UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

OPREDELITEV MENICE IN NJENA VLOGA V MEDNARODNEM PLAČILNEM PROMETU

Kandidatka: Hrastnik Tanja Naslov: Kulturniška 11, 3000 Celje Številka indeksa: 80011682 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: zunanja trgovina Mentor: dr. Borut Bratina-izredni profesor

Celje, oktober, 2005

2

PREDGOVOR Managerji se pri sprejemanju svojih poslovnih odločitev srečujejo z obilico različnih podatkov in informacij, ki jih morajo skrbno obdelati in izluščiti tiste, ki so bistvenega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Proces sprejemanja poslovnih odločitev je povezan s tveganjem. Odločanje je v sodobnem svetu vedno bolj zapleteno in zahteva od odločevalca poznavanje posebnih znanj iz različnih področij, s katerimi pa odločevalci ponavadi ne razpolagajo. Sodobni informacijski sistemi, globalizacija ekonomskega prostora ter sposoben management so danes bistvo moderne ekonomije in temelj za obstoj podjetja. Po osamosvojitvi Slovenije in odprtjem naše države tujim trgom ter s tem, da je bil ukinjen reguliran socialističen sistem, se je naša mlada država hotela na vseh področjih približati že močno gospodarsko oddaljeni Zahodni Evropi. Prav tako je želela tudi instrumente financiranja prilagoditi moderni zahodnoevropski regulativi. Zasuk v smeri modernizacije plačil pa se je pripravljal tudi v plačilnem sistemu v državi in do tujine. Tako imenovane akceptne naloge je prevzela pri nas že nekoliko pozabljena menica. Trdno delo in volja nas je tako pripeljala čez prag moderne Evrope in tako smo postali njen enakopravni podporni člen. Glede na to, da slovensko gospodarstvo temelji na razvoju malih in srednje velikih podjetij, ugotavljam, da se le-ti še vedno premalo poslužujejo modernih oblik financiranja ter še vedno premalo zaupajo v moderne plačilne instrumente. Večje medsebojno zaupanje med finančnimi strokovnjaki ter podjetniki ter osveščanje le-teh oz. primeren način, kako podjetja vzpodbuditi k uporabi modernih plačilnih instrumentov bi zapolnilo zaenkrat še zelo močno vrzel v slovenskem gospodarskem prostoru. V diplomskem delu nameravam predstaviti pojem menice kot vrednostnega papirja ter s tem povezana tveganja, ki se pojavljajo predvsem v mednarodnem plačilnem prometu. Z ukinitvijo akceptnih nalogov je menica v domačem finančnem in pravnem prometu ponovno pridobila na veljavi ter postala instrument plačila in instrument zavarovanja poslov med pravnimi osebami. Predvsem zavarovanje poslov z menico na področju mednarodnega poslovanja pomeni zmanjšanje tveganj in učinkovito realizacijo posla. Zakaj sem se odločila, da predstavim prav menico? Predvsem zato, ker že desetletje v Banki Celje d.d. opravljam delo referenta za dokumentarne posle in se s pojmom menice vsakodnevno srečujem. Prav tako je namen moje diplomske naloge praktično srečevanje z institutom menice ter poglobev in utrditev znanja s teoretičnim, kakor tudi dejstvo, da spoznam pravno regulativo drugih držav.

3

KAZALO VSEBINE Stran PREDGOVOR 1 UVOD 6 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet

raziskovanja 6 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve 6 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave 7 1.4 Predvidene metode raziskovanja 8 2 POJEM MENICE KOT VREDNOSTNEGA PAPIRJA 9 2.1 Nastanek, vloga in pomen menice 9 2.2 Gospodarski pomen menice kot vrednostnega papirja 10 3 VIRI MENIČNEGA PRAVA 11 3.1 Pravna ureditev meničnega poslovanja 11 3.2 Mednarodni pravni viri 12 3.3 Menično pravna terminologija 13 4 FUNKCIJA MENICE IN OSNOVNA NAČELA MENIČNEGA PRAVA 14 4.1 Funkcija menice 14 4.2 Osnovna načela meničnega prava 14 5 BISTVENI MENIČNI ELEMENTI 16 6 VRSTE MENIC 19

6.1 Trasirana menica 19 6.2 Lastna trasirana menica in trasirana menica po lastni odredbi 20 6.3 Lastna menica 20 6.4 Domicilirana menica in bianko menica 20 6.5 Dokumentarna trata 21 6.6 Menica v anglosaksonskem pravu 21 7. MENIČNA DEJANJA 24 7.1 Izdaja menice 24 7.2 Prenos menice 24 7.2.1 Pojem indosamenta 25 7.2.2 Pravni učinki indosamenta 25 7.2.3 Oblika indosamenta 25 7.2.4 Posamezne vrste indosamentov 26 7.2.5 Civilno pravni odstop menične terjatve-cesija 26 7.3 Akcept menice 26

4

7.3.1 Pojem akcepta 26 7.3.2 Predložitev menice v akcept 27 7.3.3 Oblika akcepta 27 7.3.4 Pomen akcepta 28 7.4 Menični aval ali menično poroštvo 28 7.4.1 Lastnosti avalista 29 7.4.2 Oblika meničnega poroštva 39 7.4.3 Avalistova odgovornost 30 7.5 Dospelost menice 30 7.5.1 Dospelost 31 7.5.2 Plačilni dan 31 7.5.3 Vpoglednica 31 7.5.4 Povpoglednica 31 7.5.5 Oddnevnica 32 7.5.6 Dnevnica 32 7.6 Plačilo 32 7.7 Razmoževanje in prepisi menice 33 7.7.1 Več izvodov menice 33 7.7.2 Razmnoževanje 33 7.7.3 Oštevilčenje menic 34 7.7.4 Prepis menice 34 7.8 Protestiranje menice in notifikacija protesta 34 7.9 Menični regres 35 7.10 Zavarovanje menične terjatve 35 7.11 Zastaranje in ugovori meničnega dolžnika 35 8 OSNOVNE OBLIKE PLAČIL V MEDNARODNEM POSLOVANJU IN MENICA KOT EDEN OD PLAČILNIH INSTRUMENTOV 36 8.1 Oblike plačil v mednarodnem plačilnem prometu 36 8.1.1 Plačila v okviru posla dokumentarnega inkasa (Documentary

Collections) 36 8.1.2 Plačila v okviru mehanizma dokumentarnega akreditiva

(Documentary Letter of Credit) 37

9 POSLI MENIČNEGA ESKONTA, FORFETIRANJE MENIC IN MENIČNI LOMBARD 39

9.1 Menični eskont 39 9.2 Forfetiranja 40 9.2.1 Tveganja, ki jih prevzame forfeter 40 9.2.2 Forfetiranje meničnih terjatev 40 9.2.3 Forfetiranje terjatev iz naslova akreditivne obveze banke 41 9.2.4 Forfetiranje knjižnih terjatev 41 9.3 Menični lombard 41 9.4 Razmejitev forfetiranja terjatev napram nekaterim podobnim

poslom refinanciranja terjatev v mednarodnem poslovanju 42 9.4.1 Razmejitev med forfetiranjem in eskontiranjem meničnih terjatev 42 9.4.2 Razmejitev med poslom forfetiranja in poslom faktoringa 43

5

9.4.3 Razmejitev med poslom forfetiranja in lombardom 43 10 PREVARE Z MENICAMI 44 11 PRIMERI 45

11.1 Primer Dokumentarnega akreditiva z odloženim plačilom oz.

dospelostjo menice na določen dan 45 11.2 Primer Dokumentarnega akreditiva s takojšnjim plačilom

(at sight) 45 11.3 Primer meničnega akcepta 45 11.4 Primer meničnega avala 46 11.5 Primer neuspelega meničnega protesta 46 12 SKLEP 47 13 POVZETEK 49

14 ABSTRACT 49

KLJUČNE BESEDE ( KEYWORDS) 50

SEZNAM VIROV IN LITERATURE 51 PRILOGE

6

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema, ki je predmet raziskovanja Kaj pravzaprav razumemo pod pojmom mednarodno poslovanje in kaj so koncepti in usmeritve mednarodnega poslovanja? Organizacija oz. podjetje, ki skuša svoje smotre in cilje dosegati v mednarodnem okolju, skuša uporabiti, kolikor je to mogoče, koncepte in usmeritve, ki jih je že preizkusila v domačem, bolj obvladanem okolju. Razlogi za internacionalizacijo podjetja so lahko ofenzivni ali pa defenzivni. Med ofenzivne lahko prištevamo osvajanje novih trgov, povečanje dobička tudi zunaj meja države, pridobivanje proizvodov za domače ali tuja tržišča, stremljenje managementa k razvoju in rasti podjetja. Medtem ko med defenzivne razloge prištevamo varovanje domačega trga, varovanje tujih trgov, zagotavljanje oskrbe s surovinami, pridobivanje tehnologij, geografsko diverzificiranje, iskanje politično trdnih oporišč za nove dejavnosti in še bi se lahko naštevalo, saj se razmere na domačih in tujih trgih nenehno spreminjajo. Na te spremembe pa vsekakor vplivajo geografski, politični ekonomski, tehnično-tehnološki, demografski in še kateri dejavniki. Vsekakor se podjetje, ki se poda v mednarodne vode spopada z določeno stopnjo tveganja. Predvsem gre za tveganje glede plačila. Poslovna praksa nam potrjuje, da so plačilni pogoji pri posameznem poslu postali izredno pomemben element konkurenčnosti in da je problematika plačil za dobavljeno blago ali za opravljene storitve danes v mednarodnem poslovanju pomemben del vsake poslovne transakcije. V primerih, ko finančna klavzula v temeljni pogodbi ni dogovorjena na način, ki bi upniku zagotavljal ustrezno varnost za to, da bo dolgovani znesek v celoti in pravočasno dobil tudi plačan in je upnik izpostavljen tveganju glede nepravočasne ali celo nemogoče izterjave svoje terjatve, postane vprašljiva rentabilnost posla oziroma njegova ekonomska smotrnost nasploh. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Poslovna praksa nam potrjuje, da so plačilni pogoji pri posameznem poslu postali izredno pomemben element konkurenčnosti in da je problematika plačil za dobavljeno blago ali za opravljene storitve danes v mednarodnem poslovanju pomemben del vsake poslovne transakcije. V primerih, ko finančna klavzula v temeljni pogodbi ni dogovorjena na način, ki bi upniku zagotavljal ustrezno varnost za to, da bo dolgovani znesek v celoti in pravočasno dobil tudi plačan in je upnik izpostavljen tveganju glede nepravočasne ali celo nemogoče izterjave svoje terjatve, postane vprašljiva rentabilnost posla oziroma njegova ekonomska smotrnost nasploh. Menica je vrednostni papir, ki se glasi na določen znesek. Njene obvezne sestavine, način prenosa pravic in način uveljavljanja pravic ureja Zakon o menici. V skladu s tem zakonom je menica listina, izdana v predpisani obliki, s katero izdajatelj izda nalog drugi osebi pozvanemu, naj v določenem času in v določenem kraju plača določeno vsoto denarja osebi, imenovani v tej listini, ali osebi po njeni odredbi. Na področju mednarodnega poslovanja pojmujemo menico kot strogo formalen vrednostni papir, ki je klasičen instrument zavarovanja plačila, ki se uporablja pri kreditnih transakcijah s tujino.

7

Namen mojega diplomskega dela je prikazati vlogo menice kot vrednostnega papirja v okviru mednarodnega plačilnega prometa. Vendar pa je potrebno najprej razložiti pojem menice, opredeliti njen nastanek in pomen ter opredeliti njene osnovne funkcije in načela ter poudariti bistvene elemente. Vse to nam daje podlago za vključevanje menice kot vrednostnega papirja kot del instrumentarija v mednarodnem plačilnem prometu. Čeprav bi lahko trdila, da je menica pravzaprav pravni termin, je vendarle njena vloga in pomen v ekonomiji zadosti velika, da jo lahko uvrščamo tudi med ekonomskega. In prav to njeno ekonomsko vlogo in pomen nameravam predstaviti v svoji diplomski nalogi. Cilji, ki jih želim doseči z omenjeno raziskavo so predvsem naslednji: - poglobiti svoje večletno praktično znanje o menici še s teoretičnim ter primerjati svoje

praktično znanje s teoretičnim. - poudariti vlogo in pomen menice kot instrumenta plačila v plačilnem prometu - s primeri prikazati vlogo in pomen poslovne banke ob ravnanju z menico v fazi

opravljanja plačilnega prometa s tujino oz. po posameznih plačilnih instrumentih. Trditve, ki jih bom skušala dokazati v svojem diplomskem delu : - kot možno trditev pri raziskavi in pripravi mojega diplomskega dela lahko poudarim

dejstvo, da se naša slovenska menična zakonodaja bistveno ne razlikuje od veljavne zakonodaje držav v sosednjem srednjeevropskem prostoru, čeprav velja pri nas Zakon o menici, ki je bil sprejet že davnega leta 1946 ter dopolnjen in spremenjen leta 1994.

- prav tako lahko trdim, da nekatere predvsem zunaj evropske dežele menico sicer obravnavajo kot instrument plačila vendar pa si njeno resnično vlogo in pomen razlagajo po svoje, saj se kot enakopravne članice Mednarodne gospodarske zbornice, ne držijo enotnih mednarodnih pravil in regulative.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljam da se veljaven Zakon o menici na ozemlju Republike Slovenije z vstopom naše države v Evropsko unijo ne bo spremenil, saj je bil dopolnjen in spremenjen pred desetimi leti in je v svojem tekstu in vsebini prilagojen moderni evropski zakonodaji. Prav tako predpostavljam, da je Slovenija z vstopom v druščino razvitih in zelo razvitih držav poglobila svoj ugled v svetu in se iznebila slovesa rizične države. Zaupanje v svetu, odprto gospodarstvo ter nizka stopnja političnega in ekonomskega tveganja bo našo gospodarsko rast še okrepila, okrepila pa se bo tudi finančna disciplina ter osveščenost glavnih akterjev v procesu mednarodnega poslovanja. Omejitve, ki sem jih imela pri pripravljanju diplomskega dela so predvsem prostorske, saj sem se odločila za temo, o kateri bi se dalo napisati bistveno več. Prav tako štejem kot omejitev tudi dejstvo, da sem za primere, ki sem jih prikazala v samem diplomskem delu ter zaradi varovanja poslovnih podatkov potrebovala soglasje svojih nadrejenih ter slovenskih podjetij, ki so v poslu sodelovala. Primerov bi lahko navedla še več, vendar je dostop do podatkov omejen oz. se nekateri še vedno nahajajo v pravnih postopkih in bi se zdeli kakršnikoli zaključki in analize le-teh preuranjeni.

8

Kot rdečo nit mojega diplomskega dela sem uporabila knjigo Zakon o menici s komentarjem iz leta 2001. Ker sem bila tako prostorsko in vsebinsko omejena, sem se ostalih virov posluževala le posredno, saj se teksti ponavljajo. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri omenjenem diplomskem delu gre za poslovno ekonomsko raziskavo, ki je osredotočena na posamezno funkcijo organizacije v našem primeru gre to za finančno in zunanjetrgovinsko funkcijo podjetja. Svojo raziskavo lahko prav tako opredelim kot statično ekonomsko raziskavo. Pri pripravi in pisanju diplomskega dela sem se posluževala deskriptivnega pristopa z metodo deskripcije. Podatke za pripravo in pisanje diplomskega dela sem v večini črpala iz Zakona o menici, ki mi je bilo osnovno gradivo, v veliko pomoč pa mi je bila tudi strokovna literatura izdana s strani Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu ter lastno praktično znanje ter primeri, ki sem jih podala v diplomskem delu.

