Članice krožka ročnih del v Društvu invalidov Postojna osmišljajo svoje življenje

z ustvarjalnostjo, s sodelovanjem in z druženjem. Usoda jim je nastavila tudi

preizkušnje, a jim ni vzela srčnosti, veselja do življenja, kreativnosti, želje po novi

znanjih in spretnostih. Naj nam bo optimistična življenjska naravnanost Tomislave,

Majde, Fani, Havushe, Barbare, Helene, Zorke in Julije posebna spodbuda v dneh,

ko je virus postavil na preizkušnjo naše zdravje, solidarnost in človečnost.

M A R E C 2 0 2 0 1 0 5 L E T N I K 1 4

Iz vsebine:

Postojnski prepih je mesečno glasilo Občine Po-stojna in je namenjeno obveščanju občanov. • Postojna, marec 2020, leto izdaje 15, številka 105 •

Naslov uredništva: Glasilo Postojnski prepih, Ljubljanska cesta 4, 6230 Po-stojna; postojnski.prepih@postojna.si. • Glasilo je vpisano v razvid medi-jev, ki ga vodi Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pod zaporedno številko 1249 ISSN2232-5298 • Postojnski prepih (Online) ISSN 2536-3905 • Izdajatelj in založnik: Občina Postojna, Ljubljanska cesta 4, 6230 Postojna. • Za Občino Postojna: župan Igor Marentič. • Odgovorna urednica: Ester Fidel • Uredniški odbor: Alenka Čuk, Gabriela Brovč, Ma-teja Jordan, Marino Samsa • Urednica občinskih in oglasnih strani: Marina Rebec • Lektoriranje: Lidija Mlakar, razen strani Občine Postojna, oglasnih in promocijskih sporočil. • Grafični prelom: Rudolf Z d. o. o. • Tisk: Abakos, d. o. o. • Naklada: 6.400 izvodov. • Glasilo se financira iz sredstev proračuna Občine Postojna in sredstev oglaševanja.

tu živimo:

KS Orehek

na obisku:

Nadja Zupan Hajna

4

11

12

Na naslovnici: Tomislava Lutar Delost, Majda Blaži, Fani Konobelj Rebec, Havushe Ahmeti, Barbara Gros, Helena Šabec, Zorka Pavlovčič in Julija Kastelic; fotografija: Foto Atelje Postojna.

P O S T O J N S K I

Tudi boljši časi bodo prišli

Drage občanke in občani. Vsi skupaj preživljamo izredno težke dni. In na žalost se nikomur niti sanja ne, kdaj bodo minili. Ampak dejstvo pa je, da bodo. Tako kot za dežjem vedno posije sonce, tako za težkimi tedni prihajajo tisti, ko bomo lažje in bolj sproščeno zadihali.

Dnevi bežijo, z vsakega kota do nas leti veliko, morda preveč infor-macij. Na srečo z vsakim dnem sproti ugotavljamo, da občani znate prepoznati, katere informacije so prave in katere se pojavljajo zgolj za nabiranje publicitete. Zaznavamo, da je z vsakim dnem več zavedanja in spoštovanja navodil tistih, ki delajo in se trudijo omiliti razsežnosti vi-rusne nadloge. Res je ogromno požrtvovalnih ljudi, katere je tudi strah, pa kjlub vsemu vestno opravljajo svoje delo!

Še vedno pa je med našimi občani preveč tistih, ki se na vse ukrepe in priporočila požvižgajo. Prosim in pozivam, da se takšni počasi zbudite in se začnete zavedati resnosti situacije. Ne govorim o vsesplošni pani-ki, zgolj o odgovornosti. Potem ko imamo na eni strani ljudi, ki jim ne manjka srčnosti in se borijo za vsakega posameznika, imamo na drugi strani nekoga, ki ogroža sebe in druge.

Tudi iz teh tednov, ki jih preživljamo, pa lahko potegnemo nekaj dobre-ga. Zdi se namreč, da se je čas ustavil. Več ur dnevno lahko preživimo z bližnjimi, s knjigo v roki, na sprehodu v naravi (seveda v krogu družine ali sami), pred televizijo ali ob kakšnem drugem hobiju. Najmlajši težko vzdržijo ves dan v prostoru, zato se jim tokrat več posvečajmo in nič ni narobe, če se skupaj z njimi vrnemo v otroštvo. Še kako nam bodo hvaležni.

Tisti, ki se v teh dneh trudimo, da vas večina ostane zdravih, vas bomo še naprej obveščali o novih ukrepih in dejstvih. Vi pa le izkoristite tre-nutke in čas za tisto, kar ste morda v preteklosti zamujali.

Hvala, ker mislite na svoje in naše zdravje!

Vse dobro,

Igor Marentič, župan občine Postojna

tema meseca:

Ostanimo doma

Strah je votel, okrog ga pa nič ni

UVODNIK

Ko smo se česa bali, so nas prav s temi (naslovnimi) besedami skušali pomiriti naši starši. Morda ne bi škodilo, če bi jih slišali tudi danes. Ob začetku leta smo si kot po navadi rekli, da bi bilo leto 2020 le boljše kot minulo, a so prišle kot po tekočem traku nove in nove tegobe, naj si bodo skrbi politične nestabilnosti, nalezljiv koronavirus ali končne po-sledice, ki jih bo pustil. Veliko nas v teh dneh občuti strah. To čustvo nas spremlja že od rojstva – je naš pomočnik, ko nam preti nevarnost. Poda nam roko, ko hlepimo po občutku varnosti. Vprašanje je, kako se bomo nanj odzvali.

Ljudje se bojimo neznanega. Trenutno smo tako navadni smrtniki kot strokovnjaki na področju medicine postavljeni pred enako zagonetko, čeprav jo doživljamo v drugačni luči. Pojavila se je grožnja, ki je še ne razumemo popolnoma. Toda dan za dnem spoznavamo njene nove la-stnosti s ciljem, da življenje vrnemo v stare tirnice. Strah nas lahko spravi tudi v nemilost, če dovolimo, da drugim daje moč nad nami. To so skrbi na drugi fronti. V napačnih rokah je strah izredno dobro orodje. Kot do-kaz so se izkazala prenapihnjena svarila pred prihodi beguncev, nič kaj pomirjajoča niso današnja poročila. Med ljudmi se ne širi le pandemija koronavirusa, vzniknila je tudi pandemija panike. Trgovine so izropane, okuženi stigmatizirani. Kot je opozoril filozof Slavoj Žižek, mediji delujejo protislovno. Sprva nas mirijo, da ni razloga za paniko, takoj zatem pa jo s poročili sprožajo sami.

Prave žrtve koronavirusa ne bodo pokojni, temveč ljudje, ki bodo zaradi njega pristali v osebnem stečaju. To je dejal sredi marca za spletni časnik The Independent britanski strokovnjak na področju gospodarskega ra-zvoja Omar Hassan. Več kot deset odstotkov slovenske delovne sile pred-stavljajo samostojni podjetniki. Usodo delijo številni kulturniki in posame-zniki, ki svoje dohodke dobivajo prek avtorskih pogodb. Kaj pa študentje, ki so v teh dneh brez dela? Kdo bo poskrbel za najemnine in položnice vseh teh ljudi? Strah ne diskriminira, je univerzalen. Diskriminatorno se obnašajo nekateri politiki, ki po eni strani napovedujejo pomoč gospodar-

stvu, po drugi pa se ob klicih na pomoč prekarnih delavcev, ki so zaradi višje sile izgubili svoj dohodek, odzivajo mlačno in pasivno.

Človeštvo je preživelo že več kriz in verjetno bo tudi to. A da se ne bi popolnoma predali obupu, se bodrimo s humorjem. Nove šale na temo virusa se pojavljajo z vsakim dnem. Od toaletnih rolic, ki postajajo vrednej-še od denarja, do kiksov balkanskih strokovnjakov, ki razlagajo, da je smr-tnost za mrtve 100-odstotna. Nastali so seznami filmov, knjig in skladb, obogateni ravno s pravo mero cinizma za ta čas. Zaradi samoizolacije po-noreli Jack Nicholson v Izžarevanju. Boccacciov Dekameron z desetimi pripovedovalci v času kuge v Italiji. Magnifico prepeva »in ko enkrat bom umrl.« Tudi humor je lahko nalezljiv.

Na srečo se ob težkih trenutkih še pokaže žarek človečnosti – solidarnost soseda, neprecenljiv trud zdravstvenega osebja ali brezplačno stanovanje za tiste, ki ga ta trenutek najbolj potrebujejo. Če že kaj, nam vsaj dolgčas ne bo. Brezplačno se odpirajo spletne videoteke, televizijski paketi in sple-tne čitalnice. Ponudba je skorajda že prenasičena. V dneh samoizolacije se lahko nagledate brezplačnih posnetkov opernih predstav iz New Yorka, virtualno sprehodite po največjih svetovnih muzejih, a ne pozabite še na kakšno dobro knjigo iz domače knjižnice. Ko boste imeli vsega dovolj, pa pojdite v naravo, stran od množic ljudi – za svojo in njihovo varnost. Tudi v tako težkih časih lahko na dano situacijo pogledamo z drugimi očmi. Zgodil se je skorajda čudež. Svet počiva. Beležimo celo upad onesnaženih delcev v zraku, kar bo konec koncev vendarle blagodejno za naš planet.

Vsi, ki zdaj občutite tesnobo, niste sami. Kljub vsem skrbem so le zažare-le iskrice povezanosti. Glasbeniki so zaigrali na svojih balkonih. Ljudje so zaploskali vsem, ki se nesebično trudijo za naše zdravje in varnost. Bodi-mo skupnost in držimo skupaj, ko je to najbolj potrebno. Drage občanke, cenjeni občani, prijetno prebiranje vam želimo v času, ko imamo le čas.

Besedilo in fotografija: Jaka Zalar.3

M a r e c 2 0 2 0

Ostanimo doma

TEMA MESECA

Bodimo odgovorni – spoštujmo navodila!

Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk opominja, da je današnja situacija primerljiva le z epidemijo španske gripe v začetku prejšnjega stoletja. Vendar imamo danes na srečo, kot poudarja, dobro utečen mehani-zem enot civilne zaščite in javnih služb ter tudi množično prostovolj-stvo; to se je tokrat spet izkazalo kot neprecenljiva podpora ostalim organizacijam. Dosedanje skupno delo ocenjuje kot zelo uspešno.»Kot regija smo znova dokazali, da so naši ljudje, kadar gre za zaščito sočloveka in narodnega ponosa, združeni v eno,« pravi Curk in po-ziva vse, naj spoštujejo ukrepe ter še naprej redno spremljajo objave in navodila v medijih. Po njegovem mnenju se moramo pripraviti tudi na to, da bodo nekatere omejitve trajale dlje časa.

Regijski štab v pričakovanju more-bitnega poslabšanja razmer pred-laga v naslednji fazi epidemije vsem javnim zavodom, občinskim štabom CZ, podpornim enotam in prostovoljcem, da skrbno proučijo potrebe po aktiviranju kadrov in tako poskrbijo, da ne bi bile ekipe že sedaj preobremenjene. Prav zato civilna zaščita v zdajšnji fazi

epidemije ne vključuje gasilskih enot. »Poklicni gasilci in člani gasil- skih enot širšega pomena (GEŠP) opravljajo svoje delo normalno, vsa ostala gasilska društva pa so v pripravljenosti in bodo, če bo treba, nadomestila ekipe prve pomoči,« pravi Curk in poudarja, da so gasilci njihova ‚zlata rezerva‘«.

Stanje v regiji ob minulem koncu tedna ocenjuje poveljnik kot mirno. »Večina prebivalcev upošteva na-vodilo, naj ostanejo doma in se ne družijo,« ugotavlja in poziva k spoš-tovanju ukrepov še naprej.

Okuženih (še) ni veliko

V regiji smo imeli v nedeljo 14 oku-ženih s koronavirusom, od tega pet oseb na Postojnskem. 10. marca (slab teden po prvi potrjeni okužbi v Sloveniji) so prva dva primera odkrili tudi v naši občini. Na tiskovni konfe-renci so predstavili tudi prve ukrepe CZ in Zdravstvenega doma ter raz-krili, da se je ena oseba najverjetneje okužila na smučanju v Italiji, druga pa pri poslovnem stiku, prav tako

v naši sosednji državi. Oba občana sta dosledno upoštevala protokol, v 14-dnevni osamitvi je ostalo tudi 11 z njima povezanih oseb. Dve od njih sta kasneje zboleli.

Nekaj vznemirjenja pa je nekaj dni zatem sprožila potrditev okužbe pri petih prostovoljcih Območnega združenja Rdečega križa Postojna - Pivka; najverjetneje so se okužili na usposabljanju v Ormožu. Dva od njih sta kasneje opravljala še kontrolo na meji z Italijo, a sta bila opremljena z zaščitno opremo, zato je malo verjetno, da bi okužbo razširila naprej. Tiskovni predstavnik regijskega štaba Danijel Cek je komentiral, da se je okužba zgodila žal naj-boljšim ljudem, tistim, ki žrtvujejo svoj prosti čas za druge. Podobnim primerom v vrstah sil zaščite in re-ševanja ter javnega reda in miru se tudi v prihodnosti najbrž ne bo mo-goče popolnoma izogniti.

Ukrepi na Postojnskem

Od ponedeljka, 16. marca, so tudi v občini Postojna zaprti vsi vrtci in šole. Novica, da so bili v krogu stikov s prvookuženima tudi dve strokovni delavki postojnskega vrt-ca in učiteljica na podružnični šoli v Planini, je povzročila nekaj skrbi

staršem, a so jih odgovorni uspeli pomiriti. Tako šole kot vrtci so na-mreč že dotlej dosledno izvajali vse predpisane ukrepe. Takoj po potr-ditvi okužb pa so vse tri osebe os-tale v karanteni.

Po prepovedi delovanja vseh vrtcev v Sloveniji so bili na Občini Postojna pripravljeni organizirati v sodelo-vanju s prostovoljci varstvo otrok na domu, a za zdaj ni bilo zanimanja. Topli pomladni dnevi so na otroška igrišča zvabili družine z otroki, in ti se tesnim stikom kljub prepovedi druženja niso mogli izogniti. Zato so bili na Občini primorani igrišča ograditi s trakovi, kar pa nekaterih ni ustavilo, saj so jih ponekod po-trgali. V občini še vedno velja pre-

poved uporabe otroških igral na javnih otroških igriščih, zadrževan-je in zbiranje na njih ter uporaba vseh javnih športnih in drugih ob-jektov v lasti občine.

Župan Igor Marentič je moral pred dnevi poseči tudi v dogajanje pred eno od postojnskih trgovin. Še pred odprtjem je zavladal popoln kaos, zato so trgovke poklicale na pomoč Občino. Marentič poziva k spoštovanju pravil in ukrepov ob nakupovanju in miri, da je blaga v trgovinah dovolj za vse. Na Ob-čini priporočajo, da se izognemo nenujnim odhodom v trgovino in opravimo nakup preko spleta ali po telefonskem dogovoru pri lokalnih ponudnikih. Podatke najdete na občinski spletni strani. Sicer pa je tudi Občina Postojna zaprla svoja vrata – uradne ure so odpovedane, vlog ni več mogoče oddati osebno. Pošljete jih lahko po pošti ali na elektronski naslov ob-cina@postojna.si. Lahko pokličete tudi na številko 05 7 280 700.

Na Občinskem štabu Civilne zaščite poudarjajo, da bo v prihajajoči situ-aciji potrebna medsebojna pomoč, pri čemer bodo imeli veliko vlogo prostovoljci. Ljudi, ki so pripravljeni pomagati, je že sedaj veliko, prijave pa še zbirajo na povezavi na občin-ski spletni strani. Prostovoljec je lah-ko vsak, ki je star med 18 in 40 let, je zdrav, brez bolezenskih znakov in ima veljaven osebni dokument. Štab poziva tudi društva, da se organizi-rajo in ponudijo pomoč pri oskrbi starejših, pomožnem delu v zdrav-stvu in individualnem varstvu otrok.

Občanom so informacije na voljo med 7. in 20. uro na tele-fonski številki 05 7280 700 in e-naslovu: kriznistab.postojna @gmail.com. Aktualne infor-macije so tudi na spletni strani Občine Postojna in Facebook profilu občine.

Pomoč so ponudili tudi v društvu Tvoj telefon. Tam so dosegljivi na telefonski številki 05 720 17 20 in na brezplačni številki 116 123.

Zaradi širjenja virusa so na Občini omejili tudi pogrebne slovesnosti

Epidemija koronavirusa je tudi na Postojnskem samo v nekaj tednih obrnila življenje na glavo. Javno življenje je ugasnilo, ustavil se je Furman, šolarji in učitelji so na prisilnih »počitnicah«, igrišča samevajo, marsikateri dom se je spremenil v pisarno. Koronavirus je prekinil tudi priprave na turistično sezo-no. Posledic se bojijo številni ponudniki v občini, saj so vrata vseh znameni-tosti zaprta. Medtem ko se v želji po zajezitvi širjenja bolezni ukrepi vlade še zaostrujejo, se v Civilni zaščiti v sodelovanju z drugimi službami in enotami pripravljajo na različne mogoče scenarije.

4

M a r e c 2 0 2 0

TEMA MESECA

na pokopališčih v občini; te lahko potekajo ob ustreznih ukrepih le v družinskem krogu.

Do nadaljnjega veljajo tudi nova pravila parkiranja na modrih conah, saj je zdaj dovoljeno časovno neo-mejeno brezplačno parkiranje.

ZD Postojna

Na oddelku Nujne medicinske po-moči v Zdravstvenem domu (ZD) Postojna že od začetka marca de-luje COVID-19 vstopna točka za bolnike z znaki respiratornega in-fekta. Pred nekaj dnevi so namestili še dodatna zabojnika za zdravniško oskrbo, otroke s sumom na korona-virus pa sprejemajo posebej. Brise jemljejo v Postojni tudi občanom iz občin Pivka, Ilirska Bistrica, Cerkni-ca, Bloke in Loška dolina.

Še vedno velja, naj osebe s sumom na stik s koronavirusom ne vsto-pajo v stavbo ZD, pa tudi ne v vst-sopno točko, ampak naj pokličejo svojega izbranega zdravnika in se posvetujejo o nadaljnjih ukrepih. Tipični znaki bolezni so vročina, kašelj in občutek pomanjkanja zra-

ka oziroma oteženo dihanje, kar je običajno tudi za pljučnico.

Po besedah direktorice, prim. Irene Vatovec dovoljujejo najnovejša na-vodila z ministrstva testiranje najbolj prizadetih bolnikov, zdravstvenih delavcev ter zaposlenih in varovan-cev domov za starejše. »Pri nas pa smo se odločili, da bomo brise je-mali tudi drugim rizičnim osebam, na primer ljudem, ki so bili v stiku z obolelim. Zdravnik bo na podlagi posveta z epidemiologom testiral po svoji presoji tudi nekatere druge občane,« zagotavlja zdravnica. V Po-stojni testirajo na dan okoli 25 ljudi.

Sicer pa situacija narekuje drugač-no organizacijo dela tudi v ZD Po-stojna. Delo otroškega in šolskega dispanzerja, patronažne službe, ambulant družinske medicine, an-tikoagulantne ambulante in labo-ratorija bo potekalo tako kot doslej. Na fizioterapiji in v specialističnih ambulantah bodo sprejemali samo nujne primere, prav tako v razvoj-ni ambulanti in centru za krepitev zdravja. Rentgen bo deloval samo dopoldne, zobozdravnik bo na voljo samo za bolečine.

Tudi v postojnskem ZD primanjku-je zaščitne opreme, čeprav imajo mask in rokavic relativno dovolj. »Manjka nam predvsem vezirjev in zaščitnih očal, zato moramo pre-cej improvizirati,« priznava direk-torica.

Bolnišnica in dom upokojencev

Ob pojavu koronavirusa v regiji je večina slovenskih bolnišnic takoj prepovedala obiske. Strogo so jih omejili tudi v Bolnišnici za ženske bolezni in porodništvo Postojna; tam so sicer pripravljeni na more-bitno razširjenje bolezni. Po zago-tovilu direktorja Aleksandra Merla so za porodnice s sumom na okuž-bo uredili dva prostora s posebnima vhodoma v babiški hiši. Prisotnost partnerja pri porodu ni več mogo-ča. Odpovedali so tudi vse nenujne preglede in operacije, vsa preda-vanja in šolo za starše.

