PEDAGOŠKA FAKULTETA...masaža, učinke masaže, vrste masaž, tehnike masaž, samomasažo, aromaterapijo, masažo dojenčka, masaže za otroke, masažo otrok v vrtcu in povezavo masaže

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKA NALOGA

SILVA SPRUK

KOPER 2012

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Predšolska vzgoja

Diplomska naloga

MASAŽE ZA OTROKE

Silva Spruk

Koper 2012 Mentorica: Vesna Geršak, pred.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani/a Silva Spruk, študent/ka študijskega programa Predšolska vzgoja

izjavljam,

da je diplomska naloga z naslovom: Masaže za otroke

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršil/a pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

______________________

V Kopru, dne

ZAHVALA

Hvala topli in prijazni profesorici Vesni Geršak, da me je spodbudila k pisanju

naloge na temo masaže za otroke, hvala za njene nasvete in prijaznost.

Hvala čudovitim otrokom iz vrtca Mehurčki, še posebej hvala otrokom iz skupine

Žabice, ki me napolnjujejo z energijo, radostjo in veseljem do pedagoškega dela.

Zahvala sodelavkama Luciji, Mojci in ostalim sodelavkam za nesebično pomoč,

podporo in potrpežljivost v času nastajanja diplomskega dela.

Hvala vsem profesorjem na Pedagoški fakulteti Koper, ki so spodbujali in razvijali

mojo željo po znanju.

Hvala Renati, da je vedno ob meni, ko jo potrebujem, vsem mojim dragim

prijateljem za spodbudo in prijaznost.

Hvala vsem sošolkam za nepozabne trenutke v času šolanja.

Hvala mojim staršem in bratoma, ki so vedno verjeli vame. Vem, da ste vedno ob

meni – tam nekje.

Najbolj globoka zahvala gre moji družini. Možu Roku in hčerama Roxani in Zali.

Hvala za pomoč, spodbudo, razumevanje ob trenutkih, ko mi je že zmanjkovalo

energije, živcev, moči in volje.

POVZETEK

Za telesno in duševno zdravje otroka je dotik življenjskega pomena. Krepi vezi

komunikacije najprej med starši in otroki, kasneje v vrtcu je dotik pomembna vez med

vzgojiteljem in otrokom in med otroki samimi.

Z diplomsko nalogo sem preverila odziv otrok na vpeljavo masaž v vrtec in kakšen

vpliv imajo masaže na sprostitev in umirjanje otrok. Otroke sem popeljala v svet

masaže, z namenom, da se otroci pri masažah zabavajo, uživajo, umirijo in sprostijo.

Masaže mi predstavljajo vir zabave, sprostitve in umirjanja, pomenijo protiutež vse

hitrejšemu tempu življenja, preobremenjenosti in naraščajočem materializmu in

individualizmu, v katerega so močno vpeti tudi otroci. Pogosto se odrasli ne zavedamo,

da otroci močno potrebujejo našo bližino in predvsem naš dotik, da se lahko umirijo in

sprostijo.

Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela.

V teoretičnem delu sem predstavila kratko zgodovino masaž, moč dotika, kaj je

masaža, učinke masaže, vrste masaž, tehnike masaž, samomasažo, aromaterapijo,

masažo dojenčka, masaže za otroke, masažo otrok v vrtcu in povezavo masaže z

drugimi kurikularnimi dejavnostmi. Podatke sem zbirala iz domačih, tujih in internetnih

virov in iz internega gradiva šole za maserje Higeja ter na osnovi lastnih izkušenj.

V empiričnem delu sem otrokom podrobneje predstavila poklic maserja, rekvizite

za masažo, aromaterapijo, anatomijo, samomasažo, masažo glave in obraza, masažo

rok in nog, masažo celega telesa in izvajala masažo za nemirne otroke. Za vse

dejavnosti sem napisala priprave, ki sem jih izvedla, in po dejavnosti napisala

evalvacijo in dodala fotografije otrok med izvajanjem dejavnosti. Kot tehniko zbiranja

podatkov sem uporabila strukturirano opazovanje z aktivno udeležbo. Podatke sem

obdelala kvalitativno, za to sem uporabila akcijsko raziskavo, katere namen je bil

izboljšava počutja otrok ob vpeljavi masaž.

Ugotovila sem, da je bil odziv na masaže resnično dober, otroci so se ob masažah

zabavali, zaradi tega so se sprostili in posledično tudi umirili. Tudi v bodoče bom

izvajala masažne dejavnosti za zabavo, sprostitev in umirjanje otrok v vrtcu.

KLJUČNE BESEDE: vpliv masaž, odziv otrok, masaža, zabava, sprostitev,

umiritev, uživanje, dotik

SUMMARY

A touch is crucial for both physical and mental health of a child. At the beginning, it

strengthens the communication with the parents, and later it represents an important

bond between the teacher and the child as well as between children.

The thesis deals with the reaction of children upon introducing massage into the

kindergarten and the influence a massage has on relaxation and calming of the

children. The children were taken to the world of massage to have fun, enjoy, calm

down and relax.

In my view, massage is a source of fun, relaxation and calm, as opposed to the

increasingly rapid pace of life, overburdening and rising materialism and individualism,

all of which strongly influences the children. Adults tend to forget that children require

our presence, particularly our touch, to calm them down and help them relax.

The thesis consists of a theoretical and an empirical part.

The theoretical part presents the history of massage and the power of a touch,

defines the concept and outlines the effects of massage. It also presents the varieties

and techniques of massage, self-massage, aromatherapy, baby massage, massage for

children, massage for children in kindergarten as well as the connection of massage

with other activities included in the curriculum. The data was collected from domestic

and foreign literature and web resources, from internal resources provided by the

school for masseurs and therapists Higeja, and from my own experience.

In the empirical part I presented the profession of masseur to the children, showed

the equipment, explained aromatherapy, anatomy, self-massage, head and face

massage, hand and leg massage and full body massage and gave massage to restless

children. I prepared lesson plans for the activities that were carried out. After the

activities, I made an evaluation and added some photos of the children during the

activities. The data was collected through the structured observation method with

active participation and processed with the qualitative method. To this end, I conducted

an action research which aimed at enhancing children's well-being with massage.

I established that the children reacted extremely positively; they had fun during

massage, they relaxed and consequently, calmed down. I will continue conducting

massage activities for fun, relaxation and calming of the children in kindergarten.

KEY WORDS: influence of massage, reaction of children, massage, fun,

relaxation, calm, pleasure, touch.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................... 1

2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 3

1.1. Kratka zgodovina masaže .............................................................................. 3

1.2. Moč dotika ...................................................................................................... 4

1.3. Kaj je masaža? .............................................................................................. 4

1.4. Učinki masaže ................................................................................................ 5

2.1 Učinki masaže na kožo .................................................................................. 6

2.1.1 Učinki masaže na vezivna tkiva ............................................................... 6

2.1.2 Učinki masaže na mišični sistem ............................................................. 6

2.1.3 Učinki masaže na živčni sistem ............................................................... 6

2.1.4 Učinki masaže na kardiovaskularni sistem .............................................. 7

2.1.5 Učinki masaže na limfni sistem ............................................................... 7

2.1.6 Učinek masaže na prebavila in sečila ...................................................... 7

2.1.7 Psihološki učinki masaže ........................................................................ 7

2.2 Vrste masaž ................................................................................................... 8

2.2.1 Tehnike masaže ...................................................................................... 9

2.2.2 Gladenje ................................................................................................. 9

2.2.3 Gnetenje ................................................................................................10

2.2.4 Vtiranje ...................................................................................................10

2.2.5 Udarjanje ...............................................................................................11

2.2.6 Tresenje .................................................................................................11

2.2.7 Indikacije in kontraindikacije ...................................................................11

2.2.8 Priprava prostora, maserja in masiranca ................................................12

2.3 Samomasaža ................................................................................................12

2.4 Aromaterapija ................................................................................................14

2.4.1 Načini uporabe eteričnih olj ....................................................................14

3 MASAŽE ZA OTROKE ........................................................................................15

3.1 Masaža dojenčka ..........................................................................................15

3.1.1 Kdaj začeti z masažo? ...........................................................................16

3.1.2 Priprava na masažo za dojenčke ...........................................................16

3.1.3 Učinki masaže na dojenčke ....................................................................17

3.1.4 Masaža obraza in glave .........................................................................17

3.1.5 Masaža hrbta .........................................................................................17

3.1.6 Masaža stopal in nog .............................................................................18

3.1.7 Masaža dlani in rok ............................................................................... 18

3.2 Masaža za otroke ......................................................................................... 18

3.3 Masaža otrok v vrtcu .................................................................................... 19

3.4 Povezava masaže z različnimi področji kurikuluma in njeni cilji .................... 19

3.4.1 Povezava masaže z gibanjem in njeni cilji ............................................. 20

3.4.2 Povezava masaže z jezikom in njeni cilji ............................................... 20

3.4.3 Povezava masaže z umetnostjo in njeni cilji .......................................... 21

3.4.4 Povezava masaže z družbo in njeni cilji ................................................ 22

3.4.5 Povezava narave z masažo in njeni cilji ................................................ 23

3.4.6 Povezava matematike z masažo in njeni cilji ......................................... 23

4 EMPIRIČNI DEL ................................................................................................. 25

4.1 Opredelitev problema ................................................................................... 25

4.2 Cilji raziskovanja .......................................................................................... 26

4.3 Raziskovalna vprašanja ............................................................................... 26

4.4 Raziskovalna metoda ................................................................................... 26

4.4.1 Opis vzorca ........................................................................................... 26

4.4.2 Pripomočki ............................................................................................ 26

4.4.3 Postopek zbiranja podatkov .................................................................. 26

4.4.4 Postopek obdelave podatkov ................................................................ 27

4.5 Masaže za otroke ......................................................................................... 27

4.5.1 Vpeljava otrok v svet masaž .................................................................. 27

4.5.2 Uvod v anatomijo telesa ........................................................................ 34

4.5.3 Samomasaža ........................................................................................ 38

4.5.4 Masaža za umirjanje otrok .................................................................... 43

4.5.5 Masaža glave ........................................................................................ 47

4.5.6 Masaže za roke in noge ........................................................................ 51

4.5.7 Masaža celega telesa preko iger masaž in sprostitev otrok ................... 56

4.5.8 Masaže uspešnice ................................................................................ 64

5 INTERPRETACIJA REZULTATOV .................................................................... 66

6 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 68

7 VIRI IN LITERATURA ......................................................................................... 69

KAZALO SLIK

Slika 1: Maserka Silva se predstavi .............................................................................28

Slika 2: Maserska obleka.............................................................................................29

Slika 3: Priprava maserske mize .................................................................................30

Slika 4: Pripomočki za masiranje .................................................................................30

Slika 5: »Ali to diši? Daj še meni!« ...............................................................................31

Slika 6: Dodatna roka za pomoč pri masaži .................................................................31

Slika 7: »Ta roka je zabavna, hi, hi, hi!« ......................................................................32

Slika 8: »Zdaj te bomo zmasirale!« ..............................................................................33

Slika 9: Sestavljanke: deček, deklica in mamica z dojenčkom .....................................36

Slika 10: Mišice telesa .................................................................................................36

Slika 11: Notranji organi ..............................................................................................37

Slika 12: Naše kosti .....................................................................................................37

Slika 13: Poslušamo pravljico Palček in mavrica .........................................................39

Slika 14: Samomasaža nog .........................................................................................40

Slika 15: Točka za glavobol .........................................................................................41

Slika 16: Samomasaža obraza ....................................................................................42

Slika 17: Masaža hrbta ................................................................................................44

Slika 18: Masaža rok ...................................................................................................45

Slika 19: Masaža nog ..................................................................................................45

Slika 20: Masaža glave in akupresurnih točk ...............................................................46

Slika 21: Masaža glave se začne ................................................................................48

Slika 22: »Masaža ušes, kako prijetno!« ......................................................................49

Slika 23: »Masaža glave, kako prijetno!« .....................................................................49

Slika 23: »Tole je pa zabavno!«...................................................................................50

Slika 24: Masaža noge ................................................................................................52

Slika 25: Priprava na masažno kopel ..........................................................................53

Slika 26: »Ti, tole je pa res fino!« .................................................................................54

Slika 27: Masaža nog je zabavna in prijetna ................................................................54

Slika 28: Širok nasmeh po masaži nog ........................................................................55

Slika 29: Igra dež ........................................................................................................57

Slika 30: Dežuje, dežuje … .........................................................................................58

Slika 31: Rišemo s prsti ...............................................................................................58

Slika 32: Medvedja hoja ..............................................................................................59

Slika 33: Masaža z žogicami .......................................................................................59

Slika 34: Cestni valjar ................................................................................................. 60

Slika 35: Po morju plava ribica ................................................................................... 60

Slika 36: Kača na soncu, smešno, smešno! ............................................................... 61

Slika 37: Kača na soncu, sproščanje! ......................................................................... 61

Slika 38: »Zaprimo oči, takole!« .................................................................................. 63

Slika 39: Kakšno masažo? ......................................................................................... 67

Vir vseh slik je Silva Spruk.

Spruk, Silva (2012): Masaža za otroke. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.

1

1 UVOD

Že od malega je zame na prvem mestu dotik, kajti pred besedo je bil dotik. Je naš

prvi spomin, prvotno občutenje, tam čisto na začetku našega življenja. Pri plodu se do

šestega tedna nosečnosti začne razvijati dotik, ki je temelj vseh naših preostalih

sredstev sporazumevanja.

»Kot novorojenčki se dotikamo, da lahko preživimo, kakovost dotikov, ki smo jih

deležni pozneje v življenju, bo določila našo samopodobo, sposobnosti za

vzpostavljanje dolgotrajnih odnosov z ljudmi in sposobnosti, da sprejmemo sami sebe,

tako telesno in duševno« (Kawanagh 2010: 6).

Najprej dotik mame, očeta, nato bratov in sester – koliko dobrega lahko naredimo

z njim! Je naraven in spontan, brez njega bi bili mnogi otroci manj zdravi in srečni, kot

če ga ne bi bili deležni. Otroci potrebujejo tesen stik z mamo, očetom, da se lahko

razvijejo v zdravega človeka. Ko se dotikamo otroka, ga negujemo, pestujemo,

kopamo, ljubkujemo, mu v bistvu tako gradimo pot v zdravo rast in razvoj. Si lahko

predstavljate svet brez dotika? Jaz si ga ne. Zato ga moramo dajati in prejemati v

obilju. Prav vsi, otroci in odrasli, ga potrebujemo, saj nam daje občutek sprejetosti,

topline, sreče in varnosti. Ko pa govorimo o dotiku, govorimo tudi o masaži. Masaža je

temeljna veščina, ki bi jo morali vsaj malo znati prav vsi, zato sem se že pred leti

odločila, da si izpolnim dolgoletno željo in sem naredila šolo za maserja klasične

švedske masaže v maserski šoli Higeja. Masaža je zame poslanstvo, darilo,

sprostitev, umiritev, tolažba in zabava. Je zmožnost, da v sočloveku prebudiš cel

spekter čustev, energije, sprostitev, mir in notranjo lepoto. Učinek je globok in

daljnosežen. Vse to bi rada delila tudi z otroki v vrtcu. Pokazala bi jim rada, kako

pomemben in potreben je dotik za ljudi. V svoji diplomski nalogi sem se poglobila v

svet masaž za otroke, ki je način sprostitve in umirjanja in protiutež hitremu tempu

življenja, ko se pogosto vprašamo, kam tako drvimo in za kakšen svet pripravljamo

naše otroke. Otroci so danes vpeti v svet potrošništva, obremenjeni so s hitrim tempom

življenja, tekmovalnostjo, hrupom. Pogosto se odrasli ne zavedamo, da so naši otroci v

stresu in močno potrebujejo našo bližino, predvsem naš dotik, da se lahko umirijo in

sprostijo.

Maxwell - Hudson (1988) trdi, da je masaža predšolskih otrok pravzaprav tako

preprosta, kot je masaža dojenčkov. Otroci vseh starosti pri tem zelo uživajo. Hvaležni

so za pozornost in se na masažo dobro odzivajo.


2

Z diplomsko nalogo sem želela preveriti, kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo

masaž in kakšen vpliv bodo imele masaže na sprostitev in umirjanje otrok, ali se bodo

ob masažah zabavali in uživali.


3

2 TEORETIČNI DEL

1.1. Kratka zgodovina masaže

Dotik je nagonski, izvira že iz pradavnine. Glede na bogato in več tisoč let staro

zgodovino masaže (prvi zapisi so namreč nastali leta 2696 pred našim štetjem v času

kitajskega cesarja Huang-Ti-ja oz. Rumenega cesarja), so se pri različnih kulturah,

religijah in narodih oblikovale razne oblike masaž, ki se med seboj razlikujejo v filozofiji

in načinu izvajanja. Izraz »mas« izhaja iz grškega in arabskega korena, ki pomeni

gladiti, gnesti, pritiskati (Gaber 1994).

