Upload
buiduong
View
311
Download
3
Embed Size (px)
Citation preview
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA
BIRO ZA RAZVOJ NA OBRAZOVANIETO
NASTAVNA PROGRAMA ZA
FRANCUSKI JAZIK ZA UMETNI^KA STRUKA
za III godina
Skopje, maj 2002 godina
1
1. IDENTIFIKACIONI PODATOCI
1.1. Naziv na nastavniot predmet: Francuski jazik
1.2. Obrazoven profil i struka, odnosno grupa struki
na koi im pripa|a nastavniot predmet
1.2.1. Obrazoven profil: za site obrazovni profili
1.2.2. Nasoka: primeneta likovna umetnost
1.2.3.Struka, odnosno grupa struki:umetni~ka struka
1.3. Diferencijacija na nastavniot predmet
1.3.1. Op{toobrazoven predmet
1.4. Godina (faza) na izu~uvawe na nastavniot predmet
1.4.1. Treta godina
1.5. Broj na ~asovi na nastavniot predmet
1.5.1. Broj na ~asovi nedelno (nedelen kontakt): 2 ~asa
1.5.2. Broj na ~asovi godi{no (kvota na izu~uvawe): 72 ~asa
1.6. Status na nastavniot predmet 1.6.1. Zadol`itelen predmet
2
2. CELI NA NASTAVNIOT PREDMET
Celta na nastavata po francuski jazik e da go osposobi u~enikot da komunicira na francuski jazik vo funkcija na
negovoto op{to, stru~no i ponatamo{no obrazovanie, da obezbedi mo`nosti za samoobrazovanie i da go podgotvi za negova
profesionalna kariera i ulogata na gra|anin vo demokratsko op{testvo.
Poa|aj}i od ovaa cel, u~enikot koj uspe{no go zavr{il ovoj predmet }e bide osposoben:
- da komunicira na francuski jazik vo sekojdneven, akademski i op{totehni~ki kontekst;
- da komunicira na francuski jazik vo konkreten profesionalen, profilsko naso~en kontekst;
- da razviva li~ni sposobnosti, potrebni vo profesionalnata kariera i kako gra|anin vo demokratsko op{testvo.
Ovaa op{ta cel na predmetot, pridonesuva za ispolnuvawe na fundamentalnite celi na trite nivoa, imeno:
op{toobrazovnite celi na Makedonija, celite na stru~noto osposobuvawe i celite na li~niot razvoj.
2.1. Pridones kon op{toobrazovnite celi
So svojata sposobnost da komunicira na francuski jazik vo sekojdneven, akademski i op{totehni~ki kontekst,
u~enikot }e dade pridones vo ispolnuvaweto na op{toobrazovnite celi na Makedonija.
Konkretniot pridones kon ovie posebni celi e:
- u~enikot da gi razvie svoite individualni sposobnosti za receptivna i produktivna upotreba na francuskiot jazik vo
usten i pismen kontekst;
- da se zdobie so odreden sociolingvisti~ki fond na znaewa koj{to }e mu pomogne da vladee so razli~ni komunikativni
situacii;
- da bide podgotven za ponatamo{no obrazovanie vo instituciite na visokoto obrazovanie na profesionalno i nau~no
pole;
- da se zdobie so informacii za tekovnite nastani vo svetot;
- da se zapoznae so kulturnite karakteristiki na Francija i frankofonskite zemji i narodi, {to }e go potpomogne
sozdavaweto na me|ukulturnata razmena i tolerancija, kako i kriti~ka primena na znaewata.
3
2.2. Pridones kon celite na stru~nata osposobenost
So svojata osposobenost da komunicira na francuski jazik vo konkreten profesionalen, profilsko naso~en kontekst,
u~enikot }e dade pridones vo ispolnuvaweto na celite za stru~na osposobenost.
Konkretniot pridons kon ovaa posebna cel e:
- u~enikot da mo`e da se slu`i so literatura od poleto na svojata profesija (bro{uri, bilteni, re~nici, instrukcii,
prira~nici itn.);
- da ja razbere va`nosta na vrskata me|u teorijata i praktikata preku posebno naglasena profesionalna, profilsko
naso~ena komunikacija;
- da mo`e i natamu da gi usovr{uva svoite stru~ni sposobnosti vo sistemot na stru~noto obrazovanie i obuka, koj stanuva
sé pove}e internacionaliziran i kade preduslov za barawe na informacii i u~ewe e poznavaweto na francuskiot jazik;
- da mo`e efikasno da funkcionira na makedonskiot pazar na trudot, koj{to stanuva s# pove}e internacionaliziran i kade
francuskiot jazik stanuva s# pova`en kako medium i komunikacija, a so toa da stekne pogolema mobilnost na
internacinalniot pazar na trudot vo EU i globalno.
