Maribor, februar 2004s51kq/photo_album/Climbing_and...Logarski dolini ~ez Okre{elj in naprej ~ez Turski `leb vse do bivaka pod Skuto. Na vrhu Turskega `leba smo imeli te~aj zimske

$Page 1: Maribor, februar 2004s51kq/photo_album/Climbing_and...Logarski dolini ~ez Okre{elj in naprej ~ez Turski `leb vse do bivaka pod Skuto. Na vrhu Turskega `leba smo imeli te~aj zimske$
TAMOVALPINIST2003

TAMOVALPINIST2003

TAMO

V ALP

INIST

20

03


Maribor, februar 2004

3

TAMOV ALPINISTLETNIK 2003

Zbral in uredilMarko Ren~elj

Jezikovni pregledSuzana [ulek

Slikovna oprema in izbor fotografijTadej Kosma~in

Oblikovanje naslovniceSebastjan Kurman{ek

Oblikovanje in postavitevAle{ Bombek

Fotografije^lani in arhiv AO PD TAM Maribor

Zaloìl in izdalAO PD TAM Maribor

TiskGorenje I.P.C. d. o. o.

3

VSEBINA

1 Namesto uvoda 4

2 Poro~ila za leto 2003 5

3 Kronika 10

4 Tabori, tekmovanja in ostalo 29

5 Stanetu v spomin 54

6 Zgodbe na{ih poti 58

7 Na{i obrazi 75

8 Praznujemo in se veselimo 80

9 Mi in mediji 81

10 Pogled nazaj, ~ez ramo 84

11 Smeh pa~ ni greh 102

12 Seznam kraj{av in kratic 103

4TAMOV ALPINIST 2003

5

Pozdravljene, tamovke, tamovci, na{i prijatelji in simpatizerji!

Z velikim veseljem Vas nagovarjam ob “ponovnem rojstvu” Tamovega alpinista, internega glasila Alpinisti~nega odseka Planinskega dru{tva TAM Maribor. Predolgih devetnajst let je minilo od njegove zadnje {tevilke leta 1985, preve~ dogodkov, uspehov in doìvetij, ki so ostali bolj ali manj zabeleèni le v na{ih spominih. Tudi zato se je porodila ideja o njegovi “oìvitvi”. Kot marsikdo med vami tudi sam menim, da je vsakr{no ̀ ivljenje, {e posebej pa ìvljenje tako vsestranskega in aktivnega odseka kot je na{, vredno, da se ga spominjamo in da njegovo zapu{~ino ohranimo tudi v pisni obliki. Seveda si brez temelja, to je priprave in izdaje zbornika ob 40-letnici na{ega alpinisti~nega odseka v letu 2002, ne bi upali nadaljevati “gradnje” v tej smeri. Opogumljeni s takratno pripravljenostjo sodelavcev, soustvarjalcev, nenazadnje tudi s “kon~nim izdelkom”, smo se podali tudi na to pot.

Nih~e na tem svetu ni popoln in tudi ta Tamov alpinist prav gotovo ni, a kljub temu smo se njegovi soustvarjalci trudili, da bi Vas skozi besedo in sliko popeljali v svet na{ega odseka, v njegovo ìvljenje v letu 2003. ê nam je to uspelo, bodisi s kroniko, z opisom na{ih taborov, s tekmovanji, z zgodbami na{ih poti, s pogledi ~ez ramo ali morda s ~im drugim, je bil na{ namen vsekakor doseèn. Upamo tudi, da bodo “popisovalci na{e zgodovine” neko~ kasneje imeli vsaj malce la`je delo.

Dovolite, da se zahvalim vsem, ki so pomagali pri tej {tevilki: najprej vsem tistim, ki so dodali svoj ko{~ek v besedi ali sliki, nenazadnje pa tudi Suzani, Tadeju, Sebastjanu, Ale{u, Alenki in Napiju, ki so pomagali pri “dodelavi” pri~ujo~e {tevilke Tamovega alpinista.

“Zavedamo se, da lahko glasilo izhaja uspe{no le ob va{em aktivnem sodelovanju. Pri~akujemo predvsem, da se boste odslej redno ogla{ali s svojimi prispevki. Pi{ite nam predvsem o svoji alpinisti~ni dejavnosti, o plezalnih dose`kih, o dogodkih s sten in tovari{tvu. Posredujte svoje bogate izku{nje tudi drugim.”

Se morda {e kdo spomni teh besed povabila k sodelovanju iz uvoda Tamovega alpinista leta 1977? V vsej svoji polnosti veljajo {e danes - povabljeni, da jih uresni~ite! Saj veste - za vse je dovolj prostora!

Marko Ren~elj

NAMESTO UVODA


5

Poro~ilo na~elnika o delu AO PD TAM Maribor (Andrej Napotnik)

Glede na doseène vzpone je v letu 2002 v odseku delovalo 28 registriranih ~lanov, in sicer:- 3 alpinistke- 16 alpinistov- 3 starej{e pripravnice- 6 starej{ih pripravnikov

Ob teh pa so v odseku delovali {e:- 2 alpinista- 1 starej{a pripravnica- 2 starej{a pripravnika- 3 mlaj{e pripravnice- 7 mlaj{ih pripravnikov- 1 te~ajnica- 8 te~ajnikov

Vseh skupaj nas je bilo torej 52. Plezalna sezona se pri~enja pozimi, zato so bili è v za~etku leta opravljeni pristopi na Kredarico in Rinke, kasneje pa na Tursko goro, Grintovec, Vi{evnik, Dra{ki vrh, Jalovec in Raduho. Bilo je opravljenih nekaj turnih smukov doma ter v Italiji in Avstriji. Ko so bili ugodni pogoji za led, smo preplezali naslednje slapove: Palenk, Su{ico, Levi slap in Sulico v Logarski, Lop~ki slap v Robanovem kotu, Vikijevo sve~o, Spodnji in Zgornji Ledinski slap na Jezerskem, Luciferja v Martuljku, Levi in Centralni slap pod Prisojnikom, Zelene slapove v Koritnici, Cascate di Cave pri Trbiù. Plezali smo grape v Laneù, Vzhodno in Zahodno grapo v Mrzli gori, Tschadovo v Turski gori, Greben med Veliko Ponco in Velikim Oltarjem, Teranovo in Trojko v Dolgem hrbtu, Pripravni{ko v Mali Mojstrovki ter Centralno v Veliki Babi. V februarju smo uspe{no izvedli skupno turo na bivak pod Skuto, kjer smo imeli za~etni zimski te~aj in opravili nekaj pristopov.

V okviru tekmovanja v lednem plezanju za pokal Slovenije smo pripravili tekmo Dolfa Extreme, ki je bila za na{e tekmovalce zelo uspe{na. Tako je Niko [umnik med ve~ kot 40 tekmovalci zmagal v teàvnostni tekmi, David Le{nik pa je v hitrostni tekmi dosegel tretje mesto. Udeleìli smo se tudi ostalih tekem v Sol~avi in Mojstrani in na koncu je Niko {umnik osvojil skupno prvo mesto v Slovenskem pokalu v lednem plezanju. Sodelovali

POROÎLA ZA LETO 2003


7

tudi ostalih tekem v Sol~avi in Mojstrani in na koncu je Niko [umnik osvojil skupno prvo mesto v Slovenskem pokalu v lednem plezanju. Sodelovali smo {e na alpinisti~nem veleslalomu na Grohotu pod Raduho.

S toplej{im vremenom so nas è vabile kraj{e ju`ne stene v Avstriji in Primorju. Lea in Sa{a sta ponovno raziskovala Stani~ev vrh v Zeleni{kih {picah, Gusta in Davorin sta bila v Hochschwabu in {e kje. Nato se je odprla sezona tudi za tiste, ki rabijo nekaj ve~ ~asa. Tako smo v Raduhi preplezali {tudentsko, Zagor~evo, Desno od Plat, Edijev steber in Kova~evo, Direktno v Turski gori, Slovensko, Bavarsko in Nem{ko v Triglavu, Samo za norce in konje v Jermanovem turnu, Mansardo v Planji, Tomaèv steber in Zajedo Ekar-Jamnik v Grintovcu, Aschenbrennerja v Travniku.

V tujini izstopajo naslednje smeri: Serengeti, Weg der alter Männer in Graue Maus v Avstriji, Cassin-Ratti, Comichi-Dumai v Cinah in Moderni ~asi v Marmoladi ter Diagonalka, Albatros, Funkcija in Nostalgija v Paklenici.

Izvedli smo tudi plezalne tabore oziroma vikende. Skupaj smo bili na Koro{ici, v Paklenici, Vratih in na Jezerskem. Bla` Navr{nik je sodeloval v odpravi na Manaslu, a jim àl vrha zaradi slabih vremenskih razmer ni uspelo osvojiti, je pa vendarle uspe{no smu~al z vi{ine 6800 metrov.

Udeleìli smo se tudi dru{tvenega ob~nega zbora, teka v spomin na Bena Dolin{ka ter pomagali pri popravilu in montaì dru{tvenih oglasnih omaric. V telovadnici v Ru{ah poteka pod vodstvom Davida Le{nika obnova plezalnih smeri, v teku so priprave na tekmo v lednem plezanju, na pobudo Marka Ren~lja pa se zbira gradivo za ponovno izdajo glasila Tamov alpinist.

Aktivni smo tudi na podro~ju izobraèvanja. [e vedno poteka alpinisti~na {ola, {tirje alpinisti~ni in{truktorji so se udeleìli obnavljalnega seminarja, Andrej Napotnik in Mitja Plohl pa seminarja za trenerje {portnega plezanja. Dva na{a ~lana, Joè Mavrovi~ in Stane Brezovnik, sta opravila izpit za gorske re{evalce, Stane tudi izpit za alpinista. @al je Stanetovo pot prekinila tragedija. Smrtno se je ponesre~il pri vzponu v Hudi~evem stebru. Njegova smrt nas je zelo prizadela, saj je bil mnogim zanesljiv soplezalec in dober prijatelj. Ostali so lepi spomini na skupne poti, mi pa i{~emo in si izbiramo nove cilje. Mnogo jih je. Nekateri so visoki, kot je Dhaulagiri VII, drugi malo manj{i, a le-ti za posameznike {e pomembnej{i.



7

Poro~ilo vodje {ole (Niko [umnik)

Leto 2003 je potekalo po è ustaljenem na~rtu.

V zimskem ~asu je potekala alpinisti~na {ola 2002/2003, v katero je bilo vpisanih petnajst te~ajnikov, od tega jih je {olnino pla~alo trinajst, kon~alo pa le dvanajst.

Zimski te~aj smo izvedli v Logarski dolini. Pot nas je vodila iz parkiri{~a v Logarski dolini ~ez Okre{elj in naprej ~ez Turski `leb vse do bivaka pod Skuto. Na vrhu Turskega `leba smo imeli te~aj zimske tehnike, kjer smo pokazali osnovne manevre: zaustavitev s cepinom, varovanje v snegu, izdelavo sidri{~a za spust po vrvi … Nekateri so opravili {e pristop na Tursko goro ali Rinke, nato smo se povzpeli do bivaka pod Skuto in tam preno~ili. Naslednji dan smo opravili {e nekaj pristopov in se nato vrnili domov.

Po kon~ani {oli smo izvedli tudi letni te~aj v plezali{~u Kamnik, kjer so te~ajniki preizkusili svoje znanje. V plezali{~u so se prvi~ resneje sre~ali s skalo in imeli mo`nost preplezati katero od kraj{ih {portnih smeri. Najprej pa so seveda morali pokazati svoje vrvne spretnosti.

Imeli smo tudi skupne tabore, in sicer prvega è za prvomajske po~itnice v Paklenici in nato {e ~ez poletje na Koro{ici, v Vratih in na Jezerskem. Na ve~ini skupnih tur smo pogre{ali predvsem in{truktorje in ~lane alpiniste.

V jesenskem ~asu smo spet pri~eli s {olo. Od sedemnajstih vpisanih te~ajnikov jih je {olnino do sedaj pla~alo trinajst, izvedenih je bilo deset predavanj in letni te~aj v plezali{~u Kote~nik.

V Kote~niku so potekali tudi izpiti za napredovanje v mlaj{e in starej{e pripravnike, predhodno pa so bili na sedeù dru{tva izvedeni teoreti~ni preizkusi znanja. V starej{ega pripravnika je napredoval Tadej Kosma~in, mlaj{i pripravniki pa so postali Joè Dobnik, Borut Mauko, Ivan Pe{l, Gregor Miklavc, Sebastjan Kurman{ek, Ale{ Rokavec, Nejc Gomil{ek, Joìca Megli~ in Bo{tjan Zalo`nik.

Na koncu bi {e enkrat opozoril, da je udele`ba in{truktorjev in ~lanov alpinistov na posameznih skupnih akcijah zelo majhna in delo tako



9

POROÎLA ZA LETO 2003oteèno. Zato pozivam vse, da se teh akcij udeleìte in olaj{ate delo vedno prisotnih ~lanov.

Poro~ilo gospodarja(Du{an Habulin, pomo~nik gospodarja)

Tudi v letu 2003 je bila na{a prvenstvena naloga nabava opreme, predvsem nakup novih plezalnih vrvi. Tako smo kupili sedem vrvi, zaradi po{kodb in dotrajanosti pa smo tri odpisali.

Tudi v tem letu na~rtujemo, da bomo v dru{tveno omaro shranili nekaj novih klinov, pomo`nih vrvic in vponk. Tudi kak{ne dereze ne bi bile odve~. Seveda pa je vse to odvisno od na{ih skromnih finan~nih sredstev.

Poro~ilo propagandne sekcije (Marko Ren~elj)

Propaganda na{ega alpinisti~nega odseka je - tako kot doslej - tudi v tem letu sku{ala slediti naslednjemu cilju: informiranju na{ih ~lanov o delu in dogajanju na na{em odseku, seznanjanju na{ih ~lanov o pomembnih dogodkih in dogajanju v alpinisti~nem svetu okoli nas, nenazadnje pa tudi “seznanjanju” zainteresirane javnosti o delu na{ega alpinisti~nega odseka.

Prvi in najbolj{i vir informacij je seveda obiskovanje rednih sredinih sestankov na{ega odseka, ostalo obve{~anje pa {e vedno temelji predvsem na - kolikor je pa~ mogo~e - sprotnem dodajanju novic na na{o spletno stran ter seznanjanju na{ih ~lanov preko elektronske po{te.

Tudi v tem letu smo najve~ naporov namenili spremljanju aktivnosti na{ih ~lanov, od vzponov, tekmovanj, skupnih tur, taborov, spremljanja trekinga po Peruju, obve{~anja o alpinisti~ni {oli (plakati, informacije v medijih), spremljanja dogajanja v medijih, do razli~nih fotoreporta` itd.

Posebno pozornost smo namenili spremljanju prve tekme Slovenskega pokala v lednem plezanju, ki je bila v organizaciji na{ega odseka


9

izpeljana na Smolniku, tekmi v èmarjenju na Lentu ter 10. tekmovalnemu pohodu v spomin na Bena Dolin{ka iz Ru{ na Areh. S “pokrivanjem” teh tekem smo bili prakti~no edini, ki smo spremljali njihovo izvajanje in poro~ali o rezultatih.

Naj na koncu dodam {e nekaj besed o nastajajo~em projektu, torej o Tamovem alpinistu. Porodila se je ideja, ~lani so jo podprli, {e ve~, izkazali so tudi svojo pripravljenost za tvorno sodelovanje. Gre preprosto za to, da poskusimo obuditi izhajanje internega glasila na{ega alpinisti~nega odseka, ki je neko~ è obve{~al o dogajanju na odseku. Zastavili smo si delo, pritegnili sodelavce - za njihov trud se jim è vnaprej zahvaljujem - in z upanjem gledamo obrise kon~nega izdelka. ê bodo izku{nje ob tem “ponovnem rojstvu” dobre, nameravamo Tamovega alpinista izdajati tudi naprej.

Ob koncu bi se èlel zahvaliti vsem, ki so s svojimi prispevki, fotografijami, reportaàmi, komentarji, nasveti, opombami in pripombami pomagali pri delu na{e propagandne sekcije in pri urejanju na{e spletne strani. Seveda pa velja povabilo za pomo~ tudi vnaprej, {e posebej novim sodelavcem.

Naj kon~am z è skoraj “ponarodelo” mislijo: “Na internetu je, tako kot v gorah, za vse dovolj prostora.”



11

KRONIKA

Kronika AO PD TAM Maribor za leto 2003

Januar

1. 1. Sa{a in Lea Kontler sta bila na Kredarici, Maja Bajec in Stane Brezovnik sta smu~ala s Turske gore.2. 1. Stane Hudej je smu~al s Savinjskega sedla, Gusta in Davorin Podrep{ek sta bila na vrhu Raduhe. Tadej Kosma~in in Vinko Zver sta opravila turni smuk v Koralpah - smu~ala sta z vrha Seehohe (2066 m).3. 1. Uro{ Majcenovi~ je bil na Mali Rinki, Vlado Fras pa na Turski gori.4. 1. Stane Hudej je smu~al s Koro{ke Rinke, Suzana [ulek in Zinka Balant sta bili na Kranjski Rinki, Branko Kljaji~ na Turski gori, Mitja Plohl in Bla` Navr{nik sta preplezala Belo piramido (30°-40°, 200 m) in nadaljevala po Tschadovi smeri do vrha Turske gore, Stana Brezovnik je s [turmom preplezal Vzhodno v Ojstrici, Zdenko in Vesna Mraz sta bila na Kredarici, Gusta in Davorin Podrep{ek pa sta v povpre~nih razmerah plezala v Laneù - preplezala sta smer Dvomljivka (III, do 40°, 120 m).5. 1. Du{an Sernc in Branko Hlade sta bila na Vi{evniku in Malem Dra{kem vrhu.11. 1. Na slapu pri Blaù Navr{niku (Smolnik pri Ru{ah) je bila delovna akcija, ki so se je udeleìli Bla` Navr{nik, Miro Kokol – Sloki, Uro{ Majcenovi~, Marko Ren~elj, Beno Vajdi~ in Du{an Habulin. Tadej Kosma~in se je vrnil z “dopusta” v Italiji: turno je smu~al v skupini Alta Valtellina, 14. 1. se je spustil z vrha Monte Masucco (2366 m) in 16. 1. z Monte Forcellino (2842 m), na koncu pa si je ogledal {e tekmo v lednem plezanju za svetovni pokal v dolini Val Daone.

Svetovni prvak Harry Berger v polfinalni smeri


11

18.-19. 1. Bla` Navr{nik in Beno Vajdi~ sta se iz Krnice podala na bivak 1, nato na greben med Veliko Ponco in Velikim Oltarjem, sestopila pa po Ka~jem jeziku (mimo Treh macesnov) v Martuljek.19. 1. Andrej Napotnik in Alenka Tonij sta preplezala Zahodno smer (50°/40°, 400 m) v Mrzli gori, sestopila pa po varianti te smeri (skozi okno).23.-24. 1. Potekale so priprave na tekmo v lednem plezanju in urejanje prizori{~a tekmovanja.25. 1. Organizirali smo prvo tekmo prvega Slovenskega pokala v lednem plezanju - DOLFA EXTREM 2003 na umetno zaledeneli konstrukciji na Smolniku pri Ru{ah. Tekma je uspela in na veliko veselje nas organizatorjev je prvo mesto v teàvnostni tekmi osvojil na{ ~lan Niko [umnik, ki je v finalu ugnal tekmovalca iz sosednjega mariborskega odseka (Jure Gregl, APD Kozjak), tretji pa je bil Anè Maren~e iz AO Kranj. Tudi pri dekletih je zmaga ostala “doma”, na {tajerskem. Prva je bila Tanja Grmov{ek (APD Kozjak), druga Nina Kop~avar (Akademski AO) in tretja Jasna Pe~jak (AO Domàle, Vrh). Po teàvnostni tekmi je bila izpeljana {e hitrostna, kjer se je najbolj{ih osem iz kvalifikacij pomerilo {e v finalu.26.1. Kljub “naporni” tekmi so nekateri {e zbrali dovolj mo~i: Stane Brezovnik, Du{an Sernc in Tadej Kosma~in so pri Trbiù (Cave del Predil) preplezali slap Cascate di Cave, desnega, (4+, 110 m), nato pa so “presedlali” na smu~i in se odpravili iz Sella Nevea na sedlo Prevala (2067 m).

Februar

1.-2. 2. Druga tekma za Slovenski pokal v lednem plezanju 2002/2003 v Sol~avi je ponovno postavila “na ogled” ogor~ene boje, tokrat tudi z mednarodno udele`bo. Od na{ih ~lanov se je tekme udeleìl Niko [umnik in se ponovno odli~no odrezal: v teàvnostni tekmi se je uvrstil na 9. mesto, v hitrostni pa {e vi{je, na 7. mesto. Sicer so 'od na{ih’ navijali: Petra, Du{an, Beno, Dan~, David, Alenka in Silvo Babi~, ki je sprotni ogled tekme “izkoristil” tudi za “skok” na Tursko goro in “izskok” z @leba z jadralnim padalom. V januarju je Silvo Babi~ preplezal Palenk (30°-90° 3, 100 m, solo) in (redko narejeno) Sulico (90°/60°-70° 6, 200 m).8. 2. Beno Vajdi~, Stane Razdev{ek in Martina Lorber (APD Kozjak) so v Logarski dolini preplezali Levi slap (50°-70° 4, 100 m), v Kristalu pa sta Beno Vajdi~ in Stane Razdev{ek zaradi slabih razmer obrnila.Na{i ~lani so bodisi kot prireditelji v okviru GRS Maribor bodisi kot sodelujo~i (Zinka Balant, ki je dosegla odli~no 4. mesto med ènskami na 50 km, Suzana [ulek, Stane Hudej, Branko Kljaji~, Marko Ren~elj) “uìvali” na

KRONIKA


13

tradicionalni in letos è 20. pohorski smu~ini. Letos so prireditelji “zbrali dovolj denarja, da so kupili {e vreme”: dovolj snega, odli~no pripravljena proga in brezhibna organizacija.9. 2. Bla` Navr{nik je z Mojco @erjav (AO Matica) preplezal Vikijevo sve~o (90°/70° (5, -III), 150 m) na Jezerskem. 12. 2. V~eraj sva s Stanetom Brezovnikom plezala v Logarski dolini: Su{ica (90°/40° do 80° 5+, 150 m) - prva dva razteàja po Originalni. Led je bil malo trd, ostalo pa super. Spustila sva se ob vrvi in preplezala {e Nej~evo varianto (90°/85°, 40°, 30° 5+, 100 m) (na mestih zelo tanek led) in sestopila po poti. Odpravila sva se {e na drugo stran, Skriti ni narejen, Levi (50°-70° 4, 100 m) pa je kar dober, le da je precej te`ji, kot je opisano v vodniku. Zadnji skok se postavi precej pokonci (beri 90) in ne spusti do vrha. Led je bil fantasti~en. Za konec sva preletela {e Palenk (30°-90° 3, 100 m) in zaklju~ila prelep dan. Uìvajte! (Tadej Kosma~in)12. 2. Tudi Vlado Fras in Dejan Firm sta preplezala slap Su{ica (od 90°/40° do 80° 5+, 150 m) v Logarski dolini in slap Kiks (4+, 80 m).13. 2. Andrej Napotnik in Uro{ Majcenovi~ sta v Logarski dolini preplezala slap Palenk (30°-90° 3, 100 m) in Levi slap (50°-70° 4, 100 m).15. 2. Ob~ni zbor na{ega mati~nega Planinskega dru{tva TAM Maribor, ki je bil v soboto, 15. 2. 2003, v dvorani KS na Studencih, je uspel. Po “uradnem delu” je Andrej Napotnik prikazal diapozitive z za~etkov delovanja na{ega alpinisti~nega odseka, ki smo jih ponovno “odkrili” ob pripravah na jesensko proslavo ob 40. obletnici na{ega odseka. Sledil je sre~elov v organizaciji na{ega alpinisti~nega odseka (z licitacijo spominske majice), hrana, pija~a, veselo druènje ~lanov PD in ples do poznih oz. zgodnjih ur nedeljskega jutra.14.-15. 2. Prvi Slovenski pokal v lednem plezanju se je s tekmo na umetnih slapovih v lednem plezali{~u soteske Mla~ca (pri Mojstrani) zaklju~il. Tudi na tej tekmi se je na{ Niko [umnik odli~no odrezal: v teàvnostni tekmi je (za Klemnom Premrlom in Aljaèm Anderletom - oba AO Trì~) zasedel odli~no tretje mesto, na hitrostni tekmi pa se je zavihtel {e vi{je – premagal je vse in osvojil prvo mesto (drugi Pavle Kozjek - AO Matica - in tretji Anè Maren~e - AO Kranj). Zadnja tekma je prinesla tudi skupne oz. kon~ne rezultate vseh treh tekem (Ru{e, Sol~ava, Mojstrana). Na koncu smo se prav gotovo najbolj veselili na {tajerskem: skupno zmago v teàvnostni tekmi je osvojil Niko [umnik (drugi Alja` Anderle in tretji Klemen Premrl), pri puncah pa Tanja Grmov{ek (APD Kozjak). V “skupni hitrosti” je prvo mesto odnesel Pavle Kozjek (AO Matica), drugi je bil Anè Maren~e (AO Kranj), odli~en tretji pa spet na{ Niko [umnik.16. 2. Beno Vajdi~ in Samo @nidar{i~ sta (takoj po ob~nem zboru!)

KRONIKA


13

“napadla” Su{ico (90°/40° do 80° 5+, 150 m) v Logarski dolini.18. 2. V torek, 18. 2., sva z Gusto opravila lep turni smuk v Avstriji. V bliìni koro{ko-{tajerske deèlne meje je lep vrh, ki se imenuje Zirbitzkogel in je visok 2369 m. Izhodi{~e je vas Obdach na cesti med Lavamöndom in Zeltwegom - pribli`no 140 km iz Maribora. Od tam je {e deset kilometrov gorske ceste (asfalt) do ko~e Sabaty na vi{ini 1620 m, kjer je tudi manj{e smu~i{~e. Po dobrih treh urah si na vrhu, 750 m vi{je. Na vrhu je tudi ko~a z osnovno oskrbo: ~aj, pivo - tudi med tednom! V idealnih razmerah - pr{i~ - sva odvijugala vse do avta. V okolici pa je {e veliko smu~arskih vrhov, nekatere je mogo~e obiskati {e v istem dnevu. Lepe pozdrave! (Davorin Podrep{ek)18. 2. Bla` Navr{nik in Mojca @erjav (AO Matica) sta preplezala Zelene slapove (5+/6, 600 m) v Koritnici.22. 2. Andrej Napotnik, Beno Vajdi~ in David Le{nik so preplezali Zelene slapove (5+/6, 600 m) v Koritnici. Bla` Navr{nik je z Mojco @erjav (AO Matica) preplezal slap Kanja, Tadej Kosma~in je smu~al z Debele pe~i (v zelo slabih razmerah), Mitja Plohl je bil na obnavljalnem te~aju za planinske vodnike na Peci, Stane Brezovnik in Damjan Karni~nik sta preplezala Spodnji (90°/80° (-6,-III), 140 m) in Zgornji (85°/50°-80° (5/5+, III), 50 m) Ledinski slap, Vikijevo sve~o (90°/70° (5,-III), 150 m), sestopila pa po Sinjem slapu (85°/60° (-4), 150 m). Vlado Fras in Peter Ferk (APD Kozjak) sta v Zadnji Trenti preplezala Mali Zapoto{ki slap (4/5, 300 m). Sa{a in Lea Kontler sta obiskala ledni vrtec Breitenau in preplezala Eiskanal (60°, 40 m), Zeit zum Träumen (30°-85°, 100 m) in Holzknechtfall (60°-75°, 50 m).23. 2. Z Gusto sva bila na lepem turnem smuku v sosednji Avstriji, tokrat v pogorju Packalpe. Izhodi{~e je to~no 120 km iz Maribora, od tega 100 km avtoceste (pelje{ se v smeri Gradca do izvoza za Celovec, po tej avtocesti okrog 40 km do izvoza za Modriach, nato v smeri proti Hirschegg in naprej do Salzstiegla na vi{ini 1320 m). Tam je smu~i{~e - levo ali desno po eni od prog do vrha smu~i{~a in naprej na vrh Speikkogla (1980 m). Po grebenu na Hofalmkogel, kjer sva midva zaklju~ila turo in v odli~nih pogojih odvijugala nazaj v izhodi{~e. Po grebenih je mo`no {e naprej na Ameringkogel (2187 m). Na spletni strani www.alpintouren.at je zadeva {e bolj podrobno opisana, priloèna je tudi karta - seveda pa {e nekaj sto drugih opisov. Lepe pozdrave! (Davorin Podrep{ek)23. 2. Vlado Fras in Peter Ferk (APD Kozjak) sta pod Prisojnikom preplezala Srednji slap, varianta, (4+, 70 m).28. 2. Ob upo{tevanju nasvetov starej{ih so se Uro{ Majcenovi~, Alenka Tonij in Marko Ren~elj s smu~mi podali na Ameringkogel (2187 m).

KRONIKA


15

Idealne vremenske razmere za vzpon, dosti manj za spust (beri: severneje so v tistem ~asu imeli precej manj snega kot pri nas).

Marec

1.-2. 3. Bla` Navr{nik je sodeloval pri sre~anju z alpinisti iz Francije - skupaj so plezali v Ospu.1. 3. [e en lepi turni smuk je za nama. V soboto, 1. 3. 2003, sva se odpravila v pogorje Hochschwab. Izhodi{~e je gostilna Bodenbauer na vi{ini 884 m. Povzpela sva se na Hundsboden - vi{ina je pribli`no 1980 m. Vi{inske razlike je tako skoraj 1100 m. S po~itki vred sva v idealnih razmerah potrebovala pet ur. Kako pride{ tja? Iz Maribora po avtocesti mimo Gradca v smeri Brucka in naprej v Kapfenberg, tam se obrne{ v smer Aflenza, v kraju Thörl zavije{ levo - smerna tabla St. Ilgen, skozenj, nato sledi{ tablam za Bodenbauer. Iz Maribora 150 km. Lepe pozdrave, Davorin in Gusta.1. 3. Vlado Fras in Dejan Firm sta preplezala Zelene slapove (5+/6, 600 m) v Lo{ki steni.2. 3. Stane Brezovnik in Damjan Karni~nik sta v odli~nih razmerah preplezala slap Lucifer v Martuljku, Du{an Sernc in Stane Razdev{ek pa sta se povzpela po Turskem `lebu.5. 3. Stana Brezovnik in Du{an Sernc sta preplezala Levi in Centralni slap pod Prisojnikom.8. 3. Beno Vajdi~ in David Le{nik sta preplezala Lop~ki slap (80°/60° 4+, 120 m) v Robanovem kotu, Vlado Fras in Peter Ferk (APD Kozjak) pa kombinacijo Teranove smeri (50°-80°, 350 m) in Trojke (IV+/IV,III, 500 m). Igor Lauko in Jani Bezjak sta se povzpela na Raduho in smu~ala z vrha.8. 3. Lep pozdrav! V soboto, na dan èna(!), sva z Gusto v zahodni steni Ojstrice zlezla Nem{ko grapo (II, od 30° do 40°, 450 m). Potrebovala sva dobre {tiri ure, razmere pa so bile dokaj slabe - nepredelan sneg. [e dobro, da so naju vmes dohiteli “{tirje korenjaki” iz [entjurja in solidno pregazili na rob stene. Lepe pozdrave, Gusta in Davorin.9. 3. Stane Brezovnik, Maja Bajec in Damjan Karni~nik so se povzpeli na Jalovec, ob povratku pa {e presmu~ali Jalov~ev ozebnik. Isto turo je opravil tudi Luka Juhart, na Vr{i~u pa je preplezal {e Pripravni{ko grapo in smu~al z Male in Velike Mojstrovke.11. 3. David Le{nik se je povzpel (turni smuk) na Lanèvico (2003 m).13. 3. Stana Brezovnik in Tadej Kosma~in sta preplezala Teranovo smer (50°-80°, 350 m)

KRONIKA


15

15. 3. Na{a ~lana Stane Brezovnik in Joè Mavrovi~ sta na Vr{i~u opravila izpit za ~lana GRS. êstitamo!15. 3. Bla` Navr{nik in Mojca @erjav (AO Matica) sta plezala Bavarsko smer v Triglavu in po osmih razteàjih obrnila.16. 3. Stane Brezovnik in Damjan Karni~nik sta preplezala Pripravni{ko grapo in nato {e smu~ala z Male Mojstrovke, Tadej Kosma~in je bil na turnem smuku v pogorju Wölzer Tauern, na vrhu Greim (2472 m).16. 3. Potekal je leto{nji tradicionalni spust izpod Raduhe za alpiniste in gorske re{evalce. Tokrat je sicer manjkala na{a “udarna naveza” (Niko in Bla`), kljub temu pa smo imeli predstavnike (Kljaji~ in Mikuljan sta npr. osvojila 9. mesto), seveda sta tekmovala tudi Gusta in Davorin Podrep{ek. Davorin je z Robnikom (GRS Prevalje) dosegel 24. mesto (v kategoriji “stoletnikov” odli~no drugo), Gusta pa z @agarjem (GRS Prevalje) 26. mesto (v kategoriji “stoletnikov” tretje mesto) od skupno 41 tekmujo~ih navez. Na tej tekmi so se na{i ~lani vedno dobro odrezali (l. 2002 smo bili drugi, l. 2001 tretji, l. 2000 pa prvi - da pri tem sodelovanja Guste in Davorina posebej niti ne omenjamo).20. 3. Stane Brezovnik in Damjan Karni~nik sta smu~ala z Sonnblicka v Avstriji.21. 3. “Dobre” razmere (megla in nepredelan sneg na sestopu) na Jezerskem sta izkoristila tudi Andrej Napotnik in Beno Vajdi~: po preplezani Teranovi smeri (50°-80°, 350 m) sta nadaljevala po Trojki (IV+/IV,III, 500 m) do vrha Dolgega hrbta.22. 3. Igor Lauko, Vlado ^re{nik - [~uka in Tertinek so se povzpeli po Slovenski smeri ~ez severno steno Triglava, nazaj grede pa smu~ali Za Cmirom v Vrata.23. 3. Enako turo kot Beno Vajdi~ in Andrej Napotnik (Teranova in Trojka) sta “odplezala” tudi Stane Brezovnik in Damjan Karni~nik, Du{an Sernc in Juri~ (AO Impol) sta preplezala Teranovo smer (50°-80°, 350 m), Samo @nidar{i~ in Branko Kljaji~ pa Centralno grapo v Veliki Babi (III/II 700 m) in se povzpela {e na Ledinski vrh (2030 m). Vlado Fras in Peter Ferk (APD Kozjak) sta turno smu~ala z Obirja.27. 3. Bla` Navr{nik se je z ostalimi ~lani odprave Manaslu 2003 z letalom z Brnika za pribli`no dva meseca poslovil od nas.29.-30. 3. Uspe{no je bila izpeljana skupna tura na bivak pod Skuto. Udeleìli so se je Andrej Napotnik, Miro Kokol - Sloki, Mitja Plohl, Niko [umnik, Beno Vajdi~, Davorin Gomil{ek, Minja Gregori~, Stane Hudej, Ivan Pe{l, Nejc Gomil{ek, Joìca Megli~, Stanka Megli~, Ale{ Rokavec in Sebastjan Kurman{ek. Izveden je bil za~etni zimski alpinisti~ni te~aj ter pristopa na Tursko goro in Rinke.

KRONIKA


17

30. 3. Davorin Podrep{ek je v Laneù preplezal nekaj grap, in sicer, od leve proti desni, Na{o grapo (40° do 45°, v skali II), Mi{ino grapo - v sestopu - (40°, v skali III/II), ter Butalsko grapo (50° do 55°), po kateri je tudi sestopil. Na splo{no so bili slabi pogoji predvsem pri pristopu in sestopu - gnil sneg. Vlado Fras in Sandi Vaupoti~ (APD Kozjak) sta v Peci preplezala Vigredno smer (V+/IV, 220 m). Sa{a in Lea Kontler sta plezala v Burgstalu, smer Steinzeit (V/V-, 100 m).

April

5.-6. 4. Tudi ta vikend sta bila Sa{a in Lea aktivna: obiskala sta plezali{~e Zlatni rt pri Rovinju.9. 4. Po kon~ani alpinisti~ni {oli 2002/2003 so te~ajniki opravljali teoreti~ne izpite: od enajstih kandidatov jih je izpit opravilo pet, pet jih je imelo zagovor, en kandidat pa izpita ni opravil.13. 4. Sa{a in Lea Kontler sta plezala v plezali{~u Weinzedl v Avstriji.13. 4. Kljub no~nemu deèvju sva se z Du{anom (Sernc) odpravila plezat, ker je rekel, da bo tam sigurno suho, in je tudi bilo. Plezala sva v Weizklammu pri mestu Weiz in sicer smeri Transpirationssteig (VI+,110 m) in Herdbankl (VI-,100 m). Zanimiva plezarija po 110 m dolgi plo{~i brez kakr{nihkoli raz~lemb, sami “movingi”. (Tadej Kosma~in)17. 4., 21. 4. S Stanetom sva bila spet aktivna (priprave na Paklo) in preplezala naslednje: 17. 4. Kugelstein, Ameisenriss (V+, 110 m) in Oberer Girandolenweg (V-, 100 m), 21. 4. pa v Weizklamm-Rablgratu Gratweg, var. Welcome (VI+/IV+, 110 m). (Tadej Kosma~in)19. 4. Sa{a in Lea sta se podala v Avstrijo in v Herdplatte preplezala smer Transpirationssteig (VI+/V, 120 m).21. 4. Beno Vajdi~ in Alenka Tonij sta v Rote Wandu preplezala smer Weg der schönen Männer (VI-/V, 310 m), Sa{a in Lea pa v Breite Wandu smer Mufflkante (VI+/V, 160 m).21. 4. Ob zaklju~ku leto{nje alpinisti~ne {ole smo v ponedeljek, 21. 4. 2003, v plezali{~u Kamnik pri @alcu izvedli {e prakti~ne izpite. Pod nadzorstvom vodje alpinisti~ne {ole Nika [umnika je preizkus opravilo devet te~ajnikov. Vlado Fras in Gorazd Bunc sta v Breite Wandu preplezala kombinacijo smeri Die glorreichen Sieben in Tigerauge (VI+/V, 200 m)25. 4., 4. 5. Seveda se tudi letos nismo “izneverili tradiciji”. Tokratni prvomajski plezalni tabor v Paklenici je trajal kar od 26. 4. do 4. 5. Temu primerno se je tudi tabora v Paklenici - tokrat prvi~ pod vodstvom Bena Vajdi~a - udeleìlo veliko {tevilo ~lanov, pripravnikov in te~ajnikov, ki so skupaj preplezali kar zavidljivo {tevilo smeri vseh teàvnosti: 39

KRONIKA


17

udeleèncev tabora je opravilo 177 vzponov!29. 4., 3. 5. Sa{a in Lea Kontler sta bila v Franciji: v Orpierru sta v L'Ascle preplezala smer Le maitre de la dance (5a+, 100 m), v L'Adrechtu smer Merci m`sieur le maire (6a, 150 m), v Quiquillonu pa smer La jungle en folie (6a+, 150 m) in Le diedre sud (5c, 150 m).

Maj

5. 5. Tokrat je Sa{a in Leo “gostil” Kugelstein - smer Henkelgalerie (V-/IV, 270 m).9.-11. 5. Leto{nje izpite za alpiniste (Vr{i~ - Ko~a na gozdu) Komisije za alpinizem pri PZS je uspe{no opravil tudi Stane Brezovnik, s ~imer je na{ odsek spet postal bogatej{i za novega ~lana!10.-11. 5. Spet je vabila bli`nja Avstrija: Sa{a in Lea sta v Rote Wandu preplezala smer Serengeti (VI, 250 m) in Das 7. Gebot (VI+, 70m), Sa{a z Andrejem Kohnom pa smer Rupertina (-VII (VI A0), 290 m).17.-18. 5. Andrej Kohn in Grega Miklavc ter zakonca Kontler so preplezali smer Bunterhund (VI+, 350 m) v Röthelsteinu.17. 5. Tadej Kosma~in in Stane Brezovnik sta v Weizklamm-Rablgratu preplezala smer Hopfenlaube (V-, 100 m), Sa{a in Lea pa v Röthelstein Nordu smer Bunterhund (VI+/V+, 300 m).18. 5. Vlado Fras in Bo{tjan Zalo`nik sta preplezala smer Mini Philipp Flamm (VI+ A0, 200 m) v Bruntalu.24. 5. Iz Himalaje se je vrnil ~lan na{ega odseka Bla` Navr{nik, ki je skupaj s prijatelji poizku{al osvojiti Manaslu. @al jim vreme ni bilo naklonjeno - obilica novega snega je prepre~ila osvojitev vrha, kljub temu pa je iz tabora II (6800 m) smu~al vse do baznega tabora (4800 m).24.-25. 5. Sa{a in Lea Kontler sta obiskala Stani~ev vrh v Zeleni{kih {picah - preplezala sta smer Zvesta nevesta (VI+, 130 m) in smer Epilog (VI+, 130 m), Uro{ Majcenovi~ in Du{an Sernc sta se odpravila v Rote Wand, in sicer v smer Weg der alten Männer (VI+/VII-, 210 m), Gusta in Davorin Podrep{ek pa sta v Hochschwabu preplezala Domeniggovo smer (II 120 m 1h) v steni Karlmauerja ter Severovzhodni raz (Weiblkante) (IV-, 130 m, 1,5 h) v Westlicher Edelspitzu.28. 5. Po sestanku odseka je Bla` Navr{nik z diaprojekcijo predstavil pravkar kon~ano odpravo Manaslu 2003.30. 5. Kar dva ~lana sta nas za~asno zapustila: ravno danes (op. ur.: petek ob 13.00) je na tritedensko pot po poteh Inkov v daljni Peru od{la skupina “trekerjev” iz tega konca Slovenije. Skupino vodita na{ na~elnik Andrej Napotnik in Mitja Plohl, za odsek pa bo med za~asno odsotnostjo

KRONIKA


19

na~elnika “skrbel” njegov namestnik Bla` Navr{nik. Vsi jim èlimo lepo vreme in obilo uìtkov!31. 5. Sa{a in Lea Kontler sta plezala v Velikem vrhu na Jezerskem: Belvi (VI+, 150 m) in smer Mama Korzika (-VII, 150 m), Vlado Fras in Bo{tjan Zalo`nik pa v Raduhi [tudentsko (V+/V, 140 m). Bla` Navr{nik in Tadej Kosma~in sta v Koglu preplezala smer ^re{novar-Srakar (Kranjska var.) (V+, 220 m) in Zupanovo smer (VI, 220 m).31. 5. V soboto, 31. 5., sva z Gusto zlezla v Raduhi Mihovo smer (-IV, II-III, 130 m). Smer je opremljena s svedrovci - obvezno na vseh stoji{~ih, pa {e nekaj jih je vmes. V [tudentski so {e plezali, druga~e pa je stena samevala. Bolj ìvahno je bilo pri ko~i, kjer so imeli re{evalci tekmovanje iz prve pomo~i. Zmagala je ekipa iz Radovljice. Lepe pozdrave izpod Raduhe! (Davorin Podrep{ek)31. 5. V Ljubljani je v 92. letu starosti umrla Krista Krajger, ~astna ~lanica in ena izmed ustanovnih ~lanov na{ega alpinisti~nega odseka.

Junij

5. 6. Tadej Kosma~in in Stane Brezovnik sta v Rote Wandu preplezala Feuervogel (VI/V+, 210 m) in Die Hühnerleiter (V/IV+, 225 m).7. 6. Z Gusto sva preìvela konec tedna zopet na Raduhi. V soboto sva zlezla v srednji Raduhi Stanetovo zajedo z varianto v zgornjem delu (III+, ve~inoma II-III). Sam sem sestopil po Vetrnih policah (III, II-I) in potem zlezel {e smer Esso Besso (III+); vse smeri visoke okoli 130 metrov. Lepe pozdrave, Gusta in Davorin.6.-7. 6. Sa{a in Lea Kontler ter Stanka Megli~ in Ale{ Rokavec so v Avstriji (Höllental, Vordere Stadlwand) preplezali Vordere Stadlwandplatte (V-/IV, 125 m) in Peternpfad (V-/IV, 160 m).8. 6. Beno Vajdi~ in Bla` Navr{nik sta v [itah preplezala smer Bela~-Zupan (V, 500 m). V sklopu vaje GRS so na{i ~lani (Du{an Sernc, Branko Kljaji~) opravili grebensko pre~enje Mrzle gore ~ez Hudi prask (II/I). David Le{nik in Minja Gregori~ sta v Mali Raduhi preplezala Zagor~evo (V+/V, 135 m) in [tudentsko (V+/V, 140 m).11. 6. Bla` Navr{nik in Boris Strm{ek (APD Kozjak) sta v Travniku preplezala Zajedo Travnika (VI, 700 m).12. 6. Tadej Kosma~in, Stane Brezovnik, Maja Bajec in Maja Pav{i~ so v Rote Wandu preplezali smer Die Hühnerleiter (V/IV+, 225 m).13. 6. Vlado Fras in Sandi Vaupoti~ (APD Kozjak) sta v Ojstrici preplezala Spominsko smer Iva Reye (Zmaj) (VII-/V+, 470 m).14. 6. Sa{a in Lea Kontler sta obiskala Jermanov turn in preplezala smer

KRONIKA


19

Samo za norce in konje (VI/V, 270 m). Beno Vajdi~ in Alenka Tonij sta se udeleìla spominskega tabora Jerneja Sinkovi~a na Okre{lju; preplezala sta Vzhodno smer z varianto (IV+, 350 m) v Mali Rinki, Bla` Navr{nik in Jure Nidorfer (APD Kozjak) pa sta plezala Marjetico, izplezala pa sta po Direktni smeri (IV, 350 m) v Mali Rinki.15. 6. Bla` Navr{nik in Armand Polegek (APD Kozjak) sta preplezala {e Direktno zajedo (V+, 220 m) v Turski gori. Igor Lauko in Vlado ^re{nik – [~uka sta preplezala ZZ (IV, 150 m) v Raduhi.16.-20. 6. V dneh od 16. do 20. junija sva z Gusto preìvela v Dolomitih. Izhodi{~e sva imela v Cortini. V ponedeljek (16. 6.) sva v skupini Cinque Torri preplezala nekaj lepih, lahkih smeri. Najprej Via normale na Torre Grande (II+, 140 m), nadaljevala sva v Torre Terza po smeri Via comune po kateri sva tudi sestopila (II, 100 m), za konec pa sva splezala {e na Torre Inglezi po Via normale (ocena III+, 80 m). V torek (17. 6.) sva obiskala stolpe Falzarego nad istoimenskim prelazom in zlezla: v Torre Piccola Falzarego Ju`ni raz (-IV, 150 m), potem pa {e v Torre Grande Falzarego, Zahodna stena (III+, 110 m). V sredo de`, v ~etrtek pa sva sko~ila v Sekstenske Dolomite in po Normalni smeri (ocena III, 450 m) osvojila Veliko Cino. V petek (20. 6.) pa sva se za konec zopet podala pod pet stolpov in zlezla v Cinque Torre Quarta Bassa Via normale (III+, 80 m). Lepe pozdrave! Gusta in Davorin Podrep{ek.17. 6. Zakonca Kontler sta se podala v Kugelstein - preplezala sta smer Z (VI-/V, 200 m).19. 6. Stane Brezovnik, Tadej Kosma~in in Andrej Pav{i~ so v Kugelsteinu preplezali smer Henkelgalerie (V-, 250 m).21.6. Sa{a in Lea Kontler sta preplezala Kratko Nem{ko smer (-IV, 800 m) v severni Triglavski steni, Bo{tjan Zalo`nik in Peter Kuzman (APD Kozjak) sta v Dolomitih (v Rocchetta Alta) preplezala smer Via Navaso (VI, 650 m).22. 6. Tadej Kosma~in in Maja Pav{i~ ter Stane Brezovnik in Maja Bajec so preplezali Novo centralno smer (IV+, 700 m) v Veliki Babi.Stane Brezovnik je z Damjanom Karni~nikom preplezal {e Dolgo nem{ko (IV+, 1000 m) v Steni. Tudi Du{an Sernc in Stane Razdev{ek (APD Kozjak) sta plezala, in sicer Herletovo (VI-, 450 m) v Ojstrici. Bla` Navr{nik in Armand Polegek pa sta v Planji preplezala smer Mansarda (VI, 500 m, 7 h).25. 6. Bo{tjan Zalo`nik je s Karlijem Pintari~em (AK [entjur) v Krièvniku preplezal Resnikovo smer (VI, 340 m), Bla` Navr{nik pa s Petrom Ferkom (APD Kozjak) v [karjah Florjan~i~ev steber (VI+, 260 m).27. 6. GRS Maribor je v okviru vsakoletnega Festivala Lent pod oboki Starega mostu organizirala è sedmo tekmovanje v ìmarjenju. Zmagal

KRONIKA


21

je - kdo drug kot - Niko [umnik.28. 6. Tokratni spominski tabor je bil v soboto, 28. 6., na Koro{ici. Kljub majhnemu {tevilu udeleèncev (Miro Kokol - Sloki, Marko Ren~elj, Danilo Fla{ker, Uro{ Majcenovi~, Marsela Verbi~, Joè Dobnik, Ale{ Rokavec, Sebastjan Kurman{ek, Stane Hudej, sre~ali pa smo {e Eto in Draga Kavnika) je tabor na Koro{ici uspel - preplezali smo smer Mimo votline (IV+, 120 m) v Vr{i~ih.29. 6. Sa{a in Lea Kontler sta preplezala smer Ufo (VI+/VI-, 300 m) v Röthelsteinu.

Julij

6. 7. Bo{tjan Zalo`nik in Fugina (APD Kozjak) sta v Rote Wandu preplezala Kongo Platten (VI A0, 120 m) in Honerbrust (VI A0, 120 m), Vlado Fras in Gorazd Bunc pa v Ko{uti (Ko{utnikov turn) SV steber (V+, 250 m).11. 7. Bla` Navr{nik je v navezi z Alenko Luki} (APD Kozjak) v Dolomitih (Zahodna Cina) preplezal smer Cassin-Ratti (VIII-/VI-VII, 500 m, 7 h). Tadej Kosma~in in Stane Brezovnik sta v Rote Wandu preplezala smer Serengeti (VI, 250 m).13. 7. Bla` Navr{nik in Alenka Luki} sta preplezala {e smer Comici- Dimai (VII/VI, 500 m, 8 h) v Veliki Cini. Bla` je obe smeri preplezal prosto na pogled. Igor Lauko in Edi sta preplezala Bavarsko (IV+, 500 m) v severni steni Triglava. Tadej Kosma~in, Stane Brezovnik in Maja Pav{i~ so v Sudostspornu preplezali smer Michelangelo (V+, 290 m), Andrej Napotnik, Alenka Tonij in Sebastjan Kurman{ek pa Steber [tajerske Rinke (IV/II-III, 600 m).11.-15. 7. Sa{a in Lea Kontler sta del dopusta preìvela tudi v Dolomitih: v JZ steni pogorja Piccolo Lagazoi sta preplezala smer Via del Buco (III-IV, 250 m), v Cima del Lago JZ zajedo (IV+/II-III, 300 m), v Cinque Torri (Torre Lucy) Via Lucy Pompanin (IV-, 125 m), v Cinque Torri (Torre Grande) Myriam (V+/V, 150 m), v Cinque Torri (Torre Quarta) Bassa (IV+, 60 m) in v Hexensteinu {e Ju`ni raz (IV+/IV-, III, 150 m).15. 7. V tragi~ni nesre~i, ki se je zgodila v Hudi~evem stebru v Prisojniku, se je smrtno ponesre~il na{ ~lan in prijatelj Stane Brezovnik.16. 7. Beno Vajdi~ je “preizkusil” plezali{~a v Nem~iji, Miran Tarku{ pa je z Ljubom Hanzlom plezal v Paklenici (Nosorog, Orada, Celjska, Smer po rebru).16. 7. Vlado Fras in Sandi Vaupoti~ (APD Kozjak) sta v [tajerski Rinki preplezala Direktno smer (VI/V, IV, 600 m).18. 7. Pogreb Staneta Brezovnika na pokopali{~u v Pu{~avi.

KRONIKA


21

19. 7. Beno Vajdi~ in Marko Ren~elj sta v Mali Raduhi preplezala Dorkino spominsko smer (desno od Platk), ocena VI (V A0), 160 m.18.-28. 7. Drugi del dopusta sta Sa{a in Lea Kontler preìvela v stenah severnega Velebita, v Dabarskih kukih in Paklenici. V Boìn kuku sta preplezala Heraklion (6a, 140 m) in smer Teddy (5c+ A0, 150 m), v Visibabi smer Altweibersommer (5c, 120m), v Velikem ]uku Karamara sweet temptation (6a+, 110 m), Water song (6a (A0), 160 m), Paparazzi (6c (6b A0), 300 m), v Kukovih ispod Vlake Nosoroga (4b, 150 m) in Veselo obitelj (5c,6a, 70 m), v Ani}a kuku Kamasutro z varianto (5b/5c, 150 m), Mosora{ko (5c, 350 m), Capitan pelinkovac (6a+, 260 m) (izstop po Juhi v kombinaciji s smerjo Jazovac (V+/IV,II-III, 150 m)), v Kuku od Skradelin smer Armadillon (6a, 115 m) in smer Aigor (6a, 150 m), v Debelem kuku pa {e Zgre{eno (5b, 100 m).21. 7. Davorin in Gusta Podrep{ek sta se po normalnem pristopu (do 40°, 650 m) povzpela na Zuckerhütl (3505 m) v [tubajskih Alpah.22. 7. Lep pozdrav iz Bakuja (Azerbaijdàn), ki leì na minus 28 metrov. V~eraj (op. ur.: 21. 7.) sva se s Simono vrnila iz vzhodnega Kavkaza, kjer sva opravila svojevrsten treking. Od 14. do 21. julija sva opravila turo po neobljudenem Kavkazu in prehodila velike razdalje ter vi{inske razlike. 15. 7. 03 sva se z vodnikom Etibarjem Memedovom v sedmih urah povzpela na Heydar Peak (3763 m). Dan kasneje sem se povzpel z vodnikom (11 h) na Sahdag (4243 m). @al nas je vreme prikraj{alo za vzpon na Babadag, ki je tudi visok ~ez 3700 metrov. Kon~ati smo morali le 300 metrov pod vrhom. Osem dni smo hodili od 8 do 12 ur na dan, in sicer z nahrbtnikom te`kim 20 kg. Spali smo v {otorih, saj nikjer ni ni~esar. Najve~ja nevarnost na turi so bili psi, ki v skupinah ~uvajo ovce in tako tudi napadajo ljudi, ki jih niso vajeni. Toliko za sedaj - ve~ pa, ko prideva domov. Pozdrav Samo @nidar{i~ in Simona [~avni~ar.23. 7. Bla` Navr{nik in Boris Loren~i~ (APD Kozjak) sta v ju`ni steni Marmolade preplezala zahtevno smer Moderni ~asi (Tempi Moderni) (VII+, 1000 m, 14 h).25. 7. Gusta in Davorin Podrep{ek sta se povzpela (normalni pristop) na Weissee Spitze (3526 m), 25. 7. pa {e na Innere Schwarze Schneide. Oba vrhova se nahajata v Ötztalskih Alpah.26. 7. Halo! Po dolgem dolgem ~asu sem spet malo za{la v hribe. V soboto 26. 7 sem bila na Mrzli gori, ki pa ni bila prav ni~ mrzla. Na hrib sem se povzpela iz Matkovega kota in nato po drugi strani dol. Potem pa {e do Savinjskega, Jezerskega sedla in Kranjske ko~e na Ledinah. Prespala na Ledinah v spalki na fraj. Drugo jutro pa v Logarsko dolino. Pot super. Vreme super. (Katarina Majer)

KRONIKA


23

26. 7. Beno Vajdi~ in Bla` Navr{nik sta preplezala Bavarsko (IV+, 500 m) v Triglavu, sestopila pa po Slovenski smeri (III/II, 800 m). Slovensko smer (III/II, 800 m) je preplezal tudi Mitja Plohl.27. 7. V sosednji steni Malega Koritni{kega Mangrta (Rob nad Zaga~ami) sta Beno Vajdi~ in Bla` Navr{nik preplezala Pozabljeno misel (VI-, 500 m).

Avgust

2.-3. 8. Na~rtovana skupna tura, plezalni tabor v Vratih, je na na{e veselje, predvsem veselje te~ajnikov, v celoti uspela, kljub manj{i po{kodbi edine udeleènke, Suzane [ulek. Udeleìlo se ga je trinajst udeleèncev, ki so plezali v severni Triglavski steni (pa tudi v severni steni Travnika).

V soboto so se v Slovensko smer (III/II, 800 m) podali Andrej Napotnik, Ale{ Rokavec in Ivan Pe{l, sestopili pa so po Tomin{kovi poti. V Nem{ko smer s Zimmer-Jahnovim izstopom (-IV, 800 m) so se odpravili Bla` Navr{nik, Beno Vajdi~, Igor Lauko, Suzana [ulek, Bo{tjan Zalo`nik, Damir Mrkonji~, Branko Kljaji~ in Joè Dobnik. Nekateri so sestopili po Slovenski smeri (III/II, 800 m), ostali po “normalni” poti nazaj v Vrata. V nedeljo je nekatere (po pripovedovanju) “premagala” utrujenost, Beno Vajdi~, Igor Lauko, Bo{tjan Zalo`nik in Vlado ^re{nik - [~uka (APD Kozjak) pa so vseeno preplezali Smer Sandija Wisiaka (V, 600 m). Bla` Navr{nik je s soplezalcem Borisom Loren~i~em (APD Kozjak) opravil {e odli~en vzpon v severni steni Travnika. Preplezala (NP) sta redko ponavljano smer Fran~ka Kneza ^rni biser (VII, 700 m, 11 h).3. 8. V Zapoto{ki vrh so se podali Sa{a in Lea Kontler ter te~ajnica Joìca Megli~. Preplezali so smer Tango spominov (VI/V, 250 m).6. 8. S Petro sva se v nedeljo (op.ur.: 3. 8.) namenila na Grossglockner.

KRONIKA

Dolga kolona v Triglavski severni steni


23

Startala sva iz Kalsa preko “Strudla” in nato ~ez ledenik na Erzherzog-

Johann-Huette. Naslednji dan pa na vrh. Vreme je bilo super, a vzdu{je je kvarilo stanje na grebenu, ki je bilo v stilu “100 ènsk na Triglav”. Pri sestopu se je vse se stopnjevalo do mesta, kjer pot preide nazaj na ledenik. Tam je nekemu Slovaku zdrsnilo in odletel je v prvo razpoko pod njim. Ker sem bil najbli`je, sem se spustil do njega in mu nudil prvo pomo~. Imel je grozno sre~o, da se je sploh ustavil. Odnesel jo je “samo” s hudimi po{kodbami glave in z odprtim zlomom noge ... Je bila kar kriza. No, pol so ga odpeljali, midva pa sva s cmokom v grlu in z veliko izku{njo sestopila in zaklju~ila sicer ~udovito turo! Lep pozdrav vsem! (Luka Juhart)7. 8. Nem{ko smer s Zimmer-Jahnovim izstopom (-IV, 800 m) so preplezali Du{an Sernc, Maja Bajec in Uro{ Majcenovi~.9. 8. David Le{nik in Bla` Navr{nik sta v Ojstrici ponovila (NP) smer Sanje Delfina (VII, 400 m, 6 h), Marko Ren~elj in Samo @nidar{i~ pa Severozahodni greben (V-, 520 m)10. 8. V Ojstrici sta Sa{a in Lea Kontler preplezala Herletovo smer (V A0/IV, 450 m), Damir Mrkonji~ pa je s Palirjem (AO Celje) v ju`ni steni Rjavi~kega vrha preplezal dve prvenstveni smeri: Gejino gubo (IV-, 150 m) in Miceli (VI+, 150 m).10. 8. Bla` Navr{nik in Boris Loren~i~ sta se podala v Mali Koritni{ki Mangrt in opravila {e en odli~en vzpon, preplezala sta Spominsko smer Ale{a Kunaverja (VI+, 800m, 11 h). David Le{nik in Miran Ren~elj (AO Matica) sta v Laneù opravila (mogo~e prvo?) ponovitev smeri Zlatoritka (VI A2, 100 m 6 h).11. 8. Davorin in Gusta Podrep{ek sta v Raduhi preplezala kombinacijo smeri Desno od vetrnih in Tomaève smeri (III, 130 m).15.-17. 8. Del dopusta so nekateri preìveli tudi v Paklenici: Beno Vajdi~

KRONIKA

Skupinska po preplezani smeri


25

je z bratom Edom preplezal Circus (VII, 350 m), Belo rampo (III-/II, 150 m), Danajo (VI-, 100 m) in Brid za veliki ~eki} (VI-, 100 m), Sa{a in Lea Kontler pa Circus (6b, 300 m) in Zimski cvijet (6a+, 200 m) v Velikem ]uku ter Trik (5a, 125 m) in Danajo (5b, 80 m) v Ani}a kuku.16. 8. Davorin in Gusta Podrep{ek ter Marija Ren~elj (darilo za njen 60. rojstni dan!) so v Hochschwabu preplezali Domeniggovo smer (II+ 120 m 3 h). David Le{nik in Miran Ren~elj (AO Matica) pa sta v Ojstrici preplezala Spominsko smer Iva Reye (Zmaj) (VI+ A0, 470 m).17. 8. Igor Lauko in Vlado ̂ re{nik - [~uka sta v Raduhi preplezala Dorkino spominsko smer (desno od Plat), ocena VI/V, 160 m, ter Edijev steber (VI+, 150 m), Bla` Navr{nik in Boris Loren~i~ pa v Trentarskem ozebniku smer Gorska roà (VIII+/IX- A0, 410 m, 6 h).23. 8. Sa{a in Lea Kontler sta v severni steni Planje preplezala smer Riviera (V+/IV, 550 m).28. 8. Po dolgem ~asu se je oglasil tudi Silvij Morojna: s [pelco sta preplezala Zagor~evo (V+/V, 135 m) v Mali Raduhi, od 29. 7. do 19. 8. pa so bili v Paklenici, kjer so del dopusta preìveli tudi v stenah - Silvij je z razli~nimi soplezalci (ali sam) preplezal Mosora{ko (V, 350 m), Levo Trì{ko (-VII/V-VI, 120 m), Brid za veliki ~eki} (V/IV, 150 m), Kaminsko (III+, 150 m), Ka~o (VI+/V-VI, 300 m), Brahmovo (-VI, 300 m), Karabore (-VI/V, 130 m), Izgubljeno djeco (6a+, 140 m), Severni greben (III/II, 200 m) in Velebita{ko (-VII/VI, 350 m).30. 8. Borut Mauko in Damir Mrkonji~ sta v Klemen~i pe~i preplezala smer Snorky (-VI/V+, 100 m).

September

6. 9. Niko [umnik se je udeleìl tekmovanja v pednanju, ki je bilo v Viru pri Domàlah; med dvajsetimi tekmovalci je na koncu v finalu osvojil osmo mesto.

KRONIKA

Pogled na steno Klemen~e pe~i


25

6.-7. 9. Tokrat se je na~rtovani plezalni tabor na Jezerskem (ê{ka ko~a) posre~il in v celoti uspel. Udeleìlo se ga je osemnajst ~lanov, ki so preplezali vsega skupaj 24 smeri. V soboto so se podali: Miro Kokol - Sloki in Petra Glaàr ter Mitja Plohl in Milan Glaàr v Grintov~ev steber (IV/V, 250 m), Beno Vajdi~ in Gregor Miklavc ter Bla` Navr{nik, Bo{tjan Zalo`nik in Borut Mauko v Tomaèv steber (VI-, 350 m), David Le{nik in Gomil{ek pa v zajedo Ekar-Jamnik (VI-, 350 m). V nedeljo so prav vse naveze (Habulin-Megli~, Vajdi~-Miklavc, Le{nik-Gomil{ek, Navr{nik-Mauko-Rokavec) preplezale Grintov~ev steber (IV/V, 250 m). Pridruìli so se {e Samo @nidar{i~, Uro{ Majcenovi~, Alenka Tonij in Marko Ren~elj, ki so v Veliki Babi preplezali Novo centralno smer (IV+, 700 m, 5 h).

6.-7. 9. Tudi Sa{a in Lea Kontler sta bila “aktivna”: v soboto sta preplezala Eldorado (VI/V, 290 m) v Breite Wandu, v nedeljo pa v ostenju Jeà v Kamni{kih Alpah smer Vse na kup (VI-/V, 150 m).13. 9. Niko [umnik in Sebastjan Kurman{ek sta v Mali Raduhi preplezala Plate (Smer ~ez plo{~e) (V/IV, 185 m) in Originalno (IV+/III, 100 m).14. 9. Sa{a in Lea Kontler sta se spet podala “~ez mejo”: v Südostpornu sta preplezala smer Elfengarten (VI-/III, 300 m).19. 9. Bla` Navr{nik in Beno Vajdi~ sta se podala v steno Travnika: preplezala sta Aschenbrennerjevo smer (z Debelakovo varianto) (VI+/VI, 800 m).20. 9. Sa{a in Lea Kontler sta v jugovzhodni steni Planjave preplezala smer

KRONIKA

Samo in Marko v tiso~ in eni »plati«

Mi~o, Sloki, Petra in Milan po uspe{nemvzponu


27

Mali cekin (V/IV, 150 m).21. 9. V Avstriji (Rote Wand) so plezale naslednje naveze: Du{an Sernc in Bo{tjan Zalo`nik smer Feuervogel (VI/V+, 210 m), Uro{ Majcenovi~ in Alenka Tonij smer Waschrumpel (V+/V, 245 m), Andrej Napotnik, Maja Bajec in Ivan Pe{l pa smer Die Hühnerleiter (V/IV+, 225 m), Sa{a in Lea Kontler pa v Kugelsteinu smer Amaisenriss. V Raduhi je Igor Lauko s Francem Tertinekom preplezal Kova~evo smer (VI/V+, 230 m), v Rjavi~kem vrhu pa Bla` Navr{nik in Boris Loren~i~ (APD Kozjak) Centralno smer (VII, A0, 250 m).27. 9. V Velikem Dra{kem vrhu sta Bla` Navr{nik in Anja Karni~ar (AO Jezersko) preplezala smer DKV (V, 400 m).28. 9. Uro{ Majcenovi~ in Alenka Tonij sta se podala v Malo Raduho - preplezala sta Plate (V/IV, 185 m) in Originalno (IV+/III, 100 m).

Oktober

8. 10. Z uvodnim predavanjem se je pri~ela leto{nja alpinisti~na {ola 2003/2004. Prvega predavanja se je udeleìlo trinajst udeleèncev.9.-13. 10. Lepe dni so izkoristili Bla` Navr{nik, David Le{nik ter Boris Loren~i~ in [pela Pristavec (oba APD Kozjak) - obiskali so Paklenico in opravili same odli~ne vzpone. David in Bla` sta preplezala Diagonalko (VII-, 200 m), Senza Pieta (VII+, 200 m), Albatrosa (VI A0, 320 m) in Nostalgijo (VII, 320 m), Bla` z Borisom {e smer Infinito (VII A0, 355 m), David in Boris smer Funkcija (VI+ A0, 300 m) Bla` in [pela Catch the rainbow (V+, 100 m) in Severni greben v ]uku, David in [pela pa {e Nosoroga.11. 10. Kot vsako leto je tudi letos MO PD Ru{e organiziral 10. tekmovalni pohod Ru{e - Areh v spomin na Bena Dolin{ka, ob 12. uri pa je bila poleg razglasitve rezultatov na Arehu {e sve~anost ob 50. obletnici mladinskega odseka, po njej pa veselo “planinsko druènje”. Tekmovanja se je udeleìlo tudi pet na{ih ~lanov, {e ve~ jih je pomagalo pri organizaciji ali pa so pri{li le navijat.12. 10. Beno Vajdi~, Tadej Kosma~in in Borut Mauko so se podali v Avstrijo: v Rote Wandu so preplezali smer Serengeti (VI, 250 m), Sa{a in Lea Kontler pa v Rötelsteinu smer Alte Südwest (IV-/III, 400 m).17. 10. Silvij Morojna je v prostorih Nove LB, d. d., Poslovalnica Maribor, Titova cesta 2, pripravil razstavo svojih fotografij z naslovom “Tako torej ptice gledajo na svet”, ki je bila odprta do konca oktobra 2003.18. 10. V tem vikendu je bila sobota tisti hladnej{i in manj prijazen dan za plezanje - a se na{i kljub temu niso dali: Andrej Napotnik in Borut Mauko sta v Mali Raduhi preplezala Originalno (IV+/III, 100 m), Bo{tjan Zalo`nik

KRONIKA


27

in Vlado Fras pa v Rote Wandu smer Weg der schönen Männer (VI+ 200 m). Nad vremenom pa se nista pritoèvala Sa{a in Lea Kontler, ki sta se iz Vrat v delno zimskih razmerah povzpela na [krlatico.19. 10. Nedelja je bila plezanju le prijaznej{a: David Le{nik in Bo{tjan Zalo`nik sta se podala v Rote Wand in preplezala Weg der alten Männer (VI+/VII-, 210 m) in Graue Maus (VII/VI+, 235 m).19. 10. Andrej Napotnik, Mitja Plohl, Bla` Navr{nik in Niko [umnik so se udeleìli izpopolnjevalnega seminarja za alpinisti~ne in{trukturje v Ko~i na Kali{~u pod Storì~em.29. 10. Silvij Morojna je imel v prostorih knji`njice Nova vas, na Kardeljevi cesti na Taboru, predavanje z diapozitivi “Gorska zra~na potepanja”.

November

6. 11. Bla` Navr{nik in Mojca @erjav (AO Matica) sta v Jerebici preplezala Sivi ideal (VI, 450 m), Vlado Fras in Bo{tjan Zalo`nik pa v Klemen~i pe~i smer Friko (V-VI, 120 m) in Huba-Buba (VI+/V, IV, 100 m).9. 11. Lepo jesensko nedeljo so ~lani na{ega odseka (trije alpinisti~ni in{truktorji, kandidat za starej{ega pripravnika, sedem kandidatov za mlaj{ega pripravnika in {tirinajst te~ajnikov) dobro izkoristili: v plezali{~u Kote~nik so leto{nji te~ajniki (udeleènci leto{nje alpinisti~ne {ole) prvi~ “spoznali” skalo in opravili prve prakti~ne vaje, kandidati za mlaj{e in starej{e pripravnike pa so opravljali prakti~ne izpite iz plezanja v kopni skali.12. 11. Kandidati za mlaj{e oz. starej{e pripravnike so opravljali teoreti~ne izpite. Za starej{ega pripravnika je teoreti~ni izpit uspe{no opravil Tadej Kosma~in, za mlaj{e pripravnike pa Borut Mauko, Joè Dobnik, Ivan Pe{l ter Gregor Miklavc. Ostali kandidati (Bo{tjan Kurman{ek, Ale{ Rokavec, Nejc Gomil{ek, Joìca Megli~) so morali opravljati {e zagovor dolo~enih tem.15.-16. 11. “Lovimo” zadnje jesenske àrke: Niko [umnik in Borut Mauko sta v Klemen~i pe~i preplezala Sartija (VI-/IV+, 110 m) in Frika (V-VI, 120 m), Beno Vajdi~, Bo{tjan Zalo`nik, Bla` Navr{nik in David Le{nik pa so nedeljo preìveli v previsih Mi{je pe~i - za name~ek so si zve~er (kjer sta se pridruìla {e Tadej Kosma~in in Maja) ogledali tekmo svetovnega pokala v {portnem plezanju v Kranju.19. 11. Po sestanku odseka je Bla` Navr{nik (s fotografijami) predstavil predvideni cilj odprave na{ega odseka v letu 2005, Dhaulagiri VII, Mitja Plohl pa finan~no plat odprave.22. 11. Borut Mauko in Niko [umnik sta {e enkrat obiskala Klemen~o pe~. Tokrat sta preplezala Snorkija (VI-/V+, 100 m), ^rno planiko (IV+, 100 m)

KRONIKA


29

in Smer na zob (V/IV, III, 80 m).22.-23. 11. Bla` Navr{nik in Bo{tjan Zalo`nik sta obiskala Paklenico in preplezala: Klin (VI A0, 350 m), Mosora{ko (VI-, 350 m), Domàlsko (VI+, 100m) in Rebeko (VII, 100 m).30. 11. Sa{a in Lea Kontler sta v Röthelsteinu preplezala smer Hochimin (II/III, 400 m).

December

13.-14. 12. Tudi letos smo izvedli ob~ni zbor odseka, in sicer v soboto zve~er, 13. decembra, v ko~i na Grohotu. Zbralo se je ve~ kot 50 ~lanov, v soboto so bile za te~ajnike in pripravnike vaje iz orientacije, prakti~no vsi pa smo se v soboto ali nedeljo povzpeli na vrh Raduhe.13.-14. 12. Seminarja in izpita za postavljalce tekmovalnih prog v lednem plezanju v Sol~avi sta se udeleìla Bla` Navr{nik in David Le{nik.14. 12. Na konstrukciji umetnega slapu pri Blaù Navr{niku je bila izvedna delovna akcija, ki so se je udeleìli Bla` Navr{nik, Mitja Plohl, Du{an Sernc, Andrej Napotnik in Branko Kljaji~.17. 12. Po uradnem delu sestanka je bil v prostorih dru{tva {e “spro{~en” zaklju~ek leta 2003.27. 12. Zaradi pomanjkanja hladnega vremena je bila tekma v lednem plezanju, ki bi morala biti 27. in 28. decembra pri Blaù Navr{niku, prestavljena.

KRONIKA

Borut Mauko v smeri


29

TABORI, TEKMOVANJA IN OSTALO

Proslava ob 40-letnici AO PD TAM Maribor(sobota, 16. 11. 2002, Lesarska {ola pri Limbu-{u)(zbral in uredil Marko Ren~elj)

Varujem! Grem! so vsem nam tako znane besede, ki so nas spremljale in nas {e spremljajo pri na{ih plezalskih vzponih. Tistega novembrskega popoldneva smo se zbrali, da se spomnimo dogodkov, ki so oblikovali Alpinisti~ni odsek Planinskega dru{tva TAM Maribor, in skupaj obudimo spomine na 40 let delovanja odseka.

Bilo je leto 1962. Po enem od mnogih izletov v visokogorje se porodi zamisel o nujnosti ustanovitve alpinisti~nega odseka. To nalogo sta prevzela takratni predsednik Planinskega dru{tva TAM Maribor Franci [majs ter è izku{en alpinist in gorski re{evalec Lojze Krajger z èno Kristo. Desetega oktobra istega leta so se pri~eli prvi pripravljalni sestanki za ustanovitev odseka, ki so hkrati pomenili tudi prva predavanja iz alpinizma, neke vrste alpinisti~ni te~aj. Med prvimi te~ajniki, ki so bili hkrati tudi prvi alpinisti ~lani, so bili: Joè âsar, Ivan Graj, Ivan Kristan, Alojz Pristovnik in Mirko Rogina.

Svoje znanje so te~ajniki lahko preizkusili è zelo hitro, najprej na mariborskih skalcah, nato pa v gorah, na la`jih in te`jih, bolj resnih turah. Kraj{o zgodbo z za~etka delovanja odseka je leta 1967 na filmski trak zabeleìl snemalec Joco @nidar{i~. Glavno vlogo sta odigrala Lojze Krajger in Alojz Pristovnik.

Ve~ o delu odseka so povedali tisti, ki so ga vodili oziroma ga {e vodijo: eden prvih na~elnikov odseka Edvin Bedenik, Drago Kavnik, ve~ let gonilna sila odseka, ter Andrej Napotnik, ki z dveletnim premorom prizadevno vodi odsek è od decembra 1983.

Prvih deset let ìvljenja odseka je v svojem govoru predstavil ve~letni na~elnik Edo Bedenik.

V alpinisti~ni odsek sem se vklju~il jeseni leta 1963. Imel sem nekaj planinskih izku{enj, kajti v ve~letnem taborni{kem udejstvovanju smo ob rednem druènju in ìvljenju v naravi zahajali tudi v na{e gore, kjer smo kot ~lani Gorske straè (GS) ob~udovali, prou~evali in ~uvali gorsko floro.


31

Iz te dru`be se je kasneje v alpinisti~ni odsek vklju~ilo {e nekaj fantov. êprav sem vodil v gore è nekaj let razli~ne skupine in pridno hodil po slovenski transverzali, alpinisti~nih, to~neje plezalnih, izku{enj nisem imel.

Na enem izmed izletov PD TAM na Okre{elj me je Mirko Rogina povabil na “plezanje” v steno Turske gore in Planjave. Povabilo me je zamikalo in pritegnilo, oba vzpona in krst na Kamni{kem sedlu sem prestal. Ker sem se to jesen vpisal na VT[, mi je postalo alpinisti~no udejstvovanje najprej dopolnilo k {tudiju, kasneje pa sestavni del ìvljenja. Na odseku sem razen prekaljenih ~lanov Lojzeta in Kriste Krajger spoznal sovrstnike, prav tako s skromnimi plezalnimi izku{njami, vendar z veliko volje in zagnanosti. Odsek je obstajal leto dni ter le nekaj posameznikov je opravilo letni plezalni te~aj v Vratih, kjer smo se seznanili z osnovami plezanja.

V odseku smo se zelo razveselili prihoda Joca Balanta, ki sem ga spoznal med {tudijem. Bil je iz @irovnice, alpinist in gorski re{evalec, ki je opravil è ve~ te`kih vzponov. Z veseljem se je vklju~il v delo in vzgojo v na{em odseku in nekaj let sva bila soplezalca.

Shajali smo se ob sredah ter ve~inoma na~rtovali nedeljske vzpone. Opreme smo imeli zelo malo, dve najlonki in dve konopljeni vrvi in temu primerno smo lahko isto~asno zahajali v stene. Kljub temu smo opravili kar lepo {tevilo vzponov, Joco @nidar{i~ pa je celo posnel film oziroma kader s plezanja v Mrzli gori (foto-kino klub TAM). Pozimi smo smu~ali in se pripravljali na obisk {vicarskih Alp. Opravili smo nekaj zimskih tur, nekatere pa nas je Lojze pritegnil v postajo GRS Maribor, kjer smo se strokovno


Edo Bedenik Drago Kavnik


31

izobraèvali iz prve pomo~i, vo`nje akiji ter aktivno deùrali na pohorskem smu~i{~u. Julija 1964 smo v zelo me{ani zasedbi, ~lani odseka, planinci in sopotniki, obiskali {vicarske Alpe in se povzpeli na Monte Roso ter Jungfrau.

Jeseni tega leta me je Lojze Krajger pregovoril, da sem prevzel na~elni{tvo odseka. Zaradi skromnih izku{enj, saj sem komaj postal iz pripravnika ~lan, sem funkcijo sprejel po temeljitem premisleku z vsemi obveznostmi in odgovornostmi. Pripravili smo izhodi{~a in upravnemu odboru PD TAM sem predloìl koncept dela, ki je temeljil, kolikor se {e spominjam, na naslednjem:- za razvoj potrebujemo vedno nove in nove pripravnike, ki jih bomo pritegnili iz mladinskega odseka in sorodnih organizacij (taborniki), zato je potrebno krepiti {tevil~nost mladinskega odseka, ~lani in pripravniki alpinisti~nega odseka pa bodo pomagali pri vodenju mladinskih in ~lanskih izletov;- upravni odbor mora redno zagotavljati sredstva za nabavo vrvi, drugo opremo (kline, vponke, ~elade in podobno) pa si bodo zagotavljali ~lani in pripravniki sami;- jeseni za~nemo z alpinisti~no {olo po skrbno izdelanem programu, ki se bo kon~ala in zaklju~ila z letnim taborom;- krepili bomo ljubezen do turnega smu~anja, zato moramo usposobiti vodni{ki kader;- udeleèvali se bomo vseh treh smu~arskih tekmovanj ter tudi tako navezovali stike z drugimi odseki in njihovimi ~lani;- poudarek delovanja bo vsekakor na varnosti, tako pri plezanju kot pri gibanju v gorah nasploh;- plezalne ture bomo skrbno na~rtovali, po izvedbi pa analizirali oziroma poro~ali ter se {ir{e seznanjali;- na~elnik odseka naj zaradi la`je koordinacije postane ~lan upravnega odbora dru{tva.

Imeli smo prekrasne in tudi odmevne tabore na Okre{lju, pri Lipov~evi bajti pod Martuljkom, v Vratih in Tamarju. Opravljeni so bili najte`ji vzponi v na{ih stenah, tudi prvenstvene smeri in prve ponovitve. Najbolj{i so plezali tudi v tujini (Dolomiti, Eiger, Velike Tatre, Elbrus) in nepozabna so nam ostala druènja v Logarski dolini v Domu Elko. Vsi smo ~utili visoko pripadnost in povezanost kolektivu - Alpinisti~nemu odseku PD TAM.

Drugo desetletje “ìvljenja” na{ega odseka je orisal Drago Kavnik, takratni



33

na~elnik.

Kako se je ìvelo v ~asu mojega za~etka v alpinisti~nem odseku? To je bilo obdobje, ko so “vodilni” zahtevali visoko disciplino od vseh ~lanov, tudi starej{ih in mlaj{ih ne glede na sta` v odseku.

Bilo je obdobje, ko smo imeli prvi alpinisti~ni tabor v Vratih, zato je bilo potrebno veliko korajè, da si vpra{al, ko smo stali pod “njim”, kje pa je. In pri~akovan odgovor, da se pa ̀ e vidi, ~e nisi slep, je bila prva popotnica nam zelencem, da smo stare ma~ke {e bolj spo{tovali.

Bilo je obdobje, ko smo v ~asu osvajanja Lune doìveli prvo nesre~o v Tamarju in spet nas je alpinisti~ni starosta Uro{ pou~il: “Zdaj pa è ne smete nehati, to je pa~ tudi ene vrste krst. Fantje, kar plezajte naprej!” In smo nadaljevali v sosednji steni. Pa ni {lo. Imeli smo cmok, ne samo v grlu, tudi druga~e. Pa ta tabor je bil tudi uspe{en, vendar na drugem podro~ju - psihi~nem. Takrat smo spoznavali, kaj pomeni, ~e enajst soplezalcev “navija” na stoji{~u s komentarji, kaj bo z njegovo punco, ~e oni oznojeni pade. Pa smo ugotavljali è takrat, da je nekdo “prosto” splezal ta isti kamin, medtem ko je drugi tudi “prosto” splezal è s tem, ko ni uporabljal “lojtrc”. Torej smo è takrat segali v bodo~nost!

To je obdobje, ko smo se mnoì~no udeleèvali “republi{kih” smu~arskih tekmovanj VTK, Kramarjevega smuka in [tuparjevega memoriala. Pa ~eprav za ceno, da te vsi, ki so {tartali za teboj, na progi “povozijo”. Ali pa ~asomerilec pospravi {toparco, ali, ~e {tarta{ s {tevilko ena, kon~a{ na 105. mestu - v zadovoljstvo pa ti je, da nisi bil zadnji! Ampak, na tekmovanje je {el cel odsek - za to pa se je spla~alo tudi malo potrpeti. In vendar, tudi tam smo posegali za visokimi mesti! Celo prvimi!

Kako je bilo s prvimi zimskimi vzponi, ne v steni, pristopi? Iz Sol~ave pe{ na Okre{elj, ob enih zjutraj pa so te iz ko~e rezervirane samo za vzhodne Nemce poslali spat na trda tla takrat {e neurejene GRS ko~e. Kak{ne dereze smo imeli - vse mogo~e izvedbe, samo da se je dalo priti na Tursko goro in na Rinke. Zelo sre~ni smo bili s prvimi zimskimi ponovitvami v Raduhi, v drugih stenah. To je bila ta prava dejavnost - sekali smo prve stopinje v ~asu, ko so na KA skoraj zapovedovali, da se z zimo plezanje ne kon~a. Je danes to sploh razumljivo? Bilo je enkratno, danes je lepo.



33

Obdobje, ko smo organizirali mnoì~ne izlete na zelo zahtevne vrhove Evrope, Mont Blanc, Matterhorn, Monte Roso, Grossglockner itd. Vendar da smo sploh upali pomisliti na tako zahtevno vodenje, predvsem ~lani alpinisti~nega odseka, je bilo potrebno nekaj izku{enj. Kako smo “trenirali”? Danes je to nekaj neverjetnega. Da si pri{el v tujino, ali celo v Centralne Alpe, si moral najprej imeti denar - tega pa si lahko dobil le dolo~eno predpisano koli~ino. In “odpravo” organizirati v pravem smislu tudi tja v Centralne Alpe! In potem Kavkaz - s prostovoljnimi prispevki celotnega ~lanstva PD TAM! In odprava v Tur~ijo, t. i. {olska odprava, zrelostni izpit!? Vse nam je uspelo, sicer na malo druga~en na~in, a vendarle.

Kako smo kupovali opremo? Je razumljiva razlaga, da smo diafilme kupovali v Avstriji? Ali vemo, da smo vsak kos opreme kupovali v zlatem Kastner & Öhler? Kako? S fi~om tja, nato pa ~ez mejo z ìvci napetimi do konca: to namre~ ni bil denar posameznika, bil je denar odseka!

Kako smo torej pred “demokracijo” ~uvali skromno opremo? Kako nabavljali? Danes ne moremo ocenjevati teh ~asov, ne da bi se nasmejali. Je razumljivo, da smo plezali dve leti, ne da bi zabili klin, le na starih varovali, vrv pa menjali, ko je bil è zadnji ~as? Menim, da smo bili, kakor danes re~ejo mladi, dobri smo!

Niso se menjali ~asi, pogoji so drugi. In vendar, obdobja, ki smo jih preìvljali, so si edina le v enem: v odseku so se prav zaradi takih razli~nosti nujno izkristalizirali ~love~nost in prijateljstvo, na katerem gradimo {e naprej in ponosem sem, da je tako.

Zadnjih dvajset let je opisal dolgoletni na~elnik Andrej Napotnik.

Edo in Drago sta nas popeljala skozi prvih dvajset let, nekje do polovice ìvljenja na{ega odseka, v osemdeseta leta. Takrat sem se, po nasvetu dobre planinske prijateljice “Andrej, pa pejd na ferajn,” vanj vklju~il tudi sam. [tirinajsti november 1981 je zapisano v kroniki, ko smo za~eli s {olanjem. Nadzor nad nami so prevzeli izku{eni alpinisti Drago, Miran, Davorin, Samo, Joka in drugi. Ko smo mi {ele spoznavali osnove plezanja, so oni plezali prvenstvene smeri in opravljali prve ponovitve. Pri teh vzponih takrat so bili najbolj aktivni Davorin Podrep{ek, Samo @nidar{i~ in Joè Tu~i~, ki je v navezi s Fran~kom Knezom prvenstvene smeri preplezal tudi v tujini.



35

Dobro pripravljeni so se starej{i ~lani udeleìli odprav v tuja gorstva, v Kavkaz, na Kilimandàro in na Mont Blanc. Tudi mlaj{e generacije so se aktivno vklju~ile. Z odli~nimi vzponi so se izkazali Silvo Babi~, Marko Luki} in Milan Joli~. Ponavljali so vedno te`je smeri in segali po vedno vi{jih ciljih. @al so nekateri v tem zanosu izgoreli in izgubili smo soplezalce in dobre prijatelje. V tak{nih trenutkih je bilo zelo hudo, a z lepimi spomini nanje smo {li ponovno v gore. Z odpravo v Peru se je ponovno pri~el obisk gora dale~ od doma. Tako je Marko Luki} sodeloval na odpravi Trango Tower v Pakistanu, Milan Joli~ pa je bil uspe{en v Walkerjevem stebru v Grandes Jorasses. Sledila je uspe{na odprava na Nanga Parbat, katere ~lani so bili Darinka Le~nik, Silvo Babi~ in Samo @nidar{i~. V devetdesetih letih sta bila s soplezalci bolj aktivna Bo{tjan Slaten{ek in Vlado Fras, med dekleti pa Minja Gregori~, ki je v navezi z Bo{tjanom preplezala tudi Bonattijev steber v Druju.

V zimskih obdobjih so na{i ~lani ponovili ve~ino te`jih zaledenelih slapov. Dobri vzponi poleti in pozimi so nekatere ponovno potegnili v Himalajo in v Ju`no Ameriko. Prva odprava na Anapurno III, ki je bila organizirana skupaj z alpinisti~nim odsekom Kozjak, se je àl tragi~no kon~ala, saj se je ponesre~il na{ Beno Dolin{ek. Bo{tjan Slaten{ek se je dvakrat udeleìl odprave v pogorje Api Nampa, Silvo Babi~ je plezal v Peruju, Vlado Fras v Patagoniji in Ekvadorju, Mitja Plohl, Bo{tjan Slaten{ek in Bla` Navr{nik pa so sodelovali na odpravi [i{a Pangma.

Med mladimi smo dobili novega zagnanega plezalca, Blaà Navr{nika. Po odli~nih vzponih doma in v tujini se je udeleìl slovenske odprave na Gja~ung Kang. V letu 2000 so se Bla`, Mitja Plohl, Samo @nidar{i~ in Niko [umnik z drugimi alpinisti iz Slovenije ponovno podali pod Anapurno III. A


Andrej Napotnik


35

àl jih je gora tudi tokrat zavrnila.

Pri vseh plezalskih aktivnostih pa smo morali skrbeti tudi za vodenje odseka, vzgojo mladih in druge stvari. Vsa ta leta smo uspe{no organizirali alpinisti~no {olo, letne, zimske in ledeni{ke te~aje. Za to so bili odgovorni pred vsem vodje {ol, Miro Kokol, Samo @nidar{i~, Mitja Plohl, Vlado Fras in danes Niko [umnik, ki so k delu pritegnili {e druge in{truktorje in alpiniste. Vseskozi uspe{no sodelujemo z na{im planinskim dru{tvom, kjer vedno najdemo podporo pri na{ih akcijah, ve~krat pa smo skupaj izvedli tudi visokogorske izlete. Za {e bolj{o pripravljenost in varno plezanje smo v {portni dvorani v Ru{ah izdelali umetno plezalno steno, na Smolniku pri doma~iji Blaà Navr{nika pa umetni zaledenel slap, kjer smo zadnjo zimo è izvedli tudi prvo tekmo. Da bi zagotovili sredstva za uspe{no delo odseka in za izvedbo odprav, smo morali ve~krat poprijeti tudi za razna vi{inska dela. îstili smo okna, montirali strelovode, barvali daljnovode, popravljali visoke tovarni{ke dimnike in {e marsikaj drugega. Vse to smo zmogli, ve~krat na ra~un priprav, samo z enim ciljem, da bi lahko {li plezat.

Kar nekaj let je minilo od na{ih za~etkov, mnogim generacijam smo dali svoje znanje. Najbolj zagnani so ostali in nekateri med njimi postali odli~ni alpinisti. Skupaj smo preìvljali te`ke trenutke, ko smo v gorah izgubili dobre prijatelje. A veliko ve~ je bilo lepega, ko smo se veselili alpinisti~nih dose`kov ali pa samo, ko smo bili na skupnih turah in polno doìvljali gorski svet.

Ob zaklju~ku te predstavitve ìvljenja na{ega odseka naj se zahvalim vsem, ki ste se vsa ta leta aktivno vklju~evali v delo odseka in hvala vsem tistim, ki nas pri tej na{i dejavnosti podpirate.

Na{ odsek je star è, ali pa mogo~e bolje re~eno mlad, komaj 40 let. Ves ta ~as je zdruèval ljudi z razli~nimi èljami in cilji. Nekaterim je uspelo opraviti vrhunske vzpone, drugim je bil cilj druènje, bodisi na skupnih turah ali samo na sestankih, nekateri pa so obilo po`rtvovalnosti vloìli v vzgojo te~ajnikov in vodenje odseka. Vsak je dodal kak{en kamen~ek v ta mozaik, vsak je nekaj prispeval in vsak je zasluèn za to, da lahko odsek danes praznuje 40-letnico obstoja.

Kljub temu je bilo potrebno izpostaviti tiste, ki so na ferajnu, kakor mu pravimo po doma~e, pustili malo ve~ji del~ek sebe. Predsednik



37

Planinskega dru{tva TAM Maribor g. Joè Murko je podelil:

- posmrtno priznanje ustanovitelju Alpinisti~nega odseka Planinskega dru{tva TAM Maribor, u~itelju in vzorniku, ki se je àl è leta 1995 poslovil od nas, Lojzetu Krajgerju; priznanje je bilo izro~eno njegovi èni, prav tako eni prvih ~lanic odseka, gospe Kristi Krajger;

- priznanje Edvinu Bedeniku, za neutrudno delo v prvih letih delovanja odseka in njegovo trdno vodenje odseka;

- priznanje Dragu Kavniku, ki je vodstvo odseka prevzel leta 1970 in ga z enoletno prekinitvijo v letu 1975 vodil in vzgajal vse do leta 1977; s svojim vestnim delom in z vztrajnostjo je vsestransko vplival na razvoj odseka;

- priznanje Gusti Podrep{ek; z Bogico [kantelj sta tvorili najverjetneje eno izmed prvih ènskih navez v Sloveniji; bila je ena redkih Slovenk, ki so è v sedemdesetih plezale v steni Eigerja; letos tudi sama praznuje 40-letnico, in sicer 40-letnico svojega prvega vzpona; {e vedno aktivno pleza;

- priznanje Samu @nidar{i~u, ki ̀ e od samega za~etka svojega ~lanstva v odseku aktivno sodeluje pri njegovem vodenju, izvedbi alpinisti~nih te~ajev in odprav;

- priznanje Miru Kokolu - Slokiju, ki je dolga leta vodil alpinisti~no {olo, brez njega ni potekal skoraj noben te~aj in marsikateri te~ajnik je, v alpinisti~nem smislu, shodil z njegovo pomo~jo;

- priznanje Andreju Napotniku; ̀ e {estnajst let je v vlogi na~elnika; v delo odseka se je vklju~il kmalu po svojih plezalnih za~etkih in pri tem delu, ki marsikdaj ni prav lahko, vztraja vse do danes; ~lani odseka smo veseli


Samo @nidar{i~ Andrej Napotnik Mitja Plohl Bla` Navr{nik


37

in ponosni obenem, da je na ~elu na{ega odseka in da nas s svojo besedo in zgledom spodbuja, da tudi sami sledimo svojim gorni{kim in ostalim ciljem;

- priznanje Mitji Plohlu, ki je prav tako stalno aktiven pri vzgoji, tako v alpinisti~ni {oli kot na razli~nih te~ajih, ki jih organizira odsek; sodeloval je tudi pri organizaciji in izvedbi ve~ odprav v Himalajo;

- priznanje Blaù Navr{niku, ki je med dobitniki priznanj po staù najmlaj{i; ves ~as aktivno sodeluje pri vseh akcijah odseka, deluje v Komisiji za alpinizem pri PZS in je kot najbolj aktiven alpinist ter udeleènec ve~ odprav vzpodbuda in vzor mnogim mlaj{im ~lanom;

- priznanje Miru Maru{i~u, dolgoletnemu predsedniku mati~nega planinskega dru{tva, ki je odseku vedno stal ob strani in ga vzpodbujal pri delu.

Prva tekma Slovenskega pokala v lednem ple-zanju 2002/2003: DOLFA EXTREM 2003(sobota, 25. 1. 2003, Smolnik pri Ru{ah)(Marko Ren~elj)

Priprave na tekmo so se za~ele è ob koncu lanskoletnega (op. ur.: 28. 12. 2001 je zmagal David Le{nik pred Nikom [umnikom in Uro{em Majcenovi~em) “meddru{tvenega” tekmovanja v hitrostnem lednem plezanju, ki ga je Bla` s “pomaga~i” pripravil na istem mestu. Konstrukcija je bila takrat manj{a, ni`ja in brez “znamenite” pre~ke. Kakorkoli, ugodne ocene so vse “sodelavce pri projektu” spodbudile, da vse skupaj ponovno pripravimo, tokrat v okviru prvega Slovenskega pokala v lednem plezanju. Seveda tudi tokrat ni {lo brez zapletov: tekmovanje smo npr. zaradi “pomanjkanja mrazu” morali prestaviti na 25. januar. K sre~i se je vse skupaj dobro iz{lo: led je po~akal, nastopajo~i so pri{li, za ostalo pa je tudi bilo poskrbljeno ...

Dan pred tekmo, v petek, {ale ni bilo ve~. [lo je zares: {e zadnja sidri{~a, traktor in plug, tudi {otor se je dvigal. Andrej Pe~jak je ~rtal, Branko Ivanek usmerjal, med delom smo se seveda tudi krep~ali, nekateri so le opazovali. Prvi je kvalifikacijsko smer '’preizkusil’’ na{ na~elnik, Napi. Je



39

rekel, da '’navija’’ - za njim pa smo '’v ogenj’’ poslali {e Slokija. Branko in Jasna sta le nemo - s skrivnostnim nasme{kom - opazovala vse skupaj.

Po kraj{i prestavitvi za~etka tekmovanja (razlog: isto~asna tekma Golden Fox na sne`nem stadionu je ovirala tudi promet) se je za~elo. Najprej je Andrej vsem lepo razloìl pravila tekmovanja za Slovenski pokal v lednem plezanju, tekmovalci so si (ob sprotni razlagi sodnikov) ogledali kvalifikacijsko smer, vsem je bilo vse jasno. Kasneje, ob plezanju, se je marsikdaj pokazalo, da ~isto tako le ni bilo. Marsikoga je prestop, udarec mimo ali kaj podobnega stal uvrstitve. A pravila so pravila, sodnike pa je tudi treba ubogati. Rezime kvalifikacij: le pe{~ica se je uspela prebiti vse do vrha smeri. Finale je bil druga zgodba. Andrej Pe~jak je v odmoru zarisal finalni smeri za mo{ke in punce, ki sta è na prvi pogled dajali vtis, da bo v finalu {lo zares - in tako je tudi bilo. Tekmovalcem ({e bolj pa gledalcem!) je bila v{e~ “znamenita” pre~ka, kjer so se nekateri kar mu~ili s plezo ~eznjo, {e bolj pa z izpenjanjem dveh vmesnih varoval. No, “ta bolj{i” so se “skobacali” tudi ~ez to zapreko. Naprej je bila pot “takoreko~” prosta, paziti si moral le, da nisi pohodil sitne, vedno spremljajo~e, rde~e ~rte. “Doma~i” si kaj lep{ega, kot je bila kon~na ugotovitev napovedovalca in obenem “base camp manegerja” Mi~a, da je po neuradnih rezultatih zmagal na{ Niko [umnik, seveda nismo mogli èleti. Za trenutek se je zazdelo, da ves trud, ki je bil vloèn v pripravo in izpeljavo te tekme, le ni bil zaman.

@e kmalu po za~etku kvalifikacij v teàvnostni tekmi se je pokazalo, da bo na koncu “ostalo {e nekaj ~asa”. Organizatorji so se skupaj s sodniki in z ostalimi sodelujo~imi odlo~ili, da na koncu teàvnostne tekme organizirajo {e hitrostno tekmo. To je bila res nadvse smela poteza. Hitrostna tekma se je pokazala kot izvrstno zdravilo za zdravljenje “teàvnostnega ma~ka”


Pogled na prizori{~e bojev Zmagovalec teàvnostne tekmeNiko [umnik v polnem zagonu


39

(beri: dodatna mo`nost za popravo “vtisa” iz teàvnostne tekme). Marsikdo je to prilo`nost pograbil z obema rokama - pa tudi gledalci niso imeli ~isto ni~ proti. Res je sicer, da ni bilo “duelov” in da je tekmoval “vsak s sabo” oz. proti uri sodnikov, a kljub temu je bil boj z ledom prava pa{a za o~i. @e v kvalifikacijah se je pokazala izjemna izena~enost najbolj{ih. Kar nekaj tekmovalcev je bilo precej izena~enih - nekje v ~asu okrog 24-ih sekund - kar je obetalo “`go~” finale. Najbolj{ih osem je v finalu {tartalo “na vse ali ni~”. Hja, nekaterim ni~ (npr. Niko), drugim pa ve~ oz. vse. “Doma~i” smo imeli v ognju {e Davida Le{nika - Putiko. Ni razo~aral, tudi tokrat mu je njegov dolgi ìvot pomagal do dobre uvrstitve, do tretjega mesta. Vse prisotne pa je s svojim finalnim plezanjem navdu{il Anè Maren~e, ki je res “poletel” ~ez umetno konstrukcijo. Zgolj nekaj ve~ kot ena sekunda za en meter vertikale - ~e bi ga postavili pod Steno, bi jo preplezal nekje v slabe pol ure - to pa ni ve~ {ala!

Ob tekmi se je - kot obi~ajno ob tak{nih prireditvah - dogajalo marsikaj, kar je bilo - spet bolj ali manj - vidno ali skrito. Od zadnjih popravkov zaledenele konstrukcije, '’ogledov prog”, “zihera~ev”, ki so vestno in brez napak opravljali svoje delo, zveste publike, ki jo je le napovedovalec Mi~o kdaj pa kdaj malo “dregnil”, do “vmesnega popravljanja” neko~ trdno stoje~ih {ankov, “Ica neumornega kuharja” in “stalno odprtega” {anka. [e posebej veseli smo bili obiska iz Sol~ave, pa nenazadnje tudi snemalca, ki je vse skupaj ovekove~il {e na - od luknjastega spomina - trajnej{i medij.

Ob koncu hitrostne tekme se je vse dogajanje preselilo v bli`njo dvorano gasilskega doma na Smolniku pri Ru{ah. Vse prisotne - {e posebej tekmovalce in tekmovalke iz bolj oddaljenih koncev na{e male dràve - sta pozdravila glavni organizator Bla` Navr{nik in njegova “desna roka” Mitja Plohl, ki sta tudi podelila priznanja.


Podelitev priznanj najbolj{im ènskam in najbolj{im mo{kim


41

Za dogajanje po razglasitvi rezultatov bi te`ko na{li primerne besede - le na kratko: po razglasitvi rezultatov se je ob dobri glasbi marsikomu - po ve~ kot uspe{no izpeljanem tekmovanju - odvalil kamen iz srca: vse je v bistvu potekalo teko~e, brez zapletov, brez po{kodb.

Za pomo~ pri izvedbi se moramo zahvaliti tudi sponzorjem oziroma donatorjem:- PD Ru{e- Ob~ina Ru{e- Iglu {port Maribor- Zobozdravstvena ordinacija Prodan- Prosan d. o. o.

Kon~ni rezultati:

Mo{ki

Teàvnostna tekma

1. Nikolaj [umnik (AO TAM)2. Jure Gregl (APD Kozjak)3. Anè Maren~e (AO Kranj)4. Grega Hvalc (PK Roga{ka)5. Bla` Germek (AO ^rnu~e)6. Metod Primoì~ (AK Planika)7. Dani Vezonik (AK Ravne)8. Jernej Pe~ovnik (AK Planika)9. Peter Mik{a (PK Roga{ka)10. Peter Jeromel (AK Slovenj Gradec)10. Primo` Hostnik (AO Trì~ - Vrh)12. Lovro Vr{nik (AK Planika)13. Matic Megli~ (AO ^rnu~e)13. Jure Niedorfer (APD Kozjak)13. Pavle Kozjek (AO Matica - Dumo, Kayland)16. David Le{nik (AO TAM)17. Uro{ Majcenovi~ (AO TAM - HPS d. o. o.)18. Marko Luki} (APD Kozjak)



41

Hitrostna tekma

1. Anè Maren~e (AO Kranj)2. Pavle Kozjek (AO Matica - Dumo, Kayland)3. David Le{nik (AO TAM)4. Primo` Hostnik (AO Trì~ - Vrh)5. Andrej Pe~jak (AO Domàle)6. Lovro Vr{nik (AK Planika)7. Nikolaj [umnik (AO TAM)8. Matic Megli~ (AO ^rnu~e)9. Uro{ Majcenovi~ (AO TAM - HPS d.o.o.)10. Peter Jeromel (AK Slovenj Gradec)11. Bla` Germek (AO ^rnu~e)12. Marko Ren~elj (AO TAM)13. Metod Primoì~ (AK Planika)14. Dani Vezonik (AK Ravne)

@enske

Teàvnostna tekma

1. Tanja Grmov{ek (APD Kozjak)2. Nina Kop~avar (Akademski AO)3. Jasna Pe~jak (AO Domàle - Vrh)4. Petra Pe~ovnik (AK Planika)5. Polona Juri~inec (Akademski AO)6. Tina di Batista (AO Matica)7. Marija Veseli~ (AK Ravne)7. Alenka Luki} (APD Kozjak)

Hitrostna tekma

1. Tina di Batista (AO Matica)2. Tanja Grmov{ek (APD Kozjak)3. Nina Kop~avar (Akademski AO)4. Petra Pe~ovnik (AK Planika)5. Jasna Pe~jak (AO Domàle - Vrh)7. Polona Juri~inec (Akademski AO)7. Marija Veseli~ (AK Ravne)



43

Skupna tura na bivak pod Skuto (Andrej Napotnik)

V soboto, 29. 3., in nedeljo, 30. 3., smo kon~no izvedli - zaradi slabih razmer ve~krat prestavljeno - skupno turo na bivak pod Skuto.

Po zboru pred dru{tveno pisarno in prevozu do Logarske doline smo ob devetih dopoldan v lepem son~nem vremenu krenili s parkiri{~a Pri An~ki na koncu doline. Dobre volje in {e kar hitrih nog smo v manj kot uri prispeli na Okre{elj. Po kratkem po~itku in nastavljanju soncu pred ko~o GRS smo se odpravili dalje. Nad Zaspanim hribom, na za~etku vzpona proti Turskem `lebu, smo nameravali s te~ajniki izvesti vajo zdrsa in zaustavljanja s cepinom. A nam je bilo po za~etnem gaènju in padanju v razmo~en sneg takoj jasno, da s tem tam ne bo ni~.

Vzpon smo nadaljevali po `lebu do vrha, zaradi nevarnosti padajo~ega kamenja pa smo uporabili tudi ~elade. Na vrh `leba smo pri{li brez ve~jih teàv in prask. Bolj hitri in spo~iti smo se povzpeli {e na Tursko goro, Niko [umnik s smu~mi gor in dol.

Ob treh popoldan smo se vsi ponovno zbrali v kotanji nad Turskim ̀ lebom. Tukaj je bil sneg malo bolj{i in lahko smo izvedli vajo zdrsa in zaustavljanja s cepinom. Prikazali smo izdelavo varovali{~a v mehkem snegu, vsak te~ajnik pa je preizkusil varovanje prvega in drugega v navezi.

Ob petih smo se odpravili proti bivaku, ga kmalu dosegli in se lepo namestili na pogradih v notranjosti. Pri~elo se je obi~ajno taljenje snega, kuhanje slastnih pet-, sedem- in desetminutnih juhic, nato pa litrov, litrov ~aja za laj{anje èje tega ve~era in za naslednji dan. Pozno zve~er sta


^lani, pripravniki in te~ajniki pri osvajajnju Kranjske Rinke


43

se nam pridruìla {e dva ~lana.

Kratka anekdota: Kot zadnji je prihajal Mi~o (Mitja Plohl). Ko smo skozi okno opazovali njegovo ~elno svetilko, je nekdo dejal: “Sedaj pa ne vem, kaj je bilo: ali je bila repatica, ali pa je Mi~ota vrglo na gobec!”

Zaradi “te~nega” na~elnika smo naslednje jutro zgodaj od{li iz bivaka, tako da je povr{ina snega {e kar zdràla. Proti vrhu se je sicer è malo prediralo, zato so se nekateri raje usmerili v strmo grapo s trdim snegom. Ponovno smo se zbrali na vrhu Kranjske Rinke, kjer smo uìvali v krasnem razgledu na okoli{ke vrhove Kamni{kih Alp, Karavank in Julijcev.

Ne ~as, ampak slabe sne`ne razmere so nas priganjale, da se ~im prej umaknemo v dolino. Minja in Beno sta odhitela {e na Koro{ko Rinko, ostali pa smo vsak po svoje sestopili. Nekateri so v gnilem snegu sestopali bolj pazljivo - Stane s smu~mi, nekateri pa kar po ta zadnji. Ko smo bili vsi na vrhu Turskega `leba, smo si ponovno nadeli dereze in ~elade ter palice zamenjali za cepin. Zgornji del je bil trd in nevaren zaradi zdrsa, spodaj na koncu se je è prediralo.

Kako je to nevarno, je kmalu dokazal Stane, ko je pri enem od zavojev sproìl plaz, kmalu za njim pa drugega {e avtor tega zapisa. Na sre~o se je tokrat vse dobro izteklo. A vendar za~ne{ razmi{ljati, kam so rinili vsi pohodniki in smu~arji ob enajstih dopoldan v tak{nih gnilih razmerah, ko je sonce vedno bolj pripekalo in so se plazovi trgali tudi v stenah? Mi smo sre~no sestopili {e do doma na Okre{lju, kjer smo si na soncu odpo~ili in nekaj pomalicali.

Na pobudo “nekoga” so se te~ajniki za uspe{no turo zahvalili s pivom in s tem prepre~ili dehidracijo nekaterih starej{ih ~lanov ... Po~asi bo konec zime, {e kak{en turni smuk, potem pa v Paklenico. Se vidimo!


Na vrhu Kranjske Rinke


45

Prakti~ni izpiti ob kon~ani alpinisti~ni {oli(Andrej Napotnik)

V ponedeljek, 21. 4. 2003, smo v plezali{~u Kamnik pri @alcu izvedli prakti~ni preizkus znanja te~ajnikov po leto{nji kon~ani alpinisti~ni {oli. V lepem son~nem vremenu se nas je zbralo kar sedemnajst.

Izpitov se je udeleìlo devet kandidatov, od katerih so {tirje zagovarjali {e nekatere teoreti~ne teme. V praksi smo predelali vse osnove plezanja, od vozlov, vrvnih manevrov, izdelavo varovali{~, do varovanja soplezalca in seveda plezanja.

Za varnost in resnost dela je skrbel vodja {ole Niko [umnik, na posameznih to~kah pa so delo nadzorovali in{truktorji Miro Kokol - Sloki, Mitja Plohl, Andrej Napotnik, alpinista Davorin Gomil{ek in Andrej Kohn ter starej{a pripravnika Marsela Verbi~ in Branko Kljaji~. Po kon~anih preizkusih se je lahko vsak preizkusil {e v plezanju v opremljenih smereh.

Plezali{~e je za tak{no za~etno plezanje zelo primerno, saj ponuja vse: mo`nost vadbe, zabijanje klinov in plezanja od lahkih do te`kih smeri. Akcija se je na zadovoljstvo vseh uspe{no kon~ala, tako da bodo te~ajniki lahko za prvomajske praznike z ostalimi ~lani odseka odpotovali v Paklenico, kjer bodo preplezali prve prave smeri.

Alpinisti~no {olo so uspe{no kon~ali (teoreti~ni in prakti~ni izpit): Ale{ Rokavec, Joìca Megli~, Joè Dobnik, Gregor Miklavc, Nejc Gomil{ek, Dejan Kramberger, Ivan Pe{l in Sebastjan Kurman{ek.

êstitamo jim za uspe{no kon~ano alpinisti~no {olo in seveda èlimo {e veliko uspe{nih alpinisti~nih tur!


Strogi vodja {ole daje zadnje informacije Joìca Megli~ pri »abzajlu«


45

Poro~ilo vodje tabora v Paklenici(Beno Vajdi~)

Tudi letos je na{ alpinisti~ni odsek (AO PD TAM Maribor) organiziral plezalni tabor v Paklenici, ki je trajal od 26. 4. do 4. 5. 2003, ko so {e zadnji udeleènci zapustili privla~ne stene nad kanjonom in se bole~ih prstov odpravili domov.

Priprave nanj so se pri~ele è doma na alpinisti~nem odseku s te~ajem v plezalnem vrtcu Kamnik in s soglasno izvolitvijo vodje tabora. To funkcijo je proti svoji volji prevzel Beno Vajdi~, ki se je izkazal z jekleno disciplino in s splo{no priljubljenostjo med udeleènci. Tabor je bil zanimiva izku{nja za udeleènce leto{nje alpinisti~ne {ole, saj se jih je ve~ina prvi~ spoprijela s plezanjem dalj{ih smeri in s tem tudi z v~asih neudobnimi stoji{~i, gne~o, seveda pa tudi z lepimi doìvetji v skali. Za poslastico jih je nekaj spoznalo tudi umik iz stene, odkoder nas je è drugi dan pregnal de` in tako upravi~il njihovo znanje spusta ob vrvi. Na sre~o se do zaklju~ka tabora s tem nadle`neèm nismo ve~ sre~ali, vreme pa je bilo iz dneva v dan lep{e, tako da je bilo na koncu nekaj pritoèvanja nad podivjanim soncem in veliko vro~ino.

Statistika pravi, da se je tabora udeleìlo 39 ljubiteljev vertikale, od tega 9 te~ajnikov, 8 mlaj{ih in 9 starej{ih pripravnikov, 7 ~lanov in 6 simpatizerjev, to je ~lanov druìn plezalcev. Opravili smo 177 vzponov razli~nih zahtevnosti in se tako prilagodili èljam in zmo`nostim udeleèncev. Preplezali smo smeri, ki jih ima ve~ina v spominu kot svoje prve, odpovedali pa se nismo niti izzivom te`jega plezanja v smereh kot so Flex & Rex, Frau Bluher, Gospodari ki{e, Juha, Pero, Brahmova, Velebita{ka, Danaja, Brid za veliki ~eki}, Slovenska, Ka~a …

Vsi, ki smo te dni preìveli v Starigradu, pa se strinjamo, da je bil vrhunec tabora praznovanje rojstnega dne na{e legende. Miro Kokol - Sloki je praznoval 49 pomladi in pripravili smo mu past, h kateri nam je pripomoglo podjetni{ko obna{anje hrva{kih “èrjavistov”. Na obalo so namre~ pripeljali velik avtoèrjav in nanj namestili bunge jumping. Mi pa, ”ne bodi len”, smo Slokija odvlekli k “ma{ini”, ma{inisti so ga zvezali in è je potoval med zvezde (dogajalo se je v temi, da je bil pogled na lete~ega Slokija manj grozljiv). Sloki pa se je tam zgoraj obna{al kot stari ma~ek, lepo nam je pomahal in poletel v globino. Vrvi so zdràle in kmalu se je spet pojavil med nami na trdnih tleh. Sli{ali so se sicer



47

komentarji, da smo denar vrgli vstran, saj {e Sloki zmeraj veselo hodi med nami ... No, te drobce razo~aranja pa je slavljenec hitro odpihnil s povabilom v bli`njo gostilno, kjer smo mu napravili zajetno luknjo v denarnici. Najlep{e èlje vseh nas, Sloki, pa drugo leto spet!

Naslednji dan je bil ̀ e drugi maj in posamezniki so se ̀ e pri~eli poslavljati. S tem se je tabor po~asi zaklju~il.

Niko [umnik è sedmi~ zapored! (tekmovanje v ìmarjenju na Lentu, petek 27. 6. 2002 ob 18.00)(Marko Ren~elj)

Kot è nekaj let se je tudi letos GRS postaja Maribor aktivno vklju~ila v dogajanje Festivala Lent. @e sedmi~ zapored so organizirali tekmovanje v vzpenjanju ob vrvi ali popularno imenovanem “ìmarjenju”.

Prizori{~e je bilo, kot obi~ajno, pod Starim mostom nad glavno promenado na Lentu. Organizatorji so tudi letos - kot è skoraj vsako leto! - imeli “sre~o” z vremenom: tik pred tekmovanjem je pri~elo deèvati. De` je ponehal - kdo bi si mislil - takoj po kon~anem tekmovanju. Marsikdo je ob tem dejal, da je pa~ potrebno poskrbeti tudi za malo bolj “oj{tre” pogoje tekmovanja.

@e lani je tekmovanje “preraslo” mariborske “okvire”. Letos se ga je udeleìlo {tirinajst tekmovalcev iz naslednjih klubov oz. odsekov: GRS Maribor, GRS Kranj, RC JRS Ljubljana, Speleos-Siga Velenje, Jamarsko dru{tvo Domàle,


Stane Hudej pri napredovanju Milan in Marsela med {pageti na stoji{~u


47

[AO Velenje, AO Kranj in AO TAM Maribor.

V za~etku so se tekmovalci pomerili v parih, osem najbolj{ih (po ~asu) pa se je uvrstilo v finale. V finalu je {lo zares, tekmovalo se je na izpadanje. Samo vzpenjanje tekmovalcem obi~ajno ni povzro~alo teàv, ve~ problemov so (vsaj nekateri) imeli pri prepenjanju oz. pripravljanju na spust. Najmlaj{i tekmovalec je bil 11-letni(!) Nace Gregorini~ iz Kranja.

Tudi letos je bil (kljub mo~nej{i konkurenci, predvsem iz jamarskih dru{tev) spet najhitrej{i Niko [umnik (AO TAM Maribor). Poleg prisotne publike, ki je po ve~ini iskala zavetje pred de`jem pod obokom Starega mostu, je zanj navijala celotna druìna: èna (kamerman) Petra in 3,3-mese~na h~erkica Minja. Po zmagi je Niko svoje misli strnil nekako takole: kot vsako leto - odli~na organizacija, de` in zmaga. Preprosta formula uspeha ... Niko je doslej zmagal prav na vseh tekmah v ìmarjenju na Lentu! Prireditev je spretno povezoval Samo @nidar{i~.

Za bogate prakti~ne nagrade sta poskrbela sponzorja Iglu {port in Sport Extreme.

Kon~ni rezultati:

1. Nikolaj [umnik (AO TAM Maribor) -- 25,652. Milan Podpe~an (SPELEOS – SIGA VELENJE) -- 44,173. Ale{ Straàr (JRS LJUBLJANA) -- 43,034. Damir Grgorini~ (GRS KRANJ) -- 1.16,005. Silvij Morojna (AO TAM) -- 37,846. Danilo Fla{ker (AO TAM) -- 44,717. David Le{nik (AO TAM) -- 45,90


Niko je premagoval vse nasprotnike po vrsti Intervju zmagovalca za RTV Slovenija


49

8. Branko Kljaji~ (GRS MARIBOR) -- 50,279. Rok [kulj (JRS LJUBLJANA) -- 57,2610. Boris Masnak (SPELEOS – SIGA VELENJE) -- 1.01,3911. Sebastjan Kurman{ek (AO TAM) -- 1.23,9612. Matija Rou{nik ([AO VELENJE) -- 1.30,6113. Nace Gregorini~ (AO KRANJ) -- 2.38,6114. Gregor Straàr (JAMARSKO DRU[TVO DOM@ALE) -- 4.36,47

10. tekmovalni pohod Ru{e-Areh v spomin na Bena Dolin{ka(Marko Ren~elj)

V soboto, 11. 10. 2003, je MO PD Ru{e (s “pomaga~i”) ve~ kot odli~no pripravil in izpeljal è deseti tekmovalni pohod na relaciji Ru{e-Areh (osmi~ v spomin na Bena Dolin{ka, ki se je smrtno ponesre~il na odpravi Anapurna III leta 1994).

V krasnem jesenskem dopoldnevu se je na progo z ve~ kot 900 metri vi{inske razlike podalo 25 tekmovalcev in tekmovalk v {tirih kategorijah - ve~inoma è vsi sami stari znanci vsakoletnega pohoda. V cilj sta prva (skupaj) pritekla - in se tako veselila zmage vsak v svoji kategoriji - Joèk in Avgust Manfreda, pri ènskah pa sta zmagi “odnesli” na{a “tamovka” Zinka Balant in Irena Ho~evar.

[e {tevil~nej{a je bila udele`ba na “netekmovalnem” pohodu iz Ru{ na Areh, ki se ga je udeleìlo tudi veliko {tevilo mladih z vodniki PD Ru{e.


Pogumen za~etek teka Joèk in Avgust Manfreda -vsak je zmagal v svoji kategoriji


49

Po razglasitvi rezultatov in podelitvi priznanj najbolj{im je sledila {e kratka proslava ob 50-letnici MO PD Ru{e.

Ob dobrotah, ki so jih pripravili skrbni organizatorji, se je veselo druènje zavleklo {e v pozne popoldanske ure ob obljubi, da se prihodnje leto (ob {e ve~ji udele`bi?) seveda ponovno sre~amo!

Rezultati tekmovalnega pohoda:

Mo{ki do 40 let:

1. Joèk Manfreda (47:16,7)2. Anton Vide~nik (48:48,5)3. Samo Ulaga (50:30,0)4. Matja` Manfreda (56:30,7)5. Toma` Jur{e (57:36,9)6. Toma` Hudnik (57:49,8)7. Joè Ulaga (58:18,6)8. Vlado Fras (58:23,5)9. Marko Ren~elj (1:05:47,9)10. Vili Pe~nik (1:10:23,8)11. Dario Dominko (1:11:35,4)

Mo{ki nad 40 let:

1. Avgust Manfreda (47:16,7)2. Joè [midhofer (50:24,7)3. Branko Gornjak (56:30,7)4. Bojan Zavrnik (1:01:26,4)5. Peter Andrej (1:03:24,3)6. Vinko Caf (1:06:35,4)7. Zvonko Ertel (1:07:10,9)8. Vlado Pepelnik (1:07:46,2)9. Vilijem Ernecl (1:09:45,7)

@enske do 40 let:

1. Zinka Balant (58:59,9)2. Suzana {ulek (1:02:14,8)



51

TABORI, TEKMOVANJA IN OSTALO@enske nad 40 let:

1. Irena Ho~evar (1:10:45,0)2. Rozika Caf (1:13:23,2)3. Melita [midhofer (1:13:36,2)

Poro~ilo o izvedenih prakti~nih izpitih in te~aju v Kote~niku(Niko [umnik)

Namen:1. prakti~ni izpiti za starej{e in mlaj{e pripravnike 2. letni te~aj za te~ajnike 2003/2004

Udele`ba:1. ~lani, in{truktorji, alpinisti: Niko [umnik, Andrej Napotnik, Miro Kokol - Sloki2. kandidati za starej{e pripravnike: Tadej Kosma~in3. kandidati za mlaj{e pripravnike: Joè Dobnik, Sebastjan Kurman{ek, Joìca Megli~, Nejc Gomil{ek, Ale{ Rokavec, Bo{tjan Zalo`nik, Borut Mauko4. te~ajniki: Karmen Razlaga, Janez Semlak, Bo{tjan Matja{i~, Maja Lobnik, Damjan Karba, Marjan Kager Koren, Suzana Markoni~, Suzana Jeromel, Klemen Cerle, Janko Marovt, Lovro Kotnik, Mojca Hribar, Katja Kramberger, Bla` Kocjan5. ostali: Simona Megli~, Damir Mrkonji~

V nedeljo, 9. 11. 2003, smo okoli 9.30 dopoldne prispeli v plezali{~e Kote~nik. Naredili smo dve skupini, in sicer:- prva skupina: kandidat za starej{ega pripravnika, te~ajniki in in{truktor- druga skupina: kandidati za mlaj{e pripravnike, ostali udeleènci in in{truktorja

Prva skupina: kandidat je pokazal svoje znanje tako, da je te~ajnikom razlagal in pokazal letno vrvno tehniko. Nadzoroval in komentiral je in{truktor (navezava, gibanje naveze, padec in re{evanje padlega, izdelava vozlov itd.).


51

TABORI, TEKMOVANJA IN OSTALODruga skupina: kandidati za mlaj{e pripravnike so pokazali letno vrvno tehniko, samore{evanje, spust po vrvi itd., nadzorovala in preverjala sta in{truktorja alpinista.

Opoldne sta se skupini zdruìli. Te~ajniki so pod budnim o~esom in{truktorjev preizkusili samore{evanje in spust po vrvi, preostali ~as pa so izkoristili za plezanje v plezali{~u.

Vreme je bilo idealno, lepo son~no in za ta ~as kar toplo. S te~ajem smo bili vsi udeleènci zadovoljni. Upamo {e na ve~ tak{nih in podobnih akcij.

Poro~ilo z ob~nega zbora na{ega alpinisti~-nega odseka(Andrej Napotnik)

Zgodil se je v soboto, 13. decembra 2003, v ko~i na Grohotu pod Raduho. Nekateri so se tja odpravili è v petek, da nam »zgazijo pot po globokem snegu«, ve~ina v soboto zjutraj, zamudniki pa so pri{li {ele zve~er. Zbralo se nas je ve~ kot petdeset ~lanov in te~ajnikov.

Na~elnik Andrej Napotnik je pozdravil prisotne in predlagal dnevni red zbora:1. Poro~ila (na~elnika, gospodarja, vodje {ole in vodje propagande)2. Razprava po poro~ilih3. Razre{itev starega vodstva odseka4. Izvolitev novega vodstva odseka5. Razno (priznanja, pravilnik)6. Sprejem za mlaj{e in starej{e pripravnike

Prisotni na zboru so bili s podanimi poro~ili zadovoljni, zato {iroke razprave ni bilo. Ker so bili zadovoljni z delom ~lanov vodstva odseka oziroma jim niso namenili negativne kritike, so jim »pogodbo o delovnem razmerju« podalj{ali {e za eno leto. Tako se bodo v letu 2004 morali {e naprej truditi:na~elnik: Andrej Napotniknamestnik na~elnika: Bla` Navr{nikgospodar: Beno Vajdi~


53

TABORI, TEKMOVANJA IN OSTALOvodja {ole: Niko [umnikvodja propagande: Marko Ren~elj

@al na zboru ni bilo mogo~e nikogar pridobiti za »slu`bo« tajnika, ki bi v veliki meri razbremenil na~elnika, so mnogi obljubili, da ga bodo sku{ali nadomestiti in bodo zelo pomagali.

Bla` Navr{nik je pohvalil delo odseka, saj nas 600 opravljenih alpinisti~nih vzponov uvr{~a med prvih pet odsekov v Sloveniji. Lahko bi rekli, da nas je kot ~lan Komisije za alpinizem pohvalil in pozdravil tudi v njenem imenu. Bla`, ki se v januarju odpravlja v Patagonijo, pa se je odseku zahvalil za pomo~ pri doseganju alpinisti~nih ciljev.

Ko govorimo o delu, smatramo, da vsako dobro delo zahteva pla~ilo. Tako so bile za prejetje priznanja diploma PD TAM predlagane Alenka Tonij, Suzana [ulek in Lea Kontler.

Nekaj ve~ ~asa smo namenili razlagi in sprejemanju pravilnika o delovanju odseka. Vzroki za spremembe so bile pomanjkljivosti v na{em starem pravilniku in spremenjeni pogoji pri Komisiji za alpinizem za pridobitev naziva alpinist. Pravilnik je bil sprejet in je na ogled na na{i spletni strani. S tem je prenehal veljati stari pravilnik iz leta 2001.

Da bodo kandidati za napredovanje dosegli zahtevane pogoje, pa se bomo morali potruditi vsi. Torej, alpinistke in alpinisti AO PD TAM, prisr~no vabljeni!

Glavni del zbora smo zaklju~ili s sprejemom kandidatov med mlaj{e in starej{e pripravnike. Hrabro so se dràli in zdràli v boju s »strogo« komisijo

Vodstvo odseka na delu Kandidati za pretep so se morali na to pripraviti


53

TABORI, TEKMOVANJA IN OSTALOin kar {tirimi generacijami rabljev. Krvave muke so prestali in tako je Tadej Kosma~in postal starej{i pripravnik, med mlaj{e pripravnike pa smo sprejeli Joìco Megli~, Joèta Dobnika, Boruta Mauka, Ivana Pe{la, Nejca Gomil{ka, Ale{a Rokavca, Gregorja Miklavca, Sebastjana Kurman{ka in Bo{tjana Zalo`nika.

Vsem ~estitamo in jim èlimo ~im ve~ lepih gorskih tur in posluha ~lanov alpinistov za njihove èlje.

Ker nam je bilo àl lepega vremena, smo soboto izkoristili za vajo iz orientacije, skoraj vsi pa smo v soboto ali nedeljo opravili pristop na vrh Raduhe.

Na{e druènje po ob~nem zboru smo nadaljevali z zabavo, s petjem in plesom, nekateri dale~ v nedeljsko jutro.

Zelo resna komisija na sprejemu(Borut, Du{an in Beno)

Kdor ni znal, si jih je zasluìl


55

STANETU V SPOMINOb tisti tenki ~rti

nam drugim sije sledin kaè pot

predale~ stranod tod

iz na{ih zmotin zmed

v bliìno zadnjih gnezdin prvih zvezd.(O. @upan~i~)

Stane Brezovnik (26. 5. 1953 - 15. 7. 2003)

Ve{ da!(Tadej Kosma~in)

Kratek stavek - dve besedi, ki potrdita domnevo, uresni~ita èljo in razveselita prijatelja. To sta besedi, ki sem jih iz prijateljevih ust sli{al velikokrat, saj je bil tak{en, da ni èlel nikogar razo~arati.

Kanjon Paklenice pred letom dni

Sama se z Majo potikava po kanjonu, saj so vsi oddrveli domov zaradi obilnega de`ja, ki je padal prej{nji dan. I{~eva nekoga, ki bi imel podobno èljo kot midva - plezati. Stene so suhe, vreme primerno in prav nesramno bi bilo zapraviti tak{en dan za kaj drugega kot plezanje. Kot


55

STANETU V SPOMINMarija se mi prikaè visoka suha postava z belo ~elado. Pa to je Stana! Po kratki formalnosti v eni izmed {portnih smeri è stojimo pod Nosorogom in si izpolnjujemo veliko èljo - plezati. Kdo bi si mislil, da je bil ta dan za~etek kratkega, v smislu ìvljenja, a zelo intenzivnega prijateljstva. Pred tem sem ga poznal samo kot tihega mo{kega, ki stopi na »ferajn« in ob za~udenju ostalih na{teje vse vzpone, ki jih je opravil v zadnjem tednu.

Po preplezani smeri in obvezni pija~i sem za~util, da si z njim {e èlim plezati. In tako je tudi bilo. Pri{la je zima, treningi v telovadnici, turni smuki, zaledeneli slapovi in vse to predvsem z njim. Pri~elo se je plesti prijateljstvo, ki ni bilo popolnoma po normah, pa nama je morda zaradi tega toliko ve~ pomenilo.

Plezali{~e Weinzödl pred pol leta

Prvi res topli son~ni àrki po~asi segrevajo skalo in Weinzodl je kot nala{~ ustvarjen za popoldansko razgibavanje. êprav je bil kar malo nasprotnik plezanja v plezali{~u, se je takrat popolnoma navdu{il in kratke s teàvnostjo za~injene smeri so postale stalni del najinih priprav na zahtevnej{e podvige. Ob vseh urah, ki sva jih prevozila z avtomobilom, dostopih in sestopih, sva se imela ~udovito prilo`nost spoznavati in drug v drugem odkrivati nekaj, kar naju je {e bolj zblièvalo. V tistih trenutkih sem razumel, zakaj je tako lepo imeti stalnega partnerja v navezi. Spoznavala sva se seveda tudi ob plezanju in v~asih brez besed preplezala kak{no smer, a na koncu bila vesela, da sva to naredila skupaj. V~asih besede enostavno ne pomenijo ni~esar, potrebno je najti druga~en stik, in za to morata biti dva, ki se na neki na~in dopolnjujeta, sprejemata in razumeta.

Hudi~ev steber pred tremi meseci

Bliàla se je moja poroka, poro~no potovanje na gorato Korziko in vrhunec letne alpinisti~ne sezone. Na skrivaj sva se spogledovala s ôpovim stebrom v Triglavu, ki je Staneta enkrat grobo zavrnil. To so bili motivi, da sva plezala {e ve~ in porajala se je ideja, da {e pred poroko, kot fant, preplezam {e eno pravo klasi~no smer.

Vedno, ko sem pogledal Prisojnik, sem se spogledoval z njim, s stebrom, ki kipi v nebo. Prelepo hladno jutro je postalo {e bolj hladno, ko sva s parkiri{~a opazovala najin cilj in sku{ala razvozlati, kje naj bi plezala. »Ni


57

STANETU V SPOMINdrugega, je treba iti gor in pogledat!« je dejal in ̀ e sva drvela proti temni steni. Pokazalo se je, da smer dobro pozna, saj jo je pred enim letom è preplezal in prvi razteàji so potekali v obi~ajnem tempu in brez teàv. ûdovita, a naporna zajeda, naju je prvi~ malo ogrela in povzro~ila, da sva pri~ela popolnoma uìvati v tem, kar najraje po~neva. Sledilo je nekaj razteàjev »lahkega« sveta. Varujem na stoji{~u v luknji, ko Stane pleza naprej po kru{ljivem terenu in kaj kmalu ga ne vidim ve~, ker je priplezal na vrh kamina. Edini stik ostane po~asi drse~a vrv … So~na kletvica, vrv hitro drsi skozi roke, kup padajo~ega kamenja in v naslednjem trenutku ga vidim, kako z veliko hitrostjo pada mimo mene. Po glavi mi rojijo vse mogo~e stvari, ~akam …. ~akam, da se bo vrv zategnila in ga bom ustavil. Tega trenutka ni in ni. Naenkrat mo~an poteg vrvi, s hrbtom udarim v steno, klin odfr~i po zraku, èlim si, da bi vzdràl. Ti{ina. Kot da se pred nekaj trenutki ne bi zgodilo nekaj groznega. ûtim, da je nekaj hudo narobe, preve~ tiho je.

Poskrbim za svojo varnost, naredim vse, kar se da, kli~em prijatelja, a odgovora ni. Ko se spu{~am do njega, slutim najhuj{e. Pomagam, naredim, kar lahko, a sem àl nemo~en. Sedem na poli~ko in ~akam, ~akam, da naju re{ijo iz te grozljivke. Helikopter z re{evalci prileti in naju odpelje iz stene, a àl je od dveh prijateljev ostal samo eden. Ko stopim na trdna tla na Vr{i~u, se sesujem, kot se sesuje kro`nik, ki pade na tla. Razletim se na tiso~ ko{~kov in nikakor ne morem dojeti, da ga ve~ ni. Ostal je tam, kjer je bil najraje - v hribih, stenah.

Stane med plezanjem smeriAmaisenris (Kugelstein)


57

Rote Wand pred tednom dni

Nervozen sem, ko mi vrv polzi med rokami in gledam soplezalca, ki premaguje meter za metrom smeri, ki sva jo s Stanetom è preplezala. Prvi~ po nesre~i po~enjam to. Trudim se, da ne bi ob~utki prevladali nad telesom, te`ko je. Ob teh in veliko drugih trenutkih se spomnim nanj, na njegovo jekleno voljo in besede »Ve{ da! Mora iti!«.

Postanem mo~an, premagam teàve in se veselim novih dni, novih doìvetij in novih smeri. Hvala ti!

STANETU V SPOMIN

Po preplezani Teranovi smeri (Jezersko)


59

ZGODBE NA[IH POTI

Teranova in Trojka v Dolgem hrbtu (21. 3. 2003) (Andrej Napotnik)

“Napi, ima{ v petek kaj ~asa?” me je vpra{al Beno, ko smo na sestanku odseka planirali ture. “Greva na Jezersko plezat Teranovo in Trojko,” je nadaljeval. “Ne vem, moram se dogovoriti v slu`bi,” sem se izgovoril.

V resnici pa me je bilo malo strah zaradi sne`nih razmer in dolìne ture. Teranovo sem è spoznal pred leti v navezi s Samom, Trojka pa mi je bila neznanka. Toda èlja po plezanju je bila odlo~ilna in è drugi~, v kratkem ~asu, sva se ob {tirih zjutraj skupaj vozila proti Avstriji. Mejo sva prestopila na prelazu Holmec in ponovno na Jezerskem vrhu. Mimo Plan{arskega jezera sva se pripeljala do zadnje kmetije pri Anceljnu, se pripravila in ob {estih krenila na pot.

Komaj sva stopila na cesto, je Bena, ni~ kaj elegantno, vrglo po tleh. Kriva je bila spregledana poledenela cesta. Pa saj tega pozimi ni!? A nama ni bilo preve~ do smeha. Grdo je padel na roko in kaj lahko bi kar takoj zaklju~ila turo. A Beno je le Beno in è sva hitela naprej po ravnici in skozi gozd proti spodnji postaji tovorne ì~nice. Obetal se je lep dan. Malo pred postajo sva krenila levo in sledila stopinjam proti ̀ relu. Ob osmih sva bila pod vstopom v Teranovo, Beno ̀ e drugi~. Prej{nji teden sta prav tu z Davidom Le{nikom obrnila zaradi novo zapadlega snega. No, danes je smer izgledala kar dobro. Ledu sicer ni bilo preve~, ravno prav, da nama je omogo~al varno plezanje. Po nekaj metrih sva se vplezala in, ~eprav je malo pihalo, tudi ogrela. Dale~ spodaj sva uzrla {e tri postave, ki so prihajale pod najino smer, vendar se nismo sre~ali. V zadnjem delu privede smer v {iroko grapo, kjer sva po ozkih zasneènih policah izplezala levo na greben. Od tu naveze navadno sestopijo do Ko~e na Ledinah in po poti skozi `relo pod steno.

Naju pa je pot vodila navzgor pod steno Dolgega hrbta. Namenjena sva bila v smer Trojka, ki privede na vr{ni greben. Gledala sva skico v vodni~ku in sledila navidezni smeri v steni. Pogled nanjo mi ni zbujal ravno preve~ dobrih ob~utkov. Zdelo se mi je, da je premalo snega, da se bo ohladilo in {e kaj bi na{el. Beno pa ni~. Bova {la do vstopa in se tam odlo~ila. V zavetrju sva si vzela ~as za po~itek in malico. Od blizu je spodnji del smeri izgledal kar dobro, skrbel pa naju je detajl vi{je, kjer je


59

nadaljevanje smeri zapiral previs. Navezala sva se in Beno je za~el. Vrv je po~asi izginjala navzgor, navzdol pa so padali drobci ledu in vsipavali so se majhni plazi~i suhega snega.

“Kako gre, Beno?” sem ga spra{eval. Dobro mu je {lo in kmalu me je poklical. Podrl sem varovanje, izbil kline in se odpravil za njim. Sneg je bil trd, led na skalah ravno prav{nji, tako da so dereze in cepini dobro prijemali. Lepo nama je {lo, {e vedno pa naju je skrbelo, kako bo vi{je. Naslednji razteàj sem vodil jaz. Gledal sem navzgor, kako zajeda izginja v previsu desno od votline. Ne vem, kako bom pri{el tam ~ez, saj je skala popolnoma gladka. Ko pa sem pri{el v votlino, me je ~akalo presene~enje. Kak{no olaj{anje. To ni bila samo votlina, ampak preduh, rov, skozi katerega sem pri{el v la`ji svet.

Zobe pa nama je stena pokazala v srednjem delu, ko je bilo treba po skali preplezati kratek previs in plo{~e s skromnim tankim ledom. V za~etku previsa sem, sicer bolj za psiho, zabil klin, kmalu pa dosegel {e naslednjega. Dereze so {krtale po skali, s cepini pa sem posku{al dose~i kak{no razpoko in se nekako spraskal ~ez. Po plo{~ah pa ni bilo ni~ “ma~o” udarcev, samo rahlo pikanje in previdno stopanje. Tu ne bi bilo dobro zdrsniti. Kon~no sem bil zunaj, a z novim problemom. Pri{el sem v strmo pobo~je s pr{i~em, vrvi je zmanjkovalo, prve skale pa so bile precej vi{e. Beno je moral podreti varovanje in priplezati toliko za mano, da sem dosegel skale in izdelal varovanje. V plitko razpoko sem zabil slab klin, v sneg zasadil {e oba cepina, vse povezal in to je bilo to. “Napi, ne hvalim pogosto, samo to si pa dobro splezal!” me je pohvalil Beno. “Ja, dobri smo, ni kaj,” sva se reàla. To baje dobro vpliva na psiho. [e nekaj razteàjev sva se varovala, vi{e zgoraj v zadnji votlini pa sva se razvezala. Privo{~ila sva si ~okoladno kosilo, ~aj in mmmm … cigareto.Do konca stene ve~jih teàv ni bilo, le podplati so boleli zaradi derez.

ZGODBE NA[IH POTI

Napi v smeri Trojka


61

ZGODBE NA[IH POTIBeno je toìl tudi o bole~ih prstih na nogah. Ni si vzel ~asa, da bi rahlo popustil vezalke in jim dal malo prostora. Preplezala sva {e zadnji kamin~ek in pri{la na greben tik pod vrhom. Bilo je sicer vetrovno, toda son~no, son~no. Dobro je delo, saj sva ves dan plezala v senci. Sre~a, stisk rok in bolj slab signal … na telefonu. Klic domov. Saj se ve, komu. Tistemu, ki ~uti s tabo, ga skrbi zate in se veseli, ko ti uspe.

Tako, sedaj pa {e na vrh in nato samo {e navzdol. Najprej do Mlinarskega sedla, ~ez steno in pode do ê{ke ko~e. Nato pa se je za~elo. Po ju`ni strani sva sledila zavarovani poti na vrh, nato pa po grebenu navzdol do sedla. Sneg na tej strani je bil juèn in teàk. Prediralo se je in delale so se cokle. Tolaìla sva se, da bo na drugi strani bolje. Ob {tirih sva bila na sedlu, ob {estih bova na ko~i. Pa ni {lo po na~rtih. Krenila sva po sledi proti desni, a novi sneg in veter sta opravila svoje. Poleti je to sestop ~ez skalne stopnje, opremljen z jeklenicami in s klini, sedaj pa je bilo vse pokrito s snegom. Po ob~utku sva iskala pravo smer, se izgubljala in vra~ala. Vsaka najdba jeklenice, klina ali markacije nama je dala novega zagona.

Bila sva è pozna. A to ni bila samo tekma s ~asom, ampak tudi z ìvci. Ko sva po strmem pobo~ju rila v mehkem pr{i~u, sem, nekoga tam zgoraj, prosil, da ne bi vse skupaj z nama odletelo ~ez steno. âs pa je {e kar hitel. Pri~elo se je mra~iti. Pa ja ne bivak, tu na sestopu. Vzpodbujala sva se, iskala pot in jo na{la, vedno znova. “Beno! Beno! Doli sva, doli, v grabnu!” kli~em Benu za mano. Zadnji trenutek. Tista lu~ na nebu je ~isto ugasnila. Sesedem se na sneg in po~akam samo toliko, da pride do mene. Nato se kar po ta zadnji odpeljeva navzdol po

Beno v smeri Trojka


61

ZGODBE NA[IH POTIstrmini. A kam? V meglo, ki se je dvignila iz doline. Pri`gem ~elno svetilko, a svetloba se samo hinavsko odbija. Vidiva le nekaj metrov pred sabo. Snela sva dereze in pospravila cepine, le palice so nama bile v oporo. Hodiva le po spominu. Iz stene sva ko~o {e videla. A sva za{la preve~ levo, preblizu grebenom Ko~ne. Pri{la sva v ozek strm `leb, zaradi mle~ne megle pa ne vidim konca. Na desni je greben~ek s po`ledom. Cepine v roke, sam nadenem {e dereze in sva ~ez. Beno meni, da sva v {irokem kotlu, ki bi naju moral privesti desno od ko~e. A kje je?

Sestopava kar na pamet. Stopinje, gaz. “Beno, prav sva!” “Kaj pa je tam na levi, ko~a ali le velik balvan?” Slediva stopinjam in upava, da je ko~a. Ja, res je ko~a, ê{ka ko~a. Zaprta je. Pa kaj! Samo, da je. Saj ima zimsko sobo. Ura je osem in pametno bi bilo tu prespati in jutri sestopiti v lep son~en dan. A se Beno ne strinja. Dobro, da je zraven. Sam bi luknjo za bivak kopal verjetno è nekje na Zgornji ravni. Sedel sem na mehke lesene stopnice na ganku pred ko~o. Popila sva zadnje poìrke ~aja, malo po~ila, nato pa dalje. Sledi gredo levo od ko~e, kar je prav. A ni prav, da izginejo in zopet sva v temi, v megli, v riti, v ... Beno omenja sestop po grapi, kjer se sestopa iz Vikijeve sve~e, a prav njegova vztrajnost naju ponovno izvle~e. “Mislim, da sva malo prenizko,” pravi in se pri~ne vzpenjati proti desni. “Ja, Napi, tu bo,” ga sli{im. Res je. Sled, sicer slaba, a sled. Prekinjajo jo plazovine, napihan sneg, a kon~no naju pripelje v varno zavetje gozda. Seveda je sled tudi tu izginjala, pa sva jo na{la, zmogla {e cesto po dolini in malo pred deseto pri{la do avta. Od {estih zjutraj do desetih zve~er. [estnajst ur je bila zame kar divja tura. Podplati? Bolijo. Listi? Bolijo. Priklonim se, da si sezujem ~evlje. Ko se ho~em zravnati, me zgrabi kr~ pod lopatico. Tu me {e ni nikoli. Vse je enkrat prvi~.

Kon~no sva pripravljena za odhod. A treba je pote{iti èjo in prepre~iti dehidracijo. Deset do desetih je ura. Je v [i{ki (pri plan{arskem jezeru) {e kaj odprtega? Ja, je bilo in pivo tudi. Odprl nama ga je prijazni natakar. [e cigarete je dal, pla~al pa jih je Beni in pivo tudi. Potem pa vozi me vlak, Renault 19, v daljavo, v Avstrijo in nazaj domov. Malo je vozil Beno in jaz spal, pa malo jaz spal in Beno vozil. Vmes sva pokurila {e zadnji dve plo~evinki piva iz skrite rezerve. Ni~ nama ni manjkalo. Vsaj meni ne. Beno {e ni bil dovolj utrujen. Ko me je doma ob pol enih zjutraj utrujenega, a ìvega, odloìl, je moral {e na Areh. Moral je v mojem in svojem imenu pozdravit dru`bo v Ledenici, kjer je Bla` Navr{nik pripravil zabavo pred odhodom na odpravo na Manaslu.


63

ZGODBE NA[IH POTI

Ledno plezanje in nose~nost(Petra Prodan [umnik)

Ru{e, 25. 1. 2003

S svetlobno hitrostjo se peljeva po avtocesti iz Celja proti Mariboru oz. proti Ru{am, kjer Nika ~aka prva tekma Slovenskega pokala v lednem plezanju. Na sebi in s sabo imam vsa termo obla~ila, ki jih {e lahko oble~em zaradi è kar precej obilnega trebuha. Upam, da ne bom zmrznila, {e najmanj bi si èlela pasti na kak{nem ledu, da se najinemu dojen~ku ne bi kaj zgodilo.

V zgodnjih jutranjih urah kon~no prispeva in ni~ kaj dosti se {e ne dogaja. Pa smo è pri ~akanju. Preden se je tekma po{teno za~ela, so ljudje spili è vsaj po dva kozarca kuhanega vina, zame pa ogrevanje z OH skupinami ni bilo preve~ priporo~ljivo. [e dobro, da so »toti« Maribor~ani take face, da ~as hitreje mine! [tajerci pa~! Nekaj pa drì: alpinisti AO TAM so se tekme udeleìli bolj kot organizatorji in skrbniki za druàbnost, malo pa je bilo med njimi tekmovalcev, kljub tekmi na doma~em terenu. Doma~i tekmovalci bi z ve~jo udele`bo lahko dali tekmi ve~ji pomen, ~etudi si ne obetajo uvrstitve med najbolj{e. Va`no je sodelovati, ne zmagati!

Kon~no se teàvnostna tekma za~ne. Kar precej odstopov se vrsti, na ne tako zahtevnih predelih, kolikor lahko to trdim od dale~ in neprofesionalno. Niko tekmuje. Najraje ga opazujem skozi objektiv, pa tudi navija~ica ravno nisem. Minili so ~asi, ko sem si uni~evala glasilke v prvih vrstah velikih koncertov, mojih, takrat preljubih, skupin kot so The Cure ali U2. A tudi brez mojega glasu je Niku uspelo priti na vrh in zasesti drugo mesto v predtekmovanju. Potem so sledile {e ̀ enske alpinistke. Prave »face« so, da se sploh spravijo na tekmo in po vrhu {e precej zmorejo. Njihovo plezanje je kot nekak{en po~asen posnetek mo{kega plezanja, kar zadeva hitrosti. Jasna Pe~jak bi nam bila lahko vzor, kaj lahko zmore ènska z malo ve~ leti. Veliko!

Na vrsti je spet ~akanje. Finalisti so zaprti v {otor za nepri~akovane tri ure. Tu in tam grem malo na obisk, ker je tam malo topleje. Noge me è precej bolijo. Postavljanje finalne proge pa kar traja in traja.

Tekma se nadaljuje. Pre~ka na za~etku je za dosti plezalcev usodna.


63

ZGODBE NA[IH POTIKak{ne akrobacije izvajajo! Ali smo morda v cirkusu? Kje so pa sloni in levi (opice so è tu)? Svetlobe je {e ravno toliko, da lahko gledam skozi objektiv, ko tekmuje Niko kot zadnji tekmovalec. Pre~ka gre lepo, sedaj samo {e do vrha. Ups, ena to~ka je kriti~na. Tako kriti~na, da Andrej pleza do tja in pove: »Na ~rti ni nobenih sledi derez.« Torej, Niko je zaenkrat prvi. Sedaj tekmuje {e Jure Gregl, vodilni v kvalifikacijah. Tudi njemu gre lepo, vendar je na koncu po~asnej{i. Niko je kon~ni zmagovalec na tej teàvnosti tekmi. Spla~alo se je malo potrpeti.

Sledi {e hitrostna tekma. Mraz je tako ali tako è cel dan, sedaj pa {e posebno kaè svoje zobe. Upam, da bo vsaj ta tekma minila hitreje. Vsaj prog ni potrebno urejati. Za~ne se pravo divjanje po ledeni steni. Brez usmiljenja se razbija po ledu, ki so ga morali pripravljati toliko ~asa. Prvih osem gre v finale in Niko je med njimi. Sprva mu tudi v finalu gre kar dobro, vendar mu zdrsne pod vrhom. Smola! A dve zmagi v enem dnevu, to bi bilo è ki~asto.

Na podelitvi v gasilskem domu se mi è vrti od cigaretnega dima in utrujenosti, zato kmalu zapustiva druàbni del. Gremo po~ivat. Najin ubogi dojen~ek si zasluì po~itka prav tako kot midva. Cel dan je tako brcal in navijal za atija. Kon~no tu{ in topla postelja in do jutra smo se è nekako odtalili.

Sol~ava, 1. in 2. 2. 2003

Ovinki po Zgornji Savinjski dolini me utrujajo ̀ e na za~etku dneva. V trebuhu imam ob~utek, kot da nosim kamenje. Ubogega dojen~ka premetava sem ter tja. Kon~no Sol~ava, da pridem malo k sebi. Spet sva prispela pred~asno in odlo~iva se, da greva pogledat najino sobo.

Tokrat traja tekma kar dva dni. Vreme je lepo, a kaj mi to pomaga, ~e na ledeni stadion ne posije niti àrek sonca. Edino mesto, kamor se ~lovek lahko gre malo pogret, je cesta, ki vodi proti Sv. Duhu, druga mo`nost pa je zakajena gostilna, kjer se v glavnem vsi grejejo. V gostilni se kot nose~nica ne po~utim najbolje, saj mi je bolj ali manj slabo, zunaj na soncu pa tudi ni hude vro~ine. Na tekmi je udele`ba precej bolj {tevil~na kot v Ru{ah, kar zame pomeni samo eno - vse bo trajalo {e dlje. In nisem se zmotila.

Tekma se za~ne. Niko ima {tevilko 36 in celo ve~nost traja, da pride


65

ZGODBE NA[IH POTIna vrsto. Vse tri smeri prepleza brez ve~jih teàv in se uvrsti v finale. Tekmovalci, uvr{~eni v finale, so med seboj bolj ali manj izena~eni. Le kak{ne finalne smeri bodo naredili??? A finale bo {ele jutri. Zdaj sledijo {e ènske in odmor in spet dolgo ni~.

Medtem se iz Logarske doline pripeljeta star{a in povesta, da je tam prekrasno. Kot v pravljici. Son~no in belo, z lepim razgledom na Alpe. Odlo~im se, da bom jutri tam zagotovo preìvela nekaj ~asa. Glede na to, da je jutri na vrsti le finalna teàvnostna tekma, vse skupaj ne more dolgo trajati. Pri~ne se hitrostna tekma. Niko {e ravno ujame finale. Konkurenca je huda. {e tak{ni, ki so po ve~ ur dnevno na ledu, niso dovolj hitri, da bi pri{li na vrh. V finalu sta se pozno zve~er, ko je ve~ina gledalcev è obupala in od{la domov, pomerila Pavle Kozjek in tekmovalec iz Avstrije. Po hudem boju le zmaga Pavle. Niko zasede 7. mesto, kar sploh ni slabo. Sledi {e razglasitev rezultatov v hitrostni tekmi, najbolj zagreti pa se udeleìjo {e zabave v Domu in teh je kar nekaj, med njimi tudi nekaj tamovcev. Manj pa je tak{nih kot jaz - nose~ih in do konca utrujenih, tako da v svoji bli`nji prihodnosti vidim samo {e toplo posteljo.

Zbudiva se v lepo jutro, pojeva obilen in dober zajtrk ter se odpraviva na sceno. Seveda se {e ni~ ne dogaja. Ne vem, zakaj finalnih prog niso mogli urediti è prej in morajo sedaj tekmovalci spet `deti v garderobi, kamor vsakih deset sekund nekdo vstopi in po mo`nosti {e pusti odprta vrata. Tu in tam pomolim nos ven in pogledam, kak{ne proge postavljajo. Na ve~ mestih mi sploh ni jasno, kako bo plezanje izvedljivo, {e manj pa so mi jasni oprimki na lesenem deblu. Ne vem, ~e ni Niko malce prekratek, da bi re{il kaj takega. V garderobi opazujem opremo tekmovalcev. Kak{ne cepine imajo! Nikovi izgledajo, kot da bi jih izdelali {e Kremen~kovi. Nekateri imajo dereze è pritrjene na ~evljih, pa tudi ostroge niso manjkale na nobenih derezah, razen na Nikovih. Andrej Niku ponudi svoje cepine, ~e{ da mu bo najbr` la`je. Kar skepti~na sem postala, ko jih je sprejel. Ne vem, ~e je pametno nov pripomo~ek prvi~ uporabiti na tekmi.

âkanju spet ni konca. Bolj in bolj se mi zdi, da tudi danes ne bom videla sonca v Logarski. Edino, kar mi preostane, je razgled na son~no Raduho. Oh, kako bi bila sedaj tam gor! Ali pa raje ne, bi na poti utegnila {e roditi.


65

ZGODBE NA[IH POTIKon~no se tekmovanje nadaljuje. Tekmovalci gredo drug za drugim v razmaku petih minut iz garderobe sre~i naproti. Preplezati morajo tri smeri in za vsako imajo pet minut ~asa. A te smeri so res te`ke, tako da ti tudi ~as kaj dosti ne pomaga. V~asih ga je {e preve~ in plezalec sku{a znova in znova, dokler se è precej ne utrudi, tako da je naslednja smer {e teàvnej{a. Niko gre »na pot«. S tremi poljub~ki, kot pred vsako preizku{njo, mu zaèlim vso sre~o. V prvi smeri mu gre kar dobro. Vendar je en oprimek zanj previsoko. Tam se prva zgodba kon~a. No, mnogo jih tudi do tja ni pri{lo. Druga smer je {e te`ja. Plezalec mora iz stene na zaledeneli sod, pa {e tam ima ozna~eno progo. Iz soda mora zanihati na sosednjo steno. Niko posku{a in posku{a in prav smili se mi è, saj ga je è precej »navilo«. Tretja smer pa je za vse ostala nepremagljiva. Le Jevgenij Kryvo{ejcev iz Odese je bil blizu, saj je premagal tisti »morilski hlod« in tako zmagal. Niko je na koncu pristal na devetem mestu in si tako prisluìl 43 to~k. V Ru{ah jih je z zmago dobil 100, tako da sedaj vodi v skupnem se{tevku Slovenskega pokala. Po dveh hitrostnih preizku{njah pa je skupno ~etrti. Torej, izpla~a se udeleìti {e tretje tekme v Mojstrani.

Jasna naju na koncu vpra{a, ~e se vidimo v Mojstrani. »Ja, bom pri{u,« odgovori Niko. Jaz pa: »Dosti 'mam tega mraza in takrat bom è tik pred rokom poroda.« Jasna mi izrazi spo{tovanje, da sem tako ali tako dobra, da sploh zdrìm tukaj. Samo »jamrat« se ne sme preve~, pa je vse {e nekako sprejemljivo.

Mojstrana, 14. in 15. 2. 2003

Tekma je zaradi nesre~e gorskega re{evalca gospoda ̂ ufarja prestavljena za en teden, torej na 14. in 15. februar. Da bi bilo vse {e bolj pestro, mora biti v petek zjutraj Niko {e v slu`bi v Slovenj Gradcu. Ko je na poti v Mojstrano è ravno v Arji vasi, se na hitro ustavi na kosilu v Celju in oddrvi naprej na Gorenjsko. Po mojem bo {e sam sebe nekje sre~al. Na kraj dogajanja pride spet med prvimi. Kaj sledi? âkanje, kaj pa drugega. Danes je na vrsti le hitrostna tekma.

Tekma se tako pri~ne precej pozno in Niko me sproti obve{~a o dogajanju. Kar dobro mu kaè. Po kvalifikacijah se uvrsti v ~etrtfinale med prvih osem. Sedaj gre na izpadanje med dvojicami. Uspe se mu uvrstiti v polfinale. Tam ga ~aka hud nasprotnik, Anè Maren~e. Pa mu uspe, priti v finale namre~. In v finalu ga ~aka Pavle Kozjek. »Tale bo pa huda,« si mislim po zadnjem klicu tik pred finalom. »Ej, zmagal sem!« mi pove po


67

ZGODBE NA[IH POTItelefonu. Ta izjava mi spet porodi idejo, da bi bilo lepo, ~e bi ga jutri le spremljala v Mojstrano. Vpra{am {e najinega dojen~ka in le-ta v trebuhu veselo pobrca. Odlo~eno, jutri gremo vsi trije. V skupnem se{tevku v hitrosti Niko doseè tretje mesto.

V soboto je vreme spet ~udovito. Niko mora zjutraj {e v Maribor na obvezne vaje, jih pred~asno zapusti, pride pome in odhitiva proti Mojstrani. Tam se pripeljeva do son~nega teni{kega igri{~a, kjer parkirava avto. Nase oble~em {e nekaj toplih obla~il, ki zaradi trebuha è skoraj pokajo po {ivih. Danes pa res zadnji~. Po tem dnevu sem samo {e doma in ~akam na porod, ki naj bi bil ~ez tri tedne. »Kam pa zdaj?« vpra{am. Pokaè mi proti gozdu in skalam, kamor {e nikoli ni posijalo sonce. Zakaj se moj mo` ne ukvarja s {portom na lepi zeleni travi, kamor bi lahko pri{la navijat v kratkih hla~ah, se usedla na topla tla, mu tu in tam podala ògo … Morda bi imel celo kak{nega sponzorja in bil popularen! No, ~e bi bil v tem {portu tako dober, kot je v lednem plezanju, bi jaz lahko svojo zobozdravni{ko prakso kar zaprla. Pa ni tako. Gremo spet na hladno, da si malo zbistrimo sive celice in da nas lahko po {tirinajstih dneh spet malo zazebe v noge. Pogled na ledeno steno je prav lep in daje ob~utek, da bo tekma zelo zanimiva. Ponekod se zdi, da ledu sploh ni in se bodo {li »dry tooling«. Danes ni tukaj nobenega tamovca, {e dobro, da sem bila vsaj jaz Niku v oporo. Jasna je morala kar dvakrat pogledati, ~e sem res prava. In z nasme{kom na ustih je zmajala z glavo.

Tekma se pri~ne. Tam sta tudi oba Slovenca, ki se udeleùjeta tekem svetovnega pokala. Za sabo imata è veliko treninga, tekem, sponzorji pa so jima priskrbeli precej dobre opreme. Kaj pa Niko? Nazadnje je pred leto{njim pokalom »treniral« na lanskem Ice Extremu. O cepinih in derezah sem povedala è prej. O kak{nem sponzorju pa ne duha ne sluha. V kvalifikacijah mu gre kar dobro in uvrsti se v finale. Zdi se, da bo tukaj odlo~al predvsem ~as.

Tekma se seveda tudi tukaj zavle~e. V tej majhni luknji ni niti enega po{tenega prostora, kjer bi se ~lovek pogrel. Zunaj prodajajo ~aj in kuhano vino, edini prostor pa je lesena hi{ka, ki ne sprejme ve~ kot deset ljudi, ~e se imajo radi. In tudi tukaj ne manjka cigaretnega dima in vsake toliko ~asa mi je slabo. [e dobro, da sta pri{la prijatelja in smo {li skupaj nekaj pojest, Niko pa je moral ostati na mestu dogajanja, saj nikoli ne ve{, kdaj se bo kaj zgodilo. Nazaj pridemo po kak{nih dveh urah in ugotovimo, da {e nismo ni~esar zamudili. Prijatelja {e nekaj ~asa vztrajata,


67

ZGODBE NA[IH POTIpotem pa ju preène mraz. Finale se zavle~e v ve~er, tako da {e pogojev za fotografiranje ni. Kon~no finalisti drug za drugim odhajajo iz {otora. Malo sem tu, malo tam. Niku ob~asno poro~am o rezultatih zunaj, kaj drugega mu ne morem povedati. Najbolje ve sam. Nastopi njegov ~as. In tokrat ne gledam skozi objektiv, zato pa mu tu in tam dajem malo glasne podpore. Lepo napreduje in v precej dobrem ~asu pride do vrha. Trenutno je prvi. Konkurenti se bliàjo koncu. Vsak nastop je bolj napet. Zmaga Klemen Premrl, drugi je Alja` Anderle, Niko pa tretji. To pomeni, da je skupno prvi. Ej, moj Niko je slovenski prvak! To pa ni kar tako. Pa saj ni ~udno, ko pa je dojen~ek tako brcal in navijal v trebuhu. Tudi jaz sem dobila vse ~estitke, ker sem zdràla {e to zadnjo preizku{njo.

[ele okrog osme ure zve~er se usedeva v avto in odpeljeva proti domu. Vsak ovinek mi povzro~a blage bole~ine v trebuhu - saj sem è omenila tiste kamne, a ne? Dojen~ek je brcal in brcal, da bi le hitreje pri{li domov in se odpo~ili.

Sedemnajstega marca se rodi najina Minja. Za en teden zamuja rok. Najbr` se je zbala mraza in se je {e malo grela v mojem trebuhu. Na njen rojstni dan è di{i po pomladi. Pravi najin son~ek je pri{el na svet. Sedaj Minja è obiskuje sestanke AO TAM v Mariboru in pravijo, da je to njihova najmlaj{a ~lanica.Vendar Minja {e ni pla~ala ~lanarine. Ali jo bo, se bo pa ~ez nekaj let odlo~ila sama.

Tekmovanje v vzponu in spustu ob vrvi »LENT 2003« (27. 6.)(Niko [umnik)

Spet je tu mariborski Festival Lent. Festival, ki zajema mnogo prireditev, tako kulturnih kakor {portnih in med njimi je tudi alpinisti~no tekmovanje pod Starim mostom, in sicer dvig in spust ob vrvi.

Letos je to è sedmo tekmovanje, ki ga organizira GRS Maribor. Samo tekmovanje je zasnovano tako, da se najprej izvedejo kvalifikacije. S pomo~jo prièm »èmarjev« se je potrebno povzpeti po vrvi pod obok


69

ZGODBE NA[IH POTIStarega mostu, kjer je name{~en zvon~ek. Ko zvon~ek zazvoni, se je potrebno pripeti na drugo vrv in se po njej spustiti na tla. Ponavadi se spu{~a s pomo~jo »osmice«. âs se meri od znaka {tarterja do dotika tal. Tekmovalca se pred {tartom pripneta na vrv s pomo~jo dveh prièm, ena noga se mora dotikati tal. Ob `vi`gu {tarterja se poèneta kvi{ku do zvon~ka, ki je pribli`no dvanajst metrov visoko, in se po drugi vrvi spustita na tla. Ob prvem dotiku telesa s tli se ~as zaustavi. Ves ~as tekmovanja organizator {e dodatno varuje tekmovalce, zaradi mo`nega nepravilnega ravnanja s pripomo~ki (prième, osmica …). Osem najbolj{ih iz kvalifikacij se uvrsti v ~etrtfinale, polfinale oz. finale, kjer se tekmuje po sistemu izpadanja, in sicer najbolj{i iz kvalifikacij z osmim itd. Za zmago je tako potrebno opraviti kar {tiri dobre teke.

Do sedaj sem se udeleìl vseh {estih tekem v ìmarjenju v okviru Festivala Lent in na vseh osvojil prvo mesto. Spomnim se prve tekme. Takrat sem se prvi~ vzpenjal ob vrvi s pomo~jo prièm. Ampak me to ni motilo, vsi manevri so mi {li odli~no, tako da mi je uspelo premagati vse tekmovalce. Tudi letos sem se udeleìl tekme.

Napo~il je dan tekmovanja. Hitro iz slu`be domov na kosilo, pograbim opremo in br` v avto. Od{li smo vsi trije: jaz tekmovat, èna Petra in najina mala Minja pa navijat. âs zelo hitro beì in v Maribor prispemo z malo zamude. Hitro parkiramo, poloìmo Minjo v vozi~ek, nahrbtnik na rame in br` pod Stari most. Ko nas zagledajo nekateri tekmovalci, se nasmeh zastane in iz njihovih ust se zasli{i »Pa ne è spet ti. Sedaj lahko pa mi gremo kar domov, zmagal bo{ itak ti!« Najprej se prijavim, pla~am {tartnino in se pripravim na tekmovanje. Prireditelji in znanci me pozdravijo. Kot ponavadi je tudi letos nevihta, tako da se ve~ina tekme odvija v de`ju.

Tekmovalci »na delu«


69

ZGODBE NA[IH POTI[e nekaj ~asa je do za~etka tekme. Na hitro preizkusim svojo novo taktiko. Ni stoodstotna, zato se odlo~im, da bom tekmoval z è dobro preizku{enim standardnim sistemom.

âs je za dejanja. Najprej se pomerimo v kvalifikacijah na ~as. Pri prvem dvigu imam teàve. Po nekaj gibih se mi izpne prsna prièma, tako da ostanem pripet samo z no`no. Le s teàvo in z veliko truda mi uspe priti do vrha. âs je vseeno kar dober. Sem med osmerico. Najhitrej{ih osem se nas uvrsti naprej v ~etrtfinale. Sedaj se za~ne boj, tekmuje se na izpadanje: prvi z osmim, drugi s sedmim itd. Uspem se uvrstiti naprej v polfinale. Po~asi postajam utrujen. Sedaj, ko imamo na{o malo Minjo, ni ~asa za resnej{e {portne aktivnosti. Potrebno se je spet potruditi in è tretji~ gor po vrvi do zvon~ka, nato navezava na osmico in skoraj s hitrostjo prostega pada nazaj dol. Sli{ijo se vzkliki »Dajmo, Niko! Gremo! …« {e ena dobljena tekma z nasprotnikom in pri{el sem v finale. Sedaj sem è resno utrujen, pozna se, da sem v slabi formi. Kratek po~itek in {e enkrat, zadnji~, gor. Sedaj je odlo~ilno. Poljub~ek od ène, poljub~ek na{i mali pun~ki, pripenjanje in trenutek za koncentracijo. V mislih na hitro preletim postopek dela. Posku{am se zbrati. Prepri~ujem se, da moram odlo~ilne manevre izvesti na najbolj{i mo`ni na~in. [e vedno tuhtam, ko zasli{im {tarterja: » Tekmovalca, sta pripravljena? ê sta, potrdita to z dvigom roke.« Pogledam proti èni in h~erki, dvignem roko. Srce mi za~enja hitreje utripati. ûtim, kako v meni nara{~a adrenalin. @vi`g pi{~alke. V meni eksplodira, to je to, znak za {tart. Vsa napetost se preusmeri v mo~, v mislih divjajo signali: dajmo roka in noga, gor, dol … Spra{ujem se, kako gre sotekmovalcu? Ni ~asa za opazovanje, samo naprej. Plju~a in srce podivjata, pritisk nara{~a. [e malo in bom na vrhu. Dajmo, si ponavljam, {e malo. Premlevam postopek pripenjanja za spust. Sem na vrhu, udarim po zvon~ku. Imam majhno prednost, ni~ {e ni odlo~eno. Prihajajo odlo~ilni trenutki pripenjanja iz prièm v osmico na drugo vrv. Kljub temu, da so misli zbrane, se zatika, a vendar mi uspe vpeti vrv v osmico. Potrebno je {e izpeti prième. Najprej prsno, jo razbremenim, izpnem, zategnem osmico. [e no`na, rahel dvig prième, tako da je razbremenjena, jo izpnem in spust. Dotik tal, pogled proti nasprotniku. [e je v zraku. »To! Zmaga!« Pri~nejo se ~estitke, podelitev nagrad … Tako, {e ena osvojena tekma.

[e kratek sprehod po Lentu, pija~a s kolegi, koncert argentinske pevke Mercedes Sose, kjer je Minja najbr` najmlaj{a obiskovalka, in domov. Med vo`njo punci zaspita, jaz pa premi{ljujem o tekmi in se spra{ujem: »Bi


71

ZGODBE NA[IH POTInaslednje leto tudi tekmoval, ali naj zmago prepustim ostalim? Ob~utek zmage je lep. No, bomo videli, do naslednje tekme je {e dale~.«

Azerbajdàn, julij 2003(Simona [~avni~ar in Samo @nidar{i~)

Azerbajdàn leì v jugovzhodnem delu Zakavkazja. Naravna bogastva, predvsem nafta in strate{ki poloàj, so poskrbela, da je zgodovina dràve izredno pestra. Gore Velikega Kavkaza, ki povezujejo ^rno in Kaspijsko morje, predstavljajo naravno pregrado med Azijo in mogo~no Rusijo. Zato je bilo ozemlje Azerov è od nekdaj zanimiv plen tako Arabcev kot njihovih severnih sosedov. Obdobje pokroviteljstva Sovjetske zveze je vsekakor pustilo pe~at tudi tukaj, kjer prebivajo prete`no muslimani.

Tudi mogo~na Sovjetska zveza ni bila kos zapletu med Azerbajdànci in Armenci, ki so se spopadali zaradi Gorskega Karabaha. Dràvi sta se sporazumeli, da zaplet re{ita sami, brez spopadov. Tako Azerbajdàn kot tudi njihovi nasprotniki so 1991. leta razglasili neodvisnost in se {e istega leta pridruìli Skupnosti neodvisnih dràv. Meja med dràvama pa je {e vedno zaprta.

Kavkaz je slovenskim alpinistom dobro poznan. V stenah smo preplezali {tevilne smeri, z vrha Elbrusa je bilo opravljenih nekaj uspe{nih spustov na smu~eh. In vendar se v tako velikem gorskem masivu najdejo predeli, ki jih obi{~e le redkokdo. Eden tak{nih je vsekakor Vzhodni Kavkaz.

Polna pri~akovanj sva se s Simono v dru`bi vodnika Etibarja in voznika Aleka odpeljala skozi jutranje zaspan Baku proti goram. Pokrajina je pusta, na ravnici med gri~i in obalo Kaspijskega morja so ostanki {tevilnih,

Sahdag 4243 m


71

ZGODBE NA[IH POTIpredvsem kemi~nih, tovarn, {e iz ~asov vladanja rde~e Sovjetske zveze. Ko je izginil pogled na morje, se je izgubila tudi èlezni{ka proga, ki na severu pre~ka mejo z Rusijo, se izmuzne ê~eniji ter po 54 urah kon~a svojo pot v Moskvi.

V {tirih urah smo prevozili gorato podeèlje, pre~kali {tevilne potoke in se kon~no zna{li na koncu kolovoza za vasjo Laza na vi{ini 1700 metrov. Dan je bil meglen, vlaèn in brez razgleda. Visokogorska oprema, {otor in hrana so nas za osem dni prikovali na blatno pot. Po treh urah in pol smo 2430 metrov visoko postavili {otora.

Jutro je bilo podobno ve~eru. Ko smo se povzpeli nekaj metrov, je sonce prebilo vla`no plast in okoli nas se je prikazala pokrajina obdarjena z gorami in zelenimi travnatimi planotami. Na teh prostranih pa{nikih je veliko drobnice, pastirskih naselbin in izredno napadalnih psov, ki ~uvajo svoje ozemlje in ìvino. Pravzaprav so bili psi najve~ja nevarnost na vsej poti.

Povzpeli smo se na 3763 metrov visok vrh, ki so ga poimenovali kar po svojem predsedniku Hyderju. Pot ni teàvna, vendar so razdalje in vi{inske razlike velike, kar sva spoznala v naslednjih dneh. Najnapornej{i dan je bil vsekakor tretji dan, ko sva z vodnikom Etibarjem v desetih urah osvojila Sahdag (4243 m).

Na~rt, ki so nama ga pripravili, je predvideval dvanajst dni hoje. Pomanjkanje ~asa je pot skraj{alo na sedem dni. Tura je ostala ista, vendar smo zato vsak dan hodili od osem do dvanajst ur ter v povpre~ju opravili ve~ kot 1000 metrov vzpona in prav toliko spusta.

Simona v dru`bi vodnika Etibarja [otori{~e v Kavkazu, v ozadju Hyder Peak


73

Ko smo zapu{~ali slikovito pokrajino, kjer ìvijo le pastirji in psi, ki jih ~uvajo pred volkovi in medvedi, mi je bilo kar malo àl. Malo je tako lepih krajev. Naslednje dni smo {li skozi nekaj osamljenih vasi, nato pa ponovno ~ez grebene in po dolinah proti sveti gori Babadag. Bli`je smo bili temu romarskemu vrhu, ve~ ljudi smo sre~evali. V glavnem so potovali na konjih, lepo oble~eni, kot da bi {li v gledali{~e in ne na 3629 metrov visok vrh. Reke, ki se stekajo s pogorja, so dero~e, {iroke in hladne. Nekajkrat smo se sezuli in jih prebredli. [e dobro, da so bili nahrbtniki izdatni, preko dvajset kilogramov, da smo bili bolj stabilni na spolzkih kamnih.

Vzpon na sveto goro Babadag nam je le nekaj metrov pod vrhom prepre~ila gosta megla, sneg, de` in veter. S sedla nas je ~akalo nekaj ur tavanja po brezpotju. Kon~no smo uzrli prve hi{e in ljudi. Tam je bila tudi '’cesta’’, kjer bi nas moral ~akati Alek s svojim terencem, pa nas je novica, da je cesta neprevozna, pognala naprej v trideset kilometrov oddaljen kraj Lahi~. Nismo se ve~ sezuvali, kadar smo pre~kali reko; tako bi bili tudi hitrej{i pred psi, ~e bi nas ponovno napadli.

Vasi v Kavkazu so stare in v njih ̀ ivijo stoletniki. Ena tak{nih je tudi Lahi~. @e v 19. stoletju je imela vas okoli 200 obrtnikov. Svoje mojstrovine, predvsem iz kovine, so è takrat prodajali na bazarju Bagdada. Danes ima slikovita vas svoj muzej, hotel, restavracije in radovedne ljudi, ki so è rahlo vsiljivi, kadar jih obi{~e tujec.

Po osmih dneh naporne hoje po gorah Vzhodnega Kavkaza smo se vrnili v Baku. Kar tri in pol milijona prebivalcev ima to lepo mesto, ki leì na zahodni obali Kaspijskega morja. Mesto vetrov je svoj hiter razvoj doìvelo po letu 1872, ko so oljni baroni zavohali zasluèk z nafto. Pod vladavino Sovjetov je mesto izgubilo ~ar svetovnega trgovskega centra. Danes pa se ìvljenje in ob~utek svetovljanskega mesta ponovno vra~ata na ulice Bakuja. Krasijo ga {tevilni parki, avenije, bogato zaloène trgovine in veliko presti`nih avtomobilov.

Kot sva obljubila predsedniku njihove zveze, g. S. Mursalugovu, sva ga obiskala v skromni pisarni njihovega kluba. Po za~etnem protokolu, ko nama je predsednik izro~il priznanja za osvojene vrhove, je stekel pogovor o gorah, organizaciji … Pravzaprav nas je zdruèvala radovednost na temo » Kako je pri vas? «.V biv{i Sovjetski zvezi so alpinisti delovali v raznih {portnih zdruènjih, od leta 1963 pa kot samostojna federacija. Spremembo so doìveli leta

ZGODBE NA[IH POTI


73

1987, ko so pridobili naziv Republi{ki alpinisti~no-turisti~ni klub (Azerbaijan Republican Alpinist-Turist Club of Trade Unions).

Pravzaprav sva v osmih dneh pohoda po va{ih gorah sre~ala le ljudi, ki so se vzpenjali na goro Babadag, da bi obiskali sveti kraj, ki se nahaja na 3629 metrov visokem vrhu. Ali zanimanja za planinstvo pri vas ni?V prej{nji dràvi je bilo zanimanje za gorni{tvo veliko, saj je bilo v bistvu poskrbljeno za vse. Organizirale so se {ole v naravi, te~aji za alpiniste, v gorskih dolinah Kavkaza so bile zgradbe namenjene za tovrstno dejavnost. V ~asu po letu 1991, ko se je dràva ukvarjala s samostojnostjo, je bilo seveda pomanjkanje sredstev in kot posledica tega je tudi zanimanje za dejavnost upadla. Razveseljivo pa je, da se v zadnjih dveh letih vse ve~ ljudi zanima za alpinizem in gorski turizem.

Kako je s ~lanstvom, {olanjem …?Na{i ~lani so stari med 9 in 70 let. Vsega skupaj nas je le 250. ^lanstvo je brezpla~no. V bistvu ni nikakr{ne reklame. Na{i ~lani, ki se ukvarjajo tudi z drugimi {porti, {irijo interes med mladimi. Po razpadu Sovjetske zveze {olanja, kakr{nega smo poznali prej, pravzaprav ni. Vsako leto pripravijo in{truktorji alpinisti~ne te~aje, ki temeljijo na izku{njah nekdanjih in{truktorjev. Vaje mladih alpinistov potekajo tudi tukaj v Bakuju. Imamo petnajst metrov visoko skalnato steno, àl pa so nam velik del plezali{~a è uni~ili, ko so potrebovali prostor za novo cesto in hi{e.

Pravzaprav skromno {tevilo ~lanov, zdruènje pa ima kar enajst redno zaposlenih ljudi. Od kod sredstva?Poleg vodstva zdruènja je na pla~ilni listi {e sedem in{truktorjev. Njim pomaga {e petindvajset dodatnih ljudi, ki pa niso zaposleni. Sredstva pridobimo od dràve, saj denar prispeva Ministrstvo za {port, Nacionalni olimpijski komite in sindikati. Zanimanja za sponzoriranje na{e dejavnosti ni, saj tudi odprave v tuje gore ne moremo pokriti na tak na~in. V~asih je {lo. Lahko smo organizirali odprave v gore Irana, Tur~ije, bili smo na Everestu, Pik Leninu …

Fotografije na zidu pri~ajo, da je zgodovina kavka{kih alpinistov bogata, àl pa so zadnji ve~ji podvigi è dale~ nazaj. Preden zastavim naslednje vpra{anje, se spomnim nekaj let nazaj, ko smo bili prisiljeni '’{vercat’’ opremo preko mej.

ZGODBE NA[IH POTI


75

Opremo je verjetno te`ko nabaviti. Tovrstnih trgovin v Bakuju ni?Oprema, ki jo uporabljamo, je ve~inoma dotrajana in stara. Premajhno povpra{evanje je vzrok, da trgovci nimajo interesa za trgovino s planinsko opremo. Svojih proizvajalcev nimamo, vse je treba pripeljati od drugod. Najenostavnej{a pot je naro~ilo po internetu, v glavnem iz St. Petersburga. Teàva pa je tudi v ceni, saj so na{e pla~e zelo nizke. In{truktor zasluì le 35 dolarjev na mesec.

êprav so gore Vzhodnega Kavkaza visoke preko 4000 metrov, so dokaj nenevarne. Kljub temu pa boste na ture lahko privabili ljudi le, ~e bo poskrbljeno tudi za re{evanje. Razen doma~ih alpinistov obi{~e na{e gore trideset tujcev na leto (tri do {tiri skupine), kar je malo. V zadnjih sedmih letih nismo imeli nesre~. Gorsko re{evanje je organizirano prostovoljno. Re{evalci se enkrat na leto sre~ajo in obnovijo svoje znanje, to je pa tudi vse, kar lahko storimo.

Zaveti{~e pod Babadagom je pravzaprav edini objekt v va{ih gorah. Pa {e ta ne nudi ni~esar, razen strehe nad glavo. Ali obstajajo na~rti, da bi obiskovalcem dali kaj ve~ kot lepo naravo in divjino, ki jo je resda malokje {e mogo~e okusiti?Tujci ponavadi izgubijo interes, ko sli{ijo, da v na{ih gorah ni ko~. Edina mo`nost je {otor, ki si ga morajo sami prinesti pod gore. Na{a èlja je zgraditi smu~arski center pod Sahdagom, ki bi nudil nekaj udobja tudi gornikom, pa {e dobro izhodi{~e je za {tevilne ture. Nekaj interesa za pomo~ so pokazali Poljaki in Nemci. Bomo videli.

Brez vodnika si ture po gorah Vzhodnega Kavkaza ni mogo~e zamisliti. Poti skorajda ni, zemljevidov in kaìpotov tudi ne. Pokrajina je nenaseljena, le drobnica se pase po prostranih pobo~jih. Pastirji, ki smo jih sre~ali na na{i turi, ve~inoma govorijo le svoj jezik. Pravzaprav je bolje, da te lepe gore in zelene doline pod njimi ostanejo tak{ne, kot so.Ko sem doma pogledal v svoj alpinisti~ni dnevnik, sem ugotovil, da je preteklo natanko dvajset let od takrat, ko sem prvi~ obiskal gore Kavkaza. Takrat smo mariborski alpinisti plezali v gorah osrednjega Kavkaza. V steni Ulutaua sta se 16. 7. 1983 smrtno ponesre~ila na{a prijatelja Ivo Veberi~ in Sre~ko Rihter. Ta tura naj bo njima v spomin. Naklju~je je hotelo, da sem stal na vrhu Sahdaga natan~no istega dne, kot se je zgodila nesre~a pred dvajsetimi leti. Takrat smo si obljubili, da {e pridemo.

ZGODBE NA[IH POTI


75

Gusta Podrep{ek – najstarej{a aktivna slovenska alpinistka!?(besedilo in fotografije Silvij Morojna in arhiv Guste Podrep{ek)

Z vlakom do Rate~ in potem pe{ v Tamar, iz Prevalj z avtobusom do ^rne in potem spet pe{ do Grohota pod Raduho, ali pa mimo Bukovnika dale~ v Logarsko dolino in na Okre{elj. Z zadnjim avtobusom do Mojstrane in mimo Galerij po polno~ni hoji naravnost pod Triglavsko steno. Vam zveni znano ali pa samo zmajujete z glavami? Vendar s(m)o tako neko~ ob {tevilnih delovnih sobotah pe{, z vlakom, s kolesom, starim motorjem ali z avtobusom »hodili« oziroma s(m)o se vozili pod hribe! @e bicikel je bil za nekatere nedosegljiv luksuz, o avtomobilu so lahko starej{i planinci, kaj {ele uboge {tudentske pare, samo sanjali!

Pred ve~ kot {tirimi desetletji prvi~ v steno Raduhe

Na Alpinisti~nem odseku Planinskega dru{tva TAM Maribor sem Gusto lahko videval, odkar sem sam za{el med alpiniste. @e takrat je veljala za veteranko in izku{eno gornico. Zaradi podobnih avantur na dostopih, cestah in poteh pod stene je tudi Gusti, alpinistki z »mojega«, doma~ega »ferajna«, marsikateri vzpon ostal v spominu po dolgi, nerodni no~ni hoji brez ~elne svetilke, ki se ji dandanes najve~krat izognemo – z avtomobilsko vo`njo. Podobno se je godilo na poti do njene druge plezalne smeri v ìvljenju – Slovenske v Triglavu, ki jo je prvi~ preplezala è pred ve~ kot 40-timi leti! »Z zadnjim ve~ernim vlakom smo se iz Ljubljane pripeljali do Jesenic. V tistih ~asih so vozili vlaki {e naprej po stari progi mimo Kranjske gore do Tamarja! Izstopili smo v Mojstrani, ki je {e imela ̀ elezni{ko postajo, in {li pono~i lepo celo pot pe{ v Vrata. Pred Aljaèvim domom smo morali prespati kar pod smreko, brez spalnih vre~, leàlnih podlog in podobnega udobja. Vrata planinskega doma so ostala zaprta, ker smo pri{li tja trkat {ele ob dveh pono~i, po nekajurni hoji. Zjutraj pa smo preprosto {li plezat, pa {e fajn je bilo!« je takratne dogodke opisala vedno nasmejana Gusta. Posebej pa se je razgovorila, ko smo jo povpra{ali, kako je sploh za{la med strme skalne stene. »Odkar vem zase, sem rada aktivna in v gibanju. Vedno sem hodila k telovadbi, moja prijateljica in pozneje redna soplezalka Nu{ka Zagorc pa me je navdu{ila {e za hribe. Tako sem pri{la k »Matici« (na Planinsko dru{tvo Maribor – Matica), na Mladinski odsek in se tako ali druga~e zapisala tudi navpi~nim stenam.

NA[I OBRAZI


77

V gore sem po planinsko za~ela zahajati è v mladih letih, odlo~itev za plezanje pa je padla na poletnem potepanju na Raduhi. Drago Zagorc (Spominska Zagor~eva smer v Raduhi) me je pred ko~o na Grohatu preprosto vpra{al: ′Gre{ plezat?′ ′Seveda!′, sem mu dejala: 'ê si ti mene ′fajk′ (~e si upa{) vzet s seboj, sem jaz tudi toliko, da si upam it, ni problema!′ Pa sva {la! Tako sem za~ela, stara pa sem bila dvajset let.«

U~na leta – v slu`bi na mariborskem sodi{~u in v hribih

Potem je Gusta iz leta v leto plezala vedno ve~. Predvsem s soplezalko Nu{ko, saj s kom drugim ni imela prilo`nosti, mi je {e pojasnila: »Takrat sva bili edini punci v Mariboru, ki sva bili sposobni plezati kot prvi v navezi. Tudi mo{kih ~lanov - alpinistov - je bilo pri Alpinisti~nem odseku Planinskega dru{tva Matica Maribor zelo malo. ê sva hoteli v stene, nama ni preostalo ni~ drugega kot samostojni na~rti. Mo{ki alpinisti so te takrat kot ènsko soplezalko zelo neradi vzeli v steno, ~e nisi bila sposobna plezati kot prva v navezi, saj je bil sistem varovanja z vrvjo in golimi rokami preko ramena ali okoli pasu veliko bolj tvegan kot danes, z moderno opremo. S Francem Percem sem plezala vedno kot prva. Perc, stokila{ z ogromnimi rokami, je dejal: 'Ti mene ne bo{ zadràla, ~e bom padel, jaz pa tebe bom! Zato ti raje plezaj naprej!'«

»Na alpinisti~nem taboru pod Grossglocknerjem, ki ga je leta 1967 vodil pokojni Ciril Debeljak - Cic, sva z Nu{ko è plezali sami. Leto pred tem smo bili marca na Vodnikovi ko~i pod Triglavom. Takratni zvezni tabor je vodil Kru{ic, Butinar Marko pa je bil in{truktor. Uspel nam je vzpon po razu v Mi{elj vrhu, plezali smo v Dra{kih vrhovih in opravili pre~enje Vernerja. Lepe ture, ki jih nikoli ne bom pozabila. Zraven tega smo pozimi tudi veliko smu~ali. Pa ne tako kot danes, ko so hribi ponekod ̀ e povsem prepredeni z ì~nicami, vle~nicami in sede`nicami. Za vsak spust se je bilo potrebno na vrh potruditi pe{, tako kot to po~nejo {e dandanes turni smu~arji.«

Sicer pa je bil takrat, kot sem è omenil, najve~ji problem ~as in prevoz. V tistih ~asih so imeli ob rednih delovnih sobotah prostega ~asa malo in vedno so morali hiteti. Predvsem zaradi prevoza, ker lastnih avtomobilov {e niso imeli. @e kolo je bil nedosegljiv luksuz, vlaki in avtobusi pa so vozili redko. Vedno so hiteli in tekali, da bi ujeli zvezo za naslednji prevoz, in Gusta se tistih ~asov spominja z nostalgijo: »Velikokrat se je zgodilo, da sem v Prevaljah zamudila avtobus, ki je vozil v ^rno na Koro{kem. Potem pa je bilo treba vso pot po dolini Meè in ~ez Sleme mimo Bukovnika

NA[I OBRAZI


77

v Logarsko dolino kar pe{! Po no~ni hoji sem pri{la ravno ob petih zjutraj na Okre{elj, po uri spanca pa è v steno, ~e sem hotela izkoristiti lepo vreme in prost dan. Vso delovno dobo do upokojitve sem bila namre~ redno zaposlena na mariborskem okro`nem sodi{~u.«

Stena znamenitega Eigerja – moja najte`ja preizku{nja

»Z ob~asnim soplezalcem Percem sva se pozneje v~lanila v Alpinisti~ni odsek Planinskega dru{tva TAM Maribor, ker na Matici alpinistov preprosto ve~ ni bilo. @al je dnevnik, v katerem sem vodila seznam prvih plezarij in vzponov, ko sem bila {e pri PD Matica, med selitvijo v novo stanovanje izginil neznano kam in nikoli ve~ ga nisem na{la. Neko~ bi {e rada pobrskala po arhivu PD Matica in si prepisala vsaj datume in letnice mojih zgodnjih vzponov.«

Leta 1970 so {li prvi~ ′tamovci′ Miha Robnik, Jaka Cverlin, Bogica in Gusta na Mont Blanc. To je bila prva tak{na tamovska ′alpinisti~na odprava′. Z vizami in dovoljeni za prestop meje sicer niso imeli teàv, zato pa toliko ve~je z denarjem. V tistih ~asih je bilo namre~ dovoljeno iz Jugoslavije odnesti samo dolo~eno, strogo omejeno koli~ino denarja, jugo dinarjev ali deviz, ki so jih skrivali po vseh nahrbtnikih, v avtu in celo med hrano. »Tako sem se prvi~ seznanila s Centralnimi Alpami, ki sem jih pozneje {e velikokrat obiskala. Zelo zanimivo je bilo na primer v severovzhodnem razu Eigerja. V Lauperjevo smer smo vstopili zgodaj zjutraj ob 3. uri in

NA[I OBRAZI

V smeri Maleckigratt v Grossglocknerju

Gusta v Dolomitih Gusta v Ojstricinad Logarsko dolino


79

preplezali malo ve~ kot pol smeri, ko nas je ujelo slabo vreme. Ni nam preostalo drugega kot sestopiti po smeri vzpona. To plezanje navzdol je bilo celo te`je kot vzpon gor! Spu{~ali smo se namre~ ob vrvi, z Dülferjevo tehniko, preprostim sistemom, ko ti vrv drsi ~ez hrbet, preko ramena in med nogami. Stra{no naporno med slapovi vode, ki so zaradi de`ja padali preko stene. Po Lauperjevih ledi{~ih smo sestopali navzdol, sama celo z zlomljeno derezo. Ja, sre~ni smo bili, ko smo spet ìvi in celi stopili na zeleno travo pod Eigerjevo steno. Plezali smo v pumparicah iz elasti~nega, sinteti~nega materiala, v nogavicah dokolenkah ter ~isto navadnih vetrovkah. Te`ke in okorne usnjene ~evlje nam je v ^rni na Koro{kem delal mojster ~evljar. Tak{ne prave planinske s profiliranimi vibram gumijastimi podplati. Niti plezalnega pasu {e takrat nisem imela!«

[e neizpolnjena èlja – {esttiso~ak v Andih

Z moèm Davorinom Podrep{kom, njenim stalnim soplezalcem, sta skoraj »stalni inventar« nad Bukovnikom, najvi{jo leè~o kmetijo v Sloveniji. Ve~ino svojega prostega ~asa preìvita pod Raduho, zato ni ~udno, da se vsako leto udeleìta tradicionalne smu~arsko – alpinisti~ne tekme.

»[tirideset let bo drugo leto, odkar sem prvi~ spomladi leta 1964 tekmovala na tekmi – Alpinisti~nem spustu na Grohotu pod Raduho. V senci mogo~ne stene, kjer se na plazi{~u ponavadi sneg obdrì {e v pozno pomlad, in v ko~i na Grohotu, se nas vsako pomlad zbere {tevilna dru{~ina ljubiteljev potepanja po nedotaknjenih zasneènih prostranstvih. Vedno je veselo in spro{~eno, kljub tekmi v veleslalomskem spustu in zagrizenih bojih, zato so bila redka leta v teh {tirih desetletjih, ko me ni bilo zraven. Letos sem tekmovala v kategoriji ′stoletnikov′. Navez torej, ki po skupnih letih presegamo sto let. Z Zdenkom @agarjem sva med me{animi navezami prismu~ala na odli~no tretje mesto. Zlati klin sem kot najstarej{a udeleènka prejela è pred leti, na lanskem tekmovanju torto, pa tudi sicer se organizatorji potrudijo in nas vsako leto prijetno presenetijo!«

»Predlani sem organizirala pod Raduho, ′mojo′ goro, ki me spremlja è vse ìvljenje, sre~anje malo starej{ih slovenskih alpinistk. Presene~ena sem ugotovila, da se nas je zbralo nekaj ve~ kot dvanajst ènsk, ki smo plezale (ali pa {e danes plezamo!) v obdobju od leta 1960. Pri{le so Mica Kaverjeva, soplezalka Ren~ljeve Marije, Antlogar Joìca, s katero sva bile skupaj na mojem prvem zimskem taboru, in seveda moja prva

NA[I OBRAZI


79

soplezalka Nu{ka, Maribor~anka, ki sedaj ìvi v Slovenj Gradcu - pa so bile skoraj vse mlaj{e od mene, sem presene~ena ugotovila. Kljub temu je bilo veselje poklepetati s starimi znankami, ~eprav jih nisem mogla pripraviti za plezanje v steni. Povzpele pa smo se po zavarovani poti na vrh Velike Raduhe.«

Tudi leto{nje zime Gusta ni predremala za pe~jo, kljub temu da je uradno è v pokoju. Z moèm Davorinom sta preplezala Nem{ko grapo v severni steni Ojstrice ter smer Dvomljivka v Laneù, opravila pa sta tudi {tevilne turne smuke. Na~rtov za vzpone in potepanja v gorah jima zagotovo {e ne bo zmanjkalo tako hitro. Lani sta si z Davorinom izpolnila dolgoletno èljo. Dolg treking po Nepalu v deèlo {erp - Solo Khumbu, z ogledom najvi{jega vrha na svetu, Mount Everesta, sta za~inila z vzponom na dva vrhova, visoka ve~ kot 5500 metrov. »Naslednje leto pa upam, da naju bo pot zanesla tudi v Perujske Ande. Kon~no bi rada stopila tudi na vsaj eden, malo ve~ kot 6000 metrov visok vrh nekje v ′prostranstvih nekoristnega sveta′. Ne gre mi za nekak{no tekmovanje s samo seboj ali celo z drugimi alpinistkami. Nikoli nisem v hribe hodila zaradi to~k ali priznanj. Naravo sem imela in jo {e imam preprosto rada,’’ je najin pogovor sklenila Gusta.

NA[I OBRAZI


81

17. 3. 2003

Ojla!Ime mi je Minja in sem z malo zamude kon~no pri{la na svet 17. marca ob 12.06. Z mamico sva zares hitro vse opravili - kar v dobri uri. Vsekakor sva se obe na ta dogodek pridno pripravljali - mami me je veliko nosila naokoli, jaz pa sem vse do konca pridno trenirala svoje mi{ice. Ob rojstvu sem imela celih 50 cm in bila te`ka 3470 g - kar konkretna deklica so mi rekli! OK, zdaj pa vas lepo pozdravljam, ker postajam è hudo la~na. Lepo se imejte in me pridite kaj pocartat!Minja

Iskrene ~estitke vsem trem (Minji, Petri in Niku) èlijo tudi prijatelji z odseka. Pa da bi ji o~ka hitro dal cepine v roke ...

19. 7. 2003

Kon~no sem dobil fotografije (digitalne) in jih pripravil tako, da ti jih lahko po{ljem za objavo. Tako ima{ priloène dokaze, da sva se z Majo 19. 7. 2003 dejansko poro~ila! Tadej

Torej: prijatelji iz odseka èlijo na{emu ~lanu Tadeju in njegovi izvoljenki Maji vse dobro na nadaljnji skupni ìvljenjski poti – in da bi {e naprej rada zahajala v gore in stene! PA OBILO OTROK!!!

PRAZNUJEMO IN SE VESELIMO

Nova ~lanica na{ega odseka, Minja Maja in Tadej Kosma~in


81

MI IN MEDIJI

Krista Kraiger (1911-2003)(Milan Cilen{ek, Ve~er, 5. 6. 2003)

Slovenske planinske vrste je po dolgi in hudi bolezni zapustila znana planinka in alpinistka Krista Kraiger. Rodila se je v [kalcah pri Velenju in 1. julija bi dopolnila ~astitljivih 92 let. [olala se je v [o{tanju in Mariboru, potlej pa vse do upokojitve (leta 1965) vodila komercialo za prodajo èleznine v mariborski Jeklotehni. Krista je skusila tudi okupatorjevo nasilje: dvakrat so jo zaprli - leta 1943 v celjski Stari pisker, leta 1945 pa je pre`dela tri mesece v dravograjskih zaporih in tik pred osvoboditvijo {e nekaj dni v zaporih v Celovcu. Osvobodili so jo Angleì. Ko smo jo obiskali ob njeni 80-letnici, je optimisti~no dejala: “@ivljenje vedno jemljem s prijetnej{e strani, kljub temu da je v~asih tudi zelo zelo hudo.”

S Kristo je bilo najtesneje povezanih 26 let dela v mariborski Postaji Gorske re{evalne slu`be. Njen mo` Lojze - spoznala sta se le kje drugje kot v gorah - je namre~ vse od leta 1958 pa do 1984 na~eloval mariborskim gorskim re{evalcem (umrl je februarja 1995). Krista sicer ni sodelovala v re{evalnih akcijah, vendar je soprogu Lojzetu vsa leta njegove re{evalne dejavnosti natan~no in dosledno urejala administracijo postaje. Oba - Lojze in Krista - sta bila ~lana Planinskega dru{tva TAM in tudi ~lana alpinisti~nega odseka tega dru{tva. Krista je plezala celih dvajset let. Z moèm je osvojila malone vse vrhove v Kamni{kih in Savinjskih Alpah, Julijcih in Karavankah, stopila pa sta tudi na vr{ace zunaj slovenskih meja: na ~rnogorski Durmitor, na Golemi Korab in Pelister v Makedoniji, na Veliki Klek (Grossglockner) in Wiesbachhorn v Visokih Turah, osvojila sta {vicarske vrhove Matterhorn, Weisshorn, Breithorn in Zinalrothorn, kajpak tudi 'streho Evrope’ Belo goro (Mont Blanc), njuni imeni pa sta vpisani tudi v vpisnih knjigah na gr{kem Olimpu in celo na daljni Idi na otoku Kreta.

Potem ko ju je teà let primorala opustiti planinarjenje v skalnem svetu, sta redno obiskovala Pohorje in Kozjak, oba pa sta tudi zelo rada smu~ala. Zadnja tri leta je Kristo dajala huda bolezen in le ste`ka se je odpovedala veliki ljubezni - goram. Svoje trudne o~i je zatisnila v soboto, 31. maja 2003, v Ljubljani, na zadnji poti pa so jo pospremili gorski re{evalci, predvsem iz Maribora, in {tevilni drugi planinski prijatelji.


83

Luki} in Grmov{ek sanjsko( T. J.: Delo, 21. 7. 2003)

... V istem obdobju so tamkaj plezali tudi drugi. Tanja Grmov{ek (AAO Kozjak) in Mojca @erjav (AO Matica) sta v Marmoladi ponovili smer Schwalbenscwantz (VI, 800 m). V Cinah sta junakoma delala dru`bo Alenka Luki} in Bla` Navr{nik. Preplezala sta veliki klasiki Cin, Cassin-Ratti (VIII-/VI-VII, 500 m) ter Comici-Dimai (VII/VI, 500 m), Dolfa obe na pogled. Toma` Jakof~i~ (AAO, Promontana) je z Rokom Blagusom (AO Matica) prosto ponovil Via del Corto Vechia Aldo Nobile v Piccolissimi (7c+, obv. 6c, 220 m, RP), z Nejcem Bre{~akom (AAO) pa na pogled Gelbe Muer v Mali Cini (7b, obv. 6c+, 350 m) ter Super Toio v skupini Tofane (7a+, obv. 6c+, 300 m).

Dolomiti(T. J.: Alpinisti~ne novice, Delo, 28. 7. 2003)

Poleti slovenski alpinisti redno obiskujejo tudi italijanske Dolomite. Le nekaj ur vo`nje in plezalec ima na izbiro ne{teto lepih smeri s konstantnimi teàvami preko cele stene in obi~ajno odli~no skalo. Bla` Navr{nik in Boris Loren~i~ sta preplezala smer Moderni ~asi (VII+/VII, VI, 800 m) v ju`ni steni Marmolade, Miha in Milena Preprotnik (AO Matica, Citywall) pa v prav tako slavni steni Zahodne Cine smer Cassin-Ratti (VIII-/VII, VI, 500 m).

V te`kih smereh Julijcev(Alpinisti~ne novice, Delo, 8. 9. 2003)

Ob nenavadno lepem in vro~em vremenu je ob dobrem obisku klasi~nih smeri, ~utiti pomanjkanje plezanja te`jih smeri v na{ih gorah. Stene so bile suhe kot poper in marsikateri sicer moker kot, bi bil precej la`je plezljiv. Nekaj izstopajo~ih vzponov je vseeno bilo. Boris Loren~i~ (AAO Kozjak) in Bla` Navr{nik sta v severni steni Travnika ponovila ^rni biser (VII, 800 m), v severni steni M. K. Mangrta pa sta opravila eno redkih ponovitev Spominske smeri Ale{a Kunaverja (VI, 800 m). Pravita, da smer po lepoti zaostaja za sosednjim Severnim stebrom.

MI IN MEDIJI


83

Ostali prispevki

Babi~, Silvo: Jubilejno leto mariborskih alpinistov, Planinski vestnik, 1/2003, str. 51.Kosma~in, Tadej: Ve{ da!, Planinski vestnik, 12/2003, str. 34.Morojna, Silvij: Od Raduhe do deèle {erp, Planinski vestnik, 10/2003, str. 44.Strm{ek, Boris: Ledna tekma v Ru{ah, Planinski vestnik, 2/2003, str. 18.

MI IN MEDIJI


85

Sre~anje s ''ôpom’’(Andrej Napotnik)

@e dolgo sem si èlel, da bi preplezal kak{no dolgo, te`jo smer v Triglavu. Ker me je bilo te mogo~ne stene precej strah, povrh vsega pa imam teàve z orientacijo, sem vseskozi ~akal, da me bo kdo popeljal tja. @al zaman. Zato sva se z Mi~om odlo~ila, da jo nasko~iva sama. [la bi v Skala{ko smer do Gorenjskega turnca. Tam pa bi se, odvisno od razpoloènja, odlo~ila za Gorenjsko smer z Ladjo ali pa za ôpov steber. @elela sva si {e ene dobre naveze, vendar je Habek imel delo, Bo{tjan pa ni imel pravega soplezalca. Tako sva ostala sama. A poguma nama ni vzelo. V petek popoldan sva se odpeljala v dolino Vrat. Veselo presene~ena sva bila, ko sva pri Aljaèvem domu naletela na Bo{tjana in Sa{a. Povedala sta, da bosta {la v Bavarsko s Zimmer-Jahnovim izstopom. Bilo je è pozno, zato smo se odpravili spat. Leì{~e sva si pripravila kar na sedeìh v avtu. Zadelana v spalne vre~e sva kmalu zaspala. êprav nisva spala preve~ dobro, se nama ob treh ni bilo prav ni~ te`ko vstati. Na hitro sem na gorilniku skuhal ~aj in namazal dva kosa kruha. Medtem ko sva jedla, sva do konca spakirala nahrbtnika, ob {tirih pa krenila proti steni. Bilo je toplo in kaj kmalu sva slekla puloverje. êlne svetilke sva hitro ugasnila, saj je bila pot, v soju zvezd, dobro vidna. Ob potoku sva hitela proti steni, ki je vedno bolj {irila svoja {iroka ple~a. Ob petih sva se je prvi~ dotaknila in è naju je hotela odvrniti. Pred nama je bil kratek skok, ki sem ga zmogel {ele, ko sem snel nahrbtnik. Po {iroki gru{~nati polici sva nato pri{la do stebra in nato po boku na njegov vrh. Tam sva se preobula v plezalne copate. Tu se je {ele za~ela prava plezarija. Bilo je è popolnoma svetlo. Tanke meglice so se preganjale okoli vrhov. Bilo je toplo in obetal se je krasen dan. Bila sva dobro razpoloèna. Naredila sva nekaj dalj{ih razteàjev in ob devetih bila na Gorenjskem stolpu. Kot ve~ina plezalcev sva si tudi midva tu privo{~ila dalj{i po~itek. Mla~ni ~aj naju je prijetno odèjal, rozine pa so nama dale novih mo~i. Po vsem tem se je prilegla cigareta. Res sva uìvala. Tudi Sa{a in Bo{tjan sta è bila v steni. Dobro sva sli{ala njune glasove. Sonce je prijetno grelo in leè sva opazovala nadaljnji potek smeri, katere konec kot da se je dale~ zgoraj stikal z nebom. Tako kot prvopristopnike je tudi mene stiskalo v grlu. Le kje so prehodi na stebru? Pozneje so se le pokazali. Prehod na ôpov steber in njegov spodnji del sva precej hitro preplezala, ~eprav je ta del kru{ljiv in neprijeten za plezanje. Naletela sva na vsega dva klina v petih razteàjih, sicer pa si tu vsaka naveza najde svoj prehod. Prav oddahnila sva si, ko sva pri{la do prve votline. Od tam naprej so teàve

POGLED NAZAJ, ÊZ RAMO


85

sicer {e ve~je, vendar je skala dobra. V votlini je bilo dovolj prostora za po~ivanje. Medtem sva pila, zauìla nekaj kalorij in nikotina ter {tudirala potek smeri. Nekaj {tirke pa petice vmes, malo dvojke pa spet {tirka. Potem pa pride tista {estica. Kdo bo tam plezal naprej? Pa saj je vseeno! Eden bo è pri{el ~ez! Malo boje~e je Mi~o priplezal iz votline, a ko je za~util trdno in kompaktno skalo, je spro{~eno krenil dalje. Menjava se v vodstvu razteàj za razteàjem. Uìtek je, ko za~uti{, da ti plezalnik prime in si brez strahu, da bi ti oprimek ostal v rokah. Kmalu sva pri tisti {estici. Nasko~i jo Mi~o. Varujem ga pod previsom na koncu kamina. Moral je ven na rob. Z roba se vidi ozka poli~ka. Nekaj je tarnal in preklinjal, nato pa se je le potegnil preko. »Napi! Na tisti poli~ki sem! Prav sva! Tu bom {tantal.« Grem za njim. Pri klju~nem mestu sem. Samo na rokah visim. Za noge ni prave opore. Tisti trenutek ni bilo v meni ni~ elegance, toda ~ez sem le pri{el. Obstal sem pred Mi~om na polici. [ele sedaj sem lahko pogledal okoli sebe. Pred mano je padala stena navpi~no osemsto metrov do dna, nad nama previsi, konec pa nekje dale~ v gori … Obhajajo me me{ani ob~utki. Pri`geva si cigareto in uìvava. Najina pogleda potujeta po okoli{kih vrhovih in è razmi{ljava o novih stenah in ciljih. Toda za to bo {e dovolj ~asa. Sedaj morava naprej. A kje? Na moji desni sem opazil dva klina, tam bo {lo. Previdno sem se vzpenjal proti njima. Stal sem na majhnih stopih, ko se mi je odlomil oprimek. Roka mi je zdrsnila, vendar sem se nekako ujel. Takrat sem desno od sebe zagledal klin. V te`kem poloàju sem se boje~e stegoval proti njemu in kon~no mi je le uspelo vpeti komplet. Bil sem zavarovan. Sedaj sem lahko pogledal navzdol. ~e bi padel, bi obvisel pod polico, pod sabo pa bi imel okoli osemsto metrov praznine. Priplezal sem {e nekaj metrov vi{e do naslednjega klina, dalje pa ni {lo. Moral sem nazaj na polico. Po njej sem se mimo Mi~a prerinil do roba, kjer sem na{el varovali{~e s klini. Navzgor je vodila raz~lenjena po~, po kateri sem priplezal do konca. Tu se je spet pokazala moja slaba orientacija, zavedel pa me je klin zabit v po~ nad mano. Moral bi po ozki polici levo, jaz pa sem se kar zagnal navzgor proti klinu. Ko mi je zmanjkalo vrvi, sem zabil dva klina in poklical Mi~a. » Spet nisi videl klina!« se je jezil, ko je pri{el na polico pod mano. Pa sva tudi po moji varianti pri{la ven. Malo za tem sva è pospravljala opremo. Preèmali so me me{ani ob~utki. Zadnji razteàj sem preplezal s kr~em v levi roki, toda to ni bilo ni~ v primerjavi z veseljem, da sva uspela.

Sestopiti sva nameravala po Bambergovi smeri, vendar sva nekje zgre{ila in za{la na staro lovsko pot. Mi~o se je malo jezil, meni pa ni bilo hudo. Sestopala sva navzdol po pravih planinskih pa{nikih, polnih cvetja, naletela



87

pa sva tudi na skupino svizcev (ki so zavijali ~okolado). Dale~ spodaj sva zagledala cesto. Mulatjera – cesta za mule, po kateri so Italjani med prvo svetovno vojno tovorili voja{ko opremo v kasarno na Plamenicah. Nanjo sva stopila nekje na sredi med Doli~em in Luknjo. Cesta se je slo`no spu{~ala proti dolini Zadnjice. »Saj bova pri{la ~isto v dolino,« je tarnal Mi~o. Mu~ila ga je èja in vse bi dal za poìrek vode. Te pa ni bilo nikjer. Na{la sva odcep proti Luknji in se pri~ela vzpenjati. Po eni uri sva si odahnila. Ni~ ve~ vzpona. Bila sva v Luknji, kjer se je mirno pasla ~reda kozorogov. Hotel sem jih fotografirati, vendar so se pred nama umaknili v strmine Pihavca. Midva pa sva se po meli{~u spustila v dolino Vrat. Spet sva imela pred sabo vso steno. S pogledom sva {e enkrat preplezala vse razteàje. Nekaj lepega naju je preèmalo. Preplezala sva ôpa. Morda to komu drugemu ne pomeni ni~. Meni pa veliko! @uborenje Bistrice naju je prebudilo iz sanjarjenja. Vedno bolj sva jo sli{ala in kon~no sva bila pri njej. Voda!!! V tak{nih trenutkih jo zna{ ceniti. Samo en poìrek in potem si oddahne{. Po~asi te preèma olaj{anje. Da se ne bova preve~ napila. Spodaj naju ~aka pivo. Ko sva stopila v ko~o, sva si naro~ila kar {tiri steklenice piva, natakar pa je mislil, da smo {tirje in je prinesel tudi {tiri kozarce. Tudi Sa{a in Bo{tjan sta è prispela. Skupaj smo v mraku sedeli zunaj pri avtomobilih in si pripovedovali doìvetja s stene. Za naslednji dan nismo delali na~rtov, saj so bile mi{ice preve~ razbolele. Na sre~o je zjutraj deèvalo in smo lahko dolgo poleàvali. Ko je posijalo sonce, sva si na platoju pri Bistrici pripravila zajtrk. Spogledovala sva se s steno in è planirala naslednje vzpone. Kdaj? Enkrat naslednji mesec. Tako imam dogovorjeno doma.

(Op. ur.: ôpov steber sta 30. 6. 1990 preplezala Andrej Napotnik - Napi in Mitja Plohl - Mi~o.)


Star posnetek Stene z vrisanimi smermi


87

Razgled z najvi{jega vrha Peruja(Silvij Morojna)

Po dolgem poletu preko Atlantika je prav prijetno pretegniti zaspane noge in zato naju s [pelo niti najmanj ne moti nepopisna gne~a na izhodu letali{~a v Limi. Tokrat sem tukaj è drugi~, z vdanostjo prena{am ~akanje in ni~emur ve~ se ne ~udim. Opazujem ljudi in obraze okoli sebe. Tudi {pan{~ina, jezik, ki mu tukaj pravijo »kastiljano« in ne spanish, kot bi vsak pri~akoval, mi je prav prirasla k srcu. Kljub temu se {e vedno sporazumevam bolj z rokami kot z govorjenjem. Vsaj toliko è razumem, da pri njih beseda 'mañana’ (izg. manjana) ne pomeni samo jutri, ampak tudi pojutri{njem, ~ez dva tedna ali celo naslednji mesec. Vse je treba jemati z rezervo in ne preve~ resno. Izgleda, da se njim, Peruancem, za razliko od nas, potro{ni{ko misle~im uporabnikom ~asa, skoraj nikoli nikamor ne mudi. Nemec Franz, navajen vsega hudega, mi je nekega dne mo~no razburjen razlagal, da v Peruju mañana pomeni nikoli! Takoj za letali{kimi vrati mnoìca temnopoltih doma~inov pritisne na nas. Ponujajo nam vse vrste uslug in vsak od njih nas ho~e prepri~ati, kaj prepri~ati, odvle~i na svojo stran. Nosa~i, taksisti, prevozniki, prodajalci turisti~nih uslug, posredniki, ki nam bodo uredili prevoz in nastanitev v hotelu, stegujejo roke in glasno oznanjajo svojo ponudbo. Vsem je skupno le eno. Za svoje usluge zahtevajo pesose ali dolarje in se borijo za svoj vsakdanji kruh in ìvljenje, ki jim ga nih~e od nas ne zavida. K sre~i imamo è urejen prevoz iz Lime naprej, zato nam je prihranjeno naporno poizvedovanje, barantanje za zbijanje cene in prerekanje v polomljeni {pan{~ini. Samo za vogal moramo stopiti do manj{ega avtobusa, s katerim so se pravkar na letali{~e pripeljali na{i znanci iz Celja. Oni se vra~ajo domov, mi na{e bivanje tukaj {ele pri~enjamo, snidenja pa smo veseli vsi.

Iz Lime na sever

Iz zadu{ljive Lime se v gostem prometu prebijamo skozi predmestje in barakarska naselja proti severu. Hi{ice iz lesa in kartona, pokrite z valovito plo~evino, so brez elektrike in vode, da o kanalizaciji in kak{ni komunalni ureditvi niti ne govorimo. Vseeno pa lahko na vsaki strehi opazi{ televizijsko anteno. Kmalu smo spoznali, da bo vo`nja trajala nekoliko dlje, kot smo predvideli ob odhodu. @e na prvi kontrolni to~ki, po nekaj kilometrih vo`nje iz Lime, se ustavimo pred zapornico in se lep ~as ne premaknemo naprej. Nadzornik, {ef ali »El hefe« po {pansko, besno zavija z o~mi in maha z rokami po zraku. V polikani uniformi {oferju in njegovemu pomo~niku



89

najverjetneje energi~no razlaga zakone, uredbe in predpise. Dela se pomembnega in mogo~nega. Posebno pred nami, tujci, gringosi, ho~e napraviti vtis. Po dolgotrajnih pogajanjih, milih pogledih, opravi~evanju in obvezni podkupnini v njegovem èpu, se zapornica dvigne in lahko se odpeljemo naprej. Skrivnostna uganka je kmalu re{ena. Izvemo, da na{ prevoznik nima dovoljenja za medkrajevni promet, posebno pa ne na tej relaciji. Vsa stvar se je potem {e nekajkrat ponovila, saj policaji niso tako zelo neumni, kot to razlagajo v vseh vicih o njih. Vsaj ti iz Peruja niso bili. Med seboj so povezani s telefoni in z brezì~nimi zvezami, zato je è pri na{em naslednjem neprostovoljnem postanku mlad policaj na motorju z zadovoljstvom pisal kazen po paragrafu {tevilka uno, dos in tres. Policija in vojska pa skoraj povsod po Ju`ni Ameriki {e vedno predstavljata zakon. Nenadejano so nam popestrili pot ob sicer nezanimivi, pe{~eni in enoli~ni pokrajini ob obali Pacifika.

Huaraz, izhodi{~e za ture v Cordilleri Blanci

Po prespani no~i nas prebudi kot ribje oko ~isto jutro. @elim si, da bi bilo tako lepo tudi v moji glavi, kjer razbija tiso~ kladiv naenkrat. Tudi z mojimi kot svinec te`kimi nogami ni vse tako, kot bi moralo biti. Neverjetno naporno diham pri navadnem vzponu po stopnicah v drugo nadstropje. Utrujenemu telesu se pa~ pozna, da se {e ni privadilo, to je aklimatiziralo, na nadmorsko vi{ino 3000 metrov, kjer leì Huaraz, izhodi{~e za vzpone v Beli verigi. Od ekvatorja smo oddaljeni samo dobrih 10 stopinj ju`ne geografske {irine, zato nam opoldne sije mo~no sonce skoraj to~no nad glavo. Sicer pa je tukaj vse postavljeno na glavo. Sonce se namesto po ju`ni premika po severni strani neba, od vzhoda proti zahodu. Ob dvanajstih kaè torej sonce to~no na sever, ne na jug kot pri nas. Neverjetno hiter je prehod iz no~i v jutro in tudi iz mraka v no~. Tega nismo vajeni in kot da bi zamahnil s ~arobno palico, je naenkrat popolna tema. Pa tudi luna je malo tr~ena. Doma si preprosto razlagamo, da se debeli, ko ima obliko ~rke D, zato bo kmalu polna, ter crkuje oziroma se manj{a, ko ima obliko ~rke C. Na ju`ni polobli je to ravno obratno.

Mama Ines je na{a stara znanka. Pri njej se, tako kot ve~ina Slovencev, ki vsako leto v vedno ve~jih skupinah obiskujejo te ~udovite hribe, nastanimo tudi mi. S teàvo se me spomni, saj je od mojega zadnjega obiska minilo è devet let. Verjetno ne more pozabiti vseh neumnosti, ki smo jih po~eli dober mesec dni med bivanjem v Huarazu. Tudi sedaj nas malo nezaupljivo pogleduje in verjetno ugiba ali smo se v tem ~asu tudi kaj



89

spametovali. Redka jutra, ko smo v mestu in ne v hribih, preìvimo na ravni strehi njenega penziona z imenom Galaxia. Po obveznem obisku tr`nice in pekarne lahko ob krepkem zajtrku in beli kavi uìvamo ob pogledu na vrve` in dogajanja na ulicah pod nami. Z zaspanimi o~mi lahko med pretegovanjem in zehanjem na toplem jutranjem soncu v miru kujemo na~rte za na{e vzpone. Razgled preko streh neometanih hi{ je kraljevski. Beli vrhovi leìjo tukaj kot na dlani. Nikjer ni videti niti obla~ka, od temno modrega neba se odbija belina v nebo kipe~ih velikanov. Huantsan, Ranrapalca, Ocshapalca, Copa in za njo najve~ja, ju`ni in severni Huascaran. Tako blizu so ti vrhovi v sveèm jutru, da bi jih lahko prijel z roko in si jih ogledal kot na razglednici.

Vzpon na vrh Huascarana

Tako hitro so minili trije tedni, ki smo jih preìveli v teh lepih dolinah, kot minejo vsi dnevi, ki jih ìvi{ polno in prijetno. Za nami je obvezna aklimatizacija, to je privajanje na vi{ino, v dolini Ishinca. Povzpeli smo se na nekaj la`je dostopnih vrhov in zaradi redkej{ega zraka in pomanjkanja kisika nas ve~ ne boli glava. Obraze imamo o`gane od vi{inskega sonca, saj nam je vreme {e vedno naklonjeno. Vsi skupaj smo preplezali tudi tri prvenstvene smeri na strme vrhove, zdaj pa se [peli, meni in {e nekaterim iz na{e skupine èlje usmerjajo proti najvi{jemu, Huascaranu. Pravzaprav je sestavljen iz dveh vrhov, ki ju lo~i ve~ kot 6000 m visoko sedlo Garganta. Severni Huascaran je malo ni`ji, vendar lepo oblikovan skalnat vrh z zelo visokimi stenami, ki padajo v dolino Llanganuco. Nanj zraven srednje zahtevnega normalnega pristopa vodi è cel kup zelo te`kih in dolgih plezalnih smeri. Huascaran Sur ali Ju`ni Huascaran pa je v nasprotju s sosedom ogromna ledena kopa, ki s svojimi dimenzijami dosega po obsegu in vi{ini himalajske gore. S 6768 metrov visokim vrhom je najvi{ji vrh Peruja in tretji v celotnih Andih.

Proti njemu sem se podal skoraj sam, saj so me neprijetnosti zadràle v Huarazu. [pela je s prijatelji od{la naprej, sam pa sem dva dni preleàl v postelji in si celil rane. Niti po Huarazu se mi ni ljubilo potikati. Dan odhoda v Slovenijo se je neusmiljeno priblièval. Na prste ene roke sem pre{teval dneve, ki so mi {e preostali in mrzli~no napolnil nahrbtnik z opremo in s hrano. Preprost izra~un mi je povedal, da {e vse ni izgubljeno, samo hiter moram biti in vreme mi mora biti naklonjeno. Na vsak na~in sem hotel izkoristiti prilo`nost, ki se je ponujala. Z dvema dnevoma zamude sem hitel za njimi. Pridruìl se mi je Leon, ki pa je imel na voljo samo dva dni.



91

Vsekakor premalo za vzpon na vrh. Odlo~il se je, da me bo spremljal tako visoko, kot mu bo ~as dopu{~al, nato pa se bo s smu~mi spustil ~ez ledenik. Med stojnicami na ulici si s sadjem in z zelenjavo napolnim nahrbtnik do vrha in pohitiva do mostu, kjer je nekak{na avtobusna postaja. Ni~esar ni, kar bi spominjalo nanjo. Nikakr{nih napisov, znakov ali tabel. Bolj je podobna blatnemu dvori{~u, avtobusi pa so pravzaprav kombiji, ki te za nekaj pesosov razmeroma hitro prepeljejo do èlenega kraja v dolini reke Sante. Z voznim redom in tak{nimi neumnostmi si nih~e ne beli glave. Ko se vsi sedeì napolnijo, je ~as za odhod. Sprevodnik stoji na robu odprtih vrat, z dlanjo tol~e po plo~evinasti strehi in kri~e oznanja odhod, ko zapeljemo {e en krog za zamudnike. »Paltay! Yungay! Karas!« odmeva vse naokrog v boju za potnike.

V Mancosu prestopiva in ve~ kot uro ~akava na prevoz do zadnjih hi{ pod Huascaranom. Vsaj glavna ulica vasice Musho je znana vsem, ki so kdaj posku{ali ali plezali v vzno`je te visoke gore. Lahko bi se reklo, da imava sre~o. Po strmi poti se je mimo primajal star pastir z oslom. Hitro se dogovorimo za ceno in udarimo v roke. Te`ka nahrbtnika se preselita z najinih preznojenih hrbtov na mulino sedlo, midva pa se po~utiva lahka kot prerojena.

Naslednji dan je Leon veselo odsmu~al navzdol in mi izginil izpred o~i. Kratek ~as sem bil sam, ko sem v daljavi opazil nekaj sestopajo~ih, utrujenih postav. @e na dale~ spoznam, da so to »na{i«. O`gani obrazi in sijo~e o~i so mi povedale ve~ kot vse besede. [pela se je vra~ala s svojega doslej najvi{jega osvojenega vrha. Zelo sem bil vesel njenega uspeha. V nekaj stavkih mi je opisala vso kalvarijo vzpona in sestopa.


Vrisana smer Ocshapalka Ludix 1996


91

Primoà iz Trì~a sem sre~al v~eraj in pri{el je kot naro~en. V njegovem majhnem {otor~ku sva pod sedlom Garganta skupaj prespala zadnjo, kratko no~ pred vzponom na vrh. Pravzaprav prvi del no~i, budilka naju zbezala iz spalnih vre~ è ob enih zjutraj. Vsa omoti~na si pogrejeva v~eraj{nji kakav in celo uro potrebujeva, da se oble~eva in pripraviva za vzpon. Na stenah {otora se je nabrala debela plast ivja, ki se nam ob vsakem nepremi{ljenem premiku usipa za vrat. Dolga je pot do vrha, ~as pa hitro te~e. Zjutraj je hoja po trdem, zmrznjenem snegu varnej{a, zato sva tako zgodnja. Prehod na sedlo Garganta je v soju ~elnih svetilk nepregleden in nevaren, saj je poln skritih ledeni{kih razpok. Spretno se jim izogibava. Nad sedlom zaplezava v strmej{o steno, vrh katere naju ~aka neprijetno presene~enje. Kot velika zevajo~a usta izgleda {iroka ledeni{ka razpoka pred nama. O njej so naju mnogi stra{ili, ko so pripovedovali o vzponu. K sre~i sva oba dovolj dolgih nog in rok, da se brez ve~jih problemov skobacava ~eznjo. Za name~ek {e skupini alpinistov za nama vrèva vrv in jim pomagava preko zoprnega mesta. Ve~jih teàv nato proti visokemu vrhu ve~ ni, ~e izvzamemo temo, zaspanost, utrujenost, strupen jutranji mraz in pomanjkanje kisika. Zaradi vsega tega je hoja v takih vi{inah skoraj sme{na. Napravi{ pet ali deset korakov, nato pa diha{ in sope{ kot zmatran konj. Lovi{ sapo in kisik za naslednjih deset opotekajo~ih se korakov. Vsak premik je po~asen in premi{ljen.

Na vzhodu se zari{e tanka svetla ~rta, ki z vsako minuto postaja {ir{a. Sonce è razliva àrke na zaspana pobo~ja Cordillere Negre. Dolgo pri~akovano jutro se blià prav tako hitro kot najine stopinje proti vrhu. Hitiva, pa ne samo zato, da bi se ogrela. Radovednost in pri~akovanje naju èneta naprej. Svetlo je è, ura je è skoraj sedem, ko je nad nama samo {e nebo. Povr{ina vrha je ravna in {iroka, nato pa lahko pogled zaplava tudi na drugo stran. Tam v daljavi, dale~ pod najinimi mrzlimi ~evlji, za gosto zaveso belih kopastih oblakov lahko samo slutiva nepregleden pas tropskega deèvnega pragozda. Vidim vse, kar sem si èlel videti, vso neskon~nost gora. Vreme je ~udovito in midva sva tu. Zemlja je tako velika in skrivnostno lepa. Vsi vrhovi nama leìjo pod nogami in ni~esar ve~ ni, da bi osvojil. Pred menoj je ocean miru.

Z vrha zelo hitro sestopiva v dolino. Sonce je vedno mo~nej{e in ni`je ko bova, bolj bo pripekalo. Mimogrede podreva {otor~ek, pobereva preostalo opremo, ki sva jo skrila v ledeni{ko razpoko, in se pod teò nahrbtnikov odmajeva navzdol. Primoù se nikamor ne mudi, mene pa è jutri ~aka avtobus za Limo, zato se pri baznem taboru lo~iva. Pohitim na



93

vso mo~, ko se pot poloì, skoraj te~em, pa tudi s prevozi nazaj v Huaraz imam sre~o. Bolje ne bi moglo biti, si mislim, ko è ob petih popoldne topel tu{ spira {e zadnje ostanke prahu, znoja in {tiridnevne umazanije z mojega telesa. Jutri se odpeljemo domov.

(Op. ur.: Odprava v Peru je potekala od 19. 6. do 19. 7. 1996.)

V zraku nad himalajskimi gorami Z jadralnim padalom nad Golo goro(besedilo in fotografije Silvo Babi~ – Silvij Morojna)

Spet sva sama, tukaj v taboru 3, 7100 m visoko nad ju`no steno Nanga Parbata v Pakistanu, pod 8125 m visokim vrhom in nad mnoìco oblakov, ki segajo od obzorja do obzorja. Med njihovimi kipe~imi oblinami se skrivajo beli vrhovi ne{tetih {esttiso~akov in ni`jih gora. V daljavi lahko le slutim monsun nad punjabsko ravnino, na vzhodu je skrivnostni, nemirni Ka{mir.

Padalo in jaz

Mirno je in prijetno, v~asih celo toplo. Okoli oran`nih skal, na katerih su{im prepotene nogavice, se spreletava rumen metulj. Ne vem, katera topla sapa ga je odpihnila tako visoko, prepri~an pa sem, da dolge, hladne no~i na tej vi{ini ne bo preìvel. Pogled proti cepinu, na katerega sem zavezal trak iz toaletnega papirja, ni vzpodbuden. Tudi danes piha veter è ves dan navzdol. Z vetrom v hrbet ne morem vzleteti in se od tukaj odpeljati v dolino. Precej volje moram zbrati, da snamem gama{e in sezujem plasti~ne ~evlje. Kar tako oble~en se zavalim na spalno vre~o, potem ko sem z zadrgo zaprl vhod {otora in spet sem po{teno utrujen. Zjutraj, ko sem posku{al jesti, sem spet vse izbruhal in se davil med ka{ljanjem. Samo pil bi rad in negibno leàl, da me ne bo tako mo~no bolela glava. Brnenje kuhalnika me pomirja, pokrijem se s padalom in zaprem o~i. Jutri me ~aka pot navzdol. Za prvikrat sem è predolgo tako visoko. Vsakodnevni, hrope~ ka{elj, me opozarja, naj ne trmoglavim, saj se vztrajanje v nedogled zame ne bo dobro kon~alo.



93

Hitra odlo~itev

Zjutraj ni ni~ bolje. Prijatelji, ki so se do sem povzpeli v~eraj popoldne, so è od{li naprej. Bolje so aklimatizirani kot jaz in prav zavidam jim, vendar se jim ne morem pridruìti. Veter {e kar naprej piha navzdol, za vzlet nimam niti osnovnih pogojev. Sicer pa, kdo mi bo dràl padalo, ki zdrsi po strmini takoj, ko ga posku{am samo poloìti na sneg? S teàvo stla~im mojega pisanega prijatelja v nahrbtnik in za~nem ob fiksni vrvi sestopati. Dvakrat presko~im ledeni{ko razpoko v upanju, da se jih ni`je ne skriva {e ve~. Z menoj ni nikogar, ki bi mi pomagal, ~e padem v brezno. Nekaj sto metrov ni`je je na grebenu manj{a rama. Pobo~je se skoraj zravna, zato se ustavim in se sesedem, saj se po~itek tako prileè. Na obrazu ~utim, da je veter ponehal. Ne vem, od kod se vzame misel, da vendar lahko poskusim in odlo~im se v hipu. Pot v dolino je {e zelo dolga, sam pa sem tako utrujen in po~asi sestopam. @e tretji dan nisem jedel skoraj ni~esar, pil pa sem veliko premalo. ê bom tako nadaljeval, bom moral na poti v dolino {e vmes prespati na enem izmed taborov. Najbolj pa me pod`ge misel na upanje, da le nisem zastonj nosil padala tako visoko.

Nemo~no obsedim na snegu, pobrskam po nahrbtniku in izvle~em tanko aluminijasto palico. S seboj jo nosim, da lahko nanjo zaveèm zadnji kos toaletnega papirja in ugotovim, kam piha veter. Brezvetrje je. To se mi zdi mnogo bolje kot prej{nje dni, ko je veter pihal navzdol. Razgrnem levo polovico padala, pa è moram poklekniti, da si malo odpo~ijem in nadiham. Deset hitrih vdihov redkega zraka, nato pa lahko razgrnem tudi desno polovico. Premikam se po~asi in nerodno kot krokodil na suhem, ki se je preve~ napil. Pazim, da z derezo ne stopim na vrvice ali kupolo, kar v mojem stanju ni enostavno. [e dva dolga po~itka potrebujem, preden uredim zavozlane vrvice. Pono~i me je v {otoru zeblo, preko spalne vre~e sem se pokril s padalom in po nerodnosti sem med vrvicami naredil zme{njavo. Zdaj me to stane ~asa za preklinjanje in po nepotrebnem tro{im energijo. V skoraj prazen nahrbtnik vrèm oba cepina in palice, okoli vratu si obesim fotoaparat. Na plezalni pas priveèm dva najlonska trakova, s pomo`no vrvico si okoli prsi zveèm improviziran zgornji del pasu in se preko tega z vponkama vpnem na nosilne trakove padala.

Strah je votel, okoli ga pa ni~ ni …

Strah me je. Roke se mi vidno tresejo, ko drìm med prsti komandne



95

obro~ke in sprednje trakove. Pod vetrovko mi je skoraj vro~e, kljub peklenskemu jutranjemu mrazu na tej vi{ini. Vem, da se pobo~je za tem polo`nim delom prevesi strmo navzdol do ledenika, 3000 metrov ni`je. S pogledom {e zadnji~ objamem fantasti~no morje vrhov in oblakov v daljavi, ju`no steno, kolikor je vidim, in dolino pod njo. Na rob pobo~ja si sploh ne upam pogledati. Mora mi uspeti, druge prilo`nosti ne bo ve~. Bojim se, da nimam ve~ mo~i, da bi tekel in niti pojma nimam ali bom lahko tekel dovolj hitro. »Oh, da bi veter vsaj malo popihal proti meni!« si èlim sam pri sebi. Potem bi bil vzlet manj zahteven. Na mojo àlost na obrazu ne ~utim niti sapice. Mislim si, da je vse tako, kot mora biti. [e zadnji~ preverim plezalni pas. Niti na misel mi ne pride, da bi se odpel, stopil okoli padala in popravil zavihan stabilizator ter rob kupole na desni strani. Preve~ sem utrujen.

Pripravljen sem, ura je osem. Globoko in sunkovito diham, kot da bi hotel po`reti vsako molekulo kisika okoli sebe. Ste~em na vso mo~, kar je {e premorem. Samo eno èljo imam, zato vso voljo in energijo vloìm v ta tek, v te zadnje korake. Ker no~em pogledati navzgor, samo ~utim, da so se napeli nosilni trakovi, ko se je padalo dvignilo nadme. Posku{am te~i {e hitreje, zato se z derezo skoraj spotaknem. Pobo~je se prevesi navzdol. Prestopil sem nevidno ~rto, za katero ni ve~ vrnitve. Samo trenutek kasneje me pre{ine neznansko olaj{anje.

Letiva! Letiva! Padalo me nosi, odlepila sva se od pobo~ja in letiva nad steno proti dolini. Po~utim se, kot da bi padlo v prepad z mene te`ko breme. Uìvam v fantasti~nem razgledu, smejim se na ves glas, `vi`gam si in pojem, ko zavijam levo nad pobo~ja rupalske stene Nanga Parbata. Tukaj me zagotovo nih~e ne more sli{ati, razen ~e se moj in kak{en drug angel varuh ne vozita v bliìni. Nebo je temno modro, skoraj ~rno, tako visoko sem. ê pogledam naravnost navzgor, si lahko skoraj predstavljam,


Polet z Nanga Parbata


95

da è gledam ve~ne zvezde sredi belega dne. Pod mojimi nogami padajo v globino neskon~no visoke strme grape in `lebovi, ki jih prekinjajo ostri grebeni. Po tej grapi, nad katero letim, sta se brata Gunter in mnogo bolj znani Reinhold Messner povzpela na vrh, ki ga od tukaj ne vidim, in sestopila na diamirsko stran Gole gore. Pri sestopu, ko ju je gora è skoraj spustila iz svojega objema, je bil za Gunterja sne`ni plaz usoden. Reinhold njegovega trupla ni nikoli ve~ na{el.

Tako gledajo na svet ptice …

Vso steno preletim od zahoda proti vzhodu. Razpet sem med nebom in zemljo, izginil je znan ob~utek za prostor in ~as. V zraku me drì samo nekaj kosov neprepustne tkanine, povezane z drobnimi vrvicami in nitmi, debelimi kot pajkova mreà. Povsem mirno je in ni me ve~ strah. Spro{~eno lahko spustim komandne vrvice in si priveèm trak za noge, ko me za~ne plezalni pas stiskati. Rad bi letel blizu pobo~ja, vendar si preblizu ne upam. Preve~ dobro se {e spominjam mo~nih dviganj vsako popoldne in vetra, ki piha v dolini. Navdu{eno pritiskam na sproìlec fotoaparata in od blizu poslikam ve~ detajlov v steni. Letim nazaj nad na{o smer vzpona. Zaokroìm nad taborom 2 v upanju, da me bo kdo opazil in fotografiral. V daljavi se ble{~i gladina ledeni{kega jezera, ki je zraven na{ega baznega tabora. Pisani {otori so samo drobne pike na robu doline. Te`ko jih lo~im od zelene preproge travnika. Po~asi zgubljam vi{ino, zato letim ~ez rupalsko dolino na drugo stran. Presene~en ugotovim, da sem poslikal è ves film. Pretaknem vse èpe, pa tudi rokavice si zatla~im v èp, da lahko snamem nahrbtnik in ga pregledam. Rezervnega filma àl nimam ve~, zato z zamenjavo ne bo ni~. Namesto tega se z veseljem posvetim letenju. V zraku je {e vedno popolnoma mirno, zato zavrtim padalo v ostro spiralo visoko nad na{imi {otori, ki postajajo vedno ve~ji. Mazeno Peak, Rupal Peak, dolina, stena, {otori, zelene trave, Rupal Peak, stena grebena, dolina in spet se vse v neenakomernem vrstnem redu vrti naprej. Na za~etku po~asi, potem pa vedno hitreje. Vse je zbrisano in neostro. Zvrti se mi v glavi, hribi izginejo v nejasni zavesi oblik in barv. Spustim krmilno vrvico, umirim padalo in po~akam, da se svet spet postavi pokonci.

Zemlja, pripravi se, prihajam! Travnik, na katerem imamo postavljen bazni tabor, je kot ponavadi poln ìvali, ki se mirno pasejo. Dero~a rjava reka te~e tako kot pred dnevi. Zraven na{ih sosedov, ki so organizirani kot



97

me{ana mednarodna odprava, so se naselili tudi Japonci. V baznem taboru je sedaj è toliko ljudi, kot da so pri{li na manj{i rok koncert. Pastirji, {olarji, majhni otroci, va{~ani iz Rupala in Tharshinga, ki so pogosti pacienti na{ega zdravnika, ~lani drugih odprav in mimoido~i popotni trekingarji. Sam raje s pogledom poi{~em vetrno vre~o, da lahko ocenim smer in mo~ vetra. Pri tem nejevoljen spoznam, da sem ob vsem tem uìvanju v zraku pozabil sneti dereze s plasti~nih ~evljev, vendar za kaj takega nimam ve~ ~asa. Tla se neusmiljeno pribliùjejo z veliko hitrostjo, pripraviti se moram na pristanek. Z ostrimi zobmi na nogah, ki se takoj za`rejo v planinsko travo, ne morem pri dotiku narediti niti koraka, kaj {ele, da bi lahko tekel in se tako po~asi ustavil. V isti sekundi, ko se dotaknem tal, me z vso silo vrè naprej. V zadnjem hipu se ujamem na roke, preden bi padel na obraz v kup posu{enih kravjakov. Ves omoti~en se postavim na noge. Pakistanski otroci, ki me poznajo, odkar jim delim kekse in `ve~ilne gumije, kri~ijo:«Silvi, Silva!« Tudi pastirji te~ejo proti meni, prijatelji na odpravi se bliàjo s fotoaparati v rokah, ovce veselo blejajo, biki strièjo z u{esi in se ~udijo hrupu, ki je nastal, {e osli so prenehali rigati in se brcati. Uspelo mi je.

Nekaj manj kot pol ure je trajal polet z vi{ine pribli`no 6850 metrov do baznega tabora, ki leì na 3850 m. Kar slabo mi je zaradi toplote, ki je nisem vajen, zato hitro kos za kosom odlagam toplo vi{insko obleko. V prsih me ti{~i zaradi gostega zraka, na levo uho slab{e sli{im in v glavi se mi malo vrti, sicer pa se po~utim odli~no. Na{ pakistanski kuhar Mustafa se prismeje iz kuhinje z velikim loncem ~aja. V mojem {otoru poi{~em paket z medicinsko opremo, s teko~imi zadevami in z razkuìli. Alkohol je v Pakistanu namre~ strogo prepovedan.

Salam Aleikum – Bog je velik, pravi najstarej{i pastir in se smeje.

Poleti z jadralnimi padali ali zmaji so v visokih gorah Himalaje zelo redki in precej nevarni. Za uspe{en vzlet mora biti izku{en alpinist, ki je hkrati tudi dober pilot padala ali zmaja, ob primernem dnevu na pravem mestu. Vreme mora biti lepo in mirno, vidljivost dobra, veter pa ne premo~an. S seboj mora imeti vso potrebno opremo. Dobra mesta za vzlet v visokih gorah so redka in se velikokrat kon~ajo s prepadno steno. Pri vzletu te lahko ovira globok sneg, {e bolj zoprna pa je skorja, ki se predira. Dodatno teàvo predstavlja redek zrak. Zaradi tega moramo zraven teàv z aklimatizacijo ra~unati tudi na probleme zaradi manj{ega vzgona in



97

hitrej{ega padanja. Majhno, posebej za to se{ito padalo, te`ko od 5 do 6 kilogramov, pri hoji po planinski poti ne predstavlja velikega bremena. V vi{inah nad 5000 metrov pa ga je zraven hrane, pija~e, pribora za kuhanje, {otora, spalne vre~e, tople obleke, vrvi, plezalne in osebne opreme ter fotoaparata zelo te`ko nositi. Letalec z resnimi cilji potrebuje zato vso podporo in pomo~ ostalih ~lanov odprave ali naveze. Pristanek predstavlja problem zase. Na redkih ravnih travnatih zaplatah ali ravnicah, primernih za kon~ni dolet, se postavijo bazni tabori. Mnogokrat je to na robu razbitega ledenika ali ledeni{ke morene. Naokrog je polno ve~jih skalnih blokov, gru{~a, kamenja in grebenov. Prostor za pristajanje je v~asih zelo kratek ali pa je nagnjen. Ra~unati mora{ tudi na turbulenco zaradi razgibanega terena v dolini in ostrih grebenov gora hkrati. Veter se v dolinah velikokrat kanalizira in je zato pri pristanku zelo mo~an. Vetrna vre~a, ki kaè smer in hitrost vetra, je zato obvezni del opreme na pristanku.

Padalo za polete v visokih gorah mora biti varno padalo srednjega razreda. Zaèleno je, da ima majhno teò, mo~no konstrukcijo in ~im manj vrvic. Vzlet z njim naj bo preprost in nezahteven. Priporo~ljivo je, da ima pri{ite trimerje ali pospe{evalnik za pove~anje hitrosti letenja, mo`nost uporabe B stala (zastoja) in u{es za pove~anje hitrosti padanja, ~e so dviganja premo~na. Povr{ina padala naj bo manj{a, kot je normalno predpisana povr{ina glede na telesno teò pilota oziroma obremenitev pilota.

Predvsem pa moramo vedeti, da je nebo zmeraj popolno. Kadarkoli pogleda{ v nebo, vsako sekundo je tako. Ni~ ne zmoti njegovega miru. Mi, ljudje, smo samo be`ni utrinki. Vstopimo na ta svet, zaàrimo in è nas ni ve~.

(Op. ur.: Silvo Babi~ je s pogorja Nanga Parbata poletel 24. 6. 1990.)

Annapurna III 2000(Niko [umnik)

Kot ve~ina alpinistov sem v za~etku le sanjal, da bi se udeleìl kak{ne odprave v tuja gorstva, {e posebej odprave v Himalajo, med najvi{je vrhove sveta. In kakor ve~ina ̀ elja, za katere si dovolj mo~no prizadevamo, je tudi ta na{la svojo pot. Tako smo se na na{em alpinisti~nem odseku



99

za~eli pogovarjati o odpravi na Annapurno III. Na{ cilj je bila prvenstvena smer v, {e devi{ki, ju`ni steni 7555 m visokega vrha Annapurne III. To bi bil ponovni poskus. @e leta 1994 so ta cilj posku{ali dose~i nekateri ~lani sedanje odprave. Takrat se je odprava tragi~no kon~ala, saj se je smrtno ponesre~il alpinist iz Ru{, Beno Dolin{ek, ~lan na{ega odseka.

Sestavili smo ekipo, prete`no z odseka AO PD TAM in APD Kozjak. Kasneje se nam je pridruìl {e zelo zagret mlad alpinist iz AO Celje, Jernej Sinkovi~, ki je kmalu postal moj dober prijatelj in kasneje {e moj soplezalec. Za~eli smo z zbiranjem podatkov in finan~nih sredstev. Ker smo bili nekateri manj uspe{ni pri pridobivanju sponzorjev, smo morali trdo poprijeti za drugo, dosti te`jo mo`nost: prisluìti si denar s svojimi rokami. Najbolj nam je ustrezalo vi{insko delo, saj je sorazmerno dobro pla~ano. Tako smo si v letu 2000 nekako prigarali potrebna sredstva za nabavo opreme in delno kritje stro{kov odprave.

âs odhoda se je hitro priblièval in 13. septembra je prva skupina è krenila z Brnika: Bla` Navr{nik, Jernej Sinkovi~ in jaz. Tako smo preko Dunaja prispeli v glavno mesto Nepala, Katmandu. Prvi utrinki iz daljne deèle. Kakor v sanjah. Ne ve{, ali je resni~no ali ne. Katmandu je dvomilijonsko mesto, zelo revno, s slabimi cestami, polnimi prahu in z neurejenim okoljem. Vo`nja avtomobilov po levi strani brez pravil; edino pravilo je umik na levo stran cesti{~a, vendar je tam gne~a. Zvo~ni signali so obvezen del sporazumevanja med vozniki. Seveda pa so tukaj tudi rik{e.

Za~eli smo urejati potrebne formalnosti, nabavljati hrano in opremo. Glavno besedo je imel Bla`, z najve~ tovrstnimi izku{njami, tako da sva z Jernejem prisko~ila na pomo~, ko je bilo potrebno. Preostali ~as sva izkoristila za oglede in potepanja po mestu z okolico. Prav uìvala sva v “narobe svetu“!



99

Teden dni za nami so pri{li {e ostali ~lani (Samo @nidar{i~, Mitja Plohl, Boris Loren~i~ - Lori, Boris Strm{ek, Tadej Zorman, Du{an Rauter - Olson in Sandi Kelneri~) in po nekaj dneh smo è krenili proti na{emu cilju.

Vo`nja iz Katmanduja proti Pokari in naprej do Naja Parba. Preno~itev v prvih lodìh. Naslednji dan smo hodili vse vi{je, do Chomrunga. To je bil ~as po monsunskem obdobju, zato je vsako popoldne deèvalo. De`niki, kupljeni v dolini, so nam pri{li kar prav. Pot smo nadaljevali proti vasi Bambo, kjer smo Jernej, Du{an, Tadej in jaz malo za{li s poti v grmovje in naleteli na nadle`ne pijavke. Tako smo tretji dan pri{li do Machhapuchhare 'base campa’ (MBC), zadnjih lodèv na poti do baznega tabora, kjer smo {e zadnji~ uìvali v dru`bi. Nosa~i, ki so nosili na{o opremo, so se upirali, saj so izvedeli, da nas bo pot vodila po malo slab{e prehodni dolini. Z dodatkom k njihovim pla~am smo re{ili tudi ta problem.

Naslednji dan nas je pot vodila najprej strmo v dolino, nato okoli izvira ledeni{ke reke izpod ledenika v ozko sotesko, kjer je bil strmi skalni skok (pomo~ nosa~em pri prehodu s fiksiranjem poti z vrvjo), vse do baznega tabora na vi{ini 4000 m pod okriljem Machhapuchhare, Annapurne III, Gangapurne in ostalih gora. Postavili smo {otore in za~eli z delom na gori. Prve dni smo uredili bazo in se aklimatizirali na bli`njih vrhovih. Preden se je delo zares pri~elo, smo imeli {e posvetitev baze. To je poseben duhovni obi~aj, ki ga je vodil na{ kuhar Kami. V bazo je prispel tudi na{ zdravnik @are Guzej, ki je takoj dobil delo, saj je imela ve~ina ~lanov odprave prebavne motnje in prehlade. Tako je bila ekipa alpinistov zelo oslabljena. V naslednjih dneh smo nosili opremo, hrano in vse potrebno pod steno, na tako imenovani depo, kjer se je nahajal prvi {otor za opremo, na vi{ini 5000 m. Zatem je sledila pot ~ez ledenik, za katero si potreboval uro do dve. Potrebno je bilo hoditi ~im hitreje, saj so se vseskozi podirali seraki, ogromne gmote ledu. Na tej poti smo pre~kali tudi nekaj velikih ledeni{kih razpok, zato smo se pri pre~kanju ledenika navezovali, kar je {e oteèvalo hojo. A za varnost je potrebno poskrbeti. Za ledenikom je bil prvi vi{inski tabor T1, na vi{ini 5150 m. Tukaj se je za~ela tudi 500 m visoka stena, najprej ~ez del ledenika, nato pa je bila stena kopna. Sledila je hoja po grebenu, vse do drugega vi{inskega tabora T2, na vi{ini okoli 5800 m. Nato pa po strmem sneì{~u do tabora T3 (6600 m).

Tako so bili s skupnimi mo~mi celotne delovne ekipe postavljeni vsi trije tabori. Pri{el je ~as naskoka na vrh. Znova in v zadnjem poizkusu smo se iz baze odpravili Jernej, Lori in jaz. Stisk roke prijateljev, èlje sre~e ter



101

odhod. Prvi dan do T1. V ti{ini è zaspimo, ko pri~ne pokati, se tresti kot ob potresu. Trenutek zatem udarijo v {otor kosi ledu. Stanje se malo umiri, prestra{eno pogledamo ven. Okoli {otora je polno ve~jih in manj{ih kosov ledu seraka, ki se je podrl to~no nad nami. Zares velika sre~a, da ni pri{lo do ~esa huj{ega.

Naslednji dan nadaljujemo preko stene do T2, kjer nas ~aka drugo presene~enje. [otor je polomljen in sneg je tudi v spalnih vre~ah. Tako preostali del dneva, namesto po~itka, usposabljamo {otor za preno~itev. Lori se odlo~i, da naslednji dan sestopi v bazo. Z Jernejem pa se zjutraj odpraviva naprej, a se morava po nekaj metrih obrniti zaradi mo~nega vetra. Vrneva se v {otor, kjer se malo spo~ijeva in okrep~ava. Ob treh pono~i se odpraviva naprej. No~ je zelo mrzla. Po~asi se dvigujeva in è naju ~aka novo presene~enje. T3 je popolnoma uni~en. V njem je ostala le {e ena od treh spalnih vre~. êprav sva na T3 è zelo zgodaj, nekaj ~ez deveto zjutraj, ni mogo~e usposobiti {otora za preno~itev in nadaljevanje. Zato se, po posvetu z bazo, odlo~iva, da po~istiva ostanke in se vrneva v bazo. GORA NAS NI SPREJELA! Natrpala sva nahrbtnike in za~ela sestopati proti T2, kjer sva si malo odpo~ila, pobrala svojo opremo in nadaljevala pot proti bazi. Sledila je hoja po grebenu do fiksnih vrvi, spust ~ez steno do T1 in spet ~ez ledenik do depoja. Tukaj skleneva, da se vrneva vse do baznega tabora. Tako sva hodila {e kar nekaj ur, pri~elo je tudi sneìti. Bila sva è popolnoma iz~rpana. Kon~no zagledava v daljavi svetilke ~akajo~ih prijateljev v bazi. Prihod v bazo med kolege, sneènje in popolna izmu~enost zaradi naporne hoje – vse to mi je



101

POGLED NAZAJ, ÊZ RAMOdajalo ob~utek boì~a, varnosti. Bil je res dolg in naporen dan. Okrep~ilo in po~itek.

Zjutraj je bila baza prekrita z nekaj centimetri snega. Z Jernejem sva imela dan po~itka, saj sva bila {e popolnoma izmu~ena. Ostali so se odpravili na hrib in pospravili T2, T1 in depo. Sledilo je pospravljanje opreme, su{enje, pakiranje tovorov in ~i{~enje baznega tabora. Prihod nosa~ev je naznanil ~as odhoda proti dolini. Po mesecu dni smo se odpravili nazaj v civilizacijo. Prvi dan do MBC, drugi dan do vro~ih vrelcev Jamani, kjer smo se po mesecu dni kon~no dodobra umili in uìvali v topli vodi s temperaturo 38°C. Vmes za osveìtev {e skok v ledeni{ko reko, ki pa te kar zmrazi. Tretji dan sledi pot vse do ceste Najapul in vo`nja do Pokare. Ve~erja in v naslednjih dneh ogled mesta, vo`nja po Pokarskem jezeru in kopanje.

Drugega novembra vrnitev v Katmandu, skupna ve~erja. V civilizaciji smo izvedeli dobre in slabe novice. Ena od dobrih je bila uspeh odprave Ski Everest 2000, slaba pa nesre~a dveh slovenskih alpinistov. V Himalaji sta se smrtno ponesre~ila mlada slovenska alpinista, Andrej Zaman in Andrej Markovi~. Preostali ~as do odhoda domov smo izkoristili za oglede raznih znamenitosti, nakupe in urejanje potrebnih formalnosti.

Prva skupina ~lanov odprave (Bla`, Jernej in jaz) je poletela proti Sloveniji, iz Katmanduja do Delhija in nato do Frankfurta. Naslednji dan, 8. novembra opoldne, smo bili kon~no spet doma na Brniku, kjer so nas pri~akali prijatelji (Ljubo doma, kdor ga ima!). Ostali ~lani odprave so se vrnili nekaj dni za nami.

To je bila res prijetna avantura, ki pa je zahtevala veliko napora. Ampak ni mi àl! Vesel pa sem, da smo se vsi ~lani odprave vrnili ~ili in zdravi.

A àl nesre~a nikoli ne po~iva. Tudi v doma~ih gorah se ve~krat pripetijo nesre~e. Tako se je ponesre~il tudi moj dober prijatelj in soplezalec Jernej Sinkovi~, na~elnik AO Celje, alpinisti~ni in{truktor ... Po lepem plezalnem vzponu skupine celjskih alpinistov v steni Velike Babe na Jezerskem, junija 2001, je Jerneja pri sestopu zasul, zanj usoden, kamniti plaz. Ta sestavek posve~am njemu v spomin.

(Op. ur.: Odprava na Annapurno III je bila od 13. 9. do 10. 11. 2000.)


103

SMEH NI GREH

Ura je bila è skoraj sedem zve~er, ko sem s Kredarice sestopal proti Vratom. Malo nad razpotjem Tomin{kove in Poti ~ez Prag zagledam zagorelega moàkarja srednjih let, s sme{no majhnim nahrbtnikom, v samih kopalkah in brez nogavic, obutega v na {iroko odvezane voja{ke {kornje, ki so bili odrezani do gle`nja ... Ko se pribliàm, me jezno vpra{a: “Kol’k’ je {e do Kredar’ce?” Jaz pa za {alo: “Kak{ne tri ure {e!” “Ja kak’ p..., ~e pa è od osmih zjutraj hod’m ...,” se vsede, nasloni svoj ogromen trebuh na kolena, zmaje z glavo in izdihne: “K..., te {e pa k’r zadn’i pir spijem!”

Luka Juhart


103

AAO akademski alpinisti~ni odsekAK alpinisti~ni klubAO alpinisti~ni odsekAPD akademsko planinsko dru{tvoGRS gorska re{evalna slu`bah ~as plezanja v urahKA Komisija za alpinizemKS krajevna skupnostm metermin ~as plezanja v minutahMO mladinski odsekNP na pogled (na~in plezanja)PD planinsko dru{tvoPK plezalni klubPZS Planinska zveza SlovenijeRC JRS Re{evalni center Jamarske zveze SlovenijeRP z rde~o piko (na~in plezanja)[AO [ale{ki alpinisti~ni odsekTAM Tovarna avtomobilov MariborVTK memorial Vaupoti~ – Tominec – Kova~i~VT[ Visoka tehni{ka {ola v Mariboru

SEZNAM KRAJ[AV IN KRATIC


Documents

Maribor, februar 2004s51kq/photo_album/Climbing_and...Logarski dolini ~ez Okre{elj in naprej ~ez Turski `leb vse do bivaka pod Skuto. Na vrhu Turskega `leba smo imeli te~aj zimske