Masaža je najstarejša in najbolj preprosta oblika zdravljenja, v tradicionalnih

kulturah, še zlasti na Vzhodu, se zdi povsem samoumevno, da redna masaža koristi

ljudem vseh starosti. Obstajajo dokazi, da vsaka svetovna kultura uporablja masažo v

takšni ali drugačni obliki. Tudi stari Grki in Rimljani so zelo popularizirali masažo. Bila je

del zdravstvene zaščite, ki je vključevala trening in mineralne kopeli. Homer je dejal, da

je masaža odlična stvar za utrujene vojščake, grški zdravnik in ustanovitelj medicinske

vede Hipokrat pa je trdil, da je masaža važno načelo terapije in je vztrajal, da postane

masaža del zdravljenja. Od srednjega veka do 16. stoletja so masažo zaradi odpora do

vseh mesenih užitkov le malo uporabljali. Na Vzhodu pa so masažo, akupunkturo,

akupresuro in shiatsu (kombinacija masaže in akupresure) zelo cenili prav zaradi

zdravilnih vplivov na telo (Johnson 1998). Utemeljitelj moderne masaže in

kinezioterapije je Šved Per Henrik Ling (1776–1893). Razvil je tehniko, ki jo danes

imenujemo švedska masaža ali klasična švedska masaža. V njej je združil svoje znanje

o gimnastiki in fiziologiji ter kitajske, egipčanske, grške in rimske tehnike masaže. Leta

1813 je v Stockholmu ustanovil prvo šolo, ki je v svoj urnik vključila tudi masažo. Pod

njegovim vplivom sta se švedska gimnastika in švedska masaža močno razvili ter se

preko njegovih učencev razširili po vseh baltiških in evropskih deželah, kasneje pa tudi

v Ameriko (Higeja 2001).

Ko govorimo o zgodovini masaž za otroke, lahko govorimo o najbolj naravni obliki

zdravljenja v zgodovini človeštva, z namenom ohraniti novorojenčka pri življenju. To je

bil tudi prvi stik z novorojencem. Dnevno masiran otrok je imel več možnosti preživetja,

to je bil najboljši način ohranjanja povezanosti med mamo in otrokom (Kuret 2012).


4

1.2. Moč dotika

Diederich (2010) pravi, da se z dotikom vzpostavi edinstven in takojšen stik. Skozi

naše dlani prihaja sporočilo ljubezni, tolažbe in ugodja. Za zdrav razvoj in rast otroka je

dotik ključnega pomena. Dotik – masaža je bogat jezik gibov, ki povezuje otroke z

družino in kar je dobro za otroke, je dobro tudi za odrasle, tu ni starostnih omejitev!

Moč dotika pomirja, tolaži in sprošča vse življenje. Ko se dotikamo eden drugega, je to

popolnoma naravno in skozi naše roke se pretaka energija, ki zdravi, pomirja, sprošča.

Za otroke je dotik v čustvenem in telesnem pogledu bistven za njegov celoten

razvoj. Potreba po dotiku se ob koncu otroštva seveda ne neha, vendar se v odraslosti

mnogi izmed nas bojijo dotikati drugega. Prav zaradi nezaupanja v nagonsko ljubeče

vzgibe smo izgubili stik s seboj in z modrostjo telesa. Terapevtski način dotikanja je

lahko ključen, da začnemo varno, ljubeče in nenasilno vzpostavljati stik s seboj in z

drugimi (Lacroix idr. 2007).

Dotika se bojijo le ljudje, ki ga niso bili deležni že v ranem otroštvu in ga niti ne

poznajo, ne gre za to, da si ga ne želijo. Dotika se bojijo ljudje, ki so se jih dotikali na

nepravilen, mnogokrat nasilen, neprostovoljen način, in kdor trdi, da ne mara dotikov ali

se ne mara masirati, zagotovo ni bil deležen zdravega, ljubečega dotikanja, ki je tako

zelo pomemben za čustveno zdravje in pozitivno samopodobo. Pomanjkanje dotika ali

zloraba dotika v zgodnjem otroštvu lahko zavre otrokovo duševno rast, kar lahko

privede do občutkov ranljivosti in frustracij v odrasli dobi.

Lidellova (1984) razlaga, da so poskusi na mladičih primatov dokazali, kako

bistvenega pomena je telesni stik s toplo, skrbno materjo in kako pomanjkanje

takšnega dotikanja zavre telesni in čustveni razvoj pri mladičih. V naši družbi pomeni

onemogočanje stika z ljudmi kazen – kadar človeku preprečiš dotikanje, ga muči

napetost in osamljenost. Lidellova trdi, da smo se od svoje nagonske narave precej

oddaljili, saj smo govorico dotika obdržali predvsem za jok, bolečino, žalost in spolnost.

Se morda res tako zelo bojimo pokazati svojo naklonjenost, toplino, nežnost drugemu

človeku? Dotikajmo se s srcem in z rokami, z namenom pomagati, zdraviti in tolažiti.

Dotikajmo se naših otrok, da bo svet postal bogatejši in lepši za naše otroke, da bodo

odrasli v samostojne, samozavestne, zdrave in srečne ljudi, ki se ne bodo bali dotika.

1.3. Kaj je masaža?

Masaža je eden najlažjih načinov za pridobivanje zdravja in je oblika povezanih

dotikov. Masaža je dotik. Masaža je ena prvih oblik zdravljenja.


5

Liddellova (1984) pa pravi, da masaža ne prodre zgolj v kožo, ampak prodre prav

v globino naše duše.

Maxwell - Hudson (1988) pojasnjuje, da je razne glavobole, bolečine, nespečnost,

tesnobo in stres mogoče olajšati s čisto preprostim instrumentom, masažo. Brez dotika

postanemo ljudje razdražljivi in depresivni, dokazano je tudi, da so otroci, ki se jih

pogosto dotikajo, bolj zdravi, bolj odporni na bolečine in infekcije, bolje spijo in so bolj

družabni in srečni.

»Masaža je terapija z dotikom, ki ne prenaša le neverjetnega zadovoljstva in

sprostitve, temveč tudi neštete koristi za zdravje. Sprosti napetosti v telesu, pomiri um

in nahrani dušo, s tem pa sočasno zdravi na različnih ravneh. Poznamo dve osnovni

vrsti pristopov k masaži: eni temeljijo na energiji, drugi pa se bolj ukvarjajo s fiziologijo

mišic. V praksi se ta pristopa vse bolj prepletata« (Lacroix idr. 2007: 6).

1.4. Učinki masaže

Učinki masaže so fizične in psihološke narave. Na našem telesu učinki niso

neposredno vidni, vendar povzročijo proces, ki ga sprožimo in na katerega se telo

odziva. Masaža zagotovi spodbudo, ostalo delo opravi telo samo!

Učinki masaže so (Gaber 1994):

· izboljšanje krvnega obtoka,

· izboljšanje limfnega obtoka,

· boljša in hitrejša regeneracija tkiv,

· hitrejše odpravljanje metabolnih produktov,

· koža se ogreje, je bolj elastična, vitalna in mehansko odporna,

· zmanjševanje oteklin,

· zmehčanje otrdlin in zlepljenjih tkiv,

· boljša sklepna gibljivost,

· sprostitev in raztegnitev skrajšanih kit in mišic,

· poživitev centralnega in perifernega živčevja,

· zvišan prag za bolečino,

· izboljšanje respiratorne funkcije,

· izboljšanje psihičnega počutja.


6

2.1 Učinki masaže na kožo

Koža je drugi največji organ v telesu. Je pomemben del organizma in je povezana

z njim tako anatomsko kot fiziološko. Je pomemben čutilni organ, saj se v koži nahaja

veliko število živčnih končičev. Masaža stimulira žleze lojnice in pospešuje nastajanje

loja, ta izboljša stanje kože, njen relief in barvo. S povečanjem pretoka in toplote kože

masaža stimulira vazomotorično aktivnost v koži, to prinese dodatna hranila v ta

področja in s tem se izboljša stanje kože. Masaža v primeru brazgotin zmanjša

možnost nastanka keloida (prekomerno kopičenje veziva v področju brazgotin) in

pretirano brazgotinjenje v mehkih tkivih, ki se nahajajo neposredno pod mestom

masaže (Dervišević 2003).

2.1.1 Učinki masaže na vezivna tkiva

Vezivna tkiva so dveh vrst, rahla in čvrsta. Rahla vezivna tkiva najdemo med

posameznimi organi, čvrsta tkiva imajo veliko kolagena, ki daje tkivu izredno trdnost in

ga najdemo v sklepnih vezeh. Masaža zmanjšuje maščobne kapljice, ki se nahajajo

pod kožo, zato je koža videti bolj gladka. Globoka masaža odstranjuje prirastke in

preureja brazgotine (Dervišević 2003).

2.1.2 Učinki masaže na mišični sistem

Masaža izboljša prekrvavitev mišice, prehrano mišice, zmanjšanje bolečine,

omogoča večjo gibljivost mišice, raztegljivost in prožnost mišice in poveča ali zmanjša

tonus mišice (Higeja 2001).

Masaža zmanjša mišične restrikcije, otrdelost in spazme. Pospešuje odstranitev

mlečne kisline iz mišic, kar zmanjša bolečine in pripravi mišice za nove napore.

Masaža vzdržuje mišice v stanju vitalnosti in fleksibilnosti, pospešuje mišično okrevanje

(Dervišević 2003).

2.1.3 Učinki masaže na živčni sistem

Z masažo pošiljamo možganom prijetne impulze, tako da je posledica zmanjšanje

bolečin. Mehanizem delovanja je sproščanje endrofinov (hormon sreče), ki zmanjšuje

bolečino. Masaža tudi stimulira parasimpatični avtonomni živčni sistem ter zmanjšuje

nespečnost in povzroča sproščanje. Zmanjšuje delovanje stresnih hormonov


7

noradrenalina, adrenalina in kortizola zaradi relaksacijskega vpliva masaže. Masaža

ima tudi blagodejen vpliv pri depresivnih stanjih in stresnih situacijah (Dervišević 2003).

2.1.4 Učinki masaže na kardiovaskularni sistem

Masaža izboljša cirkulacijo, pospeši venski priliv krvi v srce, zato pride do

izboljšanja dostave hranil in kisika tkivom. Krvni pritisk se začasno zmanjša, prav tako

se zmanjša število srčnih utripov, sposobnost prenašanja kisika se poveča. Masaža

zmanjša ishemijo – pomanjšanje oskrbe s krvjo (Dervišević 2003).

2.1.5 Učinki masaže na limfni sistem

Z masažo vplivamo na hitrejši pretok limfe, to je mezga, ki nastaja iz krvne plazme,

s čimer se ukvarja limfna drenaža po dr. Vodderju, ki je z njo pričel okoli leta 1930

(Higeja 2001).

Pomaga pri odpravljanju stranskih produktov matabolizma in bakterij, celo bolj, kot

to storijo razgibavanje in elektrostimulacija, ima blagodejen vpliv na človekov imunski

sistem (Dervišević 2003).

2.1.6 Učinek masaže na prebavila in sečila

Odpravlja kolike in napihnjenost v črevesju. Pomaga pri očiščenju kolona, je

koristna pri zaprtju, vendar moramo masirati v smeri urinega kazalca, igra pomembno

vlogo pri prebavljanju hrane.

Masaža povečuje izločanje seča (zlasti masaža trebuha), prispeva k

odstranjevanju dušika, anorganskega fosforja in natrijevega klorida (Dervišević 2003).

2.1.7 Psihološki učinki masaže

Masaža izboljšuje duševno zdravje, dviga samozavest in samopodobo, omogoča

pomiritev in sprostitev, bistrejše misli, lucidnost, umsko okretnost, zbranost in zaznavo.

Omogoča, da se napolnijo naravni viri življenjske energije in nas varujejo pred

vsakdanjim stresom, tesnobo in napadi panike, nespečnostjo, apatičnostjo,

razdražljivostjo, napetostjo, zmedenostjo in umsko izčrpanostjo.

»Ko z masažo povežemo telo in dušo, dosežemo globoko umirjenost in

ravnovesje. Lahkotnost, ki jo ljudje pogosto čutijo po terapiji, lahko izboljša tudi


8

zavedanje lastne duhovnosti in notranje luči. Po masaži so ljudje bolj povezani sami s

seboj, imajo jasnejši pogled na življenje, vrne se jim smisel za humor in se preprosto

bolje počutijo v svojem telesu« (Lacroix idr. 2007: 15)!

Vrste masaž

Nekateri avtorji delijo masažne tehnike na vzhodne in zahodne, drugi na klasične

in alternativne, tretji zopet na znanstveno-medicinske, celo na bioenergijske. Danes

poznamo in uporabljamo le nekatere masaže v zdravstvu, ki jih uporabljamo za

zdravljenje (Učila International 2008):

· klasična ali švedska masaža – najsodobnejša oblika masaže, ki vključuje tehnike

gladenja, gnetenja in otiranja s členki;

· ročna limfna drenaža po dr. Vodderju, posebna tehnika, ki se izvaja po principu

potisk – premik (Nemčija);

· specialna masaža po dr. Hoffu (Nemčija);

· masaža vezivnega tkiva po Elisabeth Dicke, masaža za mišično-skeletne okvare

(Nemčija);

· prečno frikcijska masaža – kot del manualne terapije, tehnika za odpravljanje težav

gibalnega aparata (artroza, izvine, poškodbe …);

· masaža prožilnih točk po dr. Jamesu Cyriaxu, tehnika za odpravljanje težav

gibalnega aparata (Velika Britanija);

· akupresura, starodavna umetnost zdravljenja s prsti, pri kateri pritiskamo na

določene točke na telesu – stimuliramo samozdravilne sposobnosti.

Poznamo še vrsto manj znanih masaž, ki se šele uveljavljajo v našem prostoru

(Gaber 1994):

· rolfing – po psihologinji Idi Rolf, manipulacija veznega tkiva (vezi, tetive, mišice),

počasna globinska masaža (Nemčija);

· polarna masaža (ZDA);

· shi-atsu, stara japonska masaža, ki združuje uporabo akupresurnih točk in tehnik

nežnega pritiskanja;

· tajska masaža uravnava pretok energije skozi telo, temelji na pritisku, raztegu in

zvijanju;

· indijska masaža je masaža, ki sprošča in blaži fizični in psihološki stres;

· tui-na masaža, pomemben del tradicionalne kitajske medicine, filozofsko

razumevanje življenja in zdravja (Kitajska);


9

· refleksna masaža stopal in dlani – refleksoterapija je masaža, ki temelji na

spoznanju, da se vsak del našega telesa odziva na točno določeno točko na

stopalih oziroma na dlaneh;

· bioenergetska masaža in druge.

2.1.8 Tehnike masaže

Pri tehniki masaže gre za enake masažne prijeme, ki so jih uporabljali skozi vso

zgodovino, vendar so jih različno poimenovali. Terminologijo, ki jo uporabljamo danes,

je uvedel Šved Peter Ling, avtor sistema švedske masaže. Veliko je potoval po Evropi

in prevzel francoske izraze, ki se uporabljajo še danes in jih je razdelil v devet osnovnih

masažnih tehnik. Te tehnike je kasneje fizioterapevtka Gerdtrude Beard, avtorica

najbolje prodajanih knjig o masaži, razdelila v štiri osnovne tehnike in jih poimenovala s

francoskimi izrazi: »petrissage«, »effleuarge«, »friction« in »tapotament«. Njena

sodelavca Elisabeth C. Wood in Paul D. Becker pa sta termine še malo spremenila in

dodala še »vibration« (Gaber 1994).

· »effleurage« – efleraža oz. gladenje

· »petrissage« – petrisaža oz. gnetenje

· »friction« – frikcija oz. vtiranje

· »tapotement« – perkusija oz. udarjanje

· »vibration« – vibracija oz. tresenje

Vse te masažne tehnike lahko s pridom uporabljamo pri masažah dojenčka in

predšolskih otrocih.

2.1.9 Gladenje

Gladenje je enostavna masažna tehnika in glede na učinek poznamo površinsko

gladenje in globoko gladenje, razlika je v stopnji pritiska:

· z obema dlanema hkrati,

· z eno dlanjo,

· z jagodico palca,

· s proksimalnim delom dlani.

Površinsko gladenje uporabimo kot uvod v masažo, z njim dosežemo mišično

sproščenost in določimo stanje kože in muskulaturo. Na masiranca nanesemo

masažno olje. Pritisk mora biti zelo blag, smer gibanja je poljubna: centripentalno –

proti srcu in centrifugalno – stran od srca. Najbolj prijetna je smer v rasti dlak. Ritem naj


10

bo enakomeren, gibanje rok počasno, monotono in zaspano, da dosežemo popolno

relaksacijo. Hitrost mora biti enakomerna kot pri metronomu.

