RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Al enka Fikfak, UL ... · Prostor ni samo geometrija, označuje kulturno področje delovanja človeka. Vizualni »geografski« prostor vključuje

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Alenka Fikfak, UL, Fakulteta za arhitekturo

Krajina grajenega okolja - ruralni prostorj g j g j»Okolje (prostor) človeku ni zgolj nekaj zoperstavljenega, že pred njim danega in nespremenljivega, marveč ga človek nenehno tudi sam oblikuje, si ga po svoje razlaga opremlja z novimi stvaritvami in vdihuje vanj svojosi ga po svoje razlaga, opremlja z novimi stvaritvami in vdihuje vanj svojo miselnost in čustva ter mu daje tako novo strukturo« (Trstenjak 1984: 269).

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA 3

Zaznavni prostor

POMEN IZKUSTVENEGA PROSTORA → naše doživetje ali POMEN IZKUSTVENEGA PROSTORA → naše doživetje ali izkustvo, ki ga imamo s prostorom (Trstenjak 1984: 184).

POJEM »GENIUS LOCI« → kvalitetna dimenzija duha kraja; identiteta konkretnega kraja, za lastno vrednost narave in za človekov odnos do nje; simbol in struktura (Norberg-Schulz 1984). j ; ( g )


Prostor ni samo geometrija, označuje kulturno področje delovanja človeka.

Vizualni »geografski« prostor vključuje elemente naravnega okolja. Človek je s prostorom razvil poseben dialog – jezik misli – četrta

dimenzija prostora, prostor oblike obnašanja (socialni odnosi) in kozmološki prostor. Čl šk bitj t b j j t di t ki i fi ič ij lji i Človeška bitja potrebujejo tudi prostor, ki ni fizično oprijemljiv in vključuje vrednote, verovanja, simbole in pomene.

Posameznik vrednote pridobi iz okolja in jih hkrati v okolje oddaja.


Sodobni prostor / odnos / površino in globino.

Kaos (teorija kaosa oz. kompleksnih sistemov) lahko vodi v red, kot pri samoorganizirajočih se sistemih – nelinearni pojavi, kjer se majhne začetne spremembe sistema odražajo v velikih končnih spremembah s p j ppoudarkom na raznolikosti, dinamičnosti. Fraktalna geometrija (opis kompleksnosti prostora kaosa) / pojasnjuje raznoliko videnje prostora, njegovo doživljanje sprejemanje opazovanje itdnjegovo doživljanje, sprejemanje, opazovanje itd.


RAZVOJ določenega prostora in vseh posegov v njem je pod vplivom neprestanega prepletanja naravnih in ustvarjenih razmer ki vplivajo na : izoblikovanost krajine, prepletenost povezav v prostoru, mrežni sistem,

neprestanega prepletanja naravnih in ustvarjenih razmer, ki vplivajo na :

prepletenost povezav v prostoru, mrežni sistem, izkoriščanje naravnih, kmetijskih površin, lokacijo in velikost, zasnovo in kompozicijo naselbin in njenih vzorcev.


IZPOSTAVLJENA MISEL → Kaj je bistvo naselbinske strukture v ruralnem okolju in kateri so principi po katerih so zasnovane enoteruralnem okolju in kateri so principi, po katerih so zasnovane enote, ki tvorijo celoto ter ustrezajo današnji morfologiji »vidne« in »nevidne« grajene strukture v prostoru?

Na zemljevidu Smaragdine bi morale biti z raznobarvnimi črnili označene vse te steze trdne in tekoče»...Na zemljevidu Smaragdine bi morale biti z raznobarvnimi črnili označene vse te steze, trdne in tekoče, javne in skrite. Težje pa je zarisali na zemljevid poti lastovk, ki režejo zrak nad strehami, se spuščajo vzdolž nevidnih parabol z zloženimi krili, v letu pogoltnejo komarja, se v navpični spirali povzpno na kak stolp, z vsake točke svojih zračnih poti nadkriljujejo vsako točko v mestu.« (Calvino, I.: Nevidna mesta, Grad prekrižanih usod; Mladinska knjiga Ljubljana 1990)prekrižanih usod; Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990)


VZOREC “PRETEKLOSTI” KOLONSKA HIŠA; eno od osnovnih poselitvenih enotosnovnih poselitvenih enot naselbinskega vzorca preteklosti.

Prvi vtis / idilična vizija prostora / danes manjkajo tisti dejavniki, ki so spodbudili razvoj tega vzorca: hladni, temni, zadimljeni prostori, stalen p j g , , j p ,prah saj, prepiha, mrzle vode, blata in umazanije na oblekah ...

Neposreden stik z okoljem: tla v kleteh in hiši samo iz zbite zemlje, dogajanje na dvorišču pa je kolona in njegovo družino neposredno

l lj d d j i i j l di ž tvezalo na zemljo, na odnos do nje in ga opominjalo na edino možnost za preživetje ...

Enostavna zasnova osnovne bivalne enote je ustrezala samo najnujnejšim zahtevam po bivanjunajnujnejšim zahtevam po bivanju.


