I. GOSPODARSKA KRIMINALITETA- na za etku se pojavi vpra anje, ali je pravilneje govoriti o gospodarski kriminaliteti ali o gospodarskem kriminalu y kriminal => dejavnost, ki zajema kazniva dejanja y kriminaliteta => skupek, celoto izvr enih kaznivih dejanjih oz. celota v dolo enem asovnem obdobju in na dolo enem obmo ju izvr enih kaznivih dejanj y za pojavne oblike kaznivih dejanj je primernej i izraz gospodarski kriminal - osnovno gibalo gospodarskega kriminala je doseganje velikih nezakonitih dobi kov ob razmeroma nizkem tveganju - ker je kazensko pravo prete no nacionalno orientirano, so prou evanja te vrste kriminalitete osredoto ena na njene posebnosti v sklopu kazenskega prava posamezne dr ave

POJEM GOSPODARSKE KRIMINALITETE- eprav se pojem gospodarske kriminalitete uporablja e desetletja, ni splo no sprejete definicije, ki bi za razli ne oblike in izraze na la skupni imenovalec in zajela tudi vedno nove oblike, ki nastajajo hkrati z dru benim in tehni nim razvojem y odsotnost definicije je mogo e delno pripisati dejstvu, da je tako kompleksen pojav, ki ga ni mogo e kratko in jedrnato opisati y delno pa je to tudi posledica razli nih kriminalnopoliti nih predstav - za prepoznavanje tovrstne kriminalitete so lahko koristne tudi tuje izku nje, vendar enotne formule za boj zoper gospodarsko kriminaliteto ni mogo e pri akovati => gospodarska kriminaliteta je lastna vsakemu posameznemu gospodarskemu sistemu in prilagojena njegovim zna ilnostim - narava gospodarske kriminalitete je odvisna tudi od obdobja, v katerem se ta pojavlja - v Sloveniji razlikujemo y klasi no gospodarsko kriminaliteto y privatizacijsko gospodarsko kriminaliteto y poprivatizacijsko gospodarsko kriminaliteto - klasi na gospodarska kriminaliteta je tista, ki je malum per se v gospodarskih razmerjih in se e dolgo pojavlja v kazenskih zakonik => poneverbe, neupravi ene uporabe, preslepitev kupcev,... - privatizacijska gospodarska kriminaliteta se v Sloveniji povezuje s poosamosvojitvenim obdobjem, ki so ga zaznamovali privatizacija, prestrukturiranje gospodarstva, denacionalizacija, sanacije, ste aji, dokapitalizacija, privatizacijski programi, iskanje kupcev za dru beno premo enje,... y zaradi vsega tega se je prerazdelila dru bena mo in posledi no se je za ela nova faza gospodarskega kriminala y to po eni strani izhaja iz kapitalizma, po drugi pa ga ogro a s korupcijo, erozijo morale, prilagajanjem strategij, izkori anjem ni jih dru benih slojev, odpu anjem delavcev, zlorabljanjem okolja,... - po asi je v Sloveniji tudi mogo e prepoznati tudi elemente poprivatizacijske kriminalitete => kriminaliteta, ki je zna ilna za razvitej a kapitalisti na razmerja y osredoto ena je na borzne in finan ne oz. druge kapitalske transakcije - s tem pojavom se ukvarjajo razli ne znanosti in stroke => vsaka iz svojega zornega kota razvija razli ne poglede na elemente gospodarske kriminalitete y tako dobiva gospodarska kriminaliteta interdisciplinarno naravo

SOCIOLO KI ZA ETKI RAZPRAV O GOSP ODARSKI KRIMINALITETI- pravna definicija gospodarske kriminalitete => skupek protipravnih dejanj, ki so v veljavni kazenski zakonodaji dolo ena kot kazniva dejanja ali prekr ki in ki so usmerjena zoper vrednote, lastne gospodarskemu sistemu neke dru be - sociolo ka definicija gospodarske kriminalitete => vsako vedenje, ki ni v skladu z ekonomskimi in dru benimi normami, ki se nana ajo na vedenje subjektov v nekem gospodarskem sistemu - zametki obravnavanja pojavov, ki jih danes zajema pojem gospodarske kriminalitete, segajo na

podro je sociologije - ameri ki sociolog in kriminolog Edwin H. Sutherland je razvil koncept kriminalitete belih ovratnikov white-collar crime y gre za kriminal, ki ga v zvezi z opravljanjem svojega poklica zagre ijo osebe, ki so visoko na dru beni lestvici in v dru bi u ivajo ugled y s tem je Sutherland spremenil stereotipni pogled na kriminaliteto kot izklju no vezano na ni je sloje prebivalstva y opozoril je, da so finan ne izgube zaradi kriminala belih ovratnikov v primerjavi s konvencionalno kriminaliteto izjemno velike, vendar so manj pomembne od kode, ki jo ta oblika kriminala povzro a dru benim odnosom => kr i zaupanje in zbuja nezaupanje, ki slabi socialno nemoralo in povzro a socialni razkroj - tipi ni primeri gospodarskega kriminala => napa ni podatki v finan nih poro ilih, borzne manipulacije, posredno ali neposredno podkupovanje trgovcev in uradnikov, zavajajo e reklamiranje, poneverbe, dav ne zatajitve, zlorabe v ste ajih,... - spoznanje, da dejanje, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja, stori pa ga pripadnik vi jega sloja, ne more biti manj kaznivo ali celo nekaznivo zgolj zaradi storil evega dru benega polo aja, je temelj za razvoj teorije o gospodarski kriminaliteti ter gospodarskega kazenskega prava

GOSPODARSKA KRI MINALITE TA V KRIMINOLOGIJI- iz ameri ke kriminologije je mogo e razbrati tri faze v razvoju pojma gospodarske kriminalitete y Sutherlandov koncept gospodarske kriminalitete belih ovratnikov, ki je vezana zlasti na lastnosti storilca kaznivega dejanja y poklicna kriminaliteta occupational crime => kazniva dejanja lahko zagre ijo tudi ni ji sloji, na primer ban ni uslu benci, tajnice uglednih podjetnikov,... y korporacijska kriminaliteta corporate crime => v praksi je glede kr itev s podro ja gospodarstva postajala edalje bolj tipi na in o itna povezava z dejavnostjo v gospodarski dru bi, je sledilo oblikovanje tega pojma - te razvojne faze si ne sledijo tako, da bi bila druga nadgradnja prve in tretja nadgradnja druge => vsaka sku a le odpraviti pomanjkljivosti predhodnice - k definiranju pojma gospodarske kriminalitete bistveno ne pripomorejo, koristijo pa pri opredeljevanju oz. omejevanju podro ja, ki ga prou uje gospodarsko kazensko pravo - danes se pojma poklicne in korporacijske kriminalitete praviloma ne povezujeta z gospodarskim kriminalom, vendar razmerje med gospodarsko kriminaliteto in kriminaliteto belih ovratnikov ni povsem jasno y nekateri avtorji obravnavajo kriminaliteto belih ovratnikov kot eno podskupin gospodarske kriminalitete y nekateri pojma ena ijo y nekateri menijo, da je kriminaliteta belih ovratnikov sopomenka za komercialno kriminaliteto - moderna kriminologija v sklop gospodarske kriminalitete uvr a zelo razli ne oblike kodljivih dejanj, katerih motivi so na eloma ekonomski => storilce vodi elja po denarju oz. premo enjski koristi y za skupni imenovalec teh dejanj je mogo e teti, da se pojavljajo pri opravljanju gospodarske dejavnosti in da povzro ajo kodo posameznikom zunaj in znotraj obi ajnega gospodarskega ivljenja - gospodarska kriminaliteta je skupni pojem za zelo heterogene vrste ogro anja gospodarskega poslovanja oz. ekonomskih procesov, esar se storilci lotevajo bodisi v okviru legalnega poslovanja bodisi kot posamezniki v svojo korist bodisi kot predstavniki gospodarskega subjekta

OPRE DELITVE GOSPODARSKE KRIMI NALITETE Z E LE MENTI KAZENSKEGA PRAVA- definicije gospodarske kriminalitete s kazenskopravnimi elementi se pogosto prepletajo s preu evanjem gospodarskih deliktov y gospodarski delikti so pojavne oblike gospodarskega kriminala y gospodarski delikti se opredeljujejo kot kazniva ravnanja, storjena s pomo jo gospodarskega ugleda ali ugleda v dru bi in z zlorabo oblik in mo nosti veljavnega prava ali z zlorabo obi ajev in uzanc - z vidika kazenskega prava je pri definiranju gospodarske kriminalitete bistveno y protipravnost dejanja oz. napad na pravno zavarovano vrednoto ali dobrino y izpolnjevanje zakonskih znakov kaznivega dejanja (KD je le tisti protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove nevarnosti dolo a kot KD in hkrati dolo a njegove znake in kazen zanj) y povezava dejanja s kazenskopravnim pojmom gospodarske dejavnosti

- gospodarska kriminaliteta je torej celota v dolo enem asu in na dolo enem obmo ju izvr enih kaznivih dejanj znotraj ir e sfere gospodarstva, za katera so lahko odgovorne fizi ne in/ali pravne osebe, usmerjena pa so lahko zoper y gospodarski sistem kot celoto (v praksi to malo verjetno; ekstremni primer) y gospodarske osebe (pravne osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost, in samostojni podjetniki posamezniki) y subjekte, ki so uporabniki blaga ali storitev iz gospodarskih dejavnosti ali ki so kako druga e povezani z gospodarstvom

PODJETNI KA KRIMINALITE TA- podjetje => sredstvo gospodarske dru be; dru ba => pojavna oblika podjetja y status pravne osebe je priznan le gospodarski dru bi, ne pa tudi podjetju - podjetni ko pravo pri nas ni razvito, kljub temu pa je pojem podjetja v na i zakonodaji znan - podjetje je torej generi ni pojem za skupek organiziranega premo enja, namenjenega za opravljanje gospodarske dejavnosti y nima pravne osebnosti y ni nosilec dejavnosti y ne nastopa v pravnem prometu y je neke vrste objekt fizi ne ali pravne osebe, ki lahko v pravnem prometu nastopa v razli nih organizacijskih oblikah - pri podjetju gre za skupnost premo enja in ljudi, med seboj povezanih v funkciji opravljanja dolo ene dejavnosti trajnega zna aja - dejstvo je, da podjetje ne more biti odgovorno za kaznivo dejanje, saj nima pravne osebnosti => ni uvr eni v sklop ZOPOKD - prav tako kaznivo dejanje ne more izvr eno v korist podjetja, saj je podjetje funkcionalno organizirano premo enje, namenjeno uresni evanju ciljev gospodarske dru be - izraz podjetni ka kriminaliteta torej ne more ozna evati skupka kaznivih dejanj, za katera so odgovorne pravne osebe iz sfere gospodarstva, prav tako ne kaznivih dejanj, ki so izvr ena v korist gospodarske dru be - e najustreznej o opredelitev podjetni ke kriminalitete dobimo z njeno navezavo na podjetje v pravnem pomenu besede vodenje podjetja => kot podjetni ki kriminal lahko ozna imo kazniva dejanja, ki jih zagre ijo posamezniki pri opravljanju dejavnosti, zdru enih v pojmu vodenja podjetja y podjetni ka kriminaliteta je tako o ji pojem od gospodarske kriminalitete

VZROKI GOSP ODARSKE KRIMINALITE TE- vzroki gospodarske kriminalitete so prete no sistemske narave - temeljni vzrok za gospodarski kriminal verjetno izhaja iz bistva tr nega gospodarstva, katerega osnovni cilj in namen je ustvarjanje dobi ka y to potrjujejo ugotovitve, da v razli nih gospodarskih razmerah nastajajo razli ne pojavne oblike kriminalitete => v obdobjih gospodarskega nazadovanja prevladujejo goljufivi ste aji, zlorabe namenskih kreditov,... v obdobju gospodarskega razcveta pa so najpogostej e goljufije pri prometu z vrednostnimi papirji, pri investicijskih vlaganjih,... - ena temeljnih zna ilnosti gospodarske kriminalitete je prete no koristoljubna naravnanost => glavni cilj storilcev je pridobivanje protipravne premo enjske koristi y iz te zna ilnosti lahko sklepamo, da je temeljni vzrok gospodarske kriminalitete slab ekonomski oz. socialni polo aj, ki ga eli posameznik izbolj ati z nezakonito dejavnostjo y to pa velja zgolj za klasi ne oblike kriminalitete poneverbe, neupravi ene uporabe,...medtem ko so moderne oblike gospodarske kriminalitete dosegajo tudi v vi jem sloju y pripadniki vi jega sloja ne izvr ujejo teh kaznivih dejanj zaradi boja za pre ivetje, ampak imajo druga ne motive => spremenjene dru bene vrednote, potro ni ki na in ivljenja, odtujenost med ljudmi,... - vzroki gospodarskega kriminala segajo torej v korenine dru benega sistema in so zelo kompleksna kategorija - dejavniki, ki vplivajo na razse nost gospodarske kriminalitete y (ne)urejenost gospodarske in kazenske zakonodaje y (ne)u inkovitost kazenskega pregona in izrekanja ter izvr evanja kazenskih sankcij za gospodarska kazniva dejanja y v primerjavi s konvencionalnimi kaznivimi dejanja so gospodarska kazniva dejanja precej bolj

y y

neopazna na podro ju gospodarstva so meje med dovoljenim in nedovoljenim, pravnim in protipravnim, po tenim in nepo tenim pogosto nejasne ali celo spremenljive pri gospodarskem kriminalu je dojemanje o kodovanosti mnogo bolj abstraktno in nedolo eno kot pri konvencionalnih kaznivih dejanjih

- ob utek, da je dru ba do gospodarskega kriminala strpna, je posledica neu inkovitega sodnega sistema in neustrezne zakonodaje

POVEZAVA GOSPODARSKE KRIMINALITETE IN GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA- v literaturi lahko zasledimo stali e, da je gospodarska kriminaliteta nekak no spro ilo gospodarskega kazenskega prava y na prvi pogled ta trditev dr i, ampak podrobnej a analiza nas pripelje do konfliktov - kazenskopravne inkriminacije so ve inoma posledica dejanj, ki so se zgodila v praksi in katerih kodljive posledice prizadevajo dolo eno pravno vrednoto ali dobrino do te mere, da se v posamezni dru bi presodi, da ta vrednota potrebuje tudi kazenskopravno varstvo - v sodobnih, tudi v na em pravnem redu, je kazensko pravo sredstvo ultima ratio => kazenskopravno varstvo u ivajo le najpomembnej e pravne vrednote oz. dobrine y dolo anje kaznivih dejanj in predpisovanje kazenskih sankcij v zakonu je upravi eno samo, e varstva loveka in drugih temeljnih vrednot ni mogo e zagotavljati druga e - pravo pa ne more vedno slediti novim oblikam kodljivega ravnanja, ki se pojavijo v praksi => kriminaliteta obstaja tudi prej, preden dobi ustrezen odsev v kazenskem pravu - e prej pa lahko sicer ta dejanja zazna dru bena znanost (kriminologija), vendar le na ravni problematike - trditev, da je gospodarska kriminaliteta spro ilo gospodarskega kazenskega prava torej dr i, vendar z dodatno razlago, da so spro ilni mehanizem lahko le konkretna dejanja, ki so se zgodila v praksi - gospodarska kriminaliteta je spro ilo gospodarskega kazenskega prava, pri emer pa so bila spro ilni mehanizem konkretna dejanja, ki so se zgodila v praksi

RAZMERJE MED ORGANIZIRANO IN GOSPODARSKO KRIMINALITETO- organizirani kriminal je eden najpogosteje teoreti no obravnavanih pojavov v novej i kazenskopravni in kriminolo ki literaturi, eprav je ta pojav obstajal e od nekdaj - ker postaja svet edalje bolj povezan in dru ba edalje bolj zgo ena, se organizirani kriminal iri ez meje dr av in kontinentov + razvejil se je na vsa mo na podro ja - ta pojav e vedno ni enotno in jasno definiran => to je posledica razli nih stali o tem, ali je organizirano kriminaliteto sploh smiselno definirati

POJEM IN ZNA I LNOSTI ORGANIZIRANE KRIMINALITE TE- pojem organizirana kriminaliteta izhaja iz ZDA y prvi so ga redno za eli uporabljati lani chica ke komisije za kriminaliteto y sprva so s tem pojmom ozna evali kriminalni dru beni razred (profesionalni kriminalci, katerih posej je bil izvr evanje kaznivih dejanj), kasneje pa so z njim zajeli tolpe in nato mafijska strukture, po 1970 pa se je ta pojem tako raz iril, da se je vanj vklju evalo vsako zdru evanje zaradi izvr evanja kaznivih dejanj - kljub temu, da e ni enotno definiran pojav, se raziskovalci strinjajo o nekaterih zna ilnostih organizirane kriminalitete y gre za kontinuirano, najpogosteje hierarhi no organizirano kriminalno delovanje ve jega tevila ljudi, ki na rtno delujejo na irokem prostoru, vendar delujejo prikrito, po potrebi izvajajo pritiske oz. nasilje - na kratko lahko organizirano kriminaliteto opredelimo kot dejavnost, pri kateri hudodelske zdru be na

podjetni ki na in izvajajo kazniva dejanja, pri tem pa za doseganje ciljev uporabljajo nasilje oz. gro nje z nasiljem in/ali korupcijo - zna ilnosti organiziranega kriminala y strukturirana oz. hierarhi na organizacijska oblika y prepletenost mre e storilcev z razli nimi stopnjami medsebojnih povezav, ki jih v konkretnem primeru narekujejo posamezni kriminalni interesi y organizirane kriminalne zdru be sku ajo tveganja omejiti na minimum => tako, da svojo dejavnost s pranjem denarja prikazujejo kot legalno => pri tem to dejavnost sku ajo prenesti na obmo ja razli nih jurisdikcij, s imer se tveganje zaradi morebitnih akcij preiskovalnih organov v eni dr avi bistveno zmanj a - v primerjavi s klasi no kriminaliteto pomeni organizirana kriminaliteta kvalitativno vi jo stopnjo nevarnosti => gre namre za y mno i no izvr evanje kaznivih dejanj oz. njihovo vztrajno ponavljanje y za organizirano sodelovanje ve oseb pri izvr itvi kaznivih dejanj y za ponavljanje kaznivih dejanj v predrznih, brezobzirnih in nasilnih oblikah - pri organizirani kriminaliteti se tako redno pojavlja stek kvalifikatornih okoli in - Konvencija ZN proti transnacionalnemu organiziranemu kriminalu y ne vsebuje opredelitve organiziranega kriminala y opredeljen pojem organizirane kriminalne zdru be => strukturirana skupina treh ali ve oseb, ki obstaja dolo eno asovno obdobje in deluje s ciljem izvr evanja enega ali ve hudih kaznivih dejanj, ki so dolo ena v konvenciji ter z namenom posredno ali neposredno pridobiti finan no ali drugo premo enjsko korist y huda kazniva dejanja pa so tista, za katera je mogo e izre i kazen zapora 4 let ali huj o kazen - Svet Evrope je sprejel stali e, da v sfero organiziranega kriminala sodijo nezakonite dejavnosti, ki y jih izvajajo strukturirane skupine treh ali v ve oseb v dalj em asovnem obdobju y s ciljem izvr evati huda kazniva dejanja y z usklajenim delovanjem in uporabo gro enj, nasilja, korupcije ali drugih sredstev y z namenom posredne ali neposredne pridobitve finan ne ali druge premo enjske koristi - na ravni EU je bila oblikovana opredelitev organizirane kriminalitete, ki temelji na 11 zna ilnostih 1. sodelovanje ve kot dveh oseb 2. vsaka oseba ima dolo ene naloge 3. delovanje v dalj em ali nedolo enem asovnem obdobju 4. uporaba nekaterih oblik discipline in nadzora 5. sum izvr itve hudih kaznivih dejanj 6. delovanje na mednarodnem podro ju 7. uporaba nasilja ali podobnih ukrepov za zastra evanje 8. uporaba gospodarskih ali podobnih struktur 9. vpletenost v pranje denarja 10. vplivanje na politiko, medije, javno upravo, pravosodje ali gospodarstvo 11. temeljni motiv je pridobivanje dobi ka in/ali mo i - kot organizirano kriminaliteto lahko opredelimo kaznivo dejanje ali kriminalno dru bo, e ima vsaj 6 teh na tetih lastnosti, pri emer morajo biti nujno podane 3 lastnosti (1, 5, 11) - ali v kontekst pojma organizirane kriminalitete spada tudi terorizem? y po prevladujo em stali u imajo teroristi na dejanja zna ilnosti, ki niso skladne s konceptom organiziranega kriminala, in se zato praviloma obravnavajo posebej - na podlagi teoreti nih spoznanj o organizirani kriminaliteti posamezne dr ave najve krat dolo ijo, katere oblike izvr evanja kaznivih dejanj in katera kazniva dejanja sodijo pod ta pojem - v SLO kazenskopravni predpisi ne vsebujejo opredelitve pojma organizirane kriminalitete

ORGANIZIRANA GOSPODARSKA KRIMINALITETA- gospodarski kriminal postaja vedno bolj mednarodno raz irjen in vse bolj organiziran - po eni strani gospodarski kriminal spodbuja storilce k internacionalizaciji globalizacije legalne poslovne dejavnosti, po drugi strani pa ezmejno kriminalno delovanje pomeni manj o mo nost odkritja in e manj o mo nost obsodbe - ve ina avtorjev meni, da je gospodarska kriminaliteta lahko posebna oblika organizirane kriminalitete => v tem primeru govorimo o organizirani gospodarski kriminaliteti y gre za kriminal, ki ima vse zna ilnosti organiziranega kriminala, vendar s POSEBNOSTJO, da se zdru ba ukvarja ali se namerava ukvarjati s kaznivimi dejanji, ki napadajo vrednote in dobrine iz sfere gospodarstva

RAZMEJEVANJE MED ORGANIZIRANI IN ORGANIZIRANO GOSPODARSKO KRIMINALITETO- meja med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto je odvisna od razvr anja klasi nih kazenskopravnih dejanskih stanj na eni strani in gospodarsko relevantnih dejanskih stanj na drugi strani y prehod med njima je zabrisan in odvisen od ciljev storilca - klasi ni organizirani kriminal obsega klasi na podro ja tatvine, vlomi, mamila, igre na sre o, oro je, prostitucija,... - organizirani gospodarski kriminal pa z uporabo nasilja in podkupovanja temelji na visokem poklicnem znanju ekonomije in prava, na povezovanju z upravnimi strukturami, vladnimi institucijami ter trgom dela vse te dejavnosti so pa povezane e z pranjem denarja - med organizirano in organizirano gospodarsko kriminaliteto so e druge razlike y gospodarski kriminal v nasprotju z organiziranim ne temelji na strogi lojalnosti, ampak se iz rpa onstran obi ajnih tr nih dobi kov y prav tako nimajo pomembnej e vloge tradicionalne kriminalne vrednote, kakr ni sta hierarhi nost in stroga organiziranost y mre e gospodarskega kriminala lahko delujejo neodvisno od etni nih in kulturnih povezav y gospodarski kriminal ne uporablja nasilja in zastra evanja navznoter ter navzven y zaradi svojega profesionalnega zaledja se lahko gospodarski kriminal la je infiltrira v legalne gospodarske tokove kot organizirani kriminal => lani gospodarske organizirane zdru be so namre obi ajno povezani z institucijami v legalnem gospodarstvu na podlagi zaposlitve - organizirani in organizirani gospodarski kriminal imata tudi skupne zna ilnosti, zlasti glede na ina delovanja y za obe vrsti kriminala lahko trdimo, da se pojavljata in delujeta kot parazita => ne ustvarjata dodane vrednosti in te ita k infiltraciji v tiste gospodarske sektorje, za katero menita, da so visoko dobi konosni y obe vrsti kriminala za izvr evanje svoje nezakonite dejavnosti uporabljata specializirano podjetni ko in poslovno strokovno znanje ter temeljita na profesionalizaciji in specializaciji y obe te ita k racionalnemu delovanju v podjetni kem smislu ter k tehtanju koristi in tveganj, povezanih z nezakonito dejavnostjo

RAZMEJEVANJE MED KLASI NO IN ORGANIZIRANO GOSPODARSKO KRIMINALITETO- v literaturi lahko zasledimo stali a, da je klasi na gospodarska kriminaliteta kriminaliteta zoper podjetni tvo oz. poslovnost => podjetni tvu ni v prid, koristi prina a storilcem y organizirana gospodarska kriminaliteta prina a koristi gospodarski organizaciji, za katero storilci v prvi vrsti tudi delujejo - pri organizirani gospodarski kriminaliteti se ne razmi lja o vsoti posameznih kaznivih dejanj iz dolo enega obdobja, ampak kot o povezanosti storjenih kaznivih dejanj v okviru kontinuiranega delovanja y pri individualnem kriminalu je odlo ilno posamezno kaznivo dejanje, pri organiziranem pa vrsta delovanja

ORGANIZIRANA (GOSPODARSKA) KRIMINALITE TA V P OSEBNE M DELU KZ-1- v posebnem delu KZ-1 je v 294. lenu inkriminirano hudodelsko zdru evanje - po 295. lenu KZ-1 je kazniv tudi dogovor za storitev kaznivega dejanja obe dejanji pomenita pripravljalni dejanji, ki sta opredeljeni kot samostojni kaznivi dejanji - poleg tega KZ-1 pri nekaterih kaznivih dejanjih dolo a stro jo kazen za izvr itev dejanja v skupini oz. hudodelski zdru bi - stro je kaznovanje za organizirano izvr itev kaznivega dejanja, ki pomeni kvalifikatorno okoli ino, KZ-1 dolo a za kazniva dejanja y terorizma y financiranje terorizma y trgovine z ljudmi y umora y zlorabe prostitucije y prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva y neupravi ene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v portu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog y velike tatvine y ropa

y y y y y y y y y y y

goljufije izsiljevanja prikrivanja pranja denarja dav ne zatajitve nedovoljene proizvodnje in prometa oro ja ali eksploziva prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja dr ave obremenjevanja in uni evanja okolja uvoza in izvoza radioaktivnih snovi protipravne pridobitve ali uporabe radioaktivnih ali drugih nevarnih snovi nezakonitega ravnanja z za itenimi ivalmi in rastlinami

- pomembna vpra anja v zvezi z organiziranim kriminalom se pojavljajo tudi na ravni kazenskega procesnega prava y tradicionalne preiskovalne metode in metode dokazovanja namre ne zmorejo zagotoviti u inkovitega pregona in razbijanja organiziranih kriminalnih zdru b y potrebna so nova sredstva, ki pa so naravnana tako, da bistveno posegajo v najbolj ob utljive lovekove pravice => zlasti v pravico do zasebnosti in do osebne svobode

II. GOSPODARSKO KAZENSKO PRAVO- 74. len URS => gospodarska pobuda je svobodna y svobodna gospodarska pobuda je obrambna pravica, ki jo je dr ava dol na spo tovati y dr ava je dol na aktivno poskrbeti in skrbeti za varstvo javnega interesa v sferi podjetni tva, kar se odslikava zlasti v ustrezni normativni ureditvi y Ustavno sodi e je podalo stali e, da je zakonodajalec dol an normativno urediti pogoje in na in opravljanja gospodarske dejavnosti, e to zahteva javna korist - ta len torej ne pomeni, da je gospodarska sfera privilegirana tako, da ni in ne sme biti podvr ena nobenim omejitvam - gospodarski subjekti morajo ob vstopu na trg ra unati z dolo enimi omejitvami in paziti, da je njihova dejavnost skladna s pravom in javno koristjo y delovanje gospodarskega subjekta, ki je v nasprotju z javnimi interesi do te mere, da povzro a protipravne posledice, ki so opredeljene kot kazniva dejanja, postane objekt gospodarskega kazenskega prava

POJEM IN OPREDELITEV GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA- pojavi se vpra anje, ali je gospodarsko kazensko pravo del gospodarskega ali kazenskega prava? - gospodarsko pravo je sistem pravnih pravil, ki dolo ajo status gospodarskih organizacij, njihovo notranjo organizacijo in njihove posle y v novej em asu se vse bolj osamosvaja statusno pravo kot posebna pravna panoga y pravila, ki urejajo gospodarske posle, pa se vse bolj zdru ujejo s pravili obligacijskega prava - gospodarsko kazensko pravo nedvomno sodi v mati no vejo kazenskega prava => v okviru gospodarskega kazenskega prava se razpravlja o kaznivih dejanjih iz sfere gospodarske kriminalitete y pravna panoga znotraj kazenskega prava - preu evanje kaznivih dejanj, ki so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo - gospodarsko pravo je z gospodarskim kazenskim pravom povezano v o jem obsegu => gospodarsko pravo je pomembno za pravno identifikacijo storilcev gospodarskih kaznivih dejanj (fizi nih oseb) in pravnih oseb, ki so lahko odgovorna za ta kazniva dejanja y gospodarsko pravo je uporabno tudi pri razlagi posameznih znakov gospodarskih kaznivih dejanj - gospodarsko kazensko pravo je namenjeno prepre evanju zlorab in nedovoljenih samopomo i na podro ju gospodarstva in zagotavljanju trdnosti gospodarskih norm - na ravni definicije lo imo gospodarsko kazensko pravo v o jem in ir em pomenu y o ji pomen => skupnost pravnih pravil, ki dolo ajo gospodarska kazniva dejanja, sankcije za ta

y

dejanja, ter pogoje, pod katerimi za ta dejanja odgovarjajo fizi ne in pravne osebe ir i pomen => poleg gospodarskih kaznivih dejanj zajema tudi gospodarske prekr ke

- prekr ki niso tipi na kazniva ravnanja, saj se zanje ne izrekajo kazni, ampak samo sankcije, ki so lahko kazenske narave - pri opredeljevanju celovitega pojma gospodarskega kazenskega prava je treba upo tevati tudi gospodarske prekr ke y splo ni del prava o prekr kih je urejen z Zakonom o prekr kih, posebni del oz. opisi prekr kov pa so razpr eni po posameznih predpisih y gospodarski prekr ki so vsebovani v tevilnih predpisih iz sfere gospodarskega prava - klju ni pojmi gospodarskega kazenskega prava y gospodarski subjekt y gospodarska dejavnost y gospodarsko kaznivo dejanje - kaznivo dejanje je definirano v 16. lenu KZ-1 - stari KZ je v lenu 126/V KZ definiral gospodarsko dejavnost, in sicer je ta pojem zajemal y proizvodnjo in promet blaga y opravljanje storitev na trgu y ban no in drugo finan no poslovanje y opravljanje dejavnosti, poklica ali nalog, za katere je predpisano ali dogovorjeno pla ilo y vodenje in sodelovanje pri upravljanju, zastopanju in nadzorstvu teh dejavnosti - KZ-1 pojma gospodarske dejavnosti ne definira ve => gospodarska dejavnost pa ostaja zakonski znak ve ine kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. y tako si za definiranje pojma gospodarske dejavnosti pomagamo z gospodarskim pravom => ZGD dolo a, da je gospodarska dru ba pravna oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izklju no dejavnost; pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobi ka - gospodarski subjekt pa je nedvomno tisti, ki opravlja gospodarsko dejavnost y pogosto, ampak ne nujno pravna oseba! => pravna osebnost ni pogoj za opravljanje gospodarske dejavnosti! y pogosto, ampak ne nujno gospodarska dru ba! y ZOPOKD => * problem razmejevanja med doma o in tujo pravno osebo y pravni redi razli no obravnavajo pravno subjektiviteto zlasti osebnih gospodarskih

GOSPODARSKO KAZNIVO DEJANJE- gospodarsko kaznivo dejanje mora imeti vse zna ilnosti kaznivega dejanja => njegovo posebno poimenovanje le konkretizira pravno vrednoto oz. dobrino, ki je varovana y opredelitev gospodarskega kaznivega dejanja izvira iz opredelitve kaznivega dejanja - gospodarsko kaznivo dejanje je protipravno dejanje, ki ga zakon zaradi njegove posredne ali neposredne nevarnosti za pravne vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva dolo a kot kaznivo dejanje ter hkrati dolo a njegove znake in kazen zanje - gospodarska kazniva dejanja => lo imo ista in kompleksna kazniva dejanja

IS TA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA- dejanja, pri katerih iz opisa izrecno ali smiselno izhaja, da je dejanje lahko storjeno le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo, in ki so neposredno usmerjena zoper eno ali ve pravnih vrednot oziroma dobrin s podro ja gospodarstva - ista gospodarska kazniva dejanja so tudi dejanja, pri katerih je kot zakonski znak dolo ena povzro itev motenj v gospodarstvu - imamo dve mo nosti definiranja istih gospodarskih kaznivih dejanj => formalna in vsebinska definicija - temelji na odlo itvi zakonodajalca o tem, katero kaznivo dejanje bo uvr eno v dolo eno poglavje posebnega dela KZ-1 - po tej definiciji so gospodarska kazniva dejanja vsa dejanja iz 24. poglavja KZ-1 in tista, ki so na teta v 377. lenu KZ-1 - za oblikovanje formalne definicje gospodarskih kaznivih dejanj je torej bistvena odlo itev zakonodajalca

FORMALNA DEFINICIJA

o tem, kako in kje bodo ta kazniva dejanja inkriminirana - v slovenskem pravnem redu je formalna definicija razmeroma enostavna => temelji na predpostavki, da so gospodarska kazniva dejanja, oblikovana v 24. poglavju KZ-1, zaokro ena skupina kaznivih dejanj, s katerimi naj bi bilo za iteno gospodarstvo na e dr ave y formalna definicija ena i pojem gospodarskega kaznivega dejanja z uvrstitvijo tega dejanja v poglavje kaznivih dejanj zoper gospodarstvo - negativna stran formalne definicije => ne omogo a teoreti nega nadgrajevanja pojma gospodarskih kaznivih dejanj + vklenjena je v pozitivnopravna stali a, ki niso nujno optimalna y v 24. poglavje KZ-1 so namre uvr ena tudi kazniva dejanja, katerih primarni objekt varstva niso vrednote oz. dobrine s podro ja gospodarstva - pozitivna stran formalne definicije => definicija povsem jasno dolo a, kaj je treba teti med gospodarska kazniva dejanja - 24. poglavje KZ-1 vsebuje 26 inkriminacij (KZ jih je 27) y razlog sprememb => predpisi EU in doma a zakonodaja, usklajena s temi predpisi y neuradna statistika sprememb (poleg zamenjave tevilk lenov) 5 inkriminacij je nespremenjenih 18 inkriminacij je delno ali v celoti spremenjenih, od tega /po osebni oceni predavateljice!/ 5 bistveno ( leni 231, 241, 244, 254 in 255 KZ) in 13 nebistveno 3 nove inkriminacije 3 inkriminacije so iz poglavja KD zoper gospodarstvo prenesena v poglavje KD zoper premo enje (organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na sre o, poneverba in neupravi ena uporaba) - za vsebinsko definicijo ume enost posameznega kaznivega dejanja v dolo eno poglavje KZ-1 ni bistvenega pomena - pojem gospodarskega kaznivega dejanja se izpeljuje iz pravno zavarovanih vrednot ter dobrin oz. iz neposrednega objekta napada posameznega kaznivega dejanja - temelji na naravi kaznivega dejanja oziroma na pravno zavarovanih vrednotah in dobrinah => gospodarsko kaznivo dejanje je le tisto, ki je (lahko) izvr eno pri opravljanju gospodarske dejavnosti in je usmerjeno zoper eno ali ve dobrin s podro ja gospodarstva y gospodarska dejavnost je znak kaznivega dejanja y prav tako v to skupino kaznivih dejanj sodijo dejanja, pri katerih je po izrecni zakonski dikciji neposredni objekt napada gospodarstvo - storilci gospodarskih kaznivih dejanj so lahko y fizi ne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki) y fizi ne osebe, ki sodelujejo pri opravljanju gospodarske dejavnosti v gospodarskem subjektu (zaposleni, zastopniki, managerji, poobla enci,...), pri emer morajo imeti za dolo ena kazniva dejanja v gospodarskem subjektu tak en polo aj, da lahko vplivajo na odlo anje/upravljanje, vodenje ali nadzor nad opravljanjem gospodarske dejavnosti - ob upo tevanju vsebinske definicije je krog istih gospodarskih kaznivih dejanja v slovenskem KZ-1 o ji od pojma kaznivih dejanj zoper gospodarstvo iz 24. poglavja KZ-1 - med gospodarska kazniva dejanja namre sodijo samo kazniva dejanja, za katera je v KZ-1 izrecno ali smiselno dolo eno, da so lahko storjena le pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo y gospodarska dejavnost je bodisi znak kaznivega dejanja bodisi dejanje glede na zakonski opis ne more biti izvr eno druga e oz. drugje, kot pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo y lahko pa gre za dejanja, pri katerih je izrecno dolo eno, da itijo gospodarstvo kot tako y 225. - 242. len KZ-1 - opredelitev, da so gospodarska kazniva dejanja tista kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada so posamezne vrednote ali dobrine s podro ja gospodarstva, se vsekakor ka e kot natan nej a definicija od formalne y do dolo ene mere pa je vsebinska definicija problemati na => pojem gospodarstva s kazenskopravnega stali a ostaja odprt y v splo nem pomenu je gospodarstvo proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin oz. dolo eno podro je v takem proizvajanju => gospodarstvo je kot tako pre irok pojem, da bi lahko bil objekt kazenskopravnega varstva

VSEBINSKA DEFINICIJA

KOMP LEKSNA GOSP ODARSKA KAZNIVA DEJANJA- dejanja, katerih primarni objekt varstva ni dobrina s ir ega podro ja gospodarstva, vendar so lahko v dolo enih primerih izvr ena tudi pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo (pri emer to ni zakonski znak kaznivega dejanja) - gre za kazniva dejanja, ki so lahko neposredno ali posredno usmerjena zoper vrednote ali dobrine s podro ja gospodarstva in ki so v konkretnem primeru tudi usmerjena zoper eno ali ve teh vrednot ali dobrin, in sicer ne glede na to, kako oz. v katerem poglavju KZ-1 so taka dejanja zakonsko dolo ena - gospodarska dejavnost ni znak teh kaznivih dejanj, vendar pa morajo biti dejanja v konkretnem primeru z gospodarsko dejavnostjo povezana y gre za negospodarska kazniva dejanja, ki so izvr ena pri opravljanju gospodarske dejavnosti

VIRI GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA- v Sloveniji nimamo posebnega zakona, ki bi v celoti ali delno urejal podro je gospodarskega kazenskega prava

US TAVA REPUB LIKE S LOVENIJE- kazensko pravo ima temelje v 28. lenu URS

Nih e ne sme biti kaznovan za dejanje, za katero ni zakon dolo il, da je kaznivo, in ni zanj predpisal kazni, e preden je bilo dejanje storjeno.y y

na elo zakonitosti v kazenskem pravu gospodarska kazniva dejanja se lahko predpi ejo le z zakonom, zanje pa veljajo vse tiri razse nosti na ela zakonitosti lex certa, lex scripta, lex stricta in lex praevia

- 74. len URS (podjetni tvo) => opredeljuje temelje gospodarskega sistema in s tem vrednote iz sfere gospodarstva, ki jih pripade tudi kazenskopravno varstvo

Gospodarska pobuda je svobodna. Zakon dolo a pogoje za ustanavljanje gospodarskih organizacij. Gospodarska dejavnost se ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Prepovedana so dejanja nelojalne konkurence in dejanja, ki v nasprotju z zakonom omejujejo konkurenco.

KAZENSKI ZAKONIK- je temeljni vir gospodarskega kazenskega prava - razdeljen je na dva dela splo ni in posebni del y splo ni del vsebuje temeljna na ela, na katerih sloni slovensko kazensko pravo, dolo be o veljavnosti kazenskega zakonika, splo ne dolo be o kaznivem dejanju, dolo be o kazenskih sankcijah, dolo be o odvzemu premo enjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem,... (glej posamezna poglavja iz KZ-1) nobena dolo ba v splo nem delu KZ-1 ni orientirana posebej na gospodarska kazniva dejanja y v posebnem delu KZ-1 pa so vsebovani opisi kaznivih dejanj za gospodarsko kazensko pravo je najpomembnej e 24. poglavje, z naslovom Kazniva dejanja zoper gospodarstvo v to poglavje so uvr ena e nekatera kazniva dejanja, katerih neposredni objekt napada niso vrednote ali dobrine iz sfere gospodarstva, lahko pa to postanejo, e so storjena pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi njo - za gospodarsko kazensko pravo se pomembne tudi predhodne in kon ne dolo be KZ-1 => 377. len

ZAKON O ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVA DE JANJA- ZOPOKD realizira dolo bo 2. odstavka 5. lena KZ-1, ki dolo a, da posebni kazenski zakoni dolo ajo kazensko odgovornost pravnih oseb + dolo bo 42. lena KZ-1 - ZOPOKD dolo a pogoje za kazensko odgovornost pravnih oseb, kazni, opozorilne sankcije oziroma varnostne ukrepe ter pravne posledice obsodbe za pravne osebe - dejstvo je, da za pravno osebo ne morejo veljati vse tiste kazni in kazenske sankcije, ki se uporabljajo zoper fizi no osebo kot storilca - pravne osebe ne morejo biti odgovorne za vsa kazniva dejanja, ampak samo za tista kazniva dejanja, ki jih v 25. in 43. lenu na teva ZOPOKD

y

- izpuy

odgovornost pravnih oseb je absolutno izklju ena pri kaznivih dejanjih zoper volilno pravico in volitve, zoper zakonsko zvezo, dru ino in otroke, zoper voja ko slu bo ter zoper obrambno mo dr ave ena so tista kazniva dejanja, za katera pravna oseba pojmovno ne more odgovarjati res pa je, da se nekatere od teh kaznivih dejanjih lahko zgodijo v sferi pravnih oseb

- ZOPOKD je pomemben vir gospodarskega kazenskega prava, ker ima ve ina gospodarskih subjektov pravno subjektiviteto y razen samostojnega podjetnika in tihe dru be so namre vse oblike gospodarskih subjektov, ki jih ureja ZGD, pravne osebe => lahko odgovarjajo za dolo ena kazniva dejanja - ZOPOKD-u se o ita, da je ta zakon zgolj pro forma v na em pravnem redu, saj se ne izpolnjuje y eno od mi ljenj, zakaj je temu tako, je, da je zakon pripravljen nestrokovno in vsebinsko neprimeren, zato ga zaradi nekonsistentnih re itev ni mogo e uporabljati => dejstvo pa je, da se v slovenskem pravnem redu uporabljajo e precej manj dodelani zakoni y razlog za neizvajanje zakona je dejstvo, da je za izvajanje dolo enega predpisa poleg pravne ustreznosti potrebna tudi politi na ustreznost y neizvajanje ali parcialno uporabo ZOPOKD je mogo e pripisati tudi pomanjkanju politi ne volje ali resnosti => v domet tega zakona namre sodijo tudi kapitalsko mo ne korporacije s svojimi vplivnimi lobiji, pa tudi gospodarske dru be, katerih dele i so v lasti dr ave - ZOPOKD je posebni zakon => poleg temeljnih dolo b ima splo ni del, posebni del in dolo be o postopku y splo ni del => opredeljeni so pogoji, pod katerimi je pravna oseba odgovorna za kaznivo dejanje, kazni druge sankcije za pravne osebe ter vpra anje zastaranja y posebni del => opredeljena so kazniva dejanja, za katera so lahko odgovorne pravne osebe + dolo en je tudi razpon denarne kazni, ki se lahko izre e pravni osebi za posamezno kaznivo dejanje y v zadnjem delu zakona so urejena postopkovna vpra anja v zvezi s pregonom pravnih oseb

STRANSKA KAZE NSKA ZAKONODAJA- 9. len KZ-1 - stranski kazenski zakoni praviloma vsebujejo le tipi no kazenskopravne norme, s katerimi se dolo a kaznivo dejanje in hkrati predpisuje kazen zanj y ve inoma so to zakoni z drugih kazenskopravnih podro ij, ki poleg dolo b s tega podro ja vsebujejo tudi opise posameznih kaznivih dejanj - take dolo be so v slovenskem pravnem redu zelo redke => ena od njih pa sega na podro je gospodarskega kazenskega prava y 60. len Zakona o zaklju ku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne dru be (ZZLPPO) dolo a, da se kaznuje z zaporom od 6 mesecev do 5 let, kdor ne ravna v skladu drugim odstavkom 6. lena tega zakona, pa pri tem deluje z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premo enjsko korist velike vrednosti

ZAKONODAJA S IR EGA P ODRO JA GOSPODARSKEGA PRAVA- za gospodarsko kazensko pravo je pomembna tudi zakonodaja s ir ega podro ja gospodarskega prava => iz nje po ve ini izvira materialna protipravnost kaznivih dejanj y pomembna je tudi za pravno identifikacijo fizi nih oseb kot storilcev gospodarskih kaznivih dejanj in pravnih oseb, ki so lahko odgovorne za gospodarska kazniva dejanja y pomembna je tudi za razlago posameznih znakov gospodarskih kaznivih dejanj

NADNACIONALNI VIRI- gospodarski in politi ni razvoj je privedel do tega, da na vse ve podro jih ne zadostuje ukrepanje nacionalnega zakonodajalca, ampak se norme oblikujejo tudi na nadnacionalni ravni (globalizacija + internacionalizacija) - v boju zoper gospodarsko kriminaliteto je mednarodno sodelovanje nujno, vendar pa harmonizacija materialnega kazenskega prava ne more biti samoumevna - najve ja past tovrstnih posegov v kazensko pravo je v tem, da y lahko pride do neupravi eno obse ne uporabe kazenskega prava in s tem do kr itve na ela ultima ratio, ali y zaradi iskanja kompromisov na nadnacionalni ravni pride do nejasnih inkriminacij, ki so sporne s stali a na ela zakonitosti - obe ti na eli sta temeljna stebra demokracije in pravnosti => njuno preseganje in kr enje bi lahko

vodilo do obse nega in neobvladljivega represivnega aparata

PRAVO EVROPSKE UNIJE- Rimska pogodba o ustanovitvi ES ne omogo a ES neposrednega oblikovanja kaznivih dejanja, saj D nanjo niso prenesle zakonodajne pristojnosti na podro ju kazenskega prava y v skladu z lenom 10 PES so D dol ne z ustreznimi sredstvi zagotoviti izpolnjevanje obveznosti iz PES ter obveznosti, ki jim nalo ijo organi ES y kmalu se je izkazalo, da brez kazenskopravnih institutov spo tovanja pravnega reda te integracije ne bo mogo e dose i => razlaga lena 10 PES se je raz irila in tako len 10 PES obsega tudi kazenskopravne ukrepe - v EU je na podro ju kazenskega prava aktualen proces harmonizacije kazenskopravnih redov dr av lanic => zlasti glede dejanj, ki prizadevajo interese EU y temeljni argument za harmonizacijo in za razvoj evropskega kazenskega prava je preprosto dejstvo, da ni smiselno odpreti meja storilcem kaznivih dejanj in jih hkrati zapreti za organe kazenskega pregona => prost pretok ljudi ni namenjen spodbujanju ezmejnega kriminala, je pa to ena od neza elenih, a dejanskih posledic te svobo ine - teoreti ni model harmonizacije kazenskopravnih sistemov D EU predvideva tri stopnje 1. skupne obvezujo e norme za vse D EU se vklju ijo v nacionalne pravne sisteme posameznih D 2. v vseh D neposredno uporabne skupne dolo be, pri emer je njihovo konkretno izvajanje v pristojnosti posamezne D 3. v vseh D neposredno uporabne skupne dolo be, ki se udejanjajo prek posebnega, na ravni Skupnosti dolo enega postopka - med dokumenti EU, ki so pomembni tudi za podro je gospodarskega kazenskega prava, je Konvencija o za iti finan nih interesov EU y opredeljuje goljufijo oz. zlorabo, usmerjeno zoper prora un EU y dolo a obveznost D , da za huj e primere teh zlorab predpi ejo kazenske sankcije - pomemben evropski dokument je tudi Konvencija proti korupciji uradnikov Evropskih skupnosti ter uradnikov dr av lanic EU y opredeljuje pojem pasivne in aktivne korupcije evropskih ali dr avnih uradnikov y D nalaga, da za ta ravnanja predpi ejo u inkovite, sorazmerne in odvra alne sankcije, vklju no s kaznijo odvzema prostosti za resne primere kaznivih dejanj - kot posredni vir gospodarskega kazenskega prava, ki je pomemben zlasti v povezavi s kaznivim dejanjem zlorabe notranje informacije (238 KZ-1), je treba omeniti Direktivo o trgovanju na podlagi notranjih informacij in o tr nih manipulacijah y D morajo prepovedati zlorabe notranjih informacij pri trgovanju s finan nimi instrumenti y trgovanje s finan nimi instrumenti na podlagi zlorabe notranjih informacij direktiva opredeljuje kot tr no manipulacijo

MEDNARODNE POGODBE, KI ZAVEZUJEJO SLOVENIJO- 8. len URS

Zakoni in drugi predpisi morajo biti v skladu s splo no veljavnimi na eli mednarodnega prava in z mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Slovenijo. Ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe se uporabljajo neposredno.- v mednarodnih je zajet kve jemu enoten opis kaznivega dejanja oz. njegovi tipi ni zakonski znaki y sankcij mednarodni dokumenti ne dolo ajo, saj je najve krat nemogo e dose i soglasje o enotni vrsti in vi ini kazni oz. kazenske sankcije - skladnost kazenskih zakonov z mednarodnimi pogodbami se tako zagotavlja z vklju itvijo v notranje pravo => dolo be mednarodnih pogodb se upo tevajo kot obvezen vir pri oblikovanju konkretnih dolo b - Priporo ilo Sveta Evrope t. 18 o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja, storjena pri izvr evanju gospodarske dejavnosti iz leta 1988 y udejanjeno je z ZOPOKD - Konvencija o boju zoper podkupovanje tujih javnih uslu bencev v mednarodnem poslovanju y temelji na spoznanju, da je podkupovanje raz irjen pojav v mednarodnem poslovanju, trgovini in pri nalo bah y dr avam podpisnicam nalaga, da v svojem notranjem pravu kot naklepno kaznivo dejanje opredelijo neposredno ali posredno ponujanje, obljubljanje ali dajanje nedovoljene denarne ali druge koristi tujemu javnemu uslu bencu, zanj ali za koga drugega, da bi z namenom pridobitve ali ohranitve posla ali druge neprimerne prednosti v mednarodnem poslovanju opravil uradno dejanje ali da tega dejanja ne bi opravil y kazniva je tudi udele ba pri tak nem podkupovanju, vklju no z napeljevanjem, pomo jo ali prikrivanjem takega dejanja

- mednarodni akti so usmerjeni zlasti na dejanja, ki so pere a zaradi ezmejne narave in jih je zaradi neusklajene kazenske zakonodaje med dr avami te ko preganjati - namen mednarodnih dokumentov je v prvi vrsti poenotiti kazenskopravne rede dr av, da bo dolo eno dejanje po im bolj enotnem konceptu kaznivo v im ve dr avah

PRIMERJALNI PREGLED UREDITVE PODRO JA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVANE M IJA- leta 1957 je bil sprejet gospodarski kazenski zakon, ki danes vsebuje le e manj i del veljavnega gospodarskega kazenskega prava => to je posledica zgodovinskega razvoja - 1976 => sprejet bil Prvi zakon o boju zoper gospodarsko kriminaliteto - 1986 => sprejet Drugi zakon o boju zoper gospodarsko kriminaliteto - dejanja iz teh dveh zakonov so bila kasneje prenesena v nem ki kazenski zakonik (StGB) y norme gospodarskega kazenskega prava so razpr ene po ve poglavjih - najobse nej i del nem kega gospodarskega kazenskega prava pa je normiran v stranski kazenski zakonodaji => v predpisih, ki urejajo gospodarske dejavnosti in njihove meje oz. se kako druga e nana ajo na podro je gospodarstva y Zvezni zakon o dajatvah => glavni del dav nega kazenskega prava y Trgovinski zakonik, Zakon o delnicah, Zakon o dru bi z omejeno odgovornostjo + Zakon o zadrugah - ti predpisi so sprejeti na zvezni ravni - manj i del norm s podro ja gospodarskega kazenskega prava pa je vsebovan tudi v zakonodaji posameznih de el

AVSTRIJA- v sklopu gospodarskega kazenskega prava obravnava avstrijska pravna teorija zlasti kazniva dejanja, ki so usmerjena zoper vrednote s podro ja gospodarstva y ta kazniva dejanja niso povezana v celoto => razpr ena so po avstrijskem kazenskem zakoniku in v stranski kazenski zakonodaji - v gospodarsko kazensko pravo pri tevajo y kazniva dejanja zoper premo enje, izvr ena iz koristoljubnosti y korupcijske delikte y goljufije v zvezi z subvencijami y oderu tvo y dogovore o omejevanju konkurence pri postopku oddaje javnih naro il y insiderstvo y knjigovodske in bilan ne delikte y kr itve avtorskih pravic y ste ajne delikte in druga kazniva dejanja, ki prizadevajo upnike - v ir em sklopu gospodarskega kazenskega prava del avstrijske teorije omenja tudi finan no kazensko pravo => ureja ga finan ni kazenski zakon - s 1.1.2006 je v Avstriji za el veljati tudi Zakon o odgovornosti zdru enj za kazniva dejanja

ITALIJA- na ustavni ravni je zagotovljena gospodarska pobuda +gospodarska dejavnost se ne more izvajati v nasprotju z javno koristjo in na na in, ki koduje varnosti ljudi oz. je v nasprotju s posameznikovo pravico do svobode in dostojanstva y kr itve teh ustavnih omejitev so podlaga za oblikovanje gospodarskega kazenskega prava - v italijanskem kazenskem zakoniku je le manj e tevilo gospodarskih kaznivih dejanj => le-ta so ve inoma urejena v stranski kazenski zakonodaji, ki se hitro spreminja - italijansko gospodarsko kazensko pravo ne predvideva splo nega dela, kjer bi bila zbrana vsa temeljna na ela te panoge - v Italiji je aktualna odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja y le-te italijansko kazensko pravo na eloma ne pozna, saj italijanska ustava dolo a, da je kazenska odgovornost individualna y kazenski zakonik Italije pa dolo a jamstvo gospodarskih dru b za pla ilo globe, ki je bila izre ena

y

njihovim zastopnikom, direktorjem ali zaposlenim zaradi kaznivega dejanja, ki so ga zagre ili v zvezi z opravljanjem gospodarske dejavnosti de iure odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja Italija ne pozna, de facto pa ta institut vstopa v italijanski pravni sistem skozi stranska vrata

- civilna in kazenska odgovornost lanov kolektivnih organov v korporacijah => teje se, da lan uprave ali poslovodstva ni odgovoren za kaznivo dejanje, izvr eno pri delu poslovanja, ki ni v njegovi pristojnosti, razen v primerih, ko je kaznivo dejanje posledica kr itve obveznosti, ki jih dolo a italijanski civilni zakonik - posebni del italijanskega gospodarskega kazenskega prava zajema posamezna gospodarska kazniva dejanja, ki so pove ini urejena v stranski kazenski zakonodaji y korporacijska, ste ajna, dav na, carinska kazniva dejanja in kazenskopravna za ita finan nega in nefinan nega trga - omeniti moramo, da je Italija ena izmed redkih dr av, ki na tem podro ju namesto stro je postopno sprejema milej o kazensko zakonodajo

ZDRU ENE DR AVE AMERIKE- zakonodajno urejanje podro ja gospodarstva je v ZDA na zvezni ravni potekalo v treh periodah 1. obdobje med 1887-1914 => za ela se je izoblikovati zvezna zakonodaja na podro ju gospodarstva y meddr avni gospodarski zakon 1887 y Shermanov zakon 1890 (protimonopolno pravo) y zakon o neopore ni hrani in zdravilih - 1906 2. new deal obdobje (1932-1940) => zakon o vrednostnih papirjih 1933 y zakon o trgu vrednostnih papirjev 1934 3. okoljsko-potro ni ko obdobje (1968-1977) => pomembno za razvoj gospodarskega kazenskega prava y za eli so se ukvarjati z vpra anju socialnih stro kov uspe nega gospodarstva y zakon o varnosti in zdravju pri delu 1970 y zvezni zakon o nadzorovanju onesna enja voda 1972 y zakon o varnosti potro ni kih proizvodov 1972 y zakon o nadzoru strupenih snovi 1976 y zakon o prepre evanju korupcije tujih uradnikov 1977 - pomembnej i zakoni s podro ja gospodarskega (kazenskega) prava iz 20. stoletja y zakon o prepre evanju pranja denarja 1986 y zakon o ban ni skrivnosti 1986 y zakon o organizacijah, ki se ukvarjajo z izsiljevanjem in korupcijo 1970 (boj proti mafiji) y Sarbanes-Oxley Act 2002 => odziv na gospodarske kandale - v ZDA ni enotne kodifikacije gospodarskih kaznivih dejanj => ta so razpr ena po razli nih zakonih na zvezni ravni, ki primarno urejajo gospodarska razmerja

ZGODOVINSKI POGLED NA GOSPODARSKO KAZENSKO PRAVOSPLO NI ZGODOVINSKI PREGLED- za etki in oblikovanje gospodarskega kazenskega prava so povezani z razvojem gospodarske ureditve oz. gospodarskega prava - posamezne oblike gospodarske kriminalitete v Evropi so znane e ve kot 2000 let => prevare, oderu tva, ogro anje zdravja, ponarejanje blaga ( ivil in vina) y ljudje najverjetneje goljufajo, odkar se je za ela blagovna menjava - gospodarsko kazensko pravo v dana njem pomenu besede se je izoblikovalo v 20. stoletju => z naglim razvojem tehnologije in komunikacij ter pove anjem finan nih transakcij je v drugi polovici 20. stoletja postala gospodarska kriminaliteta raznolika in hitro napredujo a panoga - dolo be, ki bi jih pogojno lahko uvrstili na podro je gospodarskega kazenskega prava, najdemo e v zelo starih pravnih virih y Hamurabijev zakonik je vseboval pravila v zvezi s starodavnimi poslovnimi goljufijami med malimi in velikimi trgovci

- verjetno prvi zabele eni primer gospodarskega kaznivega dejanja v praksi sega v leto 360 pr.n. t., zgodil pa se je na Siciliji y lastnik ladje je pregovoril kupca, da mu je vnaprej pla al kupnino za tovor ita, ki naj bi se nahajal v podpalubju, v resnici pa je bila ladja prazna => lastnik ladje je imel namen preluknjati ladijsko dno in prikazati, da je bilo ito zaradi nesre e izgubljeno, vnaprej pla ano kupnino, pa pospraviti v svoj ep y ko so potniki na ladji njegove namere spregledali, naj bi lastnik v paniki sko il ez palubo v vodo in utonil - iz rimskega prava so se ohranili zapisi o ponarejanju denarja y to je bilo le eno izmed kaznivih dejanj ponarejanja, ki jih je sankcioniral Sulov zakon lex Cornelia - iz poznega srednjega veka je zanimiv Du anov zakonik iz leta 1349 => v njem so zametki kaznivih dejanj zoper prost pretok blaga in trgovcev - nove razse nosti gospodarskega kriminala so se pojavile po izumu kapitalskih gospodarskih dru b - na za etku 16. stoletja so se v Evropi pojavili tudi prvi primeri predpisov o obveznem vodenju knjig in rednem bilanciranju - veliko gospodarskih nepravilnosti s kriminalno naravo se je pojavilo konec 19. stoletja => takrat je bila v polnem razmahu industrijska proizvodnja in z njo povezane akumulacije denarja ter premo enja y nastajale so velike kapitalske dru be, svetovna trgovina se je raz irila + prebivalstvo se je mo no pove alo - po prvi veliki gospodarski krizi in drugi svetovni vojni so se za ele tehtnej e razprave o dejanjih s podro ja gospodarskega kazenskega prava - po prvi svetovni vojni so se v gospodarskih sistemih tevilnih dr av zgodila mnoge spremembe na ekonomskem in kazenskem podro ju y razvila se je ideologija, na podlagi katere so bili zasebni interesi postavljeni v ozadje, v ospredje pa se je premaknilo javno dobro => kazensko pravo je bilo tedaj namenjeno odzivanju na tradicionalna nemoralna delovanja, razvijajo e se protimonopolno in gospodarsko statusno pravo pa je temeljijo na javnem interesu y nastala je nova pravna kategorija storilcev beli ovratniki => kazniva dejanja niso izvr evali samo pripadniki ni jih slojev - po drugi svetovni vojni => gospodarska kriminaliteta je za ela dobivati mednarodne razse nosti y dr ave so se za ele povezovati v razli ne ekonomske integracije => pove ale so se mo nosti za za pridobivanje protipravnega dobi ka

GOSPODARSKA KAZNIVA DE JANJA V PRAVNIH VIRIH, VE LJAVNIM NA SLOVE NSKEM- brez lastne dr avnosti Slovenci nismo mogli razvijati svoje kazenske zakonodaje => razvoj kazenskega prava in panog gospodarskega prava je bil vezan na tujce - privilegija vojvode Albrehta II. za Koro ko in Kranjsko iz 1338 sta vsebovala med drugim kaznivo dejanje ponaredbe trgovcev - v 16. stoletju so se pojavili prvi zakonu podobni zapisi kazenskega prava y Ljubljanski malefi ni red je med drugim izrecno navajal, da naj bo ponarejevalec srebrnega ali zlatega denarja se gan - Kazenski zakonik Kraljevine SHS => kazniva dejanja y prevara v trgovini ali pri druga nem prometu y krivo merjenje ali tehtanje y la no bankrotstvo y malomarno bankrotstvo y ugodovanje upnikov y aktivno podkupljenje lana uporni kega odbora y zlobno o kodovanje kredita - po drugi svetovni vojni je kazensko pravo zaznamovala sprememba dru benega sistema y 1977 => skup ina je sprejela kazenski zakon SR Slovenije (takrat smo Slovenci dobili prvi v zgodovini kazenski zakon) => vseboval je dolo be o kaznivih dejanjih, ki so napadala dru bena sredstva - do 1. januarja 1995 so v RS na podro ju gospodarskih kaznivih dejanj veljale dolo be Kazenskega zakona SFRJ, Kazenskega zakona SR Slovenije in dolo be nekdanje zvezne stranske zakonodaje - URS iz 1991 in ZGD iz 1993 sta v Sloveniji postavila temelje novi gospodarski ureditvi, ki sledi modelu tr nega gospodarstva, utemeljenega na zasebni lastnini

y

kazensko pravo se je novemu sistemu vsaj na na elni ravni prilagodilo ele s sprejemom KZ, ki je za el veljati 1.1.1995

MO NI MODE LI ZAKONODAJNEGA URE JANJA- trije mo ni modeli zakonodajnega urejanja gospodarskega kazenskega prava y v sklopu edine in enotne kazenskopravne kodifikacije v posamezni dr avi y v stranski kazenski zakonodaji y v posebnem zakonu za podro je gospodarskega kazenskega prava. - kateri sistem je najbolj i? y tudi brez poglobljene analize je mogo e trditi, da noben izmed sistemov ni dober, e ni u inkovit oziroma da so vsi ustrezni, e so izpeljani tako, da so v praksi u inkoviti!

III. POUDARKI IZ SPLO NEGA DELA GOSPODARSKEGA KAZENSKEGA PRAVA- v nobenem zakonu ni pravil, ki bi posebej urejala splo ni del gospodarskega kazenskega prava => za gospodarska kazniva dejanja v slovenskem pravnem redu veljajo dolo be splo nega dela KZ-1 y v KZ-1 ni omenjene nobene specifike institutov splo nega dela za primere, ko se uporabljajo na podro ju gospodarskega kazenskega prava

IZVR ITEV GOSPODARSKEGA KAZNIVEGA DEJANJA (GKD)e za obravnavanje dolo ene kot storilca gospodarskega kaznivega dejanja je objektivno navzven zaznavna izvr itev kaznivega dejanja ( lovekovo voljno ravnanje) v dolo enih primerih poskus kaznivega dejanja (34. len KZ-1) - poleg izvr itve kaznivega dejanja so pomembne tudi morebitne okoli ine, ki lahko izklju ijo obstoj GKDy y

- izhodi

NA IN IZVR ITVE GKD- izvr itveno ravnanje => lovekovo voljno ravnanje, s katerim je izvr eno kaznivo dejanje, mora biti voljno, kar pomeni, da ga storilec usmerja in obvladuje s svojim razumom e posameznik v trenutku izvr itve nekega dejanja svojega ravnanja nima v oblasti oziroma ga ustrezno ne kontrolira, tako dejanje ne more biti opredeljeno kot KD - 17. len KZ-1 - po izvr itvenih na inih razlikujemo y storitvena/komisivna KD y prava opustitvena/omisivna KD y neprava opustitvena/omisivna KD - storitveni/komisivni na in izvr itve KD je podan takrat, kadar storilec z navzven razvidnim aktivnim ravnanjem kr i prepovedano normo => naredi nekaj, esar ne bi smel - opustitveni/omisivni na in izvr itve KD je podan takrat, kadar je KD posledica pasivnosti storilca, s imer ta ne izpolni dol nosti iz zapovedne norme norme, ki zahteva aktivno ravnanje v smeri prepre itve posledice y za opustitveno se teje izvr ilno dejanje, pri katerem storilec ne opravi pri akovanih aktivnosti in tako kr i zapovedano normo y storilec torej opusti dejanje, ki bi ga moral storiti zaradi zavarovanja pravne vrednote ali dobrine oz. ne prepre i posledice, eprav bi jo moral y glede na to, na kak en na in je dolo ena dol nost storilca aktivno varovati posamezno kazenskopravno varovano vrednoto ali dobrino, razvr amo omisivna KD na prava in neprava- prava opustitvena KD => tista, pri katerih dol nost delovati oz. nekaj storiti za zavarovanje pravne vrednote ali dobrine izhaja iz posebnega dela KZ-1 oz. iz zapovedi tipi ne kazenskopravne norme y opredeljena so kot samostojna KD ali pa kot alternativni izvr itveni na in s storitveno obliko KD (314) y podana so, e storilec opusti dejanje, ki bi ga moral storiti - neprava opustitvena KD => tista, ki so v zakonu sicer dolo ena kot storitvena, vendar so lahko izvr ena tudi na opustitveni na in pod dvema pogojema

y y

storilec je bil dol an prepre iti prepovedano posledico opustitev je enakega pomena kot storitev

- ve ina GKD je storitvenih - prava opustitev je dolo ena kot alternativni na in pri y KD goljufije na kodo Evropskih skupnosti po 229 lenu KZ-1 => ...ne razkrije podatkov... y KD ponareditve ali uni enja poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 => ...ne vpi e kak nega pomembnega podatka... y KD zlorabe polo aja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. lenu KZ-1 => ...ne opravi svoje dol nosti... glede na to, da so opustitvena KD v navedenih opisih dolo ena zgolj kot ena alternativnih oblik, - ker so opustitvena KD v svojih opisih dolo ena zgolj kot ena od alternativnih oblik hkrati s storitvenimi oblikami, tudi pri teh KD pride v po tev pravilo, da je izvr ena opustitev vedno vsebovana v izvr eni storitvi y e storilec poleg opustitvenega na ina izpolni e katerega izmed storitvenih na inov izvr itve KD, se teje, da je bilo KD izvr eno s storitvijo

PROTIPRAVNOST IN IZKLJU ITVE OBS TOJA GKD- protipravnost GKD se ka e kot nasprotnost prepovedim in zapovedim iz pozitivnega prava - pri GKD mo nost blanketnega urejanja ni iroko uporabljena y pri blanketnem urejanju se kazenskopravna norma neposredno sklicuje na normo z drugega pravnega podro ja v njeni avtenti ni obliki in vsebini y blanketno urejanje je uporabljeno pri KD ponareditve ali uni enju poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 => predmet napada so poslovna knjiga, spis ali druga poslovna listina, ki se mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona - vendar pa je upo tevanje predpisov s ir ega podro ja gospodarskega prava vseeno nujno za razlago ve ine GKD - izvr itveno dejanje GKD mora biti v nasprotju s pravnim redom - izpolnitev zakonskega opisa (dejanskega stanu) GKD je tisto, kar nakazuje na protipravnost - izjemoma pa je lahko obstoj GKD izklju eno => GKD je izklju no v primeru samo v primeru silobrana in prisiljenosti - POZOR!! SPREMENJEN KONCEPT V KZ-1!! y stari KZ je poznal tiri razloge za izklju itev kaznivega dejanja => silobran, skrajna sila, sila in gro nja + dejanje majhnega pomena y KZ-1 pozna torej samo dva razloga za izklju itev kaznivega dejanja => silobran in prisiljenost (22+23. len KZ-1) - pozor => skrajna sila (32. len KZ-1) po novem ne izklju uje kaznivega dejanja, ampak delno izklju uje krivdo, delno pa kaznivost! - KZ-1 tudi ne pozna ve instituta dejanja majhnega pomena => soroden institut pa je e vedno uzakonjen v zvezi s premo enjskimi delikti neznaten premo enjski delikt y protipravna ravnanja s premi nim ali nepremi nim premo enjem se ne tejejo za kazniva dejanja, e je z njimi nastala neznatna premo enjska koda! => kot razlog za izklju itev kaznivega dejanja je po KZ-1 treba teti tudi neznatni premo enjski delikt! - prepoznavanje razli nih izklju itvenih razlogov v splo ni kazenskopravni normi y izklju itev kaznivega dejanja=> ni kaznivo dejanje. (dolo eno izklju no v splo nem delu!!) y izklju itev krivde => ni kriv. (dolo eno izklju no v splo nem delu!!) y izklju itev kaznivosti => se ne kaznuje. (dolo eno v splo nem ali v posebnem delu!!)

OBJEKTIVNI POGOJI KAZNIVOSTI- so posebne zunanje okoli ine in posledice, nad katerimi storilec KD ob storitvi ne gospodari in zato tudi niso pomembne za vzro no zvezo in krivdo => morajo pa biti podane, da se dejanje teje za kaznivo dejanje - pogosto jih je te ko prepoznati in lo iti od prepovedane posledice y v pomo je lahko pravilo, da so objektivni pogoji kaznivosti sicer del opisa KD, ne pa del storil evega ravnanja kot osrednje sestavine zakonskega dejanskega stanu y na primer besede, kot so povzro i, zapelje,... ne morejo odkazovati na objektivni pogoj kaznivosti, ampak praviloma ka ejo na prepovedano posledico - kot objektivni pogoj kaznivosti pri istih GKD je mogo e teti y veliko premo enjsko korist za podjetje ali za ta podjetja ali veliko premo enjsko kodo za drugo podjetje pri KD zlorabi monopolnega polo aja (225. len KZ-1) - z objektivnimi pogoji kaznivosti je mogo e iz sfere gospodarskega kazenskega prava izvzeti sicer protipravna, vendar manj nevarna dejanja v gospodarstvu

- glede istih GKD zakonodajalec v njihovih opisih ne dolo a vedno dovolj jasno, ali je neka okoli objektivni pogoj kaznivosti ali zakonski znak, ki mora biti zajet s storil evo krivdo

ina

KRIVDA- kot subjektivni element GKD je potrebno ugotoviti e krivdo => krivda je podana, e lahko dejanje o itamo to no dolo eni osebi storilcu - krivda predstavlja storil ev subjektivni odnos do kaznivega dejanja oziroma do prepovedne ali zapovedne norme, ki jo je s svojim dejanjem kr il - KRIVDO sestavljata (2. odstavek 24. lena KZ-1) y STORITEV KAZNIVEGA DEJANJA Z NAKLEPOM ALI IZ MALOMARNOSTI ; in y ZAVEST O RAVNANJU V NASPROTJU S PRAVOM (= zavest o kr itvi tiste primarne norme, ki je odlo ilnega pomena za protipravnost kaznivega dejanja; odsotnost zavesti o prepovedanosti dejanja predstavlja pravno zmoto - vsa ist GKD so v temeljni obliki naklepa => kazniva so le, e se je storilec poleg zavesti o prepovedanosti dejanja zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti (dolus directus) ali e se je zavedal mo nosti, da lahko zaradi njegovega ravnanja nastane prepovedana posledica, pa je privolil, da taka posledica nastane (dolus eventualis) - kaznivost zaradi malomarnosti je predvidena pri KD izdaje in neupravi ene pridobitve poslovne skrivnosti (4. odstavek v zvezi s prvim in tretjim odstavkom 236. lena) - pri GKD je zavest o prepovedanosti dejanja lahko problemati na y od storilca se pri tem elementu krivde zahteva zavedanje protipravnosti lastnega ravnanja v celoti => to pomeni, da se mora zavedati tudi dolo enosti KD tako po opisni kot normativni plati, v nasprotnem primeru je njegova krivda praviloma izklju ena zaradi pravne zmote - poleg tega se pri nekaterih GKD lahko pojavi problem razmejevanja e dopustnih, a visoko tveganih gospodarskih odlo itev od tistih, ki e sodijo v sfero kriminalnosti y na podro ju gospodarstva namre dolo ene odlo itve lahko prina ajo tudi tveganje za nastanek posledice, ki je v kazenskopravnih predpisih opredeljena kot prepovedana y meja med dovoljenimi in nedovoljenimi ravnanji naj bi bila objektivna predvidljivost prepovedane posledice y dejavniki vrednotenja oz. tehtanja pri sprejemanju gospodarskih odlo itev so kodljiva posledica predvidljivost kodljive posledice tehtanje vrednosti, ali bo odlo itev prinesla dobi ek ali izgubo y pri tem pa je pomembno tudi dejstvo, ali je odlo itev protipravna ali ne - v nem ki pravni teoriji lahko zasledimo stali e, da tvegani, vendar ne protipravni posli, sklenjeni s privolitvijo vseh lanov uprave ali s privolitvijo nadzornega sveta, ne morejo biti podlaga za KD, eprav zaradi takega posla nastane kodljiva posledica => storilec ne kr i zakona ali internih pooblastil - te je je pri poslih, za katere iz predpisov ni jasno razvidno, ali so prepovedani ali dovoljeni y v teh primerih lahko zavzamemo stali e, da kazensko pravo ne prese e svoje funkcije, e kaznuje za dejanja, ki povzro ijo prepovedano posledico, vendar zanje iz predpisov gospodarskega prava ni mogo e razbrati, ali so dovoljena ali ne y kot pomemben kriterij za razmejevanje med dopustnimi in nedopustnimi odlo itvami v gospodarstvu ka e predvidljivost kodljive posledice y v takem primeru je potrebno ugotoviti, ali se je storilec zavedal mo nosti, da bo zaradi njegovega ravnanja nastala prepovedana posledica, in ali je v to privolil (eventualni naklep) y e je eventualni naklep glede na okoli ine primera lahko z zanesljivostjo ugotovljen, potem je lahko posledica visoko tvegane gospodarske odlo itve kazenska odgovornost (pod pogojem, da ne gre za KD, ki se lahko stori samo z direktnim naklepom => odlo itev se tako sprevr e v KD - dol nost vodstva gospodarskega subjekta je, da skrbi za premo enje gospodarskega subjekta ter odvra a nevarnosti od njega => ta dol nost se ka e v dol nosti skrbnega ravnanja y posledica kr itve teh standardov je od kodninska odgovornost osebe, ki pri sprejemanju odlo itev ni ravnala dovolj skrbno y ZGD posameznim subjektom v gospodarski dru bi nalaga razli ne stopnje skrbnosti pri sprejemanju gospodarskih odlo itev - razlogi, ki izklju ujejo

obstoj krivde so dejanska in pravna zmota + skrajna sila

y y

dejanska zmota => 30. len KZ-1 pravna zmota => 31. len KZ-1 pravna zmota izklju i krivdo le, e je opravi ljiva in neizogibna => e je pravna zmota v konkretnem primeru izogibna oziroma neopravi ljiva, pride v po tev milej e kaznovanje za opravi ljivo pravno zmoto bi lahko lo v primerih, ko posameznik ali gospodarski subjekt poizvedbeno dol nost izpolni s pridobitvijo pravnega mnenja ali nasveta, pri emer pa je pravno mnenje ali nasvet napa no, naro nik pa tega objektivno ne more vedeti

- glej e str. 34

UDELE BA- STORILSTVO NOV KONCEPT V KZ-1, ki zajema (20. len KZ-1): y SAMOSTOJNO STORILSTVO osebna izvr itev kaznivega dejanja y POSREDNO STORILSTVO izvr itev kaznivega dejanja z izrabljanjem ali vodenjem dejanj druge osebe y SOSTORILSTVO skupna izvr itev kaznivega dejanja - UDELE BA PRI KAZNIVEM DEJANJU => sodelovanje dveh ali ve oseb pri kaznivem dejanju - KZ-1 uzakonja DVE obliki takega sodelovanja => NAPELJEVANJE in POMO . y obstoj udele be je pogojen z dolo eno objektivno in subjektivno povezanostjo med udele enci y monisti ni koncept udele be => ne glede na to, koliko oseb izvr i kaznivo dejanje, bo vedno podano ENO kaznivo dejanje LIMITIRANA AKCESORNA KAZNIVOST UDELE ENCEV => napeljevalec in pomaga sta odgovorna le, e glavni storilec kaznivo dejanje vsaj poskusi izvr iti, ni pa treba, da je glavni storilec tudi kriv

NAPELJEVANJE- 37. len KZ-1 napeljevalec v napeljanem izzove odlo itev za izvr itev kaznivega dejanja napeljevanje se mora nana ati na dolo eno osebo in na dolo eno kaznivo dejanje mo no je le pred pri etkom izvr evanja kaznivega dejanja napeljevalec mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do napeljevanja in 2.) naklep do kaznivega dejanja - napeljevanje iz malomarnosti ni kaznivo! - NEUSPELO NAPELJEVANJE => izjema od na ela akcesorne kaznivosti udele encev v o jem pomenu y napeljevalec se kaznuje, etudi glavni storilec dejanja, h kateremu je bil napeljan, niti ne poskusi izvr iti y pogoj kaznivosti => kaznivo je le neuspelo napeljevanje h kaznivemu dejanju, za katero se sme izre i zaporna kazen treh let ali ve ! - napeljevanje kot samostojno kaznivo dejanje ni oblika udele be!!

POMO- 38. len KZ-1 - pomaga glavnemu storilcu naklepno pomaga pri izvr itvi kaznivega dejanja, NE izvr uje pa zakonskih znakov kaznivega dejanja - pomo je lahko fizi na ali psihi na - pomo je mo na pred ali med kaznivim dejanjem - pozor => dvojna pravna narava pomo i po storjenem kaznivem dejanju y e obstaja vnaprej nja obljuba = pomo ko oblika udele be y e ni vnaprej nje obljube = pomo kot samostojno kaznivo dejanje (npr. 282. len KZ-1) - ni oblika udele be!! - razmejevanje pomo i od sostorilstva merilo je odlo ilnost prispevka posameznika h kaznivemu dejanju - pomaga mora razviti dvojni naklep: 1.) naklep do pomo i in 2.) naklep do kaznivega dejanja

- pomo iz malomarnosti ni kazniva, neuspela pomo prav tako ne - v gospodarskem kazenskega pravu je potrebno upo tevati, da je pri opravljanju gospodarske dejavnosti veliko oseb poobla enih, da delajo za druge => storilca tako pogosto ne bo mogo e dolo iti le po vzro nem prispevanju posameznika k nastanku posledice z fizi nim ravnanjem - glede udele be pri GKD je pomembno tudi dejstvo, da je notranja struktura ve jih gospodarskih dru b precej razvejana in hierarhi no urejena - pri tem se izpostavlja vpra anje odgovornosti nadrejenega za dejanja podrejenega y nadrejeni lahko za KD podrejenega odgovarja le, e je pri tem sodeloval v kateri izmed oblik udele be, ter e do tega KD razvije tudi krivdni odnos oz. e opusti dol no nadzorstvo nad podrejenim delavcem - posebno vpra anje pa je, kako je z odgovornostjo za GKD, ki je posledica napa nega ali slabega pravnega nasveta y upo tevanje napa nega nasveta v gospodarskem kazenskem pravu je lahko le okoli ina, ki ka e na neizogibnost pravne zmote y e so izpolnjeni tudi drugi pogoji, je kazenska odgovornost tistega, ki je protipravno ravnal na podlagi tak nega mnenja ali nasveta, izklju ena y glede odgovornosti tistega, ki je dal napa en nasvet, pa lahko uporabimo institut posrednega storilstva - e pa naro nik nasveta ve, da je nasvet napa en, pa lahko gre za napeljevanje => svetovalec naro niku sugerira, naj se odlo i za storitev GKD y ko napeljevalec izzove odlo itev za storitev KD, je napeljevanje kon ano y e pa napeljevalec e sodeluje pri izvr itvi tega KD, gre za sostorilstvo y za pomo pri storitvi KD pa bi lo, e bi svetovalec dal nasvet za storitev KD drugi osebi, ki se ja za storitev KD e prej sama odlo ila

IV. ODGOVORNOST PRAVNIH OSEB ZA GOSPODARSKA KAZNIVA DEJANJA- sui generis oblika udele be pri kaznivem dejanju - na elo rimskega prava soceitas delinquere non potest se po asi, a vztrajno presega tudi v pravnih redih evropskega kontinentalnega tipa y v ospredje vstopa pravna oseba kot dejanski nosilec kriminalne dejavnosti in kot uporabnik protipravno pridobljene premo enjske koristi - argumenti PRO & CONTRA odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja y argument ZA odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja je zasnovan na trditvi, da se kolektivna volja razlikuje od volje posameznikov y proti argument tej trditvi je, da lahko kaznovanje pravne osebe prizadene tudi nedol ne y privr enci te odgovornosti pa trdijo kontra, da tudi kaznovanje posameznika ponavadi v enaki meri ali e bolj prizadene njegove dru inske lane, ki so prav tako nedol ni y privr enci torej zagovarjajo stali e, da sta generalna in specialna prevencija mogo i tudi v sferi pravnih oseb - v kazenskopravnih sistemih razli nih dr av lahko opazimo 4 osnovne sisteme odgovornosti pravnih oseb za KD y sistem objektivne odgovornosti => p.o. odgovarja za vsako KD, storjeno v okviru njenega delovanja y sistem derivativne odgovornosti => odgovornost p.o. je posledica odgovornosti storilca, ki je delal v njenem interesu y sistem akcesorne odgovornosti => p.o. je odgovorna za KD na podlagi svojega prispevka k storitvi ali opustitvi fizi ne osebe y sistem principalne odgovornosti => p.o. je odgovorna izklju no samo za svoje ravnanje, ki je tudi dolo eno kot samostojni delikt - pravne osebe od kriminalnih zdru b lo ujeta njihova organiziranost in usklajenost njihovih interesov s splo nimi pravnimi vrednotami - odgovornost pravnih oseb za KD se zahteva na podlagi dejstva, da velike gospodarske dru be in zlasti

multinacionalne korporacije ustvarjajo tak no ekonomsko in finan no realnost ter mo , da mora to poleg civilnega in gospodarskega prava priznavati tudi kazensko pravo - ta odgovornost je potrebna tudi zaradi zagotavljanja pravi nosti => ni prav, da bi moral le posameznik trpeti posledice zaradi dejanja, ki ga je storil v imenu pravne osebe in od katerega ima ta tudi korist - poleg tega so se socialni pogoji, tako spremenili, da zahtevajo revizijo na ela individualne odgovornosti v kazenskem pravu y protipravna ravnanja p.o. lahko vklju ujejo socialno-ekonomske posledice, s katerimi priznavanje zgolj individualne kazenske odgovornosti ni v skladu - v na pravni red je bila odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja vpeljana z za etkom veljave KZ, uveljavljena pa s 4 leta pozneje sprejetim ZOPOKD - 25. len ZOPOKD dolo a, za katera KD so lahko poleg fizi nih oseb odgovorne tudi pravne osebe y pravna oseba je lahko odgovorna za vsak KD zoper gospodarstvo - pravne osebe se spoznajo za ODGOVORNE (in NE za KRIVE!!!) - pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pa pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju

POJEM PRAVNE OSEBE PO ZOPOKD- ZOPOKD pojma pravne osebe ne opredeljuje => glede tega vpra anja velja vse znano o pravni osebi v splo ni pravni teoriji - definicija y pravna oseba je organizacija ali skupina ljudi, ki jo pravni red priznava kot nosilca pravic in obveznosti y pravna oseba je na dolo en namen vezano premo enje ali skupina posameznikov, ki ji pravni red priznava lastnost pravnega subjekta - pravne osebe delimo na osebe javnega in osebe zasebnega prava => razlikovalno merilo je USTANOVITVENI AKT y ustanovitveni akt pri pravni osebi javnega prava je zakon ali drug oblastveni akt y ustanovitveni akt pri pravni osebi zasebnega prava pa je zasebnopravni akt pogodba, statut, - ta delitev je pomembna, saj ZOPOKD v 2. lenu postavlja nekatere omejitve pravnih oseb za KD (glej len) y razen te omejitve ZOPOKD na eloma ne lo i med pravnimi osebami javnega in zasebnega prava => e zakon ne dolo a druga e, so lahko za KD odgovorne tudi pravne osebe javnega prava (razen RS in samoupravnih lokalnih skupnosti) - ZOPOKD omenja doma e in tuje pravne osebe, pri emer ne postavlja razlikovalnega merila => 3. len ZOPOKD - opredeljevanje, kaj se teje za tujo pravno osebo, je praviloma predmet mednarodnega zasebnega prava y ZMZPP dolo a, da se za opredelitev pravnega polo aja pravne osebe se uporabi pravo dr ave, ki ji pravna oseba pripada (to je dr ava ustanovitve ali izjemoma dr ava dejanskega sede a) PROBLEM => pravni redi niso enotni pri podeljevanju pravne subjektivitete sicer enakovrstnim subjektom! - pri razmejevanju med tujimi in doma imi pravnimi osebami je treba upo tevati tudi dolo be ZGD-1 y tuje podjetje je tisto, ki ima sede zunaj Republike Slovenije (zakon lo i tuja podjetja iz ES (sede v D EU) in tuja podjetja iz tretjih dr av) y polo aj podjetja se presoja po pravu dr ave, ki ji podjetje pripada y ta opredelitev velja samo za potrebe ZGD-1, vendar je uporabna tudi na drugih podro jih y e jo prenesemo na podro je odgovornosti pravnih oseb za KD, je pravna oseba, ki ima sede na ozemlju RS, doma a pravna oseba pravna oseba, ki pa na ozemlju RS opravlja samo dejavnost in ima sede zunaj RS, pa je tuja pravna oseba Pozor: podru nice tujega podjetja niso pravne osebe!

- ZGD-1 je, v nasprotju z ZMZPP (teorija ustanovitve), uzakonil teorijo sede a y dolo ila ZGD-1 glede presoje pripadnosti gospodarskih subjektov je treba teti za lex specialis glede na dolo be ZMZPP => za presojo ali se neka gospodarska dru ba teje za doma o ali tujo pravno osebo, je treba uporabiti dolo be ZGD-1

- dolo ba 1. odstavka 3. lena ZOPOKD lahko v praksi v zvezi z gospodarskimi dru bami privede do spornih situacij, saj pravni redi razli nih dr av razli no obravnavajo pravo subjektiviteto osebnih gospodarskih dru by y

npr. v na em pravnem redu je d.n.o. pravna oseba, na i d.n.o. ustrezen institut nem kega prava pa nima statusa pravne osebeedino mo no pravno stali e je, da take dru be pri nas ni mogo e obravnavati po dolo bah ZOPOKD, saj ne po pravu dr ave, v kateri je bila ustanovljena, ne po pravo dr ave, kjer ima svoj sede , nima priznanega statusa pravne osebe

GOSPODARSKE DRU BE- gospodarski subjekti niso nujno pravne osebe => lahko so tudi druge osebe, ki na trgu opravljajo gospodarsko dejavnost (samostojni podjetniki posamezniki) - v slovenskem pravnem sistemu so vse gospodarske dru be urejene v enem sistemskem predpisu ZGD-1 => le-ta normira osebne in kapitalske osebne dru be y osebne gospodarske dru be => dru ba z neomejeno odgovornostjo, komanditna dru ba, dvojna dru ba, tiha dru ba (= edina gospodarska dru ba, ki ni pravna oseba) y kapitalske gospodarske dru be => dru ba z omejeno odgovornostjo, delni ka dru ba, komanditna delni ka dru ba, evropska delni ka dru ba y ZGD-1 vsebuje tudi dolo be o samostojnem podjetniku posamezniku (ni pravna oseba) - lastnosti gospodarske dru be y je dru bena tvorba, lo ena od dru benikov oz. lanov, ki jo sestavljajo y ima svoje premo enje, ki je lo eno od premo enja lanov dru be y ima dolo en namen, cilje oz. naloge, ki so povezani z opravljanjem pridobitne dejavnosti y ima svojo upravljavsko organizacijo, prek katere oblikuje in izjavlja svojo voljo y veljavni pravni red ji priznava obstoj in pravno ter poslovno sposobnost - pravna sposobnost gospodarske dru be ni enaka pravni sposobnosti fizi nih oseb y pravna oseba ne more imeti dolo enih pravic in obveznosti, ki po svoji naravi lahko pripadajo le fizi nim osebam - ob izpolnitvi pogojev iz 4. in 5. lena ZOPOKD se lahko spoznajo odgovorne za KD, ne morejo pa se spoznati za kazensko odgovorne ali krive!!! y pravne osebe NE STORIJO kaznivega dejanja, pa pa je temelj njihove odgovornosti PRISPEVEK h kaznivemu dejanju y kaznivo dejanje, za katerega je odgovorna gospodarska dru ba, je (lahko) izvr eno pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali v zvezi z njo

VODSTVENI NADZORNI ORGANI GOSPODARSKIH DRU B IN DR UGIH PRAVNI H OSEB- 4. len ZOPOKD ve e odgovornost pravne osebe za KD med drugim na delovanje ali nedelovanje njenih vodstvenih ali nadzornih organov - ZOPOKD tega pojma ne pojasnjuje - zaradi raznolikosti notranjih struktur v pravnih osebah ni mogo e razviti enotne definicije lastnosti organa, ki bi pri le v po tev za vse pravne osebe - iz literature izhaja, da se za ugotovitev, kdo pride v po tev kot organ pravne osebe, ki je odgovorna za KD, najve krat uporablja kombinacija dveh kriterijev, in sicer y kriterija, ki izhaja iz polo aja posameznika v hierarhi ni strukturi, in y funkcijskega kriterija => temelji na stali u, da ima vsak zaposleni v gospodarski dru bi neko funkcijo y na podlagi obeh kriterijev je mogo e kot organ pravne osebe opredeliti vodilni kader v tej osebi, in sicer takrat, ko deluje v okviru svoje funkcije v pravni osebi - kriterij za opredeljevanje vodstvenih in nadzornih organov => usmerjanje delovanja pravne osebe k uresni evanju njenih interesov in ciljev to je lahko y zastopanje pravne osebe y pooblastilo za sprejemanje odlo itev v imenu pravne osebe y pooblastilo za izvajanje nadzorstvene funkcije v pravni osebi kombinacija zakona in aktov pravne osebe - pozor => vodstveni in nadzorni organi pravnih oseb so pogosto kolektivni (ve lanski), kar terja posebno pozornost pri presojanju temeljev iz 4. lena ZOPOKD

Delavec v finan nem knjigovodstvu v poslovno knjigo naklepno vna a la ne podatke, zaradi esar izkaz poslovnega

izida dru be ka e precej ugodnej e finan no stanje od realnej ega. Njemu nadrejeni prvi ra unovodja ne preverja njegovega dela, eprav bi ga moral, in hkrati glavnemu ra unovodji posreduje la no informacijo, da so knjige pravilno vodene in da jih je pregledal, kar ta posreduje direktorju sektorja finance in ra unovodstvo. Direktor financ in ra unovodstva zagotovi predsedniku uprave, da so poslovne knjige vodene korektno. Nepravilnosti v poslovnih knjigah odkrije notranja revizija. Postavlja se vpra anje, ali je za KD ponareditve ali uni enja poslovnih listin po 235. lenu KZ-1 poleg delavca v finan nem knjigovodstvu odgovorna tudi gospodarska dru ba. Ob domnevi, da je bilo dejanje storjeno v njeno korist, je treba ugotoviti e, ali so v tem primeru vodstveni organi dru be opustili dol no nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenim delavcem. y delavec v finan nem knjigovodstvu, ki je neposredno izvr il KD, ima glede na organizacijsko shemo dru be 4 nadrejene, ki so z njegovega zornega kota vodstveni organi y neposreden nadzor nad delavcem mora izvajati prvi ra unovodja, ki mu je nadrejen glavni ra unovodja y prvi ra unovodja je opustil dol no nadzorstvo nad delavcem in hkrati spravil v zmoto svojega nadrejenega => v zmoto so bile spravljene tudi ostale instance y ali je prvi ra unovodja v tem primeru vodstveni organ gospodarske dru be => NE y kot vodstvene in nadzorne organe je treba upo tevati tiste kolektivne ali individualne organe pravne osebe, ki dejansko usmerjajo njeno delovanje k uresni evanju njenih posebnih interesov y prvi ra unovodja je dogovoren za tehni no in vsebinsko pravilnost podatkov, nima pa mo nosti sprejemanja odlo itev, bistvenih za dnevno in strate ko poslovanje gospodarske dru be y kot vodstvena organa bi v tem primeru lahko pri la v po tev predsednik uprave in direktor sektorja finance in ra unovodstvo, ki pa sta bila v dobri veri, da so bile poslovne knjige korektno vodene y pri vodstvenih organih torej obstaja realna odsotnost zavesti o dejanju, zato bo odgovornost pravne osebe izklju ena zaradi pomanjkanja subjektivnega razloga za odgovornostDru ba d.n.o. k.d. dvojna d. d.o.o. d.d. Vodstveni organi (zakon) - dru beniki - komplementarji - enako kot pri k.d. - poslovodstvo - uprava (dvotirni sistem) - upravni odbor, izvr ni - direktorji (enotirni sistem) - uprava - enako kot pri d.d. Nadzorni organi (zakon) - dru beniki - komanditisti (omejeno) - enako kot pri k.d. - skup ina - nadzorni svet (opcijsko) - nadzorni svet (dvotirni sistem) - upravni odbor (enotirni sistem) - nadzorni svet - odbor komanditnih delni arjev enako kot pri d.d.

k.d.d. SE

ZAVODI- ZZ => zavod je organizacija, ki se ustanovi za opravljanje dejavnosti vzgoje in izobra evanja, znanosti, kulture, porta, zdravstva, socialnega varstva, otro kega varstva, invalidskega varstva, socialnega zavarovanja ali drugih dejavnosti, ki so neprofitne - zavod je lahko pravna oseba zasebnega prava ali javnega prava (v slednjem primeru je to javni zavod)! - organi zavoda y svet zavoda => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ y direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ y opcijsko => strokovni vodja in strokovni svet => status razviden iz aktov zavoda

US TANOVE- ZU => ustanova je na dolo en namen vezano premo enje, pri emer mora biti ta namen splo no koristen ali dobrodelen in praviloma trajen - ustanova je pravna oseba zasebnega prava - organi ustanove y uprava => funkcija upravljanja in zastopanja, kolektivni organ => vodstveni organ y akt o ustanovitvi ustanove lahko dolo a tudi druge organe => status je razviden iz tega akta

DRU TVA- Zdru-1 => dru tvo je samostojno in nepridobitno zdru enje, ki ga ustanovitelji ustanovijo zaradi uresni evanja skupnih interesov - dru tvo je pravna oseba zasebnega prava - organi dru tva y zbor lanov => funkcija upravljanja, kolektivni organ => vodstveni in nadzorni organ y zastopnik dru tva => funkcija zastopanja, individualni organ => vodstveni organ y temeljni akt dru tva lahko dolo a tudi druge organe => status je razviden iz tega akta

JAVNI SKLADI- ZJS-1 => javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na dolo enem podro ju y ustanovijo ga lahko dr ava, pokrajina ali ob ina, in sicer za spodbujanje razvoja na dolo enem podro ju, za izvajanje socialne, kulturne, okoljske, stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih politik ustanovitelja, za poravnavanje dolgoro nih obveznosti ustanovitelja, za upravljanje nepremi nin ustanovitelja, za spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi in izobra evanju z dodeljevanjem nagrad, tipendij, olnin, financiranjem projektov in drugimi oblikami spodbud, ipd - organi javnega sklada y nadzorni svet => funkcija nadzora, kolektivni organ => nadzorni organ y direktor => funkcija poslovodstva in zastopanja, individualni organ => vodstveni organ - pozor => (javni) sklad kot pravna oseba investicijski sklad (ta sklad ni pravna oseba, ampak podjem, ki se lahko oblikuje kot vzajemni sklad ali pa kot investicijska dru ba!)

SISTEMSKI VIDIKI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KD V NA EM PRAVU- na elo zakonitosti! - Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti => ne odgovarjajo za kazniva dejanja (mo en je tudi izvzem drugih pravnih oseb)! - pravne osebe lahko odgovarjajo le za kazniva dejanja, ki so izrecno na teta v 25. in 43. lenu ZOPOKD! - temeljno pravilo => akcesorna odgovornost pravne osebe => pravna oseba je za kaznivo dejanje odgovorna POLEG storilca - trije osnovni koraki pri ugotavljanju odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje v konkretnem primeru 1.) ali je storilec (fizi na oseba) storil kaznivo dejanje, za katerega pravna oseba lahko odgovarja (25. in 43. len ZOPOKD) 2.) ali obstaja formalni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. len ZOPOKD) 3.) ali obstaja materialni temelj odgovornosti pravne osebe za kaznivo dejanje (4. len ZOPOKD)

POGOJI, POD KATERIMI JE PRAVNA OSEBA ODGOVORNA ZA KAZNIVO DEJANJETE MELJI ODGOVORNOSTI PRAVNIH OSEB ZA KAZNIVO DEJANJE- temelji, na katerih sloni odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja, so dolo eni v 4. lenu ZOPOKD - za odgovornost p.o. za KD morata biti izpolnjena dva pogoja => formalni in materialni pogoj - formalni pogoj je izpolnjen, e je mogo e nesporno ugotoviti, da je bilo y KD storjeno v imenu pravne osebe y KD storjeno na ra un pravne osebe y KD storjeno v korist pravne osebe - materialni pogoj ve e odgovornost pravne osebe za KD na prispevek njenih organov k KD oz. na njeno okori anje s KD => p.o. odgovarja za KD y e storjeno KD pomeni izvr itev protipravnega sklepa, naloga ali odobritve njenih vodstvenih ali nadzornih organov y e so njeni vodstveni ali nadzorni organi vplivali na storilca ali mu omogo ili, da je storil KD y e p.o. razpolaga s protipravno pridobljeno premo enjsko koristjo ali uporablja predmete, ki so nastali s KD

e so njeni vodstveni ali nadzorni organi opustili dol no nadzorstvo nad zakonitostjo ravnanja njim podrejenih delavcev - za odgovornost p.o. za KD morata biti KUMULATIVNO izpolnjena vsaj en formalni in vsaj en materialni pogojy

- v zvezi s formalnim pogojem/temeljem je treba poudariti, da storilec ne more samovoljno naprtiti odgovornosti za KD tako, da deluje v imenu, na ra un ali v korist p.o. => to lahko stori le v okviru dolo enega pooblastila, ki lahko izhaja iz mandatne pogodbe, zakona ali drugih predpisov, odlo be, izdane na podlagi zakona, iz poklicne dol nosti,... - materialni temelj odgovornosti pravne osebe za KD so tisti, ki naj bi zagotavljali subjektivizacijo te odgovornosti - 3. to ka 4. lena ZOPOKD y v tem primeru ne gre za prispevek p.o. po e izvr enem KD, ampak da je do razpolaganja s protipravno premo enjsko koristjo ali do uporabe predmetov, nastalih s KD, pri lo ele po tem, ko je bilo ravnanje p.o. e ob pridobitvi premo enjske koristi ali predmetov protipravno y sprejetje te razlage dej