MMOOJJAA,, TTVVOOJJAA,, NNAAŠŠAA IIDDEENNTTIITTEETTAA

PPooddrrooččjjee:: SSoocciioollooggiijjaa

AAVVTTOORRIICCEE::

Tina Gros,

Petra Gros,

Maruša Žlindra.

MMEENNTTOORRIICCII::

Irma Gabrovšek, prof. geo. in soc.

Dina Pintarič, dipl.org.inf

ššoollsskkoo lleettoo 22000044//22000055

OOŠŠ BBIISSTTRRIICCAA,, BBeegguunnjjsskkaa cc.. 22,, 44229900 TTrržžiičč

KKAAZZAALLOO

POVZETEK..........................................................................................................4

SUMMARY ..........................................................................................................5

UVOD ................................................................................................................6

TEORETIČNI DEL NALOGE...................................................................................8

KAJ RAZUMEMO POD POJMOM IDENTITETA? ....................................................8

IDENTITETA RAZLIČNIH DRUŽBENIH SKUPIN ...................................................9

IDENTITETA OTROK ........................................................................................9

� RAVBARJI IN ŽANDARJI ....................................................................... 12

� METANJE NOŽEV, KLINČKANJE ............................................................. 13

� ZAVZEMANJE DRŽAV............................................................................ 13

� TRDEN MOST ...................................................................................... 13

� RISANTANC IN PISMO.......................................................................... 13

� FIGURE METAT.................................................................................... 14

� SKRIVAVCA ......................................................................................... 14

� RINČKE TALAT .................................................................................... 14

IDENTITETA MLADOSTNIKOV......................................................................... 15

NACIONALNA IDENTITETA ............................................................................. 16

EKSPERIMENTALNI DEL .................................................................................... 23

VPRAŠALNIK O IDENTITETI ........................................................................... 23

ANALIZA VPRAŠALNIKOV ............................................................................... 26

ZAKLJUČEK....................................................................................................... 31

VIRI IN LITERATURA......................................................................................... 33

MMOOJJAA,, TTVVOOJJAA,, NNAAŠŠAA IIDDEENNTTIITTEETTAA

PPOOVVZZEETTEEKK

Kdo sem? Komu in čemu pripadam? S čim se poistovetim ali identificiram? Po čem se prepoznavam kot posameznik in kot član velike skupine, kakršna je narod? V zadnjih letih, predvsem ob vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, je izraz identiteta pogosto slišan. Z raziskavo skušamo prikazati različnosti v identiteti posameznika glede na starost, spol, poklic, s posebnim oziroma na nacionalni identiteti, kajti za Slovence naj bi veljajo, da zavest o pripadnosti narodu ni visoka.

SSttrraann 44

SSUUMMMMAARRYY

Who am I? Where do I belong? What is my identity like? How can I be recognized as an individual and as a member of a large group, like nation? Ever since Slovenia has become the European Union Member the expression identity is often heard. In our investigation we are dealing with a personal identity based on age, sex, and job. The main focus of our investigation has been dedicated to the national identity since it has been known that Slovene national identity is often described as low.

SSttrraann 55

UUVVOODD

Človek je razumsko in misleče živo bitje in v njegovi naravi je, da sebi in drugim postavlja mnogovrstna in mnogoštevilna vprašanja, na katera išče odgovore, rešitve, poti, izkušnje. Čeprav so vprašanja o človeku kot družbenem bitju ponavadi zahtevna, globoka, miselna, filozofska, si jih zastavlja veliko ljudi. Kdo sploh sem? Komu in čemu pripadam? S čim se poistovetim ali identificiram? Po čem se prepoznavam kot posameznik in kot član velike skupine, kakršna je na primer narod?

Vas zanimajo naši odgovori? Odgovori avtoric raziskovalne naloge s področja sociologije. Smo učenke 8. razreda devetletne osnovne šole, sošolke, prijateljice, prebivalke in krajanke naselja Bistrice, občanke Tržiča, pripadnike slovenskega naroda in državljanke Slovenije; skoraj leto dni pa tudi državljanke Evropske unije. Torej smo tudi Evropejke, pripadnice bele rase, Zemljanke. Smo pa tudi hčerke naših staršev in vnukinje naših babic in dedkov, sestre mlajših bratcev. Zanimajo nas različne stvari, zato smo tudi učenke glasbene šole in ne nazadnje tudi mlade raziskovalke, ki smo se z raziskovalno dejavnostjo srečale pri interesnih dejavnostih, npr. pri geografskem krožku.

Našteti odgovori nas le delno opišejo in vam v obrisih predstavijo našo identiteto. Več o identiteti – naši in nasploh - pa lahko spoznate ob prebiranju sledeče raziskovalne naloge z naslovom » Moja, tvoja, naša identiteta «.

Namen naše raziskovalne naloge je predstaviti pojem identiteta z različnih vsebinskih plati in z anketiranjem različnih ljudi ugotoviti raven identitete, pripadnosti, zavesti slovenskemu narodu. Zanima nas tudi, kaj pojem identiteta sploh vključuje, s katerimi izrazi ga tudi lahko opredelimo, kako se identiteta razlikuje med predstavniki različnih družbenih skupin glede na starost, spol, izobrazbo, poklic, kraj bivanja, okolico idr.

Predmet proučevanja raziskovalne naloge je identiteta – posameznika in skupine, glede na različne značilnosti. Cilj naše raziskave je potrditi ali zavreči naslednjo hipotezo:

IIzzrraazz iiddeennttiitteettaa ssee vv mmeeddiijjiihh iinn vv jjaavvnnoossttii ppooggoossttoo uuppoorraabblljjaa,, pprreeddvvsseemm vv ppoovveezzaavvii zz iiddeennttiitteettoo sslloovveennsskkeeggaa nnaarrooddaa vv ookkvviirruu eevvrrooppsskkee ddrruužžiinnee nnaarrooddoovv.. PPrreeddppoossttaavvlljjaammoo,, ddaa lljjuuddjjee oo iiddeennttiitteettii nnee vveeddoo vveelliikkoo,, pprraavv ttaakkoo nnee vveeddoo,, kkaajj vv ppoojjeemm nnaacciioonnaallnnaa iiddeennttiitteettaa sspplloohh vvkklljjuuččiittii..

SSttrraann 66

Pravilnost zgoraj postavljene hipoteze smo poskušale dokazati z naslednjimi postopki dela oziroma z uporabo naslednjih metod dela:

zbiranje, študij in obdelava literature, ki s sociološkega, psihološkega in političnega zornega kota obravnava vsebine o identiteti, in smo jo našle v šolski in splošni občinski knjižnici;

zbiranje statističnih podatkov ter izbira ustreznih statističnih metod za obdelavo in prikaz statističnih podatkov (grafikoni);

zbiranje podatkov na terenu z anketiranjem in izvajanjem intervjujev med prebivalci različnih družbenih skupin;

zbiranje različnega gradiva (podatki, dejstva, slikovno gradivo, mnenja) na svetovnem spletu ter njegova obdelava.