2.3. Pridones za li~en razvoj
So razvivawe na li~nite sposobnosti potrebni vo profesionalnata kariera i kako gra|anin, u~enikot }e dade
pridones vo ispolnuvaweto na celite za li~en razvoj.
Konkretniot pridones kon ovaa posebna cel e :
- u~enikot so svojata sposobnost za komunicirawe na francuski jazik, da bide podgotven za permanentno u~ewe i li~en
razvoj niz interakcija so svetot nadvor od Makedonija;
- preku primenetata metodologija vo procesot na u~ewe na francuskiot jazik, da razvie op{ti, li~ni ve{tini kako {to se:
re{avawe problemi, sposobnost za sorabotka, odgovornost, prilagodlivost i kreativnost;
- da se razvie vo li~nost so poramnomeren razvoj na kongnitivnoto, psihomotornoto i afektivnoto (emocionalnoto)
odnesuvawe, {to e va`no za negovata uloga kako pozitiven, kriti~ki ~len vo demokratskoto op{testvo.
4
3. POTREBNI PRETHODNI ZNAEWA
Za uspe{no sledewe i sovladuvawe na sodr`inite , odnosno za postignuvawe na zacrtanite celi, u~enikot treba da gi
ima steknato ve{tinite i znaewata predvideni vo Nastavnata programa za vtorata godina.
4. OBRAZOVEN PROCES
Procesot na u~ewe na francuskiot jazik se deli na odredeni komponenti za koi podolu e dadena lista na konkretnite
celi i na didakti~kite nasoki. Ovie komponenti se: slu{awe, zboruvawe, ~itawe, pi{uvawe, komunikativni modeli,
gramatika. vokabular i kultura. Podelbata e korisna vo smisla na toa koi komponenti gi so~inuvaat krajnite jazi~ni
ve{tini {to u~enikot treba da gi ima usovr{eno po zavr{uvaweto na vtorata godina.
Me|utoa, vo obrazovniot proces ovie komponenti ne se obrabotuvaat oddelno ili po onoj redosled vo koj se
pojavuvaat vo ovaa programa. Vo fakti~kata situacija vo koja se odviva u~eweto, nastavnikot }e gi integrira razli~nite
komponenti, so {to jazikot }e se u~i na funkcionalen na~in.
4.1. Struktuirawe na sodr`inite za u~ewe
KOMPONENTA 1: SLU[AWE
Celi na komponentata Slu{awe se:
- da gi neguva sposobnostite za diskriminirawe na fonemite vo francuskiot fonetski sistem i varijantite na
francuskiot jazik;
- u~enikot da gi razviva sposobnostite za diskriminirawe na gramati~kite osobenosti na govorniot jazik;
- da gi razviva sposobnostite za identifikuvawe informacii so op{to zna~ewe, sostaveni od poznati jazi~ni elementi;
- da gi razviva sposobnostite za razbirawe na podolgi usni iskazi, poraki i informacii, sostaveni od poznati jazi~ni
elementi;
- da gi razviva sposobnostite za razbirawe govor od razni govornici, vo sekojdnevni i profesionalni situacii.
5
Sodr`ini
Konkretni celi
Primeri
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u
sodr`inite i
predmetite
Fonemi
U~enikot sluhovo da
gi razlikuva
fonemite vo
francuskiot fonetski
sistem;
Fonetskiot sistem,
stavaj}i akcent na
fonemite koi ne bile
dovolno usvoeni vo
predhodnite godini.
Aktivnosti od tipot na ve`bi so
slu{awe audio snimki ili izvorni
govornici i diferencijacija na
glasovi so podvlekuvawe grafemi;
identifikuvawe fonetski simboli
soodvetni na glasovite itn.
So predznaewata
od maj~iniot i
francuskiot jazik.
