Prostočasna potovanja in slovensko prebivalstvo

8/16/2019 Prostočasna potovanja in slovensko prebivalstvo

1/109

8E-GeograFF

Dejan Cigale

Prostoèasna potovanja in

slovensko prebivalstvo


2/109


3/109

,

č

2015


4/109

E 8

č

A: D C

: B č

: ,

: D C

: D C

: čč,

: :

: B ć ,

: D C

E

č.

Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

, , 2015

.

C ,

338.48057.68(=163.6)(0.034.2)

CAE, D, 1965

č E / , ,

D C ; čč, . 1. ., .

E. . : , 2015. (E ; 8)

B 9789612377588 ()

280450304


5/109

8E-GeograFF

Prostočasna potovanja in

slovensko prebivalstvo

Dejan Cigale


6/109


7/109

E-Geograff 8

Kazalo

1 Uvod..................................................................................................................................................7

2 Prosti čas, rekreacija in turizem..........................................................................................................9

3 Pomen prostega časa, rekreacije in turističnih potovanj za posameznika..........................................12

4 Moteči dejavniki in konflikti na področju rekreacije..........................................................................14

5 Nekateri dejavniki odločanja o prostočasnih potovanjih...................................................................16

5.1 Prostočasna potovanja in oddaljenost ciljnih območij.....................................................................19

6 Dosedanje raziskave o prostočasnem ravnanju slovenskega prebivalstva.........................................22

7 Značilnosti turističnih potovanj slovenskega prebivalstva po raziskavi Statističnega urada

Republike Slovenije..........................................................................................................................27

7.1 Udeleženost na zasebnih turističnih potovanjih..............................................................................27

7.2 Cilji zasebnih turističnih potovanj....................................................................................................28

7.3 Nekatere druge značilnosti zasebnih turističnih potovanj...............................................................30

8 Slovenski turisti in nastanitvena statistika........................................................................................31

9 Prostočasno in turistično ravnanje slovenskega prebivalstva............................................................37

9.1 Prostočasno ravnanje v povezavi z izleti (krajšimi prostočasnimi turističnimi potovanji)...............38

".1.1 )ekatere značilnosti izletni5kega ravnanja anketirancev........................................................#"

".1.2

Povezave !ed socio-de!ografski!i značilnost!i anketirancev ter njihovim

prostočasnim ravnanjem...................................................................................................................&*

".1.# Po!en značilnosti izletni5kega o+!očja $ri iz+iri cilja............................................................&8

".1.&

'oteče značilnosti izletni5kega o+!očja................................................................................(

".1.( ,ejavnosti na izleti% in nji%ove $ovezave z vrednotenje! značilnosti ciljnega o+!očja

ter zaznavanje! in doivljanje! !otenj...........................................................................................(2

9.2 Prosti čas in daljša turistična potovanja...........................................................................................58

".2.1 ,oje!anje $rostega časa in nekatera stali5ča anketirancev v zvezi z nji!.............................("

".2.2

7ristična $otovanja v okvir $očitnic oziro!a do$sta.........................................................*(

10 Sklep..............................................................................................................................................80

/!!ar......................................................................................................................................................85

9iteratra in viri..........................................................................................................................................."0

/ezna! $reglednic....................................................................................................................................11

/ezna! slik................................................................................................................................................13

Stvarno kazalo...........................................................................................................................................14

( ;


8/109

Prostočasna $otovanja in slovensko $re+ivalstvo

; *


9/109

EGeogaff 8

7

1 Uod

Poi ča in iem a pojaa, ki imaa odobnem e aličnih idiko elo pomembnologo. Velik del kpnega čaa popečnega poamenika odi oki poega čaa. Dolgo o okoni lieai peladoala mnenja o nadaljnji ai obega poega čaa, ki jeanamoala ečino 20. oleja, enda e je adnjih deelejih ačel nakaoai aoj ehendih (Ran, 2003, . 5859; Scho, 2006). Ne glede na o oaja poi ča kljčna eainačloekega iljenja. Poameniki ga namenjajo anonim dejanoim oioma oblikamananja, ki e odijajo aličnih okoljih ako oki doma ko na elo oddaljenihobmočjih. Upoeanja eden del poega čaa, lai pebialce gopodako bolj aiih

da, je namenjen kajim ali daljim iičnim pooanjem, ki o aadi ojih činkodelena animanja aličnih ok. Pogoo je a inee poean gopodakimi činki imain njim poeanih dejanoi. Podobno elja di Sloeniji, kje iem pomembno pipeak BDPj. Po oceni Seonega gopodakega foma (The Tael & Toim , 2013, . 316)naj bi njego pipeek k loenkem BDPj naal ka 12,8 %, k kpni apolenoi pa naj bipipeal 13,0 % oioma 111.000 delonih me.

Kljb pogoi oedoočenoi na gopodake idike dge aenoi ima in poegačaa nio nič manj pomembne. Tako je poočana aba elikega pomena di pookegaidika. Piona je na elikem del eone poine; globalnih okiih po ocenah Glinga

(2002) poim čaom poeana aba al aeda 515.000 km2

, ka pedalja 0,34 %emeljkega poja. Poi ča je di pomemben geneao pomea in ako pipea kelikem del kpnih peoenih kilomeo. Po naedbah Glinga (2002, . 288) naj bi poim čaom poean pome indialiianih daah ajemal ka 50 % ega (iaenega pooalni adalji ali pooalnem ča). Dnena mobilno, poeana poim čaom, naj bi indialiianih daah naala okog 40 pkm dneno (Gling, 2002, . 288). Pooanja,poeana poim čaom, eopkih daah aemajo okog 40 % kpnega pooalnegačaa. Dneno jim poamenik namenja popečno od 19 min (Madaka) do 36 min(edka). V Sloeniji je njihoo popečno ajanje 22 min (Ho Eopean pend hei ime..., 2004).

S poočanimi pooanji o poeani di alični okoljki činki, ki pa e nikako ne omejjejoamo na činke emi pooanji poeanega pomea. Slednji o ice elikega pomena (np.Gling, 2002; Becken, Simmon, Fampon, 2003; Daenpo, Sialki, 2006), a poeaikae di okoljke plie naanienih objeko, plie iično indijo poeanihdejanoi, peiljanja poega čaa io ... (np. Sn, Walh, 1998; Abelln in od., 2000;Gling, 2002; Deng in od., 2003; Daenpo, Daenpo, 2006). Tiem poleg ega poočae iok peke aličnih dbenih činko, ki egajo od plio na klo in akodnenoiljenje lokalnega pebiala do poečane opnje kiminala (np. Kaiel, Kaiel, 1982; Hale,Snaih, Mille, 2005; Dee, Jago, Fedline, 2012).


10/109

Poočana pooanja in loenko pebialo

8

e golj dolej naedeno piča o elikem in ečdimenionalnem pomen, ki ga imaa poi čain iem ako a poamenika ko a dbo, pa di o heeogenoi njnih anonihčinko. Kljb em je iem naječka obanaan pedem ko ekonomka dejano in ega idika je deleen pecejnje poonoi dane poliike di Sloeniji. Doben del

ima je pogojen poočanimi moii, a poi ča ko ak (ko di medebojne poeaeima in poega čaa e njna pepleeno) je pecej manj opedj animanja poliike in

janoi. Ne glede na o je di loenkem poo naala e a del, ki o obanaalaalične aenoi poega čaa in poočanega ananja loenkega pebiala (np.Jeič, 1971; 1984; 1998; Čenigoj Sada, 1991; 1995; 1998).

Pičjoče delo bo obanaalo ii iem, ki je poočano pogojen, oioma pedem iopoočano ananje, ki ga je mogoče ii klop ima. Pedme obanae bo oejpoočani (acionani in ileniki) iem loenkega pebiala. Pi em bo poonooedoočena di na nekaea paanja, ki o bila dolej delena poonoi le manji mei.

Delo bo pokalo dopolnii podobo poočanega ananja loenkega pebiala najdomačega okolja e dejaniko, ki pliajo na načilnoi in kakoo poočanih/iičnihdoieij.

V odnem del bo poo najpej namenjen opedelii obanaanim podočjempoeanih pojmo. Sledil bo kaek pegled nekaeih idiko ima in poega čaa, ki oeleanni na em me. Poebna poono bo namenjena doedanjim aikaampoočanega in iičnega ananja loenkega pebiala, oednjem del pa bodopedaljeni elai deh empiičnih aika, kaeih namen je bil oelii nekaee ibaneidike poočanega oioma iičnega ananja loenkega pebiala (onone

načilnoi ilenikih naad, dejaniki, ki o pomembni pi ibii ilenikih cilje, heeogenoilenikega ananja, pomen poega čaa in poočanih iičnih pooanj apoamenika, ednoenje nekaeih načilnoi iične pondbe ...). Njna ebina inpoabljene meode bodo podobneje pedaljene na aček 9. poglaja.


11/109


12/109


10

Pogoo ekeacijo opedeljjejo poeai njeno fnkcijo oioma njenim činkom napoamenika. Tako naj bi pi ekeaciji lo a obnoie elenih, denih in dhonihpoobnoi po delonih in dgih obemeniah (FeieiLeikon, 1986; EncclopedicDiciona of Landcape ..., 2010) oioma naj bi egeneiala, obnoila poamenika

(Encclopedia of oim, 2000). Nameni ekeacije naj bi bili peneno eelje, iek inadooljo (The Diciona of Hman ..., 2009). Sloa loenkega knjinega jeika (2000)omenja ekeacijo di ko "eleno, deno poie in okepie kako dejanojo".Podobna je onaka, po kaei je ekeacija "obnaljanje ali kepie fiičnih in pihičnihpoobnoi" (Geogafija, 1982). Poemakem naj bi pi ekeaciji lo a činek iih dejanoi,ki e odijajo oki poega čaa.

V loenčini je pecej aijena poaba pojma ekeacija golj mil pone ekeacije.Tdi ekeaiec naj bi bil po Sloaj loenkega knjinega jeika (2000) oeba, ki e kaja poom a ekeacijo. Takno ameanje pa je endale peoko in e nanaa golj na en

idik ekeacije.

Zgoaj pedaljeni pegled aličnih opedelie ekeacije je pokaal, da ge po mnenjaličnih aoje pi ekeaciji a poočano dejano, a obliko edenja, a obnaljanječloekoih denih in elenih moči ali doieje. Na onoi apianega bi bilo ao mogočeakljčii, da ekeacija ajema oblike ananja oioma dejanoi, ki e odijajo iemčaonem iek, ki ga poamenik dojema ko poi ča, njen ela pa je obnaljanje inkepie čloekoih fiičnih in pihičnih poobnoi.

Opooii kae e na določeno neenono, ki je poeana abo poim čaom in ekeacijopoeanih pojmo aličnih jeikih. Ko pime je mogoče naei opedelie i loajaEncclopedic Diciona of Landcape and Uban Planning (2010, . 533), ki pedalja ko een panki ia a angleki pojem , Elialde in Gome (2010, .6) pa idia ekialen anglekem ia panki beedi . Upoaba aličnih iaonaekje di določene alike ameanj eh pojao. Poleg ega, ko opoajaa Elialdein Gome (2010), e ameanje ekeacije in poega čaa naeje na pecifično dbenoin hioično enično (po njnem mnenj inepeacije, ki o bile oblikoane eopkemali eenoameikem poo, nio poem ene lainoameikem konek).

Teji pojem, ki m bo na em me namenjena poono, je iem, ki je pecejnji meipoean dolej obanaanima pojaoma, enda a poeaa ni piona pi eh oblikahima, aj nio e poočano pogojene (np. poloni iem). Definicija Seoneiične oganiacije (UNWTO) opedeli iem ko "akinoi oeb, ki pojejo in biajo kaj naj ojega običajnega okolja" (Inenaional Recommendaion fo ..., 2010). Pi emobdobje bianja naj običajnega okolja ne me bii dalje od enega lea, namen pooanja pa

je lahko poi ča, poel ali kaj dgega. Pojem e nanaa na dejanoi obikoalce akoio (ki penočjejo obikanem kaj) ko enodnenih obikoalce. Ko običajno okolje jeamljeno območje, noaj kaeega poamenik opalja ojo akodneno iljenjkoino (Inenaional Recommendaion fo Toim ..., 2010, . 12). Podobna je di


13/109

EGeogaff 8

11

definicija Eoaa (Gloa: Toim, 2014). Saiični ad Repblike Sloenije (Čenič,2013, . 3) opedeli iem ko "ple dejanoi oeb, ki pojejo in biajo kaj najojega običajnega okolja aadi peiljanja poega čaa, poie, polo ali i dgihalogo, in ice najmanj en dan ( najmanj eno penočiijo), enda ne eč ko eno leo (365

dni) be pekinie". Nekoliko ia je definicija, ki onačje iem a celoo odnoo, kiihajajo i pooanja in njim poeanega bianja jem kaj aadi aličnih alogo(FeieiLeikon, 1986, . 129). Zelo oodna, a nekoliko bolj podobna je opedelie, pokaei je iem ple odnoo in pojao, ki ihajajo i pooanja in bianja oeb, ki jimobčani kaj bianja ni nii glani nii alni kaj anoanja in dela (Inenaional GeogaphicalGloa, 1985; Geogafija, 2001).