SSttrraann 77

TTEEOORREETTIIČČNNII DDEELL NNAALLOOGGEE

KKAAJJ RRAAZZUUMMEEMMOO PPOODD PPOOJJMMOOMM IIDDEENNTTIITTEETTAA?? V učbeniku Državljanska vzgoja in etika za 7. razred je pojem identiteta takole definiran: Identiteta ali istovetnost je spoznavna posebnost, drugačnost neke posamične osebe ali skupnosti; tisto, kar je značilno le za to osebo ali skupnost. Pojem identiteta uporabljamo v povezavi s posameznikom in različnimi skupinami. Naslednji pojmi se uporabljajo kot sopomenke pojmu identiteta:

iissttoovveettnnoosstt,, pprriippaaddnnoosstt,, zzaavveesstt,, ppooiissttoovveetteennjjee,, zznnaaččaajj,, ppoooosseebblljjaannjjee Ločimo torej identiteto na ravni osebe in na ravni skupnosti oziroma skupine. Najpogosteje govorimo o identiteti posameznika in o identiteti naroda. Identiteta – kdo je in kaj je neka oseba. Pri vsakem človeku lahko opredelimo identitete, ki so:

• biološko pogojene (glede na starost – otrok, mladostnik, odrasel, starostnik; glede na spol in raso);

�Slika 1,2,3: PPRRIIMMEERRII RRAAZZLLIIČČNNIIHH SSTTAARROOSSTTNNIIHH IINN RRAASSNNIIHH SSKKUUPPIINN

• kulturno pogojene (pripadnost neki skupini, kulturi, veri, narodu).

SSttrraann 88

Etnična ali narodna identiteta zajema kulturo, navade, običaje, zgodovino, mite in jezik in spada med izrazite identitete pripadnosti. Vsak človek se od rojstva naprej giblje med dvema nasprotujočima si poloma: na eni strani gradi svojo osebnost, svojo individualnost, s tem da se razlikuje od ٭

drugih; na drugi strani kot močno socialno bitje, je neprestano odvisen od tesne ٭

povezave z okoljem, v katerem živi in s katerim je neprestano v stiku. Ljudje se pogosto vprašujemo, po čem se prepoznavamo kot posamezniki, kot osebnosti oziroma kakšna je moja identiteta. Ljudje se identificiramo glede na različne značilnosti kot so: moški, adolescent, Bistričan, meščan, Slovenec, belec, Evropejec, Gorenjec, intelektualec, svetovljan, upokojenec, kulturni delavec, krajan, član sodobne civilizacije ...

IIDDEENNTTIITTEETTAA RRAAZZLLIIČČNNIIHH DDRRUUŽŽBBEENNIIHH SSKKUUPPIINN

Vsak človek je osebnost zase oziroma individuum, ki pa ne more obstajati in živeti brez sodelovanja in komuniciranja z drugimi ljudmi, zato se mora vključiti v različne skupine. V nekatere skupine se vključi kar avtomatično, samoumevno, npr. v družino in v narod. Za vključitev v druge skupine se človek odloči prostovoljno, glede na svoje zanimanje, interese, veselje, želje, npr. v športni klub, v glasbeno šolo, v gasilsko društvo. O skupinah, ki jim pripadamo, si oblikujemo različne predstave, misli, spoznanja, čustva in občutja. Celoto vseh teh prvin, ki jih doživljamo v odnosu do neke skupine, imenujemo skupinska zavest. Prvine skupinske zavesti se pojavljajo pri vseh pripadnikih skupine in te prvine se razlikujejo. Med najpomembnejše skupinske zavesti nedvomno spada narodna ali nacionalna identiteta, ki je praviloma povezana z državno zavestjo.

IIDDEENNTTIITTEETTAA OOTTRROOKK

Prvo obdobje človekovega življenja je otroštvo, v katerem se izoblikujejo najpomembnejši deli človekove osebnosti. Na to imajo najpomembnejši vpliv otrokovi starši ali skrbniki, ki so odgovorni za otrokov telesni in duševni razvoj ter za vzgojo otrok. Starši spodbujajo majhne otroke, da se igrajo in med igro učijo. Po

SSttrraann 99

drugem letu starosti jih že spodbujajo, da opravijo manjša dela, npr. pospravijo igrače. Hkrati jih tudi že navajajo na higieno in zdrav način življenja. Od malo večjih otrok zahtevajo, da redno opravijo manjše delo, se redno učijo in tako pridobivajo delovne navade. Starši poskrbijo, da se v otrokovem okolju dogajajo stvari, ki zbujajo njegovo radovednost. Pohvalijo otroka za njegove dosežke, povedo mu, česa ne naredi prav. Pomagajo mu, da dojame razliko med dobrim in slabim ravnanjem. Slika 4,5: DDOOJJEENNČČEEKK IINN OOTTRROOCCII MMEEDD IIGGRROO

Na otrokov razvoj in na njegovo identiteto ima pomemben vpliv tudi igra. Dandanes opažamo, da so že majhni otroci vezani predvsem na računalnik in televizijo kot glavna medija tudi za igro in zabavo. Veliko malčkov že pozna in obvlada računalniške igrice. Današnja igra otrok in mediji za igro se precej razlikujejo od iger, ki so jih poznali v t.i. predračunalniški dobi. V našem otroštvu smo se večinoma igrali risantanc in ravbarje in žandarje. Danes otroci skoraj ne poznajo imenovanih iger, pač pa so večji del časa notri in gledajo DVD, igrajo igrice na računalnik, gledajo TV in igrajo Play Station. Na DVD večinoma gledajo risanke, na računalniku pa igrice: Harry Potter, Tomb Raider, Delta Force: Black Hawk Down….

