PRAVILNA IN VARNA UPORABA

PROTIBOLEČINSKIH ZDRAVIL Gradivo za magistre farmacije

-Vprašaj o svojem zdravilu-

Bojan Madjar

marec 2012

Projekt »Farmacevtska skrb Vprašaj o svojem zdravilu – spodbujanje aktivnega sodelovanja pri zdravljenju z zdravili« je na

podlagi Javnega razpisa za sofinanciranje projektov za promocijo zdravja v letih 2011 in 2012 finančno podprl Zavod za

zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Aktivnosti projekta farmacevtske skrbi – »Vprašajte o svojem zdravilu« so namenjene tako končnemu uporabniku zdravila, kot tudi farmacevtu. Prvi je opozorjen na določene vidike, ki pomembno vplivajo na učinkovito in varno zdravljenje z zdravilom, medtem ko drugi lahko utrdi svoje poslanstvo ter ugled strokovnjaka o zdravilih v družbi. Ob uporabi analgetikov se svetovalna vloga farmacevta še pomembneje izraža, saj jih ljudje pogosto nekritično uporabljajo, kar lahko vodi v številne težave povezane z zdravili. Poleg tega so nekatera izmed njih na voljo v lekarnah brez recepta. V gradivu so protibolečinska zdravila predstavljena po vprašanjih, na katera bi bolnik pred uporabo moral poznati odgovore.

Stran 2 od 21

Kazalo

1. UVOD ................................................................................................................................. 3

2. NABOR OSNOVNIH VPRAŠANJ, NA KATERE MORA BOLNIK POZNATI

ODGOVORE ............................................................................................................................. 5

a. ZAKAJ SE ZDRAVILO UPORABLJA? ....................................................................... 5

b. KAKO IN KDAJ GA MORAM UPORABITI? ............................................................. 6

c. KAKO DOLGO GA MORAM UPORABLJATI? ......................................................... 9

d. DOKLER SE ZDRAVIM S TEM ZDRAVILOM LAHKO UPRAVLJAM VOZILA

ALI STROJE? ......................................................................................................................... 9

e. O KATERIH NEŽELENIH UČINKIH IN TVEGANJIH ZDRAVILA MORAM BITI

OBVEŠČEN IN KAJ NAJ STORIM, ČE SE PRI MENI IZRAZIJO? ................................ 11

3. DODATNA VPRAŠANJA, NA KATERE BI BOLNIK TUDI MORAL VEDETI

ODGOVORITI ......................................................................................................................... 14

a. KAKO SE ZDRAVILO IMENUJE? ............................................................................ 14

b. KATERI HRANI, PIJAČI, ZDRAVILOM ALI AKTIVNOSTIM SE MED

ZDRAVLJENJEM S TEM ZDRAVILOM MORAM IZOGIBATI? .................................. 14

c. KJE LAHKO NAJDEM VEČ PISNIH INFORMACIJ O TEM ZDRAVILU? ........... 15

d. KAKO SHRANJEVATI ZDRAVILA? ........................................................................ 15

e. KAJ Z ZDRAVILI NAREDITI, KO JIH VEČ NE RABITE? ..................................... 16

4. ZDRAVNIKA ALI FARMACEVTA SEZNANITE Z/S: ................................................ 17

a. ZDRAVILI, KI JIH UPORABLJATE (TUDI TISTIMI, KI JIH DOBITE BREZ

RECEPTA). .......................................................................................................................... 17

b. ALERGIJAMI, REAKCIJAMI ALI NEŽELENIMI UČINKI ZDRAVIL, KI SO SE V

PRETEKLOSTI PRI VAS IZRAZILI. ................................................................................. 19

c. MOREBITNO NOSEČNOSTJO ALI DOJENJEM. .................................................... 19

d. TEŽAVAMI, KI VAM JIH POVZROČAJO ZDRAVILA. ......................................... 21

5. LITERATURA: ................................................................................................................ 21

Stran 3 od 21

1. UVOD Konec leta 2011 so mediji objavili novico o smrti 20-letne Britanke zaradi prevelikega

odmerka tablet s paracetamolom. Podobni primeri spodbujajo odgovorne o premisleku glede

omejitve izdajanja in priporočljivih odmerkov analgetikov. Tako so pri FDA že leta 2009

razmišljali o znižanju vsebnosti paracetamola v peroralnih farmacevtskih oblikah, ki jih je

možno dobiti brez recepta iz 500 mg na 325 mg in znižanju najvišjega priporočljivega

enkratnega odmerka na 650 mg. Prav tako so razpravljali o znižanju največjega dnevnega

odmerka, a na koncu ostali pri dosedanjih priporočilih.

Neželeni učinki analgetikov so pogosto posledica nepravilne uporabe, prekomerna poraba

poleg drugih zdravstvenih težav lahko povzroči tudi pojav odvisnosti. Nekaj let nazaj je tudi

smrt zaradi odpovedi jeter neke Angležinje, ki je več let uporabljala kombinirane analgetične

tablete s kodeinom pripeljala do omejitve dostopnosti (manjša pakiranja, dodatna opozorila o

tveganjih) takih zdravil. Brez recepta je možno v Veliki Britaniji od leta 2010 dobiti le

pakiranja, ki imajo 32 ali manj enot zdravila s kodeinom ali dihidrokodeinom. Napisi na

škatlicah zdravil, ki vsebujejo katero izmed teh učinkovin, prav tako vsako oglaševanje, mora

vsebovati opozorilo, da tako zdravilo lahko povzroči odvisnost in se lahko uporablja najdlje

tri dni.

Lekarniški farmacevti moramo ljudi z nevarnostmi povezanih z analgetiki seznaniti, saj se s

pravilno uporabo zdravil marsikateri težavi lahko izognemo. Preveliko porabo

protibolečinskih zdravil omejuje že njihova dostopnost. Na podlagi 1. odstavka 60. člena

Pravilnika o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini je

omejitev izdaje zdravila, za katerega ni potreben zdravniški recept in katerega izdaja ni

dovoljena na podlagi samopostrežne izbire za enega uporabnika največ tri pakiranja z

najmanjšim številom enot oziroma eno pakiranje z večjim številom enot. Lekarniški

farmacevti imamo na podlagi 3. odstavka omenjenega člena pravico, da lahko ob sumu na

zlorabo zavrnemo izdajo zdravila, za katerega ni potreben zdravniški recept.

V Sloveniji so se v obdobju med letom 2001 in 2005 med 30 najpogostejših zdravil, s

katerimi so se zastrupili odrasli bolniki (večinoma gre za samomorilne namene) uvrstili

naslednji analgetiki: na 6. mesto tramadol (81 primerov), na 12. mesto paracetamol (48

primerov), na 13. mesto diklofenak (44 primerov), na 16. mesto naproksen (40 primerov), na

22. mesto ketoprofen (28 primerov) in na 24. mesto acetilsalicilna kislina (26 primerov).

Stran 4 od 21

K pravilni in varni uporabi zdravil lahko pripomoremo z ustreznim informiranjem bolnika.

Prav bi bilo, da bi ta pred uporabo zdravila poznal odgovore na naslednja vprašanja:

ZAKAJ SE ZDRAVILO UPORABLJA?

KAKO IN KDAJ GA MORAM UPORABITI?

KAKO DOLGO GA MORAM UPORABLJATI?

DOKLER SE ZDRAVIM S TEM ZDRAVILOM LAHKO UPRAVLJAM VOZILA

ALI STROJE?

O KATERIH NEŽELENIH UČINKIH IN TVEGANJIH ZDRAVILA MORAM BITI

OBVEŠČEN IN KAJ NAJ STORIM, ČE SE PRI MENI IZRAZIJO?

Poleg tega je priporočljivo, da pozna uporabnik zdravila tudi naslednje odgovore:

KAKO SE ZDRAVILO IMENUJE?

KATERI HRANI, PIJAČI, ZDRAVILOM ALI AKTIVNOSTIM SE MED

ZDRAVLJENJEM S TEM ZDRAVILOM MORAM IZOGIBATI?

KJE LAHKO NAJDEM VEČ PISNIH INFORMACIJ O TEM ZDRAVILU?

KAKO SHRANJEVATI ZDRAVILA?

KAJ Z ZDRAVILI NAREDITI, KO JIH VEČ NE RABIM?

Pred uporabo novega zdravila je priporočljivo, da bolnik zdravnika ali farmacevta seznani z/s:

ZDRAVILI, KI JIH UPORABLJA (TUDI TISTIMI, KI JIH DOBI BREZ

RECEPTA).

ALERGIJAMI, REAKCIJAMI ALI NEŽELENIMI UČINKI ZDRAVIL, KI SO SE V

PRETEKLOSTI PRI NJEMU IZRAZILI.

MOREBITNO NOSEČNOSTJO ALI DOJENJEM.

TEŽAVAMI, KI MU JIH POVZROČAJO ZDRAVILA.

Stran 5 od 21

2. NABOR OSNOVNIH VPRAŠANJ, NA KATERE MORA BOLNIK

POZNATI ODGOVORE

a. ZAKAJ SE ZDRAVILO UPORABLJA?

Ljudje včasih narobe povezujejo določena protibolečinska zdravila z določenimi bolečinami.

Prav jih je opozoriti, da isto zdravilo lahko lajša bolečine različnega izvora in zato ni potrebe

po različnih protibolečinskih zdravilih ob različnih bolečinah (glavobol, bolečine v mišicah,

boleče menstruacije). Tega se moramo predvsem zavedati ob uporabi različni zdravil pri gripi

in prehladu, ki pogosto vsebujejo analgetično učinkovino. Bolnika je smiselno opozoriti tudi,

da določena učinkovina (paracetamol, acetilsalicilna kislina …) deluje kot analgetik ter

antipiretik. Tako ni potrebno vzeti hkrati enega zdravila zoper bolečino ter drugega zoper

povišano telesno temperaturo.

Bolečina je lahko kronična. Takrat uporabljamo na recept predpisane analgetike redno, dalj

časa. Ob kronični nemaligni bolečini ter ob maligni bolečini ima lahko bolnik predpisani dve

vrsti analgetikov: dolgodelujoče, ki blažijo osnovno bolečino in jih je potrebno jemati redno.

Po potrebi pa lahko poseže tudi po analgetiku za prebijajočo bolečino. Analgetiki za osnovno

bolečino so običajno v obliki, ki počasi in kontinuirano sprošča učinkovino (tablete ali

kapsule s podaljšanim sproščanjem, transdermalni obliži). Analgetiki za prebijajočo bolečino

so v obliki, ki učinkovino hitro sprosti, učinek nastopi hitro a hitro tudi pojenja.

Včasih se pri bolečini uporabljajo zdravila, ki ne sodijo med protibolečinska zdravila.

Psihotropni učinek antidepresivov (triciklični antidepresivi) je lahko dobrodošel pri bolnikih z

anksioznostjo in depresijo. Antikonvulzivi (karbamazepin, valprojska kislina, fenitoin,

lamotrigin, gabapentin) so zaradi stabilizacije nevronskih membran ali drugih učinkov uspešni

pri lajšanju nevropatske bolečine. Kortikosteroidi se uporabljajo pri lajšanju bolečine,

povezane s kompresijo živca, otekanjem tkiv ali povišanem intrakranialnem pritisku.

Zaradi neželenih učinkov nekaterih analgetikov lahko zdravnik sočasno predpiše dodatno

terapijo. Primer so antiemetiki ali odvajala pri uporabi opioidnih analgetikov. Podobno pri

uporabi nesteroidnih antirevmatikov (NSAR), posebno pri starejših ali ob dolgotrajnejši

uporabi, sočasno odmerjamo zdravila za zaščito želodčne sluznice (zaviralci protonskih

črpalk).

Stran 6 od 21

b. KAKO IN KDAJ GA MORAM UPORABITI?

Ob akutni bolečini uporabljamo analgetike le krajši čas, dokler težave trajajo, praviloma

takrat, ko se bolečina pojavi. Včasih analgetik uporabimo že ob pričakovanju bolečine. Primer

so močne menstrualne bolečine, ki jih omilimo z jemanjem analgetika (NSAR, paracetamol),

s katerim pričnemo že nekaj dni pred pričakovano menstrualno krvavitvijo. Pri kronični

bolečini analgetike jemljemo redno, skozi daljše časovno obdobje.

Čas jemanja zdravila glede na obrok hrane je zelo pomemben za doseganje njegovega

najboljšega učinka in pri nekaterih analgetikih predvsem za zmanjšanje neželenih učinkov. Če

proizvajalec ne določi drugače, pomeni:

jemanje zdravila na tešče - zjutraj eno uro pred zajtrkom

jemanje zdravila na prazen želodec - eno uro pred jedjo ali dve uri po jedi

jemanje zdravila s hrano - tik pred jedjo, med jedjo ali po jedi.