9

2. POJEM MENICE KOT VREDNOSTNEGA PAPIRJA Menica je vrednostni papir, ki se glasi na določen znesek. Njene obvezne sestavine, način prenosa pravic in način uveljavljanja pravic ureja Zakon o menici. V skladu s tem zakonom je menica listina, izdana v predpisani obliki, s katero izdajatelj izda nalog drugi osebi pozvanemu, naj v določenem času in v določenem kraju plača določeno vsoto denarja osebi, imenovani v tej listini, ali osebi po njeni odredbi1. Na področju mednarodnega poslovanja pojmujemo menico kot strogo formalen vrednostni papir, ki je klasičen instrument zavarovanja plačila, ki se uporablja pri kreditnih transakcijah s tujino. Poslovna praksa se z menico srečuje pri poslu dokumentarnega inkasa (finančna klavzula-dokumenti proti akceptu menice), pri akceptnem in negociacijskem akreditivu, pri raznih vrstah kreditiranja kakor tudi pri poslih refinanciranja osnovnega posla iz naslova eskontiranja ali forfetiranja2 Obligacijski zakonik razlaga pojem menice po temeljni definiciji kot obligacijski vrednostni papir. Poudarja, da je to papir, na katerem je zapisana določena pravica, ki ima premoženjsko vrednost. Gre za zapisano pravico, ki je povezana s papirjem tako, da tisti, ki nima v rokah papirja, tudi nima pravice, oz. tisti, ki ima v rokah papir, ima v rokah pravico. Vrednostni papir je tako pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo izpolnil na njej zapisane obveznosti njenemu zakonitemu imetniku. Lastnina ali pa vsaj posest na papirju je pogoj za uveljavljanje pravic iz papirja. 2.1 Nastanek, vloga in pomen menice Nastanek menice sega že v srednji vek in ima v bistvu isti izvor kakor papirnati denar. Pojavljati se je začela v času med 12. in 14.stoletjem v mestih sredozemske obale in Italije, v Firencah, Benetkah, Genovi … . Z razvojem trgovine je postajal njen pomen vse večji, zlasti pa se je razvila na področju mednarodne menjave-trgovine torej v mednarodnih plačilih prometa blaga in storitev. Vloga menice v preteklosti je predvsem v tem, da je služila: • kot sredstvo za zamenjavo denarja • kot sredstvo trgovinskega kliringa3 • kot predmet za kreditiranje, v začetku razvoja kapitalističnega gospodarstva Sedanja vloga in pomen menice je sicer drugačna, tako da menica služi: • kot plačilno sredstvo • kot sredstvo za zavarovanje kreditov • kot sredstvo za zavarovanje različnih terjatev, lahko tudi bodočih

1 Definicija povzeta po »Veliki splošni leksikon DZS« leto 1998-peta knjiga stran 2554. 2 Povzeto po Dr. Falatov Peter, Plačila v mednarodnem poslovanju CISEF 1997-stran 41 3 Kliring je postopek izravnavanja več medsebojnih terjatev in obveznosti bank s poračunom. Ker vsaka banka ni povezana z vsako drugo banko, nastopa tretja banka kot klirinška centrala. Mednarodni kliring obstaja, če gre za postopek izravnavanja medsebojnih terjatev in obveznosti več držav-povzeto »Veliki splošni leksikon DZS« leto izdaje 1997-četrta knjiga-stran 1981

10

2.2 Gospodarski pomen menice kot vrednostnega papirja Menica se je pojavila že v 12.stoletju s trgovinskim poslovanjem med srednjeveškimi državami.4 Menica je z zakonito vsebino in v zakoniti obliki zapisana vrednostna listina, ki vsebuje enostransko abstraktno obljubo izdajatelja oz. drugega podpisnika menice, da bo plačal po določbah meničnega zakona denarni znesek osebi, ki je na menici označena kot upnik. Gospodarski pomen menice je predvsem v tem, da kot kreditno sredstvo omogoča imetniku menice izkoristiti njegov kredit, hkrati pa upniku po meničnem pravu zagotavlja, da bo menično vsoto ob zapadlosti hitreje izterjal. Menica ima pomembno vlogo tudi kot instrument zavarovanja denarnih obveznosti. V določenih primerih je le-ta lahko tudi plačilno sredstvo. V nekaterih drugih pravnih sistemih pa poznajo tudi blagovno menico. Glede na formalno vsebino zapisa v menici zakon določa, katere obvezne sestavine mora menica vsebovati. Pravica iz menice je samostojna obveznost in se razlikuje od obveznosti iz temeljnega posla. Menica se predvsem uporablja kot kreditno sredstvo. To pomeni, da se z njo odloži plačilo dolžnika. Boniteta menice je lahko zelo različna, odvisno od vrste menice in od klavzul, ki so zapisane na menici. Po gospodarski funkciji in v gospodarski govorici razlikujemo različne vrste menic: a) blagovne menice: se izdajajo za kreditirano dobavo blaga, ki ga je treba plačati v

roku, ki je naznačen na menici b) finančne menice: se izdajajo za v kritje in v varstvo sprejetega denarnega kredita c) rimesa:menica namenjena za plačilo dolga-lahko se imenuje tudi depozitna menica d) varnostna ali kavcijska menica-tista, ki jo je treba položiti za varstvo terjatev, ki

utegnejo pozneje nastati.

4 Menica je stvaritev trgovske prakse. Nastala je kot posledica nujnosti zamenjave različnega denarja med posameznimi mesti na podlagi tako imenovanega meničnega pisma, ki ga je trgovec v enem mestu izročil določeni osebi, na podlagi katerega je lahko v drugem mestu sprejel določeno vsoto denarja, veljavnega v mestu plačila. V južni Franciji so se organizirali posebni trgi za menjavo omenjenih meničnih pisem, pri čemer se je prenos meničnih pisem opravljal na podlagi indosamenta.

11

3. VIRI MENIČNEGA PRAVA Zaradi čedalje bolj rastoče mednarodne menjave blaga in storitev, se je v prvi polovici 20. stoletja pojavila potreba po izenačevanju zakonodaj o menici. Zakoni o menici so bili poenoteni skoraj v vsej Evropi. Nacionalni zakoni posameznih držav temeljijo pretežno na treh Ženevskih konvencijah. V Ženevi so bile leta 1930 pod okriljem Društva narodov podpisane naslednje tri konvencije: • Konvencija o enotnem meničnem zakonu • Konvencija o koliziji5 • Konvencija o meničnih taksah in kolkovanju menic Vse tri Ženevske konvencije so ratificirale in sprejele skoraj vse države evropskega kontinenta in tudi druge države, kot npr. Brazilija, Japonska, takratna Rusija oz. Sovjetska zveza. Besedila posameznih nacionalnih zakonov evropskih držav se sicer med seboj razlikujejo zaradi rezerv oz. pridržkov in specialnosti, vendar v temelju bistvenih razlik ni. Opazne so sicer odstopanja v določbah o protestu menic, o izgubi in amortizaciji le-teh. V veliki Britaniji in na Irskem je v veljavi popolnoma drugačen zakon o menici. V 70-ih letih prejšnjega stoletja so se pojavile težnje po harmonizaciji obeh sistemov, to je evropskega-kontinentalnega, ki temelji na prej omenjenih treh Ženevskih konvencijah in anglo-saksonskega sistema, ki temelji na angleškem »Common law« sistemu. Komisija združenih narodov za trgovino (UNCITRAL) je spodbudila težnjo, po poenotenju meničnega prava in na 43. plenarnem zasedanju generalne skupščine združenih narodov je bila ob koncu leta 1988 sprejeta Konvencija o mednarodni trasirani menici in mednarodni lastni menici (UNCITRAL konvencija). Ker je konvencijo ratificiralo premalo število držav le-ta nima posebnega praktičnega pomena. Omeniti velja, da je tudi Kraljevina Jugoslavija podpisala in ratificirala vse tri Ženevske konvencije, novega meničnega zakona, ki bi temeljil na Ženevskih konvencijah, pa ni sprejela. Zato je leta 1946 takratna skupna država Federativna ljudska republika Jugoslavija sprejela zakon o menici. Ta zakon je objavljen v Uradnem listu FLRJ štev. 104 z dne 24.12.1946. Zakon je sicer doživel manjše spremembe, ki pa niso vsebinske narave. 3.1 Pravna ureditev meničnega poslovanja V Republiki Sloveniji poslovanje z menico ureja Zakon o menici (ZM) Poleg Zakona o menici urejajo menično poslovanje tudi drugi pozitivni predpisi, pri čemer zlasti pomembno upoštevati določila Obligacijskega zakonika (OZ). Omenjeni zakon na splošno ureja poslovanje z vrednostnimi papirji, med katere štejemo tudi menico. Glede na to, da je menično poslovanje tesno povezano z drugimi obligacijskimi posli, se za urejanje le-teh v zvezi s poslovanjem z menico, ne pa za poslovanje s samo menico, uporabljajo tudi druga določila Obligacijskega zakonika. Ta določila, ki se nanašajo na vrednostne papirje, se upoštevajo samo, če Zakon o menici ne določa drugače6.

5 Kolizija-trčenje,prekrivanje,podvajanje,navzkrižje nezdružljivih interesov in dolžnosti-oz. Kolizija pravnih norm: primeri, ko za dejansko stanje veljata dve ali več pravnih norm, ki so po svoji pravni moči enakovredne. Povzeto po »Veliki splošni leksikon DZS« leto izdaje1997-četrta knjiga, stran 2017. 6 Pri primerjavi določil ZM z določbami Obligacijskega zakonika , ki se nanašajo na vrednostne papirje, je treba opozoriti, da je ureditev vrednostnih papirjev v Obligacijskem zakoniku enaka ali Pri

12

Za menico kot enostransko izjavo volje in enostranski obveznostni posel je zlasti pomembna oblika izjave zavezanca. Za enostranski obveznostni posel je značilna izjava, ki pomeni obljubo, zavezujočo za izjavitelja, tudi če upnik v obljubo ne privoli. Za enostransko izjavo volje je bistveno, da izjavitelj ne more od svoje obljube odstopiti. Pri enostranskih obveznostnih poslih, med katere štejemo tudi menični posel, je osnovnega pomena to, da zaveza nastane, preden jo druga stranka sprejme. 3.2 Mednarodni pravni viri Za slovensko menično pravo so poleg slovenskih pozitivnih predpisov o poslovanju z menico pomembni tudi mednarodni pravni viri, ki jih je Slovenija prevzela kot pravna naslednica SFRJ in Kraljevine Jugoslavije. Tako je za Slovenijo v skladu s Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Ustavnim zakonom za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije veljavna Konvencija o poenotenju meničnega prava s prvim in drugim aneksom ter protokolom konvencije. Poleg omenjene konvencije je za našo državo veljavna tudi Konvencija o reševanju določenih nasprotij med meničnimi zakoni z ustreznim protokolom. Le-ta določa kolizijska pravila za primer nasprotij med določenimi zakoni pri mednarodni menici. Pri nas je prav tako veljavna, pa čeprav ne tako pomembna, Konvencija o meničnih taksah z ustreznim protokolom. Vse te omenjene Konvencije z aneksi in protokoli so 7. junija 1930 podpisali predstavniki Kraljevine Jugoslavije, ratificirane pa so bile z Zakonom o mednarodni konvenciji o enotnem meničnem zakonu z aneksom I in II in protokolom. Konvencija o enotnem meničnem zakonu vsebuje imena predstavnikov posameznih držav, ki so podpisale to pogodbo. V njen je bilo dogovorjeno, da se vse podpisnice zavezujejo, da bodo sprejele Zakon o menici, ki je v prvem aneksu te konvencije, v svojem jeziku ali v izvirnem jeziku. Menica kot eden najstarejših znanih učinkovitih in pravno zapletenih trgovinskih instrumentov nezadržno prodira v poslovno, pa tudi v družbeno življenje. V našem pravnem in gospodarskem sistemu doslej ni imela kakšne posebno odmevne vloge, če odmislimo obdobje uveljavljanja in poslovanja s tako imenovano jugo menico7. Dr. Ivanjko Šime pravi :»Pravna ureditev poslovanja z menico se zdi suhoparna, menično pravo pa je formalistično pravno področje«, kar je razvidno pri prebiranju zakonskih predpisov o menici, kjer ugotavljajo, da gre na prvi pogled za izključno tehnične ter formalne določbe. Področna analiza ter poglobitev v menično pravo pa daje le-temu večplasten in poglobljen pomen.

Pri primerjavi določil ZM z določbami Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na vrednostne papirje, je treba opozoriti, je je ureditev vrednostnih papirjev v Obligacijskem zakoniku enaka ali podobna ureditvi menice v ZM. Na ureditev meničnega poslovanja, ki se smiselno uporablja tudi na drugih področjih, se sklicujejo tudi drugi zakonski predpisi, npr. zakon o gospodarskih družbah, ki določa, da se prenos delnic opravi v skladu s predpisi, ki urejajo prenos menice (prvi odstavek 233. člena Zakona o gospodarskih družbah-Ur.L. 30 – 10.6.1993) 7 Jugo menica je bila sicer menica po Zakonu o menici, vendar je bilo v skladu z Zakonom o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev (UR SFRJ, št. 60/75) poslovanje s to menico urejeno posebej, pri čemer so bile z omenjenim zakonom odpravljene nekatere tipične institucije meničnega prava.

13

3.3 Menično pravna terminologija Menično pravo ima svojo terminologijo, ki jo je potrebno poznati. Ta terminologija je naslednja: • tisti, ki menico izda je izdajatelj menice, bodisi da obljubi sam plačati menično

vsoto (lastna menica), bodisi da je to tisti (trasant), ki pozove drugo osebo (trasata), naj menično vsoto plača (trata ali trasirana menica)

• oseba, ki jo trasant pozove naj plača menično vsoto je trasat; trasat kot tak ni nikoli v menični zavezi; v menično zavezo stopi šele takrat, ko s svojim podpisom menično obvezo sprejme (akceptira) in postane iz trasata akceptant.

• oseba, po katere naredbi je treba menico plačati se imenuje remitent; če remitent menico indosira, je njen indosant; oseba na katero se z indosamentom prenese menica pa je indosatar; indosant je tudi vsak indosatar, ki menico prenese na drugo osebo.

• indosament je zaznamek na hrbtu menice, s katerim se menica prenaša od indosanta na indosatarja.

• menično poroštvo se imenuje aval; oseba, ki to poroštvo daje pa avalist. • domicilijat je oseba, ki je različna od trasata in ki naj na domicilu (kraj plačila, ki

je različen od trasatovega prebivališča oz. sedeža), plača menico; domiciljat je ponavadi banka, ker ima trasat pri banki kritje.

14

4. FUNKCIJA MENICE IN OSNOVNA NAČELA MENIČNEGA PRAVA 4.1 Funkcije menice Menica lahko opravlja tri funkcije in sicer: • plačilno • jamstveno • kreditno Dolžniško-upniška razmerja iz prometa blaga in storitev se lahko urejajo po naslednjem principu: - plačilna funkcija: Za vrednost prodanega blaga ali opravljene storitve lahko prodajalec izstavi menico na kupca. Prodajalec označi sebe kot remitenta, ali pa neko tretjo osebo označi za remitenta, če se je z njo sporazumel, da ji bo plačal z menico.

- jamstvena funkcija: Če je namen izročitve menice upniku zavarovanje dolžnikove obveznosti, govorimo o t.i. jamstvu. Dobava blaga se opravi na odprt račun in če v sprejemljivem roku dobava ni plačana na dogovorjen način, upnik porabi za izterjavo terjatve menico, ki jo je prejel za jamstvo. Ponavadi taka menica ni izpolnjena do konca, večinoma je le podpisana s strani dolžnika, prodajalec blaga pa jo izpolni, ko je kupec-dolžnik v zamudi za plačilo.

- kreditna funkcija: je najpomembnejša in najbistvenejša funkcija menice. Uporablja se pri nakupu blaga na kredit. Zlasti trgovcem na veliko je težko takoj plačati vso kupnino, saj morajo kupljeno blago najprej prodati manjšim trgovcem ter zanj dobiti plačilo. V takih primerih so prisiljeni kupovati blago na kredit t.j. z odloženim plačilom. Za zavarovanje kredita oz. svojega dolga pa upniku ponudijo menico. Poleg zavarovanja pa menica nudi prodajalcu možnost prodaje menice banki. Banka menico eskontira in pri tem od meničnega zneska odbije provizijo, stroške in obresti od dneva eskonta do dneva zapadlosti menice. Temu odbitku pravimo diskont- to je strošek eskonta menice. 4.2 Osnovna načela meničnega prava: Poleg splošnih načel, ki veljajo za vrednostne papirje, veljajo v meničnem pravu tudi osnovna načela, ki so specifična za menično poslovanje:Ta načela so: a) Načelo pismenosti (formalnosti) menice To načelo, ki je skupno za vse vrednostne papirje, določa, da je menica pravno veljavna le, če je izdana v pisni obliki in če vsebuje vse tiste elemente, ki jih Zakon o menici zahteva. Ustno dana menična obveza je brez pravnega učinka. Načelo formalnosti menice velja tudi za bistvene in nebistvene menične elemente, kot tudi za posamezna menična dejanja (akcept, aval, indosament, protest) b) Načelo inkorporacije To načelo določa, da je do pravice (terjatve) iz menice upravičena le tista oseba, ki je istočasno tudi imetnik menice. Izjema od načela inkorporacije je podana le v primeru amortizacije menice, ko se menična terjatev lahko uveljavlja na podlagi amortizacijske listine. c) Načelo fiksne menične obveze

15

To načelo nam pove, da je vsebina menične obveze samo tisto, kar je zapisano v menični listini. Obseg menične obveze pa se lahko dokazuje samo z menično listino. Izjema od tega načela je obseg menično-regresnega zahtevka, ki je lahko večji ali manjši od zneska. d) Načelo menične strogosti Menična obveza je neodvisna od osnovnega pravnega posla, na podlagi katerega je bila menica izdana. Ugovori meničnega dolžnika iz naslova osnovnega posla so omejeni in se v okviru tako imenovanega menično pravnega neksusa8 lahko uveljavljajo le med strankama iz osnovnega posla (inter partes). Postopek uveljavljanja menične terjatve je praviloma kratek in enostaven. Po analogiji prava bančnih garancij lahko rečemo, da glede na abstraktno obvezo meničnega dolžnika velja tudi v meničnem poslovanju znani rek: » Pay first- argue later« e) Načelo menične solidarnosti Menični dolžniki odgovarjajo solidarno za plačilo meničnega zneska ob dospelosti. Meničnemu upniku solidarno odgovarjajo vse osebe, ki so menico trasirale, akceptirale, avalirale in indosirale. Menični upnik pa je vendar dolžan svoj zahtevek za plačilo meničnega zneska najprej uveljavljati nasproti glavnim meničnim dolžnikom (akceptant, trasant, izdajatelj lastne menice) in šele nato nasproti regresnim meničnim dolžnikom (indosanti). f) Načelo samostojnosti menične obveze To načelo se odraža v tem, da se pravna veljavnost vsake menične izjave (akcept, aval, indosament) presoja neodvisno od drugih meničnih izjav. V meničnem pravu velja pravilo, da v primeru, če je ena ali več takih izjav neveljavnih, to ne vpliva na pravno veljavnost ostalih meničnih izjav. g) Načelo neposrednosti menice To načelo pomeni, da je vsak od meničnih dolžnikov neposredno odgovoren imetniku menice. Med vsakim meničnim upnikom in meničnim dolžnikom obstaja neposredno pravno razmerje. Praktična posledica tega načela je, da menični upnik lahko zahteva plačilo meničnega zneska od kateregakoli meničnega dolžnika.9 To načelo se ne more uporabljati pri rekta menici, to je tedaj, ko se menica prenaša s civilnopravnim poslom cesije. V tem primeru je cedent10 odgovoren cesionarju11 samo za obstoj in izterjavo odstopljene terjatve.