Zborovi da prepoznava zborovi
so sli~en ili ist
izgovor koi imaat
razli~no zna~ewe
maison - méson; maître - métre - mettre; poser - pauser; voix – voie.
Ve`bi so slu{awe od audio ili video
snimka, izvoren ili stranski
govornik so prepoznavawe vo daden
kontekst.
Re~enici da identifikuva
informacii so op{to
zna~ewe vo poznat i
nepoznat slu{nat tekst
sostaven od poznati
jazi~ni elementi;
Un maçon tombe du premier étage d’une maison. Les gens s’attroupent autour de lui. Un agent de police écarte la foule et dit: “Qu’est-ce qui se passe?” Alors le maçon ouvre un oeil et répond: “ Je ne sais pas, j’arrive ...”
Ve`bi so slu{awe kusi tekstovi od
audio snimki ili prezentirani od
nastavnikot i ve`bi so
povrzuvawe/podreduvawe sliki,
to~ni/neto~ni iskazi, pove}e~len
izbor, transfer na informacii so
grafi~ki prikazi, idejni mapi itn;
so predznaewata od
francuskiot i
maj~iniot jazik i
drugi predmeti.
da razbira podolgi
usni instrukcii,
poraki i informacii,
sostaveni od poznati
jazi~ni elementi.
Bon, je vous donne un médicament pour dormir et je vous demande de faire une heure de sport tous les jours. Vous allez très bien maintenant.
slu{awe re~enici od audio snimki
ili od nastavnikot i ve`bi so
pove}e~len izbor.
6
KOMPONENTA 2: ZBORUVAWE
Celi na komponentata Zboruvawe se:
- u~enikot i ponatamu da go usovr{uva izgovorot na fonemite na francuskiot fonetski sistem;
- da se osposobi usno da komunicira vo sekojdnevni i profesionalni situacii, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i
jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;
- da gi razviva sposobnostite za usno izrazuvawe na sopstvenite stavovi i mislewa za pra{awa od sekojdnevniot i
profesionalniot `ivot, kako i da gi potkrepuva so argumenti.
Sodr`in Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki Korelacija me|u
sodr`inite i
predmetite
Fonemi Da gi izgovara fonemite od
francuskiot fonetski sistem.
Fonetskiot sistem so akcent na
fonemite {to ne bile dobro
sovladani prethodnata godina
Aktivnosti od tipot na
ve`bi so slu{awe audio
snimki ili izvorni i
stranski govornici i
povtoruvawe fonemi,
zborovi, minimalni
parovi, rimuvalki itn.
So predznaewa od
francuskiot i
maj~iniot jazik.
Zborovi Da gi izgovara homonimite so
sli~en ili ist izgovor.
maître - métre - mettre; poser - pauser; voix - voie;
Ve`bi so slu{awe od
audio ili video snimki,
izvoren ili stranski
govornik i povtoruvawe;
da gi izgovara slo`enkite.
lave-vaisselle,m chou-fleur, m sourd-muet, m passe-partout, m
ve`bi so reprodukcija i
produkcija na slo`enki
7
Re~enici Da formira i iska`uva
pravilen stav, iska`uva
mislewe i reagira po
slu{nata op{ta informacija;
Faites-moi confiance! Vous aurez votre stade. Je vais convoquer le conseil municipal pour revoir la question..
Aktivnosti za
stimulirawe na
kreativnoto mislewe na
u~enikot ( diskusii vo
parovi, grupi, panel
itn.);
So predznaewata
od francuskiot i
maj~iniot jazik i
drugi prdmati;
da preraska`e (parafrazira)
dadena informacija,
mislewe i instrukcii so
koristewe na poznat
vokabular i usvoeni jazi~ni
elementi;
da opi{uva sliki, grafiki,
profesija primenuvaj}i
predvideni jazi~ni elementi
i vokabular.
ve`bi od tipot naracija
po sliki, grafiki, itn.
so predznaewata
od francuskiot
i maj~iniot jazik
i drugi
predmeti.
KOMPONENTA 3; ^ITAWE
Celi na komponentata ^itawe se:
- u~enikot da gi neguva sposobnostite za prepoznavawe na usno usvoeni zborovi vo nivnata grafi~ka forma;
- da se osposobuva da gi diskriminira jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina vo slo`eni re~enici;
- da se osposobuva da identifikuva i izdvoi informacii vo podolgi nepoznati tekstovi od stru~na i op{ta tematika,
sostaveni od poznati jazi~ni elementi;
-da ja razviva `elbata za ekstenzivno ~itawe na tekstovi so op{ta tematika i tekstovi povrzani so nivnata idna profesija
spored svoite sposobnosti i interesi.