Hrana različno vpliva na enako zdravilno učinkovino, vgrajeno v različne farmacevtske

oblike. Zato se razlikujejo tudi navodila za jemanje zdravil glede na hrano, ki jih je

priporočljivo preveriti v navodilih za uporabo oziroma povzetku temeljnih značilnosti

zdravila. Gastrorezistentne tablete in kapsule praviloma vzamemo na prazen želodec.

NSAR se zaužijejo med ali po obroku, nikakor na prazen želodec. Tako zmanjšamo možnost

škodljivega delovanja na želodčno sluznico, posledica česar so lahko krvavitve. Izjema so

farmacevtske oblike z gastrorezistentno oblogo, ki jih lahko zaužijemo na prazen želodec.

Stran 7 od 21

Tabela 1: Uporaba peroralnih farmacevtskih oblik z NSAR glede na obrok hrane. (Podatki na

osnovi Povzetka temeljnih značilnosti zdravila).

učinkovina zdravilo Odmerjanje glede na hrano

acetilsalicilna kislina Aspirin (različne oblike) Po jedi.

diklofenak

Diclo duo 75 mg trde gastrorezistentne

kapsule Na prazen želodec ali s hrano.

Naklofen duo 75 mg kapsule

Naklofen 50 mg gastrorezistentne tablete

Naklofen SR 100 mg tablete s podaljšanim

sproščanjem

Med ali takoj po jedi.

Olfen 100 mg trde kapsule s podaljšanim

sproščanjem Pred jedjo.

Voltaren forte obložene tablete 50 mg

Voltaren retard filmsko obložene tablete s

podaljšanim sproščanjem Med jedjo.

etodolak

Elderin 300 mg filmsko obložene tablete

Med jedjo. Elderin 600 mg filmsko obložene tablete s

podaljšanim sproščanjem

indometacin Indometacin Belupo 25 mg trde kapsule Med ali takoj po jedi.

meloksikam Movalis tablete (7,5 mg in 15 mg) Ob jedi.

deksketoprofen Menadex 25 mg filmsko obložene tablete Vsaj 30 minut pred jedjo.

ibuprofen

Brufen filmsko obložene tablete (400 mg

in 600 mg)

S hrano (lahko tudi na prazen

želodec).

Ibuprofen Belupo filmsko obložene tablete

(400 mg in 600 mg) S hrano ali po obroku hrane.

Bonifen 200 mg filmsko obložene tablete Po jedi (če ima uporabnik

želodčne težave).

ketoprofen

Ketonal 50 mg trde kapsule

Med jedjo ali po jedi. Ketonal 100 mg filmsko obložene tablete

Ketonal 150 mg tablete s podaljšanim

sproščanjem

naproksen

Nalgesin filmsko obložene tablete (275 mg

in 550 mg) Pred jedjo, med jedjo ali po

jedi. Naprosyn 375 mg filmsko obložene tablete

Naprosyn 500 mg gastrorezistentne tablete

celekoksib Celebrex 200 mg trde kapsule S hrano ali brez nje.

etorikoksib Arcoxia filmsko obložene tablete (30mg,

60mg, 90 mg in 120 mg) S hrano ali brez nje.

nimesulid Aulin 100 mg tablete Po jedi.

Stran 8 od 21

Pomemben podatek, ki ga mora bolnik poznati je tudi najvišji enkratni priporočljiv ter dnevni

odmerek. Zaužitje dvajsetih 500 mg tablet s paracetamolom pripelje do nastanka toksičnih

presnovkov, ki lahko povzročijo življenje ogrožajočo hudo hepatotoksičnost ter poškodbe

renalnih tubulov. Na poškodbo jeter nas opozarjajo slabost in bruhanje, zlatenica, mehek

trebuh ter hipoglikemija. Zato priporočamo, da se lahko naenkrat vzameta največ dve 500 mg

tableti. Med posameznimi odmerki naj bo vsaj 4 do 6 ur premora. Na dan lahko zaužijemo

največ osem 500 mg tablet. Povečana nevarnost poškodb jeter s paracetamolom je ob

sočasnem uživanju induktorjev encimov (karbamazepin, alkohol, fenitoin, rifampicin) in pri

podhranjenih ljudeh.

Tabela 2: Najvišji priporočljivi dnevni odmerki učinkovin, ki se dobijo brez recepta in na

recept

učinkovina Rp BRp

paracetamol 4.000 mg 4.000 mg

acetilsalicilna kislina 4.000 mg

natrijev naproksenat 1.650 mg 825 mg

ibuprofen 2.400 mg 1.200 mg

Protibolečinska zdravila večinoma zaužijemo skozi usta, a pogosto posežemo tudi po

poltrdnih dermalnih farmacevtskih oblikah, namenjenih uporabi na koži, kamor spadajo

mazila, kreme, geli … Za uporabo dermatikov je zelo pomembna ustrezna higiena. Kožo

moramo umiti z blagim, nedražečim milom ter jo nato dobro splakniti in posušiti z nežnim

brisanjem (pivnanjem). Dobro si moramo umiti tudi dlani, saj je treba kreme, mazila, gele

običajno nanašati oziroma razmazati po koži s konicami prstov in jih vtirati z enakomernimi

krožnimi gibi. Tubo začnemo iztiskati pri spodnjem robu, in sicer po širši ploskvi, zato da bi

preprečili vdiranje zraka v njeno notranjost (možno mikrobiološko onesnaženje!). Ob uporabi

topikalnih NSAR se izogibamo okluzivnim povojem ter izpostavljanja kože sončnim žarkom.

V zadnjem času postajajo vse pomembnejši transdermalni obliži, iz katerih učinkovina

časovno enakomerno prehaja skozi kožo v telo in navadno deluje sistemsko (razen Versatis).

Obliže je treba dobro nalepiti z vso površino, in sicer na neporaščen, nepoškodovan, gladek

(ne močno poroženel), čist in suh predel kože. Če gre za poraščen predel kože dlake lahko

pristrižemo, nikar jih ne smemo pobriti, saj s tem poškodujemo in vzdražimo kožo.