8 Neksus-lat. zveza, vzročna odvisnost-Stanko Bunt-Slovar tujk-Založba obzorja Maribor, leto izdaje 1988 9 dr. Peter Falatov ,Plačila v mednarodnem poslovanju, Ljubljana 1997,CISEF stran 45-zadni odstavek 10 Cedent:-lat. odstopnik, kdor komu kako terjatev odstopi ali prepusti 11 Cesionar-prevzemnik- opomba 8 in 9 povzeti iz – Stanko Bunc-Slovar tujk, Založba obzorja Maribor, leto izdaje 1988

16

5. BISTVENI MENIČNI ELEMENTI Ker je menica strogo formalen vrednostni papir, ima določena listina pravni učinek menice samo tedaj, če izpolnjuje vse tiste formalne pogoje, ki jih pravno veljavnost menice predpisuje menično pravo v kraju izdaje menice. Načelo »Locus regit actum«, kar pomeni, da se pravna veljavnost menice presoja po pravu, ki velja v kraju izdaje. Bistveni elementi menice so: • Menična klavzula (označba, da gre za menico) V tekstu menične listine mora biti v jeziku, v katerem je listina sestavljena, na jasen in nedvoumen način izraženo z besedo »menica«, da gre za vrednostni papir-menico (poznani izrazi so: der Weschsel, combiale, lettre de change, bill of exchange…) V anglosaksonskem meničnem pravu beseda menica ni bistvena sestavina in jo običajno nadomešča klavzula po odredbi (to the order of …). V primeru, da beseda menica v besedilu listine ne bi bila vsebovana, mora biti podano civilnopravno razmerje iz naslova nakazila (asignacije)12. • Menični znesek (nepogojni nalog za plačilo določenega zneska) Nalog za plačilo določenega zneska mora biti nepogojen. Pogojne menične obveze v kontinentalnem evropskem meničnem pravu ne ustvarjajo pravnega učinka13. Menica se lahko glasi na določen denarni znesek v domači ali v določeni tuji valuti. Znesek mora biti označen s številko in z besedo. V primeru, da se znesek s številko in znesek z besedo ne ujemata-sta v neskladju, velja kot pravilni znesek, ki je zapisan z besedo. Pri menici z označbo dospelosti na vpogled (auf Sicht, at sight) ali na določen čas po vpogledu ( po akceptu, po dnevu protesta zaradi neakceptiranja ) je dopustna označba obresti. Obrestna mera v menicah z drugačno označbo dospelosti nima pravnega učinka. • Trasat (ime osebe, ki je dolžna menico plačati) Označba osebe-trasata (Bezogener, drawee), ki je dolžan plačati menični znesek, je bistvena sestavina menice. Pravna eksistenca trasata ni pogoj za veljavnost menice. Pogoj za veljavnost menice je le označba trasata. • Označba dospelosti Ženevsko konvencijsko pravo in s tem menična zakonodaja držav, ki so prevzele Ženevsko konvencijo o menici, pozna štiri vrste dospelosti: a) Menica z dospelostjo na vpogled- vpoglednica: Plačljiva je takoj, ko jo menični upnik predloži v plačilo. Rok za predložitev takšne menice je 1 leto od datuma njene izstavitve-izdaje. Posledica nepredložitve menice v omenjenih rokih ima za posledico izgubo regresne pravice nasproti regresnim dolžnikom. V primeru, da menici dospelost ni določena, se taka menice šteje za menico z dospelostjo na vpogled (presumpcija dospelosti)14 b) Menica z dospelostjo na določen čas po vpogledu-povpoglednica: Menica s tako označeno dospelostjo (npr, ….90 dni od dneva predložitve plačajte …) dospe v plačilo po izteku določenega časovnega obdobja od predložitve menice v akcept. Akcept menice mora biti datumsko označen. c) Menica z dospelostjo na določen čas od dneva izdaje (dato menica)-oddnevnica: Ta menice dospe v plačilo po izteku določenega roka od dneva izdaje (npr, 90 dni od danes). V menici označen čas se računa od dneva izdaje menice.

12 dr. Peter Falatov, Plačila v mednarodnem poslovanju, Ljubljana 1997,CISEF, stran 48, 2.odstavek 13 V nekaterih državah, npr. v ZDA, so menične obveze lahko tudi pogojne 14 Člen 2/2 Zakona o menici

17

d) Menica z dospelostjo na določen koledarski dan (fiksna menica)-menica dnevnica Pri tej menici se dospelost označuje s točno določenih koledarskim datumom. Te menice so v praksi najpogostejše. V poslovni praksi se pogosto dogaja, da se zaradi nepoznavanja menične problematike dospelost menice označuje na način, ki sicer ustreza pogodbeno dogovorjenemu roku plačila, je pa v nasprotju z določili meničnega prava. Tako v praksi zasledimo pravno nepravilne označbe dospelosti, kot no npr. : …. dni od prejema blaga, … dni od datuma ladijskega tovornega lista , … dni od datume fakture …. 15 ; Označba dospelosti v anglosaksonskem meničnem pravu: Angleški »The Bill of Exchange Act« iz leta 1882, v členu 1(1) določa, da je menica plačljiva na poziv ali na določen dan ali določljiv bodoči čas . Bodoči določljiv termin je lahko: - določeno obdobje po določenem datumu ali po vpogledu ali - določeno obdobje po nastopu specifičnega dogodka Označba dospelosti v angleški menični zakonodaji je bistveno fleksibilnejša, kot to predvideva ženevsko konvencijsko pravo. Ta zakonodaja dopušča tudi take načine označbe, ki v evropskem meničnem pravu niso dopustne (npr. …. Days from the date of commercial invoice …). Ker se glede bistvenih sestavin menice, ki se zahtevajo kot pogoj za pravno veljavnost menice, uporablja pravo, ki velja v kraju izdaje menice, smatramo, da je omenjena razlika med kontinentalno-evropskim in anglosaksonskim meničnim pravnim redom za poslovno prakso izredno pomembna. • Kraj plačila Čeprav je v Ženevskem meničnem pravu zastopano stališče, da je označba kraja plačila bistvena sestavina menice, velja istočasno pravna domneva, da se v primeru, če kraj plačila v menici ni označen, kot kraj plačila šteje tisti kraj, ki je označen poleg navedbe imena trasata. Če tudi to ni označeno, potem se smatra, da je menica brez veljavnega pravnega učinka. Menica, v kateri kraj plačila ni identičen s krajem, označenim poleg trasatovega imena, se imenuje domicilirana menica. • Remitent-menični upnik V menici mora biti naveden prvi menični upnik-remitent. Po ženevskem meničnem pravu je torej nemogoče izdati menico na prinositelja. Drugačno stališče je zavzeto v angleškem pravu, ki dovoljuje izdajo menice na prinositelja (to bearer)16. Menica brez označbe remitenta je absolutno neveljavna, torej brez pravnega učinka. • Dan in kraj izdaje menic V ženevskem meničnem pravu se dan in kraj izdaje menice štejeta za bistveni sestavini menice. Glede kraja izdaje menice je sprejeta pravna domneva, po kateri se v primeru, če kraj izdaje menice ni označen, smatra kot kraj izdaje tisti kraj, ki je označen poleg transantovega podpisa. Če tudi poleg trasantovega podpisa ni označen trasantov domicil, taka menica nima pravnega učinka.

15 Trdimo lahko, da je kar veliko število menic, ki se pojavljajo v poslih mednarodne trgovine, in ki se zahtevajo kot dokument pri dokumentarnih akreditivih ali dokumentarnih inkasih v neskladju z določili našega meničnega prava, saj je večina le teh označena kot npr. pay at 90 days from bill of lading … in podobno. Upoštevajoč določilo 2. odstavka 32.člena Zakona o menici je menica s tako označeno dospelostjo brez pravnega učinka. 16 Bill of exchange Act, ki določa, da je menica lahko izdana… to or to the order of a specified person or to bearer.

18

Prav tako je brez pravnega učinka menica, ki ne vsebuje datuma izdaje. V judikaturi je zavzeto stališče, da so pravno neveljavne tudi menice z neresničnim datumom in krajem izdaje. • Podpis trasanta-izdajatelja menice Podpis izdajatelja menice-trasanta (der aussteller, drawer) je bistveni menični element. Podpis mora biti lastnoročen. Za podpis trasanta ne zadostuje žig ali faksimile. Za pravno osebo podpisuje menico oseba, ki je po zakonu in statutu za to pooblaščena. Omeniti velja tudi to, da trasant ni glavni menični dolžnik. Trasant je regresni menični dolžnik in kot tak odgovarja za akcept in plačilo menice. Trasant svojo odgovornost za akcept lahko izključi, medtem ko svoje odgovornosti za plačilo ne more izključiti.

19

6. VRSTE MENIC 6.1 Trasirana menica

Klasična vrsta menice je trasirana menica, kjer nastopajo najmanj tri osebe: - trasant kot izdajalec menice - trasat kot dolžnik - remitent kot upnik Najpreprostejše besedilo, ki bi zadoščalo za pravno veljavnost menice se lahko glasi: V Mariboru, 25. maja 2003 25. julija 2003 plačajte proti predložitvi te menice gospodu Janezu Korošcu v Mariboru 1.000.000,00 SIT Janezu Novaku, Maribor, Trg Svobode 3 Janez Dravski (podpis) Ljubljana, Dunajska ul.3 Običajno je trasant dolžan plačati upniku (remitentu) določen denarni znesek, hkrati pa ima sam denarno terjatev do trasata. Namesto, da bi sam plačal upniku, trasant pozove trasata, da ob dospelosti plača menični znesek upniku (remitentu). S tem, ko izdajatelj na menici napiše osebo, ki naj plača-trasata, ta še ni menični dolžnik. To postane šele tedaj, ko menico akceptira (zato se potem imenuje akceptant). Menično obveznost mora namreč trasat tudi sprejeti, mora jo akceptirati. Trasat se sam odloči, ali bo menico akceptiral v korist trasanta ali pa bo akceptirano zavrnil. Če trasat remitentu ne plača, mora plačati trasant sam. Trasirana menica V 3. členu Zakona o menici so opredeljene posebne vrste trasiranih menic: a) Menica na lastni ukaz: Za njo je temeljno, da se glasi po nalogu trasanta samega. To pomeni, da lahko trasant izda menico samemu sebi kot upniku iz menice. Pri tej vrsti menice trasant imenuje sebe za remitenta. b)Trasirana lastna menica: Je tista, katero trasant trasira na samega sebe. Gre za klasično obliko menice. Pri tem je zlasti značilno, da sta praviloma kraj izdaje menice in plačilni kraj ista, čeprav lahko trasant kot plačilni kraj navede drug plačilni kraj, kot je kraj prebivališča trasanta in trasata v isti osebi. Da je trasant trasat, mora biti iz menice jasno razvidno. Pri trasirani lastni menici je pomembna domneva, da se z izdajo menice in podpisom trasanta šteje, da je menica tudi akceptirana. Trasirana lastna menica dobi svoj dejanski pomen šele z indosiranjem. Omenjene trasirane lastne menice se pogosto uporabljajo v bančnem poslovanju, zlasti med matično banko in njeno podružnico. V praksi se imenujejo takšne menice tudi kot komanditne menice.

20

c) Komisijska menica: Je menica, ki jo trasant izda v svojem imenu (podpiše jo kot trasant), vendar jo izda za račun tretje osebe. V teoriji se obravnava ta menica kot komisijska ali naročena menica. Če je bil trasant na podlagi komisijskega posla upravičen izdati menico za tuj račun (komitenta), trasat ne more od njega (trasanta) zahtevati kritja, temveč od osebe, ki je trasantu dala nalog, naj izda menico na njen račun. 6.2 Lastna trasirana menica in trasirana menica po lastni odredbi Možno je tudi, da je ista oseba na menici izdajatelj (trasant) in trasat. V tem primeru govorimo o lastni trasirani menici. Če pa izdajatelj menice istočasno nastopa kot upnik (remitent), govorimo o trasirani menici po lastni odredbi. 6.3 Lastna menica Sodobna menica, ki se v praksi vse več uporablja pa je lastna menica. Pri lastni menici trasat ni naveden, in je izdajatelj-trasant sam zavezan plačati menico. Podobna je lastni trasirani menici, kjer je trasant (izdajatelj) hkrati tudi trasat. Z lastno menico se izdajatelj zavezuje, da bo ob dospelosti sam plačal menično vsoto. Lastna menica se v praksi največ uporablja kot instrument zavarovanja terjatev, bodisi za plačilo za dobavljeno blago ali opravljene storitve, bodisi za dani finančni kredit. Po vsebini ima lastna menica eno sestavino manj, namreč pri njej ni trasata. Zato lastna menica tudi ne pozna akcepta in protesta zaradi neakceptiranja. Izdajatelj menice je pri trasirani menici regresni dolžnik, pri lastni menici pa glavni menični dolžnik. Za lastno menico odgovarja izdajatelj na enak način kot akceptant pri trasirani menici. 6.4 Domicilirana menica in bianko menica Domicilirana menica je menica, ki vsebuje navedbo domiciliata. Domiciliat je praviloma poslovna banka, ki vodi račun glavnega meničnega dolžnika. Na menico se domiciliat vpiše pri klavzuli »Plačljivo pri:…«. Bianko menica: v zakonu o menici ni urejena. Je produkt poslovne prakse. Uporablja se predvsem kot instrument zavarovanja terjatev. Bianko menica je namreč menica, ki ob izdaji po volji izdajatelja razen podpisa izdajatelja nima vseh ali nekaterih bistvenih sestavin. Bistvene sestavine se lahko izpolnijo kasneje, izpolni pa jih upnik na podlagi pooblastila meničnega dolžnika. Bianko menico tako nujno spremlja pooblastilo za izpolnitev menice. To se v praksi navadno imenuje menična izjava. Upniku se izroči hkrati s podpisano bianko menico. Pooblastilo oz. menično izjavo mora podpisati ista oseba, kot je opravičena za podpis menice. V pooblastilu so lahko nevedeni tudi drugi pogoji za izpolnitev menice. Če upnik izpolni menico v nasprotju z dolžnikovim pooblastilom, ta sicer lahko ugovarja takšni menici, vendar le, če menica ni bila z indosamentom prenesena na novega upnika. Upnik, ki je kot remitent hkrati z bianko menico dobil od dolžnika tudi pooblastilo za njeno izpolnitev, mora menico izpolniti v skladu s pooblastilom, sicer se zoper njega lahko ugovarja prekoračitev pooblastila.

21

6.5 Dokumentarna trata O dokumentarni trati govorimo v zvezi s posebnima vrstama dokumentarnih akreditivov, to je z dokumentarnim akceptnim akreditivom in negociacijskim akreditivom. Pri prvi vrsti akreditiva, ki predpostavlja kreditni posel s tujino v okviru akreditivnega instrumentarija, akreditivna banka pooblašča akreditivnega upravičenca, da ob predložitvi akreditivnih dokumentov trasira na akreditivno ali na izplačilno banko (nominated bank) menico, ki se glasi na fakturni znesek, glede dospelosti pa tisti rok, ki je v akreditivu označen. Pod pogojem, da so predloženi akreditivno skladni dokumenti, akreditivna ali izplačilna banka tako menico akceptira in jo izroči akreditivnemu upravičencu v zameno za akreditivne dokumente. Pri negociacijskem akreditivu se akreditivna banka obvezuje, da bo pod pogojem, da so predloženi dokumenti akreditivno skladni, negocirala to je plačala brez regresa do trasata menico, ki jo bo nanjo trasiral akreditivni upravičenec (… to pay without recourse to drawers and/or bona fide holders, drafts drawn by the beneficiary…) Omeniti velja, da zadnja Revizija (1993) Enotnih pravil in običajev za dokumentarne akreditive dovoljuje trasiranje menice samo na banko in ne na uvoznika, to je nalogodajalec za otvoritev akreditiva. 17 Pri pregledu dokumentarne trate mora bančni referent, ki le to kontrolira upoštevati naslednje podatke: ali ima menica pravilno sklicevalno številko dokumentarnega akreditiva, veljaven datum, da se podpis in/ali ime trasata ujemata z imenom upravičenca, da je trasirana na pravilnega trasata, da se znesek v številkah ujema z zneskom v besedah, da je dospelost menica takšna, kot jo zahteva dokumentarni akreditiv, da je pravilno navedeno ime remitenta, da je menica, če mora biti, pravilno indosirana, da ni nobenih omejenih indosamentov, da vsebuje vse potrebne klavzule, ki jih morda zahteva dokumentarni akreditiv, da menični znesek ne prekoračuje razpoložljivega salda v dokumentarnem akreditivu, da se vrednost menice in fakture ujemata, da menica ni trasirana »brez regresa«, razen če ni tako pooblastilo dano v dokumentarnem akreditivu. 6.6 Menica v anglosaksonskem pravu Medtem ko menično pravo v Angliji ureja Bill of Exchange Act iz leta 1882, je bilo v ZDA menično pravo sprva urejeno v Negotiable Instruments Act ter sedaj v Uniform Commercial Code (UCC). Posamezne zvezne države so na podlagi omenjenega zakona sprejele svojo lastno zakonodajo. Ker se je na anglosaksonskem pravnem področju ČEK kot poseben vrednostni papir razvil iz menice na prinositelja, lahko trdimo, da je v ZDA ček v precejšnji meri nadomestil menico. V literaturi se navaja, da so glavne značilnosti anglosaksonskega meničnega prava naslednje: • neformalnost glede oblike; menična klavzula ni potrebna • menica je lahko izdana na prinositelja • ni omejitve glede vpisa obrestne klavzule

17 Člen 9.a.IV EPO 500 Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive, 1993 pravi: »Če akreditiv določa negociranje-da plača brez pravice do regresa proti trasantu in/ali dobrovernim (bona fide)imetnikom menico ,izstavljeno, s strani upravičenca in/ali dokument (e) predložene po akreditivu: Akreditiv naj se ne odpira na zahtevo po menici, izstavljeni na nalogodajalca. Če akreditiv kljub temu zahteva menico izstavljeno na nalogodajalca, bodo banke razumele tako menico kot dodatni dokument.

22

• ni omejitve glede izključitve odgovornosti za plačilo. Klavzula brez regresa ima pravni učinek tudi nasproti trasantu.

