaševalskega prostora in tako zaključuje celoto marketinške aktivnosti Sonca.net (Novinarsko središče 2009).

Spletna ponudba in digitalno oglaševanjeDigitalno oglaševanje uporabljajo tudi spletne trgovine, ki imajo dnevno zelo veliko

obiskovalcev na svojih straneh. Ti obiskovalci so tudi v večini kupci, saj so mnogi ugotovili da lahko enake izdelke kupijo preko spleta ceneje. Menim, da kljub prednostim spletnega kupovanja nekateri kupci samo iščejo podatke o izdelkih, kupujejo pa še vedno raje v klasičnih trgovinah. V zadnjem času lahko preko spleta kupimo različne izdelke in storitve. Tako npr. preko spleta ponujajo:

• Šolanje in vaje na oddaljeni komunikacijski opremi – lep primer je Verlag Dashofer, ki ponuja različne tečaje in e-izobraževanja, ravno tako tudi Racunovodja.com, ter drugi.

• Knjige ponuja spletna knjigarna cangura.com ali emka.si, ki je spletna knjigarna od Mladinske knjige. V spletnih knjigarnah si kupci lahko knjige ogledajo, določen del vsebine tudi preberejo, stran za stranjo, približno tako kot ob osebnem obisku knjigarne, z razliko, da je v knjigarni na voljo celotna knjiga, v spletni knjigarni pa samo izbrane strani.

• Različne izdelke si lahko ogledamo na spletni strani enaA.com, kjer opisom najzanimivejših izdelkov dodajajo tudi video predstavitev, s katerimi želijo nadomestiti


108

občutek, ki ga dobi kupec ob obisku v klasični trgovini. Kupec si lahko izdelek podrobno ogleda in tudi preveri, če dobi še kaj v kompletu.

• Podjetje Gorenje v svoji spletni trgovini predstavlja svoje izdelke tako, da si preko zaslona njihovega televizorja (LCD Ilumina) ogledamo oglas ter tako preizkusimo nov LCD zaslon.

• Tudi v spletni trgovini amazon.com ponujajo različne izdelke, vendar pa je njihova posebnost to, da obveščajo kupca, ki se odloči za določen izdelek, koliko jih je že kupilo ta izdelek in koliko si jih je izbralo drug podoben izdelek. Kupca obvestijo tudi o tem, kaj so si še ostali kupci kupili skupaj s tem izdelkom.

• V spletni lekarni Lekarnar.com si lahko kupimo zdravila, ki se izdajajo brez recepta, razne vitamine in prehranske dodatke, kot tudi kozmetične izdelke.

• Najnovejša modna oblačila, izdelke za dom, tehnične izdelke, pohištvo in še več lahko naročamo in kupujemo v spletni trgovini Neckermann in Quelle.

• nepremičnine.Pri pregledovanju spletnih strani trgovin smo ugotovile, da so nekatere strani dobro

zasnovane, zelo pregledne in nudijo obiskovalcu najnovejše podatke o izdelkih. Nekatere spletne strani so slabše, saj imajo neažurirane izdelke in podatke o njih, tako cene kot zalogo, imajo tudi povezave, ki ne delujejo ali pa celo delujejo napačno (npr. pri izbiri različnih izdelkov se pokaže opis in slika enega izdelka).

Digitalno spletno oglaševanje v podjetju Kolpa d. d.

V podjetju Kolpa d. d. uporabljajo predvsem digitalno oglaševanje na svojih spletnih straneh in pa tudi na LCD prikazovalnikih. Slednji so prisotni na skoraj vseh športnih tekmovanjih. Na sejmu Ambient v Zagrebu, na pohištvenem sejmu v Ljubljani, na sejmu v Beogradu, na sejmu v Nemčiji v mestu Bad Salzuflen ter na sejmu v Bologni v Italiji uporabljajo digitalno oglaševanje na LCD zaslonih bolj za popestritev razstavnega ambienta, kot za reklamiranje svojih izdelkov.

Kot vrsto digitalnega oglaševanja uporabljajo tudi animacije. Le-teh se poslužujejo na predstavitvah svojih izdelkov kupcem in tudi na izobraževanjih predstavnikov večjih trgovin, ki prodajajo njihove izdelke. Animacij pa se bodo v bodoče posluževali v navodilih za uporabo tuš kabin.

Na svojih spletnih straneh imajo odprto stran, kjer imajo opisano celostno grafično podobo podjetja, prikazane imajo video vsebine, predstavljeno upravo in nadzorni svet, obvestila za javnost, ter publikacije Kolpe d. d. V okviru medijskega središča seznanjajo svoje obiskovalce tudi z najnovejšimi novicami in obvestili.

Interaktivno digitalno oglaševanje v kioskih DELO PRODAJA in BTC City Bus

Interaktivno digitalno oglaševanje, kot ga uporabljajo v kioskih DELO in BTC City Bus podpira Sistem GEM Interactive, ki je inovativna in vseobsegajoča rešitev prikazovanja vsebin na digitalnih zaslonih, vključuje interaktivnost ciljne publike in komunicira s strankami vidno in slušno.

GEM Interactive združuje delovanje treh tehnologij (pozicioniranje – GPS, mobilne telekomunikacije in prikazovanje vsebin na digitalnih zaslonih).

GEM sodi na področje OOH (Out Of Home) oglaševanja. V tujini je tak način oglaševanja v porastu. Oglašujejo lahko različne vsebine in sicer vreme, temperatura, aktualne novice, novice dneva, stripi, smešnice, risanke, napotki za obiske raznih prireditev…


109

Na avtobusih Ljubljanskega potniškega prometa se na digitalnih zaslonih poleg oglasnih sporočil prikazujejo različne informativne in zabavne vsebine. Izbira vsebine za prikazovanje na digitalnih zaslonih v avtobusu je odvisna od lokacije avtobusa in populacije potnikov na njem.

Digitalni prikazovalnik v kioskih DELO prikazuje informativne, zabavne in oglasne vsebine in sporočila. Vse to je dopolnjeno z interaktivnim odzivom npr. s poslanim SMS-om. (Garex 2009)

Facebook

Socialni portal Facebook je leta 2004 ustanovil Mark Zuckerberg, v zadnjih dveh mesecih pa se je število registriranih uporabnikov v Sloveniji povečalo iz 50.000 na preko 115.000, skupaj je vseh uporabnikov prek 150 milijonov, zato je vedno bolj zanimiv tudi za oglaševanje (Skrt 2008a; Siol.Net b.l.).

Na Facebooku številne oglaševalske mreže že ponujajo oglaševanje, oglašujemo pa lahko tudi sami. Obstajata dve možnosti, in sicer kreiranje oglasa in kreiranje strani. Razlika med eno in drugo možnostjo je v tem, da je oglas uporabnikom vsiljen in ga je potrebno plačati, kreiranje strani pa je za uporabnika brezplačno ter služi kot mini spletna stran znotraj Facebooka (Skrt 2008a).

Za kreiranje oglasa je potrebno najprej imeti kreiran profil. Nato je potrebno klikniti na zavihek oglaševanje in nato ustvariti oglas. V prvem koraku je potrebno vpisati naslov oglasa, besedilo, ki naj bi se pojavilo v oglasu, sliko, da bo oglas bolj privlačen, ter povezavo na spletno stran, če npr. oglašujete določen izdelek.

V drugem koraku je potrebno izbrati ciljno publiko – katerim uporabnikom naj bi se oglas prikazal. Tovrstno oglaševanje oziroma ciljno oglaševanje je prilagojeno posameznikovim hobijem, zanimanjem in starosti. Ciljne skupine lahko definiramo zelo podrobno kot npr. glede na lokacijo, starost, spol, delovno mesto, lahko pa izberemo samo tiste uporabnike, ki jih zanima npr. Fakulteta za Management, smučanje, televizijski dnevnik na RTV ali se radi sladkajo z bomboni M&M in podobno. Možnosti kombinacij je izredno veliko.

V zadnjem koraku je potrebno določiti dnevni proračun za oglas (minimalni znesek je 1 USD), urnik, kdaj naj bi se oglas pojavljal, maksimalni znesek, ki bi ga želeli plačati za vsak klik na oglas, itd. Pri tem velja pravilo, da višja ko je cena, ki ste jo pripravljeni plačati, večkrat se bo vaš oglas prikazal na zaslonu uporabnikov.

V poslovne namene Facebook ponuja tudi raznovrstne dodatne storitev, kot so npr. Facebook Page, Facebook groups ter Facebook aplikacije. V storitvi Facebook Page podjetje znotraj Facebooka izdela predstavitveno stran podjetja, ki je vidna registriranim uporabnikom Facebooka. Facebook groups pa povezuje uporabnike s specifično tematiko, Facebook aplikacije pa nudijo promoviranje podjetij preko virtualnega marketinga. (Facebook b.l.).

V oglaševanju velja pravilo, da bolj ko je aplikacija zanimiva, hitreje se širi po omrežju, uporabniki pa si jo med seboj priporočajo. Oglaševanje na Facebooku pomeni odlično promocijo za podjetja in posameznike ne samo s stališča zaslužka, temveč tudi s stališča iskanja poslovnih priložnosti. Facebook je izredno domiselen portal z neštetimi možnostmi oglaševanja, oglaševanje na Facebooku pa za podjetja pomeni v povprečju trikrat nižje cene kot jih ponujajo domači in tuji mediji in spletne oglaševalske agencije (Skrt 2008a).

ZAKLJUČEK

Ugotovimo lahko, da so zastavljeni cilji izpolnjeni, izhodiščne trditve pa ne držijo povsem. S preučevanjem literature ter spletnih virov smo ugotovile, da se digitalno oglaševanje ne uporablja


110

samo za oglaševanje izdelkov ampak se s pojavom predvsem mobilnega in vedenjskega oglaševanja odpira tudi področje oglaševanja storitev ter informacijskih vsebin. V trgovskih središčih in večjih zbirališčih se v večini primerov še vedno uporabljajo digitalni prikazovalniki, povečuje pa se uporaba bluetooth oglaševanja. Omeniti je potrebno, da digitalno oglaševanje poleg prednosti prinaša tudi slabosti, ki se izražajo predvsem v nezanesljivosti objavljenih vsebin, saj lahko danes vsak objavi skoraj vse ter pojavljanju »push« sistema oglaševanja, na katerega uporabnik (predvsem GSM naprave) skoraj ne more vplivati. Tudi zasičenost z reklamnimi oglasi in nezaželena elektronska pošta povzročata pri uporabniku nezadovoljstvo. Oglaševalci ne dosežejo svojega cilja, ker programi za filtriranje spletnih vsebin preprečijo, da reklamne vsebine prispejo do potrošnikov. Sodobno digitalno oglaševanje je veliko bolj uspešno ter uporabnejše od tradicionalnih oblik oglaševanja, saj se je s pojavom vedenjskega oglaševanja oglaševanje prilagodilo željam uporabnika. Poleg tega se uveljavlja oglaševanje na popularnih socialnih portalih (Facebook), kjer se oglaševanje lahko prilagaja registriranemu uporabniku po državi, spolu, starosti ter področju zanimanja, kar je še posebej zanimiva možnost oglaševanja. Digitalno oglaševanje je v primerjavi s tradicionalnim oglaševanjem veliko bolj tržno usmerjeno.

Strokovnjaki na podlagi do sedaj zbranih podatkov napovedujejo, da bo vrednost spletnega oglaševanja do leta 2010 rasla še hitreje kot do sedaj in tudi hitreje v primerjavi z oglaševanjem v klasičnih medijih, kot so radio, televizija in tisk. Vse to se nam zdi logično, glede na današnji razvoj interneta.

Glede na to, da uporabljajo podjetja internet pretežno za predstavitev podjetja in ne za komunikacijo s ciljnimi skupinami, poslovnimi partnerji, strankami oz. kupci menimo, da se podjetja premalo zavedajo pomena internetnega marketinga, saj še vedno velja, da mora biti uspešno podjetje korak pred konkurenco.

LITERATURA

Banko, Aljaž. 2006. Vodnik za štoparje skozi fotografijo in Photofiltre. Ljubljana: Zavod RS za šolstvoBelch George E. in Michael A. Belch. 20001. Advertising and promotion. An Integrated Marketing

Communications Perspective, 795. New York: MacGraw Hill Higher Education. Kalcun, Stanislava. 2001. Poslovna etika. Ljubljana: Združenje manager. Poler, Melita. 1997. Novinarska etika. Ljubljana: Mangolija d. o. o. Wechtersbach, Rado. 2005. Informatika. Grosuplje: Založba Saji Arnes.si. Piškotki. B.I. Http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/piskotki_1.htmlBanovič, Zoran. 2008. Quick response code. Http://www.mojmikro.si/v_srediscu/tehnologije/

quick_response_code (18. 1. 2009).Behavioral targeting. B.I. What is behavioral targeting? Http://www.behavioraltargeting.com/what-is-

behavioral-targeting.html (22. 1. 2009).Bluetooth marketing. B.I. Vstopna stran. Http://www.bluepointcity.si/ (10. 2. 2009).Facebook. B.I. Vstopna stran. Http://www.facebook.com/ (1. 2. 2009). Garex. 2009. Rešitve. Http://www.garex.si/digital/ (20.1.2009).GroupM. B.I. Vstopna stran. Https://publications.groupm.com/ (25. 1. 2009).Interaktivno multimedijsko zunanje oglaševanje. 2009. Http://www.gem.si/si/gem/gem/default.html.

(28.2.2009)Interno gradivo podjetja Kolpa d. d. Http://www.kolpa.si/medijskosredisce/c37. (28.2.2009)Iprom. 2009. Oglaševalci in agencije. Http://iprom.si/ (22.1.2009).


111

Http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/piskotki_1.html

Http://www2.arnes.si/~gljsentvid10/piskotki_1.html

Http://www.mojmikro.si/v_srediscu/tehnologije/quick_response_code




Http://www.behavioraltargeting.com/what-is-behavioral-targeting.html




Http://www.bluepointcity.si

Http://www.bluepointcity.si

Http://www.facebook.com

Http://www.facebook.com

Http://www.garex.si/digital/

Http://www.garex.si/digital/

Https://publications.groupm.com

Https://publications.groupm.com

Http://www.gem.si/si/gem/gem/default.html

Http://www.gem.si/si/gem/gem/default.html

Http://www.kolpa.si/medijskosredisce/c37

Http://www.kolpa.si/medijskosredisce/c37

Http://iprom.si

Http://iprom.si

Kalar, Martin. 2006. Vedenjsko oglaševanje. Http://www.oglasevanje.com/vedenjsko-oglasevanje-behavioral-targeting/ (25. 1. 2009).

Kitio. B.I. Vstopna stran. Http://www.kitio.com/slo/index.php (22. 1. 2009). Mandese, Joe. 2008. GroupM: Internet Overtakes TV In Sweden, The U.K. Will Be Next. Http://

www.mediapost.com/publications/index.cfm?fuseaction=Articles.showArticle&art_aid=73688. (22. 1. 2009).

Martin. 2006. Napredno targetiranje. Http://www.oglasevanje.com/napredno-targetiranje/ (25. 1. 2009).Mobile marketing association. B.I. Text based mobile advertising (m:metrics). Http://www.mmaglobal.com/

research/text-based-mobile-advertising-mmetrics (22. 1. 2009).Mobilni marketing. B.I. Http://www.mobilnimarketing.info/sms_marketing/sms_marketing_clanki (1. 2. 2009). Moj mikro. 2008. Bodite dinamični, atraktivni in vidni. Http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/

bodite_dinamicni_atraktivni_in_vidni (20.1.2009).Mooble. B.I. Vstopna stran. Http://mooble.si/?affiliate=andrensek-blog&utm_source=andrensek-

blog&utm_medium=link&utm_content=link&utm_campaign=igor-andrensek-blog (20. 1. 2009).Nasvet. 2009. Kako se lotiti spletnega oglaševanja. Http://www.nasvet.com/spletno-oglasevanje/

(18.1.2009). Novinarsko središče. 2007. Spletno oglaševanje prevzema vse večji delež celotnih investicij v oglaševanje.

Sonce.net. 02.04.2007Oglaševanje digitalne dobe. 2009. Http://www.rtvslo.si/modload.php?

c_id=102202&c_menu=9&c_mod=rnews&func=read&op=sections&tokens=ogla%B9evanje. (28.2.2009)

Oglaševanje.eu. B.I. Vedenjsko ciljanje, direktni odziv in video oglaševanje. Http://www.oglasevanje.eu/?p=109 (25. 1. 2009).

P, Gregor. 2008. Spletno oglaševanje ponekod v EU že dohiteva TV oglaševanje. Http://slo-tech.com/forum/t298892 (24. 1. 2009).

Siol. Net. 2009. Facebook šteje že 150 milijonov uporabnikov. Http://www.siol.net/tehnologija/racunalnistvo/2009/01/facebook_steje_ze_150_milijonov_uporabnikov.aspx (1. 3. 2009).

Skrt, Radoš. 2008a. Na Facebooku se splača oglaševati. Http://mediji.talina.si/index.php?option=com_flippingbook&book_id=12 (25. 1. 2009).

Skrt, Radoš. 2008b. To SMS or to not SMS 3. del. Http://www.nasvet.com/sms-marketing-3/ (2. 2. 2009). Slovenski oglaševalski kodeks. B.I. Slovenski oglaševalski kodeks. Http://www.soz.si/uploads/files/

slovenski_oglasevalski_kodeks.pdf (1. 3. 2009).Sonce.net. Novinarsko središče. 2009. Http://www.sonce.net/aktualno/novinarsko-sredisce/. (28.2.2009).Spletno video oglaševanje. 2009. Http://promarket.si/evolucija-spleta-utirila-spletno-video-oglasevanje/.

(28.2.2009).Zgodovina oglaševanja. 2009. Http://www.vipoglasi.net/ostalo/zgodovina_oglasevanja.html (28.2.2009).Wechtersbach, Rado. 2005. Informatika. Ljubljana: Saji


112

Http://www.oglasevanje.com/vedenjsko-oglasevanje-behavioral-targeting/




http://www.kitio.com/slo/index.php

http://www.kitio.com/slo/index.php

http://www.mediapost.com/publications/index.cfm?fuseaction=Articles.showArticle&art_aid=73688




Http://www.oglasevanje.com/napredno-targetiranje/

Http://www.oglasevanje.com/napredno-targetiranje/

Http://www.mmaglobal.com/research/text-based-mobile-advertising-mmetrics




Http://www.mobilnimarketing.info/sms_marketing/sms_marketing_clanki

Http://www.mobilnimarketing.info/sms_marketing/sms_marketing_clanki

Http://www.mojmikro.si/mreza/uporabno/bodite_dinamicni_atraktivni_in_vidni




Http://mooble.si/?affiliate=andrensek-blog&utm_source=andrensek-blog&utm_medium=link&utm_content=link&utm_campaign=igor-andrensek-blog




Http://www.nasvet.com/spletno-oglasevanje/

Http://www.nasvet.com/spletno-oglasevanje/

Http://www.rtvslo.si/modload.php?c_id=102202&c_menu=9&c_mod=rnews&func=read&op=sections&tokens=ogla%B9evanje




http://www.oglasevanje.eu/?p=109

http://www.oglasevanje.eu/?p=109

Http://www.oglasevanje.eu/?p=109




http://slo-tech.com/forum/t298892#crta

http://slo-tech.com/forum/t298892#crta

Http://slo-tech.com/forum/t298892




Http://www.siol.net/tehnologija/racunalnistvo/2009/01/facebook_steje_ze_150_milijonov_uporabnikov.aspx




Http://mediji.talina.si/index.php?option=com_flippingbook&book_id=12




Http://www.nasvet.com/sms-marketing-3/

Http://www.nasvet.com/sms-marketing-3/

Http://www.soz.si/uploads/files/slovenski_oglasevalski_kodeks.pdf




Http://www.sonce.net/aktualno/novinarsko-sredisce/

Http://www.sonce.net/aktualno/novinarsko-sredisce/

Http://promarket.si/evolucija-spleta-utirila-spletno-video-oglasevanje/

Http://promarket.si/evolucija-spleta-utirila-spletno-video-oglasevanje/

Http://www.vipoglasi.net/ostalo/zgodovina_oglasevanja.html

Http://www.vipoglasi.net/ostalo/zgodovina_oglasevanja.html

E-STORITVE V PODJETJIH ZA OSKRBO

Bogdan Jakovac, Iztok Pšenica in Sabina Žampa

Povzetek Z razvojem elektronskih storitev v različnih panogah je ponudba e-storitev postala predmet konkurenčne prednosti tudi v podjetjih za oskrbo. Znotraj ponudbe je moč najti različne možnosti uporabe in izbor le teh. Ponudba e-storitev se je pojavila v zadnjih letih, medtem ko je v tujini le ta na razpolago uporabnikom dalj časa. Številne prednosti so tiste, ki uporabnika prepričajo v začetek uporabe e-storitev. Na trgu obstaja pomanjkljivost v smislu podvajanja nalog za uporabnika znotraj uporabe e-storitev v različnih podjetjih za oskrbo. To vrzel bi lahko zapolnili z našo idejo o ustanovitvi novega podjetja, ki bi ponujalo e-storitve za različna podjetja za oskrbo. Torej vse na enem mestu.

Ključne besede: e-storitev, podjetje za oskrbo, javne službe, električna energija

UVOD

Včasih so dejavnosti na področju energetike, prometa in zvez, komunalnega in vodnega gospodarstva opravljale t.i. »gospodarske javne službe«. Financiranje teh poteka na več načinov. Za uporabo dobrin za katere je mogoče določiti uporabnika ceno plačuje le ta (npr. poraba vode), preostale dobrine pa se financirajo iz proračuna iz sredstev pridobljenih z davki (npr. uporaba magistralnih cest). Najpogostejši razlog za ustanavljanje javnih podjetij je »naravni monopol«, ki obstaja takrat, kadar so stroški proizvodnje ene dobrine manjši, če jih proizvaja eno podjetje (Kavčič 1999). Eden od primerov takšnih služb je oskrba z električno energijo, kjer je slovenska zakonodaja najprej postopoma, 1.7.2007 pa popolnoma odprla trg različnim dobaviteljem. Tudi nekatera druga podjetja s področja oskrbe so se v tujini že privatizirala, v Sloveniji pa še ni tako.

Z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije so omogočene številne možnosti opravljanja storitev preko interneta. Elektronsko bančništvo je lep primer, kako se lahko storitve, ki so zelo varnostno izpostavljene opravijo preko interneta. Tako podjetja s področja oskrbe, z namenom da bi razbremenila svoje zaposlene in strankam olajšala dostop do različnih podatkov, uvajajo elektronske storitve. Večinoma gre za podatke o plačilih, terjatvah, sporočanje števčnega stanja, spremembe podatkov o plačnikih itd. Torej namen elektronskih storitev je omogočanje čim lažje izmenjave podatkov med podjetji in strankami.

Gospodarske javne službe so v Sloveniji večinoma državne oziroma krajevno pristojne (odvoz smeti, vodovod...). Sistemi so po večini monopolistični, togi in neprilagodljivi večjim spremembam. Z odprtjem trga z električno energijo pa se je ta sektor hitreje kot ostali začel zavedati pomembnosti kupca in v večji meri uvedel oziroma omogočil elektronske storitve.

Ker je elektronskih storitev v Sloveniji relativno malo, bomo, da dobimo realno sliko in lažje ovrednotimo »domačo ponudbo«, predstavili tudi elektronske storitve v tujih podjetjih za oskrbo.

V naši nalogi se sprašujemo ali je možno postaviti in oblikovati podjetje, ki bi lahko ponudilo skupne e-storitve za vsa podjetja s področja oskrbe. V bistvu gre za podjetje, ki bi ponujalo zunanje izvajanje dejavnosti elektronskih storitev za vsa podjetja s področja oskrbe. Raziskava trga ponudnikov e-storitev v podjetjih za oskrbo je mikroekonomska raziskava, saj raziskujemo obnašanje in delovanje gospodinjstev kot uporabnikov e-storitev.


113

Uporabili smo deskriptivni pristop raziskovanja. V prvem delu bomo uporabili metodo diskripcije, ki bo uporabljena za opis osnovnih dejstev. Komparativna metoda bo sledila v nadaljevanju pri primerjanju storitev posameznih ponudnikov elektronskih storitev v podjetjih za oskrbo in nam s tem omogočila sprejetje določenih sklepov. Vseskozi bo uporabljena tudi metoda kompilacije, s katero bomo podprli določena že znana dejstva in s katero bomo lažje prišli do samostojnih sklepov.

PODJETJA Z OSKRBO

Podjetje z oskrbo bi lahko poimenovali podjetja, ki smo jih nekoč poimenovali »gospodarske javne službe«. Zaradi privatizacije večina teh podjetij ni več javna, ker pa gre za oskrbo z osnovnimi dobrinami v tem primeru poimenujemo ta podjetja »podjetja za oskrbo«. Podjetja in druge institucije lahko razdelimo tudi na tržni sektor (prihodek se pridobi s prodajo »outputov« na trgu) in na državni oziroma javni sektor (država jih ustanovi in vodi in ponavadi tudi financira). Dva temeljna razloga, ki utemeljujeta javni sektor sta:

• nesposobnost zasebnega sektorja, da bi uresničil družbeno zaželeno razporeditev materialnih sredstev in

• država s svojo intervencijo popravlja in izboljšuje alokacijo sredstev, ne pa da jo poslabšuje.

Prisotna morata biti oba (Kavčič1999).Torej gre za podjetja družbene infrastrukture v obliki storitvenega podjetja (angl. public utility

company). Sem spadajo zlasti podjetja za oskrbo z električno energijo, za oskrbo s plinom, za oskrbo z vodo, daljinsko ogrevanje in še nekatera druga. Včasih se v to skupino prištevajo tudi telekomunikacijska podjetja. Vsa ta podjetja imajo podobno vrsto poslovnega sistema.