Pedaljene opedelie oej ko poglaino načilno ipoaljajo pooanje in (ačano)bianje kaj, ki ni glani oioma alni kaj bianja ali dela. Lahko bi oej klenili, da jebiena a iem menjaa pooa, ki ni njno poeana ekeacijkimi moii (in iem

oej ni le način abe poega čaa). Va ekeacija, ki e odija naj "običajnega okolja",poemakem odi oki ima. Na dgi ani je mogoče e poočano pogojen iemamei ko obliko (ali eani del) ekeacije.

Če je pi opedeljeanj ekeacije po mnenj ečine aoje pomembna ebinapoamenikoega doiljanja, ki je bjekino, a pi opedeljeanj ima opedj"objekina" kieija pooa (po naj običajnega okolja) in pogoo di čaa (penočeanjenaj doma; ajanje pooanja naječ eno leo). Naadnje omenjeni kieij penočeanjanaj doma ikljčje enodnena iična pooanja, ki pa o po dgi ani pogoopoeana pi analii gopodakih (in dgih) činko ima (np. Zagoek in od., 2008) in

e di ebinko ne ločjejo bieno od iih pooanj, ki aadi penočeanja ajajo nekajdlje. Tdi goaj pedaljena opedelie Seone iične oganiacije e nanaa nadejanoi "obikoalce" in ne "io" (Inenaional Recommendaion fo ..., 2010).Zaadi ega bo na em me poabljan ia "iična pooanja" na a način, da bo ajemaldi ia poočana pooanja naj običajnega okolja, ki ne kljčjejo penočeanja.


14/109


12

3 Pomen poega čaa, ekeacije in ii

čnih pooanj a poamenika

e nekaee imed pedhodno pedaljenih definicij opoajajo na pomen, ki ga imaa poiča in ekeacija a poamenika. Tako FeieiLeikon (1986) onačje ekeacijo a čloekoopoebo. Tdi obnoie elenih, denih in dhonih poobnoi poamenika po delonihin dgih obemeniah (gl. FeieiLeikon, 1986; Encclopedic Diciona of Landcape ...,2010) je mogoče amei na a način. Učinki ali nameni ekeacije, ko o eelje, iek inadooljo (gl. The Diciona Of Hman ..., 2009), pedaljajo aeleno in ikano eaino

poamenikoega iljenja. V klad em eilna dela obanaajo poi ča, ekeacijo iniem di konek kakooi iljenja, pi em pa e oedoočajo na alične ebinkeidike.

Balak in Diene (1993) a ako gooila, da o med "ii eče", ki a jih obanaala oji aikai, poočane dejanoi pedaljale najpomembneji i adoolja iljenjem. Podobno Čenigoj Sada (1998) goalja, da je pi adoolj iljenjem plipoega čaa enakoeden finančnim iom. Pogoo delebe poočanih dejanoihplia di na bjekino blagoanje (Rodige, Lakoa, Sn, 2008). Poeben idik poiinihčinko poočanih dejanoi o njihoi plii na daje, np. poeai poočanimi

dejanomi (np. Villemin in od., 2005; WendelVo in od., 2004), ki ečji mei kljčjejoeleno akino. Tdi Čenigoj Sada (1998) naaja, da o oci obnaanja poem čaaiično načilno poeani dajem.

Nekaei aoji o opoajali na alično naao poega čaa odinoi od ega, kje gapoamenik peilja. Tako po Neal, Sigj in Ual (1999) poočano adooljo ajemada idika, in ice glede na o, ali je doieo doma (na domačem območj) ali dgje. Pipoočanem adoolj, ki ga poamenik iki poč od doma, ge a doje: adooljo pooanjem in iičnimi oiami e adooljo lanimi pooalnimi piadeanjioioma napoi (Neal, Sig, Ual, 1999). Podoben amilek je bil pioen di pi nekaeih

dgih aojih. Tako po mnenj Dolnicajee, Yanamandama in Cliffa (2012) ljdje ičejo dei poočanih ikenj: ie, ki o poeane ednimi, kianimi dejanomi, kaeimi e kajajo domačem okolj ( ), in manj pogoe, manjobičajne poočane iknje, ki jih poameniki doiljajo ečji oddaljenoi od doma . Vklad em je poebno počinikih pooanj a, da ajemajo ameoma malo pogoepoočane dejanoi (Dolnica, Yanamandam, Cliff, 2012). Zaadi ega je di njihoa logadgačna od loge iih poočanih dejanoi, kaeimi e kajamo edno ali pogoo inpedaljajo del naega akdanjega iljenja, običajnega okolja in akodnene ine.

Po Gilbe in Abdllah (2004) dopoanje poiino plia na dobo počje poamenikoako ped dopom ko po njem, ka je pokaala pimejaa poameniko, ki o odli nadop, in iih, ki ega nio oili. Dolnica, Laaeki in Yanamandam (2013) o empiično


15/109

EGeogaff 8

13

peikili domneo, da počinice pipeajo h kakooi iljenja. Relai o o podili inpokaali, da 11 % ankeiance počinice doilja ko kljčne a kakoo iljenja, e 59 % pa

jih meni, da počinice pipeajo h kakooi iljenja, čepa endale nio kljčne. Samo 30 % jih je menilo, da počinice ne pipeajo h kakooi iljenja; ii, ki o bili aknega mnenja,

o imeli na plono labo kakoo iljenja. Na o, kaken pomen poamenik pipijedoločenim podočjem kakooi iljenja, pomembno pliajo di njegoe finančne amee(Dolnica, Yanamandam, Cliff, 2012).

Vloga poočanih dejanoi, pa di poebej iičnih pooanj, je lahko e laipomembna a ie kpine pebiala, ki o aadi aličnih alogo manj godnempoloaj. Tako a Sileein in Pake (2002) med aejim pebialom goaljala, da o poečeanjem delebe poočanih akinoih poameniki anaali iboljanje ojihiljenjkih ame. To je eljalo e lai a ie, ki o odoeli, imeli daene pobleme inle malo iko dino. Poemakem je poečeanje delebe poočanih dejanoih

pedaljalo pilagodieno aegijo, ki o jo aeji poameniki aili ko kompenacijo adbene in fiične pimanjkljaje ojem iljenj. S pomenom poega čaa in ekeacije aaeje pebialce o e kajale e eilne dge aikae (np. Ooco Vaga, MolinaZiga, 2002; aga Baio, Snche Villaoel, 2007 id.).

e lai a depiilegiane kpine pebiala je pomemben di koncep ocialnega ima.V ei njim je McCabe (2009) pi depiilegianih dinah goaljal pomembne indolgoočne koii počinic, ki aknim dinam ponjajo pilono a pekinie eilniminegodnimi okoličinami, kaeih e nahajajo, ndijo noo, eo pepekio in čaihodpiajo noe poi iljenj, ka ima lahko ajen činek. McCabe in Johnon (2013) a

goaljala, da ocialni iem pipea k blaginji poameniko/ocialnih io. Učinki obili pioni na aličnih podočjih, np. na piholokem in na podočj dinkega iljenja, kapipea k ocialni blaginji. Počinice o obdobje, ko lahko ljdje kakoono peiljajo ča kog dine in pijaelje, e ča, ko e pogoo kajajo dejanomi, ki pipeajo knjihoi oebni ai in ipolnii. Aoji akljčjejo, da počinice ndijo eč ko goljkakoajno hedoniično iknjo in da lahko pipeajo k dolgoočnim idikom adoolja iljenjem. Tiem ponja pilono ikii dgačne kaje in kle e aiii oboja(McCabe, Johnon, 2013). Podobno Minnae, Mailand in Mille (2009) naajajo, da ocialniiem kakoočno poeča dinki kapial, ednjeočno pa ocialni kapial.

Pioni o di bolj kiični pogledi na logo ima (pa di poega čaa) ali aj na nekaeenjegoe idike. Tako na pime HigginDebiolle (2010) meni, da je iem dobe pimepoonia, ke ge a indciano poebo. Po mnenj aoice ge a peeno hedoniičnopoočano dejano, ki je poemakem pedme opcijke poonje, a kaeo nam eklamnain iična indija alno poočaa, da jo poebjemo (HigginDebiolle, 2010).


16/109


14

4 Moeči dejaniki in konfliki na podočj

ekeacije

Čepa a ekeacija in iem pogoo obanaana ko čloekoa poeba ali ko nekaj, kapoiino pipea h kakooi čloekoega iljenja, a lahko di i neadoolja inkonfliko.

Poočane/ekeacijke dejanoi oioma poameniki, ki e kajajo njimi, o lahko inegainih plio na dge obikoalce ekeacijkega območja. Ralični činki ekeacijkeabe (np. hp, odeni odpadki, obemenjeanje infake ...) lahko negaino pliajona kakoo poočane iknje. Pomen poamenih činko e med eboj pecej alikje.Lnn in Bon (2003) a goaljala, da o od njni aikai poeanih kaalniko naobikoalce/pohodnike najbolj negaino pliali odeni odpadki (bolj ko np. blano poiali pona eoija). Hkai a goaljala, da obikoalci ne pipeajo k iim činkom, ki omoeči a njih ame. Eden poglainih alogo a ekeacijo na poem je elja po pobegped hpom, ki je načilen a bana območja (Geide, 1993; ci. po Vie in od., 2004),ao je hp poočanem konek lahko e poebej moeč (gl. np. Gamann, 1999; Anke,Peeon Fobeg, Emmelin, 2008). Med dejaniki, ki lahko oki poega čaa deljejomoeče, je di gneča. Zanaanje gneče e pomembno alikje odinoi od dejaniko,

ko o ibana dejano (Schhmann, Schabe, 2004), ibano območje, leni ča, dan edn, ibana po ali pa čaona faa noaj poočanega pooanja oioma kajanja dejanojo (Boall, Rollin, Englin, 2003). Odii na gnečo o lahko alični, pogoo pa ge aeakcije, ki pokajo blaii neaelene činke (np. ibia čaa, kaeem bo poamenikobikal določeno območje oioma e kajal določeno dejanojo; gl. np. Han in od.,2010), pi em pa poameniki, ki e kajajo aličnimi dejanomi, nimajo enakih monoia o (Jak, Sha, 1997). Iogibanje gneči je pogo oec ananja in Shaile, Senio inAnde (2001) o np. gooili, da je ka 54 % ankeiance (lo je a aikao med domačimiii, ki o aom pooali Conall) o oilo na alične načine, običajno oblikipilagodie čaa pooanja in ne pemembe poi.

Zaadi ega, ke o poočani obikoalci ojim ananjem lahko i moenj inneadoolja a dge obikoalce, pogoo pihaja do nakiij med aličnimi oblikamipeiljanja poega čaa ( konek ima in naj njega), ki lahko odijo di bolj alimanj odkie konflike, ki imajo a ela manjanje kakooi poočanega doieja.

Jacob in Schee (1980) paia, da je a poamenika konflik inefeenca cilje, do kaeepide aadi ananja nekoga dgega. Ralogi a konflike o lahko alični. Jacob in Schee(1980) a ojem model inefeence cilje idenificiala ii glane dejanike, ki pipeajok ekeacijkim konflikom: pomen, ki ga poamenik pipije določeni akinoi, pomenekeacijkega ia (j. pokajinkih načilnoi, ki o a ekeacijo eleanne) a poamenika,


17/109

EGeogaff 8

15

opnja oedoočenoi poamenika na okolje ali akino e poamenikoo pejemanjedgačnih iljenjkih logo.

Pi konflikih ge lahko a medoebni konflik, ki je poean nepoednim ekmoanjem a

ie ali pa fiično nekompaibilnojo med kpinami pooč

anih "poabniko" pokajine.Na dgi ani lahko do konfliko pide di med kpinami, ki ne delijo kpnih edno innom glede določene dejanoi, in ice di pime, če ne pide do nepoednega ikamed kpinami (Caohe, Vake, Donnell, 2001; Vake, Needham, Cline, 2007).

eilne empiične aikae (np. Lnch in od., 2004; Vake, Needham, Cline, 2007;MacLennan, Mooe, 2011) o pokaale na anone pimee ekeacijkih konfliko, aečinoma o e oedoočale na oje omejene ekeacijke kpine (kpine poameniko, kie kajajo določeno ekeacijko dejanojo), aadi čea je ee poploeai njihoeelae. Ne glede na o pa o naono opooile na pomen ega pojaa ekeacijkemkonek.