Globoko gladenje je tehnika, s katero dosežemo mehanične in refleksne učinke, s

to tehniko pomagamo venskemu in limfnemu toku. Pogoj je popolna mišična

relaksacija, odpraviti moramo vplive gravitacije na telo. Pritisk je močnejši in bolj

odločen, toda brez bolečin. Različni deli telesa zahtevajo različen pritisk, odvisen je tudi

od človekove kondicije in patološkega stanja. Smer je v smeri srca, ritem je

enakomeren, lahkoten, brez sunkovitih gibov, prav tako hitrost.

2.1.10 Gnetenje

Gnetenje je prijem, ki ga najpogosteje uporabljamo z namenom raztegniti

skrajšana tkiva, preprečiti zlepljenje tkiv, izboljšati venski in limfni obtok. Največji vpliv

ima na mišice, ki ležijo tik pod kožo. Prijemi, s katerimi gnetemo eno mišico, njen del ali

celo skupino, so:

· z obema rokama istočasno,

· z obema rokama izmenično,

· z eno roko,

· z ulnarno stranjo dlani,

· z jagodicami prstov,

· s tremi prsti,

· s palcema.

Pritisk je relativno močan in enakomerno porazdeljen, smer je centripentalna, ritem

in hitrost sta enaka kot pri gladenju.

2.1.11 Vtiranje

Z vtiranjem zrahljamo zlepljene strukture, zmehčamo brazgotine, odpravimo

adhezije, pospešimo proces resorbcije okrog sklepov, izboljšamo cirkulacijo krvi,

zvišamo temperaturo kože. Prijemi za vtiranje so:

· s celo dlanjo,

· s proksimalnim delom dlani,

· s konicami prstov,

· s kazalcem in sredincem (prekrižano),

· s palcema.


11

Pritisk je dokaj močan, smer vtiranja je v smeri urinega kazalca, ki sicer ni

določena, hitrost ni bistvena.

2.1.12 Udarjanje

Z udarjanjem zvišamo mišični tonus. Te tehnike pri otrocih ne izvajamo, razen na

zelo rahel način.

Masažni prijemi so hitri, kratki in čvrsti:

· z ulnarno stranjo dlani,

· s konkavno oblikovano dlanjo,

· s konicami prstov,

· s palcem in prsti,

· s pestmi.

Pritisk ne sme povzročiti bolečin in ga dodajamo glede na telesni predel in ga ne

uporabljamo, če je mišica oslabljena, v ledvenem predelu, na spodnjem delu trebuha,

na kosteh. Smer ni bistvenega pomena, ritem in hitrost dosežemo z vajo.

2.1.13 Tresenje

Tresenje je tehnika, ki je lahko uvodna, vmesna ali končna tehnika masaže. S

tresenjem sprostimo povečano tenzijo, pogosto se uporablja v športni masaži. Smer ni

tako pomembna, ritem je enakomeren, hitrost čim večja (Higeja 2001).

2.1.14 Indikacije in kontraindikacije

Da je masaža učinkovita, moramo dobro poznati indikacije in kontraindikacije – to

je ključno, da ne prihaja do nepotrebnih zapletov med masažo. Masaža ni nadomestilo

za aktivno gibanje, niti za odstranjevanje maščobe, z masažo pomagamo krvnemu in

limfnemu obtoku, mišični in splošni sprostitvi.

Kontraindikacije (Gaber 1994):

· vnetja (bolečine, kožne bolezni, temperatura, otekline, motene funkcije),

· infekcijska stanja (viroze, gripe …),

· kožne bolezni,

· rakaste bolezni,

· okvare žil,

· težja ledvična obolenja,


12

· zlomi in rane,

· pri težjih mentalnih stanjih.

2.1.15 Priprava prostora, maserja in masiranca

Vzdušje, ki spremlja celotno masažo, se začne že pri pripravi, zato je vredno, da

se na njo dobro pripravimo. Nekateri imajo radi glasbo, druge to moti, razsvetljava naj

bo pridušena in mehka, priporočljive so sveče, okolje lahko popestrimo še s kadilom ali

z eteričnimi olji.

Maser se mora dobro zavedati, da bo nekomu posvetil svoj čas in energijo. Če je

maser z mislimi drugje, če je napet ali celo pod stresom, bo masiranec to zagotovo

občutil. Razum mora biti prost, da lahko posveti svojo celotno pozornost masaži in

človeku, ki ga masira (Kavanagh 2010).

Maser mora biti čustveno zrel, imeti mora resen pristop do dela in do masiranca.

Biti mora urejen, čist, brez nakita in imeti kratko pristrižene nohte. Na rokah ne sme

imeti kožnih sprememb (bradavice, rane, alergije ipd.). Skrbeti mora za kondicijo,

gibljivost telesa, vzdržljivost trebušnih, hrbtnih in stegenskih mišic. Obleka maserja

mora biti udobna in čista. Za masiranca mora poskrbeti z veliko mero odgovornosti.

Uspeh masaže je odvisen tudi od masiranca. Dobro je, da se masiranec pred masažo

oprha, da je sproščen. Priporočljivo je, da vsaj dve uri pred masažo ne zaužije hrane.

Masiranca seznanimo z namenom masaže, mu razložimo postopek, poudarek je na

sproščenosti. Povprašamo ga po simptomih. Zagotovimo mu udoben in sproščen

položaj z uporabo svitkov, blazin, odej. Med masažo čim manj govorimo in poskrbimo

za nemoteno potekanje. Prostor mora imeti primerno temperaturo, biti mora čist, zato

vedno poskrbimo, da je prostor udoben, miren, prezračen. Moramo imeti neoporečna

masažna sredstva, poskrbeti moramo za sveže rjuhe, predloge, odeje, svežo delovno

obleko in poskrbeti za dezinfekcijo masažnih pripomočkov (Gaber 1994).

2.2 Samomasaža

Seveda je najboljše, da masažo izvaja druga oseba, vendar žal to ni vedno

izvedljivo, namesto tega lahko uporabimo tehniko samomasaže, tako odrasli kot otroci.

Ni tako zelo prijetno, kot če nas masira kdo drug, je pa prijetno in koristno. Prav tako

ima samomasaža sproščujoče učinke, ne umiri nas le masažni prijem, temveč že

dejstvo, da se pripravimo k samomasaži. Lahko jo izvajamo kjerkoli in kadarkoli: doma,

na delovnem mestu, v šoli, v vrtcu … Čas ni pomemben – lahko jo izvajamo zjutraj za


13

nove moči ali zvečer, da se umirimo. Večina prijemov se uporablja na obrazu, ramenih,

rokah, nogah in stopalih, ker jih je lahko doseči in je učinek občuten.

Za otroke je tehnika samomasaže lahka tehnika, ki jo hitro usvojijo in se jim zdi

zelo zabavna. Svetujem, da jih naučimo masaže obraza, lasišča, dlani, rok, nog in

stopal čim prej, da si bodo že od malih nog lahko sami pomagali pri manjših tegobah.

Tehnike hitro usvojijo in se pri tem zabavajo.

Masaže, ki jih uporabljamo tako za odrasle kot za otroke, so enostavne in

učinkovite:

· obraz in glava – masiramo čelo in sence, z dvema ali tremi prsti krožimo po čelu, z

blazinicami lahko plosko udarjamo po čelu, na predelu senc nadaljujemo s krožnim

gladenjem – odlično deluje proti glavobolu in stresu;

· akupresurne točke – na sredini čela pritisnemo s palcem ali kazalcem, držimo do

15 sekund in popustimo, lahko tudi pritisnemo s kazalcema na sredino obrvi in

držimo 15 sekund – učinkovito za popuščanje glavobola in napetosti;

· čeljustne mišice – masiramo s kazalcema in sredincema, z blazinicami prstov

delamo majhne kroge v obe smeri;

· lasišče, vrh glave – masiramo z blazinicami prstov brez palca, pritiskamo rahlo in

krožimo po celem lasišču;

· zadnja stran vratu – položimo roki zadaj na vrat in z blazinicami lahko krožimo,

gnetemo ali udarjamo, da popusti napetost – masiramo lahko z eno roko ali z

obema.

· roke si masiramo že, ko si jih namažemo s kremo, večkrat si vzemimo čas in si jih

poleg mazanja še zmasirajmo – lahko si zmasiramo vsak prst posebej, dlan,

zapestje in podlaket, najprej eno roko in nato še drugo, pri tem veliko uporabljamo

palec, ki dela krožne gibe ali potege naprej in nazaj;

· stopalom najprej privoščimo kopel in si jih potem obilno namažimo s kvalitetno

kremo in jih pri tem zmasiramo, učinek je takojšen in izredno blagodejen.

Masiramo z obema palcema, ki sta plosko na podplatu, krožimo in pritiskamo ali

samo z enim palcem v krogih ali v ravnih črtah, v smeri naprej, lahko zmasiramo

tudi nart, gleženj in meča, pri tem lahko uporabimo palce in ostale prste;

· trebuh si vedno zmasiramo v smeri urinega kazalca s krožnimi gibi – masaža ima

blagodejen učinek in pomaga pri zaprtju, zelo je dobra za otroke, kadar jih boli ali

so zaprti.


14

2.3 Aromaterapija

»Že zgodnje civilizacije so spoznale, da lahko goreče veje in listi nekaterih rastlin

zelo zanimivo učinkujejo na človeka. Nekatere rastline so ljudi uspavale, druge so

blažile bolezenske težave, spodbujale čutne zaznave ali celo povzročale mistična

verska doživetja. Ta navada se je v nekaterih verstvih ohranila do danes. Sodobna

aromaterapija se je razvila predvsem zaradi obnovljenega zanimanja za naravne oblike

zdravljenja z rastlinami. Za utemeljitelja aromaterapije velja francoski kemik Rene

Gattefosse, ker je leta 1928 v znanstvenem članku o eteričnih oljih prvi uporabil izraz

aromaterapija. Sodobna praksa aromaterapevtskega zdravljenja se je razvila v 60-ih

letih 20. stoletja, ko so začeli uporabo eteričnih olj kombinirati z masažnimi tehnikami.

Aromaterapija je holistična (celostna) dopolnilna veja zdravilstva. Najpomembnejši del

je masaža celega telesa z uporabo eteričnih olj, razredčenih v osnovnem rastlinskem

olju. Popolna aromaterapijska obdelava praviloma zajema veliko več kot le masažo,

svetuje tudi, kako si človek lahko pomaga tudi sam, kako se zdravo živi, prehranjuje in

krepi zdravje« (Farrer - Hals 2007: 8–12).

2.3.1 Načini uporabe eteričnih olj

S toplimi obkladki blažimo bolečine v hrbtu, trebuhu. S hladnimi obkladki zdravimo

glavobole, otekle sklepe, zmečkanine in izvine. Olja pripravimo tako, da v 20 ml

nosilnega olja dodamo 8 kapljic eteričnega olja, te lahko dodamo v vodo za obkladke.

Olja, ki so priporočena za uporabo, so:

· poprova meta, rožno olje, kamilično, sivkino, rožmarinovo – glavobol

· sivkino, brinjevo, kamilično, rožmarinovo – otekli sklepi, izvini,

· melisino, sivkino, pomarančno, evkaliptovo – boleč hrbet.

Inhalacije in parne kopeli uporabimo pri lajšanju bolezni dihal, katarju, vnetem grlu

in čiščenju kože. Z vrelo vodo napolnimo skledo in dodamo 2–6 kapljic eteričnega olja.

Pri dihalih trikrat na dan, pri koži enkrat na teden. Olja, ki so priporočena, so:

· poprova meta, sandalovo, evkaliptovo, sivkino, cipresino – dihalne infekcije,

· borovo, evkaliptovo, sivkino, rožmarinovo – katar in sinuzitis,

· poprova meta, sandalovo, sivkino, cipresino, čajčevo – vneto grlo,

· limonske trave, kamilično, brinjevo, sivkino, bergamotovo – čiščenje kože.


15

3 MASAŽE ZA OTROKE

Da so otroci naše največje bogastvo, vemo vsi, so živahni, navihani, nemirni,

glasni, prisrčni, nagajivi, skratka čudoviti. Da pa so naši otroci včasih kratko malo

preobremenjeni, nervozni in pod stresom, tega se premalo zavedamo. Vse hitrejši

tempo, ko se nam vedno kam mudi, vsa sodobna tehnologija, ki zasipava že naše

malčke, materializem, ki se bohoti v vsej svoji mogočnosti, ustvarja nov rod otrok,

postajajo čedalje boj glasni, nemirni, vzkipljivi, neobvladljivi, zahtevni. Nečesa pa ni več

v izobilju – ni več toliko časa, ki ga kvalitetno preživimo z našimi otroki in niti dotika in

stika med starši in otroki, ki je ključen za otrokov kvaliteten celostni razvoj. Starši, ki se

zavedajo, kako zelo je pomemben dotik, da vzpostavimo in utrdimo vez z otrokom, se

tudi zavedajo, da je dotik ključnega pomena za njegov razvoj, dobro počutje in občutek

varnosti.

3.1 Masaža dojenčka

Za masažo ni nikoli prezgodaj, saj je masaža otrok v nekaterih kulturah že stoletja

priznan način in najbolj naravna oblika zdravljenja, z namenom ohraniti novorojenčka

pri življenju. Mnoge kulture (Nigerije, S. Amerike, Indije, Malezije, Tajske, Jave,

Kitajske, Indonezije …) so tisočletja nazaj uporabljale ljubeč in čvrst dotik, z namenom

preprečitve bolezni, povečevali so možnost preživetja in ohranjali povezanost med

mamico in otrokom. Ženske so bile že pred in po porodu deležne masaže, da so

dosegli večjo sproščenost in moč telesa za porod. Po porodu so jo masirali tudi dvakrat

dnevno, učinki so se pokazali v vzpostavitvi dobrega dojenja, preprečitvi vnetij prsi,

umirjenosti, vrnitvi maternice v položaj pred porodom in vzpostavitvi hormonskega

ravnovesja. Z razvojem medicinskih znanosti, s katerimi se je povečala možnost

preživetja otrok, je masaža postala na Zahodu precej zapostavljena oblika

komunikacije med starši in otroki. Začela se je izgubljati prvinska izkušnja, naravna

povezanost, ki se je kasneje kazala in se še kaže pri otrocih v pomanjkanju zavedanja

in obvladovanja lastnega telesa, samozavesti, občutku varnosti in sprejetosti (Kurent,

2012).

Na srečo se danes zopet odkriva učinkovitost masaže in vse več ljudi posega po

tem načinu komunikacije v našem zahodnem svetu. Več znanja, klinična dognanja,

številne raziskave in konkretni rezultati dela z otroki so potrdili koristnost in potrebnost

masaž za otroke. Ob izgubi varnosti iz maternice je masaža poleg dojenja najboljši


16

način ohranjanja povezanosti med mamo in očetom z otrokom. Otrok bo prepoznaval

ugodje, ki ga je bil deležen devet mesecev v maternici (Kolenc Vitez 2012).

3.1.1 Kdaj začeti z masažo?

Za masažo ni nikoli prezgodaj. Dotik je naraven izraz ljubezni, ki izraža toplino in

varnost in s tem tudi samozavest za kasnejše življenje. Z masažo se krepi vez med

materjo in dojenčkom (Lacroix idr. 2007).

Dojenčke lahko začnemo masirati že takoj po rojstvu, masaža naj bo zelo

občutena in nežna, traja naj nekaj minut, izvajamo jo do dvakrat dnevno, postopoma

naj bodo masažni prijemi čvrstejši, čas masaže pa daljši (Kuret Mojca 2012).Čisto

naravno je, da starši svoje dojenčke božajo, objemajo in ljubkujejo in vedno več je

dokazov, ki potrjujejo, da je masaža pomagalo k dojenčkovemu zdravju in dobremu

počutju (Maxwell - Hudson 1988).

3.1.2 Priprava na masažo za dojenčke

Čas in prostor naj najbolj odgovarjata otrokom in staršem. V sobi naj bo toplo,

nihče naj ne moti masaže. Masiramo lahko zjutraj, popoldne po kopanju, zvečer pred

spanjem, na previjalni mizi ali kar v naročju. Masiramo vedno tako, da je udobno otroku

in nam in užitek je tako obojestranski. Olja naj bodo naravna, mandljevo olje je še

posebej priljubljeno, ker se dobro vpija v kožo, nima močnega vonja in deluje blažilno

(Kolenc Vitez 2012). Masirati otroka pomeni, da se z njim sporazumevamo s svojimi

dlanmi in otrok bo brez zadržkov dovzeten za vsa naša sporočila. Gre za neposreden

stik in do masaže je treba gojiti največje spoštovanje. Otrok se bo dobro odzival, zato

moramo biti pozorni, kaj nam sporoča. Otroka na masažo pripravimo že s pogovorom,

nato gremo v primeren prostor s primerno svetlobo in temperaturo. Tam naj bodo

mehke odeje, primerna olja in lahko pričnemo čarati. Vedno bodimo mirni in sproščeni,

naš glas je bistven, saj v otroku zbudimo občutek zaupanja in ljubezni. Prve tri mesece

zadostuje pet- do sedemminutna masaža, popka se ne masira, dokler se popolnoma

ne zaceli. Na glavi se izogiba mečavi in sencam, ne pritiskamo na hrbtenico. Po treh

mesecih lahko podaljšamo masažo na deset minut (Diederich 2010).


17

3.1.3 Učinki masaže na dojenčke

»Če želite, da otrok postane živahnejši, masirajte v nasprotni smeri rasti dlak, če

želite, da se otrok umiri, masirajte v smeri rasti dlak. Zaupajte otroku, da vam bo

sporočil, kaj mu je všeč in kaj potrebuje, on je tisti, ki vas bo vodil. Okrog sedmega

meseca lahko začnete z drugimi tehnikami« (Diederich 2010: 10).

Masaža lahko:

· spodbudi celoten razvoj otroka,

· obvaruje otrokovo zdravje,

· vzpostavi stik z otrokom,

· vzpostavi stik s starši,

· izboljša otrokovo počutje,

· otrok se počuti varnega in sprejetega,

· preprečuje in lajša trebušne težave,

· pomaga pri motnjah spanja,

· sprošča otroke in starše.

3.1.4 Masaža obraza in glave

Masažo glave izvajamo otrokom nad tremi leti, obraz je tudi zelo občutljiv, zato ga

masiramo pazljivo in nežno. Dlani moramo imeti tople, paziti moramo na mečave in na

sence, teh se izogibamo. Masiramo z nežnimi masažnimi potezami, tako da ga

tolažeče in ljubeče božamo po obrazu. Zelo je blagodejna masaža ušesnih mečic, ki

deluje na sinuse, pomaga pri prehladu in zamašenem nosu. Masaža obraza otroka

sprošča in sprošča obrazno napetost, ki jo povzroča vznemirjenje in dražljaji iz okolja

(Diederich 2010).

3.1.5 Masaža hrbta

Je ključna za sprostitev in je pomembno refleksno območje. Otrok občuti svoje telo

in masaža je idealna za krepitev celotne medenice, tilnika in mišic. Pomaga pri otrokovi

rasti, odpravlja napetost (Diederich 2010).


18

3.1.6 Masaža stopal in nog

Z masažo stopal delujemo na vse organe. Prve tedne otroka lahko zgolj božamo.

Spodbuja njihov razvoj in pripomore k stabilnejšemu koraku, kar je pomembno za

samozavestnejše odkrivanje okolja, v katerem živi. Z nežno masažo nog poskrbimo za

dobro prekrvavitev vse od stopal do bokov. Pomagamo mu spoznavati spodnje

okončine, saj z nogami otrok odkriva svet. Masaža nog otroka zelo sprosti, zato je

priporočljiva pred spanjem. Bolj krepka masaža nog je odlična za dober začetek

novega dne (Diederich 2010).

3.1.7 Masaža dlani in rok

Masažo dlani in rok izvajamo zelo nežno, to otroka sprošča in umirja, sploh kadar

masiramo po notranji strani. Odlična je za začetek dneva ali kot tolažba ponoči po

hudih sanjah. S trepljanjem po konicah prstov spodbujamo delovanje srca, debelega in

tankega črevesa in pa tudi delovanje možganov in sinusov (Diederich 2010).

3.2 Masaža za otroke

Maxwell - Hudson (1988) pravi, da je masaža otrok prav tako preprosta kot je

masaža dojenčkov. Otroci vseh starosti pri tem zelo uživajo. Hvaležni so odraslim za

pozornost in se dobro odzivajo na masaže. Masaža bo otrokom in nam koristila le,

dokler bo zaželena in prostovoljna. Je lahko del igre ali počitka, del velike zabave,

skratka nekaj pristnega in neobveznega.

Tudi starejši otroci se zelo radi masirajo, saj masaža lahko postane način, kako se

ponovno zbližajo s starši in občutijo njihovo toplino. Malega otroka masiramo na

drugačen način kot dojenčka. Malčke po enem letu motiviramo za masaže tako, da

spreminjamo masažne prijeme, vključujemo razne zgodbice, petje ali izštevanke in

igre. Prav masaža nam pomaga umiriti še tako nemirne in živahne otroke. Pomembno

je, da so masaže čim bolj redne in da so za otroka prijetno doživetje. Otrokom, ki so

masirani že od rojstva naprej, je masaža le nadaljevanje prijetne izkušnje, masažni

prijemi mu niso tuji, počuti se dobro, sprejeto in varno, saj je ljubezen preko dotika

odtisnjena v njegove telesne celice, kar je čudovita podlaga za nadaljnjo življenje.

Otroci do dvanajstega leta so veliko bolj dovzetni za dotik kot za dražljaje, ki jih

sprejemajo preko vida in sluha. Dotik jim daje mnogo več informacij o svetu, doživljajo

veliko lepih občutkov, otrok se zaveda, kako prijetno je bivati v svojem telesu in ga


19

začutiti. Otroci, ki prejemajo vse to, prejmejo neomejene možnosti za razvoj v zdravo,

stabilno in samostojno osebo. V tem obdobju se otroci tudi seznanijo, kaj je za njih

zdrav in nezdrav dotik, je najboljša pot, da otrok zazna to razliko. Otroci, ki so jih zgolj

poučili o nezdravem dotiku, tega ne morejo in ne znajo izraziti v taki meri kot to znajo

otroci, ki so bili masirani. Masiran otrok ve, kaj je zdrav, ljubeč dotik in kako ga občutiti.

Smiselno je, da otroka vedno vprašamo, če ga lahko zmasiramo in šele ko dobimo

dovoljenje, začnemo z masažo. Po masaži se otroku zahvalimo, da smo ga lahko

zmasirali. Otroka s tem naučimo, da spoštujemo njega in njegovo telo. Otroku pa

pokažemo pot, da se tudi sam nauči tega odnosa do nas in do drugih. Tako lažje

razvije svojo pozitivno samopodobo, občutke za lastno telo ter odprto komunikacijo

(Kuret Mojca 2012).

3.3 Masaža otrok v vrtcu

Kot smo že dejali, je masaža odličen način za vzpostavitev in utrditev vezi z

otrokom in v vrtcu lahko postane masaža tudi del igre in zabave, ki jo popestrimo z

raznimi pesmicami, zgodbicami, izštevankami, glasbo, plesom, gibanjem in raznimi

igrami. Je odlično sredstvo za vzpostavitev pozitivne komunikacije med vzgojiteljico in

otroki in med otroki samimi. Pri masažah v vrtcu moramo biti iznajdljivi, da je masaža

za otroke zanimiva, zabavna, da se otroci ob tem sprostijo in umirijo.

Kot vemo, se z dotikom vzpostavi takojšen in edinstven stik. Tako doma kot tudi v

vrtcu prihaja skozi dotik sporočilo ljubezni, tolažbe in ugodja. V vrtcu dotik močno

povezuje in razvija medsebojne odnose, zbližuje in uči. Masaža umirja nemirne in

pretirano živahne otroke, z njeno pomočjo dosegamo čudovite rezultate na poti

umirjanja otrok, otroci dobijo veliko informacij in razvijejo se jim mnoge sposobnosti. Ko

otroci sprejmejo dotik kot nekaj prijetnega, sami začnejo spraševati po masaži in tudi

sami začnejo masirati eden drugega. Malega otroka vedno vprašamo, če ga lahko

zmasiramo, šele ko dobimo dovoljenje, začnemo. Tudi prostor naj bo primerno

pripravljen, seveda je čas in prostor za masaže v vrtcu odvisen tudi od same vrste

masaž.

3.4 Povezava masaže z različnimi področji kurikuluma in njeni cilji

Temelj pozitivne komunikacije med otroki in med otroki in odraslimi so tudi

masaže, ki jih lahko vključimo v vse dejavnosti kurikuluma.


20

»Zapisani cilji pri posameznih področjih dejavnosti predstavljajo okvir, znotraj

katerega so vsebine in dejavnosti strokovna ponudba vzgojiteljem, ki prikazujejo vse

pomembne faze vzgojnega dela: načrtovanje, vzgojno delo, opazovanje, evalvacijo«

(Kurikulum 1999: 14).

3.4.1 Povezava masaže z gibanjem in njeni cilji

»Potreba po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi, z gibanjem telesa je

pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne

obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje,

dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest. Z gibanjem si otroci razvijajo

intelektualne sposobnosti. Igra in gibanje imata pomembno vlogo tudi pri socialnem in

emocionalnem razvoju« (Kurikulum 1999: 14).

Če povežemo masažo z gibanjem, pravzaprav ugotovimo, da zagotavljata enake

cilje in rezultate. V kurikulumu so omenjene sprostitvene dejavnosti, a žal masaže za

otroke niso posebej omenjene. Moje mnenje je, da z masažnimi dejavnostmi, ki so

povezane z gibanjem, na najlažji način dosežemo, da se otroci popolnoma vključijo v

dejavnosti, se ob tem zabavajo, uživajo in sprostijo. Z masažami za otroke lahko

popestrimo gibalno dejavnost, saj jih lahko uporabimo kot motivacijo, glavni del ali

zaključek gibalnih dejavnosti.

Pri tem dosegamo naslednje cilje (Kurikulum 1999):

· omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok,

· zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja,

· pridobivanje zaupanja v svoje telo,

· spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanje različnosti,

· sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja,

· spoznavanje osnovnih načel osebne higiene,

· spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih iger, uvajanje otrok v igre,

kjer je treba upoštevati pravila.

3.4.2 Povezava masaže z jezikom in njeni cilji

»Jezikovna dejavnost v predšolskem obdobju, ki je najpomembnejša za razvoj

govora, vključuje široko polje sodelovanja in komunikacije z odraslimi, otroki. Otroci se

v tem obdobju naučijo izražati izkušnje, misli in razumeti sporočila drugih« (Kurikulum

1999: 18–19).


21

Pri jezikovnih dejavnostih je masaža odlična motivacija, kjer otroci še lažje izražajo

svoje občutke, misli, čustva in razumejo sporočila drugih ljudi. S tem spodbujamo

verbalno in neverbalno komunikacijo in izražanje občutij. Z raznimi pravljicami,

zgodbicami, ugankami, pesmicami jih spodbudimo, da postanejo igre masaž prijetne,

zanimive, poučne in zabavne. Skozi masažne dejavnosti lahko otroci bogatijo besedni

zaklad, se igrajo, zabavajo, komunicirajo, izražajo svoje misli, se naučijo prisluhniti sebi

in drugim.

Cilji, ki jih želimo doseči, so (Kurikulum 1999):

· jezik kot objekt igre,

· poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,

· doživljanje in spoznavanje temeljnih literarnih del za otroke,

· spodbujanje ustvarjalnosti,

· razvijanje neverbalnih komunikacijskih spretnosti,

· izražanje s kretnjami in gibi telesa,

· zmožnost odzivanja na neverbalno izražanje.

3.4.3 Povezava masaže z umetnostjo in njeni cilji

»Izkušnje na področju umetnosti so zaradi celovitosti doživljanja in ustvarjanja

pomemben dejavnik uravnoteženega otrokovega razvoja in duševnega zdravja. Otrok

je lahko ustvarjalen v različni meri in na različnih umetniških področjih. Umetnost otroku

omogoča udejanjanje ustvarjalnih potencialov, ki se kažejo že v otrokovem igrivem

raziskovanju sveta, ki je zanj neizčrpen vir inspiracije, motivacije in vsebin na vseh

področjih dejavnosti. Estetsko doživljanje, ki je intenzivno čutno in intuitivno spoznanje

doživetja, otrok izrazi v umetnosti in ga opredeljuje z estetskimi pojmi lepo, smešno,

grdo ipd.« (Kurikulum 1999: 23).

Cilji so naslednji (Kurikulum 1999):

· doživljanje, spoznavanje in uživanje,

· razvijanje estetskega zaznavanja,

· razvijanje in komuniciranje z umetnostjo,

· spodbujanje doživljanja, izražanja in veselja do lepote,

· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane

pozornosti v občutenje telesa, tipanje, opazovanje in poslušanje samega sebe,

· negovanje in spodbujanje bogatega in razgibanega odzivanja na notranji in zunanji

svet,


22

· razvijanje sposobnosti umetniškega izražanja čutnega, čustvenega, miselnega,

estetskega in vrednostnega doživljanja.

Ko govorimo o umetnosti, naj poudarim, da je masaža umetnost dotika, ki nudi

otrokom estetsko, čutno doživljanje, jim pomaga do celovitega telesnega in duševnega

razvoja. Z masažo lahko vstopimo na vsa področja umetnosti v kurikulumu. Glasba,

ples, likovna umetnost gredo lahko odlično z roko v roki z masažnimi dejavnostmi. Pri

likovni dejavnosti lahko otroci prenesejo občutja in vtise iz masažnih dejavnosti v

umetniške izdelke. Spoznavajo novo vrsto glasbe, ki jih notranje bogati. Vrsta novih

plesnih dejavnosti in iger, ki so povezane z masažami, jim nudijo sprostitev, obilo

zabave, uživanja in spodbujajo ustvarjalnost in kreativnost.

3.4.4 Povezava masaže z družbo in njeni cilji

»Človek je del družbenega okolja, v katerem raste, živi in deluje. Da bi otroci

sodelovali z okoljem, vplivali nanj in ga kasneje aktivno spreminjali, morajo postopoma

spoznati bližnje družbeno okolje (vsakdanje življenje ljudi, družinsko življenje, delovna

okolja, kulturno življenje, javno življenje itn.). Poleg tega obstaja kultura, ki se razvija

tako, da se otroci učijo od otrok. To so igre, pesmi, rime, šaljivke, uganke, besedne

igre, pravljice itn., ki so preživele kot skupna dediščina skozi generacije in tvorijo

pomembno sestavino življenja, dela in dejavnosti v vrtcu« (Kurikulum 1999).


· spoznavanje sebe in drugih,

· seznanjanje z varnim in zdravim načinom življenja,

· otrok ima možnost razvijati sposobnosti in načine vzpostavljanja, vzdrževanja in

uživanja v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki.

Če povežemo dejavnosti iz družbe z masažami, dobimo čudovite igre masaž, pri

katerih se otroci umirijo, sprostijo in zabavajo. Z masažo otroci spoznavajo sebe in

druge, pridobivajo na samozavesti in samospoštovanju. Seznanjajo se z varnim in

zdravim načinom življenja. Otroke lahko seznanimo s poklicem maserja, ki ga

vključujejo v igro vlog. Seznanimo jih s pripomočki in sredstvi za masažo. Preko

masažnih dejavnosti otroci spoznajo, kaj je zdrav dotik in ga znajo deliti naprej. Z

igrami masaž otroci sodelujejo in sprejemajo tudi določena nova znanja in pravila.


23

3.4.5 Povezava narave z masažo in njeni cilji

»Narava je posebno področje, v okviru katerega razvijamo otrokove sposobnosti

za dejavno vključevanje v obdajajočo fizično in družbeno okolje ter ustvarjanje

zdravega in varnega življenjskega okolja in navad. Poudarek je na pridobivanju

izkušenj z živimi bitji, naravnimi pojavi ter veselju v raziskovanju in odkrivanju. Pri

naravoslovnih dejavnostih tudi spoznava, da vsega ni mogoče razumeti in da na vsa

vprašanja ne more najti odgovora. Otrok odkriva in spoznava svoje telo, njegove

lastnosti in funkcije delov telesa ter usvaja načine ravnanja, ki ohranja dobro počutje«

(Kurikulum 1999: 37–38).

Otrok skozi dotik in masažo dejansko odkriva in spoznava svoje telo, njegove

lastnosti in funkcije delov telesa, tako doživlja hkrati nekakšen uvod v anatomijo telesa.

Hkrati usvaja načine ravnanja, ki ohranjajo dobro počutje, zdravje in pridobiva na

pozitivni samopodobi in samozavesti.

To pridobiva skozi naslednje cilje (Kurikulum 1999):

· spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina

življenja,

· spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in dojema

telesne podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh,

· spoznanje, da se živa bitja med seboj sporazumevamo,

· spoznava, kaj potrebuje sam in kaj druga živa bitja za življenje ter ohranjanje in

krepitev zdravja,

· spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam,

· pridobiva navade nege telesa.

3.4.6 Povezava matematike z masažo in njeni cilji

»Matematika vključuje najrazličnejše dejavnosti v vrtcu, ki otroka spodbujajo, da v igri

ali vsakodnevnih opravilih pridobiva izkušnje, spretnosti in znanja o tem, kaj je veliko, kaj

majhno, česa je več in česa je manj, v čem so si stvari različne in v čem podobne, kaj je

celota in kaj je del, kakšne oblike so, kaj je notri in kaj je zunaj, kaj je zdaj, prej in potem,

kaj so simboli itn.« (Kurikulum 1999: 44).


· otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje,

· spoznava odnos med vzrokom in posledico,

· spoznava prostor, njegove meje, zunanjost, notranjost,


24

· rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj,

zgoraj, spodaj, levo, desno …),

· se igra igre masaž, ki vsebujejo štetje, primerjanje, sestavljanje, merjenje.

S pridom lahko uporabimo matematiko pri masažnih dejavnostih. Spoznanje, da je

masaža užitek, sprostitev, veselje in umiritev, je odnos med vzrokom in posledico.

Otroci spoznavajo, da je masaža nekaj prijetnega. Pri masažnih dejavnostih dobro

spoznavajo prostor, zunanjost in notranjost. Spoznavanje telesa omogoča otrokom, da

spoznajo, kaj je zunaj in kaj je znotraj telesa. Masažni prijemi, s katerimi seznanimo

otroke, lahko služijo za spoznavanje izrazov za opisovanje položaja predmetov (na,

pred, za, spredaj, zadaj, spodaj, zgoraj, levo, desno …). Otroci se učijo na svojem

telesu in na telesu prijateljev pojme, kje je desno, levo, spodaj, zgoraj, zadaj, spredaj.

Pri masaži rok lahko štejejo prste. Lahko štejejo pripomočke in sredstva za masažo, jih

razvrščajo po barvi, obliki, velikosti. Primerjajo dele telesa in ugotavljajo, kaj je daljše,

krajše, težje, lažje …


25

4 EMPIRIČNI DEL

4.1 Opredelitev problema

Masaža je temeljna veščina, ki bi jo morali vsaj malo znati prav vsi. Učinkuje

globoko in daljnosežno. Pred besedo je bil dotik, ki je lahko poslanstvo, darilo. V

sočloveku prebudiš energijo, mir in notranjo lepoto.

Lidell idr. (1990) pravijo, da je v vseh starostih in v vseh življenjskih obdobjih

potreben človeški dotik, nežnost in občutek, da nekomu nekaj pomenimo. Brez topline

dotika, ki nas povezuje z drugimi in nas umirja, smo prikrajšani za enega

najpomembnejših načinov komunikacije – za dajanje in prejemanje.

Za telesno in duševno zdravje otroka je dotik življenjskega pomena. Krepi

komunikacijo najprej med starši in otroki, kasneje v vrtcu je dotik pomembna vez med

vzgojiteljem in otrokom in med otroki. Z masažami v vrtcu lahko razvijamo naš lasten

način zabave, umirjanja, sprostitve in tolažbe otroka.

Maxwell - Hudson (1988) trdi, da je masaža predšolskih otrok pravzaprav tako

preprosta, kot je preprosta masaža dojenčka. Otroci vseh starosti pri tem zelo uživajo.

Hvaležni so za pozornost in se na masažo dobro odzivajo.

V diplomski nalogi se želim poglobiti v svet masaž kot vir zabave, sprostitve in

umirjanja, kot protiutež vse hitrejšemu tempu življenja, ko se pogosto vprašamo: »Kam

drvimo? Za kakšen svet pripravljamo naše otroke?« Vsi mi in z nami skupaj so naši

otroci vse bolj vpeti v svet potrošništva in neobrzdanega materializma. Preobremenjeni

smo s hitrim tempom življenja, hrupom, tekmovalnostjo, individualizmom. Pogosto se

odrasli sploh ne zavedamo, da so v vse to vpeti tudi naši otroci, da so pogostokrat v

stresu in močno potrebujejo našo bližino, predvsem potrebujejo naš dotik in varnost, da

se lahko umirijo in sprostijo.

Z diplomsko nalogo želim preveriti, kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo masaž in

kakšen vpliv bodo imele masaže na sprostitev in umirjanje otrok. Otrokom bom

podrobneje predstavila poklic maserja in rekvizite, potrebne za masažo, aromaterapijo

in anatomijo telesa. Predstavila jim bom masažo glave, lasišča in obraza, masažo rok

in dlani, masažo stopal in nog, masažo celega telesa in hrbtenice. Izvajala bom tudi

masaže za umirjanje nemirnih otrok pred počitkom in jim predstavila samomasažo. Vse

dejavnosti in predstavitve masaž bom praktično izvedla preko različnih didaktičnih

sredstev in pripomočkov in popeljala otroke v svet masaž, z namenom, da se otroci pri

tem zabavajo, uživajo, umirijo in sprostijo.


26

4.2 Cilji raziskovanja

· Vpeljava in izvedba masaž v vrtcu,

· preveriti odziv otrok na vpeljavo masaž,

· preveriti, ali masaža povzroča užitek, zabavo, umiritev in sprostitev.

4.3 Raziskovalna vprašanja

R1: Kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo masaže?

R2: Kakšen vpliv bodo imele masaže na umiritev in sprostitev otrok?

R3: Ali bodo otroci ob masažah uživali in se zabavali?

4.4 Raziskovalna metoda

Osnovna raziskovalna metoda je deskriptivna oziroma opisna metoda.

4.4.1 Opis vzorca

Vzorec je namenski, neslučajnostni. Zajemal je 20 otrok iz vrtca Komenda - Moste

iz skupine Žabic. Od tega vzorec zajema 12 deklic in 8 dečkov, starih 4–5 let.

4.4.2 Pripomočki

Sistematično opazovanje in intervju, kjer sem otrokom ob in po dejavnosti masaž

zastavljala vprašanja odprtega tipa, ki so se nanašala na odziv in vpliv izvedenih

dejavnosti.

4.4.3 Postopek zbiranja podatkov

Kot tehniko zbiranja podatkov sem uporabila strukturirano (načrtno) opazovanje z

aktivno udeležbo. Napisala sem priprave za posamezne dejavnosti in jih izvajala. Po

dejavnosti sem napisala evalvacijo, dodala fotografije in posnetke otrok. Spremljala

sem počutje in odzive otrok.


27

4.4.4 Postopek obdelave podatkov

Podatke sem obdelala kvalitativno. Za kvalitativno raziskavo sem uporabila

akcijsko raziskavo, katere namen je bil izboljšava počutja otrok ob uvedbi masaž.

4.5 Masaže za otroke

4.5.1 Vpeljava otrok v svet masaž

Tema:

· predstavitev poklica maser,

· predstavitev rekvizitov, potrebnih za masažo,

· kratek uvod v aromaterapijo, prilagojen otrokom.

Cilji:

· seznanitev otrok z novim poklicem,

· predstavitev pripomočkov, potrebnih za masažo,

· vpeljava otrok v svet masaž,

· doživljanje, spoznavanje in uživanje,

· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja.

Oblike dela:

· individualna,

· skupna,

· skupinska.

Metode dela:

· pripovedovanje,

· poslušanje,

· lastna aktivnost,

· pogovor,

· razlaga,

· opazovanje.

Pripomočki:

· stoli za sedenje,


28

· maserska obleka,

· maserska miza za otroke,

· rekviziti za masažo,

· masažna olja, mazila, kreme,

· blazine, odeje, rjuhe, podloge, papirnate brisače,

· eterična olja,

· glinena posodica za eterično olje,

· CD predvajalnik,

· tibetanska glasba,

· sveče.

Potek dejavnosti:

Glede na to, da so otroci v skupini Žabice zelo živahni, sem se odločila, da jim za

uvod v masažo oziroma za motivacijo pravzaprav naredim malo presenečenje.

Predstavila sem jim moj drugi poklic, poklic maserja klasične švedske masaže. Za našo

prvo dejavnost sem se odločila, da jim predstavim poklic maserja, njegovo delo,

obleko, obutev, pripomočke za delo in jih uvedem v aromaterapijo po otroško.

Ko so otroci telovadili, sem pripravila sobo. Zatemnila sem sobo, prižgala sveče,

pripravila otroško masersko mizo. V keramično svetilko sem nalila vodo z eteričnim

oljem sivke in jim pripravila stole okoli mize, na kateri so bile svečke in svetilka. Za

boljše vzdušje sem dodala glasbo za umirjanje. Povabila sem otroke v sobo. Odziv je

bil nepričakovan. Z zanimanjem in v popolni tišini so si ogledovali zdaj sobo, zdaj

mene.

Slika 1: Maserka Silva se predstavi


29

Vprašala sem jih, zakaj sem tako oblečena in niso vedeli odgovora. Povedala sem

jim, da poleg tega, da delam v vrtcu, delam tudi kot maserka in če kdo ve, kdo je to

maser in kaj maser počne. Potem jim je bilo že bolj jasno in odgovori so bili: »Tisti, ki

masira. Masira te, da ti je fino. Moja mami hodi k maserju!« Spraševala sem jih tudi, če

jih mamice in očetje kdaj masirajo in so odgovorili, da ne. V nadaljevanju sem jim

predstavila mojo obleko in obutev in jim pokazala, kako pripravim masersko mizo in

masiranca. Ob tem sem jim zastavljala razna vprašanja, na katera so kar znali

odgovoriti.

Slika 2: Maserska obleka

Ko sem pripravljala masersko mizo, sem jih spraševala, zakaj potrebujem čiste

stvari, zakaj odeje, blazine, rjuhe, papir. Odgovori so bili, da potrebujemo odeje, da nas

ne zebe, rjuhe morajo biti čiste, da ne dobimo kakšne bolezni, luknja v rjuhi je zato, da

lahko dihamo, papir je za brisanje telesa in rok, blazine so za to, da nam je udobno.

Pravi mali vedeži! Tudi to so vedeli, kaj še potrebujem za masažo – olje!


30

Slika 3: Priprava maserske mize

Predstavila sem jim rekvizite in sredstva za masažo: olja, kreme, mazila, eterična

olja, hladilne in grelne gele in jih na kratko popeljala v svet vonjev, v svet

aromaterapije. Predstavila sem jim mandljevo olje, melisino olje, rožno olje, eterična

olja sivke, sandolovine, melise, limone, pomaranče, evkaliptusa, kitajsko mazilo,

zeliščno mazilo, kremo za noge, brinovo mazilo … Vse te vonje sem namazala na

kamne, ki sem jih prinesla s seboj in jih uporabljam v masažne namene. Otroci so jih

ovohavali, se pri tem kremžili, pačili, uživali, komentirali vonje in se zabavali. Lahko so

jih mazali po rokah in jih vohali. Povedala sem jim, da se vse to uporablja za boljše

razpoloženje in za zdravje ljudi.

Slika 4: Pripomočki za masiranje


31

Slika 5: »Ali to diši? Daj še meni!«

Slika 6: Dodatna roka za pomoč pri masaži


32

Slika 7: »Ta roka je zabavna, hi, hi, hi!«

Za zaključek dejavnosti sem jim pustila vse stvari in pripomočke za uporabo in jih

opazovala, kaj so počeli z njimi. Obljubila sem jim, da bomo z masažami nadaljevali

naslednji dan.

Introspekcija

Kot sem že omenila, so otroci v skupini zelo živahni in glasni, tako da si nisem niti

v sanjah predstavljala, da jih bo že sam uvod v svet masaž tako zelo pritegnil. Otroci so

od vsega začetka sodelovali z menoj, z zanimanjem so si vse ogledovali, aktivno

sodelovali v pogovoru in v dejavnostih in zastavljali vprašanja. Z zanimanjem so si

ogledovali maserske rekvizite, nekateri so se jim zdeli zabavni in smešni. Z velikim

veseljem so sodelovali pri poteku dejavnosti, preizkušali, ovohavali, mazali, dajali

komentarje. Komentar dečka N. se mi je zdel zelo posrečen, ko mi je po končani

dejavnosti, ko sem si zapisovala vtise, dejal: »Silva, napiši, maser je tisti, ki masira

druge ljudi, napiši, Silva, vzgojiteljica in maserka otrok.« Deček J. pa je dejal: »Masaža

je, da se dobro počutimo, da nas ne boli več!« Deklica L. je komentirala: »Je za to, da

je fino, ker je lepo!« Po končani dejavnosti so se z veseljem lotili igre in se masirali

naprej, pripravljali mizo, zlagali odeje, se mazali z olji … Skratka poklic maserja,

masažo in aromaterapijo so takoj sprejeli kot del igre vlog, kar mi je bilo še posebej v


33

zadovoljstvo. Seveda so vsi otroci želeli ležati na mizi, kar sem jim tudi omogočila.

Otroci so se pri dejavnosti zabavali in umirili.

Slika 8: »Zdaj te bomo zmasirale!«

Refleksija

Menim, da je uvod v svet masaž dosegel želene cilje, ki sem si jih zastavila.

Otroke sem vpeljala v svet masaž, tako da sem jim predstavila poklic maserja, njegovo

delo, obleko. Predstavila sem jim pripomočke, ki jih potrebuje pri svojem delu in jim

predstavila delček aromaterapije na način, ki se jim je zdel zanimiv in zabaven. Ob tem

so se otroci zabavali, se umirili in kazali močno zanimanje in interes za dejavnost.

Hkrati so spoznavali nove stvari, spodbujala sem čutno doživljanje in razvijanje

čutnega doživljanja. Dejavnost je potekala tako, kot je bila načrtovana, še bolje, saj so

bili otroci neverjetno motivirani za delo. Pritegnilo jih je popolnoma vse, od priprave

prostora, pogovora, dejavnosti, pripomočkov. Motivacija je bila ustrezno izbrana in z

njo sem dosegla svoj namen. Otroke je zelo pritegnila ureditev prostora, sveče, miza,

pripomočki. Najbolj jim je bila všeč masažna roka, nad katero so bili navdušeni in jih je

zelo nasmejala. Komunikacija je potekala nemoteno in prijetno, tako verbalna, kot

neverbalna, otroci so dobro razumeli vsa navodila. Vsi otroci so bili med dejavnostjo

aktivni, radi so sodelovali v pogovoru in v sami dejavnosti, z zanimanjem so spremljali

potek in aktivno delovali. Morda so bili malo manj aktivni pri aromaterapiji, vendar bi ta

vzrok pripisala močnim vonjem, tako da smo to dejavnost hitreje zaključili.


34

Razumevanje sem sproti preverjala in s tem ni bilo težav. V nadaljevanju dejavnosti

bom sledila razvijanju, negovanju in spodbujanju čutnega doživljanja. Same dejavnosti

ne bi v ničemer spreminjala, ker je odlično uspela. Takšen pa je bil komentar dečka N.,

ki je pri kosilu, ko so bili otroci malo bolj glasni, dejal: »Ne smemo biti tako glasni, ker

če ne bomo pridni, jutri ne bo masaže!«

4.5.2 Uvod v anatomijo telesa

Tema:

· anatomija telesa.

Cilji:

· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživetja z usmerjanjem povečane

pozornosti v občutenju telesa pri otrocih,

· vpeljava anatomije,

· spoznavanje svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina

življenja,

· otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in njihovo funkcijo ter spoznava in

dojema telesne podobnosti in razlike med ljudmi ter enakovrednost vseh.

Oblike dela:

· individualna,

· skupna,

· skupinska.

Metode dela:

· razlaga,

· pogovor,

· opazovanje,

· pripovedovanje,

· lastna aktivnost.

Pripomočki:

· blazina za sedenje,

· Vodnik po telesu (1996): Ilustrirani priročnik o zgradbi, delovanju in bolezni

človeškega telesa. Ljubljana: DZS.


35

· didaktične igre: sestavljanke človeškega telesa,

· barvice,

· papir.

Potek dejavnosti:

Za uvodno motivacijo uvoda v anatomijo telesa sem se odločila, da se z otroki

najprej pogovorim o tem, kako je sestavljeno naše telo, katere dele telesa imamo,

zakaj imamo kosti in mišice. Osredotočila sem se bolj na kosti in mišice. Razložila sem

jim, da so naše kosti dovolj trdne, da nosijo našo težo in nam omogočajo gibanje, da

ima vsaka kost določeno obliko in velikost, glede na nalogo, ki jo opravlja, da ščitijo

naše notranje organe (srce, pljuča, jetra, možgane …), da mišice skupaj s

sodelovanjem kosti premikajo naše telo. Polovica naše teže so mišice, ki jih je več kot

600 in so različnih oblik. Za svoje telo moramo dobro poskrbeti, tako da se veliko

gibamo in zdravo jemo. V nadaljevanju dejavnosti smo si ogledali knjigo Vodnik po

telesu in si ogledali, kako je sestavljeno naše telo preko didaktičnih igrač sestavljank.