Transdermalnih obližev praviloma (razen Versatis) ne smemo rezati. Paziti je treba, da koža

Stran 9 od 21

ni vzdražena (npr. zaradi sončenja) in da se njena stična površina z obližem ne spreminja npr.

v kožnih gubah ob/na sklepih, saj bi bilo v takih primerih prehajanje zdravila v telo

neenakomerno, oziroma neustrezno. Mesta prilepljanja transdermalnih obližev s sistemskim

delovanjem menjavamo (po zrcalni shemi, izmenično na levi ali desni strani telesa). Na isto

mesto smemo drugi obliž nalepiti šele po nekaj dneh, s čimer bomo preprečili

preobčutljivostno reakcijo. Upoštevajmo, da se poln učinek po prvi aplikaciji obliža pojavi

šele čez nekaj časa (nekaj ur ali čez dan, dva).

c. KAKO DOLGO GA MORAM UPORABLJATI?

Analgetike, razen če gre za kronično bolečino, uporabljamo le krajši čas, dokler je prisotno

stanje (poškodba), ki povzroča bolečino. Samozdravljenje bolečine praviloma ne sme trajati

dlje kot 3 do 7 dni. Pri bolečini, ki jo zdravimo z zdravili na recept pa moramo upoštevati

navodila zdravnika, ki tudi določi dolžino terapije.

d. DOKLER SE ZDRAVIM S TEM ZDRAVILOM LAHKO UPRAVLJAM

VOZILA ALI STROJE?

Zdravila, ki vplivajo na sposobnost upravljanja z vozili in stroji, imenujemo trigoniki, ker so

označena s trikotnikom na zunanji ovojnini (trigonum – trikotnik). Glede na jakost vpliva na

zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti bolnika jih razdelimo v dve skupini:

▲ - upravljanje z vozili in delo s stroji je povsem prepovedano (absolutna prepoved)

Δ - upravljanje z vozili in delo s stroji je relativno prepovedano (relativna prepoved)

Tako šibki kot močni opioidi spadajo v skupino z absolutno prepovedjo upravljanja vozil in

strojev.

Opozarjanje farmacevta glede vpliva zdravil na sposobnost upravljanja vozil in strojev je

potrebno predvsem ob uvajanju novega zdravila. V pomoč nam je lahko komunikacijski

protokol med farmacevtom in osebo v lekarni pri svetovanju OB PRVI IZDAJI zdravil, ki

zmanjšajo psihofizično sposobnost bolnika za upravljanje vozil in strojev.

Stran 10 od 21

Ukrepanje farmacevta:

1. Bolnika OPOZORIMO NA NEŽELENI UČINEK ZDRAVILA upoštevajoč jakost vpliva

na zmanjšanje psihofizične sposobnosti in SVETUJEMO

ABSOLUTNO PREPOVED upravljanja, ko je upravljanje z vozili in delo s stroji

povsem prepovedano.

RELATIVNO PREPOVED upravljanja, ko je upravljanje z vozili in delo s stroji

relativno prepovedano.

2. Bolniku NAVEDEMO MOŽNE NEŽELENE UČINKE, ki lahko zmanjšajo njegove

psihofizične sposobnosti.

2. a. Bolnika opozorimo, da so zaspanost, pomirjajoči in drugi neželeni učinki zdravila

pogosteje močneje izraženi ob začetku jemanja zdravila, sčasoma pa za bolnika niso več tako

moteči.

2. b. Bolniku svetujemo, da OB POJAVU MOTEČIH NEŽELENIH UČINKOV pri zdravilih

z relativno prepovedjo upravljanja vozil in strojev, vozil in strojev ne upravlja in se o tem

posvetuje z zdravnikom ali farmacevtom. Neželene učinke zdravil se lahko zmanjša s

prilagoditvijo odmerka, spremenjenim režimom jemanja zdravila ali z zamenjavo zdravila s

takšnim, ki ima manj vplivov na psihofizične sposobnosti bolnika.

3. Bolniku svetujemo naj ob jemanju teh zdravil NE UŽIVA ALKOHOLA ALI ZDRAVIL,

KI VSEBUJEJO ALKOHOL, saj alkohol poveča omenjene neželene učinke.

4. Bolnika opozorimo, da ga na omenjeni neželeni učinek zdravila opozarja tudi POSEBNA

OZNAKA NA ZUNANJI OVOJNINI ZDRAVILA in tudi POSEBNO POGLAVJE V

PRILOŽENEM NAVODILU ZA UPORABO.

Stran 11 od 21

e. O KATERIH NEŽELENIH UČINKIH IN TVEGANJIH ZDRAVILA MORAM

BITI OBVEŠČEN IN KAJ NAJ STORIM, ČE SE PRI MENI IZRAZIJO?

Zdravila poleg želenih lahko povzročajo tudi neželene učinke. To velja tako v primeru

kronične, kakor tudi akutne rabe.

Pri NSAR se najbolj bojimo škodljivega delovanja na želodčno sluznico z možnimi

krvavitvami. Zato priporočamo, da se zaužijejo med ali po obroku, nikakor na prazen želodec,

razen če gre za farmacevtsko obliko z gastrorezistentno oblogo. Neselektivne NSAR ne

dajemo ljudem, ki so imeli ali še imajo razjedo na želodcu ali dvanajstniku, perforacijo ali

krvavitev iz prebavil. Kljub prvotnim predvidevanjem se tudi pri selektivnih COX-2

inhibitorjih lahko izražajo neželeni učinki na želodčno sluznico.

NSAR lahko povzročijo še diarejo, slabost, izpuščaje, fotosenzitivne reakcije ter zadrževanje

natrija in vode v telesu, kar lahko pripelje do poslabšanje hipertenzije in kronične odpovedi

srca. Poslabšajo lahko tudi delovanje ledvic. Zaradi tega pride do edemov in povišanja

krvnega tlaka. Posebno pri bolnikih z veliko ogroženostjo (srčno-žilno obolenje, sladkorni

bolniki, bolniki z okvaro ledvic) lahko uporaba NSAR poveča nevarnost srčno-žilnih

zapletov, kot je srčni infarkt. To velja predvsem pri visokih odmerkih NSAR. Zaradi tega je

pri bolnikih z okvaro ledvic, kakor tudi pri srčnih bolnikih paracetamol analgetik izbire. Pri

15 % bolnikov z astmo lahko NSAR izzovejo astmatični napad. Ob pojavu prebavnih težav,

piskanja v prsih ali kožnih izpuščajev se morajo bolniki takoj posvetovati z zdravnikom.

Evropska komisija je na podlagi poročil o neželenih učinkih leta 2010 izdala sklep, ki je

zavezujoč za vse države članice. Izdaja zdravil za zunanjo uporabo, ki vsebujejo ketoprofen,

je od takrat možna le na recept.