• Menica ni popolnoma abstraktna, zaščiten je bona fidae18 in dolžnik pri plačilu • Protest ni obvezen pogoj za regres • Podana je možnost obročnega plačila menice Anglosaksonsko pravo pozna dve vrsti menic: 1) Bill of Exchange, ki po svoji vsebini ustreza kontinentalni trasirani menici, trati in 2) Promissory note, ki je podobna kontinentalni lastni ali solo menici Vsakodnevna poslovna praksa nam potrjuje, da se v praksi mednarodne blagovne menjave največkrat srečujemo s Promissory note: Promissory note: Promissory note je po svoji vsebini listina, ki vsebuje brezpogojno obljubo izdajatelja, da bo določeni denarni znesek plačal določeni osebi po njeni odredbi ali prinositelju.19 Analiza določila člena 83/1 Bill of Exchange Act nam pokaže, da so bistveni elementi Promissory note naslednji: • pisna oblika (menična klavzula se ne zahteva) • brezpogojna obljuba plačila • podpis izdajatelja • obljuba se mora glasiti na točno določen znesek • navedba osebe, ki ji je potrebno plačati. Označba vrst dospelosti v anglosaksonskem meničnem pravu bistveno odstopa od kontinentalnega meničnega prava, saj je dospelost lahko označena: • na poziv (on demand) ali • na določen ali določljiv bodoči čas (at a fixed or determinable future time) Prenos Promissory note je mogoč na tri načine: • z izročitvijo (če se glasi na prinositelja ali če je bianko indosirana) • z indosiranjem (endorsement ) • s cesijo (assignment). Pri tej obliki prenosa je potrebno skleniti poseben sporazum

o odstopu terjatve. Vzorec Promissory note: For/-/ /-/ /-/ …………………………………………………………………………………..20…… At…………………………/……………………………………………………………. We promise to pay this promissory note to………………………………………… …………………………………………………………………………. ……..or order the sum of ///////////////////// Payable with……………………………..

18 Bona fide- lat. v dobri veri, z dobrim namenom 19 Bill of Exchange Act v svojem čl. 83/1 definira Promissory note in navaja;« A Promissory note is an unconditional promise in writing made by one person to another signed by the maker, engaging to pay, on demand or at a fixed or determinable future time, a sum certain in money, to, or to the order of, a specified person or to bearer«

23

V anglo-ameriški poslovni praksi je tekst Promissory note lahko kratek, kot je prikazano v primeru , lahko pa je tudi dolg nekaj strani in poleg bistvenih elementov vsebuje še vrsto drugih nebistvenih iz osnovne pogodbe. V mednarodnem kreditnem poslovanju so Promissory notes običajno daljše listine z velikim številom podatkov (obročna plačila, valuta plačila, ki je različna od valute, na katero se glasi Promissory note, tečaj konverzije, obrestna mera, način izračuna obresti, ipd…).

24

7. MENIČNA DEJANJA

Menica kot strogo formalen in konstitutiven vrednostni papir je povezana s posameznimi meničnimi dejanji, ki opredeljujejo obveznosti in pravice podpisnikov menice. Ta dejanja so: 7.1 Izdaja menice V zvezi z izstavitvijo menice so po mnenju strokovnjakov pomembna zlasti vprašanja: - kdo lahko menico izda (menična sposobnost ) in - kateri so bistveni elementi menice, ki jih merodajno pravo predpisuje kot pogoj za

njeno veljavnost. Pri obravnavi menične sposobnosti (aktivne in pasivne) se omejujejo na menično sposobnost pravnih oseb. Gospodarske družbe si pridobijo lastnost pravne osebe z vpisom v register. Družba, ki je pridobila lastnost pravne osebe, je tudi menično pravno sposobna. Družbo zastopajo osebe, ki so določene z zakonom in statutom družbe. Aktivno menično sposobne so torej vse družbe, ki so vpisane v sodni register. Pasivno menično sposobnost pa nasproti tretjim osebam v imenu družbe udejanjajo zastopniki in pooblaščenci družbe, ki so po zakonu in statutu pooblaščeni za prevzemanje meničnih obveznosti v imenu in na račun družbe. V zvezi s posameznimi podpisi na menici je potrebno opozoriti na člen 7 Zakona o menici, ki določa, da čeprav se na menici nahajajo podpisi oseb, ki niso sposobne prevzeti menične obveze, lažni podpisi, podpisi izmišljenih oseb ali podpisi oseb, ki iz kateregakoli drugega razloga ne obvezujejo oseb, v imenu katerih je prevzeta menična obveza, so kljub temu obveze ostalih meničnih podpisnikov pravno veljavne (načelo medsebojne neodvisnosti meničnih obvez ). V teoriji se razlikuje pojem pravega meničnega podpisa od navadnega meničnega podpisa. Če je mogoče z mesta, kjer se na menici nahaja podpis, ugotoviti brez težav, na kaj se podpis nanaša in kaj je podpisnik želel potrditi ali izjaviti, govorimo o pravem in resničnem meničnem podpisu. Če to ni mogoče in je potrebno podpis na menici razlagati v zvezi z vsebino menice oz. prevzeti razlago zakona, potem govorimo o navadnem podpisu na menici. 7.2 Prenos menice Za prenos menične terjatve od enega meničnega upnika na drugega se v meničnem pravu uporabljata dva pravna instituta: • menični indosament in • civilnopravni posel odstopa terjatve (cesija) Menica je ex lege20 orderski vrednostni papir in se prenaša z indosamentom tudi tedaj, če orderska klavzula (to the order of…, an die Order von…) v sami listini ni navedena. Menica, ki vsebuje klavzulo »ne po odredbi«, to je tako imenovana rekta klavzulo, pa se prenaša s poslom odstopa terjatve ( cesije ).

20 ex lege – izven zakona, brez zakona- Slovar tujk-Stanko Bunc, Založba obzorja Maribor 1988, stran

133

25

Menični zakon dovoljuje, da se menica indosira na trasata, na trasanta ali na kateregakoli drugega meničnega zavezanca. Te osebe lahko kot novi menični upniki menico ponovno indosirajo. Indosament mora biti nepogojen. Kakršnikoli pogoji, napisani v menici v zvezi z indosamentom, se smatrajo kot nenapisani. Prav tako je tudi delni indosament menične terjatve brez pravnega učinka. Ker je remitent prvi menični upnik (pri menici, trasirani po lastni odredbi, je to trasant), se tudi on pojavlja kot prvi indosant. Indosament se praviloma daje na hrbtni strani menice ali na alonži. Novi menični upnik se v menično-pravnem izrazju imenuje indosatar. 7.2.1 Pojem indosamenta Indosament je beseda novolatinskega in italijanskega izvora. Indossamento pomeni na hrbtni strani (doss je hrbet), lat. in dorso . Namesto indosamenta se uporablja tudi beseda žiro (italijansko giro) kar pomeni kroženje, namesto indosiranja pa žiriranje. Iz besede indosament ni mogoče sklepati, da se s samim zapisom indosamenta na hrbtni strani menice prenaša tudi lastnina na meničnem papirju in da s tem preide pravica iz menice na pridobitelja. Inkorporirana menična pravica na papirju bo z zapisanim indosamentom prenosljiva. Indosiranje, to je zapis prenosne klavzule na hrbtni strani, je posebna oblika prenosa pravic iz menice, ki jo zakon opredeljuje pri prenosu vrednostnih papirjev. Prenos pravice iz menice in izročitev je abstraktni pravni posel in ni odvisen od veljavnosti temeljnega pravnega posla. 7.2.2 Pravni učinki indosamenta

Indosament ima troje pravnih učinkov21: • prenaša pravice iz menice-prenosna funkcija • utemeljuje odgovornost indosanta za akcept in plačilo-odgovornostna funkcija • daje novemu imetniku ( indosatarju ) formalno upravičenje-legitimacijska funkcija 7.2.3 Oblika indosamenta Temeljno pravilo je, da mora biti indosament pismen, in to na sami menici ali pa z menico povezanim dodatkom (alonži). V nobenem primeru ni dovoljeno, da bi bil indosament na posebnem listu oz. posebni listini, lahko pa je zapisan na dvojniku in prepisu menice. Indosament se praviloma zapiše na hrbtni strani menice, vendar to ni nujno, razen pri blanko indosamentu, ki mora biti zapisan na hrbtni strani. Če je indosament zapisan na licu menice, je veljaven, vendar mora iz vsebine indosamenta jasno izhajati, da gre za indosament. Zakon ne predpisuje, da mora biti indosament datiran, in tudi ni običajno, da se indosament datira. Naslov indosatarja tudi ni nujen, razen če indosant zahteva protest v sili. Pri menici niso dovoljeni elektronski podpisi22.

21 Zakon o menici s komentarjem, dr. Šime Ivanjko, Založba Gospodarski vestnik, Ljubljana 2001, stran 115, poglavje 2 Pravni učinki indosamenta 22 Elektronski podpisi na menici, ne glede na to, ali gre za podpis trasanta, trasata ali indosanta, niso dovoljeni zaradi narave menice, čeprav zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu

26

Besedilo indosamenta je lahko odtisnjeno tudi na menici. Nemška sodna praksa zastopa stališče, da ima zapisan indosament, ne pa podpisan, lahko le naravo dokaza o sprejemu denarja. Pri tako imenovanem imenskem ali popolnem indosamentu je treba ime indosatarja nujno vpisati v indosament. 7.2.4 Posamezne vrste indosamentov V praksi se indosamenti pojavljajo v različnih oblikah. Specifičnost indosamentov je prav tako podana pri poslu inkasa vrednostnih papirjev. Govorimo o23: a) polni in bianko indosament b) naknadni indosament c) inkaso indosament d) zastavni indosament e) rekta indosament f) indosament na prinositelja 7.2.5 Civilno pravni odstop menične terjatve-cesija Menična terjatev pri menici, ki vsebuje rekta klavzulo (ne po odredbi), se prenaša s civilno pravnim poslom cesije. Medtem ko indosament mora biti opravljen na menični listini, se v praksi pogodba o odstopu terjatev sklepa v obliki posebnega izven meničnega sporazuma. Skupaj s sklenjeno pogodbo o odstopu menične terjatve je potrebna tudi izročitev menice. S cesijo menične terjatve se na cesionarja kot novega meničnega upnika prenaša terjatev samo v tistem obsegu, kot je imel cedent nasproti dolžniku ob sklenitvi pogodbe o odstopu terjatve. Pomembno je upoštevati, da menični dolžnik nasproti cesionarju lahko uveljavlja tudi vse subjektivne ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal nasproti cedentu. Navedeno se smatra tudi kot bistvena razlika med cesijo in prenosom terjatve z indosamentom. Cedent jamči za pravni obstoj terjatve, za izterljivost odstopljene terjatve pa le, če je bilo to dogovorjeno. 7.3 Akcept menice 7.3.1 Pojem akcepta Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se ta samostojno zaveže, da bo plačal ob njeni dospelosti menično vsoto. Ko menico sprejme, se trasat imenuje akceptant.

( ZEPEP) to izrecno ne izključuje. Zakon nasprotno določa, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost ( Uradni list RS, št. 57/00) Menico ni mogoče izdati v elektronski obliki, zato tudi niso mogoči elektronski podpisi, ker podpisi na menici nimajo samo dokazne vrednosti, kot to izrecno določa ZEPEP, temveč podpis pomeni tudi samostojno zavezo podpisnika. 23 Plačila v mednarodnem poslovanju, dr. Peter Falatov, CISEF, Ljubljana 1997, poglavje 4.2.1. stran 59-61

27

Akceptant s podpisom menice postane glavni menični zavezanec. Drugi menični podpisniki, med katere spadajo trasant, avalist in honoranti (akceptanti za čast) ter indosamenti, se imenujejo regresni menični zavezanci. Glede na to, ali je na menici akcept ali ne, razlikujemo: • akceptirano ali • neakceptirano menico Akcept ali sprejem menice je najpomembnejše menično opravilo in ga lahko opravi samo trasat. Vsak imetnik trasirane menice, tudi tisti, ki jo ima samo v rokah, lahko predloži menico trasatu v njegovem bivališču zaradi akcepta, trasant pa lahko do njene dospelosti prepove, da bi se taka menica predložila v akcept. Pri lastni menici ni akcepta, ker se izdajatelj menice sam zavezuje, da jo bo plačal. Akceptirana menica daje meničnemu upniku naslednje alternativne možnosti: • da menico ob dospelosti predloži v plačilo • da menico uporabi kot instrument plačila in jo indosira v korist svojega upnika • da menico uporabi kot kreditni instrument in jo svoji poslovni banki predloži v

eskont • da menico uporabi kot instrument zavarovanja plačila za odobreni kredit in jo

kreditodajalcu indosira v zastavo. 7.3.2 Predložitev menice v akcept Kdo je oseba, ki ima pravico trasirano menico predložiti trasatu v akcept? Vsak, ki razpolaga s trasirano menico, lahko predloži menico v akcept. Pri tem zakon določa, da lahko menico predloži v akcept prvi imetnik trasirane menice, kar pomeni vsakokratni lastnik, ali pa tudi tisti, ki jo ima samo v rokah (posestnik ali detentor), ne glede na to, ali je imetnik oz. posestnik ali detentor upravičen ali ne, da ima v rokah menico. Menico kot imetnik predloži praviloma remitent ali indosatar. Predložitev menice trasatu je lahko neposredna, tako da jo imetnik menice ali tisti, ki jo ima v rokah, osebno predloži trasatu, ali pa jo tudi pošlje po pošti. Bistveno je, da je trasat obveščen in da lahko akceptira menico oz. se izjasni, ali je pripravljen plačati menični znesek ob menični dospelosti. Pravica predložiti menico v akcept velja do dospelosti. Začne se s pridobitvijo menice. »Do dospelosti« pomeni, da mora menica biti predložena pred dnevom dospelosti. Na sam dan dospelosti nima imetnik pravice predložiti menico v akcept, ker imetnik menice na dan dospelosti ne more zahtevati akcepta, temveč le plačilo. Predložitev menice trasatu zaradi akceptiranja je lahko enkratna ali večkratna in jo lahko predložijo tudi različne osebe. V anglosaksonskem meničnem pravu je menični upnik dolžan menico predložiti v primeru, če gre za menico z dospelostjo na določen čas po vpogledu, kot tudi v primeru, ko menične dospelosti drugače ni moč določiti. 7.3.3 Oblika akcepta 24. člen Zakona o menici predvideva dve obliki akceptiranja menice. Za obe obliki je pomembno, da mora trasat podpisati menico lastoročno. Za osebe, ki ne znajo oz. ne morejo pisati, veljajo posebna pravila. Pri prvi obliki akceptiranja, ki jo imenujemo polni akcept, trasat podpiše menico na licu menice in tudi zraven napiše klavzulo, iz katere je razvidno, da se zaveda

28

obveznosti, ki jo prevzema. To klavzulo lahko zapiše z besedo »sprejemam«, »priznavam«, »akceptiram«, ipd. Pri tem lahko tudi omeji svojo obveznost na določen znesek. Poleg polnega akcepta pa zakon dovoljuje, da velja za akcept samo podpis akceptanta brez kakršnekoli pripombe. Vendar je treba pri omenjeni drugi obliki opozoriti, da takšen podpis brez dodatkov »sprejemam«, ipd. velja samo, če je na licu menice, kot je to jasno zapisano v drugem stavku prvega odstavka 24. člena Zakona o menici, ki se glasi:«Tudi sam trasatov podpis na licu menice velja za akcept«. Po gramatikalni razlagi je treba posebej opozoriti na besedo »tudi«, ki se navezuje na popolni akcept, in ki je v teoriji podlaga za razlago, da gre za dve obliki akcepta, in besede »na licu menice«, kar je zelo pomembno za razlago veljavnosti morebitnega podpisa trasata na hrbtu menice. 7.3.4 Pomen akcepta Določbe iz 27. člena Zakona o menici se nanašajo na pomen in pravne posledice akcepta. V prvem odstavku zakon navaja, da se z akceptom trasat zaveže plačati menico ob dospelosti. Akcept je pravna podlaga za obveznost plačila menice, ki jo prevzame akceptant. Z akceptom je utemeljena trasatova obveznost plačila menice tudi proti trasantu menice in vsem prihodnjim imetnikom. Akcept je abstraktni pravni posel v obliki enostranske izjave volje. Samo akcept kot pisen zapis še ni podlaga za nastanek obveznosti, temveč je potrebna izročitev menice osebi, ki je upravičena zahtevati plačilo ob njeni dospelosti. Akcept in izročitev po naravi pomenita prevzem dolga med akceptantom in prihodnjim imetnikom menice. 7.4 Menični aval ali menično poroštvo Menični aval je kot institut meničnega poroštva poznan v meničnih zakonodajah, ki temeljijo na Ženevski konvenciji. V civilnem pravu je poroštvo oblika utrditve obveznosti, s tem da se stranka zaveže plačati tuj dolg (intercessio). Poroštvo temelji na poroštveni pogodbi, s katero se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če tega ne-bi storil dolžnik (997. člen Obligacijskega zakonika24). Posebnost poroštva kot utrditve obveznosti je, da poleg obstoječega dolžnika nastopi nov dolžnik in da oba odgovarjata upniku za izpolnitev obveznosti. Pristop novega dolžnika k prvotni obveznosti, prejšnjega dolžnika ne oprosti obveznosti. Gre za tako imenovano komulacijo obveznosti. Poroštvo je neodplačana obveznost. Poroštvena pogodba zavezuje poroka le, če da poroštveno pisno izjavo (998. člen Obligacijskega zakonika25). Menično poroštvo ali aval je posebne vrste jamstvo na menici, s katerim oseba s svojim podpisom na menici jamči, da bo menični dolžnik, za katerega jamči, plačal menico. Aval se nanaša le na plačilo , ne pa tudi na akceptiranje menice. Aval je mogoče dati na vso menično vsoto ali samo na njen del in ga lahko da tretja oseba, ki ni v vlogi trasanta, trasata in indosatarja, ali oseba, ki je menico že podpisala za kateregakoli meničnega

24 Obligacijski zakonik s komentarjem4.knjiga-Bančni posli, N.PPlavšak in soavtorji ,Ljubljana, GV 2004,str.974 25 Obligacijski zakonik s komentarjem4.knjiga-Bančni posli, N.PPlavšak in soavtorji ,Ljubljana, GV 2004,str.975

