RUDAR - rlv.si1].pdf · Zato tudi novembrski videoprenos iz jame ni bil zgolj modna muha, ampak ... Kolenc, gospodar odkopa Andrej Rajh in vodja tehnološke priprave dela An-ton Kotnik

NOVEMBER 2008|1

RUD

AR

Prvi v ivo slika iz jamestran 4

Prenovljeni VTISstran 6

Uspeh je prineslo dobro sodelovanje ve strokstran 8

Delo v Premogovniku Velenje je vrednotastran 18

10 tevilka

Izhaja od leta 1953

55 LET

A

SO

PIS

PR

EM

OG

OV

NIK

A V

EL

EN

JE I

N P

OV

EZ

AN

IH D

RU

B

November 2008

NOVEMBER 2008|3

asopis Premogovnika Velenje in povezanih drub, november 2008, tevilka 10IZDAJATElJPremogovnik Velenje

UREDNITVOGlavna in odgovorna urednica: Diana JaneiNovinarka in lektorica: Dragica MarinekNaslov: Urednitvo Rudarja, Partizanska 78, 3320 Velenje, tel. 03/899-63-96, fax. 03/5869-131e-pota: [email protected]

UREDNIKI ODBORTadeja Mravljak Jegrinik, pred-sednica, Diana Janei, glavna in odgovorna urednica, Dragica Marinek, lektorica, Ivo Hans Avberek, oblikovalec, Pavel Skornek, Proizvodnja, Branko Mlinek, svet delavcev, Tomo Lipnik, sindikat, Helena umah, HTZ Velenje IP

OBlIKOVANJEIvo Hans Avberek, Studio HTZ IP, d. o. o., Velenjee-pota: [email protected]

TRENJE OGlASOVStudio HTZ IP, d. o. o., Velenjekontakt: David Koren, tel. 03/5871-774, GSM 051-301-634, e-pota: [email protected];TISK Eurograf, d. o. o., VelenjeNAKlADA 4000 izvodovMesenik Rudar prejemajo za-posleni v Skupini Premogovnik Velenje in lani Kluba upoko-jencev Premogovnika Velenje brezplano. Davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Po-tnina plaana pri poti 3320.

NASLOVNICA:Videoprenos z odkopa G2/B foto Hans

RUDAR

UVODNIK

MED NARAVO IN TEHNOLOGIJONarava e vedno kroji nae delo. Zagotovo lahko trdimo, da e zelo dobro poznamo njene zakonitosti in pasti in da jo znamo obvladovati. e vedno pa je vasih korak pred nami, nas preseneti, kajti nemogoe je tako podrobno preiskati in upotevati vse naravne zakonitosti, da bi bilo nae delo enostav-neje.Mnogi nenartovani dogodki so se letos zdruili domala na treh delujoih odkopih, posebej veliko jih je na ploi Y v jami Pesje. Odkopa v jami Pre-loge sta po zaetnih teavah sedaj v dobri kondiciji, vendar pa je skupni primanjkljaj odkopanega premoga glede na nartovano koliino za letos e zelo velik. Zato smo se odloili, da bo proizvodnja delala vse sobote do konca leta, delovni koledar v decembru bo spremenjen, sprejeli smo ve organizacijskih sprememb. Izredno zahtevno delo in veja obremenjenost zaposlenih v jami se, al, odraa tudi v vejem tevilu nezgod in v tem po-gledu bo letonje leto slabe kot lansko.Kljub vsemu zapisanemu ali pa prav zato je izredno pomemben stalni razvoj tehnologij, prilagojenih naemu sloju in njegovim naravnim danostim, kajti v svetu ni kompatibilnih tehnolokih reitev, ki bi jih preprosto prenesli k nam. Kolikor smo si ogledali premogovnikov po svetu, upam trditi, da so si premogovniki na Kitajskem, v Avstraliji, Afriki, Ameriki med seboj podobni, nobeden pa ni podoben naemu.Posebnost naega premogovega sloja je njegova debelina. V tem sloju so medsebojni vplivi posameznih odkopov in pripravskih delovi nujno zlo, ob tem pa delamo v premogu in drugih hribinah, ki so zelo mehki materiali in slabe nosilnosti. Specifine naravne razmere sloja v nai jami zahtevajo specifino opremo in prilagoditev tehnologije pri izdelavi objektov, pripravi odkopov in odkopavanja.Tehnoloki razvoj je zato nujen: sledimo razvojnim reitvam, ki jih ponuja trg, in jih s prilagoditvami skuamo vkomponirati v nae razmere. Vsa znanja in izkunje, ki smo jih na teh podrojih v zelo zahtevnih naravnih razmerah nabirali dolga leta, pa lahko sedaj uspeno trimo.Zadnji razvojni doseek je uvedba optinega omreja v jamo. Je posledica tudi tega, da izredno velika koliina podatkov, katerih prenos optini kabli omogoajo, postaja standard na nekaterih delih odkopne opreme kombaj-ni, krmilni sistemi, varnostno-informacijski sistemi. e hoemo slediti upo-rabi te tehnike, moramo temu prilagajati tudi infrastrukturo.Zato tudi novembrski videoprenos iz jame ni bil zgolj modna muha, ampak vizuelni prikaz razvoja tehnologije, ki mu je treba slediti, da lahko sodobno opremo sploh uporabljamo, pa tudi iz varnostnega vidika, saj omogoa pre-tok vejih koliin informacij, ki jih potrebujemo, v krajem asu.

Mag. Marjan Kolenc, glavni tehnini vodja

NOVEMBER 2008|4

PRVI V IVO SLIKA IZ JAMETo, kar smo za 12. november napovedovali v vseh medijih, se je ob 10. uri tudi zelo uspeno zgodilo. Na nai spletni strani smo lahko v ivo spremljali odkopavanje premoga na odkopu G2/B.

Reportao z odkopa je pripravila Alenka umbar Klopi, novinar-ka portala Energetika.NET, s katerim smo tudi sodelovali pri pripravi tega dogodka po naih podatkih je prvi na svetu potekal prenos z jamskega odkopa neposredno v internetni me-dijski prostor. Njeni sogovorniki so bili glavni tehnini vodja mag. Marjan Kolenc, gospodar odkopa Andrej Rajh in vodja tehnoloke priprave dela An-ton Kotnik.Dogodek smo lahko spremljali tudi v Zeleni dvorani, kjer je zbranim so-delavcem in predstavnikom medijev direktor dr. Milan Medved pojasnil, zakaj je bila sreda zgodovinski dan: najprej zaradi delovanja 210-metrske-ga odkopa in nato zaradi uspene iz-vedbe prenosa slike in zvoka iz jame

prek optinega omreja na povrino.Kot je dejal direktor, 210-metrski od-kop prinaa v na proizvodni proces velike monosti racionalizacij. Dr. Medved: Te bodo svoje prednosti pokazale e v prihodnjem letu in ka-sneje, do leta 2050, do koder sedaj nartujemo odkopavanje v aleki dolini. Ocenjujemo, da imamo e 163 milijonov ton skupnih zalog premoga, od katerih je okoli 120 milijonov ton odkopnih zalog. Zato bo nartovani blok 6 v TE edini energetski objekt v Sloveniji, ki ima energent zagotovljen do konca svoje ivljenjske dobe. Odkopavanje na dolini 210 metrov pomeni pomembno prelomnico pred-vsem zaradi dolgoronega zagotavlja-nja potrebnih koliin konkurennega premoga, zmanjanja odkopnih izgub

in optimizacije tehnolokega procesa pridobivanja premoga. Delovanje 210-metrskega odkopa je po direktorjevih besedah tudi dokaz vein in znanja velenjskih strokov-njakov vseh strok, ki so taken odkop nartovali, izvedli in ga bodo znali upravljati. S tem in z videoprenosom odkopava-nja premoga prek optinega omreja na povrino dokazujemo, da Premo-govnik Velenje ostaja med najsodob-neje opremljenimi premogovniki s podzemnim pridobivanjem premoga v Evropi in svetu, je poudaril direk-tor in se zahvalil sodelavcem z elektro strojnega podroja, ki so poskrbeli za izvedbo prenosa, ter s proizvodnega podroja, ki bodo optini prenos po-datkov koristno uporabljali.

KAJ IN KAKO DELAMO

NOVEMBER 2008|5

PRELOMNI G2/B120-metrski odkop G2/B predstavlja pomemben razvojni korak. V dokaj zahtevnih geotehninih razmerah prinaa 15- do 20-odstotno izbolja-nje izkoristkov pri rudarjenju; delo si-cer obvladuje tevilno enaka ekipa, a ob velikih racionalizacijah pri pri-pravi prostorov, saj je potrebno izde-lati 1.600 metrov etanih prog manj. V naem premogovniku uporabljamo za odkopavanje Velenjsko odkopno metodo, ki je mednarodno priznana in tudi e deset let patentirana gre za visokoproduktivno odkopno me-todo irokoelnega pridobivanja v debelih slojih premoga. Kot pravi di-rektor, nas skua konkurenca dohite-ti, toda v velenjskem premogovniku delujemo v zelo specifinem prosto-ru enovitega zelo debelega lignitnega sloja maksimalne debeline 170 me-trov. Drugje je ta sloj debel le 40 do

50 metrov, pri rnih premogih le 2 do 3 metre pa tudi manj. Dele tako pridobljenega premoga je v stalnem porastu in se bo e poveal, ko bo za-kljueno odkopavanje v junem krilu jame Preloge. Nartovana proizvo-dnja na odkopu G2/B je okrog 7000 ton na dan. Dr. Medved: Vloga premoga bo v tem stoletju pomembna v energetski oskrbi lovetva, vloga domaega premoga pa bo prav v JV evropski regiji, v katero spada tudi Slovenija, in v EU nasploh e pomembneja. Povpraevanje po energiji bistveno presega ponudbo in zato je domai premog velik garant za kvalitetno, za-nesljivo in varno oskrbo potronikov z elektrino energijo.Ne promoviramo premoga kot naj-boljega energenta, ki bo reil vse energetske teave nasprotno, za-vedamo se njegovih slabosti, a hkrati

pomena za energetsko oskrbo in to tudi v Sloveniji. Slovenija ima zelo uravnoveeno ponudbo energetskih virov po tretjino elektrine energije pridobimo iz vodnih virov, premoga in jedrske elektrarne.Nove tehnologije pridobivanja pre-moga in zajemanja CO2 bodo upo-rabne za komercialno izkorianje premoga ele po letu 2020 tako kaejo vse raziskave. Do takrat sta pred energetiki dve na-logi: modernizacija in obnova starih energetskih objektov, da bodo uin-koviti in okoljsko sprejemljivi, pri pridobivanju premoga pa moramo poveati humanizacijo dela, varnost pri delu in ekonomsko uinkovitost. Premogovnik Velenje napreduje v tej smeri.

BAKRENO OMREJE ZAMENJALO OPTINOTudi montaa optinega omreja, s katero smo v jami zaeli lani, je po-memben razvojni korak. 12. decem-bra 2007 smo tako e prenesli prve podatke avtomatizacijskega sistema za upravljanje transporterjev z odko-pa G2/A v jami Preloge po optinem omreju na povrino, 10. oktobra le-tos pa smo testno z odkopa G2/B pr-vi prenesli v ivo tudi zvok in sliko prek optinega omreja iz jame na povrino. Z izgradnjo novega jamskega opti-nega omreja elimo v im veji meri nadomestiti bakreno jamsko omreje in zagotoviti prenos vseh podatkov iz jame na povrino po optinem jam-skem omreju tako za obstojee sis-teme in naprave kot tudi v prihodno-sti vgrajene nove sisteme in naprave (spremljanje rtne kode v jami, nove-ga varnostnega in tehnolokega nad-zornega sistema, IP telekomunikacij, Omron in ostalih krmilnikov ). Prednosti optinih vlaken so dolge prenosne poti (100 km in ve brez ojaevalnikov), nizko duenje, neob-utljivost na elektromagnetne in druge zunanje motnje, velika pasovna irina, tea, varnost ... Skupna dolina upo-rabljenega optinega kabla je 12.500 metrov. Posnetek z odkopa G2B si lahko ogledate na portalu www.ener-getika.net in na naem spletnem na-slovu www.rlv.si.

Diana Janei, foto Hans

Zgoraj snemalna ekipa od leve Teo lehta, Anton Kotnik, Simon Mravljak in Danijel ibanc, spodaj direktor, ki je v Zeleni dvorani pognal odkop G2/B.