Zdravniki in farmacevti morajo bolnike, ki uporabljajo zdravila s ketoprofenom za zunanjo

uporabo, opozoriti na pomen izvajanja ukrepov za preprečevanje pojava preobčutljivosti na

svetlobo, kot so:

Po vsakem nanašanju zdravila je treba roke temeljito umiti.

Med uporabo zdravila in dva tedna po prenehanju uporabe zdravila se ne sme izpostavljati

sončni svetlobi, tudi v oblačnem vremenu ne, in UVA svetlobi (npr. v solariju) tistih

predelov kože, na katere je bilo zdravilo naneseno.

Stran 12 od 21

Predele kože, na katere je bilo zdravilo naneseno, je treba pred sončno svetlobo zaščititi z

oblačili.

Zdravil s ketoprofenom za zunanjo uporabo se ne sme uporabljati pod okluzivnim

povojem.

Če se med uporabo zdravila pojavi kakršnakoli kožna reakcija, je treba zdravljenje takoj

ustaviti.

Salicilati lahko povzročijo Reyev sindrom (encefalitis ter okvara jeter) pri mlajših od 12 let

ter mlajših od 15 let z vročino in/ali virusno okužbo. Zato acetilsalicilno kislino mlajšim od

16 leta starosti odsvetujemo.

Tramadol poseduje opioidne učinke, poleg tega pa poveča učinek serotonina. Izkazuje redkeje

za opioide značilne neželene učinke (slabost in bruhanje, zaprtje, toleranca in odvisnost,

bronhokonstrikcija, hipotenzija, bradikardija) in s tem tudi manjšo verjetnost nastanka

zasvojenosti. Lahko pa povzroči psihiatrične neželene učinke, kot so halucinacije in

zmedenost. Tramadolu se izogibamo pri bolnikih z epilepsijo, saj lahko povzroči epileptični

napad, posebno ob kombinaciji z določenimi zdravili (kinoloni, triciklični antidepresivi,

selektivni zaviralci privzema serotonina (SSRI), baklofen, teofilin).

Predvsem pri močnih opioidih se pogosto pojavi zaprtje, zaradi česar zdravniki že preventivno

svetujejo oziroma predpišejo odvajala. Obnese se predvsem kombinacija drsljivcev in

stimulativnih odvajal. Zaradi upočasnjene motalitete se ne priporoča uporaba voluminoznih

odvajal. Močni opioidi povzročajo hudo sedacijo, slabost in bruhanje, razvoj tolerance in

odvisnost. Slabost in bruhanje se predvsem ob uvajanju pogosto pojavita, zato zdravnik

predpiše antiemetik (metoklopramid). Sčasoma se razvije toleranca na nekatere učinke

(analgetičen, emetičen, evforičen), ne pa na zaprtje in zoženje zenic. Odvisnost je lahko

fizična, ki se kaže z odtegnitvenimi simptomi in psihična. Nevarnost razvoja zadnje pri

zdravljenju močnih bolečin je relativno majhna. Visoki odmerki lahko povzročijo hipotenzijo

in depresijo dihanja, zato moramo odmerek skrbno titrirati. Ostali neželeni učinki opioidov:

bradikardija, pruritus in imunosupresija.

Ob uporabi predvsem kombiniranih analgetikov, ki vsebujejo kodein ali kofein moramo biti

pozorni na možnost zlorab. Ob dalj časa trajajoči rabi takih zdravil se lahko pojavi psihična

ter fizična odvisnost, kar se pokaže z odtegnitvenimi simptomi ob prenehanju uporabe.

Stran 13 od 21

Pretirana raba analgetikov lahko pripelje do z analgetiki povzročenega glavobola. Tak

glavobol pogosto občutimo kot topo generalizirano bolečino, ki je najhujša zjutraj, ko se

zbudimo. Pojav so opazili pri jemanju različnih analgetikov, čeprav je večja verjetnost

nastanka v primeru uporabe kombiniranih analgetikov. Na to možnost pomislimo pri osebi, ki

ima glavobole vsaj 10 dni v mesecu.

Da bo lajšanje bolečin z analgetiki varno, posredujemo bolnikom naslednja priporočila

oziroma opozorila:

Ne prekoračite priporočenega dnevnega odmerka.

Izogibajte se večjim količinam alkoholnih pijač.

V primeru, če težave trajajo več kot tri dni se posvetujte z zdravnikom.

Zdravilo zaužijte s kozarcem vode, najbolje po jedi (NSAR).

Nepravilna redna uporaba kodeina lahko vodi v nastanek psihične in fizične odvisnosti.

Ob uporabi kodeina se pogosto pojavi zaprtje ter slabost z bruhanjem.

Ob nepravilni uporabi se lahko razvije z analgetiki povzročen glavobol.

Ljudje se navadno ne zavedajo določenih omejitev, recimo pri srčno-žilnih boleznih

(kongestivna srčna odpoved, hipertenzija ali ishemično srčno obolenje), astmi ali želodčno-

črevesnih težavah, zato moramo biti pri izdaji previdni ter zagotoviti varno rabo analgetikov.

V ta namen je treba najprej ugotoviti, če se pri bolniku niso morebiti prisotni dejavniki za

nastanek neželenega učinka. Poleg tega jih je treba seznaniti s stanji, ki lahko povečajo

nevarnost pojava neželenih učinkov.

Analgetike, ki vsebujejo kofein bolnikom s srčno-žilnimi težavami odsvetujemo. Kofein

lahko deluje kot srednje močan stimulans ter tako poveča srčni utrip in poslabša ishemično

srčno obolenje in hipertenzijo.

Pri bolnikih z okvaro jeter obstaja dilema glede izbire analgetika. Uporaba paracetamola

lahko pripelje do poslabšanja stanja. Uporaba NSAR v priporočenih odmerkih pri teh bolnikih

sicer ne predstavlja povečane nevarnosti za hepatotoksičnost, a je večja nevarnost krvavitev iz

prebavil. Pri alkoholikih zadeva prav tako ni dorečena. Uporaba paracetamola poveča

nevarnost poškodbe jeter. Pri uporabi NSAR pa sočasno uživanje alkohola dodatno poveča

nevarnost pojava krvavitev iz prebavil. Zato ljudem, ki jemljejo NSAR odsvetujemo pitje

alkoholnih pijač v količinah, večjih od 3 enot alkohola dnevno. V primeru, ko je kronični

Stran 14 od 21

alkoholizem očiten so jetra verjetno vsaj deloma okvarjena, zato jim, zaradi nevarnosti jetrne

encefalopatije, odsvetujemo uporabo kodeina.

3. DODATNA VPRAŠANJA, NA KATERE BI BOLNIK TUDI

MORAL VEDETI ODGOVORITI

a. KAKO SE ZDRAVILO IMENUJE?

Četudi bolnik zdravilo uporablja le kratek čas je dobro, da ve kako se imenuje. Tako bo

naslednjič ob morebitnih podobnih težavah lahko zdravniku ali farmacevtu podal pomembne

informacije o prenosljivosti zdravila. Poleg imena zdravila je priporočljivo, da pozna tudi ime

učinkovine. Ista učinkovina se lahko pojavlja v različnih zdravilih, poleg tega dodatno

nevarnost predstavljajo tako imenovana zdravila proti gripi in prehladu, ki pogosto vsebujejo

tudi protibolečinsko učinkovino (paracetamol, acetilsalicilna kislina). Če bolnik ne preveri

vsebnosti lahko vzame istočasno dve zdravili, ki vsebujeta isto učinkovino, posledica česar je

lahko predoziranje, kar poveča možnost nastanka neželenih ali celo toksičnih učinkov.

b. KATERI HRANI, PIJAČI, ZDRAVILOM ALI AKTIVNOSTIM SE MED

ZDRAVLJENJEM S TEM ZDRAVILOM MORAM IZOGIBATI?

Pri učinkovinah, ki lahko povzročajo fotosenzitivne reakcije (NSAR) se moramo izogibati

izpostavljanju sončnim žarkom.

Tramadol in močni opioidi lahko povzroča zaspanost ali vrtoglavico, ki jo lahko še dodatno

okrepijo alkohol ali zdravila, ki delujejo pomirjevalno na centralni živčni sistem. Če ima

tramadol omenjen vpliv, bolnik ne sme voziti ali upravljati s stroji. Če kombiniramo tramadol

z drugimi zdravili, ki znižujejo prag za nastanek krčev (bupropion, antidepresivi tipa

zaviralcev ponovnega privzema serotonina, triciklični antidepresivi in nevroleptiki) lahko

povzroči epileptični napad.

Uživanje NSAR skupaj z alkoholom poveča možnost škodljivega delovanja na želodčno

sluznico (krvavitve). Kronično uživanje alkohola lahko poveča hepatotoksične učinke

paracetamola, ki se pojavijo že pri odmerkih nižjih od priporočenih najvišjih. Sočasno

uživanje alkohola ob zdravljenju z opioidi povečuje zaviralni učinek na CŽS.

Stran 15 od 21

c. KJE LAHKO NAJDEM VEČ PISNIH INFORMACIJ O TEM ZDRAVILU?

Bolnika je potrebno opozoriti, da je vsaki škatlici zdravila priložen listič »Navodilo za

uporabo«. V njem bodo našli informacije, ki opisujejo pravilno in varno uporabo zdravila.

Zato priporočamo, da priloženega lističa, dokler zdravilo uporabljajo, ne zavržejo.

Informacijo o zdravilih lahko dobijo tudi na spletni strani (www.zdravila.net) ali povprašajo

farmacevta v lekarni. Opozorimo jih na pasti pri iskanju informacij na spletu (razni forumi,

prikrito oglaševanje zdravil, prehranskih dopolnil, …).

d. KAKO SHRANJEVATI ZDRAVILA?

Bolnikom svetujemo, naj imajo zdravila shranjena na enem mestu, a je bolje, da so tista, ki jih

uporablja en član družine ločena (druga polica, predal) od ostalih, denimo tistih, ki spadajo v

priročno domačo lekarno in so namenjena zdravljenju blažjih zdravstvenih težav. V

stanovanju naj izberejo prostor za hranjenje zdravil, kjer bo vpliv temperature, vlage in

svetlobe čim manjši. Ljudje pogosto shranjujejo zdravila v kopalnici ali kuhinji, ki pa s tega

vidika nista najbolj priporočljiva prostora. Pravzaprav gre za najmanj priporočljivi mesti,

namenjeni shranjevanju zdravil, saj v obeh prostorih pogosto naraste vlažnost (kuhanje,

sopara), poleg tega je temperatura višja od priporočljive (dodatni viri toplote - štedilnik). Vse

to vpliva na zdravilo, pospeši njegovo razgradnjo ter s tem zmanjša učinkovitost. To velja tudi

za farmacevtske oblike, kot so tablete in kapsule, katerih izpostavljanje višji vlažnosti in

temperaturi od priporočljive povzroči izgubo učinkovitosti še pred iztekom roka uporabnosti.

Izberejo naj relativno hladno in suho mesto za shranjevanje zdravil, stran od oken ali prostora,

kjer je možen zunanji vpliv vremena. Prostor namenjen zdravilom (predal, omarica) naj bo

višje ležeč ter pod ključem, da se prepreči neželen dostop (otroci, mladostniki).

Zdravila je vedno treba hraniti v originalni ovojnini. S tem so zaščitena pred zunanjimi vplivi

(svetloba), poleg tega pa zmanjšamo nevarnost zamenjav. To je še posebej nevarno, če

prenesemo različna zdravila v isti vsebnik. Če moramo zdravilo iz kakršnega koli razloga

preložiti drugam (npr. v dozirne posodice za starejše), embalažo z navodilom vedno shranimo,

da ne bi prišlo do kakšne pomote. Če vsebuje steklenička kosem vate le tega po odprtju

odstranimo, saj lahko veže nase vlago ter tako poškoduje zdravilo.

Stran 16 od 21

e. KAJ Z ZDRAVILI NAREDITI, KO JIH VEČ NE RABITE?

Zdravila, ki jih več ne potrebujemo in jih nameravamo odvreči imenujemo odpadna zdravila.

Večina odpadnih zdravil sodi med nevarne odpadke, zato jih ne smemo zavreči med običajne

odpadke. Tudi Uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili določa, da končni uporabnik ne sme

prepuščati odpadnih zdravil izvajalcu javne službe kot mešani komunalni odpadek, pač pa jih

mora prepustiti:

izvajalcu javne službe v zbirnih centrih,

imetniku dovoljenja za opravljanje prometa z zdravili na drobno (lekarne,

specializirane prodajalne),

zbiralcu odpadnih zdravil ob kampanjah prepuščanja odpadnih zdravil. Tako zbrana

zdravila se potem predajo v uničenje, ki minimalno obremeni okolje.

Zavedati se moramo, da predvsem v transdermalnih obližih, ki lahko vsebujejo močan opioid

tudi po uporabi ostane precej učinkovine, zato je treba s takim uporabljenim zdravilom še

toliko previdneje rokovati.

Od 1.1.2012 skladno z Uredbo o ravnanju z odpadnimi zdravili lekarne sprejemajo vsa

odpadna zdravila (razen izjem, kot so radiofarmacevtski izdelki in zdravila, ki so izdelana iz

krvi iz plazme).

Ljudi, ki bodo prinesli odpadna zdravila v lekarno naprošamo, da predhodno odstranijo

ovojnino, ki ni bila neposredno v stiku z zdravilom in v zabojnik odvržejo samo zdravila s

stično ovojnino.

Prav tako jih opozorimo, da odpadnih zdravil nikakor ne odvržejo med gospodinjske odpadke

ali splahnejo skozi školjko, saj bi s tem ogrozili okolje ter družbo. Raziskave so namreč

dokazale, da čistilne naprave nekaterih spojin ne zadržijo oziroma izločijo iz sistema. Te tako

končajo v odpadnih vodah ter podtalnici, kjer ogrozijo vodne živali. Ne smemo pa zanemariti

niti vpliva izpostavljenosti ljudi določenim snovem.

Stran 17 od 21

4. ZDRAVNIKA ALI FARMACEVTA SEZNANITE Z/S:

a. ZDRAVILI, KI JIH UPORABLJATE (TUDI TISTIMI, KI JIH DOBITE

BREZ RECEPTA).

Ljudje se ponavadi ne zavedajo, da lahko zdravila pod različnimi imeni vsebujejo zelo

podobne ali celo enake učinkovine. V tem primeru bi prišlo do podvajanja odmerkov, kar

lahko pripelje do pojava neželenih ali celo toksičnih učinkov na organizem. Sočasna uporaba

NSAR peroralnih oblik dosegljivih brez recepta in dermalnih oblik ni prepovedana, saj zaradi

nižjih odmerkov (per os) ni verjetnost pojava predoziranja. Se je pa pred sočasno uporabo

dermalnih in peroralnih farmacevtskih oblik NSAR potrebno posvetovati z zdravnikom, če se

uporabljajo peroralne oblike NSAR, ki so dosegljive na recept (višji odmerki).

Drug pomemben razlog, zakaj je treba zdravnika ali farmacevta opozoriti na zdravila, ki jih

bolnik uporablja pa je medsebojno delovanje zdravil.

Stran 18 od 21

Tabela 3 – nekatere najpomembnejše interakcije analgetikov (Vir: Randall M D. Neil K E.

Disease Management – A Guide to clinical pharmacology. 2nd

edition. PhP, 2009):

Analgetik Zdravilo Posledica Ukrepanje

NSAR ACEI

zmanjšan

antihipertenzivni učinek,

povečana nevarnost

ledvične okvare

spremljamo krvni tlak ter

ledvično funkcijo

NSAR (razen ASK) litij

povišane serumske

koncentracije litija,

intoksikacija

izogibamo se sočasni

uporabi

NSAR varfarin

povečan

antikoagulacijski učinek,

nevarnost želodčne

krvavitve

dodatna pozornost, posebno

pri starejših, pri ibuprofenu

je najmanjša nevarnost

NSAR alkohol povečano draženje

želodčne sluznice

izogibamo se uporabi

alkohola

paracetamol varfarin

dolgotrajna uporaba

visokih odmerkov

paracetamola lahko

poveča antikoagulacijski

učinek

spremljamo terapijo (INR),

po potrebi prilagodimo

odmerek

NSAR alendronat nevarnost hudega

ezofagitisa

izogibamo se sočasni

uporabi

NSAR kortikosteroidi

povečana nevarnost

želodčnih krvavitev in

razjed

ob naproksenu uporabi

manjši odmerek

kortikosteroidov

NSAR SSRI

povečana nevarnost

želodčnih krvavitev in

razjed

izogibamo se sočasni

uporabi

NSAR diuretiki zanke

zmanjšan

antihipertenzivni in

diuretični učinek

spremljamo bolnika; manjša

nevarnost pri uporabi

ibuprofena, meloksikama ali

ketoprofena

NSAR ciklosporin

zmanjšanje ledvične

funkcije, nefrotoksičnost,

in/ali povišane vrednosti

ciklosporina

spremljanje ledvične

funkcije; uporaba nizkih

odmerkov NSAR

NSAR metotreksat zmanjšano izločanje

metotreksata

prilagoditev odmerka

metotreksata

diklofenak, ibuprofen holestiramin

zmanjšana absorpcija

diklofenaka in

ibuprofena

med odmerjanjem naj bo

vsaj 2 uri razmika

meloksikam holestiramin povečano izločanje

meloksikama

med odmerjanjem naj bo

vsaj 2 uri razmika

tramadol SSRI, triciklični

antidepresivi serotoninski sindrom spremljamo terapijo

tramadol

kinoloni, triciklični

antidepresivi, SSRI,

baklofen, teofilin

Možnost nastanka

epileptičnega napada

Spremljanje bolnika,

izogibanje pri epileptikih.

Stran 19 od 21

b. ALERGIJAMI, REAKCIJAMI ALI NEŽELENIMI UČINKI ZDRAVIL, KI SO

SE V PRETEKLOSTI PRI VAS IZRAZILI.

O vsakršnih težavah, ki so se morebiti ob prejšnjem zdravljenju pojavile z zdravilom, ki je

bilo namenjeno podobni težavi je potrebno obvestiti zdravnika. Na ta način se lahko

izognemo ponovitvi težavam, povezanih z zdravili.

c. MOREBITNO NOSEČNOSTJO ALI DOJENJEM.

Vsako zdravilo lahko, razen če se prej ne razgradi ali mu to zaradi prevelike molekulske mase

ali slabe maščobne topnosti ne uspe, preide posteljico. Zdravila lahko škodljivo delujejo na

zarodek (embriotoksično delovanje) ali na plod (fetotoksično delovanje). Kadar je rezultat

tega delovanja prirojena telesna napaka ali spremenjeno delovanje organa, govorimo o

teratogenem učinku. Zaradi možnega teratogenega ali drugače škodljivega delovanja na plod

je uvedena klasifikacija zdravil, ki le-ta razvršča v več skupin glede razpoložljivih podatkov o

škodljivih učinkih. Zdravila lahko v večji ali manjši meri tudi prehajajo v materino mleko, kar

moramo prav tako upoštevati ob uvajanju zdravil doječi materi. Pred uvedbo zdravila

nosečnici je treba skrbno pretehtati koristi in tveganja. Če se uvedbi zdravila ne uspemo

izogniti, poskušamo znotraj skupine izbrati najvarnejšo učinkovino.