E-storitve podjetij za oskrbo v Sloveniji

Odjemalci, ki kupujejo električno energijo od Elekto Ljubljana d.d. morajo ob določenih stvareh nujno komunicirati s podjetjem. To se zgodi ob priključitvi na omrežje, naročanju odklopa, spremembi priključne moči, zamenjavi lastništva in plačnika, spremembi naslovnih podatkov, tarifne skupine, sporočanju napak, možno je tudi naročanje nekaterih storitev. To delo se je še do pred kratkem izvajalo izključno bodisi pisno, bodisi na okencih za odjemalce. Leta 2004 je Elektro Ljubljana uvedla elektronske storitve z namenom nudenja storitev mimo vrste na okencu oziroma od doma.

Spletna stran podjetja Elektro Ljubljana d.d. ( Elektro Ljubljana d.d. 2008), je namenjena vsem odjemalcem električne energije, ki so na kakršenkoli način vezani na podjetje. Trenutno je na spletni strani kar nekaj aktivnosti, ki so v povezavi z elektronskimi storitvami podjetja in sicer: oddaja stanja števca, sprememba plačnika odjemnega mesta, prijava merilnega mesta, odjava merilnega mesta, izdelava obračuna z vnosom števčnega stanja, naročanje dodatnih storitev, sporočanje napake.

Odjemalci v e-storitve dostopajo z digitalnim potrdilom (certifikatom) ali z geslom.Na spletni strani Elektra Ljubljana so tudi dokumenti in navodila za ureditev priklopa na distribucijsko omrežje.

Ti dokumenti so:• Vloga za soglasje za priključitev na omrežje, • vloga za projektne pogoje in


114

• obrazec za »dejansko« priključitev na omrežje.Elektronske storitve uporabniku omogočajo:

• sklepanje pogodbe o oskrbi, • storitev spremljaj svojo porabo, • sprememba lastnika, • sprememba plačnika, • sprememba naslova pošiljanja, • sprememba vrste oskrbe (zelena energija),• zmanjšanje ali povečanja jakosti glavnih varovalk, • sprememba načina merjenja (eno- ali dvo-tarifno),• izdelava kontrolnega obračuna z vnosom števčnega stanja in• vpogled v bremenitve in plačila.

Z uporabo elektronskih storitev, navedenih dokumentov in navodil odjemalci torej lahko vse uredijo po elektronski poti. Potrebe po obisku območne pisarne Elektra Ljubljana pravzaprav ni več. Glede pomoči pri uporabi storitev je v delovnem času klicnega centra možna tudi »on line« pomoč operaterja. Pomoč je dosegljiva tudi z elektronsko pošto na [email protected]

Tudi ostala podjetja za distribucijo električne energije v Sloveniji Elektro Maribor d.d.(Elektro Maribor 2009), Elektro Gorenjska d.d. (Elektro Gorenjska 2006), Elektro Celje d.d.(Elektro Celje d.d. 2008) in Elektro Primorska d.d.(Elektro Primorska 2009) svojim uporabnikom ponujajo možnost uporabe e-storitev. In to tako za fizične kot za pravne osebe. Vsi ti ponudniki imajo podobno spletno aplikacijo. Edino Elektro Ljubljana d.d. ima malo drugače razdeljeno ponudbo storitev.

Na področju oskrbe s plinom je ponudba e-storitev še ni tako raznovrstna kot pri elektro distribucijskih podjetjih. Največjo izbiro ponudbe je najti pri Plinarni Maribor (Plinarna Maribor d.o.o. 2008), ki ponuja elektronsko pošiljanje pogodbe, javljanje porabe plina in možnost pregleda računov.

Ponudbe e-storitev ne nudijo JP Vodovod in kanalizacija d.o.o Ljubljana (Vodovod Kanalizacija 2009), Mariborski vodovod d.d. (Mariborski vodovod 2006) in Vodovod in kanalizacija Celje d.o.o (Vodovod kanalizacija 2009), torej podjetja s področja dejavnosti vodovoda in kanalizacije.

E-storitve podjetij za oskrbo v svetu

V Evropi in v svetu je tržišče podjetij iz področja storitev javne oskrbe zelo razvejano, njihove značilnosti pa se razlikujejo od države do države, pretežno v odvisnosti od zakonodaje držav na tem področju. Za mnoga od teh podjetij je, za razliko od Slovenije, značilno, da ponujajo oskrbo z različnimi dobrinami. Večinoma sta to električna energija in plin, ponekod pa tudi daljinsko ogrevanje in morda še vodovodno-komunalne storitve. Napravili smo primerjavo ponudbe e-storitev v različnih podjetjih javne oskrbe nekaterih razvitejših držav Evrope in Sveta.

V Avstriji smo proučili ponudbo e-storitev Sloveniji sosednjega koroškega podjetja Kelag (Kelag 2009). Ta oskrbuje porabnike na Koroškem pa tudi drugod po Avstriji z elektriko, plinom in toploto. Njihov paket e-storitev se imenuje Selfservice (Kelag 2009). Omogoča elektronsko sklepanje pogodbe za oskrbo, odpoved pogodbe za oskrbo, spreminjanje naslova uporabnika, sporočanje stanje števca za obdobni obračun, spreminjanje uporabnikovih kontaktnih podatkov za potrebe informiranja, plačilo preko bančne kartice, za člane posebnih paketov v katere se lahko prijavijo uporabniki pa ponujajo tudi možnost plačila s kartico in elektronski pregled računov. V e-storitve se lahko prijavimo z uporabniško številko (številko odjemnega mesta) ali z predhodno dodeljenim geslom.


115

Na področju Nemčije smo preverili podjetje iz korporacije E.ON - E.ON Bayern, ki oskrbuje odjemalce na področju Bavarske in drugih dežel z elektriko in plinom. Njihov paket e-storitev se imenuje Mein Kundenservice Online (E.on Bayern 2009), strankam pa ponuja 24 urno možnost elektronskega naročanje oskrbe, odjavo oskrbe, spreminjanje parametrov pogodbe, sporočanje stanja števca za obdobni obračun pa tudi elektronsko plačevanje računa.

Na področju Velike Britanije, ki ima zelo razvejan trg električne energije in plina, z mnogo ponudniki, smo pregledali ponudbo e-storitev največjega oskrbovalnega podjetja v tem trenutku EDF Energy , ki oskrbuje z električno energijo kar 7.9 miljona prebivalcev v Londonu in okolici. Ponujajo sklop e-storiev My account (EDF Energy 2009), ki daje možnost opravljanja e-storitev ob vsakem času. V sklop e-storitev so vključeni pregledovanje računov za nazaj, sporočanje števčnih stanj, sledenje svoji porabi, uporaba posebnih varčevalnih shem za prihranek energije, pridobivanje in pregled posebnih bonus točk za varčevanje energije, ter tudi elektronsko plačevanje računa preko posebnega EDF računa.

Za primerjavo smo pogledali še na tržišče ZDA. Eno največjih oskrbovalnih podjetij, to je Con Edison, ki dobavlja elektriko in plin 3.2 milijonom odjemalcev v New Yorku in okolici. Njihov paket e-storitev My Account (Con Edison 2009), omogoča odpiranje in zapiranje posebnega e-računa za elektriko, pregled nad arhivom računov, sporočanje stanja števca in tudi online plačevanje računov. V ločenih funkcijah je preko i-neta izvedeno tudi sporočanje napak na omrežju, pregledovanje statusa sporočene napake, pomoč pri izbiri prodajalca električne energije, ter pregled interaktivnega zemljevida z vrisanimi lokacijami okvar.

Za konec smo preverili še stanje na področju oskrbe na področju Japonske in sicer njihovega največjega oskrbovalca z električno energijo TEPCO (Tokyo electric power company 2009), ki oskrbuje kar 43 milijonov uporabnikov v Tokiju in okolici. Zanimivo se še vedno naslanja na tradicionalno komunikacijo z uporabniki preko telefona, pošte in osebnega kontakta, na njihovi spletni strani pa ni zaslediti kakršnihkoli e-storitev.

Razlika v ponudbi e-storitev med Slovenijo in tujino

Za zaključek tega pregleda ponudbe e-storitev lahko ugotovimo, da je nabor funkcij v večini večjih svetovnih oskrbovalnih podjetij dokaj podoben in da večino od njih sedaj ponujajo tudi naša podjetja za distribucijo električne energije.

Funkcije, ki jih ponujajo posamezna tuja podjetja pa jih pri nas še nismo vpeljali obsegajo recimo:

• direktno plačevanje računov preko spletne strani oskrbovalnega podjetja,• posebni varčevalni programi z bonus točkami,• pregled stanja okvar na celotnem omrežju in• beleženje in status sporočil o okvarah v omrežju.

VARNOSTI IN NEVARNOSTI E-STORITEV

Elektronski podpis, daje elektronskemu dokumentu enako veljavo kot ročno podpisanemu papirnatemu dokumentu. Smernice glede pravne veljave elektronskega poslovanja in podpisa daje direktiva 1999/93/EC ter Modelni zakon Komisije OZN za mednarodno gospodarsko pravo (UNCITRAL) o elektronskem poslovanju. V Sloveniji je to področje urejeno skladno z navedeno mednarodno direktivo in modelnim zakonom z Zakonom o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP 2009).


116

Verjamemo, da je pri elektronskem podpisu varnost celo nekoliko višja saj imajo le redke institucije pravico zahtevati osebni dokument od stranke (podjetja za oskrbo te pravice nimajo), zato ni nikakršne možnosti preverjati istovetnost podpisnika na okencu za stranke. Ponavadi se zahteva nekakšen dokument npr. položnico ali npr. tovarniško številko števca za elektriko, vendar je te podatke relativno enostavno pridobiti. Že če pogledamo skozi okence na omarici vidimo številko števca. Po drugi strani je za pridobitev digitalnega potrdila nujen osebni dokument. Pri vstopu v elektronske storitve pa je tudi nujna navedba številke odjemnega mesta.

Elektronsko podpisovanje dokumentov je še najlažje razložiti če ga primerjamo s podpisom pogodbe pri notarju. Notar preveri istovetnost podpisnika tako, da zahteva njegov osebni dokument in primerja sliko z dokumenta s podpisnikom in podpis na osebni s podpisom na dokumentu. Na koncu z žigom in podpisom overi pogodbo in na pogodbi in v svojih knjigah navede tudi datum overitve. Torej v tem primeru identifikacija temelji na osebnem dokumentu, ki je zaščiten z načinom tiskanja le-tega. Osebni dokument izdaja država oziroma lokalna uprava.

Pri elektronskem podpisovanju gre za zelo podoben postopek. Osebno izkaznico nadomešča digitalno potrdilo – certifikat, ki ga izdaja overiteljska agencija, ki si pridobi to »licenco« (obstaja državni register overiteljev). To pomeni, da nam digitalno potrdilo lahko izda tudi na primer banka, vendar je to pravico banki dodelil pristojen državni organ. Ko imamo elektronski dokument narejen oziroma, ko izpolnimo določen elektronski obrazec (na primer davčno napoved, naročilo povečanja glavne električne varovalke...) ta dokument digitalno podpišemo z našim digitalnim potrdilom oziroma certifikatom. Storitev digitalnega potrdila pa nadomešča notarjevo overitev oziroma časovno overjeno žigosanje dokumenta. In ko je enkrat dokument podpisan velja enako kot v notarjevih knjigah:

• Nespremenljivost – ko je elektronski dokument enkrat podpisan z digitalnim potrdilom ne more biti naknadno spremenjen.

• Nezatajljivost – tisti ki je elektronski dokument z digitalnim potrdilom podpisal tega ne more več zanikati.

Seznam overiteljev v registru:• Center Vlade Republike Slovenije za Informatiko, • Halcom informatika d.o.o. Služba HALCOM-CA,• Nova Ljubljanska banka d.d.,• Pošta Slovenije d.o.o.

MANAGERSKI VIDIK

Podjetja z oskrbo, ki ponujajo svojim naročnikom možnost e-storitev imajo številne možnosti za širitev aktivnosti znotraj ponudbe e-storitev. Potrebno je pa tudi vedeti, da prevelika ponudba lahko zmede naročnika. Zato bi bilo prav, da bi podjetja za svoje e-storitve ponujala možnost znotraj portala izbiro kategorij, ki jih želijo spremljati. Znotraj tega bi morali obstajati tudi možni načini prejemanja tekočih informacij. Organizacijo teh nalog bi v podjetju moral opravljati oddelek IT, ali posamezna oseba v podjetju, ki bi bila odgovorna za razvoj produkta. Ta oseba je produktni manager za področje IT (IT product manager). Produktni managerji so posebna organizacijska raven, ki povezujejo in usklajujejo vse poslovne funkcije za svojo skupino izdelkov. Zbirajo in obdelujejo notranje in zunanje informacije, ki se nanašajo na določen produkt, oblikujejo dolgoročne razvojne usmeritve – konkurenčno prednost – za produkt in opravljajo kontrolo nad izvajanjem zastavljenih ciljev (Juvan 2006).


117

Vsako podjetje, ki razmišlja o ponudbi e-storitev, bi v razvojni fazi snovanja produkta ponudbe e-storitev, moralo zaposliti IT produktnega managerja, ki bi skrbel za razvoj in izvedbo novih storitev. IT produktni managerji morajo sodelovati pri razvoju aplikacije, ki jo bodo ponudili svojim strankam. S tem jim podjetje, ki bo izdelalo aplikacijo, ne bo nudilo nepotrebnih storitev, ki so nepotrebne in predstavljajo na eni strani višje stroške in na drugi strani nezadovoljnega naročnika. IT produktni managerji se morajo usmeriti k odnosom s kupci. Vse dobrine spremljajo potrebe. V kolikor nam uspe zadovoljiti več potreb naših strank kot jih zadovoljuje konkurenčno podjetje, nam le to daje konkurenčno prednost. Za dosego le tega, je pa potrebno predhodno spremljati potrebe kupcev in ponuditi e-storitve, ki bodo v največje zadovoljstvo kupca. Način doseganja pravilnega odnosa do kupca je prepuščena posameznemu IT produktnemu managerju in njegovi kreativnosti. Ti managerji morajo sprotno modernizirati ponudbo e-storitev. Ponudba e-storitev je lahko izredno različna. E-storitve spadajo v sektor, ki se hitreje razvija od večine ostalih sektorjev. Zato mora dober IT produktni manager poznati čim več možnosti, da lahko s svojim znanjem izboljšuje ponudbo. Tako mora na eni strani poznati tehnološki vidik ponudbe e-storitev in na drugi strani želje kupcev in nato modernizacijo prilagoditi različnim dejavnikom znotraj teh dveh postavk.

Prednosti in pomanjkljivosti elektronskih storitev v podjetjih za oskrbo

S prednostmi in pomanjkljivostmi se srečamo skoraj pri vsakem e-poslovanju. Tako velja to tudi za javne storitve. V nadaljevanju bodo naštete in opisane prednosti.

Nekaj prednosti:• prihranek časa in nižji stroški,• ločitev porabe po posameznem merilnem mestu,• sprotni pregled porabe,• javljanje napak, • predviden obseg plačila,• plačevanje dejanske porabe in• hitrost iskanja podatkov za pretekla obdobja.

Pomanjkljivosti se nahajajo zgolj v varnosti in zaupanju uporabnikov.

Priložnosti za širitev ponudbe e-storitev

Znotraj same ponudbe e-storitev je le ta dovolj široka, da porabnika ne zmede in da ima na voljo večino podatkov, ki si jih ob dani situaciji večina uporabnikov želi. Vendar glede na to, da imajo podjetja za oskrbo svoje sisteme ponudbe e-storitev, bi bilo smiselno razviti popolnoma nov skupen sistem e-storitev podjetij za oskrbo. To bi imelo številne prednosti tako na strani ponudnikov storitev kot njihovih uporabnikov. Veliko lažje je upravljati vse z enega mesta, kot preklapljati med eno spletno stranjo in spet drugo in ponovno vnašati gesla in popravljati podatke.

PODJETJE S SKUPNO PONUDBO E-STORITEV IZ RAZLIČNIH DEJAVNOSTI PODJETIJ Z OSKRBO

Za zaključek naših raziskav o e-storitvah oskrbovalnih podjetij, smo se odločili tudi, da preverimo možnost ustanovitve spletnega podjetja, ki se bo ukvarjalo s ponudbo e-storitev za oskrbovalna podjetja.


118

Pri tem je pomembno ugotoviti, kakšen tip spletnega podjetja bi v tem primeru prišel v poštev oz., na kakšen način bi podjetje lahko ustvarjalo svoj prihodek. V glavnem je to odvisno od tržnega okolja v katerega se podjetje vključuje. Pri spletnih podjetjih poznamo več vrst poslovnih modelov (Skrt 2001). Model posrednikov (Rappa 2009), ustvarja svoj prihodek iz povezovanja prodajalcev in kupcev, ter z izvajanjem transakcij med njimi. Običajno zaračuna provizijo od vsakega sklenjenega posla. V oglaševalskem modelu ponuja podjetje (zanimive) brezplačne vsebine in nekatere storitve (e-mail, blogi...), spletno stran pa opremi s številnimi povezavami –t.i. bannerji, na spletne strani drugih podjetij. Vir prihodka so v tem primeru oglaševana podjetja, plačilo pa je sorazmerno številu klikov na povezave. Tak model je primeren za strani z veliko obiska. V modelu afilial, se ustvari mreža ponudnikov. Prihodek podjetje ustvarja iz provizij, ki jih dobi, če se prodaja izdelkov povezanih podjetij izvrši preko njihove spletne strani. Naročniški model prinaša zaslužek za kakovostne vsebine, na katere so se uporabniki pripravljeni prijaviti in zanje tudi plačevati naročnino. Trgovski model temelji na direktni prodaji proizvajalca ali trgovca kupcu, preko spletne strani. V praksi obstaja še več izpeljank teh modelov, vsaka od njih pa ima tako svoje prednosti kot slabosti. Spletna podjetja pogosto uporabljajo tudi kombinacije teh modelov in tako optimirajo svoje prihodke in pokrijejo pomanjkljivosti.

V nadaljevanju smo pregledali domače in tuje tržišče, da bi ugotovil, če morda obstajajo primeri dobre prakse iz izvajanja tovrstnih e-storitev. Ugotovili smo, da večina podjetij javne oskrbe, ki e-storitve sploh ponuja, izvaja le te preko svojih spletnih strani. Za razliko od slovenskih podjetji nekatera tuja omogočajo tudi direktno plačevanje računov preko njihovih strani. Nekatera storitvena podjetja se odločijo tudi za zunanjo izvajanje dejavnosti celotnega področja storitev za odjemalce (Computer weekly 2004), saj si s tem zmanjšajo stroške, vendar se večini področje ravnanja s strankami zdi preveč pomembno, da bi ga kar prepustili nekomu tretjemu.

V tujini je še najpogosteje zaslediti privatna spletna podjetja, ki pomagajo gospodinjstvom pri izbiri najbolj ugodnih ponudnikov različnih storitev na njihovem področju - med drugim tudi ponudnikov električne energije (WhiteFence 2009). Preko njih je možno izbrati ali zamenjati dobavitelja (conect utilities 2009), storitev pa je za uporabnika brezplačna, saj se financirajo preko provizij za izvedene posle s posameznimi storitvenimi podjetji, ki imajo z njimi sklenjene dogovore. Preko področne kode se identificirajo vsi ponudniki na področju uporabnika, običajno pa ponujajo preračun najboljših cenovnih opcij, glede na kupljen paket (plin+ elektrika...), parametre pogodbe in tudi način plačila (The Independent 2009), pa tudi razne nasvete za gospodinjstva glede rabe energije, merjenja i.t.d.

Podoben poslovni model kot ga uporabljajo ta podjetja, bi verjetno bil uporaben tudi v primeru našega podjetja, dodatne tržne niše pa bi lahko bile še oglaševanje, ponujanje različnih spletnih storitev za male dobavitelje, ki jim lasten razvoj in vzdrževanje le teh pomeni prevelike stroške, svetovanje in podobno.

Financiranje razvoja

Obstajajo različne možnosti financiranja razvojnih aktivnosti podjetja, ki bi ponujalo e-storitve vseh podjetij v Sloveniji, katerih dejavnost je ponudba storitev za oskrbo. Problem razvoja je napogosteje v tem, da ga je potrebno v naprej financirati, medtem, ko nismo prepričani v njegov uspeh. Razvoj je nekaj samoumevnega za večino podjetij, predvsem »umsko intenzivnih«. Slovenija je z vstopom v EU postala neto prejemnica, kar pomeni, da nam EU pomaga pri dvigu naše razvitosti države kot celote, kar pa dosega s posredovanjem finančnih sredstev preko različnih shem, katere sledijo direktivam in razvojnim programom EU. Večina projektov je sofinancirana iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). ESRR je namenjen krepitvi


119

ekonomske in socialne kohezije ter pomoči pri odpravljanju največjih razvojnih neravnovesij v regijah Skupnosti. ESRR tako prispeva k zmanjševanju vrzeli med stopnjami razvitosti različnih regij (EU Skladi 2009). Primeren razpis za sofinanciranje razvoja takšnega projekta, in ki se že pojavlja dve leti zapored, objavlja MVZT. Javni razpis za spodbujanje raziskovalno razvojnih projektov razvoja e-Vsebin in e-Storitev.

Cilj tega razpisa je, v skladu z evropsko pobudo i2010 in nacionalno Strategijo razvoja informacijske družbe si2010, v prihodnjih letih razvojni izziv, predvsem pospeševanje razvoja in vzpostavitve e-vsebin in e-storitev (MVZT 2009).

Projekt bi spadal v tematsko področje e-vsebine in e-storitve za potrošnike. Upravičeni stroški pri projektu bi bili:

POSTAVKA projekt mesečnostroški osebja - 2 redno zaposlena in raziskovalne ure na projektu 20.000,00 € 5.000,00 €

stroški svetovanja in drugih storitev (zunanja pomoč od raziskovalnih institucij) 10.000,00 € 100,00 €

stroški programske in strojne opreme 100.000,00 € 500,00 €

stroški najema prostora mesečno 800,00 €ostali stroški delovanja, računovodstvo in administrativni stroški, ki so nastali pri projektu 5.000,00 € 500,00 €

stroški reklamiranja naše spletne strani 10.000,00 € 500,00 €

prihodki od reklam na spletni strani, 2 x 100 €, 4 x 50 €, 10 x 20 € mesečno 600,00 €prihodki od podjetij za oskrbo, 0,5 € na posredovani obrazec, 15.000 obrazcev mesečno 7.500,00 €

prihodki od subvencije EU: 50 % od stroškov projekta 145.000,00 € 72.500,00 €

VSOTA 72.500,00 € 700,00 €

Sofinanciranje projekta bi znašalo max. 50% zgoraj navedenih upravičenih stroškov. Razvoj projekta bi lahko trajal eno leto, znotraj tega časovnega obdobja bi torej morali projekt zaključiti. Prijavitelj je lahko eno samo podjetje ali konzorcij podjetij. Projekti se delijo na male srednje in velike, znotraj katerih morajo znašati upravičeni stroški od 130.000 do 1.400.000 €.

Pri raziskovanju morebitnega zaslužka od oglaševanja oziroma bannerjev na naši spletni strani smo ugotovili, da žal ne moremo računati na velike zneske s katerimi bi pokrili stroške poslovanja, bi pa lahko vsaj pokrili naše stroške oglaševanja. Če sprejmemo pogoje podjetja Toboads lahko za vsak obisk dobimo 50 % zneska, ki ga plačajo oglaševalci, ki pa je 0,2 € za dejanski obisk oglaševane strani in le 0,0002 € za vsaki obisk naše spletne strani (Tabodas 2009). Ocena prihodkov od oglaševanja in stroškov oglaševanja naše strani je pozitiven tok v višini le 150 € mesečno. Iz celotnega izračuna je razvidno, da smo se odločili za model pobiranja provizije za vsaki izpolnjen obrazec od podjetij za oskrbo, saj izhajamo iz dejstva da jim, z našim posredovanjem, znižujemo stroške poslovanja. Posredujemo jim namreč strukturirane podatke, ki jih po protokolu prenesejo v bazo. S tem se ročni vnos njihovih referentov precej zmanjša. Ugotavljamo, da bo dobičkonosnost poslovanja zelo odvisna od števila izpolnjenih obrazcev e-storitev in povračila stroškov s strani podjetij za oskrbo, saj je večina naših stroškov poslovanja stalnih.


120

Prednosti in slabosti

Pri uvedbi elektronskih storitev si lahko zastavljamo številna vprašanja. Ali so potencialni uporabniki pripravljeni uporabljati elektronske storitve podjetij za oskrbo? Ali ni enostavneje poklicati v klicni center, poslati dopis ali obiskati pisarno? Težava je tudi v tem ker ima vsako oskrbovalno podjetje svoje elektronske storitve, rešitve pa se med seboj razlikujejo. In če lastnik na primer želi spremeniti ime plačnika na najemnika mora vsem oskrbovalnim podjetjem ločeno poslati dopis ali jih obiskati ali pa se učiti uporabljati elektronske storitve tam kjer so.

Ravno tukaj je največja prednost našega podjetja saj ustanovljeno podjetje, ki bo ponudnik skupnih elektronskih storitev za vsa oskrbovalna podjetja, in se bo zgoraj navedeno spremembo plačnika dalo opraviti preko enih elektronskih storitev hkrati za elektriko, plin, vodo, odvoz smeti in daljinsko ogrevanje (oziroma za tiste oskrbovalne storitve, ki bodo na določenem naslovu prisotne).

