Moja Slovenija oktober 2009

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • Oktober 2009, številka 10

SlovenijaMoj

a

www.MojaSlovenija.net

INTERVJUMatjaž Longar, generalni konzul v Celovcu TEMA MESECASlovenci in astronomija ZABELEŽILI SMORazstava o Slovencih v Bosni in Hercegovini (1530–2009) POGOVOR Z ROJAKINJOIrena Sterckx Militarev, Ženeva

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJEZedinjena Slovenija

ŠPORTSlovenska košarkarska reprezentanca na EP osvojila četrto mesto

�

I. Pridobitev državljanstva:Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/splosno/stara_vsto-pna_stran/za_tujce/upravne_notranje_zadeve/drzavljanstvo_rs_postopek_pridobitve_in_prenehanja_drzavljanstvaTelefon: +386 (0)1 428 42 64, E-pošta: [email protected]

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktna povezava: http://www.mnz.gov.si/si/pogosto_iskane_vsebine/dunz/osebna_izkaznica_in_potne_listine/; Telefon: +386 (0)1 428 49 61, E-pošta: [email protected]

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.siDirektna povezava: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/dogodkiPrebi-valci.euprava?zdid=118; Telefon: +386 (0)1 428 43 34, E-pošta: [email protected]

III. Priznavanje v tujini pridobljenih šolskih spričevalMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijoDirektorat za znanost in visoko šolstvo,Oddelek za priznavanje izobraževanjaSpletna stran: www.mvzt.gov.siTelefon: +386 (0)1 478 47 45, Elektronska pošta: [email protected]

IV. ZaposlovanjeZavod Republike Slovenije za zaposlovanjeSpletna stran: www.ess.gov.siTelefon: +386 (0)1 200 23 50, Elektronska pošta: [email protected]

V. Ministrstvo za šolstvo in športOdgovorna oseba za dopolnilni pouk slovenskega jezika zunaj RS: Melita SteinerTelefon: +386(0)14005383, Elektronska pošta: [email protected]

VI. Seznam ministrstev v Sloveniji in povezava na njihove spletne strani:www.vlada.si

VII. Reševanje stanovanjskega vprašanjaMinistrstvo za okolje in prostor/ Direktorat za prostor,Sektor za stanovanja in urbana zemljiščaSpletna stran: www.sigov.si/mopTelefon: +386 (0)1 478 71 35, Elektronska pošta: [email protected]

Stanovanjski sklad Republike SlovenijeSpletna stran: www.stanovanjskisklad-rs.siTelefon: +386 (0)1 471 05 00, Elektronska pošta: [email protected]

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu(opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakovv zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno ingospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje,svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)Spletna stran: www.uszs.gov.siNaslov: Komenskega 11, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (01) 230 80 00Fax: +386 (01) 230 80 17, Elektronski naslov: [email protected]

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetuPredsednik: Miro PetekNaslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386(0)14789938, Elektronska pošta: [email protected]

3. Svetovni slovenski kongres(organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)Spletna stran: www.slokongres.comNaslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 242 85 50Fax: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: [email protected]

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu(združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preu-čevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)Spletna stran: www.drustvo-svs.siNaslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 512-89-20, fax: +386 (0)1 512-89-25Elektronski naslov: [email protected]

5. Slovenska izseljenska matica(združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino)Spletna stran: www.zdruzenje-sim.siNaslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 241 02 80Fax: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: [email protected]

6. Rafaelova družba(cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slo-venskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnija-mi in ustanovami po svetu); www.rkc.si/rafaelova-druzbaNaslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, SlovenijaTelefon: +386 (0)1 438 30 50Fax: +386 (0)1 438 30 55Elektronski naslov: [email protected]

KORISTNI NASLOVI

2 Moja Slovenija / Oktober 2009

Kjer je volja, je tudi pot

Prof. dr. Marjan Rupnik, predstojnik Inštituta za fiziologijo Medicinske fakultete v Mariboru

Dobri znanstveniki so dobrodošli povsod, kjer je znanje vre-dnota. Za selitev znanstvenika v Slovenijo je načeloma treba imeti dober razlog. Biti ponosen na lepote domovine in na dobre, delovne in poštene ljudi, ki tu živijo, ne zadostuje. Na javni univerzi je praktično nemogoče dobiti delovno mesto učitelja in pogoje za vrhunsko znanstveno delo.Pred časom sem imel na Svetovnem slovenskem kongresu priložnost govoriti o Nemčiji, od koder sem se pred štirimi leti vrnil. Po petih letih bivanja in znanstvenega dela mi je po-stala druga domovina. Takrat sem povedal, da je Nemčija za znanstvenika dobra domovina. Tako poklicna in kot osebna življenjska izkušnja sta bili enkratni. Raziskovalno okolje, infra-struktura in sodelovanje s kolegi, vse je značilno pripomoglo k uspešnosti mojega dela. Kjer je volja, je tudi pot. V Slovenijo sem se vrnil po srečnem, a anekdotičnem naklju-čju. Odprtih mednarodnih razpisov takrat ni bilo in jih še sedaj ni. Moji uspešni kandidaturi za predstojnika Inštituta za fizio-logijo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru je botrova-lo nasprotovanje prve in edine fakultete v državi ustanovitvi konkurence. Konkurentov nisem imel zaradi relativnega udo-bja in varnosti stalnih delovnih mest ter strahu učiteljev, da je na Štajerskem vse slabše kot v prestolnici. Pa ni. Na Štajerskem je enako dobro. Na javnih univerzah nad možnostmi razvoja bdi senca kolegov učiteljev, ki so se znašli nekje na »faksu«. Morali bi biti svetovno uveljavljeni znanstveniki, pa mnogi niso. Izmislili so si habilitacijska merila, ki jih žal niso preizku-sili na sebi. Izmislili so si priznavanje diplom, magisterijev in doktoratov drugih univerz. Izmislili so si, da s habilitacijo ene slovenske univerze ni mogoče dobiti učiteljskega mesta na drugi. Kaj šele s habilitacijo iz tujine ali celo brez nje. Za pove-čanje plač in izrinjanje drugih kolegov so si izmislili prevelike obremenitve s poukom. Strinjali so se, da delovno mesto po razpisu zasede kolega z zgolj minimalnimi pogoji. Vsa ta okor-na pravila žal ostajajo. Rešitev vidim v spoznanju kolegov učiteljev na javnih univer-zah, da je v njihovem interesu, da so delovna mesta zasedena s transparentno izbranimi najboljšimi kandidati, ki praviloma niso že tretji doma vzrejeni kloni. In ki že dovolj dolgo v vrsti čakajo na delovno mesto. Visokošolski učitelji smo predvsem znanstveniki, ki odgovorno skrbimo za obstoj in razvoj zna-nosti, primerno obnovo kadra in mednarodno konkurenčen podmladek. Obnavljanje kadra pa naj močno preseže fakulte-tne in državne meje.

Stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 3Moja Slovenija / Oktober 2009

UVODNIK

Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovineIzdajatelj: Otroci d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel. +386 1 5682550, Faks +386 1 5653417, [email protected] Spletna stran: www.Moja-Slovenija.net, Odgovorna urednica: Karolina Vrtačnik, Izvršna urednica: Erika Marolt, Svet revije: Tadej Bojnec, dr. Janez Dular, Rudi Merljak (predsednik Sveta revije), Aleš Selan, Mihela Zaveljcina, Natalija Toplak, Verena Koršič Zorn, Lektorica: Barbara Cerkvenik, Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o., Tisk: Tiskarna Pleško d.o.o., Naklada: 3.200 izvodov, Fotografija na naslovnici: Janez Dolinar

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.Revija je brezplačna in jo financira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

SlovenijaMoj

aINTERVJU:

Matjaž LongarMatjaž Longar, je mesto generalnega konzula na Generalnem konzulatu RS v Celovcu, ki je pristojen za avstrijske zve-zne dežele Koroško, Solnograško, Tirol-sko in Predarlsko, nastopil leta 2006. Pred tem je bil že več let v diplomatski službi, med drugim tudi v Rimu in Berlinu, ves čas pa je bil v stiku tudi z manjšinskim vprašanjem. Več na straneh: 8 – 10.

TEMA MESECA:

Slovenci med zvezdamiZdruženi narodi so 20. decembra 2007 leto 2009 razglasili za mednarodno leto astronomije – MLA2009. Slovenci se z astronomijo ukvarjamo že najmanj de-vet stoletij. Smo eno redkih ljudstev, ki je imelo svojega astronoma že v 12. stoletju, najmanj tri astronome pred Nikolajem Kopernikom in vsaj pet pred Johanom Keplerjem. V članku smo si zato pogleda-li, kaj so k razvoju astronomije prispevali Slovenci. Več na straneh: 12 – 14.

POGOVOR Z ROJAKINJO:

Irena Sterckx MilitarevIreno Sterckx Militarev, urednico Žene-vskih novic in aktivno članico Združenja ženevskih Slovencev, je v Švico, kjer živi že 16 let, pripeljala ljubezen. Sedaj s svo-jim možem in tremi otroki živi v Lozani ob Ženevskem jezeru ter zase pravi, da je diplomirana mama, ki se ukvarja z or-ganizacijo družinskega življenja. Veliko svojega prostega časa in zanimanja pa posveča predvsem slovenskemu jeziku in kulturi. Več na straneh: 34, 35.

ŠPORT:

Četrto mestu na EP v košarkiSlovenski košarkarji so na evropskem pr-venstvu na Poljskem v malem finalu izgu-bili proti Grčiji, pri tem sta jim manjkali le dve točki do zgodovinskega brona. Kljub temu, je Slovenska košarkarska reprezen-tanca s četrtim mestom naredila pomem-ben korak k evropskemu vrhu. Izbranci se-lektorja Jureta Zdovca so si tako zagotovili nastop na svetovnem prvenstvu v Turčiji in na EP v Litvi 2011. Več na strani 47.

258

11

121516181920212223242628303234

363942444647484951

KORISTNI NASLOVIDOGODKI V SEPTEMBRU NA KRATKOINTERVJU: Matjaž Longar, generalni konzul v CelovcuZABELEŽILI SMO: 130 let delovanja slovenske skupnosti v BiHTEMA MESECA: Slovenci in astronomijaSLOVENCI V ITALIJISLOVENCI NA KOROŠKEMSLOVENCI NA MADŽARSKEMSVETOVNI SLOVENSKI KONGRESZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICAID SLOVENIJA V SVETURAFAELOVA DRUŽBAIZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEMPISALI STE NAMKOLEDAR PRIREDITEVNAUČIMO SE SLOVENŠČINES KNJIGO V SVETKNJIŽNA POLICAPOGOVOR Z ROJAKINJO: Irena Sterckx MilitarevSLOVENSKE DOMAČIJEOD KARANTANIJE DO SLOVENIJEPESEM NAS ZDRUŽUJEZA SLOVENSKO MIZOVELIKI SLOVENCIŠPORTPOVZETEK V ANGLEŠČINIPOVZETEK V ŠPANŠČINIKRIŽANKA

Na že 39. Dnevih narodnih noš v Kamniku, ki so se letos zaključili 13. septembra, so nastopale tudi otro-ške folklorne skupine iz vse Slove-nije: OFS Dobrovnik, OFS Domžale, OFS Dragatuš, OFS in Šmartno pri Slovenj Gradcu. Otroci so na glav-nem odru sredi Kamnika v narodnih nošah ob glasbeni spremljavi pred-stavili običaje svojega kraja.

Zgodba z naslovnice

DOGODKI V SEPTEMBRU NA KRATKO

Pregled dogodkov v septembru

5Moja Slovenija / Oktober 2009

Dogovor Pahor-Kosor - Slovenski premi-er Borut Pahor in njegova hrvaška kolegi-ca Jadranka Kosor sta v Ljubljani dosegla dogovor, na podlagi katerega je Hrvaška priznala ničnost dokumentov, Slovenija pa umika blokado pristopnih pogajanj z EU. Na podlagi dogovora je Kosorjeva poslala pismo švedskemu premierju ozi-roma predsedujočemu Svetu EU, v kate-rem je zapisala, da »noben dokument, stališče, pisna ali ustna izjava v okviru po-gajalskega procesa ne prejudicira končne rešitve meje«. V pismu je tudi izpostavila, »da noben dokument ali dejanje« po 25. juniju 1991 »nima pravnega učinka na nobenem arbitražnem sodišču in tudi ne prejudicira izida nobenega izmed postopkov«. Pahor je ob tem pojasnil, da bo Slovenija umaknila blokado Hrvaške, in dodal, da sta obe državi zmagovalki. Švedsko predsedstvo EU je pozdravi-lo dogovor med Slovenijo in Hrvaško, švedski premier Reinfeldt pa je dejal, da dogovor kaže na moč procesa evropske integracije ter vrednost dialoga in miro-ljubnega reševanja sporov, ki bo okrepil regionalno stabilnost in predstavljal mo-del za celoten Zahodni Balkan, Pahorja in Kosorjevo pa označil, da sta z dogovo-rom dokazala, da sta evropska voditelja. Dogovor Pahor-Kosor so pozdravile tudi ZDA. State department je čestital Pahor-ju in Kosorjevi za njuno »močno osebno vodenje in strateško vizijo pri doseganju dogovora«. Izrazili so tudi prepričanje, da dogovor pomeni jasno pot naprej, ki spo-štuje interese obeh strani, in rešitev ozna-čili za jasen primer »win-win« situacije.

Delavski punt v Gorenju - Ob izplačilu avgustovskih plač je zavrelo delavcem

Gorenja, ki so ustavili proizvodnjo in za-čeli s stavko. Nezadovoljni so bili, ker so kljub delu dobili nižje plače kot mesec prej, ko so bili skoraj ves mesec na kolek-tivnem dopustu. Delavci so opozarjali na nizke plače, ki znašajo med 400 in 450 evri, vodstvu pa očitali, da izrablja proti-krizne državne ukrepe. Delavci so izgla-sovali nezaupnico dosedanjemu vodstvu sindikata, ki so mu očitali nezavzemanje za pravice delavcev. Zaposleni so izbrali sedem sodelavk, ki so se za njihove pravi-ce pogajale v njihovem imenu. Vse strani so se strinjale z odločitvijo, da bodo s 1. oktobrom prešli na 40-urni delovni teden, temu primerno se bodo povišale plače. Uprava Gorenja je zagotovila, da ne bo ni-kakršnega šikaniranja stavkajočih, name-sto zahtevanega desetodstotnega povi-šanja plač pa je uprava ponudila izplačilo draginjskega dodatka v višini 150 evrov zaposlenim z najnižjimi prejemki. Po dveh dneh stavke je normalna proizvodnja v Gorenju ponovno stekla. Direktor uprave Gorenja Franjo Bobinac je napovedal, da bodo dvodnevni izpad proizvodnje, ki je povzročil za štiri milijone evrov poslovne škode, nadomestili v soboto, 26. septem-bra, nekateri proizvodni obrati pa tudi skozi podaljšan delovni čas.

Zavrelo tudi v Muri; Mura z novim vod-stvom - Zavrelo pa je tudi med delavci Mure. Pred tovarno v Murski Soboti se je protestno zbralo okoli 500 delavcev, ki so preprečili vstop upravi in vodstvenim de-lavcem. Delavci so pojasnili, da so se uprli spontano zaradi nakopičenega obupa in plače, ki je manjša od minimalne. Stavkali so predvsem Murini delavci, ki bi morali delati za podjetje Hugo Boss, v stavki pa

so se jim pridružili tudi kolegi Muralista iz Ljutomera. Pred zbrane delavce sta stopila tudi predsednik vlade Borut Pa-hor in minister za gospodarstvo Matej Lahovnik. Premier je povedal, da razume njihovo stisko, v Mursko Soboto pa sta prispela predvsem zato, da bi v nastalih razmerah pomagala, kolikor je v moči vla-de, in poudaril, da je problem Mure pro-blem vseh. Nadzorni svet Mure je prekinil mandat dosedanji upravi in prokuristu družbe Zdenku Podlesniku. Na predlog Slovenske odškodninske družbe (Sod) je mandat nastopil novi predsednik uprave Mure Bojan Starman, sicer tudi župan ob-čine Žiri. Za vse družbe, za katere obsta-jajo pogoji, pa je Sod predlagal uvedbo stečaja v najkrajšem možnem času. Tudi Murini delavci ne zaupajo več svojim sin-dikalistom, zato so proti njim zbirali pod-pise nezaupnice.

Kriza Slovenskega stalnega gledališča v Trstu - Eden izmed pomembnejših no-silcev slovenske kulture v zamejstvu, Slo-vensko stalno gledališče (SSG) v Trstu, se že leta sooča s hudo finančno situacijo, saj sosednja država kaže mačehovski odnos do problemov slovenske manjšine, prav tako pa ne izpolnjuje svojih zakonskih ob-veznosti do nje. To velja tako za izpolnitve zahtev po dvojezičnosti na vseh ravneh kot tudi za financiranje manjšinskega šolstva in vrtcev ter neraziskane primere verbalnih incidentov in skrunitev sloven-skih spomenikov na zamejski strani. Te-žave SSG pa so v letošnjem letu dosegle vrhunec, ko se je upravni svet gledališča odločil, da se nova sezona 2009/2010, za-radi nerešenih vprašanj financiranja, letos še ne bo začela.



Sunita Williams na obi-sku v Sloveniji - Sloveni-jo je obiskala ameriška astronavtka slovensko-indijskega rodu Sunita Williams, ki je leta 2006 v vesolje ponesla kranj-sko klobaso in jo nare-

dila svetovno znano. Williamsova se je v Sloveniji udeležila prireditve Dnevi slo-venske znanosti. V okviru svojega obiska se je sestala tudi z obrambno ministrico Ljubico Jelušič, ki je izrazila navdušenje nad Sunito. »Sunita je lahko vzor vsem ljudem, predvsem pa vsem ženskam, da lahko v življenju z dovolj truda in ambicij dosežejo prav vse,« je dejala Jelušičeva. Williamsova, ki je Slovenijo obiskala sku-paj z mamo Bonnie, je prvič obiskala tudi rojstno hišo svoje prababice Marije Bo-hinc v vasici Leše v občini Tržič. Sicer pa je Nasa Williamsovo pred desetletjem iz-brala za astronavtsko kandidatko. V letih 2006–2007 je šest mesecev preživela na vesoljski postaji Discovery. Skupaj ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, v vesolju pa je preživela 195 dni, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dolžine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami.

Aleš Gulič – novi di-rektor Urada za verske skupnosti - Za dobo pe-tih let je bil za direktorja Urada za verske sku-pnosti imenovan nek-danji poslanec LDS Aleš Gulič. Na novico o Guli-

čevem imenovanju so se že odzvali pred-stavniki verskih skupnosti. V Slovenski škofovski konferenci si želijo, da bo novi direktor gojil »korektne odnose s Cer-kvami in drugimi verskimi skupnostmi v Sloveniji v duhu okrepljenega sodelova-nja in nadaljevanja prenosa opravljanja javnih služb na civilno družbo predvsem na področju sociale, kulture in šolstva«. Islamske skupnosti v RS je imenovanje direktorja urada označila za »predvsem stvar vlade«, dodali pa so, da je islamska skupnost z dosedanjim vodstvom dobro sodelovala. Paroh Srbske pravoslavne cerkve Peran Bošković pa si ob imenova-

nju novega direktorja urada želi, »da ne bi bilo slabše, kot je zdaj«. Evangeličanski škof Geza Erniša od Guliča pričakuje, da bo enakovredno in enakopravno do vseh verskih skupnosti opravljal svoje delo. Ob tem je omenil, da je Evangeličanska cer-kev skozi protestantizem in reformacijo Slovencem dala knjižni jezik, prve knjige in prvi prevod Svetega pisma, tako da ima že zato »neko domovinsko pravico na slovenskih tleh«. Dosedanjemu direk-torju urada Dragu Čeparju se v petek izte-če petinpolletni mandat.

Istospolnim partnerskim zvezam pra-vica do poroke in posvojitve otrok? - V javno razpravo je stopil novi Družinski zakonik, ki izenačuje skupnosti istospol-nih partnerjev z drugimi družinskimi sku-pnostmi in jim omogoča tudi posvojitev otrok. Družinski zakonik med drugim uvaja tudi funkcijo zagovornika otrokovih pravic, prepoved telesnega kaznovanja otrok, predvideva takojšnje intervencije pristojnih služb v primeru ogroženosti otrok, obvezne mediacije v sporih – za-radi koristi otroka, in predvideva prenos odločanja s centrov za socialno delo na sodno vejo oblasti. Koalicija predlog poz-dravlja, v opoziciji pa mu nasprotujejo in napovedujejo možnost referenduma.

Thaler bo stalni poro-čevalec za Makedoni-jo, Kacin pa za Srbijo - Evropski parlament (EP) je poslancu iz Slo-venije Zoranu Thalerju zaupal pomembno funkcijo stalnega po-

ročevalca za Makedonijo. K imenovanju so botrovale Thalerjeve izkušnje, ki si jih je pridobil kot zunanji minister in kot po-znavalec regije. Skupina liberalcev in de-mokratov (ALDE) pa je soglasno odločila, da bo poslanec EP iz Slovenije Jelko Kacin v tem sklicu EP poročevalec za Srbijo.

Sprejet proračun za prihodnje leto in 2011 - Vlada je sprejela proračuna za leti 2010 in 2011. Proračunski prihodki bodo po njeni oceni prihodnje leto znašali 8,6 milijarde evrov; od tega naj bi bilo 7 mi-lijard evrov davčnih prihodkov (okoli 5

milijard evrov bodo predstavljali DDV in trošarine) in 1,15 milijarde evrov evrop-skih sredstev. V letu 2011 naj bi se davčni prihodki povečali na 7,4 milijarde evrov. DDV in trošarine naj bi zagotovili 5,2 mili-jarde evrov, prihodki EU pa naj bi znašali 1,03 milijarde evrov. Odhodki prihodnje leto naj bi znašali 10,48 milijarde evrov, leta 2011 pa 10,38 milijarde evrov (v leto-šnjem drugem rebalansu je za odhodke predvidenih 9,759 milijarde evrov). Od tega bo okoli 2,6 milijarde evrov vsako od naslednjih dveh let namenjenih socialni varnosti in zdravstvenemu varstvu. Nekaj manj kot 1,7 milijarde evrov bodo znašali izdatki za izobraževanje in kulturo, dobra milijarda evrov pa za policijo, obrambo in zunanje zadeve. Za spodbujanje gospo-darstva bo prihodnje leto namenjenih 397 milijonov evrov, leto pozneje pa 44 milijonov evrov manj. Javni dolg se bo prihodnje leto povečal na 555, leta 2011 pa na 591 milijonov evrov, medtem ko se rezerve povečujejo na 96 oziroma 166 milijonov evrov. Plačila v proračun EU se bodo leta 2010 zvišala na 438, leta 2011 pa na 463 milijonov evrov.

Vlada sprejela interventni zakon - Vlada je sprejela zakon o interventnih ukrepih za plače v javnem sektorju, pokojnine, so-cialne transferje in vrtce. Predlog za javne uslužbence predvideva preložitev od-prave plačnih nesorazmerij. Usklajevanje plač se ne bo izvedlo niti prihodnje leto, ukrep neizplačevanja dela plače iz naslo-va redne delovne uspešnosti se podaljšu-je na december 2010, na letošnji ravni bo ostal tudi regres za letni dopust. Predlog zakona ohranja tudi omejitev dodatka za povečan obseg dela v višini 20 oziroma, v primeru posebnih projektov, največ 30 odstotkov osnovne plače. Glede po-kojnin je vlada za prihodnje leto določila uskladitev v višini 50-odstotne rasti plač,



pri čemer bo enkratni letni dodatek ostal na letošnji ravni. Predlog interventnega zakona določa tudi zamrznitev socialnih transferjev ter preložitev 50-odstotnega sofinanciranja plačila vrtcev za otroke, ki so dopolnili tri leta, na leto 2011.

Anika Horvat slavila na Slovenski po-pevki - Zmagovalka 47. Slovenske po-pevke je skladba Samo ti v izvedbi Anike Horvat, ki je dobila tudi nagrado za naj-boljšo interpretacijo. Občinstvo je med dvanajstimi skladbami največ glasov namenilo pesmi Tisti nekdo, s katero so nastopili Prifarski muzikanti.

Bitka pri Razdrtem - Med 17. in 20. sep-tembrom je v Parku vojaške zgodovine Pivka potekal tretji festival vojaške zgo-dovine, ki je letos zaznamoval 200-letni-co francosko-avstrijskih vojn in ustanovi-tve Ilirskih provinc. Osrednji dogodek je

Premier Borut Bahor je pred zbranimi go-sti, med katerimi je bilo veliko pomemb-nih političnih osebnosti, tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, med drugim poudaril, da Primorci dolgega četrt stoletja niso bili svobodni niti v najbolj elementarnem

smislu. »Priključitev Primorske k Sloveniji in takratni Jugoslaviji je veliko dejanje, ki ga je bilo mogoče doseči le zato, ker je slovenska oziroma takratna jugoslo-vanska stran v diplomatskem boju lahko uveljavljala svojo udeležbo v boju zoper nacistično Nemčijo in fašistično Italijo,«

je izpostavil premier Pahor in dodal, da je »uporništvo zavarovalo našo svobo-do v najbolj elementarnem pomenu te besede«. Spregovoril je tudi o enotnosti Primorcev, ki jo ne glede na nazorske, politične ali druge razlike še danes izraža primorska himna Vstala Primorska. Proslava, katere rdeča nit je bil stavek »Še vedno govorimo slovensko«, je bila posvečena boju za samostojnost in iden-titeto, ki je tudi boj za jezik. Omenjeni stavek so v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bila uporaba slo-venščine v javnosti prepovedana, ljudje v Severni Primorski pogosto zapisali na deščico in jo pri obnovi hiše spravili pod pòd za prihodnje rodove. »Enako, kot so odvrgli mornarji sporočilo v steklenici. Sporočilo za čas, ki bo morda zatrl slo-venščino. To je bil klic upanja in trme, pa tudi bojazni,« so zapisali organizatorji. Za pripravo kulturnega programa, kjer so med drugim nastopili pevka Lara Baruca, igralci Silva Čušin, Alida Bevk in Bine Ma-toh, saksofonist Klemen Kotar, Združeni zbor Posočja pod vodstvom Mateja Kav-čiča ter mladi člani KD Čedermanc in kul-turne akcije TIGR, sta poskrbela Marjan Bevk in Zdravko Duša.