SSttrraann 1100

Slika 6: PPRRIIMMEERRII RRAAČČUUNNAALLNNIIŠŠKKIIHH IIGGRRIICC

Zanimalo nas je, s čim in kako so se igrali naši starši in stari starši. Katere igre so poznali? Povprašali smo jih in iz razgovorov razbrali naslednje značilnosti, posebnosti njihovega otroštva in pomena igre v njem: Vsi anketiranci so nam zagotavljali, da so bile šole precej drugačne kot danes. Pisali so s peresniki, na klopi so imeli tintnike in imeli so vsega tri knjige za računstvo, čitanko in katekizem. Veliko je bilo v šoli ročnega dela. Iz Bistrice so otroci hodili v šolo v Tržič, in to peš.Učitelji so bili zelo strogi, starejši, tudi tepli so učence, za kazen pošiljali v kot in po pouku zapirali. Učenci iz revnejših družin niso imeli enakega položaja kot bogatejši. Tudi možnosti za nadaljevanje šolanja niso imeli. Le redkim posameznikom je to uspelo. Otroci so se veliko igrali skupaj, iz cele vasi ali ulice. Vendar za vse je veljalo pravilo: ko je zazvonilo ob mraku »avemarijo«, so morali biti otroci obvezno doma. Oblačila so bila večinoma skromna, kjer je bilo v družini veliko otrok, so nosili oblačila drug za drugim. Hrana je bila preprosta, velikokrat so mame dejale, da kruh spi in ga ni bilo mogoče dobiti. Toda kljub pomanjkanju in skromnosti pri marsikaterem otroku, so se otroci veliko srečevali, ušpičili kakšno “traparijo”, predvsem pa so imeli veliko prostora, kjer so se lahko igrali, si na skrivaj izražali simpatije in kovali načrte za bodočnost. V jeseni, ko se nam zopet začne pouk, nam profesorji posredujejo vrsto interesnih dejavnosti, s katerimi se lahko v šolskem letu ukvarjamo. Med njimi je veliko športnih aktivnosti. Nas pa je zanimal čas njihovega otroštva in preživljanje prostega časa, ko še ni bilo računalnikov, satelitske televizije, videa, DVD-ja, mobitelov.

SSttrraann 1111

Vsi vprašani so nam zagotavljali, da so bili veliko zunaj in si izmislili številne igrice. Mnoge iz med spodaj naštetih igric danes otroci ne poznajo več. Tudi te smo si zapisale:

,,RRaavvbbaarrjjii iinn žžaannddaarrjjii ٭٭ ,,KKoozzaa kkllaammff ٭٭

,,MMaajjkkaa ddooššllaa ss kkoollooddvvoorraa ٭٭ ,,TTrraattiiccaa ٭٭

,,GGnniilloo jjaajjccee ٭٭ ,,MMeettaannjjee nnoožžeevv –– kklliinnččkkaannjjee ٭٭

,,ZZaavvzzeemmaannjjee ddrržžaavv ٭٭ ,,RRiissaannttaanncc ٭٭ ,,PPiissmmoo ٭٭

,,ŠŠkkiirriiccee šškkaarriiccee ٭٭ ,,FFiigguurree mmeettaatt ٭٭ ,,TTrrddeenn mmoosstt ٭٭ ,,FFiirrkkeell bbooll ٭٭ ,,LLoovviivvccaa ٭٭

,,RRiinnččkkee ttaallaatt ٭٭ ,,RRiihhttaarrjjaa bbiitt ٭٭

..……ŠŠppaannaa ٭٭

Nekatere iz med iger so še poznane, nekatere pa so med današnjimi otroci že izgubljene. Zato smo se odločile, da zapišemo tudi pravila izbranih iger, ki so nam jih zaupali odrasli.

RAVBARJI IN ŽANDARJI Otroci se razdelijo na dve enaki skupini. Ena od njih predstavlja ravbarje, ki se na znak čim bolje poskrijejo. Druga skupina so žandarji, ki ravbarje lovijo. Določi se tudi omejeno področje, kjer se ravbarji lahko skrijejo. Naloga žandarjev je, da skušajo vse nepridiprave ujeti; ko to storijo, se vloge zamenjajo. Število ponovitev je neomejeno.

MAJKA DOŠLA S KOLODVORA V igrici nastopa majka, ki vabi otroke na svojo stran, in skupina otrok. Igrica je v bistvu pesem. Majka in otroci stojijo obrnjeni drug proti drugemu in odvija se naslednji dialog. Tisti, ki poje, se pomika proti nasprotni skupini. “Majka došla s kolodvora, adijadijadom.”

SSttrraann 1122

“Kaj pa ona hoče imeti, adijadijadom?” “Ona hoče imeti mlado hčerko, adijadijodom.” “Kaj bo pa postala, adijadijodom.” “Postala bo kraljica, adijodijodom.” “Za kraljico vam jo damo, adijodijodom, tukaj jo imate, adijodijodom.” V igrici skupina lahko majko tudi zavrne in otroka ne izroči, zato si mora majka nenehno izmišljevati nova in nova opravila zanje. Igra je končana takrat, ko so vsi v skupini oddani majki.

METANJE NOŽEV, KLINČKANJE Igra se lahko poljubno število otrok. Za igro potrebujemo pipec ali manjši nož. Otroci z vsakega prsta, dlani, komolca, rame, glave mečejo nož v travo. V primeru, da se nož ne zapiči v zemljo, mora udeleženec igre en krog počakati, da ponovno pride na vrsto. Tistemu, ki je pri igri zadnji, vsi udeleženci zabijejo klinček v zemljo z enkratnim udarcem ročaja noža. Za kazen mora zadnji otrok v igri z zobmi potegniti klinček iz zemlje.

ZAVZEMANJE DRŽAV Za igro potrebujemo označeno polje in dvajset centimetrov dolgo palico z obsegom petih centimetrov. Polje lahko razdelimo na največ štiri države, ki so na začetku enako velike. Eden od igralcev, ki ga izžrebamo, na sredini polja postavi palico na tla in jo spusti. Tekmovalec, v čigar polje je palica padla, jo skuša čim hitreje pobrati, ostali med tem časom zbežijo čim dlje od svojih držav. Ko igralec zavpije “stoj”, se morajo ostali udeleženci ustaviti in postaviti bočno proti tistemu, ki je v polju. Ta skuša enega izmed udeležencev zadeti, ponavadi tistega, ki mu je najbližji. Če mu to uspe, lahko s palico zavzame njegovo državo v enem zamahu, vendar ne sme narediti prestopa. V primeru, da cilja ni zadel, pa drugi igralec na enak način zavzame njegovo državo. Zmaga tisti, ki si v celoti prilasti države.

TRDEN MOST Dva igralca se držita za roko in spuščata kolono skozi most. To dovolita na tak način, da ujameta zadnjega konjička v precep. Z različnimi vprašanji ga skušata prepričati, da stopi za hrbet enega od njiju. Ko so vsi konjički ujeti, se med seboj pomerijo v vlečenju. Zmaga skupina, ki je močnejša in potegne nasprotno kolono na svojo stran.