29

dolžnika. Oseba, ki da poroštvo ali aval, je avalist , oseba, za katero avalist daje aval ali avalira menico, pa honorat. Aval je razviden na menici sami ali na njeni alonži in se daje tako, da se napiše beseda »per aval« , »kot porok«, »jamčim za plačilo«, ipd., kar kaže na poroštvo. Tako zapisano poroštvo mora podpisati porok. Aval mora biti dan pisno na menici ali na alonži, ustnega avala ni in nima meničnega pomena. Avalist je odgovoren meničnemu upravičencu samostojno , neposredno in solidarno26 z drugimi podpisniki menice, poroštvo po Obligacijskem zakoniku pa je akcesorno. Solidarno odgovarja po tem zakonu za isti dolg več porokov, razen če se stranke ne dogovorijo drugače, kar izhaja lahko že iz narave poroštvene izjave. V meničnem pravu je poroštvo urejeno s posebnimi določbami Zakona o menici, pri čemer pa se v bistvu menično pravna institucija poroštva razlikuje od civilno-pravne institucije po svoji vsebini. Pri meničnem poroštvu ali avalu gre za posebno vrsto poroštva za plačilo menice, s katerim oseba, s svojim podpisom na menici, jamči, da bo menico plačala kot porok (avalist), če je ne bo plačal menični dolžnik. Gre za dodatno zavarovanje za plačilo menice, ne pa za akcept le-te27. Poroštvo kot posebna oblika utrditve daje menici posebno boniteto in pospešuje njeno funkcijo kroženja. Bistveno za menično poroštvo je, da ni akcesorno, tako glede na glavni menični dolg kot tudi honoratovo zavezo, kot je to v civilnem pravu. Odvisnost in povezanost poroštva pri menici s temeljnim dolgom akceptanta oziroma trasanta in drugim meničnih zavezancev je samo zunanja in odseva le v dejstvu, da mora obstajati poleg poroštva določen dolg. V nemški praksi se izjemoma uporabljajo avalirane menice. Običajno se avalirane menice uporabljajo pri forfaitiranju in eksportnem financiranju. 7.4.1 Lastnosti avalista Menični porok je lahko vsaka oseba, tudi tista, ki je že podpisala menico. Čeprav zakon določa, da je menični porok lahko tudi oseba, ki je menico že podpisala, po naravi ne more meničnega poroštva prevzeti akceptant. Če bi tudi akceptant podpisal menico kot porok, in to tudi navedel, ne gre za poroštvo, temveč za akcept menice. Meničnih porokov je lahko več. Menično poroštvo ne nastane samo, če menico podpiše porok, temveč mora biti menica izročena upniku. Za menični dolg je možno prevzeti tudi civilno-pravno poroštvo v skladu z določbami Obligacijskega zakonika. Pri tem je sporno, ali se takšno poroštvo nanaša na temeljno menično obveznost ali pa samo na abstraktno obveznost meničnega zavezanca, za katero jamči civilno-pravni porok28. 7.4.2 Oblika meničnega poroštva Menično poroštvo se daje na menici ali na alonži. Mora pa ga podpisati avalist. Podpis avalista je lahko popoln ali blanko (samo podpis), podobno kot indosament. Na prepisu menice je dovoljeno menično poroštvo, ne pa na drugem papirju ali na

26 Dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, Ljubljana 2001,Založba GV, stran 214, zadnji odst.in Menica v poslovanju s tujino-Gradivo za udeležence seminarja, Ljubljana, 23.06.2005-Izobraževalni center Združenja bank Slovenije-stran 28 27 Dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, Ljubljana 2001,Založba GV, stran, 215, prvi odstavek 28 Dr. Šime Ivanjko, Zakon o menici s komentarjem, Ljubljana 2001,Založba GV, stran 217-218

30

drugem dokumentu, ki ni menica ali pa alonža29. Aval je možen tudi na hrbtni strani menice, če je menično poroštvo izraženo z besedami »per aval« ali »kot porok« ali s katero koli drugo besedo z enakim pomenom. Vsak podpis na licu menice se šteje za podpis avalista, razen če gre za trasantov ali trasantov podpis30. Da gre za trasantov podpis, je razvidno z mesta na menici, kjer se trasant podpisuje, da gre za trasatov podpis, pa je razvidno iz zapisa trasatovega imena na menici, praviloma v meničnem obrazcu v rubriki«obvestite«. Iz menice mora biti razvidno, za koga je dano menično poroštvo. V tem primeru govorimo o popolnem avaliranju. Poroštvo se lahko nanaša samo na meničnega zavezanca, to je trasanta, akceptanta, indosanta, intervienta in poroka. 7.4.3 Avalistova odgovornost Določila 31. člena Zakona o menici 31 so ključna za obseg in vrsto avalistove odgovornosti. Temeljno pravilo civilnega in meničnega poroštva je, da porok odgovarja za obveznosti dolžnika enako in v enaki višini kot tisti, za katerega je porok (honorat) , vendar odgovarja tudi, če je honoratova obveznost nična. V tej določbi odsevata dve bistveni menični pravili: • pravilo o samostojnosti menične obveznosti in • pravilo o pomembnosti oblike zaradi strogosti meničnih obveznosti. Temeljno pravilo je, da je avalist neposredni menični zavezanec, če je to njegov honorat, če pa je njegov honorat regresni zavezanec, pa je njegov avalist tudi regresni zavezanec. Protesta ni mogoče vložiti proti avalistu, ampak le zoper akceptanta in izdajatelja pri lastni menici. Če je več porokov, odgovarjajo solidarno, ne glede na to, ali so se zavezali kot poroki skupaj ali pa se je vsak od njih zavezal posebej (1005. člen Obligacijskega zakonika)). 7.5 Dospelost menice Menica se lahko izda: • na vpogled • na določen čas po vpogledu • na določen dan po dnevu izdaje • na določen dan Nične so menice, v katerih je dospelost drugače določena, kakor tudi menice z več dospelostmi.

29 V Belgiji se lahko da aval na posebni ločeni listini, na kateri morajo biti navedeni kraj izdaje, identiteta poroka, njegov podpis in natančen opis menice, za katero se daje aval. Aval se da lahko tako za več menic in ni treba, da se ga izda skupaj z menicami (Dr. Uwe Jahn,Menica Vodič po zakonodajah evropskih držav-Center Marketing International, Ljubljana, April,1995, stran 27 1.odst. in 29-Aval. 1.odst.) 30 Drudi odstavek 30.člena Zakona o menici pravi, da se aval izraža z besedami »per aval«,«kot porok«ali s katerim koli drugim izrazom, ki pomeni isto. 31 31. člen Zakona o menici pravi: Avalist je odgovoren prav tako, kakor tisti, za katerega je porok. Njegova zaveza velja tudi, če je zaveza, za katero je porok, nična iz katerega koli drugega razloga , razen zaradi formalne pomanjkljivosti. Če plača menico, pridobi avalist pravice iz menice tistega, za katerega je bil porok, kakor tudi zoper tiste, ki so temu po menici odgovorni ( regresna pravica ).

31

7.5.1 Dospelost Glede dospelosti ali zapadlosti menice zakon določa, da se menica lahko izda na štiri podrobno opredeljene načine. Dodatni, peti način pa je določen v tretjem odstavku 2. člena Zakona o menici kot domneva, da gre za menico na vpogled, če v menici dospelost ni določena v skladu z 32. členom Zakona o menici. Gre za zakonski numerus clausus načinov določanja dospelosti menice. Posledica drugačnega načina, kot je omenjenih pet načinov določanja dospelosti menice, je ničnost menice. Nične so menice, v katerih bi bila dospelost opredeljena z več dospelostmi oziroma bi bilo določeno, da glavni menični zavezanec odplačuje menico obročno. Dospelost ni možno določiti z opisovanjem določenega dogodka ali ravnanja, npr. »plačljivo na … sejmu…«. Prav tako ni dovoljeno določiti dospelosti z običaji »plačajte po običaju«(uzo menica). Podatek o dospelosti ni bistvena sestavina menice, ker je menica, ki nima nobene dospelosti, tudi veljavna menica in se šteje, da je menica na vpogled. 7.5.2 Plačilni dan Dr. Šime Ivanjko v knjigi Zakon o Menici s komentarjem na 233. strani komentira da v je zvezi z dospelostjo menice treba omeniti, da dospelost ni vedno identična s plačilnim dnevom (zapadlostjo). Plačilni dan je dan, ko mora biti menica plačana, dospelost pa je tisti dan, ki je določen v menici. Če je menica dospela v nedeljo, mora biti plačana prvi naslednji delavnik. To pomeni, da je nedelja dan dospelosti, ne pa tudi dan plačila. Dan plačila je v tem primeru ponedeljek 7.5.3 Vpoglednica Pri menici vpoglednici ali menici na pokaz je bistveno, da dospelost določi upnik s tem, da predloži menico glavnemu meničnemu zavezancu. Pri menici na vpogled oz. vpoglednici je dospelost označena opisno z uporabo različnih izrazov npr.«na vpogled«, »a vista« ,«ob predložitvi«,«vsak čas«,«na zahtevo«…Enak pomen ima tudi opustitev kakršne koli opredelitve dospelosti v menici. Ni pa dovoljeno uporabiti izrazov, kot je npr. »na odpoved«,in drugih pripomb, ki bi zahtevale od imetnika menice še dodatna opravila. Menica na vpogled se praviloma uporablja samo pri menicah, ki se izdajo za zavarovanje. V poslovnem svetu se menica na vpogled praviloma ne uporablja in ni primerna32. 7.5.4 Povpoglednica Menica na »določen čas po vpogledu« ali pa »povpoglednica« je tista menica, katere dospelost je določena na določen dan po vpogledu. Pri teh menicah je pogoj, da se določi dospelost s predložitvijo menice glavnemu meničnemu zavezancu. Dospelost se računa po času, ki je na menici določen po vpogledu; npr.: «30 dni po vpogledu« ali angl. »30 days after sight«. Pri vpoglednici se uporabljajo izrazi, ki so sicer običajni pri menici »na vpogled«, vendar mora biti zraven za besedni zvezi »na vpogled« ali njej podobni določen rok. Ni pa dovoljena klavzula »na vpogled vendar

32 Dr. Peter Falatov, Plačila v mednarodnem poslovanju, Ljubljana 1997, CISEF, stran 49 ii poglavje

32

najpozneje do 01.05…«, bila bi dovoljena uporaba klavzule »na vpogled, vendar do 01.05… 33. 7.5.5 Oddnevnica Menica katere dospelost je določena na določen čas po dnevu izdaje, se imenuje a dato menica ali oddnevnica. V teoriji se uporablja tudi izraz izdajnica. V praksi se takšna menica praviloma označuje »a dato v enem mesecu«, »a dato v dveh tednih«… .Rok, določen v dnevih, začne teči prvi dan po izdaji menice. Konča pa se z iztekom zadnjega njegovega dneva34. Rok, določen v tednih, mesecih ali letih, se konča tistega dne, ki se po imenu in številki ujema z dnevom izdaje menice. Če takšnega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča zadnji dan tistega meseca. Če se zadnji rok ujema z dnem, ko se po zakonu ne dela, se zadnji dan roka šteje naslednji delavnik. Začetek meseca se šteje prvi dan v mesecu, sredina 15. dan, konec pa zadnji dan v mesecu, če ne izhaja iz dogovora strank kaj drugega35. 7.5.6 Dnevnica Menica, ki zapade natančno na določen dan, se imenuje dato menica, dnevnica ali koledarska menica. Dospelost se določa z navedbo natančnega dne datuma dospelosti. V praksi se praviloma uporabljajo menice, katerih dospelost je opredeljena z natančnim datumom. Datum dospelosti mora biti določen jasno z navedbo natančnega koledarskega dneva. Če ni določena letnica, menica ni nična in se šteje, da velja prvi bodoči datum v mesecu, ki je naveden na menici. Če bi bila menica izdana 01.07.2001 in je kot dospelost določen 15.avgust (brez letnice), se šteje, da je dospelost 15.08.2001. Če pa bi bila pri menici, ki je izdana 01.07.2001, določena dospelost 01.maj, brez navedbe letnice, se šteje, da dospe takšna menica v plačilo 01.05.2002. Dovoljena je tudi uporaba klavzule kot npr.«naslednji torek, mesec, teden …«-kar pomeni prvi torek, mesec, teden po izdaji menice. Pri dato menici mora biti torej rok dospelosti natančno opredeljen, pri čemer pa, kot se je ugotovilo, ni nujno vedno določiti koledarski datum, čeprav je to seveda pripiročljivo, če se hočemo izogniti nesporazumom in posledicam ničnosti menice36. 7.6 Plačilo Plačilo menice, to je menične vsote, se lahko izvrši meničnemu upniku prostovoljno ali prisilno. Do prisilne izterjave-plačila menice pride, če ne plača ob dospelosti menice niti glavni niti regresni dolžnik. V tem je razlika med plačilom in izterjavo menice, med prostovoljnim in prisilnim plačilom menice.

33 Dr. Šime Ivanjko,Zakon o menici s komentarjem,Ljubljana 2001, Založba Gospodarski vestniik,stran 234 in Menica v poslovanju s tujino, Gradivo za seminar, Izobraževalni center Združenja bank Slovenije, Ljubljana 23.06.2005, stran 22 34 105.člen Zakona o menici pravi, da se ne v zakonite roke in ne v roke, določene v menici, ne všteje dan, ko začne teči. Dopuščeni niso nikakršni čakalni dnevi, ne zakoniti in ne sodni. 35 Dr. Šime Ivanjko,Zakon o menici s komentarjem,Ljubljana 2001, Založba Gospodarski vestniik,stran 235 in Menica v poslovanju s tujino, Gradivo za seminar, Izobraževalni center Združenja bank Slovenije, Ljubljana 23.06.2005, stran 22 36 Dr. Šime Ivanjko,Zakon o menici s komentarjem,Ljubljana 2001, Založba Gospodarski vestniik,stran 235 in Menica v poslovanju s tujino, Gradivo za seminar, Izobraževalni center Združenja bank Slovenije, Ljubljana 23.06.2005, stran 22

33

V nasprotju z denarnimi obveznostmi, ki so prinosnina (prvi odst. 320. člena Obligacijskega zakonika), je menični dolg iskalen. Menični upnik mora priti po svojo terjatev k dolžniku, praviloma osebno, izjemoma tudi k njegovemu zastopniku, skrbniku ipd. Pogosto dolžnik niti ne ve, kje je menica, kdo je ob njeni dospelosti menični upnik. Trasirano menico, ki je akceptirana, mora plačati predvsem akceptant kot glavni menični dolžnik. Če trasat ni akceptiral menice, jo mora plačati trasant. Vendar se mora tudi v tem primeru, in tudi če je menica protestirana zaradi neakceptiranja, predložiti menica v plačilo najprej trasatu. Če je enkrat že odbil akceptiranje, ni rečeno, da je ne bo plačal ob dospelosti. Menico mora imetnik ( prezentant ) predložiti (prezantirati) trasatu (prezentat). V skladu v prvim odstavkom 15.člena Zakona o menici, se tisti, ki ima menico v rokah šteje, kot zakoniti imetnik menice, če to svojo pravico dokaže z nepretrgano vrsto indosamentov. Pri menici, ki ni bila indosirana, je prezentant remitent. 7.7 Razmnoževanje in prepisi menice

7.7.1 Več izvodov menice

V pravnem prometu lahko udeleženci meničnega razmerja potrebujejo več izvodov iste menice, pri čemer je vsak izvod menice izvirnik, če so na teh menicah izvirni podpisi. Menica je izdana v več izvodih, če so vsi izvodi menice izvirni s podpisi meničnih zavezancev in izdani na podlagi enakega pravnega temelja, pomenijo pa eno menico. V teoriji se ti izvodi obravnavajo kot dvojniki (duplikati) menice. Izdaja duplikata je dovoljena samo pri trasirani menici (63.člen Zakona o menici)37. 7.7.2 Razmnoževanje V praksi je potrebno izdati menico v dveh ali več istovetnih izvodih zaradi upnikove varnosti, ker se lahko en izvod izgubi ali uniči. Če je menica izdana v več istovetnih izvodih, je mogoče z enim od izvodov uveljavljati vse menične pravice prav tako kot z menico. Na takšen izvod se lahko zahteva tudi akcept, če izgubljeni izvod še ni bil sprejet. Z več istovetnimi izvodi je mogoče kroženje menice , zlasti kadar se en izvod pošlje v akcept, drugi pa se lahko indosira naprej. V tem primeru je treba v izvodu, ki se indosira, označiti, kje je prvi izvod menice, ki je poslan v akcept. Več izvodov istovetnih menic je lahko v rokah iste osebe ali pa tudi v rokah različnih oseb. Dvojniki menice se izdajo le, če je to dogovorjeno med trasantom in remitentom oziroma drugim meničnim zavezancem. Dogovor, da se dvojnik ne sme izdati, je veljaven38.

