PEDAGOŠKA FAKULTETA · Podpisana Andreja Melink študent ka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Edukacijske vede izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Načini

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ANDREJA MELINK

KOPER 2015

UNIVERZA NA PRIMORSKEM

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Univerzitetni študijski program prve stopnje

Edukacijske vede

Diplomsko delo

NAČINI UČINKOVITEGA SPOPRIJEMANJA S

STRESOM PRI UČITELJIH

Andreja Melink

Koper 2015

Mentor:

izr. prof. dr. Dejan Hozjan

ZAHVALA

Za pomoč pri izdelavi diplomskega dela se za strokovno usmerjanje in nasvete

zahvaljujem mentorju dr. Dejanu Hozjanu.

Zahvaljujem se tudi vsem učiteljem OŠ Deskle, OŠ D.M. Most na Soči, OŠ D.B.

Semedela, OŠ Koper, OŠ Dobrovo in njene podružnice OŠ Kojsko, ker so mi s svojo

pomočjo omogočili raziskovanje stresa pri učiteljih.

Posebno se zahvaljujem moji družini, ki mi je stala ob strani in me s spodbudnimi

besedami spodbujala do uspešnega zaključka študija.

Hvala tudi Barbari Markič Gerbec za lektoriranje diplomskega dela.

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisana Andreja Melink študentka univerzitetnega študijskega programa prve

stopnje Edukacijske vede

izjavljam,

da je diplomsko delo z naslovom Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri

učiteljih

- rezultat lastnega raziskovalnega dela,

- so rezultati korektno navedeni in

- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.

Podpis:

___________________

V Kopru, dne

IZVLEČEK

V diplomskem delu Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih smo

obravnavali stres kot sodobno bolezen, ki zaradi vse višjih zahtev družbe povzroča

težave posameznikom, ki se prebijajo skozi vsakodnevne obveznosti in se soočajo s

posledicami stresa. V teoretičnem delu smo predstavili pojem stresa, njegove vrste,

vzroke in posledice. Pomembno poglavje predstavlja spoprijemanje s stresom, skozi

katero smo ugotavljali strategije in tehnike spoprijemanja s stresom ter ugotovili, da ni

dovolj, da se s stresom spoprijema le posameznik, temveč mora pri tem sodelovati tudi

organizacija, ki je zadolžena za zagotavljanje zdravja zaposlenih in organizacije same.

S poglavji o poklicnem stresu učiteljev smo želeli pregledati trenutne ugotovitve s tega

področja in ugotovili visok odstotek doživljanja stresa med učitelji ter da se le−ta viša iz

raziskave v raziskavo. Iz literature smo pregledali tudi najpogostejše vzroke stresa in

njegove posledice za učitelje.

V empiričnem delu smo se odločili, da bomo raziskali sedanje stanje stresa pri

učiteljih ter oblikovali predloge za spremembe neučinkovitih načinov spoprijemanja s

stresom. Raziskava je pokazala, da je odstotek doživljanja stresa pri učiteljih narasel in

ravno tako odstotek pri oceni stresnosti dela učitelja, kar je zaskrbljujoč podatek. Iz

raziskave smo razbrali, da so najintenzivnejši stresorji povezani z ne-sodelovalnimi

starši, sledijo pa jim učenci z neprimernim vedenjem. Učitelji se s stresom spoprijemajo

s pogovorom o problemu s sodelavci oziroma vodstvom, sproščajo pa se v druženju s

prijatelji in družino. Raziskava je pokazala, da si učitelji želijo sprememb v šolstvu

zaradi preobremenjenosti in sicer si večina želi manj birokratskega dela.

Ključne besede: stres, učitelj, organizacija, spoprijemanje s stresom, šolstvo

ABSTRACT

Methods of effective coping with stress among teachers

In the thesis Methods of effective coping with stress among teachers we dealt with

stress as a modern disease that, due to the rising demands of society, causes

problems for individuals who work their way through everyday commitments and face

the consequences of stress. In the theoretical part, we presented the concept of stress,

its nature, causes and consequences. An important chapter presents coping with

stress, through which we established strategies and techniques to handle stress. We

found that it is not enough that only an individual copes with stress; the organization

which is responsible for ensuring the health of employees and organization itself must

also participate. With the chapters on occupational stress of teachers we wanted to

review current findings in the field and found a high percentage of experiencing stress

among teachers and that it is increasing from survey to survey. We reviewed the

literature for the most common causes of stress and its consequences for teachers.

In the empirical part, we decided to explore the current state of stress among

teachers and to develop proposals for changing the ineffective ways of coping with

stress. The survey showed that the percentage of experiencing stress among teachers

increased, as well as the percentage of the assessment of stress of teacher’s work,

which is an alarming figure. From the survey we conducted that the most intense

stressors are associated with non-participating parents, followed by students with

inappropriate behaviour. Teachers are coping with stress by talking about the issue to

colleagues or management and they relax when socializing with friends and family. The

survey showed that teachers want to change education system because of overload,

namely the majority wants less paperwork.

Keywords: stress, teacher, organization, coping with stress, education system

KAZALO VSEBINE

1 Uvod .............................................................................................................. 1

2 Teoretični del ................................................................................................. 2

2.1 Razumevanje pojma stres ............................................................................ 2

2.2 Vrste stresa ............................................................................................. 3

2.2.1 Pozitivni in negativni stres ................................................................ 3

2.2.2 Endogeni in eksogeni stres .............................................................. 4

2.2.3 Naravni in umetni stres .................................................................... 4

2.3 Vzroki stresa ........................................................................................... 5

2.3.1 Vzroki stresa na delovnem mestu .................................................... 6

2.3.2 Vzroki stresa iz domačega okolja ..................................................... 9

2.4 Posledice stresa .................................................................................... 11

2.4.1 Posledice stresa za posameznika .................................................. 11

2.4.1.1 Fiziološke posledice ................................................................... 11

2.4.1.2 Psihološke posledice .................................................................. 13

2.4.1.3 Vedenjske posledice ................................................................... 14

2.4.2 Posledice stresa za organizacijo .................................................... 15

2.5 Spoprijemanje s stresom ....................................................................... 17

2.5.1 Definicije strategij in mehanizmov obvladovanja stresa .................. 17

2.5.2 Tehnike obvladovanja stresa pri posamezniku ............................... 19

2.5.3 Strategije za spoprijemanje s stresom na ravni organizacije .......... 23

2.6 Poklicni stres pri učiteljih ....................................................................... 26

2.6.1 Doživljanje stresa pri učiteljih ......................................................... 27

2.6.2 Vzroki stresa pri učiteljih................................................................. 28

2.6.3 Posledice stresa pri učiteljih ........................................................... 30

3 Empirični del ................................................................................................ 32

3.1 Problem, namen in cilji .......................................................................... 32

3.2 Hipoteze ................................................................................................ 33

3.3 Metodologija .......................................................................................... 33

3.3.1 Opis raziskovalnih metod…………………………………………………..33

3.3.2 Vzorec ............................................................................................ 34

3.3.3 Postopki zbiranja podatkov ............................................................ 35

3.3.4 Postopki obdelave podatkov .......................................................... 36

3.4 Rezultati in razprava ............................................................................. 36

3.4.1 Ocena stresa .................................................................................. 36

3.4.2 Pogostost stresa v šoli ................................................................... 39

3.4.3 Dejavniki stresa v šoli ..................................................................... 40

3.4.4 Metode obvladovanja stresa .......................................................... 47

3.4.5 Sprostitvene dejavnosti .................................................................. 48

3.4.6 Načini za krepitev sposobnosti za obvladovanje stresa .................. 48

3.4.7 Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev ...................... 50

4 Sklepne ugotovitve ....................................................................................... 52

5 Literatura in viri ............................................................................................ 56

6 Priloge .......................................................................................................... 60

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Upravljanje s stresom v delovni organizaciji na treh ravneh. ............... 24

Preglednica 2: Spol anketiranih .................................................................................. 34

Preglednica 3: Starost anketiranih .............................................................................. 34

Preglednica 4: Leta poučevanja anketiranih ............................................................... 35

Preglednica 5: Stopnja poučevanja anketiranih .......................................................... 35

Preglednica 6: Razredništvo pri anketiranih................................................................ 35

Preglednica 7: Ocena učiteljev o stresnosti svojega dela ........................................... 36

Preglednica 8: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na starost učiteljev

................................................................................................................................... 37

Preglednica 9: Hi-kvadrant preizkus povezave med starostjo in oceno stresnosti dela

učitelja ........................................................................................................................ 38

Preglednica 10: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na razredništvo38

Preglednica 11: Hi-kvadrant preizkus povezave med razredništvom in oceno stresnosti

dela učitelja ................................................................................................................ 38

Preglednica 12: Pogostost pojavljanja stresa v šoli pri učiteljih……………………….39

Preglednica 13: Kontingenčna preglednica za pogostost doživljanja stresa glede na

starost učitelja ............................................................................................................ 40

Preglednica 14: Hi-kvadrant preizkus za povezavo med pogostostjo doživljanja stresa

glede na starost učitelja .............................................................................................. 40

Preglednica 15: Dejavniki stresa v šoli ....................................................................... 41

Preglednica 16: Dejavniki stresa v kategoriji odnosi med zaposlenimi ........................ 43

Preglednica 17: Dejavniki stresa v kategoriji organizacija in vodenje šole .................. 43

Preglednica 18: Dejavniki stresa v kategoriji trpinčenje .............................................. 44

Preglednica 19: Dejavniki stresa v kategoriji vedenje učencev ................................... 44

Preglednica 20: Dejavniki stresa v kategoriji izvajanje pouka ..................................... 45

Preglednica 21: Dejavniki stresa v kategoriji dodatno delo ......................................... 45

Preglednica 22: Dejavniki stresa v kategoriji (ne)sodelovalni starši ............................ 45

Preglednica 23: Kategorije dejavnikov stresa po intenzivnosti .................................... 46

Preglednica 24: Metode obvladovanja stresa ............................................................. 47

Preglednica 25: Sprostitvene dejavnosti ..................................................................... 48

Preglednica 26: Načini krepitve sposobnosti za obvladovanje stresa ......................... 49

Preglednica 27: Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev ......................... 50

Melink, Andreja (2015): Načini učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih. Diplomsko delo. Koper:

UP PEF.

1

1 UVOD

Stres je bil včasih za človeka nujen za preživetje, saj nas je ob nevarnih situacijah

silil v beg ali v akcijo, v določenih situacijah pa ga potrebujemo še danes. Poleg tega,

da lahko na človeka vpliva spodbudno, saj spodbuja kreativno razmišljanje,

dinamičnost in motiviranost za delo, ima tudi drugo škodljivo stran (Bodi eko, 2014).

Prav zaradi te strani je svetovna zdravstvena organizacija (WHO) stres poimenovala

bolezen 21. stoletja, saj je ena najpogostejših zdravju škodljivih nevarnosti tega stoletja

(prav tam).

Stres, povezan z delom, predstavlja eno izmed najpomembnejših tveganj v

dejavnosti izobraževanja. Šola je prostor, za katerega je značilno izključno delo z

ljudmi na vseh ravneh: ravnatelj-učitelj, učitelji med seboj, učitelji-učenci in učenci med

seboj (Slivar, 2007). Vsi ti stiki so lahko zahtevni, naporni in zahtevajo veliko znanja,

zato ima to delo tudi stranske, negativne učinke, med katerimi je tudi stres.

Rezultati raziskav (Kyriacou, Sutcliff, 1997−1979; Spooner, 1984; Coldicott, 1985;

Depolli, 1999; Slivar, 2003, Slivar, 2008; idr.), ki proučujejo stres pri učiteljih, kažejo na

visoko doživljanje stresa in so zelo zaskrbljujoči, zato je namen diplomskega dela

ugotoviti načine učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih.

V teoretičnem delu bomo pregledali dosedanje teorije in raziskave o stresu, da

bomo lažje razumeli pojem stresa. V sklopu prvega dela bomo predstavili vrste in

poskušali ugotoviti vzroke stresa in njegove posledice. V skladju z namenom nas

najbolj zanimajo strategije in tehnike spoprijemanja s stresom. V nadaljevanju bomo

predstavili še poklicni stres pri učiteljih, njegove vzroke in posledice, saj je ta del

pomemben pri razlagi empiričnega dela.

Empirični del bo sestavljen iz interpretacije rezultatov anketnega vprašalnika, ki

smo ga razdelili učiteljem osnovnih šol. Rezultati nam bodo povedali, v kolikšni meri

doživljajo učitelji stres, kateri dejavniki ga povzročajo, s pomočjo katerih metod se

učitelji sproščajo ter katerih sprememb si želijo. S pomočjo rezultatov bom postavljene

hipoteze podprla ali zavrnila ter diplomsko delo zaključila z ugotovitvami pomembnimi,

za teorijo in prakso.


UP PEF.

2

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Razumevanje pojma stres

Pojem stres v vsakdanjem življenju pogosto uporabljamo. Vendar se njegovega

pomena zavedamo šele takrat, ko ga dobro razumemo, zato smo pregledali nekaj

obstoječih definicij stresa, s pomočjo katerih bomo vedeli, kaj sploh stres v osnovi je,

kaj ga sproži in kateri procesi se v telesu sprožijo zaradi njega. Da bomo lažje sledili

skozi sledeče besedilo, bomo ob koncu poglavja glavne značilnosti definicij zapisali kot

povzetek.

Youngs (2001, str. 13) stres definira kot »telesno reakcijo na mobilizacijo

obrambnih sistemov proti grožnji, ki jo zazna naše telo. Stres je sklop telesnih,

duševnih in kemičnih reakcij na okoliščine, ki sprožijo v človeku zmedenost, nejevoljo

in vzburjenost.« Avtorica je definicijo sestavila z vidika procesov v človeku, ki se

sprožijo, ko se ta znajde pred grožnjo. Avtorja Looker in Gregson (1993, str. 32), v

primerjavi z Youngs, stres opredeljujeta kot proces odločanja, kjer se posameznik

odloči, ali zahteve presegajo njegove sposobnosti ali pa bo kos zahtevam iz okolja in

mu to predstavlja izziv. Njuna definicija se glasi: »Stres je neskladje med dojemanjem

zahtev na eni strani in dojemanjem sposobnosti teh zahtev na drugi strani. Razmerje

med enim in drugim vpliva na to, ali bo stres škodljiv ali prijazen« (prav tam).

Ravnovesje je vzpostavljeno, ko posameznik meni, da se lahko s svojimi sposobnostmi

učinkovito brani pred zahtevami. Ihan (2004, str. 41) na stres gleda s čustvene plati, in

sicer pravi, da je »stres izjemno močno čustveno stanje, ki vse naše telo skupaj z

duševnostjo usmeri tako, kot se je v evoluciji izkazalo optimalno za preživetje.« Po

Ihanu lahko rečemo, da je stres koristna reakcija in stresni odziv ni škodljiv, če se

sproži, ko smo zares ogroženi.

Povzamemo lahko, da vsaka sprememba v posameznikovem življenju sproži

stresno reakcijo, ki združuje vse procese v človekovem telesu. Stres je torej skupek

telesnih, duševnih, kemičnih in čustvenih reakcij, ki se odzovejo na dražljaje iz okolja,

ki niso v ravnovesju s sposobnostmi posameznika. Od posameznika pa je odvisno,

kakšna bo zaznava zahteve iz okolja in odziva nanj. Torej, ali mu bo zahteva

predstavljala izziv ali grožnjo.


UP PEF.

3

2.2 Vrste stresa

Ihan (2004) je stres označil kot reakcijo telesa proti nevarnosti. Torej lahko

rečemo, da je stres koristna reakcija, vendar le pri zdravih organizmih, ki imajo toliko

rezerve, da si lahko občasno privoščijo stres brez dolgotrajnih posledic. Da bi lahko

lažje razumeli vpliv stresa na posameznika, bomo v tem poglavju raziskali vrste stresa.

Pri tem bomo podali teoretični prikaz naslednjih vrst stresa:

- pozitivni in negativni,

- endogeni in eksogeni,

- naravni in umetni stres.

2.2.1 Pozitivni in negativni stres

Pozitivni ali prijazni stres lahko poimenujemo, ko posameznikom zahteva iz okolja

predstavlja izziv in ko stres opisujejo kot prijetno, vznemirljivo, spodbudno in

navdušujoče občutje. Looker in Gregson (1993) o pozitivnem stresu govorita, kadar so

sposobnosti posameznika večje od zahtev in pravita, da je takšno neravnovesje

pravzaprav razširitev normalnega območja stresa, ki je nadvse prijetno. Takšen stres

nas navda s samozavestjo, prevzame nas občutek, da držimo vse niti v svojih rokah ter

da zmoremo vse naloge, izzive in zahteve (prav tam). Božič (2003, str. 20) pa pozitivni

stres ali eustres opisuje z vidika anatomije, in sicer kot vsako aktivnost, ki povzroči

adaptacijske spremembe kardiorespiratornega sistema in mišičevja. Pod vplivom

pozitivnega stresa se pojavljajo evforičnost, zanesljivost, vznemirjenost, velika

motiviranost, razumevanje, pripravljenost priskočiti na pomoč, družabnost, prijaznost,

ljubeznivost, občutek zadovoljstva in sreče, umirjenost, uravnovešenost, samozavest,

ustvarjalnost, učinkovitost, uspešnost, sposobnost jasnega in racionalnega mišljenja,

odločnost, marljivost, živahnost in nasmejanost (prav tam). Ihan (2004, str. 65) dodaja,

da številni ljudje pozitivni stres zaradi prijetnega vzburjenja iščejo v svojem poklicnem

delu in športnih dejavnostih; v socialnih odnosih pa ga navadno opisujejo kot

energičnost, podjetnost in agresivnost.

Avtorice Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2012) o negativnem stresu oziroma

distresu govorijo takrat, ko nek dogodek ali situacija pri posamezniku sproži intenzivne

občutke žalosti, nemoči, tesnobe, jeze in strahu ter ko stres, povezan s tem dogodkom

ali situacijo, posameznika ohromi in mu škoduje. Ihan (2004) negativni stres tako

poimenuje zaradi povzročanja številnih bolezni, zlasti če traja dolgo časa ali se

nenehno pojavlja. Dolgotrajen stres povzroča škodo zaradi obremenitve organizma z

enostransko presnovo in dejavnostjo, kar povzroča vedno hujše neravnovesje v telesu


UP PEF.

4

in končno razvoj bolezni (prav tam). Looker in Gregson (1993, str. 33) naštevata nekaj

značilnih preobremenitev, ki lahko porušijo ravnovesje stresa: opravljanje zahtevnih

nalog v hudi časovni stiski, prevzemanje zahtevnih zadolžitev in spoprijemanje z

nalogami, ki jim nismo kos, napredovanje na delovno mesto, ki presega naše

sposobnosti, nesorazmerje med dohodki in izdatki, zaskrbljenost zaradi morebitne

brezposelnosti ipd.

Glavna razlika med pozitivnim in negativnim stresom je, da se pri zdravem stresu

prilagodimo zlahka in hitro, pri škodljivem pa s težavo ali pa sploh ne (Jerman, 2005).

Spet lahko omenimo, da je zelo pomembno, kako človek ocenjuje tisto, kar učinkuje

nanj kot stresor, saj stresne situacije občutimo individualno zelo različno.

2.2.2 Endogeni in eksogeni stres

Peter Newhouse (2000, str. 19−21) ločuje vrsti stresa glede na izvor le−tega.

Stres, ki deluje od zunaj, avtor imenuje endogeni, drugi, ki deluje od znotraj (izvira iz

posameznika), pa poimenuje eksogeni stres.

Endogeni stres povzročajo stresne situacije, ki jih ustvari posameznik sam in se

jim tudi zlahka izogne. Newhouse (2000, str. 20) med takšne situacije našteva

neprimerno prehrano, pesimističen odnos do sveta, kajenje ipd. Najbolj razširjeni

dejavniki za eksogeni stres, ki jih Newhouse (prav tam) našteva, pa so povezani s

službo, delovnim časom, potjo na delo in domov. Na te stresne situacije lahko vplivamo

s povečano količino življenjske energije, saj bomo tako življenjske pogoje lažje sprejeli

in izkoreninili globinske vzroke stresa.