VZOREC S POSEBNIM POMENOM

Posebno vlogo / varnost / lega v prostoru (odvisnost od naravnih danosti). Primerjava s predhodnim vzorcem v odnosu do okolja: trdnjava-obzidje Primerjava s predhodnim vzorcem v odnosu do okolja: trdnjava obzidje

je prostor izkoriščala, ga zavzemala, se zapirala v notranjost pred njim / nepovezanosti s kmetijskim prostorom.

Trdnjava je ostala neprilagojena, v svoji notranjosti propada; samo j j p g j , j j p p ;zidovje ostaja in nas opominja na preteklost (kljub vsem poskusom prenove in oživitve), vitalni razvoj se je preusmeril na območja,kjer je bila že v preteklosti utrjena povezava s krajino.


VZOREC “SODOBNOSTI”

Spomin na tradicijo samo ostaja zaradi prisotnosti gradu- Naselbina, ki je imela povsem kmečko podobo še leta 1940. Naselbina, ki je imela povsem kmečko podobo še leta 1940. Naselje predstavlja sodobno naselbinsko strukturo, ki se je v Obliko razvila iz predhodnega vzorca / predstavlja splošen pojav. Z vnosom novih dejavnikov (družbenopolitične spremembe) se je

prekinila prvinska vez s (kmetijskim) prostorom. Novim prebivalcem / povezanost s preteklostjo samo v breme.Novim prebivalcem / povezanost s preteklostjo samo v breme.


UGOTOVITEV → čas predstavlja tisti »nad-dejavnik«, ki uravnava, odreja in preoblikuje notranje silnice naselbinske strukture naodreja in preoblikuje notranje silnice naselbinske strukture, na katere odločilno vplivajo socialne povezave – silnice med ljudmi, ki v določeni naselbinski strukturi delujejo navzven in navznoter.

SOCIALNE POVEZAVE PREŽIVETJE NAVIDEZNA NESPREMENLJIVOST BLAGOSTANJE ODLOČITVE POLITIČNIH DEJAVNIKOVSOCIALNE POVEZAVE, PREŽIVETJE, NAVIDEZNA NESPREMENLJIVOST, BLAGOSTANJE, ODLOČITVE POLITIČNIH DEJAVNIKOV


Naselje in njegova umeščenost v prostorPodeželje – povezanost prebivalstva s kmetijstvom in gozdarstvom. Povezanost z rabo tal jim daje tudi lastno identiteto, ki je ne moremo enačiti z identiteto urbanih območij, tudi če je v primerjavi z njimi dosežena enakovrednost življenjskih razmer.

VAS: povezanost s kmetijskim prostoromPODEŽELSKO NASELJE: pretrgan odnos s kmetijskim prostorom

SAMOTNA KMETIJA: del kmetijskega prostoraSAMOTNA KMETIJA: del kmetijskega prostora

Na vse vzorce vplivajo: velikost funkcija in število prebivalcevNa vse vzorce vplivajo: velikost, funkcija in število prebivalcev.


NASELJA SREDIŠČNEGA POMENA

U b i l ti l d j j d i i klj b t d j k ltUrbani elementi prevladujejo nad agrarnimi, kljub temu, da je kulturna krajina, katere del so, kmetijsko intenzivno izkoriščena

Urbanizacija posledica prehoda prebivalstva iz primarnih v terciarne dejavnosti in s tem povezanimi selitvami iz podeželja v mestaselitvami iz podeželja v mesta.


MANJŠA NASELJA

Naselje je območje, ki obsega zemljišča pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami ter gradbeno inženirskimi objekti in javne površine. Naselje tvori skupina več kot petih stanovanjskih stavb s pripadajočimi dopolnilnimi objekti, ki niso v sorodstveni ali gospodarski povezavi Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikostipovezavi. Naselja se med seboj razlikujejo po funkciji in vlogi v omrežju naselij ter velikosti, urbanistični ureditvi ter arhitekturi.

Manjša naselja so vsa tista naselja, ki ne zagotavljajo pomembne oskrbe j j j , g j j pstoritev, dejavnosti in izobraževanja in zato nimajo večjega vpliva na svoje

gravitacijsko zaledje.

Med ta naselja štejemo naslednja:(d f I SPRS t 19 20)(def. Iz SPRS, str19, 20)- Podeželska naselja, vasi in zaselki,- Turistična naselja,

Območja počitniških hiš

Ključni kriterij pri definiranju naselja pa je odnos s kmetijskim prostorom

- Območja počitniških hiš.

Ključni kriterij pri definiranju naselja pa je odnos s kmetijskim prostorom.


AGRARNA NASELJA

NEAGRARNA NASELJA


Pri načrtovanju novih ali pri širitvi obstoječih objektov za potrebe kmetijske dejavnosti zunaj poselitvenih območij je treba upoštevati usmeritev kmetije,dejavnosti zunaj poselitvenih območij je treba upoštevati usmeritev kmetije, razpolaganje s kmetijskimi zemljišči ter stik naselja in kmetijskih zemljišč (PRS, 73. člen/8, str. 35).


Zasnova območij kmetijskih zemljišč se določi in prikaže v strategiji prostorskega razvoja občine v okviru zasnove razmestitve dejavnosti v p g j jprostoru in v zasnovah posameznih sistemov lokalnega pomena v prostoru (PRS, 70. člen/1, str. 34).



44% od približno 2 milijona prebivalcev živi v 88 naseljih z več kot 2000 prebivalci, kar predstavlja samo 1,46% vseh naselij

vsi ostali prebivajo v preostalih 5797 manjših naseljih in zaselkih

(Gabrijelčič, 2004)

DOBREPOLJSKA DOLINA, Gabrijelčič,1994 - Koncept ureditve celotnega kmetijskega rajona doline; kompleksna melioracijadoline; kompleksna melioracija, nova parcelacija, nove oblike vaških območij, novi sistemjavnih in poljskih poti itd.


Javh, M. (1985): Ureditveni načrt vasi Volavlje s predlogom tipskih objektov kmetije.


Javh, M. (1985): Ureditveni načrt vasi Volavlje s predlogom tipskih objektov kmetije.

Ekološki koncept vasi

Vaški ekološki sistem : prebivalci.Vaški ekološki sistem : prebivalci.Planiranje razvoja : razvojne možnosti Razvojni načrt vasi : dinamično orodje.

O ekologiji vasi odločata dva dejavnika:1. povezava vasi z naravnim sistemom njenega produktivnega zaledja,2. povezava vasi s širšim fizičnim, družbenim zaledjem.

Cilj ekološkega pristopa je v ponovni vzpostavitvi vrednotenja kvalitet

ih d ti žj k ljnaravnih danosti ožjega okolja, vzpostavitev ekološko stabilnega sistema vasi.



Opis sekvenčne ureditveKriteriji oblikovanja kmečkih dvoriščKriteriji oblikovanja kmečkih dvorišč


KONTINUITETA OBLIKOVANJA SLOVENSKIH GORIC S POUDARKOM NA NASELJU VITOMARCI



PRIMERI MODELOV PROSTORSKEGA RAZVOJA NASELIJ GLEDE NA NJIHOVO TIPOLOGIJO IN LEGO V KULTURNI KRAJINI


V. ZUPANČIČ, NASELJE VITOMARCI, 1980. • poudarjena bo funkcija vasi kot središča kmetijske proizvodnje,

lj lj ti b d č l k d• uveljavljati se bodo začele sekundarne in terciarne dejavnosti,• z izboljšanjem prometnih povezav se bodo približala urbana (upravna, kulturna, i d t ij k ) diščindustrijska) središča,• naravni, kulturno-zgodovinski, etnografski, ekonomski pogoji / spremembe / razvoj turizma.


Naselbinska krajinaj

PROSTORSKI DIAGRAM združuje številne dejavnike, ki vplivajo na zgradbo in bistvo naselbinske strukture.

PRIMERJAVA PROSTORSKEGA DIAGRAMA Z DNK. Tako kot sestavo DNK lahko tudi

db lbi k t kt čl izgradbo naselbinske strukture razčlenimo na sestavne dele, ki v različnih kombinacijah v določenem trenutku in prostoru izražajo neponovljiv pojav.


BIVALNA KULTURA - človek, njegov razvoj, spreminjanje inBIVALNA KULTURA človek, njegov razvoj, spreminjanje in prilagajanje trenutnim procesom v izgradnji naselbinskega prostora.

PRETEKLOST – človek izkoriščal naravno izoblikovanost prostora za OS č o e o šča a a o ob o a os p os o a askrivanje pred zunanjimi vplivi.

DANES – grajena struktura ima več pomenov, ki niso povezani samo g j p , pz nujnostjo bivanja.

PRIHODNOST – mogoče ne bomo več potrebovali zaprtega prostora g p p g phiše.

DEFINIRANJE NOVIH POSEGOV – zagotoviti in ohraniti tiste kvalitetne elemente, ki so pomenili kvaliteto življenja v preteklosti in so ključni za odločitev o bivanju v ruralnem prostoru.

SPOZNAVANJE TRADICIONALNIH NASELBINSKIH VZORCEV in njih sestavnih delov bivalnih enot bo služilo za razumevanje načel in meril urejanja, ki so vodila v izgradnjo obstoječe strukture.


Vaje – seminarska naloga - primerij g p















Predavanje 4j

Naslednje predavanje = 3. november.

Individualne korekture za seminarske naloge = 21 oktober ob 8 30 v Individualne korekture za seminarske naloge = 21. oktober ob 8.30 v risalnici 34.

Od 26.10 do 30.10. teden terenskih vaj – raziščete, fotografirate in pripravljate gradivo za seminarsko nalogo.


Documents

RURIZEM IN RURALNA ARHITEKTURA, doc dr. Al enka Fikfak, UL ... · Prostor ni samo geometrija, označuje kulturno področje delovanja človeka. Vizualni »geografski« prostor vključuje