Ogledali in sestavljali smo telo dečka, deklice in nosečnice. Za zaključek so otroci z

barvicami risali telo.

Introspekcija:

Otroci so pri pogovoru vneto sodelovali in odgovarjali na moja vprašanja. Skupaj

smo pokazali dele telesa in jih poimenovali. Ogledali smo si knjigo Vodnik po telesu,

kar jih je zelo pritegnilo, predvsem so jih navdušile slike okostja, mišic in notranjih

organov.

Na vprašanje, zakaj imamo kosti in mišice, sem dobila naslednje odgovore:

Deklica L.: »Da lahko delamo vse.«

Deklica K.: »Da jemo, če ješ, potem dobiš nove mišice.«

Deček J.: »Da lahko gibamo roke in noge, kosti imamo, če ne, ne bi mogli stat.«

Deklica E.: »Ne vem natančno.«

Deklica N.: »Da lahko tečemo.«


36

Slika 9: Sestavljanke: deček, deklica in mamica z dojenčkom

Močno so jih pritegnile didaktične igrače, sestavljanke, ki so prikazale, kako je

sestavljeno naše telo. Najprej smo si jih ogledali skupaj, nato so navdušeno sestavljali

še cel dan in še naslednje dni je bilo sestavljanje človeških delov v ospredju dogajanja.

Velikokrat so se celo sporekli, kdo jih bo sestavljal. Zanimanje otrok za sestavljanje je

bilo največje pri mamici z dojenčkom.

Slika 10: Mišice telesa


37

Slika 11: Notranji organi

Slika 12: Naše kosti

Po sestavljanju sem jih povabila k risanju telesa z barvicami in nastale so zanimive

risbe.

Refleksija:

Cilji, ki sem si jih zastavila pri spoznavanju telesa – anatomiji, so bili doseženi.

Otroke sem na več načinov popeljala v spoznavanje telesa, njegove funkcije in jih


38

popeljala do razmišljanja, da je treba za svoje telo skrbeti z zdravim načinom prehrane

in gibanjem. Dejavnosti so potekale tako, kot so bile načrtovane. Za otroke je bilo vse

skupaj precej novo, nove informacije, nove slike, novi podatki. Zelo so jih pritegnile

slike mišic, notranjih organov in okostja. Nekaterim se je zdelo vse zelo smešno in

zabavno, drugi so pristopili z velikim zanimanjem in interesom. Prav vsi pa so uživali,

ko so sestavljali posamezne dele človeškega telesa v celoto. Morda jih je najmanj

pritegnila zadnja dejavnost, ko so morali narisati svoje telo, ker se je nekaterim

otrokom zdela ta naloga težka, da tega ne znajo narisati. Motivacija je bila po mojem

mnenju dobro izbrana, saj sem z njo otroke pritegnila in jim vzbudila kar precej

zanimanja in interesa za delo. Komunikacija je potekala zelo dobro, bila je spontana in

tekoča. Otroci so veliko sodelovali v pogovoru, dobro so razumeli predstavljene teme.

Veliko so govorili, se smejali, komentirali. Med dejavnostjo so bili precej aktivni, vsi so

dobro sodelovali, kar sem že omenila, le pri risanju morda ni bilo čutiti od vseh otrok

navdušenja, kar pripisujem strahu pred neuspešno risbo. Dejavnost je dobro uspela

tudi zato, ker sem uspela delati individualno in v skupini, tako da je vse lahko potekalo

gladko in zanimivo. Še naprej bom dajala velik poudarek spoznavanju zdravega načina

življenja, pomenu gibanja in zdrave prehrane za njihovo telo ter poznavanju telesa in

njegovih delov. Zanimivo mi je bilo, da je bila otrokom tema izredno zanimiva, zabavna,

da so z veseljem sodelovali in se veselili novega znanja.

4.5.3 Samomasaža

Tema:

· samomasaža.

Cilji:

· negovanje, spodbujanje in razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane

pozornosti v občutenje telesa pri otrocih,

· vpeljava in izvedba samomasaže,

· negovanje in spodbujanje odzivanja na notranji in zunanji svet,

· poslušanje, razumevanje in doživljanje jezika,

· poslušanje glasbe.

Oblike dela:

· individualna,

· skupinska.


39

Metode dela:

· pripovedovanje,

· poslušanje,

· pogovor,


· opazovanje.

Pripomočki:

· blazine za sedenje,

· CD predvajalnik,

· tibetanska glasba,

· knjiga: Wilmes – Mielenhausen, Brigitte (1999): Kje je doma tišina?

· sveče,

· keramična svetilka z eteričnim oljem sivke.

Potek dejavnosti:

Za uvajanje v samomasažo sem za motivacijo izbrala pravljico iz knjige Kje je

doma tišina?, in sicer Palček in mavrica. Otroke sem povabila na blazine, kjer so se

udobno namestili in zaprli oči. Po končani pravljici sem jim razložila in praktično

pokazala prijeme za samomasažo. Kako si sami masiramo glavo in obraz, vrat,

ramena, trebuh, roke, noge, stopala. Pokazala sem jim tudi nekaj akupresurnih točk.

Ob izvedbi samomasaže sem jim predvajala tibetansko glasbo.

Slika 13: Poslušamo pravljico Palček in mavrica


40

Introspekcija:

Otroci so dobro sprejeli drug način poslušanja pravljice, ki je bila pravzaprav bolj

vodena vizualizacija po toplem sončnem poletnem dnevu. Pravljica pripoveduje o

palčku in njegovem srečanju z mavrico. Otroci so se lepo umirili in z zanimanjem

poslušali pravljico do konca, nov način poslušanja jih je pritegnil, med pravljico niso

dajali nobenih komentarjev. Po pravljici sem jih spraševala, če so tudi oni srečali

mavrico in palčka in nekateri so rekli, da so ga. Nekateri otroci so zelo dobro

sodelovali, drugi so to vzeli bolj za šalo. Po pravljici sem jim predstavila prijeme za

samomasažo in jim razložila, da lahko tudi sami sebe zmasirajo, če jih kdaj kaj boli ali

pa samo za zabavo.

Slika 14: Samomasaža nog

Pokazala sem jim tudi akupresurne točke, ki jih lahko uporabijo, če jih boli glava, in

tako pomagajo sebi in drugim. Deklica N.: »Aha, če mami boli glava, ji malo povrtam po

čelu?«


41

Slika 15: Točka za glavobol

Za konec sem jim predvajala tibetansko glasbo, ki jim je bila tako všeč, da sem jo

morala predvajati tisti dan še velikokrat. Nisem pričakovala, da jim bo tibetanska glasba

tako všeč. Ob glasbi so se otroci masirali in iskali točke na obrazu. Ko sem jih na koncu

dejavnosti spraševala, kaj jim je bilo všeč, so mi dejali:

Deklica N.: »Glasba – betonska.«

Deklica L.: »Všeč mi je bila masaža trebuščka!«

Deček J.: »Vse mi je bilo všeč, glasba, pa masaža, pa pravljica!«

Deček G.: »Mi je všeč, ko si lahko sam masiram ušesa, glasba mi ni bila všeč!«

Deček N.: »Ko smo se to igrali, dobro sem se počutil, vse mi je bilo všeč!«

Deklica K.: »Všeč mi je ta masaža! Pravljica. Glasba. Bobni.«

Tisti dan so me še velikokrat prosili, naj jim dam betonsko (tibetansko) glasbo ali pa

japonsko, težko so si zapomnili izraz in so jo malo preimenovali. Uživali so ob poslušanju,

najbolj so jim bili všeč bobni.


42

Slika 16: Samomasaža obraza

Refleksija:

V tej dejavnosti sem dosegla, da so se otroci popolnoma umirili, sprostili, vzbudila

sem jim zanimanje za notranji in zunanji svet, predstavila sem jim novo glasbo, ki je še

niso poznali, in jih vpeljala v svet samomasaže. Cilji, ki sem si jih zadala pri dejavnosti,

so bili doseženi v celoti. Dejavnosti so potekale dobro, kot sem že omenila, je pravljica,

ki sem jo tokrat pripovedovala na malo drugačen način, uspela otroke popolnoma

umiriti, le nekaj otrokom se je zdelo vse skupaj precej smešno. Kljub temu niso delali

večjih težav, tudi oni so bili umirjeni. Tudi tokrat je otroke pritegnil sam prostor, svečke

in prijetno, umirjeno okolje. Motivacija je dosegla svoj namen, nisem pričakovala, da

bodo otroci tako pripravljeni sodelovati, ker so precej živahni in nemirni. Navdušilo me

je, da jim je bila glasba, ki sem jo izbrala, tako všeč, da so si jo želeli znova in znova

poslušati. Resnično jih je navdušila. Menim, da so otroci dobro razumeli navodila,

vseskozi sem jim dajala tudi dodatna pojasnila. Tudi neverbalna komunikacija je

potekala dobro. Otroci so bili med dejavnostjo aktivni, čeprav tokrat nismo veliko

govorili, ker je bila tudi dejavnost vodena tako, da so veliko poslušali in se umirjali.

Dejavnosti ne bi v ničemer spreminjala, morda bi otroke, ki jih dejavnost ni tako

pritegnila, zaposlila na kakšen drug način. Temu bom v bodoče namenila tudi večjo

pozornost.


43

4.5.4 Masaža za umirjanje otrok

Tema:

· masaža za umirjanje nemirnih otrok pred počitkom.

Cilji:

· uvajanje masaže kot umiritev in sprostitev,

· usmerjanje povečane pozornosti v občutenju telesa,

· poslušanje izvedb in posnetkov izbranih glasbenih del.

Oblike dela:

· individualna.

Metode dela:

· opazovanje,


Pripomočki:

· roke,

· CD predvajalnik,

· zgoščenke s klasično glasbo.

Potek dejavnosti:

Pravzaprav ta dejavnost v naši skupini poteka vsak dan že kar nekaj let, saj imamo

v skupini kar nekaj otrok, ki se zelo težko umirijo. Pri masaži za umirjanje s

sodelavkami uporabljamo različne masažne tehnike in akupresurne točke, ki so

namenjene temu, da otroka umirijo in ga zazibljejo v miren spanec in v popolno

sprostitev in počitek. Ob masažnih prijemih vedno predvajamo glasbo za umirjanje ali

nežno klasično glasbo, ki je otrokom tudi zelo všeč (Mozart, Bach, Vivaldi …). Masažne

prijeme izvajamo pri vsakem otroku takšne, ki so otroku najbolj všeč in si jih sam

izbere. Ko otroka že dobro poznamo, tudi vemo, katere kombinacije prijemov so najbolj

učinkovite za njegovo popolno umiritev in sprostitev. Takšno umirjanje ima zelo

blagodejen učinek na otroka, saj ga popolnoma umiri in ga zaziblje v miren, globok

spanec, ki ga nemirni otroci še kako potrebujejo.

Predstavila vam bom nekaj preizkušenih, preverjenih prijemov za umirjanje

nemirnih otrok, ki jih lahko uporabljamo tudi čez cel dan, ne samo pred počitkom.


44

Masaža hrbta:

Je zelo učinkovita pri umirjanju in je pogosto otrokom ena najljubših. Otroka

masiramo med 3. in 4. vretencem v nasprotni smeri urinega kazalca v enakomernem

ritmu, ob tem moramo biti sami zelo sproščeni in umirjeni, da na otroka ne prenašamo

nervoze. Masiramo ga z jagodicami kazalca, sredinca in prstanca. Ko se otrok umiri, ga

lahko masiramo nežno in počasi s krožnimi gibi z dlanmi in potem nekaj časa pustimo

našo dlan na hrbtu, da otrok čuti našo energijo. Z drugo roko nežno držimo otroka za

roko.

Slika 17: Masaža hrbta

Masaža rok:

Tudi z masažo dlani, rok dosežemo, da se otrok lepo umiri. Pomembno je, da je

lega otroka sproščena. Za dober spanec par minut močno in kratko pritiskamo na

konice vsakega prsta in masiramo predel med palcem in kazalcem, kar deluje na

otroke pomirjevalno. Uporabimo lahko melisino olje, da je masaža še prijetnejša,

melisino olje pomirja in deluje na kožo blagodejno.


45

Slika 18: Masaža rok

Masaža noge:

Masaža meč je tudi priljubljena masaža otrok, ki si jo pogosto izberejo. S palcem

nežno krožno pritiskamo v obe smeri v enakomernem ritmu. Izvajamo jo počasi in ob

glasbi za umirjanje. Masažo lahko nadaljujemo s konicami prstov po celih mečih z

rahlimi, nežnimi, enakomernimi potegi.

Slika 19: Masaža nog


46

Masaža glave:

Poleg masaže hrbta je to ena najljubših masaž, ki si jo otroci pogosto izberejo.

Otroka umirimo s pritiski na akupresurne točke na obrazu. Točka na sredini čela, na

sredini obrvi in nežno kroženje z jagodicami kazalcev in sredincev v področju senc

blagodejno vplivajo na umiritev. Zelo radi imajo masažo lasišča, še posebej v predelu

malih možganov. Zelo so jim všeč krožni, malo močnejši gibi po lasišču z jagodicami

prstov. Umiri jih tudi masaža zatilja.

Slika 20: Masaža glave in akupresurnih točk

Introspekcija:

Masažo nemirnih otrok pred spanjem in včasih tudi preko dneva v naši skupini

uporabljamo že kar precej časa, pravzaprav od prihoda otrok v vrtec. Veliko se

poslužujemo dotika kot sredstva za umirjanje otrok. Pravzaprav je to edini način, da lahko

nekatere otroke sploh umirimo, če želimo, da se otrok umiri in počiva. Predvsem se je

masaža pokazala kot učinkovita metoda pri otrocih s sindromom ADHD in impulzivnih

otrocih. Pa tudi vsi ostali otroci si želijo masaže pred spanjem, še posebno zdaj, ko smo

začeli pobliže spoznavati masaže. Na srečo smo v skupini tri vzgojiteljice, tako da so vsi

otroci deležni kratkih masaž, ki dobro vplivajo na umiritev, lažje zaspijo in ob tem uživajo.

Velikokrat sami prosijo za masažo in velikokrat je to tudi motivacija za umiritev. Radi imajo

klasično, meditativno in tibetansko glasbo za poslušanje pri počitku. Glasbo in vrsto

masaže si izberejo otroci sami, vedno jih prej tudi vprašamo za dovoljenje za masažo, če

sami ne izrazijo želje po njej.


47

Refleksija:

Menim, da sem s to dejavnostjo, ki je plod dolgoletnega dela in truda, v popolnosti

pripeljala do želenih ciljev – sprostitve in umiritve nemirnih otrok. Z masažami smo

vzgojiteljice v skupini prebrodile marsikatero težavo pri umiritvi in dosegle, da si nemirni

in tudi ostali otroci pri počitku res spočijejo telo in dušo. Masaže delujejo resnično

pozitivno in otroci ob njih uživajo in že sami prosijo zanje. Hitro so spoznali, da je zdrav

dotik nekaj res blagodejnega in tudi stik z nami in med otroki je bolj pristen in pozitiven.

Menim, da smo si bližje in smo bolj povezani, ob nas se počutijo varno in prijetno.

Otroci si lahko sami izberejo glasbo ob počitku in vrsto masaže. Čeprav nam masaža

vzame kar nekaj časa, menim, da so rezultati tisti, ki štejejo. To so spočiti in umirjeni

otroci. Tudi v bodoče se bom posluževala masaž pred počitkom, saj so prinesle

resnično dobre rezultate pri umirjanju otrok.

4.5.5 Masaža glave

Tema:

· masaža glave in obraza.

Cilji:

· negovanje čutnega doživljanja,

· zabava, sprostitev in umiritev otrok,

· spoznavanje delov telesa,

· otrok spoznava sebe, svoje telo, kaj potrebuje sam in druga živa bitja,

· zavedanje lastnega telesa in doživljanja ugodja.

Oblike dela:

· individualna,

· v parih,

· skupinska.

Metode dela:

· poslušanje,


· razlaga,

· opazovanje.


48

Pripomočki:

· roke,

· olja za obraz,

· masažni pripomoček za masiranje glave.

Potek dejavnosti:

Pri masaži glave in obraza sem povabila otroke na stole, ki sem jih postavila v

krog, da smo se vsi videli, in jim razložila, da si bodo masirali glavo in obraz. Pripravila

sem jim različna olja, ki so si jih izbrali po svojem okusu. Ob masaži sem jim zavrtela

meditativno glasbo. Najprej smo skupaj pokazali dele glave in jih poimenovali in jaz

sem jim pokazala masažne prijeme na obrazu in glavi. Otroci so ponavljali gibe za

menoj in se v parih masirali. V vrtec sem prinesla pripomoček za masažo glave, s

katerim so otroci masirali eden drugega.