Notranji stres je mnogo bolj pomemben kot zunanji, ker naj bi bilo več stresorjev

notranjega vzroka. Za primer nam Newhouse (prav tam) podaja na izbiro prehrano, na

katero sami vplivamo (ali izberemo hamburger ali svežo solato), ki prestavlja endogeni

dejavnik in lahko povzroči mnogo več škode kot način, na katerega je bila hrana

pridelana (eksogeni dejavnik).

2.2.3 Naravni in umetni stres

Tretja delitev loči stres na naravni in umetni stres, pri čemer naravni stres pozna

vsako živo bitje, ki se v osnovi deli na obrambno reakcijo preživetja in prijeten stres.

Stres kot posledica občutja ogroženosti se pojavlja kot reakcija na nevarnost iz okolja


UP PEF.

5

in ima nalogo obrambe, pobega ali napada. Stres je v tem primeru naravna reakcija in

ni škodljiva telesu, saj se telo po prenehanju nevarnosti samo uravnoteži na normalno

delovanje. Trstenjak (2005) za stres kot občutek ugodja pravi, da je prijetna stran

stresa, iz katere ljudje dobivajo motivacijo, energijo in ustvarjalnost.

Umetni ali škodljivi stres se pojavi, kadar zahteve presegajo naše sposobnosti. Je

stranski proizvod urejene družbe, ki nam vsiljuje vedno višje zahteve ter tako pogojuje

eno najhujših bolezni našega časa. Schmidt (2001) pravi, da se ta vrsta stresa pojavlja

zaradi preobremenjenosti:

· kot posledica resničnih omejitev iz okolja, na katere ne moremo vplivati, teh

omejitev pa nočemo oziroma ne zmoremo sprejeti kot dejstvo;

· kot posledica privzgojenih, namišljenih omejitev, ki nastanejo zaradi moralnih in

etičnih vrednost družbe, predsodkov in zastarelega mišljenja.

V tem poglavju smo spoznali tri glavne delitve stresa: pozitivni – negativni stres,

endogeni – eksogeni stres in naravni – umetni stres. Prva delitev nam pove, da je

doživljanje stresa (pozitivno ali negativno) odvisno od ocene posameznika. Druga

delitev pove, da je lahko vzrok za stres notranjega (endogeni stres) ali zunanjega

izvora (eksogeni stres). Tretja delitev je ravno tako pomembna, saj nam pove, da smo

poleg naravnega stresa, ki nastaja zaradi našega občutka ogroženosti, v naši pretirano

urejeni družbi ustvarili nov – umetni stres, ki se pojavlja zaradi preobremenjenosti.

Zadnja delitev stresa je za nas najbolj pomembna, ker opisuje glavni vzrok stresa v

današnji zahtevni družbi z vse večjimi zahtevami, zaradi katerih trpi naš raziskovalni

vzorec – učitelj.

2.3 Vzroki stresa

Spoznali smo, da je stres posledica dojemanja in doživljanja pojavov, ki nas

spremljajo v našem okolju in je prav zato neizogiben del našega življenja. Nekateri

posamezniki zaradi lastnih predstav zaznajo okoliščine kot zastrašujoče ali izzivne, ko

za to dejansko ni nobenega resničnega razloga (Jerman, 2005). Včasih pa so

okoliščine neodvisne od naše presoje in so objektiven vzrok stresa, kot so hude

življenjske preizkušnje oziroma udarci, ki se jim ni mogoče izogniti – treba se je

prilagoditi in jih poskušati premagati.


UP PEF.

6

Z našo raziskavo želimo raziskati najučinkovitejše načine spoprijemanja s stresom,

zato bomo v tem poglavju najprej raziskali vzroke stresa. V želji po lažjem razumevanju

vzrokov stresa smo le−te razdelili v dve skupini, in sicer:

1. vzroki stresa na delovnem mestu in

2. vzroki stresa, ki izhajajo iz domačega okolja.

2.3.1 Vzroki stresa na delovnem mestu

V delovnem okolju na posameznika delujejo različni dejavniki, ki povzročijo stres

na delovnem mestu, ki ga strokovno poimenujemo poklicni stres. Do nastanka

poklicnega stresa pride, ko zahteve dela presežejo ali preobremenijo osebne

prilagoditvene vire (Lazarus, Folkman, 1984, v Černigoj Sadar, 2002).

Sutherland in Cooper (1988, v Kovač, 2013, str. 30) razlikujeta šest dejavnikov

poklicnega stresa po naslednjih kategorijah:

1. notranji dejavniki,

2. delovne naloge,

3. vloga posameznika v organizaciji,

4. medsebojni odnosi,

5. kariera in

6. organizacijska kultura in klima.

Notranji dejavniki

Sutherland in Cooper (prav tam) uvrščata v to skupino stresorje, ki so povezani z

izvajanjem specifičnih nalog znotraj določenega poklica, delovnimi pogoji, delovnim

urnikom, gnečo, pomanjkanjem zasebnosti, visoko stopnjo hrupa, vibracijami, nihanjem

temperature, prepihom in pomanjkanjem svetlobe. Ti dejavniki, ki jih najdemo v

fizičnem delovnem okolju, imajo direkten vpliv na zaposlenega. Posledice vpliva fizičnih

stresorjev se kažejo na učinkovitost, produktivnost in delovni storilnosti ter zdravju tako

posameznika kot celotne organizacije (prav tam).

Delovne naloge

Zelo stresno lahko vpliva na posameznika prevelika ali premajhna količina in

kompleksnost dela, izmenično delo, dolgi delavniki, nove tehnologije, motenost dela ter

občutek nekompetentnosti (Sutherland in Cooper, v Kovač, 2013, str. 30). Tako se

posameznik pri optimalni stopnji delovanja počuti kreativno, mirno in motivirano. Pri

obremenitvah, ki so večje od zmožnosti posameznika, pa se pojavi občutek


UP PEF.

7

izgorevanja, izpraznjenosti in utrujenosti (Sutherland, Cooper 2000, str. 69). Današnje

delovno življenje in povečane zahteve po storitvah zahtevajo večjo poklicno dejavnost

tudi čez noč, zato je izmensko in nočno delo povezano z višjimi stopnjami stresa,

vplivom na metabolizem, raven sladkorja v krvi, psihično učinkovitost, delovno

motivacijo ter na družinsko in socialno življenje (Černigoj Sadar, 2002, str. 93).

Vloga posameznika v organizaciji

Černigoj Sadar (2002, str. 93) meni, da kadar so vloge v podjetjih jasno

opredeljene in razumljene s strani zaposlenih in kadar so pričakovanja o teh vlogah

jasna in nekonfliktna, do stresa ne pride. Vendar se v praksi to le redko zgodi, ker se

vsaka vloga v podjetju podreja določenim zahtevam, ki se spreminjajo (prav tam).

Sutherland in Cooper (v Kovač, 2013, str. 31) sem uvrščata nejasnost in konfliktnost

vlog ter nejasno opredeljeno odgovornost posameznika. Do dvoumnosti vlog pride, ko

organizacije pogosto spreminjajo delovne odgovornosti zaradi prilagajanja

spreminjajočim se pogojem na trgu, konfliktnost vlog pa se pojavi, ko zaposleni čuti

nasprotujoče si zahteve iz ciljev in nalog, ki so povezane z njegovim delom (Černigoj

Sadar, 2002, str. 94). Stopnjo odgovornosti za druge Černigoj Sadar (prav tam) loči na

odgovornost za stvari in odgovornost za ljudi. Slednja se je pokazala za izredno

stresno še posebej pri delu managerja, ki je razdeljeno med dva cilja: zmanjšanje

stroškov za kadre na minimum na eni strani, na drugi pa skrb za varnost in stabilnost

dela podrejenih (prav tam).

Medsebojni odnosi

Eden najbolj stresnih vidikov v življenju je, učiti se, kako živeti z drugimi ljudmi

(Černigoj Sadar, 2002, str. 94). Neprimerni odnosi med sodelavci in vodstvenim

kadrom ter višjimi vodilnimi delavci so bistveni za zdravje tako za posameznika kot za

organizacijo (prav tam). Posameznik, ki je izoliran in čuti, da nima ustrezne podpore s

strani sodelavcev, podrejenih, nadrejenih, supervizorjev, družinskih članov ali

prijateljev, se zelo težko sooča s stresnimi situacijami (Sutherland, Cooper, v Kovač,

2013, str. 31).

Kariera

Zaposleni imajo ob sprejetju v službo določena pričakovanja glede napredovanja,

plače, varnosti zaposlitve ter avtonomije. Neizpolnjena pričakovanja tako privedejo do

izgube občutka samospoštovanja in pripadnosti, prav tako ima strah pred izgubo

zaposlitve negativen vpliv na posameznikovo psihično in fizično počutje (Sutherland,


UP PEF.

8

Cooper, v Kovač, 2013, str. 31). Spremenjene organizacijske strukture in zmanjšanje

delovnih mest omejujeta priložnosti za napredovanje in varnost zaposlitve, ki sta

pomembna potencialna vira stresa (Cox et al, 2000, str. 71).

Organizacijska struktura in klima

Organizacijska kultura je mešanica vrednot, prepričanj, predpostavk, pomenov in

pričakovanj, ki so skupna članom določene skupine (Černigoj Sadar 2002, str. 95).

Predstavlja ustrezno vedenje, reševanje problemov, možnost odprte komunikacije,

podporo, medsebojno spoštovanje ter cenjenje. Predvsem za ljudi, ki na novo dobijo

zaposlitev, učenje in sprejemanje osnovnih predpostavk organizacijske kulture

predstavlja stresno preizkušnjo (prav tam). Sutherland in Cooper (v Kovač, 2013, str.

31) dodajata, da vir stresa predstavlja tudi preveč odločanja o stvareh, za katere se

posameznik ne čuti kompetenten.

Nadlegovanje in mobing na delovnem mestu

Treven (v Šarotar Žižek idr, 2013, str. 9) podobno kot Sutherland in Cooper zgoraj

našteva podobne dejavnike stresa na delovnem mestu. Dodaja pa še nadlegovanje

oziroma mobing na delovnem mestu, ki je tudi povzročitelj stresa in izhaja iz

medsebojnih odnosov. Vsak zaposleni lahko postane žrtev nadlegovanja. Dejavniki,

zaradi katerih se nadlegovanje pojavi, so kultura znotraj organizacije, nenadne

spremembe, negotova delovna mesta, slabi medsebojni odnosi, visoka zahtevnost

dela, pomanjkanje kadrovske politike in splošna prisotnost na delu (Evropska agencija

za varnost in zdravje na delovnem mestu, 2013). Posledice nasilja so pri posamezniku

zelo različne, in sicer lahko pride do izgube motivacije pri opravljanju dela, do stresa,

slabega telesnega in duševnega zdravja. Lahko pride tudi do post-travmatičnih

simptomov, kot so strah, fobije in težave s spanjem. Negativni učinki za organizacijo se

kažejo v povečani odsotnosti z dela, upadajoči motivaciji, zmanjšani storilnosti,

poslabšanju odnosov med delavci in delodajalci ter težava pri zaposlovanju novih

delavcev (prav tam).

Za večino zgoraj naštetih dejavnikov lahko rečemo, da je glavno doživljanje stresa

povezano z ogroženostjo človekove samozavesti in samospoštovanja ter bojaznijo

zaradi izgube socialne varnosti ali domačega zavetja (Jerman, 2005). Poleg tega pa

najpogostejše stresne okoliščine nastanejo v odnosih z ljudmi, še posebno na

delovnem mestu in doma.


UP PEF.

9

Stres na delovnem mestu povzroča neskladnost med osebo in njenim delom,

nasprotujoče si zahteve med vlogami na delovnem mestu in zunaj njega ter neustrezna

stopnja nadzora nad delom in življenjem (Božič, 2003). Zahteve delovnega okolja ali

poklica presegajo sposobnost zaposlenih, da jih izpolnijo ali obvladajo. Poudariti je

potrebno, da do stresa na delovnem mestu prihaja tudi v povezavi s stresnimi dogodki

v zasebnem življenju. Zaradi tega ga ne moremo obravnavati le z vidika dela, ampak

moramo v obravnavo stresa na delovnem mestu vključiti tudi komponente izven dela in

v zasebnem življenju (prav tam).

2.3.2 Vzroki stresa iz domačega okolja

V domačem okolju smo lahko tako kot v delovnem okolju močno izpostavljeni

hudim pritiskom, ki vodijo do stresa. Vsak moteč dejavnik v domačem okolju, ki lahko

za nas postane nočna mora, moramo v dobro našega počutja in zdravja nemudoma

odpraviti (Rogelj, 2008, str. 9).

Bregar, Peterka Novak in Možgan (2011, str. 257−258) so dejavnike, ki povzročajo

stres v domačem okolju, razdelili na štiri kategorije:

1. bolezen zaposlenega ali družinskih članov,

2. negotovo socialno-ekonomsko stanje,

3. spremenjeno funkcioniranje družine in

4. odnosi v družini, ki lahko vodijo v konflikt.

Skozi raziskavo so ugotovili, da je najbolj obremenjujoč dejavnik za nastanek

stresa v domačem okolju bolezen zaposlenega ali družinskih članov. Kategorijo

socialno-ekonomsko stanje udeleženci raziskave navajajo kot močan dejavnik za

nastanek stresa, ki se v današnjem času le še poglablja. Stres predvsem povzroča

strah pred izgubo zaposlitve, premajhne plače za opravljeno delo in vzdrževanje članov

družine. Vzroke za spremenjeno funkcioniranje družine kot tretjo veliko skupino za

nastanke stresa v domačem okolju pripisujejo predvsem naravi svojega dela. Stres se

pojavi pri stalnem prilagajanju in krmarjenju med potrebami ožje in širše družine in

potrebami delovnega procesa. V neurejeno družinsko življenje in odtujenost od družine

vodijo neurejen delovni urnik, odsotnost od doma preko noči in vikendov. Udeleženci

raziskave z daljšim delovnim stažem pa navajajo tudi težave z odraščajočimi otroki in

skrb za njihovo prihodnost. Premalo pogovora in nerazumevanje med družinskimi člani

vodi v konflikte in prepire, kar nas pripelje v četrto kategorijo odnosi v družini (prav

tam).


UP PEF.

10

Družina, ki naj bi bila najbolj intimna oblika socialnega okolja, lahko predstavlja

glavni vir stresa kot tudi socialne podpore (Helpful, 2003, v Bregar, Peterka Novak,

Možgan, 2011, str. 259). Vedeti moramo, da je ugotavljanje vzrokov stresa odvisno od

vsakega posameznika posebej, ker se vsak odzove glede na svoje izkušnje (Markelj,

2006, str. 17). Dom naj bi bil namenjen počitku in razbremenitvi organizma od vseh

pritiskov dela, zato si moramo domače okolje, v katerem živimo, urediti, kar se da

mirno. Pomembno je, da znamo ločevati med delom, domom in družino, ker se težave

največkrat pojavljajo takrat, ko delo nosimo domov oziroma težave, ki se tičejo družine,

s sabo na delo.

Z delitvijo vzrokov stresa na vzroke stresa iz delovnega okolja in vzroke, ki prihajajo

iz domačega okolja, smo želeli med drugim ugotoviti tudi povezavo med obema.

Delovno okolje, še posebej v današnjih časih, ko nas preganja kriza in pomanjkanje

denarja za osnovne življenjske potrebščine, je zelo velik povzročitelj stresa.

Posameznik se podreja svojemu delu, da bi ohranil svoje delovno mesto in tako

zagotovil dovolj sredstev za preživljanje svoje družine. Tako se pojavi delavnik, ki se

zavleče pozno v noč, neizpolnjena pričakovanja, strah pred izgubo službe, učenje

vedno bolj napredne tehnologije in občutek nekompetentnosti zaradi neobvladanja

le−te. Poleg tega se pojavljajo neopredeljene vloge v organizaciji, kjer posameznik ne

počne le tistega, kar zajema njegovo delovno mesto, temveč počne delo, ki je

namenjeno več posameznikom, vendar je zaradi krize ceneje, če to počne en in ne več

ljudi. Tu si lahko postavimo vprašanje, kako lahko takšen posameznik normalno deluje

v domačem okolju, ko iz službe prinese celo goro stresa in »polno glavo«. Na

vprašanje smo si odgovorili v drugem delu, ko smo ugotovili, da se stres v domačem

okolju pojavlja predvsem zaradi slabe komunikacije med družinskimi člani, ki vodi v

nerazumevanje, slabe odnose in prepire. Prišli smo do zaključka, da povezava med

dejavniki stresa v delovnem okolju in dejavniki stresa iz domačega okolja obstaja ter da

je od posameznika odvisno, kako bo prehajal med obema okoljema, ne da bi s tem

povzročal škodo enemu ali drugemu. Domače okolje je le okolje, kjer naj bi se

posameznik počutil varnega, ljubljenega in predvsem sproščenega, zato menimo, da je

pomembno, da se nauči, kako se učinkovito spoprijemati s stresom, da do hudih

posledic stresa ne bi prišlo.


UP PEF.

11

2.4 Posledice stresa

V prejšnjem poglavju smo spoznali različne vzroke stresa in ugotovili, da nas stres

praktično spremlja na vsakem koraku, tako doma kot v službi. Ugotovili pa smo tudi, da

se ljudje različno odzovemo na enake vrste stresorjev, zato je za nekatere

posameznike stresna reakcija pozitivna izkušnja za druge pa negativna. V tem poglavju

bomo zaradi naše usmerjenosti raziskave opisali posledice stresa, ki delujejo negativno

na posameznika in organizacijo.

2.4.1 Posledice stresa za posameznika

Odziv na stres ob krajših, obvladljivih izzivih (stresorjih) omogoča ohranjanje

preživetja organizma in pomembno prispeva k njegovemu razvoju. Tako se učimo in

prilagajamo izzivom nenehno spreminjajočega se okolja. Vendar pa enaki mehanizmi,

ki nam ob soočenju z nevarnostjo omogočajo preživetje, ob kronični izpostavljenosti

neobvladljivim stresorjem povzročijo bolezenska stanja (Meško, 2011). Treven (v

Šarotar Žižek idr, 2013), zaradi različnega odziva ljudi na stres, razvršča posledice

stresa za posameznika v tri skupine:

1. fiziološke posledice,

2. psihološke posledice in

3. vedenjske posledice.

2.4.1.1 Fiziološke posledice

Fiziološke posledice vključujejo spremembe, ki se začnejo dogajati v našem telesu

ob spopadih z velikimi zahtevami, ki smo jih komaj še zmožni izpolniti. Sem štejemo

naraščanje adrenalina, večji prehod krvnega sladkorja v krvni obtok, povečan srčni

utrip in krvni pritisk, hitrejše dihanje, napete mišice s pripravo telesa na odziv z akcijo

ter znojenje (Treven, v Šarotar Žižek idr, 2013, str. 22). Takšen odziv telesa nas

postavi v akcijo, da se branimo pred nevarnostjo. V primeru, ko pa telesna akcija ni

potrebna in nam nastala energija ostaja, obstaja velika možnost pojavljanja naslednjih

spodaj opisanih telesnih simptomov (prav tam).

Bolezni srca

Pojav je odvisen od več dejavnikov, kot so kajenje, prenapetost, krvni lipidi, tip

osebnosti in sladkorna bolezen, vsi pa so povezani s stresom. Najpogostejši vzrok

smrti so srčni napadi, ki so vodilni vzrok smrti v razvitih državah sveta v zadnjih

desetletjih; pogosto se pojavijo pri posebnih stresnih obremenitvah (dogodkih), kot so


UP PEF.

12

žalovanje, nezaposlenost in neugledne zaposlitve, pri ljudeh s poudarjeno simpatično

aktivnostjo, ki zviša krvni pritisk in frekvenco srčnih utripov, kar lahko privede do

srčnega napada (Selič, 1999).

