OPSTA PSIHOLOGIJA 1 - SKRIPTA

7/23/2019 OPSTA PSIHOLOGIJA 1 - SKRIPTA

1/183

Razvoj na psihologijata

Korenite na psihologijata se mnogu dlaboki i moèbi po~nuvaat so

po~etokot na ~ove~koto postoewe. Negovite prakti~ni potrebi za

samosoznanie, no i za zapoznavawe na drugite, qubopitnosta na ~ovekot za

prirodnite pojavi i za sopstvenoto povedenie, za skrienoto i nepoznatoto, koi

verojatno se kako i sposobnosta za apstraktno mislewe, pobuduvale interes za

psiholo{kite problemi i ja formirale prakti~nata psihologija koja egzistirailjadnici godini pred nau~nata psihologija, mnogu porano pred pojavata na

prvite pi{ani tekstovi za ovie problemi.

Psihologijata se razvivala postepeno, izrasnuvaj}i od bezbroj pomali i

pogolemi soznanija vo minatoto.

Nejzinite po~etoci Gardner Marfi gi nao|a vo po~etocite na civilizacijata,istaknuvaj}i deka psihologijata e isto tolku stara kolku i civilizacijata (Gardner

Marfi, 1963). Garden Marfi vo knigata za istorijata na psihologijata iznesuva

svoe gledi{te za nejziniot razvoj i veli deka taa po~nuva od vremeto koga

~ovek se zainteresiral za sopstvenite psihi~ki procesi. spored ona {to denes

znaeme za misleweto moè da zaklu~ime deka ~ovekot po~nal da se

interesira za svojot psihi~ki ìvot od vremeto koga kaj nego se pojavilo

apstraktnoto mislewe, a toa vreme moè da se poistoveti so po~etokot na

razvojot na civilizacijata.

Spored Vid Pe~jak nejzinoto minato e u{te podolgo. Verojtno, veli ovoj

avtor, ve}e najranite su{testva od redot na homosapiens, mnogu pred

1


2/183

civilizacijata na nekoj na~in go objasnuva svetot i sebesi ... iako toa za na{ite

poimi e matno i neprimerno (1984)

Najdobra ilustracija za dolgiot razvoj na ovaa nauka e poznatata

konstatacija {to ja izrekol Ebinhaus vo dale~nata 1907g. Psihologijta ima

kratka istorija no dolgo minato.

Spored F. Engels soni{tata go pottiknale ~ovekot da poveruva deka

misleweto i ~uvstvata ne se proizvod na negovoto telo, tuku na negovata

du{a. Taka dualizmot telo - du{a, stanal interesen problem za spekulacija vo

filozofijata. Pokraj so dualizmot, anti~kite filozofi se zanimavale i so mnogu

drugi problemi. Od toa vreme ostanale nekoi razmisluvawa za ~ovekovite

sposobnosti i negovata priroda. Konkretno izrekata na Platon Sekoj ~ovek na

vistinskoto mesto i denes e moto na profesionalnata orientacija, bidej}i

podrazbira deka site imame razli~ni sposobnosti i moème da rabotime

odredeni raboti.

Docnoto osmostojuvawe ne zna~i deka pred toa nemalo nikakvi

psiholo{ki soznanija i otkritija i deka psihologijata e osnovana vo Vuntovatalaboratorija vo 1879 g. Naprotiv, brojnite psiholo{ki soznanija i otkritija

zna~ajno se postari od toj datum.

Sekoja nauka, pa taka i psihologijata, ima svoja stuktura koja se sostoi

od osnovni delovi. poajvite gi izu~uva koristej}i utvredeni postapki - nau~ni

metodi i tehniki, pri {to se povrzuvaat novite soznanija so ve}e steknatite

soznanija. Kako i ostanatite emperiski nauki, taka i psihologijata svoite

zaklu~oci gi oformuva vrz osnova na gri livo sobrani i provereni fakti.

Vsu{nost, spored ovie karakteristiki psihologijata kako nauka se razlikuva od

op{toto sfa}awe za psihi~nite pojavi, od prikaùvaweto na psihi~kiot ìvot vo

umetni~kite dela i od filizofskoto razgleduvawe na psihi~kite pojavi. (N. Rot,

1982)

2


3/183

Kakvi se faktite od koi se zasniva celata struktura na psihologijata -

pretstavuva fundamentalno pra{awe, koe svojot odgovor go nao|a vo

razjasnuvaweto na predmetot na psihologijata i osnovnite psiholo{ki metodi,

osnovnite psiholo{ki pravci i osnovnite metodolo{ki pretpostavenosti. Vo taa

nasoka, postoi sprotistavuvawe na dve sprotivni osnovi na modernata

psihologija: od edna strana introspektivnata i fenomenolo{kata koncepcija, a

od druga strana bihejvioristi~kata koncepcija.

posebni komponenti na psihologijata pretstavuvaat nau~ni poimi koi,

bilo direktno ili inderektno, se zasnivaat na odredeni opservirani pojavi. Vrz

osnova na toa, elaboracijata se temeli na operacionalni definicii izvedeni od

prethodni merewa na intenzitetot i formata na pojavite.

Nau~nite zakoni, isto taka pretstavuvaat oddelna komponenta na

psihologijata. Tie gi povrzuvaat opserviranite varijabli i go ddefiniraat nivniot

kauzalitet, nivnata simulantnost ili sukcesivnosta na pojavuvaweto.

Kako specifi~no podra~je na psihologijata mo`at da se izdvojatpsiholo{kite teorii koi se zasnivaat na razli~ni vidovi modeli i razli~na

funkcionalna naso~enost.

Site komponenti {to gi prou~uva edna nauka , vsu{nost se komponenti

na odreden nau~en sistem. Taka, i psihologijata si ima svoi specifi~ni nau~ni

sistemi. tie pretstavuvaat slo`ena organizacija na nau~ni fakti, zakoni i teorii.

psiholo{kite nau~ni sistemi imaat svoja razvojnost, prvi~nata nivna

postavenost, nivnoto dene{no tolkuvawe i nivnata funkcija vo razvojot na

nau~noto soznanie.

Psihologijata dava nau~ni objasnuvawa, na toj na~in {to se doveduvaat

vo vrska site komponenti na psiholo{kiot nau~n sistem. Faktite so~inuvaat

3


4/183

odredeni zakoni, op{tite zakoni proizleguvaat od poedini~nite zakoni, a

zakonite so~inuvaat teorii.

Psihologijata opfa}a specifi~na problematika, taka {to nau~nite sistemi

koi vo sebe gi vgraduva se zasnivaat na specifi~en odnos na poedini~nite

komponenti. Vo psihologijata postojat razli~ni vidovi objasnuvawa:

konstruktiven i reduktiven vid na objasnuvawa, teleolo{ki i funkcionalen na~in

na tolkuvawe na pojavite itn.

Psihologijata go prou~uva psihi~kiot ìvot analiziraj}i gi postapkite i

reakciite na poedincite koi vidlivi i go so~inuvaat nadvore{noto, manifestno

odnesuvawe. Psihi~kite pojavi kaj ìvotnite moàt da se prou~uvaat

edinstveno vrz osnova na takvoto manifestno odnesuvawe. Psihi~kiot ìvot na

lu|eto moè da se osoznava i vrz osnova na sopstvenoto neposredno iskustvo,

kako i vrz osnova na tu|ite istraùvawa za nivnite vnatre{ni doìvuvawa. Toa

{to e vidlivo i ekspresivno, ~esto pati pretstavuva debela pokrivka pod koja se

krijat vistinskite vnatre{ni misli i ~uvstva. Psihologijata, razlikite vo

odnesuvaweto me|u poedincite ne i gi prepi{uva samo na ~ovekovata priroda,

tuku i na nadvore{nata sredina ili sostojba vo koja toa odnesuvawe nastanuva.

Razvoj na psihologijata kako samostojna nauka

Zborot psiha vo zna~ewe du{even ìvot prv go upotrebil Homer,

anti~ki poet od VIII vek p.n.e. Sokrat prv go svrtel vnimanieto na filozofite za

potrebata od izu~uvawe na du{evnite zbidnuvawa, istaknuvaj}i go kako

osnovno pravilo na ìvotot zapoznaj se samiot sebe si. Psihologijata ili nauka

za du{ata kako i golem broj drugi nauki bile del od filozofijata, iako prva kniga

koja moè da se navede pod dene{no zna~ewe na poimot psihologija ja

napi{l Aristotel u{te vo IV b.p.n.e.

4


5/183

Osnovnite pra{awa za koi se interesirale gr~kite filozofi bile: {to e

du{ata i od {to e sostavena. Najvlijatelnite koncepcii za svesta gi dale

Demokrit, Platon i Aristotel.

Demokrit (460-371 g.p.n.e.) se smeta za osnova~ na anti~kiot

atomizam. Ja priznaval samo materijalnata supstanca, iznesuvaj}i go

gledi{teto deka svetot e sozdaden od sitni atomi ili ~esti~ki koi se dviàt vo

prazen prostor pome|u niv. Predmetite me|usebno se razlikuvaat poradi

razlikite vo kombinaciite na atomite. Atomite se mnogu sitni, taka {to setilata

ne moàt da gi zabeleàt. Teloto i du{ata na ~ovekot isto taka se sostaveni od

atomi. êsti~kite od koi se sostoi du{ata se sitni, mali, no se materijalni.

Spored Platon (427-347 g.p.n.e.) du{ata i teloto se razli~ni. Postojat dva

sveta: nematerijalen svet na idei (du{ata koja e vo sostojba da go sfati

idealniot svet i da ja nadìvee smrtta na teloto) i materijalen svet na predmeti

(fizi~kiot svet). Ideite se ve~ni nepromeneti i povistiniti od fizi~kiot svet.

Du{ata koja spa|a me|u ideite, kako takva e posovr{ena od materijalnoto telo.

Platonovite razmisluvawa za psihi~kite funkcii se odrazuvaat niz podelbata nadu{ata na delovi: nagonska, emocionalna i racionalna. Od toa koj del kaj

poedinecot preovladuva zavisi kakvo mesto }e dobie vo op{estvoto.

Tretiot moèbi najgolem me|u anti~kite misliteli e Aristotel (384-323

g.p.n.e.) se smeta za tatko na pove}e nauki, pa i na psihologijata. Negovata

kniga za Du{ata (Pery Psyches) e prvo delo koe e celosno posveteno na

psihologijata. Negoviot opis na psihi~kite aktivnosti po mnogu elementi e

prifatliv i denes. Negovata osnovna namera bila da ja otkrie bliskata

povrzanost pome|u du{evnoto i telesnoto, no i da ukaè na nivnite razliki.

Aristotel pi{uva za asocijaciite spored sli~nost, kontrast, prostor i vreme koi gi

spojuvaat ideite. Taka edna ideja ja predizvikuva vo se}avaweto druga ideja.

Psiholozite koi gi prifatile ideate na Aristotel, asocijacinistite, duri se obidele so

5


6/183

pomo{ na asocijativnite vrski da go objasnat mislovniot proces kaj ~ovekot,

{to sepak be{e pogre{no.

Promenite te~at vo pravec: mrtva materija - vegetativan ìvot - setilen

ìvot - racionalen ìvot. Toj razlikuva tri sloja vo du{evnosta: vegetativna du{a

(biolo{ki procesi na rasteweto, hraneweto, razmnoùvaweto); animalna du{a

~ii funkcii se ~uvstvata , èlbite i dvièwata i na krajot aktiven um ~ija

funkcija e misleweto i ~ija forma ne e samo individualna tuku i op{to~ove~ka.

Samo ~ovekot gi ima site tri du{i. Vo psihologijata Aristotel e moèbi

u{te pozna~aen po opisite i tolkuvawata na pooddelnite psihi~ki pojavi.

Pi{uva za osetite, percepciite, iluziite, misleweto, emociite, spieweto i

sonovite. Toj ne go prifatil u~eweto za mozokot kako centar na du{evniot

ìvot. Na mozokot mu prepi{uval uloga na sistem za ladewe, a centarot na

du{evniot ìvot go lokaliziral vo srceto.

Posebno e zna~ajna negovata teorija na asocijacijata. Se}avaweto go

tolkuval vrz osnova na asocijacijata na idei i otkril tri osnovni zakoni na

asocijasijata (dopir, sli~nost i kontrast). Predmetite gi pametime bilo vrzosnova na dopir, vo vreme ili prostor, bilo vrz osnova na sli~nost, bilo vrz

osnova na razli~nost-sprotivnost.