Podoben napotek velja v primeru dojenja, čeravno je tukaj več manevrskega prostora. Seveda

tudi v tem primeru izberemo najvarnejšo učinkovino (paracetamol namesto acetilsalicilne

kisline). Mater seznanimo z možnimi znaki toksičnosti pri otroku, ko mora z dojenjem

prenehati ter obiskati zdravnika. Obenem lahko materi svetujemo, da zdravilo vzame

neposredno po dojenju ali pred otrokovim spanjem. Lahko ji priporočimo tudi začasno

prekinitev dojenja (z rednim izbrizgavanjem mleka iz dojk), dokler se zdravilo ne izloči iz

materinega organizma.

Paracetamol je praviloma najvarnejša protibolečinska učinkovina med nosečnostjo in

dojenjem. Izogibamo se višjim odmerkom. NSAR uporabljamo, če korist pretehta tveganje.

Uporabljamo najnižje učinkovite odmerke (ibuprofen je prvi izbor). Uporaba v zadnjem

trimesečju lahko povzroči pljučno hipertenzijo pri novorojenčku, zamakne in podaljša trajanje

poroda. Poveča tudi pogostost in trajanje krvavitve. Zaradi podobnih razlogov se med

nosečnostjo izogibamo acetilsalicilni kislini, prav tako med dojenjem zaradi Reyevega

sindroma. Ostali NSAR se v majhnih količinah lahko izločajo v mleko, a je uporaba med

Stran 20 od 21

dojenjem dokaj varna. Ob uporabi opioidov med nosečnostjo se pri novorojenčku lahko

pojavi depresija dihanja in odtegnitveni simptomi.

Tabela 4 - razvrstitev nekaterih analgetikov za uporabo v nosečnosti in med dojenjem (Briggs

G G. Freeman R K. Yaffe S J. Drugs in Pregnancy and Lactation. 8th

edition. Lippincott Wilkins&Wilkins. 2008.

in Geršak K. Bratanič B. Zdravila v nosečnosti in med dojenjem. Pliva, maj 2005):

Učinkovina Nosečnost Dojenje

acetilsalicilna kislina C, III/3 D L3

diklofenak I/3 B, III/3 D L2

etodolak rizično v 1. in 3. trimesečju verjetno toksično

etorikoksib kontraindicirano ni podatkov – ne jemati

fentanil C L2

ibuprofen B, III/3 D L1

indometacin B L3

ketoprofen rizično v 1. In 3. Trimesečju verjetno kompatibilno

kodein C, III/3 D L3

meloksikam C/D verjetno kompatibilno

metamizol kontraindicirano kontraindicirano

morfin C, III/3 D L3

naproksen B/C, III/3 D L3, L4

nimesulid III/3-kontraindicirano kontraindicirano

paracetamol B L1

tramadol C L3

Legenda:

Razvrstitev zdravil glede na tveganje za dojenega otroka (Hale 2004)

L1 – najvarnejša zdravila brez dokazanih učinkov na dojenega otroka.

L2 – na splošno varna zdravila, z majhnim tveganjem za dojenega otroka.

L3 – dokaj varna zdravila, ni kontroliranih raziskav, možni so zelo majhni, malo nevarni učinki na dojenem

otroku.

L4 – tvegana zdravila z dokazanim neugodnim učinkom na laktacijo ali dojenega otroka, indicirana le s posebno

pozornostjo.

L5 – običajno kontraindicirana zdravila.

Klasifikacija zdravil glede škodljivega delovanja na plod (FDA)

A – kontrolirane raziskave pri nosečnicah niso dokazale, da bi snov škodovala plodu.

B – raziskave na živalih niso dokazale škodljivosti, vendar kontroliranih raziskav na ljudeh niso opravili ali so

raziskave na živalih pokazale škodljivost, ki jih kontrolirane raziskave pri ljudeh niso potrdile.

C – raziskave so pokazale škodljivost pri živalih, kontroliranih raziskav pri ljudeh ni ali ni raziskav niti za ljudi

niti za živali.

D – obstaja pozitiven dokaz za škodljivost za plod, vendar dobrobit za mater vseeno odtehta tveganje v

določenih primerih.

X – raziskave pri živalih in ljudeh so dokazale škodljivost. Dobrobit ne odtehta tveganja, zato so zdravila iz te

skupine prepovedana v nosečnosti.

Seznam okrajšav:

I/3 – prvo trimesečje nosečnosti.

II/3 – drugo trimesečje nosečnosti.

III/3 – tretje trimesečje nosečnosti.

Stran 21 od 21

d. TEŽAVAMI, KI VAM JIH POVZROČAJO ZDRAVILA.

Nekateri ljudje imajo težave s požiranjem tablet ali kapsul. Dobro bi bilo, da zdravnika o tem

seznanijo, saj se z drobljenjem nekaterih tablet ali odpiranjem kapsul izniči učinek zdravila ali

poveča možnost nastanka neželenih učinkov. Nekatere tablete so namreč obložene z zelo

tenko oblogo (filmsko obložene tablete), katere naloga je lahko tudi prirejeno oziroma

zakasnjeno sproščanje. Takih tablet, razen če so označene z zarezo, praviloma ne delimo.

Podobno poznamo tudi kapsule s prirejenim sproščanjem (gastrorezistentne kapsule), ki jih

prav tako ne odpiramo, pač pa jih zaužijemo cele. Namen obloge je postopno in nadzorovano

sproščanje (denimo v črevesju). Gastrorezistentna obloga zaščiti zdravilno učinkovino pred

kislim želodčnim sokom, ki bi jo sicer razgradil in zdravilo ne bi bilo učinkovito. Taka obloga

zmanjša neželene učinke zdravilne učinkovine na želodčno sluznico.

5. Literatura:

Dickman A. Personalising OTC analgesia. The Pharmaceutical Journal 2008; 281:

701-704.

Dickman A. Choosing over-the-counter analgesics. The Pharmaceutical Journal 2008;

281: 631-634.

Tršinar M. Samozdravljenje glavobola. Farm Vestn 2007; 58:45-57.).

Randall M D. Neil K E. Disease Management – A Guide to clinical pharmacology. 2nd

edition. PhP, 2009: 325-360.

Brvar M. Možina M. Zastrupitve z zdravili v Sloveniji. Zdrav Vestn 2008;77: 39-45.

Rang H P. Dale M M. Pharmacology. 7th

edition. Elsevier. London. 2012.