Bolečine v hrbtenici

Bolečine so lahko posledica preobremenitve, pretega in drugih poškodb. Zdravniki

menijo, da težave povzročajo krči mišic ob hrbtenici, ki so posledica stresa. Mišice, ki

obdajajo vrh hrbtenice in vratu, so eno prvih mest, kjer človek občuti močno napetost in

delujejo kot opozorilo, da je človek pod stresom (Treven, 2005, str 47).

Rana na želodcu

Rana na želodcu in dvanajstniku je klasična psihosomatska bolezen (Wolf, Wolf,

1943, v Treven, 2005). Posamezni ljudje se na stres odzovejo z večjo količino želodčne

kisline, ki pri daljši izpostavljenosti stresu povzroča rano na želodcu.

Glavobol

Eden od splošnih simptomov stresa, ki ga povzročajo krči obraznih in drugih mišic

glave. Glavoboli, ki so posledica stresa, lahko postanejo kronični in težko ozdravljivi.

Posebna vrsta glavobola je migrena, ki je lahko posledica stresa, zdravimo jo lahko s

hipnozo ali akupunkturo. Zelo učinkovita pri odpravljanju vseh vrst glavobola je

meditacija, ki pomaga človeku obvladati napetost, s tem pa tudi preprečiti glavobol

(Treven, 2005, str. 48).

Rak

Pri daljši izpostavljenosti stresu imunski sistem oslabi, kar znatno vpliva na pojav

raka (Markham, 1995, v Treven 2005). Razvije se predvsem pri ljudeh, ki ne morejo

premagati stresa v vsakdanjem življenju in pri katerih pojav enega ali več težavnih

dogodkov pomeni kapljo čez rob.

Kožne bolezni

So najbolj viden fiziološki simptom, ki se pojavi zaradi stresa. Za izpuščaje,

luskavico in akne se domneva, da so povezani s stresom (Treven, 2005). Spremembe

v kožnih celicah se pojavijo pri posameznikih, ki so bolj dovzetni za kožne bolezni,

takrat ko so čustveno napeti.

Visok krvni pritisk


UP PEF.

13

Ena izmed sprememb v telesu zaradi stresnih okoliščin je visok krvni pritisk, ki

ostane visok, če se v takšnih okoliščinah ni potrebno odzvati s fizično akcijo, ki bi

odvečno energijo porabila (prav tam). S ponavljanjem stresnih okoliščin moramo

skrbeti za zmanjševanje krvnega pritiska, v nasprotnem primeru ta ostane visok.

2.4.1.2 Psihološke posledice

Psihološke posledice stresa so tesno povezane z vedenjskimi odzivi na stres.

Treven (v Šarotar Žižek idr, 2013, str. 27) sem uvršča družinske težave, nespečnost,

impotenco, depresijo, fobije, nočne more in sindrom izgorevanja.

Družinske težave

Družinske težave največkrat nastanejo zaradi kombinacije stresa doma in v

delovnem okolju (Treven, v Šarotar Žižek, 2013, str. 27), ki pogosto povzroča

nerazumevanje in nesoglasja v družini. Zakonska zveza predstavlja podporo pri

premagovanju stresa, lahko pa je dodaten izvor stresa in napetosti. Pri vzorcih

zakonov, kjer ni medsebojne podpore, je nezadovoljstvo še večje.

Nespečnost

Je zelo pogost pojav in je posledica strahov in skrbi v zvezi z napredovanjem,

konflikti na delu in v družini ter bolezni otroka, izmensko delo. Povzročajo ga tudi

uživanje pijač s kofeinom (kava, čaj, coca cola, čokoladni napitki…), čezmerno kajenje

in uživanje alkoholnih pijač (prav tam). Zaradi nespečnosti se zjutraj zbudimo utrujeni in

stres se lahko hitro ponovi.

Impotenca

Med psihološke posledice uvrščamo tudi impotenco, ki se pojavlja čedalje

pogosteje in nastaja zaradi utrujenosti in napetosti kot posledici stresa. Čeprav je

impotenca pogosta pri moških v srednjih letih, pa ta problem ni toliko povezan z njihovo

starostjo, ampak z odgovornostjo in napetostjo, ki jo moški v teh letih občutijo pri delu

in njihovi karieri (Treven, 2005).

Depresija

Pogost pojav je tudi depresija, ki se pojavi pri ljudeh, ki niso sposobni premagati

stresa in pogosto občutijo strah (Hyde, Cook, 2004, v Šarotar Žižek, 2013, str. 29).

Depresijo povzročajo dogodki v službi, kot so neuspel posel, premestitev na drugo


UP PEF.

14

delovno mesto, napredovanje, ipd. ali dogodki na osebni ravni, kot so smrt partnerja ali

bolezen.

Fobije in nočne more

Strah lahko preraste v fobije, ki jih lahko človek občuti le v stanju prevelikega

stresa in jih ne zna razložiti, saj se lahko pojavijo v zvezi s stvarmi, ki jim v preteklosti

nikoli niso povzročale težav (Treven, 2005). Prav tako se lahko začnejo pojavljati

nočne more, če se človek ne razbremeni pred spanjem in ne zna obvladovati stresa

(prav tam). Zavedati se moramo, da nimamo veliko vpliva na prihodnost in ne moremo

spreminjati, kar se je že zgodilo, tako se ponoči ne bomo obremenjevali s takšnimi

mislimi.

Sindrom izgorevanja

Pod psihološke motnje spada tudi sindrom izgorevanja, ki se pojavlja pri

posameznikih, ki opravljajo poklice, v katerih je potrebno veliko osebne angažiranosti in

vlaganja v delo, pričakovanja glede izvedbe pa so velika (Šarotar Žižek, 2013). Po

Treven (v Šarotar Žižek, 2013, str. 30) so zgodnji simptomi izgorevanja (Treven, v

Šarotar Žižek, 2013, str. 30) zmanjšanje učinkovitosti, zmanjšanje iniciativnosti,

pojemanje zanimanja za delo, progresivno manjšanje sposobnosti za izvedbo dela pod

stresom, izčrpanost, utrujenost, glavoboli, težave z želodcem, izguba teže, nespečnost,

spreminjanje razpoloženja, hiter odziv z jezo, manjša tolerantnost, sumničavost,

občutek nebogljenosti. Pozne faze pa poskusi samozdravljenja (pomirjevala, alkohol),

povečana togost, spoštovanje lastnih sposobnostih, sposobnostih sodelavcev in

organizacije ter več časa namenjenega delu z veliko manjšo produktivnostjo.

2.4.1.3 Vedenjske posledice

Pri večji obremenjenosti s stresom se lahko pojavijo tudi spremembe v vedenju, ki

lahko vplivajo na zdravje. Primer takšnih sprememb so pogostejše kajenje, uživanje

večjih količin alkohola in drog, spremembe v apetitu in nagnjenost k nesrečam (Quick,

Quick, 1984, v Šarotar Žižek idr, 2013).

Kajenje lahko povzroča srčne napade, pljučnega raka, kronični bronhitis, angino in

druge bolezni, ki so med najpogostejšimi vzroki smrti ljudi v razvitih državah (prav tam).

Prekomerno uživanje alkohola povzroča cirozo jeter, telesne okvare pri

novorojenčkih, vpliva tudi na pojav samomorov (prav tam). Negativne posledice so


UP PEF.

15

opazne tudi v ekonomiji in odnosih v družini. Stres v delovnem okolju je

najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na uživanje alkohola zaposlenih, zato je mogoče

posledice zaradi uživanja alkohola pri posameznikih obravnavati tudi kot bolezni,

povezane s stresom (Treven, 2005).

Alkoholizem je ena najbolj opaznih oblik uživanja drog, vendar pa tudi druge oblike

v zadnjih desetletjih povzročajo zaskrbljenost. Tu govorimo predvsem o drogah, ki

sproščajo, kot so marihuana in kokain ter o zlorabi predpisanih drog. Zdravniki, ki se

spopadajo z boleznimi zaradi stresa pri delu, opažajo vse večji razmah uživanja drog,

žal pa resnični obseg tega problema ni znan (prav tam).

Pod vedenjske posledice lahko vključimo tudi večjo dovzetnost za nesreče.

Posameznik, ki je pod vplivom stresa, je bolj dovzeten za povzročitev npr. prometne

nesreče s smrtnim izidom kot vozniki, ki niso pod stresom (Quick, Quick, 1984, v

Treven, 2005). Stres pa vpliva tudi na počasnejše okrevanje in na podaljšanje

človekove nezmožnosti za delo.

Do bolezni vodijo tudi motnje prehranjevanja, saj se ljudje lahko odzovejo na stres

z zmanjšanjem ali povečanjem teka in tako povzročajo prekomerno debelost,

anoreksijo, srčne bolezni, bolečine v hrbtenici in težave z dihanjem (prav tam).

Vsa ta dogajanja lahko vodijo do trajnih telesnih ali mentalnih bolezni. Pri tem ne

gre za to, da stres na delovnem mestu lahko spodbudi začetke specifične bolezni,

ampak gre bolj za neopazno in postopno izgubljanje zdravja (Černigoj Sadar, 2002, str.

85).

2.4.2 Posledice stresa za organizacijo

V mnogih podjetjih ljudje niso seznanjeni s posledicami stresa na delovnem mestu,

zato lahko sklepamo, da se premalo zavedajo posledic stresa. Stres na delovnem

mestu se pojavlja, kadar zahteve delovnega okolja presegajo sposobnosti zaposlenih,

da jih izpolnijo ali obvladajo. Določena raven stresa lahko poveča storilnost in ustvari

zadovoljstvo ob doseganju ciljev. Ko pa zahteve in pritiski postanejo preveliki,

povzročajo stres, kar je slabo tako za delavce kakor tudi za organizacijo, v kateri so

zaposleni (Evropska agencija za zdravje in varnost pri delu, 2004). Prvi znaki stresa pri

posamezniku, ki se kažejo pri delu, so po Levovniku (2014, str. 28) občutek

preobremenjenosti, utrujenosti, neučinkovitost, neuspešnost, nedokončane naloge in


UP PEF.

16

lotevanje vedno novih nalog, izguba perspektive, težave s koncentracijo, pomanjkanje

novih idej in odpor do dela.

Slabše telesno in duševno zdravje delavcev posledično neizbežno vodi do

slabšega delovanja celotnega podjetja. Na ravni podjetja se posledice stresa najprej

pokažejo na treh področjih (Levovnik, 2014, str. 36):

- sodelovanje,

- uspešnost,

- stroški.

Sodelovanje

Po Černigoj Sadar (2002, str. 85) se simptomi na nivoju organizacije kažejo kot

povečan absentizem (začasna zadržanost z dela), fluktuacija (pogosto menjevanje

kadrov), v konfliktih med menedžmentom in zaposlenimi ter drugih oblikah problemov

industrijskih odnosov ter slabim upravljanjem kakovosti. Levovnik (2014, str. 36) dodaja

še zamujanje, disciplinske težave, trpinčenje, agresivno komuniciranje in izolacijo.

Uspešnost

Levovnik (prav tam) sem vključuje zmanjšano storilnost ali kakovost

izdelka/storitve, nezgode, slabše odločanje, pogostejše napake. Meško (2011) poleg

teh dodaja še slabe rezultate, Pastirk (v Božič, 2012) pa še povečano mero zapuščanja

organizacije s strani kadrov in upad lojalnosti do organizacije.

Stroški

Stroškov, kot posledice stresa zaposlenih v delovnem okolju, ne moremo natančno

opredeliti, saj ni jasno določena numerična višina stroškov, katerih vzrok je stres,

temveč gre največkrat za ocenjene in predvidene višine stroškov (Meško, 2011).

Levovnik (2014, str. 36) sem uvršča povečane stroške za nadomestila, povečane

stroške zaradi izplačanih odškodnin ter izgubo dobrega imena podjetja.

Simptomi stresa lahko pripeljejo do pogostih in hudih nesreč, različnih oblik stavk,

apatije ter dezorganizacije.

O vplivu stresa na gospodarstvo in poslovno uspešnost govorita tudi Looker in

Gregson (1993, str. 87−88), ki za prispodobo podajata ledeno goro, pri kateri njen vrh

predstavlja podatke izgub zaradi stresa, ki jih lahko izračunamo (odsotnost z dela,


UP PEF.

17

prezgodnja upokojitev, prezgodnja smrt, stroški zdravljenja) in podatke, ki jih

predstavlja preostali (večji) del ledene gore, ki se jih ne da izraziti v številkah – padec

miselnih sposobnosti, nagnjenost k nezgodam, skaljeni človeški odnosi, slaba

koncentracija, pristranske sodbe, neučinkovito upravljanje in vodenje, padec

ustvarjalnosti in pomanjkljive izvirnosti, počasne in neustrezne odločitve.

Stres vpliva na vedenja posameznikov, njihova občutja pa se širijo v okolje, kjer je

ta oseba zaposlena. Prav zato so stresni dogodki problem tako za posameznika kot

tudi za organizacijo, v kateri je zaposlen. Osebe, ki so pod vplivom stresa, so zelo

obremenjene in se zato težje zberejo pri svojem delu, te razmere pa vodijo do večjega

števila napak in poškodb, slabijo klimo v podjetju, zmanjšujejo učinkovitost in

produktivnost organizacije. Bolezni, povezane s stresom, pa dodatno zahtevajo

zdravljenje in s tem odsotnost zaposlenih z delovnega mesta, to pa pomeni dodatno

obremenitev drugih delavcev in tudi višje stroške dela (Višnikar, Meško, 2004, str. 4, v

Trstenjak, 2005).

2.5 Spoprijemanje s stresom

Spoprijemanje s stresom je proces, ki vključuje kognitivne in vedenjske poskuse

obvladovanja, zmanjševanja in vzdrževanja notranjih in zunanjih zahtev, ki so nastale

kot posledica stresne situacije (Folkman in Lazarus, 1988, v Kovač, 2013, str. 35). V

nadaljevanju bomo najprej predstavili, kaj pomeni strategija obvladovanja stresa, da

bomo lažje ugotovili, katere so tehnike obvladovanja stresa pri posamezniku in katere

strategije lahko uporablja organizacija.

2.5.1 Definicije strategij in mehanizmov obvladovanja stresa

Posameznik skuša obvladovati stres s številnimi transakcijami z okoljem. Ne gre

za osamljene, trenutne akcije, temveč za dinamičen proces nepretrganega ocenjevanja

interakcij med posameznikom in okoljem (Lazarus in Folkman, 1984, v Selič, 1999). Pri

strategijah spoprijemanja s stresom prevladujeta dve glavni usmeritvi, ki sta ju Folkman

in Lazarus (prav tam) poimenovala usmerjenost na problem in usmerjenost na čustva.

Na izbiro določene strategije močno vplivata situacija in kognitivna ocena le−te. Na

splošno pa problemsko usmerjene strategije prevladujejo pri obvladovanju stresa,

povezanega z delom (storilnostno, uveljavitveno področje), k emocijam usmerjene

strategije pa pri delovanju stresorjev, kakorkoli povezanih z zdravjem neke osebe (prav

tam).


UP PEF.

18

Problemsko usmerjene strategije vključujejo socialne veščine (asertivnost,

intimnost, samorazkrivanje), ki aktivirajo socialno podporo, komunikacijo, pogajanja in

strukturiranje (zbiranje informacij o stresorju, premislek o razpoložljivih virih,

načrtovanje njihove izrabe, zavedanje vzrokov in posledic stresnega dogajanja) (prav

tam). Te strategije uporabljajo ljudje takrat, ko verjamejo, da so zahteve situacije ali

njihovi lastni viri spremenljivi.

Strategije, usmerjene k čustvom, so navadno povezane s ponovno oceno situacije.

V primeru, da ta ni primerna, nastopita izogibanje ali zanikanje (prav tam). Pri slednjem

gre za ignoriranje obstoja stresorja, izogibanje pa pomeni fizični odmik. Nekateri

posamezniki svoje čustvene odzive »kontrolirajo« z različnimi vedenjskimi postopki, kot

so pretirano uživanje alkohola in drog ter z zatekanjem k nadomestnim zadovoljitvam in

zaposlitvam – ukvarjanje s športom, gledanje televizije, intenzivni, količinsko bogatejši

socialni stiki. Takšno vedenje preusmerja pozornost (Sarafino, 1990, v Selič, 1999).

Začetek obvladovanja stresa se kaže v prepoznavanju vzrokov težav in merjenju

njihovega vpliva na posameznikovo ravnanje. Zaznavanje in odnos do sveta odločilno

vplivata na odzivanje. Battison (1999) meni, da posameznik stres najpogosteje

obvladuje z dvema mehanizmoma: obrambnim mehanizmom in mehanizmom zavestne

privolitve in sprejemanja. Pri prvem gre za podzavestno popačenost resničnosti v

upanju, da se bo položaj spremenil, ne da bi se bilo potrebno za to potruditi; drugi pa

omogoča prilagajanje spremembam in pogled na težave z distanco. Pri tem Battison

(prav tam) navaja štiri pomembne pristope pri spoprijemanju s stresom: spreminjanje

razmer (konkretne spremembe in dejanja za izboljšanje razmer), izboljševanje

zmožnosti za obvladovanje stresa (učenje novih veščin, kot so samopotrjevanje ali

sprostitvene tehnike), spreminjanje zaznavanja položaja (spodbuja k drugačnemu

dojemanju različnih pritiskov, v katerem naj bi namesto groženj posameznik videl

izzive) in spreminjanje vedenja (zahteva veliko časa, saj gre za spreminjanje

vsakdanjih navad, upočasnitev ritma življenja, ipd.).

Strategije za obvladovanje stresa so torej načini, s katerimi posameznik oceni

nastalo situacijo, svoje zmožnosti in možnosti prilagoditve situacije po zmožnostih.

Posameznik se mora zavedati, da lahko že pred nastankom stresne situacije naredi

veliko »predpriprav« na stres oziroma se le−tem izogne. Avtorji zgoraj naštevajo

različne spremembe, kot so dobra telesna pripravljenost, optimistični pogled na svet,


UP PEF.

19

sprememba prehrane, izogibanje situacijam, za katere vemo, da presegajo naše

zmožnosti ipd., vendar se lahko s pomočjo vseh lažje soočamo s stresom in stresnimi

dogodki. V naslednjem poglavju bomo opisali tehnike obvladovanja stresa, ki jih

posameznik lahko uporablja v stresnih situacijah ali kot preventivo pred stresom.

2.5.2 Tehnike obvladovanja stresa pri posamezniku

Posameznikova zaznava stresorja je, kot smo že omenili zgoraj, vedno določena z

interakcijo med stresnim dogodkom, okoljem in posameznikom ter z njegovo oceno

posledic delovanja stresorjev. Avtorice Dernovšek, Gorenc in Jeriček (2012, str. 15) so

mnenja, da je treba ukrepe za premagovanje stresa načrtovati na vseh treh nivojih in

upoštevati medsebojne vplive ter lastno razlago določenega dogodka.

Prvi nivo, o katerem pišejo, je sprememba okolja in njegovih zahtev, ki vključuje

kratkoročno (začasna menjava kraja bivanja, sprememba okolja) ali dolgoročno

(menjava delovnega mesta, prebivališča, prostora ali kraja, ki nam povzroča stres)

rešitev (prav tam).

Drugi nivo vključuje spremembo sposobnosti spoprijemanja in podporo že

pridobljenim sposobnostim spoprijemanja. Sem uvrščamo pogovore o raznih stresnih

dogodkih in težavah, izobraževanja in treninge spoprijemanja, učenje novih veščin

(nova prostočasna dejavnost), ukvarjanje s športom, prepoznavanje stresnih

simptomov (pospešen utrip srca, potenje dlani ipd), prepoznavanje različnih vrst stresa

(pozitiven, negativen) in razlikovanje koristnega in škodljivega stresa (prav tam). Pri

zadnjem je pomemben pomen zavedanja, da je tudi negativen stres koristen.

