Prehrana vojakov v I.SV s poudarkom na vojakih K.U.K ... vojakov v I.SV s poudarkom na vojakih... · železne kovane konzerve, hermetično zaprte s cinkom oz. svincem, kar pa je samo

Zavod Republike Slovenije za šolstvo

Dijaški in študentski dom Kranj

Aleš Žlebnik

PREHRANA VOJAKOV V PRVI SVETOVNI VOJNI

S POUDARKOM NA VOJAKIH K.U.K. VOJSKE AVSTRO‐OGRSKE

MONARHIJE

Spremljevalno besedilo inovacijskega projekta

Vodja projekta: Aleš Žlebnik

Odgovorni nosilec projekta: Judita Nahtigal

Strokovni konzulent: dr. Rok Stergar

Kranj, 2015

2

1. KAZALO

2. KAZALO SLIK ..................................................................................................................................... 3

3. PREHRANA V OBDOBJIH IN VOJSKAH PRED IZBRUHOM PRVE SVETOVNE VOJNE .......................... 4

4. ŽELEZNA REZERVA OZ. REZERVNI OBROK VOJAKOV ....................................................................... 6

5. IZBRUH VELIKE VOJNE IN DOŽIVLJANJA VOJAKOV .......................................................................... 8

6. CIVILNO PREBIVALSTVO IN DOMAČA FRONTA.............................................................................. 18

7. PREHRANA K.U.K. (CESARSKO‐KRALJEVIH) VOJAKOV V LUČI NAPREDOVANJA VOJNE ................. 24

8. OBROKI V ANTANTNIH SILAH S PRIMERI RECEPTOV ..................................................................... 27

»MACONOCHIE STEW« OZ. ENOLONČNICA IZ KUHANEGA MESA V KOSIH Z ZELENJAVO ............ 30

“BROWN STEW” OZ. RJAVO KUHANO MESO ................................................................................ 30

“POTATO PIE” OZ. KROMPIRJEVA PITA ......................................................................................... 31

“SEA PIE” OZ. MORSKA PITA .......................................................................................................... 31

“CURRIED COD” OZ. RIBA S CURRYEM .......................................................................................... 31

“MILK BISCUIT PUDDING” OZ. MLEČNI PUDING IZ PREPEČENCA/KEKSOV ZA 100 MOŽ .............. 31

KOPRIVE IN REGRAT – PRIKUHA .................................................................................................... 32

RUMENA KOLERABA ...................................................................................................................... 32

“ARMY GOULASH” OZ. VOJAŠKI GOLAŽ ........................................................................................ 32

“DOUGHBOY CABBAGE SOUP” OZ. ZELJNATA JUHA ZA PEHOTO ................................................. 33

SKUTNA JUHA ................................................................................................................................ 33

PREŽGANKA ................................................................................................................................... 33

DOMAČA ZELENJAVNA MINEŠTRA ................................................................................................ 33

GRENADIR MARŠ ........................................................................................................................... 34

VOJNA TORTA ................................................................................................................................ 34

9. KALORIČNE VREDNOSTI OBROKOV ............................................................................................... 34

10. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................... 38

11. LITERATURA IN VIRI ..................................................................................................................... 39

STROKOVNA LITERATURA .............................................................................................................. 39

OSTALA LITERATURA ..................................................................................................................... 39

STROKOVNA PREDAVANJA ............................................................................................................ 40

ČASOPISNI ČLANKI ......................................................................................................................... 40

INTERNETNI VIRI ............................................................................................................................ 41

SLIKOVNI VIRI ................................................................................................................................ 44

3

2. KAZALO SLIK

Slika 3.1: Zaloga hrane rimskega legionarja ................................................................................ 4

Slika 3.2: Upadanje števila francoskih vojakov oz. Grande Armée na poti v in iz Rusije, v

povezavi s padanjem temperature ozračja ................................................................................. 5

Slika 4.1: Železna rezerva, konzervirana govedina in prepečenec .............................................. 6

Slika 4.2: Pemikan ........................................................................................................................ 6

Slika 5.1: Šotorišče A‐O vojske na Balkanskem vojskovališču ..................................................... 9

Slika 5.2: Častniška miza med obedom – pehotni bataljon št. 49 ............................................. 10

Slika 5.3: Pehotne enote med pohodom ................................................................................... 11

Slika 5.4: Prizor iz ceste pri kraju Podhajce ............................................................................... 12

Slika 5.5: Delo vojakov na polju ................................................................................................. 14

Slika 5.6: Oddelek s hrano za strelskimi linijami, 5. septembra 1917 ....................................... 14

Slika 5.7: Pregled konzerv oz. železne rezerve .......................................................................... 15

Slika 5.8: Pri kuhanju krompirja ................................................................................................. 17

Slika 5.9: Nastanitev moštva pri Piavi, 16. marec 1918 ............................................................. 17

Slika 5.10: Kosilo s kruhom ........................................................................................................ 18

Slika 6.1: Domačini na poti v begunstvo .................................................................................... 20

Slika 6.2: Porabljanje ostankov in odpadkov jedi v gospodarstvu ............................................ 21

Slika 6.3: Ponazoritev mestnih vrtičkov v javnih parkih Dunaja ................................................ 22

Slika 6.4: Šolski mladini! ............................................................................................................ 23

Slika 6.5: Mlajše gojenke Uršulinskega samostana ................................................................... 23

Slika 7.1: Prehranjevalna enota – 54. pehotni polk ................................................................... 24

Slika 7.2: Častniki pri malici ....................................................................................................... 25

Slika 7.3: Večerja škotskih vojakov pri Neuve Chapellu ............................................................ 25

Slika 7.4: Moštvo 10. pehotne divizije pri obroku ..................................................................... 27

Slika 8.1: Čaj, govedina in »Hard Tack« keks ............................................................................. 29

Slika 8.2: Konzervirana enolončnica – reklama ......................................................................... 29

4

3. PREHRANA V OBDOBJIH IN VOJSKAH PRED IZBRUHOM PRVE SVETOVNE VOJNE

Pravilna in zadostna prehrana je zelo pomembna za dobro delovanje človeškega organizma in

vzdrževanje zdravja. To še posebno drži za vojake, za katere vsaj danes velja, da so kot visoko izurjeni

posamezniki težko nadomestljivi. Zato je še toliko bolj pomembno, da njihovo telo, kot nekakšen

stroj, deluje dobro in brezhibno.

V preteklost so se vojskovodje

zavedali pomena vsaj

zadostne, če že ne pravilne

prehrane. Že pri rimskih

legionarjih je bilo predvideno,

da imajo med svojo osebno

opremo tudi hrano (glej Slika

3.1). Ta je bila največkrat

pripravljena že vnaprej v obliki

pečenih štručk ali pa sušenega

sadja in mesa, imeli pa so tudi

nekaj žita za kuhanje ob

postankih, ko je bilo možno

pripraviti ognjišče. Preostale

poznane tehnike za pripravo

obstojnejše hrane so

predvidevale med drugim tudi dimljenje, soljenje, mnogo kasneje pa se je tem tehnikam pridružilo še

sladkanje. Tako se je zagotavljala vsaj omejena neodvisnost od vojaškega prateža oz. spremljevalnih

logističnih kolon. Opisan način oskrbe večjih organiziranih oboroženih sil je nato, bolj ali manj, ostal v

uporabi skozi celo zgodovino, z njim pa tudi problemi, ki so spremljali takšen način oskrbe. Eden iz

med glavnih je bila hitrost prateža oz. spremljevalnih logističnih kolon, ki so bile mnogo počasnejše,

kot pa napredujoče vojaške enote.

V tako oskrbo je med bolj znanimi vojskovodji prvič pomembneje posegel Napoleon Bonaparte. Ta se

je zavedal širšega pomena preskrbe za zadovoljivo delovanje vojaških enot, zlasti pa za hitrejše

doseganje vojaških ciljev. Tako je zmanjšal vojaške enote in njihovo napredovanje usmeril preko

različnih pohodnih poti do končne točke, kar je omogočilo, da so se te enote lahko s hrano

preskrbovale delno iz okolice, delno pa iz zalog na spremljevalnih vozovih, med katerimi so bili tudi

takšni z namenskimi vojaškimi kuhinjami, največkrat civilnimi. Teh vozov je bilo zaradi manjšega

števila enot sedaj mnogo manj, s tem pa je bil tudi sam pratež hitrejši. Tako je ustvaril nekakšen

vojaški »Perpetuum mobile«, ko se je vojna lahko hranila sama oz. so se sredstva za vojaške operacije

(tukaj naj izpostavim zlasti hrano, kajti po Napoleonu vojska potuje na svojih želodcih) vsaj delno

pridobivale s samimi vojaškimi operacijami ob poteh prodiranja.1 A ne glede na to je potrebno

1 Glatz, Julianne, Canning food, from Napoleon to now, v: IllinoisTimes, 3. junij 2010, vir: http://illinoistimes.com/article‐

7361‐canning‐food,‐from‐napoleon‐to‐now.html (2. 12. 2014).

Landauro, Inti, Hinshaw, Drew, French Military Rations, Featuring Camembert and Cassoulet, Are Prized by Civilians, Too:

Secondary Market Thrives for France’s Morale‐Boosting Gourmet MREs, v: The Wall Street Journal, A‐hed, 5. marec 2014,

vir: http://onliSB10001424052702303942404579361111375345976 (2. 12. 2014).

Slika 3.1: Zaloga hrane rimskega legionarja

(Vir: avtorski posnetek A. Ž. na prireditvi »Ave Emona«, 22. avgust 2014.)

5

izpostaviti drugi del, torej samo logistično podporo oz. zaloge hrane v pratežu z namenskimi

vojaškimi kuhinjami. Ta hrana pa je morala biti za dolgotrajnejše operacije ali transport pravilno

shranjena.

Že 1795 je francoska vojska razpisala nagrado v višini 12.000 frankov tistemu, ki bi izumil nov način

ohranjanja velikih količin hrane. To je leta 1810 uspelo Nicholasu Appertu, pivovarju in slaščičarju, ki

je ugotovil, da se hrana kuhana v kozarcu ne pokvari, če ostane hermetično zaprta. Ker steklena

embalaža ni bila primerna za vojaško uporabo, so kmalu pričeli uporabljati ročno izdelane valjaste

železne kovane konzerve, hermetično zaprte s cinkom oz. svincem, kar pa je samo po sebi

predstavljalo probleme zaradi kontaminiranja hrane z mehkimi kovinami. Poleg tega so bile te

posode zelo velike in je bilo potrebno njihovo vsebino kuhati okoli šest ur. A to še ni bilo vse. Samo

odpiranje teh prvih konzerv je namreč predstavljalo podvig, saj ključev za odpiranje konzerv še niso

poznali, zato so vojaki uporabljali bajonete ali pa preprosto skale.

To novost v načinu shranjevanja hrane so nato s pridom izrabili tudi v prihodnjih vojnah (spopad na

Krimskem polotoku 1854–1856, med ameriško državljansko vojno 1861–1865 in v Francosko‐Pruski

vojni 1870/71), priljubljena pa je postala tudi pri raziskovalcih polarnih polov.2

Glede na to, da so bili francoski vojaki prehranjevani po zadnjih dognanjih (kar pa ne pomeni, da so

imeli konzervirano hrano, tudi radi)3, pa to ni bilo dovolj za uspeh Napoleona. Vojaške zmožnosti

Francije je leta 1812 tako zlomila odpoved logistike in nezmožnost popolnjevanja z osnovnimi

sredstvi, torej zlasti hrano, med pohodom na ruske dežele (glej Slika 3.2).

Napoleonic weaponry and warfare, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Napoleonic_

weaponry_and_warfare (2. 12. 2014). 2 Glatz, Canning food, from Napoleon to now.

Nicolas Appert, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Nicolas_Appert (2. 12. 2014). 3 Landauro, Hinshaw, French Military Rations, Featuring Camembert and Cassoulet, Are Prized by Civilians, Too …

Slika 3.2: Upadanje števila francoskih vojakov oz. Grande Armée na poti v in iz Rusije, v povezavi spadanjem temperature ozračja

(Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/French_invasion_of_Russia#/media/File:Minard.png, 5. november 2015).

6

Na drugi strani sveta so angleški vojaki leta 1812 v Kanadi dnevno dobivali naslednje količine živil:

0,45 kg moke,

0,45 kg sveže govedine ali 0,25 kg svinjine,

40 g svinjske masti ali 25 g masla,

2 dcl graha,

in 32 g riža.4

4. ŽELEZNA REZERVA OZ. REZERVNI OBROK VOJAKOV

Kot pove že samo ime, je to obrok po

katerem posežemo, ko nam zmanjka

hrane. V primeru vojakov je zadnja, torej

redna hrana največkrat pripravljena v

kotlih, ki potujejo z oskrbovalnimi enotami

v pratežu, trenu oz. spremljevalnih

logističnih kolonah. Rezervni obroki pa so,

z razvojem postopkov konzerviranja in tudi

same konzervirane hrane, postajali vedno

bolj konzerve s takšno in drugačno

vsebino, katere se je zaradi embalaže

prijelo ime železna rezerva (glej Slika 4.1).

Ker je te hrane največkrat malo, je zato

toliko bolje, da ti npr. konzervirani obroki

vsebujejo hrano z veliko energije, ki pa se v

telesu sprošča počasneje. V preteklosti sta

bili tako razviti npr. dve živili – pemikan

(glej Slika 4.2) in pinol – ki zadostita

predpostavki, da na določeno količino živila

vsebujeta zelo veliko energije in da sta

izredno trajni živili. Zaradi prve

predpostavke to pomeni, da je iz

energijskega stališča poraba omenjenih

dveh živil majhna, poleg tega pa ju je

mogoče zaužiti tudi brez kuhanja.5

V drugi burski vojni (oktober 1899 – maj

1902) je po zgornjih živilih posegla tudi

britanska vojska. Ta je svojim vojakom

razdeljevala rezervne oz. železne obroke

115 g pemikana in 115 g čokolade ali

4 Henderson, Robert, Diet and Food Preparation for the British Army during the War of 1812, v: The Discriminating General,

History in your Hands, 1999, vir: http://www.warof1812.ca/food.htm (2. 12. 2014). 5 Grylls, Bear, Preživetje v naravi: popolni vodnik za bivanje na prostem, Učila International, Tržič, 2013, str. 129, 130.

Slika 4.1: Železna rezerva, konzervirana govedina inprepečenec

(Vir: http://www.tommy1418.com/‐my‐kit.html (5. november 2015).)

Slika 4.2: Pemikan

(Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Pemmican#/media/File:Pemmican ball.jpg (5. november 2015).)

7

sladkorja v majhnih železni pločevinkah (glej Slika 4.1), katere so imeli vojaki pritrjene za pas.

Omenjene količine hrane naj bi zadostovale za 36 ur pohoda. Pemikan, katerega »izum« pripisujejo

severnoameriškim domorodnim ljudstvom, je kalorična in visoko energetska hrana, katero je mogoče

pripraviti iz enakega razmerja masti (za prehrano psov je bilo v zmesi le tretjina masti) in proteinov,

torej sušenega mesa. Zadnjega je potrebno zmleti v prah, dodati mast in zmešati v zmes, ki je

podobne gostote kot meso klobase; v zmes je možno dodati tudi jagodičevje npr. brusnice,

največkrat posušene in zmlete. To zmes je nato potrebno shraniti v nepremočljivi posodi, kar so

Angleži rešili s konzerviranjem. Kljub omenjenim odlikam pa ima to živilo obupen okus, dolgotrajno

prehranjevanje z njim ni pretirano zdravo, kajti če ne drugače, kljub temu, da vsebuje skoraj vsa

hranila, ne vsebuje vseh vitaminov, zlasti vitamina C. Drugi problem tega in njemu podobnih živil pa

je bila grožnja z zastrupitvijo, ki pa je prihajala neposredno iz postopka zapiranja konzerv s cinkom oz.

svincem, ki se je nato počasi sproščal v živilo, posledično pa povzročal zastrupitve. Omenjene

posledice so največkrat izkusili člani polarnih odprav. Ena iz med teh odprav je bila odprava

kontraadmirala sira Johna Franklina, ki je odšel leta 1845 iskati severni prehod med Atlantskim in

Pacifiškim oceanom, na odpravi pa skupaj z vsemi člani izgubil življenje (eden iz med vzrokov je bila

tudi zastrupitev s svincem). Druga odprava pa je bila odprava Terra Nova na južni pol pod vodstvom

Roberta Falcona Scotta, v kateri so umrli vsi člani odprave, konec marca 1912. Na tej odpravi so se

prehranjevali s hrano, v kateri ni bilo vitaminov B in C. Na drugi strani pa uporabo tega živila ni mogel

prehvaliti raziskovalec severnega pola Robert Peary, ki ga je uporabil na vseh treh odpravah, od 1886

do 1909, tako za sodelavce kot tudi za pse. K pasjemu pemikanu pa so se zatekli celo člani odprave

Ernesta Shackletona med 1914 in 1916, ko je bila odprava nenačrtno ustavljena tekom zime in je

zmanjkalo vse druge hrane. 6

Drugo živilo je pinol, pripravljeno iz sušenih koruznih zrn, lahko pa tudi iz posušenih semen večine

trav. Pripravi se ga lahko tako v pečici kot tudi v pepelu ognjišča. Porjavela zrna koruze se lahko jé

takšna kot so, lahko pa se jih zmelje tudi v prah, nakar se ta prah zaužije skupaj s hladno vodo. To

živilo velja za bolj zdravo in naj bi bilo boljšega okusa od pemikana.7

6 Bayliss, Richard, Sir John Franklin's last arctic expedition: a medical disaster, v: JRSM, Journal of Royal Society of Medicine,

95(3), marec 2002, str. 151–153, vir: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1279489/ (2. 12. 2014).