NOVEMBER 2008|6

KAJ IN KAKO DELAMO

Posodobitve smo se lotili v dveh delih, in sicer z nakupom novega stenskega prikazovalnika Planar Systems, ki je vodilno podjetje za izdelavo stenskih prikazovalnikov za kontrolno-nadzorne sobe, ter z nakupom visokozmogljivega stre-niko-podatkovnega sistema HP BladeSystem C-Class, ki nam bo za-gotavljal neprekinjeno razpololji-vost vseh pomembnih podatkov, ki smo jih dolni po poslovniku arhivi-rati vsaj eno leto.Streniki sistem Blade System cen-ter omogoa vejo uporabnost in modularni pristop. Veliko prednost sistema Blade gre pripisati edinstve-ni fizini obliki, enotnemu napa-janju in kablom prek integriranega ohija. Ni ve potrebe po tipkovnici, zaslonu in miki, ker vsa administra-cija poteka prek spletnega grafine-ga vmesnika. Za postavitev novega serverskega dela v VTIS-u je uporabljeno HP BLc7000 ohije, ki omogoa vgra-dnjo do 16 rezin, monost priklju-

itve dveh neodvisnih napajanj ter popolno redundanno medsebojno povezavo rezin znotraj ohija, kar pripomore k stabilnosti sistema.V ohije HP BLc7000 so integrira-ne tri strenike rezine tipa ProLiant BL480c server blade, vsaka z dvema procesorjema Intel Xeon dualcore 2,66GHz, dodatnim procesorjem 14 GB rama, dvema 146 GB diskoma hot-plug SCSI, dvema dvoportnima optinima in eno tiriportno ethernet G-kartico ter dodatnim predpomnil-nikom za disk krmilnik.Na dveh rezinah sta nameena ope-racijski sistem Windows server 2008 in sistem VMware ESX ent. licenca ter enkrat virtual center. ESX VMware tehnologija je namenjena virtualiza-ciji strenikega okolja, ki uinkovito uporablja strojno opremo. Ti dve rezini sta namenjeni za izdela-vo virtualnih raunalnikov, s katerimi bomo s pomojo vmesnikov RS232 na TCP/IP nadomestili sedanje proce-sne raunalnike, ki za komunikacijo s krmilnimi sistemi v jami e uporablja-

jo RS232 protokol. Povezava s krmil-niki v jami e poteka po optinih ka-blih in bo v prihodnje e bolj razvita, omogoa pa nam uporabo virtualnih raunalnikov in s tem velik prihranek tako pri prostoru kot pri denarju.Tretja strenika rezina je zaradi var-nosti in zanesljivosti podatkov upora-bljena za InSQL (programski paket), prek katerega vse podatke, ki jih za-jemamo s pomojo varnostno-teh-nolokega informacijskega sistema, vpisujemo v SQL bazo podatkov, kjer so na voljo vsem uporabnikom prek intranetne strani Vtisnet.Vse tri strenike rezine imajo sku-pni centralni diskovni sistem HP Sto-rageWorks MSA2000 z 12 x 300 GB diski v RAID sistemu, ki zagotavlja dovolj diskovnega prostora ter ve-liko zanesljivost dostopa do podat-kov. Princip virtualizacije diskovnih kapacitet deluje tako, da povee celotno kapaciteto sistema v navi-dezni sklop in tako odstrani fizine meje med okoljem za shranjevanje in streniki.

PRENOVLJENI VTISV zadnjih treh mesecih potekajo v prostorih Varnostno-tehnolokega infor-macijskega sistema (VTIS) posodobitve, ki so nujno potrebne za nemoteno delovanje sistema in delo deurnega osebja Premogovnika Velenje. Zaradi dotrajane opreme, ki ni ve zagotavljala nemotenega delovanja, smo bili prisiljeni k posodobitvi kljunih delov opreme informacijskega sistema stenskega prikazovalnika, serverskega dela in pristopa v prostore VTIS-a.

Botjan Salmi, sistemski inenir Smarti kontrola vstopa v prostore VTIS-a

NOVEMBER 2008|7

Vsi podatki, ki se shranjujejo v VTIS-u na diskovne pogone, se shranjuje-jo tudi na sistem tranega arhiviranja podatkov, za kar imamo namenjen sistem HP Ultrium920 Tape autolo-ader. Sistem omogoa zapisovanje shranjenih podatkov na podatkovne kasete, kapacitete 800 GB RW, s i-mer zadovoljimo zakonsko predpi-sano shranjevanje podatkov za ob-dobje enega leta. Podatkovne kasete shranjujemo v ognjevarni omari.

NOVI STENSKI PRIKAZOVALNIKIDruga novost, ki smo jo bili primo-rani izvesti zaradi dotrajanosti siste-ma in visokih strokov vzdrevanja, je bila menjava stenskega prikazo-valnika videowall. Star sistem s tirimi prikazovalniki smo zamenjali s sistemom estih LCD monitorjev

podjetja Planar, diagonale 144 cm in resolucije 1920 x 1080 p, kar nam omogoa prikaz slik in videa v HD tehniki. Gre za zelo zmogljive monitorje, ki so narejeni posebej za potrebe kontrolno-nadzornih sob, kjer je potreben 24-urni nadzor in s tem neprekinjeno delovanje monitor-jev. Monitorji imajo analogni vhod VGA (640 x 480 d0 1920 x 1080 p), DSUB 15 in DVI-D z loop-thro-ugh funkcijo ter video vhode tipa kompozit, komponent, s-video in SDI. Monitorji imajo vgrajeno tipalo osvetlitve, kar pomeni, da lahko sa-modejno uravnavajo osvetlitev mo-nitorja glede na osvetlitev okolice. Vsi monitorji so med seboj povezani prek ImageMasterjev, to so grafine postaje, ki omogoajo razline po-stavitve slik na stenskem prikazoval-niku.

Med novostmi je tudi videonadzor-na enota Smarti, ki je namenjena za kontrolo vstopa v prostore VTIS-a. Zaradi edalje vejega pomena var-nosti varnostnih podatkov ter pripra-ve na sprejetje standarda ISO 27001 smo se odloili za varovanje prosto-rov VTIS-a. Gre za visoko zmogljivo kontrolno enoto, ki pooblaenim osebam omogoa vstop na podlagi doloene kode, hkrati pa omogoa dostop na podlagi prepoznavanja govora ali obraza, vendar teh mo-nosti zaradi varovanja osebnih po-datkov zaenkrat e ne uporabljamo.Z vsemi novostmi postavljamo in-formacijski sistem na zavidljiv nivo varnosti, stabilnosti in uporabnosti, z zamenjavo tudi jamskega dela informacijskega sistema v blinji prihodnosti pa v visoko tehnoloko celoto.

Botjan Salmi

Novi stenski prikazovalniki PLANARNov serverski del BLADE

STRATEKA ENERGETSKA KONFERENCA ZA ZAHODNI BALKANV Portorou je bila v organizaciji edinega slovensko-anglekega asopisa The Slovenia Times in portala, namenjenega novicam s podroja energetike, Energetika.NET, med 6. in 7. novembrom Strateka energetska konferenca za Zahodni Balkan. Nameni konference so bili pregled stanja in poloaja energetskega sektorja v omenjeni regiji, predstavitev kljunih projektov (South Stream, Nabucco, PEOP, Gas ring itd.) in identifikacije investicijskih prilonosti posameznih drav zahodno-balkanskega trga. Na konferenci je z referatom na temo uporabe novih tehnologij pri pridobivanju premoga v JV Evropi (Coal richness in the SEE region a potential new technologies) sodeloval tudi direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved.

NOVEMBER 2008|8

KAJ IN KAKO DELAMO

USPEH JE PRINESLO DOBRO SODELOVANJE VE STROK3. novembra je direktor Premogovnika Velenje dr. Milan Medved v Vili iroko sprejel ekipo rudarjev strojnikov in kljuavniarjev, ki so uspeno zakljuili dela v tuzelskem rudniku Mramor v Bosni in Hercegovini. Pri pro-jektu je lo za celovito reitev prenosa znanja ter za zagon nove proizvo-dnje oz. vpeljavo nove tehnologije v rudniku Mramor v okviru tuzelskih rudnikov Kreka.

Montaa opreme v jami Mramor se je priela 13. avgusta 2008, z me-haniziranim odkopom pa smo prie-li konec septembra.Na sprejemu je dr. Milan Medved poudaril, da je projekt izredno pomemben tako za Premogovnik Velenje, ki iri svojo dejavnost na trge JV Evrope, kot tudi za bosansko rudarstvo tako z ekonominega vidika kot tudi z vidika humanizaci-je delovnih procesov ter varstva pri delu. Ob tem se je direktor zahvalil e eki-pi sodelavcev iz herinske drube HTZ Velenje, ki so skrbeli za orga-nizacijo, ter strokovnim in opera-tivnim sodelavcem, ki so poskrbeli, da je bil projekt uspeno izpeljan, saj so kapaciteto proizvodnje 1050

ton/dan to je bila obveza iz med-narodnega tenderja, ki jo je bilo po-trebno dosei v 25 delovnih dneh, dosegli celo 5 dni pred rokom. Zelo pomemben je tudi podatek, da se v asu poskusnega obratovanja odko-pa na deloviu ni pripetila nobena delovna nezgoda.Dr. Medved: Brez dobrega sodelo-vanja strokovnjakov razlinih strok in ravni izobrazbe iz obeh drub rudarjev, strojnikov, elektrikarjev, projektantov, tehnologov, operativ-nih vodij pri tem projektu ne bi mogli govoriti o uspenosti. Projekt Mramor je bil uspeen s po-slovnega, tehninega, proizvodne-ga in stratekega vidika. Zdruil je veliko strokovnega in operativnega znanja, zbranega v Premogovniku

Velenje in HTZ Velenje, izkuenj z naih odkopnih delovi in delav-nic pa tudi novosti. Predvsem pa je bilo treba vse to v novem delovnem okolju dobro uporabiti oziroma pri-lagoditi.Zaetne korake pri prodaji znanja na trg JV Evrope je Premogovnik Ve-lenje naredil pred dobrimi desetimi leti navezava stikov s srbskim pre-mogovnikom Soko, predaja odko-pne opreme premogovniku v Zenici v okviru slovenske pomoi BiH po vojni, tako celovitega projekta, kot je Mramor, pa e ni izvajal. Ta pro-jekt bo dobra referenca pri nadalj-njem prodiranju v drave bive Ju-goslavije, kjer je ime Premogovnika Velenje dobra blagovna znamka.

Diana Janei

NOVEMBER 2008|9

Predpostavka vaje je bil poruen strop v prezraevalnem jaku hrastnikega premogovnika. V nesrei so bili trije rudarji pokodovani, eden laje in dva huje, zaradi koncentracije nevar-nih plinov pa so bila ogroena ivlje-

nja celotne jamske izmene. Naloga velenjskih reevalcev je bila vzposta-vitev separatnega zraenja.Po oceni vodje Slube za varstvo pri delu Premogovnika Velenje mag. Bogdana Makovka so nai reevalci

svojo nalogo dobro opravili, celotno vajo pa je kot uspeno ocenil tudi glavni rudarski inpektor Anton Pla-ninc.V Sloveniji so le e tri aktivne rudar-ske reevalne ete, kot opazovalci pa so se vaje udeleili tudi predstavniki rudnikov v zapiranju Meice, Idrije in Senovega. Prihodnje leto bo orga-nizator skupne vaje reevalnih slub Premogovnik Velenje.Dan pred vajo je bil v Rimskih Topli-cah posvet rudarskih reevalcev Slo-venije, na katerem so nai sodelavci sodelovali s tremi referati. Glavni tehnini vodja mag. Marjan Kolenc je predstavil uvajanje izolacijskega dihalnega aparata BG4, Aleksander Grudnik komunikacijske naprave in zveze v jami Premogovnika Velenje za reevalce in druge zaposlene, Bo-ris Potr pa opremo za prvo pomo v Premogovniku Velenje.

SKUPNA REEVALNA VAJAV petek, 14. novembra, je bila v Hrastniku skupna reevalna vaja rudarskih reevalnih slub. Sodelovale so ekipe iz Zasavja, Velenja in Lendave. Ve-lenjski premogovnik je zastopalo 5 reevalcev, ki jih je vodil Simon Dobaj.

PROIZVODNJA OKTOBER 2008odkop nartovano doseeno +/- % ton na dan

G2/B 44.200 42.263 -1.937 95,62 1.626PLOA Y 156.000 67.974 -88.026 43,57 2.614- 120/A 221.000 207.794 -13.206 94,02 7.992Proizvodnja 421.200 318.031 -103.169 75,51 12.232Priprave 20.800 19.212 -1.579 92,41 739Skupaj PV 442.000 337.252 -104.748 76,30 12.971

Ekipa rudarskih reevalcev iz velenjskega premogovnika

RAZMERE SE NORMALIZIRAJOVodja podroja proizvodnja in glav-ni tehnini vodja mag. Marjan Ko-lenc je komentiral odkopavanje pre-moga in razmere v jami: Razmere na vseh treh odkopih so zahtevne. Na odkopu Y se nadaljujejo tea-ve, ki so se zaele v juliju, medtem ko so se razmere na drugih dveh

odkopih v jami Preloge izboljale. Odkopna fronta je dogovorjena in usklajena sedaj tako, da se bomo do konca leta im bolj pribliali za le-tos nartovanemu odkopu premoga in s tem na eni strani zagotavljali ne-moteno oskrbo TE s premogom, na drugi strani pa pozitivno vplivali na poslovni izid. Delo naj bi normalno steklo tudi v zaetku leta 2009. Na ploi Y bodo e do sredine de-cembra potekala dela pri reeva-nju odkopne opreme, zatem bomo

zaeli z demontao dela odkopne opreme, skrajani del ela pa naj bi nato normalno napredoval. Zaradi izredno zahtevnega dela, veje obremenjenosti zaposlenih v jami ter del, ki niso obiajna za normalen delovnih proces, al, be-leimo veje tevilo nezgod in v tem pogledu bo letonje leto slabe kot lansko. Najpogosteje nezgode pri delu so posledice padcev premoga s stropa, stisnitev, pokodb pri premi-kanju teke odkopne opreme.

