REZULTATI GRAD-ADHOC

(Vprašalnik o načinu poročanja poročevalskih

enot)

Pripravila: Ajda Demšar

Ljubljana, 06.12.2007

NAMEN IN CILJ

• Analizirati kakovost in pravilnost poročanja poročevalskih enot.

• Identificirati ključne težave pri poročanju poročevalskih enot.

• Poiskati in sprejeti ukrepe za izboljšanje kakovosti in točnosti poročanih podatkov.

UPORABLJENA METODOLOGIJA

• V anketi je sodelovalo 89 največjih slovenskih gradbenih podjetij, v raziskovanju GRAD/M določene kot ključne enote.

• Stopnja odgovora je bila skoraj 78 %.• Komentarji se nanašajo na 69

poročevalskih enot, ki so odgovorile pozitivno.

• Posredovanje podatkov je bilo prostovoljno.

REZULTATI IN NJIHOV POMEN

• V1) Ko poročate o vrednosti opravljenih del, ali vpišete dejansko vrednost gradbenih del, opravljenih v mesecu opazovanja, ali vrednost izdanih/plačanih računov za opravljena dela v mesecu?

- vpišemo dejansko vrednost opravljenih del – (31) – 41 % - vpišemo vrednost izdanih računov – (43) – 58 % - vpišemo vrednost plačanih računov – (1) – 1 %

Rezultati ankete kažejo, da le 41 % poročevalskih enot dosledno upošteva navodila pri izpolnjevanju vprašalnikov in poroča zahtevane podatke o dejanski vrednosti opravljenih del v mesecu. 59 % poročevalskih enot nam posreduje nepravilne podatke. Nekatere poročevalske enote so pozitivno odgovorile z več odgovori hkrati.

• V2) Ali na izvajanje gradbenih del bistveno vplivajo vremenske razmere?

- Pri gradnji stavb do vključno III. gradbene faze – DA (52) – 75 %

- Pri gradnji stavb po III. gradbeni fazi – DA (45) – 65 %

- Pri gradnji inženirskih objektov – DA (52) – 75 %

Vremenske razmere vplivajo na gradnjo pri večini gradbenih podjetij. Pri gradnji stavb do III. gradbene faze in pri gradnji inženirskih objektov ni razlik pri vplivu vremena na gradnjo, kar potrjuje enak odstotek zaznave vremenskega vpliva – 75 % poročevalskih enot, nekaj manjši je vpliv pri gradnji stavb po III. gradbeni fazi, kjer vremenski vpliv zazna 65 % poročevalskih enot.

• V3) Ali ocenjujete, da na vrednosti opravljenih gradbenih del v mesecu bistveno vpliva število delovnih dni (število dni v mesecu, sobote, nedelje, prazniki)?

DA = (23) – 33 % NE = (45) – 67 %

V serijah ne zaznavamo vpliva števila delovnih dni, s čimer se rezultati ujemajo. Ta značilnost je v nasprotju s prakso večine evropskih držav. Rezultati te ankete kažejo, da skoraj dve tretjini podjetij ocenjuje, da število delovnih dni ne vpliva bistveno na njihovo vrednost opravljenih gradbenih del.

• V4) Ali pri vrednosti opravljenih gradbenih del upoštevate tudi dela, ki so jih za vas izvajali podizvajalci?

DA = (63) – 91 % NE = (6) – 9 %

Iz odgovorov tega anketnega vprašanja je moč razbrati, da večina poročevalskih enot upošteva navodilo na vprašalniku in poroča tudi za svoje podizvajalce. Ostalih 9 % podjetij bo potrebno na to še enkrat opozoriti.

• V5) Ocenite navodila na vprašalniku – ali zadoščajo za izpolnjevanje vprašalnika brez težav?

DOBRA: (30) – 43 % SPREJEMLJIVA: (35) – 51 % SLABA: (4) – 6 %

Velika večina poročevalskih enot (94 %) ocenjuje navodila na vprašalniku kot dobra ali sprejemljiva, le 6 % pa kot slaba, zato večje spremembe navodil niso potrebne.

• V6) Kdo preskrbi (izračuna) podatke, ki jih vpišete na vprašalnik? - komercialisti DA = (20) – 29 % - odgovorni inženirji DA = (18) – 26 % - računovodski kader DA = (42) – 61 %

Iz rezultatov ankete je razvidno, da najpogosteje izpolnjujejo vprašalnik računovodje. Zanimalo nas je, ali se odgovora na vprašanji V1 in V3 kaj razlikujeta gleda na vprašanje V6, torej ali je pomembno, kdo – glede na delovno mesto/poklic – izpolnjuje vprašalnik. Glede odgovorov na vprašanje V1, so najslabši rezultat dali računovodje. Od 61 % izpolnjevalcev vprašalnikov ki so računovodje, jih namreč kar 66,6 % poroča glede na izdane račune in le 33,3 % % glede na dejansko opravljeno delo. Pri komercialistih je razmerje 55 : 45 za tiste, ki poročajo glede na izdane račune, pri inženirjih pa je razmerje 50 : 50.

Da število delovnih dni ne vpliva bistveno na vrednost opravljenih gradbenih del meni 70 % komercialistov, 69 % računovodij in 55 % inženirjev.

Pri tem anketnem vprašanju so nekatere poročevalske enote pozitivno odgovorile na več odgovorov hkrati, iz česar lahko sklepamo, da vprašalnike izpolnjuje več ljudi.

• V7) Ali v podjetju uporabljate podatke s področja statistike gradbeništva, ki jih objavlja Statistični urad RS?

DA = (31) – 48 % NE = (34) – 52 %

Skoraj polovica podjetij uporabljan podatke statistike gradbeništva, kar lahko ocenimo kot pozitivno, glede na to, da so primarni uporabniki naših podatkov različne vladne in nevladne inštitucije (UMAR, BS, Eurostat, podjetja, ki se ukvarjajo z analitično-raziskovalno dejavnostjo,…)

Na to vprašanje 4 poročevalske enote niso odgovorile.

SKLEP• Rezultati so, razen odgovorov na vprašanje V3, v skladu s

pričakovanji.• Največja težava je pri izpolnjevanju podatkov o vrednosti opravljenih

gradbenih del – vprašanje V1. Zelo verjetno je, da obstoječ način poročanja pomembno vpliva na rezultate raziskovanja. Primerno bi bilo razmisliti o inštruktažah v tistih podjetjih, ki ne poročajo v skladu z navodili.

• Da je možno podatke posredovati pravočasno in v skladu z metodologijo kažejo primeri drugih podjetij, ki to delajo po navodilih.

• Potrditve domneve o vplivu delovnih dni na opravljanje gradbene dejavnosti nismo dobili.

• Glede na značilnosti raziskave GRAD/M in rezultate ankete lahko potrdimo, da računovodje niso najprimernejši kader za izpolnjevanje vprašalnika. To sicer ne pomeni, da ga ne morejo izpolnjevati v skladu z navodili.