Slika 21: Masaža glave se začne

Introspekcija:

Tokrat so otroci že čakali masažo s pričakovanjem, saj so jo že malo spoznali in so

vedeli, da se vedno dogaja kaj novega in zanimivega. »Kaj bomo danes delali? Kakšno

masažo se bomo šli?«, so radovedno spraševali, ko so zagledali stole in vedeli, da se

bo nekaj dogajalo. Predvajala sem jim meditativno glasbo, ki jih umiri in skupaj smo

povedali in pokazali dele glave in obraza. Pokazala sem jim osnovne prijeme masaže

glave in obraza in otroci so ponavljali za menoj. Masirali so glavo z jagodicami prstov in


49

krožno masirali glavo. Zmasirali so si obraze, najprej čelo, lica, brado in ušesa. Pri

masaži so se predvsem zabavali in uživali. Všeč jim je bilo, da so lahko uporabljali olja.

Veliko so se smejali, saj so jih določeni prijemi žgečkali, ker se jih niso vajeni tako

dotikati (lička, ušesa).

Slika 22: »Masaža ušes, kako prijetno!«

Najbolj jih je pritegnil masažni pripomoček za masiranje glave, ki so ga videli prvič

in jih je zelo zabaval. Prav vsi so se želeli masirati z njim. Vse masažne pripomočke

hranimo v igralnici, kjer so jim dostopni, da se z njimi masirajo in igrajo kadarkoli želijo.

Slika 23: »Masaža glave, kako prijetno!«

Ves čas sem jih spraševala, kako se počutijo, kaj občutijo, kaj jim je najbolj všeč.

Otroci so se res veliko nasmejali ob teh masažah in opazila sem, da so nekateri tudi

precej uživaško doživljali masažo glave in obraza.


50

Slika 24: »Tole je pa zabavno!«

Vsem otrokom je bila najbolj všeč masaža ušes in masažni pripomoček za masažo

glave. Veliko so se med seboj pogovarjali in dobro sodelovali. Deklica E. mi je dejala,

da se počuti, kot da bi ji mravljice lezle po obrazu. Deček J. je dejal, da mu bo glava

stran padla in lasje tudi.

Refleksija:

Pri masaži obraza sem bila zelo zadovoljna z rezultati, saj je bil moj namen, da

predstavim otrokom masažo glave in obraza, dosežen, s tem pa tudi ostali cilji, ki sem

si jih zastavila. Z masažo sem dosegla, da so se otroci umirili, sprostili, zabavali, se

pogovarjali, jo čutno doživljali, spoznavali moč dotika in ugodje ob njem. Spoznavali so

nov način komuniciranja z dotikom, kaj potrebuje sam in drugi. Dejavnost je potekala

tako, kot je bila načrtovana, otroci so zelo dobro sodelovali in bila sem zelo zadovoljna,

da jih je tako pritegnila. Tokrat je bila motivacija sama masaža obraza in glave. Spet

me je presenetil takšen odziv otrok, saj sem v začetku mislila, da jih takšen pristop ne

bo tako pritegnil, vendar sem bila presenečena nad velikim odzivom in zanimanjem.

Veselilo me je, da jih masaža veseli, zabava, zanima in da v njej prav uživajo.

Opazovala sem njihov odziv, mimiko in izraze na obrazih, ki so mi povedali, da jim prav

godi, da se znajo lepo sprostiti in globoko uživati. Prav tako me je veselilo, da so

masažo radi prejemali in izvajali. Bili so aktivni in so sodelovali prav vsi. Naslednje dni

sem pogosto opazila, da se »čohljajo« po glavi in ko sem jih vprašala, kaj delajo, so mi

odgovorili: »Ah, nič, malo se masiramo!«


51

4.5.6 Masaže za roke in noge

Tema:

· masaža rok in dlani,

· masaža nog in stopal.

Cilji:

· otroci se seznanjajo z deli telesa,

· spoznavajo svoje telo,

· spoznajo novo pesem,

· zabava, uživanje, sprostitev, umiritev otrok z masažo rok in nog,

· razvijanje, spodbujanje, negovanje čutnega doživljanja z usmerjanjem povečane

pozornosti v občutenje rok in nog.

Oblike dela:

· individualna,

· delo v parih,

· skupinska.

Metode dela:

· poslušanje,

· pripovedovanje,

· razlaga,

· opazovanje,


Pripomočki:

· roke,

· knjiga: Diederich, Gilles ( 2010): Masaža dojenčka,

· masažna kad za noge,

· olja in kreme za noge,

· masažni pripomočki za masažo rok in nog.

Potek dejavnosti:

Za motivacijo masaže rok in dlani sem izbrala pesmico iz knjige Masaža dojenčka.

Za motivacijo masaže nog pa sem izbrala masažno kopel za noge. Otroke sem tokrat


52

razdelila v dve skupini. V prvi skupini sem jim najprej povedala pesem in jim ob tem

masirala roke. Ko sem končala, smo pesem ponovili in otroci so si med seboj masirali

roke in dlani, tako kot nam je narekovala pesem. Za drugo skupino otrok sem pripravila

masažno kopel za noge in po kopeli sem jim z olji in kremami za noge zmasirala

stopala. Noge so si masirali tudi z masažnimi pripomočki za masažo.

Slika 25: Masaža noge

Introspekcija:

Za uvod v masažo rok in dlani sem izbrala pesem, ki sem jo našla v knjigi Masaža

dojenčka, in jo malo priredila za večje otroke, saj je drugače namenjena dojenčkom. S

pesmijo sem jih želela k masaži pritegniti še na drug način. Gre pa takole (Diederich

2010):

»V gozdu vedno je lepo, (Držimo otrokove dlani in jih nežno zibamo)

sova sreča kukavico. (Približamo otrokove dlani drugo k drugi)

Lep pozdrav, kukavica! (Zmasiramo levo dlan)

Kuku, draga sovica! (Zmasiramo desno dlan)

Kaj pa tile prsti majceni, so res tvoji čisto vsi? (Zmasiramo vsak prst posebej)

Potem pa tok, tok zasliši se, (Vsak prst potrepljamo z blazinicami prstov)

detel išče si gosenice.

Povabila sem otroke, naj si še sami zmasirajo roke, tako kot jim veleva pesem.


53

Dodala sem jim tudi mandljevo olje, saj sem že opazila, da še rajši masirajo, če

lahko uporabljajo kreme, mazila, olja … V začetku nam ni šlo najbolj gladko, ker še

nismo takoj znali pesmice, a smo jo hitro usvojili in si masirali roke.

Interes otrok pri tej masaži ni bil tako velik kot pri prejšnjih masažah, morda zato,

ker sem jih razdelila v dve skupini in jih je bolj zanimalo, kaj delajo drugi zunaj sobe pri

masaži nog. Vseskozi so me spraševali, kaj pa delajo tisti zunaj in kdaj bodo šli tudi oni

ven. Koncentracija pri tej masaži ni bila dolga, tako da nisem dolgo vztrajala pri njej in

smo jo kmalu zaključili.

Drugače pa je bilo zunaj sobe, kjer sem pripravila masažno kopel za noge. Tu so

si lahko otroci najprej zmasirali noge z masažno kopeljo in nato sem jim še zmasirala

stopala z olji. Tudi sami so si med seboj masirali noge in veselo čebljali. »Tudi moja

stara mama ima tako kopel, zdaj ji bom rekel, če mi jo posodi, nisem vedel, da je to

tako fino!«

Slika 26: Priprava na masažno kopel

»Uf, kako paše, da je tako fino topla voda, glej mehurčki se delajo!« Moram reči,

da so bili kar malo neučakani, kdaj bodo prišli na vrsto, saj sem morala za vsakim

pomiti posodo. Otroci so se vidno zabavali in veliko smo se smejali. Vsi otroci so si

prvič privoščili masažno kopel in pri tem uživali. Opazila sem tudi, da jim zelo godi

masaža stopal in da niso bili nič žgečkljivi, ampak so pri masaži uživali.


54

Slika 27: »Ti, tole je pa res fino!«

Za zaključek masaže so si še sami zmasirali noge, vendar ne stopala, le noge. Po

masaži je deček N. dejal: »Všeč mi je bil tisti zaboj, v katerem je bila voda noter, lahko

sem noge premikal, voda je bila topla.« Deklica N. pa je po končani masaži dejala, da ji

je bila kopel všeč zato, ker jo je masirala in da smo si noge s kremo mazali.

Slika 28: Masaža nog je zabavna in prijetna


55

Refleksija:

Pri masaži rok in nog moram reči, da nisem prišla čisto do želenih rezultatov. Pri

masaži rok otroci niso pokazali takega interesa, kot so to kazali pri prejšnjih

dejavnostih. Menim, da je bil vzrok v tem, da sem otroke razdelila v dve skupini in je bil

interes otrok pri masaži rok manjši prav zaradi zanimanja, kaj delajo otroci v drugi

skupini pri masaži nog. Predvidevam, da jih je masažna kopel bolj pritegnila kot nova

pesem. Tako tudi zanimanje in koncentracija otrok nista bili tako veliki kot so jo

pokazali otroci pri masaži nog. V bodoče skupine ne bom delila. Nasprotno pa je

masaža nog in stopal pripeljala do zastavljenih ciljev v celoti. Dejavnost je potekala

tako kot je bila načrtovana, otroke je absolutno najbolj pritegnila masažna kopel za

noge, v kateri so resnično uživali. Zelo jim je prijala. Navdušil me je njihov odziv,

navdušenje, veselje, smeh in uživanje. Komunikacije pri masaži rok ni bilo veliko, pri

masaži nog pa je potekala sproščena, razigrana komunikacija, otroci so se veliko

smejali, se pogovarjali o masažni kadi, kakšna je voda, da je masaža nog res »kul« in

da bodo tudi doma zdaj to delali. Pri masaži rok niso bili tako zelo aktivni kot pri masaži

nog. Niso sicer bili popolnoma brez interesa, nekateri otroci so lepo sodelovali, vendar

bi vzrok res verjetno iskala v delitvi skupine in neučakanosti otrok, da pridejo na vrsto

za masažo nog. To je bilo za njih enkratno, prijetno in novo doživetje, ki je v njih

vzbudilo občutek za uživanje v refleksoterapiji.

Slika 29: Širok nasmeh po masaži nog


56

4.5.7 Masaža celega telesa preko iger masaž in sprostitev otrok

Geršakova (2006) meni, da je zelo pomembno, da otroci ob masažah in

sprostitvah uživajo že v vrtcu. To jim daje občutek varnosti, pomirjenosti in lažje

prisluhnejo sami sebi. Priporočljivo je, da jih seznanimo s sprostitvami, masažami,

tibetančki, vodeno vizualizacijo in domišljijskim popotovanjem kar se da zgodaj.

Zato sem se odločila, da jim za zadnjo dejavnost predstavim dejavnosti iz knjige

avtorice Schmidt (2003): Igre: Masaže in sprostitve za otroke. Predstavila sem jim

naslednje igre:

· medvedja hoja,

· po morju plavajo ribice,

· kača na soncu,

· dež,

· risanje na hrbet,

· cestni valjar.

Dodala sem še masažo z žogicami.

Tema:

· masaža celega telesa preko iger masaž in sprostitev.

Cilji:

· seznanitev masaž in sprostitev preko igre,

· uvajanje masaž preko igre,

· sproščanje in umirjanje otrok,

· zabava in spodbujanje ustvarjalnosti.

Oblike dela:

· individualna,

· skupna,

· skupinska,

· v parih.

Metode dela:

· razlaga,

· poslušanje,

· pogovor,


57


· pripovedovanje.

Pripomočki:

· blazine,

· žogice,

· roke.

Potek dejavnosti:

Masažne igre smo z otroki izvajali cel teden, vsak dan. Za motivacijo sem vedno

izbrala igro, ki se imenuje dež, in ko so se otroci sprostili, sem uvedla še eno novo igro.

Slika 30: Igra dež

Prvi dan sem jim povedala, da se bomo cel teden igrali igre in masirali. Pri igri dež

(Schmidt 2003) sem postavila enega otroka na sredo kroga. Otroci so mu eden za

drugim polagali svoje prste na glavo in tapkali z njimi po njej. S prsti so narahlo potovali

po telesu navzdol do pet in nartov in obratno navzgor nazaj do vrha glave. Otrok je

dobil občutek, da dežuje po telesu. Masažo sem izbrala zato, ker se otroci že dovolj

dobro poznajo med seboj.


58

Slika 31: Dežuje, dežuje …

Za drugo igro masaž sem izbrala igro risanje na hrbet (Schmidt 2003). Otroke sem

razdelila v pare, tako da je eden sedel pred drugim. Tisti, ki je sedel zadaj, je risal

prvemu na hrbet enostavne like, črte, številke … Prvi mora uganiti, kaj mu je narisal, in

kasneje se zamenjata.

Slika 32: Rišemo s prsti

Drugi dan smo ponovili igro dež in uvedla sem novo igro – medvedja hoja (Schmidt

2003). Pri tej igri sem razdelila otroke v pare. En otrok se uleže na trebuh, medtem ko

mu drugi razkoračen stoji čez noge in je sklonjen k njegovemu telesu, z dlanmi se


59

nasloni na otrokov hrbet in začne hoditi z dlanmi navzgor in navzdol po telesu. Dlani

premika izmenično, tako da mu ne povzroča bolečine, ampak ugodje ob dotiku.

Slika 33: Medvedja hoja

Tretji dan smo po igri dež spoznali igro cestni valjar in masažo z žogicami.

Otrokom sem razdelila žogice (teniške žogice in ježek žogice). Z njimi so se masirali po

celem telesu.

Slika 34: Masaža z žogicami


60

Pri igri cestni valjar (Schmidt 2003) sem razdelila otroke v pare. En otrok se uleže

na trebuh, drugi se uleže čez hrbet ležečega otroka in se zakotali proti stopalom

ležečega otroka, pri čemer si pomaga z rokami, tako da se odriva od tal.

Slika 35: Cestni valjar

Četrti dan smo spoznali igro po morju plavajo ribice (Schmidt 2003). Otroci so se

ulegli na trebuh in ležali eden ob drugem. Ribica (otrok) se previdno plazi po njihovih

hrbtih in ritkah, ko priplava do konca vrste, gre plavat naslednja ribica.

Slika 36: Po morju plava ribica


61

Za zadnji dan sem izbrala igro sproščanja, kačo na soncu (Schmidt 2003), ker so

bili otroci že malo utrujeni od napornega tedna.

Prvi otrok se uleže na tla in drugi se uleže tako, da položi glavo na njegov trebuh,

tretji prav tako, nato četrti itn. Otroci so mižali in se osredotočali na dihanje, ki so ga

zaznavali pri prijatelju na trebuhu. Otrokom sem rekla naj se malo smejejo, pojejo, kar

je bilo silno zabavno.

Slika 37: Kača na soncu, smešno, smešno!

Slika 38: Kača na soncu, sproščanje!


62

Introspekcija:

Otroke sem v svet masažnih iger popeljala s pomočjo zbirke Masaže in sprostitve

za otroke avtorice Schmidt (2003). Izbrala sem nekaj iger, za katere sem menila, da jih

bodo pritegnile in zanimale, predvsem pa, da se bodo ob njih zabavali in sprostili.

Prvi dan smo začeli z igro dež, katera jih je silno zabavala. Na začetku jih je malo

žgečkalo, vendar so si vsi otroci želeli iti v krog in jo preizkusiti. Nekaterim se je zdela

smešna in jih je zelo žgečkalo, vendar so se vsak dan bolj umirjali in so na koncu tedna

že zelo uživali v njej. Opazila sem, da se privajajo na dotik in kako jim dotik ugaja. To

igro sem izbrala tudi zato, ker se med seboj otroci dobro poznajo in se imajo radi, tako

da si zaupajo in se počutijo varni pri izvajanju tovrstnih iger. Občutke so izražali z

besedami: super, fino, žgečka, prijetno, dežek pada po meni.

Pri risanju na hrbet so bili otroci kar precej živahni, veliko so se med seboj

pogovarjali in vse jih je žgečkalo. Veliko so komunicirali med seboj in se spraševali, kaj

je kdo narisal. Malo so se tudi sporekli, če kdo ni dobro uganil. Predvsem je bilo risanje

na hrbet zabavna zadeva, pri kateri so uživali in se sprostili.

Pri igri medvedja hoja sem v igro vključila celo skupino in igra jim je bila zelo všeč.

Vsi so aktivno sodelovali in ob masaži zelo uživali. V skupini je bilo spet zelo živahno in

zabavno, otroci so govorili eden čez drugega zaradi navdušenja in kazali so eden

drugemu, kako se masira. Igro dež so izvajali sami, brez moje pomoči in se tudi sami

dogovarjali, kdo bo stal v krogu.