37 Dr. Šime Ivanjko,Zakon o menici s komentarjem,Ljubljana 2001, Založba Gospodarski vestniik,stran 347 ter dr. Peter Falatov, Plačila v mednarodnem poslovanju,Ljubljana1997, CISEF, stran 68 38 Dr. Šime Ivanjko,Zakon o menici s komentarjem,Ljubljana 2001, Založba Gospodarski vestniik,stran 347 in 348

34

7.7.3 Oštevilčenje menic Ker je vsak izvod menice izvirna menica, je mogoče, če je v lasti različnih oseb, posamezno menico zlorabiti. Možnost zlorabe se zmanjša s tem, da morajo biti vsi posamezni izvodi označeni kot prva, druga, tretja ali četrta menica. Pri tem vsak imetnik posameznega izvoda ve, da obstaja več menic. Ker je mogoče vsak izvod istovetne menice uporabiti za akcept ali plačilo, se praviloma na menici označi, katera naj se akceptira oz. plača s tako imenovanim kasatornim zaznamkom »zato plačajte drugo menico, ne pa prvo in tretjo«. Tak zaznamek takoj pove, katera menica je plačljiva in koliko menic je bilo izdanih. Pravica do zahteve dvojnika ni časovno omejena, zato je mogoče zahtevati več izvodov od dneva izdaje do dospelosti in celo potem, ko je menica prejudicirana. S plačilom enega izvoda menice preneha pravica imetnikov drugih izvodov, da uveljavljajo plačilo menice. To načelo ne velja le, če je indosant indosiral več izvodov iste menice, po pomoti ali pa hote, različnim indosatarjem. V tem primeru je zavezan po vsakem indosamentu. 7.7.4 Prepis menice Cilj prepisov oziroma kopij menice je enak kot pri razmnoženi menici oz. dvojnih menicah. Tudi kopije so namenjene kroženju v času, ko je menica izročena akceptantu za akcept le-te. Prepisi menice omogočajo, da je menica v kroženju, čeprav je akceptant v času kroženja ne podpiše. Ureditev prepisov je enaka za trasirano menico kakor tudi za lastno. Pri prepisih imetniku menice ni treba, da ravna tako kot pri razmnoževanju menice, kjer mora zahtevati drugi izvod menice. 7.8 Protestiranje menice in notifikacija protesta Protest je javna listina, ki se napravi pri pristojnemu organu (sodišče, notar) za osebo, zoper katere se izvrši protest. S protestom pristojni organ ugotovi: • da trasat menice ni akceptiral oz. je ni akceptiral v celoti • da menični dolžnik menice ob dospelosti ni plačal oz. je ni plačal v celoti • da akcept menice ni datiran • da se ni ugodilo trasatovi zahtevi, da se menica predloži še enkrat naslednji dan po

prvi predložitvi zaradi akceptiranja • da zakonitemu imetniku prepisa menice kljub njegovi zahtevi ni bil izročen

izvirnik menice Protest je pogoj za uveljavljanje regresa. Če protest ni izvrčen ali ni izvršen pravočasno ali v nepravi obliki, imetnik menice izgubi pravico regresa nasproti svojim predhodnim meničnim zavezancem. Protest zaradi neplačila menice, plačljive na dan ali na določen dan po dnevu izdaje oz. dnevu akcepta, se mora izvršiti v enem ali dveh delavnikih, ki sledita plačilnemu dnevu menice (to seveda velja za države, pri katerih se mora protest izvršiti v 48 urah, v Franciji velja čas za protest 10 dni od datuma dospelosti …). Če je trasat zavrnil akcept menice oz. če je glavni menični dolžnik zavrnil njeno plačilo in je bil zato izvršen protest, mora imetnik menice o tem obvestiti svojega indosanta in trasanta. Rok za notifikacijo znaša štiri delovne dni od dneva protesta. Namen notifikacije je po mnenju pristojnih predvsem v tem, da se regresni dolžniki pripravijo na morebitni regresni zahtevek in da storijo vse potrebno za plačilo menice.

35

7.9 Menični regres in njegovo uveljavljanje Zakon o menici ureja: • regres zaradi neakceptiranja menice (regres pred dospelostjo) -imetnik menice

lahko uveljavlja regresni zahtevek v primeru, če je bil akcept menice popolnoma ali deloma zavrnjen oz. če je uveden stečaj ali postopek prisilne likvidacije nad premoženjem trasanta tiste menice, ki se ne sme predložiti v akceptiranje.

• regres zaradi neplačila menice (regres ob dospelosti) -imetnik ima pravico do regresa, če menica ni bila plačana ali če je bila plačana le delno-formalni pogoji za uveljavljanje regresa v takšnem primeru so neuspešna predložitev menice v plačilo oz. akceptiranje, kar dokazuje izvršen menični protest oz. notifikacija o neplačilu oz. delnem plačilu menice ali neakceptiranju menice.

7.10 Zavarovanje menične terjatve Se lahko zavaruje z zastavno pravico-dolžnik daje upniku v zastavo določeno premičnino ali terjatev kot instrument zavarovanja menične terjatve. Na podlagi posebne pisne izjave meničnega dolžnika se imetnik menice lahko poplača iz zastave, ne da bi moral vložiti tožbo zoper zastavitelja. Tukaj pisna izjava dolžnika nadomesti sodno odločbo. V primeru pridržane (retencijske) pravice ima po določilih 87. člena ZM imetnik menice, ki je upravičen menične tožbe ali uveljavljanja regresnega zahtevka, pravico, da pridrži dolžnikov denar, dolžnikove premičnine ali njegove vrednostne papirje, ki jih je pridobil po zakoniti poti ali pa z njimi sicer razpolaga. Retencijska pravica vsebuje pravico stvar pridržati in pravico poplačati se iz zadržane stvari39. 7.11 Zastaranje in ugovori meničnega dolžnika Glede zastaranja se za menične terjatve uporabljajo določila ZM kot »lex specialis«. Menično pravni zahtevki zoper akceptanta zastarajo v treh letih od dospelosti. Zahtevki imetnika menice zoper indosanta in zoper trasanta zastarajo v roku enega leta od dneva protesta oz. od dneva dospelosti, če protest zaradi klavzule brez stroškov ni bil izvršen. Medsebojni regresni zahtevki indosantov do trasanta pa zastarajo v šestih mesecih od dne, ko je indosant menico plačal. Upoštevajoč abstraktno naravo menične obveze se smatra, da je za poslovno prakso izrednega pomena odgovor na vprašanje, kdaj in v katerih primerih lahko menični dolžnik zoper meničnega upnika uveljavlja posamezne ugovore, zlasti če se ti ugovori nanašajo na osnovni posel. Menično pravo pozna dve osnovni kategoriji ugovorov: absolutne ali objektivne, ki jih lahko menični dolžnik uveljavlja nasproti vsakemu meničnemu upniku in personalne ali relativne ugovore, ki jih lahko menični dolžnik uveljavlja samo nasproti določenim meničnim upnikom.

39 Dr. Šime Ivanjko,Zakon o menici s komentarjem,Ljubljana 2001, Založba Gospodarski vestniik,stran stran 440 in dr. Peter Falatov , Plačila v mednarodnem poslovanju, Ljubljana 1997, CISEF, stran 69

36

8. OSNOVNE OBLIKE PLAČIL V MEDNARODNEM POSLOVANJU IN MENICA KOT EDEN OD INSTRUMENTOV PLAČILA Mednarodna plačila so pogojena z nekomercialnimi (političnimi riziki) ter komercialnimi riziki. Med nekomercialne rizike uvrščamo klasične nekomercialne rizike kot so vojna, stavka, politični nemiri, elementarne nesreče ter politične-monetarne rizike kot so embargo plačil, moratorij, nezmožnost konverzije lokalne valute v konvertibilno, nezmožnost transfera. Med komercialne rizike pa uvrščamo stečaj, sodna poravnava, neuspešna izvršba, nekoristnost uvedbe izterjevalnega postopka. 8.1 Oblike plačil v mednarodnem plačilnem prometu 8.1.1 Plačila v okviru posla dokumentarnega inkasa (Documentary collections)40 Poslovna praksa in Enotna pravila Mednarodne trgovinske zbornice za inkaso EPI-522 (Uniform Rules for Collections, ICC, Publ.522, Rev.1995) poznajo v okviru posla dokumentarnega inkasa naslednje finančne klavzule: • Dokumenti proti plačilu (D/P-Documents against Payment oz. njena ameriška

inačica C.A.D.-Cash against Documents) pomeni, da sta se stranki v poslu dogovorili, da bo prodajalec kupcu prek banke izročil finančne, blagovne, zavarovalne in transportne dokumente, ko bo kupec plačal kupnino, navedeno v fakturi.

• Dokumenti proti meničnemu akceptu (D/A:- Documents against Acceptance of Drafts), pri tej klavzuli se uporablja analogija klavzule D/P s tem, da se dokumenti izročajo proti izvršenemu akceptiranju menice.

• Dokumenti proti meničnemu akceptu, izročitev dokumentov ob plačilu menice: to finančno klavzulo EPI-522 sicer omenjajo, vendar je v praksi izredno redko v uporabi.

• Dokumenti proti nepreklicnemu potrjenemu plačilnemu nalogu (Irrevocable Confirmed Payment Order) – pri uporabi te klavzule kupčeva banka dobavitelju blaga vnaprej potrdi, da mu bo plačala določen denarni znesek, če ji bo dobavitelj blaga predložil zahtevane blagovne, transportne in zavarovalne dokumente.

Riziki prodajalca pri poslovanju z dokumentarnim inkasom so predvsem ta, da kupec ne bo odkupil dokumentov oz. ne bo akceptiral menice ali pa menice ob dospelosti ne bo plačal. Blago ostane na razpolago dobavitelju blaga pri tujem špediterju. Možen izhod je kritna prodaja. Riziki kupca-kupec je dolžan dokumente odkupiti/akceptirati menico, preden ima možnost ugotoviti kakovost in količino dobavljenega blaga (to je značilno predvsem pri pomorskem prometu, kjer je prevozni dokument Bill of Lading lastniški dokument in ga bo banka izdala le na podlagi odkupa dokumentov oz. akcepta menice, manj rizika pa je seveda pri cestnem prevozu, kjer so transportne poti krajše in dokument CMR-International Consignement note ali CIM ne predstavljata lastniškega dokumenta in ima kupec običajno blago že pri sebi, predno ga banka pozove za plačilo). Možnosti kupca v primeru upravičene reklamacije so predvsem odstop od pogodbe, vračilo blaga in kritni nakup.

40 Povzeto po dr. Falatov Peter-Instrumenti plačilnega prometa v mednarodnem poslovanju-Seminar za Banko Celje d.d., Celje, Junij 1996-stran 11 in Bjan Zidar Abanka Vipa d.d., Menica v mednarodnem poslovanju-Gradivo za seminar, Ljubljana 2005-Izobraževalni center ZBS (Združenja bank Slovenije, stran 57, 58, 59,60,61

37

8.1.2 Plačila v okviru mehanizma dokumentarnega akreditiva (Documentary Letter of Credit)41 Mednarodna trgovinska zbornica je uredila materijo z Enotnimi pravili in običaji za dokumentarne akreditive. Trenutno je v veljavi 5. revizija, ki velja od 1.1.1994 dalje (EPO 500). Temeljna načela akreditivnega poslovanja so: • načelo inkorporacije-ki je vsebovano v inkorporacijski klavzuli (This Credit is a

subject to UCP-500). • Načelo-banke poslujejo z dokumenti in ne z blagom ali storitvami, vsebinsko

pomeni, da se banke ne spuščajo v vsebino izpolnjevanja pogodbenih obvez strank iz osnovnega posla.

• Načelo ločenosti akreditivnega posla od osnovnega posla: akreditivni posel je neodvisen od osnovnega posla, na katerem temelji, pri čemer je obveza banke samostojna in odvisna samo od rokov in pogojev, navedenih v akreditivu.

• Načelo dokumentarne strogosti: akreditivni dokumenti, ki jih upravičenec predloži banki v honoriranje, morajo biti po svojem zunanjem videzu (on their face) skladni z akreditivnimi pogoji in med seboj konsistentni-skladni.

Menica kot instrument plačila v mednarodnem poslovanju se pri akreditivnih poslih največkrat pojavlja pri: akceptnih akreditivih in negociacijskih akreditivih Akceptni akreditiv oz. njegova uporaba v praksi predpostavlja, da sta se stranki v osnovnem poslu dogovorili, da bo prodajalec v okviru mehanizma akceptnega akreditiva, običajno kratkoročno, kreditiral plačilo kupnine kupcu. Prodajalec kot upnik ima na tako dogovorjeni obliki plačila svoj interes, saj mu akceptni akreditiv omogoča refinanciranje osnovnega posla. Akreditivna banka se tako obvezuje, da bo, če ji bodo predloženi akreditivno skladni dokumenti, akceptirala menico, ki jo bo nanjo trasiral upravičenec (Beneficiary), in tako trasirano menico ob dospelosti tudi plačala. Akreditivna transakcija se pri tej vrsti akreditiva odvija tako, da upravičenec akreditivni, izplačilni ali potrdilni banki, ki je za to v akreditivu pooblaščena, predloži akreditivne dokumente skupaj z menico. V tako predloženi menici upravičenec nastopa kot trasant in remitent-menica po lastni odredbi (to the own order), banka pa kot menični trasat. Banka tako predloženo menico v zameno za akreditivno skladne dokumente akceptira in s tem postane glavni menični dolžnik-akceptant. Banka lahko sprejeto menico proda meničnemu posredniku. Le ta odtegne od menične vrednosti svoje obresti in druge stroške, ostanek pa prenese na banko. Obrestna mera se običajno določa na osnovi Londonske medbančne ponujene stopnje LIBOR. Negociacijski akreditiv oz. negocirni akreditiv se uporablja v anglo-ameriškem poslovnem svetu. Tu gre za uporabo dokumentarnih trasiranih menic (drafts) in pooblastil, danih upravičencu v akreditivu, da menice trasira na v akreditivu določeno banko (drawing authorisations). Negociacija po svoji vsebini pomeni dolžnost banke, da odkupi menice ali dokumente, ki so ji predloženi v honoriranje42. Upoštevajoč dopolnitve, ki so bile sprejete z EPO-500, bodo banke negocirale samo tiste menice, ki jih je upravičenec trasiral na banko. Negociacijska banka je dolžna menice odkupiti

41 Povzeto po dr. Falatov Peter, Instrumenti plačilnega prometa v mednarodnem poslovanju, Seminar za Banko Celje d.d., Celje, Junij 1996, stran 19 in Bojan Zidar, Menica v poslovanju s tujino-Gradivo za seminar, Ljubljana 2005, Izobraževalni center Združenja bank Slovenije, stran 72-76 42 10/b ii EPO 500 določa »Negotiation means the giving value of Draft(s) and/or document(s) by the bank authorized to negotiate«- »Negocirati(odkupiti) pomeni dati vrednost menic(e) in/ali dokumenta(ov) s strani banke, pooblaščene za negociranje.Sam pregled dokumentov brez dane vrednosti ne predstavlja negociacije- Dr. Peter Falatov-Dokumentarni akreditiv v mednarodnem poslovanju, CISEF 1998-stran 151

38

brez regresa nasproti trasantu (without recourse to the drawer). To določilo EPO-500 velja za menično poslovanje po negociacijskih akreditivih.

39

9. POSLI MENIČNEGA ESKONTA, FORFETIRANJE MENIC IN MENIČNI LOMBARD Posle meničnega eskonta in forfetiranje označuje prodaja meničnih terjatev pred dospelostjo. Tovrstni posli se vse pogosteje pojavljajo v praksi izvoznikov in njihovih poslovnih enot v tujini. Z omenjenimi posli je bančna praksa izoblikovala poseben način refinanciranja izvoza blaga ali storitev na kredit, ki po svoji vsebini transformira blagovno-storitveni kreditni posel s tujino v posel takojšnjega gotovinskega plačila43. 9.1 Menični eskont Pri poslu meničnega eskonta gre za prodajo menične terjatve pred dospelostjo brez izključitve regresne odgovornosti prodajalca. Neizključitev regresne odgovornosti prodajalca menične terjatve je istočasno tudi glavna značilnost eskonta in razlika med poslom eskonta ter poslom forfetiranja meničnih terjatev. Prodaja menične terjatve se opravi s prenosom menične terjatve na novega kupca t.j. na novega meničnega upnika ob predhodnem dogovoru o ceni in roku plačila za tako prodajo. Prenos menične terjatve na novega upnika se opravi z meničnim indosamentom, ki je lahko poln ali bianko. Kupec, običajno je to eskontna banka, je novi menični upnik-indosatar, na katerega je menica indosirana. Cena prodaje menične terjatve, diskont, je izražena v letnih procentih ter marži banke, ki je običajno izražena v odstotku »ad valorem« meničnega zneska. Diskontna stopnja je odvisna od finančne bonitete meničnega dolžnika, roka dospelosti menic, vrste valute, višine obrestne mere na finančnem trgu in od drugih okoliščin. Banka, ki menico eskontira, postane imetnik in novi menični upnik menice na kateri je podpis kupca kot akceptanta in podpis izvoznika, prvič kot trasanta in drugič kot prvega indosanta. Praktični prikaz izračuna diskonta menične terjatve poteka s pomočjo naslednjih elementov ter po naslednjem postopku44:

- menični znesek (npr. USD 1.000.000,00) - rok dospelosti menice: 31.12.2004 - datum odkupa menične terjatve : 01.08.2003 - diskontna stopnja : 8% p.a. (na leto)

Menični znesek * dnevi * diskontna stopnja 1.000.000*5519*8

Diskont = ------------------------------------------------------------------- = --------------------------------= 115.333,33 36.000 36.000

Če znesek menične terjatve ( USD 1.000.000,00) zmanjšamo za znesek diskonta (USD 115.333,33) nam rezultat (USD 844.666,67) pokaže znesek, ki ga eskontna banka izplača dna dan odkupa terjatve.

43 Dr. Peter Falatov Plačila v mednarodnem poslovanju-CISEF ,Ljubljana 1997stran 77, 2.odst. 44 Dr. Peter Falatov Plačila v mednarodnem poslovanju-CISEF ,Ljubljana 1997stran 78/79-izračun

40

9.2 Forfetiranja45 S pojmom forfetiranje (Forfaitierung, forfaiting) označujemo prodajo srednjeročnih nedospelih terjatev, ki se nanašajo na dobavo blaga (običajno investicijske opreme), z izključitvijo regresne pravice nasproti prodajalcu terjatve. V praksi se običajno postavlja pogoj, da so te terjatve zavarovane s prenosno bančno garancijo dolžnikove poslovne banke. Posel forfetiranja, ki je produkt mednarodne poslovne prakse, je po svoji vsebini na zahtevo izvoznikov iz razvitih držav, da se jim omogoči financiranje izvoza blaga na srednjeročni kredit . Prodajalec terjatve iz naslova forfetiranja želi s prodajo svojih v prihodnosti dospelih terjatev doseči zlasti dvoje:

- prodajo blaga ali storitev na srednjeročni kredit transformirati v prodajo blaga ali storitev s takojšnjim plačilom

- izključiti tveganje morebitne neuspešne izterjave take terjatve ob dospelosti.