Slabost ustanovitve našega podjetja pa je ali bomo uspeli prepričati večinoma monopolna državna, ali občinska podjetja, da spremenijo ustaljeno poslovanje in omogočijo, da mi za njih opravljamo določene storitve. V bistvu gre za klasično zunanje izvajanje dejavnosti, tako da večjih težav nebi smelo biti, seveda pa bo izpostavljena varnost podatkov in morebitna zloraba. Tem zahtevam bomo zadostili na ta način, da bomo povzeli varnostne standarde kot veljajo v podjetjih za oskrbo.

Tehnični vidik

Podjetja za oskrbo imajo podatkovne zbirke o svojih odjemalcih (in dobaviteljih) v katere se vnos podatkov in spremembe obstoječih v večini primerov opravlja posredno. To pomeni, da vnos opravijo zaposleni v teh podjetjih, ki so ponavadi organizirani v »šalterske« pisarne, klicne centre, podporne službe in podobno. Da bi razbremenili svoje zaposlene in olajšali dostop do podatkov, podjetja uvajajo elektronske storitve katerih namen je, da se strankam omogoči lažji dostop do podatkov (npr podatki o plačilih, neporavnane terjatve...) in tudi vnos v bazo s strani strank (sporočanje števčnega stanja, sprememba plačnika...). Torej namen elektronskih storitev je omogočanje izmenjave podatkov med podjetji in strankami v obe smeri. Uporabniki lahko podatke le berejo, lahko pa tudi vnašajo v bazo. Takoj vidimo, da gre, s stališča varnosti podatkov, za bistveno razliko. Vnos v bazo mora biti bolj varnostno zaščiten kot branje podatkov. Zato so podjetja postavljena pred dilemo. Ali imeti le ene elektronske storitve (za branje in pisanje v bazo) in visoko varnost za oboje, ali pa imeti dvoje elektronske storitve, ene za branje podatkov z nižjo stopnjo varnosti, vendar z lažjim dostopom in druge z višjo stopnjo varnosti. Podjetje, ki smo ga predstavili kot osnovno, Elektro Ljubljana d.d. se je odločilo za drugi pristop. Torej za branje podatkov iz podatkovne zbirke zadostuje sistem uporabnik – geslo, ki ga odjemalec pridobi s tem ko prepiše sklicno številko s položnice v elektronske storitve. Po drugi strani, za vnos v bazo pa mora imeti digitalno potrdilo, s katerim se prijavi v elektronske storitve, kjer prav tako navede številko odjemnega mesta in potem še administrator v podjetju preveri istovetnost podatkov imetnika digitalnega potrdila in lastnika odjemnega mesta v lastni bazi lastnikov. Šele pri popolnem ujemanju se uporaba teh storitev odobri. Omenjeni pristop seveda ima slabe in dobre strani. Če so le ene storitve je veliko boljša preglednost uporabnikom, vendar nekoliko težji dostop do nekaterih podatkov kot so podatki o plačilih in podobno.

Ker se moramo odločiti za eno izmed predstavljenih tehničnih rešitev bi izbrali (tako kot pri Elektro Ljubljani) omogočanje dvojnega dostopa, tako z sistemom uporabnik – geslo, kot tudi z uporabo digitalnega potrdila. Bi pa tukaj naredili pomembno nadgradnjo opisanega sistema, ki je v


121

tem, da bi tistim uporabnikom, ki bi se prijavili z digitalnim potrdilom bilo avtomatično omogočeno tako branje podatkov kot pisanje v bazo le z uporabo tega potrdila. Tisti, ki pa tega nebi želeli bi pa še vedno lahko uporabljali sistem uporabnik – geslo za dostop do podatkov.

Tudi pri tehničnih rešitvah bi povzeli sisteme in varnostne standarde kot veljajo v podjetjih za oskrbo.

Omejitve in rešitve

Eno večjih omejitev našega podjetja je vprašanje ali bomo uspeli vsa podjetja za oskrbo prepričati, da za njih opravljamo elektronske storitve. Nadomestilo za uporabo, s strani podjetij, bo dokaj nizko, le 0,50 € na posredovan obrazec. Sedanja statistika podjetja Elektro Ljubljana kaže precej višje stroške (ker ima status zaupno je ne moremo predstaviti). Po drugi strani, bi za čim večjo uporabo teh storitev bila potrebna reklama, ki bo financirana iz naših finančnih virov. Domnevamo, da se bo dolgoročno uporaba e-storitev povečevala in bi pravzaprav lahko ujela elektronsko bančništvo, ki je precej razširjeno.

Glede rešitve navedene težave pri prepričevanju podjetij za oskrbo, se bomo lahko obrnili tudi na državne organe in ministrstva, saj je državna uprava elektronskim storitvam naklonjena in so te prisotne tako v upravnih postopkih, kot tudi davčnih organih. Povsem razumljivo je, da bo prej kot slej potrebno vse te parcialne rešitve, ki pravzaprav omogočajo eno in isto stvar – posredovanje podatkov, nekako povezati.

SKLEP

Iz naše raziskave izhaja, da so tudi v dejavnosti oskrbe uporabnikov spoznali prednosti, ki jim jih prinaša uporaba e-storitev, tako pri zmanjšanju stroškov, kot tudi pri večji enostavnosti za uporabnike, kar prinaša konkurenčno prednost. Tako kot pri razširjenosti interneta, tudi na področju e-storitev Slovenija lovi korak z razvitimi zahodnimi državami. V prihodnjih letih je nedvomno pričakovati še velik porast, v številu uporabnikov e-storitev in v raznovrstnosti ponudbe.

Iz tega lahko sklepamo, da so tudi možnosti za ustanovitev samostojnega podjetja, ki bi se ukvarjalo s ponudbo tovrstnih storitev dokaj realne. Kljub temu je tveganje pri tem kar veliko, saj področje še ni zelo dobro raziskano, pa tudi prakse v tej dejavnosti še ni. Zato bi bila pred začetkom takšnega projekta potrebna natančnejša – anketna analiza trga in sklenitev pogodb z oskrbovalnimi podjetji. Storitev bi v začetku ponudili oskrbovalnim podjetjem, ki e-storitev še nimajo in se jim samostojni razvoj teh pravzaprav ne izplača, nato pa z ustvarjanjem za uporabnike privlačnih e-storitev, prepričati tudi večja in bolj tradicionalna podjetja.

Literatura in viri

Center Vlade Republike Slovenije za Informatiko. 2009. Http://mid.gov.si/mid/mid.nsf/V/K581418FEF1C225D7C1256E060030BDF5/$file/Register_Overiteljev.html#1. (2.3.2009).

Conect utilities. 2009. Connect Your Home Services in Minutes with ConnectUtilities. Http://www.connectutilities.com/wf/. (2.3.2009).

Computer weekly. 2004. Online customer service enables utilities to improve billing systems and cut costs. Http://www.computerweekly.com/Articles/2004/04/08/201710/online-customer-service-enables-utilities-to-improve-billing-systems-and-cut.htm. (2.3.2009).

Edison, Con. My Account. 2009. Https://m020-w5.coned.com/csol/main.asp. (2.3.2009).


122

Https://m020-w5.coned.com/csol/main.asp

Https://m020-w5.coned.com/csol/main.asp

EDF Energy. 2009. My Account. Http://www.edfenergy.com/products-services/for-your-home/my-account/index.shtml. (2.3.2009).

Elektro Celje d.d. 2008. Http://www.elektro-celje.si/. (2.3.2009).Elektro Gorenjska d.d. 2006. Http://www.elektro-gorenjska.si/. (2.3.2009).Elektro Ljubljana d.d. 2008. Http://www.elektro-ljubljana.si/.(2.3.2009).Elektro Maribor d.d. 2009. Http://www.elektro-maribor.si. (2.3.2009).Elektro Primorska d.d. 2009. Http://www.elektro-primorska.si. (2.3.2009).Eon Bayern. 2009. Mein Kundenservice Online. Http://www.eon-bayern-vertrieb.com/pages/eby-vertrieb_de/

Privatkunden/Online-Service/Uebersicht/index.htm. (2.3.2009).EU Skladi. 2009. Http://www.euskladi.si/skladi/esrr/. (2.3.2009).Halcom. 2009. Http://www.halcom.si/index.php?section=1. (2.3.2009).Juvan, Damijana. 2006. Organizacijska struktura podjetja Blues d.o.o. Http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/

juvan-damijana.pdf. (2.3.2009).Kavčič, Bogdan. 1999. Poslovodenje v javnem sektorju. Novo mesto: Visoka šola za upravljanje in

poslovodenje.Kelag. 2009. Selfservice. Http://haushalte.kelag.at/content/page_5959.jsp. (2.3.2009).Mariborski vodovod. 2006. Http://www.mb-vodovod.si/. (2.3.2009).MVZT. Javni razpisi. 2009. Http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/ pdf/

informacijska_druzba/0_tekst_razpisa.pdf. (2.3.2009).NLB, Nova ljubljanska banka. 2009. Http://www.nlb.si/. (2.3.2009).Plinarna Maribor d.o.o, 2008. Http://www.plinarna-maribor.si/. (2.3.2009).Pošta Slovenije. 2009. Http://postarca.posta.si/. (2.3.2009).Rappa, Michael. 2009. Business models on the web. Http://digitalenterprise.org/models/models.html.

(2.3.2009).Skrt, Rado. 2001. Nasvet. Poslovni modeli na internetu. Http://www.nasvet.com/poslovni-modeli/. (2.3.2009).TEPCO. 2009. Https://www4.tepco.co.jp/en/index-e.html. (2.3.2009).The Independent. 2009 . Compare and switch.TOBOADS. 2009. Http://www.toboads.si, Http://products.xelector.com/independent/Utilities/?

cmd=jump:WelcomePage:GetQuote:C. (2.3.2009).Vodovod Kanalizacija. 2009. Http://www.jh-lj.si/vo-ka. (2.3.2009).Vodovod kanalizacija. 2009. Http://www.vo-ka-celje.si/. (2.3.2009).WhiteFence. 2009. Connect Your Electricity and Power Your Life. Http://www.whitefence.com/category/

electricity/. (2.3.2009).ZEPEP, Zakon o elektronskem podpisovanju in elektronskem podpisu. 2004. Http://www.uradni-list.si/1/

objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4284. (2.3.2009).


123

Http://www.elektro-celje.si

Http://www.elektro-celje.si

Http://www.elektro-gorenjska.si

Http://www.elektro-gorenjska.si

Http://www.elektro-ljubljana.si/.(2.3.2009

Http://www.elektro-ljubljana.si/.(2.3.2009

Http://www.elektro-maribor.si

Http://www.elektro-maribor.si

Http://www.elektro-primorska.si

Http://www.elektro-primorska.si

Http://www.eon-bayern-vertrieb.com/pages/eby-vertrieb_de/Privatkunden/Online-Service/Uebersicht/index.htm




Http://www.euskladi.si/skladi/esrr/

Http://www.euskladi.si/skladi/esrr/

Http://www.halcom.si/index.php?section=1

Http://www.halcom.si/index.php?section=1

Http://old.epf.uni-mb.si/ediplome/pdfs/juvan-damijana.pdf




Http://haushalte.kelag.at/content/page_5959.jsp

Http://haushalte.kelag.at/content/page_5959.jsp

Http://www.mb-vodovod.si

Http://www.mb-vodovod.si

Http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/

Http://www.mvzt.gov.si/fileadmin/mvzt.gov.si/pageuploads/

Http://www.nlb.si

Http://www.nlb.si

Http://www.plinarna-maribor.si

Http://www.plinarna-maribor.si

Http://postarca.posta.si

Http://postarca.posta.si

Http://digitalenterprise.org/models/models.html

Http://digitalenterprise.org/models/models.html

Http://www.nasvet.com/poslovni-modeli/

Http://www.nasvet.com/poslovni-modeli/

Https://www4.tepco.co.jp/en/index-e.html

Https://www4.tepco.co.jp/en/index-e.html

Http://www.toboads.si

Http://www.toboads.si

Http://products.xelector.com/independent/Utilities/?cmd=jump:WelcomePage:GetQuote:C




Http://www.jh-lj.si/vo-ka

Http://www.jh-lj.si/vo-ka

Http://www.vo-ka-celje.si

Http://www.vo-ka-celje.si

Http://www.whitefence.com/category/electricity/




Http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4284




Avtorske pravice v digitalni dobi

Sabina Kristan in Vanda Baloh

PovzetekAvtorske pravice avtorjev digitalnih vsebin so enake avtorskim pravicam drugih avtorjev. V prispevku smo se omejili na raziskavo problematike avtorskih pravic za vsebine, ki so objavljene na svetovnem spletu. Obdelali smo zgodovinski razvoj, pravni in etični vidik avtorskih pravic in predstavili razmerje med avtorji teh vsebin na eni strani in uporabniki na drugi strani ter hkrati opozorili na probleme, ki iz tega izhajajo. Predstavili smo nekaj primerov tehnološke zaščite, ki urejajo dostop do tovrstnih vsebin ob upoštevanju določenih pogojev, kot so Digital Rights Management, Creative Commons in GNU General Public Service. V praksi problematika avtorskih pravic ostaja nerešena kljub obstoječi zakonski ureditvi, kar dokazujejo tudi rezultati ankete, ki smo jo predstavili v prispevku. Razširjenost uporabe digitalnih vsebin je v porastu, zato je potrebno čim prej tudi v praksi začeti izvajati sprejeto zakonodajo in jo podpreti z ustreznimi tehnološkimi rešitvami, ki bi preprečevale morebitne zlorabe.

Ključne besede: digitalne avtorske pravice, netetika, Digital Rights Management, Creative Commons, GNU General Public Licence

UVOD

Z razvojem digitalne tehnologije se je zelo okrepila trgovina distribucije in nezakonitega kopiranja (Bogataj Jančič 2008). Za zagotovitev razvoja ustvarjalnosti, inovativnosti in novih idej ter eksperimentiranja je potrebna ureditev avtorskih pravic na področju informacijsko komunikacijske tehnologije. Da bi avtorjem omogočili pridobitev podpore, veljave, predvsem pa materialnega povračila za njihovo ustvarjalnost, je potrebno zagotoviti ustrezen model, ki bi tudi v prihodnosti spodbujal in podprl inovativnost, kreativnost in ustvarjanje, hkrati pa omogočal dostop, uporabo in izrabo novih stvaritev širši (globalni) množici. Prav to je zagotovo bistvenega pomena za nadaljnji, še uspešnejši razvoj družbe. Pri vsem tem je ureditev digitalnih avtorskih pravic bistvenega pomena, kar je tudi ena od pomembnejših usmeritev Evropske unije. Internet je pomemben medij, saj omogoča globalni dostop, s tem pa tudi uporabo digitalnih vsebin, njihovo kopiranje, reproduciranje in povzemanje. Informacijsko komunikacijska tehnologija omogoča enostavno in hitro nezakonito kopiranje, brez vsakega napora in dodatnega zahtevnega dela. Zato je nespoštovanje digitalnih avtorskih pravic in pojav t. i. piratstva (kraja digitalnih pravic) množičen. S tem pa obstaja nevarnost, da bo to avtorje oropalo tega, kar jih spodbuja pri njihovem ustvarjanju in kreativnosti. Ustaljena zaščita avtorskih pravic, zaradi vse hitrejšega razvoja informacijske tehnologije, postaja zastarela, piratom pa se odpirajo nove možnosti. Zakonodajalec, podjetja in tudi avtorji bodo morali poskrbeti za to, da bodo korak pred krajami digitalnih pravic.

Namen naloge je proučiti problem digitalnih avtorskih pravic in raziskati, s kakšnimi težavami se srečujejo avtorji vsebin, ki so objavljene na internetu. Poiskati razvoj zaščite avtorskih del, kje in kdaj so se začeli prvi zametki oziroma prva razmišljanja o tem, da je potrebno neko individualno delo označiti, čigava last oziroma ideja je. Ugotoviti na kakšen način nacionalna in mednarodna zakonodaja zaščiti avtorske pravice v realnosti, saj zakonodajalcu z razvojem in zbliževanjem


124

informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) in medijev za dostop do e-vsebin prinašajo nove izzive.

Pri ciljih naše raziskave smo se osredotočili na predstavitev novih tehnoloških rešitev za zaščito nepooblaščenega reproduciranja digitalnih vsebin:

• DRM – Digital Rights Management,• Creative Commons – CC, • GNU – General Public LicenceZ izsledki raziskave smo poskušali potrditi ali ovreči hipotezo, da je uvajanje novih tehnologij

za zaščito nepooblaščenega reproduciranja digitalnih vsebin, z vidika pravice do zasebnosti posameznika, res zaskrbljujoče, in ali je to edina rešitev.

Pri sistematičnem raziskovanju smo se omejili na avtorske pravice vsebin, objavljenih na svetovnem spletu.

Pri raziskavi smo upoštevali omejitve, ki jih določa področna zakonodaja. Pri raziskovanju poznavanja avtorskih pravic za digitalne vsebine smo uporabili anketo, pri kateri predpostavljamo, da so jo anketiranci skrbno reševali. V anketi je sodelovalo 211 anketirancev.

Upoštevali smo predpostavko, da imajo etični, družbeni in socialni dejavniki, kot so kultura in družbena ureditev v neki državi, višina mesečnega dohodka, cene IKT in s tem možnosti dostopa do teh tehnologij, dojemanje posameznika o kršitvah digitalnih avtorskih pravic kot nezakoniti uporabi, poznavanje e-standardov ter razvoj izdelkov in storitev,…, lahko velik vpliv na zaščito digitalnih avtorskih pravic.

Pri raziskovanju teme Avtorske pravice v digitalni dobi, smo uporabili metodo zbiranja sekundarnih podatkov. Uporabili smo statično analizo in pregledovali razpoložljivo literaturo na spletnih straneh.

Pri raziskavi smo uporabili tudi kvantitativne podatke, kot so objavljeni statistični podatki ter že narejene analize uporabnikov IKT in njihovo poznavanje zaščite avtorskih pravic. Uporabili smo deduktivno metodo sklepanja in na temelju poznavanja področja razvili hipotezo o uporabnosti in primernosti novih tehnologij za zaščito nepooblaščenega reproduciranja.

Z uporabo empirične metode zbiranja primarnih podatkov s pomočjo anketiranja fizičnih oseb o uporabi in poznavanju IKT in digitalnih avtorskih pravic smo našo hipotezo delno potrdili in dopolnili. Tovrstno raziskavo bi bilo smiselno ponoviti in primerjati razvoj spoštovanja in zaščite avtorskih pravic.

AVTORSKE PRAVICE

Zgodovinski razvoj avtorskih pravic

Po avtorjih in avtorskih delih lahko sežemo že zelo daleč v prazgodovino. Imena in priimki avtorjev niso znani, saj se jih takrat ni zapisovalo, verjetno se niti niso zavedali svojega avtorstva kaj šele, da bi govorili o pravno varovani avtorski pravici. Če se pomaknemo iz prazgodovine malo naprej lahko ugotovimo, da celo Rimljani kot začetniki prava, niso poznali prav nobene zaščite avtorskih del (Bahor 2002). Prvi zametki zaščite avtorskih del se pojavijo v 15. stoletju, ko je Gutenberg iznašel tiskarski stroj. V tem primeru, ko je bilo omogočeno množično razmnoževanje pisanih del, ni šlo za spoštovanje pravic avtorja, ampak je bil v ozadju le ekonomski interes, saj so tiskarji kar naenkrat lahko razmnoževali pisana dela in jih prodajali po nižjih cenah in si s tem zagotavljali ogromne dobičke. Zato je takratna oblast posameznim tiskarjem začela podeljevati t. i. privilegij, prvi je bil izdan že 1469. leta (Križaj 2002). Prva pravna zaščita avtorjev in njihovih del se


125

je pojavila v začetku 18. stoletja, ko so leta 1709 v Angliji sprejeli Statute of Anne, imenovan tudi Copyright Act, ki bi varoval avtorje in njihovo delo. Do konca 18. stoletja se je zaščita avtorskih del razširila skoraj po vsej Evropi in Ameriki. S tem se je pojavila težava, kako mednarodno zaščititi avtorske pravice. Leta 1886, ko je bila podpisana Bernska konvencija in ustanovljeno Mednarodno združenje za zaščito književnih in umetniških del, je bil problem zaščite avtorskih pravic skorajda rešen. Zaščita avtorske pravice pri netelesnem reproduciranju se je uveljavila šele sredi 19. stoletja, to je več kot 50 let po sprejetem zakonu o književni in umetniški lastnini in sicer v Franciji, po dolgoletnem in dramatičnem sodnem sporu. Po vzoru angleškega pravnega akta, je bil leta 1790 tudi v Ameriki sprejet Copyright Act (Bahor 2002).

Pri zaščiti digitalnih avtorskih pravic so bili prvi Američani, ki so leta 1984 zaščitili avtorske pravice za računalniške programe in podatkovne baze (Bahor 2002). V 90. letih so se oblikovale nacionalne strategije, katerih cilj je bil ponovno vzpostaviti ravnovesje v pravu glede avtorskih pravici, ki je bilo porušeno prav zaradi razvoja digitalne tehnologije. V ZDA so zasnovali takšno strategijo z Belo knjigo (1995), Evropska komisija pa je izdala t. i. Zeleno knjigo (1988), v kateri zagovarja ukrepe, kot na primer tehnološke ključavnice proti kopiranju digitalnih vsebin.

Pravni in etični vidik avtorskih pravic v digitalni dobi

Pravnividikavtorskihpravic

Avtorske pravice so zaščitene tako z nacionalnimi kot tudi mednarodnimi pravnimi akti. Avtorska pravica sodi v pravo intelektualne lastnine. To pravo ureja avtorske pravice, omejitve avtorske pravice, uporabo, časovne omejitve, individualno in kolektivno uveljavljanje in kolektivno upravljanje, nadzor ter pravno varstvo.

Med mednarodnimi predpisi so znane predvsem: Internetna pogodba WIPO o avtorskih pravicah, sprejeta leta 1996 (Svetovna organizacija za intelektualno lastnino), Bernska konvencija (Ur. l. SFRJ MP št. 14/75, 4/86; Ur. l. RS št. 24/92, RS MS št. 3/07) za varstvo književnih in umetniških del, Rimska konvencija (1961) za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiofuznih organizacij, sporazum o trgovinskih vidikih intelektualne pravice TRIPS je bil sprejet 1994. leta, leta 1998 pa je ameriški kongres sprejel predpis, ki ureja tehnološke ukrepe za zaščito digitalnih avtorskih pravic z naslovom DMCA (Digital Millenium Copyright Act) in Direktive EU, ki se ukvarjajo s posameznimi vidiki avtorskih pravic.

Že Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/91-I - 69/04) v 35. členu zagotavlja varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, v 60. členu pa varstvo pravice iz ustvarjalnosti, kjer je zagotovljeno varstvo avtorskih in drugih pravic, ki izvirajo iz izumiteljske, znanstvene in raziskovalne ter umetniške dejavnosti.

Krovni zakon, ki ureja avtorske pravice je Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95 – 68/08). Avtorsko pravico opredeljuje v 15. členu kot enovito pravico na avtorskem delu, iz katere izvirajo izključna osebnostna upravičenja, izključna premoženjska upravičenja in druga upravičenja avtorja.

Tudi Kazenski zakonik (Uradni list RS, št. 33/91-I – 69/04) v 16. poglavju opredeljuje kazniva dejanja zoper človekove pravice in svoboščine, kjer obravnava kršitev avtorske pravice v 158. členu, neupravičeno uporabo avtorskega dela (159. člen) in v 160. členu kršitev avtorskih sorodnih pravic.

Zakon o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 – 67/07) pa v 103. členu navaja, da je za odločanje v sporih o pravicah, ki izhajajo iz intelektualne lastnine, na prvi stopnji krajevno izključno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.


126

Avtorska pravicaAvtorska agencija Slovenije na svoji spletni strani avtorsko pravico opredeli kot: "Avtorska

pravica je skupen izraz za številna upravičenja, ki avtorju zagotavljajo uresničevanje premoženjskih (materialnih) in osebnih (moralnih) interesov v zvezi z izkoriščanjem avtorskega dela."

Materialna avtorska pravica varuje avtorjeva izključna premoženjska upravičenja, saj mu daje monopol nad posameznimi oblikami izkoriščanja njegovega dela.

Moralna avtorska pravica se nanaša na avtorjeva osebnostna upravičenja, predstavlja in varuje njegovo duhovno in osebno vez do njegovega dela.

E9čnividik

Etika je filozofski nauk o naravnosti, o dobrem in zlu. Je filozofska disciplina, ki raziskuje temeljne kriterije moralnega vrednotenja, izvor morale, je skupek moralnih principov. Po drugih filozofijah pa je etika opredeljena še kot filozofska disciplina, ki se ukvarja s tematiko človeškega hotenja in ravnanja z vidika dobrega in zlega, moralnega in nemoralnega (Wikipedia 2008).

Kot v študijskem priročniku navaja Suličičeva (2008), še ne pomeni, da je nekaj, kar je neetično, tudi nezakonito. Nadalje navaja, da je pri opredelitvi stališča o etičnem ali neetičnem potrebno upoštevati tudi različna kulturna okolja, saj je početje, ki je za neko državo sprejemljivo, v drugi popolnoma neetično. Prav tu pa se zopet porodi dvom, ali niso prav različna kulturna okolja, kjer nekaj velja in drugje ne, nam pisana na kožo pri prestopanju teh meja in pri izkrivljanju resnice in pravice.