RISANTANC IN PISMO Pri igri sodeluje poljubno število igralcev. Potrebujemo ploščat manjši kamen ter figuro za risantanc in pismo. Po metu v prvo polje z eno nogo odbijamo ploščico v

SSttrraann 1133

vsako polje posebej. Pri tem moramo paziti, da z drugo nogo ne stopimo na tla ali ploščico ne potisnemo na črto. V enem poizkusu jo sicer lahko spravimo v normalen položaj, če pa nam to ne uspe, moramo igro prekiniti in počakati na vrsto. Zmagovalec je tisti, ki prvi pravilno spravi ploščico skozi vsa polja.

FIGURE METAT Pri igri lahko sodeluje poljubno število udeležencev. Eden od njih meče ostale igralce tako, da jih zavrti v krogu in nato spusti. Vsak igralec po vrtenju naredi poljubno figuro in v njej ostane kot vkopan. Tisti, ki je igralce vrtel, izbere figuro, ki se mu zdi najbolj domiselna in ta prevzame njegovo mesto.

SKRIVAVCA Igro se igra lahko neomejeno število udeležencev. Z žrebanjem določijo, kdo prvi miži. Ta mora miže šteti do deset, medtem časom pa se ostali poskrijejo. Mižeči igralec jih skuša poiskati in kogar odkrije, ga “pofočka”. Tisti, ki je bil prvi odkrit, v naslednji igri miži. Udeleženci igre se lahko tudi sami rešijo in to tako, da se še pred odkritjem “pofočkajo” na za to določenem mestu.

RINČKE TALAT Večje število otrok sedi na travi ali na klopi. Pred sabo držijo stisnjene dlani. Eden od udeležencev igre mora prizorišče zapustiti, drugi udeleženec pa nekomu v dlan spusti manjši predmet (obroček, kamenček, kovanec itd.). Nato pokličejo odstranjenega igralca in ta skuša uganiti, kdo ima predmet. V primeru, da to odkrije, je on delilec rinčka, v nasprotnem primeru pa je kaznovan in ugiba naprej, dokler ne ugane. Kazni se spomnijo udeleženci igre. Zapisale smo si tudi nekaj zanimivih vrst štetja, kako so določali, kdo lovi, miži in podobno. En ten tina, Am bam pet podgan, sova raka tina. štiri miši v uh se piši, Sova raka pekati, vija vaja ven. vija vaja ven. Ekate, pekate, cukate me, En kovač konja kuje, fibe, fabe domine. kolko žebljev potrebuje. Ektum pektum kufer štus, Ena, dva, tri, Kvinze, kvanze pa povej število ti. fič, fač, fuč.

SSttrraann 1144

Izvedele smo še za številne druge igrice, ki so jim pestrile čas. Nekatere od njih so še danes aktualne in se jih tudi mi kdaj igramo. Seveda v zimskem obdobju ni manjkalo sankanja, smučanja, veliko iger je bilo vezanih tudi na zaprt prostor. Povedali so nam tudi, da so večino pripomočkov za igre izdelali kar sami ali pa jim je pomagal kakšen iznajdljiv oče.

IIDDEENNTTIITTEETTAA MMLLAADDOOSSTTNNIIKKOOVV

Do 20. stoletja mladostništva niso priznavali kot posebnega življenjskega obdobja. Ko je telo zraslo in je izgubilo otroško obliko, je moral posameznik sam poskrbeti zase. Zdaj mladostništvo razumemo kot čas, v katerem se posameznik pripravlja, da bo opravljal vloge odraslega človeka, ki so danes zahtevnejše, kot so bile nekoč. V tem času nastajajo prve ljubezenske zveze. Mladostniki so že biološko (telesno) sposobni imeti otroke. Vendar je večina mladostnikov do 18. leta gmotno odvisnih od staršev; če se vpišejo na višje in visoke šole, pa so od njih odvisni še dlje. Razen tega mnogi mladostniki še niso čustveno zreli in nimajo veliko izkušenj v svetu odraslih, da bi lahko brez problemov skrbeli za majhne otroke. Nekatere skupine prebivalstva uporabljajo poleg narečij še svojo posebno govorico, po kateri se razlikujejo od drugih skupin. To velja npr. za poklicne skupine, ki govorijo svoj strokovni žargon; značilna govorica zdravnika ali pravnika se zdi mnogim, ki ne opravljajo teh poklicev zelo zapletena. Tudi mladostniki »izumijo« svojo posebno govorico, ki ji rečemo sleng. Ta govorica je znamenje skupinske pripadnosti, ki daje mladostnikom občutek, da so povezani med seboj. O tistem, kar se jim dogaja, želijo govoriti drugače kot odrasli. Slika 7, 8: MMLLAADDOOSSTTNNIIKKII AALLII AADDOOLLEESSCCEENNTTII

SSttrraann 1155

Identiteta mladostnika / najstnika / adolescenta / pubertetnika ima svoje posebnosti, ki se kažejo predvsem v t.i. uporništvu in nasprotovanju avtoritetam in napisanim pravilom. Zato se mladostniki praviloma delno odtujijo od staršev in družine, pomembnejši jim postanejo prijatelji.

NNAACCIIOONNAALLNNAA IIDDEENNTTIITTEETTAA

Nacionalna identiteta je ime za nekaj nacionalno posebnega v kulturnih dobrinah, dediščini naroda. Identiteta naroda je torej nekaj, kar je treba ohranjati, varovati, braniti, razvijati.

nacionalna identiteta = identiteta naroda, nacionalni značaj, duh, samobitnost, istovetnost, poistovetenje,

zavest, pripadnost

SSttrraann 1166

Slovenska nacionalna identiteta in njej pripadajoča kultura je utemeljena z maternim jezikom, kulturno-zgodovinskim izročilom, tradicijo, običaji, religiozno in kulturno pripadnostjo. Z osamosvojitvijo Slovenije je bila na novo odkrita slovenska identiteta, temelječa na tisočletnih sanjah slovenskega naroda, na slovenski samobitnosti. Narod se je razvil, ko se je ljudstvo lahko sporazumevalo v jeziku, razumljivem vsem njegovim pripadnikom. Slovenski narod je začel nastajati, ko se je poleg slovenskih narečij začel razvijati tudi knjižni jezik. Prva dela naših protestantskih piscev (Trubarja, Dalmatina, Bohoriča) so bila napisana v jeziku, ki je bil podoben dolenjskemu in ljubljanskemu narečju. Kasneje so v knjižno slovenščino vnesli še besede in način izražanja, značilne za druga slovenska narečja, zlasti gorenjsko in štajersko. Izobraženi Slovenci so se v 18. in 19. stoletju že lahko sporazumevali v knjižni slovenščini in jim ni bilo treba uporabljati nemščine. Ko so se slovensko pogovarjali o poslih, trgovanju in politiki, se je pri njih krepila zavest o tem, da pripadajo isti narodni skupnosti; krepila se je torej skupinska, narodna istovetnost. Bistvene poteze narodnostne identitete so: jezik, kultura, zgodovina, geografski položaj, državnost. Seveda so pomemben sestavni del tudi zunanji dejavniki in izrazi pripadnosti, kot so: nacionalne zastave, himne, narodne noše, ljudski običaji, ohranjanje tradicionalnih obrti in podobno. Ohranjanje spomina na pretekle načine življenja je dragocen del narodove zavesti o sebi. Posameznik se identificira s svojo nacionalno skupnostjo in se spoznavno, čustveno ali emocionalno in tudi moralno veže nanjo. Emocionalna in moralna prvina sta prav tako kot vedenje o narodu pomembni sestavini nacionalne zavesti in sta tudi pomembni prvini t.i. patriotizma. Patriotizem je način življenja in izražanja pripadnosti, posameznik pa je patriot. Kdo je torej patriot? V slovarju slovenskega knjižnega jezika piše, da je patriot tisti, ki ljubi domovino; rodoljub, domoljub. Slika 9, 10, 11, 12: DDRRŽŽAAVVNNII SSIIMMBBOOLLII SSLLOOVVEENNIIJJEE IINN PPRRIIMMEERR NNAARROODDNNEE NNOOŠŠEE

SSttrraann 1177

ŽŽŽiivvveee nnnaaajjj vvvsssiii nnnaaarrroooddiii,,, i d

p čkkkiii hhhrrreeeppeeennneee dddooočč a

d

n

aaakkkaattt''' dddaaannn,,,

dddeee kkkooodddeeerrr sssooonnnccceee hhhooodddiii,,,

ppprrreeepppiiirrr iiizzz sssvvveeetttaaa bbbooo ppprrreeegggnnnaaannn,,,

ddeee rrrooojjjaaakkk

ppprrrooosssttt bbbooo vvvsssaaakkk,,,

nneee vvvrrraaaggg,,, llleee sssooossseeeddd bbbooo mmmeeejjjaaakkk!!!

Slovenski narod glede na številčnost in velikost ozemlja, ki ga poseljuje, sodi med manjše evropske narode. Vendar majhni narodi so tudi: Luksemburžani, Nizozemci, Irci, Finci ali pa Monačani, Maltežani… Torej tudi narodi, ki imajo v evropski družini narodov velik pomen. Pri Slovencih je uveljavljena zavest majhnosti in mejnega naroda. Nekateri govorijo tudi o kompleksu majhnosti, ki obremenjuje Slovence. Mejnost in majhnost lahko posredno vplivata na nacionalno zavest in tako avtomatsko ustvarjata drugačno razmerje do tujcev in tujine, kot je to pri velikih narodih. Pripadniku velikega naroda zaseda v njegovi duševni podobi sveta njegov lastni narod skoraj ves prostor in ga je le malo odmerjenega za druge. Za povprečnega Američana, Rusa, Nemca, Francoza je ves bližnji svet njegov, le tam nekje v daljavi ve ali sluti, da obstajajo ljudje, ki ne spadajo k njegovi narodnosti. Medtem ko se majhni narodi, kot je slovenski, čutijo kot otok, ki ga obdaja morje tujega. Slovenci so skozi zgodovino vajeni doživljati sebe kot narod, ki je vržen iz političnih centrov: velike stvari, pomembne odločitve za ljudi in narod, so se dogajale in odločale v velikem svetu – v Rimu, na Dunaju, v Beogradu. Psiholog Musek piše, da sta za razvoj in današnjo narodno zavest Slovencev značilni dve potezi:

,občutek majhnosti, ogroženosti in provincialnosti ali mejnosti ٭odmaknjenosti od velikih stvari,

odprtost v svet in realno sprejemanje tujine, kajti v tem pogledu smo ٭

Slovenci bolj geografsko razgledani kot povprečni Američani, Angleži ali Francozi.

SSttrraann 1188

V preteklih nekaj letih, ko si je Slovenija utirala pot v svet in iskala priznanje pomembnih držav, so različni mediji izvajali in objavljali raznovrstne ankete in raziskave o prepoznavnosti in vedenju, znanju o Sloveniji. Marsikdaj smo bili negativno presenečeni, da Američani niso vedeli za Slovenijo, jo zamenjavali s Slovaško ali Slavonijo. Najbrž Slovenija za Američane ni dovolj zanimiva, ker nima za njih pomembnih naravnih bogastev, npr. nafte. Vendar pa nasprotno tudi slišimo ali beremo, da so praviloma vsi Američani ali pripadniki velikih narodov navdušeni nad Slovenijo, predvsem nad našimi naravnimi znamenitostmi in lepotami. Slika 13, 14: NNAARRAAVVNNEE ZZNNAAMMEENNIITTOOSSTTII SSLLOOVVEENNIIJJEE:: PPOOSSTTOOJJNNSSKKAA JJAAMMAA IINN DDOOVVŽŽAANNOOVVAA SSOOTTEESSKKAA

Nek narod lahko uresniči polno raven nacionalne zavesti le tako, da uveljavi tudi svojo lastno in polno državnost, potem pa lahko svobodno in suvereno sodeluje pri oblikovanju nadnacionalnih političnih tvorb. Z osamosvojitvijo Slovenije in ustanovitvijo lastne države (25. junij 1991) se je nanovo oblikovala narodna zavest Slovencev. Ta naj bi se krepila tudi z vključevanjem naroda, države v naddržavne, mednarodne politične in gospodarske povezave. Glede tega je bilo leta 2004 za Slovenijo prelomno, ker je postala članica dveh pomembnih organizacij ali povezav:

,Severno atlantski vojaški pakt / zveza NATO ٭ .Evropska unija ٭

SSttrraann 1199

Slika 15, 16: ZZNNAAKK ZZVVEEZZEE NNAATTOO IINN ZZAASSTTAAVVAA EEUU

Ob vstopu Slovenije v EU je agencija za raziskavo javnega mnenja Grall izvedla raziskavo, katere rezultati na področju spoštovanja nacionalne identitete in tradicije so bili kar presenetljivo ugodni. Grafikon 1:

SSttrraann 2200

0,00%

5,00%

10,00%

15,00%

20,00%

25,00%

30,00%

35,00%

40,00%

45,00%

50,00%

1 2 3vstop v Eu ne bo ogrozil i. vstop v EU bo ogrozil i. vstop v EU bo i. okrepil