NOVEMBER 2008|10

KAJ IN KAKO DELAMO

Prvi del poti na Kitajsko je bil name-njen obisku rudarske drube Datong Mining Company v mestu Datong, 400 km severno od Pekinga. To je druga najveja rudarska druba na Kitajskem. Zdruuje estnajst pre-mogovnikov, ki na leto skupno pri-dobijo 110 milijonov rnega premo-ga, kakovosti med 16 in 18 GJ/kg. Obiskali so jamo premogovnika Da-tong 1 in si ogledali proizvodnjo na irokem elu, kjer pridobivajo pre-mog tako kot pri nas iz nadkopnega dela odkopa. Sloj premoga je debel 7 metrov. Reejo ga okoli 3,2 metra, ostalo toijo za sekcijami. Na odko-pu sta dva transporterja.Drugi del njihovega obiska je vsebo-

val ogled proizvodnih obratov pod-jetja Joy China v Tienjingu, ki lei 200 km jugovzhodno od Pekinga in je pravzaprav pekinko pristani-e. V njem je prostocarinska cona, v kateri imajo vse velike svetovne drube svoje proizvodne obrate in skladia. Joy ima v tej coni obrat, v katerem izdelujejo lebove odkopnih tran-sporterjev, postavljajo pa e velik obrat za izdelovanje reduktorjev za stroje za povrinsko pridobivanje premoga. V tej tovarni bodo izde-lali tudi lebove za transporter, ki bo Premogovniku Velenje dobavljen sredi decembra letos in je sestavni del odkopne opreme za odkop -50/

A v jami Pesje, ki bo zael delovati v zaetku februarja prihodnje leto. Decembra naj bi v omenjeni tovar-ni tudi opravili tehnini prevzem transporterja. 70 odstotkov jeklene-ga dela transporterja bo izdelanega na Kitajskem in tokrat sta nam bila predstavljena proizvodni proces in sistem kontrole kvalitete, je poja-snil Duan imek. V osmih dneh bivanja na Kitajskem so si med drugim ogledali tudi Pe-king, Prepovedano mesto in Kitajski zid, zato je Duan imek dodal nekaj splonih vtisov s Kitajske: Pe-king je svetovna metropola, moder-no, urejeno in isto mesto, le zrak v njem ni uiten. Ob jasnem dnevu

JOYEV TRANSPORTER NASTAJA NA KITAJSKEMNa povabilo naega poslovnega partnerja Joy so trije nai sodelavci v za-etku novembra obiskali tovarno Joy v Tienjingu in premogovnik Datong na Kitajskem. Poslovnega obiska so se v spremstvu predstavnika drube Joy udeleili mag. Bojan Lajlar, vodja Tehninih slub, Pavel Skornek, vod-ja Vzdrevanja, in Duan imek, vodja Priprave dela.

V garderobi premogovnika Datong 1, z leve Pavle Skornek in Duan imek, skrajno desno mag. Bojan Lajlar

Rudarji akajo na izmeno pred vhodom k izvaalnemu stroju premogovnika Datong 1.

NOVEMBER 2008|11

Konec oktobra je delegacija predstavnikov HSE obiskala Japonsko. V njej so bili predstavniki TE otanj, TE Tr-bovlje, HSE in Premogovnika Velenje, ki ga je zastopal vodja Tehninih slub mag. Bojan Lajlar. Obisk je so-organiziral slovenski veleposlanik na Japonskem Miran upkovi Skender in se jim tudi pridruil pri ogledih.Obiskali so 250-megavatni blok termoelektrarne Kawa-da, ki deluje na uplinjeni premog. To je najsodobneja tehnologija, ki jo v svetu uporabljajo samo Japonci. S to tehnologijo izboljajo izkoristek premoga za 20 odstot-kov, hkrati pa s pripravo plina zmanjajo emisije CO2 prav tako za okoli 20 odstotkov. CO2 namre ne spu-ajo v zrak, temve ga skladiijo pod zemljo, in sicer skozi vrtino v morju.Termoelektrarna je do sedaj opravila prvih 2.000 obrato-valnih ur, ki so bile zelo uspene. Drugi del obiska so opravili v tovarni Mitsubishi Heavy

Industries v Takasagu, kjer izdelujejo turbine za elek-trarne in so med drugim dobavili turbino za rpalno elektrarno Ave. Za nadaljnje sodelovanje s Slovenijo se zelo zanimajo. Najdlje so z dogovori o poslovnem so-delovanju s TE Trbovlje. Dosedanja izmenjava obiskov predstavnikov TET in Mitsubishija je potrdila resne na-mene za izgradnjo novega objekta na lokaciji sedanjih blokov TET ob Savi. Kot je povedal mag. Bojan Lajlar, je interes Premogov-nika Velenje v spoznavanju tehnologij, ki poveujejo izkoristek premoga oziroma omogoajo shranjevanje CO2. V vseh udeleencih je obisk Japonske pustil mo-ne obutke. Navduili so jih izredno visoka tehnologija, natannost, pristop in odnos do dela, hkrati pa zelo pri-jazen in uglajen pristop do gostov.

dj

VRHUNSKA JAPONSKA TEHNOLOGIJA PRI NAS?

se skozi mesto vlee rumeni smog. Kitajska me je prijetno presenetila. V srediih, ki smo jih spoznali, je tehnologija na visokem nivoju, zaposle-ni usposobljeni. Zavedam pa se, da je to le delna slika Kitajske.Prav tako je bilo med ogledom premogovnika. Pri nas najvekrat sliimo za kitajske premogovnike, ko se zgodi huda nesrea z ve mrtvimi. Velika razlika pa je med premogovniki, ki so v privatni lasti in tistimi v dravni. Premogovnika druba Datong je v dravni lasti. Varnost je bila na visoki ravni; ne morem rei, da je tako kot pri nas, vendar smo se poutili varno.Zanimivo je e to, da je bila pred leti druba Datong prva

na svetu, sedaj pa jo je prehitela druba Shengdu, ki pri-dobi okoli 140 milijonov ton premoga na leto. Datong je pripravil razvojni nart, po katerem naj bi se s sedanjih 16 raziril na 30 premogovnikov in poveal proizvodnjo prek 200 milijonov ton premoga na leto. V ta namen so zgradili celo mesto za rudarje in druge zaposlene z druinami, in sicer za 350.000 ljudi! Skozi to mesto, ki je e prazno, vendar popolnoma urejeno, smo se peljali. Tudi to veliko pove o dimenzijah in delovanju Kitajske, je sklenil imek.

Diana Janei

Delegacija HSE pri slovenskem veleposlaniku Miranu upkoviu Skenderju (tretji z leve).

Z japonskimi gostitelji pred termoelektrarno

OGREVANJE Z GEOSONDAMIDrutvo inenirjev in tehnikov Premogovnika Velenje je 12. novembra pri-pravilo jesensko ekskurzijo. Letos so zanjo izbrali ogled vgradnje geosond in izdelave pilotov na deloviu v Pesnici pri Mariboru.

KAJ IN KAKO DELAMO

Na gradbiu je lane DIT sprejel vodja projekta Branko Medved Mla-kar iz podjetja Minerva. Kot je pove-dal, na gradbiu novega poslovno-trgovskega centra potekata dve deli hkrati: sistem globokega temeljenja z izdelavo armiranobetonskih pilotov in vrtanje za vgradnjo geosond. Sle-dnje je obiskovalce tudi najbolj za-nimalo, prav tako pa so bili zanimivi tudi podatki, ki smo jih izvedeli.Najprej razlaga sistema izrabe geo-termalne energije z geosondami. Gre za sistem z vertikalnim zemeljskim kolektorjem, ki ga tvorita zemeljska vrtina z vstavljeno geosondo in to-plotna rpalka. Vertikalni zemeljski kolektor je toplotni prenosnik, sesta-vljen iz cevi in vstavljen v vertikalno vrtino. V kolektorju kroi delovni medij, ki hladi okoliko kamenino. V notranjosti kamenin se medij segreje in se po vzporedni cevi segret vraa na povrje, kjer mu toplotna rpalka odvzame del toplote. Geosonde polagajo v zemljo na glo-bini 50 do najve 150 m. Kot material za izdelavo sonde se uporablja poli-etilen, ki zagotavlja dobro izmenjavo toplote in je odporen na tlak, vlago, glodalce in mikroorganizme. tevilo in globina vrtin sta odvisna od toplo-tnih potreb objekta in moi vgrajene toplotne rpalke. Pri vgradnji zemeljske sonde je po-trebno upotevati kvaliteto tal, zato je globina vrtanja odvisna od kakovosti zemeljske sestave. Za 1 kW toplotne rpalke potrebujemo priblino 15 do 20 metrov globoko vrtino. Kolii-na vode in poroznost tal imata velik vpliv na toplotno prevodnost. Sistem geosond se v veini primerov uporablja za objekte z vejimi to-plotnimi potrebami. Prednosti tega sistema so celoletna visoka tempera-tura vira, za izvedbo ne potrebujemo veliko prostora, v poletnem asu pa je mono tudi neposredno hlajenje

prostorov. Slabost sistema je nekoliko vija in-vesticija za izgradnjo sistema, vendar je za sistem geosond mono pridobiti ugoden ekoloki kredit in subvencijo drave. Za izvedbo vrtine je potrebno dovoljenje za izvajanje del (rudarsko dovoljenje).Na deloviu v Pesnici bodo vgra-dili 24 geosond, zanje vrtajo 150 m globoko. Za boljo teje zemljina, ki vsebuje vodo, ker je ta dober izo-lator, ugodneji so tudi apnenci in dolomiti, laporji, kot so tudi na ome-njenem deloviu, pa so za toplotno izmenjavo slabi. Blatno, mokro, hladno in megleno delovie, na katerem bodo tri trilan-ske ekipe delale po 10 ur na dan e do sredine decembra, smo z veseljem zamenjali najprej za topli avtobus in nato kratko vonjo do druge postaje ekskurzije. To je bila ena najstarejih gostiln na Slovenskem druinska gostilna iker v Moni pri Lenartu, kjer se gostinska in vinogradnika tra-dicija iz roda v rod nadaljujeta e od leta 1870. Pogostili so nas z Martinovo gosjo in

s tradicionalnimi prilogami k njej, v ve kot sto let stari kleti pa smo poku-sili tudi vina iz njihovega vinograda in okolikih pridelovalcev grozdja.

Diana Janei

lani DIT med predstavitvijo in ogledom delovia

NOVEMBER 2008|12

NOVEMBER 2008|13

V novembru se je na delovnem obi-sku v Srbiji mudil direktor dr. Milan Medved. V asu med 18. in 19. no-vembrom 2008 so potekali razgo-vori z najvijimi predstavniki Vlade Republike Srbije, ki so zadoleni za podroje energetike in rudarstva, ter z vodstvom javnega podjetja Resavi-ca, v katerega so vkljueni vsi srbski premogovniki s podzemnim pridobi-vanjem premoga. Slovenski in srbski predstavniki so se pogovarjali o monostih sodelovanja Premogovnika Velenje pri moderni-zaciji srbskih premogovnikov in obli-kovanju stratekih stali pri uporabi domaega premoga v Srbiji ter na ce-lotnem JV obmoju Evrope. Domai premog namre pridobiva na pomenu in veljavi v vseh dravah JV regije, saj brez njega v prihodnjih desetletjih ne bo mogoe zagotavljati energetske oskrbe po konkurennih cenah. Podobno kot v Sloveniji, ki je neto uvoznik elektrine energije, je v nekaterih dravah JV regije (rna gora) e utiti velik deficit doma pro-izvedene elektrine energije, zaradi esar so drave odvisne od uvoene energije. Zaradi zapiranja zastarelih in prepoasne izgradnje novih ener-getskih objektov se bodo takni trendi

e nadaljevali. Domai premog, ki se na podroju Balkana nahaja v ogro-mnih koliinah, tako ostaja edina varovalka pred preveliko odvisnostjo od uvoene elektrine energije. V prihodnjih letih bo treba intenzi-virati dela pri obnovi obstojeih ter izgradnji novih termoenergetskih objektov, in sicer predvsem zaradi ekolokih in ekonomskih uinkov.

Obenem bo zaradi veje stopnje humanizacije delovnih procesov, varstva pri delu in uinkovitosti po-slovanja treba modernizirati tako po-vrinsko kot podzemno odkopavanje premoga. Dr. Milan Medved je ob zakljuku pogovorov dejal, da priakuje veli-ko prilonost za prodajo slovenskega rudarskega znanja v ta del Evrope.

DELOVNI OBISK V SRBIJIV Premogovniku Velenje se zavedamo pomena sodelovanja in povezovanja naih panog tako znotraj Slovenije kot tudi v mednarodnem merilu. Velike mo-nosti prodora slovenskega rudarskega znanja vidimo na obmoju JV Evrope.

Uspeno izveden projekt Mramor je dobra referenca za pridobivanje novih poslov v premogovnitvu JV Evrope.

Termoelektrarna otanj je v zaetku septembra nadomestila proizvodnjo 30-megavatnega bloka 2 s plinsko enoto in tako do nadaljnjega ustavila od leta 1956 obratujoi blok, zgrajen v prvi fazi izgradnje termoelektrarne. Predvi-doma do konca leta 2014 pa bo zgrajen 600-megavatni blok 6, ki bo eden izmed najsodobnejih termoenerget-skih blokov in katerega opremo v Nemiji e izdelujejo, pojasnjujejo v TE.V TE so e spomladi letos uspeno sinhronizirali generator prve 42-megavatne plinske enote, 3. septembra pa do-konno preli na parno plinski proces blokov 4 in 5 in tako oskrbeli Slovenijo za dodatnih 54 megavatov elektrine energije. S postavitvijo novega bloka 6 na premog obremenitve okolja z izpusti toplogrednega plina CO2 ostajajo, vendar so le-te v primerjavi s sedanjo tehnologijo specifino manje na raun bistveno boljega izkoristka novih tehnologij. TE priakuje, da bo s precejnjim poveanjem proizvodnje elektrine energije trajno zniala specifino emisijo ogljikovega dioksida za 30 odstotkov, zmanjale se bodo tudi emisije drugih snovi, prahu skorajda ne bo zaznati, hrup v okolici pa se bo zmanjal za kar 70 odstotkov.

TE 2 ZAASNO USTAVLJEN

NOVEMBER 2008|14

DOBER NADZOR - KLJU VARNE RABE ENERGIJEVarevanje z energijo je danes ena poglavitnih tem razlinih strokovnih kro-gov in tudi splone javnosti. Potencial varevanja v industriji je velik. Eden od ukrepov, ki daje dobro osnovo za znianje rabe energije in usmerja k varevanju, je nedvomno vpeljava ustreznega nadzora nad rabo energije in upravljanjem energetskih procesov.

ENERGIJA JE DRAGOCENA

Dober nadzor in zajem podatkov sta tudi med kljui za generiranje ukrepov varne in uinkovite rabe energije. e elimo postaviti temelje energetski uinkovitosti, je ena pred-nostnih nalog vzpostavitev celovite-ga Centralnega nadzornega sistema v energetiki (CNS).Premogovnik Velenje je prve korake v tej smeri opravil e pred desetletjem, ko je bil vzpostavljen delni daljinski nadzor termo- in elektroenergetskih

sistemov. Za vzpostavitev daljinskega nadzora je bilo uporabljeno program-sko orodje Intouch SCADA - Super-visory Control and Data Acqusition, kar je v splonem najpogosteji izraz za programsko opremo za upravlja-nje in nadzor procesov in stavb. Na Intouch SCADO so vezani tri TPP, parna postaja, vodovodno omreje, dva klimata in delna modemska po-vezava na elektropodroju. S poso-dobitvami lokalnih energetskih pro-

cesov Premogovnika se ti postopoma tudi vkljuujejo v sistem obstojee SCADE. Najnoveji primer povezave je vgraditev nove prezraevalne na-prave (klimata) pri obnovi prezrae-vanja bele in rne garderobe. Nadziranje procesov je trenutno mo-no le prek posameznih raunalnikov tehninega osebja. Omogoeno je pregledovanje stanj sistemov, delno nastavljanje procesnih parametrov, arhiviranje podatkov, pregledovanje alarmnih sporoil o napakah ipd.

POTREBNA JE POSODOBITEVPoglavitni problem obstojeega siste-ma je v tem, da ne daje vseh elje-nih informacij. Tudi komunikacijska mrea med centralno enoto in lokal-nimi enotami je veinoma urejena modemsko prek inih kabelskih vo-dnikov, kar pomeni ino zmenjavo s stalno povezovalno problematiko.Sistem daljinskega nadzora je tako potreben posodobitve oz. nadgra-dnje, ki bo omogoila enostavno vkljuevanje dodatnih energetskih sistemov in posredovala informaci-je razlinim uporabnikom na razir-jenem nadzornikem nivoju. Poleg tehninega obvladovanja sistemov (upravljanje in nadzor) je zahte-va tudi po spremljanju tekoe rabe energije, energetskem knjigovodstvu in poroanju.Novozgrajeni CNS mora tudi delno standardizirati postopke pri nadalj-njih posegih, obnovi in dograditvi energetskih sistemov v Premogovni-ku Velenje.

KLIMAT

I/O MODULI

BUS

ETHERNET

PERIFERNA OPREMA, TEVCI

TPP

CNS SCADA

BUS

GSM alarmi

INTERNET

KRMILNI NIVO

MODEM

Arhitektura sistema CNS

NOVEMBER 2008|15

ARHITEKTURA SODOBNIH CNSArhitektura sodobnih CNS povezuje periferni, nadzorni in krmilni nivo prek standardnih komunikacijskih protoko-lov (ModBus, Ethernet, LonWorks, EIB ...). Dobra SCADA programska oprema mora podpirati razline komunikacij-ske protokole za prenos podatkov med procesnimi krmilniki in nadzornim sistemom, ne glede na medij (parica, optika, radijski prenos ), ki podatke prenaa. Za pretvorbo signala v ustre-zno obliko pa skrbijo komunikacijski vmesniki.Ethernet komunikacija omogoa direk-tno povezavo med aplikacijo SCADE in prosto programabilnim procesnim krmilnikom (PLC), za katerega je treba doloiti mreni naslov. S tem je dose-eno enostavno dodajanje posame-znih procesov prek Ethernet omreja. Nadzor je moen tudi prek standar-dnega spletnega brskalnika in internet omreja. Med procesno napravo in uporabni-kom je bistvena dvosmerna komuni-kacija. Tako po eni strani prejemamo informacije o procesu ter mu po drugi strani poiljamo ukaze in s tem vpliva-mo na njegovo delovanje.CNS je odprt za razne procese:- HVAC sistemi (ogrevanje, prezrae-

vanje in hlajenje),- vodovodno omreje in priprava STV,- razsvetljava,- nadzor nad porabo elektrine in to-

plotne energije po enotah,- ostale procese (varnostne, industrijske

...), ki se lahko po elji vkljuijo v da-ljinski nadzor.

ZAHTEVE PROJEKTNE NALOGEV projektni nalogi Ureditev CNS na podroju energetike, ki jo je pripra-vila Energetska pisarna, so definirane bistvene in specifine zahteve, ki jih mora CNS vkljuevati.1. Sistem mora zagotoviti nemoteno vkljuevanje krmilnih procesorjev lo-kalnih enot prek standardnih komu-nikacijskih protokolov (dvosmerna komunikacija), zajemati mora termo in elektroenergetiko ter vodovodno omreje (merjenje porabe, kontrola delovanja, vizualizacija stanj, upra-vljanje), postopno in delno nadgra-jevanje osnovnega sistema (vizuali-zacija posamezne razsvetljave, TPP, klimatov, drugih procesov), podpira-nje raznovrstnih standardnih komu-nikacijskih protokolov.2. Omogoeni morajo biti dostopi in poroanje na razlinih nivojih vizua-lizacije: vodstveni informacijski nivo, GSM alarmiranje in nadzor prek gra-finih vmesnikov osebnih raunalni-kov v omreju Ethernet in prek stan-dardnega internetnega brskalnika.3. Programska oprema poleg sistema nadzora in upravljanja omogoa od-itavanje porabe posameznih meril-nikov (trenutni pretok, toplota, elek-trika ...) in prikaz porabe s strokovno analizo.4. Predviden je popolnoma odprt sistem za naronika z monostjo usposabljanja kadrov naronika za samostojno nadgradnjo posameznih procesov ob spremembah.5. Opredeliti je treba monost vklju-evanja obstojee SCADE InTouch

Vizualizacija procesa prezraevanja rne garderobe

oziroma prenos obstojeih aplikacij nadzora, kontrole in upravljanja sis-temov. Na osnovi raznih dostopnih pravic bo dobil, na primer, tehnolog poo-blastila za posege v srce sistema, lo-ciral napake, koordiniral vzdrevalno slubo, sproti preverjal stanje in odi-taval porabo, vodja pa bo lahko hitro in enostavno pogledal le podatke ali poroilo o rabi energije.

ZAKLJUEKPremogovnik Velenje je pomemben len na podroju energetike v Slo-veniji in svoje procese obvladuje na visokem tehnolokem nivoju. Eden podpornih procesov je zagotavlja-nje energije za drubo, ki pa v tem asu zahteva nadgradnjo v skladu s sodobnimi smernicami spremljanja procesov in rabe energije. Namen vzpostavitve CNS je obvla-dovanje energetskih procesov na daljavo kot pomo na podroju vzdr-evanja, pravoasnega odkrivanja ter odpravljanja napak in obdelave podatkov s poroanjem na razlinih nivojih. Sistem bo osnova pri nadalj-nji vgradnji uinkovitih energetskih sistemov kakor tudi dobra podlaga za sprejemanje ukrepov varne in uin-kovite rabe energije. Cilj je vzpostavitev glavnega nadzor-no-upravljalnega centra za procese termo- in elektroenergetike, prek katerega bodo vzpostavljene komu-nikacijske povezave za razline upo-rabnike. Umetnost pri energetiki je vgraditi in porabljati toliko, kot potrebujemo in pri tem maksimalno izkoriati na-ravne zakonitosti oz. poiskati take reitve, ki to omogoajo. Pri tem se moramo zavedati, da lahko varuje-mo le, e vemo, kje smo in kam e-limo priti.

Andrej KotnikViri:1) Zbornik 4. dneva inenirjev in arhitektov: - Komunikacijske reitve za energetsko varne stavbe, Ale Skuek, Metronik;- Sodobni pristop pri zasnovi in izvedbi siste-mov za raunalniko podprto vodenje ener-getskih sistemov stavb; Samo eferin, Smart-Com;2) Integralni nain projektiranja energetike, digitalne regulacije in centralnih nadzornih sistemov: Daniel Muri, Ale Gapari; Me-nerga;3) Hidria, predstavitveni material daljinskega nadzora;

NA 12. SKOJ-U O ODGOVORNOSTI V KOMUNICIRANJULetonja, e 12. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi (SKOJ) po vrsti, ki je med 22. in 24. oktobrom potekala v Olimju, se je lotila v javnosti vedno bolj popularne problematike Odgovornost v komuniciranju med realnostjo in idealom. Na njej so udeleencem predstavili teme, ki so se dotikale trenutno zelo aktualnih vpraanj etike, morale in odgovornosti v komuniciranju. Udeleenci smo v pestrem programu izvedeli, kako in zakaj nastaja dru-bena odgovornost, kakna energija se pretaka v komuniciranju, zakaj mora biti komunikator zgled in go-nilo drubene odgovornosti, pa tudi, kako dale sega naa odgovornost. Na 12. SKOJ-u so sodelovali prizna-ni tuji in domai strokovnjaki od-nosov z javnostmi, komuniciranja in managementa, na okrogli mizi o odgovornosti v medijskem komuni-ciranju pa so sodelovala znana ime-na slovenskih novinarskih hi. Predstavniki odnosov z javnostmi, komunikatorji oz. t. i. piarovci se iz dneva v dan sreujemo z razlini-mi izzivi in nalogami. Ti najvekrat s seboj prinesejo vpraanje, kako v nastali situaciji reagirati in ravnati. Ker je Premogovnik Velenje dru-beno odgovorno podjetje, moramo seveda v skladu s tem delovati od-govorno. Kaj pa pravzaprav je odgovorno? Na to smo skuali odgovoriti na leto-njem SKOJ-u. V okviru konference sta bili podelje-ni nagradi Prizma za najbolje ko-munikacijske primere in Papirus za najbolje interno glasilo, nagradili so Naj prostovoljko leta, razglaen pa je bil tudi zmagovalec nateaja Mladi piarovci. Na prvem predavanju 12. Slovenske konference o odnosih z javnostmi je svetovalka za komuniciranje, di-

rektorica in partnerica Intituta za poslovno rast in kreativnost mag. Ladeja Godina Koir predstavila predavanje z naslovom Od inova-cijskega novinarstva do koncepta inovacijskega komuniciranja Kako lahko komuniciranje prispeva k dvi-gu ustvarjalnega potenciala posame-znika/tima/organizacije. Mag. Koir je vzbudila pozornost obinstva z izjavo, da se ustvarjal-ni potencial nahaja v slehernem od nas, le da ga eni bolj razvijajo, drugi pa malce opustijo. () Predpogoj za inovacijsko komuniciranje je rado-vednost, vodilo pa sta motiviranost in komunikativnost. Preden zane-mo z drugimi, pa moramo zaeti pri samem sebi in definirati svoje poten-ciale, ki jih imamo. Predavanje o sobivanju medijske hie in piarovcev je predstavil mag. Uro Urbas, namestnik odgovorne-ga urednika Financ. S perspektive novinarja je prikazal pogled na to, kako bi morali novinarji in piarov-ci sodelovati. Predavatelj je elel z vidika novinarjev piarovce opozoriti na nekatere njihove napake, ki novi-narjem zelo oteijo delo. Mag. Urbas je poudaril, da si novi-narji od piarovcev elijo predvsem hitre in uinkovite pomoi, ne elijo pa komunicirati z njimi kot z oviro, ki oteuje dostop do podatkov. Od vodilnih pa priakujejo predvsem, da obvladajo zakonitosti medijske-ga komuniciranja in si pustijo (kdaj) tudi svetovati s strani svojih pred-stavnikov za odnose z javnostmi.

ZAPOSLENI SO KAPITALNa okrogli mizi Ali Druini pri-jazno podjetje, Zlata nit in Ga-zele resnino pripomorejo k poslovni uspenosti?, so sodelo-vali predstavniki podjetij, ki so v teh projektih e sodelovala in bila v preteklosti tudi izbrana za primere dobre prakse. Pri tem so izpostavili problem, da se vsa podjetja e ne zavedajo pomena investicij v zapo-slene in komunikacije razvoja zapo-slenih, saj zaposleni niso stroek, ampak so ljudje, investicija in kapi-tal podjetja. Drugi dan predavanj, v etrtek, 23. oktobra, je prof. dr. Dejan Veri, profesor na Fakulteti za drubene vede in soustanovitelj agencije Pri-stop, predstavil prve rezultate evrop-ske raziskave o odnosih z javnostmi. V raziskavi, kjer sodeluje tudi pre-davatelj, so eleli ugotoviti trende na podroju odnosov z javnostmi v Evropi. Internetno raziskavo so opra-vili junija 2008, ciljna skupina pa so bili praktiki, ki se ukvarjajo z odnosi z javnostmi v agencijah, vladnih in nevladnih organizacijah ter v pod-jetjih. Dobili so okoli 1500 respon-dentov. Korporativna drubena odgovornost je bila prav tako del raziskave, kjer so ugotovili, da se 75 odstotkov an-ketirancev e ukvarja z drubeno odgovornostjo, manj kot polovica anketirancev pa pravi, da je njiho-va naloga komuniciranje teh pro-gramov. S korporativno drubeno odgovornostjo se korporacije ukvar-

PODJETJE SMO LJUDJE

NOVEMBER 2008|16

NOVEMBER 2008|17

jajo predvsem zaradi upravljanja z lastnim ugledom (69,8 odstotka), ele za tem pa sledijo organizacijske vrednote, pritisk potronikov, legiti-miranje organizacijskih dejavnosti in priakovanja zaposlenih. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac, sicer tudi prejemnik nagrade Primus za odline komuni-kacijske veine, je svoj fokus pre-davanja poskual usmeriti na ekolo-ke spremembe. Poudaril je pomen odgovornega komuniciranja tudi takrat, ko v podjetju ustvarjajo nove izdelke za trg: Odnos do okolja je lahko element drubene odgovor-nosti ali pa element konkurenne prednosti.

NEGOVANJE ODNOSOVV okviru 12. SKOJ-a je potekala tudi delavnica z naslovom Mreenje kot odgovornost do lastnega biti. O po-membnosti gradnje ter vzdrevanja osebnih in profesionalnih odnosov se danes veliko govori, saj nam lah-ko pri naem delu izredno koristi-

jo. Zametke mreenja najdemo e v preteklosti, danes pa si delovni vsakdan brez tega le steka predsta-vljamo, saj si v poslovnem svetu, pa tudi v zasebnem ivljenju, nenehno izmenjujemo podatke, ki nam lahko pri nai karieri e jutri koristijo pa tudi kodijo. Zaradi tega se je dobro zavedati, da se puica in izreena beseda nikoli ne vrneta.Zadnji dan konference v petek, 24. oktobra, je predsednica Hrvakega zdruenja za odnose z javnostmi Dubravka Jusi spregovorila o obli-kovanju notranjih odnosov: No-tranjega komuniciranja ne smemo zanemarjati in podcenjevati, le-to danes dobiva strateki pomen v vseh organizacijah. Podjetja morajo priti do spoznanja, da lahko dobri notra-nji odnosi prerasejo v gonilo poslov-nega uspeha. Matja Klipteter iz Future PR je v predavanju Komunikator je zgled in gonilo drubene odgovornosti pov-zel koncept, pri katerem podjetja v svoje delovanje in sodelovanje z

deleniki prostovoljno vkljuijo skrb za drubo in okolje: Idealna vloga komunikatorja pri procesih izvajanja korporativne drubene odgovornosti je vloga odgovornega skrbnika za to podroje, kar pomeni, da komuni-kator podpira drubeno odgovorno delovanje in ravna v celoti v skladu z njim. S tem zagotavlja verodo-stojnost svojim sporoilom ter daje zgled in spodbudo vodstvu in zapo-slenim.Ob konferenci SKOJ vsako leti izide tudi zbornik s povzetki predavanj in prispevki na razpisano tematiko, ki niso bili izbrani za predavanja. Letos je v njem objavljen tudi la-nek Diane Janei, vodje internega komuniciranja. Pod naslovom Od bratovske skladnice do drubene odgovornosti za vse je predstavlje-na drubena odgovornost v Premo-govniku Velenje skozi zgodovino do danes.

Tadeja Mravljak Jegrinik

Kot davni zavezanec oziroma za-vezanka lahko v skladu z Zakonom o dohodnini do 0,5 odstotka doho-dnine, odmerjene od dohodkov, ki se vtevajo v letno davno osnovo, namenite za financiranje splonoko-ristnih namenov. Mednje sodijo tudi humanitarne dejavnosti. Vabimo vas, da pol odstotka vae dohodnine namenite Obmonemu zdruenju Rdeega kria Velenje kot organizaciji, ki opravlja splono-koristno dejavnost.Vaa odloitev lahko iz stiske usodno pomaga druinam in posameznikom z nizkimi prejemki, brezposelnim, bolnim, slabotnim in ostarelim. Letos smo pomagali s prehrambeni-

mi artikli kar 581 druinam in posa-meznikom, 50 otrokom smo poma-gali pri nakupu olskih potrebin, 20 otrokom in 5 starostnikom smo omogoili brezplano letovanje na Debelem Rtiu, s prodajo darovane-ga kruha pekarn v akciji Drobtinica smo omogoili 1.960 brezplanih malic za socialno ogroene osnov-noolce. 0,5 odstotka dohodnine lahko Ob-monemu zdruenju Rdeega kria Velenje nakaete na razline nai-ne:- pisno na obrazcu, ki ga dvignete

na sedeu OZ RK Velenje, Foitova 2, Velenje,

- pisno na obrazcu, ki je objavljen

na nai spletni strani http://ozrk-velenje.dev.si21.info, in ga polje-te na DURS,

- prek sistema e-Davki na spletni strani http://edavki.durs.si,

- ustno, tako da podate zahtevo na zapisnik pri vaem davnem orga-nu.

Mi pa bomo o vseh svojih humani-tarnih dejanjih sproti in pregledno obveali javnost, tako da boste do centa natanno vedeli, kaj dobrega smo storili z vaim prijaznim pri-spevkom.Od srca Vam hvala za Vao odloi-tev!

Joe Koar, predsednik OZ RK Velenje

S POL ODSTOTKA LAHKO SPREMENITE IVLJENJE

ZAHTEVA za namenitev dela dohodnine za donacijeIme oziroma naziv upravienca Davna tevila upravienca Odstotek (%)

OBMONO ZDRUENJE RDEEGA KRIA VELENJE 39412954 0,5

NOVEMBER 2008|18

PODJETJE SMO LJUDJE

DELO V PREMOGOVNIKU VELENJE JE VREDNOTAA popoldne je tudi malica? A prevoz na delo imam brezplaen? A delovno obleko lahko dam prati in jutri dobim isto? Vpraanja in udenje priprav-nikov, ki so akali na zaposlitev pri nas, v tem asu pa delali pri zasebnikih ali v manjih podjetjih.Osemurni delovni as, malica, do-bra plaa in dodatki, prevozi na delo, zaitna sredstva, urejene de-lovne razmere in odnosi s sodelavci Vse to mnogo bolj kot mi opazijo tisti, ki so izkusili delo tudi drugje. Zato nam sporoajo, da je delo v Premogovniku Velenje vrednota in podjetje dobra blagovna znamka.Izmed dvajsetih pripravnikov, ki so se pri nas zaposlili v zaetku ok-tobra, smo za mnenja povpraa-li rudarska tehnika rta Krevha in Tomaa Srebotnika ter energetika Damjana Pajenka.rt Krevh je dve leti akal na delo v Premogovniku Velenje, kjer se je edino tudi elel redno zaposliti. Ne-nazadnje se je odloil za poklic ru-darskega tehnika, s imer velike mo-nosti izbire za zaposlitev tudi nima. Pri tej odloitvi mu je svetoval oe, ki je zaposlen v naem podjetju, in mu je delo v njem predstavil kot per-spektivno. Rudarski poklic je spoznal skozi praktini pouk v asu olanja. Ali pa je zdaj kaj drugae? Ni prese-neenj. Vedel sem, kakno je delo v jami, kakne so delovne razmere, kakne naloge me akajo, ko bom v slubi. Je pa razlika, da sem prej ho-dil v olo in se v jami uil, sedaj pa sem sam lan delovne skupine.Razporejen sem na pripravsko te-vilko 9 v jami Pesje. Priel sem v odlino skupino sodelavcev. Pri delu mi svetujejo, odgovarjajo na moja vpraanja. Delam v tirih izmenah in to mi zelo odgovarja. Delovni dan hitro mine. Izmensko delo me ne moti, tako sem delal e v asu, ko sem akal na zaposlitev v Premo-govniku. Zasebno ivljenje si pa

uredi v skladu z delovnim asom, je dejal rt. Toma Srebotnik je rudarski poklic izbral z metodo izloanja. Raunal-nitvo ga ne zanima preve, strojni-tvo tudi ne, pri rudarstvu pa se je ustavil. K odloitvi je pomagalo tudi vedenje, da bo s tem poklicem prej ko slej dobil delo, da je delo rudarja dobro plaano, da je delo v Premo-govniku perspektivno. Na delo je akal tiri mesece.Ve mi je izmensko delo, saj lahko tako prosti as porabim za delo na manji kmetiji, kjer sem doma. e dela pri privatniku, je delovni as predolg. Pa tudi sicer je tu povsem drugae poskrbljeno za zaposlene. Sedaj delam na pripravski tevilki 6 in tudi moji sodelavci so, tako kot rtovi, najbolji. Razlike med a-som olanja in redno zaposlitvijo so,

saj so nas prej obravnavali kot dija-ke, pazili so na nao varnost, zdaj pa moramo za to skrbeti sami. Tako je tudi prav. e vedno pa sodelavci vedo, da se moram e veliko nauiti, zato mi pomagajo, svetujejo, poja-snijo delo, pove Toma.Damjan Pajenk je kot elektrikar ener-getik dobil delo v RGP, trenutno pa v okviru kronega programa za pri-pravnike nabira znanje in izkunje v elektrodelavnici HTZ Velenje. Na delo je akal dve leti in v tem asu delal pri zasebnikih. Zato dobro ve, kakna vrednota je delo v Skupini Premogovnik Velenje. Z vsemi sodelavci se dobro razu-mem in tudi pri delu sem se znael. Zadovoljen sem z vsem, je bil kra-tek in jedrnat.

Diana Janei

Zadovoljni pripravniki z delom in s sodelavci: rt Krevh, Toma Srebotnik in Damjan Pajenk, od leve

NOVEMBER 2008|19

KAMOR PRIDEMO, SMO DOBRODOLI!Tako je bilo tudi tokrat, ko smo se krvodajalci OO RK Premogovnika Vele-nje s svojim tradicionalnim obiskom slovenskih bolninic in z darovanjem krvi odloili za splono bolninico Rakian pri Murski Soboti. Pri vodji transfuzijskega oddelka Danijeli Ulei Pavi, dr. med., spec. transfuzijske medicine, in celotnem strokovnem osebju smo bili zelo prijazno sprejeti.

Kot so dejali, so zelo veseli, da so e ljudje in podjetja, ki se odloijo za tako plemenita dejanja in v toli-knem tevilu pomagajo ljudem, ki kri nujno potrebujejo. V treh urah in pol je bilo opravljenih 46 odvzemov krvi brez zapletov ali odklonov ter z veliko dobre volje in smeha. V veli-ko zadovoljstvo zaposlenih v trans-fuzijskem oddelku splone bolnini-ce in vseh nas je e ena humanitarna akcija uspela. Seveda ni manjkala, kot je e v navadi po krvodajalskih akcijah, zelo okusna malica, ki so nam jo pripravili v bolninici.Dr. Ulei Pavieva je poudarila, da je krvodajalstvo v Sloveniji zelo pomembno, saj z darovano krvjo zdravniki dnevno reujejo loveka ivljenja. Rekla je tudi: e dolgo nisem sreala tako zdravih in vese-lih ljudi, kot ste vi, velenjski rudarji, in sodelavk, ki so prile z vami. Vaa gesta je res loveka, topla in hvala vam zanjo. Med nami je bil tudi nekdanji sode-lavec Ivan Roer, dolgoletni krvo-dajalec, ki je kri daroval e stopeti in bil zato deleen posebne estitke zdravstvenega osebja in nas krvoda-jalcev. Tovrstni vsakoletni izlet najbolj pri-zadevnih krvodajalcev iz Premo-govnika, ki so darovali kri ve kot 45-krat, je hkrati tudi nagrada za njihovo dolgoletno humanitarnost. Zato smo se v Prekmurju ustavili tudi na Otoku ljubezni v Iakovcih, ki temelji na ohranjanju kulturne zgodovine, dediine, spoznavanju starih obiajev ter narodnega izro-ila. Reka Mura se je skozi stoletja

ob svojem koritu poigrala z naravo in ustvarila naravni otok, ki so ga do-maini poimenovali Otok ljubezni, po svoji vsebini, lepoti in neokrnjeni naravi pa je znan blinji in iri oko-lici. Posveen je predvsem spominu na ivljenje in delo ljudi, ki so skozi desetletja iveli s to vekrat nemirno reko. Na otoku obujajo spomine na starodavna rona opravila, povezana z ivljenjem obmurskega loveka. Na Otoku ljubezni ivljenje nikoli ne zamre. Tako se skozi celo leto lahko obiskovalci odloijo za vo-njo z brodom, ki je pravi plavajoi mlin na Muri ter edini tovrstni objekt v Sloveniji in eden redkih v tem delu Evrope. Z njim se tokrat, al, nismo mogli peljati zaradi nizkega vodosta-

ja. Posebno doivetje je bila priprava pajanega kruja peenega kruha, ki je posebnost tega kraja in smo si ga lahko pripravili sami na odprtem ognju. Prav tako smo bili postreeni e z eno specialiteto, ljubezenskim napojem, ki pomaga starim in mla-dim pri uresniitvi njihovih najbolj skritih elja. S svojimi skritimi eljami in prijetnim obutkom, da smo naredili nekaj do-brega, humanega, smo se popoldne poasi poslovili od Prekmurja. Na poti domov smo e razmiljali, v ka-tero bolninico v Sloveniji se bomo podali naslednje leto in opravili zo-pet takno plemenito dejanje.

Damjana Kriej, predsednica OO RK

Krvodajalci pred transfuzijskim centrom splone bolninice Rakian

NOVEMBER 2008|20

DOPOLDNE SLUBA, POPOLDNE DRUINA45-letni Boris Rednak, za mnoge Ridi, je nadzornik elektrovzdrevanja v profitnem centru HTZ ESTO. V Premogovniku Velenje se je zaposlil leta 1985, v Elektroremontu, kjer je delal pri popravilu jamske opreme. Leta 1991 je opravil nadzorniki izpit in potem tri leta delal kot stikalniar v glavni transformatorski postaji Premogovnika. Potem se je vrnil v Elektro-remont in prevzel nadzor elektrovzdrevanja, ki od leta 2000 spada pod HTZ. Sluba mu pomeni veliko, dobro opravljeno delo je zanj zakon, zato nima zartane ostre meje med delovnim in prostim asom. Tudi v prostem asu priskoi, e je zaradi narave dela to potrebno. In potrebno je vekrat. Sicer pa je skrben mo in oe, rad ima svojo druino in nogomet, rad pa tudi tee.

NA OBISKU

NOVEMBER 2008|21

Ali hranite kakno stvar iz mla-dih let? Iz mladosti ne hranim veli-ko, razen slik, imam pa nekaj starin. Katera je bila vaa najbolja ocena v osnovni oli? Vse ocene od enke do petke so bile, le da je bila enka samo ena, in to v etrtem ra-zredu osnovne ole, ko mi je sedaj e pokojna uiteljica oreva naro-ila, naj povem kaj o lisici, jaz pa sem ostal popolnoma brez besed. Kdo je na druinski sliki iz vae mladosti? Na sliki smo oe, mama, brat in jaz, iveli smo v Pesju. Zgo-daj, e pri petnajstih letih sem izgu-bil oeta, tako smo ostali samo trije. Na kaj pomislite, ko se odpra-vljate na delo? Na poti na delo e razmiljam, kako bom vpisal dnine za sodelavce in pripravil material, da bodo lahko nemoteno opravili vse delo. Kako bi predstavili svoje podje-tje v dveh stavkih? Za svoje podjetje e vedno tejem Premogovnik Vele-nje, saj je to podjetje, ki daje najve denarja za nao firmo. PC ESTO je kot eksterni program HTZ e skoraj herinska firma HTZ. eprav veliko delamo na deloviih izven Premo-govnika, nam e vedno Premogov-nik daje 70 odstotkov zasluka. Pre-mogovnik Velenje je dobra firma, zaposlene ima dobre delavce in ima dobro poslovno politiko. Kaken poklic ste si eleli pri desetih letih? Takrat je bila moja edina elja, da postanem poklicni nogometa. Nogomet mi je bil v ve-liko veselje, pomenil mi je vse. Oe pa je tej moji elji nasprotoval, kajti on si je pri nogometu zlomil roko in

tako zamudil eno leto olanja. Tako sem ele po oetovi smrti zael z re-snim treniranjem nogometa, ampak poleg obiskovanja ole in kasneje slube. Zael sem pri nogometnem klubu otanj, pri mladincih in nadaljeval pri lanih, potem sem bil v mar-tnem ob Paki, vmes eno leto pri NK Rudar in e pri NK Elkroj Mozirje. Zaradi pokodb pa sem kmalu kon-al nogometno kariero, odloil sem se za slubo, saj mi je bila vendarle pomembneja kot nogomet. Na koga ali kaj se pri svojem delu lahko najbolj zanesete? Naj-bolj se zanesem na svoje znanje, izkunje, imam pa tudi dva ali tri sodelavce, na katere se lahko toli-ko zanesem, da mi njihovega dela ni treba preverjati. Sicer pa rad pre-verim, kako so moji sodelavci delo opravili. Sem pa taken. Kaj najraje delate, kadar ni ne delate? Poleavam prav gotovo ne, pozimi rad reujem krianke, poleti rad delam na vrtu, rad pa se tudi re-kreiram, predvsem rad igram nogo-met in veliko teem. Katero besedo bi pripisali sebi: reklamacija, kulinarika, reinkarna-cija, rekreacija? In zakaj? Rekreaci-ja je prava beseda zame. e bi bilo mogoe, bi se rekreiral vsak dan, al pa mi zmanjka asa, predvsem za-radi slube in tudi pozornosti, ki jo namenjam druini. Kje bi iveli, e bi se vam izpol-nile sanje? Sem realist, nimam po-sebnih sanj, vseeno mi je, kje bom ivel, da bi bila le cela druina sre-na. Smo pa v resnici v fazi, ko so e

vse monosti odprte, saj se bomo v kaknem letu selili. elim si nekam, kjer bi bili bolj na samem, a ni e ni odloeno. V kateri kulturni ustanovi vas lahko najvekrat sreamo? Prav po-gosto nisem v kulturnih ustanovah, vasih pa sem v gledaliu, kamor greva z eno rada pogledat kakno komedijo, vasih se nama pridrui tudi herka. H kulturi lahko prite-jem tudi obiske knjinice, kjer si iz-posojam knjige. im ve daje, tem ve ima. Se strinjate? V finannem smislu se s tem ne strinjam, sicer pa vsekakor. Kdo ali kaj vam v ivljenju naj-ve pomeni? Najve mi pomeni-ta ena Mihela in herka Pia, stara enajst let, tu pa so e brat Emil, tast in taa, ki nam zelo veliko poma-gata. Pravzaprav so nam vsi trije v veliko oporo. Katere so tri vae dobre lastno-sti? Sem dober po dui, deloven, pri-jatelj z vsemi, ki so mi prijatelji, tudi razumevajo sem. Kaj bi spremenili pri sebi? Kar zadovoljen sem s seboj, bilo pa bi dobro, e bi znal bolj brzdati svojo jezo, pravzaprav bolj nervozo. In ne bi bilo slabo, sploh pa bi bilo ve eni in herki, e bi se malo bolj z veseljem loteval nakupovanj in se bi vasih podal z njima po trgovinah. Kateri moto vas spremlja skozi ivljenje? Bodi dober in prijazen do ljudi, pa bo imel veliko prijateljev. Jaz jih imam.

Dragica Marinek

lani Harmonikarskega orkestra Barbara so bili med udeleenci 2. sreanja harmonikarskih skupin, ki se je odvijalo v soboto, 15. novem-bra, v dvorani Doma krajanov Konovo. Nabito polna dvorana je nav-dueno sprejela vsako skupino ter s ploskanjem in petjem pospremila domae vie. Poleg naih harmonikarjev so nastopili e Harmonikarji iz Dolia, Konovski trajharji, Orkester harmonikarjev Roberta Goter-ja, Harmonikarski oktet Stari prijatelji in Vaki godci iz Andraa.Pobudniki in organizatorji sreanja, ki je bilo prvi lani, so lani har-monikarske skupine KUD Lipa Konovo, ki elijo, da bi sreanje posta-lo tradicionalno. Glede na dobro udelebo nastopajoih, navduenje obinstva in dobro organizacijsko ekipo pod vodstvom Staneta Ce-vzarja se bodo harmonikarji v prihodnje e sreevali.

UREDNITVO RUDARJA SE JE PRESELILO ...

... iz pritlija upravne zgradbe v tretje nadstropje. Na koncu hodnika desno, v pisarni 330, najdete sedaj urednitvo in-ternih medijev: internega ra-dia, telefon 6624, in Rudarja, 6396.

NOVEMBER 2008|22

RGP DELA NA KOROKEM, POD PECOOd sredine septembra izvaja podjetje RGP, d. o. o., rudarska dela v podze-mlju Pece na nadmorski viini 1.100 metrov. V jami Topla postavljajo vodne zbiralnike za pitno vodo in razvejan sistem cevovodnih cevi, ki bodo vodo iz podzemlja pripeljali do ustja rova. Dotok vode v bodoem cevovodu bo znaal 30 l/s.

IZ POVEZANIH DRUB

Za oskrbo vodovodnega omreja v rni na Korokem je bila po pre-nehanju rudarjenja v rudiu Topla predlagana varianta napajanja ce-vovoda iz zajetji v jami Topla. Gre za vodne vire, za katere so preiskave dokazale, da so primerni za pitno vodo. Zadovoljujejo najstroje krite-rije za kakovost pitne vode, kar po-meni, da vodne vire iz tega podroja uvramo med izvirske vode. Hidro-loke tudije dokazujejo, da je voda zelo ista izvirska, zato je ni treba dodatno pripravljati (npr. klorirati).Zaledje vodnih virov v rudiu To-pla predstavljajo anizijski in ladi-nijski apnenci in dolomiti pekega pogorja. Gre za tiri izvirne toke, kar pomeni, da so bili izvedeni tirje

zbiralniki vode, katerih najpomemb-neje funkcije so:- zbiranje vode neposredno iz vrtin/

razpok,- onemogoanje meanja vode, ki se

preliva po progah,- usedanje trdnih delcev (umirjanje

pretoka),- zaita zajete vode pred zruki v

jamskih prostorih,- monosti jemanja vzorcev,- monosti preusmeritve dotekajoe

vode mimo cevovoda.Revir Topla je bil dolga leta eden izmed revirjev Rudnika svinca in cinka Meica. Z dokonnim prene-hanjem izkopavanja in predelave svineno-cinkove rude je tudi to podroje rudnika postalo predmet obdelave zapiralnih del. Zaradi svo-je vodonosnosti kvalitetne izvirske

vode se je v postopkih zapiranja vo-dni vir ohranil, da bi e naprej sluil oskrbi z vodo. Dostop do vodnih vi-rov je bil v jami ustrezno podgrajen, tako da danes razmere omogoajo izdelavo ustreznega sistema, ki bo dolgorono predstavljal ustrezen vir pitne vode. Tehnoloki postopek dela poteka tako, da vodo prvotno zajamemo v e izdelanih vrtinah in speljemo po ceveh v zbiralnike, katerih posame-zni volumni nihajo od 2,0 m3 do 10 m3, in so bili postavljeni na armirano-betonske ploe. Zbiralnike za vodo povezujemo z vodovodnimi cevmi DN200, DN100 ali DN50. Celo-tna dolina jamskega vodovodnega omreja bo tako znaala 1.200 m. V nepodgrajenih delih podkopa je monost zrukov ostenja, zato cevi

Eden izmed tirih vodnih zbiralnikov na zajetju v podkopu ToplaDela v podkopu Topla potekajo v majhnem jamskem profilu z uporabo odkopnih kladiv.

polagamo v izkopane kanale, da bi se izognili njihovemu predrtju.Veina jamskih del poteka rono. Pri transportu opreme za izvedbo cevo-vodov in zbiralnikov si pomagamo z jamskimi voziki, na mestih, kjer pa ni talnega tira, pa opremo transpor-tiramo rono. Predvideni rok kona-nja del je zaetek decembra letos.Jamska pitna voda, njena zajetja in smotrna uporaba so strateko in eko-loko vedno bolj pomembna. Pod-jetje RGP je podobna zajetja vode e izvajal v premogovnikih Lako in Senovo Vsekakor s tem pridobivamo bogate izkunje in reference za bo-doe podobne projekte.

Marko Ranzinger, vodja projekta

Vodni zbiralniki pred transportom v podkopu Topla; li so po milimetrih mimo bokov jamske podgradnje.

15. novembra je bila v Pod-etrtku slovesnost s podeli-tvijo priznanj ob zakljuku akcije Moja deela lepa in gostoljubna 2008. Velenje je tudi letos seglo po najvijih priznanjih. V kategoriji vejih slovenskih mest je osvojilo drugo mesto, avtokamp Jeze-ro Velenje pa je v kategoriji srednji kampi zasedel tretje mesto.

Zaradi vpetosti Premogovnika Ve-lenje v okolje smo nagrade za avto-kamp e toliko bolj veseli. Premogov-nik Velenje si namre z razlinimi akcijami in projekti zelo prizadeva, da bi neko degradiranemu podro-ju vsaj delno povrnil podobo, ka-krno je imela aleka dolina pred prietkom odkopavanja. Tako smo v t. i. pridobivalnem prostoru v ob-moju TRC Jezero letos uredili ko-lesarsko-sprehajalno pot ter postavili 100 novih klopi okrog Velenjskega

in Drumirskega jezera. Tekmovanje Moja deela lepa in gostoljubna na podroju turizma, urejanja in varstva okolja tradicio-nalno organizira Turistina zveza Slovenija pod pokroviteljstvom mi-nistrstev za gospodarstvo, okolje in prostor, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Slovenske turistine or-ganizacije.Glavni cilji projekta so izboljati ka-kovost ivljenja prebivalcev Sloveni-je in turistov, prispevati k trajnostne-mu razvoju v urejenem in zdravem okolju, poskrbeti za vejo turistino privlanost naih mest in vasi, za uinkovitejo promocijo drave in turizma ter prispevati k razvoju turi-stine in ekoloke zavesti ljudi. Na prireditvi v Podetrtku je podu-pan Mestne obine Velenje Mihael Letonje prevzel e peto priznanje, ki ga je Velenje prejelo v okviru pro-jekta Moja deela lepa in gosto-ljubna. V obini Velenje si tevilne organizacije in tudi posamezniki prizadevajo, da je mesto lepo in urejeno. V organizaciji Turistinega drutva Velenje, MO Velenje in pod-

jetja PUP, d. o. o., je letos e etrto leto zapored potekalo tekmovanje v urejenosti zunanjega bivalnega oko-lja. S tem projektom elimo v obi-ni spodbuditi posameznike, da tudi sami prispevajo k urejenosti svojega in naega skupnega okolja. Tekmovanje je pod naslovom Ve-lenje, mesto cvetja letos poteka-lo v tirih kategorijah: v urejenosti okolice individualnih stanovanjskih objektov, balkonov in teras, kmetij ter ostalih objektov (trgovin, lokalov, vrtcev, podjetij). Sveana podelitev priznanj je bila 12. novembra v dvorani Centra Nova. Prvo mesto v kategoriji okolica indi-vidualnih stanovanjskih objektov sta osvojila Olga in Silvo Peko (Vinska Gora), v kategoriji balkoni in terase je prvo mesto osvojila druina Do-linek (entilj), prvo mesto v katego-riji kmetije sta si prisluila Fanika in Zvonko Gradinik. S prvim mestom sta bila nagrajena tudi stanovanjski blok na Stantetovi 2632 ter bencin-ska rpalka na Celjski cesti.

Diana Janei

AVTOKAMP JEZERO IN VELENJE NAGRAJENA

NOVEMBER 2008|23

NOVEMBER 2008|24

IZ POVEZANIH DRUB

ERICo PRIPRAVIL MEDNARODNI POSVET O SRNJADIIntitut za ekoloke raziskave ERICo Velenje je v sodelovanju z Lovsko zve-zo Slovenije in Zavodom za gozdove Slovenije v soboto, 22. novembra, v Hotelu Paka v Velenju organiziral 1. slovenski posvet z mednarodno ude-lebo o upravljanju z divjadjo: srnjad. Ideja o posvetu je nastala na lan-skoletnem 8. evropskem kongresu o srnjadi, ki je ravno tako potekal v Velenju v enaki organizacijski sesta-vi in kjer je bila poudarjena potreba po organizaciji taknega dogodka za slovensko javnost. Posvet o srnjadi je bil prvi v vrsti predvidenih vsakoletnih posvetov o upravljanju z divjadjo, kjer bodo po-leg domaih raziskovalcev slovenski znanstveni in strokovni javnosti svo-je najnoveje izsledke predstavljali tudi nekateri uveljavljeni svetovni raziskovalci. Posvet so s pozdravnimi govori od-prli mag. Marko Mavec, direktor In-tituta za ekoloke raziskave ERICo Velenje d. o. o., Sreko Meh, upan Mestne obine Velenje, Branko Kur-nik, podpredsednik Lovske zveze Slovenije in Marko Jonozovi, vodja Oddelka za gozdne ivali in lovstvo pri Zavodu za gozdove Slovenije.

STROKOVNJAKI O SRNJADIPosvet je potekal v treh glavnih sklo-

pih. V prvem delu so svoje znanstve-

ne doseke predstavili tirje priznani strokovnjaki iz tujine. Prvi je govoril prof. dr. Rory Putman (Velika Brita-nija), ki je predstavil razline siste-me upravljanja z divjadjo po Evropi. Dr. Stefano Focardi (Italija) je nada-ljeval s predavanjem o adaptivnem upravljanju s srnjadjo, ocenjevanju populacij ter o prostorski strukturi v populacijah parkljarjev na italijan-skem primeru. Prof. dr. Emil Sreboan (Veterinar-ska fakulteta Zagreb) je predstavil raziskavo o vsebnostih kadmija v tkivih srnjadi, doc. dr. Alen Slavica (Veterinarska fakulteta Zagreb) pa je govoril o problemu povoza srnjadi v okraju Karlovac na Hrvakem.V drugem delu posveta so priznani slovenski strokovnjaki predstavili najnoveje in izredno zanimive re-zultate raziskav o srnjadi. Tako so predavali prof. dr. Ivan Kos (Bioteh-

Voditelji okrogle mize - od leve doc. dr. Botjan Pokorny, Marko Jonozovi, prof. dr. Ivan Kos in Bla Kre

NOVEMBER 2008|25

nika fakulteta, Oddelek za biologi-jo), ki je govoril o pomenu natan-ne registracije odvzema srnjadi za nartovanje upravljanja, dr. Hubert Potonik (Biotehnika fakulteta, Od-delek za biologijo) je predstavil ra-zloge za zgodnjo smrtnost mladiev pri srnjadi, Ale Ocvirk (Zavod za gozdove Slovenije) je govoril o vpli-vu parkljarjev na objedenost goz-dnega mladja v Sloveniji, dr. Miran as (Gozdarski intitut Slovenije) pa je predstavil populacijsko dinamiko srnjadi v odvisnosti od spreminjanja rabe tal ter tevilnosti lisic. Rezultate svojih raziskav so predsta-vili tudi trije raziskovalci Intituta za ekoloke raziskave ERICo Velenje d. o. o. in sicer mag. Samar Al Sayegh Petkovek, ki je govorila o trosnjakih gliv v prehrani srnjadi in nekaterih ostalih prostoiveih prevekoval-cih, Ida Jelenko je predstavila srnjad kot kazalnik kakovosti ivljenjskega okolja na primeru ugotavljanja one-snaenosti okolja s fluoridi z doloi-tvijo zobne fluoroze spodnjih elju-sti srnjadi, doc. dr. Botjan Pokorny

pa je predstavil problematiko trkov vozil s srnjadjo: stanje in reevanje problema v Sloveniji. Predavanja je zakljuil zunanji so-delavec intituta ERICo Jernej Marolt (MKGP, Inpektorat za lovstvo in ri-bitvo), ki je govoril o znailnostih prehajanja prostoiveih parkljarjev prek dravnih cest pred in po im-plementaciji zvonih odvraalnih naprav. V popoldanskem delu posveta se je odvijala okrogla miza, na kateri so Bla Kre (Lovska zveza Slovenije), Marko Jonozovi (Zavod za gozdove Slovenije) in doc. dr. Botjan Pokor-ny najprej predstavili problematiko upravljanja s srnjadjo v Sloveniji. Nato so gostje okrogle mize (po-leg omenjenih treh tudi prof. dr. Ivan Kos) v sodelovanju s prisotno javnostjo razpravljali o trenutnem upravljanju s populacijo srnjadi v Sloveniji, odgovorili na nekatera zastavljena vpraanja ter oblikovali skupne zakljuke posveta.Dogodek je bil v prvi vrsti name-njen slovenski strokovni javnosti, t.

j. upravljavcem z divjadjo, saj je bil poudarek predvsem na praktinih spoznanjih v povezavi z boljim in uinkovitejim upravljanjem s to vr-sto. Posveta se je udeleilo 109 ude-leencev, med drugim predstavniki LZS, ZGS, Lovskega inpektorata, raziskovalci, tudentje in drugi.

Ida Jelenko, univ. dipl. geog.doc. dr. Botjan Pokorny,

univ. dipl. in. gozd.

Center odlinosti okoljske tehnologije COOT je bil uvr-en med Evropske regionalne nagrajence za leto 2008

18. novembra je nagrado Evropskega parlamenta in Odbora za regi-onalni razvoj (European Regional Champions Awards 2008) prejel projekt Center odlinosti okoljske tehnologije COOT, v katerega je kot partner vkljuen ERICo Velenje, vodi ga Intitut Joef tefan, financiran pa je iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V sklopu COOT skupaj z Gozdarskim intitutom izvajamo projekt Mikoreme-diacija sterilnih in kontaminiranih substratov s pridelavo lesa. V njem skuamo z uporabo lesnih sekancev in glivnih micelijev omogoiti optimalno rast drevja na antropogeno spremenjenih substratih, kot so na primer na obmoju sanacij ugreznin velenjskega premogovnika, kjer na manji poskusni ploskvi vse od leta 2005 izvajamo omenjeni rastni poskus.

Uspeno opravljen akreditacijski nadzor

25. in 26. novembra je bil v ERICu redni akreditacijski nadzor Sloven-ske akreditacije. Ugotovitve nadzora kaejo na visok nivo kakovosti dela v podjetju. ERICo ima e od leta 2002 implementiran sistem kakovosti po ISO/IEC 17025 za podroja analiz in vzorenj voda, tal, kuriv, odpadkov in plinastih emisij. Akreditacija je eden kljunih po-gojev za pridobitev in vzdrevanje pooblastil za izvajanje okoljskih monitoringov na razlinih podrojih.

OBVESTILO ZA KUPCE ODPADNEGA LESAKarbon, d. o. o., vse kupce odpa-dnega lesa, ki so prejeli poloni-co za plailo pred 1. oktobrom, pa je e niso poravnali, poziva, da to storijo brez doplaila do 5. decembra. Po tem datumu bodo stare polo-nice neveljavne, morebitno pla-an znesek pa vrnjen lastnikom.

Prof. dr. Rory Putman

NOVEMBER 2008|26

KLUB UPOKOJENCEV

V tem muzeju se je namre zgodil za to okolje prav poseben dogodek saj sta si pred priama, ki sta bila kar njuna hi in sin, sorodniki in svati po 50 letih skupnega ivljenja svoja pr-stana ponovno izmenjala Genovefa (Pepca) Potr in upokojeni rudar v Premogovniku Velenje Alojz Potr. Zlatoporoenca Potr sta se spoznala davnega leta 1957 na vlaku na poti s Pragerskega v Celje. Alojz je prihajal iz vojske in je bil namenjen na delo v takratni Rudnik lignita Velenje, Pepca pa je gospodinjila pri druini Lovreni v Velenju. 15. novembra 1958 sta se poroila v Jurincih pri Ptuju, od koder je bila doma neve-sta. Kot zanimivost naj navedemo tudi to, da se je na isti dan poroila tudi nevestina sestra, saj je poroka predstavljala kar precejnji stroek. Poroka je trajala tri dolge deevne dni, za porono darilo pa sta dobi-la strojek za mletje mesa (t. i. flaj main), ki ga imata e vedno. V za-konu sta se jima rodila dva otroka: leta 1959 sin Boris, leta 1964 pa e hi Vera. Danes ju razveseljujejo dve vnukinji in en vnuk.Da je bil trenutek e slovesneji, je poskrbel nekdanji direktor Premo-govnika Velenje dr. Franc erdin, sicer pooblaenec Upravne enote, ki jima je namenil tople in prijazne besede: e bi Pepco in Alojza da-nes povpraali, kako neki sta uspela skupaj doakati tako lepo obletnico poroke, bi oba, v en glas, na zelo preprost nain izpovedala svojo ve-liko ivljenjsko zgodbo, ki bi jo lah-ko povzeli nekako takole: Skromno in delovno sva znala iveti, imela

sva se rada, zaupala sva si in spo-tovala sva drug drugega. Trdega in potenega dela sva se nauila e v najini mladosti. In vedno sva neiz-merno spotovala najino druino, bila nama je svetinja, znala sva jo ohranjati toplo in prijazno, pravo pribealie tako v srei kot tudi v stiskah.

ROJEN PRI SV. BARBARIAlojz Potr se je mami Tereziji in oetu Ferdinandu rodil 1. junija 1935 v idilini vasici Jablance pri Sv. Barbari. Osnovno olo je obisko-val pri Sv. Barbari, zatem se je ob oetu lotil uenja za poklic tesarja. Pa se nekako ni mogel navduiti za ta poklic, zato je v letu 1953 sklenil oditi v Velenje, ki je bilo takrat novo nastajajoe mesto, s hitrim razvojem

industrije in rudarstva, s tem pa tudi z veliko monostmi za zaposlitev. Nekako po komandi takratnega direktorja rudnika Nestla ganka se je mladi Lojz znael med rudarji, v jami, kjer je bilo delo trdo in nevar-no, kjer so kameradi znali pomagati, znali pa so rudarjem novincem va-sih tudi zelo neprijetno nagajati. Pa je Lojz vse preizkunje prestal, postal je ugleden lan velikega ru-darskega kolektiva, konal nadzor-niko olo, bil 20 let rudarski ree-valec, predsednik tevilnih organov v takrat samoupravnem sistemu vo-denja podjetja. Mnogo lepih, pa tudi manj lepih do-godkov vee Lojza na 32-letno delo v premogovniku, posebej bolei spomini so povezani z nesreami pri delu, v katerih je ivljenje izgubilo

MUZEJSKA ZLATA POROKA ZAKONCEV POTRPodzemni Muzej premogovnitva Slovenije v Velenju, ki je v letonjem letu 180 metrov pod zemljo gostil e 250.000. obiskovalca in je leta 2001 prejel tudi posebno priznanje Evropskega muzejskega foruma, pod svoje okrilje e deveto let zapored sprejema tako domae kot tuje goste. Pa vendarle je bila sobota, 15. novembra, malce drugana od ostalih.

Pepca in Alojz Potr s svojima priama - herko Vero in sinom Borisom

kar nekaj njegovih sodelavcev, do-brih prijateljev in znancev. V letu 1985 se je Alojz upokojil, kar mu je omogoilo, da se je lahko popolnoma posvetil domu, svojim vnukom in predvsem petju v pev-skem drutvu Kajuh ter pri upoko-jenskem pevskem zboru. 53 let je e lan pevskega drutva Kajuh, 17 let e poje pri upokojencih, vmes pa je Lojz uspel kar 61-krat darovati tudi kri.

PRI DEVETIH OD DOMAPepca, hi Nee in Antona Kajnik, je bila rojena 3. januarja 1936 v Jurincih pri Ptuju. Ker je bilo doma 5 otrok, kruha pa malo, je e pri 9 letih morala oditi od doma h krstni botri, kjer je ostala do svojega 18. leta. Ker so v Savinjski dolini e ta-krat gojili hmelj in so hmeljarji za obiranje potrebovali obilo pridnih

rok, se je mlada Pepca odloila od-iti na sezonsko delo v Grie. Imela je sreo, saj je tam spoznala gospo Lovreni in se pri njej zaposlila kot gospodinjska pomonica, najprej v Griah, zatem pa e v Velenju. Po rojstvu obeh otrok se je Pepca v letu 1968 odloila oditi za boljim zaslukom v Nemijo, v tovarno. Pa tam ni zdrala dolgo, domotoje, ljubezen ter skrb za usodo otrok in moa so bili tako veliki, da se je e po desetih mesecih za stalno vrnila v Velenje. V letu 1971 je dobila zapo-slitev v Nami. V njej je delala do leta 1988, ko se je invalidsko upokojila. Pepca in Alojz Potr sta si bila eno-tna: e eli ostati skupaj 50 let, ni tako enostavno pridejo tudi teki asi. Ki pa jih je treba premostiti. Enkrat ima prav eden, drugi drugi treba se je znati poglihati in po-tem gre lahko pot naprej. Oba sva

zadovoljna, da sta otroka pri kruhu ter da se tudi vnuki e olajo. Za zlato poroko pod zemljo sta mamo in oeta Potr navduila sin Boris in hi Vera, saj je Alojz tako svoj prvi kot tudi zadnji iht od-delal ravno v jami kale, kjer je zdaj muzej premogovnitva.V imenu Muzeja premogovnitva Slovenije ju je pozdravil vodja mu-zeja Stojan pegel, ki jima je ob tej prilonosti simbolino izroil zlati markici zlatoporoenca Potr pa markic ob prihodu iz jame tokrat nista pustila na evidenni tabli pri-sotnosti, ampak sta ju odnesla s se-boj domov, da ju bosta to jima vsi elimo e dolga leta spominjali na praznovanje 50. obletnice skupnega ivljenja.

Tadeja Mravljak Jegrinik

RAZSTAVA OB 55-LETNICI RUDARJAOd 25. novembra je v prostorih mu-zeja postavljena razstava ob 55-le-tnici internega asopisa RUDAR. V kopalnici so izobeene posamezne tevilke Rudarja iz zadnjih 20 let, v prezivnici pa so v vitrinah razsta-vljene stareje arhivske tevilke Ru-darja.

DAN ODPRTIH VRAT4. december, god zavetnice rudarjev sv. Barbare, bo v Muzeju premogov-nitva Slovenije dan odprtih vrat. Od 9. do 15. ure bodo brezplano na ogled muzejske zbirke na povr-ini in pod njo. Ob 13. in ob 14. uri bo nastopil Harmonikarski orkester Barbara. Priporoajo, da obisko-valci svoj obisk najavijo na telefon 03/5870-997.Zveer bo v muzeju tudi tradicional-na prireditev Premogovnika Velenje ob dnevu sv. Barbare.

RAZSTAVA FOTOGRAFIJ IVA HANSA AVBERKA12. decembra ob 18. uri bo odprtje razstave fotografij Iva Hansa Avber-ka, ki bodo objavljene v njegovi fo-tomonografiji Knapovska dolina. Ob odprtju bo pogovor z avtorjem razstave.

VESELI DECEMBERDecembrski praznini as bo tudi prilonost za Bergmandeljevo ustvarjalno delavnico za otroke. 13. decembra ob 10. uri bo otroko delavnico vodil akademski kipar Jii Koica, otroci pa bodo ustvarjali no-voletne okraske iz voska (v sodelo-vanju z odborom za kulturo Premo-govnika Velenje). Druga otroka novoletna delavni-ca bo 20. decembra, ob 15. uri na temo Moja novoletna elja. Vabi-mo otroke, da se nam pridruijo pri raziskovanju in spoznavanju novo-letnih obiajev ter priakovanj ne-ko in danes, z nami izrazijo svoje

male in velike elje, ki jih bomo na koncu predstavili na razstavnem pa-noju v prezivnici muzeja. Delavnico bo vodila Bojana Pustinek (v sodelo-vanju s COD). Otroke bo ob 15. uri obiskal tudi dedek Mraz.

NONI OGLED MUZEJA IN OBISK DEDKA MRAZADecembra pa, seveda, v muzeju ne smeta manjkati noni ogled muze-ja in obisk dedka Mraza. Tradicio-nalna prireditev bo letos v soboto, 20. decembra, od 15. do 21. ure. V spremljevalnem programu bo so-deloval Pungartnikov Korl, letonja posebnost pa bodo ive muzejske scene. Dedek Mraz bo izpolnjeval drobne otroke elje, skrbel za vedro in praznino razpoloenje, pri tem pa mu bodo pomagali lani Pihalne-ga orkestra Premogovnika Velenje.Prijazno vabljeni v decembru v Mu-zej premogovnitva Slovenije!

VESELI DECEMBER V MUZEJU PREMOGOVNITVA

NOVEMBER 2008|27

ZGODILO SE JE

50 LET OLSKEGA CENTRA VELENJE50 let se v velenjski olski center stekajo poti tevilnih dijakov, od leta 1996 tudi tudentov in drugih udeleencev izobraevanja na eni strani. Na drugi strani pa to vzgojno-izobraevalno ustanovo gradijo ivljenjske zgodbe te-vilnih predanih, inovativnih, srnih profesorjev, uiteljev, mojstrov

NOVEMBER 2008|28

Tako prvi kot drugi so leto za letom sestavljali barviti mozaik CV, ki se je na slovesni prireditvi 20. novem-bra v Domu kulture predstavil pod geslom Mavrica znanja. Vsaka bar-va, vsaka ola je dragocena, ker sku-paj z drugimi predstavlja tisti pravi del 50-letne Zgodbe o zmagovalcih. O tej zgodbi in olskem centru kot stiiu, kriiu in poligonu za pri-dobivanje izobrazbe in uporabnih znanj je v nagovoru zbranim na pri-reditvi in v uvodnem delu Zbornika ob 50-letnici CV razmiljal njegov direktor Ivan Kotnik.

Njegovim podatkom o uspenosti centra sta pritrdila upan MO Velenje Sreko Meh in sekretar ministrstva za olstvo in port Botjan Zgonc.

CENTER SE PREDSTAVIZaelo se je v olskem letu 1958/59, ko se je v Industrijsko rudarsko olo vpisa-la prva generacija. Zaelo se je s 100 dijaki.olski center Velenje danes sestavl-jajo: Poklicna in tehnika rudarska ola, Poklicna in tehnika ola za sto-ritvene dejavnosti, Poklicna in tehni-

ka strojna ola, Poklicna in tehnika elektro in raunalnika ola, Splona in strokovna gimnazija, Vija strokov-na ola, Medpodjetniki izobraevalni center in Skupne strokovne slube.V olskem in tudijskem letu 2008/09 poteka izobraevanje v 29 srednje-olskih in 6 vijeolskih strokovnih programih. V njih se izobrauje 2120 dijakov, 690 tudentov ter 1600 od-raslih oziroma drugih udeleencev izobraevanja. Dijaki prihajajo iz 42 slovenskih obin, tudenti pa iz 70. V CV je 265 redno zaposlenih in 109 zunanjih sodelavcev.

Torto s 50 svekami so upihnili ravnatelji ol centra in nekdanji dijaki, ki so danes poznani glasbeniki, portniki, gospodarstveniki ali politiki.

Pouk in predavanja potekajo v treh olskih zgradbah na Trgu mladosti, v treh novih zgradbah MIC in na estih dodatnih lokacijah v Glasbeni oli Frana Koruna Koeljskega, Ljudski univerzi, O Gustava iliha, Vili Ro-le, Knjinici CV in Rdei dvorani.CV ima dobrih 24.000 m2 funkcio-nalnih povrin, 131 uilnic, od tega 70 specializiranih, 14 raunalnikih in 4 multimedijske uilnice in por-tno dvorano s 600 sedei. V centru je ve kot 1000 raunalnikov, ki so povezani v omreje internet, v knji-nici pa je 50.000 knjinih enot.V CV so ponosni na dobro opre-mljene uilnice, lastne doseke pri razvoju, izdelavi in prenosu moder-ne une tehnologije v izobraevanje, uporabo raunalniko podprtega in-formacijskega sistema, komunikacij-ske tehnologije, razvoj energetskega ineniringa Prav tako so ponosni na doseene rezultate dijakov, tudentov in odra-slih tako na izobraevalnem kot tudi

na izvenolskih podrojih.

POVEZOVANJE, SODELOVANJEPoleg osnovne dejavnosti je v CV dobro razvito sodelovanje z doma-imi in s tujimi partnerji, ki so ga za-eli e leta 1973. Kot nosilci projek-tov in projektni partnerji sodelujejo v razlinih projektih EU e od leta 1997. Doslej so uspeno izpeljali ve kot 80 domaih in mednarodnih projektov na podroju izmenjave dijakov, pilotnih in razvojnih pro-jektov, funkcionalnih usposabljanj za potrebe razlinih naronikov, poklicne orientacije in sodelovanja, tako z dravami Z Balkana kot la-nicami EU. Prepoznavni so po zelo dobrem so-delovanju z delodajalci sodelujejo s 350 podjetji, z zavodi, zasebniki, in po blagovni znamki, ki jo sistema-tino razvijajo e skoraj 20 let Dobro so poskrbeli za dijako pre-hrano in z veseljem ugotavljajo, da

je odstotek dijakov, ki se v dopol-danskem asu redno prehranjuje-jo, veji od priakovanega. 95 od-stotkov dijakov redno zauije topli obrok.V letu 2008 so izdali kar 3 zborni-ke: spomladi Zbornik ob 25-letnici gibanja Mladi raziskovalci za razvoj aleke doline, oktobra Zbornik ob 40-letnici srednjeolskega zboro-vskega petja in 20-letnici Mladinske-ga meanega pevskega zbora CV, ter novembra Zbornik ob 50-letnici CV, ki predstavlja razvoj in dogod-ke zadnjih desetih let.Tri ole CV, Poklicna in tehnika rudarska ola, Poklicna in tehnika strojna ola ter Poklicna in tehnika elektro in raunalnika ola) so ob letonjem obinskem prazniku pre-jele najvije obinsko priznanje Grb Mestne obine Velenje za uspe-no 50-letno vzgojno-izobraevalno delo.

Diana Janei, foto Hans

Mavrino podobo na praznovanju so izrisali dijaki vseh ol z mladostno energijo, drznostjo in samozavestjo.

NOVEMBER 2008|29

NOVEMBER 2008|30

ZA VAS IN NAS POSADILI DREVESAV letonjem olskem letu je v slovenskih srednjih olah prvi zaivel stro-kovni program okoljevarstveni tehnik. V Poklicni in tehniki rudarski oli olskega centra Velenje je septembra z izobraevanjem v tem programu zaelo 30 dijakov 21 deklet in 9 fantov. Med drugim je tako v vsej 50-letni zgodovini rudarske ole v razredu prvi ve deklet kot fantov.

ZGODILO SE JE

Vodstvo ole, uitelji in dijaki si elimo kar najbolje povezanosti in prepoznavnosti novega programa v lokalnem in irem okolju. Odlina prilonost za takno povezovanje se nam je ponudila pri sodelovanju s herinsko drubo Premogovnika Ve-lenje PV Invest, ki je prisluhnila elji dijakov, da posadijo drevesa, so v vabilo na sveanost ob zaetku pro-grama okoljevarstveni tehnik (OVT) zapisali v CV. Celotni projekt je dobil ime Za vas in nas posadimo drevo.Dijaki in uitelji so ob Velenjskem jezeru posadili tiri drevesa 2 ja-vorja in 2 divji enji, mednje ume-stili klopi, ki jih je podaril Premogov-nik Velenje, in prostor poimenovali okoljevarstveni gaj. Cilj programa OVT je dijake uspo-sobiti, da bodo v okviru svojih pri-stojnosti vestno, etino in odgovor-no udejanjali varstvo okolja zase, za vse nas in za nae zanamce. K perspektivnosti poklicev na tem podroju prispeva dejstvo, da ima-mo v Velenju program v srednji oli, dijaki pa lahko nadaljujejo izobra-evanje na Viji strokovni

Documents

RUDAR - rlv.si1].pdf · Zato tudi novembrski videoprenos iz jame ni bil zgolj modna muha, ampak ... Kolenc, gospodar odkopa Andrej Rajh in vodja tehnološke priprave dela An-ton Kotnik