Zna~ajno za ovoj predmet-pojava i razvoj n pozna~ajnite idei za

psihologijata pred nejzinoto osamostojuvawe e i u~eweto na Svetiot Avgustin

(354-430), koj go najavil gledi{teto za individualnite razliki. Toj istaknuval deka

sekoj ~ovek ima osobena individualnost i ne postojat dve sosema identi~ni

lica. Svesnoto e del od realnosta i moè da bide izrazeno so introspektivniot

metod. Spored nego, intorspektivnite podatoci go potvrduvaat sva}aweto deka

mentalniot ìvot go so~inuvaat: pomneweto, imaginacijta, senzacijata, voljata,

misleweto i.t.n.

6


7/183

Vo periodot na renesansata se ra|aat novi nau~ni teorii, koi posredno

vlijaat i na razvojot na Psihologijata. Vo ovoj period humanisti~ko-renesansniot

interes za ~ovekot, delumno povtorno pobudil interes za anti~koto

psiholo{koto nasledstvo.

Filozofijata po renesansata se razviva vo razli~ni pravci me|u koi

najzna~ajni se racionalizmot i emperizmot. Me|u racionalistite po svoeto

zna~ewe za psihologijata posebno se izdvojuvaat: Rene Dekart, francuski

filozof, fizi~ar, matemati~ar, negoviot sovremenik Spinoza (1632-1677)

holandski filozof: Lajbnic (1646-1716) germanski filozof i matemati~ar; Kant

(1724-1804) germanski filozof. Me|u emperistite najgolem pridones dale

angliskite filozofi Xon Lok (1632-1704) i Tomas Hobs (1588-1879).

Razvoj na psihologijata vo Republika Makedonija

Razvojot na psihologijata vo Makedonija otpo~nal so voveduvaweto na

psihologijata kako vtor predmet na studiskite grupi za filozofija i pedagogija

ve}e vo periodot na formirawe na ovie grupi na Filozofskiot fakultet, a osobeno

od 1950 godina. Nastavata ja izveduvale profesori od oddelenieto za

psihologija vo Zagreb, bidej}i vo toj period nemalo profesor nitu asistent za

psihologija. Vo 1950-1951 godina bil izbran i prviot asistent za nastava po

psihlogija.

Bidej}i postoel interes za ovaa nauka i se pogolema potreba od stru~en

kadar - psiholozi, vo 1956 godina na Filozofskiot fakultet vo Skopje bila

donesena odluka za otvarawe seminar za psihologija i bil izbran prviot docent -

profesor Baja Baji}, koj bil i rakovoditel na seminarot. Toj dr`el nastava od sitezastapeni psiholo{ki oblasti. ^etiri godini podocna bil izbran u{te eden

nastavnik za detska i pedago{ka psihologija - profesor Risto \or|ievski.

Golemite potrebi za stru~en kadar (ne samo za fakultetot) tuku i vo

razli~ni institucii (industrijata, zavodite za vrabotuvawe, ustanovite za

7


8/183

socijalna za{tita i zdravstvenite ustanovi) pridonele da se otpo~ne so

organizirana grià na dràvata za formirawe psiholo{ki kadar, najprvin preku

stipendirawe na studenti na oddelenijata za psihologija vo drugite

jugoslovenski repibliki. So toa bilo ovozmoèno vo 1958 godina vo republikata

da se pojavat prvite diplomirani psiholozi. Tie se diplomirale vo kadrovskite

slu`bi na industriskite pretprijatija i zavodite za vrabotuvawe, odnosno

stru~nite slu`bi za profesionalna orientacija. Nemalo klini~ki psiholozi

(specijalisti). Na ovie mesta honorarno rabotele psiholozi i se zanimavale so

dijagnosticirawe na sposobnostite i osobinite kaj ispitanicite kako i na

kategorizacija na decata so mentalna retardacija. Ni{to ne se rabotelo na

terapijata, a mnogu malku na sledewe na slu~aite i istraùvawata. Vo

po~etniot period od voveduvaweto na psihologijata kako predmet na

Filozofsjiot fakultet bil napraven i prviot obid za ispituvawe na nekoi problemi

od oblasta na pedago{kata psihologija. Edinstvenoto psiholo{ko ispituvawe vo

periodot do 1953 godina bilo testirawe na znaeweto na u~enicite vo gimnaziite

po odredeni predmeti, izvedeno pod rakovodstvo na psiholog, so cel da se

proverat razlikite vo uspehot na u~enicite od razli~ni kraevi na zemjata. Bil

proveruvan i uspehot na u~itelite postignat vo tekot na {koluvaweto i vo

praktikata so zada~a da se ispita prognosti~kata vrednost na ocenkite vou~itelskite {koli za uspehot vo u~itelskiot poziv.

Na inicijativa na Zavodot za prou~uvawe i usovr{uvawe na {kolstvoto,

pod rakovodstvo na psiholog bile izgotveni testovi na znaewa za u~enicite od

osnovnite u~ili{ta so koi bilo izvr{eno ispituvawe vo pove}e u~ili{ta vo

Makedonija. ova ispituvawe pretstavuvalo obid testovite na znaewe da se

vovedat kako instrument za ispituvawe vo na{ite u~ili{ta i trebalo da posluàt

za testirawe na razlikite vo uspehot na u~enicite, koga ocenkite bile davani vrz

osnova na subjektiven sud na nastavnikot, za negovoto znaewe i vrz osnova

na rezultatite od testovite na znaewata. Ovie ispituvawa bile izvr{eni vo

19580-1959 godina.

8


9/183

Vo oblasta na u~ili{nata psihologija bile izvr{eni sociometriski

ispituvawa vo osnovnite u~ili{ta, bile prou~uvani dosiea i predloèn nov na~in

na vodewe evidencija za napreduvawe na u~enicite vo tekot na {koluvaweto.

Bil objaven i eden trud vo vrska so psihologijata na motivacijata na u~enicite,

a bila sprovedena i anketa so studentite na Skopskiot universitet za nivnite

stavovi kon oddelnite problemi vo studiraweto (motivate za izbor na studiite i

afinitetot na studentite za izbranite studii).

Vo oblasta na industriskata psihologija na 450 rabotnici vo edna fabrika

bilo izvr{eno ispituvawe za me|u~ove~kite odnosi, motiviranosta na

rabotnicite i za uslovite pri rabotata. Sli~ni ispituvawa bile vr{en ii vo drugi

pretprijatija. Bile napraveni i pionerski ispituvawa za prognosti~kata vrednost

na primenetite metodi i tehniki pri selekcija na u~esnicite vo stopanstvoto. Od

toj period se sretnuvaat i ispituvawa vo vrska so psiholo{kite karakteristiki na

kriminalcite - povratnici, za faktorite vo etiologijata na maloletni~kata

delikvencija. Pred psiholozite bilo postaveno barawe za odreduvawe na

psiholo{kiot profil na odredeni kategorii slu`benici, za koi potrebi bilo izvr{eno

ba`darewe na testot revidirana Beta. Za ovoj period bila karakteristi~na i

rabotata na psiholozite na planot na popularizirawe na psihologijata, osobenoprimenetata psihologija, a bile organizirani stru~ni seminari od razli~en vid.

Aktivnostite na psiholozite se zabeleàni vo stru~nite soveti, komisiite i

odborite kade tie davale zna~aen pridones vopravilnoto vospostavuvawe i

re{avawe na problemite od razli~ni oblasti na op{testveniot ìvot. Taka ve}e

vo dale~nite 60-ti godini od minatiot vek (a osobeno na 70-tite) na{Ata

praktika zapo~nala se pove}e da bara sobabotka so psiholozite vo re{avaweto

na razli~Ni konkretni problemi i zada~i vo obrazovanieto, industrijata,

zdravstvoto, socijalnata za{tita, profesionalnata orientacija.

Potrebata od ovaa struka se poizrazeno se postavuvale pred

op{testvenite faktori, bidej}i maliot broj na psiholozi {koluvani vo drugite

centri na republikata od porane{na Jugoslavija ne gi zadovoluvale narasnatite

9


10/183

potrebi vo nau~nite, nastavnite i ustanovite od razli~ni oblasti na praktikata.

takvite sostojbi ja nametnale potrebata od povtorno aktuelizirawe na

pra{aweto za otvorawe grupa za psihologija na Filozofskiot fakultet vo Skopje.

Taka, na po~etokot na 1969 godina bila formirana komisija za ispituvawe na

mo`nostite za realizacija na ovaa ideja. So komisijata rakovodel edinstveniot

na psiholog na Filozofskiot fakultet profesor Risto \or|ievski koj imal i osobeno

zasluga za otpo~nuvawe na ovaa studiska grupa. Po dve godini (potp~no

fevruari 1973 godina) bila dobiena soglasnost za otvarawe na ovaa studiska

grupa.

Taka, vo u~ebnata 1974-1975 godina otpo~nala so rabota nastavno-

nau~na studenska grupa za psihologija pri Filozofskiot fakultet vo Skopje.

Prvata godina na studii bila i godina na najmasoven upis na studenti na

ovaa studiska grupa. Vo po~etokot grupata ja zapo~nala svojata nastavna

dejnost so dva nastavnika i ~etiri asistenta od Belgrad i drugite fakulteti na

Univerzitetot vo Skopje. Denes grupata za psihologija beleì raste` od

dvaesetina godini, ima zna~aen kadrovski potencijal i golem broj diplomirani

psiholozi. Vo toj vremenski interval se prezemeni zna~aen broj nau~no-istraùva~ki proekti zna~ajni za naukata i praktikata.

Vo istata godina koga zaìvuva posebnata studiska grupa po psihologija

za prv pat vo Republika Makedonija bil odràn V Kongres na psiholozite na

Jugoslavija (maj 1975 godina).

Vo periodot na raspa|aweto na Jugoslavija zamira rabotata na ovoj

najvisok nau~no-stru~en sober na psiholozite. Takvata sostojba ja nametnuva

potrebata od sli~ni aktivnosti vo republikava. Taka, ve}e vo 1990 godina vo

organizacija na Dru{tvoto na psiholozite vo Bitola e odràna i prvata stru~no-

nau~na sredba na psiholozite od Makedonija. Vtorite sredbi se odràni vo 1992

godina, a ve}e oktomvri 1994 godina vo organizacija na istoto dru{tvo i

10


11/183

institutot za psihologija e odràna Prvata me|unarodna sredba na psiholozite

na koja pokraj golem broj psiholozi od na{ata dràva, republiki od sosednite

dràvi i od SAD. So svoi trudovi zna~aen broj psiholozi od na{ata zemja

nastapuvale na pove}e nau~ni i stru~ni sobiri vo razni zemji vo svetot.

Pova`ni psiholo{ki pravci

Razvojot na psihologijata ne e samo istorija na napredokot na nejzinite

soznanija tuku e i istorija na bezbroj protivre~nosti, sporovi pome|u razli~ni

psiholo{ki pravci i doktrini koi me|u sebe se razlikuvale u{te vo definicijata na

predmetot, zada~ite i metodite, {to pridoneslo za pojava na razliki i po

pove}e drugi pra{awa. Vo nejziniot razvoj podolg od sto godini se pojavile

pove}e od pedesetina sva}awa koi moàt da se nare~at psiholo{ki {koli ili

pravci.

Pri~inite za golemata raznovidnost i protivre~ost za sva}awata za

osnovnite psiholo{ki {koli bile sozdadeni na filozofskite koncepcii pred Vunt no

i podocna. Na primer, Kantovata racionalisti~ka filozofija vlijaela vrz

psiholo{kite sistemi i teorii koi zboruvaat za apriornite principi i faktori na

percepiraweto ili misleweto. Elementarizmot na Xon Lok se ispolnil vo

Vuntovata i Ti~nerovata strukturalna psihologija dodeka pak Lajbnicovoto

sva}awe na celinata potsetova na Ge{tald psihologija. Verojatno psihologijata

nasledila i golem broj sprotivnosti. Vtora pri~ina e nejzinata seu{te

nedovolno dolga tradicija na samostojna nauka. No se ~ini osnovna i

najzna~ajna pri~ina za nejzinata golema podvoenost leì vo subjektivnosta napredmetot so koj se zanimava ovaa nauka. Pojavite na svesta ne moàt da se

nabquduvaat, utvrduvaat i merat na ist na~in kako vo prirodnite nauki. Tokmu

taa subjektivnost na predmetot predizvikuvala otpor kaj subjektivisti~ki-

orientiranite psiholozi, koi izgradile paralelni psiholo{ki sistemi. Pokraj

11


12/183

sodr`inskite, psihologijta ja razdvojuvale i metodolo{kite sprotivnosti. Taka na

primer: strukturnata psihologija primenuvala analiti~ka; ge{tald psihologijata

fenomenolo{ka introspekcija; dodeka biheviorizmot se ograni~il isklu~ivo na

nabquduvaweto. Funkcionalizmot pak gi dopu{tal i dvata ovie metodi. Imaj}i

gi vo predvid ovie specifi~nosti vo izlagaweto }e se osvrnema na op{tite

psiholo{ki pravci so dlaboki teoretski pozicii.