Tudi Dom upokojencev je že več kot dva tedna zaprt za obiskovalce, med zaposlenimi, ki so stalno pod drobnogledom zdravstvenih delav-cev, pa ni okuženih z novim koro-navirusom.

Kam po zdravila?

Vrata Lekarne Postojna v zdrav-stvenem domu ostajajo odprta po rednem urniku, zaradi pomanjkan-ja zaposlenih pa je začasno zaprta poslovalnica v Logu. Tudi enota le-karne na Prestranku vsaj do konca marca ne bo obratovala. Direktori-ca Ana Kobal prosi, da ljudje spoš-tujejo ukrepe in lekarne ne obisku-jejo, če ni nujno.

Skrb za ranljive skupine

V času hitrega širjenja okužb s ko-ronavirusom namenjajo na Centru za socialno delo (CSD) Primor-sko-Notranjska posebno skrb sta-rejšim in invalidom brez socialne mreže. Prekinili so izvajanje social-no-varstvenih programov, da bi zmanjšali tveganje za širjenje okuž-be in ohranili sodelavce, ki bodo kasneje lahko zamenjali trenutno aktivno ekipo. Izjema so nujne kriz-ne namestitve, krizni centri, varne hiše in zavetišča za brezdomne.

»Informacije o posameznikih, ki bodo potrebovali pomoč, bomo pridobili preko občin oziroma kra-jevnih skupnosti,« je pojasnila di-rektorica Kristina Zadel Škrabolje. Na terenu imajo 20 socialnih oskr-bovalk; te bodo poskrbele za vse, ki potrebujejo pomoč. Zavedajo se, da lahko v kratkem precej starejših in invalidnih oseb ostane brez oskrbe, domovi za sta-rejše pa so polno zasedeni. Zato so že zaprosili lokalne skupnosti, da zagotovijo prostore za njihovo na-mestitev.

Aktualna situacija narekuje tudi ne-koliko prilagojen način dela v Rde-čem križu. Na Območnem zdru-ženju RK Postojna Pivka še naprej nudijo pomoč socialno ogroženim, pri tem pa upoštevajo vse previd-nostne ukrepe. Po besedah sekre-tarke Erike Dekleva so spremenili urnik ter prenehali izvajati usposa- bljanje za prvo pomoč in ostale aktivnosti. »Za vse že evidentirane uporabnike sprememb pravzaprav ni. Že doslej smo socialno ogrožene vabili, da pridejo po pakete, zdaj jih

Poveljnik regijskega štaba Civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk, direktorica Zdravstvenega doma Postojna Irena Vatovec ter postojnski župan Igor Marentič in pivški župan Robert Smrdelj so po prvi potrjeni okužbi v naši občini 11. marca na tiskovni konferenci predstavili stanje v obeh občinah ter ukrepe Civilne zaščite in Zdravstvenega doma.

5

M a r e c 2 0 2 0

V povezavi z nastalo epidemiološko situacijo v Sloveniji bomo izva-jali v Zdravstvenem domu Postojna od 23. 3. 2020 dalje dejavnosti po naslednjih navodilih:

• Ambulanta družinske medicine, otroški in šolski dispanzer- Ambulante bodo delale v dopoldanskih izmenah od 7.00 do 15.00.

V te ambulante kličite za urejanje kakršnihkoli zdravstvenih težav svojega izbranega zdravnika ali pediatra.

- Če bo potreben pregled bolnih otrok do 18. leta starosti z zna-ki okužbe zgornjih dihal, bo te njihov pediater napotil v COVID pediatrično ambulanto. Ta bo delala vse dni od 9.00 do 17.00 ter ob sobotah, nedeljah in praznikih od 9.00 do 15.00 na lokaciji otroškega dispanzerja ZD Postojna. Za pregled v tej ambulanti se dogovori vaš izbrani zdravnik ali pediater.

- Ob sobotah, nedeljah in praznikih, ko vaš pediater ne dela, pokli-čite na telefonsko številko COVID pediatrične ambulante 05/7000 424 in se na pregled predhodno naročite. Preventivo otrok do 6. leta bomo izvajali kot doslej.

- Vse dni v tednu bo delala COVID ambulanta za odrasle od 7.00 do 19.00 v prostorih NMP. V to ambulanto vas napoti vaš izbrani zdravnik. Ob sobotah, nedeljah ali praznikih pokličite našo nujno medicinsko pomoč na tel. št. 05/ 7000 412 ali 05/720 45 40 in se na pregled predhodno naročite.

- Vse preglede v COVID ambulanti bomo opravljali po predhodnem naročilu z ustreznim časovnim razmikom (naročeni na uro).

• Patronažna služba Potek dela patronažne službe bo potekal samo za najnujnejše

patronažne obiske. Opravljali bomo nujno preventivo otročnic, dojenčkov in novorojenčkov.

• Fizioterapija Delo na fizioterapiji bomo začasno prestavili na kasnejši termin.• Center za krepitev zdravja Posvete po telefonu bo opravljala psihologinja na tel. št. 031 363 448.• Specialistične ambulante V specialističnih ambulantah bomo opravljali samo delo za nujne

in zelo hitre preglede.• Razvojna ambulanta Delo v razvojni ambulanti bomo začasno preložili.• Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Opravljali bomo samo nujne posvete po telefonu na številki

05/7000 440.• Zobozdravstvo Vse zobozdravstvene ambulante bodo prenehale delati. Za bolni-

ke, ki nujno potrebujejo zobozdravstveni poseg, bo odprta ambu-lanta v Zdravstvenem domu Koper, Dellavallejeva 3, 6000 Koper (tel. št.: 05/ 664 73 99).

• Antikoagulantna ambulanta Delo v antikoagulantni ambulanti bo potekalo v omejenem obse-

gu samo za naročene paciente.KORONA TELEFONZa vse splošne informacije s področja epidemije korona virusa kličite na telefonsko številko 05/7000 437 vse dni v tednu od ponedeljka do petka od 8.00 do 18.00.

prim. Irena Vatovec, dr. med., spec. druž. med., direktorica

OBVESTILO O ORGANIZACIJI DELA ZDRAVSTVENEGA DOMA POSTOJNA

TEMA MESECA

bomo naročali v daljših časovnih razmikih,« pojasnjuje sekretarka.

Na terenu so tudi prostovoljci, da bodo poskrbeli za dostavo hrane vsem, ki ne morejo od doma. Dek-leva se boji, da se bo povpraševanje po pomoči kmalu zelo povečalo, saj bo družin z nizkimi dohodki vse več, marsikdo bo ostal tudi brez službe. Strank na OZRK ne spreje-majo, dosegljivi so po telefonu in elektronski pošti.

Policija opozarja

Na PU Koper želijo delo opravljati še naprej nemoteno, zlasti na tere-nu, in omejujejo obiske na policijski postajah. »Prebivalce zato prosimo, da za nenujne prijave in vprašanja uporabijo elektronsko pošto in tele-fon, torej naj ne hodijo na postajo,« poziva tiskovna predstavnica Ani-ta Leskovec. Ponovno izpostavljajo, da je in-terventna številka 113 namenjena klicem v sili ter obveščanju o pro-metnih nesrečah, kaznivih dejanjih ter kršitvah javnega reda in miru. Na to številko lahko pokličete tudi, kadar opazite kršenje karantene in ogrožanje drugih na javnem mes-tu. Policisti nadzorujejo spoštovan-je ukrepov, kršitelje lahko tudi kaz-nujejo.

Pojavljajo se že tudi prevaranti, ki se želijo okoristiti predvsem na račun starejših, zato policisti svetujejo po-sebno previdnost pri stikih z ljudmi, ki v teh dneh trkajo na vaša vrata pod pretvezo, da vam želijo poma-gati.

Posledice bodo dolgoročne

Družba Postojnska jama je zaprla vrata vseh znamenitosti, hotelov in lokalov do 13. aprila. »V 200-letni zgodovini se ni zgodilo velikokrat, da bi jama zaprla vrata. Odločitev za varovanje zdravja zaposlenih in gostov pa je dozorela v trenutku, ko je bila razglašena epidemija,« je povedal predsednik uprave druž-be Marjan Batagelj. »Januar in feb-ruar sta bila skoraj običajna, na 10 do 20 odstotkov pričakovanega pa je obisk strmoglavil na dan, ko so v

Italiji razglasili epidemijo.« V zadn-jih tednih so pri jami tako beležili od 100 do 200 obiskovalcev dnevno, skoraj praviloma iz azijskih držav.Država je odreagirala dovolj hitro, priznava Batagelj, tudi interventni zakon je bil spisan na hitro, žal pa kljub tej pomoči marsikatero pod-jetje ne bo preživelo. »Pri Jami smo se odločili, da ohranimo delovna mesta, saj bo tudi epidemije enkrat konec in takrat bo treba delati.«

Do nadaljnjega ne sprejemajo gostov niti v postojnskem Hotelu Center. »Lanska sezona je bila zelo uspešna in nič ne bo narobe, če si naši zaposleni zdaj odpočijejo,« pravi lastnik Mili Savič. Še vedno upa, da se bodo razmere do poletja izboljšale. »Kar zadeva individualne goste, se bo po koncu epidemije trend obrnil na bolje, pri organizi-ranih skupinah pa bo treba poča-kati, da se povrne zaupanje.« Savič je prepričan, da je predsezona že izgubljena, posledice epidemije pa bodo dolgoročne.

Poskrbimo tudi za živali

Tudi na Veterinarski postaji Po-stojna opravljajo samo določe-ne posege in storitve, poostrili so pogoje pri vstopanju v prostore in skrajšali delovni čas – pravi dr. ve-terinarske medicine Mihaela Bi-zjak. »Še vedno oskrbujemo obole-le živali in poškodbe, preventivnih posegov, kastracij in sterilizacij pa ne opravljamo.« Sicer pa za nujne primere še vedno zagotavljajo 24-urno veterinarsko pomoč. Od 12. marca poteka obvezno cepl-jenje psov, a je zdaj prav tako pre-kinjeno. Kot pojasnjuje Bizjakova, bodo psi lahko cepljeni v enem me-secu po razglasitvi konca epidemije. Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da ni dokazov za pre-nos okužbe z ljudi na živali. Oku-ženim pa veterinarka svetuje, naj vseeno omejijo tesne stike z živaljo in dosledno upoštevajo navodila o higieni. Veterinarka še opozarja, da pri nabavi manjših zalog ne smemo pozabiti niti na hrano in potrebšči-ne za živali.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografiji:

Valter Leban in Mateja Jordan.

6

M a r e c 2 0 2 0

Občini iščeta rešitev za 600 ton embalaže v Stari vasi

Odlagališče nenevarnih odpadkov Stara vas nad Postojno naj bi po direktivi EU čez štiri mesece dokončno zaprlo svoja vrata. Občini Pivka in Po-stojna sta tik pred izbiro izvajalca, ta pa z zapiral-nimi deli sploh ne more začeti, dokler država ne poskrbi za več kot 620 ton mešane komunalne embalaže, ki se je na poravnanem vrhu odlaga-lišča nakopičila v zadnjih dveh letih. Družbe za ravnanje z odpadno embalažo namreč ne izpol-njujejo obveznosti, zato je država že leta 2018 sprejela interventni zakon, ta pa pričakovane re-šitve ni prinesel. Ministrstvu za okolje kljub več-kratnim javnim razpisom namreč ni uspelo najti izvajalca za prevzem in končno oskrbo odpad-kov. Publikus je na Agencijo RS za okolje (ARSO) že lani naslovil prošnjo za podaljšanje roka za iz-vedbo zapiralnih del za pet let, a so jo na ARSU zavrnili.

Začasno skladiščenje neprevzete embalaže iz obeh občin v Stari vasi je zaradi problematike neprevzemanja in neaktivnosti države preraslo v stalno prakso, zdaj pa ne vedo, kam z njo. »Smo v pat poziciji,« ugotavlja Gregor Kranjec iz pod-jetja Publikus. To upravlja z odlagališčem, kamor sicer zaradi zapolnjenih kapacitet odpadkov ne odlagajo že od leta 2013. Kot zatrjuje sogovornik, iščejo skupaj s postojnsko Občino primernejšo lokacijo znotraj občine, a je doslej žal niso našli. Kranjec poudarja, da je z interventnim zakonom postala lastnica teh odpadkov država, zato jih Pu-blikus niti ne sme odpeljati ali kakorkoli drugače premikati. »Tudi če bi koncesionar za odobritev zaprosil pristojni inšpektorat, bi bilo to v nasprotju s predpisi,« zatrjuje. Prostorski načrti namreč ne dopuščajo skladiščenja odpadkov izven sedanje-ga območja zbirnega centra in odlagališča Stara vas. Na Publikusu vsekakor še vedno upajo, da bo država ponudila alternativno rešitev.

Maja Korošec z Občine Postojna potrjuje, da v občini sploh ni primernega prostora, kjer bi od-padke skladiščili, dokler jih ne prevzame država. Edina mogoča lokacija je na bližnjem zemljišču, kjer naj bi v prihodnosti zgradili Center za ravna-nje z odpadki, a je premajhno. »V bistvu ne vemo, kam bomo z embalažo, čeprav bi se morala za-piralna dela že začeti,« priznava Koroščeva in po-nazori količino embalaže s primerjavo: »Gre za 7 metrov visok kup odpadkov na površini dveh nogometnih igrišč.«

Na Občini in v Publikusu so računali, da bo Mi-nistrstvo za okolje in prostor (MOP) pridobilo z interventnim zakonom prevzemnika embalaže,

AKTUALNO

pa se to žal ne za leto 2018 ne za 2019 ni zgodilo. Po Kranjčevem mnenju interventni zakon sicer tako ali tako ne pomeni dolgoročne rešitve, saj gre za kompleksno problematiko s prevzemniki. »Zdaj se na odlagališču kopiči že embalaža iz le-tošnjega leta, vse skupaj pa predstavlja tudi velik potencial za požare,« opozarja Gregor Kranjec. Zaradi prenapolnjenosti in pomanjkanja prostora so embalažo uskladiščili na že poravnanem in na zapiralna dela pripravljenem vrhu odlagališča, saj druge možnosti ni bilo. Tam je zdaj poleg letošnje že 400 ton odpadne embalaže iz leta 2018 in 320 ton iz lanskega leta.

Publikus je prošnjo za podaljšanje roka zapiranja za pet let naslovil na ARSO že lani septembra, v januarju letos pa so vlogo na agenciji zavrnili. Vsa zapiralna dela morajo biti tako zaključena do 19. julija, kar je praktično neizvedljivo. Zadnje odpadke so v Stari vasi sprejeli konec leta 2012, leta 2017 so odlagališču izdali okoljevar-stveno dovoljenje za čas zapiranja in za obdobje naslednjih 30 let, ko bodo s stalnimi monitoringi nadzirali njegove morebitne vplive na okolje.

Občina Postojna se je s pozivom za rešitev zaple-ta obrnila tudi na MOP, a od decembra do danes odgovora še ni prejela. »Odziva ni niti iz Skupno-sti občin Slovenije (SOS), kamor smo februarja naslovili prošnjo za posredovanje na ministrstvu za okolje.«Načrtovana sanacija vrha odlagališča bo stala ob-čini Pivka in Postojna sicer okoli 300 tisoč evrov

brez DDV-ja. Kot našteva Maja Korošec, bo treba prekriti površino telesa odlagališča, urediti povr-šinsko tesnjenje, površinsko odvajanje padavin-skih in odpadnih vod ter poskrbeti za odplinjanje. Načrtujejo tudi zatravitev površine, brežine pa so bile že delno sanirane. Po zaključeni sanaciji se bo zmanjšal pretok izcednih vod; te se zdaj zbirajo v posebnih jaških, ki vodijo do čistilne naprave. V bližini odlagališča je sicer urejen zbirni center, opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranje-nje vseh vrst ločenih in kosovnih odpadkov. Ko bodo zapiralna dela zaključena, bodo v neposre-dni bližini nadaljevali gradnjo za dokončanje no-vih ploščadi in nadstrešnic nad platoji ter uredili odvodnjavanje odpadnih voda s platojev.

Če občini ne bosta poskrbeli za zaprtje do roka, so posledice lahko zelo resne, svari Gregor Kra-njec. »Vse bo odvisno od tega, ali bodo pojasnila MOP Evropski komisiji zadoščala,« pravi in upa, da bo zmagala zdrava pamet, saj gre za širšo pro-blematiko, ki jo imamo v Sloveniji. Najbolj črnega scenarija se bojijo tudi na občini. Maja Korošec je prepričana, da bosta račun v vsa-kem primeru plačali občini, ker nista izpolnili ob-veznosti. Na Občini še opozarjajo, da je začasno skladišče odpadne embalaže na izpostavljenem vidnem mestu, kar nikakor ni v ponos turistične-mu mestu. Kljub visoki ograji ob odlagališču je ob močni burji izpostavljeno onesnaženju tudi širše območje Stare vasi.

Na problematiko nakopičene embalaže sicer opozarjajo upravljalci z odpadki z vseh koncev Slovenije. Od pristojnih pa zahtevajo, da takoj iz-dajo sklepe za odvoz, bodisi podjetjem, zadolže-nim za prevzem embalaže, bodisi komunalnim podjetjem. Ta bi poiskala prevzemnika embalaže sama, stroške pa bi v celoti pokrila država.

Mateja Jordan

V občini sploh ni primernega prostora, kjer bi embalažo skladiščili, dokler je ne prevzame država.

Na poravnanem vrhu odlagališča nenevarnih odpadkov se je v zadnjih dveh letih nakopičilo za več kot 620 ton mešane komunalne embalaže.Na poravnanem vrhu odlagališča nenevarnih odpadkov se je v zadnjih dveh letih nakopičilo za več kot 620 ton mešane komunalne embalaže.

7

M a r e c 2 0 2 0

Sovič: arheološke raziskave so potrdile pravilnost odločitveArheologi so v neposredni bližini »slovenske štange« na Soviču našli in raziskali ostanke cerkve sv. Uršule.

AKTUALNO

Zavod Znanje, JSKD in Postojnska jama z novimi predstavniki Občine

Zadnjo februarsko sredo so se na 11. redni seji sešli članice in člani ob-činskega sveta in med drugim pretresli nekaj kadrovskih zadev, sprejeli pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o ohranjanju in spod-bujanju kmetijstva in podeželja v občini ter potrdili odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o kategorizaciji cest v občini.

Občinski svet Občine Postojna je v Svet Območne izpostave JSKD Postojna kot predstavnike občine imenoval Valterja Urha, Majo Ba-tagelj in Gojka Lazića. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je občinski

svet potrdil za predstavnika Ob-čine v Upravni odbor družbe Po-stojnska jama še za nadaljnji štirile-tni mandat Stanka Markovčiča. V Svet Zavoda Znanje Postojna pa so svetniki kot predstavnico zaintere-sirane javnosti s področja kulture

imenovali Dragano Čolić, potem ko je Silva Bajc zaradi osebnih ra-zlogov s tega položaja odstopila.

Med pobudami in vprašanji je Marjan Nagode (SMC) uvodoma opomnil na pokrito avtobusno po-stajališče nasproti Liva, poškodo-vano v neurju, saj bi ga bilo treba popraviti. Povedal je tudi, da bo Športna zveza Postojna, potem ko je glede na priporočilo ministrstva za šolstvo zaradi širjenja virusa zaustavila vsa ligaška tekmovanja, pozvala k upoštevanju priporočil tudi Zavod Znanje. Gorana Bla-ška (SD) je zanimalo, kdaj bosta

urejena prometna signalizacija na Cankarjevi in parkiranje na Vojko-vi ter kakšno je stanje na področju neprofitnih stanovanj. V luči širje-nja virusa korona pa je Tina Žigon (Levica) opomnila, da je na Počku 500 ameriških vojakov, ki prihajajo iz italijanskega oporišča. Po bese-dah župana jih ne moremo prega-njati, dokler so meje odprte, kar so v tistem času bile.

Svetnice in svetniki so se tokrat brez daljših vsebinskih razprav razšli po eni uri.