Comparison of the Amundsen and Scott Expeditions, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir:

http://en.wikipedia.org/wiki/Comparison_of_the_Amundsen_and_Scott_Expeditions#Food_and_fuel (2. 12. 2014).

Franklin's lost expedition, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Franklin%27s_lost_expedition

(2. 12. 2014).

Grylls, Preživetje v naravi, str. 129, 130.

McKie, Robin, Why our explanation of the 1845 polar tragedy should be put on ice, v: The Guardian, Science, 26. januar

2014, vir: http://www.theguardian.com/science/2014/jan/26/lead‐poisoning‐polar‐sir‐john‐franklin (2. 12. 2014).

Pemmican, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Pemmican (2. 12. 2014).

Robert Falcon Scott, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Falcon_Scott#Last_march

(2. 12. 2014).

Scott of the Antarctic could have been saved if his orders had been followed, say scientists, v: The Telegraph, 30. december

2012, vir: http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/antarctica/robert‐falcon‐scott/9770678/Scott‐of‐the‐Antarctic‐

could‐have‐been‐saved‐if‐his‐orders‐had‐been‐followed‐say‐scientists.html (2. 12. 2014).

Terra Nova Expedition, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Terra_Nova_Expedition (2. 12.

2014). 7 Grylls, Preživetje v naravi, str. 129, 130.

8

5. IZBRUH VELIKE VOJNE IN DOŽIVLJANJA VOJAKOV

28. julija 1914 Avstro‐Ogrska monarhija napove vojno kraljevini Srbiji. V naslednjih štirinajstih dneh,

do 12. avgusta 1914, ko vojno Avstro‐Ogrski monarhiji napove še Velika Britanija, je v vojno vpletena

že cela Evropa, preko kolonij pa tudi dobršen del sveta. Z napovedmi sovražnosti se praktično takoj

pričnejo tudi vojaške operacije, za uspeh katerih pa je bila odločilna tudi uspešna preskrbljenost

moštva z vsem potrebnim – med drugim tudi s hrano. Zadnjega so se dotaknili tudi v tedniku

Tedenske slike, izdanem 23. septembra 1914, v članku »Kako prehranijo armado«. Ker je v njem

opisano kako naj bi bila organizirana prehrana, v nadaljevanju sledi celotni članek.

Marsikdo se je že vpraševal: »Kako vendar prehranijo vojske, ki štejejo po par stotisoč mož!«

in če je čital, kako so sestradani ruski in francoski vojaki, ki se udajajo kar trumoma, ker že po

štiri, pet dni niso ničesar zaužili, potem se je pač strahoma spomnil svojega sina, brata ali celo

moža ter je vzdihnil: »Bog ve, kako strada sedajle moj dragi!«

Naglo nadomeščanje padlih in ranjenih vojakov, dovolj izdatno in urno dovažanje streljiva in

orožja ter zadostna prehrana armade so seveda odločilni pogoji za uspešno vojno. Decimirana

in lačna vojska brez streljiva in orožja je izgubljena ter se mora udati. V naši armadi pa vlada v

teh ozirih temeljitost in vestnost, ker že v miru se je pripravilo vse ter so skladišča polna

orožja, hrane in se je tudi mobiliziranje izvršilo z vzorno urnostjo. Za prehrano skrbi posebna

intendantura, ki si je na velikih manevrih pridobila izkušnje za slučaj vojne. Najvažnejša nova

uredba za prehrano so poljske kuhinje na vozeh. Slike takih kuhinj smo priobčili v 4. številki na

strani 8. Taka kuhinja ima več železnih kotlov, v katerih se kuha jed med maršem. Vsaka

kompanija ima svojo kuhinjo, torej vsak bataljon po štiri vsak polk vsaj po šestnajst in še več

kuhinj. Tudi vsaka topničarska baterija ima vsaj po eno kuhinjo s seboj. Kuhinja spremlja svoj

vojni oddelek. Iz nje dobe vojaki vsak dan razne črne kave in čaja, če le možno, dvakrat gorko

hrano in sicer mesa, krompirja ali riža in juho. Klavno živino gonijo terenski vojaki za vojsko.

Koljejo mesarji v dotičnem kraju ali pa vojaki, ki so sami klavci in mesarji. Sočivje in zelenjavo

vozi tren v obliki konserv. Svežo zelenjavo dobiva kuhinja včasih spotoma, a navadno je

vojaštvo navezano le na konserve. Že v mirovnih časih je sklenila vojaška uprava pogodbe s

tovarnami za konserve. Leto za letom se pripravljajo te konserve in kupičijo v vojaških

provijantnih skladiščih. Iz teh vozijo konserve cele kolone vozov za armado. Vsaka kompanija,

vsaka švadrona, vsaka baterija itd. ima svoj voz za živila in svoj voz za krmo. Ti vozovi

dobivajo svoje tovore od lahkih provijantnih kolon, ki se vozijo še dalje zadaj za vojsko, te

kolone pa jemljejo svoj material od težkih provijantnih kolon, ki se vozijo še oddaljeneje za

četami. Lahka provijantna kolona ima navadno 36 provijantnih vozov; težka provijantna

kolona 17 vozov in prav zadnja vozovna kolona navadno 48 vozov. Toliko vozov vozi seboj pač

ogromne mase živil. Kompanijski, švadronski, baterijski živilni voz vozi s teboj navadno toliko

kruha, mleka, mesa, kave čaja in soli, da zadošča moštvu za par dni. Poleg tega vozi s seboj še

stalno, nedotakljivo takozvano »železno racijo« (odmerek) za voznika. Ta »železna racija«

obsega 250 gramov suhorja (»cvibaka«), 200 gramov mesene konserve, 150 gramov

zelenjadne koserve, 25 gramov soli in 25 gramov kave ali čaja. Vsaj toliko mora nositi vsak

vojak pri sebi. Porabiti se sme le v skrajni sili, a se mora takoj nadomestiti.

9

Za kruh skrbe posebne peči. (Glej slike v današnji številki na strani 5!) Vsak armadni kor ima

dve poljski pekariji; vsaka pekarija ima dvanajst prevoznih peči, ki napečejo v 24 urah, ako se

dela brez prestanka, 23000 porcij po 750 gramov. V taboriščih pa napravijo provizorične peči

kar v zemlji. Pečejo le komisni kruh.

Oskrbo vodijo terenski in provijantni častniki in podčastniki. Za prehrano vojske je torej dobro

poskrbljeno. Vsak vojak dobi dovolj dobre in tečne hrane. Seveda se more slučajno zgoditi tudi

kakšna nesreča, ki tudi v miru nikdar ne počiva. Sicer pa si v takih slučajih, če zaidejo i. dr.,

pomagajo vojaki sami in vzamejo kjer in kar dobe za denar in brezplačno. V skrajni sili pa jim

zadošča »železna racija« v tornistri!8

A ne glede na zagotovila v zgornjem članku, kmalu sledijo prve težave z zagotavljanjem prehrane

premikajočim se vojskam. V kolikor sledimo dogajanjem v vojaških enotah Avstro‐Ogrske monarhije

preko spominov vključenih posameznikov, se nam kmalu pokažejo ravno problemi z nezadostno

prehrano. Občutke vojakov je ob začetku vojne mogoče zadovoljivo spremljati npr. v dnevniških

zapisih Maksimilijana Sever, čigar dnevnik se prične konec julija 1914.

31. julij – 1. avgust: »Onstran lepega mesta Brška se ustavimo čez noč: Prvo šotorišče, pravo

vojaško življenje, vse je pri kompaniji. Skupna večerja, oficirjev II. bataljona; veselo

prepevanje, posebno slovenske pesmi.«

8 Kako prehranijo armado, v: Tedenske slike, let. 1, št. 7, 23. september 1914, str. 9–10.

Slika 5.1: Šotorišče A‐O vojske na Balkanskem vojskovališču

(Vir: http://www.bildarchivaustria.at/Pages/ImageDetail.aspx?p_iBildID=18248887 (5. november 2015).)

10

2. avgust, Potočari: »Velika vročina, ljudje cepajo, nobene menaže.«

Prve težave s prehrano so se tako pojavile že v prvem tednu po izbruhu sovražnosti.

3. avgust: »Tu in tam kupijo [vojaki] kakega prašička in ga vlečejo na vozu dalje. […] Skupna

menaža […] jaz juhojedec.«

4. avgust: »Ljudje godrnjajo, ker niso dobili drugega za jesti kakor takozvano

»Wasserspatzen«. Prava menaža namreč še ni bila gotova in je bilo treba vse pustiti. Napol

kuhano meso natovorimo na tovorno živino […] Splošna nezadovoljnost […] Šele po 3 [uri]

zjutraj prišli vsi lačni, žejni in zmučeni v Šepak Turski.«

5. avgust: »Jedli šele ob 12 [uri]; malo slanine, salame in konzerve. […] vse hoče čez Drino.

Sploh je opaziti veliko bojaželjnost med vojaštvom. Moštvo dobi dobro večerjo, vsak pol litra

vina, kar jim še bolj povzdigne bojevitost. Večerjal v gostilni.«9

6. avgust: »[…] jemo in pijemo, kar nam srce pogreša. […] Črna kava, mala posodica, poceni

dobro. Podčastniki se imajo prav dobro: kupijo si piške in pečejo.«

7. avgust: »[…] ker sem si z jedjo (nekoliko smrdljivo meso) pokvaril želodec […] [sem][ …] šel v

kantino mejnih lovcev na bosansko slivovko, ki je prav dobra in poceni. […] Cel dan si kuriram

želodec […] Za večerjo kupil par pišk in par jajc od Turka, ki nam je prišel ponujat. Par pišk

1,20 K [kroni – 1 K = 3,8 €, kar pomeni, da je bilo za piščance potrebno odšteti 4,56 €], 1 jajce

5 h, kar pa se dobi tudi ceneje.«

9 Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Ljudje godrnjajo vsled hudih maršev,

1. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 27, 2. julij 2014, str. 21.

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915, predavanje v prostorih Arhiva RS, Ljubljana, 17. september 2014.

Slika 5.2: Častniška miza med obedom – pehotni bataljon št. 49


11

10. avgust: »Dobro kosilo; dober tek; sploh dobimo tu vsega, samo vina bo kmalu zmanjkalo,

sedaj je že po 80 K – do 1 goldinar [torej več kot 300 €].«10

13. avgust: »Razne čete prihajajo, ki niso že par dni nič jedle in kruha sploh nič dobile,

nekateri so zelo nasilni in hočejo kar pleniti; zato je treba z njimi na silo nastopiti.«

15. avgust: »[…] Loznice, dosti sadja, posebno sliv; lepa koruza […] precej veliko, lepo mesto

[…] vojaki vse izropali. […] Hud marš čez drn in strn cel dan z nekaj odmori – brez menaže. […]

pridemo mimo hiše, kjer napolnijo deset steklenic z žganjem za 1 K [3,8 €]. […] Zvečer šele

prišli na lice mesta. Kmalu začne bliskati in treskati. Najprej nas namoči, potem šele

postavimo šotore. Nič toplega za jesti.«

16. avgust: »Zopet hud marš, čez drn in strn do trdega mraka brez vsake menaže. […] K sreči

je bilo dosti sliv. Vojaki, ki »patruljirajo« po hišah, prinesejo slivovke, slanine in sira, posebno

naša (7.) kompanija se odlikuje v tej stvari. Ni čudno, da so nasilni, ko ne dobe nič jesti.«

17. avgust: »8h zjutraj odhod proti Šuvalji. Velika vročina; nič jesti, vse proč. […] 4. popoldne

začetek bitke.«

19. avgust: »Nekoliko spali v senu oz. slami. Mi smo si rekvirirali mlado jagnje in ga pekli na

ražnju; ljudje so donili vsaj malo mesa in kruha.«

22. avgust: »[…] šli v novo taborišče bolj v notranjosti Bosne proti Zvorniku. Zvečer se najedli

vsaj oficirji.«11

10 Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Doma gotovo molijo zame, 2. del, v:

Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 28, 9. julij 2014, str. 25.

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915. 11 Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Marija, odvrni od nas to zlo!, 3. del, v:

Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 29, 16. julij 2014, str. 21.

Slika 5.3: Pehotne enote med pohodom


12

23. avgust: »Taborišče zapadno od Ključevnika. […] Male vasice v bližini, še bolj revne, ko v

Srbiji. Tam povsod rakija, tu je ni dobiti; tudi sliv bolj malo; tam si je vsak nagrabil, tu je strogo

prepovedano, tu se mora vse plačati in še dobiti ni. Vojaki so kakor [volki], vsi izstradani,

upala lica, vse se pritožuje, da niso prav jedli skoro cel teden. […] Nekaj kruha ljudje že dobili;

tudi mesa, samo kuhati ni mogoče, ker nimajo kotlov. Oficirji izborno kosilo in večerjo pri

»mizi in pod streho«.

24. avgust: »Se malo okrepčali, dober kruh. Domačini zelo drago prodajajo. […] jedli kakor

veliki.«

25. avgust: »Dobro se hranimo, počivamo, spimo, kadimo, igramo tudi na karte.«

26. avgust: »[…] hrane dosti.«

30. avgust: »Ob 7h odhod čez drn in strn v novo ležišče. Velika vročina, ni bilo nič dobiti. […]

Večerjali pri domobrancih 28 […] postregli nam s kavo in čajem.«

31. avgust: »Pri kompaniji zaklali vola; nov stotnik sploh zelo skrbi za moštvo.«12

V mesecu dni sovražnosti in v rednih

popisih dogajanja v vojski je Sever

Maksimilijan v skoraj tretjini zapisov

posredno ali neposredno omenil težave

s prehrano, katerim so bile največkrat

vzrok težave s spremljevalnimi

kolonami oz. logistiko, ki ni mogla

spremljati ali zadovoljivo podpirati

premikajočih se enot na bojišču (glej

Slika 5.4). A vzrok za te razloge je

mogoče iskati še nekje.

Splošno pomanjkanje živil v monarhiji,

torej tudi v civilni sferi, je nastopilo

kmalu po začetku sovražnosti. Zaradi

tega je tudi civilna uprava največjega

mesta v deželi Kranjski, ki je pokrivala večji del današnje osrednje in severozahodne Slovenije, torej

mestni magistrat v Ljubljani, primarno zadolžen za preskrbo civilnega prebivalstva, po nekajmesečnih

prirejanjih pogostitev s pivom, kruhom in tobakom ob odhodih nabornikov, prenehal z omenjeno

prakso. Vzrok temu so bile ravno majhne zaloge živil v mestih, ki niso več omogočale takšnih

pogostitev. V Ljubljani je bilo tako avgusta 1914, torej v prvem mesecu sovražnosti, ko se je glede na

dnevniške zapiske Sever Maksimilijana pomanjkanje občutilo občasno tudi v vojski, le nekaj več kot

10 vagonov riža, 8 vagonov moke, 2 vagona žita v zalogah in še 12 vagonov žita shranjenih v bližnjih

mlinih.13

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915. 12 Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Kaj naredimo s piščanci, ako nas pred

sovražnikom izdajo? 4. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 30, 23. julij 2014, str. 21. 13 Habjan, Hana, Gospodarstvo in aprovizacija v prvem letu prve svetovne vojne, v: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o

Gospod! : Kranjska v prvem letu vélike vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str. 68, 69.

Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, v: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! : Kranjska v prvem letu

vélike vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str. 34.