Strukturalizam

*Najstar psiholo{ki pravec e strukturalizmot, ~ii pretstavnici se Vunt i

Ti~ener. Naslovot proizleguva od sva}aweto vo vrska so celta na psihologijata:

otkrivwe i utvrduvawe na strukturata na psihi~kite procesi. Spored misleweto

na Ti~ener osnovna zada~a na psihologijata e da ja opi{e strukturata na

soznanieto, nejzin predmet e neposrednoto iskustvo a osnoven metod

introspekcijata. Strukturalistite poa|aat od sva}aweto deka krajni delovi -

elementi od koi se sostaveni site psihi~ki pojavi se osetite, pretstavite i

ednostavnite ~uvstva. Ovie najprosti delovi na koi mo`at da se svedat site

vidovi psihi~ki pojavi, spored zakonite na asocijacijata se povrzuvaat vo

povisoki kompleksi i strukturi. Pretstavite se zbir na me|usebno povrzani

poedine~ni oseti, a misleweto so asocijacii povrzani pretstavi.

Vo stru~nata literatura se izedna~uva strukturalizmot so klasi~nata

introspektivna psihologija na Vunt i Ti~ener. Vundt kako osnova~ na prvata

psiholo{ka eksperimentalna psihologija, imal ogromen broj u~enici i

sledbenici. Mnogo amerikanski psiholozi prestojuvale vo Lajpci{kata {kola, a

eden od niv bil i Ti~ener, koj po dvegodi{nata sorabotka so Vunt, bo Amerikana Kornel-Univerzitetot, go prenesol duhot na Germanskata Vuntova

psihologija.

12


13/183

Koncepcijata na strukturalnata psihologija Ti~ener ja opi{uva vo svojot

trud Postulati na strukturalnata psihologija, objavena vo spisanie Psiholo{ka

revija vo 1898 godina.

Osnovni zna~ajnosti na strukturalnata psihologija vo 5 to~ki

1. Strukturalnata psihologija ima opisen karakter. Vuntoviot sistem ne e

ni{to drugo tuku zbir na opisni nabquduvawa i klasifikacija. So ova nema

odnapred primena i upotrebena vrednost. Stnuva zbor za deskriptivna nauka

t.e opisna nauka koja ja prikaùva samo sodrìnata na nabquduva~ot, a ne

procesite i odnosite.

2. Strukturalna psihologija e introspektivna zatoa {to za nea

introspekcijata e edinstven dozvolen metod, no ne bilo koja introspekcija tuku

isklu~ivo nejzinata analiti~ka forma.

3. Strukturalnata psihologija prete`no e senzorna, vklu~uvaj}i deka

glavnite elementi se svesta, osetot i pretstavata. Ovaa psihologija ne gipriznava nesenzornite ili nadvor od svesta elementi na du{evniot ìvot.

4. Strukturalnata psihologija e elementaristi~ka, bidej}i svesta, odnosno

iskustvoto na svesta, go sva}a kako strukturalen element koi {to ne moàt da

ja razmnoàt na ednostavni delovi.

5. Strukturalnata psihologija e asocijativisti~ka nauka, bidej}i elementite

se povrzuvaat so strukturalniot proces na asocijaciite.

Vilijam (Vilhem) Vund

Pretstavnik na strukturalizmot koj {to ~esto pati bil narekuvan prv

psiholog, ili tatko na psihologijata, a isto taka i osnova~ na psihologijata. Bil

u~enik na ~uenite prou~uva~i koi isto kata se zaslu`ni za psihologijata: Miler,

13


14/183

Fehner, Hamilton. Na univerzitetot vo Lajpcing, Cirih predaval fiziologija,

filozofija, psihologija, a podocna se psovetil samo na psihologijata. Vo Lajpcig

1879 godina osnoval prva psiholo{ka labaratorija koja {to za brzo vreme

stanala sedi{te na svetskata psihologija.

Vo Vuntovoto vreme vo Lajpci{kata labaratorija bile izvedeni 100-tina

psiholo{ki eksperimenti. Tuka bile prou~uvani psiholo{kite odnosi: oseti,

vnimanie, vreme na reakcii, asocijacii i drugi osnovni procesi, a vo vrska so

prou~uvaweto na slo`nite procesi bil mnogu skepti~en.

Introspekcijata za nego pretstavuvala nau~en metod. Zatoa {to

procesot na mislewe e dolgotraen i ne mo`e da bide neposredno opi{an, a

introspekcijata se pretvara vo retrospekcija. avuntovata introspekcija se

narekuva i analiti~ka introspekcija.

Za Vuntoviot Psiholo{ki sistem zboruvale deka e analiti~ki,

elementaristi~ki, atomisti~ki, molekularen i deka ja pretstavuva hemijata na

du{ata, bidej}i i hemijata sli~no ja sfa}a materijata kako spoj na nedelivi

element i dava kaleidoskopska slika na svesta. Vunt iskustvata na svesta giraspar~al na elementi koi pripa|aat na razli~ni svojstva, i so pomo{ na

asocijacija vo pove}e strukturi.

Osobeno e va`na Vuntovata trodimenzionalna teorija na ~uvstvata. Niv

gi diferenciraat tri dimenzii:

1. konfornost - nekonfornost;

2. napnatost - opu{tenost;

3 voznemirenost - smirenost.

Ovaa teorija pretrpela golemi kritiki biej}i se poklopuvale dimenziite.

Kritikite bile najve}e od ge{taltistite.

14


15/183

Ti~ener - negoviot strukturalizam

Najpoznat vodi~ na strukturalizmot bil Ti~ener bidej}i po svoite sistemi i

eksperimenti bil priznaen kako duhoven naslednik na Vunt. Vo 1892 godina

stanal director na psiholo{ka labaratorija koja sluèla kako primer za

prou~uvawe na problemite so koi se zanimaval Vunt. Toj gi u~el studentite

kako da introspektiraat i da davaat sistematski izve{tai za introspektivnoto

opservirawe.

Ti~eneroviot strukturalizam moè da se gleda kako uprostuvawe na

Vuntoviot. Mentalnite sostojbi se sostojat od senzacii, sliki, ~uvstva. No

edinstvenite ednostavni ~uvastva se prijatni i neprijatni zatoa {to ostanatite

~uvstva se kombinirani ili ~ulni ~uvstva. Apercepcijata e otfrlena no

vnimanieto e proces kade senzacijata ili slikite postignuvaat pogolema jasnost.

Me|u glavnite problemi na vakviot strukturalizam se: elementite i nivnite

svojstva, na~in na kompozicija, strukturalna karakteristika, bliski tipove na

sostojki, priroda i uloga na vnimanieto.

Nekolku specifi~ni problemi moàt da go odbeleàt podra~jeto naTi~enerovite interesirawa i doprinosi. Tuka se nao|aat sistematski studii za

senzacija na koà i utroba. Se fokusiral na pra{aweto za me{anite ~uvstva -

pra{awe dali prijatnost i neprijatnost moàt da postojat vo isto vreme vo

svesta.

Ge{tald psihologija

*Ge{taltisti~kiot pravec poznat kako Ge{tald psihologija (terminot

ge{tald ozna~uva forma, struktura, celina, konfiguracija) se pojavuva pod

vlijanie na novite idei vo fizikata, spored koi treba da se po~ustvuva celinata,

a ne delovite. Taka ge{tald psiholozite gi otfrlile Vuntovite elementi

zamenuvajki gi so poimot celovitost, tie istaknuvale deka psihi~kite procesi ne

15


16/183

moàt tolku da se poednostavat, za{to nivnata osnovna karakteristika e

celinata. Ge{tald-kvalitet ili ednostavno kaàno Ge{talti.

Ge{talt psihologija se pojavuva so Bihemviorizmot vo 1912 godina kako

prednamerna reakcija na gospodare{tata toga{ strukturalna psihologija.

Spored sva}aweto na ge{taltistite percepciite i pretstavite nemoàt da

se objasnat so asocijaciite me|u osetite i nivnite reprodukcii. Naprotiv site

drazbi od nadvore{nata okolina se primaat kako orgarizirani celini. Ne se

sostavuvaat elementite vo celini dopolnitelno (otposle) tuku vedna{ se

doìvuva psihi~kata pojava kako celina.

Vo ge{talt psihologijata se smeta zrenieto (percepcijata) kako prototip

na celata psihoza. Posle, so ustanovenite fakti i tendencii od percepcijata, se

prenesuvaat vrz pametta, misleweto i li~nosta.

Ge{talt psiholozite prvi se obrnuvaat kon ispituvaweto na procesite na

samoorganizacija vo psihikata. Redica od eksperimentite i vrz percepcijata i

misleweto stanale psiholo{kata klasika. Rascvetot na ge{talt psihologijata e bilme|u dvete svetski vojni. Posle toa se raspa|a kako pravec, no ideate se

primaat od razli~ni {koli.

Generalen nedostatok na ge{talt teorijata e deka psihi~nata

samoorganizacija se razbira od nea napolno spontana i ednotipno univerzalno.

Vo nea se dava pregolema va`nost na celoto za smetka na delovite. No i

pokraj toa se smeta za po~etokot na teoretskata i eksperimentalna

psihologija.

Koreni na ge{tald psihologijata

16


17/183

Ako ~ovekot se zadlabo~i vo delata na psiholozite od bilo koj period, od

presokratovoto vreme do deneska, }e go pronajde stavot koj ja negira

mo`nosta celinite da se objasnat so prou~uvawe na nivnite sosatvni delovi. Pri

seto toa, bezsmislen i bezploden bi bil obidot da se odredi koj prv go postavil

op{tiot princip - ge{tald psihologija, a osobeno bi bilo bezsmisleno da se

probuva da se pogoduva koj od ge{tald psiholozite bil pod vlijanie na svesnoto

i nesvesnoto, ovie ili onie porane{ni formulacii na doktrinata za celinata ili

strukturata.

No sepak treba da se spomene deka odnosite i na~inite ~esto gi

istaknuvale gr~kite misliteli od koi mnogumina ne se sloùvale so tendencijata

da se otkrie praosnovata, gradbata od koja e sozdaden svetot i gi istraùvale

predzakonite na organizirawata, principot na sinteza ili red. Pitagorejskite

odgovori bile najuspe{n ii istorijata na naukite glavno gi prikaùvala kako

odgovori koi {to vo najgolema mera gi usvoile lu|eto od drugite epohi. So

odrugi zborovi matemati~koto pristapuvawe na problemot za strukturata ili

organizacijata go zazela mestoto vo najplodnata i najdinami~nata opozicija

sprema raznite tipovi na atomizmot i elementarizmot. Platonistite sekako ja

smetale matematikata kako klu~ na strukturata, a platonizmot sodrì mnogustavovi koi dovolno razumno moàt da bidat zemeni kako temeli na ge{tald

teorijata.

Vo sovremenite vremiwa, Hartil upatuval na toa deka vkusot i m irisot ne

samo {to moàt da bidat kombinirani i da dadat novi kvaliteti, tuku moàt da

bidat i izme{ani i orginalnite elementi iz~eznuvaat od vidot.

Rasprostranuvawe na ge{yald psihologijata

Ge{tald psihologijata ne samo {to se odomila vo amerikanskata teorija

tuku i vo amerikanskite labarotorii vo SAD, no taa primarno ostanala

17


18/183

psihologija na soznajnite procesi. Vo ovoj ist period Rudolf Agnhajm ja vovel

ge{tald teorijata vo ispituvawe na li~nosta.

Verner Volf napravil serija eksperimenti koi podocna se prodolìle vo

[panija i vo SAD. Vo negovite primeri ge{tald principite se dopolnuvaat so

psihoanaliti~ki principi vo taa smisla {to za nesvesnata dinamika e dadeno

pove}e mesto.

Vo 1933 godina ge{tald psihologijata e zacvrstena i vo Germanija, no

bila svedena na mnogu nisko nivo vo tamo{nite univerzitetski sistemi.