Zaskrbljenost državljanov novo pridruženih članic EU zaradi nacionalne identitete

državljaninovopriključenih članic

Slaba polovica (48,5 odstotkov) državljanov iz novink – novih članih EU, ne pričakuje, da bi vstop v EU ogrozil njihovo nacionalno identiteto in tradicijo. Le četrtina (24%) prebivalcev novih članic EU je zaskrbljena, da bosta slednji zapostavljeni, 17% pa je prepričanih, da bo vstop v EU nacionalno identiteto in tradicijo celo okrepil. Nadpovprečno pesimistični glede ogrožanja nacionalne identitete so sicer Čehi - njene izgube se boji 37% državljanov Češke. Med prebivalci Slovenije se 25,7% vprašanih boji poslabšanja na področju nacionalne identitete, 46% pa jih verjame, da vstop v EU za nacionalno identiteto ne pomeni sprememb. Slika 17: ZZEEMMLLJJEEVVIIDD DDRRŽŽAAVV EEVVRROOPPSSKKEE UUNNIIJJEE

SSttrraann 2211

Evropska unija je mnoštvo narodov, mnoštvo nacionalnih identitet. Po tem se EU razlikuje od Združenih držav Amerike. Evropska unija zaradi tolikšne pestrosti narodov in držav nikoli ne bo » Združene države Evrope«. Nekatere v očeh mednarodnega javnega mnenja označene s pretežno hvalevrednimi, druge z grajajočimi opazkami; vse izoblikovane v dolgih stoletjih, stoletjih gospodarskega in političnega razvoja, a tudi mnogih vojn in žalostnih zgodb, povezanih z njimi. Po raziskavah medijev Slovenci tudi močno poudarjajo svojo evropsko identiteto. Anketiranci so na vprašanje, kakšna je njihova nacionalna identiteta, najpogosteje odgovorili, da se počutijo obenem Slovence in Evropejce (57%), 40% pa se jih identificira samo s svojo nacionalno identiteto kot pripadniki slovenskega naroda.

SSttrraann 2222

EEKKSSPPEERRIIMMEENNTTAALLNNII DDEELL

V eksperimentalnem delu naloge prikazujemo analizo rezultatov, ki smo jih pridobili z anketiranjem. Sestavili smo anketni vprašalnik, ki zajema različne vrste identitete, zato smo jo naslovili: Moja, tvoja, naša identiteta. Anketo smo izvedli v širšem (celotnem) obsegu med odraslimi anketiranci in v ožjem obsegu med učenci.

VVPPRRAAŠŠAALLNNIIKK OO IIDDEENNTTIITTEETTII

Primer anketnega vprašalnika v celoti:

Anketni vprašalnik: MOJA, TVOJA, NAŠA IDENTITETA

Starost: Izobrazba: Petra, Maruša in Tina smo učenke D 8.a razreda in pripravljamo raziskovalno nalogo o identiteti. Zanima nas vaš pogled na identiteto, zato vas vljudno prosimo, da skrbno odgovorite na naslednja vprašanja Hvala!. 1. Naštejte vsaj 3 skupine, ki jim pripadate! 2. S katero izmed naštetih skupin se najbolj poistovetite? Navedite razloge, utemeljite! 3. Odgovorite na vprašanje: »Kdo sem?« 4. S katerimi izrazi bi še poimenovali pojem identiteta? 5. Vsakdo želi pripadati neki skupini in biti v njej prepoznaven. S čim, na kakšen način ljudje postanemo prepoznavni? Navedite več primerov. 6. Ali se identificirate s slovenskim narodom in slovensko državo? Na kakšen način? 7. Slovenski narod se navzven identificira s svojo prepoznavnostjo. Navedite, po čem mislite, da je

Slovenija oz. slovenski narod navzven prepoznaven?

SSttrraann 2233

8. Kaj pomeni biti patriot oz. kaj je patriotizem? Ali se čutite, da ste patriot? Razložite, zakaj! 9. Nacionalna pripadnost ali identiteta se kaže tudi v poznavanju temeljnih značilnosti naroda. Ali

menite, da jih poznate? 10. Pa preverimo. Odgovorite na naslednja vprašanja! a) Zakaj je pomemben datum 25. 6. 1991? b) Navedite barve slovenske zastave tako kot si sledijo od zgoraj navzdol! c) V slovenskem grbu so trije simboli. Razložite njihov pomen! d) Kako se je imenovala prva država Slovencev? e) Besedilo katere kitice Prešernove Zdravljice je slovenska himna? f) Nekaj t.i. znamenitih Slovencev je upodobljenih na tolarskih bankovcih. Naštejte jih! g) Naštejte vsaj še 3 znamenite Slovence, za katere menite, da so s svojim delom in osebnostjo

veliko prispevali k prepoznavnosti Slovenije. Dopišite, zakaj tako mislite! 11. Slovenija je tudi del nadnacionalnih skupnosti, kakršna je tudi EU. Ali menite, da je s tem

slovenska identiteta ogrožena? Razložite, zakaj da oziroma ne! 12. Ali se prepoznate kot Evropejec? Kako, s čim se prepoznate? 13. Ali poznate evropsko himno in zastavo EU? Opišite zastavo in poimenujte himno! 14. Navedite čim več predlogov, kako bi povečali narodno zavest Slovencev! 15. Kdo je po vašem mnenju najbolj odgovoren za raven narodne zavesti slovenskega prebivalstva?

Utemeljite!

SSttrraann 2244

Primer anketnega vprašalnika v ožjem obsegu:

Anketni vprašalnik: MOJA, TVOJA, NAŠA IDENTITETA 1. Odgovori na vprašanje: »Kdo sem?« 2. Vsakdo želi pripadati neki skupini in biti v njej prepoznaven. S čim, na kakšen način ljudje postanemo prepoznavni? Navedi več primerov. 3. Slovenski narod se navzven identificira s svojo prepoznavnostjo. Navedi, po čem misliš, da je

Slovenija oz. slovenski narod navzven prepoznaven? 4. Pa preverimo tvojo narodno pripadnost ali identiteto. Odgovori na naslednja vprašanja! a. Zakaj je pomemben datum 25. 6. 1991? b. Navedi barve slovenske zastave tako kot si sledijo od zgoraj navzdol! c. V slovenskem grbu so trije simboli. Razložite njihov pomen! d. Kako se je imenovala prva država Slovencev? e. Besedilo katere kitice Prešernove Zdravljice je slovenska himna? f. Nekaj t.i. znamenitih Slovencev je upodobljenih na tolarskih bankovcih. Naštejte jih! g. Naštejte vsaj še 3 znamenite Slovence, za katere meniš, da so s svojim delom in osebnostjo veliko

prispevali k prepoznavnosti Slovenije. Dopiši, zakaj tako misliš! 5. Slovenija je že skoraj 11 mesecev članica EU. Opiši zastavo EU in poimenuj himno! 6. Navedi čim več predlogov, kako bi povečali narodno zavest Slovencev, da bi svojo državo bolje

poznali in se zavedali pomena slovenske samostojnosti!