J.D.

bila ponazoritev bitke pri Razdrtem (med enotami francoske divizije Broussier in enotami brambovcev, ki so bile pomožni del avstrijske armade), ki so ga uprizori-le skupine 150 predstavnikov iz Avstrije, Italije in Češke. Vojaki so prišli na bojišče oblečeni v uniforme iz časa Napoleona Bonaparteja, posamezna uniforma pa je bila vredna od 3.500 do 4.500 evrov.

Tradicionalna etnološka prireditev – Kravji bal - Turistično društvu Bohinj je med 18. in 20. septembrom organiziralo

tradicionalni 54. Kravji bal, ki je na prire-ditveni prostor v Ukanc privabil več kot 8.000 obiskovalcev. V bogatem spremlje-valnem programu so se predstavili odra-sla in otroška Folklorna skupina Bohinj, Folklorna skupina KUD Triglav Srednja vas, Folklorna skupina Stična, Godba Bo-hinj, harmonikarski orkester Radovljica, citrarka Tjaša Repinc in ljudski pevci iz Re-pišča v Halozah. Obiskovalce je nasmejal voditelj prireditve Kondi Pižorn, naplesali pa Vagabundi.

Matea Jakin

Vrnitev Primorske k matični domovini

14. septembra je v Športni dvorani pri OŠ Simona Gregorčiča v Kobari-du potekala državna proslava ob obletnici vrnitve Primorske k matični domovini, na kateri je bil slavnostni govornik predsednik Vlade Repu-blike Slovenije Borut Pahor.

Foto

: Bor

Sla

na/B

obo;

Ura

d pr

edse

dnik

a vl

ade

RS

Matjaž Longar je postal generalni konzul na Generalnem konzulatu v Celovcu, ki je pristojen za avstrijske zvezne dežele Koroško, Solno-graško, Tirolsko in Predarlsko, leta 2006. Pred tem je bil že več let v diplomatski službi, med drugim tudi v Rimu in Berlinu, ves čas pa se je ukvarjal tudi z manjšinskim vprašanjem. »Mislim, da si manjšina, ki je bila desetletja izpostavljena močni asimilaciji, ne more privoščiti drobljenja svojih potencialov in mora nujno razviti obliko uspešnega in tvornega notranjega dialoga,« je med drugim v pogovoru za našo revijo povedal gospod Longar.

Za razvoj uspešnega in tvornega notranjega dialoga


Za generalnega konzula v Celovcu ste bili imenovani leta 2006. Pred tem ste bili že več let v diplomatski službi, službovali ste tudi v Rimu in Berlinu. Lahko na kratko predstavite svojo karierno pot? Diplomiral sem leta 1990 na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na smeri ekonomski odnosi s tujino. Mednarodno sodelova-nje me je pravzaprav vedno zanimalo. Po delu v zunanji trgovini sem leta 1993 začel delati na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Znotraj mi-nistrstva so se trudili za izobrazbo mladih diplomatov, in imel sem možnost, da sem se udeležil izobraževanj v tujini. Pri tem bi izpostavil študij na Diplomatski akade-miji na Dunaju. Tamkajšnja diplomatska akademija je priznana diplomatska šola, in moram reči, da mi je dala veliko znanj, ne samo o diplomaciji, pač pa o celotnem področju družbenih ved. Leta 1995 sem se vrnil z Dunaja in po dveh letih na Ministrstvu za zunanje za-deve sem bil napoten na delo na Velepo-slaništvo RS v Rimu, kjer sem se kot prvi sekretar ukvarjal z ekonomskimi odnosi in kasneje dodatno tudi z zadevami Evrop-ske unije. Vseskozi sem bil tudi namestnik slovenskega predstavnika pri Organizaciji za prehrano in kmetijstvo pri Združenih narodih (FAO) v Rimu. Naslednje službeno mesto v tujini je bilo mesto pooblaščene-ga ministra in namestnika veleposlanika v Berlinu. Obdobje v Berlinu je bilo še pose-bej zanimivo, saj gre za enega od centrov svetovne politike, nemška diplomacija pa je tudi izvrstna. V marcu 2006 sem nato kot generalni konzul prišel v Celovec.

Ste se, preden ste nastopili vaše delo v Celovcu, veliko ukvarjali z manjšinskim vprašanjem oziroma slovensko narodno skupnostjo v avstrijskih zveznih deželah Koroški, Solnograški, Tirolski in Predarlski, za katere je pristojen Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu?Manjšinsko vprašanje je bilo seveda ve-dno prisotno, ker sem večino časa v no-tranji službi preživel v sektorjih, kamor je spadala tudi Avstrija, in sem bil tako prak-tično vedno seznanjen, vsaj v grobem, z dogajanjem na tem področju. Na vele-poslaništvu v Rimu in kasneje v kabinetu predsednika vlade sem pa podrobneje

9Moja Slovenija / December 2008 9Moja Slovenija / Oktober 2009

Koncert ob dnevu državnosti v času slovenskega predse-dovanja EU, 23.6.2008. (Z leve: konzul Gregor Jovan, pia-nist Anthony Spiri, umetnica mezzosopranistka Marjana Lipovšek in generalni konzul Matjaž Longar)

deloval in sledil takratnim razmeram v Italiji, pred pripravo zaščitnega zakona.Zanimivo, da je bilo manjšinsko vpraša-nje prisotno tudi na akademiji na Dunaju. Predvsem mi je ostal v spominu zaplet z enim od gostujočih avstrijskih profesor-jev, ki ni imel, po mojem mnenju, nobe-nega odnosa do manjšinske problemati-ke, ravno obratno, manjšina, ki se zaveda svojih pravic oziroma se zanje bori, je bila predstavljena negativno, celo nacionalno nestrpno. Najina različna gledanja so šla tako daleč, da sem komaj izdelal izpit, z najnižjo možno oceno, čeprav sem imel povprečje ostalih izpitov dokaj visoko. Po drugi strani je bila pa to tudi priložnost, da sem takrat še poglobil svoje znanje o slovenski manjšini v Avstriji, predvsem iz avstrijskih virov.

Določila 7. člena Avstrijske državne po-godbe, ki opredeljujejo varstvo sloven-ske manjšine v Avstriji, se ne izvajajo do-sledno. Zakaj po vašem mnenju pereča vprašanja glede dvojezične topografije in priznanja slovenščine kot uradnega jezika še vedno ostajajo?Na področju dvojezične topografije je bilo v zadnjih letih kar nekaj poskusov re-šitve, ki pa niso bili uspešni. Razlogi so po mojem mnenju politični, saj je negativno ozračje do manjšine, z vzponi in padci, praktično prisotno že od plebiscita naprej. Za manjšino je pomembna tudi uporaba slovenščine kot uradnega jezika.

Na avstrijskem Koroškem deluje veliko slovenskih kulturnih organizacij in dru-štev, ki skrbijo za pestro dogajanje v tem prostoru. Lahko nekoliko predstavite društveno dejavnost, dogodke oziroma prireditve, na katerih se povezujete in družite? Na Koroškem deluje veliko število kultur-nih in prosvetnih društev, pevskih zborov ter drugih oblik organiziranja manjšine, večinoma združenih v Krščanski kulturni zvezi (KKZ) in/ali v Slovenski prosvetni zvezi (SPZ). Moram priznati, da me je, kljub védenju o obstoju mnogih društev, to izjemno živahno kulturno življenje manjšine, čeprav pretežno amatersko, je na zavidljivo visoki ravni, pozitivno pre-senetilo. Vsa pomoč iz Slovenije na tem

področju ni bila zaman.Sedaj po treh letih življenja na Koroškem še bolj spoštujem vse nosilce tega kultur-nega dogajanja po deželi, ker gre za ljudi, ki iz idealizma, iz ljubezni do slovenskega jezika in kulture žrtvujejo svoj prosti čas, pogosto brez materialnih povračil. Vse finančne podpore gredo namreč pred-vsem za izpeljavo projektov. Mislim, da so nam lahko marsikje in marsikdaj za zgled, posebej še znotraj matične Slovenije. Se-veda pa podobno velja tudi za delovanje na drugih področjih, recimo športnem. Kot generalni konzul se tudi z veseljem udeležujem prireditev, na katere nas po-vabijo, če mi le čas dopušča.

Kljub zanimivemu dogajanju in velikemu številu markantnih osebnosti, ki prihajajo iz avstrijske Koroške, pa slovenski mediji ne namenjajo veliko pozornosti življenju in delu koroških Slovencev. Zakaj je po va-šem mnenju to še vedno obrobna tema?To vprašaje morate nasloviti na slovenske medije. Mislim pa, da se na primer RTV Slovenija, časnik Delo in še nekateri dru-gi le trudijo predstaviti tudi dogajanje na Koroškem. Po mojem mnenju tukaj tudi ne gre izključno za vprašanje medijev, pač pa za dojemanje Slovencev zunaj meja Slovenija (tudi) kot dela narodnega telesa, ob vsej specifiki njihove vključitve v oko-lje, kjer živijo. Želel bi si, da bi se povečala

odprtost za medsebojno sodelovanje in izmenjavo, kar bi gotovo obogatilo marsi-katero področje ustvarjanja ali delovanja znotraj Slovenije ter po drugi strani bolj pritegnilo v tujini živeče Slovence, bodisi zamejce, zdomce ali izseljence, v tokove bivanja in ustvarjanja znotraj Slovenije. Rezultati so lahko izključno pozitivni, in to obojestransko. Mislim, da je pred nami še veliko možnosti. Razvoj tehnologije, kot je recimo internet, pa ponuja skoraj neo-mejene možnosti medsebojnega komu-niciranja in sodelovanja.

Kako promovirate Republiko Slovenijo v deželah vaše pristojnosti, zlasti na Koro-škem?Kljub geografski bližini že od svojega prihoda nisem bil zadovoljen s poznava-njem Slovenije na Koroškem. V skladu s tem se že od začetka mandata trudim za vsestransko promocijo Slovenije. Zlasti in-tenzivno smo zanjo izkoristili čas predse-dovanja EU v prvi polovici leta 2008. Med drugim je Generalni konzulat v Celovcu skupaj z osrednjima kulturnima organi-zacijama koroških Slovencev KKZ in SPZ pripravil slavnostno prireditev ob sloven-skem kulturnem prazniku v februarju, ki je potekala v znamenju 500-letnice roj-stva Primoža Trubarja. Nadalje je Gene-ralni konzulat, s pomočjo sponzorjev, v Celovcu organiziral dva velika koncerta,

INTERVJU: Matjaž Longar

Intervju si lahko v celoti preberete na www.MojaSlovenija.net.


in sicer koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter koncert slovenske mez-zosopranistke svetovnega slovesa, gospe Marjane Lipovšek, ki smo ga povezali tudi s sprejemom ob slovenskem državnem prazniku. Koncerta sta bila v povsem napolnjenem Domu glasbe. Poleg tega smo s pomočjo Višje šole za gospodar-ske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu pripravil koncert Vlada Kreslina, v Pliberku pa skupaj z MoPZ Kralj Matjaž v Kulturnem domu koncert Slovenskega okteta. Generalni konzulat je pripomogel tudi k organizaciji Open Air rock koncerta, kjer so sodelovale mlade rock skupine iz Slovenije in Avstrije. Tako smo dokaj široko in uspešno pred-stavili tudi državo Slovenijo, kar je seveda tudi ena od naših nalog. Take projekte smo lahko izpeljali le z izjemno angaži-ranostjo in rednim delom preko »ura-dniškega« delovnega časa, ker moram poudariti, da je ekipa na Generalnem konzulatu relativno majhna. Brez odgo-vornega pristopa, zlasti svojega takratne-ga namestnika konzula Jovana, ki tako kakor jaz ni gledal na uro, tudi če je de-lavnik presegal deset ali še več ur, obse-gal sobote ali nedelje, je težko uresničiti

in v detajle organizirati toliko projektov. Tudi v letošnjem letu smo pripravili kar nekaj projektov, zopet smo skupaj z obe-ma krovnima kulturnima organizacijama koroških Slovencev zaznamovali kulturni praznik, skupaj z Zavodom za kiparstvo iz Ljubljane smo v prostorih Generalne-ga konzulata pripravili kiparsko razstavo, ob dnevu državnosti pa smo ponovno v Domu glasbe v Celovcu, s pomočjo Slo-venske gospodarske zveze in sponzorjev, pripravili koncert gospe Mance Izmajlo-ve, ki je privabil veliko obiskovalcev.

Gospodarsko sodelovanje med Slove-nijo in Avstrijo je bilo že od nekdaj zelo pomembno. Menite, da bi se ga dalo še izboljšati? Kje so po vašem mnenju še re-zerve?Gospodarsko sodelovanje poteka zelo dobro. Per capita izvozi Avstrija daleč naj-več v Slovenijo, tudi v absolutnem zne-sku avstrijski izvoz v Slovenijo presega na primer avstrijski izvoz v Latinsko Ameriko ali v kakšne večje svetovne regije oziroma države. Obe državi sta druga za drugo po-memben gospodarski partner. Avstrija je tudi največji investicijski partner Sloveni-je pa tudi pomemben partner glede sto-

ritev. Izboljšave oziroma nadaljnji razvoj je vedno možen na vseh področjih go-spodarskega sodelovanja. Mislim pa, da obstajajo možnosti zlasti še na področju turizma, logistike in transporta in v tistih delih gospodarstva, kjer je potreben vlo-žek visokokvalificiranega dela. Ostajajo tudi možnosti skupnega nastopa na tre-tjih trgih in pa seveda skupnega nastopa, predvsem obmejnih regij, na turističnem področju.

Kako pa ocenjujete sodelovanje in po-zornost države Slovenije? Minister za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš vas je že večkrat obiskal, tudi sami se verjetno velikokrat odpravite v Ljubljano in tudi na Dunaj, kjer je slovensko velepo-slaništvo.Kot generalni konzul zelo dobro sodelu-jem z Uradom Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Mi-nister dr. Žekš ali predstavniki Urada, kot na primer državni sekretar dr. Jesih, se re-dno udeležujejo prireditev na Koroškem in s tem tudi aktivno spremljajo razmere v narodni skupnosti. Sam ocenjujem, da smo našli dober stik in vodimo reden in poglobljen dialog. Kar se Dunaja ali Lju-bljane tiče, je sodelovanje ravno tako usklajeno.

Kaj pa politična organiziranost slovenske skupnosti? Kaj bi lahko omogočilo dobro sodelovanje med posameznimi enotami?Menim, da so predstavniki koroških Slo-vencev, predvsem zaradi obveznosti do ljudi, ki naj bi jih zastopali, dolžni med seboj demokratično in v konstruktivnem dialogu najti in ustvariti tak način delova-nja, kjer se bo vsak član narodne skupno-sti vedno čutil sprejetega, spoštovanega in zaželenega. Mislim, da si manjšina, ki je bila desetletja izpostavljena močni asimilaciji, ne more privoščiti drobljenja svojih potencialov in mora nujno razviti obliko uspešnega in tvornega notranje-ga dialoga.

Erika MaroltFoto: osebni arhiv Matjaža Longarja

Koncert ob dnevu državnosti, 23.6.2009. Umetnica Manca Izmajlova in generalni konzul Matjaž Longar.

INTERVJU: Matjaž Longar

11Moja Slovenija / December 2008 11Moja Slovenija / Oktober 2009

Razstava, postavljena na 24 panojih, prikazuje eksotične odhode in potova-nja posameznikov v BiH, poudarek pa je na kontinuiranem bivanju, ki se začne z avstro-ogrsko zasedbo leta 1878 in traja vse do današnjih dni, je pojasnil avtor razstave. Na prvo opisano popotovanje se je leta 1530 odpravil Gornjegrajčan Benedikt Kuripečič, leta 1875 so se slo-venski fantje udeležili bosansko-herce-govske vstaje, med katerimi je bil enkra-ten, doma pozabljeni junak in voditelj, ljubljanski tipograf Miroslav Hubmajer. Stanislav Koblar je ob odprtju dejal, da ni želel podajati podrobnega pregleda preseljevanja, ampak »čim bolj razsvetli-ti vzgibe, začetke in razvoj slovenskega organiziranja v tej deželi s težnjo ohra-niti narodno in kulturno identiteto ter v tem kontekstu opozoriti na problem asimiliranja«.

Dolgo sodelovanje med Slovenijo in BiHNa odprtju razstave je spregovoril tudi

minister za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je menil, da raz-stava pripoveduje o neskončno dolgem sodelovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, »kljub temu da se je avtor omejil na zadnjih 500 let«. Preseljevanje Slovencev v BiH je Žekš razdelil na tri va-love. V prvem je po njegovih besedah šlo za eksotiko, ki je trajala do 19. stoletja, »ko je šlo zares« in so se v te kraje začeli priseljevati duhovniki, gozdarji in »pan-slovanski navdušenci«, ki so sodelovali v bojih proti Turkom. Načrtno priseljeva-nje pa se je po njegovem mnenju začelo v Avstriji, v prvi in drugi Jugoslaviji. »Po osamosvojitvi Slovenije pa smo se zaprli in obravnavali svoje težave in če že po-gledamo kam, pogledamo na Zahod,« je še dodal Žekš.

130-letna neprekinjena dejavnost slo-venske skupnosti v BiHKljub temu da precej Slovencev živi v BiH, se jih ne da prešteti, njihovo prešte-

15. septembra so v Cankarjevem domu v Ljubljani odprli dvojezično dokumentarno razstavo »Od zabrisa do prenove identitete – Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530–2009«, ki gradivo ponuja v slovenskem in bosansko-hrvaško-srbskem jeziku. Avtor razstave, ki je pripravil pregled prihodov, bivanja, udejstvova-nja in organiziranja Slovencev v BiH s poudarkom na ohranitvi narodne zavesti, je Stanislav Koblar.

130 let delovanja slovenske skupnosti v BiH

vanje pa je, po Žekševih besedah, »smr-tni greh«. Koblar je ocenil, da Slovencev ni bilo nikoli več kot sedem tisoč oziroma 0,3 odstotka prebivalcev BiH, in poudaril, da se mu bolj kot ta številka zdi pomemb-na dediščina 130-letne neprekinjene de-javnosti slovenske skupnosti v teh krajih, »ki se ponaša z izjemnim ugledom in nesorazmerno velikim deležem prese-žnikov na vseh področjih življenja«. V BiH so odhajali uradniki, gospodarstveniki, podjetniki, zdravniki, šolniki, umetniki in duhovščina, med njimi pa so bili tudi znani Slovenci, kot so Ivana Kobilica, An-ton Aškerc, Ivan Cankar, Marija Vera, dr. Anton Jeglič, Jože Plečnik, Vladimir Šu-bic, Dane Škerl, Bojan Adamič in drugi.Razstava, ki jo je podprl Urad Vlade Re-publike Slovenije za Slovence v zamej-stvu in po svetu, se je konec septembra selila v Zgodovinski muzej BiH v Sarajevu in Banski dvor v Banja Luki.

Patricija Virtič

ZABELEŽILI SMOVi

r:Ura

d vl

ade

RS za

Slo

venc

e v

zam

ejst

vu in

po

svet

u

Moja Slovenija / Oktober 200912

Aktivnosti, ki so jih pripravili slovenski astronomi, si lahko skozi vse leto ogledu-jemo na spletnem naslovu www.astrono-mija2009.si. Njihov namen je približati ve-solje Zemlji in zaznamovati vse dosedanje astronomske prispevke v našo družbo, kulturo, seveda s poudarkom na izobra-ževanju in vključevanju širše javnosti ter predvsem mladih ljudi. V nadaljevanju članka si zato poglejmo, kaj so k razvoju astronomije prispevali Slovenci.Slovenci se z astronomijo ukvarjamo že najmanj devet stoletij. Smo eno redkih ljudstev, ki je imelo svojega astronoma že v 12. stoletju, najmanj tri astronome pred Nikolajem Kopernikom in vsaj pet pred Johanom Keplerjem.

Svesdno gledalo Valentina VodnikaVendar pa naši predniki astronomi svojih zapisovanj niso beležili v slovenščini, am-pak v drugih jezikih: sprva latinščini, nato nemščini. Prvi, ki je svoje astronomsko poročilo zapisal v slovenskem jeziku, je bil Valentin Vodnik (1758–1819). Skozi tele-skop je opazoval Venero in o svojih opa-zovanjih poročal v Lublanskih novicah. Teleskop je precej posrečeno imenoval svesdno gledalo. To ime se nikoli ni pri-jelo, je pa čezenj kasneje zabavljal France Prešeren. Po Vodnikovem članku so minila kar štiri desetletja do novega slovenskega spisa o astronomiji, ki je bil, napisan izpod rok višnjegorskega župnika Janeza Ciglerja,

objavljen leta 1843 v Bleiweisovih Kme-tijskih in rokodelskih novicah. Kasneje je v teh novicah izšla kar mogočna razprava o astronomiji Zvezdoslovje v šestnajstih nadaljevanjih in v njej je Matija Vertovec, duhovnik iz Šentvida pri Vipavi, poljudno obdelal domala vso tedanjo astronomi-jo. Od takrat naprej lahko rečemo, da so astronomski prispevki v slovenščini vztraj-no izpodrivali tiste v nemščini, ki jih konec 19. stoletja skoraj ni bilo več zaslediti.

Prvi začetki že pred 900 letiToda kot smo že zapisali, smo imeli svoje-ga prvega astronoma že v 12. stoletju. To je bil Herman Koroški (okrog 1100–1160), ki ga štejemo za najpomembnejšega slo-

Združeni narodi so 20. decembra 2007 leto 2009 razglasili za mednarodno leto astronomije – MLA2009. Čeprav se je astronomija kot ena prvih znanosti začela razvijati že v davni preteklosti, pa je natanko pred 400 leti, leta 1609, Galilejo Galilei kot prvi začel načrtno opazovati nočno nebo s preprostim teleskopom. S tem se je začelo novo obdobje v astronomiji in na častitljiv jubilej je Mednarodna astronomska zveza (International Astronomical Union) letos pripravila številne aktivnosti pod naslovom »Vesolje je nad tabo. Odkrij ga!«. Tudi Slovenci mednaro-dno leto astronomije zaznamujemo z vrsto dogodki in aktivnosti na nacionalni, regijski in svetovni ravni.

Slovenci med zvezdami Foto

: ww

w.sx

c.hu


TEMA MESECA: Slovenci in astronomija

venskega srednjeveškega astronoma. Podpisoval se je tudi kot Herman Drugi. Čeprav so se okoli njegovega rodu bíle polemike, pa so sodobne raziskave poka-zale, da je bil rojen na Sorškem polju, torej na območju tedanje slovenske poselitve.

Andrej Perlah (1490–1551) je bil upra-vičeno poimenovan za očeta slovenske astronomije. Njegov Novi almanah za leto 1520 velja za eno najstarejših publi-kacij z astronomsko vsebino na svetu. V svojih almanahih je napovedoval astro-nomske dogodke za prihodnje leto: giba-nje planetov, prikaz zodiaka in mrkov … Sestavil je opazovalno napravo in izumil inštrument, s katerim je opazoval Merkur.

Herman Potočnik Noordung (1892–1929) se uvršča med pionirje astro-navtike in vizionarja vesoljskih poletov. V svoji znameniti knjigi Problem vožnje po vesolju – raketni motor (izvirno je napi-sana v nemščini, prevedena v slovenšči-no je izšla šele 1986, leta 1995 pa jo je v angleščino prevedla tudi Nasa) je Potoč-nik obdelal načrt človekovega osvajanja vesolja, raketno tehniko, načine člove-kovega preživetja, gibanja in delovanja na vesoljski postaji. Predvidel je težave, ki naj bi jih imel človek, vajen zemeljskih razmer (težnosti, ozračja ...), v breztežnem in brezzračnem vesoljskem prostoru, ter nakazal nekatere možne rešitve. Njegova knjiga je izšla v času, ko je človek od teo-retičnih razmišljanj že prešel k praktičnim uresničitvam. Ravno pot na Luno je Po-točnik napovedal že štiri desetletja prej. Je tudi izumitelj geostacionarnega ume-tnega satelita.

Popularizatorja astronomije Med Slovenci je bilo in je veliko amater-skih astronomov, ki so to vedo oboževali, vendar se ji zaradi zaposlenosti niso mo-gli posvetiti. Pionir slovenske amaterske astronomije je Pavel Kunaver (1889–1988). Po prvi svetovni vojni je začel z vojaškim daljno-gledom opazovati zvezdnato nebo, kar je počel vsak jasen dan vse do svoje smr-ti pri devetindevetdesetih, ter zabeležil vse podrobnosti in spremembe. V okviru Mednarodnega leta astronomije si lahko

v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri do 16. decembra ogledate razstavo njegovih del pod imenom Moje zvezdarne. Šteje-mo ga kot popularizatorja astronomije. Za obdobje po drugi svetovni vojni pa je veliko za popularizacijo astronomije storil akademik Anton Peterlin (1908–1993), mednarodno priznani znanstvenik fizik, tudi pobudnik za ustanovitev katedre za astronomijo in astronomskega observa-torija na Univerzi v Ljubljani. Napisal je precej poljudnoznanstvenih člankov s področja astronomije, ki jo je postavljal prav v vrh znanstvenih panog.