Pomembno je učenje različnih strategij spoprijemanja in prepoznavanja ter

primernost uporabe različnih strategij v različnih okoliščinah. Na primer izogibanje ali

beg od stresorjev (beg v uživanje alkohola/kajenja, sedenje pred televizijo ipd.) je sicer

ena izmed strategij spoprijemanja, ki običajno ni učinkovita (prav tam). Negativne

posledice strategij nosi posameznik in so večje od koristi. Pomembno je, da se

naučimo različnih strategij spoprijemanja na različnih ravneh delovanja: telesni, miselni

in čustveno – vedenjski (prav tam).

Telesna raven (prav tam): vključuje sproščanje mišične napetosti z različnimi

fizičnimi dejavnostmi, ki vplivajo direktno na stresne odzive: sproščanje, trebušno

dihanje, telovadba, hoja v krogu, ples, različne masažne tehnike, poslušanje glasbe,

pogovor s prijateljem, risanje, pisanje, druženje s hišnim ljubljenčkom.


UP PEF.

20

Raven misli (prav tam): vključuje spreminjanje misli, stališč, prepričanj,

samogovorov, ki se nanašajo na stresne dogodke, na primer: menjavanje negativnih

misli o samem sebi z alternativnimi nevtralnimi ali pozitivnimi mislimi; učenje dobrega

počutja, potem ko opravimo neko nalogo primerno ali »dovolj dobro« (namesto da od

sebe in/ali drugih pričakujemo popolnost); samopoučevanje (narekujemo si navodila za

izvedbo naloge); reševanje težav (lahko tudi v skupini – po korakih naredimo načrt

reševanja: težavo najprej natančno opišemo, nato poiščemo rešitve in eno izberemo,

na koncu pa to rešitev izvedemo po posameznih korakih); vaja in simulacija okoliščin,

ki povzročajo stres; učenje praktičnih tehnik obvladovanja (na primer delitev večje

naloge na več manjših) ipd.

Raven čustev in vedenja (prav tam): vključuje samokontrolo vedenja (izražanje

naših občutkov vljudno in odločno: »Jezi me, kadar kričiš name.«); trening asertivnosti

(učenje odločnega vljudnega zastopanja svojih interesov in stališč); trening socialnih

veščin (učenje vedenja in sporazumevanja v različnih skupinah in z različnimi ljudmi, s

tem pa nam raste samozavest) in izgrajevanje mreže prijateljev, ki nam pomagajo

premagovati težave na pozitiven način. Tu lahko vključimo še načrtovanje in boljšo

organizacijo delovnega in prostega časa.

Zadnji, tretji nivo (prav tam) vključuje spremembo ocene situacije, na katero

vplivamo z zmanjševanjem nasprotja med zahtevami okolja in posameznikovimi viri

spoprijemanja (prve skušamo zmanjšati, druge pa povečati). Pri tem nam lahko

pomagajo že opisane strategije spoprijemanja s stresom na ravni misli.

V nadaljevanju poglavja bomo poleg zgoraj naštetih tehnik omenili še nekaj tehnik,

ki jih lahko uporabimo za spoprijemanje s stresom ter jih podrobneje opisali.

Tako avtorica Treven (Šarotar Žižek, idr., 2013) našteva več različnih tehnik za

premagovanje stresa. Prva izmed njih je fizična aktivnost (telesna vadba, hoja, tek,

aerobika, plavanje, jahanje, kolesarjenje), ki jo omenjajo tudi Dernovšek, Gorenc,

Jeriček (2012, str. 15) in je za mnoge ljudi pomemben del življenja, saj je telesna vadba

dobra zaščita pred stresom in s stresom povezanimi boleznimi. Zelo je pomembna

rednost, saj se le tako izboljša splošno počutje in učinkovitost pri delu. Ljudem, ki so

tekmovalni pri delu, so odsvetovane tekmovalne fizične aktivnosti, saj tako samo

prenašajo stres z dela na tekmovalnost med sodelavci.


UP PEF.

21

Na fizičnih vajah temelji tudi tehnika postopnega mišičnega sproščanja, ki jo

lahko uporabimo za odpravljanje mnogih motenj, kot so anksrioznost, nespečnost,

glavobol, bolečine v hrbtu in hipertezija (Youngs, 2001). Ta tehnika pomeni

zategovanje in sproščanje vsake mišične skupine. S takim sproščanjem se zavemo

vloge telesnega mišičevja pri odgovoru za stres (prav tam).

Meditacija je ena izmed tehnik premagovanja stresa (Treven, v Šarotar Žižek, idr.,

2013), ki pripomore k fizičnemu in duševnemu blagostanju. Zdravniki jo priporočajo za

lajšanje mnogih bolezni povezanih s stresom, kot so na primer bolezni srca, težave z

dihanjem in z želodcem. Tehnika meditacije je učinkovita metoda za psihično umirjanje

in sproščanje. Zajema razmišljanje, poglabljanje v problem, hkrati pa predstavlja

tehniko obvladovanja in kontroliranja človekovega uma in misli (Tušak, Masten, 2008).

Meditacija posameznika uči nadzirati misli in čustva ter omogoča pomoč pri reševanju

problemov, saj usmeri misli na problem (prav tam). Poznamo več vrst meditacij:

dihalne, analitične in zdravilne skupinske meditacije.

Joga je metoda, s katero lahko obvladujemo stres na telesni in duševni ravni

(Treven, v Šarotar Žižek, idr., 2013). Je najstarejši sistem osebnostnega razvoja na

svetu, ki zajema telo, um in duha, ki je sestavljen iz fizičnega (dihalne in telesne vaje

ter položaji) in psihičnega dela (meditacija).

Omenjena je tudi zdravstvena hipnoza, ki pri človeku povzroči spremenjeno

stanje zavesti, za katero je značilna izjemna sprostitev in velika dovzetnost za sugestije

(Sachs, 1982, v Šarotar Žižek, idr., 2013).

Poleg hipnoze lahko uporabljamo avtogeni trening, ki je vrsta meditacije, pri

kateri posameznik doseže nadzor nad svojimi fiziološkimi procesi z določenimi vajami

pod nadzorom terapevta (prav tam). Avtogeni trening je tehnika (Tušak, Masten, 2008),

ki zahteva dolgotrajno, vendar časovno relativno kratko vadbo. Sestavljena je iz šestih

vaj, od katerih ima vsaka svoje geslo, ki ga posameznik skoncentrirano ponavlja: vaja

za težo, vaja za toploto, vaja za srce, vaja za dihanje, vaja za život in vaja za glavo. Po

koncu vsakega treninga se morajo ukazi preklicati (npr. roka je čvrsta).

Biofeedback metoda sproščanja je metoda, pri kateri se uporabljajo pripomočki in

naprave za sprotno preverjanje telesnih odzivov, ki jih sproži stresna reakcija, npr.

srčnega utripa. Uporabnik lahko sproti nadzoruje stopnjo stresne reakcije in


UP PEF.

22

sprostitveno stanje (Looker, Gregson, 1993). Biološki vzvratni učinek je zelo koristen

predvsem pri učenju tehnik sproščanja, saj sta z njegovo pomočjo napredek in

sproščenost takojšnja. Bistvo tehnike pa je, da se posameznik nauči sproščanja, kot

pomoč pa ima stalno povratno informacijo.

Dihalne tehnike od posameznika zahtevajo pravilno dihanje in sproščujoče

globoko dihanje, ki sta tudi sestavna dela vseh tehnik sproščanja. Z vajami za urjenje

pravilnega in sproščujočega globokega dihanja se reducira občutek nelagodja, slabo

počutje in škodljivi stres, ki so pogoste posledice nepravilnega dihanja (Tušak, Masten,

2008).

Vizualizacija oziroma vidno predstavljanje je tehnika, ki ji lahko rečemo tudi

vodena domišljija in je primerna za doseganje zmanjševanja duševne napetosti in

njenega nadzorovanja (Youngs, 2001). S predstavljanjem sprožamo sproščujoče,

pomirjujoče, pozitivne prispodobe in misli ter se tako sprostimo.

K tehnikam spoprijemanja s stresom uvrščamo tudi zadostno količino spanja,

prehranjevalne navade in upravljanje s časom, s katerimi se srečujemo vsak dan in

močno vplivajo pri soočanju s stresom.

Večina znakov, ki so povezani s stresom, izgine, ko je odstranjen vir stresa ali ko

čustvene težave minejo, kronični problemi pa zahtevajo strokovno pomoč (Youngs,

2001). Pri resni depresiji ali pretirani zagnanosti za delo, čustvenih ali družinskih

problemih, zlorabah drog ali alkohola lahko pomaga le strokovnjak, ki bo pomagal

oceniti situacijo. Dober psihoterapevt lahko pomaga premostiti trenutno krizo in nauči

nove spretnosti za kasnejšo uporabo. Youngs (prav tam, str. 89) dodaja, da je

zavestno sproščanje izjemno učinkovito proti napetosti, pomaga omiliti stres in

obvladati stresne reakcije, zmanjšuje neprijetne občutke ter odpravlja škodljive

posledice stresne reakcije. Pri posledicah stresa gre za postopno izgubljanje zdravja,

zato so včasih posledice vidne šele, ko je že prepozno. Stroške posledic pa plačajo

tako posamezniki kot okolje, v katerem živimo – od družine do sodelavcev in

organizacije, v kateri delamo. Zato je pomembno, da stres prepoznamo in se

spoprimemo z njim že ob prvih znakih.


UP PEF.

23

2.5.3 Strategije za spoprijemanje s stresom na ravni organizacije

Iz organizacijskega vidika ima stres na vseh ravneh resne posledice za uspešnost.

Potencialno stresno ogrožene organizacije so tiste, ki so velike, birokratske, v katerem

so formalno predpisana pravila in predpisi, tiste, kjer obstaja konflikt med stališči in

posamezniki, kjer se od posameznikov pričakuje delati nadure, kjer je splošna kultura

opredeljena kot neprijazna, kjer ni podana nobena pohvala in tam, kjer lahko nastane

konflikt med delom in zunanjimi interesi, na primer družino (Stranks, 1992, str. 96).

Prav zato je potrebno, da organizacije naredijo določene stvari v smeri zmanjševanja

stresa na delovnem mestu. Organizacija mora najprej prepoznati vzroke in simptome

stresa na vseh ravneh in se nato odločiti, da bo glede tega nekaj ukrenila (prav tam).

Prepoznati mora skupine, ki zaradi stresa slabo vplivajo na delo. Pregledati mora

ocene intervjujev oziroma vprašalnikov za ugotavljanje vzrokov stresa ter narediti

analizo problemskih območij. Sledi odločitev o ustreznih strategijah, npr. usposabljanje

za upravljanje s časom in upoštevanje programa za obvladovanje stresa ob zgoraj

navedenih dejavnikih.

Leta 2004 so evropski socialni partnerji podpisali Okvirni sporazum o stresu v

zvezi z delom, katerega cilj je zagotoviti delodajalcem in delavcem ogrodje za

prepoznavanje in preprečevanje ali reševanje problemov stresa, povezanega z delom

(Inštitut za razvoj in inovacije, 2012). Sporazum je veljal za eno izmed podlag, na

osnovi katerih so bile pripravljene spremembe zakona o varnosti pri delu, ki med

drugim prinaša tudi novosti na področju promocije zdravja in obvladovanja

psihosocialnih tveganj na delovnem mestu (prav tam).

Svetovna zdravstvena organizacija (Neira, 2009, v Stare, 2012, str. 30) opozarja

na nujnost spremembe pojmovanja zdravja zaposlenih. Pojmovanje »zdravje za delo«,

ki je zastarelo, zamenjuje pojmovanje »zdrav zaposleni« in narekuje spremembe

fokusa pri skrbi za zdravje zaposlenih (prav tam):

· aktivnosti, ki promovirajo zdravje na delovnem mestu, naj se razširijo tudi na

družine zaposlenih in skupnost,

· osredotočenost na težave z zdravjem, povezanih z delom, naj se razširi na

vse vidike zdravja,

· aktivnosti promocije zdravja, namenjene zaposlenim v delovnih razmerjih, naj

se razširijo tudi na samozaposlene in neformalno zaposlene,


UP PEF.

24

· pojmovanje, da je za zdravje zaposlenega odgovoren le delodajalec, je

napačno. Za ohranjanje zdravega zaposlenega morajo biti motivirani vsi

vključeni v delovni proces (zavarovalnice in druge ustanove, tudi država),

· zdravje ne sme biti premet pogajanja med zaposlenim in delodajalcem, ampak

brezpogojna pravica.

Obvladovanje stresa pri delu predstavlja enega izmed pomembnejših izzivov pri

zagotavljanju zdravja zaposlenih ter tudi »zdravja« same delovne organizacije –

podjetja (Levovnik, 2014, str. 15). Upravljanje s stresom v delovni organizaciji je niz

aktivnosti, ki jih izvaja vodstvo z namenom zmanjšanja pojavljanja vzrokov stresa v

delovni organizaciji in priprave zaposlenih za uspešno soočenje z neizbežnim stresom

z namenom, da bi bile njegove posledice čim manjše tako za posameznika kot za

organizacijo (Inštitut za razvoj in inovacije, 2012). Organizacije lahko pomagajo

zaposlenim pri obvladovanju stresa predvsem na dva načina – z uvedbo strategij za

nadzor dejavnikov, ki povzročajo stres, ter z različnimi programi, ki pomagajo pri

vzdrževanju dobrega počutja zaposlenih in delujejo kot preventiva (Treven, 2005, str.

75).

K upravljanju s stresom v delovni organizaciji lahko pristopimo z intervencijo na

treh ravneh - primarni, sekundarni in terciarni (Inštitut za razvoj in inovacije, 2012).

Preglednica 1: Upravljanje s stresom v delovni organizaciji na treh ravneh

Tip intervencije Cilj Ukrepi

Primarna

Ugotavljanje in odpravljanje

vzrokov stresa.

Odstranitev tveganj z

ustvarjanjem zdravega,

varnega in spodbudnega

delovnega okolja.

Zagotavljanje dobre

organizacijske kulture in

klime.

Zagotavljanje varnega in

zdravega delovnega okolja.

Redna analiza tveganj za

razvoj stresa.

Sekundarna

Učenje posameznika, kako

naj se spopada s stresom.

Obvladovanje tveganj z

izobraževanji in

usposabljanji ter

spodbujanjem zaposlenih k

aktivnemu sodelovanju v

programih krepitve zdravja.

Izobraževanja in

usposabljanja o tehnikah

sproščanja, spoprijemanju

s stresom, organizaciji

časa, reševanju konfliktov

in podobno.


UP PEF.

25

Program podpore

zaposlenim in drugi

programi krepitve zdravja.

Terciarna

Pomoč posameznikom, ki

so žrtve stresa.

Minimizacija posledic

stresa z ustrezno podporo

in pomočjo zaposlenim.

Programi rehabilitacije.

Svetovanje in strokovna

pomoč za zaposlene.

Primarna intervencija ima preventivni namen in je usmerjena k zmanjševanju in

odpravi virov stresa. Njen namen je s spreminjanjem razmer preprečiti stres na

delovnem mestu in odpraviti vzroke, ki ga povzročajo. Sekundarna intervencija pomaga

posameznikom, skupinam in organizacijam prepoznavati odzive na stres in njihove

simptome. Z izobraževanjem in treningom naj bi posameznik razvil strategijo

spoprijemanja s stresom ter povečal lastno odpornost proti njemu. Terciarna

intervencija je namenjena posameznikom, ki so zaradi izpostavljenosti stresu in

napetosti potrebni zdravljenja ter so zboleli za s stresom povezanimi boleznimi.

Strategije in ukrepe za preprečevanje ter odpravljanje stresa in njegovih negativnih

posledic v delovnih organizacijah delimo v dve skupini (prav tam): individualne in

organizacijske.

Individualni ukrepi so usmerjeni v posameznika in njegovo izboljšanje reagiranja

na stresorje. Primeri individualnih ukrepov upravljanja s stresom so programi za

izboljšanje telesnega in duševnega zdravja zaposlenih, redni zdravstveni pregledi

zaposlenih, izboljšanje pogojev dela, omogočanje možnosti usklajevanja dela in

družine, osveščanje zaposlenih o stresu, njegovih negativnih posledicah in načinih za

njegovo obvladovanje (članki, zloženke, plakati, videi ipd.), programi individualne

pomoči za zaposlene kot so svetovanja, psihoterapije za reševanje težav, izzvanih s

stresom, in program podpore zaposlenim, programi usposabljanja za obvladovanje

stresa (učenje sprostitvenih tehnik, učenje asertivnosti, učenje učinkovitega reševanja

konfliktov), ipd. (prav tam).

Organizacijski ukrepi pa so usmerjeni v delovno organizacijo in odpravljanje

vzrokov poklicnega stresa (prav tam). Primeri takšnih ukrepov so spremembe

organizacijske strukture od formalizma, centralizacije in hierarhije k večji

decentralizaciji, avtonomiji in fleksibilnosti (gre za organizacijo, ki jo sestavljajo manjše

organizacijske enote); ocena tveganj delovnega mesta, izboljšanje pogojev dela ter


UP PEF.

26

odpravljanje vseh dejavnikov, ki povečujejo število nesreč pri delu; vlaganje v zdravje

zaposlenih (infrastruktura za rekreacijo zaposlenih, ergonomsko oblikovana delovna

mesta, programi krepitve zdravja zaposlenih ipd.); jasna določitev vlog vseh

zaposlenih; spoštovanje predpisov, ki urejajo področje varnosti in zdravja pri delu;

participacija pri odločanju; spremembe v organizacijski klimi, od birokratske h kreativni

kulturi, za katero so značilni zaupanje med zaposlenimi, timsko delo, sodelovanje in

podpora (prav tam). Pomembna so jasna pričakovanja, standardi obnašanja in

uspešnosti. Vse to omogoča, da se posameznik brez večjih frustacij sooča z delovnimi

izzivi in jih tudi uspešno rešuje. Razvoj kariere pomeni obstoj možnosti za individualen

razvoj, zadovoljevanje kariernih ciljev ter stalno izpopolnjevanje kompetenc, vse to pa

zmanjšuje individualne frustacije in stres. Dvosmerna, odprta komunikacija, posebej

med vodjo in sodelavci kot tudi v celotni organizaciji, odpravlja mnoge izvore stresa.

Dostop do pomembnih informacij odpravlja nepotrebne frustracije zaposlenih, ki so

posledica občutka, da mu ne zaupajo oziroma da pred njim skrivajo informacije.

Masclach in Leiter (1997, v Nahtigal, 2009, str. 24) sta tudi raziskovala možne

načine obvladovanja stresa v organizaciji in poleg zgoraj naštetih dodajata še ustrezno

stimulacijo, dajanje pohval in nagrad, povečanje plač, omogočanje možnosti pravilne

prehrane ter cenjenje in upoštevanje zaposlenega in njegovega dela, ki močno

pripomorejo k manj stresnemu delovnemu okolju.

Omenjene strategije posredno prinašajo spremembe v klimo delovne organizacije,

zato je pomemben dober razmislek in preučitev njihovega vpliva na zadovoljstvo

delavcev in povezanost delovnih skupin še pred vpeljavo (Berger, 2010). Pomembna je

izbira takšnih metod, ki so usmerjene na formalni del delovne organizacije (delo in

naloge) in neformalni del (medsebojna komunikacija).

Ukrepi za obvladovanje stresa so vsekakor strošek za delovne organizacije, toda

strošek predstavljajo tudi zaposleni, ki so na delu pod stresom. Ob dobro zasnovanih in

izpeljanih ukrepih se investicija delodajalcu dolgoročno gledano ne le povrne, temveč

mu prinaša tudi dobiček na račun zmanjšanega absentizma, prezentizma in fluktuacije

ter povečanje produktivnosti zaposlenih.

2.6 Poklicni stres pri učiteljih

To poglavje namenjamo stresu, ki ga učitelji doživljajo v svojem poklicu, zato mu

lahko rečemo tudi poklicni stres. Veliko je vprašanj, če je stres pri učiteljih res tako velik


UP PEF.

27

problem, vendar je kljub temu dvomu danes narejenih že toliko raziskav, da lahko

rečemo, da je stres med učitelji res prisoten in si ga učitelji niso izmislili. V prejšnjih

poglavjih smo pisali o vzrokih stresa na splošno, tu pa bomo poskušali povzeti

ugotovitve nekaterih avtorjev, ki so raziskovali stres v učiteljskem poklicu.

2.6.1 Doživljanje stresa pri učiteljih

Raziskovalce stresa pri učiteljih je zanimalo, kako učitelji dojemajo svoj poklic - ali

v njem uživajo ali jim povzroča preglavice. Po že narejenih raziskavah smo primerjali

doživljanje stresa pri učiteljih v tujini in v Sloveniji.

Študija stresa angleških raziskovalcev Johnsonsa, Cooperja, Cartwrighta,

Donalda, Taylorja in Milleta (2005) je zajemala 25.000 delavcev različnih poklicev. Z

njo so primerjali stresnost šestindvajsetih različnih poklicev, med njimi tudi učiteljskega.

Poklice so primerjali na področjih telesnega zdravja, splošnega psihičnega počutja in

zadovoljstva z delom (prav tam). Učiteljski poklic je bil prepoznan kot stresen, kar se je

na razvrstilni lestvici poklicev odrazilo z drugim mestom glede slabega telesnega

zdravja in slabega psihičnega počutja ter s šestim mestom glede delovnega

nezadovoljstva (prav tam). V Sloveniji pa je Depolli leta 1999 ugotavljala stopnjo stresa

pri učiteljih in ugotovila, da približno 40 odstotkov učiteljev doživlja zmeren stres, ki jih

že ovira pri delu, skoraj 10 odstotkov učiteljev pa doživlja visoko stopnjo stresa, ki

kaže, da je njihovo funkcioniranje že resno ogroženo (Depolli, 1999, v Slivar, 2013).

Slivar (2009) je s svojo raziskavo leta 2003 ugotovil, da ni pod stresom 9,6 odstotka

učiteljev, zmerno pod stresom je 56,4 odstotka učiteljev in močno pod stresom 29,8

odstotka učiteljev. Leta 2008 je izpeljal še eno raziskavo in ugotovil, da je skoraj

polovica (45,2 odstotka) učiteljev zaradi dogajanj na šoli pod močnim oziroma izjemnim

stresom. Tu moramo upoštevati dejstvo, da je bila raziskava izvedena maja, ko

navadno naraščajo občutki stresa zaradi približevanja konca pouka (Slivar, 2013).

V učiteljskem poklicu je zelo majhen odstotek posameznikov, ki svojega poklica ne

jemljejo kot stresnega oziroma jim poklic ne povzroča težav s stresom. Tako je v tujini

učiteljski poklic pristal med prvimi mesti na lestvici stresnih poklicev. V Sloveniji ni bilo

narejene raziskave, kjer bi primerjali poklice po stresnosti, vendar glede na rezultate

raziskav o stresnosti učiteljskega poklica verjamemo, da bi se tudi pri nas uvrstil tako

visoko.


UP PEF.

28

2.6.2 Vzroki stresa pri učiteljih

Kljub vsem raziskavam in podatkom se še vedno veliko ljudi sprašuje, kaj je tako

stresnega pri delu učitelja, da ga strokovnjaki, ki proučujejo stres pri učiteljih,

postavljajo tako visoko na lestvici stresnih poklicev. Nadaljevanje poglavja prav zato

namenjamo proučevanju vzrokov stresa, ki jih srečujejo učitelji v svojem poklicu, saj je

za obvladovanje stresa najprej pomembno, da ugotovimo, kje se nahaja vzrok težav,

če se želimo učinkovito spoprijeti z njim.

Travers in Cooper (1996) opozarjata na preobremenjenost učiteljev zaradi

prevelikega števila učencev in posledične heterogenosti razredov. Ta dejavnik zahteva

več načrtovanja pouka in natančnejše, dolgotrajnejše preverjanje ter ocenjevanje

znanja (prav tam). Avtorja menita, da obstajata tudi močna povezava med

preobremenjenostjo in časovnim pritiskom, ki je posledica zahtev izvajanja učnih

načrtov in drugih šolskih pravil (pridobivanje ocen, poprava kontrolnih nalog, testov

znanja v določenem časovnem obdobju ipd.). Njuna raziskava iz leta 1996, s katero sta

raziskovala stres na vzorcu 1790 osnovnošolskih in srednješolskih učiteljev, je

identificirala deset faktorjev učiteljevega stresa: interakcija učitelj – učenec, vodenje in

organizacija šole, preštevilni razredi, spremembe v vzgoji in izobraževanju,

ocenjevanje učiteljev, vodenje, nizek status, nadomeščanje, možnost izgube službe in

nejasnost učiteljeve vloge (prav tam).

Youngs (2001) prav tako navaja stresorje, s katerimi se učitelji dnevno srečujejo.

Tako kot Travers in Cooper zgoraj, omenja stres zaradi interakcije učitelj-učenec, in

sicer zaradi discipline v razredu, težavnosti zadovoljitve vseh želja otrok zaradi njihove

različnosti in samega odnosa z njimi. Obremenjenost učiteljev s strani vodstva,

predvsem v prekinjanju dela zaradi delovnih obiskov, administrativnih odločitev in tudi

zaradi nezadostne avtonomije in avtoritete v razredu, je ugotovila tudi Youngs (prav

tam). Dodala pa je stres zaradi strahu pred nezadovoljstvom svojih pričakovanj

oziroma pričakovanj drugih, stres zaradi neizraženosti osebnih vrednot in neopaznosti

rezultatov osebnega dela, neizpolnjenih osebnih potreb po višjem statusu, večjem

spoštovanju, priznanju nadrejenih in želji po napredovanju (prav tam). Opazila je tudi

stres zaradi občutka nekompetentnosti zaradi starosti in težkih življenjskih izkušenj ter

zaradi strahu pred vedno težjim komuniciranjem z otroki (prav tam). V učitelju pa se

dogajajo tudi notranji konflikti zaradi strahu pred oceno okolice, pred novimi učnimi

metodami in zaradi dvoma v lastno učinkovitost. Vedno bolj se pojavlja stres zaradi


UP PEF.

29

spoznanja, da učiteljski poklic ni dovolj cenjen, starši pa imajo vedno večja

pričakovanja do učitelja (prav tam).

V slovenskem prostoru Kobolt (1993, str. 35−37) prav tako opozarja na stresorje,

kot so slabi delovni pogoji, ki so povezani z neustreznimi bivalnimi prostori za ljudi in

delo, pomanjkanje zasebnosti in prostorov za strokovne delavce, nedoslednost in

nejasnost v opredeljevanju poklicne vloge, konflikt med posameznimi deli poklicne

vloge, odgovornost za druge ljudi (kot sama po sebi stresogena dejavnost), slabi

delovni odnosi v ustanovi, minimalna participacija v upravljanju in določanju

organizacijskih potekov dela, minimalne možnosti poklicne kariere, izmensko delo in

nepredvidljive reakcije učencev. Do podobnih rezultatov je prišla tudi Depolli leta 1999

(v Slivar, 2013), ki je z raziskavo ravno tako ugotovila stres zaradi interakcije učitelj-

učenec, delovne preobremenjenosti in kompleksnosti dela, pomanjkljivosti socialne

opore na delovnem mestu, nezadovoljstva s poklicnim statusom, zahtevane

samostojnosti pri izvedbi učnega procesa, nediscipliniranosti učencev in zaradi

kognitivnih, emocionalnih in motivacijskih primanjkljajev učencev. Leta 2008 je Sindikat

vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije izvedel raziskavo, z namenom

ugotoviti vzroke in posledice z delom povezanega stresa pri učiteljih (Eurofond, 2012).

Zanimivo, da so poleg dejavnikov stresa, kot so odnosi med zaposlenimi, poučevanje,

nesprejemljivo vedenje učencev, slabo vodenje šole, ki jih omenjajo tudi drugi avtorji,

raziskovalci SVIZ-a med najpomembnejše dejavnike stresa dodali tudi pomanjkanje

starševske podpore in nadlegovanje (prav tam).

S primerjanjem vzrokov stresa v učiteljskem poklicu v tujini in pri nas, lahko

rečemo, da skoraj ni razlik. Pri večini se pojavljajo enaki vzroki stresa, ki jih lahko po

Horvatu (2012) združimo v šest najpogostejših in najpomembnejših povzročiteljev:

· nediscipliniranost in nemotiviranost učencev,

· časovni pritiski in prevelika količina dela,

· slabi delovni pogoji,

· reorganizacija šolstva in spremembe kurikuluma,

· slabi medosebni odnosi s sodelavci in z vodstvom šole,

· prenizek status poklica.

S temi šestimi alinejami lahko združimo večino vzrokov stresa, ki smo jih opisali

zgoraj. Dodali bi le še odnos s starši, saj menimo, da je to pomembna točka, še


UP PEF.

30

posebej v današnjih časih, ko učiteljski poklic ni več tako cenjen in je podpora staršev v

izobraževanju še kako pomembna.

2.6.3 Posledice stresa pri učiteljih

V primeru, da učitelj ne odstrani vira stresa in se mu stres dolgotrajno ponavlja, se

začnejo pojavljati tako psihične kot fizične posledice. Rudow (1999, v Slivar 2009) je

posledice stresa pri učiteljih razdelil na šest skupin: bolezni, odsotnost z dela, zgodnja

upokojitev, neustrezne dejavnosti pri poučevanju, negativna razpoloženja in

neustrezno socialno vedenje. Slivar (2009) pa je učinke stresa pri učiteljih, ki se kažejo

na različnih področjih, združil v tri večje skupine: dejavnosti pri delu, odnosi s sodelavci

in vedenje ter emocionalni kazalci. Skupina dejavnosti pri delu vključuje neustrezno

časovno razporeditev nalog, nespoštovanje rokov, nezmožnost koncentracije,

nezmožnost delegirati naloge, občutke neustreznosti, nezadovoljstvo z delom,

nemotiviranost, pogosto delo doma in nizko stopnjo učinkovitosti (prav tam). Skupina

odnosi s sodelavci vključuje agresivnost, zapiranje vase, nezmožnost sodelovanja s

kolegi, nezmožnost sprejemanja kritike, nezmožnost zavračanja neke prošnje, pogoste

iracionalne konflikte, odklanjanje pomoči sodelavcev in laganje (prav tam). V skupino

vedenje in emocionalni kazalci pa Slivar (prav tam) uvršča izgubo apetita, zmanjšano

samospoštovanje, povečano porabo alkohola, pomirjeval, cigaret in kave, nespečnost,

občutek odtujenosti, izguba samozaupanja, nezmožnost sprostitve, potlačena,

zadušena jezna, močna napetost, težave s spanjem, razbijanje srca in podobno.

Cena, ki jo stres terja, ne prizadene le učiteljev, pač pa pogosto tudi njihove

bližnje. Raziskave so pokazale, da učitelji, ki so pod stresom, namesto pozitivnih

spodbud na učence prenašajo negativne. Če se učitelj ne zna učinkovito spopasti s

stresom, se lahko kaj hitro zgodi, da izgubi elan in motivacijo za delo, s tem pa

razočara vse tiste, ki so verjeli, da lahko ta oseba učinkovito opravlja pedagoško delo

(Reberšak, 2007). Slivar (2009) omenja, da je doživljanje simptomov stresa odvisno

tudi od nekaterih biografskih značilnosti učiteljev. Za primer daje, da učiteljice v

primerjavi z učitelji pri sebi pogosteje opažajo simptome stresa, da imajo starejši učitelji

več težav s spanjem kot njihovi mlajši kolegi in da se razredniki od ostalih učiteljev

razlikujejo po tem, da so pogosteje izčrpani, imajo občutek prevelike odgovornosti ter

so pretirano razdražljivi ob najmanjših stvareh (prav tam).

Iz poglavja smo ugotovili, da vzrokov stresa na šoli ni ravno malo, prav tako niso

vsi »iz istega koša«, ampak so si med seboj različni. Sami bi še enkrat poudarili


UP PEF.

31

povezavo šola-starši-učenec z dodanim členom učitelj, saj menimo, da je največ

povzročenega stresa ravno zaradi slabe komunikacije med vsemi členi. Učitelj je

primoran k temu, da si uredi življenje v šoli na takšen način, da skuša čim več

stresorjev odstraniti oziroma vsaj zmanjšati ali omiliti. Menimo, da mora biti učitelj

konkurenčen z metodami poučevanja in opremljen s čim več kompetencami za

ravnanje s starši in učenci. Tak učitelj bo mnogo bolj odporen na vzroke in posledice

stresa.


UP PEF.

32

3 EMPIRIČNI DEL

3.2 Problem, namen in cilji

Stres je mogoče opisati kot dogajanje, ki ga sproži vsaka sprememba, ki zmoti

človekovo notranje ravnotežje ter s tem spodbudi prilagoditvene potenciale (Selič,

1999). V življenju se srečujemo z različnimi dejavniki ali vzroki, ki povzročajo nastanek

stresa. Za stres pri pedagoških delavcih so pomembni dejavniki iz delovnega okolja,

kot so notranji dejavniki, delovne naloge, vloga posameznika v organizaciji, medsebojni

odnosi, kariera, organizacijska struktura, klima (Sutherland in Cooper, 1988, v Kovač,

2013), ki povzročajo stres in iz katerih izhaja tudi poklicni stres. Kronične in zelo

intenzivne stresne reakcije se lahko posledično odražajo v telesnih in duševnih

boleznih posameznika, poleg tega pa stres že dolgo velja za dejavnik, ki povzroča

negativne posledice na delovnem mestu.

Številne raziskave po svetu in pri nas so pokazale, da je poklic učitelja med

zahtevnejšimi in zelo stresnimi in da se številni učitelji soočajo s sindromom

izgorevanja. V Angliji sta v letih 1977−1979 angleška raziskovalca Kyriacou in Sutcliffe

izvedla štiri študije v številnih srednje velikih splošnih šolah ter ugotovila, da lahko

govorimo o 25 odstotkih angleških učiteljev, ki ocenjujejo učiteljski poklic kot zelo

oziroma izjemno stresen (Borg, 1990, v Slivar, 2013). Do podobnih rezultatov sta prišla

tudi Spooner leta 1984 in Coldicott leta 1985 (prav tam). Študijo je leta 1973 v Nemčiji

izpeljala družba Kneight – Wegenstein, v katero je bilo vključenih 9129 učiteljev, od

tega je od 87,6 odstotka učiteljev izrazilo občutke preobremenjenosti pri svojem poklicu

(Rudow, 1999, v Slivar 2013). Švedska študija iz leta 1997 o delovnem okolju kaže na

to, da je poučevanje v srednjih šolah najbolj stresen poklic, saj je 64,3 odstotka

učiteljev poročalo o doživljanju stresa najmanj polovico delovnega časa (Jacobson,

Pousette & Thylefors, 2001, v Slivar, 2013). Do zelo podobnih ugotovitev so prišli tudi

na Malti, v Avstriji in v Ukrajini, kjer je od 80–90 odstotkov učiteljev potrdilo doživljanje

stresa in obremenjenosti pri delu.

V Sloveniji sta se s pojavom stresa pri učiteljih ukvarjala tudi Depolli in Slivar.

Depolli je leta 1999 ugotovila, da približno 40 odstotkov učiteljev doživlja zmeren stres

in skoraj 10 odstotkov učiteljev doživlja visoko stopnjo stresa, ki ovira njihovo

funkcionalnost (Depolli, 1999, v Slivar 2013). Slivar pa je leta 2003 ugotovil, da je pod

zmernim stresom 56,4 odstotka učiteljev in močno pod stresom 29,8 odstotka učiteljev,


UP PEF.

33

leta 2008 pa je s svojo raziskavo potrdil močan oziroma izjemen stres pri skoraj

polovici (45,2 odstotka) učiteljev (Slivar, 2013).

Prav zaradi takšnih rezultatov raziskav, ki so vedno bolj zaskrbljujoči, menim, da je

pomembno spoznati pojav in vzroke stresa ter ugotoviti najboljše načine za

spoprijemanje s stresom pri učiteljih.

Namen naloge je ugotoviti načine učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih.

V skladu z zastavljenim namenom bom v nalogi zasledovala naslednje cilje:

1. Empirično raziskati vzroke nastanka stresa pri učiteljih.

2. Empirično ugotoviti načine učinkovitega spoprijemanja s stresom pri učiteljih.

3. Oblikovati predloge za spremembe neučinkovitih načinov spoprijemanja s

stresom.

3.3 Hipoteze

Na podlagi zastavljenih empiričnih ciljev sem oblikovala naslednjo osnovno hipotezo:

Učitelji se na ustrezen način soočajo s stresom na svojem delovnem mestu.

Da bi lahko raziskala osnovno hipotezo, bom raziskovala naslednje hipoteze:

H1: Učitelji so na svojem delovnem mestu pogosto izpostavljeni stresu.

H2: Stresorji so v večini povezani z učenci.

H3: Učitelji si želijo sprememb v šolstvu zaradi preobremenjenosti.

H4: Učitelji se najlažje spoprimejo s stresom s pogovorom z bližnjimi.

3.4 Metodologija

3.4.1 Opis raziskovalnih metod

Pri raziskavi smo uporabili tako deskriptivno metodo kot tudi eksplikativno metodo

raziskovanja. Raziskava bo najprej temeljila na deskriptivni metodi, saj smo želeli pojav

stresa pri učiteljih najprej spoznati teoretično in ga opisati, da smo lahko kasneje s

pomočjo eksplikativne metode, pojasnjevali tudi vzročno-posledično zveze.

Ugotavljanje vzročno posledično povezav smo raziskovali z neeksperimentalno

kvantitativno pedagoško metodo, saj smo uporabili metodo anketiranja. Anketni

vprašalnik je sestavljen iz kombinacije vprašanj zaprtega, odprtega in polodprtega tipa.


UP PEF.

34

3.4.2 Vzorec

Vzorec je neslučajnostni priročni vzorec, saj smo raziskavo izvedli na skupini ljudi,

ki so nam najbolj dostopni. Raziskava je zajemala OŠ Dušana Muniha Most na Soči,

OŠ Deskle, OŠ Dobrovo in njeno podružnico Kojsko, OŠ Koper in OŠ Dušana Bordona

Semedela. Skupaj smo prejeli vrnjenih 75 vprašalnikov, in sicer 15 vprašalnikov iz OŠ

Dušana Muniha Most na Soči, 4 vprašalnike iz OŠ Deskle, 30 vprašalnikov iz OŠ

Dobrovo in njene podružnice, 16 vprašalnikov iz OŠ Koper in 10 vprašalnikov iz OŠ

Dušana Bordona Semedela.

Vzorec je sestavljen iz 6 moških (8 %) in 69 žensk (92 %). Podatek nam pove, da

je poklic učitelja še vedno zelo feminiziran.

Preglednica 2: Spol anketiranih

Spol N N(%)

Moški 6 8,0

Ženski 69 92,0

Skupaj 75 100,0

Spodnja tabela nam kaže, da vzorec 75 anketirancev zajema 5 anketirancev starih

od 25–30 let (6,7 %), 24 anketirancev starih od 31–40 let (32,0 %), 19 anketirancev

starih od 41–50 let (25,3 %) in 27 anketirancev starih od 51–60 let (36,0 %).

Prevladujejo učitelji stari med 51 in 60 leti, najmanj pa je učiteljev mlajših od 30 let.

Preglednica 3: Starost anketiranih

Starost N N(%)

25–30 5 6,7

31–40 24 32,0

41–50 19 25,3

51–60 27 36,0

Skupaj 75 100,0

Vzorec zajema največ anketirancev, ki poučujejo med 21-30 leti in sicer 30,7

odstotkov. Nekaj manj jih poučuje med 11 in 20 leti. Sledita jima skupina vprašanih, ki


UP PEF.

35

poučujejo od 1 do 10 let (21,3 odstotkov) ter skupina 14 anketirancev, ki poučuje med

31 in 40 leti (18,7 odstotkov).

Preglednica 4: Leta poučevanja anketiranih

Leta poučevanja N N(%)

1–10 16 21,3

11–20 22 29,3

21–30 23 30,7

31–40 14 18,7

Skupaj 75 100,0

Vzorec zajema skoraj polovico enih in polovico drugih anketirancev, ki poučujejo

ali na razredni ali na predmetni stopnji. Spodnja tabela nam kaže, da 53,3 odstotkov

anketirancev poučuje na razredni stopnji in 46,7 odstotkov na predmetni stopnji.

Preglednica 5: Stopnja poučevanja anketiranih

Stopnja poučevanja N N(%)

Razredni pouk 40 53,3

Predmetni pouk 35 46,7

Skupaj 75 100,0

Vzorec zajema 65,3 odstotkov anketirancev, ki imajo funkcijo razrednika in 34,7

odstotkov anketirancev, ki niso razredniki.

Preglednica 6: Razredništvo pri anketiranih

Razrednik N N(%)

Da 49 65,3

Ne 26 34,7

Skupaj 75 100,0

3.4.3 Postopki zbiranja podatkov

Za zbiranje podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki vsebuje 12 vprašanj.

Prvih pet vprašanj je demografskega tipa; torej sprašujejo po spolu, starosti in mestu


UP PEF.

36

zaposlenega v OŠ (poučuje na razredni, predmetni stopnji ali je razrednik). Sledita dve

vprašanji o osebni oceni učitelja o doživljanju stresa v šoli ter obsežnejša ocenjevalna

lestvica o oceni stresne obremenitve v določenih situacijah, ki jo je uporabil Slivar

(2009) v svoji raziskavi o stresu pri slovenskih vzgojiteljicah in učiteljicah. Ocenjevalni

lestvici sledijo vprašanja polodprtega tipa, in sicer o metodah in načinih spoprijemanja

s stresom ter o predlogih za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev.

Zbiranje podatkov je potekalo od julija 2014 do oktobra 2014. Vprašalnike smo

natisnili v več izvodih in jih na šole poslali s predhodnim dogovorom z ravnatelji. Zgoraj

smo že omenili, da nekaj šol ni bilo zainteresiranih za sodelovanje, zato smo prejeli

vrnjenih le 75 vprašalnikov - nekaj več kot polovico predvidenega števila vprašalnikov.

3.4.4 Postopki obdelave podatkov

Podatke, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, smo obdelali in

analizirali z računalniškim programom SPSS. Pri obdelavi podatkov smo uporabili

naslednje statistične postopke:

- frekvenčne tabele,

- Pearsonov x2 preizkus.

3.5 Rezultati in razprava

3.5.1 Ocena stresa

Anketirancem smo zastavili vprašanje, kako bi kot učitelji ocenili stresnost dela

učitelja. Odgovore smo prikazali v frekvenčni preglednici. Spodnja preglednica nam

tako kaže, da le en anketiranec meni, da delo učitelja ni stresno. Da je delo učitelja

zmerno stresno, meni 36 odstotkov anketirancev in da je delo učitelja močno stresno,

meni kar 57,3 odstotkov anketirancev. Izjemen stres pa občuti 5,3 odstotkov

anketirancev.

Preglednica 7: Ocena učiteljev o stresnosti svojega dela

Ocena stresnosti dela učitelja N N(%)

Ni stresno 1 1,3

Zmerno stresno 27 36,0

Močno stresno 43 57,3

Izjemno stresno 4 5,3


UP PEF.

37

Skupaj 75 100,0

Dobljene rezultate smo primerjali z raziskavami Depolli (1999) in Slivarja (2009) ter

ugotovili, da je ocena stresnosti od leta 2008, ko je Slivar naredil raziskavo, narasla.

Raziskava Depolli iz leta 1999 je pokazala, da je približno 40 odstotkov učiteljev pod

zmernim stresom in skoraj 10 odstotkov učiteljev doživlja visoko stopnjo stresa. Leta

2003 je Slivar z raziskavo ugotovil, da je zmerno pod stresom 56,4 odstotka učiteljev in

močno pod stresom 29,8 odstotka učiteljev. Ko je leta 2008 raziskavo ponovil, je

ugotovil, da je 45,2 odstotka učiteljev pod močnim oziroma izjemnim stresom. V letih

od zadnje raziskave je odstotek učiteljev, ki doživljajo močan stres, visoko narasel in

znaša 57,3 odstotkov vseh učiteljev, kar je razvidno iz naše raziskave. Pri teh dejstvih

se nam je porodilo vprašanje, do kakšne stopnje bomo prišli, če se bo odstotek

učiteljev pod stresom še vedno močno poviševal in kakšne posledice bo to imelo na

zdravje ter na samo delovno zmogljivost učiteljev.

Zaradi visokega odstotka posameznikov, ki ocenjujejo delo učitelja kot močno

stresno, nas je zanimala povezava med starostjo učiteljev in oceno stresnosti dela

učitelja, zato smo s pomočjo programa SPSS naredili hi-kvadrant preizkus. Za lažje

razumevanje hi kvadrant preizkusa, si bomo najprej ogledali kontingenčno tabelo za

oceno stresnosti glede na starost učiteljev. Preglednica 7 nam kaže, da so anketiranci

ne glede na starost, večinoma odgovorili, da je delo učitelja zelo oziroma močno

stresno. Da delo učitelja ni stresno, je obkrožil le en anketiranec v starosti med 46 in 55

let.

Preglednica 8: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na starost učiteljev

Ocena stresnosti dela učitelja Skupaj

Ni

stresno

Zmerno

stresno

Močno

stresno

Izjemno

stresno

Starost

25−35 0 9 4 2 15

36−45 0 6 17 0 23

46−55 1 10 16 2 29

56−65 0 2 6 0 8

Skupaj 1 27 43 4 75

Hi-kvadrant preizkus (Preglednica 8) povezanosti med starostjo učiteljev in oceno

stresnosti nam je pokazal, da je vrednost preizkusa 12,510 in statistična pomembnost


UP PEF.

38

0,118. Ker je p>0,05, nismo uspeli dokazati, da bi bili spremenljivki med seboj

povezani.

Preglednica 9: Hi-kvadrant preizkus povezave med starostjo in oceno stresnosti dela

učitelja

Vrednost df Statistična

pomembnost

Pearson Chi-Square 12,510a 9 0,186

Likelihood Ratio 14,110 9 0,118

Linear-by-Linear Association 0,390 1 0,532

N of Valid Cases 75

Zanimala nas je tudi povezava med razredništvom in oceno stresnosti, zato smo s

pomočjo programa SPSS naredili hi-kvadrant preizkus. Preglednica 9 nam kaže, da so

tisti učitelji, ki so tudi razredniki, večkrat ocenili, da je delo učitelja močno stresno,

medtem ko so učitelji, ki niso razredniki, delo učitelja večkrat ocenili kot zmerno stresno

delo.

Preglednica 10: Kontingenčna preglednica za oceno stresnosti glede na razredništvo

Ocena stresnosti dela učitelja Skupaj

Ni stresno Zmerno

stresno

Močno

stresno

Izjemno

stresno

Razrednik Da 1 12 33 3 49

Ne 0 15 10 1 26

Skupaj 1 27 43 4 75

Hi-kvadrant preizkus (Preglednica 10) nam je pokazal, da je vrednost preizkusa

8,369, njegova statistična pomembnost pa je 0,039 (p<0,05). Zato lahko rečemo, da

sta spremenljivki povezani med seboj in da razredništvo vpliva na oceno stresnosti.

Preglednica 11: Hi-kvadrant preizkus povezave med razredništvom in oceno stresnosti

dela učitelja


pomembnost


UP PEF.

39




N of Valid Cases 75

3.5.2 Pogostost stresa v šoli

V anketnem vprašalniku smo se odločili tudi za vprašanje, kako pogosto učitelji

doživljajo stres v šoli. Večina anketirancev (48 odstotkov) je odgovorila, da se stres

občasno pojavlja, nekaj manj anketirancev (42,7 odstotkov) pa se bolj strinja, da se

stres pojavlja pogosto. 5,3 odstotkov anketirancev je pojavljanje stresa v šoli ocenilo

kot redek pojav, 4 odstotki anketirancev pa kot vedno prisoten pojav.

Preglednica 12: Pogostost pojavljanja stresa v šoli pri učiteljih

Pogostost stresa zaradi

dogajanja v šoli

N N(%)

Redko 4 5,3

Občasno 36 48,0

Pogosto 32 42,7

Vedno 3 4,0

Skupaj 75 100,0

S hipotezo 1 smo predpostavljali, da so učitelji na svojem delovnem mestu

pogosto pod stresom, a te trditve ne moremo potrditi, saj je pogosto pod stresom le

42,7 odstotka učiteljev. Zanimivo, da so pri prejšnjem vprašanju o oceni stresnosti dela

učitelja zelo visoki odstotki pri zmernem in močnem stresu, pri pogostosti stresa pa

učitelji stres doživljajo le včasih.

Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, ali se pogostost stresa povečuje glede

na starost, zato smo s pomočjo programa SPSS naredili hi-kvadrant preizkus. S

pomočjo kontingenčne tabele (Preglednica 12) smo ugotovili, da učitelji ne glede na

starost, večinoma doživljajo stres občasno oziroma pogosto.


UP PEF.

40

Preglednica 13: Kontingenčna preglednica za pogostost doživljanja stresa glede na

starost učitelja

Ocena stresa zaradi dogajanj v šoli Skupaj

Redko Občasno Pogosto Vedno

Starost

25−35 1 10 4 0 15

36−45 2 9 11 1 23

46−55 1 12 13 2 28

56−65 0 4 4 0 8

Skupaj 4 35 32 3 74

S hi-kvandrant preizkusom pa smo ugotovili, da je vrednost preizkusa 5,566,

njegova statistična pomembnost pa znaša 0,782 (p>0,05), kar pomeni, da

spremenljivki med seboj nista povezani (Preglednica 13).

Preglednica 14: Hi-kvadrant preizkus za povezavo med pogostostjo doživljanja stresa

glede na starost učitelja


pomembnost




N of Valid Cases 74

3.5.3 Dejavniki stresa v šoli

Po zgledu obsežnejše ocenjevalne lestvice o oceni stresne obremenitve v

določenih situacijah, ki jo je uporabil Slivar (2009) v svoji raziskavi o stresu pri

slovenskih vzgojiteljicah in učiteljicah, smo našim anketirancem pripravili ocenjevalno

lestvico s stresorji v šoli z namenom ugotovitve, katere dejavnike stresa učitelji

doživljajo kot najbolj stresne in katere najmanj.

Preglednico 14 smo uredili tako, da so podani stresorji razvrščen od najbolj do

najmanj stresnega od zgoraj navzdol. Stresor »pogovor s starši« se je izkazal za

najbolj stresnega, sledita mu »konflikt s starši« in »vmešavanje staršev v pedagoško

delo«. Tem sledijo stresorji, povezani z disciplino učencev in njihovim obnašanjem,

nato pa še odnosi s sodelavci in nadrejenimi ter organizacija dela. Najmanj stresno so


UP PEF.

41

ocenili stresor »pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih potrebujem pri

pouku«, s čimer si lahko razlagamo spretnost učiteljev, da nadomestijo pomanjkljivosti

ali pa tega pomanjkanja učitelji ne občutijo.

Preglednica 15: Dejavniki stresa v šoli

Vzroki stresa AS SD N

Pogovori s težavnimi starši. 4,09 0,932 75

Konflikt s starši. 4,07 1,031 75

Vmešavanje staršev v pedagoško delo. 4,00 1,065 75

Nesramno vedenje učencev do učiteljev. 3,97 1,013 75

Učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo oz. izzivajo. 3,91 1,029 75

Pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanja

discipline pri učencih. 3,85 0,982 75

Nasilje med učenci. 3,77 0,894 75

Preveč učencev v razredu. 3,65 1,202 75

Zmerjanje učiteljev s strani učencev. 3,63 1,282 75

Nemotiviranost učencev za učenje. 3,51 0,860 75

Neizvajanje sankcij proti kršiteljem šolskega reda na

šoli. 3,49 0,964 75

Opravljanje administrativnih nalog. 3,43 1,153 75

Fizična agresija do učiteljev s strani učencev. 3,41 1,693 75

Grožnje učiteljem s strani učencev. 3,39 1,394 75

Pomanjkanje podpore strokovnih institucij. 3,29 0,969 75

Vodenje postopka za vzgojne ukrepe. 3,25 1,253 75

Različni pritiski in tihe grožnje s strani vodstva. 3,23 1,512 75

Pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih

šole. 3,23 1,134 75

Povzročanje škode na učiteljevih osebnih predmetih. 3,21 1,605 75

Opravljanje nalog, za katere nisi usposobljen. 3,21 1,211 75

Namerno povzročanje neprijetnosti/nevšečnosti s

strani vodstva. 3,20 1,375 75

Vandalizem na šoli. 3,20 1,385 75

Nenehna javna kritika in opozarjanje na napake s


Opravljanje velikega števila različnih nalog. 3,19 1,135 75


UP PEF.

42

Slaba komunikacija med sodelavci. 3,13 1,107 75

Ocenjevanje znanja pri učencih. 3,11 1,122 75

Vzpostavljanje in vzdrževanje discipline pri pouku. 3,09 1,016 75

Vodenje šolske dokumentacije. 3,07 1,178 75

Biti dober učitelj ne zadostuje za napredovanje. 3,04 1,132 75

Spremembe, ki ovirajo načrtovano delo. 3,03 0,986 75

Neupoštevanje učiteljevih mnenj in pobud s strani

vodstva. 2,97 1,115 75

Prekratki časovni roki za naloge, ki jih moram

opraviti. 2,96 1,179 75

Konflikti med sodelavci. 2,96 1,289 75

Učitelji nimajo vpliva na odločitve vodstva. 2,92 1,100 75

Izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani

učiteljev. 2,92 1,194 75

Neodgovorno in nevestno delo sodelavcev. 2,89 1,110 75

Pomanjkanje toplih, odprtih odnosov s kolegi. 2,88 1,196 75

Razredništvo. 2,83 1,095 75

Toga in hierarhična organiziranost šole. 2,81 1,111 75

Nepredvideno nadomeščanje odsotnih kolegov. 2,79 0,990 75

Uresničevanje ciljev iz učnega načrta. 2,49 0,828 75

Pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih

potrebujem pri pouku. 2,47 1,044 75

Zaradi lepšega pregleda zgoraj naštetih stresnih situacij smo se odločili, da bomo

stresorje združili v kategorije po zgledu Slivarja (2009). Stresorje smo razporedili v

sedem naslednjih kategorij: odnosi med zaposlenimi, organizacija in vodenje šole,

trpinčenje, vedenje učencev, izvajanje pouka, dodatno delo in (ne)sodelovalni starši.

Kategorija odnosi med zaposlenimi vključuje pet dejavnikov stresa, ki so povezani

s komunikacijo in sodelovanjem med zaposlenimi. Tako nam Preglednica 15 kaže, da

je za učitelja najbolj stresno pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih šole in

slaba komunikacija med sodelavci. Manj stresa jim predstavlja pomanjkanje toplih in

odprtih odnosov.


UP PEF.

43

Preglednica 16: Dejavniki stresa v kategoriji odnosi med zaposlenimi

Odnosi med zaposlenimi AS SD N

Pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih

šole. 3,23 1,134 75

Slaba komunikacija med sodelavci. 3,13 1,107 75

Konflikti med sodelavci. 2,96 1,289 75

Neodgovorno in nevestno delo sodelavcev. 2,89 1,110 75

Pomanjkanje toplih, odprtih odnosov s kolegi. 2,88 1,196 75

Naslednja kategorija je organizacija in vodenje šole, ki vključuje devet dejavnikov

stresa. Iz Preglednice 16 je razvidno, da je za učitelje najbolj stresen dejavnik število

učencev v razredu, najmanj pa toga in hierarhična organiziranosti šole. Na dejavnike

stresa iz te kategorije učitelji nimajo vpliva za spremembe, saj je večina od njih

določena s strani Ministrstva za šolstvo ter ravnatelja posamezne šole. Kljub temu pa ti

dejavniki, glede na ostale, ne povzročajo visokega stresa.

Preglednica 17: Dejavniki stresa v kategoriji organizacija in vodenje šole

Organizacija in vodenje šole AS SD N

Preveč učencev v razredu. 3,65 1,202 75

Neizvajanje sankcij proti kršiteljem šolskega reda na

šoli. 3,49 0,964 75

Vodenje postopka za vzgojne ukrepe. 3,25 1,253 75

Biti dober učitelj ne zadostuje za napredovanje. 3,04 1,132 75

Spremembe, ki ovirajo načrtovano delo. 3,03 0,986 75

Neupoštevanje učiteljevih mnenj in pobud s strani

vodstva. 2,97 1,115 75

Prekratki časovni roki za naloge, ki jih moram

opraviti. 2,96 1,179 75

Učitelji nimajo vpliva na odločitve vodstva. 2,92 1,100 75

Toga in hierarhična organiziranost šole. 2,81 1,111 75

Kategorija trpinčenje vključuje deset dejavnikov stresa, ki zajemajo situacije, ko se

učitelj počuti ogroženega oziroma trpinčenega s strani učencev ali vodstva. Iz

Preglednice 17 lahko razberemo, da najbolj stresno situacijo v tej kategoriji povzročajo

učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo in izzivajo. Tej situaciji sledijo še zmerjanje

učiteljev in fizična agresija s strani učencev, ki jih tudi lahko dodamo preizkušanju


UP PEF.

44

učiteljeve potrpežljivosti in vzdržnosti. Učitelji so za najmanj stresno situacijo iz te

kategorije izbrali izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani učencev.

Preglednica 18: Dejavniki stresa v kategoriji trpinčenje

Trpinčenje AS SD N

Učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo oz. izzivajo. 3,91 1,029 75

Zmerjanje učiteljev s strani učencev. 3,63 1,282 75

Fizična agresija do učiteljev s strani učencev. 3,41 1,693 75

Grožnje učiteljem s strani učencev. 3,39 1,394 75

Različni pritiski in tihe grožnje s strani vodstva. 3,23 1,512 75

Povzročanje škode na učiteljevih osebnih predmetih. 3,21 1,605 75

Opravljanje nalog, za katere nisi usposobljen. 3,21 1,211 75

Namerno povzročanje neprijetnosti/nevšečnosti s


Nenehna javna kritika in opozarjanje na napake s


Izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani

učencev. 2,92 1,194 75

Vedenje učencev je naslednja kategorija, ki vključuje štiri dejavnike stresa, ki so

povezani z vedenjem učencev, vendar ne v tolikšni meri kot v prejšnji kategoriji. Izmed

teh situacij je za učitelje najbolj stresno nesramno vedenje učencev do učiteljev, sledi

pa nemotiviranost učencev za učenje. Najmanj stresen je dejavnik vzpostavljanja in

vzdrževanja discipline pri pouku.

Preglednica 19: Dejavniki stresa v kategoriji vedenje učencev

Vedenje učencev AS SD N

Nesramno vedenje učencev do učiteljev. 3,97 1,013 75

Nemotiviranost učencev za učenje. 3,51 0,860 75

Vandalizem na šoli. 3,20 1,385 75

Vzpostavljanje in vzdrževanje discipline pri pouku. 3,09 1,016 75

Preglednica 19 nam prikazuje kategorijo izvajanje pouka, ki vključuje štiri dejavnike

stresa. Med podanimi je za učitelje najbolj stresen dejavnik ocenjevanje znanja pri

učencih, najmanj pa pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih učitelji

potrebujejo pri pouku.


UP PEF.

45

Preglednica 20: Dejavniki stresa v kategoriji izvajanje pouka

Izvajanje pouka AS SD N

Ocenjevanje znanja pri učencih. 3,11 1,122 75

Nepredvideno nadomeščanje odsotnih kolegov. 2,79 0,990 75

Uresničevanje ciljev iz učnega načrta. 2,49 0,828 75

Pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih

potrebujem pri pouku. 2,47 1,044 75

Kategorija dodatno delo, ki jo prikazuje Preglednica 20, vključuje štiri stresorje,

med katerimi je najbolj stresen opravljanje administrativnih nalog z aritmetično sredino

3,43, najmanj pa dejavnik razredništvo z aritmetično sredino 2,83.

Preglednica 21: Dejavniki stresa v kategoriji dodatno delo

Dodatno delo AS SD N

Opravljanje administrativnih nalog. 3,43 1,153 75

Opravljanje velikega števila različnih nalog. 3,19 1,135 75

Vodenje šolske dokumentacije. 3,07 1,178 75

Razredništvo. 2,83 1,095 75

Zadnja kategorija je (ne)sodelovalni starši, ki vključuje štiri postavke, povezane z

odnosom staršev do šole oziroma do učiteljev. Preglednica 21 nam kaže, da je za

učitelje najbolj stresen dejavnik pogovor s težavnimi starši, sledita mu konflikt s starši in

vmešavanje staršev v pedagoško delo. Najmanj stresen dejavnik v tej kategoriji je

pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanje discipline pri učencih. Kljub temu,

da je zadnji dejavnik ocenjen najnižje, je aritmetična sredina še vedno zelo visoka, kar

pomeni, da učiteljem povzroča stres.

Preglednica 22: Dejavniki stresa v kategoriji (ne)sodelovalni starši

(Ne)sodelovalni starši AS SD N

Pogovori s težavnimi starši. 4,09 0,932 75

Konflikt s starši. 4,07 1,031 75

Vmešavanje staršev v pedagoško delo. 4,00 1,065 75

Pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanja

discipline pri učencih. 3,85 0,982 75


UP PEF.

46

Zanimala nas je tudi intenzivnost posameznih kategorij, zato smo vsaki posebej

izračunali povprečno vrednost in dobljene rezultate prikazali v spodnji preglednici od

najbolj intenzivne do najmanj intenzivne kategorije. Ugotovili smo, da je kategorija

(ne)sodelovalni starši najintenzivnejša, saj je njena aritmetična sredina 4,00. Sledi ji

kategorija vedenje učencev z aritmetično sredino 3,44. Kategorija trpinčenje ima

aritmetično sredino 3,33, sledita ji organizacija in vodenje šole ter dodatno delo z

enakima aritmetičnima sredinama 3,13. Kategorija odnosi med zaposlenimi je dosegla

aritmetično sredino 3,02, izvajanje pouka pa le 2,71.

Pridobljene rezultate smo primerjali z rezultati, ki jih je pridobil Slivar (2009) v svoji

raziskavi o poklicnem stresu pri vzgojiteljicah in učiteljicah ter učiteljih in ugotovili, da se

rezultati po intenzivnosti ujemajo. Le aritmetična sredina se je nekoliko dvignila pri

skoraj vseh postavkah, razen pri zadnji.

Preglednica 23: Kategorije dejavnikov stresa po intenzivnosti

Kategorija dejavnikov stresa N AS SD

(Ne)sodelovalni starši. 75 4,00 0,77

Vedenje učencev. 75 3,44 0,71

Trpinčenje. 75 3,33 1,04

Organizacija in vodenje šole. 75 3,13 0,74

Dodatno delo. 75 3,13 0,72

Odnosi med zaposlenimi. 75 3,02 0,96

Izvajanje pouka. 75 2,71 0,62

Hipoteza 2 predvideva, da je večina stresorjev v večini povezana z učenci, zato jo

na tem mestu zavračamo. Ugotovili smo namreč, da učiteljem največ stresa povzroča

delo s starši in šele za njimi so dejavniki, povezani z učenci. Slivar v svoji raziskavi o

poklicnem stresu pri učiteljih in vzgojiteljicah omenja starše, ki izsiljujejo za višjo oceno

svojih otrok, so prepričani, da njihovi otroci znajo več, kot so dobili oceno oziroma so

bolj sposobni, kot jih vidijo učitelji (Slivar, 2009, str. 55). Omenja tudi starše, ki

prelagajo reševanje vzgojnih problemov iz družine na šolo ter kritizirajo strokovno delo

učitelja in sam potek pouka (od poučevanja, ocenjevanja do vzgojnega ukrepanja).

Takšni starši ne dajejo podpore učitelju pri vzgojnem ukrepanju, temveč dajejo aktivno

(nekritično) podporo svojemu otroku (prav tam).


UP PEF.

47

3.5.4 Metode obvladovanja stresa

V vprašalnik smo vključili tudi vprašanje, katerih metod se učitelji najbolj

poslužujejo pri obvladovanju stresa in prišli do ugotovitve, da se kar 81,3 odstotka

anketirancev odloča za metodo razgovora o problemu, ki povzroča stres, s sodelavci

oziroma vodstvom. Sledi vključevanje v različne športne in sprostitvene dejavnosti, kot

so telovadba ter relaksacijske tehnike, za kar se odloča 60 odstotkov anketirancev, 52

odstotkov načrtuje in deli delo, 44 odstotkov ohranja smisel za humor, 40 odstotkov se

odloča za razgovor o problemu z bližnjimi in 30,7 odstotkov anketirancev poglablja

poklicne izkušnje na raznih delavnicah in seminarjih. Stresnim situacijam se izogiba

29,3 odstotkov posameznikov, 18,7 odstotkov anketirancev pa se odloča za poskuse

spreminjanja delovnih pogojev. Podani sta bili tudi dve drugi metodi obvladovanja

stresa, in sicer prilagajanje situacij v razredu ter iskanje različnih načinov dela.

Preglednica 24: Metode obvladovanja stresa

Metode obvladovanja stresa N N%

Razgovor o problemu s sodelavci in/ali vodstvom. 61 81,3

Vključevanje v različne športne in sprostitvene dejavnosti

(telovadba, relaksacijske tehnike).

45 60,0

Načrtovanje in delitev dela. 39 52,0

Ohranjanje smisla za humor. 33 44,0

Razgovor o problemu s partnerjem, z družino, s prijatelji in

drugimi znanci.

30 40,0

Poglabljanje poklicne izkušnje v raznih delavnicah, na seminarjih. 23 30,7

Izogibanje stresnim situacijam. 22 29,3

Poskus spreminjanja delovnih pogojev. 14 18,7

Drugo. 2 2,7

Po Lazarusu in Folkmanu (1984, v Selič, 1999), ki strategije spoprijemanja s

stresom delita na usmerjenost na problem in usmerjenost na čustva, lahko rečemo, da

učitelji pri spoprijemanju s stresom večinoma izbirajo metode, ki so usmerjene na

problem. Učitelji s pomočjo socialnih veščin tako iščejo socialno podporo, zbirajo

informacije o stresorju ter se zavedajo vzrokov in posledic stresnega dogajanja.

Hipoteze 4, ki pravi, da se učitelji najlažje spoprimejo s stresom s pogovorom z

bližnjimi, ne moremo potrditi. Preglednica 16 nam kaže, da se učitelji večinoma najlaže

spoprimejo s stresom z razgovorom o problemu s sodelavci in/ali vodstvom. Metoda


UP PEF.

48

razgovora o problemu s partnerjem, z družino, s prijatelji in drugimi znanci je šele na

petem mestu in jo uporablja 40,0 odstotkov učiteljev.

3.5.5 Sprostitvene dejavnosti

Preglednica 24 nam kaže sprostitvene dejavnosti, za katere se učitelji odločajo, da

se najbolj spočijejo. V preživljanju prostega časa s prijatelji in družino preživi 78,7

odstotkov anketiranih, s športom se ukvarja 56,0 odstotkov in na dopustu si najbolj

odpočije 52,0 odstotkov učiteljev. 24 odstotkov učiteljev se sprošča ob poslušanju

glasbe, nekaj manj (21,3 odstotkov) uporablja tehnike sproščanja, 12 odstotkov

učiteljev izbira druge dejavnosti sproščanja, ki tu niso naštete. Anketiranci so našteli

tudi nekaj drugih predlogov sprostitvenih dejavnosti. Tako se 12,0 odstotkov učiteljev

sprošča ob branju, v sprehodih v naravi, ob ročnih delih (kvačkanje, šivanje in druge

ustvarjalne dejavnosti), vrtnarjenju, meditiranju ter ob reševanju križank. Iz Preglednice

24 je razvidno tudi, da se najmanj anketiranih odloča za sproščanje ob gledanju

televizije.

Preglednica 25: Sprostitvene dejavnosti

Sprostitvene dejavnosti N N%

Preživljanje prostega časa s prijatelji in družino 59 78,7

Ukvarjanje s športom 42 56,0

Dopust 39 52,0

Poslušanje glasbe 18 24,0

Uporaba tehnik sproščanja 16 21,3

Drugo 9 12,0

Gledanje televizije 7 9,3

3.5.6 Načini za krepitev sposobnosti za obvladovanje stresa

V anketnem vprašalniku smo anketirancem podali nekaj načinov za krepitev

sposobnosti obvladovanja stresa in jih vprašali, za katere načine lahko rečejo, da jim

najbolj pomagajo. Preglednica 25 nam kaže, da ima 66,7 odstotkov vprašanih družino

in prijatelje, ki jim dajejo ljubezen in razumevanje, zato lahko rečemo, da je domača

podpora v stresnih trenutkih najboljša opora pri obvladovanju stresa. 60 odstotkov

vprašanih pri sebi spodbuja pozitivno razmišljanje, 54,7 odstotkov anketirancev se ne

razburi zaradi vsake malenkosti in ni slabe volje brez očitnega razloga ter jim ta način

pomaga pri obvladovanju stresa. 48,0 odstotka učiteljev se spoštuje in se v svoji koži


UP PEF.

49

dobro počuti, nekaj manj učiteljev (44,0 odstotka) pa se s stresom spoprijema tako, da

uživa alkohol in kofein v zmernih količinah. Postavko »rad in veliko se smejem« je

izbralo 42,7 odstotka vprašanih učiteljev, postavko »veliko in redno se gibljem, sem v

dobri telesni kondiciji« pa 41,3 odstotka. Z zdravo in uravnoteženo prehrano ter z

dobrim zdravstvenim stanjem stres obvladuje 37,3 odstotka učiteljev. Smisel za humor

pri obvladovanju stresa ohranja 33,3 odstotka vprašanih in ravno toliko vprašanih ne

kadi oziroma zmanjšuje, opušča kajenje. Ob obvladovanju stresa se 30,7 odstotka

vprašanih poslužuje načina sproščanja in uporablja tehnike sproščanja. Presenetljivo

malo vprašanih (29,3 odstotka) prepozna znamenja in simptome stresa ter ta način

uporabi za obvladovanje stresa. Sledita načina spoprijemanja s stresom »odločen

sem«, za katerega se odloča 22,7 odstotka učiteljev ter »poznam in razumem bistvo

stresa«, katerega uporablja le 21,3 odstotka vprašanih. Najmanj vprašanih (18,7) se je

odločilo za način izogibanja nenehni stiski s časom, kar nas je tudi presenetilo, saj

razporejanje časa prinaša veliko manj stresnih situacij.

Preglednica 26: Načini krepitve sposobnosti za obvladovanje stresa

Načini krepitve sposobnosti za obvladovanje stresa N N(%)

Imam družino/prijatelje, ki mi dajejo ljubezen in razumevanje. 50 66,7

Pri sebi spodbujam pozitivno razmišljanje. 45 60,0

Ne razburim se zaradi vsake malenkosti in nisem slabe volje

brez očitnega razloga.

41 54,7

Spoštujem se in se v svoji koži dobro počutim. 36 48,0

Alkohol in kofein uživam v zmernih količinah. 33 44,0

Rad in veliko se smejem. 32 42,7

Veliko in redno se gibljem, sem v dobri telesni kondiciji. 31 41,3

Imam zdravo in uravnoteženo prehrano. 28 37,3

Moje zdravstveno stanje je dobro. 28 37,3

Imam smisel za humor. 25 33,3

Ne kadim oziroma zmanjšujem ali opuščam kajenje. 25 33,3

Znam se sprostiti in uporabljam tehnike sproščanja. 23 30,7

Prepoznam znamenja in simptome stresa. 22 29,3

Odločen sem. 17 22,7

Poznam in razumem bistvo stresa 16 21,3

Nisem v nenehni stiski s časom 14 18,7


UP PEF.

50

3.5.7 Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev

V sklopu vprašalnika smo učitelje vprašali tudi za predloge za zmanjšanje

preobremenjenosti učiteljev. Nekaj smo jih podali že sami, vprašanim pa smo ponudili

tudi odprto možnost za dodatne predloge. Iz preglednice 26 lahko razberemo, da se

največ anketirancev (76,0 odstotka) strinja s predlogom zmanjšanja birokratskega dela.

S predlogom manjšega števila učencev v razredu se strinja 65,0 odstotkov, večjo

podporo okolice učitelju pa potrebuje 64,0 odstotkov vprašanih. Večje stabilnosti, brez

neprestanih sprememb, bi se razveselilo 42,7 odstotkov učiteljev. Boljšo organiziranost

šole in izboljšanje klime v kolektivu pričakuje 28,0 odstotkov vprašanih, le presenetljivih

16,0 odstotkov vprašanih pa si želi supervizije za učitelje. Predvidevamo, da pojem

supervizija še ni tako razširjen med učitelji in se zato tako majhen odstotek

posameznikov odloča za ta predlog. Kljub temu pa si še manjši delež učiteljev (14,7

odstotkov) želi več seminarjev in programov za preprečevanje stresa. 2,7 odstotka

učiteljev je predlagalo druge predloge za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev,

vendar se vsi nanašajo na organiziranost šole ter birokratsko delo. Predlagajo pa

boljšo organiziranost urnikov in skupin ter zmanjšanje pedagoške »papirologije«.

Preglednica 27: Predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev

Predlogi zmanjšanja preobremenitve učiteljev N N(%)

Manj birokratskega dela. 57 76,0

Manjši normativ (manj učencev v razredu) 49 65,3

Večja podpora okolice učitelju. 48 64,0

Večja stabilnost brez neprestanih sprememb. 32 42,7

Boljša organiziranost šole. 21 28,0

Izboljšanje klime v kolektivu. 21 28,0

Supervizija za učitelje. 12 16,0

Več seminarjev oziroma programov za preprečevanje stresa. 11 14,7

Drugo 2 2,7

V teoretičnem delu smo omenili, da sta Travers in Cooper že leta 1996 opozarjala

na preobremenjenost učiteljev zaradi prevelikega števila učencev in zaradi tega

posledičnega povečanja načrtovanja pouka ter natančnejših, dolgotrajnejših preverjanj

ter ocenjevanj znanja (Travers, Cooper, 1996). Naša raziskava, je v primerjavi s prej

omenjeno raziskavo, ravno tako pokazala problematičnost birokratskega dela in

visokega normativa. Ugotavljamo, da se v 20. letih organizacija šolstva še vedno ni

spremenila v korist učitelja.


UP PEF.

51

Hipotezo 3, ki predvideva, da si učitelji želijo sprememb v šolstvu zaradi

preobremenjenosti, lahko potrdimo, saj si učitelji želijo sprememb, kot so zmanjšanje

birokratskega dela, manjši normativ, večja stabilnost brez sprememb, boljša

organiziranost šole ter izboljšanje klime v kolektivu.


UP PEF.

52

4 SKLEPNE UGOTOVITVE

V diplomskem delu smo proučevali stres pri učiteljih in se osredotočili na iskanje

najučinkovitejših načinov spoprijemanja s stresom. Pojem stres smo opredelili kot

skupek telesnih, duševnih, kemičnih in čustvenih reakcij, ki se odzovejo na dražljaje iz

okolja, ki niso v ravnovesju s sposobnostmi posameznika. Od posameznika pa je

odvisno, ali mu bo izkušnja predstavljala izziv ali grožnjo. Spoznali smo tri glavne

delitve stresa: pozitivni-negativni stres, endogeni-eksogeni stres in naravni-umetni

stres, vendar pa je za našo raziskavo pomembna predvsem zadnja delitev stresa, ki

jasno opisuje umetni stres današnje družbe z vse večjimi zahtevami, s katerimi se bori

tudi naš raziskovalni vzorec – učitelj. Iz teorije smo ugotovili vzroke stresa na delovnem

mestu, ki izvirajo iz zahtev, ki presegajo sposobnosti zaposlenih, da jih obvladajo. Ne

smemo izpustiti dejstva, da vzroke stresa na delovnem mestu lahko prinesemo iz

domačega okolja in obratno. Kljub temu, da naj bi družina predstavljala varno zavetje

pred zunanjimi vplivi, lahko predstavlja vzroke hudega stresa, ki smo jih razdelili na štiri

kategorije: bolezen družinskih članov, socialno-ekonomsko stanje, funkcioniranje

družine in odnosi v družini. Dolgotrajno doživljanje stresa lahko vodi do trajnih telesnih

in mentalnih bolezni in pri tem ne gre za spodbujanje začetkov specifične bolezni,

temveč gre za neopazno in postopno izgubljanje zdravja. Stresni dogodki pa skozi

zaposlenega posameznika vplivajo na celotno organizacijo, saj so takšne osebe zelo

obremenjene, se zato težje zberejo pri svojem delu ter povzročajo večje število napak

in poškodb. To za organizacijo pomeni slabšo klimo, zmanjšano učinkovitost,

zmanjšano produktivnost in višje stroške dela zaradi dodatnega zdravljenja zaposlenih,

odsotnosti zaposlenih z delovnega mesta in dodatne obremenitve drugih delavcev. Pri

pregledu literature za pomoč pri obvladovanju stresa smo ugotovili, da lahko

posameznik s pomočjo strategij za obvladovanje stresa oceni nastalo situacijo, svoje

zmožnosti in možnosti prilagoditve situacije po zmožnostih ter naredi veliko

»predpriprav« na stres, da se ob soočenju lažje spoprime in ne občuti posledic. Tako

različni avtorji predlagajo boljšo telesno pripravljenost, optimistični pogled na svet,

spremembo prehrane ipd. Tu ne smemo pozabiti, da je pomembno stres prepoznati in

se spoprijeti z njim že ob prvih znakih, če želimo zmanjšati vpliv posledic na naše

zdravje. Pregledali smo tudi ukrepe za obvladovanje stresa na delovnem mestu in

ugotovili, da se ob dobro zasnovanih in izpeljanih ukrepih investicija delodajalcu

dolgoročno ne le povrne, temveč mu prinaša zmanjšan absentizem, prezentizem in

fluktuacije ter povečanje produktivnosti zaposlenih.


UP PEF.

53

S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali pojavnost stresa med učitelji,

vzroke stresa, metode spoprijemanja s stresom ter predloge za zmanjšanje

preobremenjenosti učiteljev. Učitelji so svoj poklic ocenili večinoma kot zmerno stresen

(36 %) in močno stresen (57,3 %), izjemen stres pa občuti 5,3 odstotka učiteljev. V

primerjavi z raziskavama Depolli (1999) in Slivarja (2003, 2008) smo ugotovili porast

doživljanja stresa in se spraševali, kakšne posledice bo imela rast stresa v naslednjih

letih na zdravje in poučevanje učitelja, če se bo še tako strmo zviševala. Preverili smo

povezanost med starostjo učitelja in njegovo oceno stresnosti in ugotovili, da ni

odvisnosti med tema dvema spremenljivkama, saj so učitelji ne glede na starost ocenili

poklic učitelja kot visoko stresen poklic. Ugotovili pa smo povezanost med

razredništvom in oceno stresnosti dela učitelja, saj so tisti učitelji, ki so razredniki,

poklic ocenili za bolj stresen kot tisti učitelji, ki niso razredniki.

Učitelji stres v šoli večinoma doživljajo občasno, zato smo hipotezo 1, s katero

smo predpostavljali, da so učitelji na delovnem mestu pogosto pod stresom, zavrnili.

Kljub temu pa še vedno visok odstotek (42,7 %) učiteljev doživlja stres pogosto. Tudi

pri tem vprašanju smo preverjali povezanost starosti učitelja s pogostostjo doživljanja

stresa in ugotovili, da ne moremo potrditi povezanosti.

Za ugotavljanje vzrokov stresa smo si pomagali z ocenjevalno lestvico po Slivarju

(2009) in stresorje zaradi lepšega pregleda rezultatov, razdelili na sedem kategorij (tudi

po zgledu Slivarja): odnosi med zaposlenimi, organizacija in vodenje šole, trpinčenje,

vedenje učencev, izvajanje pouka, dodatno delo in (ne)sodelovalni starši. Ugotovili

smo, da je najintenzivnejša kategorija (ne)sodelovalni starši, ki nas je presenetila, saj

smo s hipotezo 2 predvidevali, da je večina stresorjev povezana z učenci, ki so pristali

na drugem mestu po intenzivnosti. Hipotezo 2 smo zavrnili.

V raziskavi nas je zanimalo tudi, katere metode učitelji najbolj uporabljajo pri

obvladovanju stresa. Rezultati so pokazali, da se kar 81,3 odstotka učiteljev odloča za

metodo razgovora o problemu s sodelavci oziroma vodstvom. Hipoteze 4, ki

predpostavlja, da se učitelji najlažje spoprimejo s stresom s pogovorom z bližnjimi,

nismo mogli potrditi, saj je ta način spoprijemanja s stresom pristal na petem mestu in

ga uporablja 40 odstotkov učiteljev.

Poleg metod spoprijemanja s stresom, nas je v raziskavi zanimalo tudi, kako se

učitelji sproščajo oziroma katere dejavnosti sproščanja uporabljajo. Spoznali smo, da


UP PEF.

54

se največ učiteljev (78,7 odstotka) odloča za preživljanje prostega časa s prijatelji in

družino, najmanj (9,3 odstotka) pa za gledanje televizije.

Omenili smo, da je zelo pomembno, da smo pripravljeni na soočenje s stresom

zaradi lažjega spoprijemanja z njim, zato smo v raziskavi ugotavljali tudi načine za

krepitev sposobnosti spoprijemanja s stresom, ki jih uporabljajo učitelji. Ugotovili smo,

da večini učiteljev (66,7 odstotka) ugaja dejstvo, da imajo družino, prijatelje, ki jim

dajejo ljubezen, razumevanje in podporo. Omenjeno je bilo tudi, da družina res

predstavlja varno zavetje, kamor se lahko zatečemo, ko potrebujemo pomoč, vendar

se moramo zavedati, da je tudi ta lahko vir stresa.

Na koncu raziskave so nas zanimali predlogi za zmanjšanje preobremenjenosti

učiteljev in posledično zmanjšanje stresa. Velika večina učiteljev (76,0 odstotka) bi si

želela manj birokratskega dela, takoj za tem pa manjši normativ v razredu. Hipotezo 3,

ki predpostavlja, da si učitelji želijo sprememb v šolstvu zaradi preobremenjenosti, smo

potrdili, ker je večinsko podprtih predlogov povezanih z organizacijo šolstva.

Skozi pisanje diplomskega dela smo spoznali, da učitelji kljub zelo visokemu

doživljanju stresa uporabljajo pravilne načine spoprijemanja z njim. S problemom se

soočijo problemsko, ga analizirajo s pomočjo sodelavcev in vodstva ter ga tako

poskušajo premagati, saj verjamejo, da so zahteve situacije spremenljive. Nekaj

učiteljev se še vedno izogiba oziroma zanika obstoj stresorjev in preusmerja pozornost

z gledanjem televizije in pretiranim ukvarjanjem s športom. Ti posamezniki se morajo

zavedati, da je izogibanje oziroma beg od stresnih situacij sicer ena izmed strategij

spoprijemanja s stresom, vendar običajno ni učinkovita. Omenili smo že, da posledice,

ki vplivajo na posameznika, vplivajo tudi na organizacijo, ki plača visoke stroške.

Organizacija lahko z ugotavljanjem in odpravljanjem vzrokov stresa, pomočjo

posameznikom pri spopadanju s stresom in pomočjo posameznikom, ki že trpijo za

posledicami stresa, izboljša delovanje celotne organizacije, saj se uspešnost

organizacije kaže skozi zdravega in motiviranega posameznika. Skozi raziskavo smo

spoznali, da je največji povzročitelj stresa odnos staršev, zato menimo, da bi bilo

potrebno napraviti spremembe in se poglobiti v komunikacijo učitelj-učenec-starši ter

ugotoviti, kje tiči težava. Do takrat pa predlagamo, da učitelj sledi metodam poučevanja

in kompetencam za ravnanje s starši in učenci, saj bo tako opremljen učitelj boljše

funkcioniral v stresnih situacijah in se lažje spoprijel z njimi. Kljub vsem težavam,


UP PEF.

55

izzivom, zahtevnosti poučevanja, ki jih prinaša učiteljski poklic, v učiteljih še vedno

ostaja zadovoljstvo, ki je posledica spremljanja otrok na poti učenja in osebne rasti.


UP PEF.

56

5 LITERATURA IN VIRI

Battison, T. (1999). Premagujem stres. Ljubljana: DZS.

Berger, N. (2010). Pedagoški delavci in stres. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v

Ljubljani, Filozofska fakulteta: Oddelek za pedagogiko in andragogiko.

Bregar, B., Peterka Novak, J., Možgan, B. (2011). Doživljanje stresa pri zaposlenih v

zdravstveni negi na področju psihiatrije. Obzornik zdravstvene nege. 45(4):

253−62.

Bodi eko (2014). Stres je ena največjih nevarnosti tega stoletja. Pridobljeno 24. 8. 2015

s http://www.bodieko.si/stres-je-ena-najvecjih-nevarnosti-tega-stoletja.

Božič, J. (ur). (2012). Psihosocialna tveganja na delovnih mestih. Ljubljana:

Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča.

Božič, M. (2003). Stres pri delu. Priročnik za prepoznavanje in odpravljanje stresa pri

delu poslovnih sekretarjev. Ljubljana: GV izobraževanje.

Cox, T., Griffiths, A., Rial-Gonzales, E. (2000). Research on Work-related stress.

European Agency for Safety and Health at Work.

Černigoj Sadar, N. (2002). Stres na delovnem mestu. Teorija in praksa 38, 81−102.

Dernovšek, M. Z., Gorenc, M., Jeriček, H. (2012). Ko te strese stres. Ljubljana: Inštitut

za varovanje zdravja RS.

Eurofound (2012). Poročilo o psihosocialnih tveganjih na delovnem mestu v Sloveniji.

Ljubljana: Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 11. 7. 2014

s file:///C:/Users/Uporabnik/Downloads/EF1245SL.pdf.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (2004). Stres na delovnem mestu.

Facts 22. Pridobljeno 11. 7. 2014 s

https://osha.europa.eu/sl/publications/factsheets/22.


UP PEF.

57

Horvat, J. (2012). Raziskava stresa učiteljev (primer Osnovne šole Puconci).

Diplomsko delo.Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.

Ihan, A. (2004). Do odpornosti z glavo. Ljubljana: MK.

Inštitut za razvoj in inovacije (2012). Priporočila za obvladovanje in znižanje stres,

izgorevanja, absentizma, prezentizma, fluktuacije in usklajevanja poklicnega ter

družinskega življenja za velika, srednja in mala podjetja. Ljubljana: Zveza

svobodnih sindikatov Slovenije in Inštitut za razvoj in inovacije Ljubljana d.o.o.

Jerman, J. (2005). Stres pri strokovnih delavcih v vzgojnoizobraževalnih in prevzgojnih

zavodih. Socialna pedagogika, 9(4), 469−497.

Johnson, S., Cooper, C., Cartwright, C., Donald, I., Taylor, P., Millet, C. (2005). The

experience of work-related stress across occupations. Journal of Managerial

Psychology Vol. 20 No.2, pp. 178−187. Pridobljeno 6. 7. 2015 s

http://www.lancaster.ac.uk/staff/taylorpj/papers/JMP2005.pdf.

Kobolt, A. (1993). Faktorji stresa v socialnih in pedagoških poklicih. Psihohigiena –

referati s seminarja, 35−37. Zavod RS za šolstvo in šport.

Kovač, J. (2013). Supervizija, stres in poklicna izgorelost šolskih svetovalnih delavcev.

Maribor: Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti,

Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru.

Levovnik, D. (2014). Stres na delovnem mestu. Ljubljana: Združenje delodajalcev obrti

in podjetnikov Slovenije GIZ.

Looker, L., Gregson. O. (1993). Obvladajmo stres. Kaj lahko z razumom storimo proti

stresu. Ljubljana. Cankarjeva Založba.

Markelj, Janja (2006). Vzroki in posledice stresa v delovnem okolju. Diplomsko delo.

Univerza v Mariboru. Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Meško, M. (2011). Stres na delovnem mestu: visokošolski učbenik z recenzijo. Maribor:

Zavod za varnostne strategije pri Univerzi v Ljubljani.


UP PEF.

58

Nahtigal, M. (2009). Izgorelost na delovnem mestu. Diplomsko delo. Trebelno:

Ekonomska šola Novo Mesto, Višja strokovna šola.

Newhouse, P. (2000). Življenje brez stresa. Ljubljana: Tomark.

Reberšak, J. (2007). Stres pri delu učitelja razrednega pouka. Diplomsko delo. Maribor.

Univerza v Mariboru: Fakulteta za organizacijske vede.

Rogelj, Mateja (2008). Stres in dejavniki stresa na delovnem mestu. Diplomsko delo.

B&B Višja strokovna šola. Kranj.

Schmidt, A. (2001). Najmanj kar bi morali vedeti o stresu. Ljubljana: NUK.

Selič, P. (1999). Psihologija bolezni našega časa. Ljubljana: Znanstveno in

publicistično središče.

Slivar, B. (2007). Učitelj in stres. Didakta 17 (izredna številka, december), 6-10.

Pridobljeno s http://www.didakta.si/doc/revija_didakta_2007_december.pdf

Slivar, B. (2009). Raziskava o poklicnem stresu pri slovenskih vzgojiteljicah, učiteljicah

in učiteljih. Ljubljana: SVIZ.

Slivar, B. (2013). Na poti k dobremu počutju. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za

šolstvo.

Stare, J. (2012). Izzivi in priložnosti zdravega delovnega okolja. Ljubljana: Fakulteta za

upravo, Univerza v Ljubljani.

Stranks, J. (1992). A Manager's Guide to Health and Safety at Work. Kranj. Gorenjski

tisk.

Sutherland, V.J., Cooper, C.L. (2000). Strategic stress management: an organizational

approach. London: Macmillan.


UP PEF.

59

Šarotar Žižek, S., Treven, S., Treven, U., Milfelner, B., Pisnik Korda, A., Potočnik, A.,

Mulej, M., Ivanovič, B., Jimenez, P., Dunkl, A., Eibel, K., Ratswohl, A., Hofer, C.,

Vogrinc-Haselbacher, C. (2013). Chance 4 Change: Premagovanje stresa kot

sredstvo za zagotavljanje dobrega počutja. Maribor: Univerza v Mariboru,

Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor.

Travers, C. J., Cooper, C. L. (1996). Teachers under pressure: stress in the teaching

professions. London. New York: Routledge.

Treven, S. (2005). Premagovanje stresa. Ljubljana: GV založba.

Trstenjak, A. (2005). Premagovanje stresa v organizacijah. Diplomsko delo. Moravci v

Slovenskih goricah: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.

Tušak, M. in Masten, R (ur). (2008). Stres in zdravje. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,

Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.

Youngs, Bettie B. (2001). Obvladovanje stresa za vzgojitelje in učitelje: priročnik za

uspešnejše odzivanja na stres. Ljubljana: Založba Educy.


UP PEF.

60

6 PRILOGE

Priloga 1: Vprašalnik o doživljanju stresa pri učiteljih

VPRAŠALNIK O DOŽIVLJANJU STRESA PRI UČITELJIH

Spoštovani!

Sem Andreja Melink, študentka 3. letnika Edukacijskih ved na Pedagoški fakulteti v

Kopru. Ob zaključku študija v okviru diplomskega dela opravljam raziskavo o

doživljanju stresa pri učiteljih v osnovnih šolah.

S pomočjo Vaših odgovorov bom odgovorila na vprašanja moje diplomske naloge ter

skušala najti učinkovite načine spoprijemanja s stresom. Odgovori so anonimni in bodo

uporabljeni izključno za raziskovalne namene.

1. Spol (obkroži): M Ž

2. Starost: ____________

3. Število let poučevanja: _________________

4. Na kateri stopnji poučujete?

a) Razredni pouk

b) Predmetni pouk

5. Ali ste razrednik? DA NE

6. Ocenite kako stresno je delo učitelja? Obkrožite ustrezen odgovor.

1. Ni stresno 2. Zmerno stresno 3. Močno stresno 4. Izjemno

stresno

7. Kako pogosto ste zaradi dogajanja v šoli pod stresom? Obkrožite ustrezen

odgovor.

1. Nikoli 2. Redko 3. Občasno 4. Pogosto 5. Vedno

8. Pri podanih situacijah ocenite koliko Vas stresno obremenjujejo. Pri vsaki

situaciji obkrožite število med 1 in 5, ki ustreza vaši oceni. Pri tem naj 1

pomeni, da Vas situacija ne bremeni, 2 malo bremeni, 3 srednje/normalno

bremeni, 4 močno bremeni in 5 naj pomeni zelo močno obremenitev.


UP PEF.

61

Nesramno vedenje učencev do učiteljev. 1 2 3 4 5

Pomanjkanje podpore staršev, ko gre za vprašanja discipline pri

učencih.

1 2 3 4 5

Zmerjanje učiteljev s strani učencev. 1 2 3 4 5

Nemotiviranost učencev za učenje. 1 2 3 4 5

Pogovori s težavnimi starši. 1 2 3 4 5

Učenci, ki učitelja ves čas preizkušajo oz. izzivajo. 1 2 3 4 5

Fizična agresija do učiteljev s strani učencev. 1 2 3 4 5

Vmešavanje staršev v pedagoško delo. 1 2 3 4 5

Uresničevanje ciljev iz učnega načrta. 1 2 3 4 5

Konflikti med sodelavci. 1 2 3 4 5

Opravljanje nalog, za katere nisi ustrezno usposobljen. 1 2 3 4 5

Konflikti s starši. 1 2 3 4 5

Opravljanje administrativnih nalog. 1 2 3 4 5

Nepredvideno nadomeščanje odsotnih kolegov. 1 2 3 4 5

Slaba komunikacija med sodelavci. 1 2 3 4 5

Neizvajanje sankcij proti kršiteljem šolskega reda na šoli. 1 2 3 4 5

Biti dober učitelj ne zadostuje za napredovanje. 1 2 3 4 5

Namerno povzročanje neprijetnosti/nevšečnosti s strani vodstva. 1 2 3 4 5

Nasilje med učenci. 1 2 3 4 5

Vodenje postopka za vzgojne ukrepe. 1 2 3 4 5

Grožnje učiteljem s strani učencev. 1 2 3 4 5

Pomanjkanje dialoga med sodelavci o problemih šole. 1 2 3 4 5

Različni psihični pritiski in tihe grožnje s strani vodstva. 1 2 3 4 5

Nenehna javna kritika in opozarjanje na napake s strani vodstva. 1 2 3 4 5

Razredništvo. 1 2 3 4 5

Pomanjkanje učnih pripomočkov in sredstev, ki jih potrebujem pri

pouku.

1 2 3 4 5

Opravljanje velikega števila različnih nalog. 1 2 3 4 5

Neupoštevanje učiteljevih mnenj in pobud s strani vodstva. 1 2 3 4 5

Preveč učencev v razredu. 1 2 3 4 5

Spremembe, ki ovirajo načrtovano delo. 1 2 3 4 5

Vandalizem na šoli. 1 2 3 4 5

Povzročanje škode na učiteljevih osebnih predmetih. 1 2 3 4 5

Prekratki časovni roki za naloge, ki jih moram opraviti. 1 2 3 4 5


UP PEF.

62

Pomanjkanje toplih, odprtih odnosov s kolegi. 1 2 3 4 5

Izsiljevanje učiteljev za boljšo oceno s strani učencev. 1 2 3 4 5

Pomanjkanje podpore strokovnih institucij. 1 2 3 4 5

Neodgovorno in nevestno delo sodelavcev. 1 2 3 4 5

Učitelji nimajo vpliva na odločitve vodstva. 1 2 3 4 5

Ocenjevanje znanja pri učencih. 1 2 3 4 5

Vzpostavljanje in vzdrževanje discipline pri pouku. 1 2 3 4 5

Toga in hierarhična organiziranost šole. 1 2 3 4 5

Vodenje šolske dokumentacije. 1 2 3 4 5

9. Katere metode obvladovanja stresa uporabljate? Lahko obkrožite več

odgovorov. Če se s stresom ne srečujete in ne uporabljate spodaj naštetih

metod spoprijemanja z njim, vprašanje preskočite.

a) Izogibanje stresnim situacijam

b) Načrtovanje in delitev dela

c) Vključevanje v različne športne in sprostitvene dejavnosti (telovadba,

relaksacijske tehnike – joga…)

d) Razgovor o problemu s partnerjem, z družino, s prijatelji in drugimi znanci

e) Razgovor o problemu s sodelavci in/ali vodstvom

f) Poglabljanje poklicne izkušnje v raznih delavnicah, na seminarjih

g) Poskus spreminjanja delovnih pogojev

h) Ohranjanje smisla za humor

i) Drugo: _________________________________________________________

10. Na kakšne načine se sproščate oziroma pri katerih dejavnostih se najbolje

spočijete? Obkrožite odgovore.

a) V preživljanju prostega časa s prijatelji in družine

b) Pri ukvarjanju s športom

c) Uporabljam tehnike sproščanja

d) Na dopustu

e) Ob gledanju televizije

f) Ob poslušanju glasbe

g) Drugo: _________________________________________________________

11. Spodaj so našteti načini, kako krepimo sposobnost za obvladovanje stresa.

Za katere bi lahko rekli, da Vam najbolj pomagajo? Obkrožite odgovore.


UP PEF.

63

a) Poznam in razumem bistvo stresa.

b) Prepoznam znamenja in simptome stresa.

c) Znam se sprostiti in uporabljam tehnike sproščanja.

d) Imam družino/prijatelje, ki mi dajejo potrebno ljubezen in razumevanje.

e) Moje zdravstveno stanje je dobo.

f) Spoštujem se in se v svoji koži dobro počutim.

g) Imam zdravo in uravnoteženo prehrano.

h) Alkohol in kofein uživam v zmernih količinah.

i) Ne kadim oziroma zmanjšujem ali opuščam kajenje.

j) Veliko in redno se gibljem, sem v dobri telesni kondiciji.

k) Rad in veliko se smejim.

l) Imam smisel za humor.

m) Pri sebi spodbujam pozitivno mišljenje

n) Odločen sem.

o) Nisem v nenehni sitki s časom.

p) Ne razburim se zaradi vsake malenkosti in nisem slabe volje brez očitnega

razloga.

12. Kaj predlagate za zmanjšanje preobremenjenosti učiteljev? Obkrožite

odgovore.

a) Manjši normativ (manj učencev v razredu)

b) Izboljšanje klime v kolektivu.

c) Boljša organiziranost šole.

d) Manj birokratskega dela.

e) Večjo stabilnost brez neprestanih sprememb.

f) Večja podpora okolice učitelju.

g) Več seminarjev oziroma programov za preprečevanje stresa.

h) Supervizijo za učitelje.

i) Drugo: _________________________________________________________

Zahvaljujem se Vam za vaš čas in pomoč pri pisanju diplomskega dela.


UP PEF.

Documents

PEDAGOŠKA FAKULTETA · Podpisana Andreja Melink študent ka univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Edukacijske vede izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Načini