d e c e m b e r 2 0 0 7 l e t n i k I V š t e v i l k a 1 3

b r e z p l a č n o g l a s i l o O B Č I N E M U T A

občinajavni zavodidruštvažupnijagospodarstvokmetijstvointervjumladi talentikulturaobletnicekrižanka

Muta in njeni prebivalci na Osnovni šoli Mutapriloga:priloga:

Srečno 2008

aktualno aktualno

Mučan

AC PODRZAVNIKMatijas Podrzavnik s.p.Mariborska 15, 2366 MutaTel.: 02 87 61 000

Prodaja in servis vozilVolkswagen

Tudi tebe zanima, kaj vse se skriva pod preprogo?

Odgovor ti ponuja novi izobraževalni program OKOLJEVARSTVENI TEHNIK na Srednji šoli Muta.

DEVETOŠOLCI IN DEVETOŠOLKE, POZOR!

So

bo

ta zv

eče

r. A

li j

e t

reb

a š

e k

aj

do

dati

?

Čaka me ples … in princ.

Klavdija pred preobrazbo.

Kla

vd

ija p

rip

ravlj

en

a z

a o

dh

od

v š

olo

.

Punc

e, a g

remo?

To je pa jeans po moje – zakaj bi bile vse enake?

Si tudi ti

želiš

stilske p

reobrazb

e?

Potem iz

koristi

priložno

st in se v

piši v

novi pro

gram

USTVAR

JALEC

MODNI

H OBLA

ČIL

na Sredn

ji šoli

Muta! Č

aka te

še več p

rijetnih

presene

čenj!

Klavdija je povsem običajna najstnica. Je pa tudi dijakinja Srednje šole Muta.

Več o izobraževalnih programih na Srednji šoli Muta v prihodnjem šolskem letu

preberite na 27. strani. Za podrobnejše informacije se obrnite na

šolsko svetovalno službo na telefonsko številko (02) 88 79 254

vsak torek in petek od 8.00 do 10.00.

Vidimo se na informativnih dnevih 15. in 16. februarja 2008!

Srednja šola Muta. Ker nam ni vseeno!

otrociotroci

Naši sončkiNaši sončkiNaši sončkiNaši sončki

Mučan

Vid in Žiga Verdi

nek

Tjaš Vodušek

Jaš Ropoša

Nika in Žan Rebe

rnik

Tokrat vam predstavljamo: Vida in Žigo Verdineka, Tjaša Voduška, Jaša Ropošo in Niko ter Žana Rebernika.

Tudi v naslednjem letu vas vabimo k sodelovanju!

Med osemnajstimi fotografijami vaših sončkov, ki smo jih objavili v letošnjih številkah Mučana, smo izžrebali naslednje srečneže:1. nagrado: igralno ploščico za računalnik in zvočnike RAČUNALNIŠKE TRGOVINE VIRTUAL (Koroška trgovina, d. d.) prejme Lana Krajnc;2. nagrade: družinske pice PICERIJE ZAJNADLER se bo veselila družina Patricije Preglav;3. nagrado: fotografiranje za žepni koledarček v studiu FOTO ANKA pa je žreb določil Niki in Žanu Reberniku.

Vsem nagrajencem čestitamo, prijaznim pokroviteljem pa se zahvaljujemo!

Vsi, ki se boste vAvtošolo Relax

vpisali do28. 2. 2008,

lahkouveljavljate

darilni kuponza eno urobrezplačne

praktične vožnje.Vsak lahko uveljavi

le en kupon.

uvodnik uvodnik

Mučan

Leto 2007 se z bliskovito naglico izteka. Če se ozremo nazaj, lahko ugotovimo, da je bilo tudi to leto za Občino Muta dokaj uspešno, saj smo v celoti realizirali proračun v višini 2.958.900,00 EUR, ki smo si ga s planom za leto 2007 tudi zadali. Veliko je bilo postorjenega, predvsem na komunalni infrastrukturi, seveda pa nekateri projekti, ki so bili planirani v letošnjem letu, niso bilo realizirani in bodo preneseni v naslednje leto.

Trenutno je ena najpomembnejših nalog občine priprava proračuna za leto 2008. Osnutek proračuna je praktično že pripravljen in občinski svet ga je že v mesecu decembru dal v javno obravnavo. Obravnavali ga bodo vsi ustrezni odbori, pričakujem pa tudi vaše pobude in predloge. Dokončno bomo proračun skušali uskladiti tudi na koordinaciji pri županu. Pričakujem, da bo tako usklajen proračun sprejet v mesecu februarju 2008.

Spoštovani! Ponovno stojimo na pragu novega leta, smo v času, ko vsi revidiramo leto, ki se izteka, ko delamo poslovne in osebne bilance in smo hkrati v velikem pričakovanju vsega, kar nam bo prineslo novo leto. Leto 2007 je bilo uspešno, vsi skupaj smo ga uspešno prebrodili in moja velika želja je, da bi bilo vsaj tako uspešno tudi leto 2008, zato upam, da bomo skupaj z občinsko upravo, delovnimi telesi in z občinskim svetom realizirali zastavljene cilje in upravičili vaše zaupanje.

Zavedam se, da občino sestavljamo vsi, ki živimo v naši lepi lokalni skupnosti, zato pri vodenju te skupnosti potrebujemo tudi vaše ideje, vaše vzpodbude in ne nazadnje tudi vaše kritike. Vaši uspehi so vendarle tudi uspehi občine, zato upam, da bomo znali ceniti vsak droben prispevek k boljšemu skupnemu življenju in da bomo ponosni na uspeh vsakega posameznika.

Naj nam vsem v vzpodbudo navedem misel Franklina D. Roosvelta:

Beseda urednice

Prijazen zimski pozdrav iz uredništva!

Konec leta je že po tradiciji čas, ki nekako pritiče refleksiji in premlevanju doživetega, ko se vsaj zdi, da imamo nekoliko več časa za pogled okoli sebe, ko lahko naredimo kakšen korak več do sočloveka in tudi vase, ko ob prazničnem vzdušju po upanja vzbujajočem rojstvu v nepreklicno starejšem svetu ob vsem »pompu« vsaj za hipec začutimo minljivost slehernega bitja in tuzemske dobrine …

Je pa to tudi čas za pogled v prihodnost, za nove načrte, nove cilje in nove izzive. In čas za novo številko našega glasila, že četrto v tem letu.

»Edina ovira na poti do jutrišnjega uspeha so današnji dvomi. Ne ozirajmo se nazaj, svoje poglede usmerimo v prihodnost in pojdimo naprej z optimizmom in močno pozitivno energijo.«

Osebno si za čas praznikov – pred nami je božič, prihaja novo leto – želim, da v teh dneh resnično opustimo vse skrbi in praznujemo z družino, s svojimi najboljšimi prijatelji ...

Resnično, vzemite si čas za najdražje in morda v teh dneh še za koga, ki je pozabljen in odrinjen na rob ali bolan. Upam, da bomo znali v letu, ki je pred nami, vsi: društva, poslovni subjekti, institucije in zavodi ter posamezniki, s katerimi sodelujemo, skupaj tlakovati dobre poti za vse nas, najti dobre rešitve, najti in uresničiti ideje, projekte, ki nas bodo vodili v uspešno in srečno prihodnost.

Drage občanke in občani, želim vam srečen, miren in blagoslovljen božič ter poslovno uspešno novo leto 2008. Naj bo predvsem po meri vaših sanj in želja.

Župan Boris Kralj

Spoštovane občanke, cenjeni občani, dragi prijatelji!

V prednovoletnem duhu smo pogledali nazaj in se ozrli naprej ter na naše strani ujeli svojevrstno sožitje različnih generacij. Pod drobnogled smo vzeli opravljeno delo občinskega sveta, predstav i l i nove izobraževa lne programe na Srednji šoli Muta, iz spektra jesenskih dogodkov izluščili nekaj prireditev, predstavili uspešne in zaslužne posameznike, čestitali zlato- in b iseroporočencem, z drobnimi pozornostmi poskrbeli za veselje nekaterih naših sončkov … Pišemo o tem, kako so naši najmlajši v vrtec povabili svoje babice in dedke …V središče pa smo postavili zanimivo predpraznično dogajanje na Osnovni šoli Muta, kamor so v začetku decembra povabili številne uveljavljene, spretne in domiselne domačine, ki so skupaj z učenci ustvarjali v raznovrstnih delavnicah.

Nekoliko lenobnejši praznični čas vas bo, upamo, vzpodbudil, da boste

nekatere dogodke z nami podoživeli, druge pa na novo odkrili. Želimo pa si, da bi vsebina naših strani tudi vas vzpodbudila k razmišljanju, ustvarjanju in zapisovanju. Veseli bomo vsakega vašega odziva.

Svoje prispevke lahko oddate najkasneje do petka, 22. februarja 2008. Članke lahko prinesete (po možnosti na disketi ali zgoščenki) ali pošljete na naslov: Občina Muta, Uredništvo glasila, Glavni trg 17, Muta (elektronski naslov: obcina.muta@muta.si).

Pa srečno na vaših poteh tudi v novem letu!

Majda M. Lesjak

2 3

občinaobčina občinaobčina

Mučan Mučan

Aktivnosti Občinskega sveta Občine Muta v letu 2007

Leto 2007 se počasi izteka, za svetnike Občine Muta pa se izteka tudi prvo leto delovanja v svetu občine po izvolitvi.

Vloga svetnikov pride prav gotovo najbolj do izraza na sejah občinskega sveta, kjer svetniki odločajo o aktivnostih in predlogih, ki jih pripravlja občinska uprava ali prihajajo iz vrst občanov. Ob izteku leta bi vam radi na kratko predstavili nekaj najpomembnejš ih obravnav in odločitev, tem in predlogov, ki so jih svetniki v letu 2007 obravnavali in sprejeli ali ovrgli.

V mesecu februarju so svetniki obravnavali Študijo energetske zasnove Občine Muta (podobno sta obravnavala tudi občinska sveta občin Vuzenica in Radlje ob Dravi). Študija je zajemala oceno in porabo energije za celotno občino, v njej so bili zajeti tudi podatki o porabi posameznih vrst goriv, ocenjene so bile emisije škodljivih snovi zaradi proizvodne toplote, izdelan pa je bil tudi pregled večjih porabnikov toplote, javnih objektov in obstoječih energetskih sistemov.

Svetniki Občine Muta so študijo na seji zavrnili, prav tako pa tudi pričetek izvajanja aktivnosti in postopkov za

dodelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za pridobitev idejnega projekta plinifikacije.

V aprilu so svetniki obravnavali predlog proračuna in sprejeli odlok o proračunu Občine Muta za letošnje leto. Prihodki Občine Muta za proračunsko leto 2007 znašajo okoli 2.900.000 EUR, odhodki pa nekaj manj: 2.800.000 EUR. Svetniki so predlog proračuna soglasno sprejeli z nekaj pripombami, kot npr., da je za projekt čistilne naprave in kanalizacije na Gortini planiranih premalo sredstev, projekt obrtne cone pa je ocenjen na višino 270.000 EUR in zajema tudi izdelavo lokacijskega načrta.

Maja so se svetniki sestali kar dvakrat in med drugim odločali o cenah programov v Vrtcu Muta, ki je predvideval 10%-ni dvig cene, česar pa svetniki niso potrdili. V istem mesecu so bili izpeljani tudi zbori občanov na Pernicah, Sv. Jerneju, Sv. Primožu, Gortini in sp. Muti, izbran pa je bil

izvajalec projekta za kanalizacijo in vodooskrbo Občine Muta v sklopu celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov reke Drave: podjetje Hidroinženiring Ljubljana. Svetniki so sprejeli tudi predlog o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Muta, ki ga bodo prav gotovo najbolj veseli starši.

V mesecu juniju je Občina Muta praznovala svoj občinski praznik, svetniki so se sestali na svečani seji, kjer so tudi podelili letošnje občinske nagrade in priznanja, vse ostale prireditve v okviru praznika pa so se

letos odvijale v glavnem na spodnji Muti ob izlivu reke Bistrice v Dravo.

Avgusta so svetniki obravnavali položaj Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi ter se seznanili z vlogami za podelitev koncesij na primarni zdravstveni ravni in sprejeli v zvezi s tem sklep, da mora Zdravstveni dom Radlje pripraviti sanacijski program javnega zavoda in revizijo vseh najemnih pogodb s koncesionarji v smislu odprave pomanjkljivosti.

Seja v mesecu septembru je prinesla obravnavo ustanovitve lokalne akcijske skupine za Mislinjsko in Dravsko dolino, ki bi skrbela za razvoj podeželja v okviru zakona o zadrugah, usklajenem s smernicami Evropske unije. Osnovni namen projekta je izboljšati razvojne možnosti na podeželju ob izkoriščanju lokalnih virov in ob aktivni vlogi lokalnega prebivalstva. Svetniki so ustanovitev zadruge podprli s pripombo, da predsednik zadruge ne sme imeti neome jen ih poob la s t i l g l ede finančnega poslovanja zadruge.

Na oktobrski seji so svetniki med drugim odločal i o spremembi zazidalnega načrta industrijske cone Gorenje Muta, ki pa v bistvu ne spremeni namembnosti zazidave in prometnih razmer na tem območju.

Na novembrski seji je župan predstav i l ce lov i to rea l i zac i jo proračuna Občine Muta do 30. 9. 2007 in predlog sprememb ter dopolnitev proračuna za leto 2007 po posameznih postavkah. Povedal je, da je bilo v pripravo rebalansa vloženo veliko truda in ocenil, da je predlog dobro pripravljen, svetniki pa so med drugimi sprejetimi sklepi k dopolnitvi proračuna sprejeli še sklep, da se doda v proračun nova postavka v višini 1000 evrov za pristop k projektu za rekonstrukcijo ceste v novo naselje na Gortini.

Svetniki so se odločili tudi, da Občina Muta pristopi k projektu »Drava kot priložnost« ter da se ob izlivu Bistrice postavi gostinsko-turistični objekt in na obrežju Drave izdela pristaniški pomol. Sprejeli pa so tudi odločitev, da občina pristopi k projektu ureditve trških jeder in da se za družine s tremi in več otroki do starosti 15 let letno nameni nagrada v višini 200 evrov, s tem pa bi hkrati spodbujali večjo rodnost v občini.

Na Občini Muta govorili o problematiki javnega zavoda Zdravstveni dom Radlje ob Dravi

V mesecu novembru, natančneje 23. novembra 2007, je v prostorih občinske stavbe potekal sestanek na temo problematike javnega zavoda Zdravstveni dom Radlje ob Dravi, ki so se ga udeležili Janez Remškar, direktor direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje, Janez Laure, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, župani sosednjih občin, Anton Kovše, Miran Kus in Marija Sgerm, podžupan Občine Vuzenica Andrija Halužan, Srečko Geč, predstavnik odbora za družbene dejavnosti Občine Ribnica na Pohorju, Ivan Kralj, predstavnik sveta zavoda ZD Radlje ob Dravi in Sonja Keuc, v. d. direktorja ZD Radlje ob Dravi, gostitelji pa so bili domačini: župan Boris Kralj in podžupan Vladimir Topler, sestanka pa so udeležili tudi trije občinski svetniki, Silvo Likar, Marija Omulec in Rajko Ravnjak.

Kot je bilo povedano na sestanku, znotraj Zdravstvenega doma Radlje delitvena bilanca ni bila izvedena, zato ima vsaka občina soustanoviteljica Zdravstvenega doma Radlje pravico, da sama podeli koncesije za delež, ki pripada vsaki občini glede na število

prebivalstva. Očitki glede dejstva, da je Občina Muta začetnica vseh zapletov, ki so nastali v zvezi s podeljevanjem koncesij, niso ravno na mestu, saj je Občina Muta pretežno z lastnimi sredstvi zgradila zdravstveno postajo na Muti, poleg tega pa Občina Muta trenutno štipendira tri študente medicine.

Janez Remškar, direktor direktorata za zdravstveno varstvo, je med drugim pojasnil, da državi še vedno ostaja prioriteta, obdržati zdravstvene domove, vendar tam, kjer ni soglasja med občinami soustanoviteljicami, prihaja do razpada ključnih institucij, ki so bistvene za ohranjanje zdravstvenega varstva uporabnikov. Bil je tudi zelo kritičen do podeljevanja koncesij, saj ni problem v podeljevanju številnih koncesij, pač pa v slabih pogodbah. Obveznosti koncesionarjev se v primerjavi z obveznostmi zdravnikov v javnih zavodih namreč ne smejo spremeniti. Po njegovem mnenju bi morala za osnovno zdravstvo in njegovo ureditev skrbeti pokrajina in ne občine oziroma država. V primeru Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi bi moralo sodelovati vseh pet občin in skupno odločati o podeljevanju koncesij. Remškar je tudi pojasnil, da je bila velika napaka, da znotraj Zdravstvenega doma Radlje ni bila narejena delitvena bilanca, vendar se z dobro voljo vseh občin soustanoviteljic nesoglasja še lahko rešijo. Vprašanje je sicer, koliko so občine pripravljene

sodelovati v takšnem postopku. Med drugim je povedal tudi, da je bil zdravstvenim zavarovalnicam posredovan predlog, da se uvede strožji nadzor nad izvajanjem laboratorijskih in rentgenskih preiskav, zlasti pri koncesionarjih.

Ob zaključku sestanka je bilo še enkrat poudarjeno, da mora pokritost prebivalstva s koncesijami funkcionirati popolnoma enako kot v javnem zavodu. Koncesionarji pa morajo biti vključeni tudi v dežurstvo, saj so standardi za primarno zdravstveno dejavnost natančno definirani in določeni in jih je potrebno upoštevati tako v javnem zavodu kot pri koncesijah.

Lidija Verdnik

Občina Muta je pretežno z lastnimi sredstvi zgradila zdravstveno postajo na Muti

Lidija Verdnik

Vloga svetnikov pride najbolj do izraza na sejah občinskega sveta.

Izdajatelj: Občina Muta.

Glavna in odgovorna urednica: Majda M. Lesjak.

Člani uredništva: Lidija Verdnik, Marija Omulec, Kristl Valtl.

Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof.

Fotografije: Drago Verdnik, Foto Anka, Petra Verhnjak, Marcelj Furman, Kristl Valtl, Karli Hudnik, arhivi organizacij in družinski arhivi.

Na naslovnici: Miklavževanje na Sv. Jerneju (Foto Anka).

Produkcija: Exfer, d. o. o.

Naklada: 1300 izvodov.

Leto: december 2007.

Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov.

Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št. 764.

2 3

občinaobčina občinaobčina

Mučan Mučan

Aktivnosti Občinskega sveta Občine Muta v letu 2007

Leto 2007 se počasi izteka, za svetnike Občine Muta pa se izteka tudi prvo leto delovanja v svetu občine po izvolitvi.

Vloga svetnikov pride prav gotovo najbolj do izraza na sejah občinskega sveta, kjer svetniki odločajo o aktivnostih in predlogih, ki jih pripravlja občinska uprava ali prihajajo iz vrst občanov. Ob izteku leta bi vam radi na kratko predstavili nekaj najpomembnejš ih obravnav in odločitev, tem in predlogov, ki so jih svetniki v letu 2007 obravnavali in sprejeli ali ovrgli.

V mesecu februarju so svetniki obravnavali Študijo energetske zasnove Občine Muta (podobno sta obravnavala tudi občinska sveta občin Vuzenica in Radlje ob Dravi). Študija je zajemala oceno in porabo energije za celotno občino, v njej so bili zajeti tudi podatki o porabi posameznih vrst goriv, ocenjene so bile emisije škodljivih snovi zaradi proizvodne toplote, izdelan pa je bil tudi pregled večjih porabnikov toplote, javnih objektov in obstoječih energetskih sistemov.

Svetniki Občine Muta so študijo na seji zavrnili, prav tako pa tudi pričetek izvajanja aktivnosti in postopkov za

dodelitev koncesije za izvajanje gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina in za pridobitev idejnega projekta plinifikacije.

V aprilu so svetniki obravnavali predlog proračuna in sprejeli odlok o proračunu Občine Muta za letošnje leto. Prihodki Občine Muta za proračunsko leto 2007 znašajo okoli 2.900.000 EUR, odhodki pa nekaj manj: 2.800.000 EUR. Svetniki so predlog proračuna soglasno sprejeli z nekaj pripombami, kot npr., da je za projekt čistilne naprave in kanalizacije na Gortini planiranih premalo sredstev, projekt obrtne cone pa je ocenjen na višino 270.000 EUR in zajema tudi izdelavo lokacijskega načrta.

Maja so se svetniki sestali kar dvakrat in med drugim odločali o cenah programov v Vrtcu Muta, ki je predvideval 10%-ni dvig cene, česar pa svetniki niso potrdili. V istem mesecu so bili izpeljani tudi zbori občanov na Pernicah, Sv. Jerneju, Sv. Primožu, Gortini in sp. Muti, izbran pa je bil

izvajalec projekta za kanalizacijo in vodooskrbo Občine Muta v sklopu celostnega urejanja odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in varovanja vodnih virov reke Drave: podjetje Hidroinženiring Ljubljana. Svetniki so sprejeli tudi predlog o enkratnem denarnem prispevku za novorojence v občini Muta, ki ga bodo prav gotovo najbolj veseli starši.

V mesecu juniju je Občina Muta praznovala svoj občinski praznik, svetniki so se sestali na svečani seji, kjer so tudi podelili letošnje občinske nagrade in priznanja, vse ostale prireditve v okviru praznika pa so se

letos odvijale v glavnem na spodnji Muti ob izlivu reke Bistrice v Dravo.

Avgusta so svetniki obravnavali položaj Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi ter se seznanili z vlogami za podelitev koncesij na primarni zdravstveni ravni in sprejeli v zvezi s tem sklep, da mora Zdravstveni dom Radlje pripraviti sanacijski program javnega zavoda in revizijo vseh najemnih pogodb s koncesionarji v smislu odprave pomanjkljivosti.

Seja v mesecu septembru je prinesla obravnavo ustanovitve lokalne akcijske skupine za Mislinjsko in Dravsko dolino, ki bi skrbela za razvoj podeželja v okviru zakona o zadrugah, usklajenem s smernicami Evropske unije. Osnovni namen projekta je izboljšati razvojne možnosti na podeželju ob izkoriščanju lokalnih virov in ob aktivni vlogi lokalnega prebivalstva. Svetniki so ustanovitev zadruge podprli s pripombo, da predsednik zadruge ne sme imeti neome jen ih poob la s t i l g l ede finančnega poslovanja zadruge.

Na oktobrski seji so svetniki med drugim odločal i o spremembi zazidalnega načrta industrijske cone Gorenje Muta, ki pa v bistvu ne spremeni namembnosti zazidave in prometnih razmer na tem območju.

Na novembrski seji je župan predstav i l ce lov i to rea l i zac i jo proračuna Občine Muta do 30. 9. 2007 in predlog sprememb ter dopolnitev proračuna za leto 2007 po posameznih postavkah. Povedal je, da je bilo v pripravo rebalansa vloženo veliko truda in ocenil, da je predlog dobro pripravljen, svetniki pa so med drugimi sprejetimi sklepi k dopolnitvi proračuna sprejeli še sklep, da se doda v proračun nova postavka v višini 1000 evrov za pristop k projektu za rekonstrukcijo ceste v novo naselje na Gortini.

Svetniki so se odločili tudi, da Občina Muta pristopi k projektu »Drava kot priložnost« ter da se ob izlivu Bistrice postavi gostinsko-turistični objekt in na obrežju Drave izdela pristaniški pomol. Sprejeli pa so tudi odločitev, da občina pristopi k projektu ureditve trških jeder in da se za družine s tremi in več otroki do starosti 15 let letno nameni nagrada v višini 200 evrov, s tem pa bi hkrati spodbujali večjo rodnost v občini.

Na Občini Muta govorili o problematiki javnega zavoda Zdravstveni dom Radlje ob Dravi

V mesecu novembru, natančneje 23. novembra 2007, je v prostorih občinske stavbe potekal sestanek na temo problematike javnega zavoda Zdravstveni dom Radlje ob Dravi, ki so se ga udeležili Janez Remškar, direktor direktorata za zdravstveno varstvo pri ministrstvu za zdravje, Janez Laure, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, župani sosednjih občin, Anton Kovše, Miran Kus in Marija Sgerm, podžupan Občine Vuzenica Andrija Halužan, Srečko Geč, predstavnik odbora za družbene dejavnosti Občine Ribnica na Pohorju, Ivan Kralj, predstavnik sveta zavoda ZD Radlje ob Dravi in Sonja Keuc, v. d. direktorja ZD Radlje ob Dravi, gostitelji pa so bili domačini: župan Boris Kralj in podžupan Vladimir Topler, sestanka pa so udeležili tudi trije občinski svetniki, Silvo Likar, Marija Omulec in Rajko Ravnjak.

Kot je bilo povedano na sestanku, znotraj Zdravstvenega doma Radlje delitvena bilanca ni bila izvedena, zato ima vsaka občina soustanoviteljica Zdravstvenega doma Radlje pravico, da sama podeli koncesije za delež, ki pripada vsaki občini glede na število

prebivalstva. Očitki glede dejstva, da je Občina Muta začetnica vseh zapletov, ki so nastali v zvezi s podeljevanjem koncesij, niso ravno na mestu, saj je Občina Muta pretežno z lastnimi sredstvi zgradila zdravstveno postajo na Muti, poleg tega pa Občina Muta trenutno štipendira tri študente medicine.

Janez Remškar, direktor direktorata za zdravstveno varstvo, je med drugim pojasnil, da državi še vedno ostaja prioriteta, obdržati zdravstvene domove, vendar tam, kjer ni soglasja med občinami soustanoviteljicami, prihaja do razpada ključnih institucij, ki so bistvene za ohranjanje zdravstvenega varstva uporabnikov. Bil je tudi zelo kritičen do podeljevanja koncesij, saj ni problem v podeljevanju številnih koncesij, pač pa v slabih pogodbah. Obveznosti koncesionarjev se v primerjavi z obveznostmi zdravnikov v javnih zavodih namreč ne smejo spremeniti. Po njegovem mnenju bi morala za osnovno zdravstvo in njegovo ureditev skrbeti pokrajina in ne občine oziroma država. V primeru Zdravstvenega doma Radlje ob Dravi bi moralo sodelovati vseh pet občin in skupno odločati o podeljevanju koncesij. Remškar je tudi pojasnil, da je bila velika napaka, da znotraj Zdravstvenega doma Radlje ni bila narejena delitvena bilanca, vendar se z dobro voljo vseh občin soustanoviteljic nesoglasja še lahko rešijo. Vprašanje je sicer, koliko so občine pripravljene

sodelovati v takšnem postopku. Med drugim je povedal tudi, da je bil zdravstvenim zavarovalnicam posredovan predlog, da se uvede strožji nadzor nad izvajanjem laboratorijskih in rentgenskih preiskav, zlasti pri koncesionarjih.

Ob zaključku sestanka je bilo še enkrat poudarjeno, da mora pokritost prebivalstva s koncesijami funkcionirati popolnoma enako kot v javnem zavodu. Koncesionarji pa morajo biti vključeni tudi v dežurstvo, saj so standardi za primarno zdravstveno dejavnost natančno definirani in določeni in jih je potrebno upoštevati tako v javnem zavodu kot pri koncesijah.

Lidija Verdnik

Občina Muta je pretežno z lastnimi sredstvi zgradila zdravstveno postajo na Muti

Lidija Verdnik

Vloga svetnikov pride najbolj do izraza na sejah občinskega sveta.

Izdajatelj: Občina Muta.

Glavna in odgovorna urednica: Majda M. Lesjak.

Člani uredništva: Lidija Verdnik, Marija Omulec, Kristl Valtl.

Lektoriranje: Majda M. Lesjak, prof.

Fotografije: Drago Verdnik, Foto Anka, Petra Verhnjak, Marcelj Furman, Kristl Valtl, Karli Hudnik, arhivi organizacij in družinski arhivi.

Na naslovnici: Miklavževanje na Sv. Jerneju (Foto Anka).

Produkcija: Exfer, d. o. o.

Naklada: 1300 izvodov.

Leto: december 2007.

Uredništvo si pridržuje pravico pregleda, izbire in krajšanja člankov ter spremembe naslovov.

Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo pod št. 764.

4 5

občina, vrtecobčina, vrtec vrtec vrtec

Mučan Mučan

Druga seja Vaškega odbora spodnja Muta

V mesecu novembru se je ponovno sestal sedemčlanski vaški odbor spodnje Mute, ki ga sestavljajo: predsednik Bojan Kaspar in člani Vladimir Oder, Darko Slodej, Ignac Kaiser, Štefan Kunej, Zdenko Topler in Alojz Smodej. Na sestanku so bili prisotni tudi župan Boris Kralj, direktorica občinske uprave Silva Skutnik in vabljeni obrtniki. Na seji so med drugim spregovorili o sanaciji kanalizacijskega omrežja v Vomerjevi ulici, ki je trenutno v teku, ter o asfaltiranju Trubarjeve ulice. Teme nadaljnjih razprav so bile: ureditev razsvetljave ter obnova kanalizacijskih vodov na celotnem območju spodnje Mute s pomočjo sredstev iz naslova republiških taks, ureditev trškega jedra na spodnji Muti in ureditev ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Spregovorili so tudi o izgradnji nove ceste mimo rotunde sv. Janeza Krstnika. V okviru projekta Drava kot priložnost pa je v načrtu postavitev hišice ob izlivu reke Bistrice v Dravo ter ureditev zunanjih športnih igrišč, pri čemer aktivno sodeluje tudi Športni klub spodnja Muta.

Občina Muta na spletu

Marsikdo med občani Mute ne v e , d a l a h k o p o d r o b n e informacije o Občini Muta in o dejavnostih občinskega sveta ter občinske uprave, pridobi na spletu, in sicer na domači spletni strani www.muta.si, ki jo dnevno ureja tajnica občinske uprave Petra Verhnjak.

Lidija Verdnik

Spletna stran je grafično slikovita in zanimiva, na njej pa je moč pridobiti vrsto informacij javnega značaja, med drugim lahko v elektronski obliki prebirate tudi naše glasilo.

Dedki in babice v Vrtcu Muta

V Vrtcu Muta smo že v začetku šolskega leta načrtovali srečanje z babicami in dedki, saj se zavedamo, kako pomembni so v življenju naših najmlajših. Na obisk smo se pripravljali načrtno z različnimi aktivnostmi otrok, ki so potekale ves teden. Pogovarjali smo se o starih starših, jih prepoznavali na fotografijah, zgoščenkah, jih z zanimanjem spremljali v garderobi, za volanom, na cesti, skratka povsod, kjer smo jih srečevali. Proučevali smo njihova dejanja, obnašanja, reakcije in radi ob tem komentirali.

Kakšne so babice in dedki v otroških očeh, so otroci predstavili v likovnem ustvarjanju. Tokrat v vrtcu ni manjkalo niti zanimivih zgodb, prigod, pesmic, ki so se nanašale na naše

babice in dedke. Koliko zanimivih komentarjev je bilo slišati ob u s t v a r j a n j u , o p a z o v a n j u i n spoznavanju!

Pripravljali smo povabila, ki smo jih opremili z risbo. Spretni in ustvarjalni smo bili ob izdelovanju daril, ki so nastajala izpod otroških prstkov.

V mesecu novembru je bil v našem vrtcu prav poseben dan. Takrat smo dedke in babice povabili v našo sredino. Četrtek je bil dan, ki so ga otroci komaj čakali. Skupaj smo urejali igralnico, pogrnili mize, pripravili več vrst sadja in zeliščni čaj s medom.

Ob prihodu so jih sprejeli z

objemom, nekateri s stiskom dlani. Zaigrali smo jim igro, zapeli pesmi, se igrali in z njimi zaplesali. Ob izročitvi darila so se otrokom od sreče iskrile oči. Zlezli so jim v naročje, jih stisnili in jih povabili na čaj. Ob nekajminutnem druženju so drug drugemu namenili veliko pozornosti in se z zahvalo tudi poslovili.

Upam, da tokrat niso bili srečni le otroci, temveč vsi, ki smo skupaj preživeli trenutke druženja.

Otroci so komaj čakali, da so dedkom in babicam zlezli v naročje

Babice in dedki v otroških očeh Da otroci svoje babice in dedke zelo dobro poznajo, dokazujejo naslednji zapisi, ki so nastali ob igri in pogovoru.

»Dedek ima sive lase in iste oči kot jaz. Rad ga imam, ker mi naredi lesen meč in puško.« (David)»Babica je lepa in rada kuha. Rad imam oba, ker mi vse skuhata in me peljeta vsak dan ven.« (Marijan)»Moja babica ima velik trebušček in roke, da mi kaj prinese. Rad jo imam, ker je prijazna. Deda Franc ima brke. Rad gleda poročila in bere časopisni papir. Tudi na pošto rad hodi.« (Ran)»Moji babi je ime Marija, je prijazna in rada pomaga dediju. Deda Tonč popravlja avtone. Rad ga imam, ker mi vse pomaga.« (Sebastjan)»Mojo babico Danico imam rad, ker je lepa. Rada pomiva, se sama obleče in rada gleda televizijo. Ko si obuje čevlje, gre na planine. Potem pride nazaj domov.« (Lovro)»Mojo omo imam najbolj rad zato, ker je najbolj lepa. Rada kuha fižol, makarone. Pripravi mi puding in me vsak dan pelje v vrtec.« (Aljaž)»Deda rad pazi čebele. Babica kuha čaj. Narišem mu risbico.« (Jaka)»Baba Joža rada kuha. Je velika in ma take lase ko jaz.« (Maj)»Mojemu dedeku je ime Drago. Oma Marica je doma ob Bistrici. Kuha, pospravlja, mi naredi okusnega čaja. Deda mi da sokeca. Rad dam objemček.« (Vid)»Moj dedek nosi očala in kapo na glavi. Rada grem k njemu, ker mi je fajn. Je pradedek, ker ima avto s štirimi krogi.« (Ana)»Babi rada kuha čaj, dedek pa kavo. Nalijeta mi vode, da lahko pijemo.« (Anže)»Rada sem pri babiki, da se žulim.« (Nastja)»Oma rada kuha, zaliva rože. Rada jo imam, ker me stiska.« (Zoja)»Deda vozi avto in kuha. Oma rada kuha.« (Kaja)»Oma rada kuha in počiva. Jaz sem rad pri njej, igrama se z igračami. Rada nosi hlače in jopo.« (Mario)»Mojo omo imam rad, ker mi da keksa. Rada šiva, kuha in hodi na vrt. Nosi obleko z rožami.« (Jernej)

Vzgojiteljica Martina Črešnik

Čebelar v vrtcu

Čebelarska zveza Slovenije je v novembru pripravila izobraževalni projekt "En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev," kateremu smo se pridružili tudi najmlajši iz vrtca pri OŠ Muta.

V vrtec smo povabili domačega čebelarja Domna Žvikarta. Pridružili pa so se nam tudi župan Boris Kralj, Silva Skutnik in Petra Verhnjak iz občinske uprave.

Čebelar nam je na svojstven način prikazal pridelavo medu, delo čebelarja in opremo, ki jo pri delu uporablja. Spoznali smo sestavo družine čebel, čas rojenja čebel, velikost rojev, satje … S seboj nam je prinesel tudi darilo iz panja, več litrov medu, ki so se ga otroci zelo razveselili. Poskusili smo različne krepčilne medene napitke (čaj z medom, mleko z medom, vodo z medom in mleko z medom in banano) in si pripravili medeni namaz.

Ugotovili smo, da je uživanje medu priporočljivo in je odlično okrepčilo. Obisk čebelarja pa nas je spodbudil k vsakodnevnemu sladkanju z medom.

Vzgojiteljica Urška Miklavc

Ob predstavitvi medu nas je v vrtcu obiskal tudi župan Boris Kralj

Veliko novega smo izvedeli o čebelah in medu

4 5

občina, vrtecobčina, vrtec vrtec vrtec

Mučan Mučan

Druga seja Vaškega odbora spodnja Muta

V mesecu novembru se je ponovno sestal sedemčlanski vaški odbor spodnje Mute, ki ga sestavljajo: predsednik Bojan Kaspar in člani Vladimir Oder, Darko Slodej, Ignac Kaiser, Štefan Kunej, Zdenko Topler in Alojz Smodej. Na sestanku so bili prisotni tudi župan Boris Kralj, direktorica občinske uprave Silva Skutnik in vabljeni obrtniki. Na seji so med drugim spregovorili o sanaciji kanalizacijskega omrežja v Vomerjevi ulici, ki je trenutno v teku, ter o asfaltiranju Trubarjeve ulice. Teme nadaljnjih razprav so bile: ureditev razsvetljave ter obnova kanalizacijskih vodov na celotnem območju spodnje Mute s pomočjo sredstev iz naslova republiških taks, ureditev trškega jedra na spodnji Muti in ureditev ekoloških otokov za ločeno zbiranje odpadkov. Spregovorili so tudi o izgradnji nove ceste mimo rotunde sv. Janeza Krstnika. V okviru projekta Drava kot priložnost pa je v načrtu postavitev hišice ob izlivu reke Bistrice v Dravo ter ureditev zunanjih športnih igrišč, pri čemer aktivno sodeluje tudi Športni klub spodnja Muta.

Občina Muta na spletu

Marsikdo med občani Mute ne v e , d a l a h k o p o d r o b n e informacije o Občini Muta in o dejavnostih občinskega sveta ter občinske uprave, pridobi na spletu, in sicer na domači spletni strani www.muta.si, ki jo dnevno ureja tajnica občinske uprave Petra Verhnjak.

Lidija Verdnik

Spletna stran je grafično slikovita in zanimiva, na njej pa je moč pridobiti vrsto informacij javnega značaja, med drugim lahko v elektronski obliki prebirate tudi naše glasilo.

Dedki in babice v Vrtcu Muta

V Vrtcu Muta smo že v začetku šolskega leta načrtovali srečanje z babicami in dedki, saj se zavedamo, kako pomembni so v življenju naših najmlajših. Na obisk smo se pripravljali načrtno z različnimi aktivnostmi otrok, ki so potekale ves teden. Pogovarjali smo se o starih starših, jih prepoznavali na fotografijah, zgoščenkah, jih z zanimanjem spremljali v garderobi, za volanom, na cesti, skratka povsod, kjer smo jih srečevali. Proučevali smo njihova dejanja, obnašanja, reakcije in radi ob tem komentirali.

Kakšne so babice in dedki v otroških očeh, so otroci predstavili v likovnem ustvarjanju. Tokrat v vrtcu ni manjkalo niti zanimivih zgodb, prigod, pesmic, ki so se nanašale na naše

babice in dedke. Koliko zanimivih komentarjev je bilo slišati ob u s t v a r j a n j u , o p a z o v a n j u i n spoznavanju!

Pripravljali smo povabila, ki smo jih opremili z risbo. Spretni in ustvarjalni smo bili ob izdelovanju daril, ki so nastajala izpod otroških prstkov.

V mesecu novembru je bil v našem vrtcu prav poseben dan. Takrat smo dedke in babice povabili v našo sredino. Četrtek je bil dan, ki so ga otroci komaj čakali. Skupaj smo urejali igralnico, pogrnili mize, pripravili več vrst sadja in zeliščni čaj s medom.

Ob prihodu so jih sprejeli z

objemom, nekateri s stiskom dlani. Zaigrali smo jim igro, zapeli pesmi, se igrali in z njimi zaplesali. Ob izročitvi darila so se otrokom od sreče iskrile oči. Zlezli so jim v naročje, jih stisnili in jih povabili na čaj. Ob nekajminutnem druženju so drug drugemu namenili veliko pozornosti in se z zahvalo tudi poslovili.

Upam, da tokrat niso bili srečni le otroci, temveč vsi, ki smo skupaj preživeli trenutke druženja.

Otroci so komaj čakali, da so dedkom in babicam zlezli v naročje

Babice in dedki v otroških očeh Da otroci svoje babice in dedke zelo dobro poznajo, dokazujejo naslednji zapisi, ki so nastali ob igri in pogovoru.

»Dedek ima sive lase in iste oči kot jaz. Rad ga imam, ker mi naredi lesen meč in puško.« (David)»Babica je lepa in rada kuha. Rad imam oba, ker mi vse skuhata in me peljeta vsak dan ven.« (Marijan)»Moja babica ima velik trebušček in roke, da mi kaj prinese. Rad jo imam, ker je prijazna. Deda Franc ima brke. Rad gleda poročila in bere časopisni papir. Tudi na pošto rad hodi.« (Ran)»Moji babi je ime Marija, je prijazna in rada pomaga dediju. Deda Tonč popravlja avtone. Rad ga imam, ker mi vse pomaga.« (Sebastjan)»Mojo babico Danico imam rad, ker je lepa. Rada pomiva, se sama obleče in rada gleda televizijo. Ko si obuje čevlje, gre na planine. Potem pride nazaj domov.« (Lovro)»Mojo omo imam najbolj rad zato, ker je najbolj lepa. Rada kuha fižol, makarone. Pripravi mi puding in me vsak dan pelje v vrtec.« (Aljaž)»Deda rad pazi čebele. Babica kuha čaj. Narišem mu risbico.« (Jaka)»Baba Joža rada kuha. Je velika in ma take lase ko jaz.« (Maj)»Mojemu dedeku je ime Drago. Oma Marica je doma ob Bistrici. Kuha, pospravlja, mi naredi okusnega čaja. Deda mi da sokeca. Rad dam objemček.« (Vid)»Moj dedek nosi očala in kapo na glavi. Rada grem k njemu, ker mi je fajn. Je pradedek, ker ima avto s štirimi krogi.« (Ana)»Babi rada kuha čaj, dedek pa kavo. Nalijeta mi vode, da lahko pijemo.« (Anže)»Rada sem pri babiki, da se žulim.« (Nastja)»Oma rada kuha, zaliva rože. Rada jo imam, ker me stiska.« (Zoja)»Deda vozi avto in kuha. Oma rada kuha.« (Kaja)»Oma rada kuha in počiva. Jaz sem rad pri njej, igrama se z igračami. Rada nosi hlače in jopo.« (Mario)»Mojo omo imam rad, ker mi da keksa. Rada šiva, kuha in hodi na vrt. Nosi obleko z rožami.« (Jernej)

Vzgojiteljica Martina Črešnik

Čebelar v vrtcu

Čebelarska zveza Slovenije je v novembru pripravila izobraževalni projekt "En dan za zajtrk med slovenskih čebelarjev," kateremu smo se pridružili tudi najmlajši iz vrtca pri OŠ Muta.

V vrtec smo povabili domačega čebelarja Domna Žvikarta. Pridružili pa so se nam tudi župan Boris Kralj, Silva Skutnik in Petra Verhnjak iz občinske uprave.

Čebelar nam je na svojstven način prikazal pridelavo medu, delo čebelarja in opremo, ki jo pri delu uporablja. Spoznali smo sestavo družine čebel, čas rojenja čebel, velikost rojev, satje … S seboj nam je prinesel tudi darilo iz panja, več litrov medu, ki so se ga otroci zelo razveselili. Poskusili smo različne krepčilne medene napitke (čaj z medom, mleko z medom, vodo z medom in mleko z medom in banano) in si pripravili medeni namaz.

Ugotovili smo, da je uživanje medu priporočljivo in je odlično okrepčilo. Obisk čebelarja pa nas je spodbudil k vsakodnevnemu sladkanju z medom.

Vzgojiteljica Urška Miklavc

Ob predstavitvi medu nas je v vrtcu obiskal tudi župan Boris Kralj

Veliko novega smo izvedeli o čebelah in medu

6 7Mučan Mučan

osnovna šolaosnovna šola osnovna šola, srednja šolaosnovna šola, srednja šola

Skozi oko učencev

Športni dan na splavu V začetku oktobra so imeli učenci zadnje triade na OŠ Muta malce nenavaden športni dan: odpravili so se na splav. O tem posebnem doživetju so zapisali naslednje:

Intervju o športnem dnevu

Ker sem bil 10. 11. odsoten, nisem mogel iti na športni dan. Slišal sem, da so ta športni dan pripravili Malčkov šport in Koroški splavarji. Zanimalo me je, kako so se imeli, zato sem o tem povprašal sošolca.

Samo: Dejan, kdaj in kako ste začeli športni dan?Dejan: Športni dan se je začel ob 8. uri zjutraj, tedaj smo imeli v šoli malico.Samo: Kako se je športni dan nadaljeval?Dejan: V nadaljevanju športnega dne smo se peš odpravili na Gortino. Tam so nas pričakali kombiji, s katerimi smo se odpeljali do splava.Samo: Kaj ste počeli tam?Dejan: Najprej sta v kratkem govoru pozdravila učence in učitelje g. župan in ga. ravnateljica. Potem smo se razdelili v ekipe in določili vodje skupin. Najprej smo se pomerili v hoji s hoduljami in v sestavljanju splava. Nato smo odšli na splav. Tam nam je voditelj športnega dne povedal zgodbo, ki ji je sledil kviz. Na koncu smo tekmovali tudi v pantomimi. Športni dan smo zaključili, ko smo se odpravili s splava ...Samo: Katera ekipa je dosegla najboljši rezultat?

Dejan: Na prvem mestu je bila ekipa 9. a razreda.Samo: Kateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin?Dejan: Najbolj si bom zapomnil hojo s hoduljami.Samo: Kakšni so občutki, če tvoj razred oziroma tvoja ekipa zmaga?Dejan: Občutek ob zmagi je res zelo dober. Menim, da če se potrudiš, lahko zmagaš z lahkoto. Nekateri so boljši in nekateri slabši. Tako pač je, vsi ne moremo biti prvi. Menim, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Zato čestitam vsem tekmovalcem, ki so se opogumili in se vključili v svojo ekipo.

Tako mi je Dejan predstavil športni dan in zdi se mi, da je res škoda, da sem ta športni dan zamudil.

Dejan Paradiž in Samo Krivc, 9.a.

Na splavu

Na splavu so različne igre bile,bile so zelo igrive, zanimive in

nagajive.Ko smo z igrami končali,

smo si roke podali,deveti a darila dobili,

in se od splava poslovili.

Športni dan se je pričel ob 10. uri. Preden smo začeli z igro, smo se morali razdeliti v šest skupin. V vsaki skupini je bilo šest tekmovalcev. Vseh šest skupin je dobilo svoje ime. In začeli smo s tekmovanjem v hoji s hoduljami. Najhitrejši so bili 9. razredi. Imeli so najboljši čas. Po hoji s hoduljami smo lahko jedli kostanje.

Na začetku je učiteljica izbrala vodjo skupine, ki bo tekmovala. Malo pred začetkom tekmovanja je nek gospod razdelil kostanje. Pozneje smo tekmovali s hoduljami in v sestavi splava. Ko smo se pozabavali v igri, smo šli na splav. Po splavarjenju smo odšli domov.

Tjaša Abazi, 9. a

Tadej Andric, 8. b

Matej Lešnik, 8. b

Splav smo sestavljali tako, da smo najprej prinesli tri deske. Takoj potem smo prinesli tri hlode iz stiropora. Potem pa smo na stiroporaste hlode dali še tri deske in jih povezali s šestimi vrvmi. Potem smo morali splav nesti do cilja. Naša skupina je dosegla čas: dve minuti in sedem sekund. Ko smo splav prinesli do cilja, smo ga morali vrniti na prvotno mesto in ga ponovno razstaviti. Nato smo ga zložili ob Dravi. Ko smo končali s tem, smo šli na splav in uživali.

Tadej Krelj, 8. a

Najprej so nam razdelili imena. Naša skupina se je imenovala »Šajkarji«. Po končanih igrah smo odšli na splav. Sledil je kviz iz prejšnjih razlag. Vsaka skupina je lahko pomagala svoji vodji. Po končanem kvizu so krstili dva splavarja. Postavili so jima tri vprašanja. Po krstu so zmagovalni skupini razdelili nagrade. Zmagala je skupina iz devetega razreda. Naša skupina je bila druga. Športni dan se je zaključil, ko smo pojedli kostanje. Ta športni dan mi je bil zelo všeč. Upam, da bomo še kdaj šli na splav.

Urban Pečnik, 8. a

Na splavu je bilo zelo mrzlo, ampak animatorji so nas zabavali tako, da smo popolnoma pozabili, da nas zebe. Ko smo zapustili splav, so nas kombiji odpeljali na Gortino. Od tam smo peš odšli do šole, kjer smo se razšli. Športni dan se nama je zdel zelo zanimiv in upava, da bo še veliko takšnih.

Tina Cvitanič, 7. b, in Lucija Gosak, 7. a

Na splavu nam je bilo zelo všeč

Pomerili smo se v hoji s hoduljami

Zgodilo se je …

Prijateljstvo ne pozna meja

V torek, 2. oktobra, so Srednjo šolo Muta obiskali predstavniki obrtne šole Gewerbeschule Schopfheim iz nemške zvezne dežele Baden-Württemberg. Stike z njimi je Srednja šola Muta navezala že prej, saj se dogovarjamo o izpeljavi skupnega projekta, pri katerem bi izmenjavali svoja znanja, izkušnje in poglobili prijateljske vezi.

Na Srednji šoli Muta smo goste iz Schopfheima lepo sprejeli: pred vhodom šole sta jih pričakala dijaka v opravi koroške narodne noše, ki je bila izdelana v okviru raziskovalne naloge na SŠ Muta. Nato smo jih povabili v

avlo šole, kjer smo posebej zanje pripravili prireditev, na kateri sta nekaj besed izrekla ravnatelja vsake šole, dijaki Srednje šole Muta pa so se predstavili z glasbenimi, plesnimi točkami in z modno revijo. Nad

modno revijo in celotno prireditvijo so bili gostje iz Nemčije zelo navdušeni.

Po koncu prireditve so se predstavniki obeh šol pogovarjali o nadaljnjih možnostih sodelovanja in o realizaciji načrtovanega projekta.

Glede na to, da so si gostje ob tej priložnosti ogledali še druge lepote naše dežele in je bil obisk časovno omejen, so izrazili željo, da bi skupaj preživeli več časa, zato so povabili kolektiv učiteljev SŠ Muta na delovni obisk in ogled šole v Schopfheimu.

Natalija Eršte, prof. nemščine

Priprave na prihod gostov

Zahvaljujemo se vsem, ki oglašujete v našem glasilu, in vam kličemo SREČNO 2OO8!

Kulturno - turistično društvo Sv. Primož vas ponovno vabi na ogled živih jaslic in božične igre, 25. 12. 2007, ob 17. in 19. uri, v cerkev sv. Primoža. Najmlajše bo presenetil tudi Božiček.

Predšolski otroci občine Muta, prijazno povabljeni na praznično srečanje z dedkom Mrazom v avlo Osnovne šole Muta, v četrtek, 27. decembra 2007, ob 17. uri.

Župan, občinska uprava, občinski svet in uredniški odbor želimo vsem bralcem Mučana in občanom občine Muta vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2008.

6 7Mučan Mučan

osnovna šolaosnovna šola osnovna šola, srednja šolaosnovna šola, srednja šola

Skozi oko učencev

Športni dan na splavu V začetku oktobra so imeli učenci zadnje triade na OŠ Muta malce nenavaden športni dan: odpravili so se na splav. O tem posebnem doživetju so zapisali naslednje:

Intervju o športnem dnevu

Ker sem bil 10. 11. odsoten, nisem mogel iti na športni dan. Slišal sem, da so ta športni dan pripravili Malčkov šport in Koroški splavarji. Zanimalo me je, kako so se imeli, zato sem o tem povprašal sošolca.

Samo: Dejan, kdaj in kako ste začeli športni dan?Dejan: Športni dan se je začel ob 8. uri zjutraj, tedaj smo imeli v šoli malico.Samo: Kako se je športni dan nadaljeval?Dejan: V nadaljevanju športnega dne smo se peš odpravili na Gortino. Tam so nas pričakali kombiji, s katerimi smo se odpeljali do splava.Samo: Kaj ste počeli tam?Dejan: Najprej sta v kratkem govoru pozdravila učence in učitelje g. župan in ga. ravnateljica. Potem smo se razdelili v ekipe in določili vodje skupin. Najprej smo se pomerili v hoji s hoduljami in v sestavljanju splava. Nato smo odšli na splav. Tam nam je voditelj športnega dne povedal zgodbo, ki ji je sledil kviz. Na koncu smo tekmovali tudi v pantomimi. Športni dan smo zaključili, ko smo se odpravili s splava ...Samo: Katera ekipa je dosegla najboljši rezultat?

Dejan: Na prvem mestu je bila ekipa 9. a razreda.Samo: Kateri dogodek se ti je najbolj vtisnil v spomin?Dejan: Najbolj si bom zapomnil hojo s hoduljami.Samo: Kakšni so občutki, če tvoj razred oziroma tvoja ekipa zmaga?Dejan: Občutek ob zmagi je res zelo dober. Menim, da če se potrudiš, lahko zmagaš z lahkoto. Nekateri so boljši in nekateri slabši. Tako pač je, vsi ne moremo biti prvi. Menim, da je pomembno sodelovati in ne zmagati. Zato čestitam vsem tekmovalcem, ki so se opogumili in se vključili v svojo ekipo.

Tako mi je Dejan predstavil športni dan in zdi se mi, da je res škoda, da sem ta športni dan zamudil.

Dejan Paradiž in Samo Krivc, 9.a.

Na splavu

Na splavu so različne igre bile,bile so zelo igrive, zanimive in

nagajive.Ko smo z igrami končali,

smo si roke podali,deveti a darila dobili,

in se od splava poslovili.

Športni dan se je pričel ob 10. uri. Preden smo začeli z igro, smo se morali razdeliti v šest skupin. V vsaki skupini je bilo šest tekmovalcev. Vseh šest skupin je dobilo svoje ime. In začeli smo s tekmovanjem v hoji s hoduljami. Najhitrejši so bili 9. razredi. Imeli so najboljši čas. Po hoji s hoduljami smo lahko jedli kostanje.

Na začetku je učiteljica izbrala vodjo skupine, ki bo tekmovala. Malo pred začetkom tekmovanja je nek gospod razdelil kostanje. Pozneje smo tekmovali s hoduljami in v sestavi splava. Ko smo se pozabavali v igri, smo šli na splav. Po splavarjenju smo odšli domov.

Tjaša Abazi, 9. a

Tadej Andric, 8. b

Matej Lešnik, 8. b

Splav smo sestavljali tako, da smo najprej prinesli tri deske. Takoj potem smo prinesli tri hlode iz stiropora. Potem pa smo na stiroporaste hlode dali še tri deske in jih povezali s šestimi vrvmi. Potem smo morali splav nesti do cilja. Naša skupina je dosegla čas: dve minuti in sedem sekund. Ko smo splav prinesli do cilja, smo ga morali vrniti na prvotno mesto in ga ponovno razstaviti. Nato smo ga zložili ob Dravi. Ko smo končali s tem, smo šli na splav in uživali.

Tadej Krelj, 8. a

Najprej so nam razdelili imena. Naša skupina se je imenovala »Šajkarji«. Po končanih igrah smo odšli na splav. Sledil je kviz iz prejšnjih razlag. Vsaka skupina je lahko pomagala svoji vodji. Po končanem kvizu so krstili dva splavarja. Postavili so jima tri vprašanja. Po krstu so zmagovalni skupini razdelili nagrade. Zmagala je skupina iz devetega razreda. Naša skupina je bila druga. Športni dan se je zaključil, ko smo pojedli kostanje. Ta športni dan mi je bil zelo všeč. Upam, da bomo še kdaj šli na splav.

Urban Pečnik, 8. a

Na splavu je bilo zelo mrzlo, ampak animatorji so nas zabavali tako, da smo popolnoma pozabili, da nas zebe. Ko smo zapustili splav, so nas kombiji odpeljali na Gortino. Od tam smo peš odšli do šole, kjer smo se razšli. Športni dan se nama je zdel zelo zanimiv in upava, da bo še veliko takšnih.

Tina Cvitanič, 7. b, in Lucija Gosak, 7. a

Na splavu nam je bilo zelo všeč

Pomerili smo se v hoji s hoduljami

Zgodilo se je …

Prijateljstvo ne pozna meja

V torek, 2. oktobra, so Srednjo šolo Muta obiskali predstavniki obrtne šole Gewerbeschule Schopfheim iz nemške zvezne dežele Baden-Württemberg. Stike z njimi je Srednja šola Muta navezala že prej, saj se dogovarjamo o izpeljavi skupnega projekta, pri katerem bi izmenjavali svoja znanja, izkušnje in poglobili prijateljske vezi.

Na Srednji šoli Muta smo goste iz Schopfheima lepo sprejeli: pred vhodom šole sta jih pričakala dijaka v opravi koroške narodne noše, ki je bila izdelana v okviru raziskovalne naloge na SŠ Muta. Nato smo jih povabili v

avlo šole, kjer smo posebej zanje pripravili prireditev, na kateri sta nekaj besed izrekla ravnatelja vsake šole, dijaki Srednje šole Muta pa so se predstavili z glasbenimi, plesnimi točkami in z modno revijo. Nad

modno revijo in celotno prireditvijo so bili gostje iz Nemčije zelo navdušeni.

Po koncu prireditve so se predstavniki obeh šol pogovarjali o nadaljnjih možnostih sodelovanja in o realizaciji načrtovanega projekta.

Glede na to, da so si gostje ob tej priložnosti ogledali še druge lepote naše dežele in je bil obisk časovno omejen, so izrazili željo, da bi skupaj preživeli več časa, zato so povabili kolektiv učiteljev SŠ Muta na delovni obisk in ogled šole v Schopfheimu.

Natalija Eršte, prof. nemščine

Priprave na prihod gostov

Zahvaljujemo se vsem, ki oglašujete v našem glasilu, in vam kličemo SREČNO 2OO8!

Kulturno - turistično društvo Sv. Primož vas ponovno vabi na ogled živih jaslic in božične igre, 25. 12. 2007, ob 17. in 19. uri, v cerkev sv. Primoža. Najmlajše bo presenetil tudi Božiček.

Predšolski otroci občine Muta, prijazno povabljeni na praznično srečanje z dedkom Mrazom v avlo Osnovne šole Muta, v četrtek, 27. decembra 2007, ob 17. uri.

Župan, občinska uprava, občinski svet in uredniški odbor želimo vsem bralcem Mučana in občanom občine Muta vesel božič in srečno ter uspešno novo leto 2008.

8 9Mučan Mučan

srednja šolasrednja šola srednja šola, društvasrednja šola, društva

Uspešno izvedena prireditev ob 60-letnici

Ob praznovanju visokega jubileja, 60-letnice obstoja srednjega šolstva na Muti, smo v sredo, 10. 10. 2007, tako profesorji kot tudi dijaki pripravili in uspešno izvedli svečano prireditev v avli šole. Na prireditvi je bilo kar nekaj uglednih gostov, med njimi tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver. V svojem daljšem nagovoru profesorjem, dijakom in gostom je poudaril, da je 60 let obstoja srednjega šolstva na Muti zavidanja vreden jubilej, ki ga v Sloveniji nima veliko šol, kar lahko pripišemo dejstvu, da se je šola v vseh teh letih uspešno prilagajala potrebam gospodarstva in ni dvoma, da bo tako tudi v bodoče.

Morda lahko kot največje darilo šoli ob prazniku označimo tudi

Minister Zver z direktorico Šolskega centra Slovenj Gradec in ravnateljem Srednje šole Muta

septembrsko pridružitev Srednje šole Muta k Šolskemu centru Slovenj Gradec, v okviru katerega se šoli ponujajo širše možnosti obstoja in delovanja, je na prireditvi povedala gospa Danica Doler Švab, direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec. Posebej za to priložnost je SŠ Muta izdelala kratek dokumentarni film, ki so si ga imeli gostje, poleg glasbenih, plesnih točk in modne revije, možnost ogledati na prireditvi sami. Naj poudarimo še, da so bili gostje nad

prireditvijo zelo navdušeni, kar nam vsem, tako profesorjem kot dijakom, daje moči za nove izzive, ki so pred nami.

Ob tej priložnosti se kolektiv Srednje šole Muta še enkrat zahvaljuje vsem, ki so nam v teh letih stali ob strani in z nami delili veselje in skrbi. Hvala.

Vlasta Špringer, inž. tekst. konf. teh.

Aktualno

Srednja šola Muta pred novimi izzivi

Srednja šola Muta bo v prihodnjem šolskem letu poleg programov predšolska vzgoja in izdelovalec oblačil (prenovljen program) razpisala nova izobraževalna programa okoljevarstveni tehnik in ustvarjalec modnih oblačil. Oba programa prinašata na šolo nove, aktualne vsebine in sledita potrebam okolja.

Okoljevarstveni tehnik

O k o l j e v a r s t v e n i t e h n i k j e popolnoma nov izobraževalni program oziroma poklic v Sloveniji, ki

bo v šolskem letu 2008/09 razpisan na štirih srednjih šolah, med drugimi tudi na Srednji šoli Muta.

Problemi varstva okolja so celostni. Predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega sveta ter zahtevajo ukrepe in smotrno ravnanje v svetu, v katerem živimo. V nekaterih državah Evropske unije se tega že zavedajo, zato že izobražujejo okoljevarstvene tehnike.

Okoljevarstveni tehniki bodo tudi

pri nas potrebni v vseh proizvodnih procesih gospodarstva, kjer nastajajo raznovrstni odpadki (odpadna voda, embalaža, nevarni odpadki …), ki jih morajo evident i rat i , sort i rat i , transportirati po predpisih in s tandard ih. Potrebni bodo v komunalnih službah, kjer odpadke zbirajo in ocenjujejo, v občinskih službah, kjer morajo spremljati in izvajati vse aktivnosti v zvezi z varstvom okolja in okoljsko politiko. Možnosti zaposlitve bodo tudi na energetskih objektih, v gradbenih podjetjih, ekoloških inštitutih in drugje. Obstajajo pa tudi široke možnosti nadaljnjega študija na vseh višjih in visokih strokovnih šolah in nekaterih univerzitetnih programih. Prva visoka strokovna šola za varstvo okolja bo v šolskem letu 2008/09 pričela z izobraževanjem študentov v Velenju.

Na Srednji šoli Muta imamo za izvajanje programa okoljevarstveni tehnik vse materialne in kadrovske pogoje. Kar pa je morda še pomembnejše: imamo tudi podporo celotnega koroškega gospodarstva, vseh koroških komunalnih podjetij in občin.

Ustvarjalec modnih oblačil

Nove izzive in sveže vsebine prinaša na srednjo šolo tudi program ustvarjalec modnih oblačil, v okviru katerega v naslednjem šolskem letu ponujamo modul STILIRANJE.

Za začetek smo se lotili stilske preobrazbe dijakinje Klavdije.

Klavdija kot večina srednješolk preživlja dopoldneve v šoli, popoldan pa najde čas za druženje s prijatelji in različne druge dejavnosti. Čaka jo tudi maturantski ples. Za vse priložnosti smo zanjo našli kaj primernega med izdelki dijakinj tekstilnih usmeritev. Pomoč so nam prijazno ponudili v Frizerskem salonu Maja v Vuzenici, kjer so Klavdiji ustrezno uredili pričesko in jo naličili. Prodajalna z obutvijo Alpina iz Slovenj Gradca nam je posodila čevlje, ki jih je Klavdija obula h kreacijam. Obema se najlepše zahvaljujemo.

SŠ Muta

Krajevna organizacija Rdečega križa Muta

Vabljeni k darovanju krvi

Krajevna organizacija RK Muta je v letu 2007 prv ič izvedla dve krvodajalski akciji na Muti. V mesecu januarju se je akcije udeležilo 120 krvodajalcev, v mesecu oktobru pa 85. Zaradi vse večjih potreb po krvi je naša prvenstvena naloga pridobivanje novih prostovoljcev za darovanje krvi. Potencialne darovalce letošnjih krvodajalskih akcij smo vabili preko kabelske televizije, plakatov na oglasnih deskah celotne občine in preko otrok z osebnim povabilom staršev.

V Sloveniji daruje kri 5 % prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalcev. Na leto v Sloveniji zberemo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se letno prijavi približno 100.000 krvodajalcev, od tega tretjina žensk in dve tretjini moških.

Žal pa se pri nas srečujemo z vedno večjimi problemi pri zagotavljanju zadostne količine krvi za nemoteno delo bolnišnic. Odkar je začela kardiologija v Splošni bolnišnici

Maribor opravljati operacije na odprtem srcu, so se potrebe po krvi močno povečale.

Krvodajalstvo je solidarnostno gibanje za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi. Organizacija Rdeči križ spodbuja ljudi k zdravemu življenju in jih ozavešča, da si z dajanjem krvi zagotovijo višjo zdravstveno raven. Vsakdo je namreč tudi potencialni prejemnik krvi. Cilj organizacije Rdeči

križ je zagotavljati tolikšno število krvodajalcev, da bo učinkovito zadostilo potrebam zdravstva po krvi tudi v novih družbeno-ekonomskih in socialnih razmerah.

Seveda pa je tu potrebna tudi podpora širše družbene skupnosti. Prav prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so se v petdesetih letih

pokazale kot dobri temelji za preskrbo s krvjo.

Ko človek daruje kri, daruje največ, kar človek lahko da - to je del sebe.

Za to j e p ra v , da s t a r e j š i spodbujamo mlajše, da bodo z darovanjem krvi pomagali ohranjati življenja.

Hvala vsem krvodajalkam in krvodajalcem. V letu 2008 pa si želimo, da bi bili pri darovanju krvi še številnejši.

Člani Krajevne organizacije RK Muta želimo v novem letu vsem občankam in občanom vse dobro, predvsem pa veliko zdravja in sreče.

Na svidenje na krvodajalskih akcijah!

Krajevna organizacija RK Muta

Potrebe po krvi so se v zadnjem času močno povečale

8 9Mučan Mučan

srednja šolasrednja šola srednja šola, društvasrednja šola, društva

Uspešno izvedena prireditev ob 60-letnici

Ob praznovanju visokega jubileja, 60-letnice obstoja srednjega šolstva na Muti, smo v sredo, 10. 10. 2007, tako profesorji kot tudi dijaki pripravili in uspešno izvedli svečano prireditev v avli šole. Na prireditvi je bilo kar nekaj uglednih gostov, med njimi tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver. V svojem daljšem nagovoru profesorjem, dijakom in gostom je poudaril, da je 60 let obstoja srednjega šolstva na Muti zavidanja vreden jubilej, ki ga v Sloveniji nima veliko šol, kar lahko pripišemo dejstvu, da se je šola v vseh teh letih uspešno prilagajala potrebam gospodarstva in ni dvoma, da bo tako tudi v bodoče.

Morda lahko kot največje darilo šoli ob prazniku označimo tudi

Minister Zver z direktorico Šolskega centra Slovenj Gradec in ravnateljem Srednje šole Muta

septembrsko pridružitev Srednje šole Muta k Šolskemu centru Slovenj Gradec, v okviru katerega se šoli ponujajo širše možnosti obstoja in delovanja, je na prireditvi povedala gospa Danica Doler Švab, direktorica Šolskega centra Slovenj Gradec. Posebej za to priložnost je SŠ Muta izdelala kratek dokumentarni film, ki so si ga imeli gostje, poleg glasbenih, plesnih točk in modne revije, možnost ogledati na prireditvi sami. Naj poudarimo še, da so bili gostje nad

prireditvijo zelo navdušeni, kar nam vsem, tako profesorjem kot dijakom, daje moči za nove izzive, ki so pred nami.

Ob tej priložnosti se kolektiv Srednje šole Muta še enkrat zahvaljuje vsem, ki so nam v teh letih stali ob strani in z nami delili veselje in skrbi. Hvala.

Vlasta Špringer, inž. tekst. konf. teh.

Aktualno

Srednja šola Muta pred novimi izzivi

Srednja šola Muta bo v prihodnjem šolskem letu poleg programov predšolska vzgoja in izdelovalec oblačil (prenovljen program) razpisala nova izobraževalna programa okoljevarstveni tehnik in ustvarjalec modnih oblačil. Oba programa prinašata na šolo nove, aktualne vsebine in sledita potrebam okolja.

Okoljevarstveni tehnik

O k o l j e v a r s t v e n i t e h n i k j e popolnoma nov izobraževalni program oziroma poklic v Sloveniji, ki

bo v šolskem letu 2008/09 razpisan na štirih srednjih šolah, med drugimi tudi na Srednji šoli Muta.

Problemi varstva okolja so celostni. Predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega sveta ter zahtevajo ukrepe in smotrno ravnanje v svetu, v katerem živimo. V nekaterih državah Evropske unije se tega že zavedajo, zato že izobražujejo okoljevarstvene tehnike.

Okoljevarstveni tehniki bodo tudi

pri nas potrebni v vseh proizvodnih procesih gospodarstva, kjer nastajajo raznovrstni odpadki (odpadna voda, embalaža, nevarni odpadki …), ki jih morajo evident i rat i , sort i rat i , transportirati po predpisih in s tandard ih. Potrebni bodo v komunalnih službah, kjer odpadke zbirajo in ocenjujejo, v občinskih službah, kjer morajo spremljati in izvajati vse aktivnosti v zvezi z varstvom okolja in okoljsko politiko. Možnosti zaposlitve bodo tudi na energetskih objektih, v gradbenih podjetjih, ekoloških inštitutih in drugje. Obstajajo pa tudi široke možnosti nadaljnjega študija na vseh višjih in visokih strokovnih šolah in nekaterih univerzitetnih programih. Prva visoka strokovna šola za varstvo okolja bo v šolskem letu 2008/09 pričela z izobraževanjem študentov v Velenju.

Na Srednji šoli Muta imamo za izvajanje programa okoljevarstveni tehnik vse materialne in kadrovske pogoje. Kar pa je morda še pomembnejše: imamo tudi podporo celotnega koroškega gospodarstva, vseh koroških komunalnih podjetij in občin.

Ustvarjalec modnih oblačil

Nove izzive in sveže vsebine prinaša na srednjo šolo tudi program ustvarjalec modnih oblačil, v okviru katerega v naslednjem šolskem letu ponujamo modul STILIRANJE.

Za začetek smo se lotili stilske preobrazbe dijakinje Klavdije.

Klavdija kot večina srednješolk preživlja dopoldneve v šoli, popoldan pa najde čas za druženje s prijatelji in različne druge dejavnosti. Čaka jo tudi maturantski ples. Za vse priložnosti smo zanjo našli kaj primernega med izdelki dijakinj tekstilnih usmeritev. Pomoč so nam prijazno ponudili v Frizerskem salonu Maja v Vuzenici, kjer so Klavdiji ustrezno uredili pričesko in jo naličili. Prodajalna z obutvijo Alpina iz Slovenj Gradca nam je posodila čevlje, ki jih je Klavdija obula h kreacijam. Obema se najlepše zahvaljujemo.

SŠ Muta

Krajevna organizacija Rdečega križa Muta

Vabljeni k darovanju krvi

Krajevna organizacija RK Muta je v letu 2007 prv ič izvedla dve krvodajalski akciji na Muti. V mesecu januarju se je akcije udeležilo 120 krvodajalcev, v mesecu oktobru pa 85. Zaradi vse večjih potreb po krvi je naša prvenstvena naloga pridobivanje novih prostovoljcev za darovanje krvi. Potencialne darovalce letošnjih krvodajalskih akcij smo vabili preko kabelske televizije, plakatov na oglasnih deskah celotne občine in preko otrok z osebnim povabilom staršev.

V Sloveniji daruje kri 5 % prebivalcev. Da zadostimo potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo vsak dan okoli 400 krvodajalcev. Na leto v Sloveniji zberemo okoli 45.000 litrov krvi, kar pomeni, da se letno prijavi približno 100.000 krvodajalcev, od tega tretjina žensk in dve tretjini moških.

Žal pa se pri nas srečujemo z vedno večjimi problemi pri zagotavljanju zadostne količine krvi za nemoteno delo bolnišnic. Odkar je začela kardiologija v Splošni bolnišnici

Maribor opravljati operacije na odprtem srcu, so se potrebe po krvi močno povečale.

Krvodajalstvo je solidarnostno gibanje za ohranjanje življenja bolnikov in večjo kakovost zdravja ljudi. Organizacija Rdeči križ spodbuja ljudi k zdravemu življenju in jih ozavešča, da si z dajanjem krvi zagotovijo višjo zdravstveno raven. Vsakdo je namreč tudi potencialni prejemnik krvi. Cilj organizacije Rdeči

križ je zagotavljati tolikšno število krvodajalcev, da bo učinkovito zadostilo potrebam zdravstva po krvi tudi v novih družbeno-ekonomskih in socialnih razmerah.

Seveda pa je tu potrebna tudi podpora širše družbene skupnosti. Prav prostovoljnost, neplačanost in anonimnost so se v petdesetih letih

pokazale kot dobri temelji za preskrbo s krvjo.

Ko človek daruje kri, daruje največ, kar človek lahko da - to je del sebe.

Za to j e p ra v , da s t a r e j š i spodbujamo mlajše, da bodo z darovanjem krvi pomagali ohranjati življenja.

Hvala vsem krvodajalkam in krvodajalcem. V letu 2008 pa si želimo, da bi bili pri darovanju krvi še številnejši.

Člani Krajevne organizacije RK Muta želimo v novem letu vsem občankam in občanom vse dobro, predvsem pa veliko zdravja in sreče.

Na svidenje na krvodajalskih akcijah!

Krajevna organizacija RK Muta

Potrebe po krvi so se v zadnjem času močno povečale

10 11Mučan Mučan

društvadruštva društva, župnijadruštva, župnija

DU in DI Muta

Srečanje starejših občanov Mute

Že tradicionalno se na Muti enkrat letno srečajo občani, stari 70 let in več. Sčasoma je srečanje postalo lepa navada pozornosti do vseh starejših ljudi, po svoje tudi priznanje, da so nekoč bili polni moči, da so prav ti v resnici pridelali, v mnogo slabših pogojih prigarali večino tega, kar občudujemo danes kot naše imetje, in ohranili to našo prelepo okolico.

Res, postajamo vse starejši. Že 325 nas je tistih, ki smo zdrsnili v pozno jesen še bolj ali manj čilega življenja, moški smo v rahli manjšini. Na srečanje, bilo je v telovadnici, nas je prišlo okrog 170. Vemo, da so mnogi bolni in nepokretni, nekateri pa si ne želijo druženja, kar pa je tudi njihova pravica.

Takšno srečanje zahteva kar lepo mero de la i n p r ip rav i n j e organizacijsko v rokah društva upokojencev in društva invalidov, natančneje v rokah vodstva obeh omenjenih organizacij: Marjana Jerčič in Jože Freidl sta to, seveda z majhno

armado pomočnikov. Kosilo na srečanju pa kot vedno plača naša občina.

Za lažji korak, dobro voljo in celo za ples je poskrbel domači ansambel Diaton, svoje pa so dodale tudi naše pevke. Na odru so se z domiselnimi prispevki predstavili otroci naše šole in tudi Marija Mrakič z recitacijo. To je bil dan in program, pisan na kožo nam - starejšim.

Pa še nekaj smo opravili, kar je tudi postalo lepa in vse pohvale vredna tradicija: posebej se spomnimo vseh "staroporočencev", torej srebrno-, zlato- in biseroporočencev, s šopkom pa počastimo najstarejšo občanko in najstarejšega občana. Med

zlatoporočence se je letos vpisalo kar devet parov. Tako smo skupaj proslavili z Julijano in Antonom Kvasnikom, Marijo in Miho Repnikom in čestitali Elizabeti in Stanku Štaherju, zaradi bolezni sta izostanek opravičila Marija in Jože Valtl, biserno poroko pa sta med vrstniki proslavila Ida in Avgust Helbl. Vsem je čestital tudi župan naše občine in drugi predstavniki lokalne oblasti. Žal zaradi mnogih težav vsi jubilanti niso mogli počastiti srečanja s svojo prisotnostjo. Naj vam ob častitljivem jubileju čestita tudi celotna redakcija našega glasila.

kv

Srečanje je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Boris Kralj

Gasilski veteraniMed gasilci je nekaj prav zanimivih

običajev. Eden pomembnejših je tudi Florjanova maša, ki ima v naših krajih, če prebiramo stare kronike, že več kakor stoletno tradicijo, pač toliko, kolikor so stara društva. Vmes, med vojnami in v času najbolj vročega socializma, je bil običaj prepovedan.

Gasilci so nekdaj radi florjanili, šrangali pa še marsikaj. Seveda je bil do nedavna namen povsem drugačen. Darovi takšnih dni so šli v gasilsko blagajno za opremo, za "žehtarčke" sv. Florjana.

Danes pa poznamo med gasilci tudi novo, vsekakor lepo navado, ki jo

je že pred leti uvajal gasilski veteran, danes visoki gasilski častnik Hubert Nemec. Enkrat letno, navadno ob koncu leta, se na tovariški večerji zberejo najstarejši tovariši gasilci in gasilke. Tisti, ki jih je starost privedla med veterane, dobijo spominski kipec, vsebinsko pa je to samo lep popoldan ali večer med najstarejšo gasilsko

Bil je lep večer, tokrat pri Matiju

tovarišijo. Če ne veste, gasilci še vedno negujejo prvotno medsebojno ogovarjanje s "tovariš", ker je to veliko več kakor gospod, ekselenca ali karkoli že. In tovariš je vsak, ne glede na čin in položaj, mora pa biti gasilec.

kv

Zlati jubilej Športnega društva Muta

V začetku novembra je Športno društvo Muta, do leta 1995 Telesnovzgojno društvo (TVD) Partizan Muta, v avli osnovne šole proslavilo petdesetletnico organizirane športne dejavnosti na Muti. Ob tej priložnosti so obudili spomine na prehojeno pot in podelili priznanja najzaslužnejšim. Posebna priznanja so prejeli tudi člani prvega upravnega odbora društva iz leta 1956: Štefan Šoštarec, Vera Račnik, Erna Kuret in Ivan Verhnjak. Hkrati je bil Štefan Šoštarec imenovan za častnega predsednika društva. Na slovesnosti so se članom ŠD Muta pridružili člani prijateljskega društva PSV Heiligenhaus iz Nemčije.

Dobitniki priznanj in zahval ob 50-letnici ŠD Muta

Ob zlatem jubileju je društvo izdalo tudi zbornik, ki z besedo in sliko predstavlja delovanje in dosežke društva od ustanovitve do danes.

M. M. Lesjak

0bnovljena streha na rotundi sv. JanezaKrstnika

Rotundo sv. Janeza Krstnika, prav gotovo ponos vseh občanov Mute, krasi nova streha, katere obnova se je pričela meseca septembra in zaključila oktobra, z blagoslovitvijo prenovljene strehe in zahvalno mašo, ki jo je daroval naddekan Igor Glasenčnik.

Kot je povedal Kristjan Helbl, član Pastoralnega sveta Župnije Muta in ključar v cerkvi sv. Janeza Krstnika, je bila streha povsem dotrajana in kot taka nujno potrebna obnove. Streho so nazadnje obnovili leta 1972. Zamenjave »šintlov« sta se lotila Franc Placet in Kristjan Napotnik, obnovo zvonika z macesnovimi deskami pa je

izvedel Franc Verko z Ojstrice.Pri obnovi so na tak ali drugačen

način sodelovali tudi ostali občani Mute pod budnim očesom obeh ključarjev Kristjana Helbla in Vilija Brezovnika ter obeh duhovnikov

Antona Šeruge in Jožeta Berginca.Obnova strehe je bila vredna 37

tisoč evrov, ki so jih po tretjinah zagotovili Ministrstvo za kulturo, Občina Muta ter Župnija Muta.

Rotunda sv. Janeza Krstnika je ena najstarejših cerkva v Sloveniji, poseben čar ji daje okrogla ladja in lepo oblikovana skodlasta streha z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški naj bi jo leta 1052 posvetil papež Leon IX. Prvič je bila cerkvica omenjena v fevdalnih knjigah celjskih grofov leta 1441. Zunanjost cerkve je bila obnovljena v letih 1983 in 1987.

Cerkev velja za kulturni spomenik, v njej pogosto potekajo različne slovesnosti, kulturne prireditve, poroke, krsti, najpomembnejša slovesnost pa je prav gotovo lepa nedelja, ki jo župljani praznujemo na god sv. Janeza Krstnika.

Lidija Verdnik

Najstarejši kulturni spomenik v kraju odslej še lepši

10 11Mučan Mučan

društvadruštva društva, župnijadruštva, župnija

DU in DI Muta

Srečanje starejših občanov Mute

Že tradicionalno se na Muti enkrat letno srečajo občani, stari 70 let in več. Sčasoma je srečanje postalo lepa navada pozornosti do vseh starejših ljudi, po svoje tudi priznanje, da so nekoč bili polni moči, da so prav ti v resnici pridelali, v mnogo slabših pogojih prigarali večino tega, kar občudujemo danes kot naše imetje, in ohranili to našo prelepo okolico.

Res, postajamo vse starejši. Že 325 nas je tistih, ki smo zdrsnili v pozno jesen še bolj ali manj čilega življenja, moški smo v rahli manjšini. Na srečanje, bilo je v telovadnici, nas je prišlo okrog 170. Vemo, da so mnogi bolni in nepokretni, nekateri pa si ne želijo druženja, kar pa je tudi njihova pravica.

Takšno srečanje zahteva kar lepo mero de la i n p r ip rav i n j e organizacijsko v rokah društva upokojencev in društva invalidov, natančneje v rokah vodstva obeh omenjenih organizacij: Marjana Jerčič in Jože Freidl sta to, seveda z majhno

armado pomočnikov. Kosilo na srečanju pa kot vedno plača naša občina.

Za lažji korak, dobro voljo in celo za ples je poskrbel domači ansambel Diaton, svoje pa so dodale tudi naše pevke. Na odru so se z domiselnimi prispevki predstavili otroci naše šole in tudi Marija Mrakič z recitacijo. To je bil dan in program, pisan na kožo nam - starejšim.

Pa še nekaj smo opravili, kar je tudi postalo lepa in vse pohvale vredna tradicija: posebej se spomnimo vseh "staroporočencev", torej srebrno-, zlato- in biseroporočencev, s šopkom pa počastimo najstarejšo občanko in najstarejšega občana. Med

zlatoporočence se je letos vpisalo kar devet parov. Tako smo skupaj proslavili z Julijano in Antonom Kvasnikom, Marijo in Miho Repnikom in čestitali Elizabeti in Stanku Štaherju, zaradi bolezni sta izostanek opravičila Marija in Jože Valtl, biserno poroko pa sta med vrstniki proslavila Ida in Avgust Helbl. Vsem je čestital tudi župan naše občine in drugi predstavniki lokalne oblasti. Žal zaradi mnogih težav vsi jubilanti niso mogli počastiti srečanja s svojo prisotnostjo. Naj vam ob častitljivem jubileju čestita tudi celotna redakcija našega glasila.

kv

Srečanje je s svojo prisotnostjo počastil tudi župan Boris Kralj

Gasilski veteraniMed gasilci je nekaj prav zanimivih

običajev. Eden pomembnejših je tudi Florjanova maša, ki ima v naših krajih, če prebiramo stare kronike, že več kakor stoletno tradicijo, pač toliko, kolikor so stara društva. Vmes, med vojnami in v času najbolj vročega socializma, je bil običaj prepovedan.

Gasilci so nekdaj radi florjanili, šrangali pa še marsikaj. Seveda je bil do nedavna namen povsem drugačen. Darovi takšnih dni so šli v gasilsko blagajno za opremo, za "žehtarčke" sv. Florjana.

Danes pa poznamo med gasilci tudi novo, vsekakor lepo navado, ki jo

je že pred leti uvajal gasilski veteran, danes visoki gasilski častnik Hubert Nemec. Enkrat letno, navadno ob koncu leta, se na tovariški večerji zberejo najstarejši tovariši gasilci in gasilke. Tisti, ki jih je starost privedla med veterane, dobijo spominski kipec, vsebinsko pa je to samo lep popoldan ali večer med najstarejšo gasilsko

Bil je lep večer, tokrat pri Matiju

tovarišijo. Če ne veste, gasilci še vedno negujejo prvotno medsebojno ogovarjanje s "tovariš", ker je to veliko več kakor gospod, ekselenca ali karkoli že. In tovariš je vsak, ne glede na čin in položaj, mora pa biti gasilec.

kv

Zlati jubilej Športnega društva Muta

V začetku novembra je Športno društvo Muta, do leta 1995 Telesnovzgojno društvo (TVD) Partizan Muta, v avli osnovne šole proslavilo petdesetletnico organizirane športne dejavnosti na Muti. Ob tej priložnosti so obudili spomine na prehojeno pot in podelili priznanja najzaslužnejšim. Posebna priznanja so prejeli tudi člani prvega upravnega odbora društva iz leta 1956: Štefan Šoštarec, Vera Račnik, Erna Kuret in Ivan Verhnjak. Hkrati je bil Štefan Šoštarec imenovan za častnega predsednika društva. Na slovesnosti so se članom ŠD Muta pridružili člani prijateljskega društva PSV Heiligenhaus iz Nemčije.

Dobitniki priznanj in zahval ob 50-letnici ŠD Muta

Ob zlatem jubileju je društvo izdalo tudi zbornik, ki z besedo in sliko predstavlja delovanje in dosežke društva od ustanovitve do danes.

M. M. Lesjak

0bnovljena streha na rotundi sv. JanezaKrstnika

Rotundo sv. Janeza Krstnika, prav gotovo ponos vseh občanov Mute, krasi nova streha, katere obnova se je pričela meseca septembra in zaključila oktobra, z blagoslovitvijo prenovljene strehe in zahvalno mašo, ki jo je daroval naddekan Igor Glasenčnik.

Kot je povedal Kristjan Helbl, član Pastoralnega sveta Župnije Muta in ključar v cerkvi sv. Janeza Krstnika, je bila streha povsem dotrajana in kot taka nujno potrebna obnove. Streho so nazadnje obnovili leta 1972. Zamenjave »šintlov« sta se lotila Franc Placet in Kristjan Napotnik, obnovo zvonika z macesnovimi deskami pa je

izvedel Franc Verko z Ojstrice.Pri obnovi so na tak ali drugačen

način sodelovali tudi ostali občani Mute pod budnim očesom obeh ključarjev Kristjana Helbla in Vilija Brezovnika ter obeh duhovnikov

Antona Šeruge in Jožeta Berginca.Obnova strehe je bila vredna 37

tisoč evrov, ki so jih po tretjinah zagotovili Ministrstvo za kulturo, Občina Muta ter Župnija Muta.

Rotunda sv. Janeza Krstnika je ena najstarejših cerkva v Sloveniji, poseben čar ji daje okrogla ladja in lepo oblikovana skodlasta streha z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški naj bi jo leta 1052 posvetil papež Leon IX. Prvič je bila cerkvica omenjena v fevdalnih knjigah celjskih grofov leta 1441. Zunanjost cerkve je bila obnovljena v letih 1983 in 1987.

Cerkev velja za kulturni spomenik, v njej pogosto potekajo različne slovesnosti, kulturne prireditve, poroke, krsti, najpomembnejša slovesnost pa je prav gotovo lepa nedelja, ki jo župljani praznujemo na god sv. Janeza Krstnika.

Lidija Verdnik

Najstarejši kulturni spomenik v kraju odslej še lepši

12 13

gospodarstvo, trgovinagospodarstvo, trgovinažupnija, gospodarstvožupnija, gospodarstvo

Mučan Mučan

Zakonci obnovili poročne zaobljube

Ker je letos v Cerkvi na Slovenskem leto družine, smo tudi v naši župniji sklenili dati v tem letu poudarek družini in ji poskušali kar največ ponuditi ter ji, še bolj kot sicer, stati ob strani.

Tako smo v mesecu septembru, skupaj z osnovno šolo, za starše pripravili predavanje psihoterapevta Bogdana Žorža. Na zahvalno nedeljo, 4. novembra, pa smo v cerkev sv. Marjete povabili zakonske jubilante, da se skupaj z njimi poveselimo in zahvalimo za dar sv. zakona. Zbralo se je 16 parov, od tega štirje pari zlatoporočenci. Slavje smo pričeli s slovesno mašo, med katero so zakonci obnovili svoje poročne zaobljube in si

Zbralo se je 16 parov

na novo zagotovili ljubezen in zvestobo. G. župnik Anton Šeruga, ki je večino teh parov tudi poročil, je pripravil jubilantom in vsem navzočim »močan« nagovor v zahvalo in vzpodbudo, da ostanejo zvesti svoji zakonski obljubi. Ob koncu maše so

jubilanti prejeli tudi simbolno darilo in bili povabljeni na veselo druženje v župnijski dom.

Dominika Verhnjak

Rezultati raziskave o domačih obrteh na Muti

Nezanimanje ali pomanjkanje zaupanja?

Deseti številki Mučana je bil priložen anketni vprašalnik o domačih obrteh na Muti. Izpolnjenih in vrnjenih je bilo le dvajset vprašalnikov. Izredno nizek odziv po eni strani kaže na očitno zelo majhno zanimanje za ohranjanje starih tradicij, po drugi pa tudi na pomanjkanje zaupanja v takšno vrsto participativnih procesov. Vendar bi morali biti prav občani tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju novih smernic za razvoj svoje občine.

Kljub zelo nizkemu odzivu pa rezultati ankete kažejo, da je na Muti še vedno kar nekaj ljudi, ki obvladajo eno ali več obrti. Tako je šest ljudi odgovorilo, da obvlada peko po starih receptih, pet pa kuhanje žganja in izdelovanje skodel. Štiri osebe

obvladajo spravilo lesa, po tri pa mlinarstvo, kovaštvo, tesarstvo in steljerajo. Po ena oseba se je ukvarjala s kamnoseštvom, splavarstvom, svečarstvom, medičarstvom in pletarstvom. Večina vprašanih meni, da bi se morali obrtniki združiti oziroma na nek način organizirati. Zelo pomembno je tudi, da vprašani menijo, da bi imela obuditev domačih obrti vrsto pozitivnih učinkov in nobenih negativnih.

Sredi novembra je v prostorih Avtošole Relax na Muti potekalo srečanje za zainteresirane občane, ki so sodelovali v anketi. Srečanja se je udeležilo šest posameznikov. Z uporabo metode scenarijev smo poskušali identificirati trenutno stanje obrti na Muti in nakazati priložnosti in nevarnosti za njihov nadaljnji razvoj.

Kot kaže, so največje prepreke za razvoj obrti na Muti nenaklonjena zakonodaja, premajhna informiranost obrtnikov o možnostih in projektih, pomanjkanje občinske turistične strategije in nizka kupna moč. Priložnost za izboljšanje stanja vidijo predvsem v ustanovitvi neke

organizacije oziroma občinske službe, ki bi bila pristojna za informiranje in koordiniranje obrtnikov.

Vsekakor pa je oživitev obrti možna. V Avstriji projekt Meisterstrasse združuje regijske obrtnike, ki ponujajo visoko kvalitetne in estetske izdelke. Po eni strani s tem ustvarjajo turistično ponudbo, saj je pri vseh sodelujočih obrtnikih možen ogled procesa proizvodnje, po drugi pa ponujajo okolju prijaznejšo alternativo industrijskim izdelkom z nizko življenjsko dobo. Kupci teh izdelkov se zavedajo, da kupovanje izdelkov iz regije pomeni ohranjanje delovnih mest in vračanje denarja v regijo.

Maja Cimerman

Minister za gospodarstvo obiskal podjetje Gumarstvo Šrajner, d. o. o.

V okviru oktobrskega obiska vlade na Koroškem je minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak med drugim obiskal tudi uspešno družinsko podjetje Gumarstvo Šrajner, d. o. o., na Sv. Primožu nad Muto.

Podjetje Gumarstvo Šrajner, d.o.o., je bilo ustanovljeno leto 2002 in je naslednik podjetja Gumarstvo Šrajner Franc, s. p., katerega tradicija sega v leto 1992. Gre za družinsko podjetje z domačim kapitalom.

V podjetju je trenutno zaposlenih osem delavcev. Prednost pri zaposlitvah pa dajejo predvsem ljudem z ožjega območja Mute, saj želijo, da se bi na osnovi novih delovnih mest tudi populacija v naših krajih vsaj ohranila, če že ne povečala.

Osnovna panoga podjetja Gumarstvo Šrajner, d. o. o., je proizvodnja izdelkov iz gume, prav tako pa podjetje izdeluje tudi orodja za gumarstvo. Od ustanovitve dalje je podjetje venomer v konstantni rasti, večino izdelkov pa izvozijo. Podjetje je tako v letu 2006 kar 40 odstotkov proizvedenih izdelkov iz gume, gume in kovine ter iz gume in plastike prodalo na trge Švice, 40 odstotkov na trge EU (večinoma Avstrija in Nemčija)

Obisk ministra Vizjaka v podjetju oktobra letos

in le 20 odstotkov domačim kupcem. Podjetje ima močno perspektivo na trgih EU tudi v bodoče, z novimi vlaganji v moderno tehnologijo, stroje ter proizvodne prostore pa želijo učinkovitost in produktivnost še povečati. Vizija podjetja tako temelji na vlaganju v nove tehnologije ter na izboljšanju kakovosti proizvodov in delovnih pogojev delavcev ter s tem posredno na višji produktivnosti.

Kot je povedal direktor podjetja Tadej Šrajner, pomeni obisk ministra za gospodarstvo za podjetje zagotovo eno izmed prelomnic in potrditev dosedanjega dela, saj tako eminentne osebnosti, kot je minister Vizjak, v podjetju še niso gostili. Hkrati pa obisk razumejo kot priznanje vsem majhnim

oz. mikro podjetjem in vsem obrtnikom, saj s tem obiskom sedanja vlada in še posebej minister priznava pomen majhnih podjetij za razvoj gospodarstva, s tem pa tudi kaže, da ob vseh trendih globalizacije in velikih korporacij niso pozabili na majhne podjetnike in obrtnike. V podjetju verjamejo, da se bo to priznanje izrazilo tudi v podpori majhnim podjetjem, še posebej na nerazvitih področjih, predvsem v smislu investicijskih olajšav in zmanjšanja birokracije ter omejitev pri različnih razpisih.

M. M. Lesjak

Predstavljamo dejavnost

Prodajalna podjetja Medikem tudi na Muti

Dve leti minevata od odprtja zdravstvene postaje na Muti, s katero je želela Občina Muta zdravstvene storitve čim bolj približati prebivalcem. Že pred otvoritvijo in po njej so se pojavljala številna vprašanja, med drugim tudi to, kako zapolniti prazne prostore v stavbi. Dodatno težavo je

pomenilo dejstvo, da Muta zaradi bližine lekarne v Vuzenici ne bo imela svoje lekarne.

Maja letos, ko je v prostorih zdravstvene posta je podjet je Medikem odprlo specializirano prodajalno z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki, ki je pridobila tudi dovoljenje za prodajo zdravil brez recepta omejenega obsega, so številni medicinski izdelki in pripomočki ter strokovni nasveti vendarle postali dostopnejši tudi občanom Mute.

Podjetje Medikem, Sonja Tušek s.p., je začelo obratovati z odprtjem podobne prodajalne na Ravnah na Koroškem že leta 1995. Poleg prodaje

in svetovanja v specializiranih prodajalnah je podjetje generalni zastopnik in uvoznik za pripomočke za nego (inkontinenčni material) podjetja Ontex iz Belgi je, medicinskih p r ipomočkov za p rokto loške ambulante Sapimed iz Italije, različnih vrst ortoz ameriškega proizvajalca Deroyal in finskega hladilnega gela Polar frost.

Poleg poslovalnice na Ravnah, kjer ob specializirani prodajalni na P rež ihov i 22 oprav l ja jo tud i zd r a v s t v ene s t o r i t v e o sk rbe diabetičnega stopala in nege stopala na Prežihovi 13, so v letu 2 0 0 4 o d p r l i p o s l o v a l n i c o v prostorih zdravstvenega doma v

12 13

gospodarstvo, trgovinagospodarstvo, trgovinažupnija, gospodarstvožupnija, gospodarstvo

Mučan Mučan

Zakonci obnovili poročne zaobljube

Ker je letos v Cerkvi na Slovenskem leto družine, smo tudi v naši župniji sklenili dati v tem letu poudarek družini in ji poskušali kar največ ponuditi ter ji, še bolj kot sicer, stati ob strani.

Tako smo v mesecu septembru, skupaj z osnovno šolo, za starše pripravili predavanje psihoterapevta Bogdana Žorža. Na zahvalno nedeljo, 4. novembra, pa smo v cerkev sv. Marjete povabili zakonske jubilante, da se skupaj z njimi poveselimo in zahvalimo za dar sv. zakona. Zbralo se je 16 parov, od tega štirje pari zlatoporočenci. Slavje smo pričeli s slovesno mašo, med katero so zakonci obnovili svoje poročne zaobljube in si

Zbralo se je 16 parov

na novo zagotovili ljubezen in zvestobo. G. župnik Anton Šeruga, ki je večino teh parov tudi poročil, je pripravil jubilantom in vsem navzočim »močan« nagovor v zahvalo in vzpodbudo, da ostanejo zvesti svoji zakonski obljubi. Ob koncu maše so

jubilanti prejeli tudi simbolno darilo in bili povabljeni na veselo druženje v župnijski dom.

Dominika Verhnjak

Rezultati raziskave o domačih obrteh na Muti

Nezanimanje ali pomanjkanje zaupanja?

Deseti številki Mučana je bil priložen anketni vprašalnik o domačih obrteh na Muti. Izpolnjenih in vrnjenih je bilo le dvajset vprašalnikov. Izredno nizek odziv po eni strani kaže na očitno zelo majhno zanimanje za ohranjanje starih tradicij, po drugi pa tudi na pomanjkanje zaupanja v takšno vrsto participativnih procesov. Vendar bi morali biti prav občani tisti, ki sodelujejo pri ustvarjanju novih smernic z