Konfliki o pogoi pimeih, ko ge a ineakcijo med poameniki, ki e kajajo adicionalnimi akinomi, e poameniki, ki e kajajo akinomi, poeanimi poabo noejih ehnologij (np. Vie in od., 2004). Slednje o pogoo poeane di poočanjem hpa (np. alična eenka oila). Ko poblem in i konfliko lahkonaopajo di paanja anoi, e lai, če ge a dejanoi, ki e iajajo eč jo hiojo.Tako na pime eilni pohodniki idijo gokih koleajih gonjo a lano ano aadipehie onje gokih koleaje (Tme, 2007). Toen pime o lahko di mčiča, kje

je piono elo eliko obikoalce na ameoma omejenem poo, pi em pa mčajilahko doegajo di elo ioko hio (Vake in od., 2000).

Ralične ekeacijke kpine konflike doiljajo alično. Slednji o pogoo aimeični (Vakein od., 2000; Vie in od., 2004; Vake, Needham, Cline, 2007), ka pomeni, da jih enakpina ekeaice (poameniko, ki e kajajo določeno ekeacijko dejanojo)anaa in doilja doi inenineje ko pipadniki dge kpine ekeaice. To je poeanodi em, da poameniki, ki e kajajo bolj adicionalnimi dejanomi, pogoo dajejoečji pomen ekeacijkim iom ko poameniki, ki e kajajo neadicionalnimidejanomi (gl. np. Vake in od., 2000).


18/109


16

5 Nekaei dejaniki odločanja o poočanih

pooanjih

V lieai, ki obanaa iem, o moiacijo a odhod na iično pooanje pogoopojanjeali pomočjo poinih in pilačnih dejaniko ( / ) (gl. np. Heimann,2011). Slednji (j. pilačni dejaniki) o a deinacijo pecifične načilnoi ali nanjemoiacije; poamene iične pilačnoi ali deinacija ko celoa o ako pilačne, da eii odločijo a njiho obik. Poini dejaniki pa o noanje moiacije in dejaniki, kipliajo na poamenika, ko pejema odločie o odhod na iično pooanje. Ge a

moiacije, ki o pecifične a poamenika (np. poebe, pefeence) in aadi kaeih ačipoebo, da api oje običajno okolje (Heimann, 2011, . 40). Naječka deloanjepoinih in pilačnih dejaniko alagajo ako, da e i dejaniki nanaajo na de ločeniodločii, pejei deh aličnih enkih. Pa e nanaa na o, ali odii na iičnopooanje, dga pa na o, kam ii (Klenok, 2002). Poamičen pilačni dejanik lahko ili a doeganje aličnih (in mogoče di eč) nameno. Poemakem lahko določenanačilno ciljnega iičnega območja delje pilačno aadi aličnih moiacijkih il(Klenok, 2002). Nekoliko dgače odločanje o počinicah pikajea Decop in Snelde(2005), ki ojem model gooia o iih ipih "konekalnih plio", in ice o okoljkihdejanikih (ocialno, klno, geogafko okolje), pimanih (ao, iobaba, dinka

iacija ...) in ekndanih (počinike iknje, moii ...) oebnih dejanikih, medoebnihdejanikih (apoedie log, aen komnikacije ...) in iacijkih dejanikih (infomacije,doopno, ča in apoloenja ...).

Siakaa in Woodide (2005) a pemenljike, ki o bile okoni lieai poabljane pipojanii odločie o ibii pooalnega cilja, aila ii kaegoije: (1) noanjepemenljike (aliča, ednoe, iljenjki logi, podobe, moiacije, pepičanja in nameni,faa iljenjkem cikl ...), (2) nanje pemenljike (pilačni dejaniki deinacije, plidine in efeenčnih kpin, kla in bkle, dbeni aed ...), (3) naaanačoanega pooanja (eliko pooalne kpine, adalja, ajanje pooanja) in (4)

iknje, poeane pooanjem (apoloenje in občki ča pooanja, naknadnaealacija).

Po mnenj Bagemana in an de Poela (2006) acionalni modeli ibie ne pejo ajeikompleknoi eničnega iljenja, np. pi nalaljanj aknih pomembnih paanj, ko oine pi pejemanj počinikih odločie, alike ečinah ananja infomacijami ealike aličih (poiinih ali negainih) do infomacij na plono.

Vpaanje, kaei dejaniki (kaee načilnoi iičnih območij) pliajo na ibio ali neibiopoamenih iičnih/poočanih cilje, je bilo deleno pecejnje poonoi. Raikaamed ii i Hong Konga (Zhang in od., 2004) je pokaala, da o ko najpomembnejeednoili epidemije, ano in neeče. ele poem o ledili godno ameje med kakoojo


19/109

EGeogaff 8

17

in ceno, poliično in dbeno okolje id. Na dgi ani o bili ko peeno nepomembniocenjeani ekeacijka in pona infaka, klne dejanoi, oddaljeno ciljnegaobmočja, piono oodniko ali pijaelje na ciljnem območj, emalni elci in igalnio(Zhang in od., 2004). Lon, Mao in Tol (2009) o na pime ikih io goaljali, da na

njihoe odločie o ibii določene dae ko počinikega cilja pliajo načilnoi, ko oempeae, BDP in dolina obale. Pi em o med ii opane nekaee alike. Tako eaeji ljdje iogibajo očih deinacij, ki o nadpopečno piljbljene pi dinah majhnimi ooki, oboji pa ne maajo pooai daleč. Relai onih aika pa e pecejalikjejo poeai aličnimi načilnomi ciljnih območij, medklnimi alikami indgimi dejaniki (np. Koak, 2002; Kim, Pidea, 2005).

Raikae Saiičnega ada RS med jimi ii Sloeniji (Ankea o jih iih , 2014)kaejo, da o najpomembneji moi pi odločanj a ibio Sloenije ko počinike daenaane lepoe; polei 2012 jih je ko elo pomembnega onačilo ka 53,7 % ankeianih jih

io, kpen dele odgooo pomembno in elo pomembno pa je bil ka 93,8 %. Popomen o ledile podnebne amee, monoi a počiek in poie e oebna anomed bianjem. Ve e dejanike je ko pomembne in elo pomembne naedlo po eč ko 70 %ankeianih jih io (delei med 74,5 in 78,9 %). Na dgi ani je bilo elo malo ocenpomembno in elo pomembno pi dejanikih, ko o nakpoanje (21,5 %) ali ige na ečo(10,0 %). Relai oej pičajo o em, da igajo pi obik dae najpomembnejo logonekaee njene plone načilnoi, na kaee iična dejano nima nepoednega plia.

Ralike pomen poamenih dejaniko pi ibii deinacije o eeda pogojene di alikami moiaciji io, hkai pa di ocioekonomkimi načilnomi določene

iične poplacije. Tako je na pime aikaa med biankimi mčaji Kanadi pokaala,da a bila kakoo nega in anoliko mčakih eeno najpomembneja dejanika piibii mčakega cilja, cena pa je bila manj pomembna, ke je lo a mčaje i ijih ocioekonomkih kpin (Godfe, 1999).

Moii poameniko običajno nio nekaj nepemenljiega, emeč e pogoo peminjajokoi ča. Pi em je pioen di pli pooalnih ikenj (Peace, Lee, 2005). Tako o napime doiljanje dgačnih kl in moii, poeani naao, plonem bolj pomembni abolj ikene ie, na dgi ani pa o moii, ko o imlacija, oebni aoj, odnoi,amoeničie, noalgija, omanca in pinanje, bolj pomembni a manj ikene ie.

Dejaniki, ko o pobeg, poie in amoaoj, o pomembni a e ie (Peace, Lee,2005).

Sokona lieaa e je naječji mei kajala pomenom moio na ani poamenika,ka o nekaei aoji kiiiali. Siakaa in Woodide (2005) ako opoajaa, da je bila logapooalne kpine maginaliiana ečini modelo ananja io, ka je lahko paljio,aj e iem običajno odija ocialnih iacijah. Večinoma ge a dabno dejano, kikljčje dino, oodnike, pijaelje in dge.

Med dejanike, ki pliajo na iično (in poočano naploh) ananje poameniko,odijo di ednoe, ki o anje pomembne in ki lahko igajo logo di pi odločii a obik

določenega kaja ali ibo določene iične pondbe. Pekin in Bon (2012) a počila


20/109


18

odno med jednimi ednoami in animanjem io a ie oblike ima, pi kaeih jenaaa aiče doieja. T. i. biofeke oioma biocenične ednoe, ki e oedoočajo nanoanjo edno naae, o eno poeane poebnim animanjem a ekoiem,iično pecifičnimi okoljkimi aliči in pedanojo a okolja. Tii biofeko

mejenojo o manj oedoočeni na amega ebe, imajo ečji inee a naao amo poebi in o bolj pipaljeni poeai ie činke poamenika in njegoih ibi na naao indge kle. Napono o egoiične ednoe, ki e nanaajo pedem na laen inee,poeane manjim animanjem a naani iem in ečjim animanjem a iičneakinoi hedoniičnega ipa e manjo podpoo pooniko a in ačii okolja. Kim,Boge in Chon (2006) o e kajali ociodemogafkimi načilnomi in piholokimikonki (moiacije in okoljke ednoe) obikoalce filmkega feiala oiomamoiacijkimi alikami med obikoalci feiala glede na njihoe okoljke ednoe. Relaio pokaali oboj pomembnih moiacijkih alik med obikoalci aličnimi okoljkimi

aliči (Kim, Boge, Chon, 2006). Vpli edno na iično ananje e eno peplea pliom dgih dejaniko. Tako je Thane (1997) gooil, da lahko nekaeih pimeihoebne ednoe lijo ko enični egmenacijki kieij na podočj aika ima, dgih pimeih pa ge bolj a "peoblečene" demogafke načilnoi.

Tdi iična indija poka ikoiii dejo, da o ednoe med dejaniki, ki pliajona poamenika pi odločanj o ibo iičnega kaja, naanienega objeka ali iičneagencije. Tiična pondba, ki je (ali naj bi bila) bolj obina do okolja in dbe, ima boljopodobo očeh janoi in lahko e aadi ega piegne nekaee ie. To elja di a onakiajnoni iem in ekoiem, ki a pogoo poabljani pedem enjke namene(Wall, 1997; Ro, Wall, 1999). Podobno Wheele (1993, . 125) meni, da i je iičnaindija piojila jeik ajnonoi, da bi doegla poiine činke na podočj odnoo

janojo.

Goodin in Fanci (2003) naajaa elae aikae med biankimi ii, ki o e bili napočinicah naj dae, po kaei bi bilo 35 % ankeianih pipaljeno plačai eč, če bi el adena a ohanjanje in iboljeanje lokalnega okolja na iičnem območj, 29 % pa, če biao imeli delaci na ciljnem območj agooljene dobe plače in delone pogoje. (Konajpomembneji dejaniki pi ibii počinikega pooanja naj dae o e ikaalipičakoani oki, eme in kakoo objeko.) Pi em aoja opoajaa, da i podakigooijo pedem o em, kako bi e ankeianci eleli ei in ne odaajo njno njihoega

dejankega ananja pi nakp oioma plačil počinikega pooanja. Deloma podobneeme e je loenkem poo loila aikaa Da Hmania in Umanoee (Kaj iloenki ii elijo od pooanj , 2011). Ko podajajo aoji, o elai infomainenaae in ne pikajejo okone analie, eeno pa o opooili na aliče določenegaegmena loenkih io, ki je poencialno pipaljen pi ojih počinikih odločiahpoeai di okoljka in ocialna paanja in, na pime, eč plačai a akne počinikeelemene, ko o pondba ekoloko in lokalno pidelane hane, ohanjanje naanega okolja,podpianje lokalnih neladnih oganiacij ipd.


21/109

EGeogaff 8

19

5.1 č č

Med kljčne dejanike, ki pliajo na ibio iičnega oioma poočanega cilja, odi dioddaljeno ciljnega območja. Oddaljeno obikanih območij je pogojena mobilnojo

poameniko (ali kpin), njihoimi moii, apololjiim čaom, pa di oboječimipomenimi poeaami. Pomemben je di pli iične/ekeacijke pondbe poamenihobmočij, ki je odinoi od oje pilačnoi poobna piegnii obikoalce bolj ali manjoddaljenih območij.