SSttrraann 2255

AANNAALLIIZZAA VVPPRRAAŠŠAALLNNIIKKOOVV

Anketo »Moja, tvoja, naša identiteta« smo pripravili v dveh variantah:

daljši varianti, namenjeni odraslim anketirancem, krajši varianti, namenjeni anketirancem – učencem.

Med učenci, ki smo jih izbrali za anketiranje, so bili učenci 7. in 8. razreda devetletne osnovne šole. Vprašalnik je izpolnilo 25 učencev in učenk, kar predstavlja približno eno petino celotne populacije učencev 7. in 8. razreda. Daljši različico vprašalnika je izpolnilo 30 odraslih oseb, različne starosti, poklica in zaposlitve. Med njimi je bilo:

15 upokojencev (10 žensk, 5 moških) 13 zaposlenih (8 žensk, 5 moških) 2 študenta (1 ženska, 1 moški)

Grafikon 2:

0

2

4

6

8

10

12

14

16

število ljudi

1 2 3

upokojenci zaposleni študentje

Sestava anketirancev

moškiženske

Zanimiva je tudi sestava odraslih, ki so sodelovali v anketi, glede na stopnjo izobrazbe. Med 30 odraslimi sta 2 študenta, torej z dokončano srednješolsko izobrazbo. Anketirali smo tudi dve magistri, zaposleni v regionalni razvojni agenciji

SSttrraann 2266

oziroma v občinski upravi. Anketo je izpolnilo tudi 6 učiteljev oz. učiteljic. Med preostalimi 20 odraslimi jih ima pet visokošolsko, vsi ostali pa srednješolsko izobrazbo. Z anketo smo želeli ugotoviti, ali ljudje sploh vedo, kaj je identiteta. Čeprav se pojem v različnih medijih pogosto uporablja, približno polovica vprašanih ne pozna pomena besede. Veliko bolj domač jim je pojem zavest ali pripadnost, manj pa istovetnost, poistovetenje. Večina učencev pozna razlago pojma, kar je povezano s spoznanjem tematike pri pouku. Med izrazi, s katerimi bi še poimenovali pojem identiteta, se pogosteje pojavljajo tudi: pripadati nekomu, prepoznati se, prepoznavnost, značaj, identifikacija, osebnost. Zanimivi so odgovori na vprašanje, na kakšen način si človek izgradi svojo identiteto in kako postane v skupini prepoznaven. Nekateri so naštevali bolj zunanje lastnosti človeka (stil oblačenja, materialno bogastvo – avto, hiša, denar, izobrazba …), večina pa meni, da postanemo prepoznavni z dobrimi dejanji, z uspešnim in trdim delom, z aktivno vlogo v skupinah, ki jim pripadajo, z optimističnim pogledom na življenje. Predvsem med mladimi smo našteli tudi odgovore kot so: opozarjam nase s provokativno vedenjem, z nasprotovanjem avtoritetam, z obnašanjem in zunanjostjo, ki je drugačna, nasprotna večini. Zadnje si razlagamo tudi s t. i. uporništvom, ki je tipično za mladostnike, adolescente. V drugem delu vprašalnika, nas je zanimala t.i. nacionalna in nadnacionalna identiteta Slovencev. Iz odgovorov odraslih je razvidno, da se kot Slovenci veliko bolj prepoznamo kot pa Evropejci, kar je najbrž povezano s tem, da t.i. skupni Evropi, Evropski uniji, pripadamo manj kot leto dni in da se pomembne evropske zadeve in dogodki odvijajo v Bruslju, daleč stran od domačih logov. Med odgovori na vprašanje » Na kakšen način si identificirate s Slovenijo?« so prevladovali: s slovenskim jezikom, s slovensko kulturo in zgodovino, s šegami in običaji in z izražanjem velikega ponosa, da smo Slovenci – zavedni pripadniki slovenskega naroda in slovenske države. Velikokrat poslušamo, da Slovenija v svetu ni prepoznavna država in jo tujci zamenjujejo s Slovaško ali pa s Slavonijo. Kaj pa o prepoznavnosti Slovenije menijo sodelujoči v anketi? Slovenija je v svetu prepoznavna predvsem po: naravnih lepotah, kulturi in umetnosti, po dobrih športnikih, po nekaterih kulinaričnih posebnostih in vinih. Nekateri menijo, da smo prepoznavni tudi po »manj« lepih zadevah: po slabih cestah, po zavisti do soljudi, po jedrski elektrarni, po komunizmu in nekdanji državi Jugoslaviji. Slovenija je v svetu prepoznavna po številnih znamenitih osebnostih. Največkrat omenjeni izhajajo iz sveta kulture in umetnosti (Irena Grafenauer, Slavko Avsenik, Jože Plečnik) ali športa (Leon Štukelj).

SSttrraann 2277

Slika 18, 19, 20: ZZNNAAMMEENNIITTII SSLLOOVVEENNCCII –– IIRREENNAA GGRRAAFFEENNAAUUEERR,, LLEEOONN ŠŠTTUUKKEELLJJ,, SSLLAAVVKKOO AAVVSSEENNIIKK

SSttrraann 2288

Iz odgovorov na vprašanja, ki po našem mnenju ponazorijo sliko o poznavanju najpomembnejših podatkov, dejstev v povezavi z nacionalno zavestjo Slovencev, je razvidno:

da večina ljudi ve, kaj se je zgodilo 25. junija 1991 – da je Slovenija postala samostojna in neodvisna država;

večina ljudi pozna slovensko zastavo, čeprav nekaterim dela težave vrstni red,

kako si barve sledijo;

najpogostejši odgovor o simbolih v slovenskem grbu je, da predstavlja Triglav in morje, kar je le delno pravilno; večina odraslih ne pozna pomena treh zlatih zvezdic v grbu – ne vedo, da predstavljajo celjske grofe, medtem ko učenci to v večini poznajo;

le redki vprašani vedo, da je bila Karantanija prva država Slovencev, za večino

odraslih je bila Jugoslavija;

ljudje tudi slabo poznajo slovenski denar (le izjemoma kdo zna našteti vse znamenite slovenske osebnosti, ki so upodobljene na tolarskih bankovcih; v povprečju iz glave znajo imenovati tri pravilne osebnosti).