Slika 5.4: Prizor iz ceste pri kraju Podhajce

(Vir: http://www.bildarchivaustria.at/Pages/ImageDetail.aspx? p_iBildID=4813680 (5. november 2015.)

13

Zgornje težave in dejstva so morda nekoliko nerazumljive, ko pa je glede na omenjene izkušnje o

načinih prehranjevanja v ekstremnih razmerah, bilo to znanje oz. vsaj vedenje na razpolago vsem

stranem že pred izbruhom prve svetovne vojne in bi ga bilo mogoče izrabiti vsaj v vojaške namene.

Res pa je, da je imel ta način prehranjevanja, iz današnje pozicije, eno pomembno napako. Zagovarjal

je namreč le energetsko bogate obroke, ne pa tudi uravnotežene. Takrat se namreč še niso

popolnoma zavedali, da lahko pride pri posamezniku do podhranjenosti v kolikor ne jé uravnoteženo,

kar pomeni tudi sadje in zelenjavo. Živila iz omenjenih skupin so namreč naravni viri organske

salicilne kisline oz. vitamina C, medtem ko ga meso – glavna sestavina npr. pemikana – perutnina,

ribe, jajca in mlečni proizvodi vsebujejo le malo ali nič.14 Kljub temu, da je bilo pomanjkanje

omenjenih dveh skupin živil nekaj »normalnega« med mornarji, posledično pa so bile znane tudi

posledice, ki so po večmesečnem pomanjkanju vitamina C v organizmu na eni strani največkrat

pripeljale do jasnih simptomov skorbuta (ti so zajemali vnetja dlesni in krvavitve iz njih, izpadanja

zob, izčrpanost, počasno celjenje ran, dermatitis, vnetje sklepov, visoke vročine, anemije), na drugi

strani pa so obstajali tudi že preventivni postopki, ki so preprečevali omenjene simptome (objavljeni

v delu James Lind, A treatise of the scurvy, v prevodu Razprava o skorbutu iz leta 1753), ostaja vtis,

kot da so v vojskah v prvi svetovni vojni vojskujočih se držav, nekako pozabili na grenke izkušnje vseh

mornaric iz preteklosti ali celo bolj ali manj sodobnih odprav na oba zemeljska pola. Takšna najbolj

odmevna odprava je bila že omenjena odprava kontraadmirala sira Johna Franklina, ki je odšel leta

1845 iskati severni prehod med Atlantskim in Pacifiškim oceanom, a so v tem neuspelem poskusu, ki

je trajal kar dve leti, končno vsi udeleženci umrli zaradi različnih vzrokov, med katere se med drugim

prištevata tudi zastrupitev s težkimi kovinami in skorbut.15

Zato izgleda, da se je nekakšna uravnoteženost v prehrani, bolj ali manj nenamerno, dosegla zlasti z

eno zelenjavo – s krompirjem, živilom ki je po reformah Marije Terezija in Jožefa II. zaslužno, da

podložniki habsburških dednih dežel niso več trpeli lakot. Ta gomolj je bil verjetno največkrat

pripravljen v kakšnih enolončnicah skupaj z že omenjenimi, in takrat favoriziranimi, surovinami

živalskega izvora (če ne drugače so bili takšnim jedem najbolj prilagojeni tudi takratni osebni vojaški

jedilni kompleti). Zanj je značilno, še posebej pa za zgodnji svež krompir, da je dober vir vitamina C in

nekaterih vitaminov iz skupine B. Povprečno velik krompir med drugim vsebuje tudi več kot šestino

priporočene dnevne vrednosti vitaminov B1 (tiamin), B6 (piridoksin) in B9 (folat) za odraslo osebo.16

A uravnoteženost ni bila dosežena zgolj s krompirjem. V kolikor so razmere na fronti to dopuščale, to

pa je bilo zlasti v neposrednem zaledju stalnih frontnih črt na zahodni in solunski fronti, so za

popestritev oz. uravnoteženje prehrane poskrbeli tudi vojaki sami. Ti so v teh dveh primerih na

Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, 2010, str.

79.

Vaupotič, Vesna, Čas vojne – »Pozdravite gospo Stradamo!«, v: Objektiv, 12. julij 2014, str. 22–23. 14 Kaj je salicilna kislina in katera živila jo vsebujejo?, Food‐info, vir: Dostopno na http://www.food‐info.net/si/qa/qa‐

fi27.htm (4. 12. 2014).

Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol, predavanje o bojnih izkušnjah I. svetovne vojne, v

Parku vojaške zgodovine, Pivka, 8. oktober 2014. 15 Skorbut, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut (4. 12. 2014). 16 Sveža zelenjava, Kmetijska zadruga Krka kmetijstvo, trgovina, proizvodnja, storitve z.o.o., vir: http://www.kz‐

krka.si/sveza‐zelenjava.html (4. 12. 2014).

Salonika, The Long, Long Trail, The British Army of 1914‐1918 ‐ for family historians, vir: http://www.1914‐

1918.net/salonika.htm (4. 12. 2014).

Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol.

14

rodovitnih obdelovalnih površinah za

stalno frontno črto uredili obdelovalne

površine, iz katerih so pridobili vsaj

nekaj svežih živil (glej Slika 5.5).17 V

kolikor pa to ni bilo mogoče, so se po

zapisih Maksimilijana Sever, vojaki

poslužili tudi drugačnih sredstev

zagotavljanja hrane.

3. september: »Turčin nam prinesel

sliv, zjutraj tudi mleka. […] Pekli

koruzo, kuhali slive, krompir; iz bližnje

hiše ob cesti dobili dosti kave. […] dobil

½ litra vina pri kompaniji.«

4. september: »Slaba kava, ker slabo

mleko.«

5. september: »Določili so cene živil. Sedaj naenkrat noče nihče nič prodajati.«

8. september: »Ob 5h zjutraj začeli kolovratiti dalje proti Zvorniku; […] Okrog 12 ponoči prišli v

ležišče Petkovci (?). Ljudje so tu šele dobili menažo, ki smo jo kuhali v odmoru.«18

9. september: »Zjutraj so bile sicer »fasunge« (razdeljevanje mesa itd. med kompanijo),

vendar se ni moglo skuhati, ker je bil odhod že ob 10h. […] Zvečer dovoljena 1 konzerva.«

10. september: »[…] Zasedli smo hribe okrog mostu na srbski strani, ležimo v »švarmliniji«. Tu

dobimo včeraj kuhano menažo.«

17 Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol. 18 Sever, Maksimilijan, Dnevnik … 4. del.

Slika 5.5: Delo vojakov na polju

(Vir: http://www.bildarchivaustria.at/Pages/ImageDetail.aspx?p_iBildID=18248641 (5. november 2015.)

Slika 5.6: Oddelek s hrano za strelskimi linijami, 5. septembra 1917


15

11. september: »Naša artilerija pridno strelja, kar začno proti nam leteti srbski šrapneli.

Ravno sem jedel slive in pisal dnevnik, kar trešči sredo nad nas. […] Pomaknili se malo nazaj,

menažirali ob Drini; potem šli zopet na isto mesto.«

12. september: »Zjutraj dežurni četovodja Drescher kuha žganje. Ob 10. odhod […] Po poti

dobili še malo sliv in jabolk. […] 2 ujeta srbska vojaka (brez uniform, le kapo) povedala, da

dobe za tri dni le 1 hlebec kruha. […] Proti mraku se pomaknemo dalje v največjem nalivu; […]

vsi premočeni in umazani. Ljudje jedli samo, kar so si sadja natrgali.«

13. september: »Zgodaj se vzdignili, vendar šli malo bolj nazaj. […] Malo se posušili. […] Po

noči prišli k našemu trenu, tam vsi premočeni dobili menažo, nato tri konzerve, dokaz, da

pridemo takoj v boj. Ob ½ 12 prišli v okope, […]«

15. september: »Cel dan nas obstreljevali s »težkimi«; brez menaže; […]«

16. september: »[…] Ker je bila nevarnost, da me lastni obstreljujejo, sem ostal z vodom čez

noč pred neko kočo, kamor so padali neprestano srbski šrapneli. Rakija, med, luk v koči. Proti

mraku se začela bitka in trajala pozno v noč. […]«

17. september: »Še pri luninem svitu sem se pomaknil proti svoji četi ter polagoma

napredoval. Ravno se jim pridružil in jedel […] konzervo, kar začne neusmiljeno deževati

[pričnejo z obstreljevanjem in streljanjem] na nas; v trenutku je bil ves naš bataljon razpršen.

[…] Po dolgotrajni hoji slednjič našli polk, tam spet enkrat se najedel. Pri trenu lenarijo in

kritikujejo in žro. […] Po noči zavzeli utrjena mesta, da se branimo proti naskokom od strani

Srbov, […] Kot ironija doni, da so ljudje dobili proti večeru silno množino konzerv, prepečenca,

kruha, sladkorja, ko so prej par dni stradali.«

Slika 5.7: Pregled konzerv oz. železne rezerve


16

18. september: »Cel dan v okopih […] Popoldne je začelo deževati, nas do kože namočilo […]

menaže nismo dobili, ker si s konji vsled streljanja niso upali blizu; sicer pa je bilo še od prej

zaloge.«

19. september: »Cel dan lepo vreme, zato se dobro osušimo. […] Zvečer dospela menaža –

gostija.«

20. september: »Zjutraj vsi premočeni; […] Dopoldan dež in megla, šklepetal, jedel v kolibi.

Popoldne malo solnca […]«19

21. september: »Bolj hladno, malo dežja, malo solnca. Od trena dobili dosti provijanta [hrana,

živež], celi dan kuhamo in jemo.«

26. september: »[…] Dobra jed: krompir, noklice [knedelj]. Dež. […]«

27. september: »Nedelja, res nedelja. Sem se celo umil. Dobili vseh mogočih stvari. Jedli in

kuhali cel dan.«

28. september: »Bolan, […]«

2. oktober: »[…] Sploh ni niti kruha, niti sladkorja, nobenih priprav za bolnike. »Stranišča« si

šele zdravnik sproti zmišljuje. […]«

4. oktober, cesarjev god: »Dal Bog, da bi se že kako vojska zasukala. Naša hrana: čaj, kava,

juha. Naše stranišče, preluknjan stol. O higiena!«

5. oktober: »[…] Kuhamo si čaj, kupujemo črno turško kavo, sicer ne bi bilo vzdržati, ker je

hrana zalo slaba. Kar dvakrat na dan črna slaba kava; še prežganke ni.«

7. oktober: »Bolezen nespremenjena, trdo ležišče, skoro brez slame. […] Zopet vzel

[ricinusovo] »olje«. Vražje so mi je pristudilo.«20

Po dobrih dveh mesecih vojaške službe je Maksimilijan Sever pristal v bolnišnici, kjer pa prehrana ni

bila mnogo boljša. Vzrok temu je morda dejstvo, da je prišel v zaledno bolnišnico, ne pa v bolnišnico v

notranjosti države. Boljše izkušnje s slednjo je imel Rok Arhar, ki pa je tja prišel po srečanju z veliko

nevarnostjo, ki je bila odgovorna za smrt množice avstro‐ogrskih vojakov na vzhodnem bojišču –

mraz, ki je moral biti še toliko hujši, ker možje niso bili primerno hranjeni in opremljeni.

Izsek Arharjevega pričevanja se prične z januarjem 1915.

1. januar: »Prišel je zopet večer, šli smo po črno kavo v dolino, oddaljeno kake ¼ ure, do sedaj

nam ni še sicer nič manjkalo, vendar se je moj nahrbtnik začel prazniti, tako da so ostale le še

potrebne stvari notri, kakor perilo, patroni in več takih reči.«

2. januar: »Ker smo pustili kuhinjo daleč za sabo, smo začeli kuhati sami konzervno kavo ter

šele pozno šli k počitku.«

8. januar: »[…] prvič občutili, kar se je potem žal večkrat ponavljalo – lakota.«

9. januar: »Na nekem vrtu […] smo si napravili več ognjev in smo si kuhali kavo ali pa mesne

konzerve.«

12. januar: »Grübow […] [t]u je vladala draginja, za drag denar se je malo dobilo. Sladkor je

stal kg 3 K [krone = 11,4 €]. Seveda se z našim dohodkom ni moglo izhajati.«

13. januar: »Odšli smo nazaj v mesto, kjer smo fasali salamo, sir in slanino za na pot. Odšli

smo proti večeru iz Grübovega.«21

19 Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Hrvatje zelo strahopetni, Srbi zelo

hrabri, 5. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 31, 30. julij 2014, str. 21. 20 Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Kdor se sam obstreli, tega usmrte, 6.

del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 32, 6. avgust 2014, str. 21.

17

23. januar: »[…] prispeli v precej veliko vas […] Dobilo se je vse, celo dobrega belega kruha

sem si nabavil, le drago je bilo. No, Jud […] je imel […] špiritove vodke […] dosti napravljene. K

sreči so oficirji prepovedali kupovati žganja. […] napil sem se raje mleka, čeprav me je stal liter

70 v [2,66 €].«

26. januar: »[…] sešel sem se s

prijateljem Jurmanom ter mi je

dal nekoliko čokolade.«

1. februar: »Ob 10. uri ponoči

smo dobili menažo in vsak

nekoliko Zvibacka

[prepečenca], prav dobro nam

je to došlo.«

2. februar: »[…] jutro okrog 9.

ure […] Odšli smo nato v vojno

črto in tako šli kake pol ure, kar

nas zopet nastrelijo. […] Ležali

smo tam v snegu do večera,

ponoči pa odšli v vas k nekim

hišam, kjer se je kuhalo. Tam

smo večerjali in tudi prenočili.«

21 Arhar, Rok, Dnevniški zapiski slovenskega vojaka v Galiciji – Topovi so grmeli, midva pa sva se tresla od mraza, 1. del, v:

Objektiv, 9. avgust 2014, str. 22–23.

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915.

Slika 5.8: Pri kuhanju krompirja


Slika 5.9: Nastanitev moštva pri Piavi, 16. marec 1918


18

4. februar: »Pozno v noč smo prišli v vas, in ker ni bilo slutiti več o sovražniku, smo se naselili v

neki jako elegantni hiši. […] Zvečer smo se imeli dobro, gospa nam je prinesla mleka, jajc, celo

surovo maslo smo dobili.«

5. februar: »Do marode vizita [do ambulante], kakor se reče po vojaško, je bilo kakih 6km. Šel

sem počasi kakor polž, opiral sem se na puško in jedel kuhan krompir, ki mi ga je dala dobra

gospa.«

25. februar: »[…] Toda bolečine so že precej hudo nastopile in gorje mi je bilo, kadar sem

moral na stran. Če sem bil pri miru, je bilo še, le premakniti nisem smel noge. […] zjutraj smo

dobili točno kavo ali čaj, opoldan goljaš in vino in zvečer zopet kavo, med tem pa tudi precej

daril.«22

28. februar: »[…] potem [so me] nesli v 11. sobo na posteljo štv. 148 […] Sestra Lidvina mi je

takoj prinesla skodelico mleka in kruha, kar sem bil prav vesel. Ob 9h so me nesli v

»Verbandzimmer« [prevezovalnico], kjer mi je dobri zdravnik Dr. Heuser prav lepo rano odvil,

toda smrad je udaril po sobi, kajti črno meso je začelo gniti in tako smrdeti, da sem še sam

težko prenašal, kaj pa še drugi. Prsti so bili že ločeni od zdravega mesa in tako je zijala grda

rana.«

»Sploh mi je bilo tu sprva precej kratkočasno, lepa soba, boljša postelja, izvrstna hrana, tako

da si nisem želel nič boljšega.«23

6. CIVILNO PREBIVALSTVO IN DOMAČA FRONTA

Sredi hude zime 1914/15 je Rok Arhar preživel hud mraz, ki je onesposobil praktično cele polke

avstro‐ogrske vojske in vojaško službo zaključil po amputiranju prstov v bolnišnic v notranjosti države.

A ta zima ni bila huda le za vojake, kajti z njo so se pokazali resnejši problemi z zalogami, kar pa so

občutili tudi civilisti. Eden od šaljivih naročnikov časopisa Domoljub se je v njegovi št. 52 iz 24.

22 Arhar, Rok, Dnevniški zapiski slovenskega vojaka v Galiciji – Na Karpate! 2. del, v: Objektiv, 16. avgust 2014, str. 20–21.

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915. 23 Arhar, Rok, Dnevniški zapiski slovenskega vojaka v Galiciji – Z žalostjo sem gledal kako so mi šli prsti proč, 3. del, v:

Objektiv, 23. avgust 2014, str. 22–23.

Slika 5.10: Kosilo s kruhom


19

decembra 1914 na razmere sicer odzval z božično‐novoletnim voščilom v tragikomičnih verzih, s

katerim je želel:

Vesele praznike božične,

potice ovsene, ker vojska je vzela pšenične:

ti grdi želodec, boš tiho, ne toži nikar,

naj bo domovini vse to na oltar!24

A razmere so bile morda še resnejše. Ob ponovnem popisu zalog žita februarja 1915, ko so v Ljubljani

zajeli tudi gospodinjstva, so našteli 43.000 civilnih prebivalcev in skupno zalogo le 436.597

kilogramov pšenične moke – 10 kg moke na prebivalca. V Avstro‐Ogrski monarhiji so bile zato že sredi

leta 1914 določene najvišje dovoljene cene za žito (za zagotavljanje svojih potreb je Avstrija že pred

vojno morala uvažati pšenico), moko in druga živila, a so se te do konca vojne povišale še za deset do

petnajstkrat (če primerjamo cene riža in koruzne moke v Idriji leto dni po začetku vojne, ugotovimo,

da se je riž v tem času podražil za 520 odstotkov, koruzna moka pa za 366 odstotkov; pšenica in žito

takrat nista bila več dobavljiva), pozivi k varčevanju s soljo, oljem, moko in kruhom ter kurivom in

petrolejem pa so postali vsakdanjik v tej novi totalni vojni.25

Ob tem je vztrajno padala tudi vrednost denarja. Po preračunu iz 2002, katerega so takrat naredili v

Avstriji, je bila krona ob začetku vojne vredna okoli 3,8 €. Temu je sledilo padanje njene vrednosti in

na koncu vojne je bila vredna le še 1,7–1,8 €.26 A ob tem ostaja odprto vprašanje višine prihodka. V

kolikor se osredotočimo le na nižji vojaški kader, je v spominih Ivana Matičiča možno zaslediti, da so

plače dobivali na dekade oziroma na deset dni:

- vojak je z dokladami za meso, kruh in vino dobil 16 K [60,8 € – 27,2 €];

- poddesetnik 27 K [102,6 € – 45,9 €];

- desetnik 28 K [106,4 € – 47,6 €];še

- četovodja 29‐30 K [110,2‐114 € – 49,3‐51 €];

- narednik 32 K [121,6 € – 54,4 €].27

Civilno prebivalstvo je kot spodbujevalce draginje oz. vzrok za dvigovanje cen produktov na eni strani

in pomanjkanje le‐teh na drugi v naših deželah prikladno videlo premožnejše begunce iz Galicije in

Bukovine, ki so bili umaknjeni k nam, v takrat še globoko zaledje, kjer naj bi nato s povpraševanjem

po raznih dobrinah bili odgovorni za nastale razmere. Ob takšnem prepričanju v širši družbi so te

omenjene skupine beguncev postale najmanj priljubljene, kasneje po vstopu Italije v vojno, pa so te

iste skupine ljudi obveljale kot tiste, ki so »zasedle« mesto slovenskim beguncem iz Posočja, ki so se

morali, v kolikor niso mogli ostati pri kakšnih sorodnikih v slovenskih deželah, pred vojno vihro

umakniti v notranjost monarhije (glej Slika 6.1), tudi vse do Dunaja, v posebna begunska taborišča.

24 Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 33. 25 Habjan, Hana, Gospodarstvo in aprovizacija v prvem letu prve svetovne vojne, str. 68, 69.

Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 34.

Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918, str. 79.

Vaupotič, Vesna, Čas vojne – »Pozdravite gospo Stradamo!«, str. 22–23. 26 Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915. 27 Matičič, Ivan, Skozi plamene prve svetovne vojne, Po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom, zbirka Dokazi,

Zavod Borec, Ljubljana, 1966, str. 267.

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915.

20

Tam pa so, podobno kot tudi pri nas, prebivalci tistih območij na njih gledali polni predsodkov in jih

slikali kot umazane, kradljive in nevarne tujce.28

Ne glede na vse so se vsi državljani dvojne monarhije kmalu srečali z dejstvom, da je mogoče vsa

pomembna živila in kruh kupiti le še na karte oz. uradne nakaznice, ki so bile na Kranjskem za kruh in

moko uvedene 25. aprila 1915. Ob tem je država vso porabo poskušala nadzorovati s popisi,

rekvizicijami in preko državnih naredb. Od zadnjih je bila morda še najbolj nepriljubljene naredba iz

marca 1915, ki je predpisovala obvezno izdelovanje kruha iz mešanice moke več vrst žit. Ena iz med

takšnih zmesi za peko kruha – bilo jih je sicer več – je predvidevala 50 odstotkov ržene moke, 30

odstotkov ječmenove moke in 20 odstotkov naribanega surovega krompirja. A takšna zmes je bila iz

današnjega gledišča še normalna, kajti pojavljali so se celo recepti za pripravo zmesi iz 50 odstotkov

ržene moke in 50 odstotkov želodove moke, proti koncu vojne pa se pojavijo tudi pričevanja o

žaganju kot dodatku v zmesi za peko kruha. Na splošno je takšen vojni kruh oz. »Kriegsbrot«, kakor so

ga imenovali sodobniki, postajal vse bolj težji, posledično nižji, razpadajoč in težje prebavljiv. Glavna

nadomestka za pšenico sta tako postala koruza, ki ni bila tako zelo priljubljena, in krompir, najbolje

pripravljen kuhan, kajti tako je bil izkoristek tega gomolja največji. Zaradi priljubljenosti zadnjega je

naraslo tudi samo povpraševanje po tej poljščini, s tem pa tudi cena. Tržnice, trgovine in mesnice so

bile tako čedalje bolj prazne in živila vse dražja, kmetje pa niso hoteli prodajati po cenah določenih s

strani države. Ob tem nekako velja, da je zadnji sloj prebivalstva, ker je bil na začetku pridelovalne oz.

povpraševalne verige, v splošnem trpel manj kot meščani, seveda na račun skrivanja živil pred

28 Božič, Kristina, Oni, ljudje vojne – Preživeti v dolini solz, v: Objektiv, 12. julij 2014, str. 24–26.

Vaupotič, Vesna, Čas vojne – »Pozdravite gospo Stradamo!«, str. 22–23.

Slika 6.1: Domačini na poti v begunstvo

(Vir: Šabec, Zdena in Karlo Nanut, Hrumenje tišine: [razstava v spomin na bojevanje Slovencev na Soški fronti v letih 1915‐1917]: brošura ob razstavi, Vojaški muzej Slovenske vojske, Ljubljana, 2005, str. 80, Slika 45.)

21

nadzorom državnih organov. Tako je bilo na črni borzi oz. pod roko mogoče dobiti celo celega bika, a

kaj ko je bilo potrebno zanj odšteti kar 500 učiteljskih plač. Navadni ljudje so seveda na takšen način

kupovali (oz. vedno več pridobivali preko blagovne menjave) manjše količine živil, a ne glede na to je

kilogram slanine dosegel vrednost 1,5 učiteljske plače. Zaradi razmer je tako prišlo do splošnih

sprememb v prehranjevanju prebivalstva. Poleg opozarjanja na varčno porabo živil preko izdanih

navodil, javnih odredb in opomnikov, pozivanja k nabiranju užitnih plodov, so bili ljudje deležni tudi

brezplačnih razprav s

praktičnimi napotki,

kako gospodinjiti v

vojnih časih. Tako so za

na mizo priporočali

mlečne in močnate

obroke namesto

mesnih, uporabo

mešane moke pri

kuhanju, pripravo bele

juhe namesto rjave

(glej Slika 6.2),

večkratno uporabo

čajnih listov in kavnih

zavretkov ter uporabo

organskih odpadkov za

gnojila. Časopisi so celo

pozivali k sušenju

sadja, namesto da bi se

ga kuhalo v žganje.29

A vzrok pomanjkanja

mesa je bil izvorno v

pomanjkanju žit.

Kmetje so namreč za

živino, katere je bilo v

Avstriji toliko, da jo je

pred vojno država celo

izvažala, krmili zlasti z

žitno krmo. Ker pa žit

ni bilo dovolj niti za

ljudi, so živino pričeli

29 Brajer, Ciril, Miro Simčič v knjigi o dogodku izpred stotih let – Za bika dobil 500 plač učitelja, v: Nedeljski dnevnik, 53, št.

38, 17. september 2014, str. 7.

Habjan, Hana, Gospodarstvo in aprovizacija v prvem letu prve svetovne vojne, str. 69.

Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 34, 35, 36.

Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol.

Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918, str. 79.

Vaupotič, Vesna, Čas vojne – »Pozdravite gospo Stradamo!«, str. 22–23.

Slika 6.2: Porabljanje ostankov in odpadkov jedi v gospodarstvu

(Vir: Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 35.)

22

prodajati po izredno nizkih cenah ali jo oddajati v zakol, tako da so bili v začetku leta 1915 hlevi že

prazni oz. so v njih ostala le še lačna teleta in krave mlekarice; obe vrsti goveda je bilo namreč

prepovedano klati. Novih živali iz Srbije in Galicije, kjer so pred vojno nakupovali, pa ni bilo mogoče

dobiti. Ker je bilo pomanjkanje maščob zaskrbljujoče so oblasti pričele spodbujati rejo domačih zajcev

– kuncev – in kokoši, ki so z jajci ljudi oskrbele z živalskimi beljakovinami.30

Zaradi omenjenih težav je na veljavi pričela dobivati zelenjava, za katero so že v začetku leta 1915

pričeli napovedovati, da bo to živilo, ki bo v prihodnjem letu prehranilo prebivalstvo. Tako je

februarja 1915 kmetijski minister Zenker ponovno nagovoril kmete: »Pripravljenost vojske, zaupanje

meščanov je odvisno od pridelka poljedelstva … Predvsem je treba, da ne ostane niti košček zemlje

neporabljen. Ledina … mora letos popolnoma izginiti. Vsak košček polja, vsak vrt, vsaka plodovita

gozdna goljava se mora porabiti …« Ob tem je bil poudarjen pomen zgodnje zelenjave in krompirja,

»da bo na trgu še pred žetvijo zadosti poljskih pridelkov«, obdelovanje hišnih vrtov in varčevanje s

semeni. Na ta način je bila večina poljedelskih pridelkov in zelenjave pridelana s strani kmetov, a za

manjši delež, vsaj za delno pokrivanje osebne porabe, so bile odgovorne tudi gospodinje v mestih.

Poleg kmetov se je namreč tudi njih spodbujalo k izrabi vsakega koščka zemlje za pridelavo zelenjave.

S tem opravilom naj bi gospodinje pričele že januarja, ko bi se morale lotiti sajenja in saditve v

zabojčke v stanovanjih, februarja pa nato že pričeti obdelovati v toplih gredah.31 V nekaterih mestih

so v te namene namenili tudi mestne parkovne površine, ki so verjetno izgledale podobno kot

rekonstrukcija mestnih vrtičkov ob 60 obletnici konca druge svetovne vojne v strogem centru Dunaja,

tik pred cesarsko palačo Hofburg (glej Slika 6.3).

30 Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 36. 31 Habjan, Hana, Gospodarstvo in aprovizacija v prvem letu prve svetovne vojne, str. 67–71.

Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 36.

Slika 6.3: Ponazoritev mestnih vrtičkov v javnih parkih Dunaja

(Vir: : avtorski posnetek A. Ž. ob obisku Dunaja na obletnico 2. svetovne vojne, 2005.)

23

A splošnega pomanjkanja ni bilo občutiti le v želodcu, kajti primanjkovalo je tudi drugih dobrin.

Kakovost življenja v zaledju oz. doma se je izredno poslabšala in ker je prebivalstvo potrebovalo

pomoč, so bili na državni ravni ustanovljeni preskrbovalni uradi in skladi, ki so zbirali ni razdeljevali

denarne prispevke in dobrine, zlasti pri zadnjem pa so pomagala tudi razna društva, združenja in šole,

katerih akcije so bile podprte s strani samih šolskih oblasti (glej Slika 6.4). V zadnjem primeru je bilo

vse organizirano tako, da so se šolski otroci in mladina že zelo kmalu vključili v razne nabiralne akcije,

organizirane v podporo gospodarstva, vpoklicanim vojakom, vdovam in sirotam. Prve akcije so bile

organizirane že med poletnimi počitnicami leta 1914 in se nato nadaljevale. Septembra 1914 so bile

šole in šolska mladina tako pozvane s strani cesarsko‐kraljevega deželnega šolskega sveta za Kranjsko

k nabiranju robidovega listja za

nadaljnjo izdelavo čajnega

nadomestka v vojaški prehrani

oz. obrokih, otroci v šolah pod

vodstvom učiteljic pa so

izdelovali topla volnena

oblačila in druge volnene

izdelke namenjene vojakom,

delno pa tudi družinam

vpoklicanih dijakov v domačem

okolišu oz. krajih. Del prispevka

k zadnji akciji je primer gojenk

uršulinske šole v Škofji Loki

(glej Slika 6.5), ki so v tem času

iz volne, ki so jo darovali

Slika 6.4: Šolski mladini!

(Vir: Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, str. 37.)

Slika 6.5: Mlajše gojenke Uršulinskega samostana

(Vir: Eržen Podlipnik, Elizabeta, Dobrodelnost in pomoč vojakom ter prebivalstvu naKranjskem v prvem letu prve svetovne vojne, str. 65.)

24

njihovi starši oz. jo je pridobilo predstojništvo samostana, izdelovale zimska volnena oblačila za

vojake. Takšna oblika pomoči je morala biti dokaj razširjena, saj je iz virov znano, da je tekom prve

zime šolska mladina po mestih in na deželi izdelovala in izdelala veliko število raznovrstnih kosov

zimskih oprav. Na dveh šolah na Kranjskem so tako izdelali 4.340 volnenih kosov in 1.483 platnenih

kosov nogavic, rokavic, snežnih čepic, zapestnikov, nakolenic, šalov in oprsnikov, nato iz Bilrotovega

papirja 1.270 parov nogavic ter iz časopisnega papirja 9.350 parov podplatov. Okoli 9.000 papirnatih

parov podplatov so izdelale tudi gojenke že omenjene uršulinske šole, z okoli 6.600 pari pa so jim

sledili otroci iz osnovne šole v Selcih. Spomladi pa je šolsko ministrstvo predvidelo drugačne akcije.

Tako je bilo na deželne šolske svete naslovljeno navodilo, po katerem se naj bi šole, v kolikor bi bilo

to mogoče, popolnoma usmerilo v »službo kmetijstva«.32

7. PREHRANA K.U.K. (CESARSKO‐KRALJEVIH) VOJAKOV V LUČI NAPREDOVANJA

VOJNE

Kar se tiče redne prehrane v avstro‐ogrski vojski, obstaja vtis, da se ni pretežno razlikovala od tiste v

Napoleonovem obdobju, predrzna pa tudi ne bi bila trditev, da se ni niti veliko razlikovala od

organizacije prehrane v sodobnih vojskah; seveda ko vsa obdobja primerjamo v teoriji in ob kolikor

toliko delujočem sistemu. Iz dnevniških zapisov je možno zaslediti, da je bila organizacija prehrane

prepuščena oskrbovalnim enotam na trenu oz. v oskrbovalnih logističnih kolonah, ki so sledile

vojaškim enotam. Tam so bile kuhinje (glej Slika 7.1), ki so pripravljale oz. glede na dnevniške zapise

kuhale obroke za moštvo. V kolikor iščemo povezavo s takratnim prepričanjem, delno verjetno

povzetim po izkušnjah raziskovalcev

zemeljskih polov, o potrebnem zaužitju

visoko kaloričnih mesnih jedi, lahko

temu delno potrdimo preko dnevniških

zapisov33 in preko dejstva, da so

prvotne količine živil živalskega izvora v

vojaških obrokih angleških vojakov, po

pritožbah le‐teh, celo znižali.34 Ob tem

sicer ne moremo trditi, da so vojaki

popisovali sestavo vsakega obroka,

tako da bi nato lahko zdaj točno

poznali vsebine jedilnih posod; so pa

zato popisovali napake in kvaliteto

oskrbe, ko so želodci ostali prazni. S

stopnjevanjem preskrbovalnih težav v

32 Eržen Podlipnik, Dobrodelnost in pomoč vojakom ter prebivalstvu na Kranjskem …, str. 61–65. 33 Plahuta, Slavica, Gomzi Praprotnik, Silva in Sbressa, Edmonda, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov

tradicionalnih jedi narodov, udeleženih v bojih na soški fronti = Sabotino ‐ il parco della pace : libro di ricette : selezione di

ricette di piatti tradizionali delle nazioni che hanno partecipato al fronte dell'Isonzo, Mestna občina Nova Gorica, Grosuplje

2007, str. 11. 34 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:

http://www.telegraph.co.uk/history/britain‐at‐war/10066467/Beef‐tea‐potato‐pie‐and‐duff‐pudding‐How‐to‐eat‐like‐a‐

WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014).

Slika 7.1: Prehranjevalna enota – 54. pehotni polk


25

monarhiji in predpisom navkljub, se je pričela spreminjali tudi sestava obrokov, ki so postajali bolj in

bolj kalorično neenakovredni. Tako je mogoče zaslediti nezadovoljne zapise o t. i. jedi, katero so

imenovali »Karlovo zelje«35 in je bila vojakom večkrat postrežena tekom daljšega zatišja na fronti.

Glede na zapise je bila narejena iz repinega perja in korenja. Poleg že tako nizko kaloričnih obrokov,

pa so bili ti uporabljeni tudi za discipliniranje vojakov. Ko se ti npr. niso strinjali z jedjo prejšnjega dne,

so dobili naslednji dan celo kuhane koprive in pol kape plesnivega koruznega zdroba. A ne glede na

vse je obstajalo nenapisano pravilo, da se je nekoliko bolje jedlo in pilo tik pred vojaškimi

operacijami, kajti za razliko od ostalih dni, so takrat vojaki dobili obilne obroke, z golažem, kruhom

ter seveda tudi rumom in vinom;36 za zadnje pijače oz. alkohol kot tak je namreč veljalo, da krepi

pogum.37

Častniki in podčastniki so imeli v vseh

razmerah svojo kuhinjo in jedi, ki so

bile marsikdaj ob splošnem

pomanjkanju moštva, pravo razkošje

(glej Slika 7.2); seveda ko so njihove

kuhinje oz. kotli delovali. Ob takšni

organizaciji prehrane so se težave

pojavile takoj, ko je bila vojaška enota

bolj aktivna oz. se je nenehno

premikala ali pa je zasedla položaje

nasproti bojevitega nasprotnika. V

prvem primeru vojaške kuhinje niso

mogle neposredno poskrbeti za

prehrano vojakov, zato so se morali ti

poslužiti železnih rezerv oz.

konzerviranih obrokov, katere so nato

popolnili ob ponovnem srečanju z

oskrbovalnimi kolonami. Nekoliko večje

težave pa so se pojavile na aktivnejših

stalnih frontah. Tukaj je oskrbovalna

kolona oz. moštvo vedelo kje so

njegove enote, zato je v postavljenih

poljskih kuhinjah pripravljalo obroke

zanje. A kljub temu je oskrba s hrano

veljala za zelo neredno. Vzrok za zadnje

je bil delno v transportu, tekom

katerega se je lahko pripravljena hrana

shladila, izgubila ali pa bila s strani

nasprotnika uničena, največkrat v

zadnjih nekaj 100 metrih pred

prihodom na položaje lačnih vojakov.

35 Ivan Matičič, Skozi plamene prve svetovne vojne, Po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom, str. 262. 36 Ivan Matičič, Skozi plamene prve svetovne vojne, Po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom, str. 262. 37 Ivan Matičič, Skozi plamene prve svetovne vojne, Po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom, str. 106.

Slika 7.2: Častniki pri malici


Slika 7.3: Večerja škotskih vojakov pri Neuve Chapellu

(Vir: Grant, R. G., 1. svetovna vojna: veliki ilustrirani vodnik,Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014, str. 99.

26

Pomembno vlogo v teh zadnjih odsekih tik pred položaji je odigral pogum vojakov zadolženih za

oskrbo s hrano in pijačo (glej Slika 7.3).

V kolikor pogledamo idealni dnevni obrok avstro‐ogrskega vojaka, vidimo, da je bila oskrba podrejena

predpisom, ki so upoštevali nacionalno in versko pripadnost mož, tako da so bili ti obroki predvideni

za kar enajst etničnih skupin. V nadaljevanju so se delili na tri skupine obrokov, in sicer na polni obrok

(Volle Portion), navadni obrok (Normalportion) in rezervni obrok (Reserveportion). Prvi obrok je bil

predviden za enote, ki so bile varno in stalno nameščene v obdobju brez pomanjkanja, kar lahko

nekako razumemo tudi kot obrok, ki so ga vojaki največkrat dobili v obdobju miru. Ta je vseboval dve

pločevinki po 46 g kave za zajtrk in kosilo (po vsej verjetnosti bolj kavnega nadomestka, torej proje),

400 g mesa, 140 g zelenjave, 700 g kruha ali 400 g prepečenca, 30 g soli, 0,5 g popra ali paprike, 20 g

masti ali slanine, 1 g suhih jušnih začimb, 5 g česna in čebule in 2 cl kisa. Ta obrok je imel tudi nekaj

luksuznih dodatkov, kot je 36 g cigaret in 0,5 l vina.38 Drugi, navadni obrok, je bil nekoliko manjši in je

bil prvenstveno namenjen za oskrbo moštva na bojišču, tako med spopadi kot tudi med premiki.

Sestavine navadnega obroka so bile praktično identične sestavinam celega obroka; vseboval je 40 g

manj zelenjave, polovico manj je bilo cigaret, vojaki pa niso dobili niti čebule (verjetno tudi ne česna)

niti kisa. Iz tega obroka je bil torej odstranjen delež zelenjave in produktov iz nje, ki ga je delal bolj

uravnoteženega, v dobrobit visoko kaloričnem mesnem deležu obroka. Glede na seznam odvzetih

živil je navadni obrok vseboval dve pločevinki po 46 g kave za zajtrk in kosilo (po vsej verjetnosti bolj

kavnega nadomestka, torej proje), 400 g mesa, 100 g zelenjave, 700 g kruha ali 400 g prepečenca, 30

g soli, 0,5 g popra ali paprike, 20 g masti ali slanine, 1 g suhih jušnih začimb. Kot dodatek je bilo

pridanih 18 g cigaret in 0,5 l vina. Glede na to, da ta obrok vsebuje kar nekaj začimb, predvidevam, da

je bil to dnevni obrok, ki so ga vojakom pripravili v poljskih kuhinjah.39 Rezervni ali tudi železni obrok

hrane je vseboval dve pločevinki po 46 g kave (po vsej verjetnosti bolj kavnega nadomestka, torej

proje), pločevinko konzerviranega govejega ali svinjskega mesa, ki sta tehtali med 200 in 400 g, lahko

pa sta vsebovali tudi omako, 200 g prepečenca ali po nekaterih virih 400 g kruha, 18 g tobaka in 30 g

soli. Po manj kot štirih letih vojne so vojaki, januarja 1918 na Piavi, zaradi težav v oskrbi, dobili

dnevno tudi po le še 165 g kruha (pred tem 200 g) in 28 g mesa; proti temu je bil predpisani rezervni

obrok pravo razkošje. Posledice te splošne prehrambne krize v monarhiji so se pri vojakih pokazale

najmanj v njihovi slabši zmožnosti opravljanja zadanih jim nalog, kajti njihova povprečna telesna teža

je padla na vsega 50 kilogramov.40

O takšnih in drugačnih razmerah na bojišču pa vojaki niso mogli prosto pisati domov, kajti vsa

nedovoljena vsebina je bila cenzurirana. Zato so se nekateri zaupali svojim dnevnikom, zopet drugi pa

so se znašli nekoliko drugače. Če iščemo med prvimi zapise o oskrbi, največkrat naletimo na oceno,

da sta največji problem vojakov ravno hrana in voda, medtem ko obutev in obleko dobijo.41 Podobne

podatke nam posredujejo tudi tisti nekoliko bolj iznajdljivi vojaki, katerim je uspelo že tekom služenja

38 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 11. 39 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 11. 40 Habjan, Hana, Gospodarstvo in aprovizacija v prvem letu prve svetovne vojne, str. 67–71.

Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 11.

Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918, str. 79–81. 41 Dražumerič, Marinka, Belokranjci ‐ vojaki v I. svetovni vojni, Gradivo za poznavanje udeležbe moških iz Adlešič in okolice

kot vojakov v I. svetovni vojni, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino, let. 34 (1986), št. 3, str. 193–203.

Reberšek, Franc, Pisma slovenskega vojaka iz I. svetovne vojne, ed. mag. Janez Cvirn, v: Borec : revija za zgodovino,

literaturo in antropologijo, let. 40 (1988), št. 8‐9, str. 783.

27

o razmerah obvestiti domače. Tako je pri Miličinskem možno zaslediti, da omenja pismo, v katerem je

vojak napisal, da se mu godi dobro in da naj za spomin shranijo znamko. Na spodnjo stran slednje je

namreč napisal, da je že brez obeh nog. Drugi primer je iz oblegane trdnjave Przemysl v Galiciji, ki se

je dolgo časa upirala ruskim oblegovalcem, posledično pa se je za poveljnika in posadko govorilo, da

so kot levi, ki ne klonejo (ruske sile so trdnjavo popolnoma obkolile že 26. septembra 1914 in jo,

razen po prihodu okrepitev avstro‐ogrskemu garnizonu, oblegale vse do 22. marca 1915). Kljub

razmeram je od tam prišla razglednica s sporočilom: »Godi se nam dobro, hrane dovolj, pozdravite

gospo Stradamo.«42

8. OBROKI V ANTANTNIH SILAH S PRIMERI RECEPTOV

Na splošno nekoliko drugačne in ob delujočem sistemu so bile razmere za vojake v vojskah antante.

Dnevni obrok britanskega vojaka je na začetku vojne predstavljalo:

600 g svežega ali zamrznjenega mesa oz. 480 g v soli ali kako drugače konzerviranega mesa

600 g kruha oz. 480 g prepečenca ali glede na izgled nekakšnih keksov oz. 480 g moke

120 g slanine

90 g sira

18 g čaja

120 g marmelade

42 Vaupotič, Vesna, Čas vojne – »Pozdravite gospo Stradamo!«, str. 22–23.

Slika 7.4: Moštvo 10. pehotne divizije pri obroku


28

90 g sladkorja

15 g soli

0,8 g popra

1,5 g gorčice

240 g sveže ali 60 g posušene zelenjave

0,01 l citronskega soka, v kolikor zelenjava ni postrežena (proti skorbutu)

0,05 l ruma ob dovoljenju poveljujočega generala

ne več kot 600 g tobaka na teden

Nadomestki za nekatera zgornja živila:

120 g ovsene kaše ali riža namesto kruha

10 g čokolade namesto čaja

0,5 l črnega piva namesto ruma

120 g sušenega sadja namesto marmelade

120 g masla, svinjske masti ali margarine oz. 0,05 l olja namesto slanine43

Tem je šlo na roke dejstvo, da so bile zanje odprte trgovalne poti in niso bile omejene z zmožnostmi

posamezne države in v nekaterih primerih dodatne lokalne pridelave. Velike količine mesnih konzerv

konzervirane govedine (bully‐beef) je tako prišlo iz Argentine, kjer so kar težko sledili povpraševanju

vojskujočih se antantnih vojska.44 A to so vedeli tudi v nemški cesarski mornarici, kjer so z blokado

antantnih obal poskušali onemogočiti dobavo hrane. Končno jim je v nekem trenutku uspelo tako

pritisniti na britanske oskrbovalne poti, da je bila količina mesa v obrokih znižana na vsega 180 g

dnevno, zaledne enote pa so meso dobivale le devet dni od tridesetih; žito pa je bilo od leta 1916

problem že samo po sebi, kajti potrebe so bile tako velike, da so kruh izdelovali celo iz posušene repe.

Uspehe nemških podmornic se je pričelo čutiti tudi na domači fronti, ko je angleška vlada sprejela

racionalizacijo živil. Po dveh letih vojne je namreč prišlo do tega, da je imela Velika Britanija le še za

šest tednov hrane. Proti koncu leta 1917 je strah po pomanjkanju hrane med ljudmi pripeljal do

povečevanja osebnih zalog, posledično pa do pomanjkanja hrane, zlasti za revnejše prebivalce Velike

Britanije, ki si zalog niso mogli privoščiti. Tako je nato januarja 1918 prišlo do racionaliziranja

sladkorja, nato mesa, sledili pa so še drugi produkti. Tako so pomanjkanje čutili tako v vojski kot tudi

civilisti. Kljub temu je bilo tekom vojne samo britanski vojski v Franciji in Belgiji poslano kar 3.240.948

ton hrane. A Nemci se naj ne bi zavedali zgornjih uspehov, to pa zaradi propagandnih naporov

britanske vojske. Ta je razglašala, da je njihova vojska zadovoljna, neomajna, z visoko moralo in

predvsem dobro hranjena, zaradi dveh rednih toplih obrokov dnevno; no zadnje je bilo daleč od

resnice, zato so takšne izjave spodbudile vojake, da so napisali več kot 200.000 pritožbenih pisem nad

prehrambnimi razmerami.45

43 British Troops Receiving Rations, 1914, Firstworldwar.com : A multimedia history of World war one, vir:

http://www.firstworldwar.com/video/britishrations.htm (14. 12. 2014). 44 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:


WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014). 45 Simkin, John, Trench Food, v: Spartacus Educational, avgust 2014, vir: http://spartacus‐

educational.com/FWWtrenchfood.htm (14. 12. 2014).

War culture ‐ Trench food, v: Military history monthly, 12. oktober 2012, vir: http://www.military‐history.org/articles/war‐

culture‐trench‐food.htm (14. 12. 2014).

29

Normalen obrok v jarkih, kjer so vojaki v

povprečju preživeli devet in pol mesecev

(dva meseca so v kosih preživeli na oddihu

v zaledju izven jarkov tekom rotacij, dva

tedna pa je bilo mogoče namenjeno

dopustu),46 so v primeru, ko kuhinja ni

mogla poskrbeti za moštvo, predstavljale že

omenjene konzerve z razkosano, kuhano in

nato v konzerve konzervirano govedine

(bully‐beef) ter kruh in prepečenec oz.

nekakšni keksi (praktično nespremenjeni

od začetka 19. stoletja, ko je bili že v

prehrani vsaj angleške mornarice) (glej

Slika 8.1) ali konzerve enolončnice iz

kuhanega mesa v kosih z zelenjavo

(Maconochie stew) (glej Slika 8.2). K

rezervnem ali železnem obroku pa so

spadale dvodelne konzerve s kakavovim in

govejim namazom, verjetno pemikanom

(na začetku vojne naj bi vojakom razdelili še

nekatere rezervne obroke iz časa Burskih

vojn), katere je bilo dovoljeno odpreti le po

ukazu nadrejenega častnika, vsebino pa se

je nato namazalo na prepečenec oz. kekse,

ali pa razredčilo v vodi in popilo. Glede na

zapise pa so vojaki s stopnjevanjem vojne

oz. v njeni drugi polovici spoznali tudi nove

jedi, Tako so večkrat kot glavno jed dobili

grahovo juho z nekaj koščki konjskega

mesa, ko pa je zmanjkalo vse zelenjave naj

pa bi pri pripravi jedi uporabljali tudi trave,

koprive in listje.47 A ne glede na vse, je

vojska poskušala doseči, da bi bili obroki za

moštvo čim bolj raznovrstni, kljub relativni

enoličnosti z omejenim izborom

konzerviranih obrokov, zato se je vojaške

kuharje spodbujalo, da se poslužijo v naravi

prisotnih sezonskih sadežev, za ohranjanje

46 Cheng, Rita, Routine, Front line : Life in the Trenches of WWI, 2008, vir: http://trenches.jynx.ca/?page=routine (14. 12.

2014). 47 Houghton, Ian, My WWI kit, Tommy1418.com, vir: http://www.tommy1418.com/‐my‐kit.html (14. 12. 2014).

Simkin, John, Trench Food, v: Spartacus Educational, avgust 2014, vir: http://spartacus‐

educational.com/FWWtrenchfood.htm (14. 12. 2014).

War culture ‐ Trench food, v: Military history monthly, 12. oktober 2012, vir: http://www.military‐history.org/articles/war‐

culture‐trench‐food.htm (14. 12. 2014).

Slika 8.1: Čaj, govedina in »Hard Tack« keks

(Vir: http://www.tommy1418.com/‐my‐kit.html (5. november 2015).)

Slika 8.2: Konzervirana enolončnica – reklama

(Vir: http://www.military‐history.org/articles/war‐culture‐trench‐food.htm (5. november 2015).)

30

občutka »toplote« jedi pa so prikladno uporabljali močnejše začimbe, kot so curry in poper. Ob tem

pa so bili kuharji s strani vojske ali nadrejenih deležni tudi marsikaterega drugega nasveta za uporabo

pri kuhanju, ki so vplivali na vsakdanjega vojaka, končno pa tudi na zmožnosti le‐tega: eden iz med

teh nasvetov je bilo prebadanje klobas in kuhanje le‐teh za pet minut v vreli vodi, preden jih spečejo,

s tem pa dosežejo, da so lažje prebavljive; dodajanje za oreh maščobe v lonec zelenjave med

kuhanjem, s čemer so dosegli, da le‐ta ni povrela,48 posledično pa je verjetno ohranila tudi več

vitaminov.

Kljub takšnim ali drugačnim obrokom, pa so vojaki lahko poskrbeli za prehrano, vsaj delno, tudi sami.

Nekaj jo je tako prišlo preko pošte s strani domačih, pri čemer pa se je vsebina paketov razlikovala

glede na poznanstva domačih s pridelovalci oz. glede na omejitve dostopov do hrane na prostem

trgu, nekaj pa so jo lahko tudi nakupili v gostiščih za frontnimi linijami, kamor so bili redno rotirani po

časovno omejenih dolžnostih v frontnih jarkih.49

Primeri nekaterih receptov iz frontne kuhinje v prvi svetovni vojni:

»MACONOCHIE STEW« OZ. ENOLONČNICA IZ KUHANEGA MESA V KOSIH Z ZELENJAVO

Sestavine: 340 g govedine ali konzerva konzervirane govedine, 140 g svežega krompirja, 30 g čebule,

30 g korenja, 30 g kuhanega fižola (npr. beli fižol ali kakšno večjo sorto le‐tega), 60 ml goveje jušne

osnove ali vode, 15 ml moke, 15 ml maščobe (svinjske ali goveje masti), sol po okusu

• V kolikor uporabljate svežo govedino, le‐to razrežite na 1,5 do 2,5 cm koščke.

• Na majhne koščke razrežite krompir, čebulo in korenje.

• Poparite, dušite ali zavrite meso in zelenjavo dokler se sestavine ne zmehčajo.

• Segrejte maščobo v ponvi na srednji temperaturi in dodajte skuhano meso in zelenjavo.

• Naredite omako iz goveje jušne osnove ali vode zmešane z moko.

• Omako dodajte ostalim sestavinam (mesu in zelenjavi) in kuhajte dokler se jed ne zgosti. Solite po

okusu.50

“BROWN STEW” OZ. RJAVO KUHANO MESO

Sestavine: meso, čebula, moka, mešana zelenjava, poper, sol, jušna osnova oz. juha

• Meso očistite kosti, odstranite maščobo in razrežete na 28 g kose.

• Zmešajte 1,35 kg moke, 14 g popra, 14 g soli v posodi.

• Postavite jušno osnovo na dno posode in panirajte meso v moki.

• Očistite in razkosajte čebulo in ostalo zelenjavo ter oboje dodajte mesu. Vse dobro premešajte,

zalite z jušno osnovo in pričnite kuhati.

• Kuhajte 2½ do 3 ure in jed redno mešajte.

48 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:


WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014). 49 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:


WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014). 50 War culture ‐ Trench food, v: Military history monthly, 12. oktober 2012, vir: http://www.military‐

history.org/articles/war‐culture‐trench‐food.htm (14. 12. 2014).

31

“POTATO PIE” OZ. KROMPIRJEVA PITA

Sestavine: meso, krompir, čebula, moka, poper, sol, jušna osnova oz. juha

• Krompir operite, olupite, ponovno operite nakar velike krompirje prerežete po dolžini na pol.

• Meso očistite kosti, odstranite višek maščob, a v kolikor je meso pusto, le‐tega pokrite z rezinami

maščobe.

• Položite krompir v kovinsko posodo, očistite in razkosajte čebulo ter jo posipajte po krompirju.

Dodajte 42 g popra in 84 g soli in zalite z jušno osnovo ali vodo.

• Jed postavite v pečico in jo na polovici kuhanja po potrebi premešajte; juho dodajajte po potrebi.

• Čas priprave jedi izračunajte glede na količino mesa. 15 minut kuhanja računajte na 450 g mesa.

“SEA PIE” OZ. MORSKA PITA

Sestavine: meso, jušna osnova oz. juha, krompir, moka, čebula, pecilni prašek, mešana zelenjava,

mast pečenke, poper, sol, mrzla voda

• Meso razrežite na kocke in odstranite višek masti.

• Krompir operite, olupite in ponovno operite.

• Očistite in razkosajte čebulo in ostalo zelenjavo.

• Manjši del jušne osnove dajte v kuhalni lonec.

• V lonec dodajte meso, zelenjavo, čebulo, na vrh krompir, vse skupaj pa popoprajte in posolite.

• Vse do vrha vsebine zalite z jušno osnovo in pokrijte s testom kakršen se uporablja pri mesni piti

(250 g moke zmešate z 125 g ohlajenega masla v koščkih, vse skupaj zasoljeno s ščepcem soli. Zmes

mešajte dokler ne postane podobna drobtinam. Nato stepite jajce in žlico hladne vode in dodajte

prejšnji zmesi; mešajte dokler zmes ne prične tvoriti večjih grud. Zmes dodatno zgnetete in ko je vse

v enem kosu oblikujte ploščo, katero zavijete v plastično folijo in postavite v hladilnik za najmanj 2

uri, najbolj pa kar preko noči).

• Kuhajte 2½ do 3 uri.

“CURRIED COD” OZ. RIBA S CURRYEM

Sestavine: riba oz. ribji file (polenovka), moka, poper, sol, curry, voda.

• Očistite in razrežite ribo na okoli 100 g težke fileje.

• Te položite v posodo, zalite z vodo in skuhajte. Ko so fileji kuhani odcedite vodo in jo shranite za

kasneje.

• Dobro zmešajte moko, poper, sol in curry.

• Dodajte zadostne količine odcejene vode, da prejšnjo zmes spremenite v omako nakar le‐to

zavrete.

• Omako zgostite in kuhajte kakšnih 30 min.

• Omako polijte preko filejev in servirajte vroče.

“MILK BISCUIT PUDDING” OZ. MLEČNI PUDING IZ PREPEČENCA/KEKSOV ZA 100 MOŽ

Sestavine: prepečenec/keksi (blizu 6,75 kg), mleko (okoli 1,35 kg oz. 3 konzerve), sladkor (2,25 kg),

jagodičevje, najbolje rdeči ribez ali rozine (1,8 kg), zavoj začimb, vložene luščine sadja npr.

pomaranče (110 g), voda

• Namakajte prepečenec/kekse v mrzli vodi dokler se ne zmehčajo – približno 3 ure.

• Operite in očistite jagodičevje ter razrežite luščine na drobne koščke.

32

• Položite prepečenec/kekse, sladkor in jagodičevje v pekače.

• Dodajte mleko in ga dobro zmešajte z začimbami in luščinami in vlijte v pekač ter kuhajte.

• Čas priprave okoli 1 uro. 51

In nekaj receptov iz civilne »Varčne kuharice«, avtorice Marija Remec, ki so nekoliko podobni skopim

opisom jedi iz jarkov, avtorja Ivana Matičiča.

KOPRIVE IN REGRAT – PRIKUHA

Sestavine: pekoče koprive in nekaj regrata, par žlic kisle smetane, mast, moka, peteršilj, čebula, vodo

ali juho, poper, sol

• Liste kopriv in regrata odberite, operite in skupaj skuhajte, nato pa vse odcedite in sesekljajte.

• Naredite redko prežganje iz masti, moke ter iz malo drobno zrezanega peteršilja in čebule.

• Pripravljene sestavine nekoliko zalite z juho ali vodo ni po okusi dodajte sol in poper.

• Ko jed prevre, dodajte par žlic kisle smetane, ter ko jed ponovno zavre je pripravljena.

RUMENA KOLERABA

Sestavine: večja rumena koleraba, 2‐3 dkg masti, moka, kumina, voda (ali juho ali krompirjevo vodo),

sol

• Večjo rumeno kolerabo olupite in zrežite na manjše koščke v posodo.

• Dodajajte vodo dokler ta ne pokrije koščkov kolerabe, dodajte kumino, sol in pripravljeno kuhajte

do mehkega.

• V kozici razbelite 2 do 3 dkg masti, nato dodajte pol žlice moke in mešajte dokler ta ne zarumeni.

• Kuhani kolerabi odcedite polovico vode, najbolje v drugo posodo za kasnejšo uporabo.

• Skuhano kolerabo, s polovico vode v kateri se je kuhala, dodajte na mast in moko v kozici.

• V kolikor ocenite, da je jed v kozici pregosta ji lahko dodate nekaj preostale vode od kuhanja

kolerabe, nove vode, juhe ali krompirjeve vode, ki je ostala od kuhanja olupljenega krompirja.

• Po nekaj minutah vretja je jed pripravljena.52

Mnogo več jedi, tako iz vojaškega kot iz civilnega življenja, pa je v delu »Sabotin – park miru: kuharska

knjiga: izbor receptov tradicionalnih jedi narodov, udeleženih v bojih na soški fronti« zbrala Slavica

Plahuta. V nadaljevanju so predstavljeni le nekateri, ki morda najbolj prikazujejo razmere v jarkih in

na domači mizi.

“ARMY GOULASH” OZ. VOJAŠKI GOLAŽ

Sestavine: 45 dag govedine iz pločevinke, srednje velika čebula, 6 dag konzerviranega svinjskega

mesa pomešanega s fižolom, 17,5 dag paradižnikove omake, sol, poper, čili

• Meso iz pločevinke rjavo popecite s čebulo.

• Primešajte svinjsko meso s fižolom.

51 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:


WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014). 52 Remec, Marija, Varčna kuharica : zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi, Katoliška

bukvarna, Ljubljana, 1915, str. 22, v: Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918, Muzej novejše

zgodovine Slovenije, Ljubljana, 2010, str. 81.

33

• Solite, popoprajte, nakar dodajte še paradižnikovo omako in čili.

• Vse dobro premešajte ter dušite približno 30 minut.53

“DOUGHBOY CABBAGE SOUP” OZ. ZELJNATA JUHA ZA PEHOTO

Sestavine: 3 manjše zeljnate glave, 3 skodelice mleka, 1 skodelica smetane, sol, poper po okusu

• Očiščeno in oprano zelje drobno narežite in dajte v posodo.

• Dodajajte vodo dokler ta ne pokrije zelja, nakar tega kuhate pri nizki temperaturi dokler se ne

zmehča.

• Ko je zelje kuhano, odvzamete skodelico zeljne vode in jo primešate v smetano. Ostalo vodo

odlijete.

• Solite, popoprajte, nato pa skodelico prilijete k zelju in segrejete, vendar ne mešajte.54

SKUTNA JUHA

Sestavine: 0.5 kg slane uležane skute, 0,5 kg krompirja, 2 korenja, šop peteršilja, 3 stroki česna, vejica

majarona, šalotka, 3 l vode, sol in poper po potrebi, 2 žlici masla

• V posodo s hladno vodo dajte skuto, maslo, sol, poper, narezan krompir, korenje, sesekljan

peteršilj, česen, šalotko in majaron.

• Pripravljeno segrejte do vrelišča in vrite dobre pol ure.

• Skutno juho ponudite z rižem ali ajdovim kruhom.55

PREŽGANKA

Sestavine: 70 g moke, 100 g olja, vodo ali juho, krompir, sol, sir po potrebi

• 70 g moke med stalnim mešanjem popražite v 100 g olja, da porjavi.

• Počasi prilijte mrzlo vodo ali juho in priložite na tanke rezine narezan krompir.

• Kuhajte 20 minut. Po okusu in potrebi solite in dodate nariban sir.56

DOMAČA ZELENJAVNA MINEŠTRA

Sestavine: voda v kateri so se pred tem kuhali fižol, leča ali bob, krompir, zelje ali cvetačo, korenje,

grah ali fižol, čebula, zelena, maslo, sol

• Krompir olupite in narežite na tanke rezine.

• Zeljne liste ali šopke cvetače očistite in narežite.

• Korenje narežite na kolobarje.

• Na maslu opražite koščke čebule in zelene.

• Vso zgoraj pripravljeno zelenjavo, skupaj z grahom ali fižolom, stresite v zavreto vodo, ki je ostala

od kuhanja fižola, leče ali boba.

• Solite in kuhajte dokler se zelenjava ne zmehča.

• Skuhano jed lahko ponudite z jušnimi testeninami ali s koščki opečenega kruha.57

53 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 23. 54 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 24. 55 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 70. 56 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 22. 57 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 22.

34

GRENADIR MARŠ

Sestavine: 50 dag krompirja, 50 dag testenin (polžki), čebula, 2 stroka česna, 3 žlice maščobe, 1 dcl

juhe, sol in poper po okusu

• Neolupljen krompir skuhate in še vročega narežete na kolobarje.

• V malo slani vodi skuhajte testenine in jih odcedite.

• Na maščobi prepražite čebulo in česen ter dodajte krompir in testenine.

• Vse skupaj zalite z juho, solite, popoprate in dušite na zmernem ognju okoli 5 minut.

• Tako pripravljeno jed lahko ponudite kot samostojno ali pa kot prilogo.58

VOJNA TORTA

Sestavine: 18 dag sladkorja, 7 rumenjakov, naribano limonino lupino, 6 g drobno narezanih ali

zmletih mandljev ali lešnikov, 3 dag drobtin črnega kruha, rum, 9 dag koruzne moke, marmelada,

zmleti sladkor

• V posodi pol ure mešate sladkor in rumenjake.

• Drobtine namočite v rum.

• V posodo dodajte limonino lupino, mandeljne ali lešnike, namočene drobtine in koruzno moko ter

vse rahlo premešate.

• Pripravljeno zmes stresite v model za torte in pecite v pečici na srednji moči pol ure.

• Spečeno in ohlajeno torto prerežite na dve plasti, vmes namažite z marmelado in jo potresite z

mletim sladkorjem.59

9. KALORIČNE VREDNOSTI OBROKOV

Še preden se dotaknemo kalorične vrednosti dnevnih obrokov v prvi svetovni vojni je za predstavo

dobro vedeti, da 3.000 kalorij predstavlja 30 kosov kruha ali 5,45 McDonald's Big Mac dvojnih

burgerjev (550 kalorij na burger).60

V nadaljevanju je potrebno še omeniti, da raziskav o prehrani za obdobje prve svetovne vojne ni

veliko, posledično pa tudi ni veliko primerov tabel dnevnih vnosov izenačenih s kalorično vrednostjo

teh vnosov. Bolje je sicer pokrita tematika prehranjevanja v britanski vojski, ostale države pa močno

zaostajajo. Poleg britanske vojske, ki je vojakom dnevno zagotavljala 4.200 kalorij vnosa, po nekaterih

podatkih tudi 4.600,61 imamo tako od sosednjih držav podatke le še za italijansko vojsko. Zato sta

nam na razpolago dve tabeli: glede na britansko tabelo dnevnega vnosa živil (v primeru normalne

dobave živil), pomeni 4.200 oz. 4.600 kalorij 600 g svežega ali zamrznjenega mesa oz. 480 g v soli ali

kako drugače konzerviranega mesa, 600 g kruha oz. 480 g keksov oz. moke, 120 g slanine, 90 g sira,

18 g čaja, 120 g marmelade, 90 g sladkorja, 15 g soli, 0,8 g popra, 1,5 g gorčice, 240 g sveže ali 60 g

58 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 23. 59 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 23. 60 McDonald's sandwich: Big Mac, SelfNutritionData : know what you eat, vir: http://nutritiondata.self.com/facts/foods‐

from‐mcdonalds/6220/2 (14. 12. 2014).

Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol. 61 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:


WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014).

35

posušene zelenjave in 0,05 l ruma po dovoljenju poveljujočega generala.62 Glede na italijansko tabelo

dnevnega vnosa živil, pa je 4.085 kalorij pomenilo 750 g kruha, 375 g mesa, 200 g testenin, kot

dodatek pa še čokolada, kava in sir, v visokogorju (verjetno kot dodatni kalorični vnos) pa so bili

deležnih še posebnih dodatkov in sicer špeh, panceto, kondenzirano mleko in za v jarke, tako kot za

Britance, alkohol. Podobno kot v avstro‐ogrski vojski so tudi Italijani poznali tri različne vrste obrokov,

ki so bili v začetku vojne obilnejši, nakar pa so se decembra 1916 in vse do vstopa ZDA v vojno

zmanjšali na le 3.000 kalorij, kar je v hrani predstavljalo 600 g kruha in 250 g mesa, vendar pa se je

stanje po vstopu ZDA nekoliko izboljšalo, tako da se je skupna kalorična vrednost obrokov dvignila na

3.580 kalorij.63 Pri tem pa je potrebno upoštevati še eno pomembno dejstvo. Kljub zmanjšanim

kaloričnim vrednostim obrokov so se ti grobo približali kaloričnim vrednostim obrokov zaposlenih

moških doma še pred izbruhom vojne. Ali če obrnemo; v kolikor so vojaki dobili polne obroke, tja do

4.200 oz. 4.600 kalorij, so jedli mnogo več kot zaposleni britanski moški delavci, ki so zaužili le okoli

3.400 kalorij dnevno.64 Podobno je veljalo tudi za naše dežele.

Več podatkov za neposredno primerjavo, opredeljenih s količino kalorij, je dostopnih iz druge

svetovne vojne, med drugim tudi za Slovenijo. Za začetek si zato poglejmo prehrano pripadnikov

Narodnoosvobodilne vojske (NOV) in partizanskih odredov Slovenije (POS). Ekonomski odsek

Glavnega štaba se je vprašanja prehrane lotil 18. septembra 1943, ko je sestavil tabelo enodnevnega

obroka za pripadnika NOV (Intendantska služba u NOR‐u 1973: 211; Mikuž 1969: 48). Za zajtrk je bilo

tako določeno, da borec dobi 13 g kavne primesi, 30 g sladkorja ali medu oziroma namesto tega gram

čaja, 30 g sladkorja oziroma pol litra mleka, poleg tega pa še 300 g kruha oziroma 250 g koruzne

moke ali zdroba in 10 g moke za prežganje. Za kosilo in večerjo je bilo v tabeli pod točko „a)“

določeno 300 g svežega ali 200 g suhega mesa in 50 g suhih gob, pod točko „b)“ pa 400 g moke, 400 g

testenin, riža, graha ali 500 g fižola, 1.000 g krompirja, 1.000 g korenja, kolerabe, repe, 20 g soli, 0,04

l kisa in 20 g masti (Intendantska služba u NOR‐u 1973: 211; Mikuž 1969: 48).

19. septembra 1943 pa je ekonomski odsek Glavnega štaba posredoval komandam področij še

skrbno sestavljena tehnična navodila, ki so se med drugim dotikala tudi področja prehrane in

narekovala, da naj bi obrok hrane za vojaka v bojni enoti vseboval od 2.800 do 3.200 kalorij, kruh pa

naj bi bil pečen iz enotne moke, katero naj bi v petdesetih odstotkih sestavljala koruzna, v tridesetih

odstotkih pšenična in v 20 odstotkih ržena, ajdova ali ovsena moka. Intendanture komand področij

naj bi plačevale živila po maksimiranih cenah (Ferenc 1961: 79; Mikuž 1969: 48, 49; Stepančič 1990:

136, 137). Glede na to, da so bili zgornji podatki o kalorični vrednosti sledili tabeli enodnevnega

obroka, lahko domnevamo, da so vrednosti od 2.800 do 3.200 kalorij veljale za zgornjo tabelo.

Za predstavo o potrebnih količinah hrane je potrebno vedeti, da je konec septembra število mož v

NOV naraslo na okoli 30.000, za tako množico pa je bilo v mesecu dni potrebnih 1.728.000 kg hrane,

kar pa je v denarju pomenilo 12.614.700 lir (1.286.524,33 €). Pri tem so bili varčni z mesom, saj sta bil

62 British Troops Receiving Rations, 1914, Firstworldwar.com : A multimedia history of World war one, vir:

http://www.firstworldwar.com/video/britishrations.htm (14. 12. 2014). 63 Plahuta, Gomzi Praprotnik in Sbressa, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga : izbor receptov ..., str. 11. 64 Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj 2013, vir:


WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014).

36

v tednu določena kar dva brezmesna dneva, kavo in sladkor pa so imeli borci le enkrat na teden za

zajtrk (Mikuž 1969: 50; Stepančič 1990: 137).

Če se vrnemo nazaj na tehnična navodila ekonomskega odseka iz 19. septembra 1943, v katerih je

bilo sporočeno, da naj bi obrok hrane za vojaka v bojni enoti vseboval od 2.800 do 3.200 kalorij in

slednje vrednosti primerjajmo z danes priporočenimi oz. z raziskavami, ki so bile narejene v ZDA tudi

že tekom druge svetovne vojne, je potrebno na začetku vedeti, da priporočeni vnosi kalorij v telo

nihajo glede na starost, spol, telesno aktivnost in okoljske dejavnike.

Glede na to, da so bili v operativne enote NOV in POS vključeni večinoma moški, si za primerjavo na

današnjih tabelah vzemimo telesno aktivnega moškega. Povprečna potreba po kalorijah je pri moških

okoli 2.600 enot,65 v starosti okoli 20 let tudi 2.900 enot,66 kar nekako sovpada s Stergarjevim

razponom potreb od 2.400 do 3.000 kalorij za odraslega moškega.67 Raziskave v ZDA med drugo

svetovno vojno so v osnovi predvidele 1.700 kalorij na dan za 21 letnega moškega v obdobju miru oz.

bolje rečeno v mirovanju, kajti raziskava »Minnesota Starvation Experiment«, je pokazala, da je pri

okoli 1.500 kalorijah dnevno že mogoče pričakovati nekatere posledice za organizem. Tej izhodiščni

vrednosti 1.700 kalorij so nato sledili množilni količniki za zmerno dnevno obremenitev 1,7 kar je

pomenilo 2.900 kalorij dnevnega vnosa in za izredno dnevno obremenitev količnik 2,4 na izhodiščno

vrednosti, torej 4.100 kalorij, kar pa nekako po današnjih standardih spada že pod ekstreme. Okvirno

podobna vrednost 4.000 kalorij dnevnega vnosa se tako danes priporoča za moške, ki opravljajo težje

fizične poklice, a pred tem je omenjena ameriška raziskava predvidela tudi vnos 5.000 kalorij dnevno

v primeru, ko oseba deluje v arktičnem podnebju.68 Nekateri sodobnejši viri priporočajo tudi, da bi

bilo potrebno vojakom za izvedbo najbolj zahtevnih nalog, v najbolj ekstremnih razmerah zagotoviti

celo do 7.000 kalorij dnevno.69

A zadnje navedbe so res ekstremne kajti v drugi svetovni vojni, točneje maja 1945, so npr. ameriški

vojaki dobivali na dan le 4.000 kalorij.70 Zanimiv je tudi podatek, ki pravi, da človek pri hoji na 1.600

65 Hujšanje – dieta – izguba telesne teže – My diet, Zdrava telesna teža, vir: http://www.mojadieta.com/zdravo02.php?n=1

(12. 12. 2007).

Moj krožnik.net, Prehranska piramida, vir: http://www.enter‐sp.si/kroznik/prehranska_piramida.htm (12. 12. 2007). 66 @Kapital, revija za naložbo denarja, Bio prehrana: Živite zato da jeste ali jeste zato, da živite?, vir: http://www.

revijakapital.com/kapital/zivljenjskislog.php?idclanka=1275 (12. 12. 2007). 67 Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol. 68 Ball, Janet, The Minnesota starvation experiment, v: BBC News magazine, Home, Magazine, 20. januar 2014, vir:

http://www.bbc.com/news/magazine‐25782294 (15. 12. 2014).

Govc Eržen, Jana, Prekomerna telesna teža, debelost – proces spreminjanja, vir: med.over.net/javne_datoteke/novice/

datoteke/11612‐Debelost_proces‐spreminjanja.ppt (12. 12. 2007).

Hujšanje – dieta – izguba telesne teže – My diet, Zdrava telesna teža, vir: http://www.mojadieta.com/zdravo02.php?n=1

(12. 12. 2007).

Minnesota Starvation Experiment, Wikipedia, The Free Encyclopedia, vir: http://en.wikipedia.org/wiki/

Minnesota_Starvation_Experiment (15. 12. 2014).

Troscianko, Emily, Starvation study shows that recovery from anorexia is possible only by regaining weight, v: A Hunger

Artist, 23. november 2010, vir: http://www.psychologytoday.com/blog/hunger‐artist/201011/starvation‐study‐shows‐

recovery‐anorexia‐is‐possible‐only‐regaining‐weight (15. 12. 2014). 69 24ur.com, Najdebelejši otrok na svetu, vir: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3097628 (12. 12. 2007).

Bacque, James, Druge izgube, Ciceron, Mengeš, 2007, str. 89, 281. 70 Bacque, Druge izgube, str. 119.

37

metrov v povprečju porabi 100 kalorij.71 Ker pač ni omenjeno kakšna hoja je to, predvidevajmo, da ni

primerljiva z vojaškimi pohodi, katere so opravljale enote med vojno. Vendar če samo uporabimo te

vrednosti pri izračunu porabe kalorij za trideset kilometrov hoje, vidimo da povprečni človek za

takšno razdaljo potrebuje 1.875 kalorij. V kolikor bi vojak v avstro‐ogrski vojski dobil vsaj železni

obrok, sem mnenja, da je ob ocenjeni kalorični vrednosti nad 3.000 kalorij pokril omenjene potrebe

30 kilometrskega pohoda, a kljub temu 1.875 kalorij predstavlja okoli dve tretjini po kalorični

vrednosti železne rezerve avstro‐ogrskega vojaka ali najmanjšega predpisanega obroka borca NOV in

POS.

Naslednji prehranjevalni tabeli sta bili izdani 26. decembra 1943 in nato 7. marca 1944. Če

primerjamo zadnjo prehranjevalno tabelo ekonomskega odseka s tabelo izdano decembra 1943,

vidimo najprej, da so v najnovejši tabeli zapisane le še skupne dnevne količine živil, glede na

posamezni prehranjevalni tip dneva in ne več količine glede na posamezni obrok dneva. Do tega je po

vsej verjetnosti prišlo zaradi težav pri zagotavljanju posameznih živil za določene obroke, čeprav

jasnih dokazov za to ni. Razlike pa so bile prisotne še drugod; poleg že omenjenih štirih

prehranjevalnih tipov dni, so bile nekoliko večje tudi skupne predpisane količine živil, katere naj bi

dobili posamezni borci. Glede na prehranjevalno tabelo iz 26. decembra 1943, naj bi moštvo v enotah

po najnovejši tabeli dobilo skupno manj moke dnevno, enake količine mesa in gob, predvsem pa

mnogo več fižola, krompirja, kisle repe in zelja, na prehranjevalno tabelo pa so se ponovno uvrstili

makaroni, ješprenj, kaša, riž, korenje in grah, od začimb pa čebula, česen in kis, kar pomeni da so bili

obroki, seveda če so bila vsa živila dostopna, nekoliko bolj raznovrstni. Količina soli je bila, v

primerjavi s prejšnjimi 10 do 20 g, zdaj predpisana na 15 g dnevno na borca. Kot brezmesni dan je bil

zopet določen le en v tednu. Kar se tiče kalorične vrednosti hrane je bila ta predpisana na okoli 2.800

kalorij dnevno in ni bila več podana v razponu od 2.800 do 3.200 kalorij. To lahko pomeni celo, da so

partizani kljub večjim količinam in navkljub raznovrstnejši prehrani dobivali manj kalorične dnevne

obroke, ki pa se še vedno niso približali današnji priporočeni vrednosti 4.000 kalorij dnevno za

izredno naporne naloge, torej za delovanje moštva v bojnih enotah.72

71 Zase.si, Človeški motor, vir: http://www.zase.si/?clanki=8 (15. 12. 2014). 72 24ur.com, Najdebelejši otrok na svetu, vir: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3097628 (12. 12. 2007).

Intendantska služba u NOR‐u, Vojnoizdavački zavod, Beograd, 1973, str. 211–213, 348.

Govc Eržen, Jana, Prekomerna telesna teža, debelost – proces spreminjanja, vir: med.over.net/javne_datoteke/novice/

datoteke/11612‐Debelost_proces‐spreminjanja.ppt (12. 12. 2007).


(12. 12. 2007).

Mikuž, Metod, Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov, Borec, Ljubljana, 1969, str. 49, 58, 59,

106, 108, 110.

Navodila organizacijskega oddelka pri Glavnem poveljstvu NOV in PO Slovenije z dne 14. septembra 1943 o organizaciji in

nalogah vojaških oblasti v zaledju, v: Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov.

Del 6, knjiga 7, Borbe v Sloveniji 1943 (september – oktober), dokument št. 44, Ferenc, Tone (ur.), Inštitut za zgodovino

delavskega gibanja v Ljubljani, Ljubljana, 1961, str. 79.

Stepančič, Miroslav, Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941‐1945,

Knjižnica NOV in POS – 52, RK ZRVS Slovenije, Ljubljana, 1990, str. 230, 231.


(12. 12. 2007).

38

10. ZAKLJUČEK

Glede na zgoraj zapisano vidimo, da obroki avstro‐ogrskih vojakov ali pa nato tudi predpisani obroki

borcev NOV in POS po kalorični vrednosti niso bili zadostni in primerljivi z današnjimi standardi, pa

tudi ne s standardi v drugih vojskah obeh obdobij, v katerih so se zadolženi za oskrbo poskušali sicer

čim bolj približati vrednosti 4.000 kalorij dnevnega vnosa živil na borca oz. v primeru britanske vojske

to vrednost tudi preseči. Kar se tiče trditve o neupoštevanju znanja pridobljenega s pripravo

prehrane za raziskovalne odprave na zemeljske pole pri prehrani vojakov, je v primeru avstro‐ogrske

vojske mogoče to zanikati. Res avstro‐ogrski K.U.K. vojaki niso jedli pemikana, ko so ga npr. na

začetku njihovi britanski nasprotniki, oz. kakšnega namenskega visoko kaloričnega obroka, so pa zato

železni obroki avstro‐ogrskih vojakov vsebovali občutno več mesa kot pa drugih sestavin; v teh vrstah

obrokov so dajali torej prednost visoko kaloričnim živilom. Zelenjava in sadni sok (v primeru britanske

tabele dnevnega vnosa živil) so bili pojmovani bolj kot priloga oz. dodatek, čeprav je v primeru

britanske vojske vsaj izrecno navedeno, da je sok nadomestilo za zelenjavo, da se prepreči pojav

skorbuta. Vsaj Britanci so tako neposredno naslovili problem dolgotrajnega prehranjevanja s

konzervirano hrano, pretežno živalskega izvora, in že v osnovni tabeli obrokov posredno poskrbeli za

zdravje in doseganje maksimalnih telesnih zmožnosti svojih vojakov.

39

11. LITERATURA IN VIRI

STROKOVNA LITERATURA

Navodila organizacijskega oddelka pri Glavnem poveljstvu NOV in PO Slovenije z dne 14. septembra

1943 o organizaciji in nalogah vojaških oblasti v zaledju, v: Zbornik dokumentov in podatkov o

narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih narodov. Del 6, knjiga 7, Borbe v Sloveniji 1943 (september

– oktober), dokument št. 44, Ferenc, Tone (ur.), Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani,

Ljubljana, 1961, str. 79.

Intendantska služba u NOR‐u, Vojnoizdavački zavod, Beograd, 1973.

Mikuž, Metod, Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov, Borec, Ljubljana,

1969.

Stepančič, Miroslav, Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in

Notranjskem 1941‐1945, Knjižnica NOV in POS – 52, RK ZRVS Slovenije, Ljubljana, 1990.

Stergar, Rok, Hrana na bojiščih 1. svetovne vojne: izkušnje slovenskih vojakov, v: Prispevki za novejšo

zgodovino, let. 55, št. 2 (2015), str. 22‐53.

OSTALA LITERATURA

Bacque, James, Druge izgube, Ciceron, Mengeš, 2007.

Eržen Podlipnik, Elizabeta, Dobrodelnost in pomoč vojakom ter prebivalstvu na Kranjskem v prvem

letu prve svetovne vojne, v: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! : Kranjska v prvem letu vélike

vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str. 61–65.

Grant, R. G., 1. svetovna vojna: veliki ilustrirani vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014.

Grylls, Bear, Preživetje v naravi: popolni vodnik za bivanje na prostem, Učila International, Tržič,

2013.

Habjan, Hana, Gospodarstvo in aprovizacija v prvem letu prve svetovne vojne, v: Kuge, lakote in

vojske – reši nas, o Gospod! : Kranjska v prvem letu vélike vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana,

Ljubljana, 2014, str. 68, 69.

Kos, Marjana, Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, v: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! :

Kranjska v prvem letu vélike vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str. 30–38.

Matičič, Ivan, Skozi plamene prve svetovne vojne, Po neskončni poti s slovenskim planinskim polkom,

zbirka Dokazi, Zavod Borec, Ljubljana, 1966.

40

Plahuta, Slavica, Gomzi Praprotnik, Silva in Sbressa, Edmonda, Sabotin ‐ park miru : kuharska knjiga :

izbor receptov tradicionalnih jedi narodov, udeleženih v bojih na soški fronti = Sabotino ‐ il parco

della pace : libro di ricette : selezione di ricette di piatti tradizionali delle nazioni che hanno

partecipato al fronte dell'Isonzo, Mestna občina Nova Gorica, Grosuplje 2007.

Remec, Marija, Varčna kuharica : zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi

sredstvi, Katoliška bukvarna, Ljubljana, 1915, str. 22, v: Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva

svetovna vojna 1914–1918, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana, 2010, str. 81.

Šabec, Zdena in Karlo Nanut, Hrumenje tišine: [razstava v spomin na bojevanje Slovencev na Soški

fronti v letih 1915‐1917]: brošura ob razstavi, Vojaški muzej Slovenske vojske, Ljubljana, 2005.

Štepec, Marko in drugi, Slovenci + prva svetovna vojna 1914–1918, Muzej novejše zgodovine

Slovenije, Ljubljana, 2010.

STROKOVNA PREDAVANJA

Stergar, Rok, Hrana na frontah prve svetovne vojne: potreba in simbol, predavanje o bojnih izkušnjah

I. svetovne vojne, v Parku vojaške zgodovine, Pivka, 8. oktober 2014.

Šimac, Miha, Vojaški duhovniki 1914–1915, predavanje v prostorih Arhiva RS, Ljubljana, 17.

september 2014.

ČASOPISNI ČLANKI

Arhar, Rok, Dnevniški zapiski slovenskega vojaka v Galiciji – Topovi so grmeli, midva pa sva se tresla

od mraza, 1. del, v: Objektiv, 9. avgust 2014, str. 22–23.

Arhar, Rok, Dnevniški zapiski slovenskega vojaka v Galiciji – Na Karpate! 2. del, v: Objektiv, 16. avgust

2014, str. 20–21.

Arhar, Rok, Dnevniški zapiski slovenskega vojaka v Galiciji – Z žalostjo sem gledal kako so mi šli prsti

proč, 3. del, v: Objektiv, 23. avgust 2014, str. 22–23.

Božič, Kristina, Oni, ljudje vojne – Preživeti v dolini solz, v: Objektiv, 12. julij 2014, str. 24–26.

Brajer, Ciril, Miro Simčič v knjigi o dogodku izpred stotih let – Za bika dobil 500 plač učitelja, v:

Nedeljski dnevnik, 53, št. 38, 17. september 2014, str. 7.

Dražumerič, Marinka, Belokranjci – vojaki v I. svetovni vojni, Gradivo za poznavanje udeležbe moških

iz Adlešič in okolice kot vojakov v I. svetovni vojni, v: Kronika: časopis za slovensko krajevno

zgodovino, let. 34 (1986), št. 3, str. 193–203.

Kako prehranijo armado, v: Tedenske slike, let. 1, št. 7, 23. september 1914, str. 9–10.

41

Reberšek, Franc, Pisma slovenskega vojaka iz I. svetovne vojne, ed. mag. Janez Cvirn, v: Borec : revija

za zgodovino, literaturo in antropologijo, let. 40 (1988), št. 8‐9, str. 783.

Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Ljudje godrnjajo

vsled hudih maršev, 1. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 27, 2. julij 2014, str. 21.

Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Doma gotovo

molijo zame, 2. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 28, 9. julij 2014, str. 25.

Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Marija, odvrni od

nas to zlo!, 3. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 29, 16. julij 2014, str. 21.

Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Kaj naredimo s

piščanci, ako nas pred sovražnikom izdajo? 4. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 30, 23. julij 2014,

str. 21.

Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Hrvatje zelo

strahopetni, Srbi zelo hrabri, 5. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 31, 30. julij 2014, str. 21.

Sever, Maksimilijan, Dnevnik Maksimilijana Severja, vojaka iz prve svetovne vojne – Kdor se sam

obstreli, tega usmrte, 6. del, v: Nedeljski dnevnik, let. 53, št. 32, 6. avgust 2014, str. 21.

Vaupotič, Vesna, Čas vojne – »Pozdravite gospo Stradamo!«, v: Objektiv, 12. julij 2014, str. 22–23.

INTERNETNI VIRI

24ur.com, Najdebelejši otrok na svetu.

Dostopno na http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3097628 (12. 12. 2007).

@Kapital, revija za naložbo denarja, Bio prehrana: Živite zato da jeste ali jeste zato, da živite?.

Dostopno na http://www.revijakapital.com/kapital/zivljenjskislog.php?idclanka=1275 (12. 12. 2007).

Ball, Janet, The Minnesota starvation experiment, v: BBC News magazine, Home, Magazine, 20.

januar 2014.

Dostopno na http://www.bbc.com/news/magazine‐25782294 (15. 12. 2014).

Bayliss, Richard, Sir John Franklin's last arctic expedition: a medical disaster, v: JRSM, Journal of Royal

Society of Medicine, 95(3), marec 2002, str. 151–153.

Dostopno na http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1279489/ (2. 12. 2014).

Beef tea, potato pie and duff pudding: How to eat like a WW1 Tommy, v: The Telegraph, 19. maj

2013.

Dostopno na http://www.telegraph.co.uk/history/britain‐at‐war/10066467/Beef‐tea‐potato‐pie‐and‐

duff‐pudding‐How‐to‐eat‐like‐a‐WW1‐Tommy.html (14. 12. 2014).

42

British Troops Receiving Rations, 1914, Firstworldwar.com : A multimedia history of World war one.

Dostopno na http://www.firstworldwar.com/video/britishrations.htm (14. 12. 2014).

Cheng, Rita, Routine, Front line : Life in the Trenches of WWI, 2008.

Dostopno na http://trenches.jynx.ca/?page=routine (14. 12. 2014).

Comparison of the Amundsen and Scott Expeditions, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Comparison_of_the_Amundsen_and_Scott_Expeditions#

Food_and_fuel (2. 12. 2014).

Franklin's lost expedition, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Franklin%27s_lost_expedition (2. 12. 2014).

Glatz, Julianne, Canning food, from Napoleon to now, v: IllinoisTimes, 3. junij 2010.

Dostopno na http://illinoistimes.com/article‐7361‐canning‐food,‐from‐napoleon‐to‐now.html (2. 12.

2014).

Govc Eržen, Jana, Prekomerna telesna teža, debelost – proces spreminjanja.

Dostopno na med.over.net/javne_datoteke/novice/datoteke/11612‐Debelost_proces‐

spreminjanja.ppt (12. 12. 2007).

Henderson, Robert, Diet and Food Preparation for the British Army during the War of 1812, v: The

Discriminating General, History in your Hands, 1999.

Dostopno na http://www.warof1812.ca/food.htm (2. 12. 2014).

Houghton, Ian, My WWI kit, Tommy1418.com.

Dostopno na http://www.tommy1418.com/‐my‐kit.html (14. 12. 2014).

Hujšanje – dieta – izguba telesne teže – My diet, Zdrava telesna teža.

Dostopno na http://www.mojadieta.com/zdravo02.php?n=1 (12. 12. 2007).

Kaj je salicilna kislina in katera živila jo vsebujejo?, Food‐info.

Dostopno na http://www.food‐info.net/si/qa/qa‐fi27.htm (4. 12. 2014).

Landauro, Inti, Hinshaw, Drew, French Military Rations, Featuring Camembert and Cassoulet, Are

Prized by Civilians, Too: Secondary Market Thrives for France's Morale‐Boosting Gourmet MREs, v:

The Wall Street Journal, A‐hed, 5. marec 2014.

Dostopno na http://online.wsj.com/articles/SB10001424052702303942404579361111375345976 (2.

12. 2014).

McDonald's sandwich: Big Mac, SelfNutritionData : know what you eat.

Dostopo na http://nutritiondata.self.com/facts/foods‐from‐mcdonalds/6220/2 (14. 12. 2014).

43

McKie, Robin, Why our explanation of the 1845 polar tragedy should be put on ice, v: The Guardian,

Science, 26. januar 2014.

Dostopno na http://www.theguardian.com/science/2014/jan/26/lead‐poisoning‐polar‐sir‐john‐

franklin (2. 12. 2014).

Minnesota Starvation Experiment, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Minnesota_Starvation_Experiment (15. 12. 2014).

Moj krožnik.net, Prehranska piramida.

Dostopno na http://www.enter‐sp.si/kroznik/prehranska_piramida.htm (12. 12. 2007).

Napoleonic weaponry and warfare, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Napoleonic_weaponry_and_warfare (2. 12. 2014).

Nicolas Appert, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Nicolas_Appert (2. 12. 2014).

Pemmican, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Pemmican (2. 12. 2014).

Robert Falcon Scott, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Robert_Falcon_Scott#Last_march (2. 12. 2014).

Salonika, The Long, Long Trail, The British Army of 1914‐1918 – for family historians.

Dostopno na http://www.1914‐1918.net/salonika.htm (4. 12. 2014).

Scott of the Antarctic could have been saved if his orders had been followed, say scientists, v: The

Telegraph, 30. december 2012.

Dostopno na http://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/antarctica/robert‐falcon‐scott/9770678/

Scott‐of‐the‐Antarctic‐could‐have‐been‐saved‐if‐his‐orders‐had‐been‐followed‐say‐scientists.html (2.

12. 2014).

Simkin, John, Trench Food, v: Spartacus Educational, avgust 2014.

Dostopno na http://spartacus‐educational.com/FWWtrenchfood.htm (14. 12. 2014).

Skorbut, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://sl.wikipedia.org/wiki/Skorbut (4. 12. 2014).

Sveža zelenjava, Kmetijska zadruga Krka kmetijstvo, trgovina, proizvodnja, storitve z.o.o.

Dostopno na http://www.kz‐krka.si/sveza‐zelenjava.html (4. 12. 2014).

Terra Nova Expedition, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Terra_Nova_Expedition (2. 12. 2014).

44

Troscianko, Emily, Starvation study shows that recovery from anorexia is possible only by regaining

weight, v: A Hunger Artist, 23. november 2010.

Dostopno na http://www.psychologytoday.com/blog/hunger‐artist/201011/starvation‐study‐shows‐

recovery‐anorexia‐is‐possible‐only‐regaining‐weight (15. 12. 2014).

War culture ‐ Trench food, v: Military history monthly, 12. oktober 2012.

Dostopno na http://www.military‐history.org/articles/war‐culture‐trench‐food.htm (14. 12. 2014).

Zase.si, Človeški motor.

Dostopno na http://www.zase.si/?clanki=8 (15. 12. 2014).

SLIKOVNI VIRI

Slika 3.1: Žlebnik, Aleš, Zaloga hrane rimskega legionarja, avtorski posnetek A. Ž. na prireditvi »Ave

Emona«, 22. avgust 2014.

Slika 3.2: Minard, Charles Joseph, Carte Figurative des pertes successives enhommes del'Aemée

Francaise dans la Campagne de Russie 1812‐1813, Paris, 20. november 1896.

Dostopno na https://en.wikipedia.org/wiki/French_invasion_of_Russia#/media/File:Minard.png (5.

11. 2015).

Slika 4.1: London, Dan, Emergency or »Iron« Rations (Beef concentrate & cocoa paste from the Boer

War), »Bully Beef« and Biscuit, na: Houghton, Ian, My WWI kit, Tommy1418.com.


Slika 4.2: Pemmican, Wikipedia, The Free Encyclopedia.

Dostopno na http://en.wikipedia.org/wiki/Pemmican (5. 11. 2015).

Slika 5.1: Pachleitner, Franz, Bosniakisches Feldlager, Österreichische Nationalbibliothek‐Pachleitner,

Pk5090/66, št. 18248887, 1915.

Dostopno na http://www.bildarchivaustria.at/Pages/ImageDetail.aspx?p_iBildID=18248887 (5. 11.

2015).

Slika 5.2: Mittagstisch bei den Off. der Res.d.I.R.49., Kriegspressequartier Alben 1914‐1918,

Österreichische Nationalbibliothek, WK1/ALB055/15233, št. 15539908, 1914‐1918.


2015).

Slika 5.3: Marschierende Infanterie, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918, Österreichische

Nationalbibliothek, WK1/ALB074/21412, št. 15605319.


2015).

Slika 5.4: Straßenbild in Podhajce, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918, Österreichische

Nationalbibliothek, WK1/ALB048/12965, št. 4813680, 1915.

45

Dostopno na http://www.bildarchivaustria.at/Pages/ImageDetail.aspx? p_iBildID=4813680 (5. 11.

2015).

Slika 5.5: Feldarbeiten am strategisch bedeutenden Duklapass in den Karpaten, Erster Weltkrieg,

Österreichische Nationalbibliothek‐Pachleitner, Pk 5090/52, št. 18248641, 1915.


2015).

Slika 5.6: Menageverteilung hinter der Schwarmlinie, 5. september, Kriegspressequartier Alben 1914‐

1918, Österreichische Nationalbibliothek, WK1/ALB074/21285, št. 15604422, 1917.


2015).

Slika 5.7: Konserven Visite, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918, Österreichische



2015).

Slika 5.8: Beim Kartoffelkochen, november, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918, Österreichische



2015).

Slika 5.9: Mannschaffs‐Unterkunff a.d. Piave, 16. marec, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918,

Österreichische Nationalbibliothek, WK1/ALB078/22800, št. 15616729, 1918.


2015).

Slika 5.10: Lebensmittelbon, K. u. k. Verköstigungsstation Kowel. Mittagessen mit Brot,

Österreichische Nationalbibliothek, Pk 3002/7754, št. 11293103.


2015).

Slika 6.1: Domačini z območja ob frontni liniji so bili pognani v begunstvo, s seboj so vzeli skromno

imetje, v: Hrumenje tišine: [razstava v spomin na bojevanje Slovencev na Soški fronti v letih 1915‐

1917]: brošura ob razstavi, Zdena Šabec in Karlo Nanut, Vojaški muzej Slovenske vojske, Ljubljana,

2005, str. 80, Slika 45.

Slika 6.2: Porabljanje ostankov in odpadkov jedi v gospodarstvu, Si_ZAL_ŠKL/0063/Občina Škofja

Loka, t.e. 62. Kaj v vsakdanje življenje prinese vojna?, Marjana Kos, v: Kuge, lakote in vojske – reši

nas, o Gospod! : Kranjska v prvem letu vélike vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str.

35.

Slika 6.3: Žlebnik, Aleš, Ponazoritev mestnih vrtičkov v javnih parkih Dunaja, avtorski posnetek A. Ž.

ob obisku Dunaja na obletnico 2. svetovne vojne, 2005.

46

Slika 6.4: Šolski mladini!, Si_ZAL_NME/0005/Mestna občina Novo Mesto, t. e. 93. Kaj v vsakdanje

življenje prinese vojna?, Marjana Kos, v: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! : Kranjska v

prvem letu vélike vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str. 37.

Slika 6.5: Mlajše gojenke Uršulinskega samostana ‐ 1914, Arhiv Uršulinskega samostana, Škofja Loka.

Dobrodelnost in pomoč vojakom ter prebivalstvu na Kranjskem v prvem letu prve svetovne vojne,

Elizabeta Eržen Podlipnik, v: Kuge, lakote in vojske – reši nas, o Gospod! : Kranjska v prvem letu vélike

vojne, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana, 2014, str. 65.

Slika 7.1: Menageverteilung bei Infanterieregiment 54 Stab, november, Kriegspressequartier Alben

1914‐1918, Österreichische Nationalbibliothek, WK1/ALB088/25820, št. 15651669, 1917.


2015).

Slika 7.2: Offiziere nach der Schlacht bei der Mahlzeit, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918,

Österreichische Nationalbibliothek, WK1/ALB001/00074, št. 4810855, 1915.


2015).

Slika 7.3: Bojni obrok pri Neuve Chapellu, v: 1. svetovna vojna: veliki ilustrirani vodnik, R. G. Grant,

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2014, str. 99.

Slika 7.4: Mannschaft der 10.ITD, bei der Menage, Kriegspressequartier Alben 1914‐1918,

Österreichische Nationalbibliothek, WK1/ALB058/16214, št. 15547711.


2015).

Slika 8.1: London, Dan, »Hard Tack« biscuit, na: Houghton, Ian, My WWI kit, Tommy1418.com.


Slika 8.2: Maconochie. War culture ‐ Trench food, v: Military history monthly, 12. oktober 2012.

Dostopno na http://www.military‐history.org/articles/war‐culture‐trench‐food.htm (5. 11. 2015).

Documents

Prehrana vojakov v I.SV s poudarkom na vojakih K.U.K ... vojakov v I.SV s poudarkom na vojakih... · železne kovane konzerve, hermetično zaprte s cinkom oz. svincem, kar pa je samo