Tretji dan smo spoznali igro cestni valjar in masažo z žogicami. Pri cestnem

valjarju sem razdelila otroke v pare, prav tako pri masaži z žogicami. Dobro so

sodelovali, masaže so izvajali prvič in so jih pritegnile. Opazila sem, da so nekateri

otroci vzeli masaže bolj za šalo, medtem ko so ostali že prav uživali pri masiranju. Spet

je bil živahen, rahlo nemiren dan, a je bilo obilo smeha in zabave, kar je bil tudi naš

namen.

Četrti dan smo se seznanili z igo ribice plavajo po morju. Pri tej masaži so se otroci

do sedaj najbolj sprostili, smejali, vpili, kričali in sploh je bila zabava na vrhuncu.

Spuščali so vsemogoče glasove od samega zadovoljstva in zabave. Ko sem jih

vprašala, če jim je všeč, so kar zavpili: »Ja, ful!« Tisti dan sem težko zaključila z

dejavnostjo, ker bi se jo še kar naprej igrali.

Za konec tedna sem izbrala igro kača na soncu, saj sem želela z igro sproščanja

otroke malo umiriti od napornega tedna in ugotoviti, kako jim bo ta igra všeč. V začetku

sem imela malo težav s postavljanjem otrok v položaj, a smo to težavo hitro rešili.

Dobro so sodelovali in upoštevali navodila. Všeč jim je bilo, ko so se smejali in so rekli,

da slišijo trebuščke, kako skačejo, pa da krulijo in se nekaj pretaka v trebuhih. Potem

sem jim dejala, naj kaj zapojejo in so peli in se poleg smejali, saj so ugotavljali, da se


63

trebuhi tresejo in spet je sledil smeh. Za konec sem jim rekla, naj zaprejo oči in globoko

dihajo. Prav smešno jih je bilo opazovati, kako močno so se skoncentrirali na dihanje in

na to, da imajo oči zaprte. Bilo jim je všeč. Kačo na soncu so delali vsi otroci in moram

reči, da je bilo prav prijetno doživetje, tako za otroke kot zame.

Slika 39: »Zaprimo oči, takole!«

Nekaj odzivov otrok po dejavnostih iger masaž in sprostitev za otroke:

Deklica L.: »Najbolj mi je bila všeč masaža z žogicami in medvedja hoja!«

Deklica N.: »Kaj, da smo hodili gor, u redu mi je bilo!«

Deklica L.: »Masiranje, žogice, prstki, dežek.«

Deklica L.: »Ko smo se masirali po hrbtu, z rokami gor, dol, mi je bilo všeč, ko smo

risali, dobro sem se počutila!«

Deklica L.: »Ko smo risali po hrbtu, ko smo hodili z rokami po hrbtu, pa tudi z

žogicami, žgečkalo me je in sem se zabavala!«

Deček J.: »Prijetno sem se počutil, tisto, ko smo si risali po hrbtu, me je žgečkalo, tudi

medvedja hoja, sem se zelo umiril, pa zato, da me glava ni bolela, pa grlo, po hrbtu mi je

najbolj všeč!«

Refleksija:

Dejavnosti, ki smo jih izvajali, so dosegle načrtovane cilje v celoti. Otroci so se ob

uvajanju iger sprostili, se zabavali in uživali. Bili so razigrani in ustvarjalni. Dobro in z

navdušenjem so sodelovali. Otroke so pritegnile prav vse vrste iger masaž, še posebej


64

zato, ker jim niso bile znane in je bilo za njih vse povsem novo. Motivacijska sredstva

sem ustrezno izbrala in sem z njimi dosegla svoj namen: zabavo, sprostitev, umiritev,

uživanje, veselje, smeh, razigranost, živahnost, interes, zanimanje, užitek, radost,

umirjanje. Navdušil me je njihov interes in zagnanost za delo, zanimanje, želja po novih

doživljanjih. Všeč mi je bila njihova medsebojna komunikacija, tako verbalna kot tudi

neverbalna. Razumeli so navodila, le pri kači na soncu smo imeli nekaj težav s

postavitvijo, a smo hitro rešili težavo. Veselilo me je, da so jim bile igre všeč in so se jih

veselili, da so dobro in z veseljem sodelovali, komentirali in se pogovarjali med seboj,

da so bili pri vsaki dejavnosti zelo aktivni in je bilo res malo pasivnih otrok, ki se jih

masaže niso vsaj malo dotaknile.

4.5.8 Masaže uspešnice

Po vseh masažah, ki smo jih spoznavali in jih tudi usvojili, sem želela, da mi otroci

povedo, kaj jim je bilo najbolj všeč (katera masaža, katera glasba in kateri vonji, olja).

Dobila sem naslednje odgovore, ki so mi dali jasno sliko, kaj moram delati v bodoče, da

bodo otroci zadovoljni in motivirani za delo z masažami.

Deček N.: »Medvedja hoja, masaža glave, tibetanska glasba in vonj sivke,

mandljevo olje.«

Deček M.: »Medvedja hoja, masaža hrbta z žogo, glasba za umirjanje, vonj sivke

in melisino olje.«

Deček G.: »Masažna kopel za noge, kača na soncu, tibetanska glasba, vonj sivke,

mandljevo olje.«

Deklica L.: »Za noge vodna kopel, vse, tibetanska glasba, vsi vonji.«

Deklica L.: »Dežek, medvedja hoja, klasična glasba, vonj sivke, melisino olje.«

Deček J.: »Kopel nog, medvedja hoja, cestni valjar, tibetanska glasba, melisin

vonj, melisino olje.«

Deček M.: »Masaža nog, ribica v morju, tibetanska glasba, kitajsko mazilo.«

Deklica L.: »Masaža rok, kača na soncu, glasba morja, kitajsko mazilo.«

Deklica N.: »Masaža glave, ribica v morju, tibetanska glasba, melisa.«

Deček T.: »Dežek pada, cestni valjar, tibetanska glasba, kitajsko mazilo.«

Deklica N.: »Celo telo, risanke s prsti, tibetanska glasba, kitajsko mazilo.«

Deklica N.: »Glava, vse, morje, melisa.«

Deklica E.: »Z oljem roke, ribica plava v morju, tibetanska, rožno olje.«

Deček N.: »Vse mi je bilo fino, tibetanska glasba, sivka.«

Deklica L.: »Masaža rok, masaža nog, medvedja hoja, tibetanska glasba, pa sivka

in melisa.«


65

Deklica A.: »Masaža nog in kopel, ribica v morju, tibetanska, melisa diši!«

Deklica K.: »Masaža obraza in glave, ribica v morju, kača na soncu, tibetanska

glasba, vsi vonji so dobri!«

Deček M.: »Masaža v kadi, noge, obraz, kača na soncu, vse lepo diši!«

Deklica L.: »Masaža noge, kopanje nog, kača na soncu, tibetanska glasba, sivka,

melisa.«

Z zadovoljstvom sem ugotovila, da je bilo otrokom všeč vse. Vsakemu je bilo všeč

kaj drugega. Predvsem se jim je vtisnila v spomin masažna kopel, igre masaž in

sprostitev, skoraj vsem je bila všeč tibetanska glasba in vonj sivke, melise in kitajsko

mazilo.

Pri vsakdanjih dejavnostih smo s kolegicami začele vključevati masaže in

sprostitve: pri jezikovnih dejavnostih, umetnosti, naravi, družbi, matematiki in predvsem

pri gibanju. Otroci so sami izražali želje, katere masaže bi radi izvajali. Masažo so

sprejeli kot del igre vlog, pri gibalnih minutah je sedaj vedno na vrsti medvedja hoja,

ribica na soncu, pravljice radi poslušajo v položaju kače na soncu. V kotičkih si radi

masirajo obraz in glavo. Radi izberejo tibetansko glasbo ob likovnem izražanju. Ob

počitku imajo radi klasično glasbo. Z masažo za otroke sem dosegla svoj zadani cilj.


66

5 INTERPRETACIJA REZULTATOV

Z rezultati, ki sem jih dobila, sem resnično zadovoljna. Menim, da mi je uspelo

dobro izpeljati vse dejavnosti in da sem na vsa zastavljena raziskovalna vprašanja v

diplomski nalogi dobila več kot zadovoljive odgovore. Otroke sem popeljala v svet

masaž, ki je pravzaprav prvinski, brez dotika smo revnejši, nismo človeški, brez dotika

lahko celo propademo. Otroci v naši skupini sedaj vedo, kaj je zdrav, nežen, varen in

ljubeč dotik. V bodoče se ga ne bodo bali in ga bodo znali vedno dajati in sprejemati v

obilju. Vedo, da se z masažo daje in prejema! Sedaj bodo znali vzpostavljati stik z

ljudmi, ne le z besedo, ampak tudi z dotikom.

Preko masažnih dejavnosti sem odgovorila na naslednja raziskovalna vprašanja:

R1: Kakšni bodo odzivi otrok na vpeljavo masaže?

Glede na zastavljene cilje, ki sem si jih zadala na začetku naloge in dejavnosti, ki

sem si jih pripravila, nisem pričakovala tako zelo dobrega odziva. Vseh dejavnosti

nisem pripravila le preko iger, ampak tudi na bolj profesionalen, »resen« način. To

pomeni, da sem jim demonstrirala vrste masaž, jih seznanila z aromaterapijo, poklicem

maserja itd. Skrbelo me je predvsem, da jih ta način dela ne bo pritegnil, zanimal, da

jim bo hitro zmanjkalo koncentracije, vendar temu ni bilo tako, prav nasprotno. Otroci

so se na vse masažne dejavnosti več kot dobro odzvali, z velikim interesom in

zanimanjem so pristopali k dejavnostim, skratka presegli so moja pričakovanja. Bili so

radovedni, ustvarjalni, z zanimanjem in vnemo so sodelovali. Bili so aktivni in radoživi.

Radi so prejemali dotik in ga dajali.

R2: Kakšen vpliv bodo imele masaže na umiritev in sprostitev otrok?

Naši otroci so zelo živahni in večkrat tudi zelo glasni, velikokrat je v sobi zelo

hrupno. Z masažami za otroke smo dosegli, da jih lažje umirimo in sprostimo.

Predvsem masaža igra pomembno vlogo pri umirjanju nemirnih otrok. Dosegli smo

tudi, da je dotik naš vsakdanji spremljevalec in velik pomočnik pri umirjanju in

sproščanju. Preko različnih dejavnosti z različnimi masažami, glasbo in sprostitvenimi

vajami prihajamo do mirnejšega, manj hrupnega okolja, ki je prijaznejši za bivanje. To

so sicer šele začetki, a vendar zelo obetavni. Velik pomen dajem tudi dejstvu, da so

otroci sprejeli masažo kot del igre vlog, da so jo vključili v svoj vsakdan, da jo izvajajo

in »učijo« doma svoje starše, brate in sestre, da jo delijo s prijatelji v vrtcu. Dobro je, da

bodo vedeli, kaj je za njih varen, ljubeč in zdrav dotik, v katerem bodo znali uživati in se

sprostiti in s tem postali bolj samozavestni in srečni. V skupini je seveda še vedno


67

živahno in glasno, a vendarle smo spoznali način, kako lahko to omilimo in izboljšamo

na način, ki je prvinski in zelo enostaven – skozi masažo, masažo za otroke!

R3: Ali bodo otroci ob masažah uživali in se zabavali?

Otroci so se ob masažah silno zabavali in uživali. Menim celo, da so se bolj

zabavali in uživali kot vse drugo, kar je bil tudi moj glavni namen! Če se otroci zabavajo

in uživajo, se sprostijo in se posledično tudi umirijo. Preko zabave do uživanja, do

sprostitve in umiritve. Ob masažah so se veliko smejali, velikokrat jih je žgečkalo, ko

jih ni več žgečkalo, so začeli uživati v masažah, ko so uživali ob dotiku, so se sprostili

in takrat otroci niso bili več tako glasni in nemirni. Masaža je lahko ena sama velika

zabava in užitek, predvsem za otroke, ki znajo v njej preprosto uživati in se zabavati,

tako kot to znajo le oni!

Slika 40: Kakšno masažo?


68

6 ZAKLJUČEK

Nekega dne mi je med spanjem deček J., ki ni mogel zaspati, že čisto obupano

zaklical: »Silva, jaz potrebujem masažo!« »Aha,« sem odgovorila, »zakaj jo pa

potrebuješ?« Odgovoril mi je: »Da se lahko razletim na tisoč koščkov!« Odšla sem k

njemu in ga zmasirala, da je zaspal. Mislim, da mi ni še nihče podal boljšega odgovora

na to, kot ta petletni fantič. Če nam slika lahko pove več kot tisoč besed, se pri masaži

lahko razletiš na tisoč koščkov! Kakšen čudovit odgovor, kakšna temeljna resnica iz ust

petletnega fantka. Tisoč koščkov in vseh tisoč uživa v dotiku.

Želim si, da bi bili vsi otroci na tem svetu deležni zdravega, ljubečega, toplega in

varnega dotika, da bi ga bili deležni v obilju, da bi se lahko razvili v samozavestne,

zdrave in srečne ljudi. Vem, da je to skorajda nemogoče, vendar ni pa nemogoče, da

dotiki in masaže za otroke ne bi dobili mesta, ki si ga zaslužijo v vrtcu. Zelo bom

srečna, če bom s svojo diplomsko nalogo pripomogla k temu, da se bodo strokovne

delavke v vrtcih še bolj posluževale masaž za otroke in jih popeljale v svet dotika in v

svet tisočerih koščkov. Tam se srečamo.

Čez petdeset let ne bo več pomembno, kakšen avto ste vozili, v kakšni hiši ste živeli, koliko ste imeli na bančnem računu in kako ste se oblačili. A svet bo morda za

odtenek boljši, ker ste bili pomembni v življenju nekega otroka.

Anonimno


69

7 VIRI IN LITERATURA

Dervišević, Edvin (2003): Tui-na kitajska masaža z osnovami tradicionalne kitajske

medicine. Ljubljana: založil: Edvin Dervišević.

Diederich, Gilles (2010): Masaža dojenčka. Ljubljana: Oka, otroška knjiga.

Farrer-Halls, Gill (2007): Aromaterapija. Ljubljana: Prešernova družba d. d.

Gaber, Gabrijela (1994): Klasična terapevtska masaža. Ljubljana: samozaložba.

Geršak, Vesna (2006): Sproščanje. V: Borota, Bogdana, Geršak, Vesna, Korošec,

Helena, Majaron, Edi (2006): Otrok v svetu glasbe, plesa in lutk. Koper:

Pedagoška fakulteta.

Higeja (2001): Učno gradivo za udeležence tečaja klasične masaže. Koper: Interno

gradivo.

Kavanagh, Wendy (2010): Masaža za sproščanje in zdravljenje. Tržič: Učila

International, založba d. o. o.

Kolenc Vitez, Tanja: Masaža dojenčka in starejšega otroka.

http://www.bambino.si/masaza_dojencka_in_starejsega_otroka (5. 7. 2012).

Kuret, Mojca: Masaža. www.masazedojencka.si (5. 7. 2012).

Kurikulum za vrtce (1999): Nacionalni dokument. Ljubljana: Strokovni svet RS za

splošno izobraževanje.

Lacroix, Nitya, Rinaldi, Francesca, Seager, Sharon, Tanner, Renee (2007): Popolna

masaža telesa. Ljubljana: Mladinska knjiga, Založba d. d.

Lidell, Lucinda, Thomas, Sara, Beresford, Carola, Porter, Anthony (1990): ABC

masaže. Nazoren pregled vzhodnih in zahodnih tehnik masaže. Ljubljana:

Mladinska knjiga.

Maxwell - Hudson, Clare (1988): Masaža za sprostitev, zdravje in dobro počutje.

Ljubljana: Cankarjeva založba.

Schmidt, Gordana (2003): Igre: Masaže in sprostitve za otroke. Ljubljana:

Schlamberger P&J, knjižna zbirka Zate.

Učila International (2008): Petminutne masaže: nežna in hitra rešitev za več kot 30

vsakdanjih težav. Tržič: Učila International.

Vodnik po telesu ( 1996). Ilustrirani priročnik o zgradbi, delovanju in bolezni človeškega

telesa. Ljubljana: DZS.

Wilmes - Mielenhausen, Brigitte (1999): Kje je doma tišina? Starši in otroci odkrivajo

poti do sprostitve. Radovljica: Didakta.

Documents

PEDAGOŠKA FAKULTETA...masaža, učinke masaže, vrste masaž, tehnike masaž, samomasažo, aromaterapijo, masažo dojenčka, masaže za otroke, masažo otrok v vrtcu in povezavo masaže