Informacijska etikaNa etiko v informacijski sferi moramo gledati kot na univerzalno etiko, kajti informacijska

dejavnost se tiče nas vseh. Informacijska etika postavlja vprašanja, na katera odgovori v splošni razlagi: etike ne obstajajo, ali pa se jih izogibamo. Zavedati se moramo, da je informacijska etika pomembna prav pri kreiranju, razdeljevanju, preoblikovanju in uporabi znanja in informacij (Pivec 2003).

Informacijska etika ima velik pomen pri ozaveščanju posameznika oziroma skupine, ker mora postaviti trdne temelje pravil uporabe IKT in s postavitvijo e-standardov za zaščito intelektualne lastnine. Vendar pa sami standardi niso dovolj, upoštevati moramo še izdelke in storitve, ki omogočajo zaščito avtorskih pravic in spremeniti odnos nas samih do dela, ki ga je ustvaril nekdo drug (Bogataj Jančič 2008).

Netetika ali internetni bontonKot odgovor na vsa zastavljena vprašanja glede tega kaj je na spletu etično in kaj ne, kaj je

prosto dostopno in kaj je avtorstvo, so na spletni strani Maximum portal.com (2005) pripravili zanimiv vodič z naslovom Internetni bonton ali Netiquette, ki povzema bistvena pravila obnašanja v kibernetičnem svetu. Vir iz katerega so črpali svoja spoznanja je knjiga ameriškega avtorja Sheaa z naslovom Netiquette, ki jo je izdala založba San Francisco Albion Books leta 1994. Pojem netiquette poenostavljeno razlagajo kot bonton kibernetičnega sveta, ki postavlja pravila pri komunikaciji preko interneta. Tako kot vedno, ko vstopamo v neko nepoznano kulturo, in internet je nova kultura, lahko pri tem naredimo veliko napak. S svojo nevednostjo nehote prizadenemo druge ali pa napačno razumemo, kaj želijo oni povedati nam. Ne glede na navidez neoseben – virtualen kontakt, so na drugi strani resnični ljudje. Izmenjava informacij, ki poteka v virtualnem elektronskem svetu poraja vprašanja o tem, kdo so lastniki teh informacij.


127

DIGITALNE AVTORSKE PRAVICE

Internet kot del sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije

Internet je svetovno omrežje računalniških mrež. Imenujemo ga tudi omrežje omrežij, ki je sestavljeno iz več deset tisoč omrežij, v katera je povezano več milijonov računalnikov s skoraj celega sveta. Informacije, ki so dostopne na internetnem informacijskem prostoru omogočajo dostop do ogromnega števila podatkov. Zvrsti informacij segajo od strogo komercialnih, akademskih, državnih in seveda tudi osebnih. Vedno bolj intenzivno in v vedno večjem številu se ljudje poslužujejo interneta. To dejstvo ima za posledico, da se spreminja tudi naše mnenje o internetu, ki ga kar naenkrat skoraj nihče več ne pojmuje kot »odvisnost računalničarjev« ampak kot »internet je nuja«. Razlog za to je tudi v tem, da v današnjem hitrem tempu življenja človek teži po čim hitrejšem dostopu do informacij, ki jih potrebuje (Grubelnik 2004).

Spletno piratstvo

Nezakonitega izkoriščanja avtorskih del v digitalni obliki se je prijelo ime »piratstvo«. Poleg nezakonitega kopiranja in razširjanja takih vsebin je kaznivo tudi posedovanje nezakonito prekopiranih vsebin, česar se marsikdaj premalo zavedamo.

Kot v svojem prispevku navaja Kovačič (2006), sodobni računalniški pirati v sebi vidijo sodobnega Roobin Hooda, ki vzame bogatim in s tem pomaga revnim. Izhaja namreč iz kritike avtorsko pravne zakonodaje, ki korporacijam proizvajalkam digitalnih vsebin omogoča visoke zaslužke in monopolni položaj, na drugi strani pa s tem omogoča izkoriščanje končnega potrošnika, ki s kupovanjem monopolistu omogoči ustvarjati vse večje dobičke. Seveda se tudi sodobni pirati strinjajo s tem, da je nelegalno kopiranje ne le neupravičeno, temveč tudi nezakonito, vendar pa se jim z moralnega vidika zdi takšno piratstvo povsem upravičeno.

Nezakonito izkoriščanje vseh dostopnih del za avtorje predstavlja pomembno finančno škodo. Podjetja ali posamezniki v razvoj računalniških programov ali drugih vsebin vložijo veliko časa in finančnih sredstev. Ko je produkt zrel za trženje in naj bi začel prinašati prihodke, se na trgu pojavi nekdo, ki izniči ves vloženi trud z razširjanjem piratskih kopij. Škoda, ki pri tem nastaja prizadene in demotivira avtorje in proizvajalce programov.

Ostro bitko proti piratstvu bije tudi podjetje Microsoft (2004), ki na svoji spletni strani apelira na starše, da naj poskušajo doma preprečiti piratstvo na spletu. Starši morajo otrokom razložiti, da je piratstvo kraja, ki ima za posledico najrazličnejše oblike kazni.

Primer piratstva v praksi

Na spletni strani BSA Slovenija (2008) je objavljen zanimiv članek oziroma poročilo o tem, kako so slovenski trgovci napeljevali kupce k namestitvi nelegalne programske opreme. Organizacija BSA se je v decembru 2008 odločila, da izvede program skrivnih nakupov, t. i. Mystery Shopper. Odločili so se za termin v predprazničnem času, ko je v trgovinah največ kupcev in je prodaja največja. Rezultati njihove raziskave so pokazali ne le to, da so trgovci pri prodaji programske opreme slabo usposobljeni, temveč da je 34 odstotkov vseh obiskanih trgovin ponujalo ali napeljevalo k namestitvi nelegalne programske opreme. V teh 34 odstotkih trgovcev je 15 odstotkov takih, ki so kupcu priporočili, da lahko enako brezplačno programsko opremo sami poiščejo na internetu oziroma, če tega ne znajo sami naj poiščejo pomoč prijatelja ali nekoga, ki jim lahko tak program brezplačno pridobi na internetu in ga namesti v njihov računalnik. K


128

namestitvi nelegalne programske opreme v trgovini ali na domu je nagovarjalo 11 odstotkov trgovcev, 7 odstotkov izmed njih pa bi za nelegalno namestitev programske opreme le-to tudi nelegalno zaračunali.

Tehnološke rešitve za zaščito avtorskih pravic in uporaba v praksi

DRMDigitalRightsManagement

Tehnični nadzor (Wikipedia) nad reproduciranjem in uporabo programske opreme se pod izrazom DRM uporablja že od leta 1970. Sprva se je uporabljal predvsem za nadzor nad uporabo umetniško literarnih vsebin. Upravljanje digitalnih pravic (DRM) je, po mnenju poznavalcev, trenutno najbolj napredni tehnološki ukrep, s katerim je mogoče nadzirati uporabo digitalnih vsebin. DRM (Microsoft 2009) ni sistem le za nadzor uporabe in preprečevanja dostopa, temveč služi tudi kot sistem za lajšanje trgovine z avtorskimi deli na spletu, kar pomeni lažjo distribucijo digitalnih vsebin. Spletna trgovina lahko prodaja in daje v najem le tiste digitalne vsebine, za katere se uporablja DRM. Na ta način spletna trgovina nadzira uporabo in distribucijo digitalnih vsebin, ki jih kupci kupijo pri njih preko spleta. Glavni namen DRM je onemogočiti anonimni ali vsaj nekontrolirani dostop do digitalnih vsebin.

Tehnologija DRM se je z uvedbo Microsofta najprej uporabljala za pregledovanje zvočnih in slikovnih digitalnih vsebin (npr. Microsoft Windows Media Player) in Microsoft eBook Reader za pregledovanje elektronskih knjig. Šele kasneje, ko je bila uvedena obvezna aktivacija operacijskega sistema Windows XP, je to pomenilo uporabo DRM tudi pri zaščiti programske opreme (Kovačič 2006). To pomeni, da se ob namestitvi operacijskega sistema v registracijski ključ vgradi informacija o serijski številki procesorja, trdega diska in mrežne kartice (How Stuff Works). Takšna zaščita, če uporabnik namerava prekopirati program v drug računalnik, ali če v svojem računalniku zamenja večji del strojne opreme, onemogoča, da bi program ob naslednji uporabi deloval. V takem primeru se je treba obrniti na prodajalca programa, ki dovoli namestitev na drugem računalniku.

Ena izmed metod DRM so tudi digitalni vodni znaki (How Stuff Works). FCC (Federal Communications Commission) zahteva oddajo t. i. zastave, ki omogoča, da videorekorder prepozna, ali je snemanje nekega programa sploh dovoljeno. Označba ali zastava je del kode, ki je poslana kot digitalni video signal. Seveda pa je takšen sistem DRM moteč, ker zahteva snemalnik, ki omogoča oddajo te zastave.

Zanimiv je tudi pristop enega izmed DRM ponudnikov Macrovision v enem od zadnjih DVD zaščitnih produktov (How Stuff Works). Macrovision RipGuard namesto DVD »uncopyable« izkorišča napake v programih za kopiranje DVD in s tem preprečuje možnost neupravičenega kopiranja digitalnih vsebin. Gre za del kode v programski opremi na DVD, katere namen je, da zamenja kodo znano kot DeCSS (Content- Scrambling System), to je majhen program, ki omogoča, da programska oprema prebere in odkrije kodiran DVD. Programerji podjetja Macrovision so proučevali DeCSS, odkrili njegove napake in pomanjkljivosti, ustvarili RipGuard, ki sproži niz napak, kar omogoči prenehanje procesa kopiranja.

Crea9veCommons

Ena izmed možnosti delne zaščite avtorskega dela je licenca Creative Commons, katere ideja je zavzela globalno gibanje, ki ustvarjalcem digitalnih vsebin omogoči prost dostop do vnaprej pripravljene licence, s katero sami določijo dovoljeno in nedovoljeno uporabo svojih del, njihova dela pa na ta način svobodno in hkrati zakonito krožijo med uporabniki po celem svetu


129

(Genspot.com 2007). Ideja Creative Commons je najbolj sprejeta med tistimi, ki želijo poenostaviti način uveljavljanja svojih avtorskih pravic (Pestotnik 2006). Vendar to ne pomeni, da zavračajo varstvo, ki jim ga zagotavlja avtorska pravica, ampak to varstvo le nekoliko omejijo z nekaterimi svoboščinami za uporabnike svojih del. Zanimiv je podatek, ki ga v prispevku navaja Pestotnik (2006), da je bilo na internetu do leta 2006 pod licenco Creative Commons objavljenih že 16 milijonov avtorskih del. Creative Commons avtorjem ponuja preprosta in lahko dostopna orodja, s katerimi zaznamujejo svoja dela in jih ponudijo javnosti, da svobodneje krožijo med uporabniki. Glavni namen CC je, da so le nekatere in ne vse pravice pridržane. Katere so tiste pravice, ki jih želi avtor pridržati, se odloča avtor prostovoljno. Vse licence v okviru CC pa določajo, da morajo vsi uporabniki priznati avtorstvo ustvarjalcu vsebine.

Licence Creative Commons so primerne za spletna mesta, blog, glasbena dela, fotografije, filme, knjige,…, vsekakor pa ne za nova dejstva in ideje avtorjev (Kavčič 2008). Prav tako licenca tudi ni primerna za programsko opremo, za katero je boljša uporaba odprtokodnih licenc (Open Source).

Pravice avtorjev in vrste licencAvtor lahko izbira med tremi možnimi licencami (Kavčič 2008):

1. Nekomercialna uporaba (Non-commercial – NC): pomeni, da se avtorjevo delo lahko reproducira, distribuira, daje v najem, predstavi javnosti le pod pogojem, da gre za nekomercialno uporabo

2. Brez predelav (No Derivate Works – ND): avtorjevo delo lahko reproduciramo, distribuiramo, dajemo v najem in predstavljamo javnosti samo v izvirni obliki brez spreminjanja ali predelave

3. Deljenje pod istimi pogoji (Share Alike – SA): uporabnik lahko distribuira spremenjeno delo pod enakimi pogoji kot izvirno avtorsko delo.

GNUGeneralPublicLicence(GPL)

Licenčne pogodbe pretežnega dela računalniških programov omejujejo njihovo svobodno razdeljevanje in spreminjanje. Veliko spremembo je na tem področju uvedla Free Software Foundation (FSF) iz Bostona USA. FSF je sponzorsko podprta dobrodelna ustanova, ustanovljena z namenom, da spodbuja svobodno uporabo računalniških programov in ščiti pravice vseh uporabnikov prostih programov. Pod njenim okriljem se je razvila licenca GNU General Public Licence (GPL)

Glavni namen GPL je zagotoviti svobodo pri razširjanju in spreminjanju prostih programov ter s tem zagotoviti, da ostanejo ti programi prosti za vse nadaljnje uporabnike. GPL licenca varuje pravice uporabnika s pravno zaščito programov in pravnim dovoljenjem za razmnoževanje, razširjanje in/ali spreminjanje prostih programov, pri tem pa GPL ne dovoljuje vključevanja spremenjenega prostega programa v lastniške programe. Pri razširjanju spremenjenih programov je potrebno prejemnike jasno obvestiti, da nimajo izvirnika in da za morebitne težave izvorni avtor ne nosi odgovornosti. Program zaščiten z GPL licenco mora vsebovati obvestilo lastnika avtorskih pravic (angl. copyright holder) z izjavo, da se lahko razširja pod pogoji GPL.

Pri tem seveda ne gre brez omejitev, katerih namen je zavarovati pravice uporabnika. S pravicami uporabnik prevzame tudi odgovornost za razširjanje ali spreminjanje teh programov. To pomeni, da je treba ob vsakem razširjanju programov, bodisi odplačnem ali neodplačnem, prejemnikom posredovati tudi pridobljene pravice. Opozoriti moramo še na to, da GPL ne dovoljuje vključevanja spremenjenega programa v lastniške programe.


130

GPL licenco uporablja najbolj odmeven predstavnik brezplačne programske opreme Linux, kjer je na voljo programska oprema, ki jo ponujajo.

REZULTATI RAZISKAVE Z IZVEDENO ANKETO

Poleg sekundarnih podatkov smo se odločili, da zberemo tudi primarne podatke s pomočjo ankete. Pri anketi smo se osredotočili na raziskovalce-znanstvenike, ki vsakodnevno opravljajo raziskave na svojem področju, objavljajo ugotovitve in rezultate ter se srečujejo s problemom zaščite avtorstva na svojih delih. V anketo smo vključili tudi študente in zaposlene na drugih strokovnih področjih. Anketa je vsebovala 28 vprašanj, večinoma na temo avtorstva digitalnih vsebin, v njej pa je sodelovalo 211 anketirancev.

Predstavitev rezultatov ankete - splošno

Spol,starost,izobrazba,zaposlitev

Graf 1: Spol anketirancev

Graf 2: Starost anketirancev


131

Graf 3: Izobrazbena struktura anketirancev

Graf 4: Struktura anketirancev glede na zaposlitev

Uporabaosebnegaračunalnika,interneta,kopiranjedigitalnihvsebininpoznavanjetehnološkihukrepov

Na vprašanje o uporabi osebnega računalnika je 151 oziroma 72 % anketirancev odgovorilo, da ga uporablja tako doma kot tudi v službi, prav tako pa jih internet in drugo IKT 158 oz. 75 % uporablja doma in službi. Najpogostejši napravi za reproduciranje doma sta CD zapisovalnik (81 %) in DVD zapisovalnik (75 %).

Na vprašanje koliko praznih nosilcev zvoka in slike kupijo, je bilo možnih več odgovorov, rezultat pa je sledeči: CD - 602, DV D - 497, mini disk - 16. Na vprašanje v zvezi s kopiranjem in dostopnostjo avtorskih del v digitalni obliki, je 38 % anketirancev odgovorilo, da digitalnih vsebin ne kopirajo na nosilce zvoka in slike. Dobra polovica je mnenja, da bi morale biti digitalne vsebine na spletu prosto dostopne, 60 % anketiranih pa ne pozna omejitev, ki jih postavlja zakonodaja in druge tehnološke rešitve na področju avtorskih pravic. Vendar se kar 92 % anketiranih zaveda, da je nezakonite uporabe avtorskih vsebin na spletu veliko oziroma vedno več. Razlogi za takšno stanje so po njihovem mnenju neprimerna zakonodaja, ki ne sledi razvoju tehnologije oziroma se zakonodaja ne izvaja in mišljenje, da so vsebine prosto dostopne in avtorskih pravic ni potrebno


132

upoštevati. Na vprašanje, s katerih virov kopirajo avtorska dela, je bilo največ odgovorov, da avtorska dela, ki so dostopna na spletu 64 %, računalniških programov 41 %, elektronskih knjig 37 %, avtorska dela, ki so jih ustvarili sami 35 %.

Zelo zanimiv je podatek, da jih je od 211 anketiranih kar 134 oziroma 63 % odgovorilo, da ne kopirajo računalniških programov, 34 % njih prekopira do dva, 3 % od tri do pet programov na mesec in en anketiranec je odgovoril, da jih prekopira več kot devet. Tudi na vprašanje, kolikokrat v zadnjega pol leta so uspeli zaobiti tehnološko zaščito, ki je preprečevala kopiranje, jih je kar 70 % odgovorilo, da nikoli oziroma tega ne poznajo, kar pomeni, da večina anketirancev le spoštuje delo, ki ga je ustvaril nekdo drug.

Odgovori na vprašanje, katere tehnološke ukrepe za zaščito digitalnih vsebin anketiranci poznajo, so prikazani v grafu.

Graf 5: Poznavanje tehnoloških ukrepov za zaščito digitalnih vsebin

Objavljanjelastnihavtorskihdel,dostopnostintehnološkazaščita

Na vprašanje o objavljanju svojih del jih je 45 % odgovorilo, da svoja dela objavljajo na internetu kar je posledica tega, da je večina anketirancev zaposlenih v znanstveno raziskovalnih organizacijah in so njihova dela v večini prosto dostopna, le 3 % sodelujočih pa uporablja tehnološke ukrepe za zaščito svojih avtorskih del. Šestdeset odstotkov anketiranih bi dovolilo prosto uporabo svojih del na internetu, prav tako pa bi večina dovolila uporabo svojih del brezplačno v nekomercialne namene.

Ali so pripravljeni plačati za neomejeno uporabo digitalnih avtorskih del, jih je 50 % odgovorilo, da je to odvisno od zvrsti del, za 62 % anketirancev pa bi bil ključni dejavnik višina prispevka za neomejeno uporabo.

Predstavitev rezultatov ankete – povezave

Rezulta9anketegledenazaposlitev

Ker je pri naši anketi poudarek na znanstveno-raziskovalni in izobraževalni sferi, smo se osredotočili na zaposlene na fakultetah (N=22), znanstveno raziskovalnih inštitucijah (N=130) in študentih (N=51).


133

Graf 6: Ali kopirate avtorsko varovana dela?

Graf 7: Ali menite, da bi morale biti vse avtorske digitalne vsebine, objavljene na spletu, javna dobrina in kot take prosto dostopne?

Graf 8: Ali upoštevate omejitve pri uporabi avtorskih vsebin s spleta?


134

Rezulta9anketegledenastopnjoizobrazbeanke9rancev

Po analizi ankete smo mnenja, da stopnja strokovne usposobljenosti pomembno vpliva na to, ali posameznik pozna in spoštuje avtorska dela, ki jih je ustvaril nekdo drug. Zato smo se pri analiziranju podatkov iz ankete glede kopiranja avtorskih vsebin in s tem povezanimi vprašanji osredotočili na izobrazbo anketirancev, in sicer V.-VI. stopnja izobrazbe (N=63), visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba (N=74) in magisterij oziroma doktorat znanosti (N=71) .

Graf 9: Koliko je po vašem mnenju nezakonite uporabe avtorskih vsebin na spletu?

Graf 10: Koliko računalniških programov prekopirate na mesec?

Graf 11: Kolikokrat ste v zadnjega pol leta naleteli na tehnološko zaščito, ki vam je preprečila kopiranje?


135

Graf 12: Koliko praznih nosilcev zvoka in slike kupite v povprečju na mesec?

Rezulta9anketegledenaobjavljanjesvojihdelnaspletu

Nekateri rezultati ankete pa so pomembni z vidika tistih, ki svoja lastna avtorska dela objavljajo na spletu. Med anketiranci jih je bilo 94 takih, ki svoja dela tudi dejansko objavljajo.

Graf 13: Ali so vaša dela prosto dostopna?

Graf 14: Katere tehnološke ukrepe za zaščito digitalnih vsebin poznate?

da62%

ne38%

13 14 157

68

0

10

20

30

40

50

60

70

80

DRM CC GPL FDL ne poznam


136

Graf 15: Pod kakšnimi pogoji bi dovolili uporabo vaših avtorskih del objavljenih na spletu?

Graf 16: S katerih virov kopirate razna avtorska dela?

Mnenje o rezultatih ankete

Menimo, da so rezultati podobnih anket lahko zelo različni že glede na izobrazbeno strukturo anketirancev. V našem primeru gre za večino visoko izobraženih ljudi, saj je 34 % oziroma 71 anketirancev znanstvenikov, 35 % pa s fakultetno izobrazbo (visoka strokovna oziroma univerzitetna) in temu primerni so tudi rezultati ankete. Večina jih kopira in reproducira lastna avtorska dela, to pomeni lastne rezultate raziskav, in so tudi razmeroma kritični do nezakonite uporabe avtorskih digitalnih vsebin. Med njimi prevladuje mnenje, da do nezakonite uporabe avtorskih del prihaja predvsem zaradi neustrezne zakonodaje, ki ne sledi razvoju tehnologije dovolj hitro, poleg tega se ne izvajajo niti obstoječa zakonodaja in posledično sankcije zoper kršitelje. Večina anketirancev se poslužuje del, ki so dostopna na internetu, ker je to najlažji in najhitrejši način pridobivanja podatkov in informacij, ki služijo ne le za kratkočasenje, ampak so nujno potrebne pri opravljanju vsakodnevnih delovnih in študijskih obveznostih.


137

ZAKLJUČEK

Z razvojem interneta, ki se je začel že v začetku 60. let in z vse hitrejšim razvojem tehnologije, je problem varstva avtorskih pravic postal še večji, saj je posegel na področja multimedijskega razvoja, ko napisani pravni predpisi niso mogli v celoti zaščititi pravic avtorjev del. Digitalna revolucija prinaša številne izzive na pravnem področju, še posebej pri zaščiti avtorjev in njihovih del (Bogataj Jančič 2008).

Naša ugotovitev, ki izhaja iz raziskovanja digitalnih avtorskih pravic je, da verjetno še kmalu ne bomo našli dokončnega odgovora. Če že tisti, ki bi v prvi vrsti morali skrbeti za uveljavljanje avtorskih pravic in preprečevati nelegalno kopiranje in nameščanje programov, tega ne počno, kako naj potem posameznik spoštuje delo nekoga drugega. Med našo raziskavo smo večkrat omenili, da niti zakonodaja s področja avtorskih pravic niti tehnološka zaščita digitalnih vsebin ne moreta preprečiti takšnih dejanj, dokler mi sami ne spremenimo naše miselnosti in postavimo dovolj visokih življenjskih standardov v smislu spoštovanja dela drugih ter s tem omogočimo avtorjem nov navdih, nove ideje in nove stvaritve.

Glede na izvedeno anketo nismo nič bolj optimistični, saj je skozi raziskavo potrdilo našo hipotezo tudi mnenje anketirancev, da je nezakonite uporabe avtorskih del veliko oziroma vedno več. Iz rezultatov ankete lahko zaključimo, da se bo poleg vedno novih tehnoloških ukrepov, ki onemogočajo nezakonito kopiranje, reproduciranje in distribuiranje, oziroma omogočajo vse to pod določenimi pogoji, našel nekdo, ki bo "prehitel" nove zaščite digitalnih vsebin. Trenutna zakonodaja, pravna zaščita avtorskih pravic, zaradi vse hitrejšega razvoja IKT postaja zastarela, to pa "piratom" odpira nove, neslutene možnosti. Še vedno je edini pogoj, da se izognemo nezakonitemu kopiranju, reproduciranju in distribuiranju zavest nas samih ter s tem naš moralni oziroma etični vidik priznavanja avtorjem zaslužene avtorske pravice.

Literatura in viri

Avtorska agencija Slovenije. 2008. Http://www.aas.si/index.htm (14. 1. 2009).Bahor, Stanislav. 2002. Knjižničarji in avtorske pravic. Http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0204/

bahor.pdf (20. 1. 2009). Bela knjiga. Http://lifelong.blogspot.com/2007/05/bela-knjiga.html (14. 1. 2009).Bernska konvencija. Uradni list SFRJ MP, št. 14/75, 4/86; Uradni list RS št. 24/92, RS MS št. 3/07. Http://

www.aas.si/pravni-viri/bernska-konvencija-fr2.html (14. 1. 2009).Bogataj Jančič, Maja. 2008. Avtorsko pravo v digitalni dobi. Ljubljana: Založba Pasadena. Http://www.ipi.si/

sl/publikacije/avtorsko_pravo_v_digitalni_dobi (14. 1. 2009).BSA. 2008. Tretjina slovenskih trgovcev napeljevala k namestitvi nelegalne programske opreme. Http://

w3.bsa.org/slovenia/press/newsreleases/12182008pr.cfm (14. 1. 2009).Creative Commons. 2008. Http://creativecommons.si/ (20. 1. 2009).Evropska komisija. 2002. Zelena knjiga. Http://eur- lex.europa.eu/LexUriServ/ LexUriServ.do?uri=CELEX:

52002DC0654:SL:NOT (15. 1. 2009).Genspot.com. 2007. Creative commons. Http://www.genspot.com/CreativeCommons.aspx (5. 2. 2009).GNU General Public Licence. Http://www.gnu.org/licenses/gpl.html (8. 2. 2009)Grubelnik, Vladimir. 2004. Astronomija na internetu. http://lizika.pfmb.uni- mb.si/~vlado/ astro/astro/astro.pdf

(19.1.2009).


138

Http://www.aas.si/index.htm

Http://www.aas.si/index.htm

Http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/Izvodi/K0204/bahor.pdf




Http://lifelong.blogspot.com/2007/05/bela-knjiga.html

Http://lifelong.blogspot.com/2007/05/bela-knjiga.html

Http://www.aas.si/pravni-viri/bernska-konvencija-fr2.html




Http://www.ipi.si/sl/publikacije/avtorsko_pravo_v_digitalni_dobi




Http://w3.bsa.org/slovenia/press/newsreleases/12182008pr.cfm




Http://creativecommons.si

Http://creativecommons.si

Http://eur-

Http://eur-

Http://www.genspot.com/CreativeCommons.aspx

Http://www.genspot.com/CreativeCommons.aspx

Http://www.gnu.org/licenses/gpl.html

Http://www.gnu.org/licenses/gpl.html

http://lizika.pfmb.uni-mb.si/~vlado/astro/astro/astro.pdf




HowStaffWorks. 2007. How Digital Rights Management Works. Http://computer.howstuffworks.com/drm4.htm (5. 2. 2009).

Kavčič, Alenka. 2008. Creative commons. Poletna šola CoLoS 2008. Http://colos.fri.uni-lj.si/SUMMER_SCHOOL_2008/GRADIVA/CC.ppt (5. 2. 2009).

Kazenski zakonik. Uradni list RS, št. 33/99-I -69/04.Kovačič, Matej. 2006. Kršitve avtorskega prava na internetu. Http://slo- tech.com/clanki/06001/ (20. 1.

2009).Kovačič, Matej. 2004. Tehnologije DRM. http://www.safe.si/index.php?

fl=2&p1=769&p2=488&p3=515&p4=515&p5=521&id=521&lact=1&bid=761&parent=5 (20. 1. 2009).Križaj, Jerneja. 2002. Intelektualna lastnina. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. Http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/krizaj114/kazalo.html (27. 1. 2009).Maximum portal 2005. Internetni bonton.http://maxximum-portal.com/forum/viewtopic.php?p=110651Microsoft Windows Media Player. Http://www.microsoft.com/windows/windowsmedia/default.mspx

(21.2.2009).Microsoft. 2008. Pomoč in nasveti za sisteme Windows. Http://windowshelp.microsoft.com/Windows/sl-SI/

help/7e241b1f-1019-43c1-868d-cafc718d16011060.mspx (5. 2. 2009).Pestotnik, Dejan. 2006. Creative Commons. Http://www.klikonline.si/clanki85/34_35_creative_commons.pdf

(5. 2. 2009).Pivec, Franci. 2003. WSIS – Svetovno srečanje o informacijski družbi. Http://home.izum.si/COBISS/OZ/

2002_3-4/html/clanek_09.html (16. 1. 2009).Pomoč in nasveti za sistem Windows. Http://windowshelp.microsoft.com/Windows/sl-SI/help/

7e241b1f-1019-43c1-868d-cafc718d16011060.mspx (20.1.2009).Rimska konvencija. Http://www.aas.si/pravni-viri/rimska-fr1.html (14. 1. 2009).Shea, Virginia. Netiquette. 1994. San Francisco: Albion books. Http://www.albion.com/netiquette/ (20. 1. 2009)Sulčič, Viktorija in Dušan Lesjak. Etični, družbeni in pravni vidik. Http://www.eucilnica.si/2008/moodle/mod/

resource/view.php?id=4272 (12. 1. 2009).Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91-I - 69/04.Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah. Uradni list RS, št. št. 21/95 – 68/08.Zakon o sodiščih. Uradni list RS, št. 19/94 -67/07.Zupančič, Andrej. 2007. Intelektualna lastnina. 5. kongres knjiga na slovenskem. Http://209.85.129.132/

search?q=cache:jhC-IuEliHYJ:www.drustvo-zaloznikov.si/pps/porto_final_07.ppt+internetna+pogodba+wipo&hl=sl&ct=clnk&cd=3&gl=si (26. 1. 2009).

Wikipedia. 2008. Etika. Http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika (14. 1. 2009).Wikipedia. 2008. DRM. Http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_rights_management (5. 2. 2009).WIPO. 2008. United States of America-National legislation. Http://

www.wipo.intmembersendetails.jspcountry_id=179&country_code=US (20. 1.2009).


139

Http://computer.howstuffworks.com/drm4.htm




Http://colos.fri.uni-lj.si/SUMMER_SCHOOL_2008/GRADIVA/CC.ppt




Http://slo-

Http://slo-

http://www.safe.si/index.php?fl=2&p1=769&p2=488&p3=515&p4=515&p5=521&id=521&lact=1&bid=761&parent=5




Http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/krizaj114/kazalo.html

Http://www.cek.ef.uni-lj.si/u_diplome/krizaj114/kazalo.html

http://maxximum-portal.com/forum/viewtopic.php?p=110651

http://maxximum-portal.com/forum/viewtopic.php?p=110651

Http://www.microsoft.com/windows/windowsmedia/default.mspx

Http://www.microsoft.com/windows/windowsmedia/default.mspx

Http://windowshelp.microsoft.com/Windows/sl-SI/help/7e241b1f-1019-43c1-868d-cafc718d16011060.mspx




Http://www.klikonline.si/clanki85/34_35_creative_commons.pdf

Http://www.klikonline.si/clanki85/34_35_creative_commons.pdf

Http://home.izum.si/COBISS/OZ/2002_3-4/html/clanek_09.html








Http://www.aas.si/pravni-viri/rimska-fr1.html

Http://www.aas.si/pravni-viri/rimska-fr1.html

Http://www.albion.com/netiquette/

Http://www.albion.com/netiquette/





Http://209.85.129.132/search?q=cache:jhC-IuEliHYJ:www.drustvo-zaloznikov.si/pps/porto_final_07.ppt+internetna+pogodba+wipo&hl=sl&ct=clnk&cd=3&gl=si






Http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika

Http://sl.wikipedia.org/wiki/Etika

Http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_rights_management

Http://en.wikipedia.org/wiki/Digital_rights_management

Http://www.wipo.intmembersendetails.jspcountry




ZASEBNOST IN IDENTITETA NA SPLETU 2.0

Mateja Krafogel, Alenka Krebs, Janez Mohorko

POVZETEKSpletne tehnologije in inovacije, ki jih prinaša Splet 2.0, že v veliki meri oblikujejo življenjski slog posameznikov, uporabnikov spleta. Hiter razvoj informacijske tehnologije, naraščajoča uporaba spleta in različnih socialnih omrežij, prinašajo hkrati prednosti in pomanjkljivosti, ki se širijo iz zasebne sfere v poslovne vode. Elektronsko zbiranje osebnih podatkov uporabnikov spletnih portalov, omogoča poseganje v posameznikovo zasebnost, vpliva na proces izgube zasebnosti in ogroža varnost posameznika. Veliko skrb vzbujajo pojavi zlorab mladostnikov. Podatki o naraščajoči uporabi interneta med mladostniki nedvomno kažejo, da so danes skrb za zaščito otrok, opozarjanje na nevarnosti ter odgovor na vprašanje, kako ravnati, da se preprečijo grožnje in zlorabe, področja, ki zahtevajo poseben poudarek pri vzgoji otrok in mladostnikov.

Ključne besede: Splet 2.0, zasebnost, identiteta, varnost, nadzor

UVOD

V današnjem globalnem in dinamičnem okolju uspeh organizacije ni več odvisen le od standardnih dejavnikov, kot so delo, kapital in znanje. Vodilne vloge prevzemajo sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije. Vse hitrejši razvoj interneta in tehnologij elektronskega poslovanja sta nas popeljala v komunikacijsko revolucijo, ki zaostruje konkurenco in znižuje cene. Družbe skušajo pod pretvezo varnosti in preprečevanja zlorab, uveljaviti določene ukrepe, ki posegajo globoko v zasebnost posameznikov. Obkrožajo nas razni identifikacijski postopki, ugotavljamo in trdimo, da smo postali družba nadzora. Posamezniki s svojim delovanjem puščamo elektronske sledi npr. plačila z raznimi karticami, telefonski klici, obiski zdravnika ipd., kar omogoča povezovanje različnih baz z osebnimi podatki in oblikovanje naših podatkovnih profilov. Vse našteto velja zlasti za spletno okolje. Operaterji telekomunikacij in ponudniki internetnih storitev imajo na voljo mehanizme, ki omogočajo neposreden nadzor našega ravnanja v medmrežju.

Nova tehnologija ogroženost zasebnosti samo stopnjuje stopnjo ogroženosti naše zasebnosti in je privedla do tega, da so se ljudje začeli zavedati nevarnosti bolj kot v času ročno vodenih evidenc. Nadzor bi obstajal tudi brez informacijske tehnologije, vendar je le-ta nadzorovanje poglobila in okrepila.

Z nastopom modernih spletnih portalov, kjer smo obiskovalci spletnih strani tudi oblikovalci le teh, se je problem zaščite identitete in zasebnosti še izostril. S tem ko sodelujemo pri oblikovanju in spreminjanju teh portalov, omogočamo različnim skupinam in posameznikom, da spremljajo naše aktivnosti.

Namen seminarske naloge je raziskati dogajanje s posameznikovo zasebnostjo in identiteto na spletu z vidika varnosti in nadzora.

Cilji seminarske naloge so:• predstaviti Splet 2.0 z opredelitvijo prednosti in slabosti, ki vplivajo na zasebnost

posameznika


140

• raziskati načine nadzora na spletu s poudarkom na nevarnostih, ki prežijo na otroke in mladino,

• predstaviti pravni vidik zasebnosti na spletu in varovanje spletne zasebnosti• proučiti načine dokazovanja in ogrožanja identitete posameznika.

Trdimo, da Splet 2.0. dviguje kvaliteto življenja posamezniku in družbi kot celoti, hkrati pa v sebi skriva številne pasti, ki ogrožajo varnost in zasebnost posameznika.

Predpostavljamo, da se bo tehnologija za podporo našemu delovanju na Spletu samo še izboljševala. Vzporedno pričakujemo tudi porast posegov v našo zasebnosti in povečevanje spletnega kriminala, zato pričakujemo, da se bo izoblikovala učinkovita podpora za zaščito posameznikov, seveda istočasno z našo osveščenostjo uporabe novih možnosti Spleta.

Kot omejitev in oviro pri raziskavi vidimo naše premajhno poznavanje same tehnologije delovanja spletišč in spletnih protokolov. Podjetja, skupine in posamezniki vlagajo velike napore v sisteme za nadzorovanje zasebnosti in delovanjem uporabnikov Spleta, prav tako pa na drugi strani obstajajo različni načini varovanja podatkov in odkrivanja tega spletnega kriminala. Tehnološki načini, kako se te aktivnosti izvajajo, pa so navadnim uporabnikom običajno neznani.

S proučevanjem spletnih virov in dosegljive literature bomo raziskali obravnavano področje.Uporabili bomo metodo deskripcije, torej postopka opisovanja dejstev, procesov in pojavov ter

njihovih empiričnih potrjevanj. Z izbrano metodo bomo opisali samo delovanje na Spletu 2.0, še posebej pa izpostavili njegove prednosti in pomanjkljivosti.

Uporabili bomo tudi metodo kompilacije kot postopka povzemanja opazovanj, stališč, spoznanj, sklepov in rezultatov drugih avtorjev in različnih strokovnjakov iz področja komunikacijskih tehnologij.

Pri iskanju virov si bomo pomagali s knjižnično informacijskim sistemom in internetom, uporabil pa bomo tudi metodo samostojnega induktivnega sklepanja.

SPLET 2.0

Osnovne značilnosti delovanja Spleta 2.0

Splet je nedvomno že dostopen širokem krogu uporabniku, ki je s tem postal središče dogajanja. Današnji splet se od prvotnega močno razlikuje in najverjetneje so zaradi velikih razlik v razvoju spleta le-ti začeli dobivati imena: Splet 1.0, Splet 2.0 in verjetno kmalu Splet 3.0.

Pri prvotnem spletu 1.0 je šlo za objavo vsebin, dokumentov in raznih informacij, ki so jih podjetja in druge organizacije objavljale na svojih spletnih straneh, da bi odjemalcem in partnerjem ponudile ažurne informacije in jih navadile, da se na njihove strani redno vračajo. S sodobno tehnologijo je objavljanje na spletu postalo lažje in na spletu je objavljalo čedalje več uporabnikov. Splet ni več služil le za golo pridobivanje informacij, ampak smo se začeli vanj aktivno vključevati, komunicirati in poslovati, kar so podprle številne nove tehnologije in inovacije - to je Splet 2.0.

Danes do posameznih vsebin dostopamo preko spletnih iskalnikov in spletnih mest, ki se samodejno oblikujejo na podlagi vsebin in pretekle uporabe. Iz tega razloga tudi uporabniki že kar pričakujemo, da nam bodo iskalniki ponudili kakovostne informacije že samo z enim našim klikom. Preko iskalnikov kot so Google, Najdi.si in drugih lahko tako dostopamo do spletnih mest, ne da bi jih sploh obiskali, saj se podatki oblikujejo na tistem mestu in na tak način ter v povezavi s tistimi informaciji kot bralci hočemo (Mavsar 2005).

S Spletom 2.0 se je pojavila tudi teorija dolgega repa, ki pravi, da se na spletu mnogo več obiskovalcev zadržuje na tisočerih manjših spletnih mestih kot na nekaj glavnih. Pečenko (2006) v


141

svojem članku razlaga, da je izraz The Long Tail prvi uporabil Chris Andreson, glavni urednik revije Wired in z njim opisal nov tržni model prodaje plošč, knjig in filmov. V teoriji se skriva priložnost in dejstvo, da na internetu vsakdo najde tisto, kar mu je najbolj všeč. Tako na primer spletne trgovine v svoji ponudbi ponujajo veliko število manj popularnih prodajnih izdelkov, pa vendar z njihovo prodajo lahko ustvarjajo velike dobičke, saj tudi ti slej ko prej najdejo kupce. Učinek tega dolgega repa pa lahko v skupnem seštevku prinese velike dobičke.

Splet 2.0 je vsekakor prinesel številne spremembe, ki jih bomo morali spoznati za učinkovito poslovanje in komuniciranje, pa tudi za delovanje v zasebnem svetu - razvoj blogov in wikijev, mesta izmenjave različnih video vsebin ter razvoj socialnih omrežij. Nekatere bomo uporabljali, druge spet ne, odvisno od naših potreb in želja ter okolja v katerem živimo.

Prednosti in slabosti Spleta 2.0

Z razmahom novih možnosti IKT in večjim ter boljšim dostopom njegove uporabe širšemu krogu uporabnikov, ima s Splet 2.0 veliko prednosti, ki so nam izboljšale kvaliteto življenja, po drugi strani pa ima tudi svoje slabosti.

Vse bolj pogosto in z vedno večjo hitrostjo hlastamo po novih zmožnostih komuniciranja in pri tem uporabljamo spletne storitve, ki nam omogočajo povezovanje z drugimi ljudmi. Pišemo bloge in izražamo svoja mnenja v forumih in delujemo v raznih spletnih skupnostih, ki nam omogočajo druženje in komuniciranje z ljudmi s podobnimi interesi. Vse te prednosti so se iz zasebnega razširile tudi v poslovne vode, kjer so zanimive npr. socialno poslovne mreže, ki omogočajo povezovanja iskalcev zaposlitve z delodajalci, ki iščejo ljudi s posebnimi kompetencami (npr. Linkedin). Pojavila se je nova ekonomija v obliki e-poslovanja, ki na eni strani veliko prispeva k uspešnosti poslovnih procesov v organizacijah, kar jim predstavlja tržno prednost, na drugi strani pa nam uporabnikom omogoča prihranek časa, energije ter povratne komunikacije.

V Spletu 2.0 pa lahko najdemo tudi pomanjkljivosti. Pri spletnem mreženju je velika nevarnost, da nam ne bi internet popolnoma nadomestil osebnega stika, kar se ponekod že opaža. Druga velika pomanjkljivost pa je varnost. Uporabniki spletnih portalov (osebno ali poslovno) vsakodnevno v splet pošiljajo preveč svojih osebnih podatkov in s tem osebne informacije. Podatki, posredovani v poslovne namene so do neke mere zaščiteni, kar pa danes več ne ustavlja nepooblaščenih uporabnikov (spletni kriminal). Glede osebne uporabe pa je potrebno izpostaviti tudi in predvsem zaščito otrok in mladine, kar v prvi vrsti lahko naredimo odrasli z osveščanjem in vzgojo.

Zaskrbljujoča je tudi uporaba spletnih socialnih skupnosti (Facebook, MySpace, Digg, idr.) v smeri varovanja osebnih podatkov, ki kar kličejo po zlorabi in s tem zgubljanje zasebnosti, pa tudi uporabo naših podatkov v komercialne namene. V svojem članku se Wil Harris (2006) sprašuje zakaj imajo spletne skupnosti tako veliko vrednost in zakaj kupci kar tekmujejo, kdo bo zanje ponudil več. Ugotavlja, da je prava vrednost teh skupnosti predvsem v količini informacij, ki jim jih uporabniki vsakodnevno sporočamo - naši osebni podatki, naše navade, želje in potrebe, pa podatki o naših prijateljih in njihovih željah in potrebah; pa podatki o okolju v katerem živimo, naših iskalnih navadah, prostem času in še in še. Te zbirke podatkov se z vsakim članom skupnosti povečujejo in ustvarjajo jasno sliko o uporabnikih, s tem pa raste tudi njihova vrednost.

Število uporabnikov socialnih omrežij je ogromno in še narašča in dejstvo je, da se uporabniki sami prijavljajo v omrežja s podatki, ki jih želijo deliti z drugimi, ustvarjajo določene interesne skupine v katere vabijo prijatelje, po drugi strani pa vabila drugih uporabnikov sprejemajo. In nič ni narobe, dokler so to prave osebe, katerim pustiš do delčka svoje zasebnosti in z njimi vzpostaviš nek prijateljski odnos. Težave pa se začnejo, ko pričnejo uporabniki (posamezniki in podjetja) to


142

lastnost zlorabljati za npr. komercialne namene in pri potrjevanju takšnih »prijateljstev« gre potem večinoma za (reklamna) sporočila, ki jih lahko primerjamo s Spemi.

ZASEBNOST IN IDENTITETA

Osebni podatki

Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004) definira osebni podatek kot katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Med osebne podatke se štejejo podatki o EMŠO, davčni številki, številki zdravstvenega zavarovanja, telefonski številki, registrski številki vozila, podatki, ki se sklicujejo na dejavnike kot so zaposlitev, naslov, funkcija, položaj ali status v določenem subjektu. Na vprašanja glede osebnih podatkov odgovarja tudi informacijska pooblaščenka na svoji spletni strani. Med pravicami posameznika glede njegovih osebnih podatkov, ki jih navaja Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004), se nam zdi zanimiva pravica, da mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika posredovati seznam uporabnikom, katerim so bili ti osebni podatki posredovani. Vendar se v zvezi s tem postavlja vprašanje seznama uporabnikov, ko se osebni podatki objavijo na spletu.

Zasebnost je v Sloveniji tako kot v večini evropskih držav ustavna kategorija. Varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic določa Ustava RS (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06) v 35. členu: »Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.«

Ker je dojemanje zasebnosti subjektivno so seveda različne tudi meje posameznikov, ki določajo meje do katerih družba še lahko vdre v njihovo zasebnost.

Varovanje zasebnosti

Kovačič (2006, 11) ugotavlja: »Zasebna sfera se skozi zgodovino oži, pravica do zasebnosti pa v zadnjih letih postaja čedalje bolj omejena. Pravo pravico do zasebnosti sicer ščiti in na nekaterih področjih navidezno celo širi […] vendar zasebnost kot vrednota v družbi izgublja pomen.«

Sodobna tehnologija, njen hitri razvoj, množična uporaba spleta, elektronsko zbiranje, obdelava in posledično zloraba osebnih podatkov, so dejavniki, ki pospešujejo proces izgube zasebnosti. Sodobna družba postaja organizirano omrežje, kjer kroži masa osebnih podatkov. Ljudje smo na splošno zaskrbljeni glede svoje zasebnosti in vdorih vanjo, kar omogočajo številne elektronske baze, sestavljene iz naših osebnih podatkov. Pa vendar nam uporaba spleta omogoča in ponuja številne informacije, zabavo, bančne storitve, izdelke, ki jih lahko kupujemo na vseh koncih sveta, hitre nasvete strokovnjakov iz različnih področij, kar vse poenostavlja naše življenje. Postavlja se vprašanje, kako je ob uporabi vseh storitev, ki nam jih ponuja splet poskrbljeno za varovanje naše zasebnosti.

Obstoj in delovanje organizacij, ki spremljajo in analizirajo dogajanja povezana z informacijsko zasebnostjo pomembno prispeva k osveščanju uporabnikov spleta in vpliva na spremembo zakonodaje, ki ureja to področje. Electronic Privacy Information center - EPIC na svoji spletni strani objavlja mednarodne standarde zasebnosti, kjer našteva vse pomembnejše dokumente na področju zakonodaje, ki urejajo varovanje zasebnosti (International Privacy Standards 2002). Electronic Frontier Foundation - EFF je organizacija, ki se na sodiščih in v ameriškem kongresu bori za večje pravice do zasebnosti uporabnikov v digitalnem svetu. Resnični problem ne


143

predstavlja sama tehnologija pač pa zakonodaja, ki ne dohiteva in ne podpira naraščajočih pričakovanj in potreb po varovanju naše zasebnosti (Electronic Frontier Foundation 2009). Privacy International nadzoruje spoštovanje in uzakonitev Direktive o varstvu posameznikov pri obdelovanju osebnih podatkov in svobodnem pretoku teh podatkov (Uradni list L 281 , 23/11/1995), spremlja pritožbe držav in podjetij v zvezi s kršitvami, v imenu evropskih državljanov pravno preganja podjetja, ki kršijo evropska pravila glede varstva zasebnosti s posredovanjem podatkov državam, ki nimajo primerne in zadostne zaščite zasebnosti in nadzoruje razvoj urejanja varstva zasebnosti v svetu (Privacy International 2007).

Zakonodajno področje, ki ureja varovanje informacijske zasebnosti, je v svetu in tudi v Sloveniji dokaj dobro urejeno. Smernicam za zaščito zasebnosti in čezmejni pretok osebnih podatkov, ki jih je v letu 1980 izdala organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), je sledila Konvencija Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov, ki ureja zaščito posameznikove zasebnosti v povezavi z avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Konvencijo je leta 1994 ratificiral tudi državni zbor Republike Slovenije (Uradni list RS(28. 2. 1994)-MP, št. 3-18/1994 (RS 11/1994)). Evropska unija je leta 1995 izdala Direktivo 95/46/EC o varstvu posameznikov pri obdelovanju osebnih podatkov in svobodnem pretoku teh podatkov (Uradni list L 281, 23/11/1995), ki med drugim narekuje ustanovitev neodvisnega nadzornega organa za nadzor nad spoštovanjem zakonodaje za varstvo in zaščito zasebnosti. To nalogo v Sloveniji od leta 2005 dalje izvaja informacijski pooblaščenec. Izmed številnih direktiv in zakonov, ki neposredno ali posredno urejajo področje varovanja zasebnosti je potrebno posebej izpostaviti Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004).

Trend razvoja informacijske tehnologije, primeri sodnih praks s področja varovanja informacijske zasebnosti, osveščenost spletnih uporabnikov in doprinos organizacij, ki delujejo na področju varovanja informacijske zasebnosti, zahtevajo in narekujejo tudi prilagajanje zakonodajnega področja, ki ureja varovanje zasebnosti.

Kraja identitete

V današnjem informatiziranem svetu sloni naš večji del življenjskih aktivnosti na tem, da dokazujemo, pa tudi zavarujemo svojo identiteto. V internetu svojo identiteto dokazujemo z uporabniškim imenom, gesli, številkami plačilnih kartic, davčnimi številkami, EMŠO-m, PIN-i in podobnim. Vse te številke pa delujejo na predpostavki, da smo mi edina oseba, ki jih pozna. Zlorabe pa so na spletu vse bolj pogoste. Najbolj pogosta zloraba je prevara s kreditnimi karticami, kjer kriminalci z ukradenimi podatki v vašem imenu odprejo bančni račun in veselo zapravljajo ali celo najamejo kredite vse dokler banke računa ne blokirajo.

Obstajata dva načina kraja identitet. Prvi se nanaša na banke in podjetja, kamor kriminalci vdrejo in tako pridobijo naše identifikacijske podatke. Proti temu se lahko zavarujemo na način, da od bank ali podjetij zahtevamo informacijo o stopnji zaščitenosti naših podatkov. Drug način je ponarejanje preko socialnega inženiringa, ki igra na to, da smo ljudje socialna in zaupljiva bitja. Za stik z žrtvijo je potrebna le elektronska pošta, saj jo je izredno lahko ponarediti tako, da je videti, kot da prihaja od določene osebe (Bratuša 2007).

Najbolj učinkovit in najbolj zahrbten napad pa je ribarjenje ali »phishing«. Ta se začne s preprostim elektronskim sporočilom, ki nas poziva, da je prišlo do težave pri uporabi uporabniškega računa. Ko na takšno sporočilo kliknete ali odgovorite nas poveže s ponarejeno spletno stranjo, ki je na las podobna spletni strani določene organizacije. Uporabnikom največkrat ukradejo del digitalne identitete, s katero jih kasneje finančno oškodujejo, podjetja in ustanove, ki jim ukradejo blagovno znamko, pa lahko izgubijo tudi dobro ime. Nekatere analize (Hajtnik in Stajič


144

2006) kažejo, da je tovrstnim goljufijam najbolj izpostavljena »senior« populacija, za katero je značilno, da jo je težko prepričati k uporabi sodobnih informacijskih tehnologij.

Ena izmed najnovejših zlorab ponuja »nakup identitete« neke druge osebe že za 100 evrov. Najbolj prodajane informacije so osebna imena, številke kreditnih kartic ter podatki s kartičnega magnetnega zapisa. Organizacija Get Safe Online uporabnike opozarja, da bi večino zlorab lahko rešili s pomočjo večje osveščenosti o nevarnostih in le majhnim finančnim vložkom. Kraja identitete je resen problem, še posebej zaradi mednarodnih razsežnosti, saj kriminalci postavljajo nezakonito pridobljene podatke na spletnih strežnikih predvsem tistih držav s slabim nadzorom nad spletnim kriminalom in pomanjkljivo zakonodajo (Staš 2008).

Intervjuji s slovensko policijo kažejo, da pri nas policija ni pravilno niti zadostno opremeljena za raziskovanje in preprečevanje spletnega kriminala (Banovič 2007). Vsekakor pa je vzpodbudno razmišljanje Evropske policije – Europola, kjer so se na konferenci v decembru 2008 (Europol 2008) zavezali k izgradnji sistema za obveščanje, nadzor in preprečevanje internetnega kriminala na celotnem območju držav članic EU.

Nadzor

Vsekakor velja, da je nadzor tesno povezan s tehnologijo, predvsem z informacijsko tehnologijo, ki je namenjena zbiranju in obdelavi vseh vrst podatkov in informacij, ter s komunikacijsko tehnologijo, ki je okužila vse vidike človeške komunikacije (Thomas 2000, 22). Vendar pa sodobna računalniška tehnologija ni namenjena samo spremljanju posameznikovih dejavnosti, temveč lahko celo tehnično omeji določena ravnanja posameznikov in jim tako fizično omeji možnosti (napačnega) delovanja. Nastanek interneta je probleme nadzorovanja in zasebnosti še okrepil.

Povečana moč nadzorovanja je tudi v tem, da tehnologija omogoča povezovanje zbranih podatkov. Kako povezovanje podatkov prek univerzalnih identifikatorjev pomnoži moč nadzorovanja, kaže primer rabe Social Security Number SSN v ZDA. Hkrati je uporaba SSN tudi primer tehnologije, ki čedalje bolj pridobiva vlogo izvajanja nadzora. SSN je bila v ZDA na začetku razvita kot identifikacijska številka za ameriški sistem socialne varnosti. Leta 1943 je ameriški predsednik Roosevelt ukazal, naj se SSN začne uporabljati v vladnih zbirkah podatkov, leta 1961 pa je ameriška davčna uprava SSN uporabila kot davčno številko. Pozneje se je SSN začela uporabljati kot osebna vojaška številka; to številko so uporabljali tudi v kartotekah vietnamskih veteranov, obvezno so jo morali oddati vsi kupci državnih obveznic, prejemniki starostne pomoči itd. Leta 1976 je ameriški Kongres dovolil uporabo SSN v zbirkah registriranih vozil in vozniških dovoljenj, po letu 1984 pa so morali vsi imetniki bančnih računov bankam sporočiti svoje številke SSN (Sykes 1999, 51-52). Hkrati se je uporaba številke SSN razširila še v zasebnem sektorju. Sykes navaja, da jo kot identifikacijo uporabljajo univerze, trgovine, podjetja, delodajalci itd.

Skratka, nenadoma je SSN postala univerzalni identifikator, na katerega se “lepijo” številne med seboj ločene zbirke podatkov in prek katerega je te zbirke podatkov mogoče natančno povezati v velik nacionalni dosje. Po 11. septembru 2001 se v ZDA dejansko čedalje bolj govori o povezovanju teh baz med seboj, verjetno pa ni naključje, da so med pomembnimi zagovorniki tudi predstavniki industrije, ki se ukvarja z zbirkami podatkov.


145

OTROCI IN MLADINA NA SPLETU

Nevarnosti za otroke in mladino

Naleteli smo na informacijo (GfK 2007), da je Slovenija na osmem mestu po penetraciji interneta v odnosu na skupno prebivalstvo v Evropi. Zanimiv je tudi članek v reviji Mladina (Cerar 2000), kjer po podatkih neke raziskave najstniki preživijo na internetu povprečno 303 minute mesec. Veliko, če gledamo z očmi staršev in premalo, če gledamo z očmi otroka oziroma mladostnika.

V zadnjih desetih letih se je število internetnih strani, ki vsebujejo neprimerno, pogostokrat pornografsko vsebino, prav gotovo povečalo za nekaj tisočkrat. Zaradi tega dejstva in zlorabe ravnanj na relaciji medmrežje – mladostnik oz. otrok lahko rečemo, da je to področje izredno občutljivo in na žalost celo zapostavljeno in premalo obravnavano. Stalne grožnje so novi in novi pojavi internetnih nadlegovanj, zastraševanj, groženj z raznimi sporočili ter amaterskimi filmi, ki krožijo na medmrežju.

Internetna pedofilija npr. je grozeč pojav vendar na srečo ni v taki meri prisoten v Sloveniji, kot v državah, ki nas obkrožajo. Tako se pojavlja nova oblika spletnih ravnanj, ko odrasla oseba od mladoletnika ne želi izrecno spolnih uslug pač pa z njim psihološko manipulira. Sčasoma tak odnos preraste v zaupanje, prijateljstvo, solidarnost in vznemirljiv občutek skrivnostnosti. Cilj takega ravnanja je pridobiti mladoletnika za srečanje, ki se običajno konča s pravo spolno zlorabo. Ko mladoletnika napeljujejo, da pristane na srečanje, ga obenem poizkusijo prepričati, da ni potrebe, da bi o tem zaupal staršem, prijateljem, vzgojitelju ali komu drugemu. Družine, kjer se pozornost zaradi pomanjkanja časa staršev meri s številom danih daril, so idealno okolje za taka dogajanja. Otroci-mladostniki običajno ne razumejo teže problema in zato niti ne želijo o tem z komerkoli govoriti. Dogajanje je njihova majhna skrivnost in na ta način se nezadržno zapletajo v pedofilsko mrežo.

Kako ravnati in to preprečiti? Na vsak način, tako mislimo, z glasnim opozarjanjem na ta problem v sistemu našega izobraževanja. Prav tako je potrebno odpraviti tehnološki medgeneracijski razkorak. Marsikje namreč otroci zelo zgodaj uporabljajo medmrežje medtem ko njihovi starši niti ne znajo poslati sporočila z mobilnega telefona. Na vsak način bi moral biti cilj ravnanja vseh nas, da se čim več govori o teh stvareh in da so na ta način starši o tem problemu informirani in spodbujeni k preventivnemu ravnanju. Seveda, če pride do zlorabe, morajo biti krivci odkriti, zakon in policija pa odigrati glavno vlogo saj mladoletnik posledice čuti celo življenje.

Zanimiv je podatek, ki je bil pred časom zapisan v časopisju, da Bill Gates, ki je na nek način sotvorec medmrežja, saj se z njegovimi programi vsakodnevno srečujemo pri uporabi naših računalnikov, svoji hčerki dovoljuje uporabo interneta največ 45 minut dnevno. Tako ravnanje samo deloma podpiramo. Menimo, da je medmrežje nizčrpna zakladnica informacij in znanja zato nismo prepričani, da je omejevanje dostopa do njih pravilna izbira. Seveda je potrebno že zaradi zdravstvenih razlogov omejevati sedenje otrok in mladostnikov pred računalniškimi ekrani. Dostop do neprimernih ali celo škodljivih vsebin pa se da omejiti z uporabo programov, ki so ravno temu namenjeni. Predvsem pa moramo vsi starši z našimi otroci graditi odnos, ki bo temeljil na zaupanju saj bomo na ta način hitreje odkrili nevarnosti, ki jim grozijo.

Upamo, da se vsi starši zavedajo/mo, da se porušeni odnosi v družini neposredno prenašajo na otroke in odraščajočo mladino. Od tu pa do otrokovih iskanj porušenih vrednot in identitete na medmrežju pa je samo korak.


146

Najvažnejše je zaupanje

Svet pred in po uvedbi Interneta in seveda tudi mobilne telefonije ni več primerljiv. Informiranje, osebna in poslovna komunikacija, trgovina in oglaševanje. To so pojmi, ki jim je Web postavil popolnoma nov pomen. Seveda pa so možnosti, ki se s tem odpirajo, podarile ogromno prostora ljudem na nepravi strani zakona. Pri tem ne mislimo samo na finančno škodo, ki jo podjetja in posamezniki lahko utrpijo zaradi kršenja avtorskih pravic in kraje indentitete, pač pa tudi na veliko nevarnosti, ki pretijo otrokom in mladini.

Neprimerne vsebine in komunikacija z osebami, ki za njih predstavljajo grožnjo, so mladim prelahko dostopne. Tako so lahko proti svoji volji žrtve raznoraznih prevar in zlorab. Osebe, ki stopajo z njimi v kontakt se lahko lažno prestavljajo in šele v naslednji stopnji, ko jih že pritegnejo, pokažejo svoje prave namere. MySpace je npr. odstranil cca 90.000 seksualnih prestopnikov (Wortham 2009), ki so imeli na svojem profilu nedovoljene seksualne in podobne vsebine, ki so predstavljale neko neposredno nevarnost otrokom in mladostnikom.

Najhujše pri tem pa je, da starši nimajo na voljo učinkovite tehnike zaščite. Seveda so bili otroci tudi pred uvedbo modernih tehnologij izpostavljeni raznoraznim nevarnostim, starši pa strahovom in dvomom o tem, ali so v določenem primeru ravnali pravilno ali ne. V preteklosti je bilo veliko lažje spremljati ravnanja otrok in nevarnosti, ki bi jim lahko škodovale. Vse je bilo v glavnem povezano s slabo družbo in večernimi izhodi. Danes je mlada oseba lahko izpostavljena slabi družbi v svoji sobi, kar pa pomeni, da moramo straši funkcionirati na drugačen način. Poznati moramo moderne tehnologije, ki so našim otrokom na voljo in jih obenem opozoriti na mogoče nevarnosti.

Nevarnost po našem mnenju ni samo v neprimernih vsebinah, pač pa tudi v pojavu napačnih vrednot in ciljev, ki si jih nehote postavljajo zaradi vsakodnevne rabe Spleta. Marsikateri mladostnik želi doseči ideale in cilje, ki so lahko zanj enostavno previsoki. Preseči uspeh in bogastvo Madone in J.K.Rowling je za veliko večino praktično nemogoče. Tako npr. veliko deklet, od svojega 13. leta dalje trpi zaradi sindroma »superženske» (Dobson in Shields 2007), kar vodi v bolestni perfekcionizem, anoreksijo in druge opsesivne motnje.

Mislimo, da je temelj pravilnega ravnanja pri vzgoji otrok in mladostnikov, tako kot pred pojavom modernih tehnologij, komunikacija in zaupanje na relaciji starši-otroci. Spremenile so se samo tehnologije, ki so jim otroci in najstniki izpostavljeni, ne pa tudi tista znanja in ravnanja, ki so na voljo staršem, da jih zaščitijo in pravilno usmerijo.

Varna raba interneta

Dne 10. februarja 2009 je bil Dan varne rabe interneta in letošnji je potekal v slogu »Spletno nadlegovanje ni zabavno. Ustavimo ga!». Po vsej Evropi so na ta dan organizacije izvajale različne aktivnosti, ki povečujejo osveščenost otrok, mladine in odraslih o varni rabi interneta. Te aktivnosti naj bi mlade spomnile, da je spletno nadlegovanje nedopustno, z njimi pa lahko mlade tudi usmerimo, da postanejo odgovorni in etični uporabniki novih tehnologij. V Sloveniji je nacionalna točka osveščanja o varni rabi interneta Safe-si.

Varnost otrok na internetu se ne razlikuje od varnosti otrok v vsakdanjem življenju, prav tako so tudi na spletu bolj ali manj varna okolja. Pa vendar je na spletu vse bolj pogost pojav medvrstniškega spletnega nadlegovanja, kjer so storilci mladi sami, ki prek sodobnih tehnologij ustrahujejo in izsiljujejo svoje vrstnike. Oblik takega nasilja je mnogo: ustrahovalna sporočila prek telefona ali spleta; obrekovanje na forumih, blogih, socialnih omrežjih; predelava in posredovanje fotografij tretje osebe, kraja identitete. Tudi zato se je ob dnevu varne rabe interneta v 27.


147

evropskih državah vrtel video (You tube 2009), ki ga je pripravila Evropska komisija za mlade med 12. in 17. letom. Tudi naša nacionalna točka Safe-si je med mlade uporabnike spleta začela širiti v podpis e-zaobljubo proti spletnemu nadlegovanju. Pozvali so mlade naj jo podpišejo, pošljejo še prijateljem, objavijo v svojem profilu, na svojem blogu in drugih aplikacijah spleta 2.0. V okviru programa Zveze potrošnikov Slovenije pa je začela tudi delovati telefonska linija in spletna stran Nasvet za net, kjer bodo prostovoljci iskali rešitve za težave otrok in mladostnikov na spletu (ZPS 2009).

V EU Kids Online so v letu 2008 naredili zanimivo in obsežno raziskavo s katero so želeli ugotoviti, kako tehnologija vpliva na otroke in kako se zaradi nje spreminjajo njihova življenja. Pri raziskavi so se osredotočili na tri glavne stvari: otroke, mlajše od 18 let, njihove družine in okolja ter spletne tehnologije, njihova uporaba in tveganja. Ugotovili so, da znotraj območja EU uporablja internet več kot 50 % otrok, mlajših od 18 let (v Sloveniji ga uporablja 57 % otrok). Približno 32 % otrok je na spletu že imelo priložnost videti nasilna oziroma sovražna dejanja, od 15 do 20 % otrok je preko spleta že bilo nadlegovanih, 12 % pa je že poslalo sovražna ali nasilna sporočila drugim otrokom, 40 % je že videlo seksualne vsebine, 50 % pa je na spletu že izdalo svoje osebne podatke in informacije (EU Kids Online 2008).

Ugotavljamo, da obstaja veliko organizacij, ki so pripravljene nuditi otrokom pomoč pri varni rabi interneta pa naj bo z različnimi enkratnimi akcijami ozaveščanja, ali pa s stalno pomočjo in prisotnostjo preko brezplačnih telefonov in spletnih strani. Očitno se zavest zaradi vedno pogostejših aktivnosti veča, tako med otroci kot starši, kar je zagotovo pozitivno.

ZAKLJUČEK

Vsebinski in tehnološki razvoj Spleta 2.0 vodi v smer vse večje interaktivnosti in personalizacije, kar lahko definiramo kot njegovo temeljno značilnost. Z razvojem spletnih tehnologij, ki udeležencem v spletu omogočajo enostavno ustvarjanje vsebine, so se razvile tehnološke platforme spletnih skupnosti, namenjene izmenjavi informacij in druženju v navideznem računalniškem okolju. V nekaterih primerih lahko izmenjava informacij preide celo v bolj poglobljene socialne odnose. Med najpomembnejšimi značilnostmi, ki povezujejo tehnologijo z uporabniki in nastankom socialnih povezav, so vsebine, ki jih ustvarijo posamezniki sami. Le-ti imajo možnosti ustvarjanja vsebine tako neposredno z dodajanjem kot posredno preko sistemov, ki posredujejo aktivnosti do drugih v omrežju.

Vse naštete prednosti prinašajo s seboj tudi marsikatero pomanjkljivost oziroma nevarnost za posameznika na spletu. Zato mora biti na vsak način varovanje zasebnosti in identitete posameznika, osnovno vodilo vsem udeležencem in ustvarjalcem Spleta 2.0. S pomanjkljivostjo se srečujemo tudi na področju pravne ureditve varovanja zasebnosti, saj zakonodaja stežka sledi novim razmeram in vedno novim vprašanjem, ki se s tem odpirajo. Tako smo na nekaterih področjih priča zastarelim zakonom, ki vprašanja internetne varnosti, zasebnosti in nadzora rešujejo le deloma oziroma premalo temeljito.

Najpomembnejše pa je zavedanje, da bo v prihodnosti potrebno veliko več pozornost nameniti zaščiti otrok in mladine pred neprimernimi vsebinami. Zavedati se je namreč potrebno, pa če si to priznamo ali ne, da marsikje starši izgubljajo vzgojno vlogo, ki jo počasi prevzema Splet z vsemi svojimi pozitivnimi in negativnimi vplivi.


148

LITERATURA IN VIRI

Banovič, Zoran. 2007. Stopiti na prste kiber kriminalcem. Moj mikro. http://mojmikro.si/preziveti/varnost/stopiti_na_prste_kiber_kriminalcem (18. 2. 2009).

Bratuša, Tomaž. 2007. Varnost za telebane: kraja identitete. Moj mikro. Http://www.mojmikro.si/preziveti/varnost/varnost_za_telebane_kraja_identitete (18.2.2009).

Cerar, Gregor. 2000. Mladi in internet. Mladina. Http://www.mladina.si/tednik/200042/clanek/nt42/ (4. 2. 2009).

Direktiva o varstvu posameznikov pri obdelovanju osebnih podatkov in svobodnem pretoku teh podatkov. Uradni list L 281 , 23/11/1995 str. 0031 – 0050. Http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31995L0046:SL:HTML (16. 2. 2009).

Dobson, Roger in Rachel, Shields. 2007. Girls suffer 'Superwoman' syndrome. The Independent. http://www.independent.co.uk/life-style/health-and-wellbeing/health-news/girls-suffer-superwoman-syndrome-401841.html (9. 2 2009).

Electronic Privacy Information Center - EPIC. 2002. International Privacy Standards. Http://epic.org/privacy/intl/ (16. 2. 2009).

Electronic Frontier Foundation - EFF. Privacy.Hhttp://www.eff.org/issues/privacy (16. 2. 2009). EU Kids Online. 2008. European Research on Cultural, Contextual and Risk Issues in Children's Safe Use of

the Internet and New Media. Http://www.ris.org/uploadi/editor/12246038511223304741ReportD3-2CrossnationalComparisonFINAL4.pdf (11. 2. 2009).

EUROPOL. 2008. High Tech Crime Experts Meeting 2008. Http://www.europol.europa.eu/index.asp?page=news&news=pr081208.htm (18. 2. 2009).

GfK - Centar za istraživanje tržišta d.o.o. – Zagreb. 2007 Pogled na građane ON-LINE – množe se NETOVCI ! Http://www.gfk.hr/press1/internet2.htm (4. 2. 2009).

Hajtnik, Tatjana in Andrej, Stajič. 2006. "Phishing" varnostni incidenti na osnovi socialnega inženiringa. Http://www.gambit.si/izm/2006/msgovIZM151106/zanimivoIZM.htm (18. 2. 2009).

Harris, Wil. 2006. Why Web 2.0 will end your privacy. Http://www.bit-tech.net/columns/2006/06/03/web_2_privacy/ (27. 1. 2009).

Ivanc, Staš. 2008. Identitete na prodaj že za sto evrov. Delo. Http://www.delo.si/clanek/71362 (18.2.2009). Konvencija o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Uradni list RS (28. 2.

1994)-MP, št. 3-18/1994 (RS 11/1994).Kos, Blaž. 2008. Veze in poznanstva na internetu. Moje delo. Http://www.revija.mojedelo.com/karierni-razvoj/

veze-in-poznanstva-na-internetu-871.aspx (27. 1. 2009) Kovačič, Matej. 2006. Nadzor in zasebnost v informacijski družbi. Http://www.ris.org/uploadi/editor/

1171480166EK_Kovacic_2006_Nadzor.pdf (15. 2. 2009). Mavsar Mitja. 2005. Prihaja Splet 2.0. Moj Mikro. Http://www.ris.org/uploadi/editor/

1140198371prihaja_splet_2_0.pdf (20.1.2009). OECD Guidelines on the Protection of Privacy and Transborder Flows of Personal Data.Http://www.oecd.org/

document/18/0,3343,en_2649_34255_1815186_1_1_1_1,00.html (16. 2. 2009). Pečenko Nikolaj. 2006. Dolgi rep. Monitor. Http://www.monitor.si/clanek/nikolaj-pecenko-dolgi-rep/

(21.1.2009). Privacy International. 2007. Http://www.privacyinternational.org/ (16. 2. 2009). Republika Slovenija. Informacijski pooblaščenec. Varstvo osebnih podatkov. Http://www.ip-rs.si/pogosta-

vprasanja/varstvo-osebnih-podatkov/ (1. 2. 2009). Republika Slovenija. Informacijski pooblaščenec. Vstopna stran. Http://www.ip-rs.si/ (1. 2. 2009).


149





Http://www.mojmikro.si/preziveti/varnost/varnost_za_telebane_kraja_identitete




Http://www.mladina.si/tednik/200042/clanek/nt42/

Http://www.mladina.si/tednik/200042/clanek/nt42/

Http://eur-lex.europa.eu/LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CELEX:31995L0046:SL:HTML










Http://epic.org/privacy/intl/




http://www.eff.org/issues/privacy

http://www.eff.org/issues/privacy

Http://www.ris.org/uploadi/editor/12246038511223304741ReportD3-2CrossnationalComparisonFINAL4.pdf




Http://www.europol.europa.eu/index.asp?page=news&news=pr081208.htm




Http://www.gfk.hr/press1/internet2.htm

Http://www.gfk.hr/press1/internet2.htm

Http://www.gambit.si/izm/2006/msgovIZM151106/zanimivoIZM.htm




Http://www.bit-tech.net/columns/2006/06/03/web_2_privacy/




Http://www.delo.si/clanek/71362

Http://www.delo.si/clanek/71362

Http://www.revija.mojedelo.com/karierni-razvoj/veze-in-poznanstva-na-internetu-871.aspx




Http://www.ris.org/uploadi/editor/1171480166EK_Kovacic_2006_Nadzor.pdf




http://www.ris.org/uploadi/editor/1140198371prihaja_splet_2_0.pdf




http://www.oecd.org/document/18/0,3343,en_2649_34255_1815186_1_1_1_1,00.html




http://www.monitor.si/clanek/nikolaj-pecenko-dolgi-rep/

http://www.monitor.si/clanek/nikolaj-pecenko-dolgi-rep/

Http://www.privacyinternational.org

Http://www.privacyinternational.org

http://www.ip-rs.si/pogosta-vprasanja/varstvo-osebnih-podatkov/




Http://www.ip-rs.si

Http://www.ip-rs.si

Sykes, Charles. 1999. The end Of Privacy. New York: St. Martin's Press.Thomas, Douglas in Brian Loader. 2000. Cybercrime. London, New York: Routledge.Ustava RS. Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06. Dostopno na: http://www.dz-rs.si/?

id=150&docid=28&showdoc=1 (1. 2. 2009). Wortham, Jenna. 2009. MySpace Turns Over 90,000 Names of Registered Sex Offenders. The Nem York

Times. Http://www.nytimes.com/2009/02/04/technology/internet/04myspace.html?_r=2&ref=technology (9. 2. 2009).

Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1). Uradni list RS, št. 86/2004. Http://www.uradni-list.si/1/content?id=50685 (1. 2. 2009).

Zveza potrošnikov Slovenije. 2009. Ustavimo spletno nasilje! Http://www.zps.si/racunalnik-in-telefon/internet/ustavimo-spletno-naslije.html?Itemid=311 (11. 2. 2009).


150

http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1




Http://www.nytimes.com/2009/02/04/technology/internet/04myspace.html?_r=2&ref=technology

Http://www.nytimes.com/2009/02/04/technology/internet/04myspace.html?_r=2&ref=technology

Http://www.uradni-list.si/1/content?id=50685




Http://www.zps.si/racunalnik-in-telefon/internet/ustavimo-spletno-naslije.html?Itemid=311




VALUTNO TRGOVANJE V SVETOVNEM SPLETU

Češnjaj Urša, Povodnik Mitja in Vučetić Ivan

PovzetekV našem prispevku prikazujemo delovanje valutnega trga oz. Forexa v tujini in predvsem pri nas. V prvem delu prispevka opisujemo same osnove valutnega trgovanja: kdo trguje, kje se trguje ter kakšna je psihologija trgovanja. Nadaljevanje teoretično in empirično opisuje valutno trgovanje v Sloveniji, kjer s pomočjo ankete na podlagi vzorca 38 študentov dodiplomskega študija managementa vidimo, kakšno je poznavanje valutnega trga pri nas. Drugi del prispevka pa se nanaša na poslovno idejo, ki prikazuje možnosti komercializacije valutnega trgovanja.

Ključne besede: valutni trg, valutno trgovanje, trgovalci, poslovna ideja

UVOD

Valutno trgovanje, kar s tujko imenujemo FOREX (FORegin EXchange), je pri nas v Sloveniji še vedno slabo poznano in posledično tudi mnogokrat neustrezno razumljeno. Tema je bila izbrana ravno zaradi atraktivnosti in hkrati neprepoznavnosti, ki s seboj prinaša tudi neustrezna tolmačenja in napačne predstave. Valutno trgovanje danes poteka izključno preko svetovnega spleta. Preko spleta pa poteka tudi večina drugih poslovnih in komercialnih rešitev vezanih na valutno trgovanje. Valutni trg nudi trgovanje s svetovnimi valutami in deluje decentralizirano za razliko od borznih trgov. (vir: Wikipedia)

Za poznavanje in razumevanje začetkov valutnega trga se je potrebno ozreti v zgodovino. Sedemdeseta leta 19. stoletja so zaznamovala razvoj valutnega trga – takega, kot ga poznamo danes. Takrat so vse pomembnejše svetovne države prešle na sistem zlatega standarda.

Razvoj teče neznansko hitro. Če je le nekaj generacij nazaj vsak tisoči vedel, kaj pomeni valutni trg, je danes to eden izmed zanimivejših načinov zaslužka, kot tudi pridobivanja znanja o svetovnem gospodarstvu.

Valutni trg je privlačen predvsem zaradi njegove enostavne uporabe, saj nam ni potrebno biti »fiksiran« za svoj računalnik, ampak lahko dostopamo kjerkoli in kadarkoli na svetu.. Do nedavnega je bil valutni trg toliko bolj privlačen zaradi visoke donosnosti in neobdavčenega kapitalskega dobička in se je zaradi tega razvijal zelo hitro. (Trgovanje 2008) V letu 2008 pa so bili uvedeni davki, ki so trgovalce močno »udarili po žepu«.

Ne glede na ovire in nevarnosti, ki lahko posameznika ali podjetje pri trgovanju potencialno ovira, je za tiste, ki premorejo dovolj razuma, vedoželjnosti, preudarnosti in samodiscipline, to odlična poslovna možnost. Poslovna možnost – vezana na valutno trgovanje – je povzeta po vzorcih uspešno realiziranih idej v tujini in na njihovi podlagi je konceptualno pripravljena poslovna ideja, ki bi jo lahko realizirali v Sloveniji.

Osrednji del prispevka predstavlja različne vidike valutnega trgovanja v Sloveniji (ekonomski, politični, finančni in psihosocialni). Glede na to, da smo vsi v zadnjem obdobju priča različnim odvisnostim (ne samo droge, ampak tudi karte, igre, računalniki, odnosi, itd.), smo se bolj podrobno spustili v analizo psihosocialnih vidikov trgovanja. Namreč, sodobna psihologija izpostavlja problem nezmožnosti prenehanja s trgovanjem oziroma odvisnost od tveganja pri trgovanju. Poleg ostalih perečih odvisnosti, je na primer v ZDA že od leta 2001 znano, da več kot


151

50% posameznikov, ki trgujejo z delnicami, kažejo simptome kompulzivnega igralca na srečo (Goldstein, 2001).

Zanimalo nas je splošno mnenje o valutnem trgu v Sloveniji in smo si zato izbrali anketo, ki naj bi nudila podporo objektivnejšemu obravnavanju. Predvsem se iskanje informacij nanaša na poznavanje valutnega trga, seznanjenost z dejstvi, odnos do prevar, razmerje sreče in znanja, ipd. V anketi je sodelovalo 38 študentov Fakultete za management.

Z opisom poslovne možnosti zaključujemo prispevek, v katerem je prostor namenjen dokončni analitični presoji – oceni valutnega trgovanja kot investicijske možnosti in možnosti za plasiranje/realizacijo poslovne ideje v RS po vzorcu uspešnih zgledov iz tujine.

Naloga je zastavljena s ciljem in prepričanjem, da je možno uspešno uveljaviti poslovno idejo vezano na valutno trgovanje v RS, na čemer stojijo tudi hipoteze:

• valutno trgovanje ni prevara• v slovenskem prostoru je smiselno pristopiti k realizaciji poslovne ideje vezane na valutno

trgovanjeTrditve so podkrepljene s teoretičnimi razlagami (iz česar so izvedeni praktični primeri) z

namenom osveščanja ljudi, da valutni trg ni prevara in da so za razumevanje vsebin valutnega trgovanja potrebna znanja, ki so v svetu razširjena, pri nas pa še niso znana.

Razvoj teorije valutnega trgovanja poteka izjemno hitro. Bazične elemente teorije valutnega trgovanja smo obdelali z deskriptivno metodo. Pri opisu dejanskega stanja v RS smo morali ugotoviti prepoznavnost in odzivnost na tem področju. Namen smo dosegli z uporabo eksperimentalne metode – ankete. Namen naloge je bil poleg ugotovitve, kaj dejansko je valutno trgovanje, z uporabo empirične metode izdelati poslovno idejo. Njen cilj je prikazati poslovno priložnost vezano na valutno trgovanje. Rezultat analitične obdelave v celotni nalogi zbranih podatkov nas pripelje do sklepnih ugotovitev.

OSNOVNE INFORMACIJE O VALUTNEM TRGOVANJU

Kratka zgodovina (povzeto po Gostiša, 2007)

Najprej je obstajala blagovna menjava, ko so ljudje med seboj menjavali dobrine, ki so jih potrebovali. Zaradi redkosti je zlato že pred več tisoč leti pridobilo svoj status posebne vrednote, ki jo ohranja še danes. Sčasoma je zlato postalo »uradno« plačilno sredstvo. Marsikje pa je zlata bilo premalo, da bi lahko služilo kot sredstvo menjave. V takratnem času so bili največji trgovci Feničani, ki so tudi izumili denar. Najprej so uporabljali posebej za to oblikovane kamne, sčasoma pa se je oblikoval kovani denar. Za večje zneske so si državniki med seboj izmenjavali vrednostne zapise o blagu in njegovi vrednosti. Kasneje se je s širšo pismenostjo prebivalstva oblikoval papirnat denar v podobni obliki kot ga poznamo danes.

Valutni trg, kot ga poznamo danes, se je pričel razvijati v sedemdesetih letih 19. stoletja. Prvič se je celovit mednarodni denarni sistem oblikoval po letu 1870. Takrat so vse pomembnejše države prešle na sistem zlatega standarda. Ta sistem je temeljil na dveh pravilih:

1. da država določi vrednost svoje valute, izražene v zlatu ter zagotavlja menjavo valute za zlato po tem tečaju; da je omogočen prost uvoz in izvoz zlata.

2. tečaj med valutami je bil fiksen. Tako je zastavljeni sistem deloval uspešno do začetka 1. svetovne vojne. Kot vsaka vojna je

tudi ta mednarodno trgovino ohromila za nekaj let. V obdobju med I. in II. svetovno vojno se države navkljub več poskusom niso uspele vrniti na zlati standard. Po koncu II. svetovne vojne se


152

večina držav ni želela vrniti na zlati standard. Svet je potreboval ustrezno rešitev, zato so se začeli dogovori o novih podlagah za delovanje mednarodnega valutnega sistema. Takrat so imele ZDA največjo ekonomsko in politično moč. Pomembno vlogo je odigrala »zlata podlaga«, saj so ZDA imele takrat v lasti 70 % svetovnih zalog zlata.

Na konferenci v ameriškem mestu Bretton-Woods je bila 1944 podpisana ustanovna listina svetovne banke. Sprejet je bil tudi dogovor o sistemu novega sistema menjave valut. To je bil tako imenovani dolarski standard. ZDA so se obvezale, da bo dolar temeljil na zlatu (možna je bila tudi zamenjava za zlato) in sicer, da je vrednost 1 uče zlata 35 ameriških dolarjev. Vse ostale države pa so svoje valute izražale v dolarski protivrednosti. Tečaji valut so bili zato fiksni.

Sistem je sorazmerno ustrezno deloval do začetka šestdesetih. V tem obdobju pa so se zaradi pomanjkanja mednarodne likvidnosti v plačilno-bilančnem sistemu posameznih držav začele kazati njegove pomanjkljivosti. Najbolj problematičen je bil primanjkljaj ZDA, ki je z gospodarskim razvojem drugih držav, predvsem Nemčije in Japonske, preveč narasel.

Z letom 1973 se je končalo obdobje dolarskega standarda. Uvedli so t.i. drseče tečaje. Tečaji med evropskimi valutami so ostali fiksni, napram dolarju pa je bil uveljavljen drseč tečaj. Sčasoma so praktično vse države prešle na drseče tečaje. Osnovna značilnost sodobnega drsečih tečajev večine valut je v tem, da, bazirajo na razmerjih med najmočnejšimi svetovnimi valutami, kar se izraža v razmerju valutnih parov (npr. EUR/USD = 1,32690). Državniki se pa redno sestajajo in koordinirajo glede vrednosti tečajev. Tečaji so večinoma precej volatilni, v povprečju bistveno bolj kot tisti na delniških trgih. Opisano pa je osnovni pogoj za razvoj špekulativnega trgovanja. Špekulativnost je pojem, ki tako kot v drugih primerih, tudi pri trgovanju z valutami označuje kupovanje posameznih valut, v trenutkih podcenjenosti in prodajo v trenutkih precenjenosti. Specifika sodobnega valutnega trgovanja je tudi v tem, da lahko špekulativno služimo tako takrat, ko vrednost posamezne valute raste, kot tudi takrat, ko njena vrednost pada. Glavni namen valutnega trgovanja je špekulativno ustvarjanje dobičkov in ne zgolj poslovanje v tujih valutah.

Valutni trg je danes največji finančni trg na svetu, saj je na njem v povprečju opravljeno tristokrat več prometa kot na ameriškem delniškem trgu (v povprečju do 45 mio USD na sekundo). Poročilo baselske Banke za mednarodne poravnave za leto 2004 ocenjuje, da so 33 odstotkov prometa na valutnem trgu predstavljali posli, pri katerih gre za medsebojno poravnavo v največ dveh dneh. Preostali posli so realizirani z izvedenimi finančnimi instrumenti, med katerimi prevladujejo valutne in druge zamenjave (ang. Forex swaps).

Centralne banke držav zelo redko intervenirajo na finančnih trgih z namenom vplivanja na tečaj neke valute, zato se ti pretežno določajo s ponudbo in povpraševanjem ekonomskih subjektov. V primerih, ko do takih intervencij vseeno pride, imajo le-te močan vpliv na gibanje tečajev. Vsi udeleženci na trgu valut budno spremljajo vsako intervencijo centralne banke, saj praviloma napoveduje gibanje tečaja v prihodnosti. S prej opisano izjemo centralnih bank, so sicer glavni akterji na svetovnem valutnem trgu komercialne banke, korporacije, ki trgujejo prek državnih mej, nebančne finančne institucije, kot so investicijska podjetja ter zavarovalnice.

V letu 2004 je bila za največ prometa na mednarodnem valutnem trgu odgovorna nemška Deutsche Bank z 17 odstotki prometa, na drugem mestu je bila švicarska UBS z 12,5 odstotkov.

Valutno trgovanje in internet (povzeto po Gostiša, 2007)

Na enormen porast obsega trgovanja je v zadnjem desetletju odločilno vplival hiter razvoj informacijske tehnologije. Veliko profesionalnih posrednikov, ki so prej olajševali izmenjave valut na medbančnem trgu, je izgubilo svoje službe. Danes so te posrednike za posredovanje med ponudbo in povpraševanjem nadomestili računalniški sistemi. Informacijska revolucija je povzročila


153

tudi sodobne programe (trgovalne platforme) s katerimi je vsakomur omogočeno, da se preko svojega osebnega računalnika neposredno poveže v mednarodni medmrežni trgovalni sistem. Taki programi (trgovalne platforme) običajno ponujajo nekaj deset najbolj znanih valutnih križev in trgovanje z velikim finančnim vzvodom (ang. leverage). Ta vzvod omogoča, da lahko že majhni premiki tečaja trgovalcu povzročijo velike premike v dobiček ali izgubo.

Valutni trg je zaradi svoje ekstremne likvidnosti in visoke volatilnosti izjemno privlačen za špekulativno trgovanje. Tovrstno investiranje pa zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem. Tveganje se s potencialom vzvoda izjemno poveča tako za dobičke kot tudi za izgube.

Glavni akterji Posamezniki so eden od akterjev, ki se pojavlja na valutnem trgu, dejansko pa niso edini, ki

prisostvujejo. Glavne »akterje« delimo na pet vplivnih skupin:1. Vsekakor imajo vodilno vlogo vlade posameznih držav, saj želijo z izražanjem političnih

interesov vplivati na stanje svoje narodne valute v primerjavi z valutami drugih držav. Ekonomska moč države narekuje smer finančnih transakcij na trgu glede na količino denarja v obtoku – zato jih imenujemo »razdeljevalci trga«.

2. Korporacije s svojo močjo lahko posredno vplivajo na ceno določenih izdelkov, ki jih prodajajo svojim kupcem. Na valutnem trgu z vplivom na ceno lahko spreminjajo vrednosti lastnih izdelkov in s tem dolgoročno dosegajo profit.

3. Udeleženci na valutnem trgu za ustrezno finančno pomoč potrebujejo bančne inštitucije, ki za delovanje udeležencev odobravajo posojila. Dinamika valutnega trga je tako odvisna tudi od količine in obsega posojil. Po svoji funkciji so banke v tem primeru »ustvarjalci trga«.

4. Investicijski skladi predstavljajo dolgoročne udeležence z visokim nivojem znanja - združujejo denarna sredstva številnih vlagateljev in jih vlagajo v različne naložbe. Tak način vlaganja zaradi velikega števila investitorjev predstavlja manjša tveganja zaradi razpršenosti sredstev.

5. Tveganje na valutnem trgu je največje za "najmanjše" - drobne trgovce (borzne posrednike), ki z majhnimi vložki ustvarjajo naravne pogoje za svobodni trg konkurence. Odloča le količina povpraševanja in ponudbe v določenem trenutku. Lahko bi jim rekli tudi »prevzemniki rizika«.

Včasih je bil dostop do valutnega trga omogočen samo bankam in večjim finančnim institucijam. Z napredovanjem IT je valutni trg postopoma postal dostopen tudi posameznikom. Dovolj je, da imate doma računalnik, na katerega namestite trgovalno platformo, nekaj kapitala (pri določenih ponudnikih lahko začnete že z 200 €) in se spustite v svet valut. (Owens 2004)

Orodja za trgovanje

Programsko orodje za trgovanje je trgovalna platforma, ki jih na svetu ponuja več kot 20.000 različnih posredovalcev na trgu valut. Največ so sicer v uporabi platforme podjetja Metaquotes, to je trgovalna platforma Metatrader4 (v nadaljevanju: MT4). Med trgovalci je zelo priljubljena, ker ponuja tudi programski jezik, ki programerjem omogoča, da za to trgovalno platformo izdelujejo (programirajo) programske dodatke v obliki EA-jev (ang. Expert Advisor). Ti EA-ji omogočajo generiranje signalov, lahko pa so izpopolnjeni tako, da na platformi samostojno trgujejo – torej izvajajo avtomatsko trgovanje.

Viri: FX Street, Forex Factory, Strategy runner.


154

Nekaj osnovnih informacij o trgovanju

Nikdar ne smemo pozabiti, da je valutni trg najbolj volatilen trg na svetu. Na njem več kot 95% tistih, ki vstopajo, izgubi vse, kar so v ta trg vložili. Poleg neznanja obstajajo tudi drugi razlogi, ki bodo opisani v nadaljevanju. Trgovalni čas poteka 24 ur dnevno, od nedelje od 23 ure, do petka do 23 ure. Trgovalni čas se pokriva s poslovnim časom borz po svetu, Medsebojno pokrivanje najvplivnejših prikazuje spodnja slika.

Slika 1: Trgovalni čas borz

Vir: Online Forex trading

Poznavanje fundamentalne analize nam omogoča, da pravočasno sledimo informacijam, ki pomembno vplivajo na spremembe valutnih tečajev (npr. gospodarske in politične objave). Tehnična analiza pa nam omogoča analiziranje trga s pomočjo programskih orodij, med katerimi se poleg grafične obdelave trgovanja (najbolj so uporabni grafi z japonskimi svečniki), največ uporabljajo indikatorji. S poznavanjem funkcije indikatorjev in drugih znanj iz tega področja, lahko z veliko večjo verjetnostjo uspešno predvidevamo bodoče gibanje tečajev. Danes je v svetu poznanih več kot 100 različnih indikatorjev. Kombinirana uporaba indikatorjev nas pripelje do trgovalne strategije. Trgovalne strategije pa se lahko s programskimi orodji vgradijo v programski dodatek (EA), ki omogočajo avtomatsko trgovanje. Gibanje tečajev na valutnem trgu nima stalnih zakonitosti in ravno zaradi tega stalnega spreminjanja je potrebno trgovalne strategije stalno prilagajati trenutnim razmeram. Spodnja slika prikazuje primer trgovalne strategije, sestavljene s kombinacijo nekaterih osnovnih indikatorjev.

Viri: Bollinger, Indikator RSI, Indikator Stohastic

Slika 2: Primer trgovalne strategije

Vir: lastno trgovanje

Poleg doslej opisanega pa je uspešno trgovanje pogojeno tudi z ustreznim upravljanjem denarja (ang. Money Management – v nadaljnjem besedilu MM). Pravilno razporejanje


155

razpoložljivih sredstev pomeni hkrati tudi pravilen pristop do tveganj, katerim se pri valutnem trgovanju ne moremo izogniti.

Psihologija trgovanja in odvisnosti od trgovanja

Pomembna sestavina valutnega trgovanja posameznika je tudi obvladovanje svojih emocij na način, da zmore trgovati kar najučinkoviteje in pri tem uporabljati tako svoje znanje kot tudi intuicijo. Čustveni nadzor pri trgovanju na valutnem trgu pravzaprav pomeni zmožnost sprejemati prave odločitve ne glede na posameznikov pohlep ali previdnost (Lien 2006, 94), poleg tega pa se posamezniki pri valutnem trgovanju pogosto srečujejo tudi z naslednjimi izzivi: nezmožnost prenehanja poslovanja, pomanjkanje samodiscipline in samozavesti ter slepo sledenje napovedim drugih (Earn Forex, 2009).

Obstaja precej literature na temo psihologije finančnega trgovanja, ki priporoča različne tehnike za obvladovanje uma in čustev, nekatere razlage si celo nasprotujejo. Najbolj razširjena je teza, da je za uspešno trgovanje potrebna dobra samodisciplina oz. obvladovanje čustev. Izhodišče za ta koncept pojasnjuje Levin (2006, 10), ki trdi, da je trgovanje različno od drugih aktivnosti v življenju, saj imamo praviloma nad njimi vsaj neko obliko kontrole, na valutni trg pa kot posamezniki (praviloma) ne moremo vplivati, pa če si še tako želimo. V luči nezmožnosti obvladovanja valutnega trga je tako ključ do uspešnega trgovanja sposobnost samoobvladovanja. Archer in Bickford (prav tam 2005, 118) sta pripravila listo osebnostnih lastnosti in sposobnosti, ki naj bi jih imel uspešen vlagatelj na valutnem trgu, med katerimi so tudi naslednje: popolno samoobvladovanje čustev, mirno prenašanje stresnih situacij, obravnavanje trgovanja kot posla in ne hobija, trgovanje samo z denarjem, ki si ga lahko privoščimo izgubiti itd.

Tovrstni napotki oziroma opisovanje osebnostnih lastnosti in zmožnosti samoobvladovanja »idealnega vlagatelja« so bili s strani posameznih avtorjev tudi kritizirani. Na primer Brett N Steenbarger (2006), strokovnjak na področju psihologije trgovanja, poudarja, da je ključ za uspešno poslovanje predvsem znanje in da se ne da napovedovati na podlagi osebnosti vlagatelja ali bo ta uspešen ali ne. Utemeljuje, da sam pozna uspešne vlagatelje z zelo različnimi zmožnostmi samoobvladovanja: od zelo umirjenih kot tudi zelo impulzivnih oseb.

Morda najbolj pereč izziv psihologije valutnega trgovanja predstavlja potencialna nezmožnost prenehanja s trgovanjem oziroma odvisnost od tveganja pri trgovanju. V literaturi je že dolgo poznan koncept zasvojenosti pri uporabi interneta, pri čemer lahko ločimo zasvojenost z odnosi, igrami na srečo, spolnostjo, informacijami in računalniki (Young v Klen 2008, 30). Zadnje čase pa lahko zasledimo tudi koncept »odvisnost od on-line trgovanja«, ki opisuje pojav odvisnosti od finančnega trgovanja preko interneta (Lindstrom, 2001). V ZDA naj bi bilo že leta 2001 več kot 50% posameznikov, ki trgujejo z delnicami in kažejo simptome kompulzivnega igralca na srečo (Goldstein, 2001). Pojasnjuje tudi, da je tovrstna zasvojenost zelo podobna odvisnosti z igrami na srečo in da jo je žal zaradi dostopnosti intereneta zelo težko regulirati. Kljub zgornji primerjavi, same aktivnosti trgovanja z valutami ne moremo enačiti z igrami na srečo, saj le ta zahteva za dobre rezultate tudi uporabo znanja trgovalnih tehnik. Odvisnosti sta si tako podobni zgolj z psihološkega vidika zasvojenosti, kjer se posameznik ne more ustaviti pri izvajanju določene aktivnosti ne glede na končne posledice (Bevčar 2006, 19).

Primerjava med igro na srečo in valutnim trgovanjem nas je vzpodbudila, da študente povprašamo o tem ali menijo, da je rezultat trgovanja na valutnem trgu odvisen od znanja ali sreče. Več kot polovica anketirancev (57,9%) je menila da uspešen rezultat prineseta tako znanje kot sreča, 5% jih meni da je to zgolj rezultat znanja in 15%, da rezultat prinese sreča. Zanimivo je,


156

da je petina anketirancev reklo, da rezultat ne prinese nič od navedenega, niso pa utemeljili kaj mislijo pod navedenim.

Tabela 1: Mnenje anketirancev o rezultatu trgovanja na valutnem trgu

Znanje 2 5,3%Sreča 6 15,8%Oboje 22 57,9%Ničodnavedenega 8 21,1%

Vir: rezultati lastne spletne ankete, N=38

Najbolj aktualne raziskave, ki skušajo odgovoriti ali obstajajo tipi posameznikov, ki so bolj skloni poslom s finančnimi tveganji, posegajo na področje človeških genov. Kuhnen in Chiao (2008, 8) v svoji raziskavi ugotavljata, da je nagnjenosti k sprejemanju finančnih tveganj povezana z dvema genoma, ki vplivata na povezanost nevronov. Specifično eden od raziskovalnih genomov DRD4, je bil že v predhodnih raziskavah povezan s patološkim igranjem na srečo (Kuhnen in Chiao 2008, 5). Ker ugotovljena povezanost še ni potrjena na večjem vzorcu posameznikov, predlagata avtorici nadaljnje raziskave. V primeru, da bodo nadaljnje raziskave potrdile izsledke Kuhnenove in Chiao, bomo imeli biomedicinsko razlago, da je ravno učinek tveganja tisti faktor, ki lahko zasvoji posameznika.

VALUTNO TRGOVANJE V RS

Informiranost o možnostih valutnega trgovanja na valutnem trgu

V zadnjih treh letih se je na slovenskem spletu pojavilo veliko število spletnih strani, blogov in forumov, ki informirajo o možnostih valutnega trgovanja. Med publicistiko se je največ člankov na temo priložnosti, ki jih ponuja valutni trg pojavilo v vestniku Finance, zadnje čase pa so bili najodmevnejši prispevki na temo možnosti goljufij povezanih z valutnim. Jukič (2008) opozarja, da je Forex »beseda, ki že nekaj časa tudi pri nas zbuja pozornost pri donosih željnih vlagateljev. Žal je to zanimanje pogosto povezano s površnim poznavanjem dejstev in nerealnimi pričakovanji donosov. Take razmere dajejo priložnost različnim nenadzorovanim prodajalcem težko preverljivih sistemov upravljanja naložb na valutnem trgu.« Natančnejši pregled informacij in »ponudb« na spletnih straneh, dostopnih v slovenskem jeziku kaže, da je zgornje opozorilo realno. Med našim raziskovanjem slovenskega spleta, smo odkrili kar nekaj sumljivih spletnih strani brez kontaktnih podatkov ali zgolj z e-pošto ali skype ID-jem, ki so spodbujale obiskovalce naj trgovanje na valutnem trgu prepustijo raje izkušenim upravljavcem za določeno provizijo. Jukičeva izjava nas je vzpodbudila k pripravi krajše spletne ankete, s katero smo želeli preveriti informiranost o valutnem trgovanju med študenti Fakultete za management Univerze na Primorskem (specialistični študij, študijsko leto 2008/2009).

Anketo smo poslali po elektronski pošti na listo 120 študentov specialističnega študija FM- skupina Škofja Loka. Na anketo je odgovorilo 38 študentov, kar predstavlja skoraj 30% odzivnost. Med študenti, ki so se odzvali na anketo jih je bilo več kot dve tretjini (68,4%) ženskega spola, približno polovica jih je bila stara med 21-31 let, ena tretjina med 32-45 let, 4 posamezniki starejši od 46 let in 1 oseba mlajša od 21 let. Dobra tretjina anketirancev ima zaključeno visokošolsko izobrazbo, ostali pa imajo že pridobljeno univerzitetno izobrazbo. Ker je število odgovorov


157

premajhno odgovorov ne moremo posploševali na vse študente specialističnega študija FM študijskega leta 2008/2009, dajejo pa nam informacijo o poznavanju valutnega trgovanja med anketiranimi študenti.

Pri vprašanju »Kaj vam pomeni beseda Forex?« je ena tretjina anketirancev pojem povezala z valutnim trgovanjem, dobri četrtini anketirancev (26%) beseda ni pomenila nič oziroma je ne razume, 11% anketirancev pa meni, da gre za goljufijo. Med preostalimi jih 8% meni, da gre za trgovanje z delnicami in drugih 8%, da gre za denarno piramido. 5% anketirancev Forex pojmuje kot tvegano igro z možnostjo dobrega zaslužka, 3% menijo da gre za možnost dobrega zaslužka z uporabo znanja.

Slika 3: Pojmovanje besede Forex med anketiranci

Kaj vam pomeni beseda Forex?

12; 31%

10; 26%5; 13%

1; 3%

4; 11%

3; 8% 3; 8%

Valutno trgovanje

Nič, ne razumem besede

Tvegana igra na srečo z možnostjo dobrega zaslužka

Možnost dobrega zaslužka z uporabo znanja

Goljufija (Finanzas Forex)

Denarna piramida

Trgovanje z delnicami


Odgovori na vprašanje kažejo, da je tudi med anketiranimi študenti Managementa FM velik delež tistih, ki ne poznajo valutnega trga, saj je zgolj 12 anketirancev povezalo pojem Forex z valutnim trgovanjem. Med ostalimi jih je kar nekaj, ki imajo napačne predstave o Forexu oziroma ga povezujejo z goljufijo, denarnimi piramidami oziroma celo enačijo z poslovanjem z delnicami, dobri četrtini anketiranih pa pojem sploh ne pomeni ničesar. Rezultati ankete kažejo, da se med 38 anketirancev 3 ukvarjajo s trgovanjem na valutnem trgu, vendar to zanje opravljajo posredniki.

Zanimalo nas je tudi, kje so se anketiranci seznanili z možnostjo trgovanja na valutnem trgu (če ga poznajo). Od 26 oseb, ki menijo, da so seznanjeni z valutnim trgom, jih je 35% o tem pridobilo informacije med prijatelji znanci in sorodniki. Dobra četrtina je dobila informacije v medijih, 19% v službi oziroma poslovnih krogih, preostalih 19% pa na predavanjih dodiplomskega in podiplomskega študija.


158

Slika 4: Seznanjenost anketirancev z možnostjo valutnega trgovanja


Rezultati kažejo, da se informacije o možnostih valutnega poslovanja širijo po 4 glavnih komunikacijih kanalih, in sicer v ustni komunikaciji z znanci, prijatelji, sorodnikih, preko medijev (internet, radio in televizija), v službenih krogih in na študijskih predavanjih. Zanimivo kombinacijo uporabe vseh naštetih informacijskih kanalov opisuje v idejnem projektu Povodnik (2008, 7). Inovativni projekt Zoom trader povezuje izvedbo resničnostnega šova, ena temeljnih aktivnosti šova pa bi bila trgovanje udeležencev na valutnem trgu. V primeru realizacije tovrstnega projekta, bi predvajanje šova v Sloveniji vsekakor dvignilo splošno raven informiranosti o trgovanju na valutnem trgu med gledalci.

Pravi vidik valutnega trgovanja v Sloveniji

Trgovanje z valutami je v Sloveniji s pravnega vidika različno urejeno za različne subjekte, ki delujejo na valutnem trgu. Valutno trgovanje slovenskih bank in drugih finančnih institucij podrobneje urejata Zakon o bančništvu (ZBan, Ur. list RS št. 7/1999, 131/2006), ki opredeljuje valutno tveganje, obveznosti vodenja evidenc finančnih institucij in poročanja Banki Slovenije, in Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI, Ur.list RS št. 67/2007 popr. 100/2007 in 69/2008), ki podrobneje ureja pogoje za ustanovitev, poslovanje, nadzor in prenehanje investicijskih podjetij, upravljavcev organiziranih trgov kot tudi obveznosti razkrivanja informacij v zvezi z poslovanjem z izvedenimi finančnimi instrumenti. Mali vlagatelji kot subjekti delovanja na valutnem trgu trgujejo posredno preko bank ali finančnih institucij (ki delujejo kot posredniki), zato je njihovo trgovanje z operativnega vidika regulirano v sklenjeni pogodbi o posredovanju, ki podrobneje ureja razmerja med njimi in njihovimi posredniki (Jukič 2008). V primeru samostojnega trgovanja in uporabe trgovalne platforme so sestavni del take pogodbe tudi Pogoji uporabe, pri čemer je v vsaki pogodbi določeno pod katero jurisdikcijo se bo obravnavala eventualna zloraba sistema.

Slovenska zakonodaja ureja trgovanje na valutnem trgu tudi z davčnega vidika. Pravne osebe v RS, ki se ukvarjajo z valutnim poslovanjem, plačajo davek od dobička skladno z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO -UPB1, Ur.l. RS, št. 14/2003). Obdavčenje trgovanja na valutnem trgu s strani fizičnih oseb pa ureja julija sprejet Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI, Uradni list RS št. 65/2008), v okvirih katerega lahko razumemo vsako ekonomsko transakcijo pri trgovanju z valutami, ki ustvarja dobiček (ali izgubo) kot odsvojitev izvedenega finančnega inštrumenta. Skladno s pojasnilom Davčne uprave RS z dne 25.11. 2008 pa »…se za izvedene finančne instrumente po ZDDOIFI ne štejejo posli promptnega (spot) valutnega trgovanja« (DURS, 2008), zato zanje ne veljajo določila ZDDOIFI. S


159

tem smo zaenkrat v Sloveniji še med državami, ki ne obdavčijo dobičkov posameznikov iz promptnega poslovanja, razen če jih »... fizična oseba dosega v okviru opravljanja dejavnosti iz poglavja III.3. ZDoh-2, obdavčuje kot dohodek iz dejavnosti po določbah ZDoh-2«(DURS, 2008).

Za dobičke ustvarjene iz terminskih pogodb in kombiniranih instrumente devizne menjave (Nadler 2006, 19) pa veljajo določila ZDDOIFI, pri čemer se stopnja davka zmanjšuje glede na trajanje imetništva izvedenega finančnega instrumenta. Če vlagatelj »zapre pozicijo« v manj kot v 12 mesecih potem je obdavčitev kar 40% (Šuligoj, 2008), za več kot eno leto imetništva instrumenta je davek 20%, po petih letih pade na 15%, po 20 letih od sklenitve posla pa je posameznik oproščen davka od dobička. V anketi smo povprašali študente tudi po njihovem mnenju o ustreznosti 40% davka na dobiček ustvarjen na valutnem trgu. Slabi dve tretjini (60,5%) jih je menilo, da tovrstna obdavčitev ni primerna, 13,2% se jih je z dano obdavčitvijo strinjalo, četrtina anketiranih (26,3%) pa se do tega ni znalo opredeliti.

Tabela 2: Mnenje anketirancev o obdavčitvi dobičkov ustvarjenih na valutnem trgu

Se vam zdi primerno, da so v Sloveniji dobički ustvarjeni na valutnem trgu obdavčeni s 40% ?Se vam zdi primerno, da so v Sloveniji dobički ustvarjeni na valutnem trgu obdavčeni s 40% ?Se vam zdi primerno, da so v Sloveniji dobički ustvarjeni na valutnem trgu obdavčeni s 40% ?Da 5 13,2%

Ne 23 60,5%Ne vem 10 26,3%Vir: rezultati lastne spletne ankete, N=38

POSLOVNA IDEJA VEZANA NA VALUTNO TRGOVANJE

Možnosti

Valutno trgovanje se je z razvojem IKT približalo vsakomur tako, da lahko trguje kadarkoli želi (namreč trg deluje 24 ur dnevno od nedelje zvečer do petka zvečer), kar iz svojega domačega naslonjača. Potrebuje le internetno povezavo in ustrezno tehnično podporo (osebni računalnik, dlančnik ali mobitel).

V zadnjih 5 letih se je število posrednikov, ki ponujajo trgovalne platforme, postoterilo. Izpopolnjevanje programskih rešitev je pripomoglo k temu, da so se poleg klasičnih (izobraževanje, svetovanje, ipd.), razvile tudi nove oblike storitev iz tega naslova.

Danes tako najdemo klasične posredniške hiše in tudi druga podjetja, ki ponujajo uporabo trgovalnih platform. V Sloveniji ponuja trgovalno platformo borzno-posredniška hiša Poteza. Platforma je sicer prevzeta od Saxo bank. Borzno-posredniška hiša Poteza je le IB (angl. introducing broker) Saxo bank, kar pomeni pooblaščeni zastopnik. V primeru pooblaščenih zastopnikov se provizije običajno delijo med principalom in pooblaščenim zastopnikom za dohodek ustvarjen na njegovem področju.

Sodobna tehnologija omogoča sestavo računalniških trgovalnih programov, s katerimi se lahko poenostavljeno izvajajo tehnične analize in celo trgovanje. Za tehnične analize se uporabljajo programski dodatki, ki jih imenujemo indikatorji in se aplicirajo na trgovalno platformo. Poleg indikatorjev pa je računalniško programerstvo poseglo že v avtomatiziranje trgovanja. Posamezne trgovalne strategije so zajete in programirane v EA-jih, ki jih ravno tako kot indikatorje lahko apliciramo na trgovalno platformo. EA-ji omogočajo več načinov trgovanja. Lahko delujejo samo v


160

smislu produciranja trgovalnih signalov, po katerih potem trgovalci trgujejo in/ali pa sami avtomatsko odpirajo in zapirajo trgovalne pozicije.

Nekateri ponudniki platform za svoje uporabnike organizirajo tudi izobraževanja s področja valutnega trgovanja. Tovrstna izobraževanja pa organizirajo tudi druga podjetja in posamezniki.

Ravno tako kot izobraževanje, posredniki, podjetja in posamezniki, nudijo strankam tudi svetovanje za upravljanje z denarjem (ang. money management) in investicijsko svetovanje.

Investitorji se zelo hitro seznanijo z volatilnostjo na valutnem trgu. Večini investitorjev je ta volatilnost prikazana kot možnost izjemnih zaslužkov. Marsikdo se opogumi in sam vstopi na ta rizični trg. Nekateri pa najprej poiščejo tiste, ki so za primerno provizijo pripravljeni upravljati z njihovimi trgovalnimi računi (angl. asset management).

Vir: Podjetje Poteza, Signal generator

Praktičen primer komercializacije valutnega trgovanja (Vir: podjetje Fusion FX)

V nadaljevanju je opis dejavnosti podjetja FusionFx S.A. (v nadaljevanju FFX) katerega dejavnost je vezana izključno na »subdejavnosti« vezane na valutno trgovanje. Informacije so pridobljene na podlagi razgovora z Olafom Chalmerjem, ki v okviru korporacije Swiss management zastopa tudi FFX. Poslovni sedež podjetja je v Švici (Morcote). Ves proces je dejansko vezan na IKT. Koristniki uslug podjetja (stranke) so napoteni na njihove internetne strani, kjer lahko najdejo potrebne informacije. G. Olaf sicer pravi, da se bo zaradi načrtovanih sprememb v kratkem podjetje preoblikovalo, a mi je bil kljub temu pripravljen razložiti njihovo ponudbo in način delovanja.

Podjetje je na osnovi poznavanja valutnega trgovanja izdelalo svojo strategijo, ki so jo vključili v program, ki sedaj predstavlja eno izmed temeljnih zmožnosti podjetja. Ta program opravlja kar nekaj funkcij:

• analizira več kot 10 različnih valutnih parov na trgovalni platformi MT4, • generira trgovalne signale, • generirane trgovalne signale vključuje v odpiranje in zapiranje trgovalnih pozicij oz. z

drugimi besedami: izvaja avtomatsko trgovanje, • pošilja trgovalne signale v podatkovno bazo, • preko enotne baze zbranih naročnikov se trgovalni signali promptno pošiljajo naročnikom

na njihove elektronske naslove. Postopek je avtomatiziran. Potrebno je poskrbeti le za brezhibno funkcioniranje opreme in

programov ter imeti zagotovljeno neprekinjeno gigabitno internetno povezavo. Vsak naročnik se lahko samostojno prijavi in plača naročnino za trgovalne signale preko njihovih spletnih strani. Njegovo naročilo je sprejeto v nekaj dneh (ko banka izda verifikacijo, da je naročnina na računu ponudnika). Za bolj petične stranke nudijo tudi upravljanje računov. Na straneh so na voljo tudi evidence trgovanja v preteklem obdobju po strategiji za obdobje od leta 2005 dalje. Temeljijo na trgovanju z realnimi računi. Na njihovih straneh najdemo v prilogah evidence trgovanja v preteklem obdobju za 10 različnih valutnih parov. G. Olaf pravi, da je evidenca trgovanja v preteklem obdobju "osebna izkaznica" trgovalnega sistema podjetja Fusion FX S.A

Poslovna ideja vezana na valutno trgovanje

Realizacija poslovne ideje vezane na valutno trgovanje zahteva naslednje:a) dejavnosti


161

b) zahteve za izvedboc) pravne možnosti realizacijed) raziskava trga e) postopnost realizacije

Glavna dejavnost podjetja bo prodaja trgovalnih signalov in uporaba programa za trgovanje za lastni račun. Spremljajoči dejavnosti bosta še izobraževanje in svetovanje iz področja valutnega trgovanja.

Tehnične zahteve za izvedbo so:• registracija podjetja (v začetni fazi je to lahko s.p.),• računalniška oprema (ocenjena vrednost 2.000€),• postavitev internetnih strani z ustreznimi rešitvami za vodenje baz podatkov uporabnikov

in obračuna storitev (ocenjena vrednost 2.000€),• izdelava (ali nakup) programa za generiranje trgovalnih signalov in avtomatsko trgovanje

(ocenjena vrednost 5.000€),Kadrovske zahteve za izvedbo so:

• nakup domene in zagotovitev gostovanja na ustreznem serverju, ter računalniška podpora – vse v outsourcingu (ocenjena vrednost 200€ mesečno/ oz.2.400€ letno),

• zaposlitev direktorja za usklajevanje in nadzor ter organiziranje akvizicijske mreže in poslovne administratorke za izvajanje administrativnih poslov (evidence, po potrebi servisiranje naročnikov, itd.), ocenjena vrednost plač zaposlenih 3.000€ bruto/mesec.

Skupni zagonski stroški podjetja bodo tako znašali 9.000€. Stroški delovanja podjetja pa bodo v prvem letu znašali 45.000€ (plače zaposlenih, računalniška podpora, internetna povezava, najem prostorov in drugi obrat0ovalni stroški).

RS nima zakonskih omejitev za opravljanje storitvenih dejavnosti opisanih v točki a). Za opravljanje omenjenih dejavnosti ni potrebno pridobiti posebnih dovoljenj.

Trg nima ciljne populacije. Poleg tega je možno osnovno dejavnost brez omejitev širiti preko svetovnega spleta. Ocenjujemo, da je v RS 4.000 aktivnih trgovalcev. Računamo na to, da bomo v prvem letu pridobili 5% trgovalcev, ki bodo med odjemalci naših signalov (cca 200 uporabnikov). Ponudbo namerava podjetje razširiti na sosednje trge (bivši jugoslovanski in Italijanski trg), na katerih je skupno do 300.000 aktivnih trgovalcev. Podjetje pričakuje, da bo v drugem letu delovanja pridobilo 0,20% trgovalcev, ki bodo koristili njihove storitve (to je 600 novih uporabnikov).

Projekt se bo realiziral v sklopu enega izmed tehnoloških parkov RS. Ker je projekt inovativen, računamo na pridobitev razvojnega statusa in s tem pridobitev svojega mesta v podjetniškem inkubatorju. To hkrati pomeni pridobitev 30.000€ nepovratnih zagonskih sredstev v prvem in drugem letu.

Prvo leto poslovanja bodo skupni stroški podjetja znašali 54.000€. Podjetje računa na pridobitev 30.000€ nepovratnih sredstev. Vrednost mesečne naročnine za signale bo znašala 50€. Tako bo po enem letu delovanja podjetja mesečni bruto priliv znašal 4.000€/mesec za drugo polovico leta. 25% od teh prihodkov bo podjetje namenilo akviziciji (1.000€/mesec). Tako bodo prihodki podjetja v prvem letu znašali 10.000 x 6 = 60.000€ - 12.000€ (za akvizicijo) = 38.000€. Podjetje računa na to, da bo letno poslovanje zaključilo s »pozitivno nulo« (38.000€ lastnega priliva + 16.000€ nepovratnih sredstev iz državnega sklada za podjetja v razvoju).

Drugo leto poslovanja pa bo podjetje imelo skupno 800 naročnikov, kar pomeni povečanje lastnega priliva na 800 x 50 = 40.000€ na mesečni ravni ob zaključku leta. Pri čemer se bodo prihodki povečevali postopno – torej iz mesečnih 10.000€ v prvem mesecu drugega poslovnega leta na 40.000€ v zadnjem mesecu drugega leta poslovanja. Pri tem je računati, da se skupni


162

stroški ne bodo povečevali, kar pomeni, da je pričakovati, da bo podjetje drugo leto poslovanja zaključilo z dobičkom. V naslednjem obdobju pa podjetje računa na potrebo po novih vlaganjih v novejši program.

Vir: Poslovni bazar, Primorski tehnološki park, Podjetniški sklad Slovenije, Smartstart poslovni načrti, Tovarna podjemov

SKLEPNA RAZMIŠLJANJA

Podrobnejše proučevanje valutnega trgovanja (tako iz fundamentalnega, kot tudi iz tehničnega vidika) dokazuje našo trditev, da valutni trg ni prevara. Valutno trgovanje je izjemno obsežno področje, na katerem so med drugimi pomembnimi udeleženci občasno prisotne tudi nekatere nacionalne banke (ki nedvomno ne vstopajo v prevare). Valutni trg je največji finančni trg na svetu, katerega obvladovanje zahteva veliko znanja. Poleg znanja pa so za uspešno trgovanje potrebne še mnoge druge osebnostne kvalitete (npr. ena pomembnejših je samodisciplina). Del prispevka, ki se nanaša na psihologijo trgovanja, med drugim dokazuje, da je večji del anketirancev odgovoril, da je rezultat na valutnem trgu odvisen od sreče. Mnenje, ki se je razširilo – da je valutni trg prevara – je predvsem rezultat neobveščenosti, pomanjkanja znanja in tudi pomanjkanja zanimanja za to, kaj se z našimi sredstvi resnično dogaja. Namreč, nekdo nas lahko prevara, če določenega področja ne obvladujemo in prepustimo rezultat naključju ali slučajnosti. S tem potrjujemo našo trditev, da valutni trg ni prevara.

Skozi prispevek smo poudarjali pomembnosti znanja in izobraževanja za valutno trgovanje. Skladno s časom in razvojem družbe ter IKT, se poznavanje valutnega trgovanja nezadržno širi. Vsakdo lahko izbira svojega posrednika za valutno trgovanje med nekaj 10.000 ponudnikov, ki so prisotni v valutnem spletu (po celem svetu). Raziskali smo možnosti za uveljavitev novih storitev vezanih na valutno trgovanje in obdelali temeljna izhodišča (tako vsebinsko kot tudi finančno) za realizacijo poslovne ideje vezane na valutno trgovanje. Tako smo kljub nenaklonjenosti slovenskih monetarnih oblasti k širjenju poznavanja in vstopanja širših množic v valutno trgovanje, dokazali, da so v RS dovolj ugodni pogoji za realizacijo novega idejnega projekta vezanega na področje valutnega trgovanja.

LITERATURAArcher, Michael D. in Bickforord, Jim L. 2005. Getting started in Currency trading. New Jersey: John Wiley &

Sons, Inc.Bevčar, Dušan. 2006. Ravnanja ljudi na področju iger na srečo. Diplomsko delo. Koper: Fakulteta za

management Univerze na Primorskem, 2006.Brett N. Steenbarger. 2006. Three Pervaisive Myths od Trading Psyhology, Dostopno na URL: http://

www.traderfeed.blogspot.com/2006/12/three-pervasive-myths-of-trading.html (15.01.2009)Goldstein, Matthew. 2001. Online Trading Addiction: The Warning Signs. Dostopno na URL: http://

www.suite101.com/external_link.cfm?elink=http://www.smartmoney. com/ onthestreet/index.cfm?story=20010124 (25.02.2009)

Gostiša, Jure. 2007. Forex – kratka zgodovina valutnega trga. Http://www.finance.si/175034Jukič, Anton. 2008. Pasti norih donosov Forexa. Vestnik Moje Finance, maj 2008. Klen, Maja. 2008. Zasvojenost z internetom. Diplomsko delo. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

Univerze v Ljubljani, 2008.


163

http://www.traderfeed.blogspot.com/2006/12/three-pervasive-myths-of-trading.html










Http://www.finance.si/175034

Http://www.finance.si/175034

Kuhnen, Camelia M. in Chiao, Joan Y. 2008. Genetic determinants of Financial Risk Taking. Dostopno na URL: http://mpra.ub.unimuenchen.de/ 13429/2/ MPRA_ paper_ 13429.pdf (25.02.2009)

Levine, Larry. 2006. The Secret To: Emotions Free Trading. How to Consistently Act in your Own Best Interest With Your Off teh Floor Trading. Dostopno na URL: http://www.earnforex.com/forex_e-books/ trading_psychology/ EmotionFree TradingBook.pdf (15.01.2009)

Lien, Cathy. 2006. Day trading the currency market. New Jersey: John Wiley & Sons, Inc.Lindstrom, Kirk. 2001. Online Trading Addiction. Dostopno na URL: http://www.suite101.com/ article.cfm/

investing/58542 (25.02.2009)Nadler, Nina. 2004. Analiza deviznega poslovanja v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004.Owens. Scott. 2004. The Six Forces of Forex. FX Engines, Inc. Povodnik, Mitja. 2008. Resničnostna oddaja-od ideje do realizacije. Diplomsko delo. Koper: Fakulteta za

management Univerze na Primorskem, 2006.Šuligoj, Miha. 2008. Kako sem obdavčen pri poslovanju z devizami? Vestnik Moje Finance, september 2008.

Pravni viri

Zakon o bančništvu (ZBan, Ur. list RS št. 7/1999, 131/2006Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (Uradni list RS št. 65/2008)Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO -UPB1, Ur.l. RS, št. 14/2003)Zakon o dohodnini (Uradni list RS št. 117/06 in 10/08)Zakon o trgu finančnih instrumentov (ZTFI, Ur.list RS št. 67/2007 popr. 100/2007 in 69/2008)

Drugi viri

DURS, Pojasnilo št. 42153-147/2008, 25. 11. 2008: Pojasnilo v zvezi z izvajanjem Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI), dostopno na URL: www.durs.gov.si (15.01.2009)

Earn Forex, izobraževalna spletna stran, dostopno na URL: http://www.earnforex.com (15.01.2009)Web Addiction, spletna stran za pomoč zasvojencem, dostopno na URL: http://www.netaddiction.com

(27.02.2009)Spletna stran podjetja Fusion FX. http://www.fusionfxgroup.com/UK/uk_page.phpuk_page.phpFX street, spletna stran za trgovalce. http://www.pr-inside.com/fxstreet-com-launches-the-fx-trader-of-

r1004671.htm Forex Factory, spletna stran za trgovalce. http://www.forexfactory.com/ Strategy runner, spletna stran z trgovalnimi strategijami. http://www.strategyrunner.com/Registration/

Brokers.htm Online Forex Trading

http://www.onlineforextrading.com/assets/tools_articles/11_forexmarkethoursmonitor.jpgBollingerjevi pasovi

http://www.bollingerbands.comIndikator RSI

http://www.investopedia.com/terms/r/rsi.aspIndikator Stohastic

http://www.daytradeology.com/stochastic.html


164





















http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20075021

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlurid=20075021

http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_pojasnila/davek_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov_pojasnila/pojasnilo_v_zvezi_z_izvajanjem_zakona_o_davku_od_dobicka_od_odsvojitve_izvedenih_financnih_instrumentov_zddoifi/




http://www.durs.gov.si




http://www.earnforex.com

http://www.earnforex.com

http://www.netaddiction.com




http://www.fusionfxgroup.com/UK/uk_page.php




http://www.pr-inside.com/fxstreet-com-launches-the-fx-trader-of-r1004671.htm






http://www.forexfactory.com/




http://www.strategyrunner.com/Registration/Brokers.htm






http://www.onlineforextrading.com/assets/tools_articles/11_forexmarkethoursmonitor.jpg




http://www.bollingerbands.com




http://www.investopedia.com/terms/r/rsi.asp






Podjetje Potezahttp://www.poteza.si/si/tradeport.cp2?cid=44BC01FD-27F2-CDF6-374D-F999CE395124&linkid=44

Signal generatorhttp://www.forex-tsd.com/analytics/5477-forex-signal-generator.html

Poslovni bazarhttp://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=786http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=509

Primorski tehnološki parkhttp://www.primorski-tp.si/

Podjetniški sklad Slovenijehttp://www.podjetniskisklad.si/index.php?id=117

Smartstart poslovni načrtihttp://www.smartstart.si/poslovni-nacrti.aspx

Tovarna podjemovhttp://www.tovarnapodjemov.org/

Wikipediahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Forex

Trgovanje 2008; spletna stran za trgovalcehttp://www.trgovanje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=61:zgodovina-forexa&catid=20:pred-zaetkom&Itemid=45


165



http://www.poteza.si/si/tradeport.cp2?cid=44BC01FD-27F2-CDF6-374D-F999CE395124&linkid=44




http://www.forex-tsd.com/analytics/5477-forex-signal-generator.html




http://www.poslovni-bazar.si/?mod=articles&article=786








http://www.primorski-tp.si/




http://www.podjetniskisklad.si/index.php?id=117




http://www.smartstart.si/poslovni-nacrti.aspx




http://www.tovarnapodjemov.org/




http://sl.wikipedia.org/wiki/Forex




http://www.trgovanje.si/index.php?option=com_content&view=article&id=61:zgodovina-forexa&catid=20:pred-zaetkom&Itemid=45