Praksa nam potrjuje, da so predmet forfetiranja običajno: - menične terjatve, zavarovane z bančnim avalom ali bančno garancijo

dolžnikove poslovne banke - terjatve iz naslova akreditivne obveze banke - knjižne terjatve

9.2.1 Tveganja, ki jih prevzema forfeter

Ker forfeter odkupi izvoznikovo terjatev definitivno brez pravice do regresa, ob morebitnem neplačilu terjatve ob dospelosti prevzema v zvezi z izterjavo odkupljene terjatve tudi naslednja tveganja:

- klasična politična tveganja - politično-monetarna tveganja –tveganja glede moratorija terjatev,

transferno tveganje in tveganje glede nezmožnosti konverzije lokalne valute v eno od konvertibilnih

- valutno tveganje in tveganje zaradi spremembe obrestne mere-se nanašata na spremembo tečaja valute, v kateri je izražena terjatev, ki je predmet forfetiranja kot tudi na spremembo obrestne mere kot cene, za katero je sklenjen posel

- del credere tveganje predstavlja za forfeterje tveganje pravne (uvedba stečajnega postopka) oz. faktične (plačilna nesposobnost) insolvence dolžnika.

9.2.2 Forfetiranje meničnih terjatev V poslovni praksi se največ forfetnih poslov odvija na podlagi forfetiranja menic. Razlog za tako stališče poslovne prakse se vidi zlasti v naslednjem: • terjatev iz osnovnega posla, ki je inkorporirana v menici, predstavlja abstraktno

finančno obveznost, ki ni vezana na pravno problematiko osnovnega posla • kljub dejstvu, da še ne obstaja unificirana menična regulativa, je unifikacija

meničnega prava opravljena v dveh velikih pravnih sistemih (ženevsko menično konvencijsko pravo in anglosaksonski menični pravni red)

• ker je zavarovanje menične terjatve z bančno garancijo eden od pogojev pri poslu forfetiranja, nam evropski institut avala nudi skupaj z bančno garancijo na prvo

45 Dr. Peter Falatov Plačila v mednarodnem poslovanju-CISEF ,Ljubljana 1997stran 79, 80 in 83

41

poziv in ameriški standby akreditivom najprimernejši pravno-finančni inštrument zavarovanja menične terjatve

• ker se posel forfetiranja opravi s prenosom terjatve na novega upnika, nam menica s svojim institutom indosamenta omogoča izredno enostaven in jasen prenos terjatev.

• načelo solidarne odgovornosti vseh podpisnikov menic, seveda ob upoštevanju pravne problematike brez regresa, daje forfeterju možnost izterjave njegove terjatve zoper posamezne menične zavezance

• abstraktnost menične obveze, ki nastane v trenutku, ko gre menica v cirkulacijo, in s tem v zvezi nezmožnost dolžnika, da uveljavlja ugovore iz osnovnega posla, forfeterji ocenjujejo kot bistveno prednost pri forfetiranju meničnih terjatev

9.2.3 Forfetiranje terjatev iz naslova akreditivne obveze banke Predmet forfetiranja so tudi terjatve, ki izvirajo iz akreditivne obveze banke nasproti akreditivnemu upravičencu. Možnost forfetiranja je seveda podana samo pri tistih vrstah akreditivov, ki se nanašajo na srednjeročne kreditne transakcije (akceptni akreditiv in akreditiv z odloženim rokom plačila). Terjatev upravičenca po akreditivu nasproti akreditivni banki je mogoče prenesti v korist forfeterja s pogodbo o odstopu terjatev (cesija). EPO-500 v 49.členu obravnavajo možnost cesije terjatve po akreditivu (odstop priliva, assignment of proceeds) in določajo, da ima akreditivni upravičenec pravico, da odstopi v celoti ali delno katerikoli znesek, do katerega je po akreditivu upravičen. 9.2.4 Forfetiranje knjižnih terjatev Predmet forfetiranja so knjižne terjatve na osnovi izdanih faktur za dobavljeno blago ali opravljene storitve. Prodaja oz. prenos terjatev na forfeterja se opravi s pravnim poslom civilno pravne cesije. Skupno s cesijo terjatve iz osnovnega posla se na forfeterja prenese tudi bančna garancija kot inštrument zavarovanja osnovne terjatve. 9.3 Menični lombard46 S pojmom lombardnega posla označujemo kreditno pogodbo na podlagi zastave vrednostnih papirjev. Institut lombardnega posla ureja Obligacijski zakonik v členih 1069 do 1071. Lombardni posel mora biti sklenjen v pisni obliki in mora vsebovati označbo zastavljenih vrednostnih papirjev, ime in domicil imetnika papirja, znesek in pogoje kredita kot tudi znesek in vrednost papirjev, ki sta bila vzeta v poštev za odobritev kredita. Banka ima pravico, da realizira zastavo vrednostnih papirjev brez sodne intervencije. Banke, ki se ukvarjajo z lombardnimi posli, odobravajo svojim komitentom finančne kredite na osnovi pridobitve zastavne pravice na vrednostnih papirjih, ki inkorporirajo lastninsko pravico na blagu (ladijski tovorni list, skladiščnica), na finančnih vrednostnih papirjih (menica, obveznica) ali na delnicah. Medtem ko gre pri poslu eskontiranja in forfetiranja za prodajo terjatve pred dospelostjo

46 Dr. Peter Falatov Plačila v mednarodnem poslovanju-CISEF ,Ljubljana 1997stran 85 in dr. Peter Falatov, Instrumenti Plačilnega prometa v mednarodnem poslovanju, Celje junij 1996-seminar za Banko Celje d.d.

42

(z regresom ali brez njega), imamo pri lombardu najmanj dva pravna posla. Prvi je odobritev kredita z vsemi svojimi specifičnostmi, drugi pa posel zastave vrednostnih papirjev kot inštrumenta zavarovanja za pravočasno vračilo odobrenega kredita. Zastava menice: Kreditojemalec, ki je imetnik menice in menični upnik po taki menici, bo menico banki-kreditodajalcu indosiral v zastavo. Na osnovi zastavnega indosamenta banka postane zastavni indosatar-novi menični upnik. Posebnost zastavnega indosamenta je, da menični zavezanci do zastavnega indosatarja ne smejo uveljavljati personalnih ugovorov, ki bi jih lahko uveljavljali nasproti zastavnemu indosantu. Navedeno v praksi pomeni, da lahko v primeru, ko kredit po sklenjeni pogodbi ni vrnjen, kreditodajalec kot zastavni upnik nasproti meničnim dolžnikom uveljavlja v svojem imenu in za svoj račun vse pravice, ki mu pripadajo glede izterjave meničnega zneska. 9.4 Razmejitev forfetiranja terjatev napram nekaterim podobnim poslom refinanciranja terjatev v mednarodnem poslovanju47 Ker se možnost kreditiranja pri poslih izvoza blaga in storitev pojavlja kot zelo pomemben dejavnik konkurenčnosti, si izvozniki prizadevajo, da pri sklepanju izvoznih poslov s svojimi kupci dogovorijo tak finančno-pravni instrumentarij zavarovanja svojih terjatev, ki jim omogoča transformacijo kreditnega posla v posel s takojšnjim gotovinskim plačilom-refinanciranje izvoznih terjatev. Željo in zahtevo po tem izvozniki utemeljujejo s pomanjkanjem obratnih sredstev, ki bi jim omogočale pravočasno izdelavo blaga za izvoz kot tudi z oteženo možnostjo dodatnega zadolževanja pri bankah. Na področju refinanciranja izvoznih terjatev se srečujemo s posameznimi posli, ki jih je avtonomno izoblikovala poslovna praksa in ki v zakonodajah posameznih držav pravno niso urejeni. Ti posli so forfetiranje terjatev, eskontiranje terjatev, faktoring ter lombardni krediti. 9.4.1 Razmejitev med forfetiranjem in eskontiranjem meničnih terjatev Osnovna razmejitev je že v sami ekonomski funkciji obeh poslov. Medtem ko forfetiranje terjatev služi kot izključno refinanciranje srednjeročnih in dolgoročnih terjatev iz naslova investicijske opreme, se eskont menične terjatve uporablja za pridobitev dodatnih obratnih sredstev na kratkoročni osnovi. Pravni kriterij razmejitve obeh institutov nam daje vsebina klavzule brez regresa (pri eskontu se terjatve odkupujejo z regresom, pri forfetiranju pa brez regresa). Forfeter prevzema plačilno tveganje v celoti, eskontna banka pa le kreditno tveganje, zato je cena odkupa terjatev iz naslova forfetiranja bistveno višja kot pri eskontiranju terjatev. Prav tako velja upoštevati, da forfeter v svojo ceno odkupa terjatve poleg ostalih stroškov redno vključuje tudi ceno zavarovanja terjatve proti komercialnim in nekomercialnim tveganjem. Glede na ročnost prodanih terjatev se eskontni kredit vrača običajno ob dospelosti v enem znesku, forfetirani znesek pa se najpogosteje vrača v polletnih enakih anuitetah.

47 Dr. Peter Falatov Plačila v mednarodnem poslovanju-CISEF ,Ljubljana 1997stran 87 in 88

43

9.4.2 Razmejitev med poslom forfetiranja in poslom faktoringa Pri poslu faktoringa je predmet nakupa več ali vse kratkoročne terjatve, ki izvirajo iz trajnega poslovnega odnosa dveh pogodbenih partnerjev. Odkupi terjatev, ki jih opravlja faktor, so možni s pravico uveljavljanja regresa nasproti prodajalcu terjatve ali brez nje. To seveda pomeni, da faktor v praksi odkupuje terjatve iz pravnega naslova eskontiranja ali forfetiranja (brez bančne garancije). Od izbire enega od omenjenih naslovov (z regresom ali brez) je seveda odvisna tudi cena odkupa terjatev, ki jo zaračunava faktor. Faktoring organizacije v praksi za svoje komitente običajno opravlja tudi knjigovodske storitve in storitve s področja izterjave terjatev, katerih ne odkupujejo. 9.4.3 Razmejitev med poslom forfetiranja in lombardom48 Lombardni krediti običajno zagotavljajo kreditiranje obratnih sredstev in temeljijo na pravnem poslu zastave vrednostnih papirjev, kot sta skladiščnica in ladijski tovorni list, ki inkorporirata lastninsko pravico na blagu. Lombardni kredit je po svoji vsebini kratkoročni kredit, ki se črpa in vrača v enem znesku. Praksa nam potrjuje, da se na osnovi lombardiranja dani krediti gibljejo v okviru 70 % vrednosti zastavljenega blaga. S pogodbeno dogovorjeno zastavno pravico na vrednostnih papirjih, ki inkorporirajo lastninsko pravico na blagu, ima banka zavarovanje, da bo kredit pravočasno vrnjen. Medtem ko je lombardni kredit tipičen inštrument kratkoročnega kreditiranja, je posel forfetiranja inštrument srednjeročnega ali dolgoročnega financiranja.

48 dr. Peter Falatov, Plačila v mednarodnem poslovanju; Ljubljana 1997, CISEF stran 88

44

10. PREVARE Z MENICAMI49 Dobro je znano, da je menice mogoče ponarediti. Menica lahko nosi podpis izmišljenih oseb ali tistih, ki niso posojilno sposobne. Poleg izdajanja čekov brez kritja obstaja tudi tako izdajanje menic (bill kiting, bill jobbing). Menice ne temeljijo na dejanskih poslovnih dejavnostih. V teh primerih ljudje, ki ne izpolnjujejo pogojev za odprtje akreditiva, medsebojno poslujejo z menicami. Mednarodni finančni sleparji občasno uporabljajo ponarejene bančne avale. Znano je celo, da so menici brez vrednosti priložili ponarejeno ali lažno bančno izjavo o boniteti. Bonitetna izjava ali priporočilno pismo naj bi bil dokument velike prekomorske družbe v dobro podružnice. Pri zunanjih prevarah finančni goljufi posežejo po vsem mogočem:

- korak za korakom ustvarjajo sistem, ki temelji na lažeh, obširno in dolgoročno načrtujejo, dokler ne ustvarijo velike »mreže podjetij«.

- vključujejo odvetnike in davčne svetovalce, ki imajo nalogo »predstavljanja«. Ti ljudje zavestno ali nevede priporočajo bankam kriminalce.

Pri ocenjevanju tveganja pri tujih posojilih se bančni uslužbenci občasno srečujejo z nepremagljivimi težavami. Ne morejo, na primer, stalno preverjati integritete poslovnih zaupnikov, upravljalcev skladov, strokovnjakov, bank, ipd . Notranje prevare ponavadi niso del mednarodnega finančnega sleparstva.

49 Manfred Glinig, Mednarodno finančno sleparstvo, ZBS-Združrnjr bank Slovenije, Ljubljana,1997, stran 50 in 51 Prevare z instrumenti prvorazrednih bank, 1994, Ljubljana, Center Marketing International, stran 17 (Naslov originala: Prime Bank Instrument Frauds by I.C.C. Commercial Crime Bureau)

45

11 PRIMERI50 11.1 Primer Dokumentarnega akreditiva z odloženim plačilom oz. dospelostjo menice na določen dan. Podjetje Otroško pohištvo Slovenija je s strani svojega kupca v Veliki Britaniji prejelo dokumentarni akreditiv s plačilom na odložen rok, pri katerem se zahteva polog ostalih dokumentov še predložitev menice z dospelostjo 45 dni od datuma odpreme (priloga I) torej na določen rok. Po odpremi ter v okviru veljavnosti akreditiva izvoznik predloži svoji banki potrebne dokumente ter menico, ki mora biti pravilno izpolnjena. Banka s posebnim dopisom pošlje dokumente otvoritveni banki v Veliko Britanijo ter čaka na potrditev plačila. Če so dokumenti popolnoma v skladu z akreditivnimi pogoji, mora otvoritvena banka najkasneje v sedmih bančnih dneh od prejema dokumentov pri njih potrditi prejem le-teh ter plačilo ob dospelosti. Na dan dospelosti čaka banka izvoznika plačilo po akreditivu ter v mejah kritja na računu izplača priliv v korist koristnika . 11.2 Primer Dokumentarnega akreditiva s takojšnjim plačilom (at sight) Podjetje Posoda d.d. Slovenija izvaža svoje izdelke na področje Srednjega Vzhoda torej v Savdsko Arabijo in se je s svojim partnerjem dogovorila, da bo svoj izvozni posel zavarovala z dokumentarnim akreditivom na vpogled. Arabska banka je izvoznikovi banki odprla akreditiv na določen znesek ter med ostalimi dokumenti zahtevala tudi menico vpoglednico (priloga II). Izvoznik mora torej svoji banki poleg ostalih dokumentov predložiti tudi menico za akreditive-pri nas veljaven obrazec DEV 63. Otvoritvena banka nam je poslala naslednje plačilne instrukcije: V primeru, da so akreditivni dokumenti popolnoma v skladu z akreditivnimi pogoji ste pooblaščeni, da se z valuto 7 delovnih dni poplačate pri njihovi podružnici v Londonu. Koristnikova banka torej po prejemu dokumentov s strani koristnika akreditiva oz. izvoznika ter samo pod pogojem, da je priložena dokumentacija popolnoma v skladu z akreditivnimi pogoji, pošlje t.i. '' Reimbursement claim '' ali rambursni zahtevek na rambursno oz. izplačilno banko v Londonu ter na dan plačila t.j. 7 dni od poslanega izplačilnega zahtevka izplača priliv na račun izvoznika. V primeru, ko akreditivni dokumenti niso popolnoma pravilni, izvoznikova banka ne sme poslati rambursnega zahtevka na izplačilno torej rambursno banko temveč pošlje dokumente kljub odstopanjem otvoritveni banki ter čaka na pooblastilo, da se lahko poplača pri rambursni banki. Nato sledi postopek, ki bi v primeru, če bi dokumenti popolnoma ustrezali akreditivnim pogojem. 11.3 Primer meničnega akcepta Kitajska banka je Banki Celje d.d. odprla dokumentarni inkaso (priloga III) na določen znesek ter podala naslednje plačilne instrukcije: Dokumentarni inkaso je plačljiv v roku 60 dni od datuma ladijskega tovornega lista (Bill of ladinga) vendar lahko banka prejemnica inkasnih dokumentov preda dolžniku priloženo dokumentacijo le proti akceptu menice. Dolžnikova banka torej odpre inkaso t.i. loro (uvozni) inkaso v korist podjetja Uvoznik d.d. ter ga pozove k akceptu menice. Dolžnik se zglasi v banko ter prejme v

50 Primeri, ki so navedeni so prevzeti iz arhive dejanskih akreditivnih in inkasnih poslov Banke Celje d.d. Celje.

46

akcept menico. Z akceptom plačila na dan dospetja se zaveže, da bo dolg poplačal ter od banke prejel ostale dokumente, ki mu jih je le-ta predala na podlagi akcepta menice. Sam akcept pa v našem primeru nima posebne teže, saj se je dolžnik sicer zavezal, da do svoj dolg ob dospelosti tudi poravnal, vendar pa banka v samen inkasnem poslu nima nobenih obveznosti, prav tako pa kitajska banka ni zahtevala protesta v primeru neplačila. Če bi kitajska banka zahtevala protest, bi po naši zakonodaji banka dolžnika- torej Banka Celje d.d. morala po 48 urah predati neplačano menico svoji pravni službi, le ta preda neplačano menico notarju v kraju bivanja dolžnika, notar pa poskuša izvršiti protest. V primeru, da je protest uspel, notar vrne menico skupaj s plačilom banki dolžnika oz. v primeru, da protest ne uspe, vrne menico banki z obrazložitvijo, da protest ni uspel ter obračuna svoje stroške. V našem primeru, torej protest ni zahtevan, zato banka sicer evidentira datum dospelosti, dva delovna dneva pred datumom dospelosti obvesti dolžnika, naj ji predloži plačilni nalog ter na podlagi le-tega izvrši plačilo po instrukcijah kitajske banke. V primeru, da dolžnik ne bi poslal naloga za plačilo menice, banka tujo banko-torej upnikovo banko obvesti o neplačilu, vrne neplačano menico ter posel zaključi. 11.4 Primer meničnega avala Avstrijska banka pošlje na Banko Celje d.d (primer IV). t.i. »Promissory Note«, ki jo je izstavil dolžnik podjetje Y d.d. Rogaška Slatina, avalirala pa Banka Celje d.d.. S podpisanim avalom se je Banka Celje d.d. zavezala, da v primeru dolžnikovega neplačila na dan dospelosti, sama plača zahtevani znesek. Promissory note ima določen datum dospelosti. Banka dolžnika dva (delovna) dni pred dospelostjo pozove dolžnika k plačilu, le ta ji izda obrazec za plačilo v tujino ter nakaže kritje za nakazilo. V primeru, da dolžnik sam ne bo zagotovil sredstev, bo banka na podlagi podpisanega avala plačala predloženo menico oz. t.i. Promissory note. 11.5 Primer neuspelega meničnega protesta Podjetje X Ljubljana je izvoznik ter je svoje plačilo želelo zavarovati tako, da je svoji banki poslalo na unovčenje-inkaso fakturo ter menico na določen datum dospelosti. (priloga V). Upnikova banka-torej Banka Celje d.d. pošlje dolžnikovi banki Privredni banki Zagreb dokumentarni inkaso ter poda naslednje plačilne instrukcije: datum dospelosti, dokumente izročiti le proti plačilu, protest v primeru neplačila. Dolžnikova banka od dolžnika ni prejela plačilnega naloga, zato je v skladu s podanimi instrukcijami podala menico v protest. V skladu z veljavno hrvaško zakonodajo in v okviru roka za protest notarju protest ni uspel, zato je menico skupaj z notarsko izjavo vrniti dolžnikovi banki oz. njeni pravni službi. Banka dolžnika je menico z neuspelih izvršenim protestom vrnila dolžnikovi banki ter zadevo zaključila. Omeniti pa velja tudi dejstvo, da vse stroške in provizije v skladu z veljavnimi enotnimi pravili Mednarodne gospodarske zbornice v Parizu, ki veljajo za dokumentarne inkase plača upnik-tudi notarske.