S poečeanjem oddaljenoi ciljnega območja e plonem poečjejo di ča in oki, kio poebni a po do iičnega cilja, ao naačajočo oddaljenojo od območja bianjaeilo in pogoo iičnih pooanj padaa. Po McKechej, Chan in Lam (2008) je ečko poloica (57 %) mednaodnih iičnih pooanj mejenih oednje dae. 80 %mednaodnih iičnih pooanj (j. pooanj naj domače dae) je mejenih dae

noaj adija 1000 km od dae bianja, popečno popaeanje a kaeokoli deinacijopa pade na adaljah, ečjih od 1000 km, na 2 % in manj (McKeche, Chan, Lam, 2008). Doečjih pepooanih adalj lahko pihaja aadi odonoi (doolj pilačne) iičnepondbe na blije leečih območjih (McKeche, Le, 2003).

Oddaljeno je e oliko ečji omejieni dejanik pime kajih iičnih pooanj, e lainekajnih ali enodnenih. V aknih pimeih o pepooane adalje popečj e bienomanje. Raikae podočja blinje ekeacije (j. ekeacije, ki je čaono omejena na poiča med delonim ednom in ob konc edna; gl. Jeič, 1971; Kempe, 1977 id.), iedene naionih območjih blinje ekeacije aličnih eopkih daah, o dale pecej alične

elae. Gooen in Lange (2000, . 242) naajaa podake nioemkega aiičnegaada, po kaeih e na Nioemkem 75 % ekeacije odija noaj adija 20 km od kajaanoanja in 58 % ekeacije aja do 4 e. Po Thlin (1983) i je cilje enodnenih ileo,oddaljene i Bena do 30 km, ibalo poimi 36 %, polei pa 41 % pebialce ega mea, epiblino 40 % pa e jih je ilo do adija 60 km. Če poeamo e ilee (di dodnene inečdnene), je oalo popečj poimi 61 % cilje noaj adija 60 km, polei pa ka 71 %.Ebele (1980, . 128) naaja podake, ki o eljali a edanjo Zeno epbliko Nemčijo, pokaeih naj bi ka 5060 % ileniko pepooalo do ojega ilenikega cilja do 30 km,nalednjih 2030 % pa je oalo coni 3050 km in le 1030 % je obikalo bolj oddaljene cilje,ki pa pailoma di nio bili oddaljeni eč ko 100 km. V edemdeeih leih 20. ol. o

edanji Čekoloaki egala območja pelado pimene ekeacije okog me nad 20.000pebialci ečinoma do adalje 3050 km (Maio, 1977, . 361). I Poljke iiajo gooieKoalcka (1993), ki je pedail elae aikae med pebialci Waae. 42 %konecedenkih ileo amkajnjega pebiala je oalo adalji do 25 km, ka 65,0 % do50 km, 86,8 % pa do 100 km od ediča mea. Schnell (2004) naaja, da nemki ileniki doilenikega cilja popečj pepojejo 70 km, pi čeme o pione elike alike glede nanamen ilenikega pooanja. Tako je pi obik goinkega lokala popečna oddaljeno ledobih 20 km, pi obik oodniko, nance in pijaelje pa eč ko 80 km. Radalje o eečje, če ge a obik aličnih iičnih namenioi (Schnell, 2004, . 280).


22/109


20

Saiična aikaa Veliki Bianiji (Naional Tael Se ..., 2014) je oki poočanihpooanj ajela ako počinika in ilenika pooanja ko di obike pijaelje in pehode(hojo, kaee edini namen je bila hoja ama). Na a način je aikaa dala a leo 2013popečno pepooano adaljo oki poočanih pooanj 15,3 km. Poleg ega je

pokaala na a popečne pepooane adalje, ki pa je bila poledica naačanjapepooanih adalj oki počinikih pooanj (Naional Tael Se ..., 2014). Podaki opopečni pepooani adalji oki ilenikih pooanj nameč kaejo na endmanjeanja pepooanih adalj, aj je a obdobj 199597 naala 28,2 km, obdobj19982000 pa 29,8 km. Lea 2004 je pič padla pod 25 km in nalednjih leih ni eč peegla24 km. Lea 2013 je naala amo 21,3 km (Aeage ip lengh b ip ppoe ..., 2014).

Ko dopolnie pejnjim gooiam lahko lijo elai aika, iedenih na ciljnihilenikih območjih. Teh gooie ni mogoče nepoedno pimejai pejnjimi, aj e boljpide do iaa dejo, da je a dolino poi, pepooane oki ilea, pomembna di

pilačno ciljnega območja. Tako lahko poebej pilačen ileniki cilj piegne obikoalce ipecej bolj oddaljenih območij ko dgi, manj pilačni ileniki kaji. Ebele (1976, . 121) jegoaljal a ileniko območje Pfle Wald ( edanji Zeni epbliki Nemčiji), da je piblino80 % obikoalce pepooalo le do 50 km med kajem bianja in ciljnim kajem blinjeekeacije, 60 % pa celo amo do 30 km. Za ileniko ciljno območje Begiche Land (pa ako Nemčiji) elja, da o laniki počinikih hiic in alno namečenih počinikih pikolicpeoili na poi do ojega cilja 85,1 % oioma 61,2 % pimeo le do 75 km (DachHamann, 1977, . 150, 161). e en pime podobne aikae, iedene na ciljnem območj,e nanaa na Bad SodenSalmne (Bae, 1993). Ao goalja, da je 41,3 % paanihileniko poabilo a onjo do 30 min, do ene e pa kpaj 87,4 %. Dele iih, ki opoeboali a po od e do e in pol, je bil anemalji, aj je naal le 3,1 %, 9,5 % pa jih jepooalo eč ko 90 min (Bae, 1993, . 187).

V nekaeih pimeih gooljene ečje adalje o bile poledica nadpopečne pilačnoipoamenih ciljnih območij. Kaje ko je ajanje poočanega pooanja, kaje opepooane poi, ajanjem poočanih pooanj pa e poečje di pepooana adaljaoioma ča, ki ga ileniki poeijo poi. Oddaljeno ilenikih cilje e peminja di odinoi od lenega čaa, enda o em poeane gooie deloma poilone.

V ei akcijkim adijem ilenikih pooanj pebialce aličnih loenkih me je mogoče

dii, da e ne alikje bieno od iega, ki o ga goaljali dgod po Eopi, enda je o eliki mei di poledica deja, da o bile e jih aikaah gooljene elo aličneednoi. Rano ako o di noaj Sloenije obajale pecejnje alike (gl. np. Jeič, 1971;1984; 1998; Cigale, 1999).

V oki iičnih pooanj penočeanjem, e lai, če ge a dalja iična pooanja, jeobčljio na adalje manja, aj apololjii ča eč ne pedalja olikni meiomejienega dejanika. Tdi moebini iji oki, poeani pojo, o bolj pejemljii aadiega, ke o poeani pooanjem, ki lahko daje aadi oje doline amem i eč (obliki doieij, poie, počika, idenega ...). Raikae Saiičnega ada Repblike

Sloenije ( nadaljeanj SURS) o iičnih pooanjih loenkega pebiala, ki e


23/109

EGeogaff 8

21

nanaajo le na pooanja penočeanjem, kaejo glede na naedene deinacije na peceječje pepooane adalje ko pime ilenikih pooanj (Tiična pooanja ponačilnoih ..., 2014). Na dgi ani pa endale nedomno opoajajo na o, da loenkiii eliki ečini a oja iična pooanja ibiajo blinje cilje: pi "daljih iičnih

pooanjih" je daleč na 1. me Haka (47,7 % eh pooanj le 2013) ped Sloenijo(23,1 %); oale dae o bieno manj obikane (Tiična pooanja po načilnoih ...,2014). (Več infomacij ako o ilenikih ko o daljih iičnih pooanjih loenkegapebiala bo pedaljenih poglajih 6, 7 in 8) Na dg način dajejo podobno poočilopodaki naaniene aiike o pihodih in penočiah io Sloeniji, aj iičniobikoalci i Sloenije in oednjih da (Ialija, Aija, Haka, Madaka) pipeajoečino ega iičnega obika (58,1 % pihodo in 59,6 % penočie l. 2013) (Naanienaaiika, leni podaki ..., 2014).


24/109


22

6 Doedanje aikae o poočanem ana

nj loenkega pebiala

Poi ča poameniki peiljajo na alične načine. Večina poega čaa je peieega domačem okolj. V klad em je aikaa Čenigoj Sadajee (1991) pokaala, da a bilikonec oemdeeih le 20. ol. najpogoeji poočani dejanoi (ako Sloeniji koJgolaiji) gledanje eleiije in polanje adia. Na em me bo poono penenonamenjena poem ča, peieem naj domačega okolja, oej na kajih ali daljihileih in na iičnih pooanjih, ki kljčjejo penočeanje naj doma.

O nekaeih pomembnih idikih poočanih naad loenkega pebiala, lai iih podočja ilenike oioma blinje ekeacije, gooijo aikae, ki jih je na pimeih aličnihloenkih me in aličnih obdobjih iajal Jeič (1971; 1973; 1984; 1992; 1995; 1998), pokonc deedeeih le pa one ebine nio bile eč delene podobneje počie.Najbolj emeljio je bila a poblemaika obanaana adnjem naedenem del (Jeič,1998), ki je opooilo na pecejnjo pogoo peiljanja poega čaa naj doma. Tako oodgooi ankeiance i ibanih loenkih me (Maiboa, Kanja, Kopa in Pja) pokaali,da je ka 22,5 % ankeiance med delonim ednom peiljalo poi ča naj doma akdan, 20,5 % ika na eden, 19,9 % daka na eden, 15,5 % enka na eden in 21,7 %

edkeje ko enka na eden (Jeič, 1998).Ob konc edna je na oljo eč poega čaa, ao ga je mogoče namenii di iimdejanoim, ki aheajo ečje klenjene čaone klope. Raikaa med pebialci ibanihloenkih me (Jeič, 1998, . 28) je pokaala, da jih je 29,1 % peiljalo oj poi ča obkonc edna naj doma aj ika meečno. Na dgi ani je bil dele iih, ki ob koncedna ploh nio li od doma ali pa le ijemoma, o je edkeje ko enka na meec, 25,0 %. Vpoamenih pimeih je bil e pecej iji ( Kop 34,1 %, Ljbljani 28,6 %, na dgi ani pa Kanj amo 16,5 %) (Jeič, 1998, . 27). V Domalah je 31,6 % ankeiance hodilo nailee iika ali ečka na meec (Cigale, 1999).

Poi ča, ako na iičnih pooanjih ko "običajnem okolj", je namenjen aličnimdejanoim. Med njimi o piljbljene in mnoične lai ie, ki o aadi aličnih alogodoopne čim iem kog poameniko. Med emi alogi o manja fiična aheno,manja aheno glede načilnoi pooa, kaeem e je mogoče kajai dejanojo,finančna doopno id. Tako o bile med pebialci eč loenkih me dgi poloicideedeeih le najbolj piljbljene dejanoi, ko o pehod, hoja, obik oodniko,pijaelje, obdeloanje a ... (Jeič, 1998). V aikai, i kaee iiajo i podaki, o bileločeno obanaane poočane dejanoi med delonim ednom in ob konc edna e opleji in hladneji poloici lea. Ralogi a o o bili poeani aličnim obegom poegačaa med delonim ednom/ob konc edna in aličnimi pogoji a kajanje poočanimidejanomi na poem aličnih lenih čaih, aj o eilne dejanoi odine od eonko


25/109

EGeogaff 8

23

pogojenih okoličin (np. alpko mčanje je mogoče le pime pionoi nene odeje,kopanje na poem ahea eno ioke empeae aka in ode ...).

Med ankeianci i peih loenkih me (Ljbljane, Maiboa, Kanja, Kopa in Pja) je bila

med ednom opleji poloici lea najbolj piljbljena dejano "pehod, hoja" (delei med63,3 % Kop in 81,9 % Maibo), na dgem me pa ečinoma "obik oodniko,pijaelje" (delei med 34,1 % Kop e 57 % Ljbljani). V Kanj e je ko dga najboljpiljbljena dejano ikaalo obdeloanje a (46,2 % ankeiance), Kop pa "ončenje,kopanje" (49,8 %) (Jeič, 1998; 2000; 2002). Tdi Domalah o bile najbolj piljbljenedejanoi pehod, obiki pijaelje, nance in oodniko e delo na oioma kmeijkipaceli (Cigale, 1999). Tdi imki poloici lea a najpomembneji dejanoi pehod eobik oodniko, pijaelje in nance (Jeič, 1998; Cigale, 1999). Na eje meo e je Maibo in Kanj ilo mčanje, a ka ima alge lai bliina ejenih mčič, aMaibočane na Pohoj, oej ik ob ob mea, Kanj pa na nekaj kilomeo oddaljenih

mčičih Kaca (Jeič, 1998).