Tako glede poznavanja državnih simbolov Slovenije kot tudi simbolov Evropske unije lahko sklenemo, da je njihovo poznavanje med učenci veliko boljše kot med odraslimi. Učenci praviloma evropsko himno znajo tudi zapeti, okoli polovice odraslih pa ne pozna niti njenega naslova. Večina pozna evropsko zastavo, a le redki vedo za pomen 12 zlatih zvezd. Največkrat menijo, da je zvezd toliko kot držav članic, kar seveda ne drži. Večina vprašanih se zaveda, da so tudi Evropejci, vendar se čutijo veliko bolj Slovenci. Ljudem ni poznano, da imajo tudi evropsko državljanstvo. Velik pomen pripisujejo pravilu, da je slovenski jezik tudi v Evropski uniji enakovreden drugim jezikom. Nekateri odrasli se prepoznajo kot Evropejci po širini razmišljanja in delovanja, predvsem na ekonomskem področju. Zanimivi so odgovori glede ogroženosti slovenske nacionalne identitete v okviru Evropske unije. Če navedemo le nekatere:

Ni, vendar moramo sami ohranjati in negovati slovenski jezik, ki je glavna sestavina narodove identitete.

Naša identiteta sloni na kulturi, zato bi morala država bolj podpirati razvoj

kulture.

Ni, vendar se moramo sami za to boriti in truditi ter biti ponosni, da smo Slovenci.

SSttrraann 2299

Je ogrožena, ker smo del identitete izgubili že v bivši Jugoslaviji, ko so nas hoteli umetno zliti s Srbi in Hrvati.

Je ogrožena zaradi negativnega naravnega prirastka in premalo rojstev.

Ni ogrožena, če bomo sami spoštovali in negovali podedovano kulturno izročilo.

Ni ogrožena, ker Evropa temelji na različnosti in spoštuje tradicijo in vrednote

vseh svojih članic.

Slovenija v EU lahko najde številne priložnosti, vendar mora stati trdno na svojih stališčih in načelih.

Seveda smo povprašali tudi po predlogih, kako bi povečali narodno zavest Slovencev in kdo je odgovoren za raven narodne zavesti med državljani. Iz odgovorov sklepamo, da so za raven narodne zavesti najbolj odgovorni šola in mediji. V šoli bi morali pri več predmetih v vseh razredih vzgajati in krepiti narodno pripadnost in zavest ter poznavanje osnovnih karakteristik Slovenije. Le redki so navedli, da se tudi narodna zavest razvija že od malih nog in da je zelo pomemben tudi vpliv in zgled staršev oziroma družine. Glavno odgovornost za nizko nacionalno zavest Slovencev pa morata po mnenju večine anketirancev nositi vlada in šola. V šolske programe bi bilo nujno vključiti domovinsko vzgojo, podobno - kot navaja nekaj vprašanih – kot ima večina evropskih držav. Iz vprašalnikov je torej na splošno razvidno, da učenci bolje poznajo osnovne simbole in značilnosti slovenske države in Evropske unije, kar je prav gotovo povezano s spoznavanjem pri pouku.

SSttrraann 3300

ZZAAKKLLJJUUČČEEKK Glede na namen raziskovalne naloge in glede na postavljeno hipotezo lahko ob koncu sociološke raziskave o identiteti in po opravljeni analizi rezultatov anketiranja potegnemo naslednje zaključke:

Identiteta je pojem, poznan tudi kot: istovetnost, pripadnost, zavest, poistovetenje, značaj, poosebljanje. Identitete so biloško in kulturno pogojene.

Starost je tista lastnost človeka, ki najbolj vpliva na njegovo identiteto, kajti ta

se razvija glede na izkušnje posameznika in okolje, v katerem živi.

Na identiteto otrok poleg vzgoje staršev najbolj vpliva igra, ki pa se v času močno spreminja. Primerjali smo igro otrok v času naših babic, v času našega otroštva in igro današnjih otrok. Danes je glavni pripomoček za igro računalnik, nekdaj priljubljene otroške igre zgubljajo na pomenu.

Na identiteto mladostnikov močno vpliva obdobje t.i. pubertete, odraščanja,

zanjo je značilno uporništvo proti avtoritetam in tipični mladostniški sleng.

Največkrat omenjana je etnična ali narodna identiteta, ki zajema kulturo, navade, običaje, zgodovino, mite in jezik in spada med izrazite identitete pripadnosti.

Pri Slovencih je opazna nizka stopnja nacionalne identitete, kar je opazno tudi

na mednarodnih prireditvah, ko slovenski predstavniki ne pojejo slovenske himne, ne vihrajo visoko slovenske zastave in raje kot v slovenskem govorijo v angleškem ali hrvaškem jeziku, čeprav drugi govorijo v svojih jezikih in jih prevajajo.

Na nivo narodne zavesti Slovencev vpliva veliko dejavnikov: t.i. kompleks

majhnosti in manj pomembnosti v primerjavi z velikimi narodi; podrejenost različnim narodom in državam v vsej zgodovini do osamosvojitve leta 1991.

Z anketo smo ugotovili in dokazali:

a) da učenci bolje poznajo osnovne podatke in državne simbole

Slovenije in EU kot odrasli, kar pomeni, da šola ima pri krepitvi nacionalne pripadnosti pomembno vlogo;

SSttrraann 3311

b) da je nivo narodne zavesti nizek, predvsem pa iz odgovorov ni zaznati, da smo Slovenci tudi patrioti ali domoljubi;

c) da se večina vprašanih ne čuti in ne identificira kot Evropejci, z izjemo ljudi iz gospodarstva, ki jim Evropska unija pomeni le novo tržišče;

d) da imajo na oblikovanje nacionalne identitete največji vpliv

mediji, šola in politika.

S proučevanjem, raziskovanjem in izdelavo raziskovalne naloge smo spoznale različne vrste identitete in njihovo zastopanost med ljudmi. Čeprav smo izbrale le vzorec 55 ljudi različnih starosti in poklicev, dokazujemo na podlagi analize vprašalnikov, da je vedenje o identiteti nasploh pomanjkljivo, tako kot je pomanjkljiva in nesamozavestna še posebej nacionalna identiteta Slovencev.

SSttrraann 3322

VVIIRRII IINN LLIITTEERRAATTUURRAA

1. Justin, J. 2001. Državljanska vzgoja in etika. Učbenik za 7. razred. Ljubljana: i2 založba Ljubljana.

2. Musek, J. 1994. Psihološki portret Slovencev. Ljubljana.

3. Pagon, N. 2003. Nacionalna identiteta in kultura. Ljubljana.

4. Evropska Unija. www.evropskaunija.com/ (2005-02-16)

5. Evropska unija – Slovenija. http://www.evropska-unija.si/ (2005-02-18)

6. Slovenija, doma v Evropi. www.evropa.gov.si/ (2005-02-27)

7. Slovenija in NATO. www.nato.gov.si/ ( 2005-03-16)

SSttrraann 3333