47

12 SKLEP V svoji diplomski nalogi sem lahko prikazala le ključne sestavine in načela menice kot instrumenta plačila v domačem in mednarodnem plačilnem prometu oz. menice kot vrednostnega papirja. Spoznala sem, da je menica vsestransko uporaben instrument. Ker se sama srečujem z menico predvsem na področju mednarodnega poslovanja sem v svojem delu dala poudarek splošni uporabi menice pri poslovanju z dokumentarnim inkasom ter akreditivom kot najvišji obliki zavarovanja mednarodnega posla. Svoje sicer že dokaj bogato praktično znanje sem s tem delom nadgradila še z nekaterimi teoretičnimi dejstvi in ugotovitvami. Pogosti so primeri, ko dolžnik z izpolnitvijo svojih finančnih obveznosti pride bodisi v zamudo bodisi postane plačilno nesposoben – insolventen – in ko smo soočeni s stanjem, da je upnik prisiljen izterjavo dolgovanega zneska uveljavljati pred sodiščem ali pred pogodbeno dogovorjeno različico arbitraže. Naštete okoliščine izvoznikom-upnikom narekujejo, da ob sklepanju vsakodnevnih poslov svoje bodoče terjatve zavarujejo z ustreznim finančno-pravnim instrumentarijem, ki ga je prav v te namene izoblikovala mednarodna bančna in poslovna praksa. Uporaba modernih mednarodnih instrumentov zavarovanja plačil, kot sta dokumentarni akreditiv in bančna garancija, ne bi bila mogoča brez aktivnega sodelovanja bank, ki s svojim poslovnim ugledom in finančno močjo spremljajo posamezne poslovne transakcije. Prav tako velja tudi dejstvo, da v primerih, ko banke same ne prevzemajo obveze plačil, kot je primer pri dokumentarnih inkasih, so prav banke tiste, ki s svojim učinkovitim sistemom medbančnega komuniciranja in s svojo strokovnostjo omogočajo, da se finančni, komercialni in ostali dokumenti ter vrednostni papirji v roku in na pravilen način predložijo dolžniku v plačilo ter istočasno tudi dolžniku omogočajo, da take dokumente odkupi pod dogovorjenimi pogoji. Tradicionalni dokumentarni akreditiv, moderna bančna garancija s klavzulo na ''prvi poziv'' ter standby akreditiv kot ameriški nadomestek za evropske abstraktne garancije so tisti finančni instrumenti, ki jih poslovna praksa uvršča med najzanesljivejše oblike plačil. Ker so izvozniki zaradi konkurenčnosti prisiljeni svojim kupcem odobravati kratkoročne ali srednjeročne blagovne kredite, se v praksi zelo pogosto pojavlja menica kot klasičen kreditni instrument. Prav tako je praksa vedno bolj soočena z željo izvoznikov, da svoje terjatve iz naslova kreditnih aranžmajev transformirajo v posle s takojšnjim plačilom z gotovino. Refinanciranje takih kreditnih poslov torej banke običajno izvajajo z odkupom deviznih terjatev iz naslova eskontiranja ali forfetiranja. Po osamosvojitvi Slovenije ter odprtjem naše države tujim trgom ter s tem, da je bil ukinjen reguliran socialističen sistem, se je naša mlada država hotela na vseh področjih približati že močno gospodarsko oddaljeni Zahodni Evropi. Prav tako je želela tudi instrumente financiranja prilagoditi moderni zahodnoevropski regulativi. Zastarel način dolžniško-upniških razmerij s tako imenovanimi akceptimi nalogami oz. njihovo vlogo je tako prevzela pri nas že nekoliko pozabljena menica. Trdno delo in volja nas je tako pripeljala čez prag moderne Evrope in tako smo postali njen enakopravni podporni člen. Glede na to, da slovensko gospodarstvo temelji na razvoju malih in srednje velikih podjetij, ugotavljam, da se le-ti še vedno premalo poslužujejo modernih oblik financiranja ter še vedno premalo zaupajo v moderne plačilne instrumente. Večje medsebojno zaupanje med finančnimi strokovnjaki ter podjetniki ter osveščanje le-teh oz. primeren način, kako podjetja vzpodbuditi k uporabi

48

modernih plačilnih instrumentov bi zapolnilo zaenkrat še zelo močno vrzel v slovenskem gospodarskem prostoru.

49

13. POVZETEK Uporaba menice pri dokumentarnem akreditivu v slovenski oz. evropski bančni praksi ni običajna in se pojavlja le redko. Čedalje manj pa je prisotna tudi pri akreditivih odprtih s strani anglosaksonskih ter skandinavskih bank. Večina jo zahtevajo azijske banke ter banke Bližnjega ter Srednjega Vzhoda- menim, da zaradi odkupa terjatev. Zakaj potem uporaba menice pri dokumentarnem akreditivu? Odgovor vsekakor najdemo pri akceptnem in negociacijskem akreditivu. Največja prednost omenjenih akreditivov je za izvoznika ta, da pride do gotovinskih sredstev takoj, čeprav je rok plačila odložen, s tem, da predloži menico v eskont, uvozniku pa je hkrati s tem omogočeno kreditiranje.

Uporaba menice pa je vsekakor smotrna tudi pri dokumentarnem inkasu predvsem pri predaji inkasnih dokumentov dolžniku na podlagi akcepta menice. S tem, ko dolžnik menico akceptira (sprejme znesek in datum dospelosti), pride do blaga, še predno le-tega plača (to je predvsem v primeru ladijskega prevoza ter pridobitvijo ladijskega tovornega lista, ki je lastniški dokument). Vendar pa akcept še ni zaveza, in če ni protesta, dolžnik v mnogo primerih menice tudi ne plača na dan dospelosti.

14. ABSTRACT The use of the bill of exchange in documentary letters of credit is not common practice in the Slovene or European banking. It’s also less and less common in letters of credit opened by Anglo-Saxon and Scandinavian banks. In most cases Asian and Middle East banks are the ones requesting it, where the rationale behind the request is the redemption of receivables.

Why the use of the bill of exchange with the documentary letters of credit? An answer can definitely be found with taking a look at the accepted and negotiated letter of credit. The greatest advantage of the aforementioned letters of credit for the exporter is certainly the fact that he acquires cash immediately, even though the actual payment date is deferred. One goes about doing this by discounting the bill, which also enables the importer to obtain credit.

The use of the bill of exchange is definitely useful in documentary collection business though, especially in connection with the delivery of collection documents to the debtor on the basis of acceptance of the bill. By accepting the bill of exchange (the amount and the date of maturity), the debtor receives the captioned goods, before paying for them (which is especially important in shipping by sea, as well as acquiring the bill of lading, which is a proprietary document). Though it needs to be stated that the acceptance is not binding and if not protested, the debtor in many cases does not actually pay the amount specified in the bill of exchange at the maturity date.

50

KLJUČNE BESEDE (KEY WORDS): Alonža: povezani dodatek k menici Akcept: je sprejem menice-pisna izjava trasata na menici, da bo plačal menično vsoto ob njeni dospelosti Akceptant: oseba, ki sprejme menično obvezo Akcesornost: tisto, kar dodatno pride, navezano na … Aval: menično poroštvo Avalist: oseba, ki daje poroštvo CAD: kratica »Cash against Documents«, se uporablja pri dokumentarnem inkasu-dokumenti se predajo dolžniku proti plačilu. Cesija: odstop terjatve Cesionar: tista oseba, na katerega se terjatev prenaša D/A : »Documents to be delivered against acceptance of Draft« ali dokumenti se lahko izročijo proti akceptu menice- pojem, ki se uporablja pri dokumentarnih poslih v bančnem poslovanju. Dnevnica: menica, ki zapade na točno določen dan Dokumentarni akreditiv: je plačilni instrument, produkt mednarodne poslovne in bančne prakse Dokumentarni inkaso: plačilni instrument, ki nudi prodajalcu in kupcu večje zavarovanje kot odprto plačilo Domicilijat: oseba, ki naj na domicilu (kraj plačila) plača menico Domicil: kraj plačila menice D/P: »Documents against Payment«-bančni pojem-dokumenti proti plačilu Forfetiranje: prodaja srednjeročnih nedospelih terjatev, ki se nanašajo na dobavo blaga Honorant: tisti, ki namesto honorata plača protestirano menico Honorat: oseba, za katero avalist-porok daje aval ali avalira menico Indosament: pomeni na hrbtni strani-z njim se prenaša lastnina na meničnem papirju Indosatar: novi imetnik Lex specialis: lat. poseben zakon Menica: vrednostni papir, ki se glasi na določen znesek Menični eskont: prodaja menične terjatve pred dospelostjo brez izključitve regresne odgovornosti prodajalca. Menični lombard: kreditna pogodba na podlagi zastave vrednostnih papirjev Oddnevnica: menica, katere dospelost je določena na določen čas po dnevu izdaje-a dato menica Per aval: kot porok Povglednica: menica na določen čas po vpogledu Protest: javna listina, ki se napravi pri pristojnem organu za osebo, zoper katere se le ta vrši Remitent: menični upnik Trasant: izdajatelj menice Trasat: menični dolžnik Vpoglednica: menica na vpogled

51

SEZNAM VIROV IN LITERATURE 1. Akkreditive und Dokumenten Inkassi-1994, Prevzem iz brošure Raiffeisen Akkreditive-Inkassi-Mein Aussenhandel-Meine Bank, Celovec, Mohorjeva tiskarna Celovec 2. Auslandszahlungen/Zveza bank Celovec-prevzem iz brošure Raiffeisen Auslands Service, 1993, Celovec, Mohorjeva družba, Celovec 3. But, Stanko, 1988, Slovar tujk, Maribor, Založba obzorja Maribor 4. Busto, Charles del, 1993, Documentary Credits UCP 500 & 400 Compared, International Chamber of Commerce, Paris, ICC Publishing, Paris 5. Busto, Charles del, 1995, Vodnik skozi dokumentarne akreditive in EPO 500, Ljubljana, Center Marketing International, stran 98 6. Busto, del Charles, 1994, ICC Guide to Documentary Credits Operations for the UCP 500, Paris, ICC Publishing S.A., stran 64 7. Falatov, dr. Peter, 1996 , Instrumenti plačilnega prometa v mednarodnem poslovanju-Seminar za Banko Celje d.d., Ljubljana, CISEF 8. Falatov, dr. Peter, 2000, Menica v mednarodnem poslovanju – Seminar- Plačilno kreditni instrumenti in zavarovanje terjatev, Ljubljana, CISEF 9. Falatov, d Peter, 1997, Plačila v mednarodnem poslovanju, plačilna tveganja, inkaso posel, menica, ček, Ljubljana, CISEF 10. Falatov, dr. Peter, 1995, Forfetiranje kot oblika financiranja mednarodnih poslovnih transakcij, Ljubljana, CISEF, stran 13 11. Falatov, dr. Peter, 1998, Dokumentarni akreditiv v mednarodnem poslovanju, Ljubljana, CISEF 12. Foreign Exchange and money market operations, 1992, Swiss bank Corporation 13. Gnidovec, Vera, 1993, Enotna pravila in običaji za dokumentarne akreditive, Ljubljana, Center Marketing International 14. Glinig, Manfred, 1997, Mednarodno finančno sleparstvo, Ljubljana, Združenje bank Slovenije 15.Ilešič, Marko, 1985, Dokumentarni akreditiv, Ljubljana, DELO 16. Ilovar, mag. Sonja, Bezjak Irena, 2003, Unovčevanje menice v bankah-Gradivo za udeležence seminarja, Ljubljana, Izobraževalni center Združenja bank Slovenije 17. Ivanjko, dr. Šime, 2001, Zakon o menici s komentarjem, Ljubljana, Gospodarski vestnik

52

18. John, dr. iur. Uwe, 1999, Bill of Exchange, Paris, ICC Publishing S.A. Paris 19. Menica, Vodič po zakonodajah evropskih držav, 1995, Ljubljana, Center Marketing International 20. Možina, dr. Stane in soavtorji, 1994, Management, Radovljica, Didakta, stran 99 21. Prevare z instrumenti prvorazrednih bank, 1994, Ljubljana, Center Marketing International, stran 17 (Naslov originala: Prime Bank Instrument Frauds by I.C.C. Commercial Crime Bureau) 22. ¸Šinkovec Janez, Obligacijski zakonik s komentarjem in sodno prakso, Lesce, OZIRIS 2001 23. Trifunovič, dr. Predrag, 1978, Instrument plačanja v međunarodnom platnom prometu, Beograd, Tanjug redakcija ekonomskih informacija, stran 71 24. Veliki splošni leksikon, 4. knjiga, 1998, Ljubljana, Državna založba Slovenije, stran 2554 25. Veliki splošni leksikon, 5.knjiga, 1998, Ljubljana, Državna založba Slovenije, stran 1981 28. Vidmar, Tinca dipl. iur., 1998, Menica kot plačilni in kreditni instrument-Gradivo za seminar, Ljubljana-Izobraževalni center Združenja bank Slovenije 29. Zidar Bojan-Abanka Vipa d.d., Menica v poslovanju s tujino-gradivo za seminar, Ljubljana 2005, Izobraževalni center Združenja bank Slovenije 30 . Žiberna, Jožko, 1999, Menica, Ljubljana, Gospodarski vestnik, stran 16

53

PRILOGE PRILOGA 1 1/3 Otvoritev loro-izvoznega akreditiva z zahtevano menice z dospelostjo na določen dan, t.j. 45 dni od datuma odpreme

54

2/3 Otvoritev izvoznega akreditiva- druga stran

55

3/3 Menica

56

PRILOGA 1 1/4 Otvoritev izvoznega akreditiva z zahtevano menico vpoglednico

57

2/4

58

59

60

PRILOGA 3 1/5 Dopis kitajske banke s katerim je banki dolžnika poslala na inkaso menico ter podala instrukcije, da lahko izroči dokumente dolžniku proti akceptu menice. Datum dospelosti menice je 60 dni od nakladnice

61

2/5 menica z datumom dospelosti 60 dni od nakladnice

62

3/5 Dopis s katerim dolžnikova banka obvesti svojega komitenta o otvoritvi uvoznega inkasa ter mu poda instrukcije glede plačila oz. akcepta menice

63

4/5 Potrditev tuji banki o prejemu uvoznega inkasa

64

5/5 Sporočilo tuji banki, da je dolžnik akceptiral menico ter potrdi datum dospelosti menice

65

PRILOGA 4 1/5 Dopis tuje banke s katerim je poslala dolžnikovi banki na inkaso avalirano menico

66

67

2/5 Promissory note

68

3/5 Potrditev prejema inkasa- dolžnikova banka ga potrdi upnikovi banki

69

4/5 Obrazec 1450- Nalog za izvršitev nakazila v tujino – dolžnik poda nalog za plačilo avalirane menice

70

5/5 Obvestilo o plačilu – dolžnikova banka s standardnim obrazcem formata mt400-Advice of Payment- obvesti upnikovo banko, da je izvršila plačilo po inkasu

71

PRILOGA 5 1/10 – Dopis upnika, s katerim pošilja svoji banke na vnovčenje menico

72

Priloga 5 2/10

73

Priloga 5: 3/10 Dopis upnikove banke, s katerim pošilja na vnovčenje menico dolžnikovi banki na Hrvaško

74

Priloga 5: 4/10 Faktura kot priloga menici

75

Priloga 5: 5/10 Potrditev prejema inkasa

76

Priloga 5 6/10 Urgenca upnikove banke za plačilo menice

77

Priloga 5 7/10 Obvestilo dolžnikove banke o vrnitvi neplačane menice z neuspelo izvršenim protestom

78

Priloga 5: 8/10 Dopis upnikove banke s katerim vrača neplačano protestirano menico

79

Priloga 5: 9/10 Obvestilo notarja o izvršenem protestu

80

Priloga 5 10/10 Nadaljevanje notarjevega obvestila