Vo SAD na ge{tald psihologijata se gledalo kako najzanimlivo i vredno

ne{to, no ne i krajno i potpolno re{enie na primarnite problemi. Ova zna~i dek

age{tald psihologijata e dobro prifatena i dek ae nagraduvana na postojnite

sistemi. No, amerikanskata psihologija ne ja zeal kako krajno i fundametalno

razre{uvawe na psiholo{kite problemi.

Aspektot na ge{tald psihologijata vo koj izgleda kako najfundametalen i

vo ist zamav najnekompletno razraboten e definicijata koja e svojstvena zasostavnite delovi.

Od edna strana, vo ge{tald literaturata se otkriva koncepcijata deka site

elementi ili site komponenti, delovi na edna celina treba da bidat nabquduvani

vo svoite me|u odnosi za da bi moèla da se svati nivnata struktura. No od

druga strana, se otkriva deka voop{to i nema elemneti ili komponentni delovi.

Ako svojstvata na sostavnite delovi vo takvata fundametalna smisla dominira

ne samo so mesto, tuku i so bitna karakteristika na sekoja sostojka toga{ i

nema delovi ili elementi, komponenti i ni{to ne zna~i da se kaè deka treba da

se prou~uvaat odnosite me|u niv.

18


19/183

No sepak, sekoj del i sekoja pora na psihologijata bila zafatena so

koncepcijata na struktura, sistem, me|uzavisnosta; denes sekoj teoriski sistem

ili go odbiva atomizmot ili gi prifa}a negovite anomalii, ili mu gi oprostuva.

Bidej}i ova struewe e vo jasen sklad so op{tite nauki, vo fizikata kako poi mi

celina, i op{tite struewa vo biolo{kata aktivacija na evolutivnite formuli koi

opfa}aat me|u zavisnost na organite, individualnite celini, vrsti, ova dvièwe

vo psihologijata e sosema modern duh.

Bihemviorizam

*Bihemviorizmotkako najrazvien pravec vo Amerikanskata psihologija

isto taka ostro se sprotistavuva na sva}awata na srtukturalistite. Za~etnikot i

osnova~na bihemvioristi~kata psihologija Xon Votson vo metodolo{ki pogled

ja otfrlil introspekcijata zamenuvajki ja so ekstraspekcija (nabquduvawe) kako

edinstven nau~en metod. Vo pogled na sodrìnata, Votson ja otfrlil svesta

kako predmet na prou~uvawe na psihologijata, a na nejzino mesto go vnel

odnesuvaweto, reagiraweto ili odgovorot. Vo po~etokot Votson ja otfrlil svesta

samo kako predmet na psihologijata, a podocna go otfrlil nejzinoto postoewe.

Tvrdel deka e toa samo hipoteza, religiozen poim, religija, magija. Vo svojata

statija publikuvana vo 1912 godina napi{al deka bihemvioristot nikade ne

nao|a dokazi za postoewe na svesta i deka svesta nikoj nikoga{ ne ja videl,

doprel, pomirisal, vkusil. Sli~no gledi{te imale i drugi bihemvioristi. Spored

nivnoto mislewe za da bide nauka psihologijata mora da go prou~uva

edinstveno objektivnoto odnesuvawe na ~ovekot, odnosno negovite

mnifestacii, onoj {to moè da go nabquduvaat site bidej}i pojavite na svesta

ne moàt da se nabquduvaat i proveruvaat tie i ne se predmet na nau~nointeresirawe. Nau~en metod za istraùvawe vo psihologijata moè da bide

samo metodot na sistematsko nabquduvawe na objektivnite manifestacii na

psihi~kite procesi. Osnovn zada~a na psihologijata e da go opi{e

odnesuvaweto na ~ovekot i da gi utvrdi zakonitostite spored koi toa se odviva

(povedenie).

19


20/183

Bihemviorizmot go ra{iril predmetot na psihologijata so vklu~uvawe na

ìvotnite i malite deca kako eksperimentalni lica. Bilo dokaàno deka

povedenieto ne e prosta eliminacija na vnatre{nite du{evni regulatori, a

donekade se dviì na avtopilot i e ednakvo sravnitelnoavtonomno vo odnos

na psihata. Psiholozite bihemvioristi uspeale da dokaàt deka mnogu procesi

na povedenieto moàt da se reguliraat efektivno, so soodvetna organizacija na

stimulite i potkrepenieto bez da se apelira na svesni preìvuvawa.

Bihemviorizmot e izrazen psiholo{ki pravec, no e izraz i na mnogu

op{toto naso~uvawe na naukata. Koga prv pat se pojavil izgledal kako

osamen ostrov, no po pat na site takvi ostrovi, fizi~ki i intelektualni, toj

dokaàl deka e spoen so mnogu vrski, kako vidlivi taka i skrieni.

Mogu srodni duhovi vo biolo{kite nauki prigrabile nova teorija i se sloìle

na toa da se formira edna nova nauka na objektivno odnesuvawe (bihejvior),

kade {to tradicionalnite problemi na prirodata na ìvotnite se izlièni vo poimi

na tropizam. Isto taka kako {to La Metri zaklu~il deka ~ovekot vo su{tina ne

se razlikuva od poniskite vidovi na ìvotni, mehanistite izvele zaklu~ok dekaprisilenite dvièwa na obi~nite ìvotni vo su{tina ne se razlikuvaat od

rastenijata i deka moè ova prou~uvawe da se pro{iri vo opfa}aweto na

~ovekot.

Vo svojot razvoj bihemviorizmot se menuval i se otcepuval na razni

pravci gubej}i ja pri toa svojata bihemvioristi~ka isklu~itelnost.

Bihemviorizmot se deli na: ran i docen, t.e nov ili neobihemviorizam. Ran

bihemviorizam bil mnogu ednostaven i potesno naso~en, pove}e doktrinaren i

pomalku toleranten sprema drugite gledi{ta, a vo sodr inskiot pogled

elementaristi~ki, redukcionisti~ki i periferen {to zna~i deka ne se podebno

intereriral nitu za nervnite procesi. Docniot bihemviorizam gi vklu~uva duri i

20


21/183

razli~nite sva}awa, pa zatoa za nego ne moè da se diskutira kako

ednostavna {kola.

Xon B. Votson (1887 - 1958)

Votson e za~etnik i osnova~ na bihemviorizmot. Svojot pat go zapo~nal

kako psiholog a podocna prodolìla kako detski psiholog na razni univerziteti

vo îkago. Prvite bihemvioristi~ki pogledi na psihologijata gi izloìl vo

raspraviite koj gi objavil pome|u 1905 i 1913 godina dodeka najglavnata

raspravija bila pod naslovot Psihologijata - kako ja gleda biheviorist - 1913

godina.

Negovata kariera bila mnogu kratka. Vo metodolo{ki pogled Votson ja

odbil introspekcijata i ja zamenil so ekstraspekcija kako edinstven dozvolen

nau~en metod. Oravecot, koj svojot bihemviorizam go ograni~uva isklu~io na

metadata se vika metodolo{ki bihemviorizam. Vo pogled na sodrìnata, Votson

ja otfrlil svesta kako predmet na prou~uvawe na psihologijata i go otfrlil

nejzinoto postoewe, a na nejzino mesto go vnel odnesuvaweto. Tvrdel deka

toa e samo hipoteza, religija, religiozen poim. Kko i drugite bihemvioristi taka iVotson smetal deka za da psihologijata bide nauka treba da go prou~uva

edinstveno objektivnoto odnesuvawe na ~ovekot.

Drugi zna~ajni pretstavnici na klasi~niot bihemviorizam se: Edvin Holt,

Albert Veis, Valtera Huntera i Karl Le{li. Voglavo site ovie go prifatlile

Votsonovite sfa}awa za psihologijata. Gi otfrlile procesite na svesta kako

predmet i introspekcijata kako metod. No i me|u niv do{lo do raziduvawe koi

podocna dovele do neobihemviorizam. Nekoi vo svoite prou~uvawa

vklu~uvale i centralni nervni procesi vo nivnata povrzanost so reakciite.

Mnogu od niv poa|ale so istraùvaweto za moralnoto odnesuvawe vo celina, a

drugi vo psihologijata gledale kako granka na fizikata.

21


22/183

Kulturno istoriskata teorija

*Osnovna idea na kulturno istoriskata teorija na Lev Simonovi~

Vigotski e postoeweto i razvivaweto na psihologijata kako samostojna nauka-

nauka za psihata i svesta. Problemot na svesta spored nego, treba da se

razgleduva kako centar za psihologijata, kako nauka za povedenieto. Toj se

obiduva da sozdade hipoteza za toa od kade proizleguva i kakva e prirodata na

svesta i go potencira edinstvoto na zborot, socijalnoto povedenie i svesta t.e.

socijalno proizleguvawe na svesta. Na bazata na dlaboka analiza na razli~ni

pravci vo psihologijata, Vigotski gi razgleduva krizite vo psihologijata t.e.

praktikata. Vo poslednite godini od svojot ìvot, Vigotski ja prodolùva svojata

rabota vrz problemot za strukturata i razvivweto na svesta, i najmnogu vrz

najva`niot spoed nego problem-za odnosot pome|u afekt i intelekt. Spored

nego, smislenata struktura na svesta e sloèno izgraden sistem.

Vigotski pravi ispituvwe po psihologija na vlijanieto na literaturnite dela,

analizirajki go Hamlet i malite literaturni formi (noveli, basini). Vnimanieto na

Vigotski e fokusirano vrz toa kako gotovata literaturna umetnost vlijae vrz

~ovekot i pred se vrz negoviot emocionalen ìvot. Osnovnta misla na Vigotski

e deka emociite vo po~etokot, korenite na emociite se vo objektivna forma,

kako proizvod na umetnosta i posle se materijalizira so specijalni znaci,

sredstva.

Svoite teoriski i eksperimentalni razrabotki na teorijata na razvitokot,

Vigotski vo razli~ni periodi od svojot ìvot ja imenuva razli~no. Osnovnata idea

se sostoi vo toa deka pojavata na ~ovekovoto op{testvo i na samiot ~ovek eopredeleno od procesot n prisposobuvawe kon sredinata i e povrzano so

pojvata na trudot i oru`jeto. Spored Vigotski kako prisposobuvaweto na silite

na prirodata e blagodarenie na orudijata na trudot, tka po istiot na~in i

prisposobuvaweto na sopstvenite sili, sopstvenoto povedenie se izvr{uva na

osnovata na osobeni orudija na trudot, na kulturata-jazikot, oddelnite znaci i

22


23/183

drugo. Taka doaga do idejata da se otkrijat i pronajdat vo povedenieto na

~ovekot tie formi i nivnite sredstva-znacite. Koristejki nova strategija na

izu~uvawe-eksperimentalno geneti~ki metod, toj istraùva na koj na~in se

izgraduva i razviva upravuvaweto na povedenieto so pomo{ na osobeni

sredstva-znaci.

Rzgleduvaj}i gi vi{ite psihi~ki procesi Vigotski formira osnoven zakon na

formirawe na specifi~ni za ~ovekot vi{i psihi~ki procesi, spored koi sekoja

~ove~ka psihi~ka funkcija prvo se obrazuva vo nadvore{na interpsihi~ka

forma i edvaj pokasno, vo specifi~en proces na interiorizacija, se preobrazuva

vo individualnointerpsihi~ka.

Psihoanaliza

*Psihoanalizata e ìvotno delo na Sigmund Frojd. Po~nala kako metod

za prou~uvawe i le~ewe na psihi~kite poremetuvawa, a se formiralo vo {iroko

razvieno sva}awe na psihi~kiot ìvot. Tvorec na ovaa teorija e Sigmund Frojd

(1856 - 1936), vienski psihijatar, koj go kritikuval golemiot intelektualizam na

predhodnite psiholo{ki teorii. Toj smeta deka treba da se posveti pogolemo

vnimanie na dviè~kite sili (nagoni) vo ~ovekot, koi moàt da dadat odgovor

na pra{aweto Zo{to ~ovekot se odnesuva na ovoj, a ne na drug na~in. Vo

ramkite na ovaa psiholo{ka {kola denes ima pove}e dinamski nasoki, od koi

pove}eto gi podvlekuvaat nesvesnite dviè~ki sili kaj ~ovekot.

Psihoanaliti~kata teorija vodi poteklo od sfra}aweto na S. Frojd i

negovata psihoanaliti~ka {kola. Vo vrska so teorijata, toj go ima napi{anodeloto Voved vo psihoanalizata, kako i Psihopatologija na sekojdnevniot

ìvot, Za seksualnata teorija, Totem i tabu, Tolkuvawe na soni{tata i dr.

Osnovnata postavka na psihoanaliti~kata teorija, Frojd ja vmetnuiva vo

biolo{kata koncepcija za ~ovekot i svetot.

23


24/183

Ovaa teorija svoite po~etoci gi ima vo poslednata decenija na 19 vek, a

najgolemi soznanija dobila za vremeto na Frojd, dodeka vo dene{no vreme taa

ima golem broj na sledbenici koi vnesuvaat novi idei i gledi{ta, formiraat novi

pravci, koi vo osnova se poklopuvaat, i na toj na~in doprinesuvaat vo

celokupnata nau~na misla koja istraùva edna taka sloèna pojava, kako {to

se zakonomernostite vo odvivaweto na psihi~kite procesi i pojavi (a voedno i

psihi~kite naru{uvawa) kaj ~ovekot. Samiot Frojd bil psihijatar, koj gi

prou~uval psihozite, histeriite i drugite psihi~ki naru{uvawa, no rezultatite do

koi stignal preku svoite istraùvawa, i toa kako doprinesuvaat za razbirawe na

psihikata na kriminalecot. Vo svoite istraùvawa, Frojd otkriva deka ~ovekot

ne e gospodar na samiot sebe vo onaa mera vo koja toj veruva deka e ... .

Spored Frojd, li~nosta iako deluva kako edinstvo na silata i voljata, taa sepak e

sostavena od tri elementi:

1. Id (ona) - element koj gi pretstavuva nesvesnite iracionalni sili;

2. Ego (jas) - zbir na sili koi ja izrazuvaat vidlivata strana na li~nosta,

~uvstvata, emociite i drugi psihi~ki procesi koi se pojavuvaat vo stvarnosta i

koi moàt da bidat zabeleàni od strana na okolinata; i

3. Super ego (nad jas) - koe se gri i za silite na samokaznuvawe ipokoruvawe.

Id - Ona, nesvesno, nesakano jas

Idot e najniska i najosnovna komponenta i faza vo razvojot na ~ovekot.

Toj e dlabok rezervoar na instinkti i na biolo{ki nagoni, koj postoi u{te pri ra|

aweto na neizdiferencirana forma. Ovoj del na li~nosta e sostaven od nesvesni

vrodeni instinkti. Id-ot e osnoven pottiknuva~ na ~ovekovite aktivnosti, toj e

pri~ina za se ona {to pravime za da gi zadovolime na{ite nagoni. Vo Id-ot,

Frojd nao|a dva vida na nagoni:

24


25/183

* Libido - seksualen nagon i

* Ego - nagon za odrùvawe.

Ponatamu, vo Id-ot ima dva vida na instinkti:

* Eros - instinkt na ìvotot i

* Tanatos - instinkt na smrtta.

Vo instinktite na Erosot spa|aat gladot, èdtta i seksualniot nagon. Site

tie se formacija na odrùvawe na ìvotot i ~ovekoviot vid. Spored Frojd,

seksualniot nagon - libidoto e tolku mnogu vaèn vo ìvotot na ~ovekot, {to

samiot toj pretstavuva energija na instinktot na ìvotot -Erosot. Ova u{te

pove}e se gleda vo sfa}aweto na Frojd deka preku seksualniot nagon moàt

da se objasnat i i razberat skoro site ~ovekovi postapki i aktivnosti.

Instinktot na smrtta, pak, gi ra|a agresijata, razo~aruvaweto, vojnite i

me|usebnite na{tetuvawa. Zna~i, ovie instinkti i nagoni vo ~ovekot se od

organska struktura, tie se vrodeni i od nivniot intenzitet, ja~ina i èstokost

zavisi ponatamo{noto formirawe na svesta vo podocne`niot razvoj od ìvotot.

Instinktite na Eros-ot se stremat li~nosta da ja naso~at kon gradewe na normii vrednosti, a onie na Tanatos-ot , instinktivno ja teraat li~nosta da uni{tuva.

Mehani~ki gledano, vakvata teorija za Id-ot donekade nalikuva na

budisti~koto sva}awe za dobroto i zloto, no ona {to mora da se priznae e deka

vakvite instinkti navistina postojat vo prirodata na ~ovekot.

Ego - vistinskoto jas, svesna li~nost

25


26/183

Brzo pora|aweto, kaj deteto po~nuva da se sozdava svest za svetot

okolu sebe, za ostanatite lu|e i za sebe, kako li~nost koja e poinakva od

ostanatite i vrz koja dejstvuva okolinata.

Na toj na~in se sozdava vtorata komponenta na li~nosta Egoto-

vistinskoto jas, svesna li~nost koja doa|a vo kontakt so okolinata i so ~ija

pomo{ podocna }e se posreduva me|u Id-ot i negovite potrebi, od edna strana,

i Super-egoto od druga strana.

So drugi zborovi, Egoto e svest za okolinata, svest koja razviva silno

~uvstvo na vina poradi zabranetite porivi na Id-ot. Vo podocne`nata faza ,

Ego-to dobiva funkcija razumno da gi usoglasuva potrebite na Id-ot (nagonite),

so realnosta i razvienosta (kriti~nosta na Super-egoto.

Vo sostav na Ego-to se procesite kako zabele`uvawe, pomnewe,

mislewe. Ego-to vo odnos na instinktite e samo izvr{itel na ona kon koe te`nee

Id-ot. Toa e razumen sluga na eden silen nerazumen gospodar. So pomo{ na

Ego-to, svesniot del na ~ovekovata li~nost, Id-ot nastojuva da gi zadovoli

svoite potrebi. Kako primer, sekoe ~ove~ko su{testvo, koga }e po~uvstvuvapotreba za hrana, ja vklu~uva svojata intelektualna komponenta - misleweto, i

zaedno so svesta se trgnuva da se bara hrana.

Preku kaznata, li~nosta u~i {to ne e dopu{teno, a preku nagradata {to

e dozvoleno. Vo toj period, li~nosta kako {to istaknuva S. Konstantinovi}-Vili} i

V. Nikoli}-Ristanovi}, ....li~nosta se nao|a na mnogu kriti~na to~ka -mo`e da

gi nau~i i prifati pravilata na okolinata, ili da gi otfrli i da izbere sopstven

pravec. Ako egoto gi prifati pravilata na okolinata (moralni norm ii vrednosti) i

istite gi vnese vo svesta, se razviva tretata komponenta na li~nosta - Super

egoto ili Sovr{enoto Jas.

26


27/183

Vo ìvotot Ego-to e raspnato me|u natisocite od Id-ot i Super egoto, koi

se razlikuvaat i se natprevaruvaat. Egoto se trudi da najde balans, toa saka da

gi zadovoli dvete strain. Koga barawata na Id-ot predizvikuvaat golem sudir so

super egoto, toga{ egoto i super egoto gi otstranuvaat, a negovata sodrìna se

pottisnuva vo vo nesvesniot del na psihata. Frojd insistira deka deka sekoja

potsvesna sodrìna nekoga{ bila svesna i vo psihata vlegla preku iskustvoto -

empirisot. So sublimacija takvite sodrìni stanuvaat izvor na tvore{tvoto na

razni oblasti. Koga ova ne funkcionira nej~esto kako blokada se javuva

nevroza.

Naj~estite nevroti~ni sodr ini se incestuozni - se odnesuvaat na

nezadovolenite, zabraneti motive za polovi odnosi me|u najbliskite. Za

razre{uvawe na nevrozite se izgradeni metodi za rabota na analiti~arite.

Li~nosta ja dostiga zrelosta koga iluziite }e gi zameni so dva principa na

realnosta i na zadovolstvata. Ovie treba da stanat celi na ìvotot.

Zadovolstvata za Frojd glavno se skoncentrirani okolu seksualnoto uìvawe.

Super ego - sovest, nad jas

Super egoto e del od psihi~nata struktura na li~nosta koja se formira vo

periodot na adolescensijata i pretstavuva ~ovekova svest, koja nastanuva

kako rezultat na u~eweto, so koe li~nosta gi usvojuva moralnite vrednosti i

zapovedi.

Kolku pove}e moralni vrednosti ima nau~eno i primeno edno lice,

dotolku pove}e toa gi pottisnuva nemoralnite nagoni vo sebe, obiduvaj}i se da

gi uni{ti, da se oslobodi od niv i vo socijaliziranoto op{testvo da se odnesuva

onaka kako {to se naloùvaat moralnite obi~ai i zakoni. Vsu{nost, Super egoto

e uslov da postapuvame spored op{testvenite pravila.

27


28/183

So negova pomo{ li~nosta ja spre~uva, ko~i, kanalizira i naso~uva

silata na nagonite (Id-ot) kon op{testveno prifatlivo zadovoluvawe na negovite

barawa. Kako {to veli profesorot Sulejmanov, citiraj}i go filozofot Eliot Super-

egoto e sila koja ne prinuduva u~tivo da mu pristapime na nekoj {to ni

dosasuva, koja pravi da mu ponudime prvo hrana na drug, iako i smite sme

gladni a nea ja nema vo dovolna koli~ina, ili koja ne tera qubezno da

postapime kon lice koe namerno ne povredilo. Spored toa, Super-egoto e odraz

na op{testvenoto vospituvawe dobieno od strana na roditelite, u~ili{teto,

religijata i celokupnoto op{testvo.

Zna~i super egoto e nau~en moral, ne{to {to ne tera da ne gi

zadovoluvame svoite potrebi za hrana, voda i polovo op{tewe sekoga{ i na

sekoe mesto, ako toa ne e spored normite na op{to prifatenoto povedenie. So

drugi zborovi, dokolku ne dojde do oformuvawe na Super-egoto, nie lu|eto bi

ubivale sekojdnevno samo zaradi toa {to toj den ne sme moèle da jademe

ne{to {to sme sakale ili da imame nekoj predmet {to ni treba (kako kaj

pomalite deca, koi fizi~ki napa|aat ako im zemete ili ne im dadete ne{to {to

tie sakaat). Ako Super-egoto e onaa sila koja ne tera da ja podelime onaa

malku hrana {to ni ostanala so drug, Id-ot ne tera sebi~no da ja skrieme i samida ja izedeme. Ovie dve sili postojano se borat vo sekoja li~nost, a se

manifestiraat preku Egoto, odnosno onaka kako {to se odnesuvame.

Me|usebnoto dejstvo na Id, Ego i Super ego

Kako {to spomenavme, Id-ot pretstavuva golem rezervoar na ~ovekovi

nagoni koi retko izleguvaat na povr{inata na svesnosta, poradi sprotivnoto

dejstvo na Super-egoto. So drugi zborovi, Id-ot e nesvesnoto na ~ovekot, toj e

izvor na primitivni ìvotinski nagoni.

Nagonite spored Frojd, se izvor na agresivnosta i destruktivnosta na

li~nosta (nagonot na smrtta), i na ~uvstvoto za sozdavawe i samoodrùvawe

28


29/183

(nagon na ìvotot). Dokolku prviot e naso~en kon poedinecot koj go poseduva,

se izrazuva kako avtodestruktiven (samoubistvo), a ako e naso~en kon

drugite, se izrazuva kako agresivnost koj doveduva do napa|awe na okolinata.

Poedinecot se bori so drugi lica za svojot opstanok bidej}i negovata èlba za

sopstvenata smrt e blokirana so silata na instinktot za ìvot.

Vrz osnova na ova Frojd, Ana Frojd i Hertman go razvile sfa}aweto deka

agresivnata energija i nergijata na libidotopostojano se sozdavaat vo

organizmot. Ako ovaa energija ne se neutralizira po pat na nekoja socijalno

prifatliva akcija, neizbe`no }e dojde do manifestirawe na destruktivni sili na

taa energija, kako i do agresiven napad vrz drugi lu|e. Vo takviot napad se

nao|a zadovolstvo, bidej}i pojavuvaweto na agresivnosta zna~i osloboduvawe

od tenziite predizvikani od nezadovoleniot nagon.

Me|usebniot dinami~en odnos me|u Id-ot, Egoto i Super egoto go

odrazuva celokupnoto povedenie na li~nosta. Me|u ovie komponenti ~esto

doa|a do sudiri koi kaj li~nosta rezultiraat so izrazena nesigurnost. Vakvata

sostojba li~nosta nastojuva da ja nadmine so pogre{en odbramben

mehanizam, kako {to se regresijata i represijata, so {to se izobli~uvaat

motivate i celite {to Socijaliziranoto Jas ne |i prifa}a kako takvi. Vo slu~aj na

mnogu silni konflikti me|u ovie komponenti, doa|a do naru{uvawe na

povedenieto, pa duri i do psihi~no poremetuvawe kaj li~nosta.