Blanka Markovič Kocen

Projekt ureditve primestnega hri-ba Sovič ima že zelo dolgo brado, saj smo o zamisli, da bi obsežne zasute razvaljene ostanke gradu na Soviču arheološko raziskali, »jih uredili in vključili v območje rekreacijskega parka Sovič«, lahko prvič prebrali v Primorskih novi-cah že v začetku leta 1994. V Po-stojnskem prepihu smo o projektu pisali v februarski številki. Pripravil ga je postojnski Atelje za geode-zijo in arhitekturo. Novogoriška enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKDS OE) je leta 2017 izdala kulturnovarstvene pogoje. V njih so avtorji med ostalimi zah-tevami »z namenom varovanja arheoloških ostalin pred ozna-čitvijo lokacije v virih omenjene cerkve na Soviču« izpostavili tudi arheološke raziskave.

»Zahtevane arheološke raziskave (potekale so letos med 21. febru-arjem in 5. marcem) so z odkri-tjem 'in situ' ostankov zidov in tlakov cerkvenega objekta po-novno upravičile pravilnost stro-kovne odločitve ZVKDS OE Nova Gorica,« poudarja arheologinja, konservatorska svetnica Patri-cija Bratina. »Nujnost izvedbe predhodnih arheoloških raziskav so pokazali že izjemni rezultati

ob izgradnji rekonstrukcije vodovo-da, ko so bili odkriti poleg številnih arheoloških najdb iz obdobja praz-godovine in zgodnjega Rima tudi ostanki naselbinskih struktur (objek-tov),« še dodaja arheologinja. Ome-njene arheološke raziskave pred načrtovano ureditvijo razgledišč in pešpoti na Sovič je izvedla arheo-loška ekipa podjetja Avgusta. Od-govorni arheolog Gregor Gruden je povedal, da so bile »na območju spodnjega razgledišča odkrite s škarpami utrjene terase in vojaški strelski jarek, najdeni pa so bili tudi odlomki prazgodovinskega orodja.« Vojaški strelski jarek je bil očiščen in dokumentiran tudi na lokaciji zgor-njega razgledišča (pri »slovenski štangi«), še pomembneje pa je to, da so arheologi v njegovi neposredni bližini »našli in raziskali tudi ostan-ke cerkve sv. Uršule.« Arheologinja Notranjskega muzeja Postojna Alma Bavdek je sodelavce Zavoda opozorila na ostanke objekta že leta 2009 – ob zemeljskem posegu za-radi postavitve sirene za alarmiranje. Takrat objekt sicer ni bil natančno izmerjen in dokumentiran. Bavdko-va je leta 2016 ob odprtju razstave, posvečene temu 677 m visokemu griču, tudi poudarila, da seže vede-nje o izjemnem pomenu Soviča vsaj že v konec 19. stoletja. S tokratnimi

raziskavami pa so po besedah Gre-gorja Grudna uspeli odkriti in do-kumentirati celoten prezbiterij, tako da sta sama velikost cerkve in njena ohranjenost jasnejši. Zidovi cerkve so zelo dobro ohranjeni do višine 40 cm, tudi z ometom in estrihom na notranji strani.

Cerkev »sv. Uršule v gradu Postojna« omenja v osmi knjigi Slava vojvodi-ne Kranjske (1689) že Valvasor. To, da je stala na spodnjem griču Sovi-ča, poleg »takozvane Pristave«, pa je o njej (prvič naj bi bila omenjena že leta 1598) zapisal v knjigi Slavina Janez Zabukovec. Navedel je tudi, da naj bi bila cerkev prenovljena okoli leta 1659, saj je bila takrat – ob generalni škofovi vizitaciji – tudi posvečena. V matrikuli je poleg ob-nove cerkve omenjen tudi le en ol-tar. Sv. Uršulo naj bi opustili po 30. juliju 1777; v vizitacijskem dekretu, datiranem s tem datumom »je bilo namreč prepovedano v nji opravljati službo božjo, ker je cerkev preda-

leč od hiš, skoraj v razvalinah, in nima nič premoženja, s katerim bi se popravila ali se za naprej če-dna vzdrževala, naj se pa v novi cerkvi sv. Štefana ti slavni zave-tnici ljudstva postavi lesen oltar.« Kot zanimivost, ki so jo zabeležili že učitelji – avtorji knjige Posto-jinsko okrajno glavarstvo (1889), naj omenimo, da so del materiala opuščene cerkve uporabili tudi ob gradnji nove župnijske cerkve. Kamnite stebre cerkvenih vrat sv. Uršule pa je za vhodna vrata svoje hiše kupil Fabjani, nekdanji lastnik stavbe, v kateri je danes restavracija Proteus.

Verjamemo, da bo Občina Po-stojna sledila priporočilu ZVKDS OE Nova Gorica in ostaline po konservaciji »in situ« vključila v zgodovinsko oziroma arheolo-ško pot po Soviču.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija:

arhiv podjetja Avgusta.

Ostaline cerkve sv. Uršule so arheologi odkrili v neposredni bližini »slovenske štange«.

8

M a r e c 2 0 2 0

Postojnski občinski svetniki so v no-vembru zavrnili županov predlog za obravnavo novega za začasni spo-razum z Ministrstvom za obrambo (Mors) glede Počka. Stanje glede zavarovanja vodnih virov namreč ostaja od sprejetja dogovora pred 15 leti nespremenjeno, saj nista spreje-ta ne uredba ne zakon, pripravljen na občini.

Na Občini so v zadnjih mesecih si-cer nadaljevali pogovore z Morsom, a podpis morebitnega dogovora po-gojujejo z zavarovanjem vodnega vira. Kljub sklepu Občinskega sveta iz leta 2018, da vztraja pri dokonč-nem zaprtju vadišča, so se na po-

Zlato priznanje za Darka ŠkerjancaOb 1. marcu, svetovnem dnevu civilne zaščite, so na slovesnosti na Brdu pri Kranju podelili posa-meznikom in organizacijam 33 priznanj, med njimi tudi najvišje priznanje – kipec civilne zašči-te za življenjsko delo. Ena od 13 regijskih prireditev ob dnevu Civilne zaščite (CZ) pa je pote-kala 5. marca v Starem trgu pri Ložu. Tam je Uprava za zaščito in reševanje (URSZR) Postojna s priznanji nagradila pripadni-ke iz notranjskih in primorskih občin in se jim zahvalila. Med letošnjimi dobitniki sta tudi Pro-stovoljno gasilsko društvo (PGD) Postojna in upokojeni sveto-valec uprave Darko Škerjanc. Nagrajencem je čestital tudi slavnostni govorec, poveljnik Civilne zaščite Republike Slove-nije Srečko Šestan.

Darko Škerjanc, eden od dveh le-tošnjih dobitnikov zlatega znaka CZ, se je v času službovanja iz-kazal kot svetovalec za zaščito in reševanje; to delo je opravljal tudi v prostem času. Kot so zapisali v obrazložitvi, je »sodeloval z gasil-ci, jamarji in s sežanskim Rdečim križem ter bil zelo aktiven član re-gijskega štaba CZ za Notranjsko. Kljub upokojitvi aktivno in požr-tvovalno sodeluje pri dogodkih, ki jih organizira izpostava Postojna. Tako je s svojim znanjem aktivno pripomogel k izvedbi regijskega

preverjanja prve pomoči v Pivki in Bogatajevih dni.«

Nagrajenec je sicer presenečen, a ponosen, saj je priznanje sad njegovega 30-letnega dela. Začel je kot načelnik Civilne zaščite v Sežani in nadaljeval na postojn-ski URSZR. »Hvaležen sem, da so na upravi, kjer sem se zaposlil leta 1995, prepoznali moje delo,« je priznal dolgoletni gasilec, še ve-dno aktiven kot veteran v PGD Ma-terija. Zlati znak CZ si je Škerjanc prislužil z izjemnim prispevkom

pri razvoju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi ne-srečami.

Na slovesnosti so se spomni-li tudi PGD Postojna, saj letos obeležuje 140 let delovanja. Plaketo bodo društvu podelili na slovesnosti ob pomembnem jubileju. Postojnsko društvo je eno najstarejših v Sloveniji in bo obletnico obeležilo 20. junija.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija:

arhiv CZ.

Med letošnjimi prejemniki priznanj Civilne zaščite sta tudi Prostovoljno gasilsko društvo Postojna in upokojeni svetovalec uprave Darko Škerjanc.

AKTUALNO

Obisk v Nemčiji odpovedan že dvakrat

Župan Občine Postojna Igor Marentič upa, da se bodo pogajanja z novo vla-do glede Počka nadaljevala tam, kjer so se s prejšnjim ministrom zaključila. V mislih ima tudi načrtovani ogled največjega evropskega vojaškega vadi-šča v Nemčiji – že dvakrat so ga odpovedali. Prvi trije povabljenci so vabilo zavrnili (v luči prejšnjih sklepov) kot nesmiselno, v drugo je bilo zanimanja za obisk med svetniki več. »Dokler ne dosežemo zaprtja, moramo doseči zmanjšanje dejavnosti vojske in od nje iztržiti čim več,« vztraja župan.

budo ministrstva odločili za ogled »dobre prakse« sodelovanja vojske z lokalno skupnostjo v nemškem Gra-fenwoehrju. Vsi trije predstavniki iz postojnske občine, ki jih je župan povabil na januarja načrtovani ogled, so vabilo zavrnili. Med njimi je predstavnica Levice Tina Žigon. »Če zagovarja-mo stališče, ki ga je sprejel občinski svet, da je vadišče treba zapreti in s tem zaščititi edini vir pitne vode, ki ga imamo, v Nemčiji nimamo kaj iskati,« je odločna svetnica. Dodaja še, da vadišči nista primerljivi, vpliv na kakovost življenja prebivalcev pa tudi ne. Poleg Žigonove so v prvem poskusu povabili v Nemčijo še Ulo

Tomaduz z Liste za mlade in člana Civilne iniciative Naša dolina Igorja Zwoelfa.

Obisk so po odpovedi predvide-nega termina prestavili na sredino marca. Tokrat so z Občine poslali vabilo vsem svetnikom, a je bil tudi ta obisk zaradi varnostnih ukrepov v času epidemije odpovedan. Kot je pojasnil župan Igor Marentič, je dogovorjeni ogled del pogajanj z Morsom. »Dokler ne najdemo dolgoročne rešitve, želimo zmanjšati vojaške aktivnosti na Počku in doseči ustre-zno odškodnino tako za lastnike zemljišč kot ostale občane. Zanima nas, kakšno je sodelovanje med lokalno skupnostjo in vojsko v so-rodnih primerih v tujini, predvsem spoštovanje dogovorov Nata,« poja-snjuje odločitev župan.

Zdaj že nekdanji svetovalec ministra za obrambo Boštjan Šefic je izposta-vil zlasti komunikacijo ter usklajeva-nje dilem, povezanih z varovanjem okolja in nadzorom nad uresničeva-njem dogovorov. Zaveda se, da reši-

tev ni mogoče kopirati, a so po nje-govem mnenju lahko dobro vodilo. Svetniki, ki nasprotujejo Počku, pa menijo, da je vadišči nemogoče pri-merjati, saj gre v domačem primeru občin Postojna in Pivka za neposre-dno nevarnost onesnaženja edinega vodnega vira zanju.

Tokrat so se za obisk odločili Hele-na Ana Drewyi in Tanja Dekleva z liste Mi znamo, Marjan Nagode iz SMC-ja, član Socialnih demokratov Goran Blaško in podžupan Andrej Poljšak, sicer član Liste KS POPER.

Stališče nekdanjega ministra Karla Erjavca, da je Osrednje vadišče Slo-venske vojske Postojna zanjo eksi-stencialnega pomena, deli tudi novi minister za obrambo Matej Tonin. V odgovoru na vprašanje poslanca Roberta Pavšiča je na zaslišanju kandidatov za ministre povedal, da bo imela Slovenska vojska, dokler bo on minister, svoje vadišče. Ob tem je dodal, da je pripravljen na dogovor z lokalno skupnostjo.

Mateja Jordan

9

M a r e c 2 0 2 0

Brendan Ruff

Na uho mi je prišlo, da je neki Anglež kupil sta-ri mlin ob Nanoščici in ga počasi obnavlja. Z malo truda sem ga izsledil v Gorenjah, kjer živi že dobrih 12 let. 55-letni Brendan Ruff prebiva tam s svojo družino in tremi psičkami. Medtem ko prenavlja staro kupljeno hišo, se ukvarja z umetno inteligenco. Prepričan je, da ima Slove-nija odličen geografski položaj za poslovneže, ki poslujejo s tujino. Njegovi dnevi sicer tečejo počasi, a prav takšen tempo mu najbolj ustreza.

Družinico sem prvič zmotil na sončno nede-ljo. Načrtovan kratek dogovor za intervju se je sprevrgel v gostoljuben obisk, zato sva ga z Brendanom Ruffom nadaljevala sredi tedna. Zgovornemu Angležu res ne zmanjka tem za pogovor. Morda mu delam krivico, če izpo-stavim, da zelo rad govori o religiji in politiki, njegova radovednost namreč presega ti dve tematiki. Nenavadno se zdi, da si je nekdo, ki se ukvarja z umetno inteligenco, za svoj dom izbral malo skrito vasico Gorenje. Toda odda-ljenost Brendanu še kako ustreza, »hvala bogu, da nihče ne ve zame. V miru lahko delam. Kdo bi sploh hotel biti zelo prepoznaven? Niti svo-jih SMS-ov ne preverjam, ker kdo mi jih bo pa poslal?«

Brendan prihaja z Newcastla. Nikoli se ni imel za tipičnega Britanca, prej Evropejca, in je ver-jetno eden redkih, ki se je upal podati na ne-gotovo pot življenjskih sanj. »Svoje podjetje sem vodil od 27. do 40. leta. Zaslužil sem sicer dovolj, a postajalo je vse težje, ko so se zače-la vpletati večja podjetja. Sodeloval sem z in-dustrijo pri razvoju avtomatiziranega nadzora kvalitete.« Ker je bil še brez družine, si je lahko privoščil storiti odločilni korak. Želel si je živeti blizu morja in gora, kjer bo lahko tekel. Svoje iskanje je začel kar s spletnim zemljevidom. »Pogledal sem albansko obalo, zgledala je fan-tastično. V političnem vidiku ni bila najboljša država, a po morju zelo blizu Italije. Nato sem našel ukrajinski polotok Krim. Tam sem se vozil nekaj mesecev. Zelo lepo, obala Črnega morja je fenomenalna.« Ko se je pričel leta 2007 zani-mati za nepremičnino na Korčuli, je obtičal kar v Sloveniji. Pot mu je namreč prekrižal nedokon-čani vzhodni krak avtoceste. Zapeljal se je do Postojne, obul tekaške čevlje in se podal proti sv. Trojici, a tudi svetniki mu niso mogli poma-gati, da bi jo našel. Po več urah teka je našel središče Postojne, kjer mu je domačin ponudil pomoč pri iskanju novega doma. Dva meseca je preživel v hotelu Šport, vmes pa spoznal svo-jo bodočo ljubezen. »Senjo sem prvič videl na fitnesu. Zgledala je lepo. Naslednje leto, ko sem že živel v Gorenjah, sem jo srečal v gozdu, ko

TU ŽIVIJO

je sprehajala psa. Izkazalo se je, da sva soseda! In kot pravijo, ostalo je zgodovina.« Kdo bi si mislil, da bo ravno med mojim obiskom opazil, da se njeno ime skriva v zemljepisnem imenu Slovenija?

Brendan je blažen med ženami. Poleg Senje mu delajo družbo še dve hčerki in tri prijazne psičke. Govorila sva v angleščini, čeprav je poskrbel tudi za predavanje o slovenščini. Po-globil se je v etimologijo našega jezika. Če vas zanima izvor besed razgled ali predstava, vam bo z veseljem obrazložil. Z zanosom spregovo-ri tudi o zgodovini naših krajev. Konec koncev pa se zaveda, da dober govorec slovenskega jezika ne bo nikoli. »Mislim, da moraš poslušati slovenščino že od malega, potem imaš vsaj kaj možnosti, da se jezika naučiš. Pa še potem ga ne boš odlično znal. Verjamem, da je lažje vse Slovence naučiti dobro govoriti angleško kot pa enega Angleža naučiti slovenščine.« Govo-ri francosko, nemško, malo rusko, za zabavo se je učil norveščine. V Newcastlu govorijo v tako imenovanem geordie narečju. Menda mu v Sloveniji zelo pomaga, saj pravi, da je »zelo podobno tukajšnjemu narečju. Nenavadno je. Ko govorim slovensko, povlečem po geordie in deluje.«

Primarno se ukvarja z umetno inteligenco, s tako imenovanim deep learningom (globokim učenjem). V Sloveniji je odprl tudi svoje podje-tje. Področje je postalo v zadnjih letih zanimivo za številna podjetja z visokimi vložki, sam pa dela na tem področju že 35 let. »Umetna inte-

ligenca ne more delovati brez čipa, a tega niso naredili nikoli. Desetletja sem ga skušal narediti. Celo sodobno obliko grafične kartice sem iz-umil. Izdali so jo lani. Zdaj ji pravijo High Ban-dwith Memory. Za to potrebuješ veliko denarja, a ljudje me niso bili pripravljeni poslušati.« De-lal je prototipe, ki bi slepim pomagali pri hoji; vstopil v svet solarne energije; zanima ga več različnih tehnoloških področij. Z veseljem pred-stavi tudi kakšno zamisel o politični ureditvi in kaj pripomni o lokalni infrastrukturi.

Čeprav se Slovenci zelo radi pritožujemo, so pri tem dobri tudi Britanci. »To delamo na zelo or-ganiziran način,« pravi Brendan. V letih življe-nja v Sloveniji pa je na lastni koži občutil naš nacionalni šport – tožarjenje. Na sodišču se je seznanil z izrazom služnostna pot. Kljub temu trdi, da so »vsi naši sosedje v vasi dobri.« Zato ga preseneča, ko se nekateri prepirajo za nekaj centimetrov zemljišča.

V Zagonu je kupil stari propadajoči mlin in pri-padajoče zemljišče. Medtem ko tam v teh po-mladnih dneh lepo cvetijo beli žafrani, počasi rastejo tudi njegove nove zamisli. Za zdaj ostaja kraj ob mirni strugi Nanoščice njihova družin-ska oaza miru. V občini bi si želel več spre-hajalnih poti; pohodi ob rečnem bregu bi bili res prijetni. V Sloveniji je zadovoljen: »Pogosto rečem, da je Slovenija kot Švica, le bliže morju in ne tako draga. Ima vse – avtocesto, odličen geografski položaj in velik turistični potencial.«

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž Penko.

10

M a r e c 2 0 2 0

Krajevna skupnost Orehek

Vas Orehek je na slikovnih podobah prepoznav-na s svojo značilno silhueto, na kateri izstopata oglati grajski stolp in v primeri z velikostjo cerkve masivnejši cerkveni zvonik. Ta veduta s prireza-nim kamnitim Nanosom v ozadju se verjetno vti-sne v spomin marsikateremu mimoidočemu.

V vasi je skoraj dvesto prebivalcev, ob vseh novo zgrajenih domačijah pa ostaja v starem jedru blizu dvajset praznih, nekaj že napol podrtih zgradb. Letos bo deset let, odkar je Orehek sa-mostojna krajevna skupnost; prej je spadal v KS Prestranek. Skupnosti predseduje že tretji man-dat Tina Klanjšek. Prej je bila članica sveta kra-jevne skupnosti, tako da je že skoraj dve desetle-tji tesno vpeta v vsa vaška dogajanja. Ostali člani sveta KS so Borut Gorjanc, Aleksander Bergoč, Simon Bole, Anita Bergoč Smrdelj, Darja Ber-goč Ivančič in Anita Opara. Odkar deluje vas kot samostojna KS Orehek, je razlika opazna, saj ob pridnem delu lahko razpolagajo z več finanč-nimi sredstvi in odločajo tudi o namenski porabi sami, ugotavlja sogovornica.Predsednica Tina Klanjšek prizna, da dvajset let ukvarjanja z vaškimi problemi poleg lepih trenut-kov, ki jih občuti ob vsakem uspešno izpeljanem projektu, terja občasno tudi utrujajoče osebno izpostavljanje v odnosu do nekaterih drugače razmišljajočih sovaščanov. Tako kot ostali člani sveta krajevne skupnosti in predstavniki ostalih občinskih krajevnih skupnosti (izhajajoč iz po-govorov z njimi) opaža, da delo v vaških sku-pnostih narašča in postaja včasih obremenju-joče. Čar prostovoljnega dela je v sproščanju in dokazovanju, a le, če je v delo vključena večina. Precejšen del nezainteresiranih vaščanov je v dogajanje vaškega okoliša težko angažirati.

Izpostavljena dokončana dela

Lansko leto so uspešno zaključili desetletje dolg projekt izgradnje novega poslovilnega objekta.

TU ŽIVIMO

Zapleti z Zavodom za spomeniško varstvo in zaradi nestrinjanja dela vaščanov za umestitev mrliške vežice v stavbo starega »farovža« so bo-trovali novogradnji ob pokopališču pri cerkvi sv. Lovrenca. Ličen objekt je sestavljen iz treh de-lov; na vežico se navezujeta njegov nadstrešek in tlakovana brežina za dostop. Obenem so as-faltirali še parkirni prostor ter uredili dostop do obnovljenega vaškega vodnjaka Pri luži in napa-jalnega korita. Na bližnjem vojaškem bunkerju so postavili nova vrata in očistili okolico. Obno-vljena je bila še »štirna« na šolskem dvorišču. Na stavbi kulturnega doma so zamenjali tri dotraja-na okna in vhodna vrata ter na novo pobarvali njeno notranjost. V okviru projekta Čista Ljublja-nica so se ob pomoči Občine in s pridobljenimi evropskimi sredstvi veselili celotne prenove čr-pališča vode in stavbe v Korotanu. Poljske poti, ki jih ni malo, skušajo urejati sproti.

Ceste

Ceste največkrat naredijo prvi vtis o kraju. Letos načrtujejo preplastitev ceste v smeri od Orehka proti Hruševju, a le v dolžini petsto metrov – od Korotana skozi ovinke do odcepa za Dilce. Na tem delu so bankine že popolnoma uničene in je cestišče za varno vožnjo preozko. Na drugo stran (proti Prestranku) naj bi sanirali nevarni dvojni ovinek na vzpetino Brišče, saj tam pogo-

sto pride do prometnih nesreč in zdrsov. K bolj-šemu oprijemu vozil cestišča naj bi prispevala posebna plast asfalta. Vaščani si želijo tudi bolje oskrbovano poljsko cesto, ki vodi čez nadvoz mimo avtocestnega postajališča Studenec do magistralne ceste Hruševje–Postojna.

Dva večja projekta

V letošnjem letu bo proračunski denar name-njen prvenstveno dvema projektoma. Veselijo se, da so se končno začela uresničevati dolgo-ročna prizadevanja za obnovo orehovškega gradu. Polovico denarja za obnovo njegovega ostrešja je že pomagala zbrati Občina Postojna. Izvedba sanacije že nevarno dotrajanega graj-skega kompleksa namreč trka na vrata spomeni-škega varstva. Istočasno bo izvedeno (podobno kot je bilo pri ostankih gradu Haasberg v Planini) temeljito čiščenje okolice gradu. Drugi projekt je celovita obnova nogometnega igrišča – z zame-njavo mrežaste ograje in novo posejano travo. Ker imajo dosti travnatih površin, ki so občin-ska last (t. i. javno dobro), so si v participatornem proračunu uspešno izborili sredstva, namenjena nakupu traktorske kosilnice – tudi za vzdrževa-nje nogometnega igrišča.

Omeniti moramo seveda še projekt za utrjevanje turistične destinacije vasi Orehek z likom prvega slovenskega pesnika, domačina Pavla Knobla. Dejavnosti se izvajajo s podporo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in sode-lovanjem šestih partnerjev, ki so si razdelili raz-lične aktivnosti. Med drugim je o zamolčanem prvem pesniku že uspešno predstavljen doku-mentarno igrani film. KS Orehek bo poskrbela za izdelavo spominske plošče Pavlu Knoblu in turistično informativne table. Ob morebitni ure-sničitvi obnove gradu si vas obeta v prihodnosti razvijanje potenciala tudi na turističnem podro-čju, še posebno s pomočjo ŠKD Orehek, saj KS sodeluje z njim z roko v roki.

Besedilo in fotografiji: Marino Samsa.Izgradnja mrliške vežice se je vlekla zelo dolgo, lani je bil projekt zaključen.

Orehovški grad bo dočakal prva obnovitvena dela.

11

M a r e c 2 0 2 0

NA OBISKU

■ Glede na to, s kakšnim žarom opravljate svoje delo, vas geolo-gija spremlja že od otroštva? Ste morda začeli z zbiranjem mine-ralov?

Ne, sem pa, odkar se spomnim, pred hišo razbijala kamne. Dobila sem majhno kladivo in že navsezgodaj – ob šestih, ko so še vsi spali, šla ven. Vedeli so, kje sem, ker so slišali raz-bijanje kladiva po kamnu. Imeli smo veliko skalo, ki jo je prineslo z Jelovi-ce pri Kropi na Gorenjskem. Sedela sem na njej, tolkla in gledala, kako se odlomi in kaj se notri skriva.

Nadja Zupan Hajna

■ Pomislil sem, da ste že od nek-daj tudi speleologinja, še po-sebej, ker delujete na kraškem področju, kjer imamo izrazito veliko jam.

V Postojno sem prišla, ker sem bila povabljena v Inštitut. V Ljubljani sem zaključevala študij in na izbiro sem mi je ponudilo več zaposlitev – naj ostanem tam, grem na Ravne na Koroškem ali Inštitut v Postoj-ni. Geolog dr. Rado Gospodarič je takrat delal na Inštitutu za razisko-vanje krasa in potreboval nekoga, ki bi raziskoval minerale v kraških

ne delujejo. Menite, da bi mora-li za kras sprejemati drugačna merila?

V Sloveniji imamo zelo dobro za-konodajo, samo ljudje je ne izva-jamo dobro. Vsako okolje ima za-radi svojih geoloških, hidroloških in podnebnih dejavnosti drugačne lastnosti. Že pri nas ločujemo alp-ski in dinarski kras. Krasa na severu Kanade ali v Egiptu ne moreš pri-merjati, zato ne moreš imeti enakih meril. Kitajci skušajo zanj vpeljati svetovne ISO-standarde, lani so ustanovili komisijo. Vanjo so pova-bili države, ki so za to pripravljene nameniti finančna sredstva. Slove-nija pa ni zainteresirana. Če bi po-stojnski inštitut sodeloval, bi morali plačevati za tamkajšnje delo. Tega si kot javna inštitucija ne moremo privoščiti.

■ Prihodnje leto bo zelo pomemb-no za kras, kajne?

Naslednje leto bo Mednarodno leto jam in krasa. Organiziramo ga z Mednarodno speleološko zvezo UIS, pri kateri delujem kot blagajni-čarka. Sem tudi uradna zastopnica zveze, ker je registrirana v Sloveni-ji. Ustanovljena je bila leta 1965 in ima sedež v Postojni. Mednarodno leto organiziramo skupaj z Inšti-tutom in drugimi mednarodnimi organizacijami, da bodo ljudje po-leg lepot krasa spoznali tudi slabe stvari, ki se dogajajo. Na Kitajskem izginjajo zaradi kamnolomov cele pokrajine, podobno tudi drugod po svetu. Velik problem je intenzivno kmetijstvo; zaradi prekomernega gnojenja in uporabe pesticidov gre vse v podzemlje in potem na izvire pitne vode. Po svetu je 90 lokacij pod Unescovo zaščito in geopar-kov, povezanih z jamami in krasom.

■ Se v Sloveniji že poznajo kakšni slabi vplivi na kraško okolje?

Ljudi želimo izobraziti – če kras uničuješ, potem za teboj ne ostane nič, onesnažiš vodo, uničiš poseb-no in raznoliko podzemno življe-nje. Moramo paziti, da ne pustimo prevelikega negativnega odtisa tudi v podzemlju. V nekaterih naših ja-mah je veliko smeti. Ljudem je lažje vreči vse v neko brezno, kot pa od-peljati na deponijo. Ljudje mislijo, da onesnaženja ni, ker tega ni na

Geologinjo Nadjo Zupan Hajna je v Postojno privedlo delo na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Pravi, da zelo rada podaja svoje znanje, nova odkritja iz krasoslovja predstavlja namreč po celem svetu. Ukvarja se s promocijo krasa, med drugim je sodelovala pri pripravi razstave EXPO pri Postojnski jami in je članica številnih organizacij. Leta 2006 je postala prva ženska na položaju predsednice Slovenskega geološkega društva, na kar je izredno ponosna. Slovenska znanost na področju krasoslovja je pi-onirska. Z razumevanjem krasa smo v zadnjih tridesetih letih naredili res velik korak, pravi Nadja. S kolegi je odkrila kraške pojave na Marsu, v Sne-žni jami izračunala starost Alp, v jami nad izvirom Timave na Krasu odkrila najstarejšo naplavino. Ko gre za darila, je verjetno najmanj zahtevna oseba na svetu. Prizna, da jo najbolj razveseli nekaj metrov jamskega blata.

jamah. Nekako sta se z mojo pro-fesorico dogovorila, da sem prava oseba za to. Takratni predstojnik In-štituta je bil malo zgrožen, češ kaj dela tu geologinja, ženska, pa še ja-marka ni! Speleologinja nisem bila, šele potem sem iz čiste radovedno-sti začela hoditi v jame.

■ Ste potem vi »nalezli« za jamar-stvo še moža in otroke?

Moža sem spoznala na Inštitutu, tam je urejal Kataster jam. Otroke sva že od malega vlekla v jame. Hčerka je imela le sedem mesecev, ko je šla prvič v jamo pod Predjam-skim gradom. Fantoma so postale preumazane, začela sta se ukvarjati s plezanjem in z atletiko. Punca pa je ostala pri jamarjih. Mož je sicer jamar že približno 50 let.

■ V prejšnji številki Postojnskega prepiha je Matej Kržič izposta-vil, da nam je Evropska unija zapovedala uvedbo določenih vodovarstvenih sistemov, ki pa zaradi specifike kraškega okolja

12

M a r e c 2 0 2 0

površju. Predvsem je cilj ozaveščanje ljudi. Zakone imamo zelo dobre, a ne-kateri so v konfliktu ali pa jih ne izva-jamo.

■ Interes za naše jame je vzniknil tudi pri vesoljskih agencijah, gostili smo astronavte.

Tole je zanimivo. Leta 2008 sem bila v Bergnu na Geološkem kongresu. Ko sem imela čas, sem šla poslušat preda-vanja o vesolju. Spoznala sem nekega Italijana in skupaj sva na Marsu odkrila krasu podobne pojave, le da niso na apnencu, ampak na sadri. Delali smo analize posnetkov ter našli vrtače in vhode v jame. To smo tudi objavili. Dr. Dušan Petrač iz Krope, prijatelj mojega očeta, je delal pri Nasi. Nesla sem mu članke s temi odkritji in posredoval jih je kolegom. Povedal mi je, da odkritij ne bodo priznali, ker Nasa tega ni na-šla sama. Objavljeno pa je, tudi vse več citatov. Ja, poleti so v Kačno jamo prišli astronavti Evropske vesoljske agencije, da so v živo trenirali, kako se znajti v ekstremnih pogojih.

■ V Sloveniji naj bi imeli več kot 12.000 jam …

Zdaj jih je znanih že več kot 13.400! Veliko jam se najde, odkar imamo la-sersko poskenirano območje Slovenije in so LiDAR podatki prosto dostopni na spletni strani Agencije za okolje pod imenom Atlas okolja. Mogoče je narediti 3D model reliefa, na katerem so razpoznavni kraške oblike in vhodi v jame. Na podoben način smo iskali jame na Marsu, a tam iz satelitskih po-snetkov. Najprej pogledaš model po-vršja na računalniku in nato preveriš v naravi, ali je tam res jama. Da se vpi-še v Kataster jam, mora imeti več kot 10 metrov. Lani in pred dvema letoma smo s kolegi iz Anglije preskenirali s te-renskim LiDAR-jem Škocjanske jame in Divaško jamo. Imamo 3D model obeh jam, natančen do 0,1 metra.

■ No, po podatkih Agencije za okolje imamo za turizem urejenih le 22 jam. Kako vi gledate na speleološki turizem?

Današnje smernice Unesca so take, da dediščina ni popolnoma zaščite-na, mora se pokazati ljudem. Najbolj množične destinacije so prav Unesco-ve. Zato je treba paziti, kako to urav-notežiti. Omejiti število obiskovalcev? Določene točke moraš pustiti turizmu

Skejt, nadobudni mladeniči in mladenke ter ščepec dobre vo-lje so prave sestavine za nov recept Tiborja Repa. V začetku marca je namreč zakuhal tečaj skejtanja za lokalne šolarke in šolarje. Tibor se zadnje čase predstavlja predvsem s kuhar-skimi fudzini; v Prepihu smo podrobneje predstavili njegovo kuharsko plat. Že več kot tri desetletja pa tudi skejta. Ta šport se je razvil iz surfanja, pravi Tibor. Najpogosteje ga seveda povezujemo s subkulturo. Letos ga bodo premierno predsta-vili na tokijskih olimpijskih igrah. »Mislim, da bo to dobro za razvoj skejtanja v manjših krajih. S tega vidika to podpiram,« meni Tibor.

»Ko sem bil mlajši, sem vedno želel, da bi mi kdo kaj pokazal,« in iz te želje je nastala šola skejtanja, da bo Tibor Rep svoje dolgoletne izkušnje prenesel na mlajše. Na prvi marčevski ponedeljek je imel dva bodoča skejterja z razredne stopnje osnovne šole, v sredo pa še dva s predmetne stopnje. V uvo-dnih urah jim je pokazal, kaj mora imeti dober skejt, predstavil zabavne načine ogrevanja in različne tehnike, s katerimi se bodo priučili ravnotežja. Vsi že sedaj obetajo veliko. Cilj je, da »bodo dobili motivacijo, da bodo v prostem času ponavljali trike, ki si jih bomo zadali na uri,« dodaja Tibor. Ker so padci del tega športa, pride prav tudi zaščitna oprema.

Tečaji skejtanja so sicer zaradi nevarnosti širjenja nalezljivega koronavirusa do preklica odpovedani. V tem času pa Tibor na elektronskem naslovu tibor@repeat.si še naprej sprejema prijave vseh šolark in šolarjev, ki bi se radi zapeljali po igrišču Osnovne šole Antona Globočnika. Pripravljen je tudi na indi-vidualna srečanja, ko bo to le mogoče.

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Janez Mandeljc.

Tibor želi svoje znanje skejtanja prenesti na mlajše.

NA OBISKU / ZANIMIVOSTI

in skrbeti, da so čim manj uničene. V Postojnski jami je že 200 let masov-nega turizma, a je kljub temu še ve-dno lepa. Kdorkoli pride v Škocjanske jame, je navdušen. Tudi jamarji, ki so videli kitajske jame velikih dimenzij, ostanejo širokih ust. Izmerili smo, da je Martelova dvorana v Škocjanskih jamah po prostornini enajsta dvorana na svetu in druga v Evropi, saj meri 2,55 milijona m3 – takoj za Salle de la Verna v francoskih Pirenejih. Da ne bi kdo slučajno verjel, da je večja Velika jama v Briščikih – takoj čez mejo v Italiji!

■ Odkritja lahko datirate s paleoma-gnetno metodo. Ob tem je vredno omeniti, da strani neba niso bile vedno tam, kjer so sedaj. Kakšne so posledice teh premikov?

Zadnji obrat magnetnega pola, ko sta se zamenjala sever in jug, je bil pred 780.000 leti. To se je dogajalo skozi celo zgodovino in se še vedno dogaja. Podnebne spremembe so zelo vezane na spremembe magnetizma. Obstaja-jo tudi kratke »ekskurzije«. Ena takšna zelo močna je bila 110.000 let nazaj, pa tudi 40.000 let nazaj. Pol samo zaniha, sever in jug se le za tisoč ali par tisoč let zamenjata. Trenutno magnetno polje slabi; ni znano, ali se bo ustavilo ali obrnilo. Takrat se lahko obrne tudi podnebje. Na te obrate so vezane tudi ledene dobe.

■ Kako pa izgleda vaša najljubša jama?

Zame ni pomembno, kako lepa je, am-pak tista umazanija in blato, ki ju nihče ne mara. Rada se valjam po blatu, ker iz njega izveš veliko stvari. Več ga je, bolj sem vesela. To pomeni, da leži v pla-steh, tako ga je reka v preteklosti nosila v jamo. V njem dobiš podatke o starosti naplavin in jame, različne fosile, izveš, kakšno je bilo takrat podnebje, koliko je bilo vode. V času ledenih dob, ko je bilo podnebje mrzlo, kapniki niso rastli. Takrat je manj vegetacije, manj oglji-kovega dioksida, manj raztapljanja, in v jamah manj kapnikov. Zato tudi v vi-sokogorskih jamah ni kapnikov. Danes so v naših jamah kapniki večinoma svečaste oblike; včasih so bili veliki in razkošni, takšni pa sedaj rastejo v zelo toplih tropskih območjih.

Besedilo: Jaka Zalar; fotografija: Tomaž

Penko.

»Skejtanje je druženje«S temi besedami je Tibor Rep predstavil šport, s katerim se tudi v našem okolišu ukvarja nemalo mladih. V začetku meseca so se pričeli na igrišču Osnovne šole Antona Globočnika enourni tečaji za osnovnošolce. Tik preden se je začel koronavirus neza-držno širiti še v naši državi, je Tibor izvedel prvi dve uri.

13

M a r e c 2 0 2 0

Poezija ustvarjanja

V okviru Društva invalidov Postojna že skoraj dvajset let deluje tudi krožek ročnih del. Vanj je včlanjenih od deset do petnajst žensk različnih starosti, žal ni med njimi nobenega moškega. Zbirajo se vsak torek popoldne od 15. do 18. ure v prostorih Društva invalidov Postojna v pritličju »Primorke«. So zelo odprta druščina in medse rade sprejmejo vsakega, ki si želi druže-nja in ustvarjanja.

Prisrčno so sprejele tudi nas. Najprej so nam pokazale svoje stvaritve; ob njih nam je za-stal dih. Navdušili sta nas njihova raznolikost in izdelava. Vsaka zase terja spretne roke ter veliko veliko potrpljenja, zbranosti, natančno-sti, vztrajnosti, domišljije in estetski čut – ne le pri zbiri motiva in materiala, marveč tudi pri ustvarjanju izdelka.

Med tistimi, ki pridno ustvarjajo že dvajset let, je Tomislava Lutar Delost. Dve desetle-tji je vodja oziroma mentorica krožka. Njena poglavitna naloga je, da najde za izdelovanje raznovrstnih predmetov nove tehnike in mate-riale, jih predstavi članicam krožka in jih nauči izdelave. Sama najrajši ustvarja v tehniki per-gamano. Zanjo je potrebno posebno orodje, podobno svinčniku, ki ima kovinsko kroglico različnih debelin. Z njim drsa po pavs papirju in tako izoblikuje slike, ki delujejo kot nizki relief. Uporablja tudi pero z eno ali več iglicami in z njim izdeluje čipkast okvir slike. Izdelek je kot prefinjena čipka iz papirja izredno estetski.Tudi Majda Blaži deluje v krožku že od same-

DOGODKI

Posebni otroci so povezali svet29. februar se ponovi le na vsaka štiri leta, zato ni zgolj slučajno tudi dan, posvečen redkim bo-leznim. Nanje, predvsem pa na bolnike, ki se z njimi soočajo, že več let opozarjajo tudi pohodi z rdečimi baloni po vsem svetu. Letos je medob-činsko Društvo prijateljev mladine Po-Pi povabi-lo na sprehod po Postojni vse, ki si želijo, da bi predvsem otroci s posebnimi potrebami in bole-znimi dobili enakovredno mesto v družbi.

Rdeči baloni so simbol za ljubezen in sprejema-nje drugačnosti, z njimi v rokah pa so se udele-ženci sprehodili po mestu vse do Titovega trga in tam dogodek zaključili s krajšim kulturno-za-bavnim programom. Tatjana Rant iz društva Po-Pi meni, da si zlasti otroci s posebnimi potrebami zaslužijo še več

SPRETNE ROKE

ga začetka. Predvsem se posveča izdelavi rož iz raznobarvnih najlon nogavic. Za te izdelke potre-buje žico različne debeline, to utrdi z močnejšim sukancem, nato pa oblikuje rože, liste ... Izredno rada oblači tudi steklenice za različne svečanosti.Fani Konobelj Rebec slovi po tem, da pozna in izdeluje predmete v »sto in eni« tehniki, a se najraje posveča pickpointu – tehniki prebadanja in vezenja na papir. Najprej naredi na papir šele-shamer s prebadanjem luknjice, tako da ustvari motiv, potem pa z iglo in s tanko nitjo za vezenje (lahko je tudi svetleča) povezuje luknjice ali iz ene točke vse ostale in jih križa ali z vsako točko po-sebej …Zorka Pavlovčič se zelo rada poigrava s tehniko decoupage. Na gladko površino (steklo) nalepi ri-žev papir različnih barv, nato nalepi nanj še motiv, izrezan iz serviet.Helena Šabec najraje izdeluje »škatlice in knjiži-ce presenečanja« in potrebuje zanje fotokarton.

pozornosti. »O njih se premalo govori, premalo se jih vključuje, včasih se sploh ne zavedamo, da so med nami. Zato smo se odločili, da naredimo dan prav zanje in za njihove družine, saj so za-radi otrok pogosto zaznamovane, ter povabimo tudi ostale otroke z njihovimi starši.« Otroci, ki

se s svojimi sicer malo drugačnimi vrstniki ne družijo, imajo tako priložnost, da jih spoznajo, premagajo morebitni strah in se otresejo pred-sodkov.

Besedilo: Mateja Jordan; fotografija: arhiv Občine.

Okrasne motive izreže na strojček sizzix – hro-šček s šablonami, ki se jih lahko nabavi. Okra-sne motive nalepi na osnovo. Barbara Gros je članica krožka eno leto. Pove-dala je, da za zdaj še ni zelo spretna, a se trudi in s pomočjo članic ustvarja po svojih najbolj-ših močeh. »Zelo veliko sem se že naučila, a predvsem sem rada v njihovi družbi. Zdi se mi pomembno, da se lahko, ko te prizadene bole-zen in posledično postaneš socialno izključen, po eni strani družiš, po drugi pa se počutiš ko-ristnega, ker ustvarjaš.« Havushe Ahmeti je članica krožka le ne kaj mesecev, a že pridno ustvarja, predvsem rada kvačka zahtevnejše predmete (košarice) iz vol-ne in bombaža.Zelo pridno ustvarjata tudi Marjetka Gombač in Danijela Tegelj; obe se tokratnega srečanja nista mogli udeležiti.Predsednica Društva invalidov Postojna Ju-lija Kastelic jih zelo rada obišče in jih podpira, saj prav krožek ročnih del uspešno predstavlja društvo.

Več kot dve uri dolgo druženje bo ostalo ne-pozabno, ker so vse ženske neverjetno pozi-tivne osebe, polne energije, dobre volje, de-lovne, prijazne …

Članice krožka ročnih del iz Društva invalidov Postojna vabijo vse bralke in bralce na ogled svojih del v različnih tehnikah v Mercator cen-ter v Postojni 10. in 11. aprila od 8. do 20. ure.

Besedilo: Gabriela Brovč; fotografija: Foto Atelje

Postojna.

Udeleženci pohoda so se z rdečimi baloni v rokah sprehodili po mestu.

Članice krožka ročnih del pri Društvu invalidov ustvarjajo raznolike in unikatne izdelke.

14

M a r e c 2 0 2 0

DRUŠTVA

Rotary klub Postojna Cerknica

Za družino iz Postojne, ki ji je Rotary klub Postojna - Cerknica pred kon-cem lanskega leta v celoti obnovil stanovanje, so bili božično-novoletni prazniki nepozabni. Klub je od ustanovitve v letu 2016 pomagal že več socialno ogroženim ljudem in nadarjenim mladim, da bodo lahko sledili svojim sanjam. Z odmevnimi okroglimi mizami in predavanji tudi oza-vešča javnost in spodbuja javno razpravo o aktualnih družbenih vsebi-nah. Tik pred izbruhom pandemije koronavirusa je organiziral predavanje zdravnice Karmen Pahor o novi bolezni. Aktualna vsebina predavanja je objavljena tudi na spletu. Rotary klub Postojna - Cerknica ima smele na-črte tudi za naprej.

Ustanovljen je bil v septembru 2016. Največ zaslug za združitev dvajsetih ustanovnih članov ima prvi predse-dnik kluba Uroš Likar. Klub je vpi-san v register društev s sedežem v Postojni in vključen v mednarodno zvezo Rotary Club International, povezuje pa se še z drugimi klubi v Sloveniji v okviru Rotary District 1912 in z njimi sodeluje. »Ključno poslanstvo Rotary kluba Postojna - Cerknica je druženje članov, ki so jim skupne vrednote rotarijanstva, prijateljstvo in občutek za sočlo-veka. Druženje ima potrditev volje vseh članov, da storimo nekaj do-brega – bodisi z dogodki, namenje-nimi izobraževanju in ozaveščanju v javno dobro, bodisi z dobrodel-nimi aktivnostmi za pomoč druži-nam, predvsem mladim v stiski,« pojasni aktualni predsednik kluba Branko Milharčič.

Humanitarne dejavnosti

Že na prvi dobrodelni prireditvi ob ustanovitvi kluba so zbrali sredstva za pomoč dvema družinama iz ob-čin Cerknica in Postojna ter Osnov-ni šoli Rakek. V dobrodelnih priza-devanjih želi klub pomagati tako, da omogoči z zbranimi sredstvi pomoči potrebnim posameznikom in družinam pogoje za dostojnej-še življenje, šolanje, zdravljenje … Posebno pozornost namenjajo lju-dem s posebnimi potrebami, da jim pomagajo pri odpravljanju ovir v vsakodnevnem življenju. V svojih dobrodelnih akcijah so poslali med drugim dvakrat na organiziran od-dih na Debeli Rtič otroka s posebni-mi potrebami skupaj s spremljeval-cem, pomagali družini z otrokom s posebnimi potrebami iz Ilirske Bistrice, donirali sredstva za enote-

densko letovanje treh starostnikov na Debelem Rtiču, za obnovo Voj-kove koče na Nanosu …

Najbolj pa so zbrana sredstva oplemenitili v lanski dobrodelni akciji obnove stanovanja socialno ogroženi družini iz Postojne. Sred-stva so začeli zbirati v septembru na dobrodelnem koncertu z Alen-ko Godec, ansamblom Tik-tak in glasbeniki z Osnovne šole Rakek. Pri njihovem zbiranju je poma-galo več kot 120 obiskovalcev z obiskom koncerta, v akcijo pa se je vključilo 75 različnih donator-jev. Več izvajalcev del je svoje delo opravilo brez plačila za dobrobit pomoči potrebne družine, nekate-ri so prispevali še material. Celotna vrednost izvedenih del je presega-la dvajset tisoč evrov.

Tudi v bodoče si bodo prizadevali, da bi svojo pomoč usmerili pred-vsem v pomoč ljudem s posebnimi potrebami, nadarjenim otrokom in mladostnikom, ki nimajo material-nih pogojev, da bi razvili svoje ta-lente. Pri tem sodelujejo z Območ-no organizacijo Rdečega križa in s Centrom za socialno delo. Načr-tujejo večletno pomoč pri šolanju dvojčkov s posebnimi potrebami.

Ozaveščanje in spodbujanje družbeno aktualnih razprav

Rotary klub Postojna - Cerknica je v svojem štiriletnem delovanju or-ganiziral več predavanj in okroglih miz ter na ta način spodbujal širšo družbeno skupnost k razpravam o aktualnih in perečih družbenih vprašanjih in ozaveščal javnost v regiji. Pri tem mu pomagata tudi

medijska partnerja Studio Proteus in Radio 94. Odmevalo je predava-nje dr. Janje Kogovšek o vodnem sistemu našega področja; klub ga je organiziral v Ravbarjevem stolpu v Planini. Lani je bila v dvorani Šol-skega centra Postojna dobro obi-skana okrogla miza o krožnem go-spodarstvu z udeležbo eminentnih vodilnih slovenskih strokovnjakov. Članica kluba zdravnica Karmen Pahor je izvedla več predavanj s področja zdravstva – na primer o postopkih oživljanja, o otroški pa-ralizi (globalnem projektu Rotary International, ki je pripeljal do sko-rajšnje eridifikacije poliomelitisa) in problematiki cepljenja. Njeno najnovejše predavanje o koro-navirusu je posnela ekipa Studio Proteusa in je za ogled na voljo na spletnih straneh Studia Proteus, Radia 94 ter YouTube in Facebook. Predsednik kluba Branko Milhar-čič je med letošnjimi načrti nave-del še okroglo mizo o klimatskih spremembah. Nanjo bodo povabili vodilne slovenske strokovnjake, predstavnike pristojnih ministr-stev, lokalnih skupnosti in gospo-darstva.

Omeniti velja še večletna prizade-vanja nekaterih članov kluba pri organiziranju in izvajanju izobraže-valnih aktivnosti Centra sodobnih tehnologij v okviru Šolskega centra Postojna.

Pri zbiranju sredstev pomagajo podjetja in posamezniki

Sredstva za delovanje kluba in ure-sničitev načrtovanih dejavnosti

pritekajo iz članarine in donacij. Obiskovalci dobrodelnih prireditev pomagajo že z nakupom vstopnic, velik delež pa predstavljajo pri do-nacijah prispevki podjetij iz regije.

Predsednik kluba Branko Milharčič pove, da se povečuje tudi število donacij posameznikov, ki opaža-jo, da klub deluje odprto in zau-panja vredno. Zato v prepričanju, da bodo njihova sredstva dejansko namenjena za pomoč ljudem v stiski, prispevajo svoj delež. Pred-sednik kluba se iskreno zahvaljuje za zaupanje in sodelovanje prav vsem, tudi prizadevnim članom kluba.

V štirih letih se ta ni zelo razširil (zdaj ima 21 članov), razširilo pa se je področje njegovega delovanja. Pred Brankom Milharčičem sta ga vodila še Uroš Likar in Zoran Trošt. Aktualni predsednik, ki se mu man-dat izteče v letošnjem juniju, z ve-seljem napoveduje, da bo vodenje prevzela Karmen Pahor.

»Delovanje Rotary kluba Postoj-na - Cerknica želimo dvigniti na raven, ki bo omogočala njegovo prepoznavnost na celotnem po-dročju Primorsko-notranjske regije. Z osebnim zgledom želimo doseči, da bo članstvo v klubu dejansko čast in ponos vsakega člana. Torej se želimo družiti in s tem storiti tudi dosti dobrega za vse okoli nas,« sporoča Milharčič in vabi vse, ki bi želeli sodelovati, da se jim pridru-žijo.

Besedilo: Ester Fidel; fotografija: arhiv

kluba.

Rotary kluba Postojna – Cerknica je lansko jesen v celoti obnovil stanovanje socialno ogrožene družine iz Postojne.

15

M a r e c 2 0 2 0

Širokousti pust nas je tudi letos nasmejal

V dneh, ko se soočamo z izrednimi razmerami, se zdijo vonj po pustnih krofih, zvoki zvoncev kurentov in pisane oprave maškar, ki poplesujejo ob taktih domače godbe in naznanjajo najbolj nori čas v letu, že zelo oddaljen spomin. Pa vendar si letošnja pustna povorka (po ulicah našega mesta se je vila že pred mesecem dni) zasluži našo pozornost. Organi-zatorji ene izmed najbolj množičnih prireditev v občini – člani Turistič-nega društva Postojna so priredili na pustni torek, 25. februarja, skupaj s prijatelji že 49. pustovanje.

Letošnja pustna povorka – njen osrednji pokrovitelj je Občina Po-stojna, pomagajo pa še Zavod Zna-nje Postojna, Zavarovalnica Triglav, Spar, Krajevna skupnost Postojna in mnogi drugi – je bila v zadovolj-stvo organizatorjev in obiskovalcev v primerjavi z nekaterimi prejšnjimi bogatejša in številčnejša. Predsta-vilo se je preko petnajst domačih in tradicionalnih etnoloških sku-pin oziroma okoli 600 nastopajo-čih. Prvič je bila udeležba povorke mednarodna, saj sta se domačim šemam pridružili skupini Lako ćemo in Pikiči iz Turističke zajedni-ce Rijeka. Še posebej so v društvu veseli »večje udeležbe domačih otroških in drugih skupin z inova-tivnimi, novodobnimi in aktualnimi temami.«

Pustne maske so se zbrale na par-kirišču pri turistično-informacij-skem centru pri Mercatorju in se po Tržaški cesti podale do Titove-ga trga. Za zastavonošo, logaški-mi mažoretkami in postojnskimi godbeniki – letos so se odeli v

živalske preobleke, so se v tekmo-valnem delu programa predsta-vile domače skupinske maske ter si z izvirnimi vsebinami in s svojo sproščenostjo prislužile aplavze občinstva. Še pomembneje je, da so uspele prepričati tudi pustno komisijo, ko je odločala o najbolj-ših ter podelila denarne in praktič-ne nagrade.

Prvo nagrado so letos ponovno do-bili postojnski gasilci; staro in mla-do, predvsem pa komisijo so nav-dušili z legendo o Soviču. Skupina Mateje Premrl s prijatelji – poime-novali so se Podnebni troli, v skrbi za naše občutljivo kraško okolje pa celo zagrozili z neusmiljenim ma-ščevanjem, ter člani PGD Stude-nec – ti so združili moči s člani KS Hrašče in Hrenovice ter predstavili propadlo Adrio Airways, so si delili drugo nagrado. Deljena je bila tudi tretja nagrada. To sta dobili skupina iz Vrtca Postojna in pustna sek-cija Kulturnega društva Slavina; prva s predstavitvijo skrivnostnega podzemnega sveta, druga z razi-

grano Jakobovo čredo. Nagrade so prejele tudi ostale tekmovalne sku-pine, ker seveda niso bile od muh, saj so tudi te prepričljivo izkazale svojo drugačnost, barvitost, temat-sko obarvanost in razigranost. To so bili postojnski potapljači, varuhi malih zmajčkov z OŠ Miroslava Vil-harja, člani velike družine Proteus iz Postojne – vanje so se preoblekli uporabniki Doma na Krasu, stano-vanjske skupine Postojna, PUM-O, ŠENT-a (Dnevnega centra Postoj-na) in Točke moči, ter družabne domine iz OŠ Prestranek.

Številne »znane obraze« smo opa-zili tudi med gostujočimi etno-loškimi skupinami; povorki so se letos ponovno pridružili haloške maske iz Okiča, podgrajski škoro-mati, Športno društvo bas šport iz Ilirske Bistrice s svojo pustno šolo

baleta, skupina Pustar iz Grgarskih Raven, odposlanstvo cerkniških pustnih likov z Valvasorjem in nje-govim spremstvom ter redni ude-leženci koranti Grajena pri Ptuju. Z veseljem se jim je priključil tudi postojnski župan Igor Marentič.

Maškare so rajale še pozno popol-dne in zvečer; najprej najmlajše v avli Osnovne šole Antona Glo-bočnika – tam je zanje poskrbela ekipa zavoda Fuldoro, kasneje tudi starejše – te so pustni torek zaklju-čile s pustnim plesom ob glasbi skupine Mr. Jack v Epicovi resta-vraciji Erasmus.

Prihodnje leto bo postojnska pu-stna povorka »srečala« Abrahama.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografija: Srečko

Šajn.

Člani skupine Mateje Premrl s prijatelji – Podnebni troli – so navdušili z izvirnimi kostumi iz naravnih materialov.

Pustovanje mladih družin na Ubeljskem

Na pustno soboto je bilo prešerno tudi v Krajevni skupnosti Veliko Ubeljsko. Tam so že tradicionalno pustovanje pripravile mlade družine.

Vesela druščina preko 30 lepo našemljenih staršev in otrok, med kate-rimi je bilo kar nekaj skupinskih družinskih mask, pa tudi takšnih, ki so jih ustvarjalne mame sešile same, je z obiskom, s pesmijo in harmoniko razveseljevala domačine. Vsi so jih gostoljubno sprejeli in obdarili, po-nekod pa jih presenetili tudi s sveže pečenimi krofi, miškami in flancati. Večurni obhod po vaseh so začeli na Velikem Ubeljskem, druženje pa zaključili s pico v vaškem kulturnem domu.

Izkupiček pustovanja bodo namenili, tako kot vsako leto, za skupen iz-let. VRŽ

Vesela druščina maškar je razveseljevala domačine.

DOGODKI

16

M a r e c 2 0 2 0

KULTURA

ZANIMIVOSTI

Od Himalaje do Nanosa

Postojnčanka Nataša Kocijančič se je odpra-vila na streho sveta – Himalajo prvič pred petimi leti. Takratno dogodivščino, ki se je za-radi rušilnega potresa sprevrgla v eno samo željo po srečni vrnitvi domov, je lansko po-letje nadgradila s ponovnim vzponom na te oddaljene vršace. Nepopisna, v nebo segajo-ča kamnita prostranstva so bila vedno pravi (k)raj za polnjenje nemirnih avanturističnih duš.

Svoja razmišljanja in doživljanja je delila skozi oko fotoaparata 6. marca na potopisnem pre-davanju v prostorih Bara Nanos na Razdrtem. Z manjšo skupino se je avgusta lani podala na treking po indijski Himalaji, najsevernejšem delu države, imenovanem Ladak, bolj zna-nem kot »Mali Tibet«. Cilj njihovega vzpona je bil 6.154 m visoki zasneženi Stok Kangri. Do-živetja na poti, spanje v šotorih na 4.000 me-trih, spopadanje z aklimatizacijo in mrazom, nepričakovanimi vremenskimi spremembami in prečenje 5.000-metrskih prelazov je zači-nila z osebno zmago – vzponom na šesttiso-

čak Stok Kangri. Obiskovalcem je predstavila ep-ski spust s kolesi po serpentinasti cesti s 5.400 m visokega prelaza Kardung do glavnega mesta Leh na 3.500 m. Predavanje se je zaključilo »s sprehodom« po New Delhiju.

V drugem delu večera je sledil kot vedno noč-ni pohod na Nanos ob polni luni. Ščip je tokrat nastopil tri dni po pohodu, vendar je bilo nebo jasno in vidljivost idealna. Tradicionalni pohodi so v petek, do šest dni pred polno luno ali na dan polne lune, od septembra do maja. Ob takih po-gojih pohodniki redkokdaj potrebujejo dodatne lučke. Vzpon se izvede ne glede na vremenske

razmere, predviden čas vzpona je največ 90 minut. Po krajšem postanku v Vojkovi koči na Nanosu sledi spust do izhodiščne točke; tam si udeleženci privoščijo kozarček kuhanega vina v Baru Nanos. Prvi organizirani pohodi s predhodnimi raznolikimi predavanji in z likov-no-fotografskimi razstavami so se začeli pred desetimi leti, in do sedaj se jih je zvrstilo že 110. Nočnega vzpona se udeležuje med 25 in 30 pohodnikov, zadnjega se je zaradi znanih razmer udeležilo osem. Za izvedbo in koordi-nacijo dogodkov skrbi vsa leta Dušan Pavlica.

Besedilo: Marino Samsa; fotografija: Tomaž Penko.

Organizatorji nočnega pohoda na Nanos in potopisnega predavanja v Razdrtem so v začetku marca še uspeli obdržati tradicijo mesečnih srečanj.

Premiera Lažnivke v kulturnem domu Planina

Komedijo Lažnivka sta leta 1987 skupaj napi-sala francoska dramatika Jean-Jacques Bri-caire in Maurice Lasayges. Leta 1991 jo je v Sloveniji v prevodu Aleša Bergerja premierno uprizorilo Mladinsko gledališče ljubljansko. Nepolna tri desetletja od takrat se je komedija premierno vrnila na oder Kulturnega doma v Planini v izvedbi domačega ansambla, Gleda-liške skupine Ščuka. V soboto, 29. februarja, je domača publika dodobra zapolnila dvorano Miroslava Vilharja.

Planina se lahko, tako kot njena matična Gle-dališka skupina Ščuka, vsako leto pohvali z novo odrsko premiero. Režijo je tokrat po-novno prevzela Maja Batagelj, naslovna vloga nepoboljšljive lažnivke Julije je pripa-dla Cilki Blažon. V mrežo vedno novih laži in s tem istočasno neprijetnih situacij znova in znova potiska vanjo zaljubljenega mlade-ga inženirja Patrika. V vlogo situacijsko pre-

izkušanega zaljubljenca je vstopil Martin Kolar. Julijina starša in mlajša sestra Franja se že dol-go zavedajo, da imajo v družini mitomanko – osebo, ki je bolezensko nagnjena k laganju in pretiravanju. Patrik postane sčasoma skozi raz-lične komične zadrege pravi ekspert za medse-bojno ločevanje Julijinih debelih laži, polresnic in skoraj sprejemljivih laži. Ostali igralci so Tina Žnidaršič, Franc Petkovšek, Zdenka Kanoni in Anže Rener.

Uigrana prepoznavna igralska skupina občin-stvo vedno dodobra sprosti, nasmeje in tudi preseneti. Po zaključnem prizoru uro in šti-rideset minut dolge dvodejanke je to izrazilo navdušenje s prisrčnim aplavzom. Ljubitelji gledališča, ki bi si radi ogledali ponovitve pre-miere, bodo zagotovo prišli na vrsto.

Besedilo: Marino Samsa; fotografija: Foto Atelje

Postojna.

Ščuka se je z Lažnivko najprej predstavila domačemu občinstvu, nato še postojnskemu.

17

M a r e c 2 0 2 0

Pobuda Plačaj z verzom ob epidemiji na splet

21. marec je svetovni dan poezije in dan za ak-cijo Plačaj z verzom. Minula leta so se pobudi pridružile tudi postojnske kavarne. Kljub zaprtim lokalom pa to ni ustavilo letošnje akcije, organi-zatorji so jo le predrugačili. Ta se je namreč pre-levila v spletno pesniško pobudo.

Da bi spodbujali branje, pisanje, založništvo in po-učevanje poezije po vsem svetu, je UNESCO pred 21-imi leti razglasil 21. marec za svetovni dan po-ezije. Ob tem dnevu poteka s podporo dunajske pražarne kave Julius Meinl že nekaj let akcija Pla-čaj z verzom. Preprosti zamisli, ko lahko en dan v letu namesto z denarjem plačamo kavo ali čaj v kavarni kar z napisanim avtorskim verzom, se

KULTURA

Dan D tudi z odštekanimi glasbili zveni presežno.

Dan D: 7. marec

Končno smo novomeško zasedbo Dan D dočakali tudi v Postojni. Na predvečer dneva žena je koronavirus že omejil javne priredi-tve na največ petsto obiskovalcev, zato se je zdelo, da je intimno naravnan koncert Tiho v postojnskem kulturnem domu skrbno načr-tovan antivirusni dogodek.

Novomeška skupina Dan D si je na skoraj četrt stoletja dolgi glasbeni poti pridobila ši-rok krog zvestega občinstva in se trdno za-sidrala med najbolj prepoznavne slovenske rock skupine. Njeni hiti, kot so Ko hodiš nad oblaki, Čas, Voda, Pozitivne misli, Plešeš …, so za mnoge poslušalce brezčasni. Dande-jevci vedno znova presenečajo s samosvojim glasbenim izrazom in z raznolikim glasbenim opusom. Rockerji, ki pod odrom navdušujejo večtisočglavo množico (kot na primer v lan-skem maju v ljubljanskih Križankah), lahko z minimalistično akustično preobleko skladb zaplujejo tudi v mirne vode.

V oktobru in novembru 2012 so na turneji Tiho izvedli sedemnajst klubskih koncertov po različnih koncih Slovenije. Spomnim se izjemnega vzdušja na njihovem koncertu v Hiši kulture v Šmartnem v Goriških Brdih. Zagotovo smo vsi ljubitelji glasbe dandejev-cev mnenja, da je bil ta projekt eden njihovih glasbenih presežkov. Poseben pa je bil tudi zaradi vezi, ki so jih na intimno zasnovanih koncertih ustvarjali z občinstvom. “Turneja Tiho nas je ponovno zbližala, ločnica med nami in vami se je zabrisala,” so takrat zapi-sali na svoji spletni strani. V letu 2012 so Po-

stojno žal zaobšli. Verjetno zato, ker so izbirali klube, ki sprejmejo največ 200 ljudi. Toda po dobrih sedmih letih se je vse postavilo na svoje mesto. Čeprav so dogovori za nastop potekali že nekaj časa, se je zdelo, da so prišli dandejev-ci v postojnski kulturni dom takrat, ko so njihovi zvesti poslušalci potrebovali glasbeni antivirus. Tomislav Jovanović - Tokac, Dušan Obradi-novič - Obra, Marko Turk - Tučo, Nikola Se-kulović in Boštjan Grubar so nadoknadili vse in zadovoljno občinstvo jih kar ne bi izpustilo z odra.

Katja Jordan, vodja Kulturnega doma Postoj-na, je imela pri načrtovanju datuma koncerta v mislih praznik dneva žena. Tokrat ga je v precej-šnji meri zasenčil koronavirus, a Tokac vendarle ni pozabil na voščilo vsem ženskam: »Rože so za 8. marec OK, ampak mi vam želimo pošteno plačilo za vse delo, ki ga opravljate.«

Akustične preobleke znanih skladb, ki so jih izve-dli na milo rečeno nekonvencionalnih glasbilih,

kot so ribežen, steklenice, kuhalnica, zvonč-ki, bisernica, ukulele, bariton …, so izzvene-le pristno, čisto in sveže. Besedila nekaterih skladb, na primer Pozitivne misli, so dobila ta večer globlji pomen. Koncert je izzvenel Tiho, a močno. No, tudi zabavno, na primer ob spodbudnem preganjanju koronavirusa, še zlasti pa ob Obrovem solo vložku na bari-tonu, ki je nasmejal celo dvorano. Verjamem, da je tudi dandejevcem zlezlo navdušeno ob-činstvo pod kožo in jih bomo v Postojni še kdaj slišali v živo.

Do naslednjega koncerta v živo bomo večkrat poslušali glasbo z njihovih ploščkov, zagoto-vo jih ujamemo tudi na radijskih frekvencah. Morda nam v dneh, ko smo bolj ali manj pri-klenjeni med štiri stene, tudi televizija postre-že s kakšnim posnetkom njihovega koncerta ali ponovitvijo serije Jezero, ki v uvodni špici prinaša skladbo skupine Dan D Ona sanja.

Besedilo: Ester Fidel; fotografija: Valter Leban.

je lansko leto pridružila Mlečna kavarnica. Letos je napovedal sodelovanje postojnski Bar Bor. A izbruh koronavirusa je akcijo v tradicionalni obliki na žalost preprečil, zato se je preselila na splet.

Organizatorji so pripravili pobudo za instapoezi-jo. K natečaju so povabili vse polnoletne uporab-nike družabnega omrežja Instagram, da objavi avtorskega verza na svojem profilu dodajo ključ-nika #placajzverzom in #natecaj2020. Na kon-cu nameravajo izbrati deset ustvarjalcev, katerih verzi bodo objavljeni v posebni zbirki. Avtorji se lahko nadejajo tudi denarne nagrade v vrednosti 150 evrov. Zaradi razglasitve epidemije so orga-nizatorji razširili pesniško pobudo še na Face- book in jo podaljšali prav do 21. marca.

Tradicija sedenja v kavarnah ob opojni skodelici tople kave se je vsaj za kratek čas preselila v udo-

bje našega doma. To pa ne pomeni, da se s tem ne more preseliti še naša ustvarjalnost. Prepriča-ni smo, da so se spletnemu pesniškemu ustvar-janju pridružili tudi nekateri občanke in občani Postojne. Če kdaj, lahko zdaj pokažemo moč besed, bodisi kot prikaz duha časa bodisi z nekaj verzi, ki nas v težkih dnevih bodrijo. Razglasitev zmagovalcev bo 6. aprila; v komisiji je med dru-gimi tudi znani prekmurski pesnik Feri Lainšček.

Jaka Zalar

18

M a r e c 2 0 2 0

SMUČANJE

Po zimi, ki zimskim športom ni bila naklonjena, so ukrepi, povezani s preprečevanjem širjenja korona virusa, postavili piko tudi na smučarsko tekmovalno sezono. Vse preostale načrtovane tekme so bile namreč odpovedane.

Pokal Notranjsko-primorske regije se je končal po štirih tekmah (od predvidenih šestih), Primor-ski pokal pa po dveh (od predvidenih treh). Prav tako so bile zadnje tekme za Pokal Nordica Do-bermann na državni ravni izpeljane prvi konec tedna v marcu. V tem tekmovanju je delež od-povedanih tekem v celi sezoni še večji.Za povzetek sezone in rezultate v skupnih se-števkih bo čas kasneje, saj so moči zdaj usmer-jene na druga področja. Skupne rezultate razgla-sijo običajno na srečanjih tekmovalcev, trenerjev in staršev iz vseh klubov posameznega sklopa

Primorska poje prehitela virus

Koronavirus je začasno zaustavil 51. revijo pevskih zborov Primorska poje. Še preden pa so se razmere zaostrile, so primorski pevski zbori le nastopili v Kulturnem domu Postojna. Za izvedbo koncerta so s skupnimi močmi poskrbeli v postojnski območni izpostavi Javnega skladba Republike Slo-venije za kulturne dejavnosti in Zvezi pevskih zborov Primorske. Popol-danski dogodek je na prvi marčevski dan povezovala Silva Bajc.

V MCP-ju razstava Likovne šole STIL

V prostorih Mladinskega centra Postojna so še do aprila na ogled likovna dela mladih ustvarjalcev, nastala na delavnici v letošnjem šolskem letu. Odprtje razstave je potekalo 9. marca.

Ko je Janja Konestabo lani kot prva ženska v polstoletni zgodovini Zve-ze pevskih zborov Primorske sedla na položaj predsednice Zveze, si niti ni predstavljala, kako zahteven mandat je pred njo. Tudi revija zbo-rov Primorska poje je zaradi gro-žnje koronavirusa odpovedala več nastopov. A predsednica ne bo vr-gla puške v koruzo, saj pravi »tako se začne, to so izzivi.« Njeni cilji o čezmejnem povezovanju zborov so za ta čas nekoliko težje uresničljivi. Odpadle nastope bodo skušali na-domestiti; za zdaj se še dogovarjajo o možnih datumih, ki jih bodo prila-godili danim razmeram.

Vendarle pa so izvedli uvod v revijo pevskih zborov; ta se je začela 28. februarja v vili Vipolže. V nedeljo, 1. marca so zbori nastopili tudi v po-stojnskem kulturnem domu. Prav ti-stega dne je minilo natanko 50 let od krstnega večera prve revije. Na odru so se zvrstili Mešani pevski zbor Društva upokojencev Cerkno, Mo-ški pevski zbor Anton Klančič Mi-ren, Moški pevski zbor Dornberk

in Lovski pevski zbor Zlatorog iz Vipave. Dogodek je zaključil vipa-vski Komorni zbor Ipavska – »zbor na visoko kakovostnem nivoju«, kot ga je opisala povezovalka dogodka Silva Bajc. Na programu sta bila na-povedana še puljski Mešani pevski zbor Encijan in Ženski pevski zbor Justin Kogoj Dolenja Trebuša, a sta postojnsko postajo zaradi bolezni izpustila. Koncert si je ogledal član upravnega odbora Zveze pevskih zborov Primorske Janez Mizgur. »Obisk je bil – v nasprotju s priča-kovanji – večji kot pretekla leta,« je zadovoljno dodala Bajčeva.

Letošnja 51. revija Primorska poje obeležuje sicer več pomembnih obletnic: 100-letnico požiga trža-škega Narodnega doma, 90-letni-co poboja bazoviških junakov in 140-letnico rojstva skladatelja Stan-ka Premrla (ta je uglasil našo držav-no himno). Nadomestni datumi od-padlih koncertov bodo sporočeni naknadno.

Jaka Zalar

Papirnica Stil že dobrih dvajset let organizira likovno izobraževanje za odrasle. V uvodnih besedah je promotorka dolgoletnega pro-jekta Andreja Inocente ponu-dila razlago, zakaj so se tokrat odločili razstaviti dela mladincev starostne skupine od osmega do trinajstega leta. Otroci, ki so se prvotno udeleževali tečajev sku-paj s starši tečajniki, so s svojo sproščeno in spontano ustvar-jalnostjo presegli pričakovanja, da si izdelane barvne projekcije zaslužijo ogled širše javnosti. O pomembnosti likovnega ustvar-janja z usmerjenim spoznava-njem različnih tehnik in pristopov

v zgodnjih letih je dodatno spre-govoril dipl. slikar Žiga Bratoš. S svojim andragoškim in peda-goškim znanjem že leta pomaga tečajnikom Likovne šole Stil.

Dogodek je popestril duo violin Glasbene šole Postojna. Vero-nika Dujmović in Karin Antu-nović sta izvedli Šostakovičev Preludij in irsko ljudsko skladbo. Njuna mentorica je Marinka Ku-kec Jurič. Žive, otroško igrivo nabarvane in slikovito okvirjene slike vsekakor spadajo v ambient Mladinskega centra Postojna.

Besedilo in fotografija: Marino Samsa

Odprtje razstave sta z glasbenim nastopom popestrili Veronika Dujmović in Karin Antunović.

ŠPORT

tekmovanj. To bo ob upoštevanju dejstva, da so zaradi pomanjkanja snega tudi nekatere izpelja-ne tekme potekale v zelo zahtevnih pogojih, pri-ložnost za premislek, kako v bodoče organizirati treninge in tekmovanja, da bo smučanje še na-

prej mogoče približati otrokom, skrbeti za pod-mladek in nadaljevati več kot petdesetletno tra-dicijo organiziranega smučanja na Postojnskem.

Besedilo: Barbara Žitko; fotografija: arhiv kluba.

Smučarji SK Markin se bodo z veseljem spominjali tekme Primorskega pokala v Forni di Sopra, saj so osvojili vrsto pokalov.

KULTURA

19

M a r e c 2 0 2 0

KEGLJANJE

Na kegljiščih v Cerknici, Pivki, Slo-venj Gradcu, Hrastniku in Ljubljani (Bežigrad) je potekalo letošnje mla-dinsko državno prvenstvo tako v posamični konkurenci kot v kom-binaciji. V KK Proteus Postojna so spet posegli po naslovu državnega prvaka, saj je Amanda Zalar (558 podrtih kegljev) v posamični kon-kurenci slavila med mladinkami.

10. mesto je pripadlo Maruški Ogrizek (522). Med mladinci je Žiga Požar (560) osvojil 9. mesto, Tine Vidmar in Nejc Požun sta pristala v spodnji polovici lestvice najboljših. V kombinaciji je Žiga Požar (1764) osvojil sedmo mesto, deseti je bil Nejc Požun (1728), Tine Vidmar, Matevž Vilhar in Anže Cej so bili uvrščeni bolj v ozadju. Pri mladin-kah je Amanda Zalar (1626) osvojila osmo mesto.

Tudi Kegljaška zveza Slovenije je v skladu s priporočilom OKS do nadaljnjega odpovedala vsa tek-movanja v svojem okrilju. Medna-rodna Kegljaška zveza pa je zaradi pandemije novega koronavirusa prestavila tako svetovno prvenstvo kot zaključni spomladanski turnir Evropske lige na veliko poznejša termina.

Dva kroga pred koncem je bilo tako prekinjeno tudi ekipno državno pr-venstvo, v katerem so odigrali 16 krogov. V zadnji domači tekmi so kegljači s 6 : 2 ugnali Ograjco (Lju-bljana). Če bi na koncu ostal sedanji vrstni red, bi Postojnčani (24 točk) osvojili v naši najkakovostnejši ligi

ŠPORT

nepričakovano visoko tretje mesto. Na prvem mestu bi bila Konstruktor (Maribor) in Calcit (Kamnik), oba s po 28 točkami.

Velik uspeh, že kar zgodovinski pa so dosegle kegljavke Proteusa, saj so v zadnji domači tekmi s 7 : 1 ugnale Miklavž in dva kroga pred koncem tekmovanja v 1 A ženski ligi že (prvič) osvojile naslov ekipnih prvakinj Slovenije.

Trenutni vrstni red sezone 2019/20 – zapisala se bo v klubski in po-stojnski kegljaški anale – je nasle-dnji: 1. Proteus Postojna (21 točk), 2. Miklavž (Miklavž na Dravskem polju) (18 točk) in 3. Calcit Kamnik (16 točk).

Besedilo: Brane Fatur; fotografija: arhiv

kluba.

KOŠARKA

Postojnčani so odigrali pred izbru-hom novega virusa in zaustavitvijo vseh košarkarskih tekmovanj dve tekmi. Na gostovanju v Portorožu so izgubili (74 : 66), nato pa jih je na domačem terenu presenetilo še moštvo Ljubljane (70 : 79).

Vsa tekmovanja pod okriljem Ko-šarkarske zveze Slovenija so se zaključila predčasno, saj je ta na izvršnem odboru (potekal je 18. in 19. marca) sprejela sklep o pred-časnem zaključku tekmovanj. Po-stojnčani tako ostajajo v 2. skl tudi naslednjo sezono.

KK Orli je svojo krstno sezono v 4. skl že zaključil.

Obstali so v četrtfinalu; v skupnem rezultatu dveh tekem so bili bolj-ši košarkarji Vrtine Palir-Prebold 2014. Domačo tekmo so Orli izgu-bili (76 : 96), nato pa so v gosteh kot prva ekipa porazili še nepora-žene košarkarje Prebolda (82 : 86). S prvo sezono so Orli lahko zago-tovo zadovoljni, že v naslednji pa bodo lahko storili še korak dlje.

Boštjan Blaško

BALINANJE

Zaradi naraščajočega števila oku-ženih s kronavirusom in skrbi za zdravje tako tekmovalcev in tek-movalk kot sodnikov in ljubiteljev balinanja je tekmovalna komisija pri Balinarski zvezi Slovenije v dogovo-ru z vodstvom zveze sprejela sklep, da se vsa tekmovanja pod okriljem BZS v vseh starostnih kategorijah do nadaljnjega prekinejo. To velja tudi za tekmovanja v posameznih območnih zvezah, torej tudi v OBZ Postojna.

Tekmovanje v Super balinarski ligi, v kateri nastopa tudi BK Postojna, je tako po 16. odigranih krogih (dva kroga pred koncem rednega dela) prekinjeno. Če se ekipno državno prvenstvo ne nadaljuje, bi Postojn-čani pristali med dvanajstimi ekipa-mi na sedmem mestu.

Brane Fatur

NOGOMET

Vsa tekmovanja mladinskih katego-rij na področju Medobčinske nogo-metne zveze Koper zveze (od U-19 do U-9), v katerih tekmuje tudi NK Proteus Postojna, se zaradi preven-tivne zaščite mladih igralcev oziro-ma otrok začasno prekinjena. Prav tako se začasno nepreklicno preki-ne tekmovanje v članski Enotni pri-morski nogometni ligi.

V tej odlično nastopa z močno prenovljeno postavo tudi FC Po-stojna. Njegovi igralci so drugi marčevski konec tedna že odigrali štiri tekme v prvem spomladan-skem   oziroma v nepopolnem 11. krogu. Postojnčani so bili prosti, saj je po jesenskem delu prenehala

tekmovati ekipa Portorož Piran, vsi njihovi rezultati pa se brišejo. Tre-nutno vodi v ligi prav FC Postojna s 27 točkami, na drugem mestu je Jadran Hrpelje Kozina (23 točk). V spomladanskem delu prvenstva bo Postojnčane vodil izkušeni stra-teg Ljubo Modrijan; ta je v dose-danji trenerski karieri že vodil šte-vilne nogometne klube.

Tekmovanje v ligah MNZ Koper naj bi vse ekipe nadaljevale predvido-ma 28. marca, o čemer pa vodstva klubov močno dvomijo. Nogome-tna zveza Slovenije je namreč do konca marca odpovedala zaradi pandemije novega koronavirusa prav vse tekme, ki spadajo pod nje-no okrilje, tudi vse štiri (marčevske in aprilske) mednarodne pri nas. Evropska UEFA pa je na zelo odda-ljen termin že preložila tako člansko  EP kot EP do 21 let.

Brane Fatur

ŠAH

Najboljša športnica Postojne in ša-histka z nazivom mednarodne moj-strice Ivana Hreščak je pričela tudi letošnje leto z zavidljivimi rezultati.  V februarju je osvojila v Murski So-boti na posamičnem članskem dr-žavnem prvenstvu v pospešenem času (kar ni njena specialnost) dru-go mesto.  

Podobno kot v minulem letu, ko je blestela na mednarodnem ša-hovskem turnirju na Reki, je tudi letos v začetku marca nastopila na močnem turnirju Cvijet Meditera-na. V močni mednarodni konku-renci devetih šahistk – treh Rusinj, Ukrajinke, dveh Slovenk in štirih Hrvatic, je osvojila četrto mesto. Zmagala je Rusinja Dinara Dorži-jeva (osvojila je sedem točk), Po-stojnčanka je pristala pri petih (tri zmage in štirje remiji).

Z uvrstitvijo je bila zadovoljna, saj si je od vseh nastopajočih najbolj popravila tako imenovane rating točke. Gost odmevnega turnirja je bil tudi nekdanji svetovni šahovski prvak Anatolij Karpov.

Brane Fatur

Kegljavke Proteusa so osvojile naslov ekipnih prvakinj Slovenije.

20

M a r e c 2 0 2 0

V turizmu so ljudje na prvem mestu!

Svetovna turistična organizacija poziva k so-lidarnosti: ostanimo doma danes, da bomo lahko potovali jutri!

Izbruh Koronavirusa COVID-19 predstavlja za turistični sektor velik in razvijajoč se izziv. Svetovna turistična organizacija (UNWTO) je okrepila sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO), da bi še naprej spodbujali usklajen odziv na COVID-19.

UNWTO tako poziva turistični sektor in potni-ke, naj se s tem izzivom spoprimejo z zanesljivo presojo in ukrepi. Turizem je trenutno eden naj-bolj prizadetih sektorjev, in UNWTO je že po-pravil svojo napoved za leto 2020 glede med-narodnih (turističnih) prihodov in prejemkov, čeprav poudarjajo, da je o posledicah izpada še zelo preuranjeno govoriti.

Turistični sektor je eden najbolj prizadetih, saj izbruh virusa vpliva tako na ponudbo kot pov-praševanje. UNWTO upošteva kot referenčno merilo za prvotno oceno scenarij SARS iz leta 2003, ko je bila Kitajska sedma največja sila gospodarstva na svetu in je predstavljala 4 % svetovnega BDP. Danes je druga največja in predstavlja 16 % svetovnega gospodarstva. Leta 2003 je Kitajska predstavljala 3 % celotne porabe za mednarodni turizem, danes predstavlja 20 %.

Do zdaj naj bi bila najbolj prizadeta Azija in Paci-fik (zmanjšanje mednarodnih prihodov turistov ocenjujejo z 9 % na 12 %). Ocene za druge sve-tovne regije so trenutno glede na hitro razvija-joče se razmere prezgodnje.

V naši destinaciji občutijo posledice obrtni-ki in podjetniki, ki sodelujejo s Kitajsko oz. z azijskim trgom; huje prizadeti bodo tudi za-radi upada italijanskih gostov, saj je sosednja Italija s približno 600.000 gosti med največji-mi turističnimi trgi za Slovenijo in posledično našo destinacijo. Trenutno beležimo dnevno odpovedi za velikonočne praznike (letos so sredi aprila), rezervacije za poletno sezono pa so redke. Odpovedani so bili številni sej-mi, prireditve in festivali. Vrstijo se odpovedi letov na destinacije, ladje za križarjenje so svoja potovanja prilagodile ali odpovedale.

V ta namen bosta Slovenska turistična or-ganizacija (STO) in turistično gospodarstvo okrepila promocijo na bližnjih trgih, kajti predvidevajo, da bodo letos tako imenovani »potniki na dolge razdalje« hitro preusme-rili poletne počitnice na destinacije v sredo-

zemskem območju, kot so Grčija, Španija ali Hrvaška. Promocijske aktivnosti slovenskih destinacij in turističnih podjetij bo podprla STO na izbranih trgih tudi z razpisi za sofi-nanciranje, pri čemer želijo preučiti še mo-žnost sofinanciranja s sredstvi EU.

Pričakuje se, da bodo še posebej prizadeta mala in srednja podjetja (ta predstavljajo približno 80 % turističnega sektorja). To bi lahko vplivalo na milijone sredstev za preživetje po vsem svetu, vključno z ranljivimi skupnostmi, ki se zanašajo na turizem kot na gonilo spodbude za svoj ra-zvoj in gospodarsko vključenost.

UNWTO je objavila tudi sporočilo za javnost, v katerem navaja, da so politične in finančne zaveze ključne za to, da turizem lahko pripelje do večjega gospodarskega in družbenega okre-vanja. Poleg tega sta tako UNWTO kot agencija ZN – odgovorna za turizem in trajnostni razvoj – pripravljena zagotoviti smernice in podporo ukrepom za oživitev zasebnega in javnega tu-rističnega sektorja, vključno z organizatorji turi-stičnih prireditev in sejmov.

Evropa je danes ena država – brez meja, ko gre za sprejetje zdravstvenih ukrepov. Pričakovane hude posledice za turistično panogo potrjuje tudi dejstvo, da je Evropska komisija ustanovila za odziv na koronavirus skupino, ki jo sestavlja-jo komisarji za promet, meje, zdravje in pred-vsem gospodarstvo, prvič tudi z jasno navedbo turističnega sektorja.

Turizem je sicer ranljiv sektor, vendar je tudi eden od motorjev gospodarstva, saj se običajno odzove najprej in si – če se dobro obnese – hi-treje opomore. Učinki pa so odvisni od trajanja

krize. Prva spremenljivka je pravzaprav čas: tu-rizem je industrija jutrišnjega časa in čas v letu, v katerem smo se znašli, je čas, ko se sklepajo posli za zimsko ali naslednjo sezono. Tako pa imamo pred vrati velikonočne praznike. Ti pred-stavljajo za turistične delavce začetek turistične sezone, a se rezervacije, sklenjene v preteklem letu, žal odpovedujejo.

Kaj bi bilo koristno storiti za turistični sektor v trenutkih, kot so zdajšnji?

Če razmišljamo o prihodnosti in drugih nujnih primerih, je pomembno upoštevati cilje za traj-nostni razvoj, ki jih je predlagal OZN za obdobje 2020–2030. Turizem mora še naprej predsta-vljati velik gospodarski vzvod za Evropo, Slove-nijo in za vse države, ki so vpletene v epidemijo. Za nekatere države je lahko tudi ključni sektor pri gospodarskem okrevanju.

Dogodki te razsežnosti nas spodbujajo k boljše-mu načrtovanju celotnega turističnega sistema, naravnanega bolj trajnostno. V naši destinaciji bomo svoje promocijske aktivnosti usmerili na domači trg in bližnje sosednje države s ponud-bo pohodniških in kolesarskih poti, obiskov na-ravnih in kulturnih znamenitosti ter športnih in kulturnih prireditev, ne nazadnje tudi z gastro-nomsko.

Upamo lahko le, da nas bo ta izkušnja naučila, kako dosledni moramo biti pri upravljanju pre-tokov v količini in kakovosti.

Ostanimo zdravi in odgovorni!

Besedilo: Ekipa OE Turizem; fotografija: Tomaž Penko.

Upamo, da se bodo razmere kmalu umirile in bomo lahko izkoristili nove priložnosti v turizmu.

21

OBČINSKE STRANIM a r e c 2 0 2 0

POROČILO O SKLADNOSTI PITNE VODE V LETU 2019 ZA VODOVODNA SISTEMA POSTOJNA–PIVKA IN SUHORJE

v upravljanju javnega podjetja KOVOD Postojna, vodovod, kanalizacija, d. o. o., Postojna)

Javno podjetje Kovod PostojnaVodovod, kanalizacija, d.o.o., Postojna

ISO 9001ISO 14001

Poročilo je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17 – v nadaljevanju pravilnikom), ki v 34. členu določa, da mora upravljavec vodovodnega sistema najmanj enkrat letno obvestiti uporabnike o skladnosti pitne vode, ugotovljene v okviru notranjega nadzora.

Poročilo zajema dva vodovodna sistema, ki sta v upravljanju podjetja KO-VOD Postojna, d. o. o. in zagotavljata oskrbo s pitno vodo na območju občin Postojna in Pivka:

■ 1. Vodovodni sistem Postojna-Pivka z oskrbovalnima območjema: Osrednji del in Strane – Hruševje – Šmihel.

■ 2. Vodovodni sistem Suhorje (oskrbovalno območje Suhorje – vo-dni vir iz vodovodnega sistema Ilirska Bistrica).

■ Vsa zajeta voda za oskrbo s pitno vodo je površinskega tipa ali z vpli-vom površja.

■ Tabela 1: Število uporabnikov in distribucija pitne vode (m3) za leto 2019 po oskrbovalnih območjih

Ime oskrbovalnega območja

Število uporabnikov Distribucija pitne vode (m3/leto)

Osrednji del 20.175 2.077.973

Strane–Hruševje–Šmihel 1.710 566.845

Suhorje 64 3.265

SKUPAJ 21.949 2.665.456

■ Tabela 2: Priprava pitne vode za leto 2019 po oskrbovalnih ob-močjih

Ime oskrbovalnega območja

Objekt za pripravo vode Priprava pitne vode

Osrednji del Vodarna MalniKoagulacija, ultrafiltracija (UF), aktivno oglje – izjemoma, dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor

Strane–Hruševje–Šmihel

Vodarna MalniKoagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: UV in plinski klor

Vodarna KorotanKoagulacija, ultrafiltracija (UF), dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Črpališče Šmihel pod Nanosom

Brez obdelave, dezinfekcijsko sredstvo: Plinski klor

StraneBrez obdelave, dezinfekcijsko sredstvo: Natrijev hipoklorit

Suhorje Vodarna Ilirska Bistrica

Mikrofiltracija, dezinfekcijsko sredstvo: plinski klor

Nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode se izvaja z notranjim nadzorom pitne vode skladno z 10. členom pravilnika in državnim mo-nitoringom pitne vode. Državni monitoring opravlja Nacionalni laborato-rij za zdravje, okolje in hrano (v nadaljevanju: NLZOH) in je vzpostavljen na podlagi zahtev pravilnika in karakteristik vodnih virov. Notranji nadzor se izvaja interno znotraj službe za zdravstveni nadzor in analize podjetja

Kovod Postojna d.o.o., in pogodbeno z NLZOH. Notranji nadzor je vzpo-stavljen na osnovah HACCP sistema, kateri omogoča prepoznavanje mi-krobioloških, kemičnih in fizikalnih agensov, ki lahko predstavljajo poten-cialno nevarnost za zdravje ljudi.

■ Tabela 3: Državni monitoring pitne vode za leto 2019 po oskrboval-nih območjih

Ime oskrbovalnega območja

(N) vseh vzorcev

(N) rednih vzorcev

(N) občasnih vzorcev

(N) neskladnih

vzorcev

Osrednji del 29 26 3 3

Strane–Hruševje–Šmihel 5 4 1 1

Suhorje 2 2 0 0

SKUPAJ 36 32 4 4

Legenda: (N): število vzorcev; Redni preskus: pH vrednost, Električna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Barva, Motnost, Amonij, Koliformne bakterije, Escherichia coli, Enterokoki, Clostridium perfringens (vključno s sporami), Število kolonij pri 22°C in 37°C; Občasni preskus: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi.

Obrazložitev tabele 3: V okviru državnega monitoringa pitne vode je bilo na VS Postojna – Pivka in VS Suhorje skupno opravljenih šestintride-set vzorčenj za mikrobiološke in fizikalno – kemijske preskuse. Pri izvaja-nju nadzora so bili neskladni štirje redni vzorci in sicer na oskrbovalnem območju osrednji del trije in na oskrbovalnem območju Strane-Hrušev-je-Šmihel eden. V dveh vzorcih je bilo neskladje ugotovljeno zaradi pre-seženega števila kolonij pri 37°C in 22°C, v enem zaradi preseženega šte-vila kolonij pri 37°C in pri enem zaradi preseženega števila koliformnih bakterij. Vsi štirje vzorci so bili neskladni zaradi zastajanja vode v hišnem vodovodnem omrežju.

■ Tabela 4: Notranji nadzor surove vode za leto 2019 po oskrbovalnih območjih

Ime oskrbovalnega območja

(N)

vseh

vzo

rcev

(N)

MB

(N)

Nes

klad

ni M

B

(N)

red

na

KE

M

(N)

nes

klad

ni r

edn

a K

EM

(N)

Ob

časn

a K

EM

(N)

nes

klad

ni

ob

časn

a K

EM

Osrednji del

Zajetje Malni

15 12 12 2 2 1 0

Strane – Hruševje – Šmihel

Zajetje Korotan

24 12 12 12 9 1 0

Črpališče Šmihel pod Nanosom

3 3 0 0 0 0 0

Strane 7 7 0 0 0 0 0

SKUPAJ 49 34 24 14 11 2 0

22

OBČINSKE STRANI M a r e c 2 0 2 0

Postojna, marec 2020

Irena Sušelj Šajn, Vodja službe za zdravstveni nadzor in analize

David Penko, Direktor Jeršice 3, 6230 Postojna

Vse dodatne informacije lahko dobite na spletni strani www.kovodpostojna.si, na sedežu podjetja (tel. 05 700 07 80

in po elektronski pošti: info@kovodpostojna.si.

Legenda: (N): število vzorcev; občasna MB: Koliformne bakterije, Escheri-chia coli, Enterokoki, Clostridium perfringens (vključno s sporami), Število kolonij pri 22°C in 37°C; redna KEM: pH vrednost, Električna prevodnost pri 20 °C, Preostali prosti klor, Vonj, Barva, Motnost, Amonij, Nitrit, Oksi-dativnost in/ali TOC, Aluminij; občasna KEM: Priloga 1, del B, Pravilnika o pitni vodi.

Obrazložitev tabele 4: V surovi vodi je bilo v sklopu notranjega nadzora opravljenih devetinštirideset vzorčenj. Od tega štiriintrideset na mikrobio-loške parametre, vključno s kriptosporidiji in paraziti iz rodu Giardie, štiri-najst vzorčenj na redne fizikalno – kemijske parametre in dve vzorčenji na občasne fizikalno-kemijske parametre v obsegu, ki jih predpisuje Pravilnik pitne vode Priloga 1, del B z dodanimi parametri in sicer mineralna olja, cink, talij, kobalt, molibden in klorat. Mikrobiološko neskladnih vzorcev je bilo skupaj štiriindvajset in sicer na vodnem zajetju Malni in vodnem zaje-tju Korotan. Fizikalno – kemijskih neskladnih vzorcev je bilo skupaj enajst, prav tako na vodnem zajetju Malni in vodnem zajetju Korotan.

Malni: Surova voda iz zajetja Malni je mikrobiološko stalno obremenje-na, kar je razvidno iz tabele 4. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalne-ga onesnaženja Escherichia coli, enterokoki kot tudi koliformne bakterije, število kolonij pri 22°C in 37°C ter Clostridium perfringens (vključno s sporami). Clostridium perfringens nakazuje na prisotnosti parazitov v vodi. Prisotnosti kriptosporidijev in parazitov iz rodu Giardie se z rednim letnim vzorčenjem surove vode ni ugotavljajo. Kemijsko surova voda iz zajetja Malni ni obremenjena. Neskladnost se beleži le pod indikatorske parametre in sicer motnost kot posledica obilnega deževja.

Korotan: Surova voda iz zajetja Korotan je mikrobiološko stalno obre-menjena, kar je razvidno iz tabele 4. V vodi so vedno prisotne bakterije fekalnega onesnaženja Escherichia coli, enterokoki kot tudi koliformne bakterije, število kolonij pri 22°C in 37°C ter Clostridium perfringens (vključno s sporami). Znotraj rednega letnega vzorčenja pitne vode se prisotnosti kriptosporidijev in parazitov iz rodu Giardie v surovi vodi ni ugotavljajo. Fizikalno - kemijsko je surova voda iz zajetja Korotan obča-sno ob izdatnem dežju in intenzivnem spiranju površja obremenjena z višjimi vrednostmi aluminija in motnosti.

Črpališče Šmihel pod Nanosom in Strane: Surova voda obeh vodnih virov je tako mikrobiološko kot tudi fizikalno-kemijsko neobremenjena in zelo stabilna ne glede na vremenske spremembe, kar je razvidno iz tabele 4.

■ Tabela 5: Notranji nadzor pitne vode za leto 2019 po pripravi za posamezno oskrbovalno območje

Ime oskrbovalnega območja

(N)

vseh

vzo

rcev

(N)

ob

časn

a M

B

(N)

nes

klad

ni

ob

časn

a M

B

(N)

par

azit

i

(N)

nes

klad

ni

par

azit

i

(N)

red

na

KEM

(N)

nes

klad

ni r

edn

a K

EM

Osrednji del

Vodarna Malni

24 12 0 1 0 12 0

Strane – Hruševje – Šmihel

Zajetje Korotan

24 12 0 1 0 12 0

Črpališče Šmihel pod Nanosom

6 3 0 0 0 3 0

Strane 18 9 0 0 0 9 0

SKUPAJ 72 36 0 1 0 36 0

Legenda: glej legendo Tabela 4.

Obrazložitev tabele 5: V okviru notranjega nadzora je bilo skupaj opra-vljenih dvainsedemdeset vzorčenj na mikrobiološke in fizikalno-kemijske parametre po pripravi pitne vode v objektih navedenih v tabeli 5. Od tega je bilo odvzetih sedemintrideset vzorcev na mikrobiološko preskušanje, šestintrideset na redno fizikalno – kemijsko preskušanje. Vsi odvzeti vzorci pitne vode so bili skladni s pravilnikom.

■ Tabela 6: Notranji nadzor pitne vode za leto 2019 po oskrbovalnih območjih na omrežju in pri uporabniku

Ime oskrbovalnega območja (OO)

(N) vseh vzorcev

(N) občasna

MB

(N) neskladni občasna

MB

(N) redna KEM

(N) neskladni

redna KEM

Osrednji del 151 110 13 41 0

Strane–Hruševje–Šmihel 24 14 1 9 0

Suhorje 14 7 0 70

SKUPAJ 189 131 14 57 0

Legenda: glej legendo Tabela 4.

Obrazložitev tabele 6: V okviru notranjega nadzora pitne vode je bilo opravljenih na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka in Suhorje na omrežju in pri uporabniku skupaj sto devetinosemdeset vzorčenj na mi-krobiološke in fizikalno-kemijske parametre. Na oskrbovalnem območju Osrednji del je bilo od vseh sto enainpetdeset vzorcev trinajst mikrobi-ološko neskladnih. Od tega jih je bilo devet neskladnih zaradi prisotnosti koliformnih bakterij, eden vzorec zaradi prisotnosti koliformnih bakterij in enterokokov in trije vzorci zaradi preseženega števila kolonij na 37°C. Sedem neskladnih vzorcev je bilo odvzetih na vodovodnem omrežju na-selja Šmihel pri Pivki, Nadanjega Sela in Male Pristave, trije v naselju Buje, dva v naselju Šilentabor in eden v naselju Lohača. Vzrok mikrobiološke neskladnosti vzorcev pitne vode v Bujah, Šilentabru in Lohači je zastajanje in segrevanje vode tako v javnem kot tudi hišnem vodovodnem omrežju. V Nadanjem Selu, Šmihelu Pri Pivki in Mali Pristavi pa je bil vzrok neskla-dnosti vzorcev pitne vode, vdor nečistoč v rezervoar Nadanje Selo. Na oskrbovalnem območju Strane-Hruševje-Šmihel je bilo od vseh štiriin-dvajset odvzetih vzorcev neskladen le eden in sicer zaradi preseženega števila kolonij na 37°C v naselju Šmihel pod Nanosom. Vzrok ugotovljene neskladnosti je bilo zastajanje vode v hišnem vodovodnem omrežju. Na oskrbovalnem območju Suhorje ni bilo neskladnih vzorcev.

V letu 2019 sta bila na vodovodnem sistemu Postojna – Pivka uvedena dva ukrepa omejitve uporabe pitne vode v trajanju petnajst dni. Od tega enajst dni v marcu in štiri dni v avgustu. Oba ukrepa sta bila izdana zaradi izpada delovanja dezinfekcije pitne vode v Črpališču Šmihel pod Nano-som in Stranah. Na vodovodnem sistemu Suhorje je bilo uvedenih šest omejitev uporabe pitne vode skupaj sto dvanajst dni. V mesecu februar-ju šestindvajset dni, maju deset dni, juniju dvajset dni, oktobru devet dni, novembru in decembru sedeminštirideset dni. Vseh šest omejitev se je izvajalo kot ukrep prekuhavanj pitne vode zaradi presežene motnosti po pripravi na vodarni Ilirska Bistrica, ki je v upravljanju JP Komunala Ilirska Bistrica, d.o.o.

23

OBČINSKE STRANIM a r e c 2 0 2 0

POGREBNA DEJAVNOST KSP d.d. SEŽANA TUDI V POSTOJNI

Minevanje, smrt in spominjanje so teme, o katerih ljudje ne radi razmišljamo ali govo-rimo, žal pa doletijo vsakogar in vsakdo, ne glede na medčloveške razlike, ob tem čuti enako. Čuti izgubo, bolečino, žalost in po-trebo, da v najtežjih trenutkih ne bi bil sam. Zlasti zato, ker se je v času najhujše resnice, običajno najbolj prizadetim, potrebno soo-čiti še s težavnim dejstvom organizacije in izvedbe ritualne pogrebne slovesnosti.

Ravno zato, ker Komunalno stanovanjsko podjetje d.d., Sežana v okviru dolgoletne-ga izvajanja pogrebne dejavnosti docela razume in obravnava smrt, pri izpolnjeva-nju tega poslanstva stremi prav k lajšanju težkega položaja, v katerega so svojci ob izgubi bližnjega ujeti. Njegova pogrebno--pokopališka dejavnost zato že od samega začetka skuša vestno izpolnjevati svojo dolžnost, ki vključuje dovršeno organizaci-jo in izvedbo zadnjega slovesa, predvsem pa neguje brezpogojno predanost, ki sloni

na spoštovanju pokojnika in njegovih svoj-cev.

S tem poslanstvom se je podjetje odločilo svojo pogrebno dejavnost izvajati tudi na območju Postojne in Pivke, zato je prostore pogrebne dejavnosti odprlo tudi v Postoj-ni, na Kosovelovi ulici 1, kjer se obenem nahaja tudi cvetličarna podjetja. S tem na-menom podjetje zagotavlja 24-urno dose-gljivost na telefonski številki 065 555 750.

V zasledovanju temeljnih ciljev pogrebne službe, ki sloni na razumevanju bremen težkih trenutkov, spoštljiva in strokovno podkovana ekipa podjetja, nudi z nasveti in priporočili ter ob upoštevanju želja svoj-cev, celostno organizacijo in izvedbo po-grebnih storitev. Te vključujejo prevzem in prevoz pokojnika - tudi mednarodni pre-voz, ureditev vse potrebne dokumentacije za pogrebno slovesnost, pripravo pokoj-nika za zadnje slovo ali celovito pripravo za upepelitev, pomoč pri izboru opreme v lastnem razstavnem prostoru, pomoč pri izboru cvetja v lastni cvetličarni, pripravo grobnega polja, organizacijo in profesio-nalno izvedbo protokola žalne slovesno-sti, vključno z glasbeno spremljavo, pri-pravo žalnega govora ter drugih želenih storitev).

S svojo predanostjo, posluhom, znanjem ter dolgoletnimi izkušnjami smo z zago-tavljanjem 24-urne dosegljivosti na tel. št. 065 555 750 razpoložljivi zato, da poma-gamo v najtežjih trenutkih.

Besedilo: KSP d.d. Sežana; fotografija: Arhiv KSP d.d. Sežana

24

OBČINSKE STRANI M a r e c 2 0 2 0

M: +386.41.393.513 e: mateja@mikrogib.si fb: Mikrogib www.Mikrogib.si

felden-kaj?

feldenkrais!

za vse, ki želite:

• izboljšati gibljivost, držo, koordinacijo, ravnotežje

• izboljšati samopodobo

• poskusiti nekaj novega in ponovno najti stik s seboj

• pridobiti ali ohraniti vitalnost telesa in duha

vsak ponedeljek od 19h do 20h na točki moči v postojni.

Prvi obisk je brezplačen, da podrobneje spoznate metodo in se odločite, ali vam ustreza.

metoda feldenkrais je način učenja skladnejšega gibanja z izjemnimi učinki na fizični in psihični ravni.

2020-03-02 MikroGib OGLAS 105×126.indd 1 2. 03. 2020 15:29:58

DARJA LULIK, medicinska sestra, pediker. Pod kolodvorom 2, Postojna, Tel. 041 993 657

➧ Starejšeobiščemoinnudimostoritvetudinadomu.➧ Zaposebnepriložnostilahkovašenajdražjerazveselitetudizdarilnimbonom.

• ESTETSKA PEDIKURA (piling, maska, masaža stopal, la-kiranje nohtov)

• MEDICINSKA PEDIKURA (odstranjevanje trde kože na stopalih, kurjih očes, otiščancev, bradavic; saniranje vra-ščenih nohtov s sponko, nohtna protetika, sanacija glivic na nohtih)

• PEDIKURA DIABETIČNEGA STOPALA (izvaja strokovno usposobljena medicinska sestra)

• NOHTNA PROTETIKA (pri mehanskih poškodbah nohta oz. nohtnih bolezni)

• OSNOVNA IN TERAPEVTSKA MANIKIRA (nega in laki-ranje)

• SVETOVANJE glede težav s problematičnimi stopali• DEPILACIJA

in ostale storitvePEDIKURA

25

OBČINSKE STRANIM a r e c 2 0 2 0

I. TRANŠA INFORMATIVNIH IZRAČUNOV DOHODNINE ZA LETO 2019

- Datum odpreme: .................................................................torek, 31. 3. 2020

- Datum fikcije vročitve: ....................................................sreda, 15. 4. 2020

- Zadnji dan za vložitev ugovora: ............................četrtek, 30. 4. 2020

- 1.5. 2020 IID19 postane ODLDOH19 (v začetek teka roka za vračilo in doplačilo se šteje že prvi dan dokončnosti - 1. 5. 2020 začne teči 30. dnevni rok za vračilo.

- Skrajni rok za vračilo preplačila: ............................ sobota, 30. 5. 2020,

- Valuta doplačila dohodnine: ..............................ponedeljek, 1. 6. 2020

■ Če davčni zavezanec v 15. dneh od vročitve IID vloži ugovor zo-per IID, se le-ta skupaj z IID šteje za njegovo napoved za odmero dohodnine. Zavezanci podajo ugovor zoper IID v kolikor se s po-datki, ki so bili uporabljeni za sestavitev IID ne strinjajo oz. želijo podatke dopolniti, predvsem s podatki o vzdrževanju družinskih članov ali dohodkih, prejetih iz tujine. Navodilo za izpolnjevanje ugovora je objavljeno na spletu.

■ Če zavezanec v zakonskem roku vloži ugovor zoper informativni iz-račun, ni dolžan poravnati obveznosti po informativnem izračunu oziroma ne prejme vračila na podlagi informativnega izračuna.

■ Ugovor se lahko vloži preko eDavkov ali v papirni obliki.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA FINANCEFINANČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE

Obvestilo o javnih razpisih

Občina Postojna je na svoji spletni strani objavila številne razpi-se. Ker se bodo roki za prijavo nanje zaradi pojava koronaviru-sa še spreminjali, prosimo da občani za morebitne spremembe spremljajo spletno stran.

Javni razpis za:

■ dodelitev neprofitnih stanovanj v najem,■ dodelitev sredstev finančne pomoči za ohranjanje in razvoj kme-

tijstva in podeželja v občini Postojna v letu 2020,

■ spodbujanje investicij v izgradnjo proizvodnih in obrtnih objektov ter objektov za izvajanje turistične ali razvojno-raziskovalne de-javnosti na območju občine Postojna v letu 2020,

■ subvencioniranje stroškov za delovanje mladih podjetij v letu 2020,

■ spodbujanje začetnih investicij in investicij v razširjanje dejavnosti in razvoj v letu 2020,

■ spodbujanje projektov inovacij v letu 2020,

■ sofinanciranje obnove in vzdrževanja spomenikov in objektov kulturne dediščine v občini Postojna v letu 2020.

Zaradi ukrepov za omejitev širjenja koronavirusa so organiza-torji odpovedali oziroma za nedoločen čas prestavili načrtova-ne prireditve. Zato v marčevski številki Postojnskega prepiha ni objavljen Vodnik dogajanja v občini Postojna.

Če se bodo razmere toliko umirile, da bi lahko katero od načrto-vanih prireditev izvedli pred izidom aprilske številke Postojnskega prepiha, bomo obiskovalce obvestili preko spletne strani Občine Postojna, Radia 94 in socialnih omrežij.

Upamo, da bodo negotovo razmere čim prej izzvenele in bomo v naslednjem Postojnskem prepihu lahko povabili obiskovalce na raznolike dogodke.

Uredništvo

Odpovedi dogodkov zaradi preprecevanja širjenja korona virusa

Spoštovani,

vsi, ki trpite za raznimi simptomi in težavami tesnobnosti, depresije in drugih psihosomatskih motenj, vabljeni na skupine

za samopomoč.

Več informacij dobite na telefonu 031 643 782.

Predsednik društva Zlatko Jajčanin

26

OBČINSKE STRANI M a r e c 2 0 2 0

NAGRADNA KRIŽANKA

V družbi s knjigami nismo nikoli sami. Naj bo prijateljstvo z njimi v teh težkih časih še močnejše, kot je običajno! Mladinska knjiga podarja tri nagrade:1. nagrada: knjiga Jerneje Jošar Vrtnarimo z Jernejo;2. nagrada: knjiga Petra Wohllebna Wohllebnov vodnik po gozdu;3. nagrada: knjiga Vitomila Kržišnika Čudovite barve narave.Geslo nagradne križanke na osenčenih poljih in svoj naslov pošljite na dopisnici na naslov Postojnski prepih, Ljubljanska c. 4, 6230 Postojna najkasneje do 8. aprila. Med pravilnimi rešitvami križanke bomo izžrebali tri nagrajence.

Izžrebane nagrajenke februarske številke so:1. nagrado (odeja z logotipom občine Postojna in knjiga Špele Habič

Leseno srce mlade jelke) prejme DANICA BRUMEN, Rožna ul. 6, 6230 Postojna;2. nagrado (odeja in skodelica z logotipom občine Postojna) prejme NADA HREŠČAK, Dilce 43, 6230 Postojna; 3. nagrado (dežnik z logotipom občine Postojna) prejme DOLORES SOKOVIČ, Pavšičeva 22, 1370 Logatec.Nagrajenci bodo nagrade lahko prevzeli osebno na Občini po umiritvi razmer zaradi koronavirusa.

AVTOR: MATEJ MISLEJ

VISOK DRŽAVNI

FUNKCIONAR

GRŠKI BOG

SONCA

KDOR TEPEŽKA

STO KVAD-

RATNIH METROV

GLAVNO MESTO

MAROKA

DELAVNICA SLIKARJEV

IN KIPARJEVTEKMEC

VINO- RODNA

RASTLINA

PRAG V REKI, SLAP,

BRZICA

ZNAK MATE-

MATIČNE OPERACIJE

OMELO Z DOLGIMI RESAMI

NEKD. ANGL. NOGOMETAŠ

(DARREN)SKLADATELJ

PUCCINIŽENSKA,

KI DELUJE PODTALNO

ZANOS. ELAN

ATOL V OTOČJU

TUAMOTO

ZAKONSKI STAN

(STAR.)

KULTUR- NOST

MOHA- MEDOVA

VERA100

URJENJE, VADENJE, TRENING

ŽENSKA, KI JO

POZNAMO

DALJŠE ČASOVNO OBDOBJE

POSODICA Z BARVI- LOM ZA

TISKALNIK

ODTOČNA CEV

KDOR NOSI OČALA

SLOVENSKI LITERARNI

MECEN (ŽIGA)

SL. SLIKAR MAVEC EDEN

SL. PEVKA PRODNIK

SL. POLITIK GOŠNIK

SOSEDA IRANA

GLAVNO MESTO NIZO-

ZEMSKE

TELESNA TEMP.

NAD 37°C

REFLEKTOR

ŠTEVILO PREVOŽE- NIH KILO- METROV

SL. PEVKA ZORE

BREZNO

DESNI PRITOK VOLGE

BIVOL S CELEBESA

AFRIŠKA DRŽAVA

PRŠILO

ALOI PODOBNA TROPSKA RASTLINA

DRUŽINA IT. GRADITELJEV

GODAL

CHATEAU- BRIANDOV

ROMAN

VELEBLA- GOVNICA V LJUBLJANI

SLIKARSKA TEHNIKA

MOŠEJA V JERUZALEMU

ČLOVEK Z VELIKIMI

OČMI

ODPRTA POŠKODBA

KEMIJSKI SIMBOL

ZA KOSITER

SOPROGSL. PEVEC PESTNERIZRASTEK NA GLAVI

ŽIVALI

NEKD. KAN. HOKEJIST (BOBBY)

NOJU PODO- BEN PTIČ

PETAR GRAŠO

IGLASTO DREVO

SAKSOFO- NIST SOSS

KDOR KADI

TOBAK

ENOCELIČNA PRAŽIVAL

TROPSKA PAPIGA

PUBLIC RELATIONS

IVAN CANKAR

SEŠTEVEK, SUMA

IZBOLJ- ŠANJE

KAKOVOSTI JEKLA

SLOVENSKI BALETNIK

(IKO)

ČESTITKA, VOŠČILO

27

M a r e c 2 0 2 0

Iz foto albuma Bojana Vilharja iz PostojneLeta 2015 je izšla v samozaložbi Matjaža Vilharja publikacija Rodovnik rod-bine Vilhar. V obsežnem, kar 152 strani dolgem delu je avtor nanizal 1620 Vilharjev, začenši s prvima dokumentiranima – z Luko (rojen ok. l. 1576) in njegovo ženo Margareto (rojena ok. l. 1572). Pod registracijsko številko 374 je zapisano ime Bojan Vilhar Mihov.

Ta se je sicer – tako kot veliko Vil-harjev – rodil v Velikem Otoku in do petega leta živel v Hendrikovi hiši, sedaj pa že več deset let živi v Postojni. Poznava se že zelo dol-go, še iz mojih študentskih časov. Takrat sem, kot veliko mladih s Piv-škega, svojo angleščino kot sezon-ka brusila pri Postojnski jami. Bojan pa je v svoji delavnici – ta je bila v istem poslopju kot jamske skupne službe – ustvarjal vsemogoče: od velikih napisnih tabel, ki so goste na vseh koncih Slovenije usmer-jale k obisku Postojnske jame, do različnih transparentov, ki so vabili na veselice in druge dogodke, pa velike količine cenikov, napisov in diplom, ki so jih pri jami potrebo-vali ob različnih priložnostih. Nje-gov lepopis najdemo tudi v zlatih knjigah, v katere se že zelo dolgo

podpisujejo pomembnejši obisko-valci Postojnske jame. Bojan je na-mreč izučen črkoslikar; po osnovni šoli se je šolal na kranjski sliko-ple-skarski šoli. Talent za risanje, ki ga imajo Vilharji očitno v krvi, izo-stren čut predvsem za opazovanje detajlov in natančnost so odlike, ki so že ob vpisu prepričale njegove profesorje, njemu pa so še kako prav prišle kasneje, ob opravljanju poklica. Zadnja leta občasno sode-luje z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije kot po-pisovalec njihovih izbranih vrst. Že zgodaj se je odločil tudi za hobi, ki prav tako zahteva umetniško žili-co – fotografiranje. V fotografskem krožku je sodeloval že kot osnov-nošolec, resneje pa se je začel za-nimati zanj preden so ga vpoklicali k vojakom. Že takrat so ga zanimali

predvsem detajli iz narave (rastline, živali), zato si je še pred prvim fo-toaparatom omislil episkop. Z njim je želel na steno projicirati detajle, jih tako povečati in nato fotografi-rati. Kaj hitro je spoznal, da iz tega ne bo nič. Kupil si je prvi fotoaparat – Praktico in 135 milimetrski tele-objektiv; seveda ju še vedno hrani. Za vsakega je moral odšteti po eno plačo, se še spomni. V Ljubljani si je takrat kupil tudi knjigo o fotogra-fiji v hrvaškem jeziku, saj ustrezne slovenske ni bilo na razpolago. Te-meljito je naštudiral najprej teorijo, nato pa še recepture za pripravo ustreznih kemikalij, ki jih je potre-boval za razvijanje. Temnico si je omislil kar v sobi.

Po prvih negotovih korakih in ka-kšnem začetniškem spodrsljaju je steklo in danes na vprašanje, koliko fotografij ima v arhivu, odgovarja v kilogramih. »Za kakšnih sedem kilogramov črno-belih se jih je na-bralo,« se pošali. Izjemno bogat je tudi njegov digitalni arhiv; od leta 2006, ko je začel uporabljati di-gitalni fotoaparat, našteje okrog 100.000 posnetkov. Čeprav je Bo-jana kot fotografa od vedno najbolj pritegnila narava (teh fotografij ima največ), pa je s svojim fotoapara-tom dokumentiral tudi številne do-godke, druženja, posameznike in objekte. Dve sva izbrala za tokratno objavo. Prvo črno-belo fotografijo, datirano z letom 1960, je posnel si-cer njegov brat Aldo, a jo je Bojan digitaliziral. Levo od okljukov Pivke (na sredini fotografije) vidimo prvo parkirišče, ki so ga zgradili pred Postojnsko jamo, še bolj levo pa

skupino hiš. V srednjem, dvonad-stropnem bloku, zgrajenem za za-poslene pri Postojnski jami (starejši bralci se ga bodo gotovo spomnili) je dve desetletji stanovala tudi Bo-janova družina. Zgradili so ga leta 1958 in ga po dvajsetih letih zaradi gradnje bazena podrli. Barvno fo-tografijo je Bojan posnel leta 1983; dokumentira asfaltiranje vasi Veliki Otok – pomemben dogodek, saj je bil zadnja izmed vasi v postojnski občini, kjer so prašne makadam-ske poti preplastili z asfaltom. Sledil je seveda “likof”, ki ga je Bojan tudi fotografiral, a o tem kdaj drugič.

V tokratnem Prepihu smo predsta-vili le skromen delček Bojanovega ustvarjanja. Svoje fotografije je fi-zično razstavil le enkrat, ob odpr-tju kulturnega središča v Postojni. Oktobra 2016 so ga ustanovili trije akterji – Društvo Bakla, Žerjavisti in DO-RE-MI življenJA. Na ogled je postavil svoje najljubše motive – v objektiv ujeto pokrajino z vso pestrostjo rastlinskega in žival-skega sveta v okolici Postojne in okoliških krajih. Sicer pa njegovim posnetkom lahko sledimo na sple-tnih portalih – na primer foto-na-rava.com, Modra energija, portalu Občine Postojna ali 24 ur.com, ter v tiskanih medijih – v občasniku Proteus Anguinus, že na začetku omenjeni publikaciji, ki so jo pred leti izdajali pri Postojnski jami, in knjižici, posvečeni še enemu oto-škemu umetniku, Avreliju Milhar-čiču.

Besedilo: Alenka Čuk; fotografije: Bojan

in Aldo Vilhar.Pogled na okljuke Pivke in parkirišče pred Postojnsko jamo

Veliki Otok so kot zadnjo vas v občini Postojna asfaltirali leta 1983.

OHRANJENE PODOBE

28

M a r e c 2 0 2 0