Slovenska astronomska društvaAstronomsko društvo Javornik, ki de-luje v Ljubljani, je najstarejše slovensko astronomsko društvo, ki ima svoj ob-servatorij na hribu Javornik pri Črnem Vrhu. Nastalo je leta 1979 iz tedanje Astronomske sekcije Prirodoslovnega društva Slovenije, dejansko pa bi lahko zametke društva postavili v leto usta-novitve astronomske sekcije leta 1952. Društvo je že zelo zgodaj začelo orga-nizirati poletne mladinske astronomske tabore, leta 1985 in 1990 pa so organi-zirali tudi mednarodna astronomska tabora (IAYC) z več kot 150 udeleženci iz petnajstih držav.

Od asteroida do kometaSvetovni astronomski javnosti je še bolj poznan Observatorij Črni Vrh. Ko je ustanovitelj društva Herman Mikuž leta 1996 s takrat skromnim 19-centi-metrskim teleskopom odkril neznani asteroid, je bil to izjemen svetovni dose-žek. Do danes so tamkajšnji navdušenci odkrili že več kot 350 asteroidov. Aste-roida, ki so ju na observatoriju Črni Vrh odkrili leta 1999 – Noordung in Rusjan, sta se pridružila šestim »slovenskim« asteroidom – Slovenija, Jurijvega, Maša, Hallerstein, Cichocki in Kambič. Njihov izjemen dosežek pa je tudi izdelava 60-centimetrskega zrcalnega robotske-ga teleskopa Cichocki. Leta 2002 so ga izdelali z lastnim znanjem in sredstvi ter zanj napisali računalniški program za astronomska opazovanja. S tem so razvili posebne opazovalne tehnike, s katerimi lahko odkrijejo tudi supernove v zelo oddaljenih galaksijah. Ta dose-žek jih uvršča v svetovni vrh amaterske astronomije. Poleg malih teles v oson-čju so navdušenci odkrili že štiri super-nove (supernove so eksplozije zvezd z veliko maso, pri čemer umirajoča zvez-da zasveti kot več milijard zvezd skupaj) v drugih galaksijah, tri ostanke izbru-hov sevanja gama ter dve spremenljivi

Strokovne ocene kažejo, da danes pri nas deluje najmanj 500 organiziranih astronomov amaterjev. V Sloveniji je okoli 15 astronomskih društev, še več pa je astronomskih krožkov v šolah.


zvezdi. Krona njihovih odkritij je komet z oznako C/2008 Q1, ki ga je odkril Mati-čič avgusta 2008.

Slovenski astronomi zunaj meja domovinePrecej naših astronomov je delovalo v zamejstvu ter tujini, in tako je tudi da-nes. Nekateri s slovenskimi koreninami so se tam že rodili, drugi so zaradi bolj-ših priložnosti v tujino odšli na študij in tam danes tudi delujejo. Naj naštejemo nekatere od njih:

Anton Mavretič je v Nasi sodeloval pri programu Voyager; za sondi Voyager 1 in Voyager 2 je razvil elektronsko napra-vo za merjenje Sončevega vetra.

Uroš Seljak deluje kot ugledni profe-sor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze Princeton v ZDA. Leta 2001 je od Ameriškega astronomskega društva prejel Packardovo nagrado.

Janez Zorec je argentinski Slovenec, de-luje pa v Parizu. Nekaj let je delal v Držav-nem centru za znanstveno raziskovanje na observatoriju v Provansi in na Južnem evropskem observatoriju v Čilu.

Marcos Bavdaž je rojen slovenskim staršem v Braziliji, danes pa deluje na Nizozemskem, kjer je eden od šefov v Evropski vesoljski agenciji.Pavel Zlobec je profesor v Trstu in kot astronom v skupini za proučevanje Son-ca deluje na tržaškem astronomskem ob-servatoriju.

Marija Strojnik Pogačar Scholl je profe-sorica na univerzi v Leonu v Mehiki, delala je tudi za Naso in JPL v Pasadeni.Mirjam Cvetič predava na Univerzi Pen-silvanija v Filadelfiji v ZDA in se ukvarja predvsem z raziskovanjem črnih lukenj.

Dušan Petrač (rojen leta 1932 v Kropi) sodi med vrhun-ske, mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike. Njegov najpomembnejši dosežek je sodelovanje pri infrardečem astronomskem satelitu in Spitzerjevem vesoljskem teleskopu, pri katerih je poskrbel za temperaturni nad-

zor supertekočega helija, ki je potreben za hlajenje infrardečih detektorjev. Že od 1eta 1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju (v posebnem letalu), pri poskusih z rake-tami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti. Bil je tudi prvi kandidat sloven-skega rodu za polet v vesolje. Potem ko je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko, je podiplomski študij na-daljeval v Los Angelesu, kjer je leta 1971 magistriral in doktoriral iz fizike; disertaci-ja je obravnavala pojave v supertekočem heliju. Kasneje je prejel še štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave po lastni izbiri in se istega leta zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni. Tu-kaj še vedno živi in deluje pri raznih Na-sinih projektih. Leta 1977 je postal na tej ustanovi tudi višji znanstveni svetnik. Pre-jel je več priznanj in nagrad Nase, posebej za zasluge pri razvoju infrardečih astro-nomskih satelitov in za eksperimente, iz-vedene z vesoljskimi taksiji. Je svetovalec in član vrste uglednih ustanov, ne le pri Nasi, na primer na Univerzi v Stanfordu in zahodnem Berlinu ter v drugih ameri-ških vesoljskoraziskovalnih središčih, član znanstvenoraziskovalnega društva Sigma ksi, American Physical Society, Planetary Society, New York Academy of Science … Čeprav je postal tudi častni meščan Los Angelesa, še vedno rad obiskuje svojo domovino.

TEMA MESECA: Slovenci in astronomija

Eden od projektov Združenih naro-dov je tudi poudarjanje enakosti po spolu, in temeljni projekt »MLA2009 Astronomka je« spodbuja enakost spolov v astronomiji ter znanosti nasploh. Približno četrtina svetov-nih profesionalnih astronomov je žensk. Vendar so po svetu velike razlike: v nekaterih državah astro-nomk sploh ni, v drugih pa jih je med profesionalnimi astronomi več kot polovica. In prav na tem mestu je treba še posebej omeniti ameri-ško astronavtko slovensko-indijske-ga rodu Sunito Williams, ki je leta 2007 postavila nov rekord v najdalj-šem neprekinjenem vesoljskem po-letu za žensko. V vesolju je preživela 195 dni, skupaj pa ima več kot 29 ur vesoljskih sprehodov, s čimer je dolgo časa držala rekord glede dol-žine trajanja vesoljskih sprehodov in preživetih dni na vesoljski postaji med ženskami. Gospa Williams je Slovenijo obiskala ravno v septem-bru in ob tej priložnosti so ji na Sve-tovnem slovenskem kongresu, kjer smo tudi posneli fotografijo, v znak spoštovanja in za zasluge, ki jih ima za mednarodno prepoznavnost Slovenije, podelili spominski zlatnik »slovenski tolar«.

I. Mrzlikar

Z astronomijo se je veliko ukvarjal tudi najslavnejši slovenski matema-tik Jurij Vega. Je tudi edini Slovenec, ki je dvakrat ovekovečen v vesolju: na Luni leži krater Vega, okrog Son-ca pa kroži mali planet Jurijvega.

Foto

: Jan

ez D

olin

ar


SLOVENCI V ITALIJI

44. študijski dnevi DragaV parku Finžgarjevega doma na Opčinah pri Trstu so od 4. do 6. septembra potekali 44. študijski dnevi Draga, ki jih prireja Društvo slovenskih izobražencev. Dve osrednji temi letošnje Drage sta bili, kaj pomeni biti Slovenec in kaj kristjan. Organizator Drage Sergij Pahor meni, da je vprašanje identitete sicer staro, vendar daje vedno nova spoznanja in nove odgovore. Pred Drago 2009 so se na Opčinah zbrali tudi mladi.

Na Opčinah najprej Festival mladin-ske ustvarjalnostiOd 31. avgusta do 5. septembra je v Finž-garjevem domu na Opčinah nad Trstom potekal Festival mladinske ustvarjalno-sti, ki ga je organiziralo društvo Mladi v odkrivanju skupnih poti. Festival je v preteklosti potekal kot spremljevalni program Drage mladih, letos pa se je predstavil kot samostojna pobuda. Kljub temu so se organizatorji odločili, da leto-šnji Festival posvetijo temi inovativnosti in ustvarjalnosti, ki so jo že obravnavali na poletnem delu Drage mladih. Prav tej temi je letošnje leto pozornost namenila tudi Evropska unija.

Draga 2009 že 44. zaporedZačetek študijskih dnevov Draga sega v leto 1966, letošnja prireditev je že 44. po vrsti. »Ko smo pred 44 leti zasnovali Drago, še sanjali nismo, da bomo nekega dne skupaj proslavili skoraj pol stoletja delovanja,« je bil navdušen Sergij Pahor, organizator Drage. Vprašanji slovenstva in krščanstva sta vseskozi rdeča nit, ki so ji predavatelji sledili tudi na letošnji Dra-gi. Prvi letošnji predavatelj je bil goriški pesnik, esejist ter asistent za književnost na Univerzi v Novi Gorici David Bandelj,

ki je govoril na temo »Mi se imamo radi« s podnaslovom »Pregled in vizija med-kulturnih, medosebnih in medliterarnih odnosov med Slovenci v Italiji in v Slove-niji«. Bandelj meni, da se imajo Slovenci v Italiji in tisti v Sloveniji sicer radi, a da se ne poznajo dovolj in da je meja še vedno globoko zarezana v miselnosti ljudi.

Žekš: Spremeniti moramo svoje po-glede in aktivnostiNa Dragi je predaval tudi minister za Slo-vence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, ki je v predavanju o Slovencih v zamejstvu in po svetu po padcu meja v dobi globalizacije predstavil pogled na aktualni položaj Slovencev v zamejstvu in tujini. Opozoril je, da v spreminjajoči se družbi dandanes ne zadostuje več vzdrževanje stikov s Slovenci v tujini zgolj preko njihovih društev, zato mora-mo spremeniti svoje poglede in aktivno-sti. Po eni strani moramo jasno definirati pravice, ki jih imajo naše manjšine v so-sednjih državah, po drugi strani pa mo-ramo z aktivnim sodelovanjem izboljšati razumevanje pomena manjšin in posluh za njihove težave, je še dodal Žekš. Ude-ležence Drage sta pred Žekševim preda-vanjem pozdravila tudi slovenski konzul

v Trstu Božidar Humar in deželni tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Ter-pin. Kot tretji je predaval filozof in teolog Edvard Kovač na temo »Postkrščanska era ali vek novega krščanstva?«. Izrazil je prepričanje, da je današnji čas čas velike možnosti za novo svežino krščanstva. V nedeljo dopoldne so se udeleženci Drage 2009 zbrali tudi pri maši, ki jo je daroval apostolski administrator tržaške škofije škof Eugenio Ravignani.

Drago 2009 obiskali tudi pomembni gostjeDrago 2009 je obiskal predsednik Komi-sije državnega zbora za odnose s Sloven-ci v zamejstvu in po svetu Miro Petek, ki je poudaril vlogo Drage. Petek je menil, da imamo Slovenci velik intelektualni in kulturni potencial, za katerega si je treba prizadevati, pri čemer skuša po svojih močeh pomagati tudi komisija.Udeležence je pozdravil tudi slovenski veleposlanik v Rimu Andrej Capuder, ki je dejal, da Slovenija in Italija še nikoli nista imeli tako lepih odnosov kot v za-dnjih štirih letih. Sicer Slovenija pluje na odprto morje, »čeprav nam ga nekateri zapirajo«, je komentiral Capuder in do-dal, da je to dobro, saj je to prva resna di-plomatska bitka, v kateri se bo Slovenija konsolidirala.

Spremljevalni program: razstava in fotomonografija44. študijski dnevi so se končali s preda-vanjem sociologa Mateja Makaroviča na temo »Slovenija, Evropa in globalizacija«. Drago sta obogatili tudi spremljevalni prireditvi: razstava fotografa Petra Cvel-barja z naslovom »Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage« v Bambičevi galeriji na Opčinah in pred-stavitev nove fotomonografije avtorice Alice Zen, ki je posvečena pisatelju Aloj-zu Rebuli ob njegovi 85-letnici.

PV

Vir:

ww

w.sl

omed

ia.it

SLOVENCI NA KOROŠKEM

16 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Oktober 200916

60-letnica Narodnega sveta koroških SlovencevDruga septembrska nedelja (13. septembra) je bila na avstrijskem Koroškem zaznamovana z vseslovenskim praznikom v Celovcu pod geslom: »Kar je Senžermen ločil, Evropa spet združuje«. Praznik je zaznamoval spomin na pred 60 leti ustano-vljen Narodni svet koroških Slovencev.

Praznovanje so začeli s slovesnim bogo-služjem v celovški Marijini cerkvi na Be-nediktinskem trgu. Osrednja slovesnost ob šestdesetletnici delovanja Narodne-ga sveta koroških Slovencev, ki so se je med drugimi udeležili tudi predstavniki Slovenije: minister za Slovence v zamej-stvu in po svetu Boštjan Žekš, minister Igor Lukšič, evropski poslanci Lojze Pe-terle, Ivo Vajgl, Jelko Kacin, poslanec Jože Jerovšek, ugledni predstavnik med-narodne skupnosti in EU v BiH Valentin Inzko, je bila v Mohorjevi hiši. Prav v pro-storih te hiše je bil pred šestdesetimi leti na pobudo velikega Slovenca dr. Joška Tischlerja (umrl pred tridesetimi leti), ki

ni soglašal s politiko takratnega pokra-jinskega odbora Osvobodilne fronte za Koroško, ki je nasprotovala samostojne-mu političnemu nastopanju Slovencev in zagovarjala podporo Komunistični partiji Avstrije, ustanovljen Narodni svet koroških Slovencev.

Pozdravni nagovoriNa osrednji slovesnosti je bil slavnostni govornik pesnik in akademik Niko Gra-fenauer (njegov rod izhaja iz koroške Ziljske doline), druga slavnostna govor-nica je bila nekdanja predsednica Koro-ške dijaške zveze Olga Voglauer, sledili so še pozdravni nagovori predsednika

Osrednja slovesnost ob šestdesetletnici delovanja Narodnega sveta koro-ških Slovencev, ki so se je med drugimi udeležili tudi predstavniki Sloveni-je: minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, minister Igor Lukšič, evropski poslanci Lojze Peterle, Ivo Vajgl, Jelko Kacin, poslanec Jože Jerovšek, ugledni predstavnik mednarodne skupnosti in EU v BiH Valentin Inzko, je bila v Mohorjevi hiši.

Narodnega sveta koroških Slovencev Karla Smolleta, ministra Boštjana Žekša ter predsednika državnozborske Komi-sije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Mira Petka.

Jezik ustanavlja človekaGrafenauer je v svojem govoru izposta-vil pomen logosa, ki ne pomeni le mi-šljenja in govora oziroma jezika, ampak tudi pojem in zakon. Jezik po Grafenau-erjevih besedah ustanavlja človeka in je identitetnega pomena za neko jezikov-no skupnost. Nacionalna identiteta je stvar logosa, ki ga Slovenci premoremo in se v njem zgodovinsko dogajamo, in ne le plakat, pribit na steno, ki zeva v nas in se lahko od njega kadarkoli od-vrnemo ali ga poveličujemo. Poudaril je, ko se Slovenci v vzdušju svetovnih globalizacijskih procesov privezujemo na Evropo in svet, se ne moremo obna-šati kot arkadijski človek iz provincialne votline brez premisleka o svojem etno-loškem-kulturnem temelju, ki nam kot naciji daje individualno podobo.Govornica – predstavnica mlajše ge-neracije Olga Voglauer, je Narodnemu svetu koroških Slovencev zaželela vizijo tudi po letu 2100. Za to so odgovorni predvsem funkcionarji. Predstavnike Narodnega sveta koroških Slovencev pa je pozvala, naj mladim namenijo toliko denarja kot kaki osrednji organizaciji.Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Karl Smolle je spomnil, da je leta 1910 bila skoraj tretjina prebival-stva na Koroškem slovenske narodno-sti, sedaj pa lahko naštejejo le še nekaj nad deset tisoč Slovencev. Podčrtal je prednostno nalogo: izboljšanje pouka slovenskega jezika in slovensko vzgojo.Predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev so na koncu slavnostne aka-demije podpisali listino ob slovesni sku-pni izjavi ob vseslovenskem prazniku.

Marija Primc

Vir:

Nar

odni

svet

Kor

oški

h Sl

oven

cev


SLOVENCI NA KOROŠKEM / ŠTAJERSKEM

Oktet Suha in Trio Lipuš v ArgentiniPod pokroviteljstvom avstrijskega in slovenskega veleposlaništva v Argentini sta Oktet Suha in podjunski Trio Lipuš z av-strijske Koroške v okviru obširne pevske turneje od 21. avgusta do 7. septembra z letali in avtobusi prepotovala skoraj 40.000 kilometrov od velemesta Buenos Airesa, Mendoze, Bariloč do subtropskega Iguazuja. Obiskala sta kraje, v katerih živi veliko Slovencev, pa tudi Avstrijcev.

Oktet Suha in podjunski Trio Lipuš sta pela na dvanajstih kon-certih in štirih mašah. V program sta vključila tudi slavnostni koncert v muzeju Museo Isaac Fernandes Blanco v Buenos Airesu. Za turnejo je Oktet Suha izdal posebno zgoščenko (že sedmo doslej) z naslovom Živijo na svet z vrsto novih pesmi,

posnetih pod taktirko Edija Oražeta, in dodal še nekaj najlep-ših slovenskih pesmi Okteta Suha iz zadnjih let. Slovenskim domovom so pevci predali veliko knjig, zgoščenk in učbeni-kov, ki so jih sponzorirali Strokovno pedagoško združenje v Celovcu, Mohorjeva založba in Krščanska kulturna zveza. Na svoji šestnajstdnevni turneji – priprave zanjo je v sodelovanju z argentinskimi prijatelji vodil Paule Olip, na argentinski strani pa je obisk Okteta Suhe in Tria Lipuš pripravila in koordinirala rojakinja iz Buenos Airesa Mirjam Oblak, ki je pevce na mno-gih poteh tudi spremljala – so videli ogromno naravnih lepot velikanske južnoameriške dežele. Spoznali so vrsto zanimivih ljudi, ki vzorno vodijo slovenske domove po Argentini, kjer se že nad šest desetletij goji slovenščina v pevskih zborih, na igral-skih odrih, v cerkvi, predvsem pa v sobotnih šolah, kjer se mladi odlično naučijo materinščine v popolnoma španskem okolju. Spoznali so pomembnost slovenskega družinskega jezika in dobre slovenske šole. Občudovali pa so tudi nepopisen idea-lizem slovenskih rojakov v daljni Argentini.

M. P.

Ena redkih manjšin v Evropi, ki nima svojega časopisaSlovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski so edina ali vsaj zelo redka manjšina v Evropi, ki nima svojega časopisa. Stalna publi-kacija je dvojezični zbornik Signal, vendar z besedili, ki presegajo ožje informativno nalogo in posegajo na področje publicistike. Signal izhaja enkrat letno in dosledno dvojezično, kar pomeni, da so slovenska besedila prevedena v nemščino in obratno.

Ob Signalu sta se uveljavili Li-terarna in Znanstvena zbirka Pavlove hiše. Literarno zbirko so začeli s pesmimi dr. Avgu-sta Pavla v slovenskem, nem-

različnih področij: o proble-matiki manjšin in etničnih skupnosti, s področja zgodo-vine, jezikoslovja, narodnih pesmi in druge tematike. V publicistiko lahko uvrstimo tudi zgledno pripravljene ka-taloge, ki spremljajo likovne razstave v Pavlovi hiši.Leto 2009 pomeni za štajerske Slovence pomembno prelo-mnico na medijskem podro-čju, in sicer so dobili stalni prostor v televizijski oddaji Dober dan, Koroška, ki je zdaj tudi Dober dan, Štajerska. Pri-spevke pripravljajo sodelavci slovenskega uredništva ORF v Celovcu; ORF pa je zagotovil tudi signal prek regionalnega

škem in madžarskem jeziku in doslej izdali pet knjig, za prihodnje leto pa napovedu-jejo tudi prozo; v Znanstveni zbirki je izšlo trinajst študij z

studia v Gradcu. Nekajmeseč-ne izkušnje so zelo dobre, oce-njuje predsednica Kulturnega društva Člen 7 mag. Suzanne Weitlaner in napoveduje, da bodo štajerski Slovenci kmalu zastopani tudi v slovenskih radijskih oddajah iz Celovca. Predlog vodstva je, da v Grad-cu oblikujejo uredništvo, ki bo v sodelovanju z deželnim stu-diem pripravljalo prispevke za televizijske in radijske od-daje. O samostojnem časopi-su ne razmišljajo, pridružujejo se pobudi, da bi o štajerskih Slovencih pogosteje pisali v celovških Novicah.

Besedilo in foto: E.R.

SLOVENCI NA MADŽARSKEM / SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

18 Moja Slovenija / Marec 2009Moja Slovenija / Oktober 200918

V luči Svetovnega slovenskega kongresa Društvo slovenskih izobražencev na Tržaškem je pred 44 leti začelo pripravljati odmevne študijske dneve Draga na Opčinah pri Trstu z namenom, ki je še vedno enak – potrjevanje narodove identitete. Iskali so temelje svojih vrednot, med njimi pri-padnost krščanstvu, in v nasprotju s takratnim režimom v Sloveniji gojili politični pluralizem. Danes Draga ostaja pomem-ben prostor srečevanja ljudi in izmenjave pogledov.

Leta 1988 je na Dragi na Opčinah pri Trstu vzniknila kongre-sna ideja, ki je bila nato sprejeta junija 1991 na ustavnem zboru Svetovnega slovenskega kongresa (SSK) v Ljubljani, prav v prvih dneh vojne za samostojno slovensko državo. SSK je civilna družba, je odsev zgodovinskega trenutka, ki je povezal Slovence doma in po svetu po vzoru Judov, Ukrajin-cev, Poljakov, Italijanov in drugih. Poleg slovenske konferen-ce ga sestavlja še deset konferenc: argentinska, avstralska, avstrijska, italijanska, koroška, nemška, konferenca za Bosno in Hercegovino, konferenca za Veliko Britanijo, ameriški slo-venski kongres in kanadski slovenski kongres. Ideja o SSK je na začetku našla najmočnejši odmev v Kanadi,

za kar ima zasluge Kanadska konferenca zdomskih Sloven-cev z osrednjo osebo dr. Francetom Habjanom, izjemnim sa-mostojnim hodcem v slovenski družbi. Po besedah zgodo-vinarja dr. Stanislava Grande so v Kongresu videli predvsem nadstrankarski organ. Ta naj bi pred svetovno javnostjo predstavljal Slovence v njihovih prizadevanjih za osamo-svojitev. Izoblikoval naj bi se vseslovenski značaj. Ta naj bi zamenjal hlapčevstvo in upogibanje s pokončnostjo, loče-vanje z združevanjem, ozkost s širino, monolog z dialogom, izključevanje s sodelovanjem in obračunavanje s spravo. To so predstavili tudi v posebni brošuri dr. Zlatka A. Verbiča. Za prvim predsednikom SSK Bojanom Brezigarjem (Italija) je za

Mladi, ki jih privlači likovni svet, v MonoštruNiso se še dobro posušili čopiči udeležencev 8. mednarodne likovne kolonije, že se je v Monoštru zbrala skupina 25. mladih iz avstrijske Koroške, Italije, slovenske Koroške in Porabja na 39. Likovni koloniji mladih.

Ideja o druženju mladih, ki jih privlači likovni svet, je vzniknila v Vuzenici, po-budnika sta bila Lojze Gobec in Štefan Kresnik. Prvih 20 let je bila kolonija samo v Vuzenici, potem pa je začela potovati, krožiti med Koroško, Tržaško, Porabjem in slovensko Koroško. Doslej je v koloni-jah sodelovalo prek 1500 mladih, ki niso

samo risali, marveč so spoznavali kraje in ljudi, pripravljali skupne programe in se – kot so tudi tokrat zatrdili v Monoštru – imeli zelo lepo. Prve dni so se bolj po-govarjali v svojih skupinah, potem so, kot mladi znajo, klepetali med sabo in niti vedeli niso, kdo je iz katere države. Nekaj, kar je vredno toliko kot zanimiva dela, ki

so nastala v koloniji. Zveza Slovencev na Madžarskem je poskrbela za pester pro-gram, da mladim ni bilo treba zgolj tuh-tati, kaj naj narišejo, temveč so obiskovali porabske kraje, spoznavali kulturnozgo-dovinske znamenitosti, se kopali v mo-noštrskih termah. V programu so imeli tudi enodnevni izlet v Prekmurje, kjer so se pri lončarju Štefanu Zelku preizkusili tudi v oblikovanju gline. Z porabske stra-ni je tabor vodil števanovski učitelj Laci Kovač, ki ima že večletne izkušnje z orga-nizacijo lončarskih taborov. Kovač je po-udaril zlasti pomen prijetnega druženja, spoznavanja tega dela Madžarske, kjer živijo Slovenci, pogovorov v slovenskem jeziku in seveda tudi risanja, izdelovanja cvetlic iz papirja, sestavljanja mozaikov, spuščanja zmajev. Kot je povedal pobudnik likovnih druženj Lojze Gobec, se v Vuzenici že pripravljajo na 40. jubilejno druženje. Da bi kolonija dobila svoj zapis, želijo izdati almanah in z njim predstaviti večino tistega, kar se je na druženju mladih dogajalo in zgodilo.

Besedilo in foto: Ernest Ružič


SVETOVNI SLOVENSKI KONGRES

Viktor Blažič, soustanovitelj Svetovnega slovenskega kongresa, na študijskih dnevih Draga 2004 priča o nastanku kongresne ideje in o ustanovitvi Kongresa.

VI. Konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije

Svetovni slovenski kongres kot nadaljevanje sklopa konferenc slovenskih stro-kovnjakov iz sveta in domovine, pripravlja VI. Konferenco slovenskih znanstveni-kov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije, ki bo potekala 14. in 15. oktobra 2009 v Ljubljani, v Mali dvorani Državnega sveta RS, na Šubičevi 4.Namen srečanja je povezovanje vseslovenske znanstvene in gospodarske stroke, na tokratnem želimo izpostaviti:

- znanstvene dosežke rojakov iz sveta, - pomen in mesto znanja ter raziskovalnega dela v slovenskem gospodarstvu s poudarkom na (manjših) visoko tehnoloških razvitih – svetovno reprezentativ nih slovenskih podjetij, - človeške vire v slovenski znanosti – emigracija: zgodovinski oris, stanje in perspektive

Vljudno vas vabimo, da se konference udeležite.

dva mandata vodstvo prevzel dr. Jože Bernik (ZDA), za njim pa že tretji man-dat dr. Boris Pleskovič (ZDA). Nekajle-tne težave v delovanju Kongresa zara-di neurejenih razmer med osrednjim vodstvom in slovensko konferenco so v Ljubljani reševali Danijel Starman, Franci Feltrin in dr. Jože Bernik.Od šestih programskih točk, sprejetih na zasedanju leta 1991 v Ljubljani, so aktualne še štiri: prizadevanje za ohra-njanje slovenstva, sprava, spodbujanje kulturnih, znanstvenih, gospodarskih in drugih vezi za vsestranski dvig slo-venskega občestva.Svetovni slovenski kongres v sodelova-nju s Slovensko konferenco in drugimi konferencami po svetu organizira in pripravlja številne projekte: strokovne konference za znanstvenike in razisko-valce, gospodarstvenike, zdravnike, ar-hitekte, glasbenike iz sveta in Slovenije. Pripravili so že sedem simpozijev pod skupnim naslovom »Ko ni več meja«. V pogovorih Večeri izza kongresa obrav-navajo pereče slovenske teme. Vsako leto v drugem kraju Slovenije pripravi-jo Tabor slovenskih otrok po svetu. So-organizirajo Drago mladih. V skupnih prostorih tajništva SSK na Cankarjevi ulici v Ljubljani predstavljajo galerij-sko dejavnost. Že vrsto let v začetku decembra številčnejšim slovenskim družinam podeljujejo prestižen cekin. Pomagajo pa tudi rojakom pri prido-bivanju slovenskega državljanstva in pri vračanju v Slovenijo. SSK sprejema mnenja, stališča za slovenske interese in narodni obstoj.Po do sedaj prehojeni kongresni poti lahko potrdimo besedam dr. Ravela Ko-driča, izrečenim na prvem zborovanju SSK v Ljubljani v juniju 1991: »Upati je, da ne bo nihče več slovenstva istovetil s svojim lastnim gledanjem na svet in si jemal pravice, da na tej podlagi dru-ge Slovence izključuje iz narodovega telesa. Slovenstvo nima nihče več v za-kupu, saj je last vseh nas.« SSK z dokaj uspešnim izpolnjevanjem zastavljenih programskih točk to upanje vzdržuje, obenem pa opozarja na nujnost zave-sti narodne pripadnosti, ohranjanja in zakonskega varstva slovenskega jezika

ter kulture, da bi se v močnih družbe-nih vrtincih ne izgubili ob gospodarski in politični premoči sosednjih narodov. Zato naj bo ta članek tudi skromna za-hvala vsem mrtvim in živim Slovenkam in Slovencem doma in po svetu, ki so

bili pripravljeni ponuditi svoje talente in moči za uresničevanje programa in projektov SSK in s tem za Slovenijo in naše rojake po vsem svetu.

mag. Karolina Godina, dr. med.


ZDRUŽENJE SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA

Fotografska razstava Rafaela Podobnika v ArgentiniSlovenska izseljenska matica se je odločila, da s pomočjo Oskarja Moleka, slovenskega fotografa, ki živi v Argentini, organizira fotografsko razstavo Rafaela Podobnika v fotogaleriji Teatro San Martin v Buenos Airesu.

Fotograf Rafael Podobnik je po izobrazbi primarij stomatologije. Že desetletja je osrednja osebnost slovenske fotografije, bil je tudi prvi predsednik Fotografske zveze Slovenije. Da je Podobnik na foto-grafskem področju izredno ustvarjalen, priča dejstvo, da je za njim čez sto avtor-

Odprtje razstave Rafaela Podobnika v galeriji Teatro San Martin.

Slovenska izseljenska matica tudi letos objavlja natečaj za otroško risbo z naslovom “Želim si preživeti počitnice v kraju mojega deda.”

Vabimo otroke - udeležence slovenskega dopolnilnega pouka in tudi ostale (poznava-nje slovenskega jezika ni pogoj), da se s svojim likovnim izdelkom udeležijo letošnjega razpisa za najboljšo risbo. Lansko leto je na natečaj prispelo kar nekaj risb. Na Izseljenski matici smo jih bili zelo veseli, srečanje z nagrajenci pa je bilo prisrčno. Vabimo učiteljice slovenskega dopolnilnega jezika, starše, dedke in babice, da svoje najmlajše spodbudite k risanju. Otroci skozi risbo, izražajo svoje občutke, ki jih gojijo, do domovine svojih star-šev in starih staršev. Najlepše tri risbe bomo nagradili z ogledom ene izmed kulturnih znamenitosti Slovenije. Vsi, ki se želijo udeležiti natečaja, naj pošljejo risbo na formatu A3. Tehnika, v kateri bodo ustvarjali, ni določena in jo lahko otroci po lastni volji izberejo. Risbo naj pošljejo do 31. 11. 2009 na naslov:

Združenje SIM, p. p. 1548, 1000 Ljubljana, SlovenijaVse prispele risbe bo pregledala naša strokovna sodelavka Monika Ivančič Fajfar.

Hvala za sodelovanje!

skih razstav, s fotografijo pa je opremil več knjig. Za svoja fotografska dela je prejel prek 130 priznanj.Razstava je bila na ogled v galeriji Teatro San Martin med 4. in 31. avgustom letos. Fotogalerija oziroma Teatro je za razstavo izdala zloženko, plakat in vabila ter o raz-

Anna Turk, 7 let, Frankfurt (Nemčija))

stavi obvestila argentinske medije. Ra-fael Podobnik se je predstavil tudi v slo-venski radijski oddaji v Argentini Okence v Slovenijo.Na odprtju se je avtor srečal z rojaki in argentinskim občinstvom, kasneje, v če-trtek, 6. avgusta, vodil strokovno pred-stavitev ter se srečal z vidnimi avtorji, ki v Argentini delujejo na področju foto-grafije. Odprtja so se udeležili tudi glavni direktor Teatra Lic. Kive Staiff, izvrsten poznavalec slovenskega gledališča, in kar nekaj argentinskih fotografov, novinarjev ter kritikov. V imenu slovenskega velepo-slaništva je prišla Katja Biroslav. Odprtje je bilo izredno dobro obiskano, prav tako tudi kasnejši obisk njegove razstave. Oskar Molek je med gostovanjem razsta-ve Rafaela Podobnika popeljal po zname-nitih krajih in ustanovah Buenos Airesa ter mu pobližje predstavil umetniški in kulturni utrip metropole.Podobnik načrtuje razstavo tudi na slo-venskem veleposlaništvu v Buenos Aire-su, kjer imajo galerijo za priložnosti gosto-vanja slovenskih avtorjev v Argentini.

Vesna Vukšinič

IZSELJENSKO DRUŠTVO SLOVENIJA V SVETU


Tudi letos v SlovenijiZ organizacijskim sodelovanjem Izseljenskega društva Slovenija v svetu in s podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu so dijaki iz prekomorskih držav tudi letos obiskali Slovenijo. To pot jih je bilo 33, znanih kot RAST 38. To so dijaki iz Buenos Airesa, ki obiskujejo zadnji letnik Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka. Prva generacija, ki je obiskala Slovenijo, je nosila številko 21.

Ime RAST (Roj abiturientov srednješol-skega tečaja) si je nadela že prva skupi-na, ki je začela s tradicijo potovanja ob zaključku tečaja in je hodila v patagon-ske Bariloče.Tako kot že vrsto let so tudi letos dijaki najprej obiskovali Mladinsko poletno šolo slovenskega jezika v Ljubljani, kjer so si utrdili znanje maternega jezika ter si ogledovali bližnje kulturne in naravne znamenitosti ali pa opravili nekaj pro-tokolarnih obiskov. Svojim vrstnikom v poletni šoli so se predstavili z besedo, petjem in plesom. Ker je večina od njih prvič obiskala Slo-venijo, je bilo navdušenje veliko. Zato so raznoliki izleti bili – kljub predhodnemu pripovedovanju staršev, starih staršev in učiteljev – pravo odkritje, kaj vse je najti

v sorazmerno majhnem območju Slo-venije. Ogledali so si Škocjanske jame in Postojnsko jamo, Antonijev rov v Idriji, se povzpeli na Triglav in občudovali okolico, dolino Triglavskih jezer, ob koncu pa se kopali v Bohinjskem jezeru. Obiskali so Kočevski rog in Spominski park v Tehar-jah, pa tudi tovarno Hidria Rotomatika v Idriji. Popeljali so se po slovenskem mor-ju in si ogledali obalo, pa tudi občutili mr-zlo prho slapa Rinka v Logarski dolini. S svojim obiskom so razveselili marsika-teri kraj. Nastopili so na 16. Taboru Slo-vencev po svetu v Šmarjeških Toplicah, v prijaznem Šentjoštu, v Velikih Laščah in bližnjih Ponikvah. Ko je bil napor najve-čji, so se odpočili v duhu in telesu v Oazi miru na Ljubelju. Spoznali so tudi Slove-nijo v Evropski uniji in njen utrip v Stras-

bourgu. Na koncu pa so prišli na svoj račun tudi sorodniki, ki so jih že ves čas željno pričakovali. Vsakoletni obisk dija-kov iz prekomorskih držav še zdaleč ni (samo) turistični dogodek. Je predvsem vzpostavljanje konkretnega, čutnega stika s slovenskim narodom, slovensko dušo. Je tudi nov sunek, ki jih poziva k ohranjevanju slovenske zavesti, kulture in navad v kraju in času, v katerem se razvija njihovo življenje. Poziva jih, naj bogatijo slovenske skupnosti, društva in organizacije s svojim aktivnim udejstvo-vanjem. Lahko je pa tudi pobuda za od-ločitev, da nadaljujejo študij v Sloveniji. Ne bi bili prvi in – želimo – tudi ne zadnji, ki se tako odločijo.

Gregor BatageljFoto: arhiv ID Slovenija v svetu

Dijaki RAST 38 so se popeljali po slovenskem morju in si ogledali obalo, pa tudi občutili mrzlo prho slapa Rinka v Logarski dolini.

Facebook in Slovenci po svetuZamejci, politični in intelektualni pribežniki, Argentina, dvojezičnost, ohranjanje kulturne ozaveščenosti, delo, erazmus, potovanje, nepoznanost, ladje, sorodniki, kovčki, Amerika, dež, Argentina, izseljenski piknik, slovenščina, narodna zavest, ponos, zamejci, iz-seljenci, želja po zaslužku, preganjanja, selitve, večjezičnost, Želimlje, folklora, sobotna šola, narod, država, kultura, preseljevanje, Triglav, lepe punce, beg možganov, ambasadorji, Amerika, ladja …


RAFAELOVA DRUŽBA

Kot večina mladih sem tudi sama kar precejkrat na Facebooku – spletnem portalu za mlade, prek katerega sem v stiku z vsemi svojimi znanci in vrstniki. Ker sem letos po maturi pogosteje de-lala na Rafaelovi družbi in ker sem se v prejšnjem članku dotaknila tudi te teme, se mi je utrnila ideja, da bi razi-skala, kaj moja generacija ve o Sloven-cih, ki živijo zunaj matične države. Ker je mreža prijateljev na široko razprede-na, sem imela tako na voljo zelo širok spekter različnih ljudi, tako glede izo-brazbe, mišljenja kot osebnih značilno-sti. Njihove asociacije na to temo sem zapisala v uvod članka.Moj namen je bil vsaj malo raziskati, kakšno je mišljenje sodobnega mlade-ga človeka o Slovencih po svetu. Mor-da je bilo pred tem moje mnenje bolj pesimistično, saj sem bila nad odgovo-ri, ki sem jih prejela, kar malo presene-čena. Čeprav rezultate gotovo nekoliko pogojuje to, da si človek za stik izbere ljudi, ki so ti po tem ali onem kriteriju blizu. Gotovo pa rezultatov ni mogo-

če aplicirati na celotno populacijo. To bo morda moj naslednji raziskovalni projekt. Povprečna starost mojih pet-desetih anketirancev je bila 17,3 leta, starost, pri kateri človek že jasno zago-varja svoja stališča in vrednote. Zdi se mi, da smo ob prehodu v polnoletnost kot slovenski državljani dolžni poznati svojo zgodovino, tudi kar zadeva Slo-vence, ki so zapustili matično državo.Pod vprašanje, kaj vedo o njih, je večina naštela izseljevanje zaradi preživetja in želje po zaslužku, nekaj jih je omenilo tudi izseljevanje med vojnama in po njima ter v času Jugoslavije; tudi iz-seljevanje intelektualcev, ki so morali državo zapustiti zaradi nestrinjanja z režimom in s tem povezano ogroženo-stjo. Vedo, da so med sabo povezani, da so zelo narodno zavedni, običajno ponosni na svoje poreklo in ohranjajo svojo kulturo in jezik, da so ponekod vzpostavili tudi slovensko šolstvo ter so vključeni v razne organizacije in zdru-ženja. Najhitreje besede Slovenci po svetu povežejo bodisi s kontinentom

Ameriko bodisi z državo Argentino, za katero nekateri tudi vedo, da se je tam najbolje ohranil slovenski jezik. Za tem pa še Avstralija, ZDA, Nemčija …Naj povem, da mi je všeč, da večina osnovne izraze kot npr. zamejec, izse-ljenec razume, vendar pa je veliko ta-kih, ki se jim zdi to eno in isto oziroma jih niti ne zanima in te izraze med sabo zamenjujejo. Veliko jih o tem tudi ne ve kaj dosti. Spraševala sem se, kaj je tisti dejavnik, zaradi katerega imamo na tem podro-čju tako različno znanje. Na to zelo veliko vpliva šola. Opazila sem, da so vprašanci, ki so hodili na gimnazije, od-govarjali zelo obsežno in omenili tudi kak konkreten pojem, kot sta »beg mo-žganov« in »argentinski čudež«. Sploh jih je večina za to problematiko prvič slišala v šolah. Ali pa so imeli sorodni-ke, prijatelje, znance v tujini in z njimi neposreden stik ter tako tudi več infor-macij.Menim, da bi bilo bolje, če bi nam o tem pripovedovali (že) starši, da bi že kot majhni vedeli, kako so šli očetje na-ših dedov, pradedov služit, da so lahko preživeli sebe in družino, ter da je še danes veliko teh, ki so njihovi potomci. Tukaj nimamo prave predstave, koliko Slovencev je v tujini, saj nekateri zmo-tno mislijo, da jih ni veliko; ne zavedajo se, kolikšno število ljudi je to. Morda bi starši že v otroku vzbudili čut za rojake v tujini in bi tako bolj čutili neko pove-zanost z njimi kot pa zdaj. Morda bi se tudi bolj vzbudila narodna zavednost. Najbrž se začneš, ko odraščaš, sam bolj zavedati teh stvari. Zato je pomembno, da nas tega še kdo prej nauči oziroma pokaže pot, po kateri bomo znali sami naprej. Sami jo bomo namreč težko našli ali jo zgrešili in tako morda prezrli zelo dragocen zaklad.

Ema NartnikFoto: arhiv Rafaelove družbe


IZ ŽIVLJENJA CERKVE NA SLOVENSKEM

Z mladimi, za mlade, pri mladih, ob mladihS septembrom so se znova napolnile klopi v učilnicah. Ob začetku novega veroučnega leta je koprski škof Metod Pirih zapisal, da si morajo katehistinje in katehetje prizadevati, da izrazijo in približajo krščansko sporočilo z besedami, ki bodo za mlade sprejemljive in razumljive. Kot poudarja, je problem v govorici, ki bi bila sprejemljiva za sodobnega človeka. Zato je katehetova naloga, da verski pouk podaja tako, da ne ostane samo pri razumu, marveč da pride v srce, iz srca pa v življenje.

Začetek šolskega leta je bil še posebej slovesen v vseh kato-liških gimnazijah in tudi v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Sve-to mašo za slednje je daroval ljubljanski nadškof in metro-polit Alojz Uran. V nagovoru je med drugim mlade povabil k ohranjanju vrednot, ki so vodile naš narod skozi stoletja, k odprtosti za Boga in za življenje in jih opozoril na evharistijo. Z učenci osnovne šole pa se je osebno srečal. Prvošolce je vsakega osebno pozdravil ter jih nato tudi nagovoril.

V Stični se je 19. septembra na 28. srečanju verne mladine zbralo več kot sedem tisoč mladih. Delavnice in srečanja so bila oblikovna ob geslu »Svoje upanje smo naslonili na žive-ga Boga«. Sveto mašo je ob somaševanju okoli 140 duhov-

nikov in šestih škofov ter nuncija daroval ljubljanski nadškof metropolit Alojz Uran. Izpostavil je, da se danes vse preveč opiramo na upanje, ki nam ga prinaša »svet reklame in za-bave, ki skuša ustvariti virtualen svet instant sreče, ki jo do-sežemo s pritiskom na gumb ali daljinca«, je dejal nadškof in na koncu še: »Upam, dragi prijatelji, da se zavedate, čeprav smo mala čreda v današnjem svetu, da imamo neizmerne Božje milosti, ki nam jih podarja za našo pot. In da je biti ob nedeljah pri sveti maši nekaj največjega, nekaj najdragoce-nejšega.«

NA KRATKO

Karitas je pred začetkom šole razdelila za 221 tisoč evrov pomoči v obliki zvezkov, delovnih zvezkov in drugih šolskih potrebščin socialno ogroženim družinam.

12. septembra so se verniki skupaj s škofi, duhovniki in re-dovniki ter redovnicami v šestih krajih zbrali na molitvenih dnevih za duhovne poklice.

Pri sv. Jožefu v Celju se je 16. septembra na 35. redovni-škem dnevu zbralo več kot 300 redovnikov in redovnic. Škof Anton Stres je govoril o evharistiji pod vidikom darovanja.

Župnije Mozelj, Črmošnjice, Osilnica in Boštanj v novo-meški škofiji so praznovale 500-letnice. Škof Andrej Glavan je poudaril, da je župnija osnovna celica skupnosti.

Papeževo okrožnico o družbenih vprašanjih smo 14. sep-tembra dobili tudi v slovenščini. Ima skoraj 90 strani, razde-ljena je na šest poglavij.

Mohorjeva družba je 14. septembra predstavila tri nove knjige. Dve med njimi je napisal kardinal Franc Rode, in si-cer: Vera in kultura v Evropi ter Duhovne vaje za duhovnike.

Tiskovni urad Slovenske škofovske konference od novega direktorja Urada za verske skupnosti Aleša Guliča pričakuje korektne odnose v duhu okrepljenega sodelovanja.

20. septembra smo obhajali nedeljo svetniških kandida-tov ljubljanske metropolije. Tradicionalno srečanje je bilo tokrat v cerkvi Srca Jezusovega na Taboru v Ljubljani.

Pregled dogajanja do 21. septembra je zbral Matjaž Merljak, Radio Ognjišče.

V Stični se je 19. septembra na 28. srečanju verne mladine zbralo več kot sedem tisoč mladih.

Foto

: Gaš

per P

otoč

nik

PISALI STE NAM


Slovensko rudarsko pevsko društvo Jadran na oddihu v Sloveniji

Več kot 50 članov društva Jadran se je leto-šnje poletje odpravilo na desetdnevni oddih v Slovenijo, na katerem smo odkrivali lepote slovenske dežele, zemlje našega porekla. Slovenci po rodu ali po srcu smo bili očarani ob različnosti in sijaju pokrajine ter mest, ki smo jih obiskali.Izredno dobre volje smo se sprehajali po stezah in poteh, ki vodijo čez hribe, doline, livade, polja in gozdove v okolici gostilne (s prenočišči) pri Vidergarju v Kandršah, kjer smo prebivali. Odkrivali smo Ljubljano, prestolnico Slovenije, njene zanimivosti in lepote starega mesta, obiskali Ptuj, eno naj-starejših mest Slovenije, grad ter znamenito vinsko klet, se povzpeli na vrh Velike planine (1666) in na splavu pluli po reki Savi. Ob tem smo tudi prisostvovali krstu novega spla-varja, tako kot se je to dogajalo še v časih, ko so po Savi prevažali les.Podali smo se tudi na Bled in občudovali pravljično lepoto Blejskega jezera, otočka sredi njega, ki je bil obiskovan že v prazgo-

dovini, ter tudi samo mesto Bled ob robu Triglavskega narodnega parka.Seveda nismo pozabili obiskati našega mor-ja. Na ladjo smo se vkrcali v Portorožu, nato zapluli ob obali po Jadranskem morju in si ogledali prelepo pristaniško mesto Piran z morske strani. Na ladji so nam postregli s slovenskimi kulinaričnimi dobrotami, pa tudi petja in dobre volje ni manjkalo. V pre-nočišče smo se vračali šele proti večeru, toda dan še ni bil končan, saj nas je tam pričakalo prijetno presenečenje – tri mladenke v naro-dni noši, hišni ansambel trio Najlepši cvet. Pozabili smo na utrujenost in se zavrteli na plesišču.Na našem kratkem bivanju v domovini nas je obiskal tudi moški lovski pevski zbor iz Medvod, pod vodstvom Janeza Čadeža. Večer je minil v prijateljskem druženju, bil je bogat v izmenjavi in obujanju spominov, pesmi, melodij ter vzdrževanju prijateljskih vezi, ki obstajajo že dve desetletji.Dan pred vrnitvijo v Francijo nas je presenetil

tudi nepričakovan obisk moškega pevskega zbora Un’s Trboul, ki je gostoval pri društvu Jadran v Franciji letošnjega aprila. Člani so nas obiskali pod vodstvom Marjana Kneza, harmonikarja Franca Vrtačnika in v sprem-stvu predsednika Kulturnega društva Svo-boda iz Trbovelj Miha Zupančiča.Ob spremljavi s harmoniko so nam zapeli šopek izjemno lepih slovenskih ljudskih pe-smi ter s pomočjo pevcev iz zbora Jadran in prisotnih članov društva pripomogli do skupnega nepozabnega večera. To so bili trenutki, ki jih vsi prisotni ne bomo pozabili, kot tudi ne zakonca Anka in Martin Okoren (sestra in svak podpredsednika društva Ja-dran), navdušena prijatelja našega društva, ki sta nas presenetila s produktom iz lastne kleti – s kapljico izvrstne kakovosti.Pevci in člani društva Jadran so proti Fran-ciji odpotovali v četrtek, 13. avgusta, s prtljago, polno spominov in obljub, da se vrnejo … čim prej.

Avgust Maruša

Več kot 50 članov društva Jadran se je letošnje poletje odpravilo na desetdnevni oddih v Slovenijo


Še več vaših prispevkov si preberite na spletni strani www.MojaSlovenija.net/Iz zivljenja drustev

PISALI STE NAM

Na tradicionalnem srečanju učencev do-polnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, ki se je zgodilo lani v Prijedorju, so se na predlog Aleša Selana iz Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu uči-telji slovenščine dogovorili, da se bodo na-slednje leto srečali v Tuzli in da bo srečanje

trajalo dva dni, da bi se učenci iz različnih krajev BiH čim dalj družili. Prvo tako sreča-nje je bilo pred 12 leti organizirano v Tuzli. Od takrat so se srečanja vrstila vsako leto v drugem mestu, v katerem otroci hodijo k dopolnilnemu pouku slovenščine.Na teh srečanjih, razen tega, da se druži-

Srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulturejo, učenci z uprizarjanjem iger, petjem in recitacijami zelo slikovito pokažejo, česa vse so se naučili v preteklem letu. Letošnje srečanje v Tuzli je bilo organizirano konec maja. Prvi dan so se udeleženci nastanili v penzionu Rudar, si privoščili krajši počitek in skupno kosilo v Mercatorju. Po kosilu in kratkem nastopu plesne skupine iz Tuzle je sledil popoldanski nastop učencev dopol-nilnega pouka slovenskega jezika in kultu-re s programi, ki so jih za to srečanje pripra-vili v hotelu Tuzla. Prvi so nastopili učenci iz Banje Luke, za njimi so na oder prišli učenci iz Prijedorja, sledili so jim učenci iz Saraje-va, kot zadnji pa so nastopili učenci iz Tu-zle. Ob 19.00 je župan mesta Tuzle Jasmin Imamović odprl razstavo slik likovne sek-cije slovenske skupnosti Tuzla, nato pa je sledila skupna večerja in druženje. Drugega dne so udeleženci srečanja po zajtrku odšli na privlačna slana jezera Pa-nonica. Ob tej priložnosti so obiskali tudi neolitsko naselje in slane slapove. Po kosi-lu so odšli domov. Vreme je bilo zelo lepo, razpoloženje odlično. Udeleženci srečanja so Tuzlo zapustili navdušeni in z besedami: »Vidimo se naslednje leto v Sarajevu.«

Tradicionalno srečanje učencev dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture je letos potekalo v Tuzli. Z namenom, da bi se učenci iz različnih krajev BiH čim dalj družili, je trajalo dva dni.

Slikarska razstava slovenske skupnosti v Tuzli

V okviru slovenske skupnosti v Tuzli že 10 let deluje likovna sekcija. Dvodnevno srečanje učencev dopolnilnega pouka

Letošnja, že 9. razstava slik, je nosila naslov »Tuzla, moje mesto!«.

slovenskega jezika in kulture je bilo lepa priložnost, da se odpre 9. razstava slik pod naslovom »Tuzla, moje mesto!«. Svo-

ja dela je razstavilo devet članov likovne sekcije: Nada Drobnik, Melada Huseina-gić, Borka Jokić, Lana Nikić, Ena Osmano-vić, Amar Selimović, Benjamin Smajlović, Sonja Tešić in Vlatko Zimmer. Ob odprtju, ki je potekalo v avli hotela Tuzla, je župan mesta Jasmin Imamović k besedam hva-le slovenski skupnosti v Tuzli in Sloveniji, ki sta mestu Tuzli veliko pomagali, dodal še, da bi se lahko razstava imenovala tudi »Tuzla, moja ljubezen«.

Branimir Souček

KOLEDAR PRIREDITEV

Prireditve in srečanja v Sloveniji


Ljubljanaod 17. 10. do 23. 10. – 3. slovenski festival flamenka – SIFF. Cankarjev dom, Prešernova 10 24. 10. – 3. mednarodni ljubljanski kajakaški maraton25. 10. – 14. Ljubljanski maraton. Maraton (42.195 m), polmaraton (21.097 m), rekreacijski tek na 7000 m. Mestno središče in okolica od 11. 11. do 22. 11. – LIFFe: 20. ljubljanski mednarodni filmski festival. Cankarjev domod 11. 11. do 14. 11. – 23. Frankfurt po Frankfurtu: prodajna razstava tujih knjižnih novosti. Cankarjev domdo 31. 12. – Slovenski jezik: identiteta in simbol. Kratka zgodovina Sloven-cev. Stalna razstava. Narodni muzej Slovenije, Prešernova 20Kranjska Gora17. 10. – Veselo v Kranjsko Goro: srečanje narodnozabavnih ansamblovod 28. 10. do 31. 10. – Lavtižarjevi dneviDolenjske Topliceod 17. 10. do 18. 10. – Praznik topliškega jabolka 2009Mariborod 16. 10. do 28. 10 – Borštnikovo srečanje: slovenski gledališki festival11. 11. – 25. martinovanje v Mariboruod 13. 11. do 15. 11. – IZZVEN: jazz festival Maribor 2009. Narodni dom Maribor Bohor (Senovo)18. 10. – Kostanjeva nedelja na Bohorju. Planinska koča na Bohorju Podčetrtek25. 10. – Bučarjada. Razstava buč in jedi, delavnice za otroke, živa glasbaRašica (Velike Lašče) 31. 10. – Dan reformacije na Trubarjevi domačijiBleddo 12. 11. – Salvador Dalí: Biblia Sacra in Božanska komedija – grafike: razstava

Prireditve izven Slovenije

ZDA

Slovenski katoliški center/Slovenian Catholic Center v Lemontu, ILhttp://www.slovenian-center.org

ClevelandSlovenian.com23. 10. – West Park Slovenian Home Dance24. 10. ob 19.00 – Koncert: Fantje na vasi24. 10. – Martinovanje. Štajersko-prekmurski klub25. 10. ob 9.00 – SNPJ Pancake & Sausage Breakfast25. 10. – Collinwood Slovenian Home Clam Bake30. 10. – West Park Slovenian Home Dance1. 11. ob 15.00 – Koncert: Fantje na vasi. Breen Center for the Performing Arts Saint Ignatius High School West 30th and Lorain Ave.1. 11. ob 15.00 – Slovenian Hall San Francisco SloWind Concert. 2101 Mari-posa St. San Francisco, Kalifornija6. 11. – West Park Slovenian Home Dance7. 11. – Martinovanje. Slovenian Hall San Francisco. 2101 Mariposa St. San Francisco, Kalifornija7. 11. – Slovenska pristava. Fund raising dinner for the new swimming pool7. 11. in 8. 11. – KSKJ MIDWEST Regional Bowling Tournament. Waukeegan IL8. 11. – SNPJ Original Masquerade Ball. SNPJ Farm 10946 Heath Road Kir-tland, OH 44094http://www.ClevelandSlovenian.com

Slovenian American Club – Slovenska palma (Miami, Florida)http://www.slovenskapalma.org

Slovenian Cultural Centre17. 10. – KSKJ Family Fest at the Center15. 11. – SCC Anniversary Celebration

Cerkev sv. Cirila, New York62 St. Mark’s PlaceMaša v nedeljo ob 10.30Prosvetna/kulturna ura/kosilo: vsako tretjo nedeljo od septembra do maja

SlovenSki Group, New [email protected]; 718 424 271129., 30. in 31. 1. 2010 – Tradicionalno letno zborovanje Slovencev iz ZDA in Kanade; Windham Mountain, NY (tekme v veleslalomu, večerja, nagrade, ples, družabno srečanje)od 13. 2. do 21. 2. 2010 – SlovenSki izlet v Bormio, Italijaod 5. 4. do 11. 4. 2010 – SlovenSki teden v Banffu

Slovenia4You Foundation, NYhttp://www.slo4you.com

KANADA

Kanadsko-slovensko kulturno društvo, WinnipegSlovenski radijski program vsako nedeljo od 17.15 do 18.00; CKJS 810 AMhttp://www.canadianslovenian.mb.ca

Radio Glas kanadskih Slovencev: vsako nedeljo med 17.00 in 18.00http://www.theslovenian.com/radio

AVSTRALIJA

Slovensko društvo Adelaide21. 10 in 18. 11. – Dan sončnic

8. 11. – Balinanje29. 11. – MiklavževanjePevski zbor Adelaide: vaje vsako drugo nedeljo od 16.00 do 17.00Kuhinja je odprta vsako nedeljo od 18.00.Radio 5EBI FM, Adelaide: sreda od 19.00 do 19.30 in nedelja od 14.00 do 14.30. Časopis Slovenia South Australia izhaja vsak tretji mesec.

Slovenski klub Jadran, Melbourne18. 10. – Obletnica kluba

Panthers – Triglav, St John’s Park Sydney Tai či proti artritisu vsak ponedeljek ob 10.00. Vsako sredo ob 12.30 balinanje; vabljeni tudi začetniki.

Flavours Restaurant kluba Panthers Triglav daje vsem članom 20 odstotkov popusta pri »Blackboard Specials« vse delovne dni v tednu od ponedeljka do petka med 17.00 in 18.30. Izkoristite priložnost za okusno večerjo po zelo zmernih cenah.

Bocce centre »Planinka«, Logan City Inc. 146 Beenleigh Redland BayPrvo in tretjo nedeljo v mesecu vljudno vabijo vse člane in prijatelje, da se udeležijo njihovih piknikov v čim večjem številu in tako omogočijo nadaljnji obstoj slovenskega kluba v Queenslandu.

C31-Community Television Melbourne, Viktorija: vsako sredo ob 13.00 – Slovenia on TV MelbourneOrganizacija: Slovenian Media House Sydney (program sponzorirajo: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Potovalna agencija Beyond Slovenia in Veleposlaništvo RS v Canberri)

Državni radio SBS (Special Broadcasting Service) v Avstraliji:slovenske oddaje vsako nedeljo in torek od 8.00 do 9.00

Radio 5EBI FM, Adelaide, Južna Avstralija: oddaja v slovenskem jeziku ob sredah od 19.00 do 19.30 in nedeljah od 14.00 do 14.30

Radio 4 EB Queensland: oddaja v slovenskem jeziku vsako soboto od 18.00 do 19.00 http://www.4eb.org.au

ARGENTINA

Okence v Slovenijo – slovenska radijska oddaja: www.okenceslo.com.ar

Slovensko podporno društvo Cordobeod 8. 10. do 15. 10. ob 20.00 – Odprtje razstave Prva kulturna razstava slovenskih izseljencev v Cordobi. Razstava bo v prostorih Slovenskega pod-pornega društva Cordobe, Ulica Mariano Castex 267.Pisarna je odprta vsako sredo od 16.00 do 18.00.Sestanek dvakrat mesečno od 20.00 do 22.00.Srečanje vsako sredo ob 20.30.

Slovensko prekmursko društvo Cerrito 938 Bernal Oeste, Buenos AiresTečaj slovenskega jezika vsako soboto od 16.00 do 18.00, vodi Analija Ču-ček.Radijska oddaja »Eslovenos del este y...algo más« (Slovenci z vzhoda in … še kaj več) vsako soboto od 14.00 do 15.00 na Radiu AM Digital 860 in na internetu: http://www.digital860.com.ar.

Zveza slovenskih mater in žena – Asociación Benéfica Eslovena de Ma-dres; http://www.slo.org.ar/zveza.html

Hladnikov dom – Društvo Slovenska vas – Sociedad Villa Eslovenahttp://www.dsvas.com.arPrekmurski arhiv v Argentini; http://www.slovencizvzhoda.comSlomškov dom; http://www.slomskovdom.orgZedinjena Slovenija; http://www.slo.org.ar

ŠVEDSKA

Kulturno društvo Slovenija, Olofström29. 11. – Slovenska sv. maša v Olofströmu in Nybru5. 12. – Praznovanje sv. Miklavža v društvenih prostorihLikovna sekcija: krožek likovne sekcije tri nedelje v mesecu od avgusta do decembra od 16.00 do 19.30Slovenska šola: vsako drugo nedeljo od 14.30 do 16.15Društveni prostori so odprti takrat, ko ima likovna sekcija krožek, to je trikrat mesečno ob nedeljah od 15.00 naprej. Društvo Švedsko-slovenskega prijateljstva na Švedskem, Stockholm27. 10. ob 18.00 – Predavanje: Pot Slovenije v Evropsko skupnost leta 2004. Predavala bo Kerstin Cardelus, prevajalka EU v Bruslju med letoma 1996 in 2008 ter študentka slovenščine v Ljubljani. Mednarodna knjižnica, Odenga-tan 59, 3. nadstropje

Slovenska zveza na Švedskem21. 11. – Jesenska konferenca Slovenske zveze in 35. obletnica SKD Planika v Malmöjuhttp://www.slovenien.nu/slovenskariksforbundet.htmhttp://www.slovenci.si

FRANCIJA

A.T.S.O. Aumetz – Association des Travailleurs Slovenes d’Originehttp://www.kridel.net/ATSO/index.htmlSlovensko rudarsko društvo Jadran iz Freyming-Merlebacha

17. 10. – Družinski večer v dvorani Puits Vouters8. 11. – Izlet z avtobusom na prašičje dobrote v LaHoube, Alzacija, vpis: Franci Pouh, tel.: 038704419215. 11. – Kosilo za naše starejše člane v dvorani Espace Wieselstein. Vabljeni člani in članice nad 70 let, vpis pri pomožnih blagajnikihRedne pevske vaje moškega pevskega zbora so dvakrat mesečno ob sredah ob 20.00. Redne pevske vaje mešanega pevskega zbora so ob petkih ob 20.00. Redni sestanek odbora društva Jadran je predzadnji četrtek v mesecu ob 19.30 (društveni prostori se vedno odprejo pol ure prej).

Društvo Slovencev v Parizu in Slovenska katoliška misija (Chatillon)6. 11. ob 19.00 – Nastop zbora Jadran iz Lorene v okviru festivala »Glasbe sveta« na občini 8. okraja v Parizu s predstavitvijo slovenske pesmi in kuli-narike7. 11. ob 11.00 – Celodnevno srečanje s kosilom v Chatillonu. Sveta maša ob 11.00, koncert pevskega zbora Jadranhttp://www.drustvo-slovencev-v-parizu.com

Slovensko društvo Planika – Association Planikahttp://assoplanika.servhome.org

NIZOZEMSKA

Slovensko pevsko društvo Zvon; http://www.zvon.nl

POLJSKA

Društvo Triglav – Rysy; http://www.triglav-rysy.free.ngo.pl

SLOVENSKA DRUŠTVA V ŠVICI, LIECHTENSTEINU IN NA PREDARLSKEM

Slovensko planinsko društvo Triglav, Švica28. 11. ob 19.00 - Planinski ples v Üdiker Huus (Uitikon), ansambel iz Slove-nije; http://www.triglav.ch

Slovenska misija v Švici in LiechtensteinuZürich – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu in ob večjih praznikih ob 17.00, poleti ob 19.00. Ob četrtkih so svete maše v prostorih Slovenske misije.Amriswil – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo ob 10.00.Rüti/Tann – svete maše so vsako drugo soboto v mesecu ob 18.00.Birr – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9.15.Winterthur – svete maše so vsako četrto soboto v mesecu ob 17.00.Solothurn – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.00.Bremgarten/Bern – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 17.00.Basel – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu ob 18.30.Olten – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 17.30.Hünenberg – svete maše so vsak drugi petek v mesecu ob 19.30.St. Gallen – svete maše so vsako prvo soboto v parnih mesecih ob 17.15.Ženeva – svete maše so vsak prvi petek v mesecu ob 19.30.Lugano – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu ob 10.30.http://www.slomisija.ch

SD Planika17. 10. ob 17.00 – Pohod v neznano. Deutweg, Winterthur

Folklorna skupina Lipa17. 10. – Pomurski večer. Götzis (A), Pfarrsaal

Združenje ženevskih Slovencev; http://www.slovenci.org

AVSTRIJA

Krščanska kulturna zveza Celovec; http://www.kkz.at

Pavlova hiša – Pavelhausod 3. 10. do 28. 11. – Razstava & performans: Unbedingt – Brezpogojno – Unconditional. Natalija Ribovic (SRB/D/JP) & Toru Fujita (JP)16. 11. ob 19.30 – Trenutki: pesmi Venčeslava Špragerja v slovenščini in nem-ščini. Sodelovanje s Pavlovo hišo in KSŠŠG. Werkraumstudio, Glacisstraße 61a, 8010 Gradec; http://www.pavelhaus.at

Klub slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK)http://www.ksssk.at

Radio DvaRadio Dva/Agora je nov medij, ki ga za slovensko narodno skupnost skupaj oblikujejo avstrijska radiotelevizija ORF, Radio Dva in Radio Agora vsak dan od 6.00 do 18.00.ORF pripravlja dnevno med 6.00 in 10.00, 12.00 in 13.00 ter 15.00 in 18.00 informacijski in zabavni spored v slovenščini. Med 10.00 in 12.00 oblikuje spored Radio Dva, med 13.00 in 15.00 pa je zanj odgovoren Radio Agora.Frekvence: 105,5 MHz (Dobrač); 106,8 MHz (Golica); 100,9 MHz (Železna Ka-pla); 100,0 MHz (Železna Kapla); 98,8 MHz (Vetrinj); 100,6 MHz (Mostič); 106,6 MHz (Sele); 107,5 MHz (Slovenji Plajberk) in po internetu v živo: http://www.radio-dva.at

Slovenska športna zveza na avstrijskem Koroškem (SŠZ)http://www.ssz.at

Slovensko šolsko društvo v Celovcuhttp://www.mladinskidom.at

Strojni krožek Podjuna; http://www.maschinenring.at

NEMČIJA

Bavarsko-slovensko društvo; http://www.bayern-slowenien.de

Slovenska katoliška misija MannheimMannheim – svete maše so vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu v Maria Frieden ob 10.30.

Internetne strani avstralskih Slovencevhttp://www.glasslovenije.com.au; http://www.slovenianbusiness.com.auhttp://www.thezaurus.com

KOLEDAR PRIREDITEV

Zgodilo se je tega meseca


1. oktobra 1942 v Ljubljani umre Hinko Smrekar, slovenski slikar, risar, grafik in ilustrator. Po njem se imenuje Osnovna šola Hinka Smrekarja v Šiški, kjer je stanoval do svoje smrti, ko so ga kot sodelavca Osvobodilne fronte ustrelili italijanski fašisti.

5. oktobra 1954 s podpisom Londonskega memoranduma razdelijo Svobodno tržaško ozemlje (STO) med Jugoslavijo in Italijo. STO je bila mestna nevtralna država, ki je med letoma 1947 in 1954 obstajala ob se-verovzhodni obali Jadranskega morja. Poleg Trsta, ki je bil sedež države, je obsegala obalni pas med kraško planoto in morjem, prek katerega je mejila na Italijo, Slovensko primorje ter del Istre severno od reke Mirne.

6. oktobra 1918 umre Stanislav Škrabec, slovenski jezikoslovec. Škra-bec velja za največjega slovenskega jezikoslovca 19. stoletja. Močno je vplival na razvoj slovenskega jezika, tudi z jezikoslovnimi razpravami, ki jih je pisal na platnice revije Cvetje z vrtov svetega Frančiška, ki jo je urejal od ustanovitve leta 1880 pa skoraj do smrti.

7. oktobra 2000 Davo Karničar kot prvi smuča z Mount Everesta.

10. oktobra 1920 na koroškem plebiscitu 60 odstotkov volivcev gla-suje za priključitev Koroške Avstriji. Glasovi za Jugoslavijo so prihajali večinoma z južnega brega Drave, a so bili precej razpršeni. Podrob-

nejša analiza rezultatov pokaže, da je precejšen del narodno zavednih Slovencev glasoval za Avstrijo. Plebiscit je določil državno mejo med leta 1918 ustanovljeno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev (kasne-je Jugoslavijo) in Avstrijo po prvi svetovni vojni.

24. oktobra 1917 se zgodi čudež pri Kobaridu, avstro-ogrski in nemški preboj italijanskih linij na soški fronti pomeni preobrat v 12. soški bitki. Spopad je dobil ime čudež pri Kobaridu, ker niti Avstrijci niti Nemci, ki so napad načrtovali, niso pričakovali, da bo napad tako zelo uspešen.

Heidelberg – svete maše so vsako prvo nedeljo v mesecu v Augenklinik-Kapelle ob 16.00.Herbolzheim pri Freiburgu – svete maše so vsako drugo nedeljo v mesecu v Maria Sand ob 10.30.Vöhrenbach v Schwarzwaldu – svete maše so vsako drugo nedeljo v me-secu v farni cerkvi ob 15.00.Buchen v Odenwaldu – svete maše so vsako tretjo soboto v mesecu pod farno cerkvijo (Unterkirche) ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poletni čas).Rauental (Rastatt) – svete maše so vsako tretjo nedeljo v mesecu v farni cerkvi ob 16.00 (pozimi) ali 17.00 (poleti).Lebach v Saarlandu – svete maše so vsako četrto nedeljo v mesecu v St. Michaelu ob 16.00. http://www.skm-mannheim.de

Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. Slovensko kulturno društvo LIPA München e.V. ima nov naslov: SKD Lipa München e.V., Postfach (poštni predal) 10 13 32, 80087 München, Nemčija

Slovansko kulturno in športno društvo Maribor e.V. iz Hildna7. 11. ob 19.00 – Martinovanje. Za ples in zabavo bo poskrbel ansam-bel Slovenski zvoki iz Slovenije. Bürgerhaus Gruiten Düsselberger, Str. 40, 42781 Haan-Gruiten

SKUD Triglav e.V. Reutlingenhttp://www.skudtriglav-reutlingen.de

SKUD Triglav, Stuttgarthttp://www.triglav-stuttgart.de

Kulturno društvo, Stuttgarthttp://www.kd-slovenija.de

ITALIJA

Zveza slovenske katoliške prosvete od 12. 10. do 20. 10. – 14. Primorski kulturni dnevi na Koroškem. V pro-gramu so predvidene razstave, lutkovne in gledališke predstave, srečanje glasbenih šol.21. 11. in 22. 11. – 51. revija pevskih zborov Cecilijanka 2009. Predsta-vili se bodo zbori iz zamejstva, Slovenije in Koroške. Letos bo posvečena 50-letnici ustanovitve Zveze slovenske katoliške prosvete. Kulturni center Lojze Bratužhttp://www.zskp.org

Amatersko športno društvo Sokol iz Nabrežine pri TrstuTečaj minimotorike (za letnike od 2004 do 2006) vsako sredo od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadniciTečaj motorike (za letnike od 2001 do 2003) vsak ponedeljek od 16.30 do 17.30 ter vsako sredo od 17.15 do 18.15 v nabrežinski občinski telovadniciTreningi minivolleyja (za letnike od 1999 do 2001) vsak ponedeljek v telo-vadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, od 16.30 do 17.30 ter ob petkih od 16.15 do 17.15 v nabrežinski občinski telovadniciTreningi košarke za začetnike (za letnike od 1998 do 2000) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 ter vsako sredo od 18.15 do 19.30 v nabrežinski občinski telovadniciTreningi moške košarke – skupina pod 14 let (za letnike 1996 ter 1997) vsak ponedeljek od 15.00 do 16.30, vsako sredo od 19.30 do 21.00 ter vsak petek od 19.00 do 20.30 v nabrežinski občinski telovadniciTreningi ženske odbojke – skupina pod 14 let (za letnike od 1996 do 1998) vsak ponedeljek od 19.00 do 20.30 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsako sredo od 17.30 do 19.00 v telovadnici srednje šole v naselju San Mauro, Sesljan, ter vsak petek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadniciTreningi ženske odbojke – skupina pod 16 let (za letnike 1994 ter 1995) vsak ponedeljek od 17.30 do 19.00 v Občinski telovadnici v Nabrežini, vsak torek od 18.00 do 20.00 v telovadnici srednje šole na Proseku ter vsak pe-tek od 17.15 do 19.00 v nabrežinski občinski telovadnici

Kulturno društvo Ivan Trinko – Circolo di cultura Ivan Trinkohttp://www.kries.it

Slovensko planinsko društvo GoricaDruštvo že več kot 30 let prireja rekreacijsko telovadbo za odrasle. Vad-bo vodi Dušan Carli v telovadnici Kulturnega doma Gorica, Ulica Italico Brass 20. Info: Aldo, tel.: 338 7995474http://www.spdg.eu

AŠD SK Brdinaod 5. 11. do 8. 11. – Sejem rabljene smučarske opreme. Dom Brdina, Proseška ul. 109 na Opčinah pri Trstu

Študijski center Melanie Klein, TrstVsak ponedeljek začetni (od 18.00 do 19.30) in nadaljevalni tečaj sloven-ščine (od 19.30 do 21.00).http://www.melanieklein.org

Radijski oder v sodelovanju s Slovensko prosveto15. 10. ob 16.00 in 17.30 – Gostuje Mini teater Ljubljana z gledališko pred-stavo Palčica. V okviru Gledališkega vrtiljaka. Ul. Brandesia, sv. Ivan, Trst

SKD Barkovlje17. 10. – Glasbena delavnica: vodi Aleksandra Pertot. Začetek delavnic: 7. oktober 2009. Ob sredah od 15.30 do 16.30 za 4. in 5. razred OŠ; ob petkih od 14.00 do 15.00 za 1., 2., 3. razred OŠ.17. 10. – Pohod po domačih klancih, vodi prof. Marinka Pertot

Društvo slovenskih izobražencevRedna srečanja društva so vsak ponedeljek ob 20.30. Ulica Donizetti 3, Trst.

Sklad Mitja Čuk, OpčineBambičeva galerija prireja gostovanja razstave Petra Cvelbarja: »Brezmejni študijski dnevi – tri desetletja izrazov Drage«:– v Galeriji Družine v Ljubljani, od 5. 10. do 17. 10. 2009,– v MC Podlaga v Sežani, od 23. 10. do 7. 11. 2009,– v Srenjski hiši v Mačkovljah pri Trstu, od 13. 11. do 22. 11. 2009,– v DSI v Trstu, od 30. 11. do 14. 12. 2009,– v Srenjski hiši na Repentabru, od 18. 12. do 27. 12. 200931. 10. ob 20.30 – Hommage Evi Ronay, posthumna razstava aktov trža-ške umetnice madžarskega rodu (1919–2004)6. 11. ob 18.00 – Slovesno odprtje dokumentarne razstave »Pomagajmo otrokom!« ob 30-letnici Sklada Mitja Čuk v dvorani Banke ZKB na Opčinah, ul. Ricreatorio 2Z oktobrom začetek jezikovnih tečajev:Moja slovenščina: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle, za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna.English for everyone: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Please, play with me: z igro do znanja angleščine, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtciEspañol para extranjeros: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite.Nemščina za vsakogar. V sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Rekreativni tečaji: Tai či čuan, starodavna in cenjena veščina, vaje za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter po-mirjujoče počutjehttp://www.skladmitjacuk.org

KD Slomškov dom Bazovica http://www.bazovica.com

Društvo Marij Kogoj http://www.drustvomarijkogoj.org MOSP-SKK http://www.mosp-skk.blogspot.com Slovensko prosvetno društvo Mačkoljehttp://www.mackolje.org MePZ Jacobus Gallus http://www.jacobusgallus.com

MADŽARSKA

Zveza Slovencev na Madžarskem in soorganizatorji8. 11. – Srečanje slovenskih gledališčnikov v gledališču v Monoštru

SRBIJA

Društvo Slovencev v Beogradu, Društvo SavaRedne vaje pevskega zbora so ob torkih in petkih od 18.00 do 20.00 v prostorih društva.Srečanja članov in klubske aktivnosti so vsako sredo od 18.00 do 20.00 v prostorih društva, ul. Višegradska 23, Beograd.http://www.drustvosava.org

Društvo Slovencev Kredarica, Novi Sad17. 10. ob 20.00 – Koncert Goriškega okteta Vrtnica, Nova Gorica, v novo-sadski sinagogi, Jevrejska 11Prostori društva, knjižnica in tajništvo so odprti vsak ponedeljek in sredo od 15.30 do 17.30 ali pa večkrat po dogovoru.Dopolnilni pouk slovenščine za odrasle je vsak torek od 17.00 do 21.30 (tri skupine) in za otroke vsako nedeljo od 15.00 do 17.00 (dve skupini) v prostorih društva.

Redne vaje zbora so ob torkih in sredah od 18.00 do 20.00 v prostorih Ži-dovske občine, Jevrejska 11.Redne vaje igralnega ansambla so ob torkih od 18.00 do 20.00 v Visoki šoli strokovnih študijev za izobraževanje vzgojiteljev, Petra Drapšina 8.Konzularni dan poteka vsako prvo sredo v mesecu v prostorih društva (čla-ni lahko opravljajo svoje administrativne zadeve: vloge za državljanstvo, vize, potne liste in podobno).Informativna oddaja o dejavnostih društva poteka zadnji teden v mesecu na novosadski TV, Kanal 9.http://www.kredarica.org.rs

Društvo Slovencev Kulahttp://www.drustvokula.org.rs

Društvo Slovencev Planika, Zrenjaninhttp://www.planikazr.com

Slovenska kulturna skupnost France Prešeren, Nišwww.sksfrancepresernnis.org.yu

HRVAŠKA

Slovenski dom KPD Bazovica, RekaRedne dramske vaje so ob torkih in četrtkih od 18.00 do 20.00 ali po do-govoru.Vaje Mešanega pevskega zbora so ob ponedeljkih od 18.00 do 21.00.Plesna skupina se srečuje vsak torek in četrtek od 19.00 do 21.00 ali pa po dogovoru.Folklorna skupina se srečuje ob sredah od 19.00 do 20.30.Srečanje planinske skupine vsak torek od 20.00 do 22.00.Dopolnilni pouk slovenščine poteka vsak torek od 18.00 do 21.00.Svet slovenske narodne manjšine Reke ob sredah od 10.00 do 12.00.Svet slovenske narodne manjšine PGŽ ob sredah od 10.00 do 12.00.Mladinska skupina se srečuje vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 16.00.

Slovensko kulturno društvo Stanko Vraz16. 10. – Dnevi slovenske kulture v Osijeku16. 10. ob 18.00 – Otroško gledališče: Romeo in Julija. Predstava dramske skupine SKD Bazovica, Reka. Dopolnilni pouk slovenščine v Osijeku vsak četrtek od 17.00 do 19.00. Filo-zofska fakulteta, L. Jagera 6Srečanja so ob torkih in četrtkih od 17.00 do 19.00.http://skdstankovraz.blog.hr

Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom, Zagrebhttp://www.slovenci.hr

BOSNA IN HERCEGOVINA

Slovensko kulturno društvo Cankar, SarajevoDruštvo je odprto vsak dan od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. V knjižnici in čitalnici si lahko izposojate knjige in berete časopise.Dopolnilni pouk poteka v prostorih društva vsako soboto od 9.00 do 13.00.Tečaj slovenskega jezika je vsak četrtek od 17.15 do 20.15.Vaje zbora Camerata Slovenica so vsak ponedeljek in sredo od 18.00 do 19.45.; http://www.skdcankar.ba

Društvo Slovencev Lipa PrijedorV septembru se pričenja peto leto dopolnilnega pouka slovenskega jezika, ki poteka vsako nedeljo med šolskim letom.Radijska oddaja »Slovenija u nas« je že četrto leto vsakih petnajst dni na sporedu na Free Radiu Prijedor. Oddaja traja 30 minut.http://www.slovenci-prijedor.com

Društvo Slovencev Republike srbske TRIGLAV, Banja Lukahttp://www.udruzenjetriglav.com

MAKEDONIJA

Slovensko združenje France Prešeren Skopje24. 10. – Gostovanje pevskega zbora v Novem Sadu. Skupni celovečerni koncert s Slovenskim društvom Kredarica iz Novega Sada. Srečanja so vsak prvi ponedeljek v mesecu, po potrebi pa tudi večkrat.V septembru se je pričel dopolnilni pouk slovenščine.http://www.francepreseren.org.mk

Slovensko društvo TRIGLAV Bitolahttp://www.triglavbitola.mk


Hči v naročju matere

(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE Pripravila: Tatjana Vučajnk

Ilust

raci

ja: C

imer

man

• Izrežite, sestavite in se igrajte. Dopolnite povedi.

MATI

Sosedu je

dal …

… je

otrokova največja

dobrotn

ica.

Moja … se

imenuje

______

Imela je sam

o še …

Z … sva šli nekoč

k jezeru.

… m

e bo peljala v šo

lo.Tudi ona je Evina …

Poročil se je s šefovo …

Navodilo za igro.Otrok pove številko od ena do deset. Tisti otrok, ki ima v rokah origami, ga tolikokrat odpre in zapre. Nato si isti otrok izbere eno izmed zapisanih besed. Tisti, ki ima v rokah origami, ga odpre in pogleda, kaj je zapisano pod to besedo. Otrok smiselno dopolni poved.

MATER

S HČERJO

Z MATERJO

HČI

MAMI

MAMA

MATI

HČER


(NA)UČIMO SE SLOVENŠČINE

Zagotovo je hči, ker se vprašaš, kdo ali kaj ji je.

Na spletni strani http://besana.amebis.si/pregibanje/ lahko preverite, če ste besedo ustrezno sklanjali, stopnjevali oziroma spregali.

Nikoli ne vem, ali je moja prijateljica svoji materi hči ali hčer.

Koga ponavadi vprašaš za nasvet, mati ali mater?

Za nasvet vprašaš mater, saj se vprašaš, koga ali kaj vprašam.

S kom se pa pogovarjam?

Z materjo in s hčerjo.

• Preberite.

Za bralno značko berete tudi slovenski otroci zunaj Slovenije, pri tem vas spodbujajo (stari) starši, učitelji dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture, člani slovenskih društev … Naj vam predstavimo nekatere poudarke v šolskem letu 2009/2010!


Pripravila: Manca Perko in Jože ZupanS KNJIGO V SVET

50. sezona bralne značke

Tudi letošnji 17. september, dan zlatih knjig, je bil dan za vseslovenski bralni maraton – vrsto prireditev »branju v čast«. Na republiški ravni smo bralno sezono začeli ob knjigi Noordung.doc. Srečanje in pogovor s slovenskim ve-soljskim strokovnjakom in sopiscem knjige dr. Markom Bavdažem je bil v Mestni knjižnici Ljubljana, Knjižnici Oto-na Župančiča.16. oktobra bo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani letošnji osrednji simpozij, ki ga pripravljamo skupaj z revijo Otrok in knji-ga in nosi naslov »Kako naj mentor razvi-ja bralno zmožnost posameznika?«. Pri izboru knjig za branje si lahko po-magate s priporočilnimi seznami – ano-tiranimi izbori mladinskih knjig, ki jih pripravlja Pionirska knjižnica – Center za mladinsko književnost in knjižničar-stvo, Mestna knjižnica Ljubljana. Najno-vejši Pogled na drugo stran, ki zajema založniško leto 2008, je pravkar izšel. Tudi zadnji seznam bo dostopen v ele-ktronski obliki na spletnih straneh MKL oziroma preko spletne strani www.bral-naznacka.si (kaj brati – izbor mladinskih

del). Na tem mestu lahko najdete sezna-me za založniška leta vse do 1999. Spletna stran Bralne značke www.bralnaznacka.si bo spet zaživela, na njej bodo tudi vse pomembne informacije, ki se včasih izgubijo na poti do mentorjev. Na njej lahko najdete besedilo zgibanke Otrok, branje, odrasli; če bi ga potrebova-li (za učitelje, starše, otroke …), ga lahko natisnete v želeni količini izvodov. Zado-voljni smo, da vam je všeč in da se vam zdi uporabno naše spletno glasilo Ostržek. Njegov poštni predal je: [email protected] sponzorskem programu »Zlata bral-ka, zlati bralec« pri Bralni znački vseskozi sprejemamo tudi knjižne donacije. Obi-čajno so te namenjene posebnim skupi-nam bralcev, pogosto Slovencem, ki ži-

vijo zunaj Slovenije. – Slovenia’s Best for Young Readers, donacija: Gospodarska zbornica Slovenije. Katalog slovenskih mladinskih pisateljev in ilustratorjev (s kratkimi bio- in bibliografskimi zapisi, seznami nagrad in kontaktnimi podat-ki), ki jih je Slovenija leta 2008 pred-stavila na knjižnem sejmu v Bologni. Publikacija je namenjena predstavitvi avtorjev v tujini, zato je izšla (je dosto-pna) samo v angleščini!

Naši podatki: Društvo Bralna značkaSlovenije – ZPMS, Miklošičeva 16, 1000Ljubljana, Slovenija; tel.: 00386 (0)1/430 05 57, 01/430 05 58; faks: 00386 (0)1/239 67 22; e-naslov: info@ bralnaznacka.si; domača stran Bralne značke: www bral-naznacka.si (glej še:www.zpms.si)

Nagradno vprašanjeKatera dela umetnikov letošnje sezone poznaš? (Lahko je samo en naslov.)

Odgovor do konca novembra pošlji na naslov: Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana Črnuče, Slovenija.

Pomagaj čebelici Eli najti pravo pot do njenega čebelnjaka.

Pospremi čebelico do cvetlic, da bo nabrala cvetni prah.

Morda bo čebelica Eli obiskala tudi polžka?

Ali pa se bo k njem

u odpravil deževnik?Izm

isli si še kakšno popotovanje po labirintu!


Umetniki sezone Naj vas tudi letos spomnimo na okro-gle obletnice avtorjev, pomembnih za slovensko in/ali slovensko mladinsko književnost. Tokrat je sedem ustvar-jalcev, za katere vam priporočamo, da njihova dela pobližje spoznate.Prof. Stanko Kotnik in pisatelj Leopold Suhodolčan (10. avgust 1928–8. febru-ar 1980 (30. obletnica smrti)), ravnatelj šole na Prevaljah ter vsestranski kultur-nik (tudi slikar!), sta osnovala bralno značko, bralno gibanje, kakršnega ima-mo samo v Sloveniji. Suhodolčanova dela za mlade bralce so še vedno živa: Deček na črnem konju, Skriti dnevnik, Mornar na kolesu, Rdeči lev, Rumena podmornica, Naočnik in Očalnik – to je le nekaj del, ki so navdušila generacije mladih bralcev. Prva – Prežihova bralna značka – je bila podeljena maja 1961 na Koroškem. V preteklih počitnicah smo se spominja-li, da je minilo že šestdeset let, odkar so izšle Solzice, v februarju pa bo mi-nilo že šestdeset let, odkar je Prežihov Voranc (10. avgust 1893–18. februar 1950 (60. obletnica smrti)) sklenil svo-jo življenjsko pot. Solzice so nastale ob koncu pisateljevega ustvarjanja – in čeprav je za mlade ustvaril eno samo delo, je nastala umetnina, ki ji še danes upravičeno rečemo: biser mladinske književnosti. Tenkočuten lirik Dane Zajc (26. oktober 1929–20. oktober 2005 (80-letnica roj-stva)) je marsikatero delo namenil tudi mlademu rodu. Brž ko slišimo njego-vo ime, se spomnimo enkratne pesmi Vrata. A še marsikatero delo je vredno branja: Bela mačica, Abecedarija, Na papirnatih letalih, Hiša, Modrost kralja Salomona …, in kar ne moreš odložiti njegovega izbora Ta roža je zate. Tudi zate, če boš to delo prebral! Vsestranski umetnik Feri Lainšček (5. oktober 1959 (50-letnica rojstva)) sodi tudi med mladinske pisatelje. Naj ome-nimo le nekaj del: Cicibanija, Ajša Najša – ki je še posebej priljubljena – Škrat Sa-njavec, Cufek v živalskem vrtu, Čiren čaj in juha kokos pokos kvak kvak, Znalček na cesti, za svoje delo Mislice pa je pisa-telj dobil nagrado večernica.

Več del za mlade je ustvaril tudi pisatelj Tone Partljič (5. avgust 1940 (70-letnica rojstva)), pred leti tudi predsednik bral-ne značke: Hotel sem prijeti sonce, s ka-terim se je zapisal med klasike slovenske mladinske književnosti, Slišal sem, kako trava raste, Maša in Tjaša … Upamo, da bo za mlade še pisal …Saša Vegri (12. december 1934 (75-le-tnica rojstva)) se je zapisala v zgodovino bralne značke kot prva, ki je naredila priporočilni seznam mladinskih knjig za mlade bralce. Otroška poezija Saše Ve-gri je vseskozi prežeta z nenavadno ra-doživostjo in neposrednostjo v čudenju nad življenjem. Domiselni so že naslovi: Mama pravi, da v očkovi glavi, To niso pesmi za otroke ali Kako se dela otroke, Kaj se zgodi, če kdo ne spi. Ste že pre-brali njeno slikanico Jure Kvak Kvak? Ker je ilustracija enakovredna besedilu, je med umetniki sezone tudi akadem-

ska slikarka Mojca Cerjak (18. novem-ber 1959 (50-letnica rojstva)). V pra-vljično lepoto je odela več kot petdeset slikanic, med njimi tudi Zvezdico Za-spanko Franeta Milčinskega, Popravljal-nico igrač Bine Štampe Žmavc, Dečka in sonce Srečka Kosovela, nekajkrat dela Janeza Bitenca ...

Ilust

riral

Pet

er Š

kerl,

v: T

ilka

Jam

nik:

Ost

ržek

ber

e za

bra

lno

znač

ko. D

ZS, 2

006.

KNJIŽNA POLICA


Sredi letošnjega leta je pri založbi Kmečki glas izšlo še eno v vrsti številnih del, katerih osnovni namen in poslanstvo je vzbuditi pozor-nost oziroma opozoriti tuje in domače turiste na lepote Slovenije ter njene posebnosti.

Marjan Bradeško

Privlačna Slovenija (Slovenia Attracts)

Vsak od teh avtorjev, to velja tudi za Marjana Bradeška, avtorja knjige Pri-vlačna Slovenija, se obravnavanega predmeta loti na svoj specifičen način. Njegov pristop je poseben v tem, da je poln čustev, lahko bi se reklo, ljubezen-ski. Njegova besedila so nabita z emoci-jami in asociacijami, ki se avtorju pora-jajo ob obravnavi najprej Slovenije kot celote, potem pa tudi ob opisovanju posameznih delov in izbranih detajlov,

na katere želi avtor še posebej opozori-ti. To seveda pomeni, da v tem primeru nikakor ne gre za pusto, suhoparno be-sedilo s strokovnimi podatki, pač pa za pričevanje človeka, ki ne skriva svojega čustvenega odnosa, največkrat z vidika občudovalca naravnih in kulturnozgo-dovinskih zanimivosti Slovenije.

VsebinaNjegova besedila so lahko navdih za pesnika, res pa je, da so za tistega, ki nekega predela ne pozna, premalo konkretna in urejena, da bi mu lahko služila kot vodnik. Za veliko svobode se je avtor odločil že pri izbiri in oprede-ljevanju posameznih geografskih enot in podenot. Pri tem mu je sicer uspelo, da je z izbranimi enotami kolikor toliko enakomerno pokril celo Slovenijo, ve-liko pa je ostalo še neopisanega. Tudi pri poimenovanju posameznih delov si ni pustil vzeti umetniške svobode, tako je na primer besedilo pri razdelku Ra-titovec naslovil Balkon Škofjeloškega hribovja. Tudi pri izboru posebej izpostavljenih znamenitosti znotraj posamezne enote je ubiral samosvoja pota. Precej očitno se je izogibal standardnim načinom in

nazivom, namesto tega pa je izpostavil številne manj znane kraje ali/in narav-ne ter kulturne znamenitosti. Taka zna-menitost so lahko idrijske čipke ali pa češnje v Goriških brdih.Vseh razdelkov v knjigi je trideset in prav toliko je podrobneje opisanih znamenitosti oziroma specifičnosti. Na tem mestu seveda ni prostora niti za naštevanje enot, kaj šele posebej izpostavljenih znamenitosti, saj že ka-zalo z majhnim zemljevidom Slovenije zavzema dve strani s po dvema stolp-cema na vsaki strani. Deloma tudi zato, ker je tudi kazalo, tako kot celotna knji-ga, dvojezično, slovensko in angleško. Knjiga obsega 128 strani in je tiskana na zelo kakovostnem papirju. Kakovost papirja pride še posebej do izraza pri fotografijah, ki so zelo dobre in jih je v knjigi veliko. Vsak razdelek se začne s celostransko fotografijo, na naslednji strani sta dvojezično besedilo in majh-na fotografija, na tretji pa je dvojezično predstavljena znamenitost s tremi fo-tografijami, četrto stran pa zapolnjuje-ta dve polstranski fotografiji. Tudi zato bo ta knjiga našla veliko bralcev in ob-čudovalcev.

Tomaž Štefe

Vsebina knjigeVsebina knjige je neformalno razdeljena na dve polovici. Na prvih 90 straneh je

Iz podnaslova knjige je razvidno, da avtorica knjige Majda Ravnikar prihaja s Koro-ške, in sicer je to njen prvenec, ki ga je »zagrešila« po 30 letih bivanja v Ljubljani. Če knjiga ne bi imela podnaslova, bi človek pomislil, da gre za geografsko ali turistično predstavitev Koroške. Res je v knjigi tudi tega precej, še več pa je napisanega o družini, iz katere avtorica izhaja, in o njeni mladosti, ki jo je zaznamovalo predvsem smučanje. Kot smučarka je tudi v tekmovalnem smislu hitro napredovala, dokler ji usodna poškodba noge ni prekrižala načrtov.

Majda Ravnikar

Koroška Moj mali veliki (smučarski) svet

zelo nestandardno, vendar prav priku-pno opisana Koroška oziroma, točneje, posamezni členi (kraji, gore, jezera) v tej


PREDSTAVLJAMO ROJAKA

Knjigo z gornjim naslovom je izdala Celjska Mohorjeva družba in je že tretja knjiga spominskih zapisov leta 1939 rojenega Leva Detele. Leta 1987 je pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu pod naslovom Časomer življenja izšlo njegovo Srečanje z vojnim otroštvom in mladostjo v Sloveniji po drugi svetovni vojni, leta 1999 pa je založba Nova revija izdala njegovo obsežno pričevanje Emigrant, ki govori o tridesetletnem bivanju zunaj Slovenije.

Lev Detela

Dunaj na poštni znamki

KNJIŽNA POLICA

V začetku šestdesetih let prejšnjega stole-tja, ko sta se Milena Merlak in Lev Detela podala v negotovost izseljenstva, so bili stiki med Slovenci v matični domovini ter izseljenskih in zdomskih skupnostih pre-povedani. Njuna odločitev za izseljenstvo je bila pravi balzam za tiste, ki so že kljubo-vali domačemu režimu. Po eni strani, ker je potrjevala pravilnost njihove odločitve, po drugi strani pa je bila za tiste, ki smo bili rojeni zunaj matične domovine, trden dokaz, da obstaja še neka druga Slovenija; da so ljudje, ki se bojujejo, ki iščejo odpr-

tost, vedrino in nedogmatičnost. Z njuno izseljensko potjo je zavel veter, ki je poka-zal, da obstaja Slovenija sedanjosti in ne le preteklosti.

Vsebina knjigeKnjigo Dunaj na poštni znamki avtor ali za-ložba opredeljuje kot »spominske zapise, beležke o dnevnih dogodkih in esejistična razmišljanja iz obdobja slovenske tranzici-je in globalizacije po letu 1989«. Gre torej za knjigo, ki je vsebinsko zelo raznolika. O tem, kako raznolika je, nam prav veliko ne povedo niti naslovi štirih delov, na katere je razdeljena vsebina knjige: Ura in njeno nihalo; Slovenski vojni dnevnik; Svet funk-cionalno nepismenih; Brez knjig so narodi nemi in goli.Naslovov vseh 80 zapiskov seveda na tem mestu ne moremo navajati in tudi ne bi bilo smiselno. Povedati pa je treba, da skoraj ni teme, ki se je pisatelj ne bi dota-knil. Dogajanje v Sloveniji očitno zelo po-zorno spremlja, in to skozi oči svetovljana, kakršen Lev Detela nedvomno je. Zato mu slovenske tranzicije ni težko zagleda-ti v širšem evropskem kontekstu in zato bo vsak bralec knjige našel kaj novega, tehtnega, globljega. Soočen bo z novimi vidiki in interpretacijami (pol)preteklih in sedanjih dogodkov ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi in svetu. Nekaj zapisov pa je tudi čisto osebnih, zla-

sti v prvem delu knjige, saj je avtor zapisal, da gre za »rekapitulacijo zadnjih 20 let dogajanja tako v Sloveniji kot v njegovem življenju«.V spremni besedi z naslovom Jubilej go-spoda sončka je Andrej Rot zapisal tudi tole: »Vsa knjiga je polna reminiscenc, utrinkov, drobnih okvirov in literarnih dra-guljarskih intarzij. Prgišče zapisanih dra-gocenosti. Življenje Leva Detela, tako kot življenja marsikoga drugega, je bilo življe-nje prevratov. Knjiga je mozaik slovenske zgodovine, srednjeevropskega kulturne-ga utripa, še posebno avtorja samega kot človeka, sopotnika, očeta, deda.«

M. Š.

pokrajini, tudi tisti onkraj državne meje. Kot Črnjanka je seveda pričela s svojim rojstnim krajem Črna na Koroškem s šir-šim okolišem, posebej je opisano viso-kogorje v bližini Črne (Olševa, Raduha, Smrekovec, Uršlja gora, Peca) in zlasti nekoliko bolj oddaljeno Jezersko, nakar sledi še predstavitev Zgornje Koroške in koroških jezer.

Drugi del se prične s Koreninami mojega rodu, potem sledi najobsežnejše poglavje s 13 razdelki z naslovom Na snežni odeji. Pripoved zaključuje poglavje z naslovom Telovadba, zabavne prireditve …Knjigi z naslovom Koroška bi morda lahko očitali le to, da je preskromno opremljena s fotografijami, kar še zlasti velja za prvi del knjige. Nekaj jih sicer je, vendar so vse

(razen na ovitku) črno-bele in manjšega formata. Recenzijo knjige je napisal Jože Praper, tudi Korošec. Knjigo v obsegu 200 strani je izdala Celjska Mohorjeva druž-ba v nakladi 600 izvodov, ki pa utegnejo kmalu poiti, saj bo zelo verjetno pritegni-la veliko bralcev tostran in onstran držav-ne meje.

M.Š.

Nekaj novosti slovenskih založb

Založba DidaktaTone Strojin: Zgodovina slovenskega planinstva

Založba KlopotecŽiga Koritnik: Jezero/The LakeLepote Bohinjskega jezera ujete v fotografijo črno-bele tehnike, opremljene s poezijo Ale-ša Štegra

Založba Nova revijaTone Kuntner: Moj svet/My WorldDvojezična izdaja pesmi


»Če nas kaj povezuje, je to lahko prav kultura«Ireno Sterckx Militarev, urednico Ženevskih novic in aktivno članico Združenja ženevskih Slovencev, je v Švico, kjer živi že 16 let, pripeljala ljubezen. Sedaj s svojim možem in tremi otroki živi v Lozani ob Ženevskem jezeru. Zase pravi, da je diplomirana mama, ki se ukvarja z organizacijo družinskega življenja. Veliko svojega prostega časa in zanimanja pa posveča predvsem slovenskemu jeziku in kulturi: »Odraščala sem v gledališkem svetu in uspelo mi je ohraniti stike z zanimivimi ljudmi tako v Sloveniji kot tudi v Švici. Verjetno tudi zato, ker imamo skupno temo – kulturo, in če nas kaj povezuje, je to lahko prav kultura.«

Irena Sterckx Militarev z igralcem Pavlom Ravnohribom in Janezom Merčunom na Prešernovi proslavi, ki jo je gospa Irena tudi povezovala (februar 2009, Bern).


POGOVOR Z ROJAKINJO: Irena Sterckx Militarev

Rodili ste se v Sloveniji, sedaj živite ob Že-nevskem jezeru (Švica). Kakšen je bil vaš povod, da ste odpotovali na tuje in tam tudi ostali?Rodila sem se v Medvodah in pripadam prvi generaciji usmerjenega izobraževanja, ki je v 80. letih spreminjala svet. Diplomi-rala sem na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer slovenski jezik in sociologija kulture. Moji profesorji so bili eminentni slovenski jezikoslovci in literati, prof. Toporišič, prof. Kmecl, prof. Paternu, ki so nam prenesli znanje in ljubezen do slovenščine. Diplo-mirala sem pri prof. Helgi Glušičevi in prof. Marku Kerševanu z nalogo o Mohorjevi družbi v Celovcu. Moj oče, gledališki režiser Peter Militarev, je takrat veliko sodeloval z ljubiteljskimi skupinami na avstrijskem Ko-roškem, in to je bil moj prvi stik s Slovenci, ki so živeli v tujini. Poletje leta 1990 sem preživela v Grčiji in tam spoznala svojega bodočega moža, Švicarja. Bila je ljubezen na prvi pogled in takoj sem vedela, da bo to ljubezen mojega življenja. No, zveni patetično, a bilo je tako. Z diplomo v žepu sem se leta 1993 poročila v Radovljici in se preselila v Lozano, kjer še vedno živim.

Kakšni so bili vaši začetki na tem koščku Evrope? Katera dela ste opravljali, s čim se ukvarjate sedaj?Najprej sem se lotila učenja francoščine. Službe nisem nikoli iskala. Vedno pravim, da sem diplomirana mama, ki se ukvarja z organizacijo družinskega življenja. Imam hčerko in dva sinova. Zanima me tudi delo v sklopu dopolnilnega pouka slo-venščine, zato s kolegicami učiteljicami, ki tukaj poučujejo slovenski jezik, poskušam sodelovati kot zunanja sodelavka. Ob za-ključku lanskega šolskega leta sem tako vodila okroglo mizo s starši pod naslovom »Kje so moje korenine in kam so me pri-peljale«. S pomočjo knjige Pravljične poti Slovenije smo odkrivali kraje in skrivnosti naše mladosti.

Ste aktivna članica Združenja ženevskih Slovencev. Koga vse združuje vaše dru-štvo, kako se družite, katere vrste priredi-tev organizirate?Združenje je delovalo že ob mojem priho-du v Švico. V Ženevi so se ob razpadu Jugo-slavije zbrali Slovenci, ki so tam živeli, in se

poznali med sabo. Takrat tudi z namenom, da bi pomagali novonastali državi. Danes Združenje ženevskih Slovencev povezuje Slovence iz francosko govoreče Švice in bližnje Francije. Smo edino slovensko dru-štvo na tem jezikovnem področju. Imamo približno 60 članov, ki hodijo na prireditve, simpatizerjev pa je okoli sto. Financiramo se s članarino in finančno podporo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Organiziramo in prirejamo družab-na srečanja s poudarkom na slovenskem jeziku in kulturi. Posebej se veselimo ve-čerje ob koncu leta, ki jo obogatimo s kul-turnim programom, in piknika, ki ga prire-dimo ob dnevu državnosti konec junija.

Ste tudi urednica glasila Ženevske novice, ki ne pokrivajo le slovenskih bralcev v Že-nevi, temveč tudi širše. Kako ste začeli, o čem pišete, s kom vse sodelujete?Ženevske novice so glasilo Združenja in so prvič izšle januarja 1992. Ustanovitelj in prvi urednik je bil dr. Bogdan Zega. Glasilo je informativno-kulturnega značaja brez političnih ali verskih kontekstov. Izidejo v tiskani obliki (120 izvodov) dvakrat letno, dostopne so tudi na spletni strani Zdru-ženja in Urada. V začetku so posredovale informacije o dogajanju v Sloveniji in o dogodkih, povezanih z našo ožjo skupno-stjo. Danes je to nalogo prevzel internet in obveščanje z elektronsko pošto. Bralci pravijo, da imajo vseeno radi slovensko besedo v tiskani obliki vsaj dvakrat letno. V Novicah želimo predstaviti večino do-godkov, povezanih s Slovenci, po vsej Švi-ci. Zelo lepo so bili sprejeti intervjuji, kjer predstavljamo zanimive ljudi in njihovo delo. Vzpodbudili smo člane, da prispeva-jo svoja mnenja, napišejo reportažo o pri-reditvi ali pošljejo fotografije. Poročamo o prireditvah in dobro sodelujemo tako z Veleposlaništvom, Predstavništvom RS pri Organizaciji združenih narodov, šolo, cer-kvijo kot tudi ostalimi slovenskimi društvi. Sodelujemo tudi z vašo revijo. Naši člani jo radi berejo; menim, da posredujete dovolj zanimivih informacij.

Kako se počutite kot Slovenka v tujini in kaj vam pomeni slovenstvo? Se večkrat vračate domov?Velikokrat, večino počitnic preživimo

doma. Današnja prevozna in komunika-cijska sredstva so mi omogočila, da živim slovenstvo v vsakdanjem življenju. Inter-net, telefon, satelitska televizija, Facebook. Vesela sem, da so začeli v Sloveniji izdaja-ti žepne knjige, tako da sem na tekočem tudi z literaturo. Še najtežje je s periodič-nim tiskom. Tudi sama ga imam najraje v klasični obliki, a so naročnine in predvsem poštnine obupno drage. Odraščala sem v gledališkem svetu in uspelo mi je ohraniti stike z zanimivimi ljudmi tako v Sloveniji kot v Švici. Verjetno tudi zato, ker imamo skupno temo – kulturo, in če nas kaj pove-zuje, je to lahko prav kultura.

Kako pa vaši otroci občutijo slovenske ko-renine?Vsi trije govorijo slovensko. Obiskovali so dopolnilni pouk. Radi gredo na obisk k dediju in babici. Težko jih pripravim do učenja slovenščine z učbeniki in klasičnimi deli, lažje pa je z revijami za mlade, prevodi znanih del, glasbo in zabavnimi oddajami. Trenutno jih pripravljam na učenje na da-ljavo, bomo videli, kako bo.

S čim pa se ukvarjate v svojem prostem času?Zanimajo me zelo različne stvari. Sem predsednica ludoteke – to je izposojeval-nica igrač. Ravnokar prevajam gledališki tekst, sem avtorica gledališko-lutkovnih delavnic, s katerimi gostujem po oddelkih slovenskih šol. Rada se potepam in uživam v pitju kave s prijatelji.

Glede na to, da ste velika ljubiteljica sloven-ske kulture, mi boste gotovo z veseljem odgovorili, katera je vaša najljubša sloven-ska knjiga, slovenska pesem in film?Najljubša pesem mi je prav gotovo Dan ljubezni, naj slovenski film, mhm, infor-mativni in dokumentarni program RTV. Kar pa se tiče knjige – letos sva s sošolko organizirali srečanje sošolcev slavistov. Z obiskom smo presenetili Štefana Kardo-ša na literarnem večeru v Cankarjevem domu. Bilo je lepo, veseli me, da je toliko sošolcev uspešnih, in zato naj bo tudi naj knjiga Kardoševa Rizling polka, kresnik za najboljši roman lanskega leta.

Besedilo in foto: EM


Sredi dolenjskih gričev v vasici Paha blizu dobro znanega Otočca je majhno kmečko hišo v zadnjih nekaj le-tih doletela temeljita prenova. Potem ko je umrla zadnja lastnica (Bučarjeva), ki je zadnjih 30 let živela v hiši, je ta začela propadati. Nato pa je sorodnik in sosed Matjaž Pavlin spoznal, da bi bila pravzaprav velika škoda, če bi hiša propadla. Jasno mu je bilo tudi, da mu obnova kar sama od sebe ne bo povrnila velikih stroškov, če se v hiši ne bo tudi kaj zanimivega dogajalo.

Matjaževa domačija na Pahi

Matjaž Pavlin je hkrati z obnovo hiše za-čel dograjevati tudi koncept dejavnosti, ki naj bi se odvijale v hiši in ob njej. To mu je bilo nekoliko lažje zato, ker se tudi po-klicno ukvarja s turizmom; dela namreč v turistični organizaciji Kompas v Novem mestu. Pri dograjevanju tega koncepta se je domislil, da bi klasični turistični pro-izvod (to je ogled in nastanitev v tradici-onalni kmečki hiši) nadgradil z nevsiljivo promocijo dolenjskega vinskega poseb-neža – cvička. Pri tem je poudarek na pri-devniku nevsiljiv, saj nikakor ne gre le za nekoliko olepšano ponudbo cvička, pač pa za promocijo vinske kulture v najžlah-tnejšem pomenu besede. Pogosto je sli-šati, da smo Slovenci v tem pogledu zelo nerazgledani.

Srebrni sejalec 2008To je še posebej izpostavila komisija Slo-

venske turistične organizacije, ki je Ma-tjaževi domačiji podelila srebrnega sejal-ca 2008. Pri tem so poudarili, da se pravi razlog za nagrado, poleg vzorne obnove, skriva v večplastnem pristopu k projektu, ki hkrati promovira kulturno dediščino in vinsko kulturo ter pomembno vpliva na porast cvičkovega ugleda in turističnega razvoja dolenjske vasice.V približno 20 minut trajajočem in na CD posnetem nagovoru obiskovalce zelo natančno seznani z razširjenostjo in zgodovino vinske trte in vina od Noeta do današnjih dni, z umetnostjo gojenja vinske trte in zorenja vina v kleteh, pri čemer posebno pozornost nameni tistim sortam, brez katerih dolenjski vinski po-sebnež ne bi bil to, kar je. Vsa ta vina obi-skovalci v zelo zmernih količinah lahko tudi poskusijo, in sicer v posebej za to pri-pravljenem in lepo urejenem prostoru, ki

je nastal iz nekdanjega poda in kašče, s tem da je del predelne stene odstranjen. Na zadnji strani skednja je po celi dolžini gank, ki ga je sedanji lastnik domiselno izrabil tako, da je na enem koncu posta-vil stranišče na svežem zraku, a z vrati, ne brez njih.Sicer pa ta objekt, ki je krit z opeko, prvo-tno ni stal na tem prostoru, ampak je pre-nesen od drugod, tako kot tudi kozolec na nasprotni strani ceste.

Podrobnejši opis domačijeS skednjem in kozolcem, ki sta kot reče-no prinesena od drugod, imamo potem-takem v tem primeru opraviti s pravo, lahko bi rekli klasično, slovensko domači-jo, ki po vseh kriterijih ustreza opredelitvi tega pojma, posebej še, če prištejemo majhen ograjen garteljc in križ ob cesti. Osrednji del predstavlja lepo obnovljena


kmečka hiša, pri čemer je sedanji lastnik kar najbolj upošteval tudi zahteve stroke. Dolenjska hišica v slovenski vasici po svoji starosti ni kakšen rekorder, saj je bila zgrajena leta 1865. V hiši so živeli stanovalci, ki so se oziroma so jih uvrščali v poseben sloj prebivalstva, ki se ga je oprijel naziv osebenjaki. Po definiciji v Slovenskem etnološkem slovarju je osebenjak tista oseba, ki je živela »ob sebi«, kar pomeni, da ni imela lastnega premože-nja, ampak je prebivala v tuji hiši in je za stanovanje ali plačilo obdelovala tujo zemljo. S to definicijo se na tem koncu Slove-nije ne strinjajo. Pri njih je oseba, ki naj bi bila »osebenk«, lahko posedovala hišo, lahko je imela svojo njivo in majhen vinograd, delala pa je pri drugih večjih kmetih. Obnova hiše se je pričela z obnovo slamnate strehe, pri čemer sta priskočila na pomoč mojstra iz Prekmurja, kajti v domačih krajih tega dela nihče več ne obvlada. Poslopje se že na zunaj deli na dva dela, na ometani bivalni del in na gospodarski del, ki je lesen. Ob tem je treba ponovno poudariti, da so prostori v tej hiši res zelo majhni, ne glede na to, da se je hiša delila na mali in veliki konec. Tisto, kar je danes veža, v katero najprej stopi obiskovalec, je bila nekoč črna kuhinja. Vidijo pa se še s sajami prepojeni pod-

SLOVENSKE DOMAČIJE

Matjaževa domačija s skednjem v ozadju, garteljcem in križem ob cesti.

Skedenj z gankom po celi dolžini, ki je bil prinesen od drugod.

boji vrat. Nekaj posebnega v veži je skrinja iz leta 1850, ki v predalu premore dvojno dno, kamor so lahko skrili vrednejše predmete, dokumente ali denar. Tudi še med drugo svetovno vojno, ko so Italijani razsajali po Dolenjski, jim je to skrivališče prav prišlo. Na desno od vhoda so vrata v največji prostor v hiši, to je v hišo, ki pa je navzlic temu še vedno skromnih dimenzij. Verjetno so prav zato tudi vsi predmeti tu nekako pomanjšani, od zakonske postelje do mize in peči. Zakonska postelja je zelo ozka, zato pa sta končnici lepo okrašeni z rezljanim ornamentom. Nor-malne velikosti so edino visoka omara, šivalni stroj in zibelka ob zakonski postelji. V kotu nad mizo je bogkov kot s križem ter slikama Srca Jezusovega in Marijinega ob straneh. Peč v hiši je obnovljena; stare, zelo lepe zelene modelnice z motivom mon-štrance so nadomestili z drugimi enako velikimi modelnicami v rjavi barvi, tako da je peč ohranila prvotno velikost. Na peči je razporejenih nekaj starih likalnikov, star gramofon ter mlinček za kavo ali ječmen.

Mali konec Iz nekdanje ropotarnice levo od vhodnih vrat oziroma veže je nastala kuhinja, v kateri se staro meša z novim. Predvsem šte-dilnik je (pre)bogatega videza, vendar je ohranil vse značilnosti starih zidanih štedilnikov. Kredenca in miza sta stari, a lepo re-stavrirani. Posebnost te kuhinje so vrata v tleh, skozi katera se je dalo po strmih stopnicah priti v klet na primer po krompir ali/in kozarček cvička. Iz kuhinje je prehod v naslednji prostor, ki je nastal iz nekda-njega poda. Tega prehoda nekoč ni bilo. Močna dvoslojna in z zemljo napolnjena dvojna lesena stena je dokaz, da so tudi naši predniki že nekaj vedeli o toplotni izolaciji. V ta prostor je se-danji lastnik hiše postavil imenitno zakonsko posteljo normalne

OD KARANTANIJE DO SLOVENIJE


SLOVENSKE DOMAČIJE

velikosti, ki jo je uspel pridobi-ti od najbogatejšega kmeta v bližnji okolici. Nekaj podob-nega velja tudi za ostale kose pohištva v tem prostoru. V manjšem prostoru pod stre-ho nad kletjo so uredili lično savno, v kateri gostje lahko izparijo kakšno kapljo preveč popitega cvička.Majhen hlevček, ki so ga prej-šnji lastniki postavili na zadnji strani hiše, je spremenjen v lepo opremljeno kopalnico s tušem in straniščem. Iz pove-danega sledi, da mali konec po obnovi ni več mali, kajti po velikosti je močno prekosil velikega.

KletVhod v kletne prostore je s konca hiše, če pozabimo na že omenjenega iz kuhinje. Kleti sta dve in obe sta zelo majhni. V prvi so shranjevali ozimnico, v njej pa so imeli tudi mlin in prešo za grozdje. V drugo vinsko klet se pride skozi majhna vrata. V njej je postavljenih nekaj manjših sodov, v katerih pa ni več vina, ter večji sod, ki služi kot miza. Za degustacijo upora-bljajo ustekleničeno vino, ki ga gospodar prinese v ma-jolki. Tla v kleteh so kamnita, ostala so takšna, kot so bila. Kleti sta namreč vsekani v živo skalo. Degustacijo cvička gospodar Matjaž rad popestri s tem, da zapoje napitnico cvičku. Besedilo te napitnice je sam priredil po neki drugi pesmi. Kadar si domačijo želi ogledati večja skupina ljudi, ki svoj obisk tudi napove, jo go-spodar z ženo in tremi otroki pričaka pred hišo v dolenjskih narodnih nošah. Ogled do-mačije in degustacija cvička trajata približno uro in pol.

Besedilo in foto: Tomaž Štefe

V osrednjem prostoru – hiši – je mogoče videti zelo ozko zakonsko posteljo, ki se ponaša z lepim rezljanim ornamentom na končnicah. Ob njej stoji zibelka, stene pa krasijo stare družinske fotografije.

Hiša ima dve majhni kleti. V prvi so shranje-vali ozimnico, v njej pa so imeli tudi mlin in prešo za grozdje.

Krušna peč s starimi predmeti na njej. V peči še danes pečejo kruh.


OD KARANTANIJE DO SLOVENIJEOD KARANTANIJE DO SLOVENIJE

Slovenski narod si je pot v samostojnost v veliki meri utiral s knjigo, s slovenskim jezikom. Zorel pa je tudi v političnem smislu. V letu pomladi na-rodov 1848 je dobil program Zedinjene Slovenije z zahtevami, da se vse slovenske dežele povežejo v samostojno upravno enoto. Nič manj pomembna ni zahteva po uporabi slovenskega jezika v šolah in uradih. Čeprav je v tej smeri razmišljalo več na-rodnostno prebujenih posameznikov, je bil korak pred njimi Matija Majar Ziljski.

Od reformacije do pomladi narodovProtestantski pisci s Primožem Trubarjem na čelu so v svojem času postavili temelje slovenskemu jeziku. Med njihovimi so-dobniki so bili še drugi možje, ki so se zapisali v zavest naroda in Slovence predstavljali v središču Evrope. Skladatelj Jakob Pe-telin Gallus je bil vedno ponosen na svojo domovino, zato si je tudi dodal pridevnik Carniolus – Kranjec. Diplomat Žiga Her-berstein je s svojo obširno predstavitvijo moskovske kneževine generacije Evropejcev poučeval o običajih in zgodovini ruske-ga naroda. Pri tem mu je bilo po njegovih lastnih besedah v ve-liko pomoč znanje slovenskega jezika, ki se ga je kot otrok učil v Vipavi. Dunajsko škofijo je vodil Jurij Slatkonja, znan po ustano-vitvi deškega stolnega zbora, ki deluje še danes. Tudi nekateri ljubljanski škofje so pustili močan pečat v zavesti naroda.

Kulturno ustvarjanje v barokuProtireformacija oziroma katoliška obnova ni povsem zatrla dela, ki so ga začeli protestantje. Na neki način ga je nadalje-vala, vendar na začetku v zelo skromnem obsegu. Del te obno-ve je barok, v katerem se na številnih področjih močno okrepi kulturno ustvarjanje. Slikarje Metzingerja, Jelovška, Cebeja in Berganta lahko primerjamo s protestantskim piscem, saj so s svojimi poslikavami cerkva in oljnimi slikami približali »sveto pismo« preprostemu človeku. Barok je pustil trajne sledi še v stavbarstvu in kiparstvu; zaznamoval je tudi druga področja od znanosti do gledališča. Ta čas nam je dal številne stavbe, od cerkva in graščin do palač ter od Slave vojvodine Kranjske do Škofjeloškega pasijona in Akademije delovnih. Z vsem tem so se slovenske dežele dvignile na evropsko kulturno raven.

Sledi razsvetljenstvaTudi razsvetljenstvo je dalo svojski pečat našim krajem. Mari-ja Terezija je z novo upravno ureditvijo in obveznim šolstvom postavila okvir, v katerem se je krepila narodna zavest. Marko Pohlin je med drugim napisal novo slovnico, Japljev krog je po-skrbel za nov prevod Svetega pisma, Zois pa je v svoj krožek zbral in povezal vse takratne vidnejše kulturne delavce. Na po-litičnem področju je medtem že tlela francoska revolucija. V na-slednjih letih so prišli Francozi kar dvakrat v naše kraje. Druga okupacija prinese Ilirske province z glavnim mestom Ljubljano. Za njihovo prisotnost niso bili značilni samo visoki davki, am-pak tudi večja enakost pred zakonom, na področju šolstva pa večji poudarek na domačem jeziku.

Slovenc, tvoja zemlja je zdravaČe se ozremo nazaj na čas od Primoža Trubarja do Valentina Vo-dnika, so bili prvi voditelji slovenskega naroda tesno povezani s slovenskim jezikom, s pisano besedo. Z njo so krepili zavest slovenstva in dajali prednost jezikovni osamosvojitvi. V tem smislu je pomemben Linhartov Poskus zgodovine Kranjske. Vodnik je rojake opogumljal z Dramilom in drugimi pesmimi. Jernej Kopitar je utrdil in razvil slovenski knjižni jezik. Na njego-vo pobudo je Ljubljana leta 1816 dobila stolico za slovenščino. Po besedah Janka Kosa je Kopitar prvi natančneje določil slo-

Zedinjena Slovenija

Vir:

Slov

ensk

a kr

onik

a XX

. Sto

letja

; Zal

ožba

Nov

a re

vija


venskemu jeziku, s tem pa tudi sloven-stvu, zemljepisne in zgodovinske meje. Anton Martin Slomšek je po zgledu sto-lice slovenskega jezika na ljubljanskem liceju, ki ga je pol leta obiskoval skupaj s Prešernom, v celovškem semenišču uvedel tečaj slovenskega jezika. Tam je mlade opozarjal: »Prva tvoja domovina je materna dežela ... Pomagaj svojemu kraju, v katerem si doma ... Ne sramuj se ljudstva, ki je tvojega naroda, in svojega jezika ne pozabi, katerega so tebe tvoja ljuba mati naučili.« To, kar je Kopitar dokazoval s slovnico, je France Prešeren uresničil s svojimi Po-ezijami. Dokazal je, da gre slovenščina lahko v korak s takratno visoko evrop-sko kulturo. Obenem je na ravni poezije oblikoval nekakšen politični program, ki še danes krepi nacionalno zavest Slo-vencev. Zato je kitica Zdravljice postala slovenska himna:

Pomlad narodovLeta 1848 je evropske dežele zajela re-volucija. Februarja je izbruhnila v Parizu, 13. marca je bila že na Dunaju. Delavci so postavili barikade in strmoglavili policijski režim kneza Metternicha. Me-ščanska revolucija se je v nekaj dneh razširila tudi do Gradca, Celovca ter Lju-bljane in v naših krajih spodbudila gi-banje za slovenske narodne pravice. Pri tem sta pomembno vlogo odigrala aka-demska kluba študentov na Dunaju in v Gradcu. Dogajanje je budno spremljal tudi celovški kaplan Matija Majar Ziljski. Njega so že v domači družini vzgajali v narodnostnem duhu; med študijem je s tem nadaljeval njegov duhovni voditelj Slomšek. Ob Jarniku se je navdušil za zbiranje narodnih pesmi in pripovedk. Zbrano gradivo je sproti objavljal in ga pospremil z domoljubnimi komentarji, v katerih zaradi stroge cenzure ni smel povedati vsega, kar je želel. Preobrat, ki

ga je prinesla marčna revolucija, je Ma-jarju omogočil, da je svoje misli, ki jih je prej vezal na ljudsko dediščino in je-zikovno povezovanje slovenskih dežel, izpovedal še v političnem smislu.

Zedinjena SlovenijaKo je 17. marca 1848 v Celovec prišla novica o revoluciji na Dunaju, je Matija Majar Ziljski še isti dan napisal odme-ven članek »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem dobrega serca!«. Objavljen je bil 29. marca v Novicah, te-danjem edinem slovenskem časniku, ki je tedensko izhajal v Ljubljani. Majar je najprej pozdravil odločitev cesarja, da bo ustanovil in sklical parlament. Zatem pa je rojakom zapisal: »Zdaj se more začeti sreča našega naroda, zdaj more-mo stopiti kakor sloboden narod med druge slobodne narode – mi vsim slo-bodnim narodom enaki … Tako imeni-tnega časa za vse Slovence še ni bilo, kar sonce sije, in Bog sam ve, ali kedaj kaj ta-kega za Slovence bode. Samo nekoliko tednov je časa. Mi tega zlatiga časa ne smemo zamuditi! Ako nič ne poželimo, ali ako poželimo kaj škodljivega, – tedaj je za naš narod grob že izkopan. Zdaj – ne samo da smemo, temoč mi moramo odkritoserčno vse govoriti in povedati, kar za svoj narod – za svoje Slovence na Koroškim, Štajarskim, Krajnskim, Gori-škim, v Istrii in sicer po slovenskih deže-lah želimo.« V nadaljevanju besedila je svojo pobudo podrobneje opredelil. Zgodovinar Vasilij Melik izpostavlja, da Majar kot najpomembnejšo željo navaja »da bode nam slobodno, da moremo v Slovenii, kadar koli hočemo in kakor ho-čemo, po malim v šole in kanclije vpe-ljati naš slovenski jezik, da nas ne sme noben narod siliti, ptuj jezik nam name-tovati«. Dodaja še, da je v besedah, naj vsak narod živi, kakor sam hoče, brez dvoma izražena ideja preureditve av-strijskega cesarstva v federacijo enako-pravnih narodov in misel na slovensko narodnostno ozemlje kot samostojno upravno enoto, čeprav to še ni jasno in izrecno povedano, zato te misli tedaj ve-činoma tudi niso opazili.Na dan, ko je v Novicah izšel Majarjev članek z zahtevami, ki smo jih navedli,

Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat dan, ko, koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!

France Prešeren je s svojimi poezija-mi dokazal, da gre slovenščina lahko v korak s takratno visoko evropsko kulturo. Obenem je na ravni poezije oblikoval nekakšen politični pro-gram, ki še danes krepi nacionalno zavest Slovencev.

Ko je 17. marca 1848 v Celovec pri-šla novica o revoluciji na Dunaju, je Matija Majar Ziljski še isti dan napi-sal odmeven članek »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem do-brega serca!«.




je na Dunaju nastala »Adresa dunajskih Slovencev kranjskim deželnim stano-vom«. Ta poziv je naglašal potrebo po nacionalni politiki, opozarjal stanove, da je naše ljudstvo slovensko ljudstvo, jim sporočal »želje in stremljenja« ljudstva, ki so ga ti stanovi predstavljali, in po točkah našteval zahteve, ki bi se lahko v kratkem uresničile. Med njimi so bile: »zavarovanje narodnosti na Kranjskem, Primorskem in po slovenskih okrajih Štajerske in Koroške«, slovenščina kot učni jezik v ljudskih šolah, stolice za slovenščino, nastavljanje samo sloven-ščine veščih uradnikov. Čeprav je bila iz besedila razvidna misel na slovensko celoto, je bila po mnenju Mélika vsebina »adrese« dokaj skromna. Vzrok za to je verjetno iskanje soglasja med podpisni-ki, ki jih je bilo kar štiriinštirideset.

Kaj Slovenci terjamo?Matija Majar medtem ni čakal, ampak je prešel od besed k dejanjem. V zadnjih dneh marca ali v prvih dneh aprila 1848 je sestavil peticijo cesarju. Letak je dal prepisovati celovškim bogoslovcem in jo poslal različnim slovenskim rodolju-bom. Ti naj bi zbirali podpise in poveda-li, kaj bi bilo v peticiji treba spremeniti ali dodati. Ko bi se nabralo dovolj pod-pisov, bi vse skupaj poslali cesarju. Takoj za peticijo je Majar sestavil novo bese-dilo slovenskih zahtev, tokrat namenje-no preprostemu slovenskemu človeku. Pod naslovom »Kaj Slovenci terjamo?« in s svojim podpisom je dal pri Blazniku v Ljubljani natisniti v 1750 izvodih letak z besedilom na obeh straneh. Pobudo, ki jo je dal celovški kaplan, so prevzeli in dokončno izoblikovali dru-gi, saj je bil sam kazensko premeščen v Žabnice pod Svetimi Višarjami. Kljub temu pa drži, kar je o Majarju zapisal Melik: »Prvi je izrazil misel na Zedinjeno Slovenijo, prvi je sestavil zanjo peticijo in jo začel razpošiljati, prvi je izdal letak slovenskemu ljudstvu z jasnimi pro-gramskimi točkami, prvi je ozemeljsko natančno opredelil Zedinjeno Slovenjo. Ko so drugi še razmišljali in svetovali, kaj je storiti, je Majar že ukrepal.«

Tone Gorjup

Leta 1848 je evropske dežele zajela revolucija. Februarja je izbruhnila v Pa-rizu, 13. marca je bila že na Dunaju. Delavci so postavili barikade in strmo-glavili policijski režim kneza Metternicha.

Barok je Slovencem dal številne stavbe, od cerkva in graščin do palač ter od Slave vojvodine Kranjske do Škofjeloškega pasijona in Akademije delovnih.

Foto

: S. R

ančo

v, Z

avod

za tu

rizem

Lju

blja

na


Kar nekaj narodnozabavnih ansamblov praznuje letos okrogle obletnice delovanja: Gregorji, Hišni ansam-bel Avsenik, Ansambel Krjavelj, Ansambel Sicer in Slovenski zvoki 10-letnico, Fantje izpod Rogle in Ansam-bel Svetlin pa 20-letnico. Nekateri od njih so ob tej priložnosti izdali novo ploščo, pogumnejši pa pripravili jubilejni koncert. Dvema od slednjih namenjamo posebno pozornost.

Jesenska praznovanja

10 + 10 = 20Pri Svetlinovih v Spodnjem Tuštanju pri Moravčah je glasba doma že od nekdaj. Bratje Aleš, Tomaž in Andrej, rojeni med letoma 1973 in 1977, so pravzaprav že četrta generacija muzikantov te rodbi-ne. Menda se je že njihov praded rad družil z godci in šaljivci svojega časa, nekoliko bolj zares je nato zastavil ded, še bolj pa oče Pavel, ki je svojim fantom že zelo zgodaj kupil instrumente in jih usmeril na pravo pot, torej k polkam in valčkom.Mladi trio se je javnosti prvič predstavil na prireditvi Nocoj bo pa en lep večer leta 1989 na Viru pri Domžalah. »Nato je steklo kar samo od sebe,« se spomi-nja najstarejši, Aleš, ki je vseskozi tudi vodja te odlične glasbene skupine. »Že

leta 1991 smo prvič nastopili na televi-ziji, naslednje leto izdali svojo prvo ka-seto, vmes pa veliko igrali na koncertih in veselicah. Naš Andrej je tudi kot solist dokazoval svojo kakovost, saj je v Be-snici postal absolutni prvak Gorenjske v igranju na diatonično harmoniko, v fi-nalu Zlate harmonike Ljubečne pa nato kar trikrat osvojil zlato plaketo. Vmes se je naučil še igranja klavirske harmoni-ke, tako da smo kot dokončno dozoreli glasbeniki lahko razširili zasedbo v kvin-tet s pevskim duetom. V taki zasedbi zdaj že dobrih deset let nastopamo po vsej Sloveniji, še več pa v nemško govo-reči tujini.«

Praznik na StudencuKljub uspehom na tujih tleh so Svetlini

pripravili praznovanje svoje 20-letnice povsem blizu doma, v Poletnem gleda-lišču na Studencu pri Domžalah. Dva-krat razprodan avditorij je imel kaj vi-deti in slišati, kajti slavljencem so se na odru pridružila sama znana imena: trio Eroika, pevka Nuša Derenda, Ansambel Lojzeta Slaka (letos zaokrožuje že petin-štirideset let igranja!), Folklorna skupina Iskraemeco, Pihalna godba iz Trbonj, igralec in imitator Marjan Šarec ter vo-ditelj Matjaž Romih.Še posebej so navdušile skupne izved-be skladb gostov z jubilanti. Eroika je v skladbi Zgodba nekega dne pokazala, kako lahko tudi šolani operni pevci za-pojo narodnozabavno pesem, Slakov valček Ne prižigaj luči je v izvedbi dveh sicer tako različnih ansamblov zazve-


nel zelo prepričljivo, za Nušo Derenda, ki je občuteno zapela skladbo Mojemu otroku, pa tako vsi poslušalci z nekoliko daljšim spominom vedo, da se je na za-četku svoje kariere ukvarjala predvsem s polkami in valčki.Svetlini, ki jih je tudi tokrat »okrepil« njihov glavni zvezdnik zadnjih let Stane Petrič, so ob tej priložnosti prejeli zlato ploščo Glasbene produkcije Zlati zvoki iz Zagorja ob Savi.

Zapoznela obletnicaŽe lani pa bi moral 10-letnico proslavi-ti Ansambel Sicer, glasbena skupina iz Mengša, po mnenju nekaterih glasbe-no najbolj dejavnega mesta v Evropi. Pa se ni izšlo, kajti temeljita zamenjava več kot polovice članov ansambla je storila

svoje. Zdaj Sicer, ansambel z verjetno najbolj nevsakdanjim imenom, pov-zetim po začetnicah imena in priimka svojega vodje SImona CERarja, polnih pljuč deluje naprej. In obenem pili še zadnje podrobnosti okrog jubilejnega koncerta, ki bo zagotovo v soboto, 21. novembra, bodisi v domačem Mengšu ali v katerem od okoliških krajev.Gostje Ansambla Sicer bodo Kvintet Dori, Družina Galič, Harmonikarsko dru-štvo Godič, trio Goveja župca, Eva Čer-ne, Stoparčki (podmladek nekdaj zelo priljubljenih Stoparjev, opomba pisca), menda pa pride tudi vaški veseljak Pod-homski Joža.

Svojevrstni rekorderjiAnsambel Sicer sicer ni nikoli zmagal na osrednjem festivalu narodnozabav-ne glasbe v Sloveniji, Slovenski polki in valčku, vendar pa velja za nespornega rekorderja po številu nastopov na njem. Kar šestkrat so dekle in fantje poskušali

srečo na Televiziji Slovenija – in vselej pristali v zgornji polovici lestvice. Morda jih je tudi to popeljalo na njihovo prvo odmevno turnejo k Slovencem v Franci-jo, ki so jih obiskali julija leta 2006.Zdaj je pred Ansamblom Sicer nov izziv, gostovanje na Švedskem. Od 7. do 12. oktobra bo na poti od Mengša do Olof-ströma (in nazaj), vmes pa bo na koncer-tu in veselici, za katera je zadolženo Kul-turno društvo Sora iz Medvod, skupaj z njegovo folklorno skupino poskrbel za to, da se bodo pregovorno »hladni« severnjaki, kakršni so v dolgih letih bi-vanja na Švedskem menda postali tudi slovenski zdomci oziroma izseljenci, »ogreli« na slovenske temperature!Kaj pa jubilejna plošča? Simon Cerar, ki velja za resnega človeka, obljublja, da jo bodo prvi dobili v roke prav Slovenci na Švedskem.

Jože GaličFotografije: arhiv ansamblov

Svetlin in Sicer

Ime zasedbe Sicer je sestavljeno iz začetnic imena in priimka vodje ansambla SI-mona CERarja.

PESEM NAS ZDRUŽUJE

Pri Svetlinovih je glasba doma že od nekdaj. Bratje Aleš, To-maž in Andrej so pravzaprav že četrta generacija muzikan-tov te rodbine.


KorejevecKorejevec je pretežno zelenjavna enolončnica. Iz-haja iz Kozjanskega, ime pa je dobila po korenju. Nekdaj so jo na Slovenskem jedli jeseni in pozimi, še posebno, če je bila dobra letina. Korejevec so večinoma kuhali z rumenim oziroma belim kore-njem, danes pa dodajajo tudi rdečega.

ZA SLOVENSKO MIZO

Potrebujemo:

50 dag fižola v zrnju40 dag korenja1 žlico bele moke2 čebuli4 stroke česna2 žlici svinjske masti2 žlici vinskega kisa2 lovorova lista1 vejico majaronasolpoper


Priprava:Fižol namočimo in ga pustimo čez noč. Nasle-dnji dan ga odcedimo in ga napol skuhamo v vodi. Korenje narežemo na lističe, sesekljamo česen in narežemo čebulo. Vse to, skupaj s papriko, lovorovim listom, majaronom, soljo in poprom dodamo fižolu in kuhamo še 30 minut. Jed zgostimo z žlico bele moke in za-belimo z mastjo z ocvirki ter prevremo. Pred serviranjem okisamo z vinskim kisom.

Pripravila: Nina PintarKuhal je: Tomi Demšer

Foto: Anže Cigoj

Ali vas zanima recept za pripravo radgonskega deserta? Recept, ki ga je zapi-sal Dino del Medico, si lahko ogledate na spletni strani www.MojaSlovenija.net. Še več njegovih receptov pa lahko najdete v priljubljenih knjigah Vino v starih slovenskih jedeh ter Tartufi in vino.

Prav v času, ko bo izšla oktobrska številka Moje Slo-venije, bo minilo 120 let od rojstva zelo zanimive in enkratne osebnosti, ki jo tokrat predstavljamo v rubriki Veliki Slovenci. Alma Maksimiljana Karlin je skoraj v vseh pogledih nekaj edinstvenega v slo-venskem prostoru. Nikakor ni bila samo samotna popotnica, marveč tudi zelo plodovita pisatelji-ca, pesnica, zbirateljica in etnologinja. Slovenci jo morda slabše poznamo tudi zato, ker je pisala v nemščini in angleščini, znala pa je tudi slovensko, saj sta bila starša slovenskega rodu.


VELIKI SLOVENCI

Alma Maksimiljana Karlin se je rodila 12. oktobra 1889 v Celju. Njen oče Jakob, upokojeni oficir, je bil tedaj star že 60 let, mati Vilibalda, učiteljica v mestni dekliški šoli, pa je bila ob Alminem rojstvu 20 let mlajša od očeta. Alma je že kot otrok kazala smisel za glasbo, risanje, še pose-bej pa za učenje tujih jezikov. Bila je zelo nadarjen otrok. Sre-dnjo šolo je končala v avstrijskem Gradcu, od tam pa je leta 1913 odšla v London na študij jezikov. Študirala je anglešči-no, francoščino, latinščino, italijanščino, norveščino, danščino, finščino, ruščino, španščino, kasneje se je seznanila tudi s san-skrtom, perzijščino, kitajščino in japonščino. Bila je pravi po-liglot. V Londonu je opravila izpite iz osmih jezikov, lotila se je pisanja slovarja desetih jezikov. Po izbruhu prve svetovne vojne je odpotovala na Norveško in Švedsko, od koder se je vrnila v Celje. A ne za dolgo – že novembra 1919, potem ko je s poučeva-njem tujih jezikov zaslužila 130 dolarjev in 950 mark, se je zno-va odpravila na pot, ki je trajala več kot osem let. V Celje se je vrnila šele konec leta 1927. Medtem je prepotovala velik del sveta: Južno in Severno Ameriko, Daljni vzhod, Tihomorske otoke, Avstralijo, Azijo.

Alma Karlin kot ustvarjalkaKo se je vrnila domov, jo je pričakala samo umirajoča mati, številni predmeti, ki jih je pošiljala s potovanj, in gore neob-delanega gradiva, s katerim je zasipavala pošto, ki je bila njen edini in življenjsko pomemben stik z domom in svetom. Veči-no predmetov, ki jih je nabrala na svojih potovanjih, je namreč pošiljala domov. Nekaj primerkov je danes shranjenih v Po-krajinskem muzeju v Celju. Po pošti je razpošiljala tudi članke v nemške, japonske in angleške časopise. Najzvesteje pa je o svojem potovanju obveščala svoje ljube Celjane. V tedanjem Cillier Zeitungu je bilo objavljenih približno 150 zelo branih člankov. Po do sedaj zbranih podatkih je Alma Karlin napisala 24 knjig, več kot 40 proznih del, novel, črtic, člankov, pesmi, notnih zapisov in risb. Sprva je pisala o bogatih izkušnjah iz sveta, kasneje je te izkušnje začela dopolnjevati z domišljijo, ki jo je včasih zanesla že skoraj v pravljični svet. Med potopisni-mi knjigami velja omeniti Samotno potovanje (Einsame Wel-treise), Urok Južnega morja (Im Banne der Südsee) in Mistiko Južnega morja (Mystik der Südsee). Med leposlovnimi deli je treba omeniti romane Moj mali Kitajec (Mein kleiner Chinese), Malik (Der Götze), Modri mesec (Der blaue Mond), Štiri dekle-ta v vetru usode (Vier Mädchen im Schicksalwind), Atlantida (Isolanthis) in druge. Njena dela so priljubljena zlasti med nemškimi bralkami. No-belova nagrajenka Selma Lagerlöf jo je predlagala celo za No-belovo nagrado. Bila je bojevnica proti nacizmu, in pred gesta-pom je pobegnila v partizane, od koder je pisala Churchillu. Po miselnosti je bila v prvi vrsti Evropejka, nekajkrat pa se je ozna-čila tudi kot Nemka. Umrla je 14 januarja 1950, in na njenem nagrobniku piše: »Kjer se začne večnost, vse osebno izgine.«

T.Š.

Alma Karlin – samotna popotnica

ŠPORT: Slovenska košarkarska reprezentanca na EP osvojila četrto mesto


Za slovenske navijače je bilo evropsko pr-venstvo na Poljskem zagotovo eden naj-večjih dogodkov v letu 2009. Na prvi del, ko so naši fantje igrali v skupini v Varšavi, skupaj s Srbijo, Španijo in Veliko Britani-jo, je potovalo več kot 4000 Slovencev, ki so na tekmah ustvarili res pravo vzdušje. Zdelo se je, da naši igrajo na domačem parketu. In fantje so to tudi znali vrniti. V prvem delu so prikazali odlično igro, in edina tekma, ki so jo izgubili, je bila tista s Španijo, ko so varovanci selektorja Zdovca klonili po podaljšku. Tudi v drugem delu v Lodžu je poteka-lo vse skoraj sanjsko, saj so padli vsi trije nasprotniki, in Slovenija se je v četrtfinale uvrstila kot prvouvrščena reprezentanca. Toda … Težave so se namreč začele že pred potjo na Poljsko. Na zadnjih prijatelj-skih tekmah v Nemčiji se je poškodoval odlični organizator igre, član moštva v ligi NBA Beno Udrih. Takrat se je zdelo, da bo ekipa kljub vsemu vzdržala, kljub temu da je na prvenstvo potoval že poškodo-vani kapetan Matjaž Smodiš, za katerega smo lahko samo upali, da bo nastopil, čeprav je bila verjetnost za to zelo majh-na. Po drugem delu pa so se težave samo še stopnjevale. Poškodoval se je še drugi organizator igre Goran Dragić, in tako je Slovenija ostala samo z Jako Lakovičem, ki je v nadaljevanju pač moral igrati celo tekmo, brez oddiha.

Kolektivni duhTo se je močno poznalo že na četrtfinal-ni tekmi proti Hrvaški, ki so jo naši dobili predvsem zaradi izjemne volje in prave-ga značaja ekipe. In prav značaj ekipe je bil največja odlika, ki jo je poleg granitne obrambe pokazala slovenska reprezen-tanca. Selektor Zdovc je fantom znal vce-piti zmagovalno miselnost in predvsem to, da v moštvu posameznik v bistvu ne pomeni nič, če za njim ne stoji cela ekipa. Tudi ostali strokovnjaki, ki so bili na prven-stvu, so poudarjali, da sta glavni odliki naše vrste neverjetna volja v obrambi in kolek-tivni duh, ki je dvignil povprečno ekipo na nadpovprečno raven.

Tehtnica na srbsko stranČe se je naša reprezentanca proti Hrvaški v četrtfinalu še nekako izvlekla, se je vse skupaj zarotilo proti nam na polfinalnem srečanju proti Srbiji. Slednje smo v prvem delu gladko premagali in pokazali, da imamo boljšo ekipo. Toda kratka klop in utrujenost posameznikov sta po infarktni končnici in potem po podaljšku prinesli zmago Srbom. Mnogi so, tudi naši igralci in selektor, govorili o pomoči sodnikov, ki so imeli na polfinalni tekmi res čuden kri-terij. Res je, da so sodili za obe ekipi enako, vendar je bil že vsak dotik prekršek, kar je seveda veliko bolj ustrezalo našim naspro-tnikom, ki so imeli dvanajst igralcev, naši

pa le osem. Kmalu smo ostali brez našega najboljšega igralca Erazma Lorbka, ki je bil na koncu izbran tudi v idealno peterko pr-venstva, kar je dokončno prevesilo tehtni-co na srbsko stran.

Poraz za točkoTudi srečanje za bronasto kolajno proti Gr-kom je bilo podobno kot tisto polfinalno. Utrujeni Slovenci proti sicer povprečnemu nasprotniku ob spet čudnem sodniškem kriteriju niso vzdržali ter na koncu vsega za točko izgubili in ostali brez kolajne.

Heroje pričakalo več kot 5000 ljudiNo, najlepši pa je bil kljub vsemu zadnji del. Po vrnitvi v Slovenijo je naše košarkarje in strokovno vodstvo v središču Ljubljane pričakalo več kot 5000 ljudi, ki so glasno vzklikali fantom ter jim dali jasno vedeti, da so zanje pravi heroji, kljub temu da niso izpolnili cilja, ki so si ga zastavili, da domov niso prinesli kolajne. Toda priložnost za nov podvig bo že naslednje leto, ko bo svetov-no prvenstvo v Turčiji. Če nam tokrat sreča ni bila naklonjena, zakaj ne bi verjeli, da lahko in zmoremo ob letu osorej. Treba je vedeti, da smo z igrami na Poljskem poka-zali evropski in svetovni javnosti, da smo dokončno stopili v svet velikih.

Jurij Završnikwww.ekipa.org

Heroji z napakoV začetku septembra smo z velikimi upi pospremili naše košarkarje na evropsko prvenstvo na Poljsko. Prvič se je zdelo, da fantje selektorja Jureta Zdovca res lahko naredijo nekaj velikega in na koncu tudi osvojijo kolajno, kar so pred odhodom tudi napovedovali. Toda težave so se kar vrstile in na koncu so poškodbe zdesetkale našo vrsto, ki je ostala pred vrati raja.

Foto

: Neb

ojša

Tejić

/ww

w.fo

tosi.

si

POVZETEK V ANGLEŠČINI


INTERVIEW: Matjaž Longar, Consul Gene-ral of RS in Celovec - Klagenfurt In 2006 Matjaž Longar became Consul General of RS in Celovec at the Consulate General, which is competent for the Aus-trian federal lands: Carinthia, Salzburg, Tyrol and Vorarlberg. Previously he has been for many years in diplomatic servi-ce, including in Rome and Berlin. All the time he has also been in contact with the minority issues. »I think, that the minority, which has been exposed for decades to strong assimilation, can no longer afford fragmentation of its potentials and ur-gently needs to develop an effective and constructive form of internal dialogue«, among other things in an interview for our magazine said Mr. Longar.

THE TOPIC OF THE MONTH: International Year of Astronomy and the Slovenes The United Nations on the 20th of Dec-ember 2009 proclaimed International Year of Astronomy - IYA2009. Although astronomy as one of the first sciences began to develop already in the ancient past, it is exactly 400 years ago, when in 1609 as one of the first Galileo Galilei

began a systematic observe of the night sky with a simple telescope. With this be-gan a new era in astronomy and on this respectable anniversary the Internatio-nal Astronomical Union (IAU) this year makes a number of activities under the heading: “The universe is above you. Dis-cover it!” Also the Slovenes denote the International Year of Astronomy with a series of events and activities on the na-tional, regional and global levels. Slove-nes have been occupied with astronomy for at least nine centuries. We are one of the few nations that had our astronomer already in the 12th century, at least three astronomers before Nicolaus Copernicus and at least five astronomers before Jo-hannes Kepler! In the article we therefo-re looked at the Slovene contribution to the development of astronomy. Among other things we presented Herman of Carinthia, Andrew Perlah, stopped at the Herman Potocnik Noordung, Paul Kuna-ver and Anton Peterlin. Also our contem-poraries have contributed to the develo-pment of this science - compatriots from the world, including Dušan Petrač and Sunita Williams, paying a visit to Slove-nia right in these autumn days. She re-aped a lot of attention of the media and the public. A TALK TO THE FELLOWCOUNTRYWO-MEN: Irena Sterckx Militarev, editor of Geneva News Irena Sterckx Militarev, editor of Geneva News and active member of the Asso-ciation of Geneva Slovenes has been in

Switzerland for 16 years owing to love. Now she lives with her husband and three children in Lausanne at the Gene-va lake and she says for herself, that she is »a graduated mum«, dealing with the organization of a family life. She devotes a lot of her free time and interest particu-larly to the Slovene language and cultu-re. «I grew up in the theater world, and I managed to keep in touch with interes-ting people in Slovenia and Switzerland. Probably because we have a common theme - culture, and if what connects us then this may be right culture.«

SPORTS: Slovenian basketball players finished in the fourth place at European Championship (EuroBasket 2009) The Slovenian basketball players lost against Greece in the small final at Euro-Basket 2009 in Poland. They had only two points missing to the historic bronze. However the Slovenian basketball team took an important step with the four-th place toward the European summit. Slovenia has never had such a high final score in the 18 - year state history. At first glance the ungrateful fourth is still wor-thy of all congratulations. So the chosen team of the selector Jure Zdovc secured the appearance at the World Champio-nship in Turkey and the European Cham-pionship in Lithuania 2011.

AK

Summaries

49

Sumario de este número


POVZETEK V ŠPANŠČINI

ENTREVISTA: Matjaž Longar, cónsul gene-ral en CelovecMatjaž Longar es cónsul general en el Consulado General de la República de Eslovenia en Celovec (que cubre las re-giones austriacas de Carintia, de Salz-burg, del Tirol y de Vorarlberg) desde el año 2006. Anteriormente cumplió funciones en el cuerpo diplomático en Roma y Berlín, entre otros destinos, pero siempre estuvo relacionado a las cuestio-nes que conciernen a las minorías étnicas eslovenas en los países limítrofes. “Creo que la minoría que estuvo por decenios expuesta a una fuerte asimilación, no puede permitirse la fragmentación de sus potenciales y debe desarrollar urgen-temente una manera de diálogo interior efectivo y productivo”, dijo entre otras co-sas en nuestra entrevista el sr. Longar.

EL TEMA DEL MES: El Año internacional de la astronomía y los eslovenosEl 20 de diciembre de 2007 las Naciones Unidas proclamaron el año 2009 como el Año internacional de la astronomía–MLA2009. Si bien la astronomía, como

una de las primeras ciencias, empezó a desarrollarse hace mucho tiempo, hace exactamente cuatrocientos años, en 1609, fue Galileo Galilei el primero que empezó a observar sistemáticamente la noche estelar con un telescopio sim-ple. Con ello comenzó la nueva era de la astronomía. En conmemoración de tan magno aniversario la Unión Interna-cional de la Astronomía (International Astronomical Union) preparó este año innumerables actividades bajo el título “El universo está sobre ti. ¡Descúbrelo!” Los eslovenos también celebraremos el Año Internacional de la Astronomía con diversos acontecimientos y actividades a nivel nacional, regional y mundial. Los es-lovenos nos ocupamos de la astronomía desde hace por lo menos nueve siglos. Somos uno de los pocos pueblos que tuvo su astrónomo ya en el siglo XII, al menos tres astrónomos antes de Nicolás Copérnico y al menos cinco antes de Jo-han Kepler. En la nota recordamos algu-nos nombres como Herman de Carintia, Andrej Perlah, con mayor detenimiento escribimos sobre Herman Potočnik No-ordung, Pavel Kunaver y Anton Peterlin. Al desarrollo de esta ciencia también aportaron lo suyo algunos compatriotas contemporáneos en el exterior, entre otros Dušan Petrač y Sunnita Williams, que en estos primeros días otoñales visi-tó Eslovenia y despertó gran atención de los medios y del público.

DIÁLOGO CON UNA COMPATRIOTA: Irena Sterckx Militarev, redactora de Ženevske novice - Noticias de Ginebra A Irena Sterckx Militarev, redactora de Noticias de Ginebra y socia activa de la Asociación Eslovena en Ginebra, el amor la llevó a Suiza, donde vive desde hace 16 años. Vive con su esposo y sus tres hijos en Lausana, a orillas del lago de Ginebra, y dice ser una madre diplomada que se ocupa de la organización de la vida fa-miliar. Gran parte de su tiempo y de su interés los dedica a la cultura y al idioma eslovenos. “Crecí en un entorno de teatro

y logré conservar los contactos con gente interesante tanto en Eslovenia como en Suiza. Debe ser porque tenemos los mis-mos intereses – la cultura. Si hay algo que nos une, es sin duda la cultura”.

DEPORTE: Los basquetbolistas eslovenos quedaron en cuarto lugar en el torneo europeoLos basquetbolistas eslovenos perdieron con Grecia el partido por el tercer lugar del campeonato europeo, jugado en Po-lonia. Les faltaron dos puntos para lograr la histórica medalla de bronce. A pesar de ello, logrando el cuarto lugar, el se-leccionado esloveno de básquetbol dio un histórico paso hacia la cima europea. En sus 18 años de historia Eslovenia no había logrado llegar tan alto. A primera vista el cuarto puesto es ingrato, pero merece ser festejado. Con el mismo, los elegidos de Jure Zdovc se aseguraron la participación en el campeonato mundial en Turquía y en el campeonato europeo en Lituania en 2011.

JB

50

Furnirnica v Bistri

FOTOGRAFIJA Z ZADNJE STRANI

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti [email protected] ali na naslov Moja Slovenija, Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče.


Furnirnica v Bistri je nesporno naji-menitnejši tehniški spomenik lesar-skega oddelka Tehniškega muzeja Slovenije. Postavili so jo leta 1887 v Podrečju pri Domžalah, furnir pa je žagala do leta 1952. Delovala je na vodni pogon. Pogonsko vodno kolo je merilo v premeru 600 cm in 180 cm v širino. Posebnost furnirnice je bila možnost žaganja slepega in pleme-nitega furnirja. Slepi furnir debeline do 5 mm so žagali z jaremsko žago, potrebovali pa so ga za izdelavo em-balaže. Plemeniti furnir debeline od 3 do 1 mm so žagali z veliko litože-lezno žago premera 230 cm in so ga potrebovali za plemenitenje večjih površin pohištva, ki je zahtevalo pri-vlačen videz. Tedensko so razžagali 5 do 6 m3 hlodovine v 1,5 do 3 m3 ozi-roma 800 do 1000 m2 furnirja. Leta 1980 je mehanizem odkupil TMS in ga prenesel v Bistro, kjer smo zgradili namenski objekt. Furnirnica v Bistri je edini tovrstni tehniški spomenik v Sloveniji, in ni nam znano, kje bi bil podoben v Evropi.

Mag. Vladimir Vilman, muzejski sve-tnik, Tehniški muzej Slovenije

ZGODBAKRIŽANKA


Furnirnica v Bistri, 1887 (Tehniški muzej Slovenije)

Documents

Moja Slovenija oktober 2009