V poem ča ob konc edna o e ko najbolj piljbljene dejanoi loenkegapebiala deloma ikaale podobne dejanoi ko med ednom, poleg njih pa di nekaeedge (Jeič, 1998; Cigale, 1999). Na po meo e je polenem ča ečini pimeoil obik pijaelje, oodniko in nance (Maibo 70,0 %, Kanj 60,9 % ...). Z manjimaoankom je ečinoma ledil pehod/hoja. Na ejem me je bilo Ljbljani, Maibo,Kanj, Pj in Domalah ončenje kopanjem ( Kop je bilo na dgem me). Tdi imkem ča a e na h leice nali ii akinoi ko polei: obik oodniko,pijaelje, nance e pehod/hoja (Jeič, 1998; Cigale, 1999). Na eje meo e je

Maibo, Kanj, Kop in Ljbljani popelo mčanje (Jeič, 1998; 2000; 2002).Pedaljeni elai opoajajo na edenke in eonke alike poočanem ananj(lahko bi gooili o ojenem edenkem in lenem poočanem im) e na logopooke apoedie (doopnoi, bliine) poočane pondbe oioma poočanihmonoi. Količina apololjiega poega čaa pomembno plia na kajanje poamenimi poočanimi dejanomi naj doma med delonim ednom in ob koncedna. Zaadi ega o ob konc edna bolj pogoe ie dejanoi, kaeim je eba nameniieč čaa (ali aadi poi do ciljnih območij ali aadi naae ame dejanoi). Poleg egaomogoča ečji obeg poega čaa di kajanje ečjim eilom aličnih dejanoi

oioma bolj anono poočano ananje. Bliina območij, ki ponjajo monoi aiajanje določenih ekeacijkih dejanoi, lai pide do iaa ko plini dejanik piekeaciji med ednom, ko je na oljo najmanj poega čaa. Pomembno plia di napiljbljeno poamenih ekeacijkih dejanoi in na em poeane alike medpoamenimi območji.

Pecej infomacij je na oljo di o ponoekeacijki dejanoi loenkega pebiala.Tone dejanoi o edne poonoi ako aadi oje piljbljenoi in pookih aheko di aadi ojih anonih činko. Piljbljeno eh dejanoi plonem naača. O

em med dgim piča manjeanje delea pebialce Sloenije, aih 15 le in eč, ki e


26/109


24

pono ekeacijo poem ča ploh ne kajajo. e lea 1996 je bilo aknih piblinopoloica (49,9 %), lea 2008 pa amo e 28,9 % (Sila, 2010, . 95). Tega lea (j. 2008) e je po16,9 % ankeiance pono ekeacijo kajalo 23ka edenko oioma enkaedenko, ka 11,1 % pa ak dan (Sila, 2010).

S aanjem je kajanja poom e manj, enda pedem na ačn padanja občane,needne akinoi. Mnogo manje je penehanje pone dejanoi iih, ki o edno dejani(Sila, 2010). Opana je di poeano med opnjo iobabe in pono dejanojo (ijaiobaba pomeni popečj eč pone akinoi; Dopona Topič, 2010), a e pimejai peeklojo poopoma manjje (Sila, 2010). Podobno elja a alike med menim,pimenim in akim okoljem (ipom kajene kpnoi) (Sila, 2010). Kljb manjeanj aliko pebialci akih kajenih kpnoih e meaj mnogo manj akini ko menem inpimenem okolj. Najbolj pono akini o pebialci pimenem okolj (Dopona Topič,2010). Ralike ponoekeacijki dejanoi o di glede na iino BDP. Tako je egijah

ijim BDP di nekoliko eč pone dejanoi, egijah najnijim BDP (Pomje in Zaaje)pa je najmanji dele pono dejanega pebiala (Sila, 2010). Opana je e poeaa medpolom in načilnomi pone ekeacije. pona akino pi enki poplaciji je manja, apoopoma naača. Lea 1992 e je le 14,5 % enk edno kajalo pono ekeacijo, gledena elae aikae i lea 2008 pa je bilo edno ponoekeacijko akinih ka 37,4 %enk (Dopona Topič, 2010).

Pebialci Sloenije pogoeje ibiajo ponoekeacijke dejanoi, kaeimi e lahkokajajo nepoednem bialnem okolj, ki imajo načaj aeobnih akinoi, o cenonodoopne, poleg ega pa e je njimi mogoče kajai e leo in do pone aoi. e o le

o hoja (pehodi), plaanje, koleajenje, alpko mčanje in planinajenje na odilnih meihpo piljbljenoi (Poi, Sila, 2010a). Lea 2008 o e pebialci Sloenije naječji meikajali nalednjimi ponoekeacijkimi dejanomi: hoja, pehodi (58,0 % pebialce,aih 15 le in eč), plaanje (34,8 %), ceno koleao (24,9 %), alpko mčanje (16,6 %),planino, gonio (14,6 %), ek ( naai) (11,7 %), nogome (11,5 %), ple (11,4 %), fine(9,7 %), badminon (8,9 %), koaka (8,5 %), janja gimnaika (8,4 %), aeobika (7,7 %),odbojka (7,2 %), olanje (na olejih) (6,1 %) e goko koleao (6,1 % pebialce, aih 15le in eč) (Poi, Sila, 2010a).

Piljbljeno ponoekeacijkih dejanoi e alikje glede na ao poameniko.

Mlaji imajo aje moene ige in fine, ednja geneacija alpko mčanje in ek naai,aeji pa ple in janjo gimnaiko. Pi eh aonih kpinah o nadpopečno aopanedejanoi hoja, plaanje in koleao (Poi, Poi, Sila, 2010). Ralike glede piljbljenoipoamenih ponoekeacijkih dejanoi o pione di poeai polom in iobabo(Poi, Sila, 2010b). Naječje alike pi dejoanj poamenih dejanoih med aličnoiobaenimi poameniki o idne pi alpkem mčanj, aeobiki in eni. Pi nogome jeodoek akinih najniji pi najbolj iobaeni kpini (Poi, Sila, 2010b).

Poonoi je edno di o, kakni dbi oioma kpini ljdje peiljajo oj poi ča,

aj je em poeano odločanje o poočanem ananj in poočanih ciljih. Po naedbah


27/109

EGeogaff 8

25

Jeiča (1998, . 34) o e pi ekeaciji ob konc edna ankeianci i ibanih loenkih mekajali ekeacijkimi dejanomi pedem oki dine (40,8 %), kpaj panejemali pa pijaelji in oodniki. Podobno je di Cigale (1998) goaljal, da je dina dalečnajpomembneja oblika kpine, kaei hodijo ankeianci na ilee. Ka 46,4 % ankeiance

je hodilo na ilee dino. Pecej jih je ko dbo na ileih naajalo di nance, pijaelje inoodnike (39,6 %) in paneja (31,2 %), najmanj pa je bilo odgooo "am" (8,4 %) in "dgo"(6,8 %). Med lednjimi o e pojaljali na pime odgooi koleki, do ipd. Pomen dine oki poega čaa je emeljeal Kell (1995) di em, da o dinki člani kopoočani dabniki najbolj doegljii, aj iijo iem anoanj, poi ča pa je diaiče ineakcije in komnikacije med njimi.

V poglaj 5.1 je bila na kako pedaljena loga oddaljenoi pi ibii cilje poočanihiičnih pooanj. Na pime aličnih loenkih me (Jeič, 1971; 1984; 1998) je mogočegooii, da o di noaj Sloenije pione pecejnje alike. Za obdobje 1969/70 je bila amea Ljbljano, Maibo in Kanj oki ilenikih pooanj gooljena pelada adaljmed 40 in 100 km, medem ko je bilo eiče ileo pime Mke Soboe območj do 40km, adalje nad 100 km pa je pepooalo manj ko 20 % pebialce (Jeič, 1971, . 64). Iačeka oemdeeih le 20. oleja o podaki o akcijkem adij ileo pebialce Noegamea (Jeič, 1984). Tdi em pime je bilo eiče pooanj na elaino elo blinjemobmočj, aj je ka 70,6 % ankeiance hodilo na ilee noaj adija 30 km.

Tdi gooie ciljnih območij deedeeih leih 20. ol. (Jeič, 1998) o pokaale, da jedoben del pooanj oki blinje ekeacije oedoočen na elaino blinja območja.

Pomemben del ilenikih pooanj je bil omejen na okolico adij do 60 km, na boljoddaljena območja pa o bila mejena pedem ia poočana pooanja, ki o bilapogojena poočanimi dejanomi, ki o naeane na poebno pokajinko eno (np.alpko mčanje, kopanje ob bmedieanki obali), ali pa je lo a dge lokacije poebnimifnkcijami (np. cenalni kaji oioma mea onkaj dane meje). V adalji nad 150 km obila ilenika pooanja elo aedčena (Jeič, 1998, . 43).

Na pecejnje alike pepooanih adaljah med pebialci aličnih območij eliki meipliajo poočane monoi na eh območjih oioma bliina/oddaljeno bolj pilačnihilenikih cilje, ki nio pood enakomeno apoejeni. Tdi aadi ega o pione nane

alike adaljah ilenikih pooanj. Skpna načilno je pedem odono (oiomaelika edko) daljih pooanj.

V peekloi iedene aikae opoajajo e na nekaee dge načilnoi poočanegaananja loenkega pebiala in dejaniko, ki pliajo nanj. Med dgim kae omeniipomembno logo počinikih bialič pi peiljanj poega čaa loenkega pebiala(np. Goa, 1982; 1984; Jeič, 1987; Kodeman, Salmič, 2013; Salmič, Kodeman, 2013;Kodeman, 2014), pogoo pooko pepleanje ilenike in počinike ekeacije (Jeič,1998), neenakomeno pooko apoedie iično pilačnih cilje (Jeič, 1998),alične monoi a ekeacijo idika pokajinke pimenoi (Jeič, 1998; Jeič, 1999) in


28/109


26

dge. eilne infomacije ponjajo di edne aikae SURS, kaeim bo namenjenapoono nadaljeanj.


29/109

EGeogaff 8

27

7 Značilnoi iičnih pooanj loenkega

pebiala po aikai Saiičnega adaRepblike Sloenije

SURS edno opalja aikae o iičnih pooanjih loenkega pebiala, nanaajo pa ena iična pooanja, ki kljčjejo penočeanje naj doma. Te aikae ajemajo aličneebine, ki o eleanne di na em me. Pi em ge med dgim a goaljanje delebena iičnih pooanjih, alogo a nedelebo e pogooi in pooke mejenoi

iičnih pooanj. Pedaljeni bodo podaki a leo 2013 (Udeleeno pebialce naiičnih pooanjih ..., 2014; Ralogi pebialce a neodhod ..., 2014; Tiična pooanjapo načilnoih ..., 2014; Čena, 2014), in ice le ii, ki e nanaajo na . i. aebnapooanja, ka pomeni, da ne bodo poeana iična pooanja polonim oiomalbenim moiom.

7.1 č

V le 2013 je lo na aj eno "aebno pooanje" 61,5 % pebialce Sloenije, aih 15 le ineč (ka je manj ko leo ped em, ko je eni dele naal 63,6 %). Dele iih, ki o odliaj na eno "dalje aebno pooanje" (j. pooanje, ki je kljčealo aj ii apoednepenočie naj doma), je bil nekoliko manji, a je e meaj naal piblino poloico (49,6 %;leo pej 52,0 %).

Udeleba na aebnih pooanjih je bila poeana aličnimi ociodemogafkiminačilnomi loenkega pebiala. Tako je padala aojo e naačala iobabo.Naječja je bila aoni kaegoiji 1524 le (84,8 %) e med oebami ijeolko iniokoolko iobabo (81,5 %), najmanja pa med oebami, aimi 65 le in eč (29,9 %), eoebami ononoolko iobabo in manj (39,0 %). Glede na apolieni a je bila

naječja deleba na aebnih pooanjih pi dijakih in denih (85,9 %) e apolenih inamoapolenih (74,2 %), najmanja pa pi pokojencih (38,0 %) in bepoelnih (53,6 %).Podobna ameja med emi kpinami o di pime poeanja amo daljih iičnihpooanj, le da o delei delebe nekoliko niji.

Med alogi, aadi kaeih poameniki nio bili celem le nii na enem aebnemiičnem pooanj (Udeleeno pebialce na iičnih ..., 2014), o daleč na pemme finančni alogi (naedlo jih je 54,4 % iih, ki nio bili na nobenem aknem pooanj),ledili pa o jim daeni alogi (31,4 %) ped pomanjkanjem poega čaa aadi delonih


30/109


28

obenoi (14,3 %). V pimejai elai ie aikae i lea 2012 je lai ečji dele iih,ki na aebno pooanje nio odli i finančnih alogo (poečanje 49,0 % na 54,4 %).

Tdi i podaki pičajo o pionoi aj deh elo aličnih kpin: na eni ani o ii, ki imajo

ice doolj denaja a iična pooanja, a jim nekaeih pimeih pimanjkje čaa aadialičnih obenoi, na dgi ani pa je (eilčneja) kpina, pi kaei o ano finančnialogi kljčna oia a delebo na iičnih pooanjih. Poebna in eilčno pecej močnakpina o poameniki, ki e ne delejejo iičnih pooanj aadi daenih alogo.Dele pebialce, ki nio li na nobeno aebno iično pooanje aadi ega, ke nio čilipoebe a o, je ameoma majhen in je naal le 16,4 % iih, ki nio bili na nobenempooanj. Omenii pa kae, da je bil bieno iji (44 %) aoni kpini 65 le in eč. e ečji mei a kpina iopa pi naajanj daenega anja ko aloga a neodhod naiično pooanje; ej aoni kpini je a dele ka 70 %.

1: ( %) , 2012 2013.

Ralog a nedelebo 2012 2013

Ne čim poebe 15,6 16,4

Pomanjkanje poega čaa aadi delonih obenoi 17,5 14,3

Pomanjkanje poega čaa aadi dinkih obenoi 5,8 7,1

Finančni alogi 49,0 54,4

Zdaeni alogi 31,4 31,4

Dgi alogi 4,2 3,1

: , . A č .: č ..., 2014.

7.2 č

Lea 2013 a bila delea aebnih pooanj, ki o imela cilje Sloeniji ali jini, dokajpodobna, enda je bilo eeno eč pooanj cilji jini (54,4 %). Zdaleč naječ loenkihio je pooalo na Hako. Tja je bilo mejenih ka 61,9 % daljih aebnih pooanj

jino (dele Hake je bil enak di pi poeanj eh aebnih pooanj jino). Pi ehdaljih aebnih pooanjih, oej kljčno iimi cilji Sloeniji, je bil dele Hake emeaj 47,7 %. Na dgem me je bila Sloenija (23,1 % pooanj) ped Ialijo (4,0 %) eBono in Hecegoino (2,9 %). Pi kajih aebnih iičnih pooanjih (j. iih manj koiimi nočiami) je bil dele Hake manji, in ice amo 25,7 %, aj je ka 58,6 % eh kajihaebnih pooanj imelo cilj Sloeniji. Na ejem me je bila Aija (5,0 % eh pooanj)ped Bono in Hecegoino (3,4 %).

Dele Hake je naječji di pime, če poeamo penočie. Tako je bilo na Hakemabeleenih 62,4 % penočie oki kajih iičnih pooanj cilji jini in 28,2 %

poeanjem eh pooanj, kljčno iimi, ki o imela cilje Sloeniji. Vloga Hake je e


31/109

EGeogaff 8

29

bolj opedj pi penočiah oki daljih aebnih iičnih pooanj, kje je bil pipooanjih jino njen dele ka 63,8 %; di ob poeanj eh daljih pooanj je bil deleHake e meaj ečji od poloice (52,0 % eh penočie). Poemakem je pi kajihpooanjih kljčen dejanik bliina, ao peladjejo pooanja cilji Sloeniji,

podaljeanjem njihoega ajanja pa e eiče peai na nekoliko bolj oddaljena (a emeaj elaino blinja) območja oednje Hake.

Glede cilje iičnih pooanj e pojaljajo pecejnje alike poeai aojopebialce Sloenije. Tako je bil dele daljih aebnih pooanj, ki o bila mejena jino,76,9 %, a pi em o pecej iopali pebialci, ai 65 le in eč, pi kaeih je bil a dele amo49,3 %. Pi oalih eh aonih kpinah (1524, 2544 in 4564 le) o bili delei dokajpodobni, in ice med 77,4 in 82,2 %.

Le malo iičnih pooanj ima oje cilje naj Eope. Tako je bilo alične eopkedae mejenih ka 95,9 % eh daljih aebnih pooanj jino in pakično a kajaaebna pooanja jino (99,8 %).

1: č č č ( ). (: . )


32/109


30

Cilji, ki o ibani noaj obikanih da, e lahko po naai oje iične pondbe (iniične pilačnoi) pecej alikjejo. Naječ aebnih iičnih pooanj je mejenih namoko obalo, in ice ka 43,3 %. Sledijo pooanja cilji meih (27,9 %) in na podeelj(12,9 %), medem ko goe (12,9 %) in dailiča (6,7 %) pecej aoajajo. Velike alike pi

ibii cilje pooanj o med kajimi (13 penočie) in daljimi aebnimi pooanji. Medemko o pi pih na pem me po eil pooanj ia, ki imajo cilje na podeelj (35,0 %),ped pooanji na moko obalo (31,5 %) in mea (29,5 %), o pi daljih pooanjih daleč opedj ia cilji na moki obali (63,9 %). To piča o em, da je a ečino loenkih ionajbolj pilačen cilj moka obala in dop, ki ima pecej načilnoi klaičnega obmokega3S ima (oej ima, naeanega na moje, once in peek), ka pojje mnenje nekaeihaoje (gl. np. Bamell, 2004), ki kljb nekaeim dgačnim napoedim (np. Moinho,2000) opoajajo na ohanjanje loge obmokega mnoičnega ima.

7.3 č č

Zaebna pooanja pebialce Sloenije o popečj kljčeala 4,2 penočii, em da jebila piona pecejnja alika ajanj pooanj (oioma eil penočie) glede na o, ali

je bil cilj pooanja Sloeniji (2,7 penočie) ali jini (popečno eilo penočie 5,4).

Zelo pogoo je bilo penočeanje pi oodnikih ali pijaeljih (30,3 %), pa di lanihpočinikih bialičih (17,3 %). Piblino enaka a bila delea "dgih najeih naanienihmogljioi" (20,2 %) e hoelo in podobnih obao (19,9 %). To piča o pomembni loginekomecialnih naanie oki aebnih iičnih pooanj. Slika je pecej dgačna,če o poeana le dalja iična pooanja. V em pime je bilo najpogoejepenočeanje "dgih najeih naanienih mogljioih" (34,9 %), ledilo pa jepenočeanje "hoelih in podobnih obaih" (25,1 %). Dele penočeanj pi oodnikih alipijaeljih je naal amo 16,1 %, lanih počinikih bialičih pa 8,7 %, ka je bilo pecej manjko kampih (14,8 %).

Ko peono edo je najpogoeje poabljeno "oebno ceno moono oilo", in iceka na 87,3 % eh aebnih pooanj. Ta dele je e ečji, če imajo aebna pooanja cilj Sloeniji (93,1 %). Med dgimi peonimi edi je pomembneja e loga aoba pikajih aebnih pooanjih jino (9,8 % pooanj) e lai leal pi daljih aebnih

pooanjih jino (14,6 % pooanj). Vloga oebnih moonih oil e oej nekoliko manjje poečeanjem oddaljenoi cilja pooanja e poečeanjem ajanja pooanja.


33/109

EGeogaff 8

31

8 Sloenki ii in naaniena aiika

Dodano infomacijo o ananj loenkih pebialce oki iičnih pooanj, kikljčjejo penočeanje naj doma, ponjajo podaki naaniene aiike, ki jih ednobia SURS (Naaniena aiika, leni podaki ..., 2014). Ti podaki e nanaajo na območjeSloenije, ao gooijo amo o iih iičnih pooanjih loenkega pebiala, ki imajocilje noaj meja lane dae. Pej pedaljene gooie ankene aikae SURS(Tiična pooanja po načilnoih ..., 2014) kaejo, da je dele eh pooanj poeanjaeden (45,6 % eh aebnih iičnih pooanj), ao i di i podaki alijo podobnejoanalio, aj opoajajo na alične eleanne načilnoi domačega iičnega popaeanja

(eonko, podobneje kaniaine načilnoi iičnega obika ...), hkai pa dajejo edodano infomacijo o pookih načilnoih iičnih pooanj loenkih io (kam oa pooanja mejena oioma kje o naječje goie loenkega iičnega obika).Podaek bo na podakih a leo 2013, aj onone načilnoi adnjih leih ne doiljajoečjih pememb.

V le 2013 je bilo loenkih naanienih objekih abeleenih 3.616.782 penočiedomačih io (ka je pedaljalo 37,8 % eh penočie dai). Ugooie epedaljene ankene aikae SURS (Tiična pooanja po načilnoih ..., 2014; Čena,

2014) kaejo, da je Sloeniji abeleen ice manjinki, a elo pomemben del eh penočieloenkega pebiala 29 % le 2013 (28 %, če o poeana a pooanja, oejkljčno polonimi).

Podaki naaniene aiike opoajajo na pecej eliko pooko goie iičnegaobika loenkih io, aj je bilo lea 2013 10 občinah (od 211) abeleenih ka 62,7 %eh domačih penočie. Vendale pa je pooka koncenacija jih penočie e ečja, aj

je bilo l. 2013 deeih občinah abeleenih ka 66,8 % eh penočie jih io! Občine,ki o najbolj piljbljene med loenkimi ii (gl. di liko 2), e pecej alikjejo od iih,ki jih najpogoeje obikjejo ji ii (lika 3). Iaio komen obik loenkih io je

Ljbljani in na Bled, ki ekoi odia med odilne iične občine, po penočiahloenkih io pa nia bili nii med dajeeico (Ljbljana je bila na 21. me). Naplono o iaio nadpopečno piljbljene dailike in obmoke občine (na ka opoajaadi liki 4 in 5). Oboje e po načilnoih oje pondbe ice pecej alikjejo med eboj,enda kae omenii, da je di pondba pih adnjem obdobj eliki mei poala manjdailika in bolj kopalikoekeaina (gl. di Hoa, 2010; 2014).


34/109


32

2: č č č č 2013.

3: č č č 2013.


35/109

EGeogaff 8

33

4: č č č 2013.

5: č č č 2013.


36/109


37/109

EGeogaff 8

35

2: č č č 2013.

Penočiedomačih io

Dele (%) od ehpenočie

domačih io

Penočie jihio

Dele (%) od ehpenočie jih

io

Zdailike občine 1.683.093 46,5 1.335.022 22,4Goke občine 667.255 18,4 1.692.344 28,4

Obmoke občine 882.494 24,4 1.149.771 19,3

Ljbljana 40.735 1,1 908.036 15,2

Mene občine 107.821 3,0 496.370 8,3

Dge občine 235.384 6,5 380.708 6,4

Sloenija 3.616.782 100,0 5.962.251 100,0

: , ..., 2014.

7: č č č 2013 .

: č č č č, č č (37,8 % č č 2013). č

č č , 37,8 ± 5 %.

Počna je pimejaa penočiami jih io, ki o po ah kaje pecej bolj apene;28,4 % jih je bilo le 2013 abeleenih gokih občinah, 22,4 % dailikih občinah,19,3 % obmokih, ka 15,2 % pa Ljbljani. Tdi delea penočie menih (8,3 %) in"dgih občinah" (6,4 %) nia anemaljia. e i eh naedb je mogoče abai, da e moiidomačih in jih io a obik iičnih kaje plonem močno alikjejo. Pedem


38/109


36

domače ie nadpopečno pilačijo dailiki kaji, pecejnji mei di obmoki, egoki kaji pa o ko iični cilji nekoliko manj animii. Tdi popečna doba bianjaloenkih io gokih občinah (2,7 dnea) pecej aoaja a io dailikih (3,9) inobmokih (3,4 dnea). Goke občine o oej animieje a kaji obik, aadi bliine

oednji Sloeniji (ko območj naječje pebialene goie dai) pa o delene dielo elikega enodnenega obika.

Tako i podaki ko na pejnjih aneh (poglaje 7) pedaljeni podaki ankeianjaloenkih io kaejo, da o med loenkimi ii najbolj piljbljena iičnapooanja, ki kljčjejo kopanje ( obmokih ali dailikih kajih). To e odaa di elaih aika o poočanih dejanoih loenkega pebiala (poglaje 6), po kaeih

je kopanje/plaanje kljb ne poebej godnim monoim ekoi med najboljpiljbljenimi dejanomi.


39/109

EGeogaff 8

37

9 Poočano in iično ananje loen

kega pebiala

Na nalednjih aneh bodo pedaljeni elai deh ankenih aika, ki a e nanaali napeiljanje poega čaa loenkega pebiala naj doma oioma na enodnenih inečdnenih poočanih pooanjih. Vaka imed njij e je oedoočila na poeben kloppaanj oioma na določene ebine, poeane poočanim oioma iičnimananjem ankeiance.

Pa je obanaala pedem ie načilnoi poočanega ananja, ki o poeane ilenikimi pooanji, oej peiljanjem poega čaa, ki ni naeano na ameoma edkedogodke, kakne o počinice, ao pedalja a eilne poamenike del ednega,običajnega poočanega ananja. Pi em je bila poono namenjena ako ononimnačilnoim ilenikih pooanj ko di pomen poamenih dejaniko pi ibii ilenikegacilja in kakooi ilenikega poočanega doieja. Nekaee načilnoi ilenikih pooanjloenkega pebiala o bile ice obanaane aikaah, ki o bile pedaljene poglaj 6, enda o a dela e ameoma aega dama, em iočlej pa emeljiejihaika na o emo e ni bilo.

Dga ankena aikaa e je ebinko naeoala na pejnjo in je ako pedaljala njeno

dopolnie, oedoočila pa e je na ečdnena iična pooanja in na pomen, ki gapoem ča naploh in poebej iičnim pooanjem pipijejo poameniki, enekaeim em poeanim dejanikom. Poono je bila oej namenjena pedem iemegmen poočanega ananja, ki je naean na ča dopo oioma počinic.

Obe aikai a bili iedeni na enak način. V obeh pimeih je lo a koni oec pebialceSloenije, aih 15 le in eč, pi em pa a bili poeani aona in polna kaloenkega pebiala. Slabo, ki je poeana akim načinom očenja je a, da ne ge aejenoni oec in da ako ni mogoče določii andadne napake ocene, a po mnenjnekaeih aoje (np. Moe, Kalon, 1989, ci. po Gilbe, Hdon, 2000, . 921) o pi

konem očenj očealne napake ako majhne pimejai dgimi napakami inpiankomi, do kaeih pihaja pi ankenih aikaah, da o ni ečja pomanjkljio.

Pi obanai načilnoi poočanega ananja ankeiance in nekaeih njihoih empoeanih alič je bila poono namenjena di alikam med ankeianci poeai njihoimi ociodemogafkimi načilnomi in ekeacijkimi dejanomi. V akih pimeih o

odinoi od načaja analio kljčenih pemenljik bile poabljene aličneaiične meode. V pime kaegoialnih (nominalnih) pemenljik je lo a hikadapeik, dgih pimeih pa o bili poabljeni KkalWallio peik e MannWhinee peik, a goaljanje poeae med aojo in iobabo na eni ani e


40/109


38

ileniko akinojo in ednoenjem nekaeih načilnoi ciljnih območij na dgi paSpeamano koeficien koelacije ango ().

Pi nekaeih paanjih o ankeianci iaali oje aliče ei poameno diijo na

ocenjealni leici od 1 do 5 (na pime od 1 = ploh e ne injam do 5 = poem e injam).V ei onimi ocenjealnimi leicami obajajo alična mnenja glede pimenoipoabe poamenih meod (pedme apa pa maikdaj kljčje di odno medLikeoimi leicami in Likeoimi poakami; np. Caifio, Pela, 2007; Bon, 2011). Pomnenj nekaeih aoje (np. Jamieon, 2004) je akih pimeih mogoča le poabanepaameičnih meod, po mnenj dgih, np. Nomana (2010), pa o poem pimenepaameične meode, ki o di paki elo pogoo poabljane (gl. np. Li, Li, Hdon, 2013;Seddighi, Nall, Theochao, 2001; Ba, Doğan, ngen, 2011 id.). Ne glede na o obile na em me aknih pimeih poabljene e pej omenjene nepaameične meode(MannWhinee peik, KkalWallio peik), a pimejao pa o bile iedene

analie di enimi paameičnimi meodami (analia aiance, peik, Peaonokoeficien koelacije), ki o eh pimeih odile k enakim akljčkom in nadaljeanj nebodo pedaljene.

Pa ankena aikaa je ajela 1459 ankeiance, dga pa 362. Zaadi naae očenja eaona in polna eaa oce in pebiala Sloenije jemaa, do alik pa je pilo piiobabi ankeiance. Tako imamo opaka plonem nadpopečno iobaenimiankeianci. V ocih je bilo ka 28,2 % (pi oec) oioma 34,8 % (dgi oec)ankeiance ijo ali ioko iobabo, eni dele a Sloenijo pa je bil lea 2013 19,4 %(Iobaba, 2014). Dele oeb ednjeolko iobabo ocih (56,1 e 53,0 %) je bil koaj

ideničen dele loenki poplaciji, ai 15 le in eč (53,3 % l. 2013; Iobaba, 2014),ankeianci ononoolko iobabo (ali be nje) pa o bili ocih podpopečnoaopani (15,8 oioma 12,2 %; Sloeniji je bilo l. 2013 27,3 % pebiala ononoolkoali nijo iobabo). Nadpopečna iobaeno ankeiance je pedidoma poeana njihoo nadpopečno poočano akinojo, aj na ono poeao med iobabo innačilnomi poočanega dejoanja med dgim opoajajo di edne ankeneaikae SURS (np. Udeleeno pebialce na iičnih ..., 2014).

9.1 č ( č

č )

Pa ankena aikaa e je oedoočila na ileniko ananje loenkega pebiala.Ankeianci o bili odoma opoojeni, da e paalnik nanaa le na ilee (ob konc edna,ob panikih, med delonim ednom), ki o ajali naječ 23 dni, ne pa na počinika oiomadopnika pooanja. Raikaa je obanaala nalednje ebine:

• Onone načilnoi ilenikih naad loenkega pebiala (pogoo ileo,

njihoa eonka apoedie, poabljena peona eda, dba na ileih


41/109


42/109


40

Tako je lahko di pehod po menem okolj ali obik goinkega lokala bolj pijeen (inpilačen) pime lepega emena in ijih empea.

8: (% ).

0,3%

9,0%

15,3%

29,6%

45,8%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

Drugo

Pozimi

Jeseni

Pomladi

Poleti

: A č .

Na ileih ko peono edo iaio peladje oebni aomobil, ki ga je naedlo konajpogoeje poabljenega ka 84,4 % ankeiance (63,1 % odgooo), pi čeme o lahkonaedli naječ de peoni edi. Ralogi a njegoo pelado o poledica ako njegoihpednoi oki pejemanja pookih in čaonih odločie (ni naeanoi na napejdoločene linije in čae odhodo ko pi janem pome) ko di nikih oko amegapooanja pime eč oeb pooalni kpini, odonoi poblemo penaanjempljage, ečje aaoanoi ped moebinim manj pijenim emenom ipd. Na dgem

me, a daleč adaj, je aob (20,4 % ankeiance, 15,3 % odgooo). Daleč ped lakom jebilo kolo (14,7 % ankeiance, 11,0 % odgooo). Piljbljeno kolea ni poeana le čaono in pooko flekibilnojo, ki jo omogoča njegoa poaba, emeč di elikopiljbljenojo koleajenja ko ponoekeacijke dejanoi, aj je a eilne poamenikekoleajenje amo ebi namen in ne (golj) edo a doop do cilja. Ankeni odgooi diopoajajo na majhno logo janega pomea oki ilenikih akinoi, ka je ejenopoeano ako eljami in naadami ankeiance ko di dejom, da o oni edi janihpeonih ede pilagojeni pedem poebam dnenih migacij na delo in olo e aoob koncih edna eilnih pimeih komaj poabni. Dodana dejanika odačanja od

poabe janega peoa na eilnih območjih a bieno ečja poaba čaa (ki je a eilnepoamenike iaio omejena dobina) in omejeno monih cilje, e lai če ilenik ne bia ečjih banih edičih dobimi pomenimi poeaami. Poamenik, ki bia podeelkem ali bbanem naelj in poablja jani peo, moa pogoo najpej pii dobanega ediča (in o ob pailoma malo pogoih poeaah) e e ele od am odpaiipoi elenem cilj. V kaegoiji "dgo" o bile najpogoeje naedbe, da o ankeianci odlina ile ka pe, nekaei pa o naajali di dga poabljena peona eda (aodom,kombi, lealo ...).


43/109

EGeogaff 8

41

3: č .

eiloodgooo

% odgooo % ankeiance

Oebni aomobil 1227 63,1 84,4

Aob 297 15,3 20,4Kolo 213 11,0 14,7

Vlak 77 4,0 5,3

Moo 42 2,2 2,9

Dgo 88 4,5 6,1

Skpaj 1944 100,0

: A č .

S pooalno kpino (dbo pi peiljanj poega čaa naj doma) a poeana akopoce odločanja o odhod na ile (iično pooanje) ko di ibia ilenikega cilja e

poočanih akinoi. En in ii poamenik lahko ob aličnih pilonoih hodi na ilee, ki emed abo alikjejo po moiih, ki jih hoče pi em adooljii. Tako je lahko enka alog aodhod na ile elja po kajanj piljbljeno ponoekeacijko dejanojo, dgič pa eljapo denj kog dine ali pijaelje. Poledično lahko poamenik edno hodi na ilee oki aličnih pooalnih kpin (np. obik goinkega lokala ali piedie panejem,kajanje ponoekeacijko akinojo dbi pijaelje ali be dbe). Zaadi ega oankeianci lahko ibali do da imed ponjenih odgooo.

9: ( ) .

5,2%

9,9%

38,9%

42,2%

43,3%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

Drugo

Sam

Partner

Znanci, prijatelji, sorodniki

Družina

: A .

Relai kaejo (lika 9), da hodijo ankeianci na ilee pedem kog dine (43,3 %ankeiance, 31,0 % odgooo) e nance, pijaelje ali oodniko (42,2 % ankeianceoioma 30,2 % odgooo). Tdi dba paneja ni doi manj pogoa (38,9 % ankeianceoioma 27,9 % odgooo). Le edki hodijo na ilee ami ali kakni dgačni dbi (np.do). Ti elai e jemajo gooiami aejih aika (np. Jeič, 1998; Cigale,1998) in pičajo o em, da je peiljanje poega čaa naj doma (na ileih) iaiodabno počeje.


44/109


42

Ileniki cilji e nahajajo elo alični oddaljenoi od doma, a endale o najpogoejeobikani ii, ki o elaino bli. Tako je naječ (31,0 %) ankeiance odgooilo, da inaječka ibeejo ileniki cilj oddaljenoi med 30 in 60 km. Zaopano cilje oddaljenoi do 30 km e med 60 in 100 km je koaj idenična (24,0 in 24,2 %). Le dele iih

ankeiance, ki naječka obikjejo e bolj oddaljene cilje, je nekoliko manji (20,8 %). Tdi ielai oej opoajajo na adaljo ko omejieni dejanik, kaee loga pide e oliko boljdo iaa pi enodnenih (ali konecedenkih) ileih.

10: ( %).

24,0%

31,0%

24,2%

20,8%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35%

Do 30 km

Nad 30 km do 60 km

Nad 60 km do 100 km

Več kot 100 km

Čepa o pimejae dgimi (aejimi) aikaami eke (dgačne okoličine, dgačnameodologija oioma fomlacija paanj, oedoočeno aejih aika na nekaj menihnaelij ...), e endale di, da e adalje ilenikih pooanj Sloeniji adnjih iih

deelejih nio bieno pemenile in oajajo ameoma podobnih pookih okiih,kakni o bili gooljeni e aejih aikaah (np. Jeič, 1971) in o kljb em, da je menem obdobj aoj aocenega omeja endale omogočil hieji doop do boljoddaljenih cilje. To bi pomenilo, da bi bila gooie Jeiča (1992) o pli elikeobčljioi ilenikih pooanj (ki je poeana pelado kakoajnih ileo) na agnacijoadalj, pepooanih oki ilenikih pooanj, plonem e meaj na me. Tdi epedaljeni podaki a Veliko Bianijo (Naional Tael Se ..., 2014) ponjajo podobneakljčke. Veeno pa je eba e enka opooii na pecejnje alike med poamenimiobmočji, aj nadpopečno pilačni ileniki cilji nio pood podobni oddaljenoi, ka

pomeni di alično dolg doop do njih, hkai pa kae omenii eae pi pimejanjpoamenih aika, aj o e nekaee oedoočale na ileniko ananje, dge pa na poiča/ekeacijo naj doma.

Penočeanje oki ileo ni pogoo. Ka 40,9 % ankeiance ni 12 meecih pedankeianjem nii enka penočealo oki ilea, 45,3 % pa jih je ice penočealo, endaedko. Najmanj (13,8 %) je bilo iih, ki o na ileih penočeali "pogoo".


45/109

EGeogaff 8

43

11: č č , č č . (: . )

Ankeianci o na ileih elikoka penočeali pi nancih, pijaeljih ali oodnikih (246naedb oioma 28,6 % ankeiance, ki o na ileih kdaj penočili). Pogoeje o ankeianciomenjali amo penočeanje hoelih, ki ga je naedlo 261 ankeiance (30,4 % iih, ki o naile aj enka penočili). Teja najpogoeja naedba o bile počinike hiice oiomapočinika anoanja (20,5 %). Poemakem je bil doben del eh penočie opaljen nekomecialnih naanienih objekih.

Relai kaejo, da penočeanje na ileih pedalja eani del običajnega ali pogoegapoočanega ananja le pi ankeiancih, ki penočjejo ojem lanem počinikemanoanj, pi oalih pa je lej ko pej ameoma neobičajno ali celo ijemno in je poeanopedem nekoliko daljimi iičnimi pooanji.


46/109


44

4: , č.

eilo naedb % naedb

Hoel ali podobni objek 261 30,4

Bialiče nance, pijaelje, oodniko ... 246 28,6

Lano počiniko bialiče 176 20,5Apama 72 8,4

Kamp, oo 69 8,0

Planinka koča, biak 49 5,7

Ao, aodom 10 1,2

Tiična kmeija 5 0,6

: 859 (58,9 %) č . č .

Ankeni paalnik je eboal di paanje o najpogoejih dejanoih na ileih. Ke

paanji apega ipa ne bi bilo mogoče ajei eh eleannih monoi in ke di naedbaali nenaedba poamenih monih odgooo plia na dobljene elae, je bilo o paanjeoblikoano ko paanje odpega ipa.

5: , .

eilo naedb % ankeiance

Spehodi, hoja 425 29,2

Pohodnio 333 22,9

Ogledoanje namenioi ipd. 324 22,3

Kopanje/plaanje 298 20,5

Koleajenje 216 14,9Smčanje 128 8,8

Denje, dabne ige, abae, obikoanje ipd. 109 7,5

po (nepecificiano) 89 6,1

Gonio/planinajenje/hibolaenje ipd. 76 5,2

Obik goinkega lokala, gaonomija, degacije, klinaika ipd. 25 1,7

Tek 24 1,7

Pleanje 21 1,4

Rolanje 20 1,4

Ralične dge ekeacijke dejanoi na odi (elanje, jadanje, dekanjena odi, poapljanje ...)

19 1,3

Rekeacija (nepecificiano)* 18 1,2

Nakpoanje 15 1,0

Ple 13 0,9

Ribolo 11 0,8

Foogafianje 11 0,8

Gobajenje, nabianje godnih adee 11 0,8

Nogome 11 0,8

* č .

: ( ), č .

Naječ ankeiance (peglednica 5) e je na ileih kajalo aličnimi oblikamipehodo/hoje (29,2 % iih, ki o bili 12 meecih ped ankeianjem aj enka na ile),


47/109

EGeogaff 8

45

pohodniom (22,9 %), ogledoanjem namenioi (22,3 %) e kopanjem in plaanjem(20,5 %). Pecej eilni ankeianci o naedli eč ko eno piljbljeno dejano na ileih.Meje med nekaeimi dejanomi je eko poegnii, aj je np. dojemanje alike medpohodniom in pehodi (ali pohodniom in planinom) elo bjekino. Tdi aadi ega

dajejo ednoi peglednici 5 pedem oienacijko liko o najbolj piljbljenih dejanoihna ileih. Poleg ega je mogoče aneljio pičakoai, da o dejanoi, ko o obikoanjegoinkih lokalo, denje, nakpoanje ali foogafianje, na ileih pecej bolj pogoe, kepa igajo logo ekndanih dejanoi, jih ankeianci nii nio poebej naajali. V akempime o opedj dejanoi, ki ako ali dgače kljčjejo hojo, oale dejanoi, di čeo ameoma elo mnoične, pa ajemajo oje kpine ileniko. Ijema je pedemkopanje/plaanje, ki pe poai opedje pomembno logo obalnih območij pi iičnihpooanjih loenkega (in ne amo loenkega) pebiala.

12: č . (: . )


48/109


46

9.1.2. č

č

Na pejnjih aneh pedaljene plone načilnoi ilenikega ananja kiajo elike

alike med poamenimi ankeianci ali kpinami ankeiance. Te alike o poeane eilnimi dejaniki, pi em pa imajo pomembno logo di ociodemogafke načilnoiankeiance.

6: .

pedno

Običajna meečna pogoo ileo peeklem le* 0,222 0,000

Oddaljeno cilje ileo* 0,052 0,047

Penočeanje naj doma* 0,233 0,000

* č č < 0,05.

Ko je bilo e omenjeno poglaj 7, aikae SURS kaejo na padanje iične akinoi aojo (ob poeanj delebe na iičnih pooanjih). Tako je bilo mogoče pičakoai,da bodo podobne alike pione di poeai ileniko akinojo. Relai o opodili, aj pi ankeiancih aojo ilenika akino pada (peglednica 6). To e kae manji meečni pogooi ileo pi aejih ankeiancih (edno Speamanoegakoeficiena koelacije je 0,222). Poleg ega aojo pada pogoo penočeanja naileih ( = 0,233), ahlo pa pada di oddaljeno obikanih ilenikih cilje ( = 0,052).

V aoni kpini 1524 le je bil dele ankeiance, ki o li na meec na ile iika aliečka, 24,3 %, pi ankeiancih, aejih od 74 le, pa le 8,1 %. Upad pogooi ileo jeopaen ele pi aoni kpini 4554 le, kaei je bila ii ali ečka meečno na ileih emanj ko peina ankeianih (18,8 %). Velike alike med kpinami o di pi pogooipenočeanja na ileih. V kpini 1524 le je odoek iih, ki pogoo penočjejo na ileih,ka 19,7 %, e aoni kpini 5564 le pade na 10,0 %, pi aejih od 75 le pa naa le7,0 %. V lednji kpini jih ka 69,8 % nikoli ne penoči na ileih. Podobno e aojopoečje pogoo ileo, ki o omejeni na blinja (manj ko 30 km) območja. Deleankeiance, ki najpogoeje hodijo na akne ilee, je aoni kpini 1524 le le 19,5 %,

pi aejih od 75 le pa 35,3 %. Pi ileih bolj oddaljena ciljna območja e delei delebe inpogoo ileo aojo ne peminjajo bieno, ka je poeano di aknimi plinimidejaniki, ko np. lanio počinikih hiic ali obikoanje oodniko in pijaelje.

Raloge a padanje ilenike akinoi aojo je mogoče ikai i okoličin, odpemenjenega iljenjkega loga in moio ali pomanjkanja finančnih ede pipokojencih (oioma del pokojence) do pogoejih daenih ea pi aejipoplaciji. Dodaen dejanik je lahko di pomanjkanje dbe, aj o kpini aejegapebiala nadpopečno pogoa enočlanka gopodinja. Upad poočane akinoipedalja di negaien pli na kakoo iljenja poameniko (gl. np. Sileein, Pake,

2002).


49/109

EG 8

47

7: č č (%

).

1524 2534 3544 4554 5564 6574 75 č

Mč

č 24,3 21,9 23,5 18,8 15,8 15,5 8,1 19,8

D 33,4 34,8 29,5 28,6 25,3 16,8 17,4 28,3

E 24,3 30,5 30,8 31 24,7 28,4 18,6 27,7

M 17,9 12,9 16,2 21,6 34,2 39,4 55,8 24,3

100 100 100 100 100 100 100 100

O

D 30 19,5 19,0 21,8 25,9 26,6 30,1 35,3 24,0

N 30 60 36,5 31,0 31,6 28,0 35,1 26,1 20,0 31,0

N 60 100 24,9 26,7 23,5 24,1 21,3 24,8 23,5 24,2č 100 19,1 23,3 23,1 22,0 17,0 19,0 21,2 20,8

100 100 100 100 100 100 100 100

Pč

N 29,8 27,6 35,5 40,2 51,1 61,4 69,8 40,9

D, 50,5 58,1 46,6 47,6 38,9 31,4 23,3 45,3

D, 19,7 14,3 17,9 12,2 10,0 7,2 7,0 13,8

100 100 100 100 100 100 100 100

D , , . O č č čč ( 8 9), č ( = 0,156) č ( = 0,160) .B č , ( = 0,057) č č.

8: .

Oč č * 0,156 0,000

O * 0,057 0,030

Pč * 0,160 0,000

* č č 0,05.

č , ( č , č ), č , č , , č (č

, ).


50/109

Pč

48

9: č č (% ).

Dč č

Mč

č 11,8 21,3 20,2 19,5

D 19,3 27,9 34,6 28,5

E 21,9 30,3 26,3 27,8

M 46,9 20,5 18,9 24,2

100 100 100 100

O

D 30 31,1 22,5 22,5 23,8

N 30 60 30,2 31,8 30,2 31,1

N 60 100 21,3 24,9 25,0 24,4

č 100 17,3 20,8 22,3 20,7 100 100 100 100

Pč

N 63,4 38,1 33,7 40,8

D, 26,0 48,8 49,3 45,4

D, 10,6 13,1 17,1 13,8

100 100 100 100

č č , č

č ( ..., 2014). č č č č .

č č

P č č . , , č . G ,

č , č č č č (. . , , , 1997; D, , 2005).

čč 1 5 (1 = , 2 = , 3 = , 4 = , 5 = ). K č č ( 4 5 83,7 % 81,2 %). (62,3 %). P , 4 5 58,5 % 58,3 %. P

.


51/109

EG 8

49

10: č č (% /).

1 2 3 4 5

Pč 1,0 3,4 11,8 36,1 47,7 100

Č 1,7 2,7 14,4 36,9 44,2 100

4,6 8,6 24,6 32,4 29,9 100M 7,0 11,4 23,2 30,2 28,3 100

M, 4,9 10,1 26,7 29,6 28,7 100

L 9,5 17,9 29,6 22,7 20,3 100

P 13,6 18,4 26,7 24,9 16,4 100

N č 8,9 15,8 34,2 25,4 15,6 100

P č 16,5 21,0 29,7 20,5 12,3 100

: č č č

1 5, : 1 , 2 , 3 , 4

, 5 .

13: č č (% /).

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Priložnost za s rečevanje drugih ljudi

Ne preveč ljudi

Prijeten gostinski lokal

Lahek in kratek dostop

Možnosti za ukvarjanje s priljubljeno dejavnostjo

Mirna, tiha okolica

Ugodna cena

Čisto okolje

Privlačna pokrajina

1 2 3 4 5

č č. č č č , , č č (. č , č). č č, č č . N " " , . N


52/109

Pč

50

č č (. č, ...; . Jč, 1999), č (. ).

" " č

č č . P , (. / č ), č (. čč, č, ...). " " č.P ", " č č. čč č .

P , č č. P , č č , č, č č č . P ( ) , , , č č . D č ( ) č č .

č č č

N č č č . č (č) č, , č č č č (. č , ). A , č č č, 1 (č) 5 ( č).

M , č č, ( 87,3 % 4 5) (67,7 %). (. č ) č (), , . N ", " ( 4 5 58,8 %).


53/109

EG 8

51

11: č č (% /

).

Mč č/ 1 2 3 4 5

1,2 1,8 9,7 31,2 56,1 100

H 3,2 7,7 21,4 30,3 37,4 100, 2,5 10,7 27,9 36,1 22,7 100

P 9,7 14,0 27,1 27,5 21,7 100

Pč 5,4 15,7 32,6 28,7 17,6 100

P 24,4 26,4 23,7 15,4 10,2 100

: , č č č

(), 1 5, : 1 č, 2 č, 3 č, 4 č, 5

č.

14: č č (% /).

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Pomanjkljive možnosti dostopa z javnim prometom

Preveč drugih obiskovalcev

Problemi s parkiranjem

Zanemarjena, slabo vzdrževana infrastruktura

Hrup

Vidno onesnaženo okolje

1 2 3 4 5

K č , , č , č , . č (. ; . . M, 2002), č č č č (. č , ...).

M č č " ". č , č č , č . O "" č (17), č ( ) (č č ) .

č 4 5 "č ", č č č. D

č, "" ,


54/109

Pč

52

, č č, , ( , č ). P , č , č č �

Documents

Prostočasna potovanja in slovensko prebivalstvo