29


30/183

Spored profesorot Zoran Sulejmanov, vodej}i se od koncepcijata na

Frojd, za naru{uvawata vinovni se ograni~uvawata koi Super egoto mu gi

naloùva na Egoto. Mnogu lica ne uspevaat spored svoi kriteriumi da go

odmerat svoeto povedenie kako {to nalaga Super egoto, poradi {to razvivaat

silna smisla za vina. Toa ~uvstvo na vina moè da dovede do pojavuvawe na

nevrozi i psihozi ili do direktno kriminalno povedenie od èlba za kazna.

Spored Frojd, za pravilen razvoj na ~ovekovata li~nost, od golema

va`nost se nekolku periodi. Pred se, osobeno vnimanie se posvetuvaat na

prvite godini od ìvotot. Toa minuva niz nekolku biolo{ki fazi koi se

determinirani i nu`ni.

1.Prvata faza e t.n. Predgenitalen period sostaven od tri fazi:

a) Oralna faza (do prvata godina od ìvotot) koga deteto preku ustata

zadovoluva seksualni podbudi;

b) Analna faza (vo vtorata godina od ìvotot) koga zadovolstvoto se nao|

a vo defekacijata, koja povtorno e predizvikana od seksualni podbudi;

v) Genitalna faza (od 3 do 5 godini) koga se pojavuva zadovolstvoto i

interes za genitaliite. Vo ovaa faza doa|a do t.n. Edipov kompleks i primarnaidentifikacija so majkata ili tatkoto.

2. Period na letencija e period na slabeewe na seksualnite interesi i

pojava na narcisoiden period, koga deteto pojavuva interes za samiot sebesi.

Vo ovoj period se pojavuva odbivnost kon sprotivniot pol, a druèweto niz igra

se obavuva so drugar~iwa (drugarki) od istiot pol.

3. Vo fazata na pubertetot interesot se prefrluva vrz sprotivniot pol i

li~nosta se socijalizira.

Na ovie tri fazi im odgovaraat: 1. na prednatalniot period Id-ot,

nesvesnata li~Nost, zadovolstvata od seksualna priroda; 2. na periodot na

30


31/183

latencija Egoto (Jas), svesnata li~nost i 3. na periodot na pubertetot Super-

egoto, socijaliziranoto Jas koe postapuva spored op{testvenite pravila i normi.

So pomo{ na psihoanalizata, Frojd se obidel da go objasni postoeweto na

op{testvenite institucii totem i tabu. Pottiknat od dokazite koi gi objavil ârls

Darvin vo vrska so postanokot na ~ovekot, Frojd za prv pat istaknal deka vodi

poteklo od nekoi niì hordovi ìvotni. Spored Frojd, Vo periodot na hordoviot

razvoj na ~ovekot, sinovite se pobunile protiv tatkoto tiranin koj gi poseduval

site èni od grupata. Sinovite, nemoèj}i da ja podnesat vakvata dominacija na

tatkoto, go ubile i go izele. Na toj na~in postignale identefikacija so tatkoto i

zapo~nale polovo da op{tat so ènite vo hordovata grupa. Me|utoa, po izvesno

vreme, tie po~nale da ~uvstvuvaat grià na sovesta poradi storenoto delo,

taka {to ja uvidele svojata gre{ka i se pokajale. Kako posledica na toa, dale

zabrana vo grupata pove}e da ne se ubivaat tatkovcite. Na toj na~in Frojd dal

objasnuvawe za nastanokot na op{testvenite insitucii kako posledica na dvata

najstari zlo~ini: ubistvoto na tatkoto i rodoskvernaveweto (incestot).

Kako doobjasnuvawe na ova tvrdewe, treba da dodademe deka Frojd

mislel samo na prvoto pojavuvawe na institucijata tabu, dodeka potoa tabustanale mnogu raboti koi se smetale za zabraneti. Denes, pak, svedoci sme

deka brojot na tabua se namaluva i skoro da ne postojat zabrani koi se

odnesuvaat na moralot.

Zlo~inecot poradi ~uvstvoto na vina poradi toa {to vo raniot period na

rzvoj na li~nosta, kaj malite deca se javuva t.n. Edipov kompleks (nare~en

vaka poradi legendata na starogr~kiot kral Edip, koj go ubil svojot tatkoi se

oènil za svojata majka). Ponatamu, veli Frojd, kaj ve}e zrelata li~nost se

pojavuva ~uvstvoto na vina poradi vakvite zabraneti nagoni, koi vo psihata na

li~nosta sozdavaat takov stepen na haoti~nost {to li~nosta mora da napravi

ne{to destruktivno za da se oslobodi od vakvata tenzija. Izlezot naj~esto se

bara vo vr{eweto na krivi~ni dela, po ~ie izvr{uvawe liceto ~uvstvuva

31


32/183

psihi~no olesnuvawe. I samiot Frojd za ova }e kaè: Edipoviot kompleks od

dve zlostorni~ki nameri: da se ubie tatkoto i polovo da se op{ti so majkata.

Poradi ova se ~uvstvuva mra~no ~uvstvo na vina koe kaj opredeleni lica

doveduva do izvr{uvawe na krivi~ni dela zaradi psihi~ko olesnuvawe. Toa se

t.n. zlostornici od ~uvstvo na vina koi deloto go vr{at prisilno tokmu poradi toa

~uvstvo na vina koe e od nepoznato poteklo.

Vedna{ mora da dodademe deka vakvite storiteli se lica koi se u{te

psihi~ki (podsvesno) ne ja nadminale fazata na predgenitalen razvoj (od 3 do

5 godini), koga doa|a do prviot sudir me|u Id-ot i strogata zabrana koja se

sprotistavuva da se ima vakov odnos Super egoto. Od uspe{nosta vo

razre{uvaweto na Edipoviot kompleks, zavisi i ponatamo{nata socijalizacija na

li~nosta i sozdavaweto na Super egoto.

Spored teorijata na simbolozmot i nesvesnite propusti, zaboravaweto na

nekoi zborovi, imiwa, gre{ki pri govorot, pi{uvaweto ili ~itaweto ne se slu~ajni

i tie imaat mnogu dlaboko zna~ewe. Po pat na psihoanaliza, Frojd utvrdil deka

tie se dobro motivirani i deka liceto kaj koi se pojavuvaat, naj~esto ne{to krie

ili e storitel na nekoe krivi~no delo.

Tolkuvawe na sonot

Zna~ajna i upotrebuvana tehnika vo psihoanaliti~kiot pristap e analizata

na soni{tata. Frojd, sonot go smetal za mnogu vaèn aktivnost. Sonot po

negovo tolkuvawe e aktivnost vo koj impulsite od Id-ot baraat i ostvaruvaat

zadovoluvawe. Vo analizata na sonot treba da razlikuvame manifestni i

latentni sodr ini. Manifestna sodr ina na sonot e ona {to se doìvuva i

zapametuva, a latenten del e ona {to ostanuva koga gi snemuva preru{enite

simboli.

32


33/183

Po Frojdovoto tolkuvawe, sonovite pretstavuvaat ~uvari na spieweto. Vo

niv potisnatite èlbi ostvaruvaat zadovoluvawe, no ako preti opasnost deka

latentnite sodr ini }e bidat lesno prepoznaeni, Ego go ru{i i gi iskrivuva

potisnatite impulsi i gi preusmeruva vo manifestna sodrìna na sonot. Vo toj

proces zna~ajna e ulogata i koristeweto na mnogu simboli. Po Frojd postojat

mnogu usvoeni simboli. Posebno mesto i zna~ewe vo analizata na sonot

zazemaat seksualnite simboli.

Psihoanaliti~arite koristat i proektivni tehniki kako sredstvo za krevawe

na nesvesnite sodrìni. Psihoanalizata e dolgotrajna, intenzivna, teoretska

postapka. Za psihoanaliti~kata postapka bitni se 2 procesa: se}avawe i

oìvuvawe.

Zna~ajna uloga vo procesot na nesvesni sodr in ii podra~ijeto na

svesnoto imaat sonovite, fantaziite i slobodnite asocijacii. Funkcioniraweto na

li~nosta vo psihoanalizata se sva}a kako dinami~ki proces, kako odrazuvawe

na neprekinati promeni vo antagonisti~kite delovi na li~nosta. Od tie pri~ini

psihoanaliti~kiot pristap i psihoanaliti~kite teorii se ozna~uvaat kako

psihodinami~ki.

Pojavata na psihoanalizata i psihoanaliti~kata teorija na Sigmund Frojd

predizvikala burni reakcii, kako kaj onie koi ja poddrùvale, taka i kaj onie koi

ostro i se sprotistavivale. Vo ramkite na ovaa psiholo{ka {kola denes ima

pove}e dinami~ki nasoki od koi pove}eto gi podvlekuvaat nesvesnite dviè~ki

sili kaj ~ovekot. Kako i da e, ovaa teorija sozdava no vi orginalen agol za

gledawe na svetot i pojavite vo nego. Pridonela za mnogu podobro sva}awe na

~ovekovata psiha i psihi~kite procesi koi se odvivaat vo ramkite na

podsvesnoto, koe do toga{ skoro i voop{to da ne bilo istraùvano.

Pridonesot na ovaa teorija vo ramkite na psihologijata se sostoi vo toa

{to go naso~ila misleweto na psiholozite i psihijatrite kon edna sprotivna

33


34/183

nasoka od dotoga{nata: vnimanieto od svesnoto, delumno se prenaso~uva i

kon nesvesnoto, davaj}i se prednost na nagonite koi sakaat da bidat

zadovoleni, od edna strana, i moralot koj postoi vo konkretnoto op{testvo od

druga strana.

Kako ostra kritika koja moè da i se uati na ovaa teorija e

prenaglasuvaweto na seksualnite nagoni i instinkti, kako i davaweto na golema

uloga na podsvesnoto, so {to skoro celosno mu se dava zna~ewe na poleto na

nesvesnoto. Kako i da e, ima golema vistina vo toa deka mnogu od aktivnostite

koi ~ovekot gi prevzema se inicirani od nekoi podsvesni i nepoznati sili.

Sepak, kako edna od najpozitivnite strani na teorijata, nesomneno e

upotrebata na psihoanalizata i hipnozata za lekuvawe na nekoi psihi~ki

poremetuvawe, koi direktno ili inderektno moàt da bidat pri~ina za toa da

edno lice izvr{i kriminalno delo.

Privrzanicite na Frojd, so tek na vreme, go reformiraat osnovniot

psihoanaliti~ki concept, so toa {to go napu{taat negoviot panseksualizam,

voveduvaj}i go zna~eweto na socijalnite komponenti. Na po~etokot seizdvojuva Adler vo 1912 godina, osnivaj}i go svojot pravec individualna

psihologija. Toj smeta deka disfunkcijata na odnesuvaweto na individuate ima

motivaciona osnova i se dviì pome|u èlbata i nemo}ta.

Podocna Jung, osniva svoja {kola t.n.r analiti~ka psihologija. I drugi

vlijatelni privrzanici na psihoanaliti~kata {kola, kako {to se Hornaj, Saliven i

From otstapuvaat od Frojdovata {kola, so toa {to i pridavaat golema va`nost

na socijalnata sredina.

Egzistencijalizam

34


35/183

Kaj egzistencijalnata psihologija vo prv red se psiholo{kite impliklacii na

na~inite na ~ovekovoto postoewe, za razlika od egzistencijalnata filozofofija

koja ~ovekovata egzistencija ja razgleduva kako ontolo{ki problem. Sartr,

Hajdeger, Xespers i drugi se smetaat za za~etnici na egzistencijalizmot kako

filozofskipravec vo periodot me|u dvete svetski vojni pred eskalacijata na

militarizmot if a{izmot, bila izgubena verbata vo istoriskiot progress i

~ovekoviot razum. Vo toj kontekst li~nosta se tolkuvala kako irealna proekcija

na vistinskoto, odnosno egzistencijalno jas vo koe proniknuvaat ~uvstva na

voznemirenost, otfrlenost, tragi~nost i besmislenost na postoeweto. vakvoto

gledawe na ~ovekot dobiva svoj odglas vo psiholo{kite krugovi, taka {to

negovite privrzanici ja formiraat egzistencijalnata ili humanisti~ka psiholo{ka

{kola, proklamirana kako tret pat, vo odnos na bihejviorizmot i Frojdizmot.

Centar na postoeweto na ovaa {kola se SAD, a vode~ki li~nosti se: Roxers,

Maj, Maslov, Olport. Egzistencijalisti~kata psihologija, ~ovekovoto postoewe

go sfa}a vo celata negova neposrednost istaknuvaj}i ja drugata dimenzija od

onaa {to ja dale filozofite, a toa e svetoto na ~ovekovite doìvuvawa vo

vrtlozite na op{testvenite promeni i vlijanija. Vo toj proces na poedinecot mu

se otvara da izbira pome|u avtenti~noto postoewe vo koe }e se zaloì za

celosna sloboda i odgovornost, ili za neavtenti~no postoewe koe zna~iotkaùvawe od odgovornosta i od izgraduvaweto na sopstvena i slobodna

li~nost. najgolemite entuzijasti na egzistencijalisti~kata psihologija se

psihoterapeuti: Maj - vode~ki egzistencijalen psihoterapeut vo SAD, Frenki -

osnova~ na logoterapijata (psihoterapeutska tehnika naso~ena na

osmisluvawe na ìvotot i izbegnuvawe na na ìvotniot nihilizam).

Vo prakti~nata rabota so lu|eto, tie morale da se orientiraat na nekoi

postoe~ki op{ti pretstavi za prirodata na psihi~kiot ìvot i pri~inite za

negovata patologija, izbiraj}i pome|u bihejvioristi~kite i Frojdisti~kite

interpretacii. Spored egzistencijalinistite, granicata pome|u ~ovekoviot svet i

svetot na ìvotnite ne pretstavuva sistem na odnosi na lu|eto so realnosta,

tuku intencijata na svesta, nepresu{nata potreba na li~nosta za

35


36/183

samoaktualizacija i samoizgraduvawe na svojot fenomenolo{ki svet. Karl

Roxers istaknuva deka bihejvioristite go ignoriraat poimot za fenomenolo{ki

svet, smetaj}i go za nenau~en, no vo isto vreme zaboravaat deka bez nego ne

moè da se objasni objektivno nabquduvanoto odnesuvawe. Otkrivaj}i go

svojot fenomenolo{ki svet individuate go otkriva Jas kako celina, taka {to

toa silno doìvuvawe saka da go zadrì i da go zgolemi. Na ovaa osnova Roxers

ja izgraduva svojata psihoterapeutska koncepcija koja se narekuva Terapija

koncentrirana na klientot. Istata se zasniva na aktivacijata na konstruktivni

principi na ~ovekovoto Jas, taka {to vo ~ovekot koj mu se obratil na

psihijatarot za pomo{, ne gleda pacient - bolen ~ovek, nitu objekt za

terapevtska manipulacija, tuku gleda klient, koj sam si prezema odgovornost

za re{avawe na sopstvenite ìvotni problemi, a terapevtot obavuva samo

konsultativna funkcija.

Vo sovremanta psihologija podocna od psihoanalizata se javuva

humanisti~kata psihologija koja sebesi se narekuva treta sila. Na

Bihemviorizmot mu zabeleùva isklu~itelna naso~enost kon prou~uvawe na

odnesuvaweto i analiti~kiot metod, a psihoanalizata preteranoto insistirawe na

potsvesta i iracionalnite instinkti, a na dvata biolo{kohomeostati~kototolkuvawe na ~ovekovata priroda. Motivacijata ja izveduvaat od nedostatokot i

neophodnosta (nu`nosta) da se zadovolat biolo{kite potrebi,dodeka

op{testvenata aktivnost, kulturata, umetnosta i sl. gi sva}aat ili kako

sekundarno potkrepuvawe ili kako sublimacija na nagonite.

Humanisti~kata psihologija e pove}e orientacija vo celta na psihologija,

otkolku granka ili {kola. Se zalaga za lu|eto kako vrednosti, dostapna e za

razli~ni pristapi, otvorena e za prifatlivi metodi. Se zanimava i so pra{aweto za

qubovta, tvore{tvoto, samoaktualizacijata, humorot, igrata, hrabrosta,

objektivnosta, avtonomnosta, odgovornost, smislata, najvisokite iskustva itn.

Refleksologija

36


37/183

Objektivisti~ki naso~en pravec e i refleksolo{kiot, ~ii pretstavnici se

I.M.Se~enov, I.P.Pavlov i drugi. So nivnite otkritija ruskata fiziologija dostignala

najvisok razvoj vo toa vreme. Otkrivaj}i gi principite i mehanizmite na vi{iot

nerven sistem tvrdele deka refleksnata aktivnost na nervniot sistem e osnova

na site psihi~ki procesi. Vo mozo~nata kora se formiraat uslovni refleksi,

odnosno povremeni nervni vrski koi se rezultat na istovremeno deluvawe na

razli~ni drazbi vrz oddelnite delovi na mozokot. Site psihi~ki procesi

pretstavuvaat opredelen vid uslovni refleksi koi se sozdavaat pome|u razli~ni

delovi na nervniot sistem. Otkrivaweto na fiziolo{kite mehanizmi i

zakonomernosta na vi{ata nervna aktivnost go naso~uvaat vnimanieto na

psiholozite kon objektivnite izu~uvawa na psihi~kite pojavi.

Funkcionalizam

Kon krajot na HH vek me|u psiholozite po~nalo da se formira dvièwe

nare~eno funkcionalna psihologija. Nastanalo kako opozicija na

strukturalizmot, koj sekoga{ go postavuval pra{aweto {to se slu~uva, mnogu

pomalku kako se slu~uva i skoro nikoga{ zo{to se slu~uva. Funkcionalizmot

go istaknuva (osobeno vo prvata faza na razvojot) pra{aweto kako, a podocna

zo{to, odnosno traga za pri~inite, zakonitostite i celishodnosta na psihi~kite

pojavi. Golem broj na funkcionalisti vo psihi~kite funkcii gledale dopolnuvawe

na strukturata. Zatoa ne go otfrlale pra{aweto {to, tuku samo go

nadopolnuvale so pra{aweto kako i zo{to. Predmetot na psihologijata (svesta,

odbesuvaweto i sredinata) go nabquduvale vo nivnata me|u zavisnost. So

pra{aweto zo{to funkcionalnata psihologija gi naso~ila istraùvawata konprakti~nite podra~ija. Vrz ova u~ewe zna~ajno vlijaela Darvinovata teorija za

evolucijata. Poa|aj}i od Darvinovoto u~ewe, kako osnoven princip vo

objasnuvawe na psihi~kiot ìvot go koristele poimot prilagoduvawe kon

uslovite na sredinata. Psihi~kiot ìvot vo celina, psihi~kite procesi posebno,

imaat odredena funkcija vo snao|aweto na lu|eto i nivnoto odrùvawe i

37


38/183

sovladuvawe na ìvotnite pre~ki. Funkcijata na psihi~kite procesi e da mu

pomogne na organizmot da se snajde vo razli~ni ìvotni uslovi.

Za~etok na raniot funkcionalizam se povrzuva so îka{kiot univerzitet i

za imeto na filozofot Xon Djui i psihologot Xejms Ejnxel, 1896 i 1906 godina.

Ovaa psiholo{ko {kola (pravec), psiholo{kite pojavi gi prou~uva kako procesi i

sktivnosti so cel da odgovori na tri osnovni, me|usebno povrzani pra{awa: {to

(lu|eto pravat), odnosno da ja utvrdi listata na intelektualni, emocionalni i

motorni funkcii koi treba sistematski da se izu~uvaat. Vtoroto pra{awe glasi

kako (lu|eto go pravat toa {to go pravat), odnosno da se opi{ata procesite ili

funkciite koi doveduvaat do odredeno re{enie. Tretoto pra{awe na koe baraat

odgovor funkcionalistite glasi zo{to (lu|eto go pravat toa {to go pravat),

odnosno da se utvrdat pri~inite i celite na ~ovekovata aktivnost.

Su{tinata na funkcionalizmot se sostoi vo toa {to psihi~kite procesi i

psihi~kite osobini gi sfa}a kako aktivni i delotvorni slu~uvawa, a ne kako

stati~ki strukturi i sodrìni na svesta. Funkcionalistite po emperiski pat go

prou~uvaat: u~eweto, motivacijata, funkciite na svesta i odnesuvaweto na

poedinecot vo sodejstvo so sredinata vo koja ìvee. Tie smetaat dekaosnovnata funkcija na psihi~kite procesi e da mu pomegne na organizmot {to

podobro da se snajde vo razli~ni ìvotni uslovi.

Razlikata pome|u oddelnite psiholo{ki prvci e pred se vo toa so koj

princip sekoja od niv se obiduva da go objasni psihi~kiot ìvot, na koi

psiholo{ki problemi im dava prednost vo istraùvaweto i so koi metodi se sluì.

Sepak psiholozite bez ogled koj pravec go zastapuvaat ja istraùvaat

psiholo{kata problematika koristej}i gi rezultatite i soznanijata na celokupnoto

istraùvawe na psihologijata nadovrzuvaj}i gi svoite istraùvawa i rezultati na

ve}e prethodno postignatite.

38


39/183

Pojavata na dinami~kata psihologija koja vo sredinata na ovoj vek skoro

potpolno zavladeala, zna~ela i silno sprotivstavuvawe na preteranoto

istisnuvawe na intelektualnite procesi i stati~koto prikaùvawe na psihi~kiot

ìvot. Pretstavnicite na dinami~kite procesi ja istaknuvale va`nosta na

nesvesnite dvigateli na ~ovekovata aktivnost, nagonite, potsvesnite procesi,

iracionalnoto odnesuvawe, motivacijata, traumite i konfliktite i.t.n.

Predmet na psihologijata

Se ~ini deka ne e preterano sva}aweto deka i po nad 120 godini

egzistirawe kako samostojna nauka psihologijata na edinstven na~in ne goopredelila svojot predmet. Pri~inite za vakvata sostojba se povekekratni, no se

smetaat za najzna~ajni slednite:

- istorijata na psihologijata e istorija na borba pome|u u~ewa i {koli, kako

rezultat na {to pripadnicite na razli~ni {koli davale prioritet na edni pra{awa

od oblasta na psihologijataa gi zapostavuvale ili negirale drugite.

Stvarnata ~ista dinami~ka psihologija otpo~nala istovremeno so

psihoanalizata, dodeka Kurt Levin, humanistite i egzistencionalistite se

pojavile podocna.

- Brzoto razvivawe na podra~jata na psihologijata vo poslednite

pedesetina godini i stremeòt na nau~nicite od podra~ja da prezemat

problemi od op{tata psihologija bez da ja obogatat so novi znaewa steknati vo

istraùvawata vo posebnite oblasti.

Ovii pote{kotii pri opredeluvaweto na predmetot na psihologijataseu{ten

e se potpolno nadminati {to se gleda i od pojavata na golem broj definicii na

istiot. ]e izdvoime nakoklu so {to }e ukaème za razvojot na ova pra{awe.

39


40/183

Koga psihologijata se izdvoila vo posebna nau~na disciplina taa bila

nauka za pojavite i procesite na svesta. Osnovnite metodi bile introspekcija i

eksperiment. Vo soglasnost so toa sva}awe se i definiciite na psihologijata

kako nauka za pojavite i procesite na svesta ili nauka za mentalniot ìvot kako

za negovite pojavi, taka i za negovoto javuvawe (V. Xejms 1890).

Za Vunt psihologijata treba da go istraùva vnatre{noto iskustvo-

odnosno svoite oseti, ~uvstva, svoite misli i èlbi-za razlika od predmetite od

nadvore{niot svet koi pretstavuvat predmet na prou~uvawe na prirodnite

nauki.

Za Ti~ener psihologijata e nauka za mentalnite procesi. Nejzinata

osnovna zada~a e da go analizira mentalnoto iskustvo (~ija osnova ja

so~inuvaat senzciite, slikite i ~uvstvata), da gi utvrdi zakonite na nivnoto

kombinirawe i da gi odredi fiziolo{kite funkcii na mentalnoto iskustvo.

Spored bihemvioristi~kite sva}awa formirani vo vtorata decenija na 20

vek, psihologijata e isklu~ivo nauka za odnesuvaweto. Odnesuvaweto seizu~uva vrz osnova na nadvore{noto, objektivnoto nabquduvawe.

Bihemvioristite koristele samo objektiven metod-metod na nabquduvwe, pred

se nadvore{noto odnesuvawe pod eksperimentalni uslovi. Dodeka

Ti~enerovata psihologija ostanuvala vo ramkite na neaktivnata i

nefunkcionalna svest,. Votsonovata psihologija trebalo da bide nauka za

odnesuvaweto bez svest. Votson, psihologijata ja odreduva kako granka na

blagorodnite nauki koja go prou~uva odnesuvaweto na ~ovekot. Predmet na

psihologijata moè da bide isklu~ivo odnesuvaweto na organizmot bidej}i

samo toa moè objektivno da se nabquduva.

Vo tretata grupa sva}awa za predmetot na psihologijata, nare~eni

sredni, sinteti~ki sva}awa se prvi obid za izmiruvawe na prethodnite dve.

40


41/183

Spored pretstavnicite na ovaa grupa predmet na psihologijata se svesnite

procesi, nadvore{noto odnesuvawe. Vakvo sva}awe e eprifateno od golem

broj na psiholozi vo SAD, EVROPA, RUSIJA a preovladuva i kaj golem broj

psiholozi od porane{na Jugoslavija. Psihi~kite procesi i spored sva}awata na

ovaa grupa psiholozi moàt da se prou~uvaat ne samo introspektivno, tuku i

so nabquduvawe na pojavite vo odnesuvaweto.

Pojavata na dinami~kita pravci, osobeno na psihoanlizata, ja istaknala

potrebata od vklu~uvawe i na nesvesnoto vo predmetot na psihologijata. Kako

najpogoden poim koj bi go opf.atil svesnoto i nesvesnoto psiholozite se

opredelile poimot aktivnost. B. Baji} veli: Op{tata psihologija e nauka za

aktivnostite, so individualno, odnosno subjektivno li~no obele`je.

Na krajot na izlagaweto na sva}awata za predmetot na Psihologijata }e

go izneseme misleweto na Radowi} so koe se soglasuvame deka pri

postojanata razli~nost vo ineresiraweto za teoretskite gledi{ta mnogu e ta{ko

vo edna pro{irena re~enica da se ozna~at granicite na psihologijata i ni{to

tu|o da ne ostane nadvor od niv.Formalna definicija dadena vo edna re~enica

moèbi i ne e bitna. Va`no e da se odredat pojavite i faktite koi gi izu~uva ilitreba da gi izu~uva psihologijata.

Vo pogled so prethodniot stav, bez pretencija za potpolnost i

besprekornost vo opredeluvawe na predmetot, smetame deka predmetot na

op{ta psihologija e prou~uvawe na psihi~kite pojavi, mehanizmi, principi i

zakonitosti vo odvivawe na psihi~kiot ìvot na vozrasniot ~ovek, koi se

rezultat od vlijanie na vnatre{nite i nadvore{nite faktori kako i samoaktivnosta

na li~nosta.

Prou~uvaj}i gi psihi~kite pojavi, ~ovekot se zapoznava sebe si, moè da

gi razbere tu|ite postapki, kako i pojavite {to se slu~uvaat okolu nego. Vilhelm

Vund pi{uva: Psihologijata treba da go istraùva toa {to go narekuvame

41


42/183

vnatre{no iskustvo, odnosno svoite ~uvstva, misli i potrebi - za razlika od

objektite na nadvore{niot svet koi pretstavuvaat predmet na izu~uvawe na

psirodnite nauki.

Pri odreduvawe na predmetot na edna nauka, se odreduvaat pojavite koi

taa gi ispituva, zakonitostite na koi tie }e se zasnivaat, kako i metodite so koi

tie }e se otkrivaat. Psihi~kiot ìvot e karakteristi~en ne samo za ~ovekot,

tuku i za povisokite ìvotinski vidovi koi poseduvaat elementarna forma na

psiha (izrazena preku instinkti, nagoni i refleksi), za razlika od ~Ovekot koj

poseduva najvisoka forma na psiha - svest.

Psihata e svojstvo na visoko organizirana materija, nastanata na

opredelen stadium za razvojot na ìvotot.

Svesta e karakteristi~na samo za ~ovekot i pretstavuva zbir na

psihi~kite funkcii vo eden konkreten moment. So pomo{ na tie psihi~ki funkcii

~ovekot ja doìvuva realnosta na sopstvenata li~nost, no i realnosta na

okolinata {to go opkruùva. Vo soglasnost so tie doìvuvawa toj se orientira vo

svetot, reguliraj}i jai usovr{uvaj}i ja svojata aktivnost.

Zada~i na psihologijata

Vo periodot na formirawe na psihologijata kako nauka, prva i edinstvena

zada~a im bila da gi opi{uva oddelnite psihi~ki pojavi. No psihologijata ne

moèla da opstane samo kako deskriptivna nauka, bidej}i pred nae se

postavuvale novi zada~i. Se pojavila potrebata psiholo{kite pojavi nesamo dase opi{uvaat tuku i da se objasnuvaat-taka taa po~nala da ja objasnuva

su{tinata na psihi~kiot ìvot. Za postignuvawe na taa cel bilo potrebno

istraùvawe kako bi se otkrilo vrskite psihi~kite pojavi i biolo{ko hemiskite

procesi vo organizot i vlijaneto na sredinata. Za taa cel od golema korist za

42


43/183

psihologijata bil razvojot na drugite prirodni i op{testveni nauki,zaradi {to

nejzina zada~a bilo i aktivno sledewe na razvojot na ostanatite nauki ~ii

rezultati gi koristi vo svoite istraùvawa.

Slednata zada~a na psihologijta bila da go razviva i usovr{uva

sopstveniot nau~en system, da otkriva novi metodi za istraùvawe na

sloènoto podra~je so koe se zanimava.

Nakratko, teoretskite zada~i na psihologijata moàt da se sredat na

zapoznavawe i prou~uvawe na karakteristikite i zakonitostite vo javuvaweto

na psihi~kite funkcii, psihi~kiot ìvot vo celina kako i uslovite vo koi tie se

javuvaat. Po uspe{noto razvivawe na teorijata, svoeto pole na dejstvuvawe

psihologijata go naso~ila na podra~jeto na praktikata kade ja dostignala

svojata afirmacija.

Prakti~nata zada~a na psihologijata e primena na teoretskite soznanija

za psihi~kiot ìvot vo unapreduvaweto na razli~nite vidovi konkretnite

aktivnosti na ~ovekot kako {to se: unapreduvawe na mentalnoto zdravje,

uspe{nosta na vospitno-obrazovniot proces, me|u~ove~kite odnosi,zgolemuvawe na produktivnosta, dijagnostika i terapija na problemite vo

razli~ni grupi (semejni, rabotni, terapiski), uspe{na komunikacija, do

pomo{ na drugite i samopomo{.

Psihologijata ima i golemo teoretsko i prakti~no zna~ewe. Teoretskoto

zna~ewe na psihologijta se sostoi vo toa {to taa go otkriva novoto, ne

zapoznava so psihi~kite pojavi i psihi~kata stvarnost, so {to ovozmoùva da

se dobie potpolna i to~na slika za svetot. Taa ovozmoùva i zapoznavawe na

sebesi, sopstveniot ìvot i ìvotot na lu|eto okolu nas. Prakti~noto zna~ewe na

psihologijata e se pogolemo otkako po~nala da se zanimava so re{avawe na

prakti~nite problemi. Golemo e nejzinoto zna~ewe za unapreduvawe na

43


44/183

vospitno-obrazovniot proces, unapreduvawe na produktivnosta vo rabotata i

pouspe{no izvr{uvawe na razli~nite drugi ~ovekovi dejnosti.

Treba da se istakne i toa deka pridobivkite na psihologijata vo prakti~ni

celi moàt da se zloupotrebat. Najdobar primer za toa se zloupotrebata na

oddelni psiholo{ki tehniki za ocenuvawe na osobinite na li~nosta ili ocenuvawe

na psihi~kite sostojbi: primena na reklamni i propagandni poraki koi koristat

psiholo{ki sredstva nepodobni za opredelena situacija, zbirot na postapki koi

se primenuvaat vo t.n. psiholo{ka vojna, manipulacija so javnoto mislewe i t.n.

i tokmu site tie bazirani vrz psiholo{ki principi {to doveduvat do zloupotreba

na teoretskite psiholo{ki pridobivki. Brojni primeri izneseni vo deloto Upotreba

i zloupotreba na psihologijata od Ajzenk ukaùva na potrebta od pretpazlivost

vo primenta na psihologijata vo sekojdnevniot ìvot, bidej}i vrz osnova na

rezultatite od razli~ni psiholo{ki ispituvawa ~esto se donesuvaat ìvotno va`ni

odluki kako {to se: zrelost za poa|awe na u~ili{te, izbor na odredeno u~ili{te,

izbor na zanimawe, sovetuvawe pri izbor na bra~en drugar, podgotovka za

brak, razvod na brakot, podobnost-nepodobnost za roditelstvo i t.n.

Granki na psihologijata

Karakteristi~no za psihologijata kako nauka koja docna se osamostoila e

toa {to nabrzo do iveala golema ekspanzija vo razvojot, {to rezultiralo so

pojava i izdvojuvawe na pove}e granki koi se razvile vo posebni nau~ni

disciplini, poradi {to denes e popravilno da se zboruva za psiholo{ki nauki, a

ne za edna psihologija.

Postojat pove}e kriteriumi za podelba na psihologijata, no naj~esta e

podelbata teoretski i primeneti psiholo{ki discipline. I ovaa podelba e relativna

bidej}i e vo oblasta na teoretskite discipline se sretnuvaat razgleduvawa na

mo`nosta za nivna prakti~na primena , kako {to i vo primenetite psiholo{ki

44


45/183

disciplini se razviva teoretsko mislewe za psihi~kite procesi koi se odvivaat vo

odredeni uslovi na primena na psihologijata. Ova u{te pove}e i zatoa {to vo

ramkite na primenetite psiholo{ki discipline praktikata ja nametnala potrebata

oddelni prakti~ni problemi da se re{avaat so pomo{ na pove}e nau~ni

discipline.

Nie }e se zdrìme na nekoi od pova`nite psiholo{ki discipline koi se

razvieni kaj nas. Op{tata psihologija e najrazviena psiholo{ka nauka koja gi

prou~uva osnovnite psihi~ki funkcii kaj vozrasniot zdrav ~ovek. Taa ima

analiti~ki pristap kon psihi~kiot ìvot i pretstavuva osnova za site drugi granki

na psihologijata. Vo ramkite na istata se sretnuvaat pove}e imiwa me|u koi:

psihologija na soznajnite procesi, psihologija na motivacijata, psihologija na

volevite i emocionalnite procesi, psihologija na li~nosta i t.n. spored toa, taa gi

prou~uva psihi~kite procesi (oseti, percepcii, pretstavi, pomnewe, mislewe,

emocii, imaginacijata, volevite aktivnosti), psiholo{kite sostojbi, osobinite na

li~nosta, kako i zaemniot odnos i zavisnosta me|u ovie procesi i osobini i

nivnata zavisnost od fiziolo{kite procesi i socijalnite uslovi.

Psihologijata na li~nosta - vo nekoi klasifikacii psihologijata nali~nosta ne se izdvojuva kako posebna granka, a problemite {to taa gi izu~uva

se vklu~eni vo ramkite na op{tata psihologija. Ovoj stav se opravduva i so toa

{to vo sodrìnite na ovaa granka se sretnuvaat skoro site temi koi se predmet

na razgleduvawe na op{tata psihologija. Sepak psiholozite koi se zanimavaat

so psihologija na li~nosta kako kriterium za razlikuvawe gi istaknuvaat razlikite

vo pristapot. Vsu{nost tie smetaat deka op{tata psihologija e analiti~ki

naso~ena kon utvrduvawe na oddelnite funkcii, dodeka vo psihologijata na

li~nosta postoi orientacija kon celinata vnatre vo koja se prou~uvaat oddelnite

psihi~ki procesi. Pri razgleduvaweto na oddelnite problemi se stava akcent vrz

strukturata, dinamikata vo razvojot na li~nosta, na li~nosta kako celovit

sistem, dodeka sva}awata za odredenite procesi se integrirani vo oddelni temi.

Spored toa psihologijata na li~nosta ja definiraat kako teoretska psiholo{ka

45


46/183

disciplina koja sodr`i pregled na sva}awa za li~nosta kako celovit sistem,

strukturata, dinamikata vo razvojot na li~nosta, faktorite za razvoj na li~nosta.

Documents

OPSTA PSIHOLOGIJA 1 - SKRIPTA