8
Sodr`ini Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki Korelacija me|u
tematskite
celini i
predmetite
Bukvi U~enikot da gi
razlikuva grafemite na
usno usvoenite fonemi
i fonetskite simboli.
nez, bébé e
règne, laid,
ce, que ∂
jeûne, feu ø
port, noble,
four, clou,
rein, fin,
Aktivnosti od tipot na ve`bi so
~itawe zborovi, prepoznavawe na
fonetskite simboli i podvlekuvawe
grafemi.
So predznaewata
od francuskiot
jazik.
Zborovi Da go razbira
pribli`no zna~eweto
na nepoznat zbor vo
poznat ili pomalku
poznat kontekst od
stru~na tematika;
Vincent Van Gogh. est un peintre hollandais qui a passé la fin de sa vie en France. Il utilise la couleur pour exprimer des sentiments très forts.
Ve`bi so ~itawe tekstovi i ve`bi
so pove}e~len izbor od dadeni
definicii na zborovi, povrzuvawe
na zborovi so soodvetni definicii;
analiza na zborovi; sinonimi,
antonimi, dopolnuvawe re~enici
itn.
So predznaewa
od francuskiot
i drugi
predmeti.
Re~enici Da identifikuva
informacii od op{to
zna~ewe vo poznat i
nepoznat tekst od
stru~na i op{ta
tematika;
Ve`bi so ~itawe izbrani tekstovi
i popolnuvawe re~enici i dijalozi,
to~ni/neto~ni re~enici, transfer
na informacii so grafi~ki
prikazi, idejni mapi itn.;
So predznaewa
od francuskiot
i maj~iniot
jazik i drugi
predmeti.
da razbira informacii
dadeni preku tabeli,
grafikoni, dijagrami i
sliki;
ve`bi so primena na izgotveni
tabeli, grafikoni, dijagrami i
sliki za izdvojuvawe na
informacii i nivna primena;
.
9
KOMPONENTA 4 : PI[UVAWE
Celi na komponentata Pi{uvawe se:
- u~enikot i ponatamu da gi neguva sposobnostite za razbirawe na odnosot fonema/grafema;
- da se osposobuva da pi{uva podolgi naso~eni sostavi vo koi }e iska`uva li~ni i drugi informacii, poraki, stavovi,
mislewa, primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;
- da se osposobuva da pi{uva naso~eni sostavi na dadena op{ta i stru~na tema, vo koi }e opi{uva, raska`uva i rezimira
primenuvaj}i gi komunikativnite modeli i jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina;
Sodr`ina . Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki Korelacija me|u
sodr`inite i
predmetite
Bukvi U~enikot pravilno da gi
pi{uva francuskite fonemi. k clou, cinq, que, kilo,
f fou, photo, affreux,
j joli, genou, girafe
s si, passer, garçon, centre, fonction, ascenseur
Aktivnosti od tipot na
ve`bi so popolnuvawe
ispu{teni bukvi vo zborovi.
So predznaewata
od francuskiot
jazik.
Zborovi Pravilno da pi{uva poznati
i novi zborovi od stru~na i
op{ta tematika;
Ve`bi so podreduvawe bukvi
vo zborovi, identifikuvawe
zborovi vo sleana niza,
diktat, krstozborki itn.;
So predznaewata
od francuskiot
jazik i drugi
predmeti.
Re~enici Da popolnuva formulari i
pi{uva kusi i podolgi
naso~eni sostavi so li~ni
informacii, poraki,
mislewa, stavovi itn.
Chère Christine Je t’envois ce petit mot parceque j’ai perdu ton numéro de téléphone. J’aimerais t’inviter à ma fête d’anniversaire le 5 mars ....... Je t’embrasse Célina
Ve`bi so popolnuvawe
formulari, popolnuvawe i
dovr{uvawe re~enici,
kompletirawe otvoreni
dijalozi, pi{uvawe poraki,
So predznaewata
od francuskiot i
maj~iniot jazik i
drugi predmeti.
10
primenuvaj}i soodvetni
komunikativni modeli, jazi~ni
elementi i interpunkciski
znaci;
formalni i neformalni
pisma, kratka biografija,
molba za vrabotuvawe itn.;
da pi{uva rezime vrz osnova na
daden tekst od stru~na i op{ta
tematika
ve`bi od tipot na pra{awa
izdvojuvawe na re~enicite od
paragraf i nositel na
glavnata ideja.
KOMPONENTA 5: KOMUNIKATIVNI MODELI
Cel na komponentata Komunikativni modeli e:
- u~enikot da se osposobi da komunicira vo sekojdnevni i profesionalni situacii, primenuvaj}i komunikativni modeli vo
ramkite na jazi~nite elementi predvideni za ovaa godina.
11
Sodr`ini
Konkretni celi
Primeri
Didakti~ki nasoki
Korelacija me|u
sodr`inite i
predmetite
Izrazuvawe
somnevawe
Konkretnitete celi
za u~enikot
soodvestvuvaat na
celta na
komponentata.
Je doute que Pierre vienne ce soir. Je ne suis pas sûr que... J’ai du mal à croire que ...
Aktivnosti od tipot na
ve`bi so soodvetni
komunikativni modeli za
dadena situacija na relacija
u~enik-u~enik, u~enik-
vozraen, vozrasen-vozrasen,
vraboten-vraboten, vraboten-
vrabotuva~, vraboten-klient,
so dramatizacija na dijalozi,
supstitucija, varijacii na
ve}e obraboteni dijalozi,
otvoreni dijalozi, igrawe po
ulogi simulacii itn. so ili
bez koristewe audivizuelni
sredstva.
So predznaewata
od francuskiot,
maj~iniot jazik
i drugite
predmeti.
Izrazuvawe sud J’ai eu tort de faire ce scandale. J’ai agi stupidement, tu avais raison. Apportez une bouteille de vin blanc “Chardonet”, il est excellent.
Izrazuvawe
zabele{ki,
obvinuvawa
Tu n’es jamais à la maison. Il faut que je fasse tout ici. C’est de sa faute.Elle l’a fait exprès. Il est responsable de ce crime.
12
Izrazuvawe molba
Pourriez- vous m’apporter un café S.V.P. Soyez gentils, passez-moi votre directeur, S.V.P
Izrazuvawe ~uvstvo
Je suis content (heureux) de ... Je t’aime. Il est fou d’elle. Je suis mécontent( malheurueux, mal à l’aise). Il n’est pas de bonne humeur aujourd’hui
Izrazuvawe doverba/
nedoverba
Faites-moi confiance! Vous pouvez compter sur ma discrétion. Méfiez-vous de lui! On ne peut pas avoir confiance en lui.
Izrazuvawe
soglasuvawe/nesoglasu
vawe
Je suis contre ... Je suis d’accord avec vous ... Je suis pour ...
13
Izrazuvawe na
voodu{evuvawe
C’est géniale( formidable, magnifique..) Ce tableau me plait beaucoup. J’adore les oeuvres de Picasso.
KOMPONENTA 6: GRAMATIKA
Cel na komponentata Gramatika e:
- u~enikot da gi razbira jazi~nite elementi na francuskiot jazik predvideni za ovaa godina i pravilno da gi primenuva
vo najrazli~ni komunikativni situacii.
14
Sodr`ini
Konkretni celi Primeri Didakti~ki nasoki Korelacija me|u
sodr`inite i
predmetite
Imenki
- slo`eni imenki (rod
i broj)
- imenki so edna forma
-mno`ina
- ednina
Konkretnite celi za
u~enikot
soodvetstvuvaat so
celta na
komponentata.
le chef- lieu - les chefs- lieux, le chou - fleur les choux- fleurs, le tire- bouchon les tire- bouchons, la garde-robe les garde- robes les annales. les mathématique s, les obsèques, les vacances la faim, le nord, le soif, l’or,
Aktivnosti od tipot
na ve`bi so
pove}e~len izbor,
povrzuvawe zborovi
ili delovi od
re~enici,
podreduvawe zborovi
vo re~enici,
supstitucii vo
re~enici,
popolnuvawe i
dopolnuvawe
re~enici,
kombinirawe i
transformacii na
zborovi i re~enici.
So predznaewata
od maj~ iniot i
fancuskiot jazik
Stepenuvawe na
pridavkite
Monique est plus sage que son frère. Elles est la plus grande de la classe. Michel est le meileur élève de notre école
Zamenki
prisvojni
Mes parents veulent que je rentre à onze heures. Les miens aussi. Le solo de Jacques est trop lent et le tien...
15
Glagoli i vremiwa
- predminato vreme
-glagolska pridavska
forma ( participe présent) -glagolski prilog
( gérondif)
Il a vu le film que tu lui avais recommandé. Elle m’a dit qu’il avait oublié son porteufeuille. Je lis un livre ayant 800 pages. Voulant montrer sa belle voix, le corbeau ouvre son bec pour chanter. Elle écoute la radio en lisant le journal. En travaillant beaucoup, on reussit toujours
- pasivna forma na
glagolite
-neopredelen na~in
(infinitif) -infinitif présent - infinitif passé - bezli~na forma
La nouvelle salle d’exposition est construite par l’enteprise Delage. Cette symphonie était souvent jouée par l’orchestre national. Elle sera jouée le mois prochain à Lyon. Vouloir, c’est pouvoir. Le rire des enfants est gai. Il est malade pour avoir trop mangé. Vous avez été punis pour avoir menti. Je te remercie d’être venu. Il faut partir. Est-it nécessaire d’être à l’heure
16
formirawe
prilozi od
broevi
Premièrement, tu dois consulter un médecin et, deuxièmement ...
Re~enici
-uslovni so idno
vreme
- uslovni so
sega{no vreme od
kondicional
Si vous travaillez bien le chef sera content. Si tu venais chez moi , tu me ferais plaisir.
K O M P O N E N T A 7 : VOKABULAR
Celi na komponentata Vokabular se:
- U~enikot i ponatamu da go pro{iruva svojot vokabular so novi zna~ewa na ve}e usvoenite zborovi i novi zborovi i
izrazi za aktivna primena vo komunikacija;
- da gi neguva sposobnostite za slu`ewe so dvojazi~en i ednojazi~en re~nik;
- da ja pro{iruva terminologijata od strukata vo funkcija na usna i pismena komunikacija vo situacii karakteristi~ni za
dadenata struka.
17
Temi
Konkretni celi
Primeri Didakti~ki nasoki Korelacija me|u
sodr`. i predmeti
Odnosi vo
op{testvoto
Konkretnite celi
za u~enikot
soodvetstvuvaat na
celta na
komponentata.
Me|u~ove~ki odnosi
- vo semejstvoto,
- me|u polovite
- na rabotno mesto
Aktivnosti so slu{awe i gledawe
izbrani audio, odnosno video
snimki, ~itawe tekstovi i
supstitucija, podvlekuvawe,
transformacija, ilustrirawe
zborovi, popolnuvawe zborovi vo
re~enici, povrzuvawe sliki i
zborovi, odgovarawe na pra}awa,
igrawe po ulogi, igri i zagatki;
prou~uvawe knigi, napisi,
bro{uri, prira~nici, itn.
So predznaewata od
francuskiot jazik i
drugite predmeti.
Kulturni i
nau~ni
manifestacii
Festivali, izlo`bi, saemi,
Olimpijadi ...
Umetnost - Muzika,, muzi~ki
instrumenti, pravci vo
muzikata, slikarstvo, pravci
vo slikarstvoto ;
Sovremeni
komunikacii
- Telefonirawe, kompjuteri,
pe~at, pisma(formalni,
neformalni), elektronska
po{ta.
18
KOMPONENTA 8 : KULTURA
Konkretna cel na komponentata Kultura e:
- u~enikot da se zdobie so znaewa i razbirawe za nekoi socio-kulturni ekonomski i politi~ki karakteristiki na Francija
i frankofonskite zemji preku sodr`inite od vokabularot i komunikativnite modeli, zaradi gradewe pozitiven stav kon
pridonesot na sopstvenata i na drugite kulturi z a podobra me|usebno razbirawe i po~ituvawe.
Temi Konkretni celi
U~enikot:
Primeri Didakti~ki nasoki Korelacija me|u so-
dr`ini i predmeti
Pravila na
odnesuvawe vo
sredinata
Konkretnite
celi za u~enikot
soodvetstvuvaat
na celta na
komponentata
Sli~nosti i razliki vo
odnesuvaweto na li~nosta vo :
- dom
- u~ili{te
- institucija
- op{testvo
stereotipi ..
Aktivnosti so slu{awe i
gledawe izbrani audio,
odnosno video snimki, ~itawe
tekstovi i povrzuvawe na sliki
so zborovi, odgovarawe na
pra{awa; mikroproekti, igri
i zagatki itn.
So predznaewata od
francuskiot jazik i
drugite predmeti.
Sovremeni
nastani vo
na{ata i drugi
zemji
Koncerti, izlo`bi, promocii,
saemi, festivali, natprevari.
Na~in na
sovremeno
komunicirawe
Formalno/neformalno
komunicirawe(po telefon, pisma
i dr.), elektronska po{ta, natpisi,
upatstva preku ilustracii.
Mediumi Vesnici, spisanija(muzi~ki,
likovni) TV i radio programi,
internet i veb sajtovi
19
4.2 Nastavni metodi i aktivnosti na u~ewe
Osnovni nastavni metodi Osnovni metodi {to mo`at da se koristat vo nastavata po francuski jazik, se metodite {to se zaedni~ki za
pove}eto predmeti, a toa se: demonstracii, diskusii, re{avawe problemi, samostojna rabota na u~enikot na proekti, u~ewe
preku sopstveno otkrivawe i drugi metodi {to }e pridonesat za razvojot na u~eweto. Site tie treba da se primenuvaat vo
ramkite na komunikativniot priod, koj pretstavuva temel na sovremenata nastava po stranski jazik, {to ne zna~i deka vo
procesot na u~ewe ne mo`at da najdat mesto i drugi metodi: prirodnata (koja e dizajnirana da razviva osnovni
komunikativni ve{tini), strukturalnata ( spored koja gramati~kite strukturi se u~at spored odreden redosled) ili
audiolingvalnata ( so koja jazikot se u~i preku formirawe naviki), sugestopedija (so koja se podobruva u~eweto na jazikot,
obezbeduvaj}i najpovolni uslovi za rabota koja gi relaksira u~enicite na ~asot, na pr. rasporedot na klupite, tivka muzika
itn.).
Aktivnosti na u~enikot Zavisno od primenetite metodi vo procesot na u~eweto, aktivnostite na u~enikot se sveduvaat na : slu{awe,
pribele`uvawe, povtoruvawe, ve`bawe, ~itawe, pi{uvawe, otkrivawe odnosi i zakonitosti, samostojno u~ewe,
proveruvawe, primenuvawe rabota vo dvojki i grupi (simulacii, igri po ulogi, komunikativni igri), izrabotuvawe
doma{ni zada~i, diskutirawe, opi{uvawe, raska`uvawe, sé so cel da se pottiknuva kreativnosta na u~enikot.
Aktivnosti na nastavnikot
Aktivnostite na nastavnikot se sostojat, glavno, od: objasnuvawe, pi{uvawe na tabla, davawe na upatstva,
diskutirawe, demonstrirawe, postavuvawe i odgovarawe na pra{awa, ~itawe, zboruvawe, ocenuvawe zada~i, organizirawe
rabota vo dvojki i grupi, pravewe zabele{ki, motivirawe, inovirawe itn.
4.3. Organizacija i realizacija na nastavata
Nastavata po predmetot }e se organizira i realizira preku obrazovnata nastava na klasi~ni i specijalizirani
u~ilnici. Obrazovnite aktivnosti se organizirani vo nedelen raspored na ~asovi. Za uspe{na realizacija na programskite
sodr`ini po`elno e paralelkite da ne bidat pogolemi od 15 do 20 u~enici.
20
4.4. Nastavni sredstva i pomagala
Za poefikasno postignuvawe na celite se primenuvaat razni nastavni sredstva, pomagala i materijali.
4.4.1. Za sodr`inite na predmetot francuski jazik, se sugeriraat slednive nastavni sredstva i pomagala: grafoskop,
kasetofon, TV/video, a po mo`nost i multimediski pristap.
4.4.2. Knigi i drug materijal za u~enicite Za ovoj kurs po francuski jazik za u~enicite se prepora~uvaat slednive knigi i materijali:
1. Komplet dvojazi~ni re~nici za paralelkata (makedonsko-francuski i francusko-makedonski).
2. Primeroci na ednojazi~en re~nik (francusko-francuski): na pr. Dictionnaire du français langue étrangère. 3. Primeroci na re~nik so sinonimi
4. Primeroci na re~nik so sliki
5. Kompleti za paralelkata od stru~en vokabular za konkretniot profil so pribli`no 2000 korisni zborovi/frazi vo dva
lista : francusko-makedonski i makedonsko-francuski.(Dokolku takvi zborovni listovi ne mo`at da se nabavat gotovi,
tie mo`at da bidat izraboteni i ispe~ateni)
6. Kompleti za paralelkata od izbrani u~ebni~ki sistemi
7. Kompleti za paralelkata od tematski kni{ki dizajnirani i sostaveni od nastavnicite.
8. Audiovizuelen materijal na op{ti temi i temi od strukata.
4.4.3.Knigi i materijali za nastavnikot
Za nastavnikot se prepora~uvaat slednive knigi i materijali:
1. Primeroci od gorenavedenite knigi/materijali za li~na upotreba.
2. Pretplata preku u~ili{teto na relevantni stranski i/ili profesionalni spisanija/vesnici.
3. Primeroci od katalozi na materijali za u~ewe na francuski jazik
4. Pristap na Internet vo zaedni~ka rabotna prostorija na nastavnicite.
5. Pristap do fotokopir i drug vid aparati za pe~atewe.
21
5. OCENUVAWE NA POSTIGNUVAWATA NA U^ENICITE
Uvidot vo napredokot na znaewata i sposobnostite na u~enicite da bide planiran, sistematski i permanenten i da
se ostvaruva vo sorabotka so site u~enici vo vospitno-obrazovniot proces.
6. KADROVSKI I MATERIJALNI PREDUSLOVI ZA REALIZACIJA NA NASTAVNATA
PROGRAMA
6.1. Osnovni karakteristiki na nastavnicite Nastavnikot po francuski jazik treba da poseduva li~ni, profesionalni i pedago{ki kvaliteti: da e fizi~ki i
psihi~ki zdrav, da go poznava maj~iniot jazik, da nema govorna maana, da e komunikativen i otvoren za sorabotka, da ima
pozitiven stav, entuzijazam i imaginativnost, da e soodvetno profesionalno obrazovan, so/bez rabotno iskustvo, da ja saka
pedago{kata rabota i da napreduva vo nea da e dobar organizator, da e kreativen i sposoben za inovacii vo obrazovnata
tehnologija, motivirawe na u~enicite i sl.
6.2. Standard za nastaven kadar 1. Zavr{eni studii po francuski jazik i literatura (nastavna nasoka)VII/1.
2.Zavr{eni studii po francuski jazik i literatura (preveduva~ka nasoka so dokfalifikacija za nastavna
nasoka)VII/1.
6.3. Standard za prostor Za srednite stru~ni u~ili{ta op{to, za nastavata po francuski jazik se prepora~uva specijalizirana u~ilnica so
slednava infrastruktura;
- voobi~aen inventar: klupi, stol~iwa, tabla;
- grafoskop;
- mesto za bezbedno ~uvawe na kompletite za paralelkata i prepora~anite materijali ;
- kasetofon i video/TV ;
- pristap na Internet .
22
7. DATUM NA IZRABOTKA I NOSITELI NA IZRABOTKATA NA NASTAVNATA PROGRAMA
7.1. Datum na izrabotka: maj 2002godina
7.2. Sostav na rabotnata grupa:
1. Marija Nikolova, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Skopje -rakovoditel
2. Prof. d-r. Aleksa Poposki, Filolo{ki fakultet, katedra za francuski jazik - Skopje;
3. Jelena Jovanoska, sovetnik vo Biroto za razvoj na obrazovanieto - Gostivar
4. Liljana Simi}, profesor po francuski jazik vo MBUC.”Ilija Nikolovski Luj” Skopje
8. PO^ETOK NA PRIMENATA NA NASTAVNATA PROGRAMA
Datum na zapo~nuvawe: 01. 09. 2002
9. ODOBRUVAWE NA NASTAVNATA PROGRAMA
Nastavnata programa za francuski jazik ja odobri (donese):
_______________________________________________________________
___________________________________________________ so re{enie br. ______________________ od _______________________
godina.
23