RAZJEDA ZARADI PRITISKA V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

RAZJEDA ZARADI PRITISKA V DOMOVIH

ZA STAREJŠE OBČANE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2012 Milena Kuhelnik

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentorica: doc. dr. Ana Habjanič

Somentorica: viš. predav. mag. Milica Lahe

Milena Kuhelnik: Razjeda zaradi pritiska v domovih za starejše občane

I

POVZETEK

Razjeda zaradi pritiska je kronična rana in neprijeten zaplet, posebno pogosto pa nastane

pri tako imenovanih rizičnih skupinah ljudi, ki se trajno ali daljše časovno obdobje ne

morejo gibati zaradi bolezni ali poškodbe. Medicinska sestra ima pri preventivi razjede

zaradi pritiska pri starostnikih pomembno vlogo. S kontinuirano zdravstveno nego in z

nadzorom koţe ter zgodnjim odkrivanjem koţnih sprememb lahko preprečimo razjedo

zaradi pritiska pri starostniku.

Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili strukturiran vprašalnik. Anketirali

smo medicinske sestre in tehnike zdravstvene nege, zaposlene v domovih za starejše

občane na Koroškem. Pridobljene podatke smo statistično obdelali z računalniškim

programom Microsoft Excel in jih ponazorili z grafi. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so

zaposleni v zdravstveni negi pozorni na prve znake razjede zaradi pritiska in kakšni sta

preventiva in zdravstvena nega razjede zaradi pritiska.

Rezultati raziskave. Ugotovili smo, da 11 % članov negovalnega tima najprej opazi tisti

prvi znak (bledo rdečino koţe) nastanka razjede zaradi pritiska, ko je le-to s pravilnimi

ukrepi še mogoče preprečiti. Ugotovili smo tudi odstotek ţe nastalih in preprečenih razjed

zaradi pritiska, najpogostejša mesta nastanka razjede zaradi pritiska in vrsto oblog, ki se

uporabljajo za zdravstveno nego razjede zaradi pritiska.

Zaključek. Razjeda zaradi pritiska pri starostniku v institucionalnem varstvu je zahteven

negovalni problem. Dodatna izobraţevanja članov negovalnega tima so ključnega pomena

za preventivo in nego razjede zaradi pritiska.

Ključne besede: starostnik, dom za starejše občane, zdravstvena nega, razjeda zaradi

pritiska, obloge.


II

ABSTRACT

Pressure ulcers are chronic wounds and a serious complication, common in people with an

underlying health condition, especially in bedridden patients who remain in a single

decubitus position for a lengthy period of time due to a long-term illness or injury. Nurses

play a leading role in preventing the occurrence of pressure ulceration in elderly patients,

which can only be done by providing continuous and around the clock nursing care in

order to detect any skin lesions in time.

Research Methodology. Nurses and medical technicians employed at the care homes of

Koroška (Slovene Carinthia) were interviewed by means of a structured questionnaire. The

data were then statistically analysed using Microsoft Excel program in addition to their

graphical representation. The present study has been conducted in order to determine

whether the nursing personnel pay enough attention to the first signs of pressure ulcers,

and to evaluate the quality of prevention and treatment methods.

Research Results. The study has concluded that 11% of the nursing team are the first ones

to notice the first stage (non-blanchable redness of the skin) of a pressure ulcer when it can

still be prevented by taking the appropriate measures. What is more, the study has also

established the percentage of the ulcers already developed as well as those that have been

prevented, the sites that are most commonly affected and, last but not least, the type of

impermeable dressing, used to treat pressure ulcers.

Conclusion. Pressure ulceration in elderly patients, who are in institutional care, is a

complex problem in nursing care; therefore it is of vital importance to provide further

education on pressure ulcer prevention and treatment for all members of the nursing team.

Keywords: Elderly Patients, Care Homes for Elderly People, Nursing Care, Pressure

Ulcers, Impermeable Dressings.


III

KAZALO

POVZETEK ........................................................................................................................... I

ABSTRACT ......................................................................................................................... II

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Namen diplomskega dela ........................................................................................ 2

1.2 Cilji diplomskega dela ............................................................................................ 2

2 STAROSTNIK IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI ........................................................... 2

2.1 Značilnosti procesov staranja .................................................................................. 3

2.2 Bolezni v starosti .................................................................................................... 9

2.3 Zdravstvena nega v domovih za starejše .............................................................. 10

3 RAZJEDA ZARADI PRITISKA ................................................................................. 12

3.1 Dejavniki tveganja za nastanek razjede zaradi pritiska ........................................ 12

3.1.1 Zunanji dejavniki ........................................................................................... 13

3.1.2 Notranji dejavniki (stanje organizma) ........................................................... 15

3.2 Najbolj tvegana mesta za nastanek razjede zaradi pritiska ................................... 16

3.3 Stopnje razjede zaradi pritiska .............................................................................. 17

1. stopnja: rdečina .......................................................................................... 18

2. stopnja: mehur ........................................................................................... 18

3. stopnja: dermalna rana ............................................................................... 19

4. stopnja: globoka rana ................................................................................. 19

3.4 Ocenjevanje ogroţenosti bolnika pred razjedo zaradi pritiska ............................. 21

Waterlowova shema ...................................................................................... 21

Nortonova shema ........................................................................................... 22

Bradenova shema ........................................................................................... 23

Gosnellova shema .......................................................................................... 24

4 ZDRAVSTVENA NEGA RAZJEDE ZARADI PRITISKA V DOMOVIH ZA

STAREJŠE .......................................................................................................................... 25

4.1 Preventiva nastanka razjede zaradi pritiska .......................................................... 25

4.2 Vloga medicinske sestre pri razjedi zaradi pritiska .............................................. 29

4.3 Vrste oblog za prevez razjede zaradi pritiska ....................................................... 35

5 RAZISKAVA ............................................................................................................... 43

5.1 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 43


IV

5.2 Metodologija raziskovanja .................................................................................... 43

5.3 Raziskovalno okolje .............................................................................................. 43

5.4 Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 43

5.5 Etični vidik ............................................................................................................ 44

6 REZULTATI RAZISKAVE ........................................................................................ 45

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ......................................................................... 57

8 SKLEP .......................................................................................................................... 60

LITERATURA in VIRI ....................................................................................................... 61

PRILOGE .............................................................................................................................. 1

Anketni vprašalnik ............................................................................................................. 1

Soglasja zavodov za starejše občane na Koroškem za izvedbo ankete ............................. 5


V

KAZALO SLIK

Slika 1: Vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska ............................................................. 13

Slika 2: Točke pritiska pri sedečem bolniku ....................................................................... 14

Slika 3: Striţne sile, trenje in pritisk pri polsedečem bolniku ............................................. 14

Slika 4: Točke pritiska na telo pri nepomičnem bolniku ..................................................... 17

Slika 5: 1. stopnja razjede zaradi pritiska ............................................................................ 18




Slika 9: Waterlowova shema ............................................................................................... 22

Slika 10: Nortonova shema.................................................................................................. 23

Slika 11: Razbremenilne blazine in sodobne postelje za nego starostnika ......................... 27

Slika 12: Bolezni, ki motijo celjenje ran ............................................................................. 33


VI

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Razjeda zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, Črneče .......................... 45

Graf 2: Razjeda zaradi pritiska v Domu Hmelina, Radlje ob Dravi ................................... 45

Graf 3: Razjeda zaradi pritiska v Domu sv. Eme, Šentjanţ ............................................... 46

Graf 4: Razjeda zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, PE Slovenj Gradec ....... 46

Graf 5: Razjeda zaradi pritiska v Domu starejših na Fari, Prevalje 47

Graf 6: Razjeda zaradi pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem..................... 47

Graf 7: Opazovanje prvih znakov za nastanek razjede zaradi pritiska v domovih za starejše

občane na Koroškem ................................................................................................ 48

Graf 8: Preventiva razjede zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, Črneče .......... 48

Graf 9: Preventiva razjede zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, PE Slovenj

Gradec ...................................................................................................................... 49

Graf 10: Preventiva razjede zaradi pritiska v Domu sv. Eme, Šentjanţ .............................. 49

Graf 11: Preventiva razjede zaradi pritiska v Domu Hmelina, Radlje ob Dravi ................. 50

Graf 12: Preventiva razjede zaradi pritiska v Domu starejših na Fari, Prevalje .................. 50

Graf 13: Preventiva razjede zaradi pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem ... 51

Graf 14: Izvajanje ukrepov ob prvih znakih razjede zaradi pritiska ................................... 52

Graf 15: Najpogostejša mesta na stanovalcu za nastanek razjede zaradi pritiska v domovih

za starejše občane na Koroškem .......................................................................... 53

Graf 16: Najpogostejše stopnje razjede zaradi pritiska v domovih za starejše občane na

Koroškem .............................................................................................................. 53

Graf 17: Uporaba shem za ocenjevanje stopnje ogroţenosti pred razjedo zaradi pritiska v

domovih za starejše občane na Koroškem ............................................................ 54

Graf 18: Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe razjede zaradi pritiska v domovih za starejše

občane na Koroškem ............................................................................................. 55

Graf 19: Najpogosteje uporabljene obloge za zdravstveno nego razjede zaradi pritiska v

domovih za starejše občane na Koroškem ............................................................ 55

Graf 20: Samoocena članov negovalnega tima glede pozornosti na prve znake razjede

zaradi pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem .................................. 56


1

1 UVOD

Razjeda zaradi pritiska (RZP) je omejeno področje celične poškodbe, ki nastane zaradi

delovanja pritiska, trenja ali striţnih sil. Do tovrstne patologije prihaja pri osebah, pri

katerih je prehodno prišlo do motnje v delovanju gibalnega aparata in s tem do vsaj delne

nepomičnosti. Razjeda zaradi pritiska je motnja v integriteti površine telesa in zaradi tega

vstopno mesto za mikroorganizme v okolju. Razsoj mikroorganizmov po telesu je za

človeka lahko usoden, zdravljenje pa prinaša veliko obremenitev za zdravstveni sistem

(Štalc in Parač, 2007, str. 322).

Posebno dovzetni za nastanek razjede zaradi pritiska so starejši ljudje. Moţnost nastanka

se še poveča, če so nepomični. Prevalenca razjede zaradi pritiska v domovih za starejše

občane je ţe ob sprejemu od 17 do 28 % (Arneţ, 2007, str. 329).

Nastanek razjede zaradi pritiska pri nepomičnem stanovalcu v institucionalnem varstvu je

zaplet in kazalnik kakovosti zdravstvene nege. Medicinska sestra izvaja preventivne

ukrepe za preprečitev razjede zaradi pritiska. Seznanjena mora biti z dejavniki tveganja za

nastanek razjede zaradi pritiska, še zlasti pozorna mora biti na najbolj tvegana mesta in

prve znake nastanka razjede zaradi pritiska. Ocenjuje stopnjo ogroţenosti nepomičnega

stanovalca pred razjedo zaradi pritiska ter opravlja zdravstveno nego ţe nastale razjede

zaradi pritiska.

Zdravstvena nega razjede zaradi pritiska lahko pomeni v domovih za starejše občane

veliko teţavo, predvsem zaradi pomanjkanja ustrezno izobraţenega negovalnega kadra in

tudi zaradi različnosti uporabe materialov za oskrbo razjede zaradi pritiska.


2

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je predstaviti razjedo zaradi pritiska pri starostniku v

institucionalnem varstvu, in sicer kot zahteven negovalni problem, ki terja posebno

preventivno pozornost. Z raziskavo ţelimo prikazati, ali negovalno osebje dovolj zgodaj

opazi prve znake razjede zaradi pritiska in kakšna je zdravstvena nega ţe nastale razjede

zaradi pritiska.

1.2 Cilji diplomskega dela:

predstaviti značilnosti starostnika,

predstaviti razjedo zaradi pritiska,

predstaviti načine preprečevanja razjede zaradi pritiska,

ugotoviti, katera so najpogostejša mesta za nastanek razjede zaradi pritiska,

ugotoviti, ali medicinske sestre naredijo dovolj za preprečevanje razjede zaradi

pritiska,

ugotoviti, kdo opravlja preveze razjede zaradi pritiska v domovih za starejše občane

na Koroškem,

ugotoviti, katera obloga se najpogosteje uporablja pri negi razjede zaradi pritiska v

domovih na Koroškem,

ugotoviti odstotek nastanka razjede zaradi pritiska glede na število stanovalcev v

posameznem domu in v vseh domovih za starejše občane na Koroškem.

2 STAROSTNIK IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI

V razvitem svetu se deleţ starejših oseb skokovito povečuje. Predvidevajo, da se bo deleţ

starejše populacije v naslednjih dveh desetletjih zvečal na 34 %. V zadnjem stoletju se je v

večini evropskih drţav ţivljenjska doba podaljšala za več kot 50 % (Poredoš, 2004).

V Sloveniji se deleţ starostnikov nenehno povečuje, zdaj je ţe vsak deveti prebivalec

starejši od 65 let. Po klasifikaciji Organizacije zdruţenih narodov je narod z več kot 10 %

starejšega prebivalstva zelo star. Slovenija je tudi po starosti prebivalstva enaka vsej


3

razviti Evropi. Staranje prebivalstva je globalni problem, starostniki postajajo številčnejši

in za obravnavo vse bolj zahtevna skupina ljudi (Ţeleznik, 2010).

Leta 2008 je v Sloveniji ţivelo 71.773 ljudi v starostni skupini od 75 do 79 let, v skupini

od 80 do 85 let 47.087 ljudi, v skupini od 85 do 89 let 22.681 ljudi in v skupini nad 90 let

6551 ljudi (Statistični urad RS, 2008).

Starost in zdravo staranje nista bolezen, temveč le programiran fiziološki proces, ki je

zapisan v dedni osnovi. Toda ta proces lahko pospešijo različni vplivi okolja, predvsem

bolezni, ki lahko povzročijo bolezensko ali prezgodnje staranje organizma. Osnovna

značilnost sprememb med staranjem je upočasnitev različnih procesov in posledično

zmanjšanje delovanja različnih organskih sistemov ter s tem delovanja celotnega

organizma. Zaradi zmanjševanja in posledično zmanjšanja funkcijske rezerve se organizem

teţe prilagaja na spremenjene pogoje in večje obremenitve. Po drugi strani lahko zaradi

okrnjenega delovanja organa bolezen pri starostniku povzroči hujše in trajnejše okvare kot

pri mlajših osebah. Slabšanje funkcionalnega stanja poveča dovzetnost organizma za

bolezen (Ţeleznik, 2010).

Staranje prebivalstva povzroča spremembo druţbenih, socialnih in ekonomskih razmerij.

2.1 Značilnosti procesov staranja

Za obdobje starosti je značilno zmanjševanje telesnih, duševnih in socialnih sposobnosti. K

takšnemu stanju prispevajo normalen fiziološki upad in številne kronične bolezni ter stanja.

S starostjo število in intenziteta kroničnih degenerativnih bolezni naraščata, pojavijo pa se

tudi stanja, kot so inkontinenca urina in blata, kronično zaprtje, demenca, teţave z

ravnoteţjem in s padci, slabša prehranjenost, okvare vida in sluha, razjede zaradi pritiska in

druga. Telesne, duševne in socialne teţave zmanjšujejo funkcionalno sposobnost

starostnika in vplivajo na njegovo samooskrbo in kakovost ţivljenja (Ţeleznik, 2010, str.

22).


4

2.1.1 Biološki znaki staranja

Večina bioloških sprememb nastane zaradi zmanjšanja elastičnosti tkiv, slabšega delovanja

vseh organskih sistemov (imunski sistem, prebavila, izločala, srce in oţilje, ţivčevje …) in

zmanjšanja količine vode (Miklavec Kapun, 2011, str. 20).

Koţa in koţni organi

S starostjo postane koţa ohlapna, nagubana, suha, hiperpigmentirana, bolj prosojna in

tanka, manj elastična zaradi degeneracije in preurejanja kolagenskih vlaken. Na vse naštete

spremembe vplivajo tudi neustrezna prehrana, slaba cirkulacija krvi, spremembe v

imunskem sistemu, slabe prehranske navade in razne razvade. Na koţi opazimo naslednje

spremembe:

Povečana je občutljivost ţil kapilar, te spontano pokajo in nastajajo modrice.

Izginja podkoţno maščevje.

Zmanjša se število, velikost in s tem aktivnost koţnih ţlez – znojnic in lojnic,

zaradi česar je koţa še bolj suha in občutljiva. To vpliva na vzdrţevanje telesne

temperature.

Nohti postanejo zaradi zmanjšane prekrvavljenosti prstnih jagodic krhki in

lomljivi, izgubljajo lesk, lahko so deformirani.

Lasje zaradi zmanjšanega izdelovanja melanina sivijo, spremembe so opazne v

rasti in razporejenosti las, sivi lasje so tudi bolj tanki. Izgublja se dlakavost

(spolovila, pazduha in moške prsi), povečana je poraščenost na netipičnih

mestih (nos, ušesa in brada pri ţenskah) (Miklavec Kapun, 2011, str. 21).

S starostjo pogosto ponavljajoča se obolenja na koţi so koţni rak, keratoza, dermatitis in

pruritus (srbečica) (ibid., 21).

Kosti in mišičje

S starostjo se pojavijo spremembe v konstituciji in postavi, saj mišičje atrofira, kostnina je

oslabljena. Vzrok za povečano atrofijo (propad) skeletnega mišičja in s tem tudi upadlo

moč mišičja ter zmanjšano maksimalno hitrost mišičnega dela je propad glikolitičnih

vlaken. Sama vzdrţljivost vlaken se s starostjo ne spreminja. Gibanje se lahko upočasni

tudi zaradi motenj v ţivčnem sistemu. Na deleţ mišičnine v telesu vpliva gibanje.


5

Telesna višina se zmanjša predvsem zaradi neelastičnosti medvretenčnih ploščic. Te

postanejo toge, zato se zrašča hrustanec v malih medvretenčnih sklepih, kar privede do

zmanjšanja telesne višine, manjše gibljivosti in spremenjenega poloţaja celotne hrbtenice.

Telesna teţa do srednje starosti narašča, pri obeh spolih pa se zmanjšuje v pozni starosti.

Spremeni se deleţ maščobnega in mišičnega tkiva v telesni teţi. Pri starosti 70 let pa 40 %

telesne teţe obsega maščevje, drugačna je tudi razporeditev maščobnega tkiva (na

okončinah in obrazu izstopajo kostne strukture).

Celotna količina vode v telesu se zmanjša in v povezavi s povečanjem maščobnega tkiva se

to odraţa v manjši sposobnosti termoregulacije in drugačni farmakokinetiki zdravil.

Izgublja se tudi kostna masa. V starosti so pogostejši zlomi in obrabe hrustanca (ibid., 21).

Srce in oţilje

S staranjem se zmanjšuje elastičnost v vseh tkivih. V krvoţilnem sistemu to najbolj

prizadene aorte in arterije, ki postanejo toge, manj raztegljive. Zaradi zmanjšane funkcije

avtonomnega ţivčevja ali nezadostnega kroţenja krvi se lahko pojavi nenaden padec

krvnega tlaka (ortostatska hipotenzija). Način ţivljenja vpliva na prilagoditve v delovanju

srčno-ţilnega sistema, zato sta za vzdrţevanje njegove vitalnosti v starosti tudi pomembni

redna telesna vadba in rekreacija.

Srce se ne more več v taki meri prilagajati telesnim naporom. Obremenjevanje organizma

mora biti postopno. Nevarnost pomenijo ţilne spremembe in s tem povezane zamašitve ţil

ter kapi (srčna in moţganska kap) (Kobal Straus, 2009).

Pljuča in dihalni sistem

Dihanje postaja plitvejše. Pljučna kapaciteta se zmanjša. Na stanje dihalnega sistema

pomembno vplivajo kajenje in pljučne bolezni. Raztegljivost prsnega koša se skrči zaradi

spremenjenega poloţaja celotne hrbtenice, zato se zmanjša tudi kapaciteta pljuč. Zmanjša

se elastičnost pljučnega tkiva, zaradi tega je večja poraba energije pri dihanju, zmanjšuje se

zmoţnost izkašljevanja in čiščenja dihalnih poti (Kobal Straus, 2009).


6

Moţgani in ţivčevje

Zaradi propada nevronov osrednjega ţivčnega sistema se s starostjo teţa moţganskega

tkiva zmanjša. Prihaja do propada celic ţivčnega sistema, posledice so:

daljši reakcijski čas,

slabši refleksi,

spremembe v ravnoteţju,

spremembe v vonjanju,

spremembe v okušanju,

spremembe v zaznavanju dotika,

spremembe v sposobnosti koordinacije in orientacije.

Kognitivne sposobnosti ostanejo nedotaknjene. Lahko se pojavljajo manjše okvare

kratkotrajnega spomina, spremembe v moţganskih valovih (EEG) in spolnih vzorcih,

raztresenost, komunikacijske in psihične motnje, vendar do sprememb osebnosti v starosti

normalno ne prihaja (Miklavec Kapun, 2011, str. 22).

Prebavni sistem

V ustih s starostjo prihaja do sprememb, te so: izguba zob, zmanjšano izločanje sline,

tanjšanje ustne sluznice in zmanjšano delovanje okušalnih čutnic. Starejši so pogosto zelo

površni pri izvajanju ustne higiene, kar še slabša zdravstveno stanje. Vse to vodi v večje

prebavne teţave in lahko tudi v podhranjenost. Pogosto toţijo zaradi suhih ust.

Tudi pri drugih prebavilih prihaja do sprememb, kot so: upad delovanja jeter, zmanjšano

izločanje prebavnih sokov, zaprtost in slaba oţivčenost črevesja. Zaprtje in napihnjenost

sta posledici slabše mobilnosti črevesja, zmanjšane fizične zmogljivosti, nizke vsebnosti

vlaknin v hrani in zmanjšanega vnosa tekočin (ibid., 22).

Sečila in genitalije

S staranjem se pojavljajo tudi spremembe v gladkih mišicah mehurja. Oporno elastično

tkivo nadomesti vezivno tkivo, kar lahko povzroči nepopolno praznjenje mehurja.

Zmogljivost mehurja s starostjo pada, pogostost uriniranja narašča. Oslabi delovanje

ledvic, pogosto nastanejo teţave z uhajanjem (inkontinenco) urina.


7

Pri ţenskah se zaradi zmanjšanega nastajanja estrogenov po menopavzi zmanjša izloček iz

noţnice, stena vagine postane tanjša, bolj suha in manj elastična, kar lahko vodi do

vaginalnih infekcij. Pri moških se pojavlja benigna hiperplazija prostate, ki povzroča

predvsem motnje pri odvajanju seča. Menijo, da je vzrok bolezni hormonsko neravnovesje.

Čeprav zaradi sprememb v oţivčenju in ţilnem sistemu traja dalj časa, da se pojavi

erekcija, je spolna aktivnost moţna še dolgo v pozna leta tako pri moških kot pri ţenskah

(Miklavec Kapun, 2011, str. 23).

Čutila

S starostjo se poslabša ostrina vida. Najpogostejša motnja vida je nezmoţnost fokusiranja

bliţnjih predmetov. Tudi barvni vid je zmanjšan v starosti, kar naj bi bilo povezano z

absorpcijo kratkih valovnih dolţin svetlobe skozi neprozorno lečo. Zmanjša se tudi

kornealna občutljivost, zato so osebe manj pozorne na morebitne poškodbe ali infekcije.

Najpogostejši bolezni pri ostarelih sta glavkom in katarakta.

Izguba sluha zaradi starosti nastaja postopoma, pogosto pa je okvarjena tudi zmoţnost

razumevanja govorjene besede. Uporaba slušnih aparatov lahko precej olajša

komuniciranje z okolico. Poslabšanje sluha pa lahko povzroči tudi cerumen ţlez, ki je

zaradi njihove atrofije bolj suh in lahko zato zamaši sluhovod.

Občutljivost čutila za voh pade po 50. letu starosti zaradi vsesplošnega propadanja

okušalnih ţlez in nevronov. Na slabše zaznavanje okusov pa lahko vplivajo tudi zdravila in

bolezni.

Zaradi propadanja nevronov se zmanjša občutljivost na dotik in posledično na bolečino.

Starejši se morajo varovati poškodb, kot so opekline in ţulji (Kobal Straus, 2009).

Imunski sistem

S starostjo oslabi delovanje imunskega sistema, kar vodi k povečanemu tveganju za

posamezne bolezni. Zmanjšanje timusa je popolno pri 50. letih. Čeprav se skupno število

T-celic ne spremeni, so opazne spremembe v delovanju T-celic pomagalk, ki so odgovorne

za imunski odziv celic. S starostjo naraščajo tudi številna protitelesa, kar poveča tveganje

za razne avtoimunske bolezni. Starejši ljudje so tako bolj podvrţeni infekcijam sečil, dihal

in ran (Miklavec Kapun, 2011, str. 23).


8

2.1.2 Duševne/psihološke spremembe v starosti

Duševno zdravje je v veliki meri pogojeno z ustrezno mentalno higieno v zgodnejšem

obdobju. Po upokojitvi so starejši manj umsko dejavni, posledica so manjše umske

sposobnosti, zaznati je manjšo motiviranost za umsko delo, prekinejo učenje in

izobraţevanje. Umske aktivnosti so pogosto glavni razlog za velike razlike med

posamezniki v tretjem ţivljenjskem obdobju in med generacijami. Kljub zaznanemu upadu

reakcijskih sposobnosti pa je treba poudariti modrost, ki jo ljudje pridobijo v ţivljenju

(Miklavec Kapun, 2011, str. 23).

Pri starejši generaciji zaznamo značilne spremembe. To so predvsem:

upad višjih kognitivnih funkcij (spomin, pozornost, učenje); zelo pomembni sta

samoaktivnost in motiviranost, ki ju običajno starejšim primanjkuje, zato

oblikovani programi in spodbudno okolje starostnika lahko veliko pripomorejo k

dvigu motivacije za nadaljnje umsko delo;

duhovna praznina, ko človek ne vidi smisla svoje preteklosti, niti tega, kar se z

njim dogaja, za koga in zakaj bi ţivel, kaj bi počel s svojo ţivljenjsko izkušnjo in

energijo, zavest krivde, strah pred bliţajočo se smrtjo; izguba smisla ţivljenja,

spremenjeni ţivljenjski cilji, motivi;

osebnostne spremembe, spremembe v čustvovanju;

spremenjeno dojemanje sveta in medsebojnih odnosov: starejši so več časa doma s

svojimi partnerji, sorodniki, postanejo trmasti in »starokopitni« ter neproţni v

mišljenju in prilagajanju na novosti ter spremembe (Miklavec Kapun, 2011, str.

24).

2.1.3 Socialne spremembe v starosti

Način ţivljenja v zgodnejšem obdobju ţivljenja vpliva tudi na intenzivnost socialnih

sprememb v poznejšem ţivljenju. Biološke in psihološke starostne spremembe vplivajo na

nastanek, razvoj in razplet socialne problematike v tretjem ţivljenjskem obdobju in

obratno, saj imajo spremembe na različnih področjih medsebojni vpliv. Če denimo človek

zboli, povzroči to psihološke in socialne spremembe. Oseba, ki je v zgodnejšem obdobju


9

skrbela za dobro zdravstveno stanje, lahko ublaţi in laţje premaguje starostne spremembe

na vseh področjih. Posameznik nastajajoče spremembe laţje premaguje, če se nanje

pripravi, in načrtuje posamezne dejavnosti, ki bodo na novo zapolnjevale vrzeli in ga

osebnostno bogatile.

Z upokojitvijo se spremenijo socialne mreţe starega človeka, pride do sprememb v

primarni druţini, rojstva vnukov, izgube prijateljev in/ali partnerja, potrebe po oskrbi,

odhoda v dnevni center ali dom starejših občanov. Starejši so pogosto osamljeni, ker jim

propada socialna mreţa in ker imajo teţave v medosebnih odnosih. Predvsem pri

spremembah bivališča in ob drugih večjih spremembah v socialni mreţi je potrebna

(re)socializacija.

Z upokojitvijo starostniki zgubijo pomembno vlogo v ţivljenju, prav tako ob izgubi

ţivljenjskega partnerja. Ključno je, da si starejši najde druge vloge in nadomesti izgubo.

Pomembno je, da se na te spremenjene vloge človek pripravi, ker je tako uspešnejši pri

nadomeščanju izgub. Spremeni se tudi ekonomski status, ki posledično lahko vpliva na

uspešno socialno vključevanje ter izboljšuje samopodobo in neodvisnost. Zaradi

spremenjenih upokojitvenih pogojev zavarovalnice reklamirajo pripravo na starost, ki

zajema načrtovanje finančnih tokov po upokojitvi oziroma varčevanje za starost (Miklavec

Kapun, 2011, str. 24).

2.2 Bolezni v starosti

Večina bolezni, za katerimi zbolevajo starostniki, se lahko pojavi tudi pri mlajših osebah.

Za starost je značilno, da se takrat pogosteje pojavljajo in kopičijo naslednje kronične

bolezni:

srčno-ţilne bolezni,

bolezni dihal,

bolezni gibal,

rakave bolezni,


10

gerontološki sindromi ali pa bolezni, povezane s kasnejšimi ţivljenjskimi obdobji,

kot so inkontinenca urina in blata, preleţanine, spominske motnje, demenca,

osteoporoza in druge,

infekcijske bolezni zaradi zmanjšane odpornosti in povečane občutljivosti,

motnje v presnovi vode in elektrolitov (izsušitev in otekline),

zvečan krvni tlak,

sladkorna bolezen,

bolezni čutil (sluh, vid, otip, voh in dotik) (Ţeleznik, 2010, str. 23).

Dobra tretjina starejših bolnikov ima hkrati najmanj eno od teh navedenih kroničnih

bolezni. Z naraščajočo starostjo pa se pogostost in intenzivnost teh bolezni povečujeta,

povečuje se tudi njihovo hkratno sopojavljanje (multimorbidnost) (Miklavec Kapun, 2011,

str. 29).

2.3 Zdravstvena nega v domovih za starejše

Poslabšanje zdravstvenega stanja starostnika, ki presega moţnosti oskrbe na bolnikovem

domu, je pogosto razlog za premestitev v dom starostnikov. Patronaţna medicinska sestra

sodeluje pri namestitvi starostnika, ki odhaja v domsko oskrbo, z zdravnikom druţinske

medicine pa tudi socialno sluţbo, kar je potrebno v primerih, ko neurejene domače razmere

ali naglo poslabšanje zdravja starostnika zahteva čimprejšnji sprejem v domsko oskrbo.

Premestitev starostnika v dom za starejše, v domsko oskrbo, je stres za starostnika in

pogosto tudi za njegove svojce (Ţeleznik, 2010, str. 25).

Zdravstvena nega v domovih za starejše podpira odgovornost starostnika do samega sebe,

spoštuje njegove odločitve, mnenja in ţelje. Zdravstvena nega je dejavnost, ki ima svoje

avtonomno področje delovanja, lastne pristojnosti, odgovornosti, stališča in vrednote. S

specifičnim delovanjem v skrbi za zdravje posameznega starostnika izpolnjuje tiste vrzeli,

ki jih medicina, sociala in druge znanosti ne morejo učinkovito pokrivati. Naloga

zdravstvene nege ni le negovanje bolnih in poškodovanih starostnikov, temveč varovanje

in podpiranje njihovega zdravja, dobrega počutja in ugodja, tako v telesnem kot v

duševnem smislu, ter skrb za vse tiste, ki so nemočni in prizadeti. Zdravstvena nega se


11

nenehno prilagaja in razvija kot odgovor na potrebe starostnikov v sodobni druţbi

(Ţeleznik, 2010, str. 26).

Medicinske sestre gledajo na posameznega starostnika holistično, ga spoštujejo kot bio,

psiho, socialno in duhovno bitje, ki ima sposobnosti in zmoţnosti, da si sam postavlja cilje

in odloča o sebi (ibid., 26).

Kakovostna gerontološka zdravstvena nega zajema tako teoretično kot praktično znanje

medicinskih sester. Pomembno je poznavanje starostnih sprememb in njihovega vpliva na

izvajanje osnovnih ţivljenjskih aktivnosti, upoštevanje standardov zdravstvene nege in

spremljanje ter doseganje zastavljenih ciljev s celostnim pristopom. Smernice gerontološke

zdravstvene nege so odkrivanje vzrokov za določene vedenjske vzorce, ki jih imajo

starostniki, ter spodbujanje posameznega starostnika, da naredi največ, kar zmore in zna.

Od medicinske sestre se pričakuje, da bo poleg strokovnega znanja imela tudi pozitivne

značajske lastnosti, kot so prijaznost, razumevanje in sočutje, da bo znala dobro poslušati,

da bo slišala starostnika, ga znala profesionalno usmerjati in pri njem dosegla, da ji bo

zaupal. Medicinska sestra starostniku ponudi toliko pomoči, kolikor je ta dejansko

potrebuje, saj s tem ohranja njegovo samooskrbo in zmanjšuje občutek njegove odvisnosti.

Glavne naloge zdravstvene nege v domu za starejše so tudi zagovarjanje starostnika, tako

pred njegovimi svojci, sostanovalci kakor ostalimi člani zdravstveno-negovalnega tima

(Ţeleznik, 2010, str. 27).

Za kakovostno zdravstveno nego starejših v domovih so potrebne zakonodajne

spremembe, ki bi izboljšale kadrovske normative in strokovne izobrazbene nivoje za

negovalno osebje glede na število stanovalcev in njihovo kategorizacijo. Potrebne so tudi

organizacijske spremembe v negovalnih timih za odpravo nekaterih slabosti (hitenje pri

opravljanju zdravstvene nege in slaba komunikacija med zaposlenimi) (Habjanič, 2011).


12

3 RAZJEDA ZARADI PRITISKA

Razjeda zaradi pritiska je katerakoli poškodba tkiva, ki je povzročena s pritiski, striţnimi

silami in trenjem. Posledica teh vplivov je ishemija in odmrtje tkiva. Pri razjedi zaradi

pritiska na določenem področju pride do celične poškodbe. Nastane takrat, ko je mehko

tkivo stisnjeno med kost in zunanjo podlago (Batas, 2007, str. 337).

Poznamo več izrazov (sinonimov) za razjedo zaradi pritiska. Drugi izraz je dekubitus.

Beseda je izpeljanka latinske besede decumbere, ki pomeni leči. Slovenski prevod je

preleţanina (Gavrilov, 2007, str. 305).

3.1 Dejavniki tveganja za nastanek razjede zaradi pritiska

Da bi spoznali ogroţene stanovalce in jih ločili od tistih, ki niso ogroţeni za nastanek

razjede zaradi pritiska, moramo dobro poznati dejavnike tveganja. Tveganje pomeni

moţnost nastanka nepričakovanega ali nezaţelenega izida. Nepomični stanovalci so

izpostavljeni številnim dejavnikom (vzrokom) za nastanek razjede zaradi pritiska.

Dejavniki, ki vplivajo na nastanek, razvoj in počasno celjenje razjede zaradi pritiska, so:

zunanji dejavniki,

notranji dejavniki ali stanje organizma.


13

Slika 1: Vzroki za nastanek razjede zaradi pritiska

Vir: Gavrilov (2007, str. 23)

3.1.1 Zunanji dejavniki

Pritisk

Dolgotrajnejši pritisk, ki zmanjša prekrvavitev tkiva, povzroči v pribliţno dveh urah

poškodbo tkiva. Zelo visok pritisk na isti del telesa lahko tudi v krajšem času prevede do

poškodb koţe in koţnega tkiva pod njo, če so prisotni drugi dejavniki tveganja.


14

Slika 2: Točke pritiska pri sedečem bolniku

Vir: L D H P Medical Review Services Corporation (1995)

Striţna sila

Striţna sila, ki nastane zaradi delovanja dveh nasproti si delujočih sil, povzroča striţenje.

Pojavi se na določenih delih telesa, če bolnik dlje časa leţi ali sedi.

Slika 3: Strižne sile, trenje in pritisk pri polsedečem bolniku

Vir: Volker (2010)


15

Trenje

Trenje je tretja zunanja sila, ki deluje na bolnikovo telo. Nastane, ko se površini istočasno

premikata druga preko druge. To povzroči poškodbo povrhnjice.

Zunanji dejavniki so sile, ki iz okolice delujejo na telo. Z učinkovito preventivo lahko te

dejavnike zelo oslabimo ali izničimo. Člani negovalnega tima pri tem uporabljajo različne

pripomočke za razbremenitev organizma.

3.1.2 Notranji dejavniki (stanje organizma)

Kombinacija številnih dejavnikov, ki nastanejo kot posledica stanja organizma, privede do

nastanka razjede zaradi pritiska. Med njimi so:

Nekontrolirano odvajanje blata in urina (inkontinenca)

Posledica je stalno vlaţna koţa, ki se lahko vname.

Telesna teţa

Zelo suh bolnik ima malo maščevja, ki ščiti koţo, debelost pa zmanjšuje gibljivost.

Starost

Prinaša številne spremembe v koţi, ki povzročajo njeno večjo ranljivost.

Motnje zavesti

Vplivajo na nezmoţnost hranjenja, obračanja, nastopi inkontinenca urina in blata,

okvarjena je čutnost in motena je komunikacija.

Sposobnost gibanja in zaznavanja pritiska ali bolečine

Psihično počutje

Obsega motivacija, emocije in stres.

Dolgotrajna bolezen

Bolezen izčrpava telo v celoti. Posebno nevarne bolezni so tiste, ki povzročajo slabo

prehranjenost tkiva, slabo prekrvavitev, motnje v dihanju in padec imunske odpornosti.

Razna zdravila

Povišana telesna temperatura

Sladkorna bolezen

Nepravilnost v delovanju oţilja


16

Koţne bolezni

Bolezni odvisnosti

Nizek krvni pritisk

Nepravilni poloţaj bolnika v postelji

Neprimerna oblačila

Pomanjkljiva higiena koţe (Gavrilov, 2007, str. 308-309)

3.2 Najbolj tvegana mesta za nastanek razjede zaradi pritiska

Najbolj izpostavljeni deli telesa za nastanek razjede zaradi pritiska, ko človek leţi na

hrbtu, so:

zatilje,

lopatica,

prsno vretence,

komolec,

trtica,

peta (Gavrilov, 2007, str. 307).

Najbolj izpostavljeni deli telesa za nastanek razjede zaradi pritiska, ko človek leţi na

trebuhu, so:

čelo,

komolec,

rebra,

stegno,

koleno,

prsti (Gavrilov, 2007, str. 308).

Najbolj izpostavljeni deli telesa za nastanek razjede zaradi pritiska, ko človek leţi na boku,

so:

teme,

uhelj,


17

zgornja nadlahet,

komolec,

kolk,

koleno,

meča,

notranji in zunanji gleţenj,

peta (Gavrilov, 2007, str. 308).

Slika 4: Točke pritiska na telo pri nepomičnem bolniku

Vir: Maklebust (2000, str. 20).

3.3 Stopnje razjede zaradi pritiska

Razjede zaradi pritiska so kronične rane. Tako kot pri vseh kroničnih ranah ne ocenjujemo

samo razjede, temveč ocenimo bolnika v celoti. Zato pred začetkom lokalne oskrbe

ocenimo splošno stanje bolnika in izpostavimo dejavnike tveganja, ki vplivajo na

zdravljenje razjede. Z oceno razjede pridobimo podatke o njenem stanju in fazi celjenja.

Prvo oceno praviloma izvedeta medicinska sestra in zdravnik.

Razjede zaradi pritiska ocenimo s stopenjsko klasifikacijo. Glede na globino in prizadetost

tkiva jih razvrstimo v več stopenj. Štiristopenjska klasifikacija, ki je sprejeta v slovenskem


18

prostoru, je povzeta po sistemu European Pressure Advisory Classification System (Vilar,

2007, str. 318).

1. stopnja: rdečina

Prisotna je rdečina koţe, ki ne zbledi. Mesto poškodbe je lahko toplo in edematozno. Koţa

je lahko zadebeljena. Pri pritisku prsta na rdečino ta ne pobledi, kar kaţe, da je

mikrocirkulacija na tem mestu ţe okvarjena.

Slika 5: 1. stopnja razjede zaradi pritiska

Vir: Pressure ulcer (b. d.)

2. stopnja: mehur

Povrhnja poškodba koţe, ki zajema poškodbo epidermisa ali dermisa. Razjeda se kaţe kot

odrgnina ali mehur.




19

3. stopnja: dermalna rana

Poškodba vseh koţnih plasti in podkoţja, ki sega do mišičnih ovojnic, vendar jih ne

zajema.



4. stopnja: globoka rana

Mrtvine zajemajo vse plasti koţe in se širijo do mišic, kosti in sklepov. Razjeda, ki je bila

ocenjena s četrto stopnjo, ne more preiti nazaj v niţjo stopnjo kljub zacelitvi.



Navedena klasifikacija nima opisane blede rdečine koţe, ki pa je nikakor ne smemo

spregledati. V tej fazi je še moţnost, da napredovanje razjede preprečimo.


20

Pri razjedi zaradi pritiska ocenjujemo tudi:

mesto,

velikost in globino,

dno razjede,

izloček,

robove razjede,

koţo v okolici razjede,

prisotnost znakov vnetja,

bolečino (Vilar, 2007, str. 318).

Razjeda zaradi pritiska se najpogosteje pojavlja na izpostavljenih delih telesa. Velikost in

globino razjede merimo v milimetrih, vedno navedemo največjo širino, dolţino in globino.

Za merjenje lahko uporabljamo merila, poliuretanske filme in označene sonde za merjenje

globine. V dnu razjede opisujemo prisotnost granulacij, fibrinskih oblog, epitelnega tkiva

in mrtvin. Izloček opišemo glede na količino, videz in vonj. Rob razjede je lahko

epiteliziran, pordel, maceriran ali izpodjeden. Pri oceni smo tudi pozorni na morebitne

znake vnetja in koţo v okolici razjede (ibid., 318).

Vse pridobljene podatke vpišemo na list za oceno razjede. Oceno ponavljamo na 7 do 10

dni in ob spremembi v stanju razjede. Za merjenje razjed lahko uporabljamo elektronske

digitalne tabele, ki izračunajo natančno velikost in površino razjede. Uveljavil se je tudi

program za računalniško dokumentiranje celjenja razjede, ki nam poleg natančne ocene

velikosti posreduje tudi opis dna razjede (Mertelj, 2006).

Na podlagi ocene razjede zaradi pritiska določimo vrsto lokalne oskrbe in sledimo

napredku pri zdravljenju razjede. Celjenje razjede je dinamičen proces, zato na podlagi

ocene prilagajamo lokalno oskrbo. S pravilno oceno, oskrbo in zdravljenjem lahko

skrajšamo čas celjenja razjede. Pri tem je potrebno sodelovanje multidisciplinarnega tima

in obravnava bolnika z vsemi njegovimi potrebami (Vilar, 2007, str. 318).


21

3.4 Ocenjevanje ogroženosti bolnika pred razjedo zaradi pritiska

Bolnike ocenjujemo, da bi spoznali stopnjo njihove ogroţenosti. Ocenjevanje tveganja je

dinamičen proces, saj se bolnikovo stanje spreminja. Vsakič, ko se zgodi kakršnakoli

sprememba, je treba oceno ponoviti. Frekvenca ocenjevanja se spreminja glede na potrebe.

Ocena tveganja naj zajema:

oceno stanja koţe,

oceno bolnikovega splošnega stanja,

anamnezo psihofizičnega stanja bolnika,

izračun tveganja (Gavrilov, 2007, str. 310).

Obstajajo številne sheme, po katerih lahko ocenimo stopnjo ogroţenosti bolnika.

Prilagojene so za različne skupine bolnikov.

Waterlowova shema

Primerna je za skupino akutnih bolnikov, po tej shemi ocenjujemo deset parametrov. To

so:

konstitucija – teţa/višina,

tip koţe in vidna ogroţena mesta,

spol in leta,

dodatna ogroţenost,

inkontinenca,

gibljivost,

prehranjevanje,

nevrološke okvare,

operacije in poškodbe,

zdravila (Batas, 2007, str. 338).

Shema je bila objavljena leta 1985. Večje ko je število doseţenih točk, večje je tveganje za

nastanek razjede zaradi pritiska:

10–14 točk – ogroţen bolnik,

15–19 točk – bolj ogroţen bolnik,


22

20 točk in več – najbolj ogroţen bolnik (ibid., 338).

Slika 9: Waterlowova shema

Vir: Socialni izziv (b. d.)

Nortonova shema

Shema je primerna za ocenjevanje starejših bolnikov. Objavljena je bila leta 1962 in

popravljena leta 1975. Ocenjujemo:

motivacijo in sodelovanje,

starost,

stanje koţe,

telesno stanje,

duševno stanje,

pomičnost,

inkontinenco (Batas, 2007, str. 338).

Ocenjuje se s točkami od 1 do 4, točke se seštevajo in število doseţenih točk pove,

kolikšna je stopnja ogroţenosti bolnika. Manjše ko je število doseţenih točk, večja je

ogroţenost. Stopnjo ogroţenosti ocenjujemo po naslednjih skupinah:


23

14 točk – ogroţeni,

12 točk – bolj ogroţeni,

10 točk – najbolj ogroţeni (ibid., 338).

Slika 10: Nortonova shema

Vir: Socialni izziv (b. d.)

Bradenova shema

Največkrat se uporablja za bolnike v domači negi. Objavljena je bila leta 1987.

Ocenjujemo:

občutenje,

vlaţnost,

aktivnost,

gibljivost,

prehranjenost,

trenje in striţne sile (ibid., 338).


24

Ocena ogroţenosti se ocenjuje po skupinah, robni sta:

23 točk – najmanj ogroţen bolnik,

6 točk – najbolj ogroţen bolnik (ibid., 338).

Gosnellova shema

Gosnellova shema je bila prvič objavljena leta 1973 in ponovno leta 1987, ne poda nam

številčne ocene ogroţenosti bolnika pred razjedo zaradi pritiska.

Sheme ali lestvice so pripomoček za orientacijsko oceno ogroţenosti posameznika pred

razjedo zaradi pritiska. Pomembno je, da posameznika večkrat ocenimo, saj se njegovo

zdravstveno stanje spreminja.


25

4 ZDRAVSTVENA NEGA RAZJEDE ZARADI PRITISKA V

DOMOVIH ZA STAREJŠE

Takoj ko ocenimo, da je bolnik ogroţen za nastanek razjede zaradi pritiska, sestavimo

preventivni program zdravstvene nege, da bi jo preprečili.

Uspešni bomo, če bomo tak program prilagajali potrebam posameznika in če bomo

upoštevali multidisciplinarni pristop. To pa pomeni, da pri reševanju teţav sodeluje

skupina strokovnjakov. Največkrat skupino sestavljajo: medicinske sestre, zdravniki z

različnih področij, fizioterapevt, dietetik in psihoterapevt.

4.1 Preventiva nastanka razjede zaradi pritiska

Preventivni program za nastanek razjede zaradi pritiska naj zajema:

skrb za zmanjševanje pritiska, trenja in striţne sile,

skrb za nego koţe,

skrb za pravilno prehrano,

edukacijo bolnikov in njihovih bliţnjih,

edukacijo osebja,

dokumentiranje postopkov zdravstvene nege (Gavrilov, 2007, str. 312).

Skrb za zmanjševanje pritiska, trenja in striţne sile

Da bi zmanjšali pritisk na določene dele telesa, je treba spreminjati lego telesa z

obračanjem na dve uri, vendar vedno ni mogoče obračati starostnika tako pogosto.

Koncept obračanja vsaki dve uri je največkrat vključen v preventivni program zdravstvene

nege, ni pa vedno najbolj primeren. Upoštevati moramo ţelje posameznika in njegovo

bolezensko stanje. Nekateri starejši ljudje teţko leţijo na boku, drugi večino časa preţivijo

sede v vozičku, tretji teţko dihajo in jim omogočimo polsedeči poloţaj v postelji.

Frekvenco menjave lege starostnika torej prilagajamo posamezniku in upoštevamo, da se

morajo obremenjeni deli telesa razbremeniti in zopet obremeniti. Uporabljamo različne


26

lege telesa. Največkrat lego na hrbtu, enem ali drugem boku, sedenje, 30-stopinjski

stranski poloţaj in če le lahko, tudi lego na trebuhu.

Pritisk razbremenimo, če polagamo mehke blazinice lokalno na izpostavljena mesta ali, še

bolje, če uporabimo razbremenilne blazine za celo telo.

V uporabi so največkrat razbremenilna sredstva, ki pritisk zmanjšujejo ali pa ga

razporedijo. Uporabljamo jih skupaj z načrtovanim obračanjem bolnika. Poznamo statične

in dinamične razbremenilne blazine.

Statične blazine so tiste, ki porazdelijo pritisk na večje področje. To so blazine iz gela,

vodne blazine in zračne blazine.

Dinamične blazine so tiste, ki delujejo na električnem principu. Menjaje povečujejo in

zmanjšujejo pritisk v zračnih blazinah oziroma posameznih prekatih blazin.

Najbolj univerzalne so penaste blazine. Čim debelejša je pena, tem bolj zmanjšuje pritisk.

Običajno uporabljamo 10 cm debele penaste blazine. Na voljo so v različnih velikostih, so

enostavne za uporabo in cenovno ugodne. Slabost le-teh je, da je starostniku vroče in ga

lahko peče koţa.

Najsodobnejše blazine pa so blazine na atmosferski zrak, ki se prilagajajo teţi telesa.

Za starostnika, ki sedi v invalidskem vozičku, uporabimo penasto blazino, blazino iz gela

ali zračno blazino.

Obstajajo tudi posebne postelje, ki so prilagojene za obračanje starostnika in imajo

nameščene preventivne blazine, ţal so take postelje drage in zato manj dostopne.


27

Slika 11: Razbremenilne blazine in sodobne postelje za nego starostnika

Vir: Bubble Mattress, Anti Bedsore Mattress, Anti Decubitus Mattress, Cell Air Mattress

(b. d.)

Skrb za nego koţe

Telesna higiena je izjemnega pomena. Medicinske sestre, ki starostnika negujejo, skrbijo

za nego koţe tako, da starostnika umivajo z vodo in po potrebi z nevtralnim milom, ki koţe

ne izsuši preveč. Koţo po negi dobro osušijo in jo namaţejo z negovalno kremo. Posebno

pozornost namenjajo starostnikom z motnjami v zadrţevanju seča in blata. Na voljo je

vedno več blagih higienskih sredstev, ki preprečujejo sušenje koţe, vendar si mnenja glede

njihove uporabe nasprotujejo. Kakorkoli ţe, pomembno je, da skrbimo za zadostno

vlaţnost koţe. Koţo redno pregledujemo in najmanjšo rdečino povrhnjice obravnavamo

resno, da preprečimo poškodbo niţje leţečih plasti koţe. Če hočemo biti učinkovitejši,

večkrat dnevno pregledamo najbolj ogroţena mesta telesa in po potrebi takoj ukrepamo.

Skrb za pravilno prehrano

Ocena stanja prehranjenosti je zelo pomembna, saj je veliko starejših ljudi podhranjenih.

Slaba prehranjenost je takrat, ko zauţita hrana in tekočina ne zadoščata za pokritje potreb

organizma.


28

Dejavniki, ki so povezani s stanjem slabe prehranjenosti, so:

akutne bolezni,

kronične bolezni,

bolečina,

starost,

psihične motnje,

nezmoţnost ţvečenja hrane,

alkoholizem,

nezadostno uţivanje beljakovin in vitaminov,

nepomoč in neustrezna pomoč pri hranjenju (Gavrilov, 2007, str. 313).

Zelo pomembno je oceniti vsakega posameznika in prehrano prilagoditi njegovim

potrebam ter poiskati najprimernejši način uţivanja prehrane. Za bolnike, ki dlje časa ne

morejo uţivati hrane skozi usta, se vedno bolj uporablja enteralni način hranjenja, kar

pomeni, da bolnik dobiva hrano po sondi skozi nos ali stomi v ţelodec ali črevo. Za tiste,

ki le krajši čas potrebujejo drugačno prehrano, se uporablja parenteralno prehranjevanje.

To pomeni, da bolnik dobiva hrano neposredno v ţilo. Zaradi vsega tega je nujno vključiti

strokovnjaka za prehrano v program preprečevanja razjede zaradi pritiska.

Edukacija stanovalcev in njihovih bliţnjih

Pomembno je vključiti stanovalca v načrt zdravstvene nege. Stopnja sodelovanja je

različna od stanovalca do stanovalca. Samo popolnoma nepomični stanovalec ne more

skrbeti zase. Poučevanje stanovalca se začne takoj, ko ugotovimo, da je to zanj dobro.

Učenje prilagodimo ogroţenosti stanovalca. Povemo in napišemo mu, zakaj lahko pride do

razjede zaradi pritiska in kakšne so moţnosti, da nastanek preprečimo.

Več časa posvetimo stanovalcem, ki bodo dlje časa ogroţeni in pri katerih je verjetnost

nastanka razjede zaradi pritiska večja. Poučimo jih tudi o prvih ukrepih, če razjeda zaradi

pritiska nastane kljub vsem našim poskusom preprečitve. Predvsem je pomembno, da nam

stanovalec zaupa, da verjame, da lahko sam največ naredi za svoje zdravje. Vedno moramo


29

upoštevati njegovo predznanje in se potruditi, da le-to poglobimo. Pri stanovalcih, ki niso

sposobni sami skrbeti zase, poučimo tudi njihove sorodnike ali prijatelje, ki jih obiskujejo.

Edukacijo podkrepimo z informativnimi zloţenkami ali knjiţicami.

Edukacija osebja

Osnovno znanje, ki ga medicinske sestre pridobijo v šoli, komaj zadošča za preprečevanje

in oskrbo razjede zaradi pritiska. Znanje je treba obnavljati in dopolnjevati. Občasno je

treba izvajati učne delavnice o preprečevanju in oskrbi razjede zaradi pritiska. Delavnice

naj bi obiskovale medicinske sestre z visoko in s srednjo izobrazbo. Najboljše je, da

program edukacije zajema teorijo in prakso.

Dokumentiranje postopkov zdravstvene nege

Dokumentiranje postopkov zdravstvene nege je izjemno pomembno, ker zagotavlja

kontinuiranost dela medicinskih sester, odraţa profesionalnost in daje podlago za

vrednotenje zdravstvene nege.

V Koroškem domu starostnikov, Črneče, imamo za področje preprečevanja in oskrbe

razjede zaradi pritiska predpisan dokument zdravstvene nege. Za zapisovanje preventivnih

ukrepov uporabljamo obrazec Kontrolni list lege bolnika. Zdravstveno nego razjede zaradi

pritiska in na novo nastale razjede zaradi pritiska vsakodnevno medicinska sestra

računalniško zapisuje v tako imenovani raport.

4.2 Vloga medicinske sestre pri razjedi zaradi pritiska

Razjeda zaradi pritiska se najpogosteje pojavi pri starejših, ki so slabše gibljivi in slabo

pomični. Z ustreznim preventivnim programom ţelimo preprečiti njihov nastanek, vendar

to ni vedno mogoče, in sicer zaradi splošno slabega stanja stanovalca. Pri pojavu razjede

zaradi pritiska uporabljamo sodobno procesno metodo dela zdravstvene nege in oskrbe.

Zdravstvena nega razjede zaradi pritiska po sodobnih smernicah zagotavlja kontinuiteto

zdravstvene oskrbe, profesionalnost in osnovo za kakovostno izvajanje zdravstvene nege

(Vilar, 2007, str. 320).


30

Z oceno razjede zaradi pritiska določimo vrsto lokalne oskrbe in sledimo napredku pri

zdravljenju razjede. Celjenje razjede je dinamičen proces, zato na podlagi ocene

prilagajamo lokalno oskrbo. S pravilno oceno, oskrbo in zdravljenjem lahko skrajšamo čas

celjenja razjede. Pri tem je potrebno sodelovanje multidisciplinarnega tima in obravnava

stanovalca z vsemi njegovimi potrebami.

Čiščenje razjede zaradi pritiska

Namen čiščenja razjede je odstranitev organskih in anorganskih odpadkov v njej. Za

čiščenje razjede uporabljamo sterilne tekočine, ki omogočajo elektrolitsko ravnovesje v

razjedi. Najpogosteje uporabljamo fiziološko raztopino, ogreto na telesno temperaturo.

Aplikacija sredstva za čiščenje je mogoča na dva načina. To sta:

irigacija – s tem načinom ne poškodujemo mladih granulacijskih celic,

uporaba sterilnega zloţenca – pri čiščenju z zloţenci je moţnost poškodbe tkiva

večja kot pri irigaciji. Če čistimo z zloţenci, raje uporabljamo sterilne rokavice

namesto peanov ali pincet (večja spretnost, prijaznejše za stanovalca). Če je razjeda

čista, izločka pa malo ali nič, se čiščenje in previjanje razjede odsvetuje, ker s

ponavljajočim čiščenjem razjedo samo poškodujemo, odstranjujemo ţe na novo

nastalo tkivo, ji zniţujemo temperaturo in odstranjujemo izloček, ki ima

baktericidne lastnosti.

Priprava dna razjede

Leta 2004 je European Wound Management Association – EWMA izdala dokument z

naslovom Priprava dna rane v praksi. Smernice priporočajo pripravo dna razjede po TIME-

modelu. Smernice obravnavajo načela lokalne priprave dna razjede, pri tem pa opozarjajo

na celostno obravnavo bolnika z razjedo. TIME-model obsega več postopkov: T – oskrba

tkiva, I – nadzor nad vnetjem in okuţbo, M – ravnovesje vlage v razjedi in E – epitelni

napredek (napredek robov).

Oskrba tkiva

Nekrotično, odmrlo tkivo zavira celjenje razjede. Z odstranitvijo tega tkiva zagotovimo

razjedi okolje, ki pospešuje rast zdravega tkiva.


31

Nekrotično tkivo lahko odstranimo:

kirurško z nekrektomijo,

encimsko,

biološko,

mehanično,

avtolitično (Vilar, 2007, str. 319).

Nasprotno kot pri akutnih ranah, ki običajno zahtevajo enkratno odstranjevanje mrtvin, je

pri kroničnih razjedah to potrebno večkrat.

Nadzor nad vnetjem in okuţbo

Bakterijsko okuţbo razjede je treba obravnavati hitro in agresivno. Literatura navaja, da

število bakterij, ki presega 106 le-teh na gram tkiva, resno onemogoča celjenje. Za

obvladovanje okuţbe lahko uporabimo antiseptične obloge in sistemske antibiotike.

Epitelni napredek

Področje celjenja razjede ima še veliko neznank, ki so in bodo predmet številnih raziskav.

V tujini ţe uporabljajo rastne faktorje, ki pospešujejo celjenje razjede.

Ravnovesje vlage

Sodobni načini zdravljenja razjede temeljijo na toplem in vlaţnem okolju. To nam

zagotavljajo sodobne obloge za oskrbo razjede.

Medicinska sestra mora poznati tudi vse splošne in lokalne neugodne dejavnike, ki zavirajo

celjenje razjede.

Splošni neugodni dejavniki so raznoliki. To so:

Zmanjšana preskrba s kisikom

Pri pomanjkanju kisika v tkivih je bistveno upočasnjeno celjenje razjede predvsem

v tretji fazi – proliferativni. Kisik je ključnega pomena pri tvorbi kolagena, novih

kapilar in obnovi epitela kot tudi pri kontroli infekcije. Zaradi ishemije se posebno

slabo celijo razjede na spodnjih okončinah.


32

Podhranjenost

Podhranjenost je zelo pogost vzrok slabega celjenja razjede. Pri bolnikih z velikimi

ranami je potreba po kalorijah in beljakovinah znatno povečana, ker se te izločajo z

ekskreti. Ko se zmanjša koncentracija beljakovin v plazmi, se v predelu rane

pojavijo edemi.

Pomanjkanje vitaminov C in A zavira nastanek kolagena. Za normalno celjenje pa

so potrebni makroelementi – cink, baker in ţelezo, ki jih običajno v zadostni

količini dobimo s hrano. Vnos je moten pri stradanju, enolični prehrani ali

boleznih, pri katerih je oteţena absorpcija.

Zmanjšana odpornost za infekt

Posebno so prizadeti ljudje z motnjami imunskega sistema, diabetesom in s

kroničnim vnetjem. Pri njih je pogosta tudi infekcija rane, ki je tudi najpogostejši

vzrok za upočasnjeno celjenje. V rani so razmere za razvoj bakterij ugodne, dovolj

je hranljivih snovi, primerna je temperatura. Celjenje rane in okuţba sta ločena

procesa, vendar v rani potekata vzporedno. Nastajajoče granulacijsko tkivo

izpodriva kolonije bakterij in propadlih granulacitov.

Zdravila

Citostatiki, glukokortikosteroidi in protivnetna zdravila povzročajo upočasnjeno

zaraščanje rane.

Starost

Po tridesetem letu starosti se začenja pešanje določenih funkcij imunskega sistema.

Pri tem so opazne počasnejša regeneracija, večja dovzetnost za poškodbe ter večja

moţnost razjede zaradi pritiska.

Psihosocialni dejavniki

Ubranost duha in telesa je pri tem pomembna postavka. Ko je človek razburjen, je

njegov imunski sistem prizadet, zato je zelo pomembna sposobnost pozitivnega

mišljenja.

Bolezenska stanja, ki motijo celjenje ran (Vilar, 2007, str. 315-316).


33

Slika 12: Bolezni, ki motijo celjenje ran

BOLEZEN MOTNJE CELJENJA

ateroskleroza hipoksija

bolezni arterij (Mb. Burger, Mb. Reynaud) hipoksija

sladkorna bolezen podaljšano destruktivno obdobje, oslabljena

fagocitoza, lokalna hipoksija

rakave bolezni hipoproteinemija, hipovitaminoza,

hipoksija, oslabljena fagocitoza

eksudativne enteropatije

(Mb. Crohn, ulcerozni kolitis)

hipoproteinemija, hipovitaminoza

dekompenzirane okvare jeter hipoproteinemija

avtoimunske bolezni (vaskulitis, pljučna

fibroza)

hipoksija

kronične okuţbe pomanjkanje ţeleza, hipoproteinemija

bolezni nadledvične ţleze (Mb. Cusing,

Mb. Addison)

podaljšano destruktivno obdobje celjenja

stradanje hipoproteinemija, hipovitaminoze,

pomanjkanje Fe, Cu, Zn

dolgotrajno šokovno stanje hipoksija

anemija hipoksija

bolezni pljuč in srca hipoksija

Vir: Vilar (2007, str. 316)

Lokalni neugodni dejavniki so raznovrstni. To so:

Pritisk

Zunanji pritisk, ki prekorači kapilarni pritisk (28–32 mm Hg), lahko povzroči

poškodbo tkiva.

Hipoksija

Razjede, ki so slabo prekrvavljene, se počasi celijo. Če snovi, ki so potrebne za

celjenje, kot so kisik, aminokisline, vitamini in minerali, počasi prihajajo do razjede


34

zaradi slabe prekrvavitve tkiva, se razjede slabo celijo, tudi pri dobro prehranjenem

človeku.

Dehidracija

Do poznih sedemdesetih let prejšnjega stoletja so predvidevali, da je idealno okolje

za celjenje razjede suho. Ne samo da je bilo suho celjenje ustaljena praksa,

predvidevali so celo, da je vlaţno celjenje razjede škodljivo.

George Winter je leta 1962 objavil raziskavo, ki je povzročila velike spremembe. V

raziskavi so polovico ran izpostavili zraku, da so se sušile. Drugo polovico ran pa je

pokril s poliuretanskim filmom, ki je ustvaril vlaţno okolje. Opazil je, da so rane,

pokrite s filmom, epitelizirale dvakrat hitreje od ran, ki so bile izpostavljene zraku.

Pri suhih ranah so migracijo novih epitelnih celic ovirala kolagenska vlakna, ki so

zdruţevala robove rane in dermis. Ugotovil je, da v vlaţnih ranah epitelne celice

potujejo hitreje, ker jim ni treba prodirati skozi fibrozno tkivo, da bi prečkale rano.

Leta 1988 so izvedli novo študijo, v kateri so ugotovili, da vlaţne rane hitreje

preidejo vneto fazo celjenja kot pa suhe. V njih se tvori večje število makrofagov in

manj netrofilnih levkocitov. To je pomembno, ker so makrofagi bolj učinkoviti kot

nevtrofilni levkociti. Fibroblasti sintetizirajo kolagen, ki je osnovni matriks za

celjenje ran. V vlaţnih ranah so jih našli dvakrat toliko kot v suhih, in to ves čas

celjenja. Poleg tega je bilo stalno prisotno več endotelijskih celic, ki so pokazatelji

večje rasti kapilar.

Padec temperature

Teorija, ki podpira toplo celjenje ran, razlaga, da se proces mitoze upočasni, če

pade temperatura. Študije so pokazale, da potrebuje ohlajena rana 40 minut, da si

ponovno pridobi prvotno temperaturo, in tri ure, da se vrne mitotska aktivnost na

normalo. Padec temperature zavira aktivnost levkocitov in disociacijo

oksihemoglobina. Ogledovanje rane moti njeno celjenje, zato bi se morala vsaka

medicinska sestra vprašati, če je res treba oblogo odstraniti, da preveri, če se

razjeda celi. Gaza vzdrţuje temperaturo razjede pribliţno na 27 stopinjah,

poliuretanske pene in hidrokoloidi pa na 35 stopinjah. Tudi prostor, kjer izvajamo

preveze, naj bo segret na 30 stopinj.


35

Nekrotično tkivo in odvečni izloček

Odmrlo tkivo in odvečni izloček negativno vplivata na celjenje razjede. Povzročata,

da je razjeda dlje časa v vnetni fazi celjenja, in zavirata granulacijo in epitelizacijo.

Preveč izločka povzroči edem in maceracijo okolico tkiva in destrukcijo zdravega

tkiva. Posebno pozornost posvečamo hematomu, ki pomeni idealno okolje za

nastanek infekcije, povečuje nateg razjede, pospešuje nastanek fibroze in brazgotin.

Ponavljajoče se poškodbe

Večina ljudi se še spominja bolečin ob previjanju rane, ko smo namakali posušene

obloge ali pa smo jih na hitro odstranili. Tradicionalne obloge, kot je gaza, se

primejo in zasušijo na razjedo. Pri oblogah iz parafinske gaze granulacijsko tkivo

raste med robovi razjede. Ko jo odstranimo, z njo odtrgamo tudi mlado

granulacijsko tkivo. To pa povzroči krvavitev in tipičen karirasti vzorec na površini

rane. S tem razjedo vrnemo v prvotno stopnjo celjenja.

Bolečina

Bolečina pri prevezu zavira celjenje razjede, zato pred prevezo poskrbimo za

primerno analgezijo (Vilar, 2007, str. 317).

Medicinska sestra bo uspešna pri zdravstveni negi in preventivi razjede zaradi pritiska, če

bo delovala strokovno, si pridobivala kontinuirano več znanja, svoje znanje in izkušnje

delila med ostalimi člani zdravstveno-negovalnega tima, upoštevala vse dejavnike, ki

neugodno vplivajo na celjenje razjede zaradi pritiska, in jih preprečevala. Posebno

pozornost mora nameniti bolniku z razjedo zaradi pritiska, ga spoštovati z vsemi

značilnostmi, upoštevati mora njegove ţelje in navade, kolikor je to mogoče.

4.3 Vrste oblog za prevez razjede zaradi pritiska

V zadnjih desetletjih je prišlo do bistvenega napredka v tehnologiji in oskrbi, ki

izboljšujeta celjenje razjede zaradi pritiska. Ta napredek opredeljujeta dve pomembni

dognanji:


36

Sodobna oskrba razjed temelji na celjenju v vlaţnem/toplem okolju.

Dokazane prednosti, ki jih prinaša vlaţno/toplo okolje, so: ustrezno vlaţno tkivo omogoča

večjo celično in encimsko aktivnost, vpliva na čiščenje in razkrajanje mrtvin, pospešuje

angioginezo, zmanjšuje draţenje ţivčnih končičev in s tem zmanjšuje bolečino.

Oskrba vključuje celovit načrt, ki vpliva na zdravljenje razjed in posameznika.

To pomeni, da ne opazujemo samo razjede, ampak posameznika v celoti in pri tem

upoštevamo njegove ţelje ter cilje zdravljenja razjede. Še posebno moramo pozornost

nameniti posameznikovemu fizičnemu, psihičnemu in duševnemu stanju (Lazar, 2011, str.

175).

Koncept vlaţne/tople oskrbe razjede zaradi pritiska je privedel do masovne proizvodnje

sodobnih oblog. Zaradi velike ponudbe na trţišču prihaja velikokrat do zmede pri pravilni

izbiri oblog. Vedeti moramo, da obloge niso univerzalne in da je vsaka obloga namenjena

določeni razjedi zaradi pritiska in fazi celjenja.

Vsaka razjeda zaradi pritiska zahteva individualno nego, zato moramo stremeti, da

izberemo oblogo, ki zagotavlja čim idealnejše pogoje za celjenje. Ti pogoji so:

čista razjeda (brez mrtvega ali prizadetega tkiva),

vlaţno/toplo okolje,

razjeda, preskrbljena s krvjo,

razjeda brez mikroorganizmov,

razjeda brez prekomernega izločka,

robovi razjede, ki niso macerirani (Lazar, 2011, str. 176-177).

Uporaba sodobnih oblog ima veliko prednost pred klasičnimi oblogami, saj omogočajo:

novo vrsto manjkajočega tkiva,

ustrezno pripravo dna razjede,

vpijanje izločka, bakterij in toksičnih sestavin iz razjede,

vlaţenje, mehčanje in odstranjevanje mrtvin in febrinskih ostankov,

izmenjavo plinov (dihanje razjede),


37

toplotno izolacijo,

zaščito pred sekundarno okuţbo,

manj pogosto in neboleče prevezovanje razjede brez poškodb novega tkiva,

izboljšano stroškovno učinkovitost (Lazar, 2011, str. 177).

Klasična oskrba razjede zaradi pritiska z bombaţno gazo počasi izgublja svojo vlogo

zaradi pomanjkljivosti, med katerimi so predvsem naslednje:

Gaza se na rani hitro posuši in se sprime z njo, novonastalo tkivo pa se vrašča

med nitke gaze, kar zavira proces celjenja rane.

Povzroča poškodbe tkiva ter bolečine pri menjavi preveze, saj ob

odstranjevanju preveze odtrgamo tudi novonastalo tkivo, vraščeno med nitke

gaze.

Prepušča izločke in bakterije, kar poveča moţnost dodatne okuţbe bolnika ter

osebja, ki razjedo zaradi pritiska oskrbuje, in zahteva pogoste menjave.

Zaradi prepuščanja vlage ter izhlapevanja se rana ohladi, kar upočasni proces

celjenja.

Gaza je groba, kar lahko privede do poškodbe rane in okolice (Zajc, 2011).

Sodobne obloge so lahko enoplastne ali sestavljene iz več plasti, kjer vsaka opravlja

določeno funkcijo. Lahko so v obliki obloge (različnih velikosti, debelin in oblik), gelov,

past in zrnc. Materiali, iz katerih so obloge sestavljene, so najpogosteje polimeri. Ti so

lahko naravnega izvora (celuloza, bombaţ, viskoza, alginat, pektin in kolagen),

sinteznega ali polsinteznega izvora (poliamid, poliestri, poliuretani, celulozni acetati,

akrilati in silikoni) (Lazar, 2011, str. 175-176).

Pri uporabi sodobnih oblog je pomembna pravilna namestitev, zato jih glede na njihovo

funkcijo delimo na več vrst.

Osnovne:

primarne obloge: neposredni stik z razjedo, nadomestijo manjkajoči del tkiva,

sekundarne obloge: dopolnijo primarno oblogo v smislu pritrditve, prekrivanja,

ustvarjanja vlaţnega/toplega okolja in vpojnosti, zaščitijo razjedo in koţo v

okolici,


38

materiali za pričvrstitev oblog: zagotavljajo, da sekundarna obloga ostane na

razjedi.

Glede na sposobnost vzdrţevanja vlaţnosti na/v razjedi:

obloge, ki vpijajo izloček iz razjede (alginati, poliuretanske pene …),

obloge, ki vzdrţujejo vlaţnost v razjedi (hidrokoloidi, hidrovlakna in filmi),

obloge, ki hidrirajo razjedo (hidrogeli) (Lazar, 2011, str. 176).

Pri pravilni izbiri sodobne obloge moramo upoštevati še:

anatomsko lego rane: na katerem predelu telesa je rana (peta, komolec …),

velikost rane: obloge so različnih velikosti in oblik (okrogle, ovalne, kvadratne,

oblike za točno določen predel telesa, kot sta peta in kriţnica),

koţo v okolici rane: lahko je pordela in otekla,

izcedke iz rane: ti se ločijo po barvi, čvrstosti, količini in vonju,

dno rane: dno rane lahko prekriva odmrlo tkivo ali zdrav granulacijski epitel,

odmrlo tkivo ali nekrozo je treba odstraniti iz rane, da se lahko vzpostavi obrambni

in čistilni mehanizem; granulacijsko tkivo je tkivo, ki dokončno zapre rano in je

podlaga za naslednjo stopnjo v procesu celjenja rane,

celostno diagnozo bolnika: splošno telesno stanje, videz koţe, nezmoţnost

zadrţevanja urina ali blata, spremljajoče bolezni, delovanje čutil in stanje zavesti,

stanje srca in oţilja … (Zajc, 2011).

Poznamo več vrst oblog za oskrbo razjede zaradi pritiska.

Alginatne obloge

So primarne, sterilne, visoko vpojne obloge. Pomembna vloga alginatov je čiščenje

razjede, vzdrţujejo vlaţnost v razjedi in delujejo hemostatsko. Ob stiku z izločkom tvorijo

gel, ki omogoča izmenjavo kalcijevih ionov iz obloge z natrijevimi ioni iz razjede.

Nameščamo jih v dno razjede. Menjavamo jih na tri dni, odvisno od stanja razjede in

količine izločka (Lazar, 2011, str. 185).


39

Hidrogeli

So obloge in polnila iz tvorcev gela različnih kemičnih struktur. Uporabljajo se za

hidriranje, mehčanje in odstranjevanje suhih, vlaţnih mrtvin in fibrinskih oblog,

zmanjšujejo občutek bolečine. Nameščamo jih do roba razjede. Menjavamo jih na tri dni

pri nekrotičnih razjedah in na pet dni pri granulaciji (Lazar, 2011, str. 183-184).

Hidrokoloidi

So vpojne primarne in/ali sekundarne obloge, paste in posipi iz makromolekul, ki tvorijo

nitast polimeren matriks. Uporabljajo se za rane s šibkim do zmernim izločanjem v vseh

fazah celjenja kot tudi za zaščito ogroţene koţe. Hidrokoloidni del obloge naj sega dva cm

čez rob rane, pasta do roba razjede. Menjamo jih na tri do pet dni glede na stanje razjede in

količino izločka (Lazar, 2011, str. 181).

Hidrokapilarne obloge

So visoko vpojne primarne in/ali sekundarne obloge s posebnimi, zelo vpojnimi zrnci.

Zunanja plast je polprepustna. Namenjene so ranam z zmernim do močnim izločanjem v

vseh fazah celjenja. Obloga lahko ostane na rani od pet do sedem dni (Zajc, 2011).

Obloge iz kolagena in matriksa

So aktivne terapevtske obloge iz regenerirane celuloze in kolagena. Zmanjšujejo ravni

proteaz v razjedi, ki zavirajo celjenje razjede in s tem pospešujejo naravne mehanizme

celjenja. Oblogo namestimo na dno razjede in je ne menjamo, ker se resorbira v enem do

treh dneh. Po potrebi namestimo novo (Lazar, 2011, str. 193).

Obloge z dodatki

So obloge različnih kemičnih struktur z različnimi dodatki, ki se uporabljajo za vse vrste

okuţenih ran. Poznamo različne vrste teh oblog.

Obloge z dodanim srebrom: imajo širok antibakterijski spekter delovanja.

Nameščamo jih v dno razjede, menjavamo pa na tri do pet dni, odvisno od stanja

razjede in okolne koţe.


40

Obloge z medom: so v obliki gela ali obloge, delujejo avtolitično, antibakterijsko in

zmanjšujejo bolečine. Nameščamo jih do roba razjede, menjavamo na dva do tri

dni, odvisno od stanja razjede, izločka in faze celjenja.

Obloge s kadeksomer jodom: na voljo so mazila in obloge, imajo antimikrobni

učinek, postopno sproščajo jod na poškodovano tkivo, čistijo razjedo, zmanjšujejo

neprijeten vonj, bolečino in oteklino. Nameščamo jih na dno razjede, menjavamo

pa, ko se barva spremeni iz rjave v kremno (Lazar, 2011, str. 188-191).

Obloge z mehkim silikonom

So primarne/sekundarne obloge, njihova stična površina je prevlečena z mehko in lepljivo

silikonsko plastjo, in sicer v kombinaciji z različnimi vpojnimi materiali. Lahko so v obliki

mreţice ali obloge, različnih velikosti in oblik. Omogočajo celjenje razjede v

vlaţnem/toplem okolju. Z razjedo se ne sprimejo, s čimer preprečujejo maceracijo in

poškodbo okolne koţe ter preprečujejo bolečino. Oblogo namestimo 1–1,5 cm čez rob

razjede, menjavamo do pet dni, odvisno od stanja razjede, izločka in faze celjenja (Lazar,

2011, str. 192).

Poliuretanske pene in polimerne membrane

So primarne/sekundarne polprepustne obloge iz poliuretanske pene z visoko vpojnostjo z

lepljivim robom ali brez njega. Zagotavljajo optimalno vlaţnost in termično izolacijo v

razjedi. Vpijajo izloček iz rane na fizikalni način zaradi lastne kapilarnosti, ki preprečuje

širjenje izločka v lateralni smeri in s tem zmanjšujejo nastanek maceracij. Prepuščajo pline,

ne pa tekočine. Nameščamo jih 1 do 1,5 cm čez rob razjede, polnila do roba razjede.

Menjamo jih vsakih tri do sedem dni, odvisno od stanja razjede in izločka (Zajc, 2011).

Poliuretanski filmi

So primarne/sekundarne, tanke, prozorne, polprepustne poliuretanske lepljive obloge.

Prepustne so za vodne hlape in kisik in neprepustne za vodo in mikroorganizme. Kot

primarna obloga se uporabljajo za zaščito ogroţene koţe in oskrbo plitvih ran z majhnim

izločanjem. Niso vpojni, razen če jim je dodana blazinica. Ker so prozorni, omogočajo

sprotno spremljanje celjenja razjede. Kot sekundarna obloga omogočajo vlaţno celjenje

razjede. Poliuretanski filmi omogočajo normalno vzdrţevanje osebne higiene. Nameščamo


41

jih 2 cm čez rob razjede. Menjamo jih čez pet dni, odvisno od dna razjede in okolice (Zajc,

2011).

Nelepljive kontaktne mreţice

Izdelane so iz različnih tkanin ali netkanih osnov, ki so impregnirane s parafinskimi mazili

ali z mazili na osnovi sintetičnih maščob. Z razjedo se ne sprimejo, omogočajo nemoteno

prehajanje izločkov, zaščitijo dno razjede in granulacijsko tkivo, preprečujejo neposreden

stik vpojne (sekundarne) obloge s tkivom. Mreţico namestimo do roba razjede. Menjamo

jo ob vsaki prevezi, odvisno od stanja razjede (Lazar, 2011, str. 194).

Pri uporabi oblog za zdravstveno nego razjede zaradi pritiska upoštevamo splošna navodila

po smernicah EPUAP in NPUAP (European Pressure Ulcer Adyisory Panel in National

Pressure Ulcer Adyisory Panel). Ta pa so:

Ob vsaki zamenjavi obloge je potrebno preveriti oceno razjede in primernost

zdravstvene nege razjede.

To vključuje:

oceno dna razjede (vlaţnost, suha mrtvina, febrinske obloge, granulacija,

epitelizacija),

oceno robov rane,

količino izločka,

prisotnost vonja,

obliko rane,

velikost (dolţina/širina) rane,

globino rane,

prisotnost bakterijskega bremena ali infekcije,

prisotnost bolečine (Lazar, 2011, str. 179).

Preveriti moramo tudi uspešnost uporabljene obloge ali zamenjavo le-te.

Upoštevamo priporočila proizvajalca, še posebno pri pogosti menjavi obloge.

To vključuje temeljito poznavanje oblog, njihove sestave, lastnosti, mehanizma

delovanja in tudi upoštevanje proizvajalčevih navodil za pravilno namestitev in

pogostost menjave oblog.


42

Pri načrtovanju zdravstvene nege za zamenjavo oblog upoštevamo splošna navodila in

celostno obravnavo vsakega posameznika.

Upoštevamo predhodno oskrbo in individualne zahteve posameznika ali njegovih

svojcev. Oblogo je treba zamenjati zaradi prepojitve, zmečkanja, nepravilne

namestitve ali odlepljenih robov.

Izbrana obloga naj zagotavlja vlaţno dno v razjedi.

Uporaba sodobnih oblog zagotavlja vlaţno/toplo okolje v razjedi, te so tudi bolj

prijazne in ugodne za posameznika.

Izbrana obloga mora zadostno vpijati izloček, tako da okolna koţa ostaja suha, kar

preprečuje mehčanje (maceracijo) okolne koţe (ibid., 179).

Sodobne obloge niso univerzalne, zato je zelo pomembno razumevanje sestave, lastnosti in

mehanizma delovanja oblog, kar je ključno pri izbiri obloge za zdravstveno nego in oskrbo

razjede zaradi pritiska. Evropske smernice za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska

opozarjajo, da je izbira oblog le del celotne zdravstvene nege in oskrbe razjede zaradi

pritiska. To pomeni, da je potreben celovit pristop k zdravljenju razjede zaradi pritiska.

V praksi je tudi velika dilema o uporabi sodobnih oblog pri razjedi zaradi pritiska, kjer ne

pričakujemo zacelitve. Razni izračuni so dokazali ekonomsko upravičenost njihove

uporabe. Ne bo pa tudi več dvoma s strani zdravstvenega osebja, ki se ukvarjamo z

zdravstveno nego in oskrbo razjede zaradi pritiska, če začnemo poglobljeno razmišljati o

vplivu na kakovost zdravljenja razjede, predvsem pa na kakovost ţivljenja posameznika z

razjedo zaradi pritiska (Lazar, 2011, str. 195).


43

5 RAZISKAVA

5.1 Raziskovalni vprašanji

Raziskovalno vprašanje 1: Ali so medicinske sestre dovolj pozorne na prve znake nastanka

razjede zaradi pritiska?

Raziskovalno vprašanje 2: Katera je najpogostejša obloga za oskrbo razjede zaradi pritiska

v domovih za starejše občane na Koroškem?

5.2 Metodologija raziskovanja

Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri kateri smo si

pomagali s strokovno in znanstveno literaturo. Za zbiranje podatkov in ugotavljanje

obstoječega stanja smo uporabili anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo statistično

prikazali s frekvenčno distribucijo v grafih, uporabili smo računalniška programa

Microsoft Excel in Microsoft Word.

5.3 Raziskovalno okolje

Raziskavo smo izvedli v domovih za starejše občane na Koroškem, in sicer v Koroškem

domu starostnikov, Črneče, v Koroškem domu starostnikov, poslovni enoti (PE) Slovenj

Gradec, v Domu svete Eme, Šentjanţ, v Domu starejših na Fari, Prevalje, in v Domu

Hmelina, Radlje ob Dravi. Za izvedbo raziskave smo pridobili dovoljenje

direktorjev/direktoric domov za starejše občane na Koroškem.

5.4 Raziskovalni vzorec

V raziskavi so sodelovale diplomirane medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege iz

petih domov za starejše občane na Koroškem v drugi polovici leta 2011 (v obdobju treh


44

mesecev). V vsakem domu so člani negovalnega tima izpolnili osem vprašalnikov, skupno

je bilo izpolnjenih 40 vprašalnikov.

5.5 Etični vidik

Vsi sodelujoči v raziskavi so bili seznanjeni z vsebino in namenom raziskave, vprašalnik je

bil anonimen in sodelovanje prostovoljno. Upoštevali smo tudi načela Kodeksa etike

medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Podatki so aktualni, verodostojni in

uporabljeni le za izdelavo diplomskega dela, posamezniki pa ne bodo prepoznavni v

nobenem dokumentu.


45

6 REZULTATI RAZISKAVE

Graf 1: Razjeda zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, Črneče

4 % stanovalcev v Koroškem domu starostnikov v Črnečah ima razjedo zaradi pritiska

(RZP).

Graf 2: Razjeda zaradi pritiska v Domu Hmelina, Radlje ob Dravi

Nastalih RZP v Domu Hmelina, Radlje ob Dravi, je 3 %.


46

Graf 3: Razjeda zaradi pritiska v Domu sv. Eme, Šentjanž

11 % stanovalcev v Domu sv. Eme, Šentjanţ, ima RZP.

Graf 4: Razjeda zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, PE Slovenj Gradec

Nastalih RZP v Koroškem domu starostnikov, PE Slovenj Gradec, je 2 %.


47

Graf 5: Razjeda zaradi pritiska v Domu starejših na Fari, Prevalje

4 % stanovalcev v Domu na Fari, Prevalje, ima RZP.

Graf 6: Razjeda zaradi pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem

V vseh domovih za starejše občane na Koroškem je 4 % stanovalcev z RZP.


48

Graf 7: Opazovanje prvih znakov za nastanek razjede zaradi pritiska v domovih za

starejše občane na Koroškem

Medicinske sestre od prvih znakov za nastanek razjede zaradi pritiska najpogosteje opazijo

suho, razpokano koţo (16 %), sledijo edem koţe (15 %), stalna rdečina koţe (15 %),

poškodba koţe (14 %), bolečina koţe (14 %), macerirana koţa (13 %), bleda rdečina koţe

(11 %) in drugo (2 %).

Graf 8: Preventiva razjede zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, Črneče

Zaposleni v zdravstveni negi v Koroškem domu starostnikov, Črneče, preprečijo 2 % RZP.


49

Graf 9: Preventiva razjede zaradi pritiska v Koroškem domu starostnikov, PE

Slovenj Gradec

Zaposleni v zdravstveni negi v Koroškem domu starostnikov, PE Slovenj Gradec,

preprečijo 3 % RZP.

Graf 10: Preventiva razjede zaradi pritiska v Domu sv. Eme, Šentjanž

Zaposleni v zdravstveni negi v Domu sv. Eme, Šentjanţ, preprečijo 16 % RZP.


50

Graf 11: Preventiva razjede zaradi pritiska v Domu Hmelima, Radlje ob Dravi

Zaposleni v zdravstveni negi v Domu Hmelina, Radlje ob Dravi, preprečijo 2 % RZP.

Graf 12: Preventiva razjede zaradi pritiska v Domu starejših na Fari, Prevalje

Zaposleni v zdravstveni negi v Domu starejših na Fari, Prevalje, preprečijo 4 % RZP.


51

Graf 13: Preventiva razjede zaradi pritiska v domovih za starejše občane na

Koroškem

Vseh preprečenih RZP v domovih za starejše občane na Koroškem je 3 %.


52

Graf 14: Izvajanje ukrepov ob prvih znakih RZP

Najpogostejši ukrep, ki ga izvaja negovalno osebje ob prvih znakih RZP, je pogostejše

obračanje stanovalca (17 %), sledijo: pisno in ustno obveščanje ostalih članov

zdravstvenega tima (14 %), poostrena nega in zaščita koţe (13 %), evidentiranje v

negovalno in zdravstveno dokumentacijo (13 %), uporaba tehničnih pripomočkov za

razbremenitev prizadetega dela koţe (12 %), zadostna hidracija stanovalca (12 %),

uporaba primernega osebnega in posteljnega perila (11 %), zagotavljanje primerne hrane

stanovalca (6 %) in drugo (2 %).


53

Graf 15: Najpogostejša mesta na stanovalcu za nastanek razjede zaradi pritiska v

domovih za starejše občane na Koroškem

V domovih za starejše občane na Koroškem je največ tistih stanovalcev (39 %), ki imajo

RZP na trtici, 29 % stanovalcev ima RZP na petah, 23 % na bokih, 3 % na komolcih, 2 %

na ramenih, 1 % na lopaticah in 3 % na drugih delih telesa.

Graf 16: Najpogostejše stopnje razjede zaradi pritiska v domovih za starejše občane

na Koroškem

V vseh domovih za starejše občane na Koroškem ima 46 % stanovalcev 1. stopnjo RZP, 29

% 2. stopnjo RZP, 25 % 3. stopnjo RZP. Stanovalca s 4. in 5. stopnjo RZP ni.


54

Graf 17: Uporaba shem za ocenjevanje stopnje ogroženosti pred razjedo zaradi

pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem

Za ocenjevanje stopnje ogroţenosti pred RZP v vseh domovih za starejše občane na

Koroškem uporabljajo v 68 % Nortonovo shemo, v 32 % pa Waterlowovo shemo.

Bradenove sheme in Gosnellove sheme ter drugih shem ne uporabljajo.


55

Graf 18: Izvajalci zdravstvene nege in oskrbe razjede zaradi pritiska v domovih za

starejše občane na Koroškem

Zdravstveno nego RZP v domovih za starejše občane na Koroškem najpogosteje izvajajo

tehniki zdravstvene nege (49 %) in diplomirane medicinske sestre (46 %), redkeje

bolničarji (5 %).

Graf 19: Najpogosteje uporabljene obloge za zdravstveno nego razjede zaradi

pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem

Za zdravstveno nego RZP v domovih za starejše občane na Koroškem se največ

uporabljajo obloge z dodatki (56 %), sledijo: alginatne obloge (20 %), hidrokoloidne

obloge (11 %), poliuretanske pene in membrane (10 %) in obloge z mehkim silikonom (3

%). V nobenem domu za starejše občane na Koroškem ne uporabljajo poliuretanskih

filmov.


56

Graf 20: Samoocena članov negovalnega tima glede pozornosti na prve znake razjede

zaradi pritiska v domovih za starejše občane na Koroškem

Medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege so se v vseh domovih za starejše občane

samoocenjevali glede pozornosti na prve znake razjede zaradi pritiska. 41 % je svojo

pozornost ocenilo z oceno odlično, 59 % anketiranih se je ocenilo z oceno prav dobro. Z

oceno dobro in slabo se ni ocenil nihče.


57

7 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

Raziskava je potekala v petih domovih za starejše občane na Koroškem, in sicer v

Koroškem domu starostnikov, Črneče, v Domu starejših na Fari, Prevalje, v Domu

Hmelina, Radlje ob Dravi, v Domu sv. Eme, Šentjanţ, in v Koroškem domu starostnikov,

PE Slovenj Gradec.

Koroški dom starostnikov, Črneče, je imel v času raziskave 269 stanovalcev, Dom

starejših na Fari, Prevalje, 190 stanovalcev, Dom Hmelina, Radlje ob Dravi, 150

stanovalcev, Dom sv. Eme, Šentjanţ, 21 stanovalcev in Koroški dom starostnikov, PE

Slovenj Gradec, 92 stanovalcev.

Z raziskavo smo ugotovili, da je odstotek prisotnosti RZP najvišji v Domu sv. Eme,

Šentjanţ (11 %). Prisotnost RZP v ostalih domovih je od 2 do 4 %. Ugotovili smo tudi, da

je odstotek preprečenih RZP prav tako najvišji v Domu sv. Eme, Šentjanţ (16 %), v

ostalih koroških domovih za starejše občane se namreč giblje od 2 do 4 %. Odstotek

nastalih in preprečenih RZP pribliţno sovpada v vseh domovih za starejše občane na

Koroškem. Glede na rezultate raziskave lahko sklepamo, da izvajalci zdravstvene nege s

preventivnimi ukrepi preprečijo pribliţno enako število RZP, kot jih nastane.

Predvidevamo, da je večji odstotek nastalih RZP v Domu sv. Eme odraz notranjih

dejavnikov tveganja (stanje organizma) za nastanek RZP (multimorbidnost, inkontinenca

za urin in blato, starost, telesna teţa, psihično počutje, nepravilnost v delovanju oţilja …),

odstotek preventive RZP pa rezultat izvajanja preventivnih ukrepov, pribliţno na takšni

ravni kot v ostalih domovih za starejše občane.

Člani negovalnega tima morajo pri kontinuirani zdravstveni negi stanovalca pozorno

opazovati in dokumentirati spremembe njegove koţe, posebno še izpostavljene dele telesa,

kjer se lahko najprej pojavijo prvi znaki RZP. Pomembna je pozornost in strokovna

natančnost, da se prepoznajo prvi znaki moţne RZP.

Ali so medicinske sestre in zdravstveni tehniki dovolj pozorni na prve znake nastanka

razjede zaradi pritiska?

11 % anketiranih je pri stanovalcu zaznalo bledo rdečino koţe, torej tisti prvi znak za

nastanek RZP, ki lahko s hitro in z učinkovito preventivo izzveni, še preden se pojavita

poškodba koţe in moţnost nastanka RZP. 16 % anketiranih prepozna pri stanovalcu suho


58

razpokano koţo, 15 % jih opazi edem in stalno rdečino koţe, 14 % jih opazi poškodbo

koţe, 13 % pa macerirano koţo. Ţal je višji odstotek tistih zaposlenih v zdravstveni negi,

ki prepozna znake ţe nastale RZP.

Člani negovalnega tima v domovih za starejše občane na Koroškem ob prvih znakih

nastanka RZP najpogosteje ukrepajo s pogostejšim obračanjem nepomičnega stanovalca,

sledi pisno in ustno obveščanje ostalih članov negovalnega tima o nastali situaciji,

poostrijo nego in povečajo zaščito koţe, evidentirajo nastanek RZP v negovalno in

zdravstveno dokumentacijo. Sledi uporaba tehničnih pripomočkov za razbremenitev delov

koţe, pazijo na boljšo hidracijo stanovalca, uporabljajo primerno osebno in posteljno perilo

pri stanovalcu, zagotavljajo hrano, bogato z beljakovinami in vitamini (A, C in E).

Rezultati raziskave nakazujejo, da člani negovalnega tima upoštevajo ukrepe, ki jih

predpisujejo smernice zdravstvene nege za preventivo in zdravstveno nego RZP.

Da bi člani negovalnega tima bili v preventivi RZP uspešni, morajo medicinske sestre

skrbno načrtovati zdravstveno nego individualno za vsakega stanovalca. Načrt zdravstvene

nege se izoblikuje na podlagi stopnje ogroţenosti pred RZP. Za ocenjevanje stopnje

ogroţenosti stanovalca pred RZP je v domovih za starejše občane najbolj primerna

Nortonova shema. S točkami se ocenjuje stanje organizma od 1 do 4, seštevek točk nam

pove stopnjo ogroţenosti. V koroških domovih za starejše občane 68 % zaposlenih v

zdravstveni negi uporablja Nortonovo shemo, 32 % pa Waterlowovo shemo, drugih shem

ne uporabljajo. Kot je povedala Merteljnova (Evropske smernice za preventivo in oskrbo

RZP, 2011), so najpogosteje uporabljene lestvice (sheme) za oceno ogroţenosti prav

sheme Norton, Waterlow in Braden, ker so zanesljive in veljavne.

Odstotek nastalih RZP v domovih za starejše občane na Koroškem je različen. V vseh

petih domovih na Koroškem je največ stanovalcev (46 %), ki imajo 1. stopnjo RZP, 2.

stopnjo RZP ima 29 % stanovalcev, 3. stopnjo RZP pa 25 % stanovalcev, s 4. in 5. stopnjo

ni nobenega stanovalca. Anketirani so imeli moţnost odločanja po petstopenjski

klasifikaciji RZP, ki pod 1. stopnjo opisuje bledo rdečino koţe, torej stanje, pri katerem se

še lahko prepreči nastanek RZP. Po štiristopenjski klasifikaciji RZP imajo stanovalci

dejansko 1. in 2. stopnjo RZP.


59

Sodobne obloge za zdravstveno nego RZP omogočajo kakovostno zdravljenje RZP in

boljšo kakovost ţivljenja posameznika z RZP.

Katera je najpogostejša obloga, ki se uporablja za zdravstveno nego RZP v koroških

domovih za starejše občane?

Ugotovili smo, da se največ uporabljajo obloge z dodatki (jod, med). Za te obloge se

medicinske sestre in tehniki zdravstvene nege odločajo zaradi dobrih rezultatov celjenja,

pozitivnih izkušenj in zaradi cenovne dostopnosti.

Raziskava zdravljenja RZP z medom in etoksi-diaminoacridinom in nitrofurazonom so

pokazale celjenje razjede z medom štirikrat hitreje kot v nasprotni skupini. Raziskava

uporabe kadeksomer joda s standardnim zdravljenjem pri 34 posameznikih z RZP je

pokazala, da kadeksomerskega joda znatno zmanjša gnoj in odpadne snovi v razjedi,

zmanjšuje bolečino in pospešuje celjenje RZP. Po osmih tednih zdravljenja so se površine

RZP v skupini, oskrbovani z jodom, zmanjšale za 76 %, v drugi skupini pa za 57 %. Z

jodom je bilo zaceljenih šest RZP, pri standardnem zdravljenju pa samo ena razjeda. O

toksičnosti joda so poročali v nekaterih študijah, zlasti pri tistih posameznikih, ki so imeli

velike RZP in je bila potrebna pogosta menjava oblog, in pri tistih, ki imajo obolenje

ščitnice (Evropske smernice za preventivo in oskrbo RZP, 2011 str. 189-190).


60

8 SKLEP

Mreţa socialnih in zdravstvenih ustanov omogoča starim ljudem sorazmerno dobro

materialno in telesno preskrbljenost.

Starostnike uvrščamo v ranljivo skupino ljudi zaradi njihovega fiziološkega staranja in

morebitnih spremljajočih kroničnih bolezni. So bolj dojemljivi za negativne vplive iz

okolice, zato pri njih prihaja hitreje do različnih zapletov, kot je tudi RZP.

RZP je pereč problem, ki pri teţji nepomičnosti lahko prizadene tako stanovalca kot tudi

njegovo okolico in zdravstveni sistem. Na tem področju imajo najpomembnejšo

preventivno vlogo vsi člani negovalnega tima, a naši rezultati raziskave opozarjajo na

prenizko raven njihove pozornosti. Ugotavljanje dejavnikov tveganja je za vsakega

stanovalca zelo pomembno, vendar le-to ne zadostuje. Ko se stanovalec uvrsti v določeno

rizično skupino, se mu mora zagotoviti vse tisto, kar je za preprečevanje nastanka RZP

potrebno. To so: ustrezna posteljna enota (ustrezna kakovost ţimnice), ki omogoča

razbremenjevanje obremenjenih delov telesa, ustrezno posteljno perilo, pravilno urejena

posteljna enota, ki bo preprečevala nastajanje striţnih sil, pravilni načini obračanja

stanovalca v postelji, ustrezna prehrana, ki bo stanovalcu dodala proteine in kalorije, ter v

primeru inkontinence kakovostne plenice, ki bodo preprečevale maceriranje koţe (Arneţ,

2007).

V domovih za starejše bi morali zagotoviti višje kadrovske normative članov negovalnega

tima z ustrezno strokovno izobrazbo, več časa oziroma upoštevanje strokovnih in časovnih

standardov za opravljanje aktivnosti zdravstvene nege po ţe veljavnih standardih, dvig

motivacije in strokovnega izobrazbenega nivoja zaposlenih, kar bi izboljšalo kakovost

zdravstvene nege. S tem bi se izboljšalo zadovoljstvo stanovalcev in njihovih sorodnikov,

kar je pravzaprav poslanstvo domov za starejše občane.


61

LITERATURA IN VIRI

Arneţ, Z. Rekonstrukcija tkivnih vrzeli pri razjedi zaradi pritiska. V: Gavrilov, N, Terček,

M. (ur.). Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije. Ljubljana, 2007: 329.

Arneţ, Z. Razjeda zaradi pritiska kot kazalnik kakovosti. V: Vilar, V. (ur.). Uvodnik.

Zreče: Društvo za oskrbo ran Slovenije, 2007: 5-8.

Batas, R. Posebnosti zdravstvene nege bolnika z razjedo zaradi pritiska na domu. V:

Gavrilov, N, Terček, M. (ur.). Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije. Ljubljana,

2007: 337-341.

Bubbles Mattress, Anti Bedsore Mattress, Anti Decubitus Mattress, Cell Air Mattress (b.

d.). Dosegljivo na: http://www.hiwtc.com/products/bubble-mattress-anti-bedsore-mattress-

anti-decubitus-cell-air-mattress-2836-9048.htm (18.11.2011).

Gavrilov, N. Razjeda zaradi pritiska – nastanek, vzroki in preventiva. V: Gavrilov, N,

Terček, M. (ur). Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije. Ljubljana, 2007: 305-314.

Gavrilov, N. Z dobrim razumevanjem vzrokov za nastanek razjede zaradi pritiska do

kakovostne obravnave bolnika. V: Vilar, V. (ur.). Razjede zaradi pritiska kot kazalnik

kakovosti. Zreče: Društvo za oskrbo ran Slovenije, 2007: 20-27.

Habjanič, A. Zdravstvena nega v domovih za starejše z vidika stanovalcev, sorodnikov in

negovalnega osebja. Obzor Zdr N 2011; 41(1): 39-47.

Kobal Straus, K. Posledice dolgotrajnega leţanja. 2009. Dosegljivo na:

http://www.najblog.com/media/5991/20090310-

POSLEDICE%2DOLGOTRAJNEGA%C5BDANJA-16-izro%C4%8Dki.pdf

(26.04.2011).

http://www.hiwtc.com/products/bubble-mattress-anti-bedsore-mattress-anti-decubitus-cell-air-mattress-2836-9048.htm

http://www.hiwtc.com/products/bubble-mattress-anti-bedsore-mattress-anti-decubitus-cell-air-mattress-2836-9048.htm


62

Lazar, L. Obloge za oskrbo razjede zaradi pritiska. V: Vilar, V, ET. Evropske smernice za

preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska. Portoroţ: Društvo za oskrbo ran Slovenije,

2011: 174-196.

L D H P Medical Review Services Corporation (1995). Dosegljivo na:

http://www.ldhpmed.com/Wheelchair.aspx (15.11.2011).

Maklebust, J, Siegreen, M. Pressure ulcers: guidelines for prevention and management.

Pennsylvania: Springhause. 2000.

Mertelj, O. Klasifikacija in ocena razjede zaradi pritiska. Priporočila za oskrbo razjed

zaradi pritiska in predavanja. Društvo za oskrbo ran Slovenije. Velenje: 2006.

Mertelj, O. Oskrba razjede zaradi pritiska pri pacientih v paliativni oskrbi. V: Vilar V, ET.

Evropske smernice za preventivo in oskrbo razjede zaradi pritiska. Portoroţ: Društvo za

oskrbo ran Slovenije, 2011: 264-288.

Miklavec Kapun, M. Starost in staranje. Zavod IRC, Ljubljana: 2011: 20-29.

Poredoš, P. Zdravstveni problemi starostnikov. 2004. Dosegljivo na:

http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st4-10/753-756.pdf

(23.11.2011).

Pressure ulcer (b. d.). Dosegljivo na: http://www.spinal-injury.net/spinal-injury-

network/images/progression-pressure-sore.jpg (25.11.2011).

Socialni izziv (b. d.). Dosegljivo na: http://www.soczborsl.si/5Publikacije/Socialni-

_izziv_25.pdf (18.11.2011).

Statistični urad Republike Slovenije, 2008. Dosegljivo na: http://www.stat.si (15.11.2011).

http://www.ldhpmed.com/Wheelchair.aspx

http://szd.si/user_files/vsebina/Zdravniski_Vestnik/vestnik/st4-10/753-756.pdf

http://www.stat.si/


63

Štalc, J, Parač, Z. Kirurška oskrba razjede zaradi pritiska. V: Gavrilov, N, Terček, M. (ur.).

Zbornik predavanj šole enterostomalne terapije. Ljubljana, 2007: 322-328.

Vilar, V. Ocena in oskrba razjede zaradi pritiska. V: Gavrilov, N, Terček, M. (ur.). Zbornik

predavanj šole enterostomalne terapije. Ljubljana, 2007: 315-321.

Volker (2010). Dosegljivo na: http://www.volker.si/mis.php (15.11.2011).

Zajc, K. Sodobne obloge za nego rane. 2011. Dosegljivo na: http://www.zasavske-

lekarne.si/index.php?option=article&id=59:sodobne obloge-za-nego-

rane&catid=38:nasveti&Itemid=71 (26.04.2011).

Ţeleznik, D. Trenutna ocena razvoja zdravstvene nege v domovih za starejše. Zbornik

predavanj. Dolenjske Toplice: Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza

društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, 2010: 20-30.

http://www.volker.si/mis.php


64

ZAHVALA

Iskrena hvala mentorici doc. dr. Ani Habjanič za strokovno pomoč, smernice in spodbudne

besede pri oblikovanju diplomskega dela, iskrena hvala tudi somentorici viš. predav. mag.

Milici Lahe pri pregledu in popravkih diplomskega dela.

Hvala delovni organizaciji, posebno še direktorju gospodu Srečku Mlačniku in glavni

medicinski sestri gospe Dragici Čas, za finančno in strokovno pomoč, hvala tudi vsem

ostalim sodelavcem za vzpodbude.

Zahvaljujem se vsem direktorjem/direktoricam ostalih koroških domov za starejše občane,

ki so izdali soglasja za izvedbo ankete, hvala vsem zaposlenim v zdravstveni negi za

podane odgovore v anketnih vprašalnikih.

Posebna zahvala je namenjena moji druţini, moţu za stalno oporo, hčerki in sinu za pomoč

pri delu z računalnikom.


1

PRILOGE

Anketni vprašalnik

Lepo pozdravljeni!

Sem Milena Kuhelnik, študentka Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru.

Pripravljam diplomsko delo z naslovom Razjeda zaradi pritiska v domovih za starejše

občane na Koroškem (Koroški dom starostnikov, Črneče, Koroški dom starostnikov,

poslovna enota Slovenj Gradec, Dom svete Eme, Šentjanţ, Dom starejših na Fari,

Prevalje, in Dom Hmelina, Radlje ob Dravi). Rada bi ugotovila najpogostejša mesta za

nastanek razjed zaradi pritiska, preventivo in nego le-teh ter uporabo najpogostejše obloge

pri prevezu razjede zaradi pritiska. Anketa bo uporabljena samo za izdelavo diplomskega

dela. Prosim vas, da odgovorite na zastavljena vprašanja.

Na vprašanja odgovarjajte z obkroţevanjem črke pred ustreznim odgovorom. Prosim, da

obkroţite samo en odgovor, razen tam, kjer je navedeno drugače.

Za sodelovanje se vam lepo zahvaljujem.

Milena Kuhelnik

1. Koliko stanovalcev je v vašem domu za starejše občane?

_________________________________________________________________________

2. Koliko stanovalcev trenutno ima razjedo zaradi pritiska?

_________________________________________________________________________

3. Katere koţne spremembe opazite medicinske sestre med nego starostnika (moţnih več

odgovorov)?

a) bleda rdečina koţe

b) stalna rdečina koţe

c) edem koţe

d) bolečina koţe


2

e) macerirana koţa

f) suha, razpokana koţa

g) poškodba koţe (odrgnina, mehur)

h) drugo _____________________________

4. Koliko stanovalcev je imelo začetne znake razjede (rdečina koţe), pa do le-te ni prišlo (v

obdobju zadnjih treh mesecev)?

_________________________________________________________________________

5. Kakšni so ukrepi medicinske sestre ob prvih znakih razjede zaradi pritiska v vašem

domu (moţnih več odgovorov)?

a) pogostejše obračanje nepomičnega stanovalca

b) uporaba tehničnih pripomočkov za razbremenitev prizadetega dela koţe

c) uporaba primernega osebnega in posteljnega perila (mehkega, zračnega, brez gub)

d) poostrena nega in zaščita koţe

e) zagotavljanje primerne hrane stanovalca

f) zadostna hidracija stanovalca

g) pisno in ustno obveščanje ostalih članov zdravstvenega tima

h) evidentiranje v negovalno in zdravstveno dokumentacijo

i) drugo___________________________________________________

6. Na katerih delih telesa stanovalcev najpogosteje prihaja do razjed zaradi pritiska v

vašem domu? (navedite tri najpogostejše lokacije)

a) trtica

b) peta


3

c) boki

d) lopatica

e) ramena

f) komolec

g) drugo _________________________________

7. Katera je najpogostejša stopnja razjede zaradi pritiska v vašem domu za starejše občane?

a) 1. stopnja

b) 2. stopnja

c) 3. stopnja

d) 4. stopnja

e) 5. stopnja

8. Katero lestvico (shemo) uporabljate za ocenjevanje stopnje ogroţenosti pred razjedo

zaradi pritiska?

a) Nortonova skala (shema)

b) Waterlowova shema

c) Gosnellova shema

d) Bradenova shema

e) drugo ________________________________________________________

9. Kdo običajno v vašem domu za starejše občane opravlja preveze razjed zaradi pritiska?


4

a) diplomirana medicinska sestra

b) srednja medicinska sestra (tehnik zdravstvene nege)

c) drugi____________________________________________________________

10. Katero oblogo najpogosteje uporabljate za oskrbo razjede zaradi pritiska?

a) alginatne obloge (Seasorb)

b) hidrokoloidne obloge (Granuflex)

c) obloge z dodatki (mreţica Inadine)

d) obloge z mehkim silikonom (silikonske mreţice)

e) poliuretanske pene in membrane

f) poliuretanski filmi

g) drugo___________________________

11. Zakaj uporabljate prav to oblogo, ki ste jo obkroţili v vprašanju št.10?

12. Kolikokrat na teden naredite prevez razjede zaradi pritiska z oblogo, ki jo uporabljate?

________________________________________________________________________

13. Kako bi realno ocenili vašo pozornost na prve znake razjede zaradi pritiska?

a) odlično

b) prav dobro

c) dobro

d) slabo

Hvala za zaupanje!


5

Soglasja zavodov za starejše občane na Koroškem za izvedbo ankete


6


7


8


9

Documents

RAZJEDA